reŠeni primeri

Download REŠENI PRIMERI

Post on 28-Oct-2014

163 views

Category:

Documents

11 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

PRAVNI POSLI 1. Kaj je replica(tio)? Replicatio je odgovor, ki ga tonik da na toenevo exceptio, je torej ugovor na ugovor. Primer: bonitarni lastnik, ki sproi publicijansko tobo proti lastniku, lahko na njegov ugovor exceptio dominii odgovori z replicatio rei venditae et traditae. 2. Razloi: ex tunc in ex nunc. Pri ex tunc pravni uinki pravnega posla nastopijo za nazaj (pri uresniitvi odlonega pogoja npr.), pri ex nunc pa za naprej. 3. Navedi primer za razpolagalni in obvezujoi pravni posel! Kakne so povezave med njima? Zavezovalni pravni posel: kupna in prodajna pogodba; razpolagalni: tradicija. Zavezovalni pravni posel je s stalia razpolagalnega njegova kavza, razpolagalni pa pomeni izpolnitev obveznosti, ki je nastala z zavezovalnim pravnim poslom. 4. A je pisal oporoko. Sin B mu svetuje, da naj v oporoko vkljui volilo za C-ja, ki mu je pomagal zidati hio. Ker se A ne spomni, da bi mu C pomagal zidati hio, prav tako pa mu ne zeli narediti krivice, napise: "B naj dobi volilo 1000, e mi je pomagal graditi hio." Komentiraj! (2 stavka) Gre za volilo postavljeno pod navideznim pogojem (ker se nanaa na preteklo dejstvo): e je C pomagal pri gradnji, dobi volilo brezpogojno (nujen pogoj); e ni, pravni uinki niso nastali. 5. A je B-ju obljubil 100, e bo opravil izpit in rimskega prava do konca meseca. B se je na izpit prijavil, a je bil odpovedan. Ali bo B lahko dobil 100 od A-ja? Ne, ker se ni izpolnil pogoj, pod katerim je bil denar obljubljen. Ni pomembno, ali je bilo to po krivdi B-ja ali posledica od njega neodvisnih okoliin. 6.a) "Mi obljubi dati svojega sunja Stiha, e je Gladiator veraj zmagal na igrah?" "Obljubim." Je ta pravni posel veljaven (str. 243) ? Gre za pravni posel, ki je sklenjen z navideznim pogojem (ne gre za prihodnje dejstvo). e je Gladiator veraj zmagal, bo posel veljal brezpogojno, e pa je izgubil, pa pravni posel sploh ni nastal. 6.b) A:"Ali mi obljubi 100, e je veraj deevalo?" B:"Obljubim." Kdaj posel velja? Kdaj ne velja? Posel velja takoj brezpogojno, e je prejnji dan deevalo. e ni, pravni posel ne velja. 7. A je podaril B-ju 1000 pod pogojem, da bo slednji uspeno opravil izpit iz rimskega prava. B izpita e ni opravil, kljub temu pa mu je A izroil podarjeni znese. Ker B tudi ez leto dni, po tevilnih neuspelih poskusih izpita ni opravil, se je A odloil, da mu podarjeno odvzame, saj mj je izroil v visenosti pogoja. B temu nasprotuje in trdi, da mu izroenega zneska ne more odvzeti. Kdo ima prav? Utemelji (PRP, 736. primer) ! Gre za darilo pod odlonim pogojem. Med asom visenosti pogoja obveznost e ne nastane, zato lahko A zahteva znesek nazaj s condictio indebiti, ker je izpolnil nekaj, kar e ni bilo dolgovano. e bo B kasneje izpit opravil, bo lahko denar zahteval s condictio certae creditae pecuniae, e je bilo darilo obljubljeno s stipulacijo. 8. Definicija naloga? Kdaj postane iztoljiv? Toba?

Nalog je posebna oblika naroila, ki jo kot sluajno sestavino pravnega posla sreamo v zvezi z darilom, osvoboditvijo ali oporono naklonitvijo. Prejemnik naklonitve z nalogom prevzame tudi obveznost doloenega ravnanja. Iztoljiv postane v klasinem pravu s tobo actio praescriptis verbis. 9. Kaj je mentalna rezervacija? Ali je pravno upotevna? Gre za razhajanje med voljo in izjavo: stranka nekaj izjavlja, vendar nima namena tega uresniiti. Svojo izjavo podaja, da bi zavedla nasprotno stranko ali da bi pri njej napravila doloen vtis. Mentalna rezervacija ali miselni pridrek ni pravno upoteven, ker je v nasprotju z naelom pravne varnosti. 10. Ali so fiduciarne pravne posle teli med simulirane pravne posle? Utemelji. Pri fiduciarnih pravnih opravilih stranke prav tako sklepajo posel, ki ga v resnici noejo, vendar pa tu nikomur niesar ne prikrivajo. Gre za sprejetje "monejega" opravila, ali pa je tak posel potreben zaradi slabe razvitosti pravnega reda. Dolnik npr. mancipira konja upniku zato, da bi dal jamstvo za svojo terjatev, ne pa zato, ker bi v resnici elel izroiti konja. Vendar tu ne gre za prikrivanje ali izigravanje pravnega reda, temve stranke uporabljajo za doseganje doloenih pravnih uinkov tista pravna sredstva, ki jih imajo na voljo v svojem pravnem redu. 11. Kaj je pravna zmota? Pojasni ignorantia iuris nocet. Navedi primer Pravna zmota pomeni nepoznavanje pravnih dejstev. Praviloma pravna zmota nikomur ne koristi (ignorantia iuris nocet), vendar rimsko pravo pozna tiri izjeme od tega naela (nedorasli, enske, vojaki, rustici). Primer: e nekdo sklene kupno in prodajno pogodbo z desetletnim otrokom, ker je preprian, da lahko otroci sami razpolagajo s svojim premoenjem, je v pravni zmoti, in ta pravni posel je nien. 12. Rek:"Zmota o imenu ne koduje." Kaj pomeni? Navedi primer. Error in nomine non nocet. e se A dogovori z B-jem dogovori, da mu bo prodal konja, ki je zmagal na zadnji tekmi, in ga imenuje rni lepotec, v resnici pa mu je ime Beli dirka, je obstajalo soglasje v predmetu, in pogodba je kljub zmoti o imenu veljavna, ker sta oba imela v mislih istega konja. 13. A hoe posoditi B-ju 100 sestercev. Ta jih sprejme misle, da so mu podarjeni. Komentiraj! A je hotel skleniti posojilno pogodbo, B pa je mislil da gre za darilno pogodbo. Prilo je do zmote o pravnem poslu (error in negotio), zato ni nastala niti darilna niti posojilna pogodba in pravni posel je nien (Lastninska pravica se ni prenesla. A lahko zahteva denarni znesek nazaj s condictio sine causa.) 14. A hoe kupiti od B-ja odsotnega sunja Stiha, B pa sklene prodajno pogodbo glede Pamfila. Gre za zmoto v predmetu pogodbe (error in corpore), zato je pravni posel nien, razen e sta oba mislila istega sunja, pa ga je B samo napano poimenoval (error in nomine). V tem primeru gre za nebistveno zmoto in pravni posel je veljaven. 15. A eli prodati B-ju neko stvar, B se ne strinja. Potem A pravi, da naj kupi, drugae pokae njegovi eni pismo njegove ljubice, na katero je ena e vedno ljubosumna. B se omeha in kupi. Potem si premisli. Kaj mu svetuje, da naj stori? Napaka volje: nedopustno vplivanje na B-ja, na voljo ima actio quod metus causa. 16. Kaj so nini in kaj izpodbojni pravni posli? Nini pravni posli so tisti, pri katerih pravni uinki sploh niso nastali, zato tudi s potekom asa ne morejo konvalidirati. Izpodbojni so tisti pravni posli, ki jih je

mogoe izpodbijati, e pa upraviena stranka tega ne stori v doloenem roku, lahko s potekom asa konvalidirajo. Ninost je torej absolutna in dokonna neveljavnost, pri kateri ni nastal nobeden od pravnih uinkov (je pravno dejstvo). Izpodbojnost na pomeni monost doloenega upravienca, da zahteva razveljavitev pravnega posla in s tem odpravo nastalih pravnih uinkov. Izpodbojnost je relativna in asovno omejena. 17. Kaj je konvalescenca? Kateri so pogoji zanjo? Napii primer. Konvalescenca ali konvalidacija pomeni, da lahko izpodbojen pravni posel s potekom asa konvalidira postane neizpodbojen. Pogoj: pravni posel ni smel biti nien e od zaetka. Primer: oporoka, v kateri oporoitelj nujnemu dednemu upraviencu ni naklonil nujnega delea. Definicija: konvalescenca (ali konvalidacija) je ozdravitev pravnega posla. O njej govorimo, kadar izpodbojni pravni posel postane naknadno veljaven, to pa se zgodi, e potee rok za izpodbijanje, e odpade razlog za izpodbijanje ali e tisti, ki bi moral pravni posel izbodbijati, tak pravni posel odobri. pazi!!: naknadno lahko postane veljaven samo IZPODBOJNI pravni posel, NIEN pa ne! 18. A zaide v dolgove in steaj. Na sreo je pred 8 meseci odsvojil zemljie, ki je bilo glavni del njegovega premoenja. Komentiraj monosti upnikov za poplailo. Upniki lahko izpodbijajo pravni posel z actio Pauliana (za eno leto za nazaj) in zahtevajo vrnitev v prejnje stanje. e je A odsvojil zemljie z odplanim pravnim poslom, lahko to storijo le, e je nasprotna stranka vedela za okodovalni namen prezadoenca (consilium fraudandi). e je lo za neodplani pravni posel, pa je bilo izpodbijanje mogoe tudi v primeru, ko nasprotna stranka ni vedela za dolnikov okodovalni namen. (Upniki lahko izpodbijajo pravni posel samo, e je dolnik z njim zmanjal svoje premoenje in s tem ravnal v kodo upnikov.) 19. Ticij je bil prezadolen. Ker je vedel, da bo kmalu zaet zoper njega steajni postopek, se je odloil prodati hio A-ju, svojo drugo parcelo pa je podaril B-ju. Denar, ki ga je dobil od prodaje hie, je zapil. Kakni bodo zahtevki v rimskem pravu? Gre za ravnanje v kodo upnikov (in fraude creditorum). Upniki bodo lahko izpodbijali tiste pravne posle dolnika v preteklem letu, ki so zmanjali njegovo premoenje. Ker je prodaja hie odplaen pravni posel, ga bodo lahko izpodbijali samo, e je A vedel za Ticijev okodovalni namen. Darilo pa bodo lahko izpodbijali v vsakem primeru, ker gre za neodplaen pravni posel. Za izpodbijanje imajo na voljo tobo actio Pauliana. 20. A je imel stanovanjski blok, v katerem je ivelo ve najemnikov. Blok je upravljal upravnik B. On se je z vodovodarjem C dogovoril, da bo pregledal in popravil tesnila vseh pip v bloku. Za kaken pravni posel gre? Kdo in po pod kaknimi pogoji je zavezan plaati C-ju? Utemelji (PRP, 750. primer) ! Gre za pravni posel v breme tretje osebe. B opravlja posle za A-ja, zato je ta zavezan iz njih kot lastnik na podlagi adjekticijske odgovornosti. e C ne dobi plaila za opravljeno delo od B-ja z actio conducti, ga lahko zahteva od A-ja z actio institoria, ker je B samo njegov pooblaenec. Te tobe pa ne more uporabiti, e je A svojemu institorju izrecno omejil pooblastila.

21. A je bil sin pod oetovko oblastjo. Oe mu je naroil, naj kupi novo omaro za dnevno sobo. A je omaro kupil od B-ja. Kaj lahko stori B, e A ne plaa kupnine? Navedi tobe! Oe odgovarja na podlagi adjekticijske odgovornosti. Glede na to, da je tukaj sin ravnal po oetovem naroilu, bo lahko zahteval kupnino z actio quod iusso, sicer pa ima e na voljo tobo do viine sinovega pekulija (actio de peculio) ali pa tobo do viine obogatitve (actio de in rem verso), s katero zahteva od oeta toliko, kolikor je prelo v njegovo premoenje. STVARNO PRAVO 1. Na em temelji dobra vera v stvarnem pravu? Praktini