1. EP (LASTNOSTI, VRSTE, RAZVOJ)LASTNOSTI:- kopienje sinonimnih izrazov- epska irina- razsipnost besedia- teko epski slog- okrasni pridevki- duevnega razvoja junaka ne prikae, ker je znaaj e dograjen, pa pa okoliine- najdalja pripovedna pesnitev- pisan v verzih- obravnava javno sfero- je najobseneja pripovedna pesnitev pri Grkih in Rimljanih spesnjena v heksametrih- Ep se deli na tri dele:o Uvod (e s prvim verzom prikae bistvo stvari)o Dokaz (napove kratko vsebino ali govori o viru pesnitve)o Pripovedovanje (obsega opevanje osrednjih dogodkov, posee takoj v sredo dogajanja)- najpopolneje se je ep razvil v antiki, v 19. stoletju se je povsem umaknil romanu VRSTE:- junaki ali herojski (govori o nekem velikem in slavnem dogodku, ki je lahko resnien ali izmiljen) Mahabharata, Ramajana, Iliada, Odiseja, Vergilova Eneida, Pesem o Nibelungih (srednjeveki ep), Krst pri Savici - viteki ali srednjeveki ep Pesem o Rolandu, Beowulf- zgodovinski ep Osvobojeni Jeruzalem (Tasso)- religiozni ali verski ep Dante: Boanska komedija- satirini ali komini ep Byron: Don Juan- idilini ep Fingar: Triglav- ivalski ep Goethe: Lisica zvitorepkaRAZVOJ- najstareji ep je Ep o Gilgameu iz babilonsko- asirske knjievnosti- najbolj znana epa sta Homer: Ilijada in Odiseja- Ep so gojili skoraj v vseh obdobjih, a ga v 19. stoletju povsem nadomesti roman2. PRIMERJAVA TRAGEDIJE IN KOMEDIJETRAGEDIJA: Izvira iz bedele tragos (= kozel) in ode (= pesem), zato je verjetno da so bili lani zbora sprva obleeni v satire, ki so bili spremljevalci boga Dioniza. - na zaetku je bil samo en igralec in zbor- posveene so bile bogu Dionizu (rtvovanje, ..)- Ajshil je uvedel drugega igralca- Sofokles pa tretjega igralca- nosili so maske in dolge halje- uprizarjali so jih ob doloenih praznikih kot tekmovanje med tremi dramatiki- nastopajo bogovi, polbogovi, kralji, junaki, ljudstvo je prisotno le kot zbor ali le v posameznih manjih vlogah (sel, straar, pastir)- je splona igra z vzvieno snovjo- prikazuje resno in tehtno zgodovinsko ali izmiljeno dejanje1- junak je pomemben karakter, do 19. stoletja nujno iz visokega rodu- imeti mora bolji karakter od povprenih ljudi, a ne popolnega, saj ima ibko toko, zaradi katere doivi propad- propade samo fizino, moralno in idejno zmaga (katarza ali oienje)- katarzo naj bi doiveli v doivljanju soutja in strahu- ima zgradbo dramskega trikotnika- enotnost kraja, asa in dogajanja - DELI TRAGEDIJE:o PROLOG: Govori samo en igraleco PARODOS: Prihod zborao EPISODIJA: Prizor z igralcio STASIMA: Spevi stojeega zborao EKSODOS: Odhod zbora iz odra- Zbor ima pomembno vlogo ker med seboj povezuje dialoge, vsako dejanje ali prizor pa kona z modrostjo, ki ga da zgodba - Zbor predstavlja glas ljudstva, igra vlogo povezovalca, komentatorja, razsodnika in didaskalij- S Sofoklesom zbor zgublja nekdanj vodilno vlogo- O tragediji je pisal Aristotel v Poetiki pravi da mora biti pisana v verzih, nastopati morajo pomembne osebe in mora imeti dvogovor (+ katarza, soutje in strah)KOMEDIJA:- razvila se je iz pijanskih obhodov (komos pomeni v grini slavje ali buni obhod, ode pa pesem)- posmehuje se znanim predstavnikom takratnega politinega in kulturnega ivljenja- pomembno vlogo imajo spletke in tevilni zapleti- nastopajo povpreni ljudje iz ulice, ki so bolj ali manj karikirani- lahko smei, ne sme pa aliti- komedija ali veseloigra je klasina igra z veselo vsebino- navadno ima satirino os, se komino zapleta, sreno razplete- hoe vzgajati in zabavati- slika vsakdanje ivljenje in njegove napake, katerim se smeje in jih obravnava kot sestavni del lovekovega znaaja - lahko uporablja niji pogovorni jezik- KOMEDIJE: Plavt: Dvojka, Shakespeare: Veliko hrupa za ni, Dvanajsta ura...- Vrste komike. Karakterna, situacijska, besedna3. BIBLIJA: LITERARNI IN KULTURNI POMEN- temeljno delo hebrejske knjievnosti- knjiga vseh knjig, saj je s posredovanjem kranstva postala ena najvplivnejih in najpomembnejih verskih, kulturnih, literarnih, ideolokih in politinih knjig- vsebina je verska in je podlaga za kransko in idovsko vero- delimo jo na staro in novo zavezo- STARA ZAVEZA:o Napisala v hebrejini in deloma v aramejinio Govori o asu pred Kristusomo Ima 48 knjigo Je zbirka razlinih besedil sestavljena iz treh delov2o Deli: Postava ali Tora ali zakoni, Preroki in Spisio Pomembno mesto ima 5 Mojzesovih knjig Pentatevh ali peteroknjije- NOVA ZAVEZA:o Napisana v grinio Nastajala v prvih stoletjih po Kristusuo Deli: 4 evangeliji, Apostolska dela, Pisma, Razodetje- PREVODI:o Prvi: Septaguinta 70 prevajalcev, prevajalo v Grino, 3./2. stol. pred Kr.o Vulgata prevajal sveti Hieronim 4. stol. n. t.o Protestantski prevodi v domae jezikeo Jurij Dalmatin 1584 o Japljev prevod 1784 temeljil na Vulgatio Vse skupaj prevedena v okoli 850 jezikov - LITERARNE ZVRSTI V BIBLJI:o Epika najmonejao Lirika najpomembneja (Visoka pesem., psalmi: Iz globoine)o bajka, pravljica, prilika, legenda, basen, anekdota, novela, povest, potopis...4. RENESANSA- 14. 16. stoletje- splona umetnostna smer, ki pomeni preporod- ponovno odkritje, rojstvo- najno je idejno vplival humanizem tudi antika- ni bila zgolj obnova antike, saj je nanjo vplivala tudi srednjeveka kultura- z renesanso povezujemo zaetke zgodnjega kapitalizma, kmeki upori- nastane nova mislenost, razvoj arhitekture, slikarstva- poudarja dolgo zatajevano lepoto lovekega telesa- nova odkritja in izumi (kompas, tisk: Guttemberg 1445)- literatura in glasba se razvijeta v bogatem meanskem in plemikem okolju- SPLONE ZNAILNOSTI RENESANSE:o Pestrost vsebin in oblik (sonet, novela, roman)o Prevladajo humanistine idejeo Senzualizemo Naravao Individualizemo Duevna lepotao Esteticizem o Viteko obnaanjeo Usmeritev v tostranskost- Razvijejo tri knjine vrsteo Lirika: sonet (Petrarca, Shakespeare), postane ponovno intimnao Epika: srednjeveke terme renesanno oblikovane- ironija ep (nacionalni, junaki, viteki- ljubezen in pustolovstvo), roman (Cervantes: Don Kihot), novela (Boccaccio: Dekameron)o Dramatika: komedija in tagedija (Shakespeare- Elizabentinsko gledalie)5. EVROPSKA IN SLOVENSKA NOVELADEFINICIJE NOVELE- V antiki pomeni dodatek k zakonu 3- Pozneje pomeni novico, vest, novost- Z Boccacciem (utemeljitelj novele) postane umetnostna knjievna zvrst- Novela je knjievna zvrst, in sicer kraja ali srednje dolga pripoved v prozi. Zgrajena je po dramskem trikotniku z enim osrednjim dogodkom, ponavadi z enim glavnim junakom in s presenetljivim koncem. Napisana je v jedrnatem slogu brez epske irine.- SOKOLJA TEORIJA: novela je zgrajena okoli nejega predmeta, ki igra vlogo sredine osebe ali osrednjega dogodkaPREDSTAVNIKI:- Gogolj: Pla- Glavna oseba je Akakij Akakijevi- Realistina novela z elementi groteske- Guy de Maupassant: Nakit- Josip Juri: Teleja peekna ; Simon Jenko: Tilka, Jeprki uitelj- Stotnik Biti- Zaetnika novelistike pri Slovencih- Znaajevka- Realistine novele- Franz Kafka: Preobrazba- Moderna novela (simbolizem, nadrealizem, groteska)- Ivan Pregelj: Matkova Tina- Ekspresionistina novela (razcepljeni jaz glavne osebe)- Preihov Voranc: Samorastniki, Boj na poiralniku- Socialni realizem- Ciril Kosma: Tantadruj- Moderna groteskna novela- Edvard Kocbek: rna orhideja- Eksistencializem- Ivan Cankar: ivljenje in smrt Petra Novljana6. ROMAN IN NOVELA V RENESANSI- definicja novele: glej gorBoccaccio: Dekameron- zbirka 100 novel zgrajena iz okvirnih in vlonih zgodb- deka hemerai > (gr) 10 dni- pripovedujejo 7 deklet in 3 fantje, ki zbeijo pred kugo na podeelje (kuga v Firencah)- vsak dan vsak pove eno zgobdo, skrivajo se 10 dni- vsak dan so izbrali eno kraljico ali kralja, ki je doloil temo dneva- snov teh zgodb je najvekrat erotina- najbolj znana novela: Novela o sokoluo 9 novela 5 dneo osnova za vse ostaleo klasina novelao glavna oseba je Frideriko se zaljubi v plemenito gospo Giovanno, kar je po pravilih viteke ljubezni dovoljeno in asntnoo renesanni slog4- senzualizem (Friderikova zvesta ljubezen)- individualnost (Giovannina elja)- narava (zdravo ivljenje na podeelju)- duevna lepota (reven a kreposten)- esteticizem (Giovannina lepota, plemenitost)- vpliv srednjega veka (viteko obnaanje Friderika)Cervantes: Don Kihot- dva dela:o 1. del: 1604o 2. del: 1615- novost romana je psiholoki lik Don Kihota - osrednji motiv je motiv ubonega nijega plemia, ki so mu viteke knjige zmeale pamet- junak gre v konflikt s svetom zato, da bi ga s svojo akcijo spremenil, a mu ta akcija spodleti in junak ob koncu tragino propade- v liku Dulsineje je prikazal viteko ljubezen, vitezovo poslanstvo, motiv nesrene ljubezni in ljubosumje- Don Kihot je parodija na viteke romane- Kae se nasprotje med realnim in idealnim (Sano Pansa in Don Kihot)- Je tragikomieno Komino: spopad z mlini na veter, klanje nemonih ovac, brivska posodao Tragino: vse mu spodleti...- Prej je bil roman le nizanje dogodilin sedaj pa lahko opazujemo tudi duevni razvoj junaka- Z Don Kihotom postane roman klasina in tradicionalna oblika (najbolj se razmahne v realizmu in naturalizmu)7. EVROPSKI ROMAN OD RENESANSE DO KONCA 19. STOLETJA- Cervantes: Don Kihot (pustolovski in viteki roman)- Goethe: Trpljenje mladega Wertherja (romantini, ljubezenski, pisemski)- Pukin: Jevgenij Onjegin (roman v verzih, spleen, romantika)- Flaubert: Gospa Bovary (objektivni realizem)- Dostojevski: Zloin in kazen (psiholoki realizem)- Tolstoj: Vojna in mir (realistini zgodovinski roman)- Zola: Beznica (naturalistini roman)- De Balzac: loveka komedija (Oe Goriot; naturalistini cikel 95 romanov)- Josip Juri: Deseti brat (prvi slovenski roman)- Kersnik: Jara gospoda (roman ali povest; med romantiko in realizmom)- Tavar: Visoka kronika (zgodovinski roman), Cvetje v jeseniROMAN- V 12. stoletju je vse, kar ni napisano v latinini, v 13. st. Pomeni nekaj izmiljenega, fantastinega- Nadomesti ep- Velika obsenost- Dolg dogajalni as- irok dogajalni prostor- tevilne knjievne osebe (lahko cele generacije)5- Glavna oseba se ivljenjsko in duhovno razvija- Napisan v prozi, radkeje v verzih- Namenjen intelektualcem- Najbolj se razvije v realizmu (19. st)- V 20. stoletju se pojavi moderni roman- Tehnike pisanja: sintetina in analitina - Lahko imajo tudi ve delov (trilogija, tetralogija)8. KOPITARJEVA IN OPOVA JEZIKOVNA NAELA- 19. stoletje (as romantike)KOPITAR- jezikoslovec in cenzor (za slovanske in grke jezike)- prva znanstvena slovnica v nemini: Glagolita Clozianus (govoril Briinskih spomenikih s komentarji, zagovarja panonsko teorijo)- literatura za izobraence naj bi bila pisana v nemini- literatura za preproste ljudi v slovenini- pesniki naj bi se zgledovali pri ljudski poeziji- prvi postavil zahtevo po enotnem knjinem jeziku- zahteval tudi nov rkopis (vsaka rka en glas)OP - znal je 19 jezikov- prvi literarni zgodovinar, ki je razdelil knjievnost po obdobjih- po njegovem, naj bi tudi izobraenci brali v slovenskem jeziku- samo na ta nain lahko kultiviramo jezik- pesniki naj bi se zgledovali pri umetni evropski poeziji (ne ve pri ljudskem slovstvu) uresniil Preeren RKARSKA PRAVDA - viek je dosegla 1833- sodelovali so Kopitar, Danjko, Metelko : op- metelica- nekaj rk ohranil iz bohoriice, nekaj zamenjal s svojimi rkami (predvsem cirilskimi- za sinike in umnike), posebna znamenja za h, , lj & nj vse skupaj je izgledalo precej neestetsko- prepovedali so jo 1833- danjico so v olah prepovedali 1838- bohoriica je bila v veljavi do 1845, ko je bila (zaradi Ilirizma) sprejeta gajica9. SPLONE LASTNOSTI KOMEDIJE, VRSTE KOMEDIJE, VRSTE KOMIKE OB PRIMERIH IZ EVROPSKE KNJIEVNOSTI- glej gor (vpr 2)6VRSTE KOMEDIJE- farsa ali burka gledalika igra z drastinimi uinki, pogosto s satirino ostjo (srednjeveke farse, Cankar: Pohujanje v dolini entflorjanski)- satira dela z ironijo, karikaturo, posmehom, ki napadajo socialno ali moralno kodljive ideje, razmere, pojave ali osebe, da bi jih razvrednotile- tragikomedija spaja tragino s kominim, pogosto v obliki humorne tragike VRSTE KOMIKE- situacijska (Moliere: Tartuffe, Linhart: Ta veseli dan, Shakespeare: Komedija zmenjav) ali poloajska sloni na preseneenjih, nesporazumih, zamenjavah in zmenjavah, zaradi nje se dejanje nepriakovano zaplete- karakterna (Moliere: Namiljeni bolnik, Tartuffe)izvira iz smenosti junakovega znaaja, je izraznajvije umetnike sposobnosti - besedna (Linhart: Matiek se eni- Zmenjava, Budalo...) izvira iz pomena besed- besedne igre, nareja, tuji jeziki- ali iz izgovoejave besed- govorne napake, vzkliki 10.PESNITVO EVROPSKE ROMANTIKE- zatekanje v preteklost in naravo- sentimentalizem, pesimizem- vzor pri Shakespearu, zanimanje za ljudsko slovstvo, srednji vek in eksotiko- individualizem, razklanost- poudarjanje svobode, odpor proti nacionalizmu- poudarjanje iracionalnega (sanje)- idilino pesnitvo- viharnitvo, Sturm und Drang upodobili so posameznika, ki se zaradi svobode upira politienmu redu, vodijo ga viharna ustva- svetobolje ali svetoalje Shopenhauer: ivljenje je solzna dolina RAZVIJE:- romantina pesnitev (Bayron: Romanje grofia Harolda)- balada (Heine: Lorelaj)- razmiljujoa pesem (Lermontov: Jadro)- poezija grobov in noi (Brger: Lenora)- razvije se tudi oda, himna, sonetROMANTICNI SLOG- Prevladuje lirinost (izpovedovanje ustev)- Glavni motiv je narava, kar je paralela lovekovemu poutju in dui- Beg od realnosti v fantastinost- Junak je upodobljen kot upornik (v zahodnem svetu) ali kot odveni lovek (v vzhodnem svetu)11.KNJINI JEZIK V DOBI ROMANTIKE- meteljica- danjica- razlike z bohoriico 7- uvedba gajice- poskua se poenotiti knjini jezik in izboljati pisavo (rkarska pravda)- Kopitar je trdil da naj bo osnova za slovenski knjini jezik slovensko pisno izroilo protestantov in razsvetljencev; razvoj knjinega jezika mora teiti k enotnemu knjinemu jeziku za vse Slovence; - Fran Metelko je leta 1825 napisal slovnico (dolenjsko nareje) in priredil temu rkopis (metelico), ki je bil zanimiv samo za znanstvene kroge niti rkopis niti slovnica nista vodila k enotnemu knjinemu jeziku- Peter Danjko danjica tudi ni vodila k enotnemu knjinemu je ziku, ker je imela nekatere rke iz cirilice- Matija op: Ljudski jezik je vir za knjini jezik, slovenska nareja imajo enako jezikovno osnovo; slovenski jezik se mora kultivirati, tako da bo lahko vsak, tudi najbolj izobraen Slovenec v svojem maternem jeziku lahko izpovedal svoja ustva in misli; napredek op videl v poeziji, zato zael izhajati pesniki almanah Kranjska belica (slo visoka poezija)- op, Preeren bolj naravne ideje meteljica in danjica propadeta, do 1845 se 10 let spet pie v bohoriici, potem pa nastopi gajica - Gajico je prvi dosledno uporabljal Bleiweis v asopisu Kmetijske in rokodelske novice pisali Slovenci iz raznih podroij, kar je terjalo poenotenje knjinega jezika- Marna revolucija 1848 Zedinjena Slovenija, ilirizem (umetna meanica slo, hrv in srbine)- Vpeljava novih oblik:o Luka Svetec objavil v asopisu Slovenija 1849 igaega de da namesto vert vrt bratambratom 12.ROMANTIKA V EVROPSKI KNJIEVNOSTI- pesnirvo: glej gorPROZA- sentimentalni roman (Richardson: Pamela in Clarissa)- rni ali grozljivi roman (Poe: Maska rdee smrti, Shelly: Frankenstein)- roman v verzih (Pukin: Jevgenij Onjegin)- pisemski roman (Goethe: Trpljenje mladega Wertherja)DRAMATIKA- zgodovinska dramatika (zgled: Shakespeare)- drame z izjemnimi posamezniki, ki so sprti z drubo- bralna drama (Goethe: Faust za nov je vzel realno osebo torej tudi zgodovinska) 13.EVROPSKI REALISTINI ROMANKAJ ZANIMA REALISTA V NASPROTJU Z ROMANTIKOM?- Sedanjost (romantika preteklost)8- Objektiven svet (ne bei v fantastiko, pravljice kot romantik)- Socialno ivljenje- Poloaj loveka v drubi (ne svet v njegovi glavi)- kako je obleen junak (obleka naredi loveka)- Materialistina filozofija (romantik: idealistina filozofija- SCHOPENHAVER)- Vsakdanje ivljenjeTIPI ROMANOV & PRIMERI: - dolgi, drubeni, socialni, kmeki, vojni, delavski (proletarski)- Pogosto so romane povezovali v cikle- Najpomembneje delo je Balzacova loveka komedija, ki ima 95 delov (hotel je pokazat poloaj ljudi)- Flaubert: Gospa Bovary- Dostojevski: Zloin in kazen- Tolstoj: Vojna in mir (realistini zgodovinski roman)- Zola: Beznica (naturalistini roman)- De Balzac: loveka komedija (naturalistini cikel 95 romanov ; Oe Goriot)- Josip Juri: Deseti brat (prvi slovenski roman)- Kersnik: Jara gospoda (roman ali povest; med romantiko in realizmom)- Tavar: Visoka kronika (zgodovinski roman), Cvetje v jeseni14.KNJINA SLOVENINA V ASU REFORMACIJE- prvi slovenski knjigi Primo Trubar: Abecednik, Katekizem 1550 - pisava je bila prilagojena sloenska razliica nemke pisave latinica (ne gotske rke), Trubar je uvedel posebna znamenja za sinike in umnike- uporabljel je 2 rki za en glas (prej 3), a nedosledno- veliko je uporabljal germanizmov- mehka l in n trda l in n - jat e ali ej - trubariico je popravl Sebastjan Krelj bil je purist izloil je germanizme, doljnjske narene besede in se tako probla im bolj pribliati itemu slovenskemu knjinemu jeziku- njegov rkopis je utemeljil Adam Bohori v svoji (neznantveni) slovnici pisani v latinini Articae Horulae15.DEKADENCA V EVROPSKI IN SLOVENSKI KNJIEVNOSTI- dekadenca izhaja iz francoine in pomeni propad, razkrojZNAILNOSTI:- skrajni individualizem in ista brezutnost- odpor proti konvencionalnosti meanske drube in njenim vrednotam- beg v umetne paradie- doivetje navelianosti, zdolgoasenosti (spleen)- larpurlartizem - povdarjanje erotike in misticizma- ni ve mimezis- sinestezija (meanje utnih vtisov) vidim glasove, sliim barvePREDSTAVNIKI:9- Baudelaire zaetnik pesmi v prozi (Tujec)- Oscar Wilde Saloma- Rimbaud Samoglasniki16.SIMBOLIZEM V EVROPI IN NA SLOVENSKEM- je literarni slog, v katerem se literati izraajo s simboli- Baudelaire Sorodnosti programski sonet simbolistom moderni sonet, rimani sonet, ni ljubezenske teme, govori o naravi, sinestezija- Posameznik mora znati vzpostaviti stik z globjo duhovo resninostjo, ki se skriva za zunanjo vidno in otipljivo podobo stavari- Dastopna mu je le po mistini poti, po poti intuicije ali estga uta, ki v drobnih konkretnih detajlih odkriva duhovno sporoilo in jih dojema kot simbole- Ta resninost najbolje upodablja umetnost, ki je vsa v znameju poudajene zvonosti, nejasnih asociacij, skrivnostnih sombolov in sinestezij- V franciji je postal vodilna smer z Moreasovim manifestomPREDSTAVNIKI:- Baudelaire- Rimbaud- Verlaine- Mallarme- Wilde- Rilke (Panter)17.MODERNA LIRIKAPREDSTAVNIKI:- Federico Garcia Lorca: Vitezova pesem nadrealizem- Rilke: Panter simbolizemm, predmetna pesem- Kosovel: Slutnja impresionizem- Kosovel: Ekstaza smrti ekspresionizem- Kosovel: Kons 5 konstruktivizem- K.D. Kajuh: Bosa pojdiva dekle obsorej poezija upora in revolucije- Bor: Sreanje poezija upora in revolucije (balada)- Balanti: Zasuta usta poezija upora in revolucije - Menart, Zlobec, Pavek, Krakar, Kovi, Zajc, Strnia, Makarovi, alamun intimizem, ekspresionizem, modernizem, ludizemSMERI- Kubizem: popolnoma unii ustaljene forme, odpravi loila, tok podzavesti...- Futurizem: zazrti v prihodnost, povelievali vojsko in vojno, tehniko, hoteli uniiti vso preteklost- Dadaizem: zelo radikalna smer, zala v skrajni nihilizem in anarhizem, prevladujejo primitivni glasovi in asociacije brez smisla- Ekspresionizem: iz sebe so hoteli iztisniti svoje doivljanje sveta, zahtevajo etino oienega in prerojenega loveka, slog je poln grozljivih podob, pretiravanj, skrajnosti, kontrastov in barv- Nadrealizem: narek misli brez nadzora, zatekanje v sanje, zdruevanje nenavadnih metafor, predstavlja knjievno in kulturno izroilo v imenu osvobojene podzavesti; 10- Eksistencializem: ideja tujosti oz vrenosti v svet se je uresnievala z eksistencialistinimi obutji tesnobe in nia; razvije se v absurdZNAILNOSTI- Ni ve posnemanja mimezis- Krijo se slovnina pravila- Eliptini stavki- Poraba nejezikovnih prvin (matematinih znakov..)- Svoboden verz- Asociacijska tehnika, tok zavesti, zdruevanje nenavadnih metafor18.REALISTINI ROMAN 19. STOLETJA- Charles Dickens: Oliver Twist- Tolstoj: Vojna in mir vojni- Flaubert: Gospa Bovary- Dostojevski: Zloin in kazen- Tolstoj: Vojna in mir (realistini zgodovinski roman)- Zola: Beznica (naturalistini roman)- De Balzac: loveka komedija (pomemben: Oe Goriot ; naturalistini cikel 95 romanov)- Josip Juri: Deseti brat (prvi slovenski roman)- Kersnik: Jara gospoda (roman ali povest; med romantiko in realizmom)- Tavar: Visoka kronika (zgodovinski roman), Cvetje v jeseni19.EKSPRESIONIZEM V SLOVENSKI KNJIEVNOSTI- V prvi polovici 20. stoletja- PREDSTAVNIKI: S. Kosovel: Slutnja S. Grum: Dogodek v mestu Gogi I. Pregelj: Matkova Tina Zajc: rni deek, Veliki rni bik- Izraa dvom in razoaranje nad industrializacijo in urbanizacijo, zahteva duhovno preroditev loveka in sveta- Umetnik se zavzema za intenziteto doivljanja in jezika, za eksplozivnost in skrajno jezikovno zgoenost- Popolno razklanje in popaenost, obutje groze in kaosa- Umetnost naj bi dejavno izraala in sodelovala pri spreminjanju loveka- Pojavi se kot reakcija na racionalizem in naturalizem- Pojavijo se raztrgani stavki, pomembni pa so tudi zvoni elementi (lirika)- Dramatika: modernizirano gledalie, pomembna postane scena, ve didaskalij kot dialoga, svetlobni in akustini uinki, groteska- Proza: razcepljeni jaz glavne osebe, pripoved zgrajena v kosih, dogajalni as je natanno doloen, povdarjeno nasprotje med duhovno voljo in telesno mojo, odsekani in kratki stavki, nenavadne besedne zveze- Lirika: kontrasti, mone barve, Bik je simbol moi, a gre tu za obutek nemoi (spomni se na Rilke: Panter), Ekspresivni pridevniki, Svoboden verz, ritem dosega s ponavljanji, svobodna rima1120.SLOVENSKA KRATKA PRIPOVED MED 1. IN 2. SVETOVNO VOJNO- Pregelj: Matkova Tina- Voranc: Samorastniki, Boj na poiralniku- Kranjec: Reonja na svojem- Kosma: Tantadruj- Socialni realizem, ekspresionizem, naturalizem (Boj na poiralniku)- Novele zbrane v knjigi Od Preglja do Kosmaa21. SESTAV SLOVENSKEGA KNJINEGA BESEDIA (RAZMERJE MED KNJINIM IN NEKNJINIM JEZIKOM, IVLJENJE BESED)SOCIALNE ZVRSTI SLOVENSKEGA JEZIKA- KNJINI JEZIK skupen vsem, se ga nauimo- Zborni jezik Piemo in beremo (deklamiramo, recitiramo, govorimo na pamet) Besede in pravila so zapisana v jezikovnih prironikih- Knjini pogovorni jezik Od zbornega se loi po izgovorjavi (ne upotevanje nedolonika, izpuanje vokalov) Samo govorjeni (nepripravljeni pogovori)- NEKNJINI JEZIK prostorsko in inetresno omejen- Pokrajinsko pogovorni jezik Govorijo v vejih obmojih (ljubljana, Celje, Maribor) pogovorih z osebo iz iste pokrajine pokrajinsko obarvan- Nareja govorijo v manjih obmojih okoli 50 7 narenih skupin (koroka, primorska, rovtarska, gorenjska, dolenjska, tajerska, panonska)- interesne govorice sleng med mladimi, se hitro spreminja argon med osebami iskega poklica/ iste stroke argo ali latovina skrivni jezik zakljuenih drub (noben ga ne razume razen njih)FUNKCIJSKE ZVRSTI- splono pogovorni jezik- publicistinio uporaba publicizmov (stalnih besednih zvez)- strokovni o praktino strokovni namenjen iremu krogu uporablja strokovne izraze navodila za uporabo, kuharski recepti12o poljudnoznanstveni namesto tujk uporablja slovenske ustrezniceo znanstven jezik uporaba tujk zapleten namenjen oji javnosti22.JEZIKOVNA KULTURA, JEZIKOVNA POLITIKA, JEZIKOVNA ASIMILACIJA- Jezik je temeljno sredstvo sporazumevanja z njim tvorimo besedila, jih sprejemamo in razumemo od drugih- Poznamo ustna in pisna besedila ter besedni in nebesednijezik- Slovenina je uradni jezik v Republiki Sloveniji, ki ga govori veina prebivalstva- Kot materni jezik se ga nauimo prvega- Z jezikom se identificiramo in njegov razvoj je pomemben za razvoj celotnega naroda in narodne zavesti slovenina je tudi jezik in simbol narodne kulture - Na Primorskem in v Prekmurju je slovenina drugi jezik, ker je tam narodna manjina na tistih obmojih so vsi napisi dvojezini ASIMILACIJA- Se pojavi med manjinami, ko eli dominantna jezikovna skupnost na razline naine prepreiti manjini ohranitev in razvoj maternega jezika- Asimilacijski pritiski so razlini: nezadostna izobrazba v maternem jeziku, ni dvojezinih napisov, selekcijski postopki pri iskanju zaposlitve- Slovenci so bili deleni veliko poskusov germanizacije, madarizacije in italijanizacije- Ustava RS zagotavlja vsem avtohtonim Slovenskim prebivalcem skrb, varuje in zagotavlja jim vse pravice, pospeuje in ohranja njihove stike z domovino- Slovenci imamo 3 manjineo V Italiji Traka, Gorika, Beneka Slovenija, Rezija, Kanalska dolina o V Avstriji na Korokem in tajerskem o Na Madarskem Porabje - Tudi Slovenci v zamejstvu se kulturno udejstvujejo izhajajo mnogi asopisi, ustanavljajo se drutva, gledalia, folklorne skupine, mnogi zamejski Slovenci so postali priznano tudi v domovini Lipu: Zmote dijaka Tjaa23.JEZIKOVNE SKUPNOSTI IN JEZIKOVNA ASIMILACIJAKENTUMSKA SKUPINA:- GERMANSKI Nemki, Angleki, Nizozemski, Flamski, Danski, Norveki, vedski, - ROMANSKI Italijanski, Furlanski, Retoromanski, Provansalski, Francoski, panski, Katalonski, Portugalski, romunski- KELTSKI Irski, Bretonski, Velki, kotski- GRKISATEMSKA SKUPINA:- INDIJSKI- Hindujski, Urdujski, Bengalski, maratski- SLOVANSKI13- V: ruski, beloruski, ukrajinski- Z: poljski, Luiko srbski, eki, slovaki- J: slovenski, hrvaki, srbski, makedonski, bolgarski- ARMENSKI- ALBANSKI- BALTSKI- Litovski, letonski- IRANSKI- perzijski, kurdski, afganistanski24. SOCIALNI REALIZEM V SLOVENSKI PRIPOVEDNI PROZI- Glej gor!- Tematsko so prikazovali kmeki svet gruntarjev, kajarjev, kmekih proletarcev in sezonskih delavcev- Opozarjal je na socialne, nacionalne in politine probleme med obema vojnama- Kranjec: Reonja na svojem- France Bevk: Kaplan Martin edermac- Voranc, Kosma, Potr25.RAZVOJ EVROPSKEGA GLEDALIA OD ANTIKE DO KLASICIZMA - ANTINO GLEDALIE : odprto, polkrono, orkestra (= okroglo plesie, kjer se je gibal zbor), sredi tega je bil Dionizov oltar za zaetno daritev, Orchestra je bila na eni strani zakljuena z leseno zgradbo (skene), kjer so se dogajale najbolj skrite stvari (umori) in kjer so hranili razne rekvizite in tehnina pomagala. Gledalie je imelo dva dohoda parodos (za prihod zbora na oder); predstave so trajale ves dan, igrali samo moki, maske, hodulje, v Epidavru (= najveje ohranjeno gledalie) so lahko sprejeli do 30.000 gledalcev, igrali komedije, tragedije, satirske igre - SREDNJI VEK : dramatika ima verski znaaj, gledali niso poznali, igrali so igre na trgih, liturgine igre so bile v latinskem jeziku, od 10. stol. dalje tudi v nacionalnih; z versko tematiko so pasjoni, misterije, mirakli in moralitete (igre o boju med duevno istostjo in grehom v alegorijah); posvetna dramatika razvije farso (= norevanje iz verskega in politinega dogajanja) in burko (= komina igra; Burka o jezinem dohtarju)- RENESANSA : renesanno ali elizabetinsko gledalie gledalie je bilo osmerokotne oblike s tremi vrstami za gledalce, v sredini je bil oder, ki je imel balkon in odprtino s preminim pokrovom, scena je bila preprosta, rekvizitov je bilo malo; igrali so samo moki poklicni igralci, mask ni bilo, so bili pa bogati kostumi, bilo je odprto za vse drubene sloje, igrali so podnevi; ni bilo odmorov med prizori-26.KNJIEVNE SMERI 20. STOLETJA- nova romantika (moderna) Cankar, upani, Kette, Murn 14- Dekadenca Wilde: Saloma, Cankar: Na klancu (2. poglavje, ko se Francka zaljubi v slikarja)- Simbolizem Baudelaire: Sorodnosti, Cankar: Na klancu - impresionizem Kette: Na trgu, Murn,- kubizem, futurizem, dadaizem- ekspresionizem Kosovel, Pregelj: Matkova Tina - nadrealizem Lorca: Vitezova pesem, Udovi: Fantazija v mestu na vodi - eksistencializem Sartre: Zaprta vrata, Camus: Tujec, Kocbek: rna orhideja - socialni realizem Voranc, Kosma,- knjievnost upora in revoluicije Karel Destovnik Kajuh, Matej Bor - intimizem Kovi, Menart, Minatti, Pavek, Krakar - neoekspresionizem: Zajc, Strnia, Taufer- modernizem Svetlana Makarovi, Ervin Fritz - ludizem alamun - reizem eligo: Triptih Agate Schwartzkobler - postmodernizem Boris A. Novak: Zima 27.GROTESKNO V MODERNI SLOVENSKI KNJIEVNOSTI- Groteska je meanica nenavadnih, popaenih, trpko kominih, grozljivo smenih, noravih, ironinih podob, ki piscu omogoajo opazno preoblikovati sliko realnosti- Razvije se zlasti v romantiki, v moderni literaturi upodablja odtujeno, absurdno stvarnost- Grum: Dogodek v mestu Gogi Osebe so spaene kot lutke, so karikirane Popaenost je v svetu (as izgubi svojo vlogo, dogodki potekajo neodvisno)- Strnia: Veerna pravljica Od zaetka pesmi se stopnjujejo Kamne, pajke, gobe pesnik prikazuje na povsem popaen nain, pretirava in s tem uinkuje komino kamni na tankih nogah, ljudje spijo kot sive mii- Janar: Veliki briljantni valek V nogi se mu zaredijo rvi Odreejo mu nogo Alkoholizem zdravnika- Taufer: Koncert v naravi Tipajoe oi, ona s ploevinastimi nogami, ona razstavi noge akvarij odkrije Celotna pesem je ena sama groteska28.INTIMIZEM V POVOJNI SLOVENSKI LIRIKI- 50- 60- je tok v sodobni knjievnosti, ki poudarja notranja obutja in razpoloenja posameznika v konfliktnem razmerju z zunanjo resninostjo- v ospredju je zasebnost, narava, lovek, ljubezen, obutja razoaranja, melanholije, dvoma, hrepenenja po lepih sanjah- 53: Pavek, Zlobec, Kovi in Minati: Pesmi tirih prelom v poeziji - 51- Kocbek: Strah in pogum (v njej: rna orhideja) prelom v prozi - zgledovali so se po novoromantikih15- postopno opua slovnina pravila, pravilni verz, kitico, rimo- obnovljen simbolizem: Cene Vipotnik, Joe Udovi, Andrej Hieng (Grob)29. SIMBOLIZEM V SLOVENSKI LIRIKI 20. STOLETJAPREDSTAVNIKI;- Murn: Pesem o ajdi simbolistina, kmeka (kmeko ivljenje, obiaji, ponavljajo cikel kmekega ivljenja) . Ajda je simbol cikla kmekega ivljenja, arovnica simbol zime- O. upani: Vihar (vihar kot prispodoba erotinega ljubezenskega dogodka), Poetu, Geslo, V no, Veerna vizija..; Ti skrivnostni moj cvet (roa mogota kot simbol ljubezni, pesnikega navdiha), Zveer (goloba simbol ljubezni)- K. Kovi: Juni otok (otok je lahko prispodoba uresniljivosti sanj iz lovekovega ivljenja, nekaj lepega, toplega, krasnega (zbirka Labrador))1630.SODOBNA SLOVENSKA DRAMATIKA- intimizem (Matej Bor, Vitomil Zupan, Anton Ingoli)- zgodovinska dramatika (Bratko Kreft)- drubenokritina, meanska drama (Bratko Hofman, Matja Zupani)- poetine drame ali absurdne igre (Smole: Antigona)- modernizem (Peter Boi junaka groteskno popredmeti) - postmodernizem (Janar: VBV)- v 60. letih pride v ospredje posameznik z druganimi socialnimi in etinimi vrednotami, njegov spor z drubo in s samim seboj- piejo komedije in tragedije- dramatika odseva duhovno izpraznjenost sodobnega sveta in hrepenenje po druganem ivljenju, iskanje nove identitete- ZVRSTI: parodije, komedije, tragedije, groteske, politine, skoraj dokumentarne drame- po drugi svetovni vojni pod vplivom tujih dramatikov vpliv: absurda, antidrame, filozofske drame- SNOV: od mitoloke (himnine, Ivan Mrak), zgodovinska drama, vojne drame, socialna tematika, poetina drama (Smole, Zajc, Strnia)- glavna predstavnika komedije:o Tone Partlji: uke pa neo Vinko ModerendoerferLITERARNE SMERI: - Najprej socialni realizem (Ivan Potr Krefli kmeka problematika, zadruge)- Eksisencializem(Smole Antigona, Primo Kozak Afera, Legenda o svetem Che)- Konec 60. let modernizem (Peter Boi: Vojaka Jota ni, Duan Jovanovi) neloginost, razbitost fabule, groteska- 80. leta postmodernizem (Drago Janar)31.SLOVENSKA DRAMATIKA 20. STOLETJAglej gor!32.SLOVENSKO PESNITVO PO 2. SVETOVNI VOJNI- takoj po koncu vojne je e vedno v ospredju graditeljska poezija socialistini realizem o pesniki so morali pesniti kakor jim je narekovala dravao pisali so pesmi, ki so propagirale socializem, skupnost; nobenega pomeni ni bilo na individualnosti)- 1953 se rodi intimizem Pesmi tirih (Pavek, Menart, Zlobec, Kovi) o izpovedi notranjih obutij, razpoloenj posameznika, ki nosi svojo usode (ni le del drube)o pridruijo se jim Krakar, Vergil, Minatti o naslanjali so se na izroilo novoromantikov- modernizem (neoekspresionizem) nastane okoli leta 60o to je obdobje alienacijeo naslanjajo se na eksistencializem17o izraajo svoja ivljenjska spoznanja skrajno neosebno, skozi obup, trpljenje, absurdo najpogosteja tematika so tesnoba, groza, ujetost, nemo, dvom o smislu dejanja in ljubeznio zanejo opuati skladnjo, loila, verz, rimo in ritemo Zajc, taufer, Strnia- Ludizemo V 70 letiho V tem svetu ni vel smisla in vse kar ti ostane je le gola igra z besedamio Popolna opustitev skladnje, velike zaetnice, loil, lenitev na kiticeo alamun, Jesih, Dekleva (haikuji)- Postmodernizemo Pojavi se v 80 letih v Juni Amerikio Znailna je enciklopedinost, samonanaalnost, medbesedilne navezave na predhodnike, citatnost, ironija, spreobraanje besedo Vizualna poezija (Novak: Bla)33.DRUGA SVETOVNA VOJNA V SLOVENSKI KNJIEVNOSTI- Kocbek: Strah in pogum (rna orhideja)- Zupan: Menuet za kitaro- Kovai: Prileki- Kosma: Balada o trobenti in oblaku34.MODERNI EVROPSKI ROMAN- Fabula je razbita, nejasna in nepomembna,potrebna le e za sporoanje in razlago notranjih doivljajev - Tok zavesti in asociativna tehnika- Meanje asovnih perspektiv- Vpliv psihoanalize- Notranji monolog- Neupotevanje slovninih pravil, opuajo rabo loil, velike zaetnice- Znailna je osebna pripoved in avtobiografinostSMERI:- Eksistencializem in absurd- Postmodeernizem (Eco)- Reizem (eligo- na)PREDSTAVNIKI:- Proust: Iskanje izgubljenega asa (V Swanovem svetu- Combray)- Joyce: Ulikses- Kafka: Proces, Grad, Amerika- Camus: Tujec- Umberto Eco: Ime roe35.ANTINA TRAGEDIJA18Glej vpraanje t. 21936.POSEBNOSTI PRENOSNIKIH ZVRSTI (PRIMERJAVA MED ZAPISANIM IN GOVORJENIM BESEDILOM)Prenosniki so: vidni, pisni, sluniPROZODINE PRVINE govorjeno besedilo luni prenosnik - POUDAREK V stavku naglasimo eno besedo (nosilko pomena) moneje kot druge Naelo aktualnosti (katera ima najveji pomen) odvisno od sporoevalca Ponavadi poudarjena nova beseda (na koncu povedi) Problem: interpretacija pesmi- INTONACIJA PADAJOA konujejo pripovedne povedi & dopolnjevalne vpraalne povedi- str. 51 NARAAJOA odloevalne povedi (zanejo z ali; odgovor= da/ ne) KONNA INTONACIJA: Padajoa (s piko; v dopolnjevalnih vpraalnih povedih z ?) Rastoa (?) Vzklina (!) NEKONNA INTONACIJA (padajoa ali naraajoa glej poglavje o tvarni sestavi besedil) esa ne pove! VZKLINA: e pripovedne & vpraalne povedi izgovarjamo s ustveno zavzetostjo)- rastoe- padajoa- PREMORI Razlino dolgi Najdalji- med odstavki Kraji ob konnim loilom Najkraji ob nekonnih loilih (vejica)- HITROST GOVORA Odvisna od ustvenega / telesnega stanja alosten- poasi Vesel- hitro Otroci ponavadi hitreje od starejih ljudi- REGISTER- katera tonska viina enske vije Od E- A- srednji register- vsi tako govorijo V nijem registru govorimo slavnostne govore ali e smo utrujeni V vijem: trema, e govorimo z otroki-GLASOVNA BARVA se spreminja glede na oblikovanost ustne votline z barvo izrazimo ustva (alost, veselje)NAPISANO BESEDILO pisni prenosnik - mona interpretacija na ve monih nainov- enosmerno besedilo (ne dobi povratne informacije kakor pri pogovoru)- pravilna knjina sloveninaNARISANO vidni prenosnik 20- carmen figuratum (k besedilu je dodana je estetska vloga)- vidna pesem v sodobni liriki - nekaterim slikarjem slika ni dovolj, zato morajo zraven napisati tudi besedilo 37.INDOEVROPSKI PRAJEZIK, PRASLOVANINA, SLOVENINANASTANEK INDOEVROPINE Zaradi podobnosti med veino evropskih jezikov in nekaterimi azijskimi jeziki domnevajo, da je obstajal skupni jezik, ki naj bi ga govorili sredi 3. tisoletja pred Kristusom. S preseljevanjem naj bi se raziril iz Indije protiEvropi, ker pa so potem plemena zaela izgubljati stik drugo z drugim so se jeziki zaeli razvijati posebej, kljub temu pa so nekatere podobnosti opazne e danes. Glede na razvoj delimo jezike na kentumske (zahodne) in satemske (vzhodne) jezike, glede na izgovorjavo besede 100.PRASLOVANINARazvila se je iz indoevropskega prajezika. Po razpadu te skupnosti (zaradi selitve) je imela tesneje stike z indoiransko in germansko skupino, najtesnejo povezavo pa je imela z baltovsko jezikovno druino. Domovina praslovanine je bilo ozemlje med Baltskim in rnim morjem (poreje Dnjepra, Dnjestra & Visle). Domnevno se je njen razvoj zael med 5. in 7. stoletjem pred Kristusom.Nekatere znailnosti:O Trd in mehan izgovor soglasnikov (l, t, p : l', t', p')o Dolgi (jat)o Nosna samoglasnika in oNASTANEK SLOVENINEPredniki Slovencev so na dananje ozemlje prili v 6. in 9. stoletju. Govorica se je poasi spreminjala a je ohranila nekatere posebnosti (dvojino). V Briinskih spomenikih so glasovne znailnosti praslovanine le deloma ohranjene gre za zapis zgodnjega slovenskega jezika!!STARA CERKVENA SLOVANINATo je bil knjini jezik, ki sta ga oblikovala brata Ciril & Metod iz Soluna. K nam sta prila oznanjat kransko vero in sta prevedla bogoslune knjige. Njuni rokopisi so bili zapisani v glagolici.PANONSKA TEORIJACiril & Metod sta prila v stik tudi s predniki panonskih Slovencev od njih prevzela v staro cerkveno slovanino nekaj besed. KOPITAR & MIKLOI sta zato predvidevala, da je bila iva govorna podlaga stare cerkvene slovanine govorica panonskih Slovencev stara cerkvena slovanina najstareja zapisana slovenina.MAKEDONSKA TEORIJAVatroslav Jegli in Vatroslav Oblak sta znanstveno dokazala, da je podlaga stare cerkvene slovanine makedonsko nareje okolice Soluna (ta teorija se priznava e danes).2138.ROMANTINA, REALISTINA IN MODERNA BALADA- Beseda izvira iz ballada kar pomeni plesno pesem- Znailno je baladno (temano) vzduje- Je lirsko besedilo- Ima tragien ali pomirljiv konec (ljudske balade obstajajo v variantah in imajo lahko tudi sreen)- Razvije se v srednjem veku (Villon razvije veliko in malo balado) - Loimo moko (Rolin in Verjanko) in ensko balado (Lepa Vida) vsaj v ljudskem slovstvuROMANTINA- Znailnosti romantike glej gor!!!- Heine: Lorelaj- Brger: Lenora prva umetna balada, prevedel Preeren - Preeren: Povodni mo- Preeren: Neiztrohnjeno srceREALISTINA- Akerc: Mejnik - Znailen je dialog, stvarnost- realistien kraj & as dogajanja, nastopajo realne osebe- dramatina zasnova (kratka zasnova, dalji zaplet, vrh in razplet pa zelo kratka)- zgoenost, ni ve leporeenja, ampak se jezik e pribliuje vsakdanjemu govoruMODERNA - Bor: Sreanjeo Posveena partizanki Ninio Nastala kmalu po koncu vojneo Bila objavljena v zbirki Pesmio Lirski subjekt bi se rad odreil nedoumljive groze in nesmisla njene smrti- Kosovel: Ekstaza smrtio Vizionarna ekspresionistina baladao Znailna izostrena obutja in izraz, dinamino nasprotje, disharmonijao Najprej mora vse propasti, ele potem bo mogoe ustvariti novega o oienega loveka39.SLOVENSKO PESNITVO V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA- Obdobje med romantiko in realizmom (oz. Slovenski realizem)- Pesnitvo se je oblikovalo v odnosu do Preerna Stritar je uveljavil Preerna kot vrhunskega pesnika- Najpogosteja je ljubezenska tema, a jo prikazujejo bolj stvarno in na podlagi osebnih doivetij- Pesnik postane ustvarjalec, ki razmilja o svojih doivetjih in ustvih (ni ve vzvien in z nekim posebnim poslanstvom)- Veliko je tudi domovinske tematike- Satirino odzivanje na drubene dogodke- Vrnitev k preprostejim pesnikim oblikam iz ljudskega slovstva ali celo nekitine pesmi- Najpomembneji pesnik je bil Simon Jenko22o Preproste oblikeo Je vezni len med Preernom in upaniemo Cikel pesmi Obujenke (ljubezenske, uvodna je e romantina, ostale se e pribliujejo realizmu) in Obrazi (20 otevilenih in neotevilena uvodna pesem, govorijo o naravi in o minljivosti lovekega ivljenja)- Edini predstavnik epike je Anton Akerco Preoblikoval je balado in romanco ter ju priblial realizmu- Najbolj priljubljen je Simon Gregorio loveka nikar Je moderen psalm, ki je tudi hvalnica Bogu, ni pet & ni paralelizma lenov, ima samo eno kitico Zasledimo svetobolje ali svetoalje (romantino)o Soi Je domovinska Znailnost: poosebitev Zgrajena na kontrastih Preroka pesem (napoveduje 1. vojno)40.SLOVENSKA NOVELA V 19. STOLETJU- PREDSTAVNIKA:o J. Juri: Teleja peenkao S. Jenko: Tilka- to sta dve znaajevki ali obraza ali sliki- Jenko in Juri sta zaetnika novelistike v slovenski knjievnosti- TELEJA PEENKA:o Biti: Oficir v pokoju, 50 let Ob 6h zveer el v krmo pri Zeleniku na peenko enkrat videl kakna umazana kuharica mu pripravlja peenko, da se mu je ta potem zagabila in ni ve tam jedel mesarjevo eno je nagovoril, da naj v njegovem imenu zasnubi mlado slukinjo in potem nehote slial njun pogovor, kjer je slukinja rekla da je on navaden kramp in ga ne vzame za nobeno zlato prizadet se je napil in zadela ga je kap smrt zaradi duevnih pretresovo realistina znaajevka realistini opisi oseb, humorne pripombe (distanca avtorja)o dramatini sedanjik ko krmarica prinese peenkoo 5 kratkih poglavjo oznaka obraza: zajema meansko ivljenjeo KAJ JE NOVELISTINEGA V DELU: v ospredju je ena sama oseba pomembni sta dve usodni situaciji (Biti vidi kdo mu pee peenko, mlado dekle ga zavrne) zgradba je dramsko osredotoena in zgoena konec je presenetljiv23- TILKA:o 25-letni fanto edinec mladega kmeta, telesno pohabljen, duevno nerazvito mislil le to, kaj mu bo skrbna mati skuhalao krive noge oproen vojaineo mati zboli, oe hoe da se Tilka poroi nevesta: Pahoveva iz sosednje vasi jo el zasnubit oetove iroke hlae se mu smeje osramoen zbei o Jenko s svojimi tremi kratkimi zgodbami (e Jeprki uitelj in Spomini) predstavlja zaetek novele na Slovenskem, saj je pred njim praktino ni biloo 3 poglavjao NOVELA: zgradba: prvi dve poglavji imata predstavitveno vlogo, tretja nas vodi v vrh novele beg domov predstavlja razplet in razsnovo malo oseb malo motivov odloilna situacija ali vrh psiholoka novela (dogajanje v Tilkovi notranjosti)41.POVEST V SLOVENSKEM REALIZMUPREDSTAVNIKI:- Ciglar: Srea v nesrei (prva slovenska povest)- Juri: Domen, Sosedov sin, Jurij Kozjak, slovenski janiar- I. Tavar: Cvetje v jeseni- I. Tavar: Med gorami (Slike iz Lokega pogorja) 12 novel in povesti (npr. areveva sliva, Posaveva enja) - Stritar: Rosana- Tavar sodi v poetini realizem: 1881-1895 opisovanje socialne problematike- Juri sodi v romantini realizem uti se e vpliv romantike v nekaterih likih (Kvas) - ravni v realizmu slovenska knjievnost doivi razmah kratke pripovedne proze snovi je dosti, pa spet ne toliko da bi na veliko nastajali romani- tudi znaajevke so neke vrste povesti (psiholoke novele) Teleja peenka, Pipa tobaka, Boidar Tirtelj- pojavi se tudi feltonistina kratka proza, ki se odziva na aktualne dogodke (o doloeni predstavi...)42.PSALM IN ORIENTALSKA KNJIEVNOSTPSALM- Je znailna biblijska pesnika vrsta izrazito verskega, vasih tudi domovinskega znaaja. Razkriva posameznikovo razmerje do Boga; izraa tobo, pronjo, pokoro, aenje, hvalo in zahvalo. Psalme odlikuje bogat figurativni slog z izraznimi sredstvi, kot so metafore, metonimije in razne figure (ogovor, vzklik, retorino vpraanje, antiteza, stopnjevanje, paralelizem lenov)- Peli so jih ob spremljavi brenkala- Nastali so v Izraelu od 10. do 2. st. pr. Kristusom. Izroilo jih je skoraj polovico pripisalo kralju Davidu, ki je ivel okoli leta 1000 pr.Kr. Bili so pomembna sestavina judovskega bogosluja, pozneje jih je prevzelo kranstvo. V Bibliji so del Stare 24zaveze: 150 tovrstnih besedil vsebuje Knjiga psalmov ali Psalter, najobseneja knjiga starojudovskega pesnitva. Po vsebini so spokorniki, kraljevski in zgodovinski, psalmi nedolnosti, psalmi postave (zakona) in psalmi modrosti.- Pronja iz globoine (De profundis, Psalm t. 130): eden od spokornikih psalmov alostinke, v katerih se lovek zaradi svoje grenosti obraa k Bogu in ga prosi za odpuanje in naklonjenost- VRSTE PSALMOV:o spokornio zgodovinskio kraljevio psalmi modrosti- MODERNI PSALM: Kajetan Kovi: Psalm (zbirka Korenine vetra 1961) hvali prvinskost ivali (nagon), ival je onkraj dobrega in zla, lovek je animal racionale, pribliuje se ritmizirani prozi, zapletena rima, svoboden verz..ORIENTALSKA KNJIEVNOST - NAJPOMEMBNEJI PREDSTAVNIKI ALI DELAo Egipanska knjievnost: Himna sonnemu boanstvu (vplivala na nastanek biblijskih psalmov)o Babilonsko-asirska knjievnost: Ep o Gilgameu (najstareji junaki ep v svetovni knjievnosti!)o Arabska knjievnost: knjiga modrosti Kalila in Dimna (zbirka zgodb in basni); Tiso in ena no (zbirka pravljic, ivalskih zgodb, basni, parabol, anekdot in povesti eherezada in ahrijar; npr. Zgodba o grbavem pritlikavcu); Korano Perzijska knjievnost: Omar Hajam: zbirka Rubajatio Indijska knjievnost: Mahabharata, Ramajana (obsena epa)o Kitajska knjievnost: Li Bai: Trije pajdai, Poitek na gori, Konfucij: Pogovorio Japonska knjievnost: Macuo Bao haikujio Hebrejska knjievnost: Biblija (glej vpr 3)- Z izrazom orientalske (vzhodne) knjievnosti oznaujemo navadno vse knjievnosti starega in srednjega veka, ki so se razvijale na obmoju od Afrike do Tihega oceana v Severni Afriki, na Blinjem vzhodu, v juni in srednji Aziji ter na Daljnem vzhodu- Najstareji med temi knjievnostmi: egipanska in sumerska (3000 pr. Kr)- Najmlaji: arabska in japonska (po letu 600)- Na nastanek in razvoj vseh orientalskih knjievnosti so zelo vplivala verstva; tako njihov najpomembneji del predstavljajo svete knjige, ki poleg pounih spisov vsebujejo tudi izrazito pesnika besedila- Egipansko lahko razumemo po Champollionovem razvozlanju hieroglifov-pesnitvo in pripovednitvo, epa e ni bilo43.LIRIKA IN DRAMATIKA SLOVENSKE MODERNE- slovenska moderna traja od 1899 (izid Cankarjeve Erotike in upanieve ae opojnosti) do 1918 (Cankarjeva smrt)- PREDSTAVNIKI:o D. Kette : Na trguo J. Murn Aleksandrov : Pesem o ajdi, Ko dobrave se mraeo O. upani : Vihar, Duma, Z vlakomo I. Cankar : Hlapci25o A. Gradnik: Pisma (cikel pesmi)- moderna je prvo obdobje v slo. Slovstvu, v katerem se enakomerno razvijejo vse literarne zvrsti/smeri- sopotniki moderne: Alojz Gradnik, Izidor Cankar, ...- na zaetku je oznaevala vse novostrunarje naturaliste, novoromantike, dekadente in simboliste, potem se omejila na zadnje 3 predstavnike ki so prelomili s tradicijo realizma in naturalizma- uporablja se tudi poimenovanje nova romantika ali pa kar simbolizemPESNITVO- Se oprlo na literarne vzorce slovenske ljudske pesmi, Preerna, slovenskih romantikov in Heineja, kasneje s slogovnimi znailnostmi impresionizma in simbolizmao kratke pesnike oblike, fragmentarna oblika kratke kiticeo Kette, Murn spremenila klasino balado in romancoo Kette je preoblikoval klasini sonet in gazeloo upani je sprostil dolgi verz v himnino Dumo (pesnitev)o povdarjanje zvonosti besede in naravnega ritmao zvona orkestracijao onomatopoijao barvno slikanje in sinestezijao impresionistina in simbolistina metaforika- ZADRUGA: tajno dijako drutvo (1892-1898) literarna in pol. vpraanja drugi dom Cukrarna (pribealie brezdomcev, proletarcev in tudentov); zbirali se ri Murni in prebirali zlasti slovansko ljudsko in romantino poezijo- Spodbude iz Dunaja (prenesla Cankar in upani) nova romantika, dekadenca in simbolizem (Paul Veralain, Charles Baudelaire,...) - ZNAILNOSTI:o poudarjen senzualizem in umetnika svoboda programsko izhodie moderneo ivljenska utrujenosto individualistina etikao posmeh meanskim normamo nova metaforikao svobodni verzo protest zoper drubene razmereDRAMATIKA:- dosegla svoj umetniki vrh- predstavniki: Cankar (drubena drama Hlapci), upani (tragedija Veronika Desenika), Fran Seleki Fingar - poetina drama Lepa Vida- komedija Za narodov blagor- farsa Pohujanje v dolini enflorjanski- ZNAILNOSTI:o prikazovanje etinih, socialnih, poltinih stisko hrepenenje po osebni srei in pravinejem svetuo prikaz problemov razlinih drubenih plasti (Cankar)26o Cankarjevi liki bi kot razumniki radi spremnili nepravine drubene razmere, ali pa so pasivni, ali sanjarijo ali hrepenijo po ljubezni in lepi dui o Teme: drubene anomalije, strankarstvo, frazerstvo, hlapevstvo ..o Slog: moderne realistine prvine, zlasti v rikazovanju stvarnega sveta (Kralj na Betajnovi, Hlapci..)..- Pomen dramatike: Imela velik vpliv na razvoj slovenske dramatike in gledalia, ob Cankarjevem dramskem dialogu in slogu so se zgledovali tevilni dramski nasledniki 44. SLOVENSKO PESNITVO MED OBEMA VOJNAMAPREDSTAVNIKI: - Kosovel: Slutnja (impresionizem), Ekstaza smrti (ekspresionizem), Kons 5 (konstruktivizem, montaa), Pesem t. X- K. D. Kajuh: Bosa pojdiva dekle obsorej, Slovenska pesem (lirika upora)- M. Bor: Sreanje, Kri v plamenih- F. Balanti: Zasuta ustaZNAILNOSTI:-uporniko medvojno pesnitvo- negovova prihodnost- prvi sledovi futuristine poetike- montaa - nelogina analogija- drzne metafore- estetika grdega- zgoevanje- onomatopoetsko slikanje in osamosvajanje besed- med 1920 in 1930 se pri nas razvije ekspresionizem kot reakcija na vojnoo hoteli so iztisniti grozoo hoejo nobega loveka, ki bi bil ist grozot vojno disharmonijao ideja duhovnega bratstvao slog: kontrastno besedilo (uporaba monih pridevnikov), mone barve, dolgi stavki, kratki eliptini stavki, kriki, medmetio v Evropi bolj lirika in dramatika, pri nas lirika in proza- Kosovel: Imel 3 obdobja impresionistino (Vas za bori, Slutnja), ekspresionistino (Ekstaza smrti, Rime) in konstruktivistino (Pesem t. X, Sferino zrcalo, Kons. 5)45. DVOJEZINOST AKTIVNA IN PASIVNA- Dvojezinost je lahko pasivna npr. obvlada aktivno slovenino, pasivno pa italijanino kje na Primorskem, e nisi ravno na dvojezninem podroju, ali aktivno oba jezika e si na dvojezinem podroju- Posamina, e se sam ui kaknega jezika - Skupinska, e se ga ui cela manjina46. ROMAN IN NOVELA- PRIMERJAVA LITERARNE VRSTE/ ZVRSTI- Ne vem e so neumni al kako, ampak men se res ne da vsega e enkrat pisat47. KAJ VE O RIMSKI LIRIKI 27- Delimo jo na Arhaino obdobje, Zlati in srebrni vek in Obdobje poznega cesarstvaARHAINO OBDOBJE- Glej znailnosti komedije (vpr 2)- Razvije se nova komedija Plavt o Znanih je njegovih 21 komedij, najbolj znana pa je Menehmi ali Dvojkao Veliko pozornosti posvetil liku sunjao Vplival je na Shakespeara in MolieraZLATI & SREBRNI VEK - Razvije se lirikao Katul, Tibul, Properc opevali so svoje enske Katul opeva Lesbijo, ki jo povzdigne v boginjo (opevanje individualne ljubezni je bila takrat okantna novost) Je prvi in edini antini lirik v dananjem pomenu besede Carpe diem njegov moto - Epika Vergil: Eneida in Ovid: Metamorfize - Roman Petronij: Satirikon - Tragedija Seneka (pisal tragedije namenjene javnemu recitiranju ne uprizarjanju, ker Rimljani niso kazali zanimanja)- Govornitvo Cicero - Filozofska proza, zgodovinska proza (Tacit), dnevnika prozaOBDOBJE POZNEGA CESARSTVA- Knjievnost je v zatonu- Roman Apulej: Zlati osel 48. KNJIEVNOST ROMANTIKE- Prva polovica 19. stoletja- Glej 10 in 122849. EP IN ROMAN Znailnosti epa glej vpraanje 1ROMAN- Glej vpraanje 7, 13, 18, 34- Dolga in obsena zvrst, veliko tevilo oseb, dolg dogajalni as- Junak se pred nami duhovno in osebnostno razvija- Tradicionalen postane z Don Kihotom- V realizmu se pojavijo nove vrste romanov: kmeki, proletarski, drubeni, socialni, vojni ; namesto vsevedne pripovedovalca se vse pogosteje pojavlja personalniMODERNI ROMAN:- Proust: Combray, Joyce: Ulikses- utno doivljanje (pitje aja v njem vzbudi spomine TEHNIKA NEHOTNEGA SPOMINA)- tevilne primere (konkretne predstave mu predstavljajo asociacijo ASOCIACIJSKA TEHNIKA)- 1. osebni pripovedovalec ali personalni govori o sebi, kaj on doivlja- scenska perspektiva- dolga, velika poved- zgodba ni ve logina (najvekrat)KLASIEN ROMAN- asovno logino zaporedje- avktorjalni pripovedovalec ali vsevedni- panoramska perspektiva50. JEZIKOVNI PRIRONIKI- SSKJ- slovnica 1976- terminoloki slovar- slovar tujk- enciklopedija slovenskega jezika- odzadni slovar (pripon)- etimoloki slovar- pravopis 200151. SLOVENSKA PROZA V 19. STOLETJU- Med romantiko in realizmom- Razmah kratke prozeo POVEST: 1836 Cigler: Srea v nesreio ZNAAJEVKA: psiholoka novela ali obraz Juri: Teleja peenkao Feltonistina kratka proza: odziva se na aktualne dogodke Kersnik- Prvi slovenski roman Josip Juri: Deseti brat (1866) - Prva slovenska umetna pripovedka Levstik: Martin Krpan - Prvi slovenski potopis Levstik: Popotovanje od Litije do atea - Burka Fran Levstik: Juntez 29- Prvi slovenski pisemski roman Josip Stritar: Zorin (zgled pri Goethe: Trpljenje mladega Wertherja)52. PESNITVO SLOVENSKE MODERNE- Zane se 1899 Cankar: Erotika in upani: aa opojnosti (pesniki zbirki najbolj dekadenni deli v slovenski knjievnosti)- Pesnitvo se je oprlo na ljudske pesmi, Preerna in Heineja, pozneje pa privzelo znailnosti simbolizma in impresionizma- Lirika je osebno izpovedna- Svoboden verz in ritem- Poudarjanje zvonosti besede in naravnega ritma- Nov vrh dosee ljubezenska pesem, hkrati pa gojijo tudi razpoloenjsko, domovinsko- Najpogosteja je kratka oblika pesmi (Murn impresionizem) - Kette in Murn sta preoblikovala klasino balado in romanco- Kette pa tudi gazelo in sonet- upani je sprostil dolgi verz v himnino pesnitev Duma53. SLOVENSKA LIRIKA V PRVI POLOVICI 20. STOLETJASLOVENSKA MODERNA znailnosti glej gor - Kette: Na trgu- Murn: Pesem o ajdi, Ko dobrave se mrae- upani: Duma, Z vlakomKOSOVEL- Impresionizem Slutnja - Konstruktivizem Kons 5 POEZIJA UPORA IN REVOLUCIJE graditeljska poezija (glej gor) - Karel Destovnik Kajuh: Bosa pojdiva dekle obsorej- Matej Bor: Sreanje- France Balanti: Zasuta usta54. EPIKA V VERZIH IN PROZI30