izbirni predmeti 2011/12

OSNOVNA OLA DRAGOMIRJA BENIA BRKINA HRPELJE

VODI SKOZI IZBIRNE PREDMETE 7., 8. IN 9. RAZRED OLSKO LETO 2011 - 2012

ELEKTROTEHNIKA

Uitelj: Samo Meden tevilo ur: 35 ur letno / 1 ura tedensko Predstavitev predmeta: Elektrotehnika Razred: 9. r

OPREDELITEV PREDMETA

Elektrotehnika je enoletni tehnini izbirni predmet, pri katerem je v ospredju proizvodnja, prenos in poraba elektrine energije. V energetiki zavzema elektrika najpomembneje mesto, saj uinki elektrinega toka omogoajo ogrevanje, razsvetljavo, pogon elektrinih motorjev... Pri predmetu elektrotehnika uenci pridobivajo osnovna spoznanja o proizvodnji, prenosu in porabi elektrine energije. Spoznajo monosti pridobivanja elektrine energije s klasinimi (veinskimi) in alternativnimi viri in jih preskusijo z modeli. Pri spoznavanju porabnikov gradijo delujoe modele oziroma uporabne predmete. Pridobljeno znanje naveejo z drugimi naravoslovno-tehninimi vsebinami (naravoslovje in tehnika, tehnika in tehnologija, fizika, kemija, biologija, gospodinjstvo, varstvo okolja).

CILJI - spoznavajo osnovne pojme elektrotehnike; - nartujejo in izdelajo razline modele elektrinih naprav s sestavljankami in/ali obdelavo

gradiv; - berejo riejo sheme elektrinih vezij, pri emer si pomagajo z raunalnikimi simulacijami; - spoznavajo poklice s podroja elektrotehnike; - pridobivajo sposobnost samostojnega reevanja problemov.

Predmeti dela so uporabni. Pri delu uenci uporabljajo prironike, internet in druge vire. Pri konstruiranju iejo lastne reitve in samostojno organizirajo delovno mesto in potek dela. Vrednotenje obsega vrednotenje uenevega prispevka in vrednosti izdelka.

OBDELAVA GRADIV - LES Uitelj: Samo Meden tevilo ur: 35 ur letno / 1 ura tedensko Predstavitev predmeta: Obdelava Gradiv les Razred: 7. r

OPREDELITEV PREDMETA Uenci izpopolnijo svoje znanje s podroja obdelave lesa, ki so ga dobili v 6. razredu pri predmetu tehnika in tehnologija. Osnovno gradivo je les, ki ga lahko kombinirajo z ostalimi materiali. Orodja in obdelovalni postopki so praviloma roni. Od strojev uporabljajo le vibracijsko ago, elektrini vrtalni stroj in trani ali kolutni brusilnik. V une enote so vkljueni elementi ekonomike, organizacija dela in planiranje proizvodnje. Izdelki so uporabni. Uenci pri delu iejo lastne reitve postavljenega problema. Prevladuje individualno praktino delo in delo v majhnih skupinah. Posebna pozornost je namenjena varstvu pri delu. Uenci si morajo v knjigarni kupiti komplet lesnih gradiv z delovnim zvezkom.

CILJI nartujejo predmete iz lesnih in drugih gradiv izdelajo in uporabijo tehnino in tehnoloko dokumentacijo pri izdelavi nartovanega predmeta uporabijo obdelovalne postopke ugotavljajo osnovne tehnoloke lastnosti gradiv in jih primerjajo med

seboj

merijo z ustreznimi merilnimi pripomoki spoznavajo sestavo in delovanje osnovnih orodij in strojev za obdelavo

gradiv

izvajajo osnovne delovne operacije z ronimi orodji in stroji se navajajo na smotrno organizacijo in planiranje proizvodnje spoznavajo nevarnosti pri delu, izbirajo varnostna sredstva in upotevajo

ukrepe za varno delo

spoznajo poklice v industriji in obrti spoznavajo problematiko vpliva tehnike in tehnologije na okolje ter

njegovega varovanja

RAUNALNITVO UREJANJE BESEDIL

Raunalnitvo je naravoslovno-tehnini izbirni predmet.

Izbirni predmet urejanje besedil (UBE) izberejo uenci v 7. razredu.

Po konanem izobraevanju uenke in uenci: poznajo temeljna pravila oblikovanja besedila znajo izdelati in oblikovati pisni dokument po lastni izbiri (npr. olsko glasilo,

zbirko pesmi, seminarsko nalogo $) in ga predstaviti soolkam oziroma soolcem nauijo se poslati sporoilo po elektronski poti, pripet datoteko in na prejeto

sporoilo odgovoriti MULTIMEDIJA

Multimedija je danes gotovo eden najpomembnejih in najbolj priljubljenih izrazov, ki jih uporabljamo v zvezi z raunalniki. Posredovati informacijo to zna prav vsak. A gotovo ste kdaj posluali koga, ki je govoril, govoril, vi pa niste ni razumeli. Njegovo govorjenje pa bi doumeli, e bi predavatelj svoje predavanje dopolnil s slikami, zvokom animacijo ali videom. Ali celo z vsemi mediji hkrati multimedijsko. Informacijo posredovano z ve mediji: animacijo, zvokom, sliko in besedilom imenujemo multimedija.

Izbirni predmet multimedija (MME) izberejo uenci v 8. razredu.

Po konanem izobraevanju znajo uenke in uenci: razloiti, zakaj je multimedijska predstavitev informacije bolj kakovostna od

monomedijske (predstavitve z enim medijem) predstaviti informacijo z ve mediji izdelati raunalniko predstavitev pripraviti slikovne in zvone podatke in jih uinkovito zdruiti z besedilom v

raunalniko predstavitev uporabiti slikovne, zvone in druge podatke iz omreja internet, jih ovrednotiti,

dopolniti in vkljuiti v svojo predstavitev RAUNALNIKA OMREJA Sodoben lovek potrebuje internet. V njem so podatki, ki jih potrebuje za spoznavanje in razumevanje realnosti. Vendar podatki tja niso prili sami po sebi. Nekdo jih je vanj vpletel. Znanje, kako to storiti im bolj uinkovito in estetsko, postaja vedno pomembneje. Kako naredi svojo spletno stran in kako jo vplete v Svetovni Splet, bo spoznal pri predmetu raunalnika omreja.

Izbirni predmet raunalnika omreja (ROM) izberejo uenci v 9. razredu.

Po konanem izobraevanju znajo uenke in uenci: izdelati spletno stran in jo objaviti v Svetovnem Spletu selektivno uporabiti podatke z interneta

IZBIRNI PREDMET TUJI JEZIK ITALIJANINA

Program devetletne osnovne ole predvideva monost uenja drugega tujega jezika v zadnjem triletju.

Zaradi neposredne bliine Italije tudi v naslednjem olskem letu ola ponuja pouk italijanskega jezika.

Izbirni predmet italijanina se pouuje dve uri tedensko v naslednjem obsegu:

- v 7. razredu 70 ur,

- v 8. razredu 70 ur,

- v 9. razredu 64 ur.

-

Uenec lahko po enem ali dveh letih uenja tujega jezika izstopi, vendar je priporoljivo, da z uenjem

nadaljuje. Uni program italijanine je zasnovan kot samostojna una enota in je hkrati osnova za

uenje italijanine v srednji oli.

Izbirni predmet italijanina se ocenjuje s tevilno oceno, ustno in pisno.

Uni nart je komunikacijsko zasnovan, poudarek je torej na sporazumevanju v vsakodnevnih situacijah.

Po triletnem uenju naj bi otrok razumel preprosta govorna in pisna besedila v italijanini in se nanje

ustrezno odzval. Hkrati pa naj bi seveda osvojil tudi osnove slovnice.

SPLONI CILJI PREDMETA

Vzgojni cilji

S poukom italijanskega jezika v osnovni oli uenci razvijajo svojo osebnost, tako da

razvijajo in bogatijo svoje pozitivne izkunje, svoje intelektualne sposobnosti, pridobivajo

ustvene, moralne in etine vrednote,

razvijajo zmonosti socialnega uenja in samostojnost,

razvijajo zanimanje za italijanino in pridobivajo dolgorono motivacijo ter pripravljenost

za uenje tega jezika v oli in zunaj nje,

poglabljajo zavest o jeziku kot o sredstvu sporoanja in jezikovnem sistemu, kar

posredno ugodno vpliva na usvajanje materinine in prvega tujega jezika,

spoznavajo jezikovno in kulturno raznoliko ivljenjsko okolje ter razvijajo pozitiven, strpen

odnos do razlinosti.

Izobraevalni cilji

S poukom italijanskega jezika uenci pridobivajo znanje in razvijejo spretnosti, tako da

razumejo preprosta govorna besedila v italijanini,

oblikujejo preprosta govorna besedila v ustreznih sporoanjskih okoliinah,

prepoznavajo zapise, berejo preprosta besedila v italijanini,

oblikujejo pisna besedila po vzorcu,

s pomojo opazovanja jezikovnih vzorcev in urjenja njihove rabe uzaveajo osnove, jezikovnega

sistema italijanskega jezika na vseh jezikovnih ravninah,

oblikujejo hipoteze o delovanju sistema tujega jezika in ga primerjajo z materinino ter s

prvim tujim jezikom.

Izbirni predmet: VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREAMI NAIN IZVAJANJA PREDMETA

- kot element se vkljuuje pri posameznih predmetih in dejavnostih - v 3. triadi se izvaja kot izbirni predmet - uenec lahko obiskuje predmet le eno leto

OBSEG PREDMETA

- v 7. ali 8. razredu 35 ur letno ali v 9. razredu 32 ur letno OPREDELITEV PREDMETA Cilji in vsebine predmeta se povezujejo z vsebinami, ki jih uenci obravnavajo pri obveznih predmetih in dejavnostih. Predmet pri uencih spodbuja dejaven odnos do okolja, naravnih in drugih nesre ter pripravljenost na pomo drugim in prostovoljno delo. SPLONI CILJI PREDMETA Uenci pri predmetu: pridobijo temeljna znanja o ogroenosti zaradi naravnih in drugih nesre,

spoznajo vrste, vzroke in posledice nesre v ojem in irem okolju, se seznanijo z nastankom in razvojem razlinih reevalnih slub in organizacij, ki so danes vkljuene v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesreami in spoznajo sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesreami v Sloveniji;

pridobijo temeljna znanja o potrebnosti organiziranja razlinih reevalnih slub in vlogo posameznikov v njih, primerjajo in razlenjujejo naloge in organizacijo razlinih reevalnih slub ter humanitarnih organizacij, njihovo poslanstvo in organizacijo:

razvijajo kritino miljenje v povezavi z ravnanjem drube ob nesreah in monostih zaite pred njimi;

pridobivajo izkunje in razvijajo spretnosti in veine za primerno ukrepanje pred nesreami, med njimi in po njih, s poudarkom na nesreah, ki lahko nastanejo v njihovem ojem okolju ter

razvijajo vrednote altruizma, solidarnosti, prostovoljnosti... VSEBINSKI SKLOPI

- pojav naravnih in drugih nesre ko