poučevanje in učenje kompetenc za boljšo zaposljivost

2016

Poučevanje in učenje kompetenc za boljšo zaposljivost in podjetnost v EU ANALIZA DOBRIH PRAKS

Vso odgovornost za vsebino te publikacije nosijo avtorji in uredniki. Vsebina ne odraža nujno stališč Evropske unije. Niti EACEA niti Evropska komisija ne nosita odgovornosti za kakršnokoli uporabo informacij, ki jih vsebuje to delo.

Tvoja kariera v Evropski uniji

STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji 1

Kazalo

Uvod in metodologija .............................................................................................................................. 2

Dobre prakse ........................................................................................................................................... 6

1. Une entreprise dans votre lycée ................................................................................................. 6

2. Talenteschmiede Baden-Württemberg ....................................................................................... 7

3. Empresa Jovena Europea ............................................................................................................ 7

4. Izobraževanje za podjetnost kot temeljni izobraževalni princip v avstrijskih poklicnih in trgovskih šolah (Avstrija) ..................................................................................................................... 9

5. Projekt INCUVET in dobra praksa Reto TMP ............................................................................. 10

7. RotherhamReady – The Rotherham Children and Young People's Enterprise Project ............. 14

8. WOW factor ............................................................................................................................... 16

Viri in literatura ..................................................................................................................................... 26


Uvod in metodologija

Izobraževanje usmerjeno v izboljšanje zaposljivosti in podjetnosti predstavlja eno od

osrednjih prioritet (reform) izobraževalnih politik tako na EU ravni kot na nacionalnih

ravneh držav članic (CEC 2001, Council of the European Union 2009, European

Commision 2015, Krek in Metljak 2011, MŠŠRS 2007). Tako zaposljivost kot podjetnost

sta kot pojma osredotočena oziroma izhajata iz ideje o osrednjosti pridobivanja in

izboljševanja kompetenc posameznika, nujno potrebnih za posameznikov

družbenopolitično vključenost ter gospodarsko vključenost in uspešnost. Kljub svoji

podobnosti pa se pojma razlikujeta predvsem v njuni izhodiščni širini, saj medtem ko je

zaposljivost neločljivo povezana s trgom dela oziroma z gospodarskimi procesi, razmerji

in institucijami, je podjetnost širši bolj vseobsegajoč pojem, ki mu je hkrati v formalnih

definicijah prisotnih na ravni EU institucij podana bolj univerzalna opredelitev.

Zaposljivost je tako definirana kot posameznikova sposobnost pridobiti zaposlitev ter

napredovati, pri čemer je ta sposobnost odvisna tako od posameznikovih zmožnosti,

veščin in kompetenc, kot tudi od tega kako so te individualne lastnosti pripoznane na trgu

dela. Hkrati je ta sposobnost odvisna od specifičnega družbenopolitičnega in

gospodarskega konteksta, s čimer je posameznikova sposobnost pridobiti zaposlitev v

veliki meri odvisna tudi od strukturnih dejavnikov (glej Cedefop 2014). Na drugi strani

podjetnost kot pojem ni vezana zgolj na trg dela, saj EU definicija podjetnosti sega onkraj

opredelitve podjetnosti kot podjetništva v smislu sposobnosti ustanovitve in vodenja

lastnega podjetja. Podjetnost se namreč nanaša na zbir kompetenc, ki naj bi jih pridobili

vsi državljani, z namenom izboljšanja vodenja lastnega življenja ne le v delovnem okolju,

temveč v vseh sferah svojega življenja. Podjetnost se namreč med drugim nanaša na

posedovanje kompetenc kot so sposobnost spreminjanja idej v prakso, sposobnost

kreativnega in inovativnega mišljenja (reševanja problemov), pripravljenost na tveganje

in sposobnost upravljanja s tveganjem in sposobnost načrtovanja ter upravljanja z

lastnim življenjem (glej Cedefop 2014). Posledično lahko trdimo, da je mogoče pojem

zaposljivost v veliki meri subsumirati v okvir pojma podjetnost, s čimer lahko vsako

izobraževanje za podjetnost percipiramo kot hkrati izobraževanje tudi za zaposljivost. Na

drugi strani pa nas manj univerzalistična opredelitev pojma zaposljivost in izhodiščno

predpostavljanje pomena oziroma vpliva specifičnega družbenopolitičnega ter

gospodarskega konteksta, usmerja k določeni previdnosti pri analizi dobrih praks na


polju poučevanja in učenja za podjetnost ter zaposljivost v smislu njihove prenosljivost v

različne družbenopolitične kontekste.

Analiza dobrih praks na področju poučevanja in učenja kompetenc za boljšo zaposljivost

ter podjetnost predstavlja integralni del grajenja širšega korpusa znanja preko katerega

bo, v okviru projekta, oblikovan nov pristop k poučevanju in učenju EU vsebin temelječ

na humorju. Gre za ključen predhodni korak pri oblikovanju omenjenega pristopa, saj EU

programi na področju izobraževanja kot enega osrednjih ciljev izpostavljajo reševanje

problematike nezaposlenosti mladih. Razvoja novega pristopa (novih mehanizmov,

metod in učnih gradiv kot tudi izobraževalnih dogodkov) bo tako med drugim temeljil na

znanju pridobljenem iz analize raznolikih pristopov in metodologij k poučevanju in

učenju transverzalnih kompetenc za boljšo zaposljivost in podjetnosti, ki so prisotna v

različnih državah EU. Z drugimi besedami bo temeljil na znanju pridobljenem iz analize

dobrih praks na področju, ki so prisotne v različnih državah članicah EU. Posledično izhaja

iz predpostavke, ki je v samem izhodišču »ET2020« strategije, in sicer predpostavke, da

naj bi rast in blaginja izhajali iz znanja, inovacije in hkrati iz že obstoječih virov (dobrih

praks).

Glavni namen analize dobrih praks je identifikacija in analiza njihovih značilnosti ter

možnosti njihovega prenosa oziroma stopnje njihove prilagodljivosti za prenos v druge

družbenopolitične kontekste. Kot izpostavljata Stephenson in Bandara (2007), gre pri

identifikaciji in analizi dobrih praks za potencialno izkoriščanje predhodnih izkušenj, saj

te prakse predstavljajo določen konkretno izveden način vpeljave določenih aktivnosti,

kot tudi preseganja specifičnih ovir in reševanja problemov. Hkrati analiza dobrih praks

služi tudi za izgraditev korpusa primerov iz različnih družbenopolitičnih kontekstov, ki

bo predstavljal temelj nadaljnjih projektnih aktivnostih, predvsem tistih vezanih na

pripravo izobraževalnih priročnikov. Korpus bo namreč omogočil vpogled v raznolike

primere in posledično ključne elemente dobrih praks, ki bodo upoštevani pri pripravi

predvidenih izobraževalnih gradiv kot tudi predvidenih izobraževalnih dogodkov.

Analiza je potekala v dveh osrednjih med seboj povezanih fazah, pri čemer smo v prvi fazi

analize izvedli splošno identifikacijo dobrih praks. Pri tem smo se oprli tako na že

obstoječa poročila in znanstvene ter strokovne zbornike v okviru katerih so bile zbrane


dobre prakse za poučevanje in učenje za podjetnost in boljšo zaposljivost. Med drugim

smo dobre prakse črpali iz strokovnega zbornika Entrepreneurship Education in

Secondary Schools (Hatak in Reiner 2011), poročila Ways to Succeed with

Entrepreneurship Education – Best Practice Guide (YES 2012) ter Entrepreneurship

Education – A Guide for Educators (European Comission 2014) in znanstvenega zbornika

Handbook of Research in Entrepreneurship Education – Volume 3 (Fayolle 2010). Hkrati

smo se oprli na obstoječe spletne zbire dobrih praks na področju poučevanja za

podjetnost (in zaposljivost). V tem okviru smo preučili naslednje zbire, in sicer zbir, ki je

nastal v okviru projekta oziroma širše iniciative na polju izobraževanja za podjetnost z

naslovom The Entrepreneurial School (http://www.tesguide.eu/) v kateri sodeluje osem

držav partneric (Danska, Finska, Italija, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška in

Združeno kraljestvo). Gre za portal na katerem so zbrana različna gradiva in praktični

primeri za poučevanje podjetnosti v primarnem, sekundarnem in poklicnem

izobraževanju. Nadalje smo preučili zbir dobrih praks, ki je dostopen na portalu School

Education Gateway

(http://www.schooleducationgateway.eu/en/pub/resources/entrepreneurship_and_sc

hools.htm). Portal, ki je financiran s strani Erasmus + programa, predstavlja enega od

najbolj celovitih evropskih portalov v okviru katerega lahko tako pedagogi, šole kot

strokovnjaki na področju izobraževanja pridobijo osrednje informacije o evropskih

izobraževalnih politikah, novicah, novih trendih v poučevanju, nacionalnih iniciativah,

izobraževalnih projektnih in dobrih praksah na najrazličnejših področjih (formalnega)

izobraževanja. Dobre prakse na polju izobraževanja za podjetnost prisotne na portalu, pa

so specifičen produkt skupne iniciative Evropske komisije in OECD-ja z naslovom E360.

Tretji ključni zbir dobrih praks pa je predstavljal portal projekta Entredu

(http://portal.opendiscoveryspace.eu/entredu-best-practices ), ki ga delno financira

Evropska komisija in katerega glavni cilj je bil razvoj platforme za učitelje in učeče se

posameznike. Platforma tako vsebuje velik nabor raznolikih učnih gradiv, smernic za

učitelje ter primere dobrih praks razdeljenih glede na izobraževalni nivo kot tudi tip

dobre prakse. Poleg omenjenih virov dobrih praks smo uporabili tudi splošno spletno

iskanje s ključnimi besedami: entrepreneurship education (EU); education for

employability (EU).

http://www.tesguide.eu/

http://www.schooleducationgateway.eu/en/pub/resources/entrepreneurship_and_schools.htm

http://www.schooleducationgateway.eu/en/pub/resources/entrepreneurship_and_schools.htm

http://portal.opendiscoveryspace.eu/entredu-best-practices


Identifikacija končnega nabora dobrih praks je bila neločljivo povezana s specifičnimi

metodološkimi predpostavkami glede dobrih praks pertinentnih analizi dobrih praks na

polju izobraževanja za podjetnost in zaposljivost. Kot eno od ključnih metodoloških

predpostavk končnega zbira dobre prakse lahko izpostavimo določeno pokritost

najrazličnejših dimenzij poučevanja za podjetnost in zaposljivost v smislu vključitve

primerov praks, ki segajo od (do)izobraževanja učiteljev, kurikulov predmetov v okviru

katerih poteka izobraževanje za podjetnost, različnih metod poučevanja in učenja kot tudi

raznolikih učnih gradiv. V procesu grajenja zbira nas je na eni strani vodila predpostavka

o nujnosti pokritja različnih dimenzij izobraževanja za podjetnost in zaposljivost.

Potrebno pa je opozoriti, da smo bili v procesu izbora primerov omejeni z jezikom, saj smo

zaradi razumevanja lahko vključili zgolj dobre prakse, ki so bile predstavljene v angleščini.

Predvsem v okviru izhodiščnega sondiranja omenjenih portalov smo naleteli na primere,

ki jih zaradi jezikovne bariere nismo mogli analizirati. Hkrati smo se izhodiščno

prevladujoče omejili na izbor s strani drugih raziskovalcev prepoznanih dobrih praks, pri

čemer pa smo eno od izbranih dobrih praks, in sicer primer dobro oblikovanega in

povezane kurikula za primarno in sekundarno raven izobraževanja (WOW Factor)

identificirali s splošnim spletnim iskanjem. Pri končnem izboru dobrih praks pa nas je

vodila tudi predpostavka o neobstoju »čudežnih« dobrih praks vključujoč »čudežnih«

metod poučevanja in učenja, ki bi na eni strani vsakega posameznika spremenila v

uspešnega podjetnika ali nadpovprečno zaposljivega posameznika oziroma, ki bi bila

primerna za vse izobraževalne in družbenopolitične kontekste. Kot izpostavljata (Fayolle

in Gailly 2008), obstajajo zgolj dobre prakse in specifično metode, ki so bolj ali manj

prilagojene nizu dejavnikov kot so pedagoški cilj, značilnosti učečih se posameznikov,

institucionalne, kulturne in organizacijske danosti. Končni izbor je tako produkt

prizadevanja za selekcijo dobrih praks, ki so inovativne, a hkrati ne nujno enostavno

prenosljive v druge družbenopolitične kontekste, kar glede na omenjene teze

strokovnjakov ni izjema, temveč prej pravilo dobrih praks. Inovativne dobre prakse nam

namreč preko analize lahko razkrijejo določene elemente uspešnih pristopov oziroma nas

spodbudijo k generiranju novih dobrih praks.

Poleg izpostavljenega WoW factorja je bilo v končno analizo vključenih sedem inovativnih

in raznolikih dobrih praks segajoč od kurikulov, do splošnih izobraževalnih principov,

metod ali zbirov metod poučevanja in učenja, do inovativnega povezovanja deležnikov na

polju poučevanja ter učenja kompetenc za boljšo zaposljivost in podjetnost.


Dobre prakse

1. Une entreprise dans votre lycée (Podjetje v vaši šoli) (Francija)

»Podjetje v vaši šoli« je program, ki se izvaja v izobraževalnih ustanovah Akademije v

Rennesu vključujoč javne in privatne srednje šole za splošno, tehnično in poklicno

izobraževanje. Tekom teka programa dijaki ustanovijo svoje podjetje, ki je osredotočeno

na temelju ideje o specifičnem izdelku ali storitvi. Program tako praktično spodbuja

pridobivanje znanja in veščin oziroma kompetenc vezanih na formalni administrativni

postopek ustanovitve (fiktivnega) podjetja, ki vključuje med drugim raziskavo trga za

določen produkt oziroma storitev, raziskavo konkurence, seznanjanje s procesom

registracije imena podjetja, oblikovanje logotipa, zamišljanjem tehničnega razvoja

produkta ali storitve, prakticiranje pogajanja z dobavitelji in podizvajalci, marketingom in

prodajo. Vsako leto je maja izvedeno tekmovanje med različnimi timi dijakov (12 na

podjetje) iz različnih šol. Tekom tega tekmovanja morajo tekmovalne skupine predstaviti

svoje podjetje na stojnici. Poleg tega pa morajo podjetje predstaviti pred skupino

strokovnjakov in podjetnikov. Tri najboljša fiktivna podjetja so nagrajena. V okviru

programa je zagotovljeno tudi celovito do-izobraževanje učiteljev, ki ga vodijo

strokovnjaki iz Akademije iz Rennsa in Gospodarske zbornice. Nadalje pa so vzpostavljena

dobra partnerstva z lokalnimi podjetji z namenom dijakom zagotoviti najboljšo podporo

za njihova fiktivna podjetja v obliki sponzorstva, svetovanja in sodelovanja. Program tako

spodbuja mreženje dijakov z lokalnimi podjetji kot tudi spodbuja njihovo timsko delo v

okviru upravljanja s fiktivnim podjetjem. Hkrati spodbuja avtonomijo dijakov ter njihovo

odprtost do podjetništva. Nekatere od sodelujočih skupin pa so dejansko na temelju

kompetenc pridobljenih preko programa ustanovila lastna dejanska podjetja, medtem ko

so v drugih primerih lokalna podjetja zaposlila dijake in uporabila njihove poslovne

projekte.


2. Talenteschmiede Baden-Württemberg (Kovnica talentov dežela Baden- Württemberg) (Nemčija)

Kovnica talentov B-W je pilotni projekt, ki ga izvaja združenje »NaturTalent Stiftung«

(združenje naravnih talentov) in je namenjen dijakom nad 15. letom vključenim v splošno

srednješolsko izobraževanje. Osrednji cilj projekta je povečanje zavedanja dijakov glede

njihovih talentov in podajanje smernic, ki lahko te dijake vodijo pri odločitvi glede

potencialne kariere. Osrednja racionala projekta je namreč ta, da v kolikor bodo ljudje

lahko uporabljali svoje talente pri delu oziroma bodo zaposleni na delovnih mestih, kjer

bodo njihovi talenti prišli do izraza, bodo na teh delovnih mestih veliko bolj učinkoviti in

inovativni. V prvem koraku te aktivnosti sodelujoči dijaki izpolnijo spletni test, ki traja

okoli pet ur. Gre za test preko katerega naj bi identificirali kompetence posameznika, gre

za test preko katerega naj bi preverili potencialno najbolj primerne poklice za

posameznike, gre za test preko katerega se iščejo ključne pozitivne lastnosti posameznika

oziroma njegove prednosti, gre za test preko katerega se identificira osebnost

posameznika kot tudi njegove talente. Nenazadnje pa gre za test podjetnostnega talenta

posameznikov. Sodelujoči morajo opraviti tudi dva pisna testa, ki jih opravijo doma, in

sicer gre za samo-evalvacijski test in oceno o njihovih prednostih, ki jim jo morajo podati

njihovi prijatelji, starši itd. Spletni testi so nato poslani »talentnemu trenerju«. Tekom 1-

dnevnega seminarja na katerem sodeluje maksimalno 12 dijakov, sodelujoči dijaki skupaj

s »talentnim trenerjem« družno razpravljajo o njihovih testnih rezultatih ter oblikujejo

svoj osebni seznam talentov. Na koncu seminarja dobijo sodelujoči dijaki pet konkretnih

predlogov glede njihovega prihodnjega poklicnega usposabljanja, poklica ali študija. V

okviru pilotnega projekta, ki je trajal 18 mesecev je bilo udeleženo več kot 4500 dijakov

iz 170 srednjih šol. Primer je hkrati tudi dobra praksa v smislu skupnega podpiranja

projekta s strani deželnega ministrstva za gospodarstvo in deželnega zavoda za

zaposlovanje oziroma primer dobre prakse izvajane na regionalni ravni.

3. Empresa Jovena Europea (Mladinsko evropsko podjetje) (Španija)

Gre za projekt, ki ga je razvilo špansko državno podjetje Valnalon, podprlo ministrstvo za

izobraževanje ter aktivno promovirala vlada upravne regije Asturije. Posledično je bil

program vključen kurikule sekundarnega izobraževanja v celotni regiji Asturiji. Tako je

EJE poučevana kot izbirni predmet. Ciljna skupina projekta Mladinsko evropsko podjetje


so učenci in dijaki med 12. in 16. letom starosti. Temeljni cilji projekta so bili na eni strani

promocija razvoja podjetnosti pri dijakih preko posredovanja številnih kompetenc med

drugimi tudi za vzpostavitev in vodenje podjetij, a hkrati tudi preko posredovanja širših

kompetenc vezanih na podjetnost. Temeljni način posredovanja kompetenc, ki so med

drugim zajemale tudi kompetence vezane na učinkovito sodelovanje med sodelujočimi

posredovane preko kooperativnega učenja, je izhajal iz ideje izkustvenega učenja. Ena od

osrednjih inovacij projekta pa je vezana na izhodiščen fokus na globalni dimenziji, saj je

bil osrednji cilj projekta tudi spodbujanje sodelovanja med učenci in dijaki iz različnih šol

širom Evrope in Sveta. Hkrati pa je projekt spodbudila učence in dijake, da so bili

primorani navezati stike z lokalnimi organizacijami in podjetij, s katerimi so namreč

morali sodelovati pri izvedbi projektnih aktivnosti. Aktivnosti projekta so bile oblikovane

v smislu celoletnega formalnega učnega predmeta v okviru katerega učeči se posamezniki

ustanovijo in upravljajo z uvozno-izvoznim podjetjem, ki je vključeno v dejansko

trgovinsko izmenjavo s drugimi podjetji iz tujine, ki so jih ravno tako ustanovili in jih

vodijo učenci ter dijaki. Sodelujoči učenci in dijaki pri tem komunicirajo preko video-

konferenčnih orodij in spletne pošte s partnerskimi podjetji v tujini. Ravno tako naročajo

pošiljke blaga in odpošiljajo lastne produkte. Nadalje pa uvožene produkte prodajajo na

lokalnih tržnicah. Dobički so na koncu razdeljeni med sodelujočimi v podjetju, pri čemer

gre del dobička nevladni organizaciji ali katerem koli drugem družbeno-koristnem

podjetju. Poleg spodbujanja kompetenc za podjetnost in (socialno) podjetništvo učencev

in dijakov, pomembno komponento projekta/predmeta predstavlja vključevanje uporabe

novih tehnologij kot integralnega dela izobraževalnega procesa. Hkrati je spodbujana

pozitivna naravnanost napram učenja tujih jezikov kot inštrumenta za komunikacijo med

različnimi partnerskimi podjetji iz drugih držav tako v Evropi kot onkraj. Valnalon redno

izdaja tudi učna gradiva, ki jih financira regionalna vlada Asturije, ki so z namenom čim

večje diseminacije brezplačno dostopna učiteljem in učencem ter dijakom regije Asturije.

Pri tem učna gradiva naslavljajo tako teoretične kot praktične vidike. Hkrati pa so bile vse

pedagoške aktivnosti oblikovane v okviru delovne skupine, ki so jo sestavljali tako

srednješolski učitelji, strokovnjaki na polju izobraževanja in strokovnjaki na področju

poslovnega izobraževanja. Velik poudarek je bil dan tudi diseminaciji, ki je vodila v

vzpostavitev zelo široke mreže raznolikih šol ne le v Španiji in s tem okraj regije Asturije,

temveč tudi širom sveta. Mreža programa tako zajema tudi šole iz Mehike, ZDA, Kanade,

Združenega kraljestva, Švedske, Norveške, Poljske in Slovaške.


4. Izobraževanje za podjetnost kot temeljni izobraževalni princip v avstrijskih poklicnih in trgovskih šolah (Avstrija)

Za razliko od drugih nacionalnih izobraževalnih kontekstov je bilo v avstrijski kontekst

predvsem na nivoju poklicnega izobraževanja izobraževanje za podjetništvo uvedeno ne

le kot del kurikuluma, temveč kot eden od temeljnih izobraževalnih principov. Kot takšen

posledično vključuje tudi oziroma podaja veliko pozornost tudi na razvoj specifičnih

nazorov pri posameznikih, da ti tako mislijo kot delujejo podjetno. Posledično je

izobraževanje za podjetnost percipirana kot nujen izhodiščen cilj vseh predmetov v

poklicnih programih. V tem okviru je tako dana posebna pozornost celovitemu

načrtovanju in dejanski integraciji metod poučevanja in učenja, ki bodo vodile k

oblikovanju podjetnega posameznika. Gre za praktično usmerjeno koordinacijo

izobraževalnih ciljev, vsebin in metod, ki predstavlja temeljni didaktični princip. Pri tem

se uporabljajo predvsem didaktične metode kot so študije primerov, igranje vlog,

projektno usmerjene naloge in projekti, ki so na eni strani primerni za spodbujanje

individualnega dela. Na drugi strani spodbujajo raznolike oblike kolektivnega oziroma

družbenega učenja. Hkrati pa se relevantne za dejansko podjetništvo. Poleg posredovanja

specializiranih kompetenc in znanj je velika pozornost namenjena tudi izgradnji temeljnih

kompetenc.

Izhajanje iz ideje o izobraževanja za podjetnost kot temeljnem izobraževalnem principu

že v temelju gradi na holističnem pristopu, saj upošteva ključnost interdisciplinarnosti pri

izobraževanju podjetnega posameznika. Posledično tak pristop zahteva veliko mero

tesnega sodelovanja med vsemi učitelji določenega izobraževalnega programa, saj naj se

vsebine ne bi smele pokrivati, temveč dograjevati. Hkrati pa temelji na hitrem

posodabljanju tako metod kot vsebin v luči vedno hitrejšega spreminjana družbenega,

gospodarskega in znanstvenega okolja. Vsebine in metode morajo biti na ravni hitro

spreminjajočih se znanstvenih in praktičnih standardov. Posledično se v okviru

izobraževalnih organizacij, ki izvajajo programe utemeljene na izobraževanju za

podjetnost kot temeljnem principu, kontinuirano spodbuja uvajanje novih didaktičnih

metod, ki so večinoma problemsko usmerjene v smislu razreševanja izpostavljenih

konkretnih problematik. Ena od pomembnih novih metod, ki je uporabljena v omenjenih

programih je metoda kooperativnega odprtega učenja, ki omogoča zelo veliko


metodološke svobode. Ta zbir metod tako spodbuja učeče se posameznike, da

intenzivirajo uporabo metod za avtonomno delo, s čimer spodbuja te posameznike, da

razvijejo kompetence za individualno delo. Hkrati pa goji pa odprto učenje goji tudi

timsko delo, medsebojno učenje v smislu medsebojne solidarnosti. Kooperativno odprto

učenje se je izkazalo za posebej primerno za razdelitev nalog znotraj skupine, za

razreševanje problematik, za povezavo s problemsko naravnanimi načini poučevanja

(npr. študije primerov, na praksi temelječi eksempli), kot tudi za povezavo z učenjem

uporabe novih IKT.

Kot izobraževalni princip izobraževanje za podjetnost temelji tudi na uveljavljanju

enakosti spolov in posledičnem aktivnem kontinuiranem naslavljanju ter preseganju

obstoječih stereotipov glede sposobnosti različnih spolov.

5. Projekt INCUVET in dobra praksa Reto TMP

Projekt INCUVET je multilateralen evropski projekt v katerem sodeluje osem partnerskih

organizacij iz petih držav (Španije, Belgije, Estonije, Finske, Grčije) med katerimi so

socialno podjetje, državna regionalna agencija, združenje evropskega poklicnega

izobraževanja, svetovalno podjetje, regionalni zavod za izobraževanje, regionalna centra

poklicnega izobraževanja, regionalna agencija za izobraževanja za podjetništvo. Glavni

cilj projekta je širša promocija inovativne vloge poklicnih šol kot lokalnih oziroma

regionalnih vozlišč za podjetnost in podjetništvo, ki sega onkraj pomoči pri zagonu

podjetji. Izhaja iz predpostavke, da so poklicne šole v specifičnem položaju, ki jim

omogoča sprožitev več-deležniškega procesa v okviru katerega se lahko povežejo lokalne

oblasti, zaposlovalci, zagonska podjetja, učitelji in učenci pri oblikovanju in

implementaciji izobraževanja za podjetnost v kurikul. Hkrati predpostavlja, da takšen

proces spodbuja medsebojno učenje med različnimi deležniki, kar naj bi imelo pozitiven

vpliv tako na šole, dijake, lokalno gospodarstvo kot širšo skupnost. Poleg ideje o poklicnih

šolah kot vozliščih podjetnosti in podjetništva, projekt temelji tudi na predpostavki o

nujnosti spreminjanja prevladujoče percepcije in stereotipov o poklicnih šolah kot

relativno rigidnih in ne-inovativnih izobraževalnih organizacijah, ki so namenjene manj

sposobnim dijakom. Projekt si na temelju dobrih praks, ki so bile razvite s strani

partnerskih organizacij ter posledičnega medsebojnega učenja, prizadeva identificirati

ključne značilnosti, ki naj bi jih vključeval idealen sistem podpore podjetnosti in


podjetništva vzpostavljen preko poklicnih šol. Posledično projektne aktivnosti prepletajo

tri temeljne osi, in sicer spreminjanje percepcije tako o podjetnosti in podjetništvu kot

vlogi poklicnih šol, generiranje novih idej, kar naj bi bilo omogočeno preko lokalnih in

mednarodnih partnerstev ter medsektorskega sodelovanja. Hkrati pa naj bi projekt

proizvajal tudi dodano vrednost v smislu prenosa inovativnih idej v didaktične prakse kot

tudi v dejanske poslovne aktivnosti. Prispeval naj bi tako h gospodarskem, družbenem,

kulturnem razvoju skupnosti v okviru katere delujejo poklicne šole.

Eno od najbolj inovativnih dobrih praks, ki jo izvajajo članice projekta, predstavlja Reto

TMP/TMP Challenge. Prakso koordinira partnerica projekta španska regionalna agencija

Valnalon. Izhaja pa iz ideje, da mora biti učenje utemeljeno na realnosti, kar pomeni, da je

potrebno v izobraževanje v okviru poklicnih šol vključiti lokalno podjetniško skupnost

oziroma lokalne podjetnike, ki posedujejo znanje in strokovnost glede dejanskega

podjetništva. V okviru omenjene prakse tako lokalni zaposlovalci, segajoč od SME-jev do

nevladnih in drugih organizacij dijakom poklicnih šol zastavljajo naloge neposredno

vezane na konkretno podjetniško situacijo, ki jih nato dijaki družno s predstavniki teh

organizacij razrešujejo ter se tako učijo podjetnosti in podjetništva. Predstavniki podjetij

namreč neposredno sodelujejo pri pedagoškem procesu tako v razredu kot preko uporabe

novih IKT. Ti predstavniki igrajo tako vlogo strokovnjakov, ki dijakom posredujejo znanja

in veščine, kot tudi vlogo vzornikov za dijake. Konkreten primer sodelovanja, ki je

predstavljen v opisu dobre prakse, je sodelovanje med poklicno šolo za frizerstvo in

vizažistvo ter lokalnim kozmetičnim podjetjem. Ta primer izhaja iz generičnega izhodišča

dobre prakse Reto TMP, kjer učilnica predstavlja bazo, pri čemer pa se ključne pedagoške

aktivnosti odvajajo izven učilnice z namenom čim bolj prostega in inovativnega ter

celovite identificiranja problemov ter predvsem generiranja idej, oblikovanja prototipov

ter njihovega testiranja na dejanskih uporabniki. Pri tem naj bi se vsak posamezen korak

tega kompleksnega procesa natančno dokumentiral in reflektiral s strani dijakov na zato

vzpostavljenem spletnemu blogu. V omenjenem konkretnem primeru sta lastnika

kozmetičnega podjetja Eva Rogado celovito in dostopno predstavila svojo izkušnjo z

vzpostavitvijo podjetja v tako tekmovalnem sektorju kot je kozmetična industrija.

Predstavnika sta nato dijakom zastavila tri konkretne naloge oziroma izzive, ki jim je

sledila kratka debata. V naslednjem koraku so dijaki in učiteljica pričeli z delom na

zastavljenih izzivih, pri čemer so se dijaki družno odločili za poskus razrešitve enega

izziva, in sicer izziva razširiti kupce kozmetike Eva Rogado na mlajšo populacijo. Temu so


sledila tri predavanja v okviru katerega so predstavniki organizacije Valnalon dijakom

predstavili metodologijo za kreativno razreševanje problemov imenovano »design

thinking« (dizajnersko razmišljanje). Nato so se dijaki razdelili v manjše skupine (3-6

oseb) ter pričeli z delom, ki je trajalo štiri tedne. Po opravljenem delu je učiteljica dijake

pozvala naj ji posredujejo povratno informacijo, pri čemer jim je razdelila prazne liste na

katere so morali napisati, kaj so se naučili, občutja, ki so jih izkusili, ter predloge o tem,

kako bi izboljšali proces. Posledično je bila tako celoten izobraževalen proces osredotočen

na delo in refleksijo dijakov.

Predstavljena praksa se je bistveno razlikovala od tradicionalnih pristopov kot je na

primer simulacija podjetja, saj imajo dijaki priložnost se seznaniti z dejanskimi

podjetniškimi vzorniki. Pri tem komunikacija med njimi in podjetniki ni bila omejena zgolj

na prvo in zadnjo fazo procesa razreševanja izziva, temveč je bila kontinuirana. Tako so

dijaki lahko neposredno naslovili mite kot pridobili konkretno razumevanje vsakdanjega

podjetniškega življenja. Pri tem dijaki niso spoznali zgolj konkretnih podjetnikov, temveč

so spoznali tudi institucije in ljudi, ki jim bodo lahko pomagali pri vzpostavitvi podjetja.

Eva Rogado je bila namreč ustanovljena tudi s pomočjo podpornih storitev, ki jih ponuja

agencija Valnalon. Študenti so se tako spoznali tudi s storitvami, ki jih ponuja Valnalon, s

čimer so pridobili zavedanje, da so jim te storitve dostopne, če bodo želeli ustanoviti

lastno podjetje. Tekom procesa so dijaki tudi pridobili vednost o tem, da je potrebno

dobro ravnotežje med tehničnimi in osebnimi veščinami, pri čemer so medosebni odnosi

vedno ključni, kar sta jim neposredno razkrila predstavnika podjetja Eva Rogado. Nadalje

je učenje utemeljeno na metodologiji »design thinking« dodalo zelo pomembno

motivacijsko komponento k izobraževalnem procesu. Izzivi so namreč zahtevali od

dijakov, da poskušajo najti odgovore na konkretne probleme, za določeno ciljno skupino

kupcev in v določenem časovnem roku. To vse je privedlo k vzpostavitvi določene

emocionalne vezi tako med ekipo kot s konkretnim problemom in rešitvijo. V okviru te

metodologije se je posledično spremenila tudi vloga učitelja oziroma učiteljice, ki je

spremenila svojo vlogo. Iz posredovalca znanja se je spremenila v usmerjevalca in

podpornika učnega procesa, katerega vodilna sila so bili dijaki. Dijaki so bili tako bistveno

bolj zavzeti za učenje. To je bilo vezano tudi na izhodiščno zelo širok izziv, ki je predstavlja

hkrati kompleksen in zelo odprt problem, s čimer je omogočal zelo širok razpon načinov

naslavljanja. Tekom razreševanja so dijaki morali najprej uokvirit problem, kar so izvedli

na temelju različnih uvidov, ki so jih pridobili preko intervjujev z uporabniki, kupci in


strokovnjaki. Na tej podlagi so nato pričeli z dejanskim razreševanjem problema v obliki

prostega generiranja idej. Vsaka od ekip je morala oblikovati tri raznolike ideje za

naslovitev problema, pri čemer so se v naslednjem koraku morali družno odločiti glede

selekcijskih kriterijev (inovativnost, izvedljivost, ekonomičnosti). Na temelju teh

kriterijev so nato izbrali eno idejo, ki so jo v naslednjem koraku pričeli spreminjati v

konkretno rešitev. V tem procesu so se tako seznanili s pomenom preizkušanja različnih

idej, z neizbežnostjo napak in nujnostjo kontinuiranega preizkušanja idej. Posledično so

se seznanili s procesom generiranja inovativnih rešitev, ki zahtevajo širšo perspektivo in

vzpostavljanje pred tem ne-videnih povezav. Hkrati pa so se naučili ključnih korakov

oblikovanja in testiranja idej oziroma hipotez v dejanskem svetu preko interakcij z ljudmi

(intervjuji, opazovanje in spremljanje posameznikov). Poleg tega so tekom celotnega

procesa kontinuirano komunicirali in izmenjavali informacije s podjetjem. V fazi izdelave

oblikovanja prototipne rešitve so se dijaki kontinuirano učili novih metod kot so posterji

in modeli prototipov. Pri tem so bili primorani sami iskati metode in pridobivati znanje,

za katerega so predvideli, da jim je potreben pri oblikovanju prototipa. V tem okviru so

posledično bili primorani analizirati raznolika spletna orodja in aplikacije, ki bi jim bila

lahko v pomoč pri razreševanju izziva. Naučiti so se morali katera so najboljša orodja za

razreševanje konkretne naloge, s čimer so se seznanili s široko paleto do tedaj nepoznanih

spletnih orodij (Strip Generator, Powtoon in Canva). Proces je tako dijaki, ki pred tem niso

bili veliki uporabniki najrazličnejših spletnih orodij, spremenil v vešče uporabnike in

posameznike, ki so se naučili kako se učiti. Poleg tehničnih veščin in veščin mišljenja, so

dijaki pridobili tudi večine vezane na timsko delo. Razvili so empatičnost, odgovornost za

uspeh tima ter pripravljenost na aktivno sodelovanje. V tem okviru so izkusili tako dobre

kot slabe strani timskega dela, ki vedno vključuje tudi upravljanje z nestrinjanjem in

konflikti. Hkrati so razvili širok razpon komunikacijskih veščin, saj so morali komunicirati

z najrazličnejšimi posamezniki segajoč od kupcev do strokovnjakov in podjetnikov.

Preplet učenja teh raznolikih kompetenc pa je predstavljal skupinski spletni blog, s

katerim so se dijaki naučili upravljati ter ga polniti z vsebinami. Pri tem je bil blog povezan

tudi z obstoječimi socialnimi omrežji, s čimer so se učenci seznanili s pomenom digitalne

identitete in njenega grajenja. Hkrati so pričeli razumeti socialna omrežja kot vire učenja

in osebnega razvoja. V zadnji fazi procesa pa so dijaki pridobili znanja vezana na

predstavitev njihovih rešitev pred zahtevnim občinstvom oziroma »naročniki«. Ključno

pri celotnem procesu je bilo s stališča učiteljice predvsem to, da so učenci izjemno


pridobili na samozavesti, ki večini populacije dijakov na poklicnih šolah umanjka. Ti

namreč večinoma prihajajo bodisi iz težkih družinskih situacij bodisi so se tekom svojega

formalnega izobraževanja kontinuirano soočali z akademskim neuspehom, kar je

rezultiralo oziroma rezultira v njihovi nemotiviranosti za učenje. Proces je namreč v veliki

meri odpravil njihovo nemotiviranost prav preko izjemne motiviranosti dijakov, ki jo je

omogočil in spodbudil.

7. RotherhamReady – The Rotherham Children and Young People's Enterprise

Project (Podjetniški projekt otrok in mladih iz Rotherhama) (Anglija)

Projekt RotherhamReady je bil oblikovan in implementiran na temelju ideje, da mladim

ljudem iz angleške občine Rotham posreduje ključne podjetnostne in podjetniške

kompetence, ki naj bi jih potrebovali za uspešno prihodnost. Hkrati naj bi to vodilo k

cvetočem gospodarstvu v regiji. Projekt je bil in je delno financiran s strani EU. Temelji je

in temelji pa na širokem in raznolikem partnerstvu, ki se je tekom izvajanja projekta še

razširilo in poglobilo. Projekt je namreč povezal tako lokalna podjetja, šole, otroke in

mladino ter učitelje ter ustvaril določen nov duh sodelovanja in inovativnosti, s čimer je

postal pomembna sila k pozitivnim spremembam v regiji. Projekt je pomembno prispeval

k temu, da je Rotham na nacionalni ravni postal center odličnega izobraževanja za

podjetnost. Osrednji cilji projekta pa so (bili) naslednji: oblikovanje celovitega sistema

raznolikih priložnosti učenja za podjetnost, ki bi bil primeren za širok starostni razpon

mladih (4-19 leta, in bi bil pripravljen v sodelovanju z lokalnimi zaposlovalci; vzpostavitev

in usposabljanje t.i. podjetniškega prvaka v vsaki šoli in višji šoli; maksimiziranje iniciativ,

ki promovirajo vključenost zaposlovalcev v proces izobraževanja za podjetnost; vključitev

podjetniških veščin v formalni izobraževalni proces; vzpostavitev učinkovitega

partnerstva med izobraževalnimi ustanovami in podjetji; izboljšava zaposlitvenih veščin;

spodbuditev mladih podjetnikov in zagonskih podjetij; vzpostaviti pogoje za izboljšanje

Rothamovega gospodarstva v prihodnosti.

Ena od osrednjih inovativnost projekta je izhodiščno in kontinuirano sodelovanje med

različnimi partnerskimi organizacijami projekta, ki se kaže v temeljni predpostavki

projekta, da izobraževanje za podjetništvo in podjetnost nujno vključuje tako specifične

specializirane aktivnosti vezane neposredno na izobraževanje za podjetništvo kot tudi


celotno izobraževalno pot mladih ljudi. Ta temeljna predpostavka projekta pa je

materializirana v t.i. velikih 13 kompetenc, ki naj bi jih za svoje življenje, tako splošno kot

poslovno, potrebovali mladi. Te kompetence, ki so vodilo vseh projektnih aktivnosti

oziroma je njihov razvoj cilj vseh projektnih aktivnosti, so bile identificirane in

opredeljene v sodelovanju med izobraževalci in podjetniki. Med 13 ključnih kompetenc

so bile uvrščene naslednje:

1. Timsko delo (vključuje veščine kot so senzitivnost, komunikacijska fleksibilnost,

sposobnost sklepanja kompromisov, veščine prepričevanja, in pripravljenost na

participacijo in deljenje odgovornosti)

2. Upravljanje s tveganji (vključuje prepoznavanje tveganj in sklepanje odločitev

utemeljenih na znanju, ki omogočajo spreminjanje tveganj v priložnosti)

3. Pogajanja in vplivanje (vključuje veščine učinkovitega vpliva na druge ljudi,

sposobnost poslušanja in sklepanja kompromisov)

4. Učinkovita komunikacija (vključuje sposobnost razumevanja pomena prvega

vtisa, zaupanje v lastno javno nastopanje)

5. Kreativnost in inovacija (vključuje sposobnost generiranja idej in konceptov,

sposobnost oblikovanja novih pristopov, reševanje problemov)

6. Pozitivna naravnanost (vključuje ohranjanje motivacije, energije in optimizma)

7. Iniciativnost (vključuje voljo oziroma pripravljenost narediti prvi korak, vključuje

tudi elemente kot so tveganje, pozitivnost naravnanost, dobro presojanje)

8. Organiziranje in načrtovanje (vključuje sposobnost upravljanja s časom in

delovnimi nalogami ter premagovanje ovir, ki se pojavijo na poti)

9. Sprejemanje odločitev, razreševanje problemov in identificiranje

priložnosti (vključuje celovit premislek konsekvenc različnih odločitev)

10. Vodstvene kompetence (vključuje komunikacijo, pozitivno naravnanost,

iniciativo, kreativnost, sposobnost in zaupanje v svojo sposobnost dogovarjanja in

vplivanja, hkrati vključuje sprejemanje odgovornosti, sprejemanja odločitev,

menedžeriranje sošolcev ter problematik in sposobnost dejanskega proizvajanja

rezultatov)

11. Sprejemanje etičnih in ekonomskih odločitev (vključuje zavedanje, da imajo

poslovne odločitve pozitivne in negativne konsekvence za družbeno in naravno

okolje)

12. Finančna pismenost (vključuje sposobnost ravnanja in upravljanja z denarjem)


13. Oblikovanje produktov in storitev (vključuje timsko delo, razreševanje

problemov, sprejemanje odločitev, organiziranje in načrtovanje)

Tekom projekta so bile in se še vedno razvijajo raznolike aktivnosti, ki neposredno

naslavljajo posredovanje ene ali več od zgornjih kompetenc za različne starostne

generacije in posledično različno raven zahtevnosti. V ta namen se je spletna stran

projekta razvila v zbir raznolikih dobrih praks ter platformo za diseminacijo različnih

metod posredovanja kot tudi pričevanj o njihovi uspešnosti.

8. WOW factor (Severna Irska)

Kurikul za poučevanje podjetnosti WOW Factor je bil pripravljen in izdelan s strani

Severnoirskega Sveta za preverjanje in ocenjevanje kurikula. Primer celovito naslavlja

vprašanje učenja/izobraževanja za podjetnost in zaposljivost, tudi preko konkretnih

izobraževalnih priročnikov, ki usmerjajo učitelje pri obravnavi, naslavljanju in

posredovanju tematik, povezanih z izobraževanjem za podjetnost in zaposljivost.

Ko je bila leta 2002 izvedena prenova kurikula na podlagi raziskav tudi med otroci in

mladimi, je bilo ugotovljeno, da si ti želijo izobraževanja, ki bo bolj relevantno za njihova

življenja, da bi lahko povezovali tisto, kar se naučijo ter da bi jim tekom izobraževanja bilo

predstavljeno tisto, kar lahko označimo kot priložnosti za aktivno sodelovanje pri učenju.

Prav podjetnost je eden pomembnejših elementov prenovljenega kurikula, ki cilja k

preseganju kulturnega razkoraka ki obstaja med tem, kar se dogaja izven učilnic in kar

počnejo učenci in učitelji v razredu. Pri podjetnosti ne gre za spraševanje otrok, kaj si

želijo postati, ko bodo veliki, temveč za prepoznavanje razumevanja otrok o svetu dela, ki

jo v že zelo zgodnji fazi pridobijo prek medijev, kar slišijo v okviru družine in kar vlog, ki

jih skozi igro simulirajo. Podjetnost gradi ne otrokovi zavesti o svetu okoli njega ter

ponuja priložnosti za otroke da razumejo, da je šola pravzaprav njihovo delovno mesto.

Na ta način pridobijo vpogled v pomembnost in relevantnost kurikula v vseh svoji širini,

vključno z pismenostjo, matematiko, IKT ter veščin in odnosov, ki so pomembni v svetu

dela.

WOW factor je kot kuikul zajel poučevanje podjetnosti in podjetništva tako v okviru

primernega kot sekundarnega formalnega izobraževanja. Že na ravni primarnega


izobraževanja je bil WOW factor oblikovan na temelju ideje, da naj bi bilo izobraževanje

za podjetnost temeljni element kurikulov primarnega izobraževanja. Predpostavilo se je,

da gre za zbir tematik in veščin, ki naj bi se utrjevale in usidrale v vsakdanje učenje ter

poučevanje, s tem pa naj bi se učencem ponudila nova in razburljiva razsežnost. Pri

oblikovanju konkretnega učnega načrta so tako učitelji bili primorani potrebne materiale

pripravljati in osmišljati ter implementirati v kontekstu ciljev kurikuluma od vsega

začetka. V procesu priprave učnih gradiv jih je vodilo vprašanje: "Na kakšen način to

učenje podpira razvoj: Posameznika? Prispeva k razvoju družbi? Prispeva k

gospodarstvu in okolju?

Za podporo šolam pri razvoju in učenju svojih učencev ki lahko "prispevajo k

gospodarstvu", gredo smernice, ki jih ponuja WOW factor, v tri dimenzije za zaposljivost,

ki jih je mogoče implementirati v učenje in poučevanje v osnovni šoli. To sestavlja okvir

napredovanja, ki predvideva tudi napredovanje učencev iz primarnega v post-primarno

izobraževanje. WOW factor na ravni primarnega izobraževanja postavlja v osrednje

mesto sodelovanje s skupnostjo, saj naj bi prav izven šolske dejavnosti pa tudi skupnosti,

ki so povezane s šolo, lahko prispevale k razvoju otroka tudi v kontekstu razvoja njegove

podjetnosti in s tem tudi zaposljivosti v prihodnosti. Tako WOW factor izpostavlja vlogo

družine. Od rojstva otroci se učijo od svojih staršev, na primer, s pomočjo komunikacije

in izkušenj iz prve roke. Ko začne otrok hoditi v šolo, imajo starši pri vzgoji svojih otrok

ključno vlogo. Starši so med tistimi, ki imajo največji vpliv na razvoj otrokovih vrednot, da

se njihovi otroci učijo v vsakdanjem življenju. WOW factor tako izpostalvja, da si morajo

učitelji prizadevati, da izkoristijo potenciale staršev v času otrokovega šolskega življenja.

Pomembno je zagotoviti, da se starši zavedajo vrednot in etosa šole, nato pa izkoristijo

dodane vrednosti, ki jih lahko dajo v izobraževanje svojih otrok. Šole naj bi opozorile

starše, da je zaposljivost ključna in jim pomaga razumeti učenje, ki poteka, ko so dimenzije

izobraževanja za zaposljivost obravnavani v okviru učnega načrta.

WOW factor nadalje v kontekstu primarnega izobraževanja izpostavlja obiske otrok na

delovnem mestu. Zelo učinkovito učenje je iz prve roke in postaja vse bolj pomembno, saj

se nanaša na resnični svet. Da bi dobili največ iz obiska ali od nekoga na delovnem mestu,

naj bi tovrstno oblikovanje priložnosti za učenje izkoristili. Primeri lahko vključujejo

relevantne vprašanja kot so: Kako so znanja, ki se uporabljajo v šoli, pomembne za osebe

na specifičnem delovnem mestu? Zakaj je pomembno, da se zavedamo zdravja in


varnosti? Je rutina pomembna pri delu? Katere različne vloge so potrebne, da je delo

opravljeno?

WOW factor nadalje usmerja k učenju namer. Priporočljivo, vendar ne vedno mogoče, je,

da učitelji delovno mesto oziroma pred predstavitvijo poklica to delovno mesto obiščejo

preden gredo tja z otroci. Stik z zaposleno oseb je bistvenega pomena. Pomembno naj bi

bilo zagotoviti, da se določeno podjetje zaveda namere učenja, kar učencem omogoča, da

se osredotočijo na specifična vprašanja med obiskom. Doseganje učne namere je običajno

bolj uspešno, če so osredotočeni na omejeno število vprašanj.

WOW Factor je serija učnih enot, ki so namenjene različnim starostnim skupinam. Vsaka

od enot prinaša različne vidike izobraževanja in učenja za podjetnost in zaposljivost, pri

čemer so enote strukturirane tako, da zagotavljajo tako vpogled v tematike tako z vidika

učenja kot tudi poučevanja ter tudi ocenjevanja znanja s tega področja. V kolikor je vsaka

enota posredovana v učnem okolju enkrat na teden, potem enota lahko traja od 4 do 6

tednov. To z drugimi besedami pomeni, da je vsaka enota sestavljena iz 4 do 6 delov.

Izhodišče učnih enot je predznanje, ki naj bi ga mladi pridobili v predhodnih fazah

izobraževanja; v okviru Key Stage 1 in 2. WOW Factor sicer nudi šolam celovit program,

ki naslavlja vse vidike izobraževanja za zaposljivost, širi pristop, ki temelji na pristopu, ki

se osredotoča na učenca, hkrati pa vključuje tudi ključne vidike za boljše razumevanje

pomembnosti dolgoročnega kariernega načrtovanja in vodenja. WOW Factor poudarja

znanje in veščine, ki so povezane z boljšo zaposljivostjo, obenem pa izpostavlja nekatere

težave in vprašanja, s katerimi so mladi pogosto soočeni, ko prehajajo iz formalnega

izobraževanja na trg delovne sile.

WOW factor oziroma izobraževalni materiali, ki so na voljo na spletni strani, so izdelani

za učence od 8 do 12 razreda, kar pomeni, da so namenjeni mladim med 11 in 16 letom

starosti. V nadaljevanju analize primera dobre prakse bomo predstavili vsakega od enot,

ki so kot rečeno, razdeljeni po razredih (od 8 do 12 razreda; 8 – 10 razred so del nižjega

sekundarnega izobraževanja, 11 in 12 razred pa višjega sekundarnega izobraževanja).

Za 8 razred (prvi razred na nivoju nižjega sekundarnega izobraževanja) je v okviru

izobraževalnega materiala WOW Factor predvidenih 5 učnih enot, in sicer Unit 1 -

Employability Skills; Unit 2 - Being Enterprising; Unit 3 - My Town; Unit 4 - My Journey;

Unit 5 - Employability Challenges. V uvodni enoti, ki obsega 40 strani, se učenci seznanjajo


z veščinami, ki omogočajo lažjo zaposljivost, tovrstne lastnosti in vrednote. Predvsem

spoznajo, kako se veščine za boljšo zaposljivost prevajajo oziroma prenašajo na

konkretna delovna mesta, hkrati pa tudi prek prakse razvijajo omenjene veščine. V okviru

te enote učenci spoznajo, kaj so veščine za boljšo zaposljivost, kaj to pomeni konkretno v

okviru delovnega procesa ter se naučijo različnih veščin ter odnosa do zaposljivosti. Kot

kriteriji so našteti: učenci znajo identificirati nekatere lastnosti, veščine in vrednote

zaposljivosti, znajo opisati te lastnosti, veščine in vrednote, prepoznati pomen in

pomembnosti zaposljivost na delovnem mesti in vedo, kako prakticirati ter razvijati te

veščine. Enota je sicer razdeljena na 5 tematik, in sicer (1) Kaj so veščine, vrednote in

lastnosti zaposljivosti, (2) Veščina komuniciranja, (3) Skupinsko delo, (4) Razreševanje

problemov ter odločanje, (5) Zaposljivost in jaz.

Za primer poglejmo še 5. in zaključno enoto na nivoju 8. razreda, in sicer izzivi

zaposlenosti (Employability Challenges). V osnovi se prek enote učenci seznanijo z 5

različnimi zaposlitvenimi sektorji, raziskujejo delovne organizacije prispevajo k

skupnosti, vadijo samo-predstavitev in samo-promocijo kot veščini, ocenjujejo njihove

osebne veščine in dosedanje dosežke ter identificirajo ter vadijo veščine podjetnosti.

Učni cilji te enote so: Učenci spoznajo, da imajo lahko delovne organizacije tako pozitiven

kot negativen učinek na družbo oziroma skupnost; Se naučijo, da delodajalci iščejo

delavce, ki izkazujejo kar največ veščin podjetnosti; Se naučijo, da so veščine podjetnosti

v svetu dela zelo cenjene. V enoti učenci učne cilje pridobijo prek petih tematik, ki so

predstavljene v enoti, in sicer (1) Novičarske vrstice, (2) Kupuj tukaj, (3) Projekt

Grenlandije, (4) Projekt pametnih igrač, (5) Samov prigrizek. Prek vsake od tematik se,

kot rečeno, učenci seznanjajo z zgoraj zastavljenimi učno-vzgojnimi cilji, ki v veliki meri

ciljajo na krepitev podjetnostnih veščin posameznika. V prvi tematiki tako mladi

raziskujejo medije in sektor zabavne industrije. V okviru tematike so postavljeni pred

določenim izziv v katerem morajo spisati novico in jo tudi predstaviti. V drugi tematiki se

seznanijo s trgovskim sektorjem, katerem so postavljeni pred izziv delovanja in

upravljanja s trgovino v trgovskem centru. V okviru tretje tematike je predstavljen

prostovoljski sektor, v katerem morajo učenci najti najbolj primerno metodo pridobivanja

prostovoljcev za delo v lokalnem podjetju, ki skrbi za ohranjanje narave. V četrti tematiki

se seznanijo z proizvodnim sektorjem, v okviru katerega morajo pokazati svojo


podjetniško žilico. V zadnji, peti tematiki pa je predstavljen prehrambeni sektor, v okviru

katerega skušajo prevzeti vlogo skrbnika proračuna podjetja in za proračun skrbeti.

Za 9 razred (drugi razred na nivoju nižjega sekundarnega izobraževanja) je v okviru

izobraževalnega materiala WOW Factor predvidenih 5 učnih enot, in sicer Unit 1 - The

Work Generator; Unit 2 - 21st Century Entrepreneurship; Unit 3 - First Steps; Unit 4 - The

Ripple Effect; Unit 5 - Taste and See. Petim omenjenim konkretnim enotam predhodi

uvod, v katerem je razloženo, kako se priročnik oziroma učno gradivo uporablja ter

splošni namen in cilji gradiva. Poglejmo dve enoti priročnika za 9 razred, in sicer 2 enoto

(21st Century Entrepreneurship) in zadnjo, peto enoto (The Ripple Effect). Namen druge

enote priročnika za deveti razred je naslovljen »podjetnost 21. stoletja«, namen pa je

seznaniti učence z raznolikimi tipi podjetništva ter z značilnostmi podjetnega

posameznika, prav tako pa se učenci seznanijo z podjetnostjo na delovnem mestu.

Poleg teh osrednih namenov so specifični nameni te enote: Učenci spoznajo in se naučijo

o različnih tipih podjetništva; Učenci lahko identificirajo nekatere lastnosti podjetnega

posameznika ter lahko analizirajo njihove lastne podjetne kvalitete; Lahko opišejo

nekatere prednosti in značilnosti tržnega podjetništva; Učenci znajo opisati razloge, zakaj

je podjetništvo na delovnem mestu pomembno. Enota je posredovana prek 6 tematik, in

sicer (1) kaj je podjetništvo; (2) Podjetniška miselnosti; (3) spreminjajoč obraz

podjetništva; (4) podjetniško delovno mesto; (5) ali velike zmage zahtevajo velika

tveganja; (6) podjetniški izziv. V vsakem od omenjenih tematik so učenci postavljeni pred

določen izziv in v okviru tematike raziskujejo oziroma se seznanjajo z enim od vprašanj,

ki je povezan s podjetništvom in podjetnostjo. Vsekakor izobraževalni priročnik ponuja

odgovor, da je podjetnost in podjetništvo del naših življenj ter da posameznik mora biti

podjeten, sploh na delovnem mestu, v kolikor želi uspeti ter obdržati svoje delovno mesto.

Hkrati na primer v 3 tematiki priročnik propad oziroma neuspeh posameznika v svetu

dela ponuja kot del izobraževanja za življenje oziroma izhaja iz logike »na napakah se je

potrebno učiti«.

Zadnja, peta enota priročnika za deveti razred je naslovljena Izkusi in preveri, v njej pa

učenci spoznavajo, kako je potrebno načrtovati kariero in kaj vse je potrebno predvideti,

da posameznik uspešno pridobi delovno mesto. Osrednji cilj enote je tako okrepiti

zavedanje učencev o pomembnosti kariernega planiranja in jih seznaniti, da je obstaja več

kariernih poti napredovanja. Prisostvujejo kariernemu dogodku ter se iz prve roke


seznanijo z naborom možnosti, ki jih imajo. Poleg teh osrednjih ciljev so specifični cilji še:

Učenci spoznajo dostopne vire glede kariernega svetovanja in vodenja; Učenci spoznajo,

da obstajajo različne možnosti glede napredka v karieri; Učenci spoznajo, kako lahko

učenje pri 14 letu starosti vpliva na njihove karierne odločitve kasneje v življenju. Enota

je posredovana prek 5 tematik, in sicer (1) Polje zlata; (2) možnosti; (3) Kdo ima

odgovor?; (4) Za kaj pri vsemu skupaj gre?; (5) Arhiv učenja. V vseh tematikah se učenci

seznanijo in aktivno sami participirajo pri spoznavanju pomena učenja in pridobivanja

veščin za gradnjo kasnejše kariere ter se prek različnih primerov seznanijo, kako so

posamezni delavci iz različnih sektorjev gradili svojo kariero.

Za 10 razred (tretji razred na nivoju nižjega sekundarnega izobraževanja) je v okviru

izobraževalnega materiala WOW Factor predvidenih 5 učnih enot, in sicer Unit 1 - Reap

The Awards; Unit 2 - My Choices; Unit 3 - It's All About You; Unit 4 - Work Smart; Unit 5 -

The New Age of Employment. Petim omenjenim konkretnim enotam predhodi uvod, v

katerem je razloženo, kako se priročnik oziroma učno gradivo uporablja ter splošni

namen in cilji gradiva.

Namen druge enote priročnika za deseti razred je naslovljen »Moje odločitve«, namen pa

je seznaniti učence z raznolikimi odločitvami, ki jih bodo glede kariere in zaposlitve

opravili po 14 letu starosti. V enoti raziskujejo in organizirajo informacije o teh odločitvah,

kar jim pomaga pri odločitvah in načrtovanju. Poleg teh splošnih ciljev, so specifični cilji

enote tudi: Učenci se zavedajo in spoznajo, da so prave odločitve v tem obdobju ključne

za nadaljnjo kariero; Učenci spoznajo, da obstajajo številne priložnosti nadgrajevanja

znanja in veščin (bogatenja), v katerih lahko sodelujejo oziroma se jih udeležujejo; Učenci

se zavedajo, da obstajajo številni faktorji, ki vplivajo na njihove nadaljnje odločitve po 14

letu starosti; Učenci se zavedajo, da učenje pri predmetih in pridobljeno znanje vplivajo

oziroma so relevantni za njihovo zaposlitev; Učenci se zavedajo, da imajo napačne

odločitve hude posledice.

Poglejmo dve enoti priročnika za 10 razred, in sicer 2 enoto (Moje odločitve) in tretjo

enoto (Vse je odvisno od tebe). Omenjeni enoti smo izbrali, ker eksplicitno poudarjata

vlogo posameznika oziroma učečega se mladega individuuma, kar je v logiki podjetnosti

ključen element. Enota je posredovana prek šestih tematik, in sicer (1) Kaj si želim

študirati; (2) Je moj študij/izobrazba relevanten/na?; (3) Faktorji vpliva; (4) Moje

odločitve; (5) Moje odločitve – opcijske aktivnosti; (6) Čas odločitev. V okviru danih


tematik je učencem posredovana logika ključnosti odločitev, ki jih sprejemajo v življenju,

pri čemer je pomembno, da so te odločitev in ne nazadnje tudi formalni učni proces, v

katerem so udeleženi, rezonirani kot temelj njihove nadaljnje aktivnosti na trgu dela.

Vzpostavlja se zavedanje med učenci, da je vsekakor večina njihovih odločitev, ki so lahko

pravilne ali nepravilne, bistvenih za nadaljnjo življenjsko pot in kariero kot zaposlenih

posameznikov. Namen tretje enote, poimenovane Vse je odvisno od tebe, je posredovati

učencem možnost refleksije kariernega planiranja ter njihovih prihodnjih možnosti glede

zaposlitve. V tem kontekstu so učenci spodbujani, da reflektirajo njihove prednosti,

reflektirajo njihove ambicije in želje ter da si postavijo cilje za samo-razvoj. Še dodaten

ključni cilje je med učenci vzpostaviti zavedanje o pomembnosti lastne predstavitve,

samo-promocije znotraj okvira oziroma konteksta njihove zaposljivosti.

Poleg teh splošnih in krovnih ciljev so dodatni cilji tudi: Učenci se zavedajo, da je

pomembno kontinuirano ocenjevati njihovo lastno zaposljivost in delovne kvalitete; Da

obstajajo različne poti razvoja zaposlitvenih kvalitet in veščin; Učence seznaniti z

različnimi osebnostnimi profili, kar omogoča njihovo boljše razumevanje njih samih ter

drugih posameznikov; Učenci spoznajo, da obstajajo različni posamezniki z različnimi

znanji, veščinami, možnostmi in preferencami ter interesi; Enota je posredovana prek

petih tematik, in sicer (1) Grajenje veščin; (2) Moje osebne kvalitete; (3) Osebnost; (4) Ti

kot tržna znamka/brand; (5) Izziv. Prek tematik se učencem posredujejo znanja in

veščine, ki sledijo zastavljenim učno-vzgojnim ciljem enote, v okviru katerega se zdi, da je

najpomembneje učencem usidrati logiko samo-promocije in trženja samega sebe kot

učinkovita prijema pri iskanju zaposlitve. S tem učenci postavljajo sebe kot lastnike

znanja in potenciala, s katerim zaposlovalci lahko na trgu izkoristijo prednosti.

Za 11 razred (prvi razred na nivoju višjega sekundarnega izobraževanja) je v okviru

izobraževalnega materiala WOW Factor predvidenih 6 učnih enot, in sicer Unit 1 - What

are my options?; Unit 2 - The right move; Unit 3 - What employers want; Unit 4 - Employ

me; Unit 5 - Who wants to be an entrepreneur; Unit 6 - Into the workplace. Šestim

omenjenim konkretnim enotam predhodi uvod, v katerem je razloženo, kako se priročnik

oziroma učno gradivo uporablja ter splošni namen in cilji gradiva.

Poglejmo dve enoti priročnika za 11 razred, in sicer 1 enoto (Kaj so moje možnosti?) in

tretjo enoto (Kaj želijo zaposlovalci). V okviru enote 1 poučevanja zaposljivosti in

podjetnosti z naslovom Kaj so moje možnosti?, je osrednji cilj vključiti učence v


raziskovalne aktivnosti, prek katerih iščejo informacije o nadaljnjem izobraževanju,

usposabljanju in kariernih možnosti, ki so jim na voljo. Naučijo se tudi uporabljati

relevantne informacije ter navodila za izdelavo celovitega kariernega načrta. Poleg tega

so ključni cilji tudi: Učenci spoznajo, da je karierno načrtovanje pomembno; Učenci znajo

našteti nekatere konkretne karierne možnosti, ki jih bodo imeli po 16 letu starosti; Učenci

znajo ločiti med različnimi kariernimi potmi in razumejo razlike med njimi; Učenci znajo

identificirati nekatere za njih relevantne karierne poti. Enota je posredovana prek 6

tematik, in sicer (1) Želim si, da bi vedel prej; (2) Karierno načrtovanje; (3) Možnosti; (4)

Izbire po 16 letu starosti; (5) Primerjava odločitev po 16 letu starosti; (6) Pomagaj mi pri

odločanju.

Tretja enota z naslovom Kaj želijo zaposlovalci? Ima kot osrednji cilj zabeleženo

spoznavanje učencev z veščinami in sposobnostmi, ki jih cenijo zaposlovalci ter kako

uporaba teh veščin in kvalitet izgleda v praksi. Učenci znajo ceniti, da je šola tista, ki jih

nudi krepitev znanj in veščin, ki so podobni tistim, ki jim bodo prišle prav na delovnem

mestu. Poleg teg osrednjih ciljev so specifični cilji še: Učenci spoznajo, da so pozitivni

odnos in motivacija skupni značilnosti uspešnih ljudi v gospodarstvu; Učenci znajo opisati

veščine in kvalitete, ki so potrebne na delovnem mestu; Učenci za zavedajo, da krepitev

lastnih kvalitet dviguje njihove možnosti zaposlitve; Učenci se naučijo glavne faze v

procesu izbiranja kandidatov za določeno delovno mesto.

Priročnik je posredovan prek 6 izbranih tem, in sicer (1) kaj zaposlovalci zares

želijo/iščejo; (2) motivirani na delovnem mestu; (3) idealen delavec; (4) metode izbiranja

kandidatov za delovno mesto, (5) kako organizacije najdejo pravega kandidata; (6)

iskanje pravega kandidata. Prek vseh tematik učenci pridobijo znanje o tem, da se morajo

prilagoditi tistemu, kar iščejo zaposlovalci. Zaposlovalci so tisti, ki narekujejo lastnosti in

potrebna znanja, posameznik pa je tisti, ki mora tem zahtevam zaposlovalcev slediti. S tem

je prilagodljivost ena izmed tistih veščin ali lastnosti, ki posamezniku koristijo ter služijo

v procesu pridobivanja dela oziroma iskanja zaposlitve.

Za 12 razred (drugi razred na nivoju višjega sekundarnega izobraževanja) je v okviru

izobraževalnega materiala WOW Factor predvidenih 6 učnih enot, in sicer Unit 1 -

Effective Working practice; Unit 2 - Support for Starting a Business; Unit 3 - Stressed out;

Unit 4 - Social responsibility; Unit 5 - Going global; Unit 6 - Your Future – It’s in Your

Hands!. Šestim omenjenim konkretnim enotam predhodi uvod, v katerem je razloženo,


kako se priročnik oziroma učno gradivo uporablja ter splošni namen in cilji gradiva.

Poglejmo dve enoti priročnika za 11 razred, in sicer 1 enoto (Učinkovita delovna praksa)

in četrto enoto (Družbena odgovornost).

V okviru enote 1, ki je naslovljena Učinkovita delovna praksa, je osrednji cilj učenca

seznaniti z načinom, kako tako zaposlovalci kot zaposleni skupaj iščejo, razvijajo in

ohranjajo učinkovito delovno okolje prek timskega dela, dobrega vodenja, pozitivnih

delovnih odnosov, razvojnim odnosom do dela, spodbujanjem. Hkrati učenci spoznajo

pravice in odgovornosti, ki jih imajo v okviru dela oziroma zaposlitve. Polega tega so

specifični cilji tudi: Učenci spoznajo in razumejo dejavnike, ki vplivajo na krepitev ali

oviranje učinkovitosti delovnega procesa; Učenci prepoznajo in razumejo učinkovite

metode za razvoj na delovnem mestu; Znajo našteti in razložiti vodstvene kvalitete, ki so

potrebne na delovnem mestu; Učenci znajo uporabiti lastno kreativnost, da rešujejo

naloge na delovnem mestu; Učenci se zavedajo pravic in dolžnosti, ki jih imajo na

delovnem mestu oziroma v okviru zaposlitve. Enota 1 je posredovana prek 6 tematik, in

sicer (1) timsko delo; (2) razvoj pozitivnega delovnega okolja; (3) razvojni odnos na

delovnem mestu; (4) vodstvo/vodenje; (5) kreativnost na delovnem mestu in (6) pravice

na delovnem mestu.

Enota 3 je naslovljena Družbena odgovornost, osrednji cilj enote pa je učence seznaniti,

tudi prek njihovega samostojnega raziskovanja, o korporativni družbeni odgovornosti v

organizacijah. Učenci spoznajo, kaj je korporativna družbena odgovornost in kako lahko

korporativna družbena odgovornost prispeva k njihovemu lastnemu opolnomočenju kot

delavcev ter tudi kot bodočih zaposlovalcev. Poleg osrednjih ciljev so specifični cilji tudi:

Učenci spoznajo, da je korporativna družbena odgovornost vse večja prioriteta v mnogih

organizacijah; Učenci znajo našteti nekaj primerov, kako je lahko podjetje družbeno

odgovorno; Učenci vedo, kako so lahko tako delodajalci kot delojemalci družbeno

odgovorni; Učenci spoznajo, kaj so prednosti, če si družbeno odgovoren; Učenci znajo

identificirati, kako gospodarstvo lahko prispeva k razvoju lokalne skupnosti; Učenci

razumejo vlogo socialnega podjetništva. Enota 3 je posredovana prek 6 tematik, in sicer

(1) Korporativna družbena odgovornost; (2) Družbena odgovornost – delodajalci in

delojemalci; (3) Družena odgovornost – okolje; (4) Zagate; (5) Socialno podjetništvo; (6)

Gospodarstvo v skupnosti. V vseh tematikah je korporativna odgovornost prikazana v

glavnem kot nekaj, kar je zadeva vseh, ki so v podjetju, odgovornost je torej deljena in


preložena tudi na tiste, ki so zaposleni v podjetju. Zdi se, da je s tem posredovana logika,

kjer zaposlovalci oziroma lastniki podjetij niso nosilci te odgovornosti, temveč so to tudi

tisti, ki so v podjetju oziroma v gospodarski organizaciji zaposleni. Poleg tega lahko

govorimo o tem, da je vloga podjetij v lokalnih skupnostih idealizirana, saj prikazuje

podobo, kjer podjetja ravnajo družbeno odgovorno ter pozitivno prispevajo k razvoju

lokalnega okolja, čemur pogosto ni tako – spomniti je na primer potrebno tudi na

onesnaževanje lokalnih okolij, sploh s strani tistih podjetij, ki se ukvarja s t.i. težko

industrijo, itd.


Viri in literatura

• Cedefop. 2014. Terminology of European Education and training policy.

Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities.

• Council of the European Union. 2009. Council conclusions of 12 May 2009 on a

strategic framework for European cooperation in education and training (‘ET 2020’).

Luxembourg: Official Journal of the European Union.

• Commission of the European Communities (CEC). 2001. European Commission

white paper: a new impetus for European youth. Luxembourg: Office for Official

Publications of the European Communities.

• European Commission. 2014. Entrepreneurship Education – A Guide for Educators.

Brussels: Entrepreneurship 2020 Unit Directorate-General for Enterprise and

Industry European Commission.

• European Commission. 2015. Draft 2015 Joint Report of the Council and the

Commission on the implementation of the Strategic framework for European

cooperation in education and training (ET2020): New priorities for European

cooperation in education and training. Dostopno prek

http://ec.europa.eu/education/documents/et-2020-draft-joint-report-408-

2015_en.pdf (20. september 2015).

• European Commission. Strategic framework – Education & Training 2020.

Dostopno na: http://ec.europa.eu/education/policy/strategic-

framework/index_en.htm (15.1.2016).

• Fayolle, Alain. 2010. Handbook of research in entrepreneurship education. Vol. 3

Cheltenham: Edward Elgar Publishing Limited.

• Fayolle, Alain, and Benoit Gailly. 2008. "From craft to science: Teaching models

and learning processes in entrepreneurship education." Journal of European

Industrial Training, 32 (7):569-593.

• Hatak, Isabela in Elisabeth Reiner. 2011. Entrepreneurship Education in Secondary

Schools. Institute for Small Business Management & Entrepreneurship WU Vienna

University of Economics and Business. Dostopno na:

http://www.wu.ac.at/fileadmin/wu/d/ri/ricc/Forschung/Laufende_Projekte/re

searchreport2011_1.pdf (15.1.2016).

• INCUVET. Dostopno na: http://www.incuvet.eu/ (15.1.2016).

http://ec.europa.eu/education/policy/strategic-framework/index_en.htm

http://ec.europa.eu/education/policy/strategic-framework/index_en.htm

http://www.wu.ac.at/fileadmin/wu/d/ri/ricc/Forschung/Laufende_Projekte/researchreport2011_1.pdf

http://www.wu.ac.at/fileadmin/wu/d/ri/ricc/Forschung/Laufende_Projekte/researchreport2011_1.pdf

http://www.incuvet.eu/


• Krek, Janez in Mira Metljak. 2011. Bela knjiga o vzgoji in izobrazevanju v Republiki

Sloveniji. Ljubljana: Zavod RŠ za šolstvo.

• Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije (MŠŠRS). 2007. Strategija

vseživljenjskosti učenja v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport

Republike Slovenije.

• RotherhamReady. Dostopno na: http://www.rotherhamready.org.uk/

(15.1.2016).

• Stephenson, C. and Bandara, W. 2007. Enhancing best practice in public health:

Using process patterns for Business Process Management. V Österle, H., Schelp, J.

and Winter, R. ur. Proceedings of the Fifteenth European Conference on

Information Systems, University of St.Gallen, St. Gallen, 2123-2134.

• Empresa Jovena Europea. Dostopno na:

http://www.valnaloneduca.com/eje/cont/presentacion (15.1.2016).

• WOW Factor: Post-Primary. Dostopno na:

http://www.rewardinglearning.org.uk/microsites_other/employability/post_pri

mary/wow_factor.asp. (15.1.2016).

• WOW Factor: Primary. Dostopno na:

http://www.rewardinglearning.org.uk/microsites_other/employability/primary

/. (15.1.2016).

• YES. 2012.Ways to Succeed with Entrepreneurship Education – Best Practice Guide.

Dostopno prek:

http://www.lansstyrelsen.se/ostergotland/SiteCollectionDocuments/Sv/narings

liv-och-foreningar/naringslivsutveckling/Best%20Practice%20Guide.pdf

(15.1.2016).

http://www.rotherhamready.org.uk/

http://www.valnaloneduca.com/eje/cont/presentacion

http://www.rewardinglearning.org.uk/microsites_other/employability/post_primary/wow_factor.asp

http://www.rewardinglearning.org.uk/microsites_other/employability/post_primary/wow_factor.asp

http://www.rewardinglearning.org.uk/microsites_other/employability/primary/

http://www.rewardinglearning.org.uk/microsites_other/employability/primary/

http://www.lansstyrelsen.se/ostergotland/SiteCollectionDocuments/Sv/naringsliv-och-foreningar/naringslivsutveckling/Best%20Practice%20Guide.pdf

http://www.lansstyrelsen.se/ostergotland/SiteCollectionDocuments/Sv/naringsliv-och-foreningar/naringslivsutveckling/Best%20Practice%20Guide.pdf