ajdovske novice, 15. številka

Lokarjevo letoLetošnje kulturno leto Ajdovci po-

svečamo pisatelju Danilu Lokarju. Zvrstili so se različni dogodki, tudi Štrudlfest je mineval v njegovem duhu, osrednji dogodek pa je še pred nami – konec novembra bo potekal simpozij o Lokarjevem delu, dotlej

bo dokončana tudi Lokarjeva knji-žnica v Lokarjevi galeriji. Pisateljeve knjige, ki so bile varno spravljene na kašči, je moški del kolektiva Lavriče-ve knjižnice na prostovoljno delovno soboto že prenesel bliže novi lokaciji.

O Hranilnici in posojilnici Vipava

2

Št. 15 • 17. oktober 2012, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. [email protected]

Z glavo skozi zid O Štrudlfestu in njegovih mladih ustvarjalcih

11

Varčujmo z energijo! Občina Ajdovščina ima izdelan Lokalni energetski koncept.

3

Če želite vedeti še več, pobrskajte po prenovljeni spletni strani Občine Ajdovščina:

www.ajdovscina.si

Predstavljamo vam Vipavsko vinsko kraljico

5

O planincih, jamarjih in plezalcih

17

Boris Pahor v Ajdovščini 19. oktobra ob 18.30 bo v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekala predstavitev Knjige o Radi Borisa Pahorja. Vabljeni!

14

Kmečka tržnica v

Ajdovščini10. november,

Trg 1. slovenske vlade, info TIC Ajdovščina: 05 3659140

10

O arhitek-turi našega mesta tako in drugače

Teden arhitekture in prostora je močno odmeval tudi v Ajdovščini. Prireditve, dogodki in predavanja so se kar vrstili, obiskovalci so bili s po-nujenim zadovoljni. Še posebej zani-miv je bil zaključni dogodek – ogled Mladinskega centra in hotela Hiša mladih pod vodstvom njenega stva-ritelja, arhitekta Janka Rožiča, ki mu je sledil še pogovor. Ena od ključnih ugotovitev okrogle mize je bila, da je obdobje krize lahko tudi priložnost. Še pomembneje pa je bilo ponovno slišati, da ima Ajdovščina z vso svo-jo pisano arhitekturno paleto, velike potenciale za razvoj kulturnega tu-rizma.

Društvo DOLI z novimi dosežkiFurmani iz Društva DOLI so z

osemvprego in originalnim restavri-ranim vozom na Sveto Goro peljali repliko enega od zvonov. Uprizoritev dogodka izpred 90-ih let je bila velik in odmeven dosežek. Društvo DOLI pa je pred kratkim prejelo tudi dvoje

priznanj, ponovno je naj-nevladna organizacija, na Lokavških kulturnih dnevih pa jim je bilo izročeno tudi letošnje priznanje Edmunda Čibeja.

5, 15 14

Št. 15 • 17. oktober 20122 Občina

Iz seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina 27. septembra je potekala 20. redna

seja Občinskega sveta Občine Ajdo-vščina, prva po počitnicah. Svetniki so z dnevnim redom, ki je napove-doval 10 različnih debat, hitro opra-vili in s sejo zaključili še v pravem času, da so se lahko udeležili otvori-tve letošnjega Štrudlfesta.

Informacije in pobude Nekateri svetniki, ki so postavljali

vprašanja na prejšnji seji, niso bili v celoti zadovoljni z odgovori in so želeli dodatna pojasnila. Ideja, da bi gradnjo nove šole preprojektirali na način, da bi bila grajena iz opeke, bi povzročila prevelike spremembe in dodatne stroške. Kljub temu je žu-pan odprt za drugačne ideje, tako da bodo na to temo še potekali pogovo-ri. Do naslednje seje bo pripravljen tudi podrobnejši odgovor na vpra-šanje o kanalizaciji v Lokavcu.

Svetniki so imeli pripravljena tudi nova vprašanja in pobude. Zanima jih kdo je zadolžen za vzdrževanje igral po vaseh, kako poteka finan-

ciranje društev, strošek mesečnega najema knjigovodskih programov za šole in upravo. Med pobudami pa so bile tudi naslednje: ureditev avdiovizualne povezave med staro in novo lokacijo ajdovskega TIC-a, udeležba predstavnikov vseh javnih zavodov na tečaju Ljudske univerze za pridobivanje evropskih sredstev, dokončna ureditev krožišča sredi mesta, izdelava primerjalne analize plač hišnikov ajdovskih javnih za-vodov. Vprašanja in pobude so se nanašale tudi na situacijo HKS Vi-pava – Občina Ajdovščina, župan in svetniki so se dogovorili, da bodo tematiko podrobno obravnavali v posebni točki na naslednji seji.

O občinskih cestah dokončno na naslednji seji

Odlok o občinskih cestah je po-trebno uskladiti z novim Zakonom o cestah, ki za razliko od prejšnjega ureja status in kategorizacijo javnih cest ter enotna pravila za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje vseh jav-

nih cest. Bistvena sprememba pa se nanaša predvsem na določitev načina izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občin-skih cest. Po predlogu se izvajanje nalog te službe razporeja med jav-no podjetje KSD d.o.o. in občinsko upravo, v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi.

Pristojni odbor je predlog z do-polnitvami predlagal svetnikom v sprejem, vendar pa so imeli števil-ne pripombe, zato so se odločili, da točko prekinejo ter z njo nadaljujejo na naslednji seji.

Prostor za trženje v Ajdovščini, vaško središče na Cesti

Po sprejemu manjše spremembe pravilnika o subvencioniranju obre-stne mere za najete stanovanjske kredite v Občini Ajdovščina, ki do-loča, da prejemniki kredita po de-setih letih lahko ponovno zaprosijo zanj, se je seja nadaljevala z novimi investicijami.

Ob Mladinskem hotelu in cen-

tru bo zrasel nov prostor za trženje podeželskih produktov Vipavske doline. Namen projekta je združe-vanje in spodbujanje boljšega so-delovanja med ponudniki. Skoraj 160.000 evrov vreden projekt bo v veliki meri financirala Evropa, ki bo po uspešni kandidaturi na javnem razpisu primaknila nekaj manj kot 100.000 evrov. Nov prodajni prostor naj bi zaživel že junija 2013. Večje razprave ni bilo, sklep o potrditvi DIIP-a projekta je sprejet.

Brez razprave so bili sprejeti skle-pi, ki se nanašajo na DIIP – ureditev vaškega jedra v Krajevni skupnosti Cesta. Sredi vasi, ob obstoječem igri-šču, bo zrasel večnamenski objekt, prenovljeno bo otroško igrišče, vzpostavljena bo tudi e-točka. Pogoj za realizacijo projekta je brezplačna pridobitev zemljišča, ki je trenutno v lasti države.

Soglasja, seznanitve in imenova-nja

Svetniki so Pilonovi galeriji dali

soglasje, ki ga potrebuje za prijavo na javni razpis za pridobitev poo-blastila za opravljanje državne javne službe muzejev. Soglasje svetnikov je dobila tudi Lekarna Ajdovščina, ki namerava obnoviti streho in fasa-do objekta v Vipavi. Sledila je pred-stavitev Lokalnega energetskega koncepta, o katerem pišemo v po-sebnem zapisu, nato pa še volitve v državni svet – naš kandidat za člana državnega sveta je Alojz Klemenčič, elektorji pa Igor Česnik, Dragotin Vidrih, Radovan Štor in Mitja Trip-ković. Predstavnik lokalne skupno-sti v svet Doma starejših občanov Ajdovščina ni bil imenovan, potrjen pa je še en mandat direktorja Zavo-da za šport Ajdovščina, kjer ostaja Uroš Pintar.

Naslednja seja Občinskega sveta Občine Ajdovščina bo potekala 8. no-vembra. Napovedi in gradiva za seje so objavljena na spletni strani Obči-ne Ajdovščina, www.ajdovscina.si. Sh

Predstavitev zamisli o razvoju Hranilnice in posojilnice Vipava v vseprimorsko regionalno banko po vzoru švicarskih kantonalnih bank

Hranilnica in posojilnica Vipava (HV) je bila ustanovljena leta 1896 in uspešno posluje že več kot sto šestnajst let. Ves ta čas je stala ob strani našemu kmetu in manjšim obrtnikom in podjetnikom in naš cilj je , da bi tako ostalo še najmanj naslednjih sto let.

Lastništvo HV se je spreminjalo, ve-čino časa so bili lastniki kmetje nepo-sredno ali preko Kmetijske zadruge, v zadnjih letih pa so lastnice postale tudi druge manjše banke in občine iz severno primorske regije. Hranilnico so ustano-vili predvsem kmetje iz naše doline z na-menom, da preprečijo raznarodovalno politiko tujcev (Nemcev in Italijanov), da se skozi oderuške kredite polastijo slovenske zemlje in jo poceni prodajo naprej svojim.

Ali se danes ne dogaja nekaj podobne-ga z našimi gospodarstvom, najprej so nam tuje banke ponudile na videz izje-mno ugodne kredite s katerimi so do-mači tajkuni preplačali nakupe podjetij in prav zaradi lahkote pridobivanja kre-ditov izgubili ekonomsko razsodnost. A zelo hitro je sledila kazen in sicer kot ne-zmožnost vračanja teh kreditov, sledil je razpad gospodarskega sistema in konč-no razprodaja premoženja, ki jo nekateri „veleumi“ pri nas, danes prikazujejo celo kot dobro rešitev za obubožano državo in njene državljane..

Konkretni razlogi za predlog Glede na težave Kmetijske zadruge Vi-

pava, ki se je odločila za prodajo svojega večinskega deleža v Hranilnici Vipava, se je pojavila priložnost za uresničitev strateške vizije razvoja Primorske regije v močno in bogato regijo. To je z izvedba enega od ključnih razvojnih projektov-

-ustanovitev lastne »Regionalne banke«. Hranilnica Vipava, ki je sicer najmanj-

ša a obenem po rezultatih poslovanja med petimi najboljšimi bankami v drža-vi, se je torej pojavila na trgu, s čimer je postala ključna strateška razvojna ideja regije uresničljiva.

Knjigovodska vrednost Hranilnice Vi-pava je manj kot 3 mio EUR, kar pome-ni, da je tudi operacija finančno vzdržna.

Med malimi lastniki so že občine in sicer: Ajdovščina, Vipava, Nova Gori-ca, Renče - Vogrsko in Kanal ob Soči. Likvidacija hranilnice, ki bi se zgodila zaradi ozkih interesov določenih krogov obstoječih lastnikov, bi za njene lastni-ke torej tudi občine in regijo pomenila neposredno gospodarsko škodo, tako da je posredovanje občin tudi zakonsko utemeljeno. Tudi ostali mali delničarji, so nasprotovali likvidaciji in prevzemu poslovanja s strani Zadružne Kraške banke, ne zaradi manipulacij o tem, da so naši zamejski rojaki tujci, temveč za-radi škode, ki bi njim in posredno vsem nam s tem nastala. Iniciativa je torej na-stala zato, . da bi bila z razvojem HV in krepitvijo njene vloge na Primorskem ohranjena tradicija hranilništva v Vipa-vski dolini ter omogočeno kmetom, v večji meri kot doslej pa tudi drugemu gospodarstvu ter občinam ugodno kre-ditiranje zlasti manjših projektov, ki pa imajo velik pomen prav za kmetijstvo , podjetništvo in drobno gospodarstvo. Tudi občinski sveti in župani zlasti Aj-dovski in Vipavski, ki sta za projekt za-stavila tudi svoje ime,so razumeli, da domača hranilnica lahko pomembneje pomaga domačemu gospodarstvu, tako je bilo zaradi majhnosti HV v manjši meri že doslej. Danes v tej gospodarski situaciji pa je to še pomembneje saj so komercialne večje banke zašle v težave in niso več sposobne kreditirati gospo-darstva niti z likvidnostnimi krediti, kaj šele kreditirati investicije, ki bi prinašala nova delovna mesta in zaustavila pogu-ben gospodarski tok.

Bančništvo je ravnanje z denarjem, je ključni del naše blaginje in ne pustimo

si tega odtujiti za interese tujih centrov moči, ki bi tako dobili le še en vzvod za manipulacije in za izkoriščanje.

Jedro iniciative z županoma na čelu je bilo pred dilemo: Ali res želimo ponovno postati hlapci, ali nas zgodovini ni niče-sar naučila. Ali je mogoče, da so bili naši predniki, ki so ustanovili Hranilnico res pametnejši in samozavestnejši kot smo mi danes.

Iniciativa je poleg interesa po zava-rovanju lastnega premoženja izhaja predvsem iz spoznanja, da v naši dolini nujno potrebujemo finančno podporo za ponovni zagon podjetij in za nova podje-tja. Če bomo znali primerno modificiran švicarski model prenesti na naš HV bo tej lahko pombnehe narastla finančna moč in sposobnost kreditiranja, ko in če bodo, podjetja, občine in prebivalstvo spoznali njen pomen in množičneje kot doslej prenesli nanjo vsaj del svojega fi-nančnega poslovanja. To je ista vloga, kot jo je imela pod Avstrijo - medseboj-na pomoč za obstoj in razvoj -bančništvo je ključen element narodne in lokalne politike! To je politika na svoji zemlji svoj gospod.

Iz analize Švicarskega bančnega siste-ma lahko povzamemo ključne predno-sti modela t.i. Kantonalnih-Regional-nih bank, ki jih Švicarska konfederacija obravnava kot enega od treh stebrov finančnega sistema države ter jih temu ustrezno tudi podpira:

Dostopnost za prebivalstvoKer so kantonalne banke organizirane

kot nizko stroškovne banke nimajo dra-gih investicij v ustanavljanje, gradnjo in vzdrževanje poslovnih enot- (le te lahko delujejo v pisarnah občin in krajevnih uradov v vseh središčnih naseljih z nad 2000 prebivalci v gravitacijskem obmo-čju).

Komercialne banke zaradi stroškov nasprotno svoje enote ukinjajo in s tem neposredno ogrožajo policentričen kon-cept razvoja države in regij.

Poznavanja lokalnega finančnega okolja

Možnost bolj fleksibilnega odobra-

vanja kreditnih linij zaradi poznavanja prosilcev, saj še tako obsežna ekonom-ska dokumentacija ne more nadomestiti poznavanja »ključnega faktorja« lastni-ka-nosilca investicijskega projekta od katerega je odvisna uspešnost investicije

Visoka stopnja zaupanja: ker gre za lokalno domačo banko, katere lastniki morajo biti do najmanj 35 % občine in Kantoni je njeno poslovanje bolj tran-sparentno, obenem večina prebivalstva in gospodarstva (javni zavodi in druge ustanove financirane iz proračuna v 85%, prebivalstvo in ostalo gospodarstvo nad 60 %, manjše kantonalne banke pa imajo celo še višji delež ) prvenstveno posluje z lokalnimi bankami kar ugodno vpliva na rast bilančne vsote teh bank.

Socialno sociološka komponenta: ker poslujejo te banke (kantonalne) z nižji-mi stroški in imajo celo nekatere davčne olajšave lahko zagotavljajo s pomočjo občin možnost plačilnega prometa za lokalno prebivalstvo brez provizij. Prav tako ponujajo lastnikom nekoliko ugo-dnejše pogoje za depozite ter tudi za kredite s čimer krepijo pripadnost banki, občini in kantonu. )

Navedene značilnosti vplivajo na to, da so kantonalne banke med najbolj uspe-šnimi Švicarskimi bankami, kar je zelo pomembno glede na dejstvo, da je Švi-carski bančni sistem med najuspešnejši-mi na svetu;

Najmanjši Švicarski Kanton »Uri« z 28 .000,00 prebivalci ima svojo kantonalno banko z bilančno vsoto 2 mrd. CHF in povprečnim letnim dobičkom cca 6-8 mio CHF. Zuriška kantonalna banka pa ima bilančno vsoto cca 200 mrd. CHF

S prenosom tega modela na naš pri-mer ocenjujemo, da ima Primorska v letnem obtoku cca 1,2 miljarde EUR jav-nih sredstev letno, če bi le ¼ plačilnega prometa speljali preko lastne banke in ob upoštevanju , da bi gospodarske družbe--lastniki banke prenesli svoje poslovanje na Hranilnico, ter patriotski naboj pre-bivalstva, lahko računamo na povečanje bilančne vsote v treh letih s sedanjih 30 mio na 100 do 200 mio EUR. *1

Povečanje dobička iz 150.000,00 EUR v letu 2011 na ca 500.000 do 1 mio EUR ter povečanje zaposlenih iz sedanjih 20 na ca 100 zaposlenih v enotah po vseh občinah Primorske.

Vlagatelji bi si tako povrnili vložek v najkasneje 5-8 letih, občine pa bi raz-polagale z razvojnim skladom, ki bi že v začetku lahko veliko izdatneje kot doslej regresiral obrestne mere za razvoj go-spodarstva.

Švicarske občine in Kantoni namreč svoj del dobička vložijo v sklad za razvoj regije, ki štipendira najbolj talentirane študente, vlaga v razvoj podjetništva in ohranjanje kulturne dediščine. Del do-bička v ta sklad prostovoljno vložijo tudi ostali lastniki kantonalnih bank, saj ta del dobička ni obdavčen in obenem po-meni nadaljnji razvoj banke ter s tem po-sredno regije, bilančne vsote ter dobička banke , kot tudi finančnega potenciala razvojnega sklada.

Navedeno kaže, da gre poleg domo-ljubnega tudi za povsem ekonomski stra-teški interes občin ter lastnikov in varče-valcev, saj bomo imeli vsi neposredne in posredne koristi in gre torej za močan javni interes z vsemi elementi čiste eko-nomske logike.

Po veh zapletih, ki ste jih spremljali v medijih sedaj končno kaže, da je bila naša iniciativa s ponudbo za nakup ve-činskega deleža uspešna saj smo podali najugodnejšo ponudbo in računamo, da bomo v novembru 2012 postali večinski lastnik HV s čimer bo omogočen nadalj-nji ključni korak, to je z vstopom ostalih Primorskih občin in najboljših podjetij iz ostale predvsem južne Primorske pre-oblikovanje HV v regionalno Primorsko banko.

Za našo namero smo pridobili tudi so-glasje Ministrstva za finance. . Sam guver-ner Banke Slovenije pa je z navdušenjem pozdravil našo idejo z besedami: Stvari so prišle tako daleč, da se lahko zgodi, da bo prav vaš model omogočil, da bo vsaj HV še edina preostala Slovenska banka. Peter VELIKONJA

Št. 15 • 17. oktober 2012 3Občina

Občina Ajdovščina prejela certifikat Zlati kamen

Občina Ajdovščina je prejela cer-tifikat ISSO Zlati kamen za dose-ganje standarda dobrega življenja. Certifikat Zlati kamen je podeljen občinam, ki ponujajo prebivalcem kakovostno raven življenja, torej jih odlikujeta solidna in uravnotežena stopnja doseženega razvoja.

Izhodišče za podelitev certifikata so konkretni in merljivi podatki, združeni v Indeks ISSO 2012. Indeks

ISSO je sestavljen iz 32 kazalnikov, izvedenih iz statističnih, finančnih in gospodarskih podatkov o obči-ni. Meri doseženo stopnjo razvitosti občine. Spremlja demografska giba-nja, učinkovitost delovanja občine, dinamiko gospodarskega razvoja, stanje na trgu dela in na področju izobrazbe, življenjski standard, sto-pnjo socialne kohezije in stopnjo okoljske osveščenosti v občini.

Certifikat lahko pridobijo občine, ki sodijo po skupni vrednosti sesta-vljenega indeksa v zgornjo tretjino med vsemi občinami v Sloveniji, obenem pa nimajo izrazitih šibkih točk.

Občina Ajdovščina na novem sple-tnem prostorskem informacijskem sistemu Obveščamo vse uporabnike sple-tnega prostorskega informacijskega sistema, da je Občina Ajdovščina po novem vključena v spletni geografski informacijski sistem iObčina. iObčina je internetni geografski in-formacijski sistem (GIS), s katerim lahko pregledujete, urejate in iščete občinske, regijske in državne prostor-ske informacije. Nudi povezovanje vseh vrst in tipov prostorskih podat-kovnih vsebin ter njihovo pregledo-vanje in poizvedovanje. Do spletnega geografskega informa-cijskega sistema iObčina lahko do-stopate s klikom na pasico, objavljeno na spletni strani Občine Ajdovščina, www.ajdovscina.si.

Hišni kanalizacijski priključki v Žapužah

V sklopu prenove kanalizacijskih omrežij Občina Ajdovščina vodi tudi projekt za izvedbo hišnih pri-ključkov po subvencioniranih cenah. Projekt se trenutno izvaja v Žapužah - zainteresirani občani izpolnjeno vlogo oddajo krajevni skupnosti ali jo dostavijo na Občino Ajdovščina.

Subvencionirana cena kanaliza-cijskega hišnega priključka znaša 454,80 evra, v kar je zajeta izvedba od zbirnega kanalizacijskega kolek-

torja do parcelne meje uporabnika (oz. po dogovoru). Takšna cena bo veljala le v času gradnje omrežja. Kdor pogodbe ne bo pravočasno podpisal, se bo moral skladno z Od-lokom o odvajanju in čiščenju ko-munalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda priključiti v lastni režiji. Vloge za priključke so vam na voljo na spletni strani Občine Ajdo-vščina, na vložišču Občine ali pa na krajevni skupnosti.

Javna razgrnitev in javna obravnava študije variant rekonstrukcije prenosnih plinovodov

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor in Direktorat za energijo pripravljajo javno razgrnitev študije variant s predlogom najustreznejše rešitve in okoljskega poročila za rekonstrukci-jo prenosnih plinovodov M3, M3B, R31, R32 in R34. Javna razgrnitev bo potekala od 23. oktobra 2012 do 23. novembra 2012 v prostorih vseh Občin, skozi katere plinovod poteka, tudi v prostorih Občine Ajdovščina na Cesti 5. maja 6a, ter na Ministr-stvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu za prostor, Tržaška 19a, Ljubljana in na spletnih staneh Mi-nistrstva za infrastrukturo in pro-stor.

V času javne razgrnitve bodo po Občinah potekale tudi javne obrav-nave. Občanke in občani Ajdovšči-ne ste vabljeni na javno obravnavo 12. novembra 2012 ob 17. uri, po-tekala bo v sejni sobi Občine Ajdo-vščina.

Javnost ima v času javne razgrni-tve, do 23. novembra 2012, možnost dajati pripombe in predloge na raz-grnjeno gradivo, in sicer: pisno na mestih javne razgrnitve, po pošti na naslov: Ministrstvo za infrastruktu-ro in prostor, Direktorat za prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana, s pri-pisom »ŠV in OP za rekonstrukci-jo plinovodov M3, M3B, R31, R32 in R34«, elektronsko na naslov:

[email protected], s pripisom »ŠV in OP za rekonstrukcijo plinovodov M3, M3B, R31, R32 in R34«.

Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP) bo v roku 60 dni preučilo pripombe in predloge in do njih zavzelo stališče, ki bo ob-javljeno na spletni strani MzIP in posredovano udeleženim občinam. Osebe, ki ne želijo, da se v stali-šču objavi njihovo ime in priimek, morajo pri dajanju pripomb in predlogov to posebej navesti. Občina Ajdovščina

Povabilo ponudnikom kmetijskih pridelkov in izdelkov, izdelkov domače in umetnostne obrti ter storitev turizma na kmetijah

Občina Ajdovščina vabi ponudni-ke z območja občin Ajdovščina in Vipava k vključitvi v bazo podatkov projekta SOLUM.

Čezmejni projekt SOLUM je na-menjen čezmejnemu povezovanju ponudnikov, skupni promociji in povečanju prepoznavnosti ponudbe tipičnih pridelkov in izdelkov ter iz-delkov domače in umetnostne obrti.

Vabljeni, da si odgovore na vpra-šanja, KAJ prinaša vključitev v bazo podatkov projekta SOLUM in KAKO se lahko kot ponudnik vklju-čite v bazo podatkov projekta SO-LUM, preberete na spletni strani Ra-zvojne agencije ROD: www.ra-rod.si (rubrika aktualni razpisi). Lahko tudi pokličete na tel. št.: 05 365 36

00. Kontaktna oseba je Elizabeta Va-lič. POHITITE, saj je zadnji rok za vključitev v bazo 30. oktober 2012!

Varčujmo z energijo Na svoji zadnji seji so se ajdovski občinski svetniki seznanili z Lokalnim energetskim konceptom (LEK) Občine Ajdovščina.

Dokument vsebuje tako ana-lizo trenutnega stanja na področju energetike v občini, kot tudi ukrepe za izboljšanje, kateramen pa ni zgolj učinkovita in naravi prijazna raba energije ter prihranek sredstev, pač pa tudi ustvarjanje novih delovnih mest, priprava pogojev za črpanje evropskih sredstev in osveščanje prebivalcev.

LEK Občine Ajdovščina so izdelali v podjetju GOLEA, delo je spremlja-la usmerjevalna skupina, sestavlje-na iz občinskih svetnikov, uprave in podjetnikov. Lokalni energetski koncept občine je bil izdelan pred-vsem z namenom ugotovitve trenu-tnega stanja in šibkih točk, na osnovi katerih je mogoče načrtovati ukrepe za zmanjšanje rabe energije in manj-še emisije.

Kako energetsko varčni smo? Preletimo najprej nekaj zanimivih

podatkov. Največ Ajdovcev, nekaj manj kot polovica, se ogreva z le-som, sledi kurilno olje, nato pa še ostali energenti. Med javnimi stav-bami jih je nekaj precej potratnih, prav tako tudi dve od treh večjih kotlovnic na kurilno olje za daljin-sko ogrevanje. Slabo je izkoriščena možnost ogrevanja z zemeljskim plinom, le dobrih 7%, od tega ga

največ, kar 71,2% porabi industrija in podjetništvo. V prihodnosti se bo plinsko omrežje širilo v Slejkote ter v industrijsko cono Mirce, želja pa je razvijati plinifikacijo tudi v obrob-nih obrtnih in poslovnih conah v Gojačah, Batujah in Črničah. V pov-prečju za ogrevanje porabimo nekaj manj kilovatov energije v primerjavi z vseslovenskim povprečjem, vendar pa gre del tega prihranka pripisati tudi naravnim pogojem in krajši ku-rilni sezoni. Je pa zato poraba elek-trične energije v gospodinjstvih za 3,3% višja od slovenskega povprečja.

V Ajdovščini je bilo v letu 2011 re-gistriranih dober procent vseh vozil v Sloveniji, od tega jih Ajdovci vozi-mo 11.204 in po ocenah dnevno po-rabimo skoraj 37 tisoč litrov goriva. Stroka pravi, da bi lahko v večjem deležu uporabljali javni promet, tudi železnico, in predvsem, da bi lahko več kolesarili.

Naša javna razsvetljava je trenu-tno precej potratna, vendar projekt Energetsko učinkovita prenova jav-ne razsvetljave že poteka. Občini je zanj uspelo pridobiti nepovratna sredstva, tako bo do konca priho-dnjega leta saniranih 1094 javnih svetilk, preostanek pa bo prenovljen iz prihrankov stroškov za energijo

po sanaciji. Obnovljivi viri energije „tečejo“

mimo nas. Izkoriščamo nekaj male-ga vodne energije, premalo sončne energije – edina sončna elektrarna v Ajdovščini, ki se ponaša z velikim številom sončnih dni, je še vedno na strehi podjetja Pipistrel. Velik po-tencial je lesna biomasa – po oceni Zavoda za gozdove letno ne izkori-stimo niti polovico možnega pose-ka dreves. Tudi vetrna energija ni zanemarljiva, medtem ko o možno-sti izrabe geotermalne energije za sedaj ni izdelanih potrebnih študij in ocen. O bioplinu smo Ajdovci že veliko govorili in se naposled, tudi na podlagi ogledov praks doma in v tujini, odločili, da takšne plinarne v naši zeleni deželi ne želimo. Velja pa izkoristiti bioplin iz čistilnih naprav, v ajdovski CČN ga izkoriščajo za la-stno rabo – za ogrevanje gnilišč. To-ploto je mogoče pridobivati tudi iz komunalnih odpadkov, prav tako je mogoče izkoriščati odpadno toploto, kot to počnejo v Mlinotestu, Incomu in podjetju Qubo.

Potratni tudi zaradi neozavešče-nosti

Javno porabo energije bomo zmanj-šali s sanacijo zastarelih in slabo izo-liranih objektov z zamenjavo kotlov in s prehodom na cenejši in okolju prijaznejši energent z manj škodljivi-mi zračnimi emisijami, predvsem pa z dobrim načrtovanjem investicij v novogradnje. V Občinski prostorski načrt je že umeščen splošni energet-ski cilj - zmanjšanje deleža tekočih

goriv ter trajnostna raba lesne bio-mase. Lokalni energetski koncept pa vsebuje zelo konkretne in časovno opredeljene ukrepe. „Za prva leta so ukrepi načrtovani v skladu s finančni-mi možnostmi proračuna in v skladu z znanimi možnostmi sofinanciranja tako države, kot večjih energetskih podjetij, ki so dolžna vlagati sredstva za namene ukrepov učinkovite rabe energije,“ je akcijski načrt komentiral direktor ajdovske Občinske uprave Janez Furlan, ki je aktivno sodeloval pri pripravi LEK-a.

Največ pa k učinkoviti, varčni in okolju prijazni rabi energije lahko prispeva vsak posameznik, s svojim lastnim odnosom. Pripravljavci Lo-kalnega energetskega koncepta ugo-tavljajo, da občani premalo poznajo

možnosti brezplačnega energetskega svetovanja. V naši regiji je za sedaj nam najbližja energetska pisarna v Novi Gorici. „Pomemben podatek, ki bi ga veljalo izpostaviti, ne samo v po-vezavi z našim LEK-om, pač pa širše, je ugotovitev, da je črpanje sredstev za učinkovito rabo energije v Goriški regiji, v primerjavi z ostalo Slovenijo, najnižje. To verjetno kaže tudi na pre-majhno ozaveščenost. Tudi to bomo v prihodnje okrepili ter naše občane intenzivno obveščali o možnostih so-financiranja,“ dodaja Janez Furlan.

LEK je v celoti objavljen na sple-tni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si, kjer so spro-tno objavljene tudi druge aktu-alne informacije na to temo. Sh

Ajdovski občinski svetniki na ogledu dobre energetske prakse v Avstriji

http://www.ra-rod.si/

http://www.ra-rod.si/

Št. 15 • 17. oktober 20124 Kraljevsko

Katja Blagonja, Vipavska vinska kraljica Katja Blagonja iz Zavina je nova Vipavska vinska kraljica. Seveda smo lahko jako ponosni, da je ta laskavi naziv ponovno osvojilo domače, ajdovsko, brhko in predvsem pametno dekle.

Kandidatke se namreč pred stro-go komisijo izkazujejo z bistrostjo in znanjem, imeti morajo primeren odnos do vina. Kraljica pa ni samo v okras, njeno poslanstvo je pomemb-no – približevati kulturo pitja vina, predvsem pa promovirati domač, vi-pavski pridelek.

Katja s tem ne bo imela težav, saj je zaljubljena v vinogradništvo. Bogato tradicijo vinogradništva v družini Blagonja, ki sega daleč nazaj, danes nadaljujejo mama, oče in Katja z bra-

tom. Vinograde imajo na približno treh hektarih, obdelujejo jih sami. Novo znanje domov prinaša prav Katja, ki se je odločila za študij vi-nogradništva in vinarstva Univerze v Novi gorici. Šolo je najprej obisko-vala v domačih Šmarjah, nadaljevala v Ajdovščini, kjer je obiskovala tudi gimnazijo. Nato pa študij, nad kate-rim je danes, ko ga počasi zaključu-je, navdušena. Všeč ji je predvsem zato, ker ne gre za standardno šolo „s knjigo in zvezkom“, pač pa skozi

študij »veliko doživiš, vidiš, kako delo izgleda v praksi – v pravih la-boratorijih, na terenu ter tako dejan-sko pridobivaš znanje in izkušnje«. Njena želja je postati vinarka. Če bi ostala na domači kmetiji, bi zagoto-vo nadaljevala z družinsko tradicijo in zasadila še več trt, vendar za sedaj, pri rosnih 24-ih, o tako daljni priho-dnosti sploh še ne razmišlja.

Pred njo je leto kraljevanja. K od-ločitvi, da aktivno poseže v trenutno dogajanje na vinskem trgu, so pri-spevale tudi aktualne razmere, pravi Katja. Po njenem mnenju bi morali vinogradniki delovati bolj povezano ter na skupni način pristopati k pro-mociji. Skupaj bi morali reševati te-žave, skupaj bi morali načrtovati pri-hodnost. Vipavska dolina ima velik potencial v razvoju vinogradništva, kmetijstva nasploh in turizma, spre-meniti bi morali razmišljanje, nauči-ti se več pridelati doma, na lastnem vrtu in začeti drugače ceniti domač pridelek.

Katja se bo v tem letu posvetila predvsem mladim, njihovemu od-nosu do vina in vinogradništva na-sploh. Mladim želi sporočati, da je vino doživetje, da iz kozarca dobrega

vina lahko izveš celo zgodbo, zato ga ne gre zlorabljati. Da vino ni samo alkoholna pijača, pač pa je uživanje brez opitosti. Zato bo veliko sodelo-vala z mladimi, v Mladinskem cen-tru, po šolah.

Kraljičino vino si je Katja Blagonja izbrala v domači kleti. Njeno vino bo sauvignon 2011, ob njem pa pridela-jo še rebulo, zelen, rumeni muškat, pa cabernet sauvignon in barbero. Katja ima rada bogata vina, ki dajejo sitost, ki so enkratna, z jasno izraže-no cvetico …

Kronanje je za njo, bilo je poseb-no, enkratno doživetje. Lepo je bilo spoznati „kolegice“ kraljice, ki jo ob bližajočih se vinskih praznikih že vabijo na vse konce Slovenije, za-nimivo je bilo celotno dogajanje na prireditvi Vipavska trgatev. Vožnja s starodobniki iz Društva ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina, ki so tokrat kraljice pripeljali na pri-zorišče kronanja v centru Vipave, pa je bila menda nepozabna in Katja komaj čaka na ponovitev.

Njen urnik je že kar lepo zapolnjen. Zaveda se, da jo čaka naporno leto obiskovanj prireditev, sodelovanj na srečanjih in uresničevanj ciljev, ki si

jih je zastavila sama. Ob vsem tem namerava še diplomirati in kralje-vanje zaključiti kot – vinarka! Po-gumna je, ima znanje, polna je idej, to je odlična popotnica. Želimo ji še sreče in vztrajnosti!

Kraljica bo martinovala v do-mači kleti, srečati pa jo bo mo-goče na mnogih prireditvah, tudi na tradicionalnem martinova-nju na Brjah na Vipavskem. SH

Povabilo, ki mu ne moreš reči ne

Organizator prireditve Vipavska tr-gatev 2012 nas je povabil k sodelova-nju, da bi s prisotnostjo starodobnih vozil popestrili prireditev. Člani dru-štva Vipavska dolina smo s svojimi starodobniki na prireditveni prostor na Glavni trg v Vipavi pripeljali 12

krajevnih vinskih kraljic. Prisotna je bila tudi Slovenska vinska kraljica. Vozniki starodobnih vozil smo ob izstopu iz vozila kraljicam izkaza-li pozornost, ki pripada njihovemu kraljevskemu veličastvu. Lastniki vozil smo že prejšnji dan pripravili

in očistili vozila, da so bila za prevoz kraljic vsa bleščeča in vredna, da so vozila mlade, lepe in dobre pozna-valke vin. Vipavski vinski okoliš je na tej prireditvi dobil novo vinsko kraljico. Prejšnja vipavska vinska kraljica se je vsem, ki so ji pomagali pri promociji vipavskih vin iskreno zahvalila za izkazano pomoč. Novo izvoljeni vipavski vinski kraljici je zaželela veliko lepih in uspešnih pro-mocij vipavskih vin.

Člani društva Vipavska dolina smo svoja starodobna vozila za nekaj časa postavili obiskovalcem prireditve na ogled. Zanimanje za starodobna vo-zila je bilo izredno veliko.

Lastniki starodobnih vozil, člani društva Vipavska dolina, smo pova-bilo za prevoz vinskih kraljic spreje-li z veliko častjo, prevoz tako elitne druščine se le redko ponudi. Miro Štrancar

Vinska trtaPod človeško okrilje vzeta,z zvestimi rokami negovana,od lepote svoje čisto prevzeta,preko sadov človeku predana.

Čeprav je svoboda njena omejena,v svojih cvetovih ne oveni.Rine v zemljo, kjer je zasajena,pripravlja podlago za jesenske dni.

Ne preda zmage v bitki narave,ne pade pod težo človeških napak.Spomladi razvije liste zastave,naznanja, da z vinom pregnala bo mrak.

Zgodbo nam svojo skozi vino razkrije,zaznamo kdaj tudi trpke sledi.A vedno nas tudi sladkoba oblije,čare življenja v čašo ulovi.

Katja Blagonja

Gostovanje vipavskih vinarjev na Nizozemskem

Groesbeek, 29. in 30. september 2012; Območje Vipavske doline je vključeno v mrežo Vinest že od leta 2004. Gre za združenje majhnih obmejnih evropskih vinorodnih ob-močij. Kot partnerska organizacija Zgornjo Vipavsko dolino zastopa

Razvojna agencija ROD. V leto-šnjem letu sta se mreži sedmih vino-rodnih območij pridružili dve novi – hrvaški Ilok in nizozemski Gro-esbeek. Ena izmed poti mreženja je tudi sodelovanje na dogodkih, ki jih organizirajo partnerska območja.

Konec septembra je v Groesbeeku, ki leži na južnem delu Nizozemske potekal že šesti festival vin, na ka-terem so gostovali tudi predstavniki Vipavske doline. Povabilu k sodelo-vanju na nizozemskem festivalu vin so se odzvali štirje vinarji iz lokalne-ga področja, in sicer Kmetija Kobal iz Budanj, Vina Petrič in Vinska

klet Žorž s Slapa ter Vina Krapež iz Vrhpolja. Vipavski vinarji so se predstavili z barbero, cabernet sauvi-gnionom, merlotom, rumenim mu-škatom, sivim pinotom,… in seveda z avtohtonima sortama naše doline zelenom in pinelo Poleg vinarjev je na festivalu sodeloval še David Ko-ren iz »Sobe in apartmaji Koren«, ki je vsem zainteresiranim predstavil turistično ponudbo Vipavske doline ter zaigral na svojo harmoniko. Slo-venski prispevek »Vino in turizem v Vipavski dolini« je bil zelo pohvaljen tudi s strani obiskovalcev. Festival dnevno obišče več kot 2.000 vino-

ljubov iz celotne Nizozemske kakor tudi iz sosednje Nemčije.

Čeprav na Nizozemskem nimajo dolge tradicije vinogradništva in vi-narstva so se obiskovalci izkazali kot zelo dobri poznavalci vin, ki gojijo visok nivo kulture pitja vina in po-vezovanja vin s kulinariko. Prav tako pa se je izkazalo, da je nizozemski trg odprt za naša vina.

Vsekakor so si bili vsi na festiva-lu sodelujoči vinarji enotni, da je to dogodek na katerem je vredno sodelovati tudi v prihodnje. Ali kot se je izrazila organizatorka dogod-ka ga. Sylvia Fleuren iz turistične

organizacije Groesbeek »Radi ima-mo vipavska vina in vaše ljudi! Upam, da jim je bil dogodek všeč in da se naslednje leto vrnejo!« Silvana Peljhan in Tanja Krapež, RA ROD

Na Brjah na Vipavskem bodo martinovali Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje na Vipavskem bo tudi letos orga-

niziralo tradicionalno martinovanje. Na športnem igrišču pod prostori bi-vše šole, kjer bo prav kmalu pričel nastajati sadjarski center, bo postavljen velik šotor, prireditve pa bodo potekale ves martinov vikend – od petka, 9. novembra, do martinove nedelje 11. novembra.

Program so organizatorji – vinarji – zastavili po ustaljenem ritmu. Petkov večer bo tako namenjen ljubiteljem dalmatinske glasbe. Sobota je za „ta-mlade“ po letih in po srcu – zvezda večera bo Rok´n band. V nedeljo pa se bo program odvijal ves dan. Pohodniki se bodo že zjutraj odpravili na pohod po Oljčni poti, ki krene iz Branika. Na Brjah jih bodo pričakale bo-gato obložene stojnice. Dopoldan se bo na svojo zanimivo in tradicionalno pot po brejskih hramih odpravil tudi sv. Martin, s furmanskim vozom in godcem ter pobiral mošt. Sredi popoldneva bo pred šotorom potekal krst vina, ki ga bo s svojim obiskom počastila tudi nova Vipavska vinska kraljica Katja Blagonja.

Ves konec tedna bo na prireditvah potekala pokušina pridelka kar 18 domačih vinarjev, pekli bodo kostanj, domače gospodinje pa se bodo v sklopu kmečke tržnice predstavile s pecivom in drugimi dobrotami. Za petkov in sobotni večer bo potrebno odšteti po nekaj evrov vstopnine, na nedeljsko zabavo pa je vstop prost. Še več informacij pa imajo tudi na aj-dovskem TIC-u.

Št. 15 • 17. oktober 2012 5Iz naših krajev

Kamenjsko Romanje za BesedoLetošnja šagra sv. Mihaela v Ka-

mnjah je bila razdeljena na dva dne-va: sobotni del je bil rezerviran za prikaz življenja in dela upokojencev Marije in Pavla Bratina, nedelja za vse druge, za mlade, stare in vmesne.

Naša upokojenca sta večino delov-nih let preživela v prestolnici, zato nista mogla dihati s krajema svoje mladosti – Pavel s Kamnjami, Marija z Dolenjo vasjo pri Krškem. Zdaj sta se končno udomačila na Toninovini, v hiši starega Tonina, ki je lansko leto praznovala 110. leto postavitve.

Večino življenja sta se oblikovalca sobotnega dela praznovanja ukvarja-la z besedo in Besedo, zato sta v tem duhu pripravila razstavo knjižnih del in jo poimenovala Romanje za Bese-do.

A pojdimo po vrsti. Sobotne slove-snosti (bilo jih je namreč petero) so se začele z odkritjem kamnite kompozi-cije na njunem dvorišču. Predstavlja Križanega Odrešenika, izklesanega v izdolbeni niši, ki po zamisli Vida Pre-

mrla, duhovnika in kamnitnika izza Nanosa, posrečeno odstira skrivnost krščanstva, in jo hkrati varuje pred vsiljivimi vremenskimi vplivi. Sámo znamenje je vpeto v dva dober meter visoka kamna, ki kapelico hkrati dvi-gata od tal, nosita in objemata. Triin-štirideseto umetnikovo delo je v nav-zočnosti številnih vaščanov in gostov od drugod blagoslovil domačin mag. Božo Rustja.

Sledilo je odprtje razstave knjižnih del v župnijski dvorani. Prikazala je več področij delovanja naših dveh va-ščanov: uredniško, lektorsko in pre-vajalsko. Marija Bratina, dolgoletna lektorica pri slovenskem katoliškem tedniku Družina, je na ogled posta-vila dobro tretjino vseh del, ki sku-paj pomenijo kakšnih 540 milijonov znakov raznovrstnega prebranega in lektorsko obdelanega besedila. Pavel Bratina pa je odprl vrata v svoj svet delovanja: uredniškega (ustanovitelj ali soustanovitelj več revij: Pogovori, Znamenje in 2000, dnevnik Slovenec,

ki mu je bil tudi prvi direktor, časni-karsko delo pri Družini), političnega (bil je soustanovitelj stranke SKD in kratek čas njen tajnik, pa svetnik ob-čine Ljubljana Center), arhivarskega in pozneje vodstvenega v Metalki Commerce ter prevajalskega, več kot 35 del.

Odprtju razstave je sledila tiskovna konferenca, na kateri so dr. Janez Gril, dr. Rafko Valenčič in dr. Janez Dular (ta s pisnim prispevkom) predstavili razstavo in njuno delo. Gospod Dular je ugotovil, da pomeni lektorsko delo Marije Bratina posrečen most med klasično govorico (ki so ji dajali pečat duhovniki Stanislav Škrabec, Anton Breznik in Jakob Šolar) ter slovenšči-no druge polovice 20. stoletja. Njeno delo je bilo trdo in marsikdaj stresno, vendar je profesor Dular sklenil s pri-znanjem: »Lektorica Marija, dober boj si dobojevala, dobro slovenščino v Družini ohranila!«

Ob koncu tega dela sta naša vašča-na predstavila še najnovejše iz svoje upokojenske »delavnice«, knjige Pod sedmim križem, Čaven in Mala gora

v spominih Alojza in Lenarta Slokar-ja ter prevod Cesbronovega romana Svetniki gredo v pekel. S prvima dve-ma se je trudil gospodar, s tretjo pa gospodinja na stari Toninovi doma-čiji.

Sledila je slovesna maša, pri kateri je somaševalo devet duhovnikov. V zadnjem delu slovesnosti so nastopi-li: priznani dramski igralec domačin Milan Vodopivec iz SNG Nova Gorica in njegov sin Dominik, ki sta prebira-la besedila iz njunih knjig, ter pianist

Primož Bratina in baritonist Domen Križaj, oba s srcem in dušo predana Evterpi in Polihimniji, muzama glas-be in petja.

Doživeli smo lep sobotni popoldan, ki se je sklenil ob 21. uri, po slabih štirih urah intenzivnega verskega in kulturno-umetniškega dogaja-nja. Ljudje so bili zadovoljni, kar so – kljub pozni uri – pokazali tudi na družabnem srečanju ob pogostitvi, ki so jo pripravile pridne gospodinje. a.a.

Lokavški kulturni dnevi 2012

Kulturni dnevi so potekali v zna-menju plazov. Na to temo je v dvo-rani Edmunda Čibeja prvi večer potekalo predavanje Igorja Benka, poveljnika štaba Civilne zaščite v ob-čini Ajdovščina. Povedal je, da dela na projektu plazov dvanajsto leto in se je tako prekalil v poznavalca in strokovnjaka. Plaz Slano blato je prvič omenjen že davnega 1786 leta, ko so začeli z gradnjo cerkvice sv. Urbana. Naslednja leta so v zapisih omenjene hude povodje po celi doli-ni, v letu 1892 letu je bil izdelan na-črt za regulacijo Grajška, a je tedanja administracija prepočasi ukrepala in tako se je podoben plaz, kot leta 2000, zgodil 26.2.1902. Lokavško občino so tista huda leta popolnoma obubožala, kajti sredstva, ki so bila namenjena sanaciji, niso vedno pri-hajala. Predavanje je bilo obširno in zelo zanimivo. Igor Benko je posebej izpostavil geologa Marka Kočevarja, strokovnjaka, s katerim sodeluje od vsega začetka, tudi na plazu Stogov-ci. Povedal je še, kako so se praktič-no učili pri sanaciji plazu in gradnji vodnjakov, a poželi priznanja v sve-tovnem merilu. Na tem področju je dr. Bojan Majes dobil mednarodno priznanje. Na temo plazov je pripra-vljena tudi razstava v dvorani Ed-munda Čibeja.

Nedeljski pohod je skrajšalo ne-ugodno vreme, a se je skupina pod vodstvom Igorja Benka in Marka Kočevarja vseeno odpravila do vo-dnjakov na plazu Slano blato.

Osrednji dogodek Lokavških kul-turnih dni 2012 je bila sobotna slo-vesnost in podelitev priznanja Ed-munda Čibeja Društvu za oživljanje lokavškega izročila »DOLI«. Dru-štvo deluje od leta 1990, uradno pa je bilo ustanovljeno dve leti kasneje. Iz bogatega delovanja nekaj glavnih projektov: ETNOLOŠKI - Lokavec skozi čas, Kovaški muzej, Batičeva hiša, žegnanje konj na štefanovo v Vipavi. KULTURA - očistili so Re-sljevo cesto, ob njej zgradili kapelico, obnovili spomenik Fidela Okorna, organizirali predstavitve knjig, so-delovali pri snemanju dveh filmov, operi Gorenjski slavček, Vipavska pritrkava. Aktivni so na športnem, turističnem in izobraževalnem po-dročju: brošura, Lokavec kraj pod Čavnom, sodelovanje na sejmu Al-pe-Adrija, Teden vseživljenjskega učenja, internetna stran Lokavški občasnik in še veliko več bi se našlo. Društvo si je že na začetku zadalo nalogo, da bo delovalo strokovno, zato je ves čas pod strokovnim vod-stvom Goriškega muzeja in predane-ga in delovnega predsednika društva Borisa Blažka.

Na prireditvi so nastopali čla-ni FOLKLORNE SKUPINE TINE ROŽANC. Okrog sto nastopa-jočih je publiko v dvorani s ple-som in petjem popeljalo na raz-lične konce naše domovine in po-trdilo sloves, ki jih spremlja. Nevenka Vidmar

12. festival za 3. življenjsko obdobje, aktivnosti DU Ajdovščina

Letošnji festival je bil osrednji do-godek projekta« EVROPSKO LETO AKTIVNEGA STARANJA IN SO-LIDARNOSTI MED GENERACI-JAMI 2012« v Sloveniji. Festival se vsa leta prizadeva za izboljšanje ka-kovosti življenja starejših, aktivnega staranja in medgeneracijskega sode-lovanja.

Na festivalu sodelujejo posamezni-ki, različne institucije, podjetja in organizacije. Letos je bilo izvedenih preko 80 različnih uporabnih in za-nimivih predavanj, delavnic, kultur-ni program je oblikovalo več kot 130 različnih nastopov. Preko 200 razsta-vljavcev pa je predstavilo svoje izdel-ke, informacije in storitve. Letošnji

slogan festivala »ZA SOŽITJE VSEH GENERACIJ!«, v duhu Evropskega leta, je rdeča nit programa program festivala.

Tudi v Društvu upokojencev Ajdo-vščina je veliko aktivnosti posveče-nih prav medgeneracijskemu sode-lovanju. Eno vzornejših sodelovanj poteka med Društvom upokojencev in OŠ ŠTURJE z njeno ravnateljico Avo Curk. Šola nam nudi prostore za vaje, prostore za izvedbo špor-tnih igr, računalniške ure za starejše, kjer poučujejo učenci 8. razredov in za ure ročnih spretnosti, kjer zna-nje posredujejo starejši učencem. Z učenci sodeluje Dramsko pevska skupina Zarja. Pripravlja pa se tudi

skupni dobrodelni koncert na Gre-gorjevo z naslovom Dan ljubezni.

Na letošnjem festivalu so učenci OŠ Šturje in Zarja DU Ajdovščina nastopali v Linhartovi dvorani na Večeru pesmi in plesa z igro »LIČ-KANJE« in s petjem, plesom, igro in harmoniko prikazali ta stari običaj. Deležni so bili velike pozornosti in pohvale, saj so pokazali, kako v pra-ksi zaživi medgeneracijsko sodelo-vanje.

V Društvu deluje fotografska sku-pina, ki je pod okriljem Pokrajinske zveze DU Severne Primorske, z ime-nom Primorski škljoc, sodelovala na fotografskem natečaju. Od osmih nagrajenih fotografij jih je bilo pet iz Primorskega škljoca, med njimi tudi fotografija Nevenke Vidmar iz DU Ajdovščina.

Tako slogan »ZA SOŽITJE VSEH GENERACIJ« resnično veliko pomeni članom Društva upokojencev Ajdovščina, ki si v vsakodnevnem življenju priza-devajo, da ti svetli, pozitivni do-godki bogatijo vse generacije. Nevenka Vidmar

Napovedujemo 12. pohod po Vertovčevih poteh Društvo Matija Vertovec je že v aktiv-

nih pripravah na 12. pohod po Vertov-čevih poteh, ki bo letos potekal v nede-ljo, 18. novembra. Člani so se v soboto, 13. 10., odpravili na delovno-družabno akcijo. Vse dotrajane količke z oznaka-mi so zamenjali z novimi ter se dogo-

vorili še za nekatere druge spremembe označevanja. Še pred pohodom bo na-meščenih nekaj novih informativnih tabel. Pohodnike bodo na tradicional-nem pohodu pričakala nova doživetja, poskrbljeno bo tudi za ustrezno servi-siranje.

Društveni pohod pa ni zgolj delovna akcija, je tudi prijetno druženje za vse, ki so na dan tradicionalne prireditve na delu, saj gre za obsežno organizacijo, ki jo v celoti opravimo prostovoljci – člani društva Matija Vertovec v sodelovanju z drugimi organizacijami in društvi.

Kmečka tržnica ob koncu pohodaDruštvo Matija Vertovec vabi vse po-

nudnike, da svoje izdelke na prodaj po-nudijo na kmečki tržnici ob koncu po-hoda. Cena najema stojnice je 10 evrov, število stojnic je omejeno, v primeru ve-čjega povpraševanja pa imajo prednost ponudniki iz vasi, skozi katere poteka pohod. Informacije pri tajnici društva, Sandi Hain 051-304-506.

Foto

Dra

gan

Vodo

pive

c

Foto

Nev

enka

Vid

mar

Foto

Ivan

Skv

arča

Št. 15 • 17. oktober 20126 Podjetno

Mojstrica Marija Stibilj V času, ko je vse samo narobe, grdo, ko vse samo propada, želimo v Ajdovskih novicah predstaviti ljudi, ki so to presegli. Podjetne, ki s svojim delom in ustvarjalnimi idejami dokazujejo, da je mogoče tudi v teh časih s svojim delom zaslužiti za dostojno življenje. Začenjamo s tradicionalno obrtjo, ki je bila, je in bo nepogrešljiva storitvena dejavnost.

Marija Stibilj je frizerka, lastnica frizerskega salona v C2 v Ajdovščini in prva frizerska mojstrica v Ajdo-vščini. Od začetka njene samostoj-ne poti so se pri njej na praksi kalile mnoge vajenke in kasneje dijakinje, ki so danes uspešne frizerke. Dej-stvo, da je toliko mladim dekletom s svojim znanjem pomagala do lastne-ga kruha, ji pomeni največji uspeh.

Slediti svoji želji Marijo so po osemletki usmerjali v

gimnazijo, ker v šoli ni imela težav. Vendar si je želela ustvarjalnosti in dela z ljudmi. Najbolj ji je bilo blizu frizerstvo, odločila se je za poklic-no frizersko šolo. Čeprav je imela v začetku nekaj krize, danes pravi, da je bila to pravilna odločitev. V tistih časih je izobraževanje potekalo pol leta v šoli, pol leta pa na praksi v salonu. Prakso je opravljala v frizer-skem salonu Nevenka na Slomškovi ulici v Šturjah. Tako kot vsaka pra-ksa se tudi frizerska najprej prične z metlo, ki pa je v salonu kar stalen in uporaben pripomoček, nato je prišlo na vrsto pranje las, ki ni zanemarlji-vo opravilo, saj je potrebno poznati tehnike, preparate, … Tisto »pravo« prakso pa je najprej pridobivala na svojih najbližjih. Po končanem šola-

nju je začela svojo poklicno pot kot zaposlena v salonu na Štrancarjevi ulici, prav tako v Šturjah.

Po treh letih je prevzela salon, ki je takrat zaposloval štiri frizerke in vse od tedaj je »na svojem«. No, čisto za-res na svojem je od leta 1990, ko je salon preselila v C2. Iz najemniškega lokala na Štrancarjevi ulici je kljub ugodni lokaciji odšla iz več razlogov, hkrati pa v Ajdovščini v tistih časih tako-rekoč ni bilo ponudbe lokalov za v najem. Ko se je pojavila prva informacija o tržni gradnji, je Marija takoj zagrabila priložnost: »Takrat smo morali vnaprej izkazati interes … takoj sem se vpisala, pogovarjati smo se začeli leta 1988, 90-ega sem se vselila. Sem zadovoljna.« Predvsem ji veliko pomeni, da ji je uspelo ločiti službo in družinsko življenje. Prav v frizerskem poklicu se jih veliko od-loča za salone doma, vendar pa čas, ki ga mogoče na ta način prihraniš, ni tisti pravi, posvečen zgolj družini, pač pa se ves čas meša s poslom.

O mojstrstvu, izobraževanju in zaposlovanju

Marija je sicer majhna, in predvsem skromna obrtnica, pa vendar je svo-jo obrt začela s štirimi zaposlenimi, danes ima eno sodelavko. Skozi de-

setletja je število zaposlenih prilaga-jala razmeram na trgu, vedno pa je v salonu imela sodelavke. Je prva do-mača frizerka z mojstrskim izpitom, za katerega se je odločila iz želje po obnovitvi starih znanj in pridobiva-nju novih. To je bila kar zahtevna na-loga in kar precejšen strošek. Seveda pa so pomembna tudi druga stalna izobraževanja – tako obvezna, ki jih predpisuje zakonodaja, kot tudi sledenje trendom v stroki – novim oblikam frizur, novim aparaturam, materialom in njihovi pravilni upo-rabi, …

Marija sicer nikoli ni imela ambicij po veliki karieri, čeprav se zaveda, da je imela tako znanje kot možnosti za to. Za lokalno delovanje se je zave-stno odločila, ker je želela in morala skrbeti tudi za družino. Je pa od pr-vega dne nesebično razdajala svoje bogato znanje vajenkam, vse do lani, ko sta se pri njej kalili dve dijakinji: »Prvi dan, ko pride vajenec k tebi, dobro veš, da bo nekoč tvoja konku-renca. Nikoli nisem razmišljala tako. Na prakso gledam kot na iskreno pre-našanje znanja in izkušenj na bodoče frizerje. To sem vedno rada delala in to me bogati. Zdrava konkurenca mi ne dela problemov. Ko se danes pe-ljem po Vipavski dolini, mi je prijetno videti salone, katerih lastnice so bile moje vajenke. Zame je to uspeh, da gre v tolikih letih skozi tvoje roke to-liko ljudi in se postavi na lastne noge. Skoraj vse moje bivše vajenke so uspe-šne, skrbijo zase in še za koga. Poti-hem sem s tem zadovoljna.«

Stati na realnih tleh in vlagati v ljudi

Delo na črno je v frizerskem poslu od nekdaj nerešljiv problem, ki se v današnjih časih še toliko bolj pozna. To je nelojalna konkurenca na vseh področjih – tako na poslovnem, kot tudi pri obveznostih do države, ki od

obrtnikov zahtevajo vrsto dragih po-stopkov. Marija se zaveda težave, pa nekako zadevo obrne na pozitivno plat, češ, stranka v primeru storitve v domači kopalnici nima možnosti reklamacije, potem se pride pa k fri-zerju popravit.

Včasih je bilo drugače, bilo je manj salonov, več zaposlenih, veliko dela. Danes pa so ljudje osveščeni, in-formacije so dostopne, materiali se dobijo na trgu. Včasih je bila prva in najbolj donosna trajna. Danes je to striženje in barvanje. Marija po-udarja, da je na posel vedno gledala realno, da je stala na trdnih tleh, tako se je lahko sproti in brez večjih težav prilagajala trgu. Kriza je močno uda-rila po frizerjih, tako na državnem, kot na lokalnem področju, vendar: »Boriti se moraš vedno – ko si mlad in dokler obstajaš. Brez borbe, železne volje in vizije ne gre.«

Ob svojem delu je bila Marija Sti-bilj vsa svoja obrtna leta aktivna tudi v obrtni zbornici. Tri mandate je bila članica skupščine OOZ Ajdovščina, štiri mandate članica upravnega od-bora in prav toliko mandatov članica kolegija predsednika domače obr-tne zbornice. Kolegice frizerke so jo večkrat izvolile za predsednico svoje sekcije, več mandatov pa je bila tudi članica upravnega odbora sekcije fri-zerjev pri Obrtni zbornici Slovenije, kjer je aktivna še danes. Veliko si je prizadevala tudi na splošnem izo-braževalnem področju za obrtnike. Bolj kot vsa priznanja in nagrade, ki jih je v svoji dolgoletni karieri pre-jela, ji je pomemben občutek, da je njeno družbeno koristno delo opa-ženo: »Predvsem sem zmeraj svojo energijo vlagala v znanje in ljudi. Lju-dje so tisti, ki me bogatijo. So stranke, ki so z mano začele in po tolikih letih še vedno prihajajo, ne samo po stori-tev, pač pa gre za veliko več, za prije-

ten občutek sprejetosti in domačnosti ter tudi za zaupanje na osebni ravni. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem svojim strankam za izkazano zaupanje in zvestobo«

Frizer je umetnik in strokovnjakVsaka izdelana frizura je enkratna

in neponovljiva. Največji užitek je oblikovanje glamuroznih pričesk, pravi Marija, ki pa poudarja, da so ji prioriteta zdravi in sijoči lasje: »Pri striženju se opazi natančnost in prefinjenost, pri slavnostnih frizurah pa pride na plano vsa ustvarjalnost in fantazija.« Kljub kriznim časom ljudje posebne priložnosti še vedno radi obeležijo z lepo pričesko, in prav je tako. Je pa res, da so tako trendi, ki so usmerjeni k preprostejšim frizu-ram, kot tudi kriza, naredili svoje.

O nenavadnih željah Marija meni, da je stranka tista, ki odloča: »Ona je tista, ki bo frizuro nosila in jo tudi plačala, kar ni zanemarljivo. Čutim pa dolžnost, da stranki povem kaj je prav, kdaj kakšna stvar ni primerna za njene lase, njeno službo, njeno postavo, … in ji svetujem na podlagi svojega znanja in izkušenj.«

Za konec in za naprej »Želim si, da bi šlo frizerstvo na-

prej kljub sedanjim težkim razme-ram in da ne bi nazadovalo«, pravi Marija. »V svojem poklicu se trudim biti strokovna, predvsem pa dosto-pna in poštena do strank. Pri svojih letih nimam nobenega občutka slabe vesti, kjerkoli sem se nahajala, ka-terokoli nalogo sem si naložila, sem se maksimalno trudila in razdajala. Vedno sem se hotela obnašati odgo-vorno«, pravi Marija, in čeprav, kot sama pravi, ni človek velikih stvari, so majhni koraki njenega vestne-ga dela in odgovornega pristopa sestavili bogato in uspešno pot, z mnogimi srečnimi konci. SH

Učeča se podjetja V vsaki organizaciji je pomembno

neprestano učenje, prenos znanja, inovativno razmišljanje in prilaga-janje spremembam. Učeča se orga-nizacija ima v svojih vrstah samoza-vestne ljudi. Izobraževanje vpliva na osebnostni razvoj posameznikov in izboljšuje njihove kompetence.

Ljudska univerza Ajdovščina, ki je v maju 2012 prejela priznanje An-dragoškega centra RS za promocijo učenja in znanja, spodbuja ustvarja-nje novega znanja pri posameznikih in v podjetjih. Za inovativna, učeča se podjetja in njihove zaposlene iz-vajamo programe izobraževanja na različnih področjih. Večinoma se podjetja odločajo za tečaje raču-nalništva, tujih jezikov, strojepisja, metod učinkovitega vodenja itd. Naše programe prilagodimo po-trebam podjetja in skupaj z njimi oblikujemo izobraževalni program. Strokovnost predavateljev in pozi-tivna klima so ključnega pomena za

uspeh. Med drugimi izobraževanji smo

v preteklem šolskem letu v podje-tju HIT d.d. izvajali tečaj poslovne nemščine, v Fructalu d.d. 350 urni program Usposabljanje za življenj-sko uspešnost »Jaz in moje delovno mesto« ter 50-urni program »Me-tode in načini uspešnega vodenja«. Veseli smo, ker smo od udeležencev prejeli pozitivne odzive. Zaposleni se veliko raje odločajo za izobraže-vanje, če se programi odvijajo pri njih v podjetjih, tako prihranijo kar nekaj časa obenem pa ni zanemar-ljiv tudi pomen neformalnega dru-ženja s sodelavci. V kratkem bomo izvajali izobraževanje za podjetje Mlinotest Živilska industrija d.d. Vabimo pa tudi druga podjetja, ki so zainteresirana za različna izo-braževanja, da se nam oglasijo, saj je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij objavil razpis za prido-bitev nepovratnih sredstev za izo-

braževanje zaposlenih.Izrednega pomena je, da podje-

tja svoje zaposlene napotijo v pro-grame za pridobitev izobrazbe. V oktobru smo podjetja obveščali, da na Ljudski univerzi Ajdovščina spet pripravljamo brezplačno izobraže-vanje za dokončanje osnovne šole za odrasle. Financira ga Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Vpis je možen vsak de-lovni dan, celo leto. Izobraževanje je prilagojeno izkušnjam in po-trebam odraslih, zato je primerno tudi za starejše od 50 let. Vabljeni na informativni dan v torek, 16. oktobra ob 16.30, v prostorih Ljud-ske univerze Ajdovščina, c. 5. maja 14. Ne glede na starost, dokončana osnovna šola odpira nove možnosti za zaposlitev ali pridobitev drugih znanj, kot je pridobitev različnih nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Helena Furlan

Št. 15 • 17. oktober 2012 7Podjetno

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: [email protected])

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

3. Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011« - 3. JP UIZ (131. JP)

delodajalci do razdelitve razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2013

http://www.sklad-kadri.si/


Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predvideni so še 3 roki za oddajo vlog: - 1. 3. 2013; - 1. 9. 2013; - 1. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/


Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2012/2013 (142. javni razpis)

delodajalci 29. 3. 2013 http://www.sklad-kadri.si/

Slovenski podjetniški sklad

P1 TIP 2012 Garancije Sklada za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte

Mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so v procesu uvajanja tehnoloških izboljšav ali tehnološke prenove obstoječih proizvodnih sistemov, v procesu iskanja novih rešitev, produktov ali storitev, s poudarkom na lastnem znanju ali znanju širšega raziskovalno razvojnega tima, ki se odraža v komercializaciji novih rešitev, produktov ali storitev. Pri garancijah za nova podjetja morajo biti le ta mlajša od 42 mesecev in so si izplačala že vsaj 3 mesečne plače.

05.11.2012 in 05.12.2012, oziroma do porabe sredstev.

http://www.podjetniskisklad.si/37/2012/p1-tip-2012-garancije-sklada-za-bancne-kredite-za-tehnolosko-inovativne-projekte.html

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 132: Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane - II. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane

kmetijska gospodarstva do porabe sredstev oz. objave o preklicu na spletni strani ministrstva

http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Javni razpis za ukrep I: finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu v letu 2012



Ministrstvo za kmetijstvo in okoljeJavni razpis za Ukrep II: Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo v letu 2012



Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

podjetja do porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013 http://www.mg.gov.si/


Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1

podjetja do porabe sredstev oziroma najkasneje do 6.3.2013 http://www.mg.gov.si/


Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1

občine do porabe sredstev, vendar najkasneje do 9.1.2013

http://www.mg.gov.si/

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv13SUB-OB12Za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012 http://www.ekosklad.si


Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska in električna vozila 15SUB-EVOB12

občani do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012 http://www.ekosklad.si


Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila16SUB-EVPO12

pravne osebe do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. decembra 2012 http://www.ekosklad.si

Zavod RS za zaposlovanje Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 delodajalci do porabe sredstev oz. najpozneje

do 1.6.2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=385

Zavod RS za zaposlovanje Zaposli.me 4–2012 tržni delodajalci do porabe sredstev oz. najdlje do 30. 10. 2013,


Zavod RS za zaposlovanje Prvi izziv delodajalci do porabe sredstev oz. najdlje do 1. 6. 2013


Zavod RS za zaposlovanje

Spodbujanje zaposlovanja prejemnikov denarne socialne pomoči 2012 delodajalci do porabe sredstev oz. najdlje do

15. 11. 2012http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=493


Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 48PO12 pravne osebe do porabe sredstev oz. najkasneje do

31. januarja 2013 http://www.ekosklad.si


Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 47PO12 občani do porabe sredstev oziroma

najkasneje do 31. januarja 2013 http://www.ekosklad.si

Slovenski podjetniški skladJavni razpis za garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere – P1 2012

mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana najkasneje do 30.06.2012

Roki prijave: 10.11.2012 oz. do porabe sredstev. http://www.podjetniskisklad.si

Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/P/2012/U01/02Nepovratne finančne spodbude za izvedbo ukrepov vgradnje sprejemnikov sončne energije, toplotnih črpalk in drugih naprav za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije

podjetja Sprotno odpiranje vlog do porabe sredstev, zadnji rok: 30.11.2012

http://www.petrol.si/za-podjetja/storitve/subvencije/objavljeni-razpisi

Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/J/2012/U01Nepovratne finančne spodbude za izvedbo ukrepov vgradnje sprejemnikov sončne energije, toplotnih črpalk in drugih naprav za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije

Javni sektor Sprotno odpiranje vlog do porabe sredstev, zadnji rok: 30.11.2012


Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/J/2012/U02Nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnje energetsko učinkovitih sistemov razsvetljave

Javni sektor Sprotno odpiranje vlog do porabe sredstev, zadnji rok: 30.11.2012


Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/P/2012/U02/02Nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnje energetsko učinkovitih sistemov razsvetljave

podjetja Sprotno odpiranje vlog do porabe sredstev, zadnji rok: 30.11.2012


Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/JP/2012/U03Nepovratne finančne spodbude za izvedbo ukrepa sistemi za izkoriščanje odpadne toplote v javnem in storitvenem sektorju ter industriji

Podjetja in javni sektor Sprotno odpiranje vlog do porabe sredstev, zadnji rok: 30.11.2012


Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/JP/2012/U04Nepovratne finančne spodbude za izvedbo ukrepa obnova posameznih elementov ali celotnega zunanjega ovoja stavb v javnem in storitvenem sektorju



Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/JP/2012/U05/02Nepovratne finančne spodbude za izvedbo energetskih pregledov



Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/JP/2012/U06Nepovratne finančne spodbude za vgradnjo energetsko učinkovitih elektromotornih sistemov



Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/JP/2012/U07 Nepovratne finančne spodbude za izvedbo ukrepov zamenjave kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli na biomaso ali zemeljski plin ali UNP



Petrol d.d.

JAVNI RAZPIS PETROLURE/JP/2012/U08Nepovratne finančne spodbude za izvedbo ukrepa Učinkovita posodobitev sistemov za ogrevanje oziroma hlajenje, vključno s toplotnimi postajami v javnem in storitvenem sektorju



JAVNI RAZPIS PETROLURE/JP/2012/U09/02Nepovratne finančne spodbude za izvedbo uvajanja sistemov upravljanja z energijo

Podjetja, javni sektor, nevladni sektor Sprotno odpiranje vlog do porabe sredstev, zadnji rok: 30.10.2012


Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

Javni razpis za spodbujanje raziskovalno-razvojnih projektov razvoja e-storitev 2012 - 2014

Podjetje ali konzorcij različnih partnerjev 23.10.2012

http://www.mizks.gov.si/si/javne_objave_in_razpisi/

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti

občineVloge za prvo odpiranje morajo biti oddane najkasneje do 02.11.2012, za drugo odpiranje pa 31.01.2013.

http://www.energetika-portal.si/javne-objave/

Blagovna znamka je dodana vrednost organizacije

V septembru je v prostorih Obr-tnega doma Ajdovščina potekalo zanimivo predavanje o celostni grafični podobi organizacije, o ka-teri je govorila domača arhitektka – oblikovalka Silva Vovk Kete, in o zaščiti imena in ovrednotenju blagovne znamke, to temo je pred-stavil poslovni svetovalec Bojan Tomc.

Silva Vovk Kete je izkušena obli-kovalka z mnogimi odličnimi refe-rencami. Prve izkušnje si je nabirala v Mlinotestu, ki ji je ponudil dobre priložnosti in zanimive izzive. Njena specialnost in veselje je namreč em-balaža, na tem področju je dosegla odlične uspehe in tudi mednaro-dna priznanja. Je avtorica blagovne znamke So(n)čno in njenih promo-cijskih materialov (zabojčki, knjiži-ca in drugi promocijski materiali) Blagovna znamka So(n)čno velja za enega boljših primerov spodbujanja lokalne samooskrbe in trženja vipa-

vskega sadja v regiji. Med Silvinimi izdelki je nujno omeniti še grb in za-stavo Občine Ajdovščina ter podobo časopisa, ki ga imate pred seboj. Ob ustvarjalnem oblikovalskem delu pa tudi predava, tokrat je v ajdovskem obrtnem domu predstavila pomen celostne grafične podobe organizaci-je v sodelovanju s strokovnjakom za pravno zaščito, Bojanom Tomcem.

Simbol organizacije (logotip) je prva informacija, ki svetu slišno in vidno pripoveduje o organizaciji. Je tudi temelj celostne grafične podobe organizacije. Hkrati pa se je treba zavedati, da bo ta podoba spremlja-la posel, da gre za usmerjeno stalno informacijo, ki si jo ljudje sčasoma zapomnijo. Zato je ob začetku sno-vanja poslovne zgodbe pomembno tudi načrtovanje celostne grafične podobe. Silva je njeno nastajanje predstavila v štirih korakih, od ka-terih je najpomembnejši prvi – pri-prava strateških izhodišč organizaci-je. Strateška izhodišča so osnova za učinkovit izbor imena organizacije

na podlagi katerega potem oblikova-lec ustvari simbol organizacije.

Bojan Tomc, poslovni svetovalec, je spregovoril o birokratskem, ven-dar precej pomembnem koraku pri nastajanju simbola organizacije ali blagovne znamke. Če je namen sim-bola ali blagovne znamke prodor na širši trg, je namreč pametno predho-dno opraviti tudi vse pravne zaščite, v oblikovalski praksi je bilo namreč v preteklosti že nekaj »zadreg«, dobre ideje pa tudi ne gre kar tako prepu-stiti prostemu kopiranju.

Pomembno pa je poznati tudi osnovne predloge, ki jih mora vse-bovati naročen idejni osnutek celo-stne grafične podobe, opozarja Silva. To so barvna in črnobela različica simbola, njegova horizontalna in vertikalna postavitev ter oblikovanje osnovnih korespondenčni materia-lov.

Simbol organizacije, se namreč po-javlja v vseh mogočih okoljih. Učin-kovit in urejen vtis mora narediti tako na oglasni tabli, na kamionu, na vizitki, v spletni pasici, ali svinč-niku za poslovno darilo. Nadgradnja osnovnim predlogam pa je priročnik celostne grafične podobe, ki vsebuje natančna navodila za uporabno sim-bola ali blagovne znamke.

»To bi moralo biti obvezno preda-vanje za vse, ki odpirajo podjetja«, je eden od komentarjev udeležen-cev, ki menijo, da so dobili dobre informacije, predvsem pa veliko

koristnih in uporabnih nasvetov. Urejena celostna garfična podoba, je namenjena učinkoviti prepoznavno-sti organizacije, ki v današnjih, tržno prenasičenih časih, zahteva svojo pozornost. Predavanje je želelo po-udariti pomemben pomen vizualne komunikacije, ki je del delovanja so-dobnega trga. Svoje celostne grafič-ne podobe se lotite preudarno, sku-paj s strokovnjaki s tega področja. Kajti pravi strokovnjak vam bo znal postaviti prava vprašanja, skupaj z vami izluščiti pravilne odgovore in slediti vašemu cilju. Le tako boste prišli do učinkovite,uporabne in v javnosti prepoznavne celostne gra-fične podobe vaše organizacije. Sh


















http://www.ekosklad.si/

















http://www.podjetniskisklad.si/



























Št. 15 • 17. oktober 20128 Narava in družba

JURČKI, MUŠNICE, ŠTOROVKE …S prihodom jeseni in obilnejšim deževjem se je po naših krajih začela širiti

gobarska mrzlica. Pripovedi o bogatih najdbah jurčkov so zvabile v gozd množico ljudi, čeprav marsikdo med njimi ve o gobah zelo malo. Več kot je neizkušenih gobarjev v gozdu, več je negativnih posledic gobarjenja. V medijih se pojavljajo predvsem zgodbe o zastrupitvah z gobami, medtem ko se o drugih neprijetnih oz. škodljivih posledicah nepremišljenega gobarjenja bolj malo govori. Goba ni samostojno živo bitje, ampak je le del velikega, v podlagi skritega

organizma – glive. V Sloveniji naj bi bilo po ocenah strokovnjakov več deset tisoč vrst gliv, a le približno pet tisoč je takih, ki oblikujejo s prostim očesom

lepo vidna razmnoževalna telesa, ki jih imenujemo trosnjaki (po domače gobe). Telo glive je sestavljeno iz cevastih, razvejanih celic – hif, ki se prepletajo v podlagi in iz nje črpajo hranilne snovi. Tak preplet hif, ki ga imenujemo podgobje, lahko raste več let in se razteza preko več hektarjev velike površine, preden v določenih okoljskih razmerah oblikuje trosnjake. Nekatere vrste gliv oblikujejo trosnjake na robu podgobja in če le-to raste

enakomerno na vse strani, so trosnjaki v krogu. Nekoč so mislili, da te kroge delajo čarovnice, danes pa vemo, da je to povsem naraven pojav. Ker podgobje neprestano raste, se gobe iz leta v leto pojavijo v širšem krogu in če poznamo hitrost rasti podgobja določene vrste glive, lahko iz velikosti kroga izračunamo njegovo starost. Enega največjih takih krogov, ki ga je naredila užitna gliva pozna livka, so našli v Franciji. V premeru je meril približno 600 metrov (kot cele Dobravlje) in izračunali so, da je podgobje te glive staro preko 700 let! Pri nas pogosto vidimo v krogih tudi travniške kukmake, dišeče sehlice in še nekatere druge vrste gliv. Vse te glive so gniloživke. To pomeni, da razgrajujejo organske snovi v tleh, kar omogoča enakomerno rast podgobja. Gniloživke razgradijo večino odmrlih ostankov rastlin in živali v tleh ter tako pripomorejo k hitrejšemu kroženju snovi v naravi. Če ne bi bilo gniloživk, bi se les in drugi odmrli ostanki kopičili, kroženje snovi se bi zaustavilo, s tem pa tudi rast rastlin na kopnem. Si lahko predstavljate, kako bi to vplivalo na življenje človeka?! V čarovniških krogih ne bomo nikoli našli jurčkov, lisičk ali mušnic. Podgobje

teh gliv se razpreda kot plašč okrog drevesnih korenin ter pomaga drevesu sprejemati vodo in mineralne snovi iz tal. Glivni plašč varuje korenine pred povzročitelji bolezni, drevesu omogoča odpornost na strupe v tleh, pomembno vlogo pa ima tudi v sušnem obdobju, saj zalaga drevo z vodo. V zameno dobi gliva sladkor, vitamine in druge za njeno rast potrebne snovi. Ker pa se podgobje ene glive lahko razrašča na območju, ki je večje kot nogometno igrišče, je običajno v sožitju z več drevesi hkrati. S tem omogoča pretok snovi med drevesi ter tako npr. pomaga drevesu, ki raste v podrasti in prejema manj svetlobe za fotosintezo. Glive pa ne pomagajo samo drevesom, ampak tudi številnim zelnatim rastlinam. Brez njihove pomoči na naših travnikih ne bi rasla nobena orhideja oz. kukavica, kot jim rečemo po slovensko. Niso pa vse glive tako »prijazne« do svojih gostiteljev. Štorovke in lesne

gobe napadajo živa drevesa, v katerih razpredajo svoje hife pod drevesno skorjo ter tako sčasoma drevo uničijo. Zdravo drevo se takih zajedavskih gliv lahko ubrani in občutljiva so predvsem ranjena ali kako drugače prizadeta drevesa. Te glive pripomorejo k hitrejšemu odstranjevanju šibkih dreves, s tem pa dobijo v gozdu svojo priložnost za rast mlada zdrava drevesa. Prostor mi dopušča le kratek skok v svet gliv, a upam, da sem uspela

nakazati izjemen pomen, ki ga imajo glive za nemoteno potekanje različnih procesov v naravi. S te perspektive je vprašanje, ali se bo kateri od trosnjakov znašel na našem krožniku ali ne, povsem nepomembno. Žal so zaradi pretiranega nabiranja gob, onesnaževanja narave in uničevanja naravnih življenjskih okolij postale nekatere vrste gliv zelo redke, njihov obstoj pa je ogrožen. Proti onesnaženju, kakršen je npr. kisli dež, kot posamezniki ne moremo storiti prav veliko, lahko pa pomagamo drugače. Nekaj osnovnih napotkov je v Uredbi o varstvu samoniklih gliv, kjer so tudi navedene redke in ogrožene vrste, katere je prepovedano nabirati. Med njimi so nekatere vrste užitnih gobanov in seveda karželj, ki mu pri nas rečemo žrdana, zato je prav, da te vrste poznamo in jih ne nabiramo. Drevesa v gozdu so enako »vesela« pomoči zelene mušnice kot jurčka in ker ima vsaka gliva svojo vlogo v naravi, se nobenih gob ne sme uničevati. V Uredbi tudi piše, da lahko posameznik v enem dnevu nabere največ dva kilograma gob, nabiramo pa jih lahko samo v trdno in zračno posodo, saj tako omogočamo širjenje trosov. Gobe moramo nabirati tako, da čim manj poškodujemo podgobje in jih takoj na grobo očistiti. Tako kot moramo poznati cestno prometne predpise, preden se usedemo za krmilo avtomobila, tako je prav, da poznamo predpise v zvezi z nabiranjem gob, preden se podamo na gobarjenje. Če tega ne boste upoštevali, boste škodili naravi, neprijetna posledica za vas pa bo tudi prazna denarnica, ko vas bo inšpektor oglobil. Za konec še ena prošnja: nabirajte le zdrave mlade gobe. Nekatere gobarje premami vsaka goba, doma pa ugotovijo, da so nekatere že prestare in jih zavržejo. Pustite starejše gobe raje v naravi, da opravijo svoje poslanstvo, in prinesite domov le lepo doživetje.

IRENA KODELE KRAŠNA

Živi svet pred domačim pragom

Kako bomo uredili grobove pred prazniki Pred nami je praznik, ko se spomi-

njamo umrlih. Še pred tem pa bomo uredili grobove. Kakšne sorte rastlin so najprimernejše za naše podnebje in o tradicionalnih navadah zasadi-tev smo povprašali Vido Jejčič, edi-no vrtnarko v ajdovski občini.

Vida svoje rastline vsako delovno dopoldne prodaja na ajdovski tržni-ci, popoldneve pa preživlja v rastli-njakih pod Vipavskim Križem. Tu vzgaja enoletnice, balkonske rastli-ne, lončnice, pa tudi nekaj trajnic.

Za zasaditve na grobovih pripo-roča mačehe, ki so tudi sicer zelo priljubljene. Mačehe so namreč zelo hvaležne cvetlice, ki zdržijo zelo niz-ko temperaturo, celo do -18 stopinj. Tudi burjo bodo preživele, če jih bo-ste zalivali. Vida nasploh opozarja, da je potrebno v suhih in vetrovnih zimah rastlinje zalivati, saj ga burja izsuši.

V zadnjih letih se je ponudba ma-čeh razmahnila na mnogo barv v različnih velikostih cvetov. Poleg tega so v ponudbi tudi pokrovne mačehe, ki so lahko daljše, primerne za korita, ali pa krajše, primerne za

gredice. Tradicionalno pa za 1. november

grobove okrasijo tudi krizanteme. Kakšne posebne čarovnije s temi čudovitimi cveticami ne morete na-rediti. Služijo predvsem za praznični okras in zdržijo do prvega mraza. Pri nakupu bodite pozorni, da cve-tovi niso preveč odprti. Enako dolgo kot zasajene krizanteme vam bodo zdržali tudi posamezni, odrezani cvetovi. Tudi tu je paleta barv in

oblik zelo pestra – Vida vzgaja raz-lične sorte, od marjetk, do »bunk« in pajkov, v različnih barvah in veliko-stih. Pripravi vam lahko šopek, tudi po naročilu, ali pa posamezno cvetje uredite sami. Prav v teh dneh Vidi-ni rastlinjaki žarijo v pisanih barvah poznojesenskih cvetov. Obiščite jo – dopoldne na tržnici, popoldne pa v rastlinjaku pod Vipavskim Križem. Sh

Ločeno zbiranje odpadkov na pokopališčihZakonska obveznost ločenega zbi-

ranja odpadkov vključuje tudi loče-no zbiranje odpadkov, ki nastajajo na pokopališčih. Pravilno ločevanje odpadkov in odlaganje v ustrezne zabojnike je obveznost vsakega po-sameznika, ki koristi ekološki otok oziroma zabojnike na pokopališčih. V prihajajočih predprazničnih dneh bo na pokopališčih nastajala doda-tna, povečana količina odpadkov in pomembno je, kako bomo z nastali-mi odpadki ravnali. Prosimo, da ste pozorni na ločeno zbiranje odpad-kov in na pokopališčih, ki razpola-gajo z ustreznimi zabojniki, odpadke

pravilno odložite.Na pokopališčih se ločeno zbira: ODPADNE SVEČE: vse vrste od-

padnih sveč (plastične, elektronske)BIOLOŠKO RAZGRADLJIVE

ODPADKE: cvetje, plevel, listje, po-košeno travo, grmovnice, lončnice (brez loncev), žalne vence in ikeba-ne (brez žalnih trakov, posod in gob - odložimo jih med embalažo), papir-nate brisače, papir, papirnate vrečke in robčke. Zelo pomembno je, da v zabojnik za bio odpadke NE ODLA-GATE PLASTIČNIH VREČK!!!

EMBALAŽO: plastične vrečke, plastične lončke, plastenke pijač, ži-

vil, čistil, sestavljeno embalažo – te-trapak.

Med nastalimi odpadki na pokopa-liščih je najmanj ostanka odpadkov, zato na nekaterih pokopališčih ne boste več zasledili zabojnika za to-vrstne odpadke. V kolikor je zaboj-nik nameščen, vanj odložite umetno cvetje, porcelan, keramiko ipd..

Zabojniki niso namenjeni odla-ganju zemlje, peska in kamenja z grobov. Ta odpadni material je po-trebno odpeljati s pokopališča, v kolikor ni s strani upravljavca po-kopališča določeno drugače. KSD d.o.o. Ajdovščina

Odlagališče pod Dolgo Poljano dobilo pralno stezoSeptembra smo na Odlagališču ne-

nevarnih odpadkov Dolga Poljana montirali pralno stezo proizvajalca FRUTIGER Company AG. Naprava omogoča avtomatsko izpiranje koles in podvozij tovornih vozil, vsebu-je pa tudi pomožni sistem za ročno pranje. Na pralni stezi poteka spira-nje koles s pomočjo talnih in stran-skih šob ter sistema dveh električno gnanih valjev, ki prosto obračata ko-lesa med pranjem ene osi vozila. Del pralne steze je tudi stranska zaščitna stena, ki preprečuje izgube tehnolo-ške vode. Uporabljena voda se zbira v koritu z izpustom v reciklažni ba-zen. Flokulant v bazenu omogoča hitro čiščenje blatne vode, ki se nato ponovno uporabi v procesu čiščenja vozil.

Pred vgradnjo pralne steze smo poskrbeli tudi za površine ob pralni stezi. Betonirali smo dostopno cesto na vrh odlagališča in manipulativne površine okrog pralne steze. Z utrdi-tvijo omenjenih površin smo omejili vodno erozijo na internih poteh, ki so bile po vsakem neurju potreb-ne obnove, in si zagotovili dodaten

vir vode za uporabo na pralni stezi. Voda iz betoniranih površin se bo namreč ob deževjih stekala v reci-klažni tank pralne steze, nato pa jo bomo uporabili za čiščenje koles in podvozij.

Pravila zahtevajo, da se očistijo vsa podvozja smetarskih vozil, ki dova-žajo v Center za ravnanje z odpadki biorazgradljive frakcije odpadkov iz gospodinjstev. Na Odlagališču nene-varnih odpadkov Dolga Poljana pa je treba oprati tudi smetarska vozila, ki dovažajo na odlagališče mešane

odpadke, saj je teren na območju samega odlagalnega polja v mokrem vremenu izrazito blaten.

Ker nam je ročno pranje vzelo ve-liko časa, kolesa in podvozja tovor-njakov pa kljub našim naporom niso bila popolnoma čista, sta se občini Ajdovščina in Vipava strinjali, da potrebujemo pralno stezo. Z naku-pom smo zmanjšali potreben čas za pranje vozil, zadostili zahtevam VURS-a in ohranili čisto cestišče. KSD d.o.o. Ajdovščina

Št. 15 • 17. oktober 2012 9Narava in družba

Cepljenje proti gripi V Zdravstvenem domu Ajdovščina bodo pričeli s cepljenjem proti sezon-

ski gripi v ponedeljek, 5. 11. 2012. Cepljenje bo potekalo v ambulanti nuj-ne medicinske pomoči od ponedeljka do petka od 07.30 do 19.30 ure in v Zdravstveni postaji Vipava - urgentna soba od ponedeljka do petka od 12.00 do 14.00 ure.Le v primeru, da pacient že prej zahteva cepljenje proti gripi ali mu to svetuje osebni zdravnik, lahko cepljenje opravi že od 15. 10. 2012.

Upravičenci za cepljenje s cepivom proti gripi, ki ga krije ZZZS, to so kro-nični bolniki ter zdravi starostniki nad 65 let, bodo za cepljenje odšteli 7 evrov. Vse ostale zdrave osebe, stare od 6 mesecev do vključno 64 let, pa bodo za cepivo in cepljenje odšteli 12 evrov.

Cepljenje se bo izvajalo do predvidoma 28. 2. 2013, oziroma do porabe ce-piva. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete direktno na cepilna mesta oziroma pokličete pomočnico direktorice za ZN na GSM 041 646-172.

Preprečite napihnjenost in ukrotite prebavo

Naše telo. Tako učinkovit, popoln stroj, mi pa tako mačehovsko ravna-mo z njim. Nekaj dejstev: v povprečju bi človek moral v enem dnevu zaužiti med 1,5 in 1,7 kg različne hrane, po-piti dva do tri litre vode, 23 tisočkrat vdihniti, proizvesti dva litra sline in izločiti med enim in dvema litroma potu. In zvesti še nekaj tisoč drugih operacij.

Prosti radikali in zakisanostNekatere prekrške delamo zavedno,

mnogih se niti ne zavedamo. Neredni obroki, uživanje sladkarij in gaziranih pijač, prevelike količine ogljikovih hi-dratov, pretiravanje z beljakovinami in mastna hrana se nam maščujejo z zakisanostjo organizma in velikim številom prostih radikalov. To čutimo pogosto kot motnjo v prebavi - smo napihnjeni, občutimo nelagodje, po-javi se zapeka in pogosto smo nervo-zni.

„Smo zelo zapleten stroj, ki za svoje delovanje potrebuje pogonsko gorivo. Naše gorivo je hrana, ki omogoča, da organizem funkcionira in ohranja organe v zdravem stanju.” pojasnuje Nada Štrovs, strokovna direktorica Studia Ank.

Vse več mladih ima težaveNapihnjenost in občutki nelagodja

so pogost spremljevalec prebavnih motenj. Občutek napihnjenosti se pojavi kot spremljevalec občutljivo-sti na določena živila oziroma aler-gijskih reakcij. Motnjam in pojavom slabega počutja smo izpostavljeni vsi, ki ne upoštevamo navodil uravnote-žene prehrane. „V naši ambulanti se srečujemo s čedalje mlajšo populaci-jo, ki ima težave na tem področju, sa zakisanosti in kopičenju prostih radi-kalov sledi razvoj bolezni” pove Nada Štrovs.

Prehranske navade spremenimo šele, ko težave že čutimo

Vsak obrok, ki ga zaužijemo, bodisi doda bodisi odvzame nekaj zdravja in življenja. Tudi zato se moramo vpra-šati ali jemo zato, da živimo ali živimo zato, da jemo. Večina nas izbira hra-no, ki nam zagotovi takojšnje dobro počutje, da prija našemu okusu. Pri tem ne razmišljamo, da pojedina da-nes, lahko povzroči pogreb jutri. Šele ko se začnemo zavedati, kako močno učinkuje hrana na zdravje, začnemo spreminjati naše prehranske navade. Najpogosteje nas v to spodbudi prav slabo počutje in občutek napihnjeno-sti.

Kako ugotovimo napake?Izvor težav ugotavljam diagnostič-

nim pregledom in pa tako imeno-vanim pregledom žive kapljice krvi. Spremembe in bolezni, ki se pojavljajo kot posledice zgrešenih prehranskih navad, so številne: razvoj sladkorne bolezni tipa 2, razvoj srčno-žilnih bo-lezni, mlajša populacija pa je vse bolj izpostavljena debelosti in alergijskim reakcijam. Zgodba se vedno prične v prebavnem traktu in tam se mora tudi začeti reševanje.

“Družina je tista, ki bo otroka in mladostnika vzgajala tudi na podro-čju zdrave in uravnotežene prehrane. Hudo mi je, ko v trgovini opazujem polne nakupovalne vozičke gaziranih pijač, sladic, čipsa in podobne hrane,

ki naredi več škode kot koristi. Starši, na vas je, da vaš otrok je zdravo!” trdi strokovnjakinja Nada Štrovs.

Proč s čipsem, sladicami in me-hurčki

Izbira najprimernejšega načina pre-hranjevanja je verjetno najbolj oti-pljiva in varna naložba v nas same, a zavedati se moramo, da sprememb ne bomo dosegli čez noč. Čudežev ni. Se pa lahko že po šestih tednih poka-žejo prve pozitivne spremembe in se izboljša počutje. Šele po treh mesecih pa so učinki tudi vidni.

ŠEST OSNOVNIH PRAVIL URAVNOTEŽENE PREHRANE: 1. Redni obroki, najmanj trikrat dnev-no

2. Uživanje hrane, bogate z vlaknina-mi: zaužiti moramo najmanj 20 do 30g vlaknin dnevno (kruh iz neprečiščene moke, fižol, leča)

3. Iz prehrane izločite sladke napitke, gazirane pijače, pecivo in čokolado

4. Jejte čim več svežega sadja in ze-lenjave

5. Nadzirajte vnos maščob, omejite uporabo soli in odrecite se alkoholu 6. Pijte vodo, od dva do tri litre dnevno

Če želite izvedeti več o ustre-znem načinu prehranjevanja ter o živilih, ki razstrupljajo in od-pravljajo proste radikale ste va-bljeni na Vital 3 klub, na katerem bo gospa Nada Štrovs, strokovna direktorica Studia ank, predsta-vila učinkovite rešitve zdravega prehranjevanja in preprečevanja bolezni.

Prijetno druženje bo potekalo v soboto 27.10. ob 16h v Mladin-skem centru Hiša mladih v Aj-dovščini (Cesta IV. Prekomorske brigade 61a)

nš

Dan odprtih vrat Mlinotesta

5. oktobra so v Mlinotestu priredili dan odprtih vrat. Kar 2000 radove-dnih učencev, dijakov, študentov, bi-vših zaposlenih in drugih obiskoval-cev si je ogledalo kako se proizvajajo testenine, kako se peče kruh, melje pšenica in drugo.

Ogledi so potekali pod vodstvom,

vodiči pa so program ogleda prila-gajali željam in pričakovanjem sku-pin. Tako so si srednješolci, bodoči slaščičarji, bolj podrobno ogledali pekarno, predvsem slaščičarsko de-lavnico, kjer bodo v prihodnosti ne-kateri lahko tudi delali. Devetošolci, ki so pred odločitvijo o nadaljnjem

šolanju, pa so dobili veliko informa-cij o delu različnih poklicev – mli-narja, peka in drugih. Najmlajši so uživali pri sestavljanju tort po njiho-vih željah. Za mnoge pa je bila zani-miva tudi bio-kotlarna, Mlinotest je namreč v zadnjem času veliko vlagal v okolju prijazno energijo.

Ob koncu ogledov je obiskovalce pričakala še pogostitev in pokušina novih izdelkov, ki jih je Mlinotest v letošnjem letu ponudil tržišču. Tako so lahko poskusili nove špor-tne testenine Divita, ki so izdelane iz posebnih mok, torteline s tankim testom, ki so pripravljene le v dveh minutah, pa slastne kekse Matini, polnjene s čokoladnim, jabolčnim ali figovim polnilom.

Mnogo šolskih skupin iz raz-ličnih primorskih krajev je ogled podjetja Mlinotest zdru-žilo tudi z ogledom našega me-sta in njegovih znamenitosti. sh

Skupaj zmoremo več

Že ime samo nam pove, da se s skupnimi močmi lahko naredi več. V petek, 28.9.2012 se je na balinišču v Palah odvil balinarski turnir. Sode-lovalo je osem mešanih ekip in vsako ekipo je sestavljal en član Šenta (ose-be s težavami v duševnem zdravju),

en upokojenec iz doma starejših ob-čanov Ajdovščina, en srednješolec iz Škofijske gimnazije Vipava ter en srednješolec iz Srednje šole Veno Pi-lon Ajdovščina.

Začetek je bil malo kaotičen, saj je bilo premalo balincev in čakali smo, da jih prinesejo. Ko se je igra začela, je bilo vzdušje sproščeno in prijetno. Na sam balinarski turnir so prišli tudi ostali srednješolci, veseli pa smo bili tudi obiska prijateljev iz Italije.

Na sami prireditvi so se odvijale tudi kreativne delavnice in sicer iz-delovanje nakita iz papirja ter izde-lovanje rož iz krep papirja. Tisti, ki se niso udeležili kreativnih delavnic, so lahko uživali v družabnih igrah.

Igra je bila zelo napeta, saj so vsi turnir vzeli zelo resno. Po prvi tekmi smo že vedeli, kdo bo šel v finale. Vsi so zagreto balinali do konca turnirja.

Ob 12:00 je bilo konec igre in raz-glasili smo nagrajence. Začeli smo z osmim mestom, ki je pripadlo ekipi OKNO, nato HUBELJ, BELA, ČA-VEN, GORA, tretje mesto je zasedla ekipa VIPAVA, drugo mesto ekipa NANOS, prvo mesto pa je pripadlo ekipi BURJA. Edi, član ekipe BUR-JA, je bil tako ganjen nad zmago, da ni zmogel nič povedati.

Za kosilo smo si privoščili joto s klobaso, katero so nam skuhali v domu starejših občanov in seveda je vsem teknila. Zahvalila bi se vsem, ki so pomagali pri organizaciji. Rada bi se zahvalila vsem donatorjem (Natu-ral Just, zavarovalnica Triglav Ajd., banka Vipa Ajd., Gambit Trade Lj., Manner, Adriatic Slovenica Ajd., lekarna Sonček Ajd., zavarovalnica Tilia Ajd., Ljudska Univerza Ajd., Intersport Ajd.) za prelepa darila na-grajencem.

Želimo si, da bi srečanje posta-lo tradicionalno in s tem zmanjšali stigmatizacijo duševne bolezni in izboljšali medgeneracijsko sodelo-vanje. Kot plod dobrega skupnega sodelovanja že deluje balinarska eki-pa sestavljena iz uporabnikov Šenta Ajdovščina in stanovalcev doma sta-rejših občanov Ajdovščina.

''Nekateri pridejo v naše življenje in hitro odidejo. Drugi ostanejo nekaj časa in pustijo sledi v naših srcih. Potem nikoli več nismo enaki.'' Bolterstein Jasmina

Lepo je deliti.

V preteklih treh letih smo dobrosrËnost 35.600 darovalcev delili z mnogimi. Z zbranimi sredstvi smo omogoËili nakup 45.800 dodatnih prehranskih paketov in pomagali

številnim družinam in posameznikom v stiski.

Hvala, ker ste delili.

“Prve stvari smo zaËeli deliti z drugimi že v otroštvuin od takrat si jih z enako dobrim obËutkom delimo vedno veË.”

Ker je kriza v življenja mnogih letos zarezala še globje, je število družin in posameznikov, ki potrebujejo našo pomoË, še veliko veËje. Zato se z akcijo “Lepo je deliti” ponovno obraËamo na vse, ki ste jim po svojih moËeh pripravljeni pomagati.

Že z majhnim prispevkom lahko pomagate!

Svoj prispevek lahko nakažete s plaËilnim obrazcem UPN na TRR: 03100-1111112208, referenca 00-937037 ali pa pošljete SMS s kljuËno besedo “SKUPAJ” (darujete 1 EUR) oziroma “SKUPAJ5” (darujete 5 EUR) na 1919.

Hvala za dobrosrËnost v imenu vseh, s katerimi boste delili. RdeËi križ SlovenijeVeË informacij o akciji lahko najdete na www.rks.si/skupaj

Telekom Slovenije, Simobil in Tušmobil se odrekajo vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za RdeËi križ Slovenije. Uporabniki z SMS sporoËilom donirate 1 EUR ali 5 EUR.

Jože

Suh

adol

nik

Jože

Suh

adol

nik

Studio

KVA

DRA

Tob

likov

anje

in p

rodu

kcija

Foto

Bar

bara

Dol

niča

r

Št. 15 • 17. oktober 201210 Arhitektura

Ajdovščina je izjemen ambient in neizkoriščen potencialBogat teden arhitekture in prostora

v Ajdovščini se je zaključil z ogledom „odprte hiše“, Mladinskega centra in hotela Ajdovščina, pod vodstvom ar-hitekta Janka Rožiča, ki je kot glavni protagonist kasneje odgovarjal tudi na vprašanja in dileme udeležencev okrogle mize o arhitekturi.

Da je stavba mladinskega centra in hostla v Ajdovščini prijetna, je doka-zalo živahno življenje, ki so ga v Pa-lah v dobrem letu dni zagnali pred-vsem mladi. Hišo, ki s svojo podobo in opremo kar vabi k ustvarjanju, so napolnili z vsemi sortami vsebin. Na ogledu hiše pod vodstvom njenega ustvarjalca smo sicer izvedeli, da je dokončno podobo stavbe in njene okolice nekoliko okrnila gospodar-ska kriza. Manjka ji še nekaj ključ-nih detajlov, ki pa lahko počakajo na boljše čase. Sicer pa se je avtor pri snovanju podobe stavbe in njene umestitve v okolje z vso spoštljivo-stjo naslonil na tradicijo in naravne razmere teh krajev.

Zanimivemu ogledu, ki je pritegnil presenetljivo veliko skupino obisko-valcev, je sledil pogovor z arhitektom Rožičem o aktualni problematiki

stroke in arhitektov, v ospredju de-bate pa so bile tudi lokalne arhitek-turne teme.

Gradbena kriza je močno udarila po arhitekturi, kajti „racionaliza-cije projektov običajno zahtevajo več dela za slabši učinek“, ugotavlja Rožič in dodaja, da bi bilo potrebno „drugače organizirati celoten proces, od načrtovanja do grajenja … v času krize ne smemo samo „šparat“, ker to nič ne prinese, pač pa pravilno nastavit ključne projekte, ki prine-sejo tudi neko presežno vrednost. Kriza je izziv za stroko, ne pa čas, v katerem je treba obupavat.“

Vedno znova pa obupavamo, ko burja odnaša strehe, običajno novo-grajenih industrijskih objektov ter negodujemo nad pisanimi fasadami in premodernimi stavbami v pode-želskem okolju. Rožič meni, da velja spoštovati tradicijo prednikov, ki so skozi čas vzpostavili vzorec, uglašen z naravo. To je arhitektu lepo uspelo prav z objektom ajdovskega mladin-skega centra in hotela, ki sloneč na tradicionalnem izžareva sodobnost ter vabi h kreativnosti: „Arhitektu-ra je položena v realen prostor, nje-

na dolžnost je upoštevanje nekega vzorca …med novim in starim je potrebno doseči neko kreativno raz-merje …“

Če so Pale zaživele pa si moramo Ajdovci priznati, da naš osrednji mestni trg umira. Že leta tečejo de-bate, da je treba nekaj narediti in ajdovskemu placu vdahniti novih vsebin. Pa se sogovorniki nekako ne morejo dogovoriti. Slej ali prej bodo potrebni tudi posegi pod trg, kjer se menda skriva še celo bogastvo arhe-oloških ostalin. „Kulturna dediščina je spregledan potencial,“ meni Rožič in dodaja, da gre prav v našem pri-meru za pomembno evropsko dedi-ščino, da bi veljalo razmišljati v sme-ri kulturnega turizma ter sredstva za revitalizacijo poiskati na katerem od evropskih razpisov.

Življenje se mora odvijati na ulicah in trgih, ne pa v trgovskih centrih, po številu katerih smo menda Slo-venci, skupaj s Čehi, na vrhu evrop-ske lestvice.

Pa o birokratskih težavah, ki so vse prevečkrat sicer usklajene z zakono-dajo, vendar v neskladju z logiko, o vplivu politike na velike investicije, o problemih z investitorji in še o mno-gih drugih temah smo klepetali ter zaključili z naprej zazrtim pogledom – potencial našega prostora je izje-men, dela pa ogromno.

Da bo arhitekturna in urbanistič-na podoba našega mesta in občine postala ena od stalnih debat, bodo poskrbela dekleta iz Arhitekturnega društva Forum, ki so se odločila, da k reševanju tovrstnih težav pristopijo z osveščanjem na kar se da kreativen način. Začele so udarno in vtisno, tako nameravajo tudi nadaljevati. Sh

Arhitekturno dogajanje v Ajdovščini Arhitekturno društvo FORUM, v sodelovanju z MC Hišo mladih, Društvom Arhitektov Primorske, Ajdovsko občino in Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, je v sklopu Tedna arhitekture in prostora, od 5. do 7.10 organiziralo Dneve Arhitekture v Ajdovščini.

Začeli so se s tečajem arhitektur-nega risanja, ki bodočim maturan-tom služi kot priprava na sprejemni izpit Fakultete za arhitekturo. Udele-žence so pričakali darilni zavojčki s sklopom 6 revij Hiše in kupončkom za 50% popust pri obisku dogodkov na Mesecu oblikovanja (če ga kdo želi, nam lahko piše na [email protected]). Promocijski ma-

terial je v sklopu Dnevov arhitekture zagotovil Zavod BIG.

Sledila je razstava zanimivih pro-jektov, predvidenih za območje Aj-dovščine. Predstavljeni so bili Po-dreccovo ureditev območja Starega mlina z umestitvijo glasbene šole, kulturnega doma in spremljevalnega programa, analizo območja ajdovske Castre in diplomsko delo Domena

Fučke z naslovom »Idejna zasnova centralne knjižnice v prenovljenem kompleksu nekdanje Edlingove gra-ščine v Ajdovščini«. Prav tako so bila razstavljena dela nekaterih naših predavateljev, ki so se zvrstili v petek (Peter Krapež) in soboto zvečer (Na-taša Blažko in Samo Radinja).

Prvi dan se je zaključili s predava-njem Petra Krapeža, ki je predstavil svojo diplomsko nalogo na temo zasnove za novo Osnovno šolo v Aj-dovščini. Ponudil je nekaj zanimivih pogledov na lokacijo, razmestitev programa, možnost servisiranja in parkiranja ter problem burje. Po-sebej zanimiva je njegova zasnova šolske knjižnice, ki bi delovala tudi izven časa pouka. Zanimivi so nje-govi sociološki pogledi na sodobno šolstvo, saj raje kot ograjevanje in omejevanje otrok raziskuje odprtost šolskega prostora in povezovanje z njegovo okolico.

V soboto zjutraj so se v arhitektu-ri preizkusili naši najmanjši, ki so s pohištvom opremili dva zanimiva tlorisa. Ob rezanju in lepljenju so

potekali pogovori o ptičji perspekti-vi, merilu, prostorskih potrebah, ter funkcionalnosti. Rešitve so vseka-kor poskrbele za barvitost v druga-če precej sivi soboti. Na tem mestu je potrebno nadobudne arhitektke pohvaliti, saj so se izkazale s svojim znanjem in percepcijo.

Zvečer je potekalo drugo preda-vanje mladih diplomantov. Nataša Blažko je odkrivala svet za zidovi s svojo diplomo »Revitalizacija ob-močja tovarne pohištva Lipa v Aj-dovščini«. Delo je poželo veliko nav-dušenja, saj se povprečni Ajdovec sploh ne zaveda, koliko potenciala in neizkoriščenih površin dejansko zavzema območje tovarne (10ha). S prikazom rešitev, predvsem posta-vitvijo ulice severneje od Goriške, ki se izteče pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika, in umestitvijo Hiše glas-be, igre in plesa, je avtorica nakaza-la možnost drugačnega dojemanja prostora. Arhitekt Samo Radinja pa se je z diplomo »Idejni arhitekturni projekt hotela v športnorekreacij-skem parku Pale«, v kateri je pred-

stavljena celovita prenova območja, katero je sedaj obravnavano zgolj fragmentalno, navezal tudi na širše območje ureditve reke Hubelj, od iz-vira od izliva.

Zadnji dan Dnevov arhitekture je bil posvečen Odprtim hišam, pred-stavitvi Hiše mladih in njenemu ar-hitektu Janku Rožiču. Po izčrpnem vodenju po objektu, si je arhitekt Rožič vzel čas in na okrogli mizi odgovarjal na trenutno zelo pereča vprašanja o Ajdovščini in arhitekturi nasploh.

V društvu bi se radi za sodelovanje zahvalili vsem sodelujočim in vsem, ki so kakorkoli pomagali, pa tudi ga. Marici Žen Brecelj iz ajdovske obči-ne za posojo plakatov, Jani Tratnik Hladnik za vodenje okrogle mize, Poloni Bratina, Mateju Likarju, Ma-tjažu Jazbarju iz MC Hiša Mladih za podporo na vseh naših področjih delovanja. Prav posebna zahvala pa gre tudi vsem udeležencem, ki so nam pomagali uspešno izpeljati prve Dneve arhitekture v Ajdovščini. AD FORUM, M.T. in T.G.

V začetku novembra – ustanovni občni zbor turističnega društva Ajdovščina – dobrodošli!

V začetku oktobra se je v Domu krajanov Ajdovščina, na pobudo aj-dovske krajevne skupnosti, srečala skupina zanesenjakov in predstav-nikov različnih društev, z namenom, da zažene novo turistično zgodbo v mestu in okolici.

Povabila k sodelovanju v novem turističnem društvu , objavljena na občinskih spletnih straneh ter v občinskih časopisih, so naletela na izredno dober odziv, zato je Krajev-na skupnost Ajdovščina kar takoj stopila v akcijo. Na neformalnem sestanku so ideje in mnenja izme-njali predstavniki različnih ustanov: konjeniškega društva, obeh upoko-jenskih društev, društva lokalnih turističnih vodnikov, arhitekturnega društva, pa združenja mladinskih organizacij, mladinskega centra, pa tudi turističnega gospodarstva in posamezniki.

Da je Ajdovščino potrebno zbuditi in da to lahko stori novoustanovlje-no turistično društvo, so se strinjali vsi. Med predlaganimi dejavnostmi novega društva pa so organizacija in koordinacija tradicionalnih in večjih

prireditev ter drugih dogodkov, ure-janje poti okoli kulturnih in narav-nih znamenitosti, dodajanje novih vsebin mestnim središčem in dru-gim območjem, pa tudi aktivna ude-ležba pri nadaljnjem turističnem in družabnem razvoju mesta in okolice.

Motivov za ponovno ustanovitev turističnega društva Ajdovščina, ki je nekdaj že aktivno delovalo, je več kot dovolj. Pa tudi prve konkretne ideje, ki bodo realizirane že v tem decembru, se že brusijo. Skupina, za-dolžena za pripravo pravno-formal-nega gradiva, se bo sestala v kratkem in zastavila osnutek statuta novega društva. Podrobnosti bodo obeloda-njene na ustanovnem občnem zbo-ru, ki bo potekal v prvih novembr-skih dneh. Tu bodo dobrodošle nove ideje in predlogi, predvsem pa aktiv-ni člani, ki so pripravljeni prispevati k lepšemu in živahnejšemu utripu našega mesta in trajnostnemu, oko-lju prijaznemu razvoju našega kraja. O točnem datumu ustanovnega obč-nega zbora boste obveščeni preko lokalnih spletnih strani, plakatov ter prek drugih medijev.

Foto

Gre

gor H

umar

Št. 15 • 17. oktober 2012 11Kultura

Sprehod skozi Štrudlfest 2012 Zadnji septembrski konec tedna je

v Ajdovščini zaznamoval Štrudlfest, gledališko-glasbeno-plesni festival, ki ga je letos zaznamoval pisatelj Danilo Lokar. Iz naslova Lokarjeve novele sposojen slogan festivala »z glavo skozi zid«, je želel sporočiti tako pomen besede, knjige, Danila Lokarja, kot tudi pomen mladostni-ške upornosti, iz katere se lahko rodi bogata ustvarjalnost.

Letošnji Štrudlfest je zaznamovala predvsem odlična domača produk-cijska dejavnost, ki se mirno lahko

postavi ob bok »velikim«. Za nas, domačine, pa je še toliko bolj pri-vlačna, občudovana in vredna po-zornosti. Tako je že prvi, filmski ve-čer, v Dvorano prve slovenske vlade privabil preveč obiskovalcev. Mar-sikdo bo moral na projekcijo filma Sosedska (ne)ljubezen še počakati, vendar Vrhpoljci obljubljajo, da bo prav zaradi velikega zanimanja kma-lu ponovno na sporedu. Tudi vse na-slednje predstave so imele pretežno polne dvorane in predvsem hvale-žno publiko, ki zna nagraditi dobro

delo. Vrhunec gledaliških produkcij pa je bila vendarle gostujoča pred-stava gledališča Glej iz Ljubljane z naslovom Misterio Bufo. Družbeno angažirana zgodba se je spraševala o temeljnih človeških vrednotah zno-traj aktualne gospodarsko-politične situacije. Ob zanimivo zastavljeni zgodbi je predstavo odlikovala odlič-na igra in zvrhana mera humorja vseh barv.

Bogata je bila ponudba otroških predstav, prav vse so bile odlično obiskane. Lep je bil tudi odziv na vseh treh delavnicah. V klepetu z Damjano Golavšek, ki je že pošteno

pognala korenine v Gaberjah in se že čuti »domača«, smo izvedeli kakšen je njen odnos do glasbe, pa o njenih sprehodih na vrt, ki je menda vsako leto večji in še marsikaj. No, z glas-bo, glasbenim šepetom, se je festival pričel še pred uvodno slovesnostjo – godalni kvartet Nova, sestavljen iz šopka mladih goriških glasbenic, je harmonično godel dobrodošlico obiskovalcem letošnjega Štrudlfesta.

Omeniti velja tudi vizualno podo-bo, ki je ozaljšala letošnji festival. Or-ganizatorji iz KUD Javorov hudič so namreč k sodelovanju pritegnili do-mače Arhitekturno društvo Foum,

ki je na vhodu v dvorano ustvarilo čudovito instalacijo iz dežnikov ter obiskovalcem prireditev pričaralo magično vzdušje. Pohvalno in vti-sno – ti dežniki so obkrožili medije, še vedno so tema klepetov med Aj-dovci, in prav po njih si bomo leto-šnji Štrudlfest najbolj zapomnili. No, ostal nam bo tudi okus po vsakovr-stnih in najboljših štrudlih, ki so jih za uvodno slovesnost tradicionalno spekle Štrudl-mame.

Štrudlfest se je udomačil v Ajdo-vščini, ima svojo zvesto publiko, z njo pa veliko razlogov, da že snuje nove zgodbe za prihodnje leto.

Vesna Marjuti Slamič Ajdovska igralka Marjuta Slamič je na

15. festivalu slovenskega filma za vlogo v večkrat nagrajenem filmu Šanghaj prejela vesno za najboljšo stransko žen-sko vlogo. Čestitamo!

Med 27. in 30 septembrom se je v Por-torožu odvijal 15. festival slovenskega filma. V tekmovalnem delu festivala je sodelovalo skoraj petdeset različnih filmskih produkcij, od celovečercev do dokumentarcev, pa kratki filmi, kopro-dukcije in študijski filmi. Med celove-čerci je slavil film Hvala za Sunderland

režiserja Slobodana Maksimoviča. Med favoriti je bil tudi film Šanghaj, drugi celovečerec režiserja Marka Naberšni-ka (po Petelinjem zajtrku), ki je že pre-jel nagrado na montrealskem filmskem festivalu. V Šanghaju – film govori o romski družini - je zaigrala naša Mar-juta Slamič, ki ji je letošnja ekipa oce-njevalcev na festivalu prisodila vesno za najboljšo stransko vlogo. Čestitke!

Filmi se bodo v naslednjih tednih zapodili v slovenske kinematografe in ocenjevali jih bomo še gledalci.

Žanu nagrada mesta miru Slovenj Gradec – mesto glasnik miru vsako leto razpiše mednarodni natečaj za

otroško risbo, spis in fotografijo. Z natečajem obeležijo svetovni dan miru.Osnovna šola Danila Lokarja je tudi letos sodelovala. Med poslanimi likovnimi

deli je tamkajšnja strokovna komisija odločila, da sodi slika z naslovom »Sladole-dni top« med pet najboljših v Sloveniji. Avtor slike je Žan Bešir iz 7. razreda. Žan je v petek 21. 9. 2012 prejel nagrado v kategoriji višja stopnja (od 6. do 9. razreda).

Na razstavo pa se je uvrstilo še pet likovnih del naše šole: »Moč vode – moč slapa« avtorica Sara Vidmar iz 8. razreda, »Shranimo burjo«, avtorica Nuša Fegic iz 9. razreda, »Avto na …« avtor Jan Junuzović prav tako iz 9. razreda, »Svetloba« avtorica Erika Stanković iz lanskega 9. razreda ter »Hitrost dežja iz oblakov« avto-rica Tinkara Marc iz 7. razreda.

Vsa dela so razstavljena v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu.

Lična hiša je praznovala 9. rojstni danV soboto 15. septembra je Lična

hiša z odprtjem slikarske razstave umetnice Marte Jakopič Kunaver z naslovom »Pravljične slikarske sa-nje« obeležila deveto obletnico delo-vanja. Lična hiša je galerija, likovni atelje in umetniško izobraževalno društvo, ki je svoja vrata prvič odpr-la 19. septembra 2003, ko sta njena ustanovitelja, umetnika Polona Ku-naver Ličen in David Ličen nazna-nila, da bo nova galerija ponujala različne umetniške in kulturne do-godke.

Razstave, ki se v okviru umetniške-ga društva Lična hiša vrstijo od leta 2003, so zasnovane na visokem ume-tniškem nivoju in v devetih letih jih je bilo odprtih preko petdeset. Med pomembnimi razstavami v Lični hiši je potrebno omeniti prvo razstavo Marte Jakopič Kunaver, ki je s svoji-mi deli septembra 2003 odprla vrata Lične hiše in se letos ob 9.obletnici obstoja Lične hiše ponovno pred-stavlja s svojimi novejšimi akrilnimi slikami.

Skozi večer praznovanja nas je z izbrano besedo, tako kot pred deve-timi leti, vodila prof. Ivana Slamič, ki je med drugim o umetnici pove-dala: »...V magičnem, pravljičnem devetem letu je slikarka, pesnica,

esejistka Marta Jakopič Kunaver znova z nami. Z nami je njeno delo, drugačno od tistega, ki smo ga spo-znali pred leti, je njena neizmerna

energija, ki prežema vse njene slike. Je ona sama, radoživa, ustvarjalna in optimistična, z okroglo življenj-sko obletnico, komaj sedemdeset let praznuje. In ustvarjalna ženska lah-ko praznuje le z ustvarjanjem...« . O življenskem delu umetnice in o ciklu

razstavljenih del je spregovoril mag. Andrej Doblehar, avtor njene mono-grafije »Cvetoče mesto.«

Z glasbo je nam večer olepšal trio

Samo Polona in Barbara. Lična hiša ima odprta vrata za vse, ki so željni lepe umetnosti. In Martine pravljič-ne slikarske sanje si lahko v Lični hiši ogledate do konca tega meseca.

Ustvarjalno v Vipavskem Križu

Prvi konec tedna v oktobru je v Vipavskem Križu potekalo že VIII. Mednarodno likovno srečanje v or-ganizaciji Društva likovnih umetni-kov Severne Primorske. Na sreča-nju so sodelovali umetniki iz štirih držav: Poljske, Italije, Hrvaške in Slovenije. Glavnina udeležencev je slikala, tretjina je bila fotografov.

Letošnji udeleženci srečanja so bili: Peter Abram, Vladimir Bačič, Anuša Blažko, Nika Božič, Lucijan Bratuž, Primož Brecelj, Dušan Fišer, Franc Golob, Polona Ipavec, Azad Karim, Olga Kolenc, Sonja Makuc, Klavdi-ja Marušič, Mladen Milotić, Andrej Perko, Marjan Prevodnik, Matjaž Slejko, Joanna Zajac, Adriano Velus-

si, Andrea Verdelago, Damijan Vidic in Radovoj Zavadlav.

Predsednik Društva likovnih ume-tnikov Severne Primorske tokratno srečanje ocenjuje za zelo ustvar-jalno: » Nastala so zelo zanimiva in raznolika dela. Čeprav je že osmo srečanje zaporedoma in je vsako leto nekaj istih akterjev, predvsem članov društva, vendar se ne ponavljajo – ne motivno, ne idejno.« Obiskovalce nedeljskega odprtja razstave je skozi nastala likovna dela popeljal Franc Golob. Bilo je zanimivo, izvedli smo marsikaj – tako o posameznih ume-tnikih, kot o likovni in fotografski umetnosti nasploh. Razstava navdu-šuje s pestrostjo umetniških žanrov, motivov in zgodb, ki so jih umetniki vtkali med nitke svojega ustvarjanja ter potrjuje, da je bilo srečanje ume-tnikov delovno in ustvarjalno.

Pa luštno so se imeli v Vipavskem Križu. Da je bilo temu tako, gre naj-večja zahvala družini Perko, ki je v času srečanja umetnikom na široko odprla vrata svojega doma, Krajevni skupnosti Vipavski Križ ter Občini Ajdovščina. Ogled razstave del, na-stalih na VIII. mednarodnem likov-nem srečanju Vipavski Križ priporo-čamo, razstava bo v prostorih doma krajanov v Križu na ogled še do kon-ca oktobra. Sh

Niko Ličen

Foto

Mat

jaž

Slej

ko

Mar

ta Ja

kopi

č Ku

nave

r

Št. 15 • 17. oktober 201212 Kultura

Kosovelovci na tekmovanje v Španijo

Člani pevskega zbora Srečko Ko-sovel se bodo udeležili velikega pev-skega tekmovanja v Calelli v Španiji. čeprav bo to katalonsko mesto, ne-daleč od Barcelone, tekmovanje go-stilo prvič, pa bo na njem nastopilo kar 80 zborov z vseh koncev sveta.

Tekmovanje ima seveda več ka-tegorij, Ajdovci pa so se prijavili v najzahtevnejšo kategorijo odraslih zborov in bodo odločilni nastop opravili v prestižni Mozartovi dvora-ni. Za zbor bo to zadnje tekmovanje pred visoko, 70. obletnico zbora, ki jo bodo obhajali leta 2014, s pripra-vami nanjo pa bodo začeli že kmalu po vrnitvi iz Španije. »Pred obletni-co želimo doseči odmeven uspeh in potrditi vodilno vlogo med moškimi zbori pri nas in dokazati, da se lahko uspešno kosamo tudi v mednaro-dnem merilu. Po tihem ciljamo na zlato plaketo ali morda na zmago v

kategoriji, kar pa bo zelo težko. Ude-ležba številnih zborov iz Skandinavi-je, baltskih držav in Rusije je letvico že pred tekmovanjem dvignila zelo visoko,« v atletskem stilu pove pred-sednik zbora Franc Kodre. »Trdo smo delali, ne spomnim se, da bi bili pred tekmovanjem kdaj tako dobro pripravljeni.«

Tekmovalni program štirih skladb so v grobem osvojili že spomladi, po počitnicah pa so začeli s pilje-njem težjih delov sklad. Dirigent Matjaž Šček, mojster interpretacije, je na vajah zelo zahteven in pevcev ne spusti domov, dokler ne odpojejo vsaj približno tako, kot si je zamislil. Z udeležbo in zavzetostjo na vajah je zelo zadovoljen: »Zbor je v zadnjem obdobju nedvomno napravil opazen korak naprej, s prihodom mladih pevcev je zbor pridobil tudi potreb-no svežino.« Prekaljeni dirigent pa

svari pred imperativom uspeha: »Če bomo odpeli tako, kot nam uspeva na vajah in bomo z odra odšli z za-vestjo, da smo dali vse od sebe, bo to največja nagrada. Če bo to nagradila še komisija, toliko bolje!« Šček se z ‘leskom medalje’ ne obremenjuje: »Važno je, da bodo fantje na odru sproščeni in sledili moji roki.«

Tekmovalni nastop Ajdovce čaka v petek (19. oktobra) v večernem terminu, kar jim ustreza in česar so vajeni, saj podobno kot športniki ne marajo nastopati dopoldne (kot na večini tekmovanj doslej). Še prej bodo morali premagati utrujenost zaradi dolge vožnje z avtobusom, saj si zaradi težke finančne situacije v zboru niso mogli privoščiti letalske-ga prevoza.

Zanimivo je, da bodo dve pesmi odpeli v latinščini, pa čeprav ne gre za sakralni skladbi, ena bo v špan-skem jeziku, iz bogate slovenske za-kladnice pa so izbrali klasično Pre-lovčevo Sedem si rož, ki pa v Ščekovi preobleki zveni zelo mladostno …

Kot je običaj na zborovskih tek-movanjih in festivalih bodo ajdo-vski pevci sodelovali na skupinskih nastopih, kot je začetna povorka na glavnem trgu, zaključna slovesnost s paello na plaži, vmes pa še na de-lavnicah in priložnostnih koncertih. Seveda pa bodo bližino mamljive Barcelone izkoristili za oglede njenih znamenitosti, in ker gre za moško zasedbo (z veliko nogometnih zane-senjakov), brez obiska Nou Campa ne bo šlo.EP

Domači pevci na turnejo z Anno Netrebko

Ljubitelji klasične glasbe in oper-nega petja najbrž že vedo, da bo 30. oktobra 2012 v Ljubljani, skupaj z orkestrom slovenske filharmonije in Slovenskim komornim zborom ter solisti pod vodstvom dirigenta Emmanuela Villaumeva, nastopila slavna sopranistka Anna Netrebko. Po koncertu v Ljubljani sledi celome-sečna evropsko turneja. V koncertni izvedbi bodo v najprestižnejših kon-cernih dvoranah izvajali opero P. I. Čajkovskega- Jolanta.

V veselje nam je, da bodo kot sob-stituti v zboru peli tudi pevci iz Glas-bene šole Vinka Vodopivca Ajdo-vščina.

Kako je pravzaprav prišlo do sode-lovanja? Ga. Martina Batič, pomoč-nica direktorja za zbor in umetniški vodja Slovenskega komornega zbora, je k sodelovanju povabila prof. Jerico Rudolf, hkrati je povabila k avdiciji tudi pevce iz njenega razreda.

Profesorica je avdicijo predlagala Nini Kovšca (sopran), Ireni Troha (mezzosopran), Borutu Peljhanu (te-nor), Marku Ferjančiču (basbariton) in Jerneju Maliku (bas).

Ga. Martina Batič je vse poslušala in bila s slišanim zadovoljna ter se je pohvalno izrazila o njihovem petju in delu. Hkrati jim je povedala, da je zanimanje za sodelovanje pri projek-tu veliko, da je že in bo v naslednjih dneh še poslušala pevce ter se bo na koncu odločila za tiste, za katere meni, da bodo ustrezna okrepitev in primerni za vokalno strukturo ko-mornega zbora. Hkrati je povedala, da na vsakem glasu rabi le enega do-datnega pevca.

Napetosti in čakanja na odločitev je bilo konec 12. julija, ko je ga. Martina Batič sporočila, da se je po vsem sli-šanem odločila za vse pevce iz razre-da prof. Jerice Rudolf. Veselje pevcev in njihove profesorice si lahko samo predstavljamo. To je velik uspeh za glasbeno šolo in potrditev odlične pevske šole prof. Jerice Rudolf.

Pevcem želimo veliko pevskih užit-kov v družbi eminentnih glasbenikov in prijetnih doživetij na popotovanju po evropskih prestolnicah. Ob povrat-ku domov pa si želimo branja njihovih vtisov in spominov. Srečno!JR

Komorni pevski zbor France Prešeren iz Skopja gostoval po Primorski

V maju mesecu smo trije zbori: LIPA iz Šempasa, SLAVEC iz Solka-na in VEČERNICA iz Ajdovščine, katerih zborovodja je MIRAN RU-STJA , gostovali v Makedoniji. Naši gostitelji, Slovensko združenje Fran-ce Prešeren in njihov pevski zbor, ki deluje pod istim imenom, so nas prisrčno sprejeli in nam obljubili, da obisk vrnejo in pridejo v Slove-nijo. Priprave so stekle na vseh treh koncih in v septembru smo pevke in pevce iz Makedonije sprejeli v Ajdo-vščini. Prvi skupen koncert je pote-kal v Solkanu, snidenje je bilo lepo.

Naslednji dan smo gostitelji, Dru-štvo upokojencev iz Ajdovščine, Makedonskim gostom razkazali našo Vipavsko dolino, Vipavski križ in Vipavo. V Vipavskem križu se je utrnila ideja za naslednje gostovanje pri nas. Drugi koncert je potekal na

dvorcu Zemono.Pevski zbor France Prešeren je pri-

pravil glasbeno veseloigro avtorjev Ljube Prener in Janka Gregorca z naslovom »Vasovalci«. Veseloigra je vsebovale ljudske in ponarodele Slo-venske pesmi in zaokrožila prijetno zgodbo z zapletom in srečnim kon-cem. Sodelovali so tudi operni solisti in glasbena spremljava z harmoniko, violino in klavirjem. Med solisti na-stopa mlad tenorist Nikola Stojče-vski, katerega stara mama je doma iz Šturij. Simpatični fant je požel še posebno bučen aplavz in lep sprejem pri publiki in ostalih nastopajočih.

Po dveh dneh bivanja v Ajdovščini se je pevski zbor preselil v Goriška

Brda. Tretji koncert se je zgodil v gradu Dobrovo. Na vseh treh kon-certih smo sodelovali tudi vsi trije zbori gostitelji z zborovodjem Mi-ranom Rustja. Zborovodja zbora France Prešeren iz Skopja, ki šteje 32 pevcev, je Tomislav Šopov. Pod nje-govim strokovnim vodstvom zbor uspešno neguje slovenske in make-donske ljudske pesmi. Vključujejo tudi pesmi svetovne zborovske lite-rature. Nastopaj doma in v tujini, so uspešni in priljubljeni.

Kljub naporom, ki so vložena v ta srečanja, nas le ta bogatijo, sple-tajo se vezi in spomini na druženje ob prelepi Slovenski pesmi. Nevenka Vidmar

Jaz sem ta biser našel kar v sebiS tem sloganom je DRUŠTVO NOR-

MA 7 organizator letošnjih dogodkov. Društvo, ki obstaja že petnajsto leto, organizira za posameznike ali skupine iz domov starejših, invalidskih društev, Šenta , upokojencev, srečanja, različne delavnice, razstave, literarne maratone…

V začetku oktobra je središču Ajdo-vščine za dva dni poživil ulični radio in z njim 6. literarni maraton z imenom Rdeča jabolka. Avtorji, recitatorji, dekla-matorji, so prebirali literarna besedila. Tema ni bila posebej določena, prevla-dala pa so šaljiva besedila.

Skupaj z literati je potekala 9. Kolonija ustvarjalnih dejavnosti. Udeležilo se jo je 23 likovnikov in dva fotografa. Literarna predloga likovnikov je bila pesnitev z na-slovom Deček z žogo, avtorice Darinke Slanovec iz Kamnika. To je pesnitev iz njene prve samostojne pesniške zbirke z naslovom Sled angelov. Živahen deček z žogo simbolizira vse tisto, kar invalidna oseba ne zmore in le s srcem občuti to ži-vost v sebi. Metafora, ki pa je za invalide stvarnost, s katero se soočajo in bojujejo vsak nov dan.

Da jim volje ne zmanjka, je dokazala tudi gospa Polona Kresal Bizaj iz Iga, ki

se kolonije udeležuje že od vsega začetka in zaradi hude bolezni, ki jo vedno bolj bremeni, riše z usti.

Dogodek so popestrili otroci z Brij z razstavo Smrkuljčki se predstavljajo, skupina ILO z svojimi keramičnimi iz-delki in likovnimi deli slikarja Borisa Štera – njegova dela so razstavljena v Info točki stolp na Ajdovski tržnici in si jih bo mogoče ogledati vsaj do konca oktobra.

Druženje, prijazna beseda, topel ob-jem, prijateljske vezi vse to so tudi biseri, ki jih moramo najti v sebi, za Dečka z žogo, za sočloveka.Nevenka Vidmar

FMSstudioFOTOGRAFIRAMO

birme, krste, obhaila,družabna srečanja,

slike za dokumente ...STUDIJSKA FOTOGRAFIJAVELIKO FORMATNI PRINTI

(širina 110 cm)

MATJAŽ SLEJKO s. p. 041 568 726www.fms-studio.si - [email protected]

Foto

Nev

enka

Vid

mar

Št. 15 • 17. oktober 2012 13Kultura

Subjektivno prečiščena risba Jerneja Kraigherja

Od 5. oktobra do 28. oktobra 2012 je v Pilonovi galeriji na ogled razsta-va arhitekturnih risb, skic in pastelov Jerneja Kraigherja, ki se predstavlja s celovitim pregledom svoje 40. letne risarske ustvarjalnosti. Svoje skicirke namreč na potovanjih še danes polni z arhitekturno risbo, ki jo neguje vse od študijskih let dalje.

Gre za prvo samostojno razstavo novogoriškega arhitekta in urba-nista Jerneja Kraigherja, vpogled v njegovo risarsko ustvarjalnost od študijskih let do danes. Kraigher (rojen 1941) je zaključil študij arhi-

tekture leta 1968 v seminarju prof. Edvarda Ravnikarja na Fakulteti za arhitekturo FAGG Univerze v Lju-bljani. Že med študijem je skupaj s kolegi iz seminarja ustanovil skupi-no Atelje 66 - ta se je še pred diplo-mo udeleževala številnih natečajev v tedanji ožji in širši domovini. Od leta 1973 do 1978 je bil zaposlen na Ljubljanskem urbanističnem zavodu (kasneje ZIL), zatem pa v Biroju 71 v Domžalah. Po selitvi v Novo Go-rico leta 1987 je najprej služboval na Oddelku za okolje in prostor Mestne občine Nova Gorica, nato pa je delo-

val v novogoriški enoti biroja Proing d.o.o. s sedežem v Domžalah. Leta 2000 je v Novi Gorici odprl svoj la-stni biro Arhitravi, znotraj katerega se posveča arhitekturi, urbanizmu, oblikovanju interierja in grafičnemu oblikovanju. Njegove arhitekturne risbe sicer slovenski javnosti niso povsem neznane, saj je svoja dela že večkrat predstavil na razstavah s skupino Arhitekt v risbi - prvič v letu 1973 v Goriškem muzeju na Gradu Kromberk. Skupina, ki se je poslej predstavljala še trikrat, zadnjič v letu 2005, je sledila tradiciji slovenske ar-hitekturne risbe, ki jo je v ljubljan-ski arhitekturni šoli utemeljil Jože Plečnik in ki so jo po drugi svetovni vojni nadaljevali njegovi učenci Edo Ravnikar, Boris Kobe in Marjan Mu-šič.

Stene razstavnega prostora Pilo-nove galerije so zapolnila dela, ki, po besedah Nataše Kovšca, kustosi-nje razstave in avtorice spremnega besedila v katalogu, kažejo različne pristope k arhitekturni risbi. Večji del predstavljajo tiste risbe, ki so bila podlaga Kraigerjevim arhitekturnim in urbanističnim projektom, bodisi realiziranim stavbam, bodisi reši-

tvam arhitekturnih natečajev, tako imenovana »uporabna« risba. V drugem sklopu pa so dela, ki s svojo pripovedjo presegajo »primarni na-men arhitekturne risbe in preraščajo v samostojne umetniške stvaritve«. Kraigher je izvrsten risar – beleži s krokijskimi skicami, s katerimi uja-me trenutno atmosfero videnega na svojih potovanjih po Sloveniji, Italiji, Hrvaški in Egiptu. In pravzaprav se zdi, kot bi avtor uporabljal svinčnik in papir namesto fotografskega apa-rata, ob čemer pa njegov namen ni zgolj dokumentiranje vidnega, tem-več »predvsem analitično beleženje spoznanj o strukturi oblik in prosto-ra«.

Obenem Kaigher raziskuje že ob-stoječo arhitekturo, t. j. »strukturo oblik in prostora, stavbne proporce ter povezanost arhitekture in na-ravnega okolja, ki je pomemben vi-dik arhitekturnega načrtovanja«. Za njegove risbe in študijske skice je ne glede na izbrano tehniko in temati-ko značilna hitra, spontana, ekspre-sivna, obenem pa izjemno natančna risarska poteza. V njej so zgoščene tako vidne oblike kot tudi »osebna spoznanja o logiki prostora, svetlobi,

naravi in kulturi«.Ob tem pa izpušča detajle, ki so

na krokijskih skicah zaradi impul-zivnega risarskega načina le red-ko izpostavljeni (bi pa bili vidni na fotografijah), tako da celota deluje kot »nekakšen emocionalni odgo-vor na vse, kar zazna njegovo oko«. V manjšem razstavnem prostoru galerije so na ogled postavljeni Kra-igherjevi pasteli - razpoloženjski zapisi, v katerih so motivi iz sveta arhitekture ali narave »poenostavlje-ni v preproste geometrijske oblike, ki razkrivajo avtorjev primarno ar-hitekturni risarski pristop oziroma »konstrukcijsko« zasnovo risbe«. Ti pasteli s krajinskimi motivi in vedu-tami kažejo črtno izrisano, a malce mehkejšo risbo, barvno redukcijo in množico dinamičnih, krokije-vskih potez. Domišljena skladnja pa navsezadnje - navkljub značilno dinamični risbi - ustvarja občutek miru. Njegove risbe, v katerih so strnjena tudi njegova »neposredna čutna spoznanja«, tako delujejo kot subjektivno prečiščene podobe po-sredovanj lastnega opažanja sveta … Tanja Cigoj

Obeležena donacija Klemenčičevih del Pilonova galerija je v petek, 21. sep-

tembra 2012 z večerom, posvečenim Mojci Klemenčič, želela slikarjevi hčeri izraziti hvaležnost za podarje-ne očetove slike in risbe ter izkazati spoštovanje umetniku, ki je s svojo ustvarjalnostjo na področju slikar-stva, fotografije in lutkarstva ople-menitil in obogatil ne le naše kraje, temveč tudi širšo slovensko deželo.

Devetindevetdesetletna slikarjeva hči, Mojca Klemenčič, ki se je - na naše veliko veselje - udeležila petko-vega dogajanja, je izrazila zadovolj-stvo in hvaležnost nad strokovno obravnavo očetovih del s strani gale-rije, ki bdi nad donacijo. V pogovo-ru z obiskovalci - med njimi sta bila tudi ajdovski župan Marjan Poljšak ter Matjaž Loboda - se je spominja-la svojega očeta, Milana Klemenči-ča, rojenega Solkančana, ter od leta 1903 pa do začetka prve svetovne vojne prebivalca Šturij, ki je službo opravljal na ajdovski strani Hublja.

Milan Klemenčič, rojen 7. marca 1875 v Solkanu pri Gorici kot dru-gorojenec med štirimi otroki

materi domačinki Ani Verdikon ter očetu Štefanu, je že v rani mladosti postal sirota in zanj je nato skrbela njegova nona Katarina Verdikon. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, kjer se je tudi prvič srečal z lutkami, ter v Trstu. Bil je eden redkih primorskih umetnikov predvojne generacije, ki so študirali tudi na italijanskih li-kovnih akademijah - najprej na be-neški slikarski akademiji nato pa še na akademiji Brera v Milanu. 1893 je vpisal študij na Kraljevi bavarski akademiji upodabljajoče umetnosti v Münchnu ter v mestu, po Jakopi-čevem prepričanju »zbirališču vseh mednarodnih umetnikov«, obisko-val tudi gledališki tečaj pri Karlu Lautenschlägerju. Po študiju je sto-

pil v mornarico ter odslužil vojaški rok kot enoletni prostovoljec. 1899 leta se je poročil z Josipino (Pepco) Lorencuti iz Solkana in v naslednjih treh letih se je družina povečala za dva člana - sinova Milovana (1900) ter Sava (1902). Klemenčič je kot sodni uradnik najprej služboval v Bovcu in Gorici, leta 1903 pa je na-stopil službo na zemljiški knjigi v Ajdovščini ter poln ustvarjalnega za-gona začel plodno slikarsko obdobje. Družina je stanovala v Šturjah »pri Filipovih«, v stari Schleglovi hiši v gasi. S prijateljem in stanovskim ko-legom Avgustom Schleglom, ajdo-vskim občinskim tajnikom ter (več-kratnim) šturskim županom je Kle-menčič veliko slikal v bližnji okolici. Klemenčiča slikarja je v njegovih »šturskih časih« občudoval mladi realčan Veno Pilon, ki je postal nje-gov sodelavec pri lutkah, pozneje pa mu kot študent na akademiji poročal iz Prage o lutkovnem gledališču. 22. decembra 1910 je Klemenčič izpe-ljal krstno predstavo svojega Malega marionetnega gledališča in Šturje so tako postale rojstni kraj izvirnega slovenskega marionetnega gleda-lišča. Klemenčič, tudi avtor prvih barvnih posnetkov na Slovenskem iz leta 1910, ki je svoje fotografije opre-mljal z vso natančnostjo, je bil dosle-den tudi pri podnaslavljanju slik - od tod zanimivo in stvarno soočanje s časom, saj je zapisal tudi dan, ko je bilo delo dokončano. 1913 je bil Kle-menčič potrjen kot učitelj risanja na obrtno-nadaljevalni šoli in takrat že petčlanska družina - leto poprej, 10. decembra 1912, se jima je v Šturjah rodila še hčerka Mojca -, se je pre-selila v Šaplovo hišo na šturskem placu. Po izbruhu vojne 1914 je bil Klemenčič poklican kot črnovojnik v vojsko, žena pa se je z otroki zaradi

njihovega šolanja v Gorici preseli-la v Solkan. Iz obleganega mesta je družina bežala v Domžale, kamor se jim je po koncu vojne pridružil tudi Klemenčič, nato pa so se naselili v Ljubljani. V prestolnici se je Kle-menčič spet posvetil lutkam; ustano-vil in vodil je Slovensko marionetno gledališče, nekaj časa pa je opravljal tudi službo šefa opreme obeh osre-dnjih slovenskih gledališč, Drame in Opere. Po prenehanju delovanja ma-rionetnega gledališča v letu 1924 je svoje ustvarjalne moči spet namenil slikarstvu. Umrl je v Ljubljani, 5. fe-bruarja 1957.

Milanu Klemenčiču je bilo v za-dnjih nekaj letih posvečeno veliko pozornosti. Ta je sledila raziskovanju njegovih treh opusov - kot lutkarja ga je v svoje okrilje vzel Matjaž Lo-boda, upokojeni dramaturg (in va-ruh teatrološkega gradiva, kot ga je poimenovala umetnikova hči) v Lut-kovnem gledališču Ljubljana, njegov fotografski opus je poglobljeno raz-iskoval Mirko Kambič, Klemenčiča slikarja pa je strokovno predstavil umetnostni zgodovinar Marko Vuk že v 70. letih prejšnjega stoletja ob retrospektivni razstavi Slikar in lut-kar Milan Klemenčič 1875 – 1957 v Goriškem muzeju. Za to, da je bil Klemenčičev slikarski opus pokazan v javnosti, pa je zaslužen prav Veno Pilon, pobudnik prve predstavi-tve prijateljevih slik. Leta1970 se je zgodila spominska slikarska razsta-va Milana Klemenčiča v Goriškem muzeju, ki danes hrani del njegove-ga opusa, ter v Ajdovščini - na gra-du Kromberk so bili predstavljeni Klemenčičevi goriški motivi, v avli današnje dvorane Prve slovenske vlade v Ajdovščini pa so se moti-vom iz Goriške in Vipavske doline pridružili tudi portreti domačinov.

Klemenčič namreč za časa svojega življenja ni doživel samostojne pred-stavitve svojega slikarskega opu-sa - na prigovarjanju prijateljev naj priredi razstavo, je odgovarjal, da je bilo njegovo »glavno slikarsko delo marionetno gledališče«, njegove sli-karske razstave pa »so bile marione-tne predstave«. Javnost se je srečala s Klemenčičevim delom ponovno v Pilonovi galeriji v novembru 2007, ob 50 letnici umetnikove smrti, s pregledno razstavo, ki je zajela vse tri medije njegovega ustvarjanja. V lanskem letu je Lutkovno gledališče Ljubljana izdalo monografijo Milan Klemenčič, Iskalec lepote in pravljič-nih svetov.

Pilonova galerija bo letos že v dru-gič počastila Klemenčičevo slikarsko ustvarjanje - v mesecih od aprila do junija je Osnovna šola Šturje v svo-jih prostorih že gostila razstavo z izbranimi deli iz donacije. Tokrat je bila na ogled njena celota, dela, ki so prihajala v galerijo v lanskem in letošnjem letu; skupaj 19 slik (veči-del olja na platnu, lepenki in lesu ter 1 gvaš), izmed katerih sta dve še v začasni hrambi, ter 17 risb s tušem ali svinčnikom na papir, izrezanih

tudi iz slikarjeve skicirke. Ti, prvič razstavljeni risarski utrinki, male razpoloženjske »vinjete«, predvsem duhovito in pronicljivo v karikatu-ro zajeti »portreti« ljubljanskih me-ščank, pa tudi secesijsko zasnovane risbe ter mestne vedute, zarisane s svinčnikom, kljub svoji časovni od-daljenosti in zategadelj nostalgični noti nekako dopolnijo in osvežijo spomin na Klemenčiča, zapisovalca takratnega življenja in časa. Klemen-čičev slikarski in risarski opus nam namreč na iskren in odkrit način orisuje podobo takratnega časa in ljudi, obenem pa predstavlja drago-cen dokument življenja in dela sa-mega umetnika.

Ob razstavi, ki je bila na ogled med 17. in 28. septembrom, je izšel katalog, ki vsebuje tudi podroben seznam podarjenih slikarjevih del. Klemenčičeva dela hranijo med dru-gim v Pomorskem muzeju v Piranu - slike z morskimi motivi je, po be-sedah dr. Irene Mislej, muzeju po-daril njegov sin Savo -, dve deli sta v hrambi v ljubljanski Narodni gale-riji, kar precej pa jih še zaljša stene domov na Goriškem in drugje. Tanja Cigoj

Foto

Prim

ož B

rece

lj

Foto

Prim

ož B

rece

lj

Št. 15 • 17. oktober 201214 Knjige

Potujoča knjižnica v novembru

PONEDELJEK, 5. novemberVrtec Ribnik 10.00 – 11.45; Dom starejših občanov Ajdovščina 11.50 – 12.45; Podgrič 14.15 – 14.40; Lozice 14.50 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45TOREK, 6. novemberVrtec Vrhpolje 10.30 – 11.15; Sanabor 12.45 – 13.15; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50SREDA, 7. novemberPipistrel 11.15 – 11.50; Otlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30ČETRTEK, 8. novemberFructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.45 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40PETEK, 9. novemberVrtec Vipava 8.45 – 9.40; Fama 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 10.50 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.30; Gradišče pri Vipavi 13.40 – 14.15PONEDELJEK, 12. novemberPodkraj 9.00 – 11.15; Col – šola 11.30 – 13.45; Col – dom krajanov 13.50–14.20; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec – šola 15.50 – 16.30TOREK, 13. novemberVrtec Selo 10.00 – 11.15; Črniče 11.30 – 13.15; Ustje 13.40–14.30; Slap 14.50 – 15.45; Log 15.55 – 16.55; Budanje 17.00 -17.50SREDA, 14. novemberBia-Separations 12.00 – 12.45; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15 – 16.50; Erzelj Miški 16.55 – 17.15; Planina 17.30 – 18.20 ČETRTEK, 15. novemberVrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Batuje 13.15 – 14.15; Gojače 14.30 – 15.30, Gojače - pravljica 15.30 – 15.50; Malovše 16.00 – 16.50; Dobravlje 17.00 – 17.50PONEDELJEK, 19. novemberSkrilje 11.00 – 11.45; Cesta 12.00 – 12.45; Selo 14.00 – 15.50; Kamnje 16.00 – 17.00;Stomaž 17.20 – 17.50TOREK, 20. novemberVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30Info: Lavričeva knjižnica AjdovščinaTel: 05 3661 328, GSM: 041 596 130www.ajd.sik.si, [email protected]

Lokarjeva knjižnica

Pisatelj Danilo Lokar je nekaj let pred svojo smrtjo (umrl je 1989) načrtoval ureditev svoje knjižnice v eni od sob svoje hiše. Naročil je police, razmišljal, kako bi knjige bile postavljene, da bi si jih lahko ogledali morebitni obiskovalci. V Lokarjevem letu se načrt končno uresničuje.

V Lokarjevi hiši, poimenovali so jo Lokarjeva galerija, so najemniki, Društvo likovnih umetnikov sever-ne Primorske, uredili sobo, v kateri bo Lokarjeva knjižnica. S tem se ure-sničuje pisateljeva želja, pa tudi že-lja njegovih dedičev, ki so v prostor postavili potrebne omare, Lokarjevo pisalno mizico, mizo iz njegove am-bulante in mizo, ki je bila v Lokarjevi sprejemnici. Popis knjig, revij, časo-pisnih izrezkov in drugega gradiva, ki je spravljeno v 62 škatlah 60 x 40 x50 cm, bo opravila Lavričeva knji-žnica. Že sedaj vemo, da vseh knjig ne bo mogoče prenesti v knjižnico, a iz Lokarjevih dnevnikov spozna-vamo, katera dela so mu bila najbolj

pri srcu, katere pisatelje je najbolj in najpogosteje bral, zakaj so nekatere revije bile za njegovo delo pomemb-nejše od drugih in katere so imele zanj le informativni pomen. Skrbno bo treba popisati vso koresponden-co, izbrati pomembna pisma in jih v knjižnici razstaviti. Posebno mesto bi v njej morali imeti dnevniki, ki jih odkrivamo vsak dan več, fotografije njegove družine, ajdovskih sodobni-kov, prijateljev. V škatlah smo našli še ne objavljene rokopise in samo urejanje rokopisnega gradiva bo zahtevalo kar kakšno leto intenziv-nega dela.

Za ljubitelja Lokarjevega dela je urejanje njegovih knjig in literarne zapuščine neizčrpen vir čudenja: kaj vse je prebral, kaj vse je kupil, kaj vse se je nabralo v mnogih letih v njego-vi knjižnici! Knjige so v slovenščini, nemščini, italijanščini, francoščini, ruščini, angleščini, hrvaščini in v srbščini, mnoge s posvetili znanih osebnosti iz slovenskega kulturne-ga življenja; v njih so listki, ki nas

opozarjajo na strani, ki so pisatelja pritegnile, poleg so listki, na kate-rih so izpiski, vstavljeni so časopisni izrezki, ki opozarjajo na posebnosti posameznih avtorjev. Ohranjeni so majhni zvezki, v katere si je zapiso-val reke, zapisal si je celo kraje, kjer je besedo ali besedno zvezo slišal (Skrilje, Velike Žablje ...).

Ohranjen je natančen popis nje-govih bolnikov glede na to, ali so ga obiskali v zasebni ambulanti ali je njihovo zdravljenje plačala bolni-ška blagajna. In, seveda, medicinske knjige, od tistih iz študentskih let, do praktičnih priročnikov, ki so izhajali po drugi svetovni vojni.

V posebnih vrečah je pisatelj spra-vil prospekte s svojih potovanj, drob-ne spominke, vse ima natančne da-tume, kje je kdaj bil, kje je kaj kupil.

Izbrane knjige, fotografije, fotogra-fije strani iz dnevnikov, fotografije rokopisov, korespondenca in tudi medicinska literatura bodo posta-vljene do 23. novembra, ko bo v Ajdovščini simpozij o Lokarjevem delu. Vse drugo bo moralo počaka-ti, saj bodo dediči določili, kje bodo rokopisi spravljeni, kako bodo za-varovani, kakšen bo dostop do njih. Pomembno se mi zdi, da bi bila ure-jena zapuščina dostopna mladim raziskovalcem. Vsi pogovori, pred-vsem z Miho Lokarjem, sinom pi-sateljevega nečaka, kažejo, da je tak tudi namen družine. Urejena Lokar-jeva knjižnica, postavljena v novem kulturnem središču Ajdovščine, bo pričala o pisatelju in njegovi ljube-zni, besedni umetnosti, pa tudi nek-danji intelektualni moči mesta. ISL

Beli morski pes, vitez v postelji in Tovarna marmelade.

V Lavričevi knjižnici smo predsta-vili najnovejši knjigi naše rojakinje Tine Kodre doma iz Podnanosa.

Tina Kodre pogumno in uspešno nadaljuje svojo pisateljsko kariero. Potem, ko smo leta 2008 dobili v branje njen prvenec Obračun, nas je letos razveselila kar z dvema naslo-voma in sicer romanom Beli morski pes, vitez v postelji in pravljico To-varna marmelade.

Na začetku smo si ogledali film o Tini Kodre, ki ga je pripravila Mateja Poljšak, ki je tudi vodila predstavi-tev. Tina Kodre nam pripoveduje o svojih prvih korakih v svet branja, o tem kako nastajajo njene knjige, pri-poveduje o svojem delu novinarke in pisateljskem ustvarjanju, o svojih razmišljanjih in pogledih na svet okrog sebe.

Avtorica tudi z drugo knjigo Beli morski pes, vitez v postelji ostaja pri napetem žanru sodobnega kri-

minalnega romana z zgodovinskimi primesmi in seveda dogajanjem na območju od Podnanosa pa tja do Be-netk. Bralca preko pripovedovanja glavne junakinje Amalije Giacomelli popelje na odkrivanje skrivnosti lo-škega gradu, ki že stoletja pritajeno bdi nad Vipavsko dolino. Tudi Tina Kodre navdih za svoja dela črpa v Vipavski dolini, ob pisanju te knjige pa jo je še posebej pritegnilo življe-nje Ane Mayer iz gradu Lože. Da je lahko šla študirat na Dunaj, si je morala sama zaslužit denar in sicer tako, da je organizirala obiranje ma-relic iz nasadov za graščino v Ložah in prodajo obranega sadja v Trst in Gorico. Ana Mayer je kasneje nada-ljevala študij na slovenski univerzi v Ljubljani in leta 1920 postala prva doktorica znanosti.

O zagonetnem naslovu avtorica pravi, da pri svojem delu sreča veliko ljudi, ki o sebi menijo, da so kot beli

morski psi inteligentni in pametni, vendar je resnica daleč od tega. Vitez pa – le katera ženska ne sanja o vite-zu na belem konju in le kateri moški samega sebe vsaj malo ne vidi tudi kot viteza? Avtorica pa se sprašuje tudi, ali je srečna ženska samo tista ženska, ki ima viteza?

Pravljica Tovarna marmelade je namenjena malim in malce večji otrokom in pripoveduje o tem, kako tovarna, kjer iz sladkih breskev in marelic delajo najboljše marmelade, zadiši(jo) tudi gospodu Pridaniču. Moralni nauk pravljice: ko enkrat prodaš zemljo, denarja ne moreš je-sti.

Zamisel je dobila, ko je opravila in-tervju z novim lastnikom ajdovskega podjetja in ko opazuje, kako nekoč cvetoča Ajdovščina, v katere tovar-nah so med počitnicami dobili delo vsi tisti dijaki, ki so le hoteli, posta-ja vse bolj depresivna. Vendar Tina Kodre je optimistka in tudi pravljica ima srečen konec.

Prav tako so optimistične tudi ilustracije, ki jih je narisal Matija Kete in ki nas s svojim že prepo-znavnim slogom razveseljuje v mar-sikaterem lokalu ali pa na tiskanih medijih, pač kjerkoli že so njegove stripovske in malce humorne, tudi karikaturne zgodbe na ogled. Zdenka Žigon

Srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem in njegovo Knjigo o Radi

V petek, 19. oktobra 2012 ob 18.30, bo v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekala predstavitev za-dnje knjižne uspešnice pisatelja Bo-risa Pahorja, Knjige o Radi.

Knjiga je izšla letošnjega avgusta, ob avtorjevem 99. rojstnem dnevu, pri Cankarjevi založbi. Z njo pisatelj postavlja literarni spomenik svoji ži-vljenjski sopotnici Radislavi Premrl Pahor. Dnevniški zapiski, katerih rdeča nit je dolgoletna Pahorjeva so-potnica Rada, pa prinašajo še veliko drugih vsebin. Zgodba je nastajala dobri dve leti, med letoma 2009 in 2011.

Na predstavitvi v natrpanem Kon-

zorciju v Ljubljani je Boris Pahor ponovno izpostavil pomen Evgena Bavčarja, ki je “na pisalni stroj na-tipkan izvod Nekropole odnesel v francosko založbo”, to pa je avtorja dvignilo na evropski literarni vrh.

Pahorja in njegovo življenjsko so-potnico je družila negativna prete-klost, saj sta oba izkusila italijansko diktaturo. Skupaj sta preživela 50 let, marsikatera podrobnost iz njunega življenja je bila odkrito spregovor-jena šele v obdobju tik pred Radino smrtjo. Rada je bila pisatelju v veliko oporo, knjiga, “skoraj roman”, kot ga označuje Pahor, je tako lep literarni poklon.

Gospa Pravljica se vrača!Pravljične urice v Lavričevi knjižnici so namenjene otrokom od 3. leta da-lje. Pravljici sledijo glasbene, gibalne ali likovne dejavnosti. Pri poslušanju in ustvarjanju se nam lahko pridruži-jo tudi starši. Udeležba je brezplačna in vpis ni potreben. v Ajdovščini: vsak četrtek ob 17.00 Vipavi: vsako sredo ob 17.00 Podnanosu: vsako sredo ob 11.00. V času šolskih počitnic pravljičnih uric ni.Pridružite se nam lahko vsak teden, lahko pa le takrat, ko vam to dopušča čas. Prosimo, da ne zamujate, ker s tem motite pripovedovalca in poslu-šalce

Lokarjevo letoPripravili smo kotiček s knjigami Da-nila Lokarja in knjigami, ki govorijo o njem. Na voljo je tudi zgibanka o njegovem življenju in delu.Do konca leta si lahko ogledate tudi razstavo ob 120 letnici rojstva Danila Lokarja.V knjižnici pa lahko kupite tudi knji-go, ki jo je knjižnica izdala v njego-vem jubilejnem letu: Danilo Lokar: Tri novele. Knjiga, ki je vredna, da pride v vsako hišo!O Lokarju pa bo beseda tekla tudi v Bralnem krožku Čitalnica, ki bo v če-trtek, 18. oktobra 2012 ob 18. uri. V počastitev Lokarjevega leta se bomo pogovarjale o knjigah Danila Lokarja.

Št. 15 • 17. oktober 2012 15Dediščina

Vodni tok Hublja je od izvira do izliva v Vipavo hudourniški, do sotočja z Lokavščkom celo izrazito, saj se na majhni razdalji spusti globoko v dolino, ki se od tu naprej skoraj izravna. Sila, še posebej visokih voda v zgornjem toku, zmore kotaliti ogromne skale. V spodnjem toku pa je predvsem v preteklosti le še prenašala in odlagala prod. V povodnjih odložen prod je ob nizkih vodah silil Hubelj, da si je vedno utiral novo pot do reke Vipave. Do sedanje hidrocentrale ujet v globoko strugo je od tu dalje vodni tok tvoril ovinke, meandre in prodnate otoke. Gladina Hublja je bila ob normalnih vodah le nekoliko niže ali celo na višini okoliških zemljišč (Rusne) in poplave so bile nekaj običajnega in pričakovanega. Tudi omembe vrednih škod ni bilo, saj so bile ob strugi le senožeti, danes jim pravimo »poplavna polja«. Levo ali desno po travnikih se je Hubelj ob visokih vodah razlival že od »Papirnice« na Vilharjevi ulici dalje.Zaradi tega so morali graditelji nižje od hidrocentrale za izrabo vodne energije uporabiti drugačne rešitve od tistih

v zgornjem toku. Za izrabo prostora blizu, ali tik ob strugi Hublja, so bili prisiljeni s poglabljanjem le-te preprečiti ali omejiti poplave in za zagotavljanje potrebne višinske razlike graditi višje in daljše jezove. Gotovo je tudi to razlog, da je prišla izraba energije Hublja v spodnjem toku na vrsto šele v 19. stoletju, ko je v naš prostor, zgornjo Vipavsko dolino, na desni breg Hublja pod vasjo Ajdovščina v Goriški pokrajini dvoglavega (Avstro-Ogrskega) cesarstva na velika vrata potrkala in takoj tudi vstopila nova doba, industrijska revolucija.Vseh „Za“ in „Proti“ gradnji za tiste čase ogromne bombažne predilnice ob Hublju v Ajdovščini še ne poznamo.

Eden od zelo velikih „ZA“ je bila gotovo vodna energija Hublja (parni stroj in elektromotor nista bila več znanstvena fantastika) ter primeren prostor ob njem . Drugi, da je bila to lokacija na poti med pristaniščem v Trstu in osrčjem cesarstva. Tretji - več kot dovolj ženske in moške delovne sile, ki se je tudi s skrbno obdelavo zemlje komaj preživljala (družine so štele do pet in več otrok)... Tržaški trgovec g. Josef Chiozza je izračunal, da bi se z jadrnicami v Trst pripeljan bombaž v balah izplačalo v prejo spresti čim bližje pristanišču in prejo z vozovi spraviti naprej v tkalnice na Češko, v Avstrijo, na Ogrsko. Celo zelo izplačalo, saj je izkoristek, izplen, kg bombaža le 60 do 70 dag preje, odvisno od kvalitete bombaža, tehnologije in debeline preje. »Cesarsko kraljeva privatna mehanična predilnica« je bila ustanovljena leta 1926, leta 1928 pa je začela ob Hublju ,na

polju pod vasjo Ajdovščina, obratovati!!! V letu, ko je naš največji pesnik praznoval 28. rojstni dan in v deželi, kjer je bilo edino in največje mesto med Ljubljano in Gorico, Sv. Križ (danes Vipavski križ)!!! (Prvi trije klicaji veljajo današnji oblasti – pristojnim upravnim organom, investitorjem in bankam in graditeljem, z drugimi pa vse, predvsem mlajše, izzivam k razmisleku o, ne neverjetnih, pač pa še kako verjetnih, in z znanjem ter predanim delom uresničenih spremembah, ki so jih naši predniki doživljali in preživeli na prostoru in v okolju, ki ga tako korenito spremenjenega danes živimo). Sedež prve firme in firm, ki so ji sledile, je bil v Trstu. Posvetili jim bomo kar nekaj prihodnjih „drobcev preteklosti

za danes in jutri“. Da bi si »neverjetne« spremembe na tako majhnem prostoru lažje predstavljali vam bo v pomoč »zemljevid«.

Pozorno si ga oglejte, mlajšim pa očetje in nonoti na pomoč! Je lepljenka ostankov katastrskih map ko. Ajdovščina in ko. Šturje iz leta 1901 ter načrta elektrifikacije Ajdovščine, narisanega na mapno kopijo iz približno istega obdobja ali celo istega leta. S še starejšimi katastrskimi mapami iz leta 1869 mi taka zloženka »še« ni uspela. Ohranjenih je premalo listov, manjka prav list z Ajdovščino in okolico. Pripis Ko napišem »še«,

pomeni, da iskanega in želenega sam (ali kdo pred mano) še nisem našel, nikakor pa, da tega ni, ali da kje ni ohranjeno in shranjeno. Primer: V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je pri pripravi almanaha ob 150. letnici ajdovske, slovenske in jugoslovanske tekstilne industrije obveljalo, da obstaja le ena fotografija ajdovske predilnice izpred I. svetovne vojne. Kmalu bo število najdenih predstavitev pred prvo vojno doseglo število deset! Eno in ne edino (pa ne tisto, ki je takrat veljala za edino) ste v pretekli številki že videli - razglednico, panoramo Ajdovščine, zamolčanega rojaka iz Dobravelj, znanega fotografa v Gorici g. Antona Jerkiča. Fotografa sta bila tudi do pred kratkim skoraj neznan in zamolčan slikar in lutkar iz Šturij g. Milan Klemenčič (1875 – 1957) in ajdovski slikar Veno Pilon. Prepričan sem, da sta predilnico velikokrat fotografirala, ker sta jo oba narisala v olju, prvi leta 1927 in drugi leta 1928. So morebiti takrat praznovali 100 let ajdovske predilnice?Dušan Krečič

DUŠAN KREČIČ

Drobci preteklosti za danes in jutriDomači furmani s 16 konji peljali zvon na Svetogoro

Furmani lokavškega društva DOLI imajo za seboj odmeven dogodek, konec septembra so opravili zahtev-no nalogo – ob 90. obletnici prevo-za zvonov na Sveto Goro so oživili ta poseben furmanski podvih in z osem-vprego,torej kompozicijo 16 konj ter originalnim restavriranim vozom po strmi poti odpeljali re-pliko enega od štirih Svetogorskih zvonov.

Pot so začeli pred cerkvijo na Trav-niku v Gorici, kjer jih je blagoslovil Leopold Hvalič, vnuk lastnika voza in furmana, ki mu je uspel podvig pred 90-leti. Gašper Hvalič je imel v začetku prejšnjega stoletja uspešno prevozniško podjetje, s katerim je kar dobro zaslužil. Posel pa je prav zacvetel po izgradnji soške železnice. Med mnogimi Hvaličevimi vozo-vi se je do danes ohranil le največji in najtežji »parizar«, na katerega so v družini, tudi zaradi njegove vloge pri prevozu zvonov na Sveto Goro, še posebej pazili. Danes že preko sto let star voz je kasneje vnuk podaril Goriškemu muzeju, restavrirali pa so ga člani Društva DOLI, pod skrb-nim vodstvom strokovnjakov resta-vratorjev.

Zahtevno furengo je vodil Iztok Kompara iz Lokavca, z njim so se na pot s štirimi konji odpravili še sinova

Klemen in Martin ter Stojan Skok. V Solkanu so pripregli par konj, tu se jim je pridružil Janez Martinčič iz Cerknice, na Oddihu se jim je s svojim parom konj pridružil še Mar-tinčič mlajši. Zadnja dva para konj sta furmana Bogomil Marc iz Šturij in Viktor Marc iz Planine pripregla na Prevalu. Od tod je po strmi poti proti vrhu krenila osem-vprega, kompozicija 16 konj!

Osrednji dogodek je že nekaj dni prej pospremila vrsta drugih prire-ditev. To nedeljo pa se je po vsej poti nabralo veliko obiskovalcev, množi-ca je furmane pričakala tudi na vrhu.

Društvo DOLI si zasluži vse po-hvale, nekaj lepih je v zadnjih dneh tudi prejelo. Predsednik društva, Boris Blažko, ki je tudi strokovni vodja fureng in drugih aktivnosti na področju oživljanja dediščine v dru-štu, je prevzel priznanje Edmunda Čibeja, ki jo je društvu ob letošnjih Lokavških kulturnih dneh nameni-la Krajevna skupnosti Lokavec. V Tolmin pa se je Boris odpravil tudi po priznanje za naj nevladno orga-nizacijo, ki ga je društvo DOLI pre-jelo že večkrat. Več o dejavnostih društva DOLI pa v naslednji številki Ajdovskih novic, v pogovoru s pred-sednikom Borisom Blažko. SH

Napoved 2. Slovenskega podeželskega parlamenta

Ministrstvo RS za kmetijstvo in oko-lje ter Društvo za razvoj slovenskega podeželja organizirata v Zrečah 16. in 17. oktobra 2012 drugi podeželski par-lament na temo razprave o usmeritvah skupne kmetijske politike v obdobju 2014–2020.

V letu 2012 se zaključuje proces obli-kovanja nove Skupne kmetijske politi-ke in razvoja podeželja, ki jo bomo čla-nice Evropske Unije izvajale med leti 2014 in 2020. Podeželski parlament, ki se prvič zgodil decembra lanskega

leta, je priložnost za odpiranje diskur-za o aktualnih in prihodnjih razvojnih izzivih kmetijstva in podeželja. Presoja uspešnih in manj uspešnih strani na-predka je vedno potrebna iz več zornih kotov, zato so k aktivnemu sodelovanju v okviru podeželskega parlamenta po-vabljeni predstavniki različnih ciljnih javnosti iz vseh ravni družbe. Vabljeni, da si podrobnosti tega pomembnega dogodka preberete na spletni strani ministrstva www.mko.gov.si.

Foto

Bor

is B

lažk

o

http://www.mko.gov.si/

Št. 15 • 17. oktober 201216 3. življenjsko obdobje

Prvi oktober je bil mednarodni dan starejših. Temu datumu je posvečen tudi Festival za tretje življenjsko obdobje, ki je potekal od 1. do 3. oktobra v Ljubljani. Festival, tokrat že 12. po vrsti, je na prvi pogled predvsem sejem in razstava izdelkov. Vendar je precej več. Je največja tovrstna prireditev v Evropi in ob njem se zvrsti cela vrsta prireditev, dogodkov in nastopov. Vidni udeleženci so bili tudi predstavniki naše občine. V sejemskem delu programa je bilo prisotnih več kot 200 razstavljalcev, ki so prikazali in predstavili veliko tega, kar pride prav starejšim. Veliko stvari se je dalo tudi kupiti. V strokovnem programu so predstavniki države, stroke, civilne družbe, gospodarstva

in obiskovalci razpravljali o nekaterih zelo aktualnih vprašanjih, kot so globalne težave s staranjem prebivalstva, pokojninska reforma, dolgotrajna oskrba starejših v Sloveniji do različnih vidikov aktivnega staranja in vloge medgeneracijskega sodelovanja ter solidarnosti v družbi. Življenjska doba se v Sloveniji, enako tudi v Evropi, daljša. Če je pred npr. 50 leti

veljalo, da je 70 let kar visoka starost, je sedaj to 85 ali morda celo 90 let. Pred dobrimi 100 leti je bilo samo približno 5 % prebivalstva starejših od 65 let, pred 50 leti se je ta odstotek približal osmim procentom, sedaj pa je že dobrih 15 % prebivalcev Slovenije starejših od 65 let. Leta 2020 naj bi ta številka narasla na 20 %. Do leta 2050 bo v Evropski uniji ena od treh oseb starejša od 65 let.Staranje prebivalstva Slovenije predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih

izzivov prihodnosti, predvsem kot velik pritisk na javne finance. Po eni strani imamo trend kasnejšega vstopanja v delovno življenje zaradi šolanja in seveda težav z zaposlovanjem. Po drugi strani je prisotna želja po čim hitrejšem upokojevanju. Ta želja je v zadnjem času zelo prisotna zaradi napovedanih ukrepov države, ki bodo zvišali zahtevano starost. Željo po čim hitrejšem upokojevanju pa se opravičuje tudi s tem, da se tako dela prostor brezposelnim mladim. To seveda ne drži popolnoma, ker mladi neizkušeni delavci ne morejo popolnoma nadomestiti izkušenih starejših. Seveda pa je najboljša rešitev poiskati možnosti za zaposlitev obeh skupin. Aktivno staranje je malo ponesrečen izraz. Kot bi se moral potruditi, da se čim prej

postaraš. Mišljeno je seveda na aktivno udejstvovanje tudi v poznejših letih. Po deležu zaposlenih v starostni skupini 55 – 64 let Slovenija zalo zaostaja. Medtem ko je ta delež v državah EU 46%, je v Sloveniji samo še 35 % takih, ki redno hodijo v službo. O aktivnostih v tretjem življenjskem obdobju sem v Ajdovskih novicah že veliko pisal. Poleg prostočasnih in nepridobitnih dejavnosti pa se starejši lahko aktivno vključimo tudi v gospodarske dejavnosti. Imam znanca, ki si vsakoletni enomesečni dopust na morju zasluži tako, da pomaga na kmetiji. Najprej je bila to samo trgatev, sedaj pa tudi obrezuje, polni steklenice …V zadnjem času se veliko govori o medgeneracijskemm sodelovanju ali celo o

medgeneracijskem konfliktu. Znotraj družin je tega sodelovanja veliko. Mladi potrebujejo starše in zanje večinoma v starosti tudi dobro skrbijo. Če govorimo o konfliktu, pa je ta prisoten širše v družbi. Določena stopnja nerazumevanja je seveda normalna. Če pa si to priznamo ali ne, smo prva generacija v dolgem nizu, ki predaja državo mlajšim v bistveno slabšem stanju, kot jo je prejela. In to nam mladi upravičeno zamerijo.V tokratnih Ajdovskih novicah sem se odločil spregovoriti o temi, ki se jo običajno

izogibamo. O umiranju in vsem, kar je s tem povezano. Umiranje je sestavni del življenja, nihče se mu ne izogne in vsak se mora z njim soočiti sam. Je pa lažje, če je takrat nekdo ob tebi. V tokratnih Ajdovskih novicah sem se odločil spregovoriti o temi, ki se jo običajno izogibamo. O umiranju in vsemu, kar je s tem povezano. Umiranje je sestavni del življenja, nihče se mu ne izogne in vsak se mora z njim soočiti sam. Je pa lažje, če je takrat nekdo ob tebi.

[email protected] BRANKO LAVRENČIČ

Uvodniktu večinoma ne dovolijo prisotnosti preko noči.

Zakaj mi tega niso naredili že prej?

To je resnična zgodba, ki sem jo prebral na internetu. »Zakaj mi tega ni naredil že zdravnik pred vami?« so bile besede 54-letnega profesorja slovenščine z razširjenim rakom na prostati, ki je vse do obiska palia-tivnega tima doživljal tako močne bolečine, da je samo ležal, ni mogel niti do stranišča in ni imel nobene-ga apetita. Menil je, da je na pragu umiranja, saj je, čeprav je imel dva morfinska obliža, občutil res močne bolečine in ni videl nobene druge možnosti kot trpeti.

Z mešanico morfina in dodatnih zdravil prek balonske črpalke, ki jo je prejel ob obisku paliativnega tima, je v enem dnevu povsem spremenil tok dogajanja. Spet je lahko vstajal, zadišala mu je hrana, ponoči je lah-ko spal, v nekaj dneh je bil sposo-ben hoje med travniki v soseščini. Lahko je sedel k računalniku in spet po nekaj ur na dan opravljal svo-je prevajalsko delo. Zanimalo ga je dogajanje v družini in širše. Življe-nje je spet dobilo smisel. Njegova življenjska pot se je končala šele se-dem mesecev pozneje. Brez bolečin, spravljen, v družbi bližnjih.

Paliativna oskrbaTo je oskrba bolnika z neozdravlji-

vo kronično napredovalo boleznijo in njegovih bližnjih. S paliativno oskrbo se lajša bolnikove telesne, psihosocialne in duhovne probleme ter izboljšuje kakovost življenja. Bol-nika obravnava zelo individualno. V obravnavo so vključeni tudi svojci, saj sodelujejo pri odločanju in negi bolnika. Paliativna oskrba je mlada veja medicine. V Sloveniji je priso-tna zadnje desetletje in zanjo še ni študijskega programa, zato ta zna-nja pridobivajo zdravniki v tujini. Neozdravljivo bolnemu predvsem lajšajo simptome in namesto nada-ljevanja zdravljenja za vsako ceno oskrba temelji na izboljševanju ka-kovosti življenja bolnika s neozdra-vljivo kronično boleznijo. Naloga paliativne oskrbe je omogočiti lepo, dostojno smrt. Za zdaj je na voljo le nekaj sto umirajočim na leto, veči-noma obolelim za rakom.

HospicSlovensko društvo Hospic je ne-

vladna, neprofitna humanitarna organizacija, ustanovljena junija 1995. Osnovni program društva je oskrba hudo bolnih ljudi z napredo-vano kronično boleznijo v zaključni fazi in njihovih svojcev na domu, slednjih tudi v procesu žalovanja. Prizadevajo si, da bi – tako kot roj-stvo – tudi smrt postala naravni ele-ment živega, s tem pa naraven tudi odnos do umiranja in žalovanja v slovenski družbi.

Program Hospic je temeljni pro-gram društva, ki zajema celostno oskrbo hudo bolnih v zaključni fazi bolezni in njegovih svojcev tam, kjer so bolniki nastanjeni, pred-vsem na domovih, včasih pa tudi v bolnišnicah in domovih za starejše. Strokovna obdelava neozdravljivo bolnih temelji na timskem pristopu, vsaka posamezna obravnava je skrb-no načrtovana in povsem v skladu s

potrebo in izbiro bolnega. Zagoto-vljeno je najboljše možno lajšanje in preprečevanje fizičnega trpljenja in podpora pri razreševanju čustve-nih, duhovnih in socialnih stisk, ki se pojavijo ob dejstvu, da se življenje naglo izteka. Poudarek je na celo-stnem pristopu, človek je obravna-van ne le kot fizično telo ampak v prizadevanju zadovoljitve tudi nje-govih psihosocialnih in duhovnih potreb. Cilj je zagotovitev čim bolj-še kakovosti preostalega življenja. Na žalost je nam najbližja ispostava Hospic-a v Ljubljani.

Bolniško maziljenjeBolníško mazíljenje je krščan-

ski zakrament, namenjen pode-ljevanju božje milosti bolnikom. Jezus je ozdravil veliko bolnikov in tudi svojim učencem naročil, da naj polagajo roke na bolnike in jih oz-dravljajo. V Svetem pismu piše: »Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj ga v Gospo-dovem imenu z oljem mazilijo ter nad njim molijo in verna molitev bo bolnika rešila in Gospod mu bo polajšal in, če je v grehih, mu bo odpuščeno.« (Jak 5,14). Na podlagi tega naročila Cerkev opravlja mazi-ljenje bolnikov. Poudariti velja, da ta zakrament ni namenjen telesne-mu ozdravljenju, pač pa v prvi vrsti duhovni oskrbi bolnika. Zmotno je tudi prepričanje, da je to zakra-ment priprave na smrt, čeprav se med ljudmi pogosto imenuje posle-dnje olje ali poslednji zakrament.

Zakrament bolniškega maziljenja zaradi prakse preteklih stoletij ovija mračen vonj po smrti, zaradi česar se ga nekateri bojijo in ga odlagajo na zadnje trenutke življenja, kar pa ni v redu. Zaradi te prakse se ga še najbolj bojijo starejši in onemogli, saj mislijo, da smo s tem dejanjem naredili križ nad njimi. Sveta popo-tnica je nekaj zelo lepega: to ozna-čuje zadnje obhajilo v življenju. Prav je, da si jo želimo prejeti.

Kako pristopiti k umirajočemuV nekaterih življenjskih okolišči-

nah nam mora biti prijatelj blizu v molku: včasih besedna tolažba še poveča rano in razodene njeno glo-bino (Honore de Balzac).

Kako se obnašati pri neozdravljivo bolnem človeku? Ali lahko pokaže-

mo, da smo žalostni, da nas skrbi, ali moramo to zakriti z optimizmom.

Kako se vesti pred bolnikom – ki doživlja tako težko preizkušnjo, svo-jo zadnjo v življenju – je zadrega ve-čine ljudi tako svojcev kot zdravstve-nih delavcev. Strokovnjaki pravijo, da tukaj ni potrebnega posebnega znanja ali veščin. Ko se znajdemo v takšni situaciji in ne vemo, kaj bi, je to lahko prvo, kar lahko izrazimo. Stavki, kot so: zelo mi je hudo; sploh ne vem, kaj naj rečem; kako naj se pogovarjam s tabo, so pravi stavki. Stavki, ki odprejo vse. Bolj ko smo pristni, bolj ko govorimo iz sebe, bo-lje je. Te situacije so najbolj človeške in naravne, in če si zaupamo, da smo lahko odkriti in iskreni, potem je to edini pravi način.

Listina pravic umirajočih je bila sprejeta na generalni skupščini Združenih narodov leta 1975Imam pravico:- da z menoj ravnajo kot s človeškim bitjem vse do zadnjega diha;- da upam ne glede na spremembe in možnosti upanja;- da z menoj upajo tisti, ki me ne-gujejo;- da morem svobodno izpovedati svoj nemir pred smrtjo, ki je na pra-gu;- da soodločam glede zdravljenja;- da me zdravi strokovno osebje, če-prav je vsem jasno, da umiram;- da ne umrem osamljen;- da mi lajšajo bolečine;- da mi na vprašanja iskreno odgo-varjajo;- da me nihče ne slepi;- da mi drugi pomagajo, da bi jaz in moji najbližji sprejeli mojo smrt;- da umrem mirno in dostojno člo-veka;- da ohranim svojo osebnost in me nihče ne obtožuje, če ne soglaša z mojim prepričanjem;- da smem pri umiranju izpovedati svoje versko prepričanje in prejeti, kar mi daje vera;- da mojemu telesu po smrti izkazu-jejo dolžno spoštovanje;- da me negujejo strokovne in občutljive osebe, ki bodo razu-mele vse moje želje, da bom lah-ko pomirjeno zrl smrti v oči. Branko Lavrenčič

UmiranjeV Ajdovskih novicah »pokrivam«

področje tretjega življenjskega ob-dobja že od vsega začetka. V štiri-najstih številkah sem načel kar veli-ko tem. Predstavil sem organizacije v naši okolici, ki imajo pomembno vlogo v življenju starejših, obrav-naval vrsto predlogov in priporočil za aktivno življenje ter poiskal ne-katere informacije, za katere upam, da so bile v pomoč. V prvi številki sem uvodnik končal z naslednjo mi-slijo: »Predvsem pa vas bom poiz-kušal prepričati, da je pomembneje kakšna, kako polna, kako bogata in raznolika so desetletja, leta, meseci, dnevi in celo ure, ki so pred nami, kot zgolj to – koliko jih je.« Vendar se naša leta enkrat iztečejo. O tem ne govorimo radi. Pogovoru o umiran-ju in smrti se radi izognemo.

Pravzaprav sem se tudi sam spra-ševal, kaj je sploh možno pisati o umiranju in zakaj naj bi pisal o tem. Ko pa sem pričel malo raziskovati, sem ugotavljal, da je tema obširna in si zasluži pozornost vseh.

Ljudje se smrti bojimo, čeprav nam je vsem jasno, da bomo en-

krat umrli. Umiranje je lahko zelo pomemben del našega življenja. Seveda si želimo, da bi, čim kasneje seveda, zvečer zdravi legli k počitku in v spanju umrli. Brez bolečin, brez dogotrajnega trpljenja. Največkrat ni tako. Skoraj 60 % ljudi umre v bolnišnicah, veliko tudi v domo-vih starejših in vedno manj doma, v krogu svoje družine. V Sloveniji umre letno 20.000 ljudi in stvarnost umiranja je velikokrat vse prej kot spokojna.

Nihče noče umreti samStrokovnjaki pravijo, da si vsak

umirajoči želi bližine svojcev oziro-ma ljudi, ki jih ima rad in jim zaupa. Nihče noče umreti sam. Vendar ve-čini ljudi ta želja ni izpolnjena. Bol-nišnice imajo zelo različne režime obiskov pri umirajočih. Nekatere se zelo strogo držijo urnika obiskov in dovolijo prisotnost zgolj dve uri na dan. V prenatrpanih bolniških so-bah kaj več praktično niti ni možno. Nekatere bolnice dovolijo svojcem prisotnost preko dneva, zelo redke tudi ponoči. V domovih starejših je režim bolj liberalen. Vendar tudi

Michelangelov kip Pieta - Marija s Kristusom v naročju in uprizarja tri čustvena stanja - žalost, milina in ljubezen

http://medicina.finance.si/zdravila/paliativna_oskrba_je_veliko_vec_kot_le_umiranje_1_271883

http://medicina.finance.si/zdravila/paliativna_oskrba_je_veliko_vec_kot_le_umiranje_1_271883

http://drustvo-hospic.si/

http://drustvo-hospic.si/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kr%C5%A1%C4%8Danstvo

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kr%C5%A1%C4%8Danstvo

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zakrament

http://sl.wikipedia.org/wiki/Bog

http://sl.wikipedia.org/wiki/Bo%C5%BEja_milost

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jezus_Kristus

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveto_pismo

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveto_bolni%C5%A1ko_maziljenje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_(organizacija)

http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jak+5,14&id0=1&pos=0&set=2&lang=sl

http://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_(organizacija)




Št. 15 • 17. oktober 2012 17Šport

Povezuje nas ljubezen do gora

Planinsko društvo Ajdovščina sodi med najstarejša slovenska planinska društva. Približuje se svojemu 110. rojstnemu dnevu, praznik bo v sep-tembru 2013.

Od svojih začetkov je izpolnjevalo zastavljene naloge, povezovalo pla-nince različnih starosti in interesov, vodilo pohode in izlete po znanih in manj znanih poteh, skrbelo za pla-ninske poti in kažipote v naši okoli-ci, urejalo, obnavljalo in dograjevalo je obe koči, to je kočo na Čavnu in pod Golaki.

Tudi dandanes ni drugače. Planin-ci smo ostali planinci po duši in po srcu – odnos do narave in do sočlo-veka sta največji vrednoti, ki ju ču-vamo in gojimo. Trudimo se, da bi ostalo tako tudi v težkih današnjih trenutkih.

Prav za to sprejema naše društvo vsako leto bogat delovni program, ki ga poskušamo, s skupnimi mo-čmi, realizirati. Za letošnje leto je bil sprejet program na občnem zbo-ru društva, dopolnjen na sestankih upravnega odbora, novoizvoljenega za dobo 4 let.

Pomembno mesto v programu za-vzemajo pohodi in izleti. Planinski

vodniki, zadolženi za pohode, se pri-pravijo na pot in organizirajo vse po-trebno. Teh obveznosti ni malo, zato so razočarani, če je premalo udele-žencev. Vendar letos, ker so vremen-ske prilike več kot ugodne, potekajo poti tako, kot so bile zastavljene. Pre-pričani smo, da smo z izbiro ciljev in vrhov zadovoljili še tako zahtevne pohodnike.

Vedno znova iščemo poti, kako bi bolj množično pritegnili v naše vrste več mladih, tudi učencev osnovnih in srednjih šol. Želimo razširiti našo dejavnost in upamo, da bomo našli sogovorce tudi med profesorskimi zbori.

Markacista našega društva skrbita, da so vse poti na našem področju skrbno urejene in označene. Tako je prišlo do sodelovanja s tovarno zdravil Krko iz Novega mesta. Na-stala je tako imenovana Krkina pot. Ker je bilo ob njeni otvoritvi slabo vreme, so se predstavniki Krke, 250 pohodnikov, letos udeležili pohoda po teh poteh.

Ajdovski planinci so prisotni na različnih akcijah, ki jih organizira Občina Ajdovščina, in sicer v raz-ličnih krajevnih skupnostih. V Ka-

mnjah ima PD svojo sekcijo, ki zgle-dno, vzorno deluje.

Gorski reševalci imajo pa težke in odgovorne naloge. Njihova pomoč je v hudih trenutkih, ki nas zadene-jo v gorah, več kot pomembna. Be-sedice NE ni v njihovem besedišču. Najhitreje, kar lahko, so ob ponesre-čencih. Vsaka minuta je dragocena.

In s čim se lahko naše društvo po-sebej predstavi ob letošnjem 19. le-tnem pohodu?

Da, ima kaj pokazati. Od pomladi so potekala dela na koči na Čavnu. Vse delo je potekalo prostovoljno. Sodelovali so planinci in njihovi prijatelji, 15 prostovoljcev. Planin-ska koča na Čavnu je dobila novo podobo. 800 prostovoljnih ur, so-bote, nedelje in drugi dnevi, so bili delovni na Čavnu. Zunanjost koče je praznična, čeprav še ni zaključe-na; streha je prebarvana, okolje s prebarvano ograjo je urejeno, jedil-nica je prepleskana. Veliko dela, ve-liko stroškov, sponzorskih zelo malo. Hvala velja Občini Ajdovščina, ki je prisluhnila številnim prošnjam, na-slovljenim na različne pravne osebe in obrtnike. Dobro voljo za pomoč je pokazala tudi Elektro Primorska.

Tako, potegnili smo kratko črto ob planinskem letnem pohodu, da ugo-tovimo, ali je zadovoljstvo upraviče-no ali ne. Kaj bi naštevali? Spreha-jalci po Ajdovščini lahko preberete na oglasni deski različna obvestila o našem delu in aktivnostih.

Ker se koledarsko leto še ne izteka, imamo še čas, da dopolnimo, popra-vimo in dodamo to, kar še ni dobilo mesta v naših aktivnostih.

Če ste oklevali za naš izlet ali pohod, se nam pridružite. V naših vrstah, v naravi, ob cvetlicah in mogočnih dre-vesih … vam nikoli ne bo dolgčas. Irena Šinkovec

Brezno pod žičnico

Ajdovski jamarji smo v Breznu pod Žičnico na Kaninu dosegli globino 750 m. Jama se nadaljuje z novimi brezni. Zato se nadejamo novih glo-bin.

Leta 1996 sta člana Jamarskega odseka Slovenskega planinskega društva Trst (Clavdio Bratoš, Stojan Sancin) pregledovala teren pod žič-nico na Kanin. Med nosilcema št. 4 in št. 5 sta naletela na majhen zatr-pan vhod iz katerega je močno piha-lo. Zato sta se lotila kopanja. Kmalu se je odprl prehod v ožji prostor, ki se je po nekaj deset metrih močno zožil. Nadaljevanje je predstavlja-la neprehoden rovček iz katerega je močno pihalo. Jamo sta poimeno-vala S 30 b. Šele leta 2011 so se po-novno lotili širjenja. Pri širitvenih in raziskovalnih akcijah je sodeloval ajdovski jamar Matej Blaško.

Za ozkim prepišnim rovom se je odprl niz brezen. ki jih je jeseni 2011 pripeljal do globine 200 m. Jama se je nadaljevala z novim breznom večjih dimenzij. Jami smo dali bolj prilju-dno ime Brezno pod žičnico. Naši tr-žaški prijatelji so že malce v letih zato so raziskave brezna prepustili Ajdov-cem. Brezno je zelo obetavno saj leži na nadmorski višini 1900 m. Predvi-devamo, da voda iz brezna odteka v izvir Gljun pri Bovcu okrog 1300 m nižje. To seveda pomeni, da je sko-raj prav toliko lahko globoko »naše« brezno. Dostop je enostaven saj nas večji del leta na Kanin pripelje žični-ca. Januarja 2012 smo jamo poglobili do globine 250m . Črne globine so nas skoraj hipnotizirale. Mrzlično smo iskali in usklajevali proste ter-mine za Kanin. Ker je časa drugače

ni bilo smo imeli akcije ponoči. Z zadnjo popoldansko žičnico gor. Nato je sledil spust v brezno , razi-skovanje, merjenje, plezanje kratka malica, dremež pa spet žemarjenje, žemarjenje…. (jamarsko plezanje po vrvi ) Zjutraj pa peš včasih pa s prvo žičnico v dolino. Februarja smo se ustavili na globini 350 m, sredi glo-bokega brezna ker nam je zmanjkalo vrvi. Zardi pomladanskega taljenja snega smo raziskave nadaljevali šele junija. Na junijski akciji smo dose-gli dno 160 m globoke stopnje Roj-stni dan. Ime je dal Nejc, ki je prav ta dan praznoval rojstni dan. Jama se je nadaljevala z novim breznom. Julija in avgusta smo na treh akcijah dosegli globino 710 m. Na globini 650 m smo postavili šotor oz. bivak saj je jama postala vse bolj zahtevna. Raziskave so se podaljšale čez 12 ur. Zato smo uredili prostor za spanje in počitek. Jama se je nadaljevala s poševnimi podornimi dvoranami, kjer so na zadnji septembrski akciji našli nadaljevanje v novo brezno. To nas še čaka in nam buri domišljijo. V zadnjih dvoranah ponekod iz stro-pa padajo pravi slapovi. To pomeni večje količine vode in mogoče večje dimenzije rovov hkrati pa tudi večjo nevarnost ob nenadnih nalivih na površju. S trenutno globino 750 m je Brezno pod žičnico trinajsta najglo-blja jama v Sloveniji.

Poleg ajdovskih jamarjev Mate-ja Blaška, Roberta Reharja, Nejca Velikonje, Vasja Zamana in Bo-žota Remškarja so pri raziskova-nju sodelovali še jamarji iz Tolmi-na, Ljubljane in Gorenje vasi. BR

Četrta ponovitev Gorjanske smeri v Orlovci

Tamari Likar v spominLetošnje leto mineva trideset let

od tragične nesreče v Malem Kori-tniškem Mangartu, kjer sta za vedno odšla vrhunska primorska alpinista Tamara Likar. po rodu iz Otlice in Pavel Podgornik, doma iz Vrtovina.

Ob tridesetletnici Tamarine smrti je njen stric Lojze Likar v časopisu Gora, št. 51/2012, objavil obširen zapis o prekratki življenjski poti te vrhunske alpinistke.

V članku, ki ga lahko preberete tudi na spletni strani www.gore-lju-dje.net/novosti/80625/ , je omenjena tudi legendarna alpinistična smer, imenovana Gorjanska smer, v steni Orlovca. Izrazito navpična stena s previsnim izstopom se z južnega po-bočja planote Gora dviguje do same-ga roba v neposredni bližini spome-nika Gorjanke in je lepo vidna tudi iz ceste Lokavec - Predmeja. Smer, ki so jo Tamara Likar, Pavel Podgornik in Peter Podgornik preplezali 29. 8. 1976 je ocenjena z oceno V/IV, A0 in je do letošnjega leta zaradi težavno-sti imela le tri ponovitve.

Želja preplezati težko Gorjansko

smer je tlela tudi v dvajsetletnem ple-zalskem zanesenjaku Tinetu Veliko-nja, doma iz Otlice. Kot pravi, sta si s soplezalcem Silvom Blaško, po rodu iz Predmeje, že lani ogledovala steno in smer, načrte pa jima je prekrižala poškodba Silva, ki je kar nekaj časa preživel v bolnici. Silna želja po ple-zanju je verjetno pripomogla, da je bilo koleno pozdravljeno mnogo hi-treje, kot je bilo zaradi tipa poškod-be pričakovati. In sanje o Gorjanski smeri so pričele dobivati nov zagon. Ponovno sta se vrnila pod steno, is-kala možne prehode, ocenjevala mo-rebitne težave. Vsi težki in zahtevni treningi so bili podvrženi temu cilju. Podrobnejšega poteka smeri nista poznala, dokler ni bila v zgoraj ome-njenem članku objavljena fotografija z natančno vrisano smerjo.

Sedaj ni bilo več vrnitve, pravita Tine in Silvo. Kot da jima je lik Ta-mare, ki sta ga bolje spoznala iz član-ka njenega strica, dal novih moči in poleta. Ponovitev mora biti letos, sta se odločila, v spomin na legendarno plezalko. Predvsem Tine, kot idejni »oče« četrte ponovitve, si je želel, da

smer preplezata dva Gorjana. »Gor-jansko smer, dva Gorjana, med nji-ma pa 40 let starostne razlike,« pravi Tine. Tudi zato, da pokažeta, da leta niso izključujoč element, da je mo-žno uspešno sodelovanje različnih generacij.

Težko pričakovan in načrtovan dan je prišel 27. 9. 2012, ko sta v oblač-nem vremenu vstopila v Gorjansko smer. Malo treme je pa res bilo, pra-vita, posebno ko je pričelo deževati in sta po prvem raztežaju morala končati s plezanjem .

Naslednjega dne, 28. 9. 2012, so bile vremenske razmere boljše. Ob devetih zjutraj sta se dobila pod ste-no. Tine ves v elementu, kot da ne bi imel za seboj celonočnega dela, Silvo razmišljujoč ali bo šlo, kljub izvrstni pripravljenosti obeh, vse po načrtih.

»Danes vstopim v to smer in nikoli več«, je Silvo povedal svojo odločitev Tinetu in se privezal na vrv. Tri raz-težaje Gorjanske smeri je opravil v 4 urah in pol plezanja, kmalu za njim je iz stene izstopil še Tine.

Stisk rok na robu Gore je bil mo-čan. Solze sreče in hvaležnosti, da sta smer preplezala brez težav, so brez sramu spolzele po licih mladeniča in zrelega moža. Gorjanska smer ju je sprejela, ju še bolj povezala in jima dala občutke, ki jima jih ne more nihče nikoli vzeti.

Kako je plezanje doživel Silvo, po-vedo njegove spodnje besede: »Saj ta Vrlowca buri duhove kot težka, ne-premagljiva, krušljiva, polna lišajev

in mahovitih blazinic, toda z voljo in pravim prijateljem se jo da osvo-jit, nikoli pa premagat, ona ostaja ponosna, pokončna (previsna), in čaka novih zaljubljencev v plezanje, gore, adrenalinske odvisnike. Pono-vitve, kot sva jo opravila, bo res tež-ko opraviti - Gorjana in ta razlika v starosti ... Ko sva si na vrhu stisnila roke, sem imel, priznati moram, ro-sne oči.«

Gotovo bi jima za opravljen vzpon iskreno čestitala tudi Tamara Likar, kateri sta, ob letošnji obletnici nje-ne prezgodnje smrti, posvetila njun vzpon čez Gorjansko smer.

Vir: Časopis Gora, št. 51/2012 S.L.

Št. 15 • 17. oktober 201218 Šport

Ajdovski radioamaterji ponovno najboljšiGora pri Krškem je bila prizorišče državnega tekmovanja v radijski ori-

entaciji. To je bilo že deseta letošnja tekma in tudi zadnja. Tokrat so bile pomembne uvrstitve v vseh kategorijah, saj so te vplivale na ekipni do-sežek. Od 25 “lisic” smo jih Ajdovci pobrali 21. Enak je bil dosežek RK Sevnica, vendar so porabili več časa. Tega uspeha smo bili veseli predvsem, ker smo nastopili s pomlajeno ekipo. Učenec OŠ Dobravlje Matic Soban je od župana občine Krško prejel pokal ekipnega državnega prvaka.

V zimskem času načrtujemo več teoretičnega dela. Mladi si želijo radio-amaterskega znanja. Zato bomo organizirali usposabljanje in se pripravili za opravljanje izpita razreda N. Za dosežene uspehe gre zahvala tudi Obči-ni Ajdovščina in OŠ Dobravlje za finančno pomoč.

Stanko Čufer S57CD, Radiklub Ajdovščina S53AAN

Orientacija na Kopaoniku

V Srbiji na Kopaoniku, na nad-morski višini blizu 2000 m, se je julija odvijala mednarodna tekma iz klasične orientacije. Udeležba na tem tekmovanju ni bila dovoljena udeležencem svetovnega prvenstva v radijski orientaciji, ki smo se ga ude-ležili v septembru. Organizator se je potrudil pripraviti zahteven teren, ki si ga tekmovalci predhodno niso smeli ogledati. Zaradi še ne odstra-njenih min iz vojnih časov se tudi ni pametno kjerkoli sprehajati.

Od 400 nastopajočih nas je bilo Slovencev 18. Vsi smo bili zelo do-bro pripravljeni, kar smo dokazali že junija na Balkanskem prvenstvu.

Tekmovanje je sestavljeno iz treh te-kem: UKV, KV in sprint orientacije. Čeprav smo se zelo potrudili, smo se morali zadovoljiti z uvrstitvami v zlato sredino. Poleg tradicionalno najboljših Ukrajincev, Rusov in Če-hov so tokrat presenetili Kitajci. Iz-jemen uspeh med Slovenci je uspel Ani Čufer, ki je v kategoriji mladink osvojila srebrno medaljo. Izjemno hitra je bila na terenu, ki je za obi-čajnega človeka skoraj neprehoden.

Srbe moramo pohvaliti za gosto-ljubnost in dobro organizacijo. Kako se bo razpletlo na Evropskem prven-stvu na Poljskem, pa čez eno leto. Radioklub Ajdovščina

Državno prvenstvo v sledenju Dve tekmi sta že za nami in slika

pripravljenosti psov v letošnji sezoni se vidi. Prva tekma se je odvijala v Ptuju, organiziral jo je domači klub. Sledarske terene so uredili na obmo-čju Ptujskega polja. Sledi so bile po-stavljene po polju, med oljno repico. Tekma se je odvijala sredi septembra in zaradi suše je bil teren zelo težak. Naši tekmovalci so se odrezali dobro, po prvi tekmi smo prevzeli vodstvo v skupnem seštevku. Posamezno pa smo dosegli naslednje rezultate: program IPO-FH Dušan Pogačar in Balu 2. mesto, Stano Štrancar in Ero 3. mesto; program IPO-3 Miran Žvanut in Boss 5. mesto. Rezultati po programu IPO-1: Rado Gec in Ari 6. mesto, Edi Vrečar in Bin 11. mesto, Dovžak Peter in Max 14. me-sto, Aljaž Črnigoj in Vent 21. mesto, Krševan Brigita in Spike 23. mesto.

Konec septembra smo se udeleži-li druge tekme v Kočevju, kjer smo se potegovali za pokal Kočevskega medveda in prinesli domov kar dva! Za tak uspeh sta po programu IPO-1 poskrbela Rado Gec in Ari z 2. mestom in Egon Savnik s Atosom s 3. mestom. Ostale uvrstitve po pro-

gramu IPO-1 so: 6. mesto - Dovžak Peter in Max, 10. mesto - Krševan Brigita in Spike. Nekaj naših tek-movalcev je bilo negativnih, bo pa drugič bolje. Po programu IPO-3 je Miran Žvanutom z Bossom dosegel 9. mesto, po programu IPO-FH Po-gačar Dušan in Balu 6. mesto. Stano Štrancar in Ero sta bila žal negativna, vendar je potrebno dodati, da sta v petek z odliko opravila sled in zase-dla 2. mesto.

V skupnem seštevku posamezni-ki zasedajo naslednja mesta Rado Gec in Ari 4. mesto, Peter Dovžak in Max 8. mesto po programu IPO-

1. Po programu IPO-3 Miran Žva-nut z Bossom zaseda 6. mesto. Po programu FH pa je Dušan Pogačar z Balujem na 2. mestu. V ekipnem seštevku Ajdovščina vodi pred Ptu-jem, Grosupljem, Ljubljano, Sl. Bi-strico, Mariborom in drugimi, saj tekmuje skupno 20 klubov iz vse Slovenije. Konec meseca oktobra bomo s tekmami nadaljevali na Ljubljanskem barju. Že sedaj pa vas vabimo na finale državnega prven-stva v sledenju, ki bo 16. in 17. no-vembra v organizaciji našega dru-štva potekalo v Vipavski dolini. Kinološko društvo

Zbirali smo zadnje točke za prvenstvo zveze SVS 2012V soboto, 15. septembra, smo se čla-

ni društva Vipavska dolina iz Ajdo-vščine udeležili zadnjega letošnjega tekmovanja, 14. nagrada Podutika, ki šteje za prvenstvo Zveze SVS. Tekmo-vanja se je udeležilo 11 posadk dru-štva Vipavska dolina iz Ajdovščine.

Precej hladno jutro smo pričeli s tehničnim pregledom nastopajočih starodobnih vozil, seveda so bila vsa vozila tehnično brezhibna. Tudi vo-zniki in sovozniki smo se z dobro malico podprli, pregledali in ocenili Pravilnik prireditve in se nato podali na 73 km dolgo pot, ki je bila sesta-

vljena iz dveh etap, treh spretnostnih voženj in točnostne vožnje. Celotna proga je bila dobro označena - če si se držal potne knjige. Proga je bila speljana po obrobju mesta Ljubljana. Na vseh postankih je bilo poskrblje-no za hrano in pijačo. Ogledali smo si Tehnični muzej v Bistri, res pestra ponudba.

Prvi neuradni rezultati so bili za društvo Vipavska dolina izredno ugodni, člani smo dosegli

6. prvih mest, toda veselje je bilo le kratko. Na pritožbe udeležencev so bili po dveh urah objavljeni novi re-

zultati, precej drugačni od prvotnih, naša prva mesta so se prepolovila, kljub temu so to lepi rezultati, kot društvo pa smo zasedli 2. mesto.

Organizatorju 14. nagrade Podutik vse čestitke za organizacijo, zatakni-lo se je le pri izračunu oz. uskladi-tvi končnih rezultatov tekmovanja, čakanje na ponovne izračune je bilo predolgo, zato je veliko tekmo-valcev odšlo domov in ni čakalo na podelitev pokalov. Tako zadnje dejanje podelitev pokalov ni bilo tako svečano kot je v navadi. Miro Štrancar

Kazahstanske rokometašice na pripravah v Ajdovščini Ženska rokometna reprezentan-

ca iz Kazahstana je za priprave na novo sezono izbrala Športni center Ajdovščina, kjer je izvedla dva tedna priprav pod vodstvom nekdanjega trenerja rokometnega moštva Gold club Vojka Lazarja. Kljub zasede-nosti centra smo s konstruktivnimi dogovori z OŠ Danila Lokarja, špor-tnimi društvi ter OŠ Dobravlje uspe-li zagotoviti ustrezne termine tako v športnem centru Ajdovščina, kot v športni dvorani Dobravlje, ki po-leg vadbe omogočajo tudi druženje, povezovanje ter izmenjavo različ-nih športnih izkušenj. O tem zakaj si je trener priprave izbral Ajdovščino ter kakšni so pogoji glede izvedbe športa v Kazakstanu pa bomo izve-deli v klepetu z Vojkom Lazarjem.

Kako to da ste iz kopice ponudb, tako na slovenskem kot svetovnem tržišču, glede najema športne in-frastrukture izbrali prav Ajdovšči-no?

Najprej je potrebno omeniti pozi-tivne izkušnje sodelovanja z ekipo Zavoda za šport Ajdovščina v zvezi s

pomočjo pri organizaciji ter zagota-vljanju optimalnih pogojev vadbe še iz zlatih časov vodenja Rokometašev Gold cluba. Poleg tega pa ponudba športne infrastrukture - vse na enem mestu (dvorane, bazen, savne, fitnes) ter bližina nastanitvenih kapacitet omogočajo kvalitetno izvedbo vad-benega procesa.

Kaj vas je pripeljalo k odločitvi da prevzemate kazahstansko repre-zentanco?

Po nekaj letih premora sem si spet zaželel dela v rokometu, športu, ka-teremu sem tako kot igralec, kot tudi kot trener, zapisan praktično že celo moje življenje. Ko je prišla aktualna in zanimiva priložnost za delo s ka-zahstansko člansko reprezentanco, sem se po enotedenskem bivanju in dogovoru v Almatyu odločil podpi-sati pogodbo in sprejeti izziv.

Kakšni so pogoji glede izvedbe športa v primerjavi s Slovenijo?

Glede samih pogojev lahko povem, da so ti normalni, v skladu z dogo-vorom in zaenkrat na izpolnjevanje pogojev z njihove strani nimam pri-

pomb. Je pa še precej stvari v zvezi z delovanjem same reprezentance in udeleževanja igralk na pripravah nedorečeno in upam, da bomo do finalnih priprav v novembru tudi to uskladili

Kakšne je vaš cilj glede rezultatov same reprezentance?

Z obzirom, da sem precej pomladil reprezentanco, je normalno, da le-ta potrebuje določeno obdobje, da bo lahko dosegala pričakovane rezulta-te. Moram povedati, da se nahaja na pripravah v Ajdovščini le okrepljena mlada reprezentanca, iz katere bodo prišle v poštev za prvo ekipo le tri ali štiri igralke. Za vse ostale, ki so, kot sem že dejal, v glavnem mladinke, so te priprave priložnost, da naredijo z resnim delom velik korak naprej.

Katera športa panoga prevladuje v Kazahstanu ter kako je tam z raz-vitostjo rokometa?

V Kazahstanu je, tako kot povsod po svetu, na prvem mestu nogomet, nato hokej, ženski rokomet, odboj-ka, pa košarka, v katero tudi veliko vlagajo, in seveda kolesarstvo, saj vsi

poznamo zelo dobro ekipo Astane.Koliko časa nameravate biti tre-

ner oz selektor?Pogodbo s kazahstanskim ministr-

stvom za šport in z rokometno zvezo Kazahstana sem podpisal etapno na eno leto, v kolikor se bomo po tem obdobju oboji strinjali, pa je pogod-ba sestavljena za štiri leta.

Za konec pa še kakšna je vaša naj-ljubša jed iz Kazahstana?

Moja najljubša jed v Kazahstanu je

»šašljik«. To je neke vrste meso na žaru na poseben način. Imajo pa še veliko nacionalnih zelo okusnih jedi. Nekatere sem že poizkusil, nekatere pa še nisem utegnil. Vsekakor je to izredna življenjska izkušnja, kajti do sedaj sem imel, kot večina nas o teh krajih čisto drugačno mnenje in sem bil velikokrat pozitivno presenečen. Primož Sulič

Foto

Rob

ert F

erja

nčič

Št. 15 • 17. oktober 2012 19Rekreacija

Kolesarski in harmonikarski praznik v HrušiciPrva septembrska sobota je že ne-

kaj let rezervirana za srečanje kole-sarjev in harmonikarjev v Gostilni Stara pošta v Hrušici. Tudi letos ni bilo nič drugače.

Kolesarji so še zadnji dan lovili tople sončne žarke, nekateri pa tudi zadnje žige za popolnitev kartončk-ov, ki dokazujejo število vzponov na to priljubljeno kolesarsko točko. Iz vseh koncev se kolesarji vsako leto trudijo in vztrajno mučijo pedale, da bi se po raznih poteh povzpe-li v Hrušico, 858m nad morjem, ki so jo imeli za svojo že stari Rimlja-

ni. Največ jih je z logaškega konca, prihajajo pa tudi s postojnskega, iz Hotedršice, Idrije, Rovt, Podkraja, pa iz Vipavske doline, in še bi lahko naštevali. Skupni cilj jim je seveda svež gorski zrak, rekreacija, skratka nekaj za dušo in nekaj za telo. Mnogi cenijo le prijazno besedo domačinov in klepet z gostilniškim osebjem, nekateri se pač radi pohvalijo, da so premagali naporne strmine, kar je na koncu koncev tudi res. Vse sku-paj je rekreativnega značaja, a vsee-no je treba napisati, da sta se letos v Hrušico s kolesom največkrat pov-

zpela Viktor Mivšek (250 vzponov) in Petra Govekar (220 vzponov), oba iz Logatca. Sledijo Gostiša Tone (220), Vavken Marjan (130), Slabe Drago (120), Pečkaj Majda (100) in Rupnik Milka (90). Še posebno pa je treba omeniti Albreht Štefana, ki je pri svojih 74-ih pomladih priko-lesaril do Hrušice natanko 100-krat. Čestitke veljajo vsem, pa čeprav so junaki vendarle vsi, ki premagajo te hude klance.

Srečanje je sicer potekalo v pravem prazničnem vzdušju in prešernem veseljačenju. Nastopilo je veliko har-monikarjev iz vseh koncev, ki med seboj niso tekmovali. Prišli so celo z Vrsnega, Cerknega, pa iz Škofje loke in okolice ter seveda tudi nekaj domačinov. Poslastica večera je bil nastop priznanega Ansambla Jer-neja Kolarja, ki nas je pozno v noč razveseljeval s svojimi vižami. Med glasbenimi odmori so bili kolesar-ji deležni bogatih nagrad, ki so jih prispevali številni sponzorji, tisti najbolj zagnani pa so domov od-nesli tudi pokale. Škoda, da mnogi niste vedeli, kako lep glasbeni večer je to soboto potekal v Hrušici. A nič za to, kolesarji, harmonikarji in lju-bitelji dobre domače glasbe se spet snidemo naslednje leto, prvo soboto v septembru na istem kraju. Do ta-krat pa, saj veste, na svidenje! Dušan Plesničar

Obvestila Športne zveze Ajdovščina

Razpis Fundacije za športJavni razpis Fundacije za šport za leto 2013 za gradnjo športnih objektov ter sofinanciranje športnih programov bo objavljen predvidoma 15 okto-bra 2012. Dodatne informacije na spletni strani Fundacije za šport www.fundacijazasport.org.

Razpis za podelitev plaket Stanka Bloudka Ministrstvo za znanost, izobraževanje, kulturo in šport objavlja Javni raz-pis za podelitev priznanj ter plaket Stanka Bloudka. Bloudkova prizna-nja so najvišja priznanja Republike Slovenije, ki se podeljujejo za delo in dosežke na področju športa. Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj vsako leto podeli največ tri Bloudkove nagrade in deset Bloudkovih pla-ket. Prejemniki Bloudkovih priznanj so lahko posamezniki, športne ekipe ali organizacije.Rok za oddajo vlog je petek 14 december 2012. Več informacij na spletni strani MZIKŠ.

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

Počitniški urnik notranjega bazena 29., 30. oktober in 2. november 2012Počitnice so čas sproščanja, zato jih preživite aktivno, v družbi vrstnikov, staršev in prijateljev v zanimivem in prijetnem okolju. V Športnem centru Ajdovščina smo vam tudi letos pripravili počitniški urnik in ceno prilago-jeno vsem generacijam (otroci, starši, upokojenci, … ). Počitniška cena ve-lja 29., 30.,10. in 2.11.2012 in sicer je 2,50 €. Velja pa le od 10.00 do 15.00. V soboto, 3.11.2012 bazen deluje od 14.00 do 21.00, po običajnih cenah. Vse, ki si želijo plavanja pa naj nas obiščejo v torek od 6:10 do 7:10 in v soboto od 13.00 do 14.00 . Cena 2,00 €/ura.Dodatne info: www.zs-ajdovscina.si

HURA, PROSTI ČAS!29., 30. 10.2012 in 2.11.2012 med 6:30 in 13:00 Program je namenjen otrokom od 6. do 12. let. Izvajal se bo v obliki iger v notranjem bazenu in v dvoranah športnega centra. V obliki delavnic pa se bo izvedel v Mladinskem centru in hotelu Ajdovščina. Cena 5 €/na otroka za 3 dni, vključena je malicaPrijava in dodatne informacije na spletni strani Zavoda za šport Ajdovšči-na ali na tel 05-364-47-21, (22)

Ostala ponudba športnih programov Od 1.10. daljeAerobika TNZ, Zumba, Terapevtska vadba, Pilates, Vodna aerobika, SAVNE: turška, finska, infra savna; urnik: pon-pet od 16:00 do 22:00, sob: 14:00 do 22:00, info: www.zs-ajdovscina.si

Praznovanja rojstnih dni Med tednom od 9.00 do 17.00 vas vabimo, da obiščete Otroški park »RA-DO-ŽIVA« - le otroška igrala, ob sobotah pa od 9.00 do 12.00 ter od 14.00 do 17.00 se lahko zapeljete še z avtomobilčki in igrate na napihljivih igra-lih. Cena vožnje je 1,50€, igranje na napihljivih igralih pa 1,00€.

ŠPORTNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE 2012/2013 (PRIČETEK V OKTOBRU)

MIX AEROBIKA (PRVI OBISK BREZPLAČEN)

Trajanje: 1x do 2x tedensko (možnost kombiniranja s fitnesom !!!!!) Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); TOR 1900-2000 in PET 1945-2045 - Col (telovadnica OŠ Col); SRE 1900-2000 - Črniče (telovadnica OŠ Črniče); PON 1830-1930 - Gaberje (dom krajevne skupnosti); TOR 1900-2000 - Šmarje (gasilski dom); PON 2015-2115 in ČET 2030-2130

- Budanje (telovadnica); ČET 1845-1945 - Slap (dom krajevne skupnosti); SRE 2000-2100

VADBA V ZRELIH LETIH – ZA ZDRAVJE IN VITALNOST (PRVI OBISK BREZPLAČEN)

Preprosta in enostavna oblika vadbe, ki ohranja zdravje srca in ožilja, skrbi za vašo vitalnost in pomaga pri izgubi odvečne teže.

Trajanje: 1x tedensko Kraj: Ajdovščina (dvorana podjetja Marc); PET 1800-1900

ŠOLA PLAVANJA za OTROKE (4-12 let) Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

REKREATIVNO PLAVANJE za ODRASLE Trajanje: 16 ur (2x tedensko); začetni in nadaljevalni tečaj Termini: 1. termin 9. oktober - 4. december 2012 2. termin 3. januar – 26. februar 2013 3. termin 5. marec – 25. april 2013 Urnik: TOR (1600-1700); ČET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

Več o programih na http://rekreativcek.gmajna.eu Prijave na elektronskem naslovu [email protected]

ali po telefonu 041 472 128/040 348 264

Šahovski kotičekV tokratnem šahovskem kotičku

najprej nekaj iz zgodovine igranja šaha v Vipavski dolini. Prvi doslej nam znani pisni dokaz o tukajšnjem organiziranem igranju šaha že kma-lu po koncu druge svetovne vojne je »PROGRAM PARADE DELA«, ki se je odvijal v dneh 24. in 25. av-gusta 1946 in med katero je potekal tudi »MASOVNI ŠAHOVSKI BR-ZOTURNIR dne 24. avgusta na Vi-pavskem gradu, s pričetkom ob 20. uri.«

Kateri vipavski grad je bil kraj pri-zorišča in kdo je zmaga na tem tur-nirju, nam zaenkrat ni znano, zato pozivamo bralce, ki morda razpola-gate s pisnimi gradivi ali fotografija-mi o tem dogodku kot tudi z drugi-mi predvojnimi in povojnimi arhi-

vskimi podatki oziroma dokumenti o šahu na tem območju, da nam jih prijazno predstavite ali začasno po-sodite za uporabo v študijske name-ne. Svojo pripravljenost po sodelo-vanju lahko sporočite na telefonsko številko 041 246 267 oz. po elektron-ski pošti na [email protected].

Šahovsko društvo Čaven je tudi v šolskem letu 2012/2013 organiza-tor šahovskih krožkov na bližnjih osnovnih šolah, kjer člani društva nadaljujejo z že utečenim vodenjem krožkov in seznanjanjem učencev s pravili » kraljevske igre«. Zanjo se zanima večje število učencev na osnovnih šolah Danila Lokarja v Aj-dovščini, v Šturjah in Dobravljah ter zlasti na Osnovni šoli Draga Bajca v Vipavi, kjer je presenetljivo dober

odziv, saj je v krožku več kot pet-najst šahovskih navdušencev. Že v novembru je predvideno prvo leto-šnje posamično tekmovanje učencev vseh naštetih šol in potem vsak me-sec do konca šolskega leta ponovitev tekmovanja, vsakokrat na drugi šoli.

Sicer pa smo člani šahovskega dru-štva v letošnji jeseni tudi drugače zelo aktivni. Turnirjev, ki potekajo dvakrat na mesec, se udeležujejo vse več šahistov. Tudi druge ljubite-lje šaha vabimo, da se nam pridru-žite, lahko že na prvem naslednjem turnirju 24. oktobra 2012, s pričet-kom ob 18.00 uri v prostorih Šaho-vskega društva Čaven na Gregor-čičevi ulici 20 v Ajdovščini. MDVJ

Šport in adrenalin

Športna zveza Ajdovščina se, poleg usklajevanja predlogov o financira-nju športnih dejavnosti ter ostalih organizacijskih segmetov organi-ziranosti športa na lokalni ravni, posveča tudi organizaciji izobraže-vanj ter seminarjev v sodelovanju z različnimi institucijami nevladnega sektorja.

Konec meseca septembra je kot nosilka regijske pisarne za severno Primorsko v okviru Olimpijskega komiteja Slovenije v Solkanu izpelja-la izobraževalni seminar Psihološke priprave športnikov, katerega doda-tna popestritev je bil obisk adrena-linskega parka v ob reki Soči.

Še niste član ŠZ Ajdovščina? Želite to postati? Sporočite nam to na [email protected], več informacij na 05/364 47 21.

mailto:[email protected]


Št. 15 • 17. oktober 201220 Mladi

Portreti tabornikov – Katarina Volk

Na naša vprašanja v portretu ta-bornikov je tokrat odgovarjala Kata-rina Volk, zaposlena kot koordinator območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ajdovšči-na. Pa jo spoznajmo.

Aktivna tabornica si bila več kot 20 let, še vedno pa te nekako tabor-ništvo v življenju spremlja. Kako si doživljala taborništvo, kaj ti je pravzaprav pomenilo? Kako je ta-borništvo vplivalo na tvojo kariero in kje ti danes osvojena taborniška znanja in veščine pridejo prav in kako ti lajšajo vsakdanje življenje?

Kot pridna čebelica sem se k tabor-nikom pridružila v osnovni šoli in ostala, lahko rečem, še do dandanes. Aktivno pa sem taborništvo obesila v omaro (med predmete saj mi bo še kdaj prišlo prav) ko sem spreje-la funkcijo mame. Taborništvo mi predstavlja način življenja. Vsa pri-dobljena znanja, ki smo jih morali osvojiti za veščine, mi koristijo še danes. Ni mi težko prespati pod šo-torom (s tem sem okužila tudi mojo družino), rada se odpravim tudi na

sprehod v naravo in odkrivam nje-ne nove podobe, tudi kuhanje mi ni tuje. Z leti sem pri tabornikih spre-jemala večje odgovornosti, postala sem vodnica, kasneje pa tudi sta-rešina in članica rodove uprave in spoznala sem, kako deluje društvo, kako sprejemati odločitve, kako or-ganizirati akcije. Vse te izkušnje mi dandanes še kako pridejo prav, saj se pri mojem delu dnevno srečujem z njimi.

Kako se spominjaš svojih dni, ki si jih preživela pri tabornikih? Se ti je kateri od dogodkov posebej vti-snil v spomin?

V letošnjem letu se je k tabornikom priključila tudi moja hči in ko sem jo peljala na prvi sestanek, me je že za-jela nostalgija. Vsak sestanek, vsaka akcija, vsako taborniško tekmova-nje, zimovanje in še posebej taborje-nje je zgodba zase. Je nekaj kar nikoli ne pozabiš. Je spomin za vse življe-nje. Težko bi izpostavila eno samo zgodbo. Mogoče eno večerno epiz-odo „Muce Copatarice“, ko smo po-brali vso obutev, ki nam je prišla pod roke (no pri nekaterih smo se morali tudi malo potruditi, da smo kaj do-bili in da nam ni bilo preveč slabo od vonjav) in smo jih zvezali, povezali, obvezali, prevezali, vse pač kar lahko narediš z vrvjo (saj smo ja taborniki) in na koncu ta naš „totem“ postavili na streho rdečega Yuga. Dopoldan pa nas je doletela kazen in smo mo-rali po strogem ukrepanju našega taborovodje vse odvezati in odslužiti kazen v kazenskem vodu, vendar to je že nova zgodba.

Kaj je po tvojem mnenju bistvo taborništva? Zaradi česa je tabor-ništvo preživelo navkljub velikim družbenim spremembam v za-dnjem obdobju?

Taborništvo je način življenja, ki spodbuja medsebojno sodelovanje, pomoč, nesebičnost in zdrav način življenja. Taborništvo je kot „virus“, ki se te polasti. Nekateri mu podleže-mo, drugi spet ne. Vendar se bo ve-dno našel nekdo, ki mu bo podlegel.

Ali si še vedno oziroma si bila aktivna tudi na katerih drugih po-dročjih družbenega življenja?

Posredno se moje družbeno življe-nje vrti okrog kulture in predvsem kulturnega dogajanja. Kot koordi-nator na območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, se trudim spodbujati razvoj ljubiteljske kulturne dejavnosti in skupaj s šte-vilnimi kulturnimi društvi soobliku-jemo kulturno dogajanje v občinah Ajdovščina in Vipava.

Kaj bi za konec kot tabornica, svetovala mladim?

Upoštevajte vizijo taborništva: USTVARJAMO BOLJŠI SVET.

Katarina Volk, najlepša hvala za te odgovore ter veliko uspeha pri vseh stvareh, ki jih počneš in ki jih boš v življenju še počela.

Mi pa se vidimo v kateri od na-slednjih številkah, ko bomo obja-vili še več portretov tabornikov, bolj ali manj znanih Ajdovcev, ki so kdaj bili taborniki ali pa ta-borništvo še vedno združujejo s svojim privatnim življenjem. Rod Mladi bori Ajdovščina

MC Hiša mladih obvešča

16. oktober ob 20.00 - predavanje PODVODNI RIBOLOVPridružite se nam na čisto posebnem predavanju. Prvič bomo v MC Hiša

mladih gostili človeka, ki se ukvarja z nenavadnim športom in sicer pod-vodnim ribolovom. Več o tej zanimivi disciplini nam bo predstavil Vane Dušan Fortič, 3x državni jugoslovanski prvak in prvi kapetan slovenske reprezentance.

Če vam morje ni povsem tuj medij in če se vam ob sveže pripravljeni ribi vzbudi tek, potem si pogumno vzemite nekaj minut in se nam pridružite na predavanju.

18. oktober ob 20.00 - predavanje; MEHIKANadaljujemo sezono potopisnih predavanj, tokrat nam bo Špela Bandelj

predstavila svoje večmesečno življenje in delo v Mehiki. Vabljeni, da se nam pridružite.

22. oktober ob 20.00 - predavanje; MI DVA IN NAJIN OTROKV Mladinskem centru Hiša mladih pričenjamo s serijo predavanj, kjer

boste pridobili znanje in izkušnjo kako narediti močno partnerstvo, ki je pomembno za vajin odnos in prav tako za zdravo odraščanje vajinega otroka. Namenjeno je vsem parom, staršem , tistim, ki pričakujejo otroka in tistim, ki otroke že imajo. Tokrat bo na sporedu že drugo predavanje, vodila ga bo Nina Baša.Tema; Ali sem zavesten starš? (kakšen jezik govo-rim z otrokom simbiotični/ nesimbiotični)

26. oktober ob 18.00 - seminar; MOŽNI DODATNI ZASLUŽKI PRE-KO INTERNETA

Dandanes je internet postal naš stalni spremljevalec. Zdaj že vemo, da internet JE medij prihodnosti, le redki pa poznajo pravo moč mreženja, ki ga ponuja. Internet ima izredno moč in brez njega si skorajda ne moremo več predstavljati življenja. V pomoč nam je že pri skoraj vseh opravilih in dostopen na vsakem korak. S pomočjo interneta pa lahko pridemo tudi do kakšnega dodatnega zaslužka. Kako? Na seminarju si bomo pogledali kako lahko s pomočjo interneta (in seveda svoje samoiniciativnosti, želje in vztrajnosti) zaslužite. Ne, ne govorimo o milijonih in tisočih evrov, am-pak o nekaj 100 evrov dodatnega zaslužka.

Predavateljica Petra Škarja in Tanja Sulič so združile poslovne poti in ker so dobre prijateljice z gospodom internetom, bi vam želele predstaviti prednosti le-tega.

27. oktober zvečer - koncert; KLUBSKI MARATON RADIA ŠTU-DENT

Radio Študent pripravlja novo sezono tradicionalnega Klubskega mara-tona. Najglasnejša glasbena turneja bo tokrat že 12. zapovrstvjo, prvič pa se bo ustavila tudi v Ajdovščini, gostili bomo dve skupini, Rok Zalokar Trio in Foe Spre Glass Om

3. november med 9.00 in 13.00 na Trgu 1. slovenske vlade - ART MARKET

Ajdovska umetniška tržnica – Art market, se ponovno vrača v center mesta. Tokrat bo moč najrazličnejše izdelke domače umetniške obrti, ku-piti na Trgu 1. Slovenske vlade v Ajdovščini. Med 9h in 13h. Kdor bi rad s svojimi izdelki sodeloval na art marketu, naj se oglasi v Lični hiši na Prešernovi 7a, v Ajdovščini, lahko pokliče na telefonsko številko +386(0)5 368 1929 ali pa pošlje email: [email protected]. Sodelovanje brezplačno.

Jesenske počitnice v Hiši mladihMed jesenskimi počitnicami 2012

v Mladinskem hotelu Ajdovščina pripravljamo program Jesenske po-čitnice v Hiši mladih. Delavnice za otroke se bodo odvijale na dan 29.10., 30.10. in 02.11.2012.

Program: Skozi jesenske počitnice bomo v Hiši mladih (MDPM Ajdo-vščina in MC Ajdovščina) združili prijetno s koristnim. Otroci se bodo udeležili zanimivih in kreativnih delavnic, katere bomo popestrili z branjem knjig, kreativnim pisanjem, osnovami filma in fotografije.

Animacije, delavnice, ter organi-zacija programa (mentorji,varstvo) je brezplačno. Cena kosila (po želji staršev), pa znaša 10,50 € za tridnev-ni program.

Prijava je mogoča do vključno če-trtka, 25. oktobra 2012.

Otrok lahko po želji staršev de-lavnice obiskuje le v dopoldanskem oz. popoldanskem času, možno tudi brez kosila.

Organizacija programa: MDPM Ajdovščina in Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina

Atletska šola Jolande Batagelj (Čeplak)V letošnjem šolskem letu se bodo krožki ter interesne športne dejavno-

sti dopolnile s ponudbo atletske šole Jolande Batagelj (Čeplak). Zanimiv ter raznolik trening je namenjen vsem otrokom starosti od 6 do 15 let. Pod okriljem slovenske šampionke bodo ob torkih in četrtkih od 15:00 do 16:00 v OŠ Dobravlje potekale zanimive ter raznolike vadbe, prilagojene sposobnosti vadečim. Pridružite se tudi vi! Informacije in prijave na 070-840-170, [email protected] - Jolanda ali 040-348-661, [email protected] – Andrej.

Naj prostovoljciMladinski svet Ajdovščina objavlja RAZ-

PIS na katerem bomo izbrali Naj mlade prostovoljke / Naj mlade prostovoljce v ob-čini Ajdovščina v sezoni 2011/12, ki bodo po mnenju komisije najbolj ustrezali temu laskavemu nazivu!

Prijavljene prostovoljke in prostovoljci se bodo potegovali za naj naslov v dveh staro-stnih kategorijah in sicer: do vključno 18. leta ter od 19. do 29. leta.

v vsaki kategoriji bomo izbrali Naj mlado prostovoljko in Naj mladega prostovoljca.

Izbirali bomo tudi Naj mladinske prosto-voljske projekte v občini Ajdovščina v sezo-ni 2011/2012 in sicer z namenom promoci-je organiziranega prostovoljnega dela

POGOJI ZA SODELOVANJE:1. NAJ MLADA PROSTOVOLJKA –

NAJ MLADI PROSTOVOLJEC SEZONE 2011/12 • Predlagatelj: lahko je posame-znik, neformalna skupina, društvo, zavod ali druga javna ali zasebna institucija; • Prostovoljec/ka za svoje delo ne sme biti plačan/a oz. ne zaposlen/a za izvajanje de-javnosti, za katere se ga/jo prijavlja na raz-pis; • Prostovoljec/ka mora biti z udeležbo seznanjen in se mora z njo strinjati, tako da skupaj s prijaviteljem napiše opis svojega prostovoljnega delovanja;

• Prostovoljec/ka je moral/a prostovoljno delovati v sezoni 2011/12 (kadarkoli med 1.9.2011 in 31.8.2012);

• Prostovoljec/ka mora imeti stalno prebi-vališče v občini Ajdovščina. Izjemoma ima lahko stalno prebivališče drugje, v kolikor je prostovoljno delo opravljal/a na območju občine Ajdovščina.

2. NAJ MLADINSKI PROSTOVOLJSKI PROJEKT v sezoni 2011/2012 • Predlaga-telj: lahko je posameznik, neformalna sku-pina, društvo, zavod, druga institucija;

• Prijavijo se lahko projekti, pri katerih je prostovoljno delo bistveno prispevalo k izpeljavi oziroma kvaliteti izvedbe projekta (ni pa nujno, da je bil v celoti izveden s pro-stovoljnim delom).

• Izvajalci in pripravljalci projekta morajo biti mladi do 29 let (pomočniki in mentorji so lahko starejši).

• Čas izvedbe: projekt se je moral za-ključiti v sezoni 2011/12 (med 1.9.2011 in 31.8.2012), četudi se je začel prej;

• Kraj izvedbe: občina Ajdovščina.Organizacija - prijavitelj mora izpolniti

prijavni obrazec – prijavnico in ga podpi-sanega poslati na naslov Mladinskega sve-ta Ajdovščina, Cesta IV. prekomorske 61 A, 5270 Ajdovščina, skupaj z morebitnimi prilogami.

O izbiri naj prostovoljk in prostovoljcev ter naj projekta bo odločala strokovna ko-misija.

Komisija bo odločila na podlagi pravilno prispelih prijav. Odločitev komisije je do-končna. Kot kriterij odločanja bodo komi-siji služili predvsem prostovoljčevi dosežki, odgovornosti, ki jih izpolnjuje znotraj or-ganizacije, trajanje dela v organizaciji ipd. Strokovna komisija pa bo na podlagi svoje strokovne avtoritete o teži vsake prijave od-ločala posebej, ne le z birokratsko določeni-mi kriteriji ampak s kriteriji prilagojenimi individualno vsaki prijavi.

Podelitev priznanj in nagrad najboljšim bo potekala v okviru ene od večjih priredi-tev MSA, konec leta 2012 ali v začetku leta

2013.Podelitev priznanj in nagrad NAJ mla-

dim prostovoljcem in prostovoljkam ter akterjem NAJ mladinskih prostovoljnih projektov bo predvidoma potekala v okvi-ru ene večjih prireditev Mladinskega sveta Ajdovščin, ki se bo odvila v tem času. V ko-likor bo obstajal interes bomo priredili tudi prireditev, na kateri si bo mogoče ogledati mladinske projekte, ki so bili izpeljani v lan-skem letu, ter se pogovoriti in izmenjati iz-kušnje z drugimi prostovoljci. Na prireditev bodo povabljeni vsi prijavljeni prostovoljci in njihovi mentorji ter v razpisu sodelujo-če organizacije ali skupine posameznikov. O času in kraju prireditve boste obveščeni naknadno.

Prijava mora biti poslana na Mladinski svet Ajdovščina najkasneje do 30. novem-bra 2012 in sicer velja slovenski poštni žig s tem datumom in ustrezno oznako na ku-verti, ki je predpisana na dnu prijavnega obrazca.

NE POZABITE! Promocija prostovoljne-ga dela je ključni namen natečaja in z njim lahko pomagamo pohvaliti in vzpodbuditi prostovoljno delo tudi pri vas, v vaši orga-nizaciji. Vsi prijavljeni bodo vabljeni na za-ključno prireditev natečaja, kjer bodo tudi prejeli pohvalo kot vsaj skromen znak pri-znanja in spoštovanja vrednosti njihovega dela.

Razpis natečaja in prijavnice dobite tudi na internetni strani http://msa.si/

Za dodatne informacije se lahko pozanimate na e-naslov: [email protected] ali na GSM: 040 515 347 Predsednica MSA Helena Harej

Št. 15 • 17. oktober 2012 21Mladi

Četrtkove minutke za vrednote

Četrtek, 4. oktober 2012, je bil za marsikaterega dijaka in profesorja Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina nekoliko drugačen dan. Nameni-li smo ga vzgoji za spoštovanje ter spoznanju, da so med nami tudi taki mladostniki, katerih vsakdan ni tako svetel in optimističen, kot je naš.

V okviru Minutk za vrednote smo slovesno otvorili prenovljen šolski atrij, saj smo prepričani, da je v ure-jenem okolju lepše živeti in delati. Ob tem se nam je zdelo vredno zbra-ti vse dijake naše šole in jim to tudi povedati. Apelirali smo na odgovor-nega mladostnika, ki bo spoštoval delo drugega in se tudi v trenutku mladostniške razbrzdanosti ne bo spozabil ter počečkal na novo nasta-le grafite, ki so delo našega letošnje-ga maturanta, za nas prav posebnega dijaka, Ludvika Pečenka.

Dogodku so prisostvovali tudi po-sebni gostje – dijaki Vzgojnega zavo-da s Planine, ki so se ta dan prišli z našimi dijaki pomerit v nogometu.

S svojim obiskom pa so nam ponu-dili tudi priložnost pobliže spoznati vrstnike, mladostnike, ki jih je ži-vljenjska situacija peljala do roba in marsikdaj tudi čez in za katere smo prevečkrat prepričani, da jih med nami ni.

Skupina naših dijakov se je v vlogi gostiteljev odlično izkazala. Varo-vance s Planine so popeljali po šoli ter se z njimi vključili k pouku posa-meznih predmetov. Sledila je nogo-metna tekma in na koncu izročanje darilc – šatulj s pismom prijatelju. Dan se je za oboje zaključil v prije-tnem vzdušju. Naši dijaki so spo-znali, da niso vsa življenja postlana z rožicami, za goste pa upamo, da so začutili, da živijo v družbi, ki jih je pripravljena sprejeti, če le pokažejo potrebno spoštovanje, kamor spa-dajo tudi splošno sprejete norme in pravila.

Verjamemo, da take in podobne Minutke za vrednote, ki v tem šol-skem letu bogatijo življenje naše šole, prispevajo k boljšemu jutri. Prepričani smo, da je biti učitelj po-slanstvo, ki se v vsej žlahtni celoti ne more udejanjiti le skozi strokovnost in izobraževalne cilje. Zlasti v dana-šnjih »zmedenih« časih mladi potre-bujejo in tudi cenijo zanesljivo, srč-no in prepričljivo roko Učitelja oz. Vzgojitelja, pa če to priznajo ali ne. Melita Lemut Bajec

Re-akcija v Dijaškem domuDijaški dom srednje šole Veno Pi-

lon Ajdovščina, ki je bil zgrajen leta 1981, je drugi dom za okrog 200 di-jakov in dijakinj. Zaradi dotrajanosti stavbe in opreme so v zadnjih letih potekale v domu razne prenove in menjave notranje opreme.

Ker skušamo v domu soustvariti mladostno, sproščeno in kreativno ozračje, smo v lanskem šol.l. skupaj z ustvarjalko Petro Doljak iz Nove Gorice zastavili projekt prenove mladinske sobe, poimenovan »Re--akcija«. Mladinska soba je prostor namenjen skupnemu delu in vsa-kodnevnemu druženju dijakov. V letošnjem šolskem letu bo projekt prenove popolnoma zaživel. Prvi korak je renoviranje foteljev. Ker se zavedamo nujnosti ekološkega oza-veščanja in ravnanja, bo delo pote-kalo v duhu uporabe starega, zavrže-nega. Tako smo pričeli z zbiranjem starega jeansa in podobnega blaga, iz

katerega bodo nastala nove prevleke. Obenem vabimo vse, ki bi nam z materialom želeli priskočiti na po-moč, da se nam oglasite. (kontaktna št. 05 3664 126-Tina Vrčon)

Glasbena igrica Mavrična ribica najde svojo srečoV organizaciji Medobčinskega dru-

štva prijateljev mladine Ajdovščina se je v tednu otroka, in sicer 4. okto-bra 2012, v dvorani KS Gojače-Ma-lovše, odvijala predstava o Mavrični ribici, ki najde svojo srečo.

Pravljična zgodbica o mavrični ribici je potekala v polnem doži-vljanju. V tej zanimivi zgodbici so nastopajoči otroci sodelovali z ži-vahnimi in poskočnimi pesmicami. S pesmicami prijateljske sreče in lju-bezni.

Naše glasbene igrice se je razve-selilo tudi občinstvo. Tudi otroci so gledali predstavo z radovednostjo in zanimanjem.

Iz naše igrice: Ko se Mavrična ribi-ca poslovi od hobotnice Modrijan-ke, zasliši sredi poti nad sabo spet ljubečo pesmico o Beli barčici, ki nas pelja, kam drugam, kot pa k Soncu. Počutila se je kot da je obsijana z mehkim soncem. In Mavrična ribi-

ca z vedno večjim veseljem razdeli svoje srebrne luske ribam in ostalim morskim živalicam. Sedaj končno razume, kaj je srečno prijateljstvo, kaj je ljubezen. In to srečno prijatelj-stvo so vse te ribice in ostale morske živalice proslavile z morsko himno, Morskim doživetjem.

Predstava o Mavrični ribici se je

zaključila s pesmico o soncu, ki se smeje ter kuka skoz' veje in zavri-ska prav glasno. In naše ljubo sonce kuka skoz veje, že te, jesenske, gre na pot k srebrnim snežinkam, k čaru pomladi, tako ali drugače pa v ob-jem naših toplih in nasmejanih src. Katja Krkoč

Utrip tedna otroka 2012

V tednu otroka, med 1. in 6. okt-obrom 2012, smo na Medobčin-skem društvu prijateljev mladine Ajdovščina poskrbeli za zelo bo-gat program in pestro dogajanje. Z ustvarjalnimi delavnicami »S knjigo v odraščanje«, »Šatuljice« in »Ve-seli mobili« smo obiskali otroke na osnovnih šolah in njihovih podru-žnicah v občinah Ajdovščina in Vi-pava. S skupino otrok iz OŠ Šturje smo obiskali varovance Doma sta-rejših občanov Ajdovščina in skupaj ustvarili kostume ter odigrali krat-

ko jesensko igrico. Z glasbeno igri-co Mavrična ribica smo nastopili v krajevni skupnosti Gojače Malovše. Teden otroka smo zaključili z nasto-pom Pritrkovalcev Lokavec in Silno vljudno predstavo v izvedbi Andreje Zupančič v MC hiša mladih v Palah v Ajdovščini.

V četrtek smo se podali na likovno ustvarjanje v Piran, na tradicionalni ex tempore. Tokrat, v letu medgene-racijskega sodelovanja, se je osnov-nošolcem in dijakom pridružila še tretja generacija. Skupaj so ustvarili

pester nabor likovnih del, ki so do 18. oktobra 2012 razstavljeni v pro-storih TC Mercator v Ajdovščini – toplo vabljeni k ogledu!

Dogajanje vam predstavljamo tudi v fotografijah. Ker je v časniku pro-stor omejen, vas vabimo, da obiščete tudi našo spletno stran www.mdpm--ajdovscina.si in facebook profil, kjer skušamo utrip prikazati čimbolj pi-sano in pristno v sliki in besedi.

V polnem teku so že priprave na jesenske počitnice. V torek, 30. ok-tobra 2012 vas vabimo na plavanje v Atlantisu in ogled filma v Koloseju v Ljubljani.

Tradicionalne ustvarjalne delavni-ce bodo tokrat potekale v sodelova-nju z MC Hiša mladih v Palah, Aj-dovščina – brezplačno vam bodo na voljo dopoldne in popoldne, lahko pa se boste odločili tudi za kosilo po ugodni ceni (obvezne prijave).

Za vse informacije in prijave smo vam tokrat na voljo tako na Med-občinskem društvu prijateljev mla-dine Ajdovščina (05 368 91 40, 041 490 360, [email protected]) kot tudi v MC Hiša mladih v Palah, Ajdovščina (05 368 93 83, 041 945 392, [email protected]). Gordana Maroh Črv

Popoldan na Cesti V okviru Škofijske Karitas Koper

začnemo oktobra ponovno izvaja-ti preventivni program za otroke in mladostnike „POPOLDAN NA CESTI“.

Že enajst let združuje osnovno-šolske otroke, ki imajo težave pri učenju ali psihosocialne težave in dijake srednjih šol ter vse mlade po srcu kot prostovoljce.

Zato vabimo vse, ki bi radi sode-lovali kot prostovoljci in podari-li svoj čas otrokom, ki si pomoči

želijo in pa tudi starše, ki bi radi svoje otroke vključili v preventiv-ni program, da se nam pridružijo. Vabljeni!!

Kontaktna oseba: Tatjana Ru-pnik 041 762 029 ali e- naslov [email protected].

Taborjenje ob reki Kolpi

Letos smo taborili ob Kolpi v Me-tliki. Taborilo nas je okoli 30 mladih gasilcev iz Cola. Pot je bila dolga, a je bilo zelo lepo saj smo bili prav ob vodi. Postavili smo več šotorov za bivanje. Dva za mlade enega za kuhinjo in enega za dnevni prostor--jedilnico. Naš dan je potekal takole: vstajanje ob 7:30, razne opoldanske aktivnosti (gasilske vaje, kopanje), kosilo 12:30, opoldanski počitek (kartanje z frendi), popoldanske ak-tivnosti (kopanje, različne igre, kvi-zi, gasilske vaje-priprava nove vaje za starše, ki so si jo ogledali zadnji dan), večerja 19:00, večerna zabava (filmi, risanke...). Kopanje v Kolpi je bilo

zelo prijetno saj je bila topla, imela je kar 26 stopinj. Ob reki so bila dre-vesa, na enem od teh pa pripeta gu-galnica, kjer smo se zagugali narav-nost v reko. Eno popoldne smo imeli krajši pohod. Šli smo si pogledat izliv reke Lahinje v Kolpo. Cel teden smo imeli tudi kuharice, ki so se zelo tru-dile, da bi čim večkrat ustregle našim željam. Gospodar turistične kmetije Lovšin, kjer smo bivali nam je dal v uporabo tudi njegov kanu. Večkrat smo se z njim peljali po reki. V če-trtek večer pa smo imeli svoj kres, kjer smo si spekli hrenovke in jabol-ka. Naš mentor je bil vojaški kurat g. Milan Pregelj, pomagali pa so mu tudi animatorji, to so mali starejši mladinci. Ves čas taborjenja pa smo imeli lepo vreme. Zadnji dan, torej v

nedeljo pa so prišli starši, kjer smo jim pokazali gasilsko vajo. Lahko so se tudi kopali, popoldne pa smo imeli skupen piknik. Proti večeru smo se vsi skupaj odpravili domov. Na taborjenju je bilo zelo 'fajn' in upam da bomo šli še naslednja leta. Neja Škvarč

http://www.mdpm-ajdovscina.si

http://www.mdpm-ajdovscina.si



Št. 15 • 17. oktober 201222 Pisma

Saj človek ne ve, kaj se ima še pripetiti na tem ljubem svetu, da da … Je premišljal upokojeni, upokojeni pač - delal je marsikaj, še več pa hotel izvedeti, pa je tudi vedel. No, ni domorodec, vikendaš, bi se reklo, pa najbrž prav zato drugače vidi dolino, kjer burja igra na mogočne harfe starih topolov, hrastov, gabrov, gori na Čavnu pa na bukove rogovile in med smreke se vpleta. Včasih do njegovega vikenda pride, no, kako naj bi jo opisali drugače kot vaška razglasna postaja, regljačaka, opravljivka, če hočete. In potem imata akademijo, forum, kar koli. Od povsem vaških problemov se lotevata tudi občinske politike, da da … In jutro je blago, radodarno s toploto. Mož pa razmišlja: Ja, včeraj sem hodil po mestu in šel zadaj, za šolski center. In sem gledal tisto, kar naj bi bilo nekoč šola. Odkimaval sem z glavo in se čudil, pa čudil. Glej no, to mestece ima nov stadion, lepo pokopališče, šola pa … Mar se raje pripravljajo na smrt, kot pa da bi se šli zidanje bodočnosti na taki krhki snovi kot je mladina. No ja, kaj pa šport. To pa ja, telovaditi, duha udomačiti v čvrstem telesu. No, o tem je celo gospod župan nekoč govoril, o ja. Mož najbrž ve, da je zdrav duh res doma v zdravem telesu, kakopak, zato torej stadion, ki kar nekako čaka, da bo na njem mladež razgibala svoja sedala in nogovje. Lokalni gradbinec je šel v franže, kontejnerjev ni več … Država pa, stiskaška kot je … No, no … Morda pa so možje v Ljubljani razmišljali: Glej jih no, glej, te burjakarje … Stadion so si postavili, zdaj pa terjajo novo šolo. Pa si ne bi prej omislil nove šole, ki jo baje tako zelo potrebujejo … Ne vem, ne spoznam se na občinsko strategijo, prišlek sem. Kje hodi danes ta regljačaka. Ni jo še prineslo sem gor do moje hišice. Marsikaj je še za postoriti. Pograbiti bo treba listje, otrebiti travnik pred hišo, v vrtu … Ah ne, s kozarcem mošta si bom odvezal dušico, da bo radostno plesala med griči, tako bodi. Nič ne bo, že gre babše, že gre.»O, gospod Janez, se sončimo, počivamo,« zadihano reče.»Malo pa res. Zjutraj sem pospravil po kleti, preveril mošt. Lepo dela, lepo

… Bi ga poskusila, že malo treska, o ja …«»No, pa dajte en glaž. Sem bila včeraj v mestu, veste, pa v soboto tudi, ja. So

imeli en štrudelfest. Jaz se na to ne spoznam, stara ratujem. In gledam tiste marele tam pred kinodvorano. O joj, kako smo včasih čakali karte, moj Bog, kakšni cajti so to bili. Pa je bilo lepo, veste, ko sem šla s svojim takratnim tja, da sva bila malo v temi, saj razumete, ne,« se razgovori.»Ja, je bil drugačen čas. In baje je festival lepo popestril siceršnje mrtvilo. Jaz

sem kar nekako len, da bi šel, priznam. No, tako, izvolite,« reče in ji ponudi velik kozarec mošta, tako žlahtno penečega se, tako razigranega …»Tiste marele, veste, tisto mi pa ni jasno zakaj. Ma se mi zdi, da so hoteli

povedati, da se je treba zaščititi pred pljuvanjem, nekaj takega, mogoče pa so hoteli še reči, da se obetajo hude nevihte. Sama sem prebrala na metre knjig, saj veste, toliko se že poznava. Za fakulteto ni bilo časa, kje pa, družina grunt … no. O, je pa ta prav, že reže, že reže. Letos bo močno vince, bo,« se posmeje in nastavi kozarec, da bi ga spet napolnil. Janez ustrežljivo natoči. »Me pa je prav zanimalo, kakšni ljudje bodo šli noter v dvorano. Stala sem tam in gledala. Ene sem poznalo, večino pa ne. In veste, kaj sem se vprašala, veste kaj?« »Kaj le?« »Kje so vsi tisti in tiste, ki se imajo za nekaj več, kot se pri nas reče. Kje so vsi

intelektualci, ki tako bobnajo, koliko jim je do kulture. Malo njih je bilo tam, mladi pa, o ja. In to se mi je zdelo fajn, to pa ja. Zdaj vam bom povedala, kako je bilo še gor na planoti, ko sem bila mlada, če vas ne morim.«»Mici, kar povejte, kar dajte. Bi še mošta?« je Janez vljuden.»Ne, ne, buta v glavo, hvala. No, poslušajte. Star možakar leži za pečjo, ni

še povsem razgrelo, april je bil. In to so bila tista leta, ko so se kinopredstave selile po vaseh, kar na tovornjaku. Plakate so nabili na lipe, na vrata, kamor pač že … In možakar je imel pri hiši še dva sinova, ki sta videla tiste plakate. Ampak denarja ni bilo, v tistih letih, ne. Petdeseta, ali že šestdeseta, prejšnjega stoletja … Ne vem več prav. No, pa prideta domov in starejši reče, mencaje seveda: Tata, v soboto popoldne bo pred hotelom kino. Stari mož zakašlja se vzdigne in reče: Fantje, bo kino, kadar ne bo kaj dat v lonec, takrat bo kino! Vidite, tako je bilo včasih s kulturo, tako. Ma me je pa čudilo, da nisem videla niti tistga očalarja, ki piše knjige. Saj pride z mopedom tudi do vas. Pa ga ni bilo veste, o ne. In potem bo meni kokodakal o kulturi. Taki so ti, taki,« se je pridušala in rdela v lica.»Ne vem, nič mi ni rekel. Popoldan pribrenči, pa ga bom vprašal. Kako pa

kaže vaš mošt, bo?«»O, brbota, da je hudič vesel. Moj kar čepi dol in posluša, pa poskuša, ti

dedc nemaren. Lani se je držal kislo, ko je hči skoraj vse odpeljala, letos bo pa doma naredil vino. Pa nisem nič zadovoljna s tem, prav nič. Vem, kako bo. Hodili bodo k njemu in bodo degustacije, potem bo pa iskal po nočni omarici tablete za srce in pritisk. Kakor hoče, jaz mu ne bom več pridigala, star je zadosti. No, zdaj bom šla. Sem peš veste, moram kakšno kilo dol. Kolki so me začeli matrati, kolki.«In je izginila na položnini med vinogradi. Janez pa je zavrtel kozarec v roki in

premišljal. Bi še enega? morda bi pa šel v trgovino in si kupil štrudel, pa nov dežnik, da … Štrudla in iger, to!

Bojan Bizjak

Smehalnica

Mladi gasilci na ColuV gasilskem društvu imamo mlajši

gasilci veliko dejavnosti: razna tek-movanja, druženja ob sobotah, vsa-ko leto taborjenje....

Vsako prvo soboto v mesecu ima-mo mlajši gasilci srečanje z anima-torko Evo, kjer se veliko pogovar-jamo o svojih željah v gasilskem društvu. Ob novoletnem času izde-lujemo voščilnice, se igramo dru-

žabne igre, delamo razne plakate, se 'hecamo' in tudi veliko smejemo. Sodelujemo tudi na gasilski veselici, ki je vsako leto.

Prvo leto so nas starejši gasilci pe-ljali taborit v Trento. Tam smo do-živeli 'krst z vodo', saj nas je skoraj ves teden zalival dež. Tako, da so se naslednje leto naši organizatorji z g. Milanom odločili, da gremo raje v hišo. Tako smo odšli v vas Klanec. Tudi tam smo se imeli lepo. Vendar

je lepše taboriti v šotorih. Leto 2011 smo šli na Jezersko, letos pa smo šli k reki Kolpi, kjer smo uživali v vodi.

Na vsako taborjenje peljemo s sabo tudi kuharice, da nam dobro kuhajo.

Na taborjenju izvajamo gasil-ske vaje, različne igre, spoznava-mo okolje in imamo kres, kjer si tudi sami kaj spečemo. Ker se ima-mo tako zelo lepo se vsako leto radi udeležimo taborjenja. :D Pia Kobal

Izlet v Nemčijo in StrasbourgUniverza za tretje življenjsko ob-

dobje LIPA iz Domžal je organizira-la izlet po Nemčiji in v Strasbourg, kamor so povabili tudi nas. Na izlet nas je odšlo samo pet s kombijem do Domžal, kjer smo se pridružili našim kolegom iz društva LIPA.

Vožnja preko Avstrije nam je ponu-jala prelepe razglede na visoke gore, saj je bil dan obsijan s soncem. V Nemčiji smo si najprej ogledali Hei-delberg, staro univerzitetno mesto pod mogočnim gradom.

Naslednji dan smo pot nadaljevali po slikoviti dolini reke Ren, kar pa za naš izlet ne morem trditi. Saj se je vreme skisalo, sivi oblaki so viseli nad dolino, počasi je pričelo tudi de-ževati, in gradovi, ki so se ponujali na obeh straneh reke Ren, so kazali bolj klavrno podobo – za fotografa seve-da. Tudi mesto, kjer je slovita deklica Lorelai, je ostalo mojim očem skrito.

Porenje je dolina prelepih vinogra-dov na strmih pobočjih, po reki plu-jejo bele ladje… To bi bilo res lepo vi-deti ob sončnem in jasnem vremenu - tako sem si mislila, saj nisem uspela napraviti prav nobene fotografije.

Zadnji dan našega potovanja smo si ogledali stari del mesta Strasbourg s krožno vožnjo po reki. Zelo lepo ure-jene stare hiše, polne cvetja na oknih, so pritegnile naše poglede. Mesto je zelo lepo, všeč nam je bilo. Seveda smo obiskali tudi parlament, kjer sta

nas sprejela Romana Cizelj in Lojze Peterle.

Nočna vožnja proti domu je bila dolga in naporna, kljub temu smo bili udeleženci izleta dobre vo-lje, ko smo končno bili doma. Vlasta Ferjančič

Igre specialne olimpijade popestrili tudi starodobniki

Člani društva Vipavska dolina smo bili to poletje tudi na poletnih igrah Specialne olimpijade Slovenije, ki so se odvijale od 8. do 10. julija v Vipavi, pod geslom »Začuti burjo – tekmuj po svoje«. K sodelovanju nas je povabil Center za izobraževanje rehabilitacijo in usposabljanje. Na igrah je letos sodelovalo 52 ekip iz Slovenije.

K sodelovanju so bile povabljene tudi ekipe Hrvaške in Italije. Slove-sno odprtje iger je potekalo v Špor-tnem centru Police v Ajdovščini. Ča-stni pokrovitelj iger je bil predsednik države dr. Danilo Turk. Slovesna otvoritev je bila resnično svečana,

na trenutke ganljiva. Po predstavi-tvi sodelujočih ekip je potekal bo-gat kulturni program. Nastopajoči so pokazali kaj vse se lahko doseže, kljub težavam s telesnimi in drugimi motnjami. Potrebno je le vztrajati in vaditi. Pri tem gre velika pohvala vsem, ki s prizadetimi nesebično in potrpežljivo delajo, njihovo delo pa vsi ostali, tudi družba premalo po-znamo in cenimo.

Slovesno odprtje iger je popestril prejemnik srebrne medalje na Zim-skih olimpijskih igrah v Sarajevu Jure Franko, ki je na prizorišče pri-nesel olimpijski ogenj.

Na zaključku 16. poletnih iger Spe-

cialne olimpijade smo sodelovali tudi člani društva Vipavska dolina in z udeležbo 22. starodobnih vozil prispevali k popestritvi. Starodobna

vozila so bila nekaj časa postavljena na ogled, nato so si udeleženci olim-pijade izbrali vozilo tisto, ki jim je bilo naj bolj zanimivo. Člani društva so jih s svojimi vozili popeljali na krajši izlet do dvorca Zemono, skozi Vipavo in nazaj stadion.

Vsi skupaj , otroci, spremljevalci in člani društva smo preživeli pri-jetno popoldne. Verjamemo, da smo otrokom popestrili in polepša-li dan, zagotovo pa smo člani dru-štva Vipavska dolina odšli bogatejši za novo življenjsko izkušnjo. Miro Štrancar

Ponudba novoletnih voščilnicV VDC Ajdovščina je v program za-

poslitve pod posebnimi pogoji vklju-čenih 70 uporabnikov z motnjami v razvoju. Ker prihaja čas, ko se v organi-zacijah nabavljajo božično-novoletne voščilnic za poslovne partnerje, vas vabijo, da si voščilnice naročite pri nji. Cena unikatnih voščilnic se giblje od 1 eur do 1.20 eur. Če vas ponudba za-nima, pokličite na tel. 05/9200530, ali preko e-pošte: [email protected].

Št. 15 • 17. oktober 2012 23Napovedujemo

Koledar prireditev za OKTOBER 2012

od ponedeljka, 15. do petka, 19. oktobra

Od 9:00 do 11:00 in od 16:00 do 18:00 LU Ajdovščina, od 16:00 do 18:00 SŠ Veno Pilon Ajdovščina

Projekt računalniškega opismenjevanja – Simbioz@ 2012Info: LU Ajdovščina, 05 366 47 53; SŠ Veno Pilon Ajdovščina, 05 366 41 10

sreda, 17. oktober

ob 10:00 Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo, Vipavska 11c, Ajdovščina

Aroma, zaznavanje okusov vina in sokov Info: Andreja Leban, 05 3315 397

ob 10:00 Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo, Vipavska 11c

Od kemije do zdravja Info: Andreja Leban, 05 3315 397

ob 19:00Dvorec Zemono Predavanje poteka v angleškem jeziku.

Optotermične spektroskopske metode in njihova uporaba v okoljskih in prehrambenih raziskavah Info: Andreja Leban, 05 3315 397

četrtek, 18. oktober

ob 16:00prostori KS Črniče

MC Hiša mladih na obisku (ustvarjalne delavnice in družabni popoldan)Info: MC Hiša mladih, 05 368 93 83, 041 945 392

ob 20:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Potopisno predavanje Mehika Info:05 368 93 83, 041 945 392

petek, 19. oktober

ob 18:30Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem in predstavitev njegove knjige Knjiga o Radi

sobota, 20. oktober

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

143. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)

ob 19:00telovadnica OŠ Šturje, Ajdovščina

Košarkarska tekma KK Marc : KK Cerknica

ob 20:00župnijska cerkev sv. Štefana v Vipavi

Dobrodelni koncert - orgle, trobenta in sopran Prostovoljni prispevki namenjeni sofinanciranju malic socialno ogroženih otrok OŠ Ajdovščina in Vipava.

nedelja, 21. oktober

ob 7:00izpred AP Ajdovščina

Pot v neznano Cena prevoza 12 € (otroci do 15. leta brezplačno). Prijave do petka, 19. oktobra na TIC Ajdovščina Info: PD Ajdovščina, Bogdan Kodele, 031 853 405

ob 11:00izhodiše pohoda Lozice

Pohod v Reber Info: Branko Skupek, 031 274 104

ponedeljek, 22. oktober


Mi dva in najin otrok: Ali sem zavesten starš? Cena 10 €; info in prijave: [email protected], 041 911 179

petek, 26. oktober

ob 12:10pri spomeniku padlih borcev, Ulica 5. maja

Slovesnost v počastitev dneva mrtvih


Proslava ob 30-letnici Društva invalidov Ajdovščina - Vipava

ob 18:00Kamp Tura, Gradišče pri Vipavi

Izdelajmo si naravno milo kar doma Št. udeležencev je omejeno do 12 oseb, rezervacija do 24. oktobra na 05 993 00 67. Strošek delavnice je 20 €.

sobota, 27. oktober


Ostržkov abonma: Kako je Oskar postal detektiv Info: 05 364 30 72, 041 754 753


Klubski maraton Radia Študent Info: MC Hiša mladih, 05 368 93 83

nedelja, 28. oktober

ob 17:00telovadnica OŠ Col

Colski glasbeni oder – koncert generacijInfo: Društvo Trillek, Sandi Škvarč, 041 621 669

torek, 30. oktober Bar Hiša mladih Ajdovščina Koncert Elvis Jackson

sreda, 31. oktober

ob 14:00Lože in okolica

Jesenski tek - Lože Info: Darko Hrovatin, 040 589 057

Koledar prireditev za NOVEMBER 2012

petek, 9. november

ob 19:00galerija v Vipavskem Križu Otvoritev razstave Modra

od petka, 9. do nedelje, 11. novembra

pod velikim ogrevanim šotorom na Brjah na Vipavskem

Martinovanje na Brjah na Vipavskem Info: Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje na Vipavskem, 040 620 866 (Borut Koron)

od petka, 9. do nedelje, 18. novembra

Kmetija Ferjančič, Gradišče pri Vipavi

Osmica na kmetiji Ferjančič Info: 031 892 585, [email protected], [email protected]

sobota in nedelja, 10. in 11. november

Kmetija Černigoj v Lokavcu

Martinovanje na kmetiji Černigoj Za skupine je nujna predhodna najava: Dragica Černigoj 040 217 192 in Jože Černigoj 040 239 189

sobota, 10. november

Iztokova koča pod Golaki Martinovanje v Iztokovi koči pod Golaki Rezervacije: 041 625 255 (Uroš)

odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Pohod na Krnska jezera, Pot spomina Info: PD Ajdovščina, www.pd-ajdovscina.si, Anton Kreševec 031 613 805

različne lokacije Martinovanje in odprti hrami v Vrhpolju Za skupine je zaželena predhodna najava na 041 707 534


Kmečka tržnica v Ajdovščini Najem stojnice 6 €. Prijave do 9. oktobra na TIC Ajdovščina, 05 365 91 40, [email protected]

ob 8:00avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina

37. mednarodno srečanje zbiralcev Info: 041 601 205


Škratkov abonma: Od kod si, kruhek? Info: 05 364 30 72, 041 754 753



144. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir)

nedelja, 18. november

Izhodišče in cilj pod hrastom pred vasjo Ustje

12. pohod Po Vertovčevih poteh Info: Društvo Matija Vertovec, 05 365 91 55, 05 365 91 40

četrtek, 22. november


Gledališki abonma: Godart - live Info: 05 364 30 72, 041 754 753, [email protected]

od petka, 23. novembra do nedelje, 2. decembra

Kmetija Štrukelj, Selo 2a Osmica na kmetiji Štrukelj Info: Tomo Štrukelj, 041 790 741, [email protected]

petek, 23. november

ob 9:00 Simpozij o Lokarjevem delu Info: 05 364 26 60, [email protected]



Ostržkov abonma: Dogodivščine dvornega norčka Ferdinanda Info: 05 364 30 72, 041 754 753

nedelja, 25. november

Pohod na Obli vrh Info: PD Ajdovščina, www.pd-ajdovscina.si, Srečko Vidmar 041 891 368

ponedeljek, 26. november


Mi dva in najin otrok: Kako pomembni so začetki navezovanja med staršem in otrokom Cena 10 €; info in prijave: [email protected], 041 911 179

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, [email protected], www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@

licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali [email protected].

OBVESTILA:Marta Jakopič Kunaver Pravljične slikarske sanje Od 17. septembra 2012 do 30. oktobra 2012 - Galerija Lična hiša Ajdovščina Vabljeni na ogled razstave Marte Jakopič

Kunaver Pravljične slikarske sanje. Urnik razstave: od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, v soboto med 9. in 12. uro. Nedelja in prazniki zaprto.

Razstava Jernej Kraigher - Arhitekturna risba Od 5. do 28. oktobra 2012 - Pilonova galerija Ajdovščina Vabljeni na ogled razstave Jerneja Kraigherja. Kustosinja razstave je Nataša Kovšca. Razstava likovnih del slikarja Borisa Štera Od 3. do 30. oktobra 2012 - Info točka Stolp na ajdovski tržnici Na ogled so likovna dela slikarja Borisa Štera iz Tržiča, člana Društva paraplegikov gorenjske regije.Razstava del VIII. mednarodnega likovnega srečanja Vipavski Križ Od 8. do 31. oktobra 2012 - Galerija doma krajanov Vipavski Križ Vabljeni na ogled razstave del, ki so nastala na VIII. mednarodnem likovnem srečanju v Vipavskem Križu. Info: Iva Bandelj, 031 481 187.DRUŠTVO MOST – UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE AJDOVŠČINAPohod »SPEČA LEPOTICA« ali po dolini MIRNE – sobota, 20. oktober 2012, odhod izpred avtobusne postaje v Ajdovščini ob 8. uri. Cena pohoda: 12 € avtobus (pri najmanj 40 udeležencih – plačilo na avtobusu) z ogledom gradu, hrana 5 €.Prijave: Na sedežu društva ob ponedeljkih med 9. in 10. uri, najkasneje pa do vključno srede pred odhodom oz. do zasedbe mest na avtobusu. Prijave in dodatne informacije na GSM Silvester Čotar 051 231 702 ali Jožica Nusdorfer 041 485 081. V primeru slabega vremena bo pohod preložen. PD AJDOVŠČINAGregorčičeva 20, AjdovščinaTajnica: Marjana Soban, 041 573 319Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro (možen vpis na izlete in plačilo letne članarine)DU AJDOVŠČINAsobota, 3. november - enodnevni izlet v neznano

sobota, 3. november - popoldansko kopanje v IzoliV ŠC Ajdovščina se začne z oktobrom 2012 - rekreacija vsak torek od 17.00 do 18.00 uroter bazen vsako sredo od 18.00 do 19.00 in od 19.00 do 20.00 ure - prizadeti po kapi.Info: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05/366 13 83, 031 303 109, [email protected] (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9.00 in 11.00 uro)TIC Ajdovščina s 1. oktobrom obratuje po zimskem urnikuObveščamo vas, da je pisarna TIC Ajdovščina (v pritličju MC in hotela Ajdovščina v Palah) z oktobrom prešla na zimski urnik obratovanja. Za vas smo odprti od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah med 8.00 in 12.00.Info: 05 365 91 40, [email protected], www.tic-ajdovscina.si

Slovesnost ob dnevu mrtvih V petek, 26. 10. 2012 ob 12.10,

bo pri spomeniku padlih bor-cev na Ulici 5. Maja v Ajdovščini potekala slovesnost v počastitev dneva mrtvih. V kulturnem pro-gramu bodo sodelovali učenci OŠ Danila Lokarja in GŠ Vinko Vo-dopivec.

Vabljeni! Zaželena čim večja udeležba praporščakov in članov območnega združenja borcev za vrednote NOB, ki je organizator dogodka.

37. mednarodno srečanje V soboto 10. novembra 2012,

s pričetkom ob 8. uri, bo v avli Dvorane prve slovenske vlade v Ajdovščini v organizaciji Društva zbiralcev Ajdovščina– Nova Gori-ca potekalo že 37. mednarodno srečanje zbiralcev - sejem. Gre za sejemsko obliko srečanja, na kate-rem boste lahko kupovali, proda-jali, menjali ali zgolj občudovali zanimive poštne znamke, stara pisma, denar, značke, medalje, stare razglednice, telefonske kar-tice in drugo.

LIONS KLUB ZEMONO PRIREJA DOBRODELNI KONCERT

ORGLE, TROBENTA IN SOPRAN

Nastopajoči:

Reinhard Schneider, orgle

Klara Schneider, orgle

Stefan Hofer, trobenta

Christa Maurer, sopran

Župnijska cerkev sv. Štefana v Vipavi,

v soboto, 20.10.2012 ob 20.00h.

Vstopnina: Prostovoljni prispevki ob vhodu v cerkev.

Vsi zbrani prostovoljni prispevki bodo v celoti namenjeni sofinanciranju malic

socialno ogroženih otrok v osnovnih šolah občin Ajdovščina in Vipava.

Prirodoslovni muzej Slovenije in KS Predmeja vas v soboto, 20. 10. 2012, ob 14. uri vabita v Dom krajanov na Predmeji na delavni-co za otroke (8 do 12 let)

NEPREMIČNI VELIKANIPodali se bomo v bližnji gozd in

si ogledali tamkajšnje velikane - drevesa. S pomočjo interaktivnih določevalnih ključev bomo pre-poznavali drevesne vrste, spozna-vali različne oblike listov, reševali uganke…

Delavnica bo trajala 1,5 ure, vodila pa jo bo biologinja Ire-na Kodele Krašna, kustosinja na projektu SiiT (www.siit.eu). V primeru slabega vremena, bo ce-lotna delavnica potekala v Domu krajanov.

V času delavnice bo na voljo za ogled tudi razstava Prirodoslov-nega muzeja Slovenije in kraja-nov Predmeje SKRIVNOSTI GOZDA.

Udeležba na delavnici in ogled razstave sta brezplačna.


http://www.tic-ajdovscina.si/

http://www.siit.eu

Št. 15 • 17. oktober 201224 Zadnja plat

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina.Izdajatelj je Občina Ajdovščina,Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina,www.ajdovscina.si, [email protected] oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak;Odgovorna urednica: Aleksandra HainProgramski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič.Oblikovanje: Silva Vovk KeteGrafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., VipavaTisk: SET VevčeE-uredništvo: [email protected], [email protected]: 05/36 59 155,Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice

GEODELAUGODNE geodetske�storitve

kontakt:BREŠČAK�Marko

pisarna:�Goriška�c.�25a,5270 Ajdovščina

e-mail:internet:

tel.�(041)�28-38-29

[email protected]

www.geodela.si

-

15%�POPUST

NA�STORITVE�!!!

*�GEODETSKI�NAČRTza ADAPTACIJO,�NOVOGRADNJO

*�UREDITEV�MEJE

*�DELITEV�PARCELE

*�ZAKOLIČBA

*�VRIS�OBJEKTA V�KATASTER

*�HIŠNA ŠTEVILKA...

GORIŠKA CESTA

GE

OD

EL

A

NKBM

SV

ET

RE

ZV

ON

KA

ABANKA

HOTEL

POLICIJA

ZDRAVSTVENIDOM

HU

BE

LJ

Oglas v Ajdovskih novicah seže v vsako ajdovsko vas! Bi želeli povečati prepoznav-

nost vašega podjetja? Bi radi v vašo trgovino privabili še več kupcev? Ponujate nov izdelek? Imate zanimivo storitev?

Povejte to na glas! Naš glas seže v vsako ajdovsko

vas – oglašujte v Ajdovskih novi-cah!

V primeru večkratnih objav nudimo do 30% popusta!

Več informacij: [email protected], 051-304-607, 05/36 59 155

Cenik oglaševanja v Ajdovskih novicahCena kvadratnega centimetra – 0,80 evra

Posebna ponudba: Majhen pokončen oglas

50 krat 65 mm – 26 evrov 50 krat 107 mm – 43 evrov

Srednje velik oglas v velikosti 107 krat 100 mm – 80 evrov

107 krat 196 mm – 157 evrov Večji oglas v velikosti

163 krat 100 mm – 114 evrov Velik oglas v velikosti

220 krat 100 mm – 143 evrov 220 krat 157 – 224 evrov

Celostranski oglas – 648 evrov

Zasebna soba Taše Turk v Galeriji Kosič

Če boste v teh dneh kaj hodili po Gorici, se ustavite pri Kosiču – nad prodajalno čeveljev je namreč tudi galerija, kjer je 5. oktobra potekalo odprtje likovne razstave Taše Turk. Zadnje čase jo kar naprej videvamo po Ajdovščini, je pa Taša Vipav-

ka, arhitekta, pred nedavnim pa je uspešno diplomirala iz slikarstva na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Znana domača umetnica se predsta-vlja z najnovejšim ciklusom likovnih del, ki ga je poimenovala Zasebna soba. Gre za drugačne slike, kot smo jih doslej vajeni pri Taši, manjši for-mati akvarelov na riževem papirju so nežnih barv, zračni. „Vrenje idej, ki se nam tukaj ponuja na ogled, vse-buje vsega po malem, od simbolov, barvnih iger, abstrakcij, stiliziranja, ilustracije, vse skupaj pa je začinjeno z vzdušjem eksperimentiranja, igrivo-sti in lahkotnosti, pa tudi s kančkom parodije, provokacije in dramatično-sti“, je med drugim zapisala Monika Lazar, dipl. slik., ki je avtorico pred-stavila na otvoritvi. Vi pa si ustvarite svoj vtis, razstava bo na ogled do 20. oktobra!

Nekoč je bilo drevo … Pred leti, ko sem se ponovno vrni-

la v Ajdovščino, me je seveda vleklo tudi v ulico, kjer sem preživela svoja otroška leta in del mladosti. In neke-ga lepega, poznojesenskega dneva, sem se odpravila proti Idrijski cesti, kjer me je že od daleč pozdravil velik topol, ki se je bleščal v bohotnih bar-vah zlato iskrive jeseni in se visoko dvigal v modro nebo z gručastimi oblaki.

Bila sem globoko očarana nad le-poto narave in ker takrat digitalnega fotografskega aparata še nisem pre-

mogla, sem škljocnila kar z Nokio, telefončkom. Čeprav je od tistega dneva minilo že kar nekaj let, še ve-dno rada pogledam to fotografijo.

Pred dvema letoma, natančneje 24. septembra 2010, sem se spet znašla na Idrijski cesti ravno v tistem času, ko so podirali velik topol. Nisem si mogla kaj, da ne bi vprašala, zakaj ga podirajo oziroma žagajo. Ker je pre-velik in v primeru orkanske burje bi ogrozil stanovalce v bloku. Vlasta Ferjančič

Foto

Vla

sta

Ferja

nčič

Foto

Vla

sta

Ferja

nčič

ZDRAVLJENJE z BIOENERGIJO

- za boljše zdravje in počutje -izboljšanje imunskega sistema -tudi kot preventiva

25% popusta za prvi obisk

gsm: 070 / 722 – 507 (Davis)

www.btd.si

Gobja družina na vrbi Na zelenici pred Lavričevo knjižni-

co in ob sprehajalni poti ob Hublju raste mogočna in zelo stara vrba. No ja, mogočna je bila, ko je še imela ogromne veje in kadarkoli sem šla tod mimo, sem jo vedno občudova-la. Rada imam stara drevesa, včasih

sem posedela na klopci pod njo. Pa so prišle poplave, narasli in podiv-jani Hubelj je odnesel brežino in del poti ob vrbi. Ko so na novo utrjevali brežino z ogromnimi skalami, so ve-like veje morali odžagati.

Te dni pa vrbo krasijo prelepe ru-mene gobe, ki jih v takem številu še nikoli nisem videla. Goba se imenu-je žvepleni lepoluknjičar (leatipurus sulphureus) in je pogojno užiten. Seveda takrat, ko je še zelo mlad. Uporabni so tisti deli, ki so mehki. Ko otrdijo, niso več primerni za ku-hanje. Na internetnih straneh sem našla nekaj zanimivih kuharskih re-ceptov za to vrsto gobe. Pravijo, da je panirana boljša kot piščančje meso.

Lahko da je, zame so najboljši jurčki. Vlasta Ferjančič

Dušan Slokar – državni prvak v kategoriji F1B na DP v pro-stoletečih modelih

Minuli konec tedna je v Mur-ski Soboti potekalo 21. državno prvenstvo v letalskem modelar-stvu. Državni prvak v kategoriji F1B je postal Dušan Slokar iz Lokavca. Čestitamo!

Na državnem prvenstvu so se pomerili predstavniki mnogih slovenskih klubov, v več katego-rijah. Dušan Slokar, član ŠMD Lokavec, ki je poleti s slovensko reprezentanco že slavil v evrop-skem prvenstvu v Toskani, se je ponovno izkazal. V svoji kate-goriji F1B je na državnem pr-venstvu v Murski Soboti dosegel najboljši rezultat in tako postal državni prvak. Čestitke!



ajdovske novice, 15. številka

Documents