Lokarjevo leto 2012 Jezik je dom; dom je jezik

3

Št. 11 • 17. april 2012, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Kmečka tržnica v Ajdovščini Drugo soboto v mesecu na Trgu 1. slovenske vlade.

6

Ajdovskemu zdravstvenemu domu izročena listina kakovosti

4

Javni županov sprejem najuspešnejših občank in občanov

Prvi rojstni dan Ajdovskih novic

Sprejem najuspešnejših bo potekal v petek, 20. aprila 2012 ob 18. uri, v Dvorani prve slovenske vlade. Dobrodošli!

Ajdovske novice praznujejo prvi rojstni dan. Hvala vsem, ki jih ustvarjate in ki jih prebirate!

Župan Občine Ajdovščina Mar-jan Poljšak je tudi letos na sprejem povabil domače osebnostni, ki so v zadnjem letu dni dosegali vidne uspehe na različnih področjih. To so občanke in občani, ki s svojimi uspehi na najlepši možni način pro-movirajo našo občino in ji dvigujejo ogled. Vabimo vas, da jih spoznate tudi vi. Uspehi, ki so jih dosegali, so iz zelo različnih področij. Največ je špor-tnikov – tako profesionalcev, kot ljubiteljev, iz pisane palete različnih športnih disciplin. Uspehe pa so naši občani dosegali tudi na področju umetnosti, glasbe, prostovoljstva,

tehnike, tehnologije … Skozi prireditev vam jih bomo pred-stavili, se jim zahvalili za njihove uspehe, ki veliko prispevajo k do-bremu glasu občine doma in po sve-tu, predvsem pa jim čestitali in jim zaželeli še mnogo uspehov tudi za naprej! Malo je priložnosti na enem mestu srečati toliko zanimivih ljudi iz tako-rekoč sosednje ulice, zato ne zamudite te priložnosti. Dobrodošli, spoštovane občanke in občani, ter seveda tudi vsi ostali, na županovem sprejemu najuspešnejših, v petek, 20. aprila 2012 ob 18. uri, v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Občina Ajdovščina

Pred vami je enajsta številka gla-sila Občine Ajdovščina. Z veliko en-tuziazma in volje ga za vas pripravlja vedno številčnejša ekipa sodelavcev. Začeti novo zgodbo na podlagi zah-tevnih kriterijev, ki so jih postavili naši predhodniki in sočasniki, ni bila lahka naloga. Še vedno se spo-tikamo, vendar pa uspešno sledimo svojim ciljem – ponuditi vam čim več za vas pomembnih informacij, spremljati utrip naših krajev, bele-žiti naše zanimivosti, z obveščanjem pomagati k vsestransko boljšemu ži-vljenju naših ljudi. Glede na dejstvo, da se iz meseca v mesec v poštnih predalih Ajdovskih novic nabere več vaših pisem in pri-spevkov, vidimo in verjamemo, da ste bralci zadovoljni. Ajdovske novice za vas, in ob vašem sodelovanju, pripravljamo: odgo-vorna urednica Sanda Hain, pro-gramski sodelavci Suzana Žvokelj Ferjančič, Mojca Božič, Tanja Cigoj in Marko Rondič ter stalni člani ure-dništva Branko Lavrenčič, Nevenka Vidmar, Primož Sulič in Irena Kra-

šna Kodele. Še naprej se bomo trudili, da boste čim bolje obveščeni, da bodo naši

prispevki zanimivi in da nas boste radi vzeli v roke. Spoštovani bralci, zahvaljujemo se

vam za pozornost in vas tudi za na-prej vabimo k sodelovanju, saj dela-mo za vas!

Na fotografiji so Mojca, Tanja, Marko, Nevenka, Suzana, Branko.

Spoštovane občanke in občani! Čestitamo vam ob dnevu upora proti okupatorju in ob prazniku dela!

Še posebej pa vam čestitamo ob občinskem prazniku, 5. maju, ter vas vabimo na slavnostno sejo, ki bo potekala v soboto, 5. maja 2012 ob 11. uri v Dvorani prve slovenske vlade.

Velikonočni pohod na Malo goro Po poti koscev in grabljic. .

7

V akciji nabrali 60 ton smeti! Burja jih nosi nazaj, zato KS Ajdovščina ponovno vabi na akcijo!

20, 23

Uspešni mladi športniki

16, 17

Št. 11 • 17. april 20122 Občina

Iz seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina22. marca je potekala rekordno dolga 15. seja Občinskega sveta Občine Ajdovščina. Ob osmih napovedanih točkah dnevnega reda so svetniki sprejeli še županov predlog, da v dodatni, zadnji točki, sprejmejo stališča ob situaciji v podjetju Primorje ter HKS Vipava.

Vprašanja in pobude svetnikovOb novih vprašanjih in pobudah so

imeli svetniki kar nekaj pripomb na že dobljene odgovore ali pa so odgo-vori odprli dodatna vprašanja. Pre-cej razburjenja je povzročila burja, oziroma njene posledice. Prevladalo je mnenje, da je zaradi vremenu ne-prilagojene gradnje intervencij pre-več ter da bi bilo smiselno sprejeti ukrepe, ki bi zagotavljali burji prila-gojeno projektiranje.

Krožišče na Goriški je rešilo svoj lastni problem pretočnosti, hkrati pa povzročilo zamaške tako na križišču pri Pošti, kot pri mostu čez Hubelj. Stroka predlaga ureditev krožišč, vendar pa je za nove investicije po-trebno zagotoviti sredstva. Pripom-be so bile tudi na mirujoči promet.

Nova vprašanja so se dotikala raz-ličnih tem. Kako rešiti problematiko stavb po vaseh, ki sta jih čas in vre-me že pošteno načela ter postajajo nevarne, lastniki pa se reševanju te-žav izogibaj. Kako se bo nadaljevala parcelacija po katarstrskih občinah. Pa ponovno burja – ali je sploh mo-goče storiti kaj proti smetem, ki jih vedno znova nosi burja? Svetnike je zanimalo tudi, kdo je odgovoren za čiščenje struge Hublja. Opozorili so na polne zadrževalnike na plazu Sla-no blato, blato iz plazu sedaj teče v Hubelj, zemljino bi bilo treba odpe-ljati na deponijo.

Eno od vprašanj se je nanašalo na podjemne in avtorske pogodbe – ko-liko svetovalnih pogodb ima sklenje-nih Ajdovščina in ali se je, skladno z vladnimi varčevalnimi ukrepi, že razmišljalo o prepovedi.

Zanimiva in dobro podprta je bila pobuda za ekskurzijo svetnikov v Avstrijo na ogled tovarne lesenih sekancev – v naši občini bi na ta na-čin lahko ogrevali večino javnih za-vodov, ob prihranku pa bi lahko še zaslužili. Za krizne čase koristen je bil tudi predlog za uvedbo katastra območij za vrtičke na območju obči-ne, le-te bi brezplačno oddajali obča-nom. Ponovno pa je bila izpostavlje-na tudi pobuda za pripravo odloka za zaščito vodovarstvenih teritorijev na območju občine.

Statut Občine Ajdovščina sprejet v prvem branju

Po enkrat že prekinjeni točki na seji sveta, ponovljenih razpravah na se-stankih Statutarno pravne komisije, tudi v razširjenem sestavu, kamor so bili povabljeni vsi občinski svetniki (vabilu sta se odzvala dva), je tokrat ponovno potekala zelo dolga razpra-va o statutu Občine Ajdovščina. Gle-de na pomembnost dokumenta je ši-roka razprava lahko tudi koristna, ne nazadnje statut zahteva 75 % podpo-ro svetnikov. Hkrati pa pripravljav-ci opozarjajo, da je bilo predhodno sklicanih dovolj usklajevanj in bi odprta vprašanja morali rešiti pred-hodno. Po dolgi razpravi so svetniki statut sprejeli v prvem branju. Hkrati pa sklenili, da si za tako pomemben dokument velja vzeti več časa, torej ni nujno s sprejemanjem nadaljeva-

ti že na naslednji seji. Dotlej bodo uprava in pristojna komisija ponov-no prevetrili vsebino in poiskali od-govore na vsa zastavljena vprašanja, pomisleke in predloge, ter jih prilo-žili gradivu za naslednjo obravnavo.

Proračunska rezerva za stroške naravnih ujm, ustanovljen nov re-gijski organ

Sledila je relativno hitra obravnava nekaj naslednjih točk. Svetniki so sprejeli Odlok o uporabi proračun-ske rezerve za leto 2012. Proračun-ska rezerva v višini 627.329 evrov se namenja financiranju posledic naravnih nesreč v zadnjih treh le-tih, z njimi se bo pokrilo operativne stroške ob intervencijah ter odpravi poškodb na javnih objektih in infra-strkturi ob februarski burji, stroške nujnih del na plazu Slano blato, stro-ške izgradnje kablovoda Skuk, stro-ške sanacije med poplavami poško-dovane ceste Velike Žablje – Podlasa in stroške sanacije plazu Stomaž. Ve-čino sredstev občina pričakuje tudi od ministrstva za kmetijstvo in oko-lje, predvsem za sanacijo ceste po poplavah, za sanacijo plazu Stomaž ter za kablovod Skuk.

Sprejet je bil tudi Odlok o usta-novitvi Razvojnega sveta Severne Primorske regije, ki nadomešča do-sedanji Svet županov. Med drugim bodo v razvojnem svetu po novem poleg županov zastopani tudi pred-stavniki gospodarstva in nevladnih organizacij. Postopek ustanovitve predvideva nova zakonodaja, ker je soglasje podalo dovolj občin, je nov regijski razvojni organ tako-rekoč ustanovljen.

Podkrajski vodovod v javno omrežje, o cenah storitve pomoč družini na domu

Sledili sta dve pomembni lokalni temi. Podkrajski vodovod s sprejetim sklepom prehaja v javno vodovodno omrežje, vzdrževanje pa prevzema KSD Ajdovščina. V zadnjih letih na vaškem vodovodu Podkraj – Strelice redno primanjkuje vode – poleti za-radi suše, letošnjega februarja zaradi zmrzali, zato je potrebno dovažati vodo. Zakonodaja tudi določa obve-znega upravljalca vodnega vira, ki ga ta vodovodni sistem nima. S prevze-mom vodovoda v občinsko last se ni strinjalo vseh 19 ugotovljenih la-stnikov, 7 lastnikov ne želi podpisati sporazuma, lastniki pa niso sprejeli niti ponujene alternative, da sami, skladno s Pravilnikom o oskrbi s pi-tno vodo, določijo upravljalca. Ker pa se je s sporazumom strinjala ve-čina, podpira ga tudi Krajevna sku-pnost, se je s sklepom strinjal tudi Odbor za gospodarstvo, ki dodaja, da je potrebno tudi v naprej komu-nicirati tudi z nasprotniki sporazu-ma. Okvirni kataster s seznamom priključkov je pripravljen, nekate-re nujne investicije so že izvedene, preostale, ki so v Podkraju resnično nujno potrebne, pa bodo financirane iz proračunske postavke za vzdrže-vanje vodovodnih sistemov.

Pripravljena sklepa o določitvi

subvencij izvajalcema storitve javne službe pomoč družini na domu so svetniki sprejeli. Nekoliko se razliku-jeta – subvencija zasebnemu Zavodu Pristan je višja od subvencije Centru za socialno delo Ajdovščina, da je končna cena za uporabnika enaka, ne glede na izvajalca službe. Center za socialno delo si je v letošnjem letu pridobil sofinancirano javno delo ter s tem nekoliko znižal stroške, kar je tudi bistveni razlog za razliko v subvenciji. Oba sklepa sta sprejeta. Prav tako je bila sprejeta nova cena za uporabnika, ki bo od prvega apri-la znašala okroglih 5 eurov na uro. Glede sprejete cene in subvencij je občina v državnem povprečju.

Občinski javni zavodi se predsta-vijo – 1. del

Enkrat v letu so direktorji občin-skih javnih zavodov povabljeni na občinsko sejo, kjer predstavijo težave in želje. Ob pregledu letnih poročil so svetniki sprejeli soglasja k preraz-poreditvi presežkov.

Ljudska univerza Ajdovščina: Boža Bolčina je zadovoljna s po-slovnim letom, predvsem so izredno uspešni pri prijavah na različne raz-pise. Delo domače ljudske univerze je prepoznavno, lani so prejeli dve državni nagradi – jabolko kakovo-sti in nagrado andragoškega centra. Vendar pa se jim za naprej kažejo drugačni časi. Kar dobrih 70 % de-javnosti je javnih, torej financiranih preko razpisov, to jim zagotavlja delo do leta 2013, za naprej pa so odvisni od novih programskih perspektiv. Novo poslovno idejo so predlaga-li kar svetniki, ljudska univerza se je resnično izkazala v pridobivanju razpisnih sredstev, zato naj organizi-ra izobraževanja na to temo za ostale direktorje domačih javnih zavodov.

Zavod za šport Ajdovščina: Uroš Pintar ima za sabo zgodovinsko leto zavoda. Odprt je bil mladinski cen-ter in hotel, ki poleg nove stavbe po-meni tudi nove dejavnosti za zavod. V upravljanje so dobili nogometni stadion v slabšem stanju, ki je da-nes popolnoma drugačno, pa tudi vedno več dogodkov se odvija tam. Za povrh vsega je zavod tudi finanč-no uspešno posloval. Svetnike je za-nimalo kako je s sanacijo škode po burji – skupili so jih tako igrišče kot stadion z umetno travo, odkrilo je nekaj strehe športnega centra in sta-diona ter prebilo streho mladinskega centra. Pintar zagotavlja, da so vsi objekti zavarovani, trenutno poteka-jo uspešni pogovori z zavarovalnico. Če bo kaj zmanjkalo, bo potrebno drugače razporediti dobiček, zagoto-vo pa to ne bo bremenilo občinskega proračuna.

Seveda se je ob takem omizju ne-mogoče izogniti debati o nogometu – zelo na kratko lahko povzamemo, da se v Ajdovščino počasi, vendar zagotovo vrača nogometna vročica, predvsem z novoustanovljenim no-gometnim društvom.

Pilonova galerija Ajdovščina: Dr. Irene Mislej se je pohvalila z rekor-

dnim presežkom zavoda – 2000 evrov. Galerija je izrazito neprido-bitni javni zavod, ki opravlja samo javno službo. Lansko leto so pro-gramsko presegli vse cilje, ustanova je pridobila pomembne donacije in odkupila Pilonovo sliko ter ponovno pripravljala tudi razstave v drugih prostorih. Naša majhna galerija se uspešno povezuje z veliko močnej-šimi ustanovami, v krogu katerih je zelo spoštovana. Galerija ima vsa leta enake težave, kadrovsko teža-vo je rešila Občina, z zaposlitvijo dodatnega kustosa, nerešljiv ostaja prostorski problem. Direktorica je še omenila, da je država precej oklestila sredstva, saj bo letos galeriji nameni-la le polovico lanske vsote.

Lavričeva knjižnica Ajdovščina: Artur Lipovž se je prvič predstavil svetnikom kot nov direktor knji-žnice. Pravzaprav je delo nastopil v letošnjem letu, kolektiv pa ima za seboj težko in naporno leto, saj so poslovali v izrednih okoliščinah ter so bili preobremenjeni. Kljub temu je zavod dobro posloval. Za naprej se tudi knjižnici obeta izpad dohodka, pristojno ministrstvo je zagotovilo le za okoli 60 % svojih obveznosti. Na drugi strani pa se obisk in izposoja povečujeta – dnevno knjižnico obi-šče preko 300 obiskovalcev, največ so jih zabeležili celo 600, kar pove-čuje obseg dela. Število izposojenega gradiva se je v lanskem letu povečalo za 7%, izposojenih je bilo skoraj 7 milijonov knjig! Knjižnica ima tre-nutno 7100 aktivnih članov, ki se vedno bolj poslužujejo elektronske komunikacije. Dobro je obiskana tudi spletna stran knjižnice, no, pa tudi prireditve v prostorih knjižnice, ki jih je vedno več. Zavod ima v Pod-nanosu nove prostore za podružnico ter je v akciji nabave bibliobusa.

Zdravstveni dom Ajdovščina: Lanskega decembra je zdravstveni dom prejel certifikat kakovosti, di-rektorica Boža Ferfolja pa tudi sicer ocenjuje, da so dobro poslovali. Re-alizirali so vse programe, prenovili laboratorij, kjer je po novem tudi drugačen sistem dela. Znotraj sis-tema kakovosti so si zastavili cilje, ki jim celotni kolektiv sledi. Ocena zadovoljstva delavcev in pacientov kaže, „da so tam zaradi pacientov in se trudijo nuditi jim vse, kar jim morajo“, je še poudarila direktorica.

Lekarna Ajdovščina: O delovanju zavoda je najprej nekaj besed pove-dal Alojz Klemenčič, predstavnik Občine v svetu zavoda. Lekarna je dobro poslovala ter 40.000 evrov dobička namenila kot donacijo zdra-vstvenemu domu. Poudaril je še, da gre velik del dobička na račun su-per rabatov ali popustov, ki jih ne bo v trenutku, ko bo lekarni padla likvidnost. Za prihodnje leto lekar-na predvideva pol manjši dobiček, ker je napovedano zniževanje marž na javna zdravila. Lekarna trenutno zaključuje investicijo v Vipavi, nato pa imajo v načrtu izgradnjo nove lekarne na Ribniku. Nato je kratko

obrazložitev podala še direktorica Katja Krušič.

Razvojna agencije ROD: O agenci-ji je najprej spregovoril Matjaž Bajc, predstavnik v svetu zavoda. Povedal je, da je eden težje vodljivih zavodov, ki je prisiljen sredstva iskati na trgu. Lani je sicer posloval nekoliko bolje od prejšnjih let. Težave nastajajo tudi zaradi zamud sredstev iz evropskih skladov. Kako bo v prihodnje, bo pokazal čas, vendar pa se mora v ne-kaj letih zjasniti vsebina dela agenci-je, sicer Bajc predlaga zaprtje in na račun tega raje nova delovna mesta na občini. Trenutno poteka razpis za direktorja, prijav je bilo ogromno, 7 kandidatov pa je povabljenih na razgovore. Nato je zavod na kratko predstavil še direktor David Bratož. Odbor za gospodarstvo je zahteval pisno utemeljitev zakaj agencija v lanskem letu ni realizirala sklepa o 15% presežku. Direktor je nižji re-zultat zagovarjal predvsem s pream-biciozno zastavljenim ciljem, ki so ga postavili svetniki, brez pogovora z vodstvom zavoda. Vendar pa se je skozi razpravo izkazalo, da svetniki niso zadovoljni z delom zavoda.

Gasilsko reševalni center Ajdo-vščina: Uvodno obrazložitev sta po-dala nov direktor zavoda Miha Erga-ver in poveljnik gasilske brigade Bo-ris Šapla. Zavod je dobro posloval in finančno leto zaključil s presežkom. Na pobudo, naj čim več sredstev po-skušajo dobiti od zavarovalnic, ker so jim z dobrimi intervencijami pri-hranili denar, je Šapla odgovoril, da so bili to nekdaj dobri sponzorji. Ra-čuna na več sredstev, obrnili pa so se tudi na Dars, kajti ajdovski poklicni gasilci so bili na vseh intervencijah na HC. Nadaljujejo se tudi postop-ki pridobivanja sredstev za gradnjo novega gasilskega doma, prijava na razpis je oddana, če sredstva iz tega vira ne bodo odobrena, bo potrebno razmisliti kako naprej.

kompleten sklep.Politika in gospodarstvoZadnja točka dnevnega reda je

bila informacija o aktivnostih glede nakupa delnic hranilnice Vipava in informacija o aktivnostih glede ob-stoja podjetja Primorja. Župan se že nekaj let aktivno ukvarja s proble-matiko hranilnice Vipava. Zavzema se za ohranitev, pri tem ga podpira njegov svetovalec Peter Velikonja, ki je izdelal že več različnih strategij. Vendar pa vsi svetniki ne delijo nju-nih mnenj.

O stališču Občinskega sveta Obči-ne Ajdovščina, ki so ga sprejeli ob problematiki podjetja Primorje, pa pišemo v posebnem zapisu.

Več informacij o sejah občinske-ga sveta – vabila z gradivom in za-pisnike – najdete na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si, pod rubriko Občinski svet. Na-slednja seja bo potekala 19. aprila, tedaj bodo znani tudi dobitniki pe-tomajskega in občinskih ter morebi-tnih drugih nagrad in priznanj. SH

Št. 11 • 17. april 2012 3Praznujemo

Slavnostna seja ob prazniku Občine Ajdovščina, 5. majuVabimo vas na slavnostno sejo ob prazniku Občine Ajdovščina, ki bo potekala v soboto, 5. maja 2012 ob 11. uri, v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.

Osrednji del seje bo namenjen podelitvi priznanj Občine Ajdovščina, slavnostni govornik na seji bo župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, v kulturnem programu, ki ga bo na svoj način obarval tudi Danilo Lokar, ka-teremu je posvečeno letošnje kulturno leto v Ajdovščini, bo nastopil Moški pevski zbor Napev iz Batuj.

5. maja 1945 leta je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska povoj-na vlada, Ajdovščina pa je takrat za nekaj dni postala prestolnica Slovenije. Dogodek je velikega simbolnega pomena za Primorsko, ki je bila k matič-ni domovini uradno priključena šele dve leti kasneje, na Pariški mirovni konferenci. Zato si je Občina Ajdovščina ta pomembni mejnik v zgodovini Primorske in Slovenije vzela za svoj občinski praznik.

Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Ajdovščina v Dvorani prve slo-venske vlade je namenjena podelitvi najvišjih priznanj Občine Ajdovščina osebam in organizacijam, ki so s svojim delom pomembno prispevale k razvoju občine in boljšemu življenju v njej. Dobitnike priznanj Občinske-mu svetu Občine Ajdovščina predlaga Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je na podlagi javnega razpisa že prejela predloge ter bo svoj predlog predstavila občinskim svetnikov na redni seji 19. aprila 2012.

Dobrodošli v Lokarjevi hišiMesto Ajdovščina bo dobilo novo hišo kulture – Lokarjevo hišo na Prešernovi ulici, ki so jo dediči Danila Lokarja v brezplačni najem oddali Društvu likovnih umetnikov Severne Primorske. Prva razstava bo odprta 9. maja, na 120. obletnico pisateljevega rojstva.

Dogovor so sklenili lanskega ok-tobra in velja za naslednjih 10 let, z možnostjo podaljšanja. Lokarjeva dediča sta se namreč odločila, naj hiša raje služi širši skupnosti, name-sto da propada.

Želela pa sta, naj nadaljuje kul-turno tradicijo pokojnega lastnika, pomembnega ajdovskega pisatelja in Prešernovega nagrajenca Dani-la Lokarja. Tako bo del prostorov v Lokarjevi hiši urejen kot muzejska pisateljeva knjižnica.

DLUSP je bilo pripravljeno prevze-ti hišo v upravljanje z vsemi pogoji, ki sta jih postavila dediča. Eden od razlogov za odločitev je tudi dej-stvo, da v vsej severni Primorski ni primernega galerijskega prostora za kontinuirano prirejanje razstav priznanih domačih ustvarjalcev. To pa nikakor ne prispeva k bogatitvi kulturnega dogajanja v regiji in ne omogoča primarnega poslanstva umetnikov – svoje delo postaviti na ogled javnosti. Prav zato je potreba po razstavnem prostoru za društvo življenjskega pomena.

V pritličju Lokarjeve hiše bo ga-lerija, namenjena v prvi vrsti raz-stavni dejavnosti društva, izmenjavi društvenih in individualnih razstav, tako domačih, kot mednarodnih. Razstavni termini pa bodo na voljo tudi za osnovne šole ajdovske obči-ne in umetniško gimnazijo iz Nove Gorice.

V nadstropju bo en prostor name-njen Lokarjevi knjižnici, v ostalih prostorih pa bodo društveni prostori ter prostor za depo umetniških del, ki so nastajala v mednarodnih likov-nih kolonijah v Šmartnem v Brdih in Novi Gorici, katerih organizator je bilo Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske. Hiša ima tudi veliko podstrešje, ki bo lahko služilo kot atelje za ustvarjanje umetnikov.

Otvoritev galerije bo 9. maja, ob 120 letnici rojstva pisatelja Danila Lokarja. Ostali prostori bodo urejeni preko poletja in odprtje načrtujemo za oktober. Jeseni pa bo Danilu Lo-karju na njegovi rojstni hiši posve-čena tudi spominska plošča. Vladimir Bačič

Jezik je dom; dom je jezikOsrednja občinska proslava ob 120-letnici rojstva pisatelja Danila Lokarja

Dvorana 1. slovenske vlade, Aj-dovščina9. maj 2012 ob 19.00Slavnostna govornica: prof. Ivana SlamičProti soncu je hodil, ob jagne-di in reki ob vrbovju ... tja proti Lokavcu, proti Križu, proti za-hajajočemu soncu s spomini na deda, mater in prijatelja. Postal je, se okopal v soncu in popisal vtis, slikovito in podrobno, da je danes še kako živo v spominu za nas, Ajdovce.Podoba dečka, zdravnika in pisa-telja - Danila Lokarja v programu, ki ga pripravljajo učenci in učen-ke Osnovne šole Danila Lokarja in KUD Javorov hudič. Režija Pe-ter AvbarOdprtje Lokarjeve galerije s predstavitvijo likovnih del učenk in učencev Osnovne šole Danila Lokarja AjdovščinaLokarjeva hiša, Ajdovščina9. maj ob 17.00

Voščilo župana Marjana Poljšaka ob 5. maju 2012 nekoliko drugačeObčanke in občani, čestitam vam ob Dnevu upora proti okupatorju in ob Prazniku dela. Posebej vam čestitam ob našem Občinskem prazniku v spomin na ustanovitev Narodne vlade Slovenije 5. maja 1945, prve v naši nekdanji narodni in socialni - socialistični republiki..

Letošnje praznovanje je zagre-njeno zaradi še povečanega sesu-vanja gospodarstva v naši občini. Glavni krivci so slovenski politiki, ki so v Sloveniji ponovno uvedli iz-koriščevalski kapitalizem in so vodili ter vodijo prodoru tujega, posebno ameriškega kapitala ter kapitalizma naklonjeno politiko, družbeno uredi-tev in pravni sistem. Več ali manj smo krivi tudi tisti Ajdovci, ki bi lahko bili bolj uspešni pri ohranjanju slovenske ali še bolje ajdovske lastnine v naših podjetjih in pri povečanju dodane vrednosti ter razvoju novih izdelkov in tehnologij v »starih« ter novih podjetjih. Nisem bil uspešen kot po-slanec Državnega zbora in kasneje kot župan, ker tudi na Ajdovskem ni-sem prepričal vplivnih in nevplivnih za uresničevanje delavskega delničar-stva ter notranjega lastništva v naših podjetjih. Niso bili uspešni vodilni,

ki so bili zadolženi in kompetentni, da uveljavijo domače lastništvo. Ob-sojanja so vredni tisti vodilni, ki so posredno ali neposredno podjetja spravili v stečaj ali/in v prodajo tujim lastnikom. Leta 2000 bi lahko obdr-žali lastništvo v Fructalu, le za upor bi se morali odločiti kompetentni predstavniki delavcev. Ne morem ra-zumeti, da nihče ni mogel preprečiti stečaja Lipe in ogromnega zmanjša-nja obsega proizvodnje ter števila za-poslenih v Tekstini. Tudi v teh dveh podjetjih je bil poizkus olastninjenja s strani delavcev oziroma zaposle-nih in bivših zaposlenih neuspešen. Verjetno se Hubelj ni mogel ubraniti prevzema s strani Mercatorja, vendar je ta vsaj zaenkrat še v slovenski lasti. Ajdovsko in slovensko lastništvo je v veliki meri uspelo le v Mlinotestu, ki edini od »starih« podjetij napreduje. Nerazumno in nekoristno so bili mali delničarji iztisnjeni iz Primorja, tudi tu vodenje zadnja leta ni bilo poslov-no uspešno ter grozi stečaj. Ne vemo, kako so tam nastali tako veliki dolgo-vi in kje ter kako je končal izposojeni denar in dobički Primorja iz gradnje cestnega križa. Naraščanja brezpo-selnosti zaradi propadanja »starih« podjetij ne morejo nadomestiti naša nova uspešna podjetja kot Pipistrel, Incom, BIA Separations in druga. Ne glede na razne nasprotne teori-je, se pošteno slovensko ali ajdovsko

lastništvo očitno v veliki meri ujema z uspešnostjo podjetij ter večanjem števila delovnih mest v njih. Torej je naše zavzemanje za ajdovsko in slo-vensko lastništvo prava smer.

Verjamemo, da imamo tudi v pod-zavesti lastnosti naših prednikov, ki niso obupali, ko so bile razmere še hujše – spomnimo se italijanske in nemške okupacije v prejšnjem stole-tju. Mogoče se bodo naše današnje razmere celo še poslabšale. S tem se bo spreminjalo tudi naše razmišlja-nje, občutenje stvarnosti, zavest, na-meni in dejanja. Naše duhovno sta-nje bo postajalo vedno bolj resno in odločeno reševati razmere, dokler ne bo prešlo v upor. Osnova vsakega po-štenega upora pa je bratstvo. Še bolj bomo oblikovali medsebojno razu-mevanje, sodelovanje, solidarnost in skupnost med nami. Tudi čustva za obstoj slovenskega naroda in za pra-vice delovnih ljudi bomo še poglobili. Tako ojačani z zavestjo in občute-njem skupnosti bomo skupaj z osta-limi po Sloveniji poiskali izhode iz krize, da se ponovno oblikuje politika in družbeni sistem, ki bo ljudem dajal možnost poštenega dela in poštenega zaslužka, mladim pa možnost obliko-vanja družin z otroci.

Veselimo se našega bratstva in naše odločnosti za boj za boljši jutri ter obstoj slovenskega naroda!

Župan Marjan Poljšak

Št. 11 • 17. april 20124 Občina

Župan Marjan Poljšak gostil češkega veleposlanika Petra Voznico

Na vljudnostnem obisku pri župa-nu se je 22. marca mudil češki ve-leposlanik, njegova ekscelenca Petr Voznica. Obisk je nadaljeval na OŠ Šturje, katere učenci so skozi projekt Evropska vas spoznavali Češko.

Veleposlanik, ki se je na obisku mudil s svojo soprogo, je bil prvič na Ajdovskem. Sprejeli so ga župan Marjan Poljšak ter oba podžupana – Igor Česnik in Drago Vidrih. Župan je na kratko predstavil naše kraje, nato pa sta z veleposlanikom hitro ugotovila, da imamo kar precej sku-pnega. Beseda je nanesla tudi na go-

spodarstvo, župan je spraševal o mo-rebitnih gospodarskih povezavah, veleposlanik pa mu je takoj ponudil pomoč v obliki predstavitve možno-sti sodelovanja. Češka že sedaj veliko sodeluje s Slovenijo in obojestranski gospodarski interes zagotovo obsta-ja.

Veleposlanik je svoj obisk nada-ljeval na OŠ Šturje, katere šolarji so

skozi projekt Evropska vas spozna-vali Češko. Za pomoč so se obrnili tudi na veleposlaništvo, ki jim je velikodušno ponudilo materiale za razstavo in informacije. Panoje ve-leposlaništva so šolarji dopolnili s svojimi izdelki – češkimi hišami, liki

iz znanih čeških risank in drugimi podatki ter veleposlaniku skozi kra-tek program predstavili svoje znanje o tej zanimivi in nam zelo sorodni deželi.

Srečanje na obeh ravneh je bilo izredno prisrčno, kar obeta na-daljnje sodelovanje, tudi na po-dročju gospodarstva. SH

Predsednik Državnega zbora RS na obisku pri županu

V začetku aprila se je na vljudno-stnem obisku pri županu Občine Ajdovščina Marjanu Poljšaku mu-dil predsednik državnega zbora dr. Gregor Virant. Pred tem je dr. Virant obiskal podjetje Mlinotest, kasneje pa se je udeležil ustanovnega sestan-ka občinskega odbora Državljanske liste.

Na pogovorih sta sodelovala oba podžupana Občine Ajdovščina Igor Česnik in Drago Vidrih, prisotni pa so bili še poveljnik civilne zašči-te Igor Benko, predstavniki uprave ter predstavniki kasneje novousta-novljenega občinskega odbora Dr-žavljanske liste, tudi Matjaž Bajec, svetnik v Občinskem svetu Občine Ajdovščina.

Debata se je dotikala trenutno naj-bolj perečih tem v Ajdovščini, veči-del o ukrepih za obstoj podjetja Pri-morja, kar podpira tudi predsednik Državnega zbora. Zaveda se, da je to

še edino veliko gradbeno podjetje z referencami v Sloveniji, ki ga velja ohraniti ter se zavzema za ustrezno rešitev. Župan in podžupana so po-udarili, da propad podjetja Primorje pomeni tudi propad verige podizva-jalcev in na Primorje vezanih malih podjetij.

Župan je dr. Virantu omenil težave z gradnjo nove osnovne šole v Ajdo-vščini – če ne bo obljubljenega držav-nega denarja, se bo Občina morala zadolžiti, s tem pa bo manj denarja namenjenega vlaganju v razvoj. Be-seda je nanesla tudi na razvojni bi-otehnološki projekt, ki v preteklosti s strani države ni bil podprt, sedaj pa se kažejo nove možnosti. Dr. Viranta pa je zanimal še prostorski plan. V tej debati je pritrdil lokal-nim sogovornikom, ki menijo, da je trenutna zakonodaja neživljenjska, postopki pa se predolgo vlečejo. SH

Listina kakovosti tudi slovesno predana Zdravstvenemu domu Ajdovščina

23. marca 2012 je Zdravstveni dom Ajdovščina tudi uradno in nadvse slovesno prejel certifikat kakovosti iz družine standardov ISO 9001:2008. Direktorici Boži Ferfolja je listino izročil direktor certificiranja Biroja Veritas Borut Mlakar.

Prireditev, ki je potekala v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščina, je bila zelo dobro obiskana, kar je dodatna lepa pohvala domači zdra-vstveni ustanovi. Vabilu sta se od-zvala oba zgornje-vipavska župana. Ajdovski župan Marjan Poljšak, ki je govoril tudi v imenu vipavskega žu-pana mag. Ivana Princesa, je čestital domačemu zdravstvu za lep uspeh

ter mu zaželel uspešnega dela tudi v naprej. Zdravstveni minister Tomaž Gantar pa je v svojem opravičilu – slovesnosti se zaradi neodložljivih obveznosti ni mogel udeležiti – za-pisal tudi, da je pridobitev certifikata kakovosti »poseben dosežek na po-dročju sistema zdravstvenega varstva, saj kaže pripravljenost vodstva, ki želi s sistemskim pristopom urediti orga-nizacijo in poslovanje zavoda«.

Ajdovski zdravstveni dom je v naši regiji prvi, ki je uspešno zaključil projekt uvajanja sistema kakovosti po standardu ISO 9001:2008. To je naslednji velik korak po obdobju posodabljanja stavbe, infrastruktu-re in opreme domače zdravstvene ustanove, pa tudi motiv za nadaljnje kakovostno delo. Direktorica Boža Ferfolja je namreč poudarila, da so cilji kakovosti zapisani, torej jim je treba slediti, jih spoštovati, posoda-bljati ter nadgrajevati z novimi ideja-mi, ki bodo še izboljšale sistem dela.

Za pridobitev certifikata se je za-dnji dve leti trudilo vseh 115 zapo-slenih v Zdravstvenem domu Ajdo-vščina, delo pa je koordinirala višja medicinska sestra Irena Vidmar, ki je v imenu celotnega kolektiva pre-vzela čestitke in zahvalo direktorice.

Na slovesnosti so strokovna vodja v ZD, zdravnica Katja Šoštarič Li-kar, vodja službe NMP, zdravnica

Martina Terbižan Rupnik in vodja zdravstvene nege v NMP, diplomi-rani zdravstvenik Friderik Tratnik, predstavili razvoj službe nujne me-dicinske pomoči, ki je ena najpo-membnejših pridobitev zdravstve-nega doma v zadnjih letih. Ob tej priložnosti so se zahvalili zdravniku, ki službo spremlja od njenih začet-kov ter še danes dežura, je najstarejši zdravnik, ki še opravlja dežurstva. Dr. Božič je v svoji zahvali na hu-moren način opisal, kako je ta služba potekala nekdaj, ko so »dohtarji« do nekaterih pacientov v oddaljenejših krajih in v hudih zimah prihajali tudi peš ter s seboj, v svojih zdravniških torbah, nosili »arcnije in madežije«.

Prisrčna slovesnost je gostom po-nudila tudi prijeten kulturni pro-gram, ki so ga ustvarili domači umetniki. Igrala je kitaristka Manca Krkoč, učenka Glasbene šole Vin-ka Vodopivca Ajdovščina, ki se je nedavno udeležila Državnega tek-movanja mladih glasbenikov ter osvojila bronasto plaketo. Manca se uči pri prof. Boštjanu Šmalcu. Za lep zaključek slovesnosti pa je gledališka skupina KUD Javorov hudič uprizorila predstavo Hoja za besedo, režiserja in scenarista Pe-tra Avbarja, narejeno po istoimen-ski knjigi Franceta Černigoja. SH

Župan na pogovor povabil domače duhovnikeSredi marca so se na skupnem se-

stanku pri županu Marjanu Poljšaku srečali duhovniki iz skoraj vseh aj-dovskih župnij: iz Ajdovščine, Šturij, Budanj, Cola, Črnič, Kamenj, Lokav-ca, Otlice, Šmarij in iz Vipavskega Križa.

To je bila priložnost za pogovor, vprašanja in reševanja takšnih in dru-gačnih težav, saj se domači duhovniki le redkokdaj dobijo v takšnem števi-lu. Duhovnike je zanimalo, kako je s sredstvi za sofinanciranje kulturnih objektov – cerkva in znamenj. Poja-snjeno jim je bilo, da Občina sredstva za te namene deli na podlagi javnega razpisa, do največ 40% vrednosti pro-jekta, za kar že nekaj let zapored na-menja enako vrednost – 8.000 evrov. V zadnjih letih se je s pomočjo ob-činskih razpisnih sredstev obnovilo cerkev sv. Martina v Gaberjah, glav-no oltarno sliko v župnijski cerkvi v Vipavskem Križu ter cerkvico sv. Marjete nad Dolenjami. V celoti pa Občina poskrbi za izgradnjo mrliških

vežic in celostno urejanje pokopališč, vključno s parkirišči in drugo infra-strukturo. Uprava je skupaj s pred-sedniki krajevnih skupnosti izdelala štiriletni plan urejanja teh dejavnosti. Veliko se bo obnavljalo, nekaj poko-pališč nujno potrebuje širitev, neka-tera pa dodatna parkirišča. Uprava je ob tej priložnosti duhovnike zaprosi-la za pomoč in sodelovanje.

Svojevrstne težave imajo v Batujah, kjer je trg pred cerkvijo priročno dir-kališče – kot so ugotovili na ogledu prometne situacije, gre predvsem za domače dirkače, ki bi jih veljalo pred kakršnimi koli drugimi posegi opozoriti, da so nevarni za okolico. Posegi v trg pa ne bi pomagali, saj ga namreč obkrožajo ozke ulice, pred katerimi je zaviranje nujno, dodatna ovira pa je tudi „otoček“ sredi trga. Verjetno bo bolj kot „ležeči policaj“ zalegla ena dobra pridiga.

Prometna gneča, zlasti ob nedeljah in praznikih, pa je na Cankarjevem trgu v Šturjah. Stroka ugotavlja, da

je prometni režim primerno urejen, dejstvo pa je, da je jeklenih konjičkov vedno več in da za vse ni prostora na enem mestu. So pa zato parkirišča v bližnji okolici. O zaprtju trga za pro-met se bo uprava najprej posvetovala s krajevno skupnostjo ter pridobila mnenja bližnjih stanovalcev. V pri-meru zaprtja trga bi bilo potrebno zagotoviti intervencijske poti. Prvi ukrep pa bo poostren nadzor nad parkiranjem na Cankarjevem trgu.

Duhovniki se sprašujejo tudi, zakaj se ob praznikih ne izobeša zastav? Kje je zavest ljudi in spoštovanje do na-rodovih simbolov? Z upravo in župa-nom so se dogovorili, da bodo skupaj poskušali narediti več za osveščanje krajanov na tem področju. Prvi apel vam posredujemo že sedaj – pred nami so kar trije pomembni prazni-ki, državni, mednarodni in tudi naš občinski praznik – dodajmo jim sve-čanosti in v tej prelepi pomladi okra-simo našo deželo, naj z naših domo-vanj zaplapolajo zastave.

Dela na Vilharjevi in v Dolenjah gredo h koncuDela na prenovi Vilharjeve ulice gredo h koncu. Po načrtih bi sicer morala biti zaključena do konca leta 2011, vendar so se zaradi nepredvidenih okoliščin pri izvedbi zavlekla. Rok izvedbe je bil na prošnjo izvajalca, podjetja CPG Nova Gorica, podaljšan do konca aprila 2012. Zaplete pa je povzročalo predvsem prilagajanje del – hkrati s celostno prenovo vodovodnega sistema je namreč smiselno posodobiti še vso ostalo napeljavo pod zemljo, kot so plinovodno omrežje, kabelska televizija in drugo. Dela pa je precej zaustavila tudi močna burja v februarju.Na Vilharjevi ulici je trenutno položena prva plast asfalta, urejajo se pločniki ter javna razsvetljava. V okviru pro-jekta izgradnje OŠ Šturje pa se gradi propust za nov meteorni odvodnik, ki bo zaledne vode z bližnjega Školja in s Polic odvajal v Lokavšček.Rok za dokončanje izgradnje kanalizacije po vaseh Ustje, Dolenje, Budanje ter Lokavec je bil predviden do konca meseca marca 2012. Hkrati z izgradnjo kanalizacije je bilo obnovljeno tudi vodovodno omrežje, zato bodo vsa za-ključna dela pri asfaltaciji površin dokončana do konca meseca aprila 2012. V Dolenjah, Ustjah ter Budanjah pa so pogodbeni izvajalci Komunalno stanovanjske družbe pričeli z izvedbo kanalizacijskih priključkov, ki bodo skladno s terminskimi plani dokončani do sredine leta 2013.Za vse nevšečnosti se vsem občanom opravičujemo. Peter Kete

Št. 11 • 17. april 2012 5Gospodarstvo

Obvestila Obrtne zbornice

Krediti s subvencionirano obrestno meroObmočna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina obvešča, da so vam tudi letos na voljo KREDITI S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO.Pogoji: EURIBOR+0%, moratorij odplačevanja glavnice do 1. 1. 2013;Višina kredita: do polovice vrednosti investicije.Za dodatne informacije pokličite na 05 36 44 900.Obrestno mero subvencionirajo Občina Ajdovščina, Občina Vipava in OOZ Ajdovščina.Plačevanje z gotovinoMinistrstvo za finance je dne 30. marca 2012 v Uradnem listu objavilo spremembo pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku za finance, s katerim je gotovinsko poslovanje med poslovnimi subjekti ponovno do-voljeno do zneska 420 EUR in ne več zgolj do 50 EUR, kot je to veljalo od decembra lani. Pravilnik velja od 31.3.2012 dalje. V OZS smo sicer predla-gali, da se po vzoru Avstrije in Nemčije omejitev gotovinskega poslovanja med gospodarskimi subjekti popolnoma ukine ali pa uvede omejitev 1000 EUR, kot to velja v sosednji Italiji. Na zadnjem sestanku predstavnikov OZS in ministrstva za finance so predstavniki ministrstva zatrdili, da spre-memba omenjenega pravilnika ni dokončna rešitev, saj se bodo omejeva-nja sive ekonomije lotili širše s sistemskimi ukrepi.Investicijska olajšava za tovorna vozila in avtobuse za leto 2011, 2012 in 2013Dne 22.3.2012 je Državni zbor RS po velikih pritiskih Obrtno-podjetni-ške zbornice Slovenije sprejel spremembe zakona o dohodnini in zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, po katerih se davčnim zavezancem prizna investicijska olajšava za naložbe v tovorna motorna vozila z mo-torjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam Euro-5, in za avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam Euro-4, in sicer za leta 2011, 2012 in 2013. Sprememba je bila objavljena v uradnem listu RS, št. 24 z dne 30.3.2012 in stopila v veljavo 31.3.2012Najem pisarne v prostorih Obrtnega doma v AjdovščiniObmočna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina objavlja RAZPIS za zbiranje ponudb za najem pisarne v Obrtnem domu v Ajdovščini, najem je mogoč takoj.1.) Lokacija: drugo nadstropje Obrtnega doma v Ajdovščini, Vipavska ce-sta 42.) Kvadratura pisarne: 43 m23.) Število pisarn: 14.) Pisarna klimatizirana, ogrevana, z internetno povezavo, s souporabo sanitarij.5.) Ogled pisarne je mogoč do 20.4.2012, po predhodnem dogovoru na telefon 05 36 44 900.6.) Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina bo pisarno oddala ponudniku, ki bo za najem ponudil najvišjo mesečno najemnino. Pred-nost imajo člani OOZ Ajdovščina. OOZ Ajdovščina si pridržuje pravico, da ne sklene najemne pogodbe z najboljšim ponudnikom.7.) Ponudbe z oznako »Prijava na razpis – najem pisarne« lahko pošljete na naslov Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina, Vipavska cesta 4, 5270 Ajdovščina do 30.4.2012.

Projekti protivetrne zaščite izdelani, denarja ni

800.000 evrov vredni idejni projek-ti protivetrne zaščite hitre ceste skozi Vipavsko dolino obljubljajo vožnjo pri hitrosti burje 150 km/h, celo pri 180 km/h za navadne smrtnike in 200 km/h za intervencijska vozila. Do realizacije manjka le še 25 mili-jonov evrov, ki pa so ob trenutni go-spodarski situaciji težko dosegljivi.

Projekti so začeli nastajati v letu 2010, na pobudo domačih obrtnikov, ki so pred tem že nekaj let opozarjali na težave – zapore hitre ceste namreč povzročajo veliko gospodarsko ško-do, ki jo beležijo tako prevozniki, kot ostalo gospodarstvo, odvisno od do-bav. Na podlagi analiz in študij bi se investicija povrnila v 7 do 8 letih, zato gospodarstveniki menijo, da je na srednji rok prav gotovo upravičena.

Pri pripravi projektov je sodelovalo sedem podjetij, specializiranih za iz-vajanje različnih dejavnosti. Izvede-ne so bile globalne analize vetra, vsi podatki so bili obdelani s superraču-nalnikom. Kot pravi inženir Marjan Pipenbaher iz podjetja Ponting, gre za dognanja in rezultate, za katere se že zanimajo strokovnjaki iz raz-ličnih držav po svetu. Promet bodo pred vetrom ščitile 3,5 do 4 m visoke kovinske ograje, ki bodo delno ščitile tudi pred „letečimi predmeti“ - nad hitrostjo vetra 150 km/h je namreč to dodatna težava. Po hitri cesti bo mogoče brez težav peljati celo pri hi-trosti vetra 180 km/h, intervencijska vozila pa bodo varna tudi pri vetru, ki piha 200 km/h.

Ob vseh ostalih študijah manjka

le še barvna študija – ograje bodo namreč precej posegle v videz kra-jine – in seveda denar. Direktori-ca Obrtne zbornice Nova Gorica Mirjam Božič sicer pravi, da če so izdelani projekti, bodo tudi realizi-rani, ter predlaga, da stroške krijeta DARS, ki se lahko za te namene tudi zadolži ter država – ministrstvi za infrastrukturo in za promet. Mate-ja Duhovnik, direktorica DARS-a, je povedala, da družba za ta namen ne more investirati lastnega denar-ja, dogovoriti se je treba z državo. Ivan Lemut, koordinator skupine za spremljanje problematike pa je pre-pričan, da jih ob takšni enotnosti kriza ne bo zaustavila, projekte pa je mogoče tudi fazno izvesti. Najprej bi ograjo dobila cesta skozi dolino – od Vipavskega Križa do Podnanosa, nato pa še zahtevnejši zgornji del do Razdrtega. Marko Rondič iz domače obrtne zbornice ob tem opozarja še na dodatni učinek realizacije pro-jekta, saj bi ob izvedbi delo dobila tudi mnoga domača podjetja. SH

Javni poziv delodajalcem za vključitev v regijsko štipendijsko shemoPosoški razvojni center je objavil Javni poziv delodajalcem za vključi-tev v regijsko štipendijsko shemo Goriške regije za šolsko/študijsko leto 2012/2013.Operacija RŠS je sofinancirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada in se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za ob-dobje 2007 – 2013, znotraj razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva«. Delodajalci za štipendije prispevajo od 25 % do 50 %, preostali delež kri-jejo sredstva Evropskega socialnega sklada ter sredstva posameznih občin.Prvi rok za oddajo vlog je 23. maj 2012, drugi pa 23. julij 2012. Prav tako bo dvakrat potekalo odpiranje vlog.Dodatne informacije vam bodo ponudili na Posoškem razvojnem centru, 05/38 41 500, vprašanja lahko pošljete na e-naslov info@prc.si, javni poziv pa je objavljen tudi na spletni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina.si.

Temeljni kamen za novo Pipistrelovo tovarno položen

Že v februarju so se pričela dela na terenu, 17. marca pa je bil tik ob le-tališču na Rojcah v sosednji Gorici položen temeljni kamen nove Pipi-strelove tovarne. Tu bodo nastajale revolucionarne štirisedežne Panthe-re, poslovna potovalna letala, ki so v celoti plod domačega znanja in že sedaj vzbujajo veliko zanimanja po vsem svetu.

Slovesnost ob začetku del je po-spremilo veliko vidnih osebnosti iz gospodarstva, politike in družbene-ga življenja iz te in one strani meje. Tako predsednik furlanske pokrajine Renzo Tondo, kot županja občine So-vodnje ob Soči Alenka Florenin, pod katere upravo spada zemljišče in go-riški župan Ettore Romoli, ki admi-nistrativno upravlja z goriškim letali-ščem, so ajdovskemu podjetju izrazili veliko dobrodošlico. Zavedajo se po-

mena znanja in odličnosti, ki prihaja.Pipistrelov direktor Ivo Boscarol se

je za gradnjo v sosednji Italiji odlo-čil zaradi več razlogov. Zagotovo je temu botrovala slovenska zakonoda-ja, ki podjetju trenutno še ne omo-goča poslovanja z vsemi svetovnimi trgi. Dejstva pa so še, da je območje

nove tovarne vremensko veliko bolj umirjeno, kot je v Ajdovščini ter da je v Rojcah na voljo dovolj prostora za širitev, ki ga v Ajdovščini ni, Italijan-ski gostitelji pa se neverjetno trudijo in podjetju pomagajo na več načinov.

Na 30.000 m2 veliki parceli na le-tališču v Gorici, ki jo je Pipistrelu v dolgoročno upravljanje odstopil ita-lijanski direktorat za civilno letalstvo ENAC, bo prav na območju bivših hangerjev zrasel 10.000 m2 velik, nadstandardno izoliran in energet-sko samozadosten objekt. Prihranek stroška nakupa zemljišča bo podjetje vložilo v sončno elektrarno na strehi novega objekta. Celotna investicija je ocenjena na slabih 8,5 milijona evrov z DDV-jem.

Trenutno na terenu poteka posto-pek razminiranja. Gradnja bo predvi-doma zaključena v slabih dveh letih, proizvodnja naj bi stekla v letu 2015, tovarna bo odprla okoli 200 kakovo-stnih delovnih mest.

Hkrati z gradnjo bo potekal zahte-ven, pa tudi drag postopek certifika-cije letala Panthera. Naročila za letala že prihajajo. Ko bo proizvodnja stekla s polno kapaciteto, bo iz tovarne pri-šlo eno letalo na dan.

Domači obrtniki na sejmih LOS in Poroka v cvetju

Letošnji LOS - Ljubljanski obrtni sejem je zaključen. Iz domače zbor-nice so se tam predstavili trije člani – Marmet d.o.o., VRC d.o.o. in Velting d.o.o., ki so z rezultati sejma zado-voljni. Obisk letošnjega sejma je bil bistveno večji, kot v prejšnjem letu kar kaže, da se ta sejemska prireditev počasi prijemlje. Na modni reviji, ki je potekala v okviru otvoritve sejma pa sta sodelovali tudi naši članici fri-zerki – Darja Kornhausler Pintar iz Dream teama in Tanja Koren Trošt – ki sta odlično poskrbeli za popoln izgled manekenk.

Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica je tudi letos organizirala tridnevno sejemsko pri-reditev Poroka v cvetju, na kateri se predstavijo vse dejavnsti, ki naredijo poroko popolno. To so cvetličarji, kozmetičarji, oblikovalci nakita, vi-zažisti, frizerji, fotografi, gostinci, ponudniki poročnih daril, izdelo-valci poročnih albumov, video pro-dukcije, glasbene agencije ter modne oblikovalke. Na sejmu se je s poroč-nimi oblekami predstavila tudi ši-vilja in modna oblikovalka Martina Lavrenčič iz Vipave.

Usoda Primorja je v rokah holdinga Občinski svet Občine Ajdovščina

je na 15. redni seji razpravljal tudi o krizni situaciji podjetja Primorje ter javno pozval lastnike Primorja Hol-ding d.d., naj se odpovejo lastništvu delnic. Svetniki so zaskrbljeni, saj je od uspešnosti reševanja krize v tej družbi odvisnih veliko delovnih mest in izpostavljenih veliko družin. Že pred razpravo v občinskem svetu so podobne javne pozive lastnikom posredovali tudi župan Občine Aj-dovščina Marjan Poljšak ter Svet žu-panov Severno Primorske regije, saj

bi propad podjetja prizadel celotno regijo, v največji meri pa zgornje-vi-pavski občini Ajdovščino in Vipavo. Pogovori in iskanja rešitve pa so po-tekali na vseh ravneh, tudi z državo in z bankami, ki so bile pripravljene še počakati.

Ob napovedi skupščine Holdinga je ajdovski župan ponovno javno pozval lastnike, naj ne napravijo no-bene poteze, katere posledica bi lah-ko bila stečaj Primorja.

Na omenjeni skupščini so delničar-ji sprejeli predlog za odprto dokapi-

talizacijo družbe v višini 30 milijo-nov evrov ter izvolili tri nove člane nadzornega sveta – Mirana Lavren-čiča, Jurija Lozarja in Jožefa Vrabca, obstoječa člana pa sta Andrej Ban-delj in Gorazd Humar. Da potekajo neformalni pogovori z novim stra-teškim partnerjem, je bilo povedano že na marčevski tiskovni konferenci lastnikov, vendar pa za zdaj ni zna-no, kdo bi to lahko bil. Delničarji še obljubljajo, da bodo novega partner-ja s svežim kapitalom javnosti pred-stavili v 30. dneh.

Panthera št. 1 v Pipistrelovem hangarju

Št. 11 • 17. april 20126 Podeželje ponuja

Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na Slapu in na Brjah

V okviru projekta PRIIDELAJMO IN PREDELAJMO NA KMETIJI smo na Kmetijski svetovalni službi Ajdovščina ob koncu meseca marca izvedli ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na Slapu in na Brjah. Že v januarju smo izpeljali strokovno predavanje z naslovom Predela-va mesa v suhomesnate izdelke in priprava suhomesnatih izdelkov za ocenjevanje z namenom, da bi vzpodbudili predelavo suhomesna-tih izdelkov predvsem za trženje pa tudi kot vzpodbudo za sodelovanje na različnih ocenjevanjih, ki so po-membna za prepoznavnost vipa-vskih suhih mesnin.

Na predavanju smo opozorili na kakšen način se lahko registriramo za predelavo mesa, pa tudi, kako morajo biti suhomesnati izdelki pripravljeni na ocenjevanje, z na-menom opozoriti na čim boljšo ka-kovost izdelkov ter prepoznavanje dobrih lastnosti. Za ocenjevanje na Slapu je bilo prijavljenih 14 salam, na Brjah pa celo 18 salam in suhih klobas. Strokovna komisija, ki smo jo sestavljali posamezniki zaposleni na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Novi Gorici, smo predstavili kri-terije ocenjevanja, kot ga upošte-vajo na Ptuju na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij. Ocenjevanje je sestavni del projekta, »Pridelajmo in predelajmo na kmetiji« , ki se iz-vaja v okviru programa LEADER

, LAS Zgornje Vipavske doline in komenskega Krasa , NIP 2011. Nosilec projekta je Kmetijsko goz-darska zbornica Slovenije, Kmetij-sko gozdarski zavod Nova Gorica. Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Za vsebino prispevka je odgovorna Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kme-tijsko gozdarski zavod Nova Gorica. Namen projekta je, da bi se na vaških ocenjevanjih, ki se vsako leto izvaja-jo po primorskih vaseh poenotilo in doseglo izboljšanje kvalitete že tako dobrih in okusnih suhomesnatih iz-delkov. Za cilj smo si postavili, da se izboljšajo suhomesnati izdelki ter, da omogočimo posameznikom, da se usposobijo za ocenjevanje na vaških ocenjevanjih ter s tem želimo izpo-staviti možnost predelave mesa na posameznih kmetijah tudi za tržne namene.

Vsi sodelujoči na ocenjevanju so prijetno presenetili s svojimi kra-jevno tipičnimi izdelki, saj smo na Slapu podelili 14 priznanj, od tega 6 bronastih, 3 srebrna in 1 zlato, na Br-jah pa 18 priznanj, od tega 5 brona-stih, 5 srebrnih in prav tako 1 zlato. Vsa priznanja dokazujejo kakovost izdelkov, vendar smo s pogovorom s posamezniki, ki so sodelovali s svoji-

mi izdelki, dosegli velik napredek pri opozorilih na upoštevanje določenih lastnosti in posameznih kriterijev. Štirim domačinom smo omogočili sodelovanje na ocenjevanju in iz-popolnitev s samim potekom oce-njevanja, da bodo lahko sodelovali pri ostalih vaških ocenjevanjih, ki potekajo že več let po naših vaseh. Eden od ocenjevalcev pa si je prido-bil ustrezno potrdilo o ocenjevanju suhomesnatih izdelkov, saj se nam je pridružil na obeh ocenjevanjih.

Po obeh ocenjevanjih smo imeli srečanje, kjer smo zainteresiranim, ob razgovoru utemeljili dosežene ocene. Sledila je objava rezultatov samega ocenjevanja tako na Slapu, kot na Brjah, kjer so ocenjevanje mesnin vključili zraven ocenjevanja vin. Izkazalo se je kot odlično dopol-nilo same prireditve, ki se že več let odvija v krajevni skupnosti Brje.

Na obeh lokacijah so kmetje pou-darili, da naj bi se taka ocenjevanja nadaljevala tudi v prihodnjem letu, saj so začutili pomen pogovora in ugotavljanja razlik med posamezni-mi izdelki, pa tudi priložnost, da se na ocenjevanju lahko primerjaš z drugimi ljudmi, ki jih izdelovanje suhomesnatih izdelkov zanima in jim pomeni izziv, oziroma priložnost dodatnega zaslužka, če imaš dovolj dobre izdelke.

Skratka ocenjevanji sta bili izredno zanimivi in prijeten dogodek za so-delujoče, pa tudi za naključne obi-skovalce.

V okviru omenjenega projekta smo na področju sadjarstva, natančne-je pridelave in predelave marelic že organizirali prikaz rezi marelic, načrtujemo pa še razstavo mare-lic na Planini v mesecu juliju, kjer bomo poudarili predvsem različne sorte posameznih marelic in njiho-vo uporabnost za predelavo. Marta Koruza

Pinela druži

Na Planini je na velikonočni pone-deljek potekalo že 7. druženje s pi-nelo, to kraljično vipavskih vinskih sort, tokrat še posebno uspešno in prisrčno.

Prireditev je pričela z mašo pri sv. Pavlu, nadaljevala pa v prostorih stare šole na idiličnem vaškem trgu. S svojim obiskom je domače vino-gradnike počastila Slovenska vinska kraljica Martina Baškovič iz Krške vasi, s konjsko vprego jo je pripeljal Viktor Marc. Simpatična Dolenjka si je zapomnila domačo Tino Trbižan, Vipavsko vinsko kraljico 2011, ki je na svoj način postavila nove stan-darde med vinskimi kraljičnami in odlično promovirala domača vina. Tina pa je tokrat nastopila v vlogi povezovalke programa in se ponov-no izkazala.

Letošnje druženje s pinelo se bo v zgodovino tovrstnih srečanj zapisalo po odličnem obisku – našteli so pre-ko 300 obiskovalcev, kar je daleč nad pričakovanji, predvsem pa bo po-trebno v prihodnje najti več prosto-ra. 15 vinogradnikov, 8 domačih in 7 gostujočih, je na pokušino ponudilo 24 vzorcev pinel – prav za vsak okus se je našlo „tapravo“. Prav lepo je bilo videti mlade pridelovalce – kar štirje mladi domači vinogradniki so tokrat ponujali svoj pridelek. Ob pinelah je bila bogata tudi kulinarična ponud-ba. Pri Pipanovih je ponovno pote-

kala zelo dobro obiskana kulinarična delavnica gostišča Mama, v stari šoli pa sta se predstavila dva planinska sirarja: Martin Marc in Marta Pi-pan, ki je spekla tudi odličen domač kruh. Še posebej pa velja pohvaliti Društvo gospodinj s Planine, članice so za letošnje druženje pripravile ve-dno bolj prepoznavno tradicionalno planinsko „specialiteto“ - „šelinko s pršuto in polento“.

Druženje je zaokrožil bend Pinela, ki postaja že stalnica družabnega do-godka na Planini.

Obiskovalci so bili navduše-ni, vinogradniki in ostali po-nudniki pa prav tako, saj je bil dogodek poleg dobrega obiska tudi medijsko odlično podprt. SH

Na 7. druženju s pinelo so se predstavili naslednji domači vi-nogradniki:

Posestvo Štokelj, Guerilla, Kle-tarstvo Petrič, Kmetija Ferjan-čič, Domačija Božič, Fortunatov hram, Trta 1949 in Vinarstvo Štrancar.

Gostovali pa so Jamšek 1887 iz Manč, Branko Furlan iz Zavina, Batič iz Šempasa, Avin iz Gradi-šča pri Vipavi, Vinska klet Žorž in Vinogradništvo in vinarstvo Petrič, oba iz Slapa.

Prerez letnika 2011 na Brjah

Člani društva vinogradnikov in vinarjev Brje na Vipavskem smo or-ganizirali že17. prerez letnika – oce-njevanje brejskih vin. Ocenjevanje je omejeno na vinogradnike in vinarje iz krajevne skupnosti Brje.

Komisijo pod vodstvom Tama-re Rusjan, so sestavljali še Andreja Škvarč,Mojca Mavrič,Rok Jež ter Miran Kavčič 18 Brejskih kleti je

dalo oceniti 49 vzorcev vina – 25 belih, 24 rdečih. Kljub težavnemu letniku za kletarjenje zaradi visokih temperatur je bila večina vin oce-njena v kakovostnem in vrhunskem razredu. Ocenjevanje je dalo štiri zmagovalce letnika 2011 v različnih kategorijah,ter najboljše ocenjeno vino starejših letnikov.

Najbolje ocenjeno belo zvrst 2011 je pridelal Darko Turk, rdečo zvrst 2011 pa Marjan Piščanec. Najboljše belo sortno vino 2011 je postal sa-uvignonaze (tokaj) Željkota Mihelj, najboljša rdeča sorta pa je postal rose barbera Mirana Kavčiča.

Najbolje ocenjeno vino starejših le-tnikov pa je rdeča zvrst 2007 druži-ne Stegovec. Razglasitev je potekala 31. marca v bivši šoli na Brjah. Vsi udeleženci ocenjevanja so prejeli priznanja, zmagovalci pa tudi vinske dekanterje. Vabljeni na Brje, na po-kušino najboljših domačih vin! Borut Koron

Redne mesečne kmečke tržnice na Trgu 1. slovenske vlade Ajdovščina

V soboto, 14. aprila, se je na trgu pred dvorano v Ajdovščini, odvijala prva v nizu rednih mesečnih kmeč-kih tržnic, ki bodo potekale drugo soboto v mesecu. Občina Ajdovščina želi z organizacijo rednih mesečnih tržnic pospešiti lokalno samooskr-bo, spodbuditi potrošnike k redne-mu kupovanju ter kmetovalce in rokodelce k stalni ponudbi zdravih,

domačih pridelkov in izdelkov. Vsa-kič bodo tržnico spremljale dodatne dejavnosti, aktivnosti. Na prvi se je predstavila Razvojna agencija ROD.

Vabilo k sodelovanju Vabimo vse kmetovalce in rokodel-ce, da svoje pridelke in izdelke ponu-dite na prodaj na kmečki tržnici na Trgu 1. slovenske vlade v Ajdovščini v soboto, 12. maja 2012.

Cena najema stojnice je 6 € z DDV-jem, stojnico pa si čim prej rezervirajte pri Sonji ali Eriki, 05/36 59 140, tic.ajdovscina@siol.net, ali se oglasite na TIC Ajdo-vščina v pritličju Mladinskega cen-tra in hotela Ajdovščina v Palah. Prijave zbiramo do petka, 4. maja 2012. Število stojnic je omejeno! Dobrodošli!

Odkup sadja in zelenjaveObveščamo pridelovalce sadja in

zelenjave, da pogodbe za odkup pridelka podjetja Polavi logistika iz Nove Gorice lahko dobijo na Občini Ajdovščina (Cesta 5. maja 6a).

Pobudo za to je občinski Komisiji za kmetijstvo predlagal član komi-sije in občinski svetnik Radovan

Štor, saj je tako pridelovalcem olaj-šana pot do odkupovalca. Podjetje Polavi logistika bo načeloma od-kupovalo vse tržne viške določene kakovosti, natančni pogoji odku-pa so zapisani v pogodbi, katere vzorec bo objavljen tudi na sple-tnih straneh Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si in www.sonc-

no-socno.si.Podjetje Polavi logistika ima se-

dež na lokaciji bivše Agrogorice v Novi Gorici.

Vabimo vse pridelovalce, da se poslužijo novega, hitrejše-ga načina za prodajo tržnih vi-škov na kmetijah. Komisija za kmetijstvo Občine Ajdovščina

Št. 11 • 17. april 2012 7Iz naših krajev

Želijo urediti muzejsko zbirko o Matiji Vertovcu

V začetku marca so se na rednem letnem občnem zboru, potekal je v Gasilskem domu v Šmarjah, dobili člani društva Matija Vertovec. Leto 2011 je bilo eno boljših za društvo, saj so na tradicionalnem pohodu po Vertovčevih poteh zabeležili rekor-dno število pohodnikov.

Glavni namen delovanja društva Matija Vertovec je namreč prav or-ganizacija tradicionalnega pohoda. Ob tem pa društvo skrbno ravna tako z naravo, kot s kulturno dedi-ščino na območju pohodnih poti. Vse to opravlja v duhu spomina na našega rojaka Matijo Vertovca. Že-lja po muzejski zbirki, po spominski sobi, kjer bi obiskovalci lahko več izvedeli o pomenu dela in življenja duhovnika in pomembnega sloven-skega vinskega ter kmetijskega stro-kovnjaka nasploh, Matije Vertovca, je postala zelo realna z odločitvijo sedanjih lastnikov njegove rojstne

hiše in članov društva, ki so pripra-vljeni v ta namen odstopiti prostor. Tako bi spomin ohranjali prav tam, kjer se je začelo življenje – v Vertov-čevi rojstni hiši v Jakulinih. Že pred leti je Društvo Matija Vertovec na hiši postavilo tudi spominsko plo-ščo, še pred tem pa je bilo Vertovcu v spomin nameščeno tudi obeležje na stari šoli na Planini.

Na občnem zboru pa so se člani društva seznanili še s poročilom o letu 2011, ki se je tudi v finančnem smislu končalo pozitivno. Člani so še posebej ponosni na rekordno obiskan pohod, predvsem pa na dej-stvo, da je zahtevna prireditev mini-la brez poškodb ali drugačnih slabih posledic – pohodniki so iz Dežele odhajali izredno zadovoljni, kar je lepa napoved za letošnji pohod. Ob tej priložnosti se društvo ponovno zahvaljuje ajdovski enoti Gorske re-ševalne službe, vsem domačim pro-

stovoljnim gasilskim društvom ter ekipi prve pomoči ajdovskega rde-čega križa za pomoč pri organizaciji pohoda. Med kritičnimi točkami or-ganizacije pohoda so parkirišča – za letošnji pohod bo tako izdelan po-drobnejši načrt o načinu pospravlja-nja vseh (pre)mnogih avtomobilov na izhodišču poti. Poleg organizacije pohoda in začetka urejanja muzejske zbirke pa si je društvo tudi za leto-šnje leto zadalo dodatne načrte – še pred pohodom bodo nameščene vsaj še tri nove velike informativne table na zanimivih točkah, ki bodo pojasnjevale kulturno in naravno dediščino območja. Sredstva za ta namen bo tudi letos društvo iskalo pri sponzorjih.

Občnega zbora Društva Matija Vertovec se je udeležil župan Mar-jan Poljšak, tudi ustanovni član društva. Pohvalil je delo, ki ga za-dnja leta spremlja le še kot aktivni pohodnik, saj mu čas ne dopušča kaj več. Zaveda se, da je pohod ena največjih in najpomembnejših tu-rističnih prireditev na Vipavskem, ki v naše kraje pripelje največ obi-skovalcev od drugod. Hkrati pa je v svojem nagovoru poudaril tudi drugo plat delovanja društva – kre-pitev odnosov tako med prebivalci posameznih vasi, kot povezovanje med vasmi – društvo vse svoje de-javnosti opravlja na trajnostni na-čin, prijazen naravi in ljudem, zato dejavnosti društva podpira. SH

Med Šmarenskimi griči vas pričakujemo že čez slab mesec dni

Tam čez hrib, kjer burja nikoli ne zareže preostro, se člani Turističnega društva Vinoreja Šmarje že s polno paro pripravljamo na tretji praznik Med šmarenskimi griči, ki bo letos ponovno ponudil marsikaj takšnega, da si je vredno na koledarju označiti vikend od 11. do 13. maja 2012.

Še posebej bomo letos v naše kra-je povabili mlade, saj na petek, 11. maja, premierno pripravljamo Rock med šmarenskimi griči. Mladi se bodo lahko v šmarenski krajevni dvorani od 21. ure dalje zabavali ob poslušanju bendov Avioni, Kamno-lom, Vision in Glass Bone. Vstopni-ne ne bo, za žurko pa bo zagotovo poskrbljeno.

Dan kasneje, 12. maja, ob 19. uri pripravljamo v središču vasi Šmarje odprtje razstave likovnih del nastalih na 2. Ekstemporu med šmarenskimi griči. Fotografi, fotografinje, slikarke in slikar ter kamnosek bodo navdih iskali med šmarenskimi spomeniško zaščitenimi »gasami«, spoznavali bo-gato kulturno dediščino Šmarij in za-selkov ter se poigravali s pisano paleto

barv, ki jih ponuja pogled na prebu-jajoče se z vinogradi posejane griče. Njihove vtise in odtise v času bomo javnosti predstavili na odprtju razsta-ve, ki jo bomo tudi letos postavili na prostem v čudovitem ambientu str-njenega dela vasi Šmarje, ki vas preko arhitekturnih detajlov zlahka popelje v še vedno čutečo preteklost.

Skozi te »gase« bo vodil tudi del poti na 3. Pohodu Čez Školj in Tibot, ki ga kot osrednji del praznika Med šma-renskimi griči pripravljamo na ne-deljo, 13. maja. Start krožnega rekre-ativnega štiri ure trajajočega pohoda bo ob 8. uri zjutraj pred gasilskim domom v Šmarjah. Na pot se bodo pohodniki tudi letos podali v druž-bi oslička Sivka, ki jim bo v lesenih sodčkih tovoril osvežilno vinsko ka-pljico in domač bezgov sok. Sivko jih bo popeljal čez 418-metrski Školj, od koder se odpre čudovit pogled na Vi-pavsko dolino in Kras, vse tja do mor-ja, nato pa se z njimi spustil do naselja Vrtovče, kjer jih bo že čakal Elvis Pre-sley z Vrtovč. Po krajšem okrepčilu se bodo pohodniki povzpeli do zaselka

Lisjaki, kjer bodo lahko spoznali če-belarjenje, nato pa do Tibota, kjer bo ob 10.30 potekala sveta maša na pro-stem na ostankih nekdanje cerkve.

Sledil bo spust v prijetno kotlino do zaselka Potok na malico ob gri-zenju kruha iz krušne peči, nato pa vzpon do rojstnega zaselka Mati-je Vertovca-Jakulinov. Tam bo na ogled impozantna starodavna Ver-tovčeva klet in zbirka Vertovčevih del, podoživeta s krajšim recita-lom. Sledil bo postanek še v zaselku Hrastje s »kalanjem« izvirske vode iz 212 let starega vodnjaka. Da bo doživetje gričev popolno, se bodo pohodniki ob zaključku sprehodili še skozi šmarenske »gase« in si tam ogledali razstavo 2. Ekstempora med šmarenskimi griči, kamnoseško de-lavnico ter se posladkali z domačim pecivom.

Veselje v Šmarjah pa se bo tedaj šele pričelo, kajti ves popoldne bo obiskovalce zabavala živa glasba, srečelov in stojnice z domačimi iz-delki in pridelki. Za uvod v zabavno popoldne bo poskrbel krajši kultur-no-zabavni program, nato pa vas toplo vabimo, da spoznate razigra-no vzdušje šmarenskih gričev. Več o prireditvi si lahko preberete na spletni strani društva: http:vinoreja--smarje.nvoplanota.si

V primeru dežja, bo sobotno in nedeljsko dogajanje presta-vljeno na 19. in 20. maj 2012. Mateja Poljšak

Na Malo goro – po novih poteh in s prenovljeno zgibanko

Organizatorji tradicionalnega 15. velikonočnega pohoda na Malo goro, člani Planinske sekcije Kamnje, so za praznike trepetali, a vreme jih je uslišalo in pohodni dan je zasijal v soncu ter privabil obiskovalce od blizu in daleč. Jutranje temperature so se sicer spustile pod ničlo, vendar pa je pohodnike kaj hitro segrel grič. Pa tudi prijaznost domačinov, ki so dobrodošlico izrekali že na zanimivi etnološki razstavi o košnji na Mali gori v stari šoli v Kamnjah, in topel čaj – najprej pri lovski koči, nato pa še na vrhu Male gore. Gora pa sploh ni majhna, saj je tudi letos brez gne-če tam gor uživalo preko 1000 po-hodnikov. Spregovorili so jim nov predsednik sekcije Jože Vodopivec, pa prejšnji predsednik Anton Kre-ševec ter župan Marjan Poljšak, ki je ponovno navdušil z gromkim na-govorom. V kulturnem programu pa so sodelovali mladi glasbeniki ter oktet Castrum – poudariti velja, da so fantje na vrh prisopihali peš in

tako potrdili, da jim tudi tovrstne kondicije ne manjka.

Do vrha vodi mnogo poti in še več. Letos so namreč domači planinci uredili novo, tematsko pohodno pot, Pot koscev in grabljic, ki se iz Ka-menj vzpenja mimo zanimivih točk proti planotam, kamor so nekdaj ho-dili kosit. Pot je zelo dobro označe-na, ob oznakah pa pripoveduje tudi zgodbo koscev in grabljic, na posa-meznih točkah so namreč ob sme-rokazih še prikazi orodij in drugih pripomočkov, ki so jih nekdaj upo-rabljali pri košnji in spravilu sena. Pot je lepo opisana v zgibanki, ki so jo kamenjski planinci prenovili s po-močjo Občine Ajdovščina. Zgibanka je vizualno osvežena, vsebuje tudi zemljevidom z označenimi poho-dnimi potmi – ne zgolj na Malo goro, pač pa do mnogih zanimivih točk v okolici. Izšla je v nakladi 5000 izvo-dov, dobili jo boste pri kamenjskih planincih ali pa v TIC Ajdovščina. SH

12,60 metra šalamovČeprav se je zgodilo na 1. april,

so v Črničah vse podatke in meri-tve opravili zelo natančno in niso prav nič lagali. Tega dne je namreč ŠTKD Parapet organiziral tradici-onalni „Šalam pohod“ na Sv. Pavel. Pohodniki so se zbrali dopoldan pod šolo, kjer jih je pričakala jutranja dobrodošlica s čajem in kavo. Nato pa na pot - skozi zaselek Konjščak, po soteski potoka, do Tabora. Na-daljevali so skozi Slejke, do spome-nika padlim, od tu naprej pa proti Sv. Pavlu nad Vrtovinom. Že od za-četka sta jih spremljala močna bur-ja in hladno vreme, a kljub temu ni manjkalo dobre volje. Udeleženci,

dobra stotnija se jih je nabrala, so si zavetje našli na južni strani hriba in tam v vrsto postavili vsak svojo salamo. Nato so jih izmerili – kar za 12,60 m šalamov so prinesli ter jih po pozdravnem govoru krajana Črnič tudi pomalicali – vse in vsem so teknile. V dolino so se odpravili po drugi strani, medtem se je tudi burja že umaknila. Na izhodišču jih je čakala še odlična jota. Zadovoljni prireditelji so izžrebali še tri srečne dobitnike simbolnih nagrad in ude-ležence povabili na prihodnji pohod, ki bo odslej postal tradicionalen. KS Črniče

Tradicija z novim rekordom

Že vrsto let budanjski fantje vztraj-no vso noč po Budanjah zbirajo sa-mokolnice (karjole).Postavijo jih v vrsto od Županove kapelice proti

Brithu. Delo je naporno,polno pre-senečenj pravijo fantje, a z vztrajno-stjo gre. Letos so se lotili že spomla-di. V soboto, 17. marca, so na kup zbrali kar 65 karjol in s tem podrli rekord, ki je do sedaj znašal 62. Na ogled so bile nove in stare karjole, tiste, ki jih uporabljamo v hlevu, v gradbeništvu, na vrtu, pa vse do otroške karjolce. Zares pisana dru-ščina. V nedeljo smo z nasmejanimi obrazi vozili domov svoja orodja. Upam, da ste vzeli vsak svojo (ta pravo). Fantje čestitamo za rekord. AP

Št. 11 • 17. april 20128 Knjižnica

Potujoča knjižnica v aprilu in maju

TOREK, 17. aprilVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30;Malovše 16.50 – 17.50PONEDELJEK, 7. majVrtec Ribnik 10.00 – 11.45; Dom starejših občanov Ajdovščina 12.00 – 13.00; Lozice 14.30 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45TOREK, 8. majTekstina 10.00 – 11.00; Vrtec Vrhpolje 11.20-12.45; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50SREDA, 9. majOtlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30ČETRTEK, 10. majFructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.30 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40PETEK, 11. majVrtec Vipava 8.45 – 9.40; Mlekarna Vipava 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 11.00 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.45PONEDELJEK, 14. majCol 11.30 – 14.30; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec, šola 15.50 – 16.30; Planina 16.45 – 18.00TOREK, 15. majVrtec Selo 11.00 – 11.30; Črniče 11.45 – 13.30; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15– 17.00; Erzelj Miški 17.05 -17.35SREDA, 16. majPodkraj 11.30 – 13.30; Slap 14.45 – 16.00; Log 16.10 – 17.00; Budanje 17.05 -18.00ČETRTEK, 17. majVrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Ustje 13.30 - 14.45; Gojače 15.00 – 16.00; pravljica 16.00 -16.30; Dobravlje 16.45 – 17.30PONEDELJEK, 21. majSkrilje 11.00 – 12.00; Cesta 12.10 – 12.45; Batuje 13.15 – 14.00; Selo 14.10 – 16.00; Kamnje 16.10 – 17.00TOREK, 22. majVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30;Malovše 16.50 – 17.50Info: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, GSM: 041 596 130e-pošta: potujoca@ajd.sik.si

Nova potujoča knjižnica na Vipavskem se odeva v barve

Le še nekaj mesecev je do tedaj, ko bo z začetkom poletja sedanji bibli-obus – Potujoča knjižnica Lavričeve knjižnice Ajdovščina – zadnjič zape-ljal na izposojališča v ajdovski in vi-pavski občini. Po poletnih dopustih ga bo po 17 letih in 154 tisoč kilo-metrih po ovinkastih cestah, gorskih in hribovskih vzponih ter ozkih »ga-sah« zamenjalo novo vozilo.

Novi bibliobus bo ravno tako na-rejen na podvozju tovornjaka (Mer-cedes), od februarja ga nadgrajujejo in opremljajo v družbi AS Domžale. Vozilo bo opremljeno s sodobno knjižnično, računalniško in komu-nikacijsko opremo, prijetno za upo-rabnike, posebej za otroke. Opre-mljeno bo tudi z rampo za dostop na invalidskem vozičku. Okvirno bo stalo 290.000 evrov, od tega je 150.000 evrov že zagotovilo nekda-

nje ministrstvo za kulturo, razliko bosta zagotovili soustanoviteljici La-vričeve knjižnice, občini Ajdovščina in Vipava.

Ta hip izvajajo dela notranje zaščite nadgradnje, čemur bo sledilo oplo-čevinjenje. Izbor notranje konfigu-racije bibliobusa – s posebnim pou-darkom na otroškem kotičku – je bil že opravljen, zato je Lavričeva knji-žnica na svoji spletni strani že obja-vila natečaj za najboljšo zamisel za zunanjo grafično podobo vozila. Gre za poslikavo, ki naj bi čim bolje sporočala dediščino in poslanstvo, ki ga bibliobus opravlja na območju gornje Vipavske in njenega obrobja. Rok za oddajo predlogov je 3.maj. Novo vozilo bo poslikano v barve po zmagovalnem predlogu v juniju. Artur Lipovž

Še nekaj podatkov o Potujoči knjižnici v letu 2011

Bibliobus je lani desetkrat obi-skal 51 izposojevališč, 35 v ajdo-vski in 16 v vipavski občini, tako naselja, kot podjetja in ustanove. Mesečno je bil skupaj z vožnjo (od januarja do junija in od sep-tembra do konca leta) na poti 77 ur, v letu torej 770 ur.

Okoli 9.300 uporabnikov, od tega kar 3.700 mladih, si je v aj-dovsko-vipavski Potujoči knjižni-ci izposodilo več kot 47.200 enot knjižničnega gradiva, še dobrih 3.770 pa je bilo dano v izposo-jo neknjižnega gradiva. Posebno veselje pripravijo potujoči knji-žničarji tam, kjer imajo tudi pra-vljice za mlajše otroke. Potujoča knjižnica mlade seveda vabi tudi k sodelovanje v Uganki meseca in k Moji naj knjigi.

Lokarjevo leto V knjižnici vas čaka kotiček s knjigami Danila Lokarja in knjigami, ki

govorijo o njem. Vabimo vas, da si v letošnjem jubilejnem letu sposodite in seveda preberete katero od njegovih knjig. Na voljo je tudi zgibanka o njegovem življenju in delu.

24. aprila ob 18.30 pa bo v Lavričevi knjižnici odprtje razstave ob 120. obletnici rojstva Danila Lokarja z delovnim naslovom Od motiva do lite-rarnega dela. Na ogled bodo pisma, rokopisi in druga pisateljeva literarna zapuščina.

Z besedo in črto po Trnovskem gozdu

Lovske zgodbe Trnovskega gozda iz stoletne zakladnice revije Lovec.

Trnovski gozd in lov sta tesno po-vezana vse od takrat, ko je vanj prvič stopil človek. Vendar na predstavitvi zgodb Iz Lovca v Lavričevi knjižnici nismo šli v pradavnino, ampak samo dobrih sto let nazaj, odkar so lovske zgodbe iz Trnovskega gozda našle svoje mesto tudi v reviji Lovec.

Lovska družina Trnovski gozd se je ob šestdeset letnici ustanovitve odlo-čila, da izda priložnostni zbornik z zgodbami iz Trnovskega gozda, ki so jih skozi stoletje v reviji Lovec obja-vljali različni pisci. Uredniški odbor se je smelo lotil zahtevnega projekta in danes je pred nami »zbornik, ki ga je ne samo užitek pregledati ampak tudi brati in prebrati, « kot je v spre-

mni besedi napisal Boris Leskovic. Zbornik so predstavili člani ožjega uredniškega odbora.

Igor Polanc, starešina LD Trnovski gozd, ki skrbi za lovišče, v katerem so se te zgodbe dogajale, je povedal kakšna je bila pot od ideje do knjige. Glavni urednik Franc Černigoj, tudi sam lovec in avtor zgodb, pa tudi vešč urednik številnih (tudi) lovskih publikacij je opravil delo zbiranja, urejanja, koordinacije pri ureditvi zbornika. Na predstavitvi je poudaril vlogo že kar legendarnih prvih zapi-sovalcev kot so bili Josip Plesničar, Edmund Čibej, France Starovaški, prav gotovo pa je svojevrstno vlogo odigralo objavljanje prispevkov v času med obema vojnama, ko je oze-mlje Trnovskega gozda sicer spadalo

pod italijansko državo, vendar je z objavo prispevkov v slovenski reviji ohranjalo svoj narodni značaj. V no-vejšem času zasledimo več objav spet po letu 1995, v času, ko je z objavami pričel Franc Černigoj in tako vzpod-bujal tudi mlajše, da ubesedijo in za-pišejo svoje lovske doživljaje.

V knjigi so imenitne ilustracije Ju-rija Mikuletiča. Spremno besedo za likovno plat zbornika je napisala Silva Karim, ki se je spoprijela tudi z grafično zasnovo in oblikovanjem ter pripravila računalniški prelom in po-stavitev besedil.

Silva Karim je spremno besedo o Ju-riju Mikuletiču naslovila O razkošju njegovih podob, saj prav njegove ris-be in upodobitve iz živalskega sveta dajejo zborniku tisto razkošje, tudi zaradi katerega ga lahko z veseljem primemo v roke in listamo po njego-vih straneh. Slikar je ob svoji ljubezni do živali kot neutrudni raziskovalec narave svojo risbo razvil do virtu-oznosti. S seboj je na predstavitev prinesel na ogled tudi nekaj platen z značilnimi motivi iz živalskega sveta.

V času predstavitve pa ste si lahko v knjižnici ogledali tudi fotografije z motivi lovske tematike Tomaža Veli-konje, tudi člana LD Trnovski gozd in avtorja prispevka v zborniku. Zdenka Žigon

Čas Bojana BizjakaV Lavričevi knjižnici smo predsta-

vili osemnajsto knjigo Bojana Bizja-ka Prah časa, ki je letošnjo pomlad izšla pri založbi VED. Z njo je avtor zaokrožil nekakšno trilogijo kratke proze Tkivo časa, Kaplje čase, in na-vedeno Prah časa, ki jo povezujemo tudi s pesniško zbirko Zarodek časa.

Imenitno spremno besedo je h knjigi napisala Ivana Slamič, ki je tudi vodila pogovor z avtorjem, in jo naslovila Čas, od zarodka do prahu ; Bojan Bizjak in njegovo ustvarjanje kratke proze. V tem prispevku, ki je pr(a)va literarna študija Bizjakovega dela, je pripravila pregled celotnega njegovega dosedanjega ustvarjanja,

njegovih posebnosti in odstopanj od zakonitosti literarne teorije, ki pou-darjajo avtorjevo samosvojost.

Bojan Bizjak je pripovedovalec zgodb, ki jih zna mojstrsko zaplesti in razplesti. V knjigi avtor niza krat-ke zgodbe ljudi iz majhnega mesta ob reki, Krasa ali njegovih obronkov, obmorske pokrajine, velikega mesta, ki ga prepoznamo kot Ljubljano, če-prav ni vedno imenovano, in plano-te, ki jo prepoznavamo kot Goro in Trnovski gozd. To je tudi življenjski prostor avtorja, ki ga obvlada, do po-tankosti, da lahko v njem plete svoja pripovedovanja o ljudeh, ženskah in moških, mladih, manj mladih,

starejših in starih, ki so »vsi naši so-sedje v malem mestu, iščoči svoj bi-vanjski prostor smisel, ne da bi mi to vedeli,« je zapisala avtorica uvodne besede.

V sproščenem, a vendar lite-rarno kritičnem pogovoru, smo izvedeli marsikaj o Bizjakovem ustvarjanju, življenju in razmi-šljanju, pa tudi kakšen načrt za prihodnost nam je zaupal. Zdenka Žigon

Št. 11 • 17. april 2012 9Dediščina

Jochmannov mlin v Ajdovščini „v sliki“ Tokrat vam namesto besed ponujamo nekaj zanimivih fotografij arhivskih

dokumentov, ki spadajo v čas okoli leta 1875.

STANISLAV BAČAR

Drobci preteklosti za danes in jutri

Vizitka podjetja

Shema območja okoli Jochmannovega mlina

Prikaz odvzema vode za predilnico in barvarno

Projekt bralna pismenostPomenljiva je misel italijanske-

ga dramatika iz 18. stoletja, Carla Goldonija: „Brati in ne razumeti je kakor loviti in ničesar ne uloviti. „

Ste se kdaj zalotili, da pravkar prebranega besedila ne razumete, ne veste, kaj vam avtor želi pove-dati? Se vam je kdaj zgodilo, da ste se vse popoldne učili iz knjige, pa vseeno še nič ne znate za jutrišnji preizkus znanja?

Strinjali se boste z mano, da nič kaj dosti ne pomaga, če smo se naučili gladko brati, ko pa si tako malo zapomnimo ali slabo razu-memo, kar preberemo, ne znamo prebranega obnoviti, kaj šele, da bi prebrano kritično vrednotili. To je bralna pismenost.

V zadnjih letih poteka pod okri-ljem Organizacije za ekonomsko so-delovanje in razvoj (OECD) medna-rodna raziskava po imenu Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA). Ta raziskava meri znanja (kompetence) na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti 15-letnih učenk, učen-cev, dijakinj in dijakov. Tej raziskavi, ki sicer poteka že od leta 2000 in se ponavlja vsaka tri leta, se je Slovenija priključila leta 2006. Rezultati te raz-iskave kažejo, da je bralna pismenost slovenskih učencev, ki so pravkar zaključili osnovnošolsko izobraže-vanje približno povprečna. Če pa primerjamo razmere v deželah, ki so uvrščene za Slovenijo z našimi raz-merami, v kakršnih se odvija pouk v šolah, nam kmalu postane jasno,

da stanje ni ravno zavidljivo. Torej je bralna pismenost slovenskega di-jaka nekoliko slabša od povprečnega Evropejca.

Zato je v letošnjem šolskem letu tudi osnovna šola Dobravlje pristo-pila k dveletnemu projektu Opol-nomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja, ki ga izvaja Zavod RS za šol-stvo, financira pa Evropski socialni sklad. »Po domače« mu rečemo kar projekt Bralna pismenost. Osnovni namen projekta je prispevati k za-gotavljanju enakih izobraževalnih možnosti, izboljšati dostop do ka-kovostnega izobraževanja in vpelja-ti učinkovite strategije za doseganje višje ravni bralne pismenosti.

»Če ne bomo brali, nas bo pobralo«, je rekel nekoč Tone Pavček. Te njego-ve besede smo sklenili vzeti še malo bolj zares in pripravili tudi opera-tivni načrt, kako bomo izboljšali bralno pismenost učenk in učencev naše šole. Zavedati se moramo, da spretnost branja in bralna pismenost ni nekaj, kar moramo dobiti od uči-teljic v nižjih razredih osnovne šole. Tudi za naše slabo branje ne morejo biti krive učiteljice slovenščine. Bra-nje mnogi prinesejo s seboj že kot predznanje v prvi razred, torej so se brati in prebrano razumeti naučili že doma. Ključnega pomena pri tem sta motivacija in lastna aktivnost. Prije-tni občutki, ki nas prevzamejo, ko se spominjamo poslušanja pravljice za lahko noč v naročju mame ali očeta, radovednost, kako se bo zgodba raz-

pletla, želja po znanju nas (če imamo to srečo) ženejo, da beremo vedno več.

Beremo tudi, ko se ne zavedamo, da beremo. Ni ga med nami, ki si ne bi znal razložiti urnika, ki visi na oglasni deski, tudi cene v trgovinah znamo vsi razvozlati, pa vozni red na postaji … Ali res?

Kot osnovno razvojno prioriteto v okviru projekta Bralna pismenost smo si zadali razvijanje bralnih uč-nih strategij. To so načini pristopa-nja k besedilu, načini branja in ob-delave teksta, ki nam pomagajo, da prebrano razumemo, si čim več za-pomnimo, obenem pa tudi poveže-mo v mislih z vsem, kar že znamo, s predznanjem. Bralne učne strategije bomo razvijali pri urah kateregakoli predmeta, kjer je mogoče določene cilje doseči s samostojnim branjem, izdelavo izvlečka, miselnega vzorca … Ob tem pa dobrih navad med-predmetnega sodelovanja ne bomo opustili (knjižnično-informacijska znanja in ostali predmeti), prav tako ne bralne značke.

Na naši šoli se je z namenom pove-čanja bralne pismenosti, kot tudi za-nimanja za branje do sedaj že marsi-kaj zgodilo, in veliko se še bo. Vse te aktivnosti imajo en cilj. Da bi učenci po pridobljeni osnovnošolski izo-brazbi bili tudi in predvsem pismeni in znali novo znanje poiskati.

«Izobražen je tisti človek, ki ve, kje bo našel tisto, česar ne ve.“

Georg Simmel Bogdan Bone

Napovedujemo Teden vseživljenjskega učenjaLetos bo 17. Teden vseživljenjskega

učenja potekal v času od 14. do 20. 5. 2012, v razširjenem terminu pa ves maj in junij. Ljudska univerza Ajdo-vščina bo tudi tokrat prevzela vlogo območnega koordinatorja za izvajal-ce različnih prireditev.

Namen Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je promocija učenja in spodbujanje udeležbe vseh generacij v učnih priložnostih. Projekt uskla-juje Andragoški center Slovenije in poteka po vsej državi pa tudi onkraj naših meja. Z njim opozarjamo slo-vensko javnost na vseprisotnost pa tudi pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. TVU je član mednaro-dnega gibanja festivalov učenja.

Vsi, ki projekt soustvarjamo, bodi-

si v vlogi izvajalcev prireditev bodisi kot udeleženci, prispevamo k ude-janjanju slogana 'Slovenija, učeča se dežela'.

Vodilne teme letošnjega Tedna vse-življenjskega učenja so:

Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti

Mednarodno leto zadrugMednarodno leto trajnostne ener-

gije za vseOhranimo kulturno in naravno de-

diščinoZaposlovanje in podjetništvoBranje, učenje in sodobni načini

komuniciranjaVse zainteresirane organizacije in

posameznike, ki želijo svojo dejav-nost predstaviti širši javnosti, vabi-mo, da s svojimi prireditvami pope-strijo dogajanje ob festivalu učenja v

naši dolini. K sodelovanju tudi letos vabimo vse tiste izvajalce, ki so sode-lovali že v preteklih letih. Zelo veseli pa bomo tudi vseh, ki se nam bodo letos pridružili na novo.

Vabljeni!Za več informacij o Tednu vseži-

vljenjskega učenja nas lahko pokliče-te na telefonsko številko 05 366 47 54 ali nam pišete na elektronski naslov eva.mermolja@lu-ajdovscina.si. LU Ajdovščina

Aktivno medgeneracijsko kiparsko druženje

Dan za spremembe, 21. april, med 9. in 13. uro v Mladinskem centru in hotelu Ajdovščina pripravljajo Dan za spremembe. Eden osnovnih ciljev Dneva za spremembe je spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti. Potekale bodo kiparske delavnice, na katere ste vabljeni tako

mladi, kot starejši (starostne ome-jitve ni, dobrodošla bo interakcija vseh generacij). Srečanje je družabne narave in je brezplačno, material za ustvarjanje bo na razpolago.

Vabljeni torej na kipar-sko druženje v Pale! MC Hiša mladih

Društvo Doli bo postavilo mlaj za praznik občineDruštvo Doli napoveduje zanimive

dogodke, ki bodo obudili tradicijo in poživili družabni utrip našega mesta Ajdovščine v maju. Na predpraznič-ni 4. maj bodo člani društva na ajdo-vskem placu postavili mlaj, 20. maja bodo z etnološkimi prikazi sodelo-vali pri operi Gorenjski slavček, ko bodo dozorele češnje pa nas bodo povabili na „češnjev“ pohod od Aj-dovščine do Lokavca.

Prevoz mlaja je že utečena priredi-tev, ki jo društvo prireja vsako leto.

Najprej je treba podreti smreko, jo naložiti na voz, nato pa dolg tovor še pripeljati do cilja. Mlaj se vozi tako, kot se je včasih vozilo jambore ali tako imenovani dolgi les. Smreka za mlaj ob ajdovskem občinskem pra-zniku raste na Trnovski planoti. Po-sekali jo bodo zjutraj, dan pred pra-znikom, nato pa jo bodo pripravili za natovarjanje. Ko jo bodo naložili na voz, se bodo odpravili proti dolini. Na poti do Ajdovščine bodo naredili dva postanka v Lokavcu – Na Brodu

in na Grajšku. Že pred tem bo treba izdelati tudi vence, če bo le mogoče, bodo v dneh pred praznikom v ta na-men organizirali delavnice za mlade v Ajdovščini, sicer jih bodo izdelali doma, v Lokavcu. 4. maja v popol-danskem času pa se bo zgodilo skle-pno dejanje – na ajdovskem placu bo zrasel pravi, tradicionalni, praznično okrašen mlaj - vabljeni na ogled. V maju pa se udeležite tudi drugih tra-dicionalnih dogodkov društva Doli. SH

Blagoslov konj v ŽapužahKonjeniško društvo Sv. Štefan Vipavska dolina vabi blagoslov konj ob Sv.

Juriju, zavetniku konj. Ob 10.00 bo zbor konjenikov med Ribnikom in Ža-pužami, nato bo mimohod do cerkve sv. Martina. Pred cerkvijo bo potekal blagoslov konj, obred bo vodil šturski župnik Marko Kos. Nato se bodo konjeniki vrnili na prostor prireditve, kjer bo prikaz dresure, ježe čez ovire in vestren jahanja. Info: 051 427 823 (Rafael)

Št. 11 • 17. april 201210 Pogovor z umetnikom

Azad Karim – barviti pacifistS slikarjem Azadom Karimom sva se pogovarjala v njegovem ateljeju ob priložnosti njegove samostojne slikarske razstave, ki je na ogled v Jakčevem domu dolenjskega muzeja Novo Mesto od 24. februarja pa vse do 29. aprila. Beseda je tekla o umetnosti, kulturnih razlikah med okoljema, ki jima pripada, o vojnah, ki so krive za vse, o njegovi osebni zgodbi, ki je hkrati arhetip njegovega naroda. O zgodbi, ki je pestra in na momente prav filmsko dramatična, da bi z njo lahko napolnila vse do zadnje strani tega časopisa.

Kaj je bilo tisto, kar je na po-dročju likovne umetnosti v novem okolju najbolj vplivalo na vas, ko ste konec sedemdesetih let prišli študirat na ljubljansko likovno akademijo?

Ljubljanska ALU je bila v tistem času svetovno poznana kot dobra grafična šola, sam sem pa dodi-plomsko najprej študiral slikarstvo, podiplomsko pa grafiko. Študij v Ljubljani je bil prava izbira za dopol-nitev znanja, ki sem ga pridobival na Inštitutu za likovno umetnost v Bag-dadu. Tam, za razliko od Ljubljane, nikdar nismo študirali akta, pa tudi v drugih veščinah smo imeli drugač-na izhodišča od tukajšnjih; risbe, na primer, nismo nikdar gradili od spo-daj navzgor, da je statično zdržala, nismo je »postavili na tla«, kot so to vselej zahtevali ljubljanski profesor-ji, temveč smo izhajali iz silhuete, ki jo ustvari obleka. Veliko smo upo-dabljali figuro, a vselej oblečeno do vratu. Toda umetnik mora iti skozi spoznavanje človeškega telesa, nje-gove fiziognomije, obnašanja mišic in ostalih sprememb, ki nastanejo pri gibanju; to je temelj, na katere-mu se gradi ostalo tehnično znanje. V Ljubljano sem prišel z določenimi »luknjami« v znanju, toda profesorji in sošolci so izkazali veliko razume-vanja in mi pomagali pri vsem, kar je bilo še potrebno nadoknaditi. To izobraževanje mi je dalo ogromno.

Velika sprememba zame je bila tudi razstavna praksa, saj je bila v Iraku ta izključno politično motivirana; ogledati si je bilo mogoče razstave privržencev vladajoče stranke, ki so nedvoumno izražali svoja stališča. V Jugoslaviji sicer tudi nismo mo-gli govoriti o popolni osvobojenosti od ideologij, a razlika je bila vseeno ogromna. Tu je bilo videti več ra-znolike umetnosti, neprecenljiva pa je bila tudi možnost obiska tujih dr-žav, tako da smo obiskovali razstave v Italiji, na Češkem, Madžarskem, …

Kaj pa vas je kulturno najbolj za-znamovalo, katere spremembe v načinu življenja

so bile največje?Poleg življenja samega, kar zadeva

jezik, hrano in ostale primarne vidi-ke, na katere sem se moral tako ali drugače prilagoditi, sem velike raz-

like najprej opazil pri študiju, ki je v Ljubljani temeljil na predpisanem učnem sistemu in je sledil evoluciji od risbe k barvi in od sivin k barvito-sti. V Iraku smo bili kar neposredno soočeni s posameznim izzivom, npr. tihožitjem v barvah, učni načrt pa je bil prepuščen volji vsakega profesor-ja.

Pozitivno spremembo mi je pred-stavljalo to novo okolje, kjer je bilo tudi več galerij in razstav slovenskih umetnikov (ŠKUC, SDLK, Majski salon, retrospektive v Moderni gale-riji) ter tujih gostov, preko katerih je bilo mogoče spremljati tekočo pro-dukcijo doma in po svetu. Ne samo to, dobil sem tudi možnost potovati, pa čeprav se je bilo treba za vizo za dva dni odpraviti na pot v Beograd. Zunaj se mi je odprl nov svet … V Italiji, na primer, se je na področju umetnosti dogajalo še več in še da-nes se spomnim svojega prvega obi-ska galerije Uffizzi v Firencah, kjer sem bil popolnoma šokiran – prvič sem stal v eni največjih svetovnih ga-lerij. Česa podobnega v Iraku ni bilo mogoče doživeti, tam smo imeli zgolj dve razstavišči, kjer pa se je le red-ko ustavila kakšna razstava iz tujine. Tamkajšnje okolje je bilo popolnoma drugačno, bili smo precej izolira-ni, pa tudi sami nismo smeli ven. V Jugoslaviji me nič ni oviralo, če sem želel kam potovati, razen finančnega stanja, ki je bilo precej kritično, ko so iraške oblasti mojemu očetu onemo-gočile, da mi pošilja denar, kar je bil eden od načinov, kako bi me spravili v domovino in poslali v vojsko. Po-zneje so vsem disidentskim iraškim študentom odpovedali vsakršno dr-žavno finančno pomoč ter nam niso podaljšali potnega lista. Nekateri tre-nutki so bili tudi tukaj zelo težki, am-pak nekako jih je bilo treba preživeti.

Mediji nam sugerirajo svojo po-dobo Bližnjega Vzhoda, polno vojne in strahu, zaradi česar kar pozabljamo, da je Irak, vaša do-movina, hkrati tudi prizorišče enih najlepših svetovnih pravljic 1001 noč. Le redko, če sploh, pridejo do nas njegove pozitivne plati, nema-terialno bogastvo in lepote. Sami ste odraščali v Arbilu (Kurdistan), nato študirali v Bagdadu in se tudi, odkar ste Ajdovec, redno vračate

domov. Tako, iz prve roke, kakšen je v resnici vaš Bližnji Vzhod?

Vsaka dolina ima svoje volkove, ima pa tudi veliko dobrih ovčic. Od prvega kralja do zadnjega diktatorja se je Irak zapletal iz vojne v vojno, bodisi znotraj države, s sosedami ali na svetovni ravni. Peščica ljudi, ki je imela oblast v rokah, je to razumela, da si lahko prisvoji ves svet, vse boga-stvo, pa tudi pravico, da jemlje življe-nja drugače ali nasprotno mislečim. Njihova edina misel je bila vojna, zato se je, namesto v druga podro-čja, vlagalo samo v vojsko. Ob vsem bogastvu, ki ga premore Irak kot tre-tja naftna velesila na svetu, je večina prebivalstva revnega, na robu preži-vetja. Največja tragedija pa je seveda to, da ljudje umirajo, ker so se rodili kot Šiiti, Suniti, Kurdi, Arabci iz ne-kega drugega, »nepravega« področja, ali kot pripadniki katere druge etnič-ne skupine, ki je prišla v nemilost oblastem. Ljudje so bili ustrahovani in med seboj niso smeli komunicira-ti, če so želeli zaščititi svoja življenja, saj »imajo zidovi ušesa«.

Toda eno je oblast, drugo pa večina, iraški ljudje, za katere lahko mirne duše trdim, da so čudoviti in hrabri ljudje, da so lahko vse to doživeli. Po štirih letih druge svetovne vojne v Evropi še vedno obujamo te dogod-ke, Iračani pa živijo iz vojne v vojno ter v novo vojno, prepuščeni so v milost in nemilost sedaj diktatorju, sedaj njegovemu nasprotniku. Med njimi ni družine, ki ne bi nasilno izgubila vsaj enega sorodnika; tudi sam sem izgubil sorodnike v vojni z Iranom, Kuvajtom, v Huseinovih zaporih ali kje drugje. Toda po vsem tem se znajo Iračani še vedno srčno nasmejati.

Moji kraji so bili prizorišče izvorne kulture, t.i. zibelke civilizacij, a kaj ko smo nazadovali, namesto da bi nad-grajevali bogato tradicijo Bližnjega vzhoda. In to zaradi zgoraj naštetih razlogov, zaradi oblasti, ki se ni ozi-rala v prihodnost, ki je nazadnjaška, ki si želi neizobraženo in nekulturno ljudstvo. Zaradi njih je vse izgublje-no. Egipt, Irak, vse kulturne velesile svetovne preteklosti danes propadajo zaradi takih ljudi na oblasti. Vojna je vse uničila.

Evropsko modernistično tradicijo ste uspešno spojil z bližnjevzhodno dediščino, ki ste jo prinesli s seboj; ta je vidna tako v ikonografskem (orientalski miti in legende) kot v likovno formalnem smislu (žareče barve, arabske pismenke in sim-boli). To je vidno nam »od zunaj«. Kako pa pečat vašega primarnega okolja na lastno likovno govorico občutite sami? Na kakšen način iščete harmonijo med svojima dve-ma svetovoma?

Človek lahko živi kjerkoli, a na svo-jo identiteto ne pozabi, vedno jo nosi s seboj. Že zdavnaj pa sem jo želel spojiti z evropsko kulturo, saj je novo okolje vplivalo name enako kot tisto

primarno. Toda združiti ju je težko, kajti ne smeš ju uporabiti preveč do-besedno, da se že na prvi pogled loči arabske vplive od tukajšnjih, temveč ju je treba združiti v harmonijo. Me-nim, da mi je to ravnovesje uspelo vzpostaviti, saj ljudje iz mojih del prepoznajo, od kje prihajam, ampak to vzamejo kot pozitivno.

Sicer pa je naša kultura tisočletja te-meljila na simbolih, ki jih imam sam zelo rad. Ta izraz skozi simboliko sem postopoma prevzel tudi jaz; ve-liko sem jih preučil in skoznje razvil svoje lastne simbole, povsem nove in povsem moje. Navdihnila pa me ni samo orientalska kultura, ampak, na primer tudi majevska, pa je nihče ne prepozna, ker mi je uspelo vse ele-mente spojiti do te mere, da niso več prepoznavni.

Dano mi je bilo okolje, v katerem sem se rodil, toda kultura je svetovna stvar, ne more pripadati samo dolo-čeni skupini ljudi. Mezopotamska, asirska, babilonska, egipčanska kul-tura so svetovne kulture, so kulture vsega človeštva. Enako jo razumemo in dojemamo jaz, ti ali Egipčan, ker je univerzalna. Od teh kultur so da-nes ostale le še ruševine, in zanimivo je, da o njih vidiš več v Britanskem muzeju, kjer so na 400 m² razstavlje-ni babilonski zidovi in asirski krilati biki s človeško glavo (v Iraku ni niti enega), kot na licu mesta. Ta kultura je močno spojena z evropsko. Moja umetnost je spojena z evropsko kul-turo tako kot ti evropski muzeji, v katerih kultura Bližnjega Vzhoda živi naprej svoje življenje. Zato tudi veliko potujem po svetovnih muze-jih, študiram in iščem snov, iz katere bi lahko izhajal.

Vaša umetnost je umetnost kon-trastov in nasprotij, ki pa so har-monično združeni v celoto: svo-bodne barve poteze – natančna risba, abstrakcija – figura, pastozni nanosi – filigranska poteza, vzhod – zahod, tradicija – sodobnost. Ali je umetnost način, kako poveza-ti ta dva svetova, ki mu pripadate, oziroma, ali s tem opozarjate, da so med nami manjše razlike, kot si mislimo?

Absolutno. Sam delam za obče člo-veštvo, ne za posameznike, zato ne more biti drugače.

Bi lahko rekli, da ste kot umetnik tudi politično angažirani, da preko nje sporočate svoja prepričanja?

Mislim, da je skoraj vsak umetnik politično angažiran, saj dogajanje okrog njega in v svetu vpliva nanj, temu se ne more izogniti. Sam sem politično angažiran, toda s politiko nimam nič. Imam svoje prepričanje in pazim na svojo identiteto, izogi-bam se slabih vplivov in svoje delo opravljam z vsemi častmi.

Umetnik lahko ustvarja zato, da izrazi, kar je v njem, ali zato, da bo nekaj zapustil. Sam rad delam za Človeka in sem proti vojni, nasilju, socialnim problemom. Dela, ki so jih

pustili veliki umetniki, si lastimo vsi, so obče človeška, ne pripadajo samo državi, iz katere so prihajali njihovi avtorji. Renoir je svetovni, ne franco-ski umetnik. Tudi sam bi rad nekaj ustvaril, kar bo ostalo za menoj, pa naj bo nekaj pomenilo Ajdovcem, Slovencem, Kurdom ali celemu sve-tu.

Razstava v Novem mestu je na-slovljena »Vsa zemlja je imela en sam jezik«, kar je sicer citat iz Prve Mojzesove knjige. Vam, ki ste mo-ral svoj materni jezik zamenjati za novega, verjetno pomeni ta bazična oblika komunikacije več kot osta-lim, ki jo jemljemo bolj samoumev-no. Kako se to odraža v razstavlje-nih slikah, o čem pripovedujejo?

Citat se nanaša na zgodbo o Babi-lonskem stolpu, iz katere že več časa črpam tudi sam, in se nadaljuje: »In razkropil jih je Gospod ondod po vsej zemlji in nehali so zidati mesto« (11,8). Nanj sem navezal svoj zadnji projekt, ki govori o človeku – be-guncu, o človeku, ki ga je Gospod razkropil po vsej zemlji, o človeku, ki nima dežele, ki nima najmanjše-ga prostorčka, na katerem bi gradil mesto. Govori o malem človeku, ki nima dostopa do medijev in zato za svoje sporočilo uporablja steno. Go-vori tudi o stenah kot takih, stenah, na katerih ni pisane besede, pač pa le sled časa. Govori o stenah iz Ba-bilona, ki so jih arheologi že zdavnaj preselili v velike evropske muzeje. V steni vrezan klonopis le nemo zre v objektive vseh velikosti in blagovnih znamk, ko se horde obiskovalcev va-lijo skozi sobane Britanskega muze-ja. Brezčutno skeniranje častitljivih sledov časa. Preroške besede, zapi-sane v stoletja stari Mojzesovi knjigi se še vedno uresničujejo, ne zgolj v deželi ob velikih rekah, pač pa vse-povsod po svetu. Vsako stoletje ima svoje vojne, vsak narod svojo zgodo-vino, mnogo narodov tudi trenutke, ko so morali bežati, svoje begunske izkušnje. Tudi Slovenci. Zato projekt namenjam vsem ljudem, ki so kdaj-koli morali bežati ali pa so še vedno razkropljeni po vsej zemlji in so ne-hali zidati mesto. Ne nazadnje sem begunec tudi sam.

Ob pogledu na vaš zadnji cikel »Zapuščene hiše« sem se najprej vprašala, kje so žive barve, vaš za-ščitni znak? Že preden sem se po-globila vanje, so mi zamolkli toni izdajali težko zgodbo iz ozadja…

Res je, pred nekaj leti, ko sem spet obiskal svoj dom, mi je uspelo vsto-piti v predel mesta, v katerem sem se rodil. Težko mi je bilo gledati te ruše-vine, ki so bile predvsem enobarvne, le tu in tam se je znašlo nekaj barve. Od tam sem prinesel ogromno fo-tografij in posnetkov porisanih fa-sad in zapahnjenih vrat z osebnimi sporočili ljudi, ki so nekoč prebivali v teh stavbah. Ganljivo je gledati na-pise lastnikov, ki sporočajo: »Vrgli so nas ven« ali »Tukaj je živel Razgar«.

Št. 11 • 17. april 2012 11O umetnosti

Ljudje so na steno zapisali svoje spo-ročilo, ko so vedeli, da bodo morali oditi. (Zato rad rečem, da so ustvar-jali oni, jaz pa sem to le prinesel po-kazati svetu.)

Ko sem po teh predlogah začel ustvarjati, tudi sam enostavno nisem ustvarjal v svojih običajnih, živih barvah, saj to ne bi bilo naravno. Te stvari so name tako vplivale, da sem avtomatsko posegel po sivih, črnih barvah ali pa sem žive barve temnil. Obenem je ta barvna lestvica je po-polnoma usklajena z vzdušjem tega cikla.

Kako pa sicer doživljate in upo-rabljate barve; glede na njihov splošni pomen, glede na simbolno, psihološko ali energetsko priznane lastnosti, glede na njihove tonske vrednosti ali njihov povsem avto-nomen izraz?

Včasih je barvna paleta razpeta na široko, drugič jo brzdam, ker me samo okolje povleče nazaj. Barve imam rad, čeprav je zadnji cikel zares nastal v bolj zamolkli tonski lestvici. Vselej pa barve izbiram na podlagi občutkov, trenutnega stanja in vseh drugih vplivov, ki vsakodnevno de-lujejo na človeka, med tem ko je gle-dalcu prepuščeno, da jim sam pripiše pomene.

Celotna vaša družina se je zapi-sala vizualnemu svetu. Vaša žena Silva je profesorica likovne vzgoje, in ustvarjalka v različnih tehnikah (slikarstvo, ilustracija, keramika, grafika, …), hči Hana se že odmev-no uveljavlja v oblikovanju kera-mičnega nakita, sin Goran pa vodi v centru mesta svoj grafični studio. Ali je bil za vajina otroka sploh mo-goč kak drug scenarij, glede na to, da sta se rodila tako ustvarjalnima staršema? Kako ste kaj zadovoljni z njuno odločitvijo? Ste ju kdaj po-barali, tako kot nekoč župan Kovač Pilonovega očeta, češ da s te moke (umetnosti op. a.) pa ne bo kruha?

Vedno sem bil prepričan, da bo Hana novinarka, saj se je ukvarjala z novinarstvom, delovala na lokalnem radiu in je nasploh imela ambicije na tem področju. V četrtem letniku srednje šole pa me je presenetila z odločitvijo, da se bo podala v likovne vode, saj do takrat sploh nisem ve-del, da sama riše in ustvarja. Vpisala se je na študij likovne pedagogike. Hana je zelo vztrajna in našla se je v oblikovanju keramičnega nakita, ki ga je po mojem mnenju res odlično dodelala – ravno te dni ga je pred-stavila na Philips Fashion Week-u v Ljubljani, o njej se je začelo pisati že na Hrvaškem… Svoje znanje bi rada dopolnila v Firencah ali Londonu, pri čemer jo z ženo podpirava.

Nasprotno je bil Goran že od ve-dno dober risar, znal je opazovati in z njim sem se tudi sam ukvarjal, toda na koncu se je odločil za študij etnologije in kulturne antropologije. Danes se ukvarja z grafičnim obliko-vanjem in zadovoljen sem, da si je v tem delu zadal visoka merila, da se poglobi v projekt in ne oblikuje po-vršinsko, zgolj za zaslužek. Upam, da ga splošna kriza ne bo odvrnila od te začrtane poti.

Kakšna se vam sicer zdi situacija na kulturnem področju, kako je da-nes v našem kraju mogoče živeti od

umetnosti? Kaj ostane umetniku v času, ki je do kulture tako mačeho-vski, kako naj se bori proti sistemu?

Danes je občutiti zares močno krizo, ki je težka že za nas, starejše, ki smo že nekaj ustvarili, ki smo si ustvarili ime, zaradi katerega lahko razstavljamo ali nekaj malega proda-mo. Kaj pa mladi umetniki, ki so še neuveljavljeni, ki nimajo kje razsta-vljati, ki posledično ne morejo pro-dajati in so v nekakšnem začaranem krogu … težko je. Tisti redki, ki da-nes še vlagajo v umetnost, kupujejo impresioniste, ne pa sodobnih av-torjev. Umetnike je močno prizadela tudi ukinitev olajšave pri davčni na-povedi ob nakupu umetnin, saj smo na ta račun imeli zagotovljenih vsaj nekaj odkupov letno. Pri nas se zdi stanje zares brezizhodno, trg je maj-hen in zato zasičen. Rešitev vidim v prodoru v tujino, tja, kjer so razmere boljše. V Evropi je nekaj normalnega, da imajo umetniki svoje galeriste, ki jih promovirajo in tržijo. A tu zopet naletimo na težavo – kako priti ven brez ozadja, brez pomoči, povezav, finančne podpore, prepuščeni sami sebi? Posluževati se moramo najso-dobnejših komunikacij, izrabiti zmo-žnosti interneta in upati, da nas tam zunaj odkrijejo. Apeliram pa tudi na kuratorje, ki bi morali prevzeti vlo-go promotorjev sodobne umetniške produkcije tudi onkraj meja.

Da se ne predamo popolnoma ma-lodušju … Prešernova ulica postaja prava umetniška žila Ajdovščine. V naslednjem mesecu se nam obeta oživitev Lokarjeve hiše, za katero je poskrbelo Društvo likovnih ume-tnikov Severne Primorske, katere-ga član ste tudi sam. Kaj nam bo prinesla v mesto ta pobuda?

Člani DLUSP-a smo strnili moči, hišo obnavljamo sami, bodisi z de-lom ali tako, da lastna umetniška dela menjamo za material, ter s po-močjo sponzorjev. Zato nam bo za enkrat uspelo urediti samo spodnji del, kjer bodo razstavni prostori, zgoraj pa so predvideni ateljeji, fo-tografski studio, Lokarjeva knjižnica in stanovanjce za rezidenčne ume-tnike. Razstavna dejavnost nam ne bo omogočila zgolj lastnih razstav, temveč tudi izmenjavo s tujino, saj bomo tukaj lahko gostili tujo likovno produkcijo in zunaj ponudili našo. Vsekakor predstavlja ta pobuda sve-tlo točko in upam, da bo »kulturni center Danila Lokarja« ponudil več možnosti tudi mladim.

Ja, tudi delo in solidarnost sta na-čin, kako se boriti proti krizi. Do-kler ne poidejo še te zaloge. Maja Marinkovska

V prejšnji, marčevski številki Novic se je med pogovorom s slikarko Silvo Copič vrinila na-paka – v odgovoru umetnice na vprašanje o Ateljeju Metulj, se je zapisalo ime Damjane Plešnar tam, kjer bi morala biti navedena Damjana Rustja, ki je takrat kot likovna pedagoginja pristopila k dogajanju. Za pomoto se zapiso-valka intervjuja obema ustvarjal-kama opravičuje.

Grafike Tince Stegovec V Pilonovi galeriji so od 23. marca do 26. aprila 2012 na ogled dela Tince Stegovec, uveljavljene slovenske likovne ustvarjalke starejše generacije.

Predstavljene grafike ter risbe so izbrane iz retrospektive umetniči-nega opusa (kustosinja je bila mag. Brede Škrjanec), ki je bila od lanske-ga decembra do februarja letos raz-stavljena v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. V letu 2010 je Stegovčeva namreč podarila svoj celoten grafični opus (skupaj z več kot 200 ploščami), 4 risbe ter del svoje strokovne knjižnice osrednji slovenski instituciji za grafično ume-tnost.

Slikarka, pedagoginja in publicistka Tinca Stegovec, rojena 1927 na Pla-nini pri Črnomlju materi Justini Ma-rušič ter očetu Ivanu, po rodu izvira iz naših krajev - oče, učitelj po po-klicu, je bil namreč rojen prav v vasi Lokavec (zaselek Čohi) in je tu tudi preživel otroštvo. Bil je, po besedah Tince Stegovec, človek, ki je nadvse cenil in tako tudi privzgojil svojim trem hčerah vrednoti izobrazbe in kulture, obenem pa tudi narodno zelo ozaveščen, kar se je kazalo pred-vsem v spoštovanju slovenske bese-de. Po njenem rojstvu se je družina preselila v Vače, kjer je oče služboval kot šolski upravitelj. Tinca Stegovec je že kot otrok rada prerisovala - predvsem ljudi in obraze iz knjig in revij - in se že pri svojih petnajstih letih vpisala v risarsko šolo Franceta Goršeta (takrat edino tovrstno šolo v Ljubljani), kjer je profesor opazil njen izjemni dar opazovanja. V gimnaziji je blestela v tujih jezikih, vmes pa je neprestano risala - pozirali so ji do-mači ali pa je portretirala samo sebe. In tako je pozneje, ko se je odločala med študijem romanistike, književ-nosti ter likovne umetnosti, zmagala slednja. Študirala je na slikarskem oddelku ljubljanske Akademije za upodabljajočo umetnost; njeni pro-fesorji so bili France Mihelič, Niko-laj Pirnat in Slavko Pengov za risbo, za slikarstvo Gojmir Anton Kos, za grafiko pa Božidar Jakac. Z grafično umetnostjo se je prvič srečala v dru-gem letniku akademije in - navduše-na nad deli grafičarke Käthe Kollwi-tz, ki jih je zasledila v njeni knjigi le-sorezov - lotila te tehnike. Po diplomi na slikarskem oddelku jo je Jakac kot edino študentko sprejel v grafično specialko. Profesorjeva natančnost in red, ki ju je prenašal na svoje štu-dente, jo, kot pravi sama, spremljata na njeni ustvarjalni poti tudi danda-nes. Stegovčeva je že takrat izstopa-la s svojo zrelostjo ustvarjanja - leta 1952 je prejela študentsko Prešerno-

vo nagrado, pohvale profesorjev pa so še dodatno doprinesle k njeni ce-lostni zazrtosti v grafično umetnost. In ker se od umetnosti tudi takrat ni dalo živeti, je začela poučevati ter v pedagoških vodah ostala vse do upo-kojitve v letu 1978. Želja po znanju in širjenju obzorij jo je vlekla v svet - na svojih potovanjih po Italiji, Franciji, Švici in Grčiji se je likovno izobra-ževala. V letu 1963 se je po prejemu štipendije študijsko izpopolnjevala v Parizu, v Ateljeju 17 je pri znameni-tem britanskem profesorju Stanleyju Williamu Hayterju študirala tehni-ke globokega tiska. Med bivanjem v prestolnici umetnosti je spoznala Vena Pilona in navezala prijateljske stike z Anne Marie, ženo umetnika, ki ga še danes zelo ceni kot umetnika ter spoštuje kot človeka. V Parizu je naredila korak v abstrakcijo, zapisa-na figuralni umetnosti se je prepusti-la eksperimentiranju, ki je bilo v Ate-ljeju 17 nasploh močno prisotno. Ab-strakcijo je začela dojemati kot umik v svoj notranji svet in ta izkušnja je prinesla v njena dela več svobode v gradnji prostora in oblikovanju te-les. Kmalu zatem se je spet vrnila k figuri, k upodabljanju človeka, saj se, kot pravi sama, slednjemu ni mogla upreti, ko ji je na cesti pogled prite-gnil pomenljiv, konkreten prizor ... Takrat je v svojih grafikah, v katerih je pozneje izpopolnila kombinacijo tehnike jedkanice, akvatinte in ver-nis mouja ter reliefne jedkanice, za-čela uporabljati tudi barvo. Po letu 1960 je, kot v svojem spremljeval-nem besedilu v katalogu opisuje dr. Irene Mislej, začela bogat portretni

opus, ko je poglobljeno opazovala in raziskovala obraz, predvsem svojega znotraj avtoportretov. Samopodobe, tako v risbi kot grafiki, so nastaja-le v začetku njene ustvarjalne poti predvsem zato, ker je, tako razlaga umetnica, »človek samemu sebi pač najbolj potrpežljiv model«.

V svojih grafikah upodablja Tin-ca Stegovec življenjske situacije, saj je izredno subtilna opazovalka ljudi in dogajanja okrog sebe ter med-osebnih odnosov. Motivov ne išče posebej, ampak jim je nehote priča, obenem pa ti sovpadajo s sočasnim dogajanjem v njenem osebnem in družabnem življenju, pravi ume-tnica. Njene grafike delujejo v tiši-ni, k njihovi poglobljeni harmoniji doprinaša tudi izjemna tehnična popolnost. Z izčiščenim likovnim jezikom, ki »pove samo bistveno« ter gledalca »ne zadržuje pri nepo-trebnem okrasju«, slednjega povabi v svoj ustvarjeni svet brez pretiranega posvečanja luščenju ideje upodoblje-nega. Banalne, vsakodnevne prizore zajame v neskončnost, poglobi jih s kontemplativnim ter preveje z lirič-nim elementom. Njene figure so, kot pravi dr. Mislejeva, vedno postavlje-ne v neko posebno umirjeno pozo, s čimer vizualno podobo postavi v po-vedno rabo.

Svojo prvo samostojno razstavo v tujini je imela Tinca Stegovec 1966. leta v Gradcu (Gal. Moser), ena nje-nih najbolj odmevnih razstav pa se je zgodila v Mali galeriji tri leta pozne-je. Nato je razstavljala v Rimu, leta 1976 pa je za razstavo v Koncertnem ateljeju prejela nagrado Prešernove-ga sklada. Za grafiko Tekmovalci je prejela nagrado v Španiji 79. leta, leto poprej pa je ustvarila eno najodmev-nejših grafik Klic, za katero je prejela srebrno nagrado v Parizu 1985. leta. 1981 je prejela Župančičevo nagrado, istega leta je svoja dela predstavljala na retrospektivni razstavi v Kranju, Ajdovščini in Mariboru. V letu 2008 je izdala avtobiografsko knjigo z na-slovom Bilo je takole, dve leti poprej je izšla njena monografija Človek in njegovo okolje.

Po letu 1988 je Stegovčeva, ki je plo-dna ustvarjalka tudi kot portretistka v slikarstvu, zaradi zdravstvenih težav grafiko opustila ter svojo ustvarjalno moč posvetila risbi in sliki. Zdaj živi in ustvarja v Trnovem v Ljubljani. Tanja Cigoj

Št. 11 • 17. april 201212 Uspešno

Gozdovi domači prvič zašumeli ob dnevu žena in materinskem dnevu

Društvo podeželskih žena Pred-meja je 31. marca priredilo prijeten večer s kulturnim programom in razstavo čipk. To je bila prva prire-ditev v sklopu šestih, ki bodo pote-

kale skozi vse leto. Rdeča nit vseh dogodkov nosi ime Šumijo gozdovi domači. Zvrstile se bodo proslave, razstave , igre, tudi petja ne bo manj-kalo, predstavili bodo novo pesniško zbirko in prav gotovo bo še kakšna prireditev, ki še ni napovedana.

Večer je bil posvečen vsem žen-skam in materam. Pevke Društva podeželskih žena so zapele pod vod-stvom Katice Vidmar. Klekljarice so tokrat postavile na ogled prav poseb-no lepe izdelke. Izdelale so nakit in mu dodale drobne perlice, da krasijo ogrlice in uhane. Ni manjkalo niti tradicionalnih velikonočnih prtov in okraskov za pirhe.

Tako so članice DPŽ iz Predmeje, zakorakale v enajsto leto delova-nja in kot že neštetokrat dokazale, da so delovne in ustvarjalne.! Nevenka Vidmar

S svojim glasbenim znanjem ob boku „velikim“

V letošnjem februarju so ponovno potekala vsakoletna regijska tekmo-vanja učencev glasbenih šol, ki so hkrati tudi predtekmovanje za držav-no Tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG). Tekmovalne discipline potekajo trienalno, tako so se letos pomerili učenci godal (violine, violončela in kontrabasa), učenci harfe, citer, orgel, kitare in komornih skupin s pihali. Tekmova-nja so potekala na glasbenih šolah v Novi Gorici, Postojni in Kopru.

Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina je sodelovala z enajstimi učenci in sicer v disciplinah harfa, violina, violončelo in kitara. Dosegli smo odlične rezultate, saj je kar šest učencev prejelo zlato priznanje in s tem udeležbo na državnem tekmo-vanju, ki je potekalo v marcu. Na dr-žavnem tekmovanju se je poleg teh šestih učencev za nagrado potegova-la tudi violistka Barbara Grahor v 2. kategoriji, ki nima predtekmovanja na regijski ravni, poteka pa v dveh etapah. Posebej naj omenimo har-fistko Floro Hodak, ki je bila najviš-je ocenjena tekmovalka v disciplini (96.66 točke) in je zato prejela tudi posebno nagrado- snemanje na Ra-

diu Koper.Ostali udeleženci pa so bili:VIOLINA:KATEGORIJA ZAČETNIKI: Hana

Furlan in Ajda Furlan – obe srebrno priznanje, mentorica prof. Miroslava Stojković Pantelić, korepetitor David Trebižan

KATEGORIJA 1A: Angela Marc – zlato priznanje, mentorica prof. Sanja Kaluđerović; Tadeja Poljšak - srebrno priznanje, Katarina Božič – bronasto priznanje, obema mentori-ca prof. Miroslava Stojković Pantelić, korepetitor David Trebižan

KATEGORIJA 1C: Matija Marc – srebrno priznanje, mentorica prof. Sanja Kaluđerović, korepetitor Da-vid Trebižan

VIOLONČELO:KATEGORIJA 1A. Neli Nusdorfer

– zlato priznanjeKATEGORIJA 1B: Rahela Ipavec

– zlato priznanje; Samo Fučka – zla-to priznanje; vsem trem mentorica prof. Tina Rejc in korepetitorica prof. Ana Knez

HARFA:Flora Hodak, kategorija 1a, zla-

to priznanje ter posebna nagrada za najvišje število točk v disciplini;

mentorica Tea Plesničar.KITARA:Manca Kerkoč, kategorija 1b, zla-

to priznanje; mentor prof. Boštjan Šmalc.

V marcu so tako prejemniki zla-tih odličij nadaljevali na državnem tekmovanju, ki je letos potekalo na glasbenih šolah Krško, Novo mesto, Črnomelj in Brežice. Izkupiček je bil odličen:

BARBARA GRAHOR , viola - zlata plaketa in 2. nagrada

ANGELA MARC, violina – srebr-na plaketa

MANCA KERKOČ – kitara – bro-nasta plaketa

NELI NUSDORFER – violončelo – priznanje za udeležbo

SAMO FUČKA – violončelo – sre-brna plaketa

RAHELA IPAVEC – violončelo- srebrna plaketa

FLORA HODAK – harfa – srebrna plaketa

Poleg tega so se naši učenci ude-ležili tudi mednarodnih tekmovanj. Tako je v začetku marca na Medna-rodnem tekmovanju »Davorin Jen-ko« v Beogradu naš klarinetist MA-TEJ PAŠKVAN dosegel 100 točk in s tem prvo nagrado (laureat). Mentor mu je profesor Branislav Trifković, korepetitorica pa Bernarda Paškvan.

Konec marca pa so se trije pevci vr-nili iz Črne Gore, kjer so se udeležili mednarodnega tekmovanja »Bruna Špiler« in prejeli:

NINA TRATNIK, 1. nagrado in posebno nagrado

MARKO FERJANČIČ, 1. nagrado in posebno nagrado

IRENA TROHA, 3. nagradoVsem trem nagrajenim pevcem je

mentorica profesorica Jerica Rudolf.Kljub temu, da je ajdovska glasbe-

na šola po številu učencev ena od manjših v Sloveniji, se je s tako šte-vilčno udeležbo na tekmovanjih po-

stavila ob bok »velikim«, s svojimi uspehi pa znova dokazala, da ima potencial tako med učenci kot tudi profesorji, ki s svojim trudom in en-tuziazmom pripomorejo h kvaliteti pouka in posledično tudi doseženim uspehom. Učenci s tekmovanji ne pridobijo le zadoščenja ob dobrem rezultatu, temveč tudi poglobljen študij posameznih glasbenih del in s tem neprecenljivo znanje ter ogro-men napredek v umetniškem pou-stvarjanju in izražanju. Nenazadnje pa so glasbena tekmovanja tudi dru-ženje z enako mislečimi vrstniki, kar močno motivira za nadaljnje delo.

Šolsko leto pa še ni zaključeno…! Nada Paškvan

V petek, 20.4.2012 ob 19.00 bo na Zemonu zaključni koncert har-monikarskega orkestra Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina, pod vodstvom Nade Kovač.

Dan odprtih vrat in razpis za vpisGlasbena šola Vinka Vodopivca

Ajdovščina vabi v soboto, 21. apri-la 2012 na „dan odprtih vrat“. Ob 10.00 uri bo potekal kratek predsta-vitveni nastop učencev, vse do 13. ure pa se boste lahko sprehodili po učilnicah, kjer boste izvedeli kako poteka pouk ter tudi sami poizku-sili zaigrati na instrumente.

Še posebej lepo povabljeni starši z otroci in mladi, ki bi se želeli vpisa-ti v glasbeno šolo, bliža se namreč vpisni čas:

Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina vabi k vpisu otrok v naslednje programe glasbenega izobraževanja:

Predšolska glasbena vzgoja: otroci rojeni v letu 2007 (program traja 1 leto)

Glasbena pripravnica: otroci, ro-jeni v letu 2006 - 1. razred osnovne šole (program traja 1 leto)

Program glasba- instrument in nauk o glasbi: otroci, rojeni v letih 2003, 2004 in 2005

Program plesne pripravnice: otroci, rojeni v letih 2005, 2006, 2007 (program traja 3 leta)

Program glasba- petje: priporo-čljiva starost: dekleta 17 let, fantje 18 let

Nadstandardni programi: Bas kitara, Nauk o glasbi, Nauk o glasbi za odrasle, Solfeggio za kandidate za srednjo glasbeno šolo

Sprejemne preizkuse opravljajo ti-sti, ki se vpisujejo na instrument ali v program petja.

V programe Predšolske glasbe-ne vzgoje, Glasbene pripravnice in Plesne pripravnice vpisujemo brez sprejemnih preizkusov.

Vpis bo potekal v prostorih glas-bene šole in sicer:

v sredo, 16. 5. 2012 od 18.00 do 20.00 ure

v četrtek, 17.5.2012 od 18.00 do 20.00 ure

v petek, 18.5.2012 od 11.00 do 13.00 ure

POZOR:O datumu sprejemnih preizkusov

boste obveščeni v torek, 22. maja 2012 s poimensko objavo na ogla-sni deski v šoli, zato se morate sami pozanimati, kdaj bo vaš otrok opra-vljal sprejemni preizkus!!!

O rezultatih sprejemnih preizku-sov pa bo GŠ obveščala po pošti, do 11. junija 2012.

Za več informacij pokličite 05/368 01 21 ali pišite na info@gsajdovsci-na.net.

Materinski dan 2012 v Budanjah

25. marca smo se zbrali v dvorani KS Budanje, kjer smo našim ma-mam, mamicam, starim mamam, nonam in babicam, pa tudi očkom, tatom, starim tatom, nonotom in dedkom izkazali ljubezen na po-

seben način. Na odru so se zvrstili harmonikaši (Robert, Joško, Mitja, Janez), otroci z recitacijami pesmi o mamah, plesalke plesen skupine »Be Funky« s plesnim nastopom, igralci dramsko kulturnega društva Buda-nje z igro Grozd ter dekleta (Maruša, Anja, Katja, Monika), ki so zapele vsem mamam in očetom. Zahvali-li smo se vsem za skrb in ljubezen, ki jo tako nesebično razdajate dru-gim, da pogosto kar pozabljate nase. Dragi starši, vedite, da smo vam vaši otroci iz srca hvaležni, samo ne znamo ali pa ne zmoremo tega tudi pokazati. Tako smo z drobnimi cvetovi nastopajočih nabrali šopek in ga izročili mamam in očetom v znak naše iskrene hvaležnosti. AP

Velikonočno tihožitje sredi VrtovčBližala se je Cvetna nedelja, to je

čas za izdelavo butaric. Na Vrtovčah je veliko otrok, zato smo se mame domislile, da bi bilo lepo, če bi bu-tarice izdelovale skupaj z njimi. Ta ideja je navdušila mlade in starejše.

Letošnja zima je bila mrzla, zato se je bilo treba za zelenje kar potruditi. Ta zadolžitev je pripadala možem oz. očetom. Med vso to pripravo, je pri-šlo do ideje, da bi s skupnimi močmi izdelali večjo butaro, ki bi jo postavili sredi vasi. Ideja se nam je uresničila, tako je nastala butara visoka kar 3m in pol. Domači župnik Sašo Mugerli, nam jo je tudi blagoslovil, za kar se mu iskreno zahvaljujemo.

Ker nam je bilo izdelovanje butaric vsem v veselje in izziv, smo se domi-slili, da bi lahko skupaj z otroci, izde-lovali tudi velikonočne pirhe. Kljub slabemu vremenu, smo na Veliko soboto tudi to zamisel izpeljali. Izde-lali smo tudi večji velikonočni pirh, katerega smo postavili poleg velike butare sredi vasi.

Ob prepletanju zelenja, barva-nju in krašenju pirhov, ob veselju in navdušenju otrok, sta nam so-boti pred Veliko nočjo, še prehitro minili. Prijetno skupno ustvar-janje in druženje, imamo namen ponoviti tudi prihodnje leto. Starši vrtovških otrok

Št. 11 • 17. april 2012 13Šolsko

Praznovanje pomladi - praznovanje življenja29. 3. 2012 smo pripravili priredi-

tev. Prvi del, na katerega smo povabi-li dedke in babice, je potekal dopol-dan, drugi del, namenjen staršem, pa popoldan.V pripravo in izvedbo programa so bili vključeni prav vsi otroci, ki obiskujejo lokavško šolo.Predšolski otroci so povedali pesmi-co o babici in nam zaupali, kaj bodo, ko bodo veliki.

Šolarji od prvega do petega razreda pa so predstavili pesmi Toneta Pavč-ka, ki so nas popeljale preko vseh življenjskih obdobij, od najnežnej-šega otroštva, mladostništva, preko vihravega obdobja odraščanja, prvih simpatij do odraslosti in starosti, ki zna biti pravi zaklad za otroke.

Program so z instrumentalnimi skladbami popestrili učenci, ki obi-skujejo glasbeno šolo.

Dedkom in babicam so vnuki po-

klonili slike, ki so jih sami izdelali.V popoldanskem času, ko so se

našemu vabilu odzvali starši, smo ponovili dopoldanski program, le instrumentalno glasbo je zamenjalo petje pevskega zbora, katerega je na klavirju spremljala Klara Slokar. Sle-dilo je obdarovanje staršev z unika-tnimi izdelki, ki so jih otroci izdelali pri pouku.

Znana Pavčkova pesem pravi:Na svetu si, da gledaš sonce.Na svetu si, da greš za soncem.Na svetu si, da sam si soncein da s sveta odganjaš – sence.Naj bo to vodilo vsem, na vseh ži-

vljenjskih poteh.Hvala vsem, ki ste nam z obi-

skom polepšali ta pomladni dan. Mara Obed

Slovesen zaključek bralne značke

V ponedeljek, 2. aprila 2012, smo na OŠ Šturje Ajdovščina proslavili med-narodni dan knjig za otroke. Pripra-vili smo slovesno podelitev priznanj za učence, ki so v letošnjem šolskem letu brali za Bralno značko. Gost na prireditvi je bil znani slovenski gleda-liški in filmski igralec ter televizijski voditelj Pavle Ravnohrib.

Ob 8. uri je nastopil za učence od 1. do 4. razreda ter učence s podru-žnične šole v Budanjah. Vsi učenci so celo leto pridno brali – sami ali s pomočjo staršev – ter si prislužili priznanje.

Imenitno je, ker so ga v roke preje-li od znanega umetnika. Prav vsem nagrajencem so se ob prevzemu pri-znanja svetile oči. Verjamemo, da je bila prireditev dobra vzpodbuda tudi za prihodnja potovanja v svet knjig.

Ob 9.40 so se v avli šole zbrali ti-sti učenci od 5. do 9. razreda, ki še vztrajajo »pri dobri knjigi«. Kljub temu da je branje zahtevno in da v

sodobnem svetu ob televiziji in med-mrežju zmanjka časa za listanje po »papirnatih letalih«, ki vodijo v ču-dovite dogodivščine in skrivnosti, je le-teh več kot polovica vseh učencev. To je gotovo tudi zasluga primerne-ga dela mentorjev z mladimi bralci, ki znajo učencem prisluhniti in jih zanjo tudi navdušiti za branje. Naša šola je zato že vsa leta nad sloven-skim povprečjem po številu učencev, ki postanejo »zlati značkarji«, kar pomeni, da berejo za Bralno značko vsa leta šolanja.

Pavle Ravnohrib je učencem pripo-vedoval o svojem dojemanju najve-čjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, o branju poezije in knjig nasploh, o skrbi za jezik, o bogatenju besednega zaklada … in svojem delu. Poudaril je, da je za vsak uspeh po-trebno veliko dela, vztrajanja in tru-da. Nato je učencem še podelil pri-znanja za osvojeno Bralno značko. Ksenija Černigoj, knjižničarka

Mladi prepevajo27. in 28. marca je bila v Zagorju ob

Savi 23. Revija otroških in mladin-skih Zborov Slovenije, ki je državno tekmovanje.

Sodelovalo je šestintrideset izbranih otroških, mladinskih , dekliških in mladinskih mešanih pevskih zborov.

Mladinski zbor Osnovne šole Da-nila Lokarja Ajdovščina si je spet pri-

pel zlato priznanje, zborovodkinja Marinka Šuštar pa je prejela poseb-no priznanje za najbolj prepričljivo izvedbo slovenske ljudske pesmi. To je bila ljudska pesem iz Nadiške doli-ne Narlieuša je , ki jo je priredil skla-datelj Patrique Quaggiatto. Pri njeni izvedbi so poleg pevcev sodelovali še pianistka Lucija Strmšek, violinistka Ajda Lemut in tolkalec Anej Babič. ZB

Kuharski mojstri iz OŠ Šturje Konec marca je v Strunjanu, na te-

rasi hotela Term Krka, potekalo še zadnje regijsko tekmovanje osnov-nošolcev v lokalni avtohtoni kuli-nariki Slovenije, na katerem sta se pomerili tudi ekipi mladih kuharjev iz OŠ Šturje.

Namen tekmovanja je bilo obujanje starih tradicionalnih jedi na žlico, sladic in obloženih kruhkov iz različ-nih slovenskih pokrajin. Ciljev pa je bilo še več – mladim približati tradi-cionalno kuhinjo in kuhanje. Seveda so še prej poiskali primerne recep-ture, večidel so jih našli pri babicah. Najbolj neverjetni uspeh projekta pa je dejstvo, da so mladi kuharji vse svoje mineštre, ki jih je bilo treba za vajo večkrat skuhati, tudi pojedli ter polizali lonce. Na osmih regijskih tekmovanjih se je merilo 95 ekip, ali preko 500 mladih kuharjev, ki so bili tako dobro pripravljeni, da se je ko-misija resnično težko odločala.

Zadnjega regijskega tekmovanja se

je z dvema ekipama udeležila tudi OŠ Šturje, obe sta se mojstrili pod vodstvom mentorice Petre Ušaj ter dosegli odlične rezultate. Ekipa Štur-ski spretni prstki je skuhala šjelnov-ko (enolončnica iz zelene) s polento, za sladico pa snežne kepe, medtem ko je skupina Šturski mojstri pripra-vila minešto iz brzot (enolončnico iz ohrovta) ter za sladico pečena jabol-ka z orehovim nadevom.

Skupina Šturski spretni prstki, ki so jo sestavljale Mojca Brecelj, Nika Furlan, Hana Hrobat, Karmen Novi-nec ter Kaja Rustja, je hrano pripra-vila in postregla na vrhunskem nivo-ju. S tem je dosegla najboljšo uvrsti-tev in si prislužila vstop na državno tekmovanje, ki bo 15. maja 2012 v Mariboru. Čestitamo in držimo pe-sti za naše odlične gospodinje! AC

Zmagovalna turistična naloga V začetku marca pa se je skupina šturskih šolarjev pod mentorstvom Martina Štinjaka pomerila na tekmovanju

TZS Turizmu pomaga lastna glava. Letos so se lotili sočne naloge, ki so jo poimenovali Sočno – plodovi Vipavske doline v štirih letnih časih. Več o vsebini naloge boste izvedeli na spletni strani OŠ Šturje, za ta namen pa so odprli tudi facebook profil z naslovom Sadjelandija.

Šturci so že osvojili zlato priznanje in jih čaka le še predstavitev na skupni tržnici vseh regijskih zmagovalcev, ki bo 24. aprila v Mariboru. To bo zanimiva predstavitev celotne Slovenije skozi izredno ustvarjalne in nadvse uporabne projekte šolarjev. Če se radi potepate po domačih krajih in če bi želeli spoznati resnično zanimive kotičke Slovenije ter še zanimivejše ideje za preživljanje prostega časa, potem vam priporočamo obisk mariborske tržnice.

Mladi v državnem zboru

V ponedeljek, 2. aprila 2012, je v Državnem zboru RS potekal 22. na-cionalni otroški parlament (NOP),

na katerem so mladi parlamentarci razpravljali na temo ''Junaki našega časa – kdo so in zakaj?''. Otroški par-lament je program vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Na Medobčinskem društvu prija-teljev mladine Ajdovščina vsako leto koordiniramo otroške parlamente v občinah Ajdovščina in Vipava in tako tudi naše mlade spodbujamo k razmišljanju in izražanju mnenj, dva predstavnika/ici, ki jih učenci izgla-sujejo na občinskem parlamentu, pa se udeležita nacionalnega otroškega parlamenta. Letos sta se državnega

zasedanja udeležili učenki OŠ Da-nila Lokarja Lejla Čavka in Karin Močnik, pod mentorstvom Nataše Čuk.

Mlade parlamentarce so na držav-nem zasedanju nagovorili predse-dnik države Danilo Türk, predse-dnik DZ Gregor Virant, minister za šolstvo Žiga Turk, ter predsednica ZPMS Darja Groznik, pri plenarnem razpravljanju na letošnjo ''junaško'' temo pa so sodelovali tudi predstav-niki Varuha človekovih pravic RS ter nekateri poslanci.

Po pozdravnih nagovorih gostov, ki so podali svoje poglede na temo, ter mlade opomnili, da smo lahko ju-naki mi vsi, so mladi izvolili organe 22. NOP in glasovali o temi za na-

slednji otroški parlament, nato pa so po skupinah razpravljali o prezrtih junakih, dobrodelnosti, virtualnih junakih, junakih in vzornikih skozi čas ter o tem Kako postati junak?.

Mnenja in predloge izoblikovane v delovnih skupinah so predstavili vsem zbranim, sledila pa je plenarna razprava, kjer smo lahko slišali raz-mišljanja mladih, saj si, kot je dejal predsednik otroškega parlamenta Tim Muršak, ''mladi želijo, da se nji-hova mnenja slišijo in se tudi sami zavedajo, kdo so njihovi junaki in zakaj''. Mladi so nam razkrili kar širok spekter junakov. Junaki mla-dih so gasilci, policisti, pripadniki civilne zaščite, prijatelji in vrstniki, ki pomagajo drugim, delodajalci, ki

nudijo pošteno delo za pošteno pla-čo, prostovoljci, učitelji, športniki in zvezdniki, ki jih odlikuje dobrodel-nost, predvsem pa so zanje junaki starši, ki jim nudijo podporo in ra-zumevanje. Mladi so nas opomnili, da nas v junake povzdignejo dobra dejanja, tako velika, kot tudi tista drobna, ki so na prvi pogled manj opazna.

Ob koncu zasedanja je predse-dnik otroškega parlamenta razglasil še temo 23. otroškega parlamen-ta. Mladi se bodo v naslednjem šolskem letu pogovarjali o ''od-raščanju'' in komaj čakamo nji-hovih novih razmišljanj, mnenj, vprašanj ter javnih nastopanj. Maša Čibej

Št. 11 • 17. april 201214 Šolsko

V Šmarjah smo gostili danske najstnike

V drugi polovici marca so teden dni na mednarodni izmenjavi v Sloveniji preživeli osnovnošolci iz danske šole Vallekilde Horve Friskole, ki že več let prijateljujejo z Osnovno šolo Do-bravlje. Celodnevni obisk smo jim letos pripravili v Šmarjah na Vipa-vskem, kjer jih je gostilo Turistično društvo Vinoreja Šmarje. 17 danskih osnovnošolcev pod mentorstvom ravnateljice Lisbeth Frederiksen ter v družbi dobraveljskih sovrstnikov so v Šmarjah simpatično v danščini

pozdravile štiri učenke podružnične osnovne šole Šmarje. Nato smo jih člani društva popeljali do zaselka Potok, kjer so se pod mentorstvom Stanka Vrtovca preizkusili v peki do-mačega kruha v krušni peči ter spo-znali prav posebnega vodiča - oslič-ka Sivka.

Skupaj z njim so se nato odpravili do zaselka Jakulini, kjer jih je pri-čakala Darinka Krapež in mladim razkazala bogato dediščino stro-kovnega pisca in duhovnika Matije

Vertovca ter klet s častitljivo letnico 1596. Obisk med šmarenskimi griči so nadaljevali v zaselku Hrastje, kjer jim je družina Simončič prijazno postregla z naravno izvirsko vodo iz vodnjaka, ki je bil zgrajen leta 1800. Krajši pohod so zaključili v Šmarjah, kjer so jih že čakali kegljači kluba Škol in gasilci PGD Šmarje. Slednji so jim pod mentorstvom Aleksandra Klemšeta pripravili pravo gasilsko tekmovanje, izmučene najstnike pa smo nato postregli s tradicionalno vipavsko joto, v kateri je kuhalnico vihtela Egidija Čuk, ter s sladicami izpod rok domačih gospodinj. Dan v Šmarjah so zaokrožili s pohodom skozi gase, do starega strnjenega dela vasi, ki je spomeniško zaščiten in ogledom baročne cerkve Marijinega imena. Seveda pa Šmarij ne bi mo-gli zapustiti, brez da bi vsaj posku-sili, kaj raste na vseh okoliških gri-čih. Sladkosti zadnje letine so lahko okusili na kmetiji Poljšakova Brajda, nato pa smo se pozdravili z nasmehi ter željo, da se še kdaj srečamo. MP

Učna ura zgodovine na terenu

V četrtek, 15. marca 2012, je Ustje obiskala skupina 52 dijakov znan-stvenega liceja Enrico Fermi iz Bo-logne (Italija), skupaj s svojimi pro-fesorji in spremljevalci. Njihov obisk je potekal v sklopu spoznavanja zgodovine Primorske od leta 1918 do konca druge svetovne vojne, v okviru evropskega projektu »Storia e Memoria« in s sodelovanjem s Ško-fijsko gimnazijo v Vipavi. Svojo štiri-

dnevno ekskurzijo so začeli na Gori-škem, nadaljevali po Vipavski dolini in na Krasu ter zaključili v Ljubljani. Iz prve roke so poslušali pričevanja o posledicah fašizma na Goriškem, spoznali lik Filipa Terčelja in njego-vo tragično smrt ter si iz številnih drobcev sestavljali novo, največkrat zabrisano podobo zgodovine svoje lastne domovine.

Na Ustju so z zanimanjem pri-

sluhnili pričevanju o tragičnem dogodku 8. avgusta 1942, ko je bilo zaradi spora med italijansko vojaško in policijsko oblastjo ubitih osem nedolžnih ljudi in je bila vas do tal požgana. Obiskali so spomenik, kjer so bili talci zverinsko ubiti, in hišo, pred katero so italijanski vojaki pu-stili ubitega poveljnika karabinjerjev Pascqala Maroneja, krivdo za njego-vo smrt pa naprtili domačinom.

Zanimivo naključje je, da je obisk mladih iz Bologne sovpadel z leto-šnjim praznovanjem sedemdesete obletnice požiga vasi. Hvalevredno je, da se tudi mladi, in to prav iz dr-žave, ki je bila na Primorskem oku-pacijska sila, zanimajo za temne plati lastne zgodovine, da se znajo do nje opredeliti in jo pravilno ovrednoti-ti. V tem smislu je bilo spoznavanje zgodovine »iz prve roke« na tere-nu zanje več kot prepričljivo. Valentina Kobal

Delavnica Origami velikonočna dekoracijaV organizaciji Medobčinskega dru-

štva prijateljev mladine Ajdovščina se je v soboto, 31. marca skupina otrok pod vodstvom Suzane in Gor-dane v prijetnem okolju MC Hiša mladih v Ajdovščini pozabavala ob ustvarjanju simpatične pomladne in velikonočne dekoracije iz papirja. V tehniki origami je bilo skupno na-rejenih kar 75 podstavkov za jajca, zajčkov in zajčkovih glav, metuljev, tulipanov in lilij iz papirnih kvadra-tov, za povrhu pa še eno letalce.

Origami je stoletja stara umetnost zgibanja papirja. Izvira z Japonske, iz časov, ko je bil papir dostopen le najvišjim slojem. Izdelava origamija zahteva zbranost, uri natančnost in ročne spretnosti ter spodbuja domi-šljijo.

Z njim lahko izražamo svojo ustvarjalnost, raziskujemo geome-

trijo, izdelujemo za sproščanje ali pa se enostavno – zabavamo!

Združili smo prijetno s koristnim. Ob izdelavi smo se zabavali, z izdelki okrasili svoje domove, s fotografi-jo pa sodelovali še v Toyotini akciji Skupaj osrečujmo, v kateri je Toyota Adria za vsak izdelan origami poda-rila 1€ Ustanovi za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi.

Čas je kar prehitro minil - ostalo nam je še cel kup načrtov, a kljub vsemu smo si po lahki malici pri-voščili še malo razigrane igre na to-plem soncu.

Otroci so bili navdušeni in na nji-hovo željo je na spletni strani MDPM Ajdovščina - www.zpm-ajdovscina.si - objavljenih nekaj povezav do enostavnejših navodil za izdelavo origamijev – vabljeni k ustvarjanju! Gordana Maroh Črv

Velikonočni pirh 2012

Trinajst udeležencev je sodelo-valo na osmem javnem natečaju za izbor najlepšega velikonočnega pir-ha 2012, ki ga je razpisalo Kulturno umetniško društvo Lična hiša.

Med jedmi, ki so jih in jih še da-nes po vseh slovenskih pokrajinah nosijo k velikonočnemu blagoslovu, povsod srečamo tudi jajca. Jajce je na splošno razširjen prastari indoe-vropski pomladni simbol, v krščan-stvu pa simbol Kristusovega vstaje-nja, upanja, ne nazadnje življenja sa-mega in obenem simbol popolnosti.

V današnjem času je prav, da po-znamo osnove dediščine pirhov, vendar še pomembnejše je, da zna-mo graditi na teh osnovah in iskati nove ustvarjalne rešitve. V te drobne umetnine je naš človek vedno znal vliti toliko domiselnosti, ustvarjal-nosti in želje po lepoti, da spadajo naši pirhi med najlepše primerke te zvrsti ljudske umetnosti v Evropi. V zadnjem času te lepe stare navade ponovno pridobivajo na veljavi, ki

pa jih današnji ustvarjalci dograju-jejo z novimi inovativnimi rešitvami. In prav te nove ustvarjalne rešitve srečujemo tudi na letošnji razstavi na kateri so zastopani primerki pir-hov iz več slovenskih pokrajin.

Na javni natečaj je v predpisanem roku prispelo okrog štirideset pirhov trinajstih udeležencev že osmega javnega natečaja. Po oceni strokovne komisije sta prvo in tretjo nagrado prejeli Irena in Eva Tivadar iz Do-brovnika v Prekmurju za prekmur-ske remenke poslikane s hetiškimi motivi madžarskega izvora. Drugo nagrado pa so prejeli učenci Osnov-ne šole Dobravlje za lično izdelane pirhe v mozaični tehniki.

Razstavo pirhov dopolnjuje še razstava »Iz trpljenja v vstajenje« slikarke Marte Jakopič Kunaver. Razstavljene slike so del slikarkine izpovedi, so izraženi občutki nje-nih vzponov in padcev pod križem, teme in osamljenosti, ki pa se ne konča v obupu in smrti - ampak v veri v vstajenje in poveličanje.

Po podelitvi nagrad je sledil bla-goslov, ki ga je opravil domači žu-pnik gospod Franc Likar in s tem je Lična hiša dodala svoj prispevek k velikonočnemu praznovanju. Niko Ličen

Likovni in literarni natečaj „Sneg“Ob svetovnem dnevu snega, 22.

januarja 2012, je Društvo GORA razpisalo likovni in literarni nate-čaj na temo »SNEG«, na katerem so lahko sodelovali osnovnošolci v treh starostnih skupinah. Prva triada osnovnošolcev je ustvarjala na temo „Snežna doživetja“, drugi je pripadel podnaslov „Snežna pravljica“, naj-starejša skupina osnovnošolcev pa je dobila nalogo „Sneg“.

Na natečaju je sodelovalo vseh pet osnovnih šol in njihovih podružnic iz ajdovske občine.

Strokovna komisija je v skladu z razpisnimi pogoji pregledala 267 li-kovnih del in 70 literarnih del.

V ožji izbor in na razstavo so se uvrstila 103 likovna dela, med njimi 9 nagrajenih izdelkov, ter 16 lite-rarnih, med njimi 9 nagrajenih del. Avtorji in mentorji uvrščenih in raz-

stavljenih del so prejeli priznanja za sodelovanje, najboljših devet avtor-jev iz vsakega področja (po mnenju strokovne komisije) pa tudi nagrade. Te so bile podeljene v soboto, 10. marca v Športnem parku Tiha doli-na na Predmeji. Ravno na dan, ko so obeleževali spominski pohod smu-čarjev na Vojsko. Zbralo se je lepo število sodelujočih in njihovih star-šev, pohodnikov in njihovih spre-mljevalcev, predstavnikov društva in medijev. Pozdravil jih je predsednik društva Gora Duša Brus, zaplesa-le pa so male mažoretke in plesalci prvih razredov OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine.

Ob koncu razglasitve so bili gostje postreženi s toplo malico, čajem, kavo in sokovi. Kljub mrazu, so se veseli in zadovoljni vrnili domov. Društvo Gora

Št. 11 • 17. april 2012 15Pogovor s tabornico

60 let taborništva v Ajdovščini

Piše se leto 2012, ko Društvo ta-bornikov Rod Mladi bori iz Aj-dovščine praznuje 60 let svojega delovanja, ki jih bo obeležilo na osrednji prireditvi ob 60. obletni-ci taborništva v Ajdovščini, ki se bo zgodila 30. aprila 2012 v ajdo-vskem grajskem obzidju, s pričet-kom ob 20h.

Društvo tabornikov iz Ajdovščine letos praznuje 60 let od svoje ustano-vitve. Svojo obletnico bo obeležilo z več dogodki, ki se bodo odvili v me-secu aprilu, ko taborniki obeležuje-

mo svoj dan – DAN TABORNIKOV ob Dnevu Zemlje 22. aprila 2012. Najprej bo sledilo odprtje razstave Taborništvo skozi čas, ki bo od 25. aprila do 2. maja 2012 postavljena na ogled v avli Dvorane 1. slovenske vlade, na ogled katere ste vsi skupaj lepo vabljeni. Del razstave pa bo na ogled tudi v izložbah na Lavričevem trgu.

Osrednja prireditev ob 60 letnici delovanja pa se bo odvila 30. aprila 2012. Celodnevnemu dogajanju v aj-dovskem gradu, propagandnemu ta-boru ter taborniškemu mnogoboju, bo s pričetkom ob 20h sledila osre-dnja prireditev, na kateri bo poleg naših najmlajših in tudi malo starej-ših nadobudnih tabornikov nasto-pil pevski zbor osnovne šole Danila Lokarja, taborniški bend, priznani ajdovski igralki, bivši tabornici Lara Jankovič in Marjuta Slamič, vodite-ljica Mateja Česen ter posebni gostje, glasbeniki (in naši taborniški sopo-

tniki izpred mnogih let) iz skupine Ana Pupedan. Kot se za tabornike in za predvečer prvega maja spodobi bomo večer zaključili s prižigom ve-likega taborniškega ognja – KRESA. Še pred pričetkom prireditve bomo od 19h dalje za vse obiskovalce sku-paj z najboljšimi vipavskimi kuharji (tudi bivšimi taborniki) pripravili odlično pašto.

Na prireditev ste posebej vabljeni vsi sedanji ter bivši taborniki, vsi, ki vas taborništvo kakorkoli zadeva ter vsi ostali občani in občanke občine Ajdovščina ter vsi, ki boste tisti dan zašli v našo prelepo Vipavsko dolino.

V primeru slabega vremena bo pri-reditev v Dvorani 1. slovenske vlade, s kresovanjem in rajanjem ob ognju pa bomo po prireditvi v vsakem pri-meru nadaljevali v ajdovskem gradu.

Se vidimo na praznovanju 60 letni-ce delovanja društva tabornikov ter kresovanju 2012.

Taborniški pozdrav!

Film Toma Križnarja privabil veliko obiskovalcevV soboto, 31. marca, se je v Dvorani

prve slovenske vlade odvrtel film ak-tivista in velikega človekoljuba Toma Križnarja in režiserke Maje Weiss z naslovom »Oči in ušesa Boga – vi-deonadzor Sudana«. Tomo Križnar s filmom po vsej Sloveniji in svetu širi klic na pomoč sudanskih prebi-valcev, saj se zaradi koristi »velikih« dogaja iztrebljanje v Nubskih gorah, ob Modremu Nilu, v Abjeju in v Dar-

furju. Križnar s pomočjo humanitar-ne ustanove H.O.P.E. zbira denar za kamere, ki sudanske staroselce ščitijo pred nasiljem in vrtalne naprave za odkrivanje novih vodnih virov, da bi s tem zagotovili varno preskrbo civi-listov s to tako dragoceno tekočino.

Toma Križnarja žal zaradi bolezni ni bilo med nami. Smo si pa zato imeli priložnost premierno ogledati reportažo o poskusu projekcije do-

kumentarca na Berlinalu. Pred skoraj polno dvorano so, po projekciji filma, s povezovalko programa Sando Hain poklepetali g. Sulejman Džamus, hu-manitarni koordinator upornikov v Sudanu, g. Iztok Bončina, popotnik in fotograf ter sin Toma Križnarja, Jan Križnar. Sulejman Džamus je že večkrat obiskal Slovenijo in trdi, da majhne kamere, za katere denar zbi-rajo Slovenci, v Darfurju naredijo

veliko več kot 20.000 pripadnikov mirovne misije. Staroselci namreč s kamerami snemajo grozote, ki se jim dogajajo in posnetke nalagajo na svetovni splet, da ima ves svet na ogled dokaze, ter se tako zavarujejo. Sulejman Džamus je hvaležen vsem Slovencem, ki so pokazali tako veliko željo pomagati ogroženim prebival-cem v Sudanu.

Obiskovalci v Ajdovščini so s pro-stovoljnimi prispevki velikodušno darovali za nakup majhnih kamer, ki

rešujejo življenja in vrtalno napravo za vodo, za kar se jim organizator-ji – Društvo turističnih vodnikov s pomočjo Alana Lavrenčiča in Mateja Trošta iz Podnanosa – najlepše za-hvaljujejo.

Še vedno pa je mogoče pomagati, prav tako si na spletu lahko ogleda-te Križnarjev dokumentarec o moči malih videokamer in nemoči sudan-skega ljudstva. Za več informacij po-brskajte po www.tomokriznar.com.

Tanja Rijavec

Taborniki ustvarjamo boljši svet, tudi v Ajdovščini že 60 let!Umetnica, igralka in pevka, šansonjerka, Lara Jankovič, temperamentna Primorka, ki izvira prav iz Ajdovščine je širši javnosti malo manj znana kot tabornica. Pa vendar je nekoč stala v taborniških vrstah Društva tabornikov Rod Mladi bori in se s taborniškimi kolegi učila taborništva ter osvajala taborniške veščine, opravljala funkcijo vodnice in pri tabornikih počela še marsikaj.

Lara Jankovič nam je tabornikom letos priskočila na pomoč pri pripra-vi osrednje prireditve ob praznova-nju 60 letnice društva, ki bo potekala konec aprila. Kako pa je taborništvo doživljala, ko je v naših vrstah bila aktivna, kaj ji je taborništvo takrat pomenilo in kako je vplivalo na njeno kariero, kje ji danes osvojena tabor-niška znanja in veščine pridejo prav in kako ji lajšajo vsakdanje življenje, nam je zaupala v krajšem intervjuju.

Aktivna tabornica ste bila več kot 6 let, dokler se s starši niste prese-lili v Ljubljano. Kako ste doživljali taborništvo, kaj vam je pravzaprav pomenilo? Kako je taborništvo vpli-

valo na vašo kariero in kje vam da-nes osvojena taborniška znanja in veščine pridejo prav in kako vam lajšajo vsakdanje življenje?

Taborništvo sem doživljala kot ne-kaj posebnega, kot pripadnost neki družini in mi je pomenilo veliko. Gre za zelo zdravo obliko socializa-cije, pridobivanje delovnih navad in discipline, spoznavanje narave in te-meljnih vrednot, pa še pridobivanje znanja, med drugim tudi preživetja in iznajdljivosti v naravi, kar nam bo v teh časih še kako prav prišlo. Potem pomeni tudi nekakšno osamosvojitev in s tem spodbuja samostojnost. Za-radi vsega naštetega nam taborništvo zagotovo pomaga v življenju, saj smo tako bolj samostojni in pripravljeni na življenje, pridobimo delovne na-vade, ki so dobre za vsako kariero, prav tako pa vzpodbuja dobre lastno-sti pri ljudeh in te nauči občudovati, ljubiti in spoštovati naravo, podpira tovarištvo in solidarnost.

Kako se spominjate svojih dni, ki ste jih preživela pri tabornikih? Se vam je kateri od dogodkov posebej vtisnil v spomin?

Na taborništvo imam veliko čudo-vitih spominov in velikokrat se spo-mnim na tiste čase. Koliko ene pozi-tivne energije je bilo v vsem skupaj, kvalitetnega druženja, pridobivanja

znanja, veliko simpatičnih, hudo-mušnih anekdot, skratka res lepih spominov. Dogodkov, ki so mi osta-li je veliko. Tako prvo taborjenje, ko sem imela nekje 8 let, kako sem prvič občutila to samostojnost - malo tudi s strahom, zaljubljenost in prvi po-ljubi, taborniška poroka, pa pogosto kazensko lupljenje krompirja. Potem kasneje, ko sem že prišla v puberte-to in smo ponoči naskrivaj uhajali iz tabora žurirat (smeh), pa se potem plazili nazaj kot tatovi… ah, takoj bi se vrnila nazaj!!!

Kaj je po vašem mnenju bistvo taborništva? Zaradi česa je tabor-ništvo preživelo navkljub velikim družbenim spremembam v za-dnjem obdobju?

Ko človek spoštuje naravo in temelj-ne vrednote, ko podpira sodelovanje, tovarištvo, ki ima edino moč in s tem združuje ljudi in jih uči strpnosti in sprejemanja, kot to neguje taborni-štvo, potem je skoraj zagotovo, da preživi vse viharje in družbene spre-membe, saj te stvari so nesmrtne. Še vedno verjamem v vesolje, kjer na konec koncev dobro zmaga. Prej ali slej. Taborništvo je na nek način predpriprava in učenje za kvalitetno življenje.

Ali ste še vedno oziroma ste bila aktivna tudi na katerih drugih po-

dročjih družbenega življenja?Sem vedno aktivna, ker me veliko

stvari zanima. Učila sem se flamenka, tanga, kola, solo petja. Hodila sem na delavnice za psihodramo pa v malo vinsko šolo. Redno sodelujem pri do-brodelnih akcijah in z Zvezo prijate-ljev mladine.

Zadnje čase pa sem aktivna pri al-ternativnih gibanjih, zagovornica trajnostnega razvoja - vidite, to za-vedanje mi je dalo taborništvo! - ker menim, da je treba dvigniti zavest pri ljudeh, da se bodo zavedali soodgo-vornosti za stanje v katerem živimo. Naj se še tako čudno sliši, a naša pri-hodnost bo odvisna od morale drža-vljanov.

Kaj bi za konec kot aktivna, polna energije, temperamentna, nekdaj tudi kot tabornica, svetovali mla-dim?

Naj ne pozabijo na vrednote, ki jih taborništvo uči, naj spoštujejo nara-vo in njene zakonitosti in naj najdejo lepoto v njej. Zdrav duh se gradi na teh vrednotah in ne v brezčutnem in brezosebnem kapitalizmu. Naj znajo videti lepoto v majhnih, a pomemb-nih stvareh, naj imajo sočutje in razu-mevanje do sočloveka, naj bodo so-lidarni in tovariški, saj je tako veliko lažje in predvsem kvalitetneje živeti. Naj razmišljajo o ohranitvi narave,

saj če jo bomo uničili bo za nas pre-cej hudo. To taborniki vemo, mar ne? (smeh)

Naštejte mi še vaših »top 5« (film, knjiga, hrana, uživancija, glasbe-nik)!

Rada imam bolj umetniške filme, ki se dotikajo nenavadnih ali tabu tem. Recimo Fantje ne jočejo, Sramota, Drevo življenja.

Knjige imam rada kakšne psiholo-ške ali filozofske, ki jih večkrat lahko vzamem v roke, Čustvena inteligen-ca, Ženske, ki tečejo z volkovi.

Najraje pa uživam v vsaki stvari, ki jo počnem, najsi je to delo, hobi, dru-ženje, potovanje. In najraje potujem tja, kjer ljudje še znajo uživati.

Obožujem veliko zvrsti glasbe, in jo poslušam glede na počutje. Cigansko, tango, fado, rock, šansoni, etno……A v tem primeru pred vsemi kraljuje Đorđe Balaševič.

Lara Jankovič, najlepša hvala za te odgovore ter veliko uspeha pri vseh stvareh, ki jih počnete in ki jih boste v živjenju še počeli.

V naslednjih številkah Ajdovskih novic bomo objavili še več portretov znanih Ajdovcev, ki so kdaj bili ta-borniki ali pa taborništvo še vedno združujejo s svojim privatnim življe-njem.

Društvo tabornikov Rod Mladi bori

Št. 11 • 17. april 201216 Šport

6. kriterij po ulicah AjdovščineV soboto, 5. maja, se bodo po uli-

cah Ajdovščine podili kolesarji na tekmovanju za kriterij slovenskih mest. Novost letošnjega letošnje domače mestne kolesarske dirke je točkovanje za pokal Slovenije, kar je lepo priznanje organizatorjem, Ko-lesarskemu klubu Castra.

Tekmovanje bo potekalo po pred-pisih Tehničnega pravilnika KZS in UCI ter določilih razpisa kriterija. Nastopilo bo sedem različnih staro-

stnih kategorij tekmovalcev. Štartno mesto za vse kategorije na

Goriški cesti, med Pizzerijo Fontana in Pošto, tekmovanje prične ob 15. uri, med posameznimi kategorijami bodo 10 minutni odmori. Kolesarji se bodo podili po Goriški, delu Žu-pančičeve, po Gregorčičevi, skozi Lavričev trg na Prešernovo in nazaj na cilj na Goriški ulici.

Tekmovanje je namenjeno tako profesionalnim kot ljubiteljskim kolesarjem, vsi pa vozijo na lastno

odgovornost. Prijave sprejemajo do 3. maja na naslovu Kolesarski klub Castra Ajdovščina, Župančičeva 8 ali kobrasport@gmail.com, tel.: 05/36 63 495. Predvsem pa ste va-bljeni obiskovalci, saj bo tekmova-nje zelo atraktivno.

OBVESTILO: na dan tekmova-nja bo od 14. ure naprej popolna zapora vseh ulic, po katerih bo po-tekala dirka.

Andreja Slokar državna prvakinja v slalomu

Z državnim prvenstvom v slalomu na Rogli za mlajše in starejše deklice in dečke se je zaključila smučarska sezona 2011 / 2012 na domačih tleh. Tu so pomembno vlogo odigrale tudi tekmovalke Sport kluba DOL Ajdovščina, ki jih vodi trener Tomaž Bizjak.

Njihove uvrstitve v prvo jakostno skupino same po sebi govorijo o njihovi kvaliteti, znanju in trdem delu. Organizatorji tekmovanja so s prizadevnim delom, kljub spomla-danskim razmeram, omogočili vsem tekmovalkam in tekmovalcem dobre tekmovalne pogoje.

Najodmevnejši rezultat je prav go-tovo z zmago dosegla Andreja Slo-

kar, ki je tako postala med starejšimi deklicami državna prvakinja v slalo-mu za leto 2012. V popolni konku-renci je dominantno opravila z vse-mi svojimi tekmicami in tako stopila na najvišjo zmagovalno stopničko, ki predstavlja enega izmed njenih viškov v letošnji, še kako uspešni tekmovalni sezoni. V isti kategoriji se je Kristina Fon uvrstila na dvanaj-sto mesto, medtem ko je bila Nežka Valenčič med mlajšimi deklicami sedma.

V sezoni, ki se pravkar izteka je imela Andreja Slokar v drugi polovi-ci sezone tudi nekaj težav s poškod-bo roke, ki jo je ovirala pri dosega-nju še boljših rezultatov. Kljub temu

je na 14. tekmah v državnem pokalu Argeta kar sedemkrat stala na sto-pničkah za zmagovalke in od tega trikrat na najvišji. V letošnji sezoni je bila najbolj dominantna v slalo-mu in superveleslalomu. Po mnenju strokovnjakov spada v svoji katego-riji trenutno v teh dveh disciplinah med najbolj perspektivne tekmo-valke doma in v svetu. V optimalni izvedbi je za svoje vrstnice praktič-no nepremagljiva. To dokazuje tudi rezultat, ki ga je dosegla na elitnem ekipnem tekmovanju v Kitzbuhlu, na sloviti progi za svetovni pokal, imenovani Hannenkamm – Ren-nen, kjer je med najboljšimi fanti in dekleti na svetu v skupni razvrstitvi dosegla tretji najboljši čas v slalomu.

Andreja Slokar bo skupaj s svo-jim trenerjem Tomažem Bizjakom, ki je istočasno tudi reprezentanč-ni trener, smučarsko sezono 2011 / 2012 zaključila v aprilu, z nasto-pom na mednarodnem prvenstvu Kanade v Whistler-ju, kot članica državne reprezentance. Srečala se bo z vsemi najboljšimi upi alp-skega smučanja na svetu in tam dokazala svoj nesporni potencial. Pomerili se bodo v slalomu, vele-slalomu in superveleslalomu. Jože Bizjak

Plesna družina ADC-ja na tekmovanju v Lignanu V vikendu od 16. do 18. marca

2012 je v Lignanu v Italiji že 30. leto zapored potekalo odmevno med-narodno plesno tekmovanje Friuli Venezia Giulia WORLD DANCE TROPHY, na katerem v različnih stilih sodelujejo plesalci iz celega sveta. Vsako leto se iz več kot 20 dr-žav tekmovanja udeleži preko 5000 plesalcev, ki tekmujejo v najrazlič-nejših plesnih stilih, vse od baleta, moderna, orienta , show plesa, pa do urbanih ritmov. Plesalci se lahko

predstavijo v kategorijah kot so solo, duo, mala skupina ali pa formacija.

Tekmovanja se vsako leto udeležuje tudi vse več slovenskih plesalcev, ki s svojimi nastopi navdušujejo ter do-segajo odlične rezultate. Leta nazaj so se tekmovanja udeleževali veči-noma Primorci, zadnja leta pa se ga množično udeležujejo tudi plesalci iz Ljubljanskih in drugih plesnih šol po Sloveniji. Porast zanimanja in udeležbe pa pomeni tudi vedno huj-šo konkurenco in višji nivo plesnih točk. Tekmovanja je dobro obiskano, v živo pa ga prenašajo tudi preko interneta ter televizije. Letos smo se lahko ponovno nagledali in nauži-li ogromno različnih, zanimivih in kakovostnih plesnih točk, oziroma koreografij.

Tekmovanja se že kar nekaj let udeležujemo tudi v Plesnem cen-tru ADC, ki je na Ajdovskem, Vi-pavskem in Goriškem postal dobro prepoznaven. ADC plesalci se tek-movanja udeležujemo od začetka naše ustanovitve, torej od leta 2008. Tekmovalne izkušnje pa smo si na-birali že pred tem, saj smo posame-zni plesalci in mentorji pod okriljem druge plesne šole že vrsto let nasto-pali na tekmovanju. Letos so odlične rezultate dosegli naši najmlajši ple-salci, ki se lahko pohvalijo z odlični-

ma 3. in 4. mestom, ki mu je za las ušla stopnička. Vredno je povedati, da sodniki velikokrat prednost dajo italijanskim plesnim skupinam, zato je rezultat naših definitivno zadovo-ljiv in pohvalen, z raznimi ocenje-valnimi „kuhinjami“ pa se ne obre-menjujemo. Naš cilj je na odru uži-vati ter pokazati svojo ljubezen ter strast do plesa. Pomembno je, koliko truda, volje, veselja in energije smo vložili v svojo točko na treningih in plesnih pripravah. Pa naš nastop in občutki, ki nas prevevajo med ple-som.

Naj povem še to, da smo letos po-sebej zadovoljni, saj sodelujemo z Alešem Trdinom, koreografom in plesalcem plesne skupine The Ar-tifex, poznane iz druge sezone šova Slovenija ima talent. Aleš je izjemen in unikaten. Plesalci, vaditelji in so-delavci, prav vsi radi delamo z njim in smo mu neizmerno hvaležni za ves njegov trud in plesno znanje, ki ga prinaša med nas. Se že veselimo novih plesnih podvigov in projektov, ki se nam obetajo. Letošnje tekmo-vanje v Lignanu je bila zares izjemna izkušnja in prelep plesno – prijatelj-ski vikend za našo plesno družino. Vanessa Benak, ADC

Pomlad v Nogometni šoli V nogometnih tekmovanjih se je

začel spomladanski del sezone in s tem še druga polovica enoletnega tekmovalnega procesa. Od rezultatov starejših kategorij bo odvisno napre-dovanje na višje ravni tekmovanja, kar si je šola zastavila pred začetkom delovanja kot enega glavnih ciljev v prihodnjih letih. Da bi mladinci in kadeti na skupni primorski lestvici to dosegli že prvo sezono, je bila lansko poletje utopija, po odigrani zaostali tekmi z najresnejšim konkurentom (Portorož-Piran) pa je to zelo verjetna možnost. Po velikem osipu, ki ga je prinesla odločitev NZS-ja, da se ajdo-vske selekcije (prej NK Primorje) seli-jo v najnižje lige, so se stvari zelo hi-tro postavile na noge. Napredovanju je blizu tudi ekipa starejših dečkov, ki je v vrhu tekmovanja tako v MNZ, kot tudi mednarodne lige, kar vliva visoko mero upanja med igralce in trenerje, da se prihodnjo sezono po-merijo na državnem nivoju. Priprave na nadaljevanje prvenstva je nekoliko omejila februarska burja, sicer pa so bili fantje (za razliko od prejšnjih let) aktivni vso zimo v telovadnicah.

Rezultatsko je torej največja po-zornost usmerjena ekipam od U-14 navzgor, kar se upošteva že pri delu z najmlajšimi nogometaši. To pome-ni, da bo tudi v prihodnosti primarni cilj delo z ekipami od U-12 navzdol, predvsem pridobivanje tehničnih ve-ščin, z dodajanjem vadbe v igralnih okoliščinah in razvijanje osnovnih motoričnih sposobnosti. Izid posa-mezne tekme pri teh kategorijah ni v ospredju, koncept vseh ekip teži k di-namični igri kratkih podaj in držanju žoge v svoji posesti. To je tudi najtež-

je, kar mora otrok na svoji nogometni poti osvojiti, saj se na splošno z rezul-tatskim pritiskom vse prevečkrat pre-skakuje igro in s tem razvoj nogome-tnega znanja posameznika. V praksi je to zelo dolgotrajen proces, ki traja več let, sadove pa obrodi v starejših kategorijah, ko se taktičnim prvinam posveča več pozornosti, saj so mlado-stniki za učenje osnovnih tehničnih elementov ter koordinacije že veliko manj dojemljivi kot otroci med še-stim in dvanajstim letom. Trendi so-dobnega modela nogometne igre so torej temeljna vodila pri načrtovanju dela NŠA, za kar skrbijo trenerji, ki imajo vsi potrebno izobrazbo, s potr-jeno licenco za tekoče leto za delo, ki ga opravljajo.

V prvem letu delovanja se kaže, da bodo vsi cilji, ki si jih je šola zadala, doseženi ali celo preseženi, kar pa delujoče v društvu zavezuje k še večji odgovornosti v prihodnjih sezonah. To velja tudi za nekoliko spremenjeni Upravni odbor društva, v primerjavi s tistim, ki je bil izvoljen ob ustanovi-tvi. Osvežitev strukture pomenijo na novo izvoljeni ljudje iz gospodarstva, ki bodo bdeli nad funkcionalnostjo strokovnega dela NŠA in skrbeli za zagotovitev vseh pogojev, ki so po-trebni za konkretizacijo programa, ki je zastavljen. Nogomet v Ajdovščini , ki je lani doživel najhujši padec v svoji zgodovini, se postavlja na nove, zdra-ve temelje; najmlajše generacije že napovedujejo oblikovanje močnega domačega jedra, ki bo v prihodnosti upravičilo vložke v najpopularnejšo športno zvrst in dvignilo ime mesta na nogometni zemljevid Slovenije. Andi Mamič

Dejavnosti v zraku Tudi na najzahodnejšem delu mesta

Ajdovščina je posijalo močno sonce. Člani Aerokluba Josip Križaj iz Ajdo-vščine smo se udeležili čistilne akcije že teden pred vseslovensko akcijo, v soboto 17. in nedeljo 18. marca. Ure-dili in očistili smo ajdovsko letališče in okolico ter sanirali še zadnje po-sledice februarske burje. V petek, 23. marca, pa smo se zbrali na vsakole-tnem občnem zboru društva.

Naše društvo, ki deluje že od leta 1950, trenutno šteje 12 modelarjev, 20 jadralnih pilotov s štirimi jadralni-mi letali, 17 pilotov ultra lahkih letal s tremi letali in 22 pilotov motornih letal, prav tako s tremi letali. Skupaj smo opravili 821 ur letenja, približno v vseh treh sekcijah enako. Ob letenju smo opravili še 450 ur prostovoljnega dela v hangerjih in na letališču.

Zelo dejavni so bili naši mladi mo-

delarji na državnem prvenstvu, kjer so dosegli odlične rezutlate – prvo mesto v kategoriji prosto leteči mo-deli in dve tretji mesti. Naš pilot se je udeležil svetovnega mladinskega prvenstva v jadralnem letenju in za-sedel 26. mesto.

V našem Aeroklubu poleg trena-žnega letenja izvajamo tudi šolanje novih pilotov, nudimo panoramske polete in se udeležujemo raznih špor-tnih tekmovanj. Za letošnjo jesen pri-pravljamo Državno prvenstvo v kate-goriji v ultra lahkem letenju.

Ajdovce in okoličane vabimo, da nas obiščete ob in na letališču. Pred-stavili vam bomo naše letališče, de-javnosti in našo floto. Vabimo vas na panoramski izlet nad našo Vipavsko dolino in v širšo okolico. Pričakuje-mo vas na letališču Ajdovščina. Bojan Marc

Št. 11 • 17. april 2012 17Šport

Tekači vipavske doline

Po ajdovskem polju, proti izviru Hublja, pod ajdovskim Gradiščem in še marsikje lahko vsak dan vidimo mlade in malo manj mlade, kako ho-dijo in tečejo. Tek je sploh postal vo-dilna oblika vsakodnevne rekreacije. V Sloveniji praktično ni konca tedna brez množične tekaške prireditve.

Pred skoraj enim letom se je skupi-na deklet – večinoma mame, pa tudi kakšna stara mama je med njimi –dogovorila, da bodo tekale. Najiz-kušenejša med njimi je prevzela vod-stvo in pričele so s tekaško abecedo. Postavile so si tudi cilj – udeležba na Ljubljanskem maratonu v jese-ni 2011. Večina je cilj tudi dosegla

in pretekle so 10 ali 21 km. Vendar to ni pomenilo konec aktivnosti. Z rednim tekanjem in treniranjem so nadaljevale, prihajali pa smo tudi novi.

Prišli smo na idejo, da se tudi for-malno organiziramo. Konec leto-šnjega marca smo tako imeli usta-novni sestanek, ki pomeni rojstni dan športnega društva Tekači vipa-vske doline. Društvo je še v postop-ku registracije.

Treninge imamo dvakrat tedensko, torek in četrtek popoldne; zdaj, ko je dan daljši, ob 18.00, pozimi pa eno uro prej. Običajno na dan treninga dobimo sporočilo na telefon, kdaj

in kje se dobimo. Med seboj pa ko-municiramo tudi preko elektronske pošte. Ob vikendih se udeležujemo nekaterih tekaških prireditev. Poleg tekem so to tudi tekaški dnevi, ki jih organizira Urban Praprotnik in društvo Urbani tekači. Posebej mo-ramo izpostaviti osebo, okoli katere se pravzaprav vse vrti. To je Tea Bajc, ki je sama vrhunska tekačica, poleg tega pa ima tudi ogromno znanja, ki ga nesebično posreduje vsem osta-lim. Tea nam tudi redno pošlje spo-ročila, kje in kdaj se dobimo.

Skupina se je v zadnjem času moč-no povečala s tem, da smo se odzvali vabilu Zavoda za šport, ki organizira priprave za Majski tek. Upamo, da bo večina vseh, ki so pričeli z aktiv-nostmi sedaj, ostala aktivnih še na-prej in se vključila v naše društvo.

Zaradi lažje dostopnosti do društva smo se odločili, da vspostavimo tudi javno dostopno točko, kjer bodo lahko vsi zainteresirani dobili infor-macije o nas. To je Parfumerija Tea v Ajdovščini (C2), kjer lahko dobite pristopne izjave in plačate članarino, ki je za letos 20 €. Član društva lahko postane vsak, ki mu je blizu zdrav na-čin življenja in rekreiranje s tekom. Branko Lavrenčič

Vabljeni na Majski tek

Prireditev bo potekala pred špor-tnim centrom Ajdovščina v soboto, 12 maja 2012. Prijave in vpisi pote-kajo od 8. ure dalje. Ob 9. uri prič-

nemo z nastopi mlajših kategoriji. Otroci se bodo v 18. starostnih kate-gorijah pomerili na razdaljah od 300 do 2000 m.

Tek članskih kategorij se prične ob 11. uri. Start bo pred Športnim centrom Ajdovščina, po poljski poti mimo ranča »Dobre volje« do žage, proti naselju Lokavec, skozi zaselka Brith in Paljk, od tam na cesto do go-stišča Alba (Brod), tekače nato čaka vzpon mimo zaselka Čohi in Gore-nje, od tu naprej pa spust do izvira Hublja.

Zadnji del trase poteka po ma-kadamski in gozdni poti v zaselek Grivče, po cesti IV Prekomorske, mimo vrtca Hubelj, čez Lavričev trg, po Gregorčičevi cesti na ulico Quili-ano in nazaj do cilja pred ŠC Ajdo-vščina.

Po končanem tekmovanju sledi razglasitev rezultatov ter podaritev praktičnih daril udeležencem. Primož Sulič

ZAČUTI burjo, TEKmuj po svoje …… je slogan letošnjih 16. državnih

iger Specialne olimpiade Slovenije, ki se bodo odvijale v naši dolini.

Specialna olimpiada je svetovno gibanje, namenjeno osebam z mo-tnjami v duševnem razvoju, obenem pa tudi njihovim družinam. Temelji na vrednotah povezovanja, enakosti, spoštovanja in sprejemanja drugač-nosti. Udejanja idejo, v kateri je vsak tekmovalec zmagovalec.

V Centru za izobraževanje, reha-bilitacijo in usposabljanje v Vipavi, smo z velikim veseljem sprejeli or-ganizacijo zahtevnega projekta, v katerem se bo v različnih panogah pomerilo preko 250 tekmovalcev iz Slovenije ter ekipi iz Srbije in Hrva-ške.

V času med 8. in 10. junijem, bodo tekmovalci merili moči na tekmova-liščih v Ajdovščini, Vipavi, Novi Go-rici in Štandrežu. Ker gre za največje tekmovanje oseb s posebnimi potre-bami na državnem nivoju, želimo za vse udeležence pripraviti nepozabno doživetje.

Specialna olimpiada je namreč več kot zgolj športni program – želi oza-veščati ljudi, razblinjati predsodke, spreminjati stališča in širiti sporoči-lo, da lahko tudi osebe z motnjami v razvoju sodelujejo v športnih aktiv-nostih in z doslednim treningom na-predujejo ne le v gibalnem, temveč v vsestranskem razvoju. Tekmovalcem želi in obenem omogoča širše soci-alno vključevanje in komunikacijo z okoljem.

Zato smo v Centru začeli s pripra-vami že zgodaj. Projekt smo želeli predstaviti čim večjemu številu ljudi in jih povabiti k sodelovanju. Ideja o povezovanju z vsemi vzgojno-izo-braževalnimi ustanovami v regiji, je bila pri ravnateljih in ravnateljicah dobro sprejeta. Tako smo predstavili temeljne ideje Specialne olimpiade učencem osnovnih in srednjih šol ter vrtcev. Povabili smo jih k sku-pnemu slikanju zastavic, ki bodo v času tekmovanj krasile tekmovališča in ulice »malih slovenskih Benetk«. Pod vodstvom mentorjev in men-toric so učenci že v mesecu marcu ustvarjali na osnovnih šolah: Vipa-va, Col, Otlica, Šturje, Ajdovščina in na Srednji šoli Veno Pilon. V začetku aprila smo obiskali še Osnovno šolo Skrilje in Vipavski križ, srečali pa se bomo še z otroki v Vrtovinu in Črni-čah. Zelo smo veseli prisrčnih spre-jemov v vsaki ustanovi in pripravlje-nosti tako mentorjev kot učencev, da nam prisluhnejo in nam pomagajo. Še bolj pa nas razveseljuje možnost predstavitve življenja in dela otrok s posebnimi potrebami njihovim

sovrstnikom. Svet, v katerem živijo naši otroci je verjetno še za marsiko-ga nepoznan in oddaljen. Prepričani smo, da je to eden izmed dobrih na-činov, da jim ga približamo. V okvi-ru projekta izmenjave prostovoljcev so dijaki Škofijske gimnazije ustvar-jali skupaj s kolegi iz Madžarske in Romunije. Preko igralnih aktivnosti so se s projektom seznanili najmlajši otroci iz vrtcev v Vipavi, Podnanosu, Vrhpolju in Budanjah. K sodelova-nju smo povabili tudi dijake iz Zdra-vstvene šole v Novi Gorici, z učenci Osnovne šole Milojke Štrukelj pa bomo na tradicionalnem češnjevem pikniku obogatili skupno zbirko za-stavic.

Zavedamo se, da je to velik projekt, ki uspe le, če delamo složno, strpno in razumno, predvsem pa z velikim veseljem. Goste bi radi razveseli-li tudi s sladkimi dobrotami in jim predstavili pestro kulinariko naše doline, pri čemer so nam priskočile v pomoč društva kmečkih žena. Sre-čali smo se s članicami Društva go-spodinj s Planine in Društva pode-želskih žena s Predmeje. Z zanima-njem so prisluhnile naši predstavitvi Centra in iger ter nam zagotovile, da bodo pomagale, kolikor bo v njihovi moči.

Povezali smo se tudi s posamezni-ki in športnimi klubi iz Ajdovščine, Nove Gorice in Vipave, ki bodo na tekmovališčih in pri pripravah ne-pogrešljivi.

Sodelovanje našega Centra z žu-panom, občinsko upravo, Slovensko vojsko in gasilci je že leta odlično, zato so tudi tokrat v veliko pomoč v vseh fazah priprave in organizacije. Brez njih preprosto ne gre!

Vas Goče bo 9. junija množično obiskana, saj bo sprejela tekmovalce in spremljevalce, ki bodo naporno tekmovalno soboto zaključili z ogle-dom vasi in zabavo na prostem.

Da bodo novice prišle na pravo mesto ob pravem času, bodo, kot so nam obljubili, poskrbeli predstavni-ki različnih medijev. Generalni po-krovitelj iger so Primorske novice.

Na naše povabilo so se prijazno odzvala tudi društva, ki oblikujejo kulturno in zabavno življenje v Vi-pavski dolini, zato upamo, da bodo igre zanimive, radožive in ravno prav burjaste.

Mi smo že zavihali rokave. Vas pa vabimo, da se nam v prvih junijskih dneh pridružite in vstopite v svet zmagovalcev.

Organizacijski odbor za pripravo 16. državnih iger Specialne olimpiade Slovenije

Eliminator Črn trn 2012 KK Črn trn 27. aprila vabi na prav

posebno kolesarsko dirko – elimina-tor – kolesarski šprint z izločanjem. Tekmovanje bo potekalo v starem mestnem središču, kolesarji se bodo iz Lavričevega trga zapodili skozi ozke ajdovske »gase«, mimo rimske-ga stolpa ter Trga 1. slovenske vlade

nazaj na osrednji ajdovski plac, kjer bo start in cilj. Za neuradno otroško tekmovanje pa bo proga nekoliko krajša in lažja.

Tekmovanje se bo z neuradnim treningom pričelo opoldne, po ura-dnem treningu med 15. in 17. uro bodo potekale kvalifikacije, finale pa

je napovedano za 18.30. Razglasitev rezultatov s podelitvijo

denarnih in praktičnih nagrad bo potekala zvečer na parkirišču avto-busne postaje v Ajdovščini.

Več informacij najdete na spletni strani Črnega trna ali pa pokličite Klavdija Blaška na 040-822-227.

Št. 11 • 17. april 201218 Tretje življenjsko obdobje

Iz družinskih razlogov sem zadnje čase večkrat v Centru starejših Pristan v Vipavi. Tako lahko malo bolj podrobno spoznavam vsakodnevno življenje v tem centru. Pogovarjam se s prijaznim osebjem, pa tudi z varovanci, ki jih poznam in njihovimi obiskovalci.Spodbudo za ta uvodnik mi je dal dogodek, ki sem ga doživel v bifeju. Ker

sem ravno imel nekaj časa sem vzel časopis, da vidim kaj je novega. Poleg mene se je usedla starejša gospa in pred sebe položila svoj časopis. To je tisti dnevnik, ki ima velike naslove in podnaslove ter veliko slik. Prave vsebine pa bolj malo. Nisem še dobro odprl svoj časopis ko sem že dobil vprašanje: » ti, kaj pa to pomeni«. Pogledal sem velik naslov in prebral nekaj takega kot : »njena cimra je bila velika pofuklja«. Prebral sem nekaj vrstic in ji prevedel, da je neko dekle imelo sostanovalko, ki je rada seksala. Nisem dolgo užival v svojem časopisu. Ko sem bil že pri roki, sem v naslednjih minutah »prevedel« še nekaj besed in stavkov, ki se uporabljajo v sodobnem žurnalizmu in jih starejši ne poznajo in ne razumejo.Ta moja majhna prijaznost me je spodbudila k razmišljanju o tem kako malo

je potrebno, da nekomu olajšamo ali polepšamo dan in kako hitro ga lahko pokvarimo. Dejstvo, da v vsakdanjem življenju uporabljamo vse več tujk in novih izrazov je samo eden od problemov. Nerazumevanje potreb starejših kažemo še na celo vrsto načinov. Na primer v prometu. Kje pa imamo čas počakati, da bo neki »starec« zrinil svoj avtek na parkirno mesto. Nočemo razumeti, da se nekateri starejši počasneje privajajo na novosti v prometu kot so krožišča, nove prometne ureditve, talne ovire, itd. Morda pa je še težje razumeti to, da se v sedanjem svetu vsem nekam mudi in nimamo časa za prijaznost, nasmeh in pozdrav.Posebno poglavje pa bi si zaslužili problemi pri urejanju ulic. Pravijo, da

je gradbeništvo v krizi. Verjetno zato ker nimajo dela nekatera urejanja potekajo tako počasi. Ustje in Lokavec sta razkopana že mesece. Odkopljejo, zasujejo pa zopet odkopljejo. Že več kot sedem mesecev je razkopana Vilharjeva ulica. Tudi v njej živi kar nekaj starejših oseb, ki jim je hoja po gradbišču, jarkih in kupih gramoza največkrat nepremagljiva ovira, oditi od doma in se vrniti pa pravi podvig. Velikokrat niso mogli niti z avtomobilom k svoji hiši. Kako bi do njih ali po njih prišlo reševalno vozilo? Kdo to (ne)delo plačuje? In ko smo že pri zategovanju pasu. Tu je bilo vrženega stran kar nekaj davkoplačevalskega denarja.Odnos do starejših se ne kaže samo v najnovejših vladnih ukrepih, ki jih

obravnavam v sosednjem članku. Doživljamo ga tukaj in vsak dan. Z malo sreče pa bomo vsi nekoč starejši, stari, nerodni, pozabljivi in nespretni.

branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

Kaj pa to pomeni?Socialne pravice II

V 9. številki Ajdovskih novic sem poizkusil pojasniti najvažnejša do-ločila Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. V tako skrajšani obliki seveda nisem mogel pojasni-ti vsega, kar bralce zanima. Še po-sebej, ker je zakon povzročil precej skrbi, pa tudi jeze in negodovanja. Na članek sem dobil veliko pozitiv-nih odzivov in pohval, pa tudi precej dodatnih vprašanj. V zadnjem času je tudi v časopisih, na televiziji in po drugih sredstvih obveščanja zelo ve-liko povedanega o tej problematiki. Vsak dan poslušamo tudi napovedi novih ukrepov vlade, ki pomenijo še dodatno krčenje pravic in sredstev. Nekatere informacije povzemam v nadaljevanju.

Naj ponovim osnovno izhodišče iz prvega članka: S prvim januarjem je pričel veljati nov Zakon o uveljavlja-nju pravic iz javnih sredstev, s ka-terim želi država zmanjšati zlorabe sistema socialnih transferjev in po-večati pravičnost pri razdeljevanju. Zakon ne zadeva samo socialnih po-moči temveč vse denarne prejemke, subvencije in znižana plačila iz jav-nih sredstev (popularno bi rekli »iz sredstev davkoplačevalcev«). Uki-njajo se državne pokojnine, držav-ne štipendije za mladoletne dijake, otroški dodatki za polnoletne otro-ke, varstveni dodatek se spremeni v socialni prejemek, ki ga bo treba po smrti upravičenca državi vrniti. Pri odločanju o upravičenosti do dolo-čenega prejemka se bo poleg dohod-ka upoštevalo tudi njegovo premo-ženje.

Vladni ukrepi.Poleg treh že veljavnih ukrepov, ki

naj bi pomenili zmanjšanje zlorab, povečanje pravičnosti razdeljevanja in soudeležbo z lastnim premože-njem, se sedaj napovedujejo novi ukrepi, ki naj bi že letos privarčevali 818 milijonov evrov, prihodnje leto pa skoraj 949 milijonov (Le od kje tako točne številke in zakaj ne na-pišejo npr. 950 milijonov.). Tudi ti ukrepi so opredeljeni v treh sklopih: notranje varčevanje, prilagoditve de-lovanja javnega sektorja in prilago-ditve pri različnih državnih progra-mih in politikah. Kaj predlaga vlada:- spremembe glede izplačil za prevoz

na delo in prehrano ( vse za prora-čunske porabnike)

- v osnovnih šolah bi radi povečali število učencev v oddelkih iz 28 na 30 učencev

- prilagoditve delovanja javnega sek-torja z nižanjem plač v celotnem javnem sektorju za 15 odstotkov

(zadnja ponudba govori o 10 odstot-kih) in sicer tudi za funkcionarje (poslance, ministre …)

- znižanje deležev kritja zdravstve-nih storitev iz obveznega zavarova-nja

- letos javnim uslužbencem ne bi iz-plačali regresa, drugo leto pa polo-vično

- selektivno znižanje prejemkov za upokojence in brezposelne

- prilagoditve v programih in politi-kah

- znižanje starševskega dopolnila za nego otroka

- plačilo vrtca za drugega in ostale

otroke po enakih pogojih kot za prvega otroka

- subvencija za šolsko prehrano le za socialno šibke

- manjše nadomestilo za bivše po-slance

- znižanje dnevnic za službene poti v tujino ter zmanjšanje sredstev (na polovico) za financiranje

političnih strank- znižanje cenovnih standardov za

medicinsko tehnične pripomočke- zmanjšanje razpoložljivih sredstev

za študijsko dejavnost- vlada bi omejila avtorske in podje-

mne pogodbe ter študentsko delo- prekinila bi delovna razmerja za-

poslenih v javnem sektorju, ki iz-polnjujejo pogoje za upokojitev

- znižali bi sredstva za delovno uspe-šnost, dopust pa bi omejili na naj-več 32 dni.

- krčenje mreže diplomatskih in konzularnih predstavništevVse seveda ni slabo in nekate-

re ukrepe lahko pozdravimo. Npr. omejitev avtorskih in podjemnih pogodb, ki jih sedaj vladne službe sklepajo z zunanjimi izvajalci. Ukre-pi so seveda šele predlogi in na vrsti je naporno usklajevanje med soci-alnimi partnerji (vlada – sindikati – gospodarstvo). Nesporno pa je, da je varčevanje še kako potrebno. Ob tem so verjetno še bolj nujne poteze na gospodarskem področju. Veliko bi lahko naredili na področju iz-terjave davkov, preprečevanju dela na črno, uvedbi dosledne plačilne discipline itd. Da bi malo pomirila sindikate, je vlada sprejela paket 14. ukrepov, ki naj bi obremenil bogatej-še ter povečal prihodke proračuna. Med drugim naj bi obdavčili luksuz (jahte), politične stranke bi (bodo) letos dobile pol manj, za 20 odstot-kov se bodo znižale dotacije verskim skupnostim …

Kaj od predvidenih vladnih ukre-pov najbolj prizadene starejše?

Znižanje letnega dodatka za upo-kojence naj bi bilo selektivno in sicer za tiste s pokojnino do 414 € dodatek ostane v višini 368 €, upokojenci s pokojnino med 414 in 622 € bi dobi-li 122 €, tisti nad 622 € pokojnine pa dodatka (za rekreacijo) ne bi dobili. Poleg tega naj bi se za 10–20 odstot-kov znižali dodatki za pokojnine, ki niso povezani z vplačanimi prispev-ki (vojaški uslužbenci, veterani voj-ne, borci, nosilci spomenic, ...).

Znižanje deležev kritja zdravstve-nih storitev pomeni, da bo še več storitev plačljivih ali delno plačlji-vih. Ukrep naj bi zajemal znižanje odstotka, ki ga sedaj za nekatere sto-ritve pokriva zdravstvena blagajna in prenos na dopolnilno zdravstveno zavarovanje. To pomeni seveda tudi povečanje prispevka za dopolnilno zavarovanje.

Svojci ne bodo več dobili pogreb-nine in posmrtnine. Pogrebnina po-meni povrnitev stroškov pogreba, ki je znašala približno 500 €. Posmr-tnina je pomenila pomoč svojcem, ki jih je umrli preživljal in je znašala dobrih 200 €.

Pomoč za nego in postrežboV že omenjenem članku sem pisal

predvsem o socialnih transferjih, ki se plačujejo iz proračuna države. Pomoč pa je možna tudi po drugih

predpisih. Iz sredstev pokojninskega zavarovanja je tako možna pomoč za nego in postrežbo, do katere so upravičeni uživalci pokojnine in do-ločeni zavarovanci. Pomoč pripada upokojencu, ki potrebuje pomoč pri opravljanju osnovnih življenj-skih potreb, kot je hranjenje, obla-čenje, vzdrževanje osebne higiene itd. Obrazec izpolni zdravnik, do-končno odločitev pa sprejme ZPIZ. Višina pomoči je odvisna od stanja posameznika in sicer za osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb - 165,07 evrov mesečno, za osebe, ki otrebujejo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb pa 82,54 evrov mesečno. Pomembno je, da ta pomoč ne spada v kategorijo tistih, ki so odvisne od premoženja ter jo tako ni potrebno vračati.

Sprejeti socialno pomoč ali ne.Zelo veliko jeze je povzročilo do-

ločilo zakona, da je socialna pomoč odvisna od premoženjskega stanja prosilca. Veliko ljudi se je odreklo posameznim oblikam, ker niso žele-li zmanjšati premoženja, ki naj bi ga zapustili otrokom oziroma dedičem. Vendar vračilo ni nujno prav v vseh primerih.

Kdaj in kako lahko država ali ob-čina zahteva vračilo socialne pomoči ali varstvenega dodatka je natančne-je opredeljeno v 48.členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih.

Socialna pomoč se vrne, če je bila dodeljena neupravičeno. Prejemnik je morda zamolčal kakšen podatek ali ni sporočil spremembe, ki bi vpli-vala na dodelitev. Tak podatek je na primer zamolčana vezana vloga na banki. V tem primeru se mora po-moč vrniti v 30 dneh po odločbi. Prejemnik pa lahko odda vlogo za odlog vračila ali celo odpis vračila.

V primeru izredne socialne pomo-či je potrebno v roku 45 dni predlo-žiti dokazila o namenski porabi. Če sredstva niso v celoti porabljena v skladu z namenom dodelitve je po-trebno razliko vrniti.

Da bi se izognili posegu v premo-ženje lahko dediči vrnejo celotno prejeto pomoč (socialna pomoč in varstveni dodatek od 1.1.2012 da-lje). Običajno je to najboljša in tudi najcenejša rešitev. Seveda lahko pre-jemnik tudi sam vrne sredstva že za časa svojega življenja. V posameznih primerih, ko bi takšno vračilo mate-rialno ogrozilo dediče, lahko le-ti od pristojnega CSD-ja zahtevajo opro-stitev tega vračila.

Za zaključek pa se želim bral-cem v naprej opravičiti za more-bitne netočnosti in napake ter vas prosim za razumevanje. V Ajdo-vskih novicah »pokrivam« podro-čje Tretjega življenskega obdobja. Pisati želim o vsem, kar starejše zanima. Seveda pa nisem strokov-njak za vse, o čemer pišem. Branko Lavrenčič

Občni zbor DU AjdovščinaV Dvorani prve Slovenske vlade je

22. marca potekal občni zbor DU Aj-dovščina. Vse prisotne je pozdravila predsednica društva Metka Marušič.

Kulturni program, ki je sledil, so oblikovale pevke ŽPZ Večernica DU in DI Ajdovščina in Dramska skupi-na DU Zarja s kratkim skečem.

Delovno predsedstvo je na skup-ščini vodil Alojz Vitežnik, predse-dnik Pokrajinske zveze severne Pri-morske. Iz poročil vseh komisij, ki so sledila, je razvidno, da je bilo leto 2011 za DU delovno in uspešno. Iz-peljane so bile volitve, posodobili so pravila društva, oblikovali nov znak in žig društva, največji zalogaj je bila organizacija praznovanja 60. letnice društva, ki je zelo lepo uspela. Ob tej priložnosti je izšel zbornik društva, ki zajema zgodovino od ustanovitve do leta 2004. Veliko energije vodstvo vlaga v priprave za izgradnjo novih prostorov, kjer bi lahko društvo še bolje delovalo.

V društvu se odvija veliko aktivno-sti, vsako leto je organiziran majski turnir, na katerem se pomerijo ba-linarji in igralci pikada. Balina 17 žensk in 21 moških, pikado pa igra 8 žensk in 7 moških. Uspešno na-stopajo na vseh tekmovanji. Člani tekmujejo tudi v reševanju križank , streljanju , ribolovu. Veliko članic

ohranja svojo vitalnost v telovadnici in v bazenu.

Tudi izleti, letovanja, silvestrovanje so bili uspešno izpeljani. Člani in članice so v preteklem letu obisko-vali računalniški krožek v OŠ Šturje, učili ročnih spretnosti učence iz OŠ Šturje, aktivne pa so tudi članice kle-kljarskega krožka, ki bodo v bodoče nadaljevale z delom. S svojim delom se je uspešno predstavila fotografska skupina, ki je razstavljala na različ-nih prireditvah. Razstavo fotografij je skupina postavila v avli Dvorane prve slovenske vlade tudi na obč-nem zboru DU. Z mnogimi uspehi in nastopi se lahko pohvali tudi ŽPZ Večernica, ki jo vodi Miran Rustja. Prav tako uspešna je Dramsko –pev-ska skupina Zarja, ki jo vodita Jožica Mozetič in Marija Terčelj. V društvu je razvito prostovoljstvo, v projekt Starejši za starejše je vključenih 24 prostovoljk in prostovoljcev, kar pa je še vedno premalo, glede na veli-kost občine in število starostnikov.

Dela pa še ne bo zmanjkalo, pred-vsem bo društvo skrbelo za člane, da bi kar se da kakovostno preži-vljali jesen življenja. Seveda v no-vih prostorih društva, za kar pa bodo še potrebna prizadevanja in iskanja najboljših rešitev. Nevenka Vidmar

Št. 11 • 17. april 2012 19Tretje življenjsko obdobje

Srečanje zlatih in diamantnih parov

V Društvu upokojencev Ajdovščina letos praznuje 18 parov, zlatih je 13, diamantni so 4, en par pa že 65 let v dobrem in slabem skupaj preživlja dneve življenja.

Preko dvajset let že DU Ajdovščina organizira srečanja parov, jih obdari in jim pripravi prijeten večer. Sreča-nje je potekalo v Vipavskem hramu. Slavljence je pozdravila predsednica društva, Metka Marušič. Kulturni program so oblikovali ŽPZ DU in DI VEČERNICA, dramska skupina DU ZARJA in člani igralske skupine VI-TEZA GAŠPERJA LAMBERGERJA

z Bleda.Prijetno vzdušje so popestrile zgod-

be iz življenja parov, ki so jih v ta na-men prispevali svojci . Letošnjim pa-rom je bilo skupno to, da so se skoraj vsi spoznali na plesišču. Recepta za uspešen in dolg zakon pa niso hoteli izdati, priporočajo dobro voljo, potr-pežljivost in seveda veliko ljubezni.

In kot prepeva Smolar, je zapisal tudi v življenjepisu svoji ženi eden od slavljencev: Ne bil bi rad spet mlad, ampak star in z njo.

Čestitke vsem slavljencem! Nevenka Vidmar

Pohod Dekani – Tinjan – OspV soboto, 17. marca 2012, sem se

udeležil pohoda iz Dekanov preko Kolombara in Tinjana v Osp, ki ga je organiziralo društvo MOST – Uni-verza za tretje življenjsko obdobje. Ko sem po elektronski pošti prejel program izleta za marec, sem si re-kel: »Ta bo pa dolga. Iz Dekanov v Kolomban in nato še nazaj na Tinjan in v Osp«. Seveda nas pot ni vodi-la skozi Kolomban nad Ankaranom temveč skozi majhno vasico Kolom-bar nad Dekani. Toliko o mojem po-znavanju Obale in njenega zaledja.

Kot običajno smo se zbrali ob 8,00 na ajdovski avtobusni postaji ter se odpeljali na izhodišče poti v Dekane. Na parkirišču pred vaško cerkvijo smo zapustili avtobus in se odpra-vili peš do 374 m visokega Tinjana. Kljub višinski razliki dobrih 300 m in razgibani stezi z vzponi in spusti pot ni bila zahtevna. V lepem sonč-nem in toplem vremenu pa je bila hoja prav prijetna. Še posebej ker je organizator pohoda Silvester Čotar skrbel za postanke in tako omogo-čil malo počasnejšim, da so dohajali tiste spredaj. Ob tem smo uživali v prelepem razgledu na Koper in Trst ter na drugi strani na Šavrinske gri-če in na vasi Pobegi, Čežarji in Sveti Anton pa vse do cerkvenega zvonika v Marezigah. Iz razgledne točke pod Tinjanom smo imeli kot na dlani Osapsko dolino s kraškim pojavom udora nad vasjo Osp in visoko kra-ško steno.

Pot smo iz Tinjana nadaljevali s spustom v Osapsko dolino do vasi Osp, kjer seveda nismo prezrli naj-večje znamenitosti tega kraja. Tu je

zelo obiskana kamnita stena kra-škega roba, ki je s svojo višino pre-ko 200 m pravi raj za plezalce iz cele Slovenije in Evrope. Tu plezajo brez uporabe tehničnih pripomoč-kov razen vrvi za varovanje. Tudi ob našem obisku je bilo v steni ve-liko plezalcev in plezalk. Steno smo si ogledali iz neposredne bližine in občudovali športnike ter njihovo spretnost in pogum. Večina se nas je odpravila tudi do Osapske jame nad vasjo. Jama se po ostankih obzidja, ki je služil kot obramba pred Turki, imenuje tudi Grad. Nahaja se pod ogromno steno kraškega roba, v njej pa se pričenja tudi mogočno korito hudourniške osapske reke.

Že na avtobusu smo dobili obilo informacij iz zgodovine krajev, ki jih bomo obiskali. Precej pa je Silvo dodal tudi po poti. Tako smo izvede-li na primer, od kot izhaja ime vasi Dekani in zakaj jim pravijo »pesja-ni«. De Cani (v italijanščini – pasji, od psov), so bili plemiška družina, ki je tu živela, Dekančani pa so prevze-li tudi njihov grb. Tinjan se imenuje po starodavnih prebivalcih teh kra-jev (attinium). Ogledali smo si tudi cerkve v Dekanih, na Tinjanu in v Ospu ter izvedeli zanimive detajle o njihovih freskah in zgodovini.

Po dobrih štirih urah hoje s po-stanki vred in prehojenimi 10 km smo pohodniški izlet končali s ko-silom. Tokrat je bila to izletniška kmetija Vovk v Ospu, kjer so nam za ceno 5 € postregli z joto in bo-gračem. Ob tem pa ni manjkalo do-bre volje in smeha ter zdravic. Branko Lavrenčič

Ajda in Štorovke na plesnih pripravah

Ples je ena od mnogih dejavno-sti Društva Most – univerze za 3. življenjsko obdobje, ki ljubiteljice ritmičnega pozibavanja že od leta 2003 združuje v plesni skupini Ajda. Skupino vodi Alice Stojko Saliv iz PC ADC. Plesalke izredno resno jemljejo svojo ljubiteljsko dejavnost in se za mnoge nastope intenzivno pripravljajo. Zato so se 8. marca le-tos odpravile na štiridnevni plesni

trening na Debeli Rtič. Pridružila se jim je še skupina Štorovk iz Štorij na Krasu, poleg pa je bilo tudi nekaj simpatizerk.

Domače plesalke so se naučile novega plesa, ki so ga poimenovale „mal naprej, pa mal nazaj“, sestavljen je iz treh različnih koreografskih ele-mentov, ki se zaključijo s polko. Na-učile in zaplesale pa so tudi nove ple-se v krogu. Nova (pa tudi prejšnja)

znanja so 9. marca zvečer skupaj s Štorovkami predstavile gostom ho-tela Bor, kjer so bile nastanjene, nato pa goste povabile na zabavno rajanje. Nasploh je bilo na delovnih plesnih pripravah nadvse zabavno, prosti čas pa so izkoristile tudi za koristno pla-vanje v bazenu in savnanje. Uživale so, za kar se najlepše zahvaljujejo mentorici Alice. Zahvaljujejo pa se tudi radiu HIT, ki jim je prvi dan, 8. marec, polepšal s cvetjem.

Plesna skupina Ajda je nova zna-nja že pokazale tudi domači publi-ki, saj so se predstavile na plesnem srečanju, ki je 14. aprila potekalo v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. V maju se odpravlja-jo na Mozzartove dneve v Polhov Gradec, nastopile pa bodo tudi na zaključni prireditvi ob koncu delov-nega leta Društva Most. Z veseljem bodo nastopile tudi na vaši prire-ditvi, le povabiti jih morate. Boža

Letovanje socialno ogroženih otrok in starejšihRdeči križ Ajdovščina je v času

zimskih šolskih počitnic razveselil 7 otrok iz socialno šibkejših družin, ki jih je napotil na brezplačno tedensko letovanje v Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS Debeli rtič. Poleg za-gotovljenega bivanja, polnega pen-ziona z dvema malicama in napitki med obroki, strokovno usposoblje-nega vodstva in zdravniške pomoči, so bile otrokom na voljo tudi številne aktivnosti za kreativno preživljanje počitnic, kot so šola plavanja, špor-tne aktivnosti, umetnostne delavni-ce, izleti v bližnjo okolico, zabavni program,…

Otroke na letovanje med šolskimi počitnicami napotujemo že vrsto let. Domov se vedno vračajo zadovolj-ni in nasmejani, kar je tudi naš cilj. Namen letovanj je vnesti nekoliko vedrine in brezskrbnosti v vsakdan otrok, ki so sicer večkrat za marsi-kaj prikrajšani. Pri tem ne mislimo zgolj na materialne dobrine, ampak tudi na socialne stike, vključenost v družbo itd.

RK je v sredini marca teden dni brezplačnega morskega oddiha omogočil tudi osmim starejšim,

bolnim oziroma osamljenim. Kot so nam povedali, je bilo na letova-nju zelo lepo in prijetno v družbi vrstnikov. Osebje zdravilišča in le-tovišča jim je pripravilo zanimiv program, ki je vključeval brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, pogovor z zdravnikom, predavanja z zdravstveno vsebino,

vodno vadbo, dihalne vaje na pro-stem, obisk knjižnice, slavnostno večerjo, zabavni večer, pohod v okolico, ustvarjalne delavnice in še številne druge najrazličnejše aktiv-nosti. Tako so se lahko malce brez-skrbno družili, sprostili in odmislili vsakodnevne težave in skrbi. Irena Žgavc

Postna večera 2012

Postna večera verskega poglablja-nja sta v organizaciji Kluba krščan-skih izobražencev Ajdovščina letos potekala že enaindvajsetič. Dva pet-ka v postu smo se srečevali v dvo-rani Srednje šole Veno Pilon v Ajdo-vščini.

V prvem večeru nam je dr. Jadranka Vrh Jermančič – osebnost Primorske 2011 spregovorila na temo »Srečanja z ljudmi in težko boleznijo«. Gospa

Jadranka je predana svojemu poklicu zdravnice. Je specialistka citologije in patologije – predstojnica oddelka medicinskih služb v Bolnišnici Izola, predavateljica na Fakulteti za zdrav-je Primorske univerze. 12 let vodi Obalno društvo za boj proti raku in je strokovni vodja skupine žensk za samopomoč po operaciji raka doj-ke. Prav v druženjih z ljudmi, ki jih težka bolezen zaznamuje najde moč, optimizem in upanje. Čustva mora-mo očistiti zamer in zlasti sovraštva. Treba si je prizadevati za ljubezen do sebe, do drugih, do stvarstva. Le tako bo manj bolezni in raka. Rak ni le črnina, je pisana široka mavrica barv in na koncu je tudi svetloba in prav to svetlobo Jadranka nesebično deli z ljudmi, ki jih pri svojem delu srečuje.

Drugi večer je bil naš gost go-spod Marko Rijavec – duhovnik in pesnik, ki je dal svojemu izvajanju naslov »Slep ni, kdor ne vidi«. Sve-topisemska prilika o slepo rojenem je bila izhodišče za spraševanje o našem nenehnem boju med lučjo in temo. Hrepenimo po tem, da bi po-stali drugačni tudi za to, ker imamo luč – Jezusa Kristusa in ker je v tej luči naša prihodnost – naše upanje. Slep ni kdor ne vidi, ampak tisti, ki ne veruje. Hrepenenje po svetlobi je naša življenjska naloga, ki spreminja stvari iz črke v srce, iz zapovedi na osebo Jezusa Kristusa.

Če sta nas letošnja postna večera spodbudila k razmišljanju in zani-manju za teme o katerih smo se po-govarjali, sta dosegla svoj namen. Niko Ličen

Št. 11 • 17. april 201220 Narava in družba

Lastovke so že tu!Le kdo jih ne pozna? Kdo še ni ustavil pogleda na teh majhnih vitkih pticah

s škarjastim repom in dolgimi ozkimi perutmi, ki švigajo mimo hiš in preko streh? Znanilkah pomladi, ki so svoj prihod v preteklih dneh oznanile z glasnim ščebetanjem med pregledovanjem starih gnezd. Naj gre za kmečko ali mestno lastovko, obe sta simbol potovanja, domotožja in vračanja v rodni kraj.

Kmečko in mestno lastovko verjetno res vsak pozna, malo manj znano pa je, da v Sloveniji gnezdi pet vrst lastovk. V peščenih stenah nad rekami in peskokopih najdemo našo najmanjšo lastovko - breguljko, tu pa tam v spodmolih ali pod mostovi v Istri rdečo lastovko in v prepadnih stenah v bližini voda skalno lastovko. Vse tri vrste so v Sloveniji zelo redke, skalna lastovka pa se je začela zadnjih 10 let širiti in je v dolini reke Soče in Idrijce postala že kar pogosta. Pojavlja se tudi v Novi Gorici in Vipavski dolini, gnezdi pa predvsem pod viadukti hitre ceste. To je edina izmed lastovk, ki prezimuje pri nas na Primorskem.Tudi kmečke in mestne lastovke so prvotno gnezdile pod previsi skalnih sten

in so na zgradbe vezane šele zadnjih par stoletij. Mogoče pa smo ravno zaradi tega, ker so prišle gnezdit v našo neposredno bližino, tako navezani nanje. Kdor je njihova gnezda pozorneje pogledal, je opazil, da kmečka lastovka gnezdi običajno v notranjosti stavbe, najraje hleva, in da naredi gnezdo v obliki skledice. Mestna lastovka raje izbira bolj odprta mesta, zato običajno najdemo njeno bolj ali manj okroglo gnezdo z majhno vhodno odprtino na zunanji steni stavbe pod napuščem. Obe vrsti lastovk gradita gnezdo iz blata in večkrat se zgodi, da zaradi suhe pomladi in pomanjkanja primernega blata gnezdo pade na tla še preden je opravilo svojo nalogo. V takem primeru lahko lastovkam pomagamo z namestitvijo opore pod gnezdo ali celo z umetnim gnezdom. Na ta način so pred leti uspešno pomagali kmečkim lastovkam na Gočah, mestnim lastovkam v Piranu in verjetno še kje…Seveda pa se mestna in kmečka lastovka ne razlikujeta samo po načinu

gradnje gnezda, ampak ju lahko ločimo že na daleč tudi po obliki repa in obarvanosti perja. Dolg škarjast rep in rdeče perje na obrazu sta značilnosti kmečke lastovke, medtem ko mestno lastovko prepoznamo po bolj topem repu ter beli spodnji strani telesa in trtici.Prvi so se v naše kraje vrnili samčki kmečkih lastovk. Najhitrejši so bili

tisti z dolgimi repi in zasedli so najboljša gnezda. Nekaj dni kasneje so se vrnile v naše kraje tudi mestne lastovke in marsikateri par je srečal v starem gnezdu nepovabljene podnajemnike – vrabce. Ti bodo poskušali zasesti tudi novozgrajena gnezda in če jim bo to uspelo, bosta morali lastovki začeti znova. Šele ko bo gnezdo dograjeno, bo zaradi majhne vhodne odprtine za vrabce nedostopno in parček si bo lahko oddahnil. Lastovke kot spretni letalci nimajo veliko plenilcev in v zraku jim je le škrjančar kos. Drugače pa je takrat, ko na tleh pobirajo blato za gnezdo. V tistem trenutku so zelo ranljive, zato je nabiranje gradbenega materiala postalo skupinsko opravilo.V zadnjih stoletjih se je zaradi širitve naselij in odprtih neporaslih površin

življenjski prostor lastovk razširil in začele so gnezditi v večjih gostotah kot kdajkoli. A zadnjih 30 let opažamo v Evropi upad njihovega števila. K temu verjetno največ prispeva uporaba pesticidov, saj je zaradi njih v zraku manj žuželk. Zaradi izsuševanj mokrišč in asfaltiranja poti je vedno manj primernega blata za gradnjo gnezd, kmečke lastovke pa se srečujejo še z novimi pravili, ki v hlevih z živino ne dovoljujejo njihovih gnezd.Ali prinašajo srečo v hišo, na kateri naredijo gnezdo, ne vem. Se jih pa vsi v

naši družini vsako leto razveselimo in ko nam priredijo predstavo v zraku, jim oprostimo tudi »kakce« na balkonu.

IRENA KODELE KRAŠNA

Živi svet pred domačim pragom

Ste letos že videli ptičje znanilke pomladi: kmečko lastovko, štorkljo, hudournika ali kukavico? Sporočite svoje opažanje (datum in kraj) na spletno stran »Pomlad prihaja« (http://www.springalive.net/sl-si). Vašega poročila in morebitnih fotografij pa bomo veseli tudi na Zavodu Rdeči apolon. Če boste želeli, jih bomo objavili na naši spletni strani (www.rde-ci-apolon.si). Pošto naslovite na: Zavod Rdeči apolon, Budanje 1j, 5271 Vipava ali na elektronski naslov info@rdeci-apolon.si. Veselimo se vašega sodelovanja!

Naravoslovni izziv meseca aprila

V naravi nabrali za dobrih 60 ton smeti!

Očistili smo. Pa bomo znali ohra-niti čisto? Ajdovščina je prispevala dober procent prostovoljcev k vse-slovenski čistilni akciji, ki je poteka-la 24. marca 2012 in je bila menda zadnja tako obsežna. Veliko smo očistili, vsega še zdaleč ne.

Akcija naj bi tudi ozaveščala. Smo ozavestili, da je skrb za čisto oko-lje pomembna za prihodnost naših otrok in vsega sveta? Smo od tople in družabne sobote odnesli tudi ka-terega od mnogih naukov, ki nam jih narava meče v obraz? Za začetek bo dovolj, če bomo redno čistili pred svojim pragom.

Akcija Očistimo Slovenijo v Aj-dovščini

Akcije se je skupaj udeležilo pri-bližno 2.700 prostovoljcev. Od tega

je bilo 1.680 učencev srednje in osnovnih šol ter vrtcev z vsemi po-družnicami. Te skupine so večidel čistile že v dneh pred vseslovensko akcijo. Nekaj več kot 1.000 pa je bilo ostalih prostovoljcev iz posameznih krajevnih skupnosti, društev, orga-nizacij ter drugih skupin. Sodelovale so skoraj vse krajevne skupnosti ter večja društva, mnoge organizacije in neformalne skupine prijateljev ter posamezniki. Skupaj smo nabrali za dobrih 60 ton odpadkov!!!

Organizatorji iz društva Ekologi brez meja in naša lokalna koordi-natorka Helena Harej se vsem, ki ste sodelovali v vseslovenski akciji čiščenja okolja najlepše zahvaljujejo.ZBRANO (kg)KOSOVNI ODPADKI 25540

OEEO (električna in elektronska oprema) 315JEDILNO OLJE 50EMBALAŽA 5425MKO (mešani komunalni odpadki) 20550GUME 3140PLOČEVINA 5000

Akcije ne bi bilo moč izpeljati brez Komunalno stanovanjske družbe Aj-dovščina. Pred akcijo so na zbirnih mestih namestili kontejnerje, na dan akcije pa je bila zares „akcija“. Dve smetarski vozili sta pobirali emba-lažo, dve mešane komunalne odpad-ke, dva samonakladalca sta vozila kosovne odpadke, štiri poltovorna vozila so dovažala steklo in nevarne odpadke ter pomagala ostalim vo-zilom. Podjetje Gorenje Surovina je domačemu komunalnemu podjetju posodilo kamion z dvigalom hiab, ki je pomagalo pri odvozu kosovnih odpadkov.

Poudariti pa velja, da so veliko la-stnih dovozov v zbirni center opravi-le krajevne skupnosti in občani sami.

Odpadki so se ločevali tako na zbi-rališčih, kot kasneje v zbirnem cen-tru, kjer so bili pripravljeni ustrezni zabojniki, občanom so pri sortiranju pomagali zaposleni.

Večidel se je akcija zaključila ob 14. uri, izjema so bili ribiči, ki so zadnjo pošiljko v Zbirni center Ajdovščina pripeljali tik pred zaprtjem, ob 17. uri. Sicer pa so bili do te ure iz zbirnih točk odpeljani vsi zbrani odpadki. Sanda, Helena, Nataša in Silvana

Očistimo Slovenijo 2012, tokrat malo drugače!

Planinci PD Križna gora že nekaj let zgodaj spomladi organiziramo čistilno akcijo, v kateri ponavadi oči-stimo in uredimo planinske poti v naši okolici, vsako leto pa tudi pobe-remo smeti ob cesti med Podkrajem in Kalcami. Množično smo se ude-ležili tudi prve akcije Očistimo Slo-venijo. Ker v našem kraju praktično nimamo kakšnega večjega ilegalnega odlagališča smeti, smo se odločili, da k tokratni akciji pristopimo nekoliko drugače.

Narodni muzej Slovenije na-mreč v okviru čezmejnega projekta PArSJAd(arheološki parki severnega Jadrana) v sodelovanju z Inštitutom Ivan Michler iz Ljubljane, želi urediti arheološki park v Hrušici. Nekaterim je znano, da je Ad Pirum-današnja Hrušica, zelo bogato poznoantično

najdišče z obsežnim obrambnim sistemom trdnjav in zapornih zidov, ki je ščitil Rim pred vdori z vzho-da. Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija iz sredstev Evrop-skega sklada za regionalni razvoj in proračuna Republike Slovenije. Ker pa je za vsak takšen projekt zelo po-membno tudi sodelovanje lokalnega prebivalstva, smo se odločili, da pri tem po svojih močeh pomagamo tudi člani našega društva.

Strokovnjaki z obeh omenjenih in-štitucij, Zavoda za gozdove RS, GG Tolmin in nekateri drugi, so si že prej ogledali sistem nekdanjih zidov in določili trase arheoloških poti, ki jih bo treba primerno očistiti. Tako se je v soboto 24. marca pred Go-stiščem Stara pošta v Hrušici zbrala

kar lepa množica udeležencev tokra-tne akcije, predvsem članov našega društva. Nekateri z motornimi ža-gami kot udarna enota, nekateri le z manjšimi škarjami in žagicami, spet drugi z grabljami, kot zadnja enota, ki je skrbela za tista bolj ''specialna'' dela. Vsekakor pa vsi oboroženi z dobro voljo in energijo. Akcija je seveda uspela, norma je bila stood-stotno izpolnjena in ob koncu so se vsi veselili zaslužene domače jote in bogatega narezka. Kot je pri nas že v navadi, je na koncu uspešno opravljenega dela zaigrala tudi har-monika. Ne smemo pa pozabiti tudi mladih članov naše plezalne sekcije, ki so tudi letos očistili obcestne bre-žine med Podkrajem in Hrušico ter ob cesti v Belo. Tako so dokazali, da niso uspešni le v plezalnih vrlinah, ampak se radi vključijo tudi v ostale društvene akcije.

Našega sodelovanja z Narodnim muzejem še ni konec, saj je v arhe-ološkem parku potrebno še marsikaj postoriti, predvsem pa potem vzdr-ževati tisto, kar bo v letošnjem letu še narejenega. Vsi skupaj se že vese-limo uradnega odprtja arheološkega parka, ki bo predvidoma v aprilu 2013. Prepričan sem, da bomo s tem pripomogli k poznavanju zgodovine v naši bližnji okolici, saj se bo lahko vsak sprehodil po tej zanimivi arhe-ološki poti.

Na koncu pa še to. Upamo, da nam ob novo nastali poti ne bo treba vsa-ko leto sproti pobirati smeti. Dušan Plesničar

Št. 11 • 17. april 2012 21Podjetno

Obnovljivi viri in učinkovita raba energije – EKOsubvencije in EKOkrediti

Nepovratne finančne spodbude in ugodno kreditiranje za okoljske naložbe v letu 2012Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljevanju Eko sklad) je tudi v letošnjem letu objavil nove javne pozive za

dodeljevanje nepovratnih sredstev v prihodnjem letu. Skupaj je razpisanih 11,8 milijonov evrov nepovratnih sredstev. V letu 2012 so razpisani naslednji javni pozivi:

Javni poziv 12SUB-OB12 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb

Javni poziv 13SUB-OB12 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

Javni poziv 15SUB-EVOB12 Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozil

Javni poziv 16SUB-EVPO12 Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila

Javni poziv 17SUB-AVPO12 Nepovratne finančne pomoči za vozila na stisnjen zemeljski plin ali bioplin za javni potniški promet

Vsi javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih sredstev bodo odpr-ti do konca leta 2012 oziroma do objave zaključka. Vloge na razpis morajo biti oddane pred izvedbo ukrepa oziroma naložbe. V naspro-tnem primeru vlagatelj ni upravičen do nepovratne finančne spodbude.

Program ugodnega kreditiranja se izvaja podobno kot v prejšnjih letih. V letu 2012 so razpisana sred-stva za kreditiranje pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posame-znikov in zasebnikov na območju Republike Slovenije za okoljske naložbe (javni poziv 46PO11) v vi-

šini 25 milijonov EUR. Objavljen je bil tudi javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov (javni poziv 45OB11). Višina sredstev po tem pozivu znaša 8 milijonov EUR. Za oba poziva bo možnost najema ugodnih kreditov zagotovljena čez celo leto.

Več informacij o nepovratnih sredstvih in kreditih lahko dobite na spletni strani Eko sklada: http://www.ekosklad.si, kjer so objavljeni obrazci za pridobitev subvencije, oz. na njihovi tel.št.: 01/ 241 48 20.

Natančnejše informacije o nepo-vratnih spodbudah Eko sklada,

javnih razpisih Ministrstva za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehrano (po preoblikovanju Ministrstva za kme-tijstvo in okolje) - ukrep 311 in 312 ter razpisih Ministrstva za gospodar-stvo (po preoblikovanju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologi-jo) - KNLB3 razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso in DOLB 3 razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso) pa vam bomo po-sredovali na delavnici, ki jo bomo, v sodelovanju z občino Ajdovščina, organizirali v mesecu aprilu.

Vljudno vabljeni!

VABILO NA JAVNO PREDSTAVITEV ekoSpodbude, ekoKrediti

ter druge možnosti pridobitve nepovratnih sredstev

za ukrepe učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije

Javni razpisi za nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti

KDAJ?

ponedeljek, 23.04.2012 ob 19:00

KJE? V stavbi obrtne zbornice Ajdovščina, Vipavska cesta 4, 5270 Ajdovščina

Organizator delavnice: Občina Ajdovščina v sodelovanju z zavodom GOLEA Glavni pokrovitelj

Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlogRazpisna

dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predvideni so še 4 roki za oddajo vlog:- 1. 9. 2012;- 1. 3. 2013;- 1. 9. 2013;- 1. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP

Ukrep 132: Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane - II. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane

kmetijska gospodarstvado porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

podjetja do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013 http://www.mg.gov.si/

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1

podjetja do porabe sredstev oziroma najkasneje do 6.3.2013 http://www.mg.gov.si/

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1

občine do porabe sredstev, vendar najkasneje do 9.1.2013 http://www.mg.gov.si/

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv12SUB-OB12Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv13SUB-OB12Za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska in električna vozila15SUB-EVOB12

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila16SUB-EVPO12

pravne osebedo porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012

http://www.ekosklad.si

Zavod RS za zaposlovanje Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 delodajalci do porabe sredstev oz.

najpozneje do 1.6.2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=385

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil občinam občine drugi rok: 1.6.2012 in tretji

zadnji rok: 31.8.2012http://www.regionalnisklad.si/obcine

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 48PO12 pravne osebe

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2013

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 47PO12

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2013

http://www.ekosklad.si

Posoški razvojni center

Javni poziv delodajalcem za vključitev v Regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Goriške regije za šolsko/študijsko leto 2012/2013

delodajalci s sedežem podjetja / poslovno enotona območju Goriške

prvi rok: 23.5.2012; drugi rok: 23.7.2012

http://www.ra-rod.si;http://www.prc.si/novice/poziv-delodajalcem-za-vkljucitev-v-RSS

Slovenski podjetniški sklad

Javni razpis za garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere – P1 2012

mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana najkasneje do 30.06.2012

Roki prijave: 26.4.2012, 20.5.2012, 20.6.2012, 10.9.2012, 10.10.2012 in 10.11.2012 oz. do porabe sredstev.

http://www.podjetniskisklad.si

Aprilska seja sveta severno Primorske regije

V sredo, 4. aprila 2012 so se sestali župani vseh trinajstih občin v regi-ji, tokrat v Vipavi. Med drugim so potrdili Listo prioritetnih projek-tov iz Izvedbenega načrta regional-nih razvojnih programov za obdo-bje 2012 – 2014. V primeru, da bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo potrdilo izvedbeni načrt, bodo projekti, ki so uvršče-ni na listo, lahko kandidirali na 6. javni poziv za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj preko Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov, razvojne prioritete Razvoj regij, prednostne naloge »Regionalni ra-zvojni programi«.

V okviru prednostne naloge »Re-gionalni razvojni programi« znaša skupna kvota razpoložljivih nepo-vratnih sredstev za Severno Pri-morsko regijo za celotno obdobje 2007 – 2013 40.282.629,00 eur. V dosedanjih 5 razpisih je regija za sofinanciranje projektov porabila 30.377.438,13 eur. Občine, ki so bile nosilke projektov, so doslej največ vlagale v cestno in okoljsko infra-strukturo, v manjši meri pa tudi v ostala prioritetna področja regio-nalnega razvoja: ekonomsko in iz-obraževalno infrastrukturo, javno infrastrukturo v območjih s poseb-nimi varstvenimi režimi, socialno infrastrukturo in v razvoj urbanih naseljih.

Za 6 javni poziv je tako ostalo na voljo 9,5 mio eur nepovratnih sredstev. Občine so pripravile raz-lične predloge projektov; obnove in izgradnje vrtcev planirajo v občinah: Ajdovščina, Bovec, Idrija, Kanal ob Soči, ter v Kobaridu gradnjo vrtca z glasbeno šolo. V Brdih bodo obno-

vili vodovodno omrežje za potrebe vaških jeder in turistične infrastruk-ture v Kozani in Vipolžah, v občini Miren-Kostanjevica bodo nadalje-vali z ureditvijo Kulturno upravnega centra. Mestna občina Nova Gorica se pripravlja na ureditev trga Edvar-da Rusjana, prav tako bodo uredili osrednje ulice v Tolminu ter mestno središče v Šempetru pri Gorici. V občini Renče Vogrsko bodo obno-vili kulturni dom v Bukovici, uredili spominski park Zorana Mušiča in obnovili kotlovnico in povezoval-ni trakt v OŠ Renče, v Cerknem pa bodo zgradili Večnamenski center.

Občina Vipava namerava uredi-ti vaško jedro v Podnanosu. Regija je pripravila tudi skupni projekt z nazivom Regionalno omrežje kole-sarskih povezav Severno Primorske regije. Občine bodo z investicijami, ki bodo odobrene na 6. Javnem pozi-vu, lahko pričele že v letošnjem letu, priliv prvih nepovratnih sredstev pa je predviden šele za naslednje leto. Izvedbeni načrt RRP 2012-2014 je pripravila Idrijsko-Cerkljanska ra-zvojna agencija d.o.o. Idrija, ki je v obdobju januar 2010 – junij 2012 pooblaščena s strani Sveta regije za opravljanje nalog subjekta spod-bujanja razvoja na regionalni ravni (status regionalne razvojne agen-cije), v partnerskem sodelovanju z ostalimi tremi lokalnimi razvojnimi agencijami v okviru Mrežne regi-onalne razvojne agencije: Razvoj-no agencijo ROD, PRC Kobarid in RRA severne Primorske d.o.o. Nova Gorica, in v tesnem sodelo-vanju z vsemi trinajstimi občinami v regiji in ostalimi potencialnimi nosilci projektnih predlogov. ICRA d.o.o.,

Št. 11 • 17. april 201222 Pisma

Draga Ajdovščina

Nastavljam ti špejgu pred tvoj obraz! Vedno si bila mesto, na kate-rega sem bil tolk ponosen in katerega sem in bom vedno imel za svojega, kjerkoli že bom… A sedaj se prosim zazri v ta obraz, ki ga vidiš v tej sliki; ta obraz je tvoj obraz. Je obraz tistih, s katerimi sem hodil v šolo, pohajal po ulicah, nabijal žogo na igrišču pri šoli, se ga napijal ali pa delal ostale neumnosti. In je tudi obraz tistih, ki so me učili v šoli, ali sem pri njih kupoval zelenjavo, ali jih srečeval tu pa tam. Istočasno, draga Ajdovšči-na, je obraz tistih, ki smo potomci nonotov in non, ki so se morali do

leta 1943 učiti tuj jezik in niso imeli pravic - enaki, kot drugi v isti druž-bi. In Ajdovščina, ti si nam dala prvo slovensko vlado in ta obraz je obraz tistih, katerih predniki so se borili zato, da je vsaj tako kot je. Si obraz istih otrok iz vrtca in šole in iste kla-pe in nekoč istega žegna.

Ta tvoj obraz pa je na zadnjo volil-no nedeljo pokazal tudi to sliko, dra-ga moja Ajdovščina: od 10 Ajdovcev, jih vsaj 6 'boli' za druge in se obna-šajo izredno egoistično, po principu: »5 minut na sončno nedeljo pa nika-kor ne dam za pravice drugih". Cca 3 Ajdovci se strinjajo, da je prav, da naj

nimajo vsi ljudje in vsi otroci enakih pravic ter jim je domala vseeno za prihodnost svojih otrok.

En. En sam Ajdovc (od desetih), ki gredo mimo pa je dovolj fer, da se ne glede na politično, versko ali nevem-šekakšno pripadnost strinja, da naj imajo vsi otroci vsaj možnost enakih pravic.

Ajdovščina. Si le prva v imeniku podobnih v Sloveniji, ki si pokazala ta svoj obraz. Lahko bi bila zgled a si le še ena čredica v veliki čredi ovac.

Žal ti moram to sporočiti; sram te je lahko… In mene je sram zate!

Tine Murn

lzjava za javnost kot odziv na novinarsko konferenco lastnikov Primorja

Koordinacija sindikatov družb Skupine Primorje je na današnjem sestanku analizirala novinarsko kon-ferenco, ki so jo imeli v petek dne, 16.3.2012 v imenu lastnikov Alojz Bolčina, Miran Lavrenčič, Veronika Lemut ter Jože Vrabec in podaja na-slednjo izjava za javnost:

LASTNIKI BI RADI ZAŠČITILI SVOJE INTERESE!! ČUTIJO SE OŠKODOVANE...

Kaj pa delavci? Čas je, da se sliši tudi naš glas... .

Glas delavcev in upokojencev, ki so vsa leta obstoja Primorja pošteno garali. Za čigave interese? Za peščico

vodilnih, ki so bili ob pravem času na pravem mestu in so si v tem času nakopičili bogastvo in si prisvojili Primorje!

Zakaj nobena institucija ne preveri zakonitosti izvora njihovega premo-ženja? In ti isti sedaj vesoljnemu sve-tu razlagajo kako so gradili na svojih žuljih!

Nepojmljivo.... Se taisti sprašujejo kdaj, kako so za-

radi njihovega pohlepa in "garaštva" izgubili delo številni sposobni, pred-vsem pa mladi ljudje? Naj najprej pri sebi nalijejo čistega vina ...

Kako se ob teh izjavah počutijo

upokojenci in delavci Primorja, ki so z dušo in telesom živeli za firmo, in ki so se odrekali delu svoje plače za nakup mehanizacije, za investicije, za razvoj. . . Nikoli pa niso bili sou-deleženi pri nagradah, dobičkih... ..

Žrtve so edino in zgolj delavci !!! V dobri veri reševanja situacije so

nas prepričevali, da se odrečemo nadurnem dodatku, češ da potem ne bo odpuščanja! ! !

In kje so danes?Ajdovščina, 20.3.2012

V imenu koordinacije sindikatov družb Skupine Primorje

Damjan Volf

Pilonova »Cesta«Skrivnost Pilonove krajinske slike

»Cesta« je razkrita! Upodobljena je cesta, katere ni več; izginila je zara-di tako imenovane melioracije (beri: peggioracije) v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja in hitre ceste s konca devetdesetih let. Toda Nanos je še vedno na svojem mestu in nek-danja cestarska hiša pri Polveljeri oziroma pri Dolgi Poljani tudi!

S kančkom fantazije vidim Vena Pilona, kako se je s skicirko v roki oziroma s svojim štafelajem posta-vil na travnik ob cesti na kraju, ki je danes pod asfaltom hitre ceste ali pa je morda še vedno med njo in staro cesto, vendar z buldožerjem pre-drugačen. Vidim ga, Pilona namreč, kako gleda proti Nanosu, hote ali ne-hote tako, da cestarska hiša zakriva pogled na Marijino cerkev v Logu. Danes je takšen pogled onemogočen zaradi cestnega nasipa za pot k sme-tišču. Miselna rekonstrukcija tega pogleda pa je možna, če svoj pogled proti hiši in Nanosu usmerimo z za-

četka mostu na nadvozu: Nanos je odlično prepoznaven, hiša ni bistve-no spremenjena.

Zaradi umestitve hitre ceste na se-danji potek prek (neurejenega) spo-minskega parka tik ob cestarski hiši je bil odsek stare ceste mimo cestar-ske hiše, kakor ga je bil upodobil Pi-lon, uničen. Zgrajena sta bila popol-noma novi odsek in nadvoz za pot k smetišču. Spominjam se nekdanjega odseka stare ceste, ki je potekal tik ob hiši. V bližini sta bila zidana stebra na vhodu v nekdanjo smodnišnico, tam je bil tudi spomenik talcem, ki je sedaj prestavljen na novo lokacijo tik ob hiši. Prav do hiše se je raztezal gozdiček topol, posajen kmalu po drugi svetovni vojni na površini, ki so jo nemški okupatorji oskrunili s taboriščem in moriščem.

Hitra cesta je posekala kar nekaj topolov. Mnogo, premnogo dreves ob cesti je bilo posekanih zaradi ‘pe-ggioracije’ − in še vedno jih barbar-sko odstranjujejo! Hiša še stoji, a ni več cestarska. Je pa izziv za kakega zgodovinarja in etnologa, da bi opi-

sal zgodovino cestarskih hiš, posta-vljenih za c.-kr. cestarje, ki so v njih živeli in skrbeli za dodeljeni jim od-sek makadamke. Te hiše so še vedno prepoznavne: pri Podnanosu, v Aj-dovščini pri pokopališču, pa pri Vr-tovinu in Šempasu in prav gotovo še drugod, in seveda ‘naša’, upodoblje-na na čudoviti krajini Vena Pilona…

Pa še predlog za raziskovalnega no-vinarja. Če bi na geodetskem uradu poiskal staro c.-kr. mapno kopijo ali vsaj njeno dopolnitev iz začetka se-demdesetih let prejšnjega stoletja, bi se dalo s skoraj stoodstotno natanč-nostjo ugotoviti, kje je stal naš ume-tnik, ko je v svojo umetniško roko vsrkaval pogled proti hiši in Nanosu. Morda se je na tistem kraju odpočil, ko je pešačil proti Logu, da bi se tam dal fotografirati na podstavku spo-menika pri cerkvi, postavljenega v spomin na nekega madžarskega ča-stnika, ki je umrl kot zvesti podanik našega presvitlega cesarja Franca Jo-žefa I. Bo kdo sprejel ta izziv?

21. 3. 2012 J. S.

V Pilonovi galeriji smo zelo prijetno presenečeni nad odzivi bralcev Ajdovskih novic, ki dokazujejo, da jih zani-majo tudi specifične teme, kot je likovna umetnost, in še posebej naš Pilon. Gospodu Jakobu Setničarju, avtorju objavljenega pisma, in vsem, ki ste nas prijazno poklicali ali obiskali glede vprašanja lokacije Pilonove »Ceste«, se še prav posebej zahvaljujemo za pomoč pri lociranju in rekonstrukciji ajdovske okolice izpred skoraj stotih let. Veseli bomo, če nas obiščete v Pilonovi galeriji, kjer vas čaka simbolično darilce in kjer lahko nadaljujemo pogovor ter razrešimo še kakšno skrivnost!

Premišljevanje o odpuščanju in spravi Prejšnji teden je bil pri meni na obi-

sku moj prijatelj Jože, bil je ves potrt. Po dveh kozarcih terana se je pribral in pritožil: "Lojzka je umrla." Lojzka je bila njegova sestra, ki je živela v Radovljici, in s katero je bil skregan že 12 let.

In tako je Jože 12 let nosil in trpel bodico ponosa, ki si jo je sam pori-nil v dušo. Zdaj je prišlo do krvavitve rane zgolj zato, ker ni naredil nekaj, kar bi moral storiti že zdavnaj. Se bo ta rana zarasla ali je bo nosil do konca življenja? Ne vem.

Zelo pogosto so razmerja v družini napeta in nezdrava. Če želimo pošte-no in nepristransko pogledati, bomo videli, da tudi v naših družinah ob-stajajo nesporazumi, nepravičnosti, užaljenosti, poškodovan ponos ali čast ...

Kako zajeziti naš ponos – naš egoi-zem, zaradi katerega nam naše vsak-danje življenje postaja grenko in nesrečno? Kako se ustaviti in si ne postavljati meje med seboj in tistimi, ki jih imam globoko v duši še vedno rad, jih še vedno ljubim? Kako naj ustavim graditev meje med menoj in mojimi najbližjimi – soproge, staršev, bratov, sester in celo svojih otrok? Sta-nje je še slabše, ko gre za moje sosede ali sodelavce! Ali sem res izpustil va-jeti iz rok in dovolil, da me moj egoi-zem pelje skozi življenje ? Ali smo mi, ljudje, s svojo svobodno voljo slabši od živali? Povlekel bom vzporednico: nobena žival ne bo šla prostovoljno v diskoteko, ker ji njena zavest, ki je na ravni instinkta, kaže, da je hrup, ki kraljuje tam, nezdrav. Mladi vedo, da so te vibracije škodljive, vendar še vedno hodijo tja. Čeprav vemo, da je kajenje škodljivo, kadimo, popivamo in še na druge načine rušimo harmo-nijo v nas in okoli nas.

Zakaj? Zakaj sami sebe sovražimo? Če sovražimo sebe, potem še bolj so-vražimo druge - naše bližnje. Nujno je vedeti, da s sovraštvom gradimo zelo hud "pekel". Naj pojasnim – pe-kel, ki je "tam nekje", kot nam to raz-laga cerkev, ne obstaja. Bog nobenega ne kaznuje, ker je On sama ljubezen. Kaznujemo sami sebe. Smo res tako neumni? Spomnimo se, tako kot vsak od nas tukaj na tem svetu gradi zase nebeško kraljestvo, prav tako tudi vsak sam sebi gradi tukaj na zemlji svoj pekel - majhen ali velik - gro-zljiv. Ko umremo, oziroma ko gremo v naslednjo dimenzijo, s seboj nese-mo samo duhovno stanje, ki smo si ga ustvarili.

Prav zato bi se morali spomniti na: „ ... če odpustite ljudem njihove pre-stopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših pre-stopkov." (Mat.6/14-15)

Torej, kakor si ni mogoče predsta-vljati nesebične ljubezni brez odpu-ščanja, tako je nepopolno tudi od-puščanje brez sprave. Odpuščanje ne pomeni najti opravičilo za nekoga, pač pa pomeni, da ne želim nikogar klicati k odgovornosti, ker sem za ne-sebično ljubezen.

Spomnimo se, kaj nam je apostol Pavel povedal: „... ljubezen odpušča vse, prenaša vse, ni sebična, je potr-pežljiva ...“ Psihoanalitik C. G. Jung pa pravi: "Ko ne moreš pozabiti če te nekdo užali pomeni, da je prišel čas za odpuščanje. Žalitve, ki se jih spo-minjamo, pomenijo, da smo ohranili bolečine, shranili smo jih v našo za-vest in tudi v podzavest. In kadar-koli se spomnimo kako nas je nekdo

užalil, spet porinemo bodico v našo dušo. Odpuščanje je edini način da se znebimo teh duševnih motenj in trpljenja."

Vedeti je treba, da se jeza in so-vraštvo, tako kot vsa negativna ču-stva, lahko vedno vrnejo. Zato je treba odpustiti znova in znova in ... kolikokrat? "Ne pravim ti sedem-krat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat."(Mat.18/22)

Odpuščanje ni nekakšen občutek, ne, to je moja izbira. Ker ko sem se odločil odpustiti, pomeni da je moja izbira poskus, da "izbrišem" enega od mojih grehov, ki sem mu nehote do-volil, da zlomi moj odnos z nekom, ki je v najširšem pomenu tudi del mene – oba sva dejavnika Celote - Enosti.

Rad bi poudaril, da je odpuščanje dar našega Stvarnika in kadar ga sprejmem kot novo načelo življenja, ko odpustim, sem osvobodil svoje misli od bodice, ki pri spominu na konflikt vedno znova prebudi nekaj nelagodja in celo bolečine v moji duši.

Odpustiti pomeni gledati v priho-dnost. Ko bi rad odpustil, se ne boš ukvarjal s preteklostjo. Ne boš izgu-bljal časa s preteklimi situacije, raz-lagami, utemeljitvami, dokazovanji kdo je storil kaj, kdaj, kje in zakaj. Osredotočil se boš na željo, da želiš obnoviti zdrave odnose s seboj in s svojo okolico. Če želiš, da v svetu za-vlada mir, potem je treba najprej sto-riti mir v svoji duši.

Pogosto se reče: "Se nismo sprli!" Hja, to je res, vendar je tudi res, da ni več obiskov, da se ob srečanju „ne vidite“, da odnos nadomesti izogiba-nje in molk.

Vedite, da vračanje nepravičnost z nepravičnostjo ne prinaša pravič-nost. V bistvu gre za maščevanje: “ker me je udaril, vračam udarec“! To pa je posledica nezmožnosti ali ne želeti odpustiti. Takšne osebe jeza in grenkoba spremljala ves čas, vse življenje in postopoma prihaja de-presija, zdravje pa se slabša. Vedeti moramo, da je zgolj odpustiti, ne pa se tudi spraviti, le delno opravljeno delo. Hkrati pa odpuščanje in sprava vedno vključujeta sodelovanje obeh strani, na eni strani opravičilo, na drugi pa sprejetje opravičila in odpu-ščanje. Kar pa pomeni tudi, da je ve-dno pomembno zaznati lastni delež v tem motenem odnosu.

"Povem vam kot zdravnik, odpu-ščanje in sprava so bistvenega pome-na za telesno, duševno in duhovno zdravje", pravi prof. dr. med. Helmut Renner s klinike v Nürnbergu in na-daljuje, "to je brezplačno zdravilo za telo, dušo in duha, brez zdravnika in farmacevta, brez tveganj in stranskih učinkov".

Velja si zapomniti – vsak od nas je pomemben dejavnik Celote – ter to dejstvo sprejeti in pravilno razumeti. Dejavnik z zavestjo, razvitim intelek-tom (um) in svobodno voljo, bi moral znati odpuščati ter z vsakim bitjem in s celoto bivati v sožitju in miru, naj-prej pa v miru s samim seboj. Če je duša polna grenkobe, ni miru.

Zapomnite si tudi to – ponujeno roko jo mogoče sprejeti, zato bodite prvi, ki jo ponujate. Samo tako lahko oplemenitite svojega duha. In nikoli ne pozabite bistva naslednjih besed: „ … in odpusti nam naše dolgove, ka-kor tudi mi odpuščamo svojim dol-žnikom … „

Rudolf Drevenšek

Št. 11 • 17. april 2012 23Napovedujemo

Očistimo mesto!Krajevna skupnost Ajdovščina

poziva vse krajane, društva in pod-jetja mesta Ajdovščina na skupno čistilno akcijo, ki bo potekala v soboto, 21. aprila 2012, zbor udele-žencev bo med 8. in 9. uro na dvo-rišču bencinske črpalke Agip ob obvoznici.

Kljub vseslovenski čistilni akci-ji, ki je uspešno potekala 24. marca – takrat so predvsem taborniki in skavti očistili območje ob obvoz-

nici – je prav to območje ponovno polno smeti, predvsem polivinila v raznih oblikah. Zagodla nam jo je

prvoaprilska burja, ki ni ne prva in ne zadnja, ki prinaša nesnago in ne-red predvsem na vpadnice v mesto. Zato naprošamo krajane in društva ter pozivamo podjetja, da se nam pridružijo v čim večjem številu na čistilni akciji 21. aprila.

Organizator akcije je Krajevna skupnost Ajdovščina, sodelujeta pa tudi Občina Ajdovščina in domače komunalno podjetje. Za dodatne in-formacije se obrnite na predsednika krajevne skupnosti, Valentina Krte-lja 031-490-046.

Predsednik KS Ajdovščina Valentin Krtelj se vsem kraja-nom, društvom in podjetjem, ki so v okviru vseslovenske čistilne akcije 24. marca 2012 čistili mesto in njegovo okolico, najlepše zahvaljuje ter jih prosi tudi za sodelovanje pri nadaljnjih akcijah za lepše mesto.

Koledar prireditev za APRIL 2012

torek, 17. april

Ob 18:00Dvorana prve slovenske vlade

Naša pomlad, revija otroških in mladinskih pevskih zborovVstopnina: 3 €

Ob 18:30Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Predstavitev knjige Danile Žorž Čarni angelInfo: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 05 36 61 328

sreda, 18. april

Ob 18:00Dvorana prve slovenske vlade

Naša pomlad, revija otroških in mladinskih pevskih zborovVstopnina: 3 €

Ob 18:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Županov sprejem najuspešnejših občank in občanov

Ob 20:00Gojače-Malovše - Dvorana KS Gojače-Malovše (stara šola)

Igra simbolov v naraviInfo in prijave: 040 322 528 (Katja), 05 368 91 40, info@mdpm-ajdovscina.si

Ob 21:00Bar Hiša mladih Ajdovščina Balladero

sobota, 21. april

Ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

137. Bolšja tržnicaInfo: Vladimir 040 188 305

Ob 18:00Dom krajanov na Predmeji

Krajevni praznik na PredmejiNastopajo ŽPZ Večernica, pevke Društva podeželskih žena Predmeja in učenci OŠ Otlica.

nedelja, 22. april

Ob 10:00Zbor konjenikov med Ribnikom in Žapužami

Blagoslov konj v ŽapužahInfo: 051 427 823 (Rafael)

torek, 24. april

Ob 18:30Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Odprtje razstave ob 120-letnici rojstva Danila LokarjaDokumenti, zapiski, pisma. Info: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 05 36 61 328

Od 26. do 28. aprila

Različna prizorišča v Ajdovščini in okolici

Festival šport in eko mobilnostGorska hitrostna preizkušnja, okrogla miza o mobilnosti in 1. rally novodobnih novodobnih energij Ajdovščina 2012Info: Silvan Lulik, 031 317 302,

petek, 27. april

Ob 12:00Ajdovščina – staro mestno jedro

Eliminator Črn trn 2012 Kolesarska šprint z izločanjem.

sobota, 28. april

Ob 8:00 avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina

36. mednarodno srečanje zbiralcev Info: 041 601 205, ales.brecelj1@siol.net

Ob 11:30Nanos

Tradicionalna spominska slovesnost na Nanosu Slavnostni govornik pesnik in akademik Ciril Zlobec.

nedelja, 29. april

Ob 7:00odhod iz AP Ajdovščina

Pohod na Mrzli vrh (1359 m)Nezahtevna pot, prijave v TIC Ajdovščina.

ponedeljek, 30. april

Ob 9:00Ajdovski grad

Propagandni tabor Tabornikov Rod Mladi boriInfo: Matevž 041 429 109

Ob 19:00Dom krajanov na Predmeji

Predstavitev pesniške zbirke Alojzije Bratina Domača vasica in knjige Milana Gregoriča Razpad Jugoslavije

Ob 20:00Grajsko obzidje v Ajdovščini

Kresovanje 2012Nastopili bosta dramski igralki Marjuta Slamič in Lara Jankovič.

Koledar prireditev za MAJ 2012

Četrtek in petek, 3. in 4. maj

Od 7:00 do 13:00Mladinski center in hotel Ajdovščina, Pale

Krvodajalska akcijaNa odvzem ne pridite tešči in prinesite s seboj osebni dokument s fotografijo. Info: 05 366 49 30, 051 430 722, ajdovscina.ozrk@ozrks.si.

sobota, 5. maj

Ob 11:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Praznik Občine Ajdovščina Slavnostni govornik župan Marjan Poljšak

Ob 15:00 6. kriterij slovenskih mest Info: Klavdij 041 352 607

nedelja, 6. maj

Ob 16:00Podnanos – v šotoru

Šembiška pomladizbor za vurberški festival.Več na www.tic-podnanos.si

petek, 11. maj

ob 21:00Šmarje na Vipavskem Rock med Šmarenskimi griči

sobota, 12. maj

Ob 8:00izhodišče in cilj pred Športnim centrom v Ajdovščini

Majski tek Info: ZŠ Ajdovščina, 05 364 47 22, www.zs-ajdovscina.si

Ob 8:00vojaški stadion Vipava

Test hoje na 2 km Info: Zdravstveno vzgojni center Ajdovščina, 05 369 31 23

Ob 10:00Start pred Pizzerijo Zmaj v Ajdovščini, cilj v Lokavcu

19. rally starodobnih vozil Vipavska dolina 2012Info: Igor Trošt 031 857 526, Marija Štrancar 031 588 557

Ob 19:00 Šmarje na Vipavskem

Otvoritev razstave umetniških del 2. ekstempora med Šmarenskimi griči

nedelja, 13. maj

Ob 8:00Izhodišče pred Gasilskim domom v Šmarjah

Med Šmarenskimi griči - pohod čez Školj in TibotStartnina za pohod 3€, za otroke do 10 let brezplačno. Info: Darko Poljšak 041 275 267

Ob 8:00izhodišče pohoda pred Dvorano na Otlici

6. pohod po Angelski gori. Startnina: 5€, za otroke mlajše od 10 let 3 €,Info: Barbara, 031 229 876,

Nedelja in ponedeljek, 13. in 14. maj

Ob 15:00Dvorec Zemono pri Vipavi

Festival vina in kulinarike Okusi Vipavske 2012 Vstopnina: 15 €, kavcija za kozarec: 5 €. Info: RA ROD, 05 365 36 00, ra.rod@siol.net

sobota, 19. maj

Ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

138. Bolšja tržnica Info: Vladimir 040 188 305

Od ponedeljka do sobote, od 21. do 26. maja

Mladinski center in hotel Ajdovščina

MC Teden mode 2012 Predstavili se bodo mladi domači oblikovalci. Info: MC Hiša mladih Ajdovščina, 05 368 93 83, 041 945 392, www.mc-hisamladih.si

nedelja, 27. maj odhod iz AP Ajdovščina

Pohod na Kredo 2025 m Pot je zahtevna, prijave zbirajo na TIC AjdovščinaInfo: PD Ajdovščina, Vladimir Lemut 041 275 542

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje,

ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.OBVESTILAOsmica na kmetiji Černigoj - Pri Lovrinčkovih Od 27. april do 6. maj - Kmetija Černigoj, Lokavec 76b Pri Lovrinčkovih vam bodo ponudili okusno domačo hrano (klobase, prato, rebrca, ocvirke, štruklje, joto, narezke ...) in žlahtno kapljico (chardonnay, sauvignon, mešano belo, merlot, barbera). Info: Kmetija Černigoj 040 217 192Razstava Tince Stegovec Od 25. marca do 26. aprila 2012 - Pilonova galerija Ajdovščina Na ogled so grafična dela Tince Stegovec, uveljavljene slovenske likovne ustvarjalke starejše generacije. Info: Pilonova galerija Ajdovščina, 05 368 91 77, www.venopilon.comRazstava velikonočnih pirhov iz 8. natečaja društva Lična hiša Od 2. aprila do 28. aprila 2012 - Galerija Lična hiša Ajdovščina Vabljeni na ogled razstave javnega natečaja za izbor najlepšega velikonočnega pirha 2012. Razstava bo na ogled do 28. aprila.Razstava Ars Vitraria Od 14. aprila do 8. maja - Galerija doma krajanov Vipavski Križ Svoja dela bodo predstavili steklarji: Anica Stojko – vitraj, Zlata Bela – steklene slike, Miriam Kosec – nakit, Franci Černelč – skulpture, Marjan Matanovič - prikaz dela ter oblikovalke svečanih oblačil: Damiana B. Logar, Tjaša Škapin in Mojca Celin.Vabljeni!Razstava Milan Klemenčič - slikar Od 16. april do 15. junij - avla OŠ Šturje Ajdovšina Vabita vas OŠ Šturje in Pilonova galerija Ajdovščina. Razstava, ki jo bo spremljala zgibanka z besedilom Tanje Cigoj in reprodukcijami razstavljenih del, bo na ogled od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro.Taborništvo skozi čas Od 25. aprila do 13. maja - avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina Vabljeni na ogled razstave, ki jo je Društvo tabornikov Rod Mladi bori postavilo ob praznovanju 60. obletnice delovanja društva.Razstava Božidarja Teda Kramolca Od 4. do 27. maja - Pilonova galerija Ajdovščina

Na ogled so grafična dela slovenskega slikarja Božidarja Teda Kramolca, ki živi v Kanadi in je pred kratkim praznoval 90. rojstni dan. Dela so iz donacije, ki jo je avtor namenil Pilonovi galeriji v letu 2011. Info: Pilonova galerija Ajdovščina, 05 368 91 77, www.venopilon.com.2. ekstempore Med šmarenskimi griči Od 14. do 27. maja - avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina Vabljeni na ogled del, ki so nastala na 2. ekstemporu Med šmarenskimi griči.ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB AJDOVŠČINA – VIPAVALjubljana – petek, 27. 4. 2012, ob 11,00 uri - vseslovensko praznovanje ustanovitve OF – Dneva upora proti okupatorjuOrganiziran je avtobusni prevoz. Prosimo praporščake naj prijavijo svojo udeležbo.Prijave na 05 /366 10 71; vplačilo do srede, 18. 4. 2012 (cena prevoza je 12 €).Nanos – sobota, 28. 4. 2012, ob 11,30 uri - v spomin na 70. obletnico eno prvih bitk primorskih partizanov, ki se je odvijala 18. aprila 1942 ter v počastitev ustanovitve OF Slovenije. Govornik bo pesnik in akademik Ciril Zlobec.Organiziran avtobusni prevoz. Prosimo praporščake naj prijavijo svojo udeležbo.Prijave na 05 /366 10 71; vplačilo do ponedeljka, 23. 4.(okvirna cena prevoza je 10 €)Mala gora (Ribnica) – sobota, 12.05.2012, ob 11,00 uri, polaganje cvetja na kraju prvega spopada TIGR - ovcev z italijansko vojsko leta 1942. Govornik, dr. Gregor Virant, predsednik DZ.Organiziran je avtobusni prevoz. Prosimo praporščake naj prijavijo svojo udeležbo.Prijave na 05 /366 10 71; vplačilo do srede, 9. 5. 2012 (cena prevoza s kosilom je 24 €).Spominskih slovesnosti se lahko udeležijo tudi nečlani ZB za vrednote NOB Ajdovščina – Vipava! Prosimo, da se prijavite pravočasno, da bomo lahko vsem zagotovili ustrezni prevoz. Stroške je potrebno poravnati pred odhodom!DRUŠTVO UPOKOJENCEV AJDOVŠČINASobota, 21. april - enodnevni izlet v Este ter vila Pisani (Italija)Sobota, 18. maj - tridnevni izlet v Beograd in Novi Sad15. - 22. junij - letovanje v hotelu Delfin v IzoliKoledar dogodkov ureja TIC Ajdovščina, informacije posredujte na tic.ajdovscina@siol.net ali na 05/36 59 155, najkasneje do 10. v mesecu.

OBMOČNA ORGANIZACIJASOCIALNIH DEMOKRATOVAJDOVŠČINA - VIPAVAGoriška cesta 175270 Ajdovščina

VAS VABI:

Na družabno srečanje članov in simpatizerjev Socialnih demokratov ki bo v soboto 21.4.2012 ob 18.00 uri na Erzelju v stari šoli.

Naročnik oglasa: OO SD Ajdovščina - Vipava

TIC Ajdovščina v maju prehaja na poletni urnik

Z majem 2012 pisarna TIC Aj-dovščina prehaja na poletni urnik obratovanja. V naši pisarni, v pritli-čju Mladinskega centra in hotela Aj-dovščina v Palah, nas lahko obiščete od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro.

Pri nas boste dobili informativne turistične zloženke o Ajdovščini in ostalih krajih Vipavske doline, naše turistične destinacije Smaragdna pot in tudi o Sloveniji nasploh.

Pri nas se lahko včlanite ali podalj-šate članarino za PD Ajdovščina ozi-roma se prijavite na planinski izlet. Društvo lokalnih turističnih vodni-kov pa vam je na razpolago, če želite svojim gostom, obiskovalcem Vipa-vske doline, pripraviti organizirano vodenje po številnih naravnih in kulturnih znamenitostih naše doli-ne. Obiščite nas, pokličite na telefon 05 36 59 140 ali pišite na tic.ajdovsci-na@siol.net. Dobrodošli!

Tradicionalna spominska slo-vesnost na Nanosu

Sobota, 28. april ob 11.30Tradicionalna slovesnost pri

spomeniku padlih borcev v NOB na Nanosu se vsako leto spominja ene prvih bitk primorskih parti-zanov ter počasti spomin na OF, letos mineva 70. obletnica usta-novitve.

Pred govorniškim mikrofonom se bodo zvrstili vipavski župan mag. Ivan Princes, predsednik društva TIGR Primorske Marjan Bevk in predsednik ZB NOB Aj-dovščina – Vipava s pozdravnimi nagovori, slavnostni govornik pa bo znani primorski pesnik, aka-demik Ciril Zlobec.

V kulturnem programu bodo sodelovali Orkester Slovenske vojske, MPZ Srečko Kosovel in mladi TIGR-ovci. Pripadniki gar-de Slovenske vojske bodo držali častno stražo pred spomenikom, s svojim nastopom pa bodo slo-vesnost poživili tudi člani KZD Triglav, ki obuja partizanske tra-dicije.

Vabi vas ZB NOB Ajdovščina – Vipava.

Št. 11 • 17. april 201224 Zadnja plat

GEODELAUGODNE geodetske storitve

kontakt: Marko Breščak

pisarna: Goriška c. 25a,

5270 Ajdovščina

e-mail:

internet:

tel. (041) 28-38-29

info@geodela.siwww.geodela.si

-

15% POPUSTNA VSE STORITVE

* GEODETSKI NAČRTza ADAPTACIJO, NOVOGRADNJO

* MEJNIKI NA PARCELI

* DELITEV PARCELE

* ZAKOLIČBA

* VRIS OBJEKTA V KATASTER

* HIŠNA ŠTEVILKA...

GORIŠKA CESTA

GE

OD

EL

A

NKBM

SV

ET

RE

ZV

ON

KA

ABANKA

HOTEL

POLICIJA

ZDRAVSTVENIDOM

HU

BE

LJ

URNIK: PON,SRE,PET

V dolini Branice smo spoznavali laško žabo

V marcu je kljub suši potekala ža-bja svatba in v okviru projekta Na-tura Branice si jo je lahko marsikdo ogledal v živo pod strokovnim vod-stvom biologa Zavoda RS za varstvo narave. Prvi tak naravoslovni dan »za staro in mlado« je bil v petek, 16. 3. 2012 v Kodretih, na katerem smo spoznavali eno najredkejših dvoživk v Evropi – laško žabo. To je majhna rjava žaba, ki večino svojega življe-nja preživi v gozdu. Spomladi, ko se tudi najnižje nočne temperature dvignejo nad ledišče, pa se poda k potokom na žabjo svatbo. Ustrezajo ji senčnati gozdni potoki s tolmu-ni, kjer na potopljene vejice in ko-reninice odlaga jajčeca v majhnih kroglastih skupkih, ki jim pravimo mrest.

Udeleženci naravoslovnega dne

smo si najprej ogledali fotografije laške žabe in se jo naučili prepoznati po njenem barvnem vzorcu ter obli-ki mresta, potem pa smo prisluhnili še posnetkom njenega oglašanja. Samci laške žabe se oglašajo le pod vodo, zato se njihovo »prepevanje« dobro sliši le s podvodnim mikro-fonom. Odlične posnetke oglašanja, katerim smo prisluhnili, je pred par leti posnel dr. Tomi Trilar iz Priro-doslovnega muzeja Slovenije prav v Vipavski dolini. Polni znanja smo se podali na teren, da bi si to redko vrsto žabe ogledali še v živo. Zara-di suše je bila struga Branice bolj ali manj suha, zato smo se lažje pribli-žali vodi in žabam v njej. Ker svat-ba laške žabe poteka zvečer, smo si pri iskanju žab pomagali s svetilko. Voda je bila zelo plitva in oglašanje

samčkov se je prav potiho slišalo tudi nad vodno gladino. Kar nekaj smo jih tudi videli, kako so na dnu tolmuna čakali na samičke, a teh ni bilo na spregled. Čeprav smo v tol-muni našteli več kot 7 samčkov, so bili na potopljenih vejicah pripe-ti le trije mresti. Mogoče je zaradi suše prišlo do Branice manj samičk, kot bi jih sicer in da je marsikateri samček pel zaman. Le malo osebkov laških žab dočaka starost dveh ozi-roma treh let, tako da je za večino samčkov to bila edina priložnost za potomstvo in s tem nadaljevanje vr-ste.

V okviru projekta Natura Brani-ce so laško žabo in druge dvoživke območja spoznavali tudi učenci osnovnih šol Goče in Šmarje, otroci vrtca v Budanjah ter gojenci Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava.

Naslednji naravoslovni dan, na ka-terem bomo spoznavali hribskega urha, bo maja ali junija. Točnega da-tuma še ne moremo napovedati, saj je to odvisno od dogajanja v žabjem svetu in vremena, na kar pa ne mo-remo vplivati.

Več o projektu in prihodnjih nara-voslovnih dneh si lahko preberete na spletni strani www.zrsvn.si v zavih-ku »Projekti«, informacije pa lahko dobite tudi pri vodji projekta Ireni Kodele Krašna na tel. 040-560955. Ireni Kodele Krašna

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina.Izdajatelj je Občina Ajdovščina,Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina,www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.siOdgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak;Odgovorna urednica: Aleksandra HainProgramski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič.Oblikovanje: Silva Vovk KeteGrafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., VipavaTisk: SET VevčeE-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.netTelefon: 05/36 59 155,Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice

Festival Šport in EKO Mobilnost26., 27. in 28. aprila, bo Ajdovšči-

na v znamenju avtomobilističnega športa. Avto Klub Ajdovščina – Mo-torsport prireja festival Šport in EKO mobilnost s kar dvema dirkama ter okroglo mizo na temo mobilnosti.

Prva dva dneva festivala sta name-njena mednarodni gorski hitrostni preizkušnji, ki šteje za odprto prven-stvo Slovenije ter za prvenstvo Slove-nije v gorskih dirkah. Organizatorji na štartu pričakujejo okoli 60 vozil, med njimi tudi formule.

26. aprila zvečer bodo pred avto-servisom Lavrenčič potekale verifi-kacije in tehnični pregledi, „boksi“ pa bodo urejeni v okolici Upravne enote Ajdovščina.

27. aprila bodo zjutraj potekale kvalifikacijske vožnje, ob 13. uri pa se bo s slavnostno otvoritvijo preiz-kušnje na štartu – pred prvo „rido“ na cesti od Ajdovščine proti Colu – začelo zares. Tekmovalci se bodo pomerili na treh kvalifikacijskih vo-žnjah, za uvrstitev bodo sešteli čas vseh treh voženj. Vstopnina za ogled rallya je 5 evrov, najboljši „placi“ pa bodo ob prvih treh ovinkih od štar-ta proti cilju pri odcepu za Vrhpolje. Razglasitev rezultatov bo potekala ob 20. uri na parkirišču avtobusne postaje Ajdovščina, sledila bo zaba-va z ansamblom Amor – tudi vi ste vabljeni

POZOR – cesta Ajdovščina – Col (do odcepa za Vrhpolje) bo na dan preizkušnje zaprta za promet!

28. aprila bo potekal 1. rally novodob-nih energij Ajdovščina 2012. Na njem se lahko pomerijo vsa vozila, ki imajo iz-

pust manjši od 115 g CO2/km. Med 7. in 9.30 bo čas za prijavo in

tehnični pregled na avtobusni po-staji Ajdovščina, kjer bo tudi start rallya, takoj nato se bodo eko-vozila prav tam pomerila v spretnostni vo-žnji. Sledi pot skozi mesto – mimo hotela, po Prešernovi, preko Lavri-čevega trga do bencinskega servisa na Goriški, kjer bodo vozila napolni-la rezervoar, ki bo nato zaplombiran (zaradi meritev porabe goriva). Sledi vožnja proti Vipavi, do Podnanosa, skozi Orehovico na Kras, pa spust v Braniško dolino ter preko Preserij nazaj v Ajdovščino.

Pred popoldansko preizkušnjo bo ob 14. uri v Obrtnem domu Ajdo-vščina potekala okrogla miza na temo mobilnosti, na kateri bodo so-delovali strokovnjaki, raziskovalci, inovatorji ter predstavniki vodilnih proizvajalcev eko vozil. Če vas tema zanima, ste dobrodošli!

Ob 16.30 bo start drugega dela eko--rallya, takoj nato spretnostna vo-žnja, pa skozi mesto v Vipavski Križ, od tam v Velike Žablje, na Vrtovče, v Šmarje in Braniško dolino, nato pa preko Erzelja in Planine skozi Ajdo-vščino do izvira Hublja ter preko Lo-kavca nazaj na izhodišče. Razglasitev rezultatov bo zvečer, po prireditvi sledi zabava z Rok'n bandom.

Eko-rally je brez vstopnine, prav tako ne bo bistveno oviral prome-ta, saj bodo tega dne zaprte le ulice okoli avtobusne postaje. Doslej je že prijavljenih 10 avtomobilov, organi-zatorji pa na startu pričakujejo med 20 in 30 eko-voznikov.

19. rally Vipavska dolina 2012Tik pred vrati je sobota, 12. maj, ko bodo člani Društva ljubiteljev staro-

dobnih vozil Vipavska dolina izpeljali 19. rally starodobnih vozil. Start bo na letališču pred picerijo Zmaj, točno ob 10 uri. Pričakujemo preko 120 starodobnih vozil, starejših od 30 let, iz vse Slovenije, pa tudi iz Italije in Hrvaške. Našega rallya pa se večkrat udeležijo tudi prijatelji iz Avstrije.

Letošnja proga rallya bo potekala po zgornji Vipavski dolini, spodnjem Krasu, skozi Branik, Preserje, Potoče, Dobravlje in Cesto na cilj v Lokavec. Na parkirišču Mercator centra v Ajdovščini bo izpeljana spretnostna in točnostna vožnja. Na kmetiji Černigojevih v Lokavcu bo svečana razgla-sitev rezultatov in podelitev pokalov za dosežene rezultate. Prireditev se točkuje za prvenstvo Zveze SVS.

Na lanskoletnem tekmovanju se je naše društvo med 32. društvi, ki so tekmovala uvrstilo na tretje mesto, kar je odličen dosežek. Tudi letos se bomo zelo trudili, da bi dosegli morda drugo ali celo prvo mesto, če nam to ne bo uspelo se bomo trudili obdržati vsaj lansko letno uvrstitev na tretje mesto. Člani društva Vipavska dolina so lastniki lepo urejenih staro-dobnih avtomobilov. Njihova leta izdelave segajo v celo v leta 1924, 1928 in 1939. Tudi motorna kolesa so častitljive starosti in lepo vzdrževana.

Upamo, da bomo na startu v Ajdovščini za gledalce pripravili majhno presenečenje, zato lepo vabljeni, da si naša starodobna vozila ogledate. Vljudno vas vabimo, da si našo prireditev ogledate in tekmovalce nagradi-te z aplavzom. Miro Štrancar