Uspešni športni zaključki starega in začetki novega leta

18, 19

Št. 18 • 16. januar 2013, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

POPRI – otroci za prihodnost Nagradni natečaj za spodbujanje inovativnosti, znanosti, tehnike in podjetništva.

16

Na obisku pri PetrovihPredstavljamo vam kmetijo Slejko iz Velikih Žabelj.

5

Če želite vedeti še več, pobrskajte po prenovljeni spletni strani Občine Ajdovščina:

www.ajdovscina.si

3

18

Wajduski protesniki Decembra in januarja na protestih v Ljubljani.

24

Potpuri operetnih melodij Ne zamudite ponovitve predstave, 9. in 10. februarja!

2

MSA praznuje 10. rojstni dan

12

Kmečka tržnica v

Ajdovščini9. februar,

Trg 1. slovenske vlade, info TIC Ajdovščina: 05 3659140

Zumba zasvojila Ajdovke, dobrodelni maraton

Center za 3. življenjsko obdobje

Foto

: Sam

o Tr

ebiž

an

Št. 18 • 16. januar 20132 Praznik samostojnosti in enotnosti

Slavnostni govor župana Marjana Poljšaka ob prazniku Vsem čestitam za praznik samostojnosti in enotnosti slovenskega naroda.

Našo voljo do narodne samo-stojnosti smo izkazali na plebisci-tu 23. decembra 1990. Našo voljo do slovenske samostojnosti izka-zujemo ves čas in jo bomo tudi v prihodnje. Današnji praznik je posebna priložnost, da to še bolj poudarimo in obenem kritično razmišljamo, kako je z našo sa-mostojnostjo sedaj in kako se bomo zanjo borili v prihodnje.

Pozivanje k enotnosti je pogo-sto politični in idejni pritisk, s ka-terim vladajoči skušajo preprečiti upornim, da bi jih kritizirali. Se-daj je čas upora – čas ljudske vsta-je, da ljudje povedo, kako sodijo vladajoče in kakšne spremembe zahtevajo. Vsekakor se dogaja in se bo dogajal spopad med različ-nimi koncepti reševanja krize ter različnimi koncepti ohranjanja slovenske samostojnosti. Dogaja se upor proti nadaljnji razprodaji podjetij in bank v večinski držav-ni lasti. Vladajoči z vsemi medij-skimi sredstvi propagirajo, da ni pomembno, kdo je lastnik. Dela-jo tako, kot da se hočejo rešiti slo-venske lastnine; pljuvajo po slo-venskem nacionalnem interesu, ki zahteva slovensko lastništvo; za njihov nacionalni interes raz-glašajo blaginjo, ki naj bi prišla z zagonom tujih investicij. Oči-tno že vseh dvajset let, v zadnjih osmih letih pa še posebej, delajo na postopnem sesuvanju sloven-skega gospodarstva, za prodor tujega kapitala in s tem vpliva.

Odgovorni visoki slovenski po-litiki se sprenevedajo, kot da oni nimajo nič z krizo, nič z lopovšči-nami v Sloveniji, nič s sesuvanjem gospodarstva, da najhujših stvari niso vedeli, da je »nevidna pošast krize« kar tako od nekod prišla. Ne bodo nas preslepili , vse je na-črtovano in vodeno od tujih sil ob njihovi kolaboraciji. Za vsako zlo obstaja vzrok in krivda, krivci pa to prikrivajo.

Naša bridka stvarnost pove in dokazuje, da so odločujoči v po-litičnih elitah, predvsem pa tisti v ozadju teh elit, sodelovali s tujimi silami oziroma tujimi interesi za postopno uveljavitev takega poli-tičnega in gospodarskega sistema v Sloveniji, ki je daje prednost tu-jim interesom ter tuji lastnini nad nepremičninami in kapitalom v

Sloveniji. Drži, kdor ne razčisti preteklosti ne more graditi pri-hodnosti. Razčistiti bomo mora-li, katere politične elite, stranke in posamezni visoki politiki so od leta 1985 pa do danes od tu-jih sil prejemali denarno in temu podobno pomoč za vodenje poli-tike, katere posledica je postopno sesuvanje slovenskega gospodar-stva, slovenskega lastništva in s tem slovenske samostojnosti.

Potrebno je onemogočiti na-daljnjo razprodajo slovenske la-stnine ali plenjenje, kot je to pred par dnevi označil vodja opozi-cijske stranke, ki trenutno vodi na lestvicah popularnosti. Tako stvari razume tudi sedanje pro-testniško gibanje Vseslovenska Ljudska Vstaja, ki tudi zahteva odstop vseh nekdanjih politič-nih elit. Razume, da so vsi vodil-ni politiki odgovorni za sesuto gospodarstvo, za sesute finance, za zadolženost, za slabo social-no stanje, ki se še slabša. Vendar obstaja upanje, da se bodo skozi protestno gibanje razvile nove politične sile in nove politične elite, ki bodo korenito spremeni-le družbeni sistem ter s tem druž-bene odnose. Je upanje tudi zato, ker večina strank sicer neodločno zagovarja slovenski nacionalni interes v obliki slovenske lastnine in predvsem zato, ker se prej že omenjeni vodja močne opozicij-ske stranke odločno podaja v boj proti razprodaji, proti plenjenju državne lastnine. Kako vzpodbu-dno, da se je končno en slovenski politik odločil ostro postaviti se po robu razprodaji nacionalnih interesov. Naravno je, da bodo temu sledile še druge stranke s politiko obrambe nacionalne-ga interesa. Isto pričakujem od protestniškega gibanja, da se bo še bolj organiziralo in delovalo v podporo slovenski samostojnosti na osnovi gospodarstva ter slo-venske lastnine. Zato je upanje v uspeh boja za ohranjanje oziro-ma obnovo slovenske samostoj-nosti stvarno in zato smo na da-našnji dan samostojnosti veseli. Slovenska kolaborantska politika bo poražena!

Pozivam k enotnosti uporniških sil! Ko nas vladajoči pozivajo k enotnosti je njihov namen pred-vsem, da bi preprečili upor proti njihovi kolaboraciji. Z njimi in njihovo politiko, naklonjeno tu-jim interesom, smo v nasprotju, in tu ne more biti enotnosti, pač pa boj. Pozivam k enotnosti vseh Slovencev, označenih za leve in za desne, ki zagovarjamo nacionalni interes. Ne bomo se pustili deliti z ideološkimi spori. Sedaj bomo vsi pošteni in narodno zavedni Slovenci, ne glede na ideološke oznake, ki nam jih manipulatorji dajejo, združili sile v enotno moč za ohranitev resnične slovenske samostojnosti.

Jasno nam je, da so tuje sile tako v preteklosti, kot sedaj upora-bljale in uporabljajo korupcijo ter druge metode vzpostavljanja odvisnosti tako, da so vodilne politike spremenile in še spremi-njajo v svoje kolaborante. Korup-cija politikov oziroma politična korupcija, v katero spada tudi trgovina z orožjem, so osnov-ni politični kriminal, s katerim moramo obračunati, da bi v Slo-veniji vzpostavili poštenost in pravičnost. Potem sledi obračun z malverzacijami in krajami: pri lastninjenju podjetij, pri denar-ju iz državnega proračuna, pri bančnih posojilih, v tajkunskih zgodbah, pri odvajanju denarja na davčne oaze in podobno. Slo-venijo moramo spraviti nazaj na normalno pot samostojnosti in gospodarskega razvoja.

Sesuvali so nam podjetja z ra-znimi političnimi tehnikami kot:

vsilili so nam lastninjenje s certifi-kati in delnicami, da bi nas razdelili, da bi vsak gledal le za svoj interes in ne na skupno dobro, potem so preprečili delavsko delničarstvo ter posredno vzpodbujali delavce, da so delnice večinoma prodali;

postavili so parolo, da se mora dr-žava umakniti iz podjetij, čeprav je jasno, da na prostem tržišču le drža-va lahko relativno majhna slovenska podjetja učinkovito brani pred na-kupi s strani velikega tujega kapitala; vseeno so vladajoči velik delež del-nic podjetij obdržali v državni lasti, da so jih potem lahko prodajali za polnjenje državnega proračuna in za njihove malverzacije;

potem so vladajoči sodelovali v mednarodni špekulaciji, ki je vpliva-la preko naših mrež, da so bile delni-ce naših podjetij strahotno precenje-ne in da so tajkuni zlahka dobili kre-dite, ki so seveda temeljili na tujih kreditih našim bankam; zamislite si, kakšna prebrisano prevarantska igra tujih mrež in naših kolaborantov je bila to; potem je sledilo načrtovano sesutje finančnih trgov, tajkuni in podjetja, ki so jih zastavili za kredite so zašli v popoln polom, posledično tudi državne banke in država. Nismo še dovolj razkrili, pa bomo morali, kako je vse to v zadnjih osmih letih zorkestrirala slovenska politika, sve-tovalna podjetja in bančne strukture ter seveda tuje mreže v ozadju.

Je logično in razumljivo, da temu sledi upor, Vseslovenska Ljudska Vstaja, da bodo tudi določene poli-tične stranke zelo hitro radikalizirale svojo politiko za rešitev slovenskega gospodarstva, za rešitev slovenske samostojnosti in da bomo mi, vsi ostali dobro misleči, k temu poma-gali vsak po svojih najboljših močeh in vsi skupaj.

Naj živi boj za slovensko samo-stojnost! Naj živi boj za obstoj slo-venskega naroda!

Župan: Poljšak Marjan26. december 2012

Praznični šopek operetnih melodij Dan samostojnosti in enotnosti smo v Ajdovščini počastili s prazničnim glasbeno-pevskim šopkom.

Potpuri operetnih melodij, delo Jerice Rudolf, učiteljice petja na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina, je navdušilo do za-dnjega kotička natrpano Dvorano prve slovenske vlade v Ajdovščini.

Zastor se je razprl, in razkril mo-gočno, barvito sceno – pred nami se je v vsem svojem sijaju pokazala Ka-varna Bratina, zadišalo je po starih časih, pisalo se je leto 1910. Mladi Leopold je ravnokar izvedel, da je dobil službo kronista in takoj nasto-pil svoje delo – za svojo kavarniško mizico, ki mu je služila kot urad, kavarna pa je bila mladeniču prilju-bljen postanek tudi v prostem času, saj se je v tistih časih v kavarnah odvijalo življenje … Nato se besede pričnejo prelivati v glasbo – solisti, dueti, manjše in večje zasedbe pev-cev, ženski, moški zbor …

Pevci so zgodbo pripovedovali tudi z nastopom - odlično so se vživeli v svoje vloge, pevske točke so ko-reografsko domiselno dopolnjene, življenje na odru teče v svojem ži-vahnem tempu in gledalca kar po-srka vase. Predstava je »oblečena« v avtentične kostume, s kronistovimi pripovedmi in mnogimi scenskimi

detajli, tudi slikarjem, ki zavzeto ustvarja v kotu kavarne, pa znano zvenečimi imeni in v čas zapisanimi prigodami nedvomno pripoveduje zgodbo o Ajdovščini.

Potpuri operetnih melodij je v ce-loti delo Jerice Rudolf, ki je izbrala melodije, prevedla mnoga besedila, poiskala stare kronološke zapiske o Ajdovščini in iz njih spletla imeniten scenarij, učila peti in igrati, zasnova-la sceno, režirala predstavo in celo šivala kostume. V imenitni predsta-vi sodelujejo sedanji in bivši učenci petja na ajdovski glasbeni šoli, ljubi-

teljski pevci torej, ki pa so pokazali in dokazali, da je mogoče z voljo in trdim delom preseči ljubiteljski nivo, stopiti ob bok »velikim«. Velike po-hvale gredo tudi glasbeniku, pianistu Davidu Trebižanu , ki je odigral celo-tno predstavo.

Nabito polna dvorana obiskoval-cev je svoje navdušenje ob koncu predstave izkazala z nekajminutnimi stoječimi ovacijami, odmevi pa se še dolgo niso polegli. Za vse, ki vas ni bilo poleg, se bodo pevci ponovno zbrali v februarju, obisk predstave močno priporočamo!

Občina Ajdovščina se zahvaljuje Jerici Rudolf, vsem njenim pevcem, glasbeniku ter Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina za prelepo praznično darilo.

Potpuri operetnih melodij po-novno na odru Dvorane prve slovenske vlade v Ajdovščini 9. in 10. februarja!

V soboto, 9. februarja ob 17. in ob 20. uri;

v nedeljo, 10. februarja ob 17. uri.

Vstopnice po 6 evrov bodo v preprodaji na TIC Ajdovščina do 7. februarja (na dan koncerta 8 evrov).

Foto

: Mat

jaž

Slej

ko

Foto

: Mat

jaž

Slej

ko

Foto

: Mat

jaž

Slej

ko

Foto

: Mat

jaž

Slej

ko

Št. 18 • 16. januar 2013 3Občina

Center za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina Na Stritarjevi ulici 1a bo do sre-

dine prihodnjega leta stavba Rde-čega križa dobila novo vsebino in obliko. Rob ajdovskega trga pa bo dobil nov center, namenjena pred-vsem ustvarjalnemu preživljanju prostega časa aktivnih upokojen-cev. Okrasil bo osrednji ajdovski trg in ga z vabljivimi vsebinami po-skušal prebuditi nazaj v življenje.

Stavba na Stritarjevi ulici, kjer je imela pisarne in skladišča ajdovska območna enota Rdečega križa, je za-radi nevarne dotrajanosti že dlje časa zaprta ter potrebna rušitve. Ajdovski trg pa nujno potrebuje novih vsebin, ki bi nanj ponovno privabile življe-nje. Občina Ajdovščina se je odzvala pobudi in prošnji domačih društev, v katerih se združujejo upokojenci ter Območni enoti Rdečega križa Ajdo-vščina in pripravila projekt, s katerim bo degradirano območje znotraj za-ščitene Castre revitalizirano. Novo-gradnja bo ohranjala vse pomembne atribute preteklih časov, namenjena bo srečevanju, ustvarjanju, izobraže-vanju ter bo z vsemi temi dejavnost-mi oživila mestno središče. Na me-stu stare stavbe bo zgrajen Center za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina (CTŽO). V novih prostorih se bodo srečevali aktivni upokojenci, ki bodo tu imeli možnost uresničevati svoje želje po vsakovrstnem ustvarjanju in izpopolnjevanju svojega znanja. Hkrati pa bo center namenjen tudi medgeneracijskemu povezovanju in izmenjavi izkušenj, s poudarkom na ohranjanju običajev in dediščine, tu bodo lahko potekala razna izobra-ževanja in kulturne prireditve za šir-šo javnost. Nova stavba naj bi torej

postala prostor za srečevanje vseh generacij, le-te pa bodo prebudile osrednji mestni trg in mu vdahnile prepotrebne in vsem dobrodošle ži-vahnosti.

Investicijski program je izdelan, potrdili so ga tudi občinski svetniki. Zavod za varstvo kulturne dediščine se je, kljub zaščitenosti, zaradi dotra-janosti stavbe, strinjal z rušitvijo ter z načrti za novogradnjo. Tudi arheo-logi so že pregledali območje. Grad-beno dovoljenje bo pridobljeno v fe-bruarju, ko bo izbran tudi izvajalec. V tem mesecu bo projekt prijavljen na razpis MGRT za sofinanciranje občine, hkrati pa se začenjajo tudi že prva dela na terenu.

Sredi leta 2014 se bodo v Center za tretje življenjsko obdobje Ajdovšči-na lahko vselila društva in dejavno-sti. Vrednost projekta je 810.429,65 evrov, 350.000 evrov bo prispevalo gospodarsko ministrstvo, preosta-nek je že načrtovan občinski prora-čunski strošek v dveh letih.

Obstoječa stavba beleži zanimivo zgodovino, grajena je bila postopo-ma, najkasneje je bil dograjen vzho-dni del stavbe, ki skriva dobro ohra-njen vodnjak. Prve idejne zasnove so bile izdelane na Občini, na Oddelku za okolje in prostor (Marica Žen Brecelj). Nadaljnje načrte za objekt pa je izdelala družba za projektiranje Acma d.o.o. iz Ajdovščine, arhitekt-ka Urška Rodman Mužina.

Zasnovan je tako, da ohranja urba-nizem Castre. Tloris novogradnje je nekoliko manjši, kot obstoječe stav-be, tako bo najožja ajdovska »gasa« dobila nekaj prepotrebnega prosto-ra. Glavni vhod v stavbo bo iz južne

fasade premaknjen na jugovzhodni vogal stavbe. Izrazito javen značaj bo imelo pritličje, ki bo preko po-sameznih večjih steklenih površin komuniciralo z okolico in mestom. Tu bodo dvorana, razstavno-pro-dajni prostori, večnamenski prostor, dvigalo, sanitarije, tudi za invalide, shramba in še nekaj drugih nujnih servisnih prostorov.

V nadstropju bodo dve učilnici, dve pisarni in prostori za Rdeči križ (pisarna in učilnica). Mansarda bo večidel namenjena strojnim inšta-lacijam ter večji shrambi, tu pa bo prostora še za pisarne in atelje za različne ustvarjalne dejavnosti. Na nepokriti terasi mansarde bo name-ščena toplotna črpalka.

Obstoječi »podaljšek« na sever-ni strani hiše bo nadomestil odprt prostor, manjši trg, katerega osre-dnji element bo dobro ohranjeni vo-dnjak, ki je tudi edini vodnjak v Ca-stri in bo tako postal pomemben del javnega prostora – trga. Zanimivo bo uporabljen tudi kamniti tlak, ki bo iz notranjosti objekta prestavljen na območje novega trga ter pred glavni vhod v novo stavbo. Znotraj projekta bo komunalno urejeno ožje območje objekta na način, da se bo navezovalo na kasnejšo ureditev sta-rega mestnega jedra.

Krovni društvi, ki združujeta do-mače upokojence, sta Društvo upo-kojencev Ajdovščina in Društvo MOST, univerza za 3. življenjsko obdobje, ob teh pa deluje še vrsta manjših skupin, tudi medgenera-cijskih, ki bodo lahko s pridom uporabljala nove prostore. Pretežno delujejo v najetih prostorih, manj-

ka jim lastni in skupni prostor za delovanje in srečevanje. Pohvalijo se lahko z izredno aktivnimi in pe-strimi dejavnostmi in si zaslužijo

prostore, ki bodo vsem dostopni in kjer bodo lahko še dejavnejši. sh

Iz 23. redne seje ajdovskih občinskih svetnikov Zadnja redna seja Občinskega sve-

ta Občine Ajdovščina je potekala 20. decembra. To je bila hkrati tudi pri-ložnost za praznična voščila, tokrat brez obdarovanj, saj so se svetniki že na prejšnji seji odločili, da denar za vo-ščilnice in obdarovanja raje namenijo kot pomoč za plačilo šolskih malic in kosil otrokom socialno ogroženih dru-žin.

Odlok o občinskih cestah Odlok o občinskih cestah je vendarle

sprejet. Odlok je usklajen z novo zako-nodajo in določa predvsem način izva-janja gospodarske javne službe redne-ga vzdrževanja občinskih cest, medtem ko precej nalog iz starega odloka, tudi status in kategorizacijo javnih cest, po novem določa Zakon o cestah. Naloge vzdrževanja cest so z novim odlokom razporejene med občinsko upravo, ob-činsko javno podjetje in krajevne sku-pnosti. Naloga javnega komunalnega podjetja je vzdrževanje lokalnih cest, zbirnih krajevnih cest, krajevnih cest ter javnih poti na območju obrtnih in servisnih con. Krajevne skupnosti pa bodo morale poskrbeti za svoje javne poti. Odlok pa ureja tudi druge zadeve v zvezi z občinskimi cestami, ki jih za-konodaja ne vsebuje. Kratka razprava se je dotikala predvsem dela krajevnih skupnosti.

O plačilu funkcionarjem dokončno na naslednji seji

Pravilnik o spremembah in dopol-nitvah Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sve-ta in članov drugih občinskih organov ter o povračilu stroškov je sprejet v prvi obravnavi. Spremembe nalaga Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki omejuje dovoljen obseg tovrstnih izplačil na največ 7,5 % letne plače župana, in ne več 15 %, kolikor je bila dovoljena meja do sprejetja zakona, ki je začel veljati 31. 5. 2012. Predvideno dokončno sprejetje pravilnika so sve-tniki zavrnili. Eden ob pomembnejših razlogov za takšno svetniško odločitev, izražen skozi razpravo, je bila izposta-vljena dilema o upravičenosti povrači-la predsednikom krajevnih skupnosti.

Soglasja Naslednji dve točki sta se nanašali

na soglasja, najprej k novemu statutu Gasilsko reševalnega centra Ajdovšči-na, Pilonova galerija Ajdovščina pa soglasje potrebuje za pridobitev poo-blastila za opravljanje državne javne službe muzejev.

Trenutno veljavni statut GRC Aj-dovščina je bil sprejet leta 1994 in ne ustreza današnji zakonodaji, zato je nujno sprejetje novega. Predlog je že potrdil svet zavoda na svoji seji, ven-dar pa mu občinski svetniki tokrat niso podali soglasja, pač pa gradivo vrnili v ponovno prevetritev. Skozi razpravo

so namreč podali vrsto pripomb ter opozorili na nekatere pomanjkljivosti.

Brez razprave pa je bilo sprejeto so-glasje Pilonovi galeriji Ajdovščina, s katerim se bo lahko prijavila na razpis za podelitev pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev.

Finančna pomoč zboru Srečko Ko-sovel

Predlagatelj točke in pobude za po-kritje finančnega primankljaja pev-skemu društvu Srečko Kosovel, je bila svetniška skupina SDS. Zbor je namreč zašel v finančne težave, ki jih ne zmore rešiti sam, zato so predlaga-telji točke pripravili sklep za enkratno finančno pomoč zboru, v višini 10.000 evrov. Odbor za družbene dejavnosti je podal negativno mnenje, predvsem z razlogom, da je »županova postavka« , od koder naj bi po predlogu črpali ta sredstva, prazna ter hkrati namignil, da bi kanilo sredstva rezervirati v pro-računu za leto 2013. Mnenja skozi raz-pravo so bila različna, glasovanje pa je sklep potrdilo.

Svetniki se bodo ponovno srečali na 31. januarja. Gradivo za prvo letošnjo sejo bo obsežno, saj bodo razpravljali o proračunu za letošnje in prihodnje leto. Napovedi sej s pripetimi gradivi so objavljena na spletni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina.si.

Opravičilo V prejšnji, 17. številki Ajdovskih novic, je bilo v članku z naslovom »Ve-

leposlanik Srbije na obisku pri županu Ajdovščine« napačno zapisano ime veleposlaništva in države, Republike Srbije. Opravičujemo se za neljubo in nenamerno napako.

Uredništvo

Novo vodstvo LASNova sestava organov Lokalne

akcijske skupine Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa in pri-prave na novo programsko obdobje

V okviru decembrske skupščine članov Lokalne akcijske skupine Zgornje Vipavske doline in Komen-skega Krasa (LAS) so poleg rednega pregleda dela LAS v letu 2012 in po-tekov izvajanja projektov, ki so pre-ko LAS sofinancirani z evropskimi sredstvi LEADER, potekale tudi vo-litve v organe LAS. V LAS je trenu-tno včlanjenih 51 pravnih in fizičnih oseb iz treh različnih sektorjev: jav-nega, ekonomskega in sektorja civil-ne družbe. Članstvo je odprtega tipa. Člani so na skupščini za dobo dveh let v upravni odbor LAS, ki je organ odločanja, izvolili naslednje pred-stavnike posameznih sektorjev: 1. Janeza Furlana, 2. Marjana Mržka, 3. Zorko Stegovec Vidmar, 4. Tanjo Go-dnič, 5. Ireno Kodele Krašna, 6. Bog-dana Kodeleta, 7. Zmagoslava Petri-ča, 8. Jožka Žgurja in 9. Vida Sorto. V

nadzorni odbor LAS so za dobo dveh izvolili: 1. Petra Skapina, 2. Alojzijo Bratina in 3. Mitjo Tripkovića. Za predsednika LAS je bil ponovno iz-voljen Janez Furlan, podpredsednik pa je postal Marjan Mržek. LAS v letu 2013 ne bo objavila nobenega novega javnega poziva za nabor pro-jektov, saj so vsa sredstva LEADER, ki jih je imela na razpolago v obdo-bju 2009-2013, že razdeljena med 28 projektov, od tega je 16 že zaključe-nih. Pred LAS pa so priprave na novo programsko obdobje 2014-2020 in po odzivih članov, ki so se udeleži-li seje skupščine, bo nova strategija usmerjena v dvig prepoznavnosti ob-močja in njegove bogate raznolikosti, poseben poudarek pa naj bi bil tudi na projektih lokalne samooskrbe. In-formacije o delovanju LAS so vsem zainteresiranim na voljo na Razvoj-ni agenciji ROD, ki za LAS opravlja strokovno-administrativne naloge. Suzana Ž. Ferjančič

Št. 18 • 16. januar 20134 Občina

Svet regije v Ajdovščini gostil ministra Bogoviča

Občina Ajdovščina je gostila ja-nuarsko sejo sveta regije, na kate-ro je bil povabljen tudi Minister za kmetijstvo in okolje, Franc Bogo-vič. Osrednja točka tokratne seje je bila namreč problematika izgra-dnje regijskega centra za ravnanje z odpadki v Novi Gorici.

Finančna perspektiva, iz katere je mogoče črpati sredstva za izgradnjo regijskega centra za ravnanje z od-padki, se namreč izteka. Kohezijska sredstva za tovrstne projekte bodo namreč na voljo le še do konca leta, ob odobrenem projektu jih bo mo-goče črpati še naslednji dve leti. Zato se s projektom odlagališča v Stari gori izredno mudi.

Nosilka skupne investicije vseh 13 severnoprimorskih občin je MO Nova Gorica, ki pripravlja dokumen-tacijo in usklajuje projekte. Župani so sprejeli sklep, da mora biti doku-

mentacija za izbiro izvajalca gradnje in opreme, ki se skupaj z ostalimi dokumenti pripravlja že dobri dve leti, dokončno pripravljena in uskla-jena z vsemi potrebnimi akterji do 7. februarja. Če namreč želimo center graditi s pomočjo evropskih kohezij-skih sredstev, jo to skrajni rok zno-traj načrtovane časovnice. Poleg tega pa morajo občine v naslednjih 3 do 4 mesecih ustanoviti skupno javno podjetje, kar pomeni kar precejšen zalogaj – vseh 13 občinskih svetov mora namreč v tem času sprejeti od-lok o ustanovitvi javnega podjetja, ki bo upravljalo z R CERO.

Regijski center za ravnanje z od-padki je edini tovrstni projekt za-hodno od Ljubljane, zato je njegovo dokončanje v velikem interesu drža-ve. Minister in njegovi sodelavci so obljubili vso potrebno pomoč, da se bo tudi uresničil, saj v naslednji

finančni perspektivi ni več predvide-nih sredstev za tovrstne projekte.

Župani so na ministra naslovili tudi vprašanje in pripombo v zve-zi s karto poplavnih območij, ki je v prvem predlogu izključevala po-rečje Vipave. Minister je zagotovil, da je v novem predlogu to območje vključeno, to pa je ključnega po-mena predvsem zaradi zagotavlja-nja državnih sredstev za ukrepe, ki bodo zmanjševali ogroženost zaradi poplav. Na podlagi pripravljenega dokumenta bo namreč ministrstvo pripravilo program ukrepov in načr-tov za trajno sanacijo težav. sh

Ajdovsko-vipavsko odlagali-šče v Dolgi Poljani ima trenutno dovoljenje za obratovanje še do konca januarja, za nadaljevanje obratovanja pa potrebuje novo okoljsko dovoljenje. Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina je storila vse potrebno za prido-bitev dovoljenja, ki bo delovanje odlagališča podaljšalo do konca leta 2015, ko bi moralo zaživeti regijsko odlagališče. Potrebuje le še bančno garancijo za finančno jamstvo za zapiranje odlagališča, ki pa je že zagotovljeno. Da bo okoljsko dovoljenje pridobljeno, je jasno povedal tudi minister Bogovič, hkrati pa poudaril, da je ajdovska deponija ena redkih, ki ima izpolnjene vse pogoje za de-lovanje.

Nov način zbiranja kosovnih odpadkov iz gospodinjstev

Z mesecem februarjem pričenjamo v Komunalno stanovanjski družbi d.o.o. z novim načinom zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov iz go-spodinjstev. Kosovne odpadke bomo iz gospodinjstva odpeljali 1x letno na podlagi prejetega naročila. Vsako gospodinjstvo lahko brez doplačila odda do dva kubična metra kosov-nih odpadkov.

Kateri kosovni odpadki se bodo odvažali preko naročilnice?

Kosovni odpadki so odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za odlaganje v zaboj-nike za ostale odpadke. Med kosov-ne odpadke, katerih odvoz boste lahko naročili z naročilnico, sodijo: leseno pohištvo (mize, stoli, omare, postelje…), oblazinjeno pohištvo (fotelji, kavči…), vzmetnice, pre-proge, vrtna oprema iz plastike ali lesa (mize, stoli, senčniki), sanitar-na keramika (umivalniki, kadi, tuš kabine…), kovinski predmeti (po-mivalna korita, stojala za perilo, ra-diatorji, otroški vozički…), športna oprema (igrala, kolesa, smuči…), odpadna embalaža velikih dimen-zij (kovinska, plastična, lesena ali iz stiropora …) itd.. Med kosovni-mi odpadki bomo prevzemali tudi odpadno električno in elektronsko opremo OEEO (vse kar ima bateri-jo ali vtičnico), med katero sodijo male gospodinjske naprave (likal-niki, brivski aparati, telefoni, pečice, sesalci za prah, mikrovalovne peči-ce…), velike gospodinjske naprave (hladilniki, štedilniki, pralni stroji, električni radiatorji…), električna in elektronska orodja, radijski in TV sprejemniki, videokamere, računal-niki, kalkulatorji…ipd.. OEEO je možno brezplačno oddati tudi dis-tributerju (trgovcu ali proizvajalcu) ob dobavi nove opreme, ki zamenju-je staro.

Kje, kako in kdaj oddati naročilo za odvoz kosovnih odpadkov?

Odvoz kosovnih odpadkov naro-čite preko leta takrat, ko to potre-bujete, in sicer:

1. Naročilo oddate od februarja- preko naše spletne strani www.

ksda.si, kjer dobite naročilnico pod poglavjem obrazci ali

- z naročilnico, ki jo dobite na sede-žu KSD d.o.o. na Goriški cesti 23 b v Ajdovščini (pri blagajni), kjer izpol-njeno naročilnico lahko takoj oddate ali pošljete preko pošte.

2. Po prejemu naročilnice bomo v roku treh tednov izvedli odvoz naro-čenih kosovnih odpadkov. O odvozu

vas bomo telefonsko obvestili in se z vami dogovorili za dan odvoza.

Za naročila prejeta v juliju in avgu-stu, se bo odvoz izvedel v septembru in oktobru. Naročila za tekoče leto bomo sprejemali do konca meseca novembra.

3. Na dogovorjeni dan odpadke pripravite na prevzemno mesto, ki je dostopno za naša vozila. Odpad-kov ne prevzemamo z nedostopnih mest, iz garaž, stanovanj ipd.. Pre-vzemamo samo kosovne odpadke iz gospodinjstev in ne iz dejavnosti (za njih veljajo drugačni pogoji oddaje odpadkov).

4. Ob prevzemu mora biti prisoten naročnik odvoza kosovnih odpad-kov ali predstavnik naročnika, ki sodeluje pri prevzemu odpadkov in s podpisom potrdi prevzem.

Kako ravnati, če imate povečano količino kosovnih odpadkov?

Če imate več kot 2m3 kosovnih odpadkov, bomo kosovne odpadke prav tako odpeljali in odvoz poveča-ne količine obračunali po veljavnem ceniku.

Kako ravnati z dodatno nastalimi kosovnimi odpadki, če ste odvoz 2m3 že izkoristili?

S telefonskim naročilom lahko kot doslej, naročite dostavo kontejnerja na dom in odvoz plačate po veljav-nem ceniku. Odpadke lahko tudi sami z lastnim dovozom pripeljete v Zbirni center pod Dolgo Poljano.

Ali bo posebej naročen kontej-nerski odvoz kosovnih odpadkov cenejši, če v tekočem letu ne boste koristili tudi odvoza 2m3, ki vam pripada?

V tem primeru boste lahko uvelja-vili odvoz, ki bi vam pripadal in tako znižali stroške odvoza posebej naro-čenega kontejnerja.

Kaj pa gradbeni odpadki, azbe-stni odpadki in zeleni odrez?

Tovrstni odpadki ne sodijo v pre-vzem kosovnih odpadkov brez do-plačila. Oddate jih lahko na enak način kot povečano količino kosov-nih odpadkov – s posebnim naroči-lom odvoza ali z lastnim dovozom v Zbirni center.

POMEMBNO!Kosovne odpadke in vse druge

odpadke, katerih se ne zbira v za-bojnikih za redni odvoz, je PRE-POVEDANO ODLAGATI V EKO-LOŠKE OTOKE ALI NA DRUGA ZBIRNA MESTA.

Ločujmo odpadke in ravnajmo z njimi na okolju prijazen način! KSD d.o.o. Ajdovščina

Obisk severnih sosedov v Vipavski dolini

Prve dni novembra se je na ekskur-ziji po delu vinorodne Primorske mudila skupina avstrijskih študen-tov visoke strokovne šole za vino-gradništvo in vinarstvo iz Hollabru-na, severno od Dunaja. Pripeljali so se v spremstvu nekaterih svojih profesorjev in v družbi nekaj drugih radovednih vinoljubov. Pobudo za obisk naših krajev je dal dvakratni doktor Marian Wakounig, sicer naše gore list, ki je skupino tudi vodil in po potrebi skrbel za prevajanje v eno ali drugo smer. Za pomoč pri organizaciji dvodnevnega bivanja pri nas so se obrnili na revijo Vino. • Najprej so na obali obiskali vinsko klet Vinakoper. Posebna pozornost je seveda veljala refošku in malvazi-ji. Degustaciji, ki jo je vodil enolog Boštjan Zidar je v Hiši refoška sledi-la še večerja, seveda pospremljena z gostiteljevimi vini. • Sredi Vipavske doline, na turistični kmetiji Ma-

lovščevo v Vitovljah pri Šempasu, kjer so gostje prenočevali, smo jim s kratko projekcijo fotografij, posnetih za monografijo Vipavska, predstavi-li okoliš in omenjeno knjigo ter jih pospremili do podjetja (Škrlj d. o. o.) SK GROUP v Batuje. Najprej seveda ogled proizvodnje vinarske, pivovar-ske in farmacevtske opreme najvišje kakovosti, ki najde kupce po celem svetu, v Avstriji pa je zaradi visoke-ga tržnega deleža tako ali tako zelo poznana. Eden od udeležencev se je celo zadovoljen pohvalil, da že ima celo klet opremljeno s Škrljevim po-sodjem. Takoj zatem jim je dr. Kle-men Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije predstavil znanstvene po-skuse od katerih nekateri potekajo tudi v sodelovanju s podjetjem SK Group, z Visoko šolo za kmetijstvo v Ajdovščini in z drugimi partnerji. Predavanje je pospremila degusta-cija vin, pridelanih v pogojih hi-

perredukcije (torej brez prisotnosti kisika). Opremo za pridelavo takih vin namreč razvija in izdeluje tudi obiskano podjetje. •  Od vipavskih vinarjev so jih sprejeli na posestvu Sutor v Podragi in v kleti Guerila na Planini nad Ajdovščino. Stare, tudi avtohtone sorte, različne tehnologi-je pridelave, številna prejeta prizna-nja, različni trženjski pristopi, vse to je obiskovalcem dalo nekaj idej za poskuse v njihovih kleteh in z vsem predhodnim pripomoglo k temu, da je direktor šole Rudolf Reisenberger prosil za besedo in predlagal inten-zivnejše sodelovanje. Dan smo jim zaključili z izjemno večerjo na Ma-jeriji, kjer smo jim kot spremljavo in za dodatno predstavitev doline izbrali in predstavili še nekaj različ-nih vipavskih vin. Za kaj več sta dva dneva seveda premalo, za dober za-četek pa očitno ravno prav. bm

Nova panoramska karta občine ter zemljevid mesta Ajdovščina V prvih januarskih dneh novega leta smo v TIC Ajdovščina dobili pošilj-

ko novih zemljevidov Ajdovščine. Bogatejši smo za turistične zemljevide A3 formata, na eni strani je panoramska karta občine Ajdovščina, na drugi pa mestna karta Ajdovščine, s povečanim zemljevidom središča.

Na njih je označena turistična ponudba našega območja, vključno s te-matskimi pohodnimi potmi.

Zemljevide je založila občina Ajdovščina, dobite jih na TIC Ajdovščina, v Info točki Stolp na ajdovski tržnici, kmalu bodo tudi na voljo v večjih TIC-ih po Sloveniji ter pri naših ponudnikih.

TIC Ajdovščina

Št. 18 • 16. januar 2013 5Podjetno

Na obisku Pri Petrovih v Velikih Žabljah Na prvi letošnji podjetniški obisk sva se z Brankom odpravila v Velike Žablje, na kmetijo Pri Petrovih, k družini Slejko.

Glavna dejavnost kmetije je pridelava in predelava mleka. Niso največja živinorejska kmetija pri nas, se pa lahko pohvalijo s pe-strim naborom zelo kakovostnih mlečnih izdelkov, znani pa so tudi po mlekomatih, ki že nekaj let po-nujajo polnovredno domače mleko v Novi Gorici in v Ajdovščini.

Čeprav dežela Vipavska ponuja dobre pogoje za kmetijstvo, pa le-to vedno bolj propada. Predvsem se to pozna na področju živinoreje. Na Aj-dovskem se le dve kmetiji ukvarjata s predelavo mleka doma, ena od teh je kmetija Pri Petrovih v Velikih Ža-bljah. Tu so naju dobrodošlo sprejeli tata Franjo, sinova Erik in Damjan, kasneje pa se je pogovoru pridružila tudi Erikova žena Ingrid.

Kmetje po sili razmer Čeprav je kmetovanje Slejkotovim

v krvi, sta bila nona in nono zapo-slena, doma pa tradicionalno ob-delovala nekaj njiv, vinograde ter v štali redila nekaj glav živine. Večino pridelka so porabili doma, viške pa prodali. Ko sta Erik in Damjan za-ključila šolanje, se je družina soočila s prvo krizo – Damjan, izučen avto-mehanik, je sicer za kratek čas dobil delo na Primorju, ki ga je tudi šti-pendiralo, vendar ga kmalu niso več rabili. Pa sta z bratom ostala doma, na kmetiji. Začela sta z vinogradni-štvom in sadjarstvom – breskvami, redila sta pitano govedo. »Sam ti-sti bot je blu nekej,« se Damjan no-stalgično spominja časov, ko je bilo mogoče dobro preživeti s 15 glavami živine in nekaj njivami. Danes na kmetiji in od kmetije živijo Damjan ter Erik z družino. Damjan me hitro popravi, da zgolj pokrivajo stroške. Nono Franjo je ponosen na svoje tri vnuke, še posebno na »tavečjega«, ki bo vsak čas dopolnil 15 let : »Verje-tnu de ga nej v Vipavski dolini, da bi bil tolk sposoben.« Sicer pa ima vsak družinski član svoje delo in svo-jo odgovornost. »Pa gre, ni nobena umetnost,« pristavi Damjan.

Kar te ne uniči, te utrdi Kmetija, za katero so bila nepo-

vratna sredstva zaradi takšnih in drugačnih razlogov skorajda nedo-segljiva, si je pri opremljanju poma-gala z rednimi kmetijskimi subven-cijami in krediti. Tudi že skorajda obljubljena nepovratna sredstva za gradnjo štale niso nikoli prišla na račun. Zadruga ni izpolnila njihovih pričakovanj, odkupna cena mleka vipavske mlekarne pa ni zadoščala za pokrivanje vseh stroškov. Kmalu so ugotovili, da se morajo »zagviša-ti«, se postaviti na lastne noge. »Pole je pršla ta moda z mlekomati in smo rekli, gremo…«, pove Damjan. Inve-stirali so v tri mlekomate, dva ponu-jata domače polnovredno mleko v Novi Gorici, eno takšno »kravico« pa imamo na ajdovski tržnici.

Dotlej so bili Slejkotovi ena kme-tija, z uvedbo mlekomatov pa sta si brata razdelila kmetijo – tako sta si namreč razpršila dejavnosti in pred-vsem znižala davke. Erik predvsem

skrbi za mleko in mlečne proizvode, Damjan je nosilec poljedelske kme-tije, pri njem je zaposlena Ingrid. No, ne gre pozabiti očeta Franja, ki obdeluje vinograde in prideluje vino ter med.

Cena mleka je od začetka enaka – 80 centov za liter, kar je bistveno več, kot je odkupna cena mleka v mlekar-nah, čeprav tudi stroški najemnin, vzdrževanja in polnjenja mlekoma-tov niso zanemarljivi. »Če greš vse kalkulirat, se ti ne splača, če pa staviš evrčk na evrčk, potem gre«, se po-smeje Damjan. V začetku je bilo do-mače mleko prava uspešnica, danes pa povprečno prodajo solidnih 100 litrov mleka na mlekomat na dan.

Mlekomati so pred slabim letom dni dobili družbo – avtomate za prodajo mlečnih izdelkov: različno staranih sirov, navadnega in sadnih jogurtov, sirotke, skute, mozzarele, … . Sirarski mojster je Erik, ki se je te obrti učil v Tolminskih hribih, na Planini, kjer se vsako leto pase tudi nekaj njihovih krav. »Prvič smo sirili leta 1994, ko smo u Vrhpolju kupili črnobelo kravo, 60 litrov mleka na dan je mela in so nam zmerili 10% vode,« Erik pripoveduje o prvem razlogu za sirjenje mleka. Tata takoj skoči v zrak, da »nej blu tistu krivu« ter da oni že niso dodajali vode. Oba brata pa nazaj, da »na papirji je blu«, napisali so jo in družina se je s tem morala sprijazniti. Nato so morali siriti, ko so dobili prepoved oddaje mleka zaradi kloranfeniokola. Afere, ki jih je spravila na televizijo, se spo-minjajo z grenkobo, še posebej tata Franjo: »Edino norih krav nam nejso denili, drugo so vse nam prinesli, Pe-trovim u Žable…« Erik doda: »Osrali so nas, očistili pa nas niso.« Damjan

pa iz te žalostne štorije potegne tudi korist: »Dolgoročno moraš gledat, te pa utrdijo, začneš mislit s svojo gla-vo.«

Krave so futrane na recept Franjo pove: »Če so krave pravilno

futrane, ne smrdi, če greš mimo šta-le.« Dobro mleko je odvisno od sorte krav, krme in znanja. Narava in vre-menske razmere jih silijo v stalno prilagajanje, osnovno krmo – seno, travno silažo in lucerno - namreč pridelajo sami. Veliko vlagajo v trav-nike, prava znanost je mešanica se-men za kakovostno krmo, ki prenese naše vremenske razmere in »daje dobro mleko«. Mnogo so jih preve-rili, trenutno so zadovoljni z mešani-co semen, ki jo kupujejo v Švici. Da-mjan poudari, da je krava narejena, da se prehranjuje s travo, danes pa so »iz krave naredili prašiče«. Koruze pa ne bodo več sejali, predvsem za-radi naravnih katastrof, ki so jim v zadnjih letih pobrale tako-rekoč ves pridelek.

Raje manj in tisto boljše Slejkotovi so se raje odločili za

manjšo, a bolj kakovostno proizvo-dnjo, tako potrebujejo manj mleka za kilo sira, jogurt je bolj kompak-ten, … Njihove krave dajejo 20 litrov zelo kakovostnega mleka, namesto 50 povprečnega ali celo slabega. Dnevno ga namolzejo okoli 1000 litrov. V mlekarni se držijo smernic dobre higienske prakse. Dvakrat na mesec jim pridejo jemat vzorce, en-krat na leto je potrebno analizirati vse izdelke, prav tako enkrat letno inšpekcija kontrolira mlekomate, si-rarno, molzišče, … Odkar ne sode-lujejo več z vipavsko mlekarno nji-hovo mleko zaradi svoje kakovosti dosega višjo odkupno ceno (čeprav je potrebno pristaviti, da se je le-ta v zadnjih letih znižala). Približno tre-tjino namolženega mleka namreč še vedno oddajajo – od lanskega junija na Gorenjsko in v Italijo.

Damjan poudari eko-vidik njiho-vih mlekomatov, že od postavitve namreč spodbujajo kupce, da upo-rabljajo lastno embalažo. »Zdaj gre lahko na 1000 litrov mleka 50 flašk,« je zadovoljen Damjan. Erik pa doda: »To je glavni namen! Flaška bi mo-rala stat najmanj pol evra!«V treh letih so blizu 400.000 litrov proda-nega mleka, kar bi lahko pomenilo tudi 350.000 plastenk, preko 10 ton odpadne plastike in 70.000 v smeti vrženih evrov!

Hram Pri Petrovih Tata Franjo na kmetiji skrbi za 2

hektarja vinogradov, med katerimi prevladuje sauvignon, prideluje pa tudi rebulo, zelen, laški rizling, … »De nej blu neč u hrami, ni blo nikoli, tudi 57. leta, ko je bla slana, smo mi imeli še kar. Tudi eno leto, ko je vse peronospora pobrala, smo mi pridela-li … enih 60 hektu vina in nobeden ga ni jemu niti litra. Vse smo prodali in pole smo se lotili bajto popravljat,« pripoveduje oče in razmišlja, kako so vinski kraji najbolj revni kraji na svetu: »Kadar pridelaš, nimaš komu

prodat, če ne pridelaš, nimaš kaj pro-dat.«

Kaj bo s kmetijstvom v tej dolini Brata nimata najlepšega mnenja

o zadrugi, češ da je bila zelo pri-stranska. Prepričana sta, da so prav v kmetijstvu največji lobiji in vse to slovensko kmetijstvo peha v propad. »Zdej imamo najboljše mleko, prej pa smo bili zmerej taslabši,« primerja Erik odkup vipavske in cerkljanske mlekarne. In kljub temu so prav Slej-kotovi vztrajali v vipavski mlekar-ni do zadnjega, do lanskega junija. Nato pa čakali na poravnavo dolgov vse do konca leta.

O trenutni situaciji vipavskega kmetijstva so zgovorne številke: go-renjska mlekarna se je pred dvema letoma lotila z odkupom 18.000 li-trov vipavskega mleka dnevno, da-nes ga vsak drugi dan nabere za oko-li 12.000 litrov. Mleko oddaja le še 12 ajdovskih kmetov ter še trije, štirje na Gori. Dnevna proizvodnja mle-ka v Ajdovščini je torej zgolj 6.000, 7.000 litrov mleka. »Zadruga je v za-dnjih 20 letih zdesetkala živinorejo, ostalo je samo še najbolj trdoživo,« potarna Damjan.

Vipavske krave torej še zdaleč ne dajo dovolj mleka za ponovno oži-vitev domače mlekarne, čeprav bo zaprtje hud udarec. Brata menita, da so objekti v preslabem stanju ter dol-govi preveliki, da bi jo bilo mogoče prodati, ter predlagata, naj jo poda-rijo eni od slovenskim mlekarn, ki ima dovolj velike kapacitete odkupa, da bi bilo poslovanje rentabilno.

Rešitev je v skupnem projektu Brata Slejko imata že dolgo idejo o

združevanju, skupnem prostoru za predelavo mleka in mesa. Prepriča-na sta, da bi na ta način lahko rešili kmetijstvo in samooskrbo v regiji. Nekaj kmetov skupaj bi lahko ustva-rilo nekaj delovnih mest, zaposlili bi lahko nekoga, ki bi tržil izdelke ter oskrboval vrtce in šole, »da ne bodo imeli samo predmeta zdrave prehra-ne, za malico pa ni važno, kaj dobijo«, se hudujeta brata. Če bi se kmetje združili, bi verjetno lahko na ta na-čin prodali toliko, da bi zmanjkalo za tržnice. »Mi sami tega ne zmoremo. Fizično obvladamo to, kar imamo, za več pa rabiš človeka, ki ga moraš pla-čat, imaš dodatne stroške, zadaj mora biti neka količina,« o širšem trženju lastnih produktov razmišlja Damjan.

Tu se nam pridruži Ingrid, ki možu pomaga v mlekarni ter izdelke pro-daja na različnih tržnicah ter pripo-veduje o vrtcu iz sosednje občine, ki se trudi oskrbovati pretežno z lokal-no hrano. Erik razloži, da javne usta-nove lahko 20% pridelkov kupijo na

domačem trgu, čeprav se te možno-sti poslužujejo zelo redki: »Veš koliko embalaže bi prišparali v ajdovski šuli z našim jogurtom? 20-litrsko kanto enega, drugega in tretjega bi jim pe-ljali, oni bi imeli po starem rostfraj lončke in šefarco od deci al pa dva deci…« Okusni in kakovostni sadni jogurti (jagoda, jabolko in cimet) bi bili na ta način tudi cenejši. Damjan se zaveda, da bi povezani kmetje laže prepričali javne ustanove, naj pose-žejo po domačih pridelkih: »Naši muli bodo tisto jeli, zdej pa podpira-mo ekonomijo nekomu drugmu, čez hrib, dobesedno …« Ob skupnem predelovalnem prostoru imata bra-ta še druge ideje, kot je tista o zložbi zemljišč, s čimer bi si kmetje zniža-li stroške ter količino nerodovitne zemlje ter povečali pridelek. Idejo so domačemu društvo živinorejcev plasirali že ob lastnih začetkih, pa je naletela na slab odziv. Danes je dru-gače, mnogi kmetje so spremenili mnenje, vendar »je spet tako, dobit in združit ljudi z enakim interesom in s poštenim odnosom, je težko,« se zaveda Ingrid.

Zadovoljni, čeprav stalno hodijo po robu

»Mi smo mogli al jt na svoje, al pro-past,« pravi Damjan. Objekti in kra-ve mesečno porabijo 10.000 evrov, toliko tudi zaslužijo. Za plače za tri delovna mesta, kolikor jih terja ta-kšna proizvodnja, pa bi moralo biti mleko vsaj za 10 centov dražje. »Gle-daš, da laufa. Če bi gledal na plačo, bi propadli,« doda Erik, ki dodano vrednost vidi v nakupih zemlje, trav-nikov.

Erikova žena izdelke prodaja na tržnici, glede na situacijo, je zado-voljna: »Če imaš kolikor toliko pošte-no robo, jo boš prodal.« Stranke so z izdelki zadovoljne, vendar – denarja ni in to je tisto, kar znižava prodajo. Erik pa v šali doda: »Če češ prišparat, lahko – iz našega mleka lahko napra-viš alpsko – dodaš liter vode in ga za-vreš.« Ugotavljamo, da je takšno alp-sko mleko še vedno zelo visoke ka-kovosti in da marsikdo to že počne.

Da bo treba pošteno deliti sub-vencije za ohranjanje kmetijstva in proizvodnje hrane, pa da se bo tre-ba združit, kot to že dolgo uspešno počnejo preko meje, in da bo treba ponovno začeti poslovati z gotovino, ne pa s plastičnim denarjem, menijo Slejkotovi. »Stalno hodimo po robu,« pravi Damjan. Ingrid pa zaključi: »Če bomo zdravi, bomo stvari spelja-li do konca. Je pa tako, da moraš na kmetiji zmerej gledat za naprej.« Sanda in Branko

Št. 18 • 16. januar 20136 Dobrodelno

Z dobrodelno akcijo do defibrilatorjev

V nedeljo, 2. decembra 2012, smo člani TD Okno uspešno zaključi-li humanitarno akcijo s sklepno prireditvijo v Osnovni šoli Otlica. Kljub slabemu vremenu se je pro-slave z bogatim kulturnim pro-gramom udeležilo veliko število domačinov ter obiskovalcev od drugod.

Svoj delež k lepemu večeru so pri-spevali učenci Osnovne šole Otlica z dramsko skupino pod vodstvom mentorice Ivice Vidmar ter otroški in mladinski pevski zbor pod vod-stvom zborovodkinje Tine Matičič. Prisluhnili pa smo tudi Mešanemu pevskemu zboru Angelski spev ter Ženskemu zboru Aktiva podeželskih žena iz Predmeje. Na platnu se je za-vrtela projekcija fotografij naše Gore Mirana Krapeža, z odlomkov zapisa iz knjige Mati Gora nas je nagovoril Franc Černigoj. Piko na i pa je dodal Aljaž Prem s harmoniko. V čast nam je bilo, da se je našemu povabilu za vodenje programa odzval priznan gledališki igralec SNG-ga iz Nove Gorice, Radoš Bolčina.

Verjetno se sprašujete, od kje turi-stičnemu društvu ideja o humanitar-ni akciji, ko pa naj bi se tovrstna dru-štva ukvarjala predvsem s promocijo svojega kraja, turistično ponudbo in podobnimi dejavnostmi.

Ideja oz. kar želja po organizaciji humanitarne akcije, kjer bi zbirali sredstva za nakup defibrilatorja, je prišla na pobudo g. Borisa Šege, ki nam je na zaključni prireditvi spre-govoril prav o defibrilatorju. Odloči-li smo se, da je z akcijo vredno po-skusiti ter bili že v začetku prepričani v uspeh.

Zakaj humanitarna akcija? Zakaj ravno nakup defibrilatorja?

Zato ker se v društvu zavedamo, da živimo v lepih, a žal od zdravstve-

nih ustanov nekoliko oddaljenih krajih. Najbližja zdravstvena ekipa lahko v naše kraje prispe v 15–20 minutah. Pomembno je, da se do prihoda zdravniške pomoči človeku nudi ustrezna laična prva pomoč – oživljanje z masažo srca in uporabo defibrilatorja. Verjetno se vas mnogo spomni tragičnega dogodka poletja 2011, ko smo bili močno prizadeti ob izgubili krajana. Bolečina in občutek nemoči sta bila toliko večja, ker smo vedeli, da bi mu morebiti lahko po-magali, mu rešili življenje, če bi imeli v bližini defibrilator. Mogoče. In žal ta dogodek ni edini ... Prav zato smo bili v društvu tako prepričani, da ak-cija mora uspeti. In če nam na Gori uspe zbrati potreben denar za defi-brilator, smo bili v društvu enotni, da bi ga postavili nekam na Otlico. Pa ne zato, ker je naše društvo z Otli-ce, pač pa ker je Otlica sredi Gore, med Kovkom in Predmejo. Nekje v ozadju pa je, sicer bolj v megli, tlela tudi želja, da bi nam morebiti uspelo zbrati dovolj denarja za dva defibri-latorja – potem bi enega predali kra-janom Predmeje.

Te ideje smo kmalu poslali med ljudi, pripravili zgibanke, skozi kate-re smo krajane obeh krajevnih sku-pnosti seznanili z našo namero ter jim pobližje predstavili defibrilator in njegovo delovanje. V ta namen smo v mesecu oktobru v sodelova-nju z Rdečim križem Slovenije in ob pomoči predavatelja Borisa Šege izpeljali tudi tečaj prve pomoči, kjer so krajani lahko obnovili znanje o nudenju prve pomoči. Novembra pa smo organizirali tečaja usposablja-nja iz temeljnih postopkov oživlja-nja (TPO) in uporabe avtomatskih defibrilatorjev (AED), saj smo želeli, da bi se napravo naučilo uporabljati čim več ljudi. Tečaj je bil predvsem

praktičen. Učili smo se na lutkah ter s pomočjo demonstracijskega de-fibrilatorja, ki je povsem enak pra-vemu. Tečaja na Predmeji in Otlici sta potekala v manjših skupinah, saj smo želeli, da vsak udeleženec de-jansko preizkusi delovanje aparata.

Še prej pa smo v sodelovanju z Osnovno šolo Otlica o delovanju de-fibrilatorja poučili učence 7., 8. in 9. razreda in skozi krajši tečaj tudi njih seznanili z napravo. Ob tej prilo-žnosti se zahvaljujemo ravnatelju in učiteljem, ki so imeli posluh in nam to omogočili. V društvu smo namreč mnenja, da so otroci te starosti že dovolj zreli, da v kritičnih trenutkih lahko pomagajo.

Brez sodelovanja in podpore kra-janov pa akcija ne bi uspela. Odprli smo nov transakcijski račun, kjer so se zbirala izključno sredstva za ta namen, za nakup defibrilatorja. In verjemite teh sredstev se je zbralo veliko.

Uspelo nam je. Zbrali smo nekaj več kot 5.200 €, kar je dovolj za dva defibrilatorja ter eno zunanjo oma-rico, ki je ogrevana ter opremljena z alarmom. Menimo namreč, da mora biti defibrilator postavljen tako, da je dostopen vsakemu in ob vsaki uri. Nabavili smo tudi že drugo omarico, nekaj »založenega« denarja pa še ve-dno zbiramo – precej nas je namreč presenetila visoka cena omarice, saj posamezna stane kar 600 evrov.

S to akcijo smo Gorjani ponovno dokazali, kako znamo biti enotni.

Vsak donator je prispeval po svo-jih močeh, in prav je tako. Prav pa je tudi, da na tem mestu omenim ene-ga večjih donatorjev, družbo VG5 d.o.o. iz Ljubljane, ki je prispevala kar 2.300 €, kar je cena enega defibri-latorja. Samo ime podjetja verjetno večini ne pove kaj dosti, dejstvo, da sta njegova lastnika domačina, torej Gorjana, pa pove vse. Kljub temu pa gre enako velik hvala tudi vsem osta-lim donatorjem. Člani društva smo močno hvaležni, da ste našo Goro naredili še bogatejšo in varnejšo – tako za nas, njene domačine, kot tudi za tiste, ki se k nam vračajo občasno ali nas zgolj naključno obiščejo. Kajti nesreče nikoli ne počivajo, čeprav bi najraje videli, da naprave ne bi ni-koli nihče potreboval. Pa vendar, če nam uspe rešiti eno samo življenje, je akcija povsem uspela, poplačan je ves trud in denar pametno vložen.

Hvala, ker se zavedate, da so sekunde zelo pomembne. Barbara Krapež

Venčkota obiskali dobrodelni Petrolovci

Venčka Petriča sta v prazničnih dneh pred novim letom obiskala predstavnika obeh ajdovskih Petro-lovih servisov, z namenom, da mu izročita darilna čeka. Venčko je de-nar sprejel v imenu društva YHD, ki si prizadeva za neodvisno življenje hendikepiranih.

Venčku so pri 29 letih diagnostici-rali multiplo sklerozo. Odvisen je od pomoči, od osebne asistence. »Od-delal« je vseh potrebnih 40 let, ven-dar njegova polna pokojnina še zda-leč ne zadošča za preživetje. Zato je kot edini predstavnik Društva YHD na našem območju hvaležno sprejel

oba vrednostna čeka, saj je »vsak soud dobrodošel«.

Dobrodelna akcija Petrola teče že drugo leto. Skoraj 400 Petrolovih servisov po Sloveniji je tako v pra-zničnih dneh podarjalo čeke v vre-dnosti 200 evrov organizacijam ali posameznikom v svojem okolju, ki bodo ta denar oplemenitili na svoj način. Oba ajdovska servisa sta se tako odločila, da denar, 400 evrov, podarita Venčku Petriču, oziroma društvu, ki omogoča osebno asisten-co hendikepiranim ter si prizadeva za njihovo neodvisno življenje.  SH

Jaslice v Križu

Vipavski Križ nas je za božič po-novno povabil na obisk, Kriške gase so bile pravljično zavite v Božično zgodbo. Odvijala se je tako-rekoč po vsem Križu, z mnogimi vrhunci na različnih prizoriščih, najintimnejši pa se je dogajal na samostanskem vrtu. Božično zgodbo je tudi letos popestrila razstava jaslic, ki je zase-dla prostore Doma krajanov, nada-ljevala pa se je tudi po Kriških ga-sah, saj so domačini svojo praznično ustvarjalnost tokrat dogovorjeno izlili na dvorišča, ali v okenske niše.

V predstavi je sodelovalo okoli 120 igralcev, v ozadju te zgodbe pa je na različnih področjih sodelovalo vsaj

še enkrat toliko, ali pa še več, orga-nizatorjev. Ponovno so vrste strnili krajani, bratje kapucini, šolarji, pri-jatelji, znanci … na čelu z Irmo, ki je spletla zgodbo, Harijem, ki se mu z razstavo jaslic uresničuje želja iz otroštva ter patrom Joškom, okoli katerega se tako radi zbirajo mladi.

Dve ponovitvi Božične zgod-be – pred božičem in na božični dan – sta privabili ogromno mno-žico obiskovalcev. Živahno pa je bilo po Križu tudi v prvih dneh novega leta, saj je veliko pozorno-sti pritegnila tudi razstava jaslic, odprta do sv. Treh kraljev. SH

Pravljica v Šturskem parku Arhitekturno društvo Forum je letošnje praznike v Ajdovščini po-lepšalo in popestrilo z ustvarjalno praznično instalacijo ter prireditvijo v Šturskem parku.

Najprej so park praznično razsve-tlile zanimive luči in vzbudile mno-go zanimanja – dekleta so si svetlob-no okrasitev zamislile precej druga-če, kot smo je vajeni. Iz preluknjanih betonskih plošč so sestavile kocke in vanje namestile lučmi, uporabi-le so celo »prosojni« beton, ki daje še posebno zanimiv efekt. Šturski park je ob mraku pravljično zasvetil

in pritegoval poglede mimoidočih. Pristaviti velja, da tovrstni praznični osvetlitvi burja ne more do živega …

Na lep sobotni dan, 22. decembra, pa je v parku nastala Pravljična de-žela daril. Vabile so bogato obložene stojnice, predvsem domačih dobrot, rokodelskih in umetniških izdelkov, vabil je bogat program – od jutranje dobrodošlice z Julijano, preko delav-nic, dobrodelnih izmenjav, ustvar-

jalnic, vse do prihoda Božička in še naprej – večer se je zaključil z glasbo in zvezdogledi.

Dekleta so lahko zadovoljna – vre-me se je odlično držalo, obiskovalci, ki so množično prihajali, pa so od-hajali zadovoljni. Upamo, da všečna zgodba postane stalnica v našem mestu, predvsem pa, da Šturskemu parku na ponovno oživitev ne bo treba čakati vse do konca leta.

Št. 18 • 16. januar 2013 7Bili so prazniki

Božiček obiskal otroke v Žapužah

Kot že vrsto let, se je Božiček usta-vil sredi decembra 2012 tudi pri otrocih v Žapužah. Ker je preko svojih angelčkov izvedel, da so bili med letom v ponos svojim staršem, jih je obiskal. Izbral si je čas, ko so v domu krajanov v Žapužah pod mentorstvom Janje Blažič izdelovali novoletne ikebane s svečkami. Zbra-nih je bilo mnogo otrok in njihovih mamic.

Prihod Božička je bil prav pose-ben. Vreme je bilo zelo slabo, saj je

deževalo kot aprila meseca. Zato si je izbral namesto klasične konjske vprege s kočijo, kar rdeč traktor. Otrokom je razdelil darilca s sladka-rijami, spomnil pa se je tudi ostare-lih z zdravilnim medom.

Lepe izdelke so »izdelovalci« odne-sli domov za okras. Najlepšo svečko s storžki pa so otroci podarili Božič-ku. Zaželeli so mu, da bi bil zdrav, ter jih obiskal še prihodnje leto. Aleš Brecelj

Koncert božičnih pesmi v ŠturjahZa zaključek božičnih praznikov

ter ob začetku novega leta so Šturci pod pokroviteljstvom zborovodkinje Marinke Šuštar pripravili prekrasen koncert. Za nastop je pripravila dva zbora, Mladinski pevski zbor OŠ Danila Lokarja Ajdovščina ter Meša-ni pevski zbor župnije Šturje.

Nastop so pričeli mladi s svojimi nežnimi glasovi. Prepevali so o glas-bi, ki združuje vse ljudi na svetu. Ob prihodu na svet so stvarniku zapeli nekaj nežnih melodij. Svoj glas mu je darovala solistka, obetavna mlada pevka Maja Bratina. Poklonili so se mu s sklenjenimi rokami.

V osrednjem delu so rojenemu detetu mogočno zapeli Šturci. V pe-smih so zajel napovedi svetih oča-kov, prerokov ter pastirjev, ki so v sveti noči prišli molit Jezusa. Tudi med odraslimi so kot fanfare zapeli solisti in sicer Majda Božič ter Mar-ko Kete. Ob polnoči zazvenijo tudi zvonovi, a tokrat so se ujeli v pesem pevcev.

Zadnji del koncerta, pa so pope-strili zopet mladi. Vsak je prinesel svojo lučko, ki so skupaj tvorile bo-žično drevesce.

Datum nastopa se je ujemal prav s prihodom treh modrih z vzhoda, ki

so prinesli detetu darila. Mladinci so zapeli skupaj z Majdo Božič, ki je program tudi povezovala, stare kole-dniške pesmi. Spomnili so poslušal-ce na čase, ko so poleg ubogega Je-zuščka, potrebni pomoči tudi neka-teri otroci iz naše okolice. S svojimi nežnimi glasovi so sigurno pritegnili pozornost za darovanje navdušenih poslušalcev, ki se jih je zbrala nabita cerkev.

Ob slovesu sta oba združena zbora zapela še obvezno Gruberjevo »Sveta noč«.

Za zelo uspelo izvedbo gre za-hvala predvsem Marinki Šuštar, za izbor programa ter pripravo obeh zborov. Imela je tudi pomočnike, na orglah Katarino Grahor, na kla-virju pa Meto Červ. Na violino sta igrala Ajda Lemut in Matija Marc, medtem ko na strune kitar pa Aljaž Krašna in Barbara Kobal. Po do-brodelnem koncertu so dobre go-spodinje poskrbele še za suha grla pevcev v marijinem domu. Aleš Brecelj

Prireditev za konec leta na Predmeji

Društvo podeželskih žena in Kra-jevna skupnost Predmeja sta ob kon-cu starega leta zopet privabila polno dvorano obiskovalcev na Predmeji.

Članice društva so pripravile hudomušno igro z naslovom »Milo za drago«. Avtorica Zvonka Blaško je v igro vnesla tegobe današnjega časa, prezaposlenost , nezvestobo in primeren razplet prebrisane žene. Kot vedno so bile igralke zelo prepričljive in nasmejale publiko v dvorani. Z dalmatinskimi pesmimi je večer popestrile domača skupina »Bronzine«. Pevkam Društva

podeželskih žena so se pridružile tudi pevke iz Otlice in pod vodstvom Katice Vidmar nadaljevale s prepevanjem. Spremljal jih je kitarist Božo Vidic in harmonikar Aljaž Prem. Vse prisotne je za konec nagovoril predsednik krajevne skupnosti Božo Vidic in predsednica DPŽ Predmeja Alojzija Bratina. Družabno srečanje se je nadaljevalo ob bogato obloženi mizi in prijetnem klepetu. Za plesalce sta poskrbela »hišna muzikanta« Božo in Filip. Nevenka Vidmar

Silvestrovanje v Lokavcu

Zadnji dan v letu veselo, v Dvorani Edmunda Čibeja v Lokavcu. Ideja, da bi krajani Lokavca silvestrovali skupaj, je bila prvič izvedena že v letu 2011/12. Tako so člani Krajevne skupnosti ponovno stopili skupaj in pripravili vse potrebno za najdaljšo noč v letu.

Dvorana Edmunda Čibeja je na-menjena predvsem športnim dejav-nostim, zato je potrebno kar veliko dela, da se jo preuredi v prostor za tak dogodek. Postavili so oder za

muzikante, mize so bile lepo okraše-ne, tudi za žejo je bilo poskrbljeno. Za hrano so obiskovalci poskrbeli sami, vsak si po želji prinese s seboj kar želi.

Prireditev je potekala v prijetnem vzdušju, pridružil se je tudi Dedek Mraz in veselo rajal s plesalci. Vošči-lom ob prehodu v novo leto so sledile tudi želje, da se prihodnje silvestrova-nje zopet organizira na tak način. Nevenka Vidmar

Spoznali smo sosede z Brij

V nedeljo, 6. januarja 2013, na pra-znik Svetih treh kraljev, se je ob 8.30 na igrišču v Dobravljah zbralo okrog 230 pohodnikov, ki jih je pritegnilo povabilo soseske krajevnih skupno-sti Cesta, Dobravlje, Skrilje in Vipa-vski Križ, na že četrti novoletni po-hod Spoznajmo soseda. Tokrat je bil cilj obisk ter spoznavanje prijateljev in zanimivosti v krajevni skupnosti Brje.

Ogrevanju s toplim čajem in kavo, ki so ju pripravili letošnji gostitelji, prizadevni krajani Dobravelj, sta sledila pozdravna govora koordina-torja pohoda (spodaj podpisanega) in predsednika KS Dobravelj Silvana Volka, krajši napotki o predvidenem poteku trase pohoda in želja, da bi se med obiskom sosedov imeli karseda lepo.

V prijetnem vzdušju smo nato sto-pili na cesto proti Velikim Žabljam in se že kmalu potem ko smo zapu-stili Dobravlje, razporedili v kakih tristo metrov dolgo četico.

Prvi postanek je sledil že na igri-šču v Velikih Žabljah, kjer nas je pozdravil predsednik KS Jožko Bat, gospodinje pa so nas pogostile s ku-hanim vinom in čajem. Od tam smo se sprehodili skozi center vasi, in se

mimo cerkve povzpeli do kolovoza, ki povezuje Vrtovče in Brje. Kmalu po vzponu nas je čakal še drugi »ža-beljski« postanek, kjer smo lahko zopet strnili kolono, in prehod v KS Brje, kjer nas je prevzel Oskar Birsa, naš vodič po zaselkih Brij.

Po kratkem pozdravu nas je Oskar popeljal do zaselka Cinki, kjer je sle-dil tretji postanek, na domačiji Da-gmar Čehovin, predsednice KS Brje. Po okrepčilu in nagovoru predse-dnice, smo se skozi pasove gozda in mimo »plante« povzpeli do cerkvice, posvečene Svetemu Martinu. Tam nam je naš vodič na zelo slikovit na-čin predstavil zgodovino cerkvice, obudil spomin na obdobje, ko je v njihovem kraju župnikoval Simon Gregorčič, obenem pa nam je pred-stavil tudi okoliške hribe, kraje in zgodovinske objekte.

S Svetega Martina smo se skozi gozd spustili do zaselka Pečenko-vi in naprej do Turistične kmetije Birsa, kjer so se nekateri okrepčali s čajem in keksi, nekateri pa smo v čudoviti kleti poizkusili tudi odlično kapljico domačega belega in rdečega vina. Sledil je manjši vzpon do za-selka Martini, kjer nam je naš vodič najprej predstavil domačo cerkev

Svetega Cirila in Metoda, nato pa je sledila diaprojekcija čudovitih foto-grafij Brij in okolice, pospremljena s krajšim koncertom božičnih pesmi domačega zbora.

Po končanem programu smo na igrišču ob cerkvi lahko poizkusili odlična vina in sir, ki so nam jih po-stregli domačini. Že kar malce utru-jeni smo se nato pohodniki spustili do zaselka Kasovlje ob Vipavi, kjer smo zapustili KS Brje in se zatem po poljskih poteh, mimo cerkve Sve-tega Petra, vrnili na izhodišče poti, natančneje k stari dvorani v Dobra-vljah. Pohod smo zaključili z odlič-nim pasuljem in kruhom iz domače, dobraveljske krušne peči ter kozar-cem odličnega domačega vina.

V upanju, da je bil pohod zanimiv in ne prenaporen, se v imenu naše soseske zahvaljujem sosedom z Brij za čudovit sprejem, uigrani ekipi iz Dobravelj pa za vrhunsko pogostitev.

Vidimo se na prvo nedeljo v na-slednjem letu, ko bomo predvido-ma pohod začeli v Skriljah, spo-znavali pa bomo naše sosede v Ka-mnjah, Potočah in v Stomažu. Egon Stopar

Foto

: Ire

na K

okal

j Fo

to: N

even

ka V

idm

ar

Št. 18 • 16. januar 20138 Kultura

Vtisi s turneje z Anno Netrebko

Ko smo v oktobrskih Ajdovskih no-vicah pisali o tem, da pevci ajdovske glasbene šole: Irena Troha, Nina Ko-všca, Borut Peljhan, Marko Ferjančič in Jernej Malik ter njihova profesorica Jerica Rudolf v novembru odhajajo na turnejo s slovensko filharmonijo in Anno Netrebko, smo Jerico prosili, da nam za strne nekaj vtisov in doživetij s koncertov in popotovanja po evropskih mestih. Prvi del objavljamo danes, dru-gi del pa boste lahko prebrali v februar-ski številki Ajdovskih novicah.

Po uspešnem koncertu opere Petra Iliča Čajkovskega- Jolanta 30. okto-bra 2012 v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer smo doživeli stoječe ovacije slovenskega občinstva, kar se zgodi le redko, smo bili z mislimi že pri potova-nju in pripravi kovčkov za enomesečno potovanje .

V petek, 2. novembra, smo z avtobusi iz Ljubljane odpotovali proti Stuttgartu, kjer nas je čakal prvi koncert na turneji. Prvi koncert smo doživeli v razprodani dvorani Liederhalle (2100 sedežev!), razprodani so bili tudi vsi kasnejši kon-certi. Prvo noč smo spali v Ingolstadu in se naslednji dan odpeljali do bližnjega Münchna, kjer smo zvečer nastopili v tamkajšnji Gesteig filharmonie. Poleg treh avtobusov s pevci in filharmoniki je z nami potoval tudi manjši kamion z večjimi instrumenti, pulti in notami za orkester ter koncertnimi oblekami nastopajočih. Tik pred koncertom v Münchnu je prišlo obvestilo, da so žen-ske koncertne obleke ostale v Stuttgatu. Lahko si predstavljate kako smo zbirale črna oblačila in čevlje iz naših kovčkov in si jih med seboj izposojale. Res je bila neprijetna situacija, vendar pa se je hkrati pokazala kolegialnost med žen-skami, ki si želimo biti vedno urejene, kaj šele na odru . Potrdilo se je dejstvo, da je z dobro voljo in pozitivnim pri-stopom mogoče premagati vse težave. Pa še nasmejale smo se ob pogledu na nemogoče kombinacije oblačil. Hitro in brez zamer smo pozabili na nepri-jeten dogodek, saj smo bili v mislih že na poti do Amsterdama. Od njega nas je ločilo skoraj 900 km in dobrih 12 ur vožnje. Potovanje smo opravili v dveh delih, najprej do Frankfurta in nasle-dnji dan do Amsterdama, kamor smo prispeli v popoldanskih urah. Po večer-ji smo si ogledali Rdečo četrt in njeno znamenitost ter se nadihali vonja opoj-nih zeli oplemenitenega zraka na ozkih amsterdamskih ulicah. Naslednji dan pa še dnevna doživetja tega kolesarjem prijaznega mesta. Zvečer nas je prevze-

la lepota dvorane Concertgebowa, ki v letošnjen letu praznuje 125 letnico iz-gradnje. Tu je 8. novembra potekal tretji koncert na turneji. Peti v taki dvorani je resnično užitek in tudi glasbeniki v orkestru so potrdili isto. Pravijo, da v taki dvorani tudi njihovi inštrumenti kar »zapojejo«. Sploh smo v vseh dvo-ranah, naj si bodo starejše (Concerge-bow Amsterdam, Smetana Sall Praga, Konzerthaus Dunaj) ali novejše oz. prenovljene (Essen, Frankfurt, Ber-lin) doživeli njihovo izredno akustiko, ustreznost gradnje in opreme za namen izvajanja glasbenih del. Pred koncer-tom v Amsterdamu nas je prišel poz-dravit veleposlanik republike Slovenije na Nizozemskem, g. Leon Marc, doma iz Ajdovščine. In naslednji dan … na poti v Pariz. Preživeli smo prosto sobo-to v Parizu in si ogledali nekaj njegovih znamenitosti. Navdušil nas je s svojimi mogočnimi stavbami, Eifflov stolp, žal pa tudi razočaral z neredom in uma-zanijo ter nesramno visokimi cenami. In prav v Parizu je bilo edinkrat v času turneje potrebno odpreti dežnik. Nava-dno so bili koncerti ob večerih, Pariža-nom pa smo polepšali nedeljsko popol-dne, saj je bil koncert v znameniti Salle Pleyel(1900 sedežev) ob 16.uri. Zvečer smo skromno , a dostojno počastili sv. Martina, na katerega Vipavci nikakor ne smemo pozabiti. »Au revoir Paris«, mi smo že na avtobusu in nadaljujemo pot v popolnoma drugačen svet. Priča-kuje nas Berlin in njegova znamenita dvorana Berlinske filharmonije (2440 sedežev). Vendar pa nas loči od nje še 1130 km in dobrih 17 ur vožnje. Tudi tokrat je bilo potovanje razdeljeno na dva dela. V Frankfurtu smo prenočili in odpočili »konjičke« pod pokrovi naših avtobusov. V torek, 13. novembra, smo dospeli do Berlina. Naslednje dopol-dne smo si ogledali sodobni Potsdamer platz, stara Brandemburška vrata in pri ogledu mesta večkrat prestopili, hvala

Bogu, le še navidezni zid iz nekdanjega vzhodnega v zahodni Berlin in obratno. Berlin - gnezdo gestapa in SS-a (Topo-grafski muzej terorja), nacistični režim, divje povojno obdobje … vse to naj bi nam bilo v svarilo kam pripelje norost in želja po nadvladi. Prav tako pa zgled sposobnosti naroda in mesta, da prizna zmoto in prosi odpuščanja vse, ki jih je režim prizadel, jim vzel dostojanstvo, jim vzel življenje. Zato najdemo v Ber-linu tudi spominsko obeležje pomorje-nim Judom in pred kratkim urejen spo-minski park pobitim Romom in Sintom ter obeležje žrtvam politike v času žele-zne zavese. Tudi iz takih dejanj bi se Slo-venci lahko česa naučili. Temperature v Berlinu so bile prav pruske in nič kaj blagodejne za pevska grla, predvsem, ker smo bili prej dva dni na ogrevanih avtobusih. Zvečer nas je čakal koncert in pred nami je bila še polovica turneje. Tako kot z vremenom, smo imeli veli-ko srečo tudi z zdravjem. Na vseh kon-certih je samo enkrat manjkal en basist (od skupno 46 pevcev v zboru), obolelo violinistko je na polovici turneje nado-mestila kolegica iz Ljubljane. Orkester slovenske filharmonije je sestavljalo 64 glasbenikov. Sedaj si lahko predstavljate kako velika in pisana druščina je poto-vala skupaj. Naša, ajdovska skupina, je bila ves čas potovanja zdrava. Očitno primorska burja poskrbi za odpornost. Vendar pa smo klub nizkim tempera-turam v berlinskem prostranem parku srečali Anno Netrebko na sprehodu s svojim sinčkom. To nam pove, da pevec ne živi kot hipohonder, vedno v strahu, ampak poskuša živeti normalno življe-nje s tem, da se zaveda odgovornosti in se izogiba vsemu, kar bi mu lahko škodovalo in ogrožalo njegovo delo in delo sodelavcev s katerimi sodeluje. Vsak večer, uro in pol pred koncertom, je bila vaja, na katero je prišla Netebko-va vedno točno in vedno pripravljena. Nobenega zvezdništva, kapric in nemo-gočih zahtev. Sproščena, prijazna in na voljo vsem zahtevam dirigenta. Vsak večer sproti je pokazala veliko angažira-nost za uspeh koncerta in se vedno po koncertu zahvalila orkestru in pevcem za skupni uspeh. To je res oseba s kariz-mo, ki publiko očara, je izvrstna pevka in igralka, nikoli polovičarska, vedno popolnoma predana petju in interpre-taciji. Celotno turnejo je organizirala in vodil Universal Music Group London (diskografska hiša s 25% tržnim dele-žem) in del velike ameriške korporacije Universal Entrertainment. UMG Lon-don je tudi agentura sopranistke Anne Netrebko, pevcev Sergeja Skorokhodo-va in Alekseja Markova ter dirigenta Emmanuela Villauma.

(nadaljevanje v prihodnji številki AN) J.R.

 Anna Netrebko, tenor Sergej Skorokhodov, dirigent Emmanuel Villaume ter orkester in zbor na vaji v Nurenbergu

Borut, Nina, Jernej, Jerica ,Irena in Marko v dvorani Concergebow v Amster-damu

Med nebom in zemljo

25. januarja bo v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini po-tekalo odprtje že četrte razstave fotografij in hkrati zaključni dogo-dek mednarodnega natečaja Med nebom in zemljo, s podelitvijo na-grad najboljšim.

Uveljavljen mednarodni natečaj zadnja štiri leta poteka pod naslo-vom Med nebom in zemljo, čeprav beleži daljšo zgodovino. Fotografsko društvo Veno Pilon je s pripravami pričelo že sredi lanskega poletja. Or-ganizacijski odbor, ki mu predsedu-je Bogomir Ipavec, se je odločil, da okvirno ohrani teme (letenje, prosta, potovanja in makro) ter pripravil pravila natečaja. Dosedanjim pokro-viteljem FZS (slovenska fotografska zveza), FIAP (mednarodna zveza za fotografsko umetnost), PSA (ame-riško fotografsko združenje) se je letos prvič pridružil še UPI (med-narodna fotografska organizacija). Tudi s pridobivanjem sponzorjev društvo ni imelo večjih težav, saj je natečaj resnično uveljavljen, dobro organiziran in poznan na vseh petih

svetovnih celinah. Glavni sponzor letošnjega natečaja je Inštitut za var-nost Lozej.

Do določenega roka je svoja dela oddalo 410 avtorjev iz 53 držav. Skupno število prejetih fotografij je 4128, od tega 868 v temi letenje, 1494 v temi »prosta«, 1118 v temi potova-nja in 648 v temi makro. Prijav je v letošnjem letu manj od lani, kar gre pripisati tako splošnemu slabšanju gospodarskih razmer v svetu, kot tudi velikemu številu natečajev, na katere se porazdelijo prijave. Vseka-kor pa je število prijavljenih del lep dosežek in ponovno težka naloga za žirijo, ki bo izbirala najboljša dela.

Najboljše fotografije bodo prvič javno na ogled 25. Januarja, ko bo v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekala zaključna pri-reditev natečaja s podelitvijo na-grad. Ob razstavi bo izšel tudi ka-talog, kjer bodo najboljša dela ob-javljena. Razstava fotografij pa bo v avli Dvorane na ogled še najmanj 14 dni po odprtju.   SH

Dramsko pevska skupina Zarja

Društvo upokojencev Ajdovščina je na svojih srečanjih pogrešalo predsta-ve, ki bi popestrile dogajanje in tako se je 15. novembra 2005, na pobudo Metke Marušič, rodila »ZARJA«, ki jo vodi mentorica Jožice Mozetič. Skupina je začela s petimi člani, se-daj pa sodeluje devet članic in dva člana:Evgen Likar, Peter Žgavec, Ana Žgavec, Vanda Žvanut, Rožica Kovač, Elda Gorup, Liljana Slejko, Milka Curk, Silvija Lah, Nevenka Vidmar in Marija Terčelj, ki vodi pevski del. Nad nami skrbno bdita mentorica Jožica Mozetič in predsednica DU Ajdovšči-ne Metka Marušič. Ker so članice tudi pevke iz ŽPZ Večernica, predstavo popestrijo tudi s pesmijo. Petje vple-temo v igro, ali pa zapojemo kot zbor-ček. Vsi sodelujoči smo člani Društva upokojencev Ajdovščina in temu pri-mernih let. Smo različnih poklicev: učiteljica, šivilja, frizerka, podjetnica, komercialist, kmetica, natakarica in to bogati naše delo in druženje.

V posebno veselje nam je sodelo-vanje z učenci iz OŠ Šturje, s kate-rimi smo pripravili dve predstavi z

naslovom Bandima in Ličkanje, na temo starih običajev in medgenera-cijskega sodelovanja. S predstavama smo nastopali na tudi Festivalu za 3. življenjsko obdobje v Linhartovi dvo-rani Cankarjevega doma , Benečiji in Koroškem. Predstave so skupno delo »Zarje« in OŠ Šturje.

V letu 2012 smo imeli 31 nastopov. Sodelujemo na literarnih večerih, kjer prebiramo svoja in dela drugih avtor-jev. Igramo kratka prizore s šaljivo vsebino, dve do tri nove v sezoni. Ve-čino del napišejo članice skupine. Na šaljiv način se dotaknejo aktualnih tem današnjega časa, ali pa v igri obu-dijo že pozabljene običaje. Rade za-pojemo ljudske pesmi. Tudi v naprej bomo obdržali tak način delovanja.

Nastopamo po mnogih krajih Pri-morske, bili smo že v Kranjski gori, Gaberjah na Dolenjskem, Trbovljah, Ljubljani, Beneški Sloveniji. Z vese-ljem se odzovemo vsakemu povabi-lu, ves trud je poplačan, ko je občin-stvo zadovoljno in nasmejano. Nevenka V.

Foto

: Nev

enka

Vid

mar

Št. 18 • 16. januar 2013 9Knjige

Potujoča knjižnica v januarju in februarju

SREDA, 16. JANUARBia-Separations 12.00 – 12.45; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15 – 16.50; Erzelj Miški 16.55 – 17.15; Planina 17.30 – 18.20 ČETRTEK, 17. JANUARVrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Batuje 13.15 – 14.15; Go-jače 14.30 – 15.30, Gojače - pravljica 15.30 – 15.50; Malovše 16.00 – 16.50; Dobravlje 17.00 – 17.50PONEDELJEK, 21. JANUARSkrilje 11.00 – 11.45; Cesta 12.00 – 12.45; Selo 14.00 – 15.50; Kamnje 16.00 – 17.00; Stomaž 17.20 – 17.50TOREK, 22. JANUARVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30PONEDELJEK, 4. februar Vrtec Ribnik 10.00 – 11.45; Dom starejših občanov Ajdovščina 11.50 – 12.45; Podgrič 14.15 – 14.40; Lozice 14.50 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45TOREK, 5. februarVrtec Vrhpolje 10.30 – 11.15; Sanabor 12.45 – 13.15; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50SREDA, 6. februarPipistrel 11.15 – 11.50; Otlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30ČETRTEK, 7. februarFructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrh-polje 14.45 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40PONEDELJEK, 11. februarPodkraj 9.00 – 11.15; Col – šola 11.30 – 13.45; Col – dom krajanov 13.50–14.20; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec – šola 15.50 – 16.30TOREK, 12. februarVrtec Selo 10.00 – 11.15; Črniče 11.30 – 13.15; Ustje 13.40–14.30; Slap 14.50 – 15.45; Log 15.55 – 16.55; Budanje 17.00 -17.50SREDA, 13. februarBia-Separations 12.00 – 12.45; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15 – 16.50; Erzelj Miški 16.55 – 17.15; Planina 17.30 – 18.20 ČETRTEK, 14. februarVrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Batuje 13.15 – 14.15; Go-jače 14.30 – 15.30, Gojače - pravljica 15.30 – 15.50; Malovše 16.00 – 16.50; Dobravlje 17.00 – 17.50PETEK, 15. februar Vrtec Vipava 8.45 – 9.40; Fama 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 10.50 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.30; Gradišče pri Vi-pavi 13.40 – 14.15PONEDELJEK, 18. februarSkrilje 11.00 – 11.45; Cesta 12.00 – 12.45; Selo 14.00 – 15.50; Kamnje 16.00 – 17.00; Stomaž 17.20 – 17.50TOREK, 19. februarVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Tel: 05 3661 328GSM: 041 596 130, e-pošta: potujoca@ajd.sik.si

Tudi pesnik je zaklad

Dramsko kulturno društvo iz Bu-danj je minulo leto zabeležilo z izi-dom pesniške zbirke Tudi pesnik je zaklad.

Ivan Krašna je na prireditvi ob izidu knjige med drugim povedal: »Zago-tovo lahko rečemo, da je v Budanjah kultura doma. Glavna stebra društve-nega življenja v vasi sta pesem in igra. Pevski zbori in dramska skupina so ime naše vasi ponesli med ljubitelje kulture v bližnje in tudi daljne kraje. Pomemben steber budanjske kulture pa so naši sokrajani, ki svoje misli, opažanja, skrbi, radi predstavijo v ri-mah. V zadnjem času je bilo izdanih nekaj pesniških zbirk, pregleda nad tem, kdo vse spleta rime, pa v vasi ni. V zadnjih dveh letih sem počasi opa-žal namige, naj nekaj naredim tudi na tem področju. Ko pa sem dobil prošnjo z ene od pomembnejših slovenskih ra-dijskih postaj, naj poskusim ugotoviti, kdo je bila gospa, ki je sicer že kar ne-kaj let pokojna, je pa pisala čudovite pesmi, sem vedel, da se tega izziva

moram lotiti. Kot sem že vajen, sem povsod, kamor sem nameraval potr-kati, naletel na odprta vrata ter na-šel ljudi, ki so pripravljeni pomagati. Prva dobrodošla spodbuda je bila pri-pravljenost Dramsko kulturnega dru-štva, da projekt izpeljemo v njihovem okviru. Sledil je dopis sokrajanom in soliden odziv budanjskih pesnikov. Nekateri zadržani in malce negotovi, drugi odločni in pripravljeni na akci-jo. Vesel sem bil tudi sodelovanja vo-diteljice zaključne prireditve, ki se je zahtevnega dela lotila kljub preobilici lastnih aktivnosti. Sledila je ideja, da se k sodelovanju povabi tudi krajane Dolge Poljane, saj nas povezujejo tako fara, kot šola, pa še marsikaj. In nato smo dobili še generalnega sponzorja, ki je finančno podprl projekt.« Poma-gali so še »domači« lektorica, obliko-valec, in mnogi drugi. Tako je pote-kal o delo skozi leto. Na prireditvi,ki jo je režirala in vodila Ana Gruden, so s petjem sodelovali še tercet AMI, oktet Šumljak, vokalna skupina Gr-lica, dramski del so predstavili člani dramske skupine Budanje in šolarji OŠ Šturje, podružnica Budanje, ter cel kup posameznikov recitatorjev in pevcev. Po prireditvi so nas s ko-zarčkom rujnega razveselili budanj-ski vinarji, z dobrotami pa kmeč-ke žene,ki so na naših prireditvah vedno pripravljene za sodelovanje. Hvala še enkrat vsem, ki ste kakor-koli pripomogli k izvedbi projekta. Če je pa med vami kdo, ki bi želel knjigo imeti doma, nas lahko pokli-če, ali pa kar obišče v Budanjah. AP

Knjižnica Dobravlje? Ja, seveda!Lavričeva knjižnica Ajdovščina je s

koncem leta 2012 uresničila pred ča-som dano zavezo, da bo posodobila poslovanje izposojališča v Dobravljah. Knjižnica v Dobravljah je sicer name-njena tudi uporabnikom iz okoliških naselij, še posebej tistih bližjih (Skri-lje, Kamnje, Potoče, Velike in Male Žablje …). Posebej je priročna, ker je odprta ob sobotnih dopoldnevih.

Knjižnica v Dobravljah deluje v nad-stropju ob dvorani krajevne skupnosti. Uporabnikom je na voljo dobrih 5.000 enot knjižničnega gradiva: od knjig do dvd-jev, ki je namenjeno odraslim in otrokom.

Doslej je knjižnica delovala »po sta-rem«, torej »na listke«. Posledica tega je bila, da so tudi knjige, za katere je bila v drugih enotah dolga čakalna vrsta, osta-jale na policah. Skratka: le redki so vede-li, da si je v Dobravljah mogoče izposo-diti aktualno branje. Škoda za knjige in predvsem za uporabnike!

V zadnjih dneh starega leta pa smo in-štalirali računalnik za izposojo in knji-žnico že tudi vključili v informacijski sistem. Posodobitev omogoča hitrejšo izposojo in evidence za knjižnico samo kot ugodnosti, ki za uporabnike v Do-bravljah doslej niso bile na voljo. Naj-bolj koristno smo že omenili: brskanje po gradivu, ki je na razpolago. Te dni bo ob računalniškem mestu za knjižničarja usposobljeno še drugo mesto, namenje-no obiskovalcem. Knjižnica tako poslej

ponuja skoraj vse, kar je na voljo tudi v drugih enotah Lavričeve knjižnice Aj-dovščina.

Našteto so najbolj pomembne, ne pa edine spremembe na bolje. Tako smo v prostoru namestili drugi, resda iz »dru-ge roke«, a lepši in bolj funkcionalen izposojevalni pult in namestili dodatno polico –še nekaj jih čaka na montažo, kar pomeni tudi nekaj gradiva več na voljo. Temu sledi tudi naša nabava, se-veda v okviru razpoložljivih sredstev.

Naslednja sprememba morda ni tako vsebinsko povezana z neposredno knji-žničarsko ponudbo, zagotovo pa vpliva, da je zadrževanje v knjižnici veliko bolj prijetno, zato lahko tudi daljše. Uredili smo namreč ogrevanje (prostor bo mo-goče tudi hladiti), kar je posebej dobro za otroke in starejše. Namestili smo tudi senčila, saj neposredna sončna svetloba močno načenja izpostavljeno gradivo in skrajšuje njegovo življenjsko dobo. Pri-dobitev prispeva k bolj prijaznemu vtisu knjižnice.

Našteto so uporabniki že opazili, ugo-tavljajo knjižničarji, ki od začetka leta beležijo povečan obisk in izposoja. Upa-mo, da bo tako tudi naprej in da bodo podatki potrdili željo, da knjižnica na tej lokaciji ostane tudi v bodoče. Obisk in izposoja sta bila namreč bistveno pre-nizka glede na fond, ki je na voljo. V ma-tični knjižnici nameravamo uporabnike v okoliških naseljih še posebej povabiti, da obiščejo enoto v Dobravljah - pa če-

prav tamkajšnje vasi redno obiskuje tudi bibliobus.

Sobotno dopoldne je lahko odličen čas za obisk in izposojo. S tem se upo-rabnik lahko izogne gneči v Ajdovšči-no, kjer se nam število obiskovalcev močno povečuje, posebej ob pone-

deljkih. Naš knjižničar odpira vrata v Dobravljah – enako kot doslej - v so-boto od 9.00 do 11.30. Telefonska šte-vilka je: (05) 99-53-523. Podatke seve-da lahko najdete tudi na spletni strani Lavričeve knjižnice Ajdovščina. A.L.

Mesec kulture v Ajdovščini Sreda, 6. februar ob 19.00 Sonja Makuc: Litografska akvatinta Pilonova galerija Ajdovščina

Četrtek, 7. februar ob 18.00 Večer glasbe in poezijeOŠ Šturje Ajdovščina

Četrtek, 7. februar ob 18.00 Kuhano, pečeno – na mizo prine-šeno, kulturna prireditev OŠ Col

Petek, 8. februar ob 10.00XVIII. Filipov tek in spustTiha dolina, Predmeja

Petek, 8. februar od 14.00 do18.00Art market: poezija v živoTrg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Petek, 8. februar ob 18.00 Osrednja občinska slovesnost ob kulturnem praznikuSlavnostna govornica bo rav-nateljica GŠ Vinko Vodopivec Nada PaškvanDvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Sobota, 9. februar ob 17.00 in 20.00 Nedelja, 10. februar ob 17.00Potpuri operetnih melodijPevsko-gledališka predstava pev-cev GŠ Vinka Vodopivca Ajdo-vščinaDvorana prve slovenske vlade Aj-dovščina

Sobota, 9. februar ob 19.00Otvoritev slikarske razstave Aza-da Karima, Lična hiša Ajdovščina

Sreda, 13. februar ob 20.00Srečanje z uredikom in pesni-kom Jurijem Paljkom, Lična hiša Ajdovščina. Srečanje organizira KKI Ajdovščina

Četrtek, 14. februar ob 18.30Literarni večer z Evaldom Fli-sarjem, Lavričeva knjižnica Ajdo-vščina

Petek, 15. februar ob 19.00 Vampirska drama Med do-brim in zlom. Filmsko-gle-dališki projekt učencev OŠ Danila Lokarja Ajdovščina Dvorana prve slovenske vlade Aj-dovščina

Petek, 15. februar ob 19.00Danilo Jejčič: Izbor iz retro-spektive. Pilonova galerija Ajdovščina, Lokarjeva galerija AjdovščinaOdprtje razstave del priznane-ga domačega ustvarjalca Četrtek, 21. februar ob 20.00Večer branja poezijeMC Hiša mladih Ajdovščina

Petek, 22. februar ob 19.00 Mostova čitalnicaLiterarni večer društva MostPilonova galerija Ajdovščina

Ω Civilni in cerkveni obred,

Ω lipiški poroËni protokol,

Ω poroËno fotografi ranje na

koËiji z belimi lipicanci,

Ω razliËne pogostitve svatov,

Ω zabava dolgo v noË,

Ω prvi skupni zajtrk v gratis

poroËnem apartmaju

hotela Maestoso.

Vajin DA

Kobilarna Lipica & Lipica turizem d. o. o. telefon: (05) 73 91 696Kontakt: poroke@lipica.org

v Lipici

www.lipica.org

Lipica_poroke_107x100mm_2012.indd 1 5.12.12 9:05

Št. 18 • 16. januar 201310 3. življenjsko obdobje

Za prvo številko novega leta se spodobi, da vam napišem tudi novoletno voščilo. V preteklih dneh smo vsi, še posebej starejši, velikokrat slišali voščila, kot so: »srečo in zdravje tebi in tvojim«, »predvsem zdravja ti želim«, »če je zdravje, je vse« itd. Seveda vam tudi jaz želim čim več zdravja in čim manj problemov, še bolj pa vam želim, da bi sami naredili čim več za svoje zdravje – saj poznate tisto «Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal.« – pa ne samo za svoje fizično zdravje. Morda je še pomembnejše naše mentalno (psihično) zdravje. Poskrbite, da boste čim več v naravi, da boste v dobri družbi, da se boste čim večkrat sproščeno smejali in se veselili skupaj s svojimi najbližjimi.Vendar prazniki so mimo in zopet se bomo lahko jezili na vse nepravilnosti

okoli nas. Na politike, ki skrbijo samo zase, na sodnike in celotno pravosodje, ki nikakor ne opravljajo svoje naloge, na direktorje in tajkune, ki so nas oropali, na proteste in še bi lahko našteval. Res je veliko tega in res živimo v obdobju hude finančne in moralne krize. Vendar svet ni in nikoli ne bo popoln. Tudi v tem nepopolnem svetu lahko poiščemo svoje trenutke zadovoljstva in sreče. Tudi sami ali celo predvsem sami lahko naredimo veliko. Pred kratkim sem prebral lepo misel: »Znebite se vsega, kar ni uporabno, lepo in veselo. Tudi obremenjujočih misli.« Veliko lepše boste živeli in predvsem bolje boste spali. Biti star je vseeno bolje kot umreti mlad.Ajdovske novice beležijo že svojo 18. številko in prav toliko časa je prisotna

tudi rubrika »Tretje življenjsko obdobje«. Kot avtor te rubrike se trudim biti zanimiv in aktualen ter pisati o stvareh, ki so za starejše zanimive ter informativne. Veliko idej o tem kaj naj napišem, dobim kar v lastnem življenju. Pred kratkim me je začel boleti zob. Z zobmi imam že kar nekaj časa mir in

hodim enkrat letno samo na redne preglede. Poklical sem v ambulanto in se naročil za redni pregled ter dobil datum čez dva meseca in pojasnilo, da moram ob bolečini k dežurnemu zdravniku. Bolečina ni bila huda in počakal sem, da je bil dežuren »moj« zobozdravnik. V čakalnici pa sem razmišljal o tem, kako pomembni so pravzaprav zobje za starejše, ter da te teme še nisem obdelal v Ajdovskih novicah. Če drugega ne izgleda človek, ki nima zob ali mu jih nekaj manjka, veliko starejši in neurejen. Najbolj izrazito prihaja to stanje do izraza v bolnišnici pri huje obolelih. Iz varnostnih razlogov jim odstranijo protezo kar človeka v trenutku postara za deset ali več let. Dve malo srhljivi slikici, ki jih prilagam, sem pobral iz interneta. Saj poznamo situacije, ko si posameznik z roko zakriva usta, da ne bi videli njegove šrbine. Ali pa tarnanje, kako »ne morem več jesti vsega, kar želim, ker nimam zob«. V naslednjem članku lahko preberete nasvete strokovnjaka.O svojih člankih dobivam kar precej pohval. Pogosto me ljudje ustavijo

in povejo, da preberejo vse. Zahvaljujem se vsem za spodbudne besede. Pogrešam pa predloge glede tega, kaj vas zanima. Verjetno včasih pride do debate in morda kritike v slogu – zakaj pa ne piše o tem … zakaj se izogiba te teme? Nobene tematike se ne izogibam. Zelo bi bil vesel vaših predlogov. Včasih pa le slišim tudi kakšno kritiko. Najhujša je bila tista o slovnici. Kar nekaj časa smo namreč v naslovu imeli besedo »življensko« namesto »življenjsko«. V zadnjem članku sem pisal o Miklavžu; odnosno o škofu Nikolaosu. Moj bralec ni verjel, da o njegovem rojstvu in na sploh o njegovem življenju ne obstajajo pisni viri temveč samo ljudsko izročilo. Kako se potem ve, da je umrl 6. decembra. Ne ve se. Datum je bilo pač potrebno izbrati. V zgodovini je tega še veliko. Tito na primer ni bil rojen 25. maja, ko smo

v počastitev njegovega rojstnega dne praznovali Dan mladosti, temveč 7. maja. Pred kratkim smo praznovali rojstvo Jezusa. Točen datum njegovega rojstva ni znan, ker ta ni bil nikoli zapisan. Zanesljivo pa se ve, da je bil rojen kar nekaj let prej – celo najmanj tri do šest let pred letnico, ko prične naše štetje ali »štetje po Kristusu«. V prvih stoletjih našega štetja so rojstvo Jezusa Kristusa praznovali 20. maja. Na 25. december so ga prestavili iz praktičnih razlogov, saj je nadomestil že uveljavljeni poganski praznik. Konec decembra nastopi namreč zimski solsticij – najdaljša noč ali obdobje, ko svetloba premaga noč. V starodavnem Rimu so praznovali »dies natalis solis invicti« (rojstni dan nepremaganega sončnega boga), to je dan, ko svetloba premaga temo, dan ko življenje premaga smrt. Seveda imamo tudi danes celo vrsto prirejenih informacij. Samo kot primer

naj uporabim naše ustavno sodišče. Enkrat je popolnoma v skladu z ustavo, da referendum dovoliš, drugič pa je potrebno najti pojasnilo za to, da se ga prepove. Najvišja moralna avtoriteta, ki naj bi ugotavljala samo skladnost z ustavo uporabi popolnoma ekonomsko ali celo politično opravičilo. Svet res ni popoln. Vendar ga moramo sprejeti takšnega, kakršen je.

branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

Svet ni popoln

Fotografiramo poroke, krste, obhajila, birme, družabna srečanja...

Želite ujeti trenutke življenja?

studijska fotografija | slike za dokumenteveliko formatni printi | kaširanje

www.fms-studio.sistudio.fms@gmail.com | 041 568 726

Zobozdravstveno varstvo starostnikov

Zobozdravstveno varstvo starostni-kov je zaradi najrazličnejših faktorjev kompleksnejše kot pri mlajši popula-ciji.

Zaradi manjše dostopnosti zoboz-dravnikov v preteklosti in manjše možnosti za pravilno higieno, saj ljudje včasih kljub bolj zdravi prehra-ni (manj sladkorja) še niso poznali zobnih ščetk ali pa niso imeli mo-žnosti nakupa le teh. Še pred 50, 60 leti je bil le en zobozdravnik ali dva za celotno populacijo na določenem prostorskem območju. S takratnim znanjem in tehničnimi možnostmi se pri tolikem številu ljudi ni dalo kaj dosti narediti. K zobozdravniku se je šlo običajno le ob hudem zobobolu, edina rešitev pa je bila ponavadi pu-ljenje zoba in to »na živo«, brez ane-stezije. Tako je šel marsikateri zob, ki bi se ga danes lahko rešilo, »rakom žvižgat«. Zaradi tega je malo staro-stnikov, in ti so lahko zelo srečni, ki imajo še vse svoje zobe. Na žalost pa večini manjka kakšen zob in takšnim lahko danes zobozdravniki pomagajo na različne načine.

Zobozdravstvo je od takrat močno napredovalo, zobozdravnikov je več, so bolje usposobljeni in opremljeni kot v časih.

Tako kot pri splošni medicini, ob-staja tudi v stomatologiji več speci-alnosti, ki jih v grobem razdelimo na dve večji veji:

Konzervativno zobozdravstvo, kjer poskušamo popraviti in ohraniti ob-stoječe stanje zob.

Protetično zobozdravstvo, kjer po-skušamo nadomestiti manjkajoče zobe in obzobna tkiva in tako vrniti funkcijo in popraviti izgled pacien-tov, ki so zaradi najrazličnejših vzro-kov izgubili zobe.

Specialnosti v zobozdravstvu so: Endontija: ukvarja se z zdravlje-

njem zob in zobnih korenin, ko je karies napredoval globoko do zobne pulpe ( živca), ali pa je celo vneta kost pod zobno korenino.

Paradontologija: zdravi vnete dlesni in obzobna tkiva ter poskuša ohraniti zobe čim dlje v kosti.

Oralna in maksilofacialna kirurgija: s kirurškimi metodami odstranjuje nepravilno vraščene zobe in korenine ter različne tvorbe v ustni votlini in zdravi zlome čeljustnih kosti.

Čeljustna ortopedija (ortodontija): poskuša nepravilno raščene zobe in nepravilne odnose med čeljustmi spraviti v normalno stanje, tako da zadovolji pravilni funkciji in estetiki.

Zobna protetika: se ukvarja z na-domeščanjem manjkajočih zob in jo delimo na:

- fiksno protetiko (prevleke, mostič-ki)

- snemno protetiko (proteze)- Implantologija: je interdisciplinar-

na veja zobozdravstva (parodontolo-gija + oralna kirurgija + protetika), ki nadomešča manjkajoče zobe z zob-nimi vsadki (titanovi vijaki, pritrjeni direktno v čeljustno kost).

- Pedontologija: zobozdravstveno varstvo otrok in mladostnikov

- Ne smemo pa pozabiti na zoboz-dravstveno preventivo, to je poučeva-nje otrok pa tudi odraslih o pravilni ustni higieni.

Glavni vzrok za izgubo zob pri starostnikih sta zobni karies in pa-rodontalna bolezen. Do obeh pride predvsem zaradi nezadostne ustne higiene. Slaba higiena pri starostni-kih je lahko posledica neznanja, ne-zainteresiranosti ali pa slabših moto-ričnih sposobnosti (artritis).

KARIES: Čeprav so včasih rekli, da zobje

»gnijejo« bolj mladim ljudem, so starostniki ravno tako podvrženi kariesu. Za nastanek kariesa so po-trebni štirje dejavniki: zob, substrat, bakterije, čas. Če se torej hrana na neočiščenih zobeh več časa zadrži, nastanejo kisline, ki topijo trdo zob-no substanco (sklenino). Ta proces se imenuje demineralizacija. Če karies še ni napredoval pregloboko, lahko zobozdravnik tak zob še popravi s plombiranjem. Če pa karies napredu-je do zobne pulpe (živca), je potrebno pred izdelavo zalivke še zdravljenje korenine. Včasih pa na žalost karies tako močno napreduje, da je zob iz-gubljen in ga je potrebno izpuliti.

PARODONTALNA BOLEZEN ( PARODONTITIS):

Je vnetna bolezen dlesni in obzob-nih tkiv, katere glavni vzrok je prav tako pomanjkljiva ustna higiena. Zaradi prisotnosti bakterij (zobnega plaka) se na zobni površini odlagajo kristali mineralnih soli iz sline. Tako nastaja zobni kamen, ki je v bistvu se-stavljen iz okamenelih bakterij. Zob-ni kamen draži dlesen, kar privede do vnetja in dlesen se začne odmikati od zoba.

Prvi znak vnetja dlesni je krvavitev. Med zobom in dlesnijo nastajajo ve-dno globlji žepki, vname se tudi po-zobnica in kost okrog zoba. Če tega ne pozdravimo, se pojavi majavost zob in v skrajnem primeru tudi izpa-danje teh. Zobozdravniki poizkušajo s čiščenjem zobnega kamna, pacienti pa s pravilnim in rednim čiščenjem zob zaustaviti napredovanje para-dontalne bolezni.

Zobozdravstveni problemi pri sta-rostnikih so velikokrat povezani s sistemskimi boleznimi in njihovim zdravljenjem. Tako je dokazana po-vezava med sladkorno boleznijo ter kardiovaskularnimi obolenji in pa-rodontitisom. Ob zdravljenju rakavih bolezni zaradi obsevanj in kemotera-pije pride do tako imenovanega sin-droma suhih ust in s tem povezanega kariesa zob. Zobozdravniki moramo na zahtevo kardiologov in internistov pred operacijami srčnih zaklopk in ledvičnih obolenj izpuliti »mrtve« zdravljene zobe, ker bi ti lahko pred-stavljali »fokuse« za bakterijska vne-tja srca in ledvic.

Pacienti morajo ob jemanju zdravil

(za redčenje krvi, za osteoporozo …) opozoriti zobozdravnika, da bo znal pravilno ukrepati.

Izguba zoba ali celo večih zob po-meni za vsakega človeka velik hendi-kep. Izguba prednjega zoba povzroči tako zmanjšanje funkcij grizenja, pa tudi motnjo govora, hkrati pa pomeni oviro za socialne stike, saj ljudje »lu-knjo med zobmi« skrivajo, ne morejo se sproščeno nasmehniti, nekateri se zaradi tega celo izogibajo družbi. Iz-guba zadnjih zob pa ima zaradi manj-ših zmožnosti žvečenja velik vpliv na splošno zdravje, saj povzroča nepre-žvečena hrana prebavne motnje. Za starostnike predstavlja to ob ostalih zdravstvenih problemih še dodatno obremenitev.

Manjkajoče zobe zobozdravniki nadomeščajo ob sodelovanju z zob-nimi tehniki, ki izdelajo najrazlič-nejše zobne nadomestke. V skladu s stomatološko doktrino je odločitev o tem, kakšen protetičen nadomestek bo primeren za določenega pacienta, odvisna od več dejavnikov:

- števila in stanja obstoječih zob, njihove trdnosti;

- splošnega zdravstvenega stanja pacienta, njegove zmožnosti za pra-vilno vzdrževanje higiene;

- finančnih zmožnosti pacienta.Ob zadostnem številu in trdnosti

obstoječih zob se izdela fiksne mo-stičke, ki so lahko narejeni iz različ-nih materialov, različnih kvalitet. Pri tem obrusimo sosednje zobe, ki s tem postanejo nosilci manjkajočih zob.

Če je nosilnih zob manj, lahko na-redimo kombinacijo mostičkov in delnih protez.

V primeru, da je nosilnih zob manj ali pa manjkajo vsi zobje, je izgubo možno nadomestiti z izdelavo delnih ali pa totalnih zobnih protez, za kar je potrebno več zaporednih obiskov pri zobozdravniku.

Še tako brezupno stanje je mogoče zadovoljivo rešiti. Če ne gre v splo-šnih zobozdravstvenih ambulantah, pacienta napotimo k specialistom.

Zadnje čase se za nadomeščanje manjkajočih zob vedno pogosteje uporablja zobne vsadke – implan-tate; to so zobje na vijakih iz titana, ki jih specialisti zavrtajo direktno v čeljustno kost. Zobnih vsadkov zdra-

Št. 18 • 16. januar 2013 11Dogodki

vstvena zavarovalnica ne krije, ker je njihova izdelava in material potreben za izdelavo precej drag.

Vsak nov protetični nadomestek predstavlja na začetku za pacienta tujek v telesu in deluje precej mote-če. Ljudje smo različni, tako da je od človeka do človeka potrebno drugač-no obdobje, da se na nov mostiček ali protezo navadi. Vsekakor pa ne gre prehitro obupati, saj se z vztrajnostjo in potrpljenjem vedno pride do že-lenih rezultatov. V primeru, da nova proteza »tišči in žuli«, jo zobozdrav-nik z brušenjem prilagodi.

Vsak pacient, pa tudi zobozdravnik si želi, da bi protetični nadomestek čim dlje ustrezal. To lahko dosežemo s pravilnim vzdrževanjem in rednim čiščenjem tako zob kot protez, za kar lahko dobimo danes na tržišču nešte-to pripomočkov in zobnih past.

Ker prihaja na relaciji pacient – zo-bozdravnik – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) večkrat do nesporazumov in slabe volje na strani pacientov, naj pojasnim delo-vanje javnega zobozdravstva v naši državi.

Vse zobozdravstvene storitve so s strani ZZZS točkovane. Tako mora imeti zobozdravnik za odrasle vpi-sanih približno 2300 pacientov, za katere ima letno na voljo za približno 49.000 točk storitev, kar je dobrih 21 točk na pacienta. V storitvah to po-meni en pregled in ena plomba na posameznika letno. Ker pa moramo določenim pacientom omogoči-ti storitev (proteza, mostiček), ki je vredna več točk, so zaradi tega ostali prikrajšani. Prav tako ZZZS krije le najosnovnejše materiale in storitve. Ker pa grejo zobozdravniki in zobo-tehniki s stalnim izobraževanjem v korak s časom, so sposobni izdelati kakovostnejše in trajnejše protetične nadomestke, vendar teh nadomest-kov ZZZS ne plača. Pacient krije tako storitev sam, kar pa je v današnjih ča-sih ob nizkih pokojninah in plačah, velik problem …

Po naših predpisih se štejejo kot nujne storitve samo puljenje zoba, odprtje zoba, drenaža ognojka in za-ustavitev krvavitve. Za vse ostalo je potrebno počakati na svojega zoboz-dravnika.

Zanimiv je podatek o tem, kaj kdo plača. Obvezno zdravstveno zavaro-vanje krije 85 % stroška, dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa 15 % stroška, vendar samo za standardne storitve. Kar je več, moramo zava-rovanci plačati sami. Kaj pa so stan-dardne storitve? Informacijo lahko prečitate na plakatu v vseh zobozdra-vstvenih čakalnicah. Na kratko pa so to: na področju zdravljenja enkrat le-tno pregledi, plombiranje z najcenej-šim belim materialom v vidnem po-dročju in z najcenejšim amalgamom v stranskem področju, zdravljenje zobnih in ustnih bolezni ter kirurško zdravljenje.

Na področju stomatološke protetike (prevleke, mostički, proteze) je tudi zelo natančno določeno, kaj dobimo v okviru zavarovanja oziroma brez doplačila. V glavnem so to stvari, na-vedene pod oznako – najcenejše. Vse kar je boljše, moramo doplačati. Damijan Ušaj, dr. dent. med.

Adventni večeri 2012

Tudi letos so v organizaciji Kluba krščanskih izobražencev Ajdovščina potekali tradicionalni 22. Adventni večeri verskega poglabljanja na Ško-fijski gimnaziji Vipava.

Gost prvega večera 30. novembra je bil gospod Jože Dežman, poznan zgodovinar in filozof. Ob avtorskem dokumentarnem filmu 'Vroče sledi hladne vojne' je razmišljal o temi 'Vest in samozavest'. Slovenci, ki nam ne manjka zdravih in bogatih korenin preteklosti, se le teh otepa-mo in jih nikakor nočemo uporabiti pri svojem napredku. Zidove, ki smo jih v preteklosti gradili, jih nikakor nočemo podreti. Tuje nam je medse-bojno spoštovanje, premalo je soču-tja in pozornosti, preveč je sovraštva. Primanjkuje nam zdrav demokra-tičen konflikt potreben za rast zrele demokracije, ki bi privedla do spra-ve ter do stopnje, ko bomo sposob-ni zgraditi skupnost, v kateri bomo znali sprejeti drug drugega.

Gostja drugega adventnega veče-ra, 7. decembra, je bila gospa Nadja Pregeljc, ki nam je na analitičen na-čin odstirala krščansko etiko dolgo zamolčanega, mučenega in na krut način umorjenega našega grivškega rojaka, duhovnika Filipa Terčelja. Njegova krščanska etika je izhajala

iz njegove osebne, globoke in žive vere ter neomajne ljubezni do Boga. V težkih preizkušnjah, ki so ga spre-mljale skozi vse življenje, je ostal zvest cerkvi in katolištvu. Kot pe-snik, pisatelj in kulturni delavec nam je zapustil bogato dediščino svojih del, ki nam jih je Pregeljčeva odkri-vala in jih je v podrobnosti obdelala v svoji magisterski nalogi. Vokalni skupini Grlica in Šumljak iz Budanj sta nam pevsko dovršeno odpeli nekaj Terčeljevih liturgičnih pesmi, odlomke njegovih del pa je občuteno podajala prof. Tatjana Božič.

V tretjem adventnem večeru 14. decembra nam je prof. Marjeta Žebovec odkrivala verno žensko v slovenskem leposlovju od konca 19. stoletja do današnjih dni. Predsta-vljala nam je like verne ženske kot pisateljice, pesnice, redovnice, skrat-ka like ustvarjalk, ki so dale pečat slovenskemu leposlovju, so pa nam morda manj poznane.

Klub krščanskih izobražencev vas v mesecu kulture 13. februarja ob 20. uri zvečer vabi v Lično hišo Aj-dovščina na večer, ki smo ga poi-menovali »Srečanje z urednikom in pesnikom Jurijem Paljkom«. Niko Ličen

Lavričev trg v prijaznejši obleki

Sredi januarja se v avli prvega nadstropja ajdovske občinske stav-be zaključuje razstava Arhitekturna risba. Risbe, ki so bile na ogled od 10. decembra 2012, so nastale na mednarodni muzejski dan v maju, ko smo v Pilonovi galeriji izvedli pedagoški program z delavnico za učence osnovnih šol iz Ajdovščine in njene okolice.

K delavnici so se prijavile tri šole: OŠ Šturje Ajdovščina, podružnična osnovna šola Budanje ter OŠ Col. Delavnice na temo arhitekturne ris-be, na kateri so otroci snovali novo preobleko Lavričevega trga v sre-dišču mesta, se je udeležilo kar 82 učenk in učencev 3., 4. in 5. razreda s spremljevalkami. Na sočno jutro so se jim – kar na zidu in na tleh naše osrednje tržnice, ob rimski kopalnici – s svinčnikom, suhimi barvicami ali flomastri zarisali zanimivi predlogi in (včasih neobičajne) ideje. Zbrani skupaj so tvorili kalejdoskop zamisli in domislic, ki pa jim je bil skupni imenovalec prav trg kot prostor pri-jazen ljudem vseh starosti: ozelenili so ga, vanj vrisali dobrodošlico otro-kom in živalim, kolesarjem, starej-šim, pa gospodinjam in študentom, tistim lačnim druženja in dogajanja …

V ožji izbor za razstavo so tako prišle risbe, ki povzemajo stičišča in križišča naštetih idej. Lavričev trg je skozi novo preobleko postal zelen, očiščen kovinskih škatel na štirih kolesih in vsega mobilnega z izpu-šnimi cevmi - kolesarjem, rolarjem in pešcem je tako odmerjeno veliko več (zasluženega) prostora. Otroci so izpostavili zdravo življenje - na trgu namreč stojijo tudi stojnice z zdravo prehrano, ki obkrožajo vo-domet/vodnjak z zlatimi ribicami -, vsekakor pa niso pozabili na prosto-re, kamor je še cesar (pa tudi cesarica - stranišča so namreč ločena) moral

sam in ki bi jih nedolžen mimoidoči raziskovalec/lka mesta zaman iskal/a sredi belega dne. Trg je tako predan v užitje pripadnikom vseh genera-cij; od malih obiskovalcev trgovin z igračami in igral, tistim malo večjim otrokom, ki so jim bliže glasbeni dogodki ter ljubiteljem kulturnih dogajanj, saj se je med bolj drznimi (a navsezadnje povsem izvedljivimi) načrti znašlo tudi gledališče. In tu so seveda še lesene klopce, na katerih bi starejši obiskovalci (ali zaljubljenci) lahko poklepetali. S sladoledom ali brez, saj se ponujenemu - praviloma - pridružuje tudi sladoledar …

Mladi načrtovalci so ob tem večidel upoštevali že obstoječi prostor (raz-svetljavo, vhode na trg) in namen-ske stavbe znotraj njega - ohranili so frizerski salon, gostinske lokale, ki so jim dodali vrtove z mizicami in stoli. In živalim, torej hišnim lju-bljenčkom, so poleg igralnih površin namenili dobršen del svojega trga. Ne le otrokom, tudi odraslim bi trg v načrtovani obliki nudil dovolj igri-vosti …

Razgrnili so nam z dogajanjem oži-vljeno mesto, predvsem pa so izha-jali - povsem spontano - iz osnovne funkcije, ki bi jo moral nositi glav-ni mestni trg in na katero smo žal (nekateri pa tudi hote) pozabili: na druženje, ki bi v času odmaknjenega in potrošniškega post-postmoder-nizma v življenja meščanov povrnilo malce veselja do vsakdana. Mogoče je pa dandanašnji skrajni čas za to, da prisluhnemo najmlajšim gene-racijam … Marsikatera v življenje (ali trenutno mrtvilo) Lavričeve-ga trga vrisana ideja bi bila vredna upoštevanja tudi s strani tistih, ki dejansko skrbijo za podobo naše-ga mesta. Njim bi namreč mora-la »obleka« tega našega burjastega mesta biti še posebej blizu… Tanja Cigoj

Napoveduje se - akt

Od torka, 22. do četrtka, 31. januarja 2013 bo v Pilonovi galeriji Ajdo-

vščina na ogled razstava del, nastalih na likovni delavnici, ki se je doga-

jala v okviru pedagoškega programa Pilonove galerije v sodelovanju s

Srednjo šolo Veno Pilon Ajdovščina.

Rezultati delavnice, ki je potekala vse od konca septembra 2012 pa do

začetka januarja letos, to je risbe, fotografije in instalacije (risba v pro-

storu) na temo akta so ustvarili dijakinje in dijaki 1. B gimnazijske smeri

pod mentorstvom prof. likovne umetnosti Damjane Plešnar ter kustosinje

pedagoginje Tanje Cigoj. Samo odprtje bo tokrat zamenjalo zaprtje – spre-

mljajoči kulturni program bo namreč potekal ob zaključku razstave, 31.

januarja ob 13. uri.

Zaključek praznovanja 60. obletnice taborništva v Ajdovščini

V lanskem letu je Društvo tabor-nikov Rod Mladi bori Ajdovščina uspešno, s pomočjo mnogih izmed vas, z več prireditvami in dogodki obeležilo svojih 60 let delovanja. Le-tos s praznovanjem 60 letnice zaklju-čujemo in vas s tem vabimo na njen zaključek, ki se bo zgodil v petek, 1. februarja 2013, ob 18h, v večnamen-ski dvorani MC Hiša mladih v Palah.

V uvodnem delu srečanja nam bo mag. Borut Koloini iz Goriškega muzeja predstavil raziskavo o zgo-dovini taborništva v Ajdovščini, ogledali pa si bomo tudi kratek film o taborništvu v preteklosti. Nato bo sledil slavnostni dogodek, podelitev priznanj in zahval ZTS zaslužnim ajdovskim tabornikom in nekaterim drugim, ki so pomagali pri prazno-vanju naše 60 letnice. Podelitvi pa bo sledil družabni del s pogostitvijo in druženjem vseh, ki so kakorkoli pri-spevali pri pisanju zgodovine tabor-ništva v Ajdovščini, upamo da dolgo v noč.

Torej vabljeni na slavnostni zaklju-ček obeleževanja 60 letnice delova-nja ajdovskih tabornikov.

Ker vemo, da z vabili, elektronsko pošto in objavami v medijih nismo prišli do vseh, ki so kakorkoli pri-spevali k našim 60 - im letom, vas prosimo, da na dogodek povabite vse, ki so z vami stali v taborniških vrstah ali so kakorkoli pripomogli pri pisanju zgodovine taborništva v Ajdovščini.

Taborniški pozdrav!

Foto

: Prim

ož B

rece

lj

Št. 18 • 16. januar 201312 MSA praznuje

Šola podjetništva 2013Kaj je šola podjetništva?Šola podjetništva je celoletni iz-

obraževalni program, ki bo udele-žencem omogočil pridobivanje te-meljnih znanj za podjetništvo. Šola poteka v obliki predavanj, kjer ude-leženci pridobijo nova teoretska zna-nja, delavnic, kjer nova znanja utr-dijo in vaj, kjer pridobljeno znanje uporabijo v praksi. Šolo podjetništva udeleženci zaključijo z izdelanim poslovnim načrtom za svojo idejo / svoje podjetje.

Komu je namenjena?Šola podjetništva je namenjena

dijakom 3. in 4. letnikov, dodiplom-skim in podiplomskim študentom, brezposelnim ter ostalim mladim do 30. leta, ki želijo v prihodnosti kreni-ti na svojo podjetniško pot. Šola bo, v kolikor bo prijav dovolj, potekala ločeno v dveh skupinah (a) za dijake in (b) za študente in ostale mlade.

Katere vsebine obravnava šola podjetništva?

V Šoli podjetništva se udeleženci dotaknejo ključnih vsebin podjetni-štva skozi vse faze rasti podjetja, od ustanovitve naprej. Šola je zasnova-na tako, da udeleženci skozi celo leto sami kreirajo poslovni načrt za svojo idejo oziroma svoje podjetje, ki ga ob zaključku predstavijo. Priporo-čamo, da si zainteresirani ogledate natančen razpored vsebin.

Kdo vodi šolo podjetništva?Šolo podjetništva vodijo izkušeni

predavatelji in trenerji z večletnimi izkušnjami v podjetništvu. Posame-zne učne sklope bodo popestrili po-sebni gosti – vodje velikih in majh-nih podjetij. Predavatelji in trenerji bodo zahtevnost in obseg podajanih

vsebin prilagodili zahtevam in po-trebam skupine udeležencev.

Kdaj in kje poteka?Šola podjetništva poteka enkrat te-

densko, vsak četrtek v popoldanskih urah, s pričetkom 14. februarja 2013 in zaključkom 30. maja 2013. Izje-moma bo šola v četrtek, 2. maja 2013 zaradi praznika odpadla. Predava-nja, delavnice in vaje bodo potekale v prostorih Mladinskega centra Hiša mladih v Palah.

Kakšna je cena?Cena šole, ki vključuje vse stroške

gradiva, predavateljev in aplikacij, je 250 EUR. MSA bo kandidatke in kandidate s stalnim bivališčem v občini Ajdovščina, ki bodo prijavi predložili kvaliteten in realen opis svoje poslovne ideje, oprostil plačila kotizacije.

Kako se prijavim?Prijavi se s prijavnico, ki jo dobiš

na spletnem naslovu http://msa.si. Prijavnico je potrebno poslati na ele-ktronski naslov sola-podjetnistva@msa.si do 31. januarja 2013. Prijava je veljavna, če prejmeš potrdilo o prejemu prijave.

Dodatne informacijeDodatne informacije lahko zain-

teresirani prejmete na spletni strani http://msa.si, na telefonski številki 040 475 677 ali preko elektronske pošte sola-podjetnistva@msa.si. Vprašanje nam lahko zastavite tudi na Facebook strani Mladinskega sveta Ajdovščina.

OrganizatorjiOrganizatorji šole podjetništva so

Mladinski svet Ajdovščina, Mladin-ski center Hiša mladih Ajdovščina in Razvojna agencija ROD.

Dan z mladim AjdovcemMladinski svet Ajdovščina praznuje le-

tos 10. obletnico delovanja, ki jo bomo skupaj z vami proslavili z različnimi do-godki, ki nas bodo spremljali skozi celo-tno leto. Uvod v pestro dogajanje priče-njamo z novo rubriko Ajdovskih novic – Dan z mladim Ajdovcem.

Želimo vam prijetno branje. Ostanite mladi!

Petek, 4. januarja 2013, smo preži-veli s Heleno Harej, predsednico Mla-dinskega sveta Ajdovščina, zagrizeno tabornico in nasploh aktivno mlado Ajdovko.

Mladinski svet Ajdovščina (MSA), ki ga Helena Harej vodi od leta 2009, letos praznuje 10 let svojega delovanja. Za-nimalo nas je, kako poteka petkov dan predsednice mladinske organizacije, ki združuje aktivna mladinska društva v Ajdovščini in mlade na splošno, posluša njihove želje in potrebe ter jih poskuša uresničevati, predvsem pa zastopa nji-hove interese pred lokalnimi odločevalci ter lokalno skupnostjo.

V petek dopoldan je Helena še v Lju-bljani, kjer zaključuje študij geodezije. Manjka ji samo še diploma, ki jo po-spešeno piše, zato jo zjutraj najdemo ob prebiranju literature. Upa, da ji bo diplo-ma prinesla primerno službo, kar je v teh časih precej težko, posebej za mlade. ‚‘Situacija za mlade je v Sloveniji resnično zaskrbljujoča in žalostna,‘‘ nam z resnim obrazom pove Helena: ‚‘prihodnost je negotova in vedno več mladih po diplomi razmišlja o odhodu v tujino. Veliko jih je že odšlo - in to visoko izobraženih.‘‘ Od-hajanje izobražene mladine je velik pro-blem, na katerega opozarja tudi MSA, ki se trudi za razvoj lokalnih mladinskih politik in izboljšanje položaja mladih v Ajdovščini. MSA si prizadeva, da mladi Ajdovci po končanem študiju ne bi osta-jali v Ljubljani ali celo odhajali v tujino, ampak da bi se vračali v Ajdovščino, si tu iskali službo, dobili primerno stanovanje ter živeli in ustvarjali v Ajdovščini.

Ob 12. uri se s sestro, s katero si deli študentsko stanovanje v Ljubljani, od-pravi proti Ajdovščini, kjer jo ob 15. čaka sestanek s kolegijem MSA, ob 18. uri pa sledita občni zbor in sestanek z rodovo upravo Društva tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina. »Obeta se mi za-nimiv dan,« pomislim, ko zaslišim Hele-nin glas: na poti domov Helena pokliče mamo, da bi se naročila na kosilo, ki ji ga bo mama z veseljem pripravila.

Helena živi še doma in si niti ne upa raz-mišljati o lastnem stanovanju ali manjši

hiši. Zaveda se, da bo ‚‘samostojno življe-nje v lastnem stanovanju prava misija tudi po končani diplomi oz. po zaposlitvi, saj so stanovanja v Sloveniji nenormalno draga in še posebej mladim nedosegljiva.‘‘ Svojo trditev nam podkrepi z žalostnim, predvsem pa zaskrbljujočim podatkom, da ‚‘Mladi Slovenci svojo stanovanjsko stisko najpogosteje skupaj s partnerjem oz. partnerico rešujejo s prizidki ob hišah staršev, ali se, predvsem samski, navadijo na življenje doma, skupaj s starši.‘‘ Tako življenje je navidezno precej lagodno, saj starši mladim ali celo ne več ravno mla-dim »otrokom« nudijo vse ugodnosti, ki jih prinaša življenje doma, vendar se tako posameznik nikdar ne popolnoma osamosvoji in zaživi svojega življenja. ‚‘Na odvisnost od staršev se lahko kar hi-tro navadimo, počasi nam tovrsten način življenja začne celo ustrezati. Tudi to po-staja resen problem današnje družbe, saj so taki mladi pogosto neaktivni, situacija, v kateri se znajdejo pa jih privede do tega, da otopijo in ne sodelujejo pri odločanjih v družbi: od staršev odvisna mladina je na dobri poti, da se znajde v skupini pa-sivnih državljanov.“

Ob 15. uri Heleno čaka delovni sesta-nek s kolegijem MSA. Predsednici MSA, podpredsednici za progam in izobraže-vanje, tajniku MSA ter vodji projekta Certifikat Mladim prijazna občina se pridružim v pisarni MSA v Hiši mladih. Na dnevnem redu imajo plan dela za leto 2013, praznovanje 10-letnice delovanja MSA in volitve v organe MSA, ki se jim obetajo letos. Dogovorijo se, da bodo iz-peljali šolo podjetništva, ki bo potekala od sredine februarja do konca maja 2013 in bo namenjena vsem mladim, »ki ima-jo v glavi svojo poslovno idejo, razmišljajo o podjetništvu in jim do uresničitve manj-ka le kanček poguma, morda koristna in-formacija, pomoč pri ustanovitvi podjetja ...« Nad idejo se tudi sama navdušim!

Med načrtovanjem praznovanja 10-le-tnice MSA se udeleženci sestanka spo-minjajo svojih začetkov. ‚‘V 10 letih smo dosegli nepredstavljivo. Iz majhnega društva smo zrasli v organizacijo, na ka-tero se za mnenja o zadevah, povezanih z mladimi Ajdovci, obračata Občina in vsa lokalna skupnost. Postali smo organizaci-ja, ki je v pomoč vsem ajdovskim mladin-skim organizacijam in društvom; organi-zacija, ki je veliko pripomogla k razvoju mladinskih politik in ureditvi prostorov za mlade v Ajdovščini; organizacija, ki je mlade postavila na dnevni red lokalnih odločevalcev. Nenazadnje, postali smo

organizacija, po kateri se zgleduje malo-dane vsa Slovenija,‘‘ je bilo slišati iz upra-vičeno ponosnih ust MSA-jevcev, ki so tisti dan sedeli v pisarni skupaj s Heleno in za katerimi so dolgi dnevi in še dalj-še noči oddelanih prostovoljnih ur. Sle-dnje ne štejejo več, saj se zavedajo, da je ravno zaradi trdega prostovoljnega dela MSA danes tak, kot je in kot ga pozna vsa Slovenija. Odločitev je na koncu ven-darle padla: praznovanje 10-letnice MSA bodo obeležili s prireditvijo ob kresova-nju, ki bo 30. aprila 2013 v Ajdovščini.

Tri ure so kar prehitro minile, kot MSA-jevcem minejo vedno, ko sedijo s klapo, zaradi katere vztrajajo in svoj čas vlagajo v MSA. S Heleno sva morali že malo pohiteti: odšli sva na občni zbor Društva tabornikov Rod Mladi bori Aj-dovščina, v eno od učilnic Mladinskega centra. ‚‘Kako lepo, da smo vsi pod eno streho!“ je med sprehajanjem po prosto-rih hiše mladih vzkliknila Helena. ‚‘S tem prihraniš precej časa, sodelovanje med or-ganizacijami je lažje in delo poteka hitre-je,‘‘ je z nasmehom na ustih razložila.

Na sestanku s taborniki razpravljajo o financah, letnem planu akcij, delu po vo-dih, načrtujejo zaključni dogodek 60-le-tnice društva, ki je zaznamovala leto 2012, pogovarjajo se o izboljšanju dela in izobraževnju vodnikov,... Pogovor pa na-nese tudi na letno taborjenje, za katerega se vztrajno že dva meseca išče primeren travnik po Sloveniji. Tudi tu se ob resnih in tudi nekoliko manj resnih debatah, načrtovanjih in obilico dobre volje tri ure precej hitro obrnejo.

Dan zaključimo v baru Hiša mladih, z dolgim spiskom zadolžitev, ki jih je po-trebno čez vikend in tekom naslednjega tedna postoriti tako za MSA, kot tudi za tabornike. Od Helene se po dolgem in zame napornem dnevu poslovim. Med-tem ko se sama vračam domov, zasveti luč v prostorih Mladinskega sveta Aj-dovščina. Morda se za Heleno in ostale MSA-jevce dan vendarle še ni končal.  MSA

Mladi o okoljuMladinski svet Ajdovščina kot

partner sodeluje v projektu Mladi o okolju, ki ga vodi Mladinski svet Slovenije. Projekt »Mladi o okolju« izhaja iz potreb in želja mladinskega sektorja, ko je Mladinski svet Slove-nije 8. decembra 2011 sprejel De-klaracijo Mladi o okolju. V okviru Deklaracije Mladi o okolju so bili izpostavleni trije ključni vidiki, na podlagi katerih je bil osnovan idejni in izvedbeni koncept projekta Mladi o okolju in sicer:

Mladi opažamo, da se ljudje v ko-rist okolja bodisi nismo pripravljeni odreči udobju bodisi nimamo prilo-žnosti ali možnosti prilagoditi svoj življenjski slog.

Zavedamo se, da imamo mladi s

svojim življenjskim slogom velik vpliv na okolje in zato lahko ravno naša proaktivnost na področju varo-vanja okolja veliko prispeva k izbolj-šanju stanja na lokalni, nacionalni in posredno na evropski ravni.

Mladi smo prepričani, da je treba hitro in učinkovito ukrepati v smeri izboljšanja stanja na področju var-stva in ohranjanja okolja, skladno s smernicami trajnostnega razvoja.

Zato je čas, da se nam pridružiš in izkoristiš priložnost za sajenje/ure-sničitev idej - da vzniknejo in prič-nejo rasti tudi v tvojem okolju!

Mladinski svet Slovenije bo v okvi-

ru projekta, ob podpori Nacionalne agencije programa Mladi v akciji in Urada RS za mladino, skupaj z lokal-nimi partnerji, izvedel 12 lokalnih srečanj po Sloveniji, eno od takih bo tudi v Ajdovščini, kjer se bomo mladi srečali med seboj in v kolikor bo interes tudi s predstavniki lokal-nih oblasti ter predstavniki služb, ki skrbijo za ohranjanje čistega okolja (ki so odgovorni za vprašanja drža-vljanov, tudi nas mladih). Namen srečanj je ustvariti prostor za dialog med mladimi in odločevalci s po-udarkom na ustvarjanju skupnih idej in predlogov za izboljšanje vsakdanjega bivanja v posameznih lokalnih skupnosti na področju okolja in zdravega življenjskega

sloga mladih. Lokalnim srečanjem bo v mesecu aprilu sledilo tudi naci-onalno srečanje.

Lokalna srečanja bodo potekala med decembrom 2012 in marcem 2013 v 12 krajih po vsej Sloveniji.

V soboto, 2 februarja 2013, ob 10. uri bo eno od lokalnih srečanj potekalo tudi v Ajdovščini v večna-menski dvorani Mladinskega cen-tra v Hiši mladih v Palah (Ulica IV. prekomorkse 61a), v soorganizaciji Mladinskega sveta Ajdovščina.

Na srečanje ste vabljeni vsi mladi, ki vam ni vseeno za naše okolje in skrb zanj!

Več o projektu in programu si lah-ko prebereš na spletni strani projekta Mladi o okolju: http://www.mladina.

info/mladi-o-okolju.html.Aktualne novice in fotografije z

dogodkov pa bodo sproti objavlje-ne tudi na Facebook spletni strani Strukturirani dialog.

Prijave na dogodek in več informa-cij dobite na: helena.harej@msa.si ali 040-515-347 (Helena). Z veseljem ti bomo odgovorili na tvoja vprašanja!

ZASADIMO IDEJE SKUPAJ!

Št. 18 • 16. januar 2013 13Podjetno

Poljnta z JulieKamere so se ugasnile, gostilna je

odprta, za sedaj še polno zasedena, saj ima za seboj odličen poptevejev marketing. Resničnostni šov pa je vendarle presenetil, bil je drugačen od ostalih, običajne bizarnosti in spletkarjenja je nadomestilo trdo delo, s katerim so se morali dokazo-vati udeleženci. Ajdovci smo stiskali pesti za našo Julijano Krapež, ki je razpletu navkljub zmagovalka.

Julijana, niti na prvi, niti na dru-gi pogled ne deluješ kot človek, ki bi si želela »zvezdništva« in pre-poznavnosti, kar so običajne, tudi javno izražene želje udeležencev večine resničnostnih šovov. Kaj te je pritegnilo?

Na internetu sem videla oglas, ki me je fasciniral. Rekla sem si »toje-to«, kar se hočem naučit, znat. Poleg tega je izziv prišel ob pravem času, potrebovala sem nekaj novega, da »se dogaja« … za hec sem na facebooku objavila, da če dobim 100 »lajkov«, se prijavim, prav kmali pa dopisala, da ne bom čakala tako dolgo. Ka-kšen mesec sem zbirala pogum, vsi so me spodbujali, ker sem kolebala – resničnostni šovi mi nikoli niso bili blizu. Pretehtala je gostilna, da se še kaj navadim. Ko pa sem izvedela, da bo mentor, šef gostilne, Bine Volčič, sem vedela, da hočem to.

So pričakovanja dosežena? Več kot dosežena! Rekla sem si, da

ne smem že po enem tednu ven, da si takšne sramote ne upam narest, ma kakšen mesec bo prav v redu, pol pa lahko tudi grem. Ostala sem do konca …

Koliko poguma je treba? Kako zahtevne so bile predpriprave? Kaj pomeni biti osamljen s skupino lju-di, ki jih prvič srečaš?

V bistvu ni bilo zahtevno, malo predznanja o kuhinji smo morali po-kazat, določene osnove, pa tudi ka-kšne bolj zahtevne stvari, kjer se mo-raš vseeno malo spoznat. Pogovarjali smo se tudi s psihologi, predvsem da so videli kako komunikativna oseba si. Poguma pa ja, je bilo kar treba. Čeprav običajno potem, ko si ne-kaj zamislim, ne razmišljam veliko o smislu, pač pa grem naprej, rada tvegam. Izziv je bil, vedela sem, da se moram psihično pripravit, da bom dolgo zaprta, kar je vseeno naporno. Vedela sem tudi, da bo treba delat, to mi ni delalo težav. No, prišla sem v rezervo, potem so me pa zelo hi-tro poklicali, tako da ni bilo niti časa dosti razmišljat. Že prvi dan sem se z vsemi zelo dobro ujela in če bi bilo treba, bi šla še enkrat.

Med vašim šovom se je po Slove-niji dogajalo marsikaj – ste vedeli za popolave in proteste?

V bistvu smo vedeli zelo malo, res nam niso nič povedali. Ko smo bili na popteveju smo na hitro ujeli ka-kšno televizijo … No, če bi bilo kaj narobe doma, bi že zvedeli, tak je bil dogovor. Po eni strani je bilo dobro, da smo bili fokusirani na delo v ku-hinji, gostilni, da se nismo obreme-njevali z drugimi stvarmi. Smo pa imeli pravico, da opravimo svojo dr-žavljansko dolžnost, na volitve smo šli.

Koncept vašega šova je bil precej

drugačen, kot običajno. Bil je pre-cej pozitivno naravnan, udeleženci ste se morali dokazovati s trdim delom, hkrati pa ste mladim po-sredovali tudi pozitiven odnos do kuharskega poklica.

V bistvu je imel šov res drugačen koncept, delalo se je, časa za »zabu-šavanje« ni bilo. Gostje so morali biti v normalnem času postreženi tako, kot se v takšni gostilni pričakuje. Res je bilo veliko pozitivnega, videlo se je, koliko truda je potrebno vložiti v predpriprave, da potem delo teče normalno in da gost dobi svoj kro-žnik. Mislim, da bo marsikateri gost v (katerikoli) gostilni zdaj vedel, za-kaj se splača počakati kakšno minut-ko dlje na hrano.

Poleg ogromno tehničnega ku-harskega znanja dober šef potrebu-je še veliko ustvarjalnosti pri krei-ranju krožnikov. Bosta z Andrejem na jedilnik dodala kakšno idejo iz vaših izzivov?

Kuhar se mora sproti učiti, slediti mora trendom, če hoče hoditi v ko-rak s časom. Da, tudi ustvarjalnosti je treba. Sploh pri kreiranju novih krožnikov sezonskih jedi, ker buča ne bo celo leto. Tudi krožniki, izde-lani med izzivi v šovu, pridejo v po-štev, mogoče z nekaj spremembami. Z Andrejem sva si enotna, da tista moja sladica – sadno zelenjavna mi-neštrca – ki je menda vse tri šefe »vr-gla na rit«, čim prej pride na jedilnik. Moji komaj čakajo, pa ljudje tudi sprašujejo. Si je pa za kreiranje treba vzeti čas, če si stalno v delu, potem ti zmanjka energije za to. No, je pa res, da tudi sredi dela lahko pade dobra ideja.

Kuhala si v dveh priznanih do-mačih restavracijah, kako cenjen je danes poklic kuharja?

V kuhanje je treba vložiti veliko energije in veliko nadur. Pustimo gostilne z malicami in kosili, ki ima-jo več izmen, govorim o gostilnah, ki so na nivoju, ki delajo eno izmeno in se trudijo za kakovost svoje hrane. Gurmani, ki se spoznajo na gostin-stvo, znajo to cenit. So pa tudi takšni, ki grejo v gostilno, da se najedo, pri-čakujejo poln krožnik, da si po obe-du odpnejo gumb na hlačah. Takšni našega dela ne cenijo, tem niso naj-pomembnejši okusi in doživetje, ki ga želimo postreči skupaj s hrano. Ljudje so različni, mislim, da je ne-mogoče narediti popoln krožnik, ki bi bil všečen prav vsem. Vedno se bo našel kdo, ki bo kritiziral.

Koliko pa na kakovost gostinstva vpliva kriza in kakšne stranke (po debelini denarnice) so dobrodošle v vaši gostilni?

Da je kriza, se pozna povsod. Če si ljudje ne morejo več toliko privo-

ščit, bodo najprej nehali hodit »jest ven«. Gostinci jamrajo, pa tudi sama se tega zavedam. V teh časih vodit gostilno je velik zalogaj. Mi imamo sicer za sedaj še medijsko podporo, gostilna je »zalaufala«, kar je en velik plus. Ljudje nas hočejo videt, cene so sprejemljive. Pri nas se kriza ne po-zna, verjetno bo še nekaj časa tako. Je pa treba pričakovat in se pripravit tudi na padec. Če si pripravljen na to, potem bo šok manjši. Prišli smo do konca šova, zmagal je Andrej, vendar ni ravno časa za »dobit kril-ca«. Gledati je treba z realnimi očmi, zelo se bo treba potrudit, da se ohra-ni visok nivo kakovosti. Ker smo pod drobnogledom, vsi nas poznajo, moramo dati še toliko več od sebe, če »kiksnemo« zdaj, potem je konec, tega se zavedamo.

Gledalcem si se pokazala tudi kot navezana na svoj kraj in svoje do-mače, kako težko je hodit v službo v Medvode?

Res sem navezana na Ajdovščino, tu sem se rodila, odraščala … res-da sem študentska leta preživljala v Ljubljani, ma vikendi so bili, če se je le dalo, doma. Svoje imam rada, ven-dar je verjetno njim bolj hudo, ker hodim v Medvode, sem namreč tudi tak tip, da mi ni težko iti. Če pa bi takrat, ko sva se z Andrejem dogo-varjala, imela več časa za razmislek, bi se mogoče odločila tudi drugače. Vendar, če sem dala besedo, se bom tega držala. V novi službi pa itak uživam in mi ni žal. Malo manj sem doma, vendar izkoristim vsak prosti čas, da pridem.

Imaš zdaj, ko veš še več, kakšno željo po svoji lastni kuhinji?

Tako bom rekla: Andrej je obvezan za pet let, sama pa nisem tako veza-na. Sem glavna v kuhinji, kjer imam proste roke. Tapravi šefi imajo redko svoje gostilne, se sicer najde kakšen, vendar pa po večini delajo v kuhinji, se posvečajo temu delu in ne vode-nju gostiln.

Mislim, da bom ostala v gostinstvu, z vsem tem sem si očitno to zapeča-tila. Imam sicer za končat faks, ma ne vem, če bo kej … no, en kanček upanja ostaja, nikoli ne reci niko-li, zarečenega kruha se največ poje. Lahko, da ostanem za vedno v Med-vodah, lahko pa, da me bo prijelo, pa bom šla. Vztrajala bom čimdlje, ven-dar potrebujem tudi svobodo. Bomo videli, kaj bo prinesel jutri.

Kaj boš pa Ajdovskega odnesla v Medvode?

Upam, da mi bo še zmerej ostal naglas. In vipavsko vino, itak! Čim prej, ko se bo dalo. Potem pa počasi še kakšno jed, izpeljanko iz kakšnih naših. Poljnta je itak naša, tud če se piše samo polenta.

Projekt TESSIProjekt TESSI – poučevanje traj-

nosti v Sloveniji in Italiji poteka od februarja 2012 do februarja 2015 in se osredotoča na tri področja, kjer lahko uvedemo številne spre-membe, ki so v skladu s principi trajnosti. Kot projektni partner na projektu TESSI sodeluje tudi Uni-verza v Novi Gorici. Cilj projekta je spodbujanje in širjene trajnostnih praks na področjih rabe energije, vode ter ravnanja z odpadki. Glav-na ciljna skupina projekta so dijaki in učitelji slovenskih in italijanskih srednjih šol s programskega obmo-čja (v Sloveniji so to sledeče regije: Goriška, Gorenjska, Obalno-kra-ška, Osrednjeslovenska in Notranj-sko-kraška) ter posredno tudi širša javnost. Podlaga za projekt TESSI so dosežki projekta IUSES (Smotr-na raba energije v šoli - www.iuses.eu), v sklopu katerega je 80.000 učiteljev in dijakov iz 12 evropskih držav prihranilo kar 1,1 milijona kWh energije.

Na trajnost lahko pogledamo iz mnogih zornih kotov, TESSI se osredotoča na področja rabe vode, upravljanja z odpadki ter varčevanja z energijo. V sklopu projekta bosta nastala dva dvojezična priročnika za dijake, eden o upravljanju z voda-mi ter drugi o ravnanju z odpadki. Za učitelje in dijake bo na voljo tudi komplet s pripomočki za poskuse. Zelo zanimiva bo tudi potujoča mul-timedijska razstava, ki bo obiskala Novo Gorico, Ljubljano, Trst in Fer-raro. Vsako leto bo izpeljano tudi izobraževanje za učitelje, kjer bodo na zanimiv način predstavljene naj-novejše tematike s področja trajnosti ter podane ideje za poučevanje aktu-alnih tem. Udeležba na izobraževa-nju je brezplačna, učitelji, ki se bodo izobraževanja udeležili, pa bodo brezplačno prejeli tudi komplet s pripomočki za poskuse.

Projekt vključuje tudi nagradni natečaj »TESSI CROSSBORDER AWARD«. V natečaju lahko sodelu-jejo slovenske in italijanske srednje šole s programskega območja, kar bo okrepilo sodelovanje slovenskih in italijanskih dijakov. Na natečaj se lahko prijavi v treh različnih katego-rijah:

• šole• dijaki (posamezniki ali manjše

skupine)• video in multimedijske anima-

cije.Ocenjevanje prijav bo potekalo

ločeno za vsako izmed kategorij; prispevki tistih šol in dijakov, ki si

najbolj prizadevajo za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja ter načela trajnostni tudi uspešno izvajajo in jih bodo najbolj učinkovito predsta-vili, pa bodo nagrajeni z lepimi in bogatimi nagradami. Podrobnejše informacije o natečaju so na voljo na spletni strani: http://www.tes-sischool.eu/sl/premio/

Če želimo doseči potrebne spre-membe, je teorijo nujno potreb-no združiti s prakso. Zato je TESSI zasnovan tako, da ponuja vse – od podajanja strokovnega znanja, ki ga potrebujemo, če želimo uspešno vpletati principe trajnosti v vsakda-nje življenje, do priložnosti za ak-tivno udejstvovanje preko iskanja in uresničevanja idej o trajnosti, za katere ste lahko tudi lepo nagrajeni.

Za več informacij o projektu TESSI si poglejte spletno stran http://www.tessischool.eu/sl/

Projekt TESSI je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelo-vanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regio-nalni razvoj in nacionalnih sredstev.

SPLOŠNO O TRAJNOSTISodobni človek se sooča s številnimi spremembami naravnega okolja in proble-

mi, ki jih te spremembe prinašajo. Na svetovni konferenci o okolju in razvoju, ki je potekala leta 1992 v Riu de Janeiru, so trajnost definirali kot značilnost procesa ali stanja, da se ohranja brez konca. Od konference je minilo 20 let in v tem času so trajnost ter trajnostna načela in principi postali veliko bolj izdelan koncept, o katerem se pogosto govori in piše tako v znanstveni literaturi kot v sredstvih javnega obveščanja. V kolikor želimo, da je bivanje na Zemlji prijetno, znosno in sploh možno še za mnoge generacije za nami, je, sploh v razvitem svetu, po-trebno korenito spremeniti življenjske navade kot tudi močno spremeniti miselne vzorce. Človek, ki živi po načelih trajnosti, se zaveda, da je del narave in ne njen gospodar, ter da na svoje okolje vpliva tudi kot etično bitje. Vsako naše dejanje in vsaka naša odločitev ima mnogo posledic. In ker nas trenutno na Zemlji živi že sedem bilijonov, je vpliv seštevka vseh teh odločitev vse prej kot zanemarljiv.

Št. 18 • 16. januar 201314 Mladi

Obvestila MC Hiše mladih

Predstavitev knjige Usodna strast V petek, 18. januarja 2013, ob 18h, pripravljamo v MC Hiša mladih ve-čer za vse rally sladokusce. Na sporedu je namreč predstavitev čisto sveže knjige Usodna strast, v kateri avtor Gregor Pavšič razkrije vse čare tega čudovitega športa.Tolkalske delavnice V mesecu januarju 2013 ste vabljeni, da se udeležite večkratnih tolkalskih delavnic, ki se bodo odvijale v prostorih Mladinskega centra Hiša mladih. Delavnice bo vodil Gal Furlan. Gal se že 12 let ukvarja z glasbo, zaključil je šolanje pri Zlatku Kaučiču in v preteklosti se je udeleževal raznih glas-benih delavnic in nastopov. Prvič na sporedu v petek, 18. januarja 2013, ob 20h.Potopisno predavanje; Mali in Burkina Fasso MC Hiša mladih nadaljuje z potopisnimi predavanji tudi v 2013. Kot prvi nam bo čare Afrike predstavil Zoran Furjan, 22. januarja zvečer. Tečaj ličenja s Teo BratinaPotem, ko smo v novembru 2012 uspešno izpeljali prvi tečaj ličenja v MC Hiša mladih, smo se zaradi velikega zanimanja, odločili, da stvar pono-vimo. Tea Bratina vas bo ponovno učila ličenja v petek, 25. januarja in v soboto, 26. januarja 2013. Vabljeni.Delavnica marmoriranja papirjaV ponedeljek 28. Januarja 2013, ob 17h. Delavnico vodita Julijana Božič in Marijo Biluš.Potopisno predavanje: FILIPINIO svojem obisku azijske dežele nam bo več povedal Marko Slejko. V torek, 5. februarja 2013, ob 20h.Pustovanje v AjdovščiniTudi letos v Ajdovščini ne bo manjkalo tradicionalno pustovanje za naj-mlajše na ajdovskih Policah. V torek, 12. februarja 2013. Začnemo pa se-veda s pustno povorko najmlajših po ulicah Ajdovščine.BesedovalnicaVabljeni vsi, starejši od petnajst let, ki bi radi izpovedovali in upovedovali svet tak kot je in tak kot bi želeli, da je in tak, ki je samo v Vas. Pripravljeni smo Vam odstrniti svet pisateljevanja, tak kot je. Literarni krožek Bese-dovalnica pod vodstvom Bojana Bizjaka. Vabljeni, da se nam v februarju pridružite. Namen Besedovalnice je kreativni pristop k pisanju, sproščeno prebiranje in razprava o napisanem, delanje intervjujev in krakih repor-taž (medijsko pisanje), esejistično razmišljanje – pisanje kolumn, izdaja-nje občasnika, spopad z literarno kritiko. Udeležba je brezplačna. Za več informacij nas pokličite na 041 945 392 ali pa nam pišite na elektronsko pošto info@mc-hisamladih.si.

Galerija Hiša mladih – Blaž Benedik Ivanov

Že takoj ob vstopu v novo leto vas v Galeriji Hiša mladih čaka nova postavitev. Nadaljujemo z fotografsko

umetnostjo, ki nam jo tokrat na svoj način predstavlja Blaž Benedik Iva-nov. Otvoritev je bila v petek, 4. janu-

arja 2013, ob 19h.Blaž Benedik Ivanov, dijak Srednje

šole Veno Pilon, se predstavlja s serijo fotografij ter konceptom, katerega je sam razvil in je poudarjen predvsem na psihološkem področju. Ljudje smo minljiva bitja in se prebijamo skozi ži-vljenje in socialne probleme, ki spada-jo zraven - alkohol, droga, neodobra-vanje s strani družbe, drugačnost, ... Ukvarjal se je z vprašanjem, kako lahko določen obraz, podvržen ome-njenim problemom v vsakdanjem ži-vljenju, ostane lep in poseben. Poleg tega je poskušal iti v nasprotje s pra-vili fotografiranja, in poudarjal tiste stvari, katerih po navodilih strokov-njakov ne bi smel - sence, napačna kompozicija, ostrina.

Mladinski center in hotel Ajdovščina v letu 2013

Mladinski center Hiša mladih Aj-dovščina je s svojo kakovostjo delo-vanja in stalnostjo ponudbe mladim, skupaj z vsemi organizacijami, ki se ukvarjajo z mladinskim delom, in so lani dobile prostor v objektu, dokazal, da mladi lahko naredijo ogromno za mlade. Cilj delovanja MC-ja Hiša mladih je, da skozi leto, vsak mesec priredi tematski teden-ski dogodek, pri katerem sodelujejo vse mladinske organizacije v Hiše mladih in širše. MC je lahko nosilec projekta ali pa sodelujoči partner, projekt se lahko odvija v Hiši madih ali kje drugje.

Tako je MC letos ponovil: nadvse uspešen MC teden mode, kjer pri-ložnost dobijo mladi modni obliko-valci iz cele Slovenije; Festival Hiše mladih, kjer se predstavijo vse mla-dinske organizacije v hiši; ponovno z Občino Ajdovščina oživil tradici-onalen dogodke Pustna parada, Mi-klavževanje, Prihod dedka Mraza ter Maturantsko parado v centru mesta.

Na novo pa začel s projektoma Baw Baw filmskim festivalom skupaj s Klubom ajdovskih študentov in dija-kov ter Pantalonov lutkovni festival z OŠ Šturje.

MC je zopet pripomogel k izvedbi Letnega vrta Kluba ajdovskih štu-dentov in dijakov, Štrudl festa Kuda Javorov hudič ter ostalih dogodkov.

MC Hiša mladih povezuje uporab-nike objekta ter jim v zgoščeni obliki ponuja izobraževalne, kulturne, za-bavne in športne vsebine. S tem kaže na pozitivno delovanje mladinskega centra in ostalih organizacij znotraj Hiše mladih pri ponudbi dejavnosti za mlade čez celo leto.

Število nočitev Mladinskega hotela Ajdovščina ob koncu prvega celo-tnega koledarskega leta delovanja pričajo, da si le-ta utira in utrjuje mesto med kvalitetnimi ponudniki nočitvenih kapacitet na severnopri-morskem.

Število nočitev v letu 2012 namreč znaša približno 3.000, kar pomeni povprečno število dnevnih nočitev nekaj več kot 8 oseb na noč. Poleg tega z zadovoljstvom ugotavljamo, da se posamezni gostje kot tudi or-ganizirane skupine (delovni vikendi organizacij, priprave športnih kolek-tivov, ipd.) vračajo, kar priča, da so gostje zadovoljni s kakovostjo stori-tev in prijaznostjo osebja.

Kolektiv Mladinskega centra in ho-tela Ajdovščina se zaveda, da lahko le s profesionalnostjo, kvaliteto sto-ritve in delom na dolgi rok pridemo do želenih rezultatov, ki so: stalno izboljšanje ponudbe, ugodja noči-tvenih kapacitet mladinskega hotela in rast letnega števila nočitev. Matej Likar

Dedek Mraz v Ajdovščini

Otroški program veselega decem-bra 2012 se je za MC Hiša mladih tudi letos zaključil z obiskom Dedka mraza v Dvorani prve slovenske vla-de. Petek, 28. decembra, je bil dan, ko so otroci lahko ustvarjali na de-lavnicah, ki jih je pripravil Mladin-ski center v sodelovanju z MDPM Ajdovščina in Waldorfskim vrtcem.

Dogajanje se je ob 17h preselilo na glavni oder, kjer so se najprej pred-stavili prostovoljci in prostovoljke Mladinskega centra s predstavo Izgubljena darila, ki so jo pripravili v lastni režiji. Sledila je predstava Maček Muri (družinskega gledali-šča Kolenc). Toda - glej nesrečo! Na poti je izgubil mačjo knjigo in tako

ne more pripovedovati dogodkov v Mačjem mestu. Mačku Muriju so tako otroci pomagali poiskati iz-gubljeno Mačjo kroniko. Čisto na koncu pa nas je obiskal težko pri-čakovan- zadnji mož v letu, Dedek mraz. Le ta je otroke prijazno na-govoril in skupaj z njimi zapel tudi nekaj pesmic. Program sta pove-zovali prostovoljki iz Mladinskega centra Ana in Urša.

MC Hiša Mladih se za uresničitev dogodka zahvaljuje Občini Ajdo-vščina, Mlinotestu, Medobčinske-mu društvu prijateljev mladine in Waldorfski iniciativi za pomoč pri izvedbi delavnic, prostovoljkam in prostovoljcem Ani, Urši, Rebeki, Neži, Katji, Mariji, Krisu in Danielu za animacijski program in Janiju Pe-ljhanu za tehnično podporo.

Mladinski center Hiša mladih vošči vsem otrokom in njihovim staršem veselo leto 2013!  MC

Skupaj na delu V prostorih Mladinskega centra

Hiša mladih Ajdovščina je v mese-cu maju 2012 potekala javna tribuna projekta »Skupaj na delu!« z name-nom podajanja rešitve izziva samo-zaposlovanja (v turizmu).

Svoje aktivno sodelovanje v projek-tu so ponudili vodja območnih enot Severne Primorske Zavoda RS za za-poslovanje, predstavnica oddelka za družbene dejavnosti občinska upra-ve Občine Ajdovščina, predstavnica TIC-a, predstavnica OZ Rdečega križa Ajdovščina, uspešni lokalni podjetniki, predstavniki mladinskih organizacij in novinarki regijskih medijev.

Na začetku razprave so bili podani podatki o brezposelnosti v občini in mestu Ajdovščina ter o pomoči pri samozaposlovanju s strani Zavoda za zaposlovanje ter Občine Ajdo-vščina. Matej Likar iz MC-ja je podal ugotovitve ankete, ki jo je v sodelo-vanju z Občino Ajdovščina pripravil

Mladinski svet Ajdovščine. Nato sta na kratko svoje začetke opisala va-bljena podjetnika, na kar se je vnela razprava, a žal brez mnenja mladih.

Mladinski center Hiša mladih je naredil promocijo dogodka, kolikor se je le dalo, na žalost pa ni bilo no-benega udeleženca s strani mladih, kar je porajalo nov izziv – »neaktiv-nost / apatičnost mladih«. Tako so se potrdile ugotovitve raziskave Mla-dinskega sveta Ajdovščina, narejene za potrebe oblikovanja Strategije za mlade, ki jo je MSA pripravljala v sodelovanju z Občino Ajdovščina. To je porajalo nov izziv – »informi-ranje mladih«. Eden izmed sklepov Strategije za mlade je tako postalo to, da bodo vse koristne informacije za mlade in ukrepi občinske politike s področja izobraževanja, zaposlo-vanja, stanovanjske problematike, mobilnosti, zdravja, informiranja in prostega časa (vse je sestavni del Strategije za mlade) na voljo na po-

sebnem spletnem portalu Mladin-skega sveta Ajdovščina, ki bo v na-slednjih mesecih na voljo na spletu.

Zavod Mladinska mreža MaMa je nosilec projekta Mreža NVO mla-dinskega dela, ki želi izpostaviti ra-zvojno prednost sinergičnega delo-vanja mladinskih centrov in mladin-skih organizacij. Osnovni cilj delova-nja Mreže NVO mladinskega dela je vzpostaviti kvalitetno med sektorsko povezovanje z namenom krepitve NVO na področju socialnega mla-dinskega dela ter sistemsko umesti-tev NVO, ki se ukvarjajo z mladin-skim delom, v ključne dokumente države in regij. Mreža NVO mladin-skega dela želi postati svetovalno, podporno središče mladinskih orga-nizacij in organizacij za delo z mla-dimi, kjer bodo organizacije imele na voljo vso strokovno podporo, za-govorništvo in informiranje. Matej Likar

Št. 18 • 16. januar 2013 15Šolsko

Dobrodelni bazar V soboto, 15. 12. 2012, je v Mercator

centru v Ajdovščini potekal novole-tni bazar osnovne šole Dobravlje. Po »srčni« ceni smo prodajali izdelke, ki so jih pridno izdelovali učenci in učenke pod mentorstvom učiteljic in učiteljev. Celoten izkupiček proda-nih izdelkov je bil namenjen v šolski sklad naše šole. Iskreno se Vam za-hvaljujemo za Vaš prispevek in Vam ob začetku novega leta želimo srč-no, zdravo ter uspešno leto. Petra Koncut

Zdrav življenjski slog na OŠ DobravljeS šolskim letom 2012/2013 je začel

potekati tudi na OŠ Dobravlje program Zdrav življenjski slog, ki je bil izbran na javnem razpisu in se v slovenskih osnovnih šolah in društvih izvaja že tre-tje leto. Projekt delno financira Evrop-ska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, za koordina-cijo programa pa skrbi Zavod za šport RS Planica.

Na matični osnovni šoli v Dobravljah ter na podružničnih osnovnih šolah v Črničah, Skriljah, Vipavskem Križu, Vrtovinu in Šmarjah si zelo prizadeva-mo in spodbujamo naše učence k obli-kovanju zdravega načina življenja s po-močjo dodatnih ur športne aktivnosti, ki jih ponuja program.

Program se je začel odvijati 19. 09. 2012. Prijavilo se je 206 učencev, kar je zadostovalo za nastanek desetih vadbe-nih skupin. Vadba se odvija dvakrat te-densko za skupino, občasno pa tudi ob sobotah ter med počitnicami. Takoj na začetku smo se povezali z različnimi lo-kalnimi skupnostmi, saj želimo z našim sodelovanjem ponuditi učencem spo-znavanje različnih športnih področij na lokalni ravni in jim nuditi možnost na-daljnjega udejstvovanja v predstavljenih športnih društvih.

V oktobru smo v goste povabili pla-ninsko sekcijo Kamnje iz Planinskega društva Ajdovščina. Otrokom smo ho-teli približati naravo na prijeten način s krajšim pohodom na Tabor. V veliko pomoč sta nam bila prijazna in izku-šena vodnika Anton Kreševec in Jože Vodopivec, ki sta pohod vodila, spre-mljali pa so nas tudi starši, stari starši ter ravnateljica Mirjam Kalin. Pohoda se je udeležilo 66 pohodnikov (od tega 34 učencev). Odpravili smo se v soboto,

13. 10. 2012. Izhodiščna točka je bila pred OŠ Črniče. Pešačili smo po črni-ški soteski, polni naravnih posebnosti: ostanki naravnega obzidja, Huda lu-knja, slap, ki pa zaradi sušnega obdobja ni bil aktiven. Po dobri uri hoje smo pri-speli do zaselka (utrdbe) Tabor, ki leži na izpostavljenem griču nad Črničami in je po vsej verjetnosti zametek naselij Ravne in Črniče.

Tu nas je sprejel prijazen domačin in nam razkazal lovsko sobo v svoji doma-čiji, tipični za to lokacijo (kamnita hiša z oboki in vinsko kletjo) ter svoj vrt, ki bi ga zaradi mostičkov lahko poimeno-vali kar »Benetke v malem«. Po počitku in malici smo se spustili v dolino proti Črničam. Pot je potekala brez težav in zadovoljni smo prispeli pred OŠ Črniče.

Naslednji projekt so bile jesenske ali »krompirjeve« počitnice. Program je bil pestro obarvan. V ponedeljek, 29. 10. 2012, smo učencem predstavili dva ur-bana športa (rolanje in rolkanje). Sama sem otrokom predstavila osnove rola-nja, veščin rolkanja pa jih je učil Tomaž Ušaj.

V petek, 02. 11. 2012, smo izpopolnje-

vali plavalne tehnike v pokritem bazenu Zavoda za šport Ajdovščina. Skupaj z Alenko Perhavec sva učencem prika-zali osnovno tehniko prsnega plavanja, kravla, hrbtnega plavanja, nekateri so se preizkusili tudi v tehniki delfina, na koncu pa vadbo popestrili z različnimi skoki v vodo. Projekta se je udeležilo 30 učencev.

V novembru smo ponovno sodelova-li s planinsko sekcijo Kamnje in se pod istim vodstvom odpravili na drugi po-hod, na vrh Svetega Pavla. Pohoda se je udeležilo 40 udeležencev (15 učencev). Izhodišče je bilo pred OŠ Dobravlje. Najprej smo si v Kamnjah (v stari šoli) ogledali razstavo »Mala Gora«, ki je na-stala ob 10. obletnici Velikonočnega po-hoda na Malo Goro. Na poti se nam je pridružil predsednik turističnega dru-štva Ortaona iz Vrtovina, Simon Čer-melj, ki nam je spregovoril o lokalnih znamenitostih. Ena teh je tudi vinska trta, ki je potomka znamenite stoletja stare trte iz Maribora. Pod Svetim Pa-vlom pa smo si ogledali še vodni stolp, ki s svojimi 11 metri predstavlja najviš-je ohranjeno rimsko stavbo v Sloveniji. Na poti v dolino smo se ustavili še pri prijaznem domačinu, ki nam je razkazal sobo s predmeti iz prve svetovne vojne. Po počitku in malici smo se spustili na izhodiščno mesto v Dobravlje.

Tega meseca smo se v okviru ZŽS po-vezali tudi z lokalno prireditvijo med-narodnega tekmovanja v orientaciji v Dobravljah. Udeleženci so se pomerili na različnih progah. Proga A je bila naj-zahtevnejša, proga B je bila primerna za tiste osnovnošolce, ki so vešči orientaci-je, proga C je bila najkrajša, ter posebna kategorija proge za družine. Proga je potekala na razdalji 3,5 km po gričih in ob potokih med Dobravljami, Potočami in Kamnjami.

V decembru smo se povezali z loko-strelskim društvom ŠKD Budanje. Go-spa Danica Krapež (članica lokostrel-skega društva Budanje) nam je predsta-vila delovanje društva, zanimivo špor-tno panogo – lokostrelstvo, lokostrelsko opremo in rokovanje z njo. Učenci so se preizkusili tudi v streljanju na tarčo na razdalji petih metrov.

Rada bi se zahvalila vsem, ki pripo-morejo k zdravemu življenjskemu slogu naših učencev in tako pozitivno deluje-jo na njihov telesni in duševni razvoj. Posebna zahvala pa gre predstavniko-ma planinskega društva sekcije Kamnje Antonu Kreševcu in Jožetu Vodopivcu, ki v okviru projekta svojo ljubezen do planinarjenja prenašata na generacije učencev Osnovne šole Dobravlje, ter ravnateljici Osnovne šole Dobravlje Mirjam Kalin, ki nam pri vseh projektih nudi svojo podporo.

Občutek, ki ga daje športna aktiv-nost v kakršnikoli obliki je nepre-cenljiv, zato se že veselimo novih izzivov v naslednjih mesecih. Jana Zgubin

Dobrodelni koncert v Lokavcu

V decembru je podružnična šola v Lokavcu organizirala dobrodelni koncert za šolski sklad.

Na OŠ Danila Lokarja v Ajdo-vščini je bil ustanovljen šolski sklad, z namenom zbirati sredstva in tako pomagati otrokom, ki so zaradi socialnih stisk prikrajšani za osnovne dobrine.

Tako so si letos na podružnični šoli v Lokavcu letos širše zastavili

cilje, kot prejšnja leta. Učenci so z vso vnemo izdelovali voščilnice in darovali svoje knjige in igrače, da bi z prodajo le teh, prispevali v šolski sklad. Ob tem ne gre zanemariti dej-stva, da se solidarnost in socialni čut začne pri otrocih, da spoznajo, da vsem ni dano brezskrbno otroštvo.

Odziv ob iskanju nastopajočih je bil nadvse uspešen. Odzvali so se vsi, ki so jih iz šole poklicali in

prispevali kamenček v mozaiku predstave,ki se je odvijala v dvorani Edmunda Čibeja.

Pripravo dvorane za koncert je prevzela skupina staršev in dobro opravila svoje delo. V dvorani so bile postavljene tudi stojnice, na ka-terih so obiskovalci lahko kupili vse podarjeno, od igrač, knjig, voščilnic, zelišč, mazil, čajev, ročnih del… Vsa zbrana sredstva so bila v celoti na-menjena v šolski sklad.

Koncert je bil splet petja, plesa,igre in instrumentalne glasbe, sodelo-vali so Lokavčani od malčkov iz vrtca in vse generacije do dedkov in babic in priredili nepozaben ve-čer. To je dokaz, da ljudje znajo prisluhniti in stopiti skupaj, ko je to potrebno, pokazati solidarnost v teh ne rožnatih dneh. Učenci in učiteljice so hvaležni za ves vložen trud pri vseh dejavnostih, ki so prispevale, da je koncert uspel in da bodo zbrana sredstva prižgala iskrico sreče v otroških očeh. Nevenka Vidmar

Osnovna šola v Šmarjah v novem letu

Šolo v Šmarjah, ki je podružnica osnovne šole Dobravlje, letos obi-skuje osem otrok. Spada med manj-še podružnične šole v Sloveniji, a jo

majhnost ne omejuje pri izvajanju pouka in pestrih vsakodnevnih ak-tivnosti.

Tako kot vsako leto smo se tudi le-

tos poslovili od starega koledarskega leta. Letošnja novoletna prireditev pa je bila prav posebna in za učence in učiteljice pomembna. Odprli smo namreč prenovljeno šolsko knjižni-co, ki je postala prijeten prostor dru-ženja in učenja. V njej je sedaj urejen knjižni in igralni kotiček z novim pohištvom.

Obnovljena knjižnica pa ni edi-na novost, saj je pouk z letošnjim šolskim letom popestren z novi-mi tabličnimi računalniki. Učenci lahko sami ali s pomočjo učiteljic rešujejo interaktivne naloge in nad-grajujejo svoje znanje. To je ena izmed dejavnosti, s katerimi si pri-zadevamo k razvijanju bralne in digitalne pismenosti otrok. Petra Koncut

Novoletni koncert srednješolcev V petek, 14. decembra 2012, je v

Dvorani prve slovenske vlade v Aj-dovščini potekal tradicionalni novo-letni koncert Srednje šole Veno Pi-lon Ajdovščina. Da bi tudi letos po-častili dan samostojnosti ter izrazili dobrodošlico novemu letu, so dijaki in profesorji srednje šole pripravili tradicionalni novoletni koncert.

Šolski mešani pevski zbor in in-strumentalna skupina sta s petjem in igranjem božičnih ter novoletnih pesmi poustvarila veselje in duh

prazničnih dni. Vzdušje v dvorani sta razgibali dijakinji s twirling toč-ko »Veroniki z divjega zahoda«, svoj projekt, ki ga izvajajo po primorskih vrtcih, pa so predstavili dijaki pred-šolske vzgoje z glasbeno igrico »V dvoje gre lažje od rok«. Prisotne je nagovoril ravnatelj, gospod Alojz Likar, ki je poudaril pomen dneva samostojnosti ter prisotnim zaželel vse dobro v novem letu.

Foto

: Nev

enka

Vid

mar

Št. 18 • 16. januar 201316 Narava in družba

Raziskovanje? Ne, to pa ni zame…

Kot koordinatorica regijskega srečanja mladih raziskovalcev Slovenije in mentorica številnim mladim raziskovalcem pogosto naletim na tak odziv, ko želim otroke ali njihove učitelje vzpodbuditi k prijavi na natečaj POPRI – Otroci za prihodnost. Pa je raziskovanje res nekaj hudo napornega? Nekaj kar se dogaja le za vrati vrhunskih laboratorijev? Raziskovanje vsakega od nas se je začelo s prvim vdihom ob rojstvu (če

ne že prej) in od takrat zavedno ali nezavedno neprenehoma raziskujemo. Raziskovanje je del nas. Zbiramo informacije, jih preverjamo in na koncu iz vsega tega potegnemo svoje zaključke. Bistvo raziskovalnega duha je po mojem mnenju ravno v tem, da ne sprejemamo informacij, na katere naletimo, kot nekaj neizpodbitnega, absolutno resničnega, ampak da si vedno zastavljamo vprašanji: »Je to res? Kako lahko to preverim?« Ko opazujem majhne otroke, se mi zdi, da si ti dve vprašanji zastavijo ob vsakem našem ukazu oz. prepovedi. Poznate otroka, ki vam je na prvo besedo verjel, da je sveča, štedilnik ipd. vroč in da ga bo bolelo, če se bo dotaknil? Jaz ga ne. In čeprav nas to kot starše moti, saj je lahko tako preverjanje marsikdaj tudi življenjsko nevarno, je v bistvu prav, da so otroci radovedni in da raziskujejo. Naša naloga pa je, da jim raziskovanje omogočimo in pri tem poskrbimo za varnost. Ker verjamem, da se otrok ob izdelavi raziskovalne naloge nauči številnih

veščin, ki jih bo vse življenje s pridom izkoriščal, je bila za moje učence raziskovalna naloga ena izmed rednih šolskih obveznosti. »Kaj pa naj raziskujemo?« so me zaprepadeno vprašali, ko so se z raziskovalno nalogo prvič srečali. Izhodišče za raziskovalno nalogo je lahko katerikoli stavek v učbeniku, pregovor, splošno prepričanje, obred, pojav… Ali mačke vidijo barve? Katere živali žive v našem potoku? Katero hrano imajo mravlje najraje? So polži res počasni? Katera semena najhitreje kalijo? Kako lahko koristno uporabim odpadno embalažo? Kako lahko zmanjšamo porabo elektrike na naši šoli? Za začetek ne zapletajmo in si ne postavljajmo preobširnih tem. Zastavimo

si eno vprašanje, na katero poiščemo odgovor. Otroci naj se sami odločijo, kaj bodo raziskovali. Tako bo tema naloge zanje zanimiva, možnost izbire in soodločanje pa je nujno potrebno za potešitev njihove potrebe po svobodi. Ob svojih odkritjih se bodo zabavali, timsko delo jih bo povezalo s sošolci in mentorji, pridobili bodo nove veščine, spretnosti in znanja… Vse to jim bo pomagalo pri dvigu samozavesti in osebnostni rasti. Marsikdaj se ravno pri raziskovalnih nalogah in inovativnih projektih izkažejo tisti otroci, ki jih običajno spregledamo, saj nimajo bleščečega učnega uspeha ali so celo vedenjsko problematični. Nikoli ne boste izvedeli koliko skritih talentov imate med svojimi učenci, če jim ne boste dali priložnosti, da se pokažejo. Jaz sem jih odkrila šele, ko sem od vseh učencev zahtevala, da naredijo samostojno ali v paru s sošolcem raziskovalno nalogo. Čeprav je to pomenilo nekaj dodatnega dela zame kot učiteljico, pa sem se ob tem tudi veliko novega naučila, poglabljala odnose z učenci in marsikdaj zelo zabavala. Odkritja gredo vedno vštric z raziskovanjem, pa naj bodo to rezultati raziskovalnih nalog ali inovativnih projektov. In pri tem se zabavamo vsi - učenci in učitelji. Želim vam veliko uspeha pri vaših raziskovanjih in upam, da se aprila srečamo na »Poprih«!

IRENA KODELE KRAŠNA

Živi svet pred domačim pragom

POVABILO VRTCEM IN ŠOLAM

Želite januarske dni popestriti z zgodbami iz ptičjega sveta ali se podati na raziskovanje sledi? Z ve-seljem vašim učencem pripravimo predavanje in terensko delavnico. Več informacij na www.rdeci-apo-lon.si ali na tel. 040-560955.

POPRI – otroci za prihodnost

Primorski tehnološki park tudi letos, že osmič zapored, razpisuje nagradni natečaj za spodbujanje inovativnosti, znanosti, tehnike in podjetništva v naši regiji.

Natečaj je namenjen radovednim in ustvarjalnim osnovnošolcem, ki se želijo predstaviti in preizkusiti s svojimi vrstniki kot mladi inovatorji ali raziskovalci. Natečaj zajema štiri sklope:

1. INOVACIJE: sodelujejo lahko osnovnošolci od 6. do 9. razreda, ki želijo predstaviti svoje inovacije s ka-teregakoli področja.

2. RAZISKOVALNE NALOGE: sodelujejo lahko učenci od 1. do 9. razreda, ki so raziskali poljubno temo oz. vprašanje in želijo rezultate svojega raziskovanja predstaviti jav-nosti.

3. SESTAVIMO ROBOTA IZ ZBIRKE LEGO – MINDSTORM: sodelujejo lahko učenci, ki to zbir-ko že poznajo ali pa tisti, ki se bodo predhodno vključili v delavnice, ki jih bodo izvajale »hišnice« iz E-hi-še na lokalnih osnovnih šolah. V okviru tega sklopa se bodo učenci pomerili med seboj v sestavljanju in programiranju robota iz omenje-ne zbirke gradnikov. Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavo.

4. PRIDI IN NAREDI: sodelujejo lahko vsi iznajdljivi in spretni učen-ci - praktiki, ki bodo glede na naka-zan problem, gradivo in orodja iskali konkretne rešitve v obliki praktične-ga izdelka.

Učenci z najboljšimi raziskoval-nimi nalogami in inovativnimi projekti bodo lahko sodelovali na državnem srečanju mladih razi-skovalcev Slovenije. Organizira ga Zveza za tehnično kulturo Slovenije, 20. maja 2013 v Murski Soboti.

Mentorji mladim raziskovalcem oz. inovatorjem ste lahko učitelji in drugi pedagoški delavci, strokov-njaki iz različnih ustanov in društev, starši in nasploh vsi, ki verjamete v ideje in vztrajnost mladih. Z vašo pomočjo in spodbudo bodo otroci poglabljali znanje, razvijali svojo ustvarjalnost, raziskovali svet in od-krivali talente v sebi.

Projekt POPRI je razvil Primorski tehnološki park z namenom spodbu-janja ustvarjalnosti, inovativnosti,

znanosti, tehnike in podjetništva na območju Goriške statistične regi-je. Cilj projekta je snovanje in razvoj inovativnih idej, odkrivanje in razvoj perspektivnega kadra, nastajanje no-vih tehnološko usmerjenih podjetij ter novih delovnih mest za dolgo-ročno krepitev tehnološke in gospo-darske moči naše regije. Navedene vrednote lahko postanejo vzvod za razvoj regije le, če so v družbi stalno prisotne na vseh starostnih stopnjah in se med seboj prepletajo. Prav tako pa je nujno medsebojno povezova-nje različnih ciljnih skupin.

Projekt POPRI poteka že osmo leto zapored in do sedaj se je pod njegovim okriljem učilo ustvarjal-nosti, inovativnosti, raziskovanja in podjetniških veščin skoraj 1450 mla-dih. Leta 2009 sta se v projekt prvič vključila tudi Zavod Rdeči apolon iz Budanj in Zavod za šolstvo Repu-blike Slovenije, ki sta projektu po-nudila podporo na naravoslovnem in družboslovnem področju. S tem je natečaj za osnovnošolce »Otroci za prihodnost« postal tudi Regijsko srečanje mladih raziskovalcev Slove-nije, tako da so najboljši inovatorji in raziskovalci dobili priložnost so-delovati na državnem srečanju.

V lanskem letu se je natečaja PO-PRI – Otroci za prihodnost udeleži-lo 35 učencev iz petih severno pri-morskih osnovnih šol: OŠ Solkan, OŠ Frana Erjavca Nova Gorica, OŠ Ivana Roba Šempeter, OŠ Dobravlje in OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine.

Najboljše oz. najbolj zanimive ino-vativne rešitve mlajših inovatorjev (6. in 7. razred) so bile: inovativne bobnarske palice, šolski stol s pod-poro, sodobna šolska omarica, po-hištvo izdelano v celoti iz odpadnih materialov ter ptičje krmilnice in strašila iz odpadnih dežnikov. Sta-rejši inovatorji (8. in 9. razred) so predstavili ekološko strašilo za divje

prašiče, način preprečevanja vožnje v nasprotno smer na avtocesti ter povečevanja varnosti pri starejših avtomobilih, mini hidroelektrarno, natakarja na gosenicah, naravno kozmetiko, peletni kuhalnik in na-črt za sodobno letališče. Mladi raz-iskovalci so ugotavljali vpliv sil na gibanje, možnosti izdelave najrazlič-nejših prevoznih sredstev – igrač iz odpadnega materiala, preučevali so varnost pri uporabi interneta, pre-verjali možnosti izdelave in uporabe računalniških igric ter začrtali tržne smernice za inovativno modularno pohištvo Funny Cube.

Kljub hudi konkurenci na držav-nem nivoju naši mladi raziskovalci vsako leto prinesejo domov poleg bronastih in srebrnih tudi zlata pri-znanja. Lansko leto sta bili z zlatom nagrajeni raziskovalna naloga »Var-na raba interneta« ter inovacijski projekt »Stop, voziš v nepravo smer!« (obe OŠ Solkan), s srebrom pa Bor-ja Slamič iz OŠ Dobravlje z nalogo »Otroci radi igramo računalniške igre. Ali jih lahko tudi delamo?«.

Izumljati, raziskovati, narediti po-meni izboljšati kvaliteto okolja in življenja, to pa je za otroke močan izziv, ki spodbuja in krepi njihovo osebnostno rast.

Več informacij o natečaju, prijav-nica ter navodila za pripravo razi-skovalnih nalog so na spletni strani Primorskega tehnološkega parka (www.primorski-tp.si/popri) in Za-voda Rdeči apolon (www.rdeci-apo-lon.si). Če se želite lotiti raziskova-

nja, pa nimate primernega mentorja oz. ne veste, kako bi se tega lotili, po-kličite in z veseljem vam bomo po-magali! Prijavo na katerikoli sklop natečaja pošljite do 31. 1. 2012 na naslov Zavod Rdeči apolon, Budanje 1j, 5271 Vipava ali po elektronski pošti na info@rdeci-apolon.si.

Sklop Oddaja prijaveOddaja pi-

snega poročila oz. naloge

Tekmovanje oz. zagovori nalog

RAZISKOVALCI 31. 1. 2013 30. 3. 2013 9. 4. 2013INOVATORJI 31. 1. 2013 30. 3. 2013 9. 4. 2013ROBOTIKA 31. 1. 2013 - 9. 4. 2013PRIDI IN NAREDI 31. 1. 2013 - maj 2013

Januarski naravoslovni izziv

Opazujte drevesa v gozdu! Jih prepoznate tudi sedaj, ko nimajo listja, cve-tov in plodov? V pomoč vam je lahko knjižica dr. Barbare Bajd »Moje prve zimske vejice«. Sporočite nam svoja opazovanja in najbolj zanimiva bomo objavili na spletni strani Zavoda Rdeči apolon. www.rdeci-apolon.si

Št. 18 • 16. januar 2013 17Dediščina

Da je ajdovsko predilnico – prvi tekstilni industrijski obrat na slo-venskem ozemlju ( glej 17. št. AN) - ustanovil tržaški trgovec Josef Chi-ozza, skupaj s še nekaterimi drugimi trgovci, piše že v almanahu »Naših 25 in 148 let« iz leta 1974. Tu je opi-san (tudi že predstavljen) skokovit razvoj v 19. stoletju, navedenih je nekaj poimenovanj (lastništvo in organizacijska ter statusna struktura se je veliko spreminjala) ter objavlje-nih nekaj faksimil zanimivih, takrat dosegljivih dokumentov. V enem od zabojev PANG je bil še neobjavljen portret gospoda Kalistra - grafika s podpisom in nič več. Toda v leta 2000 izdani »Postojna, upravno in

gospodarsko središče«, ki sem jo kot vse zgodovinske knjige vzel v roke »slučajno«, sta med znanimi in zaslužnimi rojaki s Postojnskega, točneje iz vasi Slavine, predstavljena tudi manj znani Janez Nepomuk Kalister (1806 – 1864) in zelo znan, menda najbogatejši Slovenec doslej, Josip Gorup pl. SLAVINJSKI (1834 – 1912). G. Kalister je bil skoraj gotovo eden od tistih trgovcev soustanoviteljev ajdovske predilnice, saj v monografiji med drugim o njem piše: »… že pri petnajstih letih začel počasi trgovati z žitom in usnjem…« in »Približno v istem času (leta1840, op. Avt.) je po-stal tudi lastnik prve hiše v Trstu, kamor se je nekaj let kasneje tudi preselil. Kalistrova palača- Palazzo Kalister v Trsto še vedno velja za simbol slovenske podjetnosti.« »Skoraj gotovo« zato, ker v monografiji za drugega, slavnejšega in bogatejšega g. Gorupa, piše: »Njegov stric, veletrgovec iz Trsta Janez Kalister mu je (g. Gorupu) najprej omogočil, da je tri leta obiskoval ljubljansko klasično gimnazijo, nato pa ga je povabil v svoje podjetje v Trstu. Zelo hitro je napredoval, kot Kalistrov glavni prokurist je vodil gradnjo železniške proge Maribor – Celovec, bil pa je tudi sovlagatelj v ajdovsko predilnico.« Pozorno branje Statuta delniške družbe »Filatojo meccanico di Aidussina« iz leta 1881 pa je vse dileme, vsaj v zvezi s slednjim g. Gorupom, popolnoma odpravilo. V 11. Členu na strani 5 je med člani uprave »SIgnor:i« kot drugi zapisan»Gius. Gorup«.

G. Gorup, ki si je z uspešnim de-lom zaslužil celo plemiški naslov »pl. Slavinjski«, je bil solastnik in član uprave ajdovske predilnice v 19. sto-letju, njegov stric pa »skoraj gotovo« med tržaškimi trgovci - ustanovni-mi člani. Med načrtnim ali slučaj-nim iskanjem Drobcev preteklosti odkrivam včasih skoraj neverjetne, predvsem pa danes mladim premalo

znane dogodke, resnice in zgodovinska dejstva. Da se kulturna, politična, gospodarska zgodovina Slovencev ni začela z osamosvojitvijo, da kapitalizem ni od včeraj, da globalizacija ni posledica interneta in da se je industrijska doba za moje in velike večine mladih prednike iz Vip. doline, Gore in Vip. gričev začela le pol stoletja za industrijsko revolu-cijo v Angliji. Nove dejavnosti in podjetja so se rojevala in propadala, menjavali so se lastniki in politični gospodarji delojemalcem – delavcem, najštevilnejšim med prebivalstvom je bilo vedno težko in hudo. Kako hudo, še pride na vrsto, kot tudi seznami stotin, ki so v tridesetih letih 20. stoletja izgubili službo in so se bili prisiljeni seliti. Ne zato, da bi v maniri aktualnih politikov, ki sebi v opravičilo kažejo kako je bilo brez njih v preteklosti slabo, pač pa zato, da bi predvsem mladi, z dokazi in utemeljeno spoznali in dojeli neizpodbitno, kako so se naši predniki, tako Vipavci, kot slovenski narod, znali izkopati iz še tako globoke družbene, politične ali gospodarske krize! Vsi poznamo g. Partljiča iz Maribora, vemo kako pomemben za zgodovino Slovencev je znameniti general Majster. Le zelo redki pa, da je bil Maribor do prihoda Primorcev od konca 19. do tridesetih let preteklega stoletja nemško mesto in da je bil na strani generala Maistra tudi Primorski bataljon. Zakaj tako in takrat odgovarja zelo zgovoren pregled imen in oblik lastni-štva ajdovske predilnice med leti 1828 do 1944.

1. »C. C. privat mechaniche spinnerei« - »Cesarsko kraljeva privatna mehanična delavnica«; začela obratovati 1828. Sedež v Trstu. 2. »Societa per azioni deli i. r. priv. filatoio meccanico di Aidussina« - »Delniška družba c.kr. privatne mehanične predilnice v Ajdovščini«; po letu 1871.Sedež v Trstu. 3. »Actien – Gessellschaft der k. k. priv. mechani-chen Spinnerei zu Haidenschaft«; ime uporabljeno 1910. 4. »Actien – Gessellschaft der k.k. priv. mech. Spinnerei et Ro. Garn Farberei Haidenschaft« - »Delniška družba cesarsko – kraljeva privatna mehanična predilnica in barvar-

na preje Ajdovščina«; ime uporabljeno leta 1914. 5. »Cotonificio Triestino Brunner s.a. AIdussina« - »Tržaška bombažna predilnica Brunner delniška družba Ajdovščina«. Pred I. svetovno vojno vse delnice pokupila nova av-strijska družba z Dunaja. Sedež ostaja v Trstu. Kot da bi kapital že vedel kako se bo za Primorsko s Trstom iztekla vojna. 6. » Cotonificio Triestino Brunner s.a.« - »Tržaška bombažna predilnica Brunner delniška družba«; ime upora-bljeno 1923. Sprememba lastništva. Dr. Arminio Brunner predsednik druž-be. 7. »Cotonificio Triestina Brunner s.a. filatura di Aidussina« - » Tržaška bombažna predilnica Brunner delniška družba izpostava Ajdovščina«; ime uporabljeno 1927. 8. »Cotonificio Triestino s. a.« - » Tržaška bombažna pre-dilnica delniška družba«je bila lastnik objektov po likvidaciji prejšnje družbe in zaustavitvi proizvodnje leta 1932. Ime uporabljeno 1944. Slovenske na-vedbe so samo približen prevod originalnih imen in niti slučajno dvojezično ime. Seznam sem prvič objavil marca 2009 v Informacijah Tekstine d.d., ki je sredi devetdesetih let 20. stoletja nasledila Tekstino DO, ta pa leta 1968 TTA Ajdovščina, ki je na zapuščini stoletij začela rasti konec leta 1949. Viri: Naših 25 in. PANG.

DUŠAN KREČIČ

Drobci preteklosti za danes in jutri

Janez Nepomuk Kalister

Josip Gorup

Rad se spominjam starih brivnic

Bil sem star dvanajst ali trinajst let, ko me je obiskala moja mama, takrat sem stanoval v dijaškem domu in hodil v nižjo gimnazijo. Pogledala me je in dejala: »Roman, nekam se mi zdiš zaraščen (neostrižen), peljala te bom k brivcu.« Prijela me je za roko in peljala čez cesto, po ulici navzgor proti placu. »Vidiš tu je,« ko sva se kakih petdeset metrov ustavila pred majhno nizko hišico: »Tu je ta brivec pa nič se ga ne boj.« Še sedaj se ga živo spominjam, bil je majhen prija-zen možic v beli halji in s škarjami v rokah: »No, pa se bova, da boš bolj lep in da boš puncam bolj všeč …«

To je bil moj prvi stik s pravim brivcem. Pozneje sem bil pri njemu še večkrat, brez mame in nič se ga nisem bal. O brivcu Šelj Alojzu bom napisal samo nekaj podatkov:

Rodil se je 24. maja 1908 leta v Bu-

danjah pri Logu. Že kot otrok je čutil veselje do tega poklica, se pozneje tudi izučil in po pripovedovanju ter spominu hčerke Nadje delal v dveh brivnicah, lahko je bila še katera, vendar se tega ne spomni. Obe briv-nici vidimo na sliki. Zgradbe so bile pozneje obnovljene in ne nosijo te-danjega videza. Namenoma sem na mestih, kjer naj bi bil vhod, napisal BRIVNICA, zaradi lažje orientacije in razumevanja.

Ker je bil Alojz dobrosrčen človek, je ob ponedeljkih, ko je bila brivni-ca uradno zaprta, hodil po vaseh in strigel ter bril ljudi, ki zaradi invali-dnosti niso mogli do njega.

Alojz je umrl sorazmerno mlad, star komaj 56 let. Pokopan je na ajdovskem pokopališču. Roman Žonta

Arheološki park Ad Pirum v letu 2013

Letos se bo v okviru evropskega projekta Arheološki parki severnega Jadrana, ki je bil podaljšan do konca leta, na Hrušici marljivo nadaljevalo z urejanjem parka in ostalimi aktiv-nostmi. Do konca maja se bo posta-vilo dodatne table, tako v parku kot tudi na arheološki poti, v muzejski sobi pa bo svoje mesto dobil infor-macijski terminal z zaslonom na do-tik, po čigar pestri vsebini se boste lahko že prihodnji mesec sprehodili tudi na spletu.

Pomladi bomo organizirali štiri brezplačne enodnevne delavnice o upravljanju arheoloških parkov, eno tudi v Ajdovščini, aprila bo premiero doživela nova delavnica za mlajše arheološke navdušence, Cesar pošlje vojake v boj, maja pa načrtujemo otvoritveni dogodek, kjer bodo razgrnjene vse novo-sti in pridobitve. Letošnje dogaja-nje bo res razgibano, seveda pa vas bomo o vsem sproti obveščali. Tin Kos, NMS

Trenutno stanje okoli obzidja še zdaleč ni tako živobarvno kot na fotogra-fiji, je pa zato toliko bolj živahno vzdušje pri načrtovanju in pripravljanju aktivnosti za leto 2013

Št. 18 • 16. januar 201318 Šport

Dobrodelno in dobrodejno potenje

Na zadnji lanski četrtek se je v ve-liki telovadnici Športnega centra Aj-dovščina odvil 1. Zumba maraton v Ajdovščini, v organizaciji Plesnega

centra ADC, Zavoda za šport Ajdo-vščina in Rdečega križa Ajdovščina. Hkrati je v trim kabinetu poteka-la predstavitev skupinske vadbe na kolesih. Plesalci in kolesarji so se dobrodelno potili, kar jim je zares dobro delo, za nameček pa zbrali kar 1.440 evrov, s katerim je ajdovski Rdeči križ nekaj domačim družinam polepšal praznike.

Zumba se je dodobra prijela, tudi v Ajdovščini, kjer so navdušenci nad to plesno-aerobno vadbo končno dočakali tudi plesni maraton. Ude-ležba je bila nad vsemi pričakova-nji, velika telovadnica je bila ravno pravšnja, da so plesalci imeli dovolj manevrskega prostora za vadbo. Vadili so pod vodstvom kar 18 raz-ličnih inštruktorjev iz Slovenije in tujine, ki so pokali od energije. Za

organizacijo plesnega dela priredi-tve je odlično poskrbel Plesni center ADC, katerega mične in energične vaditeljice so tudi otvorile maraton. Čestitke ADC-jevkam, še posebej Alice Stojko, ki je povezala vse nitke dogajanja v imenitno in ponovitve vredno celoto.

V trim kabinetu na drugi strani stavbe pa je Zavod za šport Ajdo-vščina predstavljal novost – odslej ima namreč v ponudbi tudi skupin-sko vadbo na kolesih. Tudi ta vadba postaja vedno bolj priljubljena, Aj-dovci pa so na dobrodelni dan zase-dli prav vse proste termine.

Višino zbranih dobrodelnih sred-stev – plesalci so prispevali po 6 evrov, za skupinsko vadbo na kolesih pa je bilo potrebno odšteti 2 dobro-delna evra – je sredi prireditve ozna-

nila predsednica ajdovskega Rdeče-ga križa, Vera Kodrič. 1.440 evrov je lepa vsota, še posebej, ker je namen kar dvakrat dober – udeleženci obeh vadb so za svoj podarjen prispevek dobili veliko več – dobro počutje in

odlično zabavo. Z zbranim denarjem bo ajdovski Rdeči križ polepšal pra-znike nekaj domačim družinam. 

Čestitke organizatorjem, v priho-dnjem letu pa si obetamo ponovitve! 

Intense - prva skupinska vadba za moške

V športnem društvu Rekreativček smo se odločili, da bomo februarja v Ajdovščini pričeli z izvajanjem skupinske vadbe, ki se jo bodo lah-ko brez predsodkov udeležili tudi predstavniki moškega spola.

INTENSE je visokointenzivna vad-ba, ki združuje najboljše iz različnih oblik treningov. Vadeči pridobi pri vadbi natančno to kar potrebuje  na  vseh ravneh treningov: lepšo posta-vo, izklesano  telo, večjo eksploziv-nost, hitrost, vzdržljivost, kondicijo, koordinacijo ter stabilnost. Posledič-no pa se mu pospeši tudi metaboli-

zem.Vadbo za moč, pri kateri želimo

pridobiti mišično maso, ponavadi povezujemo z utežmi. Toda za učin-kovito vadbo lahko izkoristimo kar težo lastnega telesa ter tudi na tak način okrepimo svoje mišice in iz-boljšamo njihovo funkcionalnost ter obliko.

INTENSE VADBA je dinamična vadba, ki vsakič znova predstavlja nov gibalni izziv. Med vadbo boste določena gibanja pospešili, upoča-snili, spremenili smer, se spet usta-vili, se borili s silo gravitacije, silo

trenja in z lastno težo. Z eno samo vajo boste vključili več mišičnih sku-pin hkrati, kjer se med seboj posle-dično povežejo tudi sklepi. Na vad-bi boste uporabljali le težo lastnega telesa, spreminjali boste čas trajanja intenzivnosti ali pa boste postopno povečevali število ponovitev.

Vadba je nadvse prijazna do zače-tnikov in hkrati predstavlja odlično kombinacijo in dopolnilni trening vrhunskim športnikom. Namenje-na je vadečim, ki želijo na vadbi po-rabiti več kalorij in bolj kompleksno in hitreje oblikovati telo ter hkrati izboljšati vzdržljivost. Vadba je za-bavna, naravna in poteka ob pri-jetni glasbi ter vzpodbudi našega vaditelja. Po želji boste lahko vadbo kombinirali tudi s fitnesom.

Pomemben namen te vadbe je tudi ta, da se znebimo predsodka, da je vodena vadba samo za nežnejši spol. Pri naši vadbi boste uspešno sodelovali tako moški kot tudi žen-ske in hkrati boste pari lahko skupaj aktivno preživljali prosti čas.

INFO: http://rekreativcek.gmaj-na.eu; rekreativcek@gmail.com; 041-472-128 (Tomaž)

ŠPORTNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE 2013

SMUČANJE za OTROKE (ŠTEVILO PRIJAV OMEJENO) Trajanje: 20 urni tečaj bo potekal v času zimskih počitnic Termin: 25. 2. - 1. 3. 2013 Kraj: Smučišče Javornik

NOVO!!! INTENSE (PRVA SKUPINSKA VADBA ZA MOŠKE) (pričetek 5. februarja)

Intense je dinamična vadba, kjer s pomočjo teže lastnega telesa krepimo mišice in izboljšamo njihovo funkcionalnost ter obliko p.s.tudi dekleta so vabljena

Trajanje:1x tedensko po dogovoru 2x (možnost kombiniranja s fitnesom) Kraj: Ajdovščina (dvorana podjetja Marc); TOR 1900-2000

MIX AEROBIKA Trajanje: 1x do 2x tedensko (možnost kombiniranja s fitnesom) Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); TOR 1900-2000;PET 1945-2045 - Col (telovadnica OŠ Col); SRE 1900-2000 - Budanje (telovadnica OŠ Budanje); ČET 1845-1945 - Gaberje (dom krajevne skupnosti); TOR 1900-2000 - Šmarje (gasilski dom); PON 2015-2115 in ČET 2030-2130 - Črniče (telovadnica OŠ Črniče); PON 1845-1945

VADBA V ZRELIH LETIH Trajanje: 1x tedensko Kraj: Ajdovščina (dvorana podjetja Marc); PET 1800-1900

ŠOLA PLAVANJA za OTROKE (4- 1 2 let) Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

REKREATIVNO PLAVANJE za ODRASLE Trajanje: 16 ur (2x tedensko) Termin: 3. termin 5. marec – 25. april 2013 Urnik: TOR (1600-1700); ČET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

Več o programih na http://rekreativcek.gmajna.eu Prijave na elektronskem naslovu rekreativcek@gmail.com

ali po telefonu 041 472 128/040 348 264

Ajdovci v svetovnem vrhu fitnesa in bodybuildingaBoštjan Čebron, David Koren in Luka

Fabčič so se v jesenskem delu sezone udeležili več tekem in dosegli izjemne rezultate.

Boštjan Čebron, je na svetovnem pr-venstvu federacije IBFF v Portorožu po-

stal svetovni prvak v visoki bodybuilding kategoriji. Teden za tem tekmovanjem se je pod okriljem federacije IFBB udeležil tekme Maxx open v Mariboru in v bo-dybuilding kategoriji nad 90kg dosegel odlično 2.mesto. Za piko na i pa je odpo-toval še v Angljio na prestižno tekmo fe-

deracije NABBA. Boštjan je za las zgrešil finale, za kar mu manjka še malo mišične mase, zato bo v prihodnjih sezonah de-lal na tem, da pridobi manjkajoče. Ni pa Boštjan samo odličen tekmovalec, am-pak tudi zelo uspešen trener in ima svoj team (Čebron team). Tako so vsi njegovi

varovanci dosegali tako kot v spomla-danskem kot tudi jesenskem delu sezone lepe rezultate.

Za Davidom Korenom je celotna sezo-na več kot uspešna. Spomladi je postal državni prvak v fitnes kategoriji federa-cije IBFF. Na svetovnem prvenstvu fede-racije WFF je osvojil 2.mesto v kategoriji performance do 35.let. Na avstrijskem državnem prvenstvu prav tako federacije WFF je v isti kategoriji osvojil 3.mesto. Jeseni je rezultate še izboljšal. V Porto-rožu je postal svetovni prvak v srednji fitnes kategoriji, prav tako je postal sve-tovni prvak federacije WFF v Linzu v Av-striji. Na tekmi v Mariboru Maxx open je v kategoriji bodyclassic nad 175cm osvo-jil 2.mesto, v kategoriji bodybuilding do 90kg pa 3.mesto.

Novinec Luka Fabčič, ki je prvo sezono bil na tekmovanjih je v Portorožu med juniorji osvojil 3.mesto. Nato je formo stopnjeval in v Mariboru na Maxx open zmagal v kategoriji junior classic body-

building. Na tekmi v Avstriji je prav tako zmagal med juniorji athletic in že v prvi sezoni postal svetovni prvak.

Vsi ti izjemni rezultati so plod trdega in sistematičnega dela in ne pridejo kar sami od sebe. Fantje trenirajo in se pri-pravljajo v Boštjanovem fitnesu (Healthy life fitness&nutrition). V njegovem tea-mu so še tekmovalci Urban Koren, Rok Lah in Dušan Djogić. Dušan prihaja iz Nove Gorice in je jeseni v Linzu med mastersi osvojil odlično 4.mesto. Boštjan in David sta tudi člana Maxximum tea-ma, katerega je vodja Gašper Grom, sicer tudi Boštjanov trener. Maxximum ju tudi sponzorira s prehrambenimi dodatki, za kar se iskreno zahvaljujeta.

Kakšni so načrti za prihodnost? Za ta šport je pomembna prehrana, trening in ogromno volje, odrekanja in garanja. Ajdovski tekmovalci vse to imajo in se že pripravljajo na sezono 2013, v kateri bodo poskušali ali pa celo izboljšati re-zultate pretekle sezone.

Foto

: Sam

o Tr

ebiž

an

Foto

: Sam

o Tr

ebiž

an

Št. 18 • 16. januar 2013 19Šport

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

Skupinska vadba na kolesihSkupinska vadba na kolesih je vadba namenjena tako moškim kot ženskam in je primerna za rekreativce vseh starosti ter vrhunske športnike. Vadbo, ki poteka v trim kabinetu ŠC Ajdovščina, kjer si vsak vadeči prilagodi obremenitev glede na trenutno stanje fizične pripravljenosti. TERMINI: pon,sre,pet - 6.45 do 7.30; pon,sre,pet,sob - 18.00 do 18.45; pon,sre,pet,sob - 19.00 do 19.45CENA: 1x obisk - 6 EUR; 10 obiskov - 45 EUR; organizirane skupine 10 obi-skov (istočasni zakup ter rezervacija terminov najmanj 5-ih vstopnic po 10 obi-skov; največ 7 udeležencev) - 40 EUR Ostale vadbeZUMBA- torek od 20:00 do 21:00AEROBIKA TNZ - torek od 19:00 do 20:00, petek od 18:00 do 19:00PILATES - ponedeljek, sreda od 19:00 do 20:00TERAPEVTSKA VADBA- sreda od 20:00 do 21:00VODNA AEROBIKA – sreda od 20:00 do 21:00VADBA V VODI ZA DOJENČKE IN MALČKE: dojenčki: sreda - 15.30 do 16.30, malčki: sreda - 16.45 do 17.45SAVNA – pon – pet od 16:00 do 22:00, sobota od 14:00 do 22:00PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI za otroke od 5 do 14 let - ob sobotah po do-govoru.Pokriti bazen na voljo tudi v jutranjem časuPokriti bazen športnega centra Ajdovščina je po novem za vse uporabnike odprt tudi ob torkih in četrtkih med 6:10 in 7:10, sicer pa ga lahko obiščete vsak delovni dan med 16. in 21. uro, razen srede, ko potekajo organizirane vadbe ter ob sobo-tah med 13. in 21. uro. POZOR-plavalci izkoristite ugodno ceno sobotne plavalne urice-za uro plavanja med 6:10 in 7:10 kot med 13. in 14. boste odšteli le 2 evra.Info: www.zs-ajdovscina.si

Odličen start ajdovskih smučarjev v novo sezono

Smučarska sezona 2012 / 2013 se je začela tudi za mlajše kategorije. Ko-nec decembra in v začetku januarja so bile izvedene tri tekme Notranj-sko – Primorske regije v veleslalomu in ena v slalomu in sicer v Trbižu, na Kaninu in v Kranjski gori. Tekmi v Kranjski gori sta bili izvedeni v sla-bih snežnih razmerah, toda odlični organizaciji našega kluba kar gre pripisati številnim prostovoljnim športnim delavcem, poznavalcem alpskega smučanja.

Naše mlajše in starejše deklice in dečki so tekmovalno začeli novo smučarsko sezono tako kot so za-ključili preteklo – z zmagami. Pri tem velja poudariti, da je Andreja Slokar v kategoriji starejših deklic zmagala na vseh štirih tekmah leto-šnje sezone, kar velja tudi za Tilna Vidergarja med mlajšimi dečki. Než-ka Valenčič je prav gotovo tudi prvo ime med mlajšimi deklicami. Ima dve veleslalomski zmagi in drugo mesto v slalomu. Pri tem velja doda-ti, da na eni tekmi veleslaloma ni na-stopila zaradi poškodbe, na zadnjem slalomu pa se je po grobi napaki in zaostanku več kot sedmih sekund v prvi vožnji po odlični drugi vožnji prebila na drugo mesto in za zma-govalko zaostala samo 58 stotink sekunde. Tudi Kristina Fon je z leto-šnjimi rezultati dokazala , da stalno napreduje in je v najožjem vrhu med

starejšimi deklicami. Tako je bila v veleslalomu uvrščena na drugo, tre-tje in četrto mesto, medtem ko je v slalomu zasedla tretje mesto.

Že ta konec tedna se začenjajo tudi tekme na državnem nivoju in prav zanimivo bo videti kaj pome-nijo naši dosedanji odlični rezultati v tej konkurenci. Prepričani smo, da bomo konkurenčni tudi na tem nivoju in zato pričakujemo izbolj-šanje lanske ekipne pokalne uvrsti-tve med vsemi slovenskimi klubi, ko smo zasedli, za naše razmere, odlično deveto mesto. Pri tem si že-limo povečati tudi število državnih reprezentantov. Naslednji preizkus na tem nivoju bo v naši organizaci-ji prihodnji konec tedna na smuči-šču Črni vrh nad Cerknim. Več kot dvesto smučark in smučarjev se bo v soboto pomerilo v veleslalomu in nedeljo še slalomu za pokal Argeta. Jože Bizjak

Kranjska gora – rezultati velesla-lom :

MDE VALENČIČ NEŽKA ASA 36.08KOBAL EVA GOR 37.31KRANJEC NUŠA SDP 38.19FABJAN PATRICIJA PIV 38.21KOROŠEC URŠA SDP 38.37MRAKIČ KAJA GOR 38.86

MDIVIDERGAR TILEN ASA 35.86BIZJAK NIK SDP 37.17

LUKANČIČ ŽIGA LOG 38.38GOVEKAR MATEVŽ SDP 38.39RUPNIK DOMEN JAV 39.46ČOPI GAŠPER MAT 39.66

SDESLOKAR ANDREJA ASA 35.09JURKOVIČ ŽAKLINA LOG 35.48HLADNIK KAJA LOG 35.80FON KRISTINA ASA 36.05JAN NINA MAT 36.53JEREB HANA LOG 37.91SDIFABJAN KRIŠTOF SDP 34.46SELAN ŽIGA LOG 35.74FURLAN TILEN GOR 35.89RUPNIK TADEJ JAV 36.27FELC DEJAN JAV 37.02ROT ŽAN KAL 37.46Slalom :MDEFABJAN PATRICIJA PIV 1.29.78VALENČIČ NEŽKA ASA 1.30.36KOROŠEC URŠA SDP 1.31.06MRAKIČ KAJA GOR 1.31.80IVANČIČ MIJA GOR 1.32.80MAVRI GAJA GOR 1.40.19MDIVIDERGAR TILEN ASA 1.22.42BIZJAK NIK SDP 1.22.90GOVEKAR MATEVŽ SDP 1.27.28ČOPI GAŠPER MAT 1.29.90RUPNIK DOMEN JAV 1.32.99ŽAGAR JAN KAN 1.36.83SDESLOKAR ANDREJA ASA 1.13.20JURKOVIČ ŽAKLINA LOG

1.15.63FON KRISTINA ASA 1.16.15HLADNIK KAJA LOG 1.20.74JEREB HANA LOG 1.25.50JAN NINA MAT 1.26.91SDIFABJAN KRIŠTOF SDP 1.11.51FURLAN TILEN GOR 1.19.38SELAN ŽIGA LOG 1.20.39ROT ŽAN KAL 1.21.87PIVK DAVID JAV 1.21.93ŠADL ŽIGA KAL 1.23.27

Naj športnik občine Ajdovščina za leto 2012Vabimo Vas, da v čim večjem številu glasujete oziroma predlagate kandi-

date za priznanja Športne zveze Ajdovščina za športne dosežke v letu 2012. Kandidate za priznanja športne zveze lahko predlagajo klubi, društva, dru-ge športne organizacije, podjetja, vzgojno izobraževalne ustanove ter člani predsedstva Športne zveze Ajdovščina.

Dodatne informacije ter kriteriji za izbor so objavljene v pravilniku o podelitvi priznanj Športne zveze Ajdovščina na spletni strani http://sza.nvoplanota.si

Rok oddaje predlogov: Ponedeljek 4. Februar 2013 na sportnazveza@zs-ajdovscina.si ali na naslov ŠZ Ajdovščina, PP 58, 5270 Ajdovščina. Info: Primož Sulič 05-364-47-21

GLASOVNICAPredlagatelj __________ Naslov predlagatelja_________Tel, gsm_______ e-pošta________Predlagam (ime in priimek)___________a) bronasto priznanje, b) srebrno priznanje, c) zlato priznanje, d) življenjsko delo Tel/gsm predlaganega________Slavnostna podelitev priznanj bo predvidoma v začetku meseca marca

2013 v Dvorani prve slovenske vlade.

Šahovski kotičekV šahovskem kotičku tokrat obja-

vljamo šahovsko zagonetko, da lahko ljubitelji šaha uživajo ob iskanju pravih rešitev.

Mnogim je dobro poznano ime Mi-lana Vidmarja, ki je mnoga leta kot vrhunski šahist spadal v sam vrh sve-tovnega šaha. Toda tudi njega, čeprav je bil znan, da je lahko ure in ure sedel za šahovsko desko in mlel nasprotnike, na-letel na slab dan, da je izgubil v minia-turi. Tako je davnega leta 1922 v trening partiji z Maroczyem kot črni prišel že v

šestnajsti potezi v izgubljeno pozicijo. Po zmagoviti potezi belega, ki jo ne bo težko poiskati, je črni predal.

Božičkov turnir 2012

Košarkarski klub Marc Ajdovščina je tudi letošnje božično-novoletne praznike, tako kot že nekaj sezon za-pored, popestril z zanimivim doga-janjem. V športni dvorani OŠ Šturje je v soboto, 22. decembra potekal že tretji košarkarski „Božičkov turnir“.

Prvi so na parket stopili najmlaj-ši igralci in igralke košarkarske šole MARC Ajdovščina, ki so v izenače-nih srečanjih svojim staršem in dru-gim obiskovalcem pokazali vse zna-nje, ki so ga s trdim delom pridobili na treningih. Vse tekme so bile nad-vse zanimive in izenačene.

Sledilo je srečanje veteranov iz Aj-

dovščine in Tolmina. Srečanje, ki so ga nekdanji ajdovski košarkarji orga-nizirali v spomin na lansko leto pre-minulega Darka Likarja „Smučka“, ki je kot igralec in trener pustil pečat v obeh sredinah. Kar 22 bivših soigral-cev Darka smo našteli v v športni opremi na igrišču, veliko pa jih je sre-čanje spremljalo na tribuni med šte-vilnimi gledalci. Še en dokaz o tem, kako priljubljen je bil Darko med pri-jatelji košarke tako v Ajdovščini kot v Tolminu. Srečanja se je udeležila tudi žena in hčerki pokojnega Darka. V spomin pa so ji igralci in prijatelji z obeh strani podarili skupinsko sliko

vseh sodelujočih in dres s številko 9, ki jo je Darko nosil skozi vso svojo košarkarsko kariero. Seveda so se na dresu znašli podpisi vseh soigralcev. Sama tekma je pokazala, da se je tako v Ajdovščini kot Tolminu tudi nekoč igrala zelo kvalitetna košarka in fan-tje kljub temu, da jih teži kakšen kilo-gramček preveč še vedno znajo. Re-zultat 39 proti 36 v domačo korist niti ni pomemben. Pomemben je namen in sporočilo te tekme, da prijatelji Darka ne bodo nikoli pozabili. Dokaz je tudi obljuba, da bo to srečanje po-stalo tradicionalno in se bo odvijalo vsako leto, enkrat v Ajdovščini, dru-gič v Tolminu.

Prijeten dan so z ligaško prvenstve-no tekmo zaključili člani KK MARC Ajdovščina. Tudi članska ekipa je uspešno zaključila leto 2012 saj je zmagala tudi na zadnji tekmi v do-mači dvorani. Nasprotnik je bil vedno žilavi Tolmin, ki pa je moral priznati premoč domače ekipe, ki je zmagala z rezultatom 73 proti 63. Začetek tek-me je pokazal, da se gostje ne bodo predali saj so z veliko borbenostjo

vseskozi držali minimalni zaostanek. Po odmoru se je razlika vrtela okrog 10 točk, v ključnih trenutkih tekme pa so domači igralci izvedli par uspe-šnih akcij in tako povečali razliko, kar je na koncu pomenilo miren zaklju-ček tekme. Pohvaliti velja vse igralce za res požrtvovalen nastop. Najboljši strelec pri domačih je bil Boris Čre-tnik, zelo uspešna pa sta bila tudi Teo

Kovšca in Tomaž Strle s 13 točkami. Med tekmo so nastopile tudi mla-dinke iz plesnega kluba ADC. Na-stopi plesalk iz plesnega kluba ADC so vedno odlična popestritev vseh tekem domačega kluba. Med tekmo je potekal tudi srečelov, tekmo pa je obiskal tudi Božiček, ki je obdaril ljubitelje košarke na tribunah. mk

Št. 18 • 16. januar 201320 Od tu in tam

Če bi na kratko opisala pomen osebnostne rasti, bi napisala, da je to učenje oz. izobraževanje. Ni nujno, da to izobraževanje poteka na fakulteti, lahko je tudi prebiranje določenih knjig. Vsak »grižljaj« nečesa novega, ki ga dajemo vase pomeni, da osebno rastemo. Če grem opisovati ta proces bolj podrobno, potem lahko napišem sledeče: osebnostna rast pomeni razvoj svojih notranjih kvalitet. To je sistem ukrepov, ki pomagajo človeku spoznati samega sebe, se izražati, razvijati svoje talente, povečevati konkurenčnost na trgu dela, izboljševati kakovost življenja in uresničevati svoje sanje. Osebnostni razvoj je povsem osebna odločitev in le vsak zase se lahko odloči, na katerem področju se bo razvijal in če se je sploh pripravljen razvijati oz. rasti. Za nekoga to pomeni učenje tujega jezika, za drugega pridobivanje visoke izobrazbe, za tretjega športne aktivnosti, nekdo se posveti duhovnosti itd.. Danes lahko prav vsak najde nekaj zanimivega in koristnega zase. Voditelji uspešnih podjetij to razumejo in namensko prakticirajo izobraževanje osebja v organizaciji. To so lahko tudi različna usposabljanja in seminarji. Vse to prispeva k strokovni kompetenci in posledično k razvoju osebnosti. Če oseba želi uspeti v življenju tako osebno kot poklicno, svojo pozornost

posveča osebnemu razvoju, ki je nedvomno najpomembnejši proces v življenju vsakega človeka, ker v našem hitro razvijajočem se svetu uspeh dosegajo le tisti, ki lahko korakajo s časom in se nenehno ukvarjajo s osebnostnim razvojem. Dodam še lahko, da človekov osebnostni razvoj pomeni proces pridobivanja povsem novih izkušenj, formira določen slog vedenja in odnosa do drugih ljudi, pomaga prenašati svoje navade iz nezavednega v zavestno stanje. Če se človek nenehno razvija mu to pomaga obvladovati ne samo psihološke težave, ampak tudi psihosomatske. Danes že dobro vemo, da obstaja povezava med duševnim stanjem in zdravjem.Ne smemo tudi pozabiti dejstva, da ima vsak od nas veliko več sposobnosti

in talentov kot lahko to prikaže in posledično uporabi v svojem življenju. In prav za udejanjanje svojega potenciala pomaga osebnostna rast. Frazo »odkrij sebe« bi preoblikovala v »ustvari sam sebe«. Celostni osebnostni razvoj pomeni funkcioniranje na vseh nivojih človeškega

kapitala in njegovo stalno razvijanje, posodabljanje, če hočete. Zagotavlja nam prisotnost v svetu ter posledično zadovoljstvo in srečno življenje. Življenje nam je podarjeno. Nič nismo plačali zanj in naša naloga je v tem, da ga razvijamo in krepimo z osebnostnim razvojem, razkrivamo svoje talente v dobro sebi in drugim. Seveda ne smemo pozabiti na socialni kapital, ki se avtomatično pridružuje človeškemu kapitalu. Na tem nivoju moramo znati delovati skupinsko.Človeški kapital nam razkriva bistvo uspešnosti, ki vodi do samozadovoljstva

kar se posledično prenaša v svet. Saj z ustvarjanjem samega sebe, kar je namen vsakega na tem planetu, sobivamo z naravo in zagotavljamo lepo življenje.Zato je ključnega pomena medsebojno povezovanje, razumevanje,

sobivanje, soustvarjanje, empatija, kar pelje k sproščeni in napredni družbi. Človek je zelo povezan z drugimi ljudmi in te povezave ustvarja sam. Vse, kar pritegne v svoje življenje, je le odsev njegovih miselnih vzorcev. Razumevanje pomena tega »odseva« pripomore k razumevanju socialnega kapitala. Vse najboljše v novem letu želim vsem mojim bralcem!

OLGA LIČEN

Osebni razvojPravljične božično-novoletne počitnice v Kranjski Gori

Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina se vsako leto pridružuje različnim humanitarnim akcijam, s katerimi skuša čim večje-mu številu otrok in mladih omogo-čiti počitnice, izobraževanja, športne tabore in druge aktivnosti. Na tak način prispevamo h krepitvi spre-

tnosti in sposobnosti mladih, ter jim omogočimo nekoliko drugačno pre-življanje prostega časa, ki povezuje učenje, ustvarjanje, šport in zabavo.

Ob koncu lanskega leta smo v so-delovanju z Zvezo prijateljev mladi-ne Moste-Polje skupini osnovnošol-cev omogočili udeležbo na brezplač-

nih pravljičnih božično-novoletnih počitnicah.

Otroci so se odpravili v Kranjsko Goro, kjer so jim v Počitniškem domu Vila mentorji pričarali pra-vo božično-novoletno vzdušje z obiskom Dedka Mraza in Božička. Otroci so se igrali na snegu, ustvar-jali na delavnicah, plesali, se kopali v bazenu, se sprehodili po zalede-nelem jezeru in obiskali Kranjsko Goro.

Poleg snega in prazničnih aktivno-sti so k pravljičnosti počitnic prispe-vale predvsem ustvarjalnice na temo pravljic. Mladi udeleženci so pripra-vljali kostume, pridno vadili in tudi odigrali vrsto gledaliških predstav iz opusa Svetlane Makarovič.

Mladi so tako uživali v pestrem, poučnem in zabavnem počitniškem programu, prav zagotovo pa jim bo v spominu ostala tudi nepozabna sil-vestrska zabava z otroškim šampanj-cem in odštevanjem do polnoči. Maša Čibej

Zimsko veselje v Gojačah in Malovšah

Ob koncu leta je Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdo-vščina organiziralo otroško zimsko veselje – novoletne brezplačne de-lavnice za otroke. Otroci so svoje čudovite ustvarjalne sposobnosti iz-razili v dvorani KS Gojače-Malovše, tokrat 27. in 28. decembra 2012. Bilo je kot v nežni zimski pravljici.

Dogajanje na delavnicah je vsem pričaralo smeh in veselje na obrazih in v srcih. Kot vedno, so se otroci spomnili nekaj zanimivih, domisel-

nih in sproščujočih dejavnosti. Po-vezovale so nas tudi družabne igre ter poslušanje božično-novoletnih pesmic. Z otroki smo sredi nežne zimske pravljice, v družbi božičnih ter novoletnih okraskov in izdelkov ustvarili čarobno vzdušje lesketajo-čih in mehkih snežink.

Otroci so izdelali čestitke iz blaga ter veselo ustvarjali iz lesenih polen. Nastala sta simpatičen snežak in le-sen svečnik, svoje mesto v zimski pravljici pa so dobile tudi ostale bo-

žično-novoletne figure iz rolic papir-ja, kamenčkov, lesa ter barvnega pa-pirja. Med čudovite otroške stvaritve se je naselil še severni jelenček, ki se je pri nas počutil prav prijetno. Na-šel je svoje mesto med sijočimi bo-žično-novoletnimi stvaritvami in se skozi okno zagledal v njemu najljub-ši izdelek: zimsko pokrajino, ki se je razprostirala tja naprej, čez okno, v čudovit sončen zimski dan.

V novem letu tudi vsem vam že-limo, da bi se vedro podali na pot dobrodošlega zdravja in medsebojne ljubezni. Da bi znali prisluhniti sebi ter ljudem in stvarem okrog nas. Katja Krkoč

Tervetuloa, Heli! Dobrodošla, Heli!

V Medobčinskem društvu prijate-ljev mladine Ajdovščina od januarja do decembra 2013 gostimo finsko prostovoljko Evropske prostovoljne

službe v projektu »Prosti čas otrok in mladih.« 20-letna Heli Hongisto bo v okviru projekta pomagala pri prostočasnih aktivnostih za otro-ke in mlade, samostojno bo vodila predstavitve svoje države in kulture, športne aktivnosti in igre na pro-stem. Heli prihaja iz majhnega kraja Liminka, ki leži v provinci Oulu na severu države. V prostem času uži-va v športu, ukvarja se z dvoranskim hokejem, pleše v navijaški skupini, deska na snegu in se posveča teku. Vedno najde čas tudi za ustvarjanje, rada riše in se ukvarja z ročnimi deli. Prostovoljka, ki je po poklicu frizer-ka, poprime za delo tudi doma, saj živi na kmetiji.

Na društvu gostimo prostovoljce Evropske prostovoljne službe že od leta 2007, do sedaj smo gostili Mura-ta iz Turčije, Zando iz Latvije in Emi-lia iz Španije. Evropska prostovoljna služba je prava neformalna učna izkušnja za mlade, z delom v dobro lokalne skupnosti razvijajo različne spretnosti, se učijo jezika, spoznava-jo kulturo gostujoče države, razvijajo solidarnost, aktivno državljanstvo in razumevanje med mladimi.

Evropska prostovoljna služba spa-da pod Akcijo 2, programa »Mladi v akciji«, ki jo sofinancira Evropska komisija, koordinira pa Nacionalna agencija Movit NA Mladina. Urška Brežnjak

Hoteli, želeli, uspeliTuristično društvo Vrtovče, si je

za leto 2012 zadalo kar nekaj novih nalog: privabiti in povečati števi-lo članov in podpornikov društva; vključiti vse tri generacije v delo in sodelovanje v društvu, kar nam je tudi uspelo.

Na zadnji dan šolskih počitnic, smo s skupnimi močmi pripravili druženje, ki smo ga poimenovali: »SREČNO IN VESELO V ŠOLO«. Imeli smo tudi martinovanje z ge-slom: »OD HRAMA DO HRAMA«. Izbrali smo tudi vaško vinsko kralji-co hramov. Leto dni ta naslov pripa-da Hani Stopar, najstarejši deklici v vasi. Na »Vertovčev pohod« smo se

tudi pripravljali s skupnimi močmi, med prikazanimi običaji smo posta-vili tudi vaško »kalwno« , pri tem so sodelovali tudi pohodniki. Dan pred silvestrovim, smo imeli že tradicio-nalni »Pohod čez Školj«. Letos se je udeležilo največ pohodnikov do se-daj, kar gre zasluga večji obveščeno-sti in lepemu vremenu.

Novo leto smo pričakali tudi v družbi vseh treh generacij. Kot otro-ci smo se vsi najbolj veselili ognje-meta, ki je bi zares lep.

V letu 2013, želimo vsem veliko sreče, uresničenih želja, predvsem pa čim več prijetnih skupnih druženj in doživetij s TD Vrtovče.

Št. 18 • 16. januar 2013 21Lovska

Pokanje je ponehalo. Novo leto se je začelo, da, da … Premišljuje gospod Janez, ko po kosilu dremlje na kavču in se pogovarja z mačkom, ki si ga je umislil, da mu ne bi bilo dolgočasno. Vidiš, moj dragi, čakaj, saj ti niti imena še nisem izbral. Pa bodi Castro, no, boš … Nič! Maček samo leno pogleda in se spet preda udobnemu dremežu. Castro boš, da veš, pa nič drugače. Ej, moj Castro, kako je postal svet zapleten. Kaj ti veš, kaj je tam v mojem mestu, v Ljubljani. Ja, ljudje so bili na ulicah, zahtevali to in ono, vlada pa nič. In tisto zmerjanje s pošastmi? Pa ja, ko si ponižan in razžaljen si pa pošast. Ni mi všeč, veš, da ljudje takole rogovilijo, da morajo tako rogoviliti. Saj jih razumem, o ja, jih. Vidiš, tebi je lepo, zagotovljeno imaš vse, prav vse … Pa še osnovne dejavnosti ti ni treba opravljati, ti lenoba, niti miši ne loviš več. No, lepa reč, maček pa tak. Nič ne boš rekel, kaj. Prav, ti kar predi in sanjaj svoje mačje sanje. Pa bi ti lahko povedal, kako je bilo, ko sem bil še v službi, ko smo odgovarjali za vsak odpust delavca, ko so ti imeli sindikalne domove na morju, ozimnico, pravice … Vidiš, moj dragi Castro, pozabilo sem ti povedati, da se je zadnjič neka gospa repenčila, da ne verjame, da so nekateri otroci lačni. In veš kaj je še rekla, joj …! Naj jedo pečene golobe. Takšni bi še tebi teknili, kaj. Ja, sita vrana lačni ne verjame, sit maček pa … In kaj bo iz tega moja Castro, a? Zdaj je novo leto. Že nekaj dni čmuriva v hiši, Mici pa ni in in ni. Voščila mi je po telefonu, ampak … Če bi moja pokojna Amalija vedela, da imam ženske obiske, ej jej! No, Castro, bo revolucija. Ti si strokovnjak za to, no !? Kaj, nič ne bo!? Politika se bo zamenjala, narod pa!? Ja, vem, kako je to, vem. Veš Castro, zdaj se mi zdi, da se prepiramo, kdo bo vozil pokvarjen in razmajan avtobus. Pa niti tega najbrž ne vemo, kam se peljemo. Takole, v neki sanjavici vidim našo državico v podobi tistega razamajnega avtobusa v znamenitem filmu iz naše bivše skupne države. Ja, takšni smo zdaj, ja. Pustiva to politiko, moj Castro. Včeraj si bil pa ljubosumen, ker me ni bilo cel dan, no skoraj cel dan. Veš kje sem bil, zdaj ti že lahko zaupam. Šel sem tja gor do novega prijatelja, do tistega, ki ima zvezdo sredi vinograda. Dobil sem ga v kuhinji, z očali na koncu nosu in v nekih papirjih, vsega osuplega in jeznega. Študiral je nakazana plačila za grozdje, za letnik 09 - 010. In še sam sem osupnil ob tistih številkah. Ugotovila sva, da je bila cena grozdja v let 09, 5 centov, kar bi letos zadoščalo za pol kile sena, ja dragi Castro, račun je pravilen. Poglej, letos je bala sena približno 30€, težka približno 300 kg, so tudi že dražje, ampak povprečje … Letnik 010 so plačali 10 € za kilogram grozdja, torej ravno toliko kot je letos kilogram sena. Da bi seno vrednotili z grozdjem, joj! In zdaj da bo vrednost grozdja 35 centov, torej 3,5 kg sena … Castro, a razumeš to ekonomijo? In potem govorijo, da je zadruga godna za odpis. Kako tudi ne, če tako čudno oblikujejo cene osnovne surovine … Zagotovo bi bilo ekonomično krave hraniti kar z grozdjem. Potem bi lahko tržili posebno mleko, ki bi bilo morda primerno tudi za pijance … In s tem bi rešili še mlekarno, ki ji tudi slabo kaže. Ej, moj Castro. Cena tvojih briketov, hmm … No, to je pa posebna zgodba. Veš, v evropski skupnosti je vsaka krava deležna vsaj 1,5 evra na dan, kar je več, kot premorejo revni ljudje v Afriki, koliko pa stane maček potem!? Tebe to ne zanima, kaj? No prav, bom pa tiho. Zdaj veš, zakaj me ni bilo včeraj. Ravno ko se je Janez nameni, da bi zadremal skupaj z mačkom, se na vratih oglasi kleno trkanje. Pa prav zdaj hudič babji, Janez ponejevolil, se odkašlja in zakriči gromki »Naprej«. Majev je vstal in se pripravil na voščilo, na ocmokovanje. To je zdaj za njima. Posedeta za mizo, Janez postreže že prej kuhano kavo, zdaj

samo pogreto, kajpak pricurne malo žganja, malo govorniške vneme, kot on temu reče. Zdaj že ve, da je prišel vaški google in da se lahko pripravi na vse novice bližnjega okraja. Na hitro mu natrosi nekaj novic o tem, kdo vse se je polomil med poledico, kdo je šel kam za novo leto, kaj je novega v Ajdovščini in podobne čenče. »Od kar me ni bilo se je veliko dogajalo tam v tisti vaši Ljubljani, pa Maribor, a. Ste

videli, kaj. Moj pravi, da so Štajerci res ta pravi, da on že ve, ko pa je vojaka služil v Mariboru. Saj sem ga šla enkrat obiskat. Meni je bila najbolj všeč cerkvica na griču nad mestom na vrhu vinogradov. In sva šla peš tja gor. Ja, pa dobre gostilne so imeli. Ampak, da hočejo kar iz ulice pa v občino. Si predstavljate, da bi pri nas drli gor do župana, a?« si Mici da duška. »Predstavljam si že, ne vem pa, če bi bilo tu to možno, ker se mi zdi, da je v

Ajdovščini vse tako zaspano. Podjetja jim ukinjajo, narod pa nič. Kar nekam se porazgubijo med vinograde in v kleti, pa najbrž tam preklinjajo in robantijo, čeprav lokalna politika nima nič pri teh razprodajah, ker so pač prišli trgovci z novci. In tega se danes ne zavedajo, da smo v času, ko lahko denar kupi tudi zrak nad dolino, da,« Janez jezno reče. »Ja, denar rihta vse, prav vse. Boste malo slanih arašidov. Ko grem na pot, jih

včasih meljem po novih zobeh. Bi?« reče Mici in ustrežljivo drži škrnicelj. »Ne, hvala,« je Janez odrezav. »Kaj pa pisatelj, vas je že obiskal?« »Ja, je že bil, pa sva se kar nasmejala. Včasih pove kakšno takšno, da te zvija od

smeha.« »Vam bo še jaz eno povedala na njegov račun. Pa mi je vseeno če mu boste to

povedali, ker meni ne bo zameril. No, ko je še hodil v osnovno šolo gor na Otlici, pa ni bil med najboljšimi učenci, da boste vedeli, ni bil. Celo ponavljal je sedmi razred.« »Res!?« se začudi Janez. »Res, res, no … In je bila ura zemljepisa. Priložnostni učitelj, ker takrat so vsi učili

vse, si je omisli spraševanje. Pa je bil vprašana naš pisateljček: No, Bojan povej, od kod pridejo arašidi. Bojan pa menca in vendar reče glasno in možato. Od Berteta ( žal že pokojni znani trgovec na Otlici). Seveda je sledil smeh. Učitelj se pa zresni in reče: Ja, ma Berte prodaja tudi žeblje na vago … In je dobil velik cvek naš pisatelj,« Mici sklonjena naprej zaupljivo pridoda. »Te mi še ni zaupal. Čakaj, naslednjič, ga bom vprašal, kako je če pri zemljepisu

dobiš cvek, no, no. Bi še malo žganja v kavico, bi,« Janez ponuja. Mici odkloni in se začne poslavljati, češ, da se ji mudi, da mora shujšati to leto … Bodo že poskrbeli vladni ukrepi, morda s pečenimi golobi …

Bojan Bizjak

SmehalnicaLovci na obisku v vrtcu ob Hublju v Ajdovščini

Vedoželji otroci radi prisluhnejo zanimivih zgodbam. Tako je bilo tudi v mesecu novembru, ko sta

lovca Primož Bone in Benjamin Purger obiskala vrtec ob Hublju v Ajdovščini. Lovca sta tri in štiri le-

tnim otrokom iz skupin Medvedkov, Čebelic in Ribic na njim razumljiv način predstavila delo in poslanstvo lovcev.

S seboj sta prinesla rogovje in pre-parate živali, ki so si jih otorci lahko ogledali in jih otipali, ter tako, da so si tako še lažje predstavljali, kao izgledajo živali, ki živijo na naših poljih in gozdovih. Za otroke je bila to svojevrsten dogodek, katerega se bodo še dolgo spominjali. Za lovce to seveda ni bila nova izkušnja, saj komisija za izobraževanje pri Zvezi lovskih družin Gorica takšna sreča-nja in predstavitve načrtuje in izvaja tudi po drugih vrtcih in šolah. Angel Vidmar

Naravoslovni dan na osnovni šoli Dobravlje

Osnovna šola Dobravlje že več let uspešno sodeluje z Zvezo lovskih družin Gorica, zato je za naravoslov-ni dan, ki ga je organizirala za učen-ce sedmih razredov, v šolo povabila lovce . Ti so učencem predstavili lovčev pogled na naravo, njeno va-rovanje in tudi na gospodarjenje z divjadjo.

Lovca, Angel Vidmar in Primož

Bone sta učencem predstavila števil-ne vrste lovne divjadi in tudi druge prostoživeče živali, ko so zaščitene. Pri predstavitvi posamezne vrste živali so učenci spoznali veliko no-vega o življenjskem prostoru, načinu življenja, prehrani in razmnoževanju živali. Seznanili so se tudi z drugimi pomembnimi vprašanji sobivanja človeka in živali v določenem pro-

storu. Posebna pozornost je bila name-

njena tudi predstavitvi ekologije div-jih živali in varstvu okolja. Učenci so lahko spoznali, kako so živali pri-lagojene in se prilagajajo na okolje. Ekologija namreč ni le veda, ki se ukvarja s problematiko onesnaže-vanja okolja in obremenjevanjem okolja z najrazličnejšimi produkti človeške civilizacije, ki naravo spre-minjajo. Je tudi veda, ki se ukvarja z različnimi vplivi okolja na posame-zne živali in vplivi živali na okolje. Učenci so se tako seznanili tudi s posledicami človekovih posegov v okolje .

Za zaključek sta lovca predstavila še lovsko organizacijo na sloven-skem, lovsko zgodovino, lovske šege in navade , etični kodeks slovenskih lovcev in lovsko kinologijo. Učen-cem sta predstavila vlogo in po-men lovstva v današnjem času. Angel Vidmar

Tiste dni …

Tiste dni, ko je sneg Vipavsko doli-no odel v belino, sem bila v bolnišni-ci in ko so ajdovske ulice postale dr-salnice, sem počivala doma. Slišala pa sem, da ulice niso bile očiščene in je bilo kar precej zdrsov in padcev, ki so se končali v zdravstvenem domu.

Oni dan sem po dolgem času sre-čala svojo sosedo Ano, ki je šepala in se pod roko držala druge sosede. »Ja,

kaj pa je s tabo?« sem vprašala. »Ah, padla sem…« »Kako, kje…?« sem bila radovedna. »Tam pred Famo mi je zdrsnilo, je bilo vse poledenelo – nič si nisem mogla pomagati in sem pa-dla. Ti bi lahko kaj napisala o tem…«

»Veš, tisti prehod od grajskega ob-zidja do Lavričevega trga je tudi v dežju nevaren, saj drsi na gladkih plo-ščicah, kaj šele ko zmrzuje. Tudi bur-

ja tu dobi neverjetno moč, sama sem to že doživela na tej poti, me je burja kar gnala… In kako bi se ustavila, če bi bila pot ledena… Težko…«

Lepo bi bilo, če bi odgovorni ob napovedih takšnih vremenskih raz-mer ter ob pripravah na čiščenje cest, pomislili tudi na pešce. Vlasta Ferjančič

Št. 18 • 16. januar 201322 Podjetno

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

3. Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011« - 3. JP UIZ (131. JP)

delodajalcido razdelitve razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2013

http://www.sklad-kadri.si/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predvideni so še 3 roki za oddajo vlog: - 1. 3. 2013; - 1. 9. 2013; - 1. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2012/2013 (142. javni razpis)

delodajalci 29. 3. 2013http://www.sklad-kadri.si/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2013 za naložbe mladih prevzemnikov kmetij

Nosilci dejavnih kmetijskih gospodarstev – mladi prevzemniki kmetij

13.2.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2013, za naložbe na vodovarstvenih območjihNamen A: Naložbe na področju živinoreje in poljedelstva Namen B: Naložbe namenjene ekološki pridelavi

Nosilci dejavnih kmetijskih gospodarstev

13.2.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 322: Obnova in razvoj vasi

občine 12.2.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, predmet podpore št. 3 izgradnja velikih namakalnih sistemov

pravne osebe, ki jih lastniki zemljišč prihodnjega ali obstoječega namakalnega sistema pooblastijo za vodenje, izgradnjo in upravljanje naložbe

27.2.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 311 – Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2013

člani kmetijskega gospodinjstva

28.2.2012http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 133 - Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane

skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in združujejo proizvajalce, ki sodelujejo v eni od upravičenih shem kakovosti za kmetijske proizvode ali živila ter uporabljajo pripadajoče simbole kakovosti oziroma zaščitne znake

20.2.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 142 – podpora za ustanavljanje in delovanje skupine proizvajalcev za leta 2013, 2014 in 2015

skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in jih prizna minister za kmetijstvo in okolje po 89. členu ZKme-1 in Pravilniku o priznavanju skupin proizvajalcev iz shem kakovosti

20.2.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 312: Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij

Mikropodjetja: 1. samostojni podjetniki posamezniki, ki nimajo sedeža dejavnosti na naslovu sedeža dejavnega kmetijskega gospodarstva,2. zavodi, gospodarske družbe ali zadruge, ki nimajo sedeža dejavnosti na naslovu sedeža dejavnega kmetijskega gospodarstva, ne opravljajo kmetijske dejavnosti in niso dejavna kmetijska gospodarstva po zakonu, ki ureja kmetijstvo.«.

16.1.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

podjetjado porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013

http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1

podjetjado porabe sredstev oziroma najkasneje do 6.3.2013

http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1

občinedo porabe sredstev, vendar najkasneje do 9.1.2013

http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/

Zavod RS za zaposlovanjeUsposabljanje na delovnem mestu 2012/2013

delodajalcido porabe sredstev oz. najpozneje do 1.6.2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=385

Zavod RS za zaposlovanjeZaposli.me 4–2012

tržni delodajalcido porabe sredstev oz. najdlje do 30. 10. 2013,

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=465

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 48PO12

pravne osebedo porabe sredstev oz. najkasneje do 31. januarja 2013

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 47PO12

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2013

http://www.ekosklad.si

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti

občine drugo odpiranje 31.01.2013.http://www.energetika-portal.si/javne-objave/

Slovenski podjetniški skladP7 2012 - Mikrokrediti za mikro in mala podjetja 

mikro in mala podjetja

Roki prijave: do 9.12.2013 oz do porabe sredstev(razpisanih je 26 rokov oz po 2 roka na mesec; razen februar in marec, ko so 3 roki)

http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški sklad

P1 TIP 2012 - Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte

mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana najkasneje do 30.06.2012

ROKI (dodatni): 14.1., 5.2., 5.3., 5.4., 5.5., 5.6. in 5.7.2013 oz. do porabe sredstev

http://www.podjetniskisklad.si

Obvestila Obrtne zbornice Ajdovščina

Visoke globe za vse, ki opravljajo dejavnost, pa zanjo nimajo ločenega transakcijskega računa Davčna uprava Republike Slovenije je na svoji spletni strani objavila no-vico, v kateri vse poslovne subjekte poziva, da morajo najkasneje do 15. januarja 2013 za opravljanje dejavnosti odpreti ločen račun pri domačih ponudnikih plačilnih storitev, oziroma sporočiti podatke o transakcijskih računih, odprtih v tujini, sicer jih čakajo visoke globe. Tudi kmetije, ki so registrirane kot s. p. ali imajo dopolnilno dejavnost, morajo imeti za opravljanje dejavnosti ločen transakcijski račun. Takšna obveznost sicer ne predstavlja novosti, vendar se očitno doslej ni dosledno izvajala. Seminar: Energetska sanacija starejših objektovSeminar organizira Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina v sodelovanju z Igorjem Premzlom univ. dipl.inž. arh.. Potekal bo v drugi polovici januarja na OOZ Ajdovščina. Prijave sprejemamo na telefon 05 36 44 900 ali marko.rondic@ozs.siZ energetsko prenovo objekta povečamo bivalno ugodje in zmanjšamo porabo energije ter hkrati povečamo vrednost objektu. Uspešno izvedena energetska prenova starejšega objekta pomeni ohranitev njegovih značil-nosti ob hkratni boljši energetski učinkovitosti in bivalnem ugodju. Na-čini in obseg prenove so odvisni od posameznega objekta, hkrati je treba paziti na pravilen izbor materialov in njihovo uporabo. Ker je celovita energetska prenova zahteven projekt, povezan s stroški je smiselno izra-čunati v kolikem času se nam posamezen poseg povrne ob upoštevanju morebitnih subvencij. Zato ravnamo čim bolj racionalno in zamenjamo npr. star kotel ali ogrevalni sistem takrat, ko je obstoječi že občutno zasta-rel ali ne deluje več. Podobno velja za izolacijo posameznih delov hiše in zamenjavo stavbnega pohištva. Pred pričetkom energetske prenove je potrebno narediti analizo stanja s katero se glede na vrsto in stanje objekta definira obseg in način prenove. S celovito energetsko prenovo starejšega, spomeniško zaščitenega objekta lahko dosežemo do 60% manjšo porabo energije.Javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko/študijsko leto 2013/2014Namen javnega poziva je, da se delodajalcem ponudi centralizirano od-dajanje potreb po kadrovskih štipendistih in promocijo potreb med dijaki in študenti, da lahko študentje in dijaki najdejo vse razpisane kadrovske štipendije na enem mestu, študentom in dijakom nuditi podporne infor-macije pri odločanju za smer izobraževanja pred vpisnimi roki, da se sklad seznani s potrebami delodajalcev po kadrovskih štipendistih glede na ra-zvojne in kadrovske potrebe delodajalcev za namen priprave in objave jav-nega razpisa sofinanciranja kadrovskih štipendij delodajalcem. Prijavo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko oziroma študijsko leto 2013/2014 naj oddajo tisti delodajalci, ki bodo za izbrane kadrovske šti-pendiste pri skladu v okviru javnega razpisa uveljavljali sofinanciranje teh kadrovskih štipendij. Sklad priporoča, da prijavo potrebe oddajo tudi tisti delodajalci, ki sofinanciranja ne bodo uveljavljali, vendar želijo javno ob-javo in promocijo svojih potreb v zbiru kadrovskih štipendij. Potrebe morajo delodajalci (oz. njihov pooblaščeni predstavnik) oddati preko spletne strani sklada http://www.sklad-kadri.si/ tako, da se prijavijo v spletni klub sklada in oddajo potrebe v okviru Izmenjevalnice, kjer so na voljo tudi podrobnejša navodila o načinu oddaje. Prijavo potreb oddajte do vključno 15. februarja 2013. Prijavo bo sicer možno oddati tudi po tem datumu, vendar bodo potrebe po kadrovskih štipendijah, prejete do zgoraj navedenega roka, zaradi skladovih promo-cijskih aktivnosti pred vpisnimi roki deležne večje medijske pozornosti in izpostavljenosti med dijaki in študenti. Dodatne informacije: OZS, Mitja Korunovski, mitja.korunovski@ozs.si, tel.: 01 583 08 18 Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije: e-poštnem naslovu kadro-vske[@]sklad-kadri.si tel.: 01 434 10 80 vsak delovni dan med 9. in 12. uro, ob sredah tudi med 14. in 16. uro. RAZPIS za zbiranje ponudb za najem pisarne v Obrtnem domu v Aj-dovščini(najem možen takoj)1.) Lokacija: drugo nadstropje Obrtnega doma v Ajdovščini, Vipavska ce-sta 4 2.) Kvadratua pisarne: 43 m23.) Število pisarn: 14.) Pisarna klimatizirana, ogrevana, z internetno povezavo, s souporabo sanitarij. 5.) Ogled pisarne je možen do 31.3.2013, po predhodnem dogovoru na telefon 05 36 44 900.6.) Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina bo pisarno oddala ponudniku, ki bo za njem ponudil najvišjo mesečno najemnino. Prednost imajo člani OOZ Ajdovščina. OOZ Ajdovščina si pridržuje pravico, da ne sklene najemne pogodbe z najboljšim ponudnikom. 7.) Ponudbe z oznako »Prijava na razpis – najem pisarne« lahko pošljete na naslov Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina, Vipavska cesta 4, 5270 Ajdovščina do 31.1.2013

Št. 18 • 16. januar 2013 23NapovedujemoNapovedujemo

Koledar prireditev za JANUAR 2013

četrtek, 17. januar

ob 19:00Pilonova galerija Ajdovščina

Predstavitev diplomske naloge iz likovne pedagogikeMaja Štefin, Barva kot večplastni fenomen (Katarsis preko besed in slik)

petek, 18. januar

ob 18:00MC Hiša mladih Ajdovščina Predstavitev knjige: Usodna strast

petek, 18. januar

ob 20:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Tolkalske delavnice - uvodno srečanjeInfo: info@mc-hisamladih.si, 041 945 392, 05 368 93 83

sobota, 19. januar

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

146. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)

sobota, 19. januar

ob 19:00Dvorana OŠ Šturje

Košarkarska tekma KK Marc Ajdovščina : KK Mesarija Prunk Sežana

nedelja, 20. januar

ob 11:00Kamnje z okolico

7. Kamenjski krosInfo: ŠKTD Kamnje – Potoče, Uroš Vodopivec 040 554 010, Vojko Vodopivec 040 876 817

nedelja, 20.januar

Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Območna revija odraslih pevskih zborov Naši zbori pojoVstopnina 5 €. Info: 031 711 289

ponedeljek, 21. januar

ob 19:00večnamenska dvorana MC Hiša mladih Ajdovščina

Shakti dance - Joga plesTrajanje: 5 srečanj po 2 šolski uri, cena: 50 €. Info: 05 366 47 50, 041 437 785, info@lu-ajdovscina.si

ponedeljek, 21. januar

ob 20:00Dom krajanov Žapuže

Zvočno potovanje Prijave obvezne: 031 719 992, mirjam.cigoj@gmail.com. Vaš prispevek 8 €.

torek, 22. januar

ob 18:30Lavričeva knjižnica Ajdovščina Gibljive slike Vipavske doline in Gore

torek, 22. januar

ob 19:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Potopisno predavanje: Burkina Faso & MaliPredavanje je brezplačno.

četrtek, 24. januar

ob 21:00Bar Hiša mladih Ajdovščina

Kašev jazz četrtek: duo Grounded aviationInfo: KAŠ, 051 654 002

petek, 25. januar

Avla in Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Odprtje razstave 4. mednarodnega natečaja Med nebom in zemljo 2013

petek in sobota, 25. in 26. januar

25. januar ob 18:0026. januar ob 10:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Tečaj ličenja s Teo BratinaCena tečaja: 15 €.Prijave: info@mc-hisamladih.si

sobota, 26. januar

ob 8:00Zborno mesto pri cerkvi v Šmarjah

Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne Prijave zaželene. Info: Stojan Vitežnik 031 615 036, Mara Bratož 040 204 022

sobota, 26. januar

ob 10:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Ostržkov abonma: Ovčica BeeeInfo: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

ponedeljek, 28. januar

ob 17:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Delavnica marmoriranja papirjaCena: 10 € Prijave: marijobilus@gmail.com

ponedeljek, 28. januar

ob 20:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Mi dva in najin otrok: Ali razumem svoja dejanja in kako le ta prenašam naprej?Cena 10 €; info in prijave: nina@nadeja.si, 041 911 179

do četrtka, 31. januarja Grajsko obzidje v Ajdovščini

Drsališče v zavetju grajskega obzidja v AjdovščiniUra drsanja z izposojo drsalk 2 €.

Koledar prireditev za FEBRUAR 2013sobota, 2. februar

ob 19:00Dvorana OŠ Šturje

Košarkarska tekma KK Marc Ajdovščina : KK Jesenice

sobota, 2. februar

ob 20:00Športni center Ajdovščina

Rokometna tekma: ŽRK Mlinotest Ajdovščina - ŽRK Velenje

ponedeljek, 4. februar

ob 9:00Ljudska univerza Ajdovščina Brezplačno predavanje: Lokarjevo leto

ponedeljek, 4. februar

ob 17:00Ljudska univerza Ajdovščina

Brezplačno predavanje: Doktor fig je imel rad otroke

torek, 5. februar

ob 19:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Potopisno predavanje: FilipiniPredavanje je brezplačno.

sreda, 6. februar

ob 9:00VDC Ajdovščina, Pot v Žapuže 13 a

Brezplačno predavanje: Sproščena umetnost skozi objektiv

sreda, 6. februar

ob 18:30Športni park Batuje

Brezplačno predavanje: Tradicionalni Batujski štruklji

sreda, 6. februar

ob 19:00Pilonova galerija Ajdovščina

Predstavitev magistrske naloge iz grafikeSonja Makuc: Litografska akvatinta

četrtek, 7. februar

ob 18:00OŠ Šturje Večer glasbe in poezije

četrtek, 7. februar

ob 18:00OŠ Col Kuhano, pečeno - na mizo prinešeno

petek, 8. februar

ob 10:00športni park Tiha dolina

XVIII. Filipov tek in spustInfo: Društvo Gora, Dušan 041 617 607, info@drustvo-gora.si, www.drustvo-gora.si

petek, 8. februar

ob 11:00pri koči Antona Bavčerja 18. zimski pohod na Čaven

petek, 8. februar

ob 12:00 Otvoritev novih prostorov oddelka Lavričeve knjižnice v Vipavi

petek, 8. februar

ob 14:00Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Art market v Ajdovščini: poezija v živo

petek, 8. februar

Ob 18:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku v Ajdovščini

sobota, 9. februar

ob 8:00Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v Ajdovščini Najem stojnice 6 €. Prijave do 5. februarja na TIC Ajdovščina, 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 9. februar

ob 9:00start v Športnem parku Batuje

7. Batujski krosInfo: Krkoč Robert 051 414 565, Krkoč Jernej 041 950 882, Koron Simon 051 667 013 ali raf@saop.si

sobota, 9. februar

ob 17:00 in 20:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Potpuri operetnih melodij

sobota, 9. februar

ob 19:00Lična hiša Ajdovščina Otvoritev slikarske razstave Azada Karima

nedelja, 10. februar

ob 17:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Potpuri operetnih melodij

torek, 12. februar

ob 13:00Ljudska univerza Ajdovščina

Brezplačno predavanje: Swing – ples naših dedkov in babic

sreda, 13. februar

ob 20:00 Lična hiša Ajdovščina

Srečanje z uredikom in pesnikom Jurijem Paljkom

četrtek, 14. februar

ob 10:00učilnica PUM-a, MC in hotel Ajdovščina

Brezplačno predavanje: Kultura govora

četrtek, 14. februar

ob 18:30Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Literarni večer z Evaldom Flisarjem

četrtek, 14. februar

ob 19:00avla OŠ Dobravlje Prireditev ob dnevu šole na OŠ Dobravlje

petek, 15. februar

ob 19:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Vampirska drama Med dobrim in zlom

petek, 15. februar

ob 19:00 Pilonova galerija Ajdovščina, Lokarjeva galerija Ajdovščina

Odprtje razstave del priznanega domačega ustvarjalcaDanilo Jejčič: Izbor iz retrospektive

sobota, 16. februar

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

147. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)

sobota, 16. februar

ob 10:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Škratkov abonma: Vidkova srajčicaInfo: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

sobota, 16. februar

ob 20:00Športni center Ajdovščina

Rokometna tekma: ŽRK Mlinotest Ajdovščina - E.F.F. Roma

torek, 19. februar

ob 18:30Prostori stare šole na Slapu pri Vipavi

Brezplačno predavanje: Italijanska kultura skozi čas

sreda, 20. februar

ob 19:00Ajdovščina - OŠ Šturje

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Info: 031 584 898

četrtek, 21. februar

ob 20:00MC Hiša mladih Ajdovščina Večer branja poezije

petek, 22. februar

ob 19:00Pilonova galerija Ajdovščina

Mostova čitalnica – tradicionalni literarni večer Društva Most

ponedeljek, 25. februar

ob 20:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Mi dva in najin otrok: Koliko pomena imajo naše misli, dejanja, kretnje in kako je to povezano z zrcalnimi nevroniCena 10 €; info in prijave: nina@nadeja.si, 041 911 179

torek, 26. februar

ob 18:30Dvorana Edmunda Čibeja. Lokavec

Brezplačno predavanje: Papirnato cvetje

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice

arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji.

Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.OBVESTILA:Razstava Arhitekturna risba Od 10. decembra 2012 do 18. januarja 2013 - avla 1. nadstropja Občine AjdovščinaVabljeni na ogled razstave del šolarjev, ki so ustvarjali na delavnici Arhitekturna risba v sklopu pedagoškega programa Pilonove galerije Ajdovščina. Delavnica je potekala na Mednarodni muzejski dan 18. maja 2012 v Ajdovščini. Na delavnici so otroci snovali novo preobleko Lavričevega trga v središču mesta, udeležilo se je je kar 82 učenk in učencev iz OŠ Šturje Ajdovščina, podružnične šole Budanje in iz OŠ Col.Akt Od 22. do 31. januarja 2013 – Pilonova galerija AjdovščinaRazstava del, nastalih na likovno – pedagoški delavnici v okviru Pedagoškega programa Pilonove galerije v sodelovanju s SŠ Veno Pilon Ajdovščina. DRUŠTVO MOST – UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE AJDOVŠČINADruštvo MOST in KS Ajdovščina organizirata Predavanje o cestno prometnih predpisih - petek, 18. januar 2013 ob 18:00 – prostori KS AjdovščinaPredaval bo g. Aleš Čibej, vodja policijskega okrožja.Na predavanje ste lepo povabljeni, saj v starejših letih potrebujemo osvežitev znanja s področja cestno prometnih predpisov.DRUGA OBVESTILA:- Zgodovinski krožek – sreda, 16. januar 2013 ob 17:00 - OŠ Danila Lokarja Ajdovščina,- Astronomski krožek – četrtek, 7. februar 2013 ob 16:00 - Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina,- v mesecu januarju 2013 bodo v izložbah bivše trgovine Peko razstavljeni kvačkani izdelki.PD AJDOVŠČINAGregorčičeva 20, AjdovščinaTajnica: Marjana Soban, 041 573 319Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro (možen vpis na izlete in plačilo letne članarine)DU AJDOVŠČINA- sobota, 9. februar 2013 - popoldansko kopanje v HOTELU DELFIN v Izoli,- nedelja 10. februar 2013 »VESELO PUSTOVANJE V NEZNANO«.Info: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9:00 in 11:00)

Naši zbori pojo 19.1.2013 ob 18.00 Revija odra-

slih pevskih zborov I. del Vipavske doline v Kulturnem domu v Vipa-vi; nastopajo: LPZ Zlatorog Vipava, ŽePZ DU Večernica Ajdovščina, Fantje s´pod velba, MePZ Primor-je Ajdovščina, MoPZ Napev Batuje,

Oktet Castrum Ajdovščina, MePZ S. Premrl Podnanos, KZ Ipavska Vipa-va

20.1.2013 ob 18.00 Revija odra-slih pevskih zborov II. Del Vipa-vske doline v Dvorani prve sloven-ske vlade Ajdovščina; nastopajo:

MoPZ Vinograd Vrtovin, MoPZ J. Svetokriški Vipavski Križ, VS Grli-ca Budanje, Oktet Sotočje Selo, VS Šumljak Budanje, MePZ Duri Col, DePZ Plejade Ajdovščina in MoPZ Srečko Kosovel Ajdovščina

Vstopnina 5€

Obvestilo članom Planinskega društva AjdovščinaObveščamo vas, da so planinske

znamkice za podaljšanje članstva v PD Ajdovščina za leto 2013 že na voljo. Članarino lahko podaljšate v pisarni TIC Ajdovščina v Palah (Ce-sta IV. Prekomorske 61a), od pone-deljka do petka med 8:00 in 16:00 ter ob sobotah med 8:00 in 12:00, ali na sedežu društva (Gregorčičeva 20, Ajdovščina) v času uradnih ur, ob

četrtkih med 16:00 in 18:00. Cena članarine ostaja enaka kot

v lanskem letu (v oklepaju cena z družinskim popustom): A +, naj-večji obseg ugodnosti - 65,00 (60,60)

A, večji obseg ugodnosti- 55,00 (50,60)B, polnoletna oseba z osnovnim

obsegom ugodnosti - 22,00 (17,60)B1, oseba starejša od 65 let z osnov-

nim obsegom ugodnosti - 16,50

S+Š, srednješolec ali oseba s sta-tusom študenta do vključno 26. leta starosti z osnovnim obsegom ugo-dnosti - 14,00 (11,20)

P+O, predšolski ali osnovnošolski otrok z osnovnim obsegom ugodno-sti - 6,00 (4,80)

OPP, oseba s posebnimi potrebami z omejenim obsegom ugodnosti - 6,00 (4,80)

Št. 18 • 16. januar 201324 Zadnja plat

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina.Izdajatelj je Občina Ajdovščina,Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina,www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.siOdgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak;Odgovorna urednica: Aleksandra HainProgramski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič.Oblikovanje: Silva Vovk KeteGrafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., VipavaTisk: SET VevčeE-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.netTelefon: 05/36 59 155,Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice

Oglas v Ajdovskih novicah seže v vsako ajdovsko vas! Bi želeli povečati prepoznav-

nost vašega podjetja? Bi radi v vašo trgovino privabili še več kupcev? Ponujate nov izdelek? Imate zanimivo storitev?

Povejte to na glas! Naš glas seže v vsako ajdovsko

vas – oglašujte v Ajdovskih novi-cah!

V primeru večkratnih objav nudimo do 30% popusta!

Več informacij: ajdovske.novi-ce@ajdovscina.si, 051-304-607, 05/36 59 155

Cenik oglaševanja v Ajdovskih novicahCena kvadratnega centimetra – 0,80 evra

Posebna ponudba: Majhen pokončen oglas

50 krat 65 mm – 26 evrov 50 krat 107 mm – 43 evrov

Srednje velik oglas v velikosti 107 krat 100 mm – 80 evrov

107 krat 196 mm – 157 evrov Večji oglas v velikosti

163 krat 100 mm – 114 evrov Velik oglas v velikosti

220 krat 100 mm – 143 evrov 220 krat 157 – 224 evrov

Celostranski oglas – 648 evrov

Obiščite nas na sejmu Turizem in prosti čas

Med 24 in 27. januarjem 2013 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal največji slovenski turistični sejem Alpe- Adria: Turi-zem in prosti čas.

Zgornjo Vipavsko dolino bosta na sejmu predstavljala TIC Ajdovščina in TIC Vipava skupaj z lokalnimi ponudniki in društvi. Predstavili se bomo v hali C, kjer bomo svojo po-nudbo na ogled in pokušino posta-vili v okviru regionalne destinacije Smaragdna pot.

Četrtek bo na našem razstavnem prostoru športno obarvan. Z nami bo Zavod za šport Ajdovščina, ki bo ponudbo športnih programov in objektov dopolnil še s predstavitvijo Mladinskega hotela v Palah. Planin-

sko društvo Vipava in Kamp Tura pa bosta vabila na prireditev Dnevi pohodništva in plezanja na Gradiški Turi.

Petek bo dišal po vipavskih dobro-tah. V dopoldanskem času se nam bo pridružila Julijana, finalistka iz resničnostnega šova Gostilna išče šefa. Vipavska vinska kraljica Katja Blagonja iz Zavina bo na pokušino ponudila vino iz svoje kleti, dobrote iz Šmarij pa bo pripeljalo tudi Turi-stično društvo Vinoreja, ki bo pro-moviralo prireditev Med šmarenski-mi griči. Predstavila se bo tudi vas Slap - vas zlatih kapljic.

V soboto bodo z nami Gospodi-nje in dramska skupina Planina pri Ajdovščini, ki bodo obiskovalcem

predstavile nekaj utrinkov iz svojega letošnjega projekta EKOla- doma-če sejme. Novo obrtno pivovarno v Ajdovščini bo predstavil Matej iz Pivovarne Pelicon, predstavniki vasi Erzelj pa bodo vabili na svoj pohod Med zaselki in studenci.

V nedeljo bodo člani Vinarsko tu-rističnega društva Vrhpolje ponudili najboljše iz svojih hramov in obi-skovalce sejma prijazno povabili na pohod Med vrhpoljskimi vinogradi. Predstavila se bo tudi Vinoteka Vipa-va z vinsko ponudbo ter degustacijo Nanoškega sira. Ponudbo Vipavske doline bodo sklenili predstavniki društev iz Gore s promocijo bogate naravne in kulturne dediščine Gore ter ljudskih običajev.

Vse štiri dni bo za promocijo Vipa-vske doline skrbelo Društvo lokalnih turističnih vodnikov iz Ajdovščine, sejma se bodo udeležili tudi člani Al-pinistične sekcije PD Ajdovščina. V Marmorni dvorani pa se bo v okviru Turistične zveze Slovenije predstavi-lo Društvo DOLI iz Lokavca.

Sejem bo odprt od četrtka do so-bote med 10.00 in19.00, v nedeljo pa se zapre ob 17.00. Vstopnina na sejem znaša 7 €, dijaki, študenti in upokojenci bodo zanjo odšteli 5 €, otroci do 14. leta pa imajo brezpla-čen vstop.

Vabljeni, da nas obiščete!

V zraku že 500 Pipistrelovih "virusov"

Podjetje Pipistrel je v decembru proslavilo prodajo letala št. 500 iz družine Sinus/Virus, kar pomeni, da je skupaj z drugimi modeli in motornimi zmaji izdelalo že krepko preko tisoč različnih zračnih plovil. Prodaja jih v več kot 60 državah po vsem svetu. Jubilejno, 500-to letalo je bilo prodano v Avstraliji, preko

Pipistrelovega zastopnika Michaela Coatesa, ki prav tako beleži »jubilej« - v decembru je prodal že svoje 100-to letalo.

Lepa decembrska novica iz Pipi-strela je tudi nagrado za Oblikovanje leta 2012 slovenskega Meseca obli-kovanja za letalo Panthera, ki je tre-nutno v fazi še zadnjih testiranj. Že

v začetku decembra pa se je podjetje veselilo izdelave in predaje prvega novega in izboljšanega modela letala Taurus G2 Electro kupcu iz severne Amerike. Letalo ponuja več baterij-ske moči ter krajše čase polnjenja z več kot 1000 cikli polnjenja in pra-znjenja novih Li-ionskih baterij, pre-nosni polnilec ter nov inštrument za upravljanje s sistemi.

In, ko smo že pri energiji, kljub zimi in kratkim dnevom je Pipi-strelovi sončni elektrarni na strehi objekta v Ajdovščini uspelo doseči magično mejo 500 MWh proizvede-ne električne energije!

Demonstranti Wajdušna na protestih v Ljubljani

Demonstranti Wajdušna na demonstracijah v Ljubljani 21.¸12.

Pesem Slovenci kremeniti pred odhodom˝na januarski protest

Ajdovci pred spomenikom revolucije, 11.1.2013