petek, 19. oktober 2012

Kdo je naslednji?

Petek, 19. oktober 2012

10 minutpred predstavo

Nihče ne želi zamujati na predstavo. Kot prvo te nekatera gledališča po pričetku predstave ne spustijo v dvorano, kot drugo ni vljudno in kot tretje – najbrž želiš predstavo videti v celoti. Zato se veliko ljudi drži pravila bolje prezgodaj kot prepozno. Ampak zadrega nastane, kadar se nekdo sam odpravi v gle-dališče, ali pa kadar njegovi spremljevalci zamujajo. Ni redkost, da se človek, ki se na javnem prostoru, polnem ljudi, nahaja brez družbe, počuti izpostavljeno. Občutek ima, da ga drugi opazujejo. Misli si, da si tisti drugi mislijo, da je osamljen. In kadilci se tega občutka (navidezno) veliko lažje otresajo kot nekadilci. Cigaretja (jim) je rešitev. Ciga-reta je pravzaprav najboljša zaposlitev med tovrstnim čakanjem. Deluje kot zaščita pred nelagodjem. Kadilci imajo tudi veliko manj zadrege, kadar sami sedijo na kavi. Ali kadar zvečer sami sedijo na klopci v parku in raz-mišljajo. Cigareta je obramba. Daje obču-tek, da v glavah mimoidočih namesto: »Ah, poglej ga, ta čudak je pa sam,« nastopi: »Ah, ta pa pač kadi.« Če čakate na predstavo predlagam razgled po ploščadi pred SNG Maribor. Z malo pro-nicljivega proučevanja se opazi razlike med kajenjem človeka, ki kadi, ker cigareto »potre-buje« ali pa ker mu je »zapasala«, in med kaje-njem človeka, ki kadi, da bi zapolnil časovno vrzel med čakanjem na pričetek predstave.

Iza Strehar

19. 10. 201217.00velika dvorana - tribuna

Maska Ljubljana v koprodukciji z Tanzquartier Wien (Avstrija) in Inkonst Malmö (Švedska)

Predstava traja 1 uro in 30 minut in nima odmora.Predstava ima angleške nadnapise.

Premiera 14. 10. 2011 Inkonst Malmö SlovenSka Premiera 6. 11. 2011 Linhartova dvorana, Cankarjev dom

Avtor koncepta in režiser Janez JanšaUstvarjalci in izvajalci Boštjan Narat, Jelena Rusjan, Irena Tomažin, Vito Weis, Grega Zorc, Nataša Živković/Barbara KrajncDramaturginja Simona SemeničAvtorji besedil Simona Semenič in ustvarjalci Avtor videa in fotografije Darko HeričTehnični direktor in oblikovalec svetlobe Igor Remeta

Slovenija je zaciklana. Kriza, recesija in pomanjkanje denarja so v vse družbene sfere prinesli negotovost, šok in brezbrižnost. Demokracija je vsem svojim državljanom dala glas, ki pa ga nočemo ali ne moremo uporabiti. Dokler nismo sami neposredno priza-deti, se nas situacija v svetu ne tiče. Vendar pa domine počasi padajo in samo vprašanje časa je, kdaj bo padla naša. Razen, če se upremo. Razen, če povzdignemo svoj glas, ki nam je bil dan. Zato nas predstava sprašuje: »Kdo je naslednji?«.

Gordana Lacić

bilten fbs4

mat

jaž

ken

da

2 | Festival Borštnikovo srečanje

oScar Wilde

Ribič in njegova duša Naslov izvirnika The Fisherman and His Soul

ŠKUC gledališče, Slovensko mladin-sko gledališče, Zavod Projekt Atol

Predstava traja 1 uro in nima odmora.Predstava ima angleške nadnapise.

Premiera 29. 9. 2011 Stara pošta, Slovensko mladinsko gledališče

Prevajalec Ciril KosmačRežiser Ivan PeterneljAvtor glasbe Aldo KumarScenografka Ema KuglerKostumografka Barbara StupicaLektorica Mateja DermeljOblikovalec svetlobe Matjaž BrišarOblikovalec zvoka Marijan SajovicOblikovalka maske Barbara PavlinAvtor projekcij Dušan OjdaničAvtor celostne podobe Matej PeterneljProducentka Barbara Hribar

IgrajoRibič, Cesar Blaž ŠefMorska deklica, Branjevka, Čarov-nica, Duša Tina VrbnjakPripovedovalec, Duhovnik, Trgovec, Hudič, Svečenik Ivan Peternelj

In vse je hrepenenje. neutešljIvo je In jaz ne verjamem, da je utešeno v smrtI.ivan cankar

Kako daleč v resnici potuje človekovo hrepenenje in kaj vse je posameznik pri-pravljen žrtvovati za potešitev le-tega? Ti vprašanji si boste zastavili med ali/in po predstavi in ni nujno, da boste našli odgovore nanju. Ribič in njegova duša je pravljica, prav-ljice pa se zdijo enostavne samo otrokom. Odrasli pravljice beremo in dojemamo drugače. Ta Wildova pravljica odpira vprašanje o mejah ljubezni - ali je navaden ribič pripravljen in sposoben zavoljo lju-

bezni do morske deklice žrtvovati svojo dušo? Mu ljubezen pomeni več kot lastna duša? Kako lahko kdor koli doseže zadoščenje brez duše? Duša je vendar gonilo, prisotna je vedno in povsod, ne moremo kar z lepega pritisniti na »off« in živeti brez nje. Zgodba poustvarja velecenjeno tragično ljubezen, tudi tragičen konec je neizogiben za dosego emocionalne zado-voljitve gledalca. V principu ima prav-ljica poučno funkcijo, nauk, ker pa gre za

pravljico za odrasle, postavimo to funk-cijo v množino: lahko jo razumemo kot oviro v goreči ljubezni, lahko si orišemo skušnjavo ribiča pri veliki odločitvi, lahko vidimo neskončnost hrepenenja po lju-bljeni osebi, lahko pa stopimo na drug breg in s stisnjenimi ustnicami in pripr-timi očesi dojamemo sebičnost in egoizem morske deklice. Odločitev je vaša, naučite se, česar se hočete.

Viktorija AlekSovSka

vedrana rudan, marko Bulc

KuRba Monodrama po knjigiKo je ženska kurba/Ko je moški peder

Marko Bulc v koproduk-ciji z Gledališčem Glej

Predstava traja 1 uro in 20 minutin nima odmora. Premiera 29. 3. 2012 Gledališče Glej

Prevajalka Barica SmoleAvtor dramatizacije besedila in režiser Marko BulcKostumograf Zoran GarevskiOblikovalec svetlobe Grega Mohorčič IgraVioleta Tomič

Monodrama o ženski brez dlake na jeziku, je nastala z Bulčevo dramatizacijo kon-toverznih kolumen hrvaške pisateljice Vedrane Rudan. Avtorica izjemno ostrega peresa obravnava teme, kot so: mačizem, splav, katoliška cerkev, vzgoja otrok, kult mladosti, politična korupcija, socialne raz-mere v času tranzicije, vzorci obnašanja v konzervativni družbi in mnoge druge.

milan marković & maja Pelević

oni živijo (V iskanju nultega teksta) Naslov izvirnika Oni žive (U potrazi za nultim tekstom)

Avtorski performans Milana Marko-vića in Maje Pelević

Predstava traja 1 uro in 15 minut in nima odmora. Predstava ima slovenske nadnapise.

Premiera 8. 4. 2012 Dom Omladine Beograd (Srbija)

Srbska dramatika in dramaturga Maja Pelević in Milan Marković sta se nedavno včlanila v devet političnih strank v Srbiji in bila kmalu povabljena v njihove odbore. Strankarskim voditeljem sta poslala besedilo/program kulturne politike in političnega marketinga z naslovom Ideja, strategija, gibanje (Ideja strategija pokret). Besedilo je pri strankah naletelo na odličen sprejem. Pelevićeva in Marković sta v svojem programu uporabila bese-

dilo nemškega nacističnega politika Josepha Goebbelsa Znanje in propaganda iz leta 1928, v katerem sta spremenila le tri pojme: »propagando« je nadomestil »politični marketing«, »nacionalni sociali-zem« je postal »demokracija, socializem ali liberalna demokracija« – odvisno od usmeritve stranke, »Hitler« pa je bil spre-menjen v ime posameznega strankar-skega voditelja ...

performans je odlIčno IzhodIšče za teoretske razprave o mogočnostIh In omejenostI umetnIške subverzIje In žIv dokument o »močvIrju« srbskega partIjskega žIvljenja. ivan medenica (Politika)

“”

“”

19. 10. 201222.00mali oder

19. 10. 201220.30stara dvorana

19. 10. 201219.00lutkovno gledališče maribor

Petek, 19. oktober 2012 | 3

Poročila in refleksije

KnjIge na FBSPrvi sklop predstavitev Knjig na FBS je bil tematsko zelo pester. Predstavili smo tri knjige, in sicer Mikra theatrika avtorice Svetlane Slapšak, Dramaturgija in pred-stava avtoric Cathy Turner in Synne K. Ber-hrndt ter Zlatkarije. Pogovor je vodila Kse-nija Repina Kramberger ob pomoči Anje Bunderla in mene, gostile pa smo urednico Petro Pogorevc in prevajalko ene izmed knjig Evo Mahkovic. Začele smo z najslajšo knjigo, z Zlatkari-jami, ki se od ostalih dveh razlikuje pred-vsem po formi pa tudi po vsebini. V Zlatka-

rijah namreč beremo Šugmanova voščila, nagovore, nastope, ki avtorja razgaljajo ne samo kot umetnika, temveč predvsem kot strastnega in ljubečega človeka.Dramaturgija in predstava ponuja zah-tevnejše branje, saj zelo nazorno razde-ljuje, opredeljuje in definira pojmovanje dramaturgije, delo in vlogo dramaturga in primerjavo s preostalimi ustvarjalci predstave. Osredotočile smo so predvsem na funkcijo dramaturga v slovenskem gledališču in na dramaturgovo dojema-nje in pozicioniranje samega sebe.

Mikra theatrika je kot zadnja predsta-vljena knjiga najbolj razširila obzorja poslušalcev. Gre namreč za pogled na gledališče »od zunaj«, z vidika antropolo-gije antičnih svetov in postavlja sodobno gledališče kot vzporednico z antičnim ter skozi primerjavo obeh razlaga bodisi antične vplive na sodobno gledališče bodisi oddaljitve od njega.

Viktorija AlekSovSka

TrI sestrePogost problem pri hrepenenju je ustvar-janje nerealnih pričakovanj, kar postopno privede do razvodenitve trenutka izpopol-njenega hrepenenja. Nezadovoljiv obču-tek potešitve pa vodi bodisi v resignacijo, bodisi v nadaljnje iskanje tistega, kar nas bo naredilo srečnejše in popolnejše. Ruski pisatelj Anton Pavlovič Čehov je svojo umetniško ustvarjanje prepojil z motivi hrepenenja in vedno vnovičnega razo-čaranja, kar delno odseva tudi njegova

življenjska pot. Slednje tematike dodobra razišče tudi drama Tri sestre in njena odrska uprizo-ritev, ki jo je režiral Oliver Frljić. Življenj-ska razočaranja naslovnih sester so pre-senetljivo aktualna. Govore o izgubljanju osebnosti skozi pretirano pasivnost ter nejevoljo. Hrepenenje po boljšem in atrak-tivnejšem življenju se zrcali v želji po Moskovskem življenju, kjer sestre vidijo možen pobeg pred utesnjujočo realnostjo

njihovega siceršnjega bivanja. S prepri-čljivo igro se uspe vzpostaviti intimen dialog med življenjskimi nazori sester in gledalcem, katerega lahko njihova usoda hkrati žalosti in navdihne z energijo, da bo sam segel višje in dosegel svojo srečo – ali pa vsaj idejo sreče, če ob ogledu predstave ugotovi, da je popolna sreča sodobnemu človeku pravzaprav nedosegljiva.

Aleš Čeh

Kurja polt In prelestne ptIce združene pod žarometIZborovanje ptic ni ena izmed umirje-nih predstav, ki se odvijajo varnih dvaj-set metrov stran od naše v temi skrite malenkosti. Ne, tukaj smo pod žarometi skupaj z igralci tudi gledalci. In ne samo, da nas ti, ki jih sicer opazujemo in jih občudujemo na tolikih predstavah, sedaj razločno vidijo v obraz… Branko Jordan, velika zvezda predstave, celo stopi do nas in nas prosi, če ga fotografiramo! Tako predstava, ki se odvija le meter ali dva stran od nas in nas od začetka do konca

ne izpusti, preraste v dogodek dneva, tedna, meseca. Dinamična igra gledalca prisili, da ves na trnih skuša opazovati kar največ ptic hkrati, saj vsaka zase in vse skupaj pripovedujejo zgodbo o iska-nju življenjske resnice in odkrivanju samega sebe, ki je tako napeta, da ne smemo zamuditi niti giba. Največji delež naše pozornosti je namenjen Smrdoka-vri (Jordan), a nam oči pogosto uhajajo k ženskemu delu igralskega ansambla. Prelepa Čaplja (Kraš) navdušuje z ele-

ganco, Papiga v narodni noši je povod za temeljit premislek o nacionalnih vre-dnotah, Pav (Pucko) začara že s prečudo-vitim kostumom, Slavec (Novaković) pa ostaja v njihovi senci, vse dokler ne odpre ust/kljuna in osupne s spektakularnim glasom. Takrat notranja lepota zasenči zunanjo in tudi na nepernati strani Malega odra vzbrsti nekaj kurje polti.

Urša Kac

Recept kako postatI pravI Zahodnjak:Dragi novi Zahodnjak! Dobrodošel v civi-lizaciji. Končno si postal človek, ne pa zgolj eno od trupel, ki si jih pustil trohneti za nekdanjo železno zaveso. Tvoja preo-brazba v polnopravnega Človeka je skoraj končana. Čaka te samo še zadnja preiz-kušnja. Priprava obare. Slastne, dišeče, tople obare, s katero se boš dokončno poslovil od svojih vzhodnjaških korenin. Priprava je sila preprosta. Najprej najdi pet nekdanjih sovzhodnjakinj, ki so, prav tako kot ti, prišle na Zahod iskat srečo, a niso delile tvoje usode in so pristale v

črni kroniki. Vsako počasi sleci, jo umij (nočeš, da bi ti njihova vzhodnjaškost pokvarila okus) in previdno zareži v nji-hovo kožo na tilniku. Počasi, zares počasi vsako posebej oderi in pri tem ne pozabi uživati. Z vsakim udom, ki ga rešiš iz nji-hove kože, si dlje od svojih vzhodnjaških korenin in bližje končnemu cilju. Postati Zahodnjak. Postati pravi človek. Morda te bo pri tvojem početju spreletelo, da bi bil lahko tudi ti na njihovem mestu in bi te lahko nekdo drug dajal iz kože. A bodi brez skrbi. Ti si bil izbran, da se pridru-

žiš veliki evropski družini. Potem trupla previdno nareži na približno enako velike koščke in jih počasi, res počasi kuhaj na majhnem ognju. Morda bo katero od tru-pel skušalo spregovoriti, vendar bodi brez skrbi, počasno in mučno cmarjenje v loncu jih bo slej ko prej utišalo.Ko je obara skuhana, jo z užitkom pojej. Z vsakim grižljajem postajaš bolj naš. Z vsakim grižljajem si dlje od požrtih in bližje tistim, ki žremo.

Gordana Lacić

j.-B. P. molière

don juanJe komedija žanr, za katerega je potreben podroben in natančen študijski proces, interpretacija in koncept ali gledalec, ki se odpravi na ogled komedije zahteva zgolj odrske postavitve že znane in veli-

kokrat preigrane klasicistične komedije?S komedijo so se spopadali igralci, rež-iserka in dramaturga V. semestra. Kot osnovo si je režiserka Tjaša Črnigoj izbrala Don Juanovo maksimo Svet je

igra. Uprizoritev je gradila na različ-nih tipih igranja in žanrov, predvsem iz komičnih zvrsti, od Stand-up komedije, Commedie dell'arte, do popolnega spek-takla.

učene pičKe ali naj svet šumi Priredba Učenih žensk J.-B. P. Molièra

Ali je ljubezen sploh mogoča v dana-šnjem, modernem času ali je le še mit iz srednjeveških časov? Kaj pripomore k nastanku hipsterja in kaj je danes ume-

tnost? Je umetnost vse, pod kar se pod-piše avtor, znan kot umetnik? Bi lahko bilo dobesedno poljubljanje riti splošna družbena konvencija?Režiser in avtor priredbe Daniel Day Šku-fca je kot osnovo vzel Molierovo kome-

dijo in nato iz nje izpeljeval variacije in interpretacije. Osnovi je dodajal različne asociativne teme in nanjo lepil motive, vzete iz sodobnosti.

Iza Strehar

19. 10. 201220.00štuk

Kdo smoAlja Predan, umetniška direktorica

Primož Jesenko, selektor

Danilo Rošker, direktor SNG Maribor

Branka Nikl Klampfer, izvršna producentka

Špela Lešnik, organizatorka

Ksenija Repina Kramberger, urednica publikacij in spletnih strani, voditeljica pogovorov o knjigah

Mojca Planšak, koordinatorka simpozijev in tujih gostov

Daša Šprinčnik, odnosi z javnostjo

Nevenka Pašek, marketing

Darko Štandekar, tehnični vodja

Nenad Cizl, oblikovalec

Boštjan Lah in Matej Kristovič, fotografa

Saša Huzjak, spletni skrbnik

Franci Rajh, arhivar

Nika Arhar in Katja Čičigoj, voditeljici pogovorov o predstavah

Strokovna žirija Mark Brown, Zala Dobovšek, Jaša Drnovšek, Meta Hočevar, Arthur Sonnen

Žirija za Borštnikov prstan Silva Čušin, Jernej Lorenci, Dušan Mlakar, Alja Predan, Ivo Svetina

Strokovna skupina Aleš Novak, Tatjana Ažman, Gregor Butala, Mojca Jan Zoran, Blaž Lukan

BILTEN FBS

Avtorji prispevkov so študenti oz. prostovoljci:

Viktorija Aleksovska, Anja Bunderla, Petra Bratušek, Aleš Čeh, Urša Kac, Gordana Lacić, Iza Strehar, Vita Zgoznik

Maribor, oktober 2012

mat

ej k

rISt

oV

Ič, B

ošt

jan

La

H

AMBASADA RZECZYPOSPOLITEJ POLSKIEJ W LUBLANIE

VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE POLJSKE V LJUBLJANI

internet video agencija d.o.o.

Celofan smeha

Zadnjič, ko se je spuščal nad čarobne aleje okoli gledališča mrak, / se je dan v popolnem trenutku prevesil v pričakajoč večer. / Obljubljal nam je tisti znani, komedijantski, “mlakarjevski” zrak, / ki v srce s salvami smeha prilepi nek čuden nemir ... / Ta je v meni predramil že nekoliko prašno poetsko pero, / s katerim bom vnesla v svojo refleksijo povsem drugačno vero in namero.Iztok Mlakar se je v Sljehrniku mojstrsko poigral z besedami, / na odru pa v glavni vlogi zmagoslavno zaplesal pod lučmi. / Čeravno je motiv komedije že srednjeveškega značaja, /nas je humorni Mlakar z igralci popeljal do samega praga smejočega raja.Med igro sem se stalno spraševala, kdo vse si ogleda takšne predstave. / Mogoče tudi ljudje, ki jih štejemo pod smetano družbene narave? / Ah, skozi smeh, v celofan zavito ali ne, vsi vemo, kam pelje tak svet. / Ko vsi premoremo zgolj in samo še svoj eden, edini ego-domet. / Ampak kje so tisti, ki nas pripeljejo do stanja, ko se nam več o ničemer ne sanja, / ko vidimo le še vsak svoj poslednji kres, v katerem prasketajo / lastne namere, zamere, zoglenele obljube, kepe koristoljubja in pepel znanja. / Kje se skriva ta, ki nas popelje do ekstaze, da vsi vidimo za seboj, ob sebi, na sebi / le sence, strahove, skrbi, sovraštvo in vsepovsod izdajo?Sicer pa je res, da postaneš med predstavo od tega primorskega humorja kar malo zadet. / A ni vrag, da se kljub smehu na ustnicah ne zamisliš.– / Nad seboj, svojimi dejanji, napakami in uvidiš marsikak preslišan pameten nasvet. / V glavi pa vidiš tisto, kar zmeraj v takšnih momentih doživiš ... / Zavrtiš se na vrtiljaku svojega življenja / in ugotoviš, da se te še ni lotila takšna huda mizerija. /Kot recimo Pepija, ki je videl, kako hudo je, ko te vest kaznuje in življenjska sila pojenja. / Na koncu koncev je Sljehrnik le uvidel, da ni tako slaba medsebojna zakonska sinergija. / In “Mlakarjevski” humor je tako na seksistični način nežnejši spol napolnil z novo energijo, / moški del publike pa je lahko podoživel, kako je, če si pri ženi skuhaš eno samcato packarijo. / Gledalci smo tako ob nasmehu občutili, kako pomembna je vest, najsi je to naša ali ne. /In če še na koncu potegnemo sklepno črto, spoznamo, da smo vsi samo ljudje. / Pa naj še kdo reče, da smeh ni pol zdravja ...– Vita Zgoznik