novelacija razŠirjenega energetskega pregleda za … · v tabeli navedene cene so brez ddv. ... se...

NOVELACIJA RAZŠIRJENEGA

ENERGETSKEGA PREGLEDA ZA OBJEKT OSNOVNA ŠOLA STANETA ŽAGARJA

LIPNICA

KONČNO POROČILO

Ponikva, maj 2017

Novelacija razširjenega energetskega pregleda za objekt Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica

Energo – Jug d.o.o, Podgaj 15a, 3232 Ponikva

2

PODATKI O ENERGETSKEM PREGLEDU

Naslov pregleda: Energetski pregled objekta Osnovna šola Staneta Žagarja

Lipnica

PODATKI O IZVAJALCU ENERGETSKEGA PREGLEDA

Naziv izvajalca: Energo -Jug d.o.o.

Vodja projekta: Dušan Jug

Naslov: Podgaj 15a, 3232 Ponikva

Telefon: 051 393 307

Faks: 03 7490 751

e- naslov: [email protected]

SPLOŠNI PODATKI O NAROČNIKU ENERGETSKEGA PREGLEDA

Ime organizacije: Občina Radovljica

Naslov: Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica

Telefon: 04 537 23 00

Faks: 04 531 46 84

e- naslov: [email protected]

Matična številka: 5883466

Kontaktna oseba: Karmen Korošec



3

KAZALO

PODATKI O ENERGETSKEM PREGLEDU ...................................................................................... 2

PODATKI O IZVAJALCU ENERGETSKEGA PREGLEDA ................................................................ 2

SPLOŠNI PODATKI O NAROČNIKU ENERGETSKEGA PREGLEDA ............................................. 2

0 POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE ...................................................... 10

0.1 Struktura porabe in stroškov za energijo in vodo ....................................................................... 10

0.2 Možni ukrepi in potrebna vlaganja ............................................................................................ 11

0.3 Scenariji ukrepov URE .............................................................................................................. 12

0.4 Predlagani scenarij ukrepov ...................................................................................................... 12

I SPLOŠNI DEL .................................................................................................. 14

1 Namen in cilji novelacije energetskega pregleda ......................................................................... 14

2 Uvod ........................................................................................................................................... 15

2. 1 Opis dejavnosti v objektu ........................................................................................................ 15

2. 2 Prostorska razporeditev objekta z označeno namembnostjo ................................................... 15

2. 3 Skupna poraba energije in stroški ........................................................................................... 16

2. 4 Stanje toplotnega ugodja ........................................................................................................ 20

3 Shema upravljanja objekta Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica ............................................. 22

3. 1 Razmerja med naročnikom EP, lastnikom stavbe, uporabniki, najemniki, upravniki stavbe ..... 22

3. 2 Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov ...................................................... 22

3. 3 Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE ......................... 22

3. 4 Potek nadzora nad rabo energije in stroški ............................................................................. 22

3. 5 Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih ....................................................................... 22

3. 6 Raven promoviranja URE ....................................................................................................... 22

4 Oskrba in raba energije ............................................................................................................... 23

4.1 Toplota .................................................................................................................................... 23

4.2 Električna energija ................................................................................................................... 25

4.3 Voda ........................................................................................................................................ 28

4. 3 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov ............................................................................ 29



4

4. 4 Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme ....................................................................... 30

5 Pregled naprav za pretvorbo energije ......................................................................................... 31

5. 1 Ogrevalni sistem ..................................................................................................................... 31

5. 1.1. Kotlovnica ........................................................................................................................... 31

5. 1.2. Distribucija toplote ............................................................................................................... 32

5. 1.2. Končni porabniki toplote ...................................................................................................... 32

5. 2 Sistem za oskrbo s toplo vodo ................................................................................................ 33

5. 3 Sistem za oskrbo s hladno vodo ............................................................................................. 33

5. 4 Elektroenergetski sistem in porabniki ...................................................................................... 34

6. Pregled rabe končne energije ..................................................................................................... 35

6. 1 Ovoj zgradbe .......................................................................................................................... 35

6. 2 Električni porabniki ................................................................................................................. 36

II. ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE ...................................... 38

7 Oskrba z energijo ....................................................................................................................... 38

7.1. Revizija pogodb o dobavi energije ........................................................................................... 38

7.2. Električna energija ................................................................................................................... 38

7.3. Kurilno olje ............................................................................................................................... 38

7.4. Hladna sanitarna voda ............................................................................................................. 38

7.5. Topla voda ............................................................................................................................... 38

8 Analiza energetskih tokov v zgradbah ......................................................................................... 39

8.1 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe ....................................................................................... 39

9. Ocena energetsko varčevalnih potencialov ................................................................................ 43

9. 1 Ovoj stavbe .............................................................................................................................. 43

9. 2 Proizvodnja toplote in tople vode ............................................................................................ 44

9.2.1 Vgradnja kotlovnice na lesno biomaso ................................................................................... 44

9.2.2 Energetski monitoring – aktivno spremljanje porabe .............................................................. 44

9.2.2 Termostatski ventili ................................................................................................................ 45

9. 3 Električna energija .................................................................................................................. 45



5

9.4 Razsvetljava ............................................................................................................................. 46

9.5 Prezračevanje .......................................................................................................................... 46

III PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE ........... 48

10 Organizacijski ukrepi ................................................................................................................. 48

10.1 Osveščanje, izobraževanje in informiranje .............................................................................. 48

10.2 Prihranki zaradi organizacijskih ukrepov in energetskega monitoringa .................................... 49

11 Investicijski ukrepi ...................................................................................................................... 49

12 Analiza predlaganih ukrepov ...................................................................................................... 51

12.1 Organizacijski ukrepi ............................................................................................................... 51

12.2 Investicijski ukrepi ................................................................................................................... 52

13 Scenariji energetske sanacije .................................................................................................... 57

13.1 Izbrani scenarij ukrepov .......................................................................................................... 58

13.2. Celovita energetska sanacija z upoštevanjem standardne rabe ............................................. 59

14 Priporočila za prihodnje metode merjenja in preverjanja za ukrepe, ki se predlagajo za prihranek energije ........................................................................................................................................... 61

15 Priloga ....................................................................................................................................... 62



6

SEZNAM TABEL

Tabela 1: Povprečna raba ............................................................................................................... 10

Tabela 2: Organizacijski ukrep ........................................................................................................ 11

Tabela 3: Investicijski ukrepi ........................................................................................................... 12

Tabela 4: Ukrepi do 6 let – scenarij 1 .............................................................................................. 12

Tabela 5: Celovita energetska sanacija (vsi ukrepi) – scenarij 2 ..................................................... 12

Tabela 6: Učinek predlagani ukrepov .............................................................................................. 13

Tabela 7: Podatki o lokaciji objekta ................................................................................................. 15

Tabela 8: Pregled povprečne letne porabe energentov in vode, stroški in emisije CO2 med leti 2014 in 2016 ..................................................................................................................................... 17

Tabela 9: Poraba energentov v letih 2014 – 2016 ........................................................................... 18

Tabela 10: Specifična raba energentov glede na površino .............................................................. 18

Tabela 11: Temperaturni primanjkljaj lokacije ................................................................................. 19

Tabela 12: Grelna telesa v OŠ Lipnica ............................................................................................ 33

Tabela 13: Karakteristični gradbeni parametri zgradbe ................................................................... 39

Tabela 14: Izračun dovedene energije v stavbi za ogrevanje in toplo sanitarno vodo ..................... 40

Tabela 15: Podatki o posamezni coni ............................................................................................. 40

Tabela 16: Izračun toplotne prehodnosti za konstrukcijskih sklopov................................................ 41

Tabela 17: Vhodni podatki rabe energije normirano na temperaturni primanjkljaj ............................ 48

Tabela 18: Organizacijski ukrep ...................................................................................................... 49

Tabela 19: Investicijski ukrepi ......................................................................................................... 49

Tabela 20: Ukrepi do 6 let – scenarij 1 ............................................................................................ 57

Tabela 21: Celovita energetska sanacija (vsi ukrepi) – scenarij 2 ................................................... 57

Tabela 22: Kazalniki porabe energije po energetski prenovi pri dejanskih vhodnih podatkih ........... 58

Tabela 23: Zagotavljanje obnovljivih virov energije po energetski prenovi pri dejanskih vhodnih podatkih ................................................................................................................................... 58

Tabela 24: Podatki o posamezni coni pri standardnih pogojih rabe ................................................. 59

Tabela 25: Kazalniki porabe energije po energetski prenovi pri standardnih vhodnih podatkih ....... 59

Tabela 26: Zagotavljanje obnovljivih virov energije po energetski prenovi pri standardnih vhodnih podatkih ................................................................................................................................... 59



7

SEZNAM SLIK

Slika 1: Lokacija Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica ................................................................. 15

Slika 2: Razporeditev objekta .......................................................................................................... 16

Slika 3: Posnetek razdelilnika ogrevalne vode in odstranjevalca mulja ........................................... 31

Slika 4: Ogrevalne veje v kotlovnici ................................................................................................. 32

Slika 5: Posnetek novejšega (levo) in starejšega radiatorja (desno)................................................ 32

Slika 6: Zalogovnik tople sanitarne vode ......................................................................................... 33

Slika 7: Stari del objekta ................................................................................................................. 35

Slika 8: Novi del objekta (levo) in hladno podstrešje (desno) .......................................................... 36

Slika 9: Velika telovadnica .............................................................................................................. 36

Slika 10: Posnetek razsvetljave v Osnovni šoli Staneta Žagarja Lipnica (vir: Energetski pregled OŠ Lipnica, Actum d.o.o., september 2013) ................................................................................... 37

Slika 11: Okvirni podatki o razsvetljavi na objektih (vir: Energetski pregled OŠ Lipnica, Actum d.o.o., september 2013)...................................................................................................................... 37

Slika 12: Okvirni podatki o električnih napravah na objektih (vir: Energetski pregled OŠ Lipnica, Actum d.o.o., september 2013) ................................................................................................ 37

Slika 13: Energetska bilanca stavbe ............................................................................................... 39

Slika 14: Način učinkovitega prezračevanja .................................................................................... 47

SEZNAM GRAFIKONOV

Grafikon 1: Povprečni delež stroškov za energente v letih med 2014 in 2016 ................................. 17

Grafikon 2: Povprečni delež emisij C02 od leta 2014 do 2016 ........................................................ 17

Grafikon 3: Raba toplote in temperaturni primanjkljaj v analiziranih letih ......................................... 19

Grafikon 4: Vpliv temperature in relativne vlažnosti zraka na bivalno ugodje .................................. 20

Grafikon 5: Področje ugodja v odvisnosti od aktivnosti oziroma vrste dela ...................................... 21

Grafikon 6: Poraba toplotne energije v obdobju 2014 – 2016 .......................................................... 24

Grafikon 7 : Nakup toplotne energije (ELKO) za ogrevanje in temperaturni primanjkljaj po mesecih ................................................................................................................................................ 24

Grafikon 8: Strošek toplotne energije po letih .................................................................................. 25

Grafikon 9: Poraba električne energije v obdobju 2014 – 2016 ....................................................... 26



8

Grafikon 10: Mesečna poraba električne energije v obdobju 2014 - 2016 ....................................... 26

Grafikon 11: Strošek električne energije v letih 2014 do 2016 ......................................................... 27

Grafikon 12: Poraba vode v obdobju 2014 - 2016 ........................................................................... 28

Grafikon 13: Mesečna poraba vode v obdobju 2014 – 2016 ........................................................... 28

Grafikon 14: Cena porabe vode v letih 2014 do 2016 (EUR brez DDV) .......................................... 29



9

SEZNAM OKRAJŠAV

EE – električna energija

TE – toplotna energija

TSV – topla sanitarna voda

Qf,h – dovedena energija za ogrevanje

Qf,w – dovedena energija za pripravo tople vode

Qf – dovedena energija za delovanje stavbe

QNH – potrebna toplota za ogrevanje

Au - uporabna površina

U – toplotna prehodnost konstrukcijskega elementa [W/m2K]



10

0 POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE Energija predstavlja v večini ustanov enega od pomembnejših obvladljivih stroškov. Za zmanjševanje porabe energije in s tem stroškov za energijo obstaja veliko možnosti. Doseženi prihranki neposredno povečajo dobiček ustanove, poleg tega pa zmanjšanje rabe energije pomeni tudi občutne koristi za okolje. Energetski pregled je osnova za program učinkovite rabe energije v ustanovah, saj vsebuje predloge možnih ukrepov z določenimi prioritetami, ki vodstvu ustanove nudijo napotke za organizacijske spremembe in kvalitetne investicijske odločitve. Pregled vsebuje natančne izračune energijskih potreb in natančno analizo izbranih ukrepov za učinkovito rabo energije.

0.1 Struktura porabe in stroškov za energijo in vodo V spodnji preglednici je prikazana povprečna raba energije in stroškov za energente za analizirana leta 2014 do 2016 in količina CO2, ki je nastala pri porabi energentov. Poleg tega je zapisana vrednost specifičnega stroška toplotne in električne energije. Poraba toplotne in električne energije je prikazana v enoti kWh, poraba vode je prikazana z enoto m3.

Tabela 1: Povprečna raba

TE za ogrevanje 332.204 kWh

TE za TSV* 26.825 kWh

TE skupaj 359.029 kWh

EE 78.094 kWh

Voda 1.032 m3

CO2 TE 96.938 kg

CO2 EE 38.266 kg

CO2 skupaj 135.204 kg

Povprečni strošek TE (v ref. obdobju) 24.531 €

Povprečni strošek EE (v ref. obdobju) 10.452 €

Skupaj povprečni strošek v referenčnem obdobju

34.983 €

Specifična cena TE (v ref. obdobju) 68,33 €/MWh

Specifična cena EE (v ref. obdobju) 133,83 €/MWh

V tabeli navedene cene so brez DDV. *Poraba toplotne energije za pripravo tople sanitarne vode je ocenjena ob predpostavki, da se v šoli porabi 10 l na učenca (skupaj 240 učencev) vode na dan v 172 dneh.



11

0.2 Možni ukrepi in potrebna vlaganja Analizirani ukrepi so ločeni na organizacijske in investicijske ukrepe. Vsi ukrepi vplivajo na URE in znižanje stroškov. Ukrepi se razlikujejo tako po dobi vračanja vloženih finančnih sredstev, kot tudi po nujnosti izvajanja posameznega ukrepa. Na osnovi opravljenega energetskega pregleda Osnovne šole Staneta Žagarja, ki ga je naročila in financirala Občina Radovljica, smo ugotovili naslednje potencialne ukrepe učinkovite rabe energije: A. Organizacijski ukrepi Organizacijski ukrepi so naslednji:

osveščanje, izobraževanje in informiranje uporabnikov, lastnika, upravljavca, uvajanje pravilnega naravnega prezračevanja, uvajanje pravilnega osvetljevanja ob upoštevanju dnevne svetlobe, vgradnja opreme za izvajanje energetskega monitoringa, vgradnja termostatskih ventilov.

Oprema za energetski monitoring in termostatskih ventilov je navedena v poglavju organizacijskih ukrepov, ker z njimi sovpada.

Tabela 2: Organizacijski ukrep

Št. Ime ukrepa

Prihranek [kWh] Prihranek [€] Investicija

[€] Vračilna

doba Prioriteta

TE EE TE EE

1. Osveščanje o URE in energetski monitoring

48.382 / 3.352 / 18.954 5,7 1

Prioriteta: 1- visoka, 2 – srednja, 3 - nizka V tabeli navedene cene so brez z DDV. B. Investicijski ukrepi Predvideni investicijski ukrepi so naslednji: Ukrepi na ovoju zgradbe:

izolacija zunanjih sten in sten proti hladnemu podstrešju; toplotna izolacija podstrešja in poševnih delov strehe; zamenjava dotrajanega stavbnega pohištva.

Rekonstrukcija kotlovnice:

vgradnja kotla na biomaso Rekonstrukcija razsvetljave:

zamenjava svetil z energetsko varčnejšo razsvetljavo V naslednji tabeli je podan povzetek ukrepov. Ob vsakem ukrepu je navedena ocena stroškov za izvedbo ukrepa, pričakovani prihranki, vračilni rok investicije ter prioriteta. V tabeli navedene cene so brez DDV.



12

Tabela 3: Investicijski ukrepi

Št. Ime ukrepa


[€] Vračilna

doba Prioriteta

TE EE TE EE

1.

Sanacija zunanjih sten in sten proti hladnemu podstrešju

174.815 / 12.110 / 216.885 17,9 1

2. Zamenjava stavbnega pohištva 34.558 / 2.394 / 168.000 70,2 1

3. Sanacija stropa proti podstrešju in strehe

68.758 / 4.763 / 154.326 32,4 1

4. Vgradnja kotla na biomaso 6.268 / 17.587 / 214.384 12,2 1

5. Rekonstrukcija razsvetljave / 16.164 / 1.235 33.718 27,3 1

Prioriteta: 1- visoka, 2 – srednja, 3 – nizka

0.3 Scenariji ukrepov URE V naslednji tabelah so analizirani scenariji izvedbe energetske sanacije objekta Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica. V tabelah navedene cene so brez DDV.

Tabela 4: Ukrepi do 6 let – scenarij 1

Scenarij 1- izvedba ukrepov do 6 let

% prihranka od skupne vrednosti

letni prihranek električne energije 0 kWh 0,00%

letni prihranek toplotne energije za ogrevanje 48.382 kWh 11,48%

letni prihranek vode 0 m3 0,00%

skupno zmanjšanje emisij CO2 13.063 kg 8,59%

skupno zmanjšanje stroškov na leto 3.352 € 8,54%

skupni znesek potrebnih investicij 18.954 € povprečni vračilni rok 5,7 let

Tabela 5: Celovita energetska sanacija (vsi ukrepi) – scenarij 2

Scenarij 2- celovita energetska sanacija


letni prihranek električne energije 16.164 kWh 20,70%






V naslednji tabeli so prikazni učinki organizacijskih ukrepov.



13

0.4 Predlagani scenarij ukrepov V poglavju 0.2 so bili prikazani učinki ukrepov posamezno, v poglavju 0.3 skupni učinek ukrepov po scenarijih, glede na izbrani scenarij:

Scenarij 1 zajema ukrepe z vračilno dobo do šest let; ki zajema vse organizacijske ukrepe

Scenarij 2 zajema predstavitev vseh analiziranih ukrepov, optimalni scenarij s katerim zadostimo potrebam po PURES-u – celovita energetska sanacija.

V nadaljevanju povzemamo ukrepe predvidene znotraj scenarija 2, ki ga smatramo kot optimalnega: organizacijski ukrepi:

informiranje, ozaveščanje uporabnikov objekta,

vgradnja opreme za energetski monitoring,

vgradnja termostatskih ventilov.

investicijski ukrepi:

izolacija zunanjih sten in sten proti hladnemu podstrešju;

toplotna izolacija podstrešja in poševnih delov strehe;

zamenjava dotrajanega stavbnega pohištva.

vgradnja kotla na biomaso

zamenjava svetil z energetsko varčnejšo razsvetljavo Z izvedbo ukrepov bodo doseženi prihranki pri porabi toplotne in električna energija in hkrati se bodo zmanjšali stroški in emisije CO2. V spodnji preglednici so zbrani predvideni prihranki predlaganih ukrepov scenarija 2. Prihranki so izračunani glede na normirano rabo energije (temperaturni primanjkljaj 3700 Kdan).

Tabela 6: Učinek predlagani ukrepov

Električna energija

(kWh) Toplotna energija

(kWh) Prihranek

(€)

Zmanjšanje emisij CO2

[kg]

Prihranek 16.164 291.848 26.533 86.719

Skupni strošek investicij znaša 806.267 €, vračilna doba znaša 30,4 let.



14

I SPLOŠNI DEL

1 Namen in cilji novelacije energetskega pregleda Namen izvedbe energetskega pregleda objekta Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica je bil izdelava ocene energetskega varčevalnega potenciala, analize obstoječega energetskega stanja s stališča ogrevanja, rabe tople in hladne vode ter porabe električne energije omenjenega objekta. Z energetsko analizo smo želeli poiskati energetsko neučinkovita mesta in nakazati možnosti za njihovo prenovo. Novelacija energetskega pregleda navedenega objekta je zajemal:

analizo energetskega stanja in upravljanja z energijo, termografski posnetek ovoja zgradbe (v prilogi iz prvotnega energetskega pregleda), izdelavo gradbene fizike objekta, določitev nabora možnih ukrepov za učinkovitejšo rabo energije, analizo izbranih ukrepov s prioritetno listo izvajanja.

Za potrebe prijave na razpis MZI (sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin) je potrebno izdelati energetski pregled v skladu z navodili MZI. Zato je bila potrebna novelacija energetskega pregleda izdelanega v letu 2014. V novelaciji je določen nov izbor možnih ukrepov, ter nova analiza izbranih ukrepov po scenarijih. Predlagan je scenarij, ki zadosti potrebam predmetnega razpisa (PURES 2010).



15

2 Uvod Osnovna šola Staneta Žagarja se nahaja v Lipnici. Stavbo osnovne šole sestavljajo štirje objekti, ki so bili zgrajeni v različnih časovnih obdobjih. To so stari del, vezni člen z malo telovadnico, telovadnica in novi del z mansardo.

Tabela 7: Podatki o lokaciji objekta

Organizacija Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica

Naslov Lipnica 12

Kraj Kropa

Poštna številka 4245

Katastrska občina 2162 Dobrava pri Kropi

Koordinate Y=439319, X=129435

Parcelna številka 486

Slika 1: Lokacija Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica

2. 1 Opis dejavnosti v objektu V osnovni šoli je primarna dejavnost obvezno izobraževanje osnovnošolske mladine. Telovadnica deluje kot glavna dvorana v tem delu regije, v dopoldanskih urah pa kot telovadnica šole. Del objekta vsebuje kuhinjo in jedilnico.

2. 2 Prostorska razporeditev objekta z označeno namembnostjo Objekt Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica je sestavljen iz štirih povezanih stavb in sicer:



16

1: novi šole v dveh etažah, ki sta bili zgrajeni leta 1990, se nahajajo učilnice, kabineti in pisarne. Poleg tega se je leta 2005 mansarda preuredila v knjižnico in računalniško učilnico;

2: stari del šole, ki je bil zgrajen leta 1954, se nahajajo, učilnice, kotlovnica in kleti in pomožni prostori;

3: mala telovadnica s garderobnimi prostori, sanitarijami in veznim hodnikom, zgrajena leta 1990;

4: velika telovadnica zgrajena leta 1968.

Slika 2: Razporeditev objekta

2. 3 Skupna poraba energije in stroški Dobro poznavanje obstoječega stanja porabe energije in preteklih trendov je prvi pogoj za sprejemanje in vrednotenje učinkov izvajanja kakršnihkoli varčevalnih ukrepov ali ukrepov na področju racionalne rabe energije. 2.3.1 Poraba energentov v letu 2014, 2015 in 2016 V Osnovni šoli Staneta Žagarja se uporabljajo naslednja energenta za električno in toplotno energijo:

električna energija (splošna poraba, razsvetljava)

kurilno olje (za ogrevanje in pripravo toplo sanitarne vode) V naslednjih treh tabelah je za Osnovno šolo Staneta Žagarja Lipnica prikazana povprečna poraba energentov ter vode kot tudi s tem povezani stroški ter emisije CO2.

1

2

3

4



17

Tabela 8: Pregled povprečne letne porabe energentov in vode, stroški in emisije CO2 med leti 2014 in 2016

strošek

emisija

CO2 specifična

cena

2014 do 2016 poraba enota % kWh € brez DDV

% € kg C02 % C02 €/MWh

Električna energija

78.094 kWh 17,87 10.452 25,05 38.266 28,30 133,83

Toplotna energija

359.029 kWh 82,13 24.531 58,79 96.938 71,70 68,33

Voda 1.032 m3

6.743 16,16

Skupaj 437.123 kWh

41.725

135.204

1.032 m3

Naslednji kolačni diagram prikazuje stroške energentov po deležih. Največji delež stroškov predstavlja toplotna energija, zato ukrepi na zmanjšanju rabe toplotne energije predstavljajo večjo utež.

Grafikon 1: Povprečni delež stroškov za energente v letih med 2014 in 2016

Pri pregledu porabe je potrebno upoštevati tudi okoljski vidik. V naslednjem diagramu so

prikazane emisije CO2, ki ga prispevata poraba ekstra lahkega kurilnega olja in električne

energije.

Grafikon 2: Povprečni delež emisij C02 od leta 2014 do 2016

Električna energija 25,05%

Toplotna energija 58,79%

Voda 16,16%

Električna energija 28,30%

Toplotna energija 71,70%



18

2.3.2 Povprečna poraba energentov za referenčno obdobje 2014 do 2016

V spodnji preglednici je za leta 2014 do 2016 prikazana poraba električne energije, toplotne energije in vode. Za omenjeno referenčno obdobje so preračunane vrednosti povprečne porabe. Pri porabi toplotne energije izstopa leto 2014. V tem letu je nabava ELKA precej nižja od ostalih dveh let zaradi nižjega temperaturnega primanjkljaja (mile zime) v primerjavi z ostalimi leti.

Tabela 9: Poraba energentov v letih 2014 – 2016

Leto El.

energija (kWh)

Topl. energija (kWh)

Voda (m3)

Skupaj (kWh)

2014 80.118 293.943 1.269 374.061

2015 71.745 417.554 953 489.299

2016 82.419 365.592 875 448.011

Povprečje 78.094 359.029 1.032 437.123

V spodnji preglednici so podane izračunane vrednosti specifične rabe toplotne in električne energije, glede na površino objekta.

Tabela 10: Specifična raba energentov glede na površino

Leta El.

energija (kWh/m2)

Topl. Energija (kWh/m2)

Skupaj (kWh/m2)

2014 21,54 79,02 100,55

2015 19,29 112,25 131,53

2016 22,16 98,28 120,43

Povprečje 20,99 96,51 117,51



19

2.3.3 Temperaturni primanjkljaj

Temperaturni primanjkljaj v sezoni je vsota dnevnih razlik temperature med 20 °C (18 °C) in zunanjo dnevno povprečno temperaturo zraka za tiste dni od 1. julija do 30. junija, ko je dnevna povprečna temperatura nižja ali enaka 12 °C (15 °C). Dnevna povprečna temperatura je za prag 12 °C izračunana iz treh izmerkov, ob 7., 14. in 21. uri po sončnem času; za prag 15 °C je uporabljeno povprečje najvišje in najnižje temperature. Temperaturni primanjkljaj najbližje vremenske postaje je bil merjen v vremenski postaji Lesce. Naslednji grafikon prikazuje porabo toplotne energije v analiziranih letih skupno s temperaturnim primanjkljajem za posamezno leto.

Grafikon 3: Raba toplote in temperaturni primanjkljaj v analiziranih letih

2.3.3 Referenčno obdobje za analize rabe energije in normalizacija rabe Povprečna dejanska raba toplote za ogrevanje in toplo sanitarno vodo je v analiziranih letih znašala 359.029 kWh. Temperaturni primanjkljaj v analiziranih letih je prikazan v naslednji tabeli. Razvidno je, da je povprečni temperaturni primanjkljaj za obdobje med 2014 in 2016 znaša 3.098 Kdan, dolgoletno povprečje za dano lokacijo pa znaša 3.700 Kdan.

Tabela 11: Temperaturni primanjkljaj lokacije

Leto Temperaturni primanjkljaj (Kdan) Normirana vrednost TE (kWh)

2014 2.785 381.703

2015 3.263 469.883

2016 3.247 412.854

Dolgoletno povprečje

3.700 421.480

Temperaturni primanjkljaj, ki je upoštevan v izračunih gradbene fizike znaša 3.700 Kdan. Zato je potrebno povprečno vrednost dejanske rabe toplotne energije v analiziranih letih

2014 2015 2016

TP [°C] 2.785 3.263 3.247

Index 100,00 142,05 124,38

Poraba energenta [l] 29.161 41.424 36.269

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

50.000



20

normalizirati na omenjeno vrednost 3.700 Kdan. Temperaturni primanjkljaj ne vpliva na porabo energije za priprave tople sanitarne vode. Tako znaša normalizirana vrednost porabe toplotne energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode 421.480 kWh. Določitev te vrednosti je podrobneje obrazložena v poglavju III.

2. 4 Stanje toplotnega ugodja Toplotno udobje v zgradbi je zelo pomembno za dobro počutje zaposlenih in obiskovalcev zgradbe. Občutek toplotnega ugodja človek doseže, kadar so energijski tokovi med človeškim telesom in okolico v ravnovesju. Energijski tokovi so odvisni od splošnih mikroklimatskih parametrov, kot je temperatura zraka v prostoru, ter od človeških subjektivnih parametrov, kot sta fizična aktivnost in vrsta obleke. Človek lahko na določene parametre vpliva (oblačila ipd.), medtem ko na mikroklimatske parametre (temperatura zraka in obodnih površin, relativna vlažnost…) ne more. Le-ti so odvisni od same zasnove zgradbe. Največji vpliv na človeško zaznavo toplotnega ugodja imata zagotovo temperatura zraka in obodnih površin ter hitrost gibanja zraka ob človeškem telesu (prepih).

Spodnji grafikon prikazuje vpliv temperature in relativne vlažnosti zraka na bivalno okolje. Zadovoljivi bivalni pogoji v prostoru so, kadar se relativna vlažnost giblje med 35 in 75 %, temperatura zraka med 20 in 22 °C v ogrevalni sezoni in med 23 in 25 °C v sezoni brez ogrevanja.

Grafikon 4: Vpliv temperature in relativne vlažnosti zraka na bivalno ugodje

Kvaliteta mikroklime se lahko izrazi tudi s stopnjo zadovoljstva ljudi. Področje ugodja ne more biti enoznačno določeno, saj je odvisno od subjektivnega občutja posameznika. Na toplotno ugodje človeka v prostoru vpliva več faktorjev (spol, starost, način prehranjevanja, zdravstveno stanje, obleka, vrsta dejavnosti/aktivnost uporabnika, dnevni ritem, vlaga v prostoru in letni čas). V splošnem kvaliteto okolja določimo z deležem nezadovoljnih ljudi, kar pomeni, da je kvaliteta okolja velika, če je delež nezadovoljnih ljudi majhen in obratno.



21

Na spodnjem grafikonu je po angleški literaturi prikazano področje toplotnega ugodja za odraslega moškega v odvisnosti od aktivnosti oziroma vrste dela. Za sedeče delo (pisarniško delo) je področje ugodja izkustveno določeno med 20 in 21 °C.

Grafikon 5: Področje ugodja v odvisnosti od aktivnosti oziroma vrste dela

V šoli ima večina prostorov razmeroma zadovoljivo toplotno ugodje. V nekaterih prostorih je toplotno ugodje slabše, razlog je v legi teh prostorov (osenčenost prostorov) oziroma regulaciji ogreval (radiatorji nimajo termostatskih ventilov in je doseganje želene sobne temperature nekoliko težje). Starejši del osnovne šole je bil zgrajen leta 1954 in nato dograjen leta 1968 in nato še 1990. Starejši del je opečnata gradnja, telovadnica in stopnišče je pretežno betonske gradnje, enako velja za novi del. Posledično so fasade neizolirane. Strehe na objektih so dvokapnice manjših naklonov brez sloja izolacije oziroma s tanjšim slojem izolacije v zadnje izgrajeni mansardi novega dela šole. Okna so bila ponekod že zamenjana z modernejšimi lesenimi okni z dvojno zasteklitvijo, drugod so starejša lesena okna, ki niso optimalna. Kvalitetna okna so v mansardi. Temperatura zraka v objektih se lahko doseže samo s pravilnim vodenjem sistema ogrevanja. Tu temperatura zidu pomembno vpliva na stanje toplotnega ugodja. Ker je konstrukcija zidov betonska oziroma opečnata, ta predstavlja veliko akumulacijsko sposobnost. Pri neizoliranih stenah to predstavlja problem, saj dajejo pozimi neizolirani zidovi občutek hladu, poleti pa ob pregretju predstavljajo veliko sevalno površino. (vir: Energetski pregled OŠ Lipnica, Actum d.o.o., september 2013)



22

3 Shema upravljanja objekta Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica

3. 1 Razmerja med naročnikom EP, lastnikom stavbe, uporabniki, najemniki, upravniki stavbe Naročnik energetskega pregleda je Občina Radovljica, ki je tudi lastnik objekta, ter plačnik stroška energetskega pregleda. Uporabniki objekta so učenci in zaposleni Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica, ki tudi upravljajo z objektom.

3. 2 Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov Obratovalne stroške Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica (energente, vodo, odvoz smeti, tekoče vzdrževanje) pokriva Občina Radovljica. Prav tako je Občina zadolžena za pridobitev sredstev za potrebne investicije. Stroške plač zaposlenih pokriva Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

3. 3 Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE Investicije v učinkovito rabo energije (URE) se izvajajo v skladu z vzdrževalnimi deli in glede na pričakovane koristi v okviru finančnih sredstev.

3. 4 Potek nadzora nad rabo energije in stroški Nad rabo energije in stroškov poteka nadzor z mesečnimi računi, katere pregleda računovodstvo šole. Iz računov je mogoče razbrati porabo energenta in povezanega stroška energenta.

3. 5 Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih

Pri izvajanju energetskega pregleda smo sodelovali z lastnikom oziroma vodstvom zgradbe. Lastnik zgradbe se zaveda pomena učinkovite rabe energije v javnih zgradbah, zato je tudi naročil energetski pregled. Na drugi strani so uporabniki zgradbe pokazali veliko zanimanje in tudi pri pregledu dobro sodelovali ter posredovali potrebne podatke. Ustanoviteljica - občina ima željo po čim boljših pogojih za pouk in znižanju obratovalnih stroškov na funkcionalni minimum. Prav tako so izpostavili, kaj so po njihovem mnenju kritične točke oskrbe in rabe energije.

3. 6 Raven promoviranja URE Raven promoviranja učinkovite rabe energije (URE) je v ustanovi sicer na začetni stopnji in je odvisna od ozaveščenosti uporabnikov in zaposlenih ter njihovih navad. Raven promoviranja učinkovite rabe energije obstaja na splošnem uporabniškem nivoju učitelj - učenec. Učence se navaja na zapiranje oken, izklop luči, zapiranje odprtih pip, ipd. V šoli se izvajajo osnovni programi za osveščanje učiteljev in učencev, ocena učinkovitosti teh ukrepov ni mogoča. Ustrezno motivacijo pri izvajanju ukrepov učinkovite rabe energije lahko dosežemo predvsem z izgradnjo sistema upravljanja z energijo, ki bo omogočil podrobnejše vrednotenje izvajanja ukrepov in odkrivanje nadaljnjih možnosti prihrankov.



23

4 Oskrba in raba energije Objekt je napajan z dvema vrstama energije: ekstra lahko kurilo olje (ELKO) in električno energijo. UNP se uporablja za potrebe kuhinje.

Dobavitelj in distributer ekstra lahkega kurilnega olja je podjetje: Petrol d.d. Dunajska cesta 50 1000 Ljubljana Dobavitelj električne energije je podjetje: Petrol d.d. Dunajska cesta 50 1000 Ljubljana Distributer električne energije je podjetje: Petrol d.d. Dunajska cesta 50 1000 Ljubljana Dobavitelj vode je podjetje: Komunala Radovljica d.o.o. Ljubljanska cesta 27 4240 Radovljica

4.1 Toplota 4.1.1 Poraba toplote po letih Energent za ogrevanje je ekstra lahko kurilno olje (ELKO). V spodnjem grafu je prikazana vrednost porabljene toplotne energije za ogrevanje objekta za obdobje 2014 – 2016. V letu 2014 je nabava ELKA nekoliko nižja kot v letih 2015 in 2016, kar je posledica nižjega temperaturnega primanjkljaja (mila zima). Temperaturni primanjkljaj je bil v letih 2015 in 2016 zelo primerljiv, vendar je bil nakup ELKA v letu 2015 za 12,4 % višji kot leto kasneje.



24

Grafikon 6: Poraba toplotne energije v obdobju 2014 – 2016

4.1.2 Mesečna poraba toplote - analizirana leta V spodnjem grafikonu je prikazana toplotna energija za ogrevanje po letih in po mesecih glede na temperaturni primanjkljaj, kjer konice stolpcev pomenijo nakup ekstra lahkega kurilnega olja. V grafikonu je vrisana tudi krivulja poteka temperaturnega primanjkljaja skozi leto. Viden je trend nakupa toplotne energije v hladnejšem delu leta.

Grafikon 7 : Nakup toplotne energije (ELKO) za ogrevanje in temperaturni primanjkljaj po mesecih

2014 2015 2016

Index 100,00 142,05 124,38

TP [°C] 2.785 3.263 3.247

Poraba energenta [l] 29.161 41.424 36.269

Poraba [kWh] 293.943 417.554 365.592

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

50.000

0

100

200

300

400

500

600

700

0

5.000

10.000

15.000Te

mp

erat

urn

i pri

man

jklj

aj [

Kd

an]

Nak

up

[l]

Nakup [l] TP [Kdan]



25

4.1.3 Strošek toplotne energije Stroški toplotne energije se vršijo ob nakupu ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO) večkrat na leto. Iz naslednjega grafikona je razvidno gibanje specifične cene toplotne energije po posameznih letih. Strošek oskrbe objekta z ekstra lahkim kurilnim oljem je bil nekoliko višji v letu 2015 zaradi večje nabave ELKA.

Grafikon 8: Strošek toplotne energije po letih

Specifična cena toplotne energije je od leta 2014 do leta 2016 vsako leto padala. Najvišja cena MWh ELKA je bila v letu 2014. Povprečni strošek dobave MWh ekstra kurilnega olja je v zadnjih treh letih znašal 69,27 €/MWh (brez DDV).

4.2 Električna energija 4.2.1 Poraba električne energije po letih Iz primerjave električne energije po letih za obdobje 2014 - 2016 je opazno, da poraba električne energije v analiziranih letih ni bistveno spremenila. V predmetnem objektu se poraba energenta obračunava po dvotarifnem sistemu.

2014 2015 2016

TP [°C] 2.785 3.263 3.247

Index 100,00 142,05 124,38

Strošek [€ brez DDV] 23.543 26.932 23.118

Spec. cena [€/MWh] 80,09 64,50 63,23

0,00

5000,00

10000,00

15000,00

20000,00

25000,00

30000,00

35000,00



26

Grafikon 9: Poraba električne energije v obdobju 2014 – 2016

4.1.2 Mesečna poraba električne energije - analizirana leta Naslednji grafikon prikazuje mesečno porabo električne energije v analiziranih letih. Razvidno je, da je bila poraba po mesecih v analiziranih letih približno enaka; manjša poraba v poletnih mesecih zaradi šolskih počitnic, dopustov in daljših dni.

Grafikon 10: Mesečna poraba električne energije v obdobju 2014 - 2016

2014 2015 2016

Skupaj [kWh] 80.118 71.745 82.419

MT [kWh] 63.247 55.164 63.392

VT [kwh] 16.871 16.581 19.027

Index 100,00 89,55 102,87

0,00

10000,00

20000,00

30000,00

40000,00

50000,00

60000,00

70000,00

80000,00

90000,00

100000,00

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

Po

rab

a [

kW

h]

2014 2015 2016



27

4.2.2 Strošek električne energije Strošek energetske oskrbe predmetnega objekta z električno energijo v analiziranih letih je prikazan v naslednjem grafikonu. Najnižji strošek za električno energijo je bil v letu 2015, ko je bila tudi poraba najnižja.

Grafikon 11: Strošek električne energije v letih 2014 do 2016

Iz zgornjega grafikona je razvidno, da je bil specifični strošek električne energije v letih 2014 in 2015 dokaj konstanten, nato pa je cena MWh električne energije padla v letu 2016. Strošek dobave električne energije se sestoji iz dobave s prispevki in stroška omrežnine in prispevki. Del stroškov je fiksen, del variabilen in je odvisen od porabljene količine. Povprečna cena fiksnega in variabilnega dela v zadnjem letu (2016) sta:

variabilni del: 76,42 EUR/MWh brez DDV, fiksni del: 50,95 EUR/MWh brez DDV, skupaj: 127,37 EUR/MWh brez DDV.

2014 2015 2016

Skupaj [kWh] 80.118 71.745 82.419

Index 100,00 89,07 96,85

Strošek [€ brez DDV] 10.966 9.768 10.621

Spec. cena [€/MWh] 136,88 136,15 128,86

0,00

2000,00

4000,00

6000,00

8000,00

10000,00

12000,00



28

4.3 Voda 4.3.1 Poraba vode po letih Iz spodnjega grafikona je razvidno, da se poraba vode vsako leto zmanjšala glede na leto prej. V letu 2014 je bila poraba vode najvišja v analiziranih treh letih.

Grafikon 12: Poraba vode v obdobju 2014 - 2016

4.1.2 Mesečna poraba vode - analizirana leta Naslednji grafikon prikazuje mesečno porabo vode v analiziranih letih. Najniže porabe vode so v poletnih mesecih, ko je šola zaprta. Skozi ostale mesece je poraba vode dokaj konstantna.

Grafikon 13: Mesečna poraba vode v obdobju 2014 – 2016

2014 2015 2016

index 100,00 75,04 68,92

Poraba [m3] 1.269 953 875

0

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

0

50

100

150

200

250

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

2014 2015 2016



29

4.3.2 Strošek porabe vode

V naslednjem grafikonu lahko vidimo gibanje stroškov porabe vode v analiziranih letih. Vidimo, da je v referenčnem obdobju specifična cena vode v letu 2015 malenkostno narasla glede na leto 2014, v letu 2016 pa narasla še za polovico. V letu 2015 se je strošek vode povišal zaradi novo zgrajene čistilne naprave.

Grafikon 14: Cena porabe vode v letih 2014 do 2016 (EUR brez DDV)

4. 3 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov Zanesljivost toplotne oskrbe Toplotna oskrba se vrši preko lastne kotlovnice in je zanesljiva zaradi zanesljive dobave energenta ELKO. Nabava poteka posamično, po potrebi. Zanesljivost oskrbe naprav z električno energijo Vsi porabniki na objektih osnovne šole so na napetostnem nivoju 1x220V (1x230V) ali 3x380V (3x400V). Na objektih je eno merilno mesto (števec električne energije), ki meri porabo električne energije v šoli. Osnovna šola je vezana na bližnjo transformatorsko postajo, ta je priključena na okoliško srednje-napetostno elektro-distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV.

Zanesljivost sanitarne vode

Sanitarna voda se uporablja za potrebe v kuhinji, sanitarijah in umivalnikov v učilnicah. Energent za pripravo tople sanitarne vode je ELKO. Dobava sanitarne vode je zanesljiva.

2014 2015 2016

index 100,00 75,04 68,92

Strošek [€ brez DDV] 3.182 3.062 5.925

Spec. Cena [€/m3] 2,51 3,21 6,77

0,00

1000,00

2000,00

3000,00

4000,00

5000,00

6000,00



30

4. 4 Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme

Oprema za ogrevanje Kotlovnica šole je bila leta 2009 prenovljena, zato sta kotel in pripadajoča oprema zanesljiva. Razvodni sistem za toplo sanitarno vodo je ponekod zastarel zato je smiselno, da se sanira. Zalogovnik tople vode volumna 1.000 l je bil dodan ob prenovi kotlovnice in deluje zanesljivo. Grelna telesa v objektu so klasični radiatorji, ki so različnih starosti in izvedb. Radiatorji so bili po potrebi sprotno menjana. Večina radiatorjev je dotrajanih, na njih se nahajajo navadni ventili ali pa jih ni. V kuhinji je nameščen prezračevalni sistem, ki iz prostora odvaja paro in vroč zrak. Naprava za prezračevanje deluje zanesljivo. Električna oprema

Električno omrežje osnovne šole je bilo spreminjano in obnavljano ob dogradnji oziroma obnovi posameznih delov šole. Kjer to ni bilo storjeno, je omrežje prvotno, sicer deluje zanesljivo, vendar je potreben temeljitega pregleda.



31

5 Pregled naprav za pretvorbo energije V pregledanem objektu Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica so naslednji energetski sistemi:

ogrevalni sistem, sistem za oskrbo s hladno in toplo vodo, elektroenergetski sistem s porabniki.

Posebnosti in tipične lastnosti energetskih naprav za pretvorbo energije posameznih objektov so opisane v nadaljevanju.

5. 1 Ogrevalni sistem

5. 1.1. Kotlovnica

V kotlovnici je vgrajen kotel 440 kW kotel Viessmann Vitocell 100-V z lastno regulacijo. Nameščen gorilnik je znamke Weisshaupt, nazivne moči 600 kW. Temperatura kotla se določa glede na zunanjo temperaturo. Regulacija toplote se izvaja po ogrevalnih krogih. Kotlovnica je bila obnovljena 2009, skupaj z menjavo kotla. Razdelilnik ogrevalne in povratne vode ima 7 ogrevalnih krogov:

• Priprava sanitarne vode; 1.000 zalogovnik.

• Podstrešje; konvektor za ogrevanje jedilnice.

• Podstrešje; radiatorji knjižnice in računalniške učilnice.

• Novi del; radiatorji.

• Omrežje, stopnišče z malo telovadnico, kuhinjo in garderobami telovadnice;

radiatorji.

• Velika telovadnica; radiatorji.

• Stari del; radiatorji.

Cevovodi so izolirani opremljeni z meritvami temperature, obtočne črpalke so frekvenčno regulirane, ventili sodobni. Na razdelivcu so nameščeni tudi ventili za hidravlično uravnoteženje sistema. Nameščen je tudi izločevalnik mulja.

Slika 3: Posnetek razdelilnika ogrevalne vode in odstranjevalca mulja



32

5. 1.2. Distribucija toplote Osnovna šola je razdeljena na več delov. Razvod, ki se deli na sedem vej (slika 7) in oskrbuje posamezne dele objekta. Vsaka veja je opremljena z lastno obtočno črpalko, regulacijskim ventilom in lastno regulacijo (vezano na kotlovsko regulacijo). V osnovni šoli se še vedno uporablja star razvod, ki je bil zgrajen ob dograditvi novega dela osnovne šole leta 1990. Razvod deluje delno avtomatsko, preko krmilnih enot se nastavljajo mešalni ventili posameznih vej (objektov). Ogrevalne veje so:

Priprava sanitarne vode; 1.000 zalogovnik.

Podstrešje; konvektor za ogrevanje jedilnice.

Podstrešje; radiatorji knjižnice in računalniške učilnice.

Novi del; radiatorji.

Stopnišče z malo telovadnico, kuhinjo in garderobami telovadnice; radiatorji.

Velika telovadnica; radiatorji.

Stari del; radiatorji.

Slika 4: Ogrevalne veje v kotlovnici

5. 1.2. Končni porabniki toplote Radiatorjev po objektu OŠ Lipnica je več vrst; nekateri radiatorji so še starejšega tipa, ki so zaradi dotrajanosti lahko potrebni zamenjave. Ventili na radiatorjih so klasični, na nekaterih zaradi vandalizma ni glav za nastavljanje moči gretja. Ker je večina radiatorjev po šoli vedno odprta s polno močjo gretja, to pomeni dodatno potrato pri uporabi toplotne energije.

Slika 5: Posnetek novejšega (levo) in starejšega radiatorja (desno)

Poleg radiatorjev se v jedilnici nahaja tudi konvektor.



33

Tabela 12: Grelna telesa v OŠ Lipnica

Del objekta šole Število radiatorjev Skupna moč W

Stari del, predmetna stopnja. 54 111.490

Stopnišče, mala telovadnica. 16 27.970

Telovadnica s tribuno. 33 94.830

Novi del, razredna stopnja z

mansardo. 60 83.010

Skupaj 163 317.300

5. 2 Sistem za oskrbo s toplo vodo

Topla sanitarna voda se vse leto pripravlja z ogrevalnim kotlom, hrani se v zalogovniku Viesssmann Vitocell 100-V. Zalogovnik hrani vodo pri približno 65 °C, recirkulacija je urejena in deluje ves čas. V zalogovnik je vgrajen tudi 86 kW električni grelnik s katerim se ob ugasnjenem kotlu ogreva sanitarna voda. Električnega ogrevanja sanitarne vode se praktično ne uporablja zaradi višje cene energenta.

Slika 6: Zalogovnik tople sanitarne vode

5. 3 Sistem za oskrbo s hladno vodo

Hladna voda se uporablja predvsem v sanitarijah in kuhinji ter učilnicah. Vodovodni priključek na komunalni vodovod je v zunanjem vodomernem jašku izdelan v skladu z normami, standardi in predpisi upravljavca komunalnega vodovoda. Sistem za oskrbo s hladno sanitarno vodo še ni bil obnovljen od izgradnje objektov, potrebno je določiti obrabljenost sistema ter v primeru dotrajanosti pripraviti sanacijski načrt.



34

5. 4 Elektroenergetski sistem in porabniki Objekti osnovne šole se napajajo iz javnega elektro-energetskega omrežja, osnovna šola je priključena na bližnjo transformatorsko postajo. V osnovni šoli se nahaja priključno mesto, ki ga sestavljata omarica s števcema električne energije in omarica z glavnimi varovalkami. Razvodni sistem električne energije je bil spreminjan po potrebi (izgradnja novega dela šole, prizidek, jedilnica, itd), po večini gre za starejši sistem. V letih obratovanja šole ni prišlo do večjih sprememb v potrebi po električni energiji na osnovni šoli, zato trenutni sistem ustreza zahtevam. Iz glavne omarice z varovalkami je po objektih razpeljano interno električno omrežje. Pri večjih porabnikih in na stičiščih se nahajajo lokalne omarice z varovalkami, na katere so priključeni posamezni večji porabniki. V lokalnih omaricah se uporabljajo talilne ali avtomatske varovalke.



35

6. Pregled rabe končne energije

6. 1 Ovoj zgradbe

Osnovna šola je bila grajena v odsekih. Starejši del, v katerem je sedaj predmetna stopnja, je bil zgrajen okoli 1954. Velika telovadnica je bila zgrajena okoli leta 1968. Novejši del je bil zgrajen okoli leta 1990. Šola je bila v letih delovanja vzdrževana po potrebi. Na osnovnem delu objekta so v sklopu vzdrževanja zamenjana le okna. Zunanji zidovi starejšega dela šole so zgrajeni iz polne opeke, debeline 36 cm, notranjim in zunanjim ometom in brez toplotne izolacije. Klasično ostrešje je leseno iz leg in špirovcev naklona 22°. Strešine so krite z azbestno valovito kritino. Med stropniki se nahaja peščeno nasutje. Poševni del strehe je zaščiten z žlindrino volno debeline 10 cm. Nad kotlovnico je bil zgrajen strop iz armirano betonske plošče, ki je zaščitena z leso cementno vlaknastimi ploščami. Večina oken na starem delu objekta je dvoslojnih z lesenim okvirjem, ki pa so zelo dotrajana. Nekatera okna so novejše izdelave s PVC okvirji.

Slika 7: Stari del objekta

Zunanji zidovi novejšega dela so armiranobetonski debeline 25 cm. Pod lesenimi opaži je vgrajen stiropor debeline 5 cm, ostale površine pa so brez toplotne izolacije. Stene in strop mansarde mejijo na neogrevano podstrešje v sestavi mavčno kartonskih plošč in mineralne volne. Večina oken na novem delu objekta je dotrajanih dvoslojnih z lesenim okvirjem. V mansardi so vgrajena novejša strešna okna.



36

Slika 8: Novi del objekta (levo) in hladno podstrešje (desno)

Zunanji zidovi velike telovadnice so zgrajeni iz armiranega betona debeline 22 cm prav tako brez toplotne izolacije. Strop proti hladnemu podstrešju je zgrajen in plinobetonskih stropnih plošč na katerih sta položeni dotrajana hidroizolacija in pluta. Vgrajena okna so lesena z dvoslojno zasteklitvijo ali kopelitna okna, ki pa so na več mestih uničena in zato potrebna zamenjave.

Slika 9: Velika telovadnica

Zunanja stena male telovadnice je zgrajena iz armiranega betona in 6 cm toplotne izolacije (stiropor), streha proti podstrešju pa je zgrajena iz lesenih stropnikov z vmesno toplotno izolacijo. Vgrajena okna na mali telovadnici so novejše PVC izdelave.

6. 2 Električni porabniki Med električne porabnike spadajo razsvetljava in fiksni porabniki električne energije. Razsvetljava Sedanja razsvetljava v objektu Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica je pretežno fluorescentna razsvetljava. Ponekod je razsvetljava dotrajana (starejši del šole in telovadnica), kjer je potrebna sanacija razsvetljave. Instalirana moč znaša svetilk 38,2 kW. Razsvetljava spada med največje porabnike električne energije na osnovni šoli. Razsvetljava je izvedena s klasičnimi flourescentnimi sijalkami v sledečih kombinacijah:

svetilka 3×58 W svetilka 2×58 W



37

svetilka 2×36 W svetilka 1×58 W svetilka 1×36 W

Slika 10: Posnetek razsvetljave v Osnovni šoli Staneta Žagarja Lipnica (vir: Energetski pregled OŠ Lipnica,

Actum d.o.o., september 2013)

Slika 11: Okvirni podatki o razsvetljavi na objektu (vir: Gorenjske elektrarne d.o.o., maj 2017) Prostor Instalirana moč (kW)

Pritličje (učilnice, pisarne in skupni prostori) 11,9

1.nadstropje (učilnice, pisarne in skupni prostori) 13,5

Telovadnica 12,8

Podrobnejši popis razsvetljave je podan v prilogi. Fiksni porabniki Največji porabniki električne energije so naprave v kuhinji in osebni računalniki. Popis večjih električnih porabnikov je v spodnji tabeli. Slika 12: Okvirni podatki o električnih napravah na objektih (vir: Energetski pregled OŠ Lipnica, Actum d.o.o., september 2013)



38

II. ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE 7 Oskrba z energijo

7.1. Revizija pogodb o dobavi energije Osnovna šola ima sklenjene pogodbe o uporabi elektro-energetskega omrežja in o dobavi električne energije ter sanitarne vode. Z letom 2013 se električna energija odkupuje pri najcenejšem ponudniku Elektro Celje d.d., medtem ko se uporablja distribucijsko omrežje Elektro Gorenjska d.d.. Pri dobavi električne energije se redno revidirajo pogodbe za oskrbo in išče najcenejši ponudnik. Pri distribuciji sanitarne vode je šola vezana na lokalno komunalno podjetje, Komunala Radovljica, d.o.o. (vir: Energetski pregled OŠ Lipnica, Actum d.o.o., september 2013)

7.2. Električna energija Sedanja pogodba o dobavi električne energije bazira na dvo-tarifnem merjenju in obračunavanju energije. Podatki o porabljeni energiji in ceni distribucije električne energije so bili podani v prejšnjih poglavjih. (vir: Energetski pregled OŠ Lipnica, Actum d.o.o., september 2013)

7.3. Kurilno olje Porabnik kurilnega olja je kotlovnica, energent se uporablja za ogrevanja objektov in pripravo tople sanitarne vode. Prihranki na ceni energenta niso mogoči, saj je ta predpisana s strani države. (vir: Energetski pregled OŠ Lipnica, Actum d.o.o., september 2013)

7.4. Hladna sanitarna voda Objekt je priključen na javni vodovod. Poraba se meri na glavnem priključku z vodomernim števcem. Potreba po sanitarni vodi je v kuhinji, učilnicah, sanitarnih prostorih. Ceno sanitarne vode definira komunalno podjetje. (vir: Energetski pregled OŠ Lipnica, Actum d.o.o., september 2013)

7.5. Topla voda Topla sanitarna voda se pripravlja interno v objektu. Sistema za spremljanje porabe tople ali hladne sanitarne vode glede na objekte še ni, zato ni mogoče sklepati o potrebah posameznih porabnikov in mogočih ukrepih. (vir: Energetski pregled OŠ Lipnica, Actum d.o.o., september 2013)



39

8 Analiza energetskih tokov v zgradbah

8.1 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe Toplotno prehodnost strukture stavbe opisuje pretok toplote skozi gradbeni element v W/m2 pri temperaturni razliki 1 kelvin (K) - enota W/(m2K). Višja kot je vrednost, nižji je toplotni upor in zaradi česar skozi element prehaja več toplote oz. energije. Energetska bilanca stavbe se nanaša na vsoto toplotnih izgub (toplota, ki prehaja prek strehe, zunanjih zidov in oken) in prezračevalnih izgub, ki je enaka vsoti toplotnih dobitkov (pasivnih dobitkov sončnega sevanja, notranjih dobitkov in aktivnega sistema ogrevanja).

Slika 13: Energetska bilanca stavbe

Karakteristični gradbeni parametri zgradbe so naslednji:

Tabela 13: Karakteristični gradbeni parametri zgradbe

Celotna površina ovoja stavbe A 6.780 m²

Ogrevana prostornina stavbe Vₑ 17.244 mᶾ

Oblikovni faktor f0=A/Vₑ 0,39 m-1

Neto uporabna površina stavbe Aᵤ 3.720 m²

8.1.1 Izračun glede na dejansko rabo Potrebno toploto za ogrevanje stavbe smo preračunali s programom za gradbeno fiziko URSA 4. Glede na preračun programa je v stavbo za ogrevanje in TSV potrebno dovesti 422.364 kWh, kar je malo višja vrednost, kot je normirana dejanska poraba toplote za ogrevanje in TSV, ki znaša 421.480 kWh. Slednja vrednost je glede na povprečno porabo toplote za ogrevanje v obdobju 2014 – 2016 in temperaturni primanjkljaj za to lokacijo.



40

Tabela 14: Izračun dovedene energije v stavbi za ogrevanje in toplo sanitarno vodo

Dovedena energija Izračun – obstoječe

stanje (URSA)

Qf,h (kWh) 395.461

Qf,w (kWh) 26.693

Qf,h+w (kWh) 422.154

Za izračun gradbene fizike objekta, je objekt razdeljen na štiri cone: novi del (v elaboratih

Privzeta cona), star del, velika telovadnica in mala telovadnica. V naslednji tabeli so podani

vhodni podatki o posamezni coni.

Tabela 15: Podatki o posamezni coni

Cona Notranja

temperatura [°C]

Povprečna

izmenjava zraka*

[h-1]

Notranji

dobitki* [W]

Čas

ogrevanja [h]

Novi del 21 0,34 7546 8

Stari del 21 0,38 4747 8

Mala telovadnica 18 0,30 1887 8

Velika telovadnica 18 0,27 2175 12

*povprečna izmenjava zraka je izračunana na podlagi vrednosti podanih v Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb;

notranji dobitki so izračunani na podlagi vrednosti podanih v standardu SIST EN ISO 13790:2008

Z izbiro omenjenih parametrov smo se z izračunano rabe energije najbolj približali dejanski

rabi dovedene energije normalizirane na temperaturni primanjkljaj 3700 dni.

8.1.2 Transmisijske izgube

Transmisijske izgube na objektu skozi ovoj stavbe znašajo 7.714,41 W/K in predstavljajo 82 % celotnih toplotnih izgub. Pri preračunu koeficienta transmisijskih izgub je upoštevana vrednost 0,06 W/m2K zaradi vpliva toplotnih mostov, ki povečajo toplotno prehodnost zunanjega ovoja. V tabeli so navedene tudi dovoljene vrednost ugled na TSG-1-004. V naslednji tabeli so prikazane toplotne prehodnosti kritičnih prerezov objekta. Za izračun omenjenih parametrov so bili v zgradbi analizirani prerezi (zidovi, plošče), kot je prikazano v tudi v prilogi št. 2



41

Tabela 16: Izračun toplotne prehodnosti za konstrukcijskih sklopov

Konstrukcija Udejanska (W/m2K)

Udovoljena (W/m2K)

TSG-1-004

Ustreznost glede

TSG-1-004

Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom

Zunanja stena – stari del ZS1 1,401 0,280 NE

Zunanja stena (atrij) ZS2 0,344 0,280 NE

Zunanja stena (prizme) ZS3 2,842 0,280 NE

Zunanja stena – novi del ZS4 2,860 0,280 NE

Zunanja stena – mala telovadnica ZS5 0,514 0,280 NE

Zunanja stena z betonskimi elementi – velika telovadnica ZS6

2,702 0,280 NE

Zunanja stena – velika telovadnica ZS7 2,985 0,280 NE

Stena proti neogrevanemu podstrešju (knjižnica) ZS8 0,355 0,280 NE

Stena proti neogrevanemu podstrešju – mala telovadnica ZS9

0,596 0,280 NE

Zunanja stena (lesena obloga s TI) – novi del ZS10 0,542 0,280 NE

Tla na terenu

Tla na terenu – stari del TL1 3,374 0,350 NE

Tla na terenu – novi del TL2 0,647 0,350 NE

Tla na terenu – mala telovadnica TL3 0,620 0,350 NE

Tla na terenu – velika telovadnica TL4 0,617 0,350 NE

Strop proti neogrevanemu prostoru

Strop proti neogrevanemu prostoru (AB plošča) – stari del ST1

0,995 0,200 NE

Strop proti neogrevanemu podstrešju – stari del ST2

1,290 0,200 NE

Strop proti neogrevanemu podstrešju – velika telovadnica ST3

0,437 0,200 NE

Strop proti neogrevanemu podstrešju – mala telovadnica ST4

0,223 0,200 NE

Strop proti neogrevanemu podstrešju – novi del ST5

3,751 0,200 NE

Strop proti neogrevanemu podstrešju (knjižnica) – novi del ST6

0,159 0,200 NE

Strop v sestavi ravne ali poševne strehe

Poševna streha (AB plošča) – stari del ST7 0,804 0,200 NE

Poševna streha – stari del ST8 0,352 0,200 NE

Poševna streha – mala telovadnica ST9 0,231 0,200 NE

Poševna streha (knjižnica) ST10 0,254 0,200 NE



42

Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz lesa ali umetnih mas

Lesena, starejša, dvoslojna okna OK1 2,300 1,300 NE

PVC, dvoslojna, novejša OK2 1,220 1,300 DA

Kopelit OK3 3,000 1,300 NE

Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz kovin

Aluminijasta okna, enoslojna OK4 3,200 1,600 NE

Strešna okna , steklene strehe

Strešna okna (knjižnica) – novi del OK5 1,300 1,400 DA

Vhodna vrata

Lesena vhodna vrata VR1 2,000 1,600 NE

Vhodna vrata, ALU, steklo VR2 2,200 1,600 NE

PVC vrata VR3 1,600 1,600 DA

Iz tabele je razvidno, da večina od kritičnih presekov na ovoju stavbe ne zadošča zahtevam PURES 2010. Razdelitev deleža toplotnih izgub po posameznih segmentih:

izgube skozi stropove in strehe: 30 % celotnih izgub toplote, izgube skozi stavbno pohištvo: 15 % celotnih izgub toplote, izgube skozi zunanje stene: 33,7 % celotnih izgub toplote izgube skozi tla: 5,3 % celotnih izgub toplote in prezračevalne izgube 15,9 % celotnih izgub toplote (podrobneje v naslednjem

poglavju) 8.1.3 Prezračevalne izgube Toplotne izgube zaradi prezračevanja nastanejo zaradi potrebe po segrevanju svežega zraka iz zunanjosti, ki ga s prezračevanjem dovajamo v stavbo. Stopnja prezračevanja je bila izračunana za vsako cono posebej, glede na namembnost (tabela 15) skladno s Pravilnikom o prezračevanju in klimatizaciji stavb. Prezračevalne toplotne izgube predstavljajo 17 % vseh toplotnih izgub. Izračunani koeficient prezračevalnih izgub HV = 1.568 W/K. 8.1.4 Toplotni dobitki

Toplotne dobitke delimo na notranje dobitke in dobitke zaradi sončnega obsevanja. Notranji dobitki oz. dobitki notranjih virov predstavljajo toploto, ki nastajajo v prostoru in njen vir ni ogrevalni sistem. Ti predstavljajo oddajo toplote uporabnikov stavbe, tehničnih naprav in razsvetljave. Dobitki sončnega obsevanja predstavljajo toploto, ki vstopajo v prostor zaradi sončnega obsevanja skozi zasteklitev.



43

Toplotni dobitki so izračunani v skladu s standardom SIST EN 13790:2008 – aneks G. Prispevki notranjih toplotnih virov (uporabnikov, naprav in razsvetljave) pri potrebni toploti za ogrevanje so izračunani na 4,3 W/m2 na enoto uporabne površine (tabela 15). Dobitki sončnega sevanja znašajo:

v ogrevalni sezoni 105.351 kWh v neogrevani sezoni 64.616 kWh

9. Ocena energetsko varčevalnih potencialov Energetski varčevalni potencial stavbe ocenimo s pomočjo primerjave rabe energije v podobnih stavbah. Za to uporabimo določene kazalnike. Izbrali smo primerjalni kazalnik za javne stavbe: poraba dovedene energije za ogrevanje. Omenjeni kazalnik je bil izbran zaradi razloga, ker je prepoznan varčevalni potencial na rabi energije za ogrevanje. Glede na dejstvo, da je objekt energetsko potraten je smiselna energetska prenova. Energetski varčevalni potenciali objekta so predvsem na:

ovoju zgradbe, pripravi toplotne energije.

9. 1 Ovoj stavbe Dobra izolativnost (nizka toplotna prehodnost) ovoja zgradbe oziroma toplotna zaščita zgradbe pomeni velik prihranek energije pozimi, poleti pa zgradbo ščiti pred pregrevanjem. Toplotna zaščita zajema tudi vse ukrepe, ki zmanjšujejo neugodne vplive zunanje klime na temperaturne razmere in razmere glede vlage v zgradbi ob minimalni porabi energije. Z manjšo rabo energije za ogrevanje zmanjšujemo tudi količino okolju škodljivih snovi, ki se sproščajo pri ogrevanju. Pri vseh teh ukrepih je potrebno tudi primerno bivalno okolje, saj je prijetno počutje v bivalnem prostoru eden najpomembnejših dejavnikov. Ustrezna toplotna zaščita celotne zgradbe zagotavlja tudi večjo trajnost zgradbe, saj preprečuje prevelike temperaturne obremenitve v gradbenih konstrukcijah ter poškodbe zaradi vpliva zračne vlage.

Iz tabele št. 16 je razvidno, da vsi zunanji zidovi, strop proti neogrevanem delu in okna ne ustrezajo zahtevam PURES 2010 in so glavni vir transmisijskih toplotnih izgub objekta. Zaradi tega bi bilo priporočljivo izvesti sanacijo objekta oz. zmanjšati toplotno prehodnost omenjenih elementov. Na ovoju zgradbe lahko rabo energije zmanjšamo z:

sodobnimi in kvalitetnimi okni, katerih toplotna prehodnost ne presega 1,3 W/m2K. Sodobna okna imajo tovarniško vdelano eno ali več tesnil, od katerih zunanje preprečuje vdor vode, medtem ko srednje ali notranje zagotavlja zrakotesnost. Za trajno tesnost so pomembni predvsem naslednji elementi: kakovost tesnila, oblika prepire, kakovost okvira, krila in okovja. Izboljšanje tesnosti je še posebej pomembno takrat, kadar je površina oken v primerjavi z volumnom prostora velika. Na objektu je predvidena zamenjava lesenih oken, kopelitnih oken in vrat, ki so



44

dotrajana. Ker je teh oken v primerjavi z ostalimi vgrajenimi okni na objektu sorazmerno malo ocenjujemo, da bo prihranek znašal okrog 10 %. PVC stavbno pohištvo je v dobrem stanju in njihova zamenjava ni potrebna.

dodatno izolacijo ovoja zgradbe. Prihranki se lahko gibljejo okoli 50 %. Predvidena je dodatna toplotna izolacija na vseh zunanjih stenah, stropovih proti hladnemu podstrešju, strehah in stenah proti hladnemu podstrešju.

9. 2 Proizvodnja toplote in tople vode Splošno gledano lahko potencial za varčevanje toplote v ogrevalnih sistemih lahko razdelimo na:

pripravo toplote, regulacija temperature v posameznih prostorih, ki jo dosežemo s pravilno izbiro in

vgradnjo manjkajočih termostatskih ventilov, Pri energetskem pregledu predmetnega objekta smo ugotovili, da:

v toplotni postaji se nahaja plinski kotla na ekstra lahko kurilno olje, na radiatorjih večinoma ni nameščenih termostatskih ventilov.

Tako je v ukrepih predvidena izgradnja kotlovnice na lesno biomaso in vgradnja opreme za izvajanje energetskega monitoringa.

9.2.1 Vgradnja kotlovnice na lesno biomaso Kotlovnica osnovne šole deluje na drag in okolju neprijazen energent – kurilno olje. V LEK občine Radovljica je določeno, da se v javnih stavbah izvedejo rekonstrukcije kotlovnice v smeri uporabe lesne biomase kot OVE ali prehoda na zemeljski plin. Ker na mikrolokaciji slednjega ni na voljo, se predlaga izgradnja kotlovnice na lesno biomaso. Predlaga se izgradnja ločenega objekta kotlovnice z zalogovnikom na zelenici ob starem delu šole in telovadnice. Objekt se preko toplovoda poveže z razdelivcem v sedanji kotlovnici, ki se ohrani. Prav tako se ohrani sedanja peč na ELKO za potrebe rezerve.

9.2.2 Energetski monitoring – aktivno spremljanje porabe

Energetski monitoring je prikazan v poglavju organizacijskimi ukrepi, ker sovpada s temi ukrepi in ju je nemogoče ločiti.

Energetski monitoring pomeni vzpostavitev energetskega informacijskega sistema, s pomočjo katerega bo mogoče spremljati naslednje podatke:

določanje rabe energije za različna časovna obdobja v različnih intervalih določanje ciljne oziroma želene rabe - za zmanjšanje rabe energije določanje specifične rabe energije, npr. kWh/m2 ali /stopinjski dan spremljanje konične porabe energije ocenjevanje in primerjanje rabe energije v CNE s ciljno rabo poročanje o spremenjeni rabi energije v CNE odpravljanje odstopanj rabe energije



45

Prednosti, ki jih tak sistem prinaša so:

višji prihranki energije boljša koordinacija energetskega menedžmenta manjši stroški za ogrevanje in električno energijo nižji proračun za energetiko boljše preventivno vzdrževanje pospešeno odpravljanje morebitnih izgub natančnem preračunavanju ponudb energetsko učinkovitih projektov potrjevanju energetsko učinkovitih pobud in/ali možnosti izboljšav varčevanje z energijo v daljšem časovnem obdobju

S pomočjo energetskega monitoringa je mogoče zmanjšati porabo energije okoli 10%. Je pa vzpostavitev energetskega monitoringa pomembna tudi iz vidika ciljnega spremljanja stroškov energetske oskrbe in pogoj za pridobitev sredstev subvencije EU.

9.2.2 Termostatski ventili

Na ogrevalih morajo biti nameščeni termostatski ventili, ki zmanjšujejo porabo toplotne energije v stavbi, saj sama centralna regulacija temperature ne zagotavlja doseganja želenih temperatur v prostorih. S pomočjo termostatskih ventilov lahko natančno vzdržujemo stalno temperaturo v prostoru, kjer je nameščen in to ob najmanjši možni porabi energije za ogrevanje, vendar na nivoju, ki je za uporabnika še sprejemljiv.

Termostatski ventil je sestavljen iz tipala, ki zaznava temperaturo zraka v prostoru, regulatorja in ventila. S pomočjo regulatorja nastavimo želeno vrednost za temperaturo, na podlagi katere regulira ventil in s tem dotok tople vode v radiator.

Slika 9: Prerez termostatskega ventila

9. 3 Električna energija Raba električne energije v stavbi je pogojena z dejavnostjo stavbe, delovnim časom in porabniki, ki se uporabljajo v stavbi. Ocenjujemo, da se velik del električne energije porabi za osvetljevanje prostorov v času izvajanja dejavnosti zaradi zagotavljanja ustrezne osvetljenosti prostorov, velik delež porabljene električne energije predstavlja tudi uporaba računalnikov in IT opreme.



46

Na rabo električne energije lahko vplivamo:

z organizacijskimi ukrepi (redno izklapljanje aparatov, klimatov in razsvetljave), z uporabo naprav visokih energijskih razredov (A in B razredi), z namestitvijo in uporabo varčnih sijalk in izkoriščanjem dnevne svetlobe, z rednim in kakovostnim vzdrževanjem naprav.

Velik del ukrepov na tem področju je organizacijske narave, predvsem pa je potrebno pri nakupu novih naprav pozornost posvetiti energijskemu razredu opreme.

9.4 Razsvetljava Pomembno je, da se v stavbah uvaja energetsko učinkovita razsvetljava, ki porablja manj energije in posledično so tudi obratovalni stroški manjši. S primernimi ukrepi, kot so varčna svetila in upravljanje razsvetljave, lahko prihranimo tudi 50 ali več odstotkov električne energije, hkrati pa tudi znižamo priključno moč. Z zamenjavo obstoječih sistemov za razsvetljavo lahko dosežemo pozitivne učinke na kakovosti razsvetljave, stroških ter delovni storilnosti. V predmetnem objektu so pretežno vse nameščene svetilke fluorescentne. Menjava obstoječe razsvetljave v učilnicah, pisarnah, hodnikih in telovadnici bi pomenila prihranek električne energije okoli 20 %.

9.5 Prezračevanje Ugodno počutje in sposobnost koncentracije za delo v prostoru, pa naj bo to bivalni ali delovni prostor, sta odvisna od vrste dejavnikov, kot so temperatura, osvetljenost, gibanje zraka, hrup in podobno, med njimi pa je eden najpomembnejših dejavnikov tudi kakovost zraka. V zraku mora biti zadosten delež kisika, primerna zračna vlaga, nemoteča količina vonjav in tako majhna količina zdravju škodljivih snovi, da naše zdravje ni ogroženo. Primerno kakovost zraka dosežemo z zračenjem, ki je potrebno predvsem zaradi odstranjevanja škodljivih snovi in različnih vonjav. Najbolj razširjena metoda je zračenje z odpiranjem oken. Pri tem ločimo dolgotrajno zračenje in kratkotrajno zračenje. Kot dolgotrajno zračenje ali tudi zračenje s priprtimi okni lahko označimo odpiranje oken zvračanjem v polvertikalni položaj ("skipana okna"), ki ostanejo priprta večino dneva ali noči. S tem načinom omogočimo 1- do 4-kratno izmenjavo zraka v prostoru. Tak način predstavlja v hladnih dneh tudi veliko izgubo toplotne energije, potrebne za ogrevanje. Zaradi hladnejšega in manj vlažnega zraka se v prostoru tudi hitreje znižuje relativna vlaga zraka in pospešuje gibanje prahu. Podhlajujejo pa se tudi površine v neposredni okolici okna. Veliko primernejše je kratkotrajno in intenzivno zračenje prostorov z odpiranjem oken. V enakomernih časovnih intervalih (npr. vsake tri ure) odpremo za kratek čas (5 – 10 minut) okna na stežaj. V tem času znaša izmenjava zraka med 9 in 15-krat, kar pomeni, da se celotna količina zraka zamenja v 4–8 minutah.



47

Slika 14: Način učinkovitega prezračevanja

5 do 10 minut



48

III PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

Pri vrednotenju ukrepov v nadaljevanju so bili izhodiščni vhodni podatki dejanske povprečne rabe toplotne energije (TE) normirani glede na dolgoletni temperaturni primanjkljaj (3.700 Kdan). Naslednja tabela prikazuje vhodne podatke za izračun prihrankov.

Tabela 17: Vhodni podatki rabe energije normirano na temperaturni primanjkljaj

TE za ogrevanje - normirana raba 394.655 kWh

TE za TSV 26.825 kWh

TE skupaj 421.480 kWh

EE 78.094 kWh

Voda 1.032 m3

CO2 TE – normirana raba 113.800 kg

CO2 EE 38.266 kg

CO2 skupaj 152.066 kg

Povprečni normirani strošek TE 28.798 €

Povprečni strošek EE 10.452 €

Skupaj povprečni strošek 39.250 €

Specifična cena TE (v ref. obdobju) 68,33 €/MWh

Specifična cena EE (v ref. obdobju) 133,83 €/MWh

Vse cene so brez DDV. Prihranki stroškov in energije posameznega ukrepa so v nadaljevanju ovrednoteni glede na obstoječe stanje.

10 Organizacijski ukrepi

10.1 Osveščanje, izobraževanje in informiranje Brez večjih investicijskih vlaganj, lahko s pravilno osveščenostjo uporabnikov (zaposlenih in učencev) zmanjšamo porabo končne energije celo do 10 %. V predmetnem objektu je notranja temperatura v novem in starem delu šole primerna za toplotno udobje v prostoru. V hodnikih in kuhinji kjer ni potrebe po visokih temperaturah v prostoru telovadnici lahko temperaturo ogrevanja znižamo zaradi povečanja fizične aktivnosti v prostoru. Organizacijski ukrepi so naslednji:

osveščanje, izobraževanje in informiranje uporabnikov (zaposlenih in učencev), lastnika, upravljavca v smeri zmanjšanja porabe energije in manjši onesnaženosti okolja,

uvajanje optimalnih bivalnih pogojev, uvajanje pravilnega osvetljevanja ob upoštevanju dnevne svetlobe, vgradnja opreme za izvajanje energetskega monitoringa,



49

vgradnja termost

10.2 Prihranki zaradi organizacijskih ukrepov in energetskega monitoringa V naslednji tabeli so prikazni učinki organizacijskih ukrepov.

Tabela 18: Organizacijski ukrep

Št. Ime ukrepa


[€] Vračilna

doba Prioriteta

TE EE TE EE

1. Osveščanje o URE in energetski monitoring

48.382 / 3.352 / 18.954 5,7 1

Prioriteta: 1- visoka, 2 – srednja, 3 - nizka V tabeli navedene cene so brez DDV.

11 Investicijski ukrepi Predvideni investicijski ukrepi so naslednji: Ukrepi na ovoju zgradbe:

izolacija zunanjih sten in sten proti hladnemu podstrešju; toplotna izolacija podstrešja in poševnih delov strehe; zamenjava dotrajanega stavbnega pohištva.

Rekonstrukcija kotlovnice:

vgradnja kotla na biomaso Rekonstrukcija razsvetljave:

zamenjava svetil z energetsko varčnejšo razsvetljavo

Tabela 19: Investicijski ukrepi

Št. Ime ukrepa


[€] Vračilna

doba Prioriteta

TE EE TE EE

1.

Sanacija zunanjih sten in sten proti hladnemu podstrešju

174.815 / 12.110 / 216.885 17,9 1

2. Zamenjava stavbnega pohištva 34.558 / 2.394 / 168.000 70,2 1

3. Sanacija stropa proti podstrešju in strehe

68.758 / 4.763 / 154.326 32,4 1

4. Vgradnja kotla na biomaso 6.268 / 17.587 / 214.384 12,2 1

5. Rekonstrukcija razsvetljave / 16.164 / 1.235 33.718 27,3 1

Prioriteta: 1- visoka, 2 – srednja, 3 - nizka



50

Vse cene so brez DDV. Iz zgornje tabele je razvidno, da ima ukrep zamenjave stavbnega pohištva izredno dolgo

vračilno dobo investicije. Razlog je v visoki ceni stavbnega pohištva, ter sorazmerno

majhnega prihranka, vendar je stavbno pohištvo zelo dotrajano in zato potrebno menjave.

Največje zmanjšanje toplotne energije ima sanacija zunanjih sten in sten proti hladnemu

podstrešju, saj je v obstoječem stanju objekt brez toplotne izolacije na stenah. Z

rekonstrukcijo kotlovnice - vgradnjo kotla na biomaso se povečajo prihranki predvsem

zaradi nizke cene energenta (biomase) hkrati pa z ukrepom poveča delež obnovljivih virov

energije in zmanjša vpliv toplogrednih plinov.

V nadaljevanju sledi prikaz podrobnejši opis možnih ukrepov zmanjšanja energetske oskrbe

objekta.



51

12 Analiza predlaganih ukrepov

12.1 Organizacijski ukrepi

Naziv ukrepa 1: Organizacijski ukrepi

OPIS: Uporabnike stavbe je potrebno stalno osveščati o učinkoviti rabi energije, jih izobraziti o optimalnih bivalnih pogojih, pravilnem ravnanju z razsvetljavo, pravilnem načinu prezračevanja, pravilni uporabi senčil, itd. Predvideva pa se tudi vpeljava energetskega monitoringa s centralnim nadzornim sistemom. Sistem za energetski monitoring je pomemben iz vidika ciljnega spremljanja rabe in stroškov energetske oskrbe. Omogoča tudi nadzor nad rabo energije po posameznih vejah. Ukrep obsega namestitev kalorimetrov, temperaturnih tipal za spremljanje temperature medija ter namestitev enot za zajem in obdelavo podatkov (krmilna omarica in programska oprema). Za optimalno delovanje energetskega monitoringa je potrebno na toplotna ogrevala namestiti termostatske ventile. V ukrepu je upoštevano, da se temperatura v starem in novem delu šole zniža za 1 °C.

Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije za ogrevanje na leto:

48.382 kWh

Predpostavljeno zmanjšanje stroška rabe energije za ogrevanje:

3.352 €

Specifikacija stroškov: material, storitev

Poz Delitev po postavkah Enota Kol Cena/kol Investicija

v € brez DDV

1 Organizacijski ukrep (izobraževanje, vzdrževanje, ...)

- 1 500 500

2 Energetski monitoring* - 1 10.334 10.334

3 Dobava in montaža termostatskih ventilov - 163 50 8.150

Skupaj: 18.984

*(Vir: Gorenjske elektrarne d.o.o.,2017)

Vračilna doba: 5,7 let Terminski plan uvajanja v mesecih: □ 0 – 3 ■ 3 – 6 □ 6 – 12 □ 12 – 24

Težavnost (nizka, srednja, visoka): Tveganje (nizko, srednje, visoko):

NIZKA SREDNJE

Uniprojekt d.o.o. | Savinjska cesta 117, 3313 Polzela | mtel: +386 41 630 570 | fax : +386 3 70 50 437

Transakcijski račun: TRR SI56 0233 0025 6616 798 | Davčna. št.: 84853476 | Maticna št.: 2316005

52

12.2 Investicijski ukrepi

Naziv ukrepa 1: Sanacija zunanjih sten in sten proti neogrevanemu podstrešju OPIS: Zunanji zidovi obstoječega objekta so zelo slabo izolirani. Na zunanjih zidovih starega dela in velike telovadnice ni toplotne izolacije, medtem ko se na novejšem delu šole nahaja 5 cm toplotne izolacije pod lesenimi opaži. Mala telovadnica je izolirana s 6 cm toplotne izolacije. Z dodatno toplotno izolacijo zunanjih sten se zmanjšajo transmisijske izgube skozi stene. Poleg tega namestitev toplotne izolacije na zunanjo stran objekta omogoča večjo akumulacijo toplote v zidovih, kar zagotavlja boljše bivalne pogoje v prostoru. Ukrep zajema izvedbo izolacije vseh na vseh zunanjih stenah in stenah proti hladnemu podstrešju. Na zunanje zidove starega in novega dela, ter male telovadnice se vgradi kamena volna debeline vsaj 14 cm s toplotno prehodnostjo 0,035 W/mK. Na zidove velike telovadnice se vpiha celulozna izolacija (λ = 0,034 W/mK), ki je v povprečju debeline 24 cm (zaradi neravne geometrije stene) in zaščiti s agepan ploščami. Stene knjižnice in ostali zidovi proti neogrevanemu prostoru se dodatno zaščitijo z vsaj 10 cm toplotne izolacije. V oceni investicije so zajeta vsa pripravljalna, rušitvena in zemeljska dela, postavitev fasaderskih odrov, izdelava novega zidnega podstavka s hidroizolacijo, ter izdelava fasade s toplotno izolacijo.*


174.815 kWh


12.110 €


Poz Delitev po postavkah Investicija v € brez DDV

1 Toplotno izoliranje zunanjih sten* 216.885

Skupaj: 216.885 *(Vir: Ing-Arh s.p.,2017)

Vračilna doba: 17,9 let Terminski plan uvajanja v mesecih:

□0 – 3 □3 – 6 □ 6 – 12 ■ 12 – 24


SREDNJA NIZKO



53

Naziv ukrepa 2: Zamenjava stavbnega pohištva OPIS: Starejša lesena okna in vrata, kopelitna okna in zastekljena kovinska vhodna vrata, ki so vgrajena na telovadnici so dotrajana in energetsko nevarčna, kar predstavlja precejšnje toplotne izgube. Ostala okna in vrata na objektu so novejša in njihova zamenjava ni energetsko in ekonomično upravičena. Z zamenjavo starejših oken z novimi energetsko učinkovitejšimi okni se zmanjšajo toplotne izgube skozi okna in vrata. Poleg tega se s tem izboljša tudi toplotno in svetlobno udobje v prostoru. Ukrep zajema zamenjavo starejšega stavbnega pohištva: lesenih dotrajanih oken, kopelitnih oken, prizem in vrat. Okna se zamenjajo z okni s toplotno prehodnostjo maksimalno Uw = 1,30 W/m2K, plinskim polnjenjem in lesenim okvirjem. Vrata se zamenjajo z energetsko varčnejšimi s toplotno prehodnostjo maksimalno 1,30 W/m2K. V mali telovadnici in nad kotlovnico se zaradi potrebe po izboljšanju svetlobnega udobja vgradijo strešna okna s toplotno prehodnostjo maksimalno Uw = 1,30 W/m2K. V oceni investicije so vključena vsa rušitvena dela, ter vgradnja in montaža novih oken z novimi policami in žaluzijami, ter vrat.*


34.558 kWh


2.394 €



1 Zamenjava stavbnega pohištva (250 €/m2)* 168.000

Skupaj: 168.000


□ 0 – 3 □3 – 6 □6 – 12 ■12 – 24


SREDNJA NIZKO



54

Naziv ukrepa 3: Sanacija strehe in podstrešja OPIS: Strop proti hladnemu podstrešju nad veliko telovadnico je izoliran 5 cm dotrajane plute. Strop proti hladnemu podstrešju nad starem delu šole je med stropniki izoliran s 4 cm nasutja, ter nad armiranobetonsko ploščo s leso cementnimi ploščami. Poševni deli strehe nad starim delom šole so izolirani s žlindrino volno. Streha nad novejšim delom (knjižnico) je s spodnje strani zaščitena s 4 cm toplotne izolacije in z zgornje strani s 20 cm, poševni deli streh pa z 10 cm. Slednja debelina izolacije glede na današnje standarde toplotne prehodnosti ni zadovoljiva. Strop male telovadnice je izoliran s 16 cm izolacije. Streho nad večjim delom šole pokriva azbestna kritina, ki je zdravju in okolju škodljiva, zato je potrebna tudi sanacija kritine. S toplotno izolacijo podstrešja in strehe se zmanjšajo transmisijske izgube skozi strop proti hladnemu podstrešju oziroma proti zunanji okolici. Ukrep zajema izolacijo stropa proti podstrešju ter izolacijo poševnih delov strehe. Na strehi starega dela se odstrani vsa obstoječa izolacija, saj je le-ta dotrajana in nefunkcionalna. Na armirano betonsko ploščo se položi minimalno 20 cm toplotne izolacije (λ = 0,035 W/m2K), med stropnike minimalno 16 cm toplotne izolacije (λ = 0,034 W/m2K) in preko dodatnih minimalno 10 cm toplotne izolacije (λ = 0,035 W/m2K). Nad veliko telovadnico se zaradi neravne geometrije stropa vpiha celulozna izolacija v debelini minimalno 30 cm (λ = 0,034 W/mK). Nad malo telovadnico se zgradi nova lesena konstrukcija z minimalno 18 cm toplotne izolacije (λ = 0,034 W/mK). Armirano betonski stropovi proti hladnemu podstrešju se izolirajo z minimalno 18 cm toplotne izolacije (λ = 0,035 W/mK). Na streho knjižnico se vgradi minimalno 14 cm toplotne izolacije ter poliuretanske plošče v debelini minimalno 10 cm (λ = 0,027 W/m2K). V oceni investicije so zajeta pripravljalna dela, odstranitev starih dotrajanih izolacij (nasutja, žlindrine volne in plute), polaganje toplotne izolacije različnih debelin, ter menjava kritine.*


68.758 kWh


4.763 €



1 Toplotna izolacija streha in stropa proti podstrešju 154.326

Skupaj: 154.326

*(Vir: Ing-Arh s.p.,2017)


□ 0 – 3 □ 3 – 6 □6 – 12 ■ 12 – 24


SREDNJA SREDNJA



55

Naziv ukrepa 4: Vgradnja kotla na biomaso

OPIS: Objekt se energetsko napaja preko kotla na ekstra lahko kurilno olje, preko katerih se toplota transportira do grelnih teles. Z vgradnjo kotla na biomaso se poveča delež obnovljivih virov energije in zmanjša izpust CO2. Ukrep zajema rekonstrukcijo kotlovnice za vgradnjo kotla na biomaso. Za optimalno delovanje kotla na biomaso se vgradi tudi oprema za izvedbo energetskega monitoringa in termostatski ventili, ki so všteti pri organizacijskih ukrepih. Vgradi se kotel na biomaso moči 150 kW (kotel na sekance) z zalogovnikom toplotne energije volumna 3000 l in obtočne črpalke. Predlaga se izgradnja ločenega objekta kotlovnice z zalogovnikom na zelenici ob starem delu šole in telovadnice. Objekt se preko toplovoda poveže z razdelivcem v sedanji kotlovnici, ki se ohrani. Prav tako se ohrani sedanja peč na ELKO za potrebe rezerve. Za izračun prihrankov je upoštevana cena biomase (sekancev) : 0,027 € brez DDV/kWh


6.268 kWh


17.587 €


Poz Delitev po postavkah Enota Kol Cena Investicija v € brez DDV

1 Vgradnja kotla na biomaso* - 1 84.000 84.000

2 Izgradnja objekta za kotlovnico** - 1 130.384 130.384

Skupaj: 214.384 *(Vir: ŠLIBAR INŽENIRING SVETOVANJE, d.o.o.,2016),**(Vir: Ing-Arh s.p.,2017)

Vračilna doba: 12,2 let Terminski plan uvajanja v mesecih: □ 0 – 3 □3 – 6 ■6 – 12 □ 12 – 24


VISOKA SREDNJA

http://www.slibar.si/



56

Naziv ukrepa 5: Rekonstrukcija razsvetljave OPIS: V stavbi so v večini nameščene fluorescentne sijalke, ki jih je potrebno zamenjati z fluorescentnimi varčnejšimi sijalkami, LED sijalkami ali LED reflektorji v odvisnosti od namembnosti prostora. Omenjene svetilke so v primerjavi z obstoječo razsvetljavo varčnejša, imajo daljšo življenjsko dobo pri doseganju enake svetilnosti. Ukrep zajema rekonstrukcijo razsvetljave in sicer:

zamenjavo fluorescentnih sijalk v učilnicah, pisarnah in hodnikih instalirane moči 38,2 kW (z modernimi LED svetili skupne instalirane moči 9,5 kW (258 LED svetil 37 W)

zamenjavo fluorescentnih sijalk v telovadnici instalirane moči 12,2 kW z LED reflektorji skupne instalirane moči 2,2 kW (24 LED svetil 93 W)

(izračun prihrankov električne energije zaradi razsvetljave je izračunana z upoštevanjem 600 obratovalnih ur)

Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije na leto: 16.164 kWh

Predpostavljeno zmanjšanje stroška rabe električne energije:

1.235 €


Poz Delitev po postavkah Enota Kol. Cena Investicija

[€ brez DDV]

1. Rekonstrukcija razsvetljave v učilnicah, pisarni in hodnikih

- - 26.826 26.826

2. Rekonstrukcija razsvetljave v telovadnici - - 6.892 6.892

Skupaj: 33.718 *(Vir: Gorenjske elektrarne d.o.o.,2017)


□ 0 – 3 ■ 3 – 6 □ 6 – 12 □ 12 – 24


NIZKA SREDNJA



57

13 Scenariji energetske sanacije V naslednji tabelah so analizirani scenariji izvedbe energetske sanacije Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica:

Scenarij 1: ukrepi z vračilno dobo manj kot šest let, ki zajema organizacijske ukrepe (osveščanje URE, monitoring in termostatske ventile)

Tabela 20: Ukrepi do 6 let – scenarij 1

Scenarij 1- izvedba ukrepov do 6 let


letni prihranek električne energije 0 kWh 0,00%






Scenarij 2: celovita energetska prenova stavbe z upoštevanjem dejanskih vhodnih podatkov. Ta scenarij zajema:

organizacijske ukrepe (osveščanje URE, monitoring in termostatske ventile)

izolacija zunanjih sten in sten proti hladnemu podstrešju;

toplotna izolacija podstrešja in poševnih delov strehe;

zamenjava dotrajanega stavbnega pohištva.

vgradnja kotla na biomaso

zamenjava svetil z energetsko varčnejšo razsvetljavo

Tabela 21: Celovita energetska sanacija (vsi ukrepi) – scenarij 2

Scenarij 2- celovita energetska sanacija


letni prihranek električne energije 16.164 kWh 20,70%








58

13.1 Izbrani scenarij ukrepov Izbrani scenarij predstavljen v tabeli št. 20 zajema naslednje ukrepe:

Izvedba organizacijskih ukrepov z vgradnjo opreme za energetski monitoring, ter termostatskih ventilov

izolacija zunanjih sten in sten proti hladnemu podstrešju; toplotna izolacija podstrešja in poševnih delov strehe; zamenjava dotrajanega stavbnega pohištva. vgradnja kotla na biomaso zamenjava svetil z energetsko varčnejšo razsvetljavo

Izbrani scenarij dosega zahteve PURES 2010 po celostni energetski sanaciji, kot je razvidno iz naslednjih dveh tabel.

Tabela 22: Kazalniki porabe energije po energetski prenovi pri dejanskih vhodnih podatkih

Izračunan Največji dovoljen

Koeficient specifičnih transmisijskih

toplotnih izgub stavbe H'T = 0,375 W/m2K H'Tmax = 0,437 W/m2K

Letna raba primarne energije Qp = 37.861,607 kWh -

Letna potrebna toplota za ogrevanje QNH = 73.290,076 kWh QNHmax = 158.180,947 kWh

Letni potrebni hlad za hlajenje QNC = 18.762,253 kWh -

Letna potrebna toplota za ogrevanje

na enoto neto uporabne površine QNH/Au = 19,702 kWh/m2a -


na enoto kondicionirane prostornine QNH/Ve = 4,250 kWh/m3a (QNH/Ve)max = 9,173 kWh/m3a

Tabela 23: Zagotavljanje obnovljivih virov energije po energetski prenovi pri dejanskih vhodnih podatkih

Osnovni pogoj Doseženo (%) Izpolnjeno (DA/NE)

Najmanj 25% celotne končne

energije je zagotovljeno z uporabo

obnovljivih virov

93 % (biomasa) DA

Izjeme, ki nadomeščajo osnovni

pogoj Doseženo (%) Izpolnjeno (DA/NE)

najmanj 50 % potrebne energije je iz

trdne biomase 100 % DA

letna potrebna toplota za ogrevanje

stavbe, preračunana na enoto

kondic. prostornine, je najmanj za 30

% manjša od mejne vrednosti

46 % DA



59

13.2. Celovita energetska sanacija z upoštevanjem standardne rabe

Celovita energetska prenova z upoštevanjem standardnih vhodnih podatkov (SIST RN ISO

13790:2008) pa podlagi katere se določi letna potrebna toplota za ogrevanje QNH in letni

potrebni hlad za hlajenje stavbe QNC. Povprečna izmenjava zraka je izračunana na podlagi

vrednosti podanih v Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb; standardna

temperatura in notranji dobitki so privzeti na podlagi vrednosti podanih v standardu SIST

EN ISO 13790:2008.

Tabela 24: Podatki o posamezni coni pri standardnih pogojih rabe

Cona Notranja

temperatura [°C]

Povprečna

izmenjava zraka

[h-1]

Notranji

dobitki [W]

Čas

ogrevanja [h]

Novi del 20 0,34 7546 8

Stari del 20 0,38 4747 8

Mala telovadnica 18 0,30 1887 8

Velika telovadnica 18 0,27 2175 8

Izbrani scenarij dosega zahteve PURES 2010 po celostni energetski sanaciji pri

standardnih vhodnih podatkih, kot je razvidno iz naslednjih dveh tabel.

Tabela 25: Kazalniki porabe energije po energetski prenovi pri standardnih vhodnih podatkih

Izračunan Največji dovoljen

Koeficient specifičnih transmisijskih

toplotnih izgub stavbe H'T = 0,375 W/m2K H'Tmax = 0,437 W/m2K

Letna raba primarne energije Qp = 32.668,973 kWh -

Letna potrebna toplota za ogrevanje QNH = 67.993,049 kWh QNHmax = 158.180,947 kWh

Letni potrebni hlad za hlajenje QNC = 18.762,253 kWh -


na enoto neto uporabne površine QNH/Au = 18,278 kWh/m2a -


na enoto kondicionirane prostornine QNH/Ve = 3,943 kWh/m3a (QNH/Ve)max = 9,173 kWh/m3a



60

Tabela 26: Zagotavljanje obnovljivih virov energije po energetski prenovi pri standardnih vhodnih podatkih

Osnovni pogoj Doseženo (%) Izpolnjeno (DA/NE)

Najmanj 25% celotne končne

energije je zagotovljeno z uporabo

obnovljivih virov

93 % (biomasa) DA

Izjeme, ki nadomeščajo osnovni

pogoj Doseženo (%) Izpolnjeno (DA/NE)

najmanj 50 % potrebne energije je iz

trdne biomase 100 % DA

letna potrebna toplota za ogrevanje

stavbe, preračunana na enoto

kondic. prostornine, je najmanj za 30

% manjša od mejne vrednosti

43 % DA



61

14 Priporočila za prihodnje metode merjenja in preverjanja za ukrepe, ki se predlagajo za prihranek energije

Za potrebe prihodnjega preverjanja učinka ukrepov se priporoča aplikacija t.i. energetskega monitoringa, ki pomeni vzpostavitev energetskega informacijskega sistema, s pomočjo katerega bo mogoče spremljati naslednje podatke:

določanje rabe energije za različna časovna obdobja v različnih intervalih določanje ciljne oziroma želene rabe - za zmanjšanje rabe energije določanje specifične rabe energije, npr. kWh/m2 ali /stopinjski dan spremljanje konične porabe energije ocenjevanje in primerjanje rabe energije v CNE s ciljno rabo poročanje o spremenjeni rabi energije v CNE odpravljanje odstopanj rabe energije

Prednosti, ki jih tak sistem prinaša so:

višji prihranki energije boljša koordinacija energetskega menedžmenta manjši stroški za ogrevanje in električno energijo nižji proračun za energetiko boljše preventivno vzdrževanje pospešeno odpravljanje morebitnih izgub natančnem preračunavanju ponudb energetsko učinkovitih projektov potrjevanju energetsko učinkovitih pobud in/ali možnosti izboljšav varčevanje z energijo v daljšem časovnem obdobju



62

15 Priloga

1. Elaborat gradbene fizike dejansko stanje 2. Izkaz toplotnih karakteristik stavbe dejansko stanje 3. Elaborat gradbene fizike optimalne variante 4. Izkaz toplotnih karakteristik stavbe optimalne variante 5. Izkaz toplotnih karakteristik stavbe optimalne variante z upoštevanjem standardnih

vhodnih podatkov 6. Popis razsvetljave



63

Popis razsvetljave Razsvetljava spada med največje porabnike električne energije na osnovni šoli. Razsvetljava je izvedena s klasičnimi flourescentnimi sijalkami v sledečih kombinacijah:

- svetilka 3×58 W - svetilka 2×58 W - svetilka 2×36 W - svetilka 1×58 W - svetilka 1×36 W

Učilnice, pisarne in skupni prostori Učilnice so opremljene s šestimi svetilkami 2×58 W in dvema svetilkama 2×36 W. Izjema je učilnica za tehniko in likovno vzgojo kjer je zaradi zahtev po večji osvetljenosti nameščenih deset svetilk 2×58 W in dve svetilki 2×36 W. V tabeli so podatki o svetilkah v učilnicah, pisarnah in skupnih prostorih. PRITLIČJE

svetilka [kos] Sijalka [kos] Psijalka [W] Pskupna [kW]

46. Tehnika

10 2 58 1,16

2 2 36 0,14

47. Kemija

6 2 58 0,70

2 2 36 0,14

43.

4 2 58 0,46

41.

6 2 58 0,70

2 2 36 0,14

40.

6 2 58 0,70

2 2 36 0,14

Hodnik

8 2 36 0,58

8 1 36 0,29

Kuhinja

9 2 58 1,04

11 2 58 1,28

Hodnik dvorana

4 1 58 0,23

Kabinet-športna

2 2 58 0,23

Garderoba 1

2 2 58 0,23

Garderoba 2

2 2 58 0,23

Garderoba 3

7 1 58 0,41

Vhod

4 1 58 0,23

1. razred

6 2 58 0,70

2 2 36 0,14

2. razred

6 2 58 0,70



64

2 2 36 0,14

3. razred

6 2 58 0,70

2 2 36 0,14

Kabinet

3 2 58 0,35

SKUPAJ 11,9 kW

I. NADSTROPJE

Svetilka [kos] Sijalka [kos] Psijalka [W] Pskupna [kW]

Hodniki

3 1 58 0,174

7 1 36 0,252

3 2 58 0,348

6 1 58 0,348

Angleščina 1

6 2 58 0,70

2 2 36 0,14

Angleščina 2

6 2 58 0,70

2 2 36 0,14

4. razred

6 2 58 0,70

2 2 36 0,14

4. razred

6 2 58 0,70

2 2 36 0,14

Slovenščina 1

6 2 58 0,70

2 2 36 0,14

Slovenščina 2

6 2 58 0,70

2 2 36 0,14

Učilnica 1

6 2 58 0,70

2 2 36 0,14

Učilnica 2

6 2 58 0,70

2 2 36 0,14

Kabinet

2 2 58 0,232

Tajništvo

3 2 58 0,348

Ravnateljica

6 2 58 0,696

Zbornica

6 2 58 0,696

Učilnica 3

4 2 58 0,464

Učilnica 4

1 2 58 0,116

Mala telovadnica

18 3 58 3,132

SKUPAJ 13,5 kW



65

Telovadnica Na stropu telovadnice je nameščenih 70 kosov svetilk 3×58 W. TELOVADNICA

svetilka [kos] sijalka [kos] Psijalka [W] Pskupna [kW]

Telovadnica

10 1 58 0,58

70 3 58 12,18

SKUPAJ 12,8 kW

novelacija razŠirjenega energetskega pregleda za … · v tabeli navedene cene so brez ddv. ... se...

Documents