sovremeni teorii kon liderstvo

Seminarska rabota

Univerzitet Sv.Kiril i Metodij Ekonomski Fakultet - SkopjeSEMINARSKA RABOTAORGANIZACISKO ODNESUVAWETema:Sovremeni teorii kon liderstvo Izrabotil: Mentor:

Stojanova Aleksandra ass.Leonid Nakov

Indeks br.47876 Skopje, 2006 godina @AI.Predmet i cel na istraùvaweto.............................................................................3II. Plan na prezentirawe na materijata....................................................................31. .....41.1 Soveti(modelot na Fidler).........................................................................52. ..................6 2.1. -...6 2.2. .7 3. Liderstvo vo 21 vek.........................................................8 4. Novi predmeti na razgovor vo istrazuvawe na liderstvoto...12 4.1. Transformaciono i harizmati~no liderstvo....................................12 4.2. Transformacioni lideri vo kompanii so problemi.......................15 4.4. Sovet za menaxerite.................................................................................16 4.5. Supstituti na liderstvo.................................16III. Zaklu~ok ..18IV.Koristena literatura.....19 I. PREDMET I CEL NA ISTRA@UVAWETO

Liderstvoto e koncept koj go fascinira ~ove{tvoto od najstari vremiwa.No,duri vo ovoj vek se pojavija i razvija opredeleni teorii koi se obiduvaat da ja objasnat prirodata na liderite i liderstvoto.Zatoa za podobro razbirawe na liderstvoto potrebno e da se sogleda razvojot na mislata i sva}aweto za liderstvoto vo teorijata.Predmet na istraùvawe e liderstvoto,odnosno na~inot na odnesuvawe na liderite gledano od sovremen aspekt.

w ~t { , { , ~ . . w w , ` ~ , .II. PLAN NA PREZENTIRAWE NA MATERIJATAPostojat brojni istrazuvawa i studii koi go sogleduvaat liderstvoto od razli~ni aspekti, koi do skoro,moèa da se svedat na tri glavni pristapi za prou~uvawe na liderstvoto:od aspekt na karakternite crti(osobinite){to gi poseduvaat uspe{nite lideri,od aspekt na utvrduvane na odnesuvaneto {to gi karakterizira usp{nite lideri i od aspekt na situacijata(u{te poznat kako pristap na kontingencija ili modelot na Fidler),spored koj efektivnosta na liderot zavisi od situacijata vo koja se nao|a toj,odnosno od zada~ite za izvr{uvawe,sposobnostite i o~ekuvawata na podredenite,organizaciskoto okru`w, . Vo poslednite 20 godini prisutni se i pogledi od aspekt na transakcionoto,transformacionoto i harizmati~no liderstvo.]e dademe i nekoi soveti za odnesuvawe na menaxerite, a sleduva i del za supstituti na liderstvoto.1. Modelot na FidlerToerijata na Fred Fidler(1967) obezbeduva sistemski pristap do kontekstualnite faktori.Fidler rabotel so grupa ~ii lideri imale performansi lesni za merewe kako na primer ko{arkarski tim.Fidler prvo razvil nov na~in na merewe na pristapot na liderot so lu|eto okolu nego-LPC (najmalku posakuvan sorabotnik) rezultatot.Ovoj koncept najlesno ke go razberete dokolku go koristite ovoj LPC1 test sami.Mislete na nekoj so kogo nemate problemi pri raboteweto sega ili vo minatoto.No e bitno dali na vas vi se dopa|a taa li~nost, potoa otkako }e gi dadete odgovorite presmetajte go va{iot rezultat.Prijaten 8 7 6 5 4 3 2 1 NeprijatenPrijatelski 8 7 6 5 4 3 2 1 Neprijatelski

Odbiven 1 2 3 4 5 6 7 8 PrifatlivNapnat 1 2 3 4 5 6 7 8 RelaksiranDale~en 1 2 3 4 5 6 7 8 Zatvoren

Studen 1 2 3 4 5 6 7 8 Topol

Poddrùva~ki 8 7 6 5 4 3 2 1 Ne go poddrùva

Dosaden 1 2 3 4 5 6 7 8 InteresenRazdrazliv 1 2 3 4 5 6 7 8 Harmoni~en

Neraspoloèn 1 2 3 4 5 6 7 8 Vesel

Otvoren 8 7 6 5 4 3 2 1 Zatvoren

Nelojalen 1 2 3 4 5 6 7 8 Lojalen

Nedoverliv 1 2 3 4 5 6 7 8 Doverliv

Razbirliv 8 7 6 5 4 3 2 1 Nerazbirliv

Gaden 1 2 3 4 5 6 7 8 Ubav

Soglasen 8 7 6 5 4 3 2 1 Nesoglasen

Neiskren 1 2 3 4 5 6 7 8 Iskren

Qubezen 8 7 6 5 4 3 2 1 NequbezenRezultatot od 57 pa nadolu sugerira za va{iot nizok LPC.A rezultatot nad 64 sugerira deka imate visok LPC i deka ste orientirani kon ostvaruvawe vrski so lu|eto vo rabotnoto okruùvawe.1:George Jenifer-Organizational Behavlour Visoki i niski-LPC lideriNiskiot LPC liderVisokiot LPC lider

- Bazira na ispolnuvawe na zada~ata;

- Ja stava zada~ata na prvo mesto;

- Teòk e so tie {to potfrlaat;

- Smeta na kompentencija na klu~ni atributi;

- Saka detali;

- Bazira na me|usebnite odnosi;

- Gi stava lu|eto na prvo mesto;

- Saka da gi zadovoli drugite;

- Ja smeta lojalnosta za klu~en atribut;

- Ne saka detail;

Me|utoa i pokraj LPC obidit na Fidler da dojde do nekoja vrska t.e da gi povrze rezultatite od LPC na liderite so rezultatite na nivnite grupi be{e neuspe{en.Ova go dovede Fidler do zaklu~ok deka vrz efektivnosta vlijaat tri vida na faktori2: Struktura na zada~ata

Pozicionata mo} na liderot

Prirodata na vrskite me|u liderot i sledbenicite1.1 SOVETI (MODELOT NA FIDLER) Ne o~ekuvajte voda~ot da go smeni negoviot stil na vodewe od orientiranost na zada~i na orientiranost na vrski ili pak vice versa;

Prijavete ili ozna~ete lider orientiran na zadaì vo nepovolna ili mnogu povolna situacija,a lider orientiran na vrski na povolna situacija;

Ako vie ili nekoj od va{ite podredeni e lider orientiran na vrski vo mnogu napovolni situacii,obidete se da ja zgolemite povolnosta na situacijata so podobruvawe na odnosot voda~-~len,so zgolemuvawe na strukturata na zada~ata so pojasnuvawe na celite ili na na~inite na ostvaruvawe na celite,ili so poka~uvawe na nivoto na poziciona mo}.2: Andrezej Huczynsky-Organizationail Behavlour2. Sovremeni perspektivi na liderstvo

Postojat poveke teorii ili pristapi na liderstvo.Sekoja od niv se zanimava so razli~ni aspekti na liderstvo.Isto kako na modelot na Fidler I tie se zanimavaat t.e gi zamaat dvata aspekta-liderot i situacijata so cel da ja razberat efektivnosta na liderot.Kombinacijata od ovie dodatni perspektivi so rabotata na Fidler,I so pristapot obezbeduvaat bogata slika za ona {to e potrebno da se osigurame deka liderot e efektiven onolku kolku {to e vozmo`no.Efektivnoto liderstvo kako zamena pak ja zgolemuva mo`nosta za ostvaruvawe na celite na grupite na organizaciite.Teorijata pat-cel opi{uva kako voda~ite moàt da gi motiviraat nivnite sledbenici da imaat izvedba t.e ostvaruvawe na visoko nivo i da go zadràt nivnoto zadovolstvo.Modelite Vrum i Jeton se zanimavaat so specefi~en aspekt liderstvoto.Koga voda~ite treba da gi involviraat nivnite podredeni vo donesuvaweto odluki.Teorijata voda~-~len go zema vo predvid faktot deka liderite ~estopati ne gi tretiraat site podredeni na ist na~in tuku razvivaat razli~en tip na vrski so razli~ni podredeni.sekoja od ovie perspektivi go pomaga va{eto razbirawe za ona {to go pravi vodstvoto efektivno vo organizacijata.2.1 Pat-cel teorija

Pat-cel e teorija koja opi{uva kako liderite moàt da gi motiviraat nivnite sledbenici da gi dostignat celite na grupite i organizacijata i na~inite na odnesuvaweto na liderite so koi se zanimavaat za da gi motiviraat sledbenicite.

Pat-cel teorija3 Efektivnite lideri gi motiviraat nivnite sledbenici da gi ostvarat grupnite iliorganizacionite celi

Efektivnite lideri se osigoruvaat deka tie imaat kontrola vrz barawata na nivnite podredeni

Efektivnite lideri gi nagraduvaat nivnite podredeni dokolku tie se pokaàt na visoko nivo I gi ostvarat nivnite rabotni celi so toa {to }e im gi ispolnat barawata.

Efektivnite voda~i ja pokaùvaat doverbata na podredenite vo nivnite sposobnosti da gi ostvarat rabotnite celi I da se pokaàt na visoko nivo Za odreduvawe kako da gi tretiraat podredenite I kako da se odnesuvaat,efektivnite lideri gi zemaat predvid karakteristikite na podredenite I vidot na rabotata {to tie ja vr{at.2.2 Modelot na Vrum i Jeton

Modelot na Vrum i Jeton e model {to gi opi{uva razli~nite na~ini na koj liderite moè da donesat odluki i gi vodi liderite vo opredelen opseg vo koj podredenite moè da u~estvuvaat vo donesuvawe odluki.Stilovi na donesuvawe odluki vo modelot na Vroom and Yetton

GRUPNI PROBLEMI I ODLUKI

AI. Liderot go re{ava problemot ili ja donesuva odlukata koristej}I informacii dostapni vo momentot

AII. Liderot go dobiva potrebnite informacii od podredenite a toj ja donesuva odlukata.

CI. Liderot go deli problemot so sekoj podreden individualno idobiva idei i sugestii no ne gi sobira podredenite vo grupa.Liderot ja donesuva odlukata sam.

CII. Liderot gi deli problemite so podradenite kako grupa i gi dobiva nivnite idei i sugestii. Liderot sam ja donesuva odlukata.3:George Jenifer_Organizational BehavlourGII. Liderot go deli problemot so podredenite kako grupa,ne vlijae vrz grupata i go prifa}a i implementira sekoe re{enie koe ja ima poddr{kata od celata grupa.

INDIVIDUALNI PROBLEMI I ODLUKIAI. Liderot go re{ava problemot i ja nosi odlukata koristej}i ininformacii dostapni vo momentot.

AII. Liderot gi dobiva potrebnite informacii od podredenite involvirani vo odlukata,a toj ja donesuva odlukata.

CI. Liderot go deli problemot so podredenite i pra{uva za idei i sugestii.Liderot ja donesuva odlukata.

GI. Liderot go deli problemot so podredenite tie zaedno go analiziraat i doa|aat do zaedni~ko prifatlivo re{enie.

DI. Liderot go dava problemot na podredenite zaedno so potrebnite informacii a so toa im dava i celosna odgovornost za re{avawe na problemot.Zabele{ka:A-Avtokratsko;C-konsultativno;G-grupno;D-delegirano; 3. Liderstvoto vo 21vekSega se evidentni dve grupi vo liderskoto razmisluvawe4:

1. heoroi~ni,mo}ni,harizmati~ni,lideri vizioneri

2. informalni lideri na site nivoa.Ovie trendovi se kontradiktorni.Nie go imame noviot lider koj e inspiraciska li~nost koj gi motivira sledbenicite do superlativni nivoa na ostvaruvawea.Kako i da e nie isto taka go imame liderot koj e sposoben da gi vodi drugite da se vodat sebesi (Sims and Lorenzi,1992,p.295).Super liderot ohrabruva,razviva,koegzistira so informalnoto liderstvo izrazeno vo organizacionata hierarhija.Novoto liderstvo(Bryman,1996)poteknuva od rabotata na James McGregor Burns(1978) koj gi razgrani~uva transakcionite i transformacionite lideri.4: Andrezej Huczynsky-Organizationail Behavlour

Rabotata na Burns e bazirana na politi~kite lideri no podocna e prevedena vo biznis kontekst.Transakcionite lideri vospostavuvaat vrska so sledbenicite bazirana na razmena i trgovija.Transformacionite lideri se harizmati~ni individui koi gi inspiriraat i motiviraat neo~ekuvani nivoa.Nekoi go poistovetuvaat transakcionoto liderstvo somenaxment a transformacionoto so vodstvo.Noel Tichy i Mary Anne Devanna(1986)raspravaa deka transformacioniot lider ima tri glavni ulogi5:

prepoznavawe na potrebata za revitalizacija

kreirawe nova vizija

institucionalni promeni

Bernard Bass i Bruce Avolio(Bass,1985b,Bass i Avolio,1994)sli~no na toa tvrdat deka transformacionalnoto liderstvo se ostvaruva koga voda~ite: gi stimuliraat drugite da vidat {to tie pravat od nova perspektiva; se griàt za vizijata i misijata na organizacijata

razvivaat kaj drugite povisok stepen na sposobnosti;

gi motiviraat drugite da gi stavat interesite pred nivnite sopstveni interesi;

Spored Bass i Avolio tie go ostvaruvaat toa so koristewe na edno ili pove}e od ~etirite I:

Idealizirano vlijanie:dejstvuva kako model koj privlekuva voshit,po~it idoverba.Gi stava potrebite na drugite pred sopstvenite interesi,rizikuva I demonstrira visoki standardi na etika.

Inspiraciska motivacija:motivira i inspirira so obezbeduvawe predizvici,go podiga duhot na ekipata.pokaùva entuzijazam i optimizam,komunicira I pokaùva posvetenost.Intelektualna stimulacija:dava pretpostavki gi gleda problemite na novi na~ini,ja ohrabruva i inventivnosta I kreativnosta,izbegnuva javni kritiki na gre{kite;5-Andrezej Huczynsky-Organizationail BehavlourIndividualizirano razbirawe:smeta na individualnite potrebi za razvoj i ostvaruvawe,deluva kako trener ili mentor,kreira mo`nosti za u~ewe,|I prifa}a individualnite razliki I izbegnuva monitoring.

Identifikacijata na noviot superlider pretstavuva uprostuvawe na konceptot na liderstvo I dava novi perspektivi za vjijanieta na efektivnosta na liderite.Dejstvuvawata na liderite moè da bidat ostvareni na site nivoa vo organizaciskata struktura.So edno istraùvawe sprovedeno vo1998,David Buchanan,Tim Claydon,Mike doyle(1999)dojdoa do zaklu~ok deka: Preku 90%od menaxerite se soglasija so faktot deka promenata na znaeweto i ve{tinite od oblasta na menaxmentot se bitni za lu|eto od site nivoa vo organizacijata

Preku90% se soglasija deka na site menaxeri im e potrebno promenetite menaxerski principi i praktiki;

Samo2% se soglasija deka promenetiot menaxment e specijaliziana oblast koja treba da bide prepu{tena na profesionalci;

Za razgraniùvawe na liderstvoto od menaxmentot ima t.e postoi marka na liderot.Ovie rezultati sugeriraat deka tokmu zatoa liderstvoto e mnogu ra{iren fenomen.Liderskoto odnesuvawe e mnogu pova}e ra{ireno otkolku koncentrirano vo racete na formalno nazna~enite menaxeri.Liderskata funkcija najdobro ja nosat lu|eto koi imaat znaewe,ve{tini,interes imotivacija da se prikaàt efektivno sebe si.Sprotivno na liderite postojat i timovi koi naj~esto nemaat vodi~ili imaat trener ~ija zada~a eda gi razvie timskite ve{tini.Ovie treneri supervizori naj~esto se superlideri.Moèbi e korisno profesijata voda~ ili zna~eweto na liderstvoto da se razgraniÌ od prestièn raboten naslov.Me|utoa postojat itakvi lica koi prodolùvaat da go ve`baat liderstvoto kako uloga,a imaat presti`ni sloevi a sepak funkcioniraat taka dobro.

Vakviotbliznak-traka pristap e ilustriran od Warren Bennis I Burt Nanus(1985).Nivniot model na liderot na 21vek (vo koj ulogata na voda~ot e da bide voda~ na voda~ite)e sumirana vo slednata tabela:Tabela br.2Od:Kon:

1. nekolku vrvni lideri,mnogu

menaxeri;

2. vodewe so postavuvawe celi;

3. kvalitet;

4. adaptivnost na promeni;

5. dizajnirawe hierarhiski organizacii;

6. direktni i supervizori;

7. informacii zadràni od nekolku donesuva~i na odluki;

8. lider kako {ef kontrolira~ki;

9. lider stabilizator,balansira~na konflikti;

10. lider koj razviva dobri menaxeri;Izvor:Warren Bennis and Burt Nanus, Laeders:1. Lideri od site nivoa,nekolku menaxeri;

2. liderstvo po vizija novi pravci;

3. kreira razli~ni sposobnosti;

4. kreativen gi sledi idnite promeni;

5. dizajnira kolegijalna organizacija;

6. u~i,inspirira;

7. gi deli informaciite so mnogu drugi;

8. lider-trener,kreira organizacija vo koja se u~i;

9. lider koj go balansira rizikot;

10. lider koj razviva idni lideri; The strategies for Taking Charge,HarperCollins,NewYork , 1985

Noviot voda~ ne e autokratski diktator nitu harizmati~na figura,nitu mora da bide ma`.Noviot lider treba da ima blaga doza na intuzijazam,da inspirira i da trenira.(Hickman)Dodeka ènite se soo~uvaa so sistematska diskriminacija za seniorskite menaxmentski pozicii vo20vek sega upatenite smetaat deka ènite se podobro obu~eni za da bidat voda~i.Novite transformacionalni super lideri ja ohrabruvaat posvetenosta inicijativata,fleksibilnosta I visokit nastap-performansi.Stilot na odnesuvawe na noviot lider isto taka izgleda posoodveten za motivacijata I razvojot vo organizacijata.Noviot liderski koncept treba da gi vklu~i trite glavni stavovi na razmisluvawe ona razmisluvawe od 20vek;Teorija na zabeleìtelni karakteristiki-noviot transformacionalen superlider mora da ima cvrsta li~nost,izgled,atributi,glas.Teorija na stil na sovetuvawe mora da bide vnimatelen, inspirativen, eti~en da prezema rizici;Teorija -da odgovara na kontekstot-stilot ostanuva ist bez ogled na promenite vo rabotnata sredina,razvivawe na fleksibilni organizacioni formi motivacija irazvoj na vrabotenite vo samata organizacija.4. Novi predmeti na razgovor vo istraùvawe naliderstvotoZaradi dadenata va`nost na predmetot na liderstvoto vo popularniot pe~at i nau~nata literatura,ne e iznenaduva~ki deka sekoga{ ima nov razvoj vo postavuvaweto nau~ni teorii i istraùvaweto na liderstvoto.Vo ovoj del }e objasnime nekoi novi temi na istraùvawe:transformacionalno i harizmati~no liderstvo,efektite od prirodata na voljata na liderot kon negovite ili nejzinite sledbenici.Lou Gerstner,CEO na IBM,e po~ituvan kako transformacionalen lider koj go revolucionira na~inot na koj raboti negovata kompanija.Toj e poznat poradi toa {to gi otfrla pravilata vo raboteweto i gi poddrùva i ohrabruva vrabotenite da iznajdat nivni sopstveni re{enija za problemite.

4.1 Transformaciono i harizmati~no liderstvo

Istraùva~ot Bernard Bass predloì teorija koja nabquduva kako liderite ponekoga{ moè da predizvikaat dramati~ni efekti na nivnite sledbenici i nivnite organizacii i bukvalno da gi preobrazat niv.I pokraj toa {to nekolku teorii se fokusiraat na transformacionoto i harizmati~no liderstvo,ovde }e se koncentrirame na teorijata na Bass zatoa {to e dobro prifatena od drugite istraùva~i i e prili~no seopfatna i razbirliva i gi fklu~uva ideate od nekoi drugi dobro pznati priodi kon liderstvo.

Spored Bass Transformacionoto liderstvo se slu~uva koga liderot gi transformira,ili menuva nejzinite ilinegovite sledbenici vo tri va`ni na~ini {to zaedno rezultiraat vo toad a sledbenicite im veruvaat na liderot,da se odnesuvaat na na~in {to pridonesuva da se dostignat organizacionite celi i e motivirani da ja izvr{uvaat rabotata na visoko nivo.1. So pomo{ na transformacionite lideri raste svesta na podredenite za va`nosta na nivnite zada~i i va`nosta od izvr{uvaweto na tie zada~i;

2. Transformacionite lideri gi pravat podredenite svesni za nivnite potrebi za li~en rast,razvoj,ispolnuvawe,uspeh;

3. Transformacionite lideri gi motiviraat nivnite podredeni da rabotat za dobroto na organizacijata namesto za nivna li~na korist ili dobivka.

Kako transformacionite lideri vlijaat na nivnite sledbenici i sproveduvaat promeni?Transformacionite lideri se harizmati~ni lideri.Tie imaat vizija za toa kolku dobri rabotite moè da bidat vo organizacijata sporedeno so toa kako rabotite se vo momentot.Harizmati~nite lideri ja prenesuvaat ovaa vizija na nivnite sledbenici i,preku nivno stimulirawe i intuzijazam,gi vklu~uvaat podredenite vo nivnata poddr{ka na ovaa vizija.Za da ja prenesat vozbudata od ovaa vizija,harizmati~nite lideri pretendiraat visoko nivo na samodoverba i samopo~ituvawe {to pnatamu gi ohrabruva sledbenicite da gi po~ituvaat i da im se voshituvaat na niv.Transformacionite lideri vlijaat na nivnite podredeni na intelektualno stimulirawe za da stanat svesni za problemite vo nivnite grupi I organizacii i da gi vidat ovie problemi od novi perspektivi-vo soglasnost so vizijata na liderot.Pred liderite da napravat sledbenicite da go po~uvstvuvaat nivnoto vlijanie,sledbenicite moè da ne sfatat deka problemot postoi,a ako sfatat tie verojatno ne gi gledaat problemite kako ne{to {to direktno se odnesuva na niv.Transformacionite lideri predizvikuvaat sledbenicite da gi vidat problemite poinaku i da po~uvstvuvaat nekoj stepen na odgovornost da pomognat da gi re{at.Transformacionite lideri vlijaat sledbenicite da razmisluvaat na nivniot razvoj.Razmisluvaweto za razvoj vklu~uva ne samo razmisluvawe za odnesuvawe {to ja vklu~uva griàta na liderot za blagosostojbata na negovite sledbenici,no isto vklu~uva i odnesuvawe niz koe liderot ovozmoùva poddr{ka,gi ohrabruva podredenite i im dava mo`nost za razvoj irast vo rabotata so steknuvawe novi ve{tini i sposobnosti.Vo Enron,Lay se zalaga da se osigura deka vrabotenite imaat mo`nost za rast i razvoj vo rabotata i da go dostignat nivniot poln potencijal.Kako Kenneth Lay,Michael Walsh,biv{ CEO od Tenneco,be{e transformacionen lider koj ima{e dramati~ni efekti na negovite podredeni vo Tenneco.Transformaciono liderstvo e liderstvo koe gi inspirira sledbenicite da.mu veruvaat na liderot,da se odnesuvaat na na~in {to pridonesuva da se dostignat organizacionite celi,i da ja izvr{uvaat rabotata na visoko nivo.Harizmati~en lider e lider poln so samodoverba,entuzijasti~en lider sposoben da gi ubedi sledbenicite da ja po~ituvaat ili poddrùvaat negovata ili nejzinata vizija za toa kolku dobri rabotite moè da bidat.Transakciono liderstvo- liderstvo {to gi motivira podredenite so razmena na nagradi za visoka izvedba i zabeleùvawe i ukoruvawe na podredenite za gre{ki i nestandardno izvr{uvawe.

Transformacionoto liderstvo e ~esto istaknuvano od transakcionoto liderstvo.Transakcionoto liderstvo se slu~uva koga liderot gi motivira sledbenicite so razmena na nagradi za visoka izvedba I zabeleùvawe i ukoruvawe na podredenite za gre{kite i nestandardno izvr{uvawe.

Transformacionite lideri moè da se zanimavaat so transakciono liderstvo(na primer so nagraduvawe za visoki izvedbi so visoki plati)No tie odat eden ~ekor napred so vklu~uvawe na sledbenicite da ja poddràt nivnata vizija,da sozdadat samozainteresiranost,za dobroto na grupite i organizaciite,da zemat odgovornost za da pomognat da gi re{at problemite.Vo procesot,podredenite rastat I se rzvivaat pove}e otkolku koga bi rabotele pod lider koj e vklu~en isklu~ivo vo transakciono liderstvo.Istraùvawata na transformacionoto liderstvo e vo rani stazi,zatoa eprerano da se obiduva da se presmeta celosnata zasluga na teorijata na Bass.

Nekoi preeliminarni studii,sugeriraat deka transformacionoto liderstvo gi potiknuva sledbenicite na visoko nivo na izvedba,so zgolemuvawe na nivniot li~en rast i razvoj i zadovolstvo od rabotata.Transformacionoto liderstvo moè da eosobeno va`no vo organizacii koi se vo nevolja ili imaat te{kotii vo ostvaruvaweto na nivnite celi.Se po~esto,organizaciite so problemi doveduvaat CEO nadvor od organizaciite za da im pomognat da se transformiraat,kako {to e pokaàno vo sledniot uvid.4.2 Transformacioni lideri vo kompanii so problemi

Problemati~nite kompanii se pove}e se potpiraat na nestru~niot CEO za da gi smeni rabotite.Vo 1993,na primer,Kodak go najmi George Fisher od Motorola,IBM go najmi Lou Gerstner od RJR Nabisco,i Westinghouse Go najmi Michael Jordan od Clayton Dublier&Rice.Nekoi nestru~naci od CEO se uspe{ni vo promena na sudbinata na organizaciite,no nekoi na se.Izgleda deka ona {to gi stava najuspe{nite autsajderi na rastojanie e e toa {to tie se fokusiraat na transformacionoto liderstvo.

Najdobriot autsajder minuva nekoe vreme u~ejki za nivnite organizacii i toga{ sozdava vizija kako rabotite }e se promenat na podobro.Tie mislat na golemo otkolku na malo i implementiraat nov priod.Mike Walsh,biv{ autsajder na CEO,dramati~no go promeni na~inot na koj se vr{ea rabotite vo Tenneco i gi vklu~i site vo napor za promeni,od vrvot na {est oddelenija vo Tenneco do rabotnicite vo fabrikite vo Tenneco.Drug na~in na koj autsajderite na CEO gi transformiraa nivnite problemati~ni kompanii e so intelektualno stimulirawena klu~nite igra~i vo organizacijata.Voobi~aeniot priod zastapuvan vo onie vo menaxerskite krugovi e autsajder CEO da gi zameni postoe~kite vrvni menaxeri vo kompanijata sosvoi luge.No uspe{en autsajder sfa}a deka tie se iskusni,ve{ti i sposobni menaxeri vo kompanijata vo koja tie se vklu~eni I tie se sposobni da gi identifikuvaat ovie menaxeri brzo.Uspe{niot autsajder gi deli so ovie klu~ni menaxeri negovite ili nejzinite stavovi za problemite soo~uvaj}i ja kompanijata so negovata ilinejzinata vizija za idninata.Namesto da se sprotistavuvaat na promeni,menaxerite ~esto stanuvaat glasnici za promeni ipomagaat da se pro{iri vizijata na autsajderite niz kompanijata.Kone~no,kako kratok pregled na teorijata za transformacionoto liderstvo,uspe{niot CEO autsajder ~esto se vklu~uva vo gradewe na po~it so menaxerite vo organizacijata iaktivno raboti za razvoj na dobri odnosi so niv.4.3 Sovet za menaxeriteNovi predmeti na razgovor vo istraùvaweto na liderstvoto

Dozvoli na svoite podredeni da sfatat kolku eva`na nivnata rabota za rabotnite grupi i za organizacijata vo celost; Ubedi gi svoite podredeni deka eva`no za nivni rast irazvoj preku nivnata rabota i da ~uvstvuvaat deka i tie postignuvaat ne{to; Pokaì im na svoite podredeni deka ti si zagrièn za niv i daj im mo`nost da nau~at novi raboti i da steknat novi ve{tini; Imaj svoja vizija za toa kolku rabotite dobri moè da bidat vo grupite kade ti rakovodi{ i vo celat organizacija i prenesija svojata vizija na podredenite; Bidi voodoo{even ivozbuden od svojata vizija; Diskutiraj so svoite podredeni za problemite so koi se soo~uva{,i pokaì im kako ovie problemi moè da bidat re{eni ako sekoj raboti za da ja postigne tvojata vizija; Koristi gi menaxerite koi se osobeno dobri vo vklu~uvaweto na podrednite vo odlu~uvaweto,za da im pomognat na drugite menaxeri koi imaat problem da u~estvuvaat vo podobruvawe na nivnite li~ni ve{tini;

4.4 Supstituti na liderstvoSupstitutite na liderstvoto se ne{to {to go prepravaat formalnoto liderstvo i go pravat liderstvoto nepotrebno.Karakterisrikite na podredenite, rabotata, grupata i organizacijata-site imaat potencijal da imaat ulogi na supstituti na liderstvo.Vo sluàjot na Xekson*na primer,dvete,negovite li~ni karakteristiki i prirodata na negovata rabota sluàt kako supstituti na liderstvo.Xekson e intelegenten,ve{t i ima visoko nivo na vrodena motivacija.(vraboteniot koj ima vrodena motivacija uìva vo negovata ilivo nejzinata rabota I ja izvr{uva za negovo dobro)Xekson saka pi{uvawe i e mnogu kreativen.Zatoa {to toj e takov, kakov {to e,na Xekson ne mu e potreben supervizor da go tera da pi{uva dobri scenarija.Negovata vnatre{na motivacija i sposobnost osiguruvaat deka toj ja izvr{uva rabotata na visoko nivo.Ne e potrebno za supervizorot na Xekson da go tera da raboti,da se obiduva da go napravi sre}en,ili duri go gled nego na voobi~aena osnova poradi mo}nite supstituti na liderstvoto.Za àl,supervizorot na Xekson go otfrla ova i vo osnova go ostava Xekson sam,poradi toa se koncentrira na negovite mnogu drugi pot~ineti koi baraat liderstvo.

*Xejson Xekson e scenarist na komedii.Xekson preferira da raboti doma,kade ima samo nekolku prekinuvawa.Toj navra}a vo negovata kancelarija samo nekolku pati vo nedelata,za da ja sobere negovata po{ta.Xekson retko go gleda negoviot supervizor,nadvor od trimese~noto planirawe i sostanocite za pravewe raspored na koj idvajcata prisustvuvaat.Nikoga{ pomalku,Xekson e mnogu zadovolen so negovata rabota.I pokraj se toj se vbrojuva kako najdobar izvr{uva~.

Slu~ajot na Xekson moè e malku ekstremen,no sugerira deka vo nekoi situacii liderstvoto moè da ne e mnogu va`no.Dvajca istraùva~i Steven Kerr i John Jermier,sfatija deka supstitutite na liderstvo igraat uloga na granica na vlijanieto {to liderite go imaat vo organizaciite.

III. Zaklu~ok

Vo ovoj del opi{avme nekolku priodi za da se razbere efektivnoto liderstvo vo organizaciite.Ovie priodi kon liderstvo se komplementarni:sekoja proleva svetlina od razli~en aspekt,ili grupa na pra{awa koi se odnesuvaat na efektivnoto liderstvo.Razli~nite priodi {to postojat moè da gi prosledite vo delot {to sleduva.

Priod na karakteristiki se fokusira na specifi~ite karakteristiki {to pridonesuvaat kon efektivnoto liderstvo.Priod na odnesuvawe se fokusira na specifi~no odnesuvawe {to efektivnite lideri gi vklu~uva vo...Fidlerovit model na slu~ajnost se fokusira na karakteristikite na situacijata vo koi razli~ni vidovi na lideri se naj efektivni.Teorija pat-cel se fokusira na toa kako efektivnite lideri gi motiviraat nivnite sledbenici.

Modelot na Vrum i Jeton se fokusira na toa koga liderite treba da gi vklu~at nivnite podredeni vo donesuvawe odluka.

Lider-~len teorija na promeni se fokusira na na~inot na koj liderite razvivaat li~ni vrski so sledbenicite.

Supstituti i neutralizeri se fokusiraat na toa koga liderstvoto e nepotrebno i koga liderot e za{titen od vlijanie.

Transformaciono i harizmati~no liderstvo se fokusira na toa kako liderite pravat dlaboki promeni vo nivnite sledbenici i organizacii.

Teorijata za raspoloènie na liderot se fokusira na toa kako ~uvstvata na liderot vlijaat na nivnata efektivnost.

Rod liderstvo se fokusira na sli~nostite irazlikite vo maìte i ènite kako lideri.

Liderite na site nivoa vo organizaciite pomagaat na individuate,grupite i organizaciite vo celina da gi dostignat nivnite celi i,na toj na~in moàt da imaat dlaboki efekti vo organizaciite.Priodite kon liderstvo pomagaat da se objasni kako liderite vlijaat na nivnite sledbenici i zo{to liderit ponekoga{se efektivni a ponekoga{ se neefektivni.IV. Koristena literatura:

Andrezej Huczynsku, Organizational Behavlour George Jenifer, Organizational BehavlourQubomir Drakulevski, LiderstvoPAGE 2

sovremeni teorii kon liderstvo

Documents