informator 35 (sep 2005) · proizvodne informatike, ki proizvodnim podjetjem omogočajo večjo...

september 2005 / Informator / 3

Letnik VIII, št. 35 • Revija Informator je glasilo podjetij SYNATEC d.o.o. Idrija,

Vojkova ul. 8b, p. p. 57, Idrija in ELSING Inženiring d.o.o., Zasavska c. 95, Ljubljana-

Črnuče • Glavni in odgovorni urednik: Polonca Pagon, Synatec d.o.o. Idrija, el.

naslov: [email protected], tel.: 05/372 06 77, faks: 05/372 06 60 • Sodelavci:

Brane Bevc, Vili Granda, Igor Jug, Janez Kokalj, Ladislav Kolednik, Ernest Mlakar,

Janko Šink • Naklada: 1900 izvodov, na leto izidejo 3 številke • Naročnina: revija je

brezplačna, prejmejo jo kupci in poslovni partnerji izdajateljev, lahko si jo ogledate

tudi na spletni strani www.synatec.si • Oblikovna zasnova: Synatec d.o.o. Idrija •

Priprava na tisk: Razvedrilo d.o.o., el. naslov: [email protected]

Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen z dovoljenjem

založnika in z navedbo vira.

[email protected], www.synatec.si, [email protected], www.elsing.si

uvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnik

VSEBINA

Synatec d.o.o. Idrija

Vojkova 8b, p.p. 57

SI-5280 Idrija

Tel.: 05/372 06 50

Faks: 05/372 06 60

www.synatec.si

[email protected]

Član skupine

Kolektor Group

Tehnično svetovanje:

ELSING Inženiring d.o.o.

Zasavska cesta 95

SI-1231 Ljubljana - Črnuče

Tel.: 01/562 60 44

Faks: 01/562 60 43

www.elsing.si

[email protected]

novice

04 Prva Hevreka! je za nami

05 Pisarna Maribor na novi

lokaciji

05 Donirali smo za študijski

program mehatronike v

TŠC Kranj

05 Synatec na 38. MOS

06 Napovedujemo 15. Tehniško

posvetovanje vzdrževalcev

Slovenije

07 Izvoz izdekov in znanja

novosti

08 Progam industrijskih

konektorjev Revos

09 Switch2Citect

10 Easy800, MFD-Titan

in Easy-soft V6

predstavljamo

14 Mobilni v Ex okolju

15 Nova generacija kontaktorjev

DILM

18 SIL določanje varnostnih

stopenj na izbranem modelu

naša rešitev

22 Črpališče odpadne vode

naš nasvet

24 Uporaba prikazovalnikov

v Ex okolju

Spoštovani bralci,

v svoji skorajda desetletni zgodovini se Informator počasi, a vztrajno razvija iz

tehnično-komercialnega časopisa v strokovno revijo z visoko naklado, za kar imajo

največjo zaslugo strokovnjaki iz partnerskih podjetij Synatec in Elasing Inženiring,

ki neumorno in zagnano snujejo vsebino. Kakovost edicije pa potrjujejo tudi naši

poslovni partnerji, ki na teh straneh z nami in z vami delijo svoje poslovne izkušnje.

Informator je za nas seveda tudi pomembno komunikacijsko sredstvo, ki pa ima to

pomankljivost, da izhaja le trikrat letno. Ker želimo, da ste na tekočem z vsemi

novostmi, bomo tudi to oviro kmalu prebrodili z vpeljavo sodobnih poti

komuniciranja, ki so nam na voljo.

In kaj si lahko preberete na naslednjih straneh? V tej izdaji vam zopet predstavljamo

novosti in zanimivosti iz proizvodnega programa naših zastopanih podjetij. V

aktualni številki vam tako predstavljamo novosti iz podjetja Moeller: novo generacijo

kontaktorjev DILM in spremembe, ki so jih v zadnjem letu doživele družine

krmilnorelejnih modulov Easy in MFD-Titan. V zadnji številki smo vam predstavili

holding Wieland, tokrat vam predstavljamo novost v naši ponudbi iz tega podjetja,

program industrijskih konektorjev Revos. Prvi del članka o stopnji celovite varnosti

(SIL) pa nadgrajujemo s člankom o določanju varnostnih stopenj na izbranem

modelu. Varnost je velikega pomena prav v eksplozijsko ogroženih okoljih. Naš

tehnični svetovalec vam predstavlja, kako ste lahko mobilni v Ex okolju. Se morda

poleg tega sprašujete tudi ali je vaš nadzorni sistem zastarel in kako lahko klubujete

konkurenci z zastarelim nadzornim sistemom, ki ga uporabljate? Na deveti strani

vas čaka odgovor. V rubriki Naš nasvet boste lahko spoznali varno uporabo

prikazovalnikov v eksplozijsko ogroženem okolju, v rubriki Naša rešitev pa spoznali

kako deluje in kaj se dejansko skriva znotraj črpališča odpadne vode.

Jesenski čas je bil za ljubitelje elektrotehnike vedno tudi sejemski čas. Letos je

drugače. Sejem Sodobna elektronika ne obstaja več, nadomestil ga je sejemski

trojček Hevreka!, ki je letos potekal v spomladanskem času. Tega sejemsko-

izobraževalnega dogodka smo se udeležili tudi mi, kako pa smo bili s prireditvijo

zadovoljni, si lahko preberete med novicami. Istočano vas želimo povabili na

tradicionalno, že 15. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije, ki bo 6. in 7.

oktobra potekalo na Rogli. Tam se bomo predstavili z dvema strokovnima

referatoma in na razstavnem prostoru.

Konstantna štipendijska politika in investiranje v izobraževanje zaposlenih je velikega

pomena, še posebej v naši panogi, ki se sooča s kroničnim deficitom izobraženih

kadrov. Podjetje Synatec je na tem področju storilo korak naprej in se z veseljem

odzvalo predlogu za sodelovanje pri izvajanju študijskega programa mehatronike

v Tehniškem šolskem centru Kranj. V tej izobraževalni instituciji z najdaljšo tradicijo

tehniškega izobraževanja v državi bodo tako z novim študijskem letom slušatelji

pridobivali praktična znanja na donirani opremi podjetja Moeller.

V veliko veselje vseh ustvarjalcev revije je, da lahko med bralci prvič pozdravimo

tudi številne dijake in študente slovenskih elektro šol. Iskreno upamo, da bodo v

šolskih knjižnicah redno posegali po naši reviji in da jim bo pripomogla pri

spoznavanju različnih novosti v opremi, ki jo uporabljajo pri izobraževanju in

kasneje tudi v poklicnem življenju.

Polonca Pagon, tržno komuniciranje, Synatec d.o.o.

4 / Informator / september 2005

novicenovicenovicenovicenovice

Na razstavnem prostoru je bilo mogoče spoznati

novosti zastopanih podjetij Moeller, Stahl, Citect, Dold,

Wieland ter lastne izdelke in rešitve. Tako je bilo

mogoče med drugim spoznati gradnike sistema za

spremljanje in vodenje proizvodnje Synapro ter sistem

za daljinski nadzor in alarmiranje preko sms sporočil in

elektronske pošte. Na našem razstavnem prostoru sta

se s svojimi izdelki pradstavili še PE Elektronika (Kolektor

Group) in podjetje Konel, ki je prav tako član koncerna

Kolektor Group.

Slika 1 - Razstavni prostor

Tematski park Proizvodna informatika

V okviru dogodka je Synatec v imenu tehnološke

mreže Tehnologija vodenja procesov organiziral tudi

tematski park Proizvodna informatika. V parku je bilo

mogoče spoznati storitve in rešitve s področja

proizvodne informatike, ki proizvodnim podjetjem

omogočajo večjo produktivnost in s tem tudi boljšo

konkurenčnost. Synatecovi predstavniki so na dveh

delovnih mestih predstavili rešitve iz proizvodne

informatike, ki so rezultat večletnih izkušenj pri

integraciji tovrstnih sistemov tako v Sloveniji kot v

tujini. To predstavitev so še nadgradili z dobro

obiskanimi predavanji. Osrednja tema predavanj je bila

predstavitev gradnikov Synapro oziroma vzpostavitev

proizvodnih informacijskih sistemov v kosovni

proizvodnji ter predstavitev različnih primerov uporabe

tega sistema za spremljanje in vodenje proizvodnje v

praksi.

Podjetje Synatec se je odzvalo vabilu organizatorjev sejemsko-izobraževalne prireditve Hevreka!,

ki je potekala od 24. do 28. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, in pripravilo bogato

predstavitev dejavnosti. Na privlačnem razstavnem prostoru je predstavilo vse novosti svetovno

znanih podjetij, ki jih zastopa, prvič pa tudi svoje lastne storitve in rešitve s področja avtomatizacije

in informatizacije proizvodnje, ki so rezultat lastnega znanja in večletnih izkušenj.


Prva Hevreka! je za nami

Namen in vsebino tematskega parka ter tehnološke

mreže TVP so na dobro obiskani predstavitvi za medije

in širšo javnost predstavili predstavniki organizatorjev

parka in predstavnika Ministrstva za visoko šolstvo,

znanost in tehnologijo ter Ministrstva za gospodarstvo.

Slika 2 - Predstavitev tematskega parka je bila dobro obiskana

Hevreka! – drugič?

Organizatorja Hevreke! sta napovedovala svežino in

inovativen prikaz vsebin nekdanjih sejmov Infos,

Teleinfos in Sodobna elektronika. Ali so to dosegli, težko

komentiramo, so pa o uspehu prireditve dovolj

zgovorne že osnovne primerjave napovedi obiska in

dejanskega obiska. Napovedovali so 25.000 obiskovalcev,

uradno jih je sejem obiskalo kar za polovico manj, kar

postavlja pod vprašaj vsebinsko in organizacijsko

zasnovo dogodka. Končni rezultat je medel. Ključnih

razstavljavcev nekdanje Sodobne elektronike je bilo le

peščica. Prisotni pa smo se počutili kot nujen dodatek

slavospevu telekomunikacijski dejavnosti. Kakšna je torej

prihodnost Hevreke!? Organizatorja bosta morala

temeljito premisliti in konkretno opredeliti vsebinsko

usmeritev dogodka, v katerem bodo enakopravno

zastopani vsi nekdanji sejmi, da bo zanimiv tudi za nas

in naše poslovne partnerje.

Zahvaljujemo se vsem kupcem in poslovnim

partnerjem, ki so nas obiskali na razstavnem prostoru

in v tematskem parku.



Synatec na 38.

MOS v Celju

Največja sejemska in poslovna

prireditev v Sloveniji Mednarodni

obrtni sejem (MOS) v Celju je

letos potekala od 7. do 14.

septembra. Na tradicionalnem

dogodku, ki je, kot pravita or-

ganizatorja, prerasel v poslovni

veledogodek, ki pokriva celotno

gospodarstvo, se je letos pred-

stavilo tudi podjetje Synatec. Na

razstavnem prostoru podjetja

Koling, ki je prav tako član

koncerna Kolektor Group, je

Synatec predstavljal lastne rešitve

za nadzor, vodenje in alar-

miranje. P.P.

Tehniški šolski center v Kranju

je šola z najdaljšo tradicijo

tehniškega izobraževanja v

državi. V tem skoraj 60-

letnem obdobju so izobrazili

veliko generacij na področju

strojništva, elektrotehnike in

računalništva. V letošnjem

študijskem letu pa nadgra-

jujejo bogato tradicijo z novim

višješolskim izobraževalnim

programom Mehatronika.

Polonca Pagon, tržno

komuniciranje, Synatec d.o.o.

Donirali smo

za študijski

program

mehatronike v

TŠC Kranj

Po besedah Andreje Pogačnik,

direktorice TŠC Kranj, so se za

študijski program mehatronike

odločili na podlagi analiz kad-

rovskih potreb v podjetjih, ki so

pokazale potrebe po novem

profilu inženirja. Nov izobra-

ževalen program predstavlja svoje-

vrsten izziv tudi za center, saj

mehatronika predstavlja sintezo

znanj elektrotehnike, strojništva in

informatike.

Synatec se je med prvimi odzval

predlogu za sodelovanje pri

izvajanju študijskega programa in

šolskemu centru doniral opremo

podjetja Moeller. S pomočjo

električnih in elektronskih kom-

ponent bodo tako lahko v centru

pripravili merilne pripomočke,

merjence in mehatronske sisteme,

s pomočjo katerih bodo slušatelji

pridobivali praktična znanja.

Direktorica je še poudarila, da

imajo pri dokončnem oblikovanju

kakovostnega programa veliko

vlogo prav donirana učila, ki so

predavateljem in slušateljem na

voljo v specializiranih laboratorijih.

Direktor podjetja Synatec Stojan

Kokošar meni, da je donacija za

podjetje dobra investicija, saj se bo

povrnila s kakovostnimi kadri in

nenazadnje predstavlja učinkovito

promocijo in predstavitev opreme

bodočim inženirjem.



Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije, ki bo potekalo v četrtek 6. in petek 7. oktobra 2005

v Uniorjevem hotelu Planja na Rogli, je namenjeno vsem, ki se srečujejo s tehnično stroko in

predvsem z vzdrževalno dejavnostjo. Podjetje Synatec se zaveda pomembnosti tradicionalnega

dogodka v organizaciji Društva vzdrževalcev Slovenije in zato ponovno kot sponzor soomogoča

izvedbo dogodka.


Napovedujemo 15. Tehniško posvetovanje

vzdrževalcev Slovenije

Podjetje Synatec se bo predstavilo na razstavnem

prostoru št. 38 in s strokovnim referatom. Prispevek z

naslovom Avtomatizacija strojev in spremljanje

njihove učinkovitosti bo v četrtek, 6. oktobra, ob

16.40, predstavil Maks Tuta. Partnersko podjetje Elsing

Inženiring pa se bo na dogodku predstavilo s

strokovnim referatom na temo dolžnosti in naloge

vzdrževalcev električnih naprav v eksplozijsko

ogroženih prostorih. Referat bo prav tako prvi dan

posvetovanja ob 17.10 predstavil Vili Granda.

Organizatorji obljubljajo, da bo letos posvetovanje še

zanimivejše od predhodnih, saj bodo obeležili kar dva

svečana jubileja: 30-letnico obstoja društva in 15.

obletnico TPVS na Rogli. Prav tako pričakujejo

sodelovanje priznanih proizvajalcev in zastopnikov

opreme iz Slovenije, sosednjih držav, držav EU, članic

EFNMS in zastopnikov sorodnih društev po Evropi.

Vabljeni!



so najbolj očitne na samih postrojih. Opazijo pa se tudi

na drugih področjih. Termo d.d. je moral namreč

razvijati tudi kadre od vzdrževalcev do inženirjev.

Formalna izobrazba vzdrževalca je v tem času iz četrte

stopnje napredovala na peto stopnjo, število inženirjev

pa je naraslo iz dveh na sedem, pri čemer je število

zaposlenih na področju ostalo nespremenjeno.

Ena od prelomnic v našem delu je bila izgradnja čistilne

naprave v Termo d.d. leta 1999, ki smo jo zgradili z

lastnim znanjem. Temu je sledil niz cca. 40 večjih

projektov, tako na lokaciji v Škofji Loki in v Bodovljah,

kot v tujini (Hrvaška, Češka, Slovaška, Ruska federacija).

Pri teh projektih je elektro področje sodelovalo pri

projektnem vodenju in nadzoru, tehnološki pripravi,

izdelavi projektnih nalog, projektiranju, funkcijskih

specifikacijah, izdelavi programske opreme na nivoju

naprav, krmilnikov in nadzornih sistemov.

Skozi projektno delo smo se povezovali z različnimi

podizvajalci, izmed katerih smo v teh letih pridobili

nepogrešljive partnerje, ki nam s svojim znanjem,

storitvami in zanesljivostjo omogočajo izvajanje

izrednega obsega aktivnosti.

Slika 3 - Volga je v Ulyanovsku široka kot morje, sicer pa je

mesto poznano po tem, da se je tu rodil Lenin

V letu 2002 smo se začeli aktivno vključevati v projekte

na ruskem trgu. Poleg zaključenih del v Uljanovsku smo

pred začetkom elektroinštalaterskih del v Belgorodu,

v zaključevanju projektiranja za Rjazanj, ter pred

projektom Nižnjaje Ture (vsi v Ruski federaciji) in pred

projektom Ust Kamenogorska v Kazahstanu.

Tokrat vam želimo na kratko predstaviti sodelovanje z našim dolgoletnim in uspešnim poslovnim

partnerjem TERMO d.d. iz Škofje Loke. Z njim smo tesno povezani kar na dva načina: za Termo že

vrsto let izdelujemo projektno dokumentacijo (ELSING) obenem pa je Termo kupec nizkonapetostne

stikalne tehnike proizvajalca Moeller. Širši javnosti je najbrž bolj poznana njegova proizvodnja

mineralne izolacijske volne in kitov, manj pa njegov izvoz tehnologije proizvodnje kamene volne, v

zadnjih letih posebej v Rusko federacijo.

Janko Šink, vodja elektro področja, Termo d.d.

Janez Kokalj, tehnični direktor, Elsing Inženiring d.o.o.

V aprilu letošnjega leta je stekla proizvodnja kamene

volne v Ulyanovsku, mestu ob Volgi, v Ruski federaciji.

Gre za tehnološko linijo, ki proizvede pet ton izdelkov

iz kamene volne na uro in je izdelana v Sloveniji.

Izdelovalec linije je podjetje Eurovek d.o.o. iz Ljubljane

v sodelovanju s Termo d.d. iz Škofje Loke.

Elektrotehnična dela in vodenje procesa pa je bilo v

celoti v rokah skupine za elektro področje Termo d.d. s

slovenskimi partnerskimi podjetji.

Slika 1 - Hala obstoječe tovarne v Ulyanovsku pred...

Slika 2 - ... in po postavitvi dela linije za proizvodnjo kamene

volne

Elektro področje v Termo d.d. je pridobilo na pomenu s

pojavom avtomatizacije, ki jo je sprejelo kot izziv za

prihodnost. Spremembe, ki jih prinaša avtomatizacija,

Izvoz izdelkov in znanja


novostinovostinovostinovostinovosti

Program industrijskih konektorjev Revos

proizvajalca Wieland

Konektorji Revos proizvajalca Wieland se izdelujejo v

izvedbah od 6 do 92 polov z različnimi tehnikami

spajanja (vijačenje, vzmetne sponke, Crimp sponke).

Kontaktni vložki za tokove večje od 16A so narejeni z

možnostjo mešanih spojev za različne tokove v enem

konektorju. Konektorji z večjim številom polov (15–64

polov) za tokove do 10A imajo kontakte nameščene

skladno z DIN EN 175301-801. Kontaktni spoji so

narejeni v Crimp tehniki.

Slika 1 - Revos basic

Ohišja konektorjev so dobavljiva v velikostih od 6 do

48. Za enostavnejše priklapljanje je namenjena serija

ohišij s povečanim priključnim prostorom. V velikostih

6H do 24H. Ohišja so izdelana iz aluminijske litine in

prašno obarvana.

Slika 2 - Revos HD

Industrijski konektorji so zasnovani za uporabo v posebej težkih pogojih. Glavna področja uporabe

so v avtomobilski industriji, strojegradnji in v merilno-regulacijskih tokokrogih. Industrijski

konektorji nam omogočajo enostavno in hitro izvedbo inštalacije na strojih in napravah. Robustna

ohišja ščitijo spoje pred mehanskimi vplivi, vdorom prahu in vodnih curkov. Vse dele naprave

lahko preizkusimo v delavnici in tako poenostavimo zagon naprave.

Ladislav Kolednik, vodja prodaje, Synatec d.o.o.

Poleg klasičnih industrijskih konektorjev izdeluje

Wieland tudi konektorje za uporabo v eksplozijsko

ogroženih atmosferah. Uporabljamo jih lahko za

lastnovarne tokokroge v coni 1. Ohišja so narejena iz

cinkove litine.

Slika 3 - Revos Ex



Switch2Citect ali kako ostati konkurenčen z obstoječim

zastarelim nadzornim sistemom?

Veliko inženirjev deluje po načelu “Ne popravljaj, kar nisi sam pokvaril” in zato se morajo številni

proizvajalci sami ukvarjati z zastarelim nadzornim sistemom. Tak sistem lahko ogrozi donosnost

proizvodnje, predvsem, če konkurenti uporabljajo bolj učinkovit in sodobnejši sistem, ki jim

omogoča povečanje proizvodnje in kakovosti ob zmanjšani porabi materiala in energije. Če so vas

tekmeci prehiteli, še ne pomeni, da jih ne morete zopet dohiteti in prehiteti.

Igor Jug, produktni vodja, Synatec d.o.o.

Imam zastarel nadzorni sistem?

Odkrito odgovorite na spodnja vprašanja in ugotovite,

kakšen je vaš nadzorni sistem (prištejte točko za vsak

pritrdilen odgovor).

1. Ali je vaš nadzorni sistem starejši od 5 let?

2. Ali vaš sistem deluje v nepodprtih operacijskih

sistemih (Win95/98, Win NT, ...)?

3. Je prihodnost nadzornega sistema, ki ga

uporabljate, negotova (malo ali nič investicij

v nove verzije)?

4. Ali zahteva nadgradnja v zadnjo verzijo veliko

konfiguracijskih sprememb (več kot 10 odstotkov

osnovne konfiguracije)?

5. Ali težko najdete sistemskega integratorja, ki bi

dogradili ali vzdrževal obstoječo verzijo

nadzornega sistema?

6. Ali obstaja podpora za verzijo produkta, ki ga

uporabljate (in kako dolgo bo podpora še obstajala)?

7. Ali stroški vzdrževanja iz leta v leto naraščajo?

8. Ali je zadnji popravek oz. nadgradnja obstoječe

programske opreme starejša od enega leta?

9. Ali preti vašemu nadzornemu sistemu nevarnost

okužbe z virusi?

10. Ali imate težave s povezavo nadzornega sistema

na poslovni sistem?

Rezultat

8 do 10 točk

Ukrepajte takoj! Zamenjajte vaš sistem! Konkurenti so

vas prehiteli – obstoječi nadzorni sistem vam povzroča

dolgoročno poslovno škodo.

5 do 7 točk

Ne čakajte predolgo. Z vašim integratorjem se

pogovorite o možnostih nadgradnje sistema.

3 do 4 točke

Preplah ni potreben. Vaš sistem je zadovoljiv dokler

ima vaš integrator rešitve za vse vaše probleme.

1 ali 2 točki

Vaš nadzorni sistem je v dobrem stanju. Predlagamo,

da v tej reviji preberete kateri drugi članek.

Na pomoč! Kakšne so moje možnosti?

Ko se odločate o zamenjavi obstoječega nadzornega

sistema morate stroške nove programske opreme,

porabljen čas in trud primerjati s posledicami nižje

konkurenčnosti. Izbirate lahko med naslednjimi

možnostmi:

Ne naredite nič: stroški proizvodnje bodo začeli

naraščati in vaše podjetje bo nekonkurenčno.

Nadgradnja obstoječega sistema: redno

vzdrževanje in nadgradnja nadzornega sistema

zagotovljata sprejemljive stroške vzdrževanja in

stabilne konkurenčne prednosti. V nedavnem

poročilu o uporabnikih Citect je bilo ugotovljeno,

da jih več kot 80 odstotkov nadgradi sistem v dveh

letih, medtem, ko jih več kot 50 odstotkov

nadgradi sistem z zadnjo verzijo, takoj, ko je ta na

razpolago. Takšna odločitev je lažja, ko ponudnik

nadzornega sistema ponuja enostavno pot do

nadgradnje.

Vedno preverite možnosti nadgradnje

Nedavno je z enim izmed Citectovih partnerjev navezala

stik stranka, ki je uporabljala Citect V3.4, v operacijskem

sistemu Windows 3.1. Mislili so, da bodo morali zavreči

svoj obstoječi sistem in postaviti novega. Bili so

navdušeni, ko so spoznali, da obstaja enostavna pot

do nadgradnje. V samo dveh urah je bil njihov projekt

nadgrajen na zadnjo verzijo CitectSCADA V6 in deluje

v zadnjem Microsoftovem operacijskem sistemu.

Zamenjava obstoječega sistema je cenovno

sprejemljiva, ko ponudnik starega nadzornega

sistema ne ponuja preproste nadgradnje. To je

lahko zelo draga možnost, saj predstavljajo stroški

licence nove programske opreme samo del celotnih

stroškov novega sistema (razvoj novega sistema

lahko traja več mesecev). V primerjavi s poslovnimi

izgubami zaradi stare programske opreme pa je

ta možnost še vedno sprejemljiva.

S sistemom Switch2Citect obstaja tudi tehnologija za

avtomatsko pretvorbo obstoječe konfiguracije v nov

sistem. S tem zmanjšamo čas in stroške razvoja novega

sistema tudi do 80 odstotkov.

Katerokoli možnost boste izbrali, poskrbite, da vam

bo omogočena uporaba najnovejših tehnologij.



Easy800, MFD-Titan in Easy-soft V6

Krmilnorelejni moduli Easy so na slovenskem tržišču prisotni že sedem let. Od takrat smo bili priča

številnim spremembam funkcionalnosti modulov in pripadajoče programske opreme. Prva družina

krmilnorelejnih modulov Easy (Easy400) je kmalu dobila svojega večjega brata Easy600. Sledila

sta še Easy800 in MFD-Titan. V zadnjem letu je preskok še posebno velik, saj so vse družine

krmilnorelejnih modulov Easy doživele spremembe. Serijo Easy400 je nasledila serija Easy500,

krmilnorelejni moduli Easy600 pa imajo naslednika v Easy700. Zadnji so bili deležni sprememb

krmilnorelejni moduli Easy800 in MFD-Titan, slednjim so bile že drugič dodane nove funkcije.

Igor Jug, produktni vodja, Synatec d.o.o.

Razvoju in spremembam modulov

so sledile tudi nove verzije prog-

ramske opreme Easy-soft, ki se

uporablja za programiranje in

parametriranje krmilnorelejnih

modulov. Zadnja verzija omenjene

programske opreme je Easy-soft

V6. Obstajata dve različici. Easy-soft

V6 Basic je namenjen progra-

miranju in parametriranju modulov

Easy400, Easy500, Easy600 in

Easy700. Easy-soft V6 Pro pa je

namenjen programiranju in pa-

rametriranju modulov Easy400,

Easy500, Easy600 in Easy700,

Easy800 in MFD-Titan.

V nadaljevanju prispevka so

podrobneje predstavljene nove

funkcije krmilnorelejnih modulov

Easy800 in MFD-Titan in spre-

membe v Easy-soft V6.

Novosti Easy800

Družina krmilnorelejnih modulov

Easy800 je bila že pred časom

nadgrajena z novimi funkcijskimi

bloki. Dodanih jih je bilo devet: PID,

Pulzno-širinska modulacija, Skali-

ranje, če omenimo le nekatere. V

sedmi verziji so Easy800 ponovno

deležni dodatnih razširitev. Do-

danih je bilo sedem funkcijskih

blokov:

Pogojni skok (JP – Conditional

Jump) omogoča preskok izvajanja

funkcijskih blokov v programu, če

je izpolnjen pogoj, ki smo ga

predhodno določili. Možen je samo

skok naprej po programu. V paru

z blokom JP vedno nastopa funk-

cijski blok LB.

Označba skoka (LB – Jump Label)

označuje točko od katere naprej

se programa izvaja, če je bil

uporabljen Pogojni skok. Od

obstoječega funkcijskega bloka

Skok (oznaka :) se nov funkcijski

blok razlikuje v tem, da lahko

preskočimo funkcijske bloke, s

prejšnjim pa samo logične sekvece

(vezavo zaporednih ali vzporednih

kontaktov).

Podatkovni multiplekser (MX –

Data Multiplexer) omogoča prenos

32-bitne vrednosti (Double Word)

iz enega izmed osmih vhodov na

izhod (odvisno od vrednosti

parametra, ki določa kateri vhod

naj se prenese).

Impulzni izhod (PO – Pulse Output)

je funkcijski blok za krmiljenje

koračnih motorjev. Z njim je

mogoče krmiliti koračne motorje v

treh sekvencah: območje pospe-

ševanja, območje delovanja in

območje zaviranja. Mogoče je

krmiljenje motorja v obeh smereh,

naprej ali nazaj. Funkcijski blok s

frekvenco do 5kHz vklaplja izhoda

Q1 in Q2.

Funkcijski blok Serijski izhod (SP –

Serial Protocol) lahko pošilja

podatke preko serijskega vmesnika

Easy-ja, ki ga običajno uporabljamo

kot programirni vmesnik. Podatke

dobiva neposredno iz funkcijskega

bloka za prikaz teksta na prika-

zovalniku (oznaka D). Za vsak

funkcijski blok D lahko funkcijski

blok SP pošlje do 64 ASCII znakov.

Podatki se lahko pošljejo na

različne naprave, ki podpirajo

serijsko komunikacijo (tiskalnik,

terminal, modem ipd.).

Pomikalni register (SR – Shift

Register) je funkcijski blok s katerim

je mogoče pomikati bite ali Dvojne

besede (Double Word) za eno

mesto naprej ali nazaj po registru.

Bitni vzorec se premakne ob

vsakem urinem impulzu. Deluje

tako, da če je na začetku registra

dodan nov bit, potem na koncu

registra zadnji bit izpade.

Tabela (TB – Table Function)

omogoča shranjevanje do 16

Dvojnih besed. Za branje

operandov lahko uporabnik izbira

med dvema načinoma: LIFO

(vrednost, ki je bila zadnja vpisana

se prva bo prva prebrana) ali FIFO

(vrednost, ki je bila prva vpisana bo

prva prebrana).

Novosti MFD-Titan

Z verzijo 5 so bili tudi procesorski

moduli družine MFD-Titan deležni

sprememb. Dodani so bili identični

funkcijski bloki kot pri Easy800:

Pomikalni register (SR), Pogojni

skok (JP), Označba skoka (LB) in

Tabela (TB). Več je tudi možnosti

pri vizualizaciji, nove funkcije pa so

dodane tudi pri urejevalniku za

funkcije tipk.

Nove funkcije za vizualizacijo

Spremembe v urejevalniku mask

(po novem Screen Editor) za prikaz

na prikazovalniku MFD so vidne že

takoj po odprtju programa. Različni

grafični elementi so razdeljeni v pet

skupin: Grafični elementi (Graphic

Elements), Elementi s funkcijo



gumba (Button Elements), Teks-

tovni elementi (Text Elements),

Elementi za prikaz vrednosti (Value

Display Elements) in Elemeti za vnos

vrednosti (Value Entry Elements).

Nekaj elementov je znanih že iz

prejšnje verzije programa, številni

pa so novi.

Bar graf (Bar Graph) omogoča

enostaven prikaz analognih in

numeričnih procesnih veličin v

grafični obliki. Spreminjanje pro-

cesne veličine povzroči, da je

stolpec na prikazovalniku bolj ali

manj zapolnjen. Vrednost je lahko

skalirana, prav tako pa je možno

določiti tudi smer v kateri se stolpec

zapolnjuje. Stolpec lahko prika-

žemo z obrobo, dodamo pa lahko

tudi skalo. Določimo lahko tudi

zgornjo ali spodnjo mejo, ki ob

prekoračitvi povzroči utripanje

grafičnega elementa.

Slika 2 - Bar graf

Funkcija Preklopni gumbi

(Latching Button) ima enako

funkcionalnost, kot preklopni rele.

Če ima povezana spremenljivka

vrednost 1 jo s pritiskom tipke “OK”

postavimo na 0, oziroma obratno.

Na prikazovalniku ima element

izgled kvadrata v katerem je

kljukica (če je vrednost povezane

spremenljivke 1) ali je prazen (če je

vrednost povezane spremenljivke

0), ob njem pa je poljubno besedilo.

Slika 3 - Preklopni gumbi

Polje gumbov (Button Field) je

grafični element, s katerim lahko

Slika 1- Easy-soft V6 urejevalnik zaslonskih slik

Slikovno sporočilo (Message

Bitmap) uporabimo takrat, ko že-

limo ob različnih vrednostih do-

ločene spremenljivke na prika-

zovalniku prikazati različne grafične

simbole. S tem operaterja z upo-

rabo različnih grafičnih elementov

obveščamo o stanjih v procesu.

operater določeni spremenljivki

dodeli različne vrednosti. Polje

lahko vsebuje od 2 do 255

elementov. Ne glede na to, koliko

elementov vsebuje, so vsi povezani

na eno spremenljivko. V tem se

razlikuje od elementa Preklopni

gumbi, s katerim si je na prvi

pogled zelo podoben. Na

prikazovalniku vedno vidimo samo

dva elementa polja, med ostalimi

se pomikamo s kurzorskima

tipkami.

Slika 4 - Polje gumbov

Premikajoči tekst (Running Text) je

enovrstični prikaz teksta, ki se

nenehno premika od desne proti

levi strani. Število znakov, ki jih

tekst lahko vsebuje, je 63, vključujo

presledke. Premikajoči tekst je

lahko tudi utripajoč ali invertiran.

Slika 5 - Premikajoči tekst

Rotirajoče besedilo (Rolling Text)

omogoča enovrstični prikaz

besedil, ki vsebujejo več znakov, kot

jih je naenkrat mogoče prikazati na

prikazovalniku. Besedilo, ki ga

želimo prikazovati, vpišemo v

tabelo. Vsaka celica tabele se

prikaže za 2 sekundi, nato ji sledi

besedilo iz naslednje celice.

Prikazati je mogoče 255 celic, s tem,

da vsaka celica vsebuje do 16

znakov.


funkcijska bloka. S prvim lahko

spreminjamo parametre tedenske

preklopne ure “HW” (dan, ura,

minuta), z drugim pa parametre

letne preklopne ure “HY” (dan,

mesec, leto). Za vsak preklop (vklop

ali izklop) je potrebno uporabiti

svoje vnosno polje.

Nove funkcije tipk

Manjših sprememb je bil deležen

tudi urejevalnik tipk (Button

Editor). Na prvi pogled spremembe

niso vidne, saj je izgled ostal enak

kot je bil. Dodane so bile nekatere

nove funkcije, nekatere obstoječe

funkcije pa se skrivajo pod

drugačnimi imeni.

Funkcija P tipke (P Button

Function) je vsem uporabnikom

krmilnorelejnih modulov Easy

dobro poznana. Uporablja se za

aktiviranje P operandov, ki so

uporabljeni v tokovnih shemah. Da

funkcija deluje, mora biti omo-

gočena tudi v sistemskem meniju.

Funkcija P tipke je ekskluzivna, kar

pomeni, da tipki, ki ji je dodeljena,

ne moremo dodeliti druge funkcije.

Če to naredimo, se druga funkcija

ne bo izvedla.

Funkcija Pojdi na prejšnji prikaz

(Go to Previous Screen) povzroči,

da se na zaslonu prikaže prejšnji

prikaz, ki je bil aktiviran preko tipk.

Funkcija nima parametrov, ki bi jih

morali nastavljati.

Pogojni skok za tipke (Conditional

Jump) omogoča preskok funkcij

prirejenih posamezni tipki. Preskok

se zgodi, ko je izpolnjen določen

pogoj. Možen je samo skok naprej,

do pripadajoče označbe skoka,

labele. Funkcija se lahko uporablja

tudi brez označbe skoka. V tem

primeru se preskočijo vse funkcije,

ki so definirane za skokom.

Označba skoka za tipke (Jump

Label) se uporablja v kombinaciji s

pogojnim skokom za tipke.


Zaslonski meni (Screen Menu)

uporabljamo za prehod med

različnimi grafičnimi prikazi oz.

zasloni. Uporaba je zelo preprosta.

Uporabnik se s kurzorskimi tipkami

pomika med imeni zaslonov. Ko

pride do želenega zaslona, ga

potrdi s tipko “OK”. Če je prehod

med zasloni definiran tudi

programsko, ima le ta prioriteto.

Prikaz vrednosti časovnega releja

(Timing Relay Value Display)

prikazuje vrednost izbranega

časovnega releja (T). Pogoj za

uporabo je, da je časovni rele

uporabljen v programu. Prikaz je

odvisen od nastavljenega

časovnega območja časovnega

releja. Na voljo so tri območja:

sekunde: milisekunde (prikaz na 7

mest), minute: sekunde (prikaz na

5 mest), ure: minute (prikaz na 5

mest). Funkcijski blok Prikaz

vrednosti časovnega releja se lahko

uporablja v paru s funkcijskim

blokom Spreminjanje vrednosti

časovnega releja.

Spreminjanje vrednosti časov-

nega releja (Timing Relay Value

Entry) omogoča spreminjanje

nastavljenih vrednosti časovnega

releja. Spreminjamo lahko oba

nastavljena časa. Za vsakega

potrebujemo svoje vnosno polje.

Pogoj, da se čas lahko nastavlja,

je, da sta vrednosti definirani kot

konstanta (NU – Constant).

Vnos datuma in časa (Date and

Time Entry ) lahko izvedemo s

pomočjo istoimenskega funkcij-

skega bloka, ko je MFD-Titan v

delovanju. Izbiramo lahko med

različnimi oblikami prikaza časa in

datuma. Če imamo v mreži po-

vezanih več modulov, lahko

izberemo tudi opcijo sinhronizacije

časa, ki deluje identično kot

funkcijski blok SC (Send Clock).

Spreminjanje časa tedenske ure

(7-day Switch Time Entry) in

Spreminjanje časa letne ure (Year

Time Switch Entry) sta identična

Označuje mesto od koder naj se

funkcije tipk izvajajo, če smo

uporabili pogojni skok.

Funkcija Onemogočen preklop v

Statusni prikaz (Disable Switch to

Status Display) onemogoča vnaprej

definirano funkcijo na tipki “*”

(preklop v Statusni prikaz). Če tipki

“*” priredimo katero izmed drugih

funkcij, nam te funkcije ni

potrebno uporabiti, saj je preklop

v statusni prikaz onemogočen že s

prirejeno funkcijo.

Onemogočen izbirni način (Disable

Selection Mode) je funkcija tipk s

katero lahko onemogočimo

vnaprej definirano funkcijo na tipki

“OK” na prikazovalniku MFD. S

tem onemogočamo nepooblaščen

vnos vrednosti. Funkcije nam ni

potrebno uporabiti, če tipki “OK”

priredimo katero izmed drugih

funkcij.

Ostale novosti Easy-soft V6

Odgovoriti moramo na pogosto

zastavljeno vprašanje, kako je

mogoče krmilnorelejne module

Easy neposredno povezati na

centralni nadzorni sistem (SCADA).

Z verzijo Easy-soft V6 je odgovor

preprost: Enostavno. Preko OPC-ja.

Na instalacijskem CD-ju Easy-Soft V6

Pro je tudi program Easy-OPC-

Server. Preko OPC vmesnika je tako

mogoče povezati Easy500/700/800

in MFD-Titan na OPC odjemalce

(OPC Client). OPC je standardni

vmesnik za lokalno izmenjavo

podatkov, prav tako pa tudi za

izmenjavo podatkov preko

modema ali mreže. Različni

nadzorni sistemi ali sistemi za

vizualizacijo lahko kot OPC

odjemalci dostopajo do podatkov

preko OPC strežnika. Za testiranje

OPC komunikacije je na voljo tudi

testni OPC odjemalec, ki se instalira

ob instalaciji Easy-OPC-Serverja.



Slika 6 - Easy – OPC Konfigurator

Slika 7 - Tesni odjemalec za OPC

V povezavi z OPC strežnikom je

dobrodošla novost tudi podpora

za več serijskih vmesnikov (RS232).

Easy-soft V6 podpira devet serijskih

vmesnikov (COM1, …, COM9).

Novost je dobrodošla tudi za tiste,

ki za povezavo na računalnik

uporabljajo pretvornik na USB.

Računalnik običajno te pretvornike

zazna na višjih naslovih.

Za slovensko tržišče je zelo

zanimiva tudi podpora za šumnike

v funkcijskem bloku Prikaz teksta

(D, Text Display). Da se šumniki

izpišejo, je potrebno izbrati Sred-

njeevropske (Central European)

znake. Naslednji možnosti, ki se

tukaj še ponujata, sta Invertirano

besedilo ali Utripajoče besedilo.

Omenjene funkcije so podprte

samo za Easy800.

Slika 8 - Izpis šumnikov na zaslonu

Easy800

Na objektu je včasih potrebno

spremeniti program, vendar ne

želimo izgubiti podatkov. Z

remanentnimi merkerji, ki ob

prenosu programa obdržijo svojo

vrednost, je Easy kos tudi temu

problemu. Vse kar je potrebno

narediti je, da v sistemskih

nastavitvah to možnost vključimo

(omogočeno samo pri Easy800 in

MFD-Titan).

Zadnja novost, ki jo bomo

predstavili, je nov diagnostični

prikaz. Vklopimo ga z dvojnim

pritiskom tipke “ALT”. Ta način je

na voljo pri modulih Easy800 in

MFD-Titan. Omogoča, da upo-

rabnik namesto dela tokovne veje

vidi celotno tokovno vejo, s tem,

da ne vidi več imen kontaktov in

tuljav, ampak samo kvadratke, ki

so zapolnjeni, če je kontakt

sklenjen, ali prazni, če je kontakt,

ki ga ponazarjajo, razklenjen.


predstavljamopredstavljamopredstavljamopredstavljamopredstavljamo

Skupine izdelkov

V praksi se je oblikovalo nekaj skupin izdelkov (slika 1),

ki jih je proizvajalec razporedil po naslednjih poglavjih:

mobilna obdelava podatkov,

komunikacije,

prenosni instrumenti in kalibratorji,

prenosne svetilke.

Vsem je skupno, da so izdelani oz. predelani v skladu z

direktivo 94/9/ES (ATEX 100a) in jih je mogoče

uporabljati v eksplozijsko ogroženih okoljih, za katere

je proizvajalec pridobil ustrezne certifikate.

Slika 1 – Izdelki podjetja ECOM Instruments

Celovita ponudba

Dopolnitev našega programa s prenosnimi izdelki za

uporabo v eksplozijsko ogroženem okolju je rezultat

prizadevanj, da bi partnerjem zagotovili kakovostne

izdelke in dobro tehnično podporo v čim širšem spektru

električnih naprav za uporabo v eksplozijsko ogroženem

okolju. Prepričani smo, da z zanimanjem spremljate naše

delo, kar nam potrjujejo tudi ugodni odzivi na širitev

našega programa. Zaradi tega bomo z veseljem tudi

vnaprej sprejemali vse pobude naših partnerjev in jih

po svojih zmožnostih tudi uresničevali.

Ko govorimo o električnih napravah za uporabo v

eksplozijsko ogroženem okolju, imamo največkrat v

mislih elemente, ki so vgrajeni v določenem prostoru

znotraj samega procesa ali pa v eni izmed stikalnih

omar kot pridruženi členi. Dejansko pa v to področje

sodijo tudi vse naprave, ki jih tako ali drugače

prenašamo s seboj skozi eksplozijsko ogroženo okolje

(mobilni telefon, prenosne svetilke, merilni instrumenti

ipd.).

Kakšna je potencialna nevarnost?

Upravičeno se lahko vprašamo, ali lahko takšne

prenosne naprave (običajno nizkih moči) povzročijo

eksplozijo in kateri vir bi lahko bil potencialno nevaren?

Izkušnje potrjujejo, da iskra lahko nastane tudi tam,

kjer jo ne pričkujemo, njeni najpogostejši povzročitelji

pa so:

slab stik na bateriji,

padec naprave na tla,

statični naboj oz. njegova razelektritev ter

vibriranje mobilnika (povzroča ga ekscenter na mini

elektromotorju).

To so primeri, ki se pojavljajo tudi pri praktični uporabi

električnih naprav v eksplozijsko ogroženem okolju.

Če se v trenutku pojava iskre v atmosferi dejansko

zadržuje kakšen izmed hitro gorljivih plinov, lahko pride

do nesreče večjih razsežnosti. V svetovnih arhivih lahko

izbrskamo celo primere, da je eksplozijo na bencinski

črpalki povzročila uporaba mobilnega telefona med

točenjem bencina.

Nevarnost obstaja. Kako se ji izogniti?

V praksi so prenosne električne naprave manjših

dimenzij in tudi teža ne sme biti pretirana. Iz tega sledi,

da protieksplozijska zaščita Ex d (neprodirni okrov), ki

je povezana z večjimi gabariti, ni povsem primerna.

Največkrat gre za naprave, ki že same po sebi nimajo

velike energije, tako da se ponuja zaščita, ki je najbolj

primerna: lastna varnost Ex i. Zato bomo večino

prenosnih naprav našli v tej vrsti zaščite, pri prenosnih

svetilkah pa se običajno pojavi še zaščita Ex e (povečana

varnost).

Mobilni v Ex okolju

Podjetje ECOM Instruments GmbH je proizvajalec električnih naprav za eksplozijsko ogroženo

okolje, ki je našel svojo tržno nišo na področju prenosnih instrumentov in naprav. Tako rekoč vsi

njihovi izdelki so namenjeni mobilnosti znotraj eksplozijsko ogroženega okolja, med naborom

izdelkov pa se najdejo tudi takšni, ki ustrezajo pogojem za uporabo v rudarstvu.

Vili Granda, tehnično svetovanje, Elsing Inženiring d.o.o.



V 34. številki Informatorja smo opisali veliko novost posodobitve manjših kontaktorjev do 150A.

V tem času je nove kontaktorje preizkusilo že veliko kupcev in odzivi so odlični. Njihove glavne

odlike so enostavna montaža in še zanesljivejše delovanje. Na voljo pa je tudi že širok nabor dodatnih

elementov, ki osnovni modul kontaktorja nadgradijo in omogočijo uporabo pri različnih zahtevah.

Junija naslednje leto se bo zaključila prodaja kontaktorjev stare generacije DIL00... DIL4AM ter

bimetalnih relejev Z00... Z5-150. Za nove projekte priporočamo projektiranje in naročanje nove

generacije, kajti prodaja le teh se je že začela.

Brane Bevc, vodja inženiringa, Elsing Inženiring d.o.o.

Nova generacija kontaktorjev DILM

Uvod

Tokrat si bomo ogledali nekatere elemente iz širokega

nabora pribora, ki spremlja novo generacijo. V večini

primerov že sam kontaktor zadovolji zahteve

uporabnika, kljub temu pa se lahko pojavi potreba

po dodatnih pomožnih kontaktih, dušenju izklopnih

napetostnih konic, mehanskih blokadah med dvema

kontaktorjema, enostavnem mostičenju kontaktorjev

med seboj, če omenimo le nekatere.

Pomožni kontakti

Pomožni kontakti se na kontaktorje natikajo na vrhu

ali pa na strani (pri večjih kontaktorjih). Izbiramo lahko

med dvopolnimi ali štiripolnimi pomožnimi kontakti, z

delovnimi ali mirnimi kontakti.

Dušilni členi

Dušilni členi se vse pogosteje uporabljajo pri uporabi

kontaktorjev. Z njimi ščitimo ostalo električno opremo,

ki je povezana na isto krmilno napetost, krmilne

kontakte elementov za vključevanje kontaktorjev, pa

tudi izhodne transistorje krmilnikov pri direktnem

priklopu DC kontaktorjev. Čeprav je prav pri

kontaktorjih z DC tuljavo narejen največji napredek,

saj imajo kontaktorji od DILM17… naprej vgrajeno

elektroniko in zato ne potrebujejo dodatne opreme

za dušenje prenapetosti, pa pri manjših (DILM7 …

Slika 1 - Pomožni kontakti DILM... XHI…

Slika 2 - Dušilni členi DILM... XSP…

Slika 3 - Mehanska blokada DILM... XMV…

DILM15) priporočamo uporabo diod, čeprav so v

kontaktorje že vgrajeni RC členi.

Mehanske blokade

Mehanske blokade se poleg električnih blokad

uporabljajo za preprečevanje hkratnega vklopa dveh

kontaktorjev pri kontaktorskih kombinacijah za

vklapljanje dvosmernih, večhitrostnih in zvezda-trikot

elektromotorjev. Glavna, zelo pomembna prednost je,

da za vgradnjo mehanskih blokad ne potrebujemo

dodatnega prostora, saj se skrijejo v reže samega

kontaktorja.

Povezovalni mostiči

Povezovalni mostiči so zelo elegantna in zanesljiva

povezava kontaktov na enem kontaktorju (zvezdišča,

vzporedna vezava treh kontaktov) ali pa med

kontaktorji (dvosmerni, večhitrostni, zvezda-trikot),

predvsem pri kontaktorjih do 32A.



Kontaktorji

1 Kontaktor do 15A

2 Kontaktor od 17A do 32A

3 Dušilni člen za izklopne prenapetostne konice

4 Pomožni kontakti za montažo zgoraj

5 Kontaktor do 65A

6 Pomožni kontakti za montažo s strani

7 Pomožni kontakti za montažo zgoraj

Bimetalni nadtokovni releji

8 Nadtokovni rele do 65A

9 Nadtokovni rele do 32A

10 Dodatni modul za samostojno montažo

Motorska zaščitna stikala

11 Motorsko zaščitno stikalo z zasučno ročico

12 Motorsko zaščitno stikalo s tipkali

13 Modul za omejevanje kratkostičnih tokov

14 Podnapetostni sprožnik ali sprožnik na delovni

tok

15 Pomožni kontakti za signalizacijo izpada

16 Normalni pomožni kontakti za montažo s

strani

Motorski zaganjalniki

23 Električna povezava

24 Mehanska povezava

25 Vtični konektor (električna in mehanska

povezava)

Slika 4 - Povezovalni mostiči DILM... XSL…

Izgled in zanesljivost konfekcijskih povezav je

neprimerljiva s klasičimi žičnimi povezavami. Prihranek

pri času montaže, zanesljivosti delovanja in preglednosti

stikalnega bloka je neprecenljiva.

Slika 5 - Kombinacija zvezda-trikot (stara in nova generacija)…Zaključek

Z novimi kontaktorji DILM in motorskimi zaščitnimi stikali

PKZ ter širokim naborom pribora se izvede zelo

elegantne in zanesljive motorske zaganjalnike za

dolgoletno delovanje v najtežjih okoliščinah.

Več o novostih si lahko preberete tudi na internetni

strani: http://www.moeller.net/en/industry/switchgear/

switch_protect/xstart/index.jsp

XStart sistem

Pregled sistema motorskih zaganjalnikov s kontaktorji

DILM in zaščitnimi stikali PKZ (tabela 1, slika 6 na strani

17).

17 Normalni pomožni kontakti za montažo zgoraj

18 Prehitevajoči pomožni kontakti

19 Ročica za montažo na vrata in podaljšek osi

20 Prehitevajoči pomožni kontakti

21 Ohišje za vgradno montažo

22 Ohišje za nadgradno montažo s tipkalom za

izklop v sili

26 Motorski zaganjalnik povezan z vtičnim

konektorjem

27 Modul za montažo na zbiralnice

28 Modul za montažo na nosilno letev 35mm

september 2005 / Informator/ 17


Slika 6 - Pregled sistema motorskih zaganjalnikov s kontaktorji DILM in zaščitnimi stikali PKZ



SIL - določanje varnostnih stopenj na izbranem modelu

V uvodnem članku smo predstavili SIL in področje, ki ga pokriva, s čimer smo poskušali obrazložiti

nastanek in razvoj standardizacije na tem področju. V tem prispevku pa bomo predstavili postopek

določanja stopnje varnosti, ki predstavlja bistvo SIL. Uvodne teoretske obrazložitve bomo tako

postavili v realni svet, ki ga v tehniki vsakodnevno srečujemo.


Uvod

Za ilustracijo bomo predstavili regulacijo nivoja (slika

1). Ta praktični primer iz industrijskega procesa, ki ga

pri svojem delu pogosto srečujemo, vsebuje:

dva senzorska elementa, ki nam preko galvan-

skega ločilnika pošiljata informacijo o spodnjem

in gornjem dovoljenem nivoju agresivne tekočine

v cisterni (senzorska elementa sta tako tudi

dejavnika varnosti),

krmilnik, ki podatke obdela in prilagodi dotok

tekočine v cisterno,

aktuator, regulacijski ventil, ki po potrebi odpira

dovodno cev.

Slika 1 - Model regulacijske zanke

Na ta način imamo opravka s sistemom, kakršne smo

opredelili že v uvodnem članku. Ti sistemi »praviloma

izpolnjujejo pogoj, da je v njih vgrajena več kot ena

električna, elektronska ali krmilna naprava, za njihovo

delovanje pa obstaja nek določen algoritem

(program), zanesljivost njihovega delovanja pa je

neposredno povezana z varnostjo«. Če pojasnimo

glede na definicijo:

vgrajene imamo 4 električne elemente (senzorja,

galvanski ločilnik, krmilnik, ventil),

obstaja neka programska podpora na krmilniku,

sistem ima varnostno funkcijo, saj bi sicer lahko

prišlo do izlitja tekočine, kar bi lahko povzročilo

različne poškodbe ljudi ali opreme.

Varnostna zanka in določitev SIL

V uvodu smo zastavili model, ki izpolnjuje vse pogoje

za varnostno (regulacijsko) zanko: znižuje tveganje,

ki je povezano z delovanjem industrijskega procesa,

ki bi lahko ogrozil življenje ljudi in pomenil nevarnost

za okolje ali povzročil poškodbo na opremi.

Še enkrat lahko poudarimo, da pri obravnavi SIL

obravnavamo sisteme z vidika njihove varnosti.

Takšne oz. podobne varnostne zanke pogosto

srečujemo v dejanskih industrijskih procesih. Za

obravnavanje stopnje varnosti, ki v končni fazi pripelje

do določitve kategorije SIL, so se na osnovi standardov

oblikovale metode, ki pomagajo pri ugotavljanju

dejanskega nivoja varnosti oz. kategorije SIL. Med bolj

znanimi metodami so:

poenostavljeno preračunavanje,

drevesna analiza napak,

Markova analiza.

Osnova vseh metod je preverjanje tveganja, ki ga

sistem pri svojem delovanju dopušča. Ker so računski

modeli izredno kompleksni, so metode le približek, ki

ga lahko v praktičnem okolju koristno uporabimo.

Želimo čim bolj varen sistem, ki se hitro odziva in

dopušča veliko dinamiko. Pri tem pa naletimo na dva

pojma (varnost in dinamika), ki si že v osnovi

nasprotujeta.

Razmerje med varnostjo in dinamiko v preprostem

sistemu

Za pojasnilo tega nasprotja si poglejmo primer

cestnega prehoda preko železniške proge, ki je

zavarovan z zapornicami (slika 2). Cesta predstavlja

dinamiko dogajanja, železnica je ovira, zapornice pa

so varnostni element tega sistema. Takoj opazimo, da

varnost (zapornice) ovira dinamiko (pretočnost

prometa po cesti).



Če želimo povečati dinamiko (slika 3), se lahko

odločimo za vzporedno povezavo (dodamo še eno

cesto z dodatnim prehodom).

Slika 3 - Povečanje pretočnosti

Kot lahko vidimo, smo pretočnost dejansko povečali,

saj imajo vozniki sedaj dve možnosti za prečkanje

železniške proge, hkrati pa smo iz ene kritične točke

(en prehod) ustvarili dve kritični točki (dva železniška

prehoda). Varnost se je torej znižala.

Kaj pa v primeru, če nas pretočnost ne zanima, ampak

ima prednost varnost (slika 4):

Slika 4 - Povečanje varnosti

Dvojne zapornice (zaporedna vezava) povečajo

varnost, vendar dodatno znižajo pretočnost (obe se

morata odpreti, preden lahko voznik zapelje preko

prehoda).

Domnevamo lahko, kakšen ukrep nam prinaša hkratno

povečanje dinamike (pretočnosti) in varnosti (slika 5):

Slika 5 - Povečanje pretočnosti in varnosti

V tem primeru (vzporedna in zaporedna vezava) smo

podvojili varnost in pretočnost hkrati ter na ta način

dobili podvojeno (redundantno) strukturo sistema, ki

sedaj izpolnjuje tako zahtevo po večji varnosti kot

zahtevo po boljšem pretoku vozil preko železniškega

prehoda. Takoj zaznamo slabo stran rešitve: visoke

stroške!

Razmerje med varnostjo in dinamiko v predstavljenem

modelu varnostne zanke

Podobna pravila veljajo tudi v industrijskih sistemih in

njihovih posameznih varnostnih (regulacijskih) zankah.

Zato je presoja nivoja varnosti vedno povezana tudi s

stroškovno analizo, ki nam pokaže, koliko dodatnih

stroškov zahteva višji nivo varnosti. Realna varnost

sistemov torej predstavlja nekakšen kompromis med

obema pogledoma.

Pred pogledom v sam model moramo ovrednotiti še

težo posameznega elementa oz. njegov vpliv na varnost

sistema (slika 6). Za predstavljen model so v praksi

ugotovili naslednji vpliv (%FPH = verjetnost pojava

napake):

Slika 6 - Vpliv posameznega elementa na varnost sistema

Slika 2 - Običajni železniški prehod



Razmerja so pričakovana, saj je najnižja možnost za pojav

napake pri povsem podvojenem oz. redundantnem

sistemu, najbolj pogosto pa se napaka pojavlja pri

sistemu, kjer podvojenih elementov sploh ni.

Če smo v tej fazi pogledali vpliv redundance, v naslednji

fazi vplivu redundance dodajmo še vpliv pregledov v

določenem časovnem obdobju. Tokrat ne bomo

spremljali verjetnosti pojavljanja napak, ampak bomo

kriterij obrnili in opazovali zanesljivost delovanja sistema

(tabela 2).

Tabela 2 - Zanesljivost delovanja sistema pri različnih nivojih

redundance in različnih intervalih preskusa

Uvrstitev v kategorijo SIL je bila narejena na osnovi

zanesljivosti sistema skladno s standardom IEC 61508

(tabela 3):

Tabela 3 - Povezava kategorij SIL in zanesljivosti delovanja

Zahteve po uvrstitvi sistema v določen razred SIL

V prejšnjem poglavju smo pogledali, kako uvrščamo

določene sisteme v posamezne kategorije SIL. To pa

nam še ne pove ali sistem že izpolnjuje zahteve, oz. ali

je kategorija SIL, ki jo sistem izpolnjuje, sploh dovolj za

Iz tega sledi, da je verjetnost pojave napake na ventilu

najvišja, najbolj zanesljiv element sistema pa je krmilnik.

Pomemben pokazatelj za določitev tega razmerja je čas,

v katerem bo pri določenem elementu predvidoma

prišlo do napake. Ta podatek poznamo iz vzdrževanja

naprav in je marsikje tudi kataloško predstavljen: MTBF

(Mean Time Between Failure).

Verjetnost pojava napake je tako eden izmed bistvenih

pokazateljev, ki vpliva na uvrstitev določenega elementa

v eno izmed stopenj celovite varnosti.

V praksi se je pokazalo, da se možnemu pojavu napake

lahko izognemo vsaj na dva načina:

da sistem podvojimo (redundantna rešitev), kar

pomeni, da imamo vedno en element v rezervi,

da opravljamo redne servisne preglede na elementu

v določenih časovnih obdobjih. Tako lahko

pravočasno odkrijemo slabost na elementu, ki bi

sčasoma lahko pripeljala do napake.

Za predstavljen model so bile opravljene tudi

podrobnejše raziskave po posameznih segmentih. Za

primerjavo poglejmo možnost pojavljanja napak pri

naslednjih hipotetičnih ukrepih:

tip1: celoten sistem je podvojen,

tip 2: podvojen je le senzorski element (v

konkretnem slučaju nivojsko stikalo),

tip 3: brez podvajanja (ni redundance),

Predstavljena tabela (tabela 1) ne upošteva morebitnih

vmesnih pregledov, ampak je pripravljena v smislu

delovanja preko celotnega opazovanega obdobja.

Kategorija SILZanesljivost

delovanja (%)

1

2

90 - 99

99 - 99,9

3 99,9 - 99,99

4 nad 99,99

Tabela 1 - Verjetnost napak pri različni redundanci istega sistema



uporabo v določeni procesni industriji. Zato obstaja

shema varnostnih nivojev, ki vsebuje tudi kriterije, po

katerih izbiramo pot do določenega nivoja.

Kriteriji so naslednji:

1. Morebitne posledice zaradi odpovedi elementa v

sistemu (C)

C1 = poškodba ene osebe, zanemarljive posledice v

okolju

C2 = težke, nepopravljive poškodbe pri eni osebi ali

več, smrt ene osebe, težke in težko odpravljive posledice

v okolju

C3 = smrt več oseb, težke in dolgotrajne posledice v

okolju

C4 = smrt velikega števila ljudi

2. Časovna prisotnost potencialne nevarnosti (F)

F1 = redko ali kratkotrajno

F2 = pogosto ali dolgotrajno

3. Možnosti, da se s preventivnimi ukrepi morebitnim

posledicam izognemo (P)

G1 = možno pod določenimi pogoji

G2 = praktično nemogoče

4. Verjetnost, da se napaka res pojavi (W)

W0 = praktično je ni

W1 = zelo nizka

W2 = majhna

W3 = relativno velika

W4 = stalna

Če za opisani model preverimo odločitve po zgoraj

opisanih kriterijih, lahko ugotovimo naslednje:

ker gre za agresivno tekočino v cisterni, lahko ob

izlitju pride do večjih poškodb. Obstaja tudi mož-

nost zadušitve in posledično smrti, torej izberemo

smer C2;

ker je v cisterni agresivna tekočina vedno prisotna,

izberemo na naslednjem križišču smer F2;

obstajajo možni preventivni ukrepi (npr.: zbiralnik

za tekočino, ki se izlije iz cisterne), tako da lahko

na naslednjem križišču izberemo smer P1;

možnost napake, sicer majhna, obstaja, torej

izberemo smer W2.

Tako pridemo po shemi varnostnih nivojev do

naslednje točke (slika 7):

Zaključimo lahko, da:

zahtevani proces zahteva umestitev v kategorijo

SIL1,

SIL1 pri danem modelu zagotavljamo že brez

podvojenih elementov pri rednih 3-mesečnih

pregledih, lahko pa se odločimo tudi za dodaten

senzor (varovanje pred visokim nivojem), kjer

potrebo po pregledih dvignemo na enoletno

obdobje.

Zaključek

V tem članku smo poskušali predstaviti določanje

varnostnih stopenj na izbranem modelu, tako z vidika

elementov sistema kot tudi z vidika zahtev okolja, v

katerega je ta sistem postavljen. Ponovno opozarjamo

na dvojen pristop, ki ga obravnavata ločena standarda,

o čemer smo že govorili v uvodnem članku.

Kategorija SIL je torej dejansko določeno varnostno

območje, kjer se po eni strani srečajo varnostne zahteve

načrtovalcev sistemov, po drugi strani pa zmožnost

proizvajalcev, da zagotovijo proizvode, ki bodo takšen

nivo varnosti dejansko omogočali.

Prav o kvaliteti izdelkov in njihovi primernosti glede

na uvrstitev v določeno kategorijo SIL pa bomo

spregovorili v našem naslednjem članku.

Literatura:

Fritsch A. (2004): »Grunlagen SIL«, Stahl.

»Functional safety and IEC 61508 – A basic Guide«,

IEC – International Electrotechnical Commision,

2004.

»Funcional Safety and SIL«, Bently, Nevada, 2002.

Granda, V. (2005): »Stopnja celovite varnosti, SIL –

IEC 61508/61511«, Informator, št. 35.

R.P.Stickles, H.Ozog, F.T. (2003): »Analyze SIL using

Fault Trees«, ioMosaic.

»Safety Integrity Level«, Pepperl+Fuchs, 2003.

»The SIL concept for Safety Loops«, EMC News,

Jan 2004.

Slika 7 - Pot do uvrstitve modela v določeno kategorijo SIL


nasa resitevnasa resitevnasa resitevnasa resitevnasa resitevˇ̌̌̌̌ ˇ̌̌̌̌

V urbanem okolju ponekod naletimo na z ograjo zaprt manjši objekt. Iz njegove oblike in napisa

pred njim sicer zaslutimo, da gre za nekaj, kar je povezano z vodovodom ali kanalizacijo. Kaj pa se

dejansko skriva znotraj zaprtega objekta in kako vsa stvar deluje, pa nam ostane neznanka.

Črpališča odpadne vode

V mislih imamo črpališča odpadne vode (slika 1 in 2),

ki jih gradi in upravlja Javno podjetje Vodovod -

Kanalizacija d.o.o. Naloga takega črpališča je, da zbira

odpadno vodo iz okoliškega področja, ki vanj priteka

gravitacijsko, in jo prečrpa v jašek na višjem nivoju, od

koder nato gravitacijsko odteka proti glavnemu

zbiralniku in naprej do centralne čistilne naprave

Ljubljana v Zalogu. Tehnološko shemo delovanja

črpališča prikazuje spodnja risba (slika 3).

Gre za razmeroma enostaven objekt. Tisto, kar ga

ločuje od ostalih, je zahteva po zanesljivosti delovanja.

Taka črpališča so namreč mehansko najbolj obremenjena

ob težkih vremenskih pogojih (nevihtah), ko je zaradi

strel tudi električni del črpališča najbolj izpostavljen

motnjam. Črpališča so seveda brez stalne posadke.

Napaka v delovanju črpališča lahko povzroči tudi izlive

fekalne vode v kletne prostore okoliških objektov, zato

so že v fazi projektiranja predvideni številni ukrepi (100%

rezerve črpalnih agregatov, redundanca procesorskemu

krmilju ipd.). Če pa se vendarle pojavi kakršnakoli

napaka pri delovanju strojne oziroma elektroopreme

črpališča, mora biti ta nemudoma signalizirana v center

vodenja. Centralni računalnik v centru vodenja ima

vgrajeno posebno strojno in programsko opremo, ki

ob pojavu napake takoj pokliče preko mobilnega

telefona dežurnega vzdrževalca in mu v obliki

predhodno posnetih govornih sporočil sporoči ime

objekta in vrsto napake na njem. Enako velja tudi za

izpad električnega napajanja. Dežurna služba v slučaju

dolgotrajnejšega izpada električnega napajanja pripelje

mobilni generator in nanj priključi črpališče.

Kako torej zagotoviti zanesljivo delovanje črpališča?

Odgovor je seveda v ustreznem vzdrževanju, vgradnji

zanesljive in kvalitetne opreme, maksimalni možni

standardizaciji strojne in elektroopreme v objektih ter

tako izvedbo, ki omogoča, da črpališče ustrezno deluje

tudi ob določenih okvarah.

Črpališča so se gradila in se seveda še vedno gradijo.

Na starejših črpališčih je bila izvedena že rekonstrukcija

in zamenjava elektroopreme. Pri tem je zaradi zahtev

po kakovosti uporabljena nizkonapetostna stikalna

tehnika proizvajalca Moeller (slika 4 in 5).

Slika 1 - Zunanjost ... Slika 2 - ... in notranjost objekta - črpališča odpadne vode

Slika 3 - Tehnološka shema črpališča

Janez Kokalj, tehnični direktor, Elsing Inženiring d.o.o.

Ernest Mlakar, sistemski inženir, JP Vodovod - Kanalizacija d.o.o.


nasa resitevnasa resitevnasa resitevnasa resitevnasa resitevˇ̌̌̌̌ ˇ̌̌̌̌

Slika 4 - Stikalni blok v črpališču s štirimi črpalkami

Črpališča imajo različno število črpalk različnih moči, kar

je seveda odvisno od velikosti črpališča. V večini primerov

so uporabljene potopne črpalke, na nekaterih črpališčih

pa so uporabljene črpalke z zunanjimi motorji. Šibkejše

črpalke imajo direktni zagon, močnejše pa mehki zagon

– tako zaradi hidravličnih razlogov kot tudi zaradi vpliva

na električno mrežo.

Slika 5 - Notranjost stikalnega bloka

Slika 6 - Blok shema vodenja črpališča

Pri nekaterih črpališčih pa prostorske omejitve

onemogočajo postavitev kakršnegakoli objekta, v

katerega bi namestili stikalni blok z elektroopremo

črpališča. V takih primerih se vsa elektrooprema nahaja

v stikalnem bloku, ki stoji na prostem (slika 7). Velik

problem takih črpališč pa so servisni oz. vzdrževalni

posegi, ki so najbolj pogosti prav ob slabem vremenu.

Slika 7 - Prostostoječi stikalni blok za vodenje črpališča, ki je

vgrajen na prostem

Vodenje črpališča poteka preko lokalnega krmilnika,

ki med drugim tudi zbira podatke in jih preko radijske

komunikacije sporoča v center vodenja (slika 6).

Podatki se prikazujejo na centralnem nadzornem

računalniku, možen pa je tudi dostop oddaljenih

odjemalcev klientov preko internega omrežja oziroma

interneta. Podatki se arhivirajo v interni relacijski bazi

JP Vodovod - Kanalizacija, od koder je mogoče

enostavno poizvedovanje ne glede na čas in vrsto

dogodka. Na črpališčih se nahaja operacijski panel, na

katerem vzdrževalec na samem objektu dobi vse

potrebne informacije o stanju črpališča (stanje črpalk,

nivo vode v črpališču, ponekod tudi pretok, ...).

Uporaba prikazovalnikov v eksplozijsko ogroženem okolju

Uvod

Dandanes se vedno bolj uveljavljajo centralni nadzorni

sistemi, ki preko SCADE informirajo uporabnika tako

rekoč o vseh bistvenih podatkih v določenem

industrijskem procesu. V samem procesu kljub temu

pogosto potrebujemo določene podatke, ki jih lahko

dobimo tudi s pomočjo odčitkov na lastnovarnih

prikazovalnikih.

Prikaz hitrosti vrtenja

Opis rešitve

V granulatorju nadziramo proces, ki ga lahko do

določene mere usmerjamo v sami proizvodnji (slika 1).

V ta namen imamo zraven prikaza nameščenih še nekaj

krmilnih elementov (slika 2):

stikalo za izbor režima delovanja (ročno/avtomatsko),

tipke za vklop in izklop,

tipko za zasilni izklop ter

reset tipko.

Na prikazovalniku spremljamo vrtljaje, ki nam dajejo

informacijo o eni izmed bistvenih kategorij

tehnološkega procesa.

Slika 1 - Granulator

Pri pripravi rešitev in projektov pogosto iščemo ideje, ki bi nam pomagale pri iskanju najbolj

optimalnih možnosti za njihovo uresničitev. Ker se zavedamo, da je z vidika uporabnikov pogosto

pomembna predvsem uporabnost rešitve, bomo v nadaljevanju predstavili uporabo lastnovarnih

prikazovalnikov, ki so izvedene v priznanih slovenskih podjetjih.



nas nasvetnas nasvetnas nasvetnas nasvetnas nasvetˇ̌̌̌̌

Prednosti rešitve

V osnovi je proces ločen na daljinsko posluževanje

(avtomatsko) in ročno posluževanje. Dogajanje redno

spremljamo na SCADI v nadzorni sobi, tako v primeru

daljinskega kot ročnega posluževanja.

Kadar želimo ročno posluževanje, potrebujemo

informacijo o dogajanju v samem procesu, torej na

mestu, kjer proces poteka oz. kjer lahko na proces

vplivamo. Zato informacija o delovanju na SCADI ne

zadošča, ampak potrebujemo še lokalno podporo pri

spremljanju delovanja.

To lokalno podporo elegantno rešimo z vgradnjo

lastnovarnega prikazovalnika, ki ne potrebuje lastnega

napajanja, saj mu že sama tokovna zanka omogoča

dovolj energije za napajanje in želeni prikaz.

Slika 2 - Krmilni del

Ostali elementi so kontaktni (lahko so lastnovarni »Ex i«

ali v povečani varnosti »Ex e«), tako da jih lahko

obravnavamo kot samostojne, od prikazovalnika ločene

elemente.

Izbor prikazovalnika: BA328C

Vgradna možnost

Prikazovalnik je vgrajen v ohišju granulatorja. Izbrana

je varianta za vgradnjo v dodatno ohišje (standardna

oznaka C na koncu tipa).

Velikost zaslona

Na samem zaslonu želimo imeti najmanj 4 1/2

številčni

prikaz (oznaka 2), z dovolj velikimi in opaznimi številkami

– višina 20mm (oznaka 8).

Izbrani prikazovalnik (slika 3) je v prvi vrsti namenjen

spremljanju ali kontroli določene procesne veličine v Ex

okolju, največkrat se uporablja pri kontroli pretokov,

temperature, tlaka. Preprosto umerjanje na obe mejni



vrednosti (4mA predstavlja spodnji limit, 20mA

predstavlja zgornji limit) omogoča njegovo široko

uporabnost. Umerjanje opravimo s pomočjo smernih in

ukaznih tipk, tako da vrednostim 4 oz. 20mA pridružimo

ustrezno vrednost spremljane veličine.

Slika 3 - Prikazovalnik

Pri izbranem modelu lahko opcijsko izberemo tudi

možnost z alarmiranjem v primeru doseganja

predvidenih tehnoloških omejitev, zaradi katerih bi lahko

bil tehnološki proces ogrožen. V tem primeru je to

možnost potrebno upoštevati kot sestavni del sistema

že pri naročilu. Problem pri lastnovarnih prikazovalnikih

je namreč v njihovi zaključenosti. Morebitne spremembe,

ki jih potrebujemo, ne moremo narediti samostojno.

Opozorilo: za delo v Ex okolju lahko spremembe na

proizvodu izvede le proizvajalec ali od njega pooblaščen

izvajalec, ki zagotovi, da zaradi sprememb ni ogrožena

protieksplozijska zaščita proizvoda.

Prikazovalnik kot primerjalni člen

Opis rešitve

V določenih primerih nam lahko prikazovalnik služi tudi

kot pomožni element v krmilno-regulacijski zanki. V

danem primeru je predstavljena rešitev z dvema

prikazovalnikoma v paru (slika 4). Na prvem spremljamo

nastavljeno vrednost, na drugem pa odziv oz. odmik

od želene vrednosti merjene veličine (v obeh primerih

je merjena količina temperatura).

Prednost rešitve

V regulacijski zanki določenega procesa se vedno

srečujemo z vhodnimi in izhodnimi veličinami, ki ustrezajo

želenim in dejanskim vrednostim. Pri različnih

recepturah so želene vrednosti različne, zato nam

spremljanje dejanske vrednosti ne pove dovolj. Z direktno

primerjavo med nastavljeno želeno in dejansko

vrednostjo takoj pridobimo informacijo o morebitnem

odmiku pri pomembni procesni veličini.

Izbor prikazovalnika: BA308C

Vgradna možnost

Prikazovalnik je vgrajen v ohišju. Izbrana je varianta za

vgradnjo v dodatno ohišje (standardna oznaka C na

koncu tipa).

Velikost zaslona

Na samem zaslonu želimo imeti najmanj 3 1/2 številčni

prikaz. V tem primeru zadošča krajši prikaz števila

(oznaka 0), z dovolj velikimi in opaznimi številkami –

višina 20mm (oznaka 8).

Slika 4 - Par lastnovarnih prikazovalnikov

Pri danem primeru lahko opazimo tudi razliko v velikosti

prikaza na tipu BA308C proizvajalca BEKA in tipu DA4-

Ex/40 proizvajalca Pepperl+Fuchs (ki služi informaciji o

vrtljajih, nastavljenih preko potenciometra). Pri svojem

delu ste verjetno tudi v vašem okolju opazili različne

prikazovalnike v povezavi z različnimi procesnimi

meritvami (npr.: merjenje pretokov, nivojev), kjer so

odčitki meritve razvidni iz samega merilnega elementa

ali pa je dodan prikazovalnik, ki ga lahko vgradimo v

določeno ohišje. Pri BEKI so se odločili za bistveno bolj

izrazit prikaz (večje številke, večja prilagodljivost izpisa,

možnost dodatne osvetlitve ozadja) predvsem zato, ker

v procesu potrebujemo jasno in nedvoumno zaznavo

in prikaz določenih veličin (slika 5). Manjši (in seveda

cenejši) prikazovalniki so torej primerna rešitev povsod



tam, kjer so delovni pogoji dobri (dobra osvetljenost

delovnega mesta) ali pa ima odčitek za sam proces

zgolj informativno in ne operativne vrednosti

(morebitna napaka pri odčitavanju ne povzroči napake

v procesu).

Zaključimo lahko, da je jasen, dobro opazen in

nedvoumen prikaz procesne veličine je nedvomno

največja prednost, ki jo ponujajo prikazovalniki podjetja

BEKA associates.

Zaključek

Uporabnosti lastnovarnih prikazovalnikov tudi danes,

ko večino sistemov nadzorujemo preko centralnega

nadzornega sistema, ne gre zanemariti. Povsod, kjer

imamo v procesu izbor »ročno/avtomatsko« ali kjer

želimo pridobiti določene informacije znotraj postroja,

predstavljajo cenovno ugodno, natančno, pregledno

in učinkovito varianto.

Zato pri spremembah v proizvodnih procesih, pri

načrtovanju tehnoloških širitev in pri novih investicijskih

projektih svetujemo, da najvažnejše podatke o

tehnoloških veličinah posredujete tam, kjer nastajajo

in jih najbližji uporabniki tudi najhitreje potrebujejo.

Z veseljem vam nudimo potrebno tehnično podporo,Slika 5 - Vgrajena prikazovalnika

pomagamo pri oblikovanju dokončne rešitve in

poskrbimo, da bodo vgrajeni prikazovalniki dejansko

služili svojemu namenu.

informator 35 (sep 2005) · proizvodne informatike, ki proizvodnim podjetjem omogočajo večjo...

Documents