1

KAZENSKO PROCESNO PRAVO

UVOD IN TEMELJNI POJMI

Prvo poglavje: POJEM KAZENSKEGA POSTOPKA

I. DEFINICIJA KAZENSKEGA POSTOPKA

Kazenski postopek je celota dejanj, ki jih sistematično opravljajo državni organi in drugi udeleženci v primeru utemeljenega suma, da je storjeno kaznivo dejanje, z namenom ugotovitve:(1) ali je bilo kaznivo dejanje res storjeno,(2) ali je kaznivo dejanje storil obdolženec,(3) ali so predpisih kazenskega materialnega prava podani pogoji, da se storilcu izreče

kazenska sankcija.

Dejanja državnih organov in drugih udeležencev v kazenskem postopku so pravno normirana. Imenujemo jih procesna dejanja.Procesno dejanje je aktivno ali pasivno voljno ravnanje procesnega udeleženca z določenim procesnim učinkom, ki je normirano s procesnim pravom.Državni organi v kazenskem postopku so sodišče, državni tožilec in policija.Drugi udeleženci v kazenskem postopku so obdolženec, oškodovanec, priče, zagovornik,... Pravno normirana razmerja, ki nastajajo, se razvijajo in prenehajo zaradi delovanja državnih organov in drugih oseb v kazenskem postopku, so kazensko procesna razmerja.Po večinskem pojmovanju teorije je zastopano stališče, da je kazenski postopek enotno pravno razmerje med tožilcem, sodiščem in obdolžencem, ki imajo eden nasproti drugemu določene pravice in dolžnosti, ki jih pravni red enim priznava in drugim nalaga – tristransko pravno razmerje (tudi sodišče/sama sodna dvorana je zgrajena v obliki trikotnika).

II. NALOGE IN SMISEL KAZENSKEGA POSTOPKANeposredni cilj kazenskega postopka je ugotoviti kaznivo dejanja in njegovega storilca ter mu izreči kazensko sankcijo.

SMISEL KP: resocializacija storilca; prevencija (specialna, generalna); država definira k.d. in s tem ščiti dobrine, določa pogoje, pod katerimi posega v

pravice; ustvarja predvidljivost za storilca; zadosti žrtvi ali njenim bližnjim, preprečuje samovoljo državnih organov v

kazenskem postopku…

NAMEN PREISKOVALNIH DEJANJ: zbiranje dokazov.

NAMEN OMEJEVALNIH UKREPOV: zagotavljanje postopka.

NALOGA KP je tudi izenačiti državo in posameznika (omejiti državo).

2

RAZLOGI ZA TO: -preprečitev krivih obsodb,-neenakost v osnovi med državo in posameznikom,-možnost zlorabe KP (nadzor).-sporni predmet je visoko v hierarhiji vrednot

(po URS je lestvica vrednot sledeča 1. življenje, 2. telesna celovitost, 3. Svoboda),

FUNKCIJE KAZENSKEGA POSTOPKA SO: (1) je sredstvo boja zoper kriminaliteto,(2) zaščitna funkcija = varstvo določene družbene in državne pravne ureditve,(3) garantna funkcija = zagotavljanje človekovih pravic in pravne varnosti,(4) vzgojna funkcija – kazenski postopek je sorazmerno neprijeten za obdolženca, zato ima

tudi, če je obdolženec v resnici storil k.d., a tega ni bilo možno dokazati in je zato prišlo do oprostilne ali zavrnilne sodbe ali ustavitve postopka, specialno preventivno vlogo (možno je pričakovati, da obdolženec ne bo več ponavljal k.d. zaradi neprijetnosti samega postopka). Vendar ne moremo govoriti o vzgojni funkciji, če je obdolženec tudi dejansko nedolžen – v tem primeru ima kazenski postopek zanj tudi v primeru ugodnega izida večinoma hude in težko popravljive posledice (izguba družbenega ugleda, težave v službi, neutemeljene govorice in namigovanja,...), ki jih poskušamo omiliti. Kdor je bil neupravičeno obsojen za k.d. ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, ima pravico biti rehabilitiran, pravico do povrnitve škode in druge pravice, ki jih določa zakon.

(5) funkcija varstva človekovih pravic in svoboščin – kazenski postopek ima hkrati nalogo zagotoviti osebam, udeleženim v postopku, njihove temeljne pravice, med katerimi je najbolj pomembna pravica do obrambe. Te pravice imenujemo procesne garancije. Nihče ne sme biti obsojen, dokler ni na predpisan način ugotovljena njegova krivda. Tudi dejansko krivemu storilcu je treba zagotoviti pravičen obseg represije, kot je določen v zakonu.

(6) določi pogoje pod katerimi lahko posega v pravice; predvidljivost za storilca

III. VRSTE KAZENSKEGA POSTOPKAV našem pravu imamo 3 vrste pravih kazenskih postopkov: (1) redni ali splošni kazenski postopek,(2) skrajšani ali sumarni kazenski postopek,(3) kazenski postopek proti mladoletnikom.

1. Redni kazenski postopekje predviden za k.d. s predpisano kaznijo nad 3 leta zapora. Opravlja se z vsemi formalnostmi in z upoštevanjem vseh načel kazenskega procesnega prava. Razdeljen je v več stopenj ali stadijev.

2. Skrajšani (sumarni) kazenski postopekje predviden za k.d., za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do 3 let. Ne vključuje vseh formalnosti kot redni postopek. Njegova struktura je bolj enostavna. Ni treba opraviti preiskave in ni dovoljen ugovor zoper obtožbo. V našem pravu poznamo skrajšani postopek, ki opušča fazo glavne obravnave – takšni skrajšani postopki obstajajo tudi v angloameri-škem pravu, če se obdolženec pred sodiščem izreče za krivega (plea of guilty).