Javni razpis za občinska priznanja

3

Št. 29 • 18. februar 2014, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Danilo Pudgar ob Sočiju o olimpizmu

15

Spoznajmo soseda

24

Kumerdejevo priznanje dobravski osnovni šoli

5

Batičeva hiša v Lokavcu ob 20-letnici projekta Lokavec in čas spregovorila še eno zgodbo

5

Ustvarjalna in podjetna

12

2

Vabimo vas na predstavitev knjige Stanislava BačarjaVoda, stopa, mlin

v četrtek, 20. februarja ob 18. uri, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

V ledenem oklepu

FOTO

Ale

nka

Trat

nik

PN, J

anko

Mik

už

Kulturni praznik in kulturno leto v znamenju dediščine

48, 9

7

Št. 29 • 18. februar 20142 Ujma

Intervencija učinkovita, ljudje solidarni, škoda velika

V nedeljo, 9. februarja popoldne, je na Predmeji in Otlici zagorela luč – vzpostavljena je bila električna li-nija. Že pred tem je bila popravljena tudi linija do Podkraja in Vodic. Na Kovku in v Gozdu je še nekaj hiš pri-klopljenih na večje in manjše agre-gate, prav tako je območje Hrušice oskrbovano s pomočjo dveh velikih agregatov. Delavci elektro podjetja se trudijo sanirati omrežje. Občina Ajdovščina se zahvaljuje vsem, ki so

v teh dneh pomagali lajšati težave prebivalcem ogroženih območij ter vsem, ki so pomagali sanirati nastalo situacijo.

Stanje na našem gorskem območju se glede na razmere hitro normalizi-ra. Zasluga za to gre mnogim služ-bam in prostovoljcem, ki že dober teden dni dežurajo: Civilna zaščita Ajdovščina, občinski redar, poklic-na enota GRC Ajdovščina, Gorska reševalna služba, prostovoljni gasilci iz Cola (v zaključni fazi sanacije so

se jim pridružili tudi člani PGD Selo ter PGD Podnanos), domače cestne službe, domači gozdarji in gozdarska podjetja, člani Jamarskega društva Danilo Remškar in mnogi domači-ni. Hvala tudi URSZR Nova Gorica, CZ Šempeter - Vrtojba, Soškim elek-trarnam ter mnogim gradbenim in drugim podjetjem, ki so pomagala s prevozi in z opremo.

Intervencija na tem območju se je pričela v nedeljo, 2. februarja, ven-

dar pa je bila Civilna zaščita v pri-pravljenosti vse od začetka neurja, saj je pričakovala težave. Prva skrb je bila namenjena daljnovodom, ki pa niso zdržali ledenega pritiska. Takoj nato je civilna zaščita pričela lov za agregati.

Najprej rešili šolo, kamor bi se lahko zatekli prebivalci

Občinski štab Civilne zaščite se je odločil, da takoj usposobi šolo na Otlici, ki lahko zatočišče ponudi ve-liko ljudem, šolska kuhinja bi lahko

ponudila tople obroke, morebitne zasilne postelje bi lahko uredili v telovadnici. Šola je bila torej pripra-vljena, da v primeru hujše nesreče postane krizni center na Gori. V ponedeljek, 3. februarja, ko je ujma začela kazati zobe tudi na našem ob-močju, je bila torej šola prva priklo-pljena na močnejši agregat, last do-mače Civilne zaščite. Hkrati je agre-gat napajal še zadružni dom, cerkev, gostilno in skoraj 45 hiš v okolici. Istega dne je bil priklopljen velik agregat tudi na sekundarno omrežje na Predmeji, dan kasneje je elektriko dobil tudi vodhran, usposobljena je bila bazna postaja na Sinjem Vrhu, da so prebivalci imeli mobilni tele-fonski signal, reševalci pa radijske zveze. Na tem območju je na srečo sekundarno omrežje ostalo relativno nepoškodovano.

Na dveh kilometrih trase visoko-napetostnega električnega omrežja med Kovkom in Pristavo ni niti eden od stebrov ostal nepoškodovan. Po-veljnik ajdovskega štaba civilne zaščite poudarja, da so domačini takoj stopili v akcijo in pričeli ko-pati luknje za nove stebre. Dve ekipi domačih gozdarjev, registriranih in usposobljenih za tovrstno delo, pa sta pod nadzorom rajonskega vodje elektro podjetja pričeli s čiščenjem trase, tako da je po tednu dni elek-trično omrežje že usposobljeno.

Za tovrstne intervencije se potre-buje usposobljene ljudi

Poveljnik štaba civilne zaščite Igor Benko poudarja, da za tovrstno in-terventno delo ne potrebuješ veliko ljudi, pač pa usposobljene za po-samezna področja – elektrikarje, voznike za razvoz agregatov in pri-klope, vzdrževalce ... Predvsem pa je pomembna dobra organizacija dela. V času neurja so pri intervencijah, poleg civilne zaščite, sodelovali pro-stovoljni gasilci iz Cola, ki so popi-sovali in razvažali agregate, poklicni gasilci iz GRC, ki so zbirali manjše agregate, delavci KSD Ajdovščina so jih usposobili s potrebnimi kabli, kar je delavcem elektro podjetja močno olajšalo delo. Gorivo za velike agre-gate je na svoje stroške dobavljalo elektro podjetje – po prvih izračunih se je v času največje porabe pokurilo kar 200 litrov nafte na uro.

Dobrodošla je bila tudi akcija eki-pe prve pomoči Rdečega križa Aj-dovščina, ki je obiskala starejše in osamljene ljudi ter jim poleg pomoči ponudila tudi moralno oporo, pogo-vor.

Dobro se je izteklo, vendar je tre-ba misliti za naprej

Igor Benko opozarja, da bi bilo smiselno nabaviti opremo, ki jo potrebujemo za primere naravnih nesreč. Na območju naše občine so različne naravne nesreče stalnica. Poudaril je, da se ljudje lahko spri-jaznijo, da so brez telefona, elektrike, problem pa nastane že pri vodi, brez katere je težko preživeti več dni.

Pretežno so pri intervencijah sode-lovali prostovoljci, v svojem prostem času, mnogi celo na račun svojega dopusta – v teh kriznih časih stiska-jo tudi delodajalci. Pri nas še nekako zmoremo, znamo stopiti skupaj, si

zaupamo. Mnogo posameznikov je ponujalo pomoč v obliki agregatov in drugih nujnih dobrin, pripravlje-ni so bili priti pomagat, gospodinje so ponudile, da kuhajo ... Na pomoč so nam priskočili celo zamejski Slo-venci, ki so nam s pomočjo prosto-voljnih prispevkov kupili in podarili štiri agregate.

Kljub temu pa je Benko predlagal, da se vsaj tistim, ki so pomagali s takimi dejavnostmi, s katerimi si služijo kruh, poravna stroške. Pred-vsem pa smo lahko zadovoljni, da je intervencija potekala relativno varno in pod nadzorom, da življe-nja niso bila ogrožena v nobenem

trenutku ter da večjih poškodb ni zabeleženih. Sh

Občina Ajdovščina se zahvaljuje vsem, ki ste ne-sebično priskočili na po-moč - mnogi po službeni dolžnosti, še več vas je bilo takih, ki ste stopili v akcijo zato, da bi pomagali. Do-kazali smo, da smo huma-na in solidarna skupnost, ki zna stopiti skupaj in si pomagati. Hvala vam!

Intervencija v številkah Skupaj je bilo opravljenih 5462 ur dela. Sodelovalo je 30 vozil, ki so opravila 7000 km poti. Na daljnovodih je bilo poškodovanih ali uničenih 22 betonskih drogov,

20 lesenih drogov, 10 konzol in 2,5 km vodnikov. Na nizkonapetostnem omrežju pa 15 betonskih drogov, 97 lesenih dro-

gov in 3 km vodnikov. Razdeljenih je bilo 52 agregatov: 35 agregatov moči do 25 kW in 17 agre-

gatov moči do 300 kW.

FOTO

Ale

nka

Trat

nik

PNFO

TO A

lenk

a Tr

atni

k PN

FOTO

Jank

o M

ikuš

FOTO

Igor

Ben

koFO

TO A

lenk

a Tr

atni

k PN

FOTO

Ale

nka

Trat

nik

PN, J

anko

Mik

už

Št. 29 • 18. februar 2014 3Občina

Dom krajanov v Plačah

Na svoji zadnji seji so svetniki dali zeleno luč projektu izgradnje Doma krajanov v Plačah. Večna-menski objekt bo namenjen vse-stranski spodbudi lokalnega pre-bivalstva iz Plač in okoliških krajev k druženju, s poudarkom na špor-tnih aktivnostih.

Večnamenska dvorana s servi-snimi prostori bo zrasla na robu vaškega zaselka Plače. V pritličju bo urejeno igrišče za badminton, z garderobami, sanitarijami, shrambo in ostalimi potrebnimi prostori, v nadstropju pa bo ob hodniku sejna soba s čajno kuhinjo. Ob objektu bo zgrajeno parkirišče, v sklopu projek-ta bo urejena tudi okolica. Različnim dogodkom na prostem bo namenje-na ploščad, ki se bo nadaljevala v stopnice – tribune. Stavba je projek-tirana tako, da bo v celoti dostopna gibalno oviranim.

Svetniki so na zadnji seji sprejeli potreben sklep za nadaljevanje po-stopkov projekta. V teku je pridobi-vanje gradbenega dovoljenja, sledi

izbira izvajalca, pričetek gradnje je načrtovan za sredino letošnje po-mladi, zaključek in predaja novega Doma krajanov Plače v uporabo pa za marec 2015.

Sredstva za izgradnjo so zagoto-vljena, 313.576,89 evra je rezervira-nih v proračunih Občine Ajdovščina – večji del v letu 2014, preostanek v 2015. Iz državnega proračuna pa Občina kani pridobiti še 69.572 evra.

Dom krajanov Plače bo v celotno krajevno skupnost Vipavski Križ, kamor sodi še zaselek Male Žablje, vnesel nove spodbude za druže-nje na podeželju. To bo prvi pokrit objekt, namenjen pretežno športnim dejavnostim, na tem območju. Za-gotovo pa bo za širši krog zanimi-va tudi nova ponudba – to bo prva dvorana za badminton na območju naše občine in načrtovalci ter bodo-či upravljavci si obetajo, da bodo z oddajanjem prostora pokrili vsaj del vzdrževalnih stroškov dvorane. Sh

Iz 35. redne seje ajdovskih občinskih svetnikov Seja je potekala 6. februarja, uvodo-

ma je poveljnik štaba CZ Ajdovščina Igor Benko podal poročilo o poteku intervencije na višjih predelih naše občine v času ledenega neurja. Prav zaradi težav z opremo ob ekstremnih vremenskih razmerah je župan dnev-nemu redu dodal še točko – odlok o uporabi interventnih sredstev.

Prva je bila na vrsti obravnava Odlo-ka o ustanovitvi javnega zavoda Otroški vrtec Ajdovščina. V drugem branju so pripravljavci upoštevali prej podane pri-pombe, svetniki na vsebino niso imeli večjih pripomb, zapleta pa se pri imenu zavoda. Občina Vipava, ki je soustano-viteljica zavoda, je namreč na svoji seji sprejela odlok z drugačnim besedilom, oziroma, vipavski svetniki bi želeli vrtec preimenovati v Otroški vrtec Občine Aj-dovščina in Občine Vipava, Ajdovščina. Odlok je bil sprejet v takšnem besedilu, kot je bil pripravljen, veljati pa bo začel,

ko bodo neskladje v besedilu korigirali vipavski svetniki.

Prav nihče od prisotnih svetnikov ni imel ničesar proti sprejetju Odloka o uporabi sredstev proračunske rezerve za leto 2014, skozi razpravo pa sta bila podana dva upoštevanja vredna predlo-ga: na eni od prihodnjih sej nameniti posebno točko dnevnega reda varnostni problematiki ter kupovati takšna sred-stva, ki so prilagojena za naše razmere. S sprejetjem sklepa so občinski svetniki odobrili 100.000 evrov za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kupilo se bo tudi dva močnejša agregata.

Brez razprave je bil sprejet predlagan pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sofinanciranju mladinskih in otroških programov in projektov ter letovanj. Spremembe so pogojevali tako zakonodaja, kot tudi Strategija za mlade, pri pripravi pa je sodeloval tudi Mladin-

ski svet Ajdovščina. So pa imeli svetniki precej opozoril in

predlogov pri sprejemanju sklepa o po-trditvi DIIP Celovita okoljska ureditev Vipavskega Križa. Prenova je potrebna predvsem zaradi prestarih instalacij, prav vse so potrebne prenove: potreb-no je urediti ločen sistem kanalizacije (fekalne in meteorne), rekonstruirati vodovod, posodobiti javno razsvetlja-vo, prenoviti elektro in TK omrežje, v načrtu pa je tudi izgradnja nove čistilne naprave ter navezovalnega kolektorja. Hkrati se bo bistveno polepšala tudi zunanja podoba kraja, ki je v celoti pod spomeniško zaščito. Svetniki so opo-zorili prav na turistično plat zgodbe o prenovi, na javno stranišče in druge ser-visne storitve, ki so nujna podpora ogle-dom dediščine. Projekt so ocenili kot dobro pripravljenega, pripravljeni sklep so sprejeli, pogoj za izvedbo pa so prido-bljena sredstva iz razpisa MGT, prijava je že odposlana.

Sledila je predstavitev delovnega osnutka investicijskega projekta Razvoj tipičnega območja Vipavska dolina, ki ga Občina Ajdovščina načrtuje skupaj z Razvojno agencijo Rod in Občino Vipa-va – dokončni sklep bodo svetniki spre-jemali na korespondenčni seji. Gre za skupni projekt obeh zgornje-vipavskih občin in domače razvojne agencije, s ka-terim bi želeli vzpostaviti nove turistič-ne produkte, predvsem pa izdelati stra-tegijo razvoja turizma na tem območju ter skupno turistično blagovno znamko. Izdelana bo nova spletna stran, urejena nova tekaško-pohodna pot okoli Ajdo-vščine … Projekt vam bomo podrobneje predstavili v naslednji številki Ajdovskih novic.

V posebnem prispevku pa vam pred-stavljamo projekt Dom krajanov Plače – svetniki so potrdili pripravljen sklep ter tako zagnali investicijo, ki se bo prav kmalu začela uresničevati tudi na terenu. Brez večje razprave so svetniki

podali tudi soglasje k statutu javnega zavoda GRC Ajdovščina. Nato so pri-sluhnili poročilu o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta energetskega kon-cepta in učinkih. Sledilo so premoženj-sko-pravne zadeve, kje je tudi Občina Ajdovščina sistematično pristopila ter predlagala razglasitev javnega dobra na občinskem premoženju (je potreb-no malo obrniti, se mi pa zdi smiselno to izpostaviti), nato pa še točka pobu-de in vprašanja svetnikov. Nekaj za-nimivejših predlogov: prevrednotenje kmetijskih zemljišč, ki so izpostavljena vremenskim ujmam (poplave, suša, erozija …), obravnava policijskega po-ročila o kriminaliteti na območju naše občine, najti drugačen način odlaganja kosovnih odpadkov, po izgradnji nove ajdovske šole eno od starih stavb na-meniti ajdovski glasbeni šoli, ograditi določen del prostora na Fužinah, ki naj bo namenjen izpustom psov … Sh

Napovedujemo objave javnih razpisov Občina Ajdovščina bo Javni razpis za sofinanciranje programov in pro-

jektov humanitarnih in invalidskih organizacij ter drugih neprofitnih organizacij v letu 2014 objavila na spletni strani občine www.ajdovscina.si, predvidoma dne 3.3.2014. Javni razpis in razpisna dokumentacija bo-sta od navedenega datuma na razpolago tudi v sprejemni pisarni občine. Predviden rok za prijavo na razpis bo 31.3.2014.

Občina Ajdovščina bo Javni razpis za sofinanciranje mladinskih in otroških programov, projektov, letovanj ter dodelitev enkratnih nagrad v letu 2014 objavila na svoji spletni strani, predvidoma 24.2.2014. Javni razpis in razpisna dokumentacija bosta dostopna na spleti strani občine in v vložišču Občine Ajdovščina.

Občina Ajdovščina

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ajdovščina na podlagi 7. člena Odloka o prizna-njih Občine Ajdovščina (Uradni list RS št. 44/2012) objavlja

JAVNI RAZPIS:Za podelitev NAZIVA ČASTNI OBČAN OBČINE AJDOVŠČINANaziv častni občan Občine Ajdovščina je najvišje priznanje, ki se podeli izjemnim posameznikom, ki imajo izje-

mne in posebne zasluge za ugled, pomen in razvoj Občine Ajdovščina, za utrjevanje sožitja med ljudmi in narodi ali za razvoj države, oboje v povezavi z občino.

Za podelitev PETOMAJSKEGA PRIZNANJA OBČINE AJDOVŠČINA Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, drugim organizacijam

in skupnostim ter društvom za dolgoletno uspešno delovanje in posebne dosežke trajnejšega pomena na posame-znih področjih življenja in dela, ki so pomembni za razvoj in življenje v občini.

Za podelitev PRIZNANJA OBČINE AJDOVŠČINA Priznanje Občine Ajdovščina se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, drugim organizacijam in skupno-

stim ter društvom za prizadevanja in uspehe, ki so doseženi v krajšem obdobju in so pomembni za razvoj in življe-nje v občini.

Za podelitev SPOMINSKEGA PRIZNANJA OBČINE AJDOVŠČINA Spominsko priznanje Občine Ajdovščina se za prispevek k razvoju in življenju v občini podeli posameznikom,

podjetjem, zavodom, drugim organizacijam in skupnostim, ter društvom ob važnih jubilejih, dolgoletnem uspe-šnem delovanju, ter ob drugih slovesnejših priložnostih.

Predlog za podelitev priznanj lahko podajo podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti, politične stranke, društva, občani, župan ter delovna telesa občinskega sveta.

Predlog mora vsebovati: podatke o predlagatelju, podatke o predlaganem kandidatu, kandidatovo pisno so-glasje, vrsto priznanja za katerega se predlog vlaga ter obrazložitev in utemeljitev predloga.

O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet Občine Ajdovščina na predlog Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja.

Rok za oddajo predlogov je torek, 18.3.2014, do 15. ure. Predlog se lahko pošlje po pošti na naslov Občina Ajdovščina, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali odda v sprejemno pisarno Občine Ajdovščina. Predlog se odda v zaprti kuverti, z oznako na prednji strani kuverte »Ne odpiraj-Priznanja 2014«. Kot pravočasni se štejejo predlogi, ki bodo dejansko prispeli na naveden naslov do vključno torka, 18.3.2014, do 15. ure. Predlogi posredovani po navedenem roku in elektronski pošti ne bodo upoštevani.

Številka: 094-1/2014, Datum: 10.2.2014, Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Matjaž BAJEC, l.r.

Vpis otrok v vrtec za šol. leto 2014/15

Starše predšolskih otrok obvešča-mo, da bo vpis otrok v vse enote in oddelke vrtca letos potekal v mar-cu od 3.3. do 7.3. 2014

V vrtcu Ob Hublju bomo vpisova-li otroke za vrtec Ob Hublju, Črniče, Selo in Vipavski Križ, vsak dan od 9.00 do 15.00 ure, v sredo 5. 3. 2014 pa do 17.00 ure.

V vrtcu na Ribniku bo vpis otrok za vrtec Ribnik, Lokavec, Budanje in Col, vsak dan od 9.00 do 15.00 ure, v sredo 5. 3. 2014 pa do 17.00 ure.

V vrtcu Vipava bo potekal vpis za vrtec Vipava, Vrhpolje in Podnanos v času od 9.00 do 15.00, v sredo 5. 3. 2014 pa do 17.00 ure.

Obrazce za vpis boste starši dobili v vrtcu ali na spletni strani mojedete.si.

S seboj prinesite enotne matične in davčne številke obeh staršev in otro-ka, ker jih potrebujete pri izpolnitvi vloge za vpis.

Starše otrok, ki so v vrtec že vklju-

čeni, pa želijo spremembo enote za prihodnje šolsko leto, ponovno ob-veščamo, da morajo to željo javiti pomočnici ravnateljice v tednu, ko poteka vpis za š. l. 2014/2015.

Starši, ki imajo otroka v vrtcu že vpisanega, ga za prihodnje šolsko leto ne potrebujejo ponovno vpiso-vati.

Vloge sprejemamo po pošti na upra-vo vrtca ali osebno v času vpisa. Uprava vrtca

Št. 29 • 18. februar 20144 Kulturni praznik

Kulturni proslava v znamenju Vertovca in LavričaZKD Ajdovščina prvič podelila priznanja domačim kulturnikom

Edino s pomočjo kulture, ki se začne pri medčloveških odnosih, se bomo izkopali iz krize, v kateri smo se znašli, je med drugim po-udarila mednarodno uveljavljena zborovodkinja Martina Batič, slav-nostna govornica letošnje osrednje proslave na Prešernov dan, 8. fe-bruarja, v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.

Zveza kulturnih društev Ajdo-vščina je prvič podelila priznanja najzaslužnejšim kulturnikom. Umetniška zgodba proslave pa je v

ospredje postavila bogato kulturno dediščino – spregovorila sta nam Matija Vertovec in Karl Lavrič.

Organizacija osrednje kulturne slovesnosti je bila letos v drugo v rokah Zveze kulturnih društev Aj-dovščina, ki je tokrat prvič podelila priznanja zaslužnim kulturnikom in umetnikom. Prejeli so jih Društvo Trillek s Cola (društvo je sodelovalo na proslavi na Colu, zato bo prizna-nje prejelo na eni od naslednjih pri-reditev ZKD Ajdovščina), fotograf Marijan Cigoj in nekdanji tajnik ter pomembni organizator ljubiteljske in profesionalne kulturne dejav-nosti v občini, zaslužen za slovečo

zborovsko kulturo na Primorskem, gospod Klavdij Koloini, ki je prejel priznanje za življenjsko delo.

Kulturni program slovesnosti se je poklonil dvema izjemnima oseb-nostma iz naše preteklosti. Prvi je MATIJA VRTOVEC oziroma Ver-tovec, kot ga tudi poimenujemo in katerega 230-letnice rojstva se spo-minjamo v letu 2014. Letos se želi-mo pokloniti tudi drugemu velike-mu buditelju, ali bolje prebuditelju dr. KARLU LAVRIČU, ki je pred 150-imi leti v Ajdovščini ustanovil čitalnico, predhodnico današnje La-vričeve knjižnice. Oba velika lika je na odru Dvorane prve slovenske vla-de po scenariju in v režiji Petra AV-BARJA obudila gledališka skupina KUD Javorov hudič. Rdeča nit odr-ske postavitve, v kateri je sodelovala instrumentalna zasedba Godalnega kvarteta Nova, je bila PREBUJENJE (naroda, misli, ljudi, znanja …).

Občinstvo, ki je skoraj do zadnjega kotička napolnilo dvorano, so nav-dušile tako lepo interpretirane in tako pomenljive, preproste, vsem ra-zumljive praznične misli osrednjega nagovora – spregovorila nam je Aj-dovka Martina Batič, mednarodno uveljavljena zborovodkinja.

Kulturno proslavo smo v slogu za-ključili z družabnim delom, ko smo se prešerno spominjali Prešerna še s

figami – simboliko so svoj košček k praznovanju kulturnega dne dodale članice Društva gospodinj s Planine, ki so nam postregle s planinčki s cu-krenimi figami.

Slavnostni nagovor objavljamo v ce-loti. Več o letošnjih, prvih prejemni-kih priznanj Zveze kulturnih društev

Ajdovščina, pa si lahko preberete na spletni strani Občine Ajdovščina. Sh

»Kulturni praznik je praznik ozaveščenega in odgovornega odnosa do življenja in skupnosti«

Naslovna misel je sposojena iz pra-zničnega govora letošnje osrednje proslave ob Prešernovem dnevu v Ajdovščini. Pripravila ga je medna-rodno uveljavljena zborovodkinja Martina Batič. Martina je danes pre-poznavna osebnost v svetu zborovske glasbe v Evropi, sodeluje z mnogimi uglednimi evropskimi zbori, je čla-nica žirij mednarodnih tekmovanj in cenjena predavateljica na zborovskih šolah doma in v tujini. Je umetniška vodja Slovenskega komornega zbora in pomočnica direktorja Slovenske filharmonije za zbor. V nadaljevanju v celoti objavljamo njen govor ob kulturnem prazniku v Ajdovščini.

Govor Martine Batič ob Prešer-novem dnevu v Ajdovščini

Dragi Ajdovci, če nocoj sedite v tej dvorani, pomeni, da želite in rabite kulturo. Tukaj ste, ker vam ni vseeno za kulturo našega mesta, naše obči-ne, naše doline. In želite se prepriča-ti, če tudi meni ni vseeno za kulturo

našega mesta, občine, doline.Zaradi svojega poklica dirigentke

sem sicer s svojim hrbtom obrnjena stran od publike, zato je danes zame imeti govor še poseben izziv. Da mi bo lažje, mi dovolite, da si to častno dolžnost predstavljam kot imeti koncert.

Moj preludij bo namenjen pred-stavitvi glavne teme današnjega praznika, to je sam koncept kulture in specifičnost kulture slovenskega naroda. Izhajala bom iz bistvene in emblematične ugotovitve, da smo Slovenci eden redkih narodov, če ne edini, ki imamo v koledarju zapisan kulturni praznik kot državni pra-znik.

Kultura je v najširšem smislu kako-vost našega bivanja, kar pa ne pome-ni samo materialnih dobrin, pač pa tudi medčloveške odnose. In slednji se plemenitijo prav s kulturo v ožjem pomenu besede, še posebej z ume-tnostjo.

Če bi imeli več kulture, ne bi bili v situaciji, kot smo danes.

Kultura nas je obdržala Primorce in je, če je to komu všeč ali ne, temelj narodne zavesti, temelj naše ožje skupnosti kot tudi države, ki smo jo končno ustvarili.

Iz sedanjega, ne ravno rožnate-ga stanja v družbi, nas lahko izvleče prav kultura - kultura na vseh ravneh - kultura odnosov do soljudi, kultu-ra odgovornosti za skupno dobro, kultura bivanja v skladu z okoljem … in prav to so teme, s katerimi se umetnost najbolj intenzivno ukvar-ja. Zato kulturni praznik ni praznik umetnosti, kot bi kdo zmotno mislil,

pač pa je  praznik ozaveščenega in odgovornega odnosa do življenja in skupnosti.

Nocojšnje praznovanje kulturnega praznika v Ajdovščini ni samo plod naše občinske ustvarjalnosti. Vse se je začelo že davno pred nami. Že z Brižinskimi spomeniki, bogastvom ljudske ustvarjalnosti, nadaljevalo s Trubarjem, Prešernom, Cankarjem in vrsto besednih, likovnih, glasbe-nih ter scenskih ustvarjalcev, z ne-pregledno vrsto vseh, ki sprejemajo njihova sporočila.

Naša Primorska, prepihana in utru-jena od burje, utrjena s kamnom, ranjena v duši, ko je smela peti le “sotto voce”, je še kako polna lepot, okusov, navdiha, ustvarjalnosti, kulture … Kosovel, Bevk, Gradnik, Gregorčič, Rebula, Kogoj, Pahor, Vuga, Premrl, Bratuž, Pilon, Lokar, Terčelj ... V množici ustvarjalcev sta tudi Vrtovec in Lavrič, letošnja pri-morska slavljenca. Tudi zaradi nju-nega truda in zapuščine dolgujemo sebi skrb in odgovornost za kulturo. Kako ponosna je lahko Primorska, kako ponosna Vipavska …

Ja, Ajdovka jaz, Ajdovec ti. Brez razlike med tistimi, ki se s kulturo ukvarjajo poklicno in tistimi, ki se z njo srečujejo ljubiteljsko. Odločitev za sodelovanje v eni od takih dejav-nosti izvira iz posameznika. Gre za notranjo potrebo? Ali samo za ko-njiček zaradi družbe in družabnosti? Najrazličnejši motivi nas ženejo, da v hramih naših duš najdemo globlji smisel sebe in iščemo odgovore za-kaj.

V preteklem letu 2013 je bilo v

občini Ajdovščina približno 18.000 prebivalcev. Od tega jih približno 1200 sodeluje v približno 65 re-gistriranih ljubiteljskih kulturnih društvih. Navdihujoč in zgovoren podatek.

In vendar? Muza, ki jemlje spanec naši ustvarjalnosti, nenehno spra-šuje, priganja. Je to res vse? Smo s članstvom v katerem od društev za kulturo v občini naredili že dovolj? Smo poiskali vse svoje talente in jih do zadnje kapljice izkoristili? Smo si dovolili biti orodje umetnosti? Smo si dovolili, da skozi nas sprego-vorijo umetnost, ideja, izum? Smo drugim dovolili, da skozi njih spre-govorijo umetnost, ideja, izum? Ali prepoznavamo talent v sebi? Smo ga sposobni prepoznati v sosedu? Smo sposobni za večji kulturni dogodek stopiti skupaj, v skladu z rekom: v slogi je moč? Ali imajo današnji aj-dovski talenti prostorske in miselne možnosti, da se razvijajo? Je do-volj fizično zgraditi kulturni hram v centru Ajdovščine? Ali je treba prej vedeti kdo bo ustvarjal njegovo programsko kulturno politiko? Kdo ga bo finančno podprl pri strategiji dela, pri viziji kulturnega doma?

V svojem življenju imam res veliko srečo. Dar za glasbo mi je bil podar-jen. Vztrajnost, trdo delo in ljubezen do doma in glasbe (petja posebej) sta mi najprej posredovala mama in tata. Ajdovska osnovna šola, pred-vsem pevski zbor z ga. Marinko Šu-štar, ajdovska glasbena šola, ajdovski kor in posebej kulturni dom so tisti, ki so me oblikovali in pripravljali za svet, za moj glasbeni svet.

Srečo imam, da sem doma od tu, kjer piha burja, od tu, kjer že nara-va zahteva jasno in prodorno misel, strumen korak. In tu, v Ajdovščini, sem se odločila za zame najlepši po-klic. Izbrala sem tisto, kar me osre-čuje. Osrečuje tako močno, da me vsakodnevne težave, predvsem sis-temske narave na kulturnem podro-čju, ki v Sloveniji vrejo že kar nekaj časa, ne uspejo iztiriti in ne odnesejo v najbližji jarek ravno ko sem brez kamna v žepu. Ampak občutek po koncertu vse to odtehta. Ko se obr-nem proti publiki, mi srce vedno močno bije. Adrenalin teče po tele-su. Diham hitro in plitko. Misli so hitre, zbegane, a občutek izpolnjujoč …

Tako se počutim ta hip, ko vas gle-dam ves čas. Moje srce močno tolče, adrenalin rojeva spoznanje, da brez vas, dragi poslušalci, dragi obisko-valci kulturnih prireditev v velikih in majhnih, najmanjših kulturnih do-movih, mi, tu na odru in za odrom, ne obstajamo. Brez vaših navdušenj nismo samozavestnejši, brez vaše konstruktivne kritike se prehitro za-dovoljimo. Vsak od vas je pomem-ben. Vsak od vas gradi in vpliva na našo prihodnost. Na našo kulturo. Na našo skupnost.

Zato vem: kultura živi v vseh nas. Je temeljna človekova pravica. Je v naših srcih, v našem razumu in je na strani drznih in pogumnih. Prav za-radi nje smo drzni in pogumni.

Vsem čestitam ob kulturnem pra-zniku.

Martina Batič, v Ajdovščini, 8. februarja 2014

Št. 29 • 18. februar 2014 5Šolstvo, kultura

Kumerdejevo priznanje Osnovni šoli Dobravlje

Zavod RS za šolstvo je letos že petnajstič po vrsti podelil prizna-nja Blaža Kumerdeja. Med leto-šnjimi dobitniki tega visokega pri-znanja v šolstvu je tudi Osnovna šola Dobravlje, za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso v partnerskem sodelovanju z Zavo-dom RS za šolstvo. Občina Ajdo-vščina je ponosna, da ima v svoji sredini tako inovativne, ustvarjal-ne in delovne pedagoge, ki pred-

stavljajo dobro prakso v celotni dr-žavi, predvsem pa je njihovo delo pomembno za razvoj naših otrok in prihodnost naših krajev.

Priznanje Blaža Kumerdeja se po-deljuje za dosežke pri uvajanju no-vosti na različnih področjih, za nove rešitve ter za širjenje idej v vseh obli-kah informiranja in izobraževanja. Dobitniki tako vsako leto predsta-vljajo kakovostni vrh in vzor tovr-stnega izboljševanja vzgojno-izobra-ževalne prakse.

Osnovna šola Dobravlje je bila pred desetletjem mentorska šola pri uva-janju devetletke pod okriljem Zavo-da RS za šolstvo. V zadnjih letih je vpeljala vrsto inovativnih projektov, kot edina osnovna šola na Goriškem je sodelovala v nacionalnem projek-tu za izboljšanje dostopa do znanja in bralne pismenosti, s projektom spodbujanja bralne pismenosti na-daljuje tudi v letošnjem šolskem letu. Šola v Dobravljah sodeluje z mnogi-mi drugimi institucijami, predvsem pa je tesno povezana z lokalnim oko-ljem.

Skupaj z ravnateljico Mirjam Ka-lin in ostalimi predstavniki domače šole, se je na podelitvi v Cekinovem gradu v Ljubljani priznanja vese-lil tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak. Fotografije iz po-delitve ter podrobnejšo obrazloži-tev priznanja, z opisom zanimivih projektov, ki jih je v zadnjih letih izvajala OŠ Dobravlje, si lahko ogle-date na spletnih straneh OŠ Dobra-vlje ali Občine Ajdovščina. Sh

V letu praznovanja 20-letnice projekta »Lokavec in čas« Batičeva hiša odkrila še eno zgodbo

V Lokavcu so prav na kulturni praznik slovesno odprli še en pro-stor v Batičevi hiši, bogatem lokav-škem etnološkem muzeju, ki na avtentičen način predstavlja način bivanja lokavških prednikov.

Nov prostor pripoveduje o čevljar-ski obrti, s katero se je v preteklosti ukvarjalo kar nekaj Lokavčanov. Še en kos v bogati zgodbi, ki so si jo zastavili s projektom Lokavške hiše pripovedujejo, so posvetili velike-mu podporniku etnološkega dela društva, etnologu Andreju Malniču, nekdanjemu direktorju Goriškega muzeja, ki mu je bila ideja o tovr-stnem oživljanju in prikazovanju nekdanjega življenja še posebej bli-zu. Prav letos društvo praznuje 20 let od začetkov projekta Lokavec in čas,

ki se je skozi ti dve desetletji razra-sel v celo vrsto različnih etnoloških zgodb ter prejel visoke in ugledne, tudi mednarodne nagrade in prizna-nja. Dodano vrednost društvenim aktivnostim daje strokovna podpora Goriškega muzeja. S svojim delom je društvo svojemu kraju dalo poseben pečat, v zanimive in izredno avten-tično prikazane etnološke zgodbe se s svojimi dejavnostmi vključujejo sokrajani in druga društva. Prilo-žnost so videli lokalni ponudniki in podjetniki. V sodelovanju tako na-stajajo pristni, privlačni in vsem do-stopni turistični produkti. Lokavec pa z vsemi oživljenimi etnološkimi zgodbami, turističnimi zanimivost-mi, označenimi potmi, organizira-nimi pohodi, prireditvami, postaja

vedno bolj privlačen in obiskan. Slavnostni govornik na prireditvi,

dr. Borut Koloini, je opozoril na brezupnost, strah in negotovost, ki ljudem jemljejo besedo: »In ker tega ni več, se zgubijo medčloveški odno-si in razrašča nestrpnost …«. Z mi-slimi slovenskih poetov je poudaril pomen dobrih odnosov: »Ko gre sla-bo, se je dobro opreti na izročilo, ki se očem pokaže kot stavba, omara ali rokodelsko orodje, v resnici pa gre za človeka in njegovo solidarnost, sodelovanje in skupnost.«

Slavnostni trak pred vhodom v Batičevo hišo je prerezal profesor zgodovine Pavle Bogataj, znotraj nas je pričakalo zakurjeno odprto ognjišče, vstopili smo v čas starih Lokavčanov. Še ena soba pripove-duje zgodbo o lokavških čevljarjih, pa o preužitkarstvu … Prisluhnite ji, obiščite Batičevo hišo v Lokav-cu, lokavški turistični vodniki vam jo bodo z veseljem pokazali in vam pripovedovali o ljudeh, ki so nekdaj tu živeli in o navadah, ki so jih ime-li. Za več informacij pobrskajte po spletni strani Društva DOLI. Sh

Predsednik Društva DOLI je v

svojem nagovoru strnil naslove

projektov zadnjih 20 let v pra-

znično »poezijsko misel«:

Oživimo lokavško izročilo skozi čas,

da nam bodo lokavške hiše

pripovedovale,

vračale kulturno življenje na vas,

da bodo lokavški kulturni dnevi

in noči pod Čavnom

pripovedovali zgodbe vseh nas,

prijateljstvo tkale in nas združevale tako,

da nam bo vsem skupen Lokavec in čas.

Razstava »Qayaq« v Lični hiši

V soboto, 1. februarja, je bilo v galeriji Lična hiša v Ajdovščini od-prtje razstave arhitekta in oblikoval-ca Boštjana Debelaka z naslovom QAYAQ. Avtor predstavlja unikatni čoln, kajak v naravni velikosti, ki ga je sam oblikoval in izdelal.

Kot ljubitelju primitivnih ročnih tehnik, sta ga raziskovanje in me-toda dela popeljala v 1000 let staro tradicijo inuitske gradnje čolnov. Boštjan se že dolga leta navdušu-je nad potovalnim veslaštvom, kot eni svojih priljubljenih sprostitev v prostem času. Tako se je v lanski zimi, na podlagi odkritja podat-ka, da še  tudi  danes vsak avtohtoni grenlandski moški, ko odraste, nare-di svoj čoln, odločil, da se tudi sam preizkusi v tem izzivu.

Čoln je narejen s primitivnimi inu-itskimi ročnimi tehnikami,  brez  le-pila, žebljev in vijakov; samo s po-vezovanjem konstrukcijskih kosov s pomočjo vrvi in različnih vozlov ter suhega mozničenja (zabijanja čepov). Zunanja opna-tkanina pa je ročno šivana samo na vrhnjem spoju palube. Zasnova torej sledi več kot 1000 let stari tradicionalni gradnji čolnov (West Greenland Style Pad-dling), ki je med Eskimi še vedno aktualna. Oblika sama pa je plod lastnega raziskovanja in svojih indi-vidualnih specifičnih potreb, kar se tiče uporabnosti kokpita in prilago-jene dolžine specifičnim potrebam prevoza čolna. Načrt ne obstaja, je bila pa najprej narejena delovna ma-keta v merilu 1:10, s katero je fizično in mentalno vnaprej preveril vse faze izdelave.

“Gradnja” je potekala lansko zimo v domači dnevni sobi, v hiši, kjer ustvarja in živi. Ker je prostor k sreči enako dolg kot visok (hišo je načrto-val sam takoj po diplomi in bil tako sam sebi  tudi  prvi naročnik), je bil med izdelavo podnevi čoln horizon-talno, ob večeru in ponoči pa verti-kalno, da so se doma lahko v vme-snem času bolj razkošno premikali po prostoru (proces samega dela je vzel skupaj vsaj 150 ur…, brez všte-tega časa študija tehnik in nabave materiala). Uspešna splovitev je bila dva meseca kasneje na Cerkniškem jezeru še v zimskih, torej precej av-tentičnih razmerah.

Boštjan je po  izobrazbi in poklicu arhitekt, a se ta “navtična veja” arhi-tekturne stroke, v katero ga včasih zanese, konceptualno navezuje tudi na njegove arhitekturne stvaritve (zgradbe in oprema prostorov). Kot velik ljubitelj primitivnih tehnik v vseh oblikah, le te uporablja v vsak-danjem življenju večkrat, kot bi bilo potrebno ali kot je za marsikoga še smiselno v tem času, ki ga živimo. In kadar je le možno, jih seveda vklju-čuje tudi na ostalih področjih svoje primarne poklicne poti – arhitekturi.

Ta izjemna razstava je navdušila vse, ki smo bili na odprtju in sledi-li avtorjevi razlagi postopka izdela-ve. Razstava je vredna ogleda in bo zagotovo zadovoljila pričakovanja marsikaterega strokovnjaka s podro-čja oblikovanja in estetike.

Razstavo si je v Lični hiši možno ogledati do 8. marca.  Niko Ličen

Prešerne planinske cukrene fige Društvo gospodinj s Planine pri

Ajdovščini je letošnji kulturni pra-znik imenitno simbolično zaokro-žilo s kulinarično poslastico. Poso-dobljeno različico posladka, ki so jo našle v starih zapisih o svojih krajih, so povezale s hudomušno zgodbo o figah, ki jih je delil dr. Fig, kot so Prešerna poimenovali otroci.

Cukrene fige in maslene rogljičke

so otroci na Planini nekdaj jedli za praznike, tako je zapisano v kroniki učitelja Antona Pegana. Gospodinje pa so suhe fige domiselno vgnetle v testo, nastali so okusni »planinčki s cukrenimi figami«, ki gredo še kako v slast obiskovalcem povsod raz-prodane predstave Dobra stara šola. Prav na kulturni praznik so se tako prešerno sladkali v Selu.

FOTO

Pet

er V

alič

Št. 29 • 18. februar 20146 Kulturni praznik

Sanje Pie Zavrtanik

V Pilonovi galeriji je od četrtka, 6. februarja na ogled razstava slik domače ustvarjalke Pie Zavrtanik z naslovom Sanje. Na svoji prvi ob-sežnejši samostojni razstavi se je Pilonova pranečakinja predstavila

s pregledom desetletnega ustvarja-nja, zajemajoč iz študijskih ter po-študijskih časov. Pia Zavrtanik se je slikarstvu posvetila v zrelih letih, leta 2004 pa je pod mentorstvom docen-ta Darka Birse in akademske slikarke

Mojce Zlokartnik tudi diplomirala na ljubljanski Visoki šoli za risanje in slikanje. Tokratno razstavo je naslo-vila po sugestivni sliki, nastali v času študija, po istoimenskemu platnu v mešani tehniki, obarvanem z belino, za katero med drugim pravi sama, da je barva oblakov, obraznega pro-fila, simbol bele figure, simbol sanj. To je slika, ki naj bi v svoji poetično-sti zahtevala posebno osvetlitev, da jo »z očmi in čuti dojamemo v njeni bogati teksturi« je v spremnem be-sedilu v katalogu zapisala kustosinja razstave dr. Irene Mislej. Sčasoma so se barve intenzivirale, desetle-tje pozneje pa so, predvsem znotraj kontrastne modre in rumene, po-stale zgovornejše, še dodaja kustosi-nja. Figura, ki se ji Zavrtanikova ni umikala med študijem, je skozi leta postajala vedno bolj »silhueta« ozi-roma se je »skrila v gozdu barvnih ploskev«. Slikarka ob tem razmišlja, da »ni bolj naravnega nadaljevanja iskanja v obdelavah slikarskih po-vršin, kjer se izluščijo figure ali deli figure«. Abstraktna obdelava njenih slik ter kompozicije barv in tekstur namreč ustvari »prav take površine iz narave, iz katere izhajamo in jih nosimo v sebi«. Njen občutek za snovnost, teksturo in barvne prelive pa se skozi dela poglablja, je še zapi-sala dr. Mislejeva.

Razstavi slikarskih del Pie Zavr-tanik se je v stranskem razstavnem prostoru pridružila manjša. Slednja odkriva dela Pilonovega svaka Ma-ria Brasa (1893 – 1945), mladega goriškega realčana v letih pred prvo svetovno vojno. Malim vedutam iz Goriške ter okolice Ajdovščine so pridružene tudi Pilonove, naslikane med 1911 in 1914.

Obe razstavi si lahko ogledate do 9. marca. tc

FOTO

Prim

ož B

rece

ljPi

a Za

vrta

nik

Pros

tori

I kol

až

Odsevi Pilonovih risb

Pilonova galerija je v tednu od 21. do 28. januarja predstavljala likov-ne izdelke 70. dijakinj in dijakov treh razredov 1. letnika gimnazije.

Dela, ki so nastala pod mentor-stvom profesoric likovne umetnosti Damjane Plešnar, Tee Curk Sorta in Beti Bratina ter kustosinje Tanje Cigoj, so dijakinje in dijaki pou-

stvarjali znotraj likovne delavnice, ki se je odvijala že deseto leto za-povrstjo. Koncept delavnice - risba v žici, ki je s samo postavitvijo ter ujetjem njenega odseva prestopila v risbo v prostoru, senčno podobo, instalacijo in celo mobile - se je po-rodil med razstavo Veno Pilon, risbe (26. september - 6. december 2013). Udeleženci so poskušali v »žičnato konturo« ujeti podobo ene od Pilo-novih izbranih risb; tistih žanrskih motivov iz »risarskega dnevnika«, ki jih je Pilon ustvarjal skozi vsakdan: z ujetjem trenutka med čakanjem na

vlak, pri druženju v pariških kavar-nah, ko je skiciral omizja, pri opazo-vanju uličnih prizorov, brezimnežev med hitenjem po opravkih … Njego-vi upodobljenci so skoraj brez izjeme ljudje - praviloma z dna družbene lestvice - Pilon je namreč na papir ali podlago, ki jo je imel pri roki, ne-prestano beležil to, kar je pritegnilo

njegov pogled. Ta se je za kratek čas, ki ga daje na razpolago kroki, usta-vil tudi na podobi prijatelja, znanega umetnika, pisatelja ali intelektualca, ali pa v intimni, čustveni prizor po-stavil umetnikovo samopodobo kot ljubimca oboževane. Njegova črta je tudi zato tako živo zgovorna in po njej so dijaki opisovali in zgibali novo, svojo, ki ji je bil dan tudi od-sev. Z dogajanjem, s tokratno likov-no delavnico ter z razstavo, ki ji je bila pika na i, smo skupaj počastili 40. rojstni dan galerije. tc

Hočem biti jaz Odprtje likovnih razstav v Gale- riji Mercator Centra Nova Gorica je eno izmed sedmih kulturnih pri-

reditev, ki jih za letošnje leto načr-tuje projekt normaFEST JAZ SEM TA BISER NAŠEL KAR V SEBI. Projekt v obliki festivalskega doga-janja že sedemnajsto leto javnosti predstavlja ustvarjalno govorico invalidnih oseb vseh starostnih skupin, starejših oseb in številnih v posameznih dogodkih gostujočih ustvarjalcev.

Društvo animatorjev Norma 7 iz Brij je 10. februarja, v Galeriji Mer-cator centra Nova Gorica v Krom-berku organizirala odprtje razstave dveh ljubiteljskih slikarjev, in sicer Metoda Zakotnika in Klavdija Leba-na. Oba slikarja sta dolgoletna gosta Kolonij ustvarjalnih dejavnosti, ki

jih društvo Norma 7 tradicionalno pripravlja v Ajdovščini in na Brjah, zato mnoge njune slike vsebujejo motive iz Ajdovščine, ki sta jih uje-la v Parku ob reki Hubelj in starem mestnem jedru. Metod Zakotnik živi in ustvarja v Škofji Loki in je član Društva paraplegikov gorenjske, v okviru Zveze paraplegikov Sloveni-je opravlja naloge vodje kulturnih dejavnosti društev zveze. Tokrat je v galeriji predstavil svoje slike na-slikane v tehniki akvarel, razstava je naslovljena z naslovom »Akvareli«. Klavdij Leban živi in ustvarja v Tol-minu in je član Društva paraplegi-kov goriške regije. »Hočem biti jaz« je naslov razstavljenih slik naslika-nih v tehniki olje na platno. Klavdij

je desničar, vendar slika z levo roko, ki je manj poškodovana. Pri manjših ploskvah in bolj natančnih potezah pa drži slikarski čopič z usti; na tak način ustvari več kot polovico po-samezne slike. Oba avtorja sta kot ljubiteljska slikarja od prvih posli-kav napravila velik likovni razvoj, saj se redno izobražujeta in iščeta mentorstvo priznanih slikarjev. Oba sta tudi dobitnika slikarskih nagrad. Odprtje slikarske razstave je spre-mljal kulturni program dveh ljubi-teljskih literatk iz Ajdovščine, ki sta sami interpretirali svojo poezijo, to sta Ivana Čermelj in Milena Kuder. Razstava bo odprta do 24. marca. I.K.

FOTO

Prim

ož B

rece

ljFO

TO P

rimož

Bre

celj

Pilonova galerija napovedujeV torek, 18. februarja 2014 ob 19. uri bomo v Pilonovi galeriji predsta-

vili biografijo Vitomila Zupana, Važno je priti na grič. Skozi pogovor in dogajanje, ki obeležuje 100. obletnico rojstva avtorja kultnih del slovenske književnosti, bodo popeljali Aleš Berger, Alenka Puhar ter Nela Malečkar, urednica MK Založbe.

V petek, 28. februarja 2014 ob 19. uri se bo v Pilonovi galeriji odvrtela Mostova čitalnica, ki bo obenem zaokrožila mesec kulture. Pri letošnjem dogodku bo sodelovala tudi ajdovska Glasbena šola Vinka Vodopivca.

Vabljeni.

Št. 29 • 18. februar 2014 7O mlinih

Knjiga o mlinih Staneta Bačarja V četrtek, 20. februarja 2014 ob 18. uri, bo v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekala predstavitev knjige Stanislava Bačarja, z naslovom Voda, stopa, mlin. Knjigo je uredil mag. Davor Kernel, višji kustos Goriškega muzeja, muzej je založnik knjige, izšla pa je tudi s pomočjo sredstev Občine Ajdovščina. Knjigo o mlinih na območju naše občine je avtor Stanislav Bačar pripravljal s tako velikim žarom, žal pa njenega natisa ni učakal.

Od vseh dejavnosti, s katerimi se je v aktivnem tretjem življenjskem obdobju ukvarjal, je bilo njegovo raziskovanje mlinov širši javnosti verjetno najmanj znano. Njegovo prvo področje je bilo pradavno ži-vljenje – raziskovanje fosilne dedi-ščine na območju naše občine (in širše), na katerem je dosegal po-membne raziskovalne uspehe, ki mu jih priznava tudi paleontološka stroka. Njegove zbirke so bile razsta-vljene v nacionalnih muzejskih usta-novah pri nas in na tujem, našel je nekaj izredno dragocenih primerkov fosilov, tudi takšnih, ki so bili najde-ni prvič na svetu in so poimenovani po kraju najdbe in po najditelju. Ver-jetno si težko predstavljamo, kako daleč je segel glas naše dežele preko teh drobnih okamnelih prič nekda-njega življenja …

Vse življenje so Staneta zanimale knjige. Predvsem tiste stare, zapraše-ne bukve, ki hranijo tako dragocena pričevanja o preteklosti. Pa doku-menti, zemljevidi, stare fotografije – vse, iz česar je lahko razbiral našo zgodovino. Pred dvema desetletjema je Stane Bačar Slovencem ponovno odkril Matijo Vertovca, zelo žal nam je, da ne more z nami sooblikovati

letošnjega Vertovčevega leta in do-čakati prepisa Vertovčeve Vinoreje, da jo bodo Slovenci lahko ponovno brali, saj knjiga kljub svoji častitljivi starosti deluje, kot da bi bila napisa-na za današnji čas. Raziskal je živah-no obrtniško dogajanje ob Hublju konec srednjega veka, ki je temelj in začetek kasnejšega bogatega in-dustrijskega razvoja v naših krajih. Pripravljal je razstave in predstavi-tve, pisal prispevke za knjige, revije, časopise in brošure, vodil turiste po svojih zbirkah, pomagal dijakom in študentom pri pripravi seminarjev in diplom, in si nasploh prizadeval za vsestransko dobrobit domačih krajev in ljudi. Iz knjig, dokumentov, pričevanj ljudi, ogledov v naravi, je Stane Bačar znal razbirati zgodbe – resnične zgodbe iz preteklosti, ki jih je vredno zapisati in ohraniti za prihodnje rodove. Ne zgolj zato, ker so se zgodile, pač pa tudi zato, ker v sebi nosijo modrosti za prihodnost. In tega se je Stane zavedal.

Knjiga Voda, stopa, mlin pa je ven-darle nekoliko drugačna. Zgodbe, zapisane v njej, so za droben kanec bolj osebne, še posebej prva, tista o mlinu na Uhanjah. Tu je Stane preživel najlepše trenutke svojega

otroštva, ki ni bilo rožnato. Med vr-sticami zapisov je tako čutiti čustve-no navezanost ... Hkrati pa je iz na-tančnih opisov priprav in postopkov razbrati avtorjevo zanimanje za teh-nologijo ter navdušenje nad praktič-nimi in uporabnimi zamislimi naših predhodnikov.

Stanetovo življenje je žal ugasnilo dosti prej, preden mu je uspelo razi-skati in zapisati vse, kar si je zastavil. Njegove rokopise je pregledal in ure-

dil mag. Davor Kernel, višji kustos Goriškega muzeja.

Kako zahtevno je bilo prijeti v roke rokopis Staneta Bačarja in ga urediti za objavo?

Zelo. Poudariti je potrebno, da se je že od začetka vedelo, da bo avtor dela Stanislav Bačar. Zaradi tega ni bilo s strani Goriškega muzeja in se-veda mene, kot predstavnika muzeja, ki sem prevzel uredniško delo, nika-kršnih posegov v vsebino knjige. To sem napisal že v predgovoru v knji-go. Če bi bili s strani muzeja opra-vljeni preveliki posegi v vsebino, bi lahko prišlo do vprašanj o avtorstvu. Temu smo se vsi vpleteni skušali kar-seda izogniti. Ob prevzemu gradiva je bil poleg mene tudi bivši direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič, ki nas je žal zapustil kmalu po zagonu dela. Če bi bil še živ, bi bilo delo v zvezi s knjigo v več pogledih bolj

enostavno. Bil je oseba, ki je na tem projektu z g. Bačarjem sodeloval že od vsega začetka.

Stane Bačar je uspel popisati pre-cej mlinov na območju naše ob-čine, omenja tudi nekatere druge mline, posebej izpostavlja Buda-nje – bralca napoti do publikacije, v kateri je bogata obrtna dediščina ob potoku Šumljak že natančno opisana in popisana. Kljub vsemu pa je dediščina mlinov na naših re-kah in potokih precej bolj obširna. Knjiga je želela ohraniti avtorstvo Staneta Bačarja, vendar pa ste na-šli način, da ste bralcu ponudili celotno predstavo o doslej znanih mlinih, stopah in drugih obratih na območju naše občine. Kako ste se tega lotili?

Po prevzemu gradiva v septembru 2012 sem se takoj lotil dela. Sprva je bilo potrebno pretipkano gradivo (to je opravila ga. Melita Makuc Brglez z Mlinotesta) primerjati z rokopisnim gradivom g. Bačarja. Ob prebiranju in razvrščanju gradiva sem naletel na manjše ovire: potrebno je bilo urediti natančno navajanje virov in literature, urediti sprotne opombe ter slikovno gradivo s podnapisi. Ker se s tematiko mlinarstva nisem sis-tematično ukvarjal, je bila potrebno narediti nek sistem, s katerim bi se vse te manjše ovire čim hitreje ure-dilo. Upam, da mi je v končni meri to kar uspelo. Za potrditev nekaterih trditev g. Bačarja sem moral iti tudi na teren, kjer sem od ljudi izvedel predvsem, kje se je posamezen mlin nahajal. Pozneje sem ugotovil, da vse trditve s terena niso povsem točne, ker ustni viri niso bili dovolj natanč-ni.

V Goriškem muzeju smo se tudi odločili, da bi bilo potrebno še do-datno osvetliti pomen mlinarstva na območju današnje občine Ajdovšči-na. Tako je bila na podlagi terenske-ga dela opravljena topografija, na te-meljih katere je nastal zemljevid mli-nov. Lokacije mlinov so označene z različnimi barvami, glede na stopnjo obdelave g. Bačarja. Kar nekaj jih je dodanih na podlagi terenskega dela mene in kolege Borisa Blažka, ki je tudi oblikoval zemljevid. Zemljevid je torej temelj, na podlagi katerega bi se lahko v bodoče opravilo še bolj temeljito delo na tem področju.

Med naštetimi mlini najdemo tudi posebnost, zanimivost – mlin na veter, ki ga na knjigi priložene-mu zemljevidu objavljate celo na fotografiji. Kaj vemo o njem?

Ne prav veliko. O njem mi je prvič pripovedoval kolega Boris Blažko. Še več, izbrskal je tudi fotografijo, ki je

prvič predstavljena na priloženem zemljevidu v knjigi. Mlin se je na-hajal pod Malo goro v Mrzlem logu. Postavil naj bi ga leta 1824 Josip Res-sel. Na zemljevidu je lokacija ozna-čena z vijolično barvo. Je pa mlin do-volj zanimiv, da se bo verjetno dalo »izkopati« še kakšno informacijo o njem.

Stane Bačar je s svojim delom želel prikazati bogastvo naše dedi-ščine kot močan temelj za graditev naše prihodnosti. Smo dovolj po-nosni nanjo? Se Slovenci znamo identificirati z našimi predniki? Bi lahko zgodbe iz preteklosti bolje »tržili« in si s tem olajšali naš da-nes?

O tem na kaj smo ponosni, se da razpravljati. Včasih se premalo zave-damo kaj vse nas obdaja in mogoče smo preskromni ali celo preveč sra-mežljivi, da bi vse to prezentirali na način, ki bi nas definiral in s katerim bi se lahko identificirali. Mislim, da so take drobne zgodbe iz naše pre-teklosti temelj, na katerem bi veljalo graditi. Več takšnih zgodb sestavi neko celoto, ki nas lahko predstavi v novi, še bolj zanimivi luči. Vedeti moramo, da je skrb za dediščino, v tem primeru za dediščino vodnih mlinov, zelo pomembna, se je bilo mlinarstvo eden poglavitnih teme-ljev tehniškega razvoja in s tem tudi gospodarskega razvoja celotne Vipa-vske doline.

Knjiga Voda, stopa, mlin avtorja Staneta Bačarja je natisnjena. Ven-darle pa ostaja še veliko nezapisa-nega. Ima morebiti Goriški muzej v prihodnosti v načrtu natančneje popisati to zanimivo dediščino?

Na žalost moram povedati, da to ni odvisno samo od muzeja, ampak še od koga drugega. Ker se v Slove-niji varčuje na vsakem koraku, se to varčevanje pozna tudi v muzejih. Že sedaj v muzeju primanjkuje strokov-nega kadra, zato bi bila kakršna koli obljuba, da se bo v prihodnje izvedel natančnejši popis mlinov v Vipavski dolini, precej negotova. Vsekakor pa bi bilo vredno nadaljevati to delo na način, kot ga je zastavil g. Bačar in kot sem ga, s sodelavci Goriškega muzeja, še posebej bi omenil Borisa Blažka, poskušal predstaviti. Sh

Št. 29 • 18. februar 20148 Vertovčevo leto

Daljnovod(I.nadaljevanje)Opravičujem se zaradi nečitljivo-

sti RAZGLASA in kopije trase dalj-novoda v Ajdovščini v januarskih Drobcih. So cena slabih origina-lov, pomanjšav, preslikav tiska. Ker pa prvega odstavka RAZGLASA (EDITTO) za objavo nisem izbral le zaradi potrditve verodostojnosti tr-ditve o gradnji in investitorju, danes citiram le del: »la costruzione di una linea di conduttura elettrica di alta

tesione…….. Gorizia – Strazig-Pui-at Salcano-Cronberg-Soca, Starago-ra, S.Michele,Ossegliano-Sempasso, Vittuglie, Osecca. Cernizza, Battuie, Selo, Caminia, Dobrauglie, S.Croce, Cesto, Aidussina, secondo il pregeto tecnico conpilato dalla Societa ano-nima del Filatoio Meccanici di Aidus-sina che con decreto……….« Izbral sem ga tudi zaradi dokumentarne predstavitve kako se je komaj došli

gospodar naših prednikov lotil imen naših, slovenskih krajev in vasi.

Seveda so bili tudi vsi načrti itali-janski (foto ATTRAVERSAMENTO in BLOCCO DI FONDAZIONE)

Ponovno objavljam tudi samo maj-hen izsek trase daljnovoda tik pred »Cotonificio«. Ker sta mi v »oči padla« zadnja dva stebra pred ajdo-vsko predilnico, ki sta za razliko od ostalih označena z večjima pikama in »d«. Večji piki in »d« ker sta bila za razliko od ostalih »dopio« - dvoj-na? Dober dan spomini! Dober dan, Moja pot v šolo! Mi je daljnovod, sta mi tista stebra na poti v šolo (1961-65) vlivala strahospoštovanje štiri-deset let kasneje? Strahospoštova-nje? Da, takrat smo imeli (ne vedno) doma štiri žarnice in še nobene (le zakaj?) vtičnice. V enem od prvih ra-

zredov OŠ smo se pri gospodinjstvu vsi, dečki in deklice, učili krpanja nogavic! Pregorelo žarnico smo si posojali!?!

V takih trenutkih se meni in ver-jamem, da še komu med bralci ( in ni nujno, da na isto temo), možga-ni »pregrejejo« in vnema za iskanje dobi nov zagon.

V PANG (škatla fotografij, TTA, Tekstina) sem našel. Fotografijo zgorelega ostrešja udarniško, ob nedeljah, zgrajenega prosvetnega doma, kasneje Doma kulture, iz leta 1946-47, na kateri sta v ozadju dva »dvojna« stebra daljnovoda. Primer-java oddaljenosti od Doma in njune lege s smerjo slemena Doma, ki ju lahko primerjamo z načrtom, doka-zuje, da sta to tista dva stebra in med njima in mimo »babnika« (hiša med

drevjem) uška pot, danes Tovarniška cesta,moja po v šolo.

Primerjajte fotografijo križišča leta 1959 prvič prestavljene uške poti s cesto v TTA (do 1961) in Dom kul-ture levo spodaj, danes je tam parki-rišče LIDL, ostankom stare uške poti - cesto na gradbišče nove predilnice (se vedno vhoda v Tekstino d.d.) levo na sredini in enim od dvojnih daljnovodnih stebrov v sredini, po-sneto leta 1959 ali 1960, tudi beton-ski temelj stebra je zaključen v enako piramido kot na načrtu, s panoramo – pogledom - iz pločnika na križišču za LIDL proti jugozahodu. Hribi v ozadju. Skrajno desno mali Školj nad Zavinom, skrajno desno Ostri vrh nad Gabrjami.

DUŠAN KREČIČ

Drobci preteklosti za danes in jutri

Ali je Vertovec lahko most med znanostjo, stroko in vinogradniki? Z uvodno slovesnostjo v Vertovčevo leto smo v torek, 28. 1. 2014, na Jakulinih veličastno počastili 230-letnico rojstva duhovnika in strokovnega pisca Matije Vertovca.

Svečanost v Vertovčevem hra-mu je obiskovalcem ponudila vpo-gled v delo velikega rodoljuba in jih obenem seznanila s pestrim doga-janjem, ki ga organizatorji pripra-vljajo v Vertovčevem letu. Zbrane so najprej pozdravili predstavniki treh društev, ki so se združila v ide-ji o Vertovčevem letu. Pobudi so se pridružila Društvo za odkrivanje

in varovanje naravnih in kulturnih vrednot Matija Vertovec, Turistično društvo Vinoreja Šmarje in Turi-stično društvo Podnanos. Vsak med njimi je izpostavil svojo povezanost z Vertovcem, tako je Darko Poljšak, predsednik Turističnega društva Vi-noreja Šmarje povedal, da jim je rav-no Vertovec dal zagon za ustanovitev društva in da se je poleg vseh obele-

žij v Šmarjah ohranil spomin na za-puščino Vertovca v ledinskem ime-nu vinograda, ki mu še danes pravijo V Vinoreji. Spomin na Vertovca pa je še vedno živ tudi v Podnanosu, kjer je preživel večino svojega življe-nja. Predsednik tamkajšnjega turi-stičnega društva Stojan Vitežnik je spomnil, da je Vertovec v spisu Vin-ske terte hvala pozval »perviga pevca med nami, pevca ljubezni« naj napi-še odo vinski trti, ki naj bi spodbu-dila nastanek Prešernove Zdravljice. Velike projekte pa so si zadali tudi v Društvu Matija Vertovec, predse-dnik Marijan Lozej je zbrane namreč presenetil z največjim projektom, ki ga pripravljajo letos. Zadali so si, da bodo v sodobni jezik prepisa-li znamenito Vinorejo za Slovence, pri čemer jim bo pomagala izredna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, doktorica Zora Korošec Koruza.

Doktorica Korošec Koruza je zbra-ne na Jakulinih navdušila kot osre-dnja govornica, njenim besedam je težko kaj dodati, njene misli težko trgati iz tako lepo zaokrožene celote, zato vam govor v celoti ponujamo v branje.

Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, ki je zbrane pozdravil v ime-nu obeh zgornje-vipavskih občin, je poudaril, da je Matija Vertovec po-membno vplival na dobre medčlove-ške odnose, da je bil ljudski človek, ki je ljudem želel dobro.

Skozi slovesnost nas je preko do-

kumentarnega filma nagovoril tudi Stane Bačar, ki nam je pred dvema desetletjema znova odkril Vertovca. Družina Bačar pa je prijazno poso-dila njegovo zbirko prvih natisov Vertovčevih del za priložnostno raz-stavo, ki je pospremila slovesnost.

Oglasil se je tudi domač vinogra-

dniški strokovnjak Hilarij Kosta, z zanimivo informacijo – pred 25 leti naj bi namreč na Vipavskem snemali film o naši vinorodni deželi, katerega glavni protagonist je bil prav Matija Vertovec. Organizatorji Vertovčeve-ga leta se bomo potrudili priti do fil-ma in ga ponovno pokazati javnosti.

Skozi letošnje Vertovčevo leto se bomo organizatorji potrudili zelo na glas govoriti o Matiji Vertovcu, širiti pomen njegovih naukov, ki so še kako uporabni tudi za današnji čas in spodbujati k raziskovanju dela tega po-membnega vipavskega rojaka.

Hvala vsem, ki so sodelovali pri organizaciji dogodka, še posebej Mo-škemu pevskemu zboru Matija Vertovec, ki je s pesmijo tako lepo zaokro-žilo uvodno slovesnost, gospodinjam iz Šmarij, ki so pripravile imenitno pogostitev, Osnovni šoli Dobravlje, ki nam je pomagala pri prevozih iz Šmarij do Jakulinov. Velika in lepa zahvala pa gre družini Krapež, ki nam je prijazno odstopila prostor za slovesnost in za razstavo ter tudi sicer ak-tivno sodeluje v našem projektu. Hvala vsem, ki ste obiskali slovesnost, še posebej Vinski kraljici Slovenije Špeli Štokelj ter Vipavski vinski kraljici Karmen Cizara, ki sta slovesnosti dodali poseben pečat.

Vertovčevo leto se je začelo, z njim je oživela tudi spletna stran, na kateri se zbirajo vse aktualne informacije, pa tudi zanimivi zapisi o Ver-tovcu in njegovem delu. Vabimo vas, da pobrskate po spletu, predvsem pa, da se nam pridružite pri obeleževanjih v čast Matiji Vertovcu.

Št. 29 • 18. februar 2014 9Vertovčevo leto

Prof. dr. Zora Korošec Koruza na Jakulinih o Matiji Vertovcu

Spoštovani, zahvaljujem se za iz-kazano čast in povabilo na to slove-snost s katero začenjate Vertovčevo leto. Ne vem čisto zagotovo, če sem si to vlogo zaslužila, mnogo jih je, ki so naredili več, nisem zbrala in pre-brala vseh njegovih spisov in knjig, tudi ne shodnih govorov, vendar sem do neke mere živela Vrtovčevo usodo pridigarja. Pri svojem delu na Biotehniški fakulteti sem se kot profesorica za vinogradništvo skoraj 40 let trudila: »Kako zamore pogno-jena tertica, od vetrov raztepéna in od toče pobita vendar v svojih ne-drijih še lep grojzd zrediti, ravno takó zamore tudi človek zdraviga in močniga duha v vsih, tudi naspro-tnih okolišinah kaj dobriga storiti, čeprav slepi svet tega ne spozna.« Podpisala sem se pod malo manj kot 100 diplom. Na večino svojih diplomantov sem še danes zelo po-nosna, vendar pri rezultatih našega »pridigarskega dela« nekaj manjka. Ali si lahko pomagamo z Vrtovcem? Nanj poskušam gledati z današnjimi očmi, zame je velik učenjak, izredno pronicljiv pisec in srčni domoljub.

Njegova vedoželjnost in znanje tu-jih jezikov mu je omogočilo pozna-vanje mnogih tedanjih učenjakov in njihovih del, vedel je kdo je Chaptal, kaj je napisal in učil Lavoisier, oče kemije, videl je, da živi v času, ko se vsi narodi trudijo za izobraževanje in presvetljenstvo: Piše:«Vsi narodi okoli in okoli nas, nenavadno gi-bljejo, odkar svet stoji se še ne ve, da bi tako kakor v sedanjosti narod čez narod, kakor za stavo se gnal, naj visokeji stopnjo častniga osrečenja doseči. V vsih vednostih znanostih in umetavnostih hočejo kar eden druziga užugati in prehiteti, ali bo Slovenja tako borenje le od strani gledala?«

Začutil je svoje poslanstvo in se od-ločil pisati, pisati in govoriti ljudem o tem kako je njihovo življenje lah-ko boljše, če bodo znali bolje delati, ne samo če bodo bolj srčno molili. Hvaležen in srečen, je bil, da smo Slovenci dobili Bleiweisove novice in v uvodu k Vinoreji je zapisal:«Obilo čez polovico deležnikov Novic do-muje v vinskih krajih, prejemale so se že skoraj celo leto in ni je bilo še v njih kar besedice od vinoreje.« In začel je pisati svoje sestavke. Danes bi verjetno bil glavni v vseh socialnih omrežjih, v časopisih?

Ni slučajno, da je najprej pisal o »mnogoterosti vinskih tert, o čisla-nju tertnih plemenov,« o sortah in njihovih značilnostih, saj je menil da le z najboljšimi lahko dobro vino napravijo, ne pa kot je zapisal: »na-pravijo vinček, ki so ga sami in dru-gi žalostni.« Na svojih potovanjih od Prage preko Dunaja, do Dubrovnika je spoznaval mnogotere sorte, lotil se je popisa sort, »ki jih Ipavci doli do Soče, Brežani in Brici rede«. Na-pravil je popis sort »zasajenih po Dolenskim (Kranjskim ), dopisal je imena francoskih, nemških in oger-skih trt, krajnskim imenom je do-dajal horvaška imena in po takratni slavni Trumerjevi nemški knjigi o sistematski klasifikaciji po Štajerski zasajenih sort, napravil slovenski popis tertnih plemen.

Popis domačih sort je bila prav-zaprav naša prva ampelografija, s tem smo v 80 letih tudi mi oživeli in zaživeli Vrtovca. O Vrtovcu sta pisala prof. Adamič in še posebej prof. Hrček, veliko se je za ohranitev Vrtovca napravilo pred 20 leti s po-natisom Vinoreje in shodnih govo-rov. Mi smo imeli še posebno srečo, da je na posestvu, ki ga je leta 1962 takratna Agronomska, zdaj Bioteh-

niška fakulteta kupila na Damberju v Kromberku pri Novi Gorici, ostal star nasad trt kot so: Čedajc, Sipa, Sladkočern, Rečigla, Glera, Dol-ga petla, Cundra…20 njih, ki jih v drugih vinogradih ni bilo več, nismo poznali niti njihovih imen. In vzeli smo Vrtovčeve spise, rekli bi.. in be-seda je meso postala, napravili opise, trte razmnožili, posadili že tretjo ko-lekcijo. Najnovejšo je z veliko zavze-tostjo posadila kolegica Škvarčeva v programu Selekcijsko trsničarskega središča Vrhpolje. Sorte imajo že delno izdelane DNK profile, po da-našnjih metodah smo jih opisali in vpisali v evropsko gensko banko. Vendar še veliko manjka!

Jaz ne bi bila profesorica, če z Vr-tovcem ne bi gnjavila študentov, jim razlagala njegove poglede na razno-likost sort, na operhljivost sort, na za tisti čas zelo napredne nauke o gnojenju nogradov in splošni trtni reji, Govorila sem jim o njegovih umnih zaznamkih o pomenu vrenja vina, o tem kako gre vina narejati in jih hraniti. Mnoge njegove nauke bi lahko po današnji šegi copy paste, uporabili v naših spisih. Pa jih ne! Nekaj tu manjka!

Torej Vrtovc je pisal tudi za nas, za današnji čas, kaj bi se od njega še lahko naučili? Dal je smisel in go-spodarski pomen vinoreji. S kakšno vlogo vinogradništva se soočimo da-nes? Na žalost tudi s tako, da se po-javljajo članki, kot je npr. naslednji: (Delo, sobotna priloga, 25. Januar 2014,) I. Štaudohar: Išče se noetova barka – V kako onesnaženem okolju živimo..cit.: »ste se že kdaj sprehajali po dolenjskih vinogradih v času škro-pljenja? Občutek je tak, kot da ste na poligonu za preizkušanje bojnih pli-nov. Ne samo, da se človek vpraša, ka-kšno vino v resnici pijemo, ampak kaj po vseh teh strupih v vinogradih sploh še preživi« konec cit. Nekaj tem no-vinarjem in časopisom manjka!… Kakšen bi bil Vrtovčev odgovor na tako pisanje. Ga bomo poskusili do-biti v Vrtovčevem letu?

Kar je morda malo spregledano pri njegovi vlogi je bilo to, da je pisal v slovenskem jeziku Zakaj on piše: »Ako so kdaj učeni Slovenci svoje posvetne vednosti hotli svetu ozna-niti, so jih, ker niso bili s slovensko pismenostjo soznanjeni, v vunanjih jezikih pisarili, tako so pa bolj ma-čeham ko materi ugodili.« Kako se to bere danes, ko se izobraženci lah-

ko pomikajo po lestvici kariere le z objavami v tujih revijah, ko se naj bi otroci, prej kot slovenske lepe be-sede, naučili govoriti vsaj še po an-gleško, ko si univerze prizadevajo za prevlado ali vsaj enakovredna preda-vanja v tujem jeziku, ko se v enem naših velikih univerzitetnih mest hvalijo, kako bo bogati tujec postavil imenitno novo univerzo, kjer bodo predavatelji izključno tujci? Nekaj tu manjka!

Vrtovca so ljudje poslušali in se po njegovih naukih ravnali. V eni od pridig, ki jo je imel za svoje farane na Planini (1813) ko se je od njih po-slavljal kot župnik in odšel službovat v Šent Vid je napisal: »Da beseda duhovniga pastirja kakšenkrat veli-ko zda.. da niste bili nič trmasti, in svojiga duhovna tako lepo bogate..šlo je za Vrtovčevo prošnjo naj ljudje dajo cepiti otroke proti kozam in iz-kazalo se je, da so na Planini »20 do 30 otrok smerti oteli«.

S kakšnimi ali katerimi duhovni bomo šli med Slovence? Ali imamo še vso tisto veliko ljubezen do člo-veka, ki jo je prebrati v vsaki vrstici njegovih pridig. Ali bomo znali po-snemati njegovo domoljubje in lju-bezen do slovenskega človeka: Ali še lahko rečemo: »Slovenja gospa veli-ke častljivosti..spodobilo bi se bilo,

de bi bila v nar lepši opletena..pa še poskrbeli niso ji stare oblačila sleči. Smo oblekli smo našo Slovenijo v novo lepo evropsko modro obleko z vencem zlatih zvezdic, ampak nekaj tu še manjka!

Ali je Vrtovc lahko most med zna-nostjo, stroko in tistim upornim vipavskim ali slovenskim vinogra-dnikom, vinarjem, ki še vztraja z vinogradom? Ali bomo z Vrtovčevo lepo pisano slovensko besedo, ura-dnikom in politikom lahko dopo-vedali, da vinograd za Slovenca ni le NEPREMIČNINA!

Poskušajmo z njegovo besedo, z njegovim žarom iti med Ipavce, v Ljubljano v Maribor, Novo mesto, na Dunaj, v Trst, Videm,…..ne ču-vajte Vertovca doma, poiščite nove duhovne oznanjevalce njegove bese-de in misli. Snovalcem Vrtovčevega leta želim veliko uspeha in dobro bero!

In če je Bog in je milosten, naj bo milosten do nas, pa naj napravi tako, da Vertovc dol iz svojih nebes zdaj ne vidi Biljenskih gričev. Hvala!

Prof. dr. Zora Korošec-Koruza Jakulini, 28. januar 2014

Vinska kraljica Slovenije o Matiji Vertovcu Vesela sem, da sem lahko del pro-

jekta Vertovčevo leto, da nosim kro-no Vinske kraljice Slovenije ravno v letu, ko obeležujemo pomembno obletnico Vertovčevega življenja in dela. Matija Vertovec je namreč ena izmed najpomembnejših osebnostni v razvoju slovenskega vinogradni-štva in vinarstva. Tudi zaradi njega je slovensko vino tako kvalitetno, posebno in cenjeno tudi izven naših meja. Počasi, a vztrajno slovenski vi-nar utira pot v svet, v družbo ugle-dnih svetovnih vin. In se zaveda, da je za mesto, kjer je, odgovoren tudi

napredno misleči Vipavec Matija Vertovec!

Da je Vertovec izjemno pomemben za slovenskega kmeta, vinogradnika, za slovensko kmetijstvo in konce koncev za slovenskega človeka, jezik in narod, je bilo na uvodni slove-snosti v Vertovčevih rodnih Jakuli-nih povedano neštetokrat. Toliko-krat, da se je vsakemu obiskovalcu globoko zasidralo v spomin. Kar je tudi namen celotnega projekta Ver-tovčevo leto – da bi čim več ljudi spoznalo Matija Vertovca in njegov izjemen prispevek vsem nam. Tudi ljudje zunaj naših meja naj spoznajo Vertovčevo zapuščino, je poudarila

doktorica Zora Korošec Koruza, ki je kot osrednja govornica, odprla in razširila poglede na obsežen opus del duhovnika in intelektualca, ki je služboval tudi v mojem domačem kraju. Zato sem še posebej ponosna, da lahko sodelujem pri odkrivanju in širjenju izročila svojega rojaka. Dr. Zora Korošec Koruza je v svojem govoru večkrat poudarila, da kljub širini področij, ki jih je Vertovec s svojim delom zajel, nekaj manjka. Matija Vertovec je bil vsestranski; kmetijski strokovnjak, mislec, naro-dni buditelj, dušni pastir, duhovnik. Bil je človek z dušo in telesom pre-dan slovenskemu človeku – kmetu,

vinogradniku, vinarju. Bil je predan slovenski zemlji, slovenskemu jeziku in narodu. In to manjka. Nam, ne Matiji Vertovcu.

Čeprav je živel 230 let nazaj, so nje-gove besede še kako žive in aktualne. Bodimo odprti za nova znanja, nove ideje ob tem pa naj ne pozabimo na narodno zavest, od kod prihajamo in kdo smo - majhen narod, vendar po-nosen nase, na svojo zemljo, na svoje znanje ter dosežke. Mogoče manjka to. Samo to.

Špela Štokelj, Vinska kraljica Slovenije

Št. 29 • 18. februar 201410 Krajevne skupnosti

Kakšno bo delovno leto naših krajevNačrti so zapisani, pomlad je

pred nami. Naše kraje čaka de-lovno leto, v nadaljevanju vam na kratko predstavljamo najpomemb-nejše investicije in druge projekte po naših krajevnih skupnostih.

KS Ajdovščina je leto 2013 zaklju-čila z lepim in pomembnim uspe-hom – Dom krajanov Ajdovščina je z montažo dvižne ploščadi dostopen vsem, tudi gibalno oviranim. V leto-šnjem letu bo eden večjih projektov v mestu Ajdovščina ureditev parki-rišč in celostna zunanja ureditev ob-močja soseske Livada. Investicijo bo vodila Občina Ajdovščina, krajev-na skupnost pa bo večino letošnjih dodeljenih sredstev iz proračuna vložila v ta projekt. Del sredstev bo porabila za pričetek prenove javne razsvetljave na IV. Prekomorski (od mosta čez Hubelj do Pal. V Ajdovšči-ni se dokončuje gradnja Centra za tretje življenjsko obdobje in objekta 2 pri Vrtcu Ribnik ter nadaljuje z gradnjo nove osnovne šole Danila

Lokarja. V letošnjem letu bo Obči-na pričela tudi z energetsko sanacijo vrtca ob Hublju, gradnjo mostu čez Lokavšček, pločnika na Vipavski cesti – od krožišča proti Andlovcu, ureditvijo prehoda za pešce na Idrij-ski cesti, montažnega krožišča na Goriški cesti pod letališčem ter gra-dnjo povezave javnega vodovodnega sistema za naselje Grivče, o čemer smo pisali v januarskih Ajdovskih novicah.

KS Batuje se veseli ureditve poko-pališča in dograditve servisnih pro-storov mrliške vežice. Investicijo bo vodila Občina Ajdovščina, ki iz pro-računa letos za ta projekt namenja 40.000 evrov, prihodnje leto, ko je načrtovan zaključek, pa še dodatnih 21.000 evrov.

Investicija se bo pričela takoj, ko bo dokončan postopek pridobivanja zemljišč. Krajevna skupnost letos

namerava dokončati asfaltacijo par-kirišč športnega igrišča v Batujah, za kar bo namenila 15.000 evrov.

KS Brje nadaljuje lani začet projekt ureditve ceste in podpornih zidov v

zaselek Furlani. Za celotno Vipavsko dolino pa bo pomemben projekt izgradnje sadjarskega centra, ki bo nastal v prenovljenem objektu šole

na Brjah. Obnova se je že pričela, in-vesticijo zaradi zahtevnosti vodi Ob-čina Ajdovščina, ki je za te namene uspela pridobiti kar 200.000 evrov nepovratnih EU sredstev iz progra-ma LAS, kar je dobra tretjina celotne vrednosti projekta.

KS Budanje je ravnokar zaključi-la z obnovo fasade na stari šoli, ki je polno zasedena z raznovrstnimi aktivnostmi domačinov in domačih društev. Medtem, ko Občina nada-ljuje obsežno investicijo v kanaliza-cijsko omrežje po kraju, bo krajevna skupnost urejala ceste, podporno zidovje, pripravlja pa se tudi inve-sticija v športno igrišče ob novi šoli, začetek gradnje pa je načrtovan še pred koncem leta. Budanje krasi-ta dve novi informativno-turistični tabli, ki bosta zagotovo prispevali k večji prepoznavnosti kraja in po-nudbe domačinov, predvsem pa se bodo obiskovalci Budanj lažje ori-entirali po urbanistično in arhitek-turno zanimivo zasnovani vasi, bo-gati z ostanki kulturne in tehnične dediščine ter čudovitim naravnim okoljem.

KS Cesta bo letos pričela z ureja-njem vaškega jedra. Pogoj za začetek investicije je bila pridobitev zemlji-šča. Letos bo zrasel dom krajanov, v prihodnjih letih pa je planirano urediti še pokrito balinišče ter celo-stno zunanjo ureditev. Načrtovalci celotni projekt ocenjujejo na 526.000 evrov. Za letošnji del investicije je planiranih 232.000 evrov, razlika pa v prihodnjih letih. Za namene iz-boljšanja prometne varnosti so že v izdelavi projekti za izgradnjo pločni-ka ob regionalni cesti med Cesto in Stomažem.

KS Col bo letos urejala ceste s podpornimi zidovi. V načrtu je tudi namestitev nekaj malega javne raz-svetljave. Izdelana bo tudi projektna dokumentacija za ureditev prehoda za pešce, katerega izvedbo Občina načrtuje v prihodnjem letu. Že letos pa bo zgrajen vodohran v Malem Polju, investicijo bo vodila Občina.

KS Črniče ima pred seboj velik projekt – ureditev pokopališča. V letošnjem letu bodo izdelani načrti, investicija pa se bo v okviru Občine pričela na terenu izvajati prihodnje leto. Krajevna skupnost bo svoja sredstva letos namenila rednemu vzdrževanju cest. Prav tako načrtuje-jo tudi prenovo mostu v Ravnah nad Črničami. Novo asfaltno prevleko pa bo dobilo tudi športno igrišče ob osnovni šoli.

KS Dobravlje načrtuje izgradnjo prizidka k mrliški vežici na poko-

pališču. Obstoječa vežica bo tako pridobila manjšo čajno kuhinjo in sanitarije. Krajevna skupnost bo v ta projekt vložila večino dodeljenih sredstev. Pričetek del je planiran za konec letošnjega leta.

KS Dolga Poljana se bo počasi znebila delovnih strojev – Občina v kraju zaključuje projekt ureditve kanalizacije, le še en zaselek je tre-ba prekopati. Krajevna skupnost bo svoja sredstva namenila rednemu vzdrževanju cest. Občina pa 10.000 evrov namenja ureditvi cestne pove-zave med Budanjami in Dolgo Polja-no.

KS Gaberje bo v letošnjem letu pridobila novo mrliško vežico, za kar bo Občina namenila 80.000 evrov proračunskih sredstev. Projek-ti se dokončujejo, takoj po pridobi-tvi gradbenega dovoljenja pa se bo začela gradnja. Krajevna skupnosti si želi urediti tudi vaško središče – idejna zasnova je v izdelavi, projekti pa se načrtujejo za izvedbo v nasle-dnjih letih. Letošnja sredstva bodo namenili rednemu vzdrževanju cest.

KS Gojače – Malovše načrtuje iz-gradnjo nove mrliške vežice, ki bo krasila v lanskem letu razširjeno po-kopališče. Dokončanje gradnje mr-liške vežice je načrtovano za priho-dnje leto. Poleg tega Občina načrtuje priključitev naselja Gojače na čistil-no napravo v Obrtni coni Gojače.

KS Kamnje bo letos zamenjala še preostala okna v stari osnovni šoli, ki vedno bolj postaja središče za druženje krajanov in sprejemanje obiskovalcev kraja. Postavili bodo tudi nadstrešek na avtobusni postaji v Potočah, v smeri proti Novi Gori-ci. Občina Ajdovščina pa bo izvajala investicijo v razširitev in asfaltiranje ceste Potoče – Kamnje, za projekt je v proračunu rezerviranih 30.000

evrov. Nadaljevali bodo tudi s prido-bivanjem zemljišč za širitev pokopa-lišča.

KS Lokavec je že v akciji, na poko-pališču že raste nova mrliška vežica, v sklopu projekta se bo uredil južni del pokopališča. Vrednost celotnega projekta je 165.000 evrov. V Lokavcu se izvaja tudi ena večjih občinskih investicij – izgradnja javnega vodo-vodnega omrežja za zaselke Gore-nje, Čohi, Brod in Slokarji. Vedno bolj pa Lokavec postaja turistično prepoznaven. Društvo DOLI je prav na letošnji kulturni praznik odprlo še en prostor v Batičevi hiši, lokal-nem etnološkem muzeju. Krepi se tudi ponudba v kraju, ki ima s tako delovnimi ljudmi pred seboj še lepo turistično prihodnost.

KS Otlica se bo morala najprej spopasti s sanacijo po nedavni lede-ni vremenski ujmi. Pravkar so do-končali ureditev ogrevanja v dvorani in prostorih krajevne skupnosti. Na Kovku se trenutno gradi objekt ob taborniškem domu, v katerem bodo potrebni pomožni prostori, sanita-rije in večnamenska zunanja tera-sa. Čaka pa jih tudi stalno in redno vzdrževanje cest – lepega vremena jim želimo!

KS Planina ima težave s podpor-

nim zidom na cesti do Štrancarjev – zaradi preobremenitve se je podrl, v načrtu imajo sanacijo. Občina pa 80.000 evrov namenja za nadaljeva-nje urejanja ceste Dolenje – Štran-carji.

KS Predmeja jo je po nedavnem neurju odnesla nekoliko bolje od ostalih vasi na Gori. Letošnja lastna sredstva namenja urejanju in redne-mu vzdrževanju cest.

KS Podkraj se je lani veselila po-membne investicije – celostne-ga urejanja območja pokopališča, vključno z izgradnjo mrliške vežice. Pred seboj pa ima nove načrte – za podružnično šolo bo zraslo večna-mensko igrišče. Letos nameravajo dokončati projektno dokumentaci-jo in pridobiti gradbeno dovoljenje, prihodnje leto pa bodo na terenu za-kopali stroji.

KS Selo si želi krajevno dvorano še bolj približati krajanom in jo na-

meniti pestrim dejavnostim, zato v letošnjem letu načrtuje urejanje tla-kov. Tako se bodo tu še lepše odvijale tudi športno-rekreacijske dejavnosti. Novo asfaltno prevleko pa bo dobilo tudi športno igrišče v Sovinu. V ob-činskem proračunu je 70.000 evrov rezerviranih za novo mrliško vežico na pokopališču.

KS Skrilje svoja letošnja sredstva namenja urejanju in rednemu vzdr-ževanju cest. Občina pa bo v nasle-dnjih dveh letih v Skriljah izvajala pomembno investicijo – tako za krajane, kot za podružnično šolo. S prizidkom k podružnični šoli se namreč rešuje problem prostorov za krajevno skupnost in krajane. Prizidek bo urejen kot večnamen-ski prostor, ki bo služil šolarjem za telovadnico, s spremljajočimi pro-stori za potrebe delovanja krajev-ne skupnosti. Vrednost prizidka je ocenjena na 306.000 evrov, vrednost ureditve stropov v podružnični šoli pa 224.000 evrov, večji del bo pora-bljenih že v letošnjem letu, čeprav se zaključek investicije planira v 2015.

KS Stomaž svoja letošnja sredstva namenja za redno vzdrževanje cest. Krajevna skupnost se še vedno in-tenzivno trudi poiskati zemljišče za športno igrišče.

KS Šmarje bo letošnje leto prežive-la praznično in aktivno. Na Jakulinih je konec januarja potekala uvodna slovesnost Vertovčevega leta, na ta račun bo v Šmarjah skozi leto pote-kalo še nekaj imenitnih prireditev, predvsem pa bodo kraji pridobili na prepoznavnosti. Za lepši prvi vtis obiskovalcev so Šmarenci že konec lanskega leta uredili turistično infor-mativno točko z dvema info-tabla-ma, tik ob osrednjem križpotju skozi vas. Svojemu namenu jo bodo slove-sno predali 27. Aprila. Krajevno sku-pnost čaka še redno vzdrževanje poti in cest, 2000 evrov pa namenja za »humuziranje« športnega igrišča v

Zavinu. Občina pa namerava nada-ljevati urejanje ceste med Šmarjami in Zavinom, za kar je v proračunu rezerviranih 30.000 evrov.

KS Ustje je s pridobljenim večna-menskim objektom dodatno po-živila utrip vasi. Sem se je preselila večina aktivnosti iz stare šole, ki jo je zasedel Waldorfski vrtec. Krajevna skupnost bo v letošnjem letu nada-ljevala z vzdrževalnimi deli na jav-nih poteh.

KS Velike Žablje bo urejala ceste in javne površine. Še posebej se bodo posvetili okolici igrišča in dvorane, trenutno prenavljajo tlake v dvorani. Pomembna občinska investicija, ki se trenutno izvaja v Velikih Žabljah, je gradnja kanalizacijskega omrežja, v tem sklopu se ureja tudi hišne pri-ključke, za katere pa morajo krajani, ki želijo imeti subvencionirano ceno, na Občino oddati vlogo – večina jih je to že naredila.

KS Vipavski Križ je pred velikimi načrti. Projekti za celostno prenovo spomeniško zaščitenega naselja so izdelani ter pripravljeni za prijavo na razpis, iz katerega si Občina obeta več kot polovico vrednosti nepovra-tnih sredstev. Občinski proračun pa ima že rezervirana sredstva za izgra-dnjo Doma krajanov v zaselku Plače – to investicijo vam predstavljamo v posebnem prispevku.

KS Vrtovin si je za prioriteto po-stavila projekte, ki že tečejo, pred-

vsem ureditev parkirišč pri pokopa-lišču. Poleg tega bodo nadaljevali s širitvijo ceste skozi Vrtovin v zaselku Lozarji.

KS Žapuže je v zadnjih nekaj le-tih izvedla pomembne investicije, ki po zaključku beležijo odlične re-zultate. Zato si za letos ni zastavi-la velikih načrtov, sredstev pa ima ravno dovolj za stalno vzdrževa-nje in urejanje cest po kraju. MB, AČK in SH

Št. 29 • 18. februar 2014 11Podjetno

Anja Korenč

Kakovost postrežena z domišljijo

Obvestila Obrtne zbornice Ajdovščina

Ste že izkoristili popuste, ki vam jih ponuja članstvo v zbornici?Glavni popusti: Zavarovalnica Triglav -7% na vse vaše popuste, Telekom dodatnih 200 enot, - 2 EUR pri internetu, Merkur -5%, GA -7%. Več na http://mozaik.ozs.si/partnerji. Zavarovanje odgovornosti po zakonu o graditvi objektovObrtno podjetniška zbornica Ajdovščina v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav organizira posvet za gradbince in inštalaterje, ki bo v drugi polo-vici februarja v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Ajdo-vščina. Prijave sprejemamo na 05 36 44 900 ali mail marko.rondic@ozs.si Sejmi in poslovna srečanjaObveščamo vas, da Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT Slovenija) organizirata skupinsko predstavitev slovenskega gospodarstva na 58. MEDNARODNEM SEJMU TEHNIKE IN TEHNIČNIH DOSEŽKOV, ki bo potekal od 12. do 16. maja 2014 v Beogradu v Srbiji.SPIRIT Slovenija, javna agencija za prijavljena podjetja zagotavlja najem neopremljenega razstavnega prostora, tehnične priključke in krije stroške vpis v sejemski katalog. Stroške postavitve razstavnega prostora in pre-voza razstavnih eksponatov ter zavarovanja razstavnih eksponatov krijejo podjetja sama. Prijavnico dobite na OOZ Ajdovščina. Prijave se zbirajo do petka, 14. 3. 2014 oziroma do zapolnitve prostih mest.

Spremembe Zakona o vinu 11. januarja je pričel veljati Zakon

o spremembah in dopolnitvah Za-kona o vinu, objavljen v Uradnem listu RS 111/2013. Zaradi različnih informacij v javnosti v nadaljevanju povzemamo pojasnila, ki smo jih prejeli iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Osnovni cilj zakona je povečanje deleža prijave pridelka vina in ome-jevanje nelojalne konkurence regi-strirani pridelavi vina. Novela zako-na vinarski inšpekciji poleg obstoje-čih pristojnosti daje tudi pristojnost izrekanja glob pri nadzoru nad pro-metom z vinom v gostinskih obratih, omejuje točenje neustekleničenega vina, poenostavlja postopek kazno-vanja, zvišuje kazni za prekrške in določa način izračuna pridelka do-ločenega letnika za celotno območje Slovenije.

V javnosti se pojavljajo napačne informacije v zvezi s prepovedjo to-čenja neustekleničenega vina v go-stinskih obratih, ki jo uvaja novela zakona, zato so na ministrstvu še dodatno pojasnili, kaj vse se šteje za ustekleničeno vino ter, da spremem-be ne veljajo za mošt.

Ustekleničeno vino: V skladu s Pravilnikom o označevanju in em-balaži vina je ustekleničeno vino ti-sto, ki je v ustrezni zaprti embalaži, opremljeni z ustrezno oznako (eti-keto s podatki o kakovosti, poreklu, pridelovalcu …). Za ustrezno emba-lažo se šteje vsaka posoda, ustrezna za hrambo živil, pri čemer veljajo za vina s poreklom naslednje omejitve: za vsa vina s poreklom se lahko upo-rabljajo steklene posode, volumna do vključno 10 litrov; za kakovo-

stno vino ZGP in deželno vino PGO se lahko uporabljajo tudi posode iz nerjavečega jekla, volumna do vključno 60 litrov; za deželno vino PGO pa tudi druge posode, ustrezne za hrambo živil, volumna do vključ-no 10 litrov. Iz navedenega sledi, da bodo lahko v gostinskih obratih še naprej točili vino iz katerekoli zgoraj navedene embalaže direktno v koza-rec, v vrče, ki jih odnesejo na mizo,

ali pa preko šankomata.Mošt: Sprememba ne velja za do-

ločbe v zvezi z moštom. Veljavni za-kon se v 1. in 2. odstavku 44. člena nanaša le na vino, tretji odstavek pa govori o moštu. Predmet spremembe je le 2. odstavek 44. Člena. Obvestilo je v celoti objavljeno na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje. OOZ Ajdovščina

Promocija Ajdovščine na sejmih v začetku leta 2014TIC Ajdovščina je svoje promo-

cijske aktivnosti v letu 2014 pričel z udeležbo na sejmih doma in v tu-jini. Udeležili smo se že sejma Fe-rienmesse v Linzu v Avstriji, sejma Alpe Adria: turizem in prosti čas v Ljubljani, naslednje dni pa odhaja-mo na sejem Expomego v italijansko Gorico. Za uspešno predstavitev na domačem, predvsem pa tujih trgih, smo izdali nov turistični katalog Vipavska dolina v štirih jezikih, ki

je bil že deležen veliko pozitivnih odzivov tako s strani obiskoval-cev kot tudi domačinov. Na sejmih predstavljamo Vipavsko dolino kot zaželeno turistično destinacijo, ki gostu skozi celo leto ponuja pred-vsem vinsko-kulinarična dožive-tja, športne aktivnosti in sproščeno pohajkovanje po pomnikih na-ravne in kulturne dediščine. TIC Ajdovščina

Dobrodelnost ajdovskih obrtnikov

Naši obrtniki, Igor Oblak, Milan Poljšak, Tilen Kompara, Drago Gul, Jani Brecelj, Anton Lulik in Valter Šušmelj so gospodu Maleševiču iz Nove Gorice, ki ima hude zdravstve-ne težave, brezplačno obnovili in prilagodili kopalnico.

Seveda se zavedamo, da vas veliko naredi kaj dobrega ljudem v naših okolici. Redkeje pa se zgodi, da se tolikšno število obrtnikov združi v eni skupni akciji. Tudi v tem je moč malih in prilagodljivih podjetnikov.

Čas za piknike je še daleč, kar pa ne pomeni, da se z dobrimi prijatelji ne

moremo podružiti na toplem, za domačo mizo. Med takšnimi zabavnimi

pogovori vedno tekne kapljica dobrega vina in okusen sir, ki ga lahko namesto

na krožniku postrežemo na manjši leseni deščici.

Za prigrizek, ki bo naredil vtis tako ne potrebujemo veliko. Poiskati moramo

le kvalitetne sestavine in uporabiti domišljijo, ko jih serviramo.

ovčj

i sir,

Sira

rstv

o O

rel,

klav

dija

.ore

l@gm

ail.c

om, 1

8€ /

kg

Zelèn, Pasji Rep,

ww

w.pasji-rep.si, 9€

V kolikor tudi sami ponujate izdelek, ki bi bil zanimiv za objavo v kateri izmed prihodnjih številk, nam pišite na: ajdovske.novice@ajdovscina.si

deska, Bratinov, www.bratinov.si, order@bratinov.si, 18€

Podjetje Petrič postavlja blažilce trkov v predorih

Podjetje PETRIČ v teh dneh že po-stavlja naletne mehove v tunelskih nišah. Zaščitili in opremili bodo predore Jasovnik, Trojane, Kastelec, Dekani, Karavanke in Šentvid. Dela v vseh predorih že potekajo in bodo zaključena konec februarja.

Cestni blažilci trka so odlični var-nostni elementi za povečanje varno-sti na cestah. Montirajo jih na cestnih

razcepih, pred tuneli, na cestninskih postajah, pred nevarnimi ovirami ob cestah, kjer je nevarnost naleta. Ob-staja več vrst naletnih blazin glede na konstrukcijo in na hitrost vozila. Ena vrsta deluje po principu defor-macije kovinskih elementov, drugi način pa ima vgrajene zračne meho-ve, ki se ob naletu izpraznijo. Pod-jetje Petrič je že montiralo blažilce trka tudi na zadnjo stran kamionov, ki služijo za vzdrževanje, predvsem na avtocestah. Takšni kamioni na avtocestah predvsem stojijo, zato so z blažilci zavarovani delavci na cesti, v primeru naleta pa voznik s sopo-tniki.

Zaradi številnih smrtnih prime-rov v odstavnih nišah tunelov se je

DARS odločil, da te nevarne točke zaščiti z naletnimi blazinami. Pogoj pa je bil v omejitvi dolžine naletne blazine, sicer kamionski vlačilec nima dovolj prostora, da se uma-kne iz voznega pasu. Blažilci trka so

testirani po standardu EN1317-4. Podjetje lahko vgradi različne vrste blažilcev trka, za zaščito pri 60, 80 ali pa pri 110 km/h.

Št. 29 • 18. februar 201412 Podjetnik meseca

Ustvarjalno v umetnosti in poslu Februarska predstavitev uspešne

podjetniške ideje je tematsko obarvana – predstavljamo vam umetnika, ki sta s svojo »poslovno idejo« uspešno preži-vela zadnjih deset, enajst let, predvsem pa v tem času postala nepogrešljivi del kulturnega in družabnega življenja na-šega mesta. Na klepet ob čaju smo se povabili v Lično hišo, klepetali s Polo-no Kunaver Ličen, medtem ko je druga polovica Ličnovega umetniškega due-ta, David, z vročino ležal doma.

Slovenci smo edini narod s praznikom, posvečenim kulturi. Prešeren si ga zaslu-ži, predvsem pa si ga zasluži slovenski narod, ki so ga skozi stoletja ohranjali prav njegove zgodbe, jezik, knjige, na-vade, umetnost ... Kakšno pa je življe-nje umetnika in kulturnika danes, je z ustvarjalnostjo mogoče preživeti? Pred-vsem o tem smo se pogovarjali s Polono Kunaver Ličen, lepšo polovico priznane-ga umetniškega para iz Lične hiše.

Ljubljana, Helsinki, Ajdovščina Polona in David sta se spoznala na li-

kovni akademiji v Ljubljani, se zaljubila na prvi pogled, in sta odtlej tako-rekoč neločljiva. Ob koncu študija se jima je ponudila priložnost za podiplomski študij na Finskem, na svetovno znani mednarodni šoli. »Tam sva res zaživela, razširila znanje - po akademiji sem na-mreč imela občutek, da nič ne vem, da nič ne znam - tam so nama odprli čisto nov svet.« Polona še posebej poudari krasne odnose, pa široko paleto znanja, ki sta ga pridobila – ne zgolj umetniškega, pač pa tudi podporo pri lastnih projektih in pomembne izkušnje za utiranje lastne umetniške poti. Na Finskem sta dobila odlično podlago, tam sta si zgradila po-trebno samozavest za uresničitev svoje umetniško - poslovne ideje. Polona je kasneje na ljubljanski likovni akademiji magistrirala iz otroške ilustrirane avtor-ske knjige. David pa je grafik in slikar, večkrat odlikovan s prestižnimi prizna-nji, med drugim že sedem let zapored pobira glavne nagrade na enem najpo-membnejših slikarskih extemporev v Sloveniji, na Extemporu Piran. V Slove-niji se uvrščata v vrh sodobnih ustvar-jalcev, sta prepoznavna in priljubljena umetnika, glas o njunem delu pa počasi prodira tudi v Evropo.

Več o njunih umetniških dosežkih si lahko ogledate na pravkar prenovljeni spletni strani galerije Lična hiša http://licnahisa.com, kjer boste našli tudi ko-ledar dogodkov in ostale aktualne infor-macije o umetnikih, razstavah in prodaj-ni ponudbi galerije.

Umetnik si želi zdravja, delati bo tre-ba do konca

Polona Kunaver Ličen in David Ličen imata vsak svoj status samostojnega kulturnega ustvarjalca. »Ministrstvo za kulturo naju zaposluje na način, da nama plačuje prispevke, za vse ostalo morava poskrbeti sama.« Ministrstvu sta dolžna vsaka tri leta dokazovati upravičenost s poročilom o svojih dejavnostih – sa-mostojnih razstavah, oblikovalskih in drugih projektih, kar je bistveni pogoj za podaljšanje statusa, ki ga imata že enaj-sto leto. Poleg tega je omejena tudi viši-na prihodkov, pridobljenih iz takšnega naslova. Država umetnike uvršča v rang nekoliko nad zajamčeno plačo. »Penzija bi bila okoli 400 evrov,« pove Polona koli-ko jima je naračunal tast, ki jima pomaga pri računovodstvu. »Kot umetnik moraš,

si želiš, da bi imel čim več zdravja, da bi lahko delal do konca,« pripomni.

Pri njunem delu je izrednega pomena Društvo Lična hiša: »Kot posameznika se nisva mogla prijavljat na razne raz-pise občine, ministrstva …« Društvo bo letos praznovalo 10. obletnico delovanja. Umetnikoma odpira možnost aktivnej-šega delovanja, večjo prepoznavnost. Okolje, v katerem deluje, pa bogati z novimi vsebinami, odlično zapolnjuje »tržno nišo« in povpraševanje po vse-stranski kulturni dejavnosti. Razstavna dejavnost pa ima še dodaten pomen, saj galerija Lična hiša nudi dobro podporo mladim, še neuveljavljenim umetnikom, oblikovalcem, arhitektom.

Društvo, katerega dejavnosti so popol-noma neprofitne, si finančno pomaga z občinskimi razpisi in pokrovitelji. Mini-strstvo jih je podpiralo le prva štiri leta, nato so postali premajhni, pa predaleč, nepomembni … »Zelo težko prideš kam, če nisi tip umetnika ekshibicionista … midva sva očitno preveč povprečna,« se pošali Polona, ki je jezo že zdavnaj »vr-gla čez ramo«. Ni pa ji bilo vseeno ob zavrnitvah dobro pripravljenih razstav-nih programov, tudi z uveljavljenimi in pomembnimi umetniki: » … ker imava dobre, poštene zveze, ker se pač spoznava-mo na raznih kolonijah. Ampak očitno to ni bilo dovolj.« Kljub temu so v društvu z razstavno dejavnostjo nadaljevali. S pomočjo dotacije Občine in mnogih pri-jateljev, podpornikov, članov, na leto po-nudijo šest razstav in celo vrsto drugih možnosti za uveljavljanje mladih ume-tnikov. Iz Polone kar veje optimizem in veselje nad vsesplošnim kulturnim udej-stvovanjem: »Denar je treba porazdeliti, paziti pri stroških, malo »šparat«, pa gre.«

S kulturo se da preživet, če si iznaj-dljiv

»Midva imava zelo širok spekter dejav-nosti. Poleg tega da delava vsak svojem na področju grafike, ilustracije, slikarstva in oblikovanja, tudi učiva.« Polona ob vseh likovno-umetniških dejavnostih in v sodelovanju z domačo glasbeno šolo poučuje tudi klavir, skupaj z Davidom obiskujeta šole, ki jim nudita tudi de-lavnice, prilagajta se različnim situaci-jam, času, zmožnostim: »Izkoristiva vse, kar se nama ponudi, nikoli ne rečeva ne. Greva, kamor nas povabijo.« Trenutno imata svoji razstavi v Ljubljani in Porde-nonu v Italiji – prav nad to razstavo in nad vzdušjem, ki vlada ob njej, je Polo-na še posebej navdušena. Tu na primer izvajata likovne delavnice, hkrati pa tudi neformalne tečaje angleškega jezika – ker so organizatorji tako želeli. Skupine učencev pa redno obiskujejo tudi tečaje v Lični hiši – otroci, mladi, tudi za pripra-ve na sprejemne izpite iz področja ume-tnosti, oblikovanja, pa starejši, odrasli. Iz celotne Vipavske doline, ogromno iz Goriške, pa tudi iz Idrije, Tolmina, celo Ilirske Bistrice in Krasa prihajajo po li-kovno znanje v Lično hišo.

Pa je v Sloveniji sploh mogoče preživeti zgolj z lastno umetnostjo? Da je mogoče, pravi Polona, vendar umetnik v tem pri-meru potrebuje mecena, nekoga, ki stoji za njim, ki ga predstavlja, dviguje njego-vo vrednost. Tudi tam, kjer delijo denar, umetnost vrednotijo s »čudnimi vatli«. Torej mora umetnik poleg ustvarjalnega navdiha imeti tudi precej »lobistične« žilice.

Polona je sicer zelo zadovoljna s pro-

dajo: »Najin način izražanja je zelo blizu kar velikemu krogu ljudi in še vedno zelo radi pridejo kupit najine stvari.« Barvi-tost, toplina, prepoznavni figuralni okvir – to so značilnosti njunega dela v različ-nih žanrih – grafiki, slikarstvu, ilustraci-ji, oblikovanju.

Videti je treba na pol poln kozarec, ne na pol prazen, pa gre

V Lični hiši so gospodarsko krizo moč-neje začutili okoli leta 2010, prodaja li-kovnih del se je močno zmanjšala, ne pa tudi obisk galerije. Sta priznana in pre-poznavna umetnika, kupce imata iz vse Slovenije. »Sploh ni važno, koliko zapra-vijo, pomembno je, da prihajajo, še vedno pridejo. To je najino preživetje, midva sva odvisna od tega in sva zadovoljna za vsak obisk, vsakega nakupa sva vesela. Koza-rec ni pol prazen, pač pa pol poln. Tako midva gledava na najino delo, na najin zaslužek, pa gre.« Trgu se prilagajata tudi s prodajo na obroke, ali s popusti – ven-dar le v nekaterih primerih, kadar kupec umetnino kupuje zase na primer. Na nek način tako ohranjata lastno kredibilnost – umetnost mora med ljudi, vendar ne za vsako ceno. Polona prizna, da sta začela delati v zlatih časih, da se morebiti sploh nista zavedala, kako zlati so bili in da so ju tudi njuna prirojena varčnost in pri-hranki ohranili v umetniškem poslu tudi v slabih časih za prodajo. Prizna še, da se mora pri prodaji iz umetnice preleviti v trgovko ter se ravnati po trgovskih stan-dardih, kjer ima kupec vedno prav.

Posebno poglavje znotraj nakupovanja umetnin so darila – Polona toplo pri-poroča pogovor z obdarovancem pred nakupom. Tako bo posel lepše stekel, predvsem pa bo umetnina dosegla svoj bistveni namen. In – umetnino nikar ne kupujte kot kosa pohištva, glede na skla-dnost z opremo prostora, kamor ste si jo zamislili. Privoščite si jo zato, ker vam je všeč, ker vam daje navdih, ker uživate ob pogledu nanjo.

Uporabna umetnost – industrijsko oblikovanje

Oba umetnika sta tudi oblikovalca in se ves čas spogledujeta z industrijskim oblikovanjem, torej oblikovanjem za trg. David je na tem področju vedno bolj ak-tiven, tretja dimenzija ga zelo zanima. Med drugim je avtor vinske steklenice konzorcija Zelen, trenutno se ukvarja z oblikovanjem ure, ima pa še velike načr-te in ideje na tem področju. Polona, ki jo od zmeraj privlači tudi moda, pa iz-deluje vzorce za tekstil za podjetje Urh d.o.o.. Prav lahko se vam zgodi, da bo-ste poleti ležali na ležalkah in blazinah z njenimi vzorci ... Omeniti velja še druge projekte – David je pred leti zmagal na natečaju za najboljši slovenski turistični spominek. Miniaturno knjižico Castra so domače ustanove odkupile kot svoje poslovno darilo. Pred časom je z Oto-nom Marcem sodeloval v skupnem pro-

jektu knjige basni. Zmaguje na mnogih likovnih natečajih, zelo prepoznavna je njegova podoba bibliobusa Lavriče-ve knjižnice … Polona piše in ilustrira svoje knjige, prejema nagrade, stalno jo navdušujejo izdelki iz tekstila, ustvarila je svojo kolekcijo torbic, pa blagovno znamko tekstilnih igrač …

Pred seboj imata nove načrte: »Odpi-rajo se novi oblikovalski projekti, skupaj z Otonom Marcem, ki je itak izumitelj, poseben človek, z Davidom sta zelo po-vezana.« Nasploh se mlada umetnika v prihodnosti vidita povezana, ne zgolj z umetniki, pač pa z inovativnimi ljudmi, iz tovrstnih projektov pa črpata nove navdihe, ubirata nove poti …

Umetnost presega poslovni okvir V življenju umetnika je preživetje po-

drejeno ustvarjanju. »Če bi imela midva ves čas pred sabo samo denar, potem bi že zdavnaj zaprla. Najin cilj je seveda preživetje, po drugi strani pa ustvarjanje. Vedno iščeva nove rešitve, poskušava nekaj, česar mogoče ljudje še niso videli,« pravi Polona. Prav tako umetnik ne more ustvarjati z mislijo na zaslužek, doda. Čas ni naklonjen prodaji slik, vendar pa to ne pomeni, da izgubljajo vrednost. Ob prepoznavnem slikanju oba ume-tnika ves čas raziskujeta nove možnosti. Če Polona vsako prosto minuto preživi ob klavirju, je David trenutno navdušen nad poslikavami različnih predmetov, poslikal je avto, čopič, mobitele … Za-dnja preokupacija Polone pa je tudi li-kovna terapija, ki jo izvaja z namenom psiho-socialne pomoči, brezplačno, za svojo dušo. To področje jo zelo zanima in bo raziskovala naprej.

Več kulture in umetnosti je prednost za umetnika in za okolje

Da je Lična hiša tik ob Pilonovi gale-riji je čisto naključje, ki se je izkazalo za veliko prednost. Čeprav obe galeriji po-nujata žanrsko pester razstavni program, je poslanstvo Pilonove galerije predsta-vljati vrhunce umetnosti in uveljavljene umetnike, medtem ko Lična hiša daje večji poudarek mladim, še neuveljavlje-nim umetnikom ter uporabni umetno-sti. Polona pa predvsem poudari odlično sodelovanje z dr. Irene Mislej, ki mlada umetnika in njuno galerijo podpira od samega začetka.

Z Lično hišo pa sta Polona in David močno zaznamovala naše mesto. Skoraj-da ne mine kulturna ali družabna prire-ditev v našem mestu brez Lične hiše, za-gnala pa sta tudi celo vrsto samostojnih in dobro sprejetih projektov. Spomnite se modnih revij, pa glasbenih delavnic s Polono Furlan, takrat je nastopov želj-ne mlade pevce na klavirju spremljala mojstrica Martina Batič!, pa lutkovne predstave v Klemenčičevem letu in vseh sort animacij za otroke, pa art marketa, ki je povezal umetnike in rokodelce … »Dokler nisva imela otrok, sem lahko vse

to delala. Sem imela čas in sem lahko tu-kaj (v galeriji) ždela, kolikor sem hotela,« pošteno pove Polona, ki ji ne manjka niti volje, niti idej. Manjka ji časa – zdaj sta v ospredju sinova, ki sta ravno v tistih le-tih, da je prisotnost in podpora staršev nepogrešljiva. In vse tako kaže, da bosta stopala po stopinjah svojih staršev, sta-rejši Oskar namreč kaže izredno zanima-nje za glasbo …

Potrebna je disciplina in organizira-nost

Ali ob vsem tem sploh še ostane kaj prostega časa? »Čas je zelo raztegljiv, lahko si ga zelo dobro organiziraš. Od-visno kako začneš dan. Če se ti zjutraj ne da vstat, če bi še malo poležal, kar je pri umetnikih zelo mogoče, potem je pač od tega odvisen dan. Če vstanem zgodaj in grem v akcijo, telovadim, otroke hitro spravim vrtec in v šolo, potem res nekaj naredim … Moraš imet eno disciplino, zelo je pomembna, tudi v življenju ume-tnika, ker sicer lahko čisto zabluziš … lahko se prepustiš lenobi in sanjarjenju, ampak, potem nič ne narediš.« Doma so namreč Ličnovi skoraj čisto običajna družina, z običajnimi željami, potreba-mi in dejavnostmi, tudi počitnicami na snegu. Tega se še posebej veseli nekdaj Ljubljančanka Polona. Sneg je edino, kar na Primorskem pogreša.

Po desetih letih želja za vsaj še deset takih

Na eno stran našega časopisa ne more-mo spraviti vsega, o čemer smo se pogo-varjali s Polono Kunaver Ličen. Dobili pa smo odgovor na zastavljeno vprašanje. Kultura in umetnost bo, slabim gospo-darskim razmeram navkljub, preživela. David in Polona sta zadovoljna s svojim načinom življenja. Nekoliko bolj skro-mno, zato pa toliko bolj srčno živita. S svojo umetnostjo, znanjem, ustvarjal-nostjo preživita svojo družino in v naš prostor vnašata kulturno svežino. Ne razmišljata o tistem, česar nimata, pač pa se veselita tega, kar ustvarita – za dušo in za preživetje. Tudi to je kultura! »Mislim, da bomo morali začeti razmišljati malo bolj na široko. Ljudje preozko razmišljajo, preveč je bojazni, da jih bo takoj udarilo po denarnici,« razmišlja Polona, ki bi si še kako želela kakšne spremembe na po-dročju kulture.

Predvsem pa si želi, da na sprehodu po Prešernovi ulici v Ajdovščini vsto-pite tudi v Lično hišo, tu ste vedno do-brodošli, oglejte si razstavljena dela, poklepetajte z umetnikoma. Če vaju bo njuna umetnost navdušila, si jo boste zapomnili, in morebiti nekoč tudi kaj kupili. Za Davida in Polono je to do-volj velika motivacija, da bosta še na-prej ustvarjala umetnost in soustvarjala kulturno podobo našega kraja. Branko Lavrenčič in Sanda Hain

Št. 29 • 18. februar 2014 13Mladi in podjetnost

»Potrebno je uravnoteženje javnih financ!« reče prvi. S tem se vsi strinjajo, vendar drugi še dodajo: »Potrebna je rast gospodarstva!«. Tretji pa kričijo: »Zaprite lopove!«. Potem nam bo vse šlo boljše. Žal to ni ravno načrt, kako se rešiti iz položaja, v katerem smo. Tokratno temo bom razdelil v dve kolumni in poskušal opisati, kakšen naj bi bil koncept uspešnega gospodarstva. PRVA PLAST. Že stoletja nazaj so bila ljudstva odvisna od naravnih

virov, ki jim jih je zemlja nudila. Zadostne količine vode, gozdovi, ugodna lega, rodovitna tla, vse to in še kateri drugi dejavniki so pripomogli k razvoju civilizacije. V današnjih časih, ko je svet veliko bolj povezan, lahko marsikatero pomanjkljivost omilimo. A kljub temu moramo upoštevati to, kar imamo in razmisliti, kako to izkoristiti v naše skupno dobro. Žal lahko v želji po uspehu pretiravamo do te mere, da prepoznamo priložnosti v vseh smereh. Od razvite kovinske industrije, gozdarstva, kmetijstva, mogoče celo energentov. Slovenci že vse predolgo vidimo svoje sovražnike med nami samimi, le s težavo pogledamo čez meje. Če bi to večkrat naredili, bi kaj hitro spoznali, da na določenih področjih ne moremo konkurirati drugim državam. Nimamo rudnikov z zlatom ali germanijem. Nimamo ogromnih površin po katerih bi lahko sejali žito za izvoz v druge države. Imamo pa kakovostne gozdnate površine in zanimivosti, ki jih lahko predstavimo turistom. Kakovost našega lesa so prepoznali vsi razen nas samih (?!?). In tudi, če nam to pokažejo, mi vztrajamo pri dosedanji praksi izvažanja lesa v tujino in izgubljamo vrednosti, ki jo prinašajo končni izdelki. Pri tem imajo korist le posamezniki. Pa bi lahko, glede na tradicijo kakovosti, ki jo pozna svet, vzpostavili odlično lesno industrijo in od te verige imeli korist vsi. Posamezniki preko zaposlitev, država preko davkov (o tem bi lahko še kaj povedali…), okolje preko družbeno odgovornih podjetij. In ob uživanju sadov te dobrine se je potrebno zavedati odgovornosti za trajnostni razvoj. Torej, z gozdovi gospodarno delati in ne le izkoristiti. Imamo tudi neizkoriščene možnosti za razvoj turizma, ki ga pesti nadloga »vrtičkarstva«. Nekako smo se dogovorili, da bomo ponujali kakovost, doživetje, neokrnjeno naravo in ne masovnega turizma. Nismo pa se ravno dogovorili ali bo ponudba vinarjev potekala tudi v sosednji občini oziroma ali je »canyoning« v Soški dolini združljiv s kolesarjenjem po Vipavski dolini (če bi bili pripravljeni investirati »ogromna« sredstva v izposojevalnico koles). Razdalje, ki jih mi imenujemo razdalja, so za tujca, ki prihaja iz desetkrat večje države, kratek skok. A kljub temu se mora obiskovalec nekako sam »znajti«, če se želi seznaniti s turistično ponudbo sosednje občine. Drug drugemu naj bi bili v pomoč in turiste zadržali v našem okolju čim dlje. »Danes sem jaz tebi zagotovil posel, da ga lahko jutri ti meni«. Imamo še pitno vodo ter čisto okolje, ki pa ju, priporočam, obdržimo zase... DRUGA PLAST. V drugi plasti, ki jo moramo izpolniti, če želimo biti uspešni

je to, da smo v koraku s časom. Ne, pomota. Da naredimo korak v prihodnost. To so raziskave in razvoj. V kontekstu gospodarskega razvoja velikokrat slišimo razvoj visokih tehnologij. Pri ljudeh to požanje odobravanje brez zavedanja, kaj to sploh je. Potrebno je razlikovati med visokotehnološkimi raziskavami in baznimi. Med visokotehnološke raziskave tako uvršamo npr. vesoljsko tehnologijo. Imamo milijardna sredstva, ki jih je potrebno vložiti v tak program? Žal ne. Bolj pametno je, če vlagamo v bazne raziskave. To so tiste, ki so ključno gonilo do inovativnosti. Med takšne raziskave spada recimo znanje o strukturah in povezavah med kvarki in elektroni ali pa znanje o naravi človeka. To so bazične raziskave in te je potrebno podpirati, da se lahko gospodarsko in civilizacijsko razvijemo. Poleg podpore centrom odličnosti moramo razviti tudi boljše sisteme prenosa znanj. Povezave med raziskovalnimi inštituti, univerzami in gospodarstvom so bistven del, da osvojeno znanje tudi izkoristimo. S prvo plastjo lahko pričnemo danes in žanjemo prve rezultate jutri. Z

drugo plastjo pa moramo biti potrpežljivi in razumeti, da »prebojnikov« ne dosežemo vsak dan. Med tem ko čakamo na nov preskok, se moramo razvijati na možnostih, ki jih ponuja sedanjost in so rezultat preteklih skokov. O tem pa več prihodnjič.

Tomaž Bizjak

Večplastnost uspeha (1.)

SPONZORJI IN PARTNERJI PODJETNIŠKIH DELAVNIC 2014

S sosedi za skupno prihodnostV okviru projekta S sosedi za sku-

pno prihodnost, o katerem smo podrobneje pisali v prejšnji števil-ki Ajdovskih novic, vas Mladinski svet Ajdovščina in vsi mladi, ki so se projektu že priključili, vabimo da se nam pridružite in skupaj z nami ustvarjate boljšo prihodnost ter lep-še življenje v naši lokalni skupnosti tudi vi.

V projektu sodelujemo s partnerji iz Italije, z mladinsko organizacijo iz manjšega mesta Forli, s katerimi se bomo prvič srečali konec meseca februarja in skupaj preživeli aktiven vikend. Srečanje bo potekalo od če-trtka 20. februarja, do ponedeljka 24. februarja. Tekom treh intenzivnih dni bomo veliko govorili o partici-paciji in vključevanju mladih, njiho-

vih problemih s področja izobraže-vanja ter zaposlovanja ter predlagali rešitve, ki jih mladi sami vidijo kot dobre. Govorili bomo o tem kako naslavljati lokalne odločevalce ter tudi medije, saj so ti velikokrat po-vod za to, da se sploh kaj spremeni, da se začnejo reševati problemi, ki jih imamo mladi.

Glavna aktivnost srečanja pa bo film, ki ga bomo posneli, in ki bo spodbujal mlade k udeležbi na voli-tvah in jih opominjal na to, da je le z participacijo in aktivacijo mogo-če reševati probleme in spreminjati stvari na boljše.

Torej, če imaš čas, se nam pridruži na zanimivem vikendu, že v četrtek, ko pridejo udeleženci iz Forlija v Aj-dovščino, ali pa v petek, ko začnemo

z aktivnostmi, pa vse do nedelje, ko z aktivnostmi zaključimo oziroma ponedeljka, ko se od Italijanov po-slovimo.

Za več informacij piši na: he-lena.harej@msa.si Mladinski svet Ajdovščina

Mednarodni ekološki in kulturni projekt »Z roko v roki za lepši svet«

Z novo zakonodajo se je tudi naša občina podala na pot k bolj ekolo-škemu načinu življenja. Menjava uličnih svetilk, ki povzročajo manj svetlobnega onesnaževanja, ureditev mnogih ekoloških otokov, smetnjaki za biološko razgradljive odpadke, ki so jih v dar dobila vsa gospodinjstva in druge akcije, so majhni in hkrati veliki koraki, ki prebivalcem omo-gočajo in jih osveščajo o bolj eko-loškem načinu življenja. Občinski upravi in službam se učenci in uči-telji OŠ Danila Lokarja zahvaljujemo za vse, kar so že storili (in še bodo) v tej smeri.

Šola je tista, ki lahko pripomore k vzgoji in izobraževanju občanov. Na OŠ Danila Lokarja smo se v želji po osveščanju učencev, posredno še staršev in tudi mnogih gospodinjstev v Ajdovščini, pridružili ekološkemu in kulturnemu mednarodnemu pro-jektu Comenius, z naslovom »Z roko v roki za lepši svet«. Projekt traja dve leti. V programu večstranske med-

kulturne izmenjave sodeluje devet šol iz devetih različnih držav (Slo-venija, Italija, Poljska, Madžarska, Velika Britanija, Bolgarija, Španija, Turčija, Nemčija). Preko gostovanj v vseh partnerskih državah in srečanj različnih učiteljev in učencev ter preko različnih akcij, ki uresničujejo naloge in cilje programa, se izme-njujejo izkušnje in ideje, ki bodo v prihodnosti pomagale reševati pro-blematiko povezano z neekološkim načinom življenja.

Za izmenjavo v Veliki Britaniji smo na šoli izbrali sedem petošolcev iz vseh petih razredov in podružnič-ne šole. Nina, Žan, Pia, Sebastjan, Hana, Matic in Gabrijela so v janu-arju obiskali »Wheatfield primary school« v Bristolu, v Veliki Britaniji. Teden so preživeli v družbi angleško govorečih sovrstnikov, spoznali nji-hov način šolanja, aktivno sodelovali pri pouku, se seznanili z njihovo kul-turno dediščino, poslušali predstavi-tve okoljske problematike v drugih

državah ter predstavili domač sistem ravnanja z odpadki. Naši učenci so kljub temu, da se šele drugo leto uči-jo angleški jezik, navdušili partnerje iz vseh držav. Predstavili so jim del slovenske kulture, opisali nekaj eko-loških akcij, ki jih izvajamo v okviru pouka in obšolskih dejavnosti ter prikazali, kako poteka zbiranje, lo-čevanje, razgradnja in ponovna raba odpadkov pri nas. Predstavitev je dosegla veliko odobravanja in mno-ge ideje smo prenesli tudi na šole v drugih državah, kjer je ravnanje z odpadki še vedno zelo obremenjujo-če za okolje.

V mesecu marcu bomo na OŠ Da-nila Lokarja gostili učitelje in učence partnerskih držav. Pri nas bodo spo-znali, kako poteka izobraževalni sis-tem v Sloveniji, predstavili jim bomo našo kulturno dediščino in prikazali izvajanje okoljevarstvenih ukrepov na šoli in v okolici. Med drugim bodo vsi člani partnerskih držav pri-sostvovali pri urah rednega pouka, sodelovali v delavnicah in predsta-vili poizkuse na temo onesnaženosti zraka v njihovem okolju.

Tako kot z rednimi programi, ki potekajo na šoli, se tudi s sodelova-njem v mednarodnem projektu »Z roko v roki za lepši svet« na OŠ Da-nila Lokarja trudimo širiti obzorja naših učencev in širše družbe. Va-bimo vas k spremljanju projekta na spletni strani: http://forawonderful-land.wordpress.com/ Saša Kravos in Anuša Blažko

Moj dežnik je zame in zate Tudi letos v Dijaškem domu SŠ

veno Pilon Ajdovščina nadaljujemo naše delo v smeri trajnostne narav-nanosti. Po zelo uspešnem lanskem projektu prenove mladinske sobe, je naša pozornost v letošnjem šolskem letu usmerjena k odgovorni potro-šnji.

Raziskali bomo, kakšen vpliv in posledice ima vsakodnevna raba plastičnih nakupovalnih vrečk, da pa ne bo ostalo smo pri besedah smo šli še korak naprej. Ponovno bomo

uporabili odpadni material, tokrat odslužene dežnike, iz katerih že na-stajajo unikatne in predvsem upo-rabne nakupovalne vrečke.

Pri interesni delavnici »Šivalnice« dekleta pod mentorstvom vzgojite-ljice Sonje pridno krojimo in šivamo. Ker se je nabralo precej dežnikov, nam tudi dela ne primanjkuje. Pri delu nas spodbuja misel, da bomo lahko pomagale sovrstnikom iz so-cialno šibkejših družin. S prodajo vrečk bomo namreč zbirale sredstva

za šolski sklad. Prva promocija je že za nami, sre-

di februarja smo aktivno promocijo izvajali na informativnem dnevu. Na voljo so zaposlenim in sošolcem, sle-dijo pa tudi predstavitve na stojnicah za širšo javnost.

Hvala vsem, ki boste kupili vreč-ko in hvala vsem, ki ste dežnike prinašali in jih še prinašate. Tina Vrčon

Št. 29 • 18. februar 201414 Kultura

Potujoča knjižnica

Torek, 18. februar: Vrtovče – 12.20 do 12.50; Šmarje – 13.10 do 14.15; Zavino – 14.30 do 15.20; Lisjaki – 15.30 do 16.00; Brje – 16.30 do 17.30. Sreda, 19. februar: VDC Ajdovščina – 8.30 do 9.30; Vrtec Ribnik – 9.35 do 11.00; Dom starejših Ajdovščina – 11.05 do 11.40. Sreda, 5. marec: Vrtec Vipavski Križ – 10.00 do 11.00; Pipistrel – 11.20 do 11.50; Otlica – 12.30 do 14.00; Predmeja – 14.15 do 14.45; Male Žablje – 15.45 do 16.15; Velike Žablje – 16.20 do 17.30. Četrtek, 6. marec: Fructal – 9.30 do 11.30; Vipavski Križ – 12.00 do 13.00; Duplje – 13.20 do 14.20; Vrhpolje – 14.45 do 15.30; Dolga Poljana – 15.40 do 16.40. Ponedeljek, 10. marec: Podkraj – 9.00 do 11.15; Col, šola – 11.30 do 13.45; Col, dom krajanov – 13.50 do 14.20; Lokavec, Na Brodu – 15.00 – 15.45; Lokavec, šola – 15.50 do 16.30. Torek, 11. marec: Selo, vrtec – 10.30 do 11.15; Črniče – 11.30 do 13.15; Ustje – 13.40 do 14.30; Slap – 14.50 do 15.45; Log – 15.55 do 16.55; Buda-nje – 17.00 do 17.50. Sreda, 12. marec: Bia Separations – 12.00 do 12.45; Gaberje – 14.15 do 16.00; Erzelj, šola – 16.15 do 16.50; Erzelj, Lenivec – 16.55 do 17.15; Pla-nina – 17.30 do 18.20. Četrtek, 13. marec: Črniče, vrtec – 10.30 do 11.00; Vrtovin – 12.00 – 13.00; Batuje – 13.15 do 14.15; Malovše – 14.30 do 15.30; Gojače – 15.40 do 16.50; Dobravlje – 17.00 do 17.50. Ponedeljek, 17. marec: Skrilje – 11.50 do 12.20; Cesta – 12.25 do 12.55; Selo – 14.00 do 15.50; Kamnje – 16.00 do 17.10; Stomaž – 17.25 do 17.50. Torek, 18. marec: Vrtovče – 12.20 do 12.50; Šmarje – 13.10 do 14.15; Za-vino – 14.30 do 15.20; Lisjaki – 15.30 do 16.00; Brje – 16.30 do 17.30.

8. februar, ki se je zgodil 18. oktobra lani - nagrajena samozaložniška knjiga Tine Kodre

Računalniška tehnika in digital-ni tisk sta bistveno poenostavila in pocenila pot do izdaje knjig. Zato pogosto velja prepričanje, da je vse-bina knjige, izdane v samozaložbi, nekvalitetna. Da je to prepričanje lahko zelo zmotno, in da ne more veljati kar vsevprek, dokazuje nagra-jeni roman Beli morski pes, vitez v postelji, katerega avtorica je vipavska novinarka in pisateljica Tina Kodre. Roman je bil po mnenju strokovne komisije oktobra 2013 razglašen za najboljšo samozaložniško knjigo, izdano v predhodnem letu. Zato se je za Tino Kodre in za njene zveste bralce letošnji 8. februar zgodil že oktobra lani, ob razglasitvi nagrade v Slovenj Gradcu.

Javni sklad Republike Slovenije za

kulturne dejavnosti že vrsto let orga-nizira natečaj za najboljšo samozalo-žniško knjigo. To naj bi pripomoglo tudi k temu, da kvalitetne samozalo-žniške knjige med produkti velikih založb in številnih samozaložb ne bi ostale neopažene. Natečajna pravila so zahtevala, da mora biti knjiga v celoti ali delno financirana z lastni-mi sredstvi, spadati pa sme med pe-sniška, prozna ali dramska besedila. Avtorica je izdajo nagrajenega roma-na v celoti financirala sama.

Na natečaj je izpod peresa 25. av-torjev ali avtoric prispelo 31 knjig. Strokovna komisija v sestavi Goran Gluvič, pisatelj in dramaturg, in mag. Barbara Rigler, svetovalka za literarno dejavnost ter odgovorna urednica revije Mentor, sta med 5.

finalisti za najboljšo knjigo ocenila prav zadnji roman Tine Kodre, roje-ne 1978 v Šempetru pri Novi Gorici in s stalnim bivališčem v Podnanosu.

Roman Beli morski pes, vitez v po-stelji, je strokovna komisija ocenila kot knjigo, »daleč najbolj ustrezno glede kriterijev izdajanja samostoj-nih knjig« ter kot knjigo, ki »tudi po kvalitetni vsebini in obliki presega ostale avtorje«. Najbolj laskav pa je naslednji del strokovne utemeljitve nagrade: »Roman Tine Kodre, poleg zanimive in napete zgodbe, vsebuje nekaj več, kar vsebujejo povprečni, pa tudi vrhunski slovenski romani: vedno prisotno samoironijo, ubese-deno v duhovite prispodobe«.

Revija Mentor je najboljši avtori-ci na osrednji prireditvi Festivala mlade literature Urška v petek, 18. oktobra 2013, v kulturnem domu v Slovenj Gradcu za nagrado podelila grafiko akademskega slikarja Karla Pečka.

Avtorica se aktualnih ter hkrati večnih literarnih tem loteva na kri-tičen in samoironičen način, ki ga je zasnovala že v svojih prejšnjih delih (Obračun, 2008; Tovarna marmelade, 2012). Snovi za pisanje ji zagotovo ne bo zmanjkalo, zato bralci nestrpno pričakujemo, s čim nas bo presenetila v bodoče. Alenka Skupek

ARS SACRA – dragoceno in lepo!

Obiskovalcem in bralcem Lavri-čeve knjižnice je od konca lanskega leta na voljo dragocena in veličastna knjiga ARS SACRA. Gre za delo, ki ga štejemo za velik poklon krščanski umetnosti in arhitekturi za obdobje 2000 let.

V njej so predstavljena vsa obdo-bja od zgodnjega krščanstva, preko srednjega veka do romanike, gotike, renesanse, baroka, rokokoja, neokla-sicizma, romantike, ekspresionizma do moderne umetnosti. Prikazuje nam razvoj in prepletanje različnih slikovnih, arhitekturnih in skulptur-

nih elementov. Določenim temam je namenjen poseben poudarek. V knjigi so med drugim našle svo-je mesto zgodnjekrščanske stenske poslikave v katakombah, Michelan-gelova Sikstinska kapela, Donatellov kip Marije Magdalene, Tintorettova Zadnjo večerjo ,,,,

800 strani obsegajoča knjiga ima zlato obrezo, vsebuje več kot 1000 slik, mnoge med njimi se razprosti-rajo čez dve strani, posamezni detajli so prikazani tako od blizu, da se ti dozdeva, da se nahajaš ob stvaritvah samih.

ARS SACRA je knjiga, ki se jo spla-ča pogledati in pregledati – osupne nas z razkošno izdajo, v vsebinskem smislu pa je to bogat priročnik in za-nesljiv učbenik.

Zaradi velikega formata (288 x 438 mm) in posebno kakovostne izdelave si to veličastno knjigo lahko ogledate le v prostorih Lavričeve knjižnice v Ajdovščini.

Vabimo vas, da nas obišče-te in se sami prepričate o izje-mnem bogastvu omenjene knjige. Marija Bajc

Zarja na prireditvenem potepu po Vipavski

Člani dramsko-pevske skupine Zarja, ki deluje v okviru Društva upokojencev Ajdovščina, se z vese-ljem odzovejo vsakemu povabilu na nastope, saj to je njihovo poslanstvo in nagrada za vaje. Ob letošnjem

kulturnem prazniku so na povabilo Krajevne skupnosti Podraga pripra-vili samostojen, dobro uro trajajoč program in popestrili večer kraja-nom. Povabilo je prišlo tudi iz kra-jevne skupnosti Gradišče pri Vipavi.

Program je zajemal petje ljudskih pesmi, kratke šaljive igrice, recitacija Prešernove Železne ceste in harmo-nikarja. Predstave so lepo uspele in občinstvo je z navdušenjem spre-mljalo program. Tretji nastop pa so člani imeli na Gočah, ob otvoritvi razstave »Primorskih škljocarjev«. Fotografije so na ogled v prostorih Stare šole in prikazujejo utrinke iz življenja krajanov Goč ter tudi ne-kaj detajlov vasice. Vas, ki že 600 let živi na vipavskem gričevju, se po-naša z okrog 60 v kamnu obokanih kleti, prav toliko je tudi vodnjakov, nešteto obokov, ozkih gas, kamni-tih kmečkih hiš… Neusahljiv vir idej za fotografe, ki že imajo nove načrte. Tako so člani »ZARJE« do-dali nov kamenček v mozaik svojih nastopov, razveselili obiskovalce prireditev in prispevali h kulturne-mu utripu našega vsakdana. Nevenka Vidmar

Ljubica in ArpitKrajevna skupnost Lokavec je po-

vabila Lutkovno skupino ŽAR, ki deluje pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje MOST iz Ajdovščine. Članice in člani skupine so tokrat pripravili pravljico iz Slo-venske Benečije z naslovom Ljubica in Arpit. Pravljico je priredila Ada Bačar, ki je tudi mentorica skupine. Mala dvorana v Dvorani Edmunda Čibeja je bila polna do zadnjega ko-tička. Lutkovne predstave imajo svoj čar, ki pritegne mlade in starejše.

Literarni večer z Milanom Petkom Levkovim Torej, 25. Februar ob 18.30, Lavričeva knjižnica Ajdovščina MILAN PETEK LEVOKOV, po poklicu sodnik, se podpisuje pod več kot

30 literarnih del različnih zvrsti. Je avtor del za otroke in mlade, piše ro-mane in potopise ter dokumentarna dela, blizu so mu kriminalke, njegov jezik izražanja je tudi poezija, odlikujejo ga duhovite humoreske in satire. Večer z njim, ki ga bo vodila Ivana Slamič, bo zato posebno doživetje.

Razstava del rezbarja Milana MužinaV galeriji Doma krajanov v Vipavskem Križu se s svojimi rezbarskimi

deli ljudske in religiozne tematike predstavlja Milan Mužina iz Šempasa. Učenci OŠ Dobravlje pa razstavljajo svoja likovna dela.

Razstava bo odprta do konca februarja, ogledate si jo lahko ob sobotah in nedeljah med 15. In 18. Uro, ali po predhodni najavi na 031 481 187 (Iva Bandelj).

Št. 29 • 18. februar 2014 15Šport

Danilo Pudgar ob Sočiju o olimpizmu

Sredi zimskih olimpijskih iger smo, prikovani na spletne medije ali te-levizorje spremljamo naravnost ču-dovite uspehe naših športnikov. Ta evforija bo trajala še nekaj dni, do 22. februarja, nato pa se bomo še dolgo veselili naših medalj. Devetin-osemdeset tekmovanj v 15. športnih disciplinah se odvija na dveh lokaci-jah in sicer v olimpijskem parku ob Črnomorski obali, dogodki na sne-gu pa v zimskem središču visoko na Kavkazu.

Tudi mi imamo svojega zimskega olimpijca – smučarski skakalec Da-nilo Pudgar, sicer Korošec po rodu, že dolga leta širi svojega športnega duha med dijake ajdovske srednje šole. Udeležil se je štirih olimpijskih iger - kot tekmovalec leta 1972 v Sa-poru, ter kot trener leta 1984 v Sara-jevu, 1988 v Calgaryju ter leta 1994 v Lillehammerju. Klepet je potekal še pred vsemi osvojenimi našimi me-daljami.

Od zadnje vaše udeležbe na OI je minilo natanko 20 let. So po vašem mnenju olimpijske vrednote še ve-dno enake?

Olimpijske igre danes nedvomno veljajo za najpomembnejši medna-rodni športni dogodek. Sama ideja olimpijskih iger presega zgolj tek-movalni vidik. Filozofija olimpiz-ma, kot si jo je zamislil Pierre de Coubertin, v svoje središče resda postavlja šport, toda ne le kot tele-sno dejavnost, temveč kot področje, ki pripomore k moralnemu in so-cialnemu razvoju posameznika in družbe. V današnjem tekmovalnem sistemu, rivalstvu med posamezniki, državami, pričakovanju sponzorjev, učinkov marketinga, družbe, pa je v ospredje za tekmovalca in trenerja postavljena velika želja po olimpijski kolajni.

Kakšna je razlika v pristopu na tekmovanje med Slovenskimi ter ostalimi športniki?

Ko pogledamo sodobnega športni-ka, imamo v mislih tekmovalca, ki ga mediji, oziroma družba, postavlja v ospredje. Ta se za zmago bori za vsako ceno, za katero pogoj je trdo delo, ki pa še vedno ni garancija za uspeh. Slovenski model organizira-nosti športa, preko vadbe v društvih na lokalni ravni do programov re-prezentanc, financiran iz strani na-cionalnih panožnih športnih zvez na nacionalni ravni, je nedvomno dober. O tem priča tudi statistika dobitnikov kolajn na Olimpijskih igrah od obdobja osamosvojitve. Pa vendar je pri mnogih drugih tek-movalcih pogostokrat opaziti več igrivosti, spontanosti, kar pomeni, da igre oziroma tekmovanje, prema-gujejo z manjšim bremenom. Včasih si naši tekmovalci nalagajo na hrbet prevelika pričakovanja in rezultatsko breme, kar otežuje njihov optimalni

nastop ter včasih privede do slabšega rezultata.

Vaša paradna športna disciplina so bili smučarski skoki. Kako gle-date na trenutno formo naših ska-kalcev?

Nedvomno sodijo v krog favori-tov. Sicer pa naj poudarim, da so Olimpijske igre dogodek, ki je lahko povezan z bremenom ali pa zabavo oz. igrivostjo. Teža rumene majice vodilnega v skupnem seštevku sve-tovnega pokala lahko prinese oboje. Tekmo je potrebno jemati sproščeno ter se fokusirati izključno na kvali-teto nastopa. Olimpijska kolajna in vrhunski rezultat ni splet naključij. Prave pogoje lahko ustvarijo samo najboljši trenerji s predano ter moti-virano ekipo strokovnjakov, katerih rezultanta dela je optimalni oziroma vrhunski nastop tekmovalca.

Katere rezultate bi si potihoma želeli?

Najbolj bi si želel da bi ekipa ska-kalcev v Sočiju rezultatsko presegla takrat moje varovance, dobitnike kolajn iz Calgaryja. Leta 1988 so ta-krat Slovenski skakalci še pod Jugo-slovansko zastavo osvojili bronasto kolajno posamezno-Matjaž Debelak ter srebro kolajno-ekipno (Matjaž Debelak, Matjaž Zupan, Miran Te-peš, Primož Ulaga).

Kako boste spremljali Olimpijske igre?

Kot štirikratni udeleženec olimpij-skih iger imam to čast, da sem kot komentator povabljen na nacional-no televizijo. Kot športni navduše-nec in veteran pa si bom vzel tudi čas da bom dogodke spremljal izpred domače televizije na kavču. Primož Sulič

Vabilo in razpis za tekmovanje v smučarskih skokih

1. ORGANIZATOR : SKAKALNI KLUB POK

2. VRSTA TEKMOVANJA : Odprto prvenstvo SK POK

3. KATEGORIJA : Vse kategorije4. KRAJ / ČAS : OTLICA - PETR-

GALUC, nedelja, 23.02.2014 OB 13:00

5. SKAKALNICE : K = 126. KATEGORIJE : -dečki do 10 let

(2004 in mlajši) (K= 12) -dečki do 12 let (2002 – 2003) -dečki do 14 let (2000 – 2001) -mladinci (1999 – 96) -člani (1995 – 78) -veterani (1977 in starejši ) - deklice do 12 let (2002 in mlajše)

(K= 12) - deklice do 15 let (1999 - 2001) - mladinke do 18 let (1998 - 1996) - dekleta absolutno (1995 in sta-

rejše)Važno : Tekmuje se lahko z alpski-

mi ali skakalnimi smučmi, vendar je izračun rezultatov skupen !

Varnostna čelada je obvezna !!!Organizator si pridržuje možnost

izločitve tekmovalca iz tekmovanja, za katerega se izkaže, da ni sposo-ben varno opraviti smučarskega skoka ! Odločitev o izločitvi sprejme

žirija.7. PRIJAVE : Sprejema organizator

na dan tekmovanja do 11:00 ure v pisarni!

8. PROPOZICIJE : Tekmuje se po pravilniku tekmovalne komisije za smučarske skoke pri Smučarski

zvezi Slovenije. 9. STROŠKI IN ODGOVORNOST:

Vsakdo tekmuje na lastne stroške in odgovornost ali na stroške in

odgovornost društva, ki ga prija-vlja !

10. ŠTARTNINA : Tekmovalci čla-ni kluba startnine ne plačajo, ostali 5,00€

11. TRENING : Na dan tekmovanja od 10.00 do 12.00 ure.

12. NAGRADE - PRIZNANJA: (1. do 3. mesto) medalje, vsi udeleženci DIPLOME

13. REZULTATI : 45 minut po kon-čanem tekmovanju!

14. INFORMACIJE : Igor POLANC tel. 051 356- 767 igor.polanc@siol.net

Mitja VELIKONJA tel. 051 357- 535 extrem84@gmail.com

ZA HRANO IN PIJAČO JE PO-SKRBLJENO !!!!!!

Prijatelji smučarskih skokov - va-bljeni !!!

Na 18. šolskem pokljuškem maratonu zmago slavili tekači z OŠ Dobravlje

Na nič kaj zimsko soboto, 18. janu-arja 2014, se je na Rudnem Polju na Pokljuki odvijal že 18. šolski poklju-ški maraton, prireditev netekmoval-nega značaja, namenjena učencem osnovnih in srednjih šol iz vse Slo-venije. Prireditev je bila letos prvič tudi del 3. svetovnega dneva snega (3. World Snow Day), ki poteka pod okriljem Mednarodne smučarske zveze (FIS), letos jo je v 35 državah sveta organiziralo čez 600 organiza-torjev.

Letošnjega praznika rekreativnega gibanja na snegu se je udeležilo čez

1200 navdušencev. Med večino, ki se je podala na zimski pohod do bli-žnjih planin, je bilo tudi 16 učencev s podružnic naše šole, ki so vključeni v projekt zdrav življenjski slog. Kljub manj ugodnim vremenskim razme-ram so vsi uspešno prehodili zasne-ženo pot in za svoj dosežek prejeli spominsko diplomo. Čestitamo.

Istočasno je potekalo tudi Prven-stvo OŠ v smučarskem teku, ki so se ga udeležili tudi štirje učenci naše šole. V kategoriji dečkov je Matic Soban dosegel odlično 2. mesto, v kategoriji deklic pa Tina Furlan 3.

mesto, šolsko ekipo pa sta dopol-nila še Žan Bizjak in Daša Harej. V seštevku časov so si skupno pritekli naslov državnih prvakov. Čeprav so se tekmovalci na treningih z uči-teljem Stankom Čuferjem in tekmah že večkrat izkazali z odličnimi rezul-tati, je prvo mesto na državni ravni v okviru tako odmevne prireditve ostajalo le skrita želja, ki pa se je na koncu v igri sekund vendarle uresni-čila. Z zlatim pokalom v rokah in na-smehom na obrazu so bile tudi težke tekmovalne razmere v trenutku po-zabljene. Čestitke.

Prireditvi so svečan pridih dodali številni gostje in slavnostni govor-niki, zagotovo pa je največji aplavz požela naša olimpijka Petra Majdič, ki se je tudi sama z udeleženci mara-tona pognala na progo. Mlade špor-tnike je spodbudila, naj vztrajajo v športnem udejstvovanju in gibanju v naravi, v vzponih in padcih, ki jih prinaša življenje.

Čeprav nas Pokljuka tokrat ni pri-čakala z zasneženo idilično podobo, smo se udeleženci 18. šolskega po-kljuškega maratona domov odpra-vili polni nepozabnih vtisov, pred-vsem pa z državnimi prvaki! Polona Puc

Pomagajmo otrokom do še lepšega otroštva

Dobrodelno kolesarjenje na OŠ Šturje Ajdovščina z brevetom dne, 8. marca 2014

Na osnovni šolo Šturje Ajdovščina smo se v sodelovanju s kolesarskim društvom BIK.SI odločili, da bo le-tošnje, že 4. dobrodelno kolesarje-nje, nekoliko drugačno.

Že pred osmo uro zjutraj bo pred šolo potekal start breveta. Brevet je netekmovalna kolesarska preizku-šnja, ki poteka v vsakem vremenu, udeleženci vozijo po cestno prome-tnih predpisih, podnevi in ponoči, kjer je zmagovalec vsak, ki pride v cilj, predvsem pa je to družabni do-godek in doživetje za vsakega udele-ženca, ki se preizkusi prevoziti pro-go, dolgo od 200 do 1600 kilometrov. Brevet NI dirka. Tokratni brevet bo dolg 200 km, prevoziti pa ga je po-trebno v 13 urah in pol. Trasa je lah-ka in vsebuje le okoli 1200 višinskih metrov. Vsak udeleženec plača star-tnino. Del le-te bo namenjen šolske-

mu skladu OŠ Šturje za otroke iz so-cialno ogroženih družin, da se bodo lahko udeležili šole v naravi, zato je ta brevet tudi dobrodelen.

Več o samem dogodku (startnina, podatki o progi, opozorila) si lahko preberete na spletni strani OŠ Šturje http://www.os-sturje.si/ , o brevetu pa na spletni strani ŠD Randonneurs Slovenija http://www.randonneurs.si.

Na isti dan bo od 8. ure dalje po-tekalo tudi dobrodelno kolesarjenje za posameznike in družine. Tako kot prejšnja leta se bo kolesarsko do-gajanje odvijalo pred osnovno šolo Šturje.

Vsak udeleženec bo na startu pred šolo dobil zemljevid z vrisanimi ko-lesarskimi potmi, podpisal bo izjavo in lahko daroval prostovoljni prispe-vek v šolski sklad OŠ Šturje Ajdo-vščina.

Več o kolesarskih trasah si lahko ogledate na spletni strani naše šole.

Priprave na MAJSKI TEK 2014

17. maja 2014 bo v Ajdovščini po-tekal vsakoletni Majski tek. Tudi le-tos bo Zavod za šport Ajdovščina, skupaj s ŠD Tekači vipavske doli-ne, organiziral strokovno vodene priprave, ki bodo pričele v četrtek 6.marca 2014.

Treningi so namenjeni polnole-tnim osebam. Potekali bodo ob tor-

kih in četrtkih s pričetkom ob 16,30. Zborno mesto bo pred glavnim vho-dom Športnega centra Ajdovščina. Sodelovanje je brezplačno in prinaša bonuse pri prijavi na Majski tek.

Pridružite se našim pripravam in spoznajte, da je tek v skupini lahko lep in zabaven.

Prijave sprejemamo do petka 28. februarja 2014 na spletni strani Za-voda za šport Ajdovščina www.zs-aj-dovscina.si

Št. 29 • 18. februar 201416 Šport

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

Počitniški urnik pokritega bazenaDa se še nekoliko pomudimo pri užitkarskih variantah preživljanja zime vam športni center ponuja počitniških urnik bazena namenjen vsem ge-neracijam, družbam ter mladim družinam. Zimske počitnice od 17. do 21. februarja - od 10:00 do 14:00 počitniška cena 2,5€ za vse uporabnike. Od 16:00 do 21:00 po veljavnem ceniku--Sreda organizirane skupine. Sobota 22. februar po veljavnem urniku in cenikuORGANIZIRANE SKUPINE: Poleg termina ob sredah ponujamo mo-žnost najema bazena vse dni v času obratovanja med 21:00 in 22:00 uro. Možni so izključno mesečni termini rezervacije!REKREATIVNO PLAVANJE: Pokriti bazen športnega centra Ajdovščina je za rekreativne plavalce odprt ob torkih in četrtkih med 6:10 in 7:10 ter ob sobotah med 13:00 in 14:00 uro. Za uro plavanja v omenjenih terminih boste odšteli le 2 evra.SAVNE: Finska, turška ter infra savna. Urnik: pon. - pet: 16:00 - 22:00, sob: 14:00 - 22:00PLEZALNA STENA Od pon do pet od 16:00 do 22:00, sob od 13:00 do 22:00REZERVACIJA IGRIŠČ ZA BADMINTON-MALA DVORANA (Raz-položljivost igrišč 3 na uro):Sreda od 20:00 do 21:00, od 21:00 do 22:00. NAMIZNI TENIS: pon do pet od 16:00 do 22:00, sob od 13:00 do 22:00VODENE VADBEBODY SHAPING (vadba za oblikovanje telesa): pon od 19:30 do 20:30, sre 19:00 do 20:00 (mala dvorana)ZUMBA-PLES Torek od 20:00 do 21:00 (mala dvorana)TERAPEVTSKA VADBA Torek od 19:00 do 20:00 (mala dvorana)AEROBIKA STEP-TNZ Petek od 18:00 do 19:00 (mala dvorana)ZLATA LETA Četrtek od 19:00 do 20:00 (trim kabinet) Cenik: Enkratni obisk 5 €, Mesečna vstopnica 1X tedensko 18€, Mesečna vstopnica 2X tedensko 31€SKUPINSKA VADBA NA KOLESIHUrnik: Ponedeljek, sreda, petek od 6:45-7:30, 18:00 do 18:45, 19:00-19:45 (trim kabinet) Cenik: Enkratni obisk 6 € Mesečna vstopnica 1X tedensko 20€ Mesečna vstopnica 2X tedensko 32€PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI za otroke od 4. do 14. Let. Ob sobotah od 14:00 ure daljeDodatna ponudba vstopnicKombinirana mesečna vstopnica za obisk vodenih vadb 2X tedensko vključuje izbiro med Aerobiko TNZ, Zumbo, Aerobiko Body shaping, vadbo Zlata leta ter Terapevtsko vadbo. Cena: 31,00€ DDV je vključen v ceno. Kombinirana mesečna vstopnica za obisk vodenih vadb vključuje neomejen obisk Aerobike TNZ, Zumbe, Aerobike Body Shaping, vadbe Zlata leta, Terapavtske vadbe ter Skupinske vadbe na kolesih. Cena: 55,00€ DDV je vključen v cenoZLATA KARTICA Ste redni uporabnik športnega centra ali to želite po-stati? Kupite zlato kartico, katera vam omogoča neomejen obisk objektov ter programov Zavoda za šport Ajdovščina. Odrasli: 350€, Otroci 160€DARILNI BONI Svojim prijateljem in družinskim članom lahko ob po-sebnih priložnostih, obletnicah podarite darilni bon za bazen, savno ali druge storitve Zavoda za šport Ajdovščina. Obisk Športnega centra Aj-dovščina je lahko odlična izbira ter primerno darilo za izkazovanje po-zornosti.

JUTRANJA TELOVADBASpoštovane gospe in gospodje, aktivni upokojenci, ter vsi tisti, ki

si lahko v dopoldanskem času privoščite eno uro samo zase, za svoje zdravje in boljšo kvaliteto življenja.

Vabim vas na JUTRANJO TELOVADBO, kjer bomo razgibali celo telo na enostaven način, ki ga vsi zmorete.

Zato, da se sami prepričate, vas vabim na uvodni brezplačni uri.KJE: Športni center Ajdovščina ( trim kabinet)KDAJ: torek in petek ob 9.00 hINFORMACIJE: za več informacij pokličite na št. 031 687 290 ( Tanja) …oblikujem manjšo skupino največ do 10 vadečih… Vabljeni!

Info novičke Triatlon kluba Ajdo-vščina

TRIATLONČEK - CELOLETNA ŠOLA PLAVANJA ZA PREDŠOL-SKE OTROKE (3-5 LET)

Za otroke od 3. leta dalje; za nepla-valce in plavalce, zimski bazen Zavo-da za šport Ajdovščina Police, vsako soboto od 11.00 do 12.00. Otroci potrebujejo kopalke, brisača ali ko-palni plašč, natikače za po bazenu. PROGRAM : prilagajanje na vodo skozi igro in zabavo za najmlajše ( prilagajanje na odpor na vodo, izdihovanje v vodo, gledanje pod vodo,... ), učenje prve tehnike pla-vanja. učenje druge tehnike plavan-ja. CENA: mesečna vadnina 1x te-densko: 20 EUR. Vpis: vsako soboto ob 10.45 pred zimskim bazenom.

3ATLONSKA ŠOLA ZA OTRO-KE IN MLADINO

Program poteka celotno koledar-sko leto, do 30. junija 2014, med počitnicami po prilagojenem pro-gramu.

Plavana vadba: ob torkih in pet-kih na zimskem bazenu na Policah od 15.00–16.00 ure

Tekaška vadba: ob sredah v telo-vadnici na Policah ali v naravi od 15.00–16.00 ure

Kolesarski izleti (poligoni, spret-nostno kolesarjenje): se bodo odvi-jali ob koncu tedna, po dogovoru v spomladanskem delu

CENIK ( na otroka/mesec ): 1x te-densko: 20 eur, 2x tedensko: 32 eur, 3x tedensko: 44 eur, 2 otroka in več: 10% popust

Cilji gibalno/športne aktivnosti Velika pestrost in raznolikost vad-

be (plavanje, tek, kolesarjenje, šport-ne igre, vadba v naravi, elementarne in štafetne igre, ipd.). Triatlon je eden najbolj zdravih športov, z vad-bo v naravnem okolju, aktivnostjo vseh mišic in majhno verjetnostjo poškodb. To je odlična možnost za zdrav in športen razvoj otroka, ak-tivnos v društvu pa mu omogoča tudi sodelovanje na tekmovanjih – akvatlonih, duatlonih in triatlonih za otroke.

Po predhodnem dogovoru s starši pridemo otroka iskati tudi v šolo v podaljšano bivanje ( trenutno samo v OŠ Danila Lokarja ). Vpis: vsak dan v času vadbe ob 14.50 pred zimskim bazenom ali malo dvorano na Policah.

TRIATLON PROGRAM KRAVL TEHNIKA - ZA REKREATIVCE

V Triatlon klubu Ajdovščina vabi-mo vse, ki se želite redno rekreirati, se naučiti ali izboljšati kravl tehni-ko plavanja, se pripraviti na svoj prvi triatlon oziroma želite izbolj-šati svoje čase v triatlonu, na vadbo plavanja-kravl za rekreativce. Vad-bo načrtujejo in izvajajo izkušeni in ustrezno izobraženi in usposobljeni trenerji.

Program poteka ob PONEDEL-JKIH, TORKIH, ČETRTKIH in PETKIH na zimskem bazenu na Po-licah od 20.30–21.30 ure.

CENIK ( vadeči/mesec ): 1x te-densko: 25eur, 2x tedensko: 40 eur, 3x tedensko: 50 eur

Info: uros.medvedec@gmail.com, 041 377 446, www.3atlon.si in na FB profilu kluba.

ŠPORTNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE REKREATIVNO PLAVANJE ZA ODRASLE

(ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ)

Trajanje: 16 ur (2x tedensko) Termini: 3. termin 4. marec - 24. april 2014 Urnik: TOR (1600-1700); ČET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

*člani DU Ajdovščina in Vipava ter člani DI Ajdovščina imajo 20eur popusta; člani Društva MIDS imajo 10eur popusta

VADBA V ZRELIH LETIH (1. OBISK BREZPLAČEN) Trajanje: 1x tedensko Kraj: Ajdovščina (dom krajevne skupnosti); ČET 1645-1745

*člani DU Ajdovščina ter člani DI Ajdovščina imajo 5eur popusta/mesec; člani Društva MIDS imajo 3eur popusta/mesec

FUNKCIONALNA VADBA Z MIHO GOLOBOM (1. OBISK BREZPLAČEN) (VADBA ZA OBA SPOLA)

Pri vadbi boste uporabljali le težo lastnega telesa, potekala pa bo v timskem duhu, saj vam to predstavlja dodatno motivacijo in moč za opravljanje kvalitetne vadbe.

Trajanje:1x tedensko po dogovoru 2x Kraj: Ajdovščina (večnamenski prostor SŠ Veno Pilon); TOR 1900-2000

MIX AEROBIKA (1. OBISK BREZPLAČEN) Trajanje: 1x do 2x tedensko (možnost kombiniranja s fitnesom) Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); PON 1900-2000 in SRE 2000-2100 - Šmarje (gasilski dom); TOR 1900-2000 in ČET 1830-1930 - Črniče (telovadnica OŠ Črniče); SRE 1830-1930

- Divača (večnam. prostor OŠ Divača); TOR 1830-1930 in PET 1900-2000 - Kobjeglava (prostor KS Kobjeglava); TOR 2015-2115 ČET 2000-2100

ŠOLA PLAVANJA ZA OTROKE (4- 1 2 let) Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police) SMUČANJE ZA OTROKE 6- 1 2 let (ŠTEVILO PRIJAV OMEJENO)

Trajanje: 20 urni tečaj bo potekal v času zimskih počitnic (organiziran prevoz) Termin: 17. 2. - 21. 2. 2014 Trajanje: 900-1300 (ure vadbe na smučišču) Kraj: Smučišče Javornik

VIKEND TEČAJ SMUČANJA 4- 6 let Trajanje: sobota in nedelja (otroke pripeljejo starši) Termin:22. 2. - 23. 2. 2014 Trajanje: 1. skupina 900-1200; 2. skupina 1300-1600 (ure vadbe na smučišču) Kraj: Smučišče Javornik

NOVO!!! IZPOSOJA SMUČARSKE OPREME NOVO!!! Letos prvič nudimo možnost izposoje smučarske opreme. Opremo si lahko

izposodite kadarkoli po predhodnem naročilu.

INFO: http://rekreativcek.gmajna.eu PRIJAVE na elektronskem naslovu rekreativcek@gmail.com

ali po telefonu 041 472 128/040 348 264

Ekstremni večer z Alenom Kobilico Vabimo vas na zanimiv pogovorni večer z Alenom Kobilico, ki bo

potekal v soboto, 1. marca 2014 ob 20. uri, v dvorani Doma krajanov Ajdovščina.

Alen Kobilica se od leta 2009 kot slepi športnik ukvarja s para triatlo-nom, njegov naslednji velik športni cilj je udeležba na poletnih olimpijskih igrah v Rio de Janeiru leta 2016.

V klepetu bodo sodelovali še Alenov trener Grega Nahtigal, domači športnik invalid Marko Sever, dvakratni udeleženec para olimpijskih iger in Tanja Princes, terapevtka in športna trenerka v CIRIUS Vipava. Rdeča nit pogovora bo šport invalidov, s poudarkom na triatlonu ter projekt pa-raolimpijske igre v Riu 2016.

Moderatorka Sanda Hain, vstop prost. Vabi vas Triatlon klub Ajdovščina.

Vabilo na rekreacijoPridite in spoznajte, kaj je orien-

tacija v naravi s pomočjo radijskih valov.

Nikakor ni tako učeno, kot se sliši. Je pa res, da smo pri tem športu rav-no prav miselno aktivni, da pozabi-mo na fizične obremenitve.

Več informacij na  http://arg.ha-mradio.si/

Člani Radiokluba Ajdovščina  vas vabimo na aktivno predstavitev pa-noge ARG: v petek, 28.  februarja kadarkoli med 15.00 in 17.00 na OŠ Dobravlje (zahodna stran) ali v pe-tek, 7. marca kadarkoli med 15.00 in 17.00 v Ajdovščini- Pale (pri mostu čez Hubelj).

Starostne omejitve ni. Stanko Čufer Prireditev Naj športnik leta 2013

Športna zveza Ajdovščina, Športne zveza Vipava ter Olimpijski ko-

mite Slovenije bodo podelili priznanja športnikom in športnicam za

športne dosežke v letu 2013. Vabimo vas, da se oddahnete od vsak-

danjih aktivnosti ter se nam v čim večjem številu pridružite na slo-

vesno podelitev v Dvorano prve slovenske vlade v petek 14 marca

ob 19:00 uri.

Št. 29 • 18. februar 2014 17Šport

Kako pravilno tečemoV zadnjih petih številkah Ajdovskih novic sem napisal že kar nekaj nasvetov za

aktivno preživljanje prostega časa. Upam, da so vam bili prispevki koristni. Današnja kolumna je izjemoma namenjena predvsem tekačem. V naši okolici redno teče zelo veliko ljudi. Mladih, malo manj mladih in tudi starejših. Pred nami je pomlad in s tem obdobje, ko se vas veliko odloči, da boste pričeli ali ponovno pričeli z redno vadbo. Vendar ali znamo teči? Vprašanje se zdi nesmiselno. Teči zna vsak. To je, poleg hoje, najbolj naravno gibanje. Seveda je to res. Kljub temu pa strokovnjaki opažajo, da zelo veliko ljudi dela pri teku napake. Zaradi tega prihaja do prekomerne in prehitre utrujenost ter do poškodb. Samo kot primer navajam eno od najpogostejših napak – tek po petah. Trdo pristajanje na peto povzroči prenos obremenitve direktno na kosti brez amortizacije mišic. Vsa teža našega telesa, ojačana še s pospeškom gibanja, se tako prenese na sklepe od gležnja preko kolena na kolke in hrbtenico. To seveda za sklepe nikakor ni koristno. Obratno. Tak tek je lahko celo nevaren. Pa pojdimo lepo po vrsti.Splošno. Ljudje smo različni. Po spolu, starosti, višini, teži, značaju, moči,

vzdržljivost,… Tudi naše gibanje je različno. Vendar pa obstajajo neke zakonitosti in šolska pravila optimalnega teka in tekaškega koraka. Predvsem zato, da bo naš tek prijeten,varen, racionalen in tudi na pogled lep.Položaj telesa pri teku. Telo naj bo čimbolj vzravnano in zelo rahlo naklonjeno

naprej. Koliko naprej? Postavite noge sonožno na tla in vzravnajte telo ter se počasi nagibajte naprej. Ko morate narediti korak, da ne bi padli, je to pravi položaj in pričnite teči. Boke potisnite naprej in navzgor, pogled je naravnost in telo sproščeno. Tekač ima občutek, da je par centimetrov višji kot je v resnici. Napaka je sklonjeno telo, sklonjena glava in rotiranje zgornjega dela telesa.Delo rok daje ritem teku. Roke so v komolcih pokrčene za približno 90 stopinj.

Položaj rok in ramen je sproščen in nizek. Skladno z delom nog roke nihajo nekako od navpičnice telesa nazaj in vedno ob telesu v sistemu noga – nasprotna roka. Prsti in dlani so sproščeni. Napaka je držanje rok na prsih in vrtenje oziroma sukanje zgornjega dela telesa. Tek ni boks. Zato ni potrebno stiskati pesti in držati mišice rok in ramen v napetosti. Samo pri zelo hitrem teku oziroma sprintu postanejo roke vzvod, ki daje pospeške. Sprinteji imajo zato amplitudo nihanja rok precej večjo, običajno pa tudi iztegnjene prste in napete mišice rok ter ramen.Delo nog. Seveda so noge pri teku najpomembnejše. Postavljamo jih čimbolj

pod težišče telesa. Kot golenice (noga pod kolenom) na podlago naj bo čim bližje nič stopinj (navpično) in največ med +15 in -15 stopinj. Če jih postavljamo preveč pred seboj je pristanek seveda na peti ter povzroča tudi veliko zaviralno silo. S postavljanjem noge pod sebe zmanjšamo tudi vertikalno gibanje tekača (skakanje). Kot izkoraka je kot med stegnenico prednje in zadnje noge v maksimalnem položaju. Ta kot ima največji vpliv na dolžino koraka in s tem na hitrost. Čim večji je ta kot večja je lahko hitrost teka. Noge postavljamo v smeri teka. Napaka je postavljanje nog eno pred drugo ali nihanje telesa levo desno.Postavljanje stopal je najpomembnejši dejavnik racionalnega in varnega teka.

Omogočati mora elastično delo gležnjev, kolena in kolkov. Ob tem pa ne sme povzročati zaviralnega učinka. Stopala postavljajte v smeri teka in ne navzven (V) ali navznoter. Napačno postavljanje ima za posledico velik zaviralni učinek in skrajša korak za kar nekaj centimetrov. Prvi kontakt stopala s podlago naj bo z zunanjim robom tekaškega copata na srednjem ali zadnjem delu stopala vendar ne na peto. Naša stopala in in način stika s podlago so lahko zelo različni. Veliko je odvisno od našega stopalnega loka. Razlikujemo normalno stopalo in plosko stopalo (platfus). Tudi naš način polaganje noge na tla je specifičen. Po obrabi čevljev (copat) lahko vidimo ali postavljamo stopalo na tla nevtralno, ali ga zvračamo navzven - supinacija ali navznoter - pronacija. Pri izbiri tekaških copat moramo biti zelo pozorni na ta podatek. Za pronatorje so tekaški copati ojačani na notranji strani ter imajo običajno na sredini notranje strani copata del obarvan s sivo barvo. Za supinatorje pa je ojačitev in obarvanje na zunanji strani. Enega od napačnih postavljanj stopal lahko prepoznamo že po ropotu, ki ga tekač povzroča. Tak tekač s celim podplatom plosko udari ob podlago. Frekvenca koraka (kadenca) je podatek o tem koliko korakov na minuto naredimo z

vsako nogo. Za hitrost teka je seveda pomembna tudi dolžina koraka – razdalja med stopaloma, ko se dotakneta tal. Hitrost teka je tako zmnožek dveh dolžin koraka in frekvence. Če je dolžina našega koraka 1 meter ter tečemo s frekvenco 85 korakov na minuto bomo pretekli (1m x 85*2) 170 metrov v minuti (tempo malo pod 6 min/km). Za 10 km pa bomo potrebovali 59 minut. Dobri tekači tečejo s frekvenco med 80 in 95 korakov na minuto. Izboljšanje hitrosti dosegajo s povečevanjem dolžine koraka. Ob tem pa velja opozoriti, da je zelo pogosta napaka začetnikov prevelika dolžina koraka. Najboljša je tista naravna, ki nam je najbolj ugodna. Napaka je tudi, če delamo prekratke korake. Če nekako drobimo po tekaški progi. Priporočam vam, da predvsem pazite na frekvenco. Z treningom in pridobivanjem moči pa boste lahko podaljševali korak ter s tem tudi hitrost.Gibanje pri teku naj bo naravnost - premočrtno. Čim manj navzgor - navzdol,

čim manj levo - desno, brez sukanja telesa in nagibanja vstran. Vsa ta odstopanja zahtevajo dodatno energijo. Ali povedano drugače – nikoli ne more na dirki zmagati avto, ki bi poskakoval po cesti. Idealno bi bilo, če bi bila glava vedno v isti višini. Napačno je razmišljanje, da so pri teku pomembne in obremenjene samo mišice nog. Mišični ustroj tekača mora biti čvrst. Zelo pomembne so tudi mišice trupa, trebušne in hrbtne mišice.Kot o večini stvari v življenju so tudi v športu in teku stališča strokovnjakov in

»strokovnjakov« lahko zelo različna. V svojih člankih poizkušam navajati splošno priznane ugotovitve in navodila. Morda se kdo ne bo popolnoma strinjal s temi nasveti zato je prav, da navedem vire. Poleg svojih izkušenj sem se pri pisanju predvsem naslonil na prispevke tekaškega trenerja prof. Urbana Praprotnika, na članke prof.dr. Branka Škofa in Veliko tekaško knjigo. Slednjo imajo v Lavričevi knjižnici in jo toplo priporočam. Veliko koristnih nasvetov pa sem dobil tudi v prispevkih ameriške institucije Somax. V naslednji številki bom pisal o zaključku teka (vadbe), ohlajanju in raztezanju.

Čudežno zdravilo – gibanje

branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

Novo uspešno leto za ajdovski alpinizem

Alpinistična sekcija PD Ajdovšči-na je 18.01.2014 na rednem letnem občnem zboru pregledala delovanje v preteklem letu. V koči na Čavnu se je zbrala pisana druščina preko 30 članic in članov sekcije. V letu 2013 je bilo opravljenih 268 alpinističnih vzponov oziroma kar 127 več kot leto prej. Večina vzponov je v obmo-čju klasičnih stopenj, nekateri pa so vseeno izstopali.

Izpostaviti velja prvenstveni miks vzpon v Mrzlih vodah – Gladiator (IV/WI6,M7-,X,R,205 m Mikuž/Ko-ren-AO Vipava), zimsko ponovitev Klica samote v Maselniku (V, 600 m, Mikuž/Kurinčič – Posoški AO), 1. zimska ponovitev smeri Kis ali vino (30-90+°,M5+(?), 600m, Mikuž/ Kurinčič-Posoški AO), ledni slap San Valentino v Franciji (WI6, M7+, 250m, Koren AO Vipava/Vidmar), poskus po Via Ragni na Cerro Torre (600m, 90˚, M4, obrat nekaj deset metrov pod vrhom), prvenstvena

smer Vstala Primorska na Cerro Dumbo v Patagoniji (VI, M6, 45 - 85˚, 900 m oba vzpona Mikuž in Ko-ren-AO Vipava), dve novi težji smeri v Kovku (Oltar Kovka VI+/IV-V,100 m in Zborovska smer A0/V, 100 m, Ušaj/Marc in Štrancar/Batič – prva prosta ponovitev). Posebno mesto v zgodovini sekcije bo zagotovo imela prva odprava v Patagonijo.

Podeljene so bile priložnostne na-grade in v kategoriji največ vzpo-nov je na veliko veselje modrejše generacije nagrado odnesel izkuše-ni Simon Ušaj z 29 vzponi. V kate-goriji najbližje soncu so bili tokrat najboljši Dean Strosar s pristopom na Matterhorn po levjem grebenu in Darjan Kodele ter Elvis Furlan z vr-hom Mont Blanca. Najtežjo športno plezalno smer Džuli Šviga v Vipavski beli (7b) je vpisal mladi Vid Štran-car. V kategoriji najtežjega vzpona se je tokrat izkazal Tine Vidmar, ki je skupaj z Deanom Korenom iz AO

Vipava preplezal slap San Valentino, WI6 M7+. Najbolj zagnana lanska tečajnica je bila Barbi Močivnik s 24 vzponi.

Aprila 2013 se je z izpiti, ki jih je opravilo 15 tečajnikov, zaključila alpinistična šola 2012/13. Načelnik sekcije Boštjan Mikuž je zaključeno šolo ocenil kot zagotovo najboljšo v novejši zgodovini ajdovskega alpi-nizma. Še posebej ga veseli dejstvo, da je več kot 5 tečajnikov letos zelo aktivnih in ambicioznih in so postali registrirani člani sekcije.

Oktobra 2013 so pričeli z novo al-pinistično šolo, ki še traja. Obiskuje pa jo kar 20 tečajnikov. Šola je sesta-vljena iz 8 teoretičnih in 7 praktičnih sklopov, kjer tečajniki pridobivajo vsa potrebna znanja za predvsem varno osvajanje nekoristnega sveta.

Orisani so bili tudi načrti za leto, ki se je šele dobro začelo. Uspešna iz-vedba alpinistične šole, več skupnih tur (Paklenica, Julijci…), dva alpini-sta odhajata na tekmo 100 milj Istre, na junijskem gorskem maratonu 4 občin pa se obeta največja udelež-ba članov sekcije do sedaj. Avgusta je načrtovana odprava v Kirgizijo, v sekciji pa bi želeli opremiti balvan pri izviru Hublja in s tem pridobiti prvo plezališče v občini. Letos od-hajata na državni izpit za alpinista dva kandidata, en pa na izpit za al-pinističnega inštruktorja. Vkolikor bo šlo vse po načrtih bo sekcija s tem izpolnila pogoje komisije za alpinizem in po 11 letih vzgoje la-stnega kadra postala polnokrvni in registrirani alpinistični odsek. Ožbej Marc

Dan odprtih vrat ŠKD Ajdovščina Ajdovski kinologi 9.3.2014 že tra-dicionalno odpirajo svoja vrata. Na Dnevu odprtih vrat in vpisu v spo-mladanske tečaje, bodo prikazali vaje iz različnih vrst tečajev. Vpis bo možen v Malo šolo, Osnovni tečaj, Agility, tečaj Sledenja ali pa v višje tečaje. Pogovorili se boste lahko tudi z našimi inštruktorji, ki vam bodo najbolje svetovali kaj in kako z va-šimi štirinožnimi prijatelji. Vabljeni torej 9.3.2014 ob 10.00 na poligon Športnega kinološkega društva Aj-dovščina pod Ustje.

Več informacij lahko najdete na naši spletni strani www.skd-ajdo-vscina.com, društvenem email na-slovu: info@skd-ajdovscina.com ali na telefonski številki 040 257 440. ŠKD Ajdovščina

Planinci pri lokavških šolarjihV skrbi za zdrav razvoj naših šolar-

jev se na podružnični šoli v Lokavcu trudimo vključiti v šolsko delo čim-več gibalnih aktivnosti. Ena izmed dejavnosti, s katero smo želeli pope-striti obšolski program, je tudi poho-dništvo. Na povabilo so se prijazno odzvali vodniki planinskega društva Ajdovščina.

V četrtek, 23. 1. so nas na šoli obi-skali: Bogdan Kodele, Mirko Soban in Vladimir Lemut. S projekcijo pla-ninskih doživetij in predstavitvijo

dejavnosti in programa planinskega društva so želeli navdušiti otroke nad lepoto hribov in planinarjenja. Pova-bili so jih, da se kot mladi planinci

pridružijo pohodom in poletnemu taboru. Pri zanimivih pohodih, o ka-terih bodo otroci pravočasno obve-ščeni, so dobrodošli tudi starši.

Planinski pozdrav

Št. 29 • 18. februar 201418 Šolsko

Evropa v šoli in Vipavski dolini

V času od 21. do 28. januarja 2014 je MDPM Ajdovščina na nekaterih osnovnih šolah v Vipavski dolini iz-peljal natečaj Evropa v šoli - »Mladi sporočamo odraslim«. Sodelavka MDPM Ajdovščina in mentorica natečaja  Evropa v šoli  Taša Turk je obiskala podružnične osnovne šole v Vrhpolju, Lokavcu, Vrtovinu in Podkraju. Na temo »Mladi sporo-čamo odraslim« so nastala zanimi-va likovna dela - stripi, ki odraslim jasno govorijo, kakšne so razmere v

današnjem svetu in kako jih otroci doživljajo. Učenci so bili zelo odprti za pogovor o razmerah v družbi, pri-pravljeni so bili sodelovati z risbo in z besedo ter tako povedati, kaj čutijo, kaj mislijo, kaj si želijo ...

Upamo, da se bo njihov glas, ki veje iz nastalih likovnih del, dota-knil tudi »odraslih« ušes, ki pa so velikokrat gluha in samosvoja ... Res si želimo, da bi postala bolj po-slušna in »mehka«! MDPM Ajdovščina

Ortaona space team

Začelo se je zelo nedolžno, z igri-co ob sprejemu prvošolcev in razre-dnim projektom, ki naj bi popestril šolsko leto na podružnični šoli Vrto-vin. Vse kotičke v razredu so napol-nile risbe, fotografije in plakati pla-netov, zvezd in astronavtov, knjižni kotiček pa se je šibil pod težo knjig o vesolju. In potem se je začelo...

V sodelovanju z učenci so se roje-vale vedno nove ideje in dejavnosti. Brali smo, raziskovali, opazovali. K sodelovanju smo povabili tudi druge učitelje osnovne šole Dobravlje. Prvi se je odzval učitelj Stanko Čufer in

nam s šolskim teleskopom približal Luno in Venero. Kmalu je za naš mali projekt izvedela gospa Nataša Đurić, iz Centra odličnosti Vesolje--SI, slovenska predstavnica med-narodnega projekta NASE, Mission X - Treniraj kot astronavt. Iskala je prvo skupino v Sloveniji, ki bi se vključila v ta mednarodni projekt. In ker smo ponudbo sprejeli, nas je gospa Nataša s sodelavko Ano Urbas tudi obiskala.

Najprej sta z vprašanji spodbudili radovednost otrok...in učiteljic. Nato sta predvajali posnetek z Mednaro-

dne vesoljske postaje, na katerem je astronavtka slovenskega rodu Su-nita Williams, prikazala življenje na vesoljski postaji. Vsi smo ostali očarani. Naša vzhičenost pa je bila še večja, ko sta nam povedali, da se bomo posladkali s sladoledom, ki si ga lahko privoščijo astronavti. Nje-gov videz ni bil najbolj vabljiv, okus pa zelo podoben pravemu.

Nato smo se vsi preselili v telova-dnico, kjer je gospa Nataša učencem razložila, kako bo naša ekipa, ime-novana Ortaona space team, tekmo-vala v tem projektu. S športnimi in raziskovalnimi aktivnostmi bomo pridobivali točke, s temi pa bomo pripeljali našega astronavta Čarlija na Luno. Vaje bodo podobne tistim, ki jih delajo astronavti, ko pripra-vljajo svoje telo za polet in življenje v vesolju. Cilj je spoznati svoje telo in pravilno uporabljati njegovo moč in spretnosti, poleg tega pa ga še pra-vilno negovati in polniti z energijo.

Opravili smo že prvo vajo in se igrali s težnostjo. Bilo je zabavno in poučno!

Tako, naša pot proti Luni se je začela. Mogoče pa bodo nekoč v Luninem pesku tudi stopinje Vrto-vinca. Tanja Maver Jamšek in Ortaona space team

Vrtovinci kmalu do novega igrala

Konec preteklega koledarskega leta je Zavod Zaupanje, organizator pri-reditev Čarobni dan, za otroke vrt-cev in 1. triade osnovnih šol pripra-vil kreativni natečaj imenovan 'Jaz, kuhar'. Prijavilo se je kar 185 vrtcev in osnovnih šol. Na podružnični šoli Vrtovin smo se natečaja udeležili in za konec leta prejeli prav neverjetno novico; izžrebani smo bili za poseb-no nagrado - zunanje igralo v vre-dnosti 1.000 evrov.

V začetku januarja smo tako pre-jeli simbolični ček, igralo pa že ne-strpno pričakujemo v pomladnih mesecih. Ob predaji čeka smo na podružnici pripravili krajši kulturni program. Naše občutke in misli je v svojem nagovoru ubesedila tudi ravnateljica OŠ Dobravlje, ga. Mir-jam Kalin, ki je poudarila, da majh-nost ni ovira za velika dejanja. K. Lemut

Kje stanuje čas?Po božično novoletnih praznikih

so se lokavški otroci, polni novih doživetij, vrnili v vrtec. Že prvi dan so v skupini zamenjali koledar, kar je spodbudilo njihovo radovednost in raziskovalno strast. Spoznavali so koledar, letne čase, imena mesecev, iskali zanje najpomembnejše dneve v letu, svoje rojstne dneve, ugotavlja-li kdo bo praznoval prvi in kdaj se bo to zgodilo. Pravljica Vladimirja Šku-tine Kje prebiva čas, je njihovo po-zornost usmerila v raziskovanje ur. Od doma so prinašali ure, spozna-vali različne vrste ur, jih opazovali, poslušali in poimenovali. V zaselku Vas so si pri Krapeževih ogledali

zasebno zbirko starih ur in drugih predmetov. Izlet v Ajdovščino pa so izkoristili za spoznavanje urarskega poklica.

Gospa Danijela Velikonja jih je pri-jazno sprejela, jim predstavila svoje delo in drobna orodja, ter pokazala kaj se skriva v trebuhu mehanske ure. V vrtcu so imeli otroci polne roke dela, poleg raziskovanja so tudi umetniško ustvarjali. Tako jim je čas hitro mineval, skoraj tako hitro kot njihovim staršem, ki so pogo-sto v časovni stiski. Kje stanuje čas? Morda v koledarju ali stolpni uri, tako so modrovali najmlajši … Naj-lepša hvala vsem, ki ste si vzeli čas za nas! b.d.

Bodi eko, ohrani čebelo in smreko

Štiri starejše skupine ajdovskega vrtca smo se v jeseni prijavile za so-delovanje na vseslovenskem nateča-ju: BODI EKO OHRANI ČEBELO IN SMREKO.

Medex nam je poslal kartonasto smreko, male stekleničke, satnico. Otrokom smo ponudili dodatni od-padni material – folijo, rafijo, les … saj je bil pomemben pogoj natečaja recikliranje. Izdelali smo čebelico in rožo ter se veliko pogovarjali o če-belicah in o skrbi zanje, o drevesih in o pomenu ohranjanja gozda. Naš

največji cilj je bil ozaveščati otro-ke in starše kako ohranjati naravno okolje saj smo okrasili smreko, ne da bi pri tem uničevali naravno okolje, okraske pa smo izdelali iz odpadne in reciklirane embalaže. Otroci so uživali tako pri barvanju smreke, kot pri vseh ostalih nalogah, ki smo jim jih ponudili. Hkrati pa so pridobili pomembno znanje o pomenu ohra-njanja okolja.

Fotografije eko smreke smo poslali na Medex, kjer je 4-članska komisi-ja izbrala 50 najlepših. Dobili so kar

1.083 oddanih del( eko smrek). In kar nismo mogli verjeti, da se je tudi naša eko smreka SKUPINE ČEBE-LIC, pod vodstvom mentoric Jožice Hočevar in Mete Stres, uvrstila med 50 najlepših po izboru komisije! Naša eko smreka je nato odpotovala v Ljubljano, na razstavo vseh najlep-ših v Mercatorjevem centru v Šiški. To je bila čudovita nagrada otrokom, bili smo presenečeni, srečni in veseli! Sledilo pa je še glasovanje preko Fa-cebooka, ki ga je organiziral Medex. Pomagali so nam starši, sodelavci, znanci, sosedje, družine .. in prija-telji prijateljev … Dobili smo preko 700 »všečkov« in na koncu pristali na odličnem 3. mestu! To pa ni kar tako – hvala vsem fb prijateljem in njihovim prijateljem!

28.1. 2014 ob 17.00 je bila v Lju-bljani podelitev nagrad. Skupina Čebelic je prejela celoletno naročni-no na revijo Moj planet, vsak otrok kilogram medu, mentorici pa še paket Medexovih izdelkov. Med naj otroci čim prej poližejo, saj so si ga prislužili, poleg tega pa bodo tako še bolj zdravi in ustvarjalni! Jožica Hočevar

Pohod na Kucelj iz Vrtovina9. marca 2014 ob 8 uri - zbira-

lišče na parkirišču v zaselku LO-ZARJI (3 km od avtobusne po-staje Vrtovin). Trajanje pohoda: Kucelj strma pot 1:30 h; Kucelj položna pot 2:00 h; Školj Sv. Pavel 0:30 h. Ob 13:00 sv. maša v cerkvi na Školju sv. Pavla, sledi pogosti-tev pohodnikov z vrtovinsko joto in domačo kapljico. Pohod je na lastno odgovornost. VABLJENI VSI! Info: Vili Brus, 040 771 982, bvilko@hotmail.com

Št. 29 • 18. februar 2014 19Šolsko

Na OŠ Šturje Ajdovščina smo obeležili Prešernov dan

V sredo, 5. februarja 2014, smo na šoli pripravili proslavo ob kulturnem prazniku. Medse smo povabili ume-tnika Davida Lična.

David Ličen je doma iz Ajdovšči-ne. Tu tudi živi in ustvarja. Dela. Z ženo Polono Kunaver Ličen vodita Lično hišo – pomembno kulturno središče mesta.Gospod David Ličen se je srečal z vsemi učenci na šoli. Prvo šolsko uro je svoje delo pred-stavil učencem 1. triletja, drugo uro so mu prisluhnili učenci 2. triletja, tretjo uro pa so se z njim pogovarjali učenci 3. triletja.

Gospa ravnateljica Lea Vidmar je učence najprej spomnila, da imamo samo v Sloveniji praznik kulture. Praznujemo ga na dan Prešernove smrti, z njim pa želimo poudariti pomen, ki ga ima kultura v življenju vsakega posameznika.

Učenci so spoznali, da David Ličen ustvarja na veliko različnih podro-čjih: izdeluje grafike, izdaja knjige, vodi galerijo, poučuje otroke in mla-de, fotografira … Posebej zanimi-va je bila za učence drugega triletja pripoved o tem, kako je nastala slika, ki je bila prenesena na veliko platno

in sedaj krasi pročelje naše šole. Da-vid Ličen je povedal, da nosi s seboj skicirko in vanjo nariše, kar domi-sli. Včasih je v skicirki uporabil tudi barve, sedaj pa mu zadostujejo črte. Učence tretjega triletja je zanimalo, kako se umetnik počuti, ko se na cesti pelje mimo »najlepšega biblio-busa«. Gospod Ličen je povedal, da je zelo prijetno in se vedno, ko na ce-sti sreča avtobus, ki ga krasi njegova poslikava, sproščeno nasmehne.Vsi, ki smo prisluhnili umetniku, smo občudovali njegovo voljo in ener-gijo, ko je pripovedoval o svojem delu. Ni mu bilo težko dan za dnem vstajati zgodaj in barvati avto. Tako ima sedaj, verjetno edini, vozno sli-ko. Rad svoje znanje deli z mladimi. Pravi, da je pri svojih učiteljih po-grešal prav skrb za otroke, zato se v delavnicah, ki jih vodi, vselej po-trudi udeležencem pomagati z vsem, kar zna. Gotovo nas je vse navdušil z optimizmom in zagnanostjo, saj je večkrat poudaril, da je potreb-no sanjati, vendar ne smemo ostati samo pri sanjah in željah. Moramo tvegati, se odločiti za spremembe in narediti to, kar hočemo. Ksenija Černigoj

Prešernu bi bilo všeč

Če bi Prešeren še živel, bi si pred-stavo s Cola gotovo zapomnil za vselej …

V petek, 7. 2., smo na naši šoli obe-ležili slovenski kulturni praznik na svež in humoren način. Igralke in

igralci dramskega krožka iz 8. razre-da so se v predstavi z naslovom ‚Za-bava ob izidu Prešernove pesniške zbirke Poezije‘ prelevili v junake iz Prešernovih pesmi in skupaj s šol-skim mladinskim pevskim zborom pričarali veselo in prešerno vzdušje. Izkazali so se kot odlični igralci in poželi bučen aplavz.

V večerno slavnostno prireditev

smo poleg gledališke uprizoritve vtkali še glasbo in fotografijo. Močni moški glasovi ponovno ustanovlje-nega Moškega pevskega zbora ‚Raz-potje‘ s Cola so nas napolnili s sveži-no in z radostjo. Rdeča nit prireditve

je sicer bila arhitekturna dediščina Cola in njegove okolice, zato nam je o kulturni in arhitekturni dediščini s tega področja jasno in jedrnato spre-govoril g. Lucijan Trošt. Dogodek smo uokvirili z razstavo fotografij starih hiš, domačij in poslopij, ki so jih v šolo prinesli učenci. Svetlana Bušen

Lokavški otroci ponesli slovensko pesem med krajane

Kultura posameznega naroda že od nekdaj predstavlja močno skupno povezovalno nit med ljudmi. Ta se začne tkati najprej v manjših skupi-nah, nato pa tudi na vasi, v mestu, državi… Učenci lokavške podru-žnične šole so tako v počastitev Pre-šernovega dne nastopili z literarno--glasbenim kulturnim programom, s katerim so želeli na poseben način

del slovenske kulture ponesti med svoje bližnje krajane.

Najprej so se predstavili pred cer-kvijo v zaselku Brith, nato pa še pred Batičevo hišo v zaselku Bitovi. V programu so krajani lahko prisluh-nili nagajivim izštevankam, sloven-skim pesmim, med njimi ljudskim pa tudi Prešernovim. Glasbeno je program popestril pevski zbor, ki

sta ga spremljala Maj s harmoniko in Nena s prečno flavto. V programu so sodelovali tudi otroci iz vrtca. Na-stopajoči so bili veseli lepega števila poslušalcev, še posebej dedkov in babic.

Šola ne more biti šola v pravem po-menu besede, če ne sodeluje in diha s svojim krajem in ljudmi v njem. Zato so se nekateri naši učenci ude-ležili tudi ostalih lokavških dogod-kov; 8. februarja otvoritve obnovlje-ne Batičeve hiše in v nedeljo ogleda lutkovne predstave.

Vse te dejavnosti so obogatile pra-znovanje slovenskega kulturnega praznika v Lokavcu in z gotovostjo pripomogle tudi k dvigu zaveda-nja pomena kulture med mlajšimi. Prav vzgoja mladih k sodelovanju na kulturnem področju prispeva k ra-zvoju pozitivnih vrednot in z njimi povezanimi dobrimi medsebojni-mi odnosi, ki si jih vsi želimo. Mara Obed

Naša šola razstavlja v knjižnici Blaža KumerdejaKot prejemnica nagrade Blaža Ku-

merdeja, je bila naša šola poleg osta-lih treh nagrajenih šol in posamezni-ka povabljena, da se predstavi v knji-žnici na Bledu, ki nosi ime po tem

razsvetljenem slovenskem plemiču. Na krajši slovesni prireditvi so nas

pozdravili in nam čestitali direktori-ca knjižnice, gospa Božena Kolman Finžgar, župan Občine Bled, gospod

Janez Fajfar in predstojnica Zavoda za šolstvo OE Kranj, dr. Nataša Po-točnik. Program prireditve so pope-strili učenci Osnovne šole Antona Janše iz Radovljice, učenca OŠ Gorje s prekrasnimi recitacijami Prešerno-vih pesmi in učiteljski pevski zbor OŠ Gorje. V pozdravnem nagovoru gospe direktorice so bila poudarjena načela, ki jih je zagovarjal Blaž Ku-merdej in katerim zvesto sledijo tudi nagrajene šole. Med najpomemb-nejšimi, ki so zelo aktualna še danes so zagotovo skrb za strokovno rast učiteljev, naj učenci razumejo, kar se učijo in naj se ne učijo na pamet.

Dan kulture v VDC-ju

V petek, 7.2.2014, dan pred kultur-nim praznikom, smo učenci in uči-teljice 4. razredov obiskali varovan-ce Vzgojno – varstvenega centra v Ajdovščini ter z njimi delili kulturo.

Najprej nam je vodja ga. Sonja Ho-čevar predstavila sam center, dejav-nosti, ki jih izvajajo, organizacijo ter varovance.

Obiskovalci knjižnice si bodo v na-slednjih štirinajstih dneh med dru-gim ogledali izdelke učencev Osnov-ne šole Dobravlje, ki so nastali pri

predmetih Obdelava gradiv, Čebe-larstvu, zgodovini, kemiji, slovenšči-ni, likovni umetnosti in drugih. Mirjam Kalin

FOTO

Pet

er V

alič

Št. 29 • 18. februar 201420 Narava in družba

Matija Vertovec in biotska pestrost v kmetijstvuPri prebiranju Vertovčeve knjižice Sporočilo slovenskim vinorednikom sem

naletela na odstavek, ob katerem sem se zamislila. Vertovec piše takole: »Bolji vina pridelovati, so začeli semtertje po Francoskim in na Rajnu celi nograd le z enim samim tertnim plemenam nasajati. Taciga sveta bi pa jaz ne dal, zakaj primeri se, de kakšna tertna sorta kakšno leto, zlasti v nogradih, skorej čisto odpove. Ta terta , to je, ta sorta, pravijo ljudje, ni letas dala; - bolji je tedaj po 6 do 12 tertnih sort v nograd nasaditi, de, če ene odpovejo, pa vender druge dajo, in de se tako vender vselej, kakor pri nas kaj vina pridela.« Zdrava kmečka pamet, bi rekli. To pa res ni nič takega … Pa vendarle je! Ob teh besedah bi se moral zamisliti vsak, ne glede na to, ali je vinogradnik ali ne. Odkar se je človek začel ukvarjati s pridelavo rastlin, izbira tiste, ki mu bodo

dale boljši pridelek. Nekoč, ko se semen še ni dalo zlahka kupiti, si je vsak kmet del pridelka shranil za seme. Semena se je nabiralo na najlepših, najbolj zdravih, najbolj rodnih rastlinah. Tudi Vertovec glede sadik vinske trte svetuje takole: »Ni ga med vami tako zarobljeniga, ki bi na svojim lastnim gruntu po več žlahtnih tert ne poznal, ktere mu leto za letam rode, in po obilno dobriga grojzdja dajajo. Pojdi in obreži jih, krepko rožje spravi, sčisti, in ga pasadi na pripraven prostor … tako boš imel lastno tertno šolo za bilfe.« Ker pa si je vsak kmet shranjeval svoje seme, so se njegove rastline, čeprav le za malenkost, vedno razlikovale od sosedovih. Večja kot je raznolikost, večja je verjetnost, da bodo vremenske razmere vsaj za nekatere rastline ugodne in da jih bo vsaj nekaj dobro obrodilo. Marsikateri vrtičkar se teh pravil še vedno drži. V »resnem« kmetijstvu pa danes veljajo povsem druga pravila. S pridelavo semenskega materiala se ukvarjajo podjetja, ki potem semena svojih sort prodajajo kmetom. V iskanju idealnih sort pa se je močno zmanjšal nabor sort, ki so nam danes na voljo. Ob prebiranju Vertovčeve knjižice sem bila prav presenečena, koliko različnih sort vinske trte se je takrat gojilo v naših krajih, danes pa jih ne poznamo več. Z drugimi vrstami kulturnih rastlin je še hujše. V kmetijstvu se goji vse manj sort poljščin in namesto pestre zbirke tradicionalnih sort jih na trgu prevladuje le nekaj najdonosnejših. Pa so to res sorte, ki so primerne za našo klimo? Ali se lahko sorta, ki je bila vzgojena npr. v Franciji tudi pri nas enako dobro obnese? V naši vasi še danes raste nekaj marelic, katerih sadike so prišle pred leti iz Srbije. Drevesa so lepa in gosto olistana, plodov pa je le za vzorec. Čez budanjske marelice jih pač ni in iz nobenih drugih marmelada ne tako diši. Ali veste kaj je na to temo napisal Vertovec? »Nikar si iz vunajnih krajev sajenic v velikim številu naročevati, de se človek pri tem ne speče.« Njegove besede se sicer nanašajo na sadike vinske trte, mislim pa, da se je tega nasveta dobro držati tudi pri drugemu sadju in zelenjavi. Biotska raznovrstnost v kmetijstvu se intenzivno zmanjšuje in lahko se zgodi, da nam bo v prihodnosti zmanjkalo sort, ki bi se lahko bolje prilagodile podnebnim spremembam ali novim boleznim kot sorte, ki prevladujejo danes. Problem pa ni samo siromašenje nabora sort, temveč tudi siromašenje raznolikosti znotraj posamezne sorte. Ali veste, da ima naša največja trsnica v ponudbi le dva klona rebule? Če zasadite cel vinograd s sadikami enega klona, boste imeli trte, ki si bodo podobne tako, kot sta si podobna enojajčna dvojčka. Vse bodo enako rasle, enako obrodile, enako zbolevale, enako težko prenašale sušo, hkrati pomrznile … Res da bo vse grozdje hkrati zrelo, a obstaja tudi realna nevarnost, da ga bo kaka bolezen ali vremenska neprilika vsega naenkrat pobrala. Da ne bo moje pisanje zvenelo kot žuganje v stilu »Boste že še videli…«,

vam za konec predstavljam zgodbo z drugega konca sveta. Na svetu je okrog 1000 sort banan, a v Evropo in Severno Ameriko se prodaja le ena, saj le ta prenese transport na dolge razdalje. Nekoč so se Evropejci in Američani sladkali z bananami sorte Gros Michel, ki so bile menda večje in slajše od sorte Cavendish, ki jo kupujemo danes. Užitne banane nimajo semen in vse sadike so pridobljene iz koreninskih poganjkov matičnih rastlin. Vse plantaže, ki so gojile sorto Gros Michel, so tako imele gensko povsem enake sadike, saj so bile vse potomke istega »prabananovca«. Pred skoraj 100 leti se je začela med temi bananovci širiti glivična bolezen, ki je kot požar zajela plantaže v Latinski Ameriki. Najprej so pridelovalci poskušali ubežati bolezni tako, da so delali plantaže na novih, še neokuženih območjih. Okrog leta 1960 pa je ta taktika povzročala že take stroške, da to ni bilo več smotrno. Takrat so se odločili, da bodo uveljavljeno sorto nadomestili s sorto Cavendish, ki je bila na panamsko bolezen odporna. To so banane, ki jih danes jemo mi. Ampak leta 1992 so v Aziji opazili novo glivično okužbo, ki prizadene tudi sorto Cavendish. Uničeni so že nasadi teh banan v Indoneziji, Maleziji, Avstraliji, Tajvanu in bolezen se širi naprej po jugovzhodni Aziji. V Afriki in Latinski Ameriki je še ni, a prej ali slej bo prišla tudi tja. Ne bo več dolgo, ko banan, kot jih poznamo danes, ne bo več na policah naših trgovin. Visoka biotska pestrost nas lahko reši pred takimi katastrofami. Prav zato

si moramo prizadevati zanjo in prav zato so več kot 150 let stare Vertovčeve besede še vedno aktualne!

IRENA KODELE KRAŠNA

Živi svet pred domačim pragom

Yolande d'Aragon – omamna zapeljivka

Ta španska lepotica je zapeljevala vrtnarje več kot stoletje in pol. Vča-sih ji rečejo 'Iolande', drugič bolj po domače 'Jolanda d'Aragon', vsekakor pa je to zelo izjemna vrtnica. Njen oče je Jean-Pierre Vibert, francoski žlahtnitelj iz 19. stoletja, ki je v svo-jem življenju vzgojil na stotine čudo-vitih vrtnic.

Zraste v visok, pokončen grm, ki lahko meri tudi več kot meter in pol v višino, a manj kot meter v širino. Zeleni poganjki so neenakomerno posejani z drobnimi bodicami, listi pa so veliki in svetlo zeleni. Cvetni popki so povsem okrogli in sprva vinsko rdeče barve, sčasoma pa se odprejo v ploske, štiridelne in izje-mno polne roza cvetove.

Yolande bujno cveti spomladi (maja), čez poletje nam nameni le tu ali tam kak cvet, ponovno pa se po-kaže v vsej svoji lepoti jeseni. Njen vonj je mešanica sladkih sadnih vo-njev z močnim vonjem damaščank. Ko sem prvič potopila svoj nos v ta velik in omamno dišeč cvet, sem si rekla »To je to!« Sedaj razumem, za-kaj vrtnice človeka zasvojijo … Sedaj vem, zakaj so jih razglasili za kraljice vrtov!

Yolande d'Aragon je prezimno tr-dna vrtnica, zato ji naše zime ne pri-dejo do živega. Ker rine v višino in so njeni poganjki pri tleh bolj goli, se bo lepo podala v sredino grede. Na ta način bodo nižji grmi ali viš-je trajnice zakrile njene »gole« noge.

Lahko pa njene dolge poganjke spo-mladi ukrivite do tal in jih pri vrhu s klinom pritrdite k tlom. Taki vzgoji pravimo zaklinitev ali »peging«. S tem dosežemo, da se poganjki s cve-tnimi popki razvijejo po celi dolžini stebel in tako bomo imeli na vrtu omamno dišečo blazino rožnatih cvetov. Paziti pa moramo, da tako gojeni vrtnici damo dovolj hranil, saj jo bujno cvetenje lahko precej izčrpa. Pa še eno opozorilo: pri zgo-dovinskih sortah vrtnic moramo varčevati z obrezovanjem! Rez, ki je potrebna pri hibridnih čajevkah, lahko naredi pri zgodovinskih sor-tah več škode kot koristi.

In kdo je bila Jolanda Aragonska, po kateri je vrtnica dobila ime? Bila je Španka, najstarejša hči kralja Iva-na I. Aragonskega (1384 – 1442). Poročena je bila s Francozom Lud-vikom II, neapeljskim kraljem in grofom Provanse. V zgodovino se je zapisala kot pokroviteljica Ivane Or-leanske, sedemnajstletnice, ki je kot poveljnica francoske kraljeve vojske prevesila tehtnico v stoletni vojni med Angleži in Francozi na fran-cosko stran. Seveda ima tudi Ivana Orleanska svojo vrtnico, a to je že druga zgodba.

Yolande d'Aragon ali katero drugo zgodovinsko sorto vrtnic lahko ku-pite v spletni trgovini www.vrtnice-kodele.si ali pri Ireni Kodele Krašna v Budanjah (tel. 040 560 955).

Tajniki in blagajniki Fantovščine v BudanjahV Budanjah že vrsto let ohranjamo

običaj »Fantovščine« in sicer zadnjo soboto v novembru, ko dečke, ki so končali osnovno šolo sprejmemo med fante. Za to jim pripravimo va-ško veselico s plesom, pred tem pa večerjo in spoznavanje funkcij, ki jih bodo morali opravljati kot fantje. Poglavitna naloga pri tem je, da skr-bijo za vaška dekleta, da ob poroki ne gredo iz vasi brez da bi ženin pla-čal, kolikor določijo domači fantje. Proti koncu večera se izmed izku-

šenejših fantov izbere predsednika in blagajnika, ki skrbita za poroke v tistem letu - tako za to, da ženin ne-vesto plača, kot tudi za samo izvedbo »kalone« ob poroki.

Predsednik ob izvolitvi dobi v roke tudi arhivsko knjigo, v katero se be-leži poroke v času njegovega predse-dovanja ter vpiše vse dečke, ki so bili v tekočem letu sprejeti med fante. Da bi pa ta knjiga imela tudi kakšno drugo funkcijo, so se že starejše ge-neracije odločile, da se vsake štiri

leta zberejo vsi bivši predsedniki in blagajniki, ki so izvrševali to po-membno nalogo za vas.

Tako je bilo tudi v začetku letošnje-ga leta, ko smo se dobili v domači Gostilni na Žagi. Zbralo se je 52 nek-danjih »funkcionarjev«, mladih in starih. Najstarejši udeleženec, Ivan Krašna starejši, je ob tej priložnosti napisal tudi pesem. Razšli smo se v zgodnjih jutranjih urah z obljubo, da se ponovno srečamo januarja 2018. bm

Št. 29 • 18. februar 2014 21Mladi

Obvestila MC Hiša mladih

Petek, 14. februar 2014 / Galerija Hiša mladihV Galeriji Hiša mladih vam je od petka, 14. februarja naprej na ogled raz-stava risb Helene Koruza. Helena se predstavlja z lastno serijo risb z naslo-vom Ribe slovenskih celinskih voda. Razstava bo na ogled do predvidoma petka, 28. februarja 2014. Vabljeni k ogledu.Ponedeljek, 17. februar 2014 / 19h / Bralni klub Knjiga nas dvigaV MC Hiša mladih, smo z letom 2014, uvedli še eno novost, ki je namenje-na predvsem ljubiteljem dobre knjige. V ponedeljek 17. februarja 2014, ob 19h, se nam ponovno pridružite v bralnem klubu Knjiga nas dviga. Tokrat bomo, skupaj z Jasno ter Alenko, debatirali o svetovni knjižni uspešnici Polovica rumenega sonca.Ponedeljek, 17. februar 2014 / 18h / Delavnica izdelave nakitaŽelite zase in za svoje bližnje izdelati unikatno modno ogrlico in prstan, zanimivih barvnih vzorcev? Ta ustvarjalna delavnica je pravšnja za vas! Začnemo v ponedeljek, 17. februarja, ob 18h. Delavnico bo vodila Tamara Kemper. Pridružite se nam. Petek, 21. februar 2014 / 06h / Počitniški izlet v ZoncolanVsi ljubitelji smučanja in bordanja, vabimo vas v petek, 21. februarja 2014, z nami v italijansko smučarsko središče Zoncolan. Skupaj s turistično agencijo Marco Polo iz Ajdovščine. Odlična priložnost za pravi počitniški dan na snegu. Prijave že sprejemamo.Petek, 25. februar 2014 / Druženje ob ročnih spretnostih v MC Hiša mladihZa vse, ki si želite obogatiti se s koristnimi nasveti in znanjem v raznih ročnih spretnostih vas vabimo, da nas obiščete v torek, 25. februarja 2014 med 18. in 20. uro v prostorih Mladinskega centra Hiša mladih.Ponedeljek, 3. marec 2014 / 18.00 / Izdelava naravne kozmetike iz oljč-nega olja. Delavnico bo vodila ekologinja Katjuša Reja Mozetič. Sobota, 15. marec 2014Da vam v letošnjem poletju ne bo dolgčas, se lahko udeležite Kitesurfing začetnega tečaja! Uvodno srečanje bo v soboto, 15. marca 2014 v MC Hiša mladih Ajdovščina. Vabljeni, verjemite ne bo vam žal.VEČ INFORMACIJ NAJDETE NA WWW.MC-HISAMLADIH.SI

Program v Baru Hiše mladih

Koncert: BBBB (Big Bibls Brothers Band)Petek, 21. februar 2014 ob 22.00 hNa naš oder, prvič, prihajajo domači junaki, ponovno združeni in vsem poznani Big Bibls Brothers Band. BBBB je band, ki prihaja iz Budanj pri Ajdovščini. Sami zametki tega banda z zelo dolgim imenom pa segajo ne-kje 15 let nazaj. Skupina Big Bibls Brothers Band je nekoč osvajala staro in mlado. Po nekajletnem premoru so se lansko pomlad ponovno vrnili na glasbene odre, tokrat pa jih bomo prvič gostili v naši hiši, s koncertom Stare igre nazaj. Komaj čakamo! Vstopnina: 5€Ekstremni večer: JURE DAIĆ, Sobota, 22. februar 2014 ob 20.00 h

Naš gost bo Jure Daić, 34 letni Mariborčan, PSS inštruktor pota-pljanja na vdih, večkratni državni rekorder in prvak v prostem pota-pljanju. Vstop je prost.KARAOKE, Petek, 28. februar 2014 ob 22.00 hTe bodo prve v letošnjem letu - se-veda je govora o sedaj že tradicio-nalnih KARAOKAH! Pa vsekakor ne zadnje:). Vsi, ki zadevo že po-znate, verjamemo, da se vidimo –

tisti, ki pa ste še nejeverni Tomaži, Matjaži, in ostali aži, pa so naše karaoke definitivno nekaj, kar ne gre zamuditi! Seznam pesmi se že dela, če imate kakšno posebno željo, pa vam je na voljo naš voditelj Luka Vončina na e--mailu: barhisamladih@gmail.com. Vstop je prost.PUSTNO RAJANJE, Pustna sobota, 1. marec 2014 ob 21.00 hSpet je leto naokoli... in spet je čas za PUSTA HRUSTA! Vsi smo v pri-čakovanju pomladi, sploh ob letošnji zimi, ki je resnično pokazala zobe, zato vas vabimo, da se nam pridružite na poskočnem pustnem rajanju ob glasbi, ki jo bo vrtel DJ Samo, da preženemo zimo iz še zadnjih kotičkov… Čakajo vas tudi lepe nagrade za posamezno in skupinsko masko! Vstop je prost.Koncert: EDO MAAJKA, Sobota, 15. marec ob 22.00hBar Hiša mladih ponosno pred-stavlja enega največjih imen naše letošnje koncertne sezone: EDO MAAJKA!!! Vstopnina: 5€ v pred-prodaji/ 8€ na dan koncerta

Zaposlitveni bazar

V torek, 11. februarja se je v dvo-rani prve slovenske vlade v Ajdo-vščini v organizaciji MC Hiša mla-dih, odvijal prvi Zaposlitveni bazar. Predstavitev srednjih in poklicnih šol severnoprimorske regije je bil namenjen osnovnošolcem, ki so tik pred odločitvijo o nadaljnjem šola-

nju. Svoje programe so predstavile: Srednja šola Veno Pilon Ajdovšči-na, Gimnazija Nova Gorica, Šolski center Nova Gorica, Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Šolski cen-ter Postojna ter Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna.

V okviru Zaposlitvenega bazarja

pa je v sredo, 12. februarja na Srednji šoli Veno Pilon, kjer so se srednje-šolcem predstavila uspešna lokalna podjetja Pipistrel, C-astral in Pivo-varna Pelicon ter Univerza v Novi Gorici.

KAŠEVO PUSTOVANJE

1. marec 2014, začetek ob 22.00 uri, v šotoru za Famo v Vipavi

Nastopili bodo glasbeni izvajal-ci: MI2, The users in Climax.

Nagrade za najlepše, najbolj iz-virne maske!!!

Organiziran linijski prevoz.Vstopnice v predprodaji na IN-

FOTOČKI KAŠ-a v času uradnih ur.

ŠOTOR V CENTRU FAMA VIPAVANA NOTRANJEM PARKIRIŠČU

CENTER FAMA VIPAVA

PUSTOVANJE

SOBOTA, 01. marec

PETEK, 28. februar11.00 - GLAVNI TRG VIPAVA SPREJEM PRI ŽUPANU OBČINE 16.00 - CENTER FAMA VIPAVA - ŠOTOR PUSTOVANJE S PTUJSKIMI KURENTI

21.00 - PUSTOVANJE ZA STARO IN MLADO

- MI2, THE USERS, CLIMAX - NAGRADE ZA NAJBOLJŠE MASKE

NAGRADE ZA NAJBOLJŠE MASKE

2014

Št. 29 • 18. februar 201422 Podjetno

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi, pozivi in javna povabila (na dan 10.2.2014)

(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in

dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predviden je še 1 rok za oddajo vlog:- 1. 3. 2014

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2013/2014 (155. javni razpis)

delodajalci 31. 3. 2014 oz. do porabe sredstev

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/neposredno-sofinanciranje-kadrovskih-stipendij-delodajalcem-155-jr/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Mentorstvo za mlade« (173. JP)

delodajalci, osebe zasebnega prava, registrirani za opravljanje dejavnosti v Sloveniji, ki imajo vsaj enega zaposlenega.

od 29. 11. 2013 do razdelitve razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 31. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/javno-povabilo-za-zbiranje-ponudb-v-okviru-programa-mentorstvo-za-mlade-173-jp/

Slovenski podjetniški skladNajava razpisa P2A - Subvencije za zagon podjetij

podjetje mora biti ustanovljeno v času od 1.1.2013 do 28.2.2014 in imeti vsaj 1 zaposlenega za polni delovni čas, najkasneje ob podpisu pogodbe s SPS.

predvidena objava v februarju

http://www.podjetniskisklad.si/78/2014/najava-razpisa-p2a---subvencije-za-zagon-podjetij.html

Zavod za zaposlovanje Javna dela v letu 2014 neprofitni delodajalci do porabe sredstev oz. najdlje do 7.10.2014 do 13. ure

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=729

Zavod RS za zaposlovanje Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 delodajalci do porabe sredstev oz.

najpozneje do 1.6.2014

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=385

Eko Sklad j.s. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 50PO13

okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov; občine

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.6.2014 http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 49OB13

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.4.2014 http://www.ekosklad.si/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za Tehnično pomoč čebelarjem čebelarji

do porabe sredstev/zaprtje bo objavljeno na spletni strani MKO

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

V. javni razpis za ukrep 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2013 za naložbe v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih ter nakup in postavitev mrež proti toči

nosilci dejavnih kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na ozemlju RS

od 22.1. 2014 do vključno 12. 3. 2014 do 24. ure

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za tehnično podporo kmetijskemu sektorju za informiranje in usposabljanje na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov za leto 2014

priznana rejska organizacija kot oblika sodelovanja kmetov ali druga organizacija kot oblika sodelovanja kmetov, ki je registrirana po predpisih, ki urejajo društva in deluje na celotnem območju Republike Slovenije.

3.3.2014 http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za podporo za informiranje in usposabljanje na področju predelave in s kmetijstvom povezanega delovanja na podeželju za leto 2014

Organizacija kot oblika sodelovanja kmetov, ki je registrirana po predpisih, ki urejajo društva in deluje na celotnem območju Republike Slovenije inorganizacije kot oblike sodelovanja kmetov, ki so registrirane po predpisih, ki urejajo društva indelujejo na ožjem območju Republike Slovenije.

3.3.2014 http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za podporo delovanju nepridobitnih združenj, ki povezujejo društva podeželske mladine, podeželskih žensk in sindikat kmetov za leto 2014

pravna oseba, ki povezuje društva podeželske mladine ali društva podeželskih žensk v zvezo ali kmete, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, v sindikat kmetov in deluje na celotnem območju Republike Slovenije

3.3.2014http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

SID Banka(Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.)

Krediti iz Posojilnega sklada za MSP- Razvojno-spodbujevalni program SID banke za mikrofinanciranje poslovanja MSP 2013-2014 - Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje poslovanja MSP 2013-2014

Gospodarske družbe, ustanovljene po Zakonu o gospodarskih družbah (male in srednje velike), ki poslujejo vsaj 2 leti in imajo vsaj 3 zaposlene

do porabe sredstev

http://www.sid.si/financiranje/krediti-iz-posojilnega-sklada-za-msp

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje projektov Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 in Programa Finančnega mehanizma EGP 2009-2014

Pravne osebe javnega prava, pravne osebe zasebnega prava, ustanovljene v RS; medvladne organizacije, ki delujejo v RS

28.02.2014

http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=1004

Občina Ajdovščina

Javni razpis za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občinah Ajdovščina in Vipava za leto 2014

majhna podjetja (samostojni podjetniki, družbe z omejeno odgovornostjo); občani, ki so pri organu vložili vlogo za priglasitev statusa samostojnega podjetnika; male gospodarske družbe, ki so na pristojnem sodišču vložile zahtevo za vpis v sodni register

20.01.2014 dalje do najkasneje 30.05.2014 do 12.00 ure

http://www.ajdovscina.si/javna_narocila_in_razpisi/javni_razpisi/2014011610131797/

Občina Ajdovščina

Javni razpis za dodelitev subvencij za projekte inovacij v letu 2014

občani s stalnim prebivališčem v občini Ajdovščina ter mala in srednja podjetja s sedežem v občini Ajdovščina (točke a. in b.); zaposleni v podjetjih s sedežem v občini Ajdovščina (točke c., d. in e.)

28.02.2014

http://www.ajdovscina.si/javna_narocila_in_razpisi/javni_razpisi/2014011614381231/

Občina Ajdovščina

Javni razpis za dodelitev finančnih pomoči za investicije v kmetijstvu v občini Ajdovščina za leto 2014

pravne in fizične osebe, ki se uvrščajo med SME, kot je opredeljeno v Prilogi 1 Uredbe (ES), št. 70/2001 in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ki se izvaja oziroma se bo izvedla na območju občine Ajdovščina. Do sredstev so upravičene tudi pravne in fizične osebe s sedežem oziroma stalnim bivališčem v občini Ajdovščina, ki se uvrščajo med SME, kot je opredeljeno v Prilogi 1 Uredbe (ES), št. 70/2001 in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ki se izvaja oziroma se bo izvedla na območju katastrskih občin Budanje, Erzelj, Slap in Vrhpolje

najkasneje do 17.02.2014 do 12.00 ure

http://www.ajdovscina.si/javna_narocila_in_razpisi/javni_razpisi/2014011614182332/

Spet je pred nami tisti čas v letu, ko si obljubimo, da bomo do meseca maja ali junija bolj vitki, lepi, skratka, da se bomo bolj približali idealu lepote, ki nam ga vsakodnevno vcepljajo različne industrije. Večina začne s telesno aktivnostjo, nekateri pa si poleg tega omislijo še raznorazne redukcijske ter visoko beljakovinske diete. Ali s tem koristijo svojemu telesu pa v nadaljevanju.Naše telo ne more shraniti odvečnih beljakovin, kot to lahko naredi z

neporabljenimi maščobami in ogljikovimi hidrati. Odvečne aminokisline se morajo najprej deaminirati – telo mora odstraniti njihov dušični del. Pri tem se sprošča amonijak, katerega jetra spremenijo v sečno kislino, izločanje le-te pa uravnavajo ledvica. Proces deaminacije in izločanja dušičnih spojin za telo (ledvica in jetra) predstavlja obremenitev. Kadar vnos beljakovin predstavlja 30 % ali več dnevnega energijskega vnosa, lahko pride tudi do zbiranja strupenih spojin ketonov. Te spojine obremenijo ledvica, saj morajo te izločiti ketone iz telesa. Pri tem izločanju škodljivih presnovnih produktov se porablja dodatna voda. Povečan vnos beljakovin zaradi tega poveča možnost dehidracije. Ljudje z visokim vnosom beljakovin imajo v urinu visoke količine kalcija. Telo namreč uporablja kalcij iz kosti za nevtralizacijo kislih stranskih produktov presnove beljakovin. Pri dovzetnih posameznikih lahko izločanje kalcija pripelje do zmanjšanja kostne gostote in nastanka osteoporoze. Ketogene diete, torej take z visoko vsebnostjo beljakovin, so sicer

kratkoročno lahko učinkovite, vendar gre v večini primerov za hitro izgubo vode (in hkrati izgubo mineralov). Dolgoročno so take diete zelo škodljive zdravju. K temu prispeva dejstvo, da ketogene diete priporočajo znižan vnos ogljikovih hidratov. Prihaja do premajhnega vnosa vlaknin, kar pospešuje zaprtje in prispeva k povečani možnosti razvoja črevesnega raka. Veliko beljakovinskih virov v ketogenih dietah je živalskega izvora, s čimer se poveča vnos nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Ketogene diete so v nasprotju s priporočili večjih strokovnih zdravstvenih in prehranskih organizacij. Velika količina naenkrat zaužitih beljakovin lahko preseže sposobnost naših prebavil (absorbiranje aminokislin iz prehranskih beljakovin poteka s hitrostjo 1,3 – 10 g na uro) ter sposobnost jeter pri deaminaciji aminokislin in tvorbi sečne kisline. Nekatere visoko beljakovinske diete reklamirajo uživanje tudi 200 – 400 g beljakovin dnevno, s čimer popolnoma presežemo sposobnost jeter za izločanje odvečnega dušika.Koliko beljakovin naj bi dnevno zaužili? Natančnih meritev in raziskav, ki bi

nedvoumno določile našo potrebo po beljakovinah, ni. Zato so priporočila različnih virov zelo različna. Slovenska priporočila sledijo nemškim, avstrijskim in švicarskim priporočilom. Odrasla oseba naj bi dnevno zaužila 0,8 g beljakovin na kg telesne teže. Na splošno po slovenskih priporočilih naj bi vnos beljakovin prispeval 15 % dnevnega energetskega vnosa. Otroci imajo nekoliko večje potrebe po beljakovinah, največje pa imajo dojenčki. V materinem mleku beljakovine prispevajo 5 – 6 % energije. Prehrano športnikov se pogosto enači s prekomernim uživanjem beljakovin. Rekreativni športniki navadno ne potrebujejo povečanega vnosa beljakovin. Le-teh več potrebujejo profesionalni športniki, ki pridobivajo na mišični masi in katerih glavni način vadbe je anaerobna vadba (npr. dvigovalci uteži; do 2 g/kg dnevno). Aerobni tip vzdržljivostne vadbe (maratonci) poveča dnevno potrebo po dodatnih beljakovinah na 1,2 – 1,4 g/kg telesne teže. Povečan vnos beljakovin naj bi bil sorazmeren povečanju celotnega kaloričnega vnosa. Pri visokih količinah virov beljakovin, dodanih v obliki izoliranih aminokislin, je treba upoštevati tudi povečano potrebo po vitaminih in mineralih. Za proizvodnjo novih beljakovin v telesu niso dovolj le gradniki, aminokisline, temveč so nujni tudi kofaktorji teh procesov, torej vitamini in minerali.Čeprav še vedno potekajo raziskave o vplivu visoko beljakovinske prehrane

na zdravje in učinkovitost pri hujšanju, so si dosedanje študije dokaj enotne, da takšna prehrana dolgoročno ni priporočljiva zaradi stranskih učinkov. Naše telo potrebuje tudi ogljikove hidrate in maščobe ter mikrohranila v ustreznem razmerju. Z visoko beljakovinsko prehrano si morda lahko pomagamo le v začetni fazi hujšanja, nato pa postopoma dodajamo obroke s sestavljenimi ogljikovimi hidrati.

dipl. dietetičarka Petra Kravos

Visoko beljakovinska prehrana

Razvojna agencija ROD po novem v Obrtnem domu Ajdovščina

Razvojna agencija se je preselila na novo lokacijo. Po novem agencijo

najdete v stavbi Območne obrtno – podjetniške zbornice Ajdovščina, na

Vipavski cesti 4. Vsi ostali kontakti sodelavcev RA Rod pa ostajajo enaki.

Opravičilo V prejšnji številki Ajdovskih novic se nam je zgodila neljuba napaka –

namesto aktualnih javnih razpisov smo v rubriki, ki jo redno pripravljajo sodelavci RA Rod Ajdovščina, objavili tiste iz lanskega januarja – zagodla nam jo je nova letnica. Opravičujemo se tako bralcem, kot sodelavcem naše razvojne agencije.

Uredništvo

Št. 29 • 18. februar 2014 23Napovedujemo

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med

8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

RAZSTAVE:Razstava del rezbarja Milana Mužina Do petka, 28. februarja - Galerija Vipavski Križ Rezbar Milan Mužina iz Šempasa predstavlja svoja dela z ljudsko in religiozno tematiko, učenci OŠ Dobravlje pa razstavljajo svoja likovna dela. Urnik galerije: sobota in nedelja med 15:00 in 18:00 in po predhodni najavi na 031 481 187 (Iva Bandelj).Razstava z naslovom Slovenske sladkovodne ribe Do konca februarja - MC Hiša mladih Ajdovščina Razstavljena dela, risbe je ustvarila mlada ajdovska ustvarjalka Helena Koruza. Fotografska razstava: Čarobna jesen Do sobote, 1. marca 2014 - Okrepčevalnica Angora, Otlica Fotografska razstava Čarobna jesen avtorja Damjana Vidica bo na ogled do marca. Info: 05 364 93 70, 041 708 134 (Izidor)Oblikovalska razstava arhitekta Boštjana Debelaka »Qayaq« Do sobote, 8. marca - Lična hiša Ajdovščina Na ogled bo lesen čoln-kajak, narejen s primitivnimi inuitskimi tehnikami brez lepila, žebljev in vijakov. Slikarska razstava Pie Zavrtanik: Sanje Do nedelje, 9. marca - Pilonova galerija Ajdovščina Razstava lokalne ustvarjalke ob mesecu kulture. Kustosinja razstave je dr. Irene Mislej.

Koledar prireditev za FEBRUAR 2014

od ponedeljka, 17. do petka, 21. februarja

- v ponedeljek, sredo in petek med 10:00 in 13:00 uro- v torek in četrtek med 10:00 in 13:00 uroMC Hiša mladih Ajdovščina

Ustvarjalne delavnice v družbi MDPM AjdovščinaInfo: 05 368 91 40, 041 490 360, info@mdpm-ajdovscina.si

od ponedeljka, 17. do petka, 21. februarja

ob 8:30 MC hiša mladih Ajdovščina

Zimski modelarski tabor 2014Info: 041 970 013, marko.lemut@gmail.com,

torek,18. februar

ob 19:00 Pilonova galerija Ajdovščina

Predstavitev biografije Vitomila Zupana - Važno je priti na gričInfo: 05 368 91 77, pilonova.galerija@siol.net

četrtek, 20. februar

ob 18:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Predstavitev knjige: Voda, stopa, mlin, avtorja Staneta Bačarja

petek, 21. februar

ob 6:00 Italijansko smučarsko središče Zoncolan

Enodnevni smučarski izlet v Zoncolan - 35 € (vsaj 40 oseb) / 38 € (vsaj 30 oseb) - za mlade od 9 do 15 let je cena 33/36 € - za otroke pod 8 let je cena 12 €Info: 05 368 93 83, 041 945 392,info@mc-hisamladih.si

petek, 21. februar

ob 18:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Delavnica izdelovanja unikatnega nakita - izdelava prstana in darilne škatliceCena 12 € vključuje material za izdelavo.Info: 040 348 991 ali tamara.kem85@gmail.com

petek, 21. februar

ob 22:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Kocert: Big Bibls Brothers BandVstopnina 5 €.

od sobote, 22. do nedelje, 23. februarja

ob 9:00 in ob 13:00(dve skupini) Smučišče Javornik

Vikend tečaj smučanja (4-6 let)Cena 60 €. (otroke pripeljejo starši)Prijave: rekreativcek@gmail.com Info: 041 472 128 (Tomaž)

sobota, 22. februar

ob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Kinokoutr - Vaje v objemuVstop prost!

sobota, 22. februar

ob 20:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Ekstremni večer: Jure DaićVstop je prost.

sobota, 22. februar

ob 20:00 Dom krajanov Žapuže

Potopisno predavanje: Romarska peš pot v ComposteloInfo: 041 601 205

nedelja, 23. februar

ob 8:00 Gasilski dom Vrhpolje

Pohod Med vrhpoljskimi vinogradiStartnina 2 €.Info: 041 707 534 (Branko Tomažič)

nedelja, 23. februar

ob 13:00 Otlica - Petrgaluc

Odprto prvenstvo Smučarskega Kluba POKInfo: 051 357 535 (Mitja Velikonja), extrem84@gmail.com, 051 356 767 (Igor Polanc), igor.polanc@siol.net

petek, 28. februar

ob 19:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Občni zbor Planinskega društva AjdovščinaInfo: 031 853 405 (Bogdan Kodele)

petek, 28. februar

ob 19:00 Pilonova galerija Ajdovščina

Mostova čitalnica

petek, 28. februar

ob 20:00 Dom krajanov Žapuže

Zvočno potovanje z gongiPrispevek je 9 €.Info: 031 719 992, mirjam.cigoj@gmail.com

petek, 28. februar

ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

KaraokeVstop je prost.Info: barhisamladih@gmail.com

petek, 28. februar

ob 11:00 - Glavni trg Vipavaob 16:00 - Center Fama Vipava

Pustovanje 2014 Obisk ptujskih kurentov.

Koledar prireditev za MAREC 2014

sobota, 1. marec

ob 21:00 Center Fama Vipava

Pustovanje 2014 Rajanje z glasbenimi skupinami MI2, The Users in Climax

sobota, 1. marec

Odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Jurčičev pohodInfo: 041 891 368 (Mirko Soban), 041 853 405 (Bogdan Kodele), www.pd-ajdovscina.si

sobota, 1. marec

ob 10:30 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Škratkov abonma - Pika Nogavička in Gusar ValZa abonma in izven. Vstopnina 5 €.Info: 05 364 30 72, 041 754 753, marjan.krpan@gmail.com

sobota, 1. marec

ob 19:00 Dvorana OŠ Šturje

Košarkarska tekma: KK Ajdovščina - KK Medvode

sobota, 1. marec

ob 20:00 Dom krajanov Ajdovščina

Ekstremni večer z Alenom KobilicoVstop prost.

sobota, 1. marec

ob 21:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Pustno rajanjeVstop prost.

nedelja, 2. marec

ob 8:00 Začetek pohoda izpred OŠ v Podnanosu

Pohod Po Vojkovih potehInfo: 041 961 598 (Sandi Nabergoj), pd.podnanos@gmail.com

torek, 4. marec

ob 16:00 ŠC Ajdovščina (notranji bazen)

Rekreativno plavanje za odrasle3. termin tečajaInfo: 041 472 128 (Tomaž), 040 348 264 (Martin), http://rekreativcek.gmajna.eu

torek, 4. marec

ob 16:30 Trg 1. slovenske vlade v Ajdovščini in Športna dvorana Zavoda za šport Ajdovščina

Pustno rajanje za najmlajšeInfo: 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

sreda, 5. marec

ob 17:00 Dom krajanov Ajdovščina

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna GröningaInfo: 031 58 48 98,www.bruno-groening.org

četrtek, 6. marec

ob 14:00Rizzatova vila Ajdovščina

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krviInfo: 051 430 722, ajdovscina.ozrk@ozrks.si

sobota, 8. marec

ob 8:00 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v AjdovščiniInfo: 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 8. marec

ob 11:00 Start v Športnem parku BatujePrijava od 9:00 dalje

8. Batujski krosInfo: 051 414 565 (Krkoč Robert), 041 950 882 (Krkoč Jernej), 051 667 013 (Koron Simon ), raf@saop.si

nedelja, 9. marec

ob 8:00 Start v zaselku Lozarji – Vrtovin; pohod iz različnih smeri

Pohod na Kucelj iz VrtovinaInfo: 040 771 982 (Vili Brus), bvilko@hotmail.com

nedelja, 9. marec

ob 9:00 Start in cilj pri šoli na Erzelju

6. pohod po Erzelju - Med zaselki in studenciStartnina 2 €.Info: 031 379 375 (Zorka), ks.erzelj@gmail.com

od srede, 12. do nedelje, 16. marca

Baza - Pizzerija Anja v Budanjah

Zmajarska tekma - Aeros Winter RaceInfo: 041 641 887 (Ivan Brovč)

sreda, 12. marec

ob 18:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

GregorjevoInfo: 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net

od petka, 14. do nedelje, 23. marca

ob 12:00 Vinarstvo in vinogradništvo Avin, Gradišče pri Vipavi 39

Osmica AvinInfo: 05 366 53 45, 040 166 040 (David) ali 040 368 878 (Angelika), avin@siol.net

petek, 14. marec

ob 19:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Podelitev priznanj Športne zveze AjdovščinaVstop prost!Info: 051 419 870 (Primož), sportnazveza@zs-ajdovscina.si

od sobote, 15. do nedelje, 16. marca

Koča na Gozdu - VršičGibanje v zimskih razmerahInfo: 041 668 781(Kovač Robert), www.pd-ajdovscina.si

sobota, 15. marec

MC Hiša mladih Ajdovščina Kitesurfing tečaj - uvodno srečanjeInfo in prijave: 041 456 495 (Dejan), info@mc-hišamladih.si

sobota, 15. marec

ob 7:30 Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

160. Bolšja tržnicaInfo: 040 357 510 (Boris Žigon)

sobota, 15. marec

ob 20:00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Kinokoutr - Srečen za umretVstop prost!

sobota, 15. marec

ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: Edo MajkaInfo:barhisamladih@gmail.com.

petek, 21. marec

ob 16:00 Dvorana prve slovenske vlade v Ajdovščini

Občni zbor Društva upokojencev AjdovščinaInfo: 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net

petek, 21. marec

ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: MartInfo: barhisamladih@gmail.com

sobota, 22. marec

ob 21:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Stand up večer: Matjaž JavšnikInfo: barhisamladih@gmail.com

petek, 28. marec

ob 22:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: Eight BombInfo: 059 014 291, 051 654 002, 041 654 002, info@kas.si

nedelja, 30. marec

ob 10:00 Gradišče pri Vipavi

Gradiški gorski tekInfo: 040 589 057 (Darko Hrovatin)

Napovedi za koledar sproti pošiljaj-te na TIC Ajdovščina, 05/36 59 155, tic.ajdovscina@siol.net. Ostale pri-spevke za Ajdovske novice zbiramo do 10. dne v tekočem mesecu, na na-slov ajdovske.novice@ajdovscina.si. Info: 05/36 59 155.

OBVESTILA:DU AJDOVŠČINA:- sobota, 8.3.2014 - popoldansko kopanje v Hotelu Delfin Izola- sreda, 12.3.2014 ob 18:00 - Gregorjevo, prireditev v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini- petek, 21.3.2014 ob 16:00 - Občni zbor DU Ajdovščina v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini- sobota, 22.3.2014 ob 8:00 - enodnevni izlet v IstroInfo: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9:00 in 11:00)PD AJDOVŠČINA:Planinsko društvo Ajdovščina organizira dvodnevni tečaj gibanja v zimskih razmerah na Vršiču, od 15. do 16. marca, prenočišče bo v Koči na Gozdu. Prvi dan: spoznavanje snega, opreme in spoznavanje nevarnosti v hribih pozimi...Drugi dan: vzpon na Malo Mojstrovko. Usposabljanje bo vodil Robert Kovač. Cena je okvirna in vključuje stroške prenočišča in hrane (odvisno od števila prijavljenih). Info: 041 668 781(Kovač Robert), www.pd-ajdovscina.siInfo: PD Ajdovščina - Gregorčičeva 20, AjdovščinaTajnica: Marjana Soban 041 573 319Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro DRUŠTVO MOST – UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE AJDOVŠČINA- pohod Hrpelje-Slavnik-Podgorje; sobota, 22. februar ob 8:00 - odhod izpred avtobusne postaje v Ajdovščini. Pot je nezahtevna in poteka po gozdnih stezah. Hoje je za okrog 5 ur s postanki. Povratek med 16:00 in 17:00 uro. Priporočamo primerno obutev in planinske palice. Hrana iz nahrbtnika, po povratku pa bo na voljo topel obrok. Cena 13 €. Prijave do četrtka, 20. februarja. Info: 051 231 702 (Silvester Čotar). Pohod je na lastno odgovornost! V primeru napovedi slabega vremena bo pohod preložen (041 485 081-Jožica Nusdorfer).- predavanje pohodnikom o prvi pomoči dne 21.2.2014 ob 17:00 v Domu krajanov Ajdovščina Učno delavnico prve pomoči z naslovom Nenadna stanja in nujni ukrepi v prvi pomoči bosta izvajala Nadja Premrl in Peter Kompara, strokovna delavca ZD Ajdovščina. Prijave na 041 485 081.- Mostova čitalnica; petek, 28. februarja ob 19:00 - Pilonova galerija AjdovščinaKrožek ustvarjalnega pisanja vabi na prireditev, ki bo v sodelovanju z Glasbeno šolo Vinko Vodopivec iz Ajdovščine.- izlet v Berlin; od 15. do 18. maja 2014 UTŽO LIPA Domžale je ponuja 15 sedežev za 4-dnevno ekskurzijo v Berlin. Odhod avtobusa 15.5.2014 v zgodnjih jutranjih urah (ob 4:00 z avtobusne postaje v Domžalah). Ogledali si boste Dresden, Berlin in Nurnberg. Prostih je še 7 mest. Cena za 45 potnikov je 280 €, za 35 potnikov pa 325 €. Info in prijave: 041 485 081 (Jožica Nusdorfer). - Dne 28.3.2014 bo v dvorani v Vipavskem Križu predstavitev projekta I. svetovna vojna z razstavo sodelujeta krožek ustvarjalnega pisanja in kamnoseška delavnica.

Planinska pot iz Podkraja na Javornik zaprta!

Planinsko društvo Križna gora obvešča vse planince in ostale obiskovalce, da je planinska pot št. 1258 iz Podkraja na Javornik, zaradi podrtih dreves in nevarno-sti padanja vej med Strelicami in Nemci, do preklica ZAPRTA. Na Javornik je mogoč dostop po cesti s Cola ali Podkraja, preko Kanjega dola ali Vodic. Prav tako je zaradi istega vzroka zaprta in nepreho-dna pot št. 1196 iz Predjame pre-ko Hrušice do Javornika. Pot bo zaradi zahtevnosti čiščenja zaprta dlje časa, vsekakor pa do uradne-ga preklica zapore. Planincem se zahvaljujemo za razumevanje

UO PD Križna gora

Št. 29 • 18. februar 201424 Potepanja

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina. Izdajatelj je Občina Ajdo-vščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina, www.ajdovscina.si, obcina@ajdovsci-na.si. Odgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak. Odgovorna urednica: Aleksandra Hain. Programski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič. Oblikovanje: Silva Vovk Kete. Naslovnica Anja Ko-renč. Grafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., Vipava. Tisk: SET Vevče. E-uredni-štvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.net, Telefon: 05/36 59 155,

Enostavno in pregledno!

EOM = 0%Enostavno in pregledno!

EOM = 0%že za 139 EUR

POPOLNOMA NOVI

Dinamičen, športen in temperamenten.

Kiina vozila imajo rekordno nizko porabo, 7-letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u.

0 EUR pologa0% obresti

0 EUR stroškov

EOM = 0% velja za nakup novega vozila KIA ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko Hypo Leasinga d.o.o. in VBS Leasinga d.o.o. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mes., fiksna OM 0%, EOM 0%, stroški odobritve 0 EUR. Primer: KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Activ, cena 11.690 EUR (MPC 12.490 EUR - Joker »Staro za novo« 400 EUR - Joker »Iz zaloge« 400 EUR - Joker »EOM = 0% financ.«), z odplač. dobo 84 mes. in 0% pologom, obrok leasinga 139 EUR/mesec , fiksna OM 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plačilo 11.690 EUR (=nabavna vrednost). Končne cene vsebujejo vse popuste in prihranke, ne vključ. barve in stroška priprave vozila. Akcija EOM 0% velja 17.10.-17.11.2013. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Vse info. o porabi goriva in emis. CO2 na voljo v priroč. o varčni porabi goriva, na prod. mestu ali www.kia.si/emission. Pogoji garanc. na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana.

Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 6,0 l/100km, emisije CO2: 109 - 145 g/km CO2.www.facebook.com/KIASlovenija

KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) www.avtotrade.kia.si

Peti novoletni pohod ‚spoznajmo soseda‘

V zadnjih desetletjih so po Sloveni-ji bogato zaživeli tako poimenovani pohodi. To so tradicionalni orga-nizirani množični enodnevni peš izleti po bližnjih krajih. Na njih se pohodniki družimo, utrjujemo stara prijateljstva, na novo spoznavamo, doživljamo naravne in kulturne zna-menitosti, marsikaj zvemo o zgodo-vini krajev, skozi katere so pohodi speljani, in – ne skrbimo le za zdrav-je našega telesa, temveč spotoma tudi kaj dobrega zaužijemo, kar nam pripravijo gostitelji domačini.

Tudi v naši bližnji okolici skoraj da ni okoliša, kjer ne bi bilo takega vsakoletnega pohoda! Če omeni-mo vsaj nekatere: Po Dolu gor in dol (Predmeja); Po Angelski Gori (Otlica, Kovk); pohod na Kovk (iz-hodišče Budanje); znameniti mno-žični pohod po Vertovčevih poteh; Otmarjev pohod (po Vrheh in Raši); med šmarenskimi griči Čez Školj in Tibot; po zaselkih Lokavca; po vrh-poljskih vinogradih; po okolici Erze-lja; velikonočni pohod iz Kamenj na Malo goro; pohodi na Čaven; zimski pohod s Predmeje na Golake …

Tokrat bom napisal nekaj o leto-šnjem že petem novoletnem pohodu Spoznajmo soseda, ki povezuje vasi in zaselke Zgornje Vipavske doline. Kot sem zapisal – letošnji je bil že peti!

Prvo leto so se spoznavali sosedje KS Cesta, Vipavski Križ, Dobravlje in Skrilje. Tudi drugo leto so kreni-li s Ceste in spoznavali sosede v KS Lokavec. Tretje leto so stopili na pot

v Vipavskem Križu in se podali skozi KS Dolenje - Ustje in KS Velike Ža-blje. Lani so pohod začeli v Dobra-vljah in spoznavali KS Brje. Letos pa smo šli iz Skrilj skozi KS Kamnje - Potoče in po zaselkih KS Stomaž.

Naslednje leto se bo pohod pred-vidoma začel v Potočah, pohodniki bod(m)o spoznavali tudi z ljudskimi zgodbami bogato KS Vrtovin …

In kako je potekal letošnji pohod, ki je bil zaradi slabega vremena pre-stavljen za en teden, torej: namesto 5. januarja je bil pohod v nedeljo 12. januarja.

Zbrali smo se v Skriljah, pri poko-pališču.  Tu nas je toplo pozdravila Brigita Habjan Štolfa, predsednica KS Skrilje.

Kako je nastala vas SkriljeSkrilje so  nastale bogvekdaj nazaj,

ko je bilo tod še samo kamenje in pod njim gladke skrle. Povsod drugod so se naseljevali ljudje, samo tu ne, saj na kamnu nič ne zrase.

Neki kmet se je z ženo in štirimi otroki odpravil iskat kraj, kjer bi se naselil. Blodili so okoli in iskali pro-stor zase, a je bila vsa dobra zemlja že poseljena. Vsi utrujeni in obupani so se ustavili na kraju, kjer so danes Skrilje, in začeli  odmetavat kamenje in lomit skrle. Pod njimi je bila rodo-vitna zemlja! Prišli so še drugi, iz skrl so si zgradili hiše, uredili so si polja in vas je zacvetela. Iz kupov iztrebljene-ga kamenja je zrasel Čaven, vasi pa so zrekli Skrilje ...

Že takoj v Skriljah smo pohodniki osupli občudovali Favettijev dvorec

in z zanimanjem prisluhnili gospo-darju Marku Rovtarju.  Ta imenitna skriljska ‚Favejtova domačija‘ je res nekaj posebnega, tudi arhitekturno. Po ustnem izročilu naj bi rodbina Favetti prišla iz Furlanije, kjer naj bi posestvo pridobili od grofov Pagli-aruzzi. Zadnja potomka iz rodbine Favetti je umrla v Ljubljani, še prej pa sta z možem domačijo prodala sedanjim lastnikom, družini Rovtar od Stomažev. Obdržala sta le eno parcelo v Skriljah, za spomin. A tudi to je požrla avtocesta … 

V zaselku Rušti smo prisluhnili Ani Bizjak, ki nam je izčrpno pred-stavila zgodovino Skrilj.

Nato smo se podali mimo Kislega Hriba, skozi zaselka Valiči ter Ruštji; si ogledali kamnoseško dediščino kraja, ki priča o tej imenitni rokodel-ski tradiciji v vasi. 

Na meji med Skriljami in Kamnja-mi nas je z brežine nad vinogradom pozdravil Peter Vodopivec, predse-dnik KS Kamnje - Potoče; na igrišču pod šolo v Kamnjah pa Lucija Lozar, vodja kulturne sekcije v Športnem kulturnem in turističnem društvu Kamnje - Potoče, ter ljubiteljski zgo-dovinar domačin Pavel Bratina.

V Kamnjah si obiskovalec ne more kaj, da ne bi občudoval stoletnega kamnitega mostu, več kot 40 metrov dolgega, visokega nekaj manj kot 10 metrov in 5 metrov širokega!

Od kod in zakaj v Kamnjah kame-nje

Tam blizu, kjer so danes Kamnje, je bila majhna rodovitna ravnica. Lju-di je bilo vse več in zemlja ni mogla več dajat kruha za vse. Zato so ljudje premajhno ravnico preklinjali, ko so vanjo kopali in sejali.

A doletela jih je božja kazen …Nebo nad Goro je potemnelo in

grom je stresal nebo in zemljo. Ljudje so se v strahu zaprli v svoje hiše. Vli-lo se je, kot bi se odprle vse zapornice neba. Voda je drla po drčah Kuclja in Čavna in odnašala s sabo vse, kar ji je zastavljalo pot. S pobočja se je utr-gal plaz kamenja in zasul rodovitno ravnico.

In od takrat tej vasi pravijo Kamnje …

V sproščenem koraku smo si skozi zaselke Hrib, Brith in Pirjevči poda-jali roko s smehom in prešerno be-sedo.

Iz kamenjskih zaselkov smo se povzpeli proti Stomažu (Stomažem). Najprej smo se ustavili pri pravljič-nih Nadliških, kjer nas je pozdravil Matej Bone član KTŠD Stomaž 87. Na kratko je predstavil vas. Nato smo šli skozi Bratine, Grižo in Brith do stare šole. Kdor si je želel ogleda-ti cerkev svetega Tomaža – vrata so bila odprta.

Od kod ime Stomaž …To je bilo še tisti bot, ko so po naših

deželah hodili Turki ... Enkrat so šli tudi proti naši vasi.

Ljudje so bili v strahu, kaj bo zdaj! In so sklicali vse gospode, z vseh strani, in jih je bilo toliko, da so vsak dan brali sto maš.

In še danes se našemu kraju reče – Stomaž …

Matej nas je nagovoril tudi pri iz-viru Studenca nad vasjo in nam po-vedal to in ono zanimivost o mlinih in o izdelovanju osel ter brusnih kamnov. V zvezi s znamenitimi sto-maškimi oslami smo slišali tole zani-mivo ljudsko domislico: Če kosa ne reže, ne vrži osle proč. Ali kosa ni do-bra ali je kosec zanič … Matej je spre-govoril tudi o načrtih, povezanih s potokom Studenec (dodatne kapaci-tete za ajdovski vodovod). Zvedeli pa smo tudi, od kod se je nad vas priva-lil Ravenski školj ...

Stomažani, hudič in Hudičeva skala

Pri Stomažih da so najbolj od vseh preklinjali hudiča. Če jim kaj ni šlo prav, so klicali vraga in preklinjali. Hudiču je bilo zadosti, oprtal si je ve-likansko skalo in šel dol ven s Čavna,

da jo bo vrgel na vas.Stomažani to vidijo, hitro vzamejo

velik lesen križ in ga postavijo nad vasjo, hudiču na pot. Hudič pride do križa in zgubi svojo moč. V jezi vrže skalo na tla, udari s kopitom po njej in trešči še križ vanjo.

Še danes je v tisti skali vtisnjeno hudičevo kopito in razpoka v obliki križa.

Temu školu pravijo Ravenski školj in tudi Hudičeva podkev ...

Pri mogočni stari stomaški šoli smo slišali še zanimivosti o zgodovi-ni šole in povabilo na stomaško ša-gro ter na srečanje Foučkarjev (Sto-mažanov) na Čavnu.

Na koncu nas je nagovoril še poho-dnik Anton Kreševec.

Seveda moram še enkrat poudariti, da na tem in na podobnih pohodih organizatorji ne poskrbijo le za du-hovno hrano, temveč tudi za telo. Tako smo bili ob vsakem postanku deležni dobrot domačih gospodinj in gospodarjev, pri Stomažih pa so nas Stomažani, pod budnim očesom Klemna Lozarja, postregli z joto in klobaso.

Letošnji pohod so organizirale kra-jevne skupnosti Skrilje, Kamnje-Po-toče in Stomaž ter njihova društva, vse dogajanje pa je koordiniralo Kulturno-športno društvo Vrnivec Cesta, oziroma njegov predsednik Egon Stopar.

Na koncu le še misel:Tako blizu so si te naše vasi in vasi-

ce! Zbližajmo se še njih prebivalci ...Ljudska besedila so vzeta iz: Hoja

za besedo; Ljudska besedila iz Zgor-nje Vipavske doline (zbral in izbral Franc Černigoj); Občina Ajdovščina 2012 Franc Černigoj