bralna pismenost

BRANJE

Brati pomeni početi podvige. Brati je možno marsikaj.

Recimo: grozdje in fige in knjige in med brati še kaj.

Brati je na sploh enostavno. Črke hrustaš kot zalogaj.

Teže pa je, a tudi bolj slavno, brati pravilno in hitro nazaj.

A nazaj se daleč ne pride.

Pravo branje le dalje in dalje gre čez črke in pike, čez vrte in hribe

v Koromandijo ali še dlje.

Tone Pavček

Projekt BRALNA PISMENOST 2011–2013, št. 1

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007–2013. Razvojne prioritete: enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti; prednostne usmeritve: povečati dostopnost in enake možnosti v sistemu vzgoje in izobraževanja.

B

M O D R O S T

U P A N J E

S A N J E

Z N A N J E

L J U B E Z E N

JZ OŠ Marjana Nemca Radeče JZ OŠ Marjana Nemca Radeče

Publikacija je namenjena promociji in osveščanju javnosti

o šolskih dejavnostih v nacionalnem razvojnem projektu

Opolnomočanje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in

dostopa do znanja.

Natisnjenih: 100 izvodov

Ožji tim zavoda za bralno pismenost:

Anita Slakonja, pomočnica ravnateljice in vodja obeh vrtcev

Andreja Mitič Štirn, učiteljica SLJ, DDE

Joža Jeran, razredna učiteljica v 5. razredu

Mateja Kukovičič, specialna pedagoginja

Urša Bajda, šolska knjižničarka

Publikacijo pripravila in uredila: Urška Bajda

Lektorirala: Andreja Mitič Štirn

Fotografije: različni učitelji

Pregled in soglasje distribucije: Katja Selčan, ravnateljica

Tisk in vezava: Suzana Anderlič Zakonjšek

Navedeni viri v publikaciji:

Pečjak, S. et al. (2006). Bralna motivacija v šoli: merjenje in razvijanje. ZRSŠ. Dolinšek – Bubnič, M. (1999). Beri mi in se pogovarjaj z mano!: priročnik z nasveti za

kreativno uporabo otroških slikanic. Epta.

Radeče, 2012

ZZaakkaajj vvkklljjuuččiitteevv vv rraazzvvoojjnnii nnaacciioonnaallnnii pprroojjeekktt??

KKeerr jjee sslloovveennsskkaa bbrraallnnaa ppiissmmeennoosstt uuččeenncceevv vv pprriimmeerrjjaavvii zz uuččeennccii

ddrruuggiihh eevvrrooppsskkiihh ddrržžaavv ((ppoo oopprraavvlljjeenniihh rraazziisskkaavvaahh PPIISSAA,, PPIIRRLLSS ……)) ssllaabbššaa..

KKeerr ssoo ddoosseežžeennii rreezzuullttaattii oopprraavvlljjeenniihh nnaacciioonnaallnniihh pprreevveerrjjaannjj zznnaannjjaa

((NNPPZZ)) nnaaššiihh uuččeenncceevv nniižžjjii oodd sslloovveennsskkeeggaa ppoovvpprreeččjjaa..

KKeerr jjee bbrraallnnaa ppiissmmeennoosstt ppoovveezzaannaa zz uussppeeššnnoossttjjoo iinn vvsseežžiivvlljjeennjjsskkiimm

uuččeennjjeemm ppoossaammeezznniikkaa..

KKeerr ssii žžeelliimmoo,, ddaa zznnaannjjee ppoonnoovvnnoo ppoossttaannee vvrreeddnnoottaa..

KKeerr vveerrjjaammeemmoo,, ddaa nnaamm llaahhkkoo uussppee..

MMeedd ssttrraatteeggiijjaammii,, kkii jjiihh bboommoo uuppoorraabbiillii zzaa ddoosseeggoo zzaaddaanniihh cciilljjeevv vv

ooppeerraattiivvnneemm nnaaččrrttuu,, nneekkaatteerree žžee iizzvvaajjaammoo::

PPoovveezzaavvaa ssttrrookkoovvnniihh ddeellaavvcceevv ššoollee ss ssttrrookkoovvnniimmii ddeellaavvccii vvrrttccaa vv kkoorriisstt

vvsseehh,, pprreeddvvsseemm ppaa oottrrookk –– kkaassnneejjee uuččeenncceevv..

SSlliikkaa 11:: NNaajjmmllaajjššii vvrrttččeevvsskkii oottrrooccii mmeedd vvooddeennoo bbrraallnnoo ddeejjaavvnnoossttjjoo..


SSlliikkii 22 iinn 33:: BBrraallnnoo ppoottoovvaannjjee ssee vv vvrrttccuu ooddvviijjaa iinnddiivviidduuaallnnoo ……

SSlliikkii 44 iinn 55:: ...... iinn vv sskkuuppiinnii ppoodd vvooddssttvvoomm ssttrrookkoovvnniihh ddeellaavvkk..

OObblliikkoovvaannjjee rraazzrreeddnniihh kknnjjiižžnniicc vv uuččiillnniiccaahh vvsseehh ooddddeellkkoovv oodd 11.. ddoo 55..

rraazzrreeddaa..

BBrraannjjee vv nnaarraavvii.. BBrraannjjee nnaa ssppllaavvuu jjee bbiilloo iizzvveeddeennoo vv ppeetteekk,, 2233.. 99.. 22001111 vv

ssooddeelloovvaannjjuu ss KKTTRRCC..

Slika 6: Branje v naravi

MMeesseeččnnoo sskkuuppiinnsskkoo//rraazzrreeddnnoo oobbiisskkoovvaannjjee ššoollsskkee iinn//aallii ssppllooššnnee

kknnjjiižžnniiccee RRaaddeeččee..

Slika 7: Branje na splavu

SSttaarreejjššii uuččeennccii bbeerreejjoo mmllaajjššiimm vv ooddddeellkkiihh ppooddaalljjššaanneeggaa bbiivvaannjjaa..


Slika 8: Branje tretješolcev na avtobusu med potjo na plavalni tečaj

EEnnkkrraatt mmeesseeččnnoo cceelloottnnaa ššoollaa 1155 mmiinnuutt nnaammeennii bbrraannjjuu.. PPooiimmeennoovvaallii ssmmoo

jjiihh MMiinnuuttee zzaa bbrraannjjee ((vveeddnnoo 11.. ššoollsskkoo uurroo,, vveennddaarr oobb rraazzlliiččnniihh ddnneevviihh vv

tteeddnnuu)).. BBeerreemmoo vvssii –– uuččeennccii iinn ssttrrookkoovvnnoo,, ppoosslloovvnnoo iinn tteehhnniiččnnoo oosseebbjjee

ššoollee..

Slika 9: Skupinsko branje prvošolcev v prazničnem vzdušju svetlobe svečk

IIzzbbiirraallii ssmmoo »»nnaajjlleeppššoo«« bbeesseeddoo ššoollee..

PPRRVVIINNEE BBRRAALLNNEE MMOOTTIIVVAACCIIJJEE

((PPoovvzzeettoo ppoo PPeeččjjaakk,, SS.. eett aall..,, 22000066))

SSttrrookkoovvnnjjaakkii rraazziisskkuujjeejjoo BBRRAALLNNOO MMOOTTIIVVAACCIIJJOO vv 1111 ddiimmeennzziijjaahh aallii

pprrvviinnaahh,, kkii ssoo rraazzvvrrššččeennee vv ttrrii ššiirrššee sskkuuppiinnee..

11 PPrrvvaa sskkuuppiinnaa zzddrruužžuujjee pprreepprriiččaannjjaa oo ssppoossoobbnnoossttiihh iinn

uuččiinnkkoovviittoossttiihh bbrraannjjaa iinn vvkklljjuuččuujjee nnaasslleeddnnjjee ddiimmeennzziijjee::

-- llaassttnnoo uuččiinnkkoovviittoosstt//kkoommppeetteennttnnoosstt ((pprreepprriiččaannjjee,, ddaa ssii pprrii bbrraannjjuu

llaahhkkoo uussppeeššeenn)),,

-- iizzzziivv ((pprriipprraavvlljjeennoosstt ssppooppaassttii ssee ss tteežžkkiimmii,, zzaahhtteevvnniimmii bbeesseeddiillii)) iinn

-- iizzooggiibbaannjjee ddeejjaavvnnoossttii ((žžeelljjaa iizzooggnniittii ssee bbrraallnnii ddeejjaavvnnoossttii))..

22 DDrruuggaa sskkuuppiinnaa vvkklljjuuččuujjee cciilljjee iinn rraazzllooggee zzaa bbrraannjjee,, nnoottrraannjjee iinn

zzuunnaannjjee..

22..11 DDiimmeennzziijjee,, kkii ssee nnaannaaššaajjoo nnaa nnoottrraannjjoo mmoottiivvaacciijjoo,, ssoo::

–– rraaddoovveeddnnoosstt ((žžeelljjaa bbrraattii oo ppoosseebbnnii tteemmii,, kkii ppoossaammeezznniikkaa zzaanniimmaa)),,

–– zzaattoopplljjeennoosstt ((uužžiitteekk,, kkii ggaa ppoossaammeezznniikk ddoožžiivvii pprrii bbrraannjjuu ddoollooččeennee

vvrrssttee lliitteerraarrnneeggaa aallii iinnffoorrmmaattiivvnneeggaa bbeesseeddiillaa)) iinn

–– ppoommeemmbbnnoosstt ((ppoossaammeezznniikkoovvoo pprreepprriiččaannjjee,, ddaa jjee bbrraannjjee

ppoommeemmbbnnoo iinn vvrreeddnnoo))..

22..22 DDiimmeennzziijjee,, kkii ssee nnaannaaššaajjoo nnaa zzuunnaannjjoo mmoottiivvaacciijjoo iinn cciilljjnnoo

nnaarraavvnnaannoosstt,, ssoo::

–– pprriizznnaannjjee ((uužžiitteekk vv pprreejjeemmaannjjuu mmaatteerriiaallnniihh pprriizznnaannjj zzaa uussppeehh pprrii

bbrraannjjuu)),,

–– bbrraannjjee zzaa oocceennee ((žžeelljjaa uuččeennccaa,, ddaa ttee uuččiitteelljj ddoobbrroo oocceennii)) iinn


–– tteekkmmoovvaallnnoosstt ((žžeelljjaa uuččeennccaa pprreekkoossiittii ddrruuggee vv bbrraannjjuu))..

33 TTrreettjjaa sskkuuppiinnaa ssee nnaannaaššaa nnaa ssoocciiaallnnii vviiddiikk bbrraannjjaa iinn vvkklljjuuččuujjee ddvvee

ddiimmeennzziijjii::

–– ssoocciiaallnnoosstt ((uuččeenneecc bbeerree zzaarraaddii ssoocciiaallnniihh rraazzllooggoovv)),,

–– uussttrreežžlljjiivvoosstt ((uuččeenneecc bbeerree zzaattoo,, ddaa uussttrreežžee pprriiččaakkoovvaannjjeemm ddrruuggiihh))..

SSlliikkaa 1100 pprriikkaazzuujjee žžee oommeennjjeennee ddeejjaavvnniikkee bbrraallnnee mmoottiivvaacciijjee ((ppoo kkrriitteerriijjuu

nnoottrraannjjee--zzuunnaannjjee mmoottiivviirraannoossttii)).. OOččiittnnoo ssee kkaažžee mmeeddsseebboojjnnaa ppoovveezzaavvaa tteehh

ddeejjaavvnniikkoovv –– ttoorreejj ppoovveezzaannoosstt zz bbrraallnniimm vveeddeennjjeemm,, bbrraallnnoo uussppeeššnnoossttjjoo iinn

ppiissmmeennoossttjjoo..

Slika 10: Najpomembnejše prvine motivacije pri branju

dolgoročni cilji kratkoročni cilji pogostejše branje redkejše branje vseživljenjsko branje branje le v času izobraževanja večja bralna in učna učinkovitost manjša bralna in učna učinkovitost boljša pismenost slabša pismenost

Strokovni delavci našega javnega zavoda se strinjamo z raziskovalci področja branja, da so pozitivne bralne izkušnje pomembne tako v predšolskem kot tudi v začetnem šolskem obdobju. Za razvoj branja in pismenosti otroka v kasnejšem šolskem obdobju so ključni učinki zgodnjih bralnih izkušenj ter porajajoče se pismenosti v

domačem okolju. Tu imamo odrasli neprecenljivo vlogo, saj smo edini posredniki med otrokom in knjigo.

Sliki 11 in 12: Čajanka in igra staršev za učence PŠ Svibno

Majhno je lepo, a ne le to. Majhno zahteva posebno nego, pozornost in zaščito. Če

tega nima, potem počasi, a zagotovo umre v senci velikih. Z vsako ugaslo šolo

umre tudi košček identitete tega kraja. Naši šoli se to ne sme in ne bo zgodilo.

Medsebojni odnosi so na naši šoli visoko cenjena vrednota. Zavedamo se, kako

zelo pomemben je prvi stik s šolo. Tako zelo radi kasneje obujamo spomine na

prav prvo obdobje šolanja. Želimo, da ti ostanejo živi in lepi. Vsako leto znova

želimo dokazovati, da zmoremo še več. Naši učenci ste ob izredni podpori vas

staršev, učiteljev, vodstva šole, lokalne skupnosti in ustanoviteljice – občine, več

kot zagotovilo. Zagotovilo, da bo razvoj, da bo radovednost, da bo inovativnost,

da bo kreativnost, da bo v šoli tudi otroštvo – vendar šolsko. Tudi tokratno

predbožično druženje z branjem Babice Zime in dramatizacije le-te, je dokaz

sodelovanja. Starši so se odlično izkazali v vlogi igralcev, učenci pa v vlogi

navdušenih gledalcev. Še bomo skupaj tkali nitke vzgoje in izobraževanja in

skupaj dokazovali, da majhne šole morajo obstati, saj z njimi rastemo mi in kraj.

Jolanda Mohar, vodja podružnične šole

NOTRANJA MOTIVACIJA: KOMPETENTNOST

INTERES ZATOPLJENOST PREPRIČANJE O

POMEMBNOSTI BRANJA

ZUNANJA MOTIVACIJA: PRIZNANJE (npr. pohvala,

diploma) DOSEŽEK (npr. ocena)

TEKMOVALNOST SOCIALNA MOTIVACIJA


Slika 13: Tretješolci med poukom usmerjeno berejo po lastni izbiri

Običajno je prav od staršev odvisno prvo srečanje otroka s knjigo. Vpliva družinske pismenosti vrtec in šola nikoli ne moreta popolnoma nadomestiti, lahko pa staršem pomagamo, da spoznajo, kako lahko sami razvijajo in pomagajo pri oblikovanju otrokovega bralnega interesa. Za skupno ali družinsko branje naj velja:

1. sledite otrokovim željam, interesom in potrebam;

2. omogočite, da je otrok dejavno vključen;

3. poskrbite, da bo branje zabavno;

4. uporabljajte pozitiven povratni odziv;

5. izberite zgodbo, ki bo otroku zanimiva in

6. poskusite z drugo knjigo ali pa preložite branje na prihodnjič, če otrok še ne kaže interesa zanj.

Slika 14: Lutkovni nastop četrtošolke za prvošolce

Za spodbujanje branja pri otrocih in kasneje šolarjih je nadvse pomembno tudi sodelovanje vseh strokovnih delavcev v vrtcih in šolah ter staršev. Šele skupna prizadevanja vseh naštetih, lahko pomagajo otrokom ustvariti mnenje, da je branje užitek, da je koristno in vredno vloženega truda.

(Povzeto po ibid)

Sliki 15 in 16: Vrtec na obisku v splošni in v šolski knjižnici


Slika 17: Petošolci med branjem

Slika 18: Zaščitni znak Minut za branje

Slika 19: Berejo tudi devetošolci

Kako izboljšati bralno pismenost?

Promocija branja v družbi.

Pomembno je tudi pripovedovanje (starši in stari starši naj otrokom

čim več pripovedujejo o svojih doživetjih, izkušnjah s šolo) in pogovarjanje.

Velik pomen družinskega branja v prijetnem vzdušju, kjer se otrok

dobro počuti; kot je zapisala M. Dolinšek – Bubnič:

»BERI MI IN SE POGOVARJAJ Z MANO

– TO JE

NAJPOMEMBNEJŠIH 20 MINUT V MOJEM DNEVU!«

Družinsko branje naj bo obojestransko; starši berejo otroku in otrok

staršem.

Otroku je treba ponuditi raznovrstna gradiva.

bralna pismenost

Documents