skripta kazensko procesno pravo 2013_2014 (3)

of 209 /209

Click here to load reader

Author: m1rm1r

Post on 23-Nov-2015

212 views

Category:

Documents


34 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Skripta za potreba kpp

TRANSCRIPT

  • 1

    KAZENSKO PROCESNO PRAVO UVOD IN TEMELJNI POJMI Prvo poglavje: POJEM KAZENSKEGA POSTOPKA I. DEFINICIJA KAZENSKEGA POSTOPKA Kazenski postopek je celota dejanj, ki jih sistematino opravljajo dravni organi in drugi udeleenci v primeru utemeljenega suma, da je storjeno kaznivo dejanje, z namenom ugotovitve: (1) ali je bilo kaznivo dejanje res storjeno, (2) ali je kaznivo dejanje storil obdolenec, (3) ali so predpisih kazenskega materialnega prava podani pogoji, da se storilcu izree

    kazenska sankcija. Dejanja dravnih organov in drugih udeleencev v kazenskem postopku so pravno normirana. Imenujemo jih procesna dejanja. Procesno dejanje je aktivno ali pasivno voljno ravnanje procesnega udeleenca z doloenim procesnim uinkom, ki je normirano s procesnim pravom. Dravni organi v kazenskem postopku so sodie, dravni toilec in policija. Drugi udeleenci v kazenskem postopku so obdolenec, okodovanec, prie, zagovornik,... Pravno normirana razmerja, ki nastajajo, se razvijajo in prenehajo zaradi delovanja dravnih organov in drugih oseb v kazenskem postopku, so kazensko procesna razmerja. Po veinskem pojmovanju teorije je zastopano stalie, da je kazenski postopek enotno pravno razmerje med toilcem, sodiem in obdolencem, ki imajo eden nasproti drugemu doloene pravice in dolnosti, ki jih pravni red enim priznava in drugim nalaga tristransko pravno razmerje (tudi sodie/sama sodna dvorana je zgrajena v obliki trikotnika). II. NALOGE IN SMISEL KAZENSKEGA POSTOPKA Neposredni cilj kazenskega postopka je ugotoviti kaznivo dejanja in njegovega storilca ter mu izrei kazensko sankcijo. SMISEL KP: resocializacija storilca; prevencija (specialna, generalna); drava definira k.d. in s tem iti dobrine, doloa pogoje, pod katerimi posega v

    pravice; ustvarja predvidljivost za storilca; zadosti rtvi ali njenim blinjim, prepreuje samovoljo dravnih organov v

    kazenskem postopku NAMEN PREISKOVALNIH DEJANJ: zbiranje dokazov. NAMEN OMEJEVALNIH UKREPOV: zagotavljanje postopka. NALOGA KP je tudi izenaiti dravo in posameznika (omejiti dravo).

  • 2

    RAZLOGI ZA TO: -prepreitev krivih obsodb, -neenakost v osnovi med dravo in posameznikom, -monost zlorabe KP (nadzor). -sporni predmet je visoko v hierarhiji vrednot (po URS je lestvica vrednot sledea 1. ivljenje, 2. telesna celovitost, 3. Svoboda), FUNKCIJE KAZENSKEGA POSTOPKA SO: (1) je sredstvo boja zoper kriminaliteto, (2) zaitna funkcija = varstvo doloene drubene in dravne pravne ureditve, (3) garantna funkcija = zagotavljanje lovekovih pravic in pravne varnosti, (4) vzgojna funkcija kazenski postopek je sorazmerno neprijeten za obdolenca, zato ima

    tudi, e je obdolenec v resnici storil k.d., a tega ni bilo mono dokazati in je zato prilo do oprostilne ali zavrnilne sodbe ali ustavitve postopka, specialno preventivno vlogo (mono je priakovati, da obdolenec ne bo ve ponavljal k.d. zaradi neprijetnosti samega postopka). Vendar ne moremo govoriti o vzgojni funkciji, e je obdolenec tudi dejansko nedolen v tem primeru ima kazenski postopek zanj tudi v primeru ugodnega izida veinoma hude in teko popravljive posledice (izguba drubenega ugleda, teave v slubi, neutemeljene govorice in namigovanja,...), ki jih poskuamo omiliti. Kdor je bil neupravieno obsojen za k.d. ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, ima pravico biti rehabilitiran, pravico do povrnitve kode in druge pravice, ki jih doloa zakon.

    (5) funkcija varstva lovekovih pravic in svoboin kazenski postopek ima hkrati nalogo zagotoviti osebam, udeleenim v postopku, njihove temeljne pravice, med katerimi je najbolj pomembna pravica do obrambe. Te pravice imenujemo procesne garancije. Nihe ne sme biti obsojen, dokler ni na predpisan nain ugotovljena njegova krivda. Tudi dejansko krivemu storilcu je treba zagotoviti pravien obseg represije, kot je doloen v zakonu.

    (6) doloi pogoje pod katerimi lahko posega v pravice; predvidljivost za storilca III. VRSTE KAZENSKEGA POSTOPKA V naem pravu imamo 3 vrste pravih kazenskih postopkov: (1) redni ali sploni kazenski postopek, (2) skrajani ali sumarni kazenski postopek, (3) kazenski postopek proti mladoletnikom. 1. Redni kazenski postopek je predviden za k.d. s predpisano kaznijo nad 3 leta zapora. Opravlja se z vsemi formalnostmi in z upotevanjem vseh nael kazenskega procesnega prava. Razdeljen je v ve stopenj ali stadijev. 2. Skrajani (sumarni) kazenski postopek je predviden za k.d., za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do 3 let. Ne vkljuuje vseh formalnosti kot redni postopek. Njegova struktura je bolj enostavna. Ni treba opraviti preiskave in ni dovoljen ugovor zoper obtobo. V naem pravu poznamo skrajani postopek, ki opua fazo glavne obravnave takni skrajani postopki obstajajo tudi v angloameri-kem pravu, e se obdolenec pred sodiem izree za krivega (plea of guilty).

  • 3

    3. Kazenski postopek proti mladoletnikom je predviden za mladoletne osebe in osebe, ki so storile k.d. kot mladoletniki in v asu sojenja niso dopolnile 21 let starosti (mlaji polnoletni). Iz razlogov varovanja mladoletnikovih koristi so v postopku proti mladoletnikom doloena odstopanja od nael, ki veljajo za redni kazenski postopek. (14-18 let; do 21 pod pogojema: -e ni konan KP; -osebnostno storilec e ni na stopnji 18 let) 4. Posebni ali nepravi kazenski postopki V njih se neposredno ne razpravlja o kazenski odgovornosti in se ne izrekajo kazni. Namen postopkov je drugaen od namena kazenskega postopka, vendar je povezan s storitvijo k.d. Posebni kazenski postopki so: (1) postopek za uporabo varnostnih ukrepov, (2) postopek za odvzem predmetov, (3) postopek za odvzem denarja ali premoenja nezakonitega izvora, (4) postopek za odvzem premoenjske koristi, (5) postopek za preklic pogojne obsodbe, (6) postopek za izbris obsodbe, (7) postopek za prenehanje varnostnih ukrepov in pravnih posledic obsodbe, (8) postopek za mednarodno kazenskopravno pomo, (9) postopek za izroitev obdolencev in obsojencev, (10) postopek za povrnitev kode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile

    neupravieno obsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost, (11) postopek za izdajo tiralice in razglasa. 5. Zgodovinski tipi kazenskega postopka

    (1) Obtoni ali akuzatorni kazenski postopek. (ADVERSARNI KP) (2) Inkvizicijski kazenski postopek. (3) Meani (inkvizicijskoobtoni) kazenski postopek.

    IV. VIRI KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA Glavni vir kazenskega procesnega prava je Zakon o kazenskem postopku. Pomemben vir je ustava, ker vsebuje tevilne dolobe, ki se neposredno ali posredno nanaajo na kazenski postopek. V ustavi so: dolobe o pogojih za odvzem prostosti, dolobe o odreditvi in trajanju pripora, domneva nedolnosti, pravica do odkodnine zaradi nezakonitega pripora ali neutemeljene obsodbe, dolobe o procesnih garancijah (kavtelah). Organizacijski ali ureditveni zakoni urejajo organizacijo in pristojnost dravnih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku. To so: Zakon o sodiih, Zakon o dravnem toilstvu, Zakon o policiji, Zakon o odvetnitvu,...

  • 4

    Ostali viri so: procesne dolobe iz mednarodnih pogodb, ki jih je ratificirala Republika Slovenija

    urejajo: o procesne imunitete, o mednarodno pravno pomo, o ekstradicijo (izroitev). (predajo)

    obiajne norme mednarodnega prava. Pravice in procesna jamstva v kazenskem postopku so najbolj zajeta s 3 mednarodnimi akti: Splona deklaracija OZN o lovekovih pravicah (1948), Evropska konvencija o lovekovih pravicah (1953, slovenska ratifikacija 1994), Mednarodni pakt o dravljanskih in politinih pravicah (1966). V. VELJAVNOST KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA 1. Krajevna veljavnost Kazensko procesno pravo je omejeno na obmoje drave. Pri nas je izkljuno pravo nai procesni organi lahko uporabljajo le nae pravo. Domae procesne predpise je treba uporabljati tudi, ko se vodi postopek na pronjo tujih sodi in opravljajo zanje procesna dejanja. 2. asovna veljavnost Kazensko procesni zakon (kazenski postopkovnik) se zane uporabljati z dnem, ko zane velja-ti, in preneha s potekom veljavnosti. Vacatio legis je za kazenske postopkovnike obiajno dalji kot za ostale zakone. Ob spremembi zakona nove procesne dolobe popolnoma nadomestijo stare dolobe. Pride do razveljavitve ali abrogacije starih dolob. Za tekoe zadeve se obiajno v spremenjeni zakon vstavi abrogacijska klavzula v prehodne in konne dolobe. 3. Osebna veljavnost Predpisi kazenskega procesnega prava se v kazenskem postopku lahko uporabljajo zoper katerokoli osebo (slovenskega dravljana ali tujca), ki pred naimi procesnimi organi odgovarja za storitev k.d. ZKP velja za vsakogar, proti kateremu lahko nai organi vodijo postopek. Kazenski postopek se lahko vodi zoper vsako osebo, za katero obstaja utemeljen sum, da: je storila k.d. pri nas, je storila k.d. v tujini in so podani pogoji iz KZ.

    Vendar k.p. ni mono voditi zoper osebe, ki uivajo imuniteto. Imuniteta je: (1) materialna imuniteta (indemniteta) izkljuuje kaznivost za izraeno mnenje ali

    glasovanje v doloenem dravnem organu (Dravni zbor, sodni senat), katerega lan je doloena oseba. Izkljuena je kaznivost za verbalne delikte.

    (2) procesna imuniteta je procesna ovira za uvedbo in potek k.p. ali odreditev pripora. Vsebina procesne imunitete je: 1) oseba ne more biti priprta brez dovoljenja dravnega organa, katerega lan je, 2) zoper osebo se ne more zaeti k.p. brez dovoljenja dravnega organa, katerega lan

    je, e se sklicuje na imuniteto.

  • 5

    e je oseba zalotena pri tejem k.d. s predpisano kaznijo nad 5 let zapora, se lahko pripre in zoper njo zane k.p. brez predhodnega dovoljenja dravnega organa, katerega lan je. Procesni organ mora o svojem ukrepu obvestiti predstavnika omenjenega dravnega organa. Dravni organ odloi: ali naj se postopek nadaljuje, ali naj sklep o priporu ostane v veljavi. Dravni organ lahko vzpostavi procesno imuniteto lastnemu lanu, ki se nanjo ni skliceval, e je to potrebno za opravljanje njegove funkcije. Procesna imuniteta ne oproa kazenske odgovornosti za storjeno k.d. e se pridobi dovoljenje, se k.p. lahko uvede in storilec je lahko kaznovan. Procesna imuniteta preneha istoasno s prenehanjem mandata. Zastaranje kazenskega pregona ne tee v asu veljave procesne imunitete, ker se pretrga z vloitvijo zahteve procesnega organa za dovolitev pregona. Procesna imuniteta ne varuje pred izvritvijo sodbe, izreene v postopku pred nastankom procesne imunitete. Procesno imuniteto v razlinem obsegu imajo pri nas: poslanci Dravnega zbora za vsa k.d., svetniki Dravnega sveta za vsa k.d., ustavni sodniki za vsa k.d., predsednik republike za k.d., ki jih stori pri izvrevanju svoje funkcije, redni sodniki za k.d., ki jih storijo pri izvrevanju svoje funkcije. Funkcionalna imuniteta je procesna imuniteta, ki velja le za k.d., ki jih njeni imetniki storijo pri izvrevanju svojih funkcij. Diplomatska ali konzularna imuniteta je procesna imuniteta oseb, ki uivajo ekstrateritorialno pravo. To so: tuji poglavarji in efi drav, diplomatski predstavniki, lani njihovih druin in lani njihovega uradnega

    spremstva, predstavniki OZN in drugih mednarodnih organizacij.

    VI. RAZLAGA ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU Analogija ni absolutno prepovedana kot v kazenskem materialnem pravu. Analogija ni dovoljena, kjer jo hoe zakon s taksativnim natevanjem izkljuiti. Razlaga mora biti ekstenzivna pri dolobah, ki zagotavljajo obdolencu procesne garancije. Razlaga mora biti restriktivna pri dolobah, ki obdolencu omejujejo pravice kot dravljanu. V primeru dvoma se uporabi za obdolenca ugodneja reitev (naelo in dubio pro reo = v dvomu za obdolenca). VII. RAZMERJE MED KPP IN KMP Razmerje med njima je mogoe opredeliti na dva naina. Ancilarna/instrumentalna koncepcija tega razmerja govori, da je KPP le instrument KMP-ja, saj KPP le uresniuje KMP, KPP je sredstvo za udejanjanje KMP-jeve kriminalitetne politike, saj KPP tako kot KMP stremi k temu, da se ugotovi k.d. in storilca kaznuje. Ancilarna razlaga je znailna za inkvizitorne kazenske postopke, povezujemo pa jo lahko s utilitaristinim sistemom izloanja dokazov. Druga koncepcija, avtonomna koncepcija, pa pravi, da je KPP avtonomen element, njegova

  • 6

    avtonomnost pa se kae v samem izidu kazenskega postopka, saj je od poteka samega postopka in dogodkov v njem odvisno, ali se bo postopek konal z oprostilno, zavrnilno ali obsodilno sodbo. Avtonomna koncepcija je znailna za akuzatorne kazenske postopke, povezujemo pa jo z radikalnim/doslednim sistemom ekskluzije dokazov (sprejet v Sloveniji). Drugo poglavje: ZGRADBA KAZENSKEGA POSTOPKA I. STOPNJE ALI STADIJI KAZENSKEGA POSTOPKA Kazenski postopek prehaja skozi ve razvojnih stopenj, ki jih imenujemo stadiji kazenskega postopka. Vsaka stopnja je strogo loena od druge, je posebna celota in ima posebno nalogo ali namen. Z izpolnitvijo naloge prispeva stadij h konnemu cilju k.p. Od stopnje postopka so odvisne pravice in dolnosti posameznih procesnih subjektov. Stopnje rednega kazenskega postopka so: (1) pripravljalni postopek (pri nas PREISKAVA); (2) obtoevanje s kontrolo obtobe (kontrola obtobe ni nujna v vseh k.p.); (3) glavna obravnava s sodbo; (4) dostava sodbe zaradi izvritve kazenske sankcije; (5) pravna sredstva: (II. st. sodie)

    1) redna pravna sredstva do pravnomonosti sodbe, 2) izredna pravna sredstva po pravnomonosti sodbe.

    Predkazenskega postopka ne uvramo v kazenski postopek kot eno izmed rednih faz k.p., tudi sama beseda e nakazuje, da je to postopek PRED kazenskim, vendar pa je predkazenski postopek ZELO pomemben za kasneji kazenski postopek. Predkazenski postopek, preiskavo in obtoevanje s kontrolo obtonice lahko imenujemo tudi PREDHODNI postopek. Doloene stopnje postopka niso nujne. Ob pogojih, ki jih doloa zakon, lahko dravni toilec vloi obtobo brez preiskave. Stopnja pravnih sredstev odpade, e jih upravieni subjekti ne uveljavljajo. Prve 4 stopnje potekajo pred sodiem I. stopnje (okrajno ali okrono sodie). Postopek s pravnimi sredstvi poteka pred sodiem II. stopnje (vije sodie), izjemoma celo pred sodiem III. stopnje (Vrhovno sodie). II. FAZE KAZENSKEGA POSTOPKA V posamezni stopnji k.p. razlikujemo faze kazenskega postopka. Zanje so znailni posebna procesna dejanja in doloeni odnosi med strankami ter s tem povezane doloene pravice in dolnosti. Z njimi je povezan poloaj procesnih subjektov. Stopnja preiskave obsega naslednje faze: uvedba preiskave, izvedba preiskave, konec preiskave.

  • 7

    Stopnja glavne obravnave obsega naslednje faze: priprava glavne obravnave, glavna obravnava v ojem smislu:

    o zaslianje obdolenca, o dokazni postopek, o beseda strank, o izrekanje sodbe, o razglasitev sodbe.

    Pritobeni postopek (postopek z rednimi pravnimi sredstvi) obsega naslednje faze: postopek s pritobo pri sodiu I. stopnje, dostava pritobe in spisa sodiu II. st., izdaja odlobe sodia II. stopnje, pismena izdelava in dostava sodbe,... III. DELITEV NA STATINI IN DINAMINI DEL KAZENSKIH POSTOPKOVNIKOV Pri kazenskih postopkovnikih obiajno sreamo teoretino delitev na statini in dinamini del zakona (tej delitvi sledi glede sistematizacije snovi tudi tale uni pripomoek). 1. Statini del kazenskega postopkovnika V statini del kazenskih postopkovnikov spadajo: (1) temeljna naela (2) subjekti kazenskega postopka in procesni udeleenci, (3) objekti kazenskega postopka, (4) znailnosti procesnih dejanj in sestavine splonih procesnih vlog, (5) dokazno pravo, (6) ureditev omejevalnih ukrepov. 2. Dinamini del kazenskih postopkovnikov V dinaminem delu kazenskega postopka je urejen potek postopka skozi razline faze: (1) predkazenski postopek, (2) preiskava, (3) faza obtoevanja, (4) glavna obravnava na I. stopnji, (5) redna pravna sredstva, (6) izredna pravna sredstva. IV. ZGRADBA SLOVENSKEGA ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU Slovenski ZKP je sestavljen iz 3 velikih delov: (1) splone dolobe, ki se deloma skladajo s teoretino opredelitvijo statinega dela k.p., (2) potek tipinega kazenskega postopka ta del se deloma sklada s teoretino opredelitvijo

    dinaminega dela k.p. (3) posebni postopki. V slovenskem ZKP najdemo dolobe o omejevalnih ukrepih (= ukrepi za zagotovitev obdoleneve navzonosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uinkovito izvedbo kazenskega postopka) in poglavje o dokaznih sredstvih v dinaminem delu postopka, kar ni v

  • 8

    skladu s teoretino shemo. Med posebnimi postopki kot poglavji izstopata: mednarodna pravna pomo v kazenskih zadevah ZKP velja le kot subsidiarni pravni vir

    v primerjavi z mednarodnimi pogodbami, postopek za povrnitev kode zaradi neupraviene obsodbe ali neutemeljeno odvzete

    prostosti obiajno je ta postopek urejen v posebnem zakonu, ker gre za preve specifino materijo.

    Tretje poglavje: ZGODOVINSKI TIPI KAZENSKEGA POSTOPKA Temeljne vrste ali tipi kazenskega postopka so: (1) obtoni ali akuzatorni kazenski postopek, (2) inkvizicijski kazenski postopek, (3) meani (inkvizicijskoobtoni) kazenski postopek. Kazenski postopek kateregakoli obdobja katerekoli deele je mono uvrstiti v enega izmed teh 3 tipov k.p. Zelo pomembno leto za razvoj kazenskega procesnega prava je leto 1215, saj so v tem letu odpravljene ordalije, ki so do tedaj veljale za edino sredstvo odkrivanja resnice. Razvoj KPP-ja se zato razdeli proti anglosakemu (odloanje POROTE) in kontinentalnemu (FORMALNA DOKAZNA PRAVILA) sistemu. V Angliji je v srednjem veku obstajala porota (torej skupina po navadi 12 oseb) e pred odpravo ordalij oziroma bojih. Ta porota je bila dokazno sredstvo, ki je sodniku pomagala pri odloitvi, ali je obdolenec kriv ali nedolen, podobno kot druga dokazna sredstva, npr. izjave pri, pisma z obremenilno vsebino, ordalije itd. Odloitev, ali je obdolenec kriv ali ne, je bila e vedno v CELOTI v rokah sodeega sodnika, porota mu je samo povedala, kaj si ona misli, sodnik pa je lahko to upoteval ali pa ne, podobno kot druge dokaze. ele po odpravi ordalij v Angliji pride do tega, da porota dokonno in samostojno odloa o tem, ali je obdolenec storil kaznivo dejanje ali ne. Sodnik potem odloa oziroma presoja o pravnih stvareh in skrbi za procesno vodenje postopka, torej da postopek poteka po pravilih (skratka, vsebinski del funkcije sojenja preide na poroto, formalni pa ostane sodniku). I. OBTONI ALI AKUZATORNI KAZENSKI POSTOPEK Bistvo tega postopka je v tem, da gre za reevanje spora med dvema enakovrednima strankama, o katerem odloa nepristransko in pasivno sodie. Po domae reeno, gre za to, da sta toilec in obdolenec v sporu glede tega, ali je obdolenec storil kaznivo dejanje, in prepriujeta sodie, da je oziroma da ni storil kaznivo dejanje. Sodie je pri tem "tiho" oziroma pasivno, samo poslua, in na koncu, glede na to, kar sta stranki povedali in dokazovali v kazenskem postopku, presodi, ali je obdolenec storil kaznivo dejanje ali ne. 1. ZGODOVINSKI PREGLED Obtoni postopek se v obliki, ki je najbolj podobna njegovim dananjim oblikam, pojavi v rimskem pravu. Rimska drava je namre zelo razvila civilno pravo, zato je bil obtoni posto-pek podoben pravdnemu postopku.

  • 9

    V kontinentalni Evropi se je obtoni postopek nehal uporabljati s pojavom inkvizicijskega postopka v 13. st. V Angliji se je obtoni postopek ohranil in v novem veku raziril v drave meanskega liberalizma, ki so pravni red gradile na anglosakem pravu. Kljub izraziti kontradiktornosti (obtoenec pozna dokaze, ki ga bremenijo + izpodbija dokaze) obtonega postopka na glavni obravnavi, se pred sodnim postopkom pogosto opravijo policijske poizvedbe, ki imajo izrazito inkvizicijsko naravo. e se obtoenec na glavni obravnavi ponudi za prio, se spremeni v dokazno sredstvo. 2. TEMELJNE ZNAILNOSTI Obtoni postopek poteka v celoti kot spor pred pasivnim sodiem. Sodie spor nadzira in na koncu o njem odloa. Stranki v postopku sta: toilec (actor), obdolenec (reus). Stranki v tem postopku sta ENAKOPRAVNI, prav tako pa je potrebno omeniti e, da je poleg razreitve spora v tem postopku pomembno e VARSTVO PRAVIC STRANK V POSTOPKU (v nasprotju z inkvizitornim kazenskim postopkom), predvsem varstvo obdolenca in njegovih pravic! Brez zahteve upravienega toilca se spor ne more zaeti. Sodnik mora spor ustaviti, e toilec odstopi od pregona. Akuzatorni kazenski postopek je dobil svoje ime po naelu akuzatornosti. To naelo pomeni, da se lahko kazenski postopek zane in tee samo na podlagi obtobe toilca.

    (1) Poloaj toilca: Toilec opravlja vse aktivnosti, ki spadajo v funkcijo pregona. Opredeljuje obremenilna dejstva in jih mora dokazati (dokazno breme) ter izvaja dokaze, ki so v prid obtobi (dokazi obtobe). Obdolenca v akuzatornem kazenskem postopku varuje domneva nedolnosti, kar pomeni, da je obdolenec nedolen dokler se ta domneva ne ovre s SODBO, e pa se ta domneva ne ovre oziroma se ne dokae, da je obdolenec storil kaznivo dejanje, obvelja domneva nedolnosti in obdolenca se oprosti. (2) Poloaj obdolenca: je strogo doloen z njegovim poloajem procesne stranke, ki se upira toilcu in opravlja funkcijo obrambe. Opredeljuje razbremenilna dejstva in ima glede njih dokazno breme. Z doloenimi procesnimi dejanji izpodbija dokaze obtobe (npr. navzkrino izpraevanje-zaslii se nasprotnikovo prio) in mora pred sodiem izvesti obrambne dokaze, e jih je ponudil. Ker obdolenec skupaj s toilcem izvaja dokaze, ne more biti dokazno sredstvo NI zaslievanja obdolenca o k.d. (praviloma se ga NE zasliuje-razen, e sam zahteva-potem je kot vsaka druga pria s tem IZGUBI enakost oziroma zagotovljeno kontradiktornost, vendar ne v celoti ampak le deloma). Edino vpraanje, ki se mu lahko postavi, je, ali teje obtobo za utemeljeno ali ne (kriv ali nekriv, guilty or not guilty). e obdolenec meni, da je obtoba utemeljena, se teje, da ne nasprotuje dejstvom, zato jih ni treba ugotavljati sodie takoj odloa o kazni. Obtoenec ima le 2 dolnosti: -da se pojavi na sojenju da se izjavi o obtobi (guilty/not guilty) (e ree guilty, sodie samo e odloa o sankciji BREZ nadaljnjega dokazovanja)

  • 10

    (3) Poloaj sodia: Sodie ima pasivni in nedejavni poloaj. Funkciji pregona in obrambe sta povsem izloeni od njega ter zaupani procesnima strankama. Sodie odloa le o dopustnosti procesnih dejanj strank. Sodie ni dolno sodelovati pri dokazovanju, ker je dokazovanje procesna dolnost strank. Ker dokaze predlagata in izvajata samo stranki, nihe drug, niti sodie, lahko govorimo o ADVERSARNOSTI akuzatornega kazenskega postopka! Po konani obravnavi mora izdati odlobo, ali je obdolenec kazensko odgovoren. e je kazensko odgovoren, sodie odloi o kazenski sankciji. Pasiven poloaj sodia zagotavlja njegovo objektivnost. Ker sodie nima dokazne iniciative, pri njem ni interesa za doloen izid postopka.

    Zgornja delitev na poloaje sodia, toilca in obdolenca nam kae lepo LOITEV PROCESNIH FUNKCIJ. Bistvo loitve funkcij je, da je funkcija sojenja loena od funkcij obtobe in obrambe, torej da tisti, ki razsoja o zadevi, ne izbira, predlaga oziroma izvaja dokazov niti v korist niti v kodo obdolenca. Omenjeno naelo kontradiktornosti pomeni, da morata biti obe stranki kazenskega postopka pravno in dejansko enaki oziroma enakopravni. To pomeni, da morata imeti enake monosti za dokazovanje oziroma na vplivanje na konni izid postopka. Torej eli se dosei, da bi imeli stranki enake monosti za preprievanje sodia, da imajo oni prav v sporu. Le na ta nain je postopek oziroma sojenje dejansko poteno, torej e imata stranki enake monosti, da predlagata oziroma izvajata dokaze oz. da povesta svoje. Pravna enakost Da bi dosegli pravno enakost, imajo stranke v istem kontradiktornem kazenskem postopku enake pravice. Torej tako obdoleni kot toilec imata enake pravice izvajati dokaze, enake pravice vedeti, kaj je druga stranka predlagala oz. povedala sodiu, odgovoriti na navedbo druge stranke itd. Gre za t.i. ENAKOST OROIJ (z orojem so miljeni naini dokazovanja itd.). To pomeni, da imata obe stranki pravico, da sta seznanjeni z izjavami, predlogi ter dokazi druge stranke, in da se na te izjave lahko odzovejo. Skratka, gre za to, da prva stranka ve za vse, kar druga stranka pove sodiu, in da se lahko na to odzove oziroma pove sodiu, zakaj ta dokaz ne velja, zakaj naj ne sprejme nekega predloga stranke, itd. Dejanska enakost Potem pa imamo e dejansko (ne)enakost, ki je sestavljena iz intelektualne (ne)enakosti ter fizine (ne)enakosti. Seveda ni mogoe dosei popolne in 100% dejanske enakosti, ampak naeloma naj bi bil akuzatorni postopek sestavljen tako, da se im bolj priblia dejanski enakosti.

    Intelektualna neenakost V primeru, da je toilec dravni toilec (ne pa npr. rtev kaznivega dejanja), imamo problem, ker dejansko nista intelektualno enaka -> npr. dravni toilec je izkuen pravnik, medtem ko veina obdolencev nima pravnikega znanja. To pomeni, da bo dravni toilec bolje vedel, kaj mora dokazati, esa ne sme rei, kakne so njegove pravice itd., medtem ko obdolenec tega ne bo vedel.

    Fizina neenakost

    Tu pa se neenakost kae v tem, da ima dravni toilec za seboj policijo, in da bi lahko poskrbel, da se obdolenca pretepe oziroma kakorkoli drugae (npr. z drogami resnice) prisili,

  • 11

    da ta prizna oziroma pove, kar hoe toilec sliati; da nekdo ves as zasleduje obdolenca itd. Obdolenec se temu (pretepanju s strani policije itd.) dejansko ne more upreti oziroma se braniti, sam pa tega ne more poeti (torej pretepsti celotnega dravnega toilstva, policije) niti od tega ne bi imel koristi v kazenskem postopku (ne bi dobil dodatnih dokazov itd.). Ker dejanske enakosti ni mogoe popolnoma dosei, so v istem akuzatornem kazenskem postopku doloene omejitve oziroma pravice, katerih skupni namen je, da zmanjajo/prepreijo negativne posledice dejanske neenakosti. Pri tem je pomemben predvsem PRIVILEGIJ ZOPER SAMOOBTOBO. Eden od sestavnih delov privilegija zoper samoobtobo je tudi obdoleneva pravica do zagovornika (drugi deli privilegija so pravica do molka, prepoved izsiljevanja izjav in prepoved pridobivanja izjav s preslepitvijo). S tem se zmanjuje posledice intelektualne neenakosti, saj zagovornik/pravnik pomaga obdolencu s pravnimi nasveti, itd. V zmanjanje posledic intelektualne neenakosti je usmerjena tudi prepoved pridobivanja izjav s preslepitvijo. Da bi zmanjali posledice fizine, se v akuzatornem postopku obdolencu prizna pravica do molka, in zato se prepove prisiljevanje obdolenca v izjave, in zato se priznanja, ki je izsiljeno, ne sme uporabiti kot dokaz (gre za dokazno prepoved -> prepove se, da bi se nekaj uporabilo kot dokaz). Na sploh se iz tega razloga, torej zagotavljanja im veje enakosti, v akuzatornem kazenskem postopku ne smejo uporabiti dokazi, ki so bili pridobljeni nezakonito oz. s kritvijo lovekovih pravic.

    (4) Dokazni sistem: Velja racionalni dokazni sistem dejstva se dokazujejo na podlagi izkustvenih pravil in z loginim sklepanjem (racionalni kazenski postopek). Dokazna sredstva so: izpovedba prie, razni predmeti in listine. Obdolenec ni dokazno sredstvo, ker je stranka. Dokazno sredstvo postane, e se ponudi za prievanje. Nasprotje racionalnega dokaznega sistema je iracionalni dokazni sistem, ki je bil v rabi v sr. veku. Dokazovanje temelji na mistino religioznih predstavah. Iracionalna dokazna sredstva so bila: boja sodba ali ordalija (iudicia Dei) je iracionalno dokazno sredstvo, ki ga

    izvaja ena sama stranka. Temelji na verovanju, da je mono z doloenimi dejanji izzvati Boga, ki bo na svoj nain pokazal, katera stranka v sporu govori resnico. Npr. obdolenec mora sei v kotel vrele vode in potegniti iz nje kos eleza ali mora prinesti are-e elezo od oltarja do cerkvenih vrat e se pri tem pokoduje, je to znamenje za njegovo krivdo. V postopku boje sodbe nosi dokazno breme obdolenec. Boje sodbe so bile namenjene nijim slojem. Ponavadi so bile oblikovane tako, da je bilo po fizikalni naravi stvari povsem nemogoe dokazati nedolnost. (odpravljene leta 1215).

    sodni dvoboj je iracionalno dokazno sredstvo, ki ga izvajata obe stranki. V nekaterih dravah sr. veka je bilo mono sodbo "preizkusiti" pred Bogom, tako da je plemi (vitez), ki se ni strinjal z obsodbo obdolenca, pozval sodie na dvoboj "pred Bojim oblijem". Sodie je doloilo svojega viteza, ki naj bi "obranil" napadeno sodno odlobo. e je sodni vitez izgubil dvoboj, je bil obdolenec spoznan za nedolnega. e je izgubil izzivalec, je obsodba ostala. Sodni dvoboj je bil namenjen pripadnikom vladajoih razredov, zato so bile monosti strank v njem sorazmerno izenaene.

  • 12

    prisenik je oseba, za katero ni potrebno, da pozna dejstva, ki se v postopku ugotavljajo, temve le potrdi, da zaupa v resnicoljubnost stranke, za katero prisega. Pri nas so prisenike uporabljali do 18. st.

    3. POMEN POSTOPKA Obtoni postopek vsebuje mone demokratine elemente. Poloaj obdolenca je glede varstva lovekovih pravic bolj ugoden kot v drugih postopkih. V okviru obtonega postopka so se uveljavila naslednja naela: naelo kontradiktornosti, naelo javnosti, naelo ustnosti, naelo neposredne presoje dokazov. naelo akuzatornosti (loeno pregon-sojenje) e obtoni postopek vsebuje pripravljalno stopnjo (= preiskavo), ta poteka v obliki pravnega spora strank. Namen pripravljalne faze je zbiranje gradiva za odloitev, ali naj se obdolenec sploh postavi pred sodie. Pomanjkljivost obtonega postopka je, da sodie ni dolno zbirati dokaznega gradiva. Prepoved zaslianja obdolenca o k.d. zmanjuje uinkovitost postopka. II. INKVIZICIJSKI ALI PREISKOVALNI POSTOPEK 1. ZGODOVINSKI NASTANEK Inkvizicijski postopek je nasprotje akuzatornemu postopku. Razvil se je iz cerkvenega ka-zenskega postopka v 13. st. in se hitro uveljavil v Evropi sr. veka. Do konca 14. st. je v vseh deelah kontinentalne Evrope izpodrinil obtoni postopek. Najveji vzpon je dosegel v asu absolutnih monarhij. *Pri nas traja do leta 1873. 2. TEMELJNE ZNAILNOSTI Inkvizicijski postopek pomeni preprosto uradovanje sodnih organov v primeru verjetnosti, da je bilo storjeno k.d. S tem je miljeno delovanje po uradni dolnosti (ex officio), torej da sodie vse dela po uradni dolnosti ter da za kazenski postopek oz. dejanja v njem ne potrebuje predloga ali soglasja okodovanca ali kogarkoli drugega. V inkvizicijskem postopku ni strank. Vse temeljne procesne funkcije (obtoba, obramba in sojenje) so v rokah sodia. Temeljni cilj inkvizitornega postopka:Odkriti resnico, t.j., ali je bilo storjeno KD in kdo ga je storil. Vse v inkvizitornem postopku je podrejeno temu. Sodie ima tudi funkcijo obtobe: zane postopek, preiskuje in presodi kazensko zadevo. Inkvizicijski postopek se deli na 2 dela: (1) preiskava ali inkvizicija (inquisitio) je glavna stopnja postopka, (SREDIE postopka) (2) sojenje je konec preiskave in njen zakljuek. (3) Pritobeni postopek ne vedno INKVIZITORNO SODIE ni pravo, ker: -ni nepristransko (sodi samo na podlagi spisov) ni akuzatorno ni kontradiktorno

  • 13

    3. POTEK POSTOPKA Postopek se zane s preiskavo, ki jo opravi preiskovalec (inkvirent- PROBLEM: ZLITJE procesnih funkcij-njegov poloaj ni objektiven-ne sme sproiti postopka tisti, ki potem preiskuje). Inkvirent opravi preiskavo po uradni dolnosti takoj, ko zve za k.d. Na zaetku preiskave se odredi zoper obdolenca (inkvizit) preiskovalni zapor, ki je bil obvezen. (zato, da je bil obdolenec vedno na voljo sodiu). V preiskavi inkvirent ( v korist in kodo obdolenca) sam zbira in izvaja dokaze: zasliuje prie, obdolence in izvedence, da bi se lahko izrekla sodba o kazenski odgovornosti obdolenca. Inkvizicijsko procesno pravo predpisuje kakovost in koliino dokazov, potrebnih za obsodbo (FORMALNA DOKAZNA PRAVILA). Do obsodbe za teja k.d. je lahko prilo le, e je obdolenec dejanje priznal. e tega ni hotel, so mu "pomagali" z muenjem (tortura). Upotevali pa so le prostovoljno priznanje, torej ne priznanje med muenjem, ampak po njem. e po muenje ni priznal so ga znova muili. Tortura je obstajala e v rimskem pravu za sunje. V 12. st. so z njo zamenjali bojo sodbo. Tortura je bila pravni institut, reguliran s procesnim pravom. Za plemie se ni uporabljala. Za bolji uinek in da obdolenec pri muenju ne bi umrl, je bil prisoten ranocelnik. V praktini uporabi je tortura postala iracionalno dokazno sredstvo, ker so se krila pravila za omejevanje njene uporabe. V postopkih proti arovnicam in postopkih cerkvene inkvizicije niso obstajale pravne omejitve torture obdolenca so lahko muili do smrti. O muenju je odloal sodni senat na predlog inkvirenta, e obdolenec dejanja v preiskavi ni prostovoljno priznal, eprav je bil obremenjen z zadostnimi indici. Tortura se je zaela ukinjati konec 18. stol. (pri nas 1776). Vzroki za odpravo so bili pojava razsvetljenstva, ugotovitve, da z muenjem ne pridejo vedno do resnice (oseba ree tisto, kar si inkvirent eli sliati, zato da boleina preneha), prav tako pa muene osebe kasneje teje preivijo (rane, moralna sodba, teke kazni). Po konani preiskavi je inkvirent predal spis sodnemu senatu, ki je bil pristojen za izrekanje sodbe. Senat je odloil na seji, na kateri inkvirent ni sodeloval. Odloil je izkljuno na podlagi spisa o preiskavi (pismeni postopek). Upotevati je bilo mono le, kar je bilo v spisu (naelo quod est in actis non est in mundo esar ni v spisu, ni na svetu). Obdolenca in pri sodni senat ni videl, temve je sodil na podlagi zapisnikov o njihovih zaslianjih. Vsa procesna dejanja so bila protokolirana, zapisana v spisih. Sodbe so bile: obsodilna, oprostilna, zaasna oprostilna (absolutio ab instantia) obdolenec je ostal pod sumom, da je storil

    k.d., zato je bil njegov pravni poloaj izredno negotov (postopek zoper njega se je lahko kadarkoli znova zael). S TEM KRIJO DOMNEVO NEDOLNOSTI!

    4. POMEN POSTOPKA POMANJKLJIVOSTI inkvizicijskega postopka so: zelo neugoden poloaj obdolenca obdolenec je objekt postopka, je na voljo sodiu

    kot spoznavno sredstvo zdruitev vseh procesnih funkcij v rokah dravnega organa, ki zbira procesno gradivo, sodba se je izrekla brez neposredne ocene dokazov, (posredni dokazi) postopek je bil pismen in v celoti tajen, pri procesnih dejanjih so bili lahko navzoi le udeleenci postopka sodie je pristransko, saj je aktivno in izhaja iz domneve krivde POZITIVNE PRAVNE PRIDOBITVE inkvizicijskega postopka so: naelo oficialnosti naelo uradnosti kazenskega pregona (drava s svojimi organi zane

    in vodi postopek izkljuno v drubenem interesu ne glede na to, ali oseba, ki je s k.d.

  • 14

    okodovana, to eli ali ne)

    naelo materialne resnice cilj inkvizitornega kazenskega postopka je, da se ugotovi, kaj se je v resnici zgodilo oziroma da se odkrije resnica. VSE v inkvizitornem kazenskem postopku je temu podrejeno, resnica je absolutna vrednota oziroma ima prednost pred vsem drugim (v tem postopku ravno zaradi tega NI procesnih garancij, saj ovirajo odkrivanje materialne resnice!)

    domneva krivde v inkvizitornem kazenskem postopku velja domneva krivde, t.j. domneva se krivda obdolenca, razen e inkvirent ali sodei senat ugotovi, da ni storil kaznivega dejanja

    inkvizicijska ali instrukcijska maksima pravilo, da ima sodie pravico in dolnost zbirati dokazno gradivo in izvajati dokaze, ki so potrebni za izdajo sodbe (aktivno sodie)

    pravica sodia, da zaslii obdolenca,

    tajnost preiskave. (tudi za obdolenca)

    5. INKVIZITORSKI POSTOPEK (POSTOPEK CERKVENE INKVIZICIJE) Inkvizitorski postopek je postopek RKC za boj proti krivoverstvu. Vodili so ga inkvizitorji kot posebni papeevi sodniki. Postopek je imel popolnoma svoje znailnosti in se je razlikoval od obiajnega cerkvenega kazenskega postopka za verska k.d. in k.d. duhovnikov. Inkvizicijo so uvedli v 13. st. v deelah, kjer je imela RKC teave z raznimi verskimi sektami. V doloenih dravah (panija) se je inkvizicija osamosvojila od papea in dobila naravo cerk-venodravne ustanove. Posebnosti inkvizitornega postopka so: obdolencu so popolnoma odvzeli pravico do obrambe niso mu bila sporoena niti

    imena pri, ki so ga bremenile,

    uporaba torture brez pravnih omejitev. Inkvizitorni postopek je najslabi v zgodovini kazenskega procesnega prava. Inkvizitorna sodia so bila pristojna za naslednje delikte: herezija loinski nauk, ki se loi od uradne dogme, (HERETIKI-s postopki zoper njih,

    se je zaelo dodajanje inkvizitornih elementov)

    apostazija odpadnitvo od kranske vere,

    shizma verski razkol,

    magija arovnitvo. Najhuja mona kazen je bila dosmrtna jea, ker v kanonskem pravu niso poznali smrtne kazni. Temu so se izognili tako, da so obsojenca predali posvetnim oblastem, ki so ga segale na grmadi.

  • 15

    6. DOKAZNO PRAVO INKVIZ. POSTOPKA: ZAKONSKE DOKAZNE TEORIJE POZITIVNE: zahtevajo od sodnika, da izree obsodbo, e je podana doloena KOLIINA dokazov doloene KVALITETE NEGATIVNE: sodnik lahko kljub podanim dokazom izree OPROSTILNO sodbo, e je v sebi preprian, da ni kriv III. MEANI ALI INKVIZICIJSKOOBTONI KAZENSKI POSTOPEK 1. ZGODOVINSKI NASTANEK Do francoske revolucije je inkvizicijski postopek veljal za zgled strogega pravosodja. Nasprotovati so mu zaeli s poudarjanjem osebnih pravic dravljana. 1808 je nastal francoski zakonik o kazenski preiskavi (Code d'instruction criminelle), ki je prvi meani kazenski postopek in prototip sedanjih kazenskih postopkov kontinentalne Evrope (Francija, Italija, Belgija, Nemija, vica, bive drave vzhodnega bloka). Slovenski ZKP je meani kazenski postopek z zelo monimi akuzatornimi elementi. Loitev od inkvizitornega postopka: zaelo se je z loitvijo funkcije pregona in funkcije preiskovanja. 2. POJEM IN TEMELJNE ZNAILNOSTI Meani kazenski postopek je zgrajen na rezultatu sinteze 2 nasprotnih nael: - inkvizitornosti - akuzatornosti. Deli se na 2 glavna dela: (1) pripravljalni postopek ali preiskava prevladujejo elementi inkvizicijskega postopka, (2) glavna obravnava s sodbo izraeni so elementi inkvizicijskega in akuzatornega

    postopka. Med preiskavo in glavno obravnavo se vkljuuje prehodni del postopka: postopek obtoevanja in kontrola obtobe. Sredi 19. stol. se uveljavi naelo PROSTE PRESOJE DOKAZOV (namesto formalnih dokaznih pravil inkvizitornega k.p.); namesto logine dokazne ocene sodie poda PSIHOLOKO OCENO DOKAZOV in zato se mora dokazni postopek vriti pred sodnikom (odmik od inkvizitornega postopka). Postopek ni ve pisen, uveljavlja se naelo neposrednosti sojenja v povezavi z naelom proste presoje dokazov. 3. POTEK POSTOPKA (1) Pripravljalni postopek ali preiskava:

    je oblikovan po vzoru preiskave v inkvizicijskem postopku brez muenja. Z njim naj bi sum, da je bilo storjeno k.d., s preiskovanjem razjasnili, da lahko nato odloimo, ali bomo obdolenca obtoili ali postopek ustavili. Poleg tega je preiskava namenjena pripravi gradiva za glavno obravnavo. Postopek se zane po uradni dolnosti ne glede na voljo okodovanca. Iniciativo za postopek daje poseben organ dravni toilec. Funkcija pregona je loena od funkcije ugotavljanja dejstev v preiskavi. e bi bili ti funkcijo zdrueni, bi bila onemogoena objektivnost postopka, ker je organ, ki daje iniciativo za pregon, preprian, da je bilo k.d. storjeno. Preiskovalni sodnik ima pravico obdolenca zasliati.

  • 16

    Pripravljalni postopek je tajen. V njem ne morejo biti navzoi dravljani, ki nimajo zveze s konkretno kazensko zadevo. (obd. lahko) Obdolenec ima pravico: do vpogleda v spis lastne kazenske zadeve, da se tako popolnoma seznani z dokazi,

    ki ga bremenijo, do nenadzorovanega komuniciranja z zagovornikom, e je v priporu. Obdolencu je treba v preiskovalnem postopku dati vse monosti, da navede svojo obrambo. Obrambo je treba preizkusiti. Pred sodie je mono postaviti le obdolenca, ki je obremenjen s toliko dokazi, da je njegova obsodba zelo verjetna. Vrednost dokazov obtobe se oceni v primerjavi z dokazi obrambe obdolenca.

    (2) Vmesna stopnja:

    Po konanem pripravljalnem postopku pride zadeva v prehodno ali vmesno stopnjo. V njej upravieni toilec odloi: 1) ali bo obdolenec obtoen, 2) ali bo postopek ustavljen.

    (3) Glavna obravnava:

    e je obdolenec obtoen, preide postopek v stopnjo glavne obravnave. Akuzatorni element glavne obravnave je, da sodie izda sodbo po opravljeni razpravi, ki jo opravi sodni senat v kontradiktornem postopku s sodelovanjem obeh strank toilca in obdolenca. Obe stranki navajata lastna stalia in predlagata dokaze za ugotavljanje dejstev, na katera se sklicujeta. Vsaka stranka ima pravico izpodbijati navedbe in trditve nasprotne stranke, podati lastno presojo vseh izvedenih dokazov in predlagati sodiu odlobo, ki je po nje-nem mnenju treba sprejeti. Obtoenec ima neomejene procesne monosti za obrambo. Na glavni obravnavi veljajo naslednja naela: naelo kontradiktornosti, naelo ustnosti, naelo javnosti, naelo proste presoje dokazov. Kot ostanek inkvizicijskega postopka ima sodie (predsednik senata) v svojih rokah dokazovanje, ki kompenzira neenakost; deloma prevzema vloge strank, e so preve pasivne (inkvizitorna maksima). Naloga sodia na glavni obravnavi je, da razie in ugotovi dejansko stanje, ki bo podlaga njegovi sodbi. Stranke mu z dokaznimi predlogi le pomagajo. Sodie sprejema dokazne predloge strank, e meni, da so smiselni za ugotovitev odloilnih dejstev. Lahko izvede tudi dokaze, ki jih ni predloila nobena stranka. Obdolenca, prie in izvedence zaslii najprej predsednik senata, nato pravico do izpraevanja dobijo stranke. Iz inkvizicijskega postopka je prevzeta pravica sodia, toilca in zagovornika, da obdolenca zasliijo in izpraajo. Vendar obdolenec ni dolan odgovarjati na vpraanja. e obdoleni prizna, se dokazi izvajajo dalje, ne glede na priznanje! Osnovni cilj meanega kazenskega postopka ni reevanje spora, temve ugotovitev pravilnega

  • 17

    dejanskega stanja. Sodie je zavezano iskati MATERIALNO RESNICO (inkvizitorni element)

    I. del: STATINI DEL KAZENSKEGA POSTOPKA V statini del kazenskih postopkovnikov spadajo: (7) temeljna naela (8) subjekti kazenskega postopka in procesni udeleenci, (9) objekti kazenskega postopka, (10) znailnosti procesnih dejanj in sestavine splonih procesnih vlog, (11) dokazno pravo, (12) ureditev omejevalnih ukrepov. V slovenskem ZKP najdemo dolobe o omejevalnih ukrepih (= ukrepi za zagotovitev obdoleneve navzonosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uinkovito izvedbo postopka kazenskega postopka) in poglavje o dokaznih sredstvih v dinaminem delu postopku, kar ni v skladu s teoretino shemo. Prvo poglavje: TEMELJNA NAELA I. NAELO OFICIALNOSTI (URADNOSTI) Naelo oficialnosti pomeni, da drava s svojimi organi zane in vodi k.p. izkljuno v drube-nem interesu ne glede na to, ali oseba, ki je s k.d. okodovana, to eli ali ne. To imenujemo postopek po uradni dolnosti. Funkcija kazenskega pregona v drubenem interesu je zaupana posebnemu dravnemu organu = dravni toilec. Naelo oficialnosti je kriterij, po katerem delimo vsa k.d. na 2 skupini: (1) k.d., za katera se storilec preganja po uradni dolnosti (sem spadajo tudi k.d., ki se

    preganjajo na predlog!!),

    (2) k.d., za katera se storilec preganja na zasebno tobo. Naelo oficialnosti pomeni tudi opravljanje procesnih dejanj, za katere se sodie odloi po uradni dolnosti, neodvisno od pobude strank (glej npr. 272/II ali 330 ZKP). K.d. na zasebno tobo je zelo malo. Pri njih prevladuje okodovanev interes nad drubenim interesom, zato je pregon na zasebno tobo odvisen od okodovaneve volje. V postopku proti mladoletnikom nimamo zasebne tobe, ker je interes mladoletnika veji od interesa okodovanca. Okodovanec lahko le predlaga uvedbo postopka dravnemu toilcu. Med k.d., pregonljivimi po uradni dolnosti, in k.d., pregonljivimi na zasebno tobo se nahaja skupina k.d., ki se preganjajo na predlog pregon dravnega toilca (po uradni dolnosti) je pogojen s predlogom okodovanca. e predlog ni podan, dravni toilec ne more zaeti postopka.

  • 18

    II. NAELO LEGALITETE 1. NAELO LEGALITETE (20. ZKP) Naelo legalitete (legalitetno naelo) pomeni, da je dravni toilec dolan zaeti in vzdrevati kazenski pregon, e je podan utemeljen sum, da je bilo storjeno k.d., za katero se storilec preganja po uradni dolnosti. Legalitetno naelo opredeljuje aktivnost subjekta, ki v imenu drave uresniuje kazenski pregon. Dravni toilec nima pravice presojati smiselnosti uvedbe k.p. e so podani pogoji za zakonit pregon, ga mora zaeti. Obstoj dokazov ocenjuje toilec po lastni presoji. 2. OPURTUNITETNO NAELO (OCENI NA PODLAGI SMOTRNOSTI) Opurtunitetno naelo (naelo prikladnosti, primernosti) je nasprotno legalitetnemu. Pomeni, da je organ pregona pooblaen zaeti k.p., e obstajajo zakoniti pogoji zanj, vendar ga ni dolan zaeti. Dravni toilec v vsakem primeru ocenjuje, ali je pregon koristen s stalia dravnih interesov. V modernih zakonodajah opurtunitetno naelo velja za laja k.d. Naelo legalitete velja tudi med postopkom, saj je dravni toilec je dolan vzdrevati kazenski pregon. Naelo mutabilitete = dravni toilec lahko odstopi od kazenskega pregona, e zanj ni ve pogojev. Naelo mutabilitete je uveljavljeno tudi v slovenskem ZKP. Naelo imutabilitete = o nadaljevanju in prenehanju kazenskega pregona ne odloa dravni toilec, temve sodie. Naelo imutabilitete je sprejeto v italijanskem, francoskem in nemkem pravu. 3. PREGON Z DOVOLJENJEM IN PREGON NA PREDLOG Naelo legalitete je omejeno pri k.d., ki se preganjajo z dovoljenjem. Gre za k.d., ki se preganjajo po uradni dolnosti, vendar je v KZ doloeno, da je za pregon potrebno predhodno dovoljenje pristojnega dravnega organa. Ob zahtevi za preiskavo in ob vloitvi obtonice mora dravni toilec predloiti dokaz, da je bilo dovoljenje dano. Primeri pregona z dovoljenjem: za pregon k.d. alitve tuje drave, poglavarja tuje drave ali mednarodne organizacije daje

    dovoljenje za kazenski pregon minister za pravosodje, za pregon poslanca DZ daje dovoljenje za kazenski pregon mandatnoimunitetna komisija

    DZ. Naelo legalitete je omejeno glede k.d., ki se preganjajo na predlog. e je pregon storilca odvisen od okodovanevega predloga, se k.p. ne sme uvesti, dokler okodovanec predloga ne poda. To spada pod k.d., ki se preganjajo po uradni dolnosti. 4. OPUSTITEV PREGONA Dravni toilec lahko sam omejuje legalitetno naelo. (1) Postopek poravnave: (161. a ZKP)

    Dravni toilec lahko ovadbo za k.d. s predpisano kaznijo do 3 let zapora ali denarno kaznijo odstopi v poravnavo neodvisnemu poravnalcu, ki izvede postopek poravnave (v sorazmerju s teo in posledicam dejanj) s soglasjem osumljenca IN okodovanca. e se dosee sklenitev sporazuma in njegova izpolnitev v roku 3 mesecev, dravni toilec ovadbo zavre.

  • 19

    (2) Ravnanje po navodilih toilca: (162. ZKP) Dravni toilec lahko za k.d. s predpisano kaznijo do 3 let zapora ali denarno kaznijo odloi kazenski pregon, e se je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih dravnega toilca in pripravljen izpolniti doloene naloge (odprava oz. poravnava kode; plailo x prispevka; opravi splono koristno delo; poravnava preivninske obveznosti v 1 letu, zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, obiskovanje ustrezne psiholoke ali druge posvetovalnice, upotevanje prepovedi priblievanja rtvi, kakni drugi osebi ali dostopa na posamezne kraje), s katerimi se zmanjajo ali odpravijo kodljive posledice k.d. e osumljenec v zakonskem roku (maximalno 6 mesecev) izpolni doloeno nalogo, se ovadba zavre (ob SOGLASJU okodovanca).

    (3) Odpustitev kazenskega pregona: Dravni toilec lahko storilcu kazenski pregon odpusti ob naslednjih pogojih: 1) e je v KZ doloeno, da sodie sme oz. mora storilcu kazen odpustiti, ter dravni

    toilec oceni, da obsodba brez kazenske sankcije ni potrebna ALI 2) e je v KZ za k.d. predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1 leta, ter je storilec

    zaradi dejanskega kesanja prepreil kodljive posledice in poravnal vso kodo dravni toilec oceni, da kazenska sankcija ne bi bila upraviena.

    III. NAELO AKUZATORNOSTI Naelo akuzatornosti ali obtono naelo pomeni, da je funkcija pregona loena od funkcije sojenja in ugotavljanja dejstev v preiskavi ter zato zaupana posebnemu procesnemu subjektu (lat. accusator = toilec). Posledici akuzatornega naela sta: (1) kazenski postopek je eksistenno vezan na zahtevo toilca, da zane pregon. Brez takne

    zahteve se pregon ne more zaeti, e toilec zahtevo umakne, se mora pregon ustaviti. Nemo iudex sine auctore =Ni sodnika brez tonika.

    (2) kazenski postopek je: 1) subjektivno vezan sme se voditi le zoper osebo, zoper katero se nanaa zahteva

    toilca za kazenski pregon; 2) objektivno vezan sme se voditi le za k.d., ki je opisano v zahtevi za kazenski pregon.

    V naem ZKP je naelo akuzatornosti dosledno izpeljano. Izjema velja v postopku proti mladoletnikom, kjer lahko o uvedbi postopka v nekaterih primerih odloa isti organ (senat za mladoletnike), ki pozneje v postopku odloi. Naelo akuzatornosti, pojmovano v ojem smislu, zahteva loitev funkcij sojenja, pregona in obrambe vsaka funkcija je zaupana posebnemu subjektu. Proces dobi naravo pravnega spora (toilca in obdolenca) pred sodiem. Pri nas pripravljalni postopek (preiskava) ni zamiljen kot pravni spor. Loitev funkcij tudi NI absolutna na glavni obravnavi, ker ima sodie pravico, da v postopku zbira dokazno gradivo, izvaja dokaze ter skrbi za obdolenevo obrambo. Celo dravni toilec mora skrbeti za obdolenevo obrambo, e najde dejstva, ki so obdolencu v korist.

  • 20

    IV. NAELO KONTRADIKTORNOSTI 1. POJEM NAELA KONTRADIKTORNOSTI Naelo kontradiktornosti (naelo obojestranskega zaslianja strank, lat. pregovor: Audiatur et altera pars = naj se slii tudi drugo stran) pomeni pravico procesne stranke, da se izjasni o navedbah in procesnih dejanjih, preden sodie, ki vodi postopek, na osnovi navedb in procesnih dejanj izda odlobo (= naelo kontradiktornosti v ojem smislu). Naelo kontradiktornosti v irem smislu pomeni tudi pravico strank, da same mimo sodia zbirajo in izvajajo dokaze ter preizkuajo dokaze nasprotne stranke, pri emer je sodie povsem pasivno prepuena sta mu le ocenjevanje dokazov in konna razsodba. Kontradiktornost temelji na staliu, da pasivnost sodia pri dokazovanju omogoa bolj nepristransko in objektivno ugotavljanje resnice (to velja v istih akuzatornih postopkih, gre za naelo adversarnosti). ZKP uveljavlja oje pojmovanje kontradiktornosti, ker ohranja inkvizicijsko maksimo. Inkvizicijska maksima je dolnost sodia, da zbere in izvede tudi dokaze, za katere misli, da so potrebni za pravilno razsojo. V evropski kazensko procesni teoriji in zakonodaji se naelo kontradiktornosti v irem smislu odklanja, ker ugotavljajo, da pasivnost sodia pri dokazovanju povzroa diskriminacijo obdolencev iz nijih slojev, kajti uspenost dokazovanja je odvisna od strankinega drubenega statusa bolji drubeni status obdolencu omogoa, da si zagotovi bolj kvalitetne dokaze (prie, ekspertize). 2. NAELO KONTRADIKTORNOSTI V VELJAVNEM KAZENSKEM PROCESNEM PRAVU Obdolenec in toilec imata poloaj enakopravnih strank. Na toilcu je dokazno breme navesti mora dejstva, na katera opira svoj zahtevek, in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje. Obdolenec ima pravico navajati dejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist, pri emer mu ni treba dokazovati, da je nedolen, ker velja zanj domneva nedolnosti. Kontradiktornost je v k.p. sredstvo za objektivno ugotavljanje resnice. V predkazenskem postopku kontradiktornosti ni, ker stranki e nista izoblikovani. Izjemoma je predvidena kontradiktornost, e policija privede k preiskovalnemu sodniku osebo, ki ji je vzela prostost. Pred odloitvijo o omejevalnem ukrepu, ki ga predlaga dravni toilec, mora preiskovalni sodnik omogoiti strankam, da se izjavijo o vpraanjih, ki vplivajo na odloitev. V preiskavi je ve kontradiktornosti. Preden izda preiskovalni sodnik sklep o uvedbi preiskave, mora obdolenca zasliati, razen e bi bilo nevarno odlaati ali e P.S. glede na e opravljeno zaslianje po 148.a in podano zahtevo za preiskavo oceni, da ponovno zaslianje ni potrebno. Vabilu na zaslianje mora priloiti prepis toileve zahteve za preiskavo, da si obdolenec lahko pripravi obrambo. Pri prvem zaslianju je treba obdolencu povedati, katerega dejanja je obdolen in kaj je podlaga za obdolitev. Obdolenec se lahko izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo ter navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist. e dravni toilec predlaga, naj se preiskava ne opravi, in s tem preiskovalni sodnik soglaa, mora o tem predhodno zasliati obdolenca. Obe stranki lahko med preiskavo: predlagata preiskovalnemu sodniku, naj se opravijo posamezna preiskovalna dejanja, sta navzoi pri preiskovalnih dejanjih, dajeta pripombe glede izvritve preiskovalnih dejanj, postavljata vpraanja za razjasnitev stvari.

  • 21

    e stranka pri preiskovalnem dejanju ni navzoa, jo preiskovalni sodnik obvesti, da si lahko pogleda zapisnik o izvedbi preiskovalnega dejanja in poda svoje predloge. Kontradiktornost v postopku obtoevanja se kae v tem, da mora sodie obdolencu vroiti obtonico brez odlaanja. Obdolenec in njegov zagovornik imata pravico podati ugovor na obtonico. Najve kontradiktornosti je na glavni obravnavi. Stranke so lahko navzoe pri zaslianju pri in izvedencev, ki se zasliujejo med pripravami na glavno obravnavo, ker na glavno obravnavo ne bodo mogli priti. Stranke imajo pravico postavljati vpraanja, dajati pripombe na izpovedbe in predlagati izpovedbo novih dokazov. Za kontradiktornost glavne obravnave je nujna navzonost obeh strank: e ne pride dravni toilec, se glavna obravnava preloi, e ne pridete subsidiarni toilec

    ali zasebni toilec se postopek ustavi

    e obdolenec, ki je bil pravilno v redu povabljen ne pride na GO in svojega izostanka ne upravii, senat odredi, da se ga privede s silo. e ga ni mogoe privesti takoj, senat preloi GO in odredi, da se obtoenega s silo privede na prihodnjo obravnavo. e obtoeni svoj izostanek upravii, preden ga privedejo, predsednik senata odredbo o privedbi preklie. e se obtoeni, ki je v redu povabljen, oitno izmika in noe priti na GO, sme senat odrediti pripor, da zagotovi njegovo navzonost na GO. e obtoeni ne pride na GO, kljub temu da je bil v redu povabljen, se glavna obravnava lahko opravi brez njegove navzonosti (sojenje v odsotnosti), e so izpolnjeni naslednjimi pogoji: o e njegova navzonost ni nujna, o e je navzo njegov zagovornik, o e je bil pred glavno obravnavo e zaslian. (o isti obtonici)

    e ne pride zagovornik obdolenca, zahteva sodie od obdolenca, naj si takoj vzame

    drugega zagovornika. e tega ne stori in ni monosti, da bi mu ga brez kode za njegovo obrambo postavilo sodie, se glavna obravnava preloi.

    Glavna obravnava se zane z branjem obtonice. Obtoenec in njegov zagovornik imata pravico, da odgovorita na obtobo in zavzameta svoje stalie do obtobe. Obdolenec ima pravico, da poda svoj zagovor ali izjavi, da se ne eli zagovarjati. K veji kontradiktornosti glavne obravnave prispeva navzkrino spraevanje zaslianih oseb (obdolenca, pri, izvedencev). Ne gre za navzkrino zaslievanje (crossexamination), ki ga poznamo v angloamerikem pravu, kjer najprej opravi stranka, ki se na dokaz sklicuje, zaslianje v celoti, nato pa si druga stranka v nasprotnem zaslianju s sugestivnimi in kapcioznimi vpraanji prizadeva omajati verodostojnost izpovedbe. Gre za to, da zaslii nasprotnikovo prio. e gre za zaslianje prie ali izvedenca, postavlja vpraanja najprej stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza, nato nasprotna stranka. Obdolencu postavlja vpraanja najprej toilec, nato zagovornik. Pri vseh zaslianjih opravi uvodno zaslianje predsednik senata, kar je posledica inkvizicijske maksime. Po konanem zaslianju vsake prie oz. izvedenca in po branju zapisnika ali drugega pisanja vpraa predsednik senata stranke, ali imajo kaj za pripomniti. Po konanem dokaznem postopku vpraa predsednik senata stranke, ali imajo kakne predloge za dopolnitev dokaznega postopka. V zakljunih besedah na glavni obravnavi lahko zagovornik in obdolenec odgovorita na navedbe toilca. Toilec lahko odgovori njima. Zadnjo besedo ima vedno obdolenec.

  • 22

    Kontradiktornost v postopku rednih in izrednih pravnih sredstev: kontradiktornost v postopku rednih pravnih sredstev (pritobe) zoper sodbo, izdano

    na I. stopnji, se smejo stranke pritoiti: o sodie mora izvod pritobe vroiti nasprotni stranki, ki ima pravico odgovoriti na

    pritobo, o na seji senata sodia II. stopnje sta lahko navzoi obe stranki, ki lahko dajeta

    potrebna pojasnila na svoja stalia iz pritobe oz. odgovora na pritobo, o e sodie II. stopnje odloa o pritobi na obravnavi, se smiselno uporabljajo

    kontradiktorne dolobe, ki veljajo za glavno obravnavo pred sodiem I. stopnje.

    kontradiktornost v postopku izrednih pravnih sredstev: o obnova kazenskega postopka preden sodie odloa o obnovi k.p., mora prepis

    zahteve za obnovo vroiti nasprotni stranki, ki ima pravico nanjo odgovoriti, o zahteva za izredno omilitev kazni o zahtevi za izredno omilitev kazni odloa

    Vrhovno sodie po zaslianju dravnega toilca, o zahteva za varstvo zakonitosti o zahtevi za varstvo zakonitosti odloa Vrhovno

    sodie po tem, ko nasprotna stranka nanjo odgovori. Za kontradiktornost postopka je pomembna tudi pravica do pregledovanja in prepisovanja posameznih kazenskih spisov. Vsakemu, ki ima opravien interes, se lahko dovoli pregled in prepis spisov. Obdolenec in njegov zagovornik si lahko ogledata tudi dokazne predmete. Pregled in prepis spisov dovoljuje organ, pred katerim tee postopek. Po konanem postopku dovoljuje pregled spisov predsednik sodia ali uradna oseba, ki jo doloi. Pregled in prepis spisov, ki so pri dravnem toilcu, dovoljuje dravni toilec. Pregled in prepis se lahko odree: (1) e to narekujejo posebni razlogi varnosti ali obrambe drave, ali (2) e je bila javnost izkljuena iz glavne obravnave. V. NAELO DOMNEVE NEDOLNOSTI je izpodbito s pravnomonostjo sodbe Kdor je obdolen kaznivega dejanja, velja za nedolnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomono sodbo ( 27 ustave, 3 ZKP). Iz domneve nedolnosti izhajata 2 posledici: (1) obdolencu ni treba dokazovati, da je nedolen, ker se to domneva kdor trdi, da je

    obdolenec kriv, mora to dokazati in tako ovrei domnevo nedolnosti;

    (2) nedokazana krivda pomeni dokazano nedolnost oprostilna sodba pomeni, da je obdolenec povsem nedolen, etudi je bilo zoper njega nekaj obremenilnih dokazov (utemeljeni sum), ki pa niso zadoali za obsodbo.

    Domneva nedolnosti ni ovira za postopek. Kazenski postopek se sme in mora uvesti le, e je podan utemeljen sum, da je bilo k.d. storjeno. Utemeljeni sum pomeni verjetnost krivde, vendar ne nasprotuje domnevi nedolnosti. Verjetnost krivde pomeni hkrati verjetnost nedolnosti. Kazenski postopek pokae, ali je domneva resnina ali ne, zato se ga tudi uvede. Domneva nedolnosti tudi ni ovira za posamezne ukrepe v postopku, e posebej se tu izpostavljajo omejevalni ukrepi, ker gre za ukrepe, ki so v postopku nujni in so le del postopka, ne da bi se z njimi spodkopavalo domnevo nedolnosti.

  • 23

    Iz domneve nedolnosti izhaja naelo in dubio pro reo (v dvomu v korist obtoenca). To naelo se nanaa na dvomljiva in nedokazana pravno relevantna dejstva. Dejstvo ostane dvomljivo, ko sodie kljub izrpnemu dokazovanju ne more presoditi, ali to dejstvo obstaja ali ne. Podani sta utemeljena verjetnost, da dejstvo obstaja, in utemeljena verjetnost, da dejstvo ne obstaja. Vsak dvom se razlaga v korist obdolenca na naslednji nain: (1) e ostane dvomljivo dejstvo, ki je obdolencu v kodo, se teje, da to dejstvo ne obstaja; (2) e ostane dvomljivo dejstvo, ki obdolencu ni v kodo, se teje, da to dejstvo obstaja. Obtoenec je lahko obsojen le, e mu je krivda popolnoma in nedvomno dokazana ter dokazno gradivo izkljuuje vsako drugo pojasnitev dogodka. Sodba se lahko opre le na dejstva, ki so nedvomno dokazana. Pri domnevi nedolnosti je potrebno poznati 2 pomena tega instituta. Institut je pomemben pri posegih v pravice v k.p.. Na zaetku k.p. je domneva nedolnosti 100%, skozi k.p. pa se verjetnost krivde vea in domneva pada (e seveda za to krhanje domneve nedolnosti obstajajo dokazi). Nedolnost pade s pravnomono sodbo. Domneva nedolnosti v prvem smislu pomeni tudi, da dlje ko tee k.p. in bolj ko hoemo posegati v pravice posameznika, viji dokazni standard potrebujemo. Gre za dinamino-procesni prenos dokaznega bremena: razlogi za sum utemeljeni razlogi za sum utemeljen sum zadostno razjasnjeno stanje stvari v preiskavi beyond reasonable doubt. Drugi pomen domneve nedolnosti pa je ta, da ima domneva nedolnosti velik pomen za odloitve sodia. Sodie v dvomu vedno odloi v korist obdolenca (in dubio pro reo) in zato v dvomu vedno izree oprostilno. Absolutio ab instantia ali pa sodba sibi non liquere, v katerih obdoleni ostane pod dvomom, da je storil k.d. sta v nasprotju z domnevo nedolnosti, prav tako pa ti dve sodbi krita naelo ne bis in idem. In dubio pro operario velja za VSE odloitve sodia! Posledice domneve nedolnosti so sledee:

    - dokazno breme je na toei stranki - drava kot toea stranka nosi vse tveganje (pri tobah na zasebno tobo nosi tveganje

    zasebni toilec) - v dvomu mora sodie ravnati po naelu in dubio pro reo - obdoleni NI dolan dokazovati svoje nedolnosti

    Domneva nedolnosti je zelo pomembna tudi za privilegij zoper samoobtobo, kot bomo videli kasneje! e praktino o domnevi nedolnosti: Sekanina vs. Avstrija: obdoleni oproen, potem toi dravo zaradi neutemeljenega pripora, sodie pa mu ne ugodi in ree da je bil oproen le na podlagi naela in dubio pro reo ter da je e vedno pod utemeljenim sumom, tukaj gre za lep primer kritve domneve nedolnosti! De Ribemont: zgodil se je umor, njega so aretirali in policisti ter drugi nosilci javnih pooblastil o njem govorili kot o storilcu (zloin si storil, ko ti je to dokazano s pravnomono obsodbo, ne pa ob aretaciji), gre za kritev domneve nedolnosti! Novela ZKP-K k 3. lenu ZKP dodaja e drugi odstavek, ki govori: Sodie sme obsoditi obdolenca samo, e je prepriano o njegovi krivdi. Preprianje je visok dokazni standard, ki je uvren pod gotovost. Slednje je absolutna resnica, o kateri pa ni mogoe govoriti, zato uporabimo naslednji dokazni standard na lestvici, to je preprianje. V 3/II lahko govorimo o beyond reasonable doubt.

  • 24

    VI. NAELO VARSTVA OSEBNE SVOBODE Naelo varstva osebne svobode izraa pravice osebe, ki je osumljena storitve k.d. in ji je bila v interesu postopka odvzeta prostost. Te pravice so zagotovljene z ustavo. Osumljena oseba, ki ji je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali v jeziku, ki ga razume, takoj obveena o razlogih za odvzem prostosti. Takoj ji je treba povedati (4/I): (1) da ni dolna niesar izjaviti, (2) da ima pravico do takojnje pravne pomoi zagovornika, ki si ga svobodno izbere, (3) da je pristojni organ na njeno zahtevo dolan o odvzemu prostosti obvestiti njene

    najblije.

    Policija lahko odvzame prostost doloeni osebi na lastno pobudo le, e je osumljena storitve k.d., ki se preganja po uradni dolnosti. Ne sme odvzeti prostosti osebi, ki je osumljena storitve k.d., ki se preganja na zasebno tobo. Vendar je mono v skrajanem postopku odvzeti prostost tudi osebi, ki je storila k.d., pregonljivo na zasebno tobo, e je podan razlog begosumnosti izdana morata biti sklep o priporu in odredba sodia. V takem primeru poui obdolenca o njegovih pravicah sodnik, h kateremu je bil priveden. Za odvzem prostosti se teje vsaka omejitev prostosti, ki pomeni prisilno zadranje (4/III). e policija izvruje odredbo sodia o prisilni privedbi obdolenca, mu ne da pouka o pravicah, temve mu izroi odredbo ter ga povabijo, naj gre z njimi. e policija osumljenca pri aretaciji ne poui o njegovih pravicah, obstajajo procesne sankcije, kot npr. izjave, ki jih da osumljenec policiji, ki mu ni podala pravnega pouka, nimajo dokazne vrednosti v kazenskem postopku, sodni senat pa jih sploh ne vidi, saj jih mora e dravni toilec izloiti iz kazenskih spisov. Z novelo ZKP-K je bil dodan 4/IV, ki pove: e si osumljenec, ki mu je vzeta prostost, glede na svoje premoenjske razmere ne more zagotoviti zagovornika sam, mu ga na njegovo zahtevo in stroke drave postavi policija, e je to v interesu pravinosti. Postavljeni zagovornik opravlja to dolnost tudi v postopku po 204.a lenu tega zakona in v kazenskem postopku zoper obdolenca, pod enakimi pogoji kot zagovornik, ki ga postavi sodie. e preiskovalni osumljenca, ki mu je bila odvzeta prostost in je bil pripeljan k njemu, ne poui o njegovih pravicah, je predvidena procesna sankcija, da sodie ne sme opreti svoje odlobe na takno izpovedbo osumljenca. Vsakdo lahko odvzame prostost osebi, ki jo zasai pri k.d., vendar jo mora takoj izroiti preiskovalnemu sodniku ali policiji. VII. NAELO PREPOVEDI PONOVNEGA SOJENJA O ISTI STVARI Proti isti osebi se ne sme voditi nov kazenski postopek za kaznivo dejanje, o katerem je e bilo enkrat pravnomono odloeno (NE BIS IN IDEM = ne dvakrat isto). Po ZKP nihe ne sme biti preganjan in kaznovan za k.d., za katero je bil s pravnomono sodno odlobo e enkrat oproen, obsojen, se je kazenski postopek proti njemu ustavil ali je bila obtoba zavrnjena. e je bila s pravnomonim sklepom zavrnjena zahteva za preiskavo ali obtonica zavrena, se kazenski postopek lahko na zahtevo upravienega toilca nadaljuje, ko prenehajo vzroki, zaradi katerih je bil izdan tak sklep. Pravnomona sodna odloba se lahko spremeni le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, vendar le v korist obsojenca. Taken primer je obnova prejnjega kazenskega postopka. Zelo pomembno je tudi to, da na podlagi tega naela domneva nedolnosti preraste v neizpodbojno domnevo!!

  • 25

    VIII. NAELO ISKANJA MATERIALNE RESNICE Naelo iskanja materialne resnice pomeni dolnost sodia in dravnih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, da po resnici in popolnoma ugotovijo dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodne odlobe enako pazljivo morajo preizkusiti in ugotoviti: (1) dejstva, ki obdolenca obremenjujejo; (2) dejstva, ki so obdolencu v korist.

    Dravni toilec mora tako ugotavljati tudi dejstva, ki so obdolencu v korist (17/II ZKP). To naelo pa zavezuje tudi sodie, ki mora biti aktivno in v tem smislu pristransko, saj s tem zavzema vlogo pregona in obrambe (npr. 299. len ZKP). Z atributom materialna so teoretiki poudarjali razliko med formalno, legalno resnico, ko je zakon doloal, kaj naj sodie v konkretni situaciji teje za resnino, ter resnico, do katere je sodie prilo na podlagi proste presoje dokazov (logike in ivljenjskih izkuenj). Naelo materialne resnice izraa interes drube, da naj se kaznuje le oseba, ki je resnino za-greila k.d. Iz nobenih drugih razlogov ni mono upraviiti obsodbe obdolenca. Kaj je materialna resnica? Po mnenju veine teoretikov je materialna resnica resnica, do katere se pride v kazenskem postopku, v katerem ni formalnosti in nael, ki lahko ovirajo ugotavljanje resnice (npr. dokazne prepovedi, roki za dokazovanje, prepoved reformacije in peius). Resnica v k.p. je relativna resnica, ker so vsa sredstva, ki jih imamo na voljo za ugotavljanje resnice, relativna. O doloenem dejstvu imamo skoraj vedno ve razlino usmerjenih dokazov, ker pomeni monost obstoja ve relativnih resnic. Zaradi relativnosti resnice iemo ve dokazov v isti smeri. Relativno resnico je mono pribliati objektivni ali absolutni resnici o preteklem dogodku. Kazenski postopek je upraviena zahteva, da se v najveji moni meri ugotovi resnica. Naelo materialne resnice pomeni zahtevo o iskanju najvije mone resnice v interesu doseganja cilja kazenskega postopka. PRAVILA, ki v k.p. omogoajo uveljavljanje naela materialne resnice: (1) prosta presoja dokazov (glej toko IX.); (2) instrukcijska ali inkvizicijska maksima = dolnost sodia, da zbere in izvede tudi

    dokaze, za katere misli, da so potrebni za pravilno razsojo-pa jih nobena druga stranka ne predlaga;

    (3) izkljuitev prekluzije za dokazovanje ni rokov, v katerih bi morale stranke predlagati dokaze. Novi dokazi se lahko predlagajo med celotnim kazenskim postopkom I. stopnje, v pritobi in na razpravi pred sodiem II. stopnje. Novi in bistveni dokazi se lahko predlagajo tudi v postopku za obnovo k.p. in zahtevi za izredno omilitev kazni po pravnomonosti sodne odlobe.

    (4) dolnost preveriti obdolenevo priznanje to ne velja, e je priznanje jasno, popolno in podprto z drugimi dokazi (v tem primeru se nadaljnji dokazi zbirajo le na toilev predlog). Priznanje obtoenca na glavni obravnavi sodia ne odvee dolnosti, da izvede tudi druge dokaze.

    (5) audiatur et altera pars sodie mora pred izdajo odlobe sliati izjavi obeh strank. Po ustavi nihe, kdor je dosegljiv sodiu ali drugemu organu, pristojnemu za postopek, ne sme biti kaznovan, e ni bil po zakonu zaslian ali mu ni bila dana monost obrambe.

    (6) ni formalne delitve dokaznega bremena toilec mora ponuditi dokaze za obdolenevo krivdo. e dokazov ni ali jih ni dovolj, se postopek ustavi oz. izree oprostilna sodba. Obdolenec ni dolan dokazovati, da je nedolen, razen pri k.d. aljive obdolitve.

    (7) procesni organi niso vezani na predloge strank sodie lahko obdolenca obsodi, etudi toilec predlaga oprostitev. Sodie lahko obdolenca obsodi na hujo kazen, etudi

  • 26

    toilec predlaga milejo. Sodie ni vezano na pravno kvalifikacijo dejanja v obtobi in na dokazne predloge strank.

    (8) pravica kazenskega sodia do odloanja o prejudicialnih (predhodnih) vpraanjih. IZJEME od naela materialne resnice so: (1) prepoved reformacije in peius (= spremembe na slabe) pritoba, vloena le v korist

    obdolenca, ne sme povzroiti zanj manj ugodne sodne odloitve. Prepoved reformacije in peius vee: sodie II. stopnje, ki odloa o napadeni sodni odlobi sodia I. stopnje, sodie I. stopnje, ki dobi zadevo v ponovno sojenje. Prepoved spremembe na slabe je namenjena prepreitvi bojazni obdolenca pri vlaganju pravnih sredstev.

    (2) dokazne prepovedi obstajajo zaradi kolizije pravnih interesov (npr. doloene prie ne smejo priati). Posebne dokazne prepovedi so ekskluzivna pravila, ki prepovedujejo uporabo dokazov, zbranih na nezakonit nain.

    (3) dokazna pravila ta izjema velja le: glede k.d. aljive obdolitve e kdo trdi ali raznaa o drugem, da je storil k.d., za

    katero se storilec preganja po uradni dolnosti, se lahko resninost tega dejstva dokazuje le s pravnomono sodbo.

    glede obnove kazenskega postopka, e: o temelji sodba na ponarejeni listini, o temelji sodba na krivi izpovedbi pri ali izvedencev, o je prilo do sodbe zaradi k.d. sodnika, o je zavrnilna sodba posledica zlorabe poloaja dravnega toilca, ki je obtobo

    umaknil. V teh primerih se s pravnomono sodbo dokazuje, da so bile navedene osebe krive teh dejanj. Sodie se ne sme spuati v presojo resninosti dejstev, ugotovljenih s sodbo.

    (4) sodie je vezano na obtobo (objektivna identiteta med obtobo in sodbo) sodie je vezano na opis dejanja v obtobi, eprav meni, da je treba glede na rezultat dokazovanja dejanje obdolenca drugae opisati. V bistvu je sodiu onemogoeno ugotoviti resnico, vendar je to pravilo zelo pomembno za obdoleneve pravice v postopku, ker bi bil lahko obsojen za dejanje, za katero sploh ni bil obtoen in ni imel monosti obrambe. V slovenski kazensko procesni teoriji in sodni praksi se je trdno uveljavilo stalie, da lahko sodie spremeni opis k.d. iz obtobe v bistvenih delih le, e je to v korist obdolenca, pri emer ne sme dejanja, ki je predmet obtobe, spremeniti v popolnoma drugo k.d.

    IX. NAELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV INKVIZITORNI K.P.: formalna dokazna pravila (negativna, pozitivna) AKUZATORNI K.P.: ni formalnih dokaznih pravil; razvije se dokazno pravo-pravo o izvajanju dokazov Naelo proste presoje dokazov pomeni, da sodie in dravni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, pri presoji, ali je podano doloeno dejstvo ali ne, niso vezani na nobena posebna formalna dokazna pravila o vrednosti ali moi posameznih dokazov. Nasprotje proste presoje dokazov je zakonska presoja dokazov, ki je bila prisotna v zgodovinskem razvoju zakonodajalec je v zakonu doloil vrednost posameznih dokazov.

  • 27

    Pri tem sta obstajala 2 pristopa: (1) pozitivna dokazna teorija sodie ne glede na lastno preprianje sprejme sporno dejstvo

    kot dokazano, e obstajata zanj doloena vrsta in doloeno t. dokaznih sredstev. Npr. dejstvo je sprejeto kot dokazano, e ga potrdita 2 prii. V slovenskem k.p. imamo sledove pozitivne dokazne teorije v primerih, ko je v zakonu doloeno, da se sme resninost doloenega dejstva dokazovati le s pravnomono sodbo pri k.d. obrekovanja, pri obnovi kazenskega postopka.

    (2) negativna dokazna teorija sodie doloenega dejstva ne more sprejeti za dokazanega, e ga ne potrjujejo dokazi doloene kakovosti in doloeno t. dokazov. e so ti pogoji iz-polnjeni, sodie prosto presoja obstoj doloenega dejstva. V slovenskem k.p. imamo sledove negativne dokazne teorije v dolobah o obveznem izvedenstvu za: pregled in razteleenje trupla, toksikoloke preiskave, pritevnost, telesne pokodbe.

    Glede proste presoje dokazov obstajata 2 varianti: (1) stareja varianta o vrednosti dokaza odloa sodnikovo svobodno preprianje ne glede

    na to, kako ga oblikuje. Sodnikova presoja ni podvrena nobeni kontroli vijega sodia. (2) noveja varianta sodnik pri presoji dokazov sicer ni vezan na nobeno pravno dokazno

    pravilo, vendar je vezan na objektivna pravila lovekega miljenja in izkustvena pravila, zato je njegova dokazna presoja lahko podvrena kontroli vijega sodia. V sodbi mora sodnik razloiti, da se je preprial o (ne)obstoju doloenega dejstva, ter navesti, iz katerih razlogov je priel do taknega preprianja. Sodnik mora obrazloiti, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov. Slovenski k.p. sprejema prosto presojo dokazov v noveji varianti mona je pritoba za-radi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodia ocenjujejo dokaze po objektivnih in loginih pravilih, pri emer se lahko zmotijo. Zato je mono napano presojo preizkusiti.

    Naelo proste presoje dokazov je omejeno z dokaznimi prepovedmi in generalnim ekskluzivnim ali izkljuujoim pravilom = sodna odloba se ne sme opreti na dokaze, pridobljene s kritvijo ustavno doloenih lovekovih pravic in temeljnih svoboin. Sodna odloba se prav tako ne sme opreti na dokaze, pridobljene s kritvami dolob kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu doloeno, da se sodna odloba nanje ne sme opreti. Sodna odloba se tudi ne sme opreti na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi nedovoljenih dokazov ("naelo zastrupljeno drevo zastrupljen sade"). Npr. e osumljenec zaradi muenja pove, kam je skril no kot sredstvo za izvritev umora, se ta no v postopku ne more uporabiti kot dokaz, ker je bil pridobljen s kritvijo temeljne svoboine. X. NAELO NEPOSREDNOSTI Naelo neposrednosti pomeni, da lahko sodie za podlago sodbe vzame le dejstva, ki jih je s svojimi utili zaznalo na glavni obravnavi ob izvedbi originalnih (izvirnih) dokazov. Razpravno sodie mora priti v stik z izvirnimi dokazi brez posredovanja drugih procesnih organov. S tem dobi razpravno sodie neposreden vtis o dokaznem sredstvu, zato lahko psiholoko presodi njegovo verodostojnost in tehtnost. e gre za dokaz z listino, mora sodie pridobiti listino v originalu. Predmete, potrebne za dokazovanje, je treba prinesti na glavno

  • 28

    obravnavo, da se lahko pokaejo obtoencu, priam in izvedencem. Tako naj pria poda svojo izpoved na glavni obravnavi (e je le mogoe), na pa da se bere zapisnik o njenem zaslianju v preiskavi. V inkvizicijskem postopku je sodie sprejemalo odloitve na temelju zapisnika preiskave. IZJEME od naela neposrednosti: (340. ZKP) (1) zapisniki o prejnjem zaslianju pri, izvedencev in soobtoencev se lahko preberejo, e:

    1) iz tehtnih razlogov ne morejo priti na glavno obravnavo: smrt, duevna bolezen, ni jih mono najti.

    2) zelo teko pridejo na glavno obravnavo (starost, bolezen). 3) Prebivajo v tujini in ne pridejo na GO

    (2) lahko se preberejo zapisniki o zaslianju pri ali izvedencev, ki brez zakonitega razloga

    noejo izpovedovati na glavni obravnavi;

    (3) lahko se preberejo zapisniki o prejnjih izpovedih pri in izvedencev, ki niso navzoi na glavni obravnavi, e stranke s tem soglaajo;

    (4) e se obdolenec na glavni obravnavi noe zagovarjati ali noe odgovarjati na vpraanja, se prebere njegova prejnja izpoved ali njen del;

    (5) e pria, izvedenec ali obdolenec na glavni obravnavi spreminja svoje izjave ali se ne spomni dejstev, povedanih na prejnjem zaslianju, se po potrebi prebere njihova prejnja izpoved ali njen del;

    (6) glavna obravnava se lahko izjemoma opravi, etudi obtoenec ni navzo e ne pride obdolenec, ki je bil pravilno ("v redu") povabljen, se glavna obravnava opravi brez njegove navzonosti (sojenje v odsotnosti) pod naslednjimi pogoji: 1) e njegova navzonost ni nujna, 2) e je navzo njegov zagovornik, 3) e je bil pred glavno obravnavo e zaslian.

    Sodniki, sodniki porotniki in zapisnikar morajo biti na glavni obravnavi nepretrgoma navzoi. Sodba mora biti razglaena takoj po glavni obravnavi, da se ne zabrie njen vtis. Stranki morata biti na glavni obravnavi praviloma ves as navzoi (izjema je sojenje v odsotnosti). XI. NAELO USTNOSTI Naelo ustnosti pomeni, da sodie za podlago sodbe lahko uporabi le dokazno gradivo, ki je bilo na glavni obravnavi obravnavano ustno. e dokazi na glavni obravnavi niso obravnavani ustno (ponovljeni ali prebrani), jih sodie ne sme uporabiti, eprav so v spisih. Vse, o emer se na glavni obravnavi ni govorilo, za sodie ne obstaja. Ustni postopek je postopek, v katerem se govori in govorjeno zapisuje. Ustna obravnava temelji na spisih, zbranih v pripravljalnem postopku (preiskavi). Med obravnavo se vse pomembno zapisuje sproti v zapisnik o glavni obravnavi. V ustnem postopku sodie sodi na podlagi ustne obravnave. Nasprotje naela ustnosti je naelo pisnosti. Po naelu pisnosti je lahko podlaga za sodbo le pisno gradivo. Pri nas velja naelo pisnosti za:

  • 29

    preiskavo preiskovalni spis je toilcu podlaga za odloanje o vloitvi obtonice ali odstopu od pregona;

    postopek pri sodiu II. stopnje, e o pritobi odloa na seji, ki ni javna. Po naelu ustnosti lahko sodie za sodbo uporabi le dokazno gradivo, ki je bilo na glavni obravnavi ustno obravnavano: z neposrednim sprejemanjem zaslianje pri ali izvedencev, z branjem dokazil, sprejetih zunaj glavne obravnave zapisniki, listine. Vsa procesna dejanja strank morajo biti v ustni obliki. e je akt stranke v pisni obliki, se mora prebrati (npr. obtonica). Naelo ustnosti omogoa izvedbo naela kontradiktornosti. Z naelom ustnosti se zagotavlja javnost glavne obravnave (naelo javnosti, glej toko XII.). Razlika med naelom ustnosti in naelom neposrednosti je, da ima naelo ustnosti iri obseg, saj velja za izjave vseh procesnih udeleencev. Naelo neposrednosti velja le za uporabo dokaznih sredstev. Lahko bi rekli, da naelo ustnosti omogoa izvedbo naela neposrednosti (je torej pogoj za neposrednost)! Na glavni obravnavi se namre obdolenec, prie in izvedenci zasliujejo zaradi naela neposrednosti, ne pa naela ustnosti. Naelu ustnosti je zadoeno, etudi gre za izjemo od naela neposrednosti. XII. NAELO JAVNOSTI Naelo javnosti pomeni, da so lahko na glavni obravnavi prisotne predhodno nedoloene osebe, ki niso udeleene v kazenskem postopku. O poteku glavne obravnave se lahko javno govori, pie, objavlja v tisku, poroa na radiu in televiziji. Po naravi stvari je naelo javnosti omejeno s prostorskimi kapacitetami prostora, kjer se odvija glavna obravnava (sodne dvorane). Namen naela javnosti je dravljanom omogoiti kontrolo nad delom pravosodnih organov. Izjemoma se lahko javnost izkljui iz glavne obravnave, e: (1) je to potrebno zaradi:

    1) obvarovanja dravne tajnosti, 2) varstva javnega reda, 3) razlogov morale, 4) varstva osebnega in druinskega ivljenja obdolenca ali okodovanca, 5) varstva koristi mladoletnika.

    (2) bi po mnenju senata javnost kodovala interesom pravinosti. e je javnost izkljuena iz obravnave, se mora izrek sodbe prebrati na javnem zasedanju, vendar senat odloi, ali naj se javnost izkljui pri razglasitvi razlogov sodbe. Izkljuitev javnosti ne velja za stranke, okodovanca, njihove zastopnike in zagovornika. Sodie lahko posameznim osebam dovoli, da so navzoe pri glavni obravnavi, zaprti za javnost. To so znanstveni in javni delavci, na eljo obdolenca pa tudi zakonec in blinji sorodniki obdolenca. e je bila javnost izkljuena v nasprotju z zakonom, je to absolutna bistvena kritev kazenskega postopka sodba se razveljavi po uradni dolnosti. e javnost ni bila izkljuena, pa bi morala biti v skladu z zakonom, pa gre za relativno bistveno kritev. Na glavni obravnavi zoper mladoletnike je javnost vedno izkljuena.

  • 30

    XIII. NAELO JEZIKA POSTOPKA IN JEZIKA PROCESNIH UDELEENCEV Naelo jezika postopka pomeni, da tee kazenski postopek v slovenskem jeziku. e se sodie nahaja na obmoju, kjer je v uradni rabi tudi jezik italijanske ali madarske narodne skupnosti, lahko kazenski postopek poteka v njihovem jeziku. Naelo jezika procesnih udeleencev pomeni, da ima vsakdo pri procesnih dejanjih pravico uporabljati svoj jezik. e postopek ne tee v njegovem jeziku, je treba zagotoviti ustno prevajanje govornega in pisnega dokaznega gradiva ter listin. Prevaja sodni tolma. Tujec, ki mu je odvzeta prostost, lahko sodiu podaja vloge v lastnem jeziku. V ostalih primerih lahko tujci podajajo vloge v lastnem jeziku ob pogoju vzajemnosti (recipronosti) (neutemeljeno razlikovanje). Vabila, odlobe in druga pisanja poilja sodie v slovenskem jeziku. e se sodie nahaja na obmoju, kjer je v uradni rabi tudi jezik italijanske ali madarske narodne skupnosti, se v manjinskem jeziku vroajo le vabila. Odlobe in druga pisanja se vroajo v manjinskem jeziku, e se postopek vodi v 2 uradnih jezikih. Udeleenci v postopku se lahko odpovejo pravici do vroanja v manjinskem jeziku. Odpoved se zapie v zapisnik. e zna tujec ali pripadnik narodne skupnosti slovenski jezik, se lahko odpove prevajanju in vroanju v njegovem jeziku. V zapisnik je treba zapisati, da je bil o tem pouen. Dolobe o jeziku postopka so v ZKP uvrene med temeljna naela, eprav sistematino spadajo drugam. Drugo poglavje: SUBJEKTI KAZENSKEGA POSTOPKA (PROCESNI SUBJEKTI) Udeleenci kazenskega postopka so: (1) poglavitni udeleenci opravljajo poglavitne funkcije, postopka brez katerega izmed njih

    sploh ni mono opraviti: 1) sojenje kazensko sodie, 2) pregon dravni toilec 3) obrambo obdolenec.

    (2) pomoni udeleenci postopek se lahko opravi tudi brez koga izmed njih, v doloenih postopkih sploh niso potrebni. To so:

    1) okodovanec, 2) prie potrebne so le, e lahko izpovedo o odloilnih dejstvih, 3) izvedenci potrebni so le, e se kae potreba po njihovem strokovnem znanju, 4) tolmai potrebni so le, e se kae potreba po njihovem strokovnem znanju, 5) zagovornik ni nujen udeleenec postopka, ker formalna obramba ni vedno

    obvezna, 6) pooblaene osebe policije.

    Dravni toilec in obdolenec sta stranki v kazenskem postopku (kontradiktorni postopek). Stranka v kazenskem postopku je: subjekt, ki nasproti drugemu subjektu zahteva sodno odloitev o spornem zahtevku, subjekt, glede katerega se zahteva sodna odloitev o spornem zahtevku.

  • 31

    Poglavitne procesne funkcije so: (1) funkcija pregona ali obtobe zajema procesna dejanja k.p., s katerimi se ugotovi in

    obsodi storilca k.d. Funkcija pregona je zaupana upravienemu toilcu, ki je lahko: 1) dravni toilec za veino k.d., 2) subsidiarni ali nadomestni toilec, e se kot upravieni toilec pod doloenimi pogoji

    (dravni toilec odstopi od obtobe,...) pojavi okodovanec, 3) zasebni toilec za laja k.d.

    (2) funkcija obrambe zajema procesna dejanja, namenjena:

    ugotavljanju dejstev v korist obdolenca, uporabi pravnih dolob, ki so za obdolenca najbolj ugodne,

    da bi se za obdolenca izposlovala najbolj ugodna sodna odloba.

    (3) funkcija sojenja zajema procesna dejanja, ki jih opravljajo sodni organi, da bi razjasnili in ugotovili dejansko stanje v konkretnem primeru ter z odlobo uveljavili pravila materialnega (redkeje procesnega) kazenskega prava. Procesna dejanja, ki jih opravlja sodie, so: 1) ugotavljanje dejanskega stanja sodie se prepria o (ne)obstoju dejstev,

    pomembnih za uporabo kazenskega prava; 2) procesno prisiljevanje uveljavlja sodie za zagotovitev navzonosti obdolenca,

    pri in izvedencev v kazenskem postopku; 3) izdajanje odlob od zaetka do konca kazenskega postopka izdaja sodie odlobe, s

    katerimi ureja razline procesne odnose; 4) vodenje postopka je namenjeno zagotovitvi discipline in reda v kazenskem

    postopku, da bi lahko nemoteno potekal. Formalno vodenje - red. Materialno procesno vodenje - skrb za to, da se zadeva imbolj razie).

    I. KAZENSKO SODIE V kazenskem postopku so udeleena sodia splone pristojnosti = redna sodia. To so: okrajna in okrona sodia, vija sodia, Vrhovno sodie Republike Slovenije.

    Kazensko sodie storilcem k.d. izreka kazenske sankcije. Po ZKP ima dvojno funkcijo: (1) na zahtevo upravienega toilca izvede preiskavo preiskovalni sodnik, (2) po sprejemu obtobe upravienega toilca odloa o utemeljenosti obtobe in sodi

    obdolenemu storilcu. Ker se funkciji izkljuujeta, preiskovalni sodnik ne more biti lan razpravnega senata, RAZEN v skrajanem postopku za laja k.d. (posamezna preiskovalna dejanja). 1. SESTAVA ZKP za kazenska sodia sprejema naelo zbornosti. Izjemoma sodi v skrajanem postopku sodnik posameznik, zaradi pospeitve postopka. Do pravnomonosti sodbe sodijo sodia na I., II. ali III. stopnji. Po pravnomonosti sodbe sodijo le, e je vloeno izredno pravno sredstvo. Sojenje na I. stopnji (okrajna in okrona sodia): Na okrajnih sodiih sodi sodnik posameznik, ki pristojen tudi za reevanje naslednjih vpraanj, za katere je praviloma pristojen predsednik senata ali zunajobravnavni senat; odloa

  • 32

    o zahtevi za obnovo postopka, zavre zahtevo za varstvo zakonitosti, odloi o spremembi varnostnih ukrepov, odloi o preklicu pogojne obsodbe, odloi o izbrisu obsodbe in odloa o prenehanju varnostnih ukrepov. Okrajna sodia so stvarno pristojna za odloanje o k.d., za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let. Tu obstaja izjema okrajna sodia NISO pristojna za odloanje o k.d. zoper ast in dobro ime, ki so bila storjena s tiskom, po radiu ali televiziji. Na okronih sodiih sodi: sodni senat z 1 sodnikom in 2 sodnikoma porotnikoma, e gre za:

    o k.d. s predpisano glavno kaznijo od 3 do 15 let zapora, o k.d. zoper ast in dobro ime, storjena s tiskom, po radiu ali televiziji (za ta k.d. je v KZ

    predpisana kazen, nija od 3 let zapora). sodni senat z 2 sodnikoma (eden od njiju je predsednik senata) in 3 sodniki porotniki, e

    gre za k.d. s predpisano glavno kaznijo nad 15 let zapora. sodi sodnik posameznik o kaznivih dejanjih iz 25/I/1) v primeru iz 2. toke drugega

    odstavka 285.f lena tega zakona; Procesna dejanja v preiskavi opravlja preiskovalni sodnik. Preiskovalni sodnik ne sodi, ampak preiskuje. Preiskovalna dejanja v postopku pred okrajnim sodiem opravlja sodnik posameznik. V skrajanem postopku za laja k.d. je lahko lan razpravnega senata. Predsednik sodia ne sodi, temve opravlja druga procesna dejanja: odloa o izloitvi sodnika, odloa o postavitvi zagovornika po uradni dolnosti, odloa o pritobah zaradi zavlaevanja postopka, opravlja nadzorstvo nad priporniki,...

    Predsednik senata opravlja tudi druga procesna dejanja poleg odloanja v zadevi: odloa o izloitvi zapisnikarja in izvedencev, odloa o postavitvi zagovornika revnim, odloa o vrnitvi v prejnje stanje, odloa o razreitvi postavljenega zagovornika, zahteva preizkus obtonice, pripravlja glavno obravnavo,...

    O procesnih vpraanjih, ki se ne pojavijo na glavni obravnavi, odloa na I. stopnji zunajobravnavni senat. Sestavljen je iz 3 sodnikov. Zunajobravnavni senat: odloi, e se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogi strank, odloa o ugovoru zoper obtonico, odloa o priporu, odloa o zahtevi za obnovo postopka.

    Na II. stopnji (vije sodie) sodi senat 3 stalnih sodnikov. Na III. stopnji (Vrhovno sodie) sodi senat 5 stalnih sodnikov, razen e gre za: odloanje o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper odlobo Vrhovnega sodia Vrhovno

    sodie ponovno odloa v senatu 7 sodnikov, V senatu, ki ga sestavljajo trije sodniki, odloa VSRS o pritobi zoper sklep sodia druge

    stopnje glede pripora (394/III,IV).

  • 33

    O zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomono odlobo o priporu iz 420/IV odloa VSRS v senatu 3 sodnikov, razen e je pripor odredilo sodie druge stopnje (394/IV) ali e je bil pripor podaljan s sklepom senata VSRS (205/II).

    2. UDELEBA NEPOKLICNIH SODNIKOV je sodelovanje dravljanov pri sojenju. Obstajata 2 sistema: (1) porotni sistem na razpravi imamo 2 sodni telesi:

    porota, sestavljena iz doloenega t. dravljanov, sodniki kolegij ali sodni senat, sestavljen iz poklicnih sodnikov.

    Obstajajo 3 glavni porotni sistemi: 1) isti ali angleki porotni sistem porota samostojno odloa o krivdi obdolenca,

    sodni senat vodi postopek in v primeru obdoleneve krivde samostojno odloa o kazenski sankciji.

    2) belgijskoavstrijski sistem porota samostojno odloa o krivdi obdolenca, sodni sena