obČinski prostorski naČrt domŽale urbanistiČni … del.pdf · centralnih funkcij mesta,...

Naročnik:

OBČINA DOMŽALE

Ljubljanska cesta 69

1230 Domžale

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT DOMŽALE

URBANISTIČNI NAČRT MESTA DOMŽALE konceptualni del

Izvajalec:

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Ljubljanska cesta 76

1230 DOMŽALE

Domžale, avgust 2015

Naziv prostorskega akta

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT DOMŽALE

URBANISTIČNI NAČRT

konceptualni del

Faza

DOPOLNJENI OSNUTEK

Gradivo

URBANISTIČNI NAČRT MESTA DOMŽALE konceptualni del

Naročnik

OBČINA DOMŽALE


1230 Domžale

Številka projekta

571

Izdelovalec

LOCUS d.o.o.


1230 DOMŽALE

Vodja projekta

Leon Kobetič, univ.dipl.inž.grad.

ZAPS P-0020

Strokovna skupina

Nuša Britovšek,univ.dipl.inž.kraj.arh.

Manca Jug, univ.dipl.inž.arh.

Iztok Perpar, gr.teh.

Andrej Podjed, gr.teh.

Jasmina Puškar, dipl.graf.obl.

Izdelano

Domžale, avgust 2015

Kazalo 5 / 86

Kazalo

I URBANISTIČNI NAČRT MESTA DOMŽALE - KONCEPTUALNI DEL ................................................. 7

I.1 UVOD ....................................................................................................................................................... 9

I.1.1 STANJE IN RAZVOJNI PROBLEMI ................................................................................................................. 9

I.1.2 URBANI RAZVOJ .......................................................................................................................................... 9

I.1.3 KLJUČNE ZNAČILNOSTI MESTA ................................................................................................................. 11

I.1.4 PREGLED PROBLEMOV IN KVALITET V OBRAVNAVANEM PROSTORU ..................................................... 12

I.2 VIZIJA RAZVOJA MESTA.......................................................................................................................... 13

I.2.1 S SPOŠTOVANJEM PRETEKLOSTI, Z ODNOSOM DO SEDANJOSTI, Z RAZVOJEM ZA PRIHODNOST ........... 13

I.2.2 KLJUČNI RAZVOJNI CILJI............................................................................................................................ 13

I.3 KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA MESTA ......................................................................................... 19

I.3.1 KLJUČNI POUDARKI .................................................................................................................................. 19

I.3.2 ZASNOVA MESTNIH PREDELOV IN PRIPADAJOČIH PROGRAMSKIH JEDER ............................................... 22

I.3.3 OSREDNJI POVEZOVALNI SISTEMI ............................................................................................................ 27

I.3.4 IZBOLJŠANJE STRUKTURE IN PRENOVA GRAJENEGA TKIVA ..................................................................... 29

I.3.5 RAZVOJNE POVRŠINE MESTA ................................................................................................................... 30

I.3.6 OBLIKOVANI VSTOPI V MESTO IN MESTNI ROBOVI ................................................................................. 31

I.3.7 USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI ....................................................................................................... 32

I.4 KONCEPT PROMETNEGA OMREŽJA IN JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA .............................................. 39

I.4.1 CILJI PROMETNEGA OMREŽJA .................................................................................................................. 40

I.4.2 ZASNOVA CESTNEGA OMREŽJA ............................................................................................................... 41

I.4.3 ZASNOVA ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA ......................................................................................................... 45

I.4.4 JAVNI POTNIŠKI PROMET ......................................................................................................................... 46

I.4.5 KOLESARSKO OMREŽJE IN OMREŽJE PEŠ POTI ......................................................................................... 47

I.4.6 MIRUJOČI PROMET................................................................................................................................... 49

I.4.7 UMIRJANJE PROMETA .............................................................................................................................. 50

I.5 KONCEPT URBANISTIČNEGA IN ARHITEKTURNEGA OBLIKOVANJA ......................................................... 51

I.5.1 CILJI VZPOSTAVITVE KVALITETNE MESTNE PODOBE (GRAJENA STRUKTURA) ......................................... 52

I.5.2 STRUKTURA POZIDAVE ............................................................................................................................. 53

I.5.3 ELEMENTI OBLIKOVNE PODOBE MESTA .................................................................................................. 58

I.6 KONCEPT ZELENEGA SISTEMA MESTA .................................................................................................... 65

I.6.1 PRVINE ZELENEGA SISTEMA ..................................................................................................................... 65

I.6.2 VIZIJA RAZVOJA ZELENEGA SISTEMA MESTA ........................................................................................... 67

I.6.3 CILJI ZA VZPOSTAVITEV ZELENEGA SISTEMA IN OBLIKOVANJE JAVNIH POVRŠIN .................................... 67

I.6.4 USMERITVE ZA RAZVOJ ZELENEGA SISTEMA............................................................................................ 68

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. I avgust 2015

6 / 86 Urbanistični načrt mesta Domžale I dopolnjen osnutek

I.7 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT ............................................................................................................. 79

I.7.1 CILJI LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA ......................................................................................... 79

I.7.2 VIRI IN RABA ENERGIJE ............................................................................................................................. 80

I.7.3 ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE .............................................................................................................. 81

I.7.4 PLINOVODNO OMREŽJE ........................................................................................................................... 82

I.7.5 DALJINSKO OGREVANJE ........................................................................................................................... 82

I.8 KONCEPT OPREMLJANJA Z GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO TER KONCEPT PROSTORSKIH UREDITEV, KI SE NANAŠAJO NA VARSTVO OKOLJA ........................................................................................ 83

I.8.1 VODOVODNO OMREŽJE ........................................................................................................................... 83

I.8.2 KANALIZACIJSKO OMREŽJE ....................................................................................................................... 84

I.8.3 RAVNANJE Z ODPADKI .............................................................................................................................. 85

I.8.4 POKOPALIŠKA DEJAVNOST ....................................................................................................................... 86


I Urbanistični načrt mesta Domžale - konceptualni del


Uvod 9 / 86

I.1 UVOD

I.1.1 Stanje in razvojni problemi

Domžale so osrednje naselje in občinsko upravno središče domžalske občine. Glede na stopnjo razvitosti centralnih funkcij Domžale že presegajo nivo medobčinskega središča. Mesto Domžale dobiva vidno vlogo središča regionalnega pomena v somestju s Kamnikom, s katerim tvorita največjo urbano aglomeracijo ob Ljubljani. Širše gravitacijsko zaledje Domžal daje velike razvojne možnosti in potenciale temu središču, tako na področju zaposlitve, oskrbe, delovnih mest in bivanja. Zaradi regionalnega vpliva na sosednje občine predvsem zaradi dobre prometne lege, gospodarske moči, delovnih mest in dobre oskrbe je hkrati pomembnejše zaposlitveno in oskrbno regionalno središče.

Zaradi izjemno pomembne geografske in prometne lege ter bližine prestolnice Ljubljane, je mesto in njegova okolica zelo privlačna za razvoj in poselitev. Poleg nekaterih pozitivnih učinkov, ki jih ima Ljubljana na razvoj domžalske občine pa je prav ta bližina predstavlja tudi nevarnost, ki se je že izkazala kot utemeljena. Domžale namreč v vse večji meri postajajo spalno predmestje slovenske prestolnice. Zaradi večje količine delovnih mest, bližine nakupovalnih središč (BTC) in raznih drugih dejavnosti v Ljubljani, družbeno življenje in tudi poslovno okolje v Domžalah vedno bolj zamira.

Somestje dveh pomembnih mest v regiji, Domžal in Kamnika

Ključne regijske prometne povezave

• Železniška proga Ljubljana-Kamnik

• Avtocesta A1

• Predvidena cesta Želodnik-Vodice

• Predviden sistem obvoznic

• Pomembni regionalni povezavi, Trzin-Dob in Dragomelj-Kamnik

Dva osamelca Homški hrib in Šumberk

Slika 01: Tlorisna zasnova Češminovega parka

I.1.2 Urbani razvoj

Domžale ležijo na južnem obrobju Kamniško-mengeškega polja na desnem bregu Kamniške Bistrice. Sodeč po arheoloških najdiščih v okolici, je bil kraj obljuden že v prazgodovini. V starih listinah se kraj prvič omenja sredi 13. stoletja. Zaradi ugodne prometne lege ceste Dunaj - Trst in lokalne železniške proge Ljubljana - Kamnik in vodne energije Kamniške Bistrice so se Domžale pričele hitro razvijati. Največji razmah so doživele v drugi polovici 19. st. z razvojem slamnikarstva, ki je iz obrtniške ravni prešel na industrijsko proizvodnjo. Po uvedbi železnice leta 1890 se je industrijski razvoj in s tem povezana poselitev še pospešila. Vedno bolj so dobivale


http://sl.wikipedia.org/wiki/Jug

http://sl.wikipedia.org/wiki/Breg

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kamni%C5%A1ka_Bistrica_%28reka%29

http://sl.wikipedia.org/wiki/Arheologija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Prazgodovina

http://sl.wikipedia.org/wiki/Cesta

http://sl.wikipedia.org/wiki/Dunaj

http://sl.wikipedia.org/wiki/Trst

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDeleznica

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kamnik


podobo industrijskega kraja z zlasti močno kemično in tekstilno industrijo (Helios, Universale, Toko). Močno pa je razvita tudi obrtna dejavnost.

Domžale so nastale iz več vasi (Študa, Zgornje Domžale, Spodnje Domžale, Stob) iz katerih je leta 1925 nastal trg, pozneje, natančneje leta 1952, pa se je na teh temeljih razvilo mesto. Zaradi opisanega razvoja mesto Domžale, v nasprotju z večino drugih slovenskih mest, nima prepoznavnega starega mestnega jedra s tradicionalno strukturo poselitve. Delno se tudi zaradi te zgodovinske razdrobljenosti v mestu do danes ni izoblikovalo izrazito mestno jedro.

Shema prikazuje poselitev na območju urbanističnega načrta v času nastanka Franciscejskega katastra, okrog leta 1825. Za lažjo prostorsko orientacijo je dodan sistem cestnega, železniškega omrežja in Kamniške Bistrice.


Domžale so novejše obrtno-industrijsko mesto, ki se je longitudinalno razvilo vzdolž Kamniške Bistrice, katera je najpomembnejši gradnik in kvaliteta celotnega mestnega območja. Poleg vodotoka in njegovih pritokov Pšate ter Rače, je tako vizualno kot programsko najpomembnejši gradnik prostora osamelec Šumberk, ki je slabo povezan s poselitveno aglomeracijo. Pomemben naraven gradnik prostora je prav tako osamelec Homški hrib, ki pa se nahaja izven meje urbanističnega načrta, na njegovem severnem robu. Šumberk in Homški hrib, izrazita hriba v ravninski kmetijski krajini, sta ključnega pomena za orientacijo v prostoru. Domžale obdajajo najboljša kmetijska zemljišča. Vzdolžna poselitev se je razvila tudi zaradi železniške proge in glavne prometnice do Kamnika. Edina izrazita prečna poteza je regionalna cesta Trzin – Domžale – Dob, ki pa je bila zasnovana kot glavna državna cesta (pred izgradnjo avtoceste glavna povezava med Ljubljano in Mariborom) in ima zato še vedno tranzitno vlogo.

Mesto se je razvijalo brez pravega urbanističnega koncepta in vizije razvoja. Raslo je spontano in brez večjih oblikovnih prizadevanj. Kljub številnim gradnjam, ki pričajo o uspešni industriji in obrti in kljub visokemu standardu prebivalcev v mestu prevladuje vtis suburbanega, perifernega naselja brez vidnejših znakov mestnosti. Predvsem spontani razvoj mesta je vzrok za neprepoznavno poselitveno strukturo in posledično slabo orientacijo ter identiteto celotnega mestnega območja.

Praktično neprekinjena urbana aglomeracija Domžal se danes razteza vse od Štude na jugu do Preserij na severu in obsega tudi nekdanje zaselke in naselja, ki danes nimajo več prepoznavnih mej v prostoru. Na zahodni strani Kamniške Bistrice so to Študa, Stob, Rodica, Spodnje, Srednje in Zgornje Jarše ter Preserje, na vzhodni strani pa Zaboršt, Podrečje, Vir, Količevo, Škrjančevo in delno tudi Radomlje.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Industrija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kemija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tkanina

http://sl.wikipedia.org/wiki/Obrt

Uvod 11 / 86

I.1.3 Ključne značilnosti mesta

Mesto ima visoko stopnjo opremljenosti z oskrbnimi funkcijami, pa tudi ostalih mestnih funkcij, ki Domžale uvrščajo v upravno, zaposlitveno, kulturno ter športno rekreacijsko središče širše regije.

Ključne značilnosti mesta Domžale so:

Izjemna lega v regiji in širše ter odlična prometna dostopnost (železnica, avtocesta, letališče)

Regionalna vloga somestja Kamnik-Domžale

Bližina državne prestolnice Ljubljana

Primarna poselitvena os vzdolž Kamniške Bistrice (vzdolžno mesto)

Sekundarna poselitvena os ob regionalni cesti

Raznolika grajena struktura in razdrobljenost dejavnosti je posledica sestavljenosti obravnavanega območja iz več nekdaj vasi oziroma naselij

Grajena struktura brez oblikovne prepoznavnosti s podobo suburbanega, perifernega naselja brez vidnejših znakov mestnosti

Visoka stopnja opremljenosti s športno in družbeno infrastrukturo

Pretežno ravninska kmetijsko intenzivna krajina na robovih

Veliko število vodotokov (naravni in umetni - mlinščice)

Dva značilna osamelca Šumberk in Homški hrib

Slika 03: Prikaz območja obravnave znotraj občine Domžale Slika 04: Prikaz mej območja urbanističnega načrta Domžale



I.1.4 Pregled problemov in kvalitet v obravnavanem prostoru

S L A B O S T I P R E D N O S T I

NETRAJNOSTNI PROMET - slepe ulice, slab javni promet, slabo urejena križišča

BLIŽINA LJUBLJANE – dnevne migracije, izguba centralnih funkcij mesta, rentabilnost in konkurenčnost, spalna naselja

SLABA PREPOZNAVNOST GRAJENE STRUKTURE - slaba prepoznavnost in identiteta (struktura), orientacija, neprepoznavna arhitektura

STIHIJSKI RAZVOJ POSELITVE – posledica hitrega in nenačrtnega razvoja

SLAB ODNOS DO PROSTORA – identificiranje z mestom, kje sem doma?

MESTO BREZ IDENTITETE - neizražen center mesta, nedefinirani vstopi v mesto, povezave med jedri

PROMETNA DOSTOPNOST – avtocesta, železnica, letališče

KAMNIŠKA BISTRICA IN DRUGE NARAVNE KAKOVOSTI – izjemne možnosti za rekreacijo in športni turizem

OPREMLJENOST S ŠPORTNO, DRUŽBENO INFRASTRUKTURO – šport in rekreacija kot poslovna priložnost

VISOKA RAVEN KOMUNALNE OPREMLJENOSTI – kvaliteta bivanja, v copatih povsod

STAROSTNA IN IZOBRAZBENA STRUKTURA PREBIVALSTVA – razvojne možnosti, delovni potencial

RAZVITA GOSPODARSKA DEJAVNOST – obrtna in poslovna znanja

GOSTOTA POSELITVE – rentabilnost funkcij

SOMESTJE DOMŽALE – KAMNIK – sodelovanje mest, konkurenčnost v regiji


Vizija razvoja mesta 13 / 86

I.2 VIZIJA RAZVOJA MESTA Mesto Domžale se bo razvilo v programsko in funkcionalno, strukturno in oblikovno urejeno regionalno središče, ki bo prepoznavno v širšem območju regije. S premišljenim načrtovanjem bomo zagotovili visoko kakovost bivanja s poudarkom na razvoju trajnostnih prometnih sistemov, ustrezno razporeditvijo centralnih dejavnosti, povezanega celostnega zelenega sistema mesta vključno s športnimi, rekreativnimi površinami in objekti, sanacijo degradiranih območij in racionalno izrabo površin. Obenem pa bo mesto s sodobno zasnovanimi vozlišči znanja in športa gradilo na prepoznavnosti in kvaliteti mesta.

I.2.1 S spoštovanjem preteklosti, z odnosom do sedanjosti, z razvojem za prihodnost

Domžale so v preteklosti doživele velik gospodarski razvoj in razmah poselitve, ki ga mesto občuti še danes. Seveda pa je v skladu z novimi oblikami bivanja, druženja in na splošno življenja ljudi v mestih treba mestno strukturo in energijo prevetriti, ji dodati nove oblike, entiteto (iz katere) s pomočjo katere se bo urbana sredina tudi v prihodnosti razvijala v smer izboljšanja kvalitete bivanja, ki pa ne bo podrejena zgolj razvojnim težnjam. Razvojne težnje bomo uskladili s težnjami po dodatnem izboljšanju stanja v prostoru, hkrati pa z novimi urbanističnimi presežki, predvsem na področju prenove, izboljšali podobo mesta.

Osnovna zaveza za nadaljnji razvoj Domžal je dvig kvalitete bivanja, kar pa lahko uresničujemo na zelo različne načine in s pomočjo različnih sredstev. Kakovostno bivanjsko okolje in s tem kvaliteta bivanja sta skupaj s trajnostnim razvojem eno pogostih in značilnejših pojmov sodobnega urbanističnega načrtovanja in urejanja prostora nasploh. Kakovost življenja in kakovost okolja določajo različni okoljski, družbeni, ekonomski in politični vidiki v povezavi z različnimi področji bivanja oz. eksistence.

I.2.2 Ključni razvojni cilji

Za uresničevanje vizije in koncepta prostorskega razvoja ter ključnega razvojnega cilja – dviga kvalitete bivanja smo si zastavili 4 poglavitne sklope ciljev, ki smo jih poimenovali:

1. Mesto trajnostnega sožitja v povezavi s trajnostno mobilnostjo

2. Mesto znanj in gospodarstva v navezavi na gospodarski razvoj in vozlišče znanja

3. Mesto športa v povezavi z razvojem raznolikih športnih dejavnosti

4. Sodobno mesto prihodnosti z vzpostavljanjem nove podobe in identitete urbanega območja Domžal

Z razvojem učinkovitih, trajnostnih prometnih sistemov, ki bodo služili potrebam vseh prebivalcev in gospodarskemu razvoju ob minimizaciji nezaželenih stranskih učinkov in zmanjšanju osebnega motoriziranega prometa, bodo Domžale postale čistejše mesto, prijetnejše za bivanje in razvoj različnih dejavnosti. Z uresničevanjem in spodbujanjem trajnostne mobilnosti bodo občina in njeni prebivalci naredili velik korak k boljši kakovosti življenja in kvaliteti bivanja v mestu.

Z razvojem inovativnih, visokotehnoloških proizvodnih, obrtnih, poslovnih in storitvenih dejavnosti bomo Domžale razvili v pomembno vozlišče znanj, gospodarskega razvoja in tehnološkega napredka. Dinamičen gospodarski razvoj, ki bo izkoriščal velik lokacijski, socialni in gospodarski potencial občine, bomo spodbujali tudi z ustvarjanjem pogojev za izobraževanje predvsem na področju obrtno-poslovnih dejavnosti in okoljskih tehnologij. Razvoj urbanega vozlišča znanja in njegova integracija v mesto na trajnosten način je kompleksen izziv, ki ga Domžale sprejemajo z največjo prizadevnostjo.

S celostno zasnovanim zelenim sistemom mesta in primerno umeščenimi, urejenimi in vzdrževanimi športnimi površinami bodo Domžale še nadgradile svojo že zdaj vidno vlogo na področju športa in rekreacije. V ta namen je treba izkoristiti obstoječe športne površine, rekreativne povezave, območja ter že visok nivo zavesti o gibanju, športu in zdravem življenju. Za dosego zastavljenega cilja bomo omogočili povezovanje in nadgradnjo obstoječih športnih in rekreativnih površin in vzpostavili nekaj novih.



V mestu Domžale bomo z novo urbanistično zasnovo mestnih predelov in njihovih centrov (funkcionalnih vozlišč), urbanističnimi in arhitekturnimi presežki, kvalitetnimi prenovami in privlačno (atraktivno) oblikovanimi odprtimi javnimi prostori vzpostavilo novo prepoznavno mestno identiteto. Z izobraževanjem ljudi, osveščanjem, raznimi delavnicami in promocijskim materialom se bomo trudili izboljšati odnos prebivalcev do prostora kar bo posledično pripeljalo do spoštovanja ključnih vrednot v mestnem okolju in doseganja smiselnih, dolgoročnih in sprejemljivih odločitev pri urejanju prostora.

Štirje krovni razvojni strateški cilji so razdeljeni na podrobnejše cilje, ki jih bo občina postopno uresničevala v največji možni meri. Zastavljeni razvojni cilji mesta Domžale so naslednji:

I.2.2.1 Na področju trajnostne mobilnosti Cilji:

Nadgradnja regionalnih prometnih povezav cestnega in železniškega prometa

Zagotoviti dobro prometno dostopnost vseh javnih funkcij s poudarkom na različnih oblikah prometa (avtomobilski, železniški, avtobusni in mestni potniškim promet, kolesarske in peš poti)

Omejiti avtomobilski promet (center, mesto, ostali prostor) in ga nadomestiti z bolj trajnostnimi rešitvami

Omogočiti razvoj in delovanje javnega potniškega prometa

Omogočati in promovirati razvoj kolesarskega ter peš prometa

Omejitev hitrosti v centru (prioriteta je atraktivnost za pešca in kolesarja)

Umestitev intermodalnega prometnega terminala (železnica, avtobus, P+R, kolo)

Kvalitetne povezave naselij in mestnih predelov z vsemi prometnimi sredstvi

Trajnostne povezave do sosednjih mest (Kamnik, Mengeš, Trzin, Ljubljana)

Izboljšava prometnih tokov z vzpostavitvijo obvoznih cest

Projekti:

Izgradnja glavne ceste cesta Želodnik-Mengeš-Vodice

Izgradnja avtocestnega priključka Študa

Nova cestna povezava Študa-Trzin-Mengeš

Izgradnja drugega tira železniške proge, vzpostavitev sistema hitre in mestne železnice ter vključitev železnice v mesto (nadgradnja železniških postaj in vzpostavitev novih)

Nova železniška povezava Domžale-Kranj

Vzpostavitev novega centralnega potniškega terminala v mestnem predelu Center

Vzpostavitev mestnega potniškega prometa s povezavo Domžale-Kamnik

Nadgradnja omrežja kolesarskih in pešpoti v mestu in zaledju

Omejitev hitrosti v centru mesta in preureditev cestnih profilov znotraj meje urbanističnega načrta (zožitev cest, pločniki, kolesarske steze, zelenice, urbana oprema)

Sistem parkiranja in zagotovitev parkirišč na obodu centra mesta in v jedrih mestnih predelov

I.2.2.2 Na področju znanja in gospodarstva Cilji:

Krepitev obstoječih in načrtovanih gospodarskih con na ustreznih lokacijah

Okoljska presoja in strategija prestrukturiranja obstoječih okoljsko problematičnih proizvodnih območij v mestu



Izboljšanje količine in strukture delovnih mest

Dvig ravni znanj – poslovno in tehnološko izobraževanje (visoka obrtna šola, inkubator, tehnološki park)

Spodbujati okoljske tehnologije, visokotehnološki razvoj in inovativnost

Energetska prenova stavb kot poslovna priložnost

Zagotavljati možnosti za razvoj poslovnega in kongresnega turizma

Središče okoljsko sprejemljivega razvoja: (kampanja 1. slovenskega mesta, ki spodbuja trajnostno gospodarstvo)

Zagotavljanje območij za nadaljnji gospodarski razvoj in zadostne ter dobro infrastrukturno opremljene površine za gospodarske cone v bližnji okolici mesta

Spodbujanje podjetništva in inovativnosti (kreativna in lokalno opredeljena industrija, tehnološki parki) in usmerjanje potencialnih investitorjev

Krepitev trgovske dejavnosti v mestnem središču in izboljšanje trgovske ponudbe z razmestitvijo trgovin v jedrih mestnih predelov in naselij

Razvoj kmetijstva v smeri ekološke pridelave in predelave ter podpora lokalni prodaji kmetijskih proizvodov

Projekti:

Mesto kot poslovni center priložnosti – prenova mesta z izboljšanjem pogojev za terciarne in kvartarne poslovne dejavnosti

Preselitev oziroma vzpostavitev ene od specializiranih visokih šol v Domžalah – Univerzale –urbano vozlišče znanj

Preselitev okoljsko problematičnih proizvodnih kompleksov (Helios, Karton, Tosama) na nove lokacije izven mesta (gospodarska cona Želodnik, Ihan, nove cone)

Prenova trgovskega kompleksa Vele v sodobni trgovski center v samem središču mesta

Prestavitev motečih obrtnih dejavnosti iz stanovanjskih naselij v gospodarske cone

Učni park – pot tehnične dediščine: Količevo, Helios, Tosama, Univerzale (2013 – 2015)

Prometni poligon Domžale

Poslovno kongresni turizem – center mesta Domžale

Nastanitvene kapacitete – hoteli, gostinstvo

Gimnazija Domžale

I.2.2.3 Na področju športa in zdravja Cilji:

Izboljšanje pogojev za šport v naravi: naravne možnosti – Kamniška Bistrica in ostali vodotoki, polja in poljske poti, Šumberk in Homški hrib, veliko obstoječih že vzpostavljenih lokacij

Nadgradnja obsežne športne infrastrukture: kvalitetni in številni obstoječi objekti, izgradnja novih regijskih kapacitet

Spodbujati visok nivo zavesti o gibanju, športu in zdravem življenju – vzdrževati kvalitetno delovanje društev

Spodbujati visoko raven klubskega športa - profesionalni šport kot poslovna priložnost

Projekti:

Nadaljevanje in nadgradnja projekta »Zelena os Kamniška Bistrica«



Športni park Domžale

Večnamenska športna dvorana

Nogometni stadion – dograditev tribun in servisnih prostorov

Pokriti bazen

Ostali objekti v Športnem parku Domžale

Zimsko rekreativni center: skakalnica, smučišče, sankališče, tekaške poti

Nadgradnja rekreativne funkcije mengeškega polja, Šumberka, Homškega hriba in dobskega polja

Medkrajevne kolesarske povezave v urbanem in naravnem okolju

Nadgradnja rekreativnih poti v mestu: mreža urbanih poti brez avtomobila - ob Mlinščicah, enosmerne ceste

Športni park Radomlje

Športni park Vir

Mreža športnih mikroambientov na prostem: npr: borilnica, igralnica na prostem

I.2.2.4 Na področju nove podobe in identitete Cilji:

Izraziti novo identiteto prostora: mesto, mestni predeli-četrti, soseske

Vzpostaviti nove kvalitetne grajene strukture

Nadgraditi dostopnost do funkcij - `v copatih povsod`

Zelena in Urbana os – gradnika povezav

Vzpostavitev in povezava kvalitetnega sistema zelenih in javnih površin

Izboljšati odnos do prostora – izobraževanje prebivalcev Domžal

Z načrtnimi mikro-posegi vseskozi izboljševati bivalno okolje

Vzpostavitev mestnih predelov in programskih jeder kot ključnih gradnikov mesta

Krepitev razpoznavnih značilnosti mesta s prenovo kvalitetnih karakterističnih območij ter dograditvijo in izboljšanjem identitete povezovalne strukture

S prenovo starega ohranjanje in s prenovo novega ustvarjanje prepoznavne poselitvene strukture

Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj centralnih dejavnosti v območjih programskih jeder

Ohranjanje obvodnih zelenih površin ob Kamniški Bistrici in drugih vodotokih

Ustvarjanje novih kvalitetnih urbanih prostorov z vrhunskimi urbanističnimi in arhitekturnimi rešitvami

Dobra navezanost na ostale kraje z vsemi prevoznimi sredstvi (javni promet, kolo, peš) Kamnik, Mengeš, Trzin, Dob-Krtina, Ihan, Dragomelj, Ljubljana

Domžale kot nosilec lokalne in regijske športne identitete

Z urbano prenovo mesta dvig kvalitete življenja in bivanja (prenova parterja, prenova stanovanj, prenova opreme, kvalitetnejša stanovanja, ureditev zelenih in rekreacijskih površin, ustrezna razmestitev, mikro-ambienti, …)

Razvoj mesta navznoter (prenova ima prednost pred novogradnjami)

Izgradnja mesta, ki bo prijazno mestnim prebivalcem vseh starostnih, socialnih in interesnih skupin

Povečanje števila povezav mestnih predelov-sosesk z obvodnim prostorom in samega mesta z njegovim rekreativnim zaledjem



načrtovana dolgoročno usklajena namenska raba prostora, pri kateri bodo stanovanjska območja ustrezno oddeljena od za njih najbolj motečih industrijskih dejavnosti, hkrati pa bodo dosežene najmanjše oddaljenosti do dnevno potrebne oskrbe

Projekti:

Vzpostavitev posameznih mestnih predelov in njihovih programskih jeder:

združevanje centralnih funkcij – funkcijska jedra (četrtni centri, četrtni parki, družbeni centri, oskrbni centri, ipd.)

vzpostavitev identitete z aktivno prenovo starega in novega (dejavnost, struktura, oblika)

evidentiranje, aktiviranje in vzpostavitev javnih površin (trgi, parki, otroška igrišča,…)

Izboljšanje mestnega standarda (podoba mesta, družbene dejavnosti, skupne površine, oskrba)

Nadgradnja projekta Kamniška Bistirica - Zelena os regije

Vzpostavitev nove Urbane osi – povezava mestnih atrakcij z varno mestno potjo v smeri sever – jug

Urbanistično-arhitekturna prenova mesta – arhitekturni presežki (natečaji)

Prepoznavnost mesta – vzpostavitev mestnih elementov na mestnih vpadnicah (Ljubljanska, Kamniška, Savska cesta, Šaranovičeva cesta)

Izboljšanje podobe in prometno prestrukturiranje glavnih vstopov v mesto (Stob, Tosama, Ljubljanska – Kamniška, vstop iz avtoceste v Zaborštu)

Celovita prenova centra mesta (ureditev mestnega trga in centralne parkirne hiše, Ljubljanska cesta kot del mestnega trga, prenova objektov: trgovski center, SPB, večstanovanjski kompleks Matije Tomca in Ljubljanska, Univerzale, …)

Upravni center Domžale - združitev vseh upravnih funkcij na eni lokaciji v novem centru Domžal (Občina, Upravna enota, Zemljiška knjiga, Geodetska uprava, Sodišče, Davčna uprava, Sklad kmetijskih zemljišč, …)

Bivanje in varstvo starejših – izgradnja medgeneracijskega centra, domov za starejše, varovanih in oskrbovanih stanovanj ali naselij

Osnovne šole - Izgradnja nove podružnične osnovne šole Vir in dograditev obstoječih osnovnih šol ter izboljšanje prometne dostopnosti do šol

Kapacitete predšolskega varstva – zagotovitev kapacitet in lokacij v četrtnih jedrih in jedrih centralnih naselij z dobro prometno dostopnostjo (kolo, peš)

Ureditev potniškega terminala – izgradnja nove centralne železniške in avtobusne postaje

Izobraževanje in aktiviranje prebivalstva (delavnice, predavanja, namenske tematske prireditve, osveščanje o prostoru in okolju, mobilni razstavni prostori na prostem, …)

Muzej Domžale – organizacija, kapacitete, vzpostavitev, zbirke

Urbanistično-arhitekturna prenova mesta – arhitekturni presežki (natečaji), predvsem na območjih mestnega centra in programskih jeder

Prenova Ljubljanske ceste v centru mesta in prenova SPB – območje SPB je najbolj prepoznaven stavbni kompleks Domžal, ki s svojim degradiranim stanjem kazi podobo mesta in zahteva načrtno sanacijo

Funkcionalna klasifikacija cest, ukrepi za zmanjšanje odvisnosti od motornega prometa, zmanjšanje hitrosti, prilagoditev prečnih profilov z zagotavljanjem površin za kolesarja in pešca

Določitev namenske rabe javnih površin in načrtno urejanje lastništva le teh

Strategija ravnanja z »degradiranimi« lokacijami v mestu Domžale in območju urbanističnega načrta (Gradbenik-Kurivo, Sam, Metalka, Oljarna, Lip Radomlje, …) in načrt zemljiških in drugih ukrepov

Pot tehnične dediščine - stara znanja za nov trajnostni razvoj (pot mlinov in mlinščic, Količevo, Helios, Univerzale, okoljski projekti)



Izkoriščanje fonda nezazidanih stavbnih zemljišč (mehanizmi in ukrepi spodbude in prisile)

Določitev zemljišč za urbane komasacije in načrt programa odkupov in odprodaje mestnih zemljišč

Ureditev zemljiškoknjižnega stanja občinske zemljiške lastnine


Koncept prostorskega razvoja mesta 19 / 86

I.3 KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA MESTA

I.3.1 Ključni poudarki

I. Izrazito vzdolžno mesto Domžale je močno občinsko središče, ki skupaj s Kamnikom na severu oblikuje pomembno regionalno središče in največjo urbano aglomeracijo ob Ljubljani. Ključnega pomena za razvoj celotne regije, kakor tudi posameznih delov, je zelo dobra prometna in tudi programska povezanost omenjenih dveh mest. Somestje Domžal in Kamnika je eno najpomembnejših urbanih območij v celotni regiji, ki ima še veliko razvojnih potencialov prav v optimalnem povezovanju trenutno še preveč ločenih mest. Pomembno je, da se mesti pri razvoju usmerita vsako v svoj programski koncept, ki pa se smiselno dopolnjujeta in skupaj nudita celovito ponudbo storitev, ki so konkurenčne na nivoju države in širše. Da bi takšno sodelovanje delovalo v najboljši možni meri je potrebno mesti povezati z raznolikimi sistemi (prometnimi, programskimi).

II. Odlična prometna dostopnost Domžal je ključen razvojni dejavnik, kar je treba v največji možni meri izkoristiti za razvoj proizvodnih in drugih dejavnosti. Prometna ureditev v Domžalah in okolici pa je zelo problematična zaradi netrajnostnih prometnih sistemov, saj je daleč največji delež premikov opravljen z osebnim avtomobilom v katerem je praviloma ena ali dve osebi. Potrebno je zasnovati trajnostno naravnan, učinkovit sistem prometnega povezovanja, ki bo enakovredno vključeval vse prometne podsisteme, s čimer se bo predvsem zmanjšala uporaba avtomobila, posledično pa se bo dvignila kvaliteta bivanja v mestu.

III. Ključnega pomena za optimalno delovanje sistema prometnega povezovanja je vzpostavitev modernega potniškega terminala, ki bo povezoval vse prometne sisteme in s tem omogočal optimalno povezanost notranjih mestnih in zunanjih prometnih sistemov ter prepletanje le teh. Nov potniški terminal bo predstavljal trajnostni vstop v mesto, pomembno vstopno točko in s tem eno ključnih območij na celotnem obravnavanem prostoru. Z umestitvijo terminala na severni rob objekta SPB, bomo obudili pomembnost Ljubljanske ceste ob objektu SPB, ki bo zaradi tega pridobila na veljavnosti. Najpomembnejšo vlogo na področju javnega prometa bo v prihodnosti odigrala železnica, ki jo je treba posodobiti in bo tako koristila mestnemu, kakor tudi medkrajevnemu potniškemu prometu.

IV. Zaradi obsežnosti in podolžnosti poselitvene strukture mesta in neprepoznavnosti le te, je v mestu treba nujno vzpostaviti novo mestno identiteto, kar bomo dosegli z vzpostavitvijo kvalitetno zastavljenih in oblikovanih mestnih predelov ter pripadajočih programskih jeder. Le te bodo postale orientacijske in programske točke mesta, ki bodo vzpostavile izgubljeni mestni značaj ter izrazile prepoznavno strukturo. Ob tem je treba seveda posebno pozornost nameniti prenovi poselitvene strukture, kvalitetnim arhitekturnim projektom in boljšim soseskam. V novi mestni podobi naj posebno mesto zasedejo prav prenovljene in nove trajnostno naravnane in urbanistično dovršene stanovanjske soseske, ki bodo v prostor vnašale urejenost, prepoznavnost in zviševale kvaliteto bivanja v mestu Domžale.

V. Ob tem pa bodo kot izredno pomemben gradnik mesta postale tudi funkcijske in vizualne povezave med posameznimi mestnimi predeli (četrtmi) in programskimi (četrtnimi) jedri, ki jih je potrebno v mestu vzpostaviti oz. nadgraditi v obliki kolesarskih in pešpoti ter javnega mestnega prometa. Ključni vzdolžni povezavi sta obstoječa Zelena os ob Kamniški Bistrici kot najpomembnejša povezovalka in hrbtenica zelenega sistema ter nova Urbana os, ki bo povezovala pomembne mestne predele in družbene dejavnosti celotnega mesta. Posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju obeh programskih osi in njunemu navezovanju na mesto. Poleg omenjenih dveh vzdolžnih osi je pomembna prenova mestnega centra v katerem se vzpostavijo tri ključne programske osi: a) prečna, tržno-promenadna os, ki povezuje Center in hrib Šumberk; b) Ljubljansko cesto, od križišča s Karantansko cesto do križišča na intermodalnem terminalu (na severnem robu SPB-ja), bomo preoblikovali v privlačno poslovno-trgovsko os, ki bo s pešcu in kolesarju podrejenim oblikovanjem delovala tudi kot glavna mestna ulica (promenada) in bo s tem postala eden glavnih nosilcev javnega življenja v mestu; c) zgodovinsko-kulturna os na privlačen način povezuje najstarejši še ohranjen del Domžal – Stob z



mestnim predelom Center in je še posebej pomembna tudi zaradi povezovanja pomembnih družbenih in drugih vitalnih mestnih funkcij.

VI. Ključno vlogo pri povezovanju mestnih predelov na trajnosten in zdrav način ima zeleni sistem mesta, ki naj omogoča varno, enostavno in prijetno prehajanje med različnimi mestnimi območji. Zeleni sistem mesta naj zasnuje povezovanje zelenih površin in odprtih prostorov mesta v smiselno in razpoznavno prostorsko celoto, tako z vidika sooblikovanja mesta, zadovoljitve potreb prebivalcev, kot tudi ekološkega ravnovesja in kvalitete bivanja v mestu.

VII. Trenutno slabo razpoznaven center mesta bomo programsko, oblikovno in funkcionalno nadgradili, vzpostavili ključne povezava do njega ter ga s tem poudarili in poživili. Z vzpostavitvijo treh osi v središču mesta, s kombinacijo storitvenih, trgovskih dejavnosti, zabavnega in družbenega programa, bomo povečali atraktivnost tega območja, izboljšali orientacijo in prepoznavnost. Mestno središče bo, predvsem na račun vzpostavitve novega prometnega terminala severno od objekta SPB in oživitvijo mestnih osi, postalo najpomembnejše mestno območje.

VIII. Prepoznavnost, identiteto in predvsem orientacijo v mestu bomo izboljšali tudi z vzpostavitvijo oblikovno in prometno ustrezno izvedenih prometnih vstopov. Prometne vstope delimo na vstope za motorni promet (pretežno ceste) in na mikro vstopne točke peš in kolesarskega prometa, ki izhajajo iz zelene in urbane osi ter prečnih povezav med njima.

IX. Šport in rekreacija sta pomembna segmenta v življenju Domžalčanov. Že zgoraj omenjena Zelena os in celotni zeleni sistem mesta (Šumberk, Homec, mlinščice, kmetijske površine na robovih) sta ključna gradnika rekreacijskih navad. Mesto Domžale ima Športni park, ki je prostorsko ustrezno opredeljen, zaščiten in ima možnosti za ustrezen prostorski razvoj. Poleg centralnega mestnega športnega parka ima mesto še manjše športne parke (Vir, Dob, Radomlje) in več javnih in zasebnih športnih igrišč. Raven oskrbe s športnimi površinami je v občini visoka, stanje pa je mogoče še izboljšati.

X. V mestu je treba na za to določenih in primernih območjih omogočati razvoj poslovno gospodarskega in tehnološkega razvoja. Celotno območje obravnave se bo razvijalo v poslovni center priložnosti s poudarkom na okoljskih tehnologijah, trajnostnem razvoju in obrtnih dejavnostih. Pri tem ima zelo pomembno vlogo vključevanje izobraževalnega in raziskovalnega segmenta. Tako bo občina spodbujala razvoj urbanega vozlišča znanja v obliki kreativnega znanstvenega parka v samem središču mesta. Za ta namen bo v centru (Univerzale) ustanovljena visoka šola, študentski kampus in kongresni center. Glede na mlado starostno strukturo, stopnjo izobrazbe prebivalstva ter na močno obrtno-tehnološko jedro, ki ga tvorijo domžalski obrtniki in podjetja imajo Domžale izjemne možnosti za uspeh takšnega projekta. Z močnim, uspešnim in prepoznavnim vozliščem znanja bo celotno mesto pridobilo na prepoznavnosti, postalo bo mesto znanja.

XI. Najbolj prepoznavna naravna prvina obravnavanega prostora je reka Kamniška Bistrica, ki jo je treba učinkovito vključiti v koncept razvoja mesta, izkoristiti njene potenciale in odpraviti njene omejitve v smislu prečnega povezovanja oziroma premostitev. Pomembni dominanti mesta in širšega ravninskega prostora sta gozdnata osamelca Homec na severu urbanističnega načrta in Šumberk vzhodno od četrti Center. Oba hriba, še posebej pa Šumberk, ki je v neposredni bližini središča mesta, je treba dobro navezati na mesto, na center, vključiti v zeleni sistem, ga programsko obogatiti in s tem nadgraditi njegov obstoj in mestno identiteto ter funkcionalnost



Mestni predeli in pripadajoča programska jedra – prenova grajenega tkiva

Ključne trajnostno naravnane povezave:

Zelena os

Urbana os

prečne povezave

železniška proga Ljubljana – Kamnik

Cestno omrežje:

avtocesta

sistem mestnih obvoznica

ključne notranje cestne povezave

Oblikovani vstopi v mesto

Slika 05: Koncept razvoja mesta Domžale

Za uresničitev zastavljene vizije in dosego ključnih razvojnih ciljev je še posebno pozornost treba nameniti izpolnitvi naslednjih razvojnih dejavnikov za celostno urejanje mesta:

1. vzpostavitvi mestnih predelov in pripadajočih programskih jeder

2. vzpostavitvi osrednjih povezovalnih sistemov (vzdolžne osi in prečne povezave)

3. strukturi oziroma prenovi grajenega tkiva (urejene soseske)

4. razvojnim površinam mesta (»greenfield« in »infield«) ter prenovi degradiranih (»brownfield«) območij

5. oblikovanim vstopom v mesto in oblikovanju mestnih robov

6. usmeritvam za razvoj dejavnosti



I.3.2 ZASNOVA MESTNIH PREDELOV IN PRIPADAJOČIH PROGRAMSKIH JEDER

Iz koncepta razvoja celotnega mesta, predvsem razporeditve dejavnosti, je moč prepoznati veliko razdrobljenost funkcij iz katerih ni mogoče izluščiti generalnega koncepta razvoja mesta kot celote, osnovnih dejavnikov in prostorskih smeri. Iz koncepta pa je mogoče razbrati, da se v mestu pojavi nekaj centrov, programskih vozlišč, ki pa so slabo izraženi v prostoru.

Tako bo podrobni razvoj s prikazano razporeditvijo dejavnosti obdelan na nivoju mestnega predela v podrobnejšem delu urbanističnega načrta.

Slika 06: Koncept razvoja mesta s poudarkom na razporeditvi dejavnosti

Obsežno, vzdolžno in neprepoznavno poselitveno strukturo Domžal je treba zaradi boljšega funkcioniranja razčleniti na manjše, jasno definirane, prepoznavne in programsko mešane mestne predele. Osnovna ideja razvoja urbanega območja mesta Domžale je tako vzpostavitev mestnih predelov in pripadajočih programskih jeder, s čimer se bo izboljšala kvaliteta bivanja, prepoznavnost ter orientacija v mestu. Ob tem je potrebno izboljšati dostopnost do različnih funkcij na celotnem območju mesta ter težiti k trajnostni naravnanosti prometnega in gospodarskega sistema. Urbani sistem Domžal bo tako postal povezan sistem raznolikih mestnih predelov, katerih jedra bodo postala orientacijska in programska mestna vozlišča.

Programska jedra oziroma vozlišča naj bodo razumljena kot nadgradnja mestnih predelov, v obliki dopolnitev obstoječih območij osrednjih dejavnosti ali vzpostavitev novih na še praznih in za to primernih površinah, v vozliščih komunikacijskih koridorjev. Vsakemu jedru pripada specifična dejavnost, videz, podkrepljen z obstoječo ali na novo vzpostavljeno programsko strukturo, kar pripomore k večji razpoznavnosti posameznih mestnih predelov znotraj Domžal.

Že zgoraj opisana razdrobljenost dejavnosti ima pozitivne in negativne učinke. Na eni strani omogoča večjo dostopnost vsem prebivalcem, a na drugi strani predstavlja problem predvsem zaradi nepovezanosti in s tem slabe interakcije dejavnosti med sabo, s stanovanjskimi območji in drugimi mestnimi sistemi. Različne mestne strukture je tako treba povezati preko kvalitetnega sistema zelenih in javnih površin, s čimer bo notranja zgradba mesta pridobila na prepoznavnosti in funkcionalnosti. Z vzpostavitvijo ustrezno izraženih mestnih vstopov bo mesto povezano v celoto z jasno nakazanimi okvirji mesta. Z urbanistično in arhitekturno prenovo, ohranjanjem kvalitetnih grajenih struktur ter umeščanjem novih sosesk bomo izboljšali urbano podobo mesta, s čimer bodo Domžale postale kvalitetno mesto prihodnosti.

Vzpostavitev mestnih predelov ima tako mnoge pozitivne učinke na razvoj urbane aglomeracije Domžal. Najpomembnejše značilnosti tega ukrepa pa so naslednje:

V vsakem izmed mestnih predelov se vzpostavi programsko jedro, v katerem se zagotovi koncentracija funkcij;



S pomočjo programskih jeder bodo centralne dejavnosti smiselno razporejene vzdolž celotnega območja urbanističnega načrta, s čimer se bo izboljšala dostopnost do oskrbnih in storitvenih dejavnosti;

Zagotovi se vsebinsko in oblikovno identiteto mestnih predelov ter s tem izboljša prepoznavnost celotnega mesta;

Ključnega pomena je tudi vzpostavitev zadostnih in kvalitetnih, trajnostno naravnanih povezav med predeli in jedri, s čimer bo celotna urbana aglomeracija povezana v prepoznavno, celostno oblikovano celoto.

Razčlenitev na mestne predele je zasnovana po principu koncentracije obstoječih ali načrtovanih funkcij, programske različnosti, umeščenosti v presečišča glavnih prometnic in vstopnih točk v mesto ter vzpostavljanja prepoznavnih jeder območij. S pomočjo naštetih kazalnikov smo mesto Domžale razdelili na 10 mestnih predelov, in sicer:

1. Študa

2. Stob

3. Center

4. Zaboršt

5. Podrečje

6. Vir-Količevo

7. Rodica-Jarše

8. Zgornje Jarše

9. Preserje

10. Radomlje




Študa

Za mestni predel Študa je značilna dokaj redka gostota poselitve, vzdolžnost območja in s tem pomanjkanje obstoječih prečnih povezav. Pomembna značilnost območja ja avtocesta na jugovzhodnem robu in seveda športni park Domžale, ki je ključna značilnost in pridobitev celotnega mesta in občine. V središču območja se nahaja večje nezazidano območje, ki ima velik potencial za razvoj programskega jedra Štude.

Predel Štude je namenjen elitnejšim bivalnim enotam in nočitvenim kapacitetam na robu Centra Domžal. V južnem delu Štude se ohranja tradicionalna struktura poselitve z neposredno navezavo na kmetijska zemljišča na robovih. Ključnega pomena je vzpostavitev zadostnih prečnih povezav in cestna povezava skozi osrednji del Štude, v smeri sever-jug ter zadostne in kvalitetne navezave na predel Center, pokopališče, Kamniško Bistrico in športni park. Pomembna prednost tega predela so obstoječe navezave na naravno zaledje (Veliki vrh nad Ihanom, poplavni gozdovi ob Kamniški Bistrici), kmetijske površine s poljskimi potmi, bližina Šumberka in po izgradnji avtocestnega priključka Študa ter južne obvoznice, izjemna prometna dostopnost, ki generira južni vstop v mesto.

Stob

Nekoč je bila to samostojna vas, ki se je razvila ob zgodovinski Ljubljanski cesti, vzdolž katere je še prepoznavna tradicionalna struktura pozidave. Stob je edini mestni predel, ki se skoraj v celoti nahaja na zahodni strani železniške proge in zaradi tega je tu tudi največ problemov s prečenjem železnice.

Sob še naprej ohranja svojo kulturno zgodovinsko podobo s prepoznavno tradicionalno strukturo poselitve vzdolž osrednje osi, ki jo s privlačnimi ureditvami nadgradimo v kulturno-zgodovinsko os. Poleg te osrednje osi je pomembna tudi Šaranovičeva cesta, vzdolž katere se vzpostavi tranzitno kolesarsko povezavo. Pomembna je vzpostavitev primerni priključkov lokalnega cestnega omrežja na Šaranovičevo cesto in varni prehodi čez njo. Križišče omenjenih dveh cest oziroma osi je eden izmed dveh sekundarnih mestnih vstopov in v skladu s to vlogo se ga primerno uredi. Ključnega pomena za ta mestni predel in širše mestno območje so navezave mestnih poti na poljske poti Domžalsko-Mengeškega polja ter na območje Grobelj.



Center

Zaradi visoke koncentracije centralnih funkcij in središčne lege je Center najpomembnejši izmed mestnih predelov Domžal. Ta predel mora biti še posebej dobro povezan z ostalimi predeli in njihovimi programskimi jedri ter s pomembnimi gradniki in kvalitetami mesta (Kamniška Bistrica, Šumberk, zaledje).

Predel Center bo postal izrazita mestna četrt z vitalnimi mestnimi funkcijami, programsko raznolikostjo, inovativnim oblikovanjem tako grajene strukture kot strukture odprtih javnih površin. V vseh pogledih bo poudarjal svojo centralno, vodilno vlogo, lastno identiteto in gradil na prepoznavnosti mesta. S krepitvijo in doseganjem zgoraj naštetih ciljev in aktivnosti bo obravnavana četrt opravičila vlogo Centra Domžal, postala nosilka prepoznavnosti, osrčje mesta, ki ga je posebej prijetno obiskati.

Zaboršt

Mestni predel Zaboršt je stisnjen med avtocesto, Kamniško Bistrico in hrib Šumberk na jugovzhodnem robu urbane konglomeracije Domžale.

Ključna vloga tega predela je ta, da je Zaboršt pomembno vstopno območje iz avtoceste v mesto, predvsem osrednji del Domžal. Tako se ob avtocestnem priključku vzpostavi ena pomembnejših vstopnih točk, ki bo udeležencem v prometu že na avtocesti najavljala pomembnost območja celotnega mesta. Vzdolž Kopališke ceste se umešča mestne elemente, ki bodo nakazovali pomembnost te mestne smeri. Za predel je pomembna še prometna navezava na naselje Ihan-Prelog, izhodiščne točke pešpoti na Šumberk in predvidena brv čez Kamniško Bistrico, ki bo Zaboršt navezala na Športni park Domžale.

Podrečje

Podrečje je stisnjeno med Šaranovičevo cesto, Kamniško Bistrico in Raču s Šumberkom v ozadju. Proti vzhodu se odpirajo pogledi na kmetijska zemljišča in Dob.

Del Podrečja ob Šaranovičevi cesti se nameni centralnim dejavnostim in s tem pomestenju regionalne prometnice. Na območju križišča Koliške in Šaranovičeve ceste se vzpostavi eden izmed štirih primarnih mestnih vstopov, ki je oblikovan kot poslovni vstop. Območje Tosame se prestrukturira v oblikovno in programsko kakovostno poslovno cono. Ključna točka iz vidika narave, rekreacije in druženja je vsekakor sotočje Kamniške Bistrice in Rače, ki se ga uredi v osrednjo družabno območje Podrečja z navezavo na predel Center. Na območju se v večji meri ohrani kmetijska zemljišča.



Vir-Količevo

Predel Vir – Količevo je eden izmed večjih opredeljenih mestnih predelov znotraj urbane konglomeracije Domžale. Zanj sta značilni dve večji proizvodni območji (Karton, Helios) in strnjena organizirana prostostoječa pozidava.

V ta predel bi bilo smiselno umestiti Park tehnične dediščine (npr. severno od predvidenega družbenega centra), ki bi se nahajal ob Poti tehnične dediščine, torej ob Mlinščici. Območje avtoodpada se sanira in prestrukturira v družbeni center s šolo, kulturnim domom, oskrbnimi dejavnostmi in vstopno točko v športni park Vir in sakralnim objektom. Ključnega pomena za ta predel je omejevanje industrijskih območij na obstoječe meje z ureditvijo robnih pasov in dolgoročna selitev teh dejavnosti izven urbanega območja Domžal. Pomembne so zadostne prečne povezave in premostitve čez Bistrico, ki omogočajo povezavo med Virom in Rodico.

Rodica – Jarše

Predel Rodica Jarše se nahaja na desnem bregu Kamniške Bistrice, severno od predela Center. Območje je prvotno namenjeno stanovanjski dejavnosti, vendar je potrebno vzpostaviti programsko jedro z oskrbnimi, storitvenimi dejavnostmi in urejenimi zelenimi površinami, ki jih območje trenutno nima oziroma so zelo razpršene in nezadostne za takšno število prebivalcev. Programsko jedro se vzpostavi ob Mlinščici, na preseku Šubljeve in Šolske ulice. Tudi znotraj tega mestnega predela so pomembne prečne povezave, ki območje povezujejo z Virom na vzhodu in območjem Grobelj ter rekreativnim območjem Domžalsko-Mengeškega polja na zahodu. Pomembne so tudi navezave na železniška postajališča in Zeleno os Kamniške Bistrice. Najpomembnejša prečna povezava je celoten pas od Grobelj, preko območja šole do Kamniške Bistrice in premostitve čez njo, ki nas naveže na območje vrtca na Viru in naprej proti Športnemu parku Vir. Vzdolž Šaranovičeve ceste na južni meji se umešča oskrbne in storitvene dejavnosti, s čimer se pripomore k pomeščanju regionalne ceste.

Zgornje Jarše

Mestni predel Zgornje Jarše je eden manjših opredeljenih predelov. Zanj je značilno, da večji del obsega poslovna cona Jarše in da je iz treh strani obdan z močnimi prostorskimi mejami (cesta, železnica in vodotoka). Ključnega pomena za severni del mestnega območja je cestna prečna povezava med Virom in Zgornjimi Jaršami, ki jo je smiselno vzpostaviti južno od poslovne cone Jarše in območja Kartona. Na severnem robu poslovne cone Jarše naj se umesti dodatna napajalna prometnica za cono z navezavo na železniško postajo. Na sotočju Bistrice in Pšate je potrebno urediti atraktivno točko namenjeno druženju in sprostitvi na poti po rekreacijski osi.



Preserje

Preserje je poleg Radomelj edini predel, katerega večji del se nahaja severno od predvidene prometnice Želodnik-Mengeš-Vodice. Na vzhodni strani Preserij se nahaja šolski center z osnovno šolo in športnimi igrišči. Poleg izkoriščenega območja se ohranja večja površina namenjena morebitni širitvi in potrebam šolskega centra. Degradirano območje Lipa se prestrukturira v novo programsko jedro Preserij z navezavo na Urbano os in lokalno prometnico Preserje-Rova. Južno od nove regijske povezave Želodnik-Mengeš-Vodice se vzpostavi programsko jedro sekundarnega pomena z večstanovanjsko sosesko, vrtcem in gozdno zaplato. Ti dve jedri bosta z urbano osjo dobro povezani med sabo. Pomembni za ta predel so pogledi na kmetijske površine, Homec in Homški hrib severno, kar pomeni, da se kmetijske površine nujno ohranjajo.

Radomlje

Območje se programsko opredeli kot upravno-administrativno središče severnega dela urbane konglomeracije Domžal. Ob prometno tehnično problematičnem glavnem križišču znotraj območja se nahaja koncentracija centralnih dejavnosti, programsko jedro, ki se ga predvsem oblikovno nadgradi. Jedro je z Urbano osjo dobro navezano na jedro Preserij in Arboretum Volčji Potok. S pločnikom mora biti v celoti opremljena tudi cesta proti Rovi, vzdolž katere so do ceste za Opekarno prav tako umeščene centralne dejavnosti (gostilna, gasilski dom, cerkev) in pokopališče. Za Radomlje in širši prostor je pomemben športni park Radomlje, ki je sicer v privatni lasti ter se nahaja južno od pokopališča. Družbeni center s krajevno skupnostjo, kinom, kulturnimi in drugimi društvi se nahaja severno ob Prešernovi cesti Programsko jedro je treba dobro navezati na območje cerkve, športni park in družbeni-kulturni center. Na območju Opekarne se predvidevajo območja namenjena stanovanjski zazidavi in suhi vodni zadrževalnik, ki naj bo parkovno urejen.

I.3.3 OSREDNJI POVEZOVALNI SISTEMI

Povezovalni sistemi so odprti prostori, ki povezujejo pozidana območja v mestno tkivo na ravni obmestja, mesta, mestnih predelov in mestnega središča.

I.3.3.1 Cestni sistem Sistem prometnic s primernim profilom, ki na za to določenih cestah zagotavlja poleg motoriziranega tudi varen peš in kolesarski promet, je ključni prometni sistem, ki zagotavlja dobre povezave med četrtnimi območji znotraj mesta. Ob razvoju mesta je nujna prenova prometnega sistema. Tako je na območju potrebno začrtati nove obvozne ceste, ki bodo razbremenile notranji promet ter jih bo mogoče urejati v skladu z posameznimi območij razvoja in v večji meri zagotavljati kolesarske steze in pločnike.

Na novo organizirani mestni predeli naj dobijo prečne prometne navezave in se s tem dobro navežejo na Zeleno in Urbano os ter železniško progo oziroma njena postajališča.

Za dobro povezanost različnih mestnih predelov na trajnosten način je zelo pomemben razvoj javnega mestnega potniškega prometa. Za dobro delovanje tega prometnega sistema je treba vzpostaviti zadostno število avtobusnih postajališč na primernih, dobro načrtovanih lokacijah, uvesti je treba dobro zasnovano progo



mestnega avtobusnega prometa in zagotoviti raznolike povezave med različnimi prometnimi sistemi ter do interesnih območij.

I.3.3.2 Železniški sistem Obstoječo železniško progo je treba prenoviti ter jo nadgraditi v mestno železnico, ki bo postala ključna nosilka javnega medmestnega potniškega prometa na relaciji Ljubljana–Domžale-Kamnik hkrati pa tudi znotraj mesta. Vzdolž železniške proge naj se na skrbno načrtovanih lokacijah vzpostavi nova železniška postajališče in obnovi stara. V centru mesta je treba vzpostaviti centralni intermodalni terminal, ki bo služil predvsem povezovanju različnih prometnih sistemov.

Nujni so tudi novi prehodi čez železnico, ki bodo mesto, predvsem v središčnem delu, bolje povezali. Prehodi naj ne bodo oblikovani le kot funkcionalna povezava, ampak tudi kot vizualna povezava mesta z velikimi potezami.

I.3.3.3 Vzdolžni trajnostni povezavi - Zelena in Urbana os Daleč najpomembnejši vzdolžni povezovalki namenjeni pešcu in kolesarju sta obstoječa Zelena os ob Kamniški Bistrici in nova načrtovana Urbana os na njenem desnem bregu. Zelena in Urbana os bosta v prenovljenem mestu predstavljali osrednjo zeleno in osrednjo urbano povezavo mesta. Zelena os je skoraj v celoti vzpostavljena, nadgraditi jo je treba še predvsem v smislu obvodnih mikroambientov, programski nadgradnji in urejanju poti na manjkajočih odsekih. Urbano os pa je potrebno še v celoti vzpostaviti, ji določiti njene glavne točke oziroma vozlišča ter določiti ustrezen potek osi.

Slika 08: Zelena in Urbana os

I.3.3.4 Območje Ljubljanske ceste - poslovno-trgovska os Ljubljanska cesta vzdolž SPB-ja je pomemben gradnik mesta, ki pa je nujno potrebna oblikovne in programske prenove, saj ulica oziroma cesta funkcionira predvsem kot prometnica za avtomobilski promet. Ljubljansko



cesto, od križišča s Karantansko cesto do križišča ob novem centralnem potniškem terminalu (na severnem robu SPB-ja), bomo preoblikovali v privlačno urbano os poslovno trgovskega značaja, ki bo s pešcu in kolesarju podrejenim oblikovanjem delovala tudi kot mestna ulica (promenada) in bo s tem postala eden glavnih nosilcev javnega življenja v mestu. Nadgradili in preobrazili jo bomo v programsko in prostorsko močno izraženo mestotvorno potezo, z izpopolnjenim oblikovalskim konceptom.

I.3.3.5 Sistem zelenih in javnih površin Sistem zelenih, javnih površin ter povezav ima ključno vlogo pri povezovanju četrti na trajnosten način. Tako je na območju mesta potrebno vzpostaviti kvaliteten zeleni sistem, ki bo omogočal varno, enostavno in prijetno prehajanje med različnimi mestnimi območji. Dobro zasnovan zeleni sistem bo mesto združil v celoto in mu dvignil kvaliteto tako navznoter (kvaliteta bivanja, kvaliteta dela) kot tudi navzven v obliki celostne podobe prepoznavnosti.

V zeleni sistem mesta morajo biti zajete tako različne poti in povezave kot vsi vodotoki, vključno z mlinščicami, parki, zelenicami in urejenimi mikroambienti znotraj poselitvene strukture. Ob zgoraj omenjenih vzdolžnih povezavah so zelo pomembne tudi prečne povezave, ki mesto povezujejo v celoto in predvsem navezujejo na pomembne osi (Zelena, Urbana, Železniška…). Najpomembnejša prečna zelena povezava je Tržno-promenadna os, ki povezuje četrt Stob, Center in hrib Šumberk.

I.3.4 IZBOLJŠANJE STRUKTURE IN PRENOVA GRAJENEGA TKIVA

V mestu je trenutno vrsto oblikovno neustreznih zgradb, dvorišč, javnih površin, vendar pa ima mesto kljub nekaterim problemom vidnega razvrednotenja dovolj notranjih rezerv oziroma razvojnih površin, s pomočjo katerih se z ustreznim programskim in oblikovnim načrtovanjem lahko izboljša in primerno dopolni obstoječo grajeno strukturo. To strukturo je potrebno primerno nadgraditi, oblikovati dobre orientacijske točke ter podati usmeritve za oblikovanje posameznih mestnih predelov. S tem bo mesto pridobilo tako na kvaliteti bivanja kot tudi dobri prepoznavnosti navznoter in navzven.

Kakovostno in prepoznavno arhitekturo je treba umeščati predvsem v vzpostavljena programska jedra vzdolž celotne urbane strukture Domžal in na pomembne, v naslednjih poglavjih opredeljene vstope v mesto. Ključna usmeritev za izboljšanje grajene struktur so tudi urbanistično kakovostno zasnovane in urejene ter dobro vzdrževane stanovanjske soseske, posamezna poselitvena, zaključena območja oziroma enote. Aktivnosti na obravnavanem območju je treba usmerjati predvsem v prenovo novega, takorekoč novejših stavb, ki so predvsem oblikovno neprimerne, dotrajane ali slabo vzdrževane. Eden izmed takšnih objektov je objekt SPB. Pomembno je tudi spodbujati energetsko varčno gradnjo in energetsko prenovo.

Z dobro arhitekturno prenovo nekaterih degradiranih, odstranitvijo propadajočih objektov ter umeščanjem novih, modernih in predvsem kakovostnih stavb v mestno tkivo bomo povečali prepoznavnost celotnega območja urbanistične zasnove in posameznih predelov znotraj nje. Z jasno, raznoliko in kakovostno grajeno strukturo se bo izboljšala tudi orientacija v mestu in zmanjšala monotonost poselitvenega tkiva.

Ključne prenove in urbane intervencije

Prenova objekta SPB

Prenova objekta Univerzale

Odstranitev tovarne Oljarna

Vzpostavitev osrednje mestne plaze

Umestitev dominantnega objekta ob avtocestni priključek v Zaborštu

Umestitev prepoznavnih objektov na območje Tosame



I.3.5 RAZVOJNE POVRŠINE MESTA

Mesto ima še veliko razvojnih možnosti z vidika vseh dejavnosti. V skladu z razvojnim konceptom se te razvojne možnosti umeščajo v prostor v obliki t.i. razvojnih območij. Ta razvojna območja bodo ob sledenju razvojnega koncepta omogočala mestu Domžale, da uresniči svoje razvojne ambicije in postane mesto izoblikovane vizije.

Med razvojne površine mesta umeščamo:

Degradirane površine t.i. brownfield lokacije

Proste oziroma nedefinirane površine znotraj mesta t.i. infield lokacije

Območja namenjena širitvi stavbnih zemljišč na območja primarne namenske rabe, t.i. greenfield lokacije

Mikromabiente, ki so pogosto spregledani a so ključni za urejenost in privlačnost mestnega prostora

Območja namenjena prenovi, delno ali v celoti degradirana območja, predvsem opuščenih proizvodnih površin znotraj meje urbanističnega načrta so:

Mlinostroj (predel Študa)

Klavnica – Meso Kamnik (predel Študa)

Območje ob Krakovski cesti - Sam (predel Študa)

Slovenijales (predel Študa)

Športni park Domžale – Ten Ten (predel Študa)

Slamnikarska tovarna - Univerzale (predel Center)

območje SPB (predel Center)

Gradbenik-Kurivo (predel Center)

Območje na zahodni strani Slamnikarske ceste (predel Center)

Območje križišča Kamniške in Šaranovičeve ceste (predel Center, Rodica-Jarše)

Območje trgovine Lidl in Supernova ob Šaranovičevi cesti (predel Rodica-Jarše)

Območje zahodnega vstopa - Petrol (predel Stob)

Tosama (predel Podrečje)

Oljarna (predel Vir)

Avto odpad (predel Vir)

Območje na Rodici – Juhant (predel Rodica-Jarše)

Lip-Radomlje (predel Preserje)

Opekarna Radomlje (predel Radomlje)

Neizkoriščena, prazna oziroma nepozidana stavbna zemljišča, ki se namenijo raznolikim dejavnostim, odvisno od razvojnega koncepta mesta, znotraj meje urbanističnega načrta so:

Mačkovci – med mlinščico in novo cesto (predel Študa)

Južni del Športnega parka (predel Študa)

Območje južno od Kopališke ceste (predel Zaboršt)

Območje med Tosamo in Heliosom (predel Vir)

Severni del Vira - Gmajna (predel Vir)

Zelene površine ob Kamniški Bistrici - nad Bernardijem (predel Vir)

Območje zahodno od Rodiške in Čevljarske ulice ob mlinščici (predel Rodica-Jarše)



Območje sotočja Kamniške Bistrice in Pšate (predel Zgornje Jarše)

Območje severozahodno od Lip Radomlje (predel Preserje)

Območje zahodno od osnovne šole Preserje (predel Preserje)

Območje vzdolž ceste Preserje-Rova (predel Radomlje)

Območje Opekarne (predel Radomlje)

Predvidene so samo naslednje širitve stavbnih površin, in sicer:

Južno od Tosame za potrebe obrtnih, poslovnih dejavnosti

Na območju Stoba, severno od Šaranovičeve ceste

Območje vzhodno, ob Kamniški cesti (predel Rodica-Jarše)

Južni del predela Štude, širitev do nove predvidene ceste

Znotraj območja urbanističnega načrta je veliko, danes spregledanih, neurejenih ali slabo vzdrževanih mikroambientov oziroma manjših mestnih kotičkov, katerim je prav tako potrebno nameniti zadostno mero pozornosti pri urejanju mesta, saj le ti pomembno prispevajo ki videzu urejenosti in prijetnosti bivalnega mestnega okolja. Takšni mikroambeinti so npr.

Trgi oziroma manjši tlakovani prostori v okolici javnih objektov (Trg za stavbo Pošte, banke,…)

Manjši prostori vzdolž ulic in cest (avtobusna postajališča, zelenice, parkirišča, počivališča,…)

Območja križišč in vozlišč

Območja znamenj, spomenikov in drugih simbolnih objektov

Neizkoriščeni neoblikovani zemljiški preostanki na mejah izvedenih prostorskih ureditev

I.3.6 OBLIKOVANI VSTOPI V MESTO IN MESTNI ROBOVI

V mestu brez oziroma z redkimi izrazitimi vidnimi poudarki, z monotono in površinsko dokaj obsežno poselitveno strukturo in s tem slabo prepoznavnostjo in orientacijo v prostoru, so oblikovani prometni vstopi in izraziti mestni robovi ključnega pomena za izboljšanje prostora in njegovih značilnosti. Z vzpostavitvijo ustrezno izraženih mestnih vstopov ter ohranjanjem in poudarjanjem kvalitetnih mestnih robov bo mesto povezano v celoto z jasno nakazanimi okvirji mesta, boljšo prepoznavnostjo in orientacijo.



V mestu je smiselno vzpostaviti naslednje značajno oblikovane vstope:

Trajnostni vstop na predvidenem potniškem terminalu

Dva vstopa iz avtoceste

Štiri primarne mestne vstope na Šaranovičevi cesti in cesti Želodnik-Vodice

Dva sekundarna mestna vstopa na cesti Zaboršt - Stob

Tri vedutne vstope iz predvidene zahodne oziroma južne obvoznice

Slika 09: Prikaz oblikovanih vstopov v mesto

Mestne robove definira poselitvena struktura večinoma enodružinske gradnje in kmetijski rob. Poselitev se tako naj ne širi čez trenutno še dokaj enostavno določljive meje mesta, ki jih tvorijo predvsem prometnice in železniška proga.

I.3.7 USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI

Ustrezna razporeditev dejavnosti je ključna za ustrezen trajnostni razvoj mesta, vendar le tako, da le te ne predstavljajo medsebojnih konfliktov in da so umeščene tako, da lahko neovirano funkcionirajo hkrati pa mora kvaliteten preplet funkcij zagotavljati ustrezno dinamičnost mesta. Dejavnosti se bodo v prostor umeščale tako, da v največji meri zagotavljajo vzdržen razvoj s spoštovanjem varstva narave, okolja in prostora kot vrednote, ki jo je potrebno ohranjati in vzdrževati v stanju, ki omogoča kvalitetno življenje vsem živim bitjem danes in v prihodnje.

Trajnostni razvoj mesta temelji na izboljšanju kvalitete bivanja, s poudarkom na razvoju dejavnosti, ki kvaliteto bivanja izboljšujejo (družbene in oskrbne dejavnosti, javne urbane in zelene površine, mestotvorni programi, urbana oprema, ipd.).

Poleg slabo definirane in neprepoznavne strukture je za Domžale značilna tudi dokaj velika razdrobljenost funkcij in dejavnosti, kar ima določene prednosti in tudi nekaj slabosti. Z razpršenostjo funkcij se povečuje dostopnost do določenih dejavnosti za vse prebivalce, hkrati pa območja koncentracij dejavnosti funkcionirajo vsaka zase, so slabo povezana med seboj, s tem pa se izgublja tudi orientacija, prepoznavnost in urejenost mestne strukture. Zaradi tega zelo pomembno vlogo pri razvoju mesta opravljajo povezovalni sistemi, s pomočjo katerih bo mesto le zaživelo kot celota in ne le kot skupek dobro urejenih con.

Zaradi razpršenosti funkcij in predlaganega sistema mestnih območij, je potrebno dejavnosti načrtovati še bolj podrobno, na nivoju četrti, ki morajo biti obravnavane kot posamezna naselja, vendar s še bolj poudarjenim omrežjem povezav med temi območji. V tem dokumentu pa so opisane in opredeljene dejavnosti, ki so ključnega pomena za razvoj celotnega mesta, kot npr. športni park, upravni center, prometni terminal, tovarna Helios, Lek, papirnica Količevo in druge, ki nimajo parcialnega značaja.



V Domžalah se bodo še zagotavljale nove površine za stanovanjsko gradnjo različnih oblik (enodružinsko, vrstno, večstanovanjsko), vendar prednostno v obliki kompleksne, organizirane gradnje in prvenstveno na lokacijah degradiranih površin mesta. Mestno jedro se bo urejalo po načelu celovite prenove, pri čemer pa prenova ne predstavlja klasične prenove kulturne dediščine, ampak v večji meri prenovo slabo načrtovanih in izvedenih posegov v razvoju mesta (»prenova novega«).

Zagotavljajo se tudi nove, dovolj obsežne in dobro infrastrukturno opremljene površine za gospodarske dejavnosti, predvsem kot sanacija obstoječih degradiranih površin proizvodnih con in oziroma na lokacijah, ki so že dolgoročno načrtovane (PC Želodnik). Poslovno-storitvene in oskrbne dejavnosti se umeščajo znotraj mesta na dobro prometno dostopne površine Centra in programskih jeder, prav tako tudi družbene dejavnosti. Te se načrtujejo kot nujna infrastruktura novih stanovanjskih območij (šole, vrtci, igrišča) oz. kot dopolnitev ponudbe mesta. Za potrebe športa in prostočasnih dejavnosti se nadalje razvija območje Kamniške Bistrice, športni park Domžale in ostali športni parki, območje Šumberka, razvijajo pa se tudi nove lokacije (smučarski center). Kmetije se postopno preselijo iz območja mesta na ustreznejše površine manj urbanih (podeželskih) naselij in razpršene poselitve in svojo dejavnost prilagodijo drugim dejavnostim in omejitvam v prostoru.

I.3.7.1 OBMOČJE POSLOVNIH IN PROIZVODNIH DEJAVNOSTI Zagotavljanje dobrih razvojnih možnosti za nadaljnji gospodarski razvoj je eden ključnih razvojnih ciljev občine. Ključni prostorski pogoj za razvoj gospodarstva so zadostne ter dobro infrastrukturno opremljene površine za gospodarske cone.

Največja območja proizvodnih dejavnosti so umeščena v mestnem predelu Vir-Količevo, kjer se nahajata največja industrijska kompleksa Helios in Karton (Količevo). Večja proizvodna območja predstavljajo še območje Lek (na meji med Domžalami in Mengšem), območje Tosama (Podrečje) ter območje Lip (Preserje).

Na območju mesta Domžale se trenutno ohranja aktivna proizvodna območja. Ker pa mešanje obrtno - proizvodnih in stanovanjskih dejavnosti predstavlja medsebojne konflikte in okoljske probleme, je potrebno dolgoročno vso industrijo in okoljsko motečo obrt umakniti iz stanovanjskih območij. Tako se naj dolgoročno vso industrijo, vključno z že obstoječo, usmerja na območja bližnjih načrtovanih gospodarskih con (Želodnik, Ihan). Z različnimi ukrepi in pravilnim nadaljnjim usmerjanjem razvoja mesta pa se naj obstoječe konflikte v prostoru zmanjša na minimalno možno mero. Znotraj območja urbanističnega načrta Domžale naj se ne načrtuje novih, za prebivalce motečih proizvodnih in obrtnih dejavnosti.

I.3.7.1.1 Proizvodno območje Helios Območje je obkroženo s pretežno stanovanjskimi objekti in javnim površinami. Leži neposredno ob kanalu Mlinščici, ob kateri je predvidena vzpostavitev Poti tehnične dediščine. Območje predstavlja dolgoročni konflikt v prostoru in zaradi dejavnost kemične industrije v primeru nesreč tudi potencialno okoljsko grožnjo. Na tem mestu so tudi razvojne možnosti sicer največjega domžalskega gospodarskega subjekta družbe Helios d.d. zelo omejene, kar predstavlja velik razvojni problem občine. Zaradi reprezentativne in pomembne dejavnosti, se kratkoročno ne razmišlja o prestrukturiranju območja ali preselitvi dejavnosti. Dolgoročno pa bi bilo smiselno le to locirati na drugo lokacijo ter obstoječo lokacijo nameniti družbenim, stanovanjskim in poslovnim dejavnostim.

I.3.7.1.2 Proizvodno območje Karton Količevo Območje papirnice Karton Količevo je zaprto, neprehodno območje, ki znotraj mestne strukture predstavlja večjo oviro. Nahaja se na severnem robu predela Vir-Količevo, med Kamniško Bistrico in Koliško cesto. Dejavnost se še naprej ohranja na tem območju, posebno pozornost pa je treba nameniti preoblikovanju vzhodnega in južnega roba proizvodnega območja. Smiselna je vzpostavitev pomembne prečne cestne povezave med Kamniško in Koliško cesto po južnem robu obravnavanega območja, ki bo hkrati definirala ločnico med stanovanjskimi in proizvodnimi površinami. Vzhodni rob naj se prilagaja oblikovanju Koliške ceste kot vzhodne mestne obvoznice. V primeru nadaljnjega razvoja severo-vzhodnega roba Domžal (območje Radomelj, prestrukturiranje območja Helios) je dolgoročno potrebno razmišljati o vzpostavitvi vzhodne mestne obvoznice, ki bo zaključevala poselitev med Radomljami in Količevim ter kmetijskimi površinami vzhodno.



I.3.7.1.3 Gospodarska cona Jarše Območje poslovne cone Jarše je veliko 18 ha in se nahaja v mestnem predelu Zgornje Jarše. Območje je dobro prometno dostopno, ob vzpostavitvi nove regionalne cestne povezave Želodnik – Vodice pa bo prometna dostopnost še boljša. Območje bi lahko potencialno izkoristilo tudi povezavo na železniško infrastrukturo, saj čez območje do papirnice Količevo teče industrijski tir. Na območje se bo še naprej umeščalo obrtno poslovne dejavnosti. Območje ni namenjeno proizvodnim dejavnostim in tudi ne stanovanjem.

I.3.7.1.4 Proizvodno območje Lek Proizvodno območje Lek leži delno v občini Domžale in delno v občini Mengeš in je v prostoru dokaj umaknjeno in ni v konfliktu z nobenim območjem. Je dobro prometno dostopno in obdano s kmetijskimi zemljišči. Leži ob povezovalni cesti med Preserjem in Mengšem oziroma predvideni cesti Želodnik-Domžale-Vodice. Z izgradnjo te ceste bo potrebno v celoti preoblikovati parkirne prostore in vstop v kompleks tovarne, kar je že načrtovano s podrobnim prostorskim načrtom.

I.3.7.1.5 Prestrukturirano območje Tosama Območje Tosame se nahaja v mestnem predelu Podrečje, tik ob Šaranovičevi cesti, na vzhodnem robu mesta. Območje naj tako z oblikovanjem kot z umeščenimi dejavnostmi karakterizira poslovni vstop v mesto in s tem poslovne ambicije mesta. Tako na to območje umeščamo trgovske in mirne poslovne dejavnosti, ki služijo tudi neposredno prebivalcem mesta. Na območju se že nahaja poslovni inkubator in takšno dejavnost je potrebno na tem območju tudi krepiti. Veliko nevarnost predstavlja trenutno stanje prestrukturiranja in odprodaje posameznih delov območja, kar bi lahko v prihodnosti predstavljalo veliko težavo pri celovitem urejanju območja. Celotno območje se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom - OPPN.

I.3.7.1.6 Prestrukturirano območje Lip Območje Lip se nahaja v mestnem predelu Preserje na severnem robu urbane aglomeracije Domžal. Propadajoče oziroma degradirano območje je potrebno sanirati. Je ena izmed pomembnih brownfield lokacij v mestu, kjer se bo v skladu s konceptom razvoja vzpostavilo programsko jedro Preserij, kamor se bodo umeščale centralne dejavnosti, ki jih je potrebno v območju Preserij krepiti. Prav tako kot v primeru proizvodnega območja Tosame predstavlja veliko nevarnost trenutno stanje prestrukturiranja in odprodaje posameznih delov območja, kar bi lahko v prihodnosti predstavljalo veliko težavo pri celovitem urejanju območja. Celotno območje se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom - OPPN.

I.3.7.1.7 Druga pomembna območja poslovnih in proizvodnih dejavnosti Ključnega pomena za razvoje mesta Domžale sta še dve poslovni/gospodarski coni, ki se sicer nahajata izven meje urbanističnega načrta - gospodarska cona Želodnik in prestrukturirano proizvodno območje Farme Ihan.

Manjša gospodarska cona se nahaja tudi na samem jugu občine v Selu pri Ihanu, kjer se nahaja poslovna enota družbe Termit d.d. iz Moravč. Območje je v zadnjih letih v fazi postopnega prestrukturiranja, ki pa poteka brez ustreznega prostorskega načrtovanja. Na tem območju se predvidi občinski podrobni prostorski načrt. Območje ima zaradi dobre prometne dostopnosti iz Litijske ceste in sorazmerno majhnih okoljskih vplivov na poselitev in stanovanja tudi prostorske možnosti za razvoj.

I.3.7.2 STANOVANJSKA GRADNJA IN UREJANJE NASELIJ Mesto predstavlja daleč največjo urbano strukturo znotraj območja občine Domžale in zelo pomembno poselitveno območje znotraj celotne regije.

Kakovost bivanja na območju mesta je razmeroma ugodna, predvsem na račun gostote raznolikih centralnih dejavnosti, s tem povezane dostopnosti do raznovrstnih funkcij in obstoječe Zelene osi ob Kamniški Bistrici. Vendar pa ima mesto še velik potencial v izboljšanju neustreznih javnih površin (skupni prostori sosesk, igrišča, trgi, parki in druge javne površine), slabe izkoriščenosti nepozidanih stavbnih površin znotraj meje urbanističnega načrta in pomanjkanja raznolikih povezav med mestnimi območji. Potrebno je izboljšati



ekonomičnost in racionalnost izrabe mestnih zemljišč. Težavo znotraj mestnega območja predstavlja tudi slaba orientacija, ki je predvsem posledica monotone poselitvene strukture in pomanjkanja prostorskih poudarkov.

Večji del mesta predstavlja stanovanjska pozidava drobne strukture, torej enodružinskih prostostoječih objektov. Omogočiti je treba različne oblike stanovanjskih površin z različnimi gostotami prebivalcev/ha. Zaradi varčevanja z energijo, prostorom in materialnimi sredstvi bo potrebno pozornost nameniti racionalizaciji individualne gradnje, kar se nanaša na prednostno rabo površin, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljenost. Pestrost v stanovanjski ponudbi mora omogočati, da bodo potrebe različnih slojev družbe uresničljive in pravične, pri čemer je treba zagotavljati višji standard bivanja, kot ga nudi velika večina sedanjih stanovanj (večja kvadratura stanovanj, več bivalnih prostorov ipd.). Razvojni cilj razvoja stanovanjske gradnje mora biti gradnja bivalnega nadstandarda, kar je mogoče zagotoviti z visoko opremljenostjo funkcij, visokim deležem javnih in poljavnih (zasebnih skupnih površin) ter kvalitetnimi urbanističnimi in arhitekturnimi rešitvami.

Pri zagotavljanju ustreznih prostorskih razmer za stanovanjsko gradnjo in širitve obstoječih je torej potrebno izhajati iz naslednjih izhodišč:

zagotavljati je treba več organizirane skupinske gradnje in prostorsko bolj racionalne tipe gradnje (gostejša pozidava z več skupnimi odprtimi površinami, vrstna gradnja, večstanovanjski bloki, vila bloki oz. večstanovanjske hiše ipd.);

zagotoviti je treba tudi površine za raznovrstno gradnjo v skladu z ekonomiko lokacije;

zagotavljati je treba večje bivalne standarde, ki veljajo tudi v Zahodni Evropi (na območju EU), pa tudi že na strateški ravni določiti potrebo po zelenih in drugih skupnih ureditvah v soseskah;

za povečanje kakovosti bivanja je treba stanovanjsko gradnjo v naseljih locirati v 5 minutni oddaljenosti od pomembnejših družbenih funkcij (dnevne migracije – OŠ, vrtci, igrišča, parki ipd.);

Stanovanjska dejavnost v mestu se primarno usmerja na proste površine znotraj mesta ter v prestrukturirana območja posameznih proizvodnih dejavnost. Novih večjih širitev stanovanjskih površin se v okviru mesta ne načrtuje, manjši posegi pa se namenijo višje kvalitetnim stanovanjem. Z zgoščevanjem obstoječe stanovanjske pozidave bomo zadovoljili potrebe po stanovanjskih površinah. Širitev stavbnih zemljišč izven poselitvene meje ni predvidena.

Za povečanje kakovosti bivanja je potrebno stanovanjsko gradnjo v naseljih locirati ločeno od industrijskih območij in v bližini pomembnejših družbenih funkcij (dnevne migracije – OŠ, vrtci, igrišča, parki, ipd.). Pri načrtovanju prestrukturiranja obstoječih in novih stanovanjskih naselij se zagotovijo primerne odprte javne skupne površine za igro in prosti čas.

Pri načrtovanju novih stavbnih površin in prestrukturiranju obstoječih se zagotovi primerne odprte javne površine za igro in prosti čas.

Potencial za stanovanjska območja predstavljajo še nepozidane stavbne površine in degradirane površine znotraj meje urbanističnega načrta, predvsem v posameznih na novo vzpostavljenih programskih jedrih, kamor se poleg centralnih dejavnosti umešča tudi stanovanjsko pozidavo, praviloma višjih gostot.

I.3.7.2.1 Območje tradicionalne strukture Obravnavano območje urbanističnega načrta Domžale je, kot je že bilo omenjeno, sestavljeno iz več vasi oziroma naselij. Vsako izmed posameznih naselij se je razvilo iz zametkov vasi oziroma iz tradicionalne strukture pozidave, ki pa v večini primerov ni več zaznavna.

Tradicionalno strukturo pozidave je v območju urbanističnega načrta še vedno mogoče prepoznati v Radomljah, Stobu in Študi. V Študi prevladujejo kmetijski objekti, prav tako v Stobu, čeprav se tu že pojavlja večji delež stanovanjske dejavnosti. V Radomljah prevladuje stanovanjska dejavnost, nekaj je kmetij in centralnih dejavnosti. Od zametkov ostalih naselij (Podrečje, Spodnje in Srednje Jarše, Preserje) so se ohranili le redki starejši objekti ali posamezne kmetije.

Takšna struktura umeščanja dejavnosti naj se spodbuja tudi naprej. Na območju Radomelj naj se spodbuja umeščanje centralnih dejavnosti, še posebej v pritlične dele objektov.



Na obravnavanih območjih je potrebna previdnost pri ohranjanju strukture gradnje. Na območju naj se ne še dodatno zgošča strukture. Prenova ime prednost pred novo gradnjo, ki naj se dovoljuje le v izjemnih primerih oz. kot nadomestna gradnja. Na območju je potrebno ohranjanje javnih površin ter njihovo navezavo na zeleni sistem mesta.

Posebno pozornost se nameni prepoznavnemu staremu jedru Stob ter skladnemu oblikovanju osrednje osi – Ljubljanske ceste, ki je ključna nosilka vaške, tradicionalne podobe mesta. Na območju ohranjene tradicionalne pozidave v Študi pa je posebej pomembno, da se ohrani kmetijski rob ter da se obstoječih objektov tega območja ne zakriva z novogradnjami.

I.3.7.2.2 Območje enodružinske gradnje Večji del urbane aglomeracije Domžale predstavlja enodružinska gradnja, med katerimi se pojavljajo večja območja proizvodnih objektov in praviloma manjša območja večstanovanjskih ali drugih nestanovanjskih objektov. Precejšen del območij enodružinske gradnje je bil načrtovan z lokacijskimi načrti.

Novejše stanovanjske soseske enodružinskih hiš nastajajo predvsem na območju mestnega predela Jarše - Rodica. Predeli Rodica - Jarše, Radomlje Preserje in deloma Vir predstavljajo nove razvojne površine mesta z vidika stanovanjske dejavnosti.

Potrebo po širitvi stavbnih zemljišč za stanovanjsko poselitev bomo zagotavljali z zgoščevanjem obstoječe stanovanjske pozidave znotraj meje urbanističnega načrta. Dolgoročne širitve stanovanjskih površin so predvidene na območju med Radomljami in predvideno cesto Želodnik – Vodice.

Na obravnavana območja se umešča strukturo drobnega merila, kjer je smiselno vrstne hiše in drugo bolj strnjeno pozidavo drobnega merila. Objekti morajo biti nižjih gabaritov. Oblikovanje objektov naj temelji na vnosu kakovostnih materialov in oblik v sodobno načrtovano strukturo, ob spoštovanju karakterja mestnega predela. Ob aktiviranju razvojnih površin, je potrebno strukturo oblikovati na način, da tvorijo svoje zaključene enote z ustrezno orientacijo v prostoru. Na območja naj se umešča dovolj zelenih in javnih površin, ki bodo precej enolično strukturo enodružinske gradnje ustrezno definirale navznoter. Ob tem pa je potrebno vse enote kvalitetno navezati na mestni sistem zelenih in javnih površin ter na vsa območja oskrbe in družbenih dejavnosti.

I.3.7.2.3 Območje večstanovanjske gradnje Največja koncentracija večstanovanjskih in tudi najvišjih objektov je v središčnem delu Domžal, in sicer ob Ljubljanski cesti od Šaranovičeve do Karantanske ceste in ob Miklošičevi ulici in ulici Matije Tomca. Drugi, praviloma nižji večstanovanjski objekti (manjši bloki, dvojčki, vila bloki,…) so dokaj enakomerno razporejeni po celotnem območju urbanističnega načrta Domžale.

Območje največje koncentracije blokovne gradnje (center) je dobro locirano v prostor, saj meji na upravni in družbeni center Domžal, v neposredni bližini je športni park in rekreacijsko območje Šumberk, v samem centru ali bližnji okolici pa je tudi veliko storitvenih dejavnosti. Razvojne možnosti za stanovanjsko dejavnost na tem območju so v celoti izkoriščene. V tem območju predstavlja večjo težavo mirujoči promet, saj se je število osebnih avtomobilov v času od izgradnje večstanovanjskih kompleksov enormno povečale. V ta namen bo potrebna izgradnja parkirnih hiš za stanovalce večstanovanjskih kompleksov, kar pa je del celovitega urejanja parkirišč v mestu Domžale.

Novo večstanovanjsko gradnjo, tudi večjih višin je mogoče in smiselno umeščati znotraj nekaterih na novo vzpostavljenih programskih jeder oziroma izjemoma na območjih prenove degradiranih območij, če je na ta način mogoče zagotavljati rentabilnost prenove območij, ki je v javnem interesu. Večstanovanjsko gradnjo se praviloma ureja s podrobnimi prostorskimi načrti na podlagi natečajnih rešitev.

Večstanovanjske objekte nižjih višin in manjših gabaritov, npr. vila bloke z manjšim številom stanovanj (6 do 8 stanovanj) in večstanovanjske hiše (2 do 4 stanovanja), se spodbuja v programskih jedrih in ob glavnih prometnicah (mestnih vpadnicah), vendar le v primeru, če funkcionalno zemljišče takšnih načrtovanih objektov zagotavlja ustrezno opremljenost z zelenimi površinami in ustreznimi možnostmi parkiranja in če oblikovna merila za tlorisne in višinske gabarite takšno možnost omogočata. Vila bloki in večstanovanjske hiše se gradijo kot vile z obsežnimi zelenimi površinami (vrtovi), kjer faktor zazidanosti ne presega zazidanosti enodružinske



stanovanjske gradnje (Fz < 0,3). Takšna območja so določena s posebno namensko rabo in se praviloma urejajo s podrobnimi prostorskimi načrti ali s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji.

I.3.7.3 OSKRBNE, STORITVENE IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI Glede na doseženo stopnjo razvoja in načrtovano splošno rast v prihodnjem obdobju je treba, tudi skladno z načeli trajnostnega razvoja, večino nove poselitve in stanovanj načrtovati v bližini ali na primerni oddaljenosti od programov družbene infrastrukture. Tu so mišljene predvsem varstvene in izobraževalne ustanove, pa tudi zdravstvene in socialne storitve.

Na teh območjih se zagotovijo boljša komunalna opremljenost ter prenove posameznih območij. Pri načrtovanju in prenavljanju območij družbenih dejavnosti so upoštevane funkcionalne povezave s preostalimi obstoječimi in predvidenimi programi ter smotrna in varna ureditev prometa. Pomembne so tudi navezave predvsem peš in kolesarske, do novih območij stanovanjske gradnje.

Ob upoštevanju kriterijev za razporeditev centralnih dejavnosti, bodo te razporejene:

V mestnem predelu Center, kjer je trenutno največja koncentracija centralnih, predvsem oskrbnih in storitvenih dejavnosti. V to območje se bo še naprej umeščalo centralne dejavnosti, predvsem najvitalnejše dejavnosti mesta (upravni center, urbano vozlišče znanj, trgovski center, zdravstveni dom, potniški terminal, medgeneracijski center Bistrica in srednješolski center) v skladu s konceptom razvoj mesta in mestnega predela Center. Novo območje upravnega centra se nahaja v centru mesta ob križišču Ljubljanske in Karantanske ceste, severno od njega sodobno zasnovan trgovski center, urbano vozlišče znanj na območju tovarne Universale in potniški terminal se umesti severno od objekta SPB. Ob primarnem mestnem vstopu, na križišču Kamniške in Šaranovičeve ceste, se umešča centralne dejavnosti poslovno-trgovskega tipa.

V novih programskih jedrih je potrebno krepiti obstoječe oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti ter dodajati nove. Programska jedra bodo na ta način postala pomembni nosilci identitete in prepoznavnosti mesta ter območja srečevanja, druženja ter zgoščevanja raznih dejavnosti, prireditev in dogodkov.

Vzdolž Šaranovičeve ceste od Tosame do križišča Kamniške in Šaranovičeve ceste, se vzpostavi pas centralnih dejavnosti, namenjen predvsem oskrbnim in storitvenim funkcijam. Prav tako se podoben pas vzpostavlja vzdolž Kamniške oziroma Savske ceste, kjer je to še mogoče.

V predelu Študa, vzdolž Kamniške Bistrice je umeščen športni park Domžale, ki se še naprej razvija na tej lokaciji. Dejavnosti znotraj športnega parka je treba ustrezno urbanistično urediti in povezati s centrom mesta, predvsem z na novo ustvarjeno centralno plazo, poslovno-trgovsko osjo in novim potniškim terminalom. Te pomembne dejavnosti naj se med sabo poveže predvsem z ureditvijo peš in kolesarskih poti ter z javnim prometom.

Obstoječi zdravstveni dom ima glede na obstoječi obseg zdravstvenega programa zadostne prostorske kapacitete. Ureditev dostopnosti ter urejanje parkirnih in zunanjih površin se ureja v podrobnem prostorskem načrtu za prenovo ožjega mestnega centra.

Z vzpostavitvijo urbanega vozlišča znanj bomo krepili značaj mesta tako, da postane mesto znanj. Znotraj urbanega vozlišča znanj na območju nekdanje tovarne Univerzale je smiselno umestiti znanstveni park z visoko obrtno šolo, z namenom razvoja znanj za trajnostni urbani razvoj (kampanja 1. slovenskega mesta, ki spodbuja trajnostno gospodarstvo)… Vozlišče znanj bo tako prispevalo k regeneraciji mesta, še posebej mestnega predela Center.

Območje Grobelj je pomembno območje družbenih in ostalih centralnih dejavnosti. Tu ima sedež kulturno društvo Groblje, Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, park Groblje itd. V okviru Biotehniške fakultete, oddelek za zootehniko tukaj deluje tudi več inštitutov (inštitut za mlekarstvo, prehrano in živinorejo).

Na območju šolskih centrov se ohranjajo proste površine za morebitne potrebne širitve vrtcev, šol ter športnih površin v prihodnosti. Na območju Vira se določi lokacija za novo, predvidoma podružnično osnovno šolo. Še naprej se dograjujejo kapacitete vrtcev, praviloma na lokacijah programskih jeder, v neposredni bližini večje koncentracije stanovanj (večstanovanjski kompleksi), ob osnovnih šolah oziroma kot širitve obstoječih kapacitet, kjer to omogočajo prostorske možnosti.


Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa 39 / 86

I.4 KONCEPT PROMETNEGA OMREŽJA IN JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA

Promet in mobilnost sta za družbo ključnega pomena. Družbeno-ekonomski odnosi zahtevajo fizično premikanje ljudi in dobrin, kar posledično vpliva tudi na kvaliteto življenja ljudi. Kljub svoji nepogrešljivosti ima promet danes veliko negativnih vplivov, ki so še zlasti pereči v urbanih območjih. Mednje med drugim sodijo onesnaženje zraka, hrup, zmanjšana mobilnost in dostopnost, težave z zastoji in prometno varnostjo ter podrejena vloga vseh prometnih sistemov na račun osebnega avtomobilskega prometa. Poleg tega motorizirani urbani promet pomembno prispeva k globalnim podnebnim spremembam. Slovenija potrebuje vidne spremembe – kolesarske steze, usklajene avtobusne in železniške povezave ter spodbude za spreminjanje vedenjskih vzorcev. Naša mobilnost je ogrožena zaradi zastojev, zamud in onesnaženosti. Z ukrepi prometne politike moramo zagotoviti, da je potreba vsakogar po premikanju zadovoljena, vendar ob nižjih stroških in manjših stranskih učinkih, tveganju in porabi naravnih virov. Zato načrtovanje mestnega prometa pomeni sprejemanje odločitev, ki bistveno vplivajo na družbo kot celoto. Prometno načrtovanje dejansko oblikuje okoljsko, ekonomsko, socialno in kulturno prihodnost naših mest in ne zgolj njihovo prometno infrastrukturo in storitve.

Izziv, ki ga predstavlja trajnostni razvoj v mestnih območjih, je usklajen gospodarski razvoj mest in dostop na eni strani ter boljša kakovost življenja in varstvo okolja na drugi strani. Prizadevanje pri soočanju s temi vprašanji bo omogočilo spodbujanje iskanja inovativnih in ambicioznih rešitev na področju mestnega prometa, zmanjševanja onesnaženosti mest, boljše prometne dostopnosti ter trajnostnih prometnih sistemov.

Tudi zaradi tega je promet, in sicer trajnostno naravnan promet, ki pomembno zmanjšuje zgoraj naštete negativne vplive in v prostor prinaša neštete pozitivne spodbude, v konceptu razvoja mesta Domžale eno ključnih poglavij. Preko dobro zasnovanega trajnostnega prometnega sistema bomo neposredno uresničili eno izmed podvizij - trajnostno mobilnost, ki veliko doprinese h krovni viziji mesta - izboljšati kvaliteto bivanja v njem.

Lega na presečišču dveh evropskih koridorjev, v središču države, v neposredni bližini prestolnice Ljubljana in izjemen prometni položaj ob avtocesti in železnici in bližina glavnega državnega letališča so ključni razvojni potenciali mesta, ki je zaradi tega še posebej privlačno za poselitev in gospodarski razvoj.

S celovito prometno ureditvijo Domžal bo zasnovan trajnostno naravnan, sodoben in učinkovit sistem prometnega povezovanja, mirujočega prometa, ter kolesarskih in pešpoti. Ta naj bi zajemala jasno zasnovan in uravnotežen prometni režim in povezanost vseh vrst prometa, železniškega, cestnega, peš in kolesarskega. Zastavljene cilje bomo uresničili z ustrezno zasnovanim sistemom železniške infrastrukture, postajališč in glavnega terminala, dostopnih in zbirnih poti, urejenim priključevanjem in križanjem prometnic, ustrezno zasnovanim sistemom varnih pešpoti vključno z varnimi prehodi za pešce, kolesarskih poti ter ustrezno urejenimi in zadostnimi površinami za mirujoči promet.

Skladno z zastavljeno vizijo in cilji s področja prometa ima v območju mestnega jedra prednost peš, kolesarski in javni promet, kar pomeni, da se na tem območju motorni promet omeji in potisne na obrobje, kjer bodo zagotovljene površine za parkiranje. V ostalih delih mesta morajo imeti vse vrste prometa enakovredno vlogo, tako da motorni promet ne bo več favorizirana vrsta prometa. Motorni promet in železniška proga bosta imela ključno vlogo pri povezovanju mesta navzven, kar zahteva okrepitev cestnega omrežja na mestnem obrobju in posodobitev železnice.

Ključnega pomena za optimalno delovanje mesta in celotne regije, so seveda dobre regijske povezave. Z vzpostavitvijo nove železniške povezave med Kamnikom in Kranjem prek mednarodnega letališča Brnik oziroma povezave obstoječih železniških krakov Ljubljana-Kamnik in Ljubljana-Kranj bi lahko postala dostopnost in privlačnost Domžal še bistveno večja. Na to bi vplivala bližina letališča, prijetno okolje, obvladljivost središča Domžal, dobra in bogata ponudba storitev.



Slika 10: Regijska shema povezav

I.4.1 Cilji prometnega omrežja

Dobra prometna povezanost v okviru države in regije

Uravnotežen razvoj vseh vrst prometa

Prenova in dopolnitev cestnega sistema - avtocesta in avtocestni priključki, povezava Študa – Trzin, obvoznica Radomlje

Primestni in mestni javni promet – vlak, avtobus (postaje in glavni terminal, P+R)

Poudarjena vloga kolesarja in pešca

Prispevanje k privlačnosti, kvaliteti urbanega okolja in mestnega oblikovanja

Prečne povezave, premostitve Kamniške Bistrice

Zelena os (Pot ob Kamniški Bistrici) in urbana os

Preoblikovana Ljubljanska cesta in nova os center - Šumberk

Prednost pešcem v osrednjem mestnem območju in ureditev tlakov

Umirjanje prometa ter pomestenje cestnega prostora

Značajno oblikovani vstopi v mesto

Zagotavljanje dostopnosti prometnega sistema vsem uporabnikom

Zmanjševanje škodljivih vplivov prometnega sistema na zdravje in varnost prebivalcev

Ustvarjanje razmer za izločitev tranzitnega prometa iz stanovanjskih območij in mestnega središča



Cestno omrežje

Štajerska avtocesta

Sistem obvoznic

Regionalne ceste

Mestne ceste

Železniško omrežje

Dvotirna železniška proga Ljubljana - Kamnik

Križišča

Peš in kolesarske povezave

Zelena os Kamniška Bistrica

Urbana os

Slika 11: Koncept razvoja prometnega omrežja

I.4.2 Zasnova cestnega omrežja

Prednostno naj se izvaja prometno omrežje obvoznih cest¸ ki ga je potrebno funkcionalno dopolniti z dograditvijo sekundarne in terciarne mestne mreže. Obvoznice smiselno obkrožajo mesto, ga povezujejo na avtocesto in v vse regionalne smeri in razbremenjujejo osrednji del mesta motornega prometa, kar omogoča vzpostavitev drugih prometnih sistemov.

I.4.2.1 Zasnova zunanjega sistema cestnega omrežja Najpomembnejša prometnica in glavni dejavnik izjemnega prometnega položaja Domžal je Štajerska avtocesta A1, ki preko Ljubljane, Domžal povezuje Koper z Mariborom. Avtocesta poteka po južnem oziroma jugovzhodnem robu mesta. Po izgradnji avtocestnega priključka Študa bodo Domžale z avtocesto neposredno povezane v dveh točkah, in sicer preko obstoječega priključka v Zaborštu, južno od Šumberka in predvidenega v Študi. Priključek v Zaborštu (priključek Domžale) ima zgrajeno povezavo Vir-AC priključek, ki predstavlja obvoznico mestnega središča. Nekoliko oddaljena sta priključka Krtina in Šentjakob. Priključek Krtina mesto Domžale preko regionalne ceste skozi Dob povezuje z avtocesto.

Ker je mesto na dveh lokacijah neposredno navezano na avtocesto, je ureditev kvalitetnih priključkov nujna, še posebej to iz prometnega in vizualnega vidika velja za predviden priključek v Študi, medtem ko že obstoječ priključek Domžale lahko vizualno izpostavimo in izboljšamo preglednost. Tako je v nadaljnjem načrtovanju potrebno tudi avtocestne priključke urediti v skladu s konceptom razvoja mesta.

Prometni obroč mesta Domžale tvorijo:

vzhodna obvoznica: obstoječa Virska cesta – Koliška cesta, ki se nadaljuje v povezovalno lokalno cesto do AC priključka, ki ima vlogo vzhodne mestne obvoznice in povezuje sever mestnega območja (Radomlje) ter celotni vzhodni del z južnim delom mesta (Zaboršt in avtocestnim priključkom);

zahodna obvoznica: načrtovana cesta Mengeš – Trzin - Depala vas – Študa oziroma zahodna obvoznica, ki najhitreje povezuje vzhodni del mestnega območja (Preserje) in poselitev izven občine (Kamnik, Mengeš, Trzin) z novim načrtovanim avtocestnim priključkom v Študi;



severna obvoznica: načrtovana cesta Želodnik-Mengeš-Vodice na odseku Želodnik-Mengeš do pravkar zgrajene Mengeške obvoznice;

avtocesta Ljubljana – Maribor na odseku od AC priključka Študa do AC priključka Krtina.

Na naštetih cestah praviloma veljajo višje omejitve hitrosti ter manjše število priključkov.

Če so zgoraj napisane ceste definirane kot glavne nosilke zunanjega prometnega sistema, so križišča na teh cestah glavni prometni vstopi v mesto. Že zgoraj sta omenjena dva avtocestna priključka, in sicer obstoječ v Zaborštu in predviden v Študi. Na jugu je kot pomembno križišče oziroma prometni vstop definirano križišče zahodne obvoznice in Savske ceste. Iz smeri Trzina v mesto vstopamo na križišču zahodne obvoznice in regionalne ceste Trzin-Domžale-Dob. Tri pomembna vstopna križišča so na cesti Želodnik-Mengeš-Vodice, ki si od zahoda proti vzhodu sledijo: križišče z zahodno obvoznico, križišče s Kamniško cesto in križišče z vzhodno obvoznico. Iz smeri Doba, na vzhodnem robu mesta Domžale, je kot pomembno prometno križišče definirano še križišče vzhodne obvoznice z regionalno cesto Trzin-Domžale-Dob. Posebno ta križišča morajo biti poleg prometno tehnične brezhibnosti tudi oblikovno in vizualno privlačna, saj predstavljajo pomembne prometne vstope v mesto.

Cesti, ki sta prav tako pomembni iz vidika povezovanja mesta Domžale s sosednjimi kraji, sicer pa tvorita notranji prometni križ, sta regionalna cesta Trzin-Domžale-Želodnik in Kamniška oziroma Savska cesta. Prva poteka skozi mesto v smeri vzhod zahod, predstavlja vzporednico avtocesti in se v mestnem območju imenuje Šaranovičeva cesta, Domžalčani pa jo še vedno prepoznajo pod imenom »magistrala«. Z izgradnjo avtoceste in razbremenitvijo regionalne ceste se je značaj te ceste deloma spremenil, še vedno pa ta regionalna cesta ostaja tranzitna prometna povezava. Druga je državna regionalna cesta 3. reda Šentjakob-Domžale (R3-1357) in Domžale-Duplica (R3-1358). Ta cesta povezuje Domžale s Kamnikom in Dragomljem, zaradi česar je tudi omenjena na tem mestu, sicer pa je cesta izrazita mestna cesta z mnogimi priključki in križišči in predpisano nizko vozno hitrostjo.

Križišče omenjenih cest je eno pomembnejših prometnih križišč in vsekakor najpomembnejša vstopna točka v mesto, ki pa je trenutno povsem neprimerno urejena. V skladu s funkcijo omenjenega križišča, naj se le tega ustrezno oblikovno in prometno uredi. Na križišču predlagamo krožni promet. Ob vzpostavitvi centralnega potniškega terminala na lokaciji Kurivo je potrebno izvesti tudi nivojsko križanje glavne ceste Trzin–Domžale–Lukovica s cesto Šentjakob–Domžale–Kamnik, ki je sedaj problematično. Takšna rešitev bi morda zahtevala tudi poglobitev železnice, kar bi bilo tudi iz vidika povezave mesta preko železnice in dobre povezave mestnih območij Stob in Center izjemno koristno.

Zunanji cestni sistem

Štajerska avtocesta A1

Prometni obroč Domžal

Regionalni cesti

Slika 12: Zasnova zunanjega cestnega omrežja



I.4.2.2 Zasnova notranjega sistema cestnega omrežja Hrbtenico obstoječega notranjega cestnega omrežja tvori cestni križ:

»Kamniška« cesta - Savska, Ljubljanska v centru in Kamniška cesta

»Magistrala« – Povezava Stob-Vir (Šaranovičeva cesta)

Že v zasnovi zunanjega cestnega sistema omenjena Kamniška cesta oziroma Savska cesta je ključni gradnik mestnega cestnega prometa, je tradicionalna komunikacijska povezava, ki Domžale povezuje s Kamnikom na severu in Dragomljem in naprej Ljubljano na jugu. Trenutno je ta državna regionalna cesta 3. reda Šentjakob-Domžale (R3-1357) in Domžale-Duplica (R3-1358), poleg glavne ceste 2. reda Trzin-Mengeš (G2-1139) in regionalne ceste 1. reda Mengeš Kamnik (R1-1140) v sosednji občini Mengeš, najpomembnejša povezava v smeri proti severu, torej proti Kamniku, zaradi česar je tudi močno prometno obremenjena. Z izgradnjo zahodne obvoznice Študa-Trzin, prenovo Koliške ceste in navezavo teh dveh na predvideno cesto Želodnik – Mengeš – Vodice bomo dosegli razbremenjenost in upad prometa na Kamniški – Savski cesti od Štude do Preserij. Posledično bo obravnavana prometnica dobila vlogo mestne ceste ali nekakšne magistrale, organizirana bo v nosilko poselitve in pomembnih družbeno - poslovnih programov.

Z razbremenitvijo te ceste bo veliko lažje rešljiv tudi problem prometne ureditve centra Domžal, kjer je Ljubljanska cesta pri SPB-ju del te pomembne povezave sever-jug, zaradi česar ima tranzitni značaj in veliko število prometa, kar pa za center mesta vsekakor ni dobro. Ljubljanski cesti je potrebno na tem odseku v največji možni meri zmanjšati tranzitno vlogo ter jo, od križišča na severnem koncu kompleksa SPB oziroma novega prometnega terminala, do križišča s Karantansko cesto preoblikovati v privlačno mestno os poslovno-storitveno os, ki bo varnejša in atraktivnejša za pešce in kolesarje. Na preurejeni ulici javnega značaja se bo upočasnil motorni promet, parkirišča ob cesti se bodo namenila domiselnim ureditvam, odstranjene bodo višinske ovire in s tem omogočeno lažje prehajanje sprehajalcem. Del prometa iz Ljubljanske ceste v smeri sever jug bodo tako morale prevzeti vzporedne ceste, in sicer večji del Rojska cesta in cesta Talcev ter delno Slamnikarska cesta na vzhodu ter Prešernova cesta na zahodu.

Regionalna cesta 2. reda R2-0293, ki se v mestnem območju imenuje Šaranovičeva cesta in je Domžalčanom najbolj znana pod imenom »magistrala«, poteka skozi mesto v smeri vzhod zahod in predstavlja vzporednico avtocesti južneje. Ta regionalna cesta mora ostati pretočna cesta, v prvi vrsti namenjena motoriziranemu prometu, kar pomeni, da je potrebno omejiti število priključkov, uvozov in izvozov, uvesti izvennivojske prehode (podhode), skratka omejiti neposredni fizični stik z mestno strukturo in procesi znotraj nje. Ohraniti oziroma spodbujati pa je treba vizualni stik z mestom predvsem na liniji od glavnega vstopa pri križišču s Kamniško cesto do vstopa pri križišču z Virsko oziroma Koliško cesto. Na celotnem odseku te ceste je potrebno vzpostaviti tudi daljnisko kolesarsko pot.

Glavna mestna povezava med avtocestnim priključkom Domžale v Zaborštu na vzhodu in priključkom v Stobu na zahodu, ki jo sestavljajo Ljubljanska cesta skozi Stob, Karantanska cesta in Ihanska cesta ter odsek do AC priključka se deli na tri osnovne odseke:

zahodni del pelje skozi najstarejši del Domžal, skozi Stob, ki je potreben celovite prenove, vključno s prenovo obcestnega prostora;

osrednji del predstavlja traso skozi novejši del Domžal, od kulturnega doma do kompleksa Krizant; na tem odseku je potrebno do križišča s Kamniško cesto prenoviti obcestni prostor, medtem ko je Karantanska cesta prenovljena;

vzhodni konec pelje južno od Šumberka, po redkeje naseljenem območju enodružinskih hiš in prostih stavbnih površin, ki pa predstavljajo zazidljivo zemljišče z večjim potencialom; ob gradnjah na tem območju je potrebna oblikovna prenova obcestnega prostora.

Zgoraj omenjene ceste tvorijo notranji prometni križ, prav tako pa so pomembne iz vidika povezovanja mesta Domžale s sosednjimi kraji. Ker so to glavne povezovalne ceste v mestu, je potrebno zagotavljati dovolj visoko pretočnost za cestni promet in istočasno tudi varnost ter prijetnost za pešce in kolesarje, še posebej v predelu Centra.



Notranji cestni sistem

Regionalna cesta Trzin – Dob

Regionalna cesta Dragomelj – Kamnik

Lokalna cesta Zaboršt - Stob

Slika 13: Zasnova notranjega cestnega omrežja

Na te ceste se naslanja preostalo cestno omrežje ali sekundarni sistem mestnih prometnic. Med pomembnejšimi prometnicami sekundarnega cestnega omrežja so ceste Podrečje – Vir (Litijska, Bukovčeva ulica), Mercator-Kamniška cesta (Cesta talcev, Rojska cesta, Trdinova cesta do Kamniške ceste); Slamnikarska cesta navezana na novo križišče; prečna srednje Jarša; Preserje-Rova; nova Študa (2x), Prešernova cesta.

V mestu predvsem na območju Jarš primanjkuje prečnih cestnih povezav in prehodov čez Kamniško Bistrico. Prav zaradi tega je načrtovana prečna povezava z novim mostom čez Kamniško Bistrico v Zgornjih Jaršah še posebej pomembna. Na ta način se bosta povezali dve ključni prometnici obravnavanega območja in sicer Koliška cesta na vzhodnem in Kamniška cesta na zahodnem robu poselitvene strukture.

Ena pomembnejših potez v razvoju mesta pa je tudi podaljšanje Trdinove ceste in priključitev le te na Kamniško cesto in priključitev te ceste preko kanala Pšata v poslovno cono Jarše. S tem se bo deloma razbremenilo Kamniško cesto in istočasno izboljšalo dostopnost v Srednjih Jaršah in Zgornjih Jaršah.

Enega večjih prometnih problemov predstavlja tudi ureditev obmocja Štude in Mačkovcev v južnem delu Domžal, ki je prometno precej neurejeno. Za optimalno delovanje tega dela urbanističnega načrta in športnega parka Domžale je ključnega pomena izgradnja predvidene lokalne zbirne ceste v mestnem predelu Študa.

Ob rekonstrukcij problematičnega križišča Kamniške in Šaranovičeve ceste bi bilo smiselno proučiti tudi možnosti navezave Slamnikarske ceste, ki poteka mimo soseske Bistra. Takšna rešitev bi bila izvedljiva ob izgradnji krožnega križišča in bi omogočila dostop do večstanovanjske soseske neposredno iz glavne prometnice in s tem razbremenila notranji prometni sistem.

Problematično je tudi nivojsko križanje železniške proge z Ljubljansko cesto (zapora 43-krat na dan) v centru mesta, vendar edino rešitev v tem primeru predstavlja poglobitev železnice na odseku od občine do novega prometnega terminala.

Prometna vozlišča

Znotraj meje urbanističnega načrta mesta Domžale je opredeljena hierarhija prometnih križišč, in sicer

avtocestni priključek (2x)

primarno križišče

sekundarno križišče

terciarno križišče



Načrtovanje, izvedba in oblikovanje tako iz tehničnega kot vizualnega vidika naj upošteva opredeljeno hierarhijo prometnih križišč v mestu.

Rekonstruirati in oblikovno sanirati je potrebno nekatera ključna problematična križišča:

križišče Kamniške in Šaranovičeve ceste v nivojsko krožno križišče, ki predstavlja enega ključnih prepoznavnih vstopov v mesto;

križišče Savske, Ljubljanske in Karantanske v centru mesta v krožno križišče;

križišče Ljubljanske ceste in Češminove ulice s Šaranovičevo cesto;

križišče Šaranovičeve ceste in Litijske ulice (sanacija zamika križanja);

proučiti možnost povezave križišč Kopališke ceste in Ceste Talcev (pri Mercatorju) ter križišča Karantanske in Slamnikarske ceste (pri Krizantu) v skupno krožno križišče.

Mostovi

Ključna ovira pri prečnem povezovanju Domžal je reka Kamniška Bistrica, ki teče od severa proti jugu, po sredini poselitvene strukture. Vzdolž celotnega mesta so samo tri obstoječe cestne premostitve Kamniške Bistrice:

most južno na Ihanski cesti, ki predstavlja vstopno cesto iz avtocestnega priključka;

osrednji most na regionalni cesti R2-0293 (magistrala) oziroma Šaranovičevi cesti;

most v severnem delu urbanističnega načrta v Radomljah, ki povezuje Preserje z Radomljami.

Premostitve so smiselno razporejene, vendar je očitno pomanjkanje premostitev in s tem prečnih povezav v severnem območju mesta predvsem med območjem Rodice in Jarš in Virom. Zato je premostitev predvidena na mestu, kjer cesta Želodnik-Vodice preči Kamniško Bistrico. Ta premostitev sicer ne bo v večji meri služila samemu mestu, saj je cesta bolj daljinskega in ne toliko mestnega značaja, zato je treba južneje od nove povezave zagotoviti najmanj še eno premostitev namenjeno motornemu prometu. Predlagana je nova premostitev v predelu Zgornjih Jarš in Vira.

I.4.3 Zasnova železniškega omrežja

V skladu z zastavljeno vizijo, ki spodbuja trajnostni razvoj in predvsem trajnostno mobilnost je ureditev železniškega prometa zelo pomemben vidik prometne ureditve mesta Domžale, kakor tudi njegovega povezovanja navzven. Glede na to, da so Domžale drugo največje občinsko središče v Ljubljanski urbani regiji (LUR) in kot somestje skupaj s Kamnikom predstavljajo središče regionalnega pomena, je zelo smiselna oziroma nujno potrebna posodobitev železniške infrastrukture in vzpostavitev hitre železniške proge z večjo pogostnostjo vlakov, kakor tudi postaj. Ob sedanji železniški progi je smiselno zgraditi dodatni tir, saj je obstoječ železniški krak v celoti, od Ljubljane do Kamnika enotiren. Na ta način bi omogočili hitrejše, rednejše in pogostejše povezave znotraj te razvojno pomembne urbane aglomeracije.

Železniška proga Ljubljana – Domžale - Kamnik ima velik pomen za Domžale. Proga teče po zahodnem robu grajenega tkiva mesta, v predelu centra pa mesto deli na vzhodni in zahodni del, kjer se tudi zato formirata dve četrti (Stob in Center). Mestna železnica je ključnega pomena za razvoj in dostopnost mesta, vendar ob neprimernih in maloštevilnih prehodih istočasno predstavlja velik omejitveni faktor sodobnega razvoja in bivanjske kvalitete.

Tako predstavlja enega najbolj perečih problemov mesta nivojsko križanje železniške proge z Ljubljansko cesto v centru, na katerem je kar 43 zapor na dan. Problematično in nevarno je tudi prehajanje čez tire pri obstoječi železniški postaji, česar se poslužujejo predvsem otroci, katerih šola se nahaja na drugi strani. Še en problematičen prehod je pri pokopališču, ki le tega fizično ločuje od cerkve na severni strani železnice. Severno od regionalne ceste so problemi s prečenjem železniških tirov neprimerljivo manjši, saj železniška proga teče po skrajnem zahodnem robu poselitvene strukture in se na zahodni strani železnice nahaja le nekaj objektov. V predelu centra mesta Domžale bi bilo smiselno, še posebej v primeru vzpostavitve hitre mestne železnice, železniško progo poglobiti in s tem na daljši potezi zagotoviti izven nivojsko križanje železniškega in ostalega prometa. S tem bi omogočili enostavno in varno prehajanje med vzhodnim in zahodnim delom centralnega dela mesta, kar je sedaj skorajda onemogočeno. Poglobitev železniške proge bi bila tako potrebna in smiselna od regionalne ceste do Stoba. Na ta način bi se centralni del mesta (četrt Stob in Center) lahko povezal v enotno,



celostno urejeno območje, brez večjih fizičnih omejitev. Vendar pa gre za finančno izjemno zahteven projekt, ki bi bil mogoč le s pomočjo državnih oziroma evropskih sredstev.

Ključen projekt pri razvoju prometne ureditve, predvsem železniškega prometa je vzpostavitev novega potniškega terminala, ki bo predstavljal eno ključnih vstopnih točk v mesto. Terminal je treba vključiti v oblikovno zasnovo v skladu z razvojnim konceptom mesta. Na t. i. prestopni točki oziroma prometnem vozlišču bomo omogočali in spodbujali povezovanje vseh vrst prometa tako cestnega, železniškega kot peš in kolesarskega. Tako se bodo v tej točki združili vsi prometni sistemi, ki bodo tvorili integralno celoto. Na območju terminala je treba zagotoviti tudi prostorske možnosti za umestitev kolesarnice in večjega parkirišča oz. garažne hiše, saj bo tu vzpostavljena ena izmed P+R točk na območju Ljubljanske urbane regije (LUR).

Prav tako je nujna vzpostavitev dodatnih železniških postajališč na smiselnih točkah, na katere se bodo navezovale peš in kolesarske poti. Dodatni železniški postajališči je smiselno zagotoviti v Srednjih Jaršah ob Gasilski poti ali Jarški cesti in v bližini pokopališča v mestnem predelu Stob. Ob vzpostavitvi novega potniškega terminala se ukine obstoječa železniška postaja, območje pa revitalizira.

V Domžalah, na območju mestnega predela Zgornje Jarše je skozi gospodarsko cono do papirnice Količevo speljan industrijski tir, ki ga je potrebno vzdrževati.

Smiselno bi bilo razmisliti o vzpostavitvi nove železniške povezave med Kamnikom in Kranjem prek mednarodnega letališča Brnik, ki bi pomembno vplivala na razvoj železniškega prometa v občini Domžale.

I.4.4 Javni potniški promet

Cestni promet narašča, vedno bolj se kaže odvisnost posameznika in celotne družbene sfere od osebnega avtomobila. Uporaba javnih prometnih sredstev in kakovost javnega prevoza je na vedno slabši ravni, zaradi česar se znižuje kvaliteta bivanja v naseljih in predvsem mestnih območjih. Zaradi naraščajočega prometa in s tem povezanih težav je treba dolgoročno zagotoviti usmerjenost v učinkovit, dostopen ter trajnostno naravnan transportni sistem.

V Domžalah delujejo tri vrste javnih prometnih sredstev, in sicer železniški primestni promet ter medkrajevni in primestni avtobusni promet. Domžale nimajo glavne avtobusne postaje. Železniška postaja je dobro locirana, saj se nahaja v samem središču mesta, vendar je potrebna prenove, ki pa na tem prostoru ni mogoča zaradi prostorske utesnjenosti.

Po načelih trajnostnega razvoja mest se celotna regija organizira na osnovi javnega transporta – mestne in primestne železnice ter avtobusnega prometa. Kamniška proga se načrtuje kot dvotirna elektrificirana proga, ki bo prevzela velik del dnevnih migracijskih tokov v smeri Ljubljane. V ta namen se zgostijo postajališča v območju Domžal in uredi potniški terminal v središču mesta. Postajališča se organizirajo v smislu neposrednega dostopa in kompatibilnosti različnih prevoznih sistemov.

Razvoj javnega potniškega prometa bo temeljil predvsem na povezovanju prevoznih storitev vseh prometnih podsistemov in uvedbi enotne vozovnice. Smiselno je vključevanje v programe reševanja javnega potniškega prometa v okviru LUR ter posebno dogovarjanje o povezavah javnega potniškega prometa med Kamnikom in Domžalami.

Železniški javni potniški promet

Na območju s prostorsko razvojnim pomenom od Ljubljane do Kamnika je treba zagotoviti kakovostne povezave javnega potniškega prometa. Z vidika obstoječih prometnih in javnih potniških prometnih povezav predstavljajo Domžale pomembno vozlišče znotraj širše regije, saj je na tem območju poleg Ljubljane največja koncentracija poselitve in delovnih mest. Krak primestne železnice Črnuče – Kamnik ima v okviru tirnega koridorja tri pomembnejša zgostitvena jedra: Trzin, Domžale in Kamnik.

Tako je ključen dejavnik v razvoju mesta posodobitev železnice, ki naj postane nosilka potniškega prometa med Domžalami in Kamnikom na eni ter Ljubljano na drugi strani. Železnica bo predstavljala hrbtenico javnega prometnega sistema, na katerega se vežejo proge avtobusnih povezav, kolesarske in pešpoti ter seveda nov potniški terminal.



Centralni potniški terminal se vzpostavi severno od obstoječe železniške postaje. Tu bodo povezane vse oblike prometa (vlak, medkrajevni, primestni avtobus, mestni minibus, taxi, taxibus, izposoja koles in avtomobilov, turistični avtobus). V sklopu terminala se predvidi tudi postaja "park and ride" ter kolesarnica.

Avtobusni javni potniški promet

V Domžalah deluje medkrajevni in primestni avtobusni promet. Mestnega avtobusnega prometa ni, prav tako ni glavne avtobusne postaje, postajališča primestnega javnega prometa so redka in slabo opremljena.

Pogostost voženj medkrajevnega in primestnega avtobusnega prometa je zadovoljiva. Proti Ljubljani npr. avtobus vozi na 10 min, proti Kamniku na 30 min, proti Dobu pa na 15 min. V konicah je pogostost avtobusov še večja.

Vzpostaviti je treba glavno avtobusno postajo, ki je Domžale še nimajo. Najprimernejša lokacija je severno od objekta SPB ob železniški progi, kjer je predvidena tudi železniška postaja. Že v prejšnjih poglavjih je opisano, da se bo na tem mestu vzpostavil intermodalni terminal, prometno vozlišče oziroma prestopna točka, ki bo na enem mestu združevala vse prometne podsisteme. Da pa bi intermodalnost lahko učinkovito delovala, je potrebno natančno uskladiti vozne rede različnih vrst prevoza. Usklajenost voznih redov lahko bistveno skrajša čas potovanja s sredstvi javnega prevoza, ki je lahko tako bolj učinkovit in privlačen za uporabnike.

Zaradi strnjenosti stanovanjskih površin na večjem območju je nujna in hkrati možna ter smiselna uvedba mestnega javnega prometa. Z izvedbo le tega, z raznimi pozitivnimi spodbudami in promocijo, se bo povečala raba javnega potniškega prometa, s tem pa se bo zmanjšala tudi obremenjenost cest in okolja. Za zagotavljanje mestnega javnega prometa naj se za prevoz uporabljajo minibusi, ki so primernejši za mestno okolje, okretnejši, imajo manjše kapacitete in stroške, na ta način pa so lahko pogostejši. Preučiti je treba tudi možnosti za uvedbo prevoznih sredstev na električni pogon ali druge bolj trajnostne izvedbe.

Slika 14: Proga javnega mestnega prometa – var1 Slika 15: Proga javnega mestnega prometa – var2

Na celotnem območju občine v povezavi z mestom Domžale bomo spodbujali razvoj in povezovanje javnega avtobusnega in železniškega potniškega prometa, kakor tudi daljinskega kolesarskega prometa.

I.4.5 Kolesarsko omrežje in omrežje peš poti

Kolesarjenje in tudi pešačenje povečuje energetsko učinkovitost prometa, zlasti mestnega. V mestih lahko ta dva načina premagovanja razdalj prevzameta pomemben del dnevnih potovanj, kot na primer prevoze na delo, v šolo, po nakupih. Na ta način se zmanjša gneča na cestah, manj je prometnega onesnaževanja ozračja, manj je pritiskov na parkirne površine, manj je hrupa in manjša je odvisnost od fosilnih goriv. Hkrati ne smemo pozabiti na vpliv kolesarjenja in pešačenja na zdravje ljudi.



Opremljenost s kolesarskimi in peš potmi je na območju urbanističnega načrta slaba. Le malo cest je opremljenih s kolesarskimi stezami, zato v Domžalah kolesarjenje praktično ni mogoče. S pešpotmi je opremljena slaba polovica mestnih cest, kar je premalo za varen peš promet.

Mesto Domžale imajo dovolj kratke razdalje, da lahko vse potrebne poti opravimo bodisi peš ali pa s kolesom – ''s copati povsod''. Prav tako je za tovrstni promet obstoječa razporeditev družbenih in storitvenih dejavnosti ugodna, deloma pa jo bomo še izboljšali z vzpostavitvijo programskih jeder, v katere bomo umeščali predvsem centralne dejavnosti.

V skladu z zastavljeno vizijo (povezovanje med mestnimi predeli in jedri, trajnostna mobilnost) in zaradi zgoraj naštetih pozitivnih učinkov kolesarskega in peš prometa je treba pri zasnovi cestnega omrežja veliko pozornost nameniti urejanju površin za pešca in kolesarja, še posebej ob glavnih prometnih oseh. Tako je nujno kolesarju prilagoditi profil celotne Kamniške in Savske ceste v smeri sever-jug in regionalne ceste R2-0293 oziroma Šaranovičeve ceste v smeri vzhod-zahod. Prva je v državnem kolesarskem omrežju opredeljena kot daljinska povezava, druga pa je pomembna iz vidika povezovanja Domžal z okoliškimi kraji. Obe poti predstavljata poleg infrastrukturne tudi rekreacijsko in programsko vez med posameznimi kraji ter atraktivnimi točkami na območju občine in širše. Pomembno bi bilo vzpostaviti tudi daljinsko kolesarsko povezavo med mestom in podeželskim zaledjem in turističnimi območji (Gorjuša, Brdo pri Ihanu, Rova).

V smislu regijskega povezovanja bi bilo smiselno vzpostaviti kolesarsko stezo vzporedno z železniško progo, in sicer vse od železniškega kraka ob Šentjakobu do Kamnika. Povezava učinkovitega mestnega in primestnega javnega prometa s postajališči na primerno oddaljenih postajah s kolesarsko potjo omogoča fleksibilnost in individualnost uporabe prostora.

Tudi pri vseh ostalih cestah znotraj mesta je potrebno paziti, da se vzpostavljajo varne peš in kolesarske poti, saj so le te pomemben dejavnih sistema zelenih in javnih površin. Lokalno cestno omrežje znotraj urbanističnega načrta je potrebno primerno urediti z nadaljnjo izgradnjo pločnikov ter zagotovitvijo varnega kolesarskega prometa. Kolesarja in pešca je z načrtovanjem ustreznih profilov, predvsem vzdolž glavnih mestnih osi in za daljinske kolesarske poti, potrebno povsem ločiti od cestišča. V mrežo kolesarskih in peš poti naj se vključijo vse urejene kolesarske in peš poti, kakor tudi vse ceste, po katerih se odvija močnejša intenziteta peš in kolesarskega prometa v posamezne smeri izven mesta oziroma med posameznimi deli urbane strukture. Na manj prometnih cestah pa je potrebno z omejitvijo hitrosti avtomobilskega prometa na 30 km/h omogočiti vožnjo kolesarja na cestišču.

Daleč najpomembnejši ključni povezavi, ki celotno območje obravnave na trajnosten način povezujeta v celoto, sta Zelena os ob Kamniški Bistrici in načrtovana Urbana os. Ti povezavi, skupaj s potmi ob Šaranovičevi in Kamniški cesti, predstavljata ogrodje sistema kolesarskih in pešpoti. V večjem delu je obojestranska pot ob Kamniški Bistrici izpeljana in je lepo urejena. Na mestih, kjer pot še ni zagotovljena (predvsem na območju Podrečja in Zaboršta na vzhodni strani Kamniške Bistrice) je treba zagotoviti povezavo, tako da bo kolesarski in peš promet vzdolž celotne osi lahko potekal nemoteno, varno in prijetno. Na tem mestu je potrebno zgraditi tudi podhod pod magistralo – Šaranovičevo cesto.

Omeniti je potrebno še Pot tehnične dediščine, ki vzdolžno povezanost dopolnjuje na levem bregu Kamniške Bistrice. Večji del te poti teče ob mlinščici skozi mestni predel Vir.

Poleg zgoraj omenjenih povezav v smeri sever jug so zelo pomembne tudi tri osi v središču mesta, in sicer:

poslovno-trgovska os - preoblikovana Ljubljanska cesta od predvidenega terminala do križišča s Karantansko cesto,

na novo vzpostavljena tržno-promenadna os - novi glavni mestni trg od trgovskega cetra Tuš, preko revitaliziranega območja Univerzale do Šumberka in

zgodovinsko-kulturna os skozi Stob - predvsem na odseku centralnih funkcij od lekarne Flerin do mestnega centra.

Še posebej so te osi v centru pomembne za pešce, saj je koncentracija pešcev v središčih mest in v okolici koncentracije različnih centralnih dejavnosti največja. Zaradi tega je največ površin namenjenih pešcu treba umestiti v samo središče mesta. Tako bodo glavne peš površine v območju med železniško progo, Ljubljansko cesto in Šumberkom. Večji del parternega prostora tega mestnega predela naj se oblikuje v pešcu in kolesarju privlačne površine.



Ljubljanska cesta bo na celotni preoblikovana, s čimer bo na tej površini imel pešec dominantno vlogo čeprav bo promet dovoljen tudi drugim uporabnikom. Vozna hitrost bo tu omejena na 30 km/h. Isto velja za Kolodvorsko cesto. Prečno na to območje je pomembnejša peš os, ki poteka po Ulici Matije Tomca in sega od Šumberka do obstoječe železniške postaje z novim izvennivojskim prehodom pod železniško progo. Tako bo z mestnim središčem bolje povezano tudi naselje ob Prešernovi cesti.

Ključnega pomena za nemoteno prehajanje in delovanje sistema peš in kolesarski poti, so številčne in smiselno razporejene premostitve Kamniške Bistrice in tudi drugih vodotokov, predvsem mlinščic. Kamniška Bistrica in mlinščici tečejo v smeri proti jugu, zato so premostitve ključnega pomena za vzpostavitev manjkajočih oz. nezadostnih prečnih povezav. Le na ta način bo mesto povezano v celoto, zeleni in prometni sistem pa bo deloval optimalno. Poleg obstoječih brvi oziroma mostov za peš promet se nove premostitvene objekte zagotovi na točkah, kjer bodo le ti povezovali Zaboršt s športnim parkom Domžale, Center s Podrečjem in območjem Šumberka, Srednje in Zgornje Jarše z Virom in tamkajšnjim športnim parkom.

Vzpostavi se peš in kolesarske povezave med javnimi površinami mesta ter širšim rekreativnim zaledjem. Nujno je zagotoviti zadostno število varnih prehodov med območji, čez avtocesto, železniško progo in vodotoke. Potrebne so celostne ureditve območij, kjer pomembnejše peš in kolesarske poti prečkajo prometno cesto ali železnico ali pa kolesarji, pešci in vozniki avtomobilov uporabljajo isti prometni koridor. Kolikor je mogoče, naj peš in kolesarske rekreativne povezave sledijo obstoječemu zelenemu sistemu mesta in preusmerijo promet z določenih preobremenjenih in manj varnih povezav.

Ključne vzdolžne povezave

Zelena os

Urbana os

Pot tehnične dediščin

Tranzitne kolesarske povezave

Vzdolž regionalne ceste Trzin – Dob

Vzdolž Kamniške in Savske ceste

Vzdolž železniške proge

Osrednje območje centra namenjeno pešcu

Poti navezane na zaledja, in sicer

Na poljske poti

Na gozdnata osamelca Šumberk in Homški hrib

Slika 16: Prikaz ključnih ureditev namenjenih pešcu in kolesarju

I.4.6 Mirujoči promet

V mestu primanjkuje ustrezno urejenih parkirnih mest, tako javnih kot tudi zasebnih, predvsem na območjih večstanovanjskih objektov. Posebej problematičen je problem mirujočega prometa v mestnem jedru, njegovi neposredni bližini in ob starejših večstanovanjskih objektih. Pomanjkanje parkirnih mest se kaže tudi v Radomljah. V širši okolici so parkirišča predvsem zasebnega značaja.

Predvsem v centru se zaradi pomanjkanja urejenih parkirišč le ta nahajajo na vseh trgih, ki bi morali biti namenjeni drugačnim aktivnostim. Iz območij namenjenih urejenim zelenim javnim površinam ali trgom je parkirišča treba prestaviti na za to posebej urejena mesta, parkirne hiše ali podzemne garaže. Pri tem imamo v



mislih predvsem veliko površino južno od trgovskega centra, katero bomo preoblikovali v osrednji mestni trg oziroma javni prostor. Z ozirom na to, da bo celotno območje programskega jedra Centra (območje med Slamnikarsko ulico in železniško progo) namenjeno predvsem pešcu, je nujno potrebno omejiti motoriziran promet in površine namenjena parkiranju umestiti na obrobje jedra. Smiselna je postavitev več manjših garažnih hiš, ki bo omogočala ustrezen dostop prebivalcev in obiskovalcev mestnega jedra, ter ostalih oskrbnih območij.

Prometna študija predlaga na območju mestnega središča dve možni lokaciji za javni parkirni hiši: ob Slaminkarski cesti (300 pm) in ob Kajuhovi cesti (300 pm). Menimo da bi bilo primerno zgraditi javno parkirno hišo pod novo zgrajenem glavnem mestnem trgom ter ob centralnem potniškem terminalu na lokaciji Kurivo. V območju mestnega središča je treba določiti parkirni režim in nadzor na javnih parkiriščih ter kaznovanje kršilcev predpisov. Tu bo parkiranje v glavnem omejeno na 2 uri, razen za stanovalce. Tako bodo ta parkirišča poleg za stanovalce namenjena predvsem obiskovalcem. Parkirni režim vključuje tudi uvedbo režima plačljivih parkirnih mest.

Potrebna je dograditev parkirnih kapacitet ob obstoječih večstanovanjskih in javnih objektih. Parkiranje ob obstoječih večstanovanjskih kompleksih je predvsem problematično na območju strogega centra ob Ljubljanski cesti in ulici Matije Tomca. Rešitve se lahko zagotavlja z zahtevami ob načrtovanih novogradnjah ter ob spremembah namembnosti obstoječih objektov, za sanacijo obstoječega stanja pa s projekti revitalizacije z javno-zasebnim partnerstvom. Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce. Pri izgradnji novih stanovanjskih sosesk naj se predvidi podzemne garaže z zadostnim številom parkirnih mest.

Zadostno število parkirnih mest (predvsem podzemne garaže) je treba zagotoviti znotraj na novo vzpostavljenih programskih jeder ter ob pomembnih funkcijskih jedrih (upravni center, športni park Domžale, Vir, Radomlje, urbano vozlišče znanj, potniški terminal,…).

S širitvijo stanovanjskih površin in večjim številom prebivalcev, se bodo potrebe po parkirnih mestih še povečevale. Posebej pomembno je, da se parkirišča zagotovijo na predvidenih območjih širitve.

Urejene parkovne površine in zelenice se v strnjenem mestnem prostoru ne namenja za parkiranje.

Seveda pa je pri vsem tem ključni cilj razvoja mesta predvsem osrednjega dela ta, da bo motoriziran promet upadel na račun javnih prometnih sredstev ter kolesarskih in pešpoti. S tem naj bi se zmanjšalo število avtomobilov v središču in s tem potreba po površinah za parkiranje.

I.4.7 Umirjanje prometa

Pojem umirjanje prometa je povezan z večjo vlogo bivalne funkcije cest. Ta se kaže v vizualni privlačnosti cest, boljši orientaciji, v možnosti gibanja, izvajanja raznih dejavnosti in dela na cestah, ob njih ter v ustvarjanju prijetnejše mikroklime. Na ta način naj bi prometnice dobile prijaznejši videz ter postale povezovalni in ne ločevalni element naselja.

Najbolj uporabljen način umirjanja prometa so v Domžalah grbine, ki so uporabljene prepogosto oziroma bi na mnogih mestih lahko uporabili druge oblike umirjanja prometa. Predvsem je zelo učinkovito umirjanje prometa z zožanjem širine cestišča, kar bi omogočilo tudi širitve ali vzpostavitev površin za pešca in kolesarja. Izrazito preširoka je tako nekdanja magistrala, kjer cestni profil s prekategorizacijo ceste v regionalno cesto 2. reda ni bil izveden. Zožanje cestišča bi bilo mogoče še na odsekih nekaterih povezovalnih cestah. Zožanje profila oz. uvedba pasu za kolesarja na cestišču bi bilo mogoče tudi ob zmanjšanju omejitve hitrosti na 30 km/h.

Umirjanje prometa je mogoče zagotoviti tudi s strukturo tlakov, kar je pomembno predvsem v mestnem središču (na Ljubljanski cesti od Karantanske do Kamniške ceste in Kolodvorski cesti), lahko pa tudi v programskih jedrih. Posebno pozornost je smiselno nameniti tudi vaškemu območju Študa in Prešernovi cesti v Radomljah.

Na glavnih, regionalnih in mestnih napajalnih cestah naj se promet, kjer je to potrebno, umirja s krožnimi križišči.


Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja 51 / 86

I.5 KONCEPT URBANISTIČNEGA IN ARHITEKTURNEGA OBLIKOVANJA

Domžale ležijo ob Kamniški Bistrici, sredi kmetijsko intenzivne ravninske krajine. Skupaj s Kamnikom tvorijo pomembno urbano zaledje Ljubljane z odlično prometno lego, saj ležijo na križišču državnih in krajevnih prometnih tokov.

Pred izgradnjo železniške proge so imele Domžale podobo vasi, ki jo je sestavljalo nekaj raztresenih kmetij. Z uvedbo železnice je območje postalo zanimivo za industrijo, obrt in s tem povezano poselitev. Razvoj industrializacije in izgradnja železnice sta v prostor prinesla številne spremembe. Množica novih delavnih mest in nedonosnost kmetijstva sta povzročila prestrukturiranje prebivalstva, deagrarizacijo področja in s tem rast Domžal. Poselitev je ohranila orientiranost k prometnicam, pojavila se je nova tipologija stavb za delavce in zgoščevanje poselitvene strukture. Kasneje so se v prostoru pojavili novi elementi urbanega prostora kot je stadion, blokovna gradnja v centru Domžal itd.

Domžale so se iz več vasi razvile v izrazito vzdolžno mesto, na kar sta vplivali predvsem Kamniška Bistrica in kasneje železnica, ob katerih se je razvila primarna poselitvena os. Danes to vzdolžnost še naprej ohranja predvsem regionalna cesta Kamnik-Domžale-Dragomelj. Sekundarna poselitvena os se je razvila ob pomembni tranzitni prometnici, regionalni cesti Trzin-Domžale-Dob.

Domžale so oblikovno med najbolj problematičnimi mesti v državi. Rasle so spontano, brez oblikovnih prizadevanj, zaradi česar prevladuje vtis suburbanega, perifernega naselja brez vidnejših znakov mestnosti. Domžale imajo videz razpršenega predmestnega naselja, z nerazpoznavno poselitveno strukturo in posledično slabo orientacijo ter identiteto celotnega mestnega območja. Eden izmed vzrokov za slabo orientacijo je tudi praktično neprekinjena urbana aglomeracija Domžal, ki se danes razteza vse od Štude na jugu do Preserij na severu in obsega tudi nekdanje zaselke in naselja, ki danes nimajo več prepoznavnih mej v prostoru. Urbani trak se nadaljuje še naprej proti severu do Duplice in Kamnika. Mesto prav tako nima izraženega in oblikovanega mestnega jedra, kar vsekakor predstavlja problem v dojemanju naselja kot mesta.

Poseben pečat mestni podobi dajeta hrbtenica zelenega sistema, reka Kamniška Bistrica in gozdnat osamelec Šumberk, vzhodno od centra. Pomembno pa prostor sooblikujejo tudi vodni kanali – mlinščice. Te ključne, prepoznavne strukture je treba ohraniti in nadgraditi v nepogrešljive gradnike mestnega prostora.

Prostorski razvoj Domžal je usmerjen v oblikovanje prepoznavnega, trajnostno naravnanega mesta z visoko kvaliteto bivanja, v slovenskem in širšem prostoru. Z vzpostavitvijo četrti, četrtnih jeder in kakovostno prenovo poselitvene strukture bo dosežen velik del zastavljene naloge. Da bi kar najbolje izkoristili potenciale, uresničili zastavljene cilje in razvojne potrebe je treba pri nadaljnjem razvoju posebno pozornost nameniti naslednjim pomembnim vsebinami za izboljšanje oblikovne podobe mesta:

Pomestenje in zgoščevanje grajene strukture: potrebno bo preoblikovanje obstoječe pozidave in oblikovanje nove, na način da bo le ta pridobila na prepoznavnosti, mestotvornosti ter estetski vrednosti. Posebej je to pomembno ob mestnih vpadnicah in na območjih novo vzpostavljenih četrtnih jeder. V ta namen je treba izkoristiti nekatere neizkoriščene površine znotraj mesta, vzpostaviti zgostitve, zapolnitve, ki naj bodo v četrtnih jedrih izrazito urbanotvorne (višinski poudarki, arhitekturni presežki, kakovostna struktura, pasaže, trgi, parki itd.), odvisno od karakterja četrti, ki ga želimo izpostaviti.

Prepoznavna morfologija/naravna struktura: nujno naj se ohranjajo jasno prepoznavne morfološke značilnosti kot so Zelena os ob Kamniški Bistrici, gozdnata osamelca Šumberk in Homec, umetni kanali milinščice in kmetijske površine na robovih (predvsem med Domžalami in Dobom). Naštete morfološke značilnosti je treba nadgraditi in jih smiselno vključiti v koncept razvoja mesta, ki bo izboljšal kvaliteto bivanja znotraj obravnavanega prostora. V teh območjih je treba varovati ekološko in vizualno pomembne lokacije, ohranjati rekreacijski značaj gozdnih in kmetijskih površin, spodbujati programsko pestrost z urejanjem novih tematskih parkov, poti, izboljševati dostopnost do teh območij ter omejevati pozidavo.

Prepoznavno mesto poslovnih/izobraževalnih/športnih priložnosti: mesto mora graditi na lastni prepoznavnosti, v regiji, državnem prostoru, kakor tudi v širšem evropskem območju. Izkoristiti je treba priložnost razvoja urbanega vozlišča znanj v samem središču mesta in centralnega športnega



parka, ki se bosta navezovala na mestno jedro kot najatraktivnejši prostor mesta, mestne osi v osrednjem delu, progo javnega potniškega prometa, kolesarske in peš poti, Kamniško Bistrico in hrib Šumberk kot kvalitetno zaledje oziroma primestni/parkovni gozd.

Dostopnost do mestnih funkcij: z vzpostavitvijo mestnih predelov (četrti), koncentracijo različnih mestotvornih funkcij znotraj njihovih programskih (četrtnih) jeder in dobrimi povezovalnimi sistemi, ki podpirajo različne prometne sisteme s poudarkom na trajnostnih oblikah prometa (centralni terminal, postajališča javnega potniškega prometa, kolesarske in peš poti) bomo izboljšali dostopnost in povezljivost raličnih mestnih predelov, ki bo ena boljših v širšem prostoru Slovenije.

Javni odprti prostori in povezovalni sistemi: zagotovi se varstvo, sanacija, prenova ter kakovostna programska in oblikovalska nadgradnja omrežja javnega prostora mesta in njegovih povezovalnih struktur. Najkakovostnejše povezovalne strukture grajenega prostora oziroma mestne poteze predstavljajo konstante mestnega razvoja, oblikujejo identiteto mestnega središča in sooblikujejo morfološko strukturo mesta. Poteze kot so mestne osi, mestne vpadnice, železnica, Zelena in Urbana os, mlinščice, hrib Šumberk, športni park, trgi, parki in druge odprte površine ter igrišča v stanovanjskih soseskah so pomembne prvine prepoznavnosti prostora in prostori za prostočasne dejavnosti ter pomembne sestavine kakovostnega bivalnega okolja.

Privlačno mesto za bivanje: omogočiti je treba gradnjo novih stanovanjskih sosesk za različne skupine prebivalcev, z različno strukturo in z visoko kakovostjo bivanja ter urejanje in prenovo obstoječih sosesk in sicer tako objektov kot zelenih in drugih odprtih površin. Vse soseske in praviloma tudi območja družbenih dejavnosti se navežejo na prometne sisteme, zelene površine mesta in njegovega zaledja ter opremijo z infrastrukturo za dnevno oskrbo, s skupnimi programi naselja ter ureditvami skupnih odprtih površin, zelenic in igrišč. Dolgoročno se industrijska območja umakne iz mesta. Zagotovi se celovita prenova mestnega jedra in prenove posameznih delov urbane strukture, ki ne ustrezajo razvojnim potrebam in posodobljeni opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo.

Mestni in četrtni robovi: K prepoznavni mestni strukturi lahko veliko prispevajo tudi jasno določljivi in izraziti robovi, tako zunanji mestni kakor tudi robovi četrti. Robovi naj jasno nakazujejo okvir mesta in četrtne meje, ki pa naj četrti med sabo povezujejo ne ločujejo. Zato je nujno varstvo še ohranjenih in vzpostavitev jasno izraženih mestnih, četrtnih robov in vstopov v mesto.

Usklajena namenska raba prostora: načrtuje se medsebojno dolgoročno usklajena namenska raba prostora, pri kateri bodo stanovanjska območja ustrezno oddeljena od za njih najbolj motečih industrijskih, hkrati pa bodo dosežene najmanjše oddaljenosti do dnevno potrebne oskrbe in zadostna opremljenost s skupnimi in zelenimi površinami meta in stanovanjskih sosesk.

I.5.1 Cilji vzpostavitve kvalitetne mestne podobe (grajena struktura)

Vzpostaviti novo mestno identiteto (vzpostavitev in oblikovanje četrti)

Preoblikovanje centra mesta

Poudariti obstoječe in oblikovati nove pomembne in prepoznavne strukture

Drzno urbanistično in arhitekturno oblikovanje (natečaji, naročniki)

Značajno oblikovani vstopi v mesto

Oblikovanje ulic in mikroambientov – odnos do odprtega javnega prostora

Urbana os in zelena os Kamniška Bistrica

Oblikovna in funkcionalna prenova megastrukture SPB

Četrtna jedra – na njih vezati identiteto mestnih predelov in mesta kot celote

Ohranjanje, varstvo in nadgradnja odprtih zelenih površin in drugih morfoloških značilnosti

Cezure



I.5.2 Struktura pozidave

Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja opredeljuje predvsem strukture in gostote pozidave na območju mesta Domžale. V navezavi z opredeljenimi strukturami so podana tudi oblikovalska izhodišča za razvoj oblikovne podobe naselja in temeljnih oblikovnih potez mesta

Mesto je razdeljeno na več morfoloških enot, razdrobljenih po celotnem obravnavanem prostoru. Večji del naselja predstavljajo površine namenjene stanovanjski dejavnosti, katere strukturo predstavljajo predvsem enodružinske hiše. Drobna struktura enodružinskih hiš je v manjši meri prisotna le na območju ožjega centra in v četrti Jarše, kjer je prevladujoča proizvodna dejavnost s strukturo velikega merila. Območja centralnih dejavnosti so razpršena po celotnem območju obravnave, največja koncentracija pa se nahaja v središču naselja v četrti Center. Tu je izmed vseh četrti opredeljena najbolj raznolika struktura pozidave, od strukture drobnega merila do strukture velikega merila, posebne in posamične strukture. Med vsemi omenjenimi strukturami je na določenih mestih še deloma prepoznavna tradicionalna struktura pozidave.

Za Domžale je značilna dokaj razdrobljena struktura pozidave, tako se v posameznih četrtnih območjih pojavljajo različne strukture in gostote pozidave. Zaradi razdrobljenosti dejavnosti in struktur pozidave bo koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja z opredeljenimi strukturami pozidave podrobneje opredeljen na nivoju četrti. Na tem mestu bo obravnavana bolj splošna oziroma generalna razporeditev različnih struktur in gostot pozidave.

Urbanistično naj se mesto razvija v skladu z naravnimi danostmi in omejitvami ter ob upoštevanju obstoječih potencialov v prostoru. Predlog strukture in gostote pozidave znotraj urbanističnega načrta Domžale sestavlja 6 temeljnih struktur pozidave: tradicionalna struktura v nekaterih mestnih predelih, struktura drobnega merila – pretežno stanovanjska enodružinska gradnja, struktura srednjega merila - objekti javnega značaja, poslovni, družbeni in trgovski objekti, hoteli ter večstanovanjski objekti, struktura velikega merila – proizvodni in poslovni objekti, posebna struktura – megastruktura SPB, posamična struktura – prostorske dominante.

Slika 17: Predlog gostote pozidave in prostorskih smeri Slika 18: Predlog strukture pozidave



Mesto nima starega mestnega jedra, od peščice večjih trških hiš so se ohranile le redke. Na nekaterih mestih je še razpoznavna prvotna vaška zasnova s posameznimi ohranjenimi kmetijami. V Domžalah se je tradicionalna struktura pozidave delno ohranila v prvotnih vaseh, Študa, Stob, Podrečje, Spodnje in Srednje Jarše, Preserje, Radomlje. Iz oblikovno arhitekturnega vidika so stara jedra oziroma območja tradicionalne strukture pozidave dokaj neprepoznavna in v nasprotju s starimi jedri v nekaterih drugih naseljih ne predstavljajo prepoznavne poselitvene strukture, ki bi učinkovito gradila identiteto mesta.

Kljub temu je treba tradicionalno strukturo pozidave ohranjati kot kakovostno poselitveno strukturo, ki naj se ohranja, prenavlja ter dopolnjuje skladno z načeli varstva in razvoja kulturne dediščine pa tudi v skladu z razvojnimi zahtevami sodobnega časa. Območja tradicionalne strukture pozidave je treba likovno izboljšati in ponovno oživiti ob spoštovanju obstoječih višinskih gabaritov in stavbnih črt.

Posebno pozornost se nameni prepoznavnemu staremu jedru Stob ter skladnemu oblikovanju osrednje osi – Ljubljanske ceste, ki je ključna nosilka vaške, tradicionalne podobe mesta.

Območje, ki prispeva določeno prepoznavnost mesta, je območje tradicionalne poselitvene strukture Stob in deloma Študa. Znotraj teh območij, predvsem znotraj starega jedra Stoba, je potrebno umeščati pestrejše dejavnosti ter še ohranjena jedra vizualno in programsko izraziti v prostoru. Urediti je treba omrežje odprtih javnih površin in poti, ki jih medsebojno povezujejo.

Struktura drobnega merila

Območja enodružinske gradnje predstavljajo strukturo drobnega merila, ki je tudi najobsežnejša poselitvena struktura znotraj obravnavanega prostora. Del teh območij je bil načrtovan z izvedbenimi prostorskimi načrti (zazidalnimi načrti), precejšnji del območij pa s splošnimi določili prostorskih ureditvenih pogojev. Za vsa območja enodružinske gradnje je značilna monotonost poselitve, neprepoznavnost, nizka gostota pozidave in neekonomična izraba površin, pomanjkanje odprtih javnih površin, oskrbnih, družbenih dejavnosti in pogosto neustrezno oblikovani cestni profili ter preslabo povezano omrežje javnih cest (slepe ulice). Te površine so pogosto mono-funkcionalane, monotone in povzročajo velike količine prometa, posebno z osebnimi avtomobili.

V smislu izkoriščenosti in ekonomičnosti načrtovanja prostora je v mestni prostor bolje umeščati vrstne hiše ali vsaj dvojčke. Ta poselitvena struktura še vedno omogoča individualnost, intimnost prebivalcem z boljšim izkoristkom prostora, ki se ga ob tem nameni odprtim javnim površinam in urejenim povezovalnim sistemom. V mestu je opredeljenih nekaj obstoječih območij omenjene pozidave, vendar je le te absolutno premalo in jo je treba umeščati na območja, kjer je potrebno ohranjati nizko gostoto pozidave in objekte nizkih višin.

Novejše stanovanjske soseske enodružinskih hiš nastajajo predvsem na območju četrti Jarše in Rodica. Četrtna območja Rodica, Jarše, Radomlje, Preserje in deloma Vir predstavljajo nove razvojne površine mesta z vidika stanovanjske dejavnosti, kamor se v večji meri umešča strukturo drobnega merila.

Nekateri mestni predeli kot npr. Stob ali Center so dokaj strnjeno poseljene, tako da znotraj njih ni več možnosti za razvoj oskrbne in družbene infrastrukture, razen z prenovo objektov, ravno tako nastajajo problemi z mirujočim prometom in prometnimi površinami. Znotraj enot manjkajo tudi skupne zelene površine in na sploh orientacijske točke. Kjer je le mogoče je treba načrtovati odprte zelene in druge javne površine, centralne dejavnosti ter povezave na ključne povezovalne sisteme mesta. V monotono strukturo enodružinskih hiš je treba vnesti zelene cezure in urbane intervencije, višinske ali oblikovne dominante, odvisno od značaja četrti.

Na obravnavana območja se umešča strukturo drobnega merila, kjer je smiselno vrstne hiše in drugo bolj strnjeno pozidavo drobnega merila. Objekti morajo biti nižjih gabaritov(P+M, P+1). Oblikovanje objektov naj temelji na vnosu kakovostnih materialov in oblik v sodobno načrtovano strukturo, ob spoštovanju karakterja četrti. Ob aktiviranju razvojnih površin, praviloma v četrtnih jedrih, je potrebno strukturo oblikovati na način, da tvorijo svoje zaključene enote z ustrezno orientacijo v prostoru. Na območja naj se umešča dovolj zelenih in javnih površin, ki bodo precej enolično strukturo enodružinske gradnje ustrezno definirale navznoter. Ob tem pa je potrebno vse enote kvalitetno navezati na mestni sistem zelenih in javnih površin ter na vsa območja oskrbe in družbenih dejavnosti.

Struktura srednjega merila

V mestu Domžale je struktura srednjega merila definirana v večjem delu četrti Center v obliki večstanovanjske gradnje ter na območjih centralnih dejavnosti, ki pa so dokaj razpršene po celotnem obravnavanem prostoru.



Območja večstanovanjske gradnje predstavljajo strukturo pozidave srednjega merila. Največja koncentracija stanovanjskih blokov večjih višin je v središču mesta, na obeh straneh Ljubljanske ceste (SPB, Matije Tomca, ob Policiji), ob Miklošičevi ulici, ob Slamnikarski ulici (Krizant), ob Ulici Nikola Tesla (Bistra), ob Ulici Simona Jenka. To območje je skoraj popolnoma izkoriščeno in umeščanje novih večstanovanjskih objektov ni mogoče. Posamezni večstanovanjski bloki se nahajajo še ob Krakovski ulici, ob Savski ulici, v Stobu, na Rodici, v centru Radomelj, na Viru.

Obstoječi objekti večstanovanjske gradnje predstavljajo najvišje strukture v mestu in s tem gradijo mestno identiteto, vendar trenutno ni zadovoljivo njihovo materialno stanje in urbana podoba. Predvsem je problematična podoba parterja, kar je neposredno povezano tudi z neurejenim lastništvom funkcionalnih zemljišč večstanovanjskih kompleksov. Oblikovno prenovo teh objektov bi bilo mogoče združiti z nujno energetsko prenovo in prenovo parterja ter površin za mirujoči promet, kar bi bilo moč izvesti z organiziranim projektom javno zasebnega partnerstva.

Oblikovanje območij večstanovanjske gradnje naj bo sodobno s poudarkom na oblikovni in funkcionalni prenovi objektov in ohranjanju zelenih površin v okolici. Pozornost je potrebno nameniti ohranjanju in vzpostavljanju predvsem javnih oziroma izjemoma zasebnih vendar skupno dostopnih odprtih površin ter njihovo povezavo v sistem javnih in zelenih površin mesta. Parkirne površine naj se ne umeščajo na nivo terena, ta območja morajo ostati del zelenih in javnih površin mesta.

V strukturo srednjega merila so umeščeni tudi vila bloki, za katere je značilno, da združujejo kakovost bivanja v lastni hiši z vrtom in prednosti bivanja v večstanovanjski hiši s skupnimi prostori in skupnim vzdrževanjem in s tem nižjimi skupnimi stroški. Vila blok ponuja prostorna in kakovostna stanovanja v mirnih soseskah bogatih z zelenjem znotraj strnjene mestne zidave. Omenjeno tipologijo stavb bi bilo smiselno umeščati na še nepozidane stavbne površine znotraj urbanističnega načrta, saj ta pozidava omogoča višjo kvaliteto bivanja ob večji izkoriščenosti prostora in večjem deležu skupnih površin.

Slika 19: Primer vila blok

Zgoščevanje poselitve je predvideno predvsem znotraj novih programskih jeder z mešano rabo površin, poleg gostejše stanovanjske pozidave različnih višin, tudi centralne, poslovne in rekreacijske površine, s točno določenimi usmeritvami.

Nova območja večstanovanjskih objektov se tako umeščajo predvsem v na novo vzpostavljena programska jedra oziroma izjemoma na območjih prenove degradiranih območij, če je na ta način mogoče zagotavljati rentabilnost prenove območij, ki je v javnem interesu..

Struktura srednjega merila se v obliki objektov z javnimi funkcijami pojavlja tudi v zaokroženih območjih centralnih dejavnosti, kot so območja šol in vrtcev, oskrbnih in družbenih dejavnosti, upravnih in zdravstvenih aktivnosti itd. Ta območja v prostoru bolj ali manj predstavljajo tudi določene prostorske dominante in



sooblikujejo mestno podobo. Pri umeščanju novih objektov z javnimi funkcijami moramo posebno pozornost nameniti oblikovanju in podobi le teh, njihovi umeščenosti v prostor in komunikaciji z okoliškimi objekti in praznim prostorom. Na ta način, z objekti, ki so lahko bolj svobodno oblikovani in manj uniformirani, lahko pomembno izboljšamo strukturo in prepoznavnost mesta.

Centralne dejavnosti so najbolj zastopane in zgoščene ob Ljubljanski in Karantanski cesti v centru mesta. Preostale enote centralnih dejavnosti so razpršene po celotnem območju urbanističnega načrta, praviloma znotraj na novo vzpostavljenih četrtnih jeder. Na novo umeščena struktura znotraj posameznega programskega jedra je odvisna predvsem od značaja četrtnega območja in se tako giblje od nizkih do visokih objektov, od stolpičev do vila blokov in drugih. Obstoječa struktura srednjega merila je različnih kakovosti, vendar se praviloma ohranja in prenavlja v skladu s prostorskimi in oblikovnimi usmeritvami podrobnejšega izvedbenega dela urbanističnega načrta.

Centralna plaza s pripadajočimi objekti je najpomembnejše območje centralnih dejavnosti, vitalnih funkcij mesta, ki se nahaja v središču mesta, znotraj mestnega predela Center, in sicer ob predvideni tržno-promenadni osi. Na območju naj se nadgrajuje struktura srednjega merila v obliki zelo reprezentativnih objektov (izobraževalno središče, urbano vozlišče znanj, upravni center, zdravstveni dom, dom starostnikov). Ti objekti naj se po oblikovanju razlikujejo med seboj, vendar pa naj ima vsak svojo identiteto v skladu z njegovo funkcijo. Ker je območje že deloma pozidano, je treba posebej paziti na umestitev in podobo novih objektov, saj bi z nepremišljenim načrtovanjem lahko uničili sedanjo identiteto posameznega objekta ali območja. Objekti morajo biti višinsko omejeni, saj ne smejo predstavljati novih višinskih dominant oz. konkurirati obstoječi najpomembnejši veduti mesta-objektu SPB. Ključni element predvidenega novega centra mesta – centralne plaze je osrednja zelena os oziroma nova tržno-promenadna os. Vsi objekti morajo biti oblikovani in orientirani v skladu s to pomembno prečno povezavo.

Struktura velikega merila

Na območju poslovnih dejavnosti se prepletajo različne strukture srednjega in velikega merila ter tudi posebne strukture in prostorske dominante. Večji del strukture na proizvodnih območjih pa predstavlja struktura velikega merila. Znotraj urbanističnega načrta je ta struktura, predvsem v obliki industrijskih in deloma poslovnih objektov, definirana na vseh proizvodnih območjih, kakor tudi na nekaterih območjih centralnih dejavnosti. Območja velikega merila se nahajajo v osrednjih območjih mesta oziroma v gospodarskih in industrijskih conah. Takšna umestitev je posledica preteklega razvoja mesta, ki se je usmerjalo v razvoj industrije, stanovanjska gradnja pa se je skozi čas širila okrog industrijskih površin, ki so bila v preteklosti na robovih mesta.

Tako se struktura velikega merila v obliki velikih industrijskih objektov pojavlja predvsem na območju papirnice Količevo, kemične industrije Helios in Tosame. Vsa ta območja so zaprta, zaključena in ločena od ostale poselitvene strukture s katero komunicirajo le na vstopnih in deloma robnih območjih. Prav na mejah se pokažejo problemi te strukture znotraj mesta (razna onesnaženja, nevarnosti, vizualno in programsko moteče dejavnosti, neprehodnost – zaprtost območja, velika razlika v strukturi…). Dolgoročno bi bilo ta območja smiselno preseliti iz območja mesta v za to namenjene gospodarske cone v okolici mesta Domžal (predvsem cone Želodnik in Ihan).

Večji industrijski objekti, velikih tlorisnih površin praviloma niso visoki, razen Silosa na Viru, ki je zaradi svoje višine pomembna grajena dominanta prostora.

Trenutno je nujno saniranje mejnih, robnih območij industrijskih površin, predvsem tistih, ki mejijo na mestne ceste in stanovanjske soseske. Tu je potrebno zagotoviti oblikovno in programsko sanacijo; postavitev drevoredov in oblikovanje vmesnih cezur z zasaditvijo, kakovostno oblikovanje urbane opreme prostora, oblikovanje mestotvornih potez vzdolž pomembnih cest s postavitvijo novih ali prestrukturiranjem in obnovo obstoječih struktur, skratka pomestenje fasad industrijskih con.

V sklop strukture velikega merila spadajo še večji poslovni objekti, kateri so opredeljeni na območju Induplati v Jaršah, območju Leka, ob Šaranovičevi cesti in ob avtocestnem vstopu v Zaborštu. Za ta območja je, za razliko od zgoraj opisovanih, značilna njihova odprtost, saj vsebujejo razne dejavnosti, ki morajo biti dostopne širšemu krogu ljudi (trgovski kompleksi, poslovni objekti…). Zaradi tega morajo biti zelo dobro navezane na povezovalne sisteme mesta ter privlačno urejene z odprtimi javnimi površinami (mikroambienti, parkirišča,…). Ta območja pomembno sooblikujejo oblikovno in mentalno podobo mesta, zato je pri njihovem snovanju in obnovi potrebna odgovornost in pozornost. Njihovo oblikovanje je odvisno predvsem od umeščenih dejavnosti in lokacije na kateri se nahajajo.



Trgovsko-poslovno območje ob Šaranovičevi cesti je območje mešane strukture in sicer strukture velikega in srednjega merila, predvsem v obliki trgovskih centrov, poslovnih objektov in delavnic. Ker je območje v neposredni bližini jedra mesta, se takšna struktura umešča tudi v prihodnje. Pozornost je potrebno nameniti robnim območjem, predvsem območjem, ki mejijo na Šaranovičevo cesto, saj se le ta območja ureja v skladu s celostnim konceptom prometnice. Oblikovanje objektov je potrebno prilagoditi bolj mestni podobi.

Območje Induplati – poslovna cona Jarše je najnovejša gospodarska cona v Domžalah. Območje zaznamuje mešana struktura dejavnosti, pri čemer pa prevladujejo trgovske dejavnosti, medtem ko so proizvodne dejavnosti prisotne v omejenem obsegu in niso okoljsko problematične. Tako predstavlja cona dobro programsko vez med območjem Preserij in Jarš, ki bo dokončno vzpostavljen z izgradnjo podaljška Ceste Petra Majdiča do Kamniške ceste in izgradnjo mostu preko Pšate. Struktura velikosti objektov, programska zasnova, velikost gradbenih parcel in oblikovanje cestnih profilov je ustrezno in predstavlja primer dobrega načrtovanja v zadnjem obdobju.

Mestni predel Zaboršt je trenutno pozidan le v manjšem obsegu in sicer s strukturo drobnega merila, ki na to območje ne sodi, razen v pas ob Kamniški Bistrici. Ker območje leži neposredno ob pomembnem vstopu v mesto se na območje umešča struktura srednjega in velikega merila. Predvsem neposredno ob avtocestnem priključku naj se umesti večje objektov nekoliko višjih gabaritov, na ta način bo grajena struktura vidna iz avtoceste in bo nakazovala pomemben dogodek oziroma karakterizirala vstop v mesto. Objekti ob vstopu morajo imeti poudarjeno simbolno in estetsko vrednost in naj bodo reprezentativni v tem prostoru. Ne smejo pa predstavljati prostorskih dominant za celotno območje mesta, ampak le dominanto ob vstopu v mestu. Oblikovanje objektov naj sloni na sodobnih načelih s poudarkom na reprezentativni funkciji poslovnega območja.

Posebna struktura

Objekt SPB predstavlja posebno megastrukturo in je tudi najpomembnejša dominanta mesta. Zaradi svoje višine in velikosti je tudi pomembna tvorka vedut v okolici, predvsem iz smeri Mengeškega polja. Hkrati pa je ena redkih struktur, ki nagovarja k temu, da so Domžale veliko in pomembno mesto.

Objekt je nujno potreben oblikovne in funkcionalne obnove (fasade, pasaže, vstopi, itd.), vendar pa naj tudi s prenovo v celoti ohrani velikopoteznost in ambicioznost projekta.

Slika 20: Objekt SPB Posamična struktura

Poleg vseh zgoraj omenjenih struktur je na območju Domžal opazna še posamična struktura, posamezne zgodovinske prostorske dominante, sakralni objekti, skratka prepoznavne grajene prostorske dominante.

V to kategorijo prav gotovo spada tudi objekt SPB, ki pa je zaradi svoje specifičnosti opisan že v poglavju ''posebna struktura''.

Ena vidnejših in pomembnejših dominant je silos pri Tosami. Kljub njegovemu negativnemu videzu predstavlja ta prostorska dominanta priložnost za oblikovno in funkcionalno prenovo.

Drugi dve pomembni prostorski dominanti sta dimnika iz časa razcveta slamnikarske industrije v mestu. Eden se nahaja pri objektu Univerzale in drugi ob trgovskem centru ob Kopališki cesti. Slednji je že vključen v



kompleks trgovskega centra kot prezentacija kulturne dediščine. Tudi dimnik v kompleksu Univerzale je potrebno smiselno vključiti v zasnovo in razvoj mesta znanja in tehnične dediščine.

Višinske dominantne predstavljajo tudi 3 bloki na Ulici Matije Tomca v centru mesta.

Trenutno je v izgradnji tudi nov medgeneracijski center ob Kamniški Bistrici na severni meji športnega parka, ki bo s svojo lokacijo in višino predstavljal novo prostorsko dominanto tega dela mesta. Objekt je sodobno oblikovan. Ker bodo programi, predvsem v parterju tudi javnega značaja in zaradi pomembne lokacije objekta gre za pomemben poseg v oblikovni prenovi mesta.

Na isti lokaciji je načrtovana tudi izgradnja vzhodne tribune nogometnega stadiona, s čimer bo zaključen projekt tega dela športnega parka. Tribuna mora biti oblikovno skladno z že izgrajeno zahodno tribuno, hkrati pa mora poudariti pomembnost športnega objekta za podobo mesta. Hkrati z izgradnjo omenjenih objektov (medgeneracijski center, vzhodna tribuna) je potrebno odstraniti in ustrezno nadomestiti povsem neprimerno ograjo okrog nogometnega stadiona.

Slika 21: Stolpnice na Ulici Matije Tomca Slika 22: Trgovski center in Knjižnica Domžale

Prav tako so pomembne tudi cerkve oziroma cerkveni zvoniki, čeprav so precej nižje od zgoraj naštetih dominant. Ena se nahaja ob pokopališču v Stobu, druga na Grobljah v Rodici, tretja z sodobnejšo zasnovo na Viru in četrta v Radomljah.

Združen Koncept: V središču mesta se predvsem ohranjajo sedanja struktura in morfologija pozidave, namenska raba objektov ter obseg in namembnost odprtih površin. Pomembna je predvsem prenova parterja, javnih in skupnih površin, ki naj s tlakovanji, osvetlitvami, urbano opremo, ozelenitvami, ipd. poudari mestnost tega območja. Razvojne površine so dokaj enakomerno razporejene po celotnem mestu, namenjene pa so različnim dejavnostim od stanovanjske in centralnih, do območij zelenih površin in posebnih območij. Znotraj mestne strukture ne načrtujemo novih območij namenjenih proizvodni dejavnosti. V četrti center bodo še naprej prisotne najbolj raznolike strukture pozidave, medtem ko bodo ostale četrti vsebovale bolj enakomerno strukturo. Tako npr. v četrti Jarše prevladuje struktura velikega merila v obliki večjih industrijskih in poslovnih objektov. Za četrt Radomlje Preserje je značilna drobna struktura pozidave z enodružinskimi hišami in bolj vaška podoba. Podobno velja za Študo, ob tem da ima ta četrt prepoznaven športni park in večje osrednje območje, kjer se prepletajo centralne dejavnosti in zelene površine.

I.5.3 Elementi oblikovne podobe mesta

S prostorskim načrtovanjem je treba zagotavljati skladno oblikovno podobo mesta, tako da bo pri prenovah in novogradnjah zagotovljeno doseganje kakovostne mestne podobe, merila in krajinskega okvirja mesta, prenova in sanacija razvrednotenih objektov, ohranjanje obstoječe ter ustvarjanje nove kakovostne arhitekturne in krajinske prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi naravnimi in grajenimi kakovostmi prostora. Z izboljšanjem strukture pozidave in oblikovno prenovo bomo izboljšali prepoznavnost mesta ter orientacijo v njem. Vso kakovostno in prepoznavno strukturo je potrebno ohranjati ter jo tako vizualno kot tudi programsko izraziti v prostoru - vključiti v zeleni sistem naselja.



Prepoznavnost in oblikovno podobo mesta gradijo naslednji elementi:

I.5.3.1 Povezovalni sistemi Zelena os ob Kamniški Bistrici je vsekakor najpomembnejša vzdolžna rekreativna povezava znotraj mesta, preko katere sta povezani tudi dve ključni mesti tega prostora – Domžale in Kamnik. Zelena os Kamniške Bistrice daje mestu poseben pečat in veliko prispeva k višji kvaliteti bivanja in vsemu kar je s tem povezano (prepoznavnost, trajnostne povezave, zeleni sistem, narava v mestu,…). Pas ob reki je treba obvarovati pred pozidavo in ostalimi razvrednotenji ter celotno potezo ustrezno ter privlačno urediti.

Urbana os je še ena povezava, vzporedna zgoraj omenjeni Zeleni osi, ki pa ima za razliko od osi ob Kamniški Bistrici bolj urban, mestni značaj. Urbana os bo z varno mestno potjo povezovala mestne atrakcije, kot so različne centralne funkcije, izobraževalne ustanove, trgi, parki, poslovne dejavnosti itd. Celotna poteza mora biti urejena na način, ki bo prijazen pešcu in kolesarju, kar pomeni da je treba vzpostaviti ustrezen cestni profil ter privlačno urejene mikroambiente ob poti.

Pot tehnične dediščine bom izpeljali po levem bregu Kamniške Bistrici v večjem delu ob umetnem kanalu Virske mlinščice. Pot bo povezovala nekatere ostanke tehnoloških, inovativnih rešitev iz preteklosti in današnje dosežke ter inovativne projekte za prihodnost. Atrakcije bo v večji meri povezovala mlinščica kot odraz in gonilo industrijskega in tehnološkega napredka v preteklosti. Na pot bodo v največji možni meri vezana uspešna in inovativna podjetja, ostanki mlinov in žag, urbano vozlišče znanj… in park tehnične dediščine, ki bo osvetlil prelomne tehnološke preboje v zgodovini mesta ter orisal znanstvene, tehnološke in trajnostne projekte za prihodnost.

Šaranovičeva cesta je ključna cestna prečna povezava na katero sta pripeta dva pomembna vstopa v mestno strukturo in ob kateri so od križišča s Kamniško cesto in do križišča s Koliško cesto razporejeni višji, oblikovno dovršeni in inovativni objekti s storitvenimi in oskrbnimi dejavnostmi. Zahodni del ceste od križišča s Kamniško do križišča z Ljubljansko cesto naj ostane (razen zahodnega vstopa v Stobu) obsajen (robovi naj bodo vegetacijski), saj cesto na tem mestu obdajajo izključno enodružinske hiše katere ne predstavljajo interesnih območij. S tem ukrepom pa bo na pomembnosti pridobil tudi eden izmed primarnih vstopov v mesto, na križišču s Kamniško cesto, saj se bodo pri vožnji iz smeri Trzina šele tu odprli pogledi na mestno strukturo, predvsem SPB, nov terminal, večstanovanjske bloke ter na Kamniško Savinjske Alpe. Vzhodni del ceste je treba preoblikovati v pomembno poslovno cesto tranzitnega značaja, ki ima čim manj uvozov, urejene varne prehode, obojestranski pločnik in kolesarko stezo za daljinske povezave (povezava z Ljubljano).

Kamniška cesta je prav tako pomembna strukturna os bolj tranzitnega značaja, ki naj bo v prvi vrsti namenjena motoriziranemu prometu. Kot pomembna cestna povezava v smeri sever jug, naj se kjer je to še mogoče nadgradi v potezo s pestrimi storitvenimi, oskrbnimi in obrtnimi dejavnostmi. Zgostitve dejavnosti naj se veže na predvidena železniška postajališča in prečne povezave. Vzdolž ceste je treba zagotoviti pločnike, kolesarsko stezo ter varne prehode predvsem na mestih železniških postajališč.

Osi v četrti Center:

Osi v četrti Center so pomembne za celotno mesto, saj je to četrt z vsemi najpomembnejšimi vitalnimi funkcijami mesta. V samem središču mesta se nakazuje sistem glavnih osi in njihovih stičišč. S pomočjo oblikovne in funkcijske prenove, povezanosti v enovit sistem preko obstoječih in na novo vzpostavljenih mikroambientov, bodo ti pomembni orientacijski elementi postali ključni gradniki prepoznavnosti in strukturne skladnosti obravnavanega prostora. V središču mesta so prepoznane tri ključne mestne osi oziroma njihovi nastavki.

Poslovno-trgovska os je pomembna nosilka javnega življenja, bivanjske kakovosti, oblikovne in mentalne podobe mesta. Potrebno jo je programsko in oblikovno nadgraditi in jo s tem bolj izraziti v prostoru. Z zasaditvami, urejenimi mikroambienti in pločniki bo postala bolj privlačna za pešce in kolesarje. Ob njej so nanizani poslovni programi v pritličnem delu večstanovanskih objektov, trgovski programi ter storitveni programi. Za celotno potezo se predvidi javni natečaj.

Zgodovinsko-kulturna os izkazuje edino še izraženo zgodovinsko strukturo v mestu in jo je tudi z umeščanjem dejavnosti potrebno oživiti ter vključiti v mestni sistem oziroma mestno jedro. Os-cesta skozi Stob, ki je posebej privlačna zaradi prepleta kulturnih, poslovnih in upravnih funkcij in še prepoznavne tradicionalne strukture je potrebna delne prenove, predvsem jo je potrebno prilagoditi



pešcu in kolesarju. Os naj bo oblikovana umirjeno in skladna z obstoječo tradicionalno strukturo poselitve.

Nova tržno-promenadna os bo povezovala ključne mestne točke kot so Šumberk, Kamniška Bistrica, urbano vozlišče znanj na območju Univerzale in vitalni del mesta. Pomembna prečna os bo oblikovana v široko parkovno-tržno potezo, ki bo namenjena izključno pešcu in bo funkcijsko ter oblikovno povezovala glavne gradnike prostora, centralne dejavnosti. Tako bo postala družabni in povezovalni prostor prebivalcev s tem pa dvignila kakovost bivanja v mestu.

I.5.3.2 Nova struktura mesta in urbane intervencije Vzpostavitev mestnih predelov (četrti) in predvsem programskih (četrtnih) jeder je ključnega pomena za izboljšanje prepoznavnosti, dostopnosti ter strukturiranosti po večini monotonega mestnega tkiva. Na neizkoriščenih in degradiranih površinah znotraj četrtnih območij je treba oblikovati zaključena območja (jedra) v katerih bodo prisotne tako javne odprte površine kot specifični objekti namenjeni centralnim in stanovanjski dejavnosti. Zasnova četrtnega jedra se mora funkcionalno, programsko in oblikovno prilagajati celotni četrti s specifičnim značajem in potrebami.

V mestu je treba nujno oblikovati prepoznaven center, ki bo izboljšal identiteto celotnega mesta ter služil vsem prebivalcem in obiskovalcem Domžal. Tako se naj znotraj četrti Center še posebno pozornost nameni Ljubljanski cesti, novi Tržno-promenadni osi, predvidenemu potniškemu terminalu, javnim in reprezentativnim objektom ter povezavam znotraj in med četrtmi. Prepoznaven center mesta bodo tvorile mestne osi, dobro oblikovani vstopi, Upravni center, Urbano vozlišče znanj in sodobno zasnovan trgovski center, potniški terminal in mnoge centralne funkcije v kvalitetnih in arhitekturno dovršenih objektih.

Nov upravni center (občinska uprava) je predviden v ožjem centru mesta, na stičišču treh mestnih osi, kar mu še dodatno zvišuje njegovo pomembnost. Arhitekturno mora biti nova stavba ali več stavb občinske uprave med najuglednejšimi in oblikovno dovršenimi, prepoznavnimi objekti v mestu, saj bo le tako nakazovala na pomembnost lokacije. Kljub bistveni vlogi, naj objekt ne predstavlja višinske, ampak oblikovno dominanto. Celoten okoliš naj se celostno oblikovno uredi. Posebno pozornost bomo namenili oblikovanju in oživitvi tržno-parkovnega javnega prostora in drugih mikroambientalnih prostorov ob novi Tržno-promenadni osi in stičišču vseh treh mestnih osi.

Urbano vozlišče znanj predstavlja centralno območje izobraževanja in tehnološkega razvoja, ki bo pomembno prispevalo k identiteti in prepoznavnosti mesta kot ''mesta znanja'' ter regeneraciji centralnega mestnega predela. Vozlišče znanj naj se razvije v moderen, prepoznaven in specifičen mestni predel, ki bo čim bolje povezan z življenjem mesta. Vanj se umeščajo oblikovno dovršeni objekti z izobraževalno-podjetniškimi in tehnološkimi vsebinami kot so npr. kongresni center, visoka šola, park tehnične dediščine… Vozlišče znanj mora biti trajnostno naravnano in s tem seveda dobro povezano s predvidenim potniškim terminalom in drugimi trajnostnimi povezavami v mestu.

Potniški terminal bo postal na novo ustvarjen element oblikovne podobe mesta. Predviden terminal bo umeščen severno od objekta SPB in bo tako zaključeval center ter sooblikoval najpomembnejši vstop v mesto. Omenjeno območje vključuje nov potniški terminal, večje parkirišče namenjeno sistemu »PP« (Parkiraj+Pelji, Park&Ride), izposojevalnico koles, itn.

Centralno območje športa/športni park je še eno pomembno središče oziroma specifičen mestni predel, ki bo v mestu gradil prepoznavnost in izboljševal kvaliteto bivanja. Nahaja se južno od Urbanega vozlišča znanj, neposredno ob Kamniški Bistrici in ima ustrezno načrtovane površine za razvoj. Kot ključno območje športa in rekreacije, mora biti posebej dobro navezano na povezovalne sistema, predvsem Zeleno os, Urbano os in mestni potniški promet. Celotno območje naj bo oblikovno dovršeno, privlačno za uporabnike in opremljeno s peš potmi, kolesarskimi potmi, pločniki in kakovostno, estetsko urbano opremo. Ključni bodoči objekt tega območja je nova večnamenska športna dvorana.

Poleg zgoraj omenjenih specifičnih vozlišč je treba omeniti še sodobno zasnovan trgovski center, srednješolski center z gimnazijo in medgeneracijski center Bistrica ter prometni poligon in zimsko rekreativni center, ki pa se nahajata na robu meje urbanističnega načrta Domžale. Vsa ta programska vozlišča prav tako vnašajo prepoznavnost in programsko različnost v urbano strukturo.

Vstopne mestne točke naj se v skladu z njihovimi identitetami in koncepti razvije v prepoznavni mestni element, s čimer bomo dosegli tudi prepoznavnost strukture in posledično boljšo orientacijo. V mestu brez



oziroma z redkimi izrazitimi vidnimi poudarki, z monotono in površinsko dokaj obsežno poselitveno strukturo in s tem slabo prepoznavnostjo in orientacijo v prostoru, so oblikovani prometni vstopi ključnega pomena za izboljšanje prostora in njegovih značilnosti. Z vzpostavitvijo ustrezno izraženih mestnih vstopov bo mesto povezano v celoto z jasno nakazanimi okvirji mesta, boljšo prepoznavnostjo in orientacijo.

Nekateri vstopi v mestu so že zastavljeni, vendar niso dovolj izraženi v prostoru, druge pa je potrebno še vzpostaviti ob izgradnji novih prometnic oz. obvoznih cest in izgradnji objektov ob njih. Pomembno je, da se v nadaljnjem načrtovanju vsi opredeljeni vstopi smiselno vključijo v celostno zasnovo mesta.

I.5.3.3 Prepoznavne grajene strukture

Megastruktura SPB je verjetno najbolj prepoznavna, dominantna in specifična grajena struktura v mestu. Arhitektura še danes odraža inovativnost in predvsem megalomanskost, zaradi česar je v sredini nizkih enodružinskih objektov še posebej izstopajoča. Višina in velikost sta tudi glavna gradnika silhuete mesta Domžale, predvsem iz smeri Trzina in Mengša. Objekt je treba ohranjati v obstoječih gabaritih in oblikah, vendar pa je potreben celovite oblikovne in funkcionalne prenove.

Slika 23: Objekt SPB Stob predstavlja najbolj prepoznavno tradicionalno strukturo pozidave z objekti kulturne dediščine. Staro zgodovinsko tkivo je treba likovno izboljšati in ponovno oživiti ob strogem spoštovanju višinskih gabaritov in stavbnih črt. Stavbno dediščino starega jedra je treba obvarovati pred propadanjem, oblikovnim in drugimi razvrednotenji. Prav tako je nujno potrebno ohranjati tradicionalno strukturo pozidave na tem območju, nove posege v prostor pa ustrezno prilagoditi tej strukturi.

Prepoznavni objekti: Nujna je ohranitev zgodovinskih objektov (kulturni dom Franca Bernika, Flerinova lekarna, Menačenkova domačija, Menartova hiša, Univerzale, vila Kurzthaler itd.) ter pripadajočih odprtih javnih površin in njihova vključitev v podobo in identiteto mesta.

Prepoznaven center je ključnega pomena za dojemanje naselja kot večjega mesta. Pomembno je pomestenje strukture znotraj urbanističnega načrta, kar pa še posebej velja za četrt Center, ki trenutno nima izraženega in oblikovanega mestnega jedra. Zaradi specifičnega zgodovinskega razvoja se v mestu nikoli ni razvila osrednja javna površina, ki je v mnogih drugih mestih Slovenije praviloma največja orientacijska točka prostora. V središčnem delu mesta, znotraj četrti Center je treba vzpostaviti prepoznavno mestno jedro s kakovostno osrednjo javno površino in izrazitimi urbanimi strukturami, ki bodo nakazovale težišče mesta in karakter četrti Center.

I.5.3.4 Prepoznavne grajene prostorske dominante Prostorske dominante so ključnega pomena pri dojemanju prostora in orientaciji. S svojo višino in praviloma tudi značilno obliko opozarjajo nase že od daleč. Prostorske dominante so lahko naravne ali grajene ter pozitivne ali negativne.



Pomembna grajena prostorska dominanta, ki sicer trenutno spada v skupino negativnih dominant je silos pri tovarni Tosama. Kljub njegovi slabi ohranjenosti in negativnemu videzu je to prepoznavna struktura mesta, ki jo je treba ohraniti znotraj obstoječih gabaritov, pri čemer je nujna oblikovna in funkcionalna prenova celotnega objekta.

Slika 24: Objekt SPB Drugi dve pomembni prostorski dominanti, dimnika iz časa razcveta slamnikarske industrije v mestu se nahajata pri objektu Univerzale in drugi ob trgovskem centru ob Kopališki cesti. Tudi ti dve dominanti nase opozarjata s svojo višino, specifično obliko in zgodovinsko vrednostjo. Kot takšne naj se jih vključi v koncept mesta.

Manj pomembne dominante, predvsem zaradi nižjih višin, so številne cerkve znotraj meje urbanističnega načrta. Znotraj obravnavanega prostora se nahajajo štiri cerkve (Radomlje, Rodica, Vir, Stob). Cerkve zaradi velike poselitve aglomeracije in drugih pomembnejših dominant ne posebej izstopajo, oziroma niso zelo prepoznavne dominante širšega prostora. Pomembno vlogo pa imajo znotraj četrti, včasih tudi mesta. Kljub temu zvonik ustvarja pomembne vedute v bližnji okolici in kot takšnega ga je potrebno krepiti ter nove objekte oblikovati podrejeno le temu. Sicer imajo omenjene cerkve različen vpliv na bližnjo in deloma širšo okolico.

Kot dominanta oziroma bolj orientacijska točka pa je pomembna še cerkev Marijinega rojstva z gozdnatim osamelcem Homškim hribom na severnem robu urbanističnega načrta. Sama cerkev iz smeri Domžal sicer ni vidna, tako da predlagamo odstranitev nekaj dreves na hribu, s čimer se bodo iz mesta odprli pogledi na cerkev. Cerkev na hribu je namreč značilnost širšega prostora, zato jo kot tako tudi skušamo ohraniti.

I.5.3.5 Degradirana urbana območja Degradirana območja t.i. brownfield lokacije so trenutno ključne nosilke slabe podobe mesta, ki pa hkrati predstavljajo edinstveno priložnost in potencialna območja razvoja znotraj urbane strukture.

Dejstvo je, da ima prenova in revitalizacija velike ekonomske, ekološke in socialne koristi in zato lahko pripomore k ustvarjanju trajnostnega urbanega okolja, preprečevanja širjenja mest in izseljevanja iz urbanih območij. Reaktivacija teh območij pomeni uresničevanje principa kompaktnega mesta in s tem povezane boljše izrabe prostora ter učinkovitosti gospodarjenja s prostorom, predvsem na področju gospodarske javne infrastrukture, še posebej prometa.

Na območju mesta so trenutne vizualne degradacije prostora v obliki območij ali samo strukturnih robov nastale tudi zaradi nekaterih slabih odločitev o umeščanju posameznih dejavnosti ali objektov v prostor, ali samo kot rezultat zatečenega stanja. Območja, ki so prepoznana kot vizualna degradacija prostora je potrebno aktivno vključiti v program oblikovne ali strukturne prenove ter jih definirati kot sestavni del razvoja mesta, saj bo le tako mesto sledilo zadanemu konceptu.



Slika 25: Pasaža objekta SPB Slika 26: Objekt Ten Ten

I.5.3.6 Narava, morfologija v mestu in zaledju Prepoznavne naravne prostorske dominante:

Ključno vlogo v mentalni in morfološki podobi mesta vsekakor odigrata gozdnata osamelca Šumberk vzhodno od centra in Homec severno od obravnavanega območja urbanističnega načrta. S svojo pojavnostjo znotraj ravninske kmetijske krajine sta tvorca najpomembnejših vedut v bližnji in širši okolici. Tudi v prihodnje ju je z neposredno bližino Kamniški Bistrici potrebno aktivno vključiti v zeleni sistem mesta ter varovati njuno vizualnost.

Narava v mestu in na njegovem obrobju

Kamniška Bistrica in njen obvodni pas sta ključnega pomena za celotno mesto kakor tudi za širši prostor tako iz estetskega kot ekološkega in sociološkega vidika. Najbolj urbanizirana reka v Sloveniji predstavlja zeleno os regije s pomembno rekreacijsko funkcijo. Kamniška Bistrica s sistemov mlinščic pa nima potencialov le kot zelena rekreacijska os regije, temveč tudi kot objekt izjemne tehnične dediščine, ki skupaj z bogato zgodovinsko, kulturno in naravno dediščino območja lahko postane turistična atrakcija mesta in celotne regije.

Že omenjena gozdnata osamelca Šumberk in Homški hrib sta dve pomembni naravni, rekreativni območji znotraj oziroma na robovih mesta. Oba ležita neposredno ob Zeleni osi Kamniške Bistrice in sta s tem pomembna soustvarjalca hrbtenice zelenega sistema Domžal.

Pomembnejši izmed dveh je Šumberk, saj leži neposredno ob centru mesta Domžal. V prihodnosti bo le ta bolje navezan na središče z vzpostavitvijo prečne tržno-promenadne osi. Z izvedbo atraktivne točke (gostilna, restavracija, razgledni stolp itd.) na vrhu hriba pa bomo prebivalce mesta spodbujali k obisku Šumberka, parkovnega gozda na robu mesta.

Homec je pomemben predvsem iz vidika strukturiranosti prostora oziroma igra vlogo pomembne cezure med poselitvenim območjem Domžal in Kamnika. Prav tako je izjemno pomembna orientacijska točka območja in ima nekaj manj poudarjeno rekreativno funkcijo.

Mestni prostor pomembno sooblikujejo tudi umetni vodni kanali, tako imenovane mlinščice. Te značilne linijske strukture je treba ohraniti in nadgraditi v nepogrešljive gradnike mestnega prostora. Pomembne so izpeljave poti ob kanalih, premostitve na ključnih mestih in programska obogatitev umetnih vodotokov.

Znotraj obravnavanega območja urbanističnega načrta je še veliko neizkoriščenih površin in nekatere od teh se lahko smiselno preoblikujejo v različne, privlačne mikroambiente, ki bodo dopolnjevali koncept razvoja mesta. Predvsem je treba te manjše prostore smiselno vključiti v zeleni sistem mesta in ga s tem programsko nadgraditi.

Znotraj večjih poselitvenih aglomeracij kot je mesto Domžale, ki se na severu že skoraj stika s Kamnikom oziroma Šmarco je ohranitev zelenih cezur ključnega pomena, saj se na ta način vzpostavlja neko ravnotežje med praznim in polnim prostorom. Posebej pomembne so cezure, ki prostor delijo v smeri sever jug. Naštej ključne cezure oziroma predahe.



Varovati in izboljšati je treba prepoznavne vedute in silhueto mesta, kar je posebej pomembno pri ustvarjanju novih prostorskih identitet. Pri oblikovanju in urejanju mesta je treba paziti na ohranjanje ključnih vedut. Posebej prepoznavni so pogledi na Kamniško Savinske Alpe ter osamelca Šumberk in Homec. Značilni pa so tudi pogledi na objekt SPB v središču mesta ter na silos pri Tosami. Značilno silhueto mesta, bolje rečeno mestnega središča, predstavlja objekt SPB, ki je tudi zato ključna grajena struktura v mestu in ga je treba ohranjati znotraj obstoječih gabaritov in oblikovnih potez.

Ob obstoječih vedutah je treba ustvariti še nove kvalitetne vedute v mestu. Predvsem so pomembni pogledi iz smeri glavnega prometnega povezovanja, to je iz avtoceste, Šaranovičeve in Kamniške ceste ter predvidene zahodne oziroma južne obvoznice. Tako bodo nove in raznolike dominante zgoščene na vstopih v mesto, stičnih točkah in ob pomembnih programskih žariščih, četrtnih jedrih.

Struktura kmetijskih površin na mejah urbanističnega načrta je pomembna nosilka videzne privlačnosti mesta in njegove prepoznavnosti. Kmetijske površine v ravnine skupaj z gorovjem Kamniških Alp tvorijo pomembne vedute v širši okolici, so pa tudi ključnega pomena za rekreacijo na odprtih površinah. Kmetijske robove je treba v največji možni meri ohranjati kakor tudi cezure med naselji in varovati s tem povezane vedute.

Živice, zaplate in posamezna drevesa so v ravninski kmetijski krajini zelo pomembna, saj izboljšujejo orientacijo in pestrost krajinske slike ter imajo poudarjeno ekološko in strukturno funkcijo. V ortogonalno strukturo kmetijskih površin vnašajo naravno igrivost in pomembno sooblikujejo sistem zelenih površin. Kot take jih je potrebno vključiti v element mesta oziroma njegovega zaledja.

Vse kvalitetne naravne robove v vidni okolici mesta je potrebno ohranjati ter z novimi prostorskimi ureditvami dodatno poudariti.


Koncept zelenega sistema mesta 65 / 86

I.6 KONCEPT ZELENEGA SISTEMA MESTA Do sedaj v občinskem prostorskem planu občine Domžale razen večjih zelenih kompleksov ni bilo jasno opredeljenih četrtnih parkov oziroma drugih manjših zelenih površin, zato bi moral biti eden ključnih ciljev urbanističnega načrta mesta Domžale vzpostavitev zelenega sistema. To pomeni, da se zavaruje in namensko določi tudi manjše zelene površine z namenom, da se tam vzpostavijo četrtni parki. Hkrati pa je pred urbanizacijo potrebno zavarovati tudi širše območje ob vodotokih zaradi dolgoročne zaščite vodotokov in njihovih pomembnih ekoloških funkcij. Z ohranitvijo zelenih površin ob vodotokih se dolgoročno varuje kvaliteta bivanja v urbani aglomeraciji, ki kaže močan trend priseljevanja.

V skladu z razvojem in širitvami mesta je predlagana zasnova zelenega sistema, ki izhaja predvsem iz funkcionalnih povezav med notranjim sistemom četrti ter navezave le teh na odprto krajino in njene kvalitete. Za kakovostno zasnovo je potrebno opredeliti ključne nosilce zelenega sistema kot so glavni krajinski motivi, elementi naravne dediščine in vrednote oblikovane narave ipd. Pri tem so upoštevani ekološki, morfološki in sociološki vidiki zelenega sistema ter ugotovljeni problemi pomanjkanja posameznih delov zelenega sistema.

Zeleni sistem mesta obravnava vidik povezovanja zelenih površin in odprtih prostorov mesta v smiselno in razpoznavno prostorsko celoto, tako z vidika sooblikovanja mesta, zadovoljitve potreb prebivalcev, kot tudi ekološkega ravnovesja in kvalitete bivanja v mestu.

Zeleni sistem mesta je razdeljen na notranje površine javnega značaja in navezave na odprto krajino z možnostmi za rekreacijo. Eno temeljnih izhodišč urejanja zasnove zelenega sistema je povezanost različnih mestnih predelov oziroma četrti in navezava le teh na odprto krajino s peš in kolesarskimi potmi. Poleg ključnih povezav so vsekakor pomembni tudi temeljni elementi zelenega sistema znotraj mesta kot so parkovne in športne površine, trgi, mestne osi in mikroambienti.

V ureditvenem območju Domžale lahko zelene površine razdelimo na naslednje vrste:

območje Kamniške Bistrice

Šumberk – zelene površine v mestu namenjene rekreaciji v naravnem okolju

območje za šport in rekreacijo – območje centralnega športnega parka Domžale in posameznih četrtnih športnih parkov

igrišča in površine za šport in rekreacijo v okviru šol in vrtcev

četrtni parki

zelene površine v soseskah

zelene površine v gospodarskih conah

nepozidana stavbna zemljišča (infield) z deleži površin namenjenim javnim zelenim površinam ter površinam za šport in rekreacijo

zelene površine ob prometnicah

območje pokopališča

I.6.1 Prvine zelenega sistema

Osnovni koncept ureditve mesta z vidika zelenega sistema je maksimalno varovanje zelenih površin ob vodotokih ter vzpostavitev tako imenovanih četrtnih parkov ali tudi osrednjih parkov posameznih četrti, ki tvorijo urbano aglomeracijo.

Kot nosilna prvina, hrbtenica zelenega sistema Domžal je opredeljena - Kamniška Bistrica z mlinščicami, na katero sta neposredno navezana gozdnata osamelca Šumberk in Homški hrib. Ti gradniki zelenega sistema imajo ključno vlogo pri rekreaciji v odprtem prostoru, predstavljajo glavno povezavo med mestnimi javnimi površinami in zaledjem ter soustvarjajo mestno podobo.

Zelena os Kamniške Bistrice nudi možnosti za ureditev obvodne rekreativne cone ter novih prečnih povezav med urbanimi območji na vzhodnem in zahodnem bregu reke. Z vertikalnimi povezovalnimi potmi omogoča



dobro povezanost vseh programskih jeder med seboj ter ustvarja kvalitetno os zelenega sistema znotraj urbane konglomeracije Domžale.

Vzdolžna urbana povezava ključnega pomena je predvidena Urbana os, ki poteka vzporedno s Kamniško Bistrico, po njenem desnem bregu. Na to povezavo, namenjeno predvsem pešcu in kolesarju, so pripete glavne javne površine mesta in mnoge centralne dejavnosti, ki skupaj odigrajo ključno vlogo pri prepoznavnosti širšega območja.

Najpomembnejša odprta javna površina mesta bo postal predviden trg s parkom, prepoznaven center oziroma tržno-promenadna os v četrti Center, severno od Karantanske ceste, na območju neizkoriščenega in degradiranega območja. Večjo odprto javno površino obdajajo objekti pomembnih mestnih javnih funkcij in s tem definirajo robove ključne javne mestne površine ji dajejo obliko in pomembnost. Pomembna prečna os bo oblikovana v široko parkovno-tržno potezo, ki bo namenjena izključno pešcu. Predstavljala bo območje, ki bo funkcijsko in oblikovno povezovalo glavne gradnike prostora (naravne in grajene), centralne dejavnosti in pa najpomembneje postala bo družabni in povezovalni prostor prebivalcev s tem pa dvignila kakovost bivanja v mestu.

Izredno pomemben gradnik mesta so trajnostne povezave, predvsem peš in kolesarske poti, med četrtmi in četrtnimi jedri. Te funkcijske, programske in vizualne komunikacije povezujejo mesto v smiselno zasnovano, dobro dostopno celoto ter predstavljajo nepogrešljive sestavine zelenega sistema mesta, ki ga sestavljajo v skladen in kompakten sistem.

Ključni trajnostni povezavi sta Zelena os ob Kamniški Bistrici in Urbana os, na njenem desnem bregu skozi osrednjo poselitveno strukturo mesta. Prva predstavlja hrbtenico zelenega sistema, ključno rekreativno povezavo, medtem ko ima druga bolj promenadni, mestni značaj, saj povezuje ključne centralne, mestne funkcije na območju urbanističnega načrta.

Ključnega pomena pri zasnovi zelenega sistema so tudi prečne povezave, ki mesto povezujejo v smeri vzhod zahod, predvidevajo premostitve Kamniške Bistrice in mlinščic ter poselitveno strukturo navezujejo na zaledje kmetijskih površin, železniško progo, Zeleno in Urbano os. Kot najbolj bistvena prečna povezava znotraj meje urbanističnega načrta je opredeljena nova tržno-promenadna os, ki povezuje stari del mesta Stob, center mesta in Šumberk.

Znotraj grajenega tkiva je precejšen del površin neizkoriščen oziroma ne služi nobenemu namenu. Neizkoriščene površine bomo namenili izboljšanju strukture in čitljivosti mesta, kar bomo dosegli tudi z vzpostavitvijo urejenih zelenih površin ter drugih odprtih javnih površin. Vzpostavili bomo četrtne parke in privlačno oblikovane mikroambiente, ki bodo programsko in oblikovno različni ter bodo predvsem odvisni od namena in lokacije, ki jo imajo.

V kontekstu navezav zelenega sistema mesta na rekreacijsko zaledje so pomembne predvsem povezave Domžal z atraktivnimi območji v okolici, kot npr. območje Krumperka, Gorjuše, Turnše, Volčji Potok in z območji rekreativnega pomena kot so kmetijske površine na robovih mesta, hribovje… Z vzpostavitvijo ustreznih peš in kolesarskih povezav, varnih in urejenih prehodov čez prometnice in vodotoke bomo mesto bolje navezali na atraktivna in pogosteje obiskana območja v okolici Domžal.



Zelena os Kamniška Bistrica z navezavo na Šumberk in Homški hrib

Urbana os, povezovalka ključnih mestnih funkcij z varno kolesarko potjo

Športni centri in četrtni parki povezani v celosten zeleni sistem

Navezave na zaledje, na Šumberk in poljske poti

Slika 27: Shematski prikaz zelenega sistema

I.6.2 Vizija razvoja zelenega sistema mesta

Domžale so mesto z večjim številom prebivalcev in dokaj obsežno poselitveno strukturo, ki pa je monotona, neprepoznavna, malo je urejenih javnih površin, posledično pa je v mestu zelo otežkočena orientacija. Ugotovimo lahko, da je v mestu veliko praznih, neizkoriščenih, zanemarjenih in degradiranih površin, ki imajo velik razvojni potencial tudi za vzpostavitev primerno načrtovanih odprtih javnih površin, ki jih trenutno v mestu primanjkuje.

Z umeščanjem novih odprtih javnih površin bomo dosegli večjo strukturiranost celotnega območja in povezanost javnih površin v enovit zeleni sistem. Izboljšali bomo opremljenost naselja s četrtnimi parki, zelenimi povezavami, manjšimi javnimi odprtimi prostori in urejenostjo le teh ter s tem povečali dostopnost do urejenih odprtih površin ter prepoznavnost in boljšo orientacijo v mestu.

I.6.3 Cilji za vzpostavitev zelenega sistema in oblikovanje javnih površin

Osrednjo zeleno os poudariti kot hrbtenico zelenega sistema mesta in jo nadgraditi v povezovalno prvino javnih površin;

Urbana os – vzpostaviti novo prometno povezavo za peš in kolesarski promet (pretežno po obstoječih ulicah s preureditvijo cestnega profila, oznakami, urejanjem ob-uličnega prostora) vzdolž glavne poselitvene strukture v smeri sever-jug od Preserij do Centra oz. Štude;

Zagotoviti ustrezno opremljenost mesta z javnimi odprtimi prostori in urejenostjo le teh;

Uredi se dovolj parkovnih površin, predvsem tistih s socialno funkcijo, ki so pomembne za posamezne soseske oziroma mestne predele; posebno pozornost se nameni omrežju javno dostopnih otroških igrišč;



Poveča se število površin s funkcijo trga, zlasti znotraj novo rastočih sosesk oziroma na območju razvijajočih se programskih jeder;

Vzpostavi se sistem varnih peš in kolesarskih poti, ki bodo povezale zelene in druge javne površine mesta (trgi, parki v soseskah, igrišča,...) ter se navezovale na zaledje. Poveča se število povezav sosesk z obvodnim prostorom;

Vzpostaviti kvalitetnih in varnih peš ter kolesarskih povezav do večjih turističnih atrakcij izven mesta (Arboretum, Gorjuša, Rova, Češeniške Gmajne, ipd.);

Zagotoviti ustrezne prehode za pešce in kolesarje čez železnico, avtocesto in Šaranovičevo cesto;

Ohranitev obstoječih in vzpostavitev novih zelenih cezur znotraj mesta;

Ohranja se obvodne zelene površine ob Kamniški Bistrici in drugih vodotokih, predvsem ob mlinščicah. Vodni in obvodni prostor je treba z ustreznimi sonaravnimi ureditvami približati meščanom (pešpoti speljati bližje vodi, urediti varne dostope k vodi);

Ohranitev ključnih naravnih kakovosti, njihova nadgraditev in vključitev v zeleni sistem;

Za posamezne dele zelenega sistema opredeliti njihovo oblikovno, ekološko in socialno funkcijo;

Izgradnja mesta, ki bo prijazno mestnim prebivalcem vseh starostnih, socialnih in interesnih skupin;

Zagotavljati dvig kvalitete življenja in bivanja (prenova stanovanj, urbana prenova, kvalitetnejša stanovanja, ureditev zelenih in rekreacijskih površin, ustrezna razporeditev…);

I.6.4 Usmeritve za razvoj zelenega sistema

Kategorije zelenega sistema so zelo raznolike, vsaka izmed njih glede na svoj značaj, lokacijo in obseg prispeva k celovitosti in funkcionalnosti ter oblikovni zaokroženosti celotnega zelenega sistema mesta. V podrobnejšem delu urbanističnega načrta ima vsaka izmed njih opredeljen nadaljnji razvoj, vlogo znotraj zelenega sistema, urejanje in rabo, vse s ciljem, da se zagotovi ohranitev oziroma nadgradnja sedanjih vrednosti in večja funkcionalna in programska vpetost v življenje mesta.

I.6.4.1 Parki in parkovne ureditve V območjih urbanističnega načrta ni veliko površin namenjenih parkovnim ureditvam. Edina parkovna ureditev poleg manjšega Češminovega parka, je sicer dobro zasnovana in pomembna poteza ob Kamniški Bistrici. Parkovnih oziroma urejenih zelenih površin (opredeljenih kot zaključene znane in prostorsko določene lokacije) primanjkuje na celotnem območju obravnave.

Parki

Daleč najpomembnejša multifunkcionalna zelena, parkovna ozirom rekreativna površina, ki izstopa že na prvi pogled, je Zelena os ob Kamniški Bistrici. Zaradi svoje linearnosti, saj teče vzdolž celotnega mesta po sredini poselitvene strukture in tako s peš in kolesarsko potjo povezuje celotno mesto v celoto, je posebej pomembna trajnostna komunikacija. Poglavitni element zelenega sistema Domžal, Zelena os, daje s svojo pojavnostjo tekočo vodo, obvodno vegetacijo in raznolikimi ureditvami, mestni podobi poseben pečat. Zeleni pas ob Kamniški Bistrici je treba ohraniti v celoti in nadgraditi v vitalno in dinamično potezo z raznolikimi ureditvami, mikroambienti, vizualnimi in programskimi obogatitvami. Na nekaterih mestih naj se vzpostavi odprte prostore namenjene športnim aktivnostim kot je npr. borilnica na prostem ali petanka, prostori za vadbo na travi, skratka aktivnosti, ki ne zahtevajo posebnih prostorskih pogojev in se jih absolutno ne ograjuje. Pod Šumberkom se uredi plaža s kopališčem? (plaža, brežina, 'sončališče') in plezalno steno, ki bo tako postala ena izmed programskih obogatitev na tržno-promenadni osi. Kjer je mogoče naj se izvede varne dostope do vode in postavi druge ureditve, ki bodo prebivalce vsaj vizualno povezale z vodo (ureditev nabrežja s pomoli, stopnicami, potmi nad vodo itd.).



Slika 28: Primer ureditve nabrežja, Koseški bajer, Ljubljana Slika 29: Primer ureditve nabrežja ob Ljubljanici

Eden ključnih ciljev zasnove celostnega zelenega sistema je jasna opredelitev četrtnih parkov oziroma drugih manjših zelenih površin. Z vzpostavitvijo četrtnih območij in njihovih jeder bomo določene površine namenili parkovnim ureditvam, t.i. četrtnim parkom, ki so namenjeni predvsem socialnim funkcijam, druženju in igri otrok. Četrtne parke bomo vzpostavili v vseh mestnih predelih kjer je to smiselno in mogoče.

Velika sonaravno urejena zelena površina ob Kamniški Bistrici na Viru (ob Hubadovi ulici, 'Bernardi') je namenjena druženju in posedanju v zelenem okolju, v katerega bodo smiselno umeščene površine za piknik in športne aktivnosti, brez igrišč (razen na južnem robu), ki v prostor vnašajo močno vidne in ortogonalne meje. Osrednja zelena površina za prebivalce četrti Vir-Količev in Jarše-Rodica bo s primerno in privlačno ureditvijo postala ena najbolj obiskanih zelenih površin mesta. Posebej pomembne so prečne povezave, ki bodo to parkovno ureditev povezovale s prebivalci na levem in desnem bregu Kamniške Bistrice.

Tematski parki

Najpomembnejši tematski park s specifično vsebino je Park tehnične dediščine, ki bo umeščen ob pot tehnične dediščine, na levem bregu Kamniške Bistrice. Park tehnične dediščine bo osvetlil industrijsko oziroma gospodarsko napredno preteklost mesta ter prikazoval usmeritve za inovativni, trajnostno naravnan prihodnji razvoj. Možne lokacije za vzpostavitev parka so na Viru, ob Šumberku, na območju Univerzale oziroma v sklopu Muzeja Domžale).

Pomembna znamenitosti širšega prostor je arboretum Volčji Potok, severno. Kljub temu, da se nahaja v občini Kamnik, ga zaradi bližine Domžalam, atraktivnosti ter znamenitosti območja omenjamo znotraj tega poglavja. Arboretum Volčji Potok je edini samostojen arboretum v Sloveniji. V njem uspeva približno 3.500 vrst in sort iglavcev in listavcev, trajnic ter samoniklih zelnatih rastlin. Domžale je treba preko Prešernove ceste v Radomljah in poti ob Kamniški Bistrici dobro navezati na arboretum.

I.6.4.2 Površine za šport in rekreacijo Občina Domžale je s športnimi objekti dobro opremljena. Prav tako ima veliko športnih društev, po podatkih iz leta 2006, je v občini kar 69 registriranih športnih društev. Poleg športnih objektov lokalnega pomena je predvsem v mestu Domžale tudi nekaj objektov, ki imajo širši regijski pomen, to so predvsem Nogometni stadion z atletsko stezo in objekti v Športnem parku Domžale. Kljub dobri opremljenosti s športno infrastrukturo nekateri objekti ali območja izkazujejo potrebo po prenovi ali delni razširitvi športnih površin.

Športni park in pomembni športni objekti

Velik, osrednji športni park Domžale, ki služi prebivalcem celotne občine in širše, se nahaja na območju med Ihansko cesto in avtocesto na desnem bregu Kamniške Bistrice. Na območju športnega parka se trenutno nahaja nogometni stadion, nogometno igrišče z umetno travo, pomožno nogometno igrišče, kopališče z dvema bazenoma, igriščem za odbojko na mivki in otroškim igriščem, balinišče, skate park, večnamenska ploščad (drsanje, hokej, kotalkanje, mali nogomet, košarka itd.), teniška dvorana in teniški stadion Ten-Ten. Nekateri objekti oziroma območja kot npr. teniški stadion so dotrajani in neuporabni. Le te je treba prenoviti, jim dodati



ali zamenjati funkcijo, ki bo celovito prispevala k celovitosti ponudbe športnega parka Domžale. Južno od obstoječih objektov je večja nepozidana površina, namenjena širitvi in potrebam obstoječega športnega parka.

Ključnega pomena tako za mesto, kot širšo regijo, celo državo, je Stadion Domžale, ki se nahaja na severnem robu športnega parka Domžale. Od preostalega dela parka ga ločuje Kopališka cesta, ki skupaj z Ihansko cesto po izgradnji avtoceste predstavlja glavno mestno vpadnico. Območje poleg glavnega nogometnega igrišča obsega še kompletni atletski stadion (7 stez), metališče za kroglo, met kopja in pripravljeno varovalni prostor s segmentom za met kladiva in diska, dvojno skakališče za skok v daljino in troskok, skakališče - skok v višino in skok v višino s palico. Pokrita je tudi montažna vzhodna tribuna. Na tem mestu bo zgrajena nova tribuna, katere osrednji namen je pridobitev nujno potrebnih garderobnih ter drugih pomožnih prostorov potrebnih za izvedbo zahtevnejših nogometnih tekem in atletskih tekmovanj.

Znotraj meje urbanističnega načrta Domžale sta še dva manjša športna parka lokalnega pomena, in sicer Športni park Vir in Športni park Radomlje.

Poleg športnega doma, se v Športnem parku Vir nahajajo še otroško igrišče, veliko nogometno igrišče in večnamenska asfaltna ploščad.

V športnem parku Radomlje so tri nogometna igrišča, v prihodnosti pa bo okoli parka vzpostavljena še tekaška in sprehajalna steza. Na območju je predvideno še igrišče za odbojko na mivki, več teniških igrišč in večnamenska ploščad za druge športe. Zagotovljeno bo tudi otroško igrišče, gostinski lokal in večnamenski pokriti prostor.

Slika 30: Športni park Radomlje v prihodnosti

Poskrbeti je treba za kvalitetne in varne peš ter kolesarske povezave med predvidenimi in obstoječimi športnimi parki, centrom mesta, ključnimi območji centralnih dejavnosti, večjimi soseskami in seveda s ključnimi povezavami (Zelen os, Urbana os itd.). Območja naj se navežejo na javni promet, zagotovijo dostopnost za cestni promet, znotraj samih območij pa se zagotovi zadostno število parkirnih mest, odvisno od obiskanosti območja.

Posamezna športna igrišča

Posamezna igrišča na odprtem se nahajajo predvsem ob osnovnih šolah (OŠ Venclja Perka, OŠ Preserje, OŠ Rodica). Ta igrišča so namenjena predvsem šolajoči se mladini, v popoldanskem času pa se namenijo, pod določenimi pogoji in z ustreznim sistemom upravljanja, tudi ostalim prebivalcem mesta. Tudi ta območja, kot seveda celotna območja šol, je treba posebej dobro, varno in kakovostno navezati na okoliško poselitveno strukturo in ključne povezovalne sisteme mesta.

Na območju Rodice na zahodni strani železniške proge v območju Grobelj je načrtovan manjši športni park z nogometnim igriščem in spremljajočimi športnimi površinami. Nogometno igrišče se zgradi kot nadomestno igrišče, ki je bilo uničeno ob izgradnji poslovne cone Jarše.

Rekreacijske površine in rekreacijske povezave

Kot je omenjeno že v predhodnih poglavjih je Zelena os Kamniška Bistrica ključna rekreativna povezava znotraj mesta. Ob reki je skoraj v celoti speljana obojestranska kolesarska pot, pešpot s prostori za sprostitev in počitek. V že zdaj dobro urejeno zeleno potezo je smiselno umestiti še dodatne mikroambiente namenjene športnim in drugim raznolikim družabnim aktivnostim. Osnovna ideja je, da se ob vseh vodotokih, s poudarkom na Kamniški Bistrici kot osrednjem zelenem koridorju, vzpostavijo zelene površine, ki so namenjene predvsem druženju pa tudi športu in rekreaciji.



Slika 31: Primer ureditve območja za ??? (scate pool) Slika 32: Primer ureditve mikroambienta (šah)

Na osrednjo mestno zeleno potezo sta vezana dva gozdna osamelca Šumberk in Homški hrib, ki imata prav tako poudarjeno rekreativno funkcijo.

Šumberk je opredeljen kot parkovni gozd, za katerega je značilna izjemno poudarjena socialna funkcija. Parkovni gozd zajema del mestnega okolja ter tvori prehod med umetno oblikovanimi parki in naravnimi gozdovi. Šumberk predstavlja z že vzpostavljenimi trim stezami eno osrednjih rekreacijskih naravnih območij v samem središču mesta. Na vrhu hriba je predlagana vzpostavitev razglednega stolpa in restavracije ali gostilne, ki bodo prebivalce spodbujale k izletu do vrha. Šumberk, skupaj s sotočjem Kamniške Bistrice in Rače, predstavlja pomembno rekreacijsko območje oziroma rekreacijski park v neposredni bližini centra oziroma jedra mesta, preko katerega se mestne zelene površine navezujejo na odprto naravno krajino in je namenjen vsakodnevnemu počitku, sprostitvi in rekreaciji mestnega prebivalstva.

Pomembno vlogo za rekreacijo v odprtem prostoru ima tudi Homški hrib, na severnem robu urbanističnega načrta.

Poti na omenjenih dveh območjih je potrebno vzdrževati in jih bolje navezati na samo mesto in predvsem atraktivna območja znotraj njega.

Pomembna in specifična pot, namenjena športu in rekreaciji, je vsekakor Trim steza Šumberk. Dolžina steze je 2000 metrov, s skupno višinsko razliko 190 metrov. Prva petina steze je brez telovadnih postaj in je namenjena ogrevanju s hojo ali tekom, nato pa si sledi 11 telovadnih postaj z različnimi vajami. Steza je razgibana, poteka po gozdnih poteh in se nahaja v neposredni bližini centra mesta, zaradi česar je še posebej privlačna za obiskovalce.

Rekreativne površine v zaledju mesta

Ravninske kmetijske površine obdajajo celotno obravnavano območje in so zato pomembne za izpeljavo rekreativnih povezav na obrobju mesta in povezav z območji v okolici. Na pridelovalnih površinah je že veliko peš in kolesarskih poti, ki so tudi dobro obiskane, vendar jih je potrebno urediti in bolje izpeljati predvsem na robovih mesta ter jih povezati z mestnimi povezovalnimi sistemi.

Gozdnih površin, ki se zajedajo v poselitveno strukturo Domžal je manj, zato pa so te toliko bolj pomembne. V celoti je treba ohraniti Šumberk in Homški hrib. Še posebej pomemben za navezavo na zaledje je Šumberk, ki se deloma stika z naravnimi gozdovi Posavskega hribovja.

Velik poudarek naj se daje urejanju rekreacijskih površin kot so sprehajalne pešpoti, prostori za počitek in kolesarske poti. Deloma naj se jih razporeja znotraj območja mesta, deloma pa izven in skupaj tvorijo enovit sistem pasivne rekreacije. Potencial za izpeljavo poti tvorijo tudi pridelovalne in gozdne površine znotraj in izven meje urbanističnega načrta.



I.6.4.3 Druge zelene površine Otroška igrišča

V mestu je premalo otroških igrišč, le ta pa so slabše vzdrževana in mestoma neprimerno urejena, predvsem pa še ni povsod vzpostavljen primeren sistem upravljanja. Skupaj z mrežo četrtnih parkov je v samem naselju potrebno vzpostaviti tudi mrežo javnih otroških igrišč, ki bi bila razporejena tako, da dosežemo pokritost celotnega območja Domžal. To pomeni, da je iz poselitvenih območij maksimalna razdalja do posameznega otroškega igrišča 400 m. Ob načrtovanju posegov na nova območja je znotraj teh območji potrebno urediti zelene površine z otroškimi igrišči, največkrat v okviru četrtnih parkov, znotraj večjih sosesk in ob vrtcih ter osnovnih šolah. Otroška igrišča so povezana med seboj, lahko pa se navezujejo tudi na druge zelene površine: športne parke, druge gozdne površine z visoko stopnjo socialnih funkcij, vodne površine, itd.

Pri načrtovanju igrišč za otroke je treba upoštevati različne starostne skupine in skupine otrok s posebnimi potrebami. Otroško igrišče naj bo varen prostor, s svojo lastno identiteto in največjo možno mero prostosti pri rabi opreme in ureditev. Igrala, oblikovanje terena, vegetacija, klopi, smetnjaki in druge ureditve naj bodo povezani v enoten oblikovalski koncept, lasten celotnemu naselju in upoštevajoč različne skupine otrok. Posamična igrišča naj se povezujejo v mrežo igralnih površin za različne starostne skupine otrok in mladostnikov.

Znotraj predvidene tržno-promenadne osi se umesti tudi osrednje otroško igrišče, ki bo uporabnikom omogočalo raznoliko igro in doživljanje ter jim pomagalo pri razvoju njihovih sposobnosti. Igrišče naj bo opremljeno z dinamičnimi, interaktivnimi igralnimi konstrukcijami primernimi za različne skupine otrok, s prostori za domišljijsko igro, oblikovanimi z različnimi materiali in krajinskimi elementi.

Zeleni mikroambienti, zelenice ter manjše parkovne ureditve

Pri prenovi in ob načrtovanju posegov na nova območja se smiselno razporedi in predvidi manjše proste površine za umestitev prostorov namenjenih igri in sprostitvi. Potencial za umestitev teh površin so predvsem še neizkoriščena območja ob Kamniški Bistrici in mlinščicah ter neizkoriščeni mikroambienti znotraj celotnega območja obravnave. Te površine naj bodo oblikovane v skladu z namembnostjo, arhitekturnimi značilnostmi okoliškega grajenega tkiva in posebnostmi odprtega prostora. Lahko imajo izključno estetsko funkcijo, kakor tudi družabno ali socialno. Manjši parki, mikroambienti lahko veliko prispevajo k pestrosti in dinamičnosti mestnega okolja, vendar morajo biti dobro povezani v osrednji sistem zelenih in javnih površin.

Slika 33: Javne površine v soseski Bistra, Domžale Slika 34: Športno igrišče in parkirišče ob Župančičevi ulici

V to skupino ambientov spadajo tudi:

reprezentativne in simbolne ureditve, kot so razni spomeniki, obeležja ali prostori poudarjenih simbolnih vrednosti

zelene površine ob javnih in poslovnih objektih, kot npr. okolica občine, kulturnega doma, banke, pošte, itd.

zelene površine znotraj sosesk, predvsem površine za druženje znotraj večstanovanjskih sosesk



I.6.4.4 Zelene poteze, sprehajališča in poti Predstavljajo praviloma linijske strukture, ki pa imajo več funkcij – estetskih, oblikovnih, rekreacijskih, ekoloških, socioloških in drugih ter so zato poudarjene v več poglavjih. Vanje sodijo: ulice in poti, parkovne poteze, drevoredi, ozelenitve ob prometnicah, ob vodotokih, ipd. Zelena os ob Kamniški Bistrici s povezovalnimi potmi omogoča dobro povezanost vseh četrti in četrtnih jeder med seboj ter ustvarja kvalitetno os zelenega sistema v mestu. Zeleni koridor nudi možnosti za ureditev obvodne rekreativne cone ter novih prečnih povezav med urbanimi območji na vzhodnem in zahodnem bregu reke. Tako se mesto odpira in povezuje proti obvodnemu prostoru Kamniške Bistrice, ki predstavlja hrbtenico zelenega sistema, s katero živi v sožitju.

Še ena ključna vzdolžna povezava bolj mestnega značaja je Urbana os, ki bo povezovala pomembne mestne elemente in družbene dejavnosti celotnega mesta. Le ta teče po glavni poselitveni strukturi na zahodnem delu Kamniške Bistrice in med sabo povezuje predvsem na novo ustvarjena četrtna jedra. Posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju osi in njenemu navezovanju na mesto, zeleno os, četrti na vzhodnem delu Kamniške Bistrice in druge povezovalne sisteme.

Tudi pomembna vzdolžna povezava na levem bregu Kamniške Bistrice je Pot tehnične dediščine, ki je na nek način tudi tematska pot. V večjem delu je pot vezana na mlinščico, ki že sama po sebi predstavlja objekt izjemne tehnične dediščine. Ob poti so nanizani še drugi mejniki in primerki izjemnega gospodarskega razvoja Domžal v 20.stoletju. Pot tehnične dediščine bo povezovala Kraljev mlin v Radomljah, tri manjše vodne elektrarne, dve v Kamniku in eno na Količevem, papirnico Količevo, tovarno Helios in slamnikarsko tovarno (Univerzale). Ključni element na poti tehnične dediščine bo park tehnične dediščine. Celoten sistem mlinščic, ki najbolj urbanizirane dele območja ob reki povezujejo v enoten sistem 11 mlinščic, bi se lahko kosal z marsikaterim spomenikom tehnične dediščine na območju JV Evrope. Z vidika zelenega sistema je pomembno, da se ob mlinščicah in drugih vodotokih vzpostavijo peš in kolesarske poti.

Pomemben element zelenega sistema so tudi prečne povezave, ki povezujejo četrtna jedra na obeh straneh Kamniške Bistrice in mesto povezujejo v celoto. Kjer je mogoče naj se zagotovi varne in prijetno urejene prečne povezave s pogostejšimi premostitvami, brvmi za pešce in kolesarje čez Kamniško Bistrico in mlinščice. Najpomembnejša prečna zelena povezava, namenjena izključno pešcu, je predvidena tržno-promenadna os v četrti Center. Le ta povezuje glavne mestne predele Stob, Center in območje Šumberka.

Pomembne prečne povezave z navezavo na zaledje, predvsem na poljske poti Domžalsko-Mengeškega polja in Radomeljsko Domžalskega polja

Slika 35: Shematski prikaz prečnih povezav

Ob glavnih vpadnicah bi bilo potrebno vzpostaviti drevorede ter daljinske kolesarske in peš poti, ki bi jih bilo potrebno ločiti od prometne ceste z vegetacijskim pasom, kjerkoli je to še možno (ob cesti Domžale – Kamnik vsaj v prostoru med cesto in železnico, ob cesti Šentjakob – Domžale, ter ob cesti Trzin – Domžale – Želodnik, še posebno ob predpostavki, da bo ta cesta dobila bolj mestni značaj po izgradnji pomembnejših obvoznic oziroma delov avtocestnega sistema (povezovalna cesta Želodnik – Vodice, južna obvoznica Domžal Študa – Trzin).

Tematske poti

Tematske poti so glede na zgodovinske in tehnične kvalitete v mestu in njegovem širšem prostoru ključnega pomena za turistični razvoj, kakor tudi za izboljšanje bivanjske kvalitete. Znotraj meje urbanističnega načrta je


http://sl.wikipedia.org/wiki/Elektrarna

http://sl.wikipedia.org/wiki/Koli%C4%8Devo


speljana Pot tehnične dediščine in na njegovi meji Gozdna učna pot Šumberk. V mestu in njegovi okolici bomo vzpostavili nove tematsko obarvane rekreativne trase z dodatnim izobraževalnim ali športnim programom in razne krožne poti, v neposredni okolici Domžal.

Ena izmed tematskih poti, pot tehnične dediščine je že opisana v prejšnjem poglavju.

Gozdna učna pot Šumberk poteka večinoma po že obstoječi trim stezi, opremljena pa je s štirinajstimi učnimi točkami ter na začetku z informativno tablo poteka poti. Učna pot je opremljena tudi s smernimi tablami. Celotno pot in njeno opremo je treba varovati, ohranjati in nadgrajevati v največji možni meri.

I.6.4.5 Drugi javni odprti prostori Praviloma so te javne odprte površine tlakovane oziroma pohodne in ne vsebujejo večjih tratnih površin.

Plaza

Glavna, osrednja javna površina je plaza, parkovno-tržna površina oziroma tržno-promenadna os v centru mesta, ki je v celoti namenjena pešcu in bo postala pomembna orientacijska točka ter zbirališče prebivalcev mesta. Plaza je po svojih značilnostih oblikovna kombinacija med trgom in urbanim parkom, ki ima velike možnosti za oblikovanje in strukturiranje javnega prostora. Povezovala bo ključne mestne točke kot so Šumberk, Kamniška Bistrica, nove programe na območju Univerzale in vitalni del mesta (zdravstveni dom, trgovski center, upravni center, kulturni center, …). Na široki, oblikovani potezi se prepleta zasebni in javni mestni prostor. Poleg načrtovane, javne opreme plaze prostor zapolnjujejo tudi elementi, ki pripadajo zasebnim dejavnostim, npr. mize lokalov, oglaševalski panoji, ograje, kioski, itd., ki dodatno členijo prostor. Centralna plaza predstavlja javno površino, ki bo funkcijsko in oblikovno povezovala glavne gradnike prostora in bo postala prostor srečevanja, komunikacije s pestrim javnim dogajanjem, s čimer bo dvignila kakovost bivanja v mestu.

Slika 36: Primer ureditve plaze, Sugar beach, Toronto Slika 37: Levi's Plaza, San Francisco

Javni prostor promenadne ulice ali mestne osi

Zelo pomembna javna površina mesta je Poslovno-trgovska os, Ljubljanska cesta v smeri sever – jug, ki iz Kamniške smeri vodi v center mesta. Ob njej so nanizani poslovni, trgovski ter storitveni programi. Trenutno os funkcionira kot izključno prometna, cestna povezava, kar pa v samem središču mesta ni dobrodošlo. Celotno os naj se oblikuje v prepoznavno linearno potezo, vzdolž katere so nanizani odprti javni prostori različnih namembnosti in pomembne javne funkcije. Cesta bo postala ključna mestotvorna os s celostno oblikovano urbano opremo ter jasno izraženo identiteto. Ljubljanska cesta bo na celotni širini tlakovana, s čimer bo na tej površini imel pešec dominantno vlogo čeprav bo promet dovoljen tudi drugim uporabnikom, pri čemer bo vozna hitrost tu omejena na 30 km/h. Ob celostni preureditvi Poslovno-trgovske osi je treba posebno pozornost nameniti funkcionalni in oblikovni prenovi objekta SPB, kot ključnemu objektu on obravnavani osi in najbolj dominantni grajeni strukturi mesta.



Z omenjenimi ukrepi bo Ljubljanska cesta, od križišča s Karantansko cesto do križišča na severnem robu SPB-ja, postala privlačno preoblikovana os poslovno trgovskega značaja, ki bo s pešcu in kolesarju podrejenim oblikovanjem delovala kot mestna ulica (promenada) in bo s tem postala eden glavnih nosilcev javnega življenja v mestu. S tem se bo zmanjšala njena prometna funkcija, omejila se bo vloga avtomobila v prostoru, kar bo posredno kvalitetno vplivalo na njen nov značaj. Ustrezno rešitev za programsko in funkcionalno nadgradnjo ter celostno ureditev mestne ceste s pripadajočimi ambienti in ključnimi vstopi v mesto je smiselno pridobiti z javnim natečajem.

Pravokotno na Poslovno-trgovsko os, v smeri vzhod-zahod, je pripeta Zgodovinsko-kulturna os, cesta skozi Stob, ki je posebej privlačna zaradi prepleta kulturnih, poslovnih in upravnih funkcij ter še vedno prepoznavne tradicionalne strukture. Os predstavlja najstarejšo mestno vpadnico ob kateri so nanizani oblikovno in programsko kakovostni objekti. Ta os izkazuje edino še izraženo zgodovinsko strukturo v mestu in jo je tudi z umeščanjem dejavnosti potrebno oživiti ter vključiti v mestni sistem oziroma mestno jedro. Os je potrebna delne prenove, predvsem jo je v zahodnem delu potrebno prilagoditi pešcu in kolesarju. Ta poteza naj bo oblikovana bolj umirjeno in skladna z obstoječo tradicionalno strukturo poselitve. Prav tako se ob njej izkoristi proste in degradirane površine za vzpostavitev privlačno oblikovanih mikroambientov, ki bodo zgodovinsko-kulturno os v celoti nadgradili. Tako bo os postala pomemben gradnik prostora, še posebej ob dobri navezavi na četrt Center.

Trgi

Ključnega pomena pri oblikovanju mestnega prostora so oblikovno privlačne grajene odprte površine oziroma trgi. Nove manjše in večje trge naj se umešča predvsem v območja na novo vzpostavljenih programskih jeder, predvsem pa v jedro Centra. Trge je treba urediti na pomembnih mestnih lokacijah kot so npr. Potniški terminal, Urbano vozlišče znanj in Trgovski center.

Grajeni mikroambienti

Znotraj večjega mesta kot so Domžale je pomembna dinamika umeščanja posameznih elementov, odprtih javnih in zelenih površin. In tu se še kot posebej pomembni elementi izkažejo manjši urejeni zeleni in grajeni javni prostori – mikroambienti. V prostor so lahko umeščeni v obliki manjših trgov, parkov, dvorišč, zelenic, itd, lahko se nahajajo ob cestah, ulicah, ob vodotoku, v atrijih objektov z javnimi funkcijami, med stanovanjskimi bloki v večstanovanjski soseski itd. Skratka te površine so zelo prilagodljive in uporabne, saj v prostor vnašajo strukturiranost, čitljivost, boljšo orientacijo in dinamiko.

Med grajene mikroambiente umeščamo tudi utrjena nabrežja, pasaže, podhode, parkirišča itd. Tudi tem, na videz manj pomembnim prostorom, je treba posvetiti zadostno mero pozornosti pri urejanju, načrtovanju in seveda vzdrževanju.

I.6.4.6 Prostori posebnih ekoloških, varovalnih in estetskih vrednosti Reka in ostali vodotoki

Reka Kamniška Bistrica, najbolj urbanizirana reka v Sloveniji, s svojim sistemom mlinščic in pritokov predstavlja enega najbolj bogatih naravnih biotopov, zeleno os regije s pomembno ekološko in rekreacijsko funkcijo. Le ta je najboljša osnova za zasnovo zelenih sistemov na območju intenzivne rabe prostora, saj predstavlja naravne koridorje, ki lahko med seboj povezujejo večje naravne površine, kot so gozdovi in močvirja, v celovit sistem in tako med drugim omogoča tudi nemoteno migracijo živali.

Reka Kamniška Bistrica, levi pritok reke Save izvira na nadmorski višini 623 m v zatrepnem delu doline Kamniške Bistrice in je dolga 33 km. Kamniška Bistrica je reka s tipičnim kraškim izvorom in hudourniškim značajem, kar povzroča velika nihanje pretoka vode v različnih obdobjih in s tem povezane probleme. Vzrok za nihanje količine vode je tudi odvzem vode za mlinščice, katerih delovanje naj bo podrejeno zagotavljanju primernega pretoka Kamniške Bistrice.

Ena od poglavitnih značilnosti Kamniške Bistrice pa je tudi njen kontakt s podtalnico. Kot vse reke v Ljubljanski kotlini tudi Kamniška Bistrica v svojem spodnjem toku praviloma bogati podtalnico. Ob nizkovodnih stanjih lahko v podtalnico zateka precejšen delež vode, ki sicer teče po strugi Kamniške Bistrice.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Kamni%C5%A1ka_Bistrica_(reka)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sava


Slika 38: Pot ob Kamniški Bistrici Slika 39: Kamniška Bistrica z obvodno vegetacijo

Na Kamniški Bistrici in njenih Mlinščicah je bila nekdaj močno razvita obrt. Obratovale so številne kovaške, žebljarske in usnjarske delavnice, pa tudi mnogi mlini in žage. Danes obratuje le še Kraljev mlin v Radomljah in pa tri manjše vodne elektrarne, dve v Kamniku in ena na Količevem.

Pomembni vodotoki, sicer umetni kanali, s pomočjo katerih so vodo zajemali iz Kamniške Bistrice za potrebe razvoja industrije (tovarne, mlini, žage), se imenujejo mlinščice. Le te so nosilke specifično tehnične dediščine, pričevalke preteklih dogodkov in gospodarskega razvoj ter v zadnjem času tudi pomembne nosilke ekoloških vrednosti. Mlinščice so dobile ime po številnih kmečkih mlinih, ki so jih poganjale.

Vzporedno s Kamniško Bistrico teče na vzhodni strani Radomeljska mlinščica, medtem ko na njeni zahodni strani teče Homška mlinščica, ki teče vse od Homca skozi Domžale in mimo Štude naprej ob Kamniški Bistrici do Male Loke. Radomeljska in Homška mlinščica sta umetna kanala, ki pa imata zaradi svoje starosti mestoma povsem naraven videz in delujeta povsem kot naravna vodotoka. To daje še posebno privlačnost zelenim površinam ob mlinščicah in ambientalno okrepi osrednje parke četrti oziroma četrtne parke. Na zelene površine ob vodotokih se vežejo tudi vse večje gozdne površine (v osrednjem delu Domžal je to zlasti Šumberk) in športni parki.

Radomeljska mlinščica je zajeta iz matične struge Kamniške Bistrice na jezu pod Homškim hribom, nazaj se izliva pri naselju Mala Loka. Kanal je dolg 9600 metrov in je nekdaj poganjal več kot 10 mlinov in žag. Njeno moč so uporabljali za pogon slamnikarskih tovarn, druge industrije in obrti, za razsvetljavo domačij, ob njej so postavljali fužine, ponekod so jo uporabljali kot tehnološko vodo. Po 1.svetovni vojni so v strugo vgradili več vodnih turbin, ki so jih v drugi polovici 20. stoletja opustili, kakor tudi večino mlinov in žag ter drugih naprav.

Še en umetni kanal oziroma krajša mlinščica od Ihanskega mostu pod Šumberkom se imenuje Žagana Voda. Ta 2 kilometra dolga industrijska mlinščica je nekoč poganjala Krizantovo elektrarno in Bertoncljev mlin.

Velik del mlinščice skozi Domžale teče v podzemnem kanalu, tako da v centru mesta dejansko sploh ni žive vode. Tako imenovane izgubljene vodotoke bi bilo potrebno , kjerkoli je to le možno, odpreti in renaturirati. S tem se vodotoku povrne del samočistilnih sposobnosti, kar izboljša ne le videz vodotoka temveč predvsem kakovost vode. Hkrati pa s tem naselje dobi zanimiv vodni motiv z živo vodo.

Reka Rača je dokaj vodnat levi pritok reke Kamniške Bistrice, ki se vanjo izliva pod Šumberkom. Rača izvira v dveh krakih v okolici Moravč. Ime vodotoka je povezano z istoimensko vasjo Rača v občini Domžale. Južno od naselja Dob pri Domžalah se združi z Radomljo.

Pšata je 28 kilometrov dolga reka v porečju Save in je desni pritok Kamniške Bistrice. Izvira na južnem robu Kamniško-Savinjskih Alp. V Kamniško Bistrico se izliva na stiku četrti Jarše, Rodica-Jarše in Vir-Količevo.

Na območju opisanih vodotokov je treba ohranjati ekološko ravnotežje ter njihov bolj ali manj ohranjen naravni videz, kar le deloma velja za kanalizirane mlinščice in Pšato. Dobro stanje vodotokov je poleg ekoloških in naravnih vrednosti, pomembno tudi za življenje prebivalcev mesta.

Območja poudarjenih estetskih in vizualnih vrednosti


http://sl.wikipedia.org/wiki/Obrt

http://sl.wikipedia.org/wiki/Mlin

http://sl.wikipedia.org/wiki/Elektrarna

http://sl.wikipedia.org/wiki/Koli%C4%8Devo

http://sl.wikipedia.org/wiki/Morav%C4%8De

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Da

http://sl.wikipedia.org/wiki/Dob_pri_Dom%C5%BEalah

http://sl.wikipedia.org/wiki/1_E4_m

http://sl.wikipedia.org/wiki/Reka

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pore%C4%8Dje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sava

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kamni%C5%A1ka_Bistrica_(reka)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kamni%C5%A1ko-Savinjske_Alpe


Oblikovani vstopi v mesto lahko pomembno prispevajo k strukturiranosti mesta, njegovi videzni privlačnosti in orientaciji v njem. V mestu brez identitete in prepoznavnosti pa so, predvsem zaradi oblikovne, členitvene in estetske funkcije, še toliko bolj pomembni. Vstopi bodo oblikovani različno, v skladu z okoliškimi značilnostmi, lokacijo in funkcijo, ki jo imajo. Tako bodo nekateri oblikovani izrazito urbano, z dominantnimi objekti in drugimi grajenimi strukturami in drugi z rastlinskim materialom in nevsiljivim oblikovanjem.

Kot vedutni vstopi so opredeljena tri vozlišča na predvideni vzhodni oziroma južni obvoznici, kjer so poudarjene kvalitetna vedute na silhueto mesta in Kamniško Savinjske Alpe. Na ta območja se ne umešča nikakršnih objektov ali drugih elementov, ki bi zakrivali kvalitetne poglede, prav tako se poglede varuje na preostalih območjih.

Cezure, varovalni pasovi in členitveni elementi

V to kategorijo se uvrščajo predvsem zelene cezure, ki območja poselitve ščitijo pred hrupom, smradom in vizualnim razvrednotenjem ter pripomorejo k vizualni privlačnosti ter strukturiranosti mesta.

Nujna je ohranitev zelene cezure med Domžalami in naseljem Dob ter Domžalami in Depalo vasjo. Prav tako je pomembna ohranitev zelenega predaha severno od Preserij ter na vzhodnem robu med Domžalami in Turnšami. Na ta način se prepreči nastanek večje poselitvene gmote in omogoči prehod v zeleno zaledje. Znotraj urbanističnega načrta je še nekaj zelenih cezur, ki preprečujejo zlivanje delov naselij in pripomorejo k večji estetski in ekološki vrednosti območja.

V okviru zelenega sistema je potrebno omeniti tudi vegetacijske zaščitne pasove. Neposredno ob avtocesti je namreč potrebno predvideti oziroma ohranjati protihrupni vegetacijski zaščitni pas.

Med stanovanjskimi in industrijskimi območji se v največji možni meri zagotovi zelene vizualne bariere, ki prebivalce naselja vsaj deloma ščitijo pred hrupom, prahom in nekvalitetnimi pogledi na industrijska območja.

Na mejah urbanističnega načrta Domžale je treba v celoti varovati kmetijske površine in ohranjati kmetijski rob.

I.6.4.7 Pokopališče in druge površine s simbolnim pomenom Južno od četrti Stob se nahaja obstoječe centralno pokopališče, ki je bilo ustrezno razširjeno in zadošča potrebam. Namenska raba prostora in prostorske ureditve so ustrezno urejene.

Na območju hriba Šumberk se nahaja arheološko najdišče, ki predstavlja velik potencial za še dodaten razvoj učnih poti in boljše vključevanje gozdnatega osamelca v mestni sistem.

I.6.4.8 Navezave na zaledje zelenega sistema, odprto krajino in pomembna območja v okolici

Navezave na turistična rekreacijska območja v okolici mesta

Na Domžale kot izhodiščno točko za mnoge dejavnosti morajo biti s kolesarskimi in peš potmi dobro navezana vsa turistično rekreacijska zanimiva območja v okolici. Kot je že bilo omenjeno, so navezave na širša turistično rekreacijska območja ter okoliško krajino še posebej pomembna z vidika kvalitetnega preživljanja prostega časa. Zaledje mesta Domžale predstavlja ravninska kmetijska krajina, s posameznimi gozdnimi zaplatami in koridorji, potmi ter vedutami na Kamniško Savinske Alpe. Ravninsko krajino obdaja Posavsko hribovje na jugovzhodu in hrib Onger nad Trzinom in Dobeno nad Mengšem. Najpomembnejša turistično rekreacijska območja v neposredni bližini mesta so območje Krumperka, Gorjuše in Brda vzhodno, arboretum Volčji Potok in Kamnik severno in Češeniške gmajne severovzhodno. Ta območja naj se na Domžale navežejo z varnimi krožnimi tematskimi potmi kot tudi s kolesarskimi povezavami.

V kontekstu navezav zelenega sistema mesta na rekreacijsko zaledje je pomembna predvsem povezava Domžal z območjem Krumperka. Danes je nekoč vitalna rekreacijska povezava med Domžalami in Krumperkom zaradi avtoceste močno okrnjena. Z vzpostavitvijo ustreznih peš povezav preko avtoceste Ljubljana - Celje, se lahko vzpostavi peš povezava skozi območje Mlak. Hkrati ta povezava lahko med seboj poveže zimsko rekreativne potenciale zaledja mesta (otroško smučišče Postovka, slalom proga in skakalnica) v športno-rekreacijski park Mlake.



Prečne navezave na zaledje

Poleg uglednejših in popularnejših navezav do atraktivnih območij v okolici so za vsakodnevno rekreacijo prebivalcev v odprti krajini pomembnejše prečne povezave, ki so podrobneje opisane v poglavju ''Zelene poteze in sprehajališča/poti''. Tu je potrebno dodati, da se mestne prečne povezave, ki povezujejo četrti na obeh straneh Kamniške Bistrice, dobro navežejo na zaledje in tako postanejo prečne navezave mesta z odprtim prostorom, predvsem s poljskimi potmi mengeškega in dobskega polja. Te poti naj se torej ne končajo nekje na robu mesta, ampak se nadaljujejo v odprto kmetijsko ali gozdno krajino ter se povežejo z že obstoječimi potmi v zaledju mesta. Tako bodo te navezave povezale mestne četrti, jedra, skratka različne mestne predele z zaledjem.

Kmetijske in gozdne površine/zaledje

Velik rekreacijski potencial imajo kmetijsko in gozdne površine v bližnji okolici območja urbanističnega načrta. Prav tako so nosilke velikih estetskih vrednosti. Preko teh površin je smiselno povezati različne interesne točke v širši in bližnji okolici ter jih dobro navezati na mesto Domžale. Posebno pozornost naj se nameni stiku poti v zaledju in poti znotraj urbanističnega načrta. Potencial za izpeljavo poti tvorijo obstoječi kolovozi oziroma poljske poti na pridelovalnih in gozdnih površinah izven naselja. Ob tem je izjemno pomembno primerno oblikovati rob med mestom in kmetijskimi površinami. Ta mora biti omejen z naravnimi (npr. potok, reliefni rob, živice) ali ustvarjenimi (predvsem poti) robovi. Te naravne in ustvarjene mejnike naj presegajo le kmetijska gospodarstva, ki vzdržujejo kmetijske površine in s tem kulturno krajino in so njen sestavni del.


Lokalni energetski koncept 79 / 86

I.7 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT Občina bo spodbujala učinkovito in racionalno rabo energije, posebej obnovljivih energetskih virov, pri čemer bo skušala doseči, da bodo objekti in ureditev prostorsko skladni in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje. Izraba sončne energije za proizvodnjo dodatne električne energije se spodbuja predvsem na območju gospodarskih con in na večjih javnih objektih. Prav tako se spodbuja energetsko varčno gradnjo.

I.7.1 Cilji lokalnega energetskega koncepta

Gospodinjstva

Strateški cilj:

Učinkovita raba energije in izraba obnovljivih virov energije

Operativni cilji:

Izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti

Izraba obnovljivih virov energije v povezavi z javnimi objekti

Uvajanje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in druge OVE za manjše sisteme

Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih (biomasa, sončna, toplotne črpalke)

Povečanje števila aktivnih plinskih priključkov

Stalno informiranje in osveščanje občanov o oskrbi in rabi energije

Spodbujanje učinkovite rabe energije v gospodinjstvih

Gospodarstvo

Strateški cilj:


Operativni cilji:

Sodelovanje z gospodarstvom pri projektih izrabe obnovljivih virov energije.

Spodbujanje energetsko učinkovitega gospodarstva.

Javni objekti:

Strateški cilj:


Operativni cilji:

Učinkovita raba energije v javnih objektih

Raba obnovljivih virov energije v javnih objektih

Povezava javnih objektov v skupne sisteme izrabe obnovljivih virov energije

Javna razsvetljava:

Vzpostavitev energetsko učinkovite javne razsvetljave

Promet:

Zagotovitev trajnostne mobilnosti na območju občine (učinkovit JPP, nemotoriziran promet)



I.7.2 Viri in raba energije

Glede na podatke lokalnega energetskega koncepta ima Občina Domžale naslednje teoretično izkoristljive potenciale energije:

hidroenergetski potencial 38,5 GWh letno;

vetrne energije 0,6 GWh letno;

energetski potencial sončne energije na strehah objektov ob upoštevanju ustreznih izkoristkov 173 GWh letno;

energetski potencial lesne biomase cca. 30 GWh letno;

teoretičen izkoristljiv potencial zelene biomase ob upoštevanju kolobarja cca. 94 GWh letno, vendar je taka raba iz okoljskega in socialnega vidika vprašljiva oz. nesprejemljiva;

energetski potencial organske biomase iz odpadkov 15,7 GWh letno;

Letni izkoristljiv potencial geotermalne energije za gretje in hlajenje na površini enaki površini tlorisov vseh objektov v občini 214 GWh letno;

Glavne energetske vire predstavljajo zemeljski plin, elektrika, ekstra lahko kurilno olje (ELKO) ter les. V zelo majhni meri se uporabljajo drugi viri utekočinjen naftni plin (UNP), premog, ipd. Tudi uporaba sodobnih obnovljivih virov (predvsem sončna energija) je še zanemarljivo majhna.

Glavni vir za ogrevanje stanovanj predstavlja ekstra lahko kurilno olje (ELKO), raba plina in lesa pa se razlikuje po posameznih naseljih. V energetski bilanci za celotno območje občine Domžale pa se delež zemeljskega plina že približa deležu lesa in lesnih ostankov.

Glavni energetski vir javnih objektov je zemeljski plin, vendar se kljub plinovodnemu omrežju približno 32,7% energije za ogrevanje pridobi iz kurilnega olja. V bilanci končne energije je zemeljski plin zastopan v 50,7%, kurilno olje v 24,6% in električna energija v 24,7% (LEK, st. 51).

Industrija je velik porabnik energije na območju občine Domžale. letu 2009 je bila raba končne energije 486 GWh. Zemeljski plin je najpomembnejši energent s skoraj 75% deležem v končni energiji, sledi električna energija z 20%. Glavni industrijski porabnik energije je Količevo Karton d.o.o. z kar 85% porabo (410 GWh) Sledi Lip Radomlje, Helios in Tosama. V sklopu obravnavanih industrijskih kompleksov predstavlja poraba energije za ogrevanje le manjši delež. Pretežni del energije se porabi v sklopu tehnoloških procesov. Skupna letna raba energije v tehnoloških procesih predstavlja je več kot dvakrat večja od celotne rabe končne energije za ogrevanje stanovanj na območju občine Domžale.

Poraba električne energije za javno razsvetljavo je v letu 2009 znašala 2,21 MWh, kar predstavlja 1,1% vse porabljene električne energije. Poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca znaša 66,2 kWh, kar je 32,7% več od ciljne porabe (44,5 kWh. Upravljavec javne razsvetljave je do sedaj zamenjal 15% svetilk, do leta 2016 pa namerava zamenjati vse svetilke z energijsko varčnimi.

Skupna raba električne energije niha okoli vrednosti 400 GWh letno. Glavni porabnik električne energije je gospodarstvo (53,4%), nato gospodinjstva (25,9%), javna uprava (19,5%) in javna razsvetljava (1,1%). Poraba skupne električne energije na prebivalca občine Domžale znaša približno 6.050 kWh, kar je nad Slovenskim povprečjem (5.580 kWh/prebivalca – SURS, SI-STAT, 2010). Razlog za tako veliko porabo na prebivalca je v močno razviti industriji na območju občine. Poraba električne energije v gospodinjstvu v letu 2009 na prebivalca (1.572 kWh) je primerljiva s slovenskim povprečjem (1.539 kWh/prebivalca).

Skupna raba končne energije na območju občine Domžale v letu 2009 je znašala 787,8 GWh. Največji delež skupne rabe končne energije je iz zemeljskega plina (~52%), sledi raba električne energije s 25,6% in kurilno olje ELKO z 11,7%. Raba energije obnovljivih virov energije (les in lesni odpadki) predstavlja v letu 2009 9,7%. Glavni porabnik energije na območju občine Domžale je industrija, predvsem papirnica Količevo. Preračunano na prebivalca je raba končne energije v letu 2009 znašala 23,7 MWh.


Lokalni energetski koncept 81 / 86

I.7.3 Elektroenergetsko omrežje

Srednjenapetostno (SN) 20 kV distribucijsko omrežje, ki v normalnem obratovalnem stanju obratuje kot radialno napajano omrežje, je na območju občine Domžale praktično v celoti oskrbovano iz napajalnega vira - razdelilno transformatorske postaje (RTP) 110/20 kV Domžale. Le ta je vzankana v 110 kV povezavo med RTP 400/220/110 kV Beričevo in RTP 220/110/35 kV Kleče. Omenjena 110 kV povezava oskrbuje poleg predmetne RTP 110/20 kV še RTP 110/20 kV Kamnik. Slednja je z enim sistemom DV 2x110 kV povezana s stikališčem v RTP Domžale. Drug sistem tega dvosistemskega daljnovoda pa do izgradnje in vključitve RTP 110/20 kV Mengeš obratuje na 20 kV napetostnem nivoju in pomeni čisti napajalni vod med obema viroma napajanja.

Glede na strukturo SN distribucijskega omrežja v občini Domžale je mogoče v osnovi deliti le to na mestno in industrijsko kabelsko omrežje oziroma podeželsko nadzemno omrežje. Mestno kabelsko omrežje, ki napaja osrednji del Domžal oskrbujeta z električno energijo dva SN kabelska izvoda KB 20 kV Kemična in KB 20 kV Šumberk. Omenjena izvoda tvorita za potrebe zagotavljanja rezervnega napajalnega stanja medsebojno zanko. Pretežno gospodinjski odjem na območju Rov, Spodnjih oziroma Srednjih Jarš in odjem obrtno industrijske cone v Zgornjih Jaršah pa je oskrbovan po kabelskem izvodu KB 20 kV Rodica. Omenjen zemeljski vod se za potrebe zagotavljanja rezervnega napajalnega stanja zaključuje v kosmati daljnovod DV 20 Kamnik, ki se preko razklopljenega ločilnega mesta nadaljuje v DV 20 kV Domžale, ta pa se nadalje zaključuje v 20 kV zbiralke v RTP 110/20 kV Kamnik.

Industrijsko kabelsko omrežje, ki oskrbuje pretežno industrijski odjem na območju Vira, Količevega, Jarš in Preserja v grobem oblikujeta dve SN kabelski zanki, ki povezujeta naslednje izvode; Izvod GTP 20 kV Papirnica, ki z izvodom KB 20 kV Helios tvori razklopljeno zanko in oskrbuje odjemalce na območju Količevega ter široki odjem na južnem dela Vira, vključno s podjetjem Helios in Tosama. Za potrebe oskrbe papirnice v Količevem z električno energijo se v omenjeno zanko na lokaciji GTP Papirnice v konceptu vretena zaključuje še tretji neposredni SN izvod KB 20 kV Vir Papirnica iz RTP 110/20 kV Domžale. Takšne struktura omrežja bo zaradi izvedbe kabelskih izvodov, ki potekajo do papirnice, z vodniki bakrene izvedbe in večjega prereza (Cu 240 mm2) tudi nadalje omogočala nemoten razvoj podjetja. Drugo razklopljeno industrijsko zanko pa preko SN stikališča v podjetju Lek tvorita izvoda KB 20 kV Lek in KB 20 kV GTP Induplati. Prvi je v normalnem obratovalnem stanju namenjen oskrbi istoimenskega podjetja, lociranega na meji občine med Mengšem in Preserjem pri Radomljah. Preko drugega pa se oskrbujeta podjetji Induplati v Zgornjih Jaršah in Slovenijales v Preserju.

Načrtovana je sanacija (nadomestitev) starejših vodnikov bakrene izvedbe in manjših prerezov (50 oziroma 70 mm2) z aluminijastimi vodniki večjega prereza.

Nadzemno SN omrežje na območju občine Domžale pa se glede na smer poteka in področja napajanja deli na naslednje daljnovode.

V smeri proti Kamniku poteka že omenjeni DV 20 kV Kamnik, ki v začetnem delu trase napaja pretežno stanovanjski odjem na Viru pri Domžalah in v nadaljevanju široki odjem v Preserju in Radomljah in se ob Volčjem potoku zaključuje v DV 20 kV Domžale (RTP Kamnik). Odcep v smeri Radomelj pa se nadaljuje mimo Hudega in Rove vse do Rafolč, kjer tvori izven območja občine Domžale za potrebe rezervnega napajalnega stanja z izvodom DV 20 kV Tuhinj (RTP Domžale) razklopljeno zanko.

Proti vzhodu potekata daljnovoda DV 20 kV Tuhinj in DV 2x20 kV Moravče, ki se v nadaljevanju zaključita kot osnovna napajalna voda na ločena sektorja razdelilne postaje RP 20 kV Vrba.

V smeri Ihana poteka daljnovod DV 20 kV Senožeti, ki se na meji občin Litija in Dol pri Ljubljani za potrebe rezervnega napajanja zaključuje v DV 20 kV Zapodje (RTP 35/20 kV Litija). Daljnovod DV 20 kV Črnuče, ki poteka v smeri Depale vasi pa se zaključuje preko razklopljenega ločilnega mesta v DV 20 kV Domžale iz RTP 110/20 kV Črnuče.

Radijski oddajnik RTV Slovenije je edini odjemalec občini Domžale, ki je po neposrednem daljnovodu DV 20 kV Radio napajan iz sosednje RTP 110/20 kV Črnuče.

Poleg omenjenih daljnovodov potekata iz RTP 110/20 kV Domžale v smeri Črnuč še DV 20 kV Belinka in DV 20 kV Reaktor.

RTP 110/20 kV Domžale predstavlja osnovni napajalni vir območja, ki obratuje kot daljinsko voden objekt, v katerem obratujeta po dve transformatorski enoti z 31,5 MVA instalirane moči na enoto. V času koničnih obremenitev presega transformacija v omenjenem objektu dopustne vrednosti, glede na razpoložljivo rezervo



in skladno s kriteriji načrtovanja za samostojno obratovanje transformacije. Tako je v primeru izpada enega transformatorja 110/20 kV dodatno rezervo iskati preko medsebojnih SN povezav iz sosednjih RTP-jev.

Analize aktualnega stanja v srednjenapetostnem distribucijskem omrežju kažejo na visoko obremenjenost izvoda DV 20 kV Senožeti, na katerem se, zaradi velike dolžine glavnega voda in razvejanosti izvoda DV 20 kV Zapodje v katerega se le ta zaključuje, pojavljajo v rezervnem napajanju nedopustni padci napetosti. Iz omenjenega razloga bo nadalje, vse od izvedbe ustreznih ojačitev v SN omrežju, na predmetnem daljnovodu pričakovati omejitev priklopa na manjša zazidalna območja oziroma posamezne stanovanjske objekte. Ustrezne ojačitve pomenijo izgradnjo neposredne 20 kV kabelske povezave med RTP 110/20 kV Domžale in naseljem Dol pri Ljubljani v skupni dolžini 8 km. V trasi slednje se bo od omenjene RTP do Ihana izvedla tudi nadomestna gradnja obstoječega DV Senožeti v obliki drugega kabelskega izvoda, v katerega se bodo vzankale obstoječe transformatorske postaje 20/0,4 kV. S pomočjo novih SN povezav se bo sekcioniralo obstoječe omrežje kar bo pripomoglo k razbremenitvi le tega in hkrati povečalo zanesljivost napajanja odjemalcev na širšem območju. Izgradnja nadomestnega KB 20 kV Senožeti pomeni tudi sprostitev drugega sistema dvosistemskega daljnovoda DV 2x20 kV Moravče v začetnem delu trase, ki je v obstoječem stanju namenjen napajanju DV Senožeti. S tem bo RP Vrba pridobila tretji neposredni napajalni vod, odjemalci v smereh Tuhinja, Moravč in Blagovice pa se bodo napajali iz ločenih sektorjev po lastnih izvodih iz RTP Domžale.

Ob pričakovani rasti obremenitev na območju mestnega jedra v Domžalah bo nadalje nujno potrebna rekonstrukcija starejših SN kabelskih odsekov, ki so sestavni del kabelski izvodov KB Kemična in KB Šumberk. V nasprotnem primeru bodo ti odseki pomenili tako imenovana »ozka grla« in posledično nemožnost priklopa novih odjemalcev. Konična obremenitev ostalih izvodov v normalnem obratovalnem stanju, kot pri zagotavljanju rezervnega napajalnega stanja ne presega dopustnih vrednosti, tako bo mogoče večino odjemalcev po izgradnji omenjenih ojačitev vključiti v obstoječe distribucijsko omrežje na celotnem območju občine Domžale. Dolgoročna rešitev vključevanja največjih med njimi kot je npr. OIC Želodnik pa bo zahtevala poleg priključitve z novimi SN izvodi v bližnjo RTP 110/20 kV Domžale ustrezno predhodno razbremenitev le te.

Preostali razvoj distribucijskega omrežja za električno energijo na območju občine Domžale bo poleg predvidenih sprememb v večji meri potekal v odvisnosti od nadaljnjega razvoja občine. Za nadaljnje zagotavljanje kvalitetne oskrbe odjemalcev z električno energijo so tudi na transformaciji 110/20 kV potrebne ojačitve. Zaradi visoke obremenjenosti transformacije 110/20 kV v Domžalah, ki že v obstoječem stanju dosega 75% nazivne moči in s tem v okviru kriterija o zanesljivosti napajanja (N-1), v primeru izpada enega transformatorja, ne zagotavlja samostojnega obratovanja, je v prihodnje nujno potrebna izgradnja predvidene RTP 110/20 kV Mengeš. Lokacija nove RTP 110/20 kV se nahaja izven območja občine Domžale, v neposredni bližini proizvodnega obrata podjetja Lek. Napajanje objekta se bo zagotovilo iz bližnjega DV 2x110 kV Domžale-Kamnik (Al/Je 240/40 mm2) tako, da se le ta vključi v en sistem omenjenega 110 kV daljnovoda. Pogoj za razbremenitev transformacije v Domžalah po izgradnji RTP 110/20 kV Mengeš, pa je izgradnja in integracija novih SN izvodov iz nove RTP v industrijsko kabelsko omrežje v Domžalah.

I.7.4 Plinovodno omrežje

Plinovodno omrežje je na območju občine Domžale zelo dobro razvejano. S plinovodnim omrežjem so pokrita vsa centralna naselja. Plinovodno omrežje ni speljano samo v obrobnih naseljih na jugovzhodu in jugu občine. Širitev plinovodnega omrežja ni potrebna.

Število aktivnih priključkov predstavlja le 41,8% vseh priključkov in je zelo različno po naseljih, tako da delež ogrevanja s kurilnim oljem še vedno bistveno presega ogrevanje s plinom, tudi v urbanih območjih centralnih naselij. Infrastruktura plinovodnega omrežja je tako v obstoječih kapacitetah obremenjena z manj kot polovico možne obremenitve. Omrežje upravlja koncesionar Petrol Plin d.o.o.

I.7.5 Daljinsko ogrevanje

Na območju občine ni toplarn, je pa več kotlovnic predvsem v večstanovanjskih objektih, ki uporabljajo različne energente, večinoma tekoča goriva in zemeljski plin. Skupna raba energije v kotlovnicah je znašala 55.160 MWh, od česar predstavlja delež kurilnega olja približno 60%, ostalo pa predstavlja delež zemeljskega plina.


Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo in prostorskih ureditev, v zvezi z varstvom okolja 83 / 86

I.8 KONCEPT OPREMLJANJA Z GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO TER KONCEPT PROSTORSKIH UREDITEV, KI SE NANAŠAJO NA VARSTVO OKOLJA

Gospodarska javna infrastruktura zagotavlja temeljne pogoje za življenje in bivanje v naseljih in hkrati omogoča nadaljnje izkoriščanje potencialov širšega območja, zagotavlja primerjalne prednosti za razvoj dejavnosti v prostoru in predstavlja element varstva okolja v smislu zmanjševanja obremenitev v prostoru.

Občina Domžale ima izjemno visoko stopnjo opremljenosti s komunalno opremo. Z vodovodom so opremljeni praktično vsi objekti v občini, velika večina objektov in praktično celotno območje urbanističnega načrta pa je tudi priključeno na kanalizacijski sistem z odvajanjem odpadnih vod v centralno čistilno napravo.

I.8.1 Vodovodno omrežje

Področje Občine Domžal se oskrbuje s pitno vodo iz treh vodnih virov, oziroma sistemov in sicer:

Severni del občine (Kolovec, Rova, Žiče, Radomlje, Preserje, Škrjančevo, Homec, Nožice) iz štirih vodnjakov dolomitnega vodonosnika na Kolovcu, kjer je ena kvalitetnejših vod distribuiranih preko javnega omrežja v Sloveniji.

Centralni del občine iz štirih vodnjakov prodnega vodonosnika na domžalsko mengeškem polju in

Vzhodni del občine (Krtina, Studenec, Škocjan, Gorjuša, Brezovica, Žeje, Trojica) iz vodnih virov v črnograbenski dolini (Taterman, Kamrca, Žirovše), ki so površinskega tipa.

Po podatkih JKP Prodnik se z vodo iz javnega vodooskrbnega sistema ne oskrbujejo le naslednja naselja: Goropeče (ca. 9 hiš), Jasen (3 hiše) – vaški vodovod, Zajelše (5 hiš), Sela pri Ihanu, Zaboršt (3 hiše), Pšata (2 hiši proti Podgorici), Račni vrh (9 hiš). Poseben primer je zaselek Zagorica, kjer je zgrajen javni vodovod, ki pa ga krajani ne koristijo (aktivna sta zgolj 2 hišna priključka, neaktivnih pa je 12). Vsa ta območja so izven območja urbanističnega načrta Domžal.

Dolžina javnega vodovoda v občini Domžale je po knjigovodskih podatkih 206.585 m. V občini Domžale je ca. 15% vgrajenih cevovodov iz salonitnih cevi. Na omrežju je 59 objektov (vodohranov, črpališč, prečrpališč, ipd.), 1.158 hidrantov ter 7.962 hišnih priključkov. Vsi vodovodni objekti so opremljeni z daljinskim nadzorom.

Ključne težave pri sami distribuciji pitne vode so tehnične narave, vezane na pretočno tlačne razmere, oziroma samo hidravliko sistema ter starost omrežja. Ob dejstvu, da je velik del sistema zastarel, kar se odraža v okvarah cevovodov in temu posledično vodnih izgubah, bi lahko problematiko razdelili v sledeče sklope:

zastareli hišni priključki iz neustreznih materialov,

neustrezne dimenzije obstoječih sekundarnih vodovodov, predvsem iz stališča požarnega varovanja (dimenzije manjše od DN 100),

neustrezni in zastareli materiali obstoječih primarnih in sekundarnih vodovodov (salonitne cevi), ki so vgrajeni gradbeno neustrezno,

zahtevne tlačne razmere na reliefno razgibanih območjih (problem nizkih ali visokih tlakov),

nezanesljiva distribucija zaradi neustreznih akumulacij (predvsem vzhodni del).

Obnoviti je potrebno primarne primarne povezovalne vodovode med Č1, Č2, Č3, Č4 ter primarne povezovalne vodovode od črpališč Č1, Č2, Č3, Č4 do Domžal (vodovod na Prešernovi cesti) in od črpališč Č1, Č2, Č3, Č4 do Rodice (Dragarjeva cesta ).



Izdelati je potrebno hidravlično presojo celotnega sistema, ki bo služila tudi kot podlaga za izdajo projektnih pogojev. Glede na hidravlični izračun in potrebno količino vode je potrebno pred izgradnjo novih stanovanjskih kompleksov obstoječe vodovode obnoviti.

Aktivira naj se razpoložljive vodne vire iz dolomitnih plasti vrtine DG1, DG2, DG3, DG4 ter Č5 in jih vključi v sistem.

Urediti je potrebno lastniška razmerja na objektih in služnosti na infrastrukturi.

I.8.2 Kanalizacijsko omrežje

Kanalizacijsko omrežje domžalske občine predstavlja skupaj s kamniškim, mengeškim in trzinskim kanalizacijskim omrežjem enoten sistem, ki se sistematično gradi že več kot štirideset let in je zaključen s CČN Domžale–Kamnik na Študi, in na katerega je priključenih več kot 50.000 prebivalcev skoraj vsa obrt ter industrija tega območja.

Od dobrih 33.000 prebivalcev občine Domžale, jih 87% živi na območjih z urejeno kanalizacijo. Z dokončanjem kanalizacijskega omrežja v Ihanu, na Pšati, v Biščah, v Mali Loki, Dragomlju, Podrečju in Nožicah ter izgradnjo kanalizacije na območju Brezja, Škocjana in Studenca, bo v nekaj prihodnjih letih imelo možnost priključitve na centralno kanalizacijsko omrežje še cca 8% prebivalstva občine. Za preostalih 5% pa se, glede na geografske razmere, pripravljajo lokalne rešitve odvoda in čiščenja odpadnih vod, male čistilne naprave za posamezne objekte oz. skupine objektov.

Večji del obstoječega javnega kanalizacijskega omrežja Domžal je gravitacijski in zgrajen v mešanem sistemu (slabih 80%). Manjši del kanalizacije je zgrajen v delno ločenem sistemu (10% - predvsem Dob, Turnše in Češenik ter Zaboršt in Študa) in v ločenem sistemu (12% - Krtina, Depala vas, Rova, Dragomelj, Pšata, Prelog, Ihan, IOC Jarše, Stob). Delež ločenega sistema počasi narašča. Za vse novogradnje je ponikanje odpadnih padavinskih vod, če le teren to dopušča, obvezno.

Skupno je bilo konec leta 2010 v občini Domžale 5.551 objektov priključenih na javno kanalizacijo in 1.442 objektov, katerih odpadne vode se odvajajo v greznico ter 14 objektov katerih odpadne vode se odvajajo v malo komunalno čistilno napravo (MKCN) pod 50 enot, za katero so predložili vsa potrebna potrdila.

V občini Domžale je od skupne količine odpadne vode, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje in se cisti na čistilni napravi, 75% odpadne vode iz gospodinjstev ter 25% iz gospodarstva. Povprečna poraba vode na občana Domžal je v letu 2010 znašala 3,70 m3/mesec ali 121,6 l/dan.

Pretežni del kanalizacijskega omrežja je zgrajen iz betonskih cevi, v zadnjih letih pa se kanalizacija gradi predvsem iz plastičnih materialov, PVC, polietilena, poliestra ter polipropilena. Betonski cevovodi, predvsem starejši, niso vodotesni.

Glavni problem na domžalskem kanalizacijskem omrežju je preobremenjenost nizvodnega dela sistema ob deževjih, ker vanjo doteka preveč čistih meteornih vod s strešin in dvorišč, tudi z območij, kjer je ponikanje možno in je za to na razpolago tudi dovolj prostora. To moti tako delovanje čistilne naprave, kot tudi na iztokih iz razbremenilnikov prekomerno onesnažuje površinske odvodnike. Občane, ki imajo tudi padavinske vode speljane v javno kanalizacijo, zagotoviti odvajanje s ponikanjem do 31.12.2015.

Na omrežju bo potrebno zgraditi poleg razbremenilnikov še razbremenilne lovilne bazene, v katerih se bo ujel prvi val nesnage, odtoki proti CČN pa se bodo lahko po izgradnji bazenov dodatno zmanjšali, hkrati pa se bo zmanjšala skupna količina onesnaženja prelitega v odprte vodotoke. Vendar je predvideno, da se pred gradnjo bazenov cim več obstoječih nekanaliziranih območij kanalizira.

Za območja aglomeracij, ki še niso opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem so predvidene naslednje rešitve:

Aglomeracija Kolovec leži na vodovarstvenem območju, zato je zanjo potrebno prioritetno zagotoviti ustrezno varstvo pitne vode na način, da se zgradi kanalizacijski sistem. Le ta je predviden kot ločen sistem, ki se zaključi z lokalno ČN, okvirne zmogljivosti 100 PE.

Aglomeracija Žiče, Zagorica pri Rovah in Dolenje: Predvidi se skupni kanalizacijski sistem, ki medsebojno poveže navedene aglomeracije ter se zaključi z lokalno ČN, zmogljivosti 250 PE.


Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo in prostorskih ureditev, v zvezi z varstvom okolja 85 / 86

Aglomeracija Gorjuša: Predvidi se skupni kanalizacijski sistem, ki se zaključi z lokalno ČN, zmogljivosti 250 PE.

Aglomeracija Krtina – jug, Brezje pri Dobu-Škocjan, Studenec pri Krtini in Zalog pod Sv. Trojico-Kokošnje: Predvidi se izgradnja kanalizacijskega sistema, ki se nadaljuje proti Krtini ter priključi na CČN Domžale. Za aglomeracije nižjih gostot od 10 PE/ha (aglomeracija Brezje pri Dobu-Škocjan in Studenec pri Krtini) obstaja možnost reševanja z malo ČN.

Aglomeracija Rača-Račni Vrh, Dobovlje-Žeje in Žeje-Sv. Trojica: Predvidi se izgradnja kanalizacijskega sistema, ki se zaključi z lokalno ČN, zmogljivosti cca. 600 PE. Zaradi nizke gostote poselitve navedenih aglomeracij se preuči možnost individualnega ali gručastega reševanja odvoda komunalnih odpadnih voda oziroma ločeno obravnavanje posamezne aglomeracije.

Aglomeracija Goričica pri Ihanu, Brdo, Selo pri Ihanu – vzhod in Selo pri Ihanu – zahod: Predvidi se priključevanje na obstoječ kanalizacijski sistem, katerega pa je potrebno na območju naselja Ihan in Selo pri Ihanu dodatno razširiti z izgradnjo sekundarnih krakov. Odvod odpadnih voda se tako zaključi na CČN Domžale. Dodatna obremenitev se ocenjuje na 350 – 400 PE.

Aglomeracija Depala vas – Emona: Predvidi se izgradnja lokalne ČN, zmogljivosti 100 – 150 PE, ki bi prečiščene odpadne vode lahko odvajala neposredno v kanal obstoječega potoka, ki poteka neposredno ob aglomeraciji.

Ostala območja in objekti: Na območju občine Domžale obstaja še več območij, kjer bivajo ljudje, niso pa zajeta v obstoječe aglomeracije. Navedena območja izkazujejo tako nizko število PE (<50), da izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja ni potrebna oziroma smiselna. Za ta območja se predvidi individualno reševanje odvoda odpadnih voda v obliki hišnih ČN ali v obliki skupnih ČN za območje skupaj povezanih stanovanjskih hiš.

I.8.3 Ravnanje z odpadki

Nekdanja regijska deponija komunalnih odpadkov Dob na lokaciji Malenski boršt, 2 km od naselja Dob je preoblikovana v Center za ravnanje z odpadki. Komunalni odpadki občine Domžale se vozijo na odlagališče nenevarnih odpadkov Barje.

Občina Domžale se je pridružila projektu izgradnje regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana, ki bo največji center v Sloveniji (414.000 prebivalcev). Novo polje za odlaganje nenevarnih odpadkov redno obratuje od septembra 2009, začetek poskusnega obratovanja objektov za predelavo odpadkov je predvideno v decembru 2014, redno obratovanje pa decembra 2015.

V občini Domžale je organizirano zbiranje odpadkov, ki ga izvaja izvajalec javne službe JKP Prodnik d.o.o.

V skupnih zbiralnicah ločenih frakcij se zbirajo papir ter steklo. V individualnih zbiralnicah ločenih frakcij se zbirajo biološki odpadki, embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov ter kovin v posodah za biološke odpadke in posodah za drobno odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov in kovin. V individualnih zbiralnicah mešanih komunalnih odpadkov se zbirajo ostali ostanki odpadkov v posodah za ostanke mešanih odpadkov. Pod pogoji določenimi s predpisi Občine Domžale, lahko uporabniki za uporabo storitev obvezne gospodarske javne službe ravnanja z organskimi odpadki uporabljajo tudi kompostnike.

Kosovni odpadki in nevarne odpadke v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Domžale zbira izvajalec javne službe.

Popis neurejenih odlagališč odpadkov je bil opravljen jeseni leta 1995. Po tem popisu je bila opravljena sanacija vseh odlagališč, tako da so podatki popisa uporabni zgolj informativno: današnje stanje je verjetno bistveno boljše. Danes praktično ni več velikih vaških odlagališč odpadkov, na katerih bi bili poleg gradbenih tudi drugi odpadki.

Odlaganje gradbenih odpadkov ostaja glavni problem, ki ga je potrebno rešiti, če želimo učinkovito rešiti problem nelegalnega odlaganja odpadkov. Za to bo potrebno nadaljnja sanacija neurejenih odlagališč, ter poiskati ustrezne rešitve za odlaganje gradbenih odpadkov, informirati prebivalce, pa tudi poostriti nadzor nad odlaganjem.



I.8.4 Pokopališka dejavnost

Pokopališko dejavnost je treba opravljati skladno z Odlokom o opravljanju pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanju pokopališč v občini Domžale.

Javno komunalno podjetje Prodnik upravlja z glavnim pokopališčem v Domžalah, to je pokopališče Pod taborom oz Žale ter pokopališčem Šentpavel. Ostala pokopališča v občini Domžale urejajo krajevne skupnosti, oz. pokopališče pri domžalski cerkvi, cerkev sama.


obČinski prostorski naČrt domŽale urbanistiČni … del.pdf · centralnih funkcij mesta,...

Documents