vzdrževanje informacijske opreme – učno web viewnaslov segmenta razširjenega območja...

Vzdrževanje Informacijske opreme – Učno gradivo

Ljudska univerza Radovljica

Vzdrževanje Informacijske Opreme

InformatikaUčno gradivo (v1.0)

Igor Šifrer, 2011

Ljudska univerza Radovljica, Igor Šifrer, 2010Stran 2


Povzetek

Učno gradivo sledi učnemu načrtu Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) za predmet »Vzdrževanje informacijske opreme« za izvedbo programa »Računalnikar«. Omenjeno gradivo obravnava strokovno področje računalništva, informatike, računalniških omrežij, vzdrževanja tako strojne kot tudi aplikativne programske opreme.

Gradivo obravnava zgodovino mehanskih računalnikov, osnove koncepta računalnika, zgradbo mikroprocesorjev,zgradba matične plošče, sestave in vrste računalnikov, vzdrževanje vhodnih in izhodnih naprav, vzdrževanje in uporaba strežnikov, vrste operacijskih sistemov, uporabo in zaščita programov v poslovnem svetu.

Svetovanje in pomoč uporabnikom obravnavamo na koncu, ker je pomembnost komunikacije s stranko in profesionalno vedenje do stranke na terenu. Poznati mora učinkovito in optimalno IT svetovanje in nadgradnjo informacijskega sistema, opreme ter »najnovejše« produkte na trgu. Važno je, da vsi uporabniki ter vzdrževalci upoštevamo različne strojne zahteve glede na namembnost osebnega računalnika ter varnega shranjevanja dokumentacije v času »kiber kriminala«.

Gradivo je v pomoč predavateljem in dijakom, da se lahko nemoteno soočijo z informacijsko opremo v kateremkoli družbenem okolju ali je to v pisarni, na javnem upravnem mestu, doma ali šoli. Vpeljuje dobro poznavanje in kritičnost novih informacijskih produktov oz. opreme ki je vedno znova hitrejša, zmogljivejša in tehnološko natančna.



Kazalo

1. Uvod 7

2. Računalništvo 9

2.1. Različni računalniki 9

2.1.1. Namizni računalnik 10

2.1.2. –Strežnik 12

2.1.3.- Prenosni računalnik 13

2.1.4. – Netbook 14

2.1.5. - Superračunalniki 15

2.1.6. - Dlančnik 16

2.1.7. - Tablični računalnik 17

2.2. Zgradba računalnika v informacijskem sistemu 18

3. Informatika 20

3.1. Prednosti sodobne informatike in informacijske opreme 21

3.1. Količina informacije 21

3.2. Bit , byte 22

3.3. BIOS podatkovno območje 23

3.3.1. Vzdrževalna pogodba z bios funkcijami 24

3.3.2. Organizacija časovnika 25

4. Prednosti sodobne informatike ter informacijske opreme v sodobnem svetu 26

4.1. Kako se informacijska oprema med seboj pogovarja – komunicira 27

4.1.1. ISO _OSI 28

4.1.2. TCP /IP 29

4.1.3. Mrežne kartice 31



4.1.4. Ponavljalnik 32

4.1.5. Usmerjevalnik 33

4.1.6. Most 34

4.1.7. Preklopnik 35

4.1.8. Prehod 36

5. Načrtovanje ter vzdrževanje strojne opreme (ang. Hard weare) 37

5.1. Diski 37

5.1.1. Zgradba diska 38

5.1.2. Uporaba diskov 39

5.2. Grafična kartica 40

5.2.1. Vrste grafičnih kartic 41

5.2.2. Sestavni deli grafičnih kartic 42

5.3. Pomnilnik grafičnih kartic 44

5.3.1. Hitrost VIDEO – Rama 45

5.3.2. Digitalna analogni pretvornik (RAMDAC) 45

5.4. Priključek grafične kartice 46

5.4.1. Gonilnik za video 46

6. Vzdrževanje vhodno – i zhodnih enot 47

6.1. Vrste vhodno- izhodnih enot 48

6.2. Tipkovnica 49

6.2.1. Odpravljanje napak 50

6.3. Vzdrževanje prikazovalnika- monitorja 52

6.4. Vzdrževanje mišk – vhodnih enot prikazovalnika 53

6.4.1. Priključki z miško 54

6.5. Tiskalniki 56

7. Optični kabli 57

7.1. Priključki 57



7.2. USB 2.0. 58

7.2.1. Način povezovanja 61

8. Operacijski sistem in vzdrževanje le-teh 63

8.1. Vzdrževanje Operacijskega sistema 64

8.2. Vzdrževanje ne povsem varnega omrežja in nadležnih programov 65

8.2.2. Definicija 66

8.2.3. Vrste virusov 68

8.3. Preprečevanje virusnih okužb 70

8.3.1. Antivirusni programi 71

8.3.2. Internetna varnost informacijske opreme –Avast 74

8.3.3. Zaščitni moduli 76

8.4. Nastavitev požarnega zidu kot preventiva zaščita informacijske

opreme 78

9. Prihodnost informacijske opreme in IT prostora 79

10. Navodila za izdelavo tehničnega poročila, vzdrževalne pogodbe in

seminarske naloge 80

11. Spletni brskalniki 83

12. IT svetovanje in pomoč ter komunikacija z uporabnikom 84

13. .Literatura 85



Danes je večja odgovornost za uspeh dobrega računalnikarja spremljanje domače in tuje strokovne literature, seznanjanje z novimi na globalnem trgu predstavljenimi produkti tako na strojnem kot tudi programskem nivoju.

Pojem informacijske opreme tako vsebuje servisiranje in uporabo že uporabljene – nameščene. Na hitrem trgu profesionalne komunikacije interneta so starejše opreme kot tudi najnovejša, izkoriščena ter okolju sodobna informacijska oprema vedno združljiva z tehničnimi navodili.

Računalnikar mora biti seznanjen z trenutnimi praksami na svojem področju dela. Kar nekaj časa za oblikovanje strategije zahteva na področju računalništva, informatike, informacijske – komunikacijske tehnologij (IKT).

Širina teh znanj je s kratkim opisom tako široka in prepletena, da je edina možnost, da se IT strokovnjak specializira za eno področje. Ker pa je informacijska oprema pojem , ki je odvisna od spremljanja in osvajanja znanja ter spretnosti še na drugih informacijskih področjih je pri nekaterih ljudeh prišlo do nezaupanja v varnost in zasebnost. Zatorej vzdrževalec informacijske opreme z svojo etiko in znanje in v nasprotju z ostalimi znanji oblikuje lastno tezo o želeni informacijski opremi.

Vsakodnevno nastajajo nova področja informacijskih in komunikacijskih (IKT) tehnologij. Zaradi hitrosti komunikacij preko mobilnih, brezžičnih in spletnih povezav je za človeka, ki želi vzdrževati informacijsko opremo nujno, da je »na tekočem » pri izbiri obvladljivih, novih ter strokovno zahtevnih informacijskih oprem.

Računalnikar mora poznati načine, poti in izbire najboljšega svetovanja posameznim uporabnikom informacijske opreme. Seznaniti se mora v posameznem delu podjetja, šoli, sodišču , organizaciji ter primerno svetovati informacijskim uporabnikom. Organizaciji z vsemi vidiki preventivnega, storitvenega ter uporabniškega vzdrževanja tako priporočam neodvisno vizijo informacijskega sistema ter opreme, ki bo na tak ali drugačen način dosegla



cilje , ki so si ga v organizaciji zastavili. Najuspešnejši računalnikarji »vnašajo« v vzdrževanje informacijske opreme svojo gorečnost v vsako opremo, ki se jo strokovno lotijo.

Vpeljani pojmi

Informacijska oprema – pojem oz. področje IKT računalnika, združene programske in strojne opreme na nekem aktivno mobilnem, nemobilnem ali virtualnem usposobljenem prostoru, ki se udejanja v informacijski tehnologiji ter informacijsko - operacijskih sistemih 21. Stoletja.

IKT – Informacijsko – komunikacijska tehnologija se nanaša na izdelavo in prakse, ki se uporabljajo za pridobivanje, shranjevanje, zapisovanje, posredovanje in druge vrste obdelav podatkov in informacij.

IT svetovanje (ang. IT Consulting) – pojem iz poslovne informatike, ki ga uporabljamo za etično, moralno ter stranki primerno profesionalno IT (informacijsko –tehnološko) obnašanje v času informacijske dobe.

Vprašanja za ponavljanje

Kaj so to informacije? Katera je zastarela informacijska oprema? Zakaj uspeh računalnikarja temelji na prizadevnosti? Kaj je podatek v IKT-ju? Ali za vzdrževalca informacijske opreme velja reklo – »kdor popusti- izgubi« in

zakaj? Informacijska oprema ima slogan delovati pomeni živeti. Razloži?



Premisli in razišči!

Poišči vsaj štiri podjetja v Sloveniji, ki se ukvarjajo z vzdrževanjem informacijske opreme!

Poišči vsaj šest tujih podjetij ki se ukvarjajo z help-desk pomočjo svojim informacijskim uporabnikom!

Naredi v programu Power Point, zgradbo svojega osebnega računalnika! Katere strokovne revije o računalništvu bi prebral kot računalnikar- serviser?

2. Računalništvo

Čeprav beseda računalnik izvira iz besede računati, računalnika danes ne uporabljamo le za izvajanje osnovnih matematičnih operacij. Računalnik in z njim povezana tehnologija, temelji predvsem v dopolnjevanju človekovih miselnih procesov.

Današnji razmah informacijske tehnologije temelji na vzdrževani informacijski opremi v katero sodijo tudi računalniki (glej vrste računalnikov spodaj).

Veda o računalnikih imenujemo računalništvo. Povezana je s tem, kako so zgrajeni, kako delujejo, kaj je zapisano v njih v obliki modelov in podatkov za reševanje določenih problemov v pisarnah , šolah , podjetjih ali organizacijah.

Znanje in veščine, ki učinkovito omogočajo učinkovito in uspešno uporabo računalnika, računalniških programov in z računalnikom povezane informacijske-komunikacijske (IKT) tehnologije, imenujemo računalniška pismenost.

Kot znanstvena veda se računalništvo loči od matematike, programiranja, programskega inženirstva in računskega inženirstva.

Definicija (Vir:Wikipedija)

2.1. Različni računalniki

Leta 1946 je bil izdelan prvi računalnik za splošno rabo. To je bil ENIAC (Electronic Numerical Integrator and Computer oz. Elektronski numerični integrator in računalo), ki



je bil izdelan za vojsko. Tehtal je več kot 27 ton, zavzemal pa je prostor cele velike sobe. Računalniki so skozi zgodovino spreminjali svojo obliko, namen in zmogljivost. Danes je na voljo veliko vrst računalnikov, zato se v tem poglavju osredotočamo na naslednje vrste računalnikov:

namizni računalniki, prenosni računalniki, mini prenosni računalniki ali netbooki, strežniki, superračunalniki, dlančniki in tablični računalniki.

Cilji:

Spoznati vrste računalnikov in njihove lastnosti. Seznaniti se s tem, kateri računalnik je najboljši glede na namen uporabe. Spoznati kateri računalniki so najzmogljivejši in kateri cenovno najugodnejši.


Katere vrste računalnikov si že uporabljal?

Katero vrsto računalnika uporabljaš v tem trenutku?

Katera vrsta računalnikov ti je najbolj všeč in zakaj?

2.1.1. Namizni računalnik

Namizni računalniki so, za razliko od prenosnih ali tabličnih računalnikov, oblikovani za rabo izključno na pisarniški mizi. Namizni računalniki so sestavljeni iz večjih, ločenih komponent. Najpomembnejša komponenta, imenovana tudi sistemska enota, je običajno v obliki škatle, v kateri se nahaja strojna oprema samega računalnika. Pod to običajno spadajo napajalnik matična plošča s procesorjem, trdi disk, pomnilnik, optične enote, modem oz. mrežna kartica in grafična ter zvočna kartica, ki pa ni nujno, da sta samostojni, saj sta pri cenovno ugodnejših namiznih računalnikih lahko integrirani v samo matično ploščo. Na sistemsko enoto priklopimo še druge komponente, npr. zaslon, miško, tipkovnico in zvočnike. Namizni računalniki so skozi zgodovino spreminjali svojo obliko. Prva računalniška ohišja so bila ležeča, vendar so jih sčasoma zamenjala stoječa ohišja, saj so le-ta bolj priročna in zavzamejo manj prostora.



Namizni računalniki so navadno bolj zmogljivi in cenovno ugodnejši od prenosnih računalnikov. Lažje jih je nadgrajevati, faktorji oblike za posamezne notranje komponente so veliko bolj standardizirani. Prednost namiznih računalnikov je tudi v bolj učinkovitih sistemih za hlajenje.

All-in-one računalniki

AppleiMac, foto:Yeray Hernández, licenca: CC-BY

Poznamo tudi računalnike, pri katerih sta sistemsko enota in zaslon združena. Velikokrat imajo vgrajene tudi zvočnike. Priključiti moramo zgolj še miško in tipkovnico. Taki računalniki so od klasičnih namiznih računalnikov enostavnejši za prenašanje, kljub temu pa jih predvsem zaradi svoje oblike in teže ne moremo uvrščati med prenosne računalnike. Servisiranje teh računalnikov je navadno težje od servisiranja klasičnih namiznih računalnikov. Primeri računalnika z združenima sistemsko enoto in zaslonom iz preteklosti so Commodore PET, Kaypro II in



Macintosh, v 21. stoletju pa so med najbolj uporabljenimi v Applov iMac in tako imenovani all-in-one računalniki podjetij HP, MSI, Dell in Asus.

Nettop

Nettop je namizni računalnik z manjšim faktorjem oblike, nižjo porabo električne energije in nižjo ceno ter posledično tudi nižjo zmogljivostjo. Namenjen je predvsem za nezahtevna opravila, kot so brskanje po spletu, branje elektronske pošte, urejanje dokumentov in predvajanje multimedijskih vsebin.

2.1.2. Strežnik

Strežnik,foto:JamisonJudd,licenca: CC-BY

Strežniki so računalniki, katerih glavni namen je, da zagotavljajo pravilno delovanje omrežnih storitev in deljenje virov. Strežniški računalniki so podobni namiznim računalnikom, pri tem da je sama zmogljivost pri strežnikih večja. Ohišja strežnikov so navadno večja od ohišij navadnih računalnikov. Strežniki potrebujejo neprekinjeno oskrbo z električno energijo in zagotovljeno večjo varnost, zato pogosto vsebujejo redundantne



diske in dodatne zaloge pomnilnika ter procesorske moči. (HP Eva 6000 Storage, Oracle 7i ipd.)

Pri strežnikih je zelo pomembno to, da jih je možno nadgraditi ali zamenjati pokvarjeno komponento brez tega, da bi sam strežnik bilo potrebno začasno zaustaviti. Strežniki so v veliki večini tudi glasnejši in proizvajajo več toplote, zato so velikokrat postavljeni v prostore, ki so namenjeni zgolj za shranjevanje strežnikov in so pogosto opremljeni z klimatsko napravo.

2.1.3. Prenosni računalnik

Prenosni računalnik, foto: Eduardo Nogueira, licenca: CC-BY-SA

Prenosni računalniki so osebni računalniki, katerih glavni namen je večja prenosljivost. Prenosniki so veliko lažji in manjši od namiznih računalnikov, imenujemo jih lahko tudi notesniki. Prenosni računalniki imajo tanki zaslon, pritrjen na osrednjo enoto, ki vsebuje tudi tipkovnico. Večina prenosnih računalnikov vsebuje priključek (VGA ali HDMI pri novejših modelih), preko katerega lahko sliko preusmerimo tudi na zunanji zaslon. Prenosni računalniki se odpirajo kot knjiga in ko računalnika ne uporabljamo, zaslon navadno spustimo (zapremo) na tipkovnico. Ker pri prenosnih računalnikih ni prostora za miško, le-to navadno zamenja sledilna ploščica in dva gumba, ki opravljata funkcijo



levega oz. desnega miškinega klika.

Prenosniki vsebujejo akumulator oz. baterijo z možnostjo polnjenja, zato jih lahko nesemo kamorkoli. Tako lahko prenosni računalnik uporabljamo brez direktnega napajanja iz električnega omrežja. Avtonomija baterije je odvisna od kapacitete baterije in porabe računalnika. Avtonomija baterije je tudi ena izmed glavnih pomanjkljivosti prenosnih računalnikov, kljub temu, da proizvajalci izdelujejo vse bolj zmogljive baterije. Avtonomijo baterije podaljšujejo tudi varčni procesorji in manjši zaslon. Velik problem predstavlja hlajenje komponent, saj je zaradi oblike in velikost računalnikov manj prostora za pretok zraka. Veliko prenosnih računalnikov ima probleme s prahom, ki ga potegnejo vase, samo čiščenje tega praha pa je tudi tu zaradi oblike nekoliko oteženo.

Prenosni računalniki so navadno dražji od namiznih računalnikov, kljub temu pa je zmogljivost običajno slabša, čeprav prenosni računalniki po zmogljivosti počasi dohitevajo namizne računalnike. Cene prenosnih računalnikov padajo.

2.1.4. Netbook

Mini prenosni računalnik, foto: Wesley Fryer, licenca: CC-BY-SA

Mini prenosi računalniki oz. netbook-i so se razvili iz potrebe po še manjšem in še lažjem prenosnem računalniku. Diagonala zaslona pri netbook-ih meri do 11,6 palcev. Po obliki se bistveno ne razlikujejo od klasičnih prenosnih računalnikov, največja razlika pa je v tem, da večina mini prenosnikov nima CD/DVD enote, tipkovnica pa ni polne velikosti



(manjka numerični del, ki ga prenosniki z diagonalo zaslona 17 palcev in več navadno vsebujejo). Njihova masa se navadno giblje okrog enega kilograma.

Mini prenosni računalniki so namenjeni predvsem brskanju po spletu, branju elektronske pošte in podobnim nezahtevnim opravilom. Za resnejše delo (na primer grafično oblikovanje) predstavljata glavno oviro velikost zaslona in slabša zmogljivost računalnika. Mini prenosni računalniki so zaradi slabše zmogljivosti posledično tudi cenovno ugodnejši od navadnih prenosnih računalnikov.

Trg so zasvojili v drugi polovici leta 2007, eden prvih netbook-ov, ki so jih začeli množično izdelovati pa je bil ASUS Eee PC 700, ki je imel zaslon z diagonalo 7 palcev.

2.1.4. Superračunalnik

Superračunalniki so najzmogljivejši računalniki, ki so tudi sto in večkrat hitrejših od klasičnih namiznih ali prenosnih računalnikov. Superračunalnike uporabljajo podjetja za posebne namene in niso za domačo uporabo. Ponavadi so narejeni posebej po meri in podjetja, ki izdelujejo superračunalnike (najbolj znana so Cray, HP in IBM), le-teh ne proizvajajo serijsko.

Superračunalniki vsebujejo več tisoč procesorjev, ponavadi pa je superračunalnik zaradi same velikosti razdeljen na več modulov. Zaradi zelo visoke procesorske moči se superračunalniki uporabljajo za reševanje računsko najtežjih problemov, kot so na primer napovedovanje vremena, podnebne raziskave, molekulsko modeliranje in fizikalne simulacije.

Najboljših 500 superračunalnikov

Na spletni strani http://www.top500.org/ najdemo podatke 500-tih najhitrejših superračunalnikih na svetu. Na novembrski lestvici, leta 2009, je 149. mesto zasedel superračunalnik BladeCenter HS21 Cluster, Xeon QC HT 3 GHz, Infiniband, ki je bil izdelan izpod rok slovenskega Turboinštituta in vsebuje 4096 procesorskih jeder, medtem ko jih vodilni Jaguar - Cray XT5-HE Opteron Six Core 2.6 GHz vsebuje kar 224162.


http://www.top500.org/


2.1.5. Dlančnik

Dlančnik, foto: William Hook, licenca: CC-BY-SA

Dlančniki so računalniki, ki so ime dobili po besedi »dlan«, saj so tako majhni, da jih lahko držimo v dlani. Imenujemo jih lahko tudi osebni digitalni pomočniki (angl. Personal Digital Assistant). Tako so še bolj mobilni kot prenosni računalniki. Kljub svoji majhnosti lahko z njimi počnemo večino stvari, ki jih lahko počnemo z namiznim ali prenosnik računalnikom. Večina dlančnikov vsebuje zaslon na dotik, na katerega lahko tipkamo s prstom ali priloženo palčko. Polne tipkovnice praviloma nimajo, vsebujejo zgolj nekaj funkcijskih tipk. Dlančniki se napajajo iz akumulatorja.

Prvotni dlančniki so bili namenjeni za načrtovanje sestankov, shranjevanje naslovov in telefonskih številk ter igranje igric, novejši pa imajo pogosto integriran tudi GPS sprejemnik, radijski sprejemnik, bluetooth sprejemnik, sprejemnik za brezžično omrežje, nekateri pa omogočajo tudi klicanje in pošiljanje SMS sporočil. Meja med dlančniki in mobilnimi telefoni se iz dneva v dan manjša, saj dlančniki vsebujejo mnoge funkcije mobilnih telefonov in obratno.



K2.1.6. Tablični računalnik

AppleiPad, foto:JohnKarakatsanis,licenca:CC-BY-SA

Tablični računalniki so računalniki, ki združujejo lastnosti prenosnih računalnikov in dlančnikov. So majhni, lahki, zmogljivi in vsebujejo zaslon na dotik. Omogočajo večino opravil, ki jih omogočajo prenosni računalniki. Veliko tabličnih računalnikov zmore pretvoriti rokopis v tipkano besedilo. Večina tabličnih računalnikov ne vsebuje tipkovnice in miške, vseeno pa najdemo tudi take tablične računalnike, ki vsebujejo tipkovnico, navadno pod zaslonom, ki se ga da zavrteti in odkriti tipkovnico pod njim.



2.2. Zgradba računalnika v informacijskem sistemuRačunalnik je sestavljen iz množice glavnih komponent, kot so mikroprocesor, matična plošča, pomnilnik, razširitvene kartice, vmesniki ter ohišje. Glavne komponente oz. sestavni deli računalnika so sestavljeni iz tranzistorjev, uporov, kondenzatorjev, kovinskih povezav, SATA fizičnih kablov ipd.

Informacijski sistem predstavlja mrežo informacij in opreme povezanih v neko logično zaporedje računalnikov, serverjev, uporabnikov delovnih postaj v podatkovno uporabnem okolju.

Vzdrževanje informacijskega sistema in opreme zahteva da so vse med sabo povezane naprave uporabljanje v okolju, ki je zaščiten pred zunanjimi vplivi ter hkrati lahko deluje tudi preko požarnega zidu »na zunaj«.


Kaj je požarni zid? Kaj je to server? (op. glej skripto zgoraj) Razišči in opiši kateri HP storage serverji so na slovenskem trgu?

(glej spletno stran uradnega podjetja http://www.hp.com ) Kaj je informacijski sistem?


http://www.hp.com/


Vprašanja za ponavljanje

Kaj je računalništvo?

Kakšen je mehanski - analitičen stroj ? Katero informacijsko opremo je imel?

Kakšno imaš zgradbo računalnika doma?

Nariši Von Neumannov model računalnika? Shema?

Kaj pravi Moorov zakon?

Kaj je to B2B in B2C rešitev?


Razišči in opiši najsodobnejše računalnike na slovenskem trgu?

Razišči in opiši Pascalino?

Razišči in opiši razliko med mehansko informacijsko opremo in elektronsko informacijsko opremo skozi zgodovino nastajanja računalnikov? V čem so si še vedno enaki?

Razišči in opiši Apple Ipad!

Razišči in opiši Intel in AMD mikroprocesor?



3. Informatika

Z informacijo smo si pripravljeni spremeniti navade, odnos, življenje. Zatorej širimo znanje o kakem pojavu ali odnosu. V dobi informacijskega veka smo za primerne informacije pripravljeni kupiti najnovejšo informacijsko opremo za veliko denarja.

V hitrem informacijskem svetu hitro, hitrejšo, takoj informacijo brez moderne informacijske opreme ne moremo uporabiti kot pa so jo to sredi prejšnjega stoletja.

Informatika proučuje značilnosti informacij, zakonitosti in teorijo informacijskih dejavnosti ter vplive informacij na človeka.

3.1. Zapis informacij in podatkov v računalniku Večina podatkov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju je zapisana s številkami , črkami in drugimi znaki, slikovno ali z zvokom. To je vse informacija oz. podatek za računalnik.

V vsakdanjem življenju se najbolj uporablja številski sestav z osnovo 10 (desetiški sestav) , v informatiki pa pogosto uporabljamo dvojiški (binarni) sestav, ki je enostavnejši in zagotavlja večjo zanesljivost informacijske opreme.

Byte je enota za merjenje velikosti pomnilnika na katerem so zapisane informacije oz. podatki. Vsebuje 1 byte točno 8 bitov. Kar pomeni da ima 8x pomnoženih enot za količino informacije .

Sredi 1960 –tih let so v ZDA določili Ameriški standart zapis za izmenjavo podatkov (ang. American Standart Code for Information Interchange – ASCII) . Z njimi so najpogosteje uprabljennim znakom določili stalne zapise. Dolžino zapisa so omejili s sedmimi biti, kar je omogočilo zapis 128 različnih znakov. (od številke 0 do 127 oziroma niza 0000000 do 1111111) .

Pisave drugih dežel vsebujejo večinoma dodatne znake, ki jih standard ASCII ne določa (Slovanske države imajo šumnike razen Rusije in Srbije ki imata znake drugače – Cirilica, Nemci imajo preglase, Indija in Kitajska pa svojo abecedo oz. pisavo. (Hindi in Kitajščino).

Vpeljani pojmi



- Podatek - Informatika- Informacija- Binarni zapis- Desetiški zapis- Šestnajstiški zapis - ASCII kodaBit - enota za količino informacije Byte- enota za merjenje pomnilnika

3.2. Količina informacije

Osnovna in najmanjša enota informacije je 1 bit ( Binary Digit ).

V informacijskem sistemu si jo lahko predstavljamo samo v sklopu strojne ter programske opreme za zbiranje, obdelavo, shranjevanje ter prenašanje podatkov – bitov.(kilo, mega, giga, tera).

V splošnem je možno vsako pozitivno število zapisati natanko na en način:

N = A q + An-1 qn-1

Pri tem je N-naravno število , q je osnova številskega sistema, za koeficient A pa velja omejitev v desetiškem sestavu (q=10) ima koeficient a vrednosti 0,1,2,3,4,5,6,7,8,9.

V dvojiškem številskem sestavu je q=2, v šestnajstiškem pa je q=16!

Vzemimo primer število 11 v desetiškem , ki ga pretvorimo v dvojiškega. Ostanke od spodaj navzgor prepišemo od leve proti desni in dobimo dvojiški sestav:

11 = 5 x 2 + 1

5 = 2 x 2 + 1 ____ 1011



2 = 1 x 2 + 0

1 = 0 x 2 + 1


Kakšna je razlika med Bitom in bytom?

Pretvori desetiški zapis (dec) v dvojiškega (bin) z računalom v operacijskem sistemu Microsoft Windows.

Kaj je informacija?

Kaj je podatek?

Naredi tabelo v šestnajstiškem zapisu? Uporabi 4 bite – mesta in kasneje črke A,B,C,D,E,F ! ZAČNI PRI 0000, 0001 ITD.

Iz digitalnega grafa spodaj odčitaj binarni zapis ter ga pretvori v desetiškega in šestnajstiškega?

1 1 1 10

1

2

3

4

5

6

DIGITALNI GRAF

3.3. BIOS podatkovno območje



a)Kje se nahaja BIOS območje podatkov?

BIOS podatkovno območje je umeščeno v segment 0040h in obsega 256 lokacij tako, da ga najdemo v naslovnem območju od 0040h:0000h do 0040h:00ffh oziroma v obliki fizičnega 20-bitnega naslova od 00400h do 004ffh, kar je prav tako 256 lokacij.

Poleg navedenega standardnega podatkovnega območja obstaja še razširjeno območje podatkov BIOS-a EBDA (Extended BIOS Data Area). Naslov segmenta razširjenega območja je ponavadi naveden kot word podatek v lokaciji 0040h:000eh, na offsetu 0 tega segmenta pa je navedena velikost območja (ponavadi znaša 1KB).

b)Kateri podatki so v BIOS podatkovnem območju?V osnovnem BIOS podatkovnem območju najdemo naslednje podatke:

naslovi in število portov konfiguracijski podatki o instaliranih perifernih enotah, RAM pomnilniku in video

sistemu trenutni status tipkovnice in disk enote medpomnilnik tipkovnice s kazalcema na začetek in konec podatkovne vrste

medpomnilnika zapisi pozicije kurzorja za vse trenutno odprte strani zaslona podatki o časovniku realnega časa.

Podatek o datumu kreiranja BIOS-a najdemo v osmih lokacijah od začetnega naslova f000:fff5 naprej, kot je prikazano na naslednji sliki.

c)Kako lahko beremo podatke iz BIOS podatkovnega območja?



Za branje podatkov iz BIOS podatkovnega območja imamo na voljo nekaj načinov in sicer:

neposredno branje z naslova z ukazom 'dump', kot smo to storili v primeru branja datuma kreiranja BIOS-a

s programsko proceduro za neposredno branje z naslova, ki je naveden v obliki segment:offset

z ukazom mem[segment:offset] ali ukazom memw[segment:offset] z branje osem- ali šestnajstbitnih podatkov

z uporabo funkcij DOS ali BIOS programskih prekinitev.

3.3.1. Vzdrževalna podpora z BIOS funkcijami

Video sistem je zelo kompleksen sistem zato ga podpira tudi veliko število BIOS prekinitvenih funkcij, ki so združene v INT 10h. Funkcije INT 10h so razdeljene v dve skupini in sicer v standardne funkcije sistema BIOS in v dopolnilne funkcije EGA/VGA – BIOS.

3.3.2. Organizacija časovnika

Sistemski časovnik je namenjen za generiranje časovnih intervalov, ki niso odvisni od taktne frekvence procesorja in jih lahko uporabljamo za programske zakasnitve, osveževanje pomnilnika in generiranje tona.

Sistemski časovnik razpolaga s tremi med seboj neodvisnimi 16-bitnimi števniki (0, 1 in 2). Števnik '0' je uporabljen kot sistemski časovnik za generiranje prekinitev prek IRQ 8 (f = 18,2 Hz ali T = 55 msek), števnik '1' uporablja sistem za osveževanje DRAM pomnilnikov (DRAM refresh), števnik '2' pa je za splošno rabo.



Časovnik lahko deluje v enem od šestih režimov delovanja – mode 0 do mode 5.

mode 0: po vpisu v krmilni in podatkovni register števnika se pri naslednjem CLK prične štetje in v tem trenutku se postavi izhod OUT v stanje 0 v katerem ostane do konca štetja. Po zaključku štetja se izhod postavi v 1; z GATE = 0 lahko števnik blokiramo – vpisana trenutna vrednost ostane v števniku.

mode 1: na izhodu OUT daje impulz, ki je v stanju 0 v intervalu n*CLK, kjer je 'n' v števnik vpisana vrednost.

mode 2: po inicializaciji prične števnik šteti, ko dekrementira do vrednosti 1, preide izhod v stanje 0 ter z naslednjim CLK preide ponovno v stanje 1 (proizvede le en impulz, ki je uporaben z generiranje periodičnih prekinitev).

mode 3: števnik proizvaja na izhodu pravokotni signal s periodo n*CLK, prva polovica periode začne s stanjem '1', druga pa je v stanju '0'.

mode 4: deluje podobno kot v mode 2 s to razliko, da ne deluje periodično, temveč generira le en impulz. Z vpisom nove vrednosti se ponovno aktivira, kar nam omogoča generiranje programskega krmiljenja.

mode 5: s prehodom 0 v 1 na vhodu GATE naloži števnik začetno vrednost in štetje se ponovno aktivira.

Informatika proučuje značilnosti informacij, zakonitosti in teorijo informacijskih dejavnosti ter vplive informacij na človeka.



4. Prednosti sodobne informatike ter informacijske opreme v sodobnem svetu

Hitra predstavitev informacij, zbiranje podatkov ter izdelava predstavitev brez moderne –sodobne informacijske opreme ni mogoča. Zatorej se v informacijski dobi srečujemo z najrazličnejšimi deli informacijske opreme v naslednjih interdisciplinarnih panogah:

Medicinska informatika

Robotika

Prostorska in geodetska informatika

Poslovna in zavarovalniška inf. oprema (delniško poslovanje- Wall Street, Bančni poslovni inf. sistemi, ipd.)

Informacijska oprema namenjena za uporabo zahtevnih raziskav na terenu nemogočih tehničnih pogojev v delovnih okoljih (NASA, SHELL, FBI, ipd.)

Bio-informatika

B2B,B2C komunikacija spletnih poslovnih portalov

Informatika Outsourcinga, vzdrževanja informacijske opreme »od-zunaj«

Informacijski sitem državnih uprav

Zabavna informacijska oprema (računalniške igrice z svojo opremo, Walt Disney, Animirani filmi, ipd.)



4.1. Kako se informacijska oprema med seboj pogovarja - komunicira?

Omrežje deluje, ker so vsi deli in naprave omrežja med seboj povezani. Vsak računalnik in del opreme, kot so tiskalniki, prenosniki, čitalci in drugi, so povezani s kabli, brezžično v omrežju WiFi, brezžično preko satelita, telefonske linije ali kako drugače.

Vsako omrežje je torej sestavljeno iz medija za prenos (kabli, brezžično) in seveda tudi vmesnikov, ki tvorijo povezavo z računalnikom in med računalniki.

To imenujemo tudi informacijsko komunikacijski sistem. Informacijsko komunikacijski sistem je funkcionalno porazdeljen v več nivojev ali plasti, kjer vsaka plast predstavlja in združuje sorodne storitve. V grobem delimo informacijsko komunikacijski sistem na tri funkcionalne plasti:

plast informacijskega sistema plast transportnega sistema (npr. vzpostavlja zvezo med oddajnim in sprejemnim

računalnikom) plast prenosnega kanala (npr. zagotavlja prenos podatkov od vozlišča do vozlišča)

Malo podrobneje, na področju komunikacijskih sistemov zasledimo dva močna trenda standardizacije:

sedemplastni ISO OSI (International Standard Organization Open System Interconnection) referenčni model in

štiriplastni TCP/IP (Transmision Control Protocol / Internet Protocol) model.



4.1.1. ISO OSI

ISO OSI predpisuje vmesnike med lokalno informacijsko infrastrukturo in transportnim sistemom. Funkcionalnost posameznih plasti je naslednja:

1. FIZIČNA PLAST

2. POVEZAVNA PLAST

3. MREŽNA PLAST

4. PRENOSNA PLAST

5. PLAST SEJE

6 PREDSTAVITENA PLAST

7. APLIKACIJSKA PLAST

.

1. Fizična plast skrbi za prenos bitov preko prenosnega medija in zagotavlja standardno aparaturno priključevanje sistemov na prenosni medij.

2. Povezovalna plast prenaša podatkovne okvire med dvema točkama. Osnovna naloga je odkrivanje napak, ki se zgodijo med prenosom po fizičnem prenosnem mediju.

3. Omrežna plast skrbi za usmerjanje paketov skozi topologijo omrežja - izvaja usmerjevalne algoritme.

4. Transportna plast poskrbi za storitve, ki omogočajo prestop uporabniških - informacijskih podatkovnih enot v transportni sistem in nazaj. Izvaja transport podatkov med dvema končnima računalniškima aplikacijama.



5. Plast seje je namenjena storitvam, ki podpirajo logično povezovanje oddaljenih procesov med seboj.

6. Predstavitvena plast skrbi za združljivost predstavitve podatkov v računalniških okoljih in za zaščito podatkov.

7. Aplikacijska plast vsebuje vrsto standardnih aplikacij, brez katerih si danes ne moremo več predstavljati komunikacijskih sistemov.

4.1.2. TCP/IP

Komunikacija med računalniki poteka po določenih pravilih in načinu, ki mu pravimo protokol. Protokol je računalniški jezik, strukturiran v obliki različnih pravil, dogovorov in postopkov, ki vodijo in opravljajo prenos informacij. Protokol je potreben, da ne pride do napak pri komuniciranju. S protokolom natančno določimo pošiljanje in sprejemanje informacij.

Omrežni protokoli so potrebni zaradi istega razloga kot drugi protokoli (npr. pogovor po telefonu, prihod predsednika države na obisk, način rokovanja – na Tajskem se ne rokujejo ipd.).

TCP/IP družina protokolov je bila razvita med leti 1973 in 1981 v okviru DARPA (Defence Advance Research Projects Agency). TCP/IP danes predstavlja standard odprtih protokolov. Iz stališča uporabnika je TCP/IP množica aplikacijskih programov, ki uporabljajo omrežje za izvršitev uporabnih komunikacijskih nalog.

Večina uporabnikov izvaja aplikacijske programe, ne da bi razumeli TCP/IP tehnologijo, strukturo podmrežja, ali celo po kateri poti gredo podatki do cilja; te podrobnosti prepustijo aplikacijskim programom.



Referenčni model Interneta je sestavljen iz štirih nivojev:

1. Fizični nivo skrbi za prenos datagrama do ponora. Na ponoru fizični nivo poda glavo in paket IP nivoju. Ta iz glave ugotovi, če je zanj. Če se podatki ne ujemajo s ponorjem, potem pošlje paket transportnemu nivoju. Ta še enkrat preveri, če je paket na pravem naslovu in pošlje potrditev prejema, nato pa preda podatke aplikacijskemu nivoju.

2. Internetni nivo (mrežni nivo) doda paketu poleg glave in zaporedne številke še IP naslov izvora in ponora. Ta nivo tvori fizičen naslov ponora. Za osnovno komunikacijsko enoto uporablja datagram, ki vsebuje paket in fizični naslov ponora. Njegova naloga je poslati datagram na fizični nivo.

3. Transportni nivo razdeli tok podatkov na več TCP paketov, jih opremi z glavo in jim dodeli zaporedne številke ter jih pošlje internet nivoju.

4. Aplikacijski nivo pošilja in prevzema toke podatkov od oz. do transportnega nivoja. V aplikacijski nivo sodijo protokoli Telnet, FTP (File Transfer Protokol), SMTP (Simple Mail Transfer Protocol) in še množica drugih. Aplikacijski nivo je edini, s katerim ima uporabnik neposreden stik.



Poglejmo si nekatere fizične vmesnike in naprave za povezavo in tvorjenje omrežij. Med seboj se razlikujejo po funkcionalnosti (logični in fizični) in glede nato, na katerem nivoju ali plasti ISO/OSI modela delujejo:

4.1.3. Mrežne kartice (ang. Network Interface - NICs)

Slika: NICs

Network interface card (NIC) ali mrežna kartica je tisti vmesnik v računalniku ali napravi, ki nam omogoča, da se preko nje naš računalnik ali naprava poveže v omrežje (seveda pod tem razumemo tudi druge vmesnike, s katerimi se lahko povezujemo).

Na računalniku ali napravi potrebujemo nato še programsko opremo za svojo mrežno kartico, da ta pod operacijskim sistemom, nameščenem na računalniku, uspešno deluje in nam omogoča povezavo z ostalimi.

4.1.4. Ponavljalnik (ang. Hub)



Hub - Ponavljalnik je naprava v (računalniškem) omrežju, ki omogoča prenos podatkov med več linijami. V bistvu je nekakšen multiplekser – signal iz enega vmesnika razdeli na poljubno število vseh drugih vmesnikov. Torej je njegova naloga, da signal, ki ga sprejme na enem vmesniku, ojači in obnovi ter preusmeri na vse preostale vmesnike.

Komentar k sliki: Prenos paketov ali podatkov iz vmesnika F do C pomeni na ponavljalniku prenos podatkov.

Slika: Primer ponavljalnika s 16 vrati. Označena sta povezovalna vmesnika. Več takih ponavljalnikov lahko povezujemo med seboj.

.



4.1.5. Usmerjevalnik (ang. Router )

Slika prikazuje primer postavitve usmerjevalnika:

Je naprava, s katero povezujemo lokalna omrežja z zunanjimi omrežji. Usmerjevalniki imajo vgrajene funkcije za filtriranje prometa, omogočajo prenos paketov po vzporednih poteh, s čimer povečamo prepustnost omrežja, omogočajo delitev omrežij na podomrežja na podlagi omrežnih naslovov. Promet se tako usmerja iz enega vmesnika na točno določenega drugega.



4.1.6. Most (ang. Bridge)

Naprava, ki povezuje in prepušča pakete med dvema deloma - segmentoma omrežja, ki uporabljata enak komunikacijski protokol.

Most (bridge) podatke ali pakete ojači, shrani, in preveri v medpomnilniku. Most v medpomnilniku pregleda vsak paket in na podlagi tega se odloča kaj bo naredil s paketom.



4.1.7. Preklopnik (ang. Switch)

Je podoben ponavljalniku, le da je način delovanja v osnovi enak mostu.

Preklopniki so namenjeni predvsem povečanju prepustnosti znotraj lokalnega omrežja (arhitektura hitrega vodila). Zaradi boljših lastnosti in bistveno nižje cene na posamezni priključek vse bolj zamenjujejo usmerjevalnike in mostove.

Leva slika prikazuje primer uporabe preklopnika. Spodnja slika pa prikazuje smer prenosa podatkovnih paketov od vmesnika F do C:

4.1.8. Prehod (ang. Gateway)



Naprava ali računalnik preko katerega lokalno omrežje prehaja v drugo ali večje globalno omrežje.

V praksi je običajno v eni napravi združena funkcionalnost vseh naprav. Tako lahko danes uporabimo napravo, v kateri so združene funkcije in lastnosti preklopnika, usmerjevalnika, prehoda, brezžične postopkovne točke, požarnega zidu, protivirusne zaščite in še kaj. Največkrat se takšne univerzalne napravice uporabljajo za manjša podjetja ali domačo uporabo.

5. Načrtovanje ter vzdrževanje STROJNE OPREME (ang. Hard Ware)



Načrtovanje strojne opreme lahko izbiramo ob nakupu primernih računalnikov s pomočjo svetovalca, serviserja ali vzdrževalca informacijske opreme. Uporabe računalnikov in posebnih programov v proizvodnji in arhitekturi postavitve linijskih proizvodnji procesov urejajo posebni programi CAD.

Za izdelavo prevodnikov in polprevodnikov na matični plošči oz. integriranih vezij lahko srečamo naslednje kovine:

Krom, barij, iridij, svinec, paladij, tantal, arzen, berilij, baker, zlato, kadmij

Pri gradnji informacijske opreme in sistemov na osnovi mikroprocesorjev potrebujemo dodatne elemente, rečemo jim »podporni elementi«. To so periferni adapterji, časovna vezja, DMA krmilniki, množilniki frekvence, ROM in RAM pomnilniki. Na osnovi fizičnih diskov pa imamo povezave IDE ter SATA vmesnikov - RAID diskov v samem ohišju računalnika.

V tem času je podjetje Intel že razvilo več jedrsko delitev v enem procesorju, kar pomeni, da si vsa jedra morajo deliti predpomnilnik, dostopnost do pomnilnika ter usklajeno delovati in imeti povezave do ostalih elementov. Procesorji s porabo in zmogljivostjo Teraflop že omogočajo prepoznavo govora, obraza in rokopisa. Hitrost zmogljivosti , število jeder ter odvajanje toplote pri mikroprocesorjih se bo eksponentno povečevalo (Intel source view, 2010).

5.1. Diski

Cilji:

spoznati diske in njihovo uporabo spoznati najpomembnejše lastnosti diskov spoznati zgodovino diskov spoznati način priključevanja diskov v računalnik

Trdi disk (ang. Hard disk) je najpogosteje uporabljan zunanji pomnilnik. Trdi disk je naprava, ki shranjuje digitalno kodirane podatke na ploščah z magnetnim zapisom.

Današnji trdi diski so v glavnem zapečatene enote, ki se nahajajo znotraj računalnikov ali pa jih kot zunanje diske priključimo z ustreznimi povezavami na računalnik.

Zunanji diski lahko imajo lastno napajanje ali pa se napajajo iz samega računalnika, na katerega so priključeni. Mnogokrat takšno napajanje služi tudi za hlajenje teh diskov



slika diska

5.1.1. Zgradba diska

Slika: deli diska

Navzven je disk videti kot kovinska škatla, ki ima na eni strani ploščo z elektroniko. Če disk odpremo, vidimo okrogle plošče, ki so premazane z magnetno snovjo za zapis podatkov.

Dobro so vidne tudi bralno-pisalne glave, ki podatke zapisujejo na ploščo in jih potem s plošče tudi berejo, ter mehanizem za njihovo premikanje.



Tipični disk ima dva motorja, eden vrti disk, drugi pa nastavlja pozicijo bralno-pisalne glave. Motor, ki vrti disk, ima zunanji rotor pritrjen na plošče, stator pa je pritrjen na ohišje.

Slika: Bralno - pisalna glava

Trdi disk ima navadno eno bralno pisalno-glavo za vsako površino plošče. To pomeni, da ima vsaka plošča dve bralno- pisalni glavi, in sicer eno na zgornji in eno na spodnji strani plošče.

Vse glave so medsebojno povezane z enotnim mehanizmom, ki glave premika in je skoraj pomembnejši od samih glav. Glave premika čez disk in jih postavlja na točno določeno mesto na plošči.

5.1.2. UPORABA DISKOV

Disk – vhodi napajanja

Trdi disk je bil prvotno namenjen samo za uporabo v računalnikih. Danes se je njegova uporaba razširila na mnoga druga področja, kot so:

video kamere, mobilni telefoni, digitalni avdio in video predvajalniki, igralne konzole itd.



Na tipičnem trdem disku v računalniku so shranjeni vsi programi, ki jih računalnik potrebuje za delovanje in uporabnikovi podatki. Vsi ti podatki ostanejo shranjeni na disku tudi po izklopu napajanja

5.2. GRAFIČNA KARTICA

Grafična kartica je vmesnik med računalnikom in prikazovalnikom. Grafična kartica je tisti element v računalniku, ki oddaja video signale proti prikazovalniku, kjer se le-ti prikazujejo. Skozi zgodovino se je razvilo kar nekaj standardov:

MDA – Monochrome Display Adapter HGC – Hercules Graphics Dard CGA – Color Graphics Adapter EGA – Enhaced Graphics Adapter VGA – Video Graphics Array SVGA – Super VGA XGA – Extended Graphics Array UGA – Ultra video Graphics Array

Slika: priključek VGA

V današnjem času se standardi za video opremo več ne uporabljajo (z izjemo VGA). Proizvajalci navajajo na prikazovalnikih le še podatke o ločljivosti, velikosti, odzivnem času, kontrastnem razmerju.

Vse današnje grafične kartice, ki se povezujejo s 15-pinskim VGA priključkom ali z DVI analognim priključkom, temeljijo na standardu VGA.

Signal VGA je digitalen. Naloga kartice je torej, da pretvori signal iz digitalne oblike (računalnikove oblike) v analogno, ki jo bo VGA prikazovalnik prikazoval



5.2.1. VRSTE GRAFIČNIH KARTIC

Prikazovalnik potrebuje izvor video signala. Signal, ki prihaja v prikazovalnik, prihaja iz grafične kartice v računalniku. Ločimo tri vrste grafičnih kartic:

a) Grafične kartice za vgradnjo v razširitveno režo

Ta vrsta zahteva uporabo razširitvene reže PCI-Express, AGP ali PCI, vendar zagotavlja najvišji nivo prikazovanja, največji pomnilnik grafični kartici in uporabniku dopušča največ možnosti za nastavitve.

b) Grafični sistemski nabor na matični plošči

Omogoča manjši nivo prikazovanja kot z dodanimi karticami, ker so navadno uporabljeni starejši čipi. V zadnjem času se vse manj uporablja.

c) Grafična kartica, integrirana na matični plošči

Gre za najcenejšo izvedbo grafičnega vmesnika z zelo slabim prikazom. Razlika se pozna predvsem pri računalniških igrah in programskih aplikacijah, ki veliko delajo z računalniško grafiko (slike, filmi ipd.). Ta vrsta grafičnih kartic ponuja tudi manj možnosti nastavitve in slabše resolucije kot dodatno vgrajene kartice. Pri nižjem in srednjem cenovnem razredu prodajanih računalnikov se ta opcija največ uporablja. Nekatere boljše integrirane grafične kartice omogočajo tudi priključevanje s priključki DVI in HDMI.

5.2.2. SESTAVNI DELI GRAFIČNIH KARTIC



Grafična kartica Saphire

Grafične kartice so sestavljene iz:

a) video BIOS-a,

b) video procesorja,

c) video pomnilnika,

d) digitalno-analognega pretvornika (včasih je bil to poseben čip na grafični kartici, danes je integriran v procesor),

e) priključka na vodilo,

f) gonilnikov za video.

A) VIDEO BIOS

Ali je potreben posebni BIOS za grafično kartico?



Video BIOS se lahko tako kot sistemski BIOS nadgradi. S programsko opremo, ki jo zagotavlja proizvajalec, lahko BIOS-ov EEPROM nadgradite. V starejših verzijah grafičnih kartic se je lahko zamenjal celoten BIOS-ov čip.

B) VIDEO PROCESOR

Video procesor (angl. video processor, video chipset, video graphics procossor, GPU) je srce grafične kartice. Zmogljivost grafične kartice je popolnoma odvisna od tega elementa.

5.3. POMNILNIK GRAFIČNIH KARTIC

Večina grafičnih kartic ima svoj pomnilnik, ki shranjujejo slike, ki jih obdelujejo. Temu pomnilniku pravimo video pomnilnik ali video RAM.

Velikost tega pomnilnika omejuje zmogljivost grafične kartice glede na velikost monitorja (ločljivosti) in število monitorjev, ki so na kartico priključeni. Pri grafičnih karticah z istimi lastnostmi lahko izbirate velikost video pomnilnika.



Grafična kartica Saphire (klikni na sliko)

Ločimo več vrst RAM-ov, ki se uporabljajo na grafičnih karticah:

FMP – fast Page Mode RAM VRAM – Video RAM WRAM – Window RAM EDO DRAM – Extended Data Out RAM SDRAM – Synchronous DRAM MDRAM – Multibank DRAM SGRAM – Syhchronous Graphics RAM DDR SDRAM – Double Data Rate SDRAM DDR2 SDRAM – DDR SDRAM Version 2 GDDR3 SDRAM - Graphics DDR SDRAM version 3 GDDR4 SDRAM - Graphics DDR SDRAM version 4

5.3.1. HITROST VIDEO RAM-A

Hitrost video pomnilnika se meri v MHz in je lahko različna za različne verzije istega GPU kot npr.: NVIDIA GeForce 8800 Ultra (2160 MHz GDDR2) in GeForce 8800 GTS (1600 MHz). Kartica z več pomnilnika in hitrejšim GPU-jem omogoča boljšo izvedbo grafike (predvsem pri igrah).

Velikost RAM-a je odvisna od resolucije prikazovalnika in barvne globine. V pomnilniku mora biti dovolj prostora, da lahko v njega shranimo vse piksle, ki jih mora prikazovalnik prikazati.



Primer za prikazovalnik z ločljivostjo 1024 × 768:

1024 × 768 = 786432 pikslov

Vsak piksel potrebuje 24 bitov:

786432 × 24 = 18.874.368 bitov oz. 2.359.296 B oz. krajše 2.5 MB

Torej bi za prikazovanje slike na prikazovalniku z ločljivostjo 1024 × 768 z barvno globino 24 bitov na grafični kartici potrebovali pomnilnik, velik najmanj 4 MB (pomnilniki so standardnih velikosti: 1 MB, 2 MB, 4 MB itd.).

3D aplikacije zahtevajo še več pomnilnika, saj potrebujejo za izris slike 3 vmesnike.

5.3.2. DIGITALNO-ANALOGNI PRETVORNIK (RAMDAC)

Njegovo ime nam najbolje opiše njegovo funkcijo. RAMDAC pretvori digitalni signal iz računalnika v analogno obliko, ki jo prikazovalnik lahko prikaže.

Njegova hitrost se meri v MHz. Višja frekvenca RAMDAC pomeni višjo vertikalno frekvenco osveževanja. Danes so frekvence, s katerimi delujejo RAMDAC-i, od 300 MHz do 500 MHz. Naraščanje frekvenc RAMDAC-a omogoča večje resolucije prikazovalnikov pri višjih frekvencah osveževanja, tako da ne pride do utripanja zaslona. Grafična kartica s frekvenco RAMDAC-a 300 MHz ali višjo omogoča ogled slike na zaslonu z ločljivostjo 1920 × 1080 in frekvenco osveževanja zaslona 75 Hz, kar omogoča gledanje slike brez utripanja.

Prepričati se je potrebno, da tako grafična kartica kot tudi prikazovalnik omogočata enake lastnosti .

5.4. PRIKLJUČEK GRAFIČNE KARTICE

Grafična kartica

Različne grafične kartice so v različnih računalniških sistemih uporabljale različne priključne standarde: IBM MCA, ISA, EISA, vodilo VL. V današnjem času za priključevanje grafičnih vmesnikov uporabljamo PCI, AGP ali vodilo PCI Express.

V trenutnih in pričakovano prihodnjih sistemi je PCE Express 16 standardni priključek, ki je nadomestil dolgo uporabljani standard AGP. Nekateri računalniki omogočajo uporabo



obeh tipov priključkov. Grafične kartice PCI so prodajane kot nadgradnja sistemov, ki imajo integrirano grafično kartico.

5.4.1. GONILNIK ZA VIDEO

Programska oprema je občutljiv in problematičen element grafičnih kartic. Najboljša grafična kartica z najboljšim procesorjem in veliko pomnilnika na grafični kartici še ne zagotavljata kvalitetne slike, če je gonilnik slabo programiran.

Gonilniki navadno podpirajo procesor na grafični kartici. Grafične kartice so največkrat prodane s priloženimi gonilniki, vendar se včasih zasledi pri sistemskem naboru čipov boljši gonilnik od tistega, ki je priložen h grafični kartici .

Večina naprav, ki jih lahko kupite, imajo priloženo najnovejšo programsko opremo in najnovejše gonilnike. Grafične kartice so tukaj izjema, saj je gonilnik napisan tako,da zadovoljuje velikemu spektru grafičnih kartic. Včasih starejši gonilniki delujejo bolje s starejšim naborom čipov kot novejši.

6. VZDRŽEVANJE VHODNO IZHODNH ENOT



Vzdrževanje vhodnih in izhodnih enot, se morajo nastavljati – kot ostala strojna oprema- preko upravljalca enot (ang.device managerja). V primeru da pride do prekinitev oziroma da računalnik ne zazna npr. miške , vedno pogledamo lastnosti vhodne enote.

Prekinitve so način dela računalnika, kjer pride do določenih zahtev, ki se morajo izvršiti. Miška uporablja prekinitvene zahteve, ki jih pošilja miškinemu gonilniku. Problemi nastanejo, ko enake prekinitve uporabljajo še druge naprave.

Prekinitveni spori nastopajo, ko uporabljate miške preko priključka PS/2 ali serijskega priključka. Do prekinitvenih konfliktov ne prihaja v primeru uporabe priključka USB.

Priključek PS/2 uporablja prekinitev IRQ12, zato je potrebno zagotoviti, da nobena druga naprava ne uporablja IRQ12, v nasprotnem primeru miška ne bo delovala.

Če sumite na problem s prekinitvami, potem uporabite upravitelj naprav v nadzorni plošči. Ko ste ugotovili, katera naprava uporablja enako prekinitev kot miška, spremenite prekinitve te naprave.

Pri problemih s PS/2 miško lahko poskusite tudi izklopiti računalnik in poskusite sistem ponovno zagnati. Če se bo sistem ponovno zagnal brez miške, je verjetni vzrok za zaplete



okvarjeni vhod PS/2 na matični plošči. V takem primeru preostane le še menjava matične plošče (kar je precej drago) ali pa menjava miške za miško USB.

6.1. VRSTE VH-IZH ENOT

6.1.1. Sledilna kroglica (angl. Trackball)

Slika: Ryosuke Takeoka

Jje naprava, ki lahko nadomesti klasično miško. Vsebuje kroglico, ki jo uporabnik premika, senzorji pa zaznavajo rotacijo kroglice okrog dveh osi. Izumila sta jo Tom Cranston in Fred Longstaff leta 1952.

Sledilna kroglica je bila zelo razširjena za uporabo na prenosnih računalnikih, vendar jo je sčasoma zamenjala sledilna ploščica.


http://www.flickr.com/photos/21009858@N03/


6.1.2. Sledilna tablica

je nadomestila sledilno kroglico pri prenosnih računalnikih. Sledilna tablica je na dotik občutljiva naprava, ki sledi gibanju prsta (ali večih prstov, v primeru, da gre za »multi-touch« sledilno tablico) in pošilja signale, s pomočjo katerih računalnik premika kazalec na zaslonu.

Večina sledilnih tablic zmore prepoznati tudi klik in dvojni klik, nekatere pa imajo ob strani tudi drsnik. Sledilno tablico je leta 1953 zasnoval Kanadčan Hugh La Caine.

6.2. TIPKOVNICA

Procesor in tipkovnica morata razumeti veliko stvari, ki so pomembne za koristnost tipkovnice, kot na primer:

1. Položaj tipk v tipkovniški matrici2. Količina poskokov in kako jih filtrirati3. Hitrost, s katero se prenese želen ukaz do procesorja4. Mikroprocesor in kontroler obsega na tipkovnici

V vseh tipkovnicah, razen kompatibilnih je vsok krog prelomljen na točki pod določeno tipko. Pritisk na tipko zapolni prelom v krogu in dovoli majhno količino toka, ki »zleti« skozi. Procesor nadzira matrico tipk za znake ponavljanja za katerokoli točko v vrsti. Ko najde krog, ki je zaprt, primerja z lokacijo kroga na matrici tipk z »legendo« znakov v ROM-u.

»Legenda« znakov je v resnici primerjalna lestvica za procesor, ki pove, kaj x, y koordinate določene tipke v matrici predstavljajo. Če je naenkrat pritisnjenih več tipk, procesor prveri, če



ima ta kombinacija tipk »dizajn« v »legendi« znakov. Na primer, pritisk na tipko A samo, bi pomenilo rezultat v obliki črke »a«, ki je bila poslana računalniku. Če pritisnemo Shift med tem pa pritisnemo A, bi procesor primerjal kombinacijo tipk z »legendo« znakov in izdelal črko v obliki »A«.

Legenda znakov v tipkovnici je lahko izrinjena od katere druge legende znakov, ki jo je naredil računalnik. To se pogosto zgodi pri jezikih, katerih znaki niso ekvivalentni angleškim. Legenda znakov se lahko spremeni od tradicionalne QWERTY do DVORAK ali katere lastne verzije.

Tipkovnica se zanaša na preklope, ki povzročijo spremembo v trenutnem prevodu električnega toka v tipkovnici. Ko tipka pritisne tipkin preklop proti krogu, je ponavadi majhen upor med podlagama, ki se odrazi kot poskok. Procesor in tipkovnica prepoznata, da to zelo rapidno preklapljanje vklop in izklop ni povzročeno pri ponavljanju pritiskanja tipke. Zato filtrirata vsa majhna valovanja ven iz signala in ga obravnavata kot posamezen pritisk na tipko.

Če je ena tipka pritisnjena več časa, procesor to razume kot željo uporabnika, da ta znak pošlje večkrat. V tem procesu je zamuda med vsakim vnosom znaka lahko nastavljena programsko, ponavadi raztegnjena med 30 znakov na sekundo oz. v angleščini »characters per second (cps)« do samo nekaj, na primer 2 cps.

6.2.1. Odpravljanje napak

Napake pri tipkovnicah so navadno povezane samo z dvema problemoma. Prihaja tudi do drugačnih težav, vendar so te manj aktualne in jih ne bomo obravnavali. Najpogostejši napaki sta:

okvarjeni kabel zataknjena tipka

a)Okvarjeni kabel

Mnoge starejše tipkovnice so imele kable, ki so se dali nadomestiti. Tako so napake zlahka odkrili in jih odpravili. Okvarjeni kabel na tipkovnici je bilo potrebno zamenjati z delujočim.

Današnje tipkovnice imajo kable, ki se jih ne da zamenjati, vsaj ne brez odpiranja tipkovnice. V nekaterih primerih se ohišje tipkovnice lahko odpre, znotraj je kabel tipkovnice povezan s snemljivim priključkom. Žal teh kablov ni mogoče kupiti, možna pa je menjava kabla z druge tipkovnice. Če kabel odstranite, ga lahko preverite z digitalnim multimetrom.. Multimetri z zvočnimi signali za preverjanje prevodnosti delo še dodatno olajšajo.



Ker so tipkovnice cenovno zelo ugodne, pa je ob težavah smiselna menjava celotne tipkovnice.

b) Zataknjena tipka

Največkrat se problem tipkovnice zazna že pri POST-u računalnika. Sporočilu o zataknjeni tipki v tipkovnici pa ne pove, za katero tipko gre. Ko zataknjeno tipko najdete, jo je potrebno očistiti, saj je največkrat fizična umazanija vzrok težave.

6.2.2. Čiščenje tipkovnice

Najboljši način, da ohranite tipkovnico v dobrem stanju, je periodično čiščenje (tedensko ali vsaj mesečno). Pri sesanju je priporočljivo uporabljati nastavek s ščetkami, ob tem pa je potrebno paziti, saj se tipke na nekaterih tipkovnicah hitro snamejo.

Čiščenje pa je možno tudi z uporabo stisnjenega zraka za izpihovanje umazanije. Pri takem delu je potrebno tipkovnico najprej obrniti navzdol, da lahko izpihana umazanija pade iz tipkovnice.

Na vseh tipkovnicah so tipke snemljive, kar nam omogoča popravilo le določene tipke. Največkrat je dovolj, da po odstranitvi tipke umazanijo pod tipko izpihamo s stisnjenim zrakom.

Problem so tudi tekočine. Ni nujno, da razlitje le-teh po tipkovnici povzroči okvaro tipkovnice. Tipkovnice z membransko-mehaničnimi tipkami, so odporne na razlite tekočine. Kljub temu pa je v takem primeru tipkovnico potrebno čim hitreje odklopiti, jo očistiti z destilirano vodo in jo dobro osušiti. Nasvet:

Slika: Računalniška miza naj ne bo jedilna miza. !



6.3. VZDRŽEVANJE PRIKAZOVALNIKA - MONITORJA

Sodoben prikazovalnik nam lahko služi več let na enem ali več računalnikih, zato je potrebno zanj pravilno skrbeti.

ZRAČENJE

Prikazovalniki uporabljajo pasivno zračenje, zato morajo imeti dovolj prostora. Okoli prikazovalnikov ne smemo postavljati stvari, ki bi prikazovalnik zadušile, kar še posebej velja za CRT prikazovalnike.

ČISTOČA

Ali lahko LCD prikazovalnik čistimo z univerzalnimi kuhinjskimi čistili in kuhinjskimi krpami?

RAZMAGNETENJE CRT

Če ima CRT prikazovalnik poseben gumb za razmagnetenje zaslona, potem ga periodično uporabljajte. CRT prikazovalniki uporabljajo tudi močne magnete v cevi, tako da se z magnetnimi materiali ne sme prihajati blizu zaslona.

Vpeljani pojmi :

- CRT prikazovalnik- LCD prikazovalnik (ang. Liquid Cristal Display )

6.4. VZDRŽEVANJE MIŠK- VHODNIH ENOT RAČUNALNIKA



A) OPTIČNA MIŠKA

Slika: Senzor

Optične miške so lahko v žični ali brezžični izvedbi. Žična izvedba je klasična. Miška je povezana z računalnikom s pomočjo žice, ki je z priključkom USB ali priključkom PS/2 priklopljena na računalnik. Brezžična miška pomeni, da miška nima žične povezave z računalnikom.

Z računalnikom je povezan sprejemnik, le-ta sprejema podatke, ki jih pošilja miška. Da bi miška lahko delovala, potrebuje napajanje – baterijo. Nekateri sprejemniki imajo možnost polnjenja miške, pri čemer moramo paziti, da za polnjenje (medtem se miške ne more uporabljati) uporabljamo samo tiste baterije, ki se lahko polnijo.

Miške za svoje delovanje potrebujejo gonilnike, ki jih operacijski sistem že ima, ali pa je potrebno le-te za posamezno strojno napravo dodatno namestiti.

Običajno so operacijski sistemi Windows že opremljeni z gonilniki za miško z vrtljivim koleščkom in dvema gumboma. Če uporabljamo boljše miške, je potrebno gonilnike za takšno strojno opremo dodati.

Razišči in odgovori?

Kaj pomeni pri miškah oznaka dpi?


http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/rac/moduli/vzdrzevanje_strojne/26_miska/05_datoteka.html


B) KLASIČNA MIŠKA S KROGLICO

Slika: Miška s kroglico

Klasično miško sestavljajo naslednje komponente:

ohišje, ki ga držite v rokah in premikate po površini mize; način prenašanja gibanja v sistem (kroglica, optični senzorji ipd.); tipke (dve ali več v kombinaciji z vrtljivim koleščkom); priključek za povezavo miške na računalnik. Klasične miške so povezane s kablom,

brezžične miške pa uporabljajo drugačne načine za povezovanje.

Pod ohišjem se nahaja mehanizem za zaznavanje gibanja miške. Pri tej vrsti mišk je ta mehanizem sestavljala gumijasta kroglica z dvema valjčkoma.

Tehnika zaznavanja gibanja je bila izredno preprosta. Pri premikanju miške po površini se je premikala tudi gumijasta kroglica. Ta je svoje gibanje prenašala na dva valjčka, nameščena pravokotno eden na drugega. Prvi je zaznaval horizontalno smer, drugi pa vertikalno smer gibanja miške.

Vsak valjček je bil pritrjen na majhen kolut z luknjicami, ki so prepuščale in zapirale svetlobni snop. Majhni optični senzorji so zaznavali gibanje tako, da so zaznali utripanje svetlobe skozi luknjice pri vrtenju valjčkov. Ta utripanja je bilo potrebno samo še prevesti v računalnik s pomočjo priključka PS/2.

6.4.1. PRIKLJUČKI ZA MIŠKE

Miške so lahko z računalnikom povezane z različnimi priključki:

serijski priključek (zastarel) priključek PS/2




priključek USB

Sprejemnik Bluetooth/wireless je navadno povezan preko priključka USB.

a)Serijski priključek

b) Priključek za miško na matični plošči PS/2

Starejši računalniki so miške povezovali preko serijskega priključka. Priključek na koncu povezovalnega kabla je bil 9-pinski (ženski) priključek, imenovan DB-9. Še starejši računalniki so uporabljali 25-pinski priključek, imenovan DB-25.

Starejši računalniki so imeli dva serijska priključka, tako da se je miška lahko priklopila na COM1 ali COM2.

Največ računalnikov uporablja za priključitev miške na računalnik že integriran vhod za miško na matični plošči. Začetek tega priključka sega v leto 1987, ko je sistem s priključkom PS/2 predstavil IBM. Miška s priključkom PS/2 se lahko priklopi na katerikoli računalnik, ki ima vtičnico PS/2.

S strojnega stališča gre za popolnoma enak konektor min-DIN, kot je uporabljen za tipkovnice. Vsi računalniki, ki uporabljajo sistem priključkov PS/2, imajo na zadnji strani dva priključka, enega za miško in drugega za tipkovnico. Razlika je le v barvah. Oba priključka sta električno gledano enaka, vendar izmenjava podatkov poteka različno. Tudi če ju pri priključevanju zamenjate, ne morete povzročiti nobene škode, le komunikacijo z računalnikom ne morete vzpostaviti, dokler miška in tipkovnica nista pravilno priključena.




c)priključek USB

Miška z priključkom USB

priključek USB je postal najbolj popularen za priključevanje različnih naprav in tudi miška ni pri tem nobena izjema. Miška USB ima pred priključkom PS/2 kar nekaj prednosti:

Premika se bolj gladko kot na vhodu PS/2, ker je frekvenca, s katero miška sporoča gibe računalniku, dosti višja kot pri priključku PS/2. PS/2 – 40Hz, USB – 125Hz (večina brezžičnih mišk ima frekvenco 40-50Hz).

Miška se hitro zamenja – če ste navajeni uporabe sledilne krogle, na službenem računalniku pa je postavljena miška, miškin priključek preprosto potegnete iz USB vtičnice in jo zamenjate s svojo napravo. Tega drugi priključki ne omogočajo.

Uporaba več kazalnih naprav hkrati, ne da bi bilo potrebno stare naprave odklopiti.

6.5. Tiskalniki

V sodobnem času, ko je čas denar, in vedno hitreje želimo natisniti zunanje – informacije iz računalnika različni proizvajalci tekmujejo med seboj pri noviteta v tiskalnikih. Seveda obstajajo klasične tri vrste tiskalnikov:

- Matrični tiskalnik- Optični - Ink-jet- Laserski




Tiskanje, optično branje, kopiranje, Touch smart(vhodna enota informacij ki jih vnašamo preko zaslona na dotik) z zaslonom na dotik, so večinoma produkti tiskalnikov, ki ponujajo te storitve izhodnih enot.

Preprost dostop in hitrost tiskanja je značilna za dobre tehnološko narejene tiskalnike. Seveda sedaj na trgu prihajajo do uporabe vse bolj brezžični tiskalniki. (www.hp.com)

Tiskanje je kjerkoli , kadarkoli z katerim koli gonilnikom ki se lahko namesti preko mreže uradne strani produkta je vsakodnevna praksa.

Uporabnik tiskalnikov mora poznati najnovejše produkte proizvajalcev za lažje vzdrževanje. V primeru da ne zna odpraviti vseh napak naj tiskalnik vrne proizvajalcu v servis.

Seveda z tiskalniki pridobimo tudi razne aplikativne licenčne programe za družino, za zabavo, npr. IprintPhoto App, Photo Print gadget, Smart web printing,ki so v povezavi s kupljeno strojno opremo.

Vzdrževanje tiskalnikov razen velikih plotterjev je v primeru velikih okvar bolje nadomesiti z novimi saj so cene tiskalnikov v zadnjem času zelo padle. V primeru vzdrževanja pa je potrebno paziti na prašne delce, pravočasno menjavo kartuš ipd.

Razišči in opiši!

Kaj je iprint Photo aplikacija?

Katere gonilnike za tiskalnike si spoznal vpraksi pri servisiranju oz. vzdrževanju?

Ali je photo print gadget podprt z Windows Vista OS?

7. Optični kabli

Hitrost podatkov v terabitih/sekundo

Pomnilniški čipi:

1999-256 Mbit

2002-1024 Mbit (500.000.000 tranzistorjev na čip)

2005-4096 M bit (1.000.000.000 tranzistorjev na čip)

Mikroprocesorji s frekvenco v tera Flopih

Mikrosistemi:


http://www.hp.com/


- Pametne kartice (brez kontaktne posodobitve)- Inteligentni senzorji (kamere, nadzor, preverjanje identitete, nadzor prometa,

videofoni, bralci prstnih odtisov, robotske naprave)

- 4 povezane tehnologijePodatkovna skladiščaOLAP (Orodja za analizo podatkovBrskanje po podatkih (uporaba nevronskih mrež za ugotavljanje vzorcev v podatkih)Vizualizacija podatkov (grafična predstavitev podatkov omogoča prepoznanavanje alarmantnih situacij)

- Java- XML – meta podatki na internetu . to so kazalci na podatke (besedilo, slike,

video, zvok, baze podatkov) Služijo lažjem iskanju podatkov na internetu

7.1. PRIKLJUČKI

Za priključevanje USB naprav se uporablja veliko različnih priključkov. Označeni so kot priključki Series A, Series B, Mini B, Micro-B in Micro-AB. A priključki se uporabljajo za priključevanje na vozlišče ali na vtičnico USB na matični plošči. B priključki se uporabljajo za priključevanje naprav. Priključki Mini B so samo manjše verzije priključkov Series B. Priključki USB za razliko od starejših tipov serijskih povezav ne potrebujejo vijačenja, so manjši, nimajo vidnih pinov in omogočajo hitro in enostavno priključevanje naprav na računalnik.

USB je narejen tako, da omogoča tako imenovano sistem Plug and Play priključevanja naprav. Računalniški sistem pri tem ni potrebno ugašati ali znova zaganjati. Računalnik prav tako prepozna, katera naprava je priklopljena, in poišče ustrezne gonilnike.

Na vtičnico USBv računalniku lahko priklopimo individualne naprave (tipkovnice, miške, tiskalnike ipd.) ali USB zvezdišča, ki nam služijo kot dodatno mesto za priklop individualnih naprav. Zvezdišča navadno omogočajo priklop štirih ali osmih naprav. Možno pa je priklopiti novo vozlišče na staro in tako število priklopov še dodatno povečati.



Slika: Sprednji priključki USB

Nekateri računalniki imajo vtičnice USB tudi na sprednji strani, kar jim omogoča priklop naprav, ki so na računalnik priklopljene samo občasno. Naprave, ki jih priklopimo v vtičnico USB, zahtevajo določeno električno energijo. Največji tok, ki ga naprave USB zagotavljajo, je 500 mA. Vsaka naprava, priklopljena na USB, potrebuje električno energijo; tudi tiste, ki imajo lastno napajanje (le-te potrebujejo okoli 2 mA električnega toka).

Slika: Zvezdišče USB

Zvezdišča z lastnim napajanjem omogočajo priključenim napravam tok 500 mA. Zvezdišča, ki lastnega napajanja nimajo, pa imajo omejen izhodni tok 100 mA. Če na tako vozlišče priklopite napravo, ki zahteva za svoje delovanje več toka, ta naprava ne bo delovala. V najslabšem primeru lahko napravo na ta način uničite. ključki USB zahtevajo tok od 200 do 500 mA. Če jih torej priklopite na USB vozlišče brez lastnega napajanja, se lahko uničijo.

Če želite preveriti, kakšne napajalne možnosti imajo vaša zvezdišča, si poglejte video posnetek.

Največja dolžina kabla USB je 5 metrov



7.2. USB 2.0

USB 2.0 je popolnoma združljiv z USB 1.1, vendar je mnogo hitrejši. Naprave, ki so uporabljale prejšnji standard USB, delujejo tudi na USB 2.0. Zaradi hitrosti je USB 2.0 uporaben predvsem pri napravah, ki zahtevajo visoke hitrosti: kamere, optični čitalniki, tiskalniki ipd. USB 2.0 lahko prenaša 480 Mb/s.

USB 2.0 imenujemo tudi Hi-Speed USB.

Za uporabo povezave USB 2.0 potrebujete vozlišče, ki podpira USB 2.0. Pri uporabi takšnega vozlišča, bodo vse priključene naprave prenašale podatke s hitrostjo do maksimalne hitrosti USB 2.0. Če bi uporabili vozlišče USB 1.1, bi naprave, ki so sicer kompatibilne USB 2.0, delovale z maksimalno hitrostjo povezave USB 1.1.



7.2.1. Načina povezovanja

V današnjih računalnikih sta v uporabi dva načina povezovanja računalnika z ostalimi komponentami. To sta:

1. USB – Universal Serial Bus: o USB 1.1o USB2.0

2. FireWire – IEEE 1394: o FireWire 400 (IEEE 1394a)o FireWire 800 (IEEE 1394b)

Slika vhoda



Slika: vhod

Obe povezavi sta namenjeni serijskemu povezovanju z visokimi hitrostmi in povezovanju z različnimi komponentami. Trenutno je popularnejša povezava z kabli USB, saj je večina matičnih plošč opremljena z priključki USB, FireWire priključkov pa večina matičnih plošč nima.

Slika: prerez



1394 ima v primerjavi z USB eno veliko prednost: ne potrebuje računalnika za povezavo dveh naprav. Protokol je namreč narejen tako, da naprava sama kontrolira povezavo.

Podobno je narejen šele USB On-The-Go, vendar njegova naloga ni povezovanje npr. digitalnih kamer in digitalnih snemalnikov, temveč podpora prenosnim napravam USB in omogočanje njihove medsebojne komunikacije.

8. Operacijski sistemi in vzdrževanje le teh

V informacijskih vodah, je znana večja prepoznavnost Windows XP operacijskega sistema, ki ga ob nakupu lahko nastavimo in kasneje enostavno vzdržujemo. Kreiranje in implementacija klona1 preko NTFS2-ja s back-up Acronis True Image Home tehnologijo nam omogoča izvršilne informacijske zadeve v postavljeni tehnologiji brez napak.

Virtualni strežniki so v trenutnem času zelo v razmahu, saj odpravljajo neko fizično koriščenje prostora oz. administracije. Windows Vista kot naslednji operacijski sistem , je bil preizkušen na terenu – v podjetjih, večjih organizacijah – državne uprave, vendar se zaradi počasnosti obstoječih delovnih postaj , ni tako uporabljal kot Windows 7 oziroma Windows XP. Znanje računalnikarja naj bi zajemalo tudi poznavanje ostalih operacijskih sistemov in podporo le-teh ki so trenutno na slovenskem trgu:

Oracle i7 version PC Tools PC Mehanic



Vgrajena orodja znotraj OS-a:

Raziskovalec Register Nadzorna plošča in spremljajoči programi ter nastavitve

8.1. Vzdrževanje operacijskega sistema

Kot pri vsaki informacijski opremi je preventiva vedno najprimernejša.

V Operacijskem Sistemu Windows XP_Nadzorni plošči_Device Managerja imamo vse zmožnosti za upravljanje z napakami in popravki tako programske opreme, napake na trdih RAID diskov, namestitev gonilnikov, starih verzij programske opreme, sistemske in aplikativne n napake ter odstranitev vseh uporabnikov, ki niso več priključeni v informacijski sistem.

Nameščanje in odmeščanje programske opreme je enostavno (gonilnikov, uporabniških programov, sistemskih programov) preko čarovnika oz. namestitvenega programa, ki nas vodi do končnega cilja namestitve.



Odmeščanje ali odstranitev programov pri vzdrževanju informacijske oprem, pa je v okolju Windows XP narejeno z posebnimi od namestitvenimi programi istega proizvajalca oz. operacijskega sistema v našem primeru preko Windows nadzorne plošče.

Register, ki beleži vse namestitve ter spremembe programov znotraj le-tega ima funkcijo spominjanja zatorej mora računalnikar- vzdrževalec uporabiti zmogljiva vzdrževalna orodja, ki pretekle programe pobrišejo veliko hitreje, kot pa uporabnik.

Zaščita programov na uporabniškem nivoju poteka preko dodatnih požarnih zidov z nekaj 1028 bitnim ključi in več. V primeru povezav mostov in usmerjevalnikov znotraj LAN-a imajo najnovejši usmerjevalniki že nameščene programe za požarni zid znotraj proizvoda.

V Sloveniji se v Informacijskih opremah uporabljajo predvsem naslednji dodatni zaščitni antivirusni programi za zaščito e-pošte in spletnega brkljanja (glej gradivo na str. 65.):

Lotus Notes developer pošta (branje in pošiljanje datotek znotraj e-pošte s zaščitnimi ključi v okviru programa

X400 – zaščitena e-pošta z enskripcijo) Adaware, , F-Secure Client; Spybot SPAM Antivirusni programi (ESET, F_Secure, Symantec) Password snifer programi(preverjeno iskanje tujih neprimernih progamov in gesel

znotraj spleta)op. Velikokrat uporabljen tudi v negativne namene

8.2. Vzdrževanje ne povsem varnega omrežja in nadležnih programov

V tej učni vsebini boste spoznali:

kaj je virus, črv in trojanski konj, značilnosti posameznih tipov virusov, kako se zaščititi pred virusi.

Večina omrežij oskrbuje svoje uporabnike z dostopom do interneta, vendar kljub temu, če je nameščen požarni zid, ki preprečuje vdor zunanjih uporabnikov, ni povsem varnega omrežja. Potencialno škodljivi programi kot so npr. virusi, trojanci in črvi, lahko vedno najdejo pot v omrežju preko snemanja datotek iz interneta, e–pošte ali celo preko pogonov USB.

Ker je možno odkriti in odstraniti večino teh nadlog z uporabo ustrezne programske opreme, namenjene za samostojne sisteme, uporabljajo administratorji omrežja te produkte zelo pogosto tako, da je vsak dokument, prenesen z omrežja, pregledan.




V spletu poišči imena antivirusnih programov (v pomoč glej tudi gradivo spodaj str. str.57 )

8.2.2. Definicija

Virus je program, ki se spretno pritrdi na drugo programsko opremo in spretno izvede nekatere operacije. Najnevarnejša vrsta virusa je tista, ki nepopravljivo uniči podatke na trdem disku tako, da jih izbriše. Vendar še obstajajo tudi virusi, katerih učinek ni tako katastrofalen.

Nekateri virusi lahko povzročijo ponavljajoče se težave z računalnikom, kot so zanke in podobno, medtem ko drugi ničesar ne počno in se pojavi sporočilo. Virusi so premišljeno narejeni za vtikanje v osebne stvari in lastnino vsakega posameznika. Protivirusna programska oprema mora biti redno posodobljena, ker se tako zaščitimo pred novimi oblikami virusov.



Tako biološki virusi kot tudi računalniški virusi so narejeni tako, da se delijo, medtem ko okužijo drugo programsko opremo. Če vstavite v računalnik disketo okuženo z virusom, se le–ta preseli na trdi disk in okuži kode, ki jih najde na posameznih poteh. V nekaterih primerih so virusi narejeni tako, da mirujejo, dokler računalniška ura ne zabeleži določenega datuma in ure.

Na ta račun so bile tudi različne potegavščine ob različnih časih, izvorne objave so strašile o "časovni bombi" – virusi, ki se sprožijo na poseben datum. To je tudi povod za nakup protivirusne programske opreme, toda nevarnost je vedno preveč poudarjena.

Ko je z virusom okužen računalnik, priključen na omrežje, imate enako situacijo, kot če bi si bolan otrok delil sobo s skupino zdravih otrok. Ko eden izmed njih zboli, bodo zboleli najverjetneje še ostali. Datoteke, prenesene z okuženega računalnika se lahko prenesejo na drug sistem v omrežju. Odvisno od oblike virusa lahko njegov učinek preraste iz neprijetnosti v katastrofo. Ko je omrežje enkrat okuženo z virusom, je le–tega težko odstraniti.

Norton Internet Security 2006, Avtor: keyaki,http://www.flickr.com/photos/12119805@N08/2647048150/



8.2.3. Vrste virusov

Virusi se lahko pritrdijo na različne dele računalniške programske opreme, ponavadi so skriti in stanujejo na nekem delu diska. Najpogostejše vrste virusov so:

- Virusi zagonskega sektorja

Virusi zagonskih sektorjev lahko okužijo računalnik z diskete ali izvršljive datoteke. Naš računalnik okuži tako, da se naseli na master boot record (MBR) na trdem disku. Ker se MBR izvrši vsakič, ko vklopimo računalnik, se virus vedno znova naloži v pomnilnik, od tam je zelo nevaren. Od virusa, ki okuži datoteke, je odvisno, kako ga bomo odstranili. Lahko odstranimo tako, da izbrišemo celo datoteko, mogoče bomo odstranili zagonski sektor MBR (in ga ponovno nastaviti), kar povzroči veliko izgubo podatkov na disku ali pa ga uspe odstraniti protivirusni program.

- Virusi zagonskih datotek

Samo izvršljiv virus se pripiše k datoteki .exe ali .com ali manj pogosto k drugim tipom datotek, kot so datoteke .dll in .bin. Virus se naloži v pomnilnik, ko zaženete okuženo datoteko, in se lahko razširi na druge datoteke, ki se izvajajo.

- Mnogoličen virus

Mnogoličen virus se lahko naseli tako na MBR kot na izvršilne datoteke, in je narejen tako, da spreminja svoj podpis periodično, tako da ga protivirusni program ne najde. Virus prilagodi sebe in okolje tako, da se koda skrije.

- Skrivni virus

Večina protivirusnih orodij odkriva spremembe pri velikosti shranjene datoteke na trdem disku. Normalen virus doda kodo izvršilni datoteki, tako da se velikost datoteke malo poveča. Zato moramo redno posodabljati virusne definicije, da ne pride do napačnih rezultatov pri iskanju virusov. Skrivni virus se skrije v izvršilno datoteko tako, da izbriše iz nje toliko bitov, kot je velik virus. Rezultat tega je, da je na koncu velikost datoteke enaka kot pred tem, ko je bila okužena z virusom.



- Makro virusi

Pravkar nastala novost v svetu tehnoloških prekrškov je virus, ki lahko okuži podatkovne datoteke. Uporabljajo se zato, da okužijo izvršljive datoteke. Ti virusi se pritrdijo na nek dokument in se razširijo z uporabo sposobnosti makrov v okuženem dokumentu. Dokumenti Microsoft Word so posebno ogroženi glede te vrste virusov. Ko uporabnik odpre okuženo datoteko, se izvede makrokoda, omogoči virusu dostop do pomnilnika in se tako razširi v predlogo datoteke, ki jo uporabniki Worda uporabljajo za odpiranje dokumentov. Ko se virus enkrat namesti, se ob vsakem novem zagonu te aplikacije izvede in se razširi po vseh dokumentih, ki smo jih po okužbi zagnali. Makro virusi ponavadi ne naredijo prevelike škode.

- Črvi

Črv pravzaprav ni virus. Čeprav je program, ki napravi kopijo samega sebe, ne okuži drugih datotek. Črvi so dodeljeni programi, ki se lahko vtihotapijo v računalnik na različne načine, tako kot npr. vnesti nek podatek v tekoč registrski ključ, ki povzroči da se virus ob vsakem zagonu zažene oz. izvede. Ko je virus enkrat nameščen v pomnilniku, lahko ustvarja kopije samega sebe ali se deli na druge računalnike povezane v omrežju.

- Trojanci

Trojanec (oz. trojanski konj) ni virus, ker se ne deli in ne okužuje drugih datotek. Trojanci so programi, ki se pretvarjajo, da so neškodljivi programi, tako da uporabnik ne sumi, da trojanski konj izvaja. Enkrat naložen trojanec v pomnilniku lahko izvede katerokoli število opravil, katera so lahko nevarna za računalnik ali za omrežje. Nekateri trojanci so v glavnem oddaljen nadzorni strežnik, ki odpre stranska vrata (angl. backdoor) na računalniku na katerem se izvajajo. Tako lahko oddaljen uporabnik kjerkoli v omrežju ali v internetu zažene odjemalca in dobi oddaljen dostop do računalnika preko stranskih vrat.



8.3. Preprečevanje virusnih okužb

Avtor: yum9me, vir: http://www.flickr.com/photos/yum9me/2406511039

Da bi zaščitili računalnik pred virusnimi infekcijami, moramo izvesti vrsto ukrepov, ki vključujejo obnašanje uporabnika in konfiguracijo njihovega računalnika.

Vsi uporabniki moramo paziti na zunanje enote (ključki USB) in datoteke iz zunanjega vira (datoteke, ki so pripete e–pošti).

Najpogostejša tehnika širjenja virusov dandanes je koda, ki sproži pošiljanje okužene e–pošte naprej vsem, ki so v imeniku, iz okuženega računalnika. Zaradi tega prejemnik prepozna ime pošiljatelja in ponavadi odpre e–pošto in odpre priponko brez pomislekov, s tem pa sproži enak postopek pošiljanja e–poštnih sporočil s svojega računalnika, kot računalnik pred njim.

Protivirusni programi lahko zaščitijo individualni računalnik pred okužitvijo z virusom in drugih zlobnih programov, ki prihajajo z pogoni USB in medijih CD/DVD, z nalaganjem datotek s spleta in e–poštnih priponk. Tipični protivirusni program je sestavljen iz programa, ki pregleduje računalnikov MBR, ko se računalnik zažene in preveri vsako datoteko, do katere računalnik dostopa.

Boljši programi tudi preverijo e–poštne priponke in datoteke, ki jih nalagamo z interneta, s prestrezanjem datotek, takoj ko pridejo po e–pošti ali z internetnega strežnika in jih pregledajo, preden jih uporabnik začne uporabljati.


http://www.flickr.com/photos/yum9me/


Iskalniki virusov delujejo tako, da pregledujejo datoteke in iščejo določen del kodnega podpisa, ki vsebuje nek virus. Iskalnik ima knjižnico z virusnimi definicijami, ki jih uporablja za prepoznavanje virusov. Če želimo svoj računalnik kar se da najbolje zaščititi, moramo redno posodabljati svoje virusne definicije z svojim protivirusnim programom. V veliko primerih protivirusni program že vsebuje funkcijo, da se samodejno poveže z internetom in naloži nove definicije virusov takoj, ko so na razpolago.

V omrežnem okolju morajo vsi računalniki, vključno s strežniki in delovnimi postajami, zagnati protivirusni program, tako da je zavarovano celotno omrežje. Protivirusni program, narejen za zaščito omrežij, ne poskrbi za boljšo zaščito pred virusi kot drugi protivirusni programi, ampak poenostavi postopek za zaščito.

8.3.1. Antivirusni programi

Za kratek opis programov sem pripravil povezavo direktno namestitev preko spleta:

Norton 360 (http://www.symantec.com/norton/360)

Norton Internet Security (http://www.symantec.com/norton/internet-security)

Norton AntiVirus (http://www.symantec.com/norton/antivirus)

Panda Internet Security (http://www.pandasecurity.com/homeusers/solutions)

ESET Smart Security (http://www.eset.si/izdelki/izdelki.htm)

Norman Security Suite (http://store.norman.com/store/norman/en_US/DisplayHomePage)

F-Prot (http://www.f-prot.com)

Kaspersky Internet Security (http://www.kaspersky.com/products)


http://www.kaspersky.com/products

http://www.f-prot.com/

http://store.norman.com/store/norman/en_US/DisplayHomePage

http://www.eset.si/izdelki/izdelki.htm

http://www.pandasecurity.com/homeusers/solutions

http://www.symantec.com/norton/antivirus

http://www.symantec.com/norton/internet-security

http://www.symantec.com/norton/360


ZoneAlarm Internet Security Suite (http://www.zonealarm.com/security/en-us/home.htm)

Avast! (http://www.avast.si)

Avira AntiVir (http://www.free-av.com)

ClamWin (http://www.clamwin.com)

AVG (http://free.avg.com/ww-en/homepage)

a-Squared (http://www.emsisoft.com/en)

Comodo (http://personalfirewall.comodo.com)

ThreatFire (http://www.threatfire.com)

Hitman Pro (http://www.surfright.nl/en)

8.3.2. Internetna Varnost informacijske opreme - Avast

Koraki:

[1] Povzetek - Status pregledov [2] Povzetek - Statistika [3] Pregled računalnika [4] Pregled računalnika


http://www.surfright.nl/en

http://www.threatfire.com/

http://personalfirewall.comodo.com/

http://www.emsisoft.com/en

http://free.avg.com/ww-en/homepage

http://www.clamwin.com/

http://www.free-av.com/

http://www.avast.si/

http://www.zonealarm.com/security/en-us/home.htm


Slika korakov

Ob prvem zagonu antivirusa avast! Internet Security, nam program sporoči ali je naš računalnik zavarovan ali ne ter kateri moduli in funkcije delujejo. Če ste računalnik po uspešni namestitvi programa ponovno zagnali, bo vaš sistem zaščiten. Težave se pojavijo, če računalnika niste ponovno zagnali, saj ne bo mogoče uporabljati nobenega modula in tudi program bo deloval precej nestabilno.

Če uporabljaš brezplačno različico, boš na tej strani tudi obveščen v kolikšnem času se bo preskusna verzija iztekla. Na voljo imaš 30 dni, da se prepričaš ali je vredno kupiti licenčno verzijo antivirusnega programa Avast!.

Če radi igrate računalniške igre ali delate v miru, vam bo zelo prav prišla funkcija Tihi oz. igralni način, ki jo lahko preprosto vključite. Tako v celozaslonski uporabi igre ali določene aplikacije prikazov sporočil, prijavnih oken in opozoril ne bo. Pri tem lahko nastavite za koliko časa želite vključiti delovanje tihega načina.



8.3.3. Zaščitni moduli Koraki:

[1]Ščit podat. sistema [2]Ščit e-pošte [3]Spletni ščit [4]Ščit P2P [5]Vedenjski ščit [6]Proces virtualizacije

Slika korakov

Ta modul je ključen, saj nadzira vse datoteke, ki so bile shranjene in programe, ki so bili nameščeni na vaš računalnik. V osnovi nudi ta modul pregled med zapisovanjem in



odpiranjem. Vendar pa lahko z naprednimi nastavitvami določate mnogo več nastavitev. Dodajate lahko izjeme, ki želite da ne bodo pregledane, nastavljate občutljivost pregleda, kaj naj program stori z grožnjo, če jo odkrije itd.

Te nastavitve so že v osnovi nastavljene tako, da nudijo izjemno zaščito in podporo uporabnikom. Ščit deluje tudi v brezplačni verziji in beleži celotno aktivnost v oknu promet. Prikaže vam katera datoteka je bila nazadnje pregledana, število vseh pregledanih datotek in koliko od tega je okuženih.



8.4. Nastavitve požarnega zidu kot preventivna zaščita informacijske opreme

Koraki:

[1] Nastavitve požar. zidu [2] Nezaželena pošta [3] Posodobitev [4] Naročnina [5] Virusni zabojnik [6] Nastavitve

Zelo lepo prikazan požarni zid, ki ima drsnik s katerim lahko izbiramo nivo ogroženosti.Privzeti način požarnega zidu upošteva aplikacijska pravila. Vendar lahko te nastavitve spreminjate. Čeprav program uporabljate doma, lahko prav tako nastavite drsnik na visok nivo ogroženosti, vendar bodo tako onemogočene vse dohodne povezave in tudi novi programi bodo onemogočeni. Požarni zid ima prav tako napredne nastavitve, kjer lahko prilagajamo te nastavitve našim potrebam. V realno časovnem grafu je prikazan tudi pregled statistike v bitih.

Zelo zanimiv prikaz vseh trenutno odprtih povezav na vašem računalniku. Imate možnost prikaza imena namesto naslova IP, prikaz celotne poti do storitve, ki je aktivna in podroben prikaz. Verjetno najbolj zanimiva stvar pa je vsekakor, da lahko pridobite



podrobnosti naslova IP. Te podrobnosti prikažejo na zemljevidu sveta od kod izvira ta naslov. Vidite lahko tudi sledljivost poti skozi omrežje.

9. Prihodnosti informacijske opreme in IT prostora

- Od masovnega k individualnem marketingu (podjetja bodo izdelovala osebne profile kupcev)

- Od preprostih sporočil k podrobnim sporočilom- Od monologa k dialogu s kupcem- Od statičnega komuniciranja do komuniciranja v realnem času

Razvijale se bodo naslednje dejavnosti:

- Televizija na spletu- Oglaševanje na spletu- Elektronski katalogi- Elektronsko naročevanje in plačevanje blaga- Elektronske raziskave tržišča

Vpeljani pojmi

Računalništvo

Moorov zakon

Kiberprostor (cyberspace)

Vrednostna dobaviteljska veriga (supply value chain)

Elektronsko trgovanje (e-Commerce)



10. Navodila za izdelavo tehničnega poročila, vzdrževalne pogodbe in seminarske naloge

Del obveznosti predmeta predstavlja tudi izdelavo tehničnega poročila, vzdrževalne pogodbe ter seminarske naloge v programu Power Pointu

Kakovostna in po navodilih nadrejenega vzdrževalca- računalnikarja morajo biti zapisana v točno določenem Word formatu z primernim oblikovanjem in zapisom.

Struktura naj bo sledeča:

Naslovnica

Na njej je logotip Ljudske Univerze Radovljica, naziv predmeta, ime in priimek dijaka (tehničnega poročila, seminarske oz. pogodbenika), ime in priimek mentorja, mesec in leto izdelave

Povzetek

V nekaj stavkih se povzame vsebino tehničnega poročila, seminarske naloge oz. vzdrževalne pogodbe

Kazalo vsebine

Je izdelano na podlagi uporabe slogov za naslove. Nivoji naslovov naj dosegajo največ nivo 3 (1.2.3.)

Kazalo slik

Slike ki so uporabljene v nalogi, morajo imeti napise. Kazalo slik je izdelano na podlagi uporabe sloga za napise (arial 8 pt.)!



Poglavje uvoda

V tem poglavju se na eni strani strne in izbere kratko in jedrnato uvodna misel avtorja. Namen uvoda je da bralca seznani z postopoma brano tematiko v gradivu.

Ostala poglavja

Nato sledijo ostala poglavja, kot si jih je zamislil dijak.

Povzetek

V povzetku se na kratko povzame obravnavan tema in nakaže morebitne težave in priložnosti pri obravnavanju tematike

Literatura

Zaradi avtorskih pravic in nelegalnega kopiranja inovacij predvsem tehničnih izumov se vedno navaja vire in informacije od tam kjer je avtor napisal vzdrževalno pogodbo, tehnično poročilo ali seminarsko nalogo.

Literatura zavzema spletne naslove podjetij, gradiv, časopisov, revij in knjižnih strokovnih knjig.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------

Velikost pisave je 12 ali 14Pt

Vrsta pisave je Times New Roman

Slogi napisov

Naslov 1 pisava Cambria, velikost 14pik, krepko

Naslov 2 pisava Cambria, velikost 13 pik, krepko

Naslov 3 pisava Cambria, velikost 12 pik, krepko

Jezik

V strokovno-znanstveni literaturi je uporaba knjižnega jezika in urejevalnika besedil smiselna. V primeru da je prevod izraza v tujkah se v oklepaju navede vrsto tujega jezika in prevod. Primer:

RAM (ang. Random Access Memory)

Obseg :



Tehnično poročilo je predvideno do 4 strani v primeru vzdrževalca informacijske opreme

Vzdrževalna pogodba je kratka in po členih pravno definirana v obliki medsebojnega dogora vzdrževalca informacijske opreme in lastnika informacijske opreme

Seminarska naloga je definirana glede na temo ni vrsto seminarske zatorej je priporočljivo imeti navodila strani- obsega ob začetku pisanja. Ponavadi jo izdelamo v porgramu Word, lahko pa po navodilu profesorja tudi v programu Power Point, če uporabljamo več slikovnega materiala, grafov, tabel ter jo predstavimo celi skupini kot projekcijo.

Razišči in definiraj!

Kakšno je tehnično poročilo?

Zakaj vzdrževalec informacijske opreme mora predložiti svojemu nadrejenemu ob koncu leta?

Kakšne vrste vzdrževalnih pogodb poznaš v IT-ju?

Kako izgleda licenčna vzdrževalna pogodba? Glej primer SW podjetij, ki uporabljajo aplikacijske programe BIcom4, Birokrat ali Pantheon!



11.Spletni brskalniki

Glede na naravo dela in poznavanje novih informacijskih oprem ki nastajajo v posameznih multinacionalnih laboratorijih in proizvodnih procesih, mora računalnikar biti seznanjen z produkti oz. opremo v sodobnem času.

Uporabo dostopa do www.google.com , www.hp.com, www.sap.com, www.sas.com, mu omogočajo pri velikanski izbiri na trgu da poišče primerni gonilnik proizvajalca, prevri določen zastarel že servisiran produkt, mikroprocesor, izh-enoto ipd.

Za brskanje po spletu je važno da se spozna na licenčno prodajo in uporabo tako strojne opreme kot tudi programske. Oprema ki jo bo vzdrževal ima neko serijsko številko oziroma licenčno vzdrževalno pogodbo.

Kraja podatkov, informacijske opreme, ponarejanje in zamenjava s slabšimi produkti dolgoročne ne vodi računalnikarja tako do osebnega kot tudi poslovnega uspeha. Res je da je mnogo različno kakovostnih produktov informacijske opreme na trgu, vendar tudi brisanje in zloraba pri servisiranju in vzdrževanju prinašata posledice. (primer kraje ideje programa Napster in kasneje zakonska prepoved)!

Vzdrževalec se bo na terenu srečeval z identitetami uporabnikov, podjetij, organizacij, ki so po svoji naravi različna:

V primeru finančne informacijske opreme npr. na Ljubljanski borzi, je vzdrževanje in odgovornost veliko večja kot pa nameščanje osebnega računalnika na domu upokojeni osebi. Zloraba, prisluškovanje ter brisanje podatkov ter lahkomiselnost uporabnika povzroči preko spleta veliko škode. Zatorej vedno v tehničnem poročilu navedemo stanje informacijske opreme pred našim prihodom in po tem ko smo jo le-to vzdrževali.

Tako se profesionalno in komunikacijsko obnašamo s stranko, kot pravi računalnikar z veliko odgovornostjo!


http://www.sas.com/

http://www.sap.com/

http://www.hp.com/

http://www.google.com/


12. IT Svetovanje in pomoč ter komunikacija z uporabnikom

Pri pomembnosti komunikacije s s stranko moramo torej uporabljati pravila profesionalnega vedenja do stranke:

Analizirati učinkovitost informacijskega sistema Svetovati optimalno nadgradnjo informacijske opreme Upoštevati različne strojne zahteve glede na namembnost osebnega računalnika Upoštevamo pomembnost shranjevanja dokumentacije vsaj 4 leta. (npr. DARS d.d. –

Terra Storage HP diski)

S stranko je važno da vedno komuniciramo prijazno , spoštljivo in umirjeno. Kot svetovalec oz. vzdrževalec računalnikar si lahko informacije o vzdrževanju izmenjujemo preko strokovnih forumov, novičarskih fan-tehničnih skupin (Apple, HP , Microsoft,ipd.) ali pa smo povezani preko help-desk podpore na lokalnem zaščitenem omrežju , kjer odpravljamo napake na terenu takoj!

Zelo pomembna je tudi hitra odzivnost vzdrževalca, hitro in natančno odpravljanje napak, poštenost do stranke ter na koncu primerna cena vzdrževanja.

Razišči in odgovori

Kaj je to uporabniški bonton?

Kaj je vzdrževalna podpisana pogodba?

Pod kaj razumeš kot etičnost in moralo skrbnika informacijskega sistema oz. vzdrževalca informacijske opreme ?



13.Literatura

Je delno navedena že v besedilu posameznih poglavij oz. je delno razvidno, ko sledimo spletnim povezavam.

Projekt samih e-gradiv sta financirala Ministrstvo za šolstvo in Evropski socialni sklad Evropske unije. Ministrstvo za šolstvo je lastnik materialnih avtorskih pravic.

Vsebina e-gradiv in multimedijski elementi

Besedilo, risbe, slike, zvok, video, animacije in drugo so delo avtorjev, razen, če ni izrecno navedeno drugače. Avtorji prevzemajo vso materialno in moralno odgovornost za morebitne kršitve.

Moralne avtorske pravice pripadajo avtorjem.

Viri literature:

Rado Westerbach: Informatika učbenik, 2009 – str. 17- 18, Gimnazija Jesenice Art of Reinvention in the New Economy, Chicago,Illinois, 17 april 2000, Carleton S.

Fiorina, govor na podelitvi diplom na MIT, 2. junij 2000 Harward Business Rewiev, October 2009 Payments Card Mobile, Card Markets, June 2010 W.Gates, Business in the Speed of Thought, New York Warner Books, 1999

E-gradiva viri (glej http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva), ,

www.nauk.si – e-gradiva Igor Šifrer


http://www.nauk.si/

http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva


Spletne povezave virov

http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/rac/moduli/vzdrzevanje_strojne/html http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/rac/moduli/vzdrzevanje_programske/.html http://www.nauk.si/računalništvo za srednje šole http://www.paymentscardsandmobile.com http://www.cartes.com http://www.verifone.com http://content.dell.com http://www.intel.com HP: www.hp.com SAP: www.sap.com http://www.top500.org/ http://h41112.www4.hp.com/promo/photosmart/si/sl/index.html?

jumpid=in_r10104_si/sl/hho/ipg/homepage_banners-ba_chev/photosmart_full#/products

Navision: www.navision.com Datalab: http://www.datalab.eu INTEL: http://www.intel.com IBM: http://www.ibm.com TerraLycos: http://www.lycos.com Google: http://www.google.com Spletni portal: http://www.nauk.si Spletna revija COMPUTER WEEKLY – VB : http://www.computerweekly.com/home Spletna revija COMPUTER World – ZDA : http://www.computerworld.com


http://www.computerworld.com/

http://www.computerweekly.com/home

http://www.nauk.si/

http://www.google.com/

http://www.lycos.com/

http://www.ibm.com/

http://www.intel.com/

http://www.datalab.eu/

http://www.navision.com/

http://www.top500.org/

http://www.sap.com/

http://www.hp.com/

http://www.intel.com/

http://content.dell.com/

http://www.verifone.com/

http://www.cartes.com/

http://www.paymentscardsandmobile.com/

http://www.nauk.si/ra%C4%8Dunalni%C5%A1tvo

http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/rac/moduli/vzdrzevanje_strojne/html


Datum izpita: trajanje: 90 minut, od: do:

Izpit opravlja (tiskano):

Zbrane točke:

Ocena : izpit opravil/ni opravil

Pregledal in ocenil : Igor Šifrer Podpis:

Opombe:

V roku 15 minut od pričetka izpita kandidat lahko odstopi od opravljanja izpita.

Pomagala niso dovoljena, prav tako ni dovoljena literatura. Na vprašanja odgovarja pisno s pomočjo kemičnega svinčnika modre ali črne barve. Nepravilne vsebine mora kandidat prečrtati.

Nasvet: preglej vsa vprašanja in oceni ali boš nadaljeval z opravljanjem izpita ali odstopil.

Za odločitev imaš 15 minut časa.

Če kakšnega vprašanja ne znaš ali se ne moreš spomniti odgovora, se skoncentriraj na naslednje vprašanje – tako ne boš po nepotrebnem izgubljal časa in raje odgovarjaj na vprašanja, katera znaš. Kasneje se še vedno lahko vrneš k neodgovorjenim vprašanjem.

Če ti zmanjka prostora piši na hrbtno stran lista, vendar nadaljevanje jasno označi!

Pred oddajo izpita še enkrat preveri ali si dovolj dobro odgovoril na čim več vprašanj.

Pri pisanju odgovorov se potrudi! Srečno! (vir skripta LUI- 2010 profesorja g. Hodžič-a)



IZPITNA VPRAŠANJA (vsako je vredno 5 točk)

1. Kaj je računalništvo?2. Kakšne so koristi računalništva?3. Kje so shranjene sistemske nastavitve računalnika? (obkroži odgovor)

- CMOS- RAM- Izmenjalna datoteka (ang. Swap)- Predpomnilnik (ang. Cache)

4. Naštej vsaj tri računalnike v EU?5. Kaj je informatika?6. Izračunaj binarno število in šestnajstiško iz naslednjega zapisa EF?7. Kaj predstavlja bit?8. Naštej vsaj 5 kovin, ki sestavljajo matično ploščo?9. Kako vzdržujemo matično ploščo. Razišči in opiši?10. Kaj pravi Moorov zakon?11. Kaj je mikroprocesor? Katere vrste le-teh se uporabljajo na slovenskem tržišču?12. Kako deluje mikroprocesor?13. Naštej enote pomnjenja v računalniku!14. Kaj uvrščamo k zlonamerni kodi?15. Naštej arhivske oz. prenosne pomnilniške medije!Kakšne so kapacitete?16. Kaj je vloga vhodnih enot?17. Naštej vsaj 5 vhodnih enot?

op. Glej še vprašanja na drugi strani



18. Kakršna je razlika med ROM in RAM pomnilnikom?19. Kaj je usmerjevalnik?20. Opiši kako se varuje strežnike?21. Programsko opremo delimo na dve glavni skupini?Kateri?22. Naštej glavne funkcije operacijskega sistema?23. Naštej vsaj 6 operacijskih sistemov!24. Razloži Freeware in Openware?25. Pozabil si geslo za BIOS. Kako bi ponastavil geslo? (obkroži odgovor)

-Iz matične plošče bi odstranil BIOS in počakal nekaj minut.- Odstranil bi nalepko na ohišju integriranega vezja BIOS.-Iz matične plošče bi odstranil procesor in počakal nekaj minut.-Iz matične plošče bi odstranil baterijo in počakal nekaj minut.

26. V spletu sem našel program AVG Free Edition. Ker mislim, da je to najcenejša možnost za podjetje, sem ga namestil na vse računalnike. Ali sem naredil prav? Preveri v spletu?

27. Pri zagonu potrebuje računalniški sistem informacije o vseh priključenih napravah. Kje so shranjene te informacije?

28. Si pri stranki kot vzdrževalec informacijske opreme. V tvojem podjetju so ti rekli da imajo podpisano vzdrževalno pogodbo! Kaj boš storil predno boš odprl ohišje PC računalnika?

29. Kašne vrste bontona z stranko mora imeti IT svetovalec?30. Kako preventivno zaščitimo prikazovalnik CRT?


vzdrževanje informacijske opreme – učno web viewnaslov segmenta razširjenega območja...

Documents