razumevanje mitoze v srednji Šoli v...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOKA FAKULTETA

BIOTEHNIKA FAKULTETA

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO

NARAVOSLOVNOTEHNIKA FAKULTETA

tudijski program: Kemija in biologija

RAZUMEVANJE MITOZE V SREDNJI OLI V SLOVENIJI

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: Kandidatka:

doc. dr. Jelka Strgar Aleksandra Frank

Ljubljana, april 2012

II

Frank, A. Razumevanje mitoze v srednji oli v Sloveniji

Dipl. delo, Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoka fakulteta, 2012

Diplomsko delo je zakljuek Univerzitetnega tudija kemije in biologije. Opravljeno je bilo

na katedri za metodiko biolokega izobraevanja Oddelka za biologijo Biotehnike

fakultete Univerze v Ljubljani.

Komisija za dodiplomski tudij Oddelka za biologijo je za mentorico diplomskega dela

imenovala doc. dr. Jelko Strgar.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednica: prof. dr. Alenka Gaberik

Univerza v Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Oddelek za biologijo

lan: doc. dr. Jerneja Ambroi Avgutin


lan: doc. dr. Jelka Strgar


Podpisana se strinjam z objavo svoje naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne

knjinice Biotehnike fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddala v elektronski

obliki, identina tiskani verziji.

Datum zagovora:

Naloga je rezultat lastnega dela.

Aleksandra Frank

III



KLJUNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

D Dn DK 575:576.3.373.5(497.4)(043.2)=163.6 KG razumevanje mitoze v srednji oli/genetika/celica AV FRANK, Aleksandra SA STRGAR, Jelka (mentor) KZ SI-1000 Ljubljana, Vena pot 11 ZA Univerza v Ljubljani, Pedagoka fakulteta, Biotehnika fakulteta, Odd. za biologijo LI 2012 IN RAZUMEVANJE MITOZE V SREDNJI OLI V SLOVENIJI TD Diplomsko delo (univerzitetni tudij) OP XIII, 83 str, 32pregl., 67 sl., 3 pril., 32 vir. IJ sl JI sl/en AI olska praksa kae, da imajo uenci teave z razumevanjem celice in genetike, zato je bil

namen nae raziskave s pomojo vpraalnika ugotoviti, kakno je znanje uencev o celici in

genetiki. Poleg tega smo preverjali e uspenost uenja mitoze po metodi razvranja slik faz

mitoze. V raziskavo je bilo vkljuenih 99 dijakov prvega letnika srednje ole. Uenci so najprej

reevali zaetni vpraalnik s 37 vpraanji, takoj zatem pa so razvrali slike petnajstih faz mitoze.

Po izvedeni uni uri o mitozi so uenci reevali konni vpraalnik z 10 vpraanji, potem pa so e

enkrat razvrstili slike petnajstih faz mitoze. Ugotovili smo, da uenci nimajo zadovoljivega znanja

o celici in genetiki. Pogosto na vpraanja niso odgovarjali ali pa so bili njihovi odgovori le delno

pravilni. Ve znanja o mitozi so pokazali na konnem vpraalniku po uni uri. Ugotovili smo tudi,

da je metoda razvranja slik faz mitoze uspeen nain uenja mitoze.

IV



KEY WORDS DOCUMENTATION

DN Dn DC 575:576.3.373.5(497.4)(043.2)=163.6 CX Understanding mitosis in secondary school/genetics/cell AU FRANK, Aleksandra AA STRGAR, Jelka (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Vena pot 11 PB University of Ljubljana, Faculty of Education, Biotechnical Faculty, Department of

Biology PY 2012 TI UNDERSTANDING MITOSIS IN SECONDARY SCHOOL IN SLOVENIA DT Graduation Thesis (University studies) NO XIII, 83 p., 32 tab., 67 fig., 3 ann., 32 ref. LA sl AL sl/en AB Teaching experience show that students have trouble understands thematic of the cell and genetics. The purpose of our research was to evaluate students' knowledge of the cell and genetics. Next to evaluation of students knowledge we also tested a successfulness of a method of teaching the mitosis by letting students to sort the pictures with 15 different phases of mitosis. 99 first-year high school students were included in the research. First the students answered a questionnaire containing 37 questions followed immediately by sorting the mitosis pictures. After that, a class on mitosis was given to students, followed by a 10-question questionnaire and sorting of the same 15 pictures of mitosis. We found out that the students don't have satisfactory knowledge about the cell and genetics. The questions were often unanswered or the answers were only partially correct. Students' knowledge of the mitosis improved after the class of mitosis was given. We also found out that the method of teaching mitosis by sorting pictures of mitosis is a successful method of teaching this topic.

V



KAZALO VSEBINE

KLJUNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ...................................................................................................... III

KEY WORDS DOCUMENTATION .......................................................................................................................... IV

KAZALO VSEBINE .................................................................................................................................................. V

KAZALO SLIK ....................................................................................................................................................... VII

KAZALO GRAFOV ............................................................................................................................................... VIII

KAZALO TABEL ...................................................................................................................................................... X

KAZALO PRILOG .................................................................................................................................................. XII

1 UVOD .......................................................................................................................1

1.1 HIPOTEZE ............................................................................................................................................... 2

2 UNI NART IN CELICA .....................................................................................3

2.1 OSNOVNOOLSKO IZOBRAEVANJE .............................................................................................................. 3

2.1.1 Uni nart, ki je bil v veljavi od 12. 11. 1998 do 31. 8. 2011 ...................................................... 3

2.1.2 Prenovljeni uni nart v veljavi od 1. 9. 2011 ............................................................................. 4

2.2 SREDNJE IZOBRAEVANJE ........................................................................................................................... 7

2.2.1 Srednje strokovno in poklicno-tehniko izobraevanje .............................................................. 7

2.2.2 Srednje poklicno izobraevanje .................................................................................................. 8

3 DOSEDANJE OBJAVE ...........................................................................................9

3.1 CELINI CIKEL .......................................................................................................................................... 9

3.2 MITOZA ............................................................................................................................................... 10

3.3 RAZUMEVANJE IN PREDSTAVE DIJAKOV ....................................................................................................... 12

4 MATERIAL IN METODE .................................................................................... 14

4.1 VZOREC ................................................................................................................................................ 14

4.1.1 Zaetni vpraalnik .................................................................................................................... 14

4.1.2 Konni vpraalnik ..................................................................................................................... 19

4.1.3 Razvranje slik petnajstih faz mitoze ..................................................................................... 20

4.2 POTEK RAZISKAVE ................................................................................................................................... 20

5 REZULTATI .......................................................................................................... 21

5.1 ZAETNI VPRAALNIK .............................................................................................................................. 23

5.2 KONNI VPRAALNIK IN PRIMERJAVA Z ZAETNIM VPRAALNIKOM .................................................................... 52

5.3 RAZVRANJE SLIK PETNAJSTIH FAZ MITOZE .................................................................................................. 61

VI



6 RAZPRAVA ........................................................................................................... 70

6.1 ZAETNI VPRAALNIK .............................................................................................................................. 70

6.2 PRIMERJAVA ZAETNEGA IN KONNEGA VPRAALNIKA ................................................................................... 77

6.3 KONNI VPRAALNIK ............................................................................................................................... 77

6.4 RAZVRANJE SLIK PETNAJSTIH FAZ MITOZE ................................................................................................. 77

7 SKLEPI .................................................................................................................. 78

8 POVZETEK ........................................................................................................... 79

9 VIRI ........................................................................................................................ 80

ZAHVALA ............................................................................................................................................................ 84

PRILOGE.............................................................................................................................................................. 85

VII



KAZALO SLIK

SLIKA 1: CELINI CIKEL (VIR: QIAN IN SOD., 2001) ....................................................................................................... 9

SLIKA 2: FAZE MITOZE (VIR: STUEK, 2004, STR. 107)................................................................................................ 10

SLIKA 3: IVALSKA IN RASTLINSKA CELICA (VIR: IRCELJ, 2000, STR. 1)............................................................................ 15

SLIKA 4: DELITEV CELIC (VIR: VILHAR, 2010) ............................................................................................................. 16

SLIKA 5: VIJANICA DNA (VIR: CLARK, 2007) ............................................................................................................ 17

VIII



KAZALO GRAFOV

GRAF 1: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KATERA IVA BITJA SO ZGRAJENA IZ CELIC ..................................................... 23

GRAF 2: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, ALI SO VSE CELICE V LOVEKEM TELESU ENAKE ............................................. 23

GRAF 3: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, ALI VEDO, KAJ JE MITOZA .......................................................................... 24

GRAF 4: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, ALI VEDO, KAJ JE MITOZA (OPIS) ................................................................. 24

GRAF 5: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, ALI VEDO, KJE POTEKA MITOZA .................................................................. 25

GRAF 6: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, ALI VEDO, KJE POTEKA MITOZA (OPIS) ......................................................... 25

GRAF 7: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, ALI VEDO, KDAJ POTEKA MITOZA ................................................................ 26

GRAF 8: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, ALI VEDO, KDAJ POTEKA MITOZA (OPIS) ....................................................... 26

GRAF 9: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, ALI VEDO, ZAKAJ JE POTREBNA MITOZA........................................................ 27

GRAF 10: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, ALI VEDO, ZAKAJ JE POTREBNA MITOZA (OPIS) ............................................ 27

GRAF 11: ODGOVORI UENCEV NA NALOGO, PRI KATERI SO MORALI NARISATI CELICO IN OZNAITI NJENE DELE ....................... 28

GRAF 12: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KAJ JE CELICA ....................................................................................... 29

GRAF 13: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KATERE RAZLIKE MED RASTLINSKO IN IVALSKO CELICO POZNAJO .................... 30

GRAF 14: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KAKEN JE POMEN CELICE V IVEM BITJU.................................................... 31

GRAF 15: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KAKO SI PREDSTAVLJAJO MNOENJE CELIC .................................................. 32

GRAF 16: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KAJ SO SPOLNE CELICE ............................................................................ 33

GRAF 17: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KAKO NASTANEJO SPOLNE CELICE ............................................................. 34

GRAF 18: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KAJ JE DNA (OPIS) ................................................................................ 35

GRAF 19: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KAJ JE DNA (RISBA) .............................................................................. 35

GRAF 20: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, ALI VSA IVA BITJA DEDUJEJO LASTNOSTI .................................................... 36

GRAF 21: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KAJ JE GEN .......................................................................................... 37

GRAF 22: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, PRI KATERIH IVIH BITJIH POTEKA CELINA DELITEV ....................................... 38

GRAF 23: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KAKO SI PREDSTAVLJA. DA SE LASTNOSTI STAREV PRENAAJO NA POTOMCE .... 38

GRAF 24: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KJE SE NAHAJA GENETSKA INFORMACIJA .................................................... 39

GRAF 25: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KAKO TO, DA SE LJUDJE RAZLIKUJEMO MED SEBOJ PO VIDEZU IN LASTNOSTIH .... 40

GRAF 26: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, V KATERIH CELICAH V NAEM TELESU SE NAHAJAJO GENI ............................... 41

GRAF 27: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, IZ ESA SO ZGRAJENI KROMOSOMI ........................................................... 42

GRAF 28: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KJE SE NAHAJAJO KROMOSOMI ................................................................ 42

GRAF 29: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KATERA CELICA VSEBUJE GENSKO INFORMACIJO ZA BARVO OI PRI NEKEM IVEM

BITJU ........................................................................................................................................................ 43

GRAF 30: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KAJ ODLOA O TEM ALI SE BO RODILA DEKLICA ALI DEEK .............................. 43

GRAF 31: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, ALI IMAJO ZDAJ ALI PA SO IMELI V PRETEKLOSTI DOMA IVALI ......................... 44

GRAF 32: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KATERE IVALI IMAJO ALI SO IMELI DOMA................................................... 44

GRAF 33: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, ALI JE MOGOE, DA IMA RNA MAKA TIGRASTE MLADIE ............................. 45

IX



GRAF 34: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KATERA TRDITEV JE PRAVILNA, E SE PARITA PES IN MAKA ............................ 46

GRAF 35: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, EMU SE CELICE V TVOJEM TELESU DELIJO .................................................. 46

GRAF 36: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KAKO SI PREDSTAVLJAJO ZARAANJE RANE ................................................ 47

GRAF 37: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KAKO SE STRINJAJO S TRDITVAMI V POVEZAVI Z BIOLOGIJO ............................. 50

GRAF 38: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KAKO SE STRINJAJO S TRDITVAMA V POVEZAVI Z RAZISKAVO ........................... 51

GRAF 39: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KATERA BITJA SO ZGRAJENA IZ CELIC ......................................................... 53

GRAF 40: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KAJ JE MITOZA ...................................................................................... 54

GRAF 41: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KJE POTEKA MITOZA .............................................................................. 54

GRAF 42: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KDAJ POTEKA MITOZA ............................................................................ 55

GRAF 43: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, ZAKAJ JE POTREBNA MITOZA ................................................................... 56

GRAF 44: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE: NARII, KAKO SI PREDSTAVLJA MNOENJE CELIC ......................................... 57

GRAF 45: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, PRI KATERIH IVIH BITJIH POTEKA CELINA DELITEV ...................................... 58

GRAF 46: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KJE SE NAHAJAJO KROMOSOMI V LOVEKI CELICI ........................................ 58

GRAF 48: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KAKO SI PREDSTAVLJAJO ZARAANJE RANE ................................................ 59

GRAF 49: ODGOVORI UENCEV NA VPRAANJE, KOLIKO SE STRINJAJO S TRDITVAMA V ZVEZI Z RAZISKAVO .............................. 60

GRAF 50: ODGOVORI UENCEV PRI UVRANJU FAZE 1 ............................................................................................... 62




GRAF 54:ODGOVORI UENCEV PRI UVRANJU FAZE 5 ................................................................................................ 64




GRAF 58: ODGOVORI UENCEV PRI UVRANJE FAZE 9 ................................................................................................ 66

GRAF 59: ODGOVORI UENCEV PRI UVRANJU FAZE 10 ............................................................................................. 66






X



KAZALO TABEL

TABELA 1: PRAVILNI ODGOVORI NA VPRAANJA V ZAETNEM VPRAALNIKU ..................................................................... 15

TABELA 2: TEVILO IN DELE UENCEV, KI SO ODGOVORILI NA VSAKO OD TIRIINTRIDESETIH VPRAANJ ZAETNEGA VPRAALNIKA 21

TABELA 3: TEVILO IN DELE UENCEV, KI SO ODGOVORILI NA VSAKO OD DESETIH VPRAANJ KONNEGA VPRAALNIKA ............. 22

TABELA 4: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KAJ JE MITOZA (OPIS) ............................................... 24

TABELA 5: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KJE POTEKA MITOZA ................................................. 25

TABELA 6: KATEGORIJE ODGOVOROV UENCEV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KDAJ POTEKA MITOZA (OPIS) ........................ 26

TABELA 7: KATEGORIJE ODGOVOROV UENCEV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, ZAKAJ JE POTREBNA MITOZA (OPIS) ................ 27

TABELA 8: KATEGORIJE ZA UVRANJE RISB CELICE ....................................................................................................... 28

TABELA 9: KATEGORIJE ODGOVOROV UENCEV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KAJ JE CELICA ............................................. 29

TABELA 10: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KATERE SO RAZLIKE MED RASTLINSKO IN IVALSKO CELICO

............................................................................................................................................................... 30

TABELA 11: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KAKEN JE POMEN CELICE V IVEM BITJU .................... 31

TABELA 12: KATEGORIJE ZA UVRANJE RISB ............................................................................................................. 32

TABELA 13: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KAJ SO SPOLNE CELICE ............................................ 33

TABELA 14: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KAKO NASTANEJO SPOLNE CELICE.............................. 34

TABELA 15: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KAJ JE DNA ......................................................... 35

TABELA 16: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KAJ JE KROMOSOM ................................................ 36

TABELA 17: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KAJ JE GEN ........................................................... 37

TABELA 18: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KAKO SI PREDSTAVLJA, DA SE PRENAAJO LASTNOSTI

STAREV NA POTOMCE ................................................................................................................................. 39

TABELA 19: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KJE V CELICI SE NAHAJA GENETSKA INFORMACIJA .......... 40

TABELA 20: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, ZAKAJ SE LJUDJE RAZLIKUJEMO MED SEBOJ PO VIDEZU IN

DRUGIH LASTNOSTIH .................................................................................................................................... 41

TABELA 21: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KAJ ODLOA ALI SE BO RODILA DEKLICA ALI DEEK ........ 44

TABELA 22: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, ALI JE MOGOE, DA IMA RNA MAKA TIGRASTE MLADIE

............................................................................................................................................................... 45

TABELA 23: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, EMU SE CELICE V TVOJEM TELESU DELIJO .................. 47

TABELA 24: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KAKO SI PREDSTAVLJAJO ZARAANJE RANE ................ 48

TABELA 25: STATISTINA POMEMBNOST RAZLIK MED ODGOVORI UENCEV NA ZAETNI IN KONNI VPRAALNIK (STATISTINO

POMEMBNE RAZLIKE SO ZAPISANE V KREPKEM TISKU.) ........................................................................................ 52

TABELA 26: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KAJ JE MITOZA ...................................................... 54

TABELA 27: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KJE POTEKA MITOZA ............................................... 55

TABELA 28: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KDAJ POTEKA MITOZA ............................................ 55

TABELA 29: KATEGORIJE ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, ZAKAJ JE POTREBNA MITOZA .................................... 56

XI



TABELA 30: KATEGORIJE ZA UVRANJE SLIK .............................................................................................................. 57

TABELA 31: KATEGORIJA ODGOVOROV PRI VPRAANJU ODPRTEGA TIPA, KAKO SI PREDSTAVLJAJO ZARAANJE RANE ................ 59

TABELA 32: STATISTINA POMEMBNOST RAZLIK MED RAZVRANJEM SLIK FAZ MITOZE NA ZAETKU IN NA KONCU UNE URE

(STATISTINO POMEMBNE RAZLIKE SO ZAPISANE V KREPKEM TISKU.) ..................................................................... 61

XII



KAZALO PRILOG

PRILOGA A: ZAETNI VPRAALNIK...................................................................................................................... 85

PRILOGA B: TEST SLIK MITOZE ............................................................................................................................ 89

PRILOGA C: KONNI VPRAALNIK....................................................................................................................... 90

1


Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoka fakulteta, 2012

1 UVOD

Sredi 19. stoletja se je oblikovala nova bioloka misel, celina teorija ivljenja. Biologi so

postali prepriani, da je temelj ivljenja celica. Ta je osnovna funkcionalna in gradbena

enota ivih bitij. Dedne informacije med generacijami pa se prenaajo z delitvijo celice

(Jerman, 2010). V tem obdobju je ivel tudi Walter Fleming (18431905), nemki biolog,

ki je za celino delitev uvedel izraz mitoza in prvi opisal ve faz mitoze. Do tedaj takno

raziskovanje ni bilo mogoe zaradi slabe loljivosti mikroskopov in nerazvitih tehnik

barvanja (Strgar, Vraj, 2011b). Flemingovo odkritje mitoze je eno najpomembnejih v

zgodovini celine biologije.

V dananjem asu je celica e dobro poznana. Poznani so vsi organeli in njihove funkcije.

Ravno tako sta poznana proces celine delitve in njegov pomen. Poznane so tudi posledice

nepravilnega loevanja kromosomov v procesu celine delitve kromosomske mutacije.

Obe temi, celica in genetika, sta zaradi svoje pomembnosti zastopani tudi v unih nartih

biologije za osnovne in srednje ole. Tako uenci v osnovnih olah zgradijo temelje, na

katere se bodo skozi nadaljnje olanje nalagale nadaljnje informacije o celici in genetiki.

Zagotovitev dobrih temeljev omogoa celostna obravnava celice v osnovni oli. Uenci se

spoznajo s celinimi organeli, njihovimi funkcijami, z molekulo DNA in njenim pomenom

ter s celino delitvijo. Celica in genetika sta zahtevni temi za razumevanje, eprav ju

velikokrat lahko naveemo na vsakodnevno ivljenje in lastne izkunje. Vpraanja, kako se

nam zacelijo odrgnine, zakaj rastemo, zakaj smo podobni svojim starem, starim starem

ali zakaj je grm na vrtu vsako leto bujneji, so razloljiva z znanjem, ki smo ga pridobili s

poznavanjem celice in genetike.

Uitelji so tako postavljeni pred izziv, kako vsebino predstaviti na im razumljiveji nain.

Ena izmed kritinih vsebin za razumevanje je mitoza. Z raziskavo smo eleli preveriti,

kakno znanje imajo uenci na tem podroju kot tudi, kakna je uinkovitost metode dela,

ki je predstavljena v literaturi (Shields, 2006).

2



1.1 HIPOTEZE

Postavili smo naslednji delovni hipotezi:

1. Odgovori dijakov 1. letnika srednje ole na izbrana vpraanja v povezavi s celico in

genetiko ne kaejo zadovoljivega znanja. Zadovoljivo znanje je, da vsaj 46 % dijakov

na vpraanje odgovori pravilno.

2. Metoda razvranja slik faz mitoze je uspeen nain uenja mitoze. Pokazatelj

uspenosti je zmonost dijakov, da po uni uri pravilno razvrstijo slike faz mitoze.

3



2 UNI NART IN CELICA

Une narte sprejema in potrdi Strokovni svet Republike Slovenije za splono

izobraevanje, ki pripada Ministrstvu za olstvo in port.

2.1 OSNOVNOOLSKO IZOBRAEVANJE

2.1.1 Uni nart, ki je bil v veljavi od 12. 11. 1998 do 31. 8. 2011

Uni nart (Verkovnik in sod., 1998) zajema biologijo v osmem in devetem razredu. V

osmem razredu biologija obsega 52 ur. Pouk oblikujejo vsebine s podroij ekologije in

sistematike (biologija kot znanost in veda, osnove ekologije, ivljenjska pestrost in

sistematika z evolucijo). V devetem razredu biologija obsega 64 ur in je posveena

obravnavi loveka. Obravnavane teme vkljuujejo celico, tkiva, organe, gibala, ivni

sistem, utila, dihala, prebavila, krvna obtoila, izloala, hormonalne leze ter spolovila in

razmnoevanje.

V devetem razredu imajo uenci pri uni temi celice, tkiva, organi naslednje cilje:

spoznajo mikroskopsko zgradbo celice,

znajo povezati zgradbo celice z njeno funkcijo,

znajo skicirati celico,

razlikujejo rastlinsko celico od ivalske,

spoznajo tipe delitve celic: celino delitev (mitozo) in redukcijsko delitev (mejozo).

S temi cilji uenci usvojijo pojme celica, celina membrana, celina stena, protoplazma,

citoplazma, jedro, kromosom, mejoza, mitoza, kloroplast, DNA in vakuola (Verkovnik,

Zupan, Novak, 1998).

4



2.1.2 Prenovljeni uni nart v veljavi od 1. 9. 2011

Uni nart, ki je stopil v veljavo s 1. 9. 2011 (Vilhar in sod., 2011), je nadgradnja

prejnjega unega narta.

Po programu je obseg biologije v osmem razredu 52 ur in v devetem razredu 64 ur. V

osmem razredu uenci obravnavajo naslednje teme: biologija kot veda, raziskovanje in

poskusi, celica in dedovanje, zgradba in delovanje loveka. Pri temi celica in dedovanje

uenci:

prepoznajo, opiejo, skicirajo in oznaijo pod svetlobnim mikroskopom razvidne

dele celice,

primerjajo zgradbo in delovanje celice loveka s celicami drugih ivali, rastlin, gliv

in bakterij,

razumejo vlogo celinih organelov (jedro, membrana, kloroplast, mitohondrij) in

primerjajo njihovo delovanje v razlinih tkivih in v razlinih organizmih,

razumejo, da imajo celice vseh organizmov enotno osnovno zgradbo in delovanje,

razumejo, da celice izmenjujejo snovi z okoljem skozi celino membrano,

razumejo, da celice gliv, rastlin in ivali v jedru vsebujejo molekule DNA (izraz

DNK se uporablja samo v poljudnih besedilih (SBD, 2012)), ki so nosilci dedne

informacije (genov),

razumejo, da je dedna informacija zapisana z zaporedjem osnovnih enot

nukleotidov (model veriice),

razumejo, da je nain zapisa dedne informacije enak pri vseh organizmih,

spoznajo, da so vse telesne celice vecelinega organizma (tudi loveka) praviloma

genetsko enake in vsebujejo dedne informacije od oeta in matere,

5



spoznajo, da se razvoj vecelinega organizma zane iz ene oplojene jajne celice,

spoznajo, da se tevilo celic poveuje s celino delitvijo (mitozo), pri kateri iz ene

celice nastaneta dve celici z enakim dednim materialom (kopijama DNA), in da

celina delitev prispeva k rasti tkiv in organizma,

razumejo, da celina delitev stee po obdobju rasti celice, v katerem se DNA v

jedru podvoji in se podvoji tudi tevilo nekaterih organelov (mitohondrijev in

kloroplastov),

razloijo, da se med mitozo podvojena DNA razdeli med dve herinski celici, tako

da vsaka herinska celica prejme enak izvod DNA.

Uenci torej najprej spoznajo, da je v celici dedni material in kakne so osnove dedovanja.

V devetem razredu pa pridobljeno znanje nadgradijo in poveejo z osnovnimi koncepti

evolucije in drugimi temami, ki so predvidene v unem nartu. V devetem razredu uenci

obravnavajo naslednje teme: biologija in druba, raziskovanje in poskusi, kemija ivih

sistemov, dedovanje, biotehnologija, evolucija, razvranje ivih organizmov, biotska

pestrost, biomi in biosfera, vpliv loveka na naravo in okolje. Uenci v sklopu teme

dedovanje:

ponovijo zgradbo celice in razumejo, da je v vsaki celici (celinem jedru)

organizma dedni zapis za njegove lastnosti,

razumejo, da je v kromosomu vsa genetska informacija shranjena v molekuli DNA,

beljakovine pa pomagajo podpirati zgradbo in delovanje kromosoma (opomba:

kromosomi so kompleksi DNA in beljakovin),

razumejo, da je gen odsek molekule DNA,

spoznajo, da je genska informacija organizirana v loene enote kromosome,

6



razumejo pomen natannega podvojevanja DNA za prenaanje nespremenjenega

genskega zapisa iz celice v celico in iz roda v rod (spoznajo, da se med mitozo

podvojena kromosomska DNA razdeli med herinski celici, tako da vsaka

herinska celica prejme enako tevilo kromosomov istega tipa, torej enak genski

zapis; pri diploidnem organizmu sta homologna kromosoma v vsaki herinski

celici),

spoznajo, da pri spolnem razmnoevanju nastajajo potomci, ki podedujejo po pol

genskega materiala od vsakega od starev, genski material (diploidno tevilo

kromosomov) se kombinira iz dveh razlinih celic, od katerih vsaka izvira od enega

izmed starev,

spoznajo, da pri oploditvi enska in moka spolna celica prispevata po en komplet

kromosomov, tako da nastane spojek z dvema kompletoma kromosomov,

razumejo pomen mejoze pri nastajanju spolnih celic (prepolovitev tevila

kromosomov, nove kombinacije genov na kromosomih),

spoznajo, da lahko dedno lastnost doloa eden ali ve genov in da lahko en gen

vpliva na ve kot eno lastnost organizma,

razumejo osnovna naela prenaanja lastnosti od starev na potomce

(homozigotnost, heterozigotnost, dominantnost, recesivnost, krianci, vmesni znaki

idr.) (Vilhar in sod., 2011).

Posodobljeni uni nart za osnovno olo je podrobneji od dosedanjega. Ciljev je sicer ve,

vendar po mojem mnenju nudijo uencu boljo predstavo o temi, ki se obravnava, in s tem

tudi laje razumevanje teme. Posodobljeni uni nart je bolji tudi zato, ker ima vkljuene

teme, ki jih dosedanji uni nart ni imel (biotehnologija, biotska pestrost, biomi in biosfera,

vpliv loveka na naravo in okolje), in priblia uencu bioloke teme z uporabo

pridobljenega znanja v vsakdanjem ivljenju. Nove teme v unem nartu pa tudi

omogoajo vstop znanosti in novih dosekov v olsko okolje.

7



2.2 SREDNJE IZOBRAEVANJE

2.2.1 Srednje strokovno in poklicno-tehniko izobraevanje

Katalog znanja iz biologije za srednje strokovno in poklicno-tehniko izobraevanje

(Zupani, Viar, Gobec, 2007) je razdeljen na dva dela: obvezni del (68 ur) in dodatni del,

ki ponuja 10 izbirnih modulov splonega znanja biologije.

Obvezni del zajema minimalno splono znanje biologije, ki ga dijaki potrebujejo za

ivljenje. Una sklopa obveznega dela sta Osnovni koncepti delovanja ivljenja in ravni

organizacije v ivi naravi ter Osnovni koncepti delovanja ekolokih procesov ter

ohranjanje naravnih vrednot in biodiverzitete.

Eden izmed unih ciljev sklopa Osnovni koncepti delovanja ivljenja in ravni organizacije

v ivi naravi je tudi razumevanje, da je celica osnovna in funkcionalna enota ivega, da v

njej potekajo ivljenjski procesi, kot so dihanje, fotosinteza, dedovanje, rast,

razmnoevanje, evolucijski razvoj, staranje, in procesi, ki vodijo v bolezni, okvare.

Dodatni del (izbirni moduli) zajema splono znanje biologije, potrebno za nadaljevanje

izobraevanja na viji stopnji, za razumevanje poklicne stroke in za prehajanje med

programi. Pri nartovanju pouka profesor biologije avtonomno razporeja obravnavanje

izbranih modulov.

Izbirni moduli so:

genetika in evolucija,

primerjava strukture in funkcije ivih bitij,

biologija celice,

bioloko laboratorijsko in terensko delo,

biologija loveka,

ekologija tal,

mikrobiologija,

biotehnologija,

ebelarstvo,

8



varstvena biologija in sonaravno vzdrevanje antropogenih ekosistemov.

V modulu Biologija celice (35 ur) so trije cilji povezani z delitvijo celice:

poznati osnovne procese celine delitve in njihov pomen,

razumeti razlike med procesi v mitozi in mejozi,

razumeti procese rasti in specializacije celic ter navezati na delitev celic v zaetni

fazi razvoja organizma in njegovega obnavljanja.

Med primeri dejavnosti za pouk je navedeno tudi mikroskopiranje, ker uenci opazujejo

faze celinih delitev in kromosome (Zupani, Viar, Gobec, Mri, 2007).

2.2.2 Srednje poklicno izobraevanje

Katalog znanja za srednje poklicno izobraevanje predmetu naravoslovje namenja 132 ur,

v katerih dijaki pridobijo temeljno znanje, ki jim omogoa razumevanje fizikalnih,

kemijskih in biolokih pojavov in procesov. Ta znanja posameznik potrebuje za ivljenje

ne glede na poklic, ki ga opravlja.

Bioloki del naravoslovja je sestavljen iz dveh sklopov: Delovanje lovekega telesa in

ohranjanje zdravja ter Ekologija. V sklopu Delovanje lovekega telesa in ohranjanje

zdravja je uni cilj poznavanje celice kot osnovne gradbene in funkcionalne enote

ivljenja, ni pa cilja, neposredno povezanega z delitvijo celice (Pobernik, Skvar,

Verovnik, Viar, 2007).

S primerjavo katalogov znanja za srednje strokovno (SSI) in poklicno-tehniko

izobraevanje (PTI) ter srednje poklicno izobraevanje (SPI) ugotovimo, da ima srednje

strokovno in poklicno-tehniko izobraevanje po programu ve ur biologije kot srednje

poklicno izobraevanje. V skladu s tem imata programa SSI in PTI bolj razdelane sklope s

podrobnejo obravnavo. Tako imata SSI in PTI programa v sklopu Biologija celice

podrobno obravnavo delitve celice, medtem ko ima SPI le sploen pregled biologije celice.

9



3 DOSEDANJE OBJAVE

3.1 CELINI CIKEL

Celini cikel je iz dveh glavnih delov. Prvi je interfaza, to je obdobje med dvema celinima

delitvama. V tem obdobju celica raste, se

razvija in pripravi na delitev. Drugi del

celinega cikla pa je faza M

(mitoticphase), ki vkljuuje mitozo in

citokinezo.

V interfazi je obdobje prve rastne faze

(G1), v katerem celica raste, temu sledi

obdobje podvojevanja DNA (S) in obdobje

druge rastne faze (G2), v katerem celica

sintetizira beljakovine, ki so potrebne med

mitozo. Delitev jedra celice potee v

mitozi, s citokinezo pa se razdeli

citoplazma in s tem celica.

Celini cikel pri razlinih celicah traja razlino dolgo. Prej kot v enem dnevu je, na primer,

konan celini cikel celic, ki gradijo dihalne poti, pri jetrnih celicah pa cikel lahko traja

tudi ve kot leto dni. Nekatere vrste celic (ivne celice) pri odraslem loveku izgubijo

sposobnost podvojevanja in delitve. Pravimo, da so vstopile v obdobje mirovanja (G0).

Priblino 95 % ivljenja celica preivi v interfazi, v obdobju G1 (Peterlin in Writzl, 2003).

Tu se najpogosteje odloa o usodi celice: delitev, mirovanje (G0) ali apoptoza (celina

smrt).

Slika 1: Celini cikel (Vir: Qian in sod.,

2001)

G0

10



3.2 MITOZA

Kot e omenjeno, je del celinega cikla celina delitev, ki je sestavljena iz dveh delov:

mitoze in citokineze. S citokinezo iz materinske celice nastaneta dve herinski celici.

Mitoza (delitev jedra) pa je tista, ki poskrbi, da imata herinski celici dedno informacijo,

enako materinski celici. Z mitozo se delijo jedra telesnih (somatskih) celic. Delitev celic je

potrebna za veanje tevila celic, kar omogoa rast organizma in nadomeanje

pokodovanih ali odmrlih celic, s imer se organizem obnavlja.

Mitoza (slika 2) poteka v ve zaporednih fazah (stopnjah). Te so profaza, prometafaza,

metafaza, anafaza in telofaza. Med dvema mitozama je celica v interfazi.

Slika 2: Faze mitoze (Vir: Stuek, 2004, str. 107)

11



Prva faza delitve je profaza. Tvori se delitveno vreteno, ki sodeluje pri organizaciji

kromosomov. V ivalskih celicah je delitveno vreteno iz dveh centrosomov, ki potujeta

proti nasprotnima poloma celice. V vsakemu centrosomu sta dva centriola, med seboj

pravokotno usmerjena, ki ju gradijo mikrotubuli. Nekatere rastlinske celice nimajo

centriolov in le-ti niso potrebni za tvorbo delitvenega vretena. Delitveno vreteno ima tri

tipe mikrotubulov: arkasti (astralni), polni in kinetohorni mikrotubuli. V profazi se

kromosomi spiralizirajo (krajajo in debelijo). Razgrajati se prine jedrni ovoj in jedrce

izgine.

Profazi sledi prometametafaza. Centrosoma na nasprotnih polih celice oblikujeta delitveno

vreteno, ki oznauje mesto herinske celice. Po razgradnji jedrnega ovoja se kinetohorni

mikrotubuli tvorijo v centriolu in rastejo stran od polov celice. Kinetohorni mikrotubul, ki

se dotakne kinetohor,a ostane nanj trdno vezan. V primeru, da se kinetohorni mikrotubul

ne dotakne kinetohora, se le-ta povrne v centriol. Kinetohorni mikrotubuli z nasprotnih

polov celice so vezani na kinetohor sestrskih kromatid. Do konca prometafaze je delitveno

vreteno dokonano.

V metafazi se sestrske kromatide poravnajo v osrednji (ekvatorialni) ravnini. Vsak par

kromatid je povezan z obema poloma celice preko kinetohornih mikrotubulov.

Organizacija sestrskih kromatid v eno samo vrsto vzdol ekvatorialne ravni omogoa

enakomerno razdelitev kromatid med celicama. V tej fazi so kromosomi najkraji in

najdebeleji, zato jih je najlaje opazovati in preteti.

Tretja faza delitve je anafaza. Povezava med sestrskima kromatidama se prekine. Vsaka

kromatida (zdaj kromosom) je povezana le z enim od polov celice. Kromosomi potujejo

proti polu celice, na katerega so vezani tako, da se kinetohorni mikrotubuli krajajo. Pola

celice se oddaljujeta od drug drugega, kar jima omogoa rast polnih mikrotubulov, ki

rastejo v nasprotni smeri.

Zadnja faza delitve je telofaza. V telofazi kromosomi prispejo na pola in se despiralizirajo

(odvijejo) ter tako postanejo tanji in manj vidni. Ponovno se tvorita jedrna ovojnica in

jedro.

12



Citokineza omogoa loitev herinskih celic. V ivalskih celicah se citokineza prine

kmalu po anafazi. Zaetek, ki ga sestavljajo miozinski proteini in aktinski filamenti, se

tvori ob plazemski membrani. Miozin hidrolizira ATP, ki kraja obro in tako stisne

plazemsko membrano, da tvori zaetek, ki se guba navznoter. Gubanje poteka, dokler se

celica ne preipne na pol (Brooker, 2011).

3.3 RAZUMEVANJE IN PREDSTAVE DIJAKOV

Predstava pomeni nekaj, kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve zaznav, kot

posledica izkuenj, vedenja, miselne ali ustvene dejavnosti (SSKJ, 2010). Predstave o

neki temi si ustvarijo uenci sami. Nekatere od teh predstav so napane, zmotne, torej se

razlikujejo od znanstveno sprejetih konceptov. Napane predstave onemogoajo

kakovostno uenje (Kse, 2008), ker temeljijo na osebnih izkunjah in se jih teko

znebimo ali obidemo na poti do smiselnega razumevanja teme.

V zadnjih nekaj desetletjih je bilo veliko pozornosti namenjene identificiranju zmot v

razumevanju in predstavah uencev, dijakov in tudentov o tevilnih temah. Napane

predstave so pri dijakih in tudentih globoko zakoreninjene, saj jih s seboj prinesejo iz

preteklih let olanja. tudije so pokazale, da imajo uenci osnovnih in srednjih ol tevilne

napane predstave v zvezi z biologijo celice in genetiko. Veina uencev in uiteljev je

ocenila, da so pojmi, kot so gen, DNA, kromosom in celina delitev, zahtevni za uenje

(Dikmenli, 2009).

Razumevanje procesa mitoze in mejoze je temeljno za razumevanje genetike, reprodukcije,

rasti in razvoja. Vemo pa, da je ta tema za uence pogosto teko razumljiva. Raziskave so

pokazale, da imajo dijaki (17 let in ve) in tudenti teave z razumevanjem konceptov in

procesov v genetiki (Saka in sod., 2006). Za pomo pri razlagi mitoze in mejoze najdemo v

literaturi predloge za razline pripomoke, na primer volno (Locke, McDermid, 2005),

nogavice (Chinnici, ZarohNeth, Sherman, 2006) in igro vlog (Wyn, Stegnik, 2000).

13



V Veliki Britaniji so v raziskavi, v kateri so sodelovali uenci, stari od 14 do 16 let,

raziskovali razumevanje pojma gen. Rezultati so pokazali, da imajo uenci omejeno

osnovno razumevanje, kje se geni nahajajo ter kakni sta njihova funkcija in struktura

(Lewis in sod., 2000). V okviru raziskave, ki so jo izvedli v Turiji, so prosili 175 uencev

treh razlinih starostnih skupin, naj nariejo strukturo gena, DNA in kromosoma v celici

ter zapiejo razlago teh treh pojmov. Odkrili so, da uenci slabo razumejo pojma gen in

DNA. Vse tri starostne skupine so imele tudi alternativne predstave o pomenu raziskovanih

pojmov (Saka in sod., 2006).

Eden izmed nainov preverjanja razumevanja in predstav uencev je risanje. Risanje je

hiter, enostaven in zabaven nain odgovarjanja na vpraanja. Uenci se lahko prosto

izraajo in niso obremenjeni z doseganjem enakega znanja kot raziskovalec. Slike, ki jih

uenci ustvarijo, nam dajo vpogled v njihove misli in ustva. Takna tehnika je uspena

alternativa pri uencih, ki teje verbalno izrazijo svoja ustva (Kse, 2008). Dikmenli

(2009) je metodo risanja uporabila v raziskavi o napanih predstavah o celinem ciklu.

Rezultati so pokazali, da so najpogosteje napane predstave tudentov naslednje:

DNA se podvoji v profazi, interfaza je mirujoa faza mitoze,

tevilo kromosomov se v profazi podvoji in v anafazi prepolovi,

tevilo kromosomov v mejozi I ostane enako in se prepolovi v mejozi II,

med celino delitvijo imajo kromosomi vedno dve kromatidi.

Razloge za napane predstave poteka mitoze in mejoze je identificirala kot nerazlikovanje

med podvojevanjem, parjenjem in loevanjem kromosomov ter kot ugibanje, ali se ti

procesi dogajajo pri mitozi, mejozi ali pri obeh.

Waldron (2010) je v svoji raziskavi nala dve pogosti napaki uencev. Ena ugotovitev je

bila, da uenci ne razlikujejo med mitozo in mejozo. Druga pa, da uenci ne razumejo

vloge mejoze pri dedovanju, torej zakaj so potomci podobni starem ali zakaj so med brati

in sestrami genetske razlike.

14



4 MATERIAL IN METODE

4.1 VZOREC

Raziskavo smo opravili novembra in decembra 2010 na Srednji gozdarski in lesarski oli v

Postojni. V raziskavi je sodelovalo 99 dijakov prvega letnika (63 mokih in 35 ensk; en

dijak ni odgovoril,) in sicer smeri bolniar negovalec (20 dijakov), gozdar in mizar (21),

zdravstvena nega (29) in gozdarski tehnik (29). Programi bolniar negovalec, gozdar in

mizar so triletni programi (SPI), programa zdravstvena nega in gozdarski tehnik sta

tiriletna programa (SSI). Programa mizar in gozdar v prvem letniku olanja nimata

biologije. Dijaki v programu zdravstvene nege so med raziskavo obravnavali celini cikel

in mitozo. Vsi drugi dijaki so to temo obravnavali samo v osnovni oli.

4.1.1 Zaetni vpraalnik

Dijaki so na zaetku une ure najprej odgovarjali na zaetni vpraalnik (priloga A). Tega je

sestavljalo 37 vpraanj, med katerimi je bilo 18 vpraanj izbirnega in 19 vpraanj odprtega

tipa. S prvimi tremi vpraanji smo zbrali podatke o programu in letniku olanja

udeleencev ter o njihovem spolu. Nadaljnjih 31 vpraanj (vpr. 127 in 2932) je

preverjalo trenutno znanje genetike med dijaki. Vkljuevalo je vpraanja o mitozi (kaj je

mitoza, kje in kdaj poteka, kaken je njen pomen), celici (katera iva bitja so zgrajena iz

celic, kaj so DNA, kromosom in gen) in dednosti (prenaanje lastnosti starev na potomce).

Z enim vpraanjem (vpr. 28) smo eleli zbrati podatke o tem, ali dijaki imajo oziroma so

imeli v preteklosti doma ivali, ker smo predvidevali, da to vpliva na njihovo poznavanje

obravnavane tematike. Ob koncu vpraalnika sta bila e dva sklopa vpraanj, pri katerih so

dijaki s pomojo petstopenjske Likertove lestvice ocenjevali svoje strinjanje s trditvami v

zvezi z biologijo in z raziskavo, v kateri so sodelovali.

Vpraalnik vsebuje teme, ki so zajete v unem nartu za biologijo v osmem in devetem

razredu osnovne ole. Veina vpraanj (114, 16, 18, 20, 13, 24 in 31) zajema snov, ki so

jo uenci usvojili pri temi celica, tkiva in organi v devetem razredu. Vsebina vpraanj 12,

13 in 27 zajema snov, ki so jo uenci usvojili pri obravnavi teme spolovila in

razmnoevanje v devetem razredu. Vpraanje 30 zajema temo sistematika in evolucija iz

15



osmega razreda osnovne ole, kjer uenci definirajo pojem vrste. Preostalih devet vpraanj

(15, 17, 19, 21, 22, 25, 26, 29, 32) zajema teme, ki jih uenci v osnovni oli niso

obravnavali.

Pravilni odgovori na zastavljena vpraanja so zapisani v tabeli 1.

Tabela 1: Pravilni odgovori na vpraanja v zaetnem vpraalniku

1. Katera iva bitja so

zgrajena iz celic?

Uenci so morali obkroiti vseh est ivih bitij (bakterija,

ebela, lovek, hrast, paramecij, rdea munica).

2. Vse celice v

lovekem telesu so

enake.

Trditev, da so vse celice v lovekem telesu enake, je napana.

3. Ali ve, kaj je mitoza?

Opis.

Mitoza je delitev jedra celice, ki poskrbi, da imata herinski

celici dedno informacijo enako materinski celici.

4. Ali morda ve, kje

poteka mitoza? Opis.

Mitoza poteka v celici.

5. Ali morda ve, kdaj

poteka mitoza? Opis.

Mitoza poteka med delitvijo celice.

6. Ali morda ve, zakaj je

potrebna mitoza? Opis.

Mitoza je potrebna zato, da se dedni material natanno razdeli

med dve herinski celici.

7. Narii celico in oznai

njene dele.

Uenci so lahko narisali rastlinsko ali ivalsko celico. Primer:

Se nadaljuje na naslednji strani.

Slika 3: ivalska in rastlinska celica (vir: ircelj, 2000, str. 1)

16



Nadaljevanje s prejnje strani.

8. Kaj je celica? Celica je najmanja funkcionalna in organizacijska enota, ki e

kae vse znailnosti ivljenja.

9. Katere razlike med

rastlinsko in ivalsko

celico pozna?

Odgovor mora vsebovati naslednje razlike med rastlinsko in

ivalsko celico:

Rastlinska celica ivalska celica

kloroplast ni kloroplasta

velike celice manje celice

celulozna celina stena ni celulozne celine stene

vakuola ni vakuole

ni centriola centriol

ni bikov biki

rigidne oblike ni rigidne oblike

10. Kaken je pomen

celice v ivem bitju?

Pomen celice v ivem bitju je omogoanje ivljenja, ohranjanje

kompleksnosti bitja in opravljanje vseh funkcij kot ivo bitje.

11. Celice se mnoijo.

Narii, kako si to

predstavlja.

Odgovor vsebuje naslednje faze delitve celice ali vsaj njihove

najpomembneje elemente:


Slika 4: Delitev celic (vir: Vilhar, 2010)

17




12. Kaj so spolne celice? Spolne celice so celice, ki nastajajo in dozorevajo v spolnih

lezah.

13. Kako nastanejo

spolne celice?

Spolne celice nastajajo z mejozo.

14. Kaj je DNA? Opii

ali narii.

Deoksiribonukleinska kislina (DNA) je

molekula, ki je nosilka genetske

informacije v vseh ivih organizmih,

pomembna je pri razvoju in delovanju

ivih bitij.

15. Ali vsa iva bitja

dedujejo lastnosti?

Da, vsa bitja dedujejo lastnosti.

16. Kaj je kromosom?

Kromosom je struktura v jedru celice, ki vsebuje genetsko

informacijo.

17. Kaj je gen? Gen je zaporedje kodogenov na deoksiribonukleinski kislini

(DNA), ki predstavlja kodiran zapis za sintezo enega peptida in

ustreza enoti dedovanja, je nosilec dedne lastnosti.

18. Pri katerih ivih bitjih

poteka celina delitev?

Celina delitev poteka pri loveku, rastlinah, ivalih in glivah.

Preprosta delitev celice, ki jo imenujemo cepitev, poteka tudi

pri bakterijah.

19. Kako si predstavlja,

da se lastnosti prenaajo s

starev na potomce?

Lastnosti se s starev na potomce prenaajo preko meanja

genskega materiala ob spojitvi moke in enske spolne celice.

20. Kje v celici se nahaja

genska informacija?

Genska informacija se nahaja v deoksiribonukleinski kislini

(DNA), ki je v jedru celice. Se nadaljuje na naslednji strani.

Slika 5: vijanica DNA

(vir: Clark, 2007)

18




21. Kako to, da se ljudje

razlikujemo med seboj

po videzu in drugih

lastnostih?

Ljudje se med seboj razlikujemo zato, ker se pri vsakem

posamezniku geni izrazijo drugae. Poleg tega na vsakega

posameznika vplivata tudi okolje, v katerem ivi, in vzgoja.

22. V katerih celicah v

tvojem telesu se nahajajo

geni?

Geni se nahajajo v vseh celicah. Uenci so morali obkroiti vse

ponujene monosti.

23. Iz esa so zgrajeni

kromosomi?

Kromosomi so strukture, ki postanejo vidne zaradi zvijanja in

gubanja kromatina pri mitozi (delitvi jedra). Vsak kromosom je

iz dveh sestrskih kromatid (gosto navitje DNA).

24. Kje se nahajajo

kromosomi v loveki

celici?

Kromosomi se nahajajo v jedru celice.

25. Katera od celic

vsebuje gensko

informacijo za barvo oi

pri nekem ivem bitju?

Genetsko informacijo za barvo oi pri nekem ivem bitju

vsebujejo vse celice. Uenci so morali obkroiti vse ponujene

monosti.

26. Kaj pomeni izraz

"genski kod"?

Genetski kod je zaporedje treh nukleotidov (kodon) v mRNA,

ki doloa aminokislino pri sintezi proteinov.

27. Kaj odloa o tem ali

se bo rodila deklica ali

deek?

enske imajo dva izvoda spolnega kromosoma X (zapis XX),

moki pa en izvod spolnega kromosoma X in en izvod spolnega

kromosoma Y (zapis XY). Deklice podedujejo od vsakega

stara po en X kromosom, deki pa od matere podedujejo X

kromosom in Y kromosom od oeta.

28. Ali imate zdaj ali ste

imeli v preteklosti doma

ivali?


19



4.1.2 Konni vpraalnik

Po izvedeni uni enoti so dijaki odgovarjali na konni vpraalnik (priloga B), ki je

vseboval 13 vpraanj. S prvimi tremi vpraanji smo spet zbrali podatke o programu in

letniku olanja udeleencev ter o njihovem spolu. Poleg tega smo uporabili e 9 vpraanj iz

zaetnega vpraalnika, ki so se nanaala na snov, ki je bila obravnavana pri uni uri. Na

koncu pa je bilo vpraanje, pri katerem so dijaki s pomojo petstopenjske Likertove

lestvice e enkrat ocenjevali svoje strinjanje s trditvami v zvezi z raziskavo, v kateri so

sodelovali. S tem vpraalnikom smo zbrali podatke o uinkovitosti uporabljene metode

dela za uenje mitoze.


29. Ali je mogoe, da

ima maka tigraste

mladie?

Da, je mogoe, da ima rna maka tigraste mladie. Odvisno je

od tega, katere gene imata stara in kateri se izrazijo.

30. Parila se bosta pes in

maka. Katera trditev je

pravilna?

e bi se parila pes in maka, mladiev ne bi bilo.

31. emu se celice v

tvojem telesu delijo? Delitev celic je potrebna za rast telesa, nadomeanje

pokodovanih in odmrlih celic ter za nastajanje spolnih celic.

32. Zapii kako si

predstavlja zaraanje

rane.

Celjenje rane poteka v treh fazah: vnetni, regeneracijski in

reparacijski fazi. V prvi fazi se krvavitev zaustavi in naredi se

brazgotina iz kolagena. Rana je rdekasta, lahko otekla, topleja

in bolea. Po nekaj dneh nastopi druga faza (rekonstrukcija), v

kateri se zanejo pokodovane celice nadomeati z novimi,

robovi rane se pribliujejo. Novo nastale kapilare pripomorejo k

hitrejemu celjenju. V zadnji fazi nastaja ve kolagena, ki rano

krepi, nato pa se preoblikuje na nain, da se odveni kolagen

razgradi. Zadebeljena brazgotina se spremeni v tanko ploato

in belkasto brazgotino (Jedlovnik, 2007). Od uencev nismo

priakovali tako podrobnega odgovora, ustrezen bi bil vsak

20



4.1.3 Razvranje slik petnajstih faz mitoze

Delovni list za razvranje slik petnajstih faz mitoze (priloga 3) je bil sestavljen iz kratkega

navodila za izpolnjevanje in 15 slik, ki so prikazovale dogodke v mitozi, vendar v

nesmiselnem zaporedju. Ob vsaki sliki je bila rta, na katero so dijaki morali napisati

tevilko od 1 do 15, tako da so vseh petnajst slik razvrstili v smiselno zaporedje. S tem

delovnim listom smo preverili, ali so dijaki sposobni sami razvrstiti slike v pravilno

zaporedje.

4.2 POTEK RAZISKAVE

Raziskavo smo prieli z zaetnim vpraalnikom, ki mu je takoj sledilo prvo razvranje

slik petnajstih faz mitoze. Dijaki so slike najprej razvrstili sami, nato so se posvetovali s

soolci, kasneje pa so skupaj z uiteljem ugotavljali pravilni vrstni red slik.

Sledila je obravnava une enote o mitozi, pri kateri so se opirali na delovni list s

petnajstimi slikami mitoze (vpeljava pojmov jedro, kromosom, dedna informacija) in

izkunje dijakov iz vsakdanjega ivljenja (npr. rast od dojenka do odrasle osebe, lasje,

nohti, obnavljanje zaraanje zloma itd.). Med uno uro nismo uporabljali pojmov

interfaza, profaza, metafaza, anafaza in telofaza, ampak smo se osredotoili na poznavanje

in razumevanje zaporedja faz pri mitozi. Skozi uno uro so dijaki torej spoznali zaporedje

faz mitoze, kaj mitoza je, kje in kdaj poteka, zakaj je potrebna mitoza in kaj so kromosomi.

Po obravnavi une enote so dijaki e enkrat samostojno reevali delovni list s petnajstimi

slikami mitoze in takoj zatem tudi konni vpraalnik, saj smo eleli preveriti, ali je bila

una ura uinkovita oziroma kakni bodo njihovi odgovori glede na zaetno stanje.

Za primerjavo rezultatov testiranja dijakov pred obravnavo mitoze in takoj po obravnavi

smo uporabili Mann-Whitneyev U-test. Zbrane podatke smo nato interpretirali.

21



5 REZULTATI

Uenci so na posamezna od tiriintridesetih vpraanj zaetnega testa in desetih vpraanj

konnega testa odgovarjali razlino pogosto. Pogostost odgovorov je prikazana v tabelah 2

in 3.

Tabela 2: tevilo in dele uencev, ki so odgovorili na vsako od tiriintridesetih vpraanj zaetnega

vpraalnika

Vpraanje Odgovori N % 1. 94 94,9

2. 98 99

3. 88 88,9

3. (opis) 28 28,3

4. 87 87,9

4. (opis) 29 29,3

5. 83 83,8

5. (opis) 10 10,1

6. 80 80,8

6. (opis) 18 18,2

7. 66 66,7

8. 66 66,7

9. 40 40,4

10. 33 33,3

11. 36 36,4

12. 37 37,4

13. 38 38,4

14. (opis) 51 51,5

14. (risba) 11 11,1

15. 91 91,9

16. 10 10,1

17. 32 32,3

18. 90 90,9 19. 47 47,5 20. 40 40,4 21. 36 36,4 22. 90 89,9 23. 87 87,9 24. 88 88,9 25. 83 84,8

Vpraanje Odgovori N % 26. 2 2 27. 60 60,6 28. 90 90,9 29. 68 68,7 30. 91 91,9 31. 27 27,3 32. 46 46,5 33. a 90 90,9 33. b 91 91,9 33. c 90 91,9 33. d 91 91,9 33. e 90 90,9 33. f 88 88,9 33. g 91 91,9 33. h 90 90,9 34. a 90 90,9 34. b 89 89,9

22



Tabela 3: tevilo in dele uencev, ki so odgovorili na vsako od desetih vpraanj konnega vpraalnika

Vpraanje Odgovori

N %

1. 96 97

2. 91 91,9

3. 89 89,9

4. 69 69,7

5. 73 73,7

6. 77 77,8

7. 97 98

8. 99 100

9. 66 66,7

10. a 96 97

10. b 95 96

23



5.1 ZAETNI VPRAALNIK

Prvo vpraanje: Katera iva bitja so zgrajena iz celic?

Na vpraanje je odgovorilo 94,9 % dijakov. Veina uencev je vedela, da je lovek zgrajen

iz celic (graf 1), samo 67 % pa jih je vedelo, da je tudi ebela, torej ival, zgrajena iz celic.

Dobra polovica (52,1 %) jih je odgovorila pravilno tudi za bakterije, medtem ko je pri

preostalih treh organizmih znanje dijakov nezadovoljivo, saj je bilo pravilnih odgovorov

manj kot 46 % (pri hrastu 41,5 %, pri rdei munici 40,4 % in pri parameciju 33 %).

Drugo vpraanje: Vse celice v lovekem telesu so enake.

Trditvi je pritrdilo 99 % uencev. Iz grafa 2 je razvidno, da dijaki veinoma (84,4 %

uencev) vedo, da vse celice niso enake.

Graf 1: Odgovori uencev na vpraanje, katera iva bitja so zgrajena iz celic

Graf 2: Odgovori uencev na vpraanje, ali so vse celice v lovekem telesu enake

24



Tretje vpraanje: Ali ve kaj je mitoza? e ve, napii.

Na vpraanje je odgovorilo 88,9 % uencev. Veina (61,4 %) je odgovorila, da ne ve, kaj

je mitoza. Uenci, ki so odgovorili tudi na drugi del vpraanja (28,3 %), so torej napisali,

kaj je mitoza, a niso bili uspeni (graf 4), saj so vsi njihovi odgovori napani (46,4 % ) ali

delno pravilni (53,6 %). Primeri odgovorov uencev so v tabeli 4.

Graf 3: Odgovori uencev na vpraanje, ali

vedo, kaj je mitoza


vedo, kaj je mitoza (opis)

Tabela 4: Kategorije odgovorov pri vpraanju odprtega tipa, kaj je mitoza (opis)

Kategorija Opis

1 napaen odgovor: mitoza je rast in razvoj organizma; zdruenje telesnih

celic; mitoza so telesne celice; mitoza je delitev spolne celice;

2 delno pravilen odgovor: vrsta delitve, ki poteka med rastjo organizma;

delitev celic;

3 pravilen odgovor: mitoza je delitev jedra celice, ki poskrbi, da imata

herinski celici dedno informacijo enako materinski celici.

25



etrto vpraanje: Ali ve, kje poteka mitoza? e ve, napii.

Na vpraanje je odgovorilo 87,9 % uencev. Veina uencev (63,2 %) ni vedela, kje poteka

mitoza (graf 5). Med tistimi uenci, ki so odgovorili tudi na drugi del vpraanja (29,3 %),

torej napisali, kje poteka mitoza, je bilo 48,3 % pravilnih in 10,3 % delno pravilnih

odgovorov (graf 6). Primeri odgovorov uencev so v tabeli 5.


vedo, kje poteka mitoza


vedo, kje poteka mitoza (opis)

Tabela 5: Kategorije odgovorov pri vpraanju odprtega tipa, kje poteka mitoza

Kategorija Opis

1 napaen odgovor: po celem telesu; v telesu; v celini membrani; pri delitvi

celice; v vijih organizmih; pri mokih in enskah;

2 delno pravilen odgovor: v celinem ciklu;

3 pravilen odgovor: v jedru celice; v celici.

26



Peto vpraanje: Ali ve, kdaj poteka mitoza? e ve, napii.

Na vpraanje je odgovorilo 83,8 % uencev. Rezultati tega vpraanja so podobni

rezultatom prejnjih dveh vpraanj. Veina uencev (81,9 %) ni vedela, kdaj poteka mitoza

(graf 7). Med uenci, ki pa so napisali tudi odgovor na drugo vpraanje (10,1 %), torej,

kdaj poteka mitoza, jih je 40 % odgovorilo pravilno in 10 % delno pravilno (graf 8).

Primeri njihovih odgovorov so v tabeli 6.


vedo, kdaj poteka mitoza


vedo, kdaj poteka mitoza (opis)

Tabela 6: Kategorije odgovorov uencev pri vpraanju odprtega tipa, kdaj poteka mitoza (opis)

Kategorija Opis

1 napaen odgovor: poteka v organizmu; poteka v ve zaporednih fazah; v

celici;

2 delno pravilen odgovor: ko se materinska celica razdeli in nastaneta dve

herinski celici;

3 pravilen odgovor: pri delitvi celic.

27



esto vpraanje: Ali ve, zakaj je potrebna mitoza? e ve, napii.

Na vpraanje je odgovorilo 80,8 % uencev. Velika veina (77,5 %) jih je odgovorila, da

ne vedo, zakaj je potrebna mitoza (graf 9). Med uenci, ki so napisali tudi odgovor na

drugo vpraanje (18,2 %), torej, zakaj je potrebna mitoza, jih je 5,6 % odgovorilo pravilno

in 27,8 % delno pravilno (graf 10). Primeri odgovorov so v tabeli 7.


vedo, zakaj je potrebna mitoza


vedo, zakaj je potrebna mitoza (opis)

Tabela 7: Kategorije odgovorov uencev pri vpraanju odprtega tipa, zakaj je potrebna mitoza (opis)

Kategorija Opis

1 napaen odgovor: za razvoj celice; obnavljanje celic; za razgradnjo; za

nastanek spolnih celic;

2 delno pravilen odgovor: za delitev;

3 pravilen odgovor: delitev DNA, nastaneta dve herinski celici.

28



Sedmo vpraanje: Narii celico in oznai njene dele.

Na vpraanje sta odgovorili le dve tretjini uencev (66,7 %), od katerih jih je 31,8 %

narisalo pravilne risbe in jih tudi pravilno oznailo (graf 11). Med preostalimi risbami jih

je bil del sicer pravilno narisanih, a napano ali pomanjkljivo oznaenih (19,7%) in del

pomanjkljivo narisanih (25,8 %). Primeri odgovorov so v tabeli 8.

Tabela 8: kategorije za uvranje risb celice

Kategorija Opis

1 napana risba, napane oznake ali brez njih;

2 pravilna, vendar pomanjkljiva risba (npr.: samo jedro in membrana),

pravilne oznake;

3 pravilna risba, narisanih ve celinih organelov, pravilne oznake;

4 pravilna risba, napane oznake.

Graf 11: Odgovori uencev na nalogo, pri kateri so morali narisati celico in oznaiti njene dele

29



Osmo vpraanje: Kaj je celica?

Na vpraanje sta odgovorili dve tretjini dijakov (66,7 %). Pravilnih odgovorov je bilo 30,3

%, delno pravilnih pa 43,9 % (graf 12). Pri delno pravilnih odgovorih so se uenci

spomnili samo enega dela definicije celice. Primeri odgovorov so v tabeli 9.

Graf 12: Odgovori uencev na vpraanje, kaj je celica

Tabela 9: Kategorije odgovorov uencev pri vpraanju odprtega tipa, kaj je celica

Kategorija Opis

1 napaen odgovor: celica je sestavni del ive in neive narave; celica je

zgrajena iz ve delov; najmanja stvar (bitje) vidna pod mikroskopom;

najmanji del telesa; celice sestavljajo organe;

2 delno pravilen odgovor: celica je funkcionalna enota; celica je

gradbena enota;

3 pravilen odgovor: celica je najmanja gradbena in funkcionalna enota

ivega bitja.

30



Deveto vpraanje: Katere razlike med rastlinsko in ivalsko celico pozna?

Na vpraanje je odgovorilo samo 40,4 % uencev in veina odgovorov je bila pravilnih (60

%) ali delno pravilnih (15 %; graf 13). Primeri odgovorov uencev so v tabeli 10. Uenci

so napisali najve tri razlike med celicama. Najpogosteja razlika je bila prisotnost

klorofila v rastlinski celici.

Graf 13: Odgovori uencev na vpraanje, katere razlike med rastlinsko in ivalsko celico poznajo

Tabela 10: Kategorije odgovorov pri vpraanju odprtega tipa, katere so razlike med rastlinsko in

ivalsko celico

Kategorija Opis

1 napaen odgovor: rastlinska ima dvojno delitev, ivalska pa enojno;

rastlinska ima jedro, ivalska pa ne; rastlinska ima kromosome, loveka

pa ne; ivalska vsebuje hitin;

2 delno pravilen odgovor: velikost; oblika; rastlinska je veja;

3 pravilen odgovor: vakuola ni prisotna pri ivalski celici; rastlinska celica

ima klorofil; rastlinska ima celulozno celino steno.

31



Deseto vpraanje: Kaken je pomen celice v ivem bitju?

Na vpraanje je odgovorilo 33,3 % dijakov in veina odgovorov je bila nepravilnih (69,7

%; graf 14). Primeri odgovorov uencev so v tabeli 11. Odgovori uencev so bili preve

ozko usmerjeni v definicijo celice, ne pa v pomen celice za ivljenje.

Graf 14: Odgovori uencev na vpraanje, kaken je pomen celice v ivem bitju

Tabela 11: Kategorije odgovorov pri vpraanju odprtega tipa, kaken je pomen celice v ivem bitju

Kategorija Opis

1 napaen odgovor: ve celic je organ; brez celic ne bi bilo niesar;

2 delno pravilen odgovor: celice opravljajo doloene naloge; sestavljajo

telo ivih bitij in se obnavljajo;

3 pravilen odgovor: dihanje, prehranjevanje, rast, razmnoevanje; brez celic

ne bi iveli.

32



Enajsto vpraanje: Celice se mnoijo. Narii, kako si to predstavlja.

Na vpraanje je odgovorilo 36,4 % uencev. Iz grafa 15 je razvidno, da so uenci veinoma

narisali pravilno risbo (63,9 %). Risbe smo analizirali in jih uvrstili v tri kategorije (tabela

12). V tabeli so tudi primeri odgovorov uencev.

Graf 15: Odgovori uencev na vpraanje, kako si predstavljajo mnoenje celic

Tabela 12: Kategorije za uvranje risb

Kategorija Opis

1 napaen odgovor: napana risba, risba ne odgovarja na vpraanje;

2 pravilen odgovor: risba odgovarja na vpraanje.

33



Dvanajsto vpraanje: Kaj so spolne celice?

Kljub vekratni obravnavi te teme v osnovi oli je na vpraanje odgovorila le dobra tretjina

uencev (37,4 %). Pravilnih odgovorov je bilo 24,3 %, delno pravilnih pa 32,4 % (graf 16).

Primeri odgovorov uencev so v tabeli 13. Nekateri odgovori ne odgovarjajo na vpraanje

in kaejo slabo splono znanje.

Tabela 13: Kategorije odgovorov pri vpraanju odprtega tipa, kaj so spolne celice

Kategorija Opis

1 napaen odgovor: spolni odnos; celice; spolne leze; najmanje ive

enote v telesu;

2 delno pravilen odgovor: so celice, iz katerih nastane novo ivo bitje;

celice, ki nosijo dedne lastnosti;

3 pravilen odgovor: celice spolnega organa, celice s katerimi se mnoimo;

nastanejo z mejozo; so v jajnikih in modih.

Graf 16: Odgovori uencev na vpraanje, kaj so spolne celice

34



Trinajsto vpraanje: Kako nastanejo spolne celice?

Na vpraanje je odgovorila dobra tretjina uencev (38,4 %), podobno kot pri vpraanju 12.

Polovica uencev (52,6 %; graf 17) je na vpraanje odgovorila pravilno. Primeri

odgovorov uencev so v tabeli 14.

Tabela 14: Kategorije odgovorov pri vpraanju odprtega tipa, kako nastanejo spolne celice

Graf 17: Odgovori uencev na vpraanje, kako nastanejo spolne celice

Kategorija Opis

1 napaen odgovor: prenaajo se s spolnimi odnosi; spolna celica nastane,

ko se moka in enska celica zdruita; z zdruitvijo jajeca in semenice;

iz hormonov;

2 delno pravilen odgovor: spermiji z mejozo v spolnih organih;

3 pravilen odgovor: spolne celice nastanejo z mejozo.

35



tirinajsto vpraanje: Kaj je DNA? Opii ali narii.

Na vpraanje so uenci odgovarjali z opisom ali risbo. Veina uencev je na vpraanje

odgovorila z opisom (51,5 %). Pravilnih opisov je bilo (47,5 %), delno pravilnih pa (15,7

%; graf 18). Pri risbi so skoraj vsi uenci odgovorili pravilno (90,9 %; graf 19). Primeri

odgovorov uencev so v tabeli 15.

Graf 18: Odgovori uencev na vpraanje, kaj

je DNA (opis)

Graf 19: Odgovori uencev na vpraanje, kaj

je DNA (risba)

Tabela 15: Kategorije odgovorov pri vpraanju odprtega tipa, kaj je DNA

Kategorija Opis

1 napaen odgovor: DNA je test; je dedni zapis kromosomov; analiza

loveka; DNA je kromosom; DNA je kri; DNA je dedna snov, ki se

prenaa z nespolnimi celicami: DNA so dedne celice;

2 delno pravilen odgovor: deoksiribonukleinska kislina;

3 pravilen odgovor: genetski zapis, dedni zapis; na DNA so zapisane vse

dedne lastnosti.

36



Petnajsto vpraanje: Ali vsa iva bitja dedujejo lastnosti?

Na vpraanje je odgovorilo 91,9 % uencev. Skoraj vsi uenci so na vpraanje odgovorili

pravilno (72,5 %; graf 20).

estnajsto vpraanje: Kaj je kromosom?

Na vpraanje je odgovorila le desetina (10,1 %) uencev. Pol odgovorov (50 %) je bilo

pravilnih, pol (50 %) pa napanih. Primeri odgovorov so v tabeli 16.

Tabela 16: Kategorije odgovorov pri vpraanju odprtega tipa, kaj je kromosom

Kategorija Opis

1 napaen odgovor: majhen del celice; kromosom je del v genu; ga ima

vsako ivo bitje;

2 delno pravilen odgovor: ni primera;

3 pravilen odgovor: kromosom je sestavek dveh kromatid; dedni zapis;

je DNA.

Graf 20: Odgovori uencev na vpraanje, ali vsa iva bitja dedujejo lastnosti

37



Sedemnajsto vpraanje: Kaj je gen?

Na vpraanje je odgovorila slaba tretjina uencev (32,3 %). Pravilno je odgovorilo 6,3 %,

delno pravilno pa 53,1 % uencev (graf 21). Primeri odgovorov uencev so v tabeli 17.

Tabela 17: Kategorije odgovorov pri vpraanju odprtega tipa, kaj je gen

Kategorija Opis

1 napaen odgovor: nekaj, kar nikoli ne izgine;

2 delno pravilen odgovor: gen je, kar podedujemo po starih, se

prenaa po rodovih; gen je lastnost, ki jo ima lovek;

3 pravilen odgovor: gen je dedni zapis; gen je del DNA; gen je del

kromosoma.

Graf 21: Odgovori uencev na vpraanje, kaj je gen

38



Osemnajsto vpraanje: Pri katerih ivih bitjih poteka celina delitev?

Na vpraanje je odgovorila veina uencev (90,9 %). Veina uencev je vedela, da celina

delitev poteka pri loveku (75,6 %; graf 22). Precej manj uencev je vedelo, da se delijo

celice ivali, rastlin in bakterij (od 48,960 %). e slabe znanje pa so uenci pokazali pri

glivah (30 %).

Devetnajsto vpraanje: Kako si predstavlja, da se prenaajo lastnosti starev na

potomce?

Na vpraanje je odgovorila priblino polovica (47,5 %) uencev. Pravilnih odgovorov je

bilo manj kot polovica (44,7 %), delno pravilnih pa slaba etrtina (23,4 %; graf 23).

Primeri odgovorov uencev so v tabeli 18.

Graf 22: odgovori uencev na vpraanje, pri katerih ivih bitjih poteka celina delitev

Graf 23: Odgovori uencev na vpraanje, kako si predstavlja. da se lastnosti starev prenaajo na

potomce

39



Tabela 18: Kategorije odgovorov pri vpraanju odprtega tipa, kako si predstavlja, da se prenaajo

lastnosti starev na potomce

Dvajseto vpraanje: Kje v celici se nahaja genetska informacija?

Na vpraanje je odgovorilo 40,4 % uencev. Veina teh je odgovorila delno pravilno (70

%), le nekaj uencev je odgovorilo pravilno (17,5 %) ali napano (12,5 %; graf 24).

Primeri odgovorov uencev so predstavljeni v tabeli 19.

Kategorija Opis

1 napaen odgovor: lastnosti se prenaajo s celicami, po krvi; z

razmnoevanjem, lastnosti se prenaajo pri delitvi spolnih celic;

2 delno pravilen odgovor: lastnosti se prenaajo s pomojo genov; po

spolnih celicah, s prejemom enega kromosoma od oeta enega od

matere;

3 pravilen odgovor: lastnosti se prenaajo z geni, z dednim zapisom.

Graf 24: Odgovori uencev na vpraanje, kje se nahaja genetska informacija

40



Tabela 19: Kategorije odgovorov pri vpraanju odprtega tipa, kje v celici se nahaja genetska

informacija

Enaindvajseto vpraanje: Kako to, da se ljudje razlikujemo med seboj po videzu in

drugih lastnostih?

Na vpraanje je odgovorila tretjina (36,4 %) uencev. Pravilno sta na vpraanje odgovorili

dve tretjini teh uencev (66,7 %), delno pravilno pa je odgovorilo (13,9 %; graf 25).

Primeri odgovorov uencev so predstavljeni v tabeli 20.

Kategorija Opis

1 napaen odgovor: genetska informacija se nahaja na sredini; v glavi

(moganih);

2 delno pravilen odgovor: v kromosomih;

3 pravilen odgovor: v jedru, genetska informacija se nahaja v DNA.

Graf 25: Odgovori uencev na vpraanje, kako to, da se ljudje razlikujemo med seboj po videzu in

lastnostih

41



Graf 26: Odgovori uencev na vpraanje, v katerih celicah v naem telesu se nahajajo geni

Tabela 20: Kategorije odgovorov pri vpraanju odprtega tipa, zakaj se ljudje razlikujemo med seboj

po videzu in drugih lastnostih

Dvaindvajseto vpraanje: V katerih celicah v naem telesu se nahajajo geni?

Na vpraanje je odgovorila veina (89,9 %) uencev. Priblino tri etrtine teh uencev

(72,2 %; graf 26) je vedelo, da se geni nahajajo v spolnih celicah. Dobra polovica jih je

vedela, da se geni nahajajo tudi v krvnih (57,8 %) in moganskih celicah (52,8 %), manj

kot petina pa jih je vedela, da se nahajajo v oesnih (23,3 %) in srnih celicah (14,4 %).

Kategorija Opis

1 napaen odgovor: ljudje se razlikujemo, kar se vsak zarodek v trebuhu

razvije drugae; kar imamo razline rastne pogoje, razlikujemo se zaradi

celic;

2 delno pravilen odgovor: razlikujemo se, ker ima vsaj svoje lastnosti,

razlikujemo se po genih;

3 pravilen odgovor: ljudje se razlikujemo, ker imamo razline dedne zapise,

ker nimamo enakih genov, lastnosti in prednikov.

42



Graf 28: Odgovori uencev na vpraanje, kje se nahajajo kromosomi

Triindvajseto vpraanje: Iz esa so zgrajeni kromosomi?

Na vpraanje je odgovorila veina 87,9 % uencev. Manj kot polovica teh uencev (47,1

%) ve, da so kromosomi zgrajeni iz DNA. 18,4 % uencev je kromosome sicer povezalo z

jedrom, vendar v napanem smislu (graf 27).

tiriindvajseto vpraanje: Kje se nahajajo kromosomi v loveki celici?

Na vpraanje je odgovorila veina, 88,9 % uencev. 42 % uencev je vedelo, da se

kromosomi nahajajo v jedru celice, skoraj enak dele (38,6 %) uencev pa je odgovoril, da

se kromosomi nahajajo v citoplazmi (graf 28) in 19,3 % uencev je kromosome lociralo v

kromosome.

Graf 27: Odgovori uencev na vpraanje, iz esa so zgrajeni kromosomi

43



Graf 30: Odgovori uencev na vpraanje, kaj odloa o tem ali se bo rodila deklica ali deek

Petindvajseto vpraanje: Katera celica vsebuje gensko informacijo za barvo oi pri

nekem ivem bitju?

Na vpraanje je odgovorilo 84,8 % uencev. Veina uencev (81,9 %; graf 29) je

odgovorila, da genetsko informacijo za barvo oi vsebujejo oesne celice.

estindvajseto vpraanje: Kaj pomeni izraz genski kod?

Na vpraanje sta odgovorila dva uenca (2%), in sicer napano.

Sedemindvajseto vpraanje: Kaj odloa o tem, ali se bo rodila deklica ali deek?

Na vpraanje je odgovorilo 60,6 % uencev. Pravilno je odgovorilo 45 % teh uencev,

delno pravilno pa 5 % (graf 30). Primeri odgovorov uencev so predstavljeni v tabeli 21.

Graf 29: Odgovori uencev na vpraanje, katera celica vsebuje gensko informacijo za barvo oi pri

nekem ivem bitju

44



Tabela 21: Kategorije odgovorov pri vpraanju odprtega tipa, kaj odloa ali se bo rodila deklica ali

deek

Osemindvajseto vpraanje: Ali imate zdaj ali pa ste imeli v preteklosti doma ivali?

Katere ivali? Hine ali rejne?

Na vpraanje je odgovorilo 90,9 % uencev. Veina izmed njih ima ali so doma imeli

ivali (96,7 %; graf 31). Dele uencev, ki imajo doma hine ivali (40 %), je skoraj enak

deleu uencev, ki imajo doma rejne ivali (39,4 %; graf 32), 17,3 % uencev na drugi del

vpraanja ni odgovorilo.

Kategorija Opis

1 napaen odgovor: spol otroka je odvisen od kraja, kjer se jajece

oplodi; e je datum paren bo otrok deklica, e je datum neparen bo

otrok deek; odloa ultrazvok;

2 delno pravilen odgovor: kromosomi XX in XY; odloa seme;

3 pravilen odgovor: spermij; odloajo X in Y; kromosomi X in Y; deek

je X in Y, deklica pa X in X.


imajo zdaj ali pa so imeli v preteklosti doma

ivali

Graf 32: Odgovori uencev na vpraanje,

katere ivali imajo ali so imeli doma

45


Dipl

razumevanje mitoze v srednji Šoli v...

Documents