11. pohod po Vertovčevih poteh v nedeljo, 20. novembra

450 let fužin na Fužinah

2

Nadomestna cesta mimo plazu Stogovce dokončno urejena Gorjani v pripravah na otvoritev nove ceste, hkrati bodo odprli Muzej gozdarstva 3,7

Tik pred gradnjo vodovoda v Malo Polje in Avžlak

4

Predstavljamo vam najštevilčnejše društvo v občini

12

18

20. novembra, na prvo nedeljo po martinovi nedelji, bo potekal 11. pohod po Vertovčevih poteh. Poti so dobro pripravljene, člani društva so jih nazadnje prehodili konec oktobra, na društvenem pohodu. Tega dne sta bili slovesno odkriti tudi dve novi in-formativni tabli – v Potoku, kjer se od-cepi pot proti Jakulinom, rojstnemu kraju Matije Vertovca ter v Uhanjah, ob Vipavi. Obe sporočata o bogati naravni in kulturni dediščini obmo-čja, kjer se nahajata ter sta le dve od mnogih drugih novosti, ki jih ponuja letošnji pohod. Predvsem pa – poti so resnično dobro pripravljene, zato prisrčno vabljeni! Kljub temu, da boste hodili na lastno odgovornost, bo Društvo Matija Ver-tovec dobro poskrbelo tako za vašo varnost, kot za vaše dobro počutje.

Tako nosi naslov razstava o teh-nični dediščini ob Hublju, ki je še ve-dno na ogled v prostorih mladinske-ga hotela v Palah v Ajdovščini. Od-prta je bila v soboto, 12. novembra 2011, ko smo s slovesnostjo počastili 450. obletnico začetka delovanja fu-žin. Avtor razstave je Stane Bačar, ki je zaslužen tudi za neverjetno bogat nabor podatkov o tehnični dediščini Ajdovščine. Slavnostni govornik slo-vesnosti je bil prof. dr. Jakob Lamut, zbranim obiskovalcem, ki so do za-dnjega kotička napolnili dvorano mladinskega centra, pa je spregovo-ril tudi župan Občine Ajdovščina. Bistveno sporočilo, prebrano med vrsticami vseh treh govornikov, je, da gospodarski razvoj lahko gradi-mo tudi na temeljih ustvarjalnosti, ki jo imamo zapisano v genih, ki so dediščina naših prednikov.

Št. 6 • 15. november 2011, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Ajdovsko sejmišče nekoč in danes ali sejmišče s tradicijo

11

Gorenjski slavček bo žvrgolel v Budanjah in v Lokavcu

7

Teden karitas – od 20. do 27. novembra 2011 – Srce, ki vidiNamenjen je vsem ljudem dobre volje, ki želijo slišati, videti in

pomagati ljudem v stiski. Dobrodošli!

3

Foto

: Bož

o R

ustj

aFo

to: M

atja

ž Sl

ejko

Šolarji na zanimivih potovanjih Ajdovci na Madeiri, Dobravci na Danskem. 17

Čestitamo prvakoma! Miha Petek iz Budanj je državni prvak v rallyu, Boštjan Čebron pa v bodybuildingu. 14

Planinske gospodinje v akciji O osmici v Ljubljani in o novem projektu.

24

Št. 6 • 15. november 20112 Občina

Podjetje Pipistrel odlikovano z Zlatim redom za zasluge Predsednik republike dr. Danilo Türk je 20. oktobra 2011 z Zlatim redom za zasluge odlikoval podjetje Pipistrel, za njegov prispevek k razvoju okolju prijazne tehnologije ter za dosežene uspehe, ki Slovenijo postavljajo v sam svetovni vrh ekološko vzdržnih in naprednih tehnologij. Sprejema se je udeležil tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak.

Predsednik dr. Danilo Türk je poudaril pomen dosežka podjetja – Pipistrel je z zmago na tekmovanju ameriške Nase poleg osvojenega prvega mesta premaknil tehnološke meje, ta uspeh pa je velika promo-cija Slovenije. Med drugim je dejal: »Brez razvoja najnovejših industrij, njihovih tehnologij, dodane vrednosti bo težko doseči skladen, celovit razvoj države kot celote. Tega bi se morali v teh časih bolj zavedati, zato moramo dodatno ceniti čas, v katerem prihaja ta izjemen dosežek, in dodatno ra-zumeti, zakaj mi je kot predsedniku republike danes posebno ljubo, da imam priložnost podeliti to visoko odlikovanje.«

Ivo Boscarol je ponosen na pri-znanje, ki so ga podjetju »prisanjali« predvsem mladi, zagnani in dobro motivirani strokovnjaki. Posebnost je tudi dejstvo, da je tako visoko dr-žavno odlikovanje prejela gospodar-ska družba: »To pomeni, da se bomo morali vsi skupaj ob tem priznanju – in tukaj se predsedniku še enkrat zahvaljujem, da je vrgel to rokavico, tudi slovenski politiki, ne gospodar-stvu – začeti do takih, ki so dokazali, da imajo potencial, drugače obnaša-ti.«

Predsedniku se je zahvalil tudi vodja ekipe Pipistrela na Nasinem tekmovanju, Tine Tomažič. Proto-kolarni dogodek pa se je simpatično

zaključil s poklonom daril – Ivo Bo-scarol je predsedniku podaril knjigo njegovih blogov, od podjetja Pipi-strel je prejel ekipno majico, še pose-bej pa je bil vesel darila ekipe – mo-dela zmagovitega letala Taurus G4. SH

100 let Karoline Marije Pavanelli V petek, 4. novembra 2011, je svoj 100. rojstni dan praznovala Karolina Marija Pavanelli, po domače Karla, doma iz Vipavskega Križa. Dva meseca pred praznovanjem stoletnice se je iz Križa preselila v vipavski Pristan, kjer se dobro počuti.

Ivo Boscarol je postal osebnost meseca oktobra po izboru bralcev Primorskih novic, poslušalcev radia Koper, gledalcev televizije Koper ter komisije medijev. Bo-scarol bo tako eno od 12 imen, ki se bodo v decembru potegovala za osebnost leta.

V novem domu so gospe Karli priredili pravo praznovanje, kjer je slavljenki voščil tudi ajdovski župan Marjan Poljšak. O njenem življenju je pripovedoval nečak Klavdij Kolini. Gospa Karolina je doma iz običajne, pol kmečke, pol delavske družine iz Vipavskega Križa. Kot mladenka je šla za služkinjo v Trst, kjer je ostala do upokojitve. Vmes se je mlada po-ročila, mož pa ji je umrl že pred voj-no in ostala je vdova. Po upokojitvi se je vrnila v rodni Vipavski Križ, za-dnja dva meseca pa stanuje v zavodu Pristan v Vipavi. V novem domu se

dobro počuti, stanovalci Pristana pa so ponosni na svojo najstarejšo sta-novalko, v njihovem imenu ji je če-stital Ignacij Stibilj., v imenu osebja zavoda pa direktor Martin Kopatin. Gospo Karlo sta razveselili pravnu-kinji Ajda in Brina, ki sta ji zaigrali. Zapel je pevski zbor skupine prosto-voljk društva 4 letni časi, nato pa je stoletnica kleno upihnila svečke na torti.

Čestitamo gospe Karolini Mariji Pavanelli in ji želimo še veliko zdravja! Občina Ajdovščina

Ustvarjalnost je sila napredka V soboto, 12. novembra je v dvorani Mladinskega centra in hotela v Palah potekala slovesnost ob 450. obletnici začetka delovanja Fužin na Fužinah v Ajdovščini, ob tej priložnosti je bila odprta tudi razstava z naslovom 450 let fužin na Fužinah, avtorja Staneta Bačarja. Bistveno sporočilo, prebrano med vrsticami vseh treh govornikov, je, da gospodarski razvoj lahko gradimo tudi na temeljih ustvarjalnosti, ki jo imamo zapisano v genih, ki so dediščina naših prednikov.

Presenetljivo veliko obiskoval-cev, med njimi veliko zelo zanimivih in pomembnih osebnosti, je dalo poseben pečat slovesnosti ob 450. obletnici začetka delovanja ajdo-vskih fužin. Ob Hublju je skozi 450 let zraslo neverjetno število obrtnih in industrijskih obratov, ki so svoje čase cvetoče poslovali in postavili temelje vsemu kasnejšemu razvoju ajdovskega gospodarstva. Za začetek tega razvoja pa lahko štejemo izdajo posebnega Patenta cesarja Ferdinan-da, s katerim so lahko z delom priče-le fužine na Fužinah.

Da imamo ustvarjalnost za delo in razvoj v genih, meni župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, to pa so dovolj trdni temelji za nadaljni napredek – znanost in gospodarstvo morata skupaj ustvarjati inovativne produkte. Prof. dr. Jakob Lamut, mentor Staneta Bačarja pri pripravi zbornika o dejavnostih ob Hublju v 16. stoletju ter slavnostni govornik na slovesnosti, se je strinjal z župa-novim razmišljanjem. Dr. Lamut je velik strokovnjak na področju me-talurgije, govoril je o pomenu jekla nekoč in danes – v vsakdanjosti se niti ne zavedamo, koliko predmetov iz te od nekdaj pomembne litine nas obdaja in kako velikega pomena je

železo za človeka,odkar ga pozna. Znotraj te pomembnosti pa je pou-daril tudi strokovnost in spretnost domačih ljudi in kakovost sloven-skih produktov – od nekdaj so slove-li in slovijo še danes.

Kaj vse se je dogajalo ob Hublju skozi 450 let, je odkrival Stane Ba-čar. Brskal je po arhivih, se pogo-varjal z mnogimi ljudmi, iskal do-kaze in ostanke na terenih ter zbral neverjetno bogato zbirko podatkov o obrtnih in industrijskih obratih, ki so izkoriščali energijo Hublja. Še bolj neverjeten je nabor izdelkov, ki so jih izdelovali – od bakrenih plošč za obijanje ladijskih trupov, vesel za gondole in retort za potrebe rudnika živega srebra v Idriji, do makaronov, električnih naprav, piva in še marsi-česa drugega – poleg pa so delovali še žage, stope in mlini, tudi zelo veliki, kot sta bila Jochmanov v Ajdovščini in Ritterjev v Palah. Stane Bačar se je v svojem nagovoru predvsem zahva-lil vsem svojim mentorjem iz različ-ni področij njegovega delovanja, še posebej pa patru Angelu Kralju, ki mu je ogromno pomagal s prevaja-njem dokumentov. Tudi Bačar se je strinjal z obema predhodnikoma, da gre morebiti vendarle ob reševanju naše sedanjosti in prihodnosti poi-

skati modrosti iz preteklosti – ne na-zadnje niti našim predhodnikom ni šlo tako zelo lahko, pa so zmogli ne-verjetne podvige. Skupina družbeni-kov se je kar 10 let trudila, da bi pri-dobila koncesijo za zagon fužin, nato pa so se obrnili na samega cesarja, ki je zaplet rešil s posebnim Patentom. Ta patent je določal vse pogoje, ki so jih morali fužinarji spoštovati, če so želeli ohraniti proizvodnjo – železo je moralo biti posebej označeno, pla-čevati je bilo potrebno vse pristojbi-ne …

Za to priložnost je Občina Ajdo-vščina založila zgibanko in plakat, ki kronološko nizata razvoj obrti, podjetništva in industrije v obeh nekdanjih obrtno-industrijskih sre-diščih, najprej na Fužinah, nato še v Palah in Ajdovščini. Oblikovala Silva Vovk Kete je množico podatkov na zanimiv način stkala v lepo berljivo zgodbo, poživljeno s starimi fotogra-fijami, dokumenti, predmeti iz starih obrtnih delavnic ter z dodatkom ze-mljevida, kjer so nakazani najpo-membnejši mejniki naše tehnične dediščine.

Da pa te zanimive točke ne osta-jajo le na zemljevidu, skrbi domače društvo lokalnih turističnih vodni-kov. Še daleč ne na zadnjem mestu

je namreč obeleževanje pomembne obletnice pomembno zaradi pro-mocije naše dežele. Prav v ta na-men so domači vodniki že pred časom opravili sprehod ob Hublju pod vodstvom Staneta Bačarja in se na terenu poučili o vseh zanimivih zgodbah, ki jih skrivajo nenavadno oblikovani kamni in kanali v Hublju, zaraščeno zidovje ob poteh, ruševine na zaplatah ravnin ob hudourniku, vse do mogočnih fužinskih peči. Na dan slovesnosti so imeli prvo preiz-kušnjo – obiskovalci so se lepo od-zvali na povabilo in se že dopoldan udeležili vodenih sprehodov, ki so jih vodniki, prav tako zelo uspešno, ponovili še po slovesnosti.

Za sodelovanje se velja zahvali-ti tudi podjetju Mlinotest, ki je pri organizaciji slovesnosti na pomoč priskočilo v družabnem delu ter obi-

skovalcem na pokušino ponudilo svojo odlično pašto.

Obeleževanje obletnice pa naj bo začetek pisanja nove zgodbe – upa-mo, da bo ob Hublju zrasla nova pešpot, ki bo peljala mimo najpo-membnejših in označenih točk naše tehnične dediščine. Le-ta bo odlična dopolnitev vsebin, ki jih ponujata okolica mladinskega hotela in hotel sam.

Odkritih je torej še nekaj tančic naše preteklosti. Vabimo vas, da si ogledate razstavo 450 let fužin na Fužinah, ki je na ogled v prostorih mladinskega hotela v Palah. Prav tam, v TIC Ajdovščina, so vam na voljo tudi zgibanka in plakata ter vse informacije o vodenih ali samostoj-nih sprehodih ob mejnikih naše teh-nične dediščine ob Hublju. SH

Foto

: SH

Foto

: SH

Foto

: SH

Št. 6 • 15. november 2011 3Občina

11. redna seja Občinskega sveta Občine Ajdovščina je potekala v če-trtek, 27. oktobra 2011. Na županov predlog sta bili dve napovedani toč-ki dnevnega reda umaknjeni, vrstni red nekaterih pa zamenjan. Kljub drugačnemu sklepu Odbora za oko-lje je med svetniki prevladalo mne-nje, da na dnevnem redu ostane tudi točka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavnega zemljišča, predvsem zaradi širše izmenjave mnenj – odbor je na-mreč predlagal umik.

Informacije in pobude Točka s tem naslovom je izme-

noma prva ali zadnja na dnevnem redu, tokrat je prišla na prvo mesto in seja se je pričela s pobudami. Sve-tniki so predlagali izgradnjo ograje ob Hublju na koncu Vilharjeve ulice, ki je od reke ločena s strmo in ne-varno brežino. Eden od predlogov se je nanašal na ureditev prometne situacije pred OŠ Šturje s pomočjo obvozne ceste, ki bi potekala za šolo. Dana je bila tudi pobuda za pripravo projektov za ureditev težav s pitno vodo v Hrušici in v Podkraju, kjer vode stalno zmanjkuje. Svetniki pa so tudi spraševali. Do naslednje seje bo občinska uprava pripravila poro-čilo o delu občinskega inšpektorata in redarstva, zbrala podatke o koli-čini vode, ki se nekontrolirano pre-taka v Novo Gorico in v Gorico ter o deležu občinskih sredstev pri gradnji

in obnovi mrliških vežic v zadnjih 10 letih in drugo. Občani se pritožuje-jo, da so večkrat v času uradnih ur občinski uslužbenci na sestankih, svetniki pa so mnenja, da morajo biti takrat na voljo občanom, če ne gre drugače, je smiselno skrajšati čas uradovanja za občane.

Gospodarske javne službe Skozi naslednjih nekaj točk je bese-

da tekla o gospodarskih javnih služ-bah, pričenši z 2. obravnavo odloka o javni razsvetljavi. Besedilo odloka je bilo popravljeno na podlagi pri-pomb iz 1. branja na prejšnji seji, največ pripomb se je nanašalo na oglaševanje na drogovih javne raz-svetljave. Vložen je bil tudi amand-ma s to vsebino. Na nekatera doda-tna vprašanja pa so strokovne službe sproti odgovarjale – amandma ni bil podprt, odlok pa so svetniki sprejeli. Sprejeli so tudi odlok o spremembi Odloka o gospodarskih javnih služ-bah, ki je neposredno vezan na novo dejavnost domačega javnega komu-nalnega podjetja.

Odlok o spremembah in dopolni-tvah Odloka o nadomestilu za upo-rabo stavbnega zemljišča, ki je bil predviden za prvo branje, ni bil po-trjen, pač pa je o tej temi potekala le razprava. Pristojni odbor je imel pri-pombe predvsem na razdelitev ob-močij – odborniki namreč menijo, da bi morale biti vasi razdeljene v tri območja in ne v dve, kot je predla-

gano, poleg tega bi nekateri kraji po-trebovali posebno obravnavo. Odlok namreč opredeljuje pet kategorij za obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča: mestno sredi-šče, okolica središča, večje vasi in ostala manjša naselja ter posebej območja »ugodnih« poslovnih con. Pripombe so bile podane tako na kategorije same, kot na razvrstitev krajev znotraj kategorij. Po razpra-vi, skozi katero je bilo ugotovljeno predvsem dejstvo, da bo težko pošte-no in smiselno razvrstiti območja, je župan točko prekinil.

Načrtovane investicije Sprejet je bil sklep o potrditvi in-

vesticijskega programa vodovoda Malo Polje in Avžlak. Sredstva za izgradnjo v višini 719.045,20 evra so zagotovljena v proračunih za leto 2011 in 2012 ter 2013. Z izgradnjo vodovodnega sistema bo prebival-cem obeh naselij zagotovljena stabil-na oskrba s pitno vodo, tako ne bo več stroškov in drugih težav z dovo-zom vode. Brez razprave so svetniki potrdili tudi DIIP Interventna dela za stabilizacijo plazu Stogovce. Po-trebna sredstva v višini 379.437,17 evra bo zagotovilo Ministrstvo za okolje in prostor, razen stroškov iz-vajanja nadzora, ki jih bo pokril ob-činski proračun.

Na robu novega dela Gradišč v Aj-dovščini, se bo na podlagi sprejete dispozicije lahko zgradilo tri oz. štiri

stanovanjske objekte. Dispozicija je bila izvedena na podlagi zasebnega investitorja, ki bo gradil stanovanj-ski objekt. Nova dispozicija pozidave ureja parcelacijo, komunalno uredi-tev ter zagotavlja površine za javno infrastrukturo. Pred glasovanjem je potekala krajša razprava – krajevna skupnost zaradi prepozno prejetega gradiva namreč ni podala svojega soglasja. Kljub temu je pripravljena dispozicija dobila podporo svetni-kov.

O cenah Komunalno stanovanjska družba je

prevzela v najem javno komunalno infrastrukturo v občini, najemnina za leto 2012 znaša 959.807,10 evra. Potrošniki javnih storitev jo porav-navamo skozi strošek omrežnine na položnicah ajdovske komunale. Prav o teh je tekla beseda v naslednjih dveh točkah, o katerih je poročal di-rektor KSD d.o.o. Ajdovščina, Egon Sopar. Cene čiščenja odpadnih voda je bilo potrebno uskladiti z zakono-dajo, cene oskrbe s pitno vodo pa so na usklajene z dejanskimi stro-ški, kar za nekatere porabnike po-meni manjše povišanje, za nekatere pa znižanje zneskov na položnicah. Odbor za gospodarstvo je občinske-mu svetu predlagal, naj nove cene čiščenja odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo sprejme zaradi treh bistvenih razlogov: povečanih stro-škov, že vrsto let nespremenjeni ceni, pa tudi zaradi primerjav s cenami po sosednjih občinah – kljub povišani

ceni imamo namreč ene najcenejših tovrstnih storitev na Primorskem. Svetniki so oba pripravljena sklepa sprejeli, potrditi pa jih mora še pri-stojno ministrstvo za gospodarstvo. Nove cene bodo za fizične uporab-nike začele veljati šele po odpravi zamrznitve cen komunalnih storitev, ki naj bi veljala še do februarja pri-hodnjega leta.

Sprejet je bil tudi sklep, ki znižuje ceno najema prostora za tovornjak na ajdovskih tržnih prostorih.

Soglasja in imenovanjaKSD d.o.o. Ajdovščina je dobila po-

trebno soglasje ajdovskih občinskih svetnikov za najem kredita za nakup novega vozila za odvoz odpadkov z nadgradnjo.

Imenovani sta Občinska volilna ko-misija ter predstavniki Občine, kot ustanovitelja, v Svet Osnovne šole Šturje. Občinski svet pa je soglašal tudi z izborom dveh novih direktor-jev javnih zavodov. Lavričevo knji-žnico bo upravljal Artur Lipovž, nov direktor Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina pa bo Miha Ergaver. SH

Iz seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina

Škrat na delu V 5. številki Ajdovskih novic

se je avtorici zapisa Iz seje Ob-činskega sveta Občine Ajdovšči-na pomotoma zapisalo, da je 10. redna seja potekala 29. oktobra, pravilno pa bi bilo 29. septembra. Bralcem se opravičujemo.

Dela na trasi nadomestne ceste mimo plazu Stogovci v polnem teku Dela na trasi 4,3 km dolge nadomestne ceste mimo plazu Stogovci (cesta R3-609, odsek 2117 Ajdovščina - Predmeja) so v polnem teku. Izvajalec CPG d.d. je z deli pričel dne 26. septembra 2011, rok za dokončanje del pa je 20. november 2011.

Slovesnost ob dnevu mrtvih

Pogodbena vrednost del je 974.254,55 EUR, sredstva so bila s sklepom Vlade RS zagotovljena iz proračunske rezerve.

Dela obsegajo škarpiranje in utrdi-tev brežin, ureditev površinskega in globinskega odvodnjavanja, izvedbo voziščne konstrukcije ter namestitev prometne signalizacije in opreme.

Zemeljska dela, ki obsegajo širitve in škarpiranje brežin ter izvedbo opornih in podpornih konstrukcij v obliki kamnitih zložb, so v zaključni fazi. Sledi humuziranje in zatravitev brežin ter nameščanje zaščitnih vi-sečih mrež za varovanje pred pada-jočim kamenjem. Trenutno se izvaja podporna kamnita zložba pri vodo-

vodnem zajetju Skuk. Zaradi večjega izkopa vozišča bo cesta zaprta za ves promet predvidoma do sredine no-vembra.

V celoti je urejeno površinsko in globinsko odvodnjavanje, ki obse-ga cevne prepuste ter vzdolžne in prečne drenaže. Izvedena je vozišč-na konstrukcija do vključno vezane nosilne plasti asfalta. Takoj ko bodo vremenske razmere dopuščale se bo pričelo z izvedbo zaključne obrab-no zaporne plasti asfalta, urejanjem bankin, nameščanjem prometne opreme (jeklene varnostne ograje, smerniki) ter izvedbo talne signali-zacije.

Dela večinoma sledijo terminske-

mu planu. Do manjše zamude je prišlo zaradi povečanega obsega del pri gradnji kamnitih zložb, ki jih je mestoma potrebno temeljiti na večji globini kot je bilo prvotno predvide-no. Promet na cesti večidel ni oviran, občasno pa so potrebne nekajdnev-ne popolne zapore (večji izkopi voz-išča, asfaltiranje).

Ob ugodnih vremenskih razme-rah bodo dela predvidoma kon-čana do konca meseca novembra. Zamudo lahko povzroči predvsem predčasen nastop zimskih raz-mer, ko temperature zraka in pod-lage ne bi omogočale kvalitetne vgradnje zaporne plasti asfalta. Sandra Kržan, DRSC

Združenje borcev NOB Ajdovšči-na je v četrtek, 27. oktobra 2011, pripravilo tradicionalno slovesnost pred praznikom dnevom mrtvih, ki je potekala pred spomenikom padlih borcev NOB na Cesti 5. maja.

Domača borčevska organizacija je pred nekaj leti obudila tradicijo obe-leževanja dneva mrtvih ter tudi letos povabila na slovesnost pred spome-nik padlih borcev na Cesti 5. maja. Med drugimi se je je udeležil tudi

župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak.

Borčevska organizacija je pred spo-menik položila venec, zbrani smo se z minuto molka poklonili vsem žrtvam vojne, nagovor je pripravil predsednik domače borčevske or-ganizacije, Božo Novak. V kultur-nem programu so sodelovali zbor iz OŠ Šturje ter gojenci Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina. SH

Obvestilo o novem načinu uveljavlja-nja pravic do subvencij in plačil Oddelek za družbene dejavnosti Obči-ne Ajdovščina obvešča občane, da s 1. januarjem 2012 začne veljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki spreminja način uveljavljanja pra-vic do različnih subvencij in plačil. Od začetka uveljavitve novega zakona bo Center za socialno delo odločal tudi o:- znižanem plačilu za programe vrtca,- subvencionirani najemnini za nepro-fitna stanovanja in- pravici do plačila prispevka za obve-zno zdravstveno zavarovanje.

Vloge za uveljavljanje naštetih plačil in subvencij za leto 2012 boste lahko od-dali po 1. decembru 2011 na Centru za socialno delo Ajdovščina. Vloga mora biti napisana na novem obrazcu, ki ga lahko kupite v knjigarni ali dobite na internetni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Obrazci bodo na voljo od 20. novembra dalje. Radi bi, da bi uveljavljanje vaših pra-vic potekalo hitro in brez nepotrebnih dodatnih poti, zato vas prosimo, da in-formacije, ki smo vam jih posredovali, dosledno upoštevate.

Oddelek za družbene dejavnosti OA

Foto

: SH

Foto

: Igo

r Ben

ko

Št. 6 • 15. november 20114 Iz naših krajev

Avžlak in Malo Polje sta zaselka znotraj krajevne skupnosti Col, ki še nimata urejene preskrbe s pitno vodo tako, kot to zahteva Pravilnik o oskrbi s pitno vodo. Prebivalci se oskrbujejo iz lastnih kapničnih sis-temov ter lokalnih izvirov, v sušnem obdobju pa je treba vodo dovažati s cisternami. Obe naselji sta pred leti lepo živeli, v zadnjih letih pa število prebivalcev tam stagnira. Občina Aj-dovščina računa, da bodo „z vodo“ nazaj v oba zaselka prišli tudi nase-

ljenci, saj bo z izgradnjo vodovoda zagotovljena kakovostna storitev oskrbe z vodo, ki je vendarle osnov-ni standard ,tako za življenje, kot za različne gospodarske dejavnosti. Investicijo v višini 719.045,20 evrov (brez DDV) bo v celoti pokril pro-račun, sredstva so že zagotovljena v proračunih za letošnje in prihodnje leto ter v NRP za leto 2013.

Z izvedbo investicije bo skupaj zgrajenih 5901 m novega distribu-cijskega vodovoda in nov vodohran

Malo Polje. Zgrajeni bodo distribu-cijski vodi od Cola do zaselka Avžlak (2105 m), z odcepom skozi zaselek Trošt (220 m) ter od Cola do Malega Polja (3531 m), kjer bo tudi vodo-hran.

Vodovod na Colu je bil zgrajen leta 2003, v sklopu vodovodnega sistema Gora, ki se napaja iz izvirov izpod Skuka. V novem projektu je torej na-črtovana navezava na ta vodovodni sistem.

„Papirnati“ del projekta je opra-vljen, pripravljen investicijski pro-gram je dobil tudi soglasje ajdovskih občinskih svetnikov na oktobrski seji. Pričenja se izvedbeni del. Jav-ni razpis za izbiro izvajalca je že mimo, za prvo fazo projekta, ki za-jema vsa dela, razen izgradnje vo-dohrana, je izbrano podjetje CPG iz Nove Gorice, s katerim je tudi že podpisana pogodba. Voda pa bo po novih ceveh do gospodinjstev v Ma-lem Polju in Avžlaku pritekla pole-ti leta 2013 ali pa še kaj prej. SH

Vodovod tudi v Malem Polju in Avžlaku Ajdovski občinski svetniki so na svoji zadnji seji sprejeli sklep o potrditvi investicijskega programa za vodovod Malo Polje in Avžlak ter s tem dvema odmaknjenima naseljema omogočili nemoten dostop do čiste pitne vode.

Jesenska kmečka tržnica V soboto pred prazniki, 29. oktobra, je Trg 1. slovenske vlade v Ajdovščini poživila jesenska kmečka tržnica. Dogodek je imel poseben namen – predstavitev novih produktov znotraj projekta Vipavska sadna cesta. Izšla je namreč nova brošura, namenjena predvsem potrošnikom, objavljena pa je tudi spletna stran www.soncno-socno.si.

Na obisku po krajevnih skupnostih Pred kratkim sta predstavnica občinske uprave Mojca Božič in podžupan Občine Ajdovščina Igor Česnik opravila redne letne obiske po krajevnih skupnostih. Sestanki so namenjeni pregledu izvedenih in načrtovanih investicij ter pogovoru o tekoči problematiki na terenu.

Predsedniki so dobrodošlo spre-jeli takšne obiske, saj veliko pripo-morejo k dobri izmenjavi informa-cij in spodbujajo komunikacijo saj se predsedniki na domačem terenu počutijo precej bolje, kot v sejni sobi ajdovske občine. Upravi in občinski politiki pa obiski služijo kot stalen pregled dejanskega stanja po doma-čih krajih.

Vseh 26 krajevnih skupnosti je tudi letos planirana investicijska sredstva dobro porabila. Opravljenih je bilo veliko potrebnih investicijskih vzdr-ževalnih del na javnih poteh, zgra-jeni so bili podporni zidovi, urejene javne razsvetljave, prostori in objek-ti za namene krajevnih skupnosti, športna igrišča. Večina projektov je zaključenih, ostale so v zaključe-vanju, saj je namenska investicijska

sredstva potrebno porabiti do konca novembra. Trenutno tako še pote-kajo dela na širitvi ceste iz Šmarij v Zavino, v pripravi je asfaltacija ce-ste v Dolgi Poljani, proti Budanjam, urejene bodo sanitarije v bivši šoli v Stomažu ter dolgo pričakovana av-tobusna postaja v Malih Žabljah. Še v letošnjem letu bo dokončana tudi druga etaža doma krajanov v Žapu-žah. Na Predmeji se že ureja pritlični prostor bivšega hotela, ki bo kmalu nared za zanimivo interdisciplinar-no razstavo o Trnovskem gozdu, avtorice Irene Kodele Krašna. Tre-nutno se v prostoru zaključuje z deli.

O večjih pridobitvah smo v Aj-dovskih novicah že poročali, prav tako bomo dogajanja po naših va-seh spremljali v prihodnje. Mojca Božič

V letu 2011 je ob športnem igrišču v Batujah zrasel tudi tale večnamenski objekt. Potrebna je še zunanja ureditev.

Vodja projekta Vipavska sadna cesta, sicer tajnik Občine Ajdovšči-na, Janez Furlan je na kratko pred-stavil celoten projekt. Knjižica So(n)čno je nastala znotraj z evropskimi sredstvi podprtega projekta Vipa-vska sadna cesta, je brezplačna in namenjena predvsem potrošnikom. Ob predstavitvi sadežev skozi vse štiri letne čase brošura ponuja tudi zanimive namige za uporabo sadja ter pripoveduje zgodbe iz preteklo-sti. Brošuro je mogoče dobiti v TIC Ajdovščina, pa tudi v trgovinah in pri sadjarjih Tako kot logotip je tudi brošuro oblikovala domača obliko-valka Silva Vovk Kete, znotraj pro-jekta pa so nastajali še plakati in »pingvini«, ki bodo dobrodošla po-pestritev terenskih trženjskih akcij..Prav na dan kmečke tržnice pa je bila objavljena tudi spletna stran, na-menjena tako potrošnikom, kot tudi sadjarjem – vabljeni k »brskanju«: www.soncno-socno.si.

Kmečka tržnica je dobrodošel do-godek v mestu – to so potrdili tako prodajalci, ki so se v velikem številu odzvali na povabilo, kot tudi naku-povalci, ki so pohvalili bogato po-nudbo dobrega in domačega na naši tržnici. Kupiti je bilo mogoče sezon-ske kmečke pridelke, pa tudi izdelke in rokodelske umetnine. Vseh 20 stojnic je bilo napolnjenih, in vse dopoldne je potekala živahna proda-ja. Tržnica je v staro mestno središče privabila staro in mlado od vsepo-vsod, ki so obisk izkoristili tako za nakupovanje, kot za klepetanje in druženje.

Dežela Vipavska nam ponuja toliko dobrega! Domače kmetijstvo bomo ohranili tudi tako, da bomo sami posegali po domačih pridelkih in iz-delkih. Hkrati pa je to ponudba ka-kovostne in zdrave hrane. Kontakte do ponudnikov domačega je mogo-če dobiti na takšnih prireditvah, kot je bila kmečka tržnica, večinoma pa

so zabeleženi tudi na spletni strani TIC Ajdovščina www.tic-ajdovscina.si, pobrskajte.

Hkrati pa velja pobarati doma-če ponudnike – obstoječa ajdovska tržnica ponuja možnost proda-je kmečkih pridelkov in izdelkov vsako delovno dopoldne, tudi ob sobotah. Tržnico ima v upravlja-nju KSD d.o.o. Ajdovščina, kjer vam bodo ponudili vse informaci-je o pogojih najema stojnice. SH

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželjeBrušura je nastala znotraj projekta Vipavska sadna cesta.

Ekološka kmetija Pr´UblciNa ajdovski jesenski tržnici je pri-

jetno presenetila stojnica ekološke kmetije z Gozda, ki je na prodaj po-nudila ekološko pridelano peso, ko-renček, krompir in jabolka ter neka-tere pridelke tako-rekoč razprodala, predvsem pa požela veliko zanima-nja obiskovalcev.

Ekološka kmetija Pr´Ublci z Goz-da pri Colu se s tovrstnim kmetova-njem ukvarja od leta 2000. Certifikat za to dejavnost so pridobili v letu 2003, po preteku triletnega obdobja preusmeritve iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje. Ukvarjajo se predvsem z živinorejo, rejo krav molznic. Zaenkrat mleko oddajajo v mlekarno Vipava, razmišljajo pa, da bodo v bodoče mleko prodajali kar na domu, saj je povpraševanje po njem vedno večje. Poleg živinoreje pridelujejo tudi poljščine (krompir, kolerabo, solato, radič, čebulo, zelje, rdečo peso …), na njihovi kmetiji pa lahko v času sezone kupite tudi izvrstna domača jabolka. Pohvalijo se lahko, da za gnojenje njiv upora-bljajo izključno domači hlevski gnoj.

Za delo na kmetiji poskrbi šest-članska družina. Andreji in Marjanu sta v veliko pomoč stara starša Ivana in Anton, pa tudi dekleti Danijela in

Petra pomagata, ko nimata šolskih obveznosti.

Andreja in Marjan imata poleg dela na kmetiji tudi redni službi, zato so količine pridelkov v preteklih le-tih zadostovale za domače potrebe in nekatere znance, ki so na kmetiji Pr´Ublci dobili res ekološke pridel-ke. Veliko zanimanje za njihove pri-delke na kmečki tržnici v Ajdovščini pa jima je dalo dodatnega zagona, da v bodoče količine posejanega krom-pirja in ostalih pridelkov povečajo in tako zadostijo povpraševanju.

Če želite na vaši mizi postreči z eko-loškimi pridelki kmetije Pr´Ublci, se dogovorite za obisk (Marjan 040-994-526 ali Andreja 031-671-361), z veseljem vam bodo postregli. Erika Pirjevec, TIC Ajdovščina

Foto

: San

di Š

kvar

č

Foto

: Moj

ca B

ožič

Foto

: Erik

a Pi

rjeve

c

Foto

: Erik

a Pi

rjeve

c

Foto

: Erik

a Pi

rjeve

c

Št. 6 • 15. november 2011 5Iz naših krajev

Pripravljeni na zimo

Vertovčeve poti z novimi tablami, pohod že to nedeljo! Člani in prijatelji društva Matija Vertovec smo se 23. oktobra odpravili na društveni pohod, na oglede in še zadnje popravke Vertovčevih poti, po katerih bo 20. novembra potekal že 11. tradicionalni pohod.

Društveni pohod pa je bil tudi priložnost za odkritje dveh novih informativnih tabel. Info tabla v Potoku govori o naravni in kulturni dediščin dveh zaselkov v Šmarjah – Potoku in Jakulinih, rojstnem kraju Matije Vertovca. Postavljena je prav na križišče, od koder pohodna pot pelje v Jakuline. Prav tako na Uha-njah nova info tabla razkriva čudo-vite zgodbe o naravni in kulturni de-diščini zaselka, stisnjenega na ozkem bregu Vipave. Besedilo za obe tabli je pripravil Stanislav Bačar, služili bosta pohodnikom na Vertovčevih poteh, pa tudi drugim mimoidočim – domačinom, kolesarjem, spreha-jalcem in drugim, ki bi želeli poznati zanimive zgodbe iz teh krajev.

Posebna zahvala gre obema pokro-viteljema, ki sta omogočila, da tabli stojita. Tisto v Potoku je omogočilo podjetje Stopar d.o.o. iz Lokavca, v Uhanjah pa Krajevna skupnost Ustje.

Pohodne poti so odlično pripra-vljene. Popolnoma prenovljena in precej razširjena je pot od Dolenj do sv. Marjete, pa tudi od cerkvice do Nabojsa na Planini, tako da bomo v prvi grič na pohodu zagrizli brez težav. Obnovljena sv. Marjeta poho-dnikom ponuja tudi krasen razgled na dolino. Gozdne poti okoli Ojstre-ga vrha so potrebovale le nekaj le-potnega »striženja« grmovnic, ki so se širile na pot. Nova zgornja pot od Vrtovč do Tevč, ki ponuja prekrasne razglede na deželo in gorovje, ki jo obdaja, je lepo očiščena in že služi tudi domačinom.

Tradicionalni, že 11. pohod po Vertovčevih poteh bo potekal prvo nedeljo po martinovi nedelji – 20.

novembra. Potekal bo po običajnem urniku – med 7. in 9. uro se dobimo pod hrastom pred vasjo Ustje, po-

membna je primerna obutev, za vse ostalo bo poskrbljeno. Dobrodošli! SH

Delovna sobota v Višnjah Po treh letih je bila sobota, 5. november, ponovno delovni dan za uporabnike vodohrama Višnje 1. Po starem bi temu rekli »udarniški dan«.

Na vsakih nekaj let je potrebno vodohrame pošteno očistit – tako zu-naj, kot znotraj – in dela ni zmanjka-lo. Za razliko od zadnje delovne akci-je je tokrat zavihala rokave izključno »ta mlada« generacija Višenjcev in s tem pokazala, da še vedno ni za-mrl duh prostovoljnega in skupnega dela. Torej lahko upravičeno in opti-mistično računamo, da bo življenje tudi v naših krajih teklo naprej, saj nova generacija počasi prevzema na svoja ramena delo svojih staršev, kar je izjemnega pomena za tako majh-no vasico. Od devetih domačij, ki so priklopljene na naš vodohram, se jih je na osebno povabilo odzvalo šest. Upamo, da naslednjič ne izostane nihče, saj smo konec koncev uporab-niki vodovodnega sistema prav vsi, ki smo nanj priključeni. In prav je, da v ta namen tudi kaj postorimo, saj se v današnjih, »modernih« časih, nič ne naredi samo.

Ob tej priložnosti bi se radi zahva-lili Prostovoljnemu gasilskemu dru-štvu Col. Njihova vodna črpalka in gasilsko vozilo s cisterno ter vodnim topom so nam prišli zelo prav. Še po-sebna zahvala pa gre prostovoljnima gasilcema Metodu in Janezu Tratnik, ki sta nam velikodušno priskočila na pomoč in svoje dopoldne žrtvovala za nas, Višenjce, ter pripeljala vso potrebno opremo na teren. Obenem sta tudi poskrbela, da je vse delova-lo tako, kot je treba. S tem sta vsem

nazorno pokazala, da so pravi gasilci res v službi ljudi.

Delovno dopoldne, ko smo pridno postorili vsa načrtovana opravila v pravem, prijateljskem vzdušju, se je nenadejano kar samo razpotegnilo v popoldne. Mokroto smo pregnali s kozarčkom dobrega domačega zdra-vila in si na ta način še malce popra-viti prijetno razpoloženje ter se tako izogniti morebitnim prehladom.

Beseda res da besedo in takoj, ko je nekdo omenil piknik, je organizacija že stekla. Bližnja soseda, ki je že prej poskrbela za topel priboljšek, je takoj sedla v avto in nam v najkrajšem mo-žnem času priskrbela vse potrebno. Kot bi mignil se je pokadilo iz žara in sline so se že začele nabirat, saj je zadišalo po mesnih dobrotah. In ve-čino udeležencev je z mesta dogodka pregnala šele tema ter obupni klici domačih, češ kaj smo storili, da vode še vedno ni od nikoder. Ampak kdo bi se sedaj sekiral – svojo žejo smo pogasili, voda pa se bo prej ali slej na-tekla v dovolj velikih količinah, da ne bo več klicev na pomoč.

Nič kaj vremensko spodbuden dan je tako ostal zapisan kot zelo prije-ten in uspešen skupni delovni dan. Spodbudno, ni kaj! Hvala vsem so-delujočim. Upamo še na kako pono-vitev, saj je potrebno redno vzdrže-vat tako skupno materialno imovi-no kot medsebojne odnose. Robert Kobal

Kljub temu, da se zimska služba uradno začne 15.11. je bilo letos po-trebno to organizirati že prej, kajti sneg nas je presenetil že v mesecu oktobru. Sicer pa so krajevne sku-pnosti Predmeja, Podkraj, Otlica Kovk in Col preko postopkov zbira-nja ponudb oz. javnega naročanja že

izbrale izvajalce zimske službe 2011-2012. Zbrani so izkušeni domači izvajalci, ki zimske razmere na tem koncu dobro poznajo in jim klju-bujejo, tako da domačini običajno v obdobju snega pri odhodu v službe in šole niti v zgodnjih jutranjih urah nimajo večjih težav.

Vedno več povpraševanja po domačem oljčnem olju

Nikar ne kličite Mojce Troštove v teh dneh, kajti oljčnega olja je že zdavnaj zmanjkalo, letošnjega pa šele čakamo. Pravzaprav in začuda se Iztokove in Mojčine oljke letos iz-redno dobro držijo in bodo pobrane šele enkrat v teh dneh, torej relativno pozno, saj so drugod bolj ali manj že pobrane.

Oljke v Plačah so bogato obložene, zato nekoliko počasneje zorijo, do-bro pa je, da se je domačih oljk oljč-na muha letos izognila. Zato lahko ponovno pričakujemo »zlato« letino, letos tudi obilnejšo, kot v prejšnjih

letih. Iztok in Mojca Trošt se z oljkar-

stvom ukvarjata zadnjih deset let. Do

ideje sta prišla skozi razmišljanje kaj zasaditi na travniku v Plačah, ki ga nihče več ni hotel vzdrževati. Kmalu je iz družinskega hobija nastala pra-va proizvodnja, saj je povpraševanje po domačem oljčnem olju resnično veliko. Olje redno pošiljata na oce-njevanje, doslej sta prejela eno sre-brno in dve zlati oljčni vejici, kar dokazuje odlično kakovost. Sta prva prava oljkarja na Vipavskem, zasaje-nih imata preko 400 oljčnih dreves in pravita, da je to dovolj, za sedaj … Letošnja letina bo na voljo proti kon-cu leta, pohitite, da ne zamudite. SH

Foto

: SH

Foto

: SH

Foto

: Moj

ca T

rošt

Foto

: Kris

tina

Pel

jhan

Foto

: Rob

ert K

obal

Št. 6 • 15. november 20116 Podjetno

Obvestila Obrtne zbornice Ajdovščina

Vabljeni na okroglo mizo pred volitvami

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v sodelovanju z območnimi obr-

tno-podjetniškimi zbornicami organizira OKROGLO MIZO S PRED-

STAVNIKI POLITIČNIH STRANK IN LIST, ki bo 22. novembra 2011

ob 18.00 uri na OOZ Nova Gorica. Na okrogli mizi želimo političnim

strankam in listam predstaviti predloge obrtnikov in malih podjetnikov

za izboljšanje okolja za delovanje malega gospodarstva.

Prijave na okroglo mizo pričakujemo do 21.11.2011 na 05 36 44 900 ali

marko.rondic@ozs.si

Krediti s subvencionirano obrestno mero

Obveščamo vas, da se 30. novembra 2011 izteka rok za koriščenje kreditov

s subvencionirano obrestno mero za leto 2011.

Za investicije v občini Ajdovščina je na voljo še 36.000 € z ročnostjo 7

let, za nakup in investicijsko vzdrževanje poslovnih prostorov in nakup

zemljišč za poslovno gradnjo. Za investicije v občini Vipava pa je na voljo

še 80.000 € z ročnostjo 5 let, za nakup osnovnih sredstev ter poslovnih

prostorov oziroma njihovemu vzdrževanju in nakupu zemljišč za poslov-

no gradnjo.

Zadnji rok za vložitev vlog za pridobitev kredita s subvencionirano obre-

stno mero je 21. november 2011 oz. do porabe sredstev. Dodatne informa-

cije dobite na OOZ Ajdovščina.

Kraja goriva

Iz Policijske postaje Ajdovščina so nas obvestili, da v zadnjem času opaža-

jo povečano število kaznivih dejanj kraje goriva iz tovornih vozil. Glede na

izkušnje enega od naših članov predlagajo, oziroma vas želijo obvestiti, da

je možno na pokrovček rezervoarja namestiti senzor, povezan z mobilnim

telefonom, ki vas bo poklical ko bo kdo nepooblaščeno poskušal odpreti

rezervoar. Vi pa boste lahko o tem obvestili policijo, ki bo ukrepala. Ta

sistem vam lahko uredi naš član Elektronika Likon, Robert Likon s.p..

Seminar o novostih na področju varnosti in zdravja pri delu ter požar-

nega reda v podjetjih

V ponedeljek, 21. novembra 2011 ob 17. uri, bo na Območno obrtno-pod-

jetniški zbornici Ajdovščina potekal seminar Novosti Zakona o varnosti in

zdravja pri delu (ZVZD-1) in na področju požarnega varstva v podjetjih.

Poleg pregleda novosti in sprememb zakonodaje na področju varnosti in

zdravja pri delu bo govora še o odškodninskih zahtevkih ZZZS in ZPIZ,

o vodenju tveganja in smislu vlaganja finančnih sredstev v varnost ter o

predstavitvi problematike, zakonodaje in novosti na področju požarnega

varstva, potekala bo tudi kratka predstavitev aktivnosti za preprečevanje

požarov in posledic požarov.

Kotizacija za člane OOZ Ajdovščina s poravnano članarino brezplačno, za

ostale 30 evrov (in DDV). Prijave sprejemamo do 18. novembra na 05/36

44 900 ali marko.rondic@ozs.si.

Regijsko srečanje članov obrtno-podjetniške zbornice z vodstvom OZS

Promocija deficitarnih poklicev

Na ajdovskem se obeta nova pridobitev za podeželje

12. oktobra 2011 je na Območni obr-tno-podjetniški zbornici Ajdovščina potekalo srečanja vodstva Obrtne zbornice Slovenije s člani zbornice. Namen srečanja je bil seznanitev z aktualnimi razmerami v obrtništvu in podjetništvu, novostmi v zakonodaji, predstavitvi reorganizacije OZS, pred-stavitvi aplikacije Moj obrtnik in nove spletne strani OZS.

Na srečanje so bili povabljeni vsi člani območnih zbornic notranj-sko-primorske regije, udeležilo se ga je okoli 60 obrtnikov. Glaven teme srečanja so bile priprava zahtev obr-tnikov, ki jih bodo skušali vključiti v programe strank in list, ki kandidi-rajo na državnozborskih volitvah ter

ostale aktualne teme o kriznih raz-merah ter spremembah zakonodaje.

Člani so vodstvu postavljali vpra-

šanja in odpirali nove problematike, o katerih je tekla živahna razprava. MR

Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina in Razvojna agencija ROD sta šesto leto zapored in v sodelovanju z osnovnimi šo-lami, ki delujejo na območju občin Ajdovščina in Vipava organizirala Promocijo deficitarnih poklicev.

Namen promocije je učence 8. in 9. razredov osnovne šole seznaniti z razmerami na trgu dela, s prosti-mi delovnimi mesti, povpraševanju po določenih poklicih, pa tudi se-znanitev z dejavnostjo in aktivnost-mi določenih podjetij, ki delujejo na lokalnem območju. Promocija je razdeljena na dva vsebinska dela. Prvi del poteka na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina, kjer učence seznanimo z aktualni-mi razmerami in povpraševanju v gospodarstvu ter si skupaj ogleda-

mo filme za promocijo deficitarnih poklicev. Drugi del promocije pa poteka direktno v delavnicah, oz. na sedežu lokalnih podjetij. Vse stroške promocije krijeta Razvojna agencija ROD in Območna obrtno-podjetni-ška zbornica Ajdovščina.

Žal letos s strani ajdovske in štur-

ske osnovne šole ni bilo zanimanja za udeležbo na promociji teh po-klicev, kar nam lahko veliko pove o prihodnosti predvsem tehničnih po-klicev na našem območju. Zahvalju-jemo se podjetnikom in obrtnikom, ki so pri promociji sodelovali. MR

Za ljubitelje tematskih pohodniških poti

preizkusi se na www.pripravi.se

Jaz sem 100 % pripravljenna jutri. Pa ti?

i v o b o s c a r o l , p o d j e t n i kp o n acion a l ni r a zis k av i smo s l ov e nci 48% p r ip r av l je ni n a ju t r i.

Nov

a K

BM

d.d

., U

lica

Vita

Kra

ighe

rja

4, 2

505

Mar

ibor

.

Tesno sodelovanje med Občino Aj-dovščina in Razvojno agencijo ROD obrodilo sadove

V teh dneh se pričenja z izvedbo čezmejni projekt »Skupna pot skozi tradicijo okusov«, krajše SOLUM, v katerem poleg Občine Ajdovščine in vodilnega partnerja Mestne občine Nova Gorica sodelujejo še Kmetij-sko gozdarski zavod Nova Gorica, LTO Kranjska Gora, na italijanski strani pa: Pokrajini Ravenna in Go-rica ter Občini Sauris in Tresigallo. Osnovni namen projekta, ki bo trajal vse do oktobra 2014, je dvig prepo-

znavnosti produktov podeželja. V 1,3 milijona EUR težkem projek-

tu bo za izvedbo aktivnosti Občine Ajdovščina porabljenih dobrih deset odstotkov. Posebej velja izpostavi-ti investicijo v ureditev prostora za trženje podeželskih produktov, ki bo predvidoma zaživel v letu 2013. Evropska unija bo projekt sofinan-cirala preko Programa čezmejne-ga sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 v deležu 85 odstotkov njegove vrednosti, 10 odstotkov bo slovenskim partnerjem sofinan-cirala država Slovenija, 5 odstot-

kov bodo morali kriti sami. Suzana Ž. Ferjančič

Komenski Kras in Vipavska dolina bogatejši za dve novi tematski poti

Ljubitelji pohodništva in dediščine se boste odslej lahko podali na pot tudi med erzeljskimi zaselki in stu-denci, skozi tamkajšnje vinograde in mimo cerkva, znamenj in spomeni-kov.

V okolici Kobjeglave in Tupelč je na novo urejena Pot devetih kalov, ki pelje ob obnovljenih starodavnih

kraških vodnih virih in omogoča sprehajalcu, da spozna staro kraško kmečko arhitekturo in tamkajšnji ži-vljenjski prostor človeka iz pradavni-ne. Obe investiciji sta bili sofinancira-ni s sredstvi 4. Osi Evropskega kme-tijskega sklada za razvoj podeželja: LEADER preko LAS Zgornje Vipa-vske doline in Komenskega Krasa. Suzana Ž. Ferjančič

NVO Planota vabi19.11.2011 9h-14h Izvajanje pridobitne dejavnosti v NVO in zagotavljanje standarda ka-kovosti poslovanja, Ajdovščina, sejna soba občine 25.11.2011 18h-20h Organiziranje prireditev in drugih dogodkov, Ajdovščina, sejna soba ob-čine 26.11.2011 9h-12h Priprava in vodenje projektov v NVO, Ajdovščina, Mladinski center in hotel Ajdovščina 3.12.2011 9h-12h Osnove računovodstva, Ajdovščina, Mladinski center in hotel Ajdovščina

Foto

: Mar

ko R

ondi

čFo

to: M

arko

Ron

dič

Št. 6 • 15. november 2011 7Družabno

Opera Gorenjski slavček v Vipavski doliniVabljeni ljubitelji opere na uprizoritev Gorenjskega slavčka avtorja Antona Foersterja. Opera spada med največkrat izvajane in najbolj priljubljene slovenske opere. Predpremiera bo v soboto, 19. novembra, ob 19.00 v Kulturnem domu Budanje, premiera pa v nedeljo, 20. novembra, ob 19.00 v Dvorani Edmunda Čibeja v Lokavcu.

Gorenjski slavček je komična opera in bo uprizorjena v dveh de-janjih v primorski scenski in ko-stumski preobleki. Preprostost in razumljivost zgodbe, sporočilnost, dogajanje v domačem okolju, ko-mične situacije, ljudske pesmi, navi-dezna »zmaga« nad tujcema, ljubka, iskrena glasba - vse to so dejavniki, ki Gorenjskega slavčka uvrščajo še danes med največkrat izvajane in najbolj priljubljene slovenske opere.

Predstava bo še posebej zanimiva za domačo publiko, ker bodo pev-ci solisti in oba zbora iz ajdovskega okolja. Tudi scena bo narejena v pri-morskem stilu z vipavskimi kostumi. V predstavi pa bodo prikazali običaj krasitev "kalone" (vhoda na dvo-rišče), kot jo poznamo na Primor-skem.

Klepet z režiserjem predstave, Zdravkom Pergerjem

Zdravko Perger, ponovno smo pred novim rojstvom še enega va-ših mnogih glasbeno-gledaliških projektov. Končno v Ajdovščino (pravzaprav v Lokavec in v Buda-nje) prihaja opera z orkestrom, kar je bila od nekdaj vaša želja. Gre za velik projekt, kako velik?

Moja nekdanja želja je, da bi na-redil projekt slovenskega opernega dela, še boljše bi bilo, če bi to bila novo napisana opera, kjer bi zdru-žili umetniške moči na Ajdovskem in prav to nam je sedaj uspelo in tako bomo prvič premierno uprizo-rili zelo zahtevno opero Gorenjski slavček Antona Foersterja. Imel sem

srečo pri izbiri solistov, Simfonične-ga orkestra iz Domžal in Kamnika, dirigenta Simona Krečiča in asisten-ta Tadeja Horvata, obeh domačih iz-vrstnih zborov iz Budanj, scenografa Borisa Blažka, odrskega mojstra Da-nila Šaple in društva Doli iz Lokavca. Gre za ogled opere, kot bi jo videli v Ljubljani ali drugod. V predstavi bo nastopilo preko 100 umetnikov.

Gorenjski slavček je ena najbolj popularnih slovenskih oper, kar je za novo uprizoritev vsekakor težka naloga, pa tudi velik izziv. Kaj po-sebnega nam pripravljate?

Preprosta in razumljiva zgodba z bogato sporočilnostjo, dogajanje v domačem okolju, komične situacije, ljudske pesmi, navidezna »zmaga« nad tujcema, ljubka, iskrena glasba - vse to so dejavniki, ki Gorenjske-ga slavčka uvrščajo še danes med največkrat izvajane in najbolj prilju-bljene slovenske opere. V naši upri-

zoritvi bomo imeli, poleg že omenje-nega, poudarek na sceni, ki je tipična Primorska. Dodatno bomo predsta-vo popestrili z uprizoritvijo primor-ske »kalone«, z domačo dramsko skupino društva Doli.

Projekt je nastajal doma, med nastopajočimi pa je tudi veliko do-mačih - naša dežela torej resnično premore dobre pevce - ste ponosni na to dejstvo? Bi koga med pevci še posebej izpostavili?

Posebej bi izpostavil vse mlade soliste ki so na poti v umetniško življenje, čeprav se sedaj nekateri ukvarjajo z drugimi poklici ali pa še študirajo. Ne vem kaj bo z njimi v prihodnje, a sedaj lahko rečem, da so dobri nič slabši od nas, ki smo tako že malo bolj izkušenejši. Vem pa to – če bomo v prihodnje še tako pogumni in se bomo lotevali takšnih projektov, jih bomo zagotovo še po-vabili k sodelovanju. Izpostavil bi Aljaža , Damjana, Urško in Marka, ki bodo kot solisti tokrat prvič stali na opernih deskah.

Kje in kdaj si bo mogoče še ogle-dati predstavo in kakšni so načrti za naprej?

Torej predpremiera v Budanjah in premiera v Lokavcu bosta pokazala in nam vtrli pot še kam po Sloveniji in v zamejstvo.

Zagotovo pa bomo uprizorili to predstavo drugo leto v maju na aj-dovskem placu, kjer bomo bomo z vključitvijo društva Doli dejansko razširili in uprizorili domače običa-je v predstavi tudi s kočijami, vozovi in pritrkovalci. Lepo vabljeni! SH

Po novi cesti od Lokavca do Predmeje v Muzej goz-darstva 27. novembra bo v prostorih starega hotela na Predmeji odprt Muzej gozdarstva. To bo prvi velik korak do ureditve večjega centra, namenjenega muzejski, etnološki, pedagoški dejavnosti in turizmu. Tega dne pa bo slovesno odprta nova cesta iz Lokavca do Predmeje, ki je za prebivalce na Gori velikega pomena in je tik pred zimo dobila še zadnji kos asfaltne prevleke.

Lani, 18. septembra, je ob moč-nem deževju plaz odnesel približno 700 m ceste v kraju Stogovce nad vasjo Slokarji. Takrat smo prebivalci Predmeje in Otlice občutili veliko iz-gubo. Izgubili smo »Prek Čavensko« cesto. Že od daleč se je videlo tisti grozeči plaz, izruvana in polomljena drevesa, ki so lezla skupaj z blatom proti strugi Lokavščka. Ni bilo več ceste, ki je služila svojemu namenu natanko 113 let.

Zahvaljujoč hitremu ukrepanju Občine Ajdovščina, posebej še župa-na Marjana Poljška, se je takoj začel graditi nov del ceste po drugi, višje-ležeči trasi. Cesta je nekoliko daljša in je lepo speljana od vasi Slokarji do Korita, kjer je vodovodno zajetje. Že to poletje je bila cesta delno odprta za promet. Že oktobra pa se je teren dovolj umiril, da so se dela lahko na-daljevala in bodo predvidoma kon-čana do 20. novembra. .

Ajdovska občina je že nekaj me-secev lastnica objekta „hotela“ na Predmeji, v tem času so se oblikovali načrti za nove vsebine, ki bodo bi-stveno dopolnile obstoječo turistič-no ponudbo na Gori. Načrte so po-trdili tudi ajdovski občinski svetniki na svoji junijski seji, hkrati pa, tako kot svet krajevne skupnosti, naložili

nosilcem ideje iskanje finančnih vi-rov in bodočega upravitelja.

Prva dejavnost v delno že preure-jenih prostorih bo Muzej gozdarstva na Predmeji, uredila ga bo biologinja Irena Krašna Kodele iz budanjskega Zavoda Rdeči apolon. V nadaljeva-nju pa se bodo muzejske dejavnosti širile tudi na druga področja, pred-vsem o življenju ljudi na Gori. Po idejni zasnovi Irene Velikonja in Oriane Velikonja Grbac pa so v bo-dočem objektu, poleg razširjene mu-zejske dejavnosti, predvidne še turi-stična pisarna, prostori namenjeni obšolskim dejavnostim, manjša tr-govina, razstavno-prodajni prostor, manjša knjižnica z računalniki, pa tudi prostori za prenočitve.

Dobrodošli v nedeljo, 27. novembra 2011, na Gori – na odprtju nove ce-ste in novega Muzeja gozdarstva. Več informacij o poteku dogodkov pa bodo objavljene na spletnih straneh Društva Gora in TIC Ajdovščina. Božo Vidic

Zahvala V imenu Gorjanov se zahvalju-

jem vsem, ki so na kakršen koli način prispevali, da smo Gorjani, posebno Predmejci, spet cestno povezani z Deželo. Posebno se zahvaljujem županu Občine Aj-dovščina Marjanu Poljšaku, za njegovo hitro ukrepanje ter stal-no zavzemanje za čim hitrejše dokončanje Stogovske ceste na Goro.

Predsednik Krajevne skupnosti Predmeja, Božo Vidic

Telo/glasba/besedilo/gib V soboto, 5. novembra 2011, je

v večnamenski dvorani Krajevne skupnosti v Ajdovščini potekala GLEDALIŠKA DELAVNICA. Ko-ordinatorka Jskd območna izpostava Ajdovščina Katarina Volk je povabi-la igralko MAJO GAL ŠTROMAR, da je predavala in vodila praktično

delo. Sodelovalo je osem amaterskih igralcev, ki so na zanimiv način spo-znavali igranje in preizkušali nove tehnike.

Kljub napornemu dnevu se je ce-lotna ekipa strinjala, da se bo takih delavnic prav gotovo še udeležila. Nevenka vidmar

15. bienale otroške grafike, Žalec 2011Osnovna šola Danila Lokarja Aj-

dovščina je tudi letos uspešno sode-lovala na grafičnem bienalu v Žalcu, tokrat že 15. po vrsti.

Glavno vodilo bienala (razstave vsake dve leti) je bilo Ena večkrat ponovljena. V strokovni komisiji so bili izredni profesor Peter Krivec, akademski slikar in grafik specialist, redni prof. Darko Slavec, akadem-ski slikar in grafik specialist in Bo-ris Jesih, specialist, redni profesor za grafiko, risanje in slikanje na PEF Ljubljana.

Častni predsednik bienala je bil mag. Črtomir Frelih, specialist, re-dni profesor za grafiko in risanje na PEF Ljubljana. Z naše šole smo po-slali veliko grafičnih listov v različ-nih tehnikah. Strokovna komisija je prejela 1400 grafičnih listov in izmed njih izbrala 384 grafik za razstavo in 10 grafik, ki so prejele posebno na-grado.

Med teh prvih deset je uvrstila tudi grafika Jasmina Fejzića iz 8.c, ki je v petek, 7. 10. 2011 prejel priznanje in medaljo za barvni linorez.

Poleg Jasmina so se na razstavo s svojimi grafičnimi listi uvrstili še naslednji učenci in učenke: Natalja Marc, 9. a, Anamarija Miletić, 8.b, Hana Kravos, 8. c, Ana Poženel, 9. a, David Prosen, 8. a, ter Gaia Rijavec, Jerneja Žgavc, Saša Bajec, Snježa-na Savić, Jasmina Koren, Antonella D'Amico, Petra Kobal in Ema Bra-tina ki so lani zaključili 9.r. Ustvar-jali so pod mentorstvom Nataše Ru-pnik.Naša šola je medaljo prejela že četrtič. NR

Foto

Nev

enka

Vid

mar

arhi

v O

Š Da

nila

Lok

arja

Foto

: arh

iv T

IC A

jdov

ščin

a

Foto

: Fig

aro

Št. 6 • 15. november 20118 Po galerijah

Jazbarjeva črna celina v Vipavskem Križu

Galerija Doma krajanov v Vipa-vskem Križu v novembru gosti raz-stavo risb pod naslovom Afriške avanture ajdovskega slikarja, obliko-valca, kaligrafa in fotografa Braneta Jazbarja.

Po svojem tretjem likovnem itine-rariju - svoje popotne vtise je prvič zbral pred sedmimi leti v slikarsko serijo Impresije izpod Himalaje, po vrnitvi iz Avstralije in Nove Zelan-dije v letu 2008 pa se je predstavil z drugim popotniškim ciklom Med Aborigini in Maori -, ki je nastal sko-raj dve leti po obisku Afrike, je gle-dalce slikar tokrat popeljal z risbo. Svoje potovanje po Keniji in Tanza-niji je okronal z vzponoma na vrho-va Kilimanjaro in Mount Kenya ter z udeležbo na safariju po nacionalnih parkih Tanzanije.

Znotraj treh desetin Jazbarjevih razstavljenih del motivno prevladu-je figuralika. V svojem vernem po-snemanju narave je človeška figura ter podoba živali skorajda portretno zaznamovana ter začinjena z osebno humorno noto, odrazom posebne in za avtorja značilne občutljivosti v dojemanju notranjega sveta upo-dobljencev. Like iz plemena Masajev ter živalski svet, sicer tipiziranih po-dob, a z označbo njihovega emotiv-nega sveta, postavlja slikar v stvarno orisano naravno okolje. »Portre-tnost« pa se kaže tudi v upodobitvah znamenitih afriških vrhov, ki so mu kot gorniku ljuba destinacija.

Igra črte na Jazbarjevi risbi prehaja iz ploskve v obrisno linijo in s svojo živahnostjo ustvarja živo pripoved, risba sama pa se začenja izmikati tesnim robovom in okvirjem »zapo-vedanega« v mediju. Izrisuje se skozi

sproščeno in neobremenjeno odpr-tostjo do novih, drugačnih razmerij med lastnim sledenjem natančnosti ter globljim poseganjem v ozadje prizorišča, kjer se rojeva osnovna črta. Zdi se, da Jazbarju (p)ostaja ris-ba še bolj odločujoče izrazilo, osre-dnja domena njegovega izražanja… Avtor videno in vidno presnavlja skozi lastno percepcijo, saj je vtise, ki so čakali na osmišljanje, predelal ter jih - sicer premišljeno, ponekod pa tudi s spontanostjo poteze - »iz-tisnil« skozi dialog doživetega in po-novno občutenega. Linija se, kljub uporabljeni barvni paleti, pojavi kot nosilka likovne zgodbe tudi na sliki v akrilu, ki uvaja v razstavljeno – bar-va nas povede na potovanje po ek-sotični celini, črta pa odpira okno v slikarjev notranji svet…

Kot je v uvodnem besedilu k zlo-ženki še zapisala Anamarija Stibilj Šajn, Jazbarjeva dela »razkrivajo mojstrstvo interpreta, hkrati pa pa-zljivega opazovalca, ki zazna boga-stvo vizualnih informacij ter jih zna prenesti na slikovno polje, vendar ne kot opis, ilustracijo, ampak kot izraz ekspresivno vzdramljenega likovne-ga zapisa, v katerem se povezujeta tehnična dovršenost in osebna ob-čutljivost.«

Odprtje razstave je v petek, 28. oktobra 2011, pospremil nastop Jo-sepha Rakotorahalahya, glasbenika z Madagaskarja, ki živi v Sloveni-ji ter slovenskih glasbenikov Da-mjane Golavšek in Čarlija Novaka. Avtor je na odprtju predstavil tudi za tokratni dogodek posebej obli-kovano grafično mapo s šestimi li-sti z motivi razstavljenih risb. Tanja Cigoj

Slikar, ki je »slikal z gromom« na Pilonovi domačiji

V petek, 21. oktobra 2011, so v Pi-lonovi galeriji odprli slikarsko raz-stavo del Stanislava Rapotca, avstral-skega umetnika primorskega rodu.

Stanislav Rapotec (Kozina, 1911 – Sydney, 1997) se je s starši po konča-ni prvi svetovni vojni preselil v Ško-fjo Loko. Kot študent ekonomije v Zagrebu, kjer je diplomiral leta 1938, je bil zelo dejaven v raznih društvih, med drugim je bil aktivni član tam-kajšnjega gibanja Narodne mladine. Dve leti po opravljeni diplomi se je zaposlil pri Državni hipotekarni banki v Splitu ter po napadu na Jugo-

slavijo v letu 1941 padel v ujetništvo. Po uspelem pobegu se je pridružil odporniški skupini in bil poslan na Bližnji vzhod, da bi vzpostavil stik z vlado v emigraciji - septembra istega leta je bil že v Kairu. Kot obveščeval-ni častnik je deloval v Palestini, leta 1944 je napredoval v kapetana in ostal v britanski vojski do leta 1948, ko je bil demobiliziran. Takrat se je odločil za odhod v Avstralijo, deželo, »katere fizična velikost se je popol-noma skladala z njegovo osebnostjo in duhom«, je v katalogu zapisal av-stralski umetnostni zgodovinar Bar-ry Pearce. Čeprav je že kot študent kazal umetniška nagnjenja se je – si-cer samouk – slikarstvu zapisal šele v veliki deželi »tam spodaj«. Rapotec, ki je bil na vrhu ustvarjalnih moči v šestdesetih, se je prva leta ukvarjal predvsem »s figuraliko bizantinskih reminiscenc in s krajinami, sad nje-govega strastnega spoznavanja nove

domovine«, pravi v spremljajočem katalogu dr. Irene Mislej, ki se je z njegovim umetniškem opusom ukvarjala že v svoji disertaciji, ko je raziskovala ustvarjalne poti izseljen-cev. Iz Adelaide se je leta 1955 pre-selil v Sydney, kjer je začel slikati v stilu abstraktnega ekspresionizma: »Bil sem silno pod vplivom neke vr-ste oblik, ki jih je vpeljal abstraktni ekspresionizem. Iz zelo preproste-ga razloga: pomenile so mi povsem novo izkušnjo, in nenadoma so se zgodnejše oblike, ki sem jih izkušal prej, zazdele obrabljene«.. Vključil se je v druščino umetnikov, ki so na-stopali pod imenom 9 Sydney, sesta-vljali pa so jo Olsen, Rose, Rapotec, Hessing, Upward, Smith, Plate, Gil-liland in kipar Meadmore, nadaljuje Mislejeva. O njegovi sliki Outback je kritik Alan McCulloch zapisal: »Ne-kaj redkih elementov sredi neskonč-ne samote, to je vse. A sporočilo je vseeno podano s tistim močnim impaktom s katerimi predstavljamo nevsakdanje, a dobrodošle domače stvari«. V Londonu so sliko razgla-sili za najpomembnejšo na razstavi umetnikov južne Avstralije, v njej so videli »čar velikih razdalj in mučne človekove eksistence v avstralski pu-ščavi«. Rapotec je ustvarjal dela veli-kih dimenzij na trdi podlagi ter pri tem uporabljal zgolj sintetične barve. Njegova dela so se rojevala skozi dol-ge mesece razmišljanja, med kateri-mi je nastalo na desetine skic, ki so potem v zelo kratkem času vodile k izvedbi umetniškega zapisa. Kot še pravi Pearce, je bila za Rapotca »ve-liko bolj kot narava, pomembna ci-vilizacija. Verjel je, da takšne stvari, skupaj z vsemi izkušnjami v življe-nju, nekako postanejo del izraznosti poteze v slikarstvu«.

Izjavil je: »Za teboj mora biti nekaj dobrih dram, nekaj razbitih ljube-zenskih zvez, ob tem nekaj tragedij in še nekaj srečnih dogodkov«. Stro-kovna kritika je Rapotčeva dela opa-zila že na začetku njegove umetniške poti – 1961 je prejel eminentno na-grado Blake za religiozno slikarstvo za sliko Meditiranje na veliki petek. Nagrada je sicer vzbudila polemike, slika pa je bila vendarle čez dve leti poslana v Tate Gallery v London kot del velikega pregleda avstralske umetnosti in ostaja ena njegovih mojstrovin, dodaja Pearce. Kot slikar nemira, očaran z motnjami, trenutki napetosti, srečanj nasprotujočih si sil in temačno dramo negotovosti, je znotraj teh premis gradil serijo slik, edinstvenih v avstralski umetnosti. Britanska kraljica Elizabeta ga je leta 1989 odlikovala z redom Avstralije za njegove zasluge na umetniškem področju. Danes lahko najdemo nje-govo delo predstavljeno v galerijah po vsej Avstraliji, v vatikanski Gale-riji sodobne verske umetnosti ter v Museé d`Art Moderne v Parizu. V 80. letih prejšnjega stoletja je za novo poslopje avstralskega veleposlani-štva v Parizu ustvaril posebno serijo velikih slik. Na predvečer slovenske osamosvojitve se je v Ljubljani pr-vič samostojno predstavil v galeriji Equrna.

Že dogovorjena pregledna razsta-va v Moderni galeriji v Ljubljani pa ni bila realizirana. V Sloveniji hra-nimo malo njegovih del, le dve sta v Kostanjevici in še nekaj jih je v zasebni lasti. Rapotec je svojo prvo domovino obiskoval vse od sredine sedemdesetih let - v Svečah na Koro-škem je imel atelje, bil pa je tudi te-sen prijatelj Franceta Goršeta. Dela na pričujoči razstavi so prišla prav s Koroške, umetnik jih je ustvaril za Katoliški dom v Tinjah. Razsta-va, ki obeležuje umetnikovo stoto obletnico rojstva, vabi še v novem-bru na Pilonovo domačijo… Tanja Cigoj

Pokrajina v novejši umetnosti v Galeriji Velenje

Razstava, nastala v sodelovanju Društva slovenskih likovnih kritikov in velenjske galerije s podnaslovom Med piktorializmom in abstrakci-jo, se je v prostorih galerije dogaja-la od 13. oktobra do 12. novembra. Razstava – v vlogi kustosa sta tokrat nastopila dr. Damir Globočnik in mag. Milena Koren Božiček – odpira vprašanja, ki zadevajo predvsem od-nos umetnosti do preteklosti ter nje-no današnjo produkcijo v razmerju do časa, v katerem nastaja. Piktori-alizem sicer ostaja izrazito tradicio-nalna komponenta, najbolj prisotna v ljudski umetnosti, čeprav je pri po-sameznih avtorjih tudi danes ohra-nil značaj inovativnosti, medtem ko je bila za zreli ali pozni modernizem bistveno bolj zanimiva abstraktna različica narave, oziroma krajine. Sodobnost, s katero so se v ume-tnosti zgodile spremembe kategorij znotraj njenih disciplin, je prinesla nove vizualne predstave – razstava tako kljub svojemu tradicionalnemu naslovu vsebuje izjemno širok raz-pon tega, kar danes avtorji razumejo kot krajinarstvo, s čimer se naglašuje avtorski individualizem.

Na temo pokrajine v umetnosti je

16 selektorjev izbralo skupno 44 av-torjev, prihajajoč iz vrst upodablja-jočih umetnikov ter fotografov, in predstavilo njih ustvarjanje.

Med naštetimi umetniki najdemo tudi domače ustvarjalce – Andreja Perka je skupaj z Brankom Lenar-tom izbrala Monika Ivančič Fajfar, trojico iz slikarskih vrst: Danila Jej-čiča, Franca Duga ter Aljo Piry pa je predstavila kustosinja Pilonove gale-rije Maja Marinkovska.

V Perkovih fotografskih ciklusih »vselej začutimo pripovedni ritem, čeprav na fotografijah ni narativnih detajlov – zgodba, pripoved ali ži-vljenjska izpoved se skriva v idejni zasnovi fotografij. Perko ne želi pre-prosto ilustrirati, pač pa pripoved z likovno interpretacijo spreminja v simbol, ki njemu in gledalcu omogo-ča (po)doživljanje zgodbe«. V ciklu-su fotografij z naslovom Kresna noč - fotograf ga je posvetil spominu na sina, ki se je na kresno noč poslovil za vedno - »tako preplete izročilo le-gend in ljudskega pripovedništva ter osebno izkušnjo, vlogo simbola pa podeli gozdni praproti«, je v katalo-gu zapisala Ivančič Fajfarjeva. Bran-ka Lenarta je Fajfarjeva predstavila

skozi izbor njegovih šestih fotogra-fij iz serije Hand:Work, ki osvetljuje časovno plat projekta, nastajajočega med leti 1975 in 2010. Vsebinsko in oblikovno potrjuje konsistentnost njegove serije »dosledno ponavljanje zunanje forme – formata, kompozi-cije in likovnih elementov«, čeprav »uniformna podoba fotografij« na-kazuje tudi na prednost »branja« vsebine pred gledanjem forme, je med drugim zapisala.

Danilo Jejčič, katerega opus je zave-zan geometrijskemu svetu, je s svojo grafiko Mesto prihodnosti, nastalo v lanskem letu in prvič predstavljeno prav na pričujoči razstavi, presene-til. Barvni sitotisk (fotomontaža treh fotografij), neke vrste linearen pej-saž, sestavljen iz treh pasov (zemlja, mesto, nebo), namreč »predstavlja svojevrsten unicum« za avtorja, saj »ostaja edini klasičen Jejčičev motiv nasploh, ki je nastal v njegovi samo-stojni umetniški karieri«. Delo je, po besedah Marinkovske, »logičen razvoj njegove ekološko osveščene

sporočilnosti«, s svojim apokaliptič-nim razpoloženjem namreč opozar-ja na črno plat scenarija, ki ga piše brezvestno onesnaževanje okolja. Pejsaže Franca Duga lahko dojema-mo kot »avtorjev odnos do objektiv-ne vsakdanje realnosti, kot nekakšen osebni poklon lepoti in vsemogoč-nosti narave, saj je ne nazadnje vse te prizore mogoče identificirati, jim določiti natančno lokacijo«, hkrati pa preizkušanje novih tehničnih pri-jemov pripoveduje tudi o umetniko-vi radovedni in raziskovalni naravi. Začuteni kot »duhovni pejsaži«, ti poglabljajo »občutenje narave kot

prostora notranjih vzdušij s pripo-vedovanjem o samoti, nostalgiji in lepem…«. Pretežni del slikarskega ustvarjanja Alje Piry, ki ga sesta-vlja tudi izbrani projekt Izštevanka, predstavljajo podobe narave, segajoč izven in onkraj prostranih razgle-dov, oddaljenih obzorij ali občutja pejsaža – njena snov je »mikro-krajina«, vzeta iz intimnih podob vrtov in parkov, ki jih je slikarka »s časom abstrahirala v ne-pripovedne izreze«, v neke vrste bližnje »po-snetke« zelenja, ki gledalca posrkajo vase, je še dodala Marinkovska. Tanja Cigoj

Foto

: Prim

ož B

rece

lj

Foto

: Prim

ož B

rece

lj

Foto

: Rob

ert D

olja

k

Št. 6 • 15. november 2011 9Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Potujoča knjižnica v novembru in decembru

TOREK, 15. novemberVrtec Selo 11.00 – 11.30; Črniče 11.45 – 13.30; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15– 17.00; Erzelj Miški 17.05 -17.35 SREDA, 16. novemberPodkraj 11.30 – 13.30; Slap 14.45 – 16.00; Log 16.10 – 17.00; Budanje 17.05 -18.00ČETRTEK, 17. novemberVrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Ustje 13.30 - 14.45; Gojače 15.00 – 16.00; pravljica 16.00 -16.30; Dobravlje 16.45 – 17.30PONEDELJEK, 21. novemberSkrilje 11.00 – 12.00; Cesta 12.10 – 12.45; Batuje 13.15 – 14.00; Selo 14.10 – 16.00; Kamnje 16.10 – 17.00TOREK, 22. novemberVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30;Malovše 16.50 – 17.50PONEDELJEK, 5. december Dom starejših občanov Ajdovščina 12.00 – 13.00; Dobravlje – ŠOLA 13.15 – 14.00; Lozice 14.30 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45TOREK, 6. decemberTekstina 10.00 – 11.00; Vrtec Vrhpolje 11.20-12.45; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50SREDA, 7. decemberOtlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30ČETRTEK, 8. decemberFructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.30 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40PETEK, 9. decemberVrtec Vipava 8.45 – 9.40; Mlekarna Vipava 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 11.00 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.45PONEDELJEK, 12. decemberCol 11.30 – 14.30; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec, šola 15.50 – 16.30; Planina 16.45 – 18.00TOREK, 13. decemberVrtec Selo 11.00 – 11.30; Črniče 11.45 – 13.30; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15– 17.00; Erzelj Miški 17.05 -17.35 SREDA, 14. decemberPodkraj 11.30 – 13.30; Slap 14.45 – 16.00; Log 16.10 – 17.00; Budanje 17.05 -18.00ČETRTEK, 15. decemberVrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Ustje 13.30 - 14.45; Gojače 15.00 – 16.00; pravljica 16.00 -16.30; Dobravlje 16.45 – 17.30PONEDELJEK, 19. decemberSkrilje 11.00 – 12.00; Cesta 12.10 – 12.45; Batuje 13.15 – 14.00; Selo 14.10 – 16.00; Kamnje 16.10 – 17.00TOREK, 20. decemberVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30;Malovše 16.50 – 17.50Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Cesta IV. Prekomorske 1, AjdovščinaTel: 05 3661 328, GSM: 041 596 130, e-pošta: potujoca@ajd.sik.si

Jezik je dar!V Lavričevi knjižnici smo konec oktobra pripravili srečanje z Alešem Bergerjem, prevajalcem, pisateljem, literarnim in gledališki kritikom in Milanom Deklevo, pesnikom, pisateljem, dramatikom, publicistom, novinarjem, urednikom, skladateljem in glasbenikom.

Brihtno o BrihtanijiV Lavričevi knjižnici smo predstavili najnovejši roman Bojana Bizjaka Brihtanija.

Sovrstnika, sošolca in še marsi-kaj je skupnega obema gostoma.

Za Milana Deklevo bi lahko rekli, da je človek mnogih talentov, sicer najbolj poznan kot pisatelj in pesnik, vendar z veseljem piše tudi otroške radijske igre in besedila za uglasbene pesmi v otroških risanih filmih. Tudi besedilo kakšne zimzelene slovenske popevke bi se našlo. Srečamo pa ga tudi kot skladatelja scenske glasbe. Njegovo obsežno in literarno kvali-tetno bero pesniških zbirk so opazile tudi razne žirije in ga nagradile: leta 1989 nagrada Prešernovega sklada za zbirko Zaprisežen prah, leta 1990 Jenkova nagrada za Odjedanje bož-jega, leta 1995 Župančičeva nagrada za Šepavi soneti, kar dvakrat Vero-nikina nagrada (2003 in 2008) za V živo zob in pa Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca? in letos nagrada Desetnica za Pesmari-ca prvih besed.

Tudi njegova prozna dela ne osta-jajo neopažena. Leta 1999 je prejel Rožančevo nagrado za zbirko esejev o poeziji Gnezda iz katedrale, leta 2006 pa Kresnikovo nagrado za ro-man Zmagoslavje podgan. Njegov roman Pimlico je bil obvezno matu-ritetno branje za maturo iz sloven-skega jezika v letu 2007. Leta 2006 je prejel Prešernovo nagrado za ži-vljenjsko delo.

Letos je izšel njegov roman Svobo-da belega gumba.

Aleš Berger je bil vse od leta 1978 urednik za prevodno književnost pri založbi Mladinska knjiga. Kot literarni kritik spremlja sodobne tokove, predvsem avantgardno poe-zijo. Napisal je tudi vrsto gledaliških kritik. Uveljavil se je kot prevajalec iz francoščine (mdr. Lautrémont, G. Apollinaire, S. Beckett, R.Char, R. Queneau, J. Prévert) in španščine (J.L.Borges, Lorca), prevaja tudi gle-

dališka dela (npr. Moliere), za vrsto prevodov je prispeval spremne štu-dije. Prevajal je tudi legendarnega Asterixa. Kot literarni zgodovinar je obravnaval smeri dadaizma in nad-realizma. Je mojster kratkih zgodb, mojster kroniških zapisov, bi lahko rekli. Nenazadnje je leta 1998 pre-jel Rožančevo nagrado za Krokije in beležke in tudi letos je bila knjiga Omara v kleti med nominiranimi za to nagrado. Rad napiše tudi kakšen tekst za gledališke odre. Za svoje delo je prejel Sovretovo nagrado za vrhunske književne prevode, nagra-do Prešernovega sklada, Županči-čevo nagrado ter Schwentnerjevo nagrado za založniško in uredniško delo.

V zadnjem času ustvarja tudi po-ezijo za otroke, saj so mu njegovi vnuki nenehen vir navdiha. Tako je nastala tudi pesniška zbirka Nono z Bleda.

V sproščenem pogovoru smo se z gostoma sprehodili skozi njuno ustvarjalnost, obudili kakšen spomin in se predvsem dotaknili vrednote jezika. Skupno sporočilo obeh je, da je jezik dar in da se tega premalo za-vedamo. Oba avtorja sta pri svojem delu in tudi v vsakdanjem življenju izredno pozorna na jezik. Dober je-zik, lepota izražanja, pa ni dan sam od sebe, zanj je potrebno skrbeti in ga z vajo narediti čimboljšega.

Vabimo vas, da si preberete katero od njunih knjig in uživate v lepoti njunega literarnega izražanja. Zdenka Žigon

Dogajanje je spet postavljeno v prihodnost, tokrat še bolj oddaljeno, v leto 2945, pa vendar nam je vse tako znano…Avtor je v pogovoru z Ivano Slamič, ki je prijetno in su-vereno v dialogu z avtorjem vodila predstavitev, povedal, da je tako od-daljen čas postavil namenoma, da ne bi iskali identitete s sodobno politič-no kuhinjo.

S svojim satiričnim slogom nas av-tor tokrat popelje po grofiji Brihtani-ji, kjer živijo Brihtanci in Brihtanke z otroki Brihtančki in govorijo brih-tanščino, kamor pride jezikoslovec Bobinski proučevat ta arhaični jezik. Mogoče se bomo ob branju spomnili

na Butalce, saj je, kot pravi avtor, ne-kaj butalskega vsekakor prisotnega tudi v grofiji Brihtaniji, kjer Brihtan-ci še vedno skrbno ohranjajo tipično slovensko lastnost: imeti in skrbeti vsak za svoj vrtiček. V dobesednem in prenesem smislu.

Tudi ta roman se dogaja na planoti, ki je neke vrste ekološko kraljestvo v predalpskem svetu. Planota je avtor-ju, rojenemu Gorjanu, popek sveta in od tu srka pripovedovalski vita-lizem.

V romanu, v katerem je uporabil tudi odlomke iz svojih kolumn, ki nam jih je nekoč redno posredoval v lokalnem časniku, slutimo nekakšno

nadaljevanje romana Skala. Njegov namen je napisati nekakšno trilogi-jo, tretji del pa naj bi se v nasprotju s Skalo in Brihtanijo dogajal zgodo-vinskem času.

Bojan Bizjak je mojster fabule in njegova Brihtanija nas kar povleče v branje, pa čeprav motijo tiskarske napake kot so zatipkane črke in več-krat manjkajoče končnice besed. V svoje obsežno delo ( kar 234 strani ima) vključi avtor tudi druge literar-ne žanre kot so intervju, dramsko besedilo, prave filozofske razprave, pravljice. Knjiga je kot nalašč, da jo preberete v dolgih zimskih večerih, ki prihajajo. "Tudi roman sam je na-stajal v lanski zimi," je povedal Bojan Bizjak.

Lahko pa posežete tudi po ka-kšni drugi njegovi knjigi, saj je do sedaj izdal romane: Pisma, Hruška, Še ene sanje, Skala, Za ograjo, Ko-raki v megli, napisal več pesniških zbirk (Skrivnost, Tihoba, Jutrice, Veter sanj, Steklovina juter, Zaro-dek časa, Nihaji juter) ter zbirke kratke proze: Besedovanja, Tkivo časa, Iskanja in Kaplje časa. Zdenka Žigon

Foto

: Mat

jaž

Stib

ilj

Foto

: Mat

jaž

Stib

ilj

Št. 6 • 15. november 201110 Nekdaj in danes

Nussbaum, občudovanja vredna vztrajnost po iskanju novega – boljšega. V letih 1936/37 je ing. Adalbert Nussbaum, ki je prišel iz Podgorice, na

platoju nad Palami zgradil veliko stavbo. Po pripovedovanju Anice Gorjup, rojene Česnik in Ivana Česnika, ki sta v stavbi stanovala, je bila stavba dolga okrog 30 m, na severnem delu pa je imela še vogalno stavbo tako, da je bilo celo poslopje v obliki črke L. Daljši del je bil grajen v smeri vzhod – zahod, prav na robu platoja. Po nazorni skici, ki mi jo je narisal Ivan Česnik, je vidno, da je bil na zahodni strani mlin, v srednjem delu žaga, del srednjega in del vzhodnega pa stanovanje. Skoraj 80 let je bilo to stanovanje za lastnika, kasneje pa so v njem stanovale kar štiri družine. Zanimivo je, da doslej nisem našel nobene fotografije, ki bi prikazovala južno pročelje, razen ene, ki pa kaže le na pol porušen severni zid tako, da imamo znano le eno fotografijo, ki prikazuje kompleks Nussbaum, gledan s severozahoda. V vzhodnem delu objekta – krajši trak L-ja – so bili hlevi za govedo, prašiče in konje. Pod žago in stanovanjskim delom je bila velika kovačija. Morda je to malo dolg zapis, toda od vsega opisanega ni več niti »kamna na

kamnu«, še temelji so zasuti. Tako je prav, da tak objekt, zaradi njegovega tehniškega pomena, iztrgamo pozabi. V tej veliki Nussbaumovi stavbi sta v letu 1837 pričeli z delom velika žaga

za razrez furnirja in mlin, ki je mlel naravne materiale za barvila. Posebej je omenjen ruj – mi mu po domače rejemo »rujona«. Do objekta Nussbaum je po posebni roji - kanalu tekla voda iz Hublja in poganjala veliko vodno kolo. Večji del je voda tekla v obzidani roji, ki je delno še vidna, manjši del pa po hrastovem »koritu« na stebričkih. Najprej je poganjala žago in mlin, nato tekla naprej, kjer so bile železne grablje in odtok za odvečno vodo. Kasneje je ta voda poganjala turbino v elektrarni. V stavbi je voda tekla po ceveh.

Še nekaj o stanovanjskem delu, ki je bil glavno bivališče družine Nussbaum. To so bili veliki, svetli, zračni prostori, s poslikavami na stropih, povsod so bili lakirani podi, rezljana vrata – skratka bogato, »lušo« stanovanje. In tako je teklo življenje in delo tam gor, na platoju nad Palami. Velika žaga

venecianka z osmimi rezili je žagala hlode za furnir, mlin na en par kamnov je mlel naravne materiale za barvila, velika kovačija je skrbela, da je oboje normalno, nemoteno delovalo. V kovačiji so izdelovali različna orodja, predvsem za drvarje in prevoznike, ki so dovažali les in odvažali izdelke. Največ dela je bilo s težkimi vozmi – parizarji, ki so prevažali težke tovore lesa, saj so bile ceste slabe – zelo slabe in okvare pogoste. Po spominih Anice in Ivana Česnika je žaga delovala vse do leta 1930, mlin pa je prenehal z delom vsaj 10 let prej, saj je bil leta 1930 že v celoti zapuščen, samo mlinski kamen je sameval ob notranjem zidu mlina. Ob koncu 18. in v 19. stoletju je bilo ob Hublju več velikih proizvodnih objektov

in z njimi je naraščalo število zaposlenih. Papirnica, predilnica, Rietterjev mlin, Jochmanov mlin, pivovarna. Ob naraščanju števila delavcev in njihovih družin je naraščala potreba po – hrani. Tako je napredni Nussbaum, po nekaterih zapisih že leta 1875, zgradil stavbo v strugi – kanjonu Hublja, ki je segala do roba platoja. Kaj je imel v njej, do leta 1892 še ni jasno. 1892 pa je v zgornjem delu stavbo razširil in odprl – tovarno testenin. Po pisanju kronista v tedniku Soča je bila to za tiste čase razmeroma velika tovarna. V njej so izdelovali zelo kakovostne in iskane testenine različnih vrst in posel je začel cveteti. Žal je po dobrih dveh letih tovarna pogorela. Objekt je bil malo oddaljen iz Šturij, gasilstvo še ne dovolj razvito in prav nad tem se huduje pisec v tedniku Soča. Toda Nussbaum ni obupal. Nadaljevanje sledi v prihodnji številki.

STANISLAV BAČAR

Drobci preteklosti za danes in jutri

Tako izgleda začetek Nussbaumove roje danes

Portret – Franc RupnikV portretih, ki jih objavljamo v Ajdovskih novicah, predstavljamo ljudi, ki so s svojim odnosom do življenja nekaj posebnega. Ne pokleknejo pod težo let, hrabro se spopadajo z zdravstvenimi težavami in so ustvarjalni ter pripravljeni pomagati drugim. Ob tem pa so še polni optimizma in dobre volje.

Vse te lastnosti krasijo tudi to-kratnega portretiranca. O njegovem življenju bi lahko napisal roman ali pa vsaj zelo zajetno knjigo in bila bi zanimivo branje. Franc Rupnik – Kališki se je rodil pred dobrimi 78 leti v Mrzlem Logu pri Črnem Vrhu. V Črnem Vrhu je obiskoval tudi šti-ri razrede osnovne šole, prva dva v italijanščini, tretji in četrti pa v slo-venščini. V družini osmih otrok je bil Franc najstarejši. Ko je oče proti koncu druge svetovne vojne umrl v taborišču Mathausen, je moral kot

12-letni fantič prevzeti moška dela. Konec vojne so dočakali z dvema kravama in starim volom, pred voj-no pa so imeli 17 glav samo goveje živine, zraven pa še teleta in drobni-co. Kako različno je življenje otrok takrat in danes pove pripoved o tem, da sta s sestro enkrat do dvakrat na teden nosila v Ajdovščino maslo in ga zamenjala za koruzno moko. Peš to danes pomeni okoli 16 km v eno smer. Tudi če upoštevamo , da sta poznala vse stezice, je to več kot 20 km in kar precejšnja višinska razlika. Ob tem pa sta za nazaj nosila še vsak po 10 kg moke. Tako je bil Franc Ru-pnik slučajno v Ajdovščini tudi 5. maja 1945, na dan formiranja prve slovenske vlade.

Leta 1957 so ga sprejeli v policijo in postal je miličnik. Prva služba je bila v Biljah. Zanimivo je, da je oblekel uniformo brez vsakih šol. Kot pravi sam, je bilo dobesedno tako, da je šel iz njive v uniformo in bil že prvi dan dežurni. Pojma ni imel, kaj je delo miličnika. Pozneje so bile na vrsti šole. Najprej osemletka in na-prej do srednje policijske. Obiskoval je tečaje in specializacije. Vmes se je izšolal še za vodnika službenega psa.

Nekaj časa je bil celo eden od štirih vodnikov psov, izšolanih za odkriva-nje mamil, ki so pokrivali področje celotne takratne Jugoslavije – od Slo-venije do Makedonije. Še žena veli-kokrat ni vedela, kje je. Tudi drugače je njegovo policijsko delo zajemalo celotno paleto aktivnosti – od reše-vanja prometnih nesreč, do presto-pništva in preiskovanja kriminala. Po službovanju v Biljah, Novi Go-rici, Bovcu, Ceknem in Ljubljani je leta 1961 prišel v Ajdovščino in ostal tukaj 28 let, do svoje upokojitve. V Ajdovščini si je tudi ustvaril družino. Z ženo Katjo, ki je iz Vipave, imata sina in hčer ter dve vnukinji, na ka-teri je silno ponosen.

Prav pri policijskem delu je prišel do izraza njegov velik smisel za ri-sanje. Tako je naprej risal skice ne-sreč. Ker ga je risanje veselilo, se je šolal na dopisni šoli risanja. Risal je za različne podjetnike. Eno večjih del je opravil za Gostol. S plačilom si je kupil prvi avto, spačka, seveda rabljenega. Risal je tudi zemljevide in je avtor zemljevida mesta Ajdo-

vščina, ki nosi letnico 1962 in je ver-jetno prvi tak zemljevid Ajdovščine. Mesto je premeril tako, da ga je pre-hodil po dolgem in počez, po ulicah, trgih in »gasah« ter štel korake. Za prostorsko orientacijo pa si je izbral tri oddaljene točke. Ta zemljevid se je dolgo uporabljal in na njegovi podlagi so kasneje risali na primer poti prvošolčkov. Ko so čez vrsto let prišli 'ortofoto' posnetki, je ugotovil, da odstopanja sploh niso velika.

Naslednja spretnost, ki se ji posve-ča, je vezava knjig. Tudi tu je bolj ali manj samouk, pričel pa je bolj slu-čajno, ko ga je starejša ženica prosila, naj ji popravi molitvenik. V njegovi delovni sobi je sedaj veliko knjig, ki jih je sam zvezal.

Franc je bil tudi navdušen plani-nec, planinski vodnik in tudi pred-sednik Planinskega društva Ajdo-vščina. Sedaj v planine ne hodi več zaradi poškodbe oziroma obolelosti kolkov. Za zdravje sedaj vsak dan poganja sobno kolo. Sicer pa je imel v zadnjih letih kar nekaj zdravstve-nih težav. Od raka na prostati do operacije srca.

Njegova največja ljubezen je delo z lesom. Delal je ostrešja (cimpre), pa

tudi škafe, vrne, nafe … Svojo ume-tniško nadarjenost pa je posvetil rez-barjenju. Kot sedemletnega fantiča ga je oče peljal v Črni Vrh pogledati jaslice. Bil je očaran in sam pravi, da so to še vedno najlepše jaslice, kar jih videl. Na črnovrški planoti so zime dolge in mrzle. Priskrbel si je lipov les in pričel tudi sam rezlati ovčice, pastirčke in vse kar spada k jaslicam. Narejene figirice je zlagal na polico nad vrata. Nekega dne je prišel bogatejši gospod na obisk in hotel te figurice kupiti. Za njih je pla-čal 3.000 dinarjev, kar je bilo takrat zelo veliko denarja. Toliko, da sta si oba z bratom kupila obleki. Potem je delo z dletom za dolgo opustil. Po upokojtvi ga je les zopet pritegnil. Njegova delovna soba v stanovanju na Ribniku ima poleg računalnika in velike zbirke knjig tudi polico, na kateri so raztavljeni njegovi izdelki. Bil sem očaran. Še bolj pa, ko mi je začel odpirati omare v dnevni sobi in pokazal tudi tam polne police izdel-kov. Ustvarja največ v kuhinji. Sam, kakopak, si je izdelal stolček, na katerem sedi in mehanizem kamor pritrdi obdelovanec. Za eno figurico porabi teden do 14 dni. Kar verjeti ne moreš, kako natančne skulpture nastajajo pod njegovimi spretnimi rokami. Uporablja samo dleta, nobe-nega stroja. Spisek in paleta njegovih izdelkov je izredno dolg. Naredil je precej kompletnih jaslic, čudovitih križev z podobo Kristusa, druge sve-tnike, okvirje za slike in podstavke za lovske trofeje. Njegove stvaritve

so vidne na vratih v ajdovsko cerkev. Samo za te plošče je porabil 280 ur dela. Okrasil je še kar nekaj cerkve-nih vrat in še več vhodov v vinske kleti.

Poleg vseh svojih aktivnosti si vze-me čas tudi za druge. Pri društvu Most – Univerza za tretje življenjsko obdobje, vodi krožek rezbarjenja. Delal je z gojenci Varstveno delov-nega centra Ajdovščina. Videvamo ga, kako na prvi šolski dan skrbi za varnost najmlajših in še bi lahko našteval. Televizijo gleda zelo malo. Veliko raje prebira knjige. Tudi po večkrat isto. In nikoli mu ni ško-da časa, ki ga nameni vnukinjama. Seveda ko prideta na obisk. Branko Lavrenčič

Foto

: San

da H

ain

Foto

: ose

bni a

rhiv

Fra

nc R

upni

k

Foto

: Bra

nko

Lavr

enči

č

Foto

: Bra

nko

Lavr

enči

č

Št. 6 • 15. november 2011 11Zgodbe iz preteklosti

Ajdovsko sejmišče nekoč in danes ali sejmišče s tradicijo Moje prvo srečanje z ajdovskim sejmiščem sega že v leto 1986, ko sem nastopil službo kot veterinar v veterinarski ambulanti Ajdovščina. Še dobro se spominjam hudomušne pripombe takratnih kolegov, ki so mi delo veterinarsko sanitarnega nadzora na sejmišču z veseljem oddali in so mojo zagnanost že takoj na začetku pobili, češ, „niti fašizem in tudi ne komunizem ni tam zadeve dokončno uredil, pa tudi ti je ne boš“. Pa še kako se je uresničila ta napoved.

Bo ali ne bo? Je!Zelo pogosto je sejmišče z vsemi

spremembami in ureditvami v za-konodaji trd oreh in večno predmet nedokončanih razprav, ter že skoraj pred zaprtjem, pa tudi obratno, celo v razpravi, z vsemi elaborati ter že izdelanimi načrti za novo lokacijo in gradnjo novega, modernejšega. Pa kljub temu še živi, tako kot je, in še vedno na istem mestu, čeprav so mnogotera sejmišča v Sloveniji prenehala obratovati. Tudi na novo odprto sejmišče v Novi Gorici, ki naj bi nadomestilo staro Solkansko in je bilo zelo lepo urejeno, ograjeno, s tehtnico ter na lepi lokaciji poleg bi-všega MIP-a, ni zaživelo.

Sedanje ajdovsko sejmišče je bilo naprej razstavni prostor plemenske živine in je še danes »okrašeno« z že dolgo časa neuporabljenimi močni-mi železnimi profili, betoniranimi v zemljo. Ja, res je še danes ravno tam. Na to mesto se je sejmišče preselilo okrog leta 1950, dotlej pa so se kup-čije sklepale v senci velikega topola med sedanjo pošto, oziroma staro avtobusno postajo, in Mercatorjevo trgovino-marketom.

Živahno se je trgovalo Seveda se je tudi poslanstvo in trgo-

vanje na sejmišču nenehno spremi-njalo. V letih mojega prvega srečanja s sejmiščem je bilo sklenjenih res ve-liko kupčij. Trgovalo se je v glavnem le s prašiči. Redni in stalni gostje sej-mišča so bili prodajalci iz sosednje Hrvaške in iz Srbije. Registracije na tehnično včasih dvomljivo brezhib-nih tovornjakih prodajalcev so bile ZG (Zagreb) in ŠA (Šabac). Domači prodajalci so bili zelo redki. Včasih, zelo poredko, so na sejmišče, v po-sebnih zabojih s slamo, pripeljali na prodaj odojke pravi rejci, domačini. Kupci so jih natovorili kar v vreče iz žakljevine ter na različne načine na-ložili v prtljažnike ali pa na zadnje sedeže avtomobilov. Danes je seveda transport živih živali pod zakonsko določeno regulativo.

Edina spremna dokumentacija za pripeljane neoznačene živali so bila tako imenovana zdravstvena spri-čevala, ki so se kdo ve kolikokrat uporabljala za vedno druge živali, ter večkrat podaljševala, rekoč, da so to iste neprodane živali iz prejšnjega tedna.

V tistih časih pa je bil sistem učin-kovitega nadzora praktično nemo-goč. Glavni cilj prodajalcev je bil, da so na sejmišču pridobili žig „veteri-narsko pregledano“, z žigom lokalne ambulante in veterinarja. Slednje je prodajalcem seveda služilo kot moč-na garancija za prepričevanje even-tualnih kupcev po vaseh, češ kako so njihove živali garantirano zdrave. Seveda je bilo zdravje živali po dol-gih transportih in vseh spremem-bah v načinu prehrane in vhlevitve vedno pod vprašajem. Sistem tako imenovane sledljivosti, z registracijo premikov in obveznim označeva-

njem živali, pa od leta 2000 dalje tak način onemogoča.

„Kšeftarji“ Po osamosvojitveni vojni trgovanje

s prodajalci iz sosednjih republik ni bilo več mogoče. Pojavili so se naši, slovenski prodajalci, predvsem s tistih področij Slovenije kjer ima-jo prašiči nižjo ceno kot na našem koncu, večidel iz severovzhodnega obmejnega dela Slovenije. No, takoj po vojni sem pomislil - še dobro, da prašiči le krulijo, ker bi sicer morda nekateri še vedno govorili srbsko ali pa hrvaško.

Občasno danes na sejmišču pro-dajajo tudi govedo, v glavnem le 100 do 150 kg teličke za nadaljnjo rejo, registrirano pa je tudi za prodajo drobnice, ki pa se tam ni nikoli pro-dajala, niti ni nikakršnega zanimanja za tovrstne nakupe.

Razen zelo redkih malih domačih rejcev so danes glavni in redni pro-dajalci prašičev in telet že poznani dostavljavci, ki prašiče ali teleta ku-pijo, morda zelo kratek čas dopitajo in potem prodajo naprej. Vsekakor pa zadovoljijo potrebe po tovrstni reji po širšem ajdovskem in tudi okoliškem področju. Take trgovce nekateri kupci po domače imenuje-jo „kšeftarji“. Seveda take kupce ne zanima po koliko so prašiči, temveč predvsem koliko je ta preprodaja-lec zaslužil. Naziv „kšeftar“ ne zve-ni prav lepo, pomeni pa, da mu od sklenjene kupčije nekaj tudi ostane, seveda za kupca vedno preveč … Pred kratkim sem slišal zanimivo primerjavo: tudi manager je tudi neke vrste kšeftar, le s to razliko, da prvi običajno opravlja posel urejen in v beli srajci ter kravati, česar ne gre primerjati z urejenostjo, oblačili, pa tudi premoženjskim stanjem dru-gega … Res pa je nekaj. Nasledniki dobrih kšeftarjev so zelo dobri ma-nagerji.

Tudi upravljavci sejmišča so bili doslej različni. Pobiranje pristojbine se je ob prvem poizkusu prenehalo, ko je nejevoljen prodajalec ob plači-lu pripomnil, češ, kdo bo odgovarjal, če mu prašič iz tovornjaka pobegne na bližnjo cesto ter povzroči nesrečo in materialno škodo.

Sejemski prostor, ki je sedaj ogra-jen ter ima dezobariero in pitno vodo, je prav v tem času v od Obči-ne Ajdovščina prevzela v upravljanje Stanovanjsko komunalna družba Ajdovščina. Ker sejmišče trenutno izpolnjuje vse minimalne tehnične pogoje, je vpisano v register za tovr-stno prodajo, se danes ponovno za-računava pristojbina. Obratuje, kot je že nekoč, vsak četrtek dopoldan.

Bi tehtnica pretehtala v prid sej-mišču?

Ugotavljam, da klasične prodaje na sejmišču danes ni več. Kupčije potekajo v glavnem po predhodnem poznanstvu in dogovoru, nekaj tudi po ogledu živali na samem sejmišču

ter dostavo na dom. Trn v peti pa je že dalj časa debata in želja po tehtni-ci na sejmišču. Prav to včasih daje sejmišču poseben pečat. Kupčije se namreč sklepajo za končno ceno za določene videne in po teži vedno ocenjene živali. Ocenjevanje teže je stalnica ter se vedno konča z upo-števanjem izgube teže na prevozu, ob natovarjanju so namreč vse živali tehtane.

Kdo ve morda pa bi bil prelomni jeziček prav jeziček na tehtnici sej-mišča, kar bi morda privabilo več kupcev ali pa morda odgnalo pro-dajalce…pa zopet zaradi več kupcev privabilo nove prodajalce…. Ne vem pa, kako bi potekala debata, če bi od prestrašene in podelane živali na tehtnici tudi kaj ostalo, in čigavo bi to bilo. Zagotovo pa bi bilo več sme-ha, pa nekaj jeze tudi.

Ne glede na slabše trgovanje pa se je obdržala tradicija stalnega, že sko-raj obveznega, rednega srečanja ter druženja v bližnjem bifeju. Redne četrtkove goste se je že prijel vzdevek AGROLOBIJ.

Sejmišče imamo, kaj pa živali? Vzporednica stanja na sejmišču

je vsekakor tudi sočasen vpogled v stalež živali in rej v Ajdovski občini. Iz lastnega poznavanja rej prašičev v občini si upam trditi, da je danes morda ostala le kaka petina od tistih izpred 20 leti, pa tudi čas pitanja pra-šičev se je močno skrajšal. Močno je upadla reja plemenskih svinj. Sta-lež prašičev je statistično relativen, močno se sezonsko spreminja in ga je težko ugotavljati. Prav v sedanjem obdobju je največ sklenjenih kupčij za prašiče. Na tržišču se pojavljajo tudi uvožene živali. Poletna vročina in hud zimski mraz sta neprimerni obdobji, tako za prevoz, kot tudi za vhlevitev. Trenutno pa je hrane do-volj, v obdobju dveh, treh mesecev pa bodo koline.

Stanje govedi v ajdovski občini pa je, zanimivo, že dalj časa enako, morda je v zadnjem času celo rahlo poskočilo, in sicer okrog 3800 glav. Močno je upadlo število rej, gospo-darstev, kjer redijo živali, zato so v rejah koncentrirane v večjem šte-vilu. Opazno je upadlo število krav in brejih telic za nadaljnjo rejo, kar pomeni, da se stalež vzdržuje na ra-

čun uvoženih živali. Tudi odnos do živali se je močno spremenil. Žival pomeni le člen v vse intenzivnejši proizvodni verigi, ki ima določeno

ceno in je opredeljen le s stroški, ob izpadu pa se brez sentimental-nosti nadomešča z drugim. Klemen Bone, dr. vet. med.

14. september 1953, na fotografiji Gregorc iz Vilharjeve

14. september 1953, na fotografiji Zdravko Bone

Sejmišče danes

Objavljene arhivske fotografije so bile najdene med dokumenti očeta in starega očeta veterinarja Klemena Boneta, oba sta že po-kojna in oba tudi na fotografijah. To je tudi spomin na prvo uvože-no švicarsko rjavo govedo iz de-žele Vatellina na švicarski meji v Vipavski dolini, z namenom ople-menitenja takrat nekakovostne sivke. Telice na fotografiji na prvi strani so potomke bika starega očeta Klemena Boneta, ki je prvi uvozil švicarsko govedo in pričel z načrtnim vodenjem rodovni-ških knjig, imel pa je tudi prvo pripustno postajo za govedo.

Foto

: arh

iv K

lem

ena

Bone

taFo

to: a

rhiv

Kle

men

a Bo

neta

Foto

: arh

iv K

lem

ena

Bone

ta

Št. 6 • 15. november 201112 Tretje življenjsko obdobje

DU Ajdovščina je bilo ustano-vljeno 29. 6. 1950. Ustanovni zbor je bil v Kinodvorani v Ajdovščini, prisotnih pa je bilo 115 upokojen-cev. Danes šteje društvo 1528 članov in je najštevilnejše v občini. Društvo vodi Metka Marušič. Ves čas si dru-štvo prizadeva uresničevati naloge in cilje, s katerimi pomaga članom in upokojencem kakovostno preživeti tretje življenjsko obdobje.

V društvu se odvija paleta razno-vrstnih dejavnosti, s katerimi si člani bogatijo zlato jesen. Premnogi po-skušajo stvari, za katere ni bilo časa v aktivni delovni dobi, se učijo ročnih spretnosti, prepevajo, igrajo, rišejo, fotografirajo. Veliko jih je vključe-nih v športne dejavnosti; vodeno telovadbo, plavanje. Razvito je pro-stovoljstvo, medgeneracijsko sodelo-vanje in sodelovanje med društvi in klubi.

V društvu deluje ženski pevski zbor Večernica. Ideja se je porodila pred sedemnajstimi leti. Z nemalo truda pri iskanju pevk in pevcev in tudi prostora za vaje je zbor začel vaditi pod vodstvom Stanka Benka.

Moški so po prvih vajah odstopili in tako se je ustanovil ženski pevski zbor. Ime Večernica pa je zbor dobil na predlog ene izmed pevk. Prostor za vaje je odstopil MPZ Srečko Ko-sovel v Glasbeni šoli v Ajdovščini, kjer pevke vsako sredo vadijo. Stan-ko Benko je zbor vodil dvanajst let, danes pa ga vodi Miran Rustja. Zbor ima za seboj preko tristo raznovr-stnih nastopov. Udeležuje se vseh re-

vij Društva upokojencev in Društva invalidov, pevskega tabora v Stični, prireditve Primorska poje, Festi-vala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu, prireditve Naši zbori pojo. S pesmijo razveseljuje-jo varovance v domovih za starejše občane,prepevajo ob praznovanju obletnic …

Pevke so nastopale po mnogih krajih v domovini pa tudi v Italiji in Avstriji. Danes šteje zbor 26 pevk. Predsednica zbora je Klara Štran-car, ki ga organizacijsko tudi vodi. Načrtov za naprej ne manjka, vadijo že nov program za prihajajoče leto. Upajo, da se bodo udeležile vseh na-črtovanih prireditev v novem letu in

Nimam časa biti upokojenec»Smo družba, v kateri je četrtina prebivalcev upokojenih. Glagol pomeni,

da kdo po izpolnjeni zahtevani delovni dobi ni več zaposlen, upokojiti pa pomeni tudi umiriti, pomiriti (se). Glagol upokojiti je dovršnik, upokojenost je enkratno, dokončno dejanje.V zavesti ljudi sta oba pomena združena v enega: naloga upokojega človeka

je, da se upokoji, umiri, da ne dreza nikamor več, da ne protestira, se ne veseli, ni navdušen, ni jezen.«Zgornje stavke sem citiral iz Zbornika ob 60. letnici ustanovitve Društva

upokojencev Ajdovščina in vsekakor pomenijo kritičen odziv na zapisano v Slovarju slovenskega knjižnjega jezika in na odnos družbe do upokojencev.Vendar, ali smo upokojenci res »upokojeni«, umirjeni? Nekateri na žalost

so. Vendar si upam trditi, da velika večina ne ustreza temu opisu. Številni upokojenci se srečujejo z dejstvom, da jim po upokojitvi zmanjkuje časa. To je seveda na prvi pogled čudno, saj vendar ne hodimo več v službo. Eden od razlogov je vsekakor tudi ta, da si čas razporejamo malo bolj ohlapno, ležerno. Veliko upokojencev pa ostaja aktivnih. Nekateri nadaljujejo svojo profesionalno kariero ali pa si poiščejo nov delovni izziv, mnogi najdejo čas za ljubiteljske dejavnosti, za potovanja, za izobraževanje, pa tudi vrtičkarstvo zaposluje marsikoga. Pomembna naloga je tudi pomoč svojim odraslim otrokom. Pomoč pri gradnji ali urejanju hiše, pomoč na kmetiji ali vrtu, pa tudi pri vnukih so, posebno stare mame, zelo dobrodošla pomoč. Današnji članek je posvečen Društvu upokojencev Ajdovščina. Prispevek o

njihovemu delu in dosežkih je pripravila Nevenka Vidmar. V okvirčku pa je tudi povabilo za nove člane.

branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

Tretje življenjsko obdobje

dodale še kakšno novo. V želji, da bo ženski pevski zbor Društva upo-kojencev in Društva invalidov VE-ČERNICA še dolgo deloval, vabijo v svoje vrste nove pevke.

Ko je na društvenih srečanjih manj-kalo še nekaj humorja, so ustanovili dramsko skupino ZARJA. Skupina deluje šest let pod vodstvom men-torice Jožice Mozetič. Pripravljajo krajše skeče, ki obravnavajo aktual-

ne dogodke. Avtorice del so članice skupine. Vzorno sodelujejo z otroki in njihovo mentorico Polono Jure-tič iz OŠ Šturje. Skupaj so pripravi-li dva projekta, ki skozi igro ples in petje ohranja kulturno dediščino in krepi medgeneracijsko sodelovanje. Dramski skupini pa se je lansko leto pridružilo še nekaj pevk, ki z ljud-skim petjem popestrijo program. Pevski del vodi Marija Terčelj.

Medgeneracijsko povezovanje med DU Ajdovščina in OŠ Šturje poteka že tretje leto. Z vsakim šolskim letom se začnejo novi skupni projekti. Kro-žek ročnih del poteka vsako sredo. Članice društva učijo otroke kvačka-nja, izdelovanja vizitk, okraskov, ro-žic, škatlic … Otroci in mentorice se veselijo in uživajo pri svojem ustvar-janju. Tudi otroci posredujejo svoje znanje in izkušnje starejšim. Vsak četrtek se v računalniški učilnici na šoli upokojenci učijo računalniških veščin in spretnosti. Znanje jim po-sredujejo učenke 8. razreda.

Ker znanja ni nikoli dovolj, poteka učenje računalništva tudi na Ljudski univerzi na Policah. Učna ura poteka ob četrtkih, poučuje Martina Brati-na.

Klekljarski krožek DU Ajdovšči-na je zaživel ob koncu leta 2009. Vodenje je prevzela Zmaga Žonta. Klekljarice se dobivajo enkrat te-densko v prostorih društva v Palah. Delavnice potekajo v zimskem in pomladnem času. Da so klekljarice zares pridne, so dokazale na razstavi ob 60. letnici društva. Prav tako smo na razstavi lahko občudovali dela kamnosekov, likovnih ustvarjalcev, fotografov, ustvarjalcev različnih okraskov iz različnih materialov. Člani DU Ajdovščina delujejo tudi v mnogih drugih društvih, največ pa tudi v društvu Most – Univerza za tretje življenjsko obdobje iz Ajdo-vščine, kjer potekajo izobraževalne in ustvarjalne dejavnosti, s pomočjo katerih širijo znanje in ustvarjajo za svojo dušo. Pri društvu Most deluje krožek ustvarjalnega pisanja, kate-rega mentorica je Ivana Slamič. Naši člani tako pridobijo izkušnje, da nji-hova pisana beseda bralca pritegne

in polepša marsikatero urico. Mno-ga dela so že bila izdana, bodisi v sa-mozaložbi, v letnem glasilu društva Most, v zbirki pesmi upokojencev Severne Primorske Jesenski akordi , Likusu.

Skupina članov je tudi navdušenih fotografov. Ti svoje znanje nadgraju-jejo na tečajih fotografije. Uspešno tudi razstavljajo svoja dela. Druži jih svojstven pogled na stvari, naravo in

ljudi okoli sebe – prepoznati zgodbo in jo ovekovečiti z fotoaparatom.

Posebno pozornost DU namenja srečanju parov, ki 50 ali 60 let pre-živijo v dobrem in slabem. V kul-turnem programu nastopajo pevski zbor Večernica, dramska skupina Zarja in dramska skupina Vitezi Ga-šperja Lombergerja z Bleda, ki za-dnja leta popestri srečanje z predsta-vitvijo življenja nekdanjih graščakov. Društvo poskrbi za predstavitev vsa-

kega para, s kratkimi življenjepisi, ki jih posredujejo svojci. Vsako leto se zberejo vsi pari, ki so vabljeni in jim zdravje to dopušča.

Vsi naši člani pa se ne morejo ak-tivno vključiti v programe društva, ker jim starost in zdravje to ne dopu-ščata. Tako se je v DU preko projekta Starejši za boljšo kakovost bivanja doma razvilo prostovoljstvo. Potreb-no je bilo izobraževanje in za uspe-šno izvajanje projekta pa pridobiti prostovoljke. Evidenca je pokazala , da je v naši občini 2454 starejših nad 69 let. Polovica le teh je že bila obiskana. Obiski so lahko le družab-ni, če pa oseba zaprosi za kakršno-koli pomoč, se to preko DU prenese ustrezni instituciji. Prostovoljci so vedno zaželeni, saj primanjkuje pri-dnih rok in toplih besed.

Že štiri leta pa poteka sodelovanje Kraškega kluba »Kapnik« iz Gor-janskega in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. Vadba poteka v bazenu na Policah, vodi jo Klavdija Krušec, diplomirana fizio-terapevtka, hipoterapevtka. Terapija

v vodi poteka enkrat tedensko in je namenjena bolnikom in njihovim svojcem. Pred dvema letoma pa je skupina preizkusila še terapijo s po-močjo konja. To je enkratno dožive-tje, ki se ponovi ob zaključku sezone druženja bolnikov in njihovih svoj-cev.

DU poskrbi tudi za zdrave in aktiv-ne člane. Ti lahko enkrat tedensko plavajo v bazenu na Policah. Preko 20 let pa deluje tudi telovadna sku-pina upokojenk, ki pridno telovadijo in poskrbijo za zdravo telo in duha.

V DU je precejšne število članov in članic aktivnih športnikov. Naj-številčnejši so prav gotovo balinarke in balinarji. Prav ti so s svojo vztraj-nostjo in delavnostjo prišli do pokri-tega balinišča in drugih potrebnih prostorov v Palah, katerih se že po-služujejo društva in klubi. V teh pro-storih člani in članice trenirajo tudi pikado. Uspešni so na vseh tekmova-njih, katerih se udeležijo. DU Ajdo-vščina organizira in uspešno izpelje marsikatero izmed njih. Eno takih je prav gotovo vsakoletni tradicionalni majski turnir v balinanju, pikadu in streljanju z zračno puško. Letos je tekmovalo preko 200 tekmovalcev in to na štirih lokacijah; v Palah, na Planini in v OŠ Šturje. V vojašnici v Vipavi pa so se z zračno puško po-mirili strelci in strelke.

»Upokojenci so videni – nastopajo in objavljajo. Vse,kar človek ustvari, bogati njega samega in druge. Zato ni pomembno, kje je našel družbo, v kateri lahko uresničuje samega sebe.

Pomembno je, da se uresničuje, se bogati, razvija in s svojim delom plemeniti svoje življenje. Naloga DU Ajdovščina je krepitev sodelovanja in povezovanja vseh društev, v katerih so včlanjeni upokojenci. Naša na-loga je podpirati različnost, uživati v njej in se je veseliti.« (Metka Ma-rušič predsednica društva) Nevenka Vidmar.

Društvo upokojencev Ajdovščina

Društvo upokojencev

Ajdovščina

Cesta IX. korpusa 1

Telefon: 05 366 13 83

duajdovscina@siol.net

Uradne ure:

ponedeljek, sreda, petek

8:00 do 11:00.

Članarina je simbolična (10 €

letno).

Omejitev za včlanitev ni.

VABLJENI.

Foto

: arh

iv D

U A

jdov

ščin

a

Foto

: arh

iv D

U A

jdov

ščin

a

Foto

: arh

iv D

U A

jdov

ščin

a

Št. 6 • 15. november 2011 13Šport

Boli me, da je NK Primorje, klub z bogato tradicijo, skozi katerega je šlo toliko generacij, umrl in pustil nov stadion samevati. Bil sem trener v tem klubu, večinoma sem treniral mladinski pogon, občasno pa sem bil tudi „gasilec“ v članskem moštvu. Tu sem preživel lepe, pa tudi težke čase. Moja nogometna osebna izkaznica V začetku sem deloval kot intuziast in pomagal NK Drugi junij, ki sva ga

pred razpadom vodila z mojim pokojnim bratom Zdravkom. Zdravko je veliko naredil za mladino v Vipavskem Križu. Prav od tod sem mnogo prej naštetih igralcev, mladincev, pripeljal v Primorje. Nato sva z Vilijem Durnikom ustanovila občinsko ligo Samorastniki, v kateri je tekmovalo 12 ekip. V tej ligi je eno sezono nastopalo celo Primorje, potem ko je po Portoroških sklepih NZS izgubilo status slovenske lige. Leta 1977 so me poklicali v NK Primorje, opazili so namreč moje trdo delo,

trenerski talent in organizacijske sposobnosti. Poslali so me v trenersko šolo, ki sem jo v letu 1978 uspešno zaključil ter napravil diplomo pri dr. Verdeniku in Branku Elznerju. Diplomo za trenerja prvega razreda pa sem pri dr. Zdenku Verdeniku opravil leta 1992, na Visoki šoli za telesno kulturo. V svoji karieri sem treniral NK Tabor Sežana, kamor me je pripeljal legendarni pokojni Rajko Štofla, ki me je vključil v strokovni štab nogometne zveze. Treniral sem v zamejstvu – NK Primorje Proseka, pa člane NK Vipava ter ustanovil Mladinsko šolo v Komnu. Delal sem z mladimi, moji igralci so bili tudi Bojan Bratina, Marko Bratina, Franko Pergar in Aleš Samec, ki so v slovenskem nogometnem prostoru igrali pomembno vlogo. Najlepše čase v svojem trenerskem poklicu sem doživljal v obdobju 1980 –

90, takrat je bil predsednik NK Primorje Dušan Repič, ki se je dobro spoznal na nogomet. Stavil je na domače igralce. Ta generacija je bila pozabljena tudi v knjigi ob 80. obletnici Primorja. To so bili igralci, ki so tedaj krojili vrh slovenske lige (takrat smo bili še pod Jugoslavijo): Vojko Kočevar, Dušan Žižmond, Radovan Štor, Hari Bat, Dušan Mikuž, Marijan Bizjak, pa Vojko Žigon, Pavel Žorž, Ljubo Čermelj … če sem koga izpustil, naj mi oprosti. Iz prejšnje generacije so nam veliko pomagali Bojan Doljak, Miloš Jamšek, Branko Fučka in „puška zapada“ Branko Batagelj. Od leta 1994 nisem imel več mesta v upravi kluba. Leta 2007 sem prišel

za tehničnega vodjo v mladinski pogon Bilje Primorje. Upravi sem stalno pošiljal sporočilo, da je treba dati poudarek domačim igralcem. Ko postanemo država Z novo državo je v klub prišlo novo vodstvo, z Dušanom Črnigojem in

Brankom Bakaršičem na čelu. Prvo leto je člansko ekipo, sestavljeno še iz pretežno domačih igralcev, treniral igralska in trenerska legenda, pokojni Božidar Kotnik. Apetiti nove uprave, ki ji tedaj ni manjkalo denarja, pa so bili veliki. Začeli so uvažati igralce. Skozi zadnje desetletje se jih je zvrstilo nešteto, po tekočem traku so se menjavali tudi trenerji, celo zveneča nogometna imena kot sta Ivica Buljan in Bojan Prašnikar. Za domače igralce je zmanjkalo prostora. Mladinske selekcije so postale nujno zlo, kar so drugi klubi pridno izkoriščali, na primer Nova Gorica, kamor je odšel pri nas izšolani Valter Birsa in kamor so nam odhajali otroci, kajti tam se dela z mladimi … Vsi urejeni klubi imajo jedro ekipe sestavljeno iz domačih igralcev, še posebej

ko nastane kriza. In na to krizo v NK Primorje niso bili pripravljeni. Sam sem v klubu kot trener mladincev vzgojil 5 dobrih generacij, med mnogimi fanti so bili tudi pokojni Iztok Čermelj – pojem domačih igralcev, pa Aleš Krečič, Aleš Kodelja, Bojan Adžič, Dejan Ergaver in Andi Mamič, ki so igrali tudi v prvi državni ligi. Treniral jih je tudi legendarni Adrian Fegic. V teh generacijah sta zrasla tudi Valter Birsa in Tim Matavž! Pa Saša Živec, ki danes igra v bolgarskem CSKA, pa moj sin Denis, ki je bil eden boljših mladinskih branilcev v Sloveniji, leto pred razpadom kluba tudi članski igralec in po mnenju mnogih velik potencial. In še mnogi drugi dobri igralci, ki danes uspešno igrajo po drugih klubih. Moj sin trenutno igra v ekipi Škol Nagode, ki trenutno nastopa v najnižji ligi. Klub se trudi, pa vendar je to daleč od zahtev profesionalnega nogometa. Denis želi svoj potencial izkoristiti, zato bo prej ali slej izkoristil eno od ponudb tujih klubov. Želim si, da bi ostal tu, da bi eden od domačih klubov segel na višji nivo in nadomestil to, kar smo že imeli. Napačna strategija Strategija vodstva klub je bila torej napačna, napačne so bile odločitve ljudi,

ki so preveč zaupali tujim igralcem, napačno je bilo razdeljeno delo – ekipo sestavlja trener in ne direktor! Posledice so krute – propad kluba in veliki dolgovi do tujih igralcev in trenerjev. Velik dokaz napačne strategije pa je dejstvo, da nobeden od igralcev NK Primorja ne nastopa v drugih prvoligaških klubih.Sam menim, da se je napaka zgodila že ob izpadu in povratku v prvo ligo –

tedaj bi moral klub ostati v drugi ligi in si kadrovsko ter finančno opomoči, ne pa verjetni slepim obljubam predsednika uprave Primorja, da se bodo našla sredstva … Tako pa se je agonija igralcev nadaljevala, zaradi neizplačil so se dogajali štrajki, o trenerjih pa niti ne gre zgubljati besed. Isti igralci so zaigrali tudi v pomladnem delu prvenstva, tistih par domačih igralcev ni dobilo priložnosti. Vmes je za kratko obdobje vodenje kluba prevzel mag. Kristjan Markovič,

moj učenec, z dobro strategijo razvoja, vendar so ga odslovili. Nasledil ga je direktor, ki ni vreden omembe svojega imena, in prispeval, da je šel klub v pogubo. Nov stadion sameva O svojih 40. letih dela v nogometu bi lahko napisal roman. Zdaj rastejo nove

generacije in nove šole. Nastajajo novi klubi in nove pobude, ki na račun volje in dela nekaj malega zanesenjakov pridobivajo pripadnost. Moja želja je, da bi ponovno napolnili ajdovski stadion. Nogomet je bil od nekdaj priljubljen ajdovski šport. Nekaj pa bi še posebej poudaril – v nogometu in v športu nasploh morajo delovati pošteni ljudje z zdravo vizijo. Ajdovski stadion bomo napolnili, če bodo na njem igrali domači igralci!

DANILO JAZBAR

Boli me, da NK Primorja ni več

Prvi turnir ajdovske nogometne šole

KK Marc Ajdovščina

V soboto, 15. oktobra, se je ob pri-jetnem sončnem vremenu v Ajdo-vščini na ŠRC Police odvijal nogo-metni turnir pod okriljem selekcije U12 novoustanovljene Nogometne šole Ajdovščine. Devet sodelujočih ekip je prikazalo zelo všečne pred-stave, pohvaliti pa velja zlasti fair play igralcev, saj sodnika Tine La-vrenčič in Andraž Ivanovič nista imela večjih težav z deljenjem pravi-ce na igrišču. Končno prvo mesto je po zmagi v finalu nad ekipo Vipave pripadlo ekipi Tolmin-Kobarida, v tekmi za končno tretje mesto pa je bila ekipa HIT Gorice U11 boljša od Idrije.

Velika zasluga za izpeljavo turnirja

gre predvsem staršem selekcije U12 NŠ Ajdovščina, ki so poskrbeli, da je turnir potekal gladko in brez za-pletov. Zahvaliti pa se moramo tudi sponzorjem brez katerih turnir ne bi bil tako uspešen: Slovenska voj-ska, Pizzerija Zmaj, Kava bar Štru-kelj, Pekarna Postojna, Agroind Vipava 1894, Mesnica Rovtar, Pre-vozništvo Pečenko, Čermelj Alojz s.p., Sever Miran s.p., Darjo Vrčon, Fama Vipava, Mlinotest Ajdovšči-na, Norbit d.o.o., Prevozi Pelicko Krznarič Marko s.p., Zavarovalnici Triglav in Tilia ter NKBM in De-želna banka Slovenije. Iskrena hva-la vsem za izkazano pomoč. NŠ Ajdovščina U12

NOGOMETNA ŠOLA

AJDOVŠČINA

Vabi k vpisu v nogometno šolo vse navdušence te športne igre

KDO: Dečki in deklice rojeni od leta 1993 do 2005

KDAJ: Urnike najdete na spletni strani

KJE: Igrišče z umetno travo v ŠC Police in travnato igrišče ob mestnem stadionu

ZAKAJ NOGOMET: Ker je to moštvena igra, kjer prihaja do druženja, prijateljstva, navajanja na delo v skupini in razvijanja osnovnih motoričnih sposobnosti

LETOŠNJA NOVOST: Za dečke in deklicerojene leta 2005 bomo 1x tedensko izvajali brezplačno nogometno vadbo na 3 lokacijah: OŠ Šturje, OŠ Ajdovščina in v prostorih NŠ.

Naš trener bo prišel v šolo iskat otroke, jih odpeljal v šolsko telovadnico na trening, po treningu pa jih bo predal nazaj v varstvo učiteljem

Informacije in prijave:Mobilna številka: 041-472-128, 031 533 606

Elektronski naslov:nsajdovscina1@gmail.comnsajdovscina2@gmail.com

Spletna stran:http://www.nogometna-sola-ajdovscina.si

Košarka ima v Ajdovščini bogato tradicijo in čeprav je bila v nekem obdobju zapostavljena, v zadnjih ne-kaj letih ponovno cveti.

Konec devetdesetih se je skupina intuziastov odločila, da Ajdovščini vrne tisto, kar je nekoč že imela – to je uspešen košarkarski klub. Na ru-ševinah starega kluba so zasnovali novega in takrat se je začela pisati zelo uspešna zgodba, ki ne, da se nadaljuje še danes, pač pa ampak iz sezone v sezono postaja vse uspe-šnejša.

Košarkarski klub MARC Ajdo-vščina je v tem trenutku eden bolje organiziranih klubov, ne zgolj v na Primorskem, temveč tudi v Sloveni-ji. V svojih vrstah šteje približno 150 igralcev in igralk, ki nastopajo na državnih tekmovanjih pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije.

Vrh piramide nedvomno predsta-vlja članska ekipa, ki letos nastopa v 3. slovenski košarkarski ligi. Tre-ner ekipe, Aleš Lenassi, nekdaj tudi on uspešen igralec v slovenskem prostoru, ima pod svojim okriljem predvsem mlade, domače igralce, ki so željni dokazovanja. Moštvo dopolnjuje nekaj starejših igralcev, ki mlajši generaciji predajajo pre-potrebne izkušnje za nastopanje na članskem nivoju.

Največji napredek v preteklih sezo-nah je klub naredil na nivoju mlajših selekcij. Zavest, da je vzgoja doma-čega kadra tista prava in edina pot do uspeha je botrovala temu, da so v klubu mlajšim selekcijam namenili največjo pozornost. Z načrtnim de-lom pri mlajših ter najmlajših članih kluba so začeli pred tremi leti in če-prav je to obdobje razmeroma krat-ko, se prvi sadovi truda že kažejo. Z namenom popularizacije košarke, je v košarkarski sezoni 2009/10 znotraj KK MARC Ajdovščina nastala nova sekcija z imenom Košarkarska šola MARC Ajdovščina. Kot že samo ime pove, gre za projekt, ki je namenjen najmlajšim košarkarjem in košar-karicam. Z dobrim in prizadevnim delom je košarkarska šola v dobrih dveh letih že pridobila na renome-ju, kar je vidno predvsem pri števi-lu vpisanih otrok, saj je danes v šoli približno 400% več otrok, kot jih je bilo pred dvema letoma. Že tako bo-gat program iz leta v leto še dodatno

obogatijo, tako se lahko otroci sre-čujejo na treningih košarke, tekmah, turnirjih, ne manjka pa niti nagrad in presenečenj. Košarkarsko šolo že tretjo sezono zapored uspešno vodi Jan Zavrtanik, ki je v letošnjem po-letju opravljal tudi delo pomožnega trenerja v slovenski reprezentanci mlajših članov do 20 let, s katero se je udeležil evropskega prvenstva A divizije, ki je potekalo v Bilbau v Španiji. Drugi nepogrešljivi člen pri delu z mlajšimi selekcijami kluba je Gregor Zagorc, domač trener, ki že leta uspešno sodeluje z ajdovskim klubom. V klubu kot trenerji delu-jejo še ajdovska košarkarska legenda Primož Bačar, David Koren ter Jure Kogoj. Dejstvo, da se v klubu z mla-dimi igralci dobro dela, je podkre-pljeno tudi s podatkom, da so letos kar trije igralci, ki izhajajo iz ajdo-vske košarkarske sredine zastopali barve Slovenije s svojimi nastopi za

slovensko reprezentanco. To so Kri-stjan Jerončič, ki je standardni član ajdovske članske ekipe ter Nejc Buda (Geoplin Slovan) in Tomaž Bolčina (Helios Domžale), ajdovska „legio-narja“, ki sta v preteklih sezonah iz Ajdovščine prestopila v večji, v Slo-veniji zelo priznani košarkarski sre-dini.

Glede na uspehe, ki jih ajdovski košarkarski klub žanje v zadnjih le-tih zgleda, da je vodilnim možem v klubu uspelo najti oz. v klub uspelo pripeljati pravo mešanico znanja, iz-kušenj ter želje in volje, da se lahko v Ajdovščini ponovno piše uspešna košarkarska zgodba. Več informacij o Košarkarskem klubu MARC Aj-dovščina ter o njihovi košarkarski šoli lahko dobite tudi na internetu in sicer na naslovih www.kosarka-ski-klub-ajdovscina.si in www.ko-sarkarska-sola-ajdovscina.tk. KK Marc Ajdovščina

Foto

: arh

iv K

K M

arc

Št. 6 • 15. november 201114 Šport

ŠZ Ajdovščina obvešča

Četrtek, 24. november ob 20. uri, Mladinski hotel Ajdovščina - Sooče-nje kandidatov za volitve v državni zbor na temo: ORGANIZIRANOST ŠPORTA NA NACIONALNI RAVNI. Sobota, 26. november med 9.00 in 14.00, Mladinski hotel Ajdovščina - delavnica Priprava in vodenje projektov v NVO, še posebej vabljeni čla-ni društev, ki sredstva za svoje delovanje iščejo preko različnih razpisov. Org.: Fundacija BIT Planota v sodelovanju s ŠZA. Sobota, 3. december med 9.00 in 13.00, Mladinski hotel Ajdovščina - de-lavnica Osnove računovodstva za društva, org.: Fundacija BIT Planota v sodelovanju s ŠZA. Sreda, 28. december ob 20.00, Dvorana prve slovenske vlade AjdovščinaVabljeni na prireditev ŠPORTNIK PRIMORSKE, s priložnostno razstavo o športu v Ajdovščini. Športnika Primorske izbirajo športni novinarji, or-ganizatorji prireditve pa so severnoprimorski mediji v sodelovanju z Špor-tno zvezo Ajdovščina.

Lepi uspehi in načrti domačih modelarjev

Aktivna jesen v Športnem centru Ajdovščina

Boštjan Čebron – državni prvak v bodybuildingu

Roman Vodeb v Ajdovščini

V Budanjah imamo državnega prvaka

Člani Modelarskega društva Ven-tus so 10. in 11. septembra organi-zirali prvo tekmovanje za Evropski pokal v kategoriji F5J. Udeležilo se ga je 38 tekmovalcev iz štirih evrop-skih držav. Dvodnevno tekmovanje je v brezhibni organizaciji potekalo na vzletišču Modelarskega društva Ventus.

Prvi in del drugega dne sta bila na-menjena predtekmovalnim letom, nato sta sledila dva finalna leta. Na tekmovanju so se dobro odrezali tudi slovenski tekmovalci. Člani mo-delarskega društva Ventus pa smo ponosni na organizacijo, saj od ude-ležencev tekmovanja prejeli veliko pohval ter zagotovil, da se prihodnje leto vrnejo v še večjem številu. V

prihodnjem letu ima naše društvo v načrtu dvoje tekmovanj za evropski pokal, in sicer v kategoriji F3J in F5J.

Slovenski modelarji so se v sep-tembru mudili tudi na tekmovanju za Evropski pokal v kategoriji F3J v Italijanskem mestu Lodi, v bližini Milana. Dvodnevnega tekmovanja se je udeležilo 64 tekmovalcev iz 7

držav. Predtekmovanje prvi dan je potekalo po načrtih, drugi dan pa je zaradi slabe vremenske napovedi odpadel in tekmovalci so izvedli le še finalne lete. V finale se je kot edini slovenski tekmovalec uvrstil domač modelar iz Modelarskega društva Ventus, Jure Marc, ki je na koncu za-sedel odlično 5. mesto. Čestitke! Marc David

Jesen je v Športnem centru Ajdo-vščina minila hitro in aktivno. Ob živahnem počitniškem utripu je naš športni center pridobil zanimivo novo ponudbo – obstoječim savnam se je pridružila še turška savna.

Hura prosti čas Zavod za šport Ajdovščina že vr-

sto let poskrbi za počitniški prosti čas domačih otrok, v jeseni je to program Hura prosti čas. Program je namenjen otrokom, ki želijo svoj čas med počitnicami preživeti špor-tno. Letos smo imeli za dober razred mladih, ki so ob druženju in kopanju v bazenu spoznavali različne športne vsebine ter se udeleževali ustvarjal-nih delavnic v Mladinskem centru

Ajdovščina. Projekt so sofinancirali Občina Aj-

dovščina, Fundacija za šport ter Za-vod RS za šport Planica.

Savnanje v sopari Športni center Ajdovščina ponuja

vrsto možnosti za rekreacijo, šport, pa tudi za družabno preživljanje prostega časa. Med široko ponudbo po novem spada tudi turška savna, ki dopolnjuje ponudbo obstoječih finske ter infra savne in pokritega bazena.

Po »turško«, torej v sopari, se v ajdovskem športnem centru hkrati lahko savna od 6 do 8 ljudi. Tempe-ratura v prijetno, intimno osvetlje-nem prostoru, je med 45 in 55 sto-

pinj Celzija, vlaga pa 80 %. Bazen in savne so odprti od po-

nedeljka do petka med 16. in 22. uro ter ob sobotah med 14. in 22. uro, možno je kombinirano savnanje v vseh treh savnah. Primož Sulič

Bodybuilding je zanimiva športna disciplina, ki je doma tudi v Ajdo-vščini – aktualni državni prvak v kategoriji IBFF world je Boštjan Če-bron, ki je tudi v preteklosti na tem področju dosegal vidne mednaro-dne in državne uspehe.

Mednarodno tekmovanje, ki je hkrati štelo za državno prvenstvo, je potekalo v Kopru. Boštjan je osvojil 1. mesto na državni ravni, v medna-rodni konkurenci pa je bil odličen 3..

Odlične uspehe je Boštjan Čebron zabeležil tudi na tekmovanju WFF world, ki je potekalo v Avstriji ter je upoštevalo svetovna merila. V kate-goriji »superboy« je osvojil 2. mesto.

Za razmere, ki v naši državi vla-dajo na tem področju v primerjavi z drugimi športnimi panogami, so rezultati vrhunski. Boštjan Čebron namreč sam vlaga v svoje športne dosežke, priprave potekajo skozi vse leto, stroški pa so astronomski. Za-dnjih nekaj let svoje znanje razdaja v Healthy Life Fitnessu, kjer trenira tekmovalce, pa tudi rekreativce, ki si želijo sprememb v življenjskem stilu.

Boštjan se kljub visokim stroškom namerava še naprej ukvarjati s tek-movalnim bodybudildingom, načrti so že zastavljeni, odlična motivacija za nadaljnje delo pa so tudi osvojene kolajne. Čestitamo!

Roman Vodeb je pomembno ime v svetu športa. Ukvarja se s psihološko pripravo športnikov, je avtor mno-gih strokovnih člankov in priznan strokovnjak na svojem področju. Športna zveza Ajdovščina je Vodeba povabila v Ajdovščino, kjer je imel zelo zanimivo predavanje.

Predavanje v Ajdovščini je poteka-lo o dveh vsebinah – o nezavednem čustvovanju med spoloma v športu, ter o psiholoških vzrokih nastanka športnih poškodb. Dejstvo je, da so odnosi v kolektivih med trenerji in športniki ter v družini, eden izmed glavnih faktorjev uspeha oziroma

neuspeha posameznika v športnem udejstvovanju. Prav tako gre v teh odnosih iskati tudi vzroke za nasta-nek športnih poškodb.

Predavanja se je udeležilo okoli 40 domačih športnic, športnikov in tre-nerjev, ki so tudi živahno razpravlja-li. Športna zveza bo tudi v prihodnje pripravljala aktualna predavanja na različne teme. Želela bi, da bi se jih športniki še več udeleževali, saj je tudi teoretično znanje predpogoj za uspešno delo v športu.

Po predavanju je potekala zani-miva predstavitev domačega pod-jetja MSI – LAB, ki se ukvarja z

športno diagnostiko in meritvami v športu. Preizkusiti je bilo mogoče zanimive aparature, ki so lahko v veliko pomoč trenerjem in tekmo-valcem pri načrtovanju treningov. Če tudi vas zanimajo podrobno-sti, podjetje najdete v obrtni coni Gmajna na robu Ajdovščine. Primož Sulič

Naš sovaščan Miha Prek je osvojil naslov državnega prvaka v rallyju v razredu divizija 1 za leto 2011. Ob koncu sezone, na dan zadnje dir-ke, 16. oktobra 2011, ki je potekala v Idriji, smo Miho pričakali doma in mu v imenu KS Budanje podelili priznanje za dosežen rezultat.

Miha je že od malih nog predan avto-moto športu. Prihaja namreč iz družine dirkačev. Že njegov oče Loj-ze je s kartingom zmagoval v nekda-nji Jugoslaviji in nato v Sloveniji, brat Aleš pa je letošnji evropski prvak v gorskem rallyju. Miha tekmuje v ral-lyju že od leta 2002. S svojo vztraj-nostjo, pridnostjo in pogumom je iz leta v leto nadgrajeval svojo formo

in si pridobil bogate izkušnje. Leto-šnjo sezono za domače prvenstvo je sestavljalo 6. dirk (Lavanttal, Sa-turnus, Velenje, Gorjanci, Maribor, Ajdovščina, Idrija). Že v Mariboru je bilo jasno, da sta skupaj s sovozni-

kom Davidom Vončinom zasluženo najboljša v državi. Upamo in želimo si, da bi bilo takih uspehov čim več.

Miha, srečno za volanom še naprej. Čestitke! KS Budanje

Foto

: Prim

ož S

ulič

Fo

to: P

rimož

Sul

ič

Foto

: Dav

id M

arc

Foto

: ose

bni a

rhiv

Foto

: arh

iv K

S Bu

danj

e

Št. 6 • 15. november 2011 15Šport in rekreacija

V mrzlem vetrovnem jutru se je na Colu oglasil lovski rog, ki je v zbor vabil udeležence državnega tekmo-vanja za lovske pse goniče, združene-ga z tradicionalnim tekmovanjem za memorial Antona Oselija ustanovi-telja Lovsko kinološkega društva Go-rica- Nova Gorica. V zbor je stopilo 35 vodnikov lovskih psov goničev, 15 kinoloških sodnikov, ravno toliko lovcev spremljevalcev, članov lovske

družine Col in Kozje stena, ter kar nekaj drugih obiskovalcev, ljubiteljev lova in kinologije, ki so želeli priso-stvovati slovesnemu začetku tega, po številu tekmovalcev enega največjih državnih tekmovanj v delu lovskih psov na Slovenskem doslej. Tako, kot se za državno prireditev spodobi, smo jo začeli s slovensko himno, ki jo je zapel lovski pevski zbor Zlato-rog iz Vipave, ki je takoj po kratkem pozdravu vodje prireditve Angela Vidmarja lovcem zaželel dobrodošli-co še s pesmijo Ubalta Vrabca Poz-dravljeni nam lovci vsi. Po uvodnih pozdravih besedah predsednika Lo-vske družine Col Silvestra Peljhana, ter po opravljenih vseh formalnostih, ki jih predpisujejo pravila za takšne priložnosti, je delegat Kinološke zve-

ze Slovenije, Bojan Deberšek , nazna-nil začetek tekmovanja. Vse zbrane je Lovski pevski zbor Zlatorog s pe-smijo pospremil v lovišče LD Col in LD Kozje stena , tja od Hrušice, do Predmeje.

Zgodaj popoldan so se pred zadru-žnim domom na Otlici že začeli zbi-rati prvi tekmovalci in sodniki, kjer je bila predvidena slovesna razglasitev rezultatov in zaključek tekmovanja.

Po opravljenih birokratskih zadevah je zvok lovskega roga udeležence po-vabil v zbor za razglasitev rezultatov.

Tekmovanje so skupaj organizirali LKD Gorica- Nova Gorica LD Col in LD Kozje Stena in vzrejna komisija za goniče.

Ob tem ni odveč zapisati, da je to že tretji osvojeni naslov državnega prvaka, ki so ga letošnje leto osvo-jili vodniki lovskih psov člani LKD Gorica-Nova Gorica. Tudi podprvak v delu krvosledcev in številne ostale odlične uvrstitve so dokaz, uspe-šnosti vodnikov in uspešnega dela lovsko kinološkega društva- Gori-ca-Nova Gorica.Več si lahko ogleda-te tudi na www.lkd-gorica.si. Angel Vidmar

Državno tekmovanje lovskih psov in memorial Antona Oselija

MEMORIAL ANTONA OSELIJA 1. mesto Peter Razpet in kratko-

dlaka istrska gonička AJKA ( LKD Gorica Nova Gorica)

2. mesto Zmago Cotič in kratko-dlaki istrski gonič AS ( LKD Gori-ca-Nova Gorica)

3. mesto Milan Burič in kratko-dlaka istrska gonička ASTA

Ekipno so bili najboljši vodniki Obalno kraškega LKD Koper, dru-go mesto je zasedla druga ekipa LKD Gorica, tretji pa so bili vodni-ki iz LKD Idrija .

DRŽAVNA TEKMA GONIČEV 1. mesto Peter Razpet in kratko-

dlaka istrska gonička AJKA ( LKD Gorica- Nova Gorica državni prvak za leto 2011 in prejemnik CACT)

2. mesto Franc Oder in planinski gonička ASTRA ( LKD Koroške)

3. mesto Zmago Cotič in kratko-dlaki istrski gonič AS (LKD Gori-ca- Nova Gorica

Ekipno je bila najboljša ekipa Obalno kraškega LKD Koper, dru-ga je bila ekipa LKD Zasavje, tretja pa ekipa LKD Koroške.

Aktivni ajdovski kinologi V času našega zadnjega oglašanja v

Ajdovskih novicah je bilo naše dru-štvo zelo dejavno. Prenovili smo po-ligon, postavili novo ograjo ter nove stebre za razsvetljavo in uredili par-kirišče. Do konca leta nameravamo imamo v načrtu še prenovo električ-ne napeljave, obnova brunarice pa nas čaka v prihodnjem letu.

Na področju šolanja smo opravili višji izpit IPO-1, 9 izpitov B-bh na katerih so vodniki opravili tudi iz-pit za vodnika psa spremljevalca in sedem izpitov po programu A. V je-senski temin tečajev smo vpisali 45 tečajnikov v malo šolo, 6 tečajnikov v B-bh, štirje tečajniki v Agility in 5 tečajnikov v višjo skupino. Istočasno trenira 19 tekmovalcev v agilityju

in klasiki. Tudi na tekmovalnem področju dosegamo lepe rezultate. Maja sta Veronika Kos in Skay dose-gla 1. in 3. mesto na tekmi za pokal Slovenije, Matej Brecelj in Zana 8. mesto, Tanja Rakar in Flame pa 14. mesto. Na tekmi v klasiki v Trbovljah sta Rado Gec in Ari dosegla 3. me-sto, Brigita Kerševan in Gina pa sta bili 9.. Junija je Bogdan Sergo s Ha-merjem tekmoval na Universal Si-gerju v Avstriji in dosegel 12. mesto. Na agility področju je bila Veronik s Skayem druga, Matej in Zana pa sta bila tretja. Konec junija smo imeli tudi predstavitev kluba na Poletni plaži v Novi gorici, kjer se je nabralo veliko število gledalcev. V juliju sta v agilityju za 3. mesto nastopila Matej

in Zana, v avgustu sta bila dvakrat druga Veronika in Skay. Septem-bra je Bogdan s Hamerjem na SP v Nemčiji med 180 tekmovalnimi pari dosegel 95. mesto. Konec septembra smo bili na Ptuju, na prvi tekmi DP v sledenju in zasedli naslednja me-sta: Miran in Boss 2. mesto, Rado in Ari 7. mesto, Ljubo in Ejko 8. mesto Dušan in Kay 13. mesto. Veronika in Skay sta v agilityu dosegla prvo me-sto in s tem v državnem prvenstvu dosegla skupno drugo mesto.

Če vas zanima delovanje dru-štva, vzgoja vašega psa ali tekmo-vanja, se obrnite na Mirana 040-585-373. Čestitke vsem tekmo-valcem in še veliko uspehov! Miran Žvanut

Ajdovci na Ljubljanskem maratonu

Maraton? Že sama beseda mi je vedno zvenela zelo naporna in zelo nedosegljiva. Vendar nič ni tako zelo nemogoče, če se stvari lotiš počasi in preudarno. TEK? To je najbolj na-ravna človeška oblika gibanja, a vse-eno imamo pred njim pomisleke in kup razlogov zakaj ne bi tekli.

Bil je mesec maj, mesec ko se kon-čajo vse dvoranske aktivnosti in si želimo aktivnosti na svežem zraku. Vsak od nas ima kup načrtov kaj vse bo počel čez poletje. Me smo se od-ločile da bomo pričele teči. Zbralo se nas je deset žena, različnih starosti, prav tako zelo različno kondicijsko pripravljene, vse pa z eno željo, da bi se malo »razmigale« in sploh naučile teči. Za pomoč smo prosile Teo, ki je že nekaj let aktivna v teku. Ona pa je to našo željo vzela skrajno resno in nam sestavila tedenske programe teka. Pričele smo res počasi, ogreva-nje, minuto teka, tri minute hoje, na koncu ohlajevanje. Srečevale smo se dvakrat tedensko. Tea nas je vodila vse treninge, bila je naša inspiratorka in odlična motivatorka. Zato smo se treningov redno udeleževale in kma-lu lepo napredovale. Po nekaj tednih nam je Tea rekla da gremo teči na Ljubljanski maraton. Napisala nam je naslednje vrstice:

»Drage novopečene tekačice, do-brodošle v tekaški druščini. Led je prebit. Začele smo z močno voljo, da bomo dosegle cilj. Naš cilj je sode-lovati na Ljubljanskem maratonu in preteči 10 km. Ko bomo dosegle to, se bodo vzporedno temu uresniče-vali še drugi cilji (zdravje, hujšanje, učinkovito preoblikovanje telesa, obnova energije, dobra volja in spro-stitev, vzdržljivost telesa in duha, iz-

redno dobro počutje zaradi hormo-nov endorfinov, serotoninov in kor-tizola, ki se pri teku sproščajo.....).

KAKO ZAČETI S TEKOM, ČE TEK SOVRAŽITE: Veliko ljudi ne mara teči, ali bolje povedano, se odloči, da ne marajo teka. A razlog najverjetneje tiči povsem drugje –

nikoli niso niti poskusili. In seveda – za tek se je treba malo potruditi in da človek pride v tekaško formo, mora pokazati tudi malo vztrajnosti. Uživajte v novi navadi in saj veste, skupaj nam bo uspelo!«

Lepe besede, pa smo bile vseeno malo skeptične da nam bo v tako kratkem času uspelo. In smo se ko-nec poletja prijavile na maraton, hkrati pa sledile vsem Tejinim na-potkom. Takrat smo tudi prvič pre-tekle razdaljo 5 km brez postanka. Trenirale smo naprej in čez kakšen mesec smo pretekle 10 km brez po-stanka in popolnoma brez napora.

Pa je prišel dan D, 23. oktober, Lju-bljanski maraton. Zgodaj zjutraj se

nas je zbralo okrog 20 tekačev. Naša skupina tekačic začetnic, preostali pa že izkušeni tekači, ki so se udeležili že marsikaterega maratona. Pohiteli smo v Ljubljano, saj se je mini mara-ton pričel že ob pol devetih. Po ogre-vanju smo mini maratonci (to je tek na 10 km) pohiteli na štart. Vzdušje je bilo nepopisno. Tisoče tekačev in tisoče navijačev. Spodbudni nagovor pred štartom in nabijaški zvoki The Stroj-a, ti dajo tako energijo, da kar poletiš proti cilju. Vse smo prišle na cilj brez napora, polne energije in prepričane da se naslednje leto spet udeležimo maratona. Ob pol enaj-stih so tekli maratonci (42 km) in polmaratonci (21 km). V tej drugi kategoriji je bilo precej Ajdovcev, me pa smo navijale. Tudi polmaratonci so prišli na cilj s polno dobre volje. Čestitke so prihajale od vsepovsod in, ne glede na rezultat, smo bile vse zmagovalke saj smo pretekle naš prvi maraton. Čez dva dni smo ime-

le že prvi trening (priprave na nasle-dnji maraton). Po treningu pa smo si nazdravile za dosežen uspeh.

Če kdo še vedno misli da ne zmore tečt, naj poskusi sledit navodilom, ki smo jih dobile od naše »tršice« prvi teden:

Ogrevanje 5 minut (hoja). Lahko-tno tecite 1 minuto po ravnini, nato hodite 2 min. Naredite 8 ponovitev (24 minut). Sledi 5-minutno ohla-janje (počasna hoja) ter 5 razteznih vaj. Ker so mišice dodobra ogrete, vsak položaj pri raztegovanju držite 30 sekund.

Tako bomo kmalu vsi tekači. Se vi-dimo naslednje leto na maratonu. Ksenija Francetič

Foto

: Nev

enka

Vid

mar

Fo

to: N

even

ka V

idm

ar

Št. 6 • 15. november 201116 Počitniško

Od izvira Hublja do Ljubljane, malo po jesenskem listju in vse do skritega zaklada …

Ajdovski taborniki „jesenovali“ na Kovku

… ali jesenske počitnice na MDPM Ajdovščina, 2.- 4. november.

''To je pa kostanj!'' so bili soglasni otroci, ko smo naleteli na drevo s šiljastimi listi. V okviru aktivnosti med jesenskimi počitnicami smo se namreč odpravili po učni poti do iz-vira Hublja, kjer smo se učili prepo-znavati in ločevati drevesa značilna za naše kraje, primerjali smo obliko njihovih krošenj, vzorce skorje in nazobčanost listov, mladi udeležen-ci pa so na koncu izdelali tudi risbe dreves s prepoznavnimi značilnost-mi. Drevesa so se že obarvala na je-sensko, poleg čudovitih barv pa nam je dan polepšalo še prijetno sončno vreme. Naslednji dan se je sonce že skrilo za oblaki, a to ni motilo otrok, ki so se odpeljali v Ljubljano na kopanje v Atlantis in ogled filma v Kolosej, kamor se vedno odpravijo z navdušenjem, ter pod vodstvom naših mentorjev in animatorjev pre-živijo zabaven in aktiven dan.

Medtem ko so nekateri čofotali v

prestolnici, je manjša skupina otrok sklenila ostati na delavnicah, ki so potekale v prostorih Hiše Mladih v Palah, in v dopoldanskem ustvar-janju so nastali zanimivi kolaži iz furnirja na temo jeseni. Zadnji dan aktivnosti so se otroci odpravili še na lov za skritim zakladom. Ta je bil to-krat nekoliko poseben, saj so morali otroci poleg reševanja ugank odple-sati tudi domorodski ples in opravi-ti nekaj spretnostnih nalog, a kljub temu zaklad ni ostal dolgo skrit. Sla-dek in uporaben zaklad so si otroci razdelili, preostanek dneva pa smo preživeli ob različnih družabnih in športnih igrah.

Trije dnevi delavnic so hitro mi-nili, mladi pa so se skupaj z nami marsikaj naučili, se razgibavali, zabavali in ustvarjali. Veseli nas, da otroci radi dejavno preživljajo svoj prosti čas in se vedno znova udeležujejo naših aktivnosti! Maša Čibej, MDPM Ajdovščina

Ajdovski taborniki iz roda Mladi bori so krompirjeve počitnice letos prvič izkoristili za jesenovanje – skupno počitnikovanje v njihovem domu na Kovku. Štiri doživete dni je na Kovku preživelo 33 mladih tabor-nikov ter dober ducat vodnikov.

Domača taborniška organizacija se je za skupne jesenske počitnice v naravi odločila, ker želi čim bolj popestriti svoje dejavnosti. Letošnji velik vpis je mlademu vodstvu dal novega zagona in uspešne akcije se kar vrstijo. Po skupnem izletu na Veliko Planino so se mladi taborniki

ponovno družili med krompirjevi-mi počitnicami na Kovku – tokrat kar štiri dni. Program dejavnosti je bil pester, času primerno so rezljali buče, odpravili so se na nočni po-hod, izdelovali vetrnice, igrali tabor-niške igre, skratka, preživeli nekaj prijetnih skupnih dni.

Taborniki se že pripravljajo na praznike, delček njih bodo zago-tovo ponovno preživeli skupaj. Še vedno se jim lahko pridružite, po-iščite jih v prostorih ajdovskega mladinskega centra v Palah. Miha

Festival hiše mladih 2011 od 4. do 11. novembra 2011 Že peto leto zapored se je v Ajdo-

vščini od 4. do 11. novembra odvijal Festival Hiše mladih, tokrat na novi lokaciji, v novem Mladinskem cen-tru in hotelu Hiša mladih v Palah. Festival je zaobsegal predvsem kul-turno - izobraževalni program, seve-da pa ni manjkalo niti dobre zabave.

Prvi dan festivala je Hiša mladih odprla svoja vrata vsem, ki so želeli približati se društvom in organiza-cijam, ki v njej delujejo. Posamezna društva so se tako z različnimi de-lavnicami in drugimi aktivnostmi predstavljala vsem obiskovalcem, predvsem pa mladim, ki so želeli po-kukati v njihov svet. Mladinski cen-ter Hiša mladih (bivši Center mla-dinskih dejavnosti) letos praznuje 10 let delovanja in je ob tej priložnosti v galeriji Mladinskega centra po-stavil zanimivo spominsko razstavo fotografij, ki bodo na ogled do kon-ca tega leta. V okviru festivala se je odvijal tudi Jesenski fotokros 2011, tema je bila Festival Hiše mladih. Še vedno (do srede 16. novembra) spre-jemamo vse fotografije, ki so nastale v času trajanja festivala in imajo kot motiv festivalsko dogajanje. Na nate-čaj je potrebno poslati vsaj 3 fotogra-fije, v digitalni obliki in sicer, na na-slov INFO@MC-HISAMLADIH.SI . Dovoljena je uporaba photoshopa. Zato vabljeni vsi, ki imate kak do-ber posnetek iz dogajanja. Najboljše fotografije bodo lepo nagrajene in kasneje na ogled v antičnih termah v Ajdovščini. Zahvala gre sponzor-jem fotokrosa: Hiša posebne sorte, Zavod za šport Ajdovščina in Studio Dagal.

Obiskovalci festivala so imeli pri-ložnost, da v pismu županu izrazijo svoje mnenje in na kartico županu napišejo kje jih čevelj žuli, kaj bi bilo potrebno spremeniti za mesto prija-znejše mladim, kakšno mnenje ima-jo, kakšne želje, potrebe in predloge.

V sodelovanju z lokalnimi turistič-nimi vodniki TIC Ajdovščina so bila možna brezplačna vodenja po mestu Ajdovščina. Vodniki so na enour-nem sprehodu predstavili številne naravne in kulturne znamenitosti mesta in bližnje okolice. Tako so ti-sti, ki so se odločili udeležiti vode-nja lahko izvedeli veliko zanimivega o izjemno pomembni reki Hubelj, rimskodobni Castri, Venu Pilonu, Milanu Klemenčiču, itd.

Ker je zaposlitev primarni pogoj, ki mladim omogoča finančno varnost, osamosvojitev, možnost ustvarjanja družine ter prestop v dobo odraslo-sti, je Mladinski svet Ajdovščina pri-pravil brezplačno testiranje in sveto-vanje o zaposljivosti mladih. Slednje je bilo namenjeno predvsem mladim iskalcem (prve) zaposlitve, absolven-tom in drugim mladim, ki zaključu-jejo šolanje in bodo kmalu vstopili na trg dela, mladim, ki se šele od-ločajo o svojem bodočem poklicu. Mladinski center z gosti pa je želel mladim predstaviti zanimive poklice v sferi novinarstva in turizma. Poleg tega so mladi lahko sodelovali pri tridnevni ustvarjalni delavnici pou-lične umetnosti, natančneje stencil umetnost ali stencil art-a. Klub ajdo-vskih študentov in djakov je priredil tri zanimive filmske večere posve-čene Zeitgeist gibanju, ki govorijo o enakosti in enakopravnosti vseh ljudi, za osveščanje tako o osebnih, družbenih in tehnoloških, pa tudi o duhovnih evolucijskih procesih, ki smo jim priča. Odvil se je tudi že tradicionalni Art market - Umetni-

ška tržnica, ki v Palah poteka vsako prvo soboto v mesecu, med 9. in 18. uro. Za najmlajše je z zanimivimi ustvarjalnimi delavnicami poskrbe-lo Medobčinsko društvo prijateljev mladine.

Bar Hiša Mladih, Klub Ajdovskih Študentov ter Vinosa d.o.o. so pri-pravili uvod v martinovanje, v druž-bi glasbene skupine Ana Pupedan (v akustični obliki) ter degustacijo vrhunskih mladih vin Saksida. Poleg tega se je bilo mogoče udeležiti pre-davanja o kultura pitja vina, poveza-ni s pridelovanjem, trženjem in pi-tjem vina. Predavanje Osnove degu-stiranja vina je vodil Matjaž Lemut iz vinske kleti Tilia. Na martinov petek, pa sta, Bar Hiša Mladih ter Vi-nosa d.o.o. pripravili martinovanje v družbi domače glasbene skupine Ela Banda ter degustacijo vrhunskih mladih vin Ferjančič. Vse dni festi-vala je bila v Baru Hiša mladih po-sebna martinova ponudba mladega vina, letnik 2011, po promocijskih cenah. Na voljo so bila vina Saksida in vina Ferjančič in po promocijskih cenah so skozi cel teden bile možne tudi degustacije za večje skupine.

Številne aktivnosti se bodo v Hiši mladih nadaljevale tudi po festivalu, ena od njih so tudi španski večeri z Violeto in Emiliom (Evropska pro-stovoljca), kjer se boste lahko vsako sredo med 18. in 20.uro zabavali ob učenju španščine. V klubu bara so začeli z večeri elektronske glasbe, poimenovani MONOBEAT. Gre za predstavitve novih kreativnih smer-nic in trendov v elektronski glasbi. Vse ljubitelje dobre elektronike pa vabimo na Monobeat vsako prvo so-boto v mesecu.

Več o aktivnostih v Hiši mla-dih dobite na www.mc-hisa-mladih.si. Za vsakogar se naj-de kaj zanimivega, vabljeni. Mladinski center Hiša mladih

Čarovniška zabava z ADC-jem

V nedeljo, 30. oktobra 2011, je Plesni center ADC (Alice dance company) že drugo leto zapored or-ganiziral plesni Halloween party v diskoteki Vertigo fashion club v Aj-dovščini.

Zabave so se udeležili vsi - plesalci, neplesalci, predšolski otroci, šolar-ji, mamice in očki, babice in dedki, skratka VSI, ki se radi imajo super, ne glede na to ali so člani plesnega kluba ali ne. Na svoj račun so tako prišli tisti najmlajši kot tudi "malce" starejši. Od 16h do 20h je bilo rajanje namenjeno najmlajšim, od 20h na-prej pa so se vrata odprla za osnov-nošolce starejše od 12 let, saj je za-bava s pravim žurerskim in plesnim

vzdušjem potekala kar do 00.00. Cilj zabave je bil združiti ples in "žur" v eno, nasmejati in razveseliti otroške obraze in s polno energijo napolniti cel klub!

Plesne vaditeljice Plesnega centra ADC so poskrbele za nepozabno in razgibano animacijo tekom celega dne in večera.Gostje so se tako na-učili Zumbo, Hip hop kogreografijo, potekalo je tekmovanje za najbolj strašen smeh in naj masko, poleg tega pa je večina gostov, članov ple-snega kluba, že znala koeografijo Thriller, ostali pa so se pridružili in jo brez zadržkov odplesali. Finalisti posameznih tekmovanj so prejeli tudi nagrade, zmagovalec pa glavno

nagrado in sicer 1 mesec brezplač-nih treningov pri Plesnem centru.

Za najmlajše so v prvem delu po-tekale različne ustvarjalne delavnice na temo Halloweena, pod vodstvom prostovoljcev in prostovoljk iz MC hiše mladih v Ajdovščini. Vstop na zabavo je bil brezplačen za vsakogar, ki je bil našemljen, tako da so se po Vertigu potikali okostnjaki, duhci, čarovnice in druge strašljive podobe!

Letos je bilo povpraševanje še ve-liko večje kot prejšnje leto, zato je diskoteka norela v norih ritmih, od najnovejših hitov komericale, hip-hopa, r'n'b-ja, latina pa tudi balkana, saj je DJ Cvere izpolnjeval vse glas-bene želje.

"Otroci so bili zares navdušeni in zadovoljni, nasmehi na obrazih so kar žareli in mislimo, da smo do-segle naš cilj. Če so naši gostje in plesalci zadovoljni, smo tudi me", so povedale organizatorke in vadi-teljice Plesnega centra ADC, ki so letos prav posebej zagnane in aktiv-ne ter pripravljajo veliko novosti in dobrih idej za novo plesno sezono. ADC, s plesom se svet vrti. Zakaj se jim ne bi pridružili tudi vi? VB

Foto

: Mat

evž

Čern

iloga

r

Foto

: arh

iv M

C H

iša

mla

dih

Foto

: Maš

a Či

bej

Foto

: VB

Št. 6 • 15. november 2011 17Šolsko

Akcija Drobtinica Na OŠ Danila Lokarja je tudi letos

organiziran krožek Ker nam ni vse-eno, Podmladek Rdečega križa, ki otrokom želi predstaviti delo orga-nizacije Rdeči križ in jih spodbuditi za solidarnost s pomoči potrebnimi. V soboto, 15. 10. 2011 so tako čla-ni krožka sodelovali na dobrodelni akciji Drobtinica, kjer so s prodajo darovanih izdelkov tovarn Mlino-test, Fructal in Agroind, ter trgo-vske verige Mercator želeli zbrati čim več denarja za otroke iz soci-alno šibkejših družin. Akcija je po-tekala od 9. do 13. ure, v tem času so učenci zbrali 747,67 evrov. Izidora Černigoj

V soboto, 15. 10. 2011, smo učenci krožka Ker nam ni vseeno organi-zirali dobrodelno akcijo v Mercator centru. Dobili smo se ob 9.00. Ta dobrodelna akcija je trajala do 13.00. Prodajali smo kruh, testenine, so-kove in jogurte. Te izdelke so nam podarile različne tovarne: Mlinotest,

Fructal, Agroind ter trgovina Merca-tor. Kupci so jih prav radi kupovali. Zbrali smo veliko denarja. Dobro-delna akcija drobtinica mi je bila

zelo všeč in upam, da bomo nasle-dnje leto še prodajali te izdelke. Veronika Pregelj

Ajdovci na Madeiri12 osmošolcev iz OŠ Ajdovščina na obisku pri vrstnikih z Madeire

Se vidimo! På gensyn! See you!Osemnajst dobraveljskih devetošolcev je v začetku oktobra poletelo v deželo Hansa Christiana Andersena, vetrnih elektrarn, neskončnih polj, ki jih preletavajo jate galebov in prijaznih ljudi – na Dansko.

OŠ Danila Lokarja je s šolo Escola Basica e Secundaria Goncalves Zarco z Madeire prišla v stik preko projek-ta COMENIUS, ki je namenjen dvigu kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi. Od 15. do 25. maja 2011 smo na naši šoli gostili vrstnike iz Madeire. Obisk smo jim vrnili v mesecu okto-bru.

Na Madeiro smo odpotovali 20. 10., domov smo se vrnili 30. 10. Dožive-li smo veliko lepega in stkali pristne prijateljske vezi. Vsa ta doživetja so nam omogočili tudi sponzorji, ki se jim zahvaljujemo: Nova KBM, Zava-rovalnica AS, Zavarovalnica Maribor, Ostržek, OKM, gospod Danilo Pan-durević, Banka Koper, Pekarna Kukaj, Bar 2000, Vipavska klet, HIT d.d., Klet Tilia, Agencija Sonček in Mercator.

Da je bilo potovanje in bivanje na Madeiri res čudovito, pričajo zado-voljni obrazi otrok. Večina jih je z le-talom potovala prvič. Svojo izkušnjo letenja Chiara opisuje: »Dobili smo letalske karte, od prtljage, ki so jo stehtali, pa smo se za cel dan poslo-vili. Dobili jo bomo šele na letališču v Funschalu. Nato smo morali stopiti skozi »rentgen«. Uslužbenci letališča so nas pregledali, kdor je imel v oseb-ni prtljagi tekočino, ostre predmete ali parfum, so jih zaplenili. Točno ob uri smo se vkrcali na letalo. Bilo smo kar živčni, saj nas je večina prvič po-tovala z letalom. Leteli smo približno 3 ure, med letom smo dobili tudi topel obrok. Pijačo so stregli po želji.«

Sprejem na šoli gostiteljev je bil slav-nosten. Učiteljski zbor je zapel nekaj njihovih pesmi, med povabljenci je bila tudi častna konzulka Slovenije, ki nam je povedala veliko zanimivih zgodb o bivanju na otoku. Gostitelji so nam v desetih dneh skušali prika-zati vse; od geološkega nastanka do odkritja in naselitve Madeire, kulturo, kulinariko in šolstvo. Tako so nas po-spremili v več muzejev, obiskali smo različne osnovne šole, z avtobusom so nas popeljali po otoku. O svojih občutkih med bivanjem na otoku se je Hana spraševala: »Na Madeiri nas

veliko stvari navdušuje. Všeč so nam stari rumeni avtobusi, ki kot nori vo-zijo po ulicah mesta, lepota mesta Funschal in še veliko drugih stvari. Mislim, da se bomo tudi v prihodnjih dneh imeli zelo lepo. Se sploh zaveda-mo kje smo?«

Da bi se počutili dobrodošle, so po-skrbeli tudi učenci in njihove družine, ki so nam odprli vrata v svoje domove. Lea je o večerji pri Joãu, na katero je povabil celo skupino zapisala: »Zve-čer nas je Joãova družina povabila na večerjo. Hrana mi je bila še kar všeč, razen meso z žara je bilo nekoliko pretrdo. Jedli som še ocvrto polento, solato in krompir. Sladica, marakuji-na strjenka, mi ni bila všeč. Imela je nenavaden okus na katerega nisem navajena. Zvečer sem bila zelo utru-jena, ampak dan mi bo ostal v lepem spominu.«

Svoje vtise o obisku Madeire je za-pisala tudi Urška, ki pravi: »Madeira se zelo razlikuje od Slovenije. Ko smo mi že v zimskih oblačilih, oni še ve-dno hodijo naokoli v poletnih, ali pa se kopajo v morju. Najbolj všeč mi je bila vožnja s katamaranom in opazo-vanje delfinov. Tudi v tematskem par-ku mi je bilo všeč, saj sem se naučila veliko novega o otoku. Uživala sem, ko so nas starši vrstnikov lepo sprejeli v svojih domovih, kjer smo večerjali z njimi. Upam, da bom še kdaj obiskala Madeiro.«

Dan slovesa je prišel prehitro, a po-časi smo se morali vrniti domov, saj smo že pogrešali družine. Da se bomo res spominjali prelepe izkušnje z Ma-deire, so poskrbeli naši prijatelji. Rok je o povedal: »Zadnji večer smo se odpravili v šolo, kjer so nam pripra-vili zaključno slovesnost. Najprej smo pojedli večerjo, prisluhnili nastopu folklorne skupine in pevki fada (por-tugalska zvrst glasbe) ter si ogledali video o našem bivanju na Madeiri. Sledilo je petje karaok in težko slovo od naših prijateljev. Vsi smo jokali in si obljubili, da ostanemo v stikih preko interneta in facebooka.« Izidora Černigoj

Novi kombiji za šole Občina Ajdovščina bo v petek, 18. oktobra 2011, slovesno v uporabo pre-

dala štiri nove kombije, namenjene osnovnim šolam, za različne prevoze. Kombije bodo tokrat prejele OŠ Col, OŠ Šturje, OŠ Dobravlje in OŠ Otli-

ca. Stare in dotrajana vozila bodo zamenjala nova, kar je pomembna pri-dobitev za šole, predvsem na podeželju, kjer v večji meri služijo prevozom otrok. Namenjeni pa so tudi vsem ostalim šolskim potrebam: prevozom na tekmovanja, ekskurzije, nastope gledaliških skupin in podobno.

Nakup je v celoti krila Občina Ajdovščina, skupna cena kombijev pa je 140.000 evrov. Slovesna predaja bo v petek potekala pred Osnovno šolo Šturje, ob 13. uri. Če imate čas, se pridružite šolarjem, šolnikom in pred-stavnikom Občine pri veselem prevzemu.

Gostovali smo pri učencih osnovne šole Vallekilde-Hørve Friskole, ki stoji na zahodni obali danskega otoka Zealand. Za dobro-došlico je na drogu pred šolo poleg danske visela tudi slovenska zastava, v šolskem večnamenskem prostoru pa so nas sprejele gostiteljske druži-ne. Pričele so se spletati vezi dansko – slovenskega prijateljstva.

Slovenski učenci so vsako jutro s svojimi gostitelji prišli v šolo, se udeležili jutranjega zbora in potem sodelovali pri raznih aktivnostih. Našo državo Slovenijo smo Dancem predstavili s pesmijo in s predstavi-tvijo v sliki in besedi. Danski učenci so poskusili tudi slovensko potico in sladkimi breskvicami, ki so srečno preživele polet z letalom. Marsikdo izmed prisotnih se je navdušil nad našo deželo in se odločil, da jo bo v prihodnosti obiskal.

Medsebojno spoznavanje, strpno sprejemanje razlik ter iskanje sku-pnega so pomembni cilji mednaro-dne izmenjave učencev, ki jo Osnov-na šola Dobravlje letos organizira že petič. Štirikrat smo že sodelovali z omenjeno dansko šolo, enkrat pa z osnovno šolo iz Katalonije. Pomem-ben cilj izmenjave je, da učenci pri-dobljeno znanje angleščine upora-bijo v vsakdanjem življenju. Ker ve-čina Dancev dobro govori angleško, je bilo priložnosti za urjenje govora ogromno.

Danska šola je za sodelujoče v pro-jektu pripravila zanimiv program s poudarkom na izkustvih, medse-bojnem sodelovanju, in skupnem doseganju ciljev. Prvi dan smo preži-veli v naravi: lovili smo drobne rakce - kozice v bližnjem fjordu, v gozdu nabirali gobe in jesenske sadeže, od-irali fazana in goloba, lupili in čistili zelenjavo, nato pa iz vsega naštetega pripravili okusen in zdrav obrok.

Za posladek smo jedli palačinke, ki smo jih spekli na majhnih ponvicah na odprtem ognju. Dan preživetja v naravi smo zaključili z igrami na prostem. Delček danske zgodovine smo spoznali na enodnevni ekskur-ziji. Ogledali smo si znameniti vikin-ški muzej in katedralo z grobnicami danskih kraljev v Roskilde ter se sprehodili po deževnem in vetrov-nem Kobenhavnu.

Imeli smo tudi skupen športni dan - z danskimi učenci smo se pomerili v odbojki in prepričljivo zmagali.

En dan v tednu so učenci preživeli na šoli. Udeležili so se različnih de-lavnic v organizaciji učiteljev šole. Učiteljici spremljevalki sva obiskali nižje razrede, da bi podrobneje spo-znali način dela in utrip šole. Prese-netila naju je umirjenost in sprošče-nost otrok ter ustvarjalnost učiteljev. Učitelji uživajo precejšnjo avtonomi-jo pri izbiri snovi in načina dela v ra-zredu. Vsi učitelji v osnovni šoli po-leg danščine poučujejo še tri ali štiri različne predmete. Pouk poteka v blok urah, zvonec naznani le začetek pouka in čas za malico oziroma ko-silo. Domače vzdušje in občutek pri-

padnosti se oblikujeta na jutranjih srečanjih, kjer se zberejo vsi učenci, učitelji, včasih pa tudi starši ali ded-ki in babice ter skupaj zapojejo in si izmenjajo aktualne novice. Šola je zasebna in v njej pomembno vlogo igrajo starši. Sodelujejo pri organi-zaciji aktivnosti, čiščenju šole, gra-dnji prizidkov, soodločajo o zadevah šole. Poskrbeli so tudi za imenitno pogostitev na poslovilnem večeru na zadnji dan našega obiska. Slo-venski učenci so svojim gostiteljem v zahvalo in kot povabilo v Slovenijo podarili »Vodiče po Sloveniji«, ki so jih sami sestavili. V njih so jim pred-stavili način življenja v Sloveniji, ne-kaj zanimivih krajev ter sestavili slo-varček najpomembnejših slovenskih besed in fraz. V dar in spomin pa so prejeli obesek, kladivo nordijskega boga Thora, ki se po metu vedno vrne v roke lastnika – kot povabilo, naj se še kdaj vrnejo na Dansko.

Na torti, s katero smo se posladkali, je bil napis v treh jezikih: »Se vidimo kmalu«, »Pa gensyn!«, »See you!« Res je, vidimo se zopet spomladi 2012, na Osnovni šoli Dobravlje! Katja Bone

Foto

: arh

iv O

Š Da

nila

Lok

arja

Ajd

ovšč

ina

Foto

: arh

iv O

Š Do

brav

ljeFo

to: a

rhiv

OŠ

Št. 6 • 15. november 201118 Dobrodelno

3. december – mednaro-dni dan invalidov 3. december je za mednarodni dan invalidov oktobra leta 1992 z resolucijo razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, z namenom, da bi v najširši družbi spodbudila vedno boljše razumevanje problematike, povezane z invalidnostjo - temeljnimi pravicami invalidov ter vključevanjem invalidov v življenje.

Invalidi smo sicer najštevilčnej-ša manjšina na svetu. Po ocenah Sve-tovne zdravstvene organizacije nas je več kot 650 milijonov ali okoli 10 % svetovnega prebivalstva. Med prebi-valci Slovenije je približno 170.000 invalidov, eden na 12 prebivalcev, kot so izračunali v Statističnem ura-du RS. Domače društvo šteje 850 članov – 700 jih prihaja iz ajdovske občine, 150 pa iz Vipave. Društvo je včlanjeno v Zvezo delovnih invali-dov Slovenije (ZDIS), ki združuje 69 slovenskih društev.

Naj bo letošnji 3. december pod geslom »Evropska pot iz krize: uve-ljavljanje pravic invalidov« tisti dan, ko se posamezniki ozavejo vloge prisotnosti invalidov v naši družbi,

vendar pa naj to ne bo samo en dan v letu, pač pa stalno prisotna misel v zavesti vsakogar izmed nas.

Za konec le še povabilo – 3. in 4. decembra Društvo inva-lidov Ajdovščina – Vipava pri-reja dneve odprtih vrat, vašega obiska bodo veseli, obiščite jih med 9. in 12. uro. Dobrodošli! Miran Peršolja, predsednik DI Ajdovščina – Vipava

Srce, ki vidi - teden karitasZadnji teden v novembru je 21 let zapored Teden karitas. Namenjen je vsem ljudem dobre volje, ki želijo slišati, videti in pomagati ljudem v stiski. Letošnje leto Cerkve na slovenskem nosi naslov: Pravičnost v ljubezni. Podaljšana roka pravičnosti in ljubezni so nedvomno oči in srce; Srce, ki vidi.

Cerkev je bila vseskozi zagovor-nik revnih in odrinjenih na rob. Pa ne le zagovornik, temveč izvrševalka telesnih in duhovnih del usmiljenja. Sprehod skozi zgodovino karitativne dejavnosti nas pripelje do številnih zatočišč za uboge in brezdomce, bol-nišnic, sirotišnic, domov za ostarele in ustanov, ki so jih navadno vodili redovni bratje, duhovniki in tudi po-samezniki, ki so svojo vero udejanja-li v dobrih delih. V slovenskem lepo-slovju beremo, da pri domači mizi ni manjkal 'krožnik za ubožca'.

Ali naj bi bilo danes kaj drugače? Pravzaprav ne, nauk Cerkve je isti, Deset Božjih zapovedi še vedno ve-lja, in prva, ki govori o ljubezni do Boga je enaka drugi, ki pravi »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.

V slovenski Cerkvi se je po letu 1990 karitativna dejavnost zelo raz-mahnila. Poleg številnih gibanj in skupin, kot so Vera in luč, Krščan-sko bratstvo bolnikov in invalidov, Anin sklad, Kolpingova družina in Vincencijeva konferenca ter še ne-katere druge je nedvomno največji razmah doživela Karitas. Različne stike in dogodki so vernike dobese-dno povlekli v tok dogajanja. Samo če se malo spomnimo za nazaj - po-plave, begunci, potresi, plazovi, ne-urja, različne katastrofe doma in po svetu - lahko upravičeno trdimo, da je slovenski vernik preko ustanov katoliške cerkve odgovoril najprej spontano, nato pa organizirano in profesionalno. Pa ne samo vernik, mnogi, ki so od Cerkve morda od-daljeni, so svoj dar za reveže zaupali prav Karitas.

Zaradi del, po katerih smo posta-li prepoznavni, postajamo vse bolj sogovornik drugih humanitarnih organizacij in vladnih institucij. Končno naše delo ni namenjeno ožji skupini ali aktualni politiki, temveč človeku, ne glede na vero, narodnost ali politično pripadnost, skratka vsem ljudem, ki pomoč potrebujejo.

In kako je pri nas?V Slovenski cerkvi deluje pod

imenom Karitas 9.000 sodelavcev – prostovoljcev, ki so v lanskem letu opravili 470.000 ur prostovoljnega dela. Na področju splošne dobrodel-nosti je le 25 zaposlenih. Imamo 6 Škofijskih karitas, ki združujejo 431 Župnijskih karitas. Dekanijske oz. Območne karitas so vezni člen med Škofijskimi in Župnijskimi karitas zaradi boljšega usklajevanja potreb in pomoči.

Karitas vipavske dekanije pokriva območje občine Ajdovščina in Vipa-va in kot Župnijska karitas deluje v vseh župnijah Vipavske dekanije ter povezuje 250 stalnih sodelavcev – prostovoljcev.

Propad podjetji, neizplačane plače, nizki dohodki, bolezen in druge sti-ske so vzrok, da se v naš Center kari-tas v Ajdovščini obrača vse več ljudi.

- Na področju materialne pomoči letno razdelimo preko 60 ton hrane. Pomoč Karitas redno ali občasno prejema 450 družin in posamezni-kov s preko 3000 družinskimi člani. Družinam v večji stiski pomagamo tudi s plačilom nujnih položnic.

- V pomoč otrokom je vključe-na pomoč s šolskimi potrebščinami pred začetkom šolskega leta, redna

mesečna pomoč iz programa Posvo-jitev na razdaljo in pomoč pri plačilu toplega obroka v šoli.

Potrebno je poudariti, da je ob ma-terialni in finančni pomoči s preje-mnikom pomoči opravljen razgovor, ki vsebuje podporo in spremljanje ter načrt pomoči v skladu s potreba-mi in našimi zmožnostmi. Pomoč se deli na podlagi Pravilnika o delitvi materialne pomoči.

Vsi vemo, da človek ne živi samo od kruha, zato Karitas razvija tudi druge oblike pomoči:

- Učna pomoč in organizirano preživljanje prostega časa se za otro-ke izvaja v programu Popoldan na Cesti in Popoldne na Slapu, ki prav letos praznuje 10 letnico delovanja.

- Počitniške dejavnosti za druži-ne, otroke in starejše v Portorožu in Soči.

- Sodelavci župnijskih karitas obiskujejo starejše, organizirajo sre-čanja po župnijah, enkrat letno pa omogočimo romanje na Brezje, ki se ga je letos udeležilo preko 200 osta-relih in bolnih.

- Zavod karitas Samarijan vodi Materinski dom na Cesti in Med-generacijsko središče ter izobražuje sodelavce Župnijskih karitas za in-dividualno družabništvo in samopo-močne skupine.

Na področju izobraževanja in osve-ščanja organiziramo različne prire-ditve in predavanja. Med program, ki opozarja na novodobne stiske in vabi k pomoči številne ljudi je ne-dvomno likovna kolonija Umetniki za Karitas. Od leta 1995 do danes se je ime Sinjega vrha in Vipavske doli-ne dotaknilo številnih umetnikov in kupcev ter obiskovalcev razstav, ki jih je bilo v teh letih 173.

Ponosni smo, da prav pri pomoči ljudem v stiski skozi program Na-menska pomoč in Posvojitev na raz-daljo v Koprski škofiji prednjačijo prav darovalci iz Vipavske dekanije. Malo manj veseli pa smo dejstva, da zaradi propadlih podjetji prednjači-mo tudi po številu prosilcev pomoči.

Zato naj ob Tednu karitas ve-lja zahvala občini Ajdovščina in Vipava, ki podpirata naše pro-grame in vsem vam, ki vidite s sr-cem in pomagate pomagati. Jožica Ličen, voditeljica Karitas vipavske dekanije

Srečanje v Vipavskem križu - Življenje kot romanje

Članice Društva 4 letni časi Aj-dovščina vsako leto izpeljejo več srečanj, ki so namenjena vsem sku-pinam. Medsebojna povezovanja članic in članov so zelo pomembna, saj se tako obnavljajo stara znanstva in prijateljstva in navezujejo nova. Taka srečanja prispevajo k večjemu občutku pripadnosti skupini in dru-štvu.

Eno takih srečanj je tudi Dan du-hovnosti, ki se je drugo soboto v oktobru odvijalo v Vipavskem križu pod geslom Življenje kot romanje. To je bilo že deseto po vrsti in zelo dobro obiskano. Kot vedno je za zanimiv program in goste poskrbe-la večletna prostovoljka v društvu Marija Vrtovec. V goste je povabi-

la dr. Nežko Dular, ki nas je s toplo besedo popeljala skozi svoje življe-nje in pomembne spomine. Svoje razmišljanje je začela z mislijo iz Svetega pisma – »V začetku je bila beseda…«. Poudarila je, da je beseda zelo pomembna, saj lahko prizade-ne in rani. Obenem pa ima izjemno moč, ker lahko neguje in tolaži, kar ji je pomembno vodilo pri njenem po-klicnem delu – delu zdravnice.

Drugi, zelo zanimiv gost je bil p. Peter Lavrih, ki nas je s svojimi be-sedami in fotografijami popeljal na več znanih romarskih v Fatimo, San-tiago in Jeruzalem. Z besedo nam je približal zgodovino svete dežele, naravne danosti in kjer sobivajo tri verstva: krščansko, judovsko in mu-slimansko ter pomen romarskega potovanja.

Pevski zbor 4 letni časi je za lepo in prijetno druže-nje zapel nekaj novih pesmi. Vlasta Ferjančič

Sedež družbe: Telefon / fax: Poslovne enote: Spletni naslov:

Goriška cesta 62, 5270 AJDOVŠČINA (05) 366 41 80 / (05) 366 41 90 SEŽANA / IDRIJA / LOGATEC / KRŠKO www.lozej.si

STORITVE NA PODROČJIH: - VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU - POŽARNEGA VARSTVA - VARSTVA OKOLJA - FIZIKALNIH MERITEV - PROJEKTIRANJA - IZOBRAŽEVANJA

Teden karitas od 20. do 27. novembra 2011 19. 11. Dvorec Zemono pri Vipavi: ob 20. uri - svečana akademija in odprtje prodajne

razstave Umetniki za karitas

24. 11. Karitas vipavske dekanije, Ajdovščina, Vipavska cesta 11, od 9. - 11. in od 15. - 19. ure -

Dan odprtih vrat s predstavitvijo programov

26. 11. Klic dobrote na TV Slovenija ob 20. uri: zbiranje sredstev za pomoč ljudem v stiski

27. 11. Nedelja karitas: nabirke v župnijah za ljudi v stiski

27. 11. Dvorana prve slovenske vlade v Ajdovščini: ob 17. uri dobrodelni koncert ob 10-letnici

programa Popoldan na cesti.

Foto

:Vla

sta

Ferja

nčič

Foto

:Joži

ca L

ičen

Št. 6 • 15. november 2011 19Društva

Srečanje zakonskih jubilantov v Križu Od leta 1994 sodelavci Župnijske karitas pripravljamo na zahvalno nedeljo srečanje jubilantov. Osnovni namen srečanja je priznanje družini, ki je temelj vsake župnije in družbe, obenem pa pričevanje mladih in sta-rejših zakonskih parov, da je ljube-zen in zvestoba vrednota, ki pomaga prebroditi preizkušnje in utrjuje od-nose v družini.

Tudi letos se je zbralo lepo števi-lo zakoncev, ki praznujejo okroglo obletnico poroke. Sveto mašo je da-roval domači župnik br. Vlado, ki je vsakemu posebej čestital in zaželel obilo blagoslova. Kot dragocen spo-min na poročni dan je druženje v župnijskem domu obogatila harmo-nika.

Pohod Cesta na Triglav Kulturno športno društvo Vrnivec

s Ceste je doslej organiziralo že kar nekaj pohodov po bližnji okolici, že dolgo pa je med Cestnarji tlela že-lja, da bi se enkrat skupaj povzpeli na Triglav. Uresničila se je 17. in 18. septembra.

Kar 31 pohodnikov se nas je v zgodnjih jutranjih urah zbralo na avtobusni postaji na Cesti ter po skupnem fotografiranju krenilo na pot, v želji doživeti in videti čim več lepega. Po približno treh urah vožnje smo zapustili avtobus in se s Krme, še v temi, ob siju naglavnih svetilk, peš podali na pot. Druščina je bila pisana, starostno mešana in tempo hoje primeren za vsakogar. Pot nas je vodila najprej skozi gozd, ob pr-vih sončnih žarkih, ki so osvetljevali Julijske vršace, pa smo že prešli med nizko borovčje in prvo skalovje. Ju-tro je bilo jasno in pogled je bil ču-dovit. Bolj kot se je dvigalo sonce, bolj strmo se je vzpenjala tudi naša pot. Proti največjemu vzponu »kal-variji», je sonce že močno pripekalo, a tolažila nas je misel, da bomo kma-

lu na Kredarici, kjer si bomo malo oddahnili, se okrepčali in jo potem »mahnili« našemu cilju naproti.

Kredarica je bila ta dan množično obiskana, saj je bil napovedan zadnji lep vikend v septembru, primeren za obisk gora. Po toplem čaju in okrep-čilu je sledil vzpon, brez nahrbtni-kov, ki smo jih pustili v koči, da bi nam bilo lažje. Drug za drugim smo se zagrizli v skalovje in se trdno opri-jemali »zajl» in »klinov», nekateri z malo strahu, ker so bili prvič, drugi bolj korajžno, a vsi zelo previdno. Na vrh smo prišli kmalu po dvanaj-

sti uri. Vsi presrečni in navdušeni smo se razgledovali po okolici, saj se nam je občasno ponudil prekrasen razgled, ki pa se je v trenutku lahko hitro izgubil, ker se je mogočna gora ovila v meglo. Ja, tako nepredvidljiv je lahko Triglav, zato pa je še toliko bolj privlačen.

Po skupnem in posamičnem foto-grafiranju, krščevanju s »štrikom« po zadnjici, z glavo v Aljaževem stolpu seveda in še zadnjem občudovanju lepot, smo se v treh ločenih skupi-nah odpravili nazaj proti Kredarici. Tik pred odhodom tretje skupine, je eden od planincev občutil slabost, ki pa smo jo po strokovnih telefonskih nasvetih našega daljinskega reševal-ca in nato še našega zdravnika, ki se je vrnil z Malega Triglava, uspešno odpravili. Planinca smo zatem v na-vezi previdno in počasi spravili do Triglavskega doma na Kredarici.

Ko smo tako vsi prispeli v kočo, smo si najprej odpočili, nekaj pojedli in popili, si uredili prenočišča in se nato zbrali v sobi, kjer je sledilo pri-jetno druženje. Ob pogovoru, igra-

nju harmonike in plesu v »gojzarjih« je čas kar prehitro minil. Prijetno utrujeni smo se odpravili spat, saj nas je naslednji dan čakal spust pre-ko Vodnikovega doma in Pokljuke na Rudno polje.

Drugo jutro smo vstali že zelo zgo-daj, saj je bilo napovedano slabo vre-me in zato je bilo potrebno čim prej priti v dolino. Na pot smo se podali ob 6.30. Na Kredarici je bilo to jutro kar mrzlo, kot se za tako nadmor-sko višino seveda spodobi, a nudil se nam je čudovit pogled, obarvan z oranžno jutranjo zarjo, ki ga lahko

doživiš samo tako visoko v hribih. Vsi smo si bili enotni, da smo kljub slabi vremenski napovedi prenočili v koči in za vrnitev v dolino počakali nedeljsko jutro.

V strnjeni koloni smo se začeli spu-ščati v dolino. »To je pravi luksuz«, so dejali nekateri, po vzponih, ki smo jih doživeli prejšnji dan. Kljub temu pa je bilo potrebno biti pazljiv, saj ti med hojo po grušču kaj hitro lahko zdrsne in nesreča je tu. Prav to se nam je tudi zgodilo. Planinki je par sto metrov pred Vodnikovo kočo zdrsnilo in poškodovala si je nogo. Ker je bila po oceni našega zdravni-ka Jurija poškodba hujša, je izredno prijazna in energična oskrbnica Vo-dnikovega doma takoj sprožila reše-valno akcijo. Čez dobre pol ure je že priletel helikopter in ponesrečenko odpeljal v jeseniško bolnišnico, kjer je dobila mavec.

Večina pohodnikov nas je po ma-lici, še pred prihodom helikopterja, nadaljevala spust v dolino. Pot se je zelo vlekla obenem pa smo bili de-ležni tudi nekaj dežnih kapelj, ki pa so nam bile le v vzpodbudo, da smo še bolj pospešili korak. Kmalu po dvanajsti uri smo bili vsi v dolini, pri avtobusu, presrečni in polni lepih vtisov.

Odpeljali smo se proti domu, seve-da mimo Jesenic, kjer nas je z nogo v mavcu čakala naša »ponesrečen-ka«. Na Cesto smo se vrnili zgodaj popoldne, utrujeni, a ponosni, da smo zmogli. Saj veste, da je Triglav še vedno tisti izziv, ko sam sebe pre-izkušaš, če še zmoreš in če ti uspe, si ponosen na to.

Za konec naj zapišem še, da je bilo lepo in nepozabno. Za vsa ta lepa do-živetja, pa gre seveda zahvala glav-nemu pobudniku in organizatorju pohoda Egonu Stoparju, Juriju Kara-pandži za stalno zdravniško skrb in pomoč , našemu gorskemu reševalcu Robertu Štoru, ki se je par dni pred pohodom poškodoval in ni mogel z nami, a nas je po telefonu spremljal s strokovnimi nasveti, Stojanu Kode-letu iz Budanj, ki je priskočil na po-moč pri spustu s Triglava, in vsej pri-jetni družbi, ki je poskrbela, da je ves čas vladalo pravo gorniško vzdušje.

Ob odhodu smo si rekli le še »na svi-denje naslednje leto«, ko se bomo spet podali novim vzponom naproti. Sonja Lulik

Vas muči revma?Le kdo še ni slišal za revmo, verje-

tno pa vam je manj znano, da obstaja tudi Društva revmatikov Slovenije. Društvo ima trinajst podružnic po celi državi in že skoraj 30 let deluje tudi podružnica Ajdovščina, ki po-kriva predvsem občini Ajdovščina in Vipava, nekaj članov pa je tudi iz sosednjih občin.

Glavna naloga društva je iskanje rešitev za socialne in zdravstvene probleme revmatičnih bolnikov in invalidov, da bi jim pomagali do-seči boljšo kvaliteto njihovega ži-vljenja. V ta namen organiziramo brezplačno telovadbo (v telovadnici in v bazenu) za svoje člane ter ra-zna predavanja in izobraževanja v različnih zdraviliščih po Sloveniji. Prav osveščanje, svetovanje in izo-braževanje o različnih vidikih revme in lajšanju težav, ki jih ta bolezen prinaša, je ena najpomembnejših dejavnosti društva. Starejšim rev-matikom in težjim invalidom nudi-mo tudi osebno pomoč. Poleg tega izvajamo programe, ki so namenjeni prav otrokom in mladostnikom z revmatičnimi obolenji ter njihovim družinam. Dejavnosti društva obse-gajo tudi ugotavljanje, zadovoljeva-nje in zagovarjanje posebnih potreb

revmatikov ter zastopanje njihovih interesov v dialogu z državnimi in drugimi pristojnimi institucijami. Ker ima pomembno vlogo pri lajša-nju težav revmatičnih obolenj prav telesna aktivnost, organiziramo tudi različne športno-rekreativne dejav-nosti. Vse podružnice organiziramo pohode na različne zanimive lokaci-je na svojem območju, tako da smo v teh letih spoznali že veliko običaj-nim turistom skritih lepih kotičkov naše države. Ob druženju in izme-njavi izkušenj se nam naše težave ne zdijo več tako nepremostljive in z optimizmom vstopamo v nov dan.

Kdo se lahko včlani? Redni član lahko postane vsak, ki

ima potrjeno diagnozo ene od vne-tnih revmatskih bolezni (revmatoi-dni artritis, ankilozirajoči spondili-tis, psoriatični artritis itd. ). Seveda pa se v društvo lahko včlani kot podporni član vsak, ki ga zanima delovanje društva ter želi pomagati obolelim in invalidom z vnetnimi revmatskimi obolenji.

Več o našem društvu si lahko preberete na spletni strani društva (www.revmatiki.si) in našem dru-štvenem glasilu Revmatik. Anka Krašna

Predstavitev avtobiografske pripovedi duhovnika Vinka Kobala

Gibanje POT, Založba OGNJIŠČE in Župnija Šturje vas v soboto, 19. novembra 2011, ob 16. uri vabijo na predstavitev avtobiografske knjige Vinka Kobala Pripoved starega, mo-drega, sivega bobra - lastni življenje-pis in spomini na delo v Cerkvi na Slovenskem.

Uvod v predstavitev bo sv. maša v župnijski cerkvi sv. Jurija v Šturjah v Ajdovščini, z nagovorom škofa msrg. Metoda Piriha. Delo Vinka Kobala in Gibanje POT danes bo predstavil Tomaž Kodrič, o Kobalu kot vzgoji-telju mladih in glasniku novih časov pa bo govoril Jože Kurinčič. Knjigo boste lahko tudi kupili.

Vinko Kobal Vinko Kobal se je rodil 19. januarja

1928 v Vrhpolju pri Vipavi, umrl pa 29. maja 2001, pokopan je v Stržišču pod Črno prstjo. V duhovnika je bil posvečen leta 1951. Služboval je v Ročinju, Desklah, Novi Gorici ter Godoviču. Večino svojega življenja se je posvečal vzgoji mladih. Okrog sebe je zbiral otroke, dijake, štu-dente, družine in izobražence in jih navduševal za življenje po pristnih krščanskih vrednotah.

Svojo prvo veroučno skupino mla-dih, iz časov njegove prve župnije v Ročinju, je spremljal tudi, ko so se razkropili po srednjih šolah. Prvo zbirališče za njegova mladinska ve-roučna srečanja je bila kar novogori-ška železniška postaja. Krog mladih

se je širil tudi čez meje njegovih žu-pnij. Zbirali so se na dnevih zbrano-sti v Bavšici, Logu pod Mangartom, Gornji Trebuši.

Prve tedenske duhovne vaje v Str-žišču so bile leta 1965, dokončno pa so se tam ustalile leta 1975. Duhov-ne vaje po metodi POT so se kasneje pričele tudi v Logarski dolini, Klan-cu pri Kozini, na Homcu pri Slovenj Gradcu, na Vrhu pri svetih treh kra-ljih, na Svetem križu nad Belimi Vo-dami in še kje.

Na tednih zbranosti v različnih krajih po Sloveniji so se zbirali (in se še) mladi iz vse Slovenije in iz za-mejstva. Poletni tedni zbranosti, re-dna srečanja različnih skupin laikov in duhovnikov, duhovni vikendi, predavanja, koncerti ipd. so postali stalnica njegovega delovanja.

S širjenjem in poglabljanjem Vin-kovega dela se je pojavila tudi potre-ba po poimenovanju njegovega na-čina dela in druženja v Cerkvi. Leta 1983 je dogajanje dobilo ime POT. Danes Gibanje POT še vedno deluje po metodi, ki jo je oblikoval Vinko s sodelavci.

Kobal je svoje delo gradil na do-kumentih 2. vatikanskega koncila, na delih ustanovitelja italijanskega gibanja Comunione e liberazione Luigija Giussanija, na razmišljanjih slovenskega filozofa Milana Komar-ja. Veliko je črpal tudi iz zakladnice slovenskega in tujega leposlovja. Lavričeva knjižnica

Foto

: Son

ja L

ulik

Fo

to: J

ožic

a Li

čen

Št. 6 • 15. november 201120 Na pragu življenja

Vzgojite svojo jelšo! Sedaj je pravi čas za nabiranje semen črne jelše. Nje-ni plodovi so storžki jajčaste oblike. Zreli storžki so temnorjavi in lesnati. Posušite jih in iz njih iztepite seme, ki ga lahko posejete takoj ali zgodaj spomladi. Sadiko posadite na breg potoka ali reke Vipave. Poročajte nam, kako vam je uspelo sajenje jelš. Vaša poročila in morebitne fotografije bomo objavili na spletni strani Zavoda Rdeči apolon (www.rdeci-apolon.si). Pošto naslovite na: Zavod Rdeči apolon, Budanje 1j, 5271 Vipava ali na elektronski naslov info@rdeci-apolon.si.

Naravoslovni izziv meseca novembra

MOČVIRSKA LEPOTICAPoznate črno jelšo? Običajno jo najdemo tam, kjer vode nikoli ne primanjkuje

– na rečnem bregu in poplavnih ravnicah. Nekoč, ko so reka Vipava in njeni pritoki svobodno vijugali po Vipavski dolini in ustvarjali močvirne predele, so bili tudi jelševi logi pogostejši. Danes najdemo večji jelšev sestoj v zgornji Vipavski dolini le še na Mlakah pri Vipavi, saj so bila druga njena rastišča s hidromelioracijo spremenjena v travnike in njive. Posamezna drevesa pa še vedno najdemo v družbi vrb in topolov ob vodotokih, kjer s svojimi močnimi koreninami utrjujejo bregove. Najraje raste na vlažnih, globokih ilovnatih tleh. Ko na bregu zagledam črno jelšo, mi srce prav poskoči od veselja, saj je marsikateri breg tako »urejen«, da na njem ni mesta za jelše ali pa so jo izrinile pritepenke iz Severne Amerike (npr. ameriški javor).Črna jelša zraste v višino do 30 metrov, učaka pa lahko do 100 let. Njeno

deblo je vitko in ravno, krošnjo pa tvorijo redke in močno razrasle veje, ki ji dajejo stožčasto obliko. Z lahkoto jo prepoznamo po enostavnih listih okrogle do jajčaste oblike. Mladi listi so lepljivi in zato ji je slavni švedski naravoslovec Karl Linne dal ime Alnus glutinosa (glutinosus = lepljiv). Čeprav je jelšin les mehak in na zraku hitro propade, pa je v vodi izjemno trajen, zato ga pogosto uporabljajo za pilote in podvodne dele mostov. Pravijo, da skoraj polovica Benetk, tudi znameniti most Rialto, stoji na jelševih pilotih. Zaradi svoje rdečkaste barve se je jelšev les uveljavil tudi pri izdelavi pohištva najvišjega cenovnega razreda. Jelšev les gori skoraj brez dima in iz njega pridobivajo najboljše oglje za izdelavo smodnika. Zato ni naključje, da so nekoč gradili smodnišnice prav v bližini močvirij. To drevo, ki je med vsemi našimi drevesi najbolj prilagojeno na namakanje

korenin v vodi, bo našlo svoj dom tudi na pobočju Čavna – na plazu Slano blato. Se bojite, da tam zanjo ne bo dovolj vode v poletni pripeki? Bodite brez skrbi. Črna jelša raste povsod, kamor se jo posadi – tudi na cestnih brežinah in drugih površinah daleč od potokov in logov. Kako ji to uspe? S pomočjo drobnoživk (gliv in bakterij), ki so na njenih koreninah in ji pomagajo iskati nujno potrebna hranila v tleh. Seveda tega dela ne opravljajo brezplačno, ampak jim jelša trud poplača s sladkorjem, ki ga proizvaja v listih. Sožitje, ki uspešno deluje že milijone let.

IRENA KODELE KRAŠNA

Živi svet pred domačim pragom

Foto

: Ire

na K

rašn

a Ko

dele

Fo

to: I

rena

Kra

šna

Kode

le

Posvet »Mladim prijazna občina« podal konkretne usmeritve občinam

Neodvisen.si v Ajdovščini

Ajdovščina, 9. november - Mladin-ski svet Ajdovščina je v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije v Aj-dovščini izvedel posvet »Mladim prijazna občina«. Na posvetu, ki so se ga udeležili podžupani, občinski svetniki in predstavniki občinskih uprav, ki pokrivajo področje mladi-

ne, so razvijalci certifikata »Mladim prijazna občina« prvič javno pred-stavili kriterije, ki jih bodo morale občine dosegati za pridobitev certi-fikata.

Prvi certifikati bodo podeljeni maja 2012, prejele pa jih bodo občine, ki se z mladimi ukvarjajo sistemsko in za doseganje njihovega čim hitrejše-ga osamosvajanja izvajajo ukrepe na področjih izobraževanja, zaposlova-nja, stanovanj, mobilnosti, mladin-skega organiziranja in informiranja

mladih. Tadej Beočanin, vodja sku-pine za razvoj certifikata: »Certifikat bo priznanje tistim občinam, ki se z mladimi v okviru svojih pristojnosti iz zmožnosti že zadovoljivo ukvar-

jajo, torej dosegajo neke minimalne standarde. Predvsem pa ga razvija-mo kot spodbudo občinam, ki po-lja mladine sploh ne obravnavajo oziroma ga še vedno povezujejo z izključno prostočasnimi dejavnost-mi. Ocenjujem, da lahko certifikat prihodnje leto prvič prejme okrog 15 slovenskih občin.«

Vzporedno so organizatorji do-godka predstavili tudi načrtovan zbornik lokalnih mladinskih poli-tik, ki bo predstavljal orodje za delo občin na področjih mladine. Prav tega so predstavniki občin sprejeli z navdušenjem, saj bo to prvi priroč-nik, ki bo na enem mestu združeval napotke za razvoj in implementacijo posameznih ukrepov lokalnih mla-dinskih politik, vzorce pravilnikov in lokalnih strategij za mlade ter orodij za soodločanje mladih v jav-nih zadevah.

Udeleženci posveta so podprli prizadevanja za vzpostavitev certi-ficiranja, podali predloge izboljšav zbornika in si ogledali nov Mladin-ski center in hotel Ajdovščina. Danijela Krapež

Kampanja Neodvisen.si je v okto-bru obiskala tudi Ajdovščino. Do-godki so potekali tri dni, in sicer: 17. 10. na OŠ Col tudi za otliške šolarje in predšolske otroek, 18. 10. na OŠ Dobravlje, 19. 10. pa v Športnem centru Police za predšolske otroke ter učence OŠ Danila Lokarja in OŠ Šturje.

Dogodke je animiral Bojan Kode-lja, vodja programa NE-ODVISEN.SI, strokovna sporočila pa je podajal g. Miha Kramli, terapevt in vodja Ambulante za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici. Temeljno sporoči-lo programa je prilagojeno stopnji dojemljivosti različnim starostnim skupinam. Najmlajši so preko fil-ma »Jaka išče nov dan« spoznavali in utrjevali znanje o zdravju, igri, knjigi, odgovornosti in medosebnih odnosih. Zvesti štirinožni prijatelj kuža Jaka je skozi naloge poiskal in odkrival strokovnjake, ki so v video izjavah podali in razkrili odgovore na omenjene teme.

Mladostniki so se poučili s sklo-pom sporočil o sprejemanju samega sebe, odgovornosti, pasteh različnih

zasvojenosti, prostem času in med-sebojnih odnosih.

V sredo, 19. 10. je v Dvorani prve slovenske vlade potekal družabni večer, namenjen odraslim, na ka-terem so sodelovali ga. Vlasta Nus-sdorfer, predsednica Belega obroča Slovenije, g. Miha Kramli, terapevt in vodja Ambulante za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici ter krimi-nalist g. Marko Hlebec. Večer je bil prepleten s strokovnostjo in humor-jem, strokovnjaki so spregovorili o različnih temah kot so medsebojni

odnosi, postavljanje meja, o vplivu negativnih informacij, internetu, …. Ob zaključku večera je kriminalist prisotnim predstavil prepovedane substance.

V treh dneh je bilo v občini Ajdo-vščina z vsebinami programa NE-ODVISEN.SI ozaveščenih skupaj približno 2.000 otrok in odraslih. Tako s strani otrok, učiteljev, soci-alne delavke kot odraslih beležimo veliko pozitivnih odzivov na vse-bino in izvedbo programa. NEODVISEN.SI

Smučarski sejem v Ajdovščini

Sport klub Dol vas vabi na tradi-

cionalni sejem smučarske opre-

me, kjer boste lahko kupili rablje-

no opremo in oblačila za zimske

športe.

Sejem bo potekal med 2. in 4.

decembrom v prostorih OŠ Da-

nila Lokarja Ajdovščina - v pe-

tek med 16.00 in 19.00, v soboto

med 9.00 in 19.00 in v nedeljo

med 9.00 in 13.00.

Info: Jože Bizjak, 040 813 382

Foto

: Dan

ijela

Kra

pež

Foto

: NEO

DVIS

EN.S

I

Št. 6 • 15. november 2011 21Pisma

Steza je, steze ni!Da, res bi tako lahko zapisal, ker

sem to doživljal na sila neprijazen način. Na fotografiji je vidno, da se kolesarska steza kar nenadoma spre-meni v pločnik, ali pa morebiti ploč-nik izgine nekam pod travo. Jaz ne vem, kdo je tam projektiral košček kolesarske steze in kako, da se še ni zbudila kakšna od inšpekcij, gradbe-na recimo, pa tisti ki so zadolženi za prometno ureditev.

Ob koncu julija sem se tam vo-zil s svojim malim mopedom, ki ima dovoljenje, da se lahko pelje tudi po kolesarskih stezah, ker je pač kolo z motorjem; takega sem kupil in tako piše v zakonu in tehnični dokumen-tacij. No, pa se lepo pripeljem po ko-lesarski stezi, pa naprej do pokopa-lišča, tam pa takoj na cesto. Policij-sko vozili je stalo na makadamskem parkirišču. Nič posebnega, rutinsko opazovanje dogajanja, se mi je zde-lo. Kar nenadoma pa za seboj sli-šim tanke in kratek opozorilni pisk sirene in v vzvratnem zrcalu vidim modre utripajoče luči. Nekoliko sem se zmedel, pa se potem hitro zbral, vključil smerokaz in se ustavil na prvem prostem parkirišču. In tu se začne zgodba. Gospoda sta mi hote-la dokazovati, da sem se nezakonito

vozil po pločniku. Pa smo skupaj šli nazaj, da sem jima dokazal, da je tam velika nejasnost. Popravljala sta si kapi, se nasmihala in vse je bilo nekako komično. Kajpak sem moral opraviti tudi test alkoholiziranosti, pa osebni dokumenti – no, sam po-stopek je bil sila korekten in profesi-onalen, to že. Zdaj pa se sprašujem, kdo je odgovoren, da so tam stvari tako urejene kot so. In če so že v

bližini postavili nov stadion, bi brž-kone uredili še ta problem, kar tako mimogrede, če so tam že bili stroji; ampak ne, tega očitno nihče ne vidi in nikogar ne moti. Je pa nerodnost tudi v tem, da se prav tam zoži cesta in, ja … Saj najbrž fotografija dovolj jasno pokaže, za kaj gre. Kajpak pa je treba še pripomniti, da je Ajdovšči-na, ki hoče biti urejeno in prijazno mesto, sila netolerantna do kolesar-jev. Nobenih kolesarskih stez ni v mestu – ste se že peljali s kolesom na konec Ajdovščine do veleblagovni-ca, uf adrenalinsko, do krožišča. Na obvoznico pa najbrž kolesarjenje ne sodi.

Zdrav duh v zdravem telesu, zdrav razum pa … !?

Bojan Bizjak Zakawsky

Lep pozdrav iz IrakaLjudje smo si različni. Nekateri so

najrajši doma. Drugi prisegajo na slovenske hribe in hrvaško morje. So takšni, ki se najbolj varno poču-tijo ob naravnih in kulturnih biserih Evrope in ob preverjeni evropski hrani. Tudi sama se rada podam po Evropi, a najbolj navdihujoča so zame potovanja v daljne dežele.

Usoda me je povezala z Azadom Karimom, ki je že skoraj trideset let moj soprog in ga verjetno nekateri Ajdovci kar dobro poznajo. Obisk Kurdistana, njegove rodne dežele na severu Iraka, je zame vsakokrat zani-miv odklop od evropske kulture. Ne vem zakaj se znova in znova na mo-jih daljnih popotovanjih ne morem otresti občutka, da imamo Evropejci nekakšen večvrednostni kompleks in skušamo ves svet soditi po meri-lih, ki smo si jih sami določili.

Azad je po rodu iz Arbila, ki je glavno mesto iraškega dela Kurdista-na. (Ponekod je ime mesta napisano tudi Erbil ali Irbil, odvisno od vira.) Kurdi v svojem jeziku Arbilu pravijo Hewlêr.

Mesto ima zanimivo strukturo, saj je staro jedro na vzpetini, ki se za ka-kšnih 30 metrov dviga nad ravnino, na kateri leži novejši del mesta. Me-sto Arbil je bilo naseljeno že 6000 let pr. n.š., kar ga uvršča med najstarej-ša mesta na svetu. Od takrat so Ar-bilu krojila usodo različna ljudstva, od Asircev, Babiloncev, Perzijcev,

Kurdov in drugih ljudstev. Danes v Arbilu živi največ Kurdov (približno 80 %), precej je tudi Turkumenov, Asircev, nekaj malega pa je Arabcev in drugih ljudstev.

Težko je v obliki kratke reportaže opisati to atraktivno deželo. Navse-zadnje si lahko vsakdo formalne

podatke pridobi z interneta, zato se bom sama rajši posvetila osebnim vtisom.

Prvič sem obiskala Irak leta 1996. Pokrajina Kurdistan je bila takrat del embarga, ki ga je zahod uvedel zara-di agresije Sadama Huseina nad Ku-wajtom. Bila sem priča porušenim domovom, veliki revščini in neiz-mernemu optimizmu domačinov, ki so ostali tam in vztrajali. Po mestu so vozili stari, poflikani avtomobili, saj zaradi embarga ni bilo dobave no-vih. Jedli smo domačo hrano, ki so jo kmetje že zgodaj zjutraj na svojih ci-zah pritovorili na bazar (tržnico). Po mestu in pokrajini je bilo vse polno do zob oboroženih mož, za katere je bilo težko ugotoviti, kateri struji pri-padajo. Ponoči smo poslušali rafale in eksplozije bomb. Takrat sem spo-znala, kakšna vrednota je varnost. Da, takšna varnost tu pod Čavnom, ko gremo zvečer spat in vemo, da nas bo zjutraj prebudilo ptičje petje.

Drugič sem bila v Arbilu leta 2002. Bilo je že precej bolje, predvsem ni bilo oboroženih vojaških skupin.

Bil je nekakšen mir, čeprav ta še ni bil najbolj stabilen. Pojavljale so se prve večje trgovine, vozni park se je počasi obnavljal, ljudje so se pričeli ukvarjati z različnimi posli. V trgo-vinah se je pojavil jogurt v plastičnih lončkih, ki pa ni bil tako dober, kot tisti, ki so ga kmetje pripeljali na svo-jih cizah.

Pred kratkim sem bila v Iraku tre-tjič, tokrat je od zadnjega obiska preteklo kar devet let. Mesto je bilo skoraj neprepoznavno. Kot gobe po dežju so v mestu zrasli veliki tr-govski centri, avtomobilski saloni, restavracije in palače različnih in-stitucij. Pokrajina Kurdistan je v še

vedno nemirnem Iraku obdržala sta-tus oaze miru, napredka in blaginje. Kurdska vlada se je v danih razme-rah dobro organizirala, saj policija in vojska zelo natančno kontrolira meje pokrajine, pa tudi znotraj pokrajine so na mejah posameznih provinc oborožene kontrole. Irak zdaj proda-ja nafto, dohodek države pa je dobro pognal kolesje celotne ekonomije. Posledica tega je, da se je formiral močan sloj precej premožnih ljudi, ki si gradijo nove hiše, kupujejo dra-ge avtomobile in sploh trošijo, kot da si s tem dajejo duška za vsa leta na-zaj, ko so trpeli zaradi embarga. Da, kot povsod v takih sistemih, je tudi tu sloj najrevnejših, navadno tistih, ki so v strahu pred terorističnimi na-padalci pribežali z južnih delov Ira-ka in so pripravljeni zaradi osebne varnosti potrpeti s skromnim življe-njem v razpadajočih hišah, ki so jih za sabo pustile prejšnje vojne.

Moja strokovna izobrazba je daleč od ekonomije, a občutek mi pravi, da bi si zdajle v iraškem Kurdistanu lahko odrezalo kos pogače tudi mar-sikatero slovensko podjetje. V Ar-bilu in okolici je trenutno ogromno gradbišč, ki jih obvladujejo pred-vsem turška podjetja, so pa tam tudi Italijani, Čehi, Angleži … Novogra-dnje pomenijo opremljanje s pohi-štvom in gospodinjskimi aparati. Ko sem se pred par dnevi peljala s seve-rovzhoda proti Arbilu mi je padlo v oči ogromno gradbišče, ki se je vle-klo več kilometrov daleč. Zapomnila sem si oglas izvajalca, ki je bil obešen na ograji in v svoji radovednosti sem šla pogledat na internet, kaj pravza-prav gradijo. Gradijo mesto, kaj več o njem si lahko ogledate na www.floriacity.com. In tega je še veliko. Govori se, da naj bi postal Arbil v prihodnosti nekakšen drugi Dubai.

Seveda je Kurdistan še veliko več, kot to, kar sem napisala. Predvsem so to ljudje, ki dajejo deželi pečat. Takšni in drugačni so, kot povsod. Predvsem so zelo temperamentni in gostoljubni. Nekateri med njimi so naravnost čudoviti.

Naj za konec dodam še mali na-mig: V decembru se odpravlja de-legacija Gospodarske zbornice Slo-venije v Arbil. Upam, da se bodo dobro znašli in da bodo tudi slo-venska podjetja pristavila svoj lon-ček v deželi, kjer trenutno ni niti sledu gospodarske recesije. Silva Karim

Trgovinica na bazarju, v kateri je naprodaj blago z bleščicami, name-njeno za izdelavo kurdskih tradicio-nalnih ženskih oblek.

Pogled z zraka na Arbil s starim mestnim jedrom, ki mu domačini pravijo Kala. Jedro, ki je pod UNESCO-vo zaščito, je bilo v iraško-iranski vojni in Huseinovih napadih precej porušeno, zdaj ga počasi obnavljajo.

Eden novejših trgov v Arbilu, obdan s čajnicami in bazarjem.

Vabilo k sodelovanju Ajdovske novice vas vabijo k sodelovanju. Pišite nam, pišite o vsem, za kar menite, da bi bilo zanimivo za naše bralce, pa o vsem, za kar menite, da bi morali vedeti, pa še o čem. Vaše prispevke zbiramo na e-naslovu ajdovske.novice@ajdovscina.si, ali na naslovu Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, za informacije lahko pokličete na 05/36 59 155. Obja-vljamo zgolj avtorizirane prispevke (ki pa so po dogovoru lahko objavljeni tudi brez podpisa avtorja, če so uredništvu podatki znani).

Uredništvo

Foto

: Boj

an B

izja

k

Foto

: Silv

a Ka

rim

Foto

: Silv

a Ka

rim

Foto

: Silv

a Ka

rim

Št. 6 • 15. november 201122 Podjetno

Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlogRazpisna dokumentacija in dodatne

informacijeJavna agencija za podjetništvo in tuje investicije - JAPTI

Javni razpis »Procesni vavčer 2011/2012«

majhna in srednje velika podjetja

do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 29.11.2011 http://www.japti.si

Slovenski podjetniški skladP1 TIP - javni razpis za garancije Sklada za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte

Mikro, mala in srednje velika podjetja

20. november 2011 in 5. december 2011 oziroma do porabe sredstev

http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški skladLF - Javni razpis za kapitalske naložbe RS v zasebne družbe tveganega kapitala

zasebne družbe tveganega kapitala (zasebne DKT) 31. december 2011 http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški sklad

P1B 2011 - javni razpis za garancije Sklada za bančne kredite za s subvencijo obrestne mere

Mikro, mala in srednje velika podjetja 21. november 2011 http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv 6SUBOB11 za nepovratne finančne spodbudeobčanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oz. najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv 7SUBOB11 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov eergije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 46PO11

občine, gospodarske družbe in druge pravne osebe ter samostojnipodjetniki posamezniki

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2012 http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 45OB11

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2012 http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv 10SUB-VIS11 Nepovratne finančne spodbude za nizkoenergijsko ali pasivno gradnjo ali prenovo stavb v lasti občin, v katerih se izvajajo dejavnosti vzgoje in izobraževanja

občina, ki ima sprejet Lokalni energetski koncept

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv 9SUB-EVPO11Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila

podjetjado porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv 8SUB-EVOB11 Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2011

http://www.ekosklad.si

Slovenski regionalno razvojni sklad

Javni razpis za ugodna posojila podjetništvu (namen B) in projektom kmetijske predelave, trženja ter dopolnilnih dejavnosti (namen A2)

velika, srednje velika, mala in mikro podjetja- kmetijska gospodarstva (le pri namenu A2)

15 november 2011 http://www.regionalnisklad.si

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2011/2012

delodajalci 30. marec 2012

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/neposredno-sofinanciranje-kadrovskih-stipendij-delodajalcem-114-jr/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »VSEŢIVLJENJSKA KARIERNA ORIENTACIJA ZA DELODAJALCE IN ZAPOSLENE«.

pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predvidenih je 6 rokov za oddajo vlog:- 2. 12. 2011;- 1. 3. 2012;- 1. 9. 2012;- 1. 3. 2013;- 1. 9. 2013;- 1. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/

Zavod RS za zaposlovanje

Priložnost zame(delovni preizkus in subvencija za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih udeležencev javnih del)

nevladne organizacijedo porabe sredstev oz najpozneje do 31. decembra 2011

http://www.ess.gov.si/

Zavod RS za zaposlovanje

Javno povabilo za sodelovanje v programu Zaposli me za pridobitev subvencije za zaposlitve brezposelne osebe

tržni delodajalcido porabe razpoložljivih sredstev, najkasneje do 29. 2. 2012

http://www.ess.gov.si/

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP

Ukrep 132: Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane - II. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane

kmetijska gospodarstvado porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP

Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011

fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na območju Republike Slovenije, so starejši od 18 let in mlajši od 40 let oziroma, ki dopolnijo 40 let v letu prijave na javni razpis in prvič prevzamejo kmetijo.

do porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – MKGP

Javni razpis za ukrep Ukrep 121 – naložbe na področju živinoreje Kmetijska gospodarstva 30.11.2011

http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – MKGP

Javni razpis za ukrep Ukrep 121 – naložbe na področju sadjarstva in vinogradništva

Kmetijska gospodarstva 30.11.2011http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – MKGP

Ukrep Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo v letu 2011

Kmetijska gospodarstvado porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – MKGP

Ukrep Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu v letu 2011

Kmetijska gospodarstvado porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

podjetja do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013 http://www.mg.gov.si/

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1

podjetja do porabe sredstev oziroma najkasneje do 6.3.2013 http://www.mg.gov.si/

Ministrstvo za gospodarstvo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1

občine30.11.2011, nato vsake 4 mesece do porabe sredstev, vendar najkasneje do 9.1.2013

http://www.mg.gov.si/

Ogled dobrih praks na severnem Primorskem Partnersko srečanje v okviru evropskega projekta CivPro na temo PLAZOVI IN POPLAVE

Razvojna agencija ROD kot slo-venski partner projekta CivPro, ki se izvaja v okviru evropskega pro-grama INTERREG IVC in območje Severne Primorske sta imela v času od 25. do 27. oktobra čast gostiti prvega izmed ogledov dobrih praks na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in izmenjav znanj in izkušenj med partnerskimi regijami, t.i. »transfer visit«.

Glede na številne izkušnje s plazovi in poplavami na Goriškem zlasti v zadnjih letih ter zanimanje gostujo-čih projektnih partnerjev, predstav-nikov Občine Miškolc (Madžarska) ter Mesta Košice (Slovaška), sta bili prav ti problematiki v ospredju sre-čanja.

Prvi dan srečanja je bil namenjen pregledu lokalnih/regionalnih poli-tik ter izmenjavi znanj in izkušenj na bolj teoretični ravni. Najprej je mag. Samuel Kosmač, vodja Izpostave URSZR Nova Gorica in poveljnik re-gijskega štaba CZ, zbranim predsta-vil ureditev sistema zaščite in reševa-nja v Sloveniji. Ga. Špela Kumelj iz Geološkega zavoda Slovenije (v pro-jektu sodeluje kot zunanji izvajalec ROD-a), ki za potrebe projekta pri-pravlja Regionalno analizo stanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Se-verne Primorske (Goriške statistične regije), pa je predstavila prve rezul-tate le-te. Na občine in predstavnike CZ na lokalni ravni so bili namreč posredovani vprašalniki, s katerimi smo želeli po posameznih občinah preveriti, katere naravne in druge nesreče jih ogrožajo ter ugotoviti, ali se na njihovem območju izvajajo kakršnekoli preventivni ukrepi, kot npr. izobraževanja in usposabljanja.

V nadaljevanju sta besedo prevzela domača strokovnjaka g. Miha Erga-ver, svetovalec za CZ v Občini Aj-dovščina in g. Igor Benko, poveljnik ajdovskega občinskega štaba CZ, ki sta udeležencem predstavila zgodo-vino in vodenje intervencij na plazu Slano blato ter sanacijo in sistem nadzora plazu, v popoldanskem delu pa so partnerji iz Madžarske in Slo-vaške predstavili skupne ukrepe, ki jih izvajajo v povezavi s poplavami in varstvom pred poplavami. Prvi dan

se je zaključil z ogledom plazov Sla-no blato in Stogovce pod strokovnim vodstvo g. Benka in g. Ergaverja.

V okviru drugega dneva so udele-ženci obiskali Log pod Mangartom, kjer sta jim g. Zoran Kenda, name-stnik vodje Izpostave URSZR Nova Gorica in g. Milan Štulc iz Obči-ne Bovec predstavila plaz Stože in ukrepe, ki so bili izvedeni tekom intervencije ter po njej, pa tudi sis-tem zgodnjega opozarja pred more-bitnim ponovnim plazenjem. Drugi dan se je zaključil z ogledom sanacije struge reke Vipave v Mirnu, ki ga je vodil g. Boštjan Frančeškin, svetova-lec za CZ iz Občine Miren-Kostanje-vica.

Zadnji dan dogodka je sledil še obisk in ogled Regijskega centra za obveščanje v Novi Gorici, kjer je vodja ReCo Nova Gorica ga. Mara Marinič skupaj s sodelavci predsta-vila organizacijo in delovanje centra, ogledali pa so si tudi sistem »Video Kras« za zgodnje opozarjanje pred požari v naravnem okolju. Še pred tem pa so jim predstavniki CZ iz Mestne občine Nova Gorica, povelj-nik občinskega štaba CZ g. Stjepan Miškovič in g. Bogdan Zoratti skupaj z g. Sotlarjem iz podjetja Geoinžini-ring, predstavili letošnjo pridobitev občine »Karto plazov in pogojev gradnje v MONG«.

Vse tri dni so imeli udeleženci tudi priložnost izmenjati znanje in iz-kušnje ter razpravljati o težavah in ovirah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.

Poleg ogleda primerov dobrih praks v Sloveniji, so v okviru pro-jekta predvideni tudi ogledi v drugih partnerskih regijah, skupaj 11 ogle-dov in prenosov dobrih praks. Za vsako posamezno srečanje pa velja, da se ga poleg predstavnikov gostite-lja udeležita še dva do trije projektni partnerji, ki jih posamezna tematika najbolj zanima.

Na tem mestu bi se v imenu Razvoj-ne agencije ROD želela vsem pred-stavnikom občin in predstavnikom civilne zaščite zahvaliti za sodelova-nje na dogodku, saj so s svojo udelež-bo in aktivnim sodelovanjem pripo-mogli k uspešni izvedbi srečanja.Silvana Peljhan, RA Rod

Foto

: Silv

ana

Peljh

an

Št. 6 • 15. november 2011 23Napovedi in obvestila

Koledar prireditev za NOVEMBER 2011

četrtek, 17. november

ob 19.00Galerija doma krajanov Vipavski Križ

Odprtje razstave: Tekst v podobi; Črka, beseda, tekst kot element likovnega dela

petek, 18. november

ob 22.00Ajdovščina - Vipavska cesta 11/a, Ajdovščina (bivša kasarna Srečka Kosovela)

Koncert - Srečna mladina & Chiki Liki tu-a

sobota, 19. november

ob 7.30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

132. Bolšja tržnicaInfo: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)

ob 9.00Občina Ajdovščina – sejna soba

Jesensko usposabljanje - Izvajanje pridobitne dejavnosti v NVO in zagotavljanje standarda kakovosti poslovanja Prijave sprejemajo do 16. novembra na: info@planota.si ali preko spletne prijavnice na www.fundacija-bitplanota.si

ob 19.00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Nastop MePZ Primorje in MPZ Poljubinj, vstop prost

ob 19.00Kulturni dom Budanje

Predpremiera opere Gorenjski slavček Antona Foersterja

ob 19.00Dvorana v Vrtovinu

Martinovanje po sv. Martinu v Vrtovinu, koncert Marjana Zgonca, vstopnina 10 € (pijača in martinova večerja), prijave: Anuška 041 569 492, Mirjana 041 814 710

ob 19.00dvorana Škofijske gimnazije Vipava

Koncert - Melodije za dušo in srce, koncert z Borisem Kopitarjem in številnimi gosti,vstopnina 15 €, vstopnice v predprodaji na TIC-u Vipava (05 368 70 41) in turistični agenciji Marco Polo v Ajdovščini (05 368 15 00).

ob 22.00Mladinski center in hotel Ajdovščina

Stand up komedija - Miki BubuljInfo: KAŠ, 051 654 002, www.kas.

nedelja, 20. november

med 7.00 in 9.00izhodišče in cilj pod hrastom pred vasjo Ustje

11. pohod po Vertovčevih potehInfo: Društvo Matija Vertovec, 05 36 59 155

ob 18.00Športni center Police

Nogometna tekma KIX Ajdovščina : KMN Bronx,mladinska liga U21-zahod

ob 19.00Dvorana Edmuda Čibeja v Lokavcu

Premiera opere Gorenjski slavček Antona Foersterja

petek, 25. november

ob 18.00Občina Ajdovščina - sejna soba

Jesensko usposabljanje - Organiziranje prireditev in drugih dogodkovPrijave sprejemajo do 23. novembra na: info@planota.si ali preko spletne prijavnice na www.fundacija-bitplanota.si

ob 20.00Športni center Police

Nogometna tekma KIX Ajdovščina : Dobovec Trgovine Jagerčlanska tekma 1. SFL

sobota, 26. november

ob 9.00Mladinski center in hotel Ajdovščina

Jesensko usposabljanje - Priprava in vodenje projektov v NVO Prijave sprejemajo do 23. novembra na: info@planota.si ali preko spletne prijavnice na www.fundacija-bitplanota.si

ob 10.30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Ostržkov abonma: Črkolandija, za abonma in izvenInfo: ZKD Ajdovščina, 05 3643 072, volk.katarina@siol.net

ob 16.00Slap

Vinski hrami Vipavske doline - SLAPInfo: RA ROD Ajdovščina 05 365 36 00

ob 19.00telovadnica OŠ Šturje

Košarkarska tekma Marc Ajdovščina : Fenomeni

nedelja, 27. november

ob 7.00izhodišče pohoda Kamp Tura

Pohod Gradiška Tura, Abram, prispevek 3 € lahko poravnate na TIC Ajdovščina v Palah ali na Info točki Stolp na ajdovski tržnici (v ceno je všteta jed z žara in čaj na Turistični kmetiji abram na Nonosu)Info: PD Ajdovščina, www.pd-ajdovscina.si, Bogdan Kodele 031 853 405

ob 16.00Dom krajanov na Planini

Prireditev Društva gospodinj s Planine – projekt mlekoInfo: Vilma Česen 051 398 293, Mateja Česen 051 370 906

ob 17.00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Koncert ob praznovanju 10. obletnice Popoldan na cestiInfo: Jožica Ličen, 041 429 713

Koledar prireditev za DECEMBER 2011

sobota, 3. december

ob 9.00Mladinski center in hotel Ajdovščina

Jesensko usposabljanje - Osnove računovodstvaPrijave sprejemajo do 30. novembra: info@planota.si ali preko spletne prijavnice na www.fundacija-bitplanota.si

Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Miklavževanje z miklavževim sejmomInfo: Mladinski center in hotel Hiša mladih Ajdovščina, 05 368 93 83, info@mc-hisamladih.si

ob 14.00Planina

Vinski hrami Vipavske doline - PLANINAInfo: RA ROD Ajdovščina 05 365 36 00

ob 18.00Dvorana na Otlici

Praznovanje ob 10. obletnici MePZ Angelski spev Otlica

nedelja, 4. december

Čaven, Mala goraMiklavžev pohod po Čavenski planotiInfo: PD Ajdovščina, www.pd-ajdovscina.si, Bogdan Kodele 031 853 405

ob 17.00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Prireditev Društva gospodinj s Planine - Repriza letošnjega projekta – MlekoInfo: Vilma Česen 051 398 293, Mateja Česen 051 370 906

četrtek, 8. december

ob 19.00Kulturni dom Vipava

Tradicionalni novoletni koncert Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina

sobota, 10. december

ob 10.30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Škratkov abonma: Rdeča kapica, v izvedbi Mini Teatra, za abonma in izven.Info: ZKD Ajdovščina, 05 3643 072, volk.katarina@siol.net

ob 19.00 telovadnica OŠ Šturje

Košarkarska tekma Marc Ajdovščina : Pingvini Šmartno

nedelja, 11. december

ob 18.00Športni center Police

Nogometna tekma KIX Ajdovščina : Casino Safir Sežana

sreda, 14. december

ob 19.00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Tradicionalni novoletni koncert Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina

sobota, 17. december

ob 7.30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

133. Bolšja tržnicaInfo: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)

ob 10.30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Ostržkov abonma: Hop v pravljico, v izvedbi Loškega odra Škofja Loka, za abonma in izven.Info: ZKD Ajdovščina, 05 3643 072, volk.katarina@siol.net

ob 19.00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Gledališka predstava Momo

ob 22.00Mladinski center in hotel Ajdovščina

Stand up komedija - Martina IpšaInfo: KAŠ, 051 654 002, www.kas.si

torek, 20. december

ob 19.00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Tradicionalni novoletni koncert Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina

četrtek, 22. december

Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Gledališki abonma: Nežka se moži, v izvedbi Slovenskega narodnega gledališče Drama Ljubljana, za abonma in izvenInfo: ZKD Ajdovščina, 05 3643 072, volk.katarina@siol.net

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJA Vabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.

OBVESTILAOSMICE:Osmica na turistični kmetiji FerjančičOd 11. novembra do 20. novembra - Gradišče nad Vipavo 11aInfo: Boris Ferjančič, 05 368 52 83, 031 892 585, druzina.ferjancic@siol.net Osmica na kmetiji ŠtrukeljOd 18. novembra do 27. novembra in od 2. decembra do 11. decembra - Kmetija Štrukelj, Selo 2a Info: Tomo Štrukelj, 041 790 741, vino.strukelj@gmail.com RAZSTAVE: Razstava: Stanislav Ropotec, 1911-1997, slikarstvoOd 23. oktobra do 20. novembra - Pilonova galerija Ajdovščina Vabljeni na ogled razstave slikarskih del v Avstraliji živečega Slovenca, ki je nastala ob 100-letnici umetnikovega rojstva. Njegove slike visijo v pomembnih zbirkah in muzejih, v vseh narodnih galerijah v Avstraliji, v vatikanski Galeriji sodobne verske umetnosti, v Museé d`Art Moderne v Parizu. V 80. letih je za novo poslopje avstralskega veleposlaništva v Parizu ustvaril posebno serijo velikih slik. Britanska kraljica Elizabeta ga je 1989 odlikovala z redom Avstralije za njegove zasluge na umetniškem področju. Na predvečer slovenske osamosvojitve se je v Ljubljani prvič samostojno predstavil z razstavo v galeriji Equrna. Razstava Brane Jazbar - Afriške avanture, risba Od 29. oktobra do 16. novembra - Galerija doma krajanov Vipavski Križ Brane Jazbar, priznan ajdovski slikar, se je po Afriki potepal februarja 2010. Po Keniji in Tanzaniji je to že tretje navdihujoče Jazbarjevo potovanje. Kot gornik je obiskal najvišji vrh Afrike Kilimanjaro in drugi najvišji Mont Kenya, odpravil se je tudi na safari po nacionalnih parkih Tanzanije – vtise je strnil v risbah, ki jih bo moč videti na pričujoči

razstavi. Vabljeni!Razstava Tekst v podobi; Črka, beseda, tekst kot element likovnega delaOd 17. novembra dalje – Galerija doma krajanov Vipavski KrižVabljeni na ogled Medobmočne likovne razstave 2011 (Tematski razpis za ljubiteljske likovne ustvarjalke in ustvarjalce). Razstavo pripravlja JSKD, OI Nova Gorica.ŠPORT:Zavod za šport AjdovščinaAEROBIKA TNZ – torek od 19:00 do 20:00 petek od 18:00 do 19:00,AEROBIKA ZUMBA – torek od 20:00 - do 21:00 - pričetek 18.10.2011,LATINO AEROBIKA – četrtek od 20:30 do 21:30,PILATES – ponedeljek – sreda od 19:00 do 20:00,TERPAVETSKA VADBA – četrtek od 20:30 do 21:30,VODNA AEROBIKA - sreda od 20:15 do 21:15,PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI ZA OTROKE od 5 do 14et ob sobotah od 14:00 ure dalje.MOŽNOST NAKUPA DARILNIH BONOV za vse storitve Zavoda za športZLATA KARTICA - celoletni obisk vodenih vadb, savn, notranjega ter zunanjega bazena; otroci 140 €, odrasli 350 €ŠD RekreativčekŠOLA PLAVANJA Predšolski otroci (4 – 5 let) – ponedeljek in petek od 16:00 do 17:00 Šoloobvezni otroci (6 – 12 let) – ponedeljek od 16:00 do 17:00, sreda od 17:00 do 18:00 REKREATIVNO PLAVANJE ZA ODRASLE – torek in četrtek od 16:00 do 17:00 1. termin (11. oktober – 1. december) 2. termin (3. januar – 23. februar) 3. termin (6.marec – 26. april) ŠPORTNA ABECEDA - za otroke 1. triadeOŠ Vrtovin – ponedeljek od 14:15 do 15:15 OŠ Skrilje – sreda od 14:30 do 15:30 OŠ Črniče (z vadbo pričnemo v decembru) MIX AEROBIKA – latino koraki, boks elementi, vaje za moč,… Ajdovščina (večnamenski prostor na SŠ Veno Pilon) – torek in petek od 19:00 do 20:00 Velike Žablje (dvorana) – ponedeljek od 19:00 do 20:00 Col (OŠ Col) – petek od 20:30 do 21:30 Šmarje (gasilski dom v Šmarjah – ponedeljek od 20:30 do 21:30, četrtek od 20: 00 do 21:00 Info: http://rekreativcek.gmajna.eu, O41-472-128/040-348-264, za vse programe je obvezna predhodna prijava! OBVESTILA DRUŠTEV: Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina – VipavaOPČINE (nad Trstom), na strelišču – nedelja, 18. 12. ob 15.00; spominska slovesnost ob

70. obletnici spomina na žrtve II. Tržaškega procesa, ustreljene 14.12.1941 na Opčinah. Italijanske oblasti imajo do tega spomenika poseben odklonilni odnos, zato vztrajajo na tem, da mora ostati spomenik skrit očem javnosti. Pričakujemo vašo podporo, tovarišem in rojakom iz Italije. Praporščaki naj prijavijo svojo udeležbo, toplo se oblecite in obujte!Avtobus: Črniče 12.00, Gojače 12.05, Batuje 12.10 Selo 12.15, Vrtovin 12.20, Potoče 12.25, Dobravlje 12.30, Cesta 12.35, Ajdovščina 12.40, Log 12.45, Vipava 12.50, Slap 12.55, Lozice 13.05, Podnanos 13.10, Podraga 13.15, Lože-Manče 13.20, na Planino in Erzelj, bo v primeru zadostnega števila potnikov (7-8 oseb) peljal kombi. Prijave sprejemamo do ponedeljka, 14. decembra, na telefon 05 366 10 71. Stroške, cena prevoza je 15,00 €, je potrebno poravnati pred odhodom. JAVORNIK NAD ČRNIM VRHOM (Kanji dol), pri planinski koči, – nedelja, 18. 12. ob 11.00; spominska slovesnost v počastitev spomina na 47 padlih borcev Gradnikove brigade. Zaradi bližine kraja prireditve organiziranega prevoza ne bo!Praporščaki naj prijavijo svojo udeležbo. Toplo se oblecite in obujte!

ZKD AjdovščinaČrkolandija v Ostržku26. novembra ob 10.30 v Dvorano prve slovenske vlade v Ajdovščini prihaja Črkolandija, predstava iz Ostržkovega abonmaja in za „izven“. Avtorja in izvajalca predstave sta Maja Gal Štromar in Gregor Geč. Zgodba govori o dveh otrocih, Ani in Binetu, ki si pred spanjem bereta pravljico. V zaprašeni in dolgočasni knjigi najdeta skregane črke. Odločita se, da bosta naredila red in se podata na potovanje v Črkolandijo. Bine in Ana uredita spor med črkami in abeceda je rešena, črke so ponovno prijateljice.

Napovedi za rubriko koledar prireditev in obvestila posredujte TIC Ajdovščina, tic.ajdovscina@siol.net, 05/36 59 140.

Črke niso le zapis glasov

17. novembra bo v galeriji doma krajanov v Vipavskem Križu od-prtje razstave severno primorskih likovnih ustvarjalcev, v organiza-ciji območnih izpostav Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin.

„Izbrana dela dvaindvajsetih li-kovnih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so sodelovali na tematskem razpisu Tekst v podobi, kaže-jo različne načine združevanja teksta in podob v treh izraznih medijih: slikarstvu, kiparstvu in fotografiji. Tekstualni elementi se v slikarskih in kiparskih delih po-javljajo bodisi kot ročno izrisane/odtisnjene/vdolbene tipografije bodisi kot kolažni fragmenti, ki so najpogosteje »iztrgani« iz ti-skanih medijev in nalepljeni na slikovno ploskev.“

Nataša Kovšca, iz predstavitve izbora

Št. 6 • 15. november 201124 Zadnja plat

KOLOFON: Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.si Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak; Odgovorna urednica: Aleksandra Hain Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk KeteGrafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., VipavaTisk: SET VevčeE-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.netTelefon: 05/36 59 155, trženje Jasna Krpan – 040-811-791Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice

Miklavževanje in umetniška tržnica 3. decembra

V soboto, 3. decembra 2011, bo Ajdovščino ponovno obiskal Miklavž, s pestrim dogajanjem za otroke. Od 10.00 do 18.00 ure bo na Trgu prve slovenske vlade v Ajdovščini umetniška tržnica v popoldan-skih urah od 14.00 dalje delavnice in animacije za

najmlajše ob 17.00 predviden prihod Miklavža.

Podrobnejši program dogajanja bo v naslednjih dneh objavljenih na spletnih straneh Mladinskega centra www.mc-hisamladih.si in na spletnih stra-

neh TIC Ajdovščina www.tic-ajdovscina.si.

Dobrodošli!

42 minut in 56 sekund – prvi nov rekord kolesarske dirke na Predmejo

Recesija naj se ne pozna na smehu!

Osmico postavili sredi Ljubljane

Na Brjah častili martina

Rekord je padel na martinovo ne-deljo, ko je Kolesarski klub Castra iz Ajdovščine, čeprav zgolj v klubsko – prijateljskem okviru, vendarle iz-peljal tradicionalno kolesarsko dirko od Lokavca do Predmeje. Postavil ga je Matej Gnezda iz KK Adrija Mobil.

Kolesarska dirka na Predmejo je ena težjih v Sloveniji, pa tudi zelo dobro obiskana s strani kolesarjev. Letos so organizatorjem, KK Castra iz Ajdovščine, načrte prekrižale teža-ve s cesto, ki jo je odnesel plaz. V teh dneh se zaključujejo še zadnja dela, kolesarji pa so lepo vreme izkoristili za prijateljsko dirko po novi trasi. To so bili „ogledi“ in priprave za pravo dirko, ki bo prihodnje leto, hkrati pa priložnost za druženje.

Predsednik kluba Klavdij Brecelj pravi, da nove trase ni mogoče pri-merjati s prejšnjo, pa tudi te, prija-teljske dirke ne gre primerjati s tisto pravo, ki bo prihodnje leto. Trasa je za okoli dva kilometra daljša, vzpo-

ni so večji, torej je dirka tudi precej bolj naporna, pravi Klavdij. Pa ven-dar je dobrih 43 minut precej „ljubi-teljski“ rekord, ki bo prihodnje leto popravljen na okoli 35 ali 36 minut, vsekakor pa pod 40 – za primerjavo, rekord stare ceste je okoli 25 minut.

Na prvo neuradno dirko po novi cesti od Lokavca do Predmeje se je podalo okoli 40 kolesarjev, ker je

šlo za prijateljsko dirko, so ob pr-vem tokrat „uradno“ zabeležili le še zadnji rezultat. Član KK Castra (pa tudi občinski svetnik) Matjaž Bajec je na vrh Gore prisopihal v 1 uri in 24 minutah, na kolo je sedel na presenečenje mnogih prijateljev in znancev, ki pa so ob koncu mo-rali priznati poraz – čestitke! SH

Društvo gospodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini vas zadnjo novembrsko nedeljo, 27. 11., ob 16. uri vabi v Dom krajanov Planina, kjer predstavljajo priredi-tev »MLEKO NI VODA!«. Ker re-cesija še ni udarila na količino sme-ha, vam veliko dozo tega ponujajo v istoimenski komediji domačega avtorja Dušana Česna. V kome-diji se boste nasmejali predvsem ukanam mlekaric,zapele bodo čla-nice Ženskega pevskega zbora go-

spodinj s Planine, vabljeni pa ste tudi na ogled razstavo fotografij in pripomočkov, ki so jih uporabljale mlekarice. Po končani prireditvi pa planinske gospodinje še tudi ni-koli nikogar niso pustile lačnega …

Druga ponovitev prireditve bo v Dvorani 1. slovenske vlade v Ajdo-vščini v nedeljo, 4. 12., ob 16. uri, tretja pa v Vipavskem kulturnem domu v nedeljo, 11. 12., prav tako ob 16. uri. Vabljeni!

Vse bolj aktivni člani Društva go-spodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini so na martinovo, 11. 11., svojo mini osmico, postavili kar sredi Ljubljane. V sklopu orga-niziranega martinovanja, kjer so se s svojimi kulinaričnimi dobrotami predstavile vse regije, je bila stojnica

s klobasami, domačim zeljem, kaki-ji, kislo repo in metrskimi piškoti in štruklji gotovo najbolj obiskana stoj-nica. Obiskovalci so lahko poskusili novo letino pinele, vrgli partijo bri-škole, veliko zanimanje pa so po-kazali tudi za bližajoč se Vertovčev pohod.

Tridnevno martinovanje na Brjah na Vipavskem je nasta-nek mladega vina slavilo v veselem razpoloženju in velikih množicah obiskovalcev. Že prvi, „dalmatinski“ večer se je pod velikim šotorom nostalgično „cingalo“ preko 500 obiskoval-cev, naslednji dan so mladi na svojem žuru šotor napolnili do zadnjega kotička, skozi vse popoldne je bila prijetno družab-na tudi nedelja s kmečko tržnico. Tradicionalni dogodek je okronal krst mladega vina, ki ga je po tradicionalnem običaju po vaških hramih pobiral furman. Pipo je v sod zabil in vino prvi pokušal najstarejši član vinogradniškega društva iz Brij na Vipavskem, družbo mu je delala Vipavska vinska kraljica Lea Mlečnik, zbranim so peli fantje iz Sotočja. Vino je zelo dobro, dosti ga je. Da bi ga le čim več prodali in to po po-šteni ceni. Vinogradniki iz domačega Društva vinogradnikov in vinarjev Brje na Vipavskem so lahko ponovno zadovoljni, prireditev je bila dobro pripravljena in lepo obiskana.

Foto

: Igo

r Ben

koFo

to: E

rika

Pirje

vec

Foto

: Iva

n M

erlja

k