UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

SIMON MLADENOVIĆ

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje

Plavanje

NEKATERI ALTERNATIVNI VIRI FINANCIRANJA

SLOVENSKEGA ŠPORTA

DIPLOMSKO DELO

MENTOR: Avtor dela:

izr. prof. dr. Jakob Bednarik SIMON MLADENOVIĆ

RECENZENT:

prof. dr. Gregor Jurak

KONZULTANT:

doc. dr. Gregor Starc

Ljubljana, 2016

ZAHVALA

Zahvaljujem se mojemu mentorju izr. prof. dr. Jakobu Bednariku, ki je bil takoj navdušen nad

izbiro vsebine diplomske naloge, za vse usmeritve pri izdelavi diplomskega dela, popravkih in

sami nadgradnji vsebine. Zahvaljujem se tudi prof. dr. Gregorju Juraku, ki je dal celotnemu

diplomskemu delu več celovite in bogatejše vsebine. Svoji ženi Ivani se zahvaljujem za idejo

o zaključku študija, ki sem ga tako kvalitetno začel. Seveda sem hvaležen tudi vsem ljudem

na Fakulteti za šport, da so me obvestili o možnosti zaključka študija po starem

univerzitetnem programu. Hvaležen pa sem tudi za trenutek v razvoju športa kot velike in

pomembne gospodarske veje, ki jo zdaj lahko obogatimo še z novimi možnostmi financiranja.

Ključne besede: Šport, viri financiranja športa, alternativni viri financiranja, Lyoness,

Moneta, weeConomy.

NEKATERI ALTERNATIVNI VIRI FINANCIRANJA SLOVENSKEGA ŠPORTA

Simon Mladenović

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Športno treniranje

IZVLEČEK

Največji izziv in problem financiranja športa danes je pridobiti nove alternativne vire

financiranja. Poznamo ljudi, ki imajo znanje in informacije, ter dnevno omogočajo

posameznikom in podjetjem, da stopijo izven okvirov poznanega in razmišljajo drugače. V

praksi so nam pokazali, na katerih mestih in pri katerih dejavnostih programi prihodkov na

dnevni bazi že delujejo, na katerih mestih pa se programi še aktivno razvijajo in nadgrajujejo,

ter kje je velik potencial razvoja. Namen diplomskega dela je dosežen, ker smo predstavili tri

najbolj aktualne alternativne vire financiranja slovenskega športa, kot so Lyoness Cashback,

Moneta, weeConomy, cilj pa nam je takojšnja uporaba v praksi. Na tem področju vidimo

ogromen potencial pridobitve dodatnih finančnih sredstev za klube in društva, ki pa v prvi

vrsti zahteva, da so vodilni odprtega uma in da lahko sprejmejo nove informacije in

tehnologije, ki jim ni mogoče ubežati. V tujini je to sprejeto v zelo znanih klubih, ki te

tehnologije že uporabljajo, za nas pa je pomembno, da jih karseda dobro sprejmemo tudi v

Sloveniji. Z natančnim opisom in razumljivostjo uporabe se lahko takoj doseže denarne

učinke. Ti finančni prihodki pa so glavna motivacija in inspiracija za vse udeležene, tako

športne zveze kot tudi vse klube, društva in na koncu tudi za vse člane ter njihove družine in

prijatelje.

Key words: Sport and sources of funding of sport, alternative sources of funding, Lyoness,

Moneta, weeConomy.

SOME ALTERNATIVE SOURCES OF FINANCING SLOVENIAN SPORT

Simon Mladenović

University of Ljubljana, Faculty of Sport

Sports training

ABSTRACT

The main purpose of the thesis was made because we presented three of the most topical

alternative sources of funding of Slovenian sport, such as Lyoness Cashback, Moneta,

weeConomy with the aim of immediate practical application. It is a huge potential to attract

more financial resources for clubs and societies, but first and foremost requires that the

leading people open their minds and are able to take the new information and new

technologies, from which they can not escape. Abroad, this is a very accepted in a very

famous clubs. This technology is already a huge benefit for us, it is important to have the best

possible reception in Slovenia. The exact description as well as the intelligibility of the

application can immediately achieve monetary effects. These financial revenues were the

main motivation and inspiration for all those involved, both sporting federations, as well as

clubs, associations and ultimately also for all members and their families and friends.

KAZALO VSEBINE

1 PREDGOVOR .................................................................................................................................... 9

2 UVOD ............................................................................................................................................. 10

3 NAMEN, PROBLEM IN CILJ NALOGE .............................................................................................. 11

3.1. ŠPORT .................................................................................................................................... 11

3.2. EKONOMSKI POMEN ŠPORTA .............................................................................................. 11

3.3. ŠPORT V SLOVENIJI ................................................................................................................ 13

3.4. ORGANIZIRANOST ŠPORTA V SLOVENIJI ............................................................................... 13

3.5. IZVAJALCI ŠPORTA ................................................................................................................. 13

3.6. VRSTE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ............................................................................................. 16

3.6.1. ŠPORTNE ORGANIZACIJE GLEDE NA USTANOVITELJA ................................................... 16

3.6.2. ŠPORTNE ORGANIZACIJE GLEDE NA UPORABNIKE STORITEV ....................................... 16

3.6.3. PROFITNE IN NEPROFITNE ORGANIZACIJE .................................................................... 17

3.6.4. PREGLED ŠPORTNIH ORGANIZACIJ ................................................................................ 17

3.7. FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI .................................................................... 21

3.7.1. NACIONALNI PROGRAM ŠPORTA .................................................................................. 22

3.7.2. ZASEBNO IN JAVNO FINANCIRANJE ŠPORTA ................................................................. 24

4 METODE DELA ............................................................................................................................... 33

4.1. CILJ DIPLOMSKEGA DELA ....................................................................................................... 33

4.2. UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE ............................................................................... 33

5 RAZPRAVA ..................................................................................................................................... 34

5.1. NEKATERI ALTERNATIVNI VIRI FINANCIRANJA SLOVENSKEGA ŠPORTA ................................ 34

5.1.1. GLOBALNO PODJETJE S KARTICO ZA VRAČILO DENARJA OB NAKUPU LYONESS .......... 34

5.1.2. MOBILNO PLAČEVANJE MONETA .................................................................................. 37

5.1.3. PLAČEVANJE Z WEECONOMY CASHBACK APLIKACIJO .................................................. 40

6 SKLEP ............................................................................................................................................. 45

7 LITERATURA ................................................................................................................................... 47

8 PRILOGA ......................................................................................................................................... 51

KAZALO SLIK

Slika 1. Gibanje števila organizacij, ki se ukvarjajo z dejavnostjo na področju športa v Republiki

Sloveniji med leti 2001–2008. (Ajpes, 2001-2009). ............................................................................. 14

Slika 2. Delovni načrt Fundacije za šport za leto 2015 (FS letno poročilo, 2015). ............................... 20

Slika 3. Povpraševanje po sredstvih Fundacije za šport v letu 2015 (FS letno poročilo, 2015). ........... 20

Slika 4. Ravnanje z Nacionalnim programom športa (Uradni list RS, 2014). ....................................... 23

Slika 5. Vpliv gospodarske krize na šport NŠO (Jurak idr., 2014). ....................................................... 28

Slika 6. Delež skupnih poslovnih prihodkov po treh skupinah NŠO (Jurak idr., 2014). ....................... 28

Slika 7. Pomanjšana slika uporabniške kartice Lyoness. ...................................................................... 35

Slika 8. Prikaz sistema mobilnega plačevanja in pretok relacij med udeleženci v sistemu Moneta

(Moneta, 2016). ..................................................................................................................................... 39

Slika 9. Prikaz tehnoloških načinov uporabe wee tehnologije: pametni telefon, wee kartica in pametna

ura, razvita posebej za to podjetje (weeCONOMY, 2016). ................................................................... 42

Slika 10. Lyoness Sporthilfe Cashback card. ........................................................................................ 51

Slika 11. Lyoness Sporthilfe Cashback card-2. ..................................................................................... 51

Slika 12. Lyonees Cashback card European Sport Clubs. ..................................................................... 52

Slika 13. Lyoness Cashback card European Sport Clubs-2. ................................................................. 52

9

1 PREDGOVOR

O športu je bilo do zdaj že veliko povedanega in napisanega, pa vendar imamo še vedno

občutek, da to področje ponuja še mnoga druga vprašanja, za katere iščemo in potrebujemo

odgovore. Razvoj športa v polpreteklem obdobju je prisilil nekatere vede, da so obrnile svojo

pozornost tudi k temu področju. Znanstvena podpora današnjemu športu je bila še pred nekaj

leti nepredstavljiva (Kuntarič, 2002).

Dejstvo je, da se v športu obrača vedno več denarja in to je spoštovanja vreden dejavnik, ki ga

ne smemo zanemariti. Narasel je tudi ekonomski pomen športa, zato je to področje postalo še

bolj zanimivo za proučevanje. V svetu, predvsem v tržno razvitih zahodnih državah, se s tem

vprašanjem ukvarjajo že vrsto let (Kuntarič, 2002). V Evropski uniji je bila izvedena študija o

pomenu športa za gospodarsko rast in zaposlovanje v obdobju 2011−2012, ki temelji na

zbiranju podatkov v vseh 27 državah EU. Ugotovljeno je, da so direktni učinki športa, skupaj

z multiplikatornimi (posredni in kot posledica teh) učinki, prispevali do 2,98 % (294,36

milijarde evrov) skupne bruto dodane vrednosti v EU. Tudi makroekonomski učinki so

pomemben podatek. Področja, ki dodajo največ vrednosti slovenskemu gospodarstvu, so

rekreacijske, kulturne in športne storitve, sledijo jim izobraževalne in kasneje še zdravstvene

ter socialne storitve. (Study on the contribution of sport to economic growth and employment

in the EU – študija je bila narejena s strani Evropske komisije novembra 2012).

Država je vedno skrbela za finančno in organizacijsko plat, manjkala pa je dodana vrednost

ljudi in ekip, ki lahko tudi zasebno ogromno pripomorejo k temu. Naloga športnikov je bila

samo ta, da so tekmovali in dosegali najboljše rezultate, danes pa jim je omogočeno še

relativno dobro življenje in lepi obeti za prihodnost (delovne navade, kontakti, izobraževanje,

kariera …).

Šport je zelo napredoval in postal v nekaterih delih popolnoma enakovredna gospodarska

panoga, ki se lahko primerja z vsemi drugimi. Prav to je lahko glavni motiv vsakega

posameznika, da postane dober športnik, služi denar in ustvari uspešno podjetje ter družino v

varnem okolju. To želimo podpreti od samega začetka, ko se stvari gradijo, saj so stalna

finančna sredstva organizacijam najpomembnejša.

10

2 UVOD

Šport in njegov razvoj nas spremljata že od časov antike. Do danes je postal zelo množičen in

všečen vsem generacijam. Veliko časa, energije, znanja in denarja se že na začetku vlaga v

najmlajše generacije in njihovo igro skozi športno dejavnost. To mlade spodbudi, da ostanejo

v stiku s športom in prijatelji. To bi radi nadaljevali še z večjo učinkovitostjo, kar pa je tudi

povezano s prepoznavnostjo športa. Dobri in redni finančni viri nam tu zelo koristijo. Vsaka

športna disciplina je zanimiva individualno glede na osebo, ki jo prakticira in v njej uživa. Ko

se začnemo s športom ukvarjati rekreacijsko ali profesionalno, pa nas zanima tudi finančna

plat. Tu nastopijo izzivi pri zagotavljanju konstantnih virov financiranja športa v Sloveniji,

posebej plavalnega, ki medijsko ni bil nikoli zelo popularen. Šport je danes postal posel in ni

samo prepoznaven po sloganu Grčije CITIUS ALTIUS FORTIUS − "Višje, hitreje, močneje".

Namen tega dela je prikazati praktične realne možnosti dodatnega alternativnega financiranja

vseh športnih dejavnosti v Sloveniji s poudarkom na plavanju. V praksi že aktivno poteka

takšen način financiranja. V naši sosednji Avstriji, ki ima 8 milijonov prebivalcev, že 13 let

prebivalci koristijo ta vir prihodka, zdaj pa se jim je pridružila še avstrijska nacionalna športna

zveza (*slika 10, 11, 12, 13). Na podlagi števila članov v Plavalni zvezi Slovenije in

povprečju njihove kupne moči bomo izračunali ključen prihodek za celotno plavalno zvezo.

*Slika 10,11, 12, 13: Sporthilfe Cashback card in Lyoness Cashback card European Sportclub

(v prilogi diplomskega dela).

11

3 NAMEN, PROBLEM IN CILJ NALOGE

Namen diplomskega dela je predstaviti alternativne vire financiranja, ki jih lahko uporabi

katera koli športna organizacija.

3.1. ŠPORT

»Zdrav duh v zdravem telesu.« Po zatonu starega veka je šport pomenil le zabavo plemiških

izbrancev, v ospredje pa so zopet stopili starogrški ideali z Rousseaujem in njegovim geslom

»Nazaj k naravi!« Vzgojni nauki in gimnastični sistemi 18. in 19. stoletja so začeli posnemati

starogrški ideal telesnega, duhovno pa se je preusmerilo v vzgojne sisteme z določenimi cilji,

zlasti vojaškimi, ki so izražali tudi narodno zavest. Nasprotje strogo usmerjeni vadbi in vzgoji

je ideja angleškega pedagoga Arnolda Thomasa o vključevanju športa in treniranja v vzgojno-

izobraževalno delo na angleških univerzah. Predstavlja začetek sodobnega športa na podlagi

svobodne izbire, oplemenitenega z načeli »fair playa« (Strel idr., 1997).

Šport je danes eden najpomembnejših dejavnikov našega življenja. Človekova potreba po

športu, je stara toliko kot samo človeštvo, poznajo pa jo vse kulture. V stari Grčiji so ideal

popolnosti iskali v sozvočju telesa in duha. Le-to temelji na vrednostnem odnosu ravnotežja

med človekovo gibalno in duhovno dejavnostjo. To ravnovesje pa ni samo grška posebnost,

saj ga danes zgodovinarji odkrivajo povsod. Šele negativni spremljevalni učinki sodobne

civilizacije so to ravnovesje v veliki meri porušili.

3.2. EKONOMSKI POMEN ŠPORTA

O tej temi bo še veliko napisanega in povedanega v nadaljevanju dela. Tudi v Sloveniji smo

na podlagi raziskovalnega pristopa Andreffa in sodelavcev (1994) izvedli kar nekaj raziskav,

ki so preučevale ekonomske vidike športa zunaj izobraževalnega sistema. Ugotavljamo, da je

ekonomska moč slovenskega športa, izražena z javnimi in zasebnimi izdatki za šport med 1,9

12

% do 2,3 % BDP (Bednarik in Jurak, 2010; Bednarik, Kolenc in Močnik, 2001a), kar je

podobno deležu v razvitih državah (Bartoluci 2004; Watt, 2003). Razvitost športa v različnih

delih Slovenije je sicer v glavnem odvisna od ekonomske moči regije, nekoliko manj pa tudi

od starostne strukture in stopnje urbanizacije (Bednarik idr., 1999).

Danes je na svetu ogromno ljudi, ki se tako ali drugače ukvarjajo s športom. Ti predstavljajo

velik trg za precejšnje število proizvajalcev s športnega področja. Glede na tendence po

povečanju pomembnosti športa v vsakdanjem življenju lahko utemeljeno trdimo, da se ta trg

še povečuje in so zato obeti za proizvajalce dobri. Število gledalcev televizijskih prenosov

pomembnih športnih dogodkov (OI) se veča, za televizijske pravice se plačujejo vse večje

vsote denarja. Vrhunski šport postaja vse dražji. Po drugi strani se gradi veliko novih športnih

objektov, ki bodo pritegnili nove ljudi, da se bodo ukvarjali s športom.

Vse več otrok je že od rane mladosti vključenih v kako od športnih dejavnosti. Te

karakteristike so pomembne za proizvajalce športne opreme, oblačil in obutve. Proizvodnja se

povečuje in se seli v države s cenejšo delovno silo. Treba se je zavedati, da se hkrati z

večanjem trga povečuje tudi konkurenca, tako tudi majhna podjetja, ki so našla način, da

dobro zapolnijo morebitne tržne niše, postajajo neprivlačne za velike. V ospredje stopa

nižanje stroškov, trženje proizvodov, gradnja blagovnih znamk in diferenciranje proizvodov.

Sami si morda najlažje zamislimo resnične razsežnosti in pomen športa, ki ga ima na

ekonomijo danes. Pomislimo, kaj vse je povezano s športom, koliko zanj potrošimo sami,

koliko športne organizacije in koliko je denarja v vrhunskem športu. Ne bomo se veliko

zmotili, če rečemo, da šport še nikoli ni imel takega pomena, kot ga ima danes.

Zanima nas torej ta povezanost ljudi s športom tudi v cilju povezave našega modela

alternativnega financiranja športa izključno zaradi koristi zase, čustvene in ljubiteljske

pripadnosti športu, podpori dolgoročnemu razvoju kateregakoli športa, kjer smo aplicirali

možnost dodatnega prihodka.

13

3.3. ŠPORT V SLOVENIJI

Podatek za 2008 (Zavod za šport RS Planica, 2012) kaže, da se približno 64% vsega

prebivalstva v Sloveniji aktivno ukvarja s športom na vseh ravneh. Imamo 122.052

registriranih športnikov v tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez (Zavod za

šport RS Planica, 2012). Država preko Ministrstva za šolstvo in šport podpira predvsem šolski

šport, za razvoj na področju izobraževanja in znanosti v športu pa skrbi Fakulteta za šport v

Ljubljani.

3.4. ORGANIZIRANOST ŠPORTA V SLOVENIJI

Temelj evropskega modela športa zunaj šolskega sistema so športna društva. Ta predstavljajo

osnovo vrhunskega in kakovostnega športa, poleg tega pa so zelo pomemben izvajalec

športnih interesnih programov za otroke, mladino in družine. Delovanje društev in njihovih

zvez predstavlja javni interes, zato država spodbuja in materialno podpira društveno

dejavnost. Športna društva se kot osnovne športne organizacije združujejo na lokalni ravni v

občinske športne zveze, na nacionalni ravni pa v nacionalne športne zveze. Večina občinskih

in nacionalnih športnih zvez ter drugih športnih združenj je združenih v reprezentativno

slovensko krovno športno organizacijo OKS - ZŠZ (NPŠ v RS 2014–2023).

3.5. IZVAJALCI ŠPORTA

Vertikal povezanosti je v športu zelo veliko, več kot pri večini drugih dejavnosti. Subjekti

(Ajpes 2001–2009), ki skupaj oblikujejo celotno športno organiziranost v Republiki Sloveniji,

so:

Športna društva: v ta del športne organiziranosti so uvrščene vse nepridobitne športne

organizacije, ki so ustanovljene skladno z zakonom o društvih (Ur. l. RS, št. 61/2006).

Mednje štejemo športna društva in športne klube, nacionalne panožne športne zveze,

14

občinske in regionalne športne zveze, druge športne zveze, organizirane po panožnem ali

geografskem značaju, ter OKS - ZŠZ.

Javni zavodi za šport: v ta del organiziranosti športa so uvrščene vse športne organizacije,

ki delujejo v sklopu javne uprave. Večina jih je ustanovljenih skladno z določili Zakona o

zavodih (Ur. l. RS, št. 12/1991). V ta del prištevamo tudi druge organe javne uprave, ki

opravljajo strokovno-organizacijsko delo na področju športa (Direktorat za šport pri MŠŠ,

Fundacija za šport (FŠO), Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani – Inštitut za šport,

Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru − Visoka šola za trenerje izbranih športnih

panog).

Pridobitne združbe in posamezniki: v ta del organiziranosti športa so uvrščene vse športne

združbe, ki se ukvarjajo s športno dejavnostjo in so ustanovljene po drugih pravnih aktih.

Ta del obsega celostno pridobitno organiziranost športa v Sloveniji (gospodarske združbe,

samostojni podjetniki in samostojni športni delavci, zasebni zavodi …) (Jurak idr., 2010).

Slika 1. Gibanje števila organizacij, ki se ukvarjajo z dejavnostjo na področju športa v

Republiki Sloveniji med leti 2001–2008. (Ajpes, 2001-2009).

Bistvo izvajalcev je, da omogočajo vsem ljudem ne glede na starost, socialni položaj ali

zdravstveno stanje, športno udejstvovanje, ki je po njihovi meri oz. je v njihovem interesu. V

bazi so umeščeni vsi najpomembnejši športni izvajalci. Najpomembnejši primarni nosilci

športne dejavnosti so zagotovo društva in gospodarske družbe, zadruge ali obrti, ki se

15

ukvarjajo s športno dejavnostjo oziroma udejanjajo to dejavnost v obliki preoblikovalnega −

transformacijskega procesa: s sredstvi športa in vzgoje skušajo, v skladu s celovitim

oblikovanjem osebnosti, pozitivno vplivati na razvoj človeka in na njegove vrednote, posebno

otrok in mladine. Pri tem je treba poudariti, da so primarni izvajalci tudi nacionalne panožne

zveze – vsaj tiste in v tistem delu, ko gre za reprezentančne vidike nastopanja športnikov v

njihovih športnih panogah. Ne smemo pa pozabiti na sekundarne izvajalce športa v bazi, to so

predvsem vrtci, šole, posebne organizacije, vojska, policija itd. Za to delo so manj pomembni,

ker njihova temeljna dejavnost ni športna in je njihovo delovanje tudi pretežno urejeno z

zakoni. Termin društvo se najpogosteje pojavlja v najširšem pomenu besede kot

poimenovanje vseh temeljnih organizacijskih oblik združevanja občanov z vidika civilne

družbe. V nekaj letih se je ta termin v športu zelo udomačil, a kljub temu še pogosto slišimo

za »klub« kot sinonim za društvo. V nekaterih okoljih so ohranili termin klub (zlasti v tistih in

takrat, ko želijo bolj poudariti tekmovalno usmerjenost društva) ali družina (ko želijo bolj

poudariti vzgojno komponento dela z ljudmi, zlasti z mlajšimi). Podlaga za združevanje je

ustavna pravica do svobode združevanja, izhajajoča iz ustavno zajamčenih človekovih pravic

in temeljnih svoboščin. V to skupino praviloma štejemo del športne organizacije, na primer

vrhunske športne ekipe. Temeljni namen združevanja ljudi v športu je zadovoljevanje potreb

po posebno pogojenem gibanju (motorika in igra) in tekmi (Šugman, 1998, str. 48−53).

16

3.6. VRSTE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ

Za lažje razumevanje vsebinskih, strukturnih, pomenskih in uporabniških razlik med

športnimi organizacijami, smo naredili kratke opise le-teh.

3.6.1. ŠPORTNE ORGANIZACIJE GLEDE NA USTANOVITELJA

Glede na ustanovitelja lahko športne organizacije v Sloveniji delimo na:

• privatne (ki so odvisne od privatnega kapitala, in so na podlagi tega tudi ustanovljene

po različnih zakonih);

• javne (ustanovijo jih nacionalne ali lokalne oblasti in se financirajo pretežno iz

proračunov vlad oziroma iz davkov in taks prebivalcev);

• mešane, v tujini opredeljene tudi kot tretji sektor (ustanovijo jih organizacije iz

privatnega in javnega sektorja; za njih je značilno, da se financirajo predvsem iz

javnega sektorja, privatni sektor pa prispeva vsebino in management) (Bednarik,

1999).

V nadaljevanju bodo bolj natančno predstavljene pomembnejše organizacije, ustanove in

zavodi s področja športa, njihov namen in cilji. Osredotočili se bomo predvsem na

organizacije na višjih ravneh oblasti in v bazi, torej predvsem na športna društva, delili pa jih

bomo tudi glede na ustanovitelja (vladne, nevladne ali mešane organizacije).

3.6.2. ŠPORTNE ORGANIZACIJE GLEDE NA UPORABNIKE STORITEV

Organizacije, ki nudijo storitve za aktivne udeležence so fokusirane na najširši možen krog

uporabnikov, ker so ti potrošniki športnih izdelkov in storitev zaradi motiva po aktivnem

preživljanju prostega časa. Odličen primer so tradicionalni športni dnevi v Kranju, ki potekajo

od 7. 9. 2016 do 13. 9. 2016, organizira pa jih Zavod za šport Kranj. Veliko športnih klubov

in društev (plezanje, mažoretke, plavanje, atletika, športna oprema, hokej, odbojka,

lokostrelstvo, smučanje, košarka, vaterpolo ...) je bilo predstavljenih za namen aktivne

udeležbe v športu s strani mladih in starejših bodočih udeležencev.

17

Organizacije, ki nudijo storitve za pasivne udeležence, so močno podprte z znanjem in stroko,

ker samo tako lahko ustvarijo zanimanje udeležencev za njihove storitve. Tudi storitve morajo

biti na vrhunskem nivoju zaradi zanimanja udeležencev. »Pasivni udeleženci so gledalci

športnih prireditev in TV prenosov, ki uživajo v storitvah oziroma dosežkih vrhunskih

športnikov.« (Bednarik idr., 1998)

3.6.3. PROFITNE IN NEPROFITNE ORGANIZACIJE

Profitne so tiste, ki so usmerjene k ustvarjanje finančnih presežkov, za katere pa ni nujno, da

jih vlagajo v osnovno dejavnost organizacije, lahko jih usmerijo tudi v druge naložbe.

Neprofitne pa ustvarjen dobiček lahko porabijo samo v skladu z registrirano dejavnostjo. Za

večji del slovenskih športnih organizacij je značilno, da so neprofitnega značaja in so

ustanovljene na podlagi Zakona o društvih ali Zakona o zavodih (Bednarik, 1999, str. 65−66).

3.6.4. PREGLED ŠPORTNIH ORGANIZACIJ

1) MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT

O direktoratu

Direktorat za šport kot organizacijska enota Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport,

prvenstveno opravlja naloge države, ki so opredeljene v Zakonu o športu. Opravlja vse

naloge, povezane s sofinanciranjem programov športa na državni ravni, ki so v javnem

interesu, in skrbi za uresničevanje zakona o športu na vseh področjih, ki zagotavljajo

nemoteno delovanje športnih organizacij in združenj, v katerih delujejo športni delavci,

športni strokovnjaki in športniki. Spremlja uresničevanje Zakona o športu in načrtuje potrebne

spremembe ter pripravlja vse potrebne podzakonske in druge akte za nemoteno sistemsko in

materialno podporo športu.

18

Opravlja naloge, ki se nanašajo na področje športne vzgoje, rekreacije, kakovostnega in

vrhunskega športa ter športa invalidov. 11. 7. 2016 so dali nov predlog Zakona o športu, ki je

bil predan v medresorsko usklajevanje.

2) OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE − ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ

Olimpijski komite Slovenije (OKS) je bil ustanovljen kot neprofitna športna organizacija

nacionalnih panožnih športnih zvez, ki so skupaj z dobitniki zlatih olimpijskih medalj v

individualnih športih iz Republike Slovenije s podpisom slovenske olimpijske listine (15.

oktobra 1991) ustanovile Olimpijski komite Slovenije. Med ustanovitvijo OKS je delovala še

Športna zveza Slovenije, ki je vodila začetni postopek ustanovitve, in kasneje za iniciativni

odbor za ustanovitev OKS opravljala mnoge naloge. Ustanovljen je bil zato, da bi zastopal

interese športnikov Republike Slovenije, ki so povezani z njihovo udeležbo na olimpijskih

igrah ter drugih tekmovanjih pod patronatom MOK (Mednarodni Olimpijski Komite). OKS

na podlagi olimpijske listine in pravil OKS opravlja naslednje naloge:

• skrbi za varstvo olimpijskega gibanja in športa nasploh;

• spoštuje in uveljavlja načela ter pravila, zapisana v olimpijski listini in slovenski olimpijski

listini;

• širi zanimanje za šport in olimpijsko gibanje med mladimi;

• z nacionalnimi zvezami olimpijskih športov organizira izbor športnikov iz Republike

Slovenije za nastop na OI ter drugih tekmovanjih, ki so pod patronatom MOK;

• prevzema organizacijo OI in drugih tekmovanj, ki so pod patronatom MOK, če se taka

tekmovanja ali OI prirejajo v Republiki Sloveniji;

• posreduje MOK svoje ugotovitve, mnenja in predloge v zvezi z olimpijskim gibanjem,

olimpijsko listino ali organizacijo in izvedbo posameznih tekmovanj;

• sodeluje z vsemi zasebnimi, vladnimi, nevladnimi in drugimi organi ter organizacijami, ki

lahko prispevajo k temu, da se temeljni cilji olimpijskega gibanja v Republiki Sloveniji in po

vsem svetu uresničujejo v največji možni meri;

• razvija prijateljske odnose med športniki v Republiki Sloveniji in športniki vsega sveta, ob

upoštevanju načel enakopravnosti, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih človekovih

svoboščin, ne glede na raso, spol, jezik in vero;

• deluje ob upoštevanju načela suverene enakosti vseh ustanoviteljic OKS in tistih, ki so s

kasnejšim podpisom slovenske olimpijske listine prispevali k OKS ter ob upoštevanju načel

19

enakega varovanja pravic in dobrovernega izpolnjevanja obveznosti, mirnega reševanja

sporov ter nevmešavanja v zadeve, ki ne sodijo v olimpijsko gibanje in šport.

3) FUNDACIJA ZA FINANCIRANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ

Fundacija za šport je nepridobitna organizacija, ki se zavzema za pridobitev čim več sredstev,

s katerimi kakovostno financira štiri pomembne dele športa, in sicer:

1. športne dejavnosti od vrhunskega športa do športa za otroke in mladino,

2. športne objekte,

3. raziskovanje in razvoj športa ter,

4. založništvo v športu.

Fundacija je v širši in tudi strokovni javnosti prepoznana predvsem kot organizacija, ki

pomembno financira slovenski šport. Deluje skladno z internimi pravili, sredstva pa razporeja

skladno z razpisi – strokovno in po najboljših močeh. Dejstvo je namreč, da je prošenj za

sredstva vsako leto veliko več od sredstev, ki jih ima fundacija na voljo.

Svet fundacije je za leto 2015 razdelil 10,5 milijonov evrov skladno z javnim razpisom. Ker je

višina razpoložljivih sredstev, ki jih fundacija namenja slovenskemu športu v največji meri

odvisna le od prejetih koncesijskih dajatev, ima lahko vsaka sprememba vpliv na

zagotavljanje stabilnosti in ustreznosti ter učinkovitosti sistema financiranja športa.

V svoje poslanstvo in vizijo so zapisali: »Fundacija si bo prizadevala za vzpostavitev stalnega

vira financiranja iz koncesij iger na srečo. Zato bo stalno analizirala razmere na trgu iger na

srečo in poskušala aktivno in pasivno posegati vanj. S svojim delovanjem bo poskušala

ohraniti oziroma povečevati sredstva, tako da bo uporabnikom predstavljala dolgoročno

zanesljiv vir financiranja.«

V letu 2015 je za svoje delovanje porabila sredstva v višini 2,81 % vseh prilivov in

prihodkov. Fundacija je tako z upravljanjem s sredstvi v letu 2015 ustvarila presežek

prihodkov nad odhodki v višini 136.035 evrov. Tako bodo športne organizacije od fundacije

dobile več sredstev, kot je bilo koncesijskih dajatev. Rezultat poslovanja je, da je fundacija v

oktobru 2015 objavila javni razpis za leto 2016 v višini 10 milijonov evrov.

20

Slika 2. Delovni načrt Fundacije za šport za leto 2015 (FS letno poročilo, 2015).

Zanimivo je to, da je bilo v razpisnem roku fundacije prijavljeno 1290 spletnih vlog –

programov, s katerimi so vlagatelji zaprosili za 40.523.852 evrov sredstev, kar je za 3,86-krat

presegalo razpisana sredstva.

Slika 3. Povpraševanje po sredstvih Fundacije za šport v letu 2015 (FS letno poročilo, 2015).

21

Fundacija za šport je v letu 2015 dosegla pozitivni poslovni izid v znesku 136.035,36 evrov,

ki se je v celoti nameni za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Fundacija

za šport, letno poročilo, 2015).

3.7. FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

Na celotno financiranje športa se najbolj navezuje načrt za šport Evropske komisije za šport.

Identificira ekonomske vidike športa, posebej konstantno ali trajnostno financiranje

množičnega športa kot prioritete Evropske unije. Komisija ima namen postaviti javno in

zasebno financiranje športa na bolj sigurne temelje s fokusom na 3 glavne vidike:

1. Razvoj na področju politike (zakon o tekmovalnem športu, pravila o državni pomoči,

provizije na notranjem trgu, poenostavitev davčne strukture), kar lahko zelo vpliva na

financiranje športnega sektorja.

2. Finančni instrumenti EU (programi in skladi), ki lahko zagotavljajo financiranje

športnega sektorja in njegovih aktivnosti.

3. Izmenjava najboljših praks med različnimi organizacijami in državami.

S programom Erasmus+ (EU program za izobraževanje, trening, mlade in šport), ki prvič tudi

vključuje šport v obdobju 2014–2020, lahko pričakujemo vsi skupaj 1,8 % sredstev iz

celotnega proračuna, namenjenega športu, kar pomeni 264,6 milijona evrov dodatnih sredstev

za razvoj športa v Evropski uniji. Koliko bomo od tega izkoristili posamezniki in organizacije,

je izključno odvisno od nas samih (info: www.erasmusplus.si).

Drugače pa vire financiranja lahko razvrstimo v različne skupine, najvažnejše pa so naslednje:

1.) Proračunska (javna) sredstva ali sredstva integralnega proračuna, kamor spadajo:

• Sredstva državnega proračuna, ki se vsako leto opredelijo v republiškem

proračunu. S pridobitvijo teh sredstev velja načelo javnih razpisov kot za vsa druga

proračunska sredstva.

• Sredstva lokalnih skupnosti (občin), ki se določajo vsako leto v proračunu občin.

22

• Sredstva Fundacije za šport, ki jih le-ta pridobi od iger na srečo (opis zgoraj),

upravlja svet fundacije in tudi za pridobitev teh sredstev velja načelo razpisov.

Mnoge države sicer takšnih sredstev ne prištevajo med proračunska (javna), ker so marsikje

igre na srečo neposredno v rokah športnih organizacij.

2.) Neproračunska (zasebna) sredstva:

• sredstva sponzorjev,

• sredstva donatorjev,

• sredstva gospodinjstev (članarine, vstopnine),

• volila, darila,

• druga lastna sredstva (tombole, srečelovi, prodaja značk in podobno) (Šugman idr.,

2002).

3.7.1. NACIONALNI PROGRAM ŠPORTA

Zelo pomembna določba, objavljena 17. 2. 2000 v Nacionalnem programu športa, je ključna

za dolgoročno pripravo optimalnega programa NPŠ za letošnje leto 2016. »Šport je

pomembna dejavnost družbe, izraz njene dinamike in del splošne kulture, ki bogati kakovost

življenja posameznika.« Še ena pomembnejših točk, opisanih v Nacionalnem programu

športa, ki govori, da je treba podpirati rešitve, ki bodo v zakonodaji spodbujale vlaganje

kapitala v šport (NPŠ, 2000).

23

Slika 4. Ravnanje z Nacionalnim programom športa (Uradni list RS, 2014).

Odličen rek, ki se začne v uvodu novega Nacionalnega programa za šport v letih 2014−2023

je: »Šport krepi telo in duha.« Mogoče res zveni nekoliko obrabljeno, a vseeno drži. V

nadaljevanju piše: »Z gibanjem krepimo osebno fizično in psihično kondicijo, treniramo telo

in duha, se družimo, razvijamo tekmovalne in prijateljske odnose, nadgrajujemo etične vrline.

Ko skrbimo zase, skrbimo tudi za druge, za družbeno blaginjo in javno zdravje. Šport je

izjemno pomemben del slovenske družbe, tekmovalni športni uspehi so ključni del v

imaginariju osmišljanja samobitnosti in narodovega ponosa. Smo športen narod, tako ali

drugače se nas s športom ukvarja okoli 1,2 milijona, trend je naraščajoč in obetaven.« (dr.

Jernej Pikalo, Minister za izobraževanje, znanost in šport)

Z Nacionalnim programom športa 2014–2023 država soustvarja pogoje za razvoj športa kot

pomembnega dejavnika razvoja posameznika in družbe ter prispeva k zmanjševanju

neenakosti na področju dostopnosti do športne vadbe. Opredeljuje javni interes, ki ga

udejanjajo nosilci in izvajalci slovenskega športa.

24

Udejanjanje javnega interesa bomo dosegli tako, da bomo:

zagotovili vsakemu posamezniku možnosti za dejavno sodelovanje v športu v varnem in

zdravem okolju;

zagotovili vsem mladim kakovostno zunajšolsko športno udejstvovanje, ki jim bo skupaj s

kakovostnim poukom športne vzgoje omogočilo pridobiti gibalne in druge kompetence na taki

ravni, da bo šport postal del njihovega zdravega življenjskega sloga;

zagotoviti vsakemu, ki ga to zanima in je za to sposoben, možnost izboljšanja osebnega

športnega dosežka z namenom uveljavitve v organiziranem mednarodnem športnem prostoru

in možnost javnega priznanja njegove pomembnosti, s čimer bo posledično povečan tudi

ugled države v mednarodnem prostoru;

varovali in spodbujali uveljavljanje moralnih in etičnih vrednot v športu, spoštovali človekovo

dostojanstvo in varnost vseh, ki so povezani s športom;

skladno z načeli trajnostnega razvoja ustvarjali spodbudno okolje za razvoj različnih oblik

športne dejavnosti za vse skupine prebivalstva, dejavnega transporta ljudi (pešačenje,

kolesarjenje, rolanje ipd.), njihovega druženja in preživljanja prostega časa (igrišča, parki,

naravne poti idr.);

krepili vlogo in pomen predvsem tistih športnih društev, ki prebivalcem ponujajo kakovostne

športne storitve, imajo značaj javne dobrine in so kot taka pomemben del civilne družbe, ki si

s pretežno prostovoljnim delovanjem prizadevajo tudi za blaginjo celotne skupnosti (NPŠ v

RS 2014–2023, 2014).

3.7.2. ZASEBNO IN JAVNO FINANCIRANJE ŠPORTA

Športne organizacije se v Sloveniji financirajo pretežno z lastno dejavnostjo. Zasebni viri

predstavljajo okoli 70 % vseh sredstev, s katerimi razpolagajo športniki, športne agencije in

prireditelji športnih dogodkov. Zasebne vire sestavljajo: viri sponzorjev (podjetja zagotavljajo

okoli 45 % vseh prihodkov športnih organizacij v Sloveniji) in televizijskih pravic, igre na

srečo, klubska članarina, prodaje športnih storitev (tudi vstopnina za obisk športnih prireditev)

in izdelkov.

25

V znanstveni reviji Kinesiology (Bednarik, Kolar, Jurak, 2010) je predstavljena študija trga

športnih storitev v Sloveniji, ki temelji na analizi različnih javnih podatkov. To so

prihodkovna struktura sredstev športnih organizacij, ki vključuje vzorec 8.092 organizacij,

podatek o izdatkih prebivalstva za šport, kjer je bil uporabljen reprezentativen vzorec in

podatki o javnih izdatkih za šport glede na poročila o uresničevanju Nacionalnega programa

športa v Sloveniji. Raziskava je pokazala, da so skupni izdatki za šport v Sloveniji v

obravnavanem letu 2005 znašali 1,93 % BDP. Iz strukture odhodkov so porabili največji

delež, to je 85 % zasebnega denarja (podjetja, gospodinjstva), iz naslova javnega financiranja

(državni proračun, lokalnih oblasti, denar z loterije, financiranja EU) pa ta delež znaša nekaj

manj kot 15 %. Zaradi močnejše gospodarske rasti v Sloveniji, se je skupni znesek izdatkov

stalno povečeval do leta 2005.

Kljub temu pa znesek, porabljen za šport, zaostaja za izdatkom za potrošnjo prebivalstva na

tako imenovano industrijo prostega časa (počitnice, vrtnarjenje, glasba, film, kultura, šport

idr.), kar pomeni, da šport izgublja tržni delež v gospodarstvu. Povprečno slovensko

gospodinjstvo porabi 2,88 % družinskega proračuna za šport, to je enako 496 EUR na leto.

Dve tretjini teh sredstev se porabita za športne izdelke in eno tretjino za športne storitve. Vse

več športnih storitev ponuja zasebni sektor, čeprav so še vedno nevladne športne organizacije

ustvarile 70,6 % vseh prihodkov med športnimi organizacijami. Ob našem premajhnem trudu

bi lahko te slabosti slovenskega trga športnih storitev postale resnična ovira za nadaljnji

uspešen razvoj športa. Zato so potrebni nekateri protiukrepi za izboljšanje in oblikovanje nove

športne storitve, ki so predstavljeni v zadnjem delu članka (Bednarik, Kolar, Jurak, 2010).

Finančni učinki športa so odvisni od uspešne izmenjave med ponudniki športnih storitev in

njihovimi potencialnimi potrošniki. Prva ugotovitev je, da športne organizacije še premalo

izkoriščajo svoj tržni potencial. Potrebujejo ustvarjati nove prodajne poti in nove storitve

(karte za elitne športne dogodke je treba prodajati, ne pa dajati). Vlada lahko sprejme ustrezne

zakonodajne rešitve za zmanjšanje davka na dohodek za Nevladne Športne Organizacije

(NŠO). Potrebno je upoštevati pasivne udeležence (gledalce) športnih prireditev, jim

omogočiti varnejšo in udobnejšo namestitev (posebni sedeži, Vip boxi). Potrebujemo

prijaznejše in bolj ustrežljivo osebje, ki bo omogočilo gostom aktivno udeležbo pri procesu

prenosa njihovega lastnega denarja v šport brez posebnih omejitev (Bednarik idr., 2010).

26

Konec 20. stoletja šport zaznamujeta dva elementa: težnja po vrhunskih dosežkih in njegova

komercializacija.

Bistveno vlogo pri razvoju sponzoriranja v športu ima vse večja internacionalizacija, nanjo pa

sta vplivala zlasti dva dejavnika: razvoj letalske in vesoljske tehnologije. Prvi je omogočil

pogosto in množično udejstvovanje športnikov, drugi pa je s številnimi komunikacijskimi

sateliti dalo televiziji možnost dostopa do športnih dogodkov po svetu. Športni trg je zapleten

in večplasten. Predstavljamo si ga kot interakcijo štirih udeležencev:

šport (športniki, lastniki moštev in organizatorji športnih dogodkov – ponudniki

dogodkov, osebnosti, zunanja podoba in sponzorskih priložnosti),

mediji,

sponzorji (kupci televizijskega časa in sponzorskih priložnosti),

javnost ali potrošniki (gledalci, kupci izdelkov in storitev).

Športne organizacije in športna društva v Sloveniji imajo večje in manjše težave pri

financiranju. Veliko sredstev prihaja iz zasebnih virov. Iskanje sponzorjev in donatorjev je

zelo težavno delo. Podjetje in zasebniki financirajo samo preverjene in zelo nadarjene

športnike. Veliko sponzorskih odnosov namreč temelji na poznanstvih z odgovornimi

osebami v podjetjih. Le-te podpisujejo sponzorske pogodbe zaradi osebnih interesov in ne

zaradi interesov podjetja (Bednarik idr., 1998).

Športna dejavnost je izredno kompleksno strukturirana. Sredstva, ki se pridobivajo za

dejavnosti športa, so neenakomerno razporejena in ponekod jih ne glede na dosežke

primanjkuje.

Glavni problemi in izzivi, ki nastanejo pri financiranju športa, so spreminjanje gospodarske

klime v državi, ki jo konstantno omenjajo direktorji samih športnih klubov, ti pa so odvisni od

financiranja podjetij in države.

Študija, ki je bila narejena v letu 2014, to pojasni. Obravnava vpliv svetovne finančne krize na

poslovne prihodke v nevladnih športnih organizacijah (NŠO) v Sloveniji, ki spada med

majhna gospodarstva (do 50 mrd. evrov BDP) v Evropski uniji (EU). Slovenija je majhno

27

odprto gospodarstvo v EU z dvema milijonoma prebivalcev in 35.416 mio. evrov bruto

domačega proizvoda (BDP) (SURS, 2011). V letu 2015 imamo 38.750 mio. evrov BDP

(SURS 2015). Ker je slovensko gospodarstvo močno odvisno od zunanje trgovine z drugimi

državami EU (Statistični urad Republike Slovenije [SURS], 2011), ga je tudi močno prizadela

svetovna finančna kriza. Športne organizacije imajo različne organizacijske oblike, načine

uporabe, cilje in institucionalne značilnosti od tistih v drugih ekonomskih sektorjih

gospodarstva, tako da smo pričakovali, da se bodo drugače odzvale na gospodarske in

finančne krize (Humphreys, 2010). Finančna kriza predstavlja velike izzive za rast športne

industrije, in ji predstavlja resno nazadovanje, saj se odvija ravno v času, ko je šport kot posel

začel napredovati v svoji gospodarski uspešnosti. Kljub edinstvenim značilnostim naše države

je model financiranja športnih organizacij v Sloveniji izredno podoben drugim državam v EU

(Bednarik, Petrović, & Šugman, 1998). Gospodarska moč slovenskega športa, izražena v

javnih in zasebnih izdatkih za šport, se je povečala od leta 1997 do leta 2007, s povprečno 26

% letno stopnjo.

Kljub svojim koreninam v komunističnem političnem sistemu in posledično obsežnim javnim

financiranjem športa v preteklosti (pred 1991) je delež javnega financiranja slovenskega

športa v zadnjih desetletjih ostal približno 16 % (Bednarik et al., 2010). Stopnja javnih

izdatkov na nacionalni in lokalni ravni pa je nižja kot v večini držav EU (Bednarik idr., 2010;

Waelbroeck-Rocha idr., 2011).

Pomemben vir slovenskega športa, ki ga je bilo treba navesti tudi tu, so prostovoljci.

Predstavljajo skoraj 80 % delavcev v športnih NŠO. Ti prostovoljci so opravili 65,8 % vsega

dela v teh organizacijah, ocenjeni prispevek prihodka prostovoljnega dela v športnih

organizacijah pa je skoraj 15 %. Ocenjuje se tudi, da prostovoljno delo predstavlja 13,5 %

gospodarske moči športa izven izobraževalnega sistema, to pa je enako 81.200.000 evrov ali

0,311 % BDP (Jurak et al., 2010). Vendar pa količina prostovoljnega dela ni zadostna v

drugih razvitih evropskih državah (Waelbroeck-Rocha idr., 2011).

Rezultat je, da so se skupni poslovni prihodki slovenskih športnih NŠO povečali za 8 %, od

leta 2007 do 2010, in so dosegli 208.265.000 evrov. Vendar pa se trend razlikuje v treh

finančnih skupinah po vrsti oblikovanja NŠO – Nevladne športne organizacije (glej sliko 5).

Stagnacijo so opazili med prihodki množičnih športnih organizacij in pol-profesionalnih

28

športnih NŠO, medtem ko so opazili povečanje v prihodkih v skupini poklicnih

profesionalnih športnih NŠO. Učinek profesionalne in pol-profesionalne športne NŠO v

skupnih poslovnih prihodkih slovenskih športnih NŠO je veliko višji, kot njihov delež v

nevladnih športnih organizacijah (slika 6) (Jurak, Andreff, Popović, Jakšić, Bednarik, 2014).

Slika 5. Vpliv gospodarske krize na šport NŠO (Jurak idr., 2014).

Slika 6. Delež skupnih poslovnih prihodkov po treh skupinah NŠO (Jurak idr., 2014).

29

To je bila naša prva študija analize vpliva globalne gospodarske krize na celotno populacijo iz

ene skupine športa, to je nevladnih športnih organizacij in predpostavljamo, da bo naša mala

športna ekonomija še naprej čutila posledice krize izpred leta 2014. Ob nedavnem dokumentu

IMF (Mednarodnega denarnega sklada) sta ekonomista Blanchard in Leigh (2013) prehitro

kritizirala politiko drastičnega zmanjšanja proračuna v začetku krize evra, kjer številne

sestradane ekonomije potrebujejo prepotrebno rast. Slovenska vlada pa je vseeno določila, da

bo šla po poti krčenja sredstev. Obremenjeno gospodarsko stanje je močno vplivalo na

finančno stanje slovenskega športa, ampak različno glede na vrsto NŠO. Glavno vprašanje je,

kdaj bo mogoče pričakovati, da bo status poslovnih prihodkov v pol-profesionalnih in

profesionalnih športnih NŠO spet dosegel raven pred gospodarsko krizo(Jurak idr., 2014).

Na okrogli mizi, ki jo je Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani organizirala v sodelovanju

s konzorcijem Mladinske knjige, 11. 9. 2014, so se strinjali strokovnjaki na področju

managementa v športu, da je glavni problem športa preslabo medresorsko sodelovanje.

Dr. Tomaž Čater, vodja podiplomskega magistrskega programa Management v športu na

Ekonomski fakulteti, je izjavil, da naj bi imela največji vpliv gospodarska in finančna kriza od

leta 2011 naprej (Okrogla miza EF Univerze v Ljubljani, 2014).

Dr. Edvard Kolar, takratni direktor Direktorata za šport, je tudi pojasnil, da je največje

zmanjšanje izdatkov za šport s strani gospodinjstev, to pa je tisto, kar je ključno za vsebino te

diplomske naloge in glavna tema financiranja celotnega športa s strani alternativnih virov.

Kolar je nato na okrogli mizi pojasnil še, da je v pripravi nov pravilnik, ki bo usklajen z

Nacionalnim programom športa (NPŠ) v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2014 do 2023

ter izvedbenim načrtom NPŠ. »Na področju vrhunskega športa je OKS tisti, ki razporeja

športne panoge v razrede, na področju rekreacije pa se na nacionalni ravni zavzemamo za to,

da bi bilo čim več projektov, ki spodbujajo in oglašujejo zlasti zdrav življenjski slog«, je dejal

Kolar (Okrogla miza EF Univerze v Ljubljani, 2014).

Dr. Tone Jagodic, generalni sekretar olimpijskega komiteja Slovenije, je povedal, da so

modeli za način razporejanja javnih sredstev dodelani, problem pa je, kako dodatno kopičiti

sredstva iz javnih in zasebnih virov. Vprašanje je, kako razporediti denar, ki je npr. namenjen

šolstvu ali zdravstvu, ki bi bil veliko bolj oplemeniten skozi šport. »Mnoge stvari zna šport

30

izpeljati bistveno bolje, a očitno na ravni države ne znamo dovolj dobro prikazati vseh

pozitivnih učinkov športa«, je menil Jagodic (Okrogla miza EF Univerze v Ljubljani, 2014).

Dr. Marta Bon, selektorica slovenske rokometne reprezentance in članica mestnega sveta

Mestne občine Ljubljana, je dejala, da so merila za razporejanje denarja jasna tudi na mestni

ravni in da se ji zdi pomembno, da je bila v Ljubljani sprejeta strategija športa, še

pomembneje pa je, da smo znotraj strukture mesta postavili šport kot samostojen sektor.

Strinjala pa se je s sogovorniki, da znamo v državi premalo poudariti vlogo in moč športa v

družbi (Okrogla miza EF Univerze v Ljubljani, 2014).

Dr. Igor Ivašković, nekdanji vrhunski košarkar in raziskovalec na področju managementa v

športu je tedaj dodal, da je po njegovem mnenju ena od strukturnih pomanjkljivosti ravno to,

da ni povezanosti med športom in visokošolskim izobraževanjem. Gostje so bili enotni, da pri

nas izobraževanje vrhunskih športnikov na ravni visokega šolstva ni sistemsko urejeno, a so

kot glavni razlog za to navedli zlasti dejstvo, da pri drugih vladnih resorjih ni dovolj posluha

za šport (Okrogla miza EF Univerze v Ljubljani, 2014).

Prof. dr. Tomaž Čater je tedaj dejal, da je zagotovo velik problem v športu tudi infrastruktura,

pri čemer ga je dopolnil Kolar: »Šport je javni interes. Več kot 50 odstotkov javnega denarja

se je v zadnjih letih namenilo gradnji športne infrastrukture, zato v prihodnje ne načrtujemo

večjih investicij v infrastrukturo. Želimo, da se večji del denarja nameni razvoju kadra in

zlasti programom.« (Okrogla miza EF Univerze v Ljubljani, 2014)

Dr. Tone Jagodic je tedaj v nadaljevanju izrazil upanje, da si bo gospodarstvo počasi res

opomoglo. Z OKS meni, da ne bo težav, saj imajo dobre in dolgoročne odnose s sponzorji.

Meni, da so problem manjša društva oz. klubi. »Nekako ne znamo pridobiti več denarja iz

zasebnega sektorja, še sploh pri tržno manj privlačnih športih. Po mojem mnenju so pri

vodenju klubov, društev in trženju zelo pomemben segment ljudje in pri nas nimamo dovolj

ustrezno izobraženih ljudi na tem področju. Na področju vodenja v športu, pridobivanja

sredstev in medresorskega sodelovanja imamo še velike rezerve«, je menil Jagodic (Okrogla

miza EF Univerze v Ljubljani, 2014).

31

Ta odstavek nam narekuje, kje pri alternativnem financiranju športa je glavni ključ in rešitev

za vse športe. Pove nam, kako lahko preko celotne mreže športnih zvez in klubov dolgoročno

pomagamo vsi, da bi dosegli močnejše temelje in stabilnost športa pri nas.

Udeleženci okrogle mize so bili enotni, da je ključno znanje. »Res je, da smo Slovenci po

športnih dosežkih nadpovprečno uspešni. Mislimo, da bo ta trend velikih uspehov

individualnih in ekipnih športov zagotovo nekje zanihal. Zato želimo v naslednjem obdobju

povečati kakovost dela s športniki, kar je povezano predvsem z znanjem. To nas lahko reši in

to mora biti naše vodilo«, je sklenil Kolar (Okrogla miza EF Univerze v Ljubljani, 2014).

Jaz pa bi dodal, da je pomembno znanje in informacije, kako bomo to znanje aplicirali v

prakso.

Tudi upokojeni športni novinar Oto Giacomelli predlaga novo različico Zakona o podpori

športu, ki bi natančno opredeljeval financiranje športa brez natančno porazdeljenih javnih

državnih struktur, kot so Olimpijski komite Slovenije, Direktorat za šport in Fundacija za

šport, ker se za njih porabi preveč denarja, ki ga nato ne ostane športu. Predlaga poenostavitev

strukture razporejanja sredstev. Kaj vključimo v krovni zakon o podpori športa, kaj v

področne zakone? Samo organizirani šport lahko sam izvorno opredeli svoje avtonomne

programe in ponudi državi ovrednotenje ključnih podpornih mehanizmov, s katerimi bo z

njeno podporo uresničeval tudi javni interes na tem področju. Na ta način bi bilo možno

izoblikovati realne podlage za pogajanja med športno sfero ter državo oz./in občinami

(občinskimi sveti oz./in župani) o obsegu javnih sredstev za (so)financiranje oz. uresničevanje

letnih in – če le mogoče – tudi vsaj srednjeročnih načrtov organiziranega športa na obeh

omenjenih ravneh (Giacomelli, 2016). Moje mišljenje je, da razmišlja o zelo učinkovitem in

prilagodljivem modelu, ki sproti ugotavlja, kaj točno katera organizacija potrebuje. V

nasprotnem primeru pride do finančnih nesorazmerij med organizacijami pri obstoječih virih

financiranja. Vsaka dejavnost zase ve, kaj potrebuje in kaj ne. Predlagam široko okroglo mizo

strokovnjakov s področja stroke financiranja športa iz vseh nivojev vladnih, nevladnih in

mešanih.

Pokazali smo, na kakšen način se pri nas vse to financira, od kod prihajajo sredstva, kdo si pri

tem največ prizadeva. Zanima nas, ali se da pri tem izboljšati trenutno stanje, in kako bomo

najlažje prišli do sredstev za financiranje, ki nam bodo na razpolago.

32

Predstavil bom teoretično izhodišče modela alternativnega financiranja športa, ki v naši

sosednji državi Avstriji že aktivno poteka in kaže finančne rezultate z zelo malo

uporabljenimi lastnimi sredstvi in velikim potencialom denarnih učinkov.

Alternativni način financiranja celotnega športa lahko zelo pomembno vpliva na celoten

razvoj športa v Sloveniji. Podprt je z analizo realne potrošnje posameznega gospodinjstva,

vključenega v izračun.

33

4 METODE DELA

V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. V uvodu smo opisali

osnovni namen športa skozi zgodovino in v kakšno pomembno gospodarsko dejavnost je

kasneje prerasel. Kasneje smo predstavili problem današnjega športa predvsem z vidika

finančne podpore, ki jo šport v osnovi vedno potrebuje. Ne glede na organiziranost ali

neorganiziranost. Nato smo opravili pogovore z vodilnimi strokovnjaki in podjetniki s

področja praktičnega delovanja alternativnih metod financiranja. Povedali so nam možne

načine in rešitve za šport in jih na koncu prikazali v praktičnih in uporabnih številkah. Za

osnovno razlago smo uporabili spletne vire podjetij, ki ponujajo te alternativne finančne

metode plačevanja.

4.1. CILJ DIPLOMSKEGA DELA

Pokazati praktičen izračun, kako lahko v sorazmerno kratkem času klubi in društva pridejo do

dodatnih finančnih sredstev s tremi alternativnimi metodami financiranja.

4.2. UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE

V diplomskem delu smo uporabili metodo deskripcije, kar pomeni, da smo se osredotočili na

opis stanja v sodobnem športu, povezanim z Republiko Slovenijo. Osredotočili smo se na

samoiniciativno raziskavo (z lastniki podjetij, močnimi partnerji združb s to alternativno

ponudbo, obisk konvencije podjetja v Münchnu) področja financiranja in pridobivanja

sredstev, ki so namenjena za šport in športne dejavnosti. Znotraj našega pristopa smo se še

dodatno uporabili metodo kompilacije, kar zajema povzemanje različnih stališč, opazovanj,

mnenj strokovnjakov iz področja združb, ki ponuja alternativne modele financiranja športa.

Sklepi in razmišljanja teh so za nas izrednega pomena, da smo sami zato bolj kreativni pri

iskanju drugačnih virov.

34

5 RAZPRAVA

Naredili smo natančen opis naše glavne teme, to je alternativno financiranje športa. Ime nam

pove, da želimo biti kreativni pri iskanju virov financiranja, pa vseeno želimo uporabiti

metode, ki že danes delujejo in jih želimo koristno uporabiti v našem slovenskem športu.

5.1. NEKATERI ALTERNATIVNI VIRI FINANCIRANJA

SLOVENSKEGA ŠPORTA

Viri financiranja, ki smo jih navedli spodaj vključujejo svoje prednosti, na drugi strani pa tudi

slabosti in ovire, ki jih bomo skušali najbolje izkoristiti v svoj prid. Iskali bomo rešitve skozi

praktično uporabo, kjer pa imamo podporo ljudi, ki so te metode razvili.

5.1.1. GLOBALNO PODJETJE S KARTICO ZA VRAČILO DENARJA OB

NAKUPU LYONESS

Podjetje Lyoness je bilo ustanovljeno leta 2003 in je zdaj z več kot 1000 zaposlenimi aktivno

na 47 trgih širom sveta kot medbranžna in mednarodna nakupovalna skupnost ter kot svetovni

program vezave strank za Lyoness partnerska podjetja. Več kot 5,3 milijona članov prejema

ekskluzivne nakupovalne ugodnosti, na primer, da dobijo pri svojih nakupih vrnjen denar in

točke Shopping Points – medtem ko partnerska podjetja pridobijo zveste stranke in tem nudijo

posebne ugodnosti (Lyoness, 2016).

Preprosto: Lyoness nudi izvrstno mrežo trgovskih verig, malih in srednje velikih podjetij in

spletnih partnerskih podjetij, s čimer omogoča ugodno nakupovanje širom sveta v vseh

branžah. Tako lahko člani trenutno koristijo Cashback ugodnosti in zbirajo privlačne točke

Shopping Points pri več kot 60.000 partnerskih podjetjih in na več kot 300.000 Cashback

Point sprejemnih mestih, kar pomeni, da tu lahko koristijo svojo Cashback katico ali mobilno

aplikacijo, na katero prejemajo denar za lojalnost pri nakupu (Lyoness, 2016).

35

CASHBACK CARD KARTICA LYONESS

Na spletni strani https://www.lyoness.com/si. predstavljajo Lyoness cashback kartico z

naslednjimi ugodnostmi:

Deluje zelo preprosto: na blagajni Lyoness partnerskega podjetja predložite Cashback Card

kartico in prejmite do 5 % Cashbacka ter točke Shopping Points. Uporabite jo na enak način

kot vsako drugo kartico zvestobe. Z Lyoness Cashback Card kartico prejmemo več: denarna

povračila ob vsakem nakupu in točke Shopping Points.

Lyoness partnerska podjetja, ki sprejemajo Cashback Card kartico, najdete na spletni

strani Lyoness.si. Pod iskanjem trgovcev lahko s pomočjo filtrov za iskanje iščete trgovce, ki

sprejemajo kartico Cashback Card ter tako takoj vidite, kje jo lahko uporabite in pridobite

svoj Cashback in točke Shopping Points (Lyoness, 2016).

Slika 7. Pomanjšana slika uporabniške kartice Lyoness.

Lyoness nam ponuja več možnosti, kako lahko pridobimo Cashback Card kartico. Če se

prijavite na Lyoness.si s svojimi dostopnimi podatki, imate v osebnem profilu na voljo

Cashback Card kartico, katero si lahko kadarkoli natisnete ali uporabljate v digitalni obliki na

svojem pametnem telefonu. Če ste od prijatelja prejeli registracijsko vpisnico, prejmete tudi

Cashback Card kartico v fizični obliki, ki jo lahko uporabljate za nakupovanje (Lyoness,

2016).

Na Lyoness.si pa najdete še številna Lyoness partnerska podjetja v vaši bližini, ki ponujajo

Cashback Card kartice s svojim logotipom (Lyoness, 2016).

Pomembno je, da se spletna trgovina obišče preko povezave Lyoness.si, saj se tako lahko k

želenim izdelkom prejme še Lyoness ugodnosti. Precej spletnih trgovin pa ponuja tudi

36

posebne akcije, ki prinesejo dodatne ugodnosti ob nakupih, zato je dobro, če si zagotovimo še

dodatne akcije na Lyoness.si (Lyoness, 2016).

KORISTI, KI JIH IMA LAHKO SLOVENSKI ŠPORT V SLOVENIJI OD PODJETJA

LYONESS

Podatek za avgust 2014 (e-revija Zavoda za šport RS Planica) kaže, da je v Sloveniji vseh

aktivnih društev, brez klubov, 3749. To bi pomenilo 1 % prihodka za vse športne zveze, ki so

vključene v program Cashback ali vračilo denarja nazaj na kartico.

Ob konservativni oceni 50 članov na posamezno društvo ali klub, ker so nekatera zelo

majhna, bi vse športne zveze v Sloveniji štele skupaj 187.450 članov. Ob povprečni mesečni

potrošnji posameznega člana 250 evrov za vsakdanje potrebe bi to prineslo klubom in

društvom dodatnih 468.625 evrov mesečno, in to vse, dokler bomo potrošniki. Živimo pa v

družbi, kjer se naša potrošnja povečuje. Tukaj še nismo omenili Premium članstva posamezne

zveze, društva ali kluba, ki jim lahko poveča zaslužek, ampak bi ta vsebina vsekakor

potrebovala še dodatna poglavja obrazložitve.

V Avstriji se je temu programu pridružila celotna Nacionalna športna zveza, ki je krovna

organizacija vseh športnih klubov in društev.

Na primer Plavalna zveza Slovenije s 43 klubi in 2150 člani s povprečno potrošnjo 250 evrov

mesečno pridobi 5.375 evrov mesečnih prihodkov ali plačila zaradi potrošnje obstoječih

članov.

Odločitev podjetja Lyoness je, da mora podjetje sprejeti samo njihovo ponudbo Cashback

modela, nikoli pa v kombinaciji s podobnim podjetjem.

Pomembno za to ponudbo je, da je že 13 let prisotna v Sloveniji in se število ponudnikov

storitev vsak dan povečuje, kar pomeni posledično večjo potrošnjo samih članov uporabnikov

37

tega programa in boljše pogoje za razvoj samega športa v neodvisnosti od ostalih obstoječih

virov financiranja.

5.1.2. MOBILNO PLAČEVANJE MONETA

Moneta je priročna in varna storitev brezgotovinskega plačevanja z mobilnim telefonom.

Namesto gotovine ali plačilne kartice pri vsakodnevnih nakupih uporabljate svoj mobilni

telefon. Široka mreža plačilnih mest vam omogoča raznolike nakupovalne možnosti. Račun za

porabo poravnate enkrat mesečno (Moneta, 2016).

Moneta, ki je bila ustanovljena leta 2001, je skupna blagovna znamka družbe Telekom

Slovenije in banke Nova KBM. Ustanovitev blagovne znamke in sistema Moneta je bila

popolna novost tako v plačilnem prometu kot v mobilni tehnologiji. V svetu je ta način plačila

še vedno bolj novost kot ustaljena praksa, medtem ko se v Sloveniji lahko pohvalimo z

odlično pionirsko zgodbo, ki je v vseh teh letih pridobila številne uporabnike in ponudnike, ki

ji lojalno sledijo s svojo uporabo (Moneta, 2016).

Moneto lahko uporabljajo uporabniki storitev Telekoma Slovenije, Si.mobila, komitenti Nove

KBM in Poštne banke Slovenije, ki so hkrati uporabniki enega izmed navedenih operaterjev

(Moneta, 2016).

38

Prednosti pri uporabi Monete:

Moneta je priročna, varna in preprosta oblika plačevanja z mobilnim telefonom.

Mobilni telefon imamo vedno pri sebi.

Z mobilnim telefonom lahko plačujemo tudi takrat, ko ni mogoče plačevati s plačilnimi

karticami, ko so bankomati predaleč, ali ko gotovina ni ustrezno plačilo.

Je brezgotovinsko plačilo z odlogom. Račun za plačila poravnamo enkrat mesečno.

Uporabniki storitev Mobitel ali Si.mobila imajo storitev že samodejno vključeno.

Uporabniki Monete pri bankah lahko z Moneto plačujemo z osebnega, poslovnega ali

pooblaščenega računa.

Z Moneto lahko plačujemo tudi višje zneske.

Z Moneto se lahko plačuje tudi s službenim mobilnim telefonom.

Z Moneto lahko študenti doplačajo subvencionirano študentsko prehrano.

Plačuje se lahko na več kot tisoč plačilnih mestih (Moneta, 2016).

Prednosti za ponudnike Monete:

Pri Moneti so zagotovljena plačila.

Z njo ni težav in stroškov manipulacije z drugimi.

Široka baza uporabnikov Monete. Moneto lahko uporablja večina slovenske populacije:

uporabniki storitev Mobitel in Si.mobila ter komitenti Nove KBM in Poštne banke

Slovenije.

Je plačilni instrument, ki ga ima večina uporabnikov samodejno vključenega.

Omogoča vam izdajo računov in v nekaterih primerih tudi dostavo storitve (Moneta,

2016).

Slabosti:

Prihodek, ki bo prišel s tega vira mobilnega plačevanja, ne bo odstotkovno velik, bo pa

konstanten.

Plačilo z Moneto poteka kot prenos podatkov od plačilnega mesta ponudnika do procesnega

centra Moneta, ki je osrednji in povezovalni del sistema Moneta, in nazaj (Moneta, 2016).

39

Ob plačilu uporabnik s svojim mobilnim telefonom vzpostavi povezavo s procesnim centrom,

ki avtorizira nakup. Podatki o uporabniku so dostopni le procesnemu centru, ne pa tudi

ponudniku Monete (Moneta, 2016).

Slika 8. Prikaz sistema mobilnega plačevanja in pretok relacij med udeleženci v sistemu

Moneta (Moneta, 2016).

Pri Moneti je poskrbljeno in zagotovljena visoka varnost plačevanja. Za uporabnike Monete

pri mobilnih operaterjih je osnovni identifikacijski dokument telefonska številka mobilnega

telefona. V primeru izgube ali kraje mobilnega telefona, Moneto preprosto uporabnik izklopi

tako, da jo vklopi na drugi želeni mobilni številki (Moneta, 2016).

KORISTI, KI JIH IMA LAHKO SLOVENSKI ŠPORT OD TE UPORABNE

TEHNOLOGIJE MONETA

Kot primer navajamo Plavalno zvezo Slovenije z 2150 člani uporabniki, ki vsak mesec

plačajo 0,49 evrov članarine. Kot uporabniki pričakujemo, da lahko družba samo od tega

povrne 50 % znesek, kar pomeni 0,245 € mesečno krat 2150 uporabnikov, preden so plačali

40

kakršnikoli račun ali storitev trgovcu. To pomeni, da ima dodatnih 526,75 evrov mesečnih

prihodkov in to še brez provizij od plačanih računov.

Predlagamo tudi, da bi se na nivoju celotne države lahko dogovorili kot Olimpijski komite

Slovenije, ki je združenje panožnih zvez direktno z eno veliko trgovsko verigo. Pri tem

obvestimo in vključimo samo obstoječe člane (cca. 187.450) in njihove družinske člane, ki

podpirajo šport. Ob 1 % dogovorjeni proviziji od vseh transakcij in plačil z mobilno številko

poznanih uporabnikov (npr. 100 evrov mesečno) prejme celotni OKS 187.450 evrov mesečno.

Ob takšnih izrednih finančnih prihodkih pa se lahko vprašamo, kaj vse lahko spodbudimo v

sklopu naše »velike« države. Z veseljem začnemo še lažje navduševati mlade za šport v

pomenu zdravja in udejstvovanja na tekmovalni ravni, saj imamo sklad za nagrade za

najboljše.

Pomembno je, da ima Moneta že zadovoljne uporabnike. Mi jih samo obvestimo, kakšno

korist lahko imajo njihovi klubi in društva. To je zelo koristna in uporabna storitev in jo lahko

preprosto ponudimo celotnemu spektru uporabnikov, ki so množično vključeni v slovenski

šport, na nas pa je, da jim to možnost ponudimo.

Moja ideja je, da se vsak mali odstotek od vsake transakcije in opravljenega nakupa blaga ali

storitev preknjiži preko trgovca kot donacija direktno zvezi, klubu ali pa društvu, odvisno od

našega dogovora z lastniki Moneta tehnologije.

5.1.3. PLAČEVANJE Z WEECONOMY CASHBACK APLIKACIJO

WeeCONOMY je nov ekonomski princip, kjer gre za globalno gibanje ljudi, povezanih na

spletu, s ciljem popolnoma nove oblike potrošnje in gospodarjenja. Pri weeCONOMY vsi

poslujemo in služimo eden z drugim. Misija weeCONOMY je potrošnikom dati priložnost, da

po vsem svetu z eno samo kartico ali aplikacijo med dnevnim nakupovanjem redno ustvarijo

dobiček, in sicer v popolnoma realni obliki denarja. To je zdaj mogoče že v 24 državah in na

25.000 sprejemnih mestih (weeCONOMY, 2016).

41

Ljudje nakupujejo in nakupujemo, in to širom sveta. Če z dnevnimi nakupi, tudi spletnimi,

osebe privarčujejo denar, se poveča pripravljenost postati del skupine weeCONOMY. S tem

si lahko zagotovimo trajni bodoči pasivni zaslužek od nakupov strank, ki jim to priporočamo,

brez dodatnih stroškov (weeCONOMY, 2016).

Vizija podjetja je, da se predstavlja nakupovalna skupnost, ki vsakemu človeku omogoča

vračilo denarja od nakupov, tudi na spletu, s tem pa se krepijo lokalni trgovci in

revolucionaren način sistema vračila denarja. S sistemom wee, ki predstavlja inovativni

sistem vračila denarja ob nakupu, se je prvič povezalo posamezne trgovce v spletno

nakupovalno skupnost po celem svetu. Kupec lahko samo z eno kartico ali aplikacijo zbira

bonuse wee, ki jih nato lahko v obliki gotovine nakaže na svoj bančni račun ali pa ta lastna

sredstva izkoristi pri naslednjem nakupu. Hkrati ima od nakupov svojih strank koristi tudi

posamezen aktivni trgovec, ko njegovi kupci kupujejo pri drugih trgovcih v omrežju

weeCONOMY oziroma na spletu preko platforme YubyYu, podjetja, ki je v lasti skupine

weeCONOMY Group AG. Pri sistemu weeCONOMY sodelujejo in zaslužijo vsi trgovci –

prejmejo tudi učinkovito in ugodno možnost za pridobivanje novih strank ter vzpostavitev

večje zvestobe (weeCONOMY).

Uspeh temelji izključno na močni skupnosti vseh sodelujočih podjetij. Sedež družbe

weeCONOMY je v Švici (weeCONOMY, 2016)

Wee predstavlja novi tržni prostor za stranke, posamezne trgovine, ponudnike storitev,

društva in podjetja, pri katerem so vsi enakopravni in imajo vsi koristi (weeCONOMY, 2016)

Wee pomeni:

prihranek ob nakupih;

proračun ob naslednjem nakupu;

zaslužek za partnerja in trgovca ali pa športno zvezo, klub in društvo;

reklama trgovca s popustom oziroma točkami wee (weeCONOMY, 2016).

42

Slika 9. Prikaz tehnoloških načinov uporabe wee tehnologije: pametni telefon, wee kartica in

pametna ura, razvita posebej za to podjetje (weeCONOMY, 2016).

KORISTI, KI JIH IMA LAHKO SLOVENSKI ŠPORT OD TE UPORABNE

TEHNOLOGIJE WEECONOMY AG

Ta inovativna tehnologija želi doseči največje spletne trgovine, saj bi z uporabo takšne

aplikacije in kartice online in offline pridobili najmanj 1 evro na porabnikovo storitev ob

mesečni potrošnji 100 evrov, kar je zanemarljiv znesek porabe za poslovne dejavnosti, kjer so

in še bodo prisotni s to tehnologijo.

Informativni izračun za Plavalno zvezo Slovenije bi pomenil 2.150 evrov mesečnih prihodkov

na osnovi 2150 članov, ki potrošijo npr. 100 evrov mesečno samo za osnovne potrošne

dobrine. Ta poslovni model pa omogoča brezplačno dajanje mobilne aplikacije naprej

novemu uporabniku, za kar je lahko plačan nosilec Point of Sale (POS) sistema tudi do 1

evrov. Ko obstoječi član pripelje 5 prijateljev, ki uporabljajo enako mobilno aplikacijo, to

lahko pomeni dodatnih 10.750 evrov mesečnih prihodkov za samo Plavalno zvezo Slovenije.

Za celotno Slovenijo in skupno število 187,450 članov bi to pomenilo realnih osupljivih

187.450 evrov mesečnih prihodkov organizacijam, ki so pridobile te člane in jim to

tehnologijo omogočile, brez da bi kdorkoli povabil prijatelja, naj to uporabi.

43

Naša uporabniška izkušnja je odlična, ker deluje in jo bomo ob predstavitvi vsebine tudi

pokazali. Tveganja uporabnik nima, ker v to ni nič investiral, njegova moč so poznanstva in

potrošniška sredstva.

V Sloveniji je trenutno 500 offline (fizičnih lokacij) in 10 online (internetnih) lokacij, ter

300.000 ljudi z mobilno aplikacijo, ki jo lahko koristi ali pa ne.

Trgovec, ki je kupil POS in je dal v povprečju 5 % popust uporabnikom, lahko odstopi od

pogodbe, v kolikor ne bi bil zadovoljen s prometom iz weeCONOMY modela. Tablica

android mu ostane, plačilo naprave, ki ima v sebi vso software tehnologijo, pa je njegov

strošek 300 evrov plus DDV (zadnji podatek).

Biti Partner podjetja weeCONOMY AG pomeni, da smo udeleženi na pasivnem prihodku

drugih trgovcev in kupcev, ki jih partnerji pripeljejo, kar pa ni nujno. Podjetje te v tem

primeru nagradi še iz medijskega in trgovskega bazena kupcev z dodatnih cca. 400 evorv

mesečno Vir: Promocijski prospekt podjetja Flexcom International AG, ki je odgovorna za

ekskluzivno prodajo izdelkov weeCONOMY). Pogoj imajo, da pripelješ dva druga trgovca (v

našem primeru drugo športno zvezo, klub ali društvo) in 10 strank, kar pa so podrobno

razložili 18. 9. 2016 v Münchnu. Predavat je prišel tudi tesen prijatelj od ustanovitelja

podjetja Cengiza Ehliz, ki bo pomagal podjetje pripeljati do javnega nastopa na borzo in

Oliver Kahn, ki je bil dolgo vratar nemške nogometne reprezentance. Investicija partnerja je

trenutno 2.390 evrov plus DDV, kar pa pomeni edino finančno tveganje v primeru

nerealizacije celotnega projekta, v katerega so lastniki od 2010 do danes investirali že 41

milijonov evrov, brez bančnih posojil ali tujega kapitala velikih lastnikov.

Glavna prednost tehnologije z aplikacijo je trojna ali večkratna. Najprej pridobi šport s

svojimi krovnimi organizacijami, nato ob nakupih pridobijo denar nazaj vsi uporabniki in še

člani, ki zaslužijo od priporočila svojim prijateljem, družini, znancem. Omejitev ni lokalna,

ampak deluje tudi globalno. Kjerkoli so trgovci, tam so tudi kupci. Član zasluži majhen denar,

zato še z večjim veseljem priporoča naprej, kot povabilo na dobro tekmo ali večerjo.

Slabost same tehnologije je odziv določenih uporabnikov, ki pravijo, da ne želijo od 2 % do

10 % popusta na kartico ali v mobilno aplikacijo − želijo plačati, ampak ne želijo bonusa.

44

Podjetje je nato odgovorilo že v začetku leta 2010 s programom weeCHARITY, kjer so že

posamezniki darovali denar direktno. Uporabnik, npr. prejme ob potrošnji 100 evrov 5 %

»cashback«, kar pomeni 5 evrov, ki jih lahko podari v 100 % v weeCHARITY (dobrodelna

organizacija znotraj podjetja). Čeprav ne želi, ker je odlično situiran, lahko podpre celoten

projekt, podjetje ali športna zveza pa v našem primeru še vedno prejme 1 evrov, ker se je

potrošnja realizirala.

Ravno zdaj, ko so pripravili mednarodni dogodek v Münchnu za partnerje iz vseh 24 držav in

bo potrebno pridobiti konkretne podatke, da se bo vodstvo športnih zvez, klubov in društev

lahko aktivno udeležilo te rasti in dolgoročno pridobivalo finančna sredstva za njihovo

osnovno dejavnost. Ta pa je razvijati in nuditi vse najboljše svojim članom, najprej v

športnem, nato pa še v smislu zdravja in druženja.

45

6 SKLEP

Ugotavljamo, da je prva Lyoness Cashback alternativna metoda najbolj primerna za takojšno

uporabo v praksi, ker je zelo učinkovit način financiranja vseh športnih dejavnosti in je

prisoten že znotraj največjih evropskih držav, ker takoj prinese organizacijam finančne

učinke, ki se samo povečujejo. V Sloveniji ga moramo še sprejeti in uporabiti do te mere, da

bo vsem udeležencem v športu, torej športnikom, članom in podpornikom, prinesel korist.

Zelo dobro uveljavljena podjetja iz raznih dejavnosti ga že uporabljajo, mi jim samo

pripeljemo nove in obstoječe potrošnike, za kar pa nas bodo vse nagradili.

V poslovni dejavnosti to pomeni zmagam - zmagaš, kar bi morala biti vizija za vsa podjetja.

V športu to pomeni, da se lahko uspešno razvija naprej od najmlajših navdušenih športnikov

in na vrhu vrhov do motiva za vrhunskega športnika. Uspeh nam bo pridobiti pozornost

največjega možnega števila akterjev v športu, ki bodo s temi alternativnimi programi želeli

pridobiti dodatne informacije, in s tem kasneje praktičen način, kako lahko to uporabijo v

svojih klubih in društvih.

Druga dva programa Moneta in weeCONOMY sta že v aktivni uporabi, ampak sta v praksi

premalo uporabljena in ne izkoriščata svojega potenciala. Moneta ima konstantne male prilive

in preprosto uporabo, weeCONOMY pa ima veliko večji potencial zaslužka za vse udeležence

v organizaciji. V prihodnosti bo treba nujno narediti kakovostno maso ponudnikov in

uporabnikov.

Največji izziv počasnega prenosa v prakso vidim pri vodstvenih strukturah v športnih

organizacijah, saj zaradi stare miselnosti pogosto ne vidijo prednosti uporabe teh tehnologij,

se ne odzivajo, ker jim je to zgolj dejavnost ob službi. Tudi pri tem potrebujemo podjetne

ljudi z odprtim umom in učljivim odnosom. Imamo pa tudi togo zakonodajo in dostikrat ne

ponuja elastičnosti pri vzpostavljanju novih programov in sprememb pravnih struktur društev

in klubov. Pomembno bo tudi aktivno sodelovati pri hitri spremembi določil, kaj klubi in

društva smejo in kaj ne.

46

Tehnološko in finančno so vsi trije programi ogromna dodana vrednost v našem življenju

zaradi današnje uporabe pametnih telefonov, ki jih imamo povsod s seboj, pa tudi če plavamo

na bližnji otok ob morju, kjer kasneje ob počitku na plaži na internetu radi pogledamo, kdo je

zmagal na Olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Vse imamo pri roki ali na roki, ovitek, s

katerim plavamo, s katerim tečemo idr. Na mobilnem aparatu imamo osebno bančništvo, e-

poštni predal, brskalnik, izobraževanje za naslednji izpit ali slike iz vsakdanjega življenja.

Za naš alternativni model financiranja pa je ključno, da imamo lahko zdaj na svojem aparatu

denarnico, kjer ustvarjamo dodatne prihodke s temi tremi aplikacijami, vse skupaj pa lepo

varno shranjeno na računalniku v oblaku, kot jih imenujemo danes.

To je šele začetek velike zgodbe o razmišljanju izven okvirov obstoječih modelov

financiranja športa ali drugih vej znanosti, kajti tehnologija je tu, podjetja imajo kapital, mi pa

imamo največje bogastvo, ljudi v Sloveniji in svetu, ki imajo radi šport in v njem uživajo.

47

7 LITERATURA

Andreff, W., Bourg, J.-F., Halba, B. (1994). The economic importance of sport in Europe:

Financing and economic impact. Brussels: Commitee for development of sport of the Council of

Europe.

Bartoluci, M. (ur.) (2004). Management in sport and tourism. Zagreb: Faculty of Kinesiology,

Graduate school of Econimics & Business.

Bednarik, J. idr. (1997a. str. 664−669) Analysis of Financing Different Sport Branches and

Regions in Slovenia. Zbornik, Šport mladih, III. mednarodni simpozij. Ljubljana: Fakulteta za

šport.

Bednarik, J. (1998). Ekonomski pomen slovenskega športa – Vidiki organiziranosti in

financiranja športnih organizacij v Sloveniji. (Diplomsko delo, Fakulteta za šport). Ljubljana.

Bednarik, J., Petrović, K., & Šugman, R. (1998). Funding of Slovenian sport during transition.

Kinesiologia Slovenica, 4(1), 12−16.

Bednarik, J. (1999). Nekateri vidiki financiranja in organiziranosti športa v Sloveniji.

(Diplomsko delo, Fakulteta za šport). Ljubljana.

Bednarik, J., Petrovic, K., Potočnik, J., Simoneti, K., Šugman, R., Štrumbelj, B. (1999). Social

and economic characteristics of region and significance of sport activities: the case of Slovenia,

Kinesiology, 31(1), 54−60.

Bednarik, J., Kolenc, M., Močnik, R. (2001a). Analysis of Expenditures of sport in Slovenia.

Bednarik, J. (ur.), Some economic aspects of sport in Slovenia. (2001, str. 83−89). Ljubljana:

Commitee for the development of sport of the Counsil of Europe & Faculty of Sport.

48

Bednarik, J., Kolar, E. in Jurak G. (2010). Analysis of sport services market in Slovenia.

Kinesiology, 42/2, str. 142 – 152. Pridobljeno iz

https://www.researchgate.net/publication/266032191_Analysis_of_the_sports_services_market_i

n_Slovenia

Bednarik, J., Andreff, W., Popović, S., Jakšić, D., Kolar, E., & Jurak, G. (2013). Financial

taxonomy of non-governmental sports organizations. Kinesiology, 45(2), 241−251.

Blanchard, O., & Leigh, D. (2013). Growth Forecast Errors and Fiscal Multipliers. IMF Working

Paper. (5.4.2013), International Monetary Fund. Pridobljeno iz: http://www.imf.org/

external/pubs/ft/wp/2013/wp1301.pdf.

Evropska komisija. (2012). Study on the Contribution of Sport to Economic Growth and

Employment in the EU. Pridobljeno iz http://ec.europa.eu/sport/library/studies/study-contribution-

spors-economic-growth-final-rpt.pdf

Evropska komisija za šport. (2014). Erasmus+ program EU za sodelovanje na področju

izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014–2020. Pridobljeno iz

http://www.erasmusplus.si/

Evropska komisija za šport. (2014). Resolution of the Council and of the Representatives of the

Governments of the Member States. Pridobljeno iz

http://ec.europa.eu/sport/policy/economic_dimension/sustainable_financing_en.htm

Fundacija za šport. (2015). Letno poročilo 2015. Pridobljeno iz

http://www.fundacijazasport.org/si/files/default/FS_Letno_porocilo_2015%20-%2014032016.pdf

Giacomelli, O. (6.2.2016). Poziv Cerarju, poslancem in športnikom: Dovolj je manipulacij s

slovenskim športom, ukrenite nekaj! Ljubljana. Javno pismo Ota Giacomellija o klanih, interesnih

skupinah in lobijih, ki želijo oblast in nadzor nad viri financiranja društvenega športa pri nas.

Pridobljeno iz http://siol.net/sportal/drugi-sporti/poziv-cerarju-poslancem-in-sportnikom-dovolj-

je-manipulacij-s-slovenskim-sportom-ukrenite-nekaj-403966

49

Humphreys, B. (2010). The Impact of the Global Financial Crisis on Sport in North America.

Optimal strategies in sports economics and management. In S. Butenko, J. Gil-Lafuente & P.

Pardalos (Eds.), Optimal Strategies in Sports Economics and Management (pp. 39−57). Berlin

Heidelberg: Springer.

Jurak, G., Bednarik, J., Kolenc, M., & Kolar, E. (2010). Analiza ekonomskih učinkov športa v

Republiki Sloveniji. In E. Kolar, G. Jurak & M. Kovač (Eds.), Analiza nacionalnega programa

športa v Republiki Sloveniji 2000−2010 (2010, str. 61−82). Ljubljana: Fakulteta za šport.

Jurak, G., Andreff, W., Popović, S., Jakšić, D., Bednarik, J. (2014) The impact of the global

economic crisis on the finances of non-governmental sport organizations in Slovenia remains to

be seen. Motriz, Universidade Estadual Paulista. Pridobljeno iz

http://www.scielo.br/pdf/motriz/v20n2/1980-6574-motriz-20-02-00131.pdf

Kolar, E., Jurak, G., Kovač, M. (2010). Analiza nacionalnega programa športa v republiki

Sloveniji 2000–2010. (Raziskovalno poročilo). Pridobljeno iz spletne strani Fakultete za šport:

http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Monografije/Analiza.nac.prog.sporta2010_1.pdf

Kuntarič, A. (2002). Organizacija in financiranje športa v Sloveniji. (Diplomsko delo,

Ekonomska fakulteta). Pridobljeno iz http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/kuntaric415.pdf

Makovec Brenčič, M.(2008). Šport, Trženje v športu, Sokolska zveza Slovenije.

Lyoness. (2016). Pridobljeno iz https://www.lyoness.com/si/about-lyoness

Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport ter Zavod za šport RS Planica. (2014). Ljubljana:

Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji.

Moneta. (2016). Pridobljeno iz https://www.moneta.si/predstavitev/sistem-mobilnega-

placevanja/.

50

Okrogla miza Problem financiranja slovenskega športa: “Ključno je znanje”. (11.9.2014).

EF/NET portal. Pridobljeno iz http://efnet.si/2014/09/okrogla-miza-problem-financiranja-

slovenskega-sporta-kljucno-je-znanje/

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (11.7.2016). Predlog novega Zakona o športu.

Pridobljeno iz http://www.mizs.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predlogi_predpisov/

Strel, J. idr. (1997). Šport v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Šugman, R. (1998). Organiziranost športa doma in v svetu. (Diplomsko delo, Fakulteta za šport).

Ljubljana.

Šugman, R. Bednarik, J. Kolarič, B.(2002). Športni menedžment. (Diplomsko delo, Fakulteta za

šport). Ljubljana.

Uradni list Republike Slovenije. (2014). Resolucija o Nacionalnem programu športa v Republiki

Sloveniji za obdobje 2014-2023. Pridobljeno iz https://www.uradni-list.si/1/content?id=117074

Waelbroeck-Rocha, E., Avice, E., Nguyen, T. A., Mirgon, C., Lourimi, S., Mialet, G., … Montel,

J. (2011). Study on the funding of grassroots sports in the EU. With a focus on the internal market

aspects concerning legislative frameworks and systems of financing. (Raziskovalno poročilo).

Pridobljeno iz spletne strani Brussels: Eurostrategies

http://ec.europa.eu/internal_market/top_layer/docs/FinalReportVol2_en.pdf

weeCONOMY, (2016). Pridobljeno iz http://www.weeconomy.com/sl/

Watt, D. (2003). Sports management and administration. London, New York: Routledge, Taylor

& Francis.

51

8 PRILOGA

Slika 10. Lyoness Sporthilfe Cashback card.

Slika 11. Lyoness Sporthilfe Cashback card-2.

52

Slika 12. Lyonees Cashback card European Sport Clubs.

Slika 13. Lyoness Cashback card European Sport Clubs-2.