INDIJA, LUDHIANA- avgust 2018

POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE IZMENJAVE

Ime, priimek, letnik: Emanuel Enej Škrget, 5. Letnik, skrget.enej@gmail.com

Čas izmenjave: od 1. 8. do 28. 8. 2018 __________________________________________________________________________________

SPLOŠNO: Država in kraj izmenjave Ludhiana leži na severu Indije v zvezni državi Punjab, dokaj blizu indijsko-pakistanske meje.

Mesto je zelo gosto poseljeno (okoli 2 milijona prebivalcev), zelo prometno. Sicer tja ne zanese veliko turistov, vseeno pa je Ludhiana tujcem prijazen kraj, sploh ker niso navajeni turistov in te ne poskušajo prinesti okoli na vsakem koraku. Še pred parimi leti je mesto veljalo za četrto najbolj onesnaženo mesto na svetu, kar se sklada z mojim vtisom. Povsod polno smeti na cestah, pa tudi pri sončnem zahodu se da direktno opazovati sonce, ker ga onesnaženo in vlažno ozračje dovolj zamegli.

Okoli Ludhiane leži par zanimivih krajev, ki se jih splača obiskati v roku same izmenjave (Amritsar, Chandigar, Dharamsala, Jaipur, New Delhi, Agra). Večino prej omenjenih krajev so nam razkazali Indijski receptorji, nekaj izletov smo izvedli tudi v lastni režiji.

Viza Viza se uredi enostavno prek spleta (https://indianvisaonline.gov.in/evisa/tvoa.html ). Izpoli se en obrazec, stane okoli 80 evrov za dva meseca. Jaz sem izbral kar turistično e-vizo in je šlo vse lepo skozi. Na letališču kamorkoli priletiš urediš zadeve do konca, in ti v potni list poštemplajo vizo. Za obrazec, ki ga je treba izpolnit na letališču potrebuješ točen naslov, kje boš stanoval, navedeš tistega od namestitve v collegu. Prinesi seboj tudi kakšno svojo fotografijo.

Zdravje Predhodno sem se cepil proti hepatitisu A in tifusu, za kar sem odštel tam okoli 60-70 evrov. Zdravil nisem jemal seboj, prav tako se nisem odločil za profilakso pred malarijo. Nekateri tuji študenti so jemali antimalarike, ampak po posvetu z googlom in obisku na potovalni ambulanti ocenjujem, da za predele Indije, ki sem jih prepotoval, niso nujni. Večino zdravil se da nabavit tam po nižjih cenah kot pri nas, če se slučajno pojavi potreba. Večjih zdravstvenih težav tekom izmenjave nisem imel.

Varnost Ko človek sliši razne zgodbe od kolegov, kaj vse lahko gre narobe na potovanjih v tuje dežele postane pazljiv in previden. Na srečo sem se uspel izognit kakršnikoli negativni izkušnji, so pa kolegici iz Egipta ukradli torbico z rame. Na splošno sem se počutil varno, me pa je skrbel njihov promet, ki je res en sam kaos. Pločnikov ni, tako da če si pogumen in hodiš naokrog po ulicah je treba biti res previden, da te ne zbije kakšna rikša, motor, avto.

Punce so pritegnile pozornost mimoidočih, sploh če so bile po njihovih standardih pomanjkljivo oblečene, ni pa nobena imela kakše slabe izkušnje tudi, če se ni zakrivala.

Denar Denar sem dvigoval sproti na bankomatih. Morda je priporočjivo se pred potovanjem oglasiti v banki in jih obvestiti o svojih planih, da omogočijo dvige v Indije, da slučajno kasneje nimaš s tem težav. 80 rupijev je 1 evro. Mislim, da je na bankomatih skoraj 100% zamenjalni indeks, plačaš pa kak evro dva za vsak dvig. Cene so približno polovične v primerjavi s Slovenijo, kakšne njihove lokalne zadeve pa se da dobit še ceneje (4 mangoji za 1 evro).

Prevoz

Ker sem bil neučakan sem kupil letalsko karto iz Ljubljane preko Istanbula v Mumbai (450€), saj je bila moja prva izbira mesta izmenjave Vadodara. Zato sem potem dokupil še let do Delhija (50€). Predlagam, da počakaš, do potrditve mesta izmenjave, saj bi me stala karta LJ-Delhi, klub poznejši nabavi 420€. Iz Delhija sem vnaprej prek spleta rezerviral Indocanadian bus do Ludhiane, ki je rabil 8 ur, stal me je okoli 20€. Nazaj sem šel z vlakom, ki je enkrat cenejši in enkrat hitrejši, je pa treba rezervirat karte na postaji par dni prej tako, da ti ta opcija na začetku verjetno ne pride v poštev. Do Ludhiane lahko letiš tudi z letalom, si tam dosti hitreje, odšteješ pa 40-50€.

IZMENJAVA:

Komunikacija pred izmenjavo Dodeljena ti je kontaktna oseba, kateri pošlješ mail in se dogovoriš vse potrebno. Hitro smo preklopili na komunikacijo prek WhatsAppa. Dogovorili smo se, da so me prišli iskat na postajo, kjer me je odložil bus in me zapeljali do doma.

Sprejem s strani tujih študentov Moram jih pohvalit, ker so se zares potrudili za nas. Prve dni so nas peljali v bolnico, uredili vso birokracijo, velikokrat smo se družili tudi popoldne. Organizirali so tudi lepe izlete. Brez pripomb.

Nastanitev Bivali smo v študentskem domu/hiši za goste. Fantje in punce živijo v ločenih domovih. Sobo sem si delil s starejšim kolegim iz Slovenije. Soba je bila klimatizirana, postelja dokaj udobna, v kopalnici ni nikdar zmankalo tople vode. Svetujem, da si prineseš kak toaletni papir od doma.

Do bolnice sem potreboval kakih 20 min peš, smo pa večino časa uporabljali tuktuke (avtorikša), ki stane 10 rupijev v eno smer. Nekateri so preferirali uber, ki je tudi zelo uporaben, sploh za dalše ali nočne ture.

Vratarji nas fantov niso omejevali, punce pa so se morale vsakič vpisovat in po 21. uri niso smele zapustiti poslopij.

Dayanand Medical Hospital College, ženski študentski dom

Prehrana Obroke smo imeli v ženskem študentskem domu, trikrat na dan. Hrana je bila preveč pekoča za moj okus, prav tako so se obroki hitro začeli ponavljati, tako da se nisem ravno veselil naslednjega kosila. Smo šli kak večer ven jest, dokupili smo si muslije za zajtrk in si naročali hrano na dom in smo nekako zdržali. Voda iz pipe ni pitna in jo kupuješ v plastenkah, lahko smo si jo tudi napolnili iz avtomata v jedilnici.

Tuktuk, najpogosteje uporabljano prevozno sredstvo Vsak dan enak zajtrk

Družabni program Indijski študneti so lepo poskrbeli za nas, skupaj smo šli žurat, čez vikende smo hodili po izletih: na meji s Pakinstanom smo bili del proslave ob dnevu neodvistnosti, meditirali v templju, kjer prebiva Dalajlama, obiskali Jaipur, Agro (Taj Mahal), Armitsar (Golden temple), Chandigar, planinarili smo celo po Himalaji.

STROKOVNI DEL: Opis zdravstva v državi: Njihovo zdravstvo je v osnovi organizirano podobno kot pri nas, je pa dostopnost do storitev veliko slabša. Prav tako imajo večji privatni sektor. Ker je študij medicine večinoma plačljiv, študentje kar pridno delajo izpite in končajo študij v približno 5,5 letih. Indijo so že dohitele bolezni sodobnega časa (srčnožilne, sladkorna), še vedno pa se borijo z zajezitvijo številnih infekcijskih bolezni, katere pri nas redko srečamo (dengue virus, influenza virus, Japanese encephalitis virus, leptospira, malaria, scrub typhus, tuberkuloza, HIV). Pogostejše so tudi travmatske poškodbe. Delo v bolnišnici (samo za klinične izmenjave) Izbral sem oddelek splošne kirurgije. Lahko sem vstajal ob 9ih in odšel domov ob 13ih. Nekaj dni sem bil zraven pri oskrbi bolniko po operacijah (previjanje ran), kasnjeje sem hodil direkt v operacijski blok in opazoval operacije. Čeprav bi moral priti v bolnico tudi ob sobotah sem se temu uspel nekako izogniti. Bolnica je privatna, standard morda za odtenek nižji od UKC. Predvsem pa so sobe bolj natrpane s pacienti pa tudi operacijske sobe so bile velikokrat polne osebja. Priznam, da se niti nisem preveč silil k delu. Sem pa izkoristil manjko nadzora nad mojo prisotnostjo in raziskoval še druge oddelke (psihiatrija, pediatrija, urgenca). Imel sem tudi priložnost se pridružiti akciji ceplenja otrok z polio-kapljicami po mestih četrtih. Indija je namreč le par let brez novega primera otroške paralize, zato še vedno cepijo otroke do petega leta.

Aplikacija oralnih kapljic indijskemu fantku Ekipa zdravnikov in medicinskih sester

Mentorstvo Z mentorjem nisem bil zadovoljen, prav tako sem dobil občutek, da sem odveč specializantom, ki mi jih je mentor dodelil. Prvi dni je bila zmeda potem sem se pa sprijaznil s situacijo in poskušal potegiti čim več iz nje. Pridobljeno znanje in izkušnje Če upoštevamo zgolj medicinsko znanje in izkušnje sem po pravici povedano skoraj na istem kot pred izmenjavo. Videl sem kakšen primer pacienta, ki ga pri nas ne bi, malenkost bolj spreten sem pri razumevanju slikovne diagnostike.

__________________________________________________________________________________

ZAKLJUČEK: Splošna ocena izmenjave Sicer od medicinskega dela izmenjave nisem odnesel veliko (svetujem, da bolj tarčno izberete oddelek, če vas slučajno zanima kirurgija. Splošna kirurgija zajema okoli 15 operacijskih sob), sem pa ogromno izvedel o religijah, Ayurvedi, jogi, o moški in ženski družbeni vlogi, predvsem pa o razmerah v kateri živijo Indijci, socioekonomski razslojenosti, zdravstveni oskrbi, ki je na voljo revnejšim slojem...

Komu bi izmenjavo v tvojem mestu/državi priporočal? Prav vsakemu bi priporočal obisk kake države v razvoju, sploh pa ljudem, ki so tako kot jaz navajeni udobja in se jim zdijo vsakodnevne ugodnosti, ki jih nudi naša država samoumevne. Potrebnik Vse se da dokupit tam, porabiš pa za kake stvari nekaj časa, da jih najdeš, tako da, če veš, da ti paše met kaj, si kar vzemi sabo. WC papir. Približna razdelitev stroškov Potni list, zavarovanje, e-viza, ceplenje recimo skupaj okoli 250€.

Letalske karte: Ljubljana-Mumbai 450€, Mumbai-Delhi 50€.

Hrana: S tem, kar plačaš za izmenjavo že v Sloveniji (okoli 230€) imaš pokrito bivanje in tri obroke na dan. Kosilo v restavracijah stane kot bi šel pri nas na bon jest.

Socialni program: za petdnevni izlet smo odšteli 50€ plus hrana, spominki, kaki taxiji. Ostali izleti smo si tudi razdelili stroške prevoza in nastanitve. Tudi če smo prenočili v hoteli nismo nikdar odšteli več kot 10€ na noč. Se pa nabere, ko potuješ vsak vikend in ne gledaš ravno na vsak cent. Tako da ocenjujem, da sem v mesecu avgustu vse skupaj porabil kakih 400€.

Potovanje po Indiji po koncu izmenjave: 18 dni sem še ostal v Indiji. Za prenočišče, hrano in prevoze zapraviš približno do 30€ na dan, sploh če se veliko seliš in kupiš še kak notranji let.

Če si v dvomih, kar pogumno, res ti ne bo žal, če izbereš Indijo. Če pa imaš še kakšno vprašanje, se lahko brez zadržkov obrneš name.