Vinarji ne spreglejte – občinsko ocenjevanje vina

6

Št. 30 • 18. marec 2014, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Mesec zaposlovanja in izobraževanja mladih

7

Gradnje potekajo po načrtu

3

Aleksander Lemut in Aleksander Trebovc že 24 let uspešno pišeta zgodbo trgovskega podjetja Fama

4

Kaligrafinja iz Lokavca

11

2

www.ajdovscina.si

V pričakovanju prenove Vipavskega Križa

615

Občinsko ocenjevanje vina Občina Ajdovščina bo tudi letos

izvedla ocenjevanje vin domačih vinarjev, z namenom, da izbere vino za protokolarne namene. K ocenjevanju pristopa na druga-čen način, z večjim poudarkom na promociji domačih vin in vinogradništva. Deset najbolje ocenjenih vin v petih različnih kategorijah bo prejelo listine odličnosti. Na sprejemu za naj-uspešnejše občanke in občane jih bo letos prvič podelila Vinska kraljica Slovenije, Špela Štokelj, ki bo kot opazovalka sodelovala tudi na ocenjevanju. Izmed teh desetih izbrancev bo izbrano vino, ki bo v naslednjem letu dni služilo za protokolarne na-mene Občine Ajdovščina, hkrati pa bodo dobila možnost promo-

cije na večjih občinskih priredi-tvah.

Ocenjevanje se od dosedanjega razlikuje še v nekaterih drugih podrobnostih, pri sestavljanju razpisa so nam pomagali stro-kovnjaki, tako iz področja pri-delave in predelave vina, kot tudi iz področja trženja, še posebej dobrodošli pa so bili nasveti vi-narjev.

Pričenja se torej nova zgodba, ki pa bo uspešna le ob močni pod-pori domačih vinarjev. Računa-mo, da bo na letošnjem ocenje-vanju imela strokovna komisija obilo dela.

Vinarji, izkoristite priložnost, vabljeni k sodelovanju!

Šport invalidov – priprave na Rio

Wajdouski rokenrol – BBBB

13

Št. 30 • 18. marec 20142 Občina

Suho vreme ustavilo plazenje Slanega blata

V prvi polovici februarja so bili na plazu Slano blato nad Lokav-cem zaznani opaznejši premiki. Ponovno močnejše plazenje je bilo posledica obilnih padavin, ki so se konstanto pojavljale od lanskega decembra. Suho vreme v zadnjih tednih pa je osušilo plazino in za-ustavilo plazenje. Kljub temu so intervencijska dela nujna, okoljsko ministrstvo pa je že pričelo postop-ke za izbiro izvajalca del.

Več-deset metrski premiki plazine, predvsem v zgornjem delu Slanega blata, so že nevarno načeli sistem odvodnjavanja ter ogrozili vodnja-

ke. V petek, 21. februarja 2014, si je situacijo na plazu ogledal minister za kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Židan, skupaj s strokovnjaki prof. dr. Bojanom Majesem in Markom Ko-čevarjem. Lokalno skupnost pa so na ogledu zastopali poveljnik občinske-ga štaba civilne zaščite Igor Benko, župan Marjan Poljšak in predstavni-ki občinske uprave

Strokovnjaki so ministru predsta-vili obsežnost in resnost situacije. V letu 2007 je bila razpuščena komi-sija za velike plazove, katere član je bil tudi prof. Majes. Odtlej se nih-če več načrtno ne ukvarja in nima

pregleda nad večjimi in velikimi plazovi. Na plazu Slano blato nad Lokavcem sanacija še ni zaključena, prav tako pa niso sproti opravljena nujna vzdrževalna dela na objektih na plazu – tudi to je eden od razlo-gov za ponovni močnejši zdrs, za še eno opozorilo narave. Nujno bi bilo zgraditi dodatne tri vodnjake, ure-diti t.i. »avstrijsko pregrado«, moč-neje pričvrstiti pokrove vodnjakov z jeklenimi nosilci ter opraviti ostala interventna dela ter v projektu sa-nacije plazu predvidene ukrepe. Po-membno pa je tudi stalno in sprotno vzdrževanje: odstranjevanje splaze-lega materiala ter predvsem čiščenje odvodnih kanalov.

Minister Dejan Židan je izrazil zaskrbljenost – tako nad aktualno situacijo na plazu, kot tudi nad ne-dejavnostjo na tem področju. Zago-tovil je, da bo država ukrepala takoj. Okoljsko ministrstvo ima zagoto-vljena sredstva za najnujnejša dela, prav tako so v teku tudi postopki za izbiro izvajalca.

Vreme je za sedaj ugodno, drži-mo pesti, da bi zdržalo vsaj do za-ključka nujnih interventnih del, ki se bodo torej na Slanem bla-tu pričela izvajati v kratkem. Sh

Projekt Holistic v polnem teku

Po večmesečnih pripravah in do-polnjevanju dokumentacije je pro-jekt Holistic konec lanskega leta končno ugledal luč sveta. Podpisnica 20-članskega partnerstva v okviru čezmejnega Jadranskega programa IPA je postala tudi Občina Ajdovšči-na, ki v projektu vidi odlično prilo-žnost za izboljšanje požarne varnosti in dvig požarne ozaveščenosti med občani.

Uvodno srečanje projektnih par-tnerjev je potekalo med 20. in 22. januarjem v dalmatinski prestolnici, kjer so se »požarni« kolegi spozna-vali, kovali načrte ter razglabljali o namenu in ciljih projekta. Ajdovski »holistiki« so se domov vrnili polni idej in elana ter se nemudoma an-gažirali – v roku enega meseca so zaposlili dve koordinatorki projekta, preučili obstoječe stanje in analizira-

li razpoložljive podatke s področja požarne varnosti v občini Ajdovšči-na. Konec februarja so se oboroženi z novim znanjem ponovno odpra-vili v Split na konkretne pogovore o konkretnih aktivnostih.

Skupaj bodo oblikovali skupino strokovnjakov, s pomočjo katere bodo razvili in vzpostavili napre-den informacijsko komunikacijski sistem za napovedovanje in zgodnje zaznavanje požarov v naravi, njihovo uspešno obvladovanje ter čim hitrej-šo sanacijo okolja po požaru. Poža-ri na našem območju predstavljajo veliko nevarnost za ljudi in okolje, predvsem v poletnih mesecih. Prav zato je nujno, da požarni varnosti in zaščiti pred požarnimi tveganji vsi namenimo več časa in pozornosti. Ana Furlan

Ekipa prve pomoči z bronastim znakom CZ

Ekipa prve pomoči ajdovskega Rdečega križa je na prireditvi regij-skega štaba Civilne zaščite prejela bronasti znak Civilne zaščite, kot priznanje za požrtvovalno in uspe-šno opravljanje nalog zaščite, reše-vanja in pomoči.

7. marca 2014 je na Cirjah potekala svečana podelitev priznanj Civilne zaščite za severno Primorsko, ki tra-dicionalno poteka ob 1. marcu, dne-vu Civilne zaščite. Podeljeno je bilo najvišje državno odlikovanje – kipec za življenjsko delo je dobil Bogdan Zorati. Ajdovci pa smo ponosni na ekipo prve pomoči Rdečega križa Ajdovščina, ki je prejela bronasti znak Civilne zaščite. Izkazala se je s požrtvovalnim in uspešnim opra-

vljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči. Rdeči križ Ajdovščina je usposobil občinski ekipi prve pomo-či v obeh zgornje vipavskih občinah pred štirimi leti. V tem času sta ekipi zelo napredovali, sodelujeta na re-gijskih preverjanjih usposobljenosti, varujeta pohodnike in udeležence drugih večjih prireditev. Predvsem pa pomagata pri akcijah zaščite in reševanja. Prav nazadnje sta obe eki-pi pomagali odmaknjenim in osa-mljenim prebivalcem vasi na obmo-čju Otlice in Kovka, ki ju je prizadel žled. Ekipi sestavljajo prostovoljci, z opravljenim 70-urnem tečaju o bol-ničarstvu, ki svoj prosti čas namenja-jo humanemu poslanstvu.

S projektom RISK do učinkovitejšega posredovanja ob naravnih nesrečah

Občina Ajdovščina je partnerica v mednarodnem projektu RISK, katerega cilj je določiti tveganja in pripraviti načrte za pravočasno in učinkovito posredovanje ob narav-nih nesrečah.

Poleg Občine Ajdovščina je sloven-ski partner v projektu tudi Univerza v Ljubljani, ob partnerjih iz Italije, Francije, Nemčije in Grčije. Julija 2013 je delovno srečanje potekalo v Ajdovščini, decembra lani so se par-tnerji dobili v Dortmundu, letošnje-ga februarja pa v Parizu.

V Dortmundu smo govorili o nad-gradnji prototipa RISK programske-ga orodja. Tu gre za nov GIS sistem, ki bo dostopen na spletu in bo s po-močjo spletnih zemljevidov ocenil ekonomsko škodo na infrastrukturi v primeru naravnih nesreč na do-ločenem ozemlju. Namen orodja je predvsem podpora strateškim od-

ločitvam ob pojavu in sanaciji na-ravnih nesreč. Predstavljene so bile smernice in nekatera že izdelana poročila za ocene ogroženosti, vpliv klimatskih sprememb, geološke in hidrološke analize, ocene ogroženo-sti infrastrukture in poročila projek-cij rasti prebivalstva do 2030 na pe-tih evropskih območjih. Poročila se občine Ajdovščina, kot primarnega območja analiz v projektu, dotikajo s tem, da pokažejo obstoječe stanje in predvidijo spremembe v priho-dnosti. V sklopu terenskega ogleda, smo si v mestu Wuppertail ogledali primer dobre prakse upravljanja po-vodja reke Wupper, ki redno popla-vlja, organizacija Wupperverband pa s preučevanjem, dobro prakso in inovativnimi pristopi učinkovito preprečujejo in odpravlja posledice

Delovno srečanje v Parizu 18.2.2014 je bilo strokovne narave in

je potekalo v predstavitvah končnih poročil za prvi del projekta, name-njen oceni ogroženosti petih evrop-skih področij.

Skozi poglobljeno vsebinsko deba-to in primerjavo med obstoječimi in predvidenimi pristopi do naravnih nesreč smo opredelili delovne naloge projekta - priprava ocene socialnih in ekonomskih posledic zaradi vpli-va klimatskih sprememb, poročila o vlogi lokalnih in nacionalnih or-ganov v sklopu okoljskega prostor-skega planiranja ter posodobljene načrte za pravočasno in učinkovito posredovanje ob naravnih nesrečah.

V sklopu projekta Risk si Ajdo-vščina obeta nova strokovna zna-nja o tveganjih na našem območju na podlagi katerih se bodo sno-vali novi, učinkovitejši protokoli in mehanizmi ob pojavu narav-nih nesreč. Scenariji bodo zaje-mali tudi na sanacijo nesreč. Polonca Vodopivec

»Letna kuhinja« ob taborniškem domu na Kovku Konec avgusta lani je Občina preje-

la informacijo o odobrenih sredstvih iz razpisa Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, za name-ne izgradnje objekta ob taborniškem domu na Kovku. Objekt s sanitari-jami, delilnico hrane s shrambo ter pokrito teraso s klopmi, bo služil za poletne dejavnosti tabornikov in drugih obiskovalcev ter najemni-kov doma. Terminski plan je neko-liko zamaknilo vreme, do zaključka projekta pa ni več daleč – manjka še zunanje tlakovanje, parkirišča, ure-ditev ekološkega otoka in kurišča.

Do prvomajskih praznikov bo vse nared, tako da bodo taborniki lahko kresni večer preživeli ob tabornem ognju na Kovku.

Projekt delno financira Evropska unija, Evropski

kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Pro-

gram razvoja podeželja 2007-2013, Ukrep 322:Ob-

nova in razvoj vasi.

Št. 30 • 18. marec 2014 3Občina

Pogodba za sofinanciranje gradnje šole je podpisana

Gradbišče nove osnovne šole s pomladjo postaja vedno bolj živahno, pred-vsem pa usklajeno s pripravljenim terminskim planom. Izvedba konstruk-cije objekta je v zaključni fazi, pričenjajo se obrtniška in inštalaterska dela. Pomembna in dobrodošla informacija je, da je bila 21. februarja vendarle podpisana pogodba z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport o sofinanciranju investicije. Ministrstvo bo sofinanciralo projekt izgradnje šole do največ 46,24 % upravičenih stroškov, oziroma, v naslednjih nekaj letih se bo v občinski proračun za namene projekta izgradnje šole nateklo za 2.840.247 evrov nepovratnih sredstev.

Center za 3. življenjsko obdobje Ajdovščina

Na robu Lavričevega trga je zrasel nov objekt, Center za 3. življenjsko obdobje, kjer bodo nove prostore za ustvarjalno preživljanje prostega časa dobili upokojenci, nazaj v center mesta pa se seli tudi pisarna Rdečega križa Ajdovščina. Do dokončanja projekta manjkajo še instalacijska dela, beljenje, oprema prostorov, fasada ter nekaj malega zunanje ureditve. Bodoči uporabniki že komaj čakajo novih prostorov, kamor se bodo lahko naselili že v letošnjem maju.

Vrtec na Ribniku

Ob obstoječem vrtcu na Ribniku raste nov vrtec, kjer bo prostora za štiri oddelke otrok. Objekt je posta-vljen, trenutno nameščajo strojne inštalacije, sledijo tlaki, beljenje in opremljanje ter dokončanje urejanja okolice. Občina je za izgradnjo pri-dobila sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki prispeva kar 63,3 % vrednosti projekta, ki skupaj z opremo, načrti in nadzorom znaša 1.234.172,35 evrov po tekočih cenah. Gradnja, ki poteka po načrtovanem

terminskem planu, bo zaključena konec maja.

Operacijo delno financira Evropska unija

in sicer iz Evropskega sklada za regionalni ra-

zvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativne-

ga programa krepitve regionalnih razvojnih

potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne

prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeri-

tve “Regionalni razvojni programi“.

Turizem – priložnost za razvoj in nova delovna mesta Občini Ajdovščina in Vipava

vstopata v skupni projekt razvoja turizma na geografsko zaključe-nem območju zgornje Vipavske doline. Poleg skupne blagovne znamke in spletnega portala za skupno promocijo in trženje bosta občini pridobili tudi turistično in-frastrukturo. Nosilka in koordina-torka skupnega projekta je Razvoj-na agencija ROD.

Turizem je priložnost za razvoj naše dežele, tako zaradi naravnih danosti, kot tudi zaradi ugodne lege in dobrih prometnih povezav. Hkra-ti pa je to gospodarska panoga, ki terja povezovanje in sodelovanje in skupno nastopanje. Iz neformalnega sodelovanja, ki se je doslej izvajalo preko skupnih promocijskih nasto-pov, z izmenjavo informacij ter pro-mocijskih materialov, Občini Ajdo-vščina in Vipava z novim projektom tudi formalno stopata na skupno turistično pot.

Skozi projekt Razvoj turističnega območja Vipavska dolina bodo za celotno območje izdelani pomembni strateški dokumenti in elementi za namene trženja domačega turizma. Vsaka občina zase pa bo investirala tudi v nove turistične produkte ali prenovo infrastrukture. Občina Aj-dovščina bo uredila turistično rekre-acijsko pot ter namestila informacij-ske table ob mestnih znamenitostih, Občina Vipava pa namerava investi-rati v obnovo in ureditev TIC-a ter vzpostaviti novo turistično signali-zacijo na območju občine.

Najpomembnejši dokument, ki ga bo pridobilo geografsko zaokroženo turistično območje zgornje Vipavske doline, bo Strategija razvoja turizma za obdobje 2014 do 2020. Za potrebe skupnega nastopanja, promocije in trženja bo izdelana enotna grafič-

na podoba, urejena bo tudi spletna stran, izdelani bodo rekviziti za sku-pno predstavljanje na sejmih in pri-reditvah in drugo.

Vrednost celotnega projekta (z vključenim ddv) je ocenjena na 468.224 evrov, vrednost investi-cijskega dela obeh občin pa znaša 143.793,60 evra. Nosilec projekta, Razvojna agencija ROD, namerava preko javnega razpisa Regionalnega razvojnega programa za izvedbo pri-dobiti evropska sredstva v višini 71% od celotne vrednosti projekta.

Turistično-rekreacijska pot Občina Ajdovščina bo v sklopu

projekta uredila turistično rekreacij-ske poti, to bo velika pridobitev zno-

traj turistične ponudbe, ki bo hkrati dobrodošla tudi za domačine. Ideja je nastala v sodelovanju Občine Aj-dovščina z Društvom tekačev Vipa-vske doline, Društvom 3atlon in Za-

vodom za šport Ajdovščina, idejno zasnovo pa je izdelal Studio Pikapo-lus, že maja lani. V okviru projekta bodo tako izvedena vzdrževalna dela na rekreacijskih poteh Hubelj, Lo-kavška in Škol, ki skupaj merijo oko-li 10 km in povezujejo izvir Hublja ter Hubelj s Športnim centrom Aj-dovščina, Lokavcem ter ajdovskim poljem. Obstoječe poti bodo nasute s prodcem, pod mostom na obvoz-nici bo potrebno na novo vzposta-viti pešpot, ki je v obstoječem stanju skoraj neprehodna. Ob poteh bodo na križpotjih nameščene usmerje-valne tablice, nekaj pa jih bo večjih – na začetku posameznih poti ter na pomembnejših mestih znotraj rekre-

acijskega območja. Na vseh treh ob-močjih poti bodo postavljene trim naprave, primerne za razgibavanje vseh starostnih skupin, predvsem pa varne, učinkovite in sproščujoče.

Vipavski Križ v prenovi

Občinski svet Občine Ajdovšči-na je na svoji zadnji seji potrdil pripravljen investicijski načrt za celovito okoljsko prenovo Vipa-vskega Križa. Občina si za obsežno investicijo obeta pridobiti sredstva MGRT in Evropskega sklada za re-gionalni razvoj, to je tudi pogoj za začetek investicije.

Biser v srcu Vipavske doline je po-šteno potreben brušenja. Obnova infrastrukture bo temelj, na katerem se bo Vipavski Križ lahko razvijal naprej, predvsem pa bo prebival-cem Križa omogočila kakovostne komunalne storitve. Križ še nima urejenega kanalizacijskega sistema, obstoječe vodovodno omrežje pa je

dotrajano. V okviru projekta Celo-vita prenova Vipavskega Križa bo na novo zgrajena fekalna kanaliza-cija, sistem fekalnih kanalov bo ure-jen na način, da se bodo nanj lahko priključile vse stanovanjske hiše. Vzporedno bo potekala meteorna kanalizacija, ki bo ohranjala obstoje-če izpuste za ponikanje. Za potrebe čiščenja odpadne vode Vipavskega Križa in bližnjih zaselkov pa bo zgra-jena nova čistilna naprava, na katere se bosta priključili tudi naselji Plače in Male Žablje.

Starodavno naselje bo torej pre-kopano po dolgem in počez, nato pa bodo zunanje javne površine re-konstruirane z naravnimi materiali,

na način, da bo historična vrednost naselja ohranjena. Tudi nov sistem javne razsvetljave se podreja ustvar-janju ambientalnosti – ob stoječih svetilkah na osrednjih ulicah in trgih bodo podhode in zanimive fasade osvetljevale talne svetilke. Načrto-valci so že pridobili ustrezno soglas-je varuhov kulturne dediščine.

Hkrati bosta na lastne stroške pre-novila svoji omrežji tudi Elektro Pri-morska in Telekom.

Vrednost projekta je krepkih 2,4 milijona evrov, Občina si nadeja pri-dobiti dober milijon in pol nepovra-tnih evropskih sredstev, kar je tudi pogoj za začetek investicije. Po ak-tualnem terminskem planu naj bi se dela na terenu pričela že pozno po-mladi, zaključila pa konec leta 2015.

Vipavski Križ bo s prenovo prido-bil nove možnosti za razvoj, pred-vsem v smeri turizma, pa tudi na drugih gospodarskih področjih. Biser bo lahko ponovno zasijal, so pa občinski svetniki opozorili, da je ob urejanju osnovne infrastruk-ture pomembno razmišljati tudi o turistični infrastrukturi ter o novih vsebinah, potrebnih za dober turi-stični razvoj. Sh

Št. 30 • 18. marec 20144 Podjetnika meseca

Fama – za uspeh je treba delat!Iz majhnega diskonta v Vipavi je v 24

letih zraslo ugledno trgovsko podjetje, z dvema velikima trgovskima centro-ma, 15 marketi po vsej Primorski, 7 franšiznimi marketi in 100 zaposle-nimi, pretežno ženskami. V tem času sta morala podjetnika sprejemati po-membne odločitve in spretno krmariti mimo mnogih ovir, da sta uspešno pri-šla do danes, ko »uspešen jutri« ni več tako tvegan. Ključ do uspeha je trdo delo, pravita oba Aleksandra. Aleksan-der Lemut, doma s Ceste, rad svoje mnenje tudi zapiše, Sandi Trebovc pri-haja z Brij na Vipavskem in se raje drži nekoliko bolj v ozadju. Na prvi pogled različna prijatelja pravita, da sta si zelo podobna, predvsem se očitno dobro dopolnjujeta, da že vsa ta leta skupaj uspešno krojita usodo Fame.

Iz Fructalovega fotelja v diskont Le kaj je gnalo sodelavca z zanesljivo

službo na visokih položajih, celo z me-nedžersko pogodbo in lepo plačo, da sta zapustila Fructal in odprla trgovino? To se je dogajalo leta 1990, idejo so nekega večera pri Tratniku na Colu snovali štir-je, Aleksander Lemut in Sandi Trebovc pa sta jo vzela zelo zares. Na eni strani so se obetale spremembe, Jugoslavija je razpadala, na drugi strani pa je nastajal nov sistem. »V zraku je bila pomlad,« se zasmeje Aleksander in doda, da moraš bit malo mona, imeti željo nekaj narediti in da je nekdo moral začeti. Sandi pa bolj resno doda: » Izkušenj s trgovino sicer ni-sva imela, ma poznala pa sva trgovce in dobavitelje po celi Jugoslaviji.« To je bila »dota« Fructala, ki sta jo kasneje znala dobro unovčiti.

18. junija 1990 je bila registrirana Fama, podjetje za trženje d.o.o. Vipava. Srečna usoda je podjetnikoma namenila prostor za prvi diskont na Vojkovi ulici 28 v Vipavi, nekdanjo avtobusno garažo. »Tisti prvi pogled in prvi začetek je bil katastrofalen,« se obupnega stanja spo-minja Sandi. Najprej sta morala zavihati rokave in ga očistiti. Urejanje je trajalo do konca leta 90. Nato je bilo treba na Fructal povedat, da odhajata. Zadnjo plačo sta namenila za otvoritev prvega zasebnega diskonta, verjetno kar v regi-ji, 17. januarja 1991, s ponudbo kakšnih 1500 artiklov.

Fama je hotela pripeljati nekaj novega, zato sta se obrnila na prijatelje iz prej-šnjih poslov. »To je pomagalo toliko, da sva dobila blago na zaupanje, brez avan-sov, predplačil,« se spominjata, kako sta se v nabavo odpravila s »praznim kovčk-om«. Dobro sta se znašla v tistih finanč-no izredno nestabilnih časih po »mar-kovičevem čudežu« ter v nekaj mesecih finančno pokrila situacijo.

Sandi pa poudari tudi drugo pomemb-no plat začetkov:»Takrat še ni bil toliko pomemben prostor, kot je za potrošnika danes, da je lepo, veliko, svetlo. Takrat so bili potrošniki željni takšnih artiklov, ki so jih rabili in so bili poceni. Bili smo po-nosni, potrošniki so bili ponosni, v bistvu smo živeli en za drugega.« Začeli so štirje zaposleni – v diskontu sta prodajali dve trgovki, Aleksander in Sandi pa sta naba-vljala in dostavljala. »Fizikalca,« pravita. Prodajalki sta imeli tudi telefon, takšen, da je bilo menda včasih njihove pogo-vore slišati na radiu, se smejeta. »Razen tega, da je bilo treba delat, nam ni bilo hudo,« povesta.

Veleprodaja se je začela s kombijemPomemben mejnik v poslovni zgodbi

obeh Aleksandrov je nakup prvega kom-bija. Star zelenorumen podaljšan IMV. Sandi ga je šel iskat v Postojno, v začetku je zbujal nekaj nezaupanja, ki ga je ovrgla poskusna vožnja do Podnanosa. »To je bil začetek naše veleprodaje,« odpre novo poglavje Aleksander.

Smejeta se ob spominu na tisto petko-vo zgodnje popoldne - njuni bivši kolegi iz Fructala so sedeli ob hladnem pivu na terasi nekdanjega Mlinčka, ko se pripe-ljeta s svojim zelenorumenim kombijem in zapreta stransko ulico. »… kar pome-ni, da je bilo treba hitro razkladat, nosiva po dve gajbi hkrati, oni naju pa zafrka-vajo. Nerodno nama sploh ni blo, sva bila ponosna na firmo. Te je pa malo jezilo, oni lahko, ti pa ne moreš, včasih si bil pa zmerej zraven.«

Srečna usoda jima je namenila tudi drugi prostor, čeprav v začetku asfaltira-nega parkirišča še ni bilo, pripoveduje-ta o »doživetjih«: » … kadar je padalo, se nam je vedno tisti kombi in viličar zakopal, zmeraj smo ga mogli vlečt iz blata«. Skladišče v Vrhpoljah je nastalo predvsem zaradi oskrbe gostinstva, temu služi tudi danes.

Vojna podjetju ni prišla do živega, je že res, da je presekala poti za velike ve-leprodajne posle, ki sta jih uspešno skle-pala na jugoslovanskih trgih, pa tudi za oskrbo domačih trgovin, in da je terjala nove odgovorne odločitve. Takrat sta se odločila za oskrbo gostinstva. V času vojne pa se je pokazala še ena prednost podjetja – prilagodljivost: »Mi smo z na-šimi kombiji šli mimo vseh barikad, ali pa po stranskih cestah. Tolk smo se znašli, da smo lahko pivo in mleko pripeljali do Aj-dovščine, do Nove Gorice.«

Na najin smeh ob »mleku in pivu« San-di primerja: »Kaj pa misliš, da je zmanj-kalo zdaj, ko je bil žled? Pivo, mleko in kvas za kruh tam, kjer še imajo šporhet doma, pa voda, to so artikli, ki najprej zmanjkajo.« Poudari pa, da so imeli ves tisti ledeni čas vse trgovine odprte, če-prav so bili 14 dni na agregatih.

Še en korak naprej v poslu je bila po-nudba Uniona za zastopstvo za njihovo točeno pivo po naši in okoliških dolinah. Hkrati je Fama pričela uvajati računal-niško poslovanje. Z novo ponudbo je raslo območje veleprodaje, naraščale so zaposlitve, po dve, tri na leto, vsake dve leti dodaten kamion … Vse do leta 1998, ko sta Aleksandra prvič želela narediti veliko zgodbo: »Razmišljala sva, da smo premajhni, da bomo propadli. In sva v gostilni Bori na Ustjah na lastno inici-ativo zbrala vse trgovce.« Njuna ideja je bila narediti nekaj podobnega italijanski kooperativi (COOP), vendar ni bilo po-sluha. »To je bila prva točka, ko so majhni propadli, od tistih praktično ni več no-benega,« meni Aleksander in poudari: »Najina ideja je bila takrat poštena, kar sva nato skozi 15 let tudi dokazala! Am-pak sva bila narobe razumljena. Jankovič se je krepil, kupoval občinska podjetja, mi pa smo ostali otok.«

Slovenski fenomen – bojazen pred povezovanjem

Očitno je bojazen pred povezovanjem svojevrsten slovenski fenomen, ugota-vljamo. Primeri, ne samo dobrih, pač pa odličnih praks, pa naj si bo pri bližnjih Italijanih, ali pa pri cenjenih Fincih – menda je vsak Finec v povprečju član 2,3

kooperative, prav nič ne zaležejo.Pri tem pa sta zanimiva prav oba Ale-

ksandra, ki z lastnim zgledom rušita ta tabu. Nikoli se še nista skregala – Ale-ksander se zareži, da zato, ker nikoli ni ostalo nič za delit. Trebovc pa resno pri-stavi: »Prvih dvanajst, trinajst let je bilo toliko za delat, tudi fizično sva morala dosti naredit sama. Če bi takrat eden od-šel, če bi se skregala, bi vse skupaj odšlo v maloro. Tako pa sva tudi našim ljudem pokazala, da sva jim enaka, oziroma bolj-ša. Ljudje so začeli videt, da če tastaradva delata, da tukaj ni pardona …«

»Uspešno« prodani Spomladi leta 99 sta se Aleksandra ob

kavi pri Marjanci menila, da bo treba nekaj naredit, da »je vlak na postaji«. Takrat je najboljši sosed pokupil že vse lokalne trgovske hiše, majhni trgovci so bili stisnjeni v kot. »Čez noč sva se odlo-čila, da skočiva na voz nekoga velikega.«

Po kratki epizodi, ko se je Fama s skupi-no podobnih trgovskih podjetij reševala pred količinskimi rabati, ki jih je uvedel Jankovič, z džentlmenskim dogovorom na način, da so si razdelili dobavitelje, vsak pa je kupoval še za druge, je nepri-čakovano prišla zanimiva ponudba za nakup Fame. »Hitro sva ugotovila, da se v nedogled ne da delat tako, kot delamo. Po-tem je prišel direktor Živil in smo firmo v 35 min prodali. Nato smo šli v Mlinček na kosilo.« Dejansko je bila ponudba višja, kot sta nameravala vprašat, prizna Sandi, prodala sta 51% delež, kar je bil pogoj, da sta dobila materinske pogoje. Fama je imela odličen položaj na nabavnem po-dročju in že na prvi skupščini Živil leta 2000 predlagala širitev prodaje na Pri-morskem. Sklenili so strateški dogovor, da Živila ne bodo posegala na območje Fame. Takrat se je začelo – najprej pre-vzem marketa v Bukovju, nato sta nare-dila Vijolico v Solkanu … potem pa je bil v Primorskih objavljen razpis vipavske zadruge za oddajo prostora …

Vse, kar imajo velikiNa razpis za najem prostora v Vipavi

sta pripravila štiri strani dolgo pismo o nameri, nato pa idejo o nakupovalnem centru predstavila tudi lastnikom, ki so jih najprej čudno gledali, v zadnjem trenutku pa izbrali. »V tistem trenutku še nisva vedela, kaj bova z mehanično delavnico, z agromarketom, naju je pa ve-dno spremljala sreča,« pravi Aleksander. Trgovski center Fama Vipava je bil odprt skoraj na obletnico ustanovitve firme, 20. junija 2001. Takrat je bil to prvi trgo-vski center na zgornjem Vipavskem, to je bilo še v času starega ajdovskega BIS-a!

»Vmes pa smo kar začeli prevzemat, prevzeli smo Podvelb na Colu, Žgavc v Idriji, Šempas, … ,« našteva Aleksander. In Fama je s svojimi znamenitimi marke-ti postala pravi slovenski trgovski feno-men, saj jih je na veliko odpirala prav v času, ko so jih »veliki« zapirali. Za povrh pa je za vse njene markete značilno ren-tabilno poslovanje.

Podjetje se je pričelo nezadržno širiti, hkrati pa se je na področju oskrbe gostin-stva pojavila močna konkurenca. Zato so v Fami pogruntali prav poseben sistem »vojaške organiziranosti«, smeje se raz-laga Aleksander: » Želeli smo imeti v vsaki občini svojo postojanko, tam imaš svoje ljudi, ki kontrolirajo teren ...na pri-mer v Cerknem na placu imamo majhen market in tri trgovke, ki nam kontrolirajo občino in vemo vse, kaj se dogaja.« Nisva

prav prepričana, da gre Aleksandru prav vse verjeti, je pa zagotovo veliko resnice, predvsem pa uspeha, v dobrih odnosih – na vseh področjih in vseh nivojih.

Pa so tudi za Famo prišli težki časi, leta 2004 je Merkator kupil Živila. Fama se je pod okriljem Živil lepo razvila, njena usoda je v trenutku postala negotova. »Neumno je dat denar zato, da imaš da-nes dvajset, jutri pa 5% rabata,« Aleksan-der pojasnjuje zagoneteno situacijo. De-vet mesecev so trajala pogajanja, nato pa sta pod sprejemljivimi pogoji odkupila svoj delež nazaj ter ohranila sodelovanje z Merkatorjem.

Konkurenčnejši s ponudbo zahodno-evropske kakovosti

Tudi Karsiko v Sežani je podjetniko-ma na pot pripeljalo srečno naključje, kupila sta jo po »božični ceni«, ker se je s prodajo mudilo. »To je bila za nas zelo dramatična odločitev,« se zavedata velike investicije in poguma. »Karsika je bila popolnoma prazna, zapuščena, najemniki so odhajali … Računali pa smo, da bomo s kupnino dobili italijanske dobavitelje,« kakšnih 12 italijanskih partnerjev pa je spremenilo tudi njuno poslovno strate-gijo. »Prišli smo do COOP-a, do primer-jalne prednosti – medtem ko imajo vse multinacionalke vzhodnoevropsko proi-zvodnjo in kvaliteto, mi vozimo zahodno-evropsko.« Nabava v Fami tako sloni na štirih stebrih: Merkator, COOP, direktna povezava s slovenskimi proizvajalci, če-trti steber pa sestavljajo majhni slovenski dobavitelji (kmetje, rokodelci).

Karsika v Sežani je danes uspešen in iz-redno frekventen trgovski center, market so zaradi povpraševanja po prodajnih prostorih že trikrat zmanjšati, vsakič znova se je frekvenca prometa še pove-čala. Uspešna pa nista zgolj Famina cen-tra v Vipavi in v Sežani, izredno dobro poslujejo tudi majhni marketi. V Trenti imajo kombi, ki je bil poleti namenjen oskrbovanju kampov. Pozimi je začel obiskovati prebivalce okoliških zaselkov, vse do Bovca. Pred poletjem v Trento

prihaja še en kombi, za oskrbo kampov, kajti prebivalci ne želijo ostati brez potu-joče trgovine …

Še vedno želja po združevanjuPodjetnika sta trenutno zelo aktivna

v novi slovenski trgovski zgodbi Podje-tniško trgovinske zbornice Slovenije, ki deluje pri gospodarski zbornici. Menita namreč, da bo Trgovinska zbornica Slo-venije, katere člana sta bila doslej, v letu dni postala zbornica velikih in tujcev. »In da bi bilo mogoče čas narest neko sloven-sko združenje,« pri čemer se zavedata, da sta sama to poskušala storiti že leta 1998. Najprej se je za to novost navdušil Sandi, nato je potegnilo še Aleksandra. Nova zbornica že deluje, članstvo se iz dneva v dan spreminja, na dan našega pogovo-ra jih je bilo že okoli 220. Cilj nove or-ganizacije pa je doseči boljše pogoje na področju nabave. V praksi bodo trgovci med seboj povezani preko računalniške-ga programa, kjer bodo lahko medseboj-no ponujali in kupovali blago, dostavo do končnega cilja pa bo opravljala Pošta. Sistem bo omogočal borzo rabatov. Po-membna faza projekta pa je ustanovitev centra, logističnega skladišča. Sistem temelji tudi na moralni odgovornosti sodelujočih, zato se podjetnika, tako kot pri vseh težkih odločitvah doslej, zave-data, da so enake možnosti za uspeh, kot za neuspeh.

Težko je ob takšnih pogojih biti druž-beno odgovoren

Oba podjetnika sta vsesplošno družbe-no odgovorna, tudi v poslu, zato je velik del artiklov v Faminih marketih sloven-ske proizvodnje, tudi v sodelovanju z majhnimi proizvajalci, ki lahko s svojimi izdelki oskrbujejo le manjši del trgovin. Podjetje je izredno prilagodljivo – tako do proizvajalcev, še bolj pa do kupcev, sploh na področju ponudbe lokalnega. Volji in želji navkljub pa ni vedno rožna-to: »Mi smo lokal patrioti in ogromno lju-di kupuje domače, dejstvo pa je, da imajo ljudje omejen denar, Slovenija pa je iz leta v letu bolj nenaklonjena gospodarstvu.«

Št. 30 • 18. marec 2014 5Podjetno

Hitra obnova prvega dela. Uspešno gospodarstvo je sestavljeno iz več plasti. Tudi, če bi prva plast (učinkovito izkoriščanje naravnih virov) imela glavno vlogo v gospodarstvu tako kot jo ima črno zlato v arabskim državah, so vedno prisotne tudi ostale plasti. Drugo plast smo poimenovali »raziskave in razvoj«. Visoke tehnologije? Sliši se odlično, vendar pa moramo vedeti, da so naše zmožnosti bolj primerne podpiranju bazičnih raziskav, s katerimi raziskujemo naravo in njene zakone ter ugotovitve uporabimo v naš prid.Vendar so ti koraki redki. Kaj bi morali početi med tem, ko trajnostno izrabljamo

prvo plast in čakamo na rezultate druge plasti?TRETJO PLAST razumemo kot »konkurenčna inovativna podjetja«. Kakšna

podjetja so to pravzaprav in kako se lahko razvijejo nova? Pogoje za delovanje te plasti zagotavlja druga plast – visoke tehnologije in bazične raziskave. Na toliko in toliko let se zgodi velik skok v napredku. Kolo, parni stroj, elektrika in žarnice, cepitev atomov, svetovni splet, grafen…Pred kolesom je bilo prenašanje stvari precej težje. Po tem, danes

samoumevnem izumu, so lahko z manj truda in hitreje premeščali stvari iz enega mesta na drugo. To je pospešilo veliko procesov v družbi, vojske so si omislile bojne vozove, sile so se prerazporedile. Parni stroj je prinesel industrijsko dobo. Podjetja so delala bolj učinkovito in naredila več, cene so se nižale, izdelki so postali dostopni večjemu številu ljudi. Elektrika in žarnice so omogočile, da se je delo opravljalo tudi zvečer, kasneje se je razvilo tudi nočno življenje. Svetovni splet, ki je v drugi plasti nastajal za raziskovalne namene in vojsko je danes široko dostopen. Kompozitni materiali pa prinašajo možnost, da avtomobile, letala in še mnogo drugih stvari naredimo lažje, trdnejše ali prožnejše, tako kot želimo in potrebujemo. Vsaki revoluciji sledi tudi evolucija; kolo iz lesa je danes avtomobilska pnevmatika, ki bo kmalu s pomočjo senzorjev sporočala vozniku kakšen je stik med cestiščem in gumo…Razumeti moramo, da bolj prilagodljivi in dojemljivi lahko te izume izkoristijo

v svoj prid in tako prehitijo druge; postanejo inovativni in konkurenčni. Podjetje na daljši rok privarčuje, če uporablja sisteme pridobivanja energije iz obnovljivih virov in vloži v sodobne izolacijske materiale. Skladišča lahko opremimo z RFID senzorji in tako so logistični postopki hitrejši in preglednejši. Internet nam danes omogoča, da delo opravljamo doma, smo bolj dinamični in bolj produktivni (če se le ne zamotimo s katero izmed spletnih strani). Tudi z na videz nepovezanimi področji kot je turizem ima tak izum velik vpliv na nadaljnji razvoj panoge. Turistom lahko ponudimo mobilno aplikacijo, ki priporoča kraje za nočitev. Inovativne izdelke ustvarjamo tako, da združujemo med seboj še nepovezana področja. Primer – morda ideja o klimatski napravi s senzorji gibanja in infrardečo kamero: zaznava živih bitij v sobi ter meritev njihove temperature. Klimatska naprava bi nato avtomatično prilagajala stopnjo hlajenja (ogrevanja) tako, da doseže čim boljšo temperaturo za vse prisotne. Ne ocenjujte vrednosti ideje; obstaja tudi možnost, da so takšne naprave že v uporabi. Menim pa, da je dovolj dobra za predstavo o združevanje področij za razvoj inovativnega izdelka.Možnosti so neomejene in vsaka tehnologija, ki je danes težko dostopna, bo s

časoma postala vsakdanja. Med čakanjem na naslednji skok in večjo dostopnost izumov pa moramo ne samo razmisliti o možnostih, temveč tudi delovati. Če smo v drugi plasti govorili o skokih, lahko tu govorimo o korakih. Z manjšimi koraki do dviga kvalitete življenja, večje konkurenčnosti in boljše prihodnosti. ČETRTA PLAST, ki sestavlja naše koncept uspešnega gospodarstva, pa so

preostale dejavnosti kot je npr. gostinstvo, računovodske službe… Nič manj pomembna plast od prej naštetih daje zaposlitve mnogim ljudem in igra svojo vlogo na trgu. Brez njih bi naše življenje bilo suhoparno ali celo težje. Seveda tudi ta področja uporabljajo dosežke druge plasti in produkte tretje plasti, vendar pa ji kljub temu lahko namenimo posebno mesto. Povezanost z drugimi lahko opišemo s tem, ko povemo, da ta plast raste z rastjo prej opisanih.Vemo, kje vse so možnosti za razvoj; zakaj jih ne izkoriščamo v večji meri? Ker

je vse odvisno od nas samih.

Tomaž Bizjak

Večplastnost uspeha (2.)

Podjetništvo izven okvirov

Osemindvajsetega februarja je v Ajdovščini potekalo prvo predava-nje iz sklopa Podjetniških delavnic 2014, ki jih pod okriljem Mladin-skega sveta Ajdovščina organizira Skupina za razvoj podjetništva. V načrtovanje, zbiranje sredstev ter organizacijo je bilo vloženega več kot pol leta prostovoljnega dela. Odzivi na delavnice so dobri; morda tudi zaradi tega, ker z nji-mi vnašamo novo znanje in misel-

nost, ki podjetništvo postavljajo v nov kontekst. S pristopi, ki se jih uči približno dvajset udeležen-cev iz Vipavske doline in okolice, razbijamo staro miselnost o »tve-ganem podjetništvu« in »strahu pred neuspehom«. Osvojeni nači-ni dela bodo udeležencem koristili tudi pri izgradnji kariere, če se za podjetništvo ne bodo odločili.

Projekt Podjetniških delavnic 2014 spada v iniciativo za vzpo-

stavitev Mladinskega podjetni-škega centra Vipavske doline. Ob zadostnih sredstvih namerava-mo delavnice izvajati vsako leto, želimo pa tudi nuditi nadaljnja kratka praktična usposabljanja s področij, ki se tako ali drugače navezujejo na podjetništvo in so obenem zaželena tudi pri deloda-jalcih (npr. e-trženje, intelektual-no pravo ipd.). To je le eden izmed pristopov, ki jih želimo izvajati v podporo podjetništvu in razvoju kompetenc naših ljudi. Upamo, da bodo to energijo in priložnost pre-poznali tudi tisti, ki nam lahko za-gotovijo več podpore in sredstev.

Čas je, da podjetništvu vrnemo mesto v družbi, ki si ga zasluži, ga podpiramo in s tem poskrbimo za našo prihodnost in prihodnost ti-stih, ki bodo nasledili naše delo. Tomaž Bizjak

Letalo št. 600 iz družine Sinus/Virus

V začetku februarja je Pipistrelovo proizvodnjo v Ajdovščini zapustilo letalo št. 600 iz družine Sinus/Virus. Podjetje letos obeležuje 25 let, v tem času je izdelalo preko 1200 različnih letal in motorjev. Jubilejno letalo je uspešno opravilo testni polet in odpotovalo v Avstralijo. Avstralski zastopnik Pipistrela, Michael Coa-

tes, ki mu je pripadla čast prodati to letalo prodal, je bil leta 2012 izbran za zastopnika leta, s Pipistrelom pa sodeluje že več kot 15 let. Coates in njegova ekipa pa se lahko pohvalijo z več kot sto prodanimi letali. Iz Pi-pistrela pa sporočajo še, da je celotna proizvodnja za leto 2014 že razpro-dana, kar pomeni, da bo letos izdela-

no tudi letalo št. 700. Ob »okroglih« dosežkih proizvodnje pa bo podjetje letošnje jubilejno leto zaznamovalo tudi z drugimi zanimivimi in po-sebnimi dogodki, letalskimi priredi-tvami, poskusi dosežkov svetovnih rekordov s Pipistrelovimi letali in drugimi zanimivostmi, ki se bodo vrstile skozi vse leto.

80-članski kolektiv podjetja Pipistrel in Michael Coates (druga vrsta, tretji z leve) pred letalom št. 600.

(nadaljevanje iz prejšnje strani)Aleksander Lemut se huduje predvsem

na birokratske ovire, ki zahtevajo ogro-mno časa, iznajdljivosti, ne nazadnje tudi denarja.

Fama pa gradi tudi ponudbo lastne blagovne znamke, ki ponuja že kavo, olje, sokove… Tudi v tem primeru gre za slovenske proizvode, ki pa jih podje-tnika, skupaj z družino in prijatelji, prej testirata do želenega kakovostnega oku-sa. In kreira družabno življenje v krajih, kjer ima svoje markete ter podpira šport, pravzaprav ima svojo nogometno ekipo, za katero Aleksander še posebej navdu-šeno navija.

Velika družina»Vsak prvi četrtek v mesecu imamo po-

slovodski sestanek v firmah, kamor se od-peljemo z mini avtobusom, res smo ekipa, ena družina … razvili smo pripadnost, neko pozitivno tekmovanje,« z navduše-njem opisujeta lepe odnose med zapo-

slenimi, ki verjetno za posel pomenijo skoraj toliko, kot nizke cene. Da mora market imeti dušo in srce, menita podje-tnika. Socialna varnost zaposlenih je za-gotovljena: »Naše plače so že 24 let redne. Težko bi rekel, da so ekstremno dobre, nesporno pa so primerne, ali pa nad našo konkurenco,« sta ponosna, tudi zato, ker delavci ostajajo v Fami, fluktuacija je mi-nimalna. Delavce izbirata sama, temu posvetita čas in razmislek. Delavci pa ju spoštujejo, ker sta jim s svojim lastnim delom za zgled, hkrati pa ničesar ne pri-krivata ali skrivata.

Tako sledita svojim ciljem – s svojo oskrbo pokriti celotno Primorsko, lani jima je uspelo osvojiti skrajni sever in skrajni jug – Pobegi pri Kopru so ena zadnjih pridobitev v skupini Faminih marketov. Nekako dva na leto odpirajo, v bližnji prihodnosti pa bodo del dobič-ka namenili tudi za investicijo izgradnje skladišča pri obstoječem v Vrhpolju.

Ponosna pa sta tudi, da so v podjetju že zaposleni njuni sinovi. Pravzaprav Fama zaposluje kar dober ducat članov obeh družin, to je neko bogastvo, menita pod-jetnika. Sinova pa sta v podjetje vpeta že do takšne mere, da postajata nepogre-šljiva, kar Aleksandroma daje upanje, da bosta nekoč v miru in prav zares lahko odšla v zasluženo penzijo.

»Se bo treba lotiti delat«Končej z enim sloganom, sta me prosi-

la podjetnika: »Fama je zgodba o trdem delu. En dan smo poslušali seminar o družbi brezdelja. Do tega ne bo prišlo, se bo treba lotiti delat. In mladi naj se lotijo tako, kot smo se mi, teoretično in praktič-no brez nič. Uspeli smo zato, ker smo ves čas vedeli, da je treba delat. To bi bla naša poslanica. Da bo treba lotiti dela …« Sanda Hain in Branko Lavrenčič

Št. 30 • 18. marec 20146 Podeželje

Center za promocijo in predelavo kmetijskih pridelkov na BrjahStar šolski objekt na Brjah je trenu-

tno v prenovi, tu bo nastal sadjarski center, kjer bodo domači kmetje lah-ko predelovali svoje sadne pridelke in promovirali izdelke. Večja gradbe-na dela so opravljena – plošče, grad-bene instalacije in notranje pozida-ve. Trenutno se ureja kanalizacija okoli objekta ter fina gradbena dela znotraj. Občina Ajdovščina je kar 200.000 evrov uspela pridobiti pre-ko javnega razpisa programa Leader. Pogodbena vrednost obnove stavbe je 226.101,21 evra (z ddv), še doda-tnih 40.000 evrov pa bo potrebno odšteti za tehnološko opremo centra.

Miss Sara s svojim vinom

Sara Savnik je verjetno prva Miss Univerze Slovenije s svojim vinom – Vinska klet Ferjančič iz Planine je namreč enega od svojih odličnih kletarskih izdelkov poimenovala po njej.

Grozdje za Sarino vino je zorelo še pozno v topli in suhi jeseni 2011. Gospodar Peter Ferjančič se je zara-di velike vsebnosti sladkorja odločil grozdje sort merlot in modri pinot predelati v sladko predikatno vino. Posestvo Ferjančič je znano po pre-ko 200 letni tradiciji pridelave in predelave grozdja, pa vendar se tako odličen letnik ne zgodi vsako leto. Zato si zasluži prav posebno ime, Vi-pavski vinorodni okoliš pa je s tem pridobil še eno vrhunsko promotor-ko. Sara Savnik je ena najbolj pri-ljubljenih slovenskih lepotic. Zaradi prisrčnega karakterja, sproščenega nastopa in lastne ustvarjalnosti si je prislužila naziv »superlepotica«.

Kako je prišlo do sodelovanja z vinarjem, kako bi sama opisala svoje vino in s kom vse si že popila kozarec svojega?

Posestvo Ferjančič in njihova vina poznam že kar nekaj let, lani na vin-ski cesti, ki jo že nekaj let obiskujemo z družino in sorodniki, pa nam je gospodar Peter dal pokušat odlično vino. Povedal je, da je še brez imena, pa sem se hitro pošalila, češ, naj bo pa Sara. (smeh) … Takoj je bil za, čez kak teden sva se slišala, se dobila na nekaj sestankih, nato pa smo začeli intenzivno fotografirati, najprej fo-tografijo za embalažo, nato za medije … Vse fotografije je posnel moj do-ber prijatelj ter moj odlični fotograf Luka Podgornik.

Vino je sladkega okusa, zelo pitno, primerno za vse gurmane in ljubi-telje odličnega. Tapravo zame, rada popijem kozarec dobrega vina ob posebnih priložnostih. Izbira datu-ma za predstavitev vina se je tako kar sama ponudila. Letošnje valentinovo je bilo ob kozarcu vina Sara tako še

bolj sladko, opojno in posebno. S prvim kozarcem smo nazdravili z vi-narjem Petrom in njegovo ženo Ani-co, pa mojo družino, fantom Mitjem in prijateljem ter fotografom Luko.

Seveda ne morem mimo tega, kako zelo ponosna sem na to gesto - Vipa-vska dolina je moj dom, tu sem od-raščala in ne glede na mojo nadalj-njo pot tu je in bo moj dom.

Za nas si najlepša, si pa tudi ena najbolj dejavnih slovenskih misic. Pa ne zgolj po pojavnosti v medijih, ki te precej oblegajo, pač pa tudi po lastnih dejavnostih, izdeluješ svoj nakit, rišeš in dizajniraš obleke, si ambasadorka delfinov, nastopaš na revijah in prireditvah … zadnje leto dni pa si aktivna tudi pri orga-nizaciji izbora Kraljice vrtnic?

Ja, res sem dejavna na področjih, ki so moja poklicna pot, pa tudi hobi in užitek. Nakit izdelujem že skoraj 16 let, risanje in ustvarjanje nasploh pa je popolnoma moj domišljijski svet. Po poklicu sem modna oblikovalka, moda, modna oblačila, dodatki in nakit me spremljajo vsakodnevno. Na modni pisti sem prvič stala kot majhna deklica, pri petih letih, že deset let kasneje pa resneje stopila na modne brvi in pred fotografske aparate. Širša publika me je spoznala kot prvo Kraljico vrtnic, od tedaj se poti kar odpirajo …

Ponosna sem na prvi naziv amba-sadorke delfinov, z društvom Mori-genos sem začela sodelovati in ljudi opozarjati, da imamo tudi v mor-ju živa bitja, skupaj sodelujemo na različnih projektih… Delfine imam nasploh rada, polno sobo jih imam, od 18 leta naprej vsako leto posvojim delfinčka iz slovenskega morja, letos se mi je pridružil tudi moj Mitja.

Lani pa sem začela aktivneje sode-lovati pri organizaciji izbora za Kra-ljico vrtnic, postala sem partnerka in pomagala naši agenciji Bker ter mojima agentoma Kerstin in Lucu. Veliko mojih projektov so že pod-

prli, med drugim tudi akcijo angeli morja, kjer smo zbirali denar za fun-dacijo Vrabček upanja za otroke, ki so bili zelo veseli tudi našega obiska.

Zanimanje za našo Kraljico vrtnic je iz leta v leto večje, letos bomo izbrali že tretjo, trenutno potekajo predizbori. Vabim vsa dekleta, da se nam pridružijo, poiščite informacije na fb profilu Kraljica vrtnic – nasle-dnji predizbor bo že konec marca, vabljene!

Kljub uvodnim zapletom svoje lepotno leto odlično izkoriščaš, za-gotovo ti bo odlična odskočna de-ska za naprej – ostajaš v modi?

Poskušam hehe ;) … moram po-vedat, da resnično uživam v svojem delu in v obveznostih, ki mi jih je prinesel naziv Miss Universe. In da zagotovo ostajam v modnih vodah. Nekaj načrtov sem morala prestaviti, vendar se veliko dogaja. Sodelujem z italijanskim zlatarjem, ki po mojih zamislih oblikuje nakit iz kovine in dragih ter poldragih kamnov, pri-haja pa tudi modno sodelovanje z eno od modnih hiš … Zelo pridno delam na moji novi kolekciji v so-delovanju z Boutique ModaBravo, snujem pa tudi sladke projekte, ki jih še ne želim razkriti … pa pomagam naši ekipi in agenciji Bker pri pripra-vah različnih dogodkov - v mesecu marcu prihaja v Ajdovščino in prvič v Slovenijo Cooking Star! Ajdovci smo že dokazali, da v kuhinji ble-stimo, tako da se resnično veselim naših kuharskih večerov. Ob obve-znostih Miss Universe ostajam ak-tivna ambasadorka delfinov, želim si ponoviti humanitarno akcijo Angeli morja … Vseeno upam, da mi bo ob vsem tem uspelo najti tudi malce več prostega časa za moje najbližje, brez katerih nebi bila to, kar sem in kate-rih podpora mi največ pomeni. sh

Občinsko ocenjevanje vina 2014 Občina Ajdovščina vabi vinarje s stalnim prebivališčem na območju Ob-

čine Ajdovščina k sodelovanju na občinskem ocenjevanju vin 2014. Na-men občinskega ocenjevanja vin je promocija domačega vinogradništva in vinarstva. Najviše ocenjena vina v posameznih kategorijah bodo prejela listine odličnosti. Občina Ajdovščina bo izmed vin, ki bodo prejela listine odličnosti, izbrala vino za protokolarne namene. Za namene pogostitev na lastnih prireditvah in dogodkih pa bodo k sodelovanju povabljeni vsi vinogradniki, prejemniki listin odličnosti.

Pogoji za sodelovanje na občinskem ocenjevanju vin 2014: Na ocenjevanju lahko sodelujejo vsi vinarji, ki so vpisani v register pri-

delovalcev grozdja in vina, imajo dovoljenje za stekleničenje vin ter stalni naslov bivališča na območju naše občine.

Na ocenjevanje bodo sprejeta vina sort, ki so v sortnem izboru za Vi-pavsko dolino ter so pridelana kot vina normalnih trgatev in ne kot vina posebnih kakovosti (iz sušenega grozdja, pozna trgatev …). Pri belih vinih pridejo v poštev vina letnikov 2012 in 2013, pri rdečih vinih pa letniki od 2009 naprej.

Vsak vinar mora zagotavljati najmanj 200 steklenic (0,75 l) vina po vzor-cu, ki morajo biti opremljene z etiketo blagovne znamke vinogradnika, skladno s pravilniki o označevanju vina.

Posamezni vinogradnik lahko na ocenjevanje prijavi največ 5 vzorcev, za vsak vzorec pa je potrebno dostaviti najmanj 2 steklenici. Ena steklenica vina bo namenjena ocenjevanju, druga pa ostane v arhivu Občine Ajdo-vščina.

Namen občinskega ocenjevanja vin 2014Občina Ajdovščina organizira ocenjevanje občinskih vin z namenom

promocije domačega vinogradništva in vinarstva. Izmed najbolje ocenje-nih vin bo izbrano vino za protokolarne namene. Občina Ajdovščina bo okvirno potrebovala 200 steklenic izbranega vina, ki ga bo odkupovala glede na potrebe, vinogradnik pa mora zagotoviti kakovostno hrambo vinskih steklenic.

Za namene pogostitev na občinskih prireditvah bodo k sodelovanju po-vabljeni vsi vinogradniki, ki so prejemniki listin odličnosti in lahko točijo vina, za katera so dobili listino odličnosti. Občina bo vino za ta namen odkupovala po potrebi, po dogovorjeni ceni in v porabljenih količinah, ter skozi sporočila za javnost in na druge načine poskrbela za promoci-jo vinarjev. Posamezni vinar pa bo dobil priložnost brezplačne promocije vina na večjih občinskih prireditvah, kot so: kulturni praznik 8. februar, sprejem za najuspešnejše občanke in občane v aprilu, občinski praznik 5. maj, proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 26. decembra ter še ne-katerih drugih dogodkih.

Potek občinskega ocenjevanja vin 2014 Ocenjevalna komisija bo sestavljena iz strokovnjakov Kmetijsko gozdar-

skega zavoda Nova Gorica. Ocenjevanju lahko v omejenem številu prisostvujejo tudi vinarji, in sicer

največ dva do trije – prvi, ki se bodo prijavili organizatorju. Lahko tudi de-gustirajo in ocenjujejo, vendar njihova ocena ne šteje. Namen tovrstnega sodelovanja je pridobivanje izkušenj pri oceni organoleptičnih lastnosti vin.

Ocenjevanje vina bo potekalo anonimno in sledljivo (sledljivost vzor-cev), za kar poskrbi organizator ocenjevanja.

Ocenjevanje je za pridelovalce brezplačno, o ocenah svojih vin bodo po opravljenem ocenjevanju obveščeni po pošti.

Listino odličnosti bosta prejeli po dve najviše ocenjeni vini v vsaki od petih kategorij:

• domače sorte (pinela, zelen, klarnica,…) • ostala bela sveža vina zadnjega ali predzadnjega letnika• rose vina • bela macerirana ali barikirana vina • rdeča vina. Protokolarno vino bo izbrano izmed vin, ki bodo prejela listino odlič-

nosti. Izbor bo na podlagi priporočila ocenjevalne komisije opravila Ob-čina Ajdovščina.

Sprejem vzorcev in termini Prijave in vzorce bodo sprejemali v pisarni TIC Ajdovščina, v pritličju

Mladinskega hotela Ajdovščina, v delovnem času, med 7. in 15. aprilom 2014.

Ocenjevanje bo potekalo 16. aprila 2014. Podelitev listin odličnosti in razglasitev vina za protokolarne namene

bo potekala v sklopu prireditve Sprejem za najuspešnejše občanke in ob-čane Ajdovščina, ki jo prireja župan Občine Ajdovščina 18. aprila 2014. V letu 2014 bo listine odličnosti podelila Vinska kraljica Slovenije, Špela Štokelj.

Dodatne informacije: Sanda Hain, sanda.hain@ajdovscina.si, 05/36 59 155, 051-304-607.

Št. 30 • 18. marec 2014 7Mladi in podjetnost

Mesec izobraževanja in zaposlovanja mladih

Mladinski svet Ajdovščina izvaja v letu 2014 in v prvi polovici leta 2015 projekt »S sosedi za skupno prihodnost« skupaj z italijanskimi partnerji iz manjšega mesta Forli. Med 20. – 24. 2. 2014 smo gostili Ita-lijane v Hiši mladih na skupnem iz-obraževanju za vse udeležence, kjer

smo se med drugim dobro spoznali z Evropskim parlamentom, njego-vim delom, kako ubesediti in izobli-kovati stališča mladih ter jih prenesti v jezik odločevalcev. Odpravili smo se v Ljubljano in prisostvovali izidu nove revije za mlade Replika, kjer

šteje mnenje mladih o vseh temati-kah. Naše nove italijanske prijatelje smo popeljali tudi na krajši ogled naše prestolnice. Pogovarjali smo se o tem, kar lahko sami naredimo oziroma kako pomembna je partici-pacija mladih in kako jih motivirati, da se izpostavijo in so aktivni v par-ticipaciji v svojem lokalnem okolju.

Ena izmed problematik, s katero se v projektu mladi ukvarjamo, je tudi vse bolj pereča tematika zapo-slovanja ter izobraževanja mladih, ki ji tudi namenjamo prvega izmed petih tematskih mesecev v projektu. Mesec dobro sovpada z vpisi dijakov v študijske programe, sprejetim do-kumentom Jamstvo za mlade za leti 2014 in 2015 in Strategijo za mlade v občini Ajdovščina.

Jamstvo za mlade obljublja mladim med 15. in 29. letom starosti pristope za zmanjšanje zaposlenosti takoj ali najkasneje po štirih mesecih brezpo-selnosti. Cilj Jamstva je, da bi mladi v čim krajšem možnem času dobili zaposlitev; s tem bi se tudi opazno zmanjšala nezaposljivost mladih do 30. leta starosti. Strategija za mlade v občini Ajdovščina pa zasleduje ci-

lje vzpostaviti dolgoročno sistemsko podporno okolje za razvoj mladin-ske politike in mladinske dejavnosti v občini Ajdovščina.

Ker se - še vedno - slabšajo pogoji zaposlovanja mladih, bomo v sobo-to, 22. marca v Baru Hiša mladih pripravili ZAPOSLITVENI SE-JEM, kjer bodo mladi lahko obiskali stojnice nekaterih zaposlovalcev in zavodov, prejeli informacije in iz-vedeli za nove poti vse bolj prizna-nega neformalnega izobraževanja. V sklopu dogodka bo potekala tudi OKROGLA MIZA, kjer bomo z gosti obravnavali različne možnosti iskanja zaposlitve ter druge opcije, ki jih mladi lahko koristijo med in po študiju. Mlade želimo spodbuditi, da se že danes začnejo zavedati svo-jih želja, kako jih uresničiti in kako jim pri dosegu svojih ciljev lahko pomagajo tudi neformalno prido-bljena izobraževanja in izobrazba. S tem bodo vsaj delno lahko oblikovali svojo prihodnost. Hkrati bo potekal tudi natečaj »KO BOM VELIKA / VELIK BOM...«, kamor lahko vsak posreduje svoj vidik (ne)zaposlo-vanja, ki ga vidi skozi sliko, pesem, karikaturo, strip… Kdorkoli se lahko izrazi na kritičen način do današnje zaposlitvene situacije in skozi svoj izdelek pokaže svoje mnenje. Izdel-ki bodo razstavljeni v Hiše mladih. Toplo vabljeni vsi, da se opogumite in sodelujete.

Še vedno velja vabilo za vse mlade, da se aktivno vključijo v projekt in tako prispevajo k uspešni izvedbi ter pridobijo nova znanja in izkušnje ter vpogled v problematiko mladih danes. Vsi zainteresirani se lahko javijo na elektronski naslov info@msa.si. Mladinski svet Ajdovščina

Kdaj: V soboto, 22.marca 2014 Kje: V Baru Hiše mladih v Palah v Ajdovščini Potek dogodkov: Ob 16h - stojnice organizacij, ki skrbijo za zaposlovanje mladih Ob 17h - okrogla miza izbranih organizacij

ALI SE TUDI TI SPRAŠUJEŠ...

… kam po končanem faksu?

… kam po zaposlitev?

...kje lahko dobim delovne izkušnje? Kaj mi ponujajo in kako mi lahko pomagajo RAZLIČNE

INSTITUCIJE, KI SE UVARJAJO Z ZAPOSLOVANJEM?

PRIDI IN DOBIL BOŠ ODGOVORE NA SVOJA VPRAŠANJA!

ZAPOSLITVENI SEJEM

Več o dogodku na www.msa.si in www.winfo.si

… zakaj neformalno izobraževanje?

NATEČAJ – KO BOM VELIKA / VELIK BOM...Mladi v Sloveniji smo polni malih norih idej, nimamo pa veliko prostora,

da bi jih lahko izrazili in delili z drugimi .Se še spomnite, o katerem poklicu ste sanjali kot otroci? Ste hoteli posta-

li gasilci, detektivi, šefi kuharji ali balerine? Kako se počutite danes, ko je okrog nas govora o mrku delavnih mest in vse večji brezposelnosti predvem med mladimi? Ste razočarani in brez motivacije ali se le še bolj trudite, da bi uresničili otroške sanje?

Izrazite svoje občutke skozi besedo, pesem, sliko, fotografijo, strip, ...kar-koli. Posredujte nam kritičen pogled na trenutno stanje mladih v Sloveniji ali le osvežite svoj otroški Ko bom velika/velik bom ...

Izdelki bodo predstavljeni 22. marca na Zaposlitvenem sejmu ter razsta-vljeni v Hiši mladih.

Svoje izdelke nam posredujte najkasneje do 20. marca 2014. Lahko osebno ali po pošti na naslov Mladinski svet Ajdovščina, Cesta IV. Prekomorske 61/a, 5270 Ajdovščina (Hiša mladih), ali po elektronski pošti na info@msa.si.

Tečaj nege bolnika na domuRdeči križ Ajdovščina bo v aprilu organiziral tečaj nege bolnika na domu

Zaradi staranja prebivalstva je vse več obolelih in tistih, ki potrebujejo nego na domu. Da bi bližnji laže skrbeli za takšno osebo, morajo poznati temelje laične nege bolnika/starostnika na domu. Tako ne bodo samo bolj kakovo-stno oskrbeli bolnika/starostnika, pač pa tudi zmanjšali svojo obremenitev in stres. Tečaj bo zajemal vsebine, kot so: opazovanje bolnika, merjenje in beleženje telesne temperature, utripa, krvnega tlaka in dihanja. Teoretično in praktično bo prikazana tudi nega bolnika (ureditev prostora za bolnika, primerna postelja, postiljanje, preoblačenje bolnika, kopel v postelji in sa-mostojno, osebna higiena, uporaba nočne posode, uporaba in poznavanje inkontinenčnih pripomočkov, položaji bolnika, preprečevanje nastanka preležanin in zaščita negovalca. Predstavljeni bodo načini dajanja zdravil; telesna dejavnost okrevajočega bolnika (telesna vadba, hoja okrevajočega/kroničnega bolnika); prehrana (potrebe po energiji, načrtovanje prehra-ne s pomočjo prehranske piramide, zdrav krožnik, specifičnost bolnikove prehrane); nega bolnika pri različnih boleznih (nega pri sladkorni bolezni, boleznih srca in ožilja, po možganski kapi, pri osteoporozi, pri nalezljivih boleznih, nega umirajočega), izvajanje temeljnih postopkov oživljanja.

Tečaj bo obsegal 16 pedagoških ur. Izvedli bomo 6 srečanj. Prvo bo po-tekalo v torek, 8. aprila 2014, od 17. do 19. ure. Predvidoma bodo srečanja potekala ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure.

Cena tečaja znaša 20 evrov. Prijave zbiramo do konca marca 2014. Ob zadostnem zanimanju bomo tečaj izvedli v prostorih Ljudske univerze Aj-dovščina na Vipavski cesti 4J, Ajdovščina. Ob tem se iskreno zahvaljujemo Ljudski univerzi, ki nam bo brezplačno odstopila prostor in bolniško po-steljo za izvajanje praktičnih vaj.

Za vse dodatne informacije in prijave nas prosimo pokličite na telefonski številki 051 430 722 ali 053664930 oziroma nam lahko pišete na ajdovsci-na.ozrk@ozrks.si.

Srečanje fotografije in turizmaDruštvo Foto klub Vipava je dokaj mla-

do društvo. Njegov začetek sega v leto 2012, ko so se nekega vikenda združili tri-je prijatelji podobnih interesov in z veliko željo po ustvarjanju v naši prelepi dolini. Ime društva so povzeli po reki Vipavi, ki vije čez celotno Vipavsko dolino in tak je tudi sam koncept društva. Povezovati fotografijo in turizem. Po besedah usta-noviteljev sta to področji, ki skupaj več kot odlično sovpadata in dajeta ogromno potenciala za nadaljnji razvoj.

Foto klub Vipava je na področju foto-grafije najbolj poznano po letnem dogod-ku - Fotosejem. Enkrat letno, navadno ob koncu marca v društvu organizirajo edini mednarodni fotosejem v Sloveni-ji. Na idejo so prišli skupaj s prijatelji iz hrvaškega fotokluba Svijet fotografije in ugotovili, da takega dogodka slovenski prostor še ne ponuja. Letošnji Fotosejem 2014 se bo odvijal že tretje leto zapored. V soboto 5. aprila se bodo v Novi Gori-ci v dvorani Milojke Štrukelj, predstavili priznani razstavljavci nove in zbirateljske foto in video opreme iz Slovenije, Avstri-je, Italije in Hrvaške. Obeta se tudi zelo zanimivo obsejemsko dogajanje v obli-ki  predavanj in delavnic. Lepo vabljeni vsi tisti, ki se s fotografijo profesionalno

ukvarjate in tisti, ki se z njo šele spozna-vate.

Strokovna predavanja in delavnice:• 10:30 – 11:30 Peter Mrhar – „CIA-

NOTIPIJA: Tehnike stare in alternativne fotografije.“

• 12:00 – 13:00 Uroš Rojc, Action sports photographer – „Pogled na dru-gačno fotografijo ter predstavitev izku-šenj iz tujine (Varšava)“

• 13:30 – 14:30 Zavod za fotografsko terapijo – FOTOTERAPIJA - „Kakšna je moč fotografije, da izraža tisto kar je zno-traj nas? In kako nam to lahko pomaga?“ Jure Kravanja, univ.dipl.ped. in soc., fotograf, Matej Peljhan, univ.dipl.psih.,

spec.klin.psih., fotograf, Anita Zelić, uni.dipl.soc.del., fotografinja

• 15:00 – 17:00 Delavnica - Anja Ko-renč Creative – „Osnove programa Ado-be Photoshop Lightroom.“

A društvo Foto klub Vipava nikakor ne počiva. Ob lanskoletni prelepi pomladi in fotografiranju naše prelepe Vipavske do-line se je rodila ideja za nov projekt s po-dročja turizma, ki je že v fazi izvedbe. Wi-nestronaut Tours – Vipava Valley Wine Adventures odpira svoja vrata za vse lju-bitelje vina, kulinarike in nepozabnih do-živetij. Kaj več o samem društvu in njego-vih iniciativah pa lahko najdete na spletu. Vsekakor se še slišimo, do takrat pa vam želimo dobro osvetlitev. Pa na zdravje. Matjaž Zgonik

Št. 30 • 18. marec 20148 Od tu in tam

Genska tehnologija zajema področje znotraj biotehnologije, ki razvija in iz-vaja tehnike spreminjanja organizmov – rastlin, živali ali mikroorganizmov. Omogoča prenašanje genskega materiala med vrstami, celo med nesorodni-mi organizmi. Kadar takšni gensko spremenjeni organizmi vstopajo v pre-hransko verigo ljudi, govorimo o gensko spremenjeni hrani. Vstopajo lahko na različne načine. Kot živalska krma – 90 % vse pridelane soje se uporabi za živalsko krmo in kar več kot polovica je gensko spremenjene. V evropskem prostoru sta najpogostejši gensko spremenjeni vrsti živalske krme koruza in soja. Gensko spremenjene rastline in njihovi izdelki pa vstopajo v prehransko verigo tudi kot prehranski aditivi (dodatki). Npr. stranski produkti soje, ki nastanejo pri proizvodnji krme, se uporabljajo za nekatere dodatke, kot so lecitin in olja. Ti so pogosto sestavina mnogih predelanih živil (peciv, čoko-lad, tortic,…).

Skoraj 90 % vseh gensko spremenjenih rastlin pridelajo države Južne in Se-verne Amerike (Argentina, Brazilija in Kanada). V Evropi sta pridelava in trženje gensko spremenjenih organizmov urejeni na ravni Evropske unije. Vsaka gensko spremenjena rastlina ali drug organizem se obravnava posa-mično in dovoljenje se izda za določeno obdobje, po katerem je potrebna ponovna obravnava. Kako so živila, ki vsebujejo gensko spremenjene sesta-vine, označena? Vsa ta živila morajo biti v evropskem prostoru označena kot gensko spremenjena, razen, če vsebujejo manj kot 0,9% gensko spremenjene določene sestavine. V tem primeru označevanje NI potrebno. Takšna meja je določena zato, da so zaščiteni živilski izdelki, pri katerih lahko pride do morebitne nenamerne kontaminacije z gensko spremenjenimi sestavinami. Še vedno pa takšna zakonodaja žal dopušča vsebnost, čeprav majhno, gensko spremenjenih živil v živilih, ki niso tako označena. Tudi vsa krma, ki vsebuje več kot 0,9 % gensko spremenjenih sestavin, mora biti od leta 2004 označena kot gensko spremenjena. Na ta način vsak pridelovalec/rejec natančno ve, ali je krma, s katero hrani svoje živali, gensko spremenjena ali ne. Kljub temu živil, ki so nastala iz živali, krmljenih z gensko spremenjeno krmo, ni tre-ba označevati. Potrošniki zaradi tega tudi v Sloveniji kupujemo jajca, mleko, mlečne izdelke in meso živali, ki so krmljene z gensko spremenjeno krmo. Edina zaščita pred tem so živila ekološkega izvora, kajti ekološko rejene živali ne smejo biti hranjene z gensko spremenjeno krmo ali še boljše, živila, ki jih kupimo pri lokalnem kmetu za katerega vemo, da take krme ne uporablja. Poleg etične vprašljivosti se pri gensko spremenjeni hrani odpirata tudi vpra-šanji vpliva na okolje ter neposreden vpliv na zdravje ljudi.

Poročila o negativnih vplivih gensko spremenjene hrane na zdravje ljudi so večinoma nasprotujoča. Raziskav, ki bi proučevale vpliv rednega in dolgo-trajnega uživanja gensko spremenjene hrane, ni. Večina raziskav je narejenih s strani proizvajalcev gensko spremenjenih pridelkov. Raziskave neodvisnih ustanov so v velikem pomanjkanju. Vpliv gensko spremenjene hrane oz. nje-nih sestavin na zdravje ljudi je tako neustrezno raziskano področje. Sporna je povezanost rezultatov raziskav z virom financiranja. Večina rezultatov, ki potrjujejo zdravstveno neoporečnost gensko spremenjene hrane, je namreč plod raziskav, organiziranih ali financiranih s strani biotehnoloških korpora-cij s tržnim interesom.

Gensko spremenjeni organizmi z uporabno vrednostjo za prehrano ljudi so bili razviti z namenom povečanja pridelka in za prehrano ugodnih zna-čilnosti. Da gensko spremenjena hrana ne rešuje problema lakote, je jasno že nekaj časa, saj gensko spreminjanje rastlin in njihovo trženje upravlja le peščica najbogatejših korporacij. Prav tako je pridelava in predelava gensko spremenjenih rastlin omejena na območje najbogatejših držav s problemom prehranjenosti in ne podhranjenosti. Pa še odgovor na zgornje vprašanje: Ali smo varni pred gensko spremenjeno hrano? Ne, nikakor!

dipl. dietetičarka Petra Kravos

Ali smo varni pred gensko spremenjeno hrano?

Eko hrana ohranja zdravje, naravo in tradicijo okusov

Na šturski osnovni šoli so v torek, 11. Marca, gostili predstavnike Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. Bolje rečeno – predstav-niki zveze so gostili šolarje, kuhar-je, učitelje … na okusen način so jim predstavili šolski eko-obrok in pomen ekološko pridelane hrane.

Na šturski šoli je kuhanje popu-larno Otroci radi kuhajo, pravi Ire-na Knafelc, učiteljica biologije in gospodinjstva na šoli. Imajo dve skupini šolarjev za izbirni predmet in dva krožka gospodinjstva. Šolski kuharji so dvakratni državni prvaki na državnem šolskem tekmovanju, tudi letos so na dobri poti – trenutno so se uspešno prebili skozi regijsko kuharsko sito. Kuharska moda na šoli bistveno vpliva tudi na odnos do hrane, kar ustvarijo, radi tudi pojedo in skuhajo še doma. Še vedno pa so seznami priljubljenih nezdravih jedi

veliko daljši, kot tisti z zdravimi … Knafelčeva se strinja, da se ekološka hrana premalo vključuje v šolske je-dilnike. Cena eko hrane je višja od konvencionalno pridelane, sredstva za nabavo pa omejena. Bolj kot eko, se na šoli trudijo nabavljati sloven-sko. Šola se mora v največ primerih sama potruditi poiskati ponudnika – če je oddaljen, so naročene koli-čine premajhne, od blizu pa se, ra-zen nekaj sadjarjev, na šolo ni obrnil še noben pridelovalec. Zato so se z veseljem odzvali na ponudbo zve-ze Biodar, da jim pridejo predstavit možnosti okusnega in zdravega eko--šolskega obroka ter možnosti naba-ve eko hrane.

Zakonodaja šolam dopušča, da petino potrebnih surovin za šolsko prehrano nabavijo pri lokalnih po-nudnikih ter poudarja prednostno obravnavo živil, ki so v shemah ka-

kovosti, še posebej ekološko pridela-no hrano. Predsednik zveze Biodar Boris Fras poudarja, da je eko pride-lava pomembna iz več vidikov – tako zdravja ljudi, kot varovanja narave, hkrati na ta način ohranjamo tradi-cijo pridelave, predvsem pa okuse, ki smo jih v »sladkornem svetu« že skoraj pozabili. »Takšne hrane se mo-raš privadit, privzgojit, ker ni enaka industrijski,« pravi Boris Fras. Zato je pomembno, da jo imajo na jedil-niku otroci, tudi v javnih ustanovah.

Cena eko pridelane hrane je in bo ostala višja od konvencionalno pri-delane, ker eko-kmet pridela veliko manj. Hrana je v današnjem svetu postala denar, ki nas sili, da bi vedno več jedli, meni Fras: »Za jest sadje in zelenjavo moraš biti lačen.«

Kmetje pa oviro vidijo tudi v »papirjih«, vendar Fras zagovarja spoštovanje minimalnih pogojev, ki po njegovem mnenju niso veli-ka ovira. Ekološki kmetje morajo imeti certifikat, s katerim dokazu-jejo istovetnost živil z uredbami, pravilniki in zakonodajo. V tem ne vidi nobenega problema, sam je član zveze Biodar, kjer so pogoji še strožji. Da je treba imeti red, meni, se zorganizirati, običajno pa je tež-ko zgolj začeti. »Če bodo slovenski kmetje, ki radi zaslužijo, videli, da je možno prodajat, bodo temu sledili,« meni in doda, da bi tako imeli manj pašnikov in manj zaraščanja ter več živil in boljšo samoskrbo. sh

Prvi večer Skriljanov

S ponovno oživitvijo Društva prijateljev mladine Skrilje se je skriljanska mladina odločila, da prevetri življenje na vasi. Njihov cilj je z organizacijo prireditev, tako za mlade kot za tiste mlade po duši, dopolniti kulturno in družabno življenje v Skri-ljah. Pričeli so z organizacijo 1. Večera Skriljanov. Mladi Skriljani so na dan žena v vas pripeljali zanimivo vokalno zasedbo Odoica. Skupino sestavlja 7 članov, ki jih združuje ljubezen do glasbe. Zapeli so črnske duhovne, dalmatinske in slovenske pesmi v katerih ni manjkalo humorja. Seveda pa na nobenem Skriljanskem žuru ne manjkata Nadka in Miro ter domača rock skupina Črni tulipani.

Šalamjada v ČrničahSobota, 29.3.2014, ob 19.00 uri, v prostoru pod OŠ Črniče.Izbor najboljšega šalama.Šalam pohodNedelja, 30.3.2014, zbirno mesto ob 10.00 uri pred Domom krajanov v

Črničah. Pohod na sv. Pavel z okrepčilom ter merjenje šalamov. Ob priho-du topla malica. Organizira ŠKTD Parapet (031 830 968)

Pozdrav pomladi v salonu Tia, centru vitalnosti in dobrega počutja

Četrtek, 20. marec 15.00 - 19:30: Zvočna masaža s

himalajskimi posodicami indivi-dualne predstavitve 5 €

20.15 - 21.15: Zvočna gong ko-pel, 5 €

Petek, 21. marec 17.00 - 18.30: ABC Ajurvede

predavanje, 5 €19.00 - 20.30: Transmisijska me-

ditacija predstavitev, meditacija, 5 €

Sobota, 22. marec 9.00 - 12.00: Aromaterapija de-

lavnica, 15 €14.00 - 16.00: Presna prehrana

delavnica, 10 €17.00 - 20.00: Odprto za obisko-

valceObvezne prijave na posamezne

dogodke! Salon Tia ima svoje prostore na

C. 4. Prekomorske 76, Ajdovščina (v neposredni bližini Pal)

email: salon.tia23@gmail.com, gsm: 040 123 287 (Nataša), http://www.facebook.com/salon.tia23

Št. 30 • 18. marec 2014 9Kultura

Mostova čitalnica 2014

Krožek ustvarjalnega pisanja, ki je ena od dejavnosti društva Most, Univerze za tretje življenjsko ob-dobje iz Ajdovščine, se je 28. 2. 2014 znova predstavil v izjemno polni Pilonovi galeriji. Ustvarjal-ke in ustvarjalca so letos obdajale slike Pie Zavrtanik, glasbeno spre-mljavo pa so ustvarili mladi kitari-sti Glasbene šole Vinko Vodopivec iz Ajdovščine.

Vsako leto naslovimo naše branje drugače: letos so Poglede, oglede, uvide ustvarili Ivana Čermelj, Dragi-ca Čuk Novak, Dora Furlan, Miloj-ka Furlan, Ivanka Kostantino, Klara Štrancar, Bogdan Troha, Marjeta Ži-gon in Vanda Žvanut. Pesmi in krat-ke zgodbe so nastajali od oktobra do februarja, izhodišče nastajanja pa so bile vaje, ideje, ki so se rodile v prvi polovici študijskega leta. Poudarek je bil na pogledu, ogledu, na uvidu ali spoznanju, izhodišče ustvarjanja pa so bili spomini, razpoloženja, trenutna stanja zavesti. Potovanja iz splošnega vase in iskanje najprimer-nejšega izraznega jezika zanje - od pesniške besede do pesmi v prozi in proze same, od zasnutka do čiščenja in izčiščenja. Večer smo razdelili v nekaj sklopov, vsak se je ujemal z eno besedo iz imena prireditve, a pogled avtoric in avtorja je bil vedno znova drugačen.

Prvi del je imel delovni naslov Po-gled skozi okno. Pomembno je, da je vsak pogled drugačen, da izraža osebnost in razpoloženje vsakega av-torja/avtorice posebej, da ustvarjalke niso bile klišejsko omejene z besedo drugega, druge, da so pogledi rezul-tat njihovih čutenj, spominov, raz-položenj. Marjeta Žigon je ustvarila občutje svobode v novoletnem dne-vu, njeni Golaki od ivja so kodrasti, beli. Vanda Žvanut je ustvarila im-presijo, pogled na mesto in jo pove-zala z močnim čustvom pripadnosti družini, Dragica Čuk Novak je napi-sala pretanjeno spominjanje moške-ga v domu starejših, ki se spominja mladosti ob pogledu na cvetočo če-

šnjo, Klara Štrancar opazuje skozi okno igro otrok, sneženje v pripo-vedi Dore Furlan z belino prekriva božično noč, prvič daleč od doma, v okolju dijaškega doma.

Ogledi so povezani s srečanjem z nepremičninskim agentom, s pro-dajanjem in kupovanjem hiše, z zgodbami, ki se jih avtorji spominja-jo, z zgodbami, ki jih je naslov vaje prebudil. Tudi ogledi se razlikujejo drug od drugega, v kratkih zgodbah Ivanke Kostantino, Milojke Furlan in pesmi Bogdana Trohe rastejo pred nami hiše, pripovedovalke, v njih spoznavamo, kaj hišo od hiše, zid od zidu dela drugačnega, samo-svojega. Ogledi so povezani tudi z vajo Postelja: iz predlaganih besed so avtorji/avtorice ustvarjali svoje la-stno besedil, ki je vsakokrat drugač-no od besedila drugega ustvarjalca. Postelja Ivane Čermelj je pripoved o odhajanju, za druge je postelja doga-jalni prostor ljubezni, ki tudi odhaja, a je bila, in to je pomembno. V uvi-de, spoznanja nas vodijo besedila na temo ptičje krmilnice in druga, ki so nastala iz spomina na otroštvo, na izjemne trenutke bližine z drugimi. Neobčutljivost za trpečega drugega in razčlovečenje v hrupnem veselem decembru je sporočilo pesmi Bog-dana Trohe, večer pa se je v Pilonovi galeriji zaključil s tanko (japonsko pesniško obliko) Ivanke Kostantino in z željo vseh, ki so sodelovali, da bi se nas izgovorjene, brane besede do-taknile: Dišeča kava. / Jesenska sapa lista / pretresljiv roman. / Beseda ne-žno trka / na tanko opno duše.

Besedila so brale avtorice, Ana Krečič, Ivona Furlan in Ivana Sla-mič, mentorica krožka. Članice in član krožka pa se zahvaljujejo Pilo-novi galeriji in njeni direktorici dr. Irene Mislej, da so lahko brali v tem izjemnem prostoru, zelo pa so hva-ležni mladim glasbenikom in uči-teljema Anteju Radniću in Matjažu Remcu. IS

FOTO

Nev

enka

Vid

mar

FOTO

Nev

enka

Vid

mar

Dediščina mlinarstva je temelj za nadaljnji razvoj 20. februarja je bila v Dvorani

prve slovenske vlade v Ajdovščini predstavljena knjiga z naslovom Voda, stopa, mlin. Avtor knjige je pokojni Stanislav Bačar, hkrati pa je knjiga izšla njemu v poklon in v spomin. Predstavil jo je urednik, mag. Davor Kernel, višji kustos v Goriškem muzeju.

Dediščina, pa naj si bo to okamnela narava, iz časov, v katerih se skrivajo resnice o rodovitni zemlji, na kateri danes tako dobro uspeva vinska tra-ta, ali pa knjige in stari dokumenti, v katerih je mogoče najti marsikatere smiselne odgovore na vprašanja da-našnjih dni, je bila Stanetu Bačarju navdih. Bil je velik in vsestranski ljubitelj domoznanstva, iz drobcev preteklosti je sestavljal privlačne in zanimive zgodbe o naših predni-kih, s katerimi se radi poistovetimo, našim krajem pa vdahnejo dušo. V preteklosti je iskal modrosti, ki bi nam pomagale prebresti težave se-danjosti.

Mline je Stane Bačar intenzivneje začel raziskovati v zadnjem obdo-bju svojega življenja, po obsežnem delu na področju tehnične dedišči-ne ob Hublju. Zanimiva dognanja, do katerih je prišel ob sestavljanju zgodbe o fužinarjih, veliko znanja in terenskih raziskav iz drugih področij njegovega domoznanskega razisko-vanja, pa tudi smisel in razumevanje tehnike in razvoja, so bili zagotovo spodbuda, da se je lotil raziskovanja mlinarske preteklosti na območju naše občine. Brez dvoma pa je bil, tako v uvodu knjige prizna sam, pre-senečen nad bogato dediščino, ki je nekdaj s pridom ter z veliko mero ustvarjalnosti izkoriščala moč voda v naši deželi. Knjigo je uredil mag. Davor Kernel, višji kustos Goriške-

ga muzeja, muzej je založnik knjige, Občina Ajdovščina pa je izid knjige finančno podprla.

Stane Bačar je vedel, da je znanost, stroka, nujna in pomembna pomoč ljubiteljem pri njihovem zbiranju in zapisovanju dediščine. Zato je bil do-mač v različnih ustanovah, ki hrani-jo zapise in predmete, še posebej pa v Goriškem muzeju. Velika prijatelja sta bila z Andrejem Malničem, nek-danjim direktorjem. Žal sta se zgo-dili kar dve nesrečni naključji, tako

so Stanetovi zapisi ostali brez avtorja in brez strokovnega »mecena«. Da-vor Kernel se z mlinarstvom prej ni ukvarjal, kljub temu pa je z velikim zanimanjem prebiral Bačarjeve zapi-se. Dogovorjeno je bilo, da v avtor-jeve zapise ne bo nobenih posegov, razen lektorskih. Davorjeva naloga je bila torej urediti besedilo, preveri-ti in prevetriti vire, tudi s terenskimi obiski, ter obdelati slikovno in drugo dokumentarno gradivo, nato pa vse skupaj pospraviti v smiselno celoto. Pri delu so mu pomagali mnogi ko-legi iz muzeja ter iz drugih ustanov ali posamezniki.

Stane je uspel opisati in popisa-ti veliko mlinov, še posebej pa se je posvetil Dolnjemu mlinu na Uha-njah, na katerega so ga vezali otroški spomini. Pisal je v svojem značilnem slogu, ki je prijetno berljiv in razu-mljiv. Iz besedil je razbrati avtorjev smisel za tehniko, navdušenje nad mnogimi inovativnimi zamislimi mlinarjev, pa tudi poznavanje lokal-nih posebnosti. Žal je Staneta Bačar-ja bolezen premagala, sicer bi bila knjiga veliko obsežnejša …

Lepo opremljeno knjigo, z bogatim slikovnim in dokumentarnim gradi-vom, je urednik dopolnil z zemljevi-dom, na katerem so vrisani vsi doslej znani mlini na območju naše občine in ki daje celovito predstavo o mo-gočni dediščini mlinarstva na našem območju.

Tudi o tem je tekla beseda na predstavitvi. Urednik mag. Davor Kernel je pripovedoval o pomenu mlinarstva za nadaljnji gospodarski razvoj. Mlini in stope so nastajali ob vodotokih, ki so ponujali potrebno energijo ter spodbudili nastanek in razvoj mnogih drugih obrti in dejav-nosti – servisne delavnice, izdeloval-ce mlinskih koles, nastajale so ceste in poti, ki so jih s pridom uporabljali furmani … vse do industrijskih mli-nov in Mlinotesta.

S knjigo Voda, stopa, mlin je tako odkrita še ena tančica naše prete-klosti, zapisana še ena zgodba, ki duhovno bogati naše ljudi in naše kraje, predvsem pa v njej lahko naj-demo marsikaj koristnega in upo-

rabnega za našo prihodnost. Prav to je bila vodilna nit Stanetovega širo-kega domoznanskega raziskovanja, iz drobcev preteklosti spletati trdne niti naše prihodnosti.

Dogodek so s pesmijo imenitno popestrili člani Vokalne skupine Šu-mljak pod vodstvom Katarine Ko-dele Zadnikar. Budanjski fantje, ki so si ime nadeli po vaškem potoku, okoli katerega so nekdaj živahno ro-potale stope, mlini in žage, so za to priložnost pripravili prav poseben program. Zgodba o mlinarstvu in mlinih pa se je nadaljevala tudi po predstavitvi knjige, v avli dvorane so namreč članice Društva gospodinj s Planine priredile pravo razstavo okusnih dobrot. Odpravile so se v mlin – po ajdovo, koruzno in pše-nično moko – to so najpogostejša žita, ki so jih mleli v naših mlinih. Pobrskale so po tradiciji, ji dodale ščepec sodobnosti in obložile mizo z na pogled privlačnimi, na okus pa nadvse imenitnimi izdelki, med katerimi nista manjkali niti zadnja uspešnica gospodinj – planinčki s cukrenimi figami in pravi vipavski štruklji.

Knjiga Voda, stopa, mlin je na-tisnjena. Namenjena je vsem, ki vas zanimata dediščina in mlinar-stvo, mnogi domačini pa se boste tako, ali pa drugače, našli v njej. Sh

Knjiga Voda, stopa, mlin je na prodaj v Ajdovskem muzeju, ki je odprt vsako soboto in nedeljo od 13.-18. ure.

ZAHVALA20. februarja 2014 je bila v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščina

predstavitev knjige Stanislava Bačarja z naslovom »Voda, stopa, mlin«. Knjiga je ostala ob njegovi smrti nedokončana in kot družina smo čutili dolžnost, da knjiga izide, saj so prav milini pomembno zaznamovali nje-govo življenje.

Predstavitev je bila zaključek skupnega dela več sodelujočih, saj nam sa-mim dokončanje knjige prav gotovo ne bi uspelo.

Zato iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k dokončanju, izdaji in predstavitvi knjige, še posebej pa:

• Goriškemu muzeju, nekdanjemu direktorju g. Malniču in sedanje-mu direktorju g. Breclju, zgodovinarju g. Davorju Krnelu kot glavnemu uredniku knjige ter g. Blažku za grafično popestritev knjige s skicami in zemljevidom,

• Občini Ajdovščina in županu g. Poljšaku, ki je knjigo finančno podpr-la in bila glavni organizator prireditve,

• Društvu za odkrivanje in varovanje naravne in kulturne dediščine Matija Vertovec in Društvu gospodinj Planina za domiselno pogostitev ob zaključku prireditve,

• Pevskemu zboru Šumljak iz Budanj za izbor pesmi,• Ga. Sandi Hajn za vodenje prireditve in vsestransko pomoč.Zahvaljujemo se tudi vsem vam, ki ste se prireditve udeležili in tako po-

častili spomin na našega moža, tata in nonota.Družine Bačar, Slokar, Ternik

FOTO

Nev

enka

Vid

mar

FOTO

Nev

enka

Vid

mar

FOTO

Nev

enka

Vid

mar

FOTO

Nev

enka

Vid

mar

FOTO

Nev

enka

Vid

mar

Št. 30 • 18. marec 201410 Dediščina

DROBCI PRETEKLOSTIZA DANES IN JUTRI

DUŠAN KREČIČ

»Al prav se piše …«Dr. Branko Marušič je v knjižici »Matija Vertovec, njegova doba in podoba«,

priloženi ponatisu Vinoreje in Shodnih ogovorov leta 1994, zapisal: » Matija Vertovec se je rodil 28. januarja 1784 v zaselku Jakulini pri Šmarjah na Vipavskem«.

G. Franc Kralj, župnik na Slapu, je v »Vipavski izbor, zbornik spisov ob sto letnici ustanovitve vinarske zadruge Vipava« zapisal: » Rojstni kraj Matije Vertovca je zaselek Jakulini v župniji Šmarje na Vipavskem. Rodil se je 28. januarja 1784 v kmečki hiši na tedanji št. 4 …«

Očitno so domačini, župnik, vojaki, geodeti za isti zaselek istočasno uporabljali in zapisovali različno ime!

Dokaz, kako hitro se svet spreminja in koliko je bilo skozi čas preimeno-vanj naselij, sta tudi najbližja sosednja zaselka. Hrastje je na zemljevidu iz leta 1763 zapisano kot »Stahovczi«, v franciscejskem katastru »Na hribe«in na zemljevidu iz leta 1881 »ponovno« »Stegouci«. Potok je bil leta 1763 zapisan kot Potok, v franciscejskem katastru »Na brech«, na zemljevidih iz 1821 in 1881 pa spet Potok.

Na Avstrijskem vojaškem zemljevidu iz leta 1763 – 89 zaselka z imenom Jakulini blizu Šmarij ni! Je pa na mestu, kjer je zaselek Jakulini, na zemlje-vidu vrisan zaselek z imenom Ortovczi!

Petdeset let kasneje (1822) je na franciscejskem katastru k.o. Šmarje, na istem mestu, zapisan zaselek Vortauz.

Šele na Avstrijskem vojaškem zemljevidu iz leta 1881 je zapisan zaselek Jakulini.

Župnik v Šmarjah, g. Mihael Boude, je v knjigo rojstev za leto 1784 nedvo-umno zapisal, da je bil g. Vertovec rojen v Jakulinih, hišna št. 4!

70. obletnica bombardiranja Gaberja

26. februarja smo v Gaberju pra-znovali krajevni praznik, ki je po-svečen spominu na bombardiranje vasi med drugo svetovno vojno. Se-demdeset let je minilo, odkar je bila v Gaberju organizirana učiteljska konferenca partizanskih učiteljev Vipavskega okrožja. Namesto otvo-ritve konference v poslopju osnovne šole so ob deveti uri dopoldan prile-tela nemška letala in odvrgla na vas smrtonosni tovor. Letala so se vrnila opoldan in v več naletih odvrgla zaž-igalne bombe. Ob tretjem obisku po-poldan so letala preletavala gabersko kotlino in jo obstreljevala s strojnica-mi. Vas je bila šokirana: dve življenji sta ugasnili, nekaj ranjenih, poruše-ne in goreče hiše, poginule, ranjene in prestrašene domače živali in obu-pani prebivalci. Vaščani so noč pre-živeli v okolici, v gozdu, v bajtah ob vinogradih. Nov dan je prinesel nove moči, želja po svobodni domovini je bila še večja, močnejša. Domačini

so najprej popravili najnujnejše, ka-sneje je sledila obnova porušene in požgane vasi. Partizanski učitelji so imeli na Vipavskem kljub grožnji okupatorja pet učiteljskih konferenc in učenje primorskih otrok v sloven-skem jeziku med vojno ni zamrlo.

Krajevna skupnost je na praznični dan organizirala zanimiv kulturni program, ki ga je vodila učiteljica Irena Knafelc. V njem so imeli glav-no vlogo gaberski otroci in mladi-na. V celoti so ga izvedli domačini, popestrili pa so ga gaberski pevci. Vaščan Žarko Gorup je v priložno-stnem govoru orisal delovanje par-tizanske šole v Gaberju. Prikazal je tudi vpliv domačih duhovnikov na razvoj partizanskega šolstva in ohra-nitev slovenskega jezika med drugo svetovno vojno.

Prireditev, katere se je udeležila večina vaščanov, smo zaključili pred spomenikom padlih. Majhna vas, ki je imela pred vojno 450 prebivalcev,

je v vojni izgubila 42 sovaščanov: v partizanskih bojnih enotah, v tabo-riščih in v bombardiranju. Vsem, ki so izgubili življenja v narodnoo-svobodilnem boju, smo se pokloni-li z vencem, ki ga je pred spomenik padlim položila preživela ranjenka med bombardiranjem Marija Vi-tez. Postali smo pred spominskim obeležjem na šolskem zidu, ki nas spominja na čase, ko so se sloven-ski učitelji skrivaj sestajali zato, da so ohranili naš jezik, našo kulturo in našo narodno zavest. Čas nas vse bolj odmika od dogodkov, ki so bili dolga desetletja slavni del naše zgo-dovine in ponos velike večine slo-venskega naroda. Praznovanje 26. februarja smo podedovali od naših prednikov in naša dolžnost je, da to zapustimo našim zanamcem. Za-pustiti moramo jasno razliko med dobrim in zlom, med pravičnim in krivičnim. Vsako spominsko obe-ležje, vsak spominski praznik nosi v sebi spomin in opomin. Bombni napad na našo vas zaradi partizan-

skih učiteljev je dokaz, da je jezik in znanje, ki ga daje šola, orožje v ro-kah naroda. Z njim smo močnejši in tudi v težavah lahko pogumneje gledamo v lastno prihodnost. Žarko Gorup

Spomin na žrtve 2. svetovne vojne

Na Predmeji vsako leto člani ZB za vrednote NOB in krajani počastijo spomin na vse žrtve vojne. Prva žr-tev na Predmeji je bila družina Biz-

jak, po domače se je domačiji reklo pri Brigiti. Italijanski vojaki, ki so prebivali v neposredni bližini ta dru-žine, so 24.2. 1943 na nečloveški na-

čin pokončali šest člansko družino. Po zverinskem mučenju so jih zaprli v hišo in zažgali. Ko se je naslednji dan sin partizan ustavil doma, da bi pozdravil svoje domače, si je ob tem pretresljivem pogledu še sam vzel ži-vljenje.

Predmejčani tako vsako leto na ta dan položijo vence žrtvam vojne.

Na Predmeji skrbno in spoštljivo skrbijo za pomnike in grobnico vseh žrtev 2. svetovne vojne. S polaga-njem vencev, komemoracijo in pro-slavami opominjajo, da se nikoli ne sme pozabiti na žrtve in da je treba vedno spoštovati njihova dejanja, ki so prispevala v dobrobit vseh nas. Nevenka Vidmar

Vertovčevo leto 2014 – ohranimo tradicijo za razvoj Vabimo vse – društva, ustanove,

podjetja in posameznike – ki jim je blizu dediščina, ki želijo ohranjati in nadgrajevati tradicijo, oživljati stare zgodbe za kakovostni razvoj in lepše življenje danes, da se nam pridru-žijo na sestanku, v petek, 28. mar-ca 2014 ob 19. uri, v prostorih MC Hiša mladih Ajdovščina.

Namen sestanka je povezovanje vseh – društev, ustanov, podjetij in posameznikov - katerih ljubiteljske ali poslovne dejavnosti so poveza-ne z dediščino in tradicijo, ali pa bi

želeli stara znanja uporabiti za nove ideje, ter skupna nadgradnja posa-meznih idej v smiselne in tržno na-ravnane zgodbe in produkte. V Ver-tovčevem letu želimo koristne nauke in napredne ideje Matije Vertovca izkoristiti za pogovor o razvoju da-našnjega podeželja, za povezovanje in ustvarjanje skupnih zgodb, za kre-iranje novih podjetniških idej.

Nekaj idej že imamo, želimo pa si vašega mnenja in sodelovanja, kajti le s skupnimi močmi lahko ustvarja-mo velike zgodbe.

Organizatorji Vertovčevega leta, etnologinja Jasna Fakin Bajec in MC Hiša mladih Ajdovščina

Št. 30 • 18. marec 2014 11Kultura

Ob dnevu žena

Krajevna skupnost Lokavec je na dan žena, 8. marca, povabila na ogled dveh kratkih komedij z na-slovom GREMO V TEATER in ČUDNA BOLEZEN. V Dvorani Ed-munda Čibeja v Lokavcu so do solz nasmejali publiko člani Prosvetnega društva Štandrež.

Vsakodnevne radosti in tegobe med možem in ženo sta igralca pred-stavila na izredno komičen način. Najbrž pa je vsak v dvorani prepo-znal tudi delček sebe v njuni igri. Da je bila tokrat ženska na svoj prefinjen način močnejša od moža, verjetno ni slučaj. Od davnega leta 1917 praznu-

jemo dan žena, ki so si ga izborile žene pod vodstvom nemške femi-nistke in socialistke Klare Zetkin. Nikakor pa ne moremo zatrditi, da je enakopravnost žena dosežena. Raz-like z zelo redkimi primeri ostajajo in se na žalost zadnje čase poveču-jejo. Ženske se moramo mnogo bolj dokazovati na vseh področjih od moških in bog ne daj privoščiti si ka-kšno napako. Nikakor pa ne smemo za to kriviti ves svet, zase moramo poskrbeti same in si narediti življenje kakovostno, ustvarjalno, pestro… Nevenka Vidmar

FOTO

Nev

enka

Vid

mar

KD Stella&StarZ letošnjim letom je bilo ustano-

vljeno novo društvo pod imenom Kulturno društvo Stella&Star, plesno jezikovne dogodivščine. Idejni vodji in zaenkrat tudi glavni akterki sva Anita Štor in Ana Furlan. Obe imava kar nekaj izkušenj na področju pou-čevanja in obe naju navdušuje ples, glasba, kreativnost gibanja in seveda delo z otroki.

Prejšnje poletje se nama je poro-dila želja po ustvarjanju nečesa no-vega, svežega, kar bi združilo najine hobije in hkrati obogatilo ponudbo, povezano z gledališko-jezikovnim dogajanjem za otroke in tako sta se rodili dve novi zvezdici Stella in Star, neločljivi prijateljici. Stella in Star sta pravljična lika, ki s svojo igrivostjo, preprostostjo in spontanostjo otro-kom pričarata vzdušje, v katerem se tudi sami sprostijo in skupaj z nama postanejo del sveta, kjer je doma smeh, sreča, ljubezen in seveda tudi vsa ostala čustva.

KD Stella&Star prireja razne oblike interaktivnega gledališča za najmlaj-še. Radi bi poudarili, da nama idej in volje za predstave res skoraj nikoli ne zmanjka. Zanimivo pa je to, da takoj na začetku nisva vedeli, kje naj bi pravzaprav nastopali. Malce sva bili tudi plašni, češ, kaj pa če ne bo dobro. Na misel nama je prišlo MD prijateljev mladine v Ajdovščini, kjer nama je gospa Ana Bizjak na široko odprla vrata. Morda še ne ve, kako naju je osrečila. Zgradila nama je most do številnih skupin ajdovske-ga vrtca, kjer sva prebijali led in kjer sva nabirali prve neprecenljive in nepozabne izkušnje. Z iskrenostjo izrabljava priložnost, da se vsem vzgojiteljicam in seveda otrokom še enkrat zahvaliva za tako lep sprejem in prisrčno sodelovanje med samimi

predstavami. To je bila za naju zelo pomembna odskočna deska. Ko sva namreč za pusta nastopali v veliki dvorani na Policah in so čisto sti-snjeni ob odru otroci zavpili: »Stella in Star«, ker so se naju spomnili z vrtca, sva vedeli, da si želiva še veliko dogodivščin z njimi in bilo nama je kar ganljivo. No, ko sva že pri naji-nih predstavicah, seveda ne moreva izpustiti najine valentinove pravljice »Zaljubljeni medo«, ki se je odvijala v prostorih Mc Hiša Mladih v Palah, kjer sta sedaj Stella in Star praktič-no kot doma. »Zaljubljeni medo« je bila namreč le uvodna predstava za Stella&Star abonmajček, ki zaje-ma šest sredinih predstav, ki jih bo zaokrožila sedma, v kateri pa Stella in Star ne bosta več sami. Staršem, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so navdušeni nad otroškim gledali-ščem, bodo z nama zaigrali otroci, vsi tisti, ki sedaj pridno obiskujejo abonmajske interaktivne predstave. Tisti, ki ste željni urice čiste sreče, vidimo se.

Vsem, ki še ne poznate koncepta dogodivščin s Stello in Star, bi radi sporočili, da se otroci na predstavah na sproščen način lahko tudi veliko

naučijo. Vsaka najina dogodivščina zajema namreč tudi elemente angle-ščine ali italijanščine, plesa, petja in seveda odrske igre. Ponudba našega društva pa se poleg interaktivnih predstav v vrtcih, šolah in drugih odrih ob razno raznih priložnostih, kot so prvi šolski dan, veseli decem-ber, pustno rajanje, pozdrav pomla-di, itd., lahko razširi tudi v različne animacije bodisi za rojstni dan ali kateri koli drugi pomembnejši dogo-dek za otroke. Če vas tovrstne mo-žnosti bogatenja mentalnega razvoja in čustvenega doživljanja vaših otrok zamikajo, nas kar kontaktirajte. Naš e-mail naslov je: stellandstar@gmail.com. Imamo pa tudi luštkano sple-tno stran: stellandstar.wix.com/stel-lastar. Veseli vas bomo.

Da bo predstavitev KD Stella&Star res celovita, bi Anita in Ana poveda-li še to, da nastopava zaenkrat resda samo midve, da pa društvo v celoti šteje deset članov in da so nama vsi pri najinem delu v veliko podporo na zelo različne načine.

Naj živi ljubezen in otroško gle-dališče. Se vidimo! Anita Štor in Ana Furlan

Glasbena šola vabiGlasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina vabi na Dan odprtih vrat,

ki bo v soboto, 12.4.2014 na Štrancarjevi 8. Začetek ob 10.00 z nastopom

učencev, kjer bodo predstavljeni različni instrumenti, od 11.00 dalje pa se

bodo obiskovalci lahko sprehodili po učilnicah in si ogledali instrumente,

ki jih posebno zanimajo ter poskusili nanje tudi igrati.

V sredo, 16.4. 2104 ob 19.00 pa vabimo na Dvorec Zemono na KON-

CERT UČITELJEV GLASBENE ŠOLE.

Kaligrafija kot rokodelstvo in kot umetnost

Že dober ducat let v Lokavcu ustvar-ja umetnica Loredana Zega. Izhodišče njene umetnosti je kaligrafija, izražena skozi različne druge žanre, kar arhaično pisavo naredi privlačno in prepoznavno. S kaligrafijo se preživlja od leta 2002, za-dnja štiri leta ima status svobodne kul-turne ustvarjalke, kulturno ministrstvo je torej prepoznalo umetniški potencial in vrednost njenega dela, na kar je sicer ponosna. Dejstvo pa je, da je njeno pre-živetje odvisno od tujine, da od poslov v Sloveniji nebi mogla preživeti.

Loredana izvrstno obvlada svoje ro-kodelsko delo. Pisave so jo od nekdaj privlačile, za resno delo pa potrebuješ strast, pravi, ker je treba ogromno časa posvetiti vaji, če želiš postati mojster. Učila se je na priznani mednarodni šoli v Londonu, eni od treh na svetu. Za zadnji nivo diplome je morala »u nulo« znati osem pisav, pohvali se, da jo je opravi-

la s 94%. Njene umetelno izrisane črke krasijo stene, svetilke, čokolado, ustvarja na lesu, za vse mogoče namene, v pred-stavah pa riše celo z metlo.

Pred kratkim si se vrnila iz enega največjih svetovnih turističnih sejmov ITB Berlin. Po kakšnih opravkih si se mudila in na čigavo povabilo?

Povabila me je turistična organizaci-ja Srbije, našli so me na račun Lokavca, srečali smo se lani, na sejmu TIP v Lju-bljani, kjer sem se predstavljala v sklopu Lokavčanov. Nastop v Berlinu je bilo že drugo moje sodelovanje z njimi na tem sejmu, lani pa sem delala za njih na sej-mu turizma tudi v Beogradu. Najprej so me vprašali, če znam cirilico. Seveda je nisem znala, a sem jim zagotovila, da se jo lahko naučim. Potrebovala sem dva, tri dni, da sem pripravila in se naučila tri različne pisave… Navdušila sem jih tudi s kopijo njihovega najpomembnejšega dokumenta – Miroslavljevo pismo, ki sem jim ga podarila v zahvalo. S Srbi je lepo sodelovati, vedo, kaj je lepo …

Kaligrafijo spravljaš v nenavadne okvire in na izredno ustvarjalne na-čine ter tako razbijaš mit, da je ta pi-sava rezervirana za posebne namene, hkrati pa imajo tvoje umetnine tudi pomembno uporabno vrednost.

Ja, na milijon načinov, ker drugače bi

bilo dolgčas (smeh). Začela sem razisko-vat nove materiale, pisanje na steklo, les, na stene – to je še najbolj za mojo dušo, pisati velike formate … V predstavah pi-šem na primer celo z metlo. Moja strast so tudi svetila in na njih izpisana kali-grafija, kar nameravam ponudit arabske-mu svetu, sem v poslovnih dogovorih z Dubajem. Moderno ja – to so nas učili v Angliji. Zmeraj so rekli, vzemi nekaj sta-rega, dodaj nekaj svojega in ustvari nekaj zelo novodobnega. To je bistvo kaligrafi-je v današnjem času. A pred tem je nujno pomembno dovršeno tehnično znanje. V resnici se pri meni vse začne v mislih. Ko mi stranka pove, kaj bi rada, že vidim sliko njenega izdelka, pa naj bo to stena ali posvetilo. In tako se lahko lotim iz-delka takoj, brez skic in načrtovanja. Se-veda se to ne zgodi prav vsakič in tako se zgodi, da stranka čaka dlje.

V tujini si torej že precej prepoznav-na, kako si navezovala stike? Veliko potuješ?

Prva tujina je bila prav diploma. S tem te spoznajo, saj je to svetovno združenje. Sem bila pa tam med najmlajšimi … Vsa-ko leto sodelujem na naših skupinskih razstavah, kamor pošiljamo svoja dela kaligrafi iz celega sveta. Leto nazaj sem dobila nagrado za inovativnost, ravno ta vikend pa nagrado za najbolj kreativno

delo na razstavi. Danes je pomembno okno v svet facebook, tam se srečujemo s kolegi iz vsega sveta in veliko povabil na razne konference ter mednarodne delav-nice sem dobila prav tam… Drugače pa moraš biti pogumen, da potrkaš na vra-ta, kar meni ni problem. V stikih sem s Paolom Coelhom, z Georgom Martinom (Igra prestolov) smo bili celo na večerji. Jaz nimam težav biti s temi ljudmi … in nikoli jih ne prosim za podpise (smeh).

Potujem pa veliko, lani sem bila na sedmih koncih: Gradec, Firence, Lon-don, Berlin, Beograd, Macerata, Regens-burg… Zmeraj, ko nekam grem, je to neka noro čudovita zgodba.

Imaš postavljeno mejo med poslom in umetnostjo?

V bistvu je velika razlika, z nečim mo-raš preživet, drugo je umetnost. A da ne bo pomote, pri obojem uživam! Torej; izdelujem »uporabno kaligrafijo« : va-bila, priznanja, čokolade, ure, koledarje, svetilke, stene … ustvarjam pa seveda tudi umetniška dela po svojem navdihu. Ravno zdaj imam razstavo v galeriji sv. Stanislava v Ljubljani, nato konec aprila v Pettenbachu v Avstriji – v muzeju pi-save. Žal se kaligrafija v Sloveniji prodaja skoraj samo kot »uporabna«, manj pa kot umetnost. Več umetniških del prodam v Nemčiji in Avstriji. V Nemčiji začnem oktobra tudi s prvo mednarodno delav-nico, za naslednje leto pa sem dobila va-

bilo za učenje v San Franciscu. V Slove-niji zadnja leta ni dosti posla, priložnost so mi dali v hotelu Astoria na Bledu, tam imam poslikane tri stene, vsako leto pa delam tudi poslovna darila za OBI.

Si mednarodna, kljub temu pa si zelo aktivna tudi v svoji majhni vasi, v Lo-kavcu?

Ni majhen, Lokavec je zelooo velik (smeh). Sem vesela, da sem na vasi. Tu se res počutim doma. Po rodu sem iz Veli-kih Žabelj, nato smo živeli v Novi Gorici, kjer se nisem nikoli našla … V Lokavcu sem že nekaj let, vendar se nikoli nisem pretirano izpostavljala, delala sem v ate-ljeju. Aktivno sem se začela v dogajanje vključevati lani, ko me je društvo Doli prvič povabilo na turistični sejem v Lju-bljano. Skoraj nikoli še nisem toliko let živela na istem mestu. Tako si počasi dobiš en krog ljudi, to mi je manjkalo in zato mi je tukaj tako lepo …

Načrti za bližnjo prihodnost? V kratkem je na koledarju vikend te-

čaj iluminacije – t.j. zlatenja inicialk – v Lokavcu, v aprilu in juniju šest konvencij za tatuje v Avstriji in Italiji, potem raz-stava v Pettenbachu v Avstriji, oktobra Nemčija... Naslednje leto konferenca v Angliji, učenje v San Francisco ter sejem svetil v Dubaju. Uh, dela je polno, mi manjka kakšen vikend… Idej pa še ve-liko! Še boste slišali zame (smeh). sh

Št. 30 • 18. marec 201412 Knjige

Potujoča knjižnica

Ponedeljek, 17. marec: Skrilje – 11.50 do 12.20; Cesta – 12.25 do 12.55; Selo – 14.00 do 15.50; Kamnje – 16.00 do 17.10; Stomaž – 17.25 do 17.50. Torek, 18. marec: Vrtovče – 12.20 do 12.50; Šmarje – 13.10 do 14.15; Za-vino – 14.30 do 15.20; Lisjaki – 15.30 do 16.00; Brje – 16.30 do 17.30.Sreda, 19. marec: VDC Ajdovščina – 8.30 do 9.30; Vrtec Ribnik – 9.35 do 11.00; Dom starejših Ajdovščina – 11.05 do 11.40.Sreda, 2. april: Vrtec Vipavski Križ – 10.00 do 11.00; Pipistrel – 11.20 do 11.50; Otlica – 12.30 do 14.00; Predmeja – 14.15 do 14.45; Male Žablje – 15.45 do 16.15; Velike Žablje – 16.20 do 17.30.Četrtek, 3. april: Fructal – 9.30 do 11.30; Vipavski Križ – 12.00 do 13.00; Duplje – 13.20 do 14.20; Vrhpolje – 14.45 do 15.30; Dolga Poljana – 15.40 do 16.40.Ponedeljek, 7. april: Podkraj – 9.00 do 11.15; Col, šola – 11.30 do 13.45; Col, dom krajanov – 13.50 do 14.20; Lokavec, Na Brodu – 15.00 – 15.45; Lokavec, šola – 15.50 do 16.30. Torek, 8. april: Selo, vrtec – 10.30 do 11.15; Črniče – 11.30 do 13.15; Ustje – 13.40 do 14.30; Slap – 14.50 do 15.45; Log – 15.55 do 16.55; Budanje – 17.00Sreda, 9. april: Bia Separations – 12.00 do 12.45; Gaberje – 14.15 do 16.00; Erzelj, šola – 16.15 do 16.50; Erzelj, Lenivec – 16.55 do 17.15; Planina – 17.30 do 18.20.Četrtek, 10. april: Črniče, vrtec – 10.30 do 11.00; Vrtovin – 12.00 – 13.00; Batuje – 13.15 do 14.15; Malovše – 14.30 do 15.30; Gojače – 15.40 do 16.50; Dobravlje – 17.00 do 17.50.

Nevidni in pozabljeni

V Lavričevi knjižnici smo predsta-vili knjigo Nevidni in pozabljeni, ki govori o izseljevanju v Argentino med obema vojnama.

Danes mladi raziskovalec Miha Zobec je za svojo diplomsko nalogo na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze Maribor na pri-meru vasi Pliskovica raziskoval pro-blem izseljevanja v Argentino v času med obema vojnama. Poleg obsežne literature, ki se ukvarja s problemom izseljenstva, se je avtor oprl na do-kumente zasebnih zbirk in sicer še ohranjena pisma, ki so prihajala čez ocean v obe smeri, fotografije in pa osebne intervjuje tako v Argentini kot v Pliskovici. Skupaj z avtorjem

sta problematiko izseljenstva poma-gala odstirati še dr. Aleksej Kalc, ki se tudi sam ukvarja migracijsko problematiko prebivalstva, pa tudi z ustno zgodovino in izseljenskimi ko-respondencami, in dr. Irene Mislej, ki se je rodila staršem izseljencem v Argentini.

Prav gotovo je za raziskovanje pro-blema izseljenstva pomembna tudi ustna zgodovina, torej zgodovina malega, preprostega človeka, ki pa jo ljudje dosti bliže občutimo. Pisma so prav gotovo en tak vir, saj se nam v njih, tudi med vrsticami, kažejo splošna in lokalna ozadja tako doma kot v Južni Ameriki, ki so botrovala izseljevanju. Spoznavamo sam potek

izseljevanja in vlogo, ki so jo pri tem imele sorodstvene in »vaške« vezi. Kažejo nam, v kakšno okolje so iz-seljenci prišli, kako so iskali delo, iz njih spoznavamo njihov način raz-mišljanja, prilagajanjem običajem v novem svetu, hkrati pa jih zanimajo novice od doma, dogajanje v domači vasi. Izseljenci so tudi v novem svetu ohranili nekakšno vaško skupnost, si pomagali med seboj in pismo, ki je poromalo domov, je vsebovalo podatke tudi o življenju drugih iz-seljenih vaščanov. Obratno seveda so pisma v Argentino prinašala tudi novice iz domačih logov. Seveda je potrebno ob prebiranju te korespon-dence zavzeti tudi določeno distan-co, saj so določene situacije olepše-vali in o slabih osebnih stvareh raje niso pisali. Domačim so želeli dati občutek, da so na varnem, čeprav ni bilo vedno tako.

Predstavitev je bila pravo meddru-štveno sodelovanje, saj jo je knjižni-ca pripravila skupaj z Razvojnim društvom Pliska iz Pliskovice, ki je knjigo tudi izdalo, pisma pa sta pre-birali Jožica Forčič in Karin Radovič iz SKD Vigred iz Šempolaja. Zdenka Žigon

Ogenj, rit in kače niso za igrače!

Spolnost od začetka 20 stoletja do 1960 je še dopolnila naslov avtorica Milena Miklavčič, ki je knjigo pred-stavila tudi v Lavričevi knjižnici.

Prav gotovo zelo zanimiva tema, o kateri se vedno veliko govori, danes precej naglas in medijsko odmevno, nekoč pa sramežljivo ali pa sploh ne. No, roko na srce, tudi danes, ko pride tozadevni pogovor na zasebno intimno raven, ni ničkaj glasen.

Avtorica pravi, da so jo prepoveda-ne teme vedno zanimale, posebno še tiste, o katerih se je v času njenega otroštva in mladosti le šepetalo ali govorilo v šifrah. Knjiga je nastajala dvajset let. Sprva so bili njene sogo-vornice, sogovornikov je bilo le za vzorec, s katerimi se je pogovarjala

o teh delikatnih vprašanjih, iz Po-ljanske doline, iz okolice Žirov. Ko pa je to svoje raziskovanje omenila v Naši ženi, so prišla vabila za pogovor iz cele Slovenije. Zapisala je zgodbe okrog 1600 sogovornikov, v knjigi jih je objavljenih kakih 50, živi pa sta le še dve pripovedovalki. V knjigi avtorica ne uporablja pravih osebnih podatkov, napisana je v knjižnem je-ziku, le določene besede ali besedne zveze so v narečju in napisane ležeče. Avtorica je tudi opozorila, da zapisa-no ni kakšen univerzalen vzorec, da ne moremo posploševati, da je treba pustiti možnost, da je bilo kje tudi drugače, saj so zapisane samo zgod-be, kot so jih povedali sogovorniki. V knjigi so opisani odnosi med lju-dmi, higienske navade, prepiri med ljudmi, navade ob ženitvi, ob smrti, ob dedovanju. Vse to pa gledano s človeške strani, kakor so pripovedo-valci to doživljali. Zgodbe so iskrene, odkrite, povedane brez zadržkov.

Knjiga je razdeljena na enajst po-glavij, v katera je avtorica zajela navade in pripovedi sogovornikov o spolnih navadah od začetka 20. stoletja pa tja do leta 1960, o otro-cih, ki jih je bilo kolikor jih je Bog

dal, o njihovem otroštvu, poglavje o deklah in hlapcih, njihovem načinu življenja, kako so ravnali z njimi, o tem kakšne navade so bile ob iska-nju primernega ženina oziroma ne-veste, saj je bilo zakonov iz ljubezni bolj za vzorec, o odnosih med taščo in snaho in o gradnji novega doma, ko je to postalo mogoče. Avtorica je na koncu dodala še svojo rodbinsko zgodbo, predvsem zanimivega stare-ga očeta Luka. Pravi, da so bili njeni predniki nekaj posebnega, z dobrimi in slabimi lastnostmi, pravzaprav ta-kšni, kot smo tudi mi danes.

Milena Miklavčič je publicistka, novinarka, pisateljica, raziskoval-ka, pa tudi žena, snaha, mati štirim otrokom in babica. Pred leti je izšla njena zelo odmevna knjiga Ženske, je tudi dolgoletna sodelavka Gorenj-skega glasa, aktivna na spletnih blo-gih, rada vodi literarno pogovorne večere. Pripovedi v Ogenj, rit in kače niso za igrače! je zapisala tenkoču-tno in rahločutno, in tako je izzve-nela tudi predstavitev knjige, ki jo je v prijetnem vzdušju in kramljanju z avtorico vodila profesorica Ivana Slamič. Zdenka Žigon

Pravljični teden v Lavričevi knjižniciLavričeva knjižnica se letos prvič, z bogatim programom, priključuje 17.

pripovedovalskemu festivalu Pravljice danes, ki poteka med 17. in 21. mar-cem. Pravljični teden se je že začel, pravljice bo moč poslušati na različnih lokacijah in v različnih izvedbah, pa tudi za različno publiko. Tudi naša knji-žnica namreč želi razbiti tabu, da so pravljice zgolj za otroke, zato odraslo bralstvo še posebej opozarjamo in posebej lepo vabimo na pravljico za odra-sle, v sredo, 19. marca.

Program: Waldorfski vrtec Zlata ptica z lutkovno predstavotorek, 18. marca ob 17.00 v Lavričevi knjižnici Ajdovščinapripovedujejo: sodelavci iniciative za waldorfski vrtecPravljica ob lutkah in glasbi za otroke od treh let naprej.Več informacij: Lavričeva knjižnica Ajdovščina Ura pravljic v Lavričevi knjižnici Podnanossreda, 19. marca ob 11.00 v Lavričevi knjižnici Podnanospripoveduje: Martina ZalarSlovenski ljudski pravljici Kako je Pavliha kukca prodal in O pustu in zakletem gradu.Za vrtec in ostale. Več informacij: Lavričeva knjižnica AjdovščinaUra pravljic v Lavričevi knjižnici Vipavasreda, 19. marca ob 17.00 v Lavričevi knjižnici Vipavapripoveduje: Magda AmbrožičSlovenska ljudska pravljica Tista od petelina…Več informacij: Lavričeva knjižnica Ajdovščina Pravljice za odraslesreda, 19. marca ob 18.30 v Lavričevi knjižnici Ajdovščinapripovedujeta: Luka Hrovat in Mirjam ŠtihPravljica Peter Klepec.Več informacij: Lavričeva knjižnica Ajdovščina Ura slovenskih ljudskih pravljicčetrtek, 20. marca v dopoldanskem času v Lavričevi knjižnici Ajdovščinapripoveduje: Martina ZalarIzbor slovenskih ljudskih pravljic je za vas pripravila knjižničarka Martina.Za vrtce po dogovoru.Več informacij: Lavričeva knjižnica Ajdovščina Ura pravljic v Lavričevi knjižnici Ajdovščinačetrtek, 20. marca ob 17.00 v Lavričevi knjižnici Ajdovščinapripoveduje: Martina ZalarSlovenski ljudski pravljici Kako je Pavliha kukca prodal in O pustu in zakletem gradu.Več informacij: Lavričeva knjižnica Ajdovščina Muzikalčekpetek, 21. marca 2014 ob 17.00 v Lavričevi knjižnici Ajdovščinapripoveduje: Damjana GolavšekGlasbena igralnica in pravljica za najmlajše Grad Zaklad…Več informacij: Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Gregorjevo med knjigamiPo ljudskem izročilu je gregorje-

vo (12. marec) znano kot dan, ko se ptički ženijo. Gregorjevo oznanja začetek pomladi, čeprav se »uradno« pomlad še ni začela. Dnevi so vsak dan daljši, sonce nas vedno bolj greje in narava se prebuja. Ker je gregor-jevo tradicionalen slovenski praznik ljubezni in luči, smo ga želeli pribli-žati našim najmlajšim obiskovalcem.

Pripravili smo delavnici izdelo-vanja ptičkov za otroke v Vipavi in Podnanosu in v Lavričevi knjižnici je zadišalo po pomladi. Izdelovali smo

ptičke iz papirja, poslušali pravlji-co Ptiček otročiček in si ogledovali knjige o pticah. Pripravili smo tudi izbor knjig o pomladi za najmlajše ter o vrtnarjenju za odrasle, ker so med zelo iskanimi v tem času.

Skupaj z otroci smo pričarali pravo pomladno vzdušje in papirnati ptič-ki so čivkali in leteli med knjigami. Otroci so bili nad ptički navduše-ni, majhni prstki so skrbno lepili in risali, in vsak je naredil vsaj enega ptička, prav takega, kot mu je bil naj-bolj všeč. Preko 60 papirnatih ptič-

kov je okrasilo knjižnico in domove ter prineslo veselje mladim ustvar-jalcem. Iris Skočaj

Št. 30 • 18. marec 2014 13Rokenrol

Feljton o popularni glasbi na Ajdovskem skozi desetletjaSANDI ŠKVARČH

BBBB – najuspešnejši proizvod budanjske rokenrol ponudbe

Po Nočnih pticah - Boogie opolnočiVzletele so Nočne ptice in redno pristajale na okoliških plesiščih, Pietrosi so se uspešno zakotalili na festivale, dolgolasi fantje iz skupin Postaja, Albatros in Abadon, so se prebili v znane slovenske zasedbe, šele v zgodnjih devetdesetih pa iz Vipavske doline prvi pravi preboj na glasbene lestvice – uspel je skupini Big Bibls Brothers Band.

Skupina Nočne ptice je bila ena uspe-šnejših ajdovskih zasedb poznih šestd-sesetih in zgodnjih sedemdesetih. Njen ustanovni član je bil Stojan Koren, ki se je v glasbeni šoli učil igranja na tro-bento, v bendu pa prijel bas kitaro. Nje-gova glasbena zgodba se je končala, ko je moral dati prednost službi in zasebni obrti. Ampak jabolko ni padlo daleč od drevesa, bi lahko rekli v prispodobi, ko sta za rockovske inštrumente poprije-la odraščajoča sinova David in Iztok; iz družinske hiše pri Korenovih so kmalu odmevali še trši ritmi. Seveda nista bila edina iz budanjske klape, ki jih je zani-mal rokenrol, med njimi sta bila še dva brata, Janez in Jure Ferjančič in fantje so se hitro našli v klasičnem rokovskem kvartetu.

Na vajah so preigravali uspešnice Be-atlov, Roling Stonesov in CCR – ov in sestavljali repertoar in bolj kot ne po naključju dobili povabilo na prvi nastop. Nekje proti jeseni leta 1991 sta Iztok in Jure slonela za šankom takrat zelo popu-larne budanjske gostilne Na Žagi, oziro-ma Pri Feličetu, kot je bilo njeno bolj raz-širjeno ime. Razglabljala sta o vsem, ob pivu je seveda stekla beseda tudi o glasbi ter o njuni skupini, ki da bo nekega dne uspešna in bo polnila okoliška plesišča. »Če res znate tako, kot se hvalite, potem

pa pridite za Martinovo igrat k nam,« se je v pogovor vmešala šefica gostilne, žal že pokojna Almira. Fanta sta se spogle-dala, saj takrat niso imeli na seznamu niti deset pesmi, ampak priložnost je bila mamljiva. Na hitro so spravili skupaj so-liden repertoar, rokenrol martinovanje je uspelo in zgodba se je začela.

Budanjska angleščinaZanimivo in unikatno ime so imeli

fantje že takrat, izhajalo pa je iz vzdev-ka, ki ga je posvojila in v »budanjsko angleščino« predelala mularija, katere zaščitni znak so bile »štirke« (Tomosovi motorji APN4), s katerim so se prevažali naokrog po Dolini. »Saj so kot ena dolga biba,« so se nekoč smejali delavci na Mli-notestovem silosu, ko so opazovali, kako se dolga kolona budanjske različice hells angels, seveda v dosti prijaznejši podobi od izvirnika vije proti Ajdovščini. So se pa hitro pojavile tudi druge razlage na-stanka imena skupine. Ob dejstvu, da je bilo ime malce vulgarno, ali pa vsaj žgečkljivo, so mu nekateri pripisovali svetopisemski izvor, za splošno in v šir-ši javnosti predstavljeno zgodbo pa je v času odmevnejših uspehov skupine po-skrbel dogodek na snemanju oddaje Pet-ka z Ivano Šundov. V zaodrju so se fantje družili z ostalimi glasbeniki, med njimi je bil tudi Andrej Šifrer, ki jih je malce zbodel, da tisti bibls v imenu ni najbolj primeren. »Pa saj ste prav vi nekoč pre-pevali, da bo Martinov lulček nekoč ve-lik kot Triglav. Bo torej postal big bibl, smo si rekli, tako da je naše ime nasta-lo prav iz te pesmi,« mu ni ostal dolžan Iztok. Takratni pogovor je nato postal izhodišče tudi poznejšim razlagam o iz-voru imena.

Frontmen je bil JurePo martinovanju pri Pri Feličetu se je

seveda po Budanjah in okoliških vaseh hitro razširil glas o novi skupini, ki je seveda imela idejo, da ne bo preigrava-la zgolj rokovske evergrine, ampak bo

poskusila z lastno glasbo. Prvi izziv je sprejel bobnar Iztok in napisal skladbo s preprostim naslovom Big Bibls Brothers band, s katero se je skupina v domačem Zadružnem domu predstavila na javni radijski oddaji Vsaka vas ima svoj glas. BBBB so bili na pragu odmevnejše-ga preboja iz lokalnih okvirov, ki so ga uspešno sestavljali s pisanjem pesmi in prepoznavnim slogom, ki so ga poslu-šalci sprejeli. Že v zgodnjem obdobju je imela skupina svoja roadija, to sta bila Oton Pirc in Andrej Praček, ki so ju vsi poznali kot Pračk & Pirc, s prebojem na širšo slovensko sceno je bil njihov prvi manager že pokojni Zdravko To-

plek iz Cerknice, ki je imel pod svojim okriljem tudi skupino Big Foot Mama, za njim je te posle prevzel Jernej Murn. Pravega šefa skupina ni imela, je pa bil seveda Jure kot vokalist vendarle tudi li-der, nenazadnje je zaradi svojih prejšnjih izkušenj z zasedbami Fraj Lift in Vzgojni

zavod urejal nastope in koncerte. Še pred pravim prebojem je prišlo tudi do prve spremembe v zasedbi, saj je Janeza na ritem kitari zamenjal Davor Dumančič.

Zaradi Butnflaše razbijali flaše Ideja, ki je zorela že vse od prve la-

stne skladbe se je uresničila s prvencem Butnflaša, ki so ga na pobudo Andreja Velkavrha ustanovitelja založbe Corona, ki jih je vzela pod svoje okrilje in s pro-ducentom Matjažem Švagljem leta 1997 posneli v studiu Rose v Novi Gorici. Avtorja glasbe in tekstov sta bila Izok in Jure. Prav med snemanjem se je v bendu zgodila še ena in hkrati zadnja kadrovska sprememba; namesto Davorja je kitaro v roke prijel Mladen Marjanovič iz razpa-dle zasedbe Fantomi. Skladbe z albuma so se seveda spogledovale z glasbenimi lestvicami, njihova glasba je našla pot na radijske postaje, vse skupaj se je odražalo tudi z vse več nastopi. Tudi v nekaterih televizijskih oddajah kot so bile Vide-ospotnice z Mojco Mavec, pa v oddaji Pomp ter seveda v Petki, koncerti pa so

jih v najetem kombiju pogosto peljali tudi na odre ljubljanskega in maribor-skega študentskega naselja, nastopili so v klubu K-4 ter kot izmenjava gostovali v Kölnu in Leverkusnu. Znali so poskr-beti za žur, še posebej pripravna za no-rijo je bila naslovna skladba s prvenca Burnflaša. »Ko smo igrali v baru Vila Marija v Senožečah je ob tem komadu raja ponorela in začela razbijati stekleni-ce. Vse so razbili, tako da so na plesišče pripeljali samokolnico in nalagali črepi-nje,« se spominja Iztok. »Na koncu smo imeli težave, saj je lastnik dejal, da nam bo škodo zaračunal pri honorarju, saj da smo jo mi povzročili.« Spominja se tudi podobnega dogodka v Luni v Prvačini, kjer se je ob Butnflaši, ki je, zanimivo, balada, spet začelo razbijanje in lastnik je še hujše razdejanje preprečil tako, da je ansamblu izključil elektriko.

Zaporo križišča odplačali na Zemonu Big biblsi so konec devetdesetih nasto-

pili na festivalu Rock delavnica v Mirni na dolenjskem, kjer so ob klasični zaku-lisni kuhinji in potem, ko je organizator-je zelo motilo, da je z njimi prišel cel av-tobus navijačev, osvojili tretje mesto. Ta-krat je v starem budanjskem Zadružnem domu, kjer so si uredili prostor za vaje že nastajal nov album Stare igre.

Iz obodbju od sredine devetdesetih pa do leta 2002, ko je skupina prenehala z aktivnim delovanjem je eden njihovih najbolj prepoznavnih izdelkov videospot za skladbo Boogie opolnoči, ki so ga snemali na križišču pri ajdovski tržnici. Sprva so se s priznanim režiserjem vide-ospotov Venom Jemeršičem dogovarjali, da bi zaprli kar glavno mestno križišče in na Primorju že lobirali za pomoč pri pri-pravi 1.500 evrov vrednega elaborata, a so nazadnje z rdečim double deckerjem zasedli slikovito križišče v mestnem je-dru. Ob fantih iz skupine so imela seve-da glavno vlogo dekleta ter nepogrešljiva Cvik in Jošc v vlogi »policistov«. Fantje so seveda spot posneli v samozaložbi za 6.000 takratnih nemških mark (cca 3.000 evrov), elaborat za zaporo križišča, ki ga je pripravilo Primorje pa so oddelali na Zemonu s koncertom za upravo podje-

tja. Za eliti prijaznejšo glasbo so si za to priložnost sposodili klaviaturista Klav-dija Skrta. Je pa zanimivo, da nedvomno kvalitetnega spota niso hoteli predvajati v oddaji videospotnice, ker naj bi bil, ker je bil narejen že pred sedmimi meseci enostavno prestar za takšno oddajo…

V studiu Metro in s postprodukcijo v Kif Kifu je v začetku prejšnjega desetle-tja nastal drugi in (zaenkrat?) zadnji al-bum BBBB – jev Stare Igre. Fantje so se takrat dogovorili, da je to, to, da ni več kaj dodati in da se sporazumno razidejo. Drobni, toda ne nepomembni vzroki za takšno odločitev so tičali tudi v dejstvu, da se je bilo iz periferije težko prebiti v ljubljanske glasbene kroge, kjer se odloča in deli medijski prostor…

Akcija Prepričajmo BBBB - jeIztok in David sta glasbo opustila, Jure

se je našel v zasedbi Ela banda, bil je ra-dijski tehnik na nekdanjem radiu Nova, hkrati se je začel profesionalno ukvar-jati z ozvočevenjam prireditev. Mladen, ki je pred prihodom k Biblsom postavil na noge zasedbo Fantomi, se je pridru-žil zasedbi Skalp in ji tudi pomagal do preboja. BBBB so se sicer sredi prejšnje-ga desetletja zbrali za zadnji koncert v legendarnem budanjskem Zadružnem domu, ki so ga nato za potrebe šole po-drli in zdelo se je, da je to tudi dokončno slovo Biblsov.

Lani pa nato nov preobrat za katerega so pravzaprav poskrbeli njihovi pristaši, ki so se organizirali na FB – ju in odprli skupino »Prepričejmo BBBB-je, de nrdi-jo koncert.« Odziv ni dovoljeval umika in po krajšem nastopu na majskem Kon-certu generacij, se je veliki povratek z naslovom Stare igre nazaj zgodil v špor-tnem parku na Ravnah nad Budanjami. Zadetek v polno! Tudi z novo skladbo Vreme za r'n'r. Očitno je želja po prvin-skem rokenrolu fante ponovno zasvojila in februarja letos so nastopili v Baru hiše mladih, v začetku junija pa se na Ravnah obeta ponovitev lanskega žura.

Biblsi so se torej ponovno dvigujejo in z njimi že druga generacija oboževalcev.

Prvi nastop BBBB - jev: na odru budanjskega Zadružnega doma v oddaji Vsaka vas ima svoj glas.

Št. 30 • 18. marec 201414 Šport

Skupaj podelili priznanja

V petek 14.  marca je v Dvorani prve slovenske vlade potekala prva skupna podelitev priznanj Športne zveze Ajdovščina in Vipava za špor-tne dosežke v letu 2013.  Slavnostni večer, ki  je bil obogaten s projekci-jami kratkih filmov sta z nagovorom odprla župan  občine Ajdovščina Marjan Poljšak ter podžupan obči-ne Vipava Alojz Durn. Častni gost prireditve Matjaž Debelak, kot prvi nosilec olimpijske kolajne v smu-čarskih skokih leta 1988 v Calgaryu je na kratko predstavil vtise ter razli-ke v družbnoekonomskih razmerah ter pristopu tekmovalcev v obdobju med olimpijadoma.

Športna zveza Ajdovščina je s pri-znanji nagradila naslednje špor-tnike:

Bronasto priznanje za športne do-sežke v letu 2013 so prejeli: David Koren, Urban Koren,

Boštjan Čebron, Luka Fabčič, Nina Črnigoj, Daša Harej, Tilen Leban, Luka Bolha, Egon Savnik, Matjaž Curk, Saša Saksida, Ženski rokome-

tni klub Ajdovščina, Stanko Čufer, Karin Krapež, Matija Slokar, Keti Bratina.

Srebrno priznanje za špor-tne dosežke v letu 2013 so prejeli: Kristjan Medvešček, Urban Rotnik, Miran Žvanut, Dušan Pogačar, Jana Bratina, Ekipa sledar-jev Športnega kinološkega društva, Andi Bajc, OŠ Danilo Lokar- Žen-ska rokometna ekipa, Ana Čufer, Janja Ferjančič, Franci Ferjan-

čič, Erik Bačar, Primož Brati-na, Marko Nardin, Luka Groff, Januš Lapajne, Andreja Slokar, Šte-fan Hadalin, Tomaž Bolčina, Lucija Krkoč, Polona Batagelj, Jaka Komac, Manca Komac, Marc Tilen, Marc Jure, Irenej Šraml.

Zlato priznanje za športne dosež-ke v letu 2013 so prejeli: Zarja Černi-logar, Stanko Štrancar, Miran Vauh.

Priznanje za življenjsko delo je prejel Pavel Piccinini.

Športna zveza Vipava pa je s pri-znanji nagradila svoje športnike:

Srebrno priznanje za športne do-sežke v letu 2013 sta prejela Šolsko športno društvo Cirius-Vipava, Športno društvo Nanos Podnanos

Zlato priznanje za športne do-sežke v letu 2013 so prejeli Ma-teja Kosovelj, Lenka Razinger, Larisa Bitiči in Anže Petrič. Ps

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

Urnik pokritega bazenaPonedeljek, petek – od 16.00 do 21.00; sreda – organizirane skupine; to-rek, četrtek – 6.10 – 7.10; sobota – 13.00 do 14.00 do 21.00ORGANIZIRANE SKUPINE: Poleg termina ob sredah ponujamo mo-žnost najema bazena vse dni v času obratovanja med 21:00 in 22:00 uro. Možni so izključno mesečni termini rezervacije!REKREATIVNO PLAVANJE: Pokriti bazen športnega centra Ajdovščina je za rekreativne plavalce odprt ob torkih in četrtkih med 6:10 in 7:10 ter ob sobotah med 13:00 in 14:00 uro. Za uro plavanja v omenjenih terminih boste odšteli le 2 evra.SAVNE: Finska, turška ter infra savna. Urnik: pon. - pet: 16:00 - 22:00, sob: 14:00 - 22:00PLEZALNA STENA Od pon do pet od 16:00 do 22:00, sob od 13:00 do 22:00REZERVACIJA IGRIŠČ ZA BADMINTON-MALA DVORANA (Raz-položljivost igrišč 3 na uro):Sreda od 20:00 do 21:00, od 21:00 do 22:00. NAMIZNI TENIS: pon do pet od 16:00 do 22:00, sob od 13:00 do 22:00VODENE VADBEBODY SHAPING (vadba za oblikovanje telesa): pon od 19:30 do 20:30, sre 19:00 do 20:00 (mala dvorana)ZUMBA-PLES Torek od 20:00 do 21:00 (mala dvorana)TERAPEVTSKA VADBA Torek od 19:00 do 20:00 (mala dvorana)AEROBIKA STEP-TNZ Petek od 18:00 do 19:00 (mala dvorana)ZLATA LETA Četrtek od 19:00 do 20:00 (trim kabinet) Cenik: Enkratni obisk 5 €, Mesečna vstopnica 1X tedensko 18€, Mesečna vstopnica 2X tedensko 31€SKUPINSKA VADBA NA KOLESIHUrnik: Ponedeljek, sreda, petek od 6:45-7:30, 18:00 do 18:45, 19:00-19:45 (trim kabinet) Cenik: Enkratni obisk 6 € Mesečna vstopnica 1X tedensko 20€ Mesečna vstopnica 2X tedensko 32€PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI za otroke od 4. do 14. Let. Ob sobotah od 14:00 ure dalje

Pomen in razvoj gorsko kolesarske infrastrukture

Kolesarska zveza Slovenije je v sodelovanju s Kolesarskim klubom Črn trn 22. februarja 2014 v Hiši mladih v Ajdovščini organizirala prvo slovensko gorskokolesarsko konferenco.

Konference se je udeležilo več kot 60 predstavnikov iz vseh podro-čij gorskega kolesarstva v Sloveniji. Predstavljene so jim bile vsebine s področja razvoja gorskega kolesar-stva v državi, podlage v veljavnih in predlaganih predpisih, postopki pri umeščanju in označevanju gorsko-kolesarskih poti ter priložnosti na področju gospodarstva. Prisotni so aktivno sodelovali v razpravi, katere namen je bil najti odgovor na vpra-šanje: Kako nacionalno, regionalno in lokalno pristopiti k sistematične-mu vzpostavljanju in vzdrževanju ter financiranju gorskokolesarske infrastrukture?

Ne glede na dejstvo, da imamo

v Republiki Sloveniji na področju kolesarstva veliko organizacij, ne le na državni, pač pa tudi na lokalni ravni, in da kolesarstvo v Sloveniji predstavlja velik potencial tudi za gospodarstvo, predvsem za turi-zem, ter da je kolesarstvo pomem-ben segment trajnostne mobilnosti, javnega interesa športa in zdravja, žal ugotavljamo, da na ravni države nismo prepoznani kot sogovornik, pa čeprav kolesarski potencial v dr-žavi predstavlja najmanj pol milijona prebivalcev naše države.

Organizacije in pobude, kot so Kolesarska zveza Slovenije s svojimi klubi in društvi, Slovenska kolesar-ska mreža s svojimi člani, Slovenska kolesarska pobuda s svojimi podpi-sniki ter številni projekti, ki so bili in so v teku v naši državi, niso kos dejstvu, da kljub prizadevanjem še naprej za kolesarje ostaja v veljavi Uredba o prepovedi voženj v narav-

nem okolju, ne glede na dejstvo, da so slovenski gorski kolesarji v sa-mem svetovnem vrhu.

Udeleženci konference so se sezna-nili z zahtevnimi in dolgotrajnimi postopki, ki morajo biti izvedeni za legalizacijo kolesarskih poti kot to določata Zakon o gozdovih in Za-kon o planinskih poteh in kdo vse mora v teh postopkih sodelovati. Pri tem pa veliko obetajo predstavljene pozitivne izkušnje na področju gor-skokolesarskega turizma iz Koroške in Posočja.

Po zaključku konference še vedno ostaja aktualen poziv kolesarjem in pristojnim : »OdprimoPoti.si«, ki »si prizadeva omogočiti dovoljeno kolesarjenje po vseh poteh, kolovo-zih, vlakah in gozdnih cestah, razen na določenih območjih, kjer bi zara-di kolesarjenja prišlo do nezaželenih okoljskih vplivov (npr. erozija tal) ali konfliktov z drugimi uporabniki na-ravnega okolja (npr. moteča srečanja s pešci). Slovenska kolesarska pobuda si prizadeva tudi za uveljavljanje in širjenje spoštovanja kodeksa gorskega kolesarjenja« (odprimopoti.si).

Konferenca je potrdila pomen gorskega kolesarstva v slovenskem prostoru. Udeleženci so si na konfe-renci izmenjali mnenja, izkušnje ter sklepali nove poslovne priložnosti in poznanstva. To so pomembna iz-hodišča za nadaljnji razvoj gorskega kolesarstva v državi in želimo si, da bi bilo tako tudi v prihodnje. KK Črn trn

Z Rekreativčkom smučali na Cerknem

Čeprav letošnja zima glede snega, vsaj kar se tiče nižje ležečih smučišč, ni prav radodarna, je Športnemu društvu Rekreativček med zimskimi počitnicami le uspelo organizirati tridnevni smučarski tečaj na Črnem Vrhu nad Cerknim.

Letošnje zimske počitnice so se za-čele z dokaj obetavno napovedjo sne-ženja v prvih dneh tedna, a obrnilo se je drugače. Zapadlo je premalo sne-ga, da bi lahko tečaj organizirali na Javorniku, na smučišču Lome, zato smo v zadnjem trenutku tečaj presta-vili na smučarski center Cerkno.

Zaradi lažjega dela in hitrejšega na-predka v obvladovanju smučarskih zavojev, so bili otroci pod vodstvom učiteljev smučanja razdeljeni v ho-mogene skupine. Prav vsak je napre-doval po svoje in po treh dneh so se že vsi korajžno spustili v dolino.

Tako so otroci preživeli nekaj pri-jetnih dni v naravi, hkrati pa tudi osvojili nova smučarska znanja. Tretji dan so po zadnjem spustu v dolino vsi prejeli diplomo v spomin na preživete urice na snegu. Želimo si, da bi svoje znanje smučanja še nadgradili in morda bo za to prilo-žnost že naslednje leto, tudi s Špor-tnim društvom Rekreativček. ŠD Rekreativček

ŠPORTNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE

VADBA V ZRELIH LETIH (1. OBISK BREZPLAČEN)

Trajanje: 1x tedensko Ajdovščina (dom krajevne skupno-

sti); ČET 16.45-17.45*člani DU Ajdovščina ter člani DI Aj-

dovščina imajo 5eur popusta/mesec; člani Društva MIDS imajo 3eur popu-sta/mesec

MIX AEROBIKA (1. OBISK BREZ-PLAČEN)

Trajanje: 1x do 2x tedensko (mo-žnost kombiniranja s fitnesom)

- Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); PON 19.00-20.00 in SRE 20.00-21.00

- Šmarje (gasilski dom); TOR 19.00-20.00 in ČET 18.30-19.30

- Črniče (telovadnica OŠ Črniče); SRE 18.30-19.30

ŠOLA PLAVANJA ZA OTROKE (4-12 let)

Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedenskoUrnik: PON (16.00-17.00); SRE

(17.00-18.00); PET (16.00-17.00)Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Po-

lice)INFO: http://rekreativcek.gmajna.euPRIJAVE rekreativcek@gmail.com,

041 472 128/040 348 264

Št. 30 • 18. marec 2014 15Šport

O športu invalidov z Alenom Kobilico, Markom Severjem in Tanjo Princes

Na prvi sobotni večer v marcu je v Domu krajanov v Ajdovščini po-tekal zanimiv pogovor o parašportu ter o pomenu športa in rekreacije za invalide. Triatlon klub Ajdovšči-na je v goste povabil paratriatlonca leta 2013, Alena Kobilico, ter nje-govega trenerja Grego Nahtigala. V pogovoru sta sodelovala tudi Marko Sever iz Dobravelj, udeleženec dveh paraolimpijskih iger ter specialna pedagoginja v CIRIUS Vipava, Tanja Princes.

Alen Kobilica še danes velja za najuspešnejšega slovenskega mane-kena. Konec leta 2008 je ostal brez vida, takoj se je usmeril v nove de-javnosti, si poiskal nov cilj. Diplo-mirani profesor športa se je vrnil na stare, športne poti, z visokim ciljem – nastop na paraolimpiadi. Začel je s plavanjem in smučanjem, zadnje leto dni pa je njegova prva disciplina paratriatlon. Na svetovnem prven-stvu lani jeseni v Londonu je osvojil odlično 4. mesto, za ta dosežek mu je Triatlonska zveza Slovenije podelila naziv paratriatlonec leta. Ta discipli-na je na novo uvrščena med parao-limpijske športe, prvič bo na spore-du prav v Riu in Alen je odločen, da bo med tekmovalci.

Tudi Marko Sever, »kolesar« iz Dobravelj, se intenzivno pripravlja na naslednje poletne para-olim-pijske igre. Kot otrok je doživel prometno nesrečo, tako-rekoč na domačem dvorišču. S športnimi ak-tivnostmi si je v začetku zgolj krajšal čas, pravi, da je z vozičkom dirkal okoli hiše. Kmalu pa se je izkazalo, da je spreten, hiter, učljiv, primeren za resno para-športno dejavnost. Začel je z maratonom. Kar dvakrat doslej si je že priboril sodelovanje na olimpijskih igrah – v Sydneju in v Atenah. Boril se je tudi za Peking, kamor se ni uspel kvalificirati. Pred

njim je nov cilj, Rio, kjer se namera-va pomeriti kot kolesar.

Tanja Princes je kot trenerka že večkrat sodelovala na olimpijskih igrah, pravzaprav na igrah special-ne olimpijade, namenjene osebam s posebnimi potrebami. V vipavskem centru je pričela delati v času, ko se je specialna olimpijada v Sloveni-ji komaj začela razvijati. Šport ima velik učinek na otroke, pravi Tanja. Pomeni jim veselje, druženje, poto-vanja, ustvarjalnost, pomembni pa so tudi športni uspehi, vse to izredno pozitivno vpliva na celostno terapijo. V dveh desetletjih se je stanje na tem področju precej spremenilo, tudi na Vipavskem smo pred letom in pol gostili državne igre specialne olim-pijade in tudi domači športniki so se že z uspehom udeleževali mednaro-dnih iger ter se vračali z medaljami. Športni duh zelo dobro vpliva tudi na otroke z najtežjimi kombinira-nimi motnjami, ki jim je namenjen psihomotoričen program M.A.T.P., z vajami, preko katerih tudi oni razvi-jajo svoje sposobnosti, predvsem pa s treningi in sistemom tekmovanj na regijskem in državnem nivoju.

Vidim cilj – možnost in prilo-žnost za mlade hendikepirane športnike

Alen Kobilica je ustanovil center Vidim cilj, namenjen slepim otro-kom, ki se učijo plavanja, v zadnjem času pa tudi že smučanja. Idejo je do-bil na začetku svoje paraplavalne ka-riere, na enem od svetovnih prven-stev, kamor druge države prihajajo z velikim številom slepih plavalcev, saj imajo centre, kjer lahko trenirajo. Alen poudarja, da je za dober uspeh potrebno dobro trenirati. Predvsem pa je, tako kot pri športu nasploh, pomembna vzgoja mladih. Poudari, kako pomemben je tudi socialni mo-ment: »…druženje, strast do stvari,

do življenja, ki jim kasneje pride zelo prav, in hkrati tudi pogum … stereo-tipe je treba razbiti, tudi slepi otroci lahko marsikaj naredijo …« Namen Centra je tudi vliti samozavest hen-dikepiranim otrokom, jih pripraviti na samostojno življenje.

Center Vidim cilj je od svojega na-stanka močno zrasel, danes ga obi-skuje preko 50 otrok, ob slepih in slabovidnih tudi otroci s kombini-ranimi motnjami, cerebralno para-lizo in drugi. »Mogoče pa je to tisti delček, ki ga lahko s svojim znanjem vrnem družbi,« pravi Alen Kobilica. Delovanje centra omogočajo pod-porniki. Že od samega začetka je to Naložbeno in življenjsko zavarova-nje Flegma, letos sta se mu pridružili podjetji MSD/inovativna zdravila in Estetika Fabjan. Center pa ima tudi izjemno podporo MO Ljubljana, od-delka za šport ter mnogih dobrosrč-nih posameznikov in podjetij.

Veliko denarja in dobra organi-zacija

V profesionalnem športu se vrti ogromno denarja, nič drugače ni v profesionalnem parašportu, po-leg tega hendikep parašportnikom običajno povzroča dodatno težavo in strošek. Alen za vsak premik iz stanovanja potrebuje pomoč: »Zdaj je veliko teže, ogromno energije pora-bim samo da pridem do treninga … veliko več volje je potrebno in vztraj-nosti.« Navdušen pa je nad sodobno informacijsko tehnologijo, saj mu omogoča vsestransko komuniciranje s svetom, preko maila, fb-ja, tviterja ... Za Alena je neprecenljiva pomoč njegovega dekleta, Sandra skrbi tudi za njegov »stilski izziv«. »Če me slu-čajno srečate v mestu in imam dve različni nogavici, je »kriva« Sandra,« se zasmeje.

Alen Kobilica se tudi po finančni plati zanese predvsem nase, pri tem mu koristi in pomaga medijska pre-poznavnost. Tako kot za centrom Vi-dim cilj, tudi za športno kariero pa-ratriatlonca stoji Flegma, zelo dobro pa sodeluje tudi s Triatlonsko zvezo Slovenije.

Marko trenira kar po naših cestah in upa, da je zastavica nad njegovim vozičkom dovolj vidno opozorilo avtomobilom, ki nemalokrat zdr-vijo mimo predrzno blizu. Njegovi uspehi pa so zelo odvisni od kako-vosti njegovega vozička, na tekmah se hitro vidi večja finančna podpo-ra, boljši treningi in oprema drugih športnikov. Marko že ima ekipo, ki ga bo celostno pripravljala na Rio,

pa svojo spletno stran, fb profil in sponzorja – Tušmobil. Vendar bo na finančnem načrtu potrebno še veliko delati.

Od lastne iznajdljivosti so v veliki meri odvisni tudi trenerji in organi-zatorji specialnih olimpijad. Tanja pove, da od pristojne zveze prejmejo en del denarja, za ostalega pa morajo poskrbeti sami, s pomočjo lokalne skupnosti in podpore sponzorjev, pa tudi prostovoljcev, ki pomagajo pri zahtevni organizaciji tekmovanj.

Brezpogojno pomembno pa je so-delovanje – tako v ekipah športni-kov, kot tudi med sodelavci v centru. Vsi si morajo prizadevati za skupni cilj, potem je mogoče premagati še tako zahtevne ovire, poudarijo vsi gostje.

Paraolimpijski triatlon Trener Grega Nahtigal Alena opiše

kot osebnost z visoko motivacijo in jasnim ciljem, zato je z njim lepo so-delovati. Delo s športnikom invali-dom je specifično in zahteva celostni pristop, znotraj katerega je organi-zacija treninga le en del. Z Alenom sta skupaj začela plavalno zgodbo, in skupaj reševala ovire, kot so na pri-mer pretrde proge v bazenu …

Paratriatlon bo v Riu nova parao-limpijska disciplina, kar je še večji izziv za športnika, ki mu panoga ustreza tudi zaradi narave, v kateri se odvija. Paraolimpijski triatlon je sestavljen iz 750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka.

Slepi športnik pri paratriatlonu po-trebuje spremljevalca. Pravila zahte-vajo, da je to ista oseba istega spola, v vseh treh segmentih discipline. Alenova ekipa je tako k sodelova-nju povabila dva od najboljših slo-venskih triatloncev. Peter Harnold in Jaroslav Kovačič se že intenzivno pripravljata, saj morata biti najmanj tako dobra, kot je Alen. Med pla-vanjem in tekom sta tekmovalec in njegov spremljevalec povezana z vrvico, pri kolesarskem delu vozita tandem. Spremljevalec lahko tek-movalca usmerja le z glasom. Trener Nahtigal poudari, da spremljevalec

tekmovalca dejansko zgolj spremlja in mu ne sme, niti ne more poma-gat k boljšemu rezultatu. »Alan se ne more nič šparat,« se zasmeje. Alen poudari, da je zanj najpomembnej-ša vizualizacija proge: »Zame je vsak korak v neznano in mi pobere ogro-mno energije, zato je pomembno, da progo pred tekmo lahko prevoziš, pre-tečeš, preplavaš.«

Triatlon kot motivacija Triatlon pa po novem trenirajo

tudi otroci v vipavskem CIRIUS-u. Ponudba Triatlon kluba Ajdovšči-na je bila sprejeta z veseljem. Tanja Princes je poudarila, da sta za otroke velika motivacija predvsem zunanja trenerja Uroš Medvedec in Igor Se-ver, ki uporabljata drugačne prije-me, imata drugačne izkušnje in tudi drugačen pogled na šport. Otroci so navdušeni in močno motivirani, napredek pa neverjeten. Uroš je po-udaril, da so treningi in tehnike pri-lagojeni sposobnostim otrok, da pri plavanju dajejo poudarek na učenju kravla ter napovedal šolsko tekmo-vanje v juniju, kamor bodo povablje-ni tudi športniki iz CIRIUS-a.

Za konec V vipavskem CIRIUS-u se stalno

nekaj dogaja, občasno ga obišče tudi Marko, ki sodeluje v plesni skupini centra ter nastopa v zelo uspešni predstavi Rdeči čeveljčki.

Alen se še vedno sem in tja postavi pred fotografski objektiv, je tudi po-slovnež, soustanovitelj podjetja Pro Organika (www.proorganika.si), ki temelji na ekološko pridelani hrani. Izdelki Pro Organike so odlični tudi za zahtevne športnike, kot so tria-tlonci, ki potrebujejo ogromno ka-lorij. Zase pravi, da je »bio-vegan«, predvsem pa stremi k temu, da se prehranjuje z ekološko hrano. Oči-tno mu dobro dene, saj so njegovi rezultati spodbudni, motivacija pa neverjetno visoka.

Vsem trem gostom zanimivega ekstremnega večera želimo veliko športnih uspehov, paraolimpijce-ma dobre priprave na Rio, specialni pedagoginji pa uspešno delo z mla-dimi. Sh

Kolesarili za dober namenV soboto, 8. marca 2014, se je s

startom pred Osnovno šolo Šturje Ajdovščina odvijalo že 4. dobrodel-no kolesarjenje s sloganom Poma-gajmo otrokom do še lepšega otro-štva.

Letos je bilo udeležencev, ki so ko-lesarili v okolici Ajdovščine, neko-liko manj, saj je burja neusmiljeno pihala in s tem marsikomu pokvarila sodelovanje na kolesarskem prazni-ku.

V okviru dobrodelnosti pa je letos

potekal tudi brevet, ki ga je organizi-ral mag. Andrej Zaman, ki skupaj s kolesarskim društvom BIK.SI vsako leto pomaga pri organizaciji kolesar-skega dne.

Brevet v dolžini 202 km je vozilo 132 kolesarjev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije. Potekal je iz Ajdo-vščine preko Goriških brd do Grade-ža v Italiji, mimo Trsta in preko Kra-sa nazaj v Ajdovščino. Vsak udeleže-nec je prispeval 5 evrov od štartnine za šolski sklad Osnovne šole Šturje

Ajdovščina, vsi pa so bili navdušeni nad organizacijo.

Na koncu se je s prostovoljnimi pri-spevki, deležem štartnine in prodajo medenjakov, ki so jih spekli učenci, za šolski sklad zbralo 984 evrov, ki so namenjeni predvsem za kritje stro-škov šole v naravi in ekskurzij otrok iz socialno šibkejših družin.

Zahvaljujemo se vsem, ki so da-rovali, kolesarjem za udeležbo, staršem, ki so pomagali pri organi-zaciji in sodelavcem za njihov pri-spevek. Lea Vidmar, Andrej Zaman

Št. 30 • 18. marec 201416 Šport

Zaključek aktivnosti – raztezanje, utrujenostPo malo večji aktivnosti smo običajno

utrujeni. Ko gremo v hribe, na smučanje ali tekaški trening naslednji dan čutimo posledice. Bolijo nas predvsem mišice, ki smo jih najbolj uporabljali. Zakaj pride do utrujenosti in zakaj nas, po večjem ali prevelikem naporu, še nekaj dni »vse boli«.

V dosedanjih člankih sem se že dota-knil dogajanja v mišicah. Naj procese na kratko obnovim. Če se želi naše telo pre-makniti, se mora aktivirati (skrčiti) vsaj ena mišica. Normalno pa je, da vsak naš gib spremlja cela vrsta mišic. Pri hitrih gibih so ta krčenja sunkovita, pri poča-snih pa seveda manj. Ob daljši aktivnosti je teh krčenj in raztezanj zelo veliko. Ob enournem teku z neko povprečno fre-kvenco 85 korakov v minuti (za vsako nogo) to pomeni preko preko 5.000 po-novitev (10.000 korakov). Malo intenziv-nejša hoja pomeni približno 60 korakov v minuti. Ob nekaj urnem obisku planin je tako potrebnih tudi 10.000 in več teh delovnih faz – krčenj mišic. Seveda je pri hoji intenzivnost manjša kot pri teku. To hitro ponavljajoče krčenje pa povzroči zakrčenje mišic. Mišica se skrajša in ni več elastična. Ta problem rešujemo z va-jami raztezanja, ki jih bom opisal v na-daljevanju.

Za opravljanje kateregakoli dela je po-trebna energija. Tudi za delo naših mišic. Za to je potrebo »gorivo« in kisik. Tu se ne bom spuščal v podrobnosti o vr-stah tega »goriva«. Energijski izvori so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovi-ne, oziroma glikogen in glukoza , ki ob spajanju s kisikom proizvajajo energijo. Pri tem nastajajo stranski produkti, ki jih mora telo izločati. Ob povečanem napo-ru potrebujemo več energije-več goriva in več kisika. Zato se pospeši dihanje

in utrip srca. Ob naporu se pretok krvi skozi mišice poveča tudi do 20 krat. Te-oretična meja, ko naše telo še zadovolji te potrebe se imenuje aerobni ali lakta-tni prag. V področju, ko telo še dovaja dovolj hrane in kisika, bi moralo biti tudi sposobno odstranjevati vse stranske produkte. Vendar ni tako. Del jih vedno ostaja v mišicah. Daljša in intenzivnejša kot je obremenitev, več teh snovi se ko-piči v naših mišicah. Za sanacijo tega problema ima glavno vlogo tako imeno-vani iztek. Postopno umirjanje dihanja in krvnega obtoka ter odplavljanje pre-snovnih ostankov iz mišic, ki ga doseže-mo s počasnim tekom ali hojo.

Vzdržljivost se opredeljuje kot sposob-nost, da se neko delo opravlja čim dalj časa brez padca efektivnosti. Seveda je utrujenost veliko bolj kompleksen pojem pri katerem gre za psihološke in fiziolo-ške procese. Ne samo naše telo, tudi naša psiha ima močan vpliv na utrujenost. Ob tem ne morem mimo pojma regeneracija – obnovitev sposobnosti. Med telesnim naporom postanemo utrujeni, zgodijo se spremembe v mišicah, porabi se gorivo, v telesu je polno odpadnih produktov, ki nastajajo pri kemičnih procesih. Po vad-bi se telo trudi probleme umiriti in telo vrniti v osnovno stanje. Za to pa je po-treben čas. Po krajšem lahkotnem teku je ta čas le nekaj ur. Po dalj časa trajajočem naporu, kot je na primer maraton, pa je lahko tudi nekaj tednov.

Že v svojem prvem članku sem pisal o nepravilnostih pri športnih aktivnostih. Samo aktivnost sem razdelil na tri faze:

• ogrevanje oziroma priprava našega telesa na povečane obremenitve

• sama aktivnost• ohlajanje ali zaključek aktivnosti,

umirjanje in raztezanje

Zaključek teka, ali katerekoli dalj časa trajajoče fizične aktivnosti, je enako po-memben kot sama aktivnost. Če boste po treningu sedli v avto in odšli domov bodo posledice treninga (mlečna kislina) ostale v krvi in mišicah. Telo bo okorno in utrujeno. Telo je potrebno najprej umiriti s počasnim tekom ali hojo. Po-tem pa je na vrsti še raztezanje. S tujko se to opravilo imenuje stretching kar do-besedno pomeni raztezanje, natezanje, napenjanje. Raztezanja nikoli ne izvaja-mo pri poškodbah kot so zvini, zlomi, vnetja,..

Namen teh vaj je, da zakrčene mišice raztegnemo. S tem tudi povečamo pre-krvavitev mišice. Raztegujemo vse mi-šice s posebnim poudarkom na najbolj obremenjene. Pravi način je počasen in koordiniran. Mišice raztezamo do rahle napetosti vendar ne do bolečine. Vsak položaj zadržimo vsaj 15 sekund (na pri-mer štejemo do 20 ali 30), brez zibanja ali dinamičnih obremenitev. Med razte-zanjem naj bo mišica sproščena in dihnje normalno. Pomembno je, da začutimo katero mišico raztegujemo.

Pozitivne lastnosti raztezanja:1. ohranja prožnost mišic2. poveča gibljivost mišic3. pomaga pri zmanjšanju telesnega

napora med aktivnostjo4. hitrejša regeneracija5. zmanjša možnost poškodbe6. zmanjša napetost mišic7. razvija telesno sproščenost8. izboljša prekrvavljenost telesa9. boljše počutjeNa priloženi skici vidite nekaj vaj raz-

tezanja za tekače z oznako mišice, ki se razteguje. Upam, da so slike dovolj na-zorne. Kot primer naj obrazložim nekaj položajev.

Meča – Poiščemo oporo za roke ter se naslonimo. Eno nogo postavimo izte-gnjeno nazaj z celim stopalom na tleh, druga noga pa je pomaknjena naprej in je upognjena v kolenu. Boke potiskajte naprej tako, da začutite raztezanje v me-čih noge, ki je iztegnjena nazaj. Po 15 se-kundah zamenjajte položaj nog.

Velika mečna mišica – je pomembna mišica v mečih, ki je obremenjena pri hoji, teku ali stoječem položaju. Raztegu-jemo jo tako, da iz predhodnega položaja spustimo boke navzdol in težo prenese-mo na zadnje stopalo.

Prednja stegenska mišica – Pri tej vaji je dobro, da imamo neko oporno točko na katero se opremo z prosto roko. Do-bra je tudi rama sotekača. Z roko prime-mo za vrh stopala noge ter ga dvignemo tako, da bo peta čim višje - do zadnjice. Boke potisnite naprej. Učinek bo še večji, če primete stopalo z nasprotno roko. Po-tem isto ponovimo z drugo nogo.

Pomembno je, da si damo čas ter teme-ljito raztegnemo čim več mišic. V tem prispevku seveda ne morem opisati vseh vaj. Ob izvajanju pa boste sami spoznali v kakšnem položaju raztegujete določe-

no mišico. Katero mišico čutite. Nekaj (ali veliko) pa se lahko naučite tudi od sotekačev.

Večina vztrajnih rekreativnih tekačev ima željo svoje sposobnosti tudi preizku-siti. Preizkus lahko opravimo sami tako, da periodično premagujemo isto razda-ljo (npr. enkrat mesečno) in opazujemo napredek. Udeležba na rekreativni prire-ditvi je tudi cilj veliko tekačev. Organi-ziranih je veliko tekov na različnih raz-daljah. Vprašanje, ki si ga zastavlja vsak je: ali sem že pripravljen, ali sem dovolj sposoben? V naslednjem sestavku bom pisal o vajah (treningu) za pridobivanje in povečanje vzdržljivost ter o vajah za izboljšanje hitrosti.

BRANKO

ČUDEŽNO ZDRAVILO -GIBANJE

Majski tek – priprave

V prejšnji številki smo objavili razpis priprav za Majski tek, ki bo v soboto 17. maja 2014 v Ajdovščini . Priprave organizirata in izvajata Zavod za šport Ajdovščina in Športno društvo tekači vipavske doline. Priprave so organizira-ne že trtjič in tudi letos je bil odziv zelo velik. Na sliki so novi in stari tekači, ki so prišli na prvi trening v torek 6. marca. V tem času treningi seveda že intenzivno potekajo vsak torek in četrtek popoldne . Kljub temu se še lahko pridružite eni od treh vadbenih skupin.

Uroš Medvedec vodi najmočnejšo skupino. To so tekači, ki vadijo že dlje časa in se bodo zanesljivo udeležili tudi Majskega teka. Njim razdalja 10 in več kilometrov ne prestavlja velike težave. Trening je zato namenjen tehniki teka ter pridobivanju vzdržljivosti, moči in

hitrosti.Tea Bajc vodi srednjo in najštevičnej-

šo skupino. Tudi tu so izkušeni tekači in predvsem tekačice, ki tečejo že več časa. Večina od njih se je že udeležila tekmo-vanj na 10 kilometrski progi ali še daljši. Tudi tu je poudarek na izpopolnjevanju tehnike teka ter pridobivanju moči in hitrosti.Verjetno se bo tudi večina iz te skupine udeležila majskega teka.

Branko Lavrenčič vodi skupino za-četnikov. V tej skupini so posamezniki (večina so posameznice), ki so popol-ni začetniki ali pa se vračajo po daljši prekinitvi. Razumljivo so treningi naj-manj intenzivni. Na začetku so sesta-vljeni iz teka in hoje ter tekaških vaj. Velik poudarek je namenjen segrevanju pred vadbo in ohlajanju po njej. Branko Lavrenčič

Plavalni Klub Ajdovščina na državnem prvenstvu

Pred kratkim so se člani Plavalnega kluba Ajdovščina udeležili kar treh pomembnih tekmovanj.

V Mariboru je potekalo držav-no prvenstvo za kategorijo »mlajši dečki in deklice«. PK Ajdovščina so zastopali Miha Rijavec, Sanja Du-menčić in Sara Ličen. Za mlade tek-movalce je bilo to prvo prvenstvo. Zapustili so zelo dober vtis.

V kranjskem olimpijskem bazenu je potekalo državno prvenstvo za ka-tegorijo »dečki in deklice«. Osebne rekorde so postavljale Nicole Bata-gelj, Minea Bric, Lara Verč, Nina Li-

čen, Aida Topalovič in Neli Nusdor-fer. Tudi z nastopi v tej kategoriji so bili mladi udeleženci in vodstvo klu-ba zelo zadovoljni.

Tretje tekmovanje je bilo Odprto zimsko veteransko prvenstvo Slove-nije v plavanju, ki je bilo 8.marca v ljubljanskem Tivoliju. Tekmovanja se je udeležilo preko 135 veteranov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije. Naši predstavniki so dosegli odlične rezultate in mesta po posa-meznih kategorijah:

Blaž Bajc je v disciplini 50m prosto zasedel 3. mesto, v disciplini 200m

prosto pa 2. mesto.Peter Rijavec na 50m prsno 4. me-

sto, na 100 in 200m prsno 2. mesto. Rok Bajc je na 50m prosto priplaval

6. mesto, na 100m mešano pa odlič-no 3. mesto.

Ana Ličen je osvojila 2. mesto na 25m prosto, na 400m prosto pa je zasedla 1. mesto in seveda zmagala.

Barbara Jazbec je v disciplini 25 prosto stopila na 2. stopničko.

Ekipni uspeh pa so kot mešana štafeta deklet in fantov dosegli s 3. mestom v disciplini 8x25m prosto v zasedbi Rok Bajc, Peter Rijavec, Ana Ličen, Theo Čebron , Matej Plešnar, Nataša Rupnik, Barbara Jazbec in Blaž Bajc.

Tudi v štafeti 4x50m prosto (2 fan-ta in 2 dekleti) so zasedli 3. mesto.

Več kot uspešno tekmovanje so zaključli s skupnim druženjem vseh sodelujočih. Plavalno društvo Ajdo-vščina vabi vse, ki se želite rekreirati in izpopolniti v tehnikah plavanja, da pridete in odplavate z njimi. Po-kličite učiteljico plavanja Ano Ličen mob.041 887 100.

Št. 30 • 18. marec 2014 17Šport

Ajdovski planinci na vsakoletnem srečanju

V petek, 28. februarja 2014, so se v Dvorani Prve slovenske vlade zbrali ajdovski planinci na svojem vsakole-tnem srečanju.

Srečanje je bilo kulturno obogate-no. V tem delu so nastopali učenci OŠ Šturje. S poskočnimi melodijami so ogreli srca obiskovalcev. Ljudski plesi, s katerimi so se predstavile učenke, so dokazali, da imajo tudi otroci posluh za melodijo, ritem in za ljudsko izročilo. Trije fantje, har-monikarji s Krasa, so navdušili pla-nince in goste. Njihove melodije so prevzele prisotne. Nagradili so jih z bučnim ploskanje, s čimer so spre-mljali tudi njihovo izvajanje. S po-skočno glasbo so obogatili srečanje ajdovskih planincev. Moški pevski zbor iz Vipavskega Križa je pozdra-vil prisotne s slovensko in planinsko himno.

Kulturni program sta povezovala Jan in Soraja. Uradni del srečanja je vseboval poročila sekcij Planinskega društva Ajdovščina. Ožbej Marc je poskrbel, da je vse potekalo po do-ločenem zaporedju. Predsednikovo poročilo je izzvenelo kot zahvala ne-katerim članom PD Ajdovščina pri

aktivnostih ob praznovanju 110-le-tnice avgusta na Čavnu. Markacist Mirko je v svojem poročilu izposta-vil problem urejanja planinskih poti. Izbrali so si jih kolesarji, po njih dr-vijo in jih uničijo. Kdo bo pomagal pri ureditvi tega problema? Planinci menijo, da je problem pereč, kajti za adrenalinske vožnje niso usposo-bljene ne poti in za to ni pripravlje-na narava. Člani Planinske sekcije v Kamnjah so svoje delovanje osredo-točili na Malo goro in na pohod na velikonočni ponedeljek. Alpinisti so osvajali tuja gorstva in dosegli po-membne uspehe. Člani GRS so pred-stavili le nekatere svoje akcije. Nepo-grešljivo je njihovo delovanje in po-moč, ko jo potrebujemo. Svoje delo so opisali učenci OŠ Dobravlje. V preteklem letu so dosegli pomembne uspehe na različnih ravneh. Z buč-nim ploskanjem so prisotni pohvalili njihova prizadevanja in velike uspe-he. Tudi učenci OŠ Šturje so bili zelo delovni v preteklem letu. Na pohode v naravo so jih spremljali planinci vodniki, da je bila njihova pot var-na, da so prišli do zastavljenega cilja. Med potjo so jih poučevali o nara-

vi, o življenju v njej, o orientaciji, o varni poti. Delo planinskega dru-štva Ajdovščina je temeljilo na delu z mladimi. Prav temu so člani dajali največjo pozornost. V ta namen so organizirali planinski tabor na Čav-nu in obljubili so, da bo tabor tudi v letošnjem poletju. O taboru sta pripovedovala Ana in Teo. Obema je bilo zelo lepo. Teo je povedal, da so ga prevzeli gostje, ki so prišli na Čaven, da se je razveselil tabornega ognja, spanja v šotorih in zelo dobre hrane. Zanjo je poskrbel oskrbnik Zdravko, ki je prevzel v oskrbo obe koči, na Čavnu in pod Golaki.

Osrednje delovanje PD Ajdovščina so pohodi in izleti. Program poti je tudi za leto 2014 pripravljen in obe-ta lepe poti v veliko užitkov. Prijeten dogodek so bila tudi priznanja, po-deljena na srečanju. Bronasti častni znak PZ Slovenije so prejeli: Mar-jana Soban, tajnica PD Ajdovščina, Edvard Gerželj in Darjo Vodopivec, aktivna člana v Planinski sekciji v Kamnjah in aktivna člana pri raz-ličnih prostovoljnih akcijah. Srebr-ni častni znak PZ Slovenije je prejel Mirko Soban, gorski vodnik, član UO PD Ajdovščina, markacist ter skrbnik narave in njenih lepot. Zla-ti častni znak PZ Slovenije je prejel Vladimir Lemut, podpredsednik PD Ajdovščina, gorski vodnik, ki orga-nizira in vodi številne pohode, prav-zaprav ni akcije PD, pri kateri ne bi sodeloval.

Srečanje ajdovskih planincev je poz-dravil dolgoletni planinec in župan Marjan Poljšak in številni gostje, ki so s svojo prisotnostjo počastili zbor. Irena Šinkovec

9. plezalni vikend Tura 2014

Planinsko društvo Vipava prvi vikend v aprilu (od 4. do 6. aprila 2014) že devetič zapovrstjo organi-zira plezalni vikend pod Gradiško Turo nad Vipavo.

Tudi letos člani Planinskega dru-štva Vipava z gonilno silo in usta-noviteljem plezalnega vikenda Deja-nom Korenom prirejajo bogat pro-gram, ki se bo začel v petek, 4. aprila, ob 20. uri z uvodnim alpinističnim predavanjem Jerneja Arčona, člana AO Nova Gorica.

Osrednje dogajanje na letošnjem plezalnem vikendu prinaša sobota. Ves dan bo potekalo plezanje po raz-ličnih sektorjih plezališča nad Kam-pom Tura, posebna nagrada pa čaka tiste, ki bodo preplezali največ smeri v enem dnevu. Ob 9.30 bo začetek tekme za otroke (kombinacija bal-vani in težavnosti), popoldne od 16. ure dalje pa se bodo v balvanskem plezanju preizkusili člani (kvalifi-kacije), finalna tekma ob 21. uri pa bo zagotovo eden izmed vrhuncev

sobotnega večernega dogajanja, ki ga bo odprla Anastazija Davidova - Nasty z alpinističnim predavanjem ob 20. uri. Za glasbeni odtenek ple-zalno obarvane sobote pa bosta po-skrbeli domači rock glasbeni skupini Sabalmoza in Antioksidanti.

Zadnji dan vipavski plezalni vikend že tradicionalno prinaša start atrak-tivne tekme Adventure Race ob 9. uri. Letošnja novost sta dve kategori-ji, in sicer Adventure Race na 50 km za bolj izkušene in Mini Adventure Race na 15 km, ki se je lahko udeleži vsak. Obe vključujeta preizkušnje v plezanju, gorskem teku, kolesarstvu in spretnostnem poligonu ter za naj-boljše zaslužene nagrade.

Osrednje prizorišče 9. plezalne-ga vikenda so športne površine v Kampu Tura, ki udeležencem v času plezalnega vikenda po-nuja tudi brezplačno kampira-nje. Vabljeni torej pod Turo. PD Vipava

Pustni pohod v maskah

V planinski sekciji Kamnje stremi-mo k temu, da se v vasi vedno kaj dogaja, zato smo tudi letos povabili krajane in naše prijatelje na popol-danski pustni pohod. Odločili smo se, da letos krenemo proti vzhodu in obiščemo Stomaž, Lokavec ter na povratku še Skrilje.

Zbrali smo se pri šoli v Kamnjah. Pohodniško pripravljeni, nekateri tudi s pustnimi maskami, smo kreni-li skozi vas proti Stomažu. Lepa četi-ca osemnajstih pohodnikov se je vila čez gmajno in skozi razpotegnjene zaselke Stomaža proti plazu Slano blato. Drobne in redke dežne kaplje, ki so padale iz, od burje raztrganih oblakov, niso motile dobrega razpo-loženja pohodnikov. Igor Petrovčič, ki je vodil pohod, je poskrbel za varno prečkanje dokaj vodnatih potokov. Pred seboj smo v gozdu opazili cer-kvico Sv. Urbana, ki je bila naš na-slednji cilj. Ogledali smo si zanimivo notranjost lepo ohranjene cerkvice ter si vzeli čas za prvi počitek. Spu-stili smo se proti Lokavcu ter med potjo opazovali mogočni jezik pla-za Slano blato, ki izpod Čavna sili v dolino. Namenili smo se proti Kovaškemu muzeju bratov Ivana in Staneta Černigoja, ki sta nam omo-

gočila ogled stare kovačije in nam prikazala ročno ter tudi strojno ko-vanje. Z velikim navdušenjem smo opazovali spretno udarjanje kladiva po vročem železu in kmalu nam je mojster pokazal dokončan izdelek, za kar je bil deležen lepega aplavza. Ob tej priliki se najlepše zahvaljuje-mo bratoma Černigoj za lep sprejem in doživet prikaz stare obrti.

Pot smo nadaljevali v zaselek Bri-tof, kjer nas je Igor na svojem domu pogostil z domačim čajem in sladki-mi dobrotami.

Od tu smo skozi zaselek Kompa-ri krenili proti Skriljam. Med potjo smo dobili povabilo za ogled Fa-vettijevega dvorca. Na dvorišču nas je s kozarčkom domačega pričakal lastnik Marjan Rovtar in nam raz-kazal notranjost lepo obnovljenega dvorca, ter izdelke iz kamna in lesa, ki so delo njegovih rok. Že v mraku smo zapustili Skrilje in z nočjo pri-speli v Kamnje, kjer je v šoli sledil zaključek pohoda. Navdušeni, pol-ni vtisov in rahlo utrujeni po sko-raj trinajstih kilometrih opravljene poti, smo sklenili, da drugo leto krenemo proti jugu. J.V.

Državno prvenstvo in slovenski dvoranski pokal 2014

Na slovenski kulturni praznik se je v Šenčurju odvijalo državno dvoran-sko prvenstvo v lokostrelstvu. Tek-movalo je 275 tekmovalcev iz 33-ih slovenskih klubov. Kar dvanajst čla-nov Budanjskih lokostrelcev se ga je udeležilo in vsi smo se lahko na kon-cu veselili odličnih dosežkov. Tako imamo letos dve državni prvakinji in sicer Karin Krapež med mladin-kami z ukrivljenim lokom in Janjo Ferjančič, ki je že drugo leto zapored ta naslov osvojila med članicami z golim lokom. Izredno lep uspeh je na svojem prvem takem tekmovanju

dosegla Nina Čermelj z ukrivljenim lokom, ki je med mlajšimi deklicami osvojila tretje mesto.

Lepe rezultate so dosegli tudi vsi ostali člani posadke.

Pošteno sta svoje nasprotnike na-mučili obe ekipi in na koncu precej izenačeno dosegli 3.mesto, ekipa ukrivljeni lok, članice (Danica Kra-pež, Karin Krapež, Katarina Novak), 4.mesto, ekipa goli lok, člani (Simon Kobal, Matija Slokar, Janja Ferjan-čič).

Z zadnjo dvoransko tekmo v Žalcu, 23. februarja, pa se je zaključil tudi

SLO dvoranski pokal 2014. 150 lo-kostrelcev iz 31 klubov se je potego-valo za še zadnje, odločilne točke v skupni razvrstitvi. Zmagovalci bodo tako po koncu tekmovalne sezone na zaključni slovesnosti Lokostrel-ske zveze Slovenije, prejeli zasluženi pokal v posameznih kategorijah.

Spet se lahko veselimo uspeha do-mačega lokostrelskega kluba, ŠKD Budanje, ki se vedno bolj razvija in raste, ter gradi svojo prihodnost na mladem rodu lokostrelcev. Poleg tega, da smo med 32 sodelujočimi klubi na koncu osvojili 11. mesto, smo dobili tudi nekaj odličnih posa-meznih uvrstitev in sicer: 1.mesto: Franci Ferjančič, goli lok, kategorija kadeti (nov osebni rekord!), 1.mesto: Janja Ferjančič, goli lok, kategorija članice, 3.mesto: Nina Čermelj, ukri-vljeni lok, kategorija mlajše deklice (nov osebni rekord!), 7.mesto: Mitja Turk, dolgi lok, kategorija veterani, 10.mesto: Katarina Novak, ukrivlje-ni lok, kategorija kadetinje.

Naše delo se tako nadaljuje po začrtani poti in upamo, da bomo lahko še naprej pisali o odličnih dosežkih naših tekmovalcev. Zato, kot veli lokostrelski pozdrav: VSE V ZLATO! Janja F.

Št. 30 • 18. marec 201418 Mladi

Obvestila MC Hiša mladih

Petek, 14. marec 2014 Galerija Hiša mladih – Nejc Franetič – DesoPonovno vas vabimo v Galerijo Hiša mladih, saj smo v petek, 14. marca 2014 otvorili novo razstavo, ki nosi naslov TOP ŠIT. Njen avtor pa mla-denič, po rodu iz Postojne, Nejc Fra-netič - Deso. Vsekakor dogodek, ki ne sme neopazno mimo vas. Sreda, 19. marec 2014 / 18h - Delav-nica: Aktivna priprava na porodV okviru Svetovnega tedna doul se bo v MC Hiša mladih Ajdovščina odvila brezplačna delavnica, ki vam bo približali delo doule—porodne spremljevalke, predstavili vam bomo pozitivne rezultate njenega dela in hkrati ponudili možnost za dobro pri-pravo na porod. V sredo, 19. marca 2014, ob 18h.Četrtek, 20. marec 2014 / 19h - Bralni klub Knjiga nas dvigaV MC Hiša mladih, smo z letom 2014, uvedli še eno novost, ki je namenje-na predvsem ljubiteljem dobre knjige. V četrtek 20. marca 2014, ob 19h, se nam ponovno pridružite v bralnem klubu Knjiga nas dviga. Tokrat bomo, skupaj z Jasno ter Alenko, debatirali o svetovni knjižni uspešnici Petdeset odtenkov sive.Pecha Kucha, 29. marec 2014 / 21hPo tem, ko se je Ajdovščina vpisala na globalni zemljevid TEDx dogod-kov, prihaja v naše mesto še Pecha Kucha, dogodek s podobnim ciljem kot TED. Gre za večere, ki se prire-jajo v sproščenih okoljih – lokalih, knjižnjicah, galerijah, na katerih lah-ko govori vsak, ki upošteva osnovna pravila nastopanja po principu Pecha Kucha. V japonskem jeziku ta izraz pomeni sproščen pogovor. Prvi izmed štirih letošnjih Pecha Kucha veče-rov v Ajdovščini bo v soboto, 29. marca 2014 v MC Hiša mladih.Četrtek, 3. april 2014 - BAW BAW Festival kratkega filmaTudi letošnje leto ne bo minilo brez filmskih vsebin v MC Hiša mladih Ajdovščina. Nadaljujemo s tradicijo organizacije BAW BAW Festivala, ki pa letos ni žanrsko opredeljen kot prejšnja leta, ko je bil posvečen horror tematiki. Tokrat je žanrsko zelo širok, saj sprejemamo kratke filme vseh tematik. Na sporedu med 3. in 6. aprilom 2014.Četrtek, 3. april 2014 / 16.30h - Sprostitvene urice za najmlajšeV mesecu aprilu in maju se nam v MC Hiša mladih pridružite pri Spro-stitvenih uricah za najmlajše. Potekale bodo vsak četrtek, ob 16.30h pod vodstvom Kluba Šport-ani. Primerno za otroke od 3. do 6. let. Vabljeni. Sobota, 5. april 2014 / 21h - Dan za spremembeDobrodelni dogodek ob Dnevu za spremembe v Hiši mladihPredstavitev knjige avtorja Mirana Ipavca iz Kanala: AVTOŠTOPARSKE ZGODBE - Moja prva svetlobna sekunda. V Baru Hiša mladih Ajdovšči-na. Na dan dogodka se bodo prodajale kvačkane ribice (broške), ki so sim-bol Dneva za spremembe, ki so jih skvačkale naše prostovoljke. Izkupiček dogodka bomo poklonili uporabnikom VDC Vipava - Ajdovščina.Od ponedeljka 7. do petka 11. aprila / v dopoldanskih urahPANTALONOV FESTIVAL – SREČANJE LUTKOVNIH SKUPINNa Osnovni šoli Šturje Ajdovščina že od leta 2007 skrbijo za ohranjanje lutkovne dediščine slovenskega lutkarja Milana Klemenčiča. V sodelova-nju z Mladinskim centrom Ajdovščina, letos že tretje leto zapored, prire-jajo Pantalonov festival – srečanje lutkarjev osnovnošolcev. Prireditev poleg ogleda lutkovnih predstav predstavlja tudi možnost druženja in iz-menjave izkušenj, vse z namenom, da bi lutkovna dejavnost na primorskih šolah zaživela v večjem obsegu. Letos bo festival potekal med 7. in 11. aprilom v Mladinskem centru in hotelu Ajdovščina. Vabljene osnovne šole, da se na festival prijavite, ostali pa da nas v tem tednu obiščete. Vstop prost. VEČ INFORMACIJ NAJDETE NA WWW.MC-HISAMLADIH.SI

Program v Baru Hiše mladih

Koncert: MARTPetek, 21. marca 2014, od 22.00 h daljeNa prvi pomladni dan nas v Baru Hiša mladih čaka še ena odlična domača glasbena poslastica; nastop skupine MART! Vstopnina: 3€Stand UP večer: MATJAŽ JAVŠNIKSobota, 22. marca, ob 21.00 hMatjaž Javšnik je slovenski igralec in komik. Prejel je Severjevo na-grado za igralske dosežke ter pokal za najboljšega improvizator-ja na državnem prvenstvu v gledaliških improvizacijah (1998). Dogodek je namenjen najširši publiki, saj se dotika splošnih človeških od-nosov in kolektivnega nezavednega. Vstopnina: 5€Koncert: EIGHT BOMBPetek, 28. marca 2014, od 22.00 h daljeŠtiričlanska zasedba ustvarja in igra avtorski rockabilly/psychobilly. Izvi-ren rock’n'roll. In pri svojem glasbenem ustvarjanju neizmerno uživa. Or-ganizator dogodka: Klub ajdovskih študentov. Vstopnina za člane KAŠ: 2€, za nečlane: 5€.WHISKY VEČER Z MAJDO DEBEVCSobota, 29. marca 2014, od 19.00 h daljeWhisky večer z Majdo Debevc (vol. 1); delavnica z degustacijami na temo škotskih viskijev. Obvezne prijave na e-mail: barhisamladih@gmail.com ali na tel. št.: 040/437-508 (Luka).Koncert: HARRY – release partyPetek, 4. aprila, od 22.00 h daljeHarry bodo predstavili svoj novi album, za popestritev večera pa jim bodo pomagali The Hoax program. Harry bodo vsak dan marca, na dan lihe-ga števila, objavili novo pesem na: https://harrymusic.bandcamp.com/ Vstopnina: 5€Koncert: NINA PUŠLARPetek, 18. aprila 2014, od 22.00 h daljePrihaja Nina Pušlar, punca z odličnim glasom, glasbo in polna energije, kar bo spet vzrok za spektakularen večer. Vstopnina: 5€

Literarni natečaj za mlade: HAIKUMC Hiša mladih Ajdovščina že

tretje leto zapored obeležuje 2. april »Dan Mladinske literature«, v sklo-pu katerega prireja literarni natečaj za mlade za najboljši haiku. Tema to-kratnega natečaja je Haiku. Haiku je japonska pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov. Prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem. Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazar-ja osnovno podobo, ozračje, nazna-čitev čustva oziroma misli; ta podo-ba se včasih logično, včasih presene-tljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopol-nitve. Haiku je tematsko svoboden, zelo pogosto pa vsebuje besedo, ki se navezuje na določen letni čas. Taka beseda lahko označuje rastlino ali

žival, naravni pojav, človeško dejav-nost ali slovesnost. Cvetovi češnje nakazujejo pomlad, lilije poletje, krizanteme jesen in repa zimo.

POGOJI NATEČAJA:- Natečaj je namenjen izključno

mladim od 13. do 29. leta starosti. - Vsak avtor lahko sodeluje z naj-

več tremi haikuji napisanimi v slo-venskem jeziku.

- Sodelujejo lahko avtorji, ki posla-nega dela še niso objavili oz. to delo še ni sodelovalo in ne sodeluje na drugem natečaju.

- Avtorji morajo svoja dela pra-vočasno poslati na spletni naslov info@mc-hisamladih.si, s pripisom »Haiku«. Pripisati morajo tudi svo-je popolne podatke: ime in priimek, naslov, letnico rojstva, telefonsko številko in elektronski naslov.

- Strokovna, tričlanska, komisija bo izbrala tri najboljše prispevke iz vsa-

ke starostne kategorije (Prva katego-rija: 13. – 18. leta, Druga kategorija: od 19. – 29. leta) ter jih nagradila.

- Strokovna komisija bo na nate-čaju upoštevala vsa dela, ki bodo na zgoraj navedeni naslov in z vsemi zahtevami tega razpisa, prispela do vključno petka, 7. aprila 2014.

- Kdor sodeluje na natečaju, dovo-ljuje objavo njegovega dela na spletni strani Mladinskega centra in hotela Ajdovščina, v časopisju in drugih publikacijah, ter s tem dovoljuje vpogled vsem zainteresiranim.

DODATNE INFORMACIJE: 041 945 392

Natečaj je odprt od 14. marca do vključno 7. aprila 2014.

Pust in plesna pustna povorka v Ajdovščini

Velika dvorana Zavoda za šport Ajdovščina se je v torek 4. februarja spremenila v pestro paleto pustnih maškar. Otroke in starše so pričakali plesni ritmi za katere je poskrbel DJ Samo in pustne delavnice v izvedbi Mladinskega centra Hiša mladih ter Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina. V družbi do-mačega plesnega studia ADC smo priplesali iz Trga 1. slovenske vlade in nadaljevali s plesnimi točkami na odrski sceni.

Za dodatno pustno atmosfero so poskrbeli še Stella in Star ter Duo Žvokelj in Jež. Da maškare ne bi bile lačne smo mednje razdelili slastne krofe. Manjkala ni niti pustna para-da maškar za izbor najbolj izvirnih mask, katere so bile tudi bogato na-grajene.

Za prijetno vzdušje na pustova-nju se MC Hiša Mladih zahvalju-je vsem sodelujočim ter plesnemu centru ADC, ki je poskrbel za so--organizacijo pustovanja, Občini Ajdovščina, Zavodu za šport Aj-dovščina, MDPM-ju, Slaščičarni Šturje, Mlinotestu, trgovini Fama, Soča Fun parku Solkan Piceriji Zmaj in Baru Hiša mladih. MC Hiša Mladih

Št. 30 • 18. marec 2014 19Šolsko

Intervju z urednico Cicibana Slavico Remškar

Na Osnovni šoli Dobravlje že vrsto let februarja prirejamo literarne ve-čere, na katerih se nam predstavljajo različni ustvarjalci – naši nekdanji učenci. Tokrat je bila gostja urednica revije Ciciban Slavica Remškar, po rodu s Ceste, ki nam je z veseljem odgovorila na tisto, kar nas je zani-malo.

TINA: Povedali ste nam, da imate na Osnovno šolo Dobravlje izre-dno lepe spomine. Kaj je vaša prva asociacija ob besedah ŠOLA DO-BRAVLJE?

Zelo lepa narava okrog nje, ki je zdaj ni več, in dolga pot v šolo, na ka-teri smo lahko počeli marsikaj. Bilo nam je lepo.

KATARINA: Po končani osnovni šoli ste šli v Ljubljano na srednjo vzgojiteljsko šolo, pozneje pa ste na Filozofski fakulteti študirali slovenščino in srbohrvaščino. Za-kaj ste se odločili za ta študij? Naj-brž so vam bile blizu knjige?

To podedujemo ali pa nas k temu spodbuja družina. Jaz sem dobese-dno spala na knjigah. Spravljala sem jih pod blazino, da mi jih bratje in sestre niso vzeli. Še pred vstopom v šolo sem se sama naučila brati. Ko sem brala, se mi je zdelo, kot da ima-mo več življenj. Vsaka knjiga nam da eno, dodatno življenje. Za ta študij sem se odločila, da bi videla, kako

deluje literatura. To je bila moja od-ločitev.

POLONA: Pozneje ste tudi pou-čevali. Vam je bil ta poklic všeč?

Zelo lepo je učiti. Ne strinjam pa se z načinom, kako se poučuje sloven-ski jezik. Ko sem sama poučevala, mi je moral učenec za dvojko povedati pravljico.

POLONA: Ste kdaj kaj objavili v našem glasilu Čaven?

Da, tudi v Čavnu sem objavljala. Nekoč sem v njem objavila neko lju-bezensko zgodbo in iz tega se je raz-vil pravi mali škandal.

VERONIKA: Radi ste tudi nasto-pali in recitirali. Se morda spomni-te kakšnega nastopa na Osnovni šoli Dobravlje?

Igrali smo dramsko igro Kristine Brenkove. To je bila novoletna igra in imeli smo dolge priprave. Govo-rila je o tem, kako ene od sošolk ni bilo v šolo, ker je bila bolna in so ji sošolci nesli domov potico. Takrat je učiteljica Julija spekla potico za predstavo. Bolno sošolko sem igrala jaz. Pri igrici mi ni bilo všeč le to, da se je bolna sošolka imenovala Lojz-ka. Nastopala sem tudi na ostalih šolskih prireditvah.

POLONA: Ali ste si že kot deklica želeli, da bi nekoč postali urednica?

Tega poklica nisem niti dobro po-znala. Sanjala pa sem, da bom posta-

la učiteljica slovenščine.KATARINA: Ali se spomnite ob-

čutkov, ko ste bili v osnovni šoli nagrajeni za svojo pesem?

Ja, bila sem zelo začudena. Pesem je bila ljubezenska. Tako sem se upirala mami, ker je hotela, da sem ljubka punčka. Strah pa me je bilo potovanja, ki je sledilo. Nagrado so mi namreč podelili v Ohridu v Ma-kedoniji. To je bilo za tiste čase kar daleč od doma.

VERONIKA: Tudi vaš oče je pe-snil. Ali ustvarja še kdo v vaši dru-žini?

Božo, mlajši brat, piše humoreske, mož je slikar.

KATARINA: Kdaj ste postali ure-dnica Cicibana?

To delo sem sprejela leta 1997.VERONIKA: Kaj vse je potrebno,

da izide ena številka revije Cicido ali Ciciban? Je kar veliko dela, kaj-ne?

Ja, delati mora sto ali več ljudi, ki se ne skregajo in so osredotočeni na svoje delo.

KATARINA: Vaša najljubša knji-ga je Medvedek, kaj delaš?. Zakaj ravno ta?

Ker sem jo napisala, ko je bila moja Lena še majhna.

TINA: Kako poteka vaš delavnik? Veliko klepetamo. Kdo bi rekel, da

sploh ne delamo. Na mesec prebe-rem okrog 300 tipkanih strani, izbe-remo pa okrog tri strani. Seveda pa svetujemo vsem, ki poskusijo pisati, kar nam navadno vzame od 10–12 ur na dan.

POLONA: Kaj radi počnete v pro-stem času?

Veliko časa preživim z možem, ki je umetnik. Večino časa prebijeva zunaj, saj zelo rada hodim, sem v na-ravi, na vrtu, na svežem zraku.

Hvala za pogovor in še veliko ustvarjalnih dni vam želimo.

S Slavico Remškar smo se pogovar-jale Katarina, Polona, Tina, Veroni-

ka in mentorica Ksenija Trebovc.

Pelji se z menoj po mavrici

Sproščena ura likovne umetnosti na prostem. Izkoristili smo sončno dopol-dne. Učenci so z barvnimi kredami narisali kolo s katerim so se potem za-peljali po mavrici. Zadnji sedež je prazen in nas vabi, naj se jim pridružimo.

6.razred, OŠ Dobravlje

Obeleženje valentinovega na OŠ DobravljeSlovenska beseda, droben pomežik in nasmeh v zadregi. Nešteto drob-nih besed v ličnih pisemskih ovoj-nicah se je ob dnevu zaljubljenih znašlo v posebnem valentinovem nabiralniku. Učenci in učenke OŠ Dobravlje so si na ustvarjalen način in z lepo besedo preko pisem sporo-čili pozitivne misli in naklonjenost. Ob deljenju pošte je bilo v zraku moč čutiti pričakovanje, kasneje pa si uzrl nasmehe, ki so, upam, trajali tudi čez počitnice.

Maja Štefin

Nastop Andreja Rozmana Roze

V četrtek, 6. marca 2014, je na OŠ Šturje Ajdovščina nastopil slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, režiser in igralec Andrej Rozman Roza.

V Ajdovščino ga je povabilo Med-občinsko društvo prijateljev mladi-ne Ajdovščina. Nastop priznanega umetnika so namenili osmošolcem in devetošolcem občin Ajdovščina in Vipava, ki so v letošnjem šolskem letu tekmovali iz znanja slovenščine za Cankarjevo priznanje. Povabili so tudi učence, ki so bili nagrajeni na li-terarnem natečaju z naslovom Kako je biti otrok v današnji družbi. Na prireditev so prišli še učenci 4. in 5. razreda OŠ Šturje Ajdovščina.

Andrej Rozman Roza je gledalce in poslušalce zabaval z zanimivim reci-tiranjem svojih pesmi, igranjem po-sodobljene Romea in Julije, Pirama in Tisbe, pri čemer so sodelovali tudi

trije učenci iz občinstva. Tragedijo je preoblikoval v zelo smešno igro in na ta način ustvaril prijetno in spro-

ščeno vzdušje.Pesmi, dolgih in kratkih, ni samo

recitiral, ampak jih je odigral, saj je besede popestril z gibi.

Občudovali smo ustvarjalčev spo-min, interpretacijo pesmi, navdušil nas je z jezikom: igrivim, duhovitim, domišljijskim, zabavnim, sprošče-nim … Naučil nas je tudi nemega petja.

Najbolj nas je k sodelovanju prite-gnil z ugankami. Izkazalo se je, da smo učenci boljši reševalci kot uči-telji, saj smo uganili, da nas dvigalo pripelje do vsake postaje, čeprav se ne premakne ne naprej ne nazaj, in da na mizo serviramo okrogle in bele namiznoteniške žogice, ki jih potem pobiramo s tal.

Vsi v šolski telovadnici, mladi in malo manj mladi, smo bili navduše-ni in smo pesniku ob koncu z vese-ljem in sproščeno zaploskali. Maja Kobal in Ksenija Černigoj

Astronavtski športni dan v Vrtovinu

Vrtovinski učenci in učiteljice smo dva meseca pridno trenirali in sku-šali izboljšati svoje športne rezultate ter tako, kot posamezniki, prispeva-ti čimveč naši ekipi Ortaona space team. Zdaj se mednarodni projekt Mission X – Treniraj kot astronavt počasi zaključuje in preštevajo se točke, ki smo jih z izvajanjem vaj dosegali. Vsi smo se zelo trudili in mnogi učenci so presegli svoje spo-sobnosti in lahko rečemo, premagali sami sebe, kar pa je seveda najpo-

membnejše. Trenirali smo med ura-mi športne vzgoje, med podaljšanim bivanjem in tudi med odmori. Neka-tere vaje so bile zelo zabavne, druge zahtevne. Zadnji petek v mesecu februarju pa smo temu projektu po-svetili kar cel dan, športni dan.

Spet sta se nam pridružili gospa Nataša Đurić in gospa Ana Urbas, nosilki NASInega projekta v Slove-niji. Spremljali sta dogajanje s foto-grafijo in videom ter budno sledili našim napredkom. Prvi del športne-

ga dne smo vaje izvajali po posta-jah. Učenci, razdeljeni v dvojice, so izmenično prihajali na postaje. Tam so našli navodila za izvajanje vaj in jih skušali čimbolje izvajati. Zelo so se trudili, da bi pripeljali ekipo do čimboljših rezultatov. Nekatere vaje so bile res zahtevne in učenci so bili ponosni nase, ko so jih uspeli pravil-no in hitro izvesti. Ves čas smo bili pozorni tudi na pravilno držo telesa in seveda na to, da smo dovolj pili.

Po malici in kratkem odmoru smo se vrnili v telovadnico in športni dan nadaljevali z ekipnimi igrami. Vse so bile zelo zanimive in polne ekipnega naboja, a prav gotovo je bilo sesta-vljanje sestavljanke (puzzle) s smu-čarskimi rokavicami, najzabavnejše.

Sporočili so nam, da smo z na-branimi točkami pripeljali našega Čarlija na luno in da smo se odlično izkazali. To nas seveda veseli, ven-dar za nas projekt še ni zaključen. Kmalu bomo namreč izzvali starše, da se nam pridružijo pri izvajanju teh vaj in še sami pokažejo, ka-kšni astronavti bi lahko bili. Tanja Maver Jamšek

Št. 30 • 18. marec 201420 Šolsko, pismo bralca

Kaj so človeške vrednote?Poštenost, iskrenost, nenasilje, ljube-

zen, notranji mir, radost!Danes na to mnogokrat pozabljamo.

Okolica nas ves čas prepričuje, da so najpomembnejše materialne dobrine in denar s katerim lahko vse to kupimo.

Res potrebujemo za življenje nekaj osnovnih stvari, ki jih kupimo z denar-jem, vendar lahko sami ocenimo kaj je to in ne potrebujemo nenehnega prepriče-vanja o tem kaj je za nas najbolje.

Zakaj ne? Zato, ker je kljub takšnim »nasvetom« v današnji družbi preveč nezadovoljnih ljudi. Če pa so ljudje ne-zadovoljni pomeni, da navodila niso pri-merna.

V našem spominu so še zapisane vse vrednote, vendar današnja družba ceni ravno nasprotno. Zbegani smo, ker ne vemo kaj je prav. Ali je prav tisto, kar dela večina ali tisto kar sami začutimo da je prav. Stremimo za tem, da smo po-dobni večini, spregledamo pa, da je veči-na nezadovoljna. Če še mi pozabimo na prave vrednote, bomo še mi nezadovolj-ni! Z denarjem ne moremo kupiti člove-ških vrednot! Ob tem spoznanju nam bo verjetno lažje poiskati pravo pot v življe-nju! To je tista, kjer se ceni iskrenost, po-štenost, nenasilje, ljubezen, notranji mir, radost…; in ki upošteva naravne zakone. Osnovni naravni zakon pravi, da kar da-jemo dobimo; kadar dajemo dobro, se nam vrne dobro; kadar dajemo slabo se nam vrne slabo. Pomembno je, da misli-mo, govorimo in počnemo tisto, kar je istočasno dobro za nas, za našo okolico in za naravo.

Iskrenost je naravnost. V življenju ne potrebujemo dvoličnosti, največ vredne so iskrene misli, čustva in dejanja. Iskre-

nost prihaja iz srca in ne pozna baranta-nja in preračunavanja.

Poštenost pomeni, da tisto kar misli-mo tudi govorimo in počnemo.

Nenasilje predstavlja usklajenost z normalnim tokom dogodkov. Ne silimo sebe ali druge v karkoli. Poskusimo raje doseči spremembo s spoznanjem. Pona-vadi nam tisto, kar želimo doseči na silo prav zaradi tega nikoli ne uspe.

Notranji mir lahko imenujemo tudi či-sta vest in to imamo, ko počnemo dobro za vse, nikomur in ničemur ne škodimo.

Ljubezen je nesebično dajanje in preje-manje, harmonično ustvarjanje, pripra-vljenost pomagati, prijaznost do okoli-ce…

Pravijo, da je ljubezen največja sila v vesolju, je način življenja. Prestavlja gore in ustvarja nove svetove. Vsi jo lahko da-jemo in prejemamo.

Radost izhaja iz našega bistva in ne pomeni samo kratkotrajno zadovolj-stvo. Radostni so tisti, ki ne posvečajo edine in največje pozornosti našemu potrošniškemu svetu, tisti ki na svoji življenjski poti opazijo tudi lepoto nara-ve, petje ptic, šelestenje listja, žuborenje potoka,… Včasih pomislimo kaj mi bo iskrenost, poštenost, uvidevnost, prija-znost saj tega danes nihče ne ceni. Takrat pozabimo, da veljajo naravni zakoni, ki poskrbijo zato, da se v neskončnosti ži-vljenja vse izravna – da dobimo tisto, kar dajemo. Vsi potem želimo delovati pošteno, iskreno, nenasilno, saj se nam vse to vrača. Ob tem zavedanju dobijo človeške vrednote spet svoj smisel. To je tisto kar šteje. Vedno.

Leopold Potnik

Modro srce za dober namen

Tudi letos, že osmo leto zapored, smo na Medobčinskem društvu pri-jateljev mladine Ajdovščina sodelo-vali pri vseslovenskem dobrodelnem projektu Nivea – Podarite nam mo-dro srce, v katerem podjetje Beier-dorf d. o. o. podari za vsako srce 0,25 eur v Učni sklad NIVEA, v katerega je vključenih tudi 9 dijakov iz občin Ajdovščina in Vipava.

Dne 25. 2. 2014 smo sodelavci MDPM Ajdovščina odpeljali tri Ni-veine štipendite na zaključno prire-ditev, ki se je odvijala v z modrimi srci okrašeni kavarni sredi Ljubljane. Zbrali so se predstavniki podjetja Beierdorf d. o. o., ZMP Slovenija, ambasadorji Nivee ter naši štipen-disti Lucija, Neža in Martin. Po besedah produktne vodje in vodje projekta Nivea, Anite Bogataj Meli-hen, predstavljajo “štipendisti velik navdih, zgled in pogum in ponosni

smo na vsakega od njih. Izobrazba je temelj in popotnica za celo življenje, ki bi morala biti omogočena prav vsakemu otroku”.

Slikarka, cvetličarka in fizik, to so sanje in cilji naših štipendistov, kot so sami povedali na prireditvi, po-leg izobrazbe pa Niveina štipendija dijakom omogoča tudi prostočasne dejavnosti.

Štipendistom pa bo zagotovo naj-bolj ostalo v spominu druženje po prireditvi, ko so se lahko fotografi-rali z znanimi ambasadorji modrih src. Letos so se na povabilo odzvali novinarka Manca Košir, olimpijec Rok Perko in stand up komik Bo-štjan Gorenc – Pižma.

Za konec pa še najbolj vesela infor-macija: v Učni sklad Nivea se je letos nabralo 25.706,00 eur preko 102.824 modrih src, ki so prihajala iz cele Slovenije, pa tudi preko meja.

Mladi parlamentarci prvič v Vipavi

Na pobudo mentorjev otroških par-lamentov je Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina letos prvič, organiziralo medobčinski otro-ški parlament v občini Vipava, v pre-novljenem Dvorcu Lanthieri. V sredo, 5. marca 2014, se je na parlamen-tarnem zasedanju zbralo 31 mladih parlamentarcev iz šestih osnovnih šol, ki so razpravljali na temo »Razmere v družbi«.

Osnovna šola Draga Bajca Vipa-va je za uvod pripravila film, ki so ga posneli učenci 7. in 9. razreda na temo letošnjega otroškega par-lamenta. Učenci so bili zelo kritični glede današnjih razmer v družbi. Menijo, da je stanje v naši državi sla-bo, da veliko mladih ne more priti

do izobrazbe in nato do službe in da mladi izobraženci zapuščajo državo. Pravijo, da sistem ne funkcionira in da so za boljšo prihodnost potrebne spremembe.

Upanje v svetlejšo prihodnost so parlamentarcem vlivali govorniki, ki so se letošnjega medobčinskega parlamenta udeležili v lepem številu. Zbrane so pozdravili župan občine Vipava mag. Ivan Princes, župan občine Ajdovščina Marjan Polj-šak, podžupan občine Vipava Alojz Durn, prorektor za izobraževanje Univerze v Novi Gorici Mladen Franko, predstavnica Centra za soci-alno delo Ajdovščina Marjetka Pre-gelj Koren in predsednica MDPM Ajdovščina Kristina Valič. Njihovi

nagovori so mladostnike spodbujali, naj svet začnejo najprej spreminjati pri sebi, naj bodo pošteni do sebe in drugih in da lahko s trudom in disci-plino pridejo do željenih ciljev.

Na probleme v današnji družbi pa je na duhovit način opozoril tudi Erik Vidmar s svojo monokomedijo »Sreče ne moremo meriti z boga-stvom«, po kateri se je med mladi-mi parlamnetarci vnela razprava. Mladi so izpostavili, da imajo zaradi razmer v današnji družbi, slabo sa-mopodobo, po drugi strani pa se že zavedajo, da morajo postati samo-stojni in samokritični. Rešitev raz-mer v družbi vidijo v povezovanju med seboj, v medsebojni pomoči, v prostovoljstvu, vključevanju v lokal-ne skupnosti in ozaveščanju.

Parlamentarno zasedanje se je za-ključilo z vodenim ogledom Dvorca Lanthieri, po katerem je vodil tajnik občine Vipava Jože Papež.

Sodelavci Medobčinskega društva prijateljev Mladine Ajdovščina se še enkrat zahvaljujemo vsem sodelu-jočim, mladim parlamentarcem pa želimo še veliko pametnih besed. MDPM Ajdovščina

Mali umetniki med nami in o nas

Umetnost, stvari videti z »drugačni-mi« očmi. Vsako oko je pogled zase, edinstven kot je človek sam. Ume-tnost združuje načine izražanja, ki jih omogoča človeku pogled v stvarstvo iz, oziroma skozi sebe samega. V vsa-kem umetniškem delu je vdahnjena duša avtorja. Otroško oko vidi svet drugače. Zato ima ta majhnost izre-dno veličino prav v svoji iskrivi odkri-tosrčnosti in naravnosti. Kolikšna je ta vrednost, nam sporoča profesorica likovne vzgoje, strokovna sodelavka otroških revij Cicido, Ciciban ter Cici umetnij, ilustratorka v reviji Mavrica, avtorica knjige Velike umetnine za

male umetnike, mag. Silva Karim. Skozi ali preko likovnih tehnik vsto-pa v svet otroka. Otrokom približuje svet, kot ga vidijo umetniki, in odra-slim svet, kot ga vidijo otroci.

Z mag. Silvo Karim smo otroci iz vrtca na OŠ Danilo Lokar doživeli dopoldne v času in prostoru umetni-ka, pedagoga, ki v družbi otrok zažari prav tako nežno in polno, kot njegova dela. Ga. Silva Karim nam je predsta-vila svoje skulpture – izdelke iz gline, zaupala nam je vsebino svoje skicirke, predstavila način in postopek nasta-janja ilustracij, slik v različnih teh-nikah. Naše petje otroških pesmi je

pospremila z ilustriranjem na plakate velikega formata. Navdušila nas je s svojo hitro, natančno in mirno roko. Prisluhnila nam je, kot prisluhne mama......

Veseli smo ji izlili svoje vedenje, znanje o njej, njenem delu in njeni umetniški družini. Počaščeni in po-nosni smo ji pokazali naše delo. Iz-delali smo »knjigo« o njenem delu in ustvarjanju z malimi umetniki in jo prijetno presenetili. Obenem pa polni navdušenja hiteli poustvarjat. Sonč-ki so si nemudoma izdelali priročne skicirke v katere so se zarisale prve poteze bodočih umetnin. Ilustracija velikega formata nas je združila v pra-vo malo likovno kolonijo. Z združe-nimi močmi v pravem timskem delu je kmalu zaživela v pisani paleti barv. Tempera, akvareli, grafike vse polno novih izzivov. Posebno doživetje in ugodje pa je oblikovati glino.

Likovnega izražanja nas uči likovna vzgoja. Likovni vzgojitelji pa smo vsi; starši, vzgojitelji, likovni pedagogi. Vsi se nenehno učimo in zajemamo iz neusahljivega vira lepote, iz nara-ve, okolja v katerem bivamo in smo. Vselej je tu. Vabi nas in ponuja nepre-cenljivo lepoto, le ustaviti se je treba, pogledati, prisluhniti, imeti rad. Tajana Vitković

Igraj!Družabno preživljanje večerov, je že od

nekdaj poglavitna skrb večine mladih, predvsem pa študentov, ki v iskanju no-vih doživetij preizkusijo marsikaj. Tako je skupina KAŠ-evih navdušencev nad namiznimi igrami dobri dve leti nazaj pričela s projektom Igraj. V želji, da bi mladim predstavili svet v katerem se lah-ko s svojimi prijatelji družiš in se z njimi pomeriš v najrazličnejših igrah, brez da bi za to potreboval računalnik in podob-ne pripomočke, smo KAŠ-evci ustvarili svojo zbirko namiznih družabnih iger, ki se vsako leto povečuje.

V tej zbirki se najdejo igre, kjer je naj-pomembnejša strategija, pa tudi take, kjer je vse odvisno od sreče. So igre s kartami, igre s kockami, igre kjer nabiraš surovine in predvsem take, ki vsebujejo večino teh elementov skupaj. Najpo-membnejše pa je, da ima vsaka igra svojo zgodbo in pri vsaki zgodbi so igralci tisti, ki jo gradijo.

To počnemo včasih s sodelovanjem, včasih tekmujemo med seboj, včasih pa sklenemo zavezništva, nikoli pa ni dolg-čas. Zato vas vse vabimo na obletnico delovanja Igraj-a ter na celodnevni dan družabnih iger, ki bo 30. marca v pro-storih Hiše mladih. Vabljeni seveda tudi

vsako soboto zvečer, da se nam pridržite k igranju (več informacij dobite v face-book skupini »IGRAJ kdaj in kdaj?«). Naj vam ne bo nerodno, če ste v svetu družabnih iger novi, saj imamo odlične ¨stare mačke¨, ki znajo vsako igrico ra-zložiti na zelo razumljiv in zabaven na-čin. Se vidimo!

Št. 30 • 18. marec 2014 21Narava in družba

ŽIVI SVET PRED DOMAČIM PRAGOM

IRENA KODELE KRAŠNA

Ptica brez gnezda»Z neutrudeno marljivostjo in z nedopovedljivo ljubeznijo skerbe mnoge živali

za svoje mlade; ptičica znaša in naredi v varnim kraji mehko in gorko gnjezdice; s čudno poterpežljivostjo zvali svoje jajčica; komej jih je zvalila, in potem, ki je več tednov sedela, leta zdaj od jutra do večera živeža iskat, in ga mladicam prinaša; kar prinese, skerbno med vse razdeli, de nobeden pomanjkanja ali lakote ne terpi. Tako prinaša zgrabljiva zver nar boljši kosce svojiga ropa mladičem, in ko bi si imela sama pri tem potrebniga živeža kaj pritergati,« je napisal Matija Vertovec v svoji knjigi Kmetijska kemija. Za veliko večino ptic to res velja, a ne za vse!

Na svetu živi več kot 100 ptičjih vrst, ki podtikajo svoj zarod drugim pticam in več kot polovica teh prignezdnikov so različne vrste kukavic. Pri nas živi le navadna kukavica (Cuculus canorus), čeprav se na obali včasih pojavi tudi čopasta kukavica (Clamator glandarius). Že Aristotel je napisal, da je kukavica gnezditveni zajedavec in da kukavičji mladič odstrani iz gnezda gostiteljeva jajca in mladičke, a je to vedenje potonilo v pozabo in življenje kukavic so začeli ponovno raziskovati šele v 18. stoletju. Od takrat je bilo narejenih že veliko raziskav in marsikateri mit je bil v tem času ovržen, vse skrivnosti pa še vedno niso odkrite. Danes vemo, da kukavica izleže v sezoni tudi do 20 jajc, ki jih podtakne v

gnezda različnih manjših vrst ptic. Med najpogostejšimi gostitelji so sive pevke, cipe in različne trstnice, kukavičja jajca pa so našli tudi v gnezdih kosov, taščic, kmečkih lastovk... Kukavica mora najprej najti gnezdo, v katero je gostiteljska samica že začela odlagati jajca, ne sme pa še začeti z valjenjem. S primerne razdalje opazuje gnezdo in običajno popoldne, ko gostitelja gnezdo zapustita, vanj izleže svoje jajce. Iz gnezda odstrani eno od gostiteljevih jajc in ga poje ali v kljunu odnese proč. Ves manever opravi v približno 10 sekundah, saj je gostitelja ne smeta videti na gnezdu. Če gostitelja spoznata prevaro, poskušata prepoznati kukavičje jajce in ga vreči iz gnezda, lahko pa celo uničita ves zarod in začneta znova. Bolj kot je kukavičje jajce podobno gostiteljevim, večja je verjetnost, da ga gostitelja ne bosta prepoznala. Ker pa kukavice podtikajo jajca različnim vrstam ptic, morajo biti tudi njihova jajca zelo različna. Vsaka kukavica podtika jajca le v gnezda, ki so v podobnem okolju, kot se je sama izlegla in običajno isti vrsti gostitelja. Kukavica se nikoli več ne vrne pogledati, kaj se dogaja z njenim jajcem in če ga gostitelja nista prepoznala, se bo po približno dveh tednih iz njega izlegel mladič. Že po 10 urah je tako močan, da začne iz gnezda riniti vse, česar se dotakne. S hrbtom in perutmi se upre ob gostiteljevo jajce ali mladička in ga toliko časa poriva proti robu gnezda, dokler ga ne izrine. Čeprav se nam to zdi kruto, mladič nima druge izbire, saj krušna starša ne moreta prinesti dovolj hrane za vse. Gostitelji so sicer zelo občutljivi na podtaknjena jajca, popolnoma drugačnega mladička pa ne jemljejo kot tujega in ga skrbno hranijo. Ker so manjši od kukavice, se morajo pošteno potruditi, da nahranijo večno lačnega mladička. V dveh tednih je kukavičji mladič že večji od svojih krušnih staršev in prav presenetljivo ga je videti v gnezdu trikrat manjšega kraljička ali stržka. Po treh tednih končno odraste in zapusti gnezdo. Svojih pravih staršev nikoli ne sreča, saj se ti običajno že julija odpravijo proti Afriki. Mladič si še nekaj tednov nabira moči in se šele proti koncu poletja odpravi na dolgo pot čez morje. Verjetno se vam je ob prebiranju teh vrstic zastavilo vprašanje, zakaj kukavica

ne skrbi za svoj zarod. Končnega odgovora na to vprašanje še ni. Po najnovejši razlagi naj bi bil vzrok za opustitev skrbi za svoj zarod pri kukavicah sprememba življenjskega okolja. Iz tropskega gozda, kjer je bilo hrane na pretek, naj bi se kukavice razširile na bolj odprta območja, ker je bilo hrane manj in eden od načinov varčevanja z energijo je bila tudi opustitev skrbi za svoj zarod. Kukavica, ki ne skrbi za vzrejo svojih mladičev, lahko izleže več jajc in s tem poveča možnost, da bo kateri od njenih mladičev preživel. Kukavice živijo v glavnem v gozdu, kjer se hranijo z različnimi večjimi žuželkami, med katerimi so tudi najbolj velike in kosmate gosenice, ki se jih druge ptice izogibajo. S tem ko odlagajo jajca v gnezda, ki so v najrazličnejših življenjskih okoljih (tudi močvirjih), mladiči dobijo hrano tudi tam, kjer se same ne bi mogle hraniti. »Kukav'ca, mojga srca ljubica« pravi ena od številnih slovenskih ljudskih

pesmi in prav gotovo je kukavica med najbolj priljubljenimi pticami pri nas, pa tudi drugod po Evropi. Ljudje so se že od nekdaj veselili teh glasnikov pomladi in še danes v številnih državah vestno spremljajo njihov prihod iz daljne Afrike. Marsikatera ptičja pesem je postala pri nas že zelo redka, a upam, da bo še mnogo rodov spomladi nestrpno pričakovalo kukavičje kukanje, si ob tem prepevalo katero od kukavičjih pesmi in v žepu stiskalo drobiž. Saj veste, da boste celo leto bogato preskrbljeni, če boste ob prvem kukanju imeli pri sebi kaj denarja? Število samčkovih klicev bo mladim povedalo, čez koliko let se bodo poročili, starejšim pa število let, ki jim jih je dano še preživeti na tem svetu. Da bi jih le bilo čim več – za nas in za kukavice!

MARČEVSKI NARAVOSLOVNI IZZIVSpremljajte prihod kukavic v naše kraje in sodelujte v akciji »Pomlad pri-

haja!«. Svoja opažanja sporočite preko spletne strani http://www.springa-

live.net .

»Pomlad prihaja!« je preprosta raziskava, pri kateri sodelujejo otroci, pa

tudi drugi ljubitelji ptic, iz vse Evrope in s tem na svoj način pomagajo

ornitologom pri vsakoletnem spremljanju prihoda ptic selivk.

FOTO

Chr

is R

omei

ks/v

ogel

art.

info

Old Blush – vrtnica, ki je spremenila rožni svet

V teh toplih pomladnih dneh, ko večina vrtnic sramežljivo kaže svo-je prve listke, je v našem rožniku zacvetela rožnata vrtnica, ki je s tr-govskimi ladjami prišla v Evropo že daljnega leta 1752. To je vrtnica s toplega kitajskega juga, ki v svo-ji domovini ne pozna niti zime niti mirovanja in cveti celo leto val za valom. Pred njenim prihodom sta bili v Evropi poznani le dve sorti, ki sta cveteli več kot enkrat v sezoni. To sta bili damaščanka 'Quatre saisons', ki ji pravimo tudi 'Autumn Damask' zaradi jesenskega pocvitanja in Rosa moschata. Zato ne preseneča, da so bili evropski ljubitelji vrtnic 18. sto-letja nad tako vztrajno cvetočo vrtni-co navdušeni. Križali so jo s starimi evropskimi vrtnicami in kot ključni člen pri vzgoji modernih, večkrat cvetočih vrtnic je postala 'Old Blush' ena najvplivnejših vrtnic vseh časov.

To je vrtnica, ki nam je s samodej-nim križanjem z damaščanko 'Autu-mn Damask' dala prvo burbonko na svetu, s križanjem z Rosa moschata pa dišeče in bogato cvetoče pope-njavke noazete. Zato ne preseneča, da jo je Svetovna zveza društev lju-biteljev vrtnic kot eno zgodovinsko najpomembnejših sort vrtnic uvrsti-la v dvorano slavnih zgodovinskih vrtnic (Old Rose Hall of Fame).

'Old Blush' običajno raste kot ni-zek, gost grmiček, če pa ji damo čas in prostor, lahko seže več kot meter visoko in prav toliko, če ne še več, v širino. Mladi bakreno rdeči listi so lep kontrast svetlo zelenim vejicam. Trnov, oziroma bodic, ta vrtnica skoraj nima, listi pa so zdravi in pe-pelasta plesen jih le redko napade. Cvetni popki so sprva krvavo rdeči, nato pa se razprejo v svetlo rožnate skledičaste cvetove. Popolnoma raz-

prti cvetovi niso najlepši cvetovi na svetu, saj so cvetni lističi razporejeni brez nekega pravega reda, a se odku-pijo z bogatim cvetenjem. Cvetni li-stiči, ki so izpostavljeni toplim sonč-nim žarkom, so temneje obarvani, kot tisti, ki so skriti v notranjosti cveta ali v senci, kar je lastnost vseh bengalskih rož. Cvetovi 'Old Blush' nimajo tako močnega vonja, kot ga poznamo pri starih evropskih sortah vrtnic, je pa kljub temu zanimiv, saj prinaša bolj pikantne vonjave v naš vrt. 'Old Blush' cveti skoraj nepretr-goma od zgodnje pomladi do pozne jeseni in to je vrtnica, ki jo irski pe-snik Thomas Moore opeva kot »po-slednjo rožo poletja«. Če jesenskih cvetov ne boste obrezali, vas bo ta vrtnica razveseljevala preko zime z okroglimi oranžnimi šipki. V hudi zimi, ko se temperature spustijo pod – 5°C in burja brije okrog njenih ne-žnih vej, pa ne pozabite, da je to vr-tnica iz toplih krajev in da potrebuje nekaj zaščite.

'Old Blush' se odlično obnese kot samostojni grm, lahko pa jih posa-dite več v vrsto in s tem dobite celo leto cvetočo živo mejo, ki bo privla-čila poglede obiskovalcev. Če jo bo-ste redno obrezovali, bo lepo uspe-vala tudi v posodi. To je vrtnica, ki ne ostane neopažena na vrtu, njeno gojenje pa je zelo enostavno, zato je primerna izbira tudi za začetni-ke. 'Old Blush' ter preko 300 drugih sort zgodovinskih in modernih sort vrtnic lahko kupite v spletni trgovi-ni www.vrtnicekodele.si ali pri Ireni Kodele Krašna v Budanjah (tel. 040 560 955).

Potrebujete odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstva? Izkoristite enkraten odvoz izpred vaših vrat – brez doplačila! Vaše naročilo oddajte: na telefonsko številko 031 302 985 (pokličite med

7.-12. uro), preko naše spletne strani www.ksda.si z izpolnitvijo obrazca - naročilnice ali preko izpolnjene naročilnice, ki jo prevzamete na sedežu KSD d.o.o. na Goriški cesti 23 b v Ajdovščini

Brez doplačila vam izpred vaših vrat odpeljemo do 2m3 kosovnih odpad-kov. Za oddajo dodatne oziroma povečane količine kosovnih odpadkov lahko naročite dostavo kontejnerja na vaš dom ali pa kosovne odpadke sami pripeljite v Zbirni center pod Dolgo Poljano.

KSD d.o.o. Ajdovščina

Čistilna akcija KS Ajdovščina

Krajevna skupnost Ajdovščina se je odločila organizirati čistilno akcijo. Potekala bo v soboto, 22. Marca od 8. Ure dalje.

Zbirno mesto bo pred starim mli-nom, v neposredni bližini prostorov KS Ajdovščina, kjer bi udeležencem razdelili vreče in jih napotili v dogo-vorjene smeri.

Letošnja akcija naj bi se osredo-točila na pobiranje pvc materialov, papirja, embalaže in drugih lažjih frakcij.

Za pobiranje večjih kosovnih od-padkov se tokrat nismo odločili. Vsi udeleženci naj si zapomnijo kraj take najdbe in nam to sporočijo ustno ali v elektronski obliki na naslov ks--ajd@volja.net.

Akcijo podpira tudi Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovšči-na, ki nam bo pomagala z dobavo vreč za odpadke in odvozom mate-riala na CERO Ajdovščina.

K udeležbi vabimo vsa podjetja, ustanove, šole in vse druge, ki jim ni vseeno kakšen je naš kraj.

Udeleženci čistilne akcije naj pri-nesejo s seboj delovne zaščitne ro-kavice.

Prosimo vas, da se akcije udeleži-te v čim večjem številu. Valentin Krtelj, KS Ajdovščina

Št. 30 • 18. marec 201422 Podjetno

Z znanjem in povezovanjem do inovativne rešitve fasadnih oblog

V Ajdovščini se je v zadnjem letu izoblikovalo novo strokovno jedro, ki svoje bogato znanje in izkušnje usmerja v razvoj novih gradbenih izdelkov. Razvojna agencija ROD, vodilni partner strateškega projek-ta iCON, bo v Ajdovščini 20. marca 2014 predstavila rezultate prvega pi-lotnega projekta čezmejne podjetni-ške mreže SIMEGA – Inovativni ma-teriali in tehnologije v gradbeništvu. Podjetniška mreža deluje v okviru strateškega projekta iCON, ki je so-financiran iz Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Podjetje Sustinno d.o.o., vodilni partner čezmejne podjetni-ške mreže SIMEGA, je v okviru tega projekta, v tesnem sodelovanju z ostalimi člani mreže, razvilo inova-tivno rešitev fasadnih oblog. Fasadni elementi velikih dimenzij, v katerih sta prvič spojena izolacijski material in betonska obloga, so na trgu po-polna novost.

Mlada, razvojno naravnana pod-jetja, ki so jih ustanovili domači gradbeni strokovnjaki, so dobro iz-koristila priložnost povezovanja v čezmejno podjetniško mrežo v okvi-ru strateškega projekta iCON. Ta projekt vsem zainteresiranim mikro, malim in srednje velikim podjetjem na obmejnem območju Slovenije in Italije omogoča široko podporo pri razvoju konkurenčnosti. Glavni na-men projekta je spodbujanje podje-tniškega sodelovanja, inovativnosti in razvoja skupnih storitev, končni cilj pa je ustvarjanje čezmejnih pod-jetniških povezav, v okviru katerih lahko podjetja hitreje uresničujejo svoje razvojne cilje.

V čezmejno podjetniško mrežo SIMEGA – Inovativni materiali in tehnologije v gradbeništvu so se v lanskem letu povezala podjetja Su-stinno d.o.o, ki razvija nove grad-bene izdelke, Structum d.o.o., ki se ukvarja z razvojem trajnostnega gradbeništva, projektantsko podje-tje Acma d.o.o., gradbeno podjetje Bandelli d.o.o. in italijansko grad-beno podjetje Frandoli group s.r.l. Zamisel o novi rešitvi fasadnih ovo-jev stavb je nastala v podjetju Sustin-no, ki je skupaj s podjetjem Acma oblikovalo koncept novega izdelka. Podjetje Structum je opravilo raz-iskave lastnosti betonskih mešanic

in razvilo ustrezne betonske me-šanice za nov fasadni element. Pri razvoju novega izdelka so uporabili specifična znanja vseh članov mre-že in najnovejša spoznanja tehnike. Rezultat skupnega razvoja so ino-vativni fasadni elementi za oblogo stavb, ki omogočajo odlično izola-cijo, arhitektom in projektantom pa nudijo veliko možnosti izvedbe fasadnih površin in natančno izved-bo detajlov okrog fasadnih odprtin. Fasadni elementi so odlična rešitev tudi za energetsko obnovo starejših stavb, investitorjem pa zagotavljajo ekonomsko učinkovitost. V okvi-ru strateškega projekta iCON in ob podpori Razvojne agencije ROD je podjetniška mreža SIMEGA izvedla tudi vsa potrebna testiranja novega proizvoda (mehanski test, ciklič-ni vremenski test in test odziva na ogenj) ter opravila postopke za pri-dobitev ustrezne klasifikacije odziva na ogenj in CE certifikata kontrole proizvodnje.

Prva stavba v Ajdovščini, ki bo imela fasadno oblogo iz novih plošč, je nov prizidek vrtca Ribnik v Ajdo-vščini. Z novimi ploščami pa bodo inovativni ajdovski gradbeniki za-gotovili ustrezen fasadni ovoj tudi novi osnovni šoli, ki jo gradijo v Aj-dovščini.

Čezmejna podjetniška mreža SI-MEGA je s svojo prodornostjo že pritegnila nove člane. S skupnimi znanji razvijajo nov projekt pro-izvodnje začasnih in trajnih mo-dulnih nagrobnikov, med katerimi bodo tudi sodobni nagrobniki iz li-tega kamna. Specifična znanja ajdo-vskih gradbenih strokovnjakov bodo tako prvič uporabljena tudi za razvoj izdelkov zunaj gradbene industrije.

Razvojna agencija RODVeč informacij o projektu in pro-

gramu lahko dobite na spletni strani projekta: www.icon-project.eu

Projekt iCON je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sode-lovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regio-nalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Progetto iCON e‘ finanziato nell‘ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Ita-lia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

Aktualni javni razpisi, pozivi in javna povabila (na dan 10.3.2014)(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2013/2014 (155. javni razpis)

delodajalci 31. 3. 2014 oz. do porabe sredstev

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/neposredno-sofinanciranje-kadrovskih-stipendij-delodajalcem-155-jr/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Mentorstvo za mlade« (173. JP)

delodajalci, osebe zasebnega prava, registrirani za opravljanje dejavnosti v Sloveniji, ki imajo vsaj enega zaposlenega.

od 29. 11. 2013 do razdelitve razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 31. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/javno-povabilo-za-zbiranje-ponudb-v-okviru-programa-mentorstvo-za-mlade-173-jp/

Slovenski podjetniški sklad

P2A - Subvencije za zagon podjetij

podjetje mora biti ustanovljeno v času od 1.1.2013 do 28.2.2014 in imeti vsaj 1 zaposlenega za polni delovni čas, najkasneje ob podpisu pogodbe s SPS (skupina P2A/14)

25.4.2014http://www.podjetniskisklad.si/78/2014/p2a---subvencije-za-zagon-inovativnih-podjetij.html

Zavod za zaposlovanje

Javna dela v letu 2014 neprofitni delodajalcido porabe sredstev oz. najdlje do 7.10.2014 do 13. ure

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=729

Zavod RS za zaposlovanje

Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013

delodajalcido porabe sredstev oz. najpozneje do 1.7.2014

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=385

Eko Sklad j.s.Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 50PO13

okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov; občine

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.6.2014

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 49OB13

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.4.2014

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 24SUB-OB14Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2014

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 25SUB-OB14Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energijein večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2014

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.Javni poziv 26SUB-EVOB14Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2014

http://www.ekosklad.si/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za Tehnično pomoč čebelarjem

čebelarjido porabe sredstev/zaprtje bo objavljeno na spletni strani MKO

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Krediti iz Posojilnega sklada za MSP- Razvojno-spodbujevalni program SID banke za mikrofinanciranje poslovanja MSP 2013-2014 - Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje poslovanja MSP 2013-2014

Gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (male in srednje velike), ki poslujejo vsaj 2 leti in imajo vsaj 3 zaposlene

do porabe sredstevhttp://www.sid.si/financiranje/krediti-iz-posojilnega-sklada-za-msp

Občina Ajdovščina

Javni razpis za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občinah Ajdovščina in Vipava za leto 2014

majhna podjetja (samostojni podjetniki, družbe z omejeno odgovornostjo); občani, ki so pri organu vložili vlogo za priglasitev statusa samostojnega podjetnika; male gospodarske družbe, ki so na pristojnem sodišču vložile zahtevo za vpis v sodni register

20.01.2014 dalje do najkasneje 30.05.2014 do 12.00 ure

http://www.ajdovscina.si/javna_narocila_in_razpisi/javni_razpisi/2014011610131797/

Spirit Slovenija

Javni natečaj za nabor podjetij za sodelovanje na promocijsko-izobraževalnem dogodku v okviru 23. Slovenskega oglaševalskega festivala (26. 3. 2014)

Potencialni podjetniki, delujoča podjetja

14.3.2014 do 12.00 ure

http://www.spiritslovenia.si/novice/2014-03-06-Javni-natecaj-za-nabor-podjetij-za-sodelovanje-na-promocijsko-izobrazevalnem-dogodku-v-okviru-23-Slovenskega-oglasevalskega-festivala-26-3-

Ministrstvo za kulturo

Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področjih umetnosti, ki jih bo v letu 2014 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo

- nevladne in zasebne kulturne organizacije, katerih programi niso bili izbrani na javnem razpisu JPR-PROG-2014-2017 oziroma prijavljeni projekti niso vključeni v sklop večletnih kulturnih projektov, ki so bili izbrani na javnem razpisu, oznaka JPR-VP-UM, - javni zavodi, ki v letu 2013 s strani Ministrstva niso bili neposredno pozvani k predložitvi programa dela in finančnega načrta za leto 2014, - samozaposleni v kulturi in druge fizične osebe, ki delujejo na razpisnih področjih umetnosti

24.3.2014http://www.mk.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/

Javni poziv nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za električna vozila

Predmet javnega poziva so ne-povratna sredstva v obliki finančne pomoči pravnim osebam, samostoj-nim podjetnikom in zasebnikom za nakup novih (serijsko proizvedenih) električnih vozil in novih priključ-nih hibridnih vozil ali novih vozil na električni pogon s podaljševalnikom dosega, ki bodo prvič po proizvodnji registrirana v Republiki Sloveniji na ime vlagatelja.

Predmet javnega poziva so tudi ne-povratna sredstva v obliki finančne pomoči pravnim osebam, samostoj-nim podjetnikom in zasebnikom za:

• predelavo vozil, katerih lastnik

je vlagatelj že pred predelavo, prede-lanih na način, da bo serijsko vgra-jeni motor na notranje zgorevanje nadomeščen s pogonskim elektro-motorjem in

• nakup na zgoraj navedeni način predelanih vozil, kjer je vlagatelj prvi lastnik vozila po predelavi.

Vrednost poziva: Skupna višina sredstev znaša 300.000,00 EUR.

Razpisnik: Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad

Rok: Javni poziv velja do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS, vendar najkasneje do 15. 11. 2014.

Dodatne informacije: Dodatne informacije o javnem pozivu so na voljo vsak dan med 9. in 12. uro, Tel: (01) 241-48-75.

Razpisna dokumentacija: Javni poziv in dokumentacija za prijavo z obrazci sta na voljo na spletni strani: www.ekosklad.si v rubriki Razpisi. Elektronska oblika dokumentacije za prijavo, ki si jo vlagatelji natisne-jo sami, je enakovredna tiskanim obrazcem.

Krediti s subvencionirano obrestno mero Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina obvešča, da so vam

tudi letos na voljo krediti s subvencionirano obrestno mero. Subvencio-nirana obrestna mera: 6-mesečni EURIBOR + 0% letno. Moratorij za od-plačevanje glavnice kredita: do 1.1.2015. Stroški vodenja kredita; 0,2% od stanja kredita – enkrat letno. Stroški odobritve kredita 50 EUR, ne glede na višino kredita. Rok vračila in način vračila: po pogojih poslovne banke. Okvirna višina kredita za posameznega prosilca je največ 50.000 EUR. Če razpoložljiva sredstva presegajo povpraševanje, se lahko razdelijo ne glede na zgoraj navedeno višino. Vloga, razpis in informacije na 05 36 44 900 ali marko.rondic@ozs.si

Št. 30 • 18. marec 2014 23Koledar

Napovedi za koledar sproti pošiljaj-te na TIC Ajdovščina, 05/36 59 155, tic.ajdovscina@siol.net. Ostale pri-spevke za Ajdovske novice zbiramo do 10. dne v tekočem mesecu, na na-slov ajdovske.novice@ajdovscina.si. Info: 05/36 59 155.

Koledar prireditev za MAREC 2014

do nedelje, 23. marca

Vinarstvo in vinogradništvo Avin, Gradišče pri Vipavi 39

Osmica AvinInfo: 05 366 53 45, 040 166 040 (David) ali 040 368 878 (Angelika), avin@siol.net

torek, 18. marec

ob 17:00 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Pravljični teden - Siromašni mlinarček in muckaInfo: 05 366 1328, ajdovscina@ajd.sik.si, www.ajd.sik.

od srede, 19. marca do nedelje, 23. marca

Baza - Pizzerija Anja v Budanjah

Zmajarska tekma - Aeros Winter RaceInfo: Ivan Brovč, 041 641 887

sreda, 19.marec

ob 11:00 Lavričeva knjižnica Podnanos

Pravljični teden - Kako je Pavliha kukca prodal in O pustu in zakletem graduInfo: 05 366 1328, ajdovscina@ajd.sik.si, www.ajd.sik.si

sreda, 19. marec

ob 17:00 Lavričeva knjižnica Vipava

Pravljični teden: Tista od petelinaInfo: 05 366 1328, ajdovscina@ajd.sik.si, www.ajd.sik.si

sreda, 19. marec

ob 18:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Delavnica: Aktivna priprava na porodBrezplačna delavnica.Prijave:041 638 806, doula.tita@gmail.com

sreda, 19. marec

ob 18:30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Pravljični teden - Peter Klepec (za odrasle)Info: 05 366 1328, ajdovscina@ajd.sik.si, www.ajd.sik.si

četrtek, 20. marec

za vrtce po dogovoru Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Pravljični teden: Ura slovenskih ljudskih pravljicInfo: 05 366 1328, ajdovscina@ajd.sik.si, www.ajd.sik.si

četrtek, 20. marec

ob 17:00 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Pravljični teden: Kako je Pavliha kukca prodal in O pustu in zakletem graduInfo: 05 366 1328, ajdovscina@ajd.sik.si, www.ajd.sik.si

četrtek, 20. marec

ob 19:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Bralni klub Knjiga nas dviga: Petdeset odtenkov siveInfo: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

četrtek, 20. marec

ob 19:00 Dvorec Lanthieri Vipava

Znanstveni večeri: Konservatorstvo kulturne dediščine v 21. stoletju - načela in izziviZnanstveni večer bo potekal v angleščini.Info: 05 3315 397, andreja.leban@ung.si

petek, 21. marec

ob 16:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Redni letni občni zbor Društva upokojencev AjdovščinaInfo: 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net

petek, 21. marec

ob 17:00 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Pravljični teden: Grad ZakladInfo: 05 366 1328, ajdovscina@ajd.sik.si, www.ajd.sik.si

petek, 21. marec

ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: MartVstopnina: 3 €Info: barhisamladih@gmail.com

sobota, 22. marec

ob 15:00 - Dom krajanov Ajdovščinaob 18:30 - župnijska cerkev Šturje

Simpozij o Filipu Terčelju

sobota, 22. marec

ob 16:00 - sejemob 17:00 - okrogla mizaBar Hiša mladih Ajdovščina

Zaposlitveni sejemZa dijake, študente in vse mlade

sobota, 22. marec

ob 20:00 Dvorana v Vrtovinu

Primorska poje 2014Vstopnina 5 €

sobota, 22. marec

ob 21:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Stand up večer: Matjaž JavšnikVstopnina: 5 €Info: barhisamladih@gmail.com

ponedeljek, 24. marec

ob 18:30 Knjižnica Vipava

Predstavitev knjige: Primorska zgodbaInfo: 05 366 1328, ajdovscina@ajd.sik.si, www.ajd.sik.si

torek, 25. marec

ob 18:00 Sejna soba Rizzatove vile, Ajdovščina

Tečaj prve pomoči za dojenčke in otrokeInfo: 051 430 722, ajdovscina.ozrk@ozrks.si.

sreda, 26. marec

ob 18:30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Predstavitev zbornika: Otmar ČrnilogarInfo: 05 366 1328, ajdovscina@ajd.sik.si, www.ajd.sik.si

četrtek, 27. marec

ob 19:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Predstava: Harry Potter in Dvorana skrivnostiVstop prost! Predstava je v angleškem jeziku

četrtek, 27. marec

ob 20:00 Dvorana SŠ Veno Pilon Ajdovščina

Postni večeri 2014 - Kdo si želi biti ljubljen?Film

petek, 28. marec

ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: Eight BombVstopnina: člani KAŠ: 2 €; nečlani: 5 €Info: 059 014 291, 051 654 002, 041 654 002, info@kas.si

sobota, 29. marec

ob 19:00 prostor pod OŠ Črniče

Šalamijada v ČrničahInfo: 031 830 968 (Petra Ferfolja)

sobota, 29. marec

ob 19:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Whisky večer z Majdo DebevcInfo in prijave: barhisamladih@gmail.com

sobota, 29. marec

ob 20:00 Kulturni dom Podnanos

Primorska poje 2014Vstopnina 5 €.

sobota, 29. marec

ob 21:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Pecha KuchaSproščen pogovor po principu Pecha KuchaInfo: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

nedelja, 30. marec

ob 10:00 - otroci ob 10:30 - člani Gradišče - Vipava

Gradiški gorski tekInfo: 040 589 057 (Darko Hrovatin)

nedelja, 30. marec

ob 10:00 Dom krajanov Črniče

Šalam pohodInfo: 031 830 968 (Petra Ferfolja)

nedelja, 30. marec

ob 9:00Športni park Tiha dolina Predmeja

Tradicionalni 7. zimski pohod na GolakStartnina znaša 5 €Info: 051 334 107 (Zvonko Žonta), 041 617 607 (Dušan Brus), info@drustvo-gora.si

ponedeljek, 31. marec

ob 19:30 Salon TIA; Cesta IV. Prekomorske 76, Ajdovščina

Zvočna gong kopel v Salonu TIAPrijave: 040 123 287 salon.tia23@gmail.com

Koledar prireditev za APRIL 2014

sreda, 2. aprilob 20:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Gledališki abonma - Predstava Linhartovih srečanjZa abonma in izven.Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

od četrtka, 3. do nedelje, 6. aprila

MC Hiša mladih Ajdovščina BAW BAW festival kratkega filmaInfo: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

četrtek, 3. april

ob 14:00Rizzatova vila Ajdovščina

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krviInfo: 051 430 722, ajdovscina.ozrk@ozrks.si

četrtek, 3. april

ob 20:00 Dvorana SŠ Veno Pilon Ajdovščina

Postni večeri 2014 - Vera levega razbojnikaMonodrama

od petka, 4. do nedelje, 13. aprila

Kmetija Ferjančič, Gradišče pri Vipavi

Osmica FerjančičInfo: 031 892 585, osmica.ferjancic@gmail.com

od petka, 4. do nedelje, 6. aprila

Vipava - Kamp Tura

Plezalni vikend – TuraInfo: 031 308 599 (Dejan Koren), dejankrn@gmail.com, www.singingrock.com, www.montura.it

petek, 4. april ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: Harry, release partyVstopnina: 5 €Info: barhisamladih@gmail.com

sobota, 5. april

ob 19:00 Galerija Lična hiša Ajdovščina

Odprtje prodajne razstave pirhovInfo: 05 368 19 29

sobota, 5. april

ob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Kinokoutr - Lahko noč, gospodičnaVstop prost!

torek, 8. april ob 16:00 Vojaški stadion Vipava

Test hoje na 2 km – 2014Info: 05 369 31 23, zdravstvena.vzgoja@zd-ajdovščina.si

četrtek, 10. april

ob 20:00 Dvorana SŠ Veno Pilon Ajdovščina

Postni večeri 2014 - Papeževi čevlji ali kam koraka cerkev pod papežem FrančiškomVečer s patrom mag. Brankom Cestnikom.

petek, 11. april ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: GuštiInfo: 059 014 291, 051 654 002, 041 654 002, info@kas.si

sobota, 12. april

ob 8:00 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v AjdovščiniInfo: 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 12. april

ob 8:00 avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina

40. mednarodno srečanje zbiralcevInfo: 041 601 205, ales.brecelj1@siol.net

nedelja, 13. april

Avtobusna postaja AjdovščinaTržaški Kras - pohod Mirka ŠkabarjaInfo: 041 891 368 (Mirko Soban), 041 853 405 (Bogdan Kodele),www.pd-ajdovscina.si

sreda, 16. april

ob 17:00 Dom krajanov Ajdovščina

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna GröningaVstop prost, prosijo za prostovoljni prispevek.Info: 031 58 48 98,www.bruno-groening.org

petek, 18. april

ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: Nina PušlarVstopnina: 5 € Info: barhisamladih@gmail.com

sobota, 19. april

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

161. Bolšja tržnicaInfo: 040 357 510 (Boris Žigon)

ponedeljek, 21. april Izhodišče v vasi Kamnje

Velikonočni pohod na Malo goroInfo: 031 507 251 (Gregor Vodopivec), www.kamnje.si, www.pd-ajdovscina.si

od petka, 25. aprila do nedelje, 4. maja

Kmetija Černigoj, Lokavec 76 b

Osmica na kmetiji Černigoj - pri LovrinčkovihInfo: 040 217 192, kmetija.cernigoj@gmail.com

petek, 25. april

ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: S.A.R.S.Info: 059 014 291, 051 654 002, 041 654 002, info@kas.si

sobota, 26. april

ob 10:00 Zadružni dom Col

10. Bubin spominski tekInfo: www.trillek.si

sobota, 26. april

ob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Kinokoutr - Razredni sovražnikVstop prost!

nedelja, 27. april

ob 11:00 pred cerkvico sv. Martina v Žapužah

Blagoslov konjInfo: Konjeniško društvo sveti Štefan Vipavska dolina, 051 427 823 (Rafael)

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure

ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota

med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

OBVESTILA:Razstava - Risbe in grafike avtorja Pavla Medveščka Do 28. marca - Lokarjeva galerija Ajdovščina Grafik in slikar, član Društva likovnih umetnikov Severne Primorske in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Prejel je Bevkovo nagrado in sodeloval na več kot sto skupinskih razstavah ter na mnogih kolonijah in ekstemporih.Fotografska razstava - Maske Do 20. marca - Mercator center Ajdovščina Fotografsko društvo Veno Pilon Ajdovščina vabi na ogled prve fotografske razstave članice društva Irene Curk.Razstava pirhov Od nedelje, 6. do sobote, 26. aprila - Galerija Lična hiša Ajdovščina KUID Lična hiša in Škofijska Karitas Koper vabita na ogled prodajne razstave pirhov. Pirhe bodo v dobrodelne namene prispevali priznani umetniki, ki so v zadnjih desetih letih razstavljali v Lični hiši. Izkupiček od prodaje pirhov bo Karitas namenila pomoči družinam v stiski. Info: 05 368 19 29DU AJDOVŠČINA:- petek, 21.3.2014 ob 16:00 - občni zbor DU Ajdovščina v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini- sobota, 22.3.2014 ob 8:00 - enodnevni izlet v Istro- sobota, 5. april 2014 - enodnevni izlet v ISTRO- sobota, 12. april 2014 - popoldansko kopanje v IZOLIInfo: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9:00 in 11:00)PD AJDOVŠČINA:Info: PD Ajdovščina - Gregorčičeva 20, Ajdovščina, www.pd-ajdovscina.si Tajnica: Marjana Soban 041 573 319Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro DRUŠTVO MOST – UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE AJDOVŠČINAPetek, 28. marec – Dom krajanov Vipavski Križ - predstavitev projekta I. svetovna vojna z razstavo; sodelujeta krožek ustvarjalnega pisanja in kamnoseška delavnica.

Redni občni zbor DU Ajdo-vščina

Petek, 21. marec 2014, ob 16. uri v Dvorani prve slovenske vlade.

Kulturni program bodo prispe-vali ŽPZ Večernica in Dramsko pevska skupina Zarja.

Srečanje zlatoporočencev Društvo upokojencev Ajdovšči-

na prireja srečanje zlatoporočen-cev, 29. marca 2014 ob 18. uri, v Vipavskem hramu v Vipavi.

Odprtje razstave ročnih del Lokavških žena

Petek, 4. aprila 2014 ob 19. uri, Dvorana Edmunda Čibeja v Lo-kavcu. Vabljeni na odprtje raz-stave ročnih del Lokavških žena. Kulturni program bo oblikovala Dramsko pevska skupina Zarja.

100 let od začetka prve svetovne vojne

Vabljeni na brezplačni zgodovinski študijski krožek - naslednje srečanje je v sredo, 19. marca 2014, ob 17. uri, v MC Hiša mladih AJDOVŠČI-NA.

Ob stoti obletnici pričetka prve svetovne vojne pripravljamo na Ljudski univerzi Ajdovščina v so-delovanju z Mladinskim centrom in hotelom Ajdovščina zgodovinski študijski krožek na to temo. Skupaj z zgodovinarko Petro Trošt bomo zbirali zgodbe naših »nonotov« in »non«, spihali prah s starih fotogra-fij, pisem in razglednic, ki pozablje-ne ležijo na naših podstrešjih. Medse bomo povabili še kakšnega zgodovi-narja, ki se ukvarja s preučevanjem prve svetovne vojne, obiskali ostali-ne, ki jih je vojna pustila v naši bli-žini ter se morda udeležili katerega izmed predavanj in razstav, ki jih v letošnjem letu ne bo manjkalo. Nives Derman

S KAŠ-em na skoke v PlanicoTudi letos KAŠ organizira ogled

smučarskih skokov v Planici - 22.3.2014

Start ob 4.30 izpred avtobusne po-staje Ajdovščina, prihod okrog 18.00 na avtobusno postajo Ajdovščina

Program v Planici:08:00 Poskusna serija - ženske09:00 Prva serija - ženske09:45 Finalna serija - ženskePodelitev - ženske10:30 Poskusna serija - moški eki-

pno11:00 Prva serija - moški ekipno12:00 Finalna serija - moški ekipno12:45 Podelitev - moški ekipnoCena: za člane KAŠa = 20€, za ne-

člane = 35€Prijave zbiramo na: info@kas.siPri prijavi je potrebno dodati: ime

in priimek, naslov, kontakt, opombo če si član ali ne

Plačilo je potrebno poravnati naj-kasneje en teden po prijavi, prednost imajo člani KAŠa.

Št. 30 • 18. marec 201424 Zadnja plat

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdo-vščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovsci-na.si. Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak. Odgovorna urednica: Aleksandra Hain. Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete. Naslovnica Anja Ko-renč. Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava. Tisk: SET Vevče. E-uredni-štvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net, Telefon: 05/36 59 155,

Enostavno in pregledno!

EOM = 0%Enostavno in pregledno!

EOM = 0%že za 139 EUR

POPOLNOMA NOVI

Dinamičen, športen in temperamenten.

Kiina vozila imajo rekordno nizko porabo, 7-letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u.

0 EUR pologa0% obresti

0 EUR stroškov

EOM = 0% velja za nakup novega vozila KIA ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko Hypo Leasinga d.o.o. in VBS Leasinga d.o.o. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mes., fiksna OM 0%, EOM 0%, stroški odobritve 0 EUR. Primer: KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Activ, cena 11.690 EUR (MPC 12.490 EUR - Joker »Staro za novo« 400 EUR - Joker »Iz zaloge« 400 EUR - Joker »EOM = 0% financ.«), z odplač. dobo 84 mes. in 0% pologom, obrok leasinga 139 EUR/mesec , fiksna OM 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plačilo 11.690 EUR (=nabavna vrednost). Končne cene vsebujejo vse popuste in prihranke, ne vključ. barve in stroška priprave vozila. Akcija EOM 0% velja 17.10.-17.11.2013. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Vse info. o porabi goriva in emis. CO2 na voljo v priroč. o varčni porabi goriva, na prod. mestu ali www.kia.si/emission. Pogoji garanc. na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana.

Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 6,0 l/100km, emisije CO2: 109 - 145 g/km CO2.www.facebook.com/KIASlovenija

KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) www.avtotrade.kia.si

Kaševo glasno pustno rajanje

Ne dež ne burja nista pregnala množice pustnih mask, ki so se v so-boto, 1. marca, zbrale na tradicional-nem KAŠevem pustovanju, da bi ob

divjih ritmih pregnale zimo. Letos je Klub ajdovskih študentov

in dijakov prireditveni prostor iz Ajdovščine preselil v sosednjo Vipa-vo. V šotoru za Trgovskim centrom Fama so obiskovalce pozno v noč zabavali DJ Mithc, ajdovska glasbe-na zasedba Climax in skupina The Users, za vrhunec pa so poskrbeli MI2, ki so po 19-ih letih prvič nasto-pili v naših krajih. Štajerska zasedba je na noge spravila do zadnjega ko-tička napolnjen šotor in upraviči-la svojo priljubljenost na slovenski rock sceni.

Poleg glasbenega programa je med obiskovalci potekal tudi izbor naji-

zvirnejše pustne maske. Podeljenih je bilo več nagrad za najboljše sku-pinske ter posamične maske. V težki konkurenci je kot skupinska maska najbolj prepričala ekipa hokejistk, sledil jim je roj kresničk, tretja naj-lepša pa sta bila vtičnica in vtikač. Nič manj izvirni niso bili posame-zniki. Največ kreativnosti je s svojo pustno podobo pokazala tortica in si tako zagotovila prvo mesto. Dru-go mesto je pripadlo pilotu, nagrado za tretje mesto pa je žirija podelila svečki.

Kljub neugodnim vremenskim razmeram je KAŠevo pustovanje preseglo vsa pričakovanja organi-zatorjev. Za pomoč pri organizaciji dogodka se KAŠ zahvaljuje Damfe-stu, Fami, Piceriji Fama na placu in Roadrunerju. Staro ljudsko izročilo pravi, da pravo pustovanje prežene mraz in v kraj pripelje pomlad. Če gre temu verjeti, je letošnje zime v Vipavski dolini nepreklicno konec. Andreja Petrovčič

GEODELAUGODNE geodetske�storitve

kontakt:BREŠČAK�Marko

pisarna:�Goriška�c.�25a,5270 Ajdovščina

e-mail:internet:

tel.�(041)�28-38-29

info@geodela.si

www.geodela.si

-

*�GEODETSKI�NAČRTza ADAPTACIJO,�NOVOGRADNJO

*�UREDITEV�MEJE

*�DELITEV�PARCELE

*�ZAKOLIČBA

*�VRIS�OBJEKTA V�KATASTER

*�HIŠNA ŠTEVILKA...

Teta Pehta iz Wajdušne

Kljub temu, da je pihala burja, da je bilo vreme sivo in oblačno, je bil pustni torek čisto lep dan. Stopila sem do Mercatorja v mestu in upala, da bom mogoče le srečala še kakšno maškaro, ki bo hitela na pustno za-bavo na Police. In potem jo zagle-dam: zelo lepo urejeno maškaro, z lepim obrazom in še lepšim klobu-kom, s košaro v roki in palico, kjer je imela izrezljano svoje ime: PEHTA.

»O, kako si lepa!« sem jo pozdravi-la. »Te lahko fotografiram?« sem jo vprašala. Seveda je bila Pehta takoj za … Jaz pa čisto po fotografsko: »Ja

no, ne glej tako žalostno, nasmej se …« Ha, ha, ha, sem pa res za hece, kako naj se vendar maska smeje – tudi Pehti ni bilo čisto jasno kaj od nje zahtevam, saj je bil njen leseni obraz še naprej žalostno začuden. Spregovorili sva še nekaj kratkih be-sed o slikah, nakar se Pehta obrne in mi reče: »Vlasta, saj se bova sre-čali, enkrat že.« Zastrmela sem se v njo in mi ni bilo prav nič jasno: kdo se skriva pod masko in me pozna? Ne glas, ne stas mi ni bil znan, me prav zanima kdo je bila Pehta? Vlasta Ferjančič

Zima zbežala

Kurenti obiskali vinsko kraljico Slovenije Špelo Štokelj

Maškare na poti na pustovanje MC Hiše mladih