D O M A Č I H I N U M E T N O S T N I H O B R T I

Izdajatelj: Obrtna zbornica SlovenijeCelovška 711000 Ljubljanatel.: 01/583 05 00faks: 01/505 43 73

Uredil:Goran Lesničar Pučko

Art direction in oblikovanje:Edi BerkKROG, Ljubljana

Fotografija:Boris Gaberščik

Besedila:prof. dr. Janez BogatajMiroslav KlunGoran Lesničar Pučko

Lektura:Maja Kraigher

Grafična priprava:KROG, Ljubljana

Tisk:Tiskarna Ljubljana

Realizacija:KROG, Ljubljana

2004

Medeno srce

(na naslovnici)

Ko iz del ki ni ma jo več

ne po sre dne funk ci o -

nal ne po ve za ve z vsak -

da nji ki in pra zni ki,

po sta ne nji ho va te melj -

na funk ci ja zgolj de ko -

ra tiv na. Ro č no obli ko -

va ni de ko ra tiv ni

piško ti iz me de ne ga te -

sta se na sla nja jo

na bo ga to izro č i lo,

ven dar s svo jo so do b-

no obli ko in vse bi no

po me ni jo pre dvsem

okra sne pre dme te in

da ri la. V preteklosti so

bi la to da ri la, ki so jih

lju dje tu di po je dli!

Pobudnik in glavni organizatorvseh razstav domačih in umetnostnih obrti

v Slovenj Gradcu in Ljubljani

D O M A Č I H I N U M E T N O S T N I H O B R T I

Le tošnja, že 15. raz sta va do ma č ih inume tno stnih obr ti v Slo venj Grad cuin Lju blja ni sov pa da s po mem bnimdo god kom v živ lje nju so do bne insa mo stoj ne Re pu bli ke Slo ve ni je, t.j. z vsto pom v Ev rops ko unijo. To rej v drušči no držav, med ka te ri mini več admi stra tiv nih me ja, osta ja jopa ra zli ke v kul tu rah in živ ljenj skihslo gih po sa me znih obmo č ij in re gij.

Prof. dr. Janez BogatajFilozofska fakulteta

Pred se dnik Strokovne komisije OZS

Razlike kot vre dno te je tre ba tu di v bo do če ohra -nja ti, ra zvi ja ti in na njih gra di ti ra zli č no st ustvar -jal no sti ter ta ko bo ga ti ti vsak da nji ke in pra zni ke

vseh ev rops kih lju di. Mul ti kul tur nost ni več grožnjapo e no te nja, am pak so to le obli ke so bi va nja ra zli č nihkul tur. In v tem mul ti kul tur nem so bi va nju ima jo po -mem bno me sto tu di do ma če in ume tno stne obr ti, čeupo ra bim ne ko li ko za sta rel izraz, ali žlah tna ro ko del -stva, ka kor po i me nu je jo ta ke obli ke so do bne ustvar jal -no sti v Ev ro pi in sve tu.Izjemen in sko ko vit te hno loški na pre dek do bi va svojpro ti pol v ve dno ve č ji težnji so do bne ga člo ve ka, da biod kri l vre dno te in ustvar jal ne možno sti v svo jem po -nov nem pri sto pu k na ra vi, k pri mar nim gra di vom, obod kri va nju funk ci o nal nih, li kov nih, ko mu ni ka cij skihin du hov nih raz sežno sti, ki mu jih po nu ja ta ro ko del -ska de dišči na na eni in so do bna ustvar jal nost na dru gistra ni. Pri tem so mno ge ra zvi te države že pred več de -se tle tji spo zna le tu di eko nom ske uč in ke, ki jih lah kopri našajo ta ke de jav no sti, vklju č no s po kri va njem lu -kenj v ne za po sle no sti, osmi sli tvah pra znin v pro stemča su, v ak tiv ni te ra pi ji in za po sli tvi ra zvoj no mo te nihoseb in in va li dov, od kri va nju izje mnih možno sti zadru ga č ne vse bi ne v izo braževal nem pro ce su … pre -dvsem in na pr vem me stu pa v ka ko vo sti ustvar ja nja,bi va nja, živ lje nja nasploh!Slo ven sko ro ko del stvo (ka kor ko li se je že ime no va lov za dnjih ne kaj sto le tjih zgo do vin ske ga ra zvo ja) se jedo ob do bja med obe ma voj na ma ra zvi ja lo skla dno zra zvo jem na tem po dro č ju Ev ro pe. Bi lo je de ležnoustre zne pod po re družbe nih elit, in to ne le od 18. sto -le tja na prej, ko je z mer kan ti li zmom in fi zi o kra ti zmomna sto pila zla ta do ba ro ko del stva tu di na ozem lju da -našnje Slo ve ni je, am pak že ve li ko pred tem. Po glej moene ga od pri me rov:Nemški ce sar Fri de rik III. je že ko nec 15. sto le tja (23.10. 1492) po de lil s po se bno odred bo pre bi val cem de -la našega ozem lja pra vi co do pro ste ga tr go va nja z iz -del ki le sne ga lan te ri je ali »su he ro be«. Ne za to, ker bimu bi la všeč, am pak za to, ker je mo ral svo jim po -dložni kom omo go č i ti te melj ne po go je za bi va nje, ob -stoj in nav se za dnje tu di va ro va nje ce sar stva na obč u -tlji vem de lu ev rops ke ga pro sto ra.

Av stro o gr ska mo nar hi ja si je od 2. po lo vi ce 18. sto le tjain ten ziv no pri za de va la za dvig ka ko vo stne rav ni ro ko -del skih iz del kov. Do bro je ve de la, da mo ra množico iz -de lo val cev izo bra zi ti, če želi tu di od nji ho vih iz del kovkaj iztržiti. To je bi la zla ta do ba, kot sem že za pi sal, ra -zvo ja ro ko del skih de jav no sti na Slo ven skem, ki se ji ni -smo nikoli več niti približali, kaj šele, da bi jo presegli –ne v or ga ni za cij skem, ne v so ci al nem, ne v šol skem, te -hno loškem ali kakršnemkoli drugem po gle du.V so do bni Slo ve ni ji ze lo ra di raz prav lja mo o bla gov nihznam kah, ki naj bi nam po ma ga le so o bli ko va ti raz po -znav nost v Ev ro pi in sve tu. Zdi se, da ima mo ob ve dnove č ji »šta cu ni«, ki pre plav lja Slo ve ni jo, ve dno manj tehsvo jih znamk. Blagovne znam ke nam reč obli ku jeustvar jal nost, to rej izje mni do sežki na ra zli č nih ustvar -jal nih po dro č jih. Še več, v pol pre te kli zgo do vi ni smo sene ka te rih nes por nih do sežkov in nji ho ve de dišči ne ta -ko re koč sra mo va li. Kar je bi lo za ta kra tno ra zvi to Ev ro -po ne kaj pov sem nor mal ne ga, je bi lo pri nas znamenjeza o sta lo sti in razlog za sra mo va nje. Nek daj ra zme ro maka ko vo stna ko vin skopre de lo val na in du stri ja in tu diobrt npr. ni sta iska li svo jih ko re nin v šte vil nih obli kah,iz ka te rih sta se ra zvi li. Ni bi lo v skla du s ča som in nje -go vo fi lo zo fi jo, da bi se po hva li li, češ, mi smo pa zra sliiz nek da njih ko vaških de lav nic. Tu di na po dro č ju izo -braževa nja je bi lo po go sto slišati, ka ko so po ve zo va liro ko del ske de jav no sti s sla bim us pe hom v šoli, ce lo zmen tal no za o sta lo stjo. Tu di v so do bnem obr tniškem ti -sku se do ma če in ume tno stne obr ti po jav lja jo na kon cuali kot ilu stra ci je, bo lje re č e no ne kakšne vi nje te.Ven dar nam de dišči na so do bne ga ro ko del stva po kaže,ka ko smo z našimi moj stri in moj stri ca mi že v pre te klihsto le tjih so o bli ko va li ne ka te re vr hun ske, tu di v ev rop-s kem pro sto ru raz po znav ne ro ko del ske stva ri tve.Eno od ta kih pred stav lja jo že zgo raj ome nje ni iz del ki le -sne ga lan te ri je ali su he ro be. Pa polšje kožice, ki so jih zaVal va zor ja vo zi li prek Am ster da ma vse do In di je. Si cerima mo v tem pri me ru oprav ka s su ro vi no in ne z iz del -kom, a tu di kožice je bi lo tre ba ustro ji ti, to rej ro ko del skoob de la ti. Po ob se gu de jav no sti je bi lo po do bno su hi ro bitu di go renj sko (kro par sko, ka mno go riško, tržiško itd.) inko č ev sko žebljar stvo, ki je ime lo naj boljše tržišče na širo -kem obmo č ju Me di te ra na z ra zvi tim la dje del ništvom.

Prof. dr. Janez Bogataj Ne vstopanje, ampak vračanje!

(stran 2) Šen tjer nej ski pe te li ni so raz po znav no zna me nje te ga do lenj ske ga kra ja in obč i ne pod Gor jan ci. Ope va jih tu di kra -jev na hi mna, nji ho va po do ba je v obč in skem gr bu. Ven dar pa je bil Šen tjer nej tu di eno od naj bolj zna nih lo nč ar skih sre diščna Slo ven skem in lo nč ar ji so ustva ri li vin ski vrč v po do bi pe te li na.(stran 4) Domžal ski, men geški ali kar kranj ski ce kar – vr hun ski iz de lek sla mni kar ske ga ro ko del stva, ki pa je ostal že sko rajna rav ni zgo do vin ske ga spo mi na in eno od zna menj na ro dnoza bav ne ga glas be ne ga po ja va. Ško da, da ni smo zna li tu di natem ro ko del skem po dro č ju nad gra di ti de dišči ne v sme ri so do bne ga obli ko va nja in ta ko za go to vi ti kon ti nu i te te ustvar jal no sti.

5

Prof. dr. Janez Bogataj Ne vstopanje, ampak vračanje!

(stran 6) Pre go vor pra vi, da do bro oro dje de la moj stra. Spo ro č i la ne ka te rih pre go vo rov so uni ver zal na in ta ko re koč ve č na. Medšte vil ni mi so do bni mi ro ko del ci so tu di ta ki, ki za po sa me zne de jav no sti iz de lu je jo oro dja, pri po mo č ke in na pra ve. Le se ne mo de -lir ke po tre bu je jo lo nč ar ji, ke ra mi ki in ki par ji, to rej vsi, ki kot te melj no gra di vo svo je ustvar jal no sti upo ra blja jo ra zli č ne vr ste gli ne.7

Po do bno je bi lo tu di s pla tnom, ki so ga tka li v naj ve č -jem pla tnar skem sre dišču v širši oko li ci Ško fje Lo ke inje bi lo vse do 19. sto le tja eno naj boljših v Ev ro pi, zla stiše za iz de lo va nje ja der. Za to ne pre se ne ča ki ti ca, ki joje za pi sal Va len tin Vo dnik: … Te ri ce po ga če, po ti ce je -do, la no vi Slo ven cem ce ki ne ne so …N eka te ri iz del ki so bi li ta ko ka ko vo stni in hkra ti raz -po znav ni, da jim je tu ji na na de la ime po izvo ru iz de lo -va nja. Tak pri mer je kranj ska klo ba sa, ki je še da nesena naših naj boljših bla gov nih znamk v tu ji ni, do mapa ji na me nja mo manj kot ma č e hov ski odnos!Mo č no raz po znav ne so bi le tu di pi pe za ka je nje to ba -ka, ki so jih iz de lo va li v zim skem ča su kme tje na Gor -jušah v Bo hi nju in še v ne ka te rih kra jih. Pro da ja li sojih vse do kon ca 19. sto le tja po Av stri ji, ce lo v An gli jiin Ame ri ki. Le tno so pro da li od 3000 do 3500 ra zli č nihpip, kar je bi lo gle de na ta kra tni ob seg ka dil nih ra zvadze lo ve li ko.Še dve ze lo sta ri ro ko del ski pa no gi, ki jima je raj nkamo nar hi ja na me nja la ve li ko po zor nost, sta bi li de ležnitudi ustre zne »ev rops ke« po zor no sti. Naj prej kle klja -ne čip ke, ki se ni so le do bro pro da ja le (žal že ta kratobč a sno pod tu ji mi bla gov ni mi znam ka mi), am pakso bi le tudi de ležne ugle dnih pri znanj na raz sta vah vBar ce lo ni, So lu nu, Pa ri zu in Ber li nu, kar je bi la po tr -di tev nji ho ve odli č no sti. In te melj na su ro vi na za ple -tar stvo, t.j. go je na vr bo va šiba z Lju bljan ske ga bar ja,ki je le ta 1935 pre je la na me dna ro dni raz sta vi v So lu -nu zla to me da ljo.

S tem pa ta bežni pre gled naše ro ko del ske pri so tno sti vev rops kem pro sto ru še ni za klju č en. Ome ni ti mo ra moše si tar je iz va si med Stražiščem pri Kra nju in Ško fjo Lo -ko in nji ho va si ta, ki so jih naj več ku po va li ita li jan ski tr -gov ci; izvažali so jih tu di v Fran ci jo, Ho lan di jo, Ne mč i jo,na Ogr sko in v Ro mu ni jo. Za av strij sko voj sko so iz de lo -va li žimna te ov ra tni ke za vo jaške plašče. Po tem so tu kajnaši zna me ni ti mi zar ji s sre dišče ma v Vižmar jih oz. Šen -tvi du in Sol ka nu. Šen tviško mi zar stvo se je za č e lo ra zvi -ja ti po l. 1840, na ro č i la pa so izva ja li v Za gre bu, In nsbruc -ku, Me ra nu in dru god. Po mem bno tržišče je bil tu diEgipt, kjer so mi zar ske iz del ke pro da ja li tu di sol kan skimi zar ji. Še sta rejše od mi zar ske ga je bi lo so dar sko ro ko -del stvo, prav ta ko raz po znav no z iz del ki na ze lo širo -kem ev rop-s kem obmo č ju. So dar ska sre dišča so bi la naobmo č ju Čr ne ga Vr ha nad Idri jo, na Voj skem, v Ho -tedrši ci, v Selški do li ni, Ta cnu pri Lju blja ni, kjer se je toro ko del stvo ra zvi ja lo od osem de se tih let 19. sto le tja, in vRi bni ci na Do lenj skem, kjer je bi lo del su ho ro bar skepro i zvo dnje. Iz del ki naših so dar jev so bi li na tu jih tr gihze lo ce nje ni.Na ve del sem le ne kaj iz bra nih pri me rov de dišči ne ro -ko del skih pri za de vanj, ki jih je pris pe val slo ven ski člo -vek v zgo do vin skem ra zvo ju v ev rops ki in širši svet.Ve li ka ve č i na je bi la raz po znav nih po po re klu iz de lo -va nja, ne kaj pa je bi lo tu di ta kih, ki so na tu je tr ge pri -ha ja li pod dru gi mi, tu ji mi, bolj raz po znav ni mi ime ni.Pred stav lje ni pri me ri so mišljeni kot opozorilo, da(vsaj) na tem po dro č ju Slo ve ni ja ne vsto pa v Ev ro po,am pak se va njo vra ča!

Kras je za ra di svo jih zna č il no sti kra sna po se bnost. In na te zna č il no stismo Krašev ci prav lju bo su mno po no sni, za to je tu di naša za lju blje nostv ka men in nje go ve kra so te ne kaj či sto po se bne ga. Je več kot le zna č il nost – je tra di ci ja, je lju be zen, jekul tu ra in je de fi ni tiv no ume tnost.

Ka men je bil Krašev cu od nek daj del živ lje nja; ševeč, mar si ka te ri kraški družini je po me nil vir zaprežive tje. Po leg po kra ji ne je za zna mo val pre d-

vsem kraško ar hi tek tu ro, kaj ti mar lji ve ro ke šte vil nihKrašev cev so sko zi sto le tja z lju be zni jo kle sa le ču do vi -te zi do ve, “ka lo ne”, bal ko ne, “šten ge” in “štjr ne” – da -našnji kraški po nos in za nos, ki kra si naše do mo ve. Kot ver je tno vsak izmed nas sem tu di sam po no senna svo je ko re ni ne, za to me to li ko bolj ve se li, da misplet dveh funk cij, ki ju tre nu tno oprav ljam – županaObč i ne Sežana in pred se dnika Obr tne zbor ni ce Slo ve -ni je – omo go č a ta pris pe va ti k pre po znav no sti lju blje -ne ga Kra sa in ka mna.V naših kra jih je bi la ka mno seška obrt pri so tna dol gasto le tja, zdaj pa žal za ra di ne u stre znih si stem skihmožno sti za izo braževa nje in vzgo jo no vih ka drov vsebolj umi ra. Prav za to želim po se bej iz po sta vi ti po menobu ja nja dra go ce ne ga izro č i la obr tne in ume tniškeob de la ve, obli ko va nja in va ro va nja na rav ne ga ka mnater ohra nja nja tra di ci je kul tur ne pre mi č ne in ne pre mi -č ne de dišči ne Kra sa. To bo mo go če le z ustre zno izo -braz bo moj strov, grad be ni kov in ar hi tek tov za stro -kov no izva ja nje tra di ci o nal ne gra dnje (re stavra tor stvo,adap ta ci jo, no vo gra dnjo), s če mer bi pri po mo gli k nje -ni zašči ti, pre dvsem pa po mem bno pris pe va li k od pi -ra nju možno sti za no ve po kli ce v obr ti, ki so bi li dol gale ta pod ce nje ni in jih prav za to izra zi to pri manj ku je. Odnos lju di do ume tel no ob de la nih ka mni tih iz del kovse sko zi čas spre mi nja in po dat ki kažejo, da bo na sve -tov nem tr gu naj mo č ne je na rašča la po tre ba po ob de la -nem ka mnu ozi ro ma ka mni tih ko nč nih iz del kih zaupo ra bo v grad be ništvu in na po dro č ju na gro bne ar -hi tek tu re. V skla du s tem je v sve tu že dalj ča sa opa zi tira zvoj ka mnar ske in du stri je, ki po sta ja za ni mi va tu diza izo braževal ne si ste me. S tem pre pri č a njem in ob za ve da nju, da je prav ka -men naj ve č je kraško na rav no bo ga stvo, smo v Sežaniusta no vi li Izo braževal no sre dišče za obli ko va nje, ob -de la vo in ohra nja nje na rav ne ga ka mna. Pri ome nje -nem pro jek tu je Obč i na Sežana vzpo sta vi la odno se spar tner ji v stro kov ni in po slov ni jav no sti, državi papo nu di la do bro pri ložnost, da z do da tni mi spod bu da -mi za go to vi no vo ra zvoj no pri ložnost za kraško re gi jo.

Ta ko smo ra zvoj no stra te gi jo na rav na li na zna nje, karpo me ni, da želi mo spod bu ja ti izo braževa nje vseh sku -pin lju di z ra zvo jem pov sem no vih izo braževal nihpro gra mov za po kli ce, ki združuje jo zna nja s po dro č jaob de lo val nih te hno lo gij, obli ko va nja ka mna in va ro va -nja ka mni te de dišči ne. Ra zvoj te ga izo braževal ne gasre dišča je po našem mne nju do bra pri ložnost, da šte -vil nim lju dem za go to vi mo pri do bi tev spe ci fi č nihznanj in jim, v so de lo va nju s par tner ji iz gos po dar stva,od pre mo no ve po ti do za po sli tve. Obč i na Sežana je pro jekt za sta vi la širo ko in dol go ro č -no, s šte vil ni mi izo braževal ni mi pro gra mi na vseh rav -neh izo braževa nja, saj želi mo z njim vzpo sta vi ti pre po -znav no izo braževal no in stro kov no sre dišče, ki bosvo je sto ri tve lah ko us pešno tržilo ne le na obmo č junaše države, ampak tu di v državah Ev rops ke uni je, ka -te rim se pri družuje mo, pa tu di širše po sve tu.Čas je, da ka mno seške moj stro vi ne iz tr ga mo iz pre te -klo sti in okre pi mo me dna ro dno pre po znav nost na rav -ne ga kraške ga ka mna, kraške stav bne de dišči ne in ka -mni tih iz del kov. Za to bo mo še na prej skr be li za ak tiv -ne pri pra ve za uve lja vi tev no vih po kli cnih stan dar dovza po kli ce ka mno sek obli ko va lec in ka mno seški te -hnik, na višješol ski rav ni pa inženir ka mno seštva. Po se bna po zor nost v našem pro jek tu je na me nje natu di izo braževa nju odra slih od pri prav na moj str ski iz -pit prek pro gra mov vseživ ljenj ske ga izo braževa nja inpro gra mov pre kva li fi ka cij do do kva li fi ka cij za brez po -sel ne. Se ve da pa si želi mo, da bi v pri ho dnje za obli ko -va nje, ob de la vo in ohra nja nje na rav ne ga ka mna nav -dušili čim več mla dih in da bi se mreža osnov nih insre dnjih šol pa tu di vrt cev, v ka te re bi vpe lja li naše izo -braževal ne de lav ni ce in pro gra me, hi tro širi la. Prav ta -ko želi mo vzpo sta vi ti tu di par tner stvo s štu dent ski mior ga ni za ci ja mi in klu bi, pa kul tur ni mi in špor tni mi za -vo di. Še več – v tej sme ri želi mo v Sežani z višjo stro -kov no šolo ustva ri ti pre po znav no sre dišče JV Ev ro pe,ki bo pri va blja lo tu di kan di da te iz za mej stva in širše. Pr vi od zi vi na naše ak tiv no sti so več kot vzpod bu dniin nam da je jo po let za na dalj nje de lo. In ni vrag, danam, tr ma stim Krašev cem, tr dnim, kot je kraški ka -men, za stav lje no ne bi us pe lo!

Miroslav Klun Kamen – kraški ponos in zanos

(stran 8) Ka mno seštvo na Kra su po č a si, ven dar za go to vo pri do bi va ugle d in po me n. K tej mi sli nas na va ja tu di dej stvo, dase ve dno več mla dih ka mno se kov odlo ča za ta ro ko del ski po klic, ki se ne usmer ja h kle sa nju na gro bni kov, am pak k ustvar ja -nju so do bnih, upo ra bnih in žlah tnih iz del kov iz kraške ga ka mna; ta ko kot je bi lo to zna č il no tu di za bolj odma knje na ob do -bja zgo do vin ske ga ra zvo ja.(stran 10) Kro pa je eno naših naj sta rejših ko vaških in žebljar skih sre dišč. Iz del ki ume tno stne ga ko va nja so sto le tja obli ko va limnožič ni okus, ki se je odražal na ko va nih oken skih mrežah, oken skem in vra tnem okov ju, za pa hih, klju č av ni cah in dru gih iz del -kih. Ve lik slo ves so kro par ski ume tno stni ko va či do se gli v ča sih so de lo va nja z zna me ni ti mi ar hi tek ti, kot so bi li Jože Ple č nik, Bo risKo be, Ivo Spi nč ič in dru gi. Po se bno po glav je v ustvar jal no sti kro par ske ga ko vaštva je bi la tu di sa mo ni kla ose bnost Joža Ber ton clja.Da našnja pri za de va nja kro par skih ko va č ev se spet vra č a jo k pre ver je nim obli kam de lo va nja. Na ko vaških sre č a njih, ustvar -jal nihde lav ni cah, na sta ja jo v so de lo va nju med ko va či in obli ko val ci no ve li ni je kro par ske ko vaške raz po znav no sti.

11

Pri la ga ja nje Ev ro pi ne sme bi ti ar gu ment za izni č e nje ali opušča -nje po zi tiv nih, tu di me dna ro dnopri zna nih stro kov nih do sežkov na po dro č ju ro ko del stva in za tode jav nost sti mu la tiv nih fi na nč nihter za kon skih ure di tev.

Goran Lesničar PučkoSamostojni svetovalec

Obrtne zbornice Slovenije

Goran Lesničar Pučko Rokodelsko ustvarjalnost bo treba podpreti

(stran 12) Uni ka tno ke ra mi č no ustvar ja nje na Slo ven skem je ver je tno naj bolj na pre du jo če ro ko del sko ustvar jal no po dro č jev za dnjih dvaj se tih le tih. Te me lji so nes por no v bo ga ti de dišči ni lo nč ar skih sre dišč, v no vejšem ča su pa prinašajo ve li kemožno sti na te hno loškem po dro č ju in na ba va naj ra zli č nejših vrst gli ne, po zna va nje te hno lo gij žga nja in gla zi ra nja, upo ra baso do bnih na prav itd. Ne ka te ri iz del ki, zla sti še fi gu ral ne ke ra mi ke in tu di v du ho vi tih iz pe lja vah, se uvršča jo v sam me dna ro -dni vrh na tem ro ko del skem ustvar jal nem po dro č ju.(stran 14) Vr tav ka – ta ko zna č il na igra ča za otro ke in odra sle, va dni ca za spre tno sti s pr sti, izum za spro sti tev in nav se za -dnje tu di površina za po sli ka va nje. Bar vne površine in or na men ti se z vr te njem zli je jo v ču do vi to har mo ni jo in po mir ja jo …

15

Sto pnja ra zvi to sti do ma če in ume tne obrti v eko -nom sko ra zvi tejših sre di nah je odvi sna oddružbe ne ozavešče no sti o eko nom skem, izo -

braževal nem, kul tur nem in so ci al nem zna č a ju to vr stnede jav no sti, ogle da lo us pešno sti pa sta kul tu ra bi val ne -ga pro sto ra in tu ri sti č na po nud ba, ki živo kažeta naspo so bnost na ro da za ohra njanje izvir nosti svo je kul -tur ne de dišči ne v iz del kih do ma če in ume tne obr ti.«Be se de zve ni jo pre se ne tlji vo ak tu al no, re sni ca pa je, dajih je Mar ti na Djo kić, pred stav ni ca te da nje ga Re pu bliške -ga ko mi te ja za dro bno gos po dar stvo, napisala že ob raz -sta vi DUO dav ne ga le ta 1988. Kakšen je to rej ob v vsehteh le tih izraženih do brih na me nih po li ti č nih pred stav ni -kov po ložaj do ma če in ume tno stne obr ti da nes?Pr va ugo to vi tev je vse ka kor, da je država s spre je tjemza ko na o dav ku na do da no vre dnost po ložaj na po dro -č ju pos peševa nja in ra zvo ja do ma če in ume tno stneobr ti po slabšala in da žal ni upošte va la opo zo ril stro -kov nih služb OZS o ne ga tiv nih po sle di cah te odlo č i tve.Prejšnja ob da vč i tev je bila 5 %, z uved bo DDV pa se jedvi gni la na 20 %. Dve le ti je na to država obr tni kom da -ja la su bven ci je, s ka te ri mi je skušala ublažiti ne ga tiv nepo sle di ce uved be DDV, a je tu di te su bven ci je za ra diuskla di tve z ev rops ko za ko no da jo uki ni la, in si cer zoblju bo, da bo de jav nost pod pr la s su bven ci o ni ra njemsej mov, pred sta vi tev iz del kov v tu ji ni, uved bo eno tnebla gov ne znam ke itn. A vse to so di pre dvsem v pro mo -ci jo, tr go vi no in tu ri zem, ne rešuje pa te melj nih pro ble -mov DUO, t.j. ohra nja nja kul tur ne de dišči ne in spod -bu ja nja ra zvo ja ustvar jal nih po bud v okvi ru DUO.Po sle di ca držav nih ukre pov je oč i tna: do uved beDDV je šte vi lo obr tni kov s po dro č ja DUO ves čas ra hlona rašča lo, po uki ni tvi su bven cij pa obč u tno pa da. Ta koje bi lo le ta 2002, ta koj po uki ni tvi su bven cij, re gi stri ra -nih 569 sa mo stoj nih po dje tni kov po sa me zni kov s po -dro č ja DUO, ko nec le ta 2003 jih je bi lo 501, se daj paima pri OZS do ma čo in ume tno stno obrt re gi stri ra no leše 482 ro ko del cev. Za ve da ti se mo ra mo, da je to le enape ti na iz de lo val cev, ki so za svo je iz del ke pre je li po zi -tiv no mne nje Stro kov ne ko mi si je. Za ra di ne sti mu la tiv nepo li ti ke države ro ko del ci pro da ja jo svo je iz del ke »na čr -no« ozi ro ma opušča jo svo jo de jav nost, vse manj pa sejih odlo ča za sa mo za po sli tev, če prav je po goj za re gi -stra ci jo te de jav no sti le po zi tiv no mne nje ko mi si je. Če je bi la v ča sih, ko je na stal zgor nji na ve dek, skrb zaDUO raz po re je na med več gos po dar skih in po li ti č nih su -bjek tov, ki so o tem pod pi sa li ce lo družbe ni do go vor, jeda nes ta skrb v ce lo ti pre pušče na Obr tni zbor ni ci Slo ve ni -je. Ta se je v svo jih dol go ro č nih stra teških ci ljih za ve za la

šči ti ti in ra zvi ja ti obr tne po kli ce, ki so del kul tur nogos po -dar ske de dišči ne Slo ve ni je in po mem ben ele ment ce lo vi -te tu ri sti č ne po nud be in pro mo ci je države. Do ma čo inume tno stno obrt je tre ba iz po sta vi ti tu di kot se stav ni delso ci al ne po li ti ke, kot eko loško či sto de jav nost in kot po -mem ben se stav ni del na ci o nal ne pro mo ci je. Pri svo jihpri za de va njih na me ra va OZS okre pi ti so de lo va nje z usta -no va mi, ki v svo je pro gra me de la vklju č u je jo tu di DUO(pri stoj na mi ni str stva, Pos peševal ni cen ter za ma lo gos po -dar stvo, tu ri sti č ne or ga ni za ci je itd.), išče pa tu di no ve na č -i ne po ve zo va nja rokodelcev in pos peševa nja kul tu retrženja ter s stro kov no po mo č jo po ma ga pri usta nav lja -nju spe ci a li zi ra nih tr go vin z iz del ki DUO.Sek ci ja za DUO pri OZS je za to držav nim or ga nompre dla ga la, da upošte va jo na sle dnje ugo to vi tve:• V Slo ve ni ji je pro da ja iz del kov DUO kljub spre je te mu

Pra vil ni ku o do pol nil nem de lu na do mu še na prejne u re je na. Iz de lo val ci svo je de jav no sti ne re gi stri ra joozi ro ma pri gla si jo, ker so da ja tve na do ho dek in zaso ci al no var nost še zme raj pre vi so ke. Za kon o do ho -dni ni bi mo ra li spre me ni ti ta ko, da bo do ime li iz de lo -val ci DUO, ki so pre je li po zi tiv no mne nje Stro kov neko mi si je in ki ima jo svo jo de jav nost re gi stri ra no priOZS, pri zna nih 70 % nor mi ra nih stroškov.

• V okvi re DUO so di kar 45 ra zli č nih de jav no sti. Gle dena ve li ko brez po sel nost se od go vor ni pre ma lo za ve -da jo, kakšno nišo za reševa nje za po slo va nja pred -stav lja jo prav de jav no sti DUO, za ka te re si cer še ni -ma mo ure je ne ga si stem ske ga izo braževa nja. Če želi -mo ro ko del ce vzpod bu di ti, da svo jo de jav nost tu dire gi stri ra jo, bi mo ra li (vsaj za do lo č e no za č e tno ob -do bje) su bven ci o ni ra ti del pris pev kov za so ci al novar nost, ki so v tem tre nut ku za takšno ma lo do no -sno de jav nost, kot je po svo ji na ra vi DUO, pre vi so ki.

• Za pos peševa nje pro da je iz del kov DUO na stoj ni cahv Slo ve ni ji pre dla ga mo do pol ni tev ozi ro ma spre -mem bo Za ko na o uprav nih ta ksah, in si cer se v 24.čle nu na ve de ne ga za ko na do da no v (16.) od sta vek:Pla č e va nja taks so v do lo č e nih pri me rih oprošče ni:(16) Sa mo stoj ni po dje tni ki, ki oprav lja jo de jav nostdo ma če in ume tno stne obr ti in so v skla du s 15. čle -nom obr tne ga za ko na za po sa me zne iz del ke do bi lipo zi tiv no mne nje ko mi si je pri OZS.

• Za go to vo pa bo mo na ju stre zne je reševa li do ma čoin ume tno stno obrt in ohra ni li uč in ko vit si stem oce -nje va nja po sa me znih iz del kov ta ko, da bo za iz del -ke DUO po nov no ve lja la znižana sto pnja dav ka, toje 8,5 % dav ka na do da no vre dnost. Za to je še zme -raj smo tr no vztra ja ti pri ustre zni do pol ni tvi za ko na.

“

Summary

The 15th exhibition celebrates its anniversary intwo ways. First of all, because of continuity ofthis Slovenian central biennial exhibition since

1977 and secondly due to the fact that this exhibitionis being organised paralell to accession of Sloveniainto EU. Especially in the field of various activitiesrepresenting home craft and applied arts, we canspeak about historical development and Sloveniancooperation in formation of common European crafthistory. This is written in contribution of ProfessorJanez Bogataj, Ph.D. who is also president of theCommittee for evaluation of products of home craftand applied arts within Chamber of Craft of Slovenia.He emphasizes that, with 1st of May, Slovenia iscoming back to Europe and not entering it(!). For thisdeclaration, there are a lot of arguments coming outof various periods of historical development_whenthe presence of Slovenian products in Europe meantalso the presence of our first trade marks. Fancygoods made of wood named also »suha roba« (drygoods), dormouse skins, products of culinary craft,bobbin lace, pipes for tobacco, forged nails and seve-ral other products made this colourful palette andthey also received prizes on large European exhibi-tions as early as in 19th century.The mayor of Community of Sežana and President ofChamber of Craft of Slovenia, Mr. Miroslav Klun,represents in his contribution the question of basicanalysis for creativity in Carst region. This is a stonewhich used to be a part of life and also a source forsurvival. Nowadays, this stone-cutting craft is dyingout due to wrong system opportunities for educationand training of new personnel. So, in the Communityof Sežana, they want to bring back into life this valua-ble inheritage which should be done by correspon-dent education of masters, constructors and architects.The Community of Sežana founded Training Centrefor Design, Processing and Keeping of Natural Stone.Its partners are present in professional as well as inbusiness media. Development strategy is orientedtowards knowledge. This means corresponding edu-cational contents for all levels of training, from kinder-gartens to secondary schools. Further possibility is, ofcourse, Higher Professional School in Sežana(College) which should be developed into wellknown centre for stone in South-Eastern Europe. Infact, this is only one of excellent tries, how home craftand applied arts should become a part of the identityof modern Slovenian craft.

It is clear that the state is on move now. GoranLesničar Pučko who is professional collaborator ofChamber of Craft of Slovenia, speaks in his contribu-tion about relationship between the state and deve-lopment of craft. With adaptation of Law on VAT, sta-tus in the field of home craft and applied arts becameworse, in spite of warnings from Chamber of Craft ofSlovenia. Before adaptation of Law on VAT, the taxwas 5 %, after it 20 %. The state gave financial supporttwo years afterwards in order to make negative conse-quences easier but it stopped afterwards because ofharmonisation with European legislation. Consequencesare very clear: in 2002, when financial support wasstopped, there existed 569 self employed entrepre-neurs in the field of home craft and applied arts, at theend of 2003 there were 501 and now there are only482 (!) which are registered. Of course, this meansonly 1/5 producers of home craft and applied arts towhich positive opinion by professional committeewas given. The other ones are not registered.Chamber of Craft is proposing reduction of tax ratefor positively evaluated products to 8,5 %, it also pro-poses acknowledgement of 70 % of costs. In order tosupport craftsmen when they want to register, itwould be necessary to introduce financial support forsocial security. This is too high. Positively evaluatedproducts are certificated by known signs and shouldbe free of payment of taxes.The catalogue also has the list of craftsmen being regis-tered within Chamber of Craft of Slovenia as selfemployed entrepreneurs in the field of home craft andapplied arts (Status up to 25. 2. 2004) as well as the listof exhibitors on the 15th exhibition of home craft andapplied arts. These are the ones who received a positi-ve opinion by professional committee within Chamberof Craft of Slovenia in the last two years.