INDIJA, LUDHIANA – Avgust 2018

POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE IZMENJAVE

Ime, priimek, letnik:

Matic Munda, 6. letnik (matic.munda@gmail.com)

Čas izmenjave:

od 1. 8. do 31. 8. 2018

Kraj izmenjave

Ludhiana je mesto v regiji Punjab, ki leži severno od New Delhija (približno 8 ur stran). Ima okoli 1,5

milijona prebivalcev in je eno izmed bolj onesnaženih mest v Indiji. Temperature se poleti gibajo od

30-40 z visoko vlažnostjo in monsunskimi nalivi. Samo mesto ni nič posebnega, poleg klasičnih

indijskih trgovin, cest in bazarjev ima mesto tudi novejši del z malo bolj zahodnim pridihom, kjer je

nekaj barov in restavracij. Ludhiana je (kot celotna regija Punjab) znana po Sikhih in dobri hrani.

Viza

Za obisk potrebuješ Vizo, vse urediš preko interneta (https://indianvisaonline.gov.in/evisa/tvoa.html)

in si priskrbiš turistično eVizo, ki jo samo natisneš in pokažeš na letališču. Viza velja 60 dni, stane pa

okoli 70 evrov.

Zdravje

Posebnih zahtev glede cepljenja ni. Priporočljivo je cepljenje proti HepA, tifusu, steklini in profilaksa za

malarijo. Nihče na izmenjavi ni jemal profilakse za malarijo, tako da mislim da ni ravno nujno

potrebna (še posebej v urbanem okolju). Sam se tudi nisem cepil proti steklini in tifusu, nekateri so se,

večina pa ne, če vidiš kakšnega steklega psa se mu pač izogneš. Več info na

http://www.zdravinapot.si/destinacije/juzna-azija/indija.

S seboj je dobro imeti kakšna zdravila za prebavo, večina ljudi d vsaj nekaj dni težave s prebavo

(manjša driska ali zaprtje), ne zaradi zastrupitve ampak zaradi spremembe hrane (pekoče, stročnice,

težka oljnata hrana). V primeru zastrupitve in prave driske pa je dobro imeti kakšen rehidracijski

prašek in druga zdravila.

Varnost

Naokrog smo vedno hodili v gruči in se nikoli nismo počutili ogrožene, ni pa priporočljivo, da naokrog

potuješ in hodiš sam (še posebej za dekleta). Na ulici in v gneči je treba še posebej paziti na osebne

stvari, saj se kraje dogajajo na vsakodnevni ravni. Promet je precej kaotičen in prečkanje ceste zna biti

težavno, ampak se v nekaj dneh navadiš tudi tega. Razen tega, da je eni punci motorist ukradel

torbico, nismo imeli nobenih slabih izkušenj.

Denar

Valuta so indijski rupiji (INR), en evro je bil 79 rupijev (menjalni tečaj niha nekje med 70-80). Svetovali

so nam da dvigujemo denar na bankomatih (čisto vsak bankomat ni vedno deloval) – plačaš le

provizijo svoji banki za dvig na tujem avtomatu, menjalni tečaj pa je normalen in včasih celo višji kot v

kakšni menjalnici, kjer bi te poskusili pretentati.

Dobro je da imaš poleg svoje Maestro kartice tudi kaj drugega, saj ne deluje vedno (npr. Viso ali

Mastercard, lahko tudi N26).

Prevoz

Za letalsko karto Ljubljana – New Delhi s Turkish Airlines sem plačal slabih 600 evrov. Cena je bila

višja, saj sem odlašal z nakupom dokler nisem imel potrjenega mesta izmenjave (drugače izbiraš ali

boš letel v New Delhi ali Mumbai). Če bi kupil prej bi lahko bila karta tudi 350 evrov. Karto sem kupil

preko STA Travel Agencije, kjer ti najdejo ugodnejše opcije (predvsem za Turkish Airlines), kot jih

najdeš sam na vseh možnih iskalnikih.

Za prevoz od New Delhija do Ludhiane sem vzel Indocanadian bus, ki je stal 25 evrov, vozi pa približno

8 ur. Lahko vzameš tudi vlak ali notranji let (pri notranjem letu pazi na omejitev prtljage!), a direktno

iz letališča je ta avtobus najzanesljivejša in najenostavnejša opcija.

Komunikacija pred izmenjavo

Pred izmenjavo smo bili vsi študentje dodani v whatsapp skupino, kjer so nam bili indijski študentje na

voljo za kakršnakoli vprašanja. Tudi komunikacija s kontaktnimi osebami je potekala gladko. Pred

odhodom smo dobili vse potrebne informacije.

Sprejem s strani tujih študentov

Študentje so nas prišli iskat na postajo v Ludhiani oziroma so nam individualno organizirali prevoz.

Razkazali so nam nastanitev in nas prvi dan uvedli v bolnici. Glede datumov začetka izmenjave res

niso komplicirali, če je letalska karta cenejša lahko pridete tudi kakšen dan ali dva kasneje. Tekom

meseca smo se nekajkrat dobili z indijskimi študenti za razne dogodke, bili so nam pa vedno na

razpolago in nam tudi pomagali organizirati vikend izlete.

Nastanitev

Vsi smo živeli v študentskem kampusu ob fakulteti, ki je približno 5-10 min vožnje z rikšo stran od

bolnice. Punce so živele v prenovljenem študentskem domu za dekleta, fantje pa smo bili v

guesthousu zraven njihovega doma. Dom za dekleta je bil super, guesthouse pa malo bolj indijski,

ampak še vseeno čist in klimatirizan.

Prehrana

Imeli smo zagotovljene tri obroke dnevno v jedilnici študentskega doma za dekleta. Hrana je bila

klasična indijska (vegetarijanska, vedno pekoča, veliko stročnic in zelenjave). Velikokrat pa smo šli

tudi na večerje v rezlične restavracije, saj si za nekaj evrov dobil cel obrok.

Delo v bolnišnici oz. inštitutu

DMCH bolnica je univerzitetna privat bolnišnica, zato so bile razmere za delo podobne kot pri nas.

Delal naj bi na splošni kirurgiji, ampak so me zaradi sprememb dodelili na nevrokirurgijo, kar je bila

na koncu veliko boljša izbira, saj so bili vsi izjemno prijazni, nihče ni kompliciral glede prisotnosti (vsak

vikend smo lahko brez problemov hodili na izlete in jih podaljšali za kakšen dan). V Indiji je tudi sobota

delovni dan in načeloma bi naj delali tudi takrat, ampak smo zaradi vikend izletov veliko manjkali

ampak smo se vse lahko brez težav dogovorili. Ker so se operacije načeloma začenjale kar pozno

(okoli 10ih ali 11ih) sem lahko prihajal v bolnico tudi kasneje.

Večina ostalih študentov je bila na SCORE izmenjavi, zato nevem kako je bilo na ostalih oddelkih, na

kirurgiji so mi kmalu pustili tudi asistirati in šivati. Je pa to privat bolnica, zato je tudi operacij bolj

malo (npr. 2-3 nevrokirurške na dan). Če si želite res posebne izkušnje si izberite javno zdravje. Ena

punca na izmenjavi si je izbrala delo na oddelku za javno zdravje, kjer je imela večinoma terensko

delo, hodila je po revnih predelih in cepila otroke, delala po javnih bolnicah v predmestjih ipd. Je imela

pa tudi manj prostega časa in prostih dni, zato se je manj udeleževala vseh družabnih aktivnosti.

Mentorstvo

Glavni mentor me je dodelil mlajšemu specializantu, s katerim sma imela zelo prijateljski odnos, bila

sma na vezi preko telefona, večkrat me je tudi poklical če je bila kakšna zanimiva operacija, mene pa

ravno ni bilo v bolnici. Moj glavni mentor pa je bil predstojnik oddelka in sem ga videl manjkrat,

včasih je prišel na kakšno operacijo, je pa vedno zelo rad razlagal in učil.

Socialni program

Za vse študente na izmenjavi v Indiji je bil organiziran National Social Program, ki je trajal 5 dni. Na

voljo smo imeli dve opciji, skoraj vsi smo izbrali program, ki nam je bil najbližje in tudi bolje

organiziran in sicer je zajemal Golden temple (sveti kraj sikhizma), border ceremony ob državnem

prazniku (posebna proslava ob pakistanski meji), Dharamsala (mesto v Himalaji, kjer živi Dalajlama in

je Tiber v izgnanstvu), hiking na Himalajo in kampiranje s šotori na 3000 metrih. Glede tega programa

so nas obvestili že prej, bil je izbirni in plačali smo okoli 80 evrov. Za Himalajo potrebujete tudi

toplejša oblačila in kakšne bolj pohodne čevlje, vas bodo pa glede vsega tega zagotovo obvestili pred

odhodom.

Sami smo hodili tudi na vikend izlete, ki so nam jih indijski študentje pomagali organizirati:

Chandigarh (indijski Las Vegas), Agra in Jaipur (Taj Majal), Dalhousie (Himalaja). Bili smo večja

skupina (11 ljudi) zato smo večinoma potovali s svojim avtobusom in voznikom, kar je bilo malo dražje

(še vseeno poceni za naše standarde), javni prevoz bi bil mnogo cenejši a precej nezanesljiv. Potovanje

po Indiji zna biti kar naporno zaradi slabe infrastrukture (200 km vožnja lahko traja tudi 7 ur ipd.). Se

pa definitivno splača. Po izmenjavi lahko ostanete še nekaj dni v New Delhiju, splača pa se tudi ostati

kakšen teden ali dva in si ogledati še preostalo Indijo, zagotovo bo ostal še kdo drug iz izmenjave in

lahko potujete skupaj.

V sami Ludhiani sicer ni veliko za početi, ampak se vedno najde kakšna nova restavracija, pub, bar,

zabava ipd.

Splošna ocena izmenjave

Odlična izkušnja, priporočam vsakemu, ki si želi izkusiti življenje v drugi kulturi. Ni pa izmenjava ravno

za vsakega, saj zna biti Indija precej kaotična in umazana, navade, način življenja, mentaliteta in

predvsem prehrana se zelo razlikujejo od naših in traja nekaj časa da se navadiš življenja tam. Večina

na izmenjavi s tem ni imela problemov in če bi lahko izbiral, bi takoj odšel še enkrat. Nepozabna

izkušnja. Za kakršnekoli dodatne informacije me brez težav lahko kontaktirate.

Potrebnik

WC papir, saj ga v Aziji nikjer ne uporabljajo.

Sprej proti komarjem.

Oblačila, ki vam jih ni preveč škoda, saj jih pereš na roke ali daš v pranje, kej se rado kaj uniči.

Dežnik zaradi monsunskih nalivov.

Toplejša oblačila, pohodni čevlji ipd. če bo enak socialni program.

Fotografija za ID badge.

Večino stvari pa lahko seveda kupiš tam.

Približna razdelitev stroškov

Povratna letalska karta – 500 EUR

Prevoz do Ludhiane – 20 EUR

National Social Program – 80 EUR

Vikend izleti (prevoz, hostel/hotel, hrana) – 100-200 EUR

Večerje, spominki, zabave – 100 EUR

Skupaj = 900 EUR

Indija je izjemno poceni država, mi nismo ravno pazili na denar, se da pa preživeti tudi veliko ceneje.

Taj Majal (Agra)

Monkey temple (Jaipur)

Chandigarh

Kampiranje na Himalaji (Triund)