razumevanje in razumljivost besedil

Click here to load reader

Post on 27-Mar-2016

245 views

Category:

Documents

3 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Izbrana tema je v okviru sodobnega jezikoslovja, pa tudi humanistike in družboslovja ena ključnih, hkrati pa v našem prostoru tudi redko obravnavanih tem. Tesno prepleteni pojavnosti razumevanja in razumljivosti sta v samem jedru človekovega samozavedanja in družbene interakcije, vendar s posameznimi parcialnimi jezikoslovnimi (in drugimi) metodologijami težko ulovljivi, še posebej v empirično podprtem raziskovalnem okviru. Avtorica se je odločila narediti prav to: izbrala si je kvantitativno raziskavo, s čimer je postavila trdne temelje za nadaljnje tovrstne raziskave slovenščine in slovenske jezikovne skupnosti. Rezultati jasno nakazujejo naravo medigre med razumljivostjo in razumevanjem pri besedilnem sporazumevanju.

TRANSCRIPT

  • 9 789612 375591

    ISBN 978-961-237-559-1

    Ina Ferbear

    RAZUMEVANJE IN RAZUMLJIVOST BESEDIL

    Avtorica obravnava aktualno temo v sloveni-stinem jezikoslovju. Pri nas je sicer mogoe najti ve mnenj o razumljivosti jezikovnih sporoil, a vsem tovrstnim mnenjem manjka empirino izhodie, ki bi upravievalo takne ali drugane sodbe o razumljivosti in razume-vanju besedil. Preseek monografije dr. Ine Ferbear je prav to: dobro izpeljana empirina raziskava, s katero je elela avtorica praktino evalvirati teoretina konstrukta razumevanja in razumljivosti.

    Monika Kalin Golob

    Izbrana tema je v okviru sodobnega jeziko-slovja, pa tudi humanistike in druboslovja ena kljunih, hkrati pa v naem prostoru tudi redko obravnavanih tem. Tesno prepleteni pojavnosti razumevanja in razumljivosti sta v samem jedru lovekovega samozavedanja in drubene interakcije, vendar s posameznimi parcialnimi jezikoslovnimi (in drugimi) meto-dologijami teko ulovljivi, e posebej v empi-rino podprtem raziskovalnem okviru. Avto-rica se je odloila narediti prav to: izbrala si je kvantitativno raziskavo, s imer je postavila trdne temelje za nadaljnje tovrstne raziskave slovenine in slovenske jezikovne skupnosti. Rezultati jasno nakazujejo naravo medigre med razumljivostjo in razumevanjem pri bese-dilnem sporazumevanju.

    Marko Stabej

    Ina

    Ferb

    ear

    : raZ

    UMeV

    anJe

    In r

    aZUM

    LJIV

    OST

    beSe

    DIL

  • Razumevanje in razumljivost besedil

    Ina Ferbear

    Ljubljana 2012

  • Razumevanje in razumljivost besedil

    Avtorica: Ina FerbearRecenzenta: Monika Kalin Golob, Marko StabejJezikovni pregled: Nataa Pirih SvetinaPrevod povzetka: Lars FelgnerTehnino urejanje in prelom: Jure PreglauIlustracije in oblikovanje naslovnice: Hana Jesih

    Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2012.Vse pravice pridrane.

    Zaloila: Znanstvena zaloba Filozofske fakultete Univerze v LjubljaniIzdal: Oddelek za slovenistikoZa zalobo: Andrej erne, dekan Filozofske fakultete

    Tisk: Birografika Bori, d. o. o.Ljubljana, 2012Prva izdajaNaklada: 200Cena: 20 EUR

    Publikacija je izla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

    CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 81'221

    FERBEAR, Ina Razumevanje in razumljivost besedil / Ina Ferbear ; [prevod povzetka Lars Felgner]. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena zaloba Filozofske fakultete, 2012

    ISBN 978-961-237-559-1

    264775424

  • 3Kazalo

    Kazalo vsebine

    Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

    Kaj je v tej knjigi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10

    in esa ni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11

    Zahvala in posvetilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11

    1. del: Razumevanje in razumljivost besedil

    1 Razumevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15

    1.1 Razlaga pojma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16

    1.1.1 Slovenska tradicija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18

    1.2 Razumevanje in sporazumevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22

    1.2.1 Med recepcijo in produkcijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24

    1.2.2 Razumevalec: naslovnik, prejemnik, interpret . . . . . . . .25

    1.2.3 Namen in pomen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27

    1.2.3.1 Pomen in smisel. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29

    1.2.4 Sporazumevanje in prenosnik . . . . . . . . . . . . . . . . . .31

    1.3 Razumevanje kot tvorjenje pomena . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33

    1.3.1 Razumevanje kot proces in kot rezultat . . . . . . . . . . . .34

    1.3.2 Ravni razumevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36

    1.4 Kako poteka razumevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38

    1.4.1 Specifike posluanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40

    1.4.2 Specifike branja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41

    1.4.2.1 Pismenost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42

    1.4.3 Razumevanje ob branju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46

    1.4.3.1 Van Dijk-Kintschev situacijski model . . . . . . . . .49

    1.4.4 Motnje v sporazumevanju: nesporazum in nerazumetje. .52

    1.4.5 Sklep: shematski prikaz razumetja. . . . . . . . . . . . . . . .54

    2 Dejavniki razumevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59

    2.1 Razumevalevi dejavniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60

    2.1.1 Namen posluanja in branja . . . . . . . . . . . . . . . . . . .61

    2.1.2 Kognitivne sheme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .61

    2.1.2.1 Sporazumevalna zmonost . . . . . . . . . . . . . .62

  • 4Razumevanje in razumljivost besedil

    2.1.2.2 Razmerje med prvim in neprvim jezikom in avtomatizem razumevanja . . . . . . . . . . . . . . .66

    2.1.2.3 Vsebinska znanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . .69

    2.1.3 Spomin. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71

    2.1.4 Drugi razumevalevi dejavniki . . . . . . . . . . . . . . . . . .72

    2.2 Drubeni dejavniki razumevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73

    2.2.1 Vloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73

    2.2.2 Drubene hierarhije in enosmerno sporazumevanje . . . .75

    2.2.3 Medkulturna komunikacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .77

    2.3 Besedilni dejavniki razumevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .79

    2.3.1 Med sprejemljivostjo in razumljivostjo . . . . . . . . . . . . .79

    3 Razumljivost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .83

    3.1 Razlaga pojma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .84

    3.1.1 Razumljivost v slovenskem jeziko(slo)vnem razmiljanju .89

    3.1.1.1 Razumljivost kot vpraanje izbire jezika: kratek zgodovinski pregled . . . . . . . . . . . . . . . . . . .89

    3.1.1.2 Razumljivost kot vpraanje izbire jezikovnih sredstev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92

    3.1.2 Sklep: razumljivost kot usklajenost z normo . . . . . . . . .98

    3.1.3 Razumljivost v olski praksi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101

    3.1.4 Razumljivost kot pravna norma . . . . . . . . . . . . . . . . 103

    3.2 Modeli razumljivosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108

    3.2.1 Hamburki model razumljivosti . . . . . . . . . . . . . . . . 109

    3.2.2 Od besedila k razumevalcu: psihologija bralca . . . . . . . 110

    3.2.3 Jezikoslovna prizadevanja konca 90. let . . . . . . . . . . . 111

    3.2.4 Interdisciplinarni pristopi k razumljivosti . . . . . . . . . . 112

    3.3 Razumljivost kot formalna lastnost besedila: sedem kriterijev razumljivosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117

    3.4 Razumljivost in razumevanje: besedilnost med formalnimi lastnostmi in kognitivnimi procesi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125

  • 5Kazalo

    2. del: Merjenje razumevanja in razumljivosti

    4 Merljivost v jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131

    4.1 Odprta vpraanja: kaj in kako meriti . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131

    5 Raziskava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135

    5.1 Cilji raziskave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135

    5.2 Instrument in njegove omejitve. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136

    5.2.1 Vpraalnik ob jezikovnem testu . . . . . . . . . . . . . . . . 136

    5.2.2 Vpraalnik za strokovnjake . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138

    5.2.3 Jezikovni test . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139

    5.2.3.1 Dve varianti jezikovnega testa. . . . . . . . . . . . 140

    5.2.3.2 Vpraanja ob besedilih . . . . . . . . . . . . . . . . 146

    5.2.3.3 Tokovanje odgovorov . . . . . . . . . . . . . . . . 147

    5.3 Ciljna skupina raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147

    5.3.1 Respondenti jezikovnega testa . . . . . . . . . . . . . . . . 148

    5.3.2 Skupina strokovnjakov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150

    5.4 Izvedba raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151

    5.5 Analiza rezultatov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153

    5.5.1 Sploni del. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153

    5.5.1.1 Vpraanje 0A. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154

    5.5.1.2 Vpraanje 0B . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157

    5.5.1.3 Vpraanje 0C . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159

    5.5.1.4 Vpraanje 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161

    5.5.2 Jezikovni test rezultati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163

    5.5.2.1 Naloga 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170

    5.5.2.2 Naloga 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180

    5.5.2.3 Naloga 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185

    5.5.2.4 Naloga 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189

    5.5.2.5 Naloga 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196

    5.5.2.6 Naloga 6 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 200

    5.5.2.7 Naloga 7 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209

    5.5.3 Razumljivost in njeni kriteriji . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212

  • 6Razumevanje in razumljivost besedil

    6 Sklepne misli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217

    6.1 Pot naprej. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224

    Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227

    Zusammenfassung . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229

    Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 231

    Spletni viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 248

    Viri besedil v jezikovnem testu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 248

    Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 249

    Priloge

    Priloga A1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255

    Priloga A2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 267

    Priloga B1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 279

    Priloga B2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 293

    Priloga C. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 307

  • 7Uvod

    Uvod

    Zamislite si, da dva drita na lasih ujeto pumo. e bi se elela pribliati drug drugemu, bi ju puma napadla, ker bi se laso narahljal; samo e ga oba enakomerno napenjata, je enako oddaljena od obeh. Ta, ki bere, in ta, ki pie, zato tako teko prideta drug do drugega, ker je skupna misel med njima ujeta na konopcih, ki ju vleeta v nasprotnih smereh. e zdaj vpraamo pumo ali misel, kako gleda na ta dva, bi mogoe rekla, da na koncu konopcev tista, ki sta za jed, drita nekoga, ki ga ne moreta pojesti. (Milorad Pavi)1

    Obiajno se znanstvene monografije zanejo s pojasnili o tem, kaj je pripeljalo do njihovega nastanka, o em bodo govorile in kaj novega prinaajo. Ponujajo odgovore na vpraanja in pojasnjujejo pojave. To knjigo zaenjam poetino: malo zato, ker je v njej veliko vpraanj in bolj malo odgovorov, pojasnila pa pomanj-kljiva in pogosto okorna. Predvsem sem se za taken zaetek odloila, ker misel Milorada Pavia z zavidljivo pronicljivostjo pove vse, o emer bi si elela govoriti ta knjiga. To je morda dober izgovor, da v uvod zapiem samo e nekaj besed o spodbudah zanjo.

    Ljudje smo v svoji vsakodnevni komunikaciji postavljeni pred nenehne izbire: izbi-ramo besede, govorice in nenazadnje jezike, s katerimi se sporazumevamo z drugimi. Vsaka izbira je izziv, nikoli se ne ve zagotovo, ali se bomo z drugim (spo)razumeli ali ne, ali in kako bomo ujeli njegovo misel konopca sta vedno napeta.

    V Centru za slovenino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Fi-lozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer delam, tuje govorce, ki se udeleu-jejo izpitov iz znanja slovenine, postavljamo v poloaj bralca iz zgornjega od-lomka: reevati morajo naloge, s katerimi se preverja njihovo znanje, tisti pa, ki testiramo, priakujemo, da bodo bralci ujeli nao misel in razumeli tono tako in tisto, kar smo si zamislili, in odgovorili na vsa naa vpraanja. In nato razso-jamo o odgovorih: so pravilni, so dovolj razumljivi? Od tega, ali in kako ujame-mo misel naih testirancev, je pogosto odvisno, kako uspeni bodo ti na izpitih. Toda kje je meja razumevanja in razumljivosti, kdo jo sme doloiti, kako naj to stori? Prav konkretno delo s tujimi govorci je pomenilo eno glavnih spodbud za razmiljanje o razumevanju in razumljivosti besedil. To se je konkretiziralo v doktorski disertaciji z naslovom Razumljivost in razumevanje: besedilnost med formalnimi lastnostmi in kognitivnimi procesi, ki sem jo pod mentorstvom red. prof. dr. Marka Stabeja zagovarjala novembra 2009. Doktorska disertacija je temelj za priujoo knjigo.

    1 Milorad Pavi: Hazarski besednjak. Roman leksikon v 100.000 besedah. Nova Gorica: MA-NO, 2002. Str. 22. Prevod Janko Moder.

  • 8Razumevanje in razumljivost besedil

    Spodbude pa niso bile samo praktine, ampak tudi isto teoretine. Razume-vanju besedil je bilo v slovenskem uporabnem jezikoslovju doslej posveeno zelo malo raziskovalne pozornosti. V glavnem je bilo povezano s poukom sloven-ine v osnovni in srednji oli in ob tem z vpraanji komunikacijske didaktike, nekoliko ire pa je poseglo v okviru raziskovanja funkcionalne pismenosti. V te raziskave so bili vkljueni domai govorci slovenine, tj. tisti, ki imajo slo-venino za svoj prvi, materni jezik, s tujimi govorci se niso ukvarjale. Sodobne raziskave bralne pismenosti, npr. PISA in PIRLS, se omejujejo na osnovno- in srednjeolsko populacijo, povsem ob strani pa puajo vpraanje razumljivosti besedil, po mojem mnenju enega od temeljnih vidikov razumevanja, ki zlasti ob tenjah demokratizirati dostop do informacij jezikoslovje postavlja pred nove izzive. Sodobna drubena situacija od posameznika zahteva, da im hitreje in im bolj uinkovito pridobiva informacije, saj le tako lahko postane in ostane konkurenen. Razumevanje besedil je torej v tem okviru ne le (demokratina) pravica, ampak tudi nujnost.

    Morda prav zato sodobno uporabno jezikoslovje raziskavam razumevanja in razumljivosti besedil posvea vedno ve pozornosti. e posebej se razumljivost sistematino preuuje v nemkem jezikoslovju, in sicer na podroju strokovnih jezikov, pa tudi njihovega prevajanja (Spillner 1995, Baumann 1995 in 2003, Henning in Tjarks-Sobhani 1999, Gogolok in Heil 2002; pri nas Osolnik Kunc 2006 in 2007). Potreba po konkretnih raziskavah razumevanja in razumljivosti besedil tako pri domaih kot pri tujih govorcih slovenine je bila tudi v slovenskem jezikoslovju e vekrat bolj ali manj eksplicitno izraena, e posebej zadnja leta (gl. Pogorelec 1983, Stabej 2004, 2009 in 2010: 53 63, 271275, Ferbear in Stabej 2008), nenazadnje so jo spodbudile tudi nove drubene oko-liine. Slovenina s tujimi govorci dobiva nove pojavne oblike, sporazumevalne potrebe in navade tujcev pa terjajo ustrezne oblike nartovanja jezikovne zmo-nosti in jezikovnega nartovanja na sploh (Stabej 2010: 271275). To se v jav-nem komuniciranju ne bi smelo loevati na nartovanje za domae in za tuje govorce slovenine, saj javnost pomeni najrazlineje prejemnike, tudi tiste z manjo receptivno zmonostjo (Stabej 2004).

    V slovenskem uporabnem jezikoslovju je bilo razumevanje besedil opredelje-no v okviru teorije sporazumevanja (Kunst-Gnamu 1984, 1992 in 1995, Beter 1992, Vogel 2002), v tej knjigi pa skuam to opredelitev raziriti. Glavni cilj spora-zumevanja je po mojem mnenju (spo)razumetje med sporoevalcem in prejemni-kom, zato me je zanimalo, kateri so tisti dejavniki, ki podpirajo oz. o(ne)mogoajo razumevanje in vplivajo na (spo)razumetje. Menim, da na razumevanje ne vplivajo samo subjektivni prejemnikovi dejavniki, kot to npr. v veliki meri velja za slovensko

  • 9Uvod

    tradicionalno jezikoslovno razmiljanje. Res je sicer, da je razumevanje proces, ki je obrnjen navznoter, v posameznikov kognitivni svet, toda po vsej verjetnosti se subjektivni dejavniki prepletajo z drugimi, objektivnejimi dejavniki razumevanja: tistimi, ki izvirajo iz drube, v kateri njeni pripadniki prevzemajo razline vloge in vzpostavljajo razmerja med seboj, in tistimi, ki so povezani s samim besedilom. Si prav predstavljam, da lahko posamezni dejavniki sproajo veje ali manje mo-tnje v procesu razumevanja in/ali njegovem rezultatu in tako vplivajo na to, kaj oz. koliko in kako prejemnik v besedilu razume? Stopnje razumevanja se torej domnevno nanaajo na obseg razumetega, pa tudi na razmerje med semantinim in pragmatinim pomenom. Razumevanje je kompleksen kognitivni proces, ki naj bi bil vsaj pri domaih govorcih bolj ali manj avtomatiziran; vendar pa razline motnje, ki se v skrajni fazi lahko pokaejo v obliki (popolnega) nerazu-mevanja in/ali nesporazuma, kaejo na to, da tak avtomatizem ni umeven sam po sebi. Tuji govorci zaradi bolj omejene receptivne zmonosti proces razumevanja e posebej kontrolirajo in ker razumevanje nima konkretnega rezultata v obliki besedila, kot to na primer velja za tvorjenje, nerazumevanje pri njih domnevno pogosteje ostane neopaeno.

    Kot enega od dejavnikov razumevanja si predstavljam tudi razumljivost kot formalno lastnost besedila. Raziskovalci, usmerjeni v opazovanje zunanjih la-stnosti oz. t. i. povrinske strukture besedila, so razvili posebne formule, na pod-lagi katerih je mogoe izraunati berljivost besedila (tudi posluljivost, npr. Petri 1992). Sicer so te raziskave razvile objektivno in zanesljivo metodologijo merje-nja, vendar pa so se omejevale le na besedilno povrino: v ospredje so postavljale znotrajbesedilne lastnosti, zanemarjale pa so znailnosti prejemnika. Prejemnik besedila je vejo teo v konceptih razumljivosti dobil ob spoznanjih kognitivnih znanosti (Groeben 1982, van Dijk in Kintsch 1983, Kintsch 1998, Gpferich 2001; gl. tudi Osolnik Kunc 2006): razumljivost je v tem okviru opredeljena kot rezultat interakcije med besedilom in prejemnikom. Razumljivost posredovane-ga besedila naj bi bila tako odvisna od tega, ali ga kot zapletenega oz. teko ra-zumljivega ali nezapletenega oz. lahko razumljivega sprejema njegov prejemnik, gre torej za od prejemnika odvisno spremenljivko.

    V enosmerni javni komunikaciji, kjer so prejemniki besedil zelo heterogeni in kjer so monosti za preverjanje in morebitno korekcijo razumevanja zelo omejene, ima razumljivost besedil prav posebno teo. Zdi se, da bi se vsaj v doloenih sporazumevalnih situacijah razumljivost besedila morala meriti po ibkejih prejemnikih; v tem kontekstu na razumljivost besedila gledam kot na apriorno pozitivno vrednoto. Razumevanje besedil je, kot e reeno, pravica in nujnost lanov in lanic sodobnih demokratinih drub. Ti se svoje pravice do

  • 10

    Razumevanje in razumljivost besedil

    razumljivega komuniciranja tudi vse bolj zavedajo in jo elijo tudi uveljavljati. V formaliziranih in hierarhiziranih drubenih razmerjih, e posebej ko gre za institucionalizirane vrste komunikacije, naj bi zato razumljivost besedil postala dolnost nosilcev javnih drubenih vlog oz. tistih, ki so na hierarhino vijih poloajih. V taknih tipih komunikacije se ob vpraanjih razumljivosti besedil odpirajo tudi vpraanja njihove sprejemljivosti: v katerih primerih in ali sploh lahko teko razumljivo ali nerazumljiivo besedilo postane za prejemnika tudi nesprejemljivo in ga kot takega zavrne.

    Kaj je v tej knjigi

    Knjiga je v grobem razdeljena na dva dela: na teoretini in empirini del. V prvem delu je opredeljen pojem razumevanja, ki je predstavljen v procesu sporazumevanja kot del kontinuuma besedilne recepcije in produkcije. Razumevanje si predsta-vljam kot tvorjenje aktualiziranega besedilnega pomena: na eni strani kontinuu-ma tistega, ki sporoa, na drugi tistega, ki sprejema in razumeva. Iz metodolokih razlogov razumevanje razdelim na proces in rezultat in v tem okviru razmiljam tudi o stopenjskosti razumevanja. Iz praktinih razlogov se omejujem na branje in predstavim nekatere bralne modele, na podlagi katerih sem oblikovala svojo shemo razumevanja. Dejavnike, za katere domnevam, da vplivajo na razumevanje, delim v tri skupine: na razumevaleve, drubene in besedilne dejavnike razumevanja ter med besedilnimi natanneje opredelim razumljivost besedila. V tem okviru pred-stavim nekaj modelov razumljivosti in oblikujem sedem kriterijev, po katerih bi bilo morda mogoe praktino meriti razumljivost in njene stopnje.

    Drugi, empirini del se zane z razmiljanjem o merjenju jezikovne zmono-sti na splono; ob tem so izpostavljena nekatera pomembna vpraanja merljivosti v jeziku. Nato je natanno predstavljena raziskava, s katero sem elela praktino preveriti nekatere predpostavke o stopnjah razumevanja ter razumljivosti in spre-jemljivosti besedil, in njeni rezultati.

    Med drugim sem se spraevala o tem, kaj razline skupine govorcev slovenine v izbranih besedilih razumejo in

    kako oziroma kaj je tisto, kar jih pri razumevanju ovira; kako razumljiva in sprejemljiva se zdijo izbrana besedila razlinim skupinam

    govorcev; ali razumljivost in sprejemljivost besedil obiajni uporabniki jezika poj-

    mujejo in, posledino, ocenjujejo drugae kot tisti, ki se z jezikom poklicno ukvarjajo.

  • 11

    Uvod

    in esa ni

    Le malo pozornosti je v tej knjigi posveeno razumevanju ob posluanju in ra-zumljivosti govorjenih besedil, iz raziskave pa sta v celoti izkljuena, saj sem se iz praktinih razlogov omejila na branje. V raziskavi se nisem ukvarjala s tem, kako do razumevanja oz. razumetja pride pri interaktivnih dejavnostih (pri po-govarjanju in dopisovanju), pa tudi prevajanje in tolmaenje sta v celoti izpue-na eprav je vpraanje razumevanja in razumljivosti tam e posebej zanimivo. Zanimalo me je razumevanje besedil v javni in uradni komunikaciji, posebne diskurze, kot so npr. poetini, religiozni, politini, sem zaradi njihove specifine narave iz razprave izloila.

    Niti merski instrument niti populacije, na katerih sem ga preizkusila, niso bili reprezentativni. Zato ima raziskava tevilne omejitve, interpretacija rezultatov pa zahteva previdnost in ne omogoa posploitev in dokonnih sklepov.

    V tej knjigi skuam odpreti nekatera vpraanja o razumevanju in razumljivosti v sporazumevalnem procesu. Iskanje odgovorov nanje je tvegano in teavno, saj je podroje sporazumevanja sila kompleksno in pogosto neulovljivo v jasne misli in besede. Prav zato tevilna vpraanja ostajajo brez odgovorov. Tu ponujam le enega od tevilnih monih pogledov, le eno od razumevanj z eljo, da bi tako teoretski premisleki kot tudi praktina raziskava kljub vsem omejitvam pripomogli k razu-mevanju razumevanja, z vpraanji, ki jih odpirajo, pa morda nakazali pot nadalj-njemu razmiljanju in empirinemu raziskovanju na tem podroju.

    Zahvala in posvetilo

    Ta knjiga je takna, kakrna je, zaradi vrste okoliin, zahvalo zanjo pa dolgujem celi mnoici ljudi, ki bodo morali ostati neimenovani. Najve med njimi je bilo tistih, ki so mi dali svoj as in reevali teste v vseh fazah in variantah. Petri Likar Stanovnik dolgujem zahvalo, ker je natanno vnesla rezultate raziskave in pripravi-la osnovne izraune, in asist. dr. Botjanu Bajcu, ker je poskrbel za statistino ko-rektne odgovore na moja raziskovalna vpraanja. Predvsem pa iskrena hvala doc. dr. Natai Pirih Svetina in red. prof. dr. Marku Stabeju, dragocenima sogovorcema in mojima prvima bralcema.

    In nazadnje: moji druini.

  • 1. del: Razumevanje in

    razumljivost besedil

  • 15

    Razumevanje

    1 Razumevanje

    Zanimanje za fenomen razumevanja sega dale v preteklost. eprav se danes zdi pojem razumevanja domena jezikoslovja, moramo za njegovo natannejo predstavitev posei k filozofom, ki so mu prvi namenili svojo pozornost. Prvi, kot pravi Biere, je poskual do tedaj raziskana pravila interpretacije povezati v svoj nauk2 (Biere 1991: 3) nemki teolog Flacius, rojen v Istri v 16. stole-tju. Flacius med hermenevtiki velja za utemeljitelja te filozofske veje, ki so jo kasneje poimenovali tudi umetnost razumevanja (prav tam). Hermenevtika je razumevanje prva opredelila kot interpretacijo oz. pribliek sporoenemu, vendar pa so jo kasneje teorije, zlasti kognitivno jezikoslovje kljub oitnim analogijam med koncepti spregledale (Biere 1991: 1). Eksperimentalno se vpraanju razumevanja razline vede posveajo ele zadnjih nekaj desetletij, toneje od 60. oz. 70. let prejnjega stoletja dalje, ko je raziskovanje razumeva-nja doivelo neke vrste renesanso (prav tam). Prvi so se mu na ta nain posvetili psihologi in raziskovanje procesov razumevanja je e vedno v njihovi domeni. Vendar je nalo pot tudi v jezikoslovne vede psiholingvistiko, nevrolingvi-stiko, besediloslovje, analizo diskurza in konverzacijsko analizo, na podroje umetne inteligence in zlasti v pragmatiko. Raziskovanje jezikovne rabe, katere del je tudi razumevanje, je zaradi kompleksnosti problematike pravzaprav sti-ie razlinih vedenj in raziskovalnih praks; preuevanje razumevanja torej zahteva interdisciplinarni pristop.

    Ko razmiljamo o razumevanju, se zdi nujno opozoriti na bistveno podrobnost: eprav je pojem razumevanja, kot bomo videli v nadaljevanju, zelo irok in ga ne gre omejevati na besedno sporazumevanje, bomo storili prav to: omejili se bomo na razumevanje kot del besednega sporazumevanja. Zato se bo v nadaljevanju uporabljani izraz razumevanje nanaal na razumevanje besedil, ne pa nebese-dilnih oz. nejezikovnih pojavov. Pri tem je besedilo pojmovano kot proces in ne kot rezultat avtorjevega ustvarjalnega postopka. Tradicionalni pogled na besedilo kot rezultat govorne dejavnosti (govorjenja ali pisanja) je e posebej v slovenski olski praksi prevladujo,3 je pa problematien vsaj iz dveh razlogov: besedilo obravnava kot statino pojavnost in se osredotoa predvsem na pisna in monolo-ka besedila (gl. Stabej 2009).

    2 Vsi prevodi tujih citatov v primeru, ko ni bilo na voljo slovenskih prevodov, so delo avtorice in so e posebej v primeru prevajanja strokovnih izrazov pogosto zasilni. V taknih primerih so zato v oklepajih navedeni tudi izrazi v izvirniku.

    3 Gl. Kriaj-Ortar idr. (2000), Vogel idr. (2007), Kriaj-Ortar idr. (2008 in 2009), Beter Turk (2012), uni nart za slovenino v osnovni oli (2011).

  • 9 789612 375591

    ISBN 978-961-237-559-1

    Ina Ferbear

    RAZUMEVANJE IN RAZUMLJIVOST BESEDIL

    Avtorica obravnava aktualno temo v sloveni-stinem jezikoslovju. Pri nas je sicer mogoe najti ve mnenj o razumljivosti jezikovnih sporoil, a vsem tovrstnim mnenjem manjka empirino izhodie, ki bi upravievalo takne ali drugane sodbe o razumljivosti in razume-vanju besedil. Preseek monografije dr. Ine Ferbear je prav to: dobro izpeljana empirina raziskava, s katero je elela avtorica praktino evalvirati teoretina konstrukta razumevanja in razumljivosti.

    Monika Kalin Golob

    Izbrana tema je v okviru sodobnega jeziko-slovja, pa tudi humanistike in druboslovja ena kljunih, hkrati pa v naem prostoru tudi redko obravnavanih tem. Tesno prepleteni pojavnosti razumevanja in razumljivosti sta v samem jedru lovekovega samozavedanja in drubene interakcije, vendar s posameznimi parcialnimi jezikoslovnimi (in drugimi) meto-dologijami teko ulovljivi, e posebej v empi-rino podprtem raziskovalnem okviru. Avto-rica se je odloila narediti prav to: izbrala si je kvantitativno raziskavo, s imer je postavila trdne temelje za nadaljnje tovrstne raziskave slovenine in slovenske jezikovne skupnosti. Rezultati jasno nakazujejo naravo medigre med razumljivostjo in razumevanjem pri bese-dilnem sporazumevanju.

    Marko StabejIn

    a Fe

    rbe

    ar: r

    aZUM

    eVan

    Je In

    raZ

    UMLJ

    IVOS

    T be

    SeDI

    L

    Blank Page