e-regijske novice savinjske regije, 9 številka, september 2014

ŠTEVILKA 9 1 SEPTEMBER 2014


KAZALO

KAZALO ....................................................................................................................................................... 2

UVODNIK .................................................................................................................................................... 3

OB TRETJEM LETU PODPISA DEKLARACIJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA SAVINJSKE REGIJE ......................... 4

RAZVOJ NAS DRUŽI ..................................................................................................................................... 7

Aktualna podjetja iz projekta Podjetno v svet podjetništva 2013/2014 ................................................ 7

Štipendijska shema Savinjske regije ..................................................................................................... 13

OBČINE PRAZNUJEJO ................................................................................................................................ 16

Subregija Osrednje Celjsko ................................................................................................................... 16

Subregija Obsotelje in Kozjansko ......................................................................................................... 18

Subregija Savinjsko-Šaleško .................................................................................................................. 21

Subregija Dravinjsko ............................................................................................................................. 23

Subregija Spodnje Savinjsko ................................................................................................................. 25

IZPOSTAVLJAMO ....................................................................................................................................... 28

Subregija Osrednje Celjsko ................................................................................................................... 28

Subregija Obsotelje in Kozjansko ......................................................................................................... 39

Subregija Savinjsko-Šaleško .................................................................................................................. 52

Subregija Dravinjsko ............................................................................................................................. 53

Subregija Spodnje Savinjsko ................................................................................................................. 55

Izdajatelj: RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o.

Janez Jazbec, direktor - [email protected]

Uredniški odbor E-regijskih novic: Petra Gregorc, RASR d.o.o., urednica - [email protected]

Bojana Stopinšek, ORP Osrednje Celjsko - [email protected] Anita Čebular, ORP Obsotelje in Kozjansko – [email protected]

Klavdija Šemenc, ORP Savinjsko Šaleško - [email protected] Urška Udovičič, ORP Dravinjsko - [email protected]

Stojan Praprotnik, ORP Spodnje Savinjske doline - [email protected]

mailto:[email protected]


UVODNIK Mozaik projektov in dogodkov Savinjske razvojne regije Spoštovani bralci E-regijskih novic Savinjske regije, v 9. številki E-regijskih novic Savinjske regije vam predstavljamo raznolik mozaik projektov in dogodkov na območju Savinjske razvojne regije. Izpostavljamo osrednji slavnostni dogodek ob tretjem letu podpisa Deklaracija trajnostnega razvoja Savinjske regije, slavnostni prevzem električnega avtomobila, ki ga je organizirala RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, v luči Trajnostnega razvoja Savinjske regije. Osrednji del te številke, z rubriko Razvoj nas druži, predstavlja aktualna delujoča podjetja iz regijskega projekta Podjetno v svet podjetništva, ki so zaživela z razvijanjem dobre poslovne ideje. V tej rubriki obenem predstavljamo Enotno regijsko štipendijsko shemo Savinjske regije, vse od njenih začetkov, pa vse do danes. Po ustaljeni praksi so pripravljene rubrike, ki s svojo vsebino informirajo o pomembnejšem ter aktualnem regijskem dogajanju; in sicer rubrika Občine praznujejo, kjer predstavljamo pomembnejša dogajanja v občinah ob njihovih občinskih praznikih, ter rubrika Izpostavljamo, v kateri lahko preberete več o regijskih, subregijskih in občinskih projektnih novostih. Izid naslednje številke E-regijskih novic Savinjske regije je predviden ob zaključku letošnjega koledarskega leta, natančneje v sredini meseca decembra 2014. Želimo si prijetnega sodelovanja z vami tudi v prihodnje.

Petra Gregorc, RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o.


OB TRETJEM LETU PODPISA DEKLARACIJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA SAVINJSKE REGIJE V luči trajnostnega razvoja Savinjske regije, slavnostni dogodek ob prevzemu električnega avtomobila Trajnostni razvoj je pomembna usmeritev Savinjske regije. S podpisom Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije se je 101 podpisnik, med njimi vsi župani Občin Savinjske regije ter vodstva pomembnih razvojnih inštitucij in podjetij zavezal, da bodo v svoje aktivnosti vnašali načela trajnostnega razvoja in tako družbeno odgovorno skrbeli za splošno blaginjo v regiji. V luči promocije trajnostnega razvoja je v juniju 2014 RASR, Razvojna agencija Savinjske regije kupila električni avtomobil Peugeot iON in v sodelovanju z Mestno občino Celje in Elektrom Celje v starem jedru Celja uredila parkirišče s sodobno elektro polnilno postajo. Ob prevzemu električnega avtomobila je bil v organizaciji RASR, Razvojne agencije Savinjske regije 2. julija 2014 organiziran Slavnostni dogodek, ki so se ga udeležili podpisniki Deklaracije trajnostnega razvoja. Slavnostni govorniki na slavnostnem dogodku so bili: župan Mestne občine Celje, Bojan Šrot, predsednik uprave Elektro Celje, Rade Knežević, in direktor RASR, Razvojne agencije Savinjske regije, Janez Jazbec. Električni avtomobil si lahko podpisniki Deklaracije izposojajo za namen promocije trajnostnega razvoja v Savinjski regiji.

V okviru promocije aktivnosti trajnostnega razvoja v Savinjski regiji je bila izdana tudi III. Publikacija Deklaracija trajnostnega razvoja Savinjske regije, ki je po uspešno sprejetih dveh publikacijah iz prejšnjih let, povzela aktivnosti podpisnikov, s katerimi stremijo k splošni blaginji in izboljšanem gospodarskem in socialnem razvoju ter varovanju okolja.

Pripravil: Tomaž Poličnik, RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o.

Zanimivosti električnega avtomobila Peugeot ION: Zmogljivosti in poraba:

največja hitrost: 130 km/h; emisije: 0 g CO2 /km

Baterije: zmogljivost 16 kWh, normalno polnjenje preko vtičnice omrežja: 100% v 6 urah, hitro

polnjenje prek hitre polnilne postaje: 80% v 30 minutah Motor:

največja moč: 49 kW pri 2500-8000 vrt/min


Predlog Regionalnega razvojnega programa Savinjske razvojne regije 2014-2020 RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, na podlagi Sklepa Razvojnega sveta Savinjske razvojne regije, od 8.10.2112 koordinira in vodi aktivnosti za pripravo Regionalnega razvojnega programa Savinjske regije za 2014-2020. Vodja priprave Regionalnega razvojnega programa Savinjske razvojne regije 2014-2020 je direktor RASR, Razvojne agencije Savinjske regije, Janez Jazbec. RRP 2014-2020 Savinjske regije je temeljni strateški in programski dokument na regionalni ravni. Predlog RRP Savinjske regije je pripravila RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, v sodelovanju z Območnimi razvojnimi agencijami (Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, Razvojna agencija Savinja, Simbio, Razvojna agencija Sotla, Razvojna agencija Kozjansko in Medobčinski urad Slovenske Konjice) in drugimi razvojnimi partnerji Savinjske regije, pri čemer izpostavljamo obe regijski gospodarski zbornici (Regionalna gospodarska zbornica Celje in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica), Obrtno podjetniško zbornico Celje in IPAK, Stičišče nevladnih organizacij. V času priprave RRP so postopke na ravni regije spremljali in potrjevali Razvojni svet Savinjske regije (lokalne skupnosti, gospodarstvo in nevladne organizacije), Odbori Razvojnega sveta po področjih ter Svet Savinjske regije Predlog Regionalnega razvojnega programa je sestavljen iz Uvodnega dela, Strateškega dela ter Programskega dela s predstavitvijo pomembnejših predlaganih razvojnih projektov. Osrednja Razvojna področja Savinjske regije v programske obdobju 2014-2020 so: - Trajnostna gospodarska rast - Samooskrba regije - Trajnostni turizem - Upravljanje z naravnimi viri - Urejanje poslovnega in bivalnega okolja - Vključujoča družba - Blaginja družbe - Okoljska in mobilna infrastruktura Razvojne prioritete Savinjske regije v programskem obdobju 2014-2020 so izpostavljene: - PREDELAVA MATERIALOV (kovine, les, umetne mase in steklo) - PREHRANSKA SAMOOSKRBA - TURIZEM - ENERGETIKA Med razvojnimi cilji Savinjske regije izpostavimo: - doseganje trajnostne gospodarske in družbene rasti - aktiviranje svojih naravnih in človeških virov - doseganje visokih bivalnih, poslovnih in okoljskih standardov - krepitev družbene odgovornosti na vseh ravneh dela in bivanja v regiji - povečevanje delovno aktivnega prebivalstva - povečevanje dostopnosti in urejanja regije

V sled temu sledi Vizija razvoja Savinjske regije v obdobju 2014-2010:

»S TRAJNOSTNIM RAZVOJEM REGIJE DO SPLOŠNE BLAGINJE«.


Tekom priprave Evidentiranih je bilo več kot 550 projektnih predlogov, ki so bili skozi kriterije in merila za regijske projekte vsebinsko združeni v več kot 170 projektov. Med nosilci projektov so v večjem delu lokalne skupnosti. Osnutek RRP Savinjske regije 2014-2020 je bil posredovan na vpogled na MGRT dne, 07.03.2014. Na zadnji seji Razvojnega sveta Savinjske razvojne regije (02.07.2014) je bil potrjen Predlog Regionalnega razvojnega programa Savinjske razvojne regije 2014-2020 v prvi obravnavi. Predlog RRP je bil nato poslan na MGRT dne 04.07.2014, s strani pristojne službe pa posredovan v medresorsko obravnavo. Predvideno je, da bo Razvojni svet Savinjske razvojne regije obravnaval v drugi obravnavi, po sprejetju Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Predlog RRP 2014-2020 je objavljen na spletni povezavi: http://www.rasr.si/si/savinjska-regija/141.

Po Predlogu RRP 2014-2020 Povzela: Petra Gregorc, RASR d.o.o.


RAZVOJ NAS DRUŽI Aktualna podjetja iz projekta Podjetno v svet podjetništva 2013/2014 OD DOBRE POSLOVNE IDEJE DO SVOJEGA PODJETJA Aktualna podjetja iz projekta Podjetno v Svet podjetništva v Savinjski razvojni regiji Predstavljamo vam podjetniško ustvarjalnost mladih iz Savinjske razvojne regije, ki so se v okviru Projekta Podjetno v Svet podjetništva, usposobili za samozaposlitev. Program predstavlja štiri mesečno usposabljanje mladih brezposelnih iz Savinjske regije, s ciljem razvoja podjetniške ideje do ustanovitve svojega podjetja. V času usposabljanj so udeleženci s pomočjo notranjih in zunanjih mentorjev, pripravili podjetniški načrt in vse potrebno za odprtje svojega podjetja. Izvajanje usposabljanja brezposelnih mladih omogoča Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti. V nadaljevanju so v besedi in fotografiji predstavljena aktualna, delujoča podjetja, ki delujejo na območju Savinjske razvojne regije. Več na spletni strani http://www.rasr.si/si/projekti/139.

Aktivna podjetja iz 1. skupine v Savinjski regiji - Podjetno v svet podjetništva 2013

MOJA BESEDA: LEKTORIRANJE, POUČEVANJE IN JEZIKOVNO SVETOVANJE Barbara Skralovnik, s. p. www.mojabeseda.si [email protected] 031 383 611 Podjetje Moja beseda se ukvarja z lektoriranjem besedil, poučevanjem slovenščine in jezikovnim svetovanjem. Opravlja lekture različnih vrst besedil: diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog, knjig, učbenikov, zbornikov, strokovnih in poljudnih člankov, življenjepisov, poslovnih dopisov in ponudb, oglasnih sporočil, spletnih strani, ipd. Ponuja tudi možnosti poučevanja slovenščine kot maternega ali tujega jezika (v obliki inštrukcij, delavnic, tečajev) in jezikovnega svetovanja (pri sestavljanju besedil in soočanju z jezikovnimi vprašanji).

http://www.rasr.si/si/projekti/139


HIŠA DRUŽENJA - MEDGENERACIJSKI CENTER ŽALEC Barbara Lužar www.filantropija.org/hisasadezidruzbe-zalec [email protected] 051 419 342 Hiša Sadeži družbe Žalec predstavlja hišo druženja starejših in mlajših, s poudarkom na skupnem ustvarjanju, kreativnem preživljanju prostega časa, promociji zdravega življenja in prostovoljstva. Hiša Sadeži družbe Žalec postaja stičišče in središče vseh generacij, kjer se pretakajo znanje, veščine in modrost iz starejše na mlajšo generacijo ter obratno. V Hiši Sadeži družbe Žalec se lahko družite v okviru kavarnice-čajnice, spoznavate bodoče poslovne partnerje oz. stranke, se brezplačno predstavljate in kaj novega naučite obiskovalce. Hiša Sadeži družbe Žalec vabi širši krog ljudi in strokovnjakov iz različnih področij, ki imajo znanja, veščine in željo, da to prostovoljno delijo z drugimi.

GLAS CITER, POUČEVANJE CITER IN NASTOPANJE Jasmina Levičar, s.p. www.glasciter.si [email protected] 041 443 822 Glas citer, s sloganom, ustvarjaj s strunami, ponuja poučevanje igranja citer na zanimiv, navidhujoč in sodoben način, kjer je poudarek na izražanju samega sebe. Citre so edinstvene že zaradi svoje oblike, samostojnega muziciranja, enostavnega prenašanja, predvsem pa zvenijo harmonično in domače. Program učenja je prilagojen posamezniku glede na njegove želje in pričakovanja. Ni starostnih in sposobnostnih omejitev, šteje le navdušenje, volja in vztrajnost. V ponudbi Glasu citer so tudi Citrarski nastopi na raznih prireditvah, koncertih ali dogodkih.

SUPLEKS, TRGOVINA IN PRAVNE STORITVE, d.o.o. Mihael Centrih www.supleks.si, www.pravnaklinika.si [email protected] 040 431 072 Prodaja specialnih trakov za pakiranje in povezovanje (jekleni, tekstilni, PP in PET) ter orodij, ki se pri tem uporabljajo. Podjetje se ukvarja tudi s svetovanjem podjetjem in fizičnim osebam na področju obligacijskega, stvarnega in gospodarskega prava ter delovnopravne zakonodaje.

http://www.supleks.si/


AGENCIJA NESA, PRAVNO IN NEPREMIČNINSKO SVETOVANJE Saša Knez s.p. www.agencija-nesa.com [email protected] 031 620 315

Agencija Nesa je podjetje, ki se ukvarja s posredovanjem v prometu z nepremičninami v Savinjsko – Šaleški regiji. Prednost podjetja je dobro poznavanje trga v tej regiji in večletne izkušnje iz področja prodaje nepremičnin. Druga dejavnost s katero se ukvarjamo je pravno svetovanje na področju nepremičnin, ki poleg dajanja pravnih nasvetov vključuje strokovno sestavo vseh vrst pogodb iz tega področja.

FORMA, CENTER ZA RAZVOJ KOMPETENC Svetlana Lazović s.p. [email protected] 040 375 844 Forma, Center za razvoj kompetenc, pomaga razvijati ključna znanja in veščine, potrebna za celostno izgradnjo karierne poti in doseganje večje produktivnosti tima. Delo je usmerjeno predvsem na sodelovanje s podjetji, katerih poslovni uspeh je odvisen od kreativne uporabe znanja/intelektualnega kapitala. Z razvijanjem emocionalnega potenciala tima, nadgradnjo osebnostnih lastnosti posameznikov v kompetence in aktiviranju sinergije tima, je poudarjena težnja k doseganju poslovne odličnosti. Delo je osredotočeno tudi na delo z mladostniki, kjer je diplomantom in študentom nudena dodatna pomoč pri prepoznavanju in izražanju svojih talentov ter vodenje pri oblikovanju kompetenčnega profila.

HIŠA PRAVOPISA Lektoriranje, poučevanje in jezikovno svetovanje Nina Vozlič s.p. www.hisa-pravopisa.si [email protected] 041 201 788 Hiša pravopisa ponuja vse jezikovne rešitve pod eno streho, in sicer lektoriranje besedil vseh vrst; največ izkušenj ima z lektoriranjem diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog. Svetujejo pri pisanju dopisov. Poučujejo slovenščino (individualno ali skupinsko, osnovno- in srednješolce, tujce ter vse, ki bi želeli obnoviti znanje slovenskega jezika). Podjetje ponuja vodenje priprav na maturo, zaključne in druge izpite ter ponuja pestro izbiro delavnic (poslovna slovenščina, šola kreativnega pisanja, bralni klub).





PRAVNA POMOČ IN SVETOVANJE Neva Zupanc Kranjc s.p. www.nzk.si [email protected] 031 602 371 Podjetje ponuja strokovno, kvalitetno in celovito pravno svetovanje, ki temelji na osebnem pristopu do strank. Prijazna, odzivna, strokovna in predana strankam ter njihovim težavam; prilagajanje strankinim potrebam in njenemu času. Podjetje obsega naslednja področja dela: urejanje zemljiškoknjižnih stanj, priprava vseh vrst pogodb, svetovanje pri ustanavljanju gospodarskih družb in drugo pravno svetovanje.

DIFOTOGRAF, STUDIO ZA FOTOGRAFIJO IN GRAFIKO Darja Kos, s.p. [email protected] 041 959 220 Si želite, da bi tudi vaši najlepši trenutki trajali večno? Studio DiFotoGraf s profesionalno fotografijo ovekoveči vašo zaroko, poroko, rojstvo otroka, krst, in druge posebne dogodke na vaših priljubljenih lokacijah in v družbi ljudi, ki s tabo delijo dragocenost trenutka. Podjetje ponuja studijsko fotografiranje v studiu DiFotoGraf, iz izbranih najljubših fotografij v studiu izdelajo fotoknjigo, fotografijo na platnu ali ostale zabavne foto izdelke.

ECONOVIA - RAZVOJ IN TRŽENJE INOVATIVNIH EKOLOŠKIH PROIZVODOV IN STORITEV Marko Krajnc, s.p. [email protected] 040 899 409 Si želite izboljšati prodajo na vaši ekološki kmetiji? Podjetje Econovia ponuja Razvoj sodobnih ekoloških proizvodov po meri ciljnega kupca. Vzpostavitev inovativnih prodajnih kanalov lahko dodata vrednost vašim proizvodom. Združimo naše znanje in vašo kakovost za boljše prodajne rezultate.





ŽIGAŽAGA - UPORABNI DEKOR ZA DOM IN VRT Laura Štorman s.p. [email protected] 040 637 600 Ročni izdelki iz lesa in tekstila, iz katerih vije duh domačnosti. Udoben meditativen pogled na jezero s pručke, lesen predpražnik namesto mrzlih kopalniških ploščic, obešalnik za oblačila, družabna igra dame s prijateljem. Glavna značilnost »žigažage« je poleg kvalitetne izdelave, prilagodljivosti dimenzij posamezniku in domačih surovin, predvsem pošten in odprt odnos do vseh strank. Izdelki niso zgolj spominki, uporabite jih lahko po svoje.

STYLLSKI ABSINTHE Lovro Škrinjarič s.p. [email protected] www.styllski-absinthe.com 070 545 802 V sadovnjakih vzhodne Slovenije zorijo najimenitnejše vrste jabolk iz katerih se ustvarja 100 % naravni absint tradicionalne recepture. V njem so ujete značilne dišave izbranih lokalnih in sredozemskih zelišč, ki pričarajo harmonijo sladkega užitka. Ekskluzivna znamka Styllski je namenjena vsem, ki si drznete zastavljati visoke cilje in promovirati kulturo uživanja žganih pijač.


mag. Barbara Mikuš Marzidovšek, RASR, Razvojna agencija Savinjske regije

(PRE)VELIKI UM, PISANJE IN IZOBRAŽEVANJE Patricija Turnšek, s. p. [email protected] 040 820 363 Si želite, da bi vaša spletna stran prodajala? S skupino strokovnjakov podjetje nudi različne pakete marketinških strategij s svetovanjem in izobraževanjem na vseh področjih spletnega trženja. Bi se radi učili z zabavno, prilagodljivo in razumevajočo inštruktorico? Podjetje nudi izobraževanja s področja računalniškega in spletnega opismenjevanja ter inštrukcije za osnovnošolce, dijake in študente višjih šol.

DOTIK NARAVE V VRTU VAŠEGA DOMA Ana Herman, s.p. [email protected] 051 362 117 Želite estetsko in funkcionalno oblikovan vrt vaše hiše, v katerem boste uživali nepozabne trenutke in občudovali naravo? Potem je Zeleni odtis, krajinsko arhitekturno oblikovanje, pravi naslov za vas. V podjetju izrišejo načrt idejne zasnove vašega vrta, vam svetujejo pri izboru rastlin, predvidenih v zasnovi, ter prikažejo končno podobo vašega vrta. Naj vaš vrt postane zelena oaza vašega doma.

ZAPIŠITE ZGODBE, KI JIH GOVORI VAŠE TELO Valentina Grobelšek, s.p. [email protected] 070 286 553 Rafleksoterapija stopal, masaže in kromoterapija – zdravljenje z barvami so več kot masaže in terapije. So orodje za pisanje zgodb vašega telesa, vaših podplatov. Dovolite telesu, da spregovori, saj mu na ta način omogočite zdravo delovanje in sproščenost. Zgodbe zapisujte v domačem okolju, saj vas obiščemo na domu.


Štipendijska shema Savinjske regije

Regijska štipendijska shema Savinjske regije je pomemben mehanizem, ne samo zaradi višanja izobrazbene strukture prebivalstva, ampak tudi kot uspešen instrument povezovanja delodajalcev v regiji z dijaki in študenti, ter tako omogoča načrtovanje ter usmerjanje kadrovskega potenciala, ki se v Savinjski regiji dejansko potrebuje. Prav tako omogoča delodajalcem, da s štipendiranjem družinskih članov zagotovijo pogoje za nadaljevanje in prevzem vodenja družinskega podjetja. Namen Štipendijske sheme Savinjske regije je investiranje v prioritetna oziroma deficitarna znanja regije preko regijskih finančnih instrumentov. S tem bi pomagali mladim do višje izobrazbe in hkrati regiji, da pridobi tako potreben, deficitaren kader. Namen projekta je tako uskladiti razmerje med ponudbo in povpraševanje po kadrih v Savinjski regiji, dvigniti raven izobrazbene strukture, spodbuditi izšolan kader, da se vrača iz univerzitetnih središč oziroma ohranjanje izšolanega kadra v regiji ter spodbujanje razvoja kadrovskega štipendiranja podjetij in načrtovanje razvoja kadrov skladno s potrebami trga dela. Vse to je kot cilj navedeno v preteklem Regionalnem razvojnem programu Savinjske regije 2007-2013, prioriteta 4: Regija ustvarjalnega razreda, Program 4.2: Talentpolis – Okolje za konkurenčno gospodarstvo, Ukrep 4.2.3: Finančni instrumenti za razvoj človeških virov in se dopolnjuje z Operativnim programom razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 ter Nacionalno strategijo Republike Slovenije. Cilji programa je motivirati mlade, da se izobražujejo v smeri deficitarnih poklicev in si tako zagotovijo delovna mesta in s tem uresničitev namena programa (večja ponudba deficitarnega kadra v regiji, spodbuda kadrovskega štipendiranja). Tako bomo poskrbeli, da bodo ti mladi takoj po zaključku izobraževanja dobili zaposlitev, saj ravno iskanje prve zaposlitev na ravni celotne Slovenije, prav tako pa tudi v Savinjski regiji, zvišuje brezposelnost. Štipendije Regijske štipendijske sheme so posredne kadrovske štipendije, kar pomeni, da se po zaključku izobraževanja štipendist zaposli pri delodajalcu, ki je štipendijo financiral. Štipendija je sestavljena iz osnovne štipendije, ki predstavlja 15 % minimalne plače v RS za dijake, 28% minimalne plače za dodiplomske študente in 34 % minimalne plače za podiplomske študente; ter dodatka za izobraževanje izven kraja bivanja in dodatka na učni uspeh (upravičeni dijaki in študenti od drugega letnika dalje). Višina štipendije se določi ob podpisu pogodbe, nato pa se z vsakim novim šolskim oz. študijskim letom uskladi. Polovico sredstev za štipendijo zagotavljajo delodajalci, drugo polovica pa se krije iz naslova Evropskega socialnega sklada (85 %) in državnih sredstev (15 %). V projekt RŠS Savinjske regije so vključene tudi občine in sicer Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Vojnik, Zreče in Žalec tako, da iz občinskega proračuna krijejo del sredstev delodajalca (v svoji občini) ter zmanjšajo njegovo obveznost . RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, je pričela z izvajanjem projekta RŠS s šolskim/študijskim letom 2010/11 po prejemu statusa subjekta regionalnega razvoja. Letošnje leto, 27. februarja 2014, pa je bil podpisan Dogovor o prenosu Regijskih štipendijskih shem Savinjske regije 2007/2008, 2008/2009, 2008/2009-DJR in 2009/2010 iz RRA Celje na RASR. Celostno izvajanje projekta RŠS s strani RASR daje dodatno referenco projektu samemu v odnosu do delodajalcev v regiji, do štipendistov in njihovih staršev in nenazadnje do Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki zagotavljata EU in državni vir sofinanciranja regijskih kadrovskih štipendij.


Slika kadrovskih potreb gospodarstva v Savinjski regiji Rezultati analize razpisanih in podeljenih štipendij Regijske štipendijske sheme Savinjske regije odražajo sliko kadrovskih potreb gospodarstva v Savinjski regiji. Tako se je v celotnem obdobju izvajanja Regijske štipendijske sheme Savinjske regije razpisalo in podelilo največ štipendij s področja strojništva in obdelave kovin. Medtem, ko so bile potrebe po štipendiranju »strojnikov« skozi celotno obdobje od 2008 do 2014 zadovoljivo pokrite s podeljenimi štipendijami, ostajajo nepodeljene štipendije s področja gostinstva in steklarstva. Tu se kaže potreba po širši analizi in raziskavi, ki jo sam projekt »Regijska štipendijska shema« ne pokriva in sicer zakaj in kje prihaja do (ne)povezanosti med kadrovskimi potrebami gospodarstva in izobraževalnimi institucijami. Če pogledamo razpisane in podeljene štipendije po stopnji izobrazbe, se je v začetku izvajanja projekta RŠS Savinjske regije v letu 2008 pri delodajalcih kazalo največ potreb po štipendiranju za srednje poklicno izobraževanje. Z leti se je potreba delodajalcev po višje šolanem kadru večala, saj je največ razpisanih štipendij že takoj v naslednjih letih za študente 1. bolonjske stopnje (visokošolsko univerzitetno izobraževanje). Tudi med podeljenimi štipendijami je opaziti enak trend in sicer, da se z vsakim novim šolskim/študijskim letom podeljuje največ štipendij za visokošolsko univerzitetno izobraževanje in v zadnjih letih predstavljajo štipendije na tej stopnji tudi večino med podeljenimi štipendijami. Rezultati analize nam tako prikazujejo štipendiranje čedalje večjega deleža štipendistov, ki se šolajo na visokošolskih programih, kar je odraz višanja izobrazbene strukture prebivalstva v regiji.

Tipičen štipendist Regijske štipendijske sheme Savinjske regije Največ dijakov vključenih v Regijsko štipendijsko shemo Savinjske regije se šola v Celju. Največ študentov štipendiranih preko RŠS Savinjske regije pa študira v Mariboru. Dijaki in študentje Regijske štipendijske sheme Savinjske regije so bili ob vključitvi v projekt v večini vpisani v prvi letnik. Podatek je zanimiv, ker delodajalci v projektu niso primorani, da podprejo štipendista že na začetku šolanja oz. študija; a se je vseeno večina delodajalcev za to odločala. To pomeni daljše obdobje sofinanciranja štipendije in večjo kasnejšo možnost zaposlitve štipendista oz. bodočega delavca. Tipičen štipendist Regijske štipendijske sheme Savinjske regije je tako študent prvega letnika strojništva na 1. bolonjski stopnji v Mariboru in prejema v študijskem letu 2013/2014 mesečno štipendijo v višini 367,55 EUR.

Predstavitev »Analize Regijske štipendijske sheme Savinjske regije 2008-2014«: (z leve) Benedikt Podergajs, član Komisije za štipendiranje RŠS Savinjske regije, Janez Jazbec, direktor RASR d.o.o., Dušan Mikuž, vodja RŠS na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije, Barbara Kač Kadunc, vodja RŠS Savinjske regije na

RASR d.o.o. Foto: Arhiv RASR d.o.o.


Izkušnje delodajalcev Za namen Analize je bil delodajalcem vključenim v Regijsko štipendijsko shemo Savinjske regije posredovan tudi vprašalnik, s katerim smo predvsem želeli ugotoviti, če je nov Zakon o štipendiranju za delodajalce »prijaznejši« in če lahko na podlagi preteklih izkušenj, ki jih imajo podjetja, pričakujemo njihovo sodelovanje v projektu RŠS še v naslednji finančni perspektivi 2014-2020. Kar 63 % delodajalcev, ki so odgovorili na vprašalnik je z najvišjo oceno ocenilo sistem štipendiranja preko Regijske štipendijske sheme in izvajanje projekta na RASR, Razvojni agenciji Savinjske regije. Delodajalcem je štipendiranje preko RŠS Savinjske regije zelo olajšalo delo pri administraciji v 51 %, pridobitvi možnosti sofinanciranja štipendij v 80 % in iskanju novega kadra v 27 %. S 1. januarjem 2014 je stopil v veljavo nov Zakon o štipendiranju, ki bo veljaven za vse prihodnje Regijske štipendijske sheme, tiste, ki se bodo pričele izvajati v novi finančni perspektivi 2014-2020. V vprašalniku za delodajalce smo tako vzpostavili člene zakona, ki se predvsem dotikajo obveznosti delodajalcev. Iz odgovorov je razvidno, da delodajalci niso naklonjeni le 81. členu, ki govori, da se mora štipendist po končani stopnji izobraževanja zaposliti pri delodajalcu za obdobje enega leta in lahko nadaljuje šolanje na višji ravni šele po preteku tega obdobja. To je nepraktično predvsem z vidika družinskih podjetij, ki želijo v duhu nadaljevanja družinskega podjetništva, svoje naslednike štipendirati preko celotnega obdobja šolanja. Kot razlog, ki vpliva na odločitev podelitve štipendije, so delodajalci v največji meri podprli pomanjkanje specifičnega kadra, šele nato politično in gospodarsko situacijo. Kar 84 % pa jih je odgovorilo, da bo štipendiranje preko Regijske štipendijske sheme Savinjske regije ostala praksa v podjetju. To je prav gotovo pozitivna spodbuda za nadaljnjo izvajanje projekta, ki je že vključen v Regionalni razvojni program Savinjske razvojne regije 2014-20.

Pripravili: Barbara Kač Kadunc, Aleksandra Šuster Močnik, RASR, Razvojna agencija Savinjske regije

Povzetek

Analiza Regijske štipendijske sheme Savinjske regije od 2008 do 2014


OBČINE PRAZNUJEJO Subregija Osrednje Celjsko Praznik Mestne občine Celje 2014 Mestna občina Celje je leta 1991 za svoj praznik določila 11. april, dan, ko je leta 1451 Friderik II. takrat trški naselbini podelil mestne pravice. Vsako leto na ta dan župan Mestne občine Bojan Šrot v Narodnem domu nagovori in nagradi občinske nagrajence, dobitnike najvišjih občinskih priznanj – celjskih grbov. Letos je župan za uspehe in dosežke, ki presenečajo, navdihujejo in dajejo mestu neizbrisen pečat, podelil zlati celjski grb, tri srebrne, en bronasti in štiri kristalne celjske grbe. Zlati celjski grb je za izjemen prispevek na področju neonatologije prejela dr. Zlata Felc, srebrni celjski grb so prejeli Brina Zupančič za prizadevanja na glasbenem in skladateljskem področju, Terezija Jazbec za dolgoletno humanitarno delo in podjetje Vivapen d. o. o. Bronasti celjski grb je za izjemne dosežke na športnem področju dobila Marija Fras, kristalne celjske grbe pa so prejeli diplomanti Sara Poteko, Eva Javoršek, Niša Komplet Peperko in Miha Simoniti.

Župan Mestne občine Celje z nagrajenci Župan je slovesno nagovoril udeležence

v dvorani Narodnega doma Fotografija: Arhiv MOC, Foto: Gregor Katič Fotografija: Arhiv MOC, Foto: Gregor Katič

Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot: »11. april je vsako leto dan, ko se malce zazremo nazaj v zgodovino, ocenimo sedanjost in pogledamo tudi v prihodnost. Mesto niso samo stavbe, ulice, tlaki in zidovi, ampak so predvsem ljudje tisti, ki mu dajejo dušo in nivo kvalitete življenja. Celje je lahko zgled mnogim mestom doma in v tujini. Je dinamično in odprto mesto, mesto tisočerih obrazov, multikulturno mesto. Želimo, da v našem mestu nikoli ne bi bilo prostora za rasne, verske, kulturne in še kakšne razlike. Le takšno mesto je lahko prijetno in uspešno in v takšnem mestu je vredno živeti.«

Pripravil: Kabinet župana, Odnosi z javnostmi

Praznik občine Dobrna Junij je mesec, ko praznuje Občina Dobrna svoj praznik. Tako je v petek, 13. junija bila v dvorani Zdraviliškega doma slavnostna seja Občinskega sveta Občine Dobrna. Med kulturnim programom so bila podeljena priznanja Občine Dobrna za leto 2014 ter priznanja zlatim osnovnošolcem OŠ Dobrna. Slavnostno sejo je povezovala ga. Alja Tihle Hren, udeležili pa so se je, poleg prejemnikov priznanj, svetnikov Občinskega sveta Občine Dobrna in župana, še povabljeni gostje iz sosednjih občin, predstavniki društev, organizacij, odborov in komisij ter številni občani.


Tudi letos je praznični utrip popestrila Godba Dobrna, ki je igrala v pozdrav prihajajočim gostom pred Zdraviliškim domom. Slavnostno sejo je s slovensko himno otvorila vokalna skupina Vigred, pod vodstvom g. Franca Golčerja. Nadalje je župan Občine Dobrna, g. Martin Brecl, predstavil dosežke v zadnjih letih delovanja Občine Dobrna. Čestital je vsem dobitnikom priznanj, zlatim osnovnošolcem in občanom Občine Dobrna ob prazniku. V kulturnem programu je poleg vokalne skupne Vigred, nastopila tudi Ženska pevska skupina Korona KUD Dobrna, pod vodstvom zborovodkinje ge. Mihaele Podjavoršek. Kulturni program se je nadaljeval s prisrčnim nastopom varovancev Folklorne skupine iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, pod vodstvom mentorice ge. Brigite Kuder. Sledila je podelitev priznanj zlatim osnovnošolcem OŠ Dobrna, to je učencem, ki so vsa osnovnošolska leta zaključili z odličnim uspehom, in sicer: Lauri Čerenak, Adrijani Dečman, Mii Hrovat in Uli Pihler. Vsem smo zaželeli, da bi na nadaljnji srednješolski poti dosegali še takšne rezultate in uspehe. Temu pa je sledil najbolj svečan dogodek te prireditve, podelitev priznanj Občine Dobrna za leto 2014. Naziv Častni občan Občine Dobrna je prejel g. Stanislav Božnik. Zlati grb Občine Dobrna je prejel Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, srebrni grb Občine Dobrna je prejela družina Pungartnik in ga. Ida Hrovat, bronasti grb Občine Dobrna pa so prejeli g. Drago Pirh, g. Ivan Kristan in družina Švent. Županska priznanja za leto 2014 so bila podeljena: g. Petru Habetu, g. Mitju Marošku in g. Klemnu Štimulaku. Prireditev je slovesno zaključila Godba Dobrna, pod vodstvom kapelnika g. Mitje Maroška.

Nagrajenci občine Dobrna za leto 2014

Foto: arhiv Občine Dobrna Pripravila: Zdenka Kumer

Praznik občine Štore Letošnjo prireditev ob občinskem prazniku, ki je bila 30. maja v Kulturnem domu Štore, je občina pripravila skupaj z učenci OŠ Štore. S svojimi nastopi so navdušili in hkrati pokazali, koliko različnih talentov premore naša mladina. Pred začetkom slovesnosti je Pihalni orkester štorskih železarjev pred kulturnim domom zaigral nekaj skladb in tako otvoril prireditev. V šolskem delu proslave so obiskovalci lahko uživali ob gledanju in poslušanju mladih talentov, ki so prepričali z glasbenimi nastopi in igro ter jim tako privabili nasmeh na usta. Program so oblikovali pod mentorstvom učiteljice učenci Osnovne šole Štore in njihovi gostje, bivši učenci te šole, ter gostje iz gimnazije Celje – Center. Vse navzoče je nagovoril tudi župan Miran Jurkošek, ki je v svojem govoru izpostavil večje projekte, ki so bili izvedeni v občini, v obdobju od lanskega občinskega praznika. To sta vsekakor obnova kulturnega doma in izgradnja dela kanalizacije in ceste v Kompolah. Letošnji projekti pa so izgradnja kanalizacije Lipa ter postavitev in oživitev kozolca Laška vas–Pečovje. Prav tako ne smemo pozabiti nakup Doma na Svetini.


Predvsem s slednjima investicijama bi radi v občini Štore obudili turizem. Obiskovalcem lahko pokažemo naravno, kulturno in etnološko dediščino, pa tudi dobre kmetijske proizvode, saj v zaselkih naše občine ne manjka dobrih pridelovalcev vin, medu ter kmetijskih in drugih izdelkov.

Gostje iz gimnazije Celje – Center Letošnji nagrajenci z županom

Foto: arhiv Občine Štore

Ob bogatem kulturnem programu so bila podeljena občinska priznanja zaslužnim občanom, ki so s svojim delom dali pečat življenju v naši občini. Priznanja so se podelila naslednjim nagrajencem: Vinku Pevcin – zlati grb občine Štore, za njegov izjemen slikarski opus in življenjsko delo na področju likovne umetnosti; Ivanu Ulaga – srebrni grb občine Štore, za svoje dolgoletno zavzeto delo in uspešno vodenje Pihalne godbe Svetina; Ivanki Tofant – bronasti grb občine Štore, za dolgoletno delo na področju humanitarnih dejavnosti; Albinu Šuster – bronasti grb občine Štore, za večletno delovanje na področju gasilstva in vinogradništva; Stanislavu Štefanec - bronasti grb občine Štore, za večletno delovanje na humanitarnem področju; Ludviku Leljak - bronasti grb občine Štore, za delovanje na področju gasilstva in humanitarnih dejavnosti; Niki Žgank – priznanje župana, kot odlični diplomantki; Aljažu Šumej – priznanje župana, za dosežke na glasbenem področju.

Subregija Obsotelje in Kozjansko Župan Občine Kozje je ob 20-letnici obstoja samostojne občine občanom predal najlepše darilo Komaj eno leto je minilo, odkar so v Kozjem zaradi rušitve začeli prazniti tamkajšnjo telovadnico, zdaj pa na njenem mestu v vsej svoji mogočnosti že stoji veličastna stavba – večnamenski center. Mogočnost tega novega objekta, ki je še en dragulj v kroni Občine Kozje, pa ne izvira le iz njegove velikosti, ki bo kulturni, izobraževalni, turistični in športni dejavnosti v Kozjem dala nove razsežnosti, temveč tudi iz njegovega pomena. Večnamenski center Kozje bo namreč kraj, kjer se bodo med sabo prepletala življenja krajanov in obiskovalcev Kozjega, kraj, kjer se bodo družili prijatelji in »delili solze in smeh, poraze in zmage«. Slovesnosti ob odprtju Večnamenskega centra Kozje so se poleg županov in predstavnikov sosednjih in prijateljskih občin udeležili tudi predstavniki društev, prejemniki občinskih priznanj in nekdanja župana Jože Planinc in Božidar Sok. Izgradnja tega centra, za katerega so si prizadevale številne generacije, so namreč tudi njune izživete sanje. Župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izgradnji in otvoritvi tega čudovitega objekta, ter poudaril, da je bil, kot pri vseh investicijah, začetek pri pametnih odločitvah občinskega sveta, v delu in veliki angažiranosti občinske uprave ter naklonjenosti župana. Večnamenski center Kozje je bil sofinanciran s strani nepovratnih evropskih sredstev Ministrstva za gospodarstvo razvoj in tehnologijo sredstev iz naslova »Razvoj regij«, kjer je občina pridobila


skoraj 1 milijon EUR nepovratnih sredstev in dodatnih 90.000 EUR državnih sredstev iz razpisa Fundacije za šport. Celoten projekt je ovrednoten na 2.000.000 € brez DDV. Večnamenski center Kozje velikosti 2.010 m2 neto tlorisne uporabne površine je sestavljen iz večnamenskega – kulturnega dela (cca. 1.372 m2 površin v centru, ki bodo namenjene gospodarskemu in družbenemu udejstvovanju in bodo prispevale k večji turistični atraktivnosti regije) in športnega dela (638 m2 - športne površine za potrebe OŠ Kozje in vrtca ter ostale športne javnosti). Sledil je slovesni del prireditve – podelitev občinskih priznanj. Za ves trud in ure prostovoljnega dela, ki ga posvečajo šibkejšim, je Občina Kozje Krajevni organizaciji Rdečega križa Zagorje podelila prvo denarno nagrado, drugo denarno nagrado pa so za številne aktivnosti in kot spodbudo za nadaljnje delo namenili Klubu mladih Kozje. Bronasti grb Občine Kozje so za dolgoletno predanost delu v dobrobit Krajevne skupnosti Lesično podelili Dragici Planko, srebrni grb so za večletne vsestranske aktivnosti v Krajevni skupnosti Podsreda podelili Marku Kuneju, zlati grb Občine Kozje pa je za dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj Občine Kozje, prejel Kozjanski park. V imenu dobitnikov letošnjih priznanj in nagrad se je zahvalil direktor Kozjanskega parka mag. Teo Hrvoje Oršanič. Poudaril je, da je z veseljem delovati in ustvarjati v občini, ki se v danih razmerah in možnostih izredno dobro razvija.

Zapisala: Mojca Valenčak in Daniel Čoklc

Slavnostna seja z otvoritvijo je privabila ogromno ljudi

Praznik občine Rogaška Slatina Občina Rogaška Slatina praznuje svoj praznik 26. julija. Ta dan je bil kot praznik občine izbran leta 1996 in je vezan na novejšo zgodovino Rogaške Slatine - sega v leto 1821. Od omenjenega leta dalje so v Rogaški Slatini ob 26. juliju potekale prireditve, ki so imele velik krajevni pomen ter so vezane na praznik Sv. Ane, v njeno čast je postavljen tudi sakralni spomenik, ki se nahaja v ožjem zdraviliškem jedru Rogaške Slatine.

Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Rogaška Slatina


Tako je v petek, 25.7.2014, potekala osrednja slovesnost ob prazniku občine v dvorani Kulturnega centra Rogaška Slatina, kjer so bila ob pestrem kulturnem programu podeljena tudi letošnja najvišja občinska priznanja, katera so po sklepu občinskega sveta prejeli spodaj našteti nagrajenci: Plaketa: podeljeni sta bili dve: Jože Vehovar (prispevek k ohranjanju kulturne dediščine) in Zvonko Plevčak (prispevek k razvoju društvenega življenja v lokalni skupnosti). Priznanje: podeljena so bila tri: Ivanka Drofenik (prispevek k prostovoljnem delu in udejstvovanju v lokalnih kulturnih skupinah), Leopold Fűrlinger (aktivni športni delavec, pobudnik in ustanovni član ter predsednik Smučarskega kluba Rogaška) in Društvo prostovoljcev za pomoč sočloveku, Miklavževa druščina (prispevek k širjenju socialne solidarnosti ter razvijanju pravih življenjskih vrednot).

Zapisala: Brigita Kregar Drofenik

V Šmarju pri Jelšah svečano

Med številnimi prireditvami ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah se je zvrstilo tudi nekaj uradnih otvoritev občinskih naložb. Med pomembnejšimi je bila dokončna ureditev povezovalne lokalne ceste Šentvid-Sp. Ponkvica. V dveh korakih je bil urejen skoraj kilometer ceste, vrednost rekonstrukcije pa je znašala 270 tisoč evrov, od česar je bila dobra polovica državnih sredstev. Poleg tega so uradno namenu predali še zadnji obnovljen poslovilni objekt v občini, in sicer na Sladki Gori. Znano je, da ima občina Šmarje pri Jelšah velik posluh za ohranjanje kulturne dediščine, zato ne čudi, da je podprla obnovo slamnate strehe mežnarije ob cerkvi sv. Ane na Babni Gori, in sicer v višini dobrih 8 tisoč evrov. Prav v prazničnih dneh junija pa je intenzivno potekala obnova strehe sv. Pankracija v Lembergu, za kar je Občina namenila 20 tisoč evrov. Na slavnostni seji, zadnji v tem mandatu in mandatih županovanja Jožeta Čakša, so podelili tudi priznanja. Za pomemben doprinos k razvoju kraja je plaketo je prejel Jože Anderluh iz Šentvida pri Grobelnem, priznanje sta prejela Rudi Horvat za pomemben prispevek k razvoju in ohranjanju kmetijstva v občini in podjetnik Janko Orač. Za dvajsetletno delo je bilo z denarno nagrado poplačano Društvo vinogradnikov in kletarjev Trta za njegov izjemen prispevek k dvigu kakovosti vin in popularizaciji kulture pitja vina. Ob koncu prazničnega vrveža se je dogajanje preselilo v cerkev sv. Roka, kjer občina s partnerji že tretje leto zapored prireja glasbene večere pod skupnim naslovom Rokovo poletje. Letos se bodo v čudovitem baročnem okolju cerkve sv. Roka zvrstili trije koncerti, zadnji, ki bo na vrsti konec septembra, pa se bo odvil v veliki razstavni dvorani Centra baročne umetnosti Obsotelja in Kozjanskega. V okviru Varaždinskih baročnih večerov bo v Šmarju gostoval čembalist Luca Oberti.

Zapisala: Vlasta Kramperšek Šuc

Rokovo poletje - del praznovanja Občine Šmarje pri Jelšah


Subregija Savinjsko-Šaleško Tradicionalna prireditev Lučki dan Drugi vikend v avgustu je v Lučah že tradicionalno rezerviran za praznovanje etnografske prireditve Lučki dan. Letošnji, že 45. po vrsti, je potekal med 6. in 10. avgustom 2014. V sklopu prireditve se je zvrstilo več etnografskih, kulturnih in športnih dogodkov, ki so poskrbeli za druženje in zabavo obiskovalcev vseh generacij. Praznovanje občinskega praznika je zaznamovala osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj zaslužnim občanom. Sledila je otvoritev razstav »Savinjske naplavine« avtorja Tomaža Kastelica in fotografske razstave Lucije Rosc z naslovom »Temačne bajke«, za lep zaključek četrtkovega večera pa so poskrbeli mladi talenti iz OŠ Luče s svojim koncertom »Šolski obraz ima svoj glas«. Petkovo popoldne je polepšalo druženje z Društvom upokojencev Luče, ki je namenu predalo obnovljeno vlcersko bajto pri jezu in program popestrilo z duhovitim igranim prikazom iz življenja vlcerjev in razstavo vlcerske opreme in orodja. Na Lučkem dnevu ni manjkalo športnih aktivnosti. Ljubitelji pohajkovanja po alpskih vršacih so se pod vodstvom izkušenih planincev podali na Križevnik in Veliki vrh, športni navdušenci pa so lahko tekmovali na številnih športnih turnirjih. Pri Gričarju so se nogometni veterani domačega društva pomerili z gosti iz Železne Kaple, Rekreativno društvo Log pa je poskrbelo za teniške navdušence ter pristaše balinanja in odbojke na mivki. Pestro je bilo tudi dogajanje na šolskem igrišču, kjer so se na rokometni tekmi pomerili stari proti mladim, na turnirju v malem nogometu so se lahko preizkusile tako moške kot ženske ekipe, ekipe trojk so tekmovale v igri pod košem na vsakoletnem Street-ball turnirju, novoustanovljeni klub NTK Savinja pa je prvič organiziral tudi turnir v namiznem tenisu. Na Hočevarjevi njivi je potekalo tradicionalno, že 19. »Vlcersko tekmovanje«, ki ga že vrsto let pripravlja nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije skupaj s Savinjskim gozdarskim društvom. Tekmovalci in tekmovalke so pokazali svoje znanje pri obvladovanju motorne žage v petih različnih tekmovalnih disciplinah, končna uvrstitev pa je odločala o udeležbi na državnem tekmovanju v Gornji Radgoni.

Sobotno večerno dogajanje je popestrila mladinska sekcija Kulturnega društva, ki je na zgornji vasi s svojim skečem »Nekoč in danes« zabavala in nasmejala številne obiskovalce. Nedeljsko jutro se je pričelo z budnico Godbe Zgornjesavinjske doline. Po maši s procesijo, ki so jo spremljali streli iz možnarjev izpred »Strelarnice« in pritrkavanje iz farnega zvonika, je sledila prireditev »Od štanta do štanta«, s prikazom starih običajev in domačih izdelkov. Ogledati si je bilo možno delo peric na vaškem perišču, pletenje košev in košar, predenje volne, štrikanje in filcanje, stiskanje mošta na stari preši, unikatne lokalne izdelke iz lesa, čebelarsko opremo in medene pridelke. V Juvanovi hiši so se obiskovalci lahko preizkusili v poznavanju starih predmetov, na štantih pa je bila na voljo tudi pestra izbira različnih jedi in domačih kulinaričnih dobrot. Foto: Arhiv Občine Luče Pripravil: Ciril Rosc, Občina Luče


Osrednja proslava ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj Občina Luče je v sklopu tradicionalne prireditve Lučki dan obeležila svoj občinski praznik na osrednji slovesnosti, ki je potekala v četrtek, 7. avgusta 2014, v tamkajšnji kulturni dvorani. Ob tej priložnosti so pripravili zanimiv kulturni program in podelili občinska priznanja zaslužnim občanom. Župan je zbrane v nagovoru spomnil na številne pridobitve in uresničene projekte v obdobju 20-ih let od ustanovitve samostojne Občine Luče ter podrobneje predstavil izvedene in načrtovane občinske investicije v zadnjem letu. Sledila je podelitev priznanj Občine Luče, ki so jih prejeli: Društvo upokojencev Luče za 60 let aktivnega in organiziranega delovanja, pater dr. Karli Gržan za nesebično delovanje na duhovnem področju, Andrej Moličnik za aktivno in požrtvovalno delo na zdravstvenem področju, Anton Breznik starejši za dolgoletno aktivno društveno delovanje in Tadeja Robnik za aktivno delo na kulturnem področju. Zlata plaketa Občine Luče je bila podeljena Jožetu Mlačniku za delovanje na številnih področjih, od aktivnosti v nekdanji mladinski organizaciji do dela v krajevni skupnosti in še posebej njegovi predanosti glasbi in ohranjanju tradicije Lučkega ljudskega petja, ki je edinstveno v slovenskem prostoru. V spremljajočem kulturnem programu so sodelovali številni krajani, od najmlajših pa vse do upokojencev, ki so zapeli in zaigrali. Slavnostni večer se je zaključil s prijetnim druženjem in sproščenim pogovorom ob bogato obloženih mizah domačih kulinaričnih dobrot.

Pripravil: Ciril Rosc, Občina Luče

Občina Nazarje praznuje občinski praznik Občina Nazarje 18. septembra praznuje občinski praznik in 20 let obstoja občine. Poleg otvoritev novo pridobljenih investicij so množične prireditve večji del obarvane kulturno in športno. Najpomembnejša prireditev v okviru praznovanja je Lesarski praznik, ki prepleta stroko in družabnost čez cel teden. Vsako leto (letos 9.9.2014) je izvedena razvojna konferenca lesarjev Slovenije, katere se udeležijo aktualni ministri in strokovnajki s področja lesarstva. Letos bo osrednja prireditev s pestrim programom potekala v soboto, 13. septembra s pričetkom ob 8.45 uri v Bohačevem toplarju. Prireditev se nato seli pred Grad Vrbovec in v Dom kulture Nazarje, kjer se odvijajo kviz za osnovnošolce, predstavitev z lesom povezanih poklicev, ustvarjalne delavnice za najmlajše, ogled udeležencev enodnevne kolonije, igranje družabnih iger, vožnja s kočijami, turnir v nogometu, ogled izdelkov iz lesa in pokušina domačih dobrot. Večer bo zaznamovan z Lesarskim žurom, na katerem bosta letos igrali skupini Preprosto črni in Carpe Diem. Vljudno vabljeni na prireditve, več na spletni strani občine www.nazarje.si in muzeja www.muzej-vrbovec.si. V letu 2014 je v naši občini žledolom povzorčil veliko škode v gozdovih. V občini so nas v zadnjih štirih letih hudo prizadele še naslednje naravne nesreče: poplave 2010, 2012, suša, vetrolom, huda zima 2012/2013. Uredili smo skupaj s še štirimi občinami zbirni center za odpadke, tako da imamo izpolnjene standarde na tem področju približno eno leto. V štirih letih smo uspeli realizirati kar nekaj projektov, veliko pa jih še čaka. Imamo tudi strategijo razvoja občine s smernicami do 2030 in smo preko Zlatega kamna bili uvrščeni med 10 najboj prodorno in razvojno usmerjenih občin v obdobju zadnjih štirih letih. Prodajamo komunalno urejene parcele za individualno gradnjo za Samostanom Nazarje, Bič Šmartno ob Dreti in poslovno gradnjo na IOC Prihova Nazarje. Več informacij na spletni strani občine www.nazarje.si. Nekatere pridobitve v letu 2014: Ureditev Doma kulture Nazarje

Izvedel se je nov oder v Domu kulture Nazarje, obnovile so se glavne sanitarije ob avli, uredile so se elektro in strojne inštalacije.


Ureditev javnih površin v občini Nazarje Izvedena je bila razširitev parkirišča pri blokih na Zadrečki cesti 9 in sanirano je bilo makadamsko parkirišče na Zadrečki cesti 11.

Energetska sanacija Osnovne šole Nazarje in Vrtca Nazarje Sanacija starega dela Osnovne šole Nazarje in Vrtca Nazarje še poteka in sicer: toplotna izolacija fasade, toplotna izolacija podstrešja, menjava oken in vrat.

Ureditev mostu preko Drete na lokalni cesti Šmartno – Brdo – Zgornje Pobrežje Izvedba del je v teku in je z vidika nujnosti za zagotovitev varnosti uporabnikov nujna. Zamenjeni bodo dotrajeni jekleni nosilni profili, nosilni in povozni leseni del mostu ter nameščena bo nova ograja mostu.

Plaz »pri Jozl« nad lokalno cesto Nazarje – Kokarje – Lačja vas Po žledolomu februarja 2014 se je sporžil omenjeni plaz, ki ogroža gospodarsko poslopje in cesto. Pogodba z izvajalcem del je že podpisana in dela se izvajajo v septembru.

Sofinaciranje več malih čistilnih naprav gospodinjstvom. Trudimo se tudi na področju zdravstva, saj nam je upelo urediti odloke in pogodb o medsebojnih

razmerjih med sedmimi občinami ZSD. Seveda pa je to šele osnova in nas čaka še veliko medsebojnega usklajevanja in iskanja finančnih sredstev za širitev ZD Nazajre.

Pripravila: Marinka Remic

Grad Vrbovec Vabilo za lesarski praznik Foto: Marija Lebar

Subregija Dravinjsko Naslednje leto jubilejna 20. svečana seja Občani Zreč smo se pred dvajsetimi leti na referendumu odločili za samostojno občino in prihodnje leto bomo obeležili 20-letnico njene dejanske ustanovitve. Tokratna svečana seja je potekala zadnjo sredo v maju, le dan pred praznikom občine Zreče, 29. majem. Po uvodni zreški himni »Le na noge« v izvedbi skupine EXPE je sledil govor župana mag. Borisa Podvršnika. V svojem nagovoru je orisal pomembne dogodke v preteklem letu, investicije, ki so v teku, kaj vse bo še treba urediti, da bo občina Zreče prijetna tako občanom, ki tu živijo, kot tudi vsem obiskovalcem, ki obiščejo Zreško Pohorje. Prav tako se je vsem zbranim zahvalil za doprinos k skupnim ciljem, ki so si jih postavili, ter jim ob prazniku prisrčno voščil. Med gosti sta tudi letos zbrane pozdravila vitez Jurij s Freundenbergha (David Voh) in njegova Zarja (Tonja Jelen), ki sta med drugim spregovorila o takšnem in drugačnem času, večni ljubezni ter predvsem o srčnosti, ki naj ljudi vodi k ciljem, sanjam in željam. Tokrat sta za razliko od lani prišla s prav posebno pobudo. S seboj sta prinesla tudi darilo – insignijo, ki jo je vitez kasneje podaril zreškemu županu. Jurij je


povedal, da je njuna želja, da bi si župan to insignijo nadel ob prihodnjih slovesnih dogodkih, ki bodo potekali v občini, če se bo tako odločil tudi Občinski svet. Sledila je podelitev priznanj in grbov. Na tokratni svečanosti so podelili dve posebni priznanji Milanu Očku in Lojzki Šprajc, bronasti grb Miranu Krajncu, srebrni grb Mariji Magdi Drozg ter zlati grb Zdravku Ivačiču. Po podelitvi so si obiskovalci skupaj z vitezom Jurijem in Zarjo ogledali sabljaško borbo športnih mečevalcev današnjega časa, ki so ga pripravili člani Sabljaškega kluba Ljubljana. Zbrane so h koncu uradnega dela pospremili pevci skupine EXPE z dvema pesmima. Napovedovalca Urška Firer in Danijel Oplotnik sta udeležence povabila še na ogled razstave razglednic iz naših krajev, ki je bila v avli Kulturnega doma pri Termah Zreče. Prav tam je sledilo druženje ob dobrotah Okusov Rogle in kapljici Vodovnikovega vina.

Letošnji prejemniki priznanj in občinskih grbov

Posebni priznanji

Na predlog Občinskega odbora Socialnih demokratov Zreče je za prispevek k ohranjanju tradicije kovaštva in prenašanju dediščine na mlade posebno priznanje Občine Zreče prejel Milan Očko, ki od leta 1988 nadaljuje tradicijo kovaštva in kovaške umetnosti v Zrečah. Za večletno delovanje v turizmu in kulturi ter za promocijo občine širši okolici je na predlog TD Zreče in MePZ Jurij Vodovnik Zreče posebno priznanje Občine Zreče prejela Lojzka Šprajc.

Prejemniki občinskih grbov

Na predlog Komisije za priznanja in nagrade pri TD Resnik-Rogla je za večletno vodenje in aktivno delo v Turističnem društvu Resnik-Rogla ter za njegov prispevek k ohranjanju kulturne dediščine kraja bronasti grb Občine Zreče prejel Miran Krajnc. Na predlog KS Skomarje in tamkajšnjih društev je za dolgoletno uspešno delo in dosežke na področju kulture, društvene dejavnosti in njenega prispevka h kvaliteti življenja v KS Skomarje srebrni grb Občine Zreče prejela Marija Magda Drozg. Na predlog Občinskega odbora Socialnih demokratov Zreče je za dolgoletno uspešno delo na področju kulture ter za dosežene uspehe, ki pospešujejo razvoj kulturne dejavnosti, zlati grb Občine Zreče prejel Zdravko Ivačič.

Pripravila: Urška Firer

Svečana seja občinskega sveta S slovesnostjo ob svečani seji se je izteklo 20 praznični dni, ki so zaokrožili barvito junijsko dogajanje v naših krajih. Ponovno smo znali stopiti skupaj in praktično v vsako vasico naše občine ponesti delček Konjiških dni 2014. Pripravljali smo jih v sodelovanju s številnimi posamezniki, društvi in lokalnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, vrtci in šolami, gasilci, ansambli, športniki, slikarji in fotografi, z gozdarji, čebelarji in zeliščarji, pohodniki in še z marsikom. Skupaj smo se veselili različnih dosežkov – šolskih in glasbenih uspehov, prenovljenih cestnih odsekov in pločnikov, širokopasovnega omrežja, športnih tekmovanj in aktivnih druženj. Praznovali smo obletnice, se udeleževali predavanj in skupaj prebirali knjige, spremljali gledališke predstave za male in velike, se družili z


zeliščarji iz vse Slovenije, se veselili romantične poletne noči v starem mestnem jedru, z gozdarji spoznavali parke in drevorede, za poletne osvežitve odprli konjiški bazen in skozi naše mesto suvereno popeljali mednarodno komisijo združenja Ententne Florale, ki nam bo po 16 letih ponovno nastavila ogledalo o naši celoviti urejenosti. Ponovno smo znali stopiti skupaj in skozi več kot 60 prireditev uvrščenih pod blagovno znamko Konjiški dnevi 2014, povedati zanimivo zgodbo o visoki kakovosti življenja v naši občini. Na svečani seji Občinskega sveta Občine Slovenske Konjice smo podelili zaslužene nagrade tistim, ki so s svojim delom pomembno zaznamovali dogajanje v občini in na njem pustili neizbrisen pečat. Društvo Sožitje – invalidsko humanitarna organizacija je prejelo Nagrado občine, Dorijan Zabukovšek Srebrni konjiški grb in Stanislav Hlastec Zlati konjiški grb. Prejemnikom iskreno čestitamo.

Pripravila: Občina Slovenske Konjice, Urad župana

Govor župana Mirana Gorinška Prejemniki občinskih priznanj

Foto: Foto Nareks

Subregija Spodnje Savinjsko 22. Šentjurski sejem v občini Tabor Praznovanje občinskega praznika je v nedeljo, 27. aprila, na vesel in prijeten način zaključil 22. Šentjurski sejem. Po maši so se vsa društva, ki delujejo v občini, predstavila v zanimivi povorki. Tako kot vsako leto so posebno pozornost številnih obiskovalcev pritegnili oldtimerji.

22. Šentjurski sejem v občini Tabor.jpg

Foto: Darko Naraglav


Stojnice in kmečka tržnica so ponujale številne dobrote in uporabne predmete, v dvorani doma krajanov pa so s slaščicami navdušile članice društva žena in deklet. Lesene miniature je predstavil Franci Parašuh, na ogled je bila tudi razstava unikatnega nakita in lesenih izdelkov Kopos, popotniške fotografije Gordane Kobale Potočnik in razstava fotografij Ines Suljič. Pod šotorom je najprej potekala prireditev Tabor ima talent, nato pa se je nadaljevalo zabavno popoldne ob glasbi narodno-zabavnih ansamblov. Glavni organizator Šentjurskega sejma je bilo prostovoljno gasilsko društvo Loke.

52. praznik hmeljarjev v Braslovčah V Braslovčah so slovenski hmeljarji 10. avgusta 2014 slavili svoj 52. praznik. Prireditev je pripravilo Turistično društvo Braslovče v sodelovanju z Občino Braslovče in Društvom hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Praznovanje s pisanim sprevodom skozi trg Braslovče na prireditveni prostor je pospremila številna množica, ki je z zanimanjem spremljala imenovanje nove hmeljarske princese in novega hmeljarskega starešine, organizatorji pa so pripravili tudi več spremljajočih prireditev. Že dopoldne so na slavnostni seji, ki so jo pripravili v brunarici TD Braslovče, govorili o hmeljarstvu, predstavljena sta bila nova hmeljarska princesa, Barbara Bosnar in starešina Ivan Janko Bizjak, zbrane pa so nagovorili predsednik Društva hmeljarjev, hmeljskih starešin in princes Slovenije Anton Rožič, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, v imenu Ministrstva za kmetijstvo RS Metka Cerjak in v imenu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenje njen podpredsednik Marjan Golavšek. Osrednja prireditev se je ob 15. uri pričela s povorko skozi trg Braslovče do prireditvenega prostora. Na čelu so bili konjeniki KD Mustang Gomilsko, godba in mažoretke Pivovarne Laško, z vozovi so se pripeljali tudi starešine in princese ter gosti. Sledili so jim vozovi s prikazi nekdanjih opravil v hmeljarstvu, tokrat tudi v znamenju hmeljarske poroke. Sledila je predaja starešinstva in imenovanje princese, nato pa so nazdravili z vrčkom piva. Obred je vodila Martina Zupančič. Ob kmečkih hmeljarskih igrah so se v nadaljevanju zabavali tako nastopajoči kot gledalci, za veselo razpoloženje pa je skrbel ansambel Avantura s pevko Tanjo Žagar in harmonikarji šole Jožeta Šumaha iz Braslovč. V okviru letošnjega praznovanja Dneva hmeljarjev so pripravili tudi ribiško tekmovanje za Pokal hmeljarske kobule, turnir trojk v košarki, šahovski turnir, turnir v odbojki na mivki in veseloigro »Halo! Obiralke so tukaj!« v izvedbi KD Gomilsko.

Dan hmeljarjev Braslovče

Foto: Tone Tavčar


Občina Prebold praznovala V Športni dvorani OŠ Prebold je v petek 27. junija potekla slavnostna seja ob dnevu državnosti in občinskem prazniku, ki so ga letos začeli praznovati že 6. junija. Ta dan so namreč v Šeščah odprli razstavo ustvarjalnosti krajanov Šešč in izpeljali tradicionalen spust po Savinji z doma izdelanimi plovili. Sicer pa se je v vsem tem času, do slavnostne seje občinskega sveta, izpeljalo še veliko drugih prireditev. Potekalo je tradicionalno tekmovanje s starimi brizgalnami. Upokojenci so pripravili meddruštveno športno tekmovanje, ribiči so tekmovali za prehodni pokal Občine Prebold, čebelarji so pripravili dan odprtih vrat pri društvenem čebelnjaku, izpeljani sta bili gasilski tekmovanji mladine in ostalih starostnih generacij… Najbolj pestro pa je bilo od 20. do 22. junija , ko je v Mariji Reki potekala tridnevna tradicionalna prireditev Pod Reško planino veselo živimo. V okviru tega so v petek popoldan potekale športne igre na športnem igrišču ŠD Marija Reka. Sobota dopoldan je bila v znamenju kolesarskega vzpona iz doline do planinskega doma, popoldan pa so se srečali učenci in učitelji nekdanje marijareške šole, potekal je tudi 8. predizbor harmonikarjev za 34. Zlato harmoniko Ljubečne ter tekmovanje za Reškega godca 2014. V nedeljo so izpeljali še 12. festival domačih ansamblov za Veliko nagrado Savinjske doline. V cerkvi sv. Lovrenca pa je bila še maša za domovino. Na sam praznik, 25. junija, je bil v okviru praznovanja izpeljan še 9. kolesarski vzpon na Golavo. Praznovanje pa so zaključili v nedeljo, 29. junija, ko je bila v Matkah slovesnost ob zaključku Celostne prenove in ureditve vasi ter gradnje kanalizacije v Občini Prebold. Že dan prej pa je bila v Lovskem domu na Golavi tudi slavnostna seja ob 90- letnici Lovske družine Prebold, kjer so razvili svoj novi društveni prapor.

Pripravil: Darko Naraglav

Nekdanji učenci in učiteljici Dobitniki letošnjih občinskih priznanj (Karolina Agrež in Vida Jernejc Krajnc) pred svojo nekdanjo šolo v Marija Reki, ki je že dolgo planinski dom

Foto: Darko Naraglav


IZPOSTAVLJAMO

Subregija Osrednje Celjsko Mesec športa v knežjem mestu 2014 (od 9. maja do 8. junija 2014) V projektu sta svoja prizadevanja za kakovostnejše in bolj zdravo življenje občanov združili Mestna občina Celje in Športna zveza Celje, ki sta med 9. majem in 8. junijem 2014 organizirali pestro športno dogajanje v Celju. Koncept projekta je bil v osnovi razdeljen na dva dela, in sicer na tekmovalno-rekreativne programe ter tedenske brezplačne strokovno vodene vadbe in predavanja v sklopu projekta Šport za vse.

Še posebej zanimiv in poln adrenalina je bil veliki premierni dogodek Urbani gladiator, ki je privabil tekmovalce iz vse Slovenije. Svojo moč in vzdržljivost je 500 udeležencev preizkušalo na treh zahtevnih trasah ter več kot 45 ovirah, ki so obenem navezovale na najbolj zanimive kulturnozgodovinske lokacije Celja. Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše, saj so v okviru tekmovalno-rekreativnega programa bili organizirani Urbani gladiatorček za otroke, otroški teki in druge aktivnosti.

Prireditev Urbani gladiator

Foto: Arhiv MOC

Nočni tek po mestnih ulicah in nabrežju reke Savinje.

Foto: Arhiv MOC


Nova splavarska brv V sklopu projekta »Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje – lokalni ukrepi«, katerega investitor je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, je bila zgrajena nova Splavarska brv. Staro, armirano betonsko je bilo zaradi poplavne varnosti potrebno zamenjati z novo mostno konstrukcijo, ki s svojo spodnjo ploskvijo sega iznad višine stoletnih voda reke Savinje. Nova brv, tako kot nekdanja, povezuje levi in desni breg Savinje oziroma mesto z mestnim parkom, kjer izven nivojsko prečka Partizansko cesto in se priključi na drevoredno promenadno pot, ki poteka ob mestnem parku vzporedno z reko oziroma s Partizansko cesto.

Brv čez Savinjo. Foto: Matjaž Jambriško, Arhiv MOC

Prenova starega mestnega jedra

Mestna občina Celje je leta 2012 začela s prenovo starega mestnega jedra in v letošnjem letu uspešno dokončala obe fazi prenove, ki sta poskrbeli, da Celje danes sije v še lepši podobi in vabi k obisku. Prva faza obnove se je izvajala na območju dela Prešernove, Stanetove, Lilekove, Savinove, Linhartove ulice ter Krekovega trga, nove ureditve pa zajemajo obnovo dotrajanih javnih odprtih površin, zamenjavo tlakov in dreves, obnovo javne razsvetljave in dela urbane opreme ter pripravo priključnih mest za prireditvene odre. Sočasno se je zamenjala tudi dotrajana komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura.

Obnovljen trg pred Metropolom Foto: Arhiv MOC

Druga faza prenove, ki je zajemala območje Glavnega trga in trga pred Metropolom s pripadajočimi ulicami, se je zaključila s prezentacijo arheoloških najdb na Glavnem trgu, kjer je na ogled obod poznoantične rimske vile, kmalu pa bo na ogled tudi prezentacija mozaika. Obnovljena je vsa komunalna in energetska infrastruktura, položene so tonalitne plošče in kocke, na trgu pred Metropolom je urejen plato, ki je


namenjen sprehajalcem, raznim kulturnim prireditvam, koncertom in gostinskemu vrtu, za posedanje pa so nameščene prijetne lesene obloge. Na požirek pitne vode vabi še vodni motiv oz. novi pitnik.

Odzivi tamkajšnjih stanovalcev in obiskovalcev mesta so zelo dobri, saj so mnogi nad celotno prenovo mestnega jedra presenečeni in veseli, da je Celje dobilo privlačne, urejene in koristne javne površine, ki hkrati odstirajo bogato zgodovino mesta.

Na Šmartinskem jezeru vabijo nova otroška igrala V okviru programa LEADER, ki se izvaja v sklopu Ministrstva za kmetijstvo in okolje so v gozdičku ob Šmartinskem jezeru nastala nova otroška igrala, ki vabijo k razgibani igri. Zasnovo igral so zastavili Zavod Celeia turizem, ki si prizadeva za obogatitev vsebin in ponudbe na območju Šmartinskega jezera. Moderna urbana oprema v povezanosti z naravnim okoljem Šmartinskega jezera bo nadgradila obstoječo infrastrukturo ob Šmartinskem jezeru, namenjeno mladim družinam z otroci. Pri izboru opreme se je upošteval vidik uporabe naravnih materialov (les) in tematskih igral - igrala, ki spodbujajo motorične sposobnosti otrok. Projekt se zaključuje v mesecu septembru, predvidena je še izdaja promocijske brošure za predstavitev turistične ponudbe ob jezeru in v njegovi okolici.

Pripravil: Zavod Celeia Celje Foto: Arhiv Zavoda Celeia Celje


Povabilo: Dežela Celjska se predstavlja na 47. Mednarodnem obrtnem sejmu Turistična ponudba DEŽELE CELJSKE se tudi letos predstavlja na 47. MOS-u, vsak dan od 10.-15. 9. 2014. Na 42 m2 v Hali E se bo vsak dan predstavila ena izmed subregij: OSREDNJE CELJSKO, DRAVINJSKO, OBSOTELJE&KOZJANSKO ter SPODNJE SAVINJSKO ter obiskovalcem predstavila novosti in aktualno turistično ponudbo iz svojih krajev. Posebej se bo predstavljala tudi zdraviliška ponudba destinacije, ki predstavlja ključno turistično moč, saj nočitve v zdraviliščih znotraj DEŽELE CELJSKE beležijo minimalno 1 milijon nočitev letno.

Z Deželo Celjsko na sejemske prireditve.

Foto: Arhiv Zavoda Celeia Celje (RDO Dežela Celjska)

Z Veselim Janezom po Deželi Celjski Dvonadstropni panoramski avtobus z odprto streho, je odlična priložnost za spoznavanje krajev iz nekoliko drugačne perspektive. Po Deželi Celjski, regionalni turistični destinaciji, ki združuje kar 21. slovenskih občin in 6 termalnih zdravilišč je v avgustu vozil dvonadstropni panoramski avtobus z odprto streho. Veseli Janez, kot se simpatično imenuje, omogoča turistom in tudi prebivalcem v destinacijo vključenih občin, da na nekoliko drugačen način spoznajo kraje, v katerih dopustujejo oziroma živijo. Avtobus, ki je prvi te vrste v Sloveniji, ima 33 sedežev v zaprtem prostoru in 52 na odprtem nadstropju. Panoramske vožnje se se izvajale vsak četrtek, petek in soboto v avgustu okviru delovanja RDO Dežele Celjske, ki ga koordinira Zavod Celeia Celje. Do danes je bilo izvedenih 9 izletov na katerih je več ko 150 gostov iz zdravilišč spoznavalo lepote Obsotelja in Kozjanskega, Spodnjesavinjskega, Celjskega ter Dravinjskega okoliša.


V septembru Veseli Janez vabi na panoramsko vožnjo v času 47. MOS-a, in sicer 13. in 14. 9. 2014. V okviru dogajanj v DRUŽINSKEM VIKENDU bo avtobus vozil iz sejmišča do mestnega središča ter ob določenih urah do turističnih atrakcij. Več na http://mos.dozivetja.net/. Vsi zainteresirani naj se za prijavo obrnejo na TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: [email protected].

Strategija gospodarstva MOC Na seji Mestnega sveta 11. marca 2014 je Mestna občina Celje sprejela pomemben dokument – Strategijo razvoja gospodarstva v Mestni občini Celje 2014-2020, zavedajoč se dejstva, da gospodarska razvitost občine pomembno vpliva na blaginjo vseh občank in občanov. Mestna občina Celje je zaupala izdelavo strategije Območno obrtno-podjetniški zbornici Celje. Na podlagi sprejete Strategije so bili pripravljeni Akcijski načrti, ki opredeljujejo aktivnosti, ki jih Mestna občina Celje izvaja, in sredstva, ki jih namenja za izvajanje poslanstva, da »v skladu z zakonodajo in možnostmi zagotovi lokalno infrastrukturo in stimulativno okolje za razvoj gospodarstva«. Akcijski načrti so bili sprejeti 1.7.2014 na 28. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Celje. Snovanje strategije je sicer vključevalo številne občanke in občane, gospodarske subjekte v občini ter ostale nosilce javne uprave, šolstva, zdravstva, komunalnih dejavnosti ipd., ki so bili pozvani k podajanju odgovora na vprašanje “Kakšna naj bo Mestna občina Celje čez 6 let ali dlje?" in oblikovala se je vizija, ki odgovarja na vprašanje: Mestna občina Celje bo leta 2020 gospodarsko uspešna, turistično prepoznavna in čim bolj samooskrbna občina priložnosti, ki bo zagotavljala blaginjo občanom. Strategija razvoja gospodarstva Mestne občine Celje je objavljena na spletni strani Mestne občine Celje.

Pripravil: Kabinet župana, Odnosi z javnostmi

Mladi športni upi se v Vojniku kalijo v novi sodobno opravljeni telovadnici Mladi športni upi se v občini Vojnik lahko razvijajo v novi sodobno opremljeni telovadnici, ki je bila zgrajena v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Eko skladom ter Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer s sredstvi iz naslova Zakona o sofinanciranju občin, ki omogoča zagotavljanje dodatnih sredstev za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo. Telovadnica v velikosti 2.003,70 m2 ima fiksne tribune za 600 obiskovalcev, 250 zložljivih tribun – dodatnih mest za obiskovalce in 400 stolov. Telovadnica je opremljena tudi s sodobno zasnovano plezalno steno namenjeno športnemu plezanju. Telovadnica sodi med najnovejše in najsodobnejše javne športne objekte v Sloveniji. Objekt je energetsko in prostorsko nadstandardno zasnovan, tako da se v njih lahko prirejajo tudi večje športne prireditve in tekmovanja ter družabne in kulturne prireditve. Skupna vrednost investicije znaša 3.363.823,00 EUR.

Nova sodobno opremljena telovadnica OŠ Vojnik

Foto: arhiv občine Vojnik

http://mos.dozivetja.net/



Uspešno nadaljevanje izgradnje kanalizacije v občini Vojnik Občina Vojnik uspešno nadaljuje izgradnjo kanalizacije, po odsekih, v severovzhodnem delu naselja Arclin ter v naseljih Pot v Lešje in Konjsko. V prvi polovici leta 2014 je izvajalec del Gradnje Žveplan, d. o. o. končal dela izgradnje kanalizacije v izmeri 2,5 kilometra. Vrednost del znaša skupaj 256.500 evrov. Občina je iz naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj »Razvoj regij« pridobila za izgradnjo letošnjih del 203.300 evrov evropskih sredstev.

Gradnja kanalizacije na območju občine Vojnik (SV Arclin, Pot v Lešje, Konjsko)

Foto: Arhiv občine Vojnik

Nadgradnja zbirnega centra Vojnik Zbirni center Vojnik, ki se nahaja v obrtno-poslovni coni Arclin je pridobil novo nadstrešnico nad zabojniki za odpadke ter nove ograjene prostore za zbiranje nevarnih odpadkov. Vrednost investicije v nadgradnjo zbirnega centra je bila 110.500 evrov. Nadgradnjo so finančno podprli Mestna občina Celje, Občina Vojnik in Občina Dobrna. Po podatkih Simbio, d. o. o. je bilo od leta 2010, ko je bila uradna otvoritev zbirnega centra, zbranih dva tisoč dvesto ton odpadkov, obiskalo pa ga je več kot tri tisoč občanov. V ZC Vojnik lahko občani občine Vojnik in Dobrna večkrat letno brezplačno oddajo vse vrste embalažnih odpadkov, ki so preveliki za zbiralnike na ekoloških otokih (karton, večja plastična embalaža ipd.), ter druge ločeno zbrane odpadke (steklo, papir, nevarni odpadki – npr. odpadna električna in elektronska oprema). Štirikrat letno pa lahko občani pripeljejo tudi večje kosovne odpadke (gume, pohištvo, kopalniška oprema, gradbeni material itd.). Znotraj ZC Vojnik se nahaja tudi kontejner, v katerega lahko odložijo občani odpadke, ki so lahko namenjeni ponovni uporabi. Ob tem naj poudarimo, da ima ponovna uporaba odpadkov svoje mesto tudi v t. i. Centru ponovne uporabe Vojnik. V Centru ponovne uporabe Vojnik, ki deluje v sodelovanju z družbo za ravnanje z odpadki Simbio, d. o. o. lahko občani oddajo izdelke, ki jih več ne potrebujejo in so še dobro ohranjeni, na primer manjše kose pohištva, male gospodinjske aparate, računalniško opremo, opremo za dom in prosti čas, oblačila, knjige, igrače, kolesa, športno opremo – skratka vse, kar je dobro ohranjeno, funkcionalno in še uporabno. V CPU Vojnik, ki se nahaja na lokaciji Celjska cesta 14, izdelke pripravijo za vnovično uporabo in nadalje prodaj po simbolični ceni v zeleni trgovini, na isti lokaciji.

Pripravila: mag. Vesna Poteko


Odprtje novega vrtca Dobrna V četrtek, 29. maja, je bilo še posebej slovesno za vse otroke, učence in delavce OŠ Dobrna, kakor tudi za vse občane občine Dobrna. Odprli so namreč vrata novega Vrtca Dobrna. Na mestu starega stoji nov, energetsko učinkovit vrtec s petimi oddelki. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Alja Tihle Hren, je sodelovala tudi Godba Dobrna in Ženski pevski zbor Korona iz Dobrne. Pomembno pridobitev za občino so svojemu namenu predali župan Martin Brecl, ravnatelj OŠ Dobrna Marko Šteger ter predsednica Odbora za družbene dejavnosti Občine Dobrna, Branka Gal. Nov Vrtec Dobrna meri 826 m2 in obsega osrednji večnamenski prostor, ki bo lahko namenjen za skupne prireditve, razstave in igro otrok, pet igralnic s sanitarijami in garderobami. Vsaka igralnica ima tudi prehod na skupno teraso. Objekt obkroža urejeno igrišče z igrali in pitno vodo. Izvajalec dokončanja del Vrtca Dobrna je bilo podjetje VG5, d. o. o., iz Ljubljane, projekte zanj je naredil projektivni biro Trije arhitekti, d. o. o., prav tako iz Ljubljane, nadzor nad gradnjo pa je izvajalo podjetje Proplus, d. o. o. iz Maribora. Vrednost operacije Vrtec Dobrna znaša 1.948.658,86 EUR z DDV. Gradnja vrtca se je financirala s sredstvi proračuna Občine Dobrna (50,75 %), sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (41,97 %) in sredstvi Eko sklada (7,31 %). Z izgradnjo novega vrtca je občina tako zagotovila dodatne prostorske kapacitete za izvajanje predšolskih programov in s tem staršem omogočila ter zagotovila vpis dodatnega števila otrok v programe predšolske vzgoje.

Nov nizkoenergetski vrtec Dobrna Foto: Arhiv občine Dobrna Operacijo »Vrtec Dobrna« delno financira Evropska unija, največ v deležu 85 % upravičenih stroškov, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013; razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«.

Kanalizacija v Klancu in Zavrhu na Dobrni končana Župan Občine Dobrna, Martin Brecl, je v novembru lani s predstavnikom izbranega izvajalca, direktorjem podjetja TOMGRAD iz Podčetrtka Tomažem Hohnjecem, podpisal pogodbo o izvedbi gradbenih del za izgradnjo fekalne kanalizacije v Klancu in Zavrhu. Pogodbena vrednost gradbenih del znaša 748.915,25 EUR (z DDV). Celotna vrednost projekta pa znaša preko 840.000 EUR, od tega je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo odobrilo sofinanciranje v višini 499.289,14 EUR. Gradbena dela so se pričela že v mesecu decembru lanskega leta, zaključili pa so jih v mesecu juliju letos. Novozgrajeni fekalni sistem, ki obsega kanale z revizijskimi jaški v dolžini 5.518 m, se priključuje na obstoječo kanalizacijo v Dobrni do centralne čistilne naprave.


Operacijo »CELOSTNO UREJANJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH ODPADNIH VODA IN VAROVANJE VODNIH VIROV NA POVODJU SAVINJE – na območju Občine Dobrna – na območju naselij Klanc in Zavrh – Povodje Dobrnice« delno financira Evropska unija, največ v deležu 85 % upravičenih stroškov, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013; razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«.

Slavnostni podpis pogodbe za projekt Ureditev trga Dobrna – paviljon na južnem delu trga Dobrna Župan Občine Dobrna, Martin Brecl, je v ponedeljek, 27. januarja 2014, s predstavnikom izbranega izvajalca Lovrencem Krapežem, prokuristom podjetja VG5, d. o. o., Ljubljana, podpisal pogodbo o izvedbi gradbenih del za Ureditev trga Dobrna – paviljon na južnem delu trga Dobrna. Pogodbena vrednost investicije znaša 242.231,40 EUR. Gradbena dela so pričeli izvajati marca, zaključena pa so bila julija letos. Projekt je bil prijavljen na razpis Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Obnova in razvoj vasi – ukrep 322, ki je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja 2007–2013, od koder so bila pridobljena sredstva v višini 124.838,68 EUR. Celotna investicijska vrednost projekta znaša okoli 292.000 EUR. Realizacija investicije je prispevala k ureditvi EKO tržnice, kjer je možno organizirano trženje lokalno ekološko pridelane hrane. S postavitvijo paviljona je urejen tudi prostor za delovanje TIC-a Dobrna in Turističnega društva Dobrna. V okviru naložbe je bil zajet pitnik s pitno vodo, ki je dostopen vsem občanom in obiskovalcem, izposoja koles ter informacijska tabla z zemljevidom in velik TV zaslon za podajanje informacij obiskovalcem trga.

Ureditev paviljona na južnem delu trga Dobrna

Foto: Arhiv občine Dobrna

Operacijo »UREDITEV TRGA DOBRNA - paviljon na južnem delu trga Dobrna« delno financira Evropska unija, in sicer iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ukrep Obnova in razvoj vasi.

Pripravila: Zdenka Kumer


Na Dobrni posadili „staro trto iz Lenta“ V nedeljo, 11. maja, je bil za Dobrno prav poseben dan, saj smo pri latniku na obzidju stopnišča, ki vodi do cerkve Marijinega vnebovzetja, posadili spomeniško zaščiteno Staro trto iz Lenta, ki je v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov vpisana kot najstarejša žlahtna vinska trta na svetu, ki še rodi in daje odlično vino žametno črnino. Njene potomke mesto Maribor poklanja kot protokolarno darilo državam sveta, uglednim inštitucijam in posameznikom. »Zato nas je posebej razveselilo obvestilo Mestne občine Maribor, da bo v letošnjem letu tudi naša občina postala del velike družine častilcev te žlahtne sorte ali žametovke,« je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim povedal župan Občine Dobrna, Martin Brecl, ki je po prevzemu Listine o cepiču Stare trte postal tudi gospodar Stare trte na Dobrni. Podeljena mu je bila iz strani mestnega viničarja mesta Maribor Staneta Kocutarja, ki je cepič Stare trte na Dobrno tudi prinesel. Skupaj s predstavnikom vinogradnikov Dobrne Romanom Ramšakom, ki je ta dan postal uradni viničar so trto posadili, nato pa jo je blagoslovil farni župnik Milan Strmšek. Na prireditvi nas je obiskala in nagovorila tudi častna gostja Vinska kraljica Slovenije 2014 – Špela Štokelj. Na prireditev se je pripeljala v starodobnem vozilu, ki je last domačina Petra Habeta. Prisoten je bil tudi vitez vina Drago Medved ter drugi predstavniki evropskega reda vitezov vina. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Katarina Rošer, so sodelovali Godba in Folklorna skupina Dobrna, Sestre Jakob in Ljudske pevke Dobrna. Po svečani zasaditvi je sledilo še prijetno druženje ob dobri domači kapljici, snovali pa so se že tudi načrti kako bomo v prihodnosti častili prisotnost Stare trte na Dobrni.

Slavnostna otvoritev zasaditve stare trte iz Lenta

Foto: arhiv občine Dobrna

Pripravila: Marija Švent

Novelacija lokalnega energetskega koncepta in študija izvedljivosti DOLB Občina Dobrna je naredila v zadnjem letu več korakov k povečanju energetske učinkovitosti in zmanjšanju stroškov za energijo. Pripravila je novelacijo lokalnega energetskega koncepta, katerega ključni namen je pripraviti akcijski načrt za izboljšanje energetske učinkoviti v občini (plan energetskih sanacij javnih stavb, energetske sanacije javne razsvetljave) ter identifikacija priložnosti uporabe obnovljivih virov energije. Alternativne vire energije občina prepoznava v lesni biomasi, zato je s tem namenom pristopila tudi k izdelavi študije izvedljivosti daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) v Dobrni.

Dom na Svetini

Praznovanje letošnjega 1. maja se je v občini Štore odvijalo pred Domom na Svetini. Člani Športnega društva Kovinar Štore so z ostalimi podporniki in prijatelji na županovo pobudo poskrbeli, da je ta dan bil poln veselih in prijetnih trenutkov. Za dobro vzdušje so dodatno poskrbeli Pihalni orkester štorskih


železarjev z godbo Svetina in skupina Zaka pa ne. Obiskovalci so odhajali zadovoljni in z obljubo, da se ponovno vrnejo. Svoja vrata bo uradno Dom na Svetini odprl 18. septembra 2014. Na svoj račun bodo prišli vsi ljubitelji dobre hrane, zabave in pestrosti narave. Lepo vabljeni!

Druženje na Svetini ob prazniku dela in Dom na Svetini

Foto: arhiv občine Štore

V občini Štore v teku izgradnja kanalizacije Lipa

Meseca aprila 2014 je občina Štore z izvajalcem Tomgrad iz Podčetrtka podpisala pogodbo za izgradnjo kanalizacije v naselju Lipa. Izvajalec je z deli pričel v mesecu maju. Pogodbena vrednost investicije znaša 460.922,71 evrov. Zaključek investicije, ki jo sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete "Razvoj regij", prednostne usmeritve "Regionalni razvojni programi", je predviden v mesecu septembru 2014. Predmet projekta je izgradnja komunalne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju občine Štore in s tem posledično izboljšana lokalno-regionalna komunalna infrastruktura, ki bo dvignila kakovost življenja prebivalcem naselja Lipa.

Slavnostni podpis pogodbe z izvajalci Foto: arhiv Občine Štore

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje


Ohranjanje vernakularne arhitekture z oživitvijo kozolca Laška vas – Pečovje Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je odobrilo sofinanciranje projekta z akronimom »Kozolec«. Občina Štore je meseca maja 2013 podpisala pogodbo z društvom »Raznolikost podeželja« iz Celja ter partnerji KUD Folklorna skupina Kompole, PD Železar Štore, ŠD Kovinar Štore, ŠD Laška vas, KD Štore – LPZ, TD Štore, ŠKD Rudar Pečovje in Zavodom Celeia Celje. Projektne aktivnosti za oživitev kozolca bodo predvidoma zaključene septembra 2014. Občina Štore bo ob zaključku projekta bogatejša za nov prireditveni prostor z zbirko rudarstva in železarstva, občanom in drugim prebivalcem pa bo omogočeno aktivno sodelovanje in povezovanje pri izvajanju društvenih aktivnosti ter s tem ohranjanje kulturne dediščine.

Oživitev kozolca Laška vas-Pečovje

Foto: arhiv Občine Štore

Pripravil: Kabinet občine Laško

V občini Laško intenzivna gradnja kanalizacije in druge komunalne infrastrukture

Na območju občine Laško intenzivno potekajo dela izgradnje kanalizacije, in sicer na območju Kidričeve ulice, Valentiničeve ulice, Podhumske ulice, Kajuhove ulice, pri delu Poti na Kobivjek ter pod gradom. Pod gradom se bodo poleg kanalizacije položile še cevi za optiko, uredila javna razsvetljava in meteorna kanalizacija. Na delu, kjer bo potrebna še širitev ceste, se bosta prestavila elektrika in plinovod. Dela se bodo predvidoma zaključena do konca letošnjega leta.

Nove priključitve gospodinjstev na javno vodovodno omrežje (Male breze, Bukovce) V prvi polovici letošnjega leta so se zaključila dela izgradnje javnega vodovodnega omrežja v naselju Male Breze. Javni vodovod je bil zgrajen v dolžini 6 km, nanj pa je priključenih 31 novih gospodinjstev. 15 gospodinjstev se je na novo priključilo na javni vodovod tudi na območju Bukovcev, kjer se je juniju zaključila investicija izgradnje vodovoda v dolžini 1500 metrov. Občina Laško je hkrati v skladu z veljavno zakonodajo in vodnimi dovoljenji pristopila k namestitvi naprav za merjenje količin vode na izvirih ter ureditev daljinskih povezav za spremljanje parametrov vodnih virov Podmevškovega grabna, Kala in Marinkovega grabna.


Občina Laško odličen vzor za uspešno izvedene energetske sanacije javnih stavb Občina Laško zadnja leta veliko naporov usmerja v celovite energetske sanacije javnih stavb. Pri tem je seveda zelo uspešna tudi s pridobivanjem evropskih sredstev. Zaključujejo se investicijska dela za energetsko sanacijo OŠ Rimske Toplice in Zdravstveni dom Laško. Občina Laško je za izvedbo projekta »Energetske sanacije Zdravstvenega doma Laško«pridobila sredstva Evropskega kohezijskega sklada, v vrednosti 190.185,89 evrov. Energetska prenova objekta zajema novo izvedbo toplotne izolacije fasade, menjavo oken in vhodnih vrat, izvedbo toplotne izolacije stropa proti neogrevanemu podstrešju ter sanacijo toplotnih mostov. Poleg energetske prenove objekta je Občina Laško izvedla tudi postavitev in montažo zunanjega panoramskega dvigala za pritličje in nadstropje. Vrednost vseh del z vključenim DDV znaša 284.428,08 EUR. Projekt energetske sanacije OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, ki je v zaključni fazi, obsega vgraditev novih toplotno izolacijskih oken, vhodnih vrat, energetsko sanacijo fasade, stropov ter novo urejeno prezračevanje in ogrevalni sistem - kotle na lesno biomaso. Za izvedeno investicijo je občina v letu 2013 pridobila evropska kohezijska sredstva, v vrednosti 568.160,28 EUR. Leto 2014 pa je pričetek izvedbe še treh energetskih prenov javnih stavb, in sicer so se dela že pričela na Podružnični šoli Rečica in Zidani Most. V mesecu septembru pa se bodo pričela dela na OŠ Primož Trubar v Laškem. Leto 2014 bi tako lahko rekli, da je za občino Laško v znamenju energetske učinkovitosti.

Energetska sanacija OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Energetska sanacija Zdravstvenega doma Laško

Foto: arhiv občine Laško

Subregija Obsotelje in Kozjansko

Sprejet ORP Obsotelja in Kozjanskega 2014-2020 V začetku junija so v subregiji Obsotelje in Kozjansko pristojni potrdili pomemben dokument razvojnih usmeritev subregije, in sicer Območni razvojni program (ORP) Obsotelje in Kozjansko 2014-2020, ki velja za temeljni programski dokument na subregionalni ravni in je skladen z Regionalnim razvojnim programom Savinjske regije 2014-2020 (v nadaljevanju RRP). Območje območne razvojne regije Obsotelje in Kozjansko vključuje 7 občin, in sicer: Dobje, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Kozje. ORP temelji na prepoznavanju razvojnih potencialov subregije Obsotelje in Kozjansko, ki jih bomo udejanjali skozi izvajanje kvalitetnih razvojnih projektov. Nosilci subregijsko pomembnih razvojnih projektov bodo skozi umestitev v RRP imeli možnost, da ob lastnih virih za izvedbo projektov pridobijo tudi sofinanciranje iz evropskih in nacionalnih virov. Dosedanja spoznanja razvoja subregije Obsotelje in Kozjansko nas


prednostno usmerjajo v prizadevanje za naložbe in vlaganje v področja, ki predstavljajo gonilo gospodarskega in družbenega razvoja v prihodnosti. Menimo, da lahko s pomočjo investicij na naslednjih področjih: investicije v infrastrukturo, razvoj podjetništva in podeželja ter razvoj in specializacija turizma vsekakor doprinesemo k dvigu kakovosti življenja v subregiji Obsotelje in Kozjansko med leti 2014-2020.

Zapisala: Anita Čebular

Privoščimo si domače! Lokalna samooskrba je za Obsotelje in Kozjansko pomembna in aktualna, saj ima številne trajnostne poslovne priložnosti, ki pa so v okolju le redko prepoznane. Vse več je ljudi, ki spreminjajo svoje nakupovalne in prehranjevalne navade, ter se pri nakupih odločajo za lokalno pridelano hrano. Vse več je tudi ljudi, ki so za lokalno hrano pripravljeni plačati več, saj smatrajo, da je boljšega okusa, bolj sveža in bolj hranilna. Lokalni kmetje ponovno pridobivajo na svojem pomenu, tržnice so bolj obiskane, veletrgovci pa v svojo ponudbo vse bolj vključujejo tudi lokalne pridelke. Vse prednosti so bile tudi osnova okrogle mize o lokalni prehranski samooskrbi v Obsotelju in na Kozjanskem, ki jo je v organizirala Razvojna agencija Sotla skupaj s partnerji v projektu Privoščimo si domače. RA Sotla je skupaj s partnerji: Občino Šmarje pri Jelšah, Zavodom za turizem in kulturo Rogaška Slatina ter Turizmom Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Kozje, GIZ, konec meseca junija zaključila projekt »Privoščimo si domače«, ki je bil sofinanciran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Partnerji so s projektom odprli marsikatero vprašanje o pomenu lokalne samooskrbe za Obsotelje in Kozjansko, zato je bila okrogla miza ob zaključku dogodka več kot dobrodošla. Govorniki na okrogli mizi so postregli predvsem s praktičnimi primeri in idejami, kako dvigniti samookrbnost subregije. Idej je veliko, vsekakor je projekt Privoščimo si domače eden prvih na področju prehranske samooskrbe v Obsotelju in na Kozjanskem, in je tako začel s premiki, ki so za trajnostni razvoj subregije nujno potrebni.


Okrogla miza na temo lokalne samooskrbe v Obsotelju in na Kozjanskem.

SPIRIT Razvojna agencija Sotla, ki pokriva pet občin Obsotelja in Kozjanskega, kot partner sodeluje v projektu čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška, z naslovom SPIRIT (Šole in podporne institucije za razvoj malih in srednjih podjetij in obrtnikov, inovacija in transfer znanja). Projekt so partnerji začeli izvajati 18. decembra 2013, in je odobren v sklopu Operativnega programa Slovenija-Hrvaška 2007-2013. Aktivnosti projekta SPIRIT so usmerjene predvsem na področje izobraževanja in trga dela, z aktivno vključitvijo malih in srednjih podjetij ter obrtnikov. Projekt bo trajal 18 mesecev, njegova vrednost pa je 249.036,72 EUR, od katere 85% vrednosti predstavlja nepovratna EU sredstva (211.681,21 EUR).


Cilj projekta je izboljšati konkurenčnost malih in srednjih podjetij (MSP) ter obrtnikov na čezmejnem projektnem prostoru Slovenije in Hrvaške. Cilje bomo dosegli z izvajanjem skupnih projektnih aktivnosti, ki bodo namenjene predvsem izboljšanju strokovnih programov srednješolskega izobraževanja in širjenjem informacij o možnostih za kariero na čezmejnem območju ter s pomočjo ustvarjanja informacijskega podpornega okolja za podjetnike/obrtnike. V skupnih aktivnostih projekta sodeluje 5 partnerjev – AZRA d.o.o. iz Varaždina (Agencija za razvoj Varaždinske županije) v vlogi vodilnega partnerja, Razvojna agencija Sotla iz Šmarja pri Jelšah, Srednja strokovna šola Varaždin, Šolski center Celje in Območna obrtno-podjetniška zbornica iz Celja.


Utrinek iz novinarske konference projekta SPIRIT

Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle Namen te operacije je odpraviti vrsto let trajajočo problematiko zagotavljanja kakovostne pitne vode na območju občin Obsotelja in Kozjanskega. S hidravlično izboljšavo in dogradnjo vodovodnega sistema v pripadajočimi objekti in povezovanjem manjših sistemov na skupne vodne vire, bo operacija prispevala k boljši in varnejši oskrbi s kakovostno pitno vodo za obstoječe in nove uporabnike na območju in posledično k boljšemu zdravju ljudi, boljšim življenjskim pogojem, privlačnejšemu življenjskemu okolju ter povečanju razvojnih možnosti. Po investiciji je predvidena boljša oskrba za že doslej v sistem vključenih več kot 32 tisoč porabnikov ter za 1115 novih uporabnikov. Skupno gre za hidravlično izboljšavo in dogradnjo 88,7 km vodovodnega sistema s pripadajočimi objekti. Roki z izvedbo gradnje se iztečejo že v 2014, medtem ko bo celotna operacija zaključena do konca leta 2015.

Vodooskrba v porečju reke Sotle - dela na terenu


Operacija zajema dva projekta, ki vsak zase predstavljata samostojen, enoten sistem oskrbe s pitno vodo, to je sistem elementov vodovoda kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov. Vsak od teh dveh projektov oskrbuje več kot 10.000 prebivalcev s pitno vodo. Projekt št. 1 zajema hidravlično izboljšavo in dogradnjo na območju občin Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah, Projekt št. 2 pa zajema hidravlično izboljšavo in dogradnjo vodovodnega sistema na območju občine Šentjur. Z izvedbo Projekta št. 1 bodo zagotovljeni naslednji cilji: zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo, izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo ter s tem zagotoviti boljšo in varnejšo oskrbo s pitno vodo za 18.228 prebivalcev, povečanje števila prebivalcev za 700, oskrbovanih iz vodovodnih sistemov z zagotovljenim monitoringom. Vrednost gradnje v okviru Projekta 1, kamor sodi tudi šmarska občina, znaša 11.379.375,49 €, od tega na območju občine Šmarje pri Jelšah dobre 3 milijone evrov. Občina Šmarje pri Jelšah je tudi nosilka celotnega Projekta št. 1, kar pomeni, da poleg vseh administrativnih in organizacijskih postopkov vodi tudi celotno finančno izvedbo projekta za vseh pet občin Obsotelja in Kozjanskega. Več preberite na: www.pitnavoda-sotla.si.


Nadvoz v Grobelnem do avgusta 2015 Lani (2013) jeseni so stroji na Grobelnem končno zabrneli. Začela se je gradnja težko in dolgo pričakovanega nadvoza oz. izven nivojskega križanja. Kot je na novinarski konferenci ob začetku gradnje povedal Gregor Ficko, tedanji direktor direkcije za ceste, je ta gradnja eden najpomembnejših projektov v državi v aktualnem obdobju. Vrednost projekta je ocenjena na okoli 17 milijonov evrov, od česar znaša vrednost gradbenih del nekaj več kot 15 milijonov evrov. Investicijo bo v višini do 85 % upravičenih stroškov sofinancirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), zaključena pa naj bi bila avgusta 2015. Po končanem projektu bo odpravljeno prometno ozko grlo, s čimer se bo razbremenilo naselje Grobelno. Zaradi povečanja potovalne hitrosti se bodo znižali stroški uporabnikov ceste, s povečano pretočnostjo prometa med Celjem in mejnim prehodom Dobovec pa se bodo izboljšale prometne povezave Obsotelja in Kozjanskega z avtocestnim omrežjem. Boljša dostopnost bo pozitivno vplivala na konkurenčnost in regionalni razvoj.


Mala šola podjetnikov SI-HR Ljudska univerza Rogaška Slatina v sodelovanju s partnerji Območno obrtno-podjetniško zbornico Šmarje pri Jelšah, Razvojno informacijskim centrom Slovenska Bistrica, Pučkim otvorenim učilištem Varaždin, VG Poduzetnički centar d.o.o. za razvoj in poticanje poduzetništva Velika Gorica in Pučkim otvorenim učilištem Krapina izvaja projekt Razvoj podpornih storitev za vzpostavitev novih MSP-jev in podjetniških idej na čezmejnem območju, akronim Mala šola podjetnikov SI-HR. Cilj projekta je animacija mladih za odločitev za podjetniško kariero, krepitev podjetniškega duha med podjetniki, vzpostavitev čezmejne on-line baze podjetij, dodatna izobraževanja podjetnikov, organizacija dveh čezmejnih dogodkov mobilnost mladih – borza izmenjave dobrih idej, skupna sejemska predstavitev v Sloveniji in Hrvaški. Projekt traja od 1. 1. 2014 do 17. 3. 2015, vrednost projekta je 102.462,25 EUR, od tega predstavljajo nepovratna ESRR sredstva 87.092,91 EUR.

Zapisala: Irena Hostnik

http://www.pitnavoda-sotla.si/


Leader projekt »Učne poti po Ponikvi« finalist mednarodnega razpisa »Biodiversity & LEADER« V mesecu januarju 2014 je organizacija Umweltdachverband, s sedežem na Dunaju, v okviru mednarodne študije »Biodiverziteta & Leader« objavila mednarodni razpis za prijavo Leader projektov, ki so povezani z biotsko raznovrstnostjo in kulturnimi pokrajinami. Na omenjeni razpis smo v Lokalni akcijski skupini »Od Pohorja do Bohorja« prijavili projekt »Učne poti po Ponikvi«, ki z vzpostavljeno kraško vodno in geografsko zgodovinsko učno potjo prispeva k ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter k boljši osveščenosti nas vseh o značilnostih domače pokrajine in ekološki osveščenosti o nujnosti ohranjanja in zaščite naravne dediščine.

Omenjeni projekt je bil izbran (skupaj s še 13imi projekti iz cele Evrope ter z dvema iz Slovenije) kot dober primer ohranjanja biodiverzitete skozi program Leader, zato je bil s strani Razvojne agencije Kozjansko, kot upravljavca LAS »Od Pohorja do Bohorja«, predstavljen 3. aprila 2014 na mednarodni konferenci Biodiverziteta&Leader na Dunaju.

Zapisal: Rajko Antlej

Velikonočnica na Boletini pri Ponikvi v občini Šentjur

Rojstvo Evrope Razvojna agencija Kozjansko je partner v projektu Rojstvo Evrope, z daljšim naslovom Ponovno prebujena arheološka najdišča – sodobna interpretacija dediščine kot temelj kulturnega turizma. V tem čezmejnem projektu v okviru Operativnega programa Slovenija-Hrvaška poleg RA Kozjansko sodelujejo še Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, KŠTM Sevnica, Muzej Prigorja Sesvete in Zavičajni muzej Varaždinske Toplice. Skupni cilji projekta so oživitev arheološke dediščine s pomočjo sodobne interpretacije dediščine, s pomočjo regionalnega in čezmejnega sodelovanja povezati lokalno znana najdišča in krepitev kulturnega turizma – obogatitev turistične ponudbe z novimi vsebinami. Razvojna agencija Kozjansko v projektu izpostavlja arheološko najdišče Rifnik. Že v preteklosti smo izvajali več aktivnosti, ki privabljajo tako posamične goste kot organizirane skupine. S projektom Rojstvo Evrope pa želimo načrtovano območje vsebinsko še obogatiti in s tem širše prispevati k nadaljnjem razvijanju kulturnega turizma. Glavnina aktivnosti bo usmerjena na uvajanje sodobne interpretacije, povezovanje najdišč v skupen kulturno-turistični produkt in promocijo le-tega skozi sodobna marketinška orodja. Trenutno še čakamo na podpis pogodbe, priprave in aktivnosti pa že potekajo. Projekt se bo zaključil v mesecu marcu prihodnje leto.



Občina Šentjur čebelam najbolj prijazna Občina Šentjur je ponosna na svojo bogato čebelarsko tradicijo, kar je kronala s pridobitvijo naziva Čebelam najbolj prijazna občina, ki ji ga je podelila Čebelarska zveza Slovenije v okviru akcije Ohranimo čebele. Za pridobitev naziva je občina imela kar nekaj adutov; spodbujanje čebelarstva s pomočjo šolskih krožkov in učnih čebelnjakov, tudi sicer razvito dejavnost z mrežo čebelarjev in čebelnjakov ter aktivnimi društvi, zasaditve z medovitimi rastlinami, skrb za okolje. Zavedamo se nezamenljive vloge čebel v ekosistemu in dejstva, kako pomembno je varovati čisto in zdravo okolje, za kar občina med skrbi tudi z izgradnjo kanalizacijske mreže in priključitvijo gospodinjstev na čistilno napravo. Občina Šentjur je v času od pridobitve naziva okrepila promocijo lokalnih čebelarjev, čebelarstva, izdelkov in pridelkov iz medu, ter jih predstavila na več sejmih in ob različnih priložnostih.


Čebelnjak Čebelarskega društva Šentjur, ki je junija pripravilo dan odprtih vrat za obiskovalce

Spoznavanje naravne in kulturne dediščine skozi družabne igre Mladinski center Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko, skupaj z Udrugo Zagor in Zagorsko razvojno agencijo izvaja aktivnosti v sklopu projekta Spoznavanje naravne in kulturne dediščine skozi igro – Igraj se. Mladi, vključeni v projekt financiran iz Operativnega programa Slovenija-Hrvaška 2007-2013, iz občine Šentjur in iz Krapinsko-zagorske županije raziskujejo naravno in kulturno dediščino in pripravljajo različne družabne igre. Didaktični pripomočki bodo na zabaven in sproščujoč način šolajoči mladini predstavili naravno in kulturno dediščino na obeh straneh meje.



Aktivator, center alternative in ustvarjalnosti v Šentjurju Mladinski center Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko, letos praznuje 5. obletnico delovanja. Doslej je domoval v prostorih podjetniškega inkubatorja, ki so odlični za sestanke in izobraževanja, ne omogočajo pa dnevnega neformalnega druženja, spontanega kresanja idej in samoiniciativnega zaganjanja novih projektov. To bo mogoče v novih prostorih, v Aktivatorju, katerega poslanstvo je postati center alternative in ustvarjalnosti. Prostore so s prostovoljnim delom obnavljali in opremljali mladi skupaj z mladinskimi delavci; od pleskarskih del, do izdelovanja pohištva iz palet,

umetniških poslikav in čiščenja. Aktivator bo vsem starostnim skupinam omogočal, da realizirajo svoje ideje, od podjetniških do družbeno angažiranih. Pri uspešnem zagonu Aktivatorja lahko pomagate tudi vi s programskimi predlogi in idejami, z izvedbo predavanj in/ali delavnic ter tudi z donacijo, ki bo pokrila stroške delovanja centra. Več o Aktivatorju najdete na www.mladi-sentjur.si/aktivator.


Mladi pri izdelavi pohištva iz odsluženih palet

Ko iz pip končno priteče pitna voda Zagotoviti dostop do javne oskrbe s pitno vodo je v dobrih 222 km² veliki občini kar velik zalogaj, hkrati pa izjemnega pomena za kvaliteto življenja in dela prebivalcev na vseh njenih območjih. Še v tem letu bo voda pritekla iz kar nekaj pip na območjih, kjer so nanjo dolgo čakali. Občina Šentjur širitev vodovodnega omrežja zato šteje med prednostne naloge in uspešno zaključuje dve veliki gradnji, obe s pomočjo evropskih sredstev. Prva sodi v sklop projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle (sofinanciranje iz Evropskega kohezijskega sklada), ki v gradnji vodovoda združuje občine Kozjanskega in Obsotelja, šentjurska občina pa svoj del izvaja povsem samostojno. Kar dobrih 22 km novega vodovodnega omrežja s pripadajočimi objekti se tako širi pretežno v KS Loka pri Žusmu, kjer bodo 415 krajanom omogočeni novi priključki. Ker pa gre za območje, ki je prava zakladnica in naravni rezervoar pitne vode, izgradnja in vključitev nove mreže v javno vodovodno omrežje pomeni varnejšo in boljšo vodo za vse šentjurske občane.

Zapisala: Polonca Mastnak

Gradnja vodovoda v Loki pri Žusmu

http://www.mladi-sentjur.si/aktivator

http://www.mladi-sentjur.si/aktivator


Vodovod bo povezal sosednji občini Šentjur in Dobje Stroji brnijo tudi v krajih med Šentjurjem in Dobjem, saj sta občini v prizadevanjih po dogradnji dotrajanih vodovodnih sistemov, ki niti več niso omogočali novih priključkov, združili moči v skupnem projektu (Evropski sklad za regionalni razvoj). Projekt vodi šentjurska občina, kjer bo na območju KS Planina pri Sevnici zgrajeno novo vodovodno omrežje iz Vejic mimo Golobinjeka in Planine do Sv. Križa v skupni dolžini 7.864 metrov. Druga lokacija gradnje je med Završami in Večjim Brdom v Občini Dobje, tretja med naseljema Paridol in Repuš. Poleg vodovoda bodo zgrajena tudi črpališča, vodohrani in razbremenilniki.


Gradili kanalizacijo in prenavljali ceste Z dvema muham na en mah so opravili v nekaterih krajevnih skupnostih, kjer je šentjurska občina pred kratkim dogradila kanalizacijski sistem, saj so se dela prekrivala s prenovo nekaterih cestnih odsekov. Kar 85 odstotkov vrednosti investicije Dograditev kanalizacijskega omrežja na čistilno napravo Šentjur – 2. faza se krije iz sredstev EU. Zatem, ko so bila v prvi fazi prav tako z EU sredstvi zgrajena kanalizacijska omrežja v naseljih Ponikva zahod, Hotunje, del naselja Primož, Grobelno-del, Bezovje-del, Nova vas-zahod in Gorica pri Slivnici, se je gradnja v drugi fazi nadaljevala v naseljih Vrbno, Zgornje Lokarje, Hruševec in v delu naselja Gorica pri Slivnici. Dokončanje druge faze omogoča priključitev na čistilno napravo na novo za 110 objektov, pa tudi za tiste, ki so bili doslej priklopljeni z mešanimi kanali. S tem se bo tudi izboljšal izkoristek kapacitet centralne čistilne naprave. Izgradnjo je večina KS izkoristila za dodatna dela pri prenovi in sanaciji vozišč in cestnih odsekov, kjer so bili delovni posegi. Izgradnja kanalizacijskega omrežja ne pomeni le novih priključkov, ampak urejena kanalizacija vpliva tudi na bolj zdravo bivalno okolje, življenjski standard, varuje in ščiti vode povodja Savinje. Poleg tega na eni strani omogoča razvoj gospodarskih in obrtnih dejavnosti ter na drugi ustvarja pogoje za vzpostavitev ekološkega kmetovanja in turizma.


Otvoritev ob zaključku projekta druge faze izgradnje kanalizacijskega omrežja na ČN Šentjur – župan

mag. Marko Diaci in v.d. generalnega direktorja Direktorata za regionalni razvoj Marko Drofenik


V Šentjurju varnejši pred poplavnimi vodami Območje Občine Šentjur in Voglajne s pritoki sodi med poplavno ogrožene, kar se je v preteklosti že večkrat izkazalo. Občina je zato aktivno pristopila k reševanju poplavne problematike in tako se sedaj vrstijo obsežna dela v okviru protipoplavnih ukrepov. Zeleno luč za pričetek del v okviru Protipoplavnih ukrepov ob Voglajni s pritoki v Šentjurju – faza B (vrednost dobrih 2,6 milijona evrov) je pomenil lanski podpis ministra za kmetijstvo in okolje, vreden skoraj dva milijona, kolikor je država iz vodnega sklada namenila za poplavno varnost Šentjurja. Je pa sama občina že pred tem proaktivno ukrepe predvidela v strategiji prostorskega načrta in vzorno pripravila vse ustrezne strokovne podlage. Z izvedbo te faze se bo izboljšala poplavna varnosti ob Voglajni in pritokih v občini Šentjur na območju Industrijske cone Šentjur - jug 2, Industrijske cone Šentjur in Obrtne cone Šentjur. Že lani so se pričela dela v okviru podfaz B1 in B2, nadaljujejo se letos, ko je že aktualna tudi naslednja faza B3. Tako se pospešeno gradijo nasipi, črpališča, urejajo struge in brežine, uredil se je most čez Voglajno, prav tako v fazi B3 zgrajen še most čez Kozarico. Fazi B bodo sledile še ostale faze protipoplavnih ukrepov, s tem pa šentjurska občina ne varuje le svojega območja, ampak zagotavlja večjo poplavno varnost tudi gor in dol-vodno.


Protipoplavni ukrepi na porečju Voglajne s pritoki, gradnja

Nadaljevanje energetskih sanacij Občina Šentjur si je z uspešnimi prijavami na Javni razpis za energetsko sanacijo osnovnih šol, vrtcev in zdravstvenih domov v lasti lokalnih skupnosti, ki ga je objavilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, zagotovila sofinanciranje iz sredstev Kohezijskega sklada še za energetske sanacije šolskih objektov OŠ Franja Malgaja Šentjur, POŠ Blagovna, POŠ Loka pri Žusmu, ter vrtčevskih enot Center, Pešnica, Blagovna, Planina pri Sevnici in Slivnica. Sofinanciranje je predvideno pretežno za leto 2015. Najprej so v juliju iz tega naslova pričela izvajati sanacijska dela na OŠ Franja Malgaja Šentjur ter POŠ in vrtec Loka pri Žusmu.


Varčni in prijetnejši prostori za šolarje in vrtčevske otroke Občina Šentjur veliko pozornosti namenja družbenim dejavnostim s ciljem, zagotovi vsem otrokom v občini enakovredne pogoje za izobraževanje in predšolsko varstvo ter vzgojo. Ker občina premore kar šest osnovnih šol in štiri podružnice, po vseh krajevnih skupnosti pa mrežo enot Vrtca Šentjur, je to precej


zahtevna naloga. Uspešna zaključka prenov OŠ Planine pri Sevnici ter OŠ Dramlje in odobreno sofinanciranje nadaljevanja energetskih sanacij objektov dokazujeta močan in spodbuden investicijski tempo. Navdušenje je bilo veliko, ko so se z začetkom letošnjega leta v energetsko prenovljeno OŠ Dramlje s prav tako prenovljeno enoto vrtca vrnili drameljski šolarji in malčki. Po uspešni pridobitvi sofinancerskih sredstev s strani EKO sklada je šentjurska občina zastavila projekt temeljite sanacije šole – prenovi oziroma menjavi ovoja zgradbe. S tem je zagotovljen velik prihranek pri stroških ogrevanja šole. Med obnovo pa so se pojavile možnosti dodatnih del, ki jih je bilo smiselno upoštevati, zato je občina v dialogu s predstavniki šole izvedla še nekatere praktične za funkcionalnejšo ureditev nekaterih prostorov. Vrednost celotne investicije gradnje, opreme in projektne ter investicijske dokumentacije je nekaj manj kot 1,5 milijona evrov.


Otvoritev energetsko prenovljene OŠ Dramlje

Energetska sanacija Podružnične osnovne šole Dobovec Občina Rogatec v teh dneh zaključuje izvedbo del energetske sanacije Podružnične osnovne šole v Dobovcu. Projekt bo sofinanciran s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor, s sredstvi Kohezijskega sklada. Investicijsko vzdrževalna dela so zajemala zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva, ureditev fasade, dodatno izolacijo ostrešja in zamenjavo plinskega kotla. Z izvedbo navedenega projekta Občina sledi ukrepom, ki si jih je zastavila v okviru Lokalnega energetskega koncepta, sprejetega v letu 2011. Z izvedeno sanacijo objekta osnovne šole se bodo zmanjšali stroški energetske oskrbe objekta in izboljšali bivalni pogoji za učence in zaposlene.

Pripravila: mag. Suzana LIKAR

Energetska sanacija Podružnične osnovne šole Dobovec


Rekonstrukcija občinskih cest s pomočjo evropskih »obmejnih« sredstev Občina Kozje je s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejela dobrih 2,7 milijona EUR za sofinanciranje štirih operacij v rekonstrukcijo občinske prometne infrastrukture v 10 kilometrskem obmejnem območju s Hrvaško. V skladu s sklenjenimi pogodbami in terminskim načrtom so bili uspešno zaključene vse odobrene operacije, to so Rekonstrukcija cest na območju Zagorja, Rekonstrukcija cest, povezava Gruska – Polje, Rekonstrukcija cest na območju Osredku in Rekonstrukcija cest na območju Bučke Gorce, v obdobje maj 2013 - september 2014. V sklopu operacij je bilo rekonstruiranih več kot 18 km občinskih kategoriziranih cest, zgrajeni so novi pločniki in pripadajoča energetsko varčna javna razsvetljava, sanirani so usadi, udori in plazovi, nameščene nove varnostne ograje ter ustrezna prometna signalizacija. Z rekonstrukcijo zgoraj omenjenih občinskih cest je Občina Kozje dosegla zastavljene cilje, to je izboljšanje problematike dostopov po slovenskem ozemlju do bivališč in proizvodno poslovnih objektov v naseljih; Lesično, Zagorje, Topolovo, Ješovec pri Kozjem, Vrenska Gorca, Brezovec pri Polju, Polje ob Sotli, Podsreda, Osredek pri Podsredi, Buče, Ortnice, Dobležiče in Verače, skupaj: 625 gospodinjstvom, do 58 proizvodnih (poslovnih) objektov.

Zapisal: Daniel Čoklc

Glasbeno poletje na gradu Podsreda 2014 V soboto, 12. julija 2014 so na gradu Podsreda z uvodnim koncertom profesorjev šole za klarinet in flavto pričeli s prvima dvema glasbenima seminarjema v letu 2014. V letošnjem poletju so v Kozjanskem parku na gradu Podsreda izvedli pet glasbenih seminarjev in sicer seminarje za klarinet, flavto, trobento, saksofon in violončelo. Glasbeno poletje na gradu Podsreda izvajajo že od leta 1995 se pravi že polnih dvajset let. Umetniški vodja glasbenega poletja na gradu Podsreda je že šesto leto zapored doc. Andrej Zupan. Seminarji so namenjeni začetnikom, učencem nižjih in dijakom srednjih glasbenih šol ter študentom. Udeleženci seminarjev prihajajo iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Italije.

Zapisala: Valerija Slemenšek

Glasbeno poletje na gradu Podsreda

2. festival ekološke hrane Prvo nedeljo v juniju so v Kozjanskem parku na gradu Podsreda organizirali 2. festival ekološke hrane. Kljub slabemu vremenu se je festivala udeležilo lepo število obiskovalcev. Na stojnicah se je predstavilo 22 ekoloških kmetij iz Slovenije in Hrvaške. Za tovrstni festival ekološke hrane so se v parku odločili zato, ker


verjamejo, da je ekološko kmetovanje ena od najboljših trajnostnih oblik sožitja med človekom in naravo in zato tudi eden najboljših primerov dobre prakse v zavarovanih območjih. S festivalom želijo promovirati ekološko kmetovanje in hkrati vzpodbujati prebivalce parka, da se za pot ekološkega kmetovanja tudi odločijo.

Zapisala: Valerija Slemenšek

2. festival ekološke hrane

Rekonstrukcija ceste Virštanj - Loka pri Žusmu Občina Podčetrtek se že kar nekaj časa trudi in pripravlja projekte v sodelovanju z drugimi občinami. Tako se je skupaj z Občino Šentjur prijavila na peti javni razpis za prednostno usmeritev Razvoj obmejnih območij s Hrvaško v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Razvoj regij. Predmet razpisa je bila pomembna povezava med občinama, lokalna cesta med Virštanjem in Loko, ki je ena od redkih cest na tem območju, ki so še v malo slabšem stanju. S podpisom pogodbe o rekonstrukciji te povezave med občinama sta župan Občine Podčetrtek, ki je nosilec projekta, Peter Misja in šentjurski župan mag. Marko Diaci potrdila dobre sosedske in tudi prijateljske odnose. Vrednost projekta znaša 1.092.301,91 evra in bo v 83,33-odstotnem deležu oz. v višini 910.251,59 evra sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in slovenske udeležbe. Občini Podčetrtek in Šentjur bosta iz proračuna za leti 2013 in 2014 zagotovili skupno 182.050,32 evra oz. 16.67 % celotne vrednosti investicije. Operacija Rekonstrukcija lokalne ceste Virštanj–Loka združuje rekonstrukcijo lokalne ceste LC 396291 v Občini Podčetrtek od Virštanja (Banovina) do meje z Občino Šentjur (Žlender), kjer se nadaljuje do naselja Loka pri Žusmu. Rekonstrukcija odsekov na lokalni cesti LC 396291 v obeh občinah je medsebojno smiselno povezana v celoto, skupna razdalja načrtovane rekonstrukcije pa znaša 3,905 km, od tega 2,5 km na območju Občine Podčetrtek ter 1,405 na območju Občine Šentjur. Omenjeni odsek ceste bodo rekonstruirali, popravili in razširili, ojačili voziščno konstrukcijo in na novo uredili odvodnjavanje meteornih voda. V sklopu operacije bodo sanirali 10 plazov, ki ogrožajo prometno varnost tik ob cestišču.

Zapisala: Mojca Amon

Poletje v Podčetrtku V nedeljo, 10. avgusta se je v Podčetrtku zvrstilo veliko obiskovalcev, ki so prišli na tradicionalen Lovrenčev sejem. Predstavilo se je skoraj 100 sejmarjev z bogato sejemsko ponudbo in veliko nastopajočimi, ki so s spremljevalnim programom popestrili dogajanje. Predstavilo se je tudi 18 turističnih društev iz cele Slovenije. Lovrenčev sejem velja za največjo prireditev v sklopu dvomesečnega dogajanja Poletja v Podčetrtku 2014, v sklopu katerega so se od junija zvrstile naslednje prireditve: Šok odklop s Tonijem


Cetinski v Imenem, 90-letnica PGD Polje Sedlarjevo, Kingstoni v Aqualuni, Virštanjska noč s Tanjo Žagar na Virštanju, Konjske dirke v Imenem, Klopotčeva sobota na Virštanju, Dalmatinski večer s Klapo Maslina in Geza se zeza, Lovrenčev sejem in tekmovanje v kuhanju bučne juhe v Podčetrtku, Terme Olimia fest, Kmečka parada in gasilska veselica v Pristavi pri Mestinju ter Emina noč v Imenem.

Zapisala: Darinka Kajba

Lovrenčevo Poletje v Podčetrtku

Dela na OŠ Podčetrtek v polnem teku Prvi šolski dan bo podčetrteške osnovnošolce pričakala »preoblečena« šola. Gre za energetsko sanacijo Osnovne šole, ki se je pričela marca letos in katere investitor je Občina Podčetrtek, ki je za investicijo vredno nekaj manj ko 850 tisoč evrov z Ministrstva za infrastrukturo in prostor uspela pridobiti 545.951,16 evra nepovratnih sredstev. Nepovratna sredstva Ministrstva za infrastrukturo in prostor so pridobljena iz naslova Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, 6. razvojna prioriteta »Trajnostna raba energije«, 1. prednostna usmeritve »Energetska sanacija stavb«. Razliko do celotne investicije je občina Podčetrtek zagotovila iz proračunskih sredstev, ter iz naslova 23. člena Zakona o financiranju občin. Pogodba o pričetku gradbenih med občino Podčetrtek in izbranim izvajalcem, podjetjem GES d.o.o., je bila podpisana sredi marca letos, vrednost gradbenih dela pa znaša 815.725,90 evra. Izvajalec je z deli na šolski zgradbi iz leta 1972 in telovadnici iz leta 1976 pričel aprila letos in se končana do septembra 2014. Izvajalec je svojo zavezo izpolnil do te mere, da se gradbena dela že zaključujejo in da bodo učenci in učitelji že prvi šolski dan vstopili v lepšo, predvsem pa energetsko varčnejšo šolo.

Zapisala: Mojca Amon

Mestna tržnica, parkirna hiša Center in razgledna terasa v centru Rogaške Slatine V Občini Rogaška Slatina so v mesecu juliju zaključili izvedbo projekta »Povečanje atraktivnosti centra Rogaške Slatine«, ki je v center mesta prinesel vsebine, pomembne tako za občane kakor tudi za obiskovalce oziroma turiste. Na priložnostni prireditvi so bili svojemu namenu predani prostori pokrite mestne tržnice, javne sanitarije, parkirna hiša, razgledna terasa in prenovljena podoba dela avtobusne postaje. Projekt so v občinskih strokovnih službah začeli pripravljati leta 2011. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja je leta 2012 sledila prijava na javni razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, na podlagi katere je občina v mesecu aprilu 2013 prejela sklep o sofinanciranju v višini 648.386 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Dodatnih 573.396 evrov je bilo zagotovljenih iz državnega


proračuna, preostala potrebna sredstva pa je občina zagotovila iz lastnih virov. Vrednost celotnega projekta je znašala 1.790.000 evrov. Izvedba je potekala v obdobju junij 2013 – junij 2014. Nov objekt stoji v bližini Zdraviliškega parka, na lokaciji med avtobusno postajo in objektom Pošte Slovenije. Zazidana površina objekta znaša 1207 m2, neto tlorisna površina pa 4047 m2. Pročelni del pritličja zaseda tržnica površine 115 m2. V preostanku pritličja in v petih medetažah je parkirna hiša »Center« s kapaciteto parkiranja 78 osebnih vozil. Na pohodni in ozelenjeni strehi objekta je urejena razgledna terasa, ki je povezana s hribom v zaledju. Objekt je opremljen z osebnim dvigalom in javnimi sanitarijami. V okviru zunanje prenove dela avtobusne postaje je izvedena zamenjava dotrajanih fasadnih panelov in oken, obnova tlakovanja pod arkadami ter ozelenitev prostora med novogradnjo in lokalno cesto.

Zapisala: Brigita Kregar-Drofenik

Parkirna hiša s teraso na strehi

Subregija Savinjsko-Šaleško

Iz želja po povezovanju Projekt Krepitev medgeneracijske pomoči na ravni lokalnih skupnosti Občina Rečica ob Savinji je ena od petih partnerjev, ki so bili izbrani na razpisu Operativnega programa čezmejnega sodelovanja OP IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013 za projekt Krepitev medgeneracijske pomoči na ravni lokalnih skupnosti –Medgen borza.

V projektu poleg Občine Rečica ob Savinji sodelujeta dva slovenska partnerja, Občina Loška dolina in Inštitut Antona Trstenjaka iz Ljubljane, ter dva hrvaška partnerja, Grad Ludbreg in Grad Prelog. V vseh občinah bodo obnovili stavbe in jih namenili za delovanje medgeneracijskega centra. Kot je znano, bodo na Rečici obnavljali prostore bivše zadružne trgovine oziroma t. i. hranilnice, z obnovo pa bodo začeli koncem septembra. Ob tem je bilo v preteklih mesecih v okviru projekta izvedenih več aktivnosti. V prihodnjih dneh bo izšla brošura, v kateri so podrobneje predstavljeni vsi partnerji ter tudi načrti za delo. Poleg tega je Ljudska univerza Velenje v vseh štirih sodelujočih občinah izvedla delavnice, na katerih je zabeležila želje in potrebe občanov za delo medgeneracijskega središča. »Kot je razvidno iz analize, so


občani na Rečici ob Savinji zadovoljni z idejo projekta Medgen borza in se zavzemajo za povezovanje mladih in starih na vseh področjih. Velik pomen dajejo občani prostovoljstvu mladih, ki bi lahko priskočili na pomoč posameznikom, ki pomoč potrebujejo. Prav tako dajejo velik pomen povezovanju med posameznimi društvi. V medgeneracijskem središču si občani želijo pestre aktivnosti, predvsem pa naj bi center omogočil aktivno preživljanje prostega časa,« je analizo povzela Urška Selišnik, ki v okviru projekta deluje kot organizator mreže. Tudi zaradi izraženih želja in potreb bo Občina Rečica ob Savinji v okviru projekta Medgen borza s pomočjo Inštituta Antona Trstenjaka septembra začela izvajati dva tečaja. Prvi je tečaj za usposabljanje za prostovoljno delo, drugi pa tečaj za družinske oskrbovalce oziroma za občane, ki doma oskrbujejo starejše osebe, osebe z invalidnostjo ali dolgotrajno boleznijo, ter ostale, ki želijo osvojiti potrebna znanja. »Glede na to, da je ljubljanski inštitut vodilna strokovna organizacija na področju gerontologije in medgeneracijskega sožitja v Sloveniji, lahko seveda pričakujemo kakovostne tečaje, s katerih bodo udeleženci odhajali z veliko novega znanja, ki ga bodo lahko uporabljali v vsakdanjem življenju,« pravi Selišnikova. Zainteresirane vabijo, da se prijavijo na enega od tečajev, ki sta za udeležence brezplačna, financirana iz projekta Medgen borza. Usposabljanja na Rečici ob Savinji se bodo začela v drugi polovici septembra. Srečanja bodo vsakih 14 dni, celoten tečaj pa je sestavljen iz najmanj devetih srečanj. Prijavnice so na voljo na spletni strani rečiške občine.

Pripravila: Urša Selišnik, Občina Rečica ob Savinji

Subregija Dravinjsko

V novi podobi prijaznejši do turistov V začetku junija je potekala selitev Lokalne turistične organizacije Rogla – Zreče, GIZ-a, oziroma Turistične pisarne Zreče v prenovljene in večje prostore, ki se nahajajo le nekaj metrov stran od prejšnjih. Novi TIC lahko najdete dejansko nad avtobusno postajo Zreče. V pisarni lahko poleg novih propagandnih materialov najdete tudi izdelke blagovne znamke Okusi Rogle, ki so na voljo za prodajo. Le ti nastajajo izpod pridnih rok ponudnikov Destinacije Rogla-Pohorje. S 30. junijem so uvedli tudi poletni delovni čas, ki bo trajal vse do 15. septembra. Tako je TIC Zreče odprt od ponedeljka do sobote od 8.00-12.00 in med 13.00 in 18.00 uro. Pisarna obratuje tudi ob nedeljah med 9.00 in 13.00 uro. Nov prostor je seveda prijaznejši tudi do zaposlenih in vseh ki ga obiščejo saj je skoraj dvakrat večji od prejšnjega. V turistični pisarni si seveda želijo, da bi imeli čim več obiska od blizu in daleč. Boste prišli tudi vi?

Pripravila: Urška Firer


Podpisana pogodba o ustanovitvi in izvajanju AED enot Župan Občine Slovenske Konjice in predsednik Gasilske zveze Slovenske Konjice Stanislav Hlastec sta v ponedeljek, 28. julija 2014 podpisala pogodbo o ustanovitvi in izvajanju AED (avtomatski eksterni defibrilator) enot. Enote bodo pričele delovati po končanih izobraževanjih operativnih gasilcev v avgustu 2014, zagotavljale pa bodo hitrejšo prvo pomoč in strokovno ukrepanje že pred prihodom nujne medicinske pomoči v primeru nesreč predvsem na oddaljenih krajih. Podpis pogodbe je nadaljevanje »AED zgodbe«, ki se je z nakupom in namestitvijo sedmih defibrilatorjev na javno dostopnih mestih pričela pisati že v letu 2013. V juliju letos pa so se pričela še izobraževanja za gasilce v vseh prostovoljnih gasilskih društvih, delujočih na območju Občine Slovenske Konjice. V AED ENOTI bo lahko deloval vsak operativni gasilec, ki izobraževanje opravil uspešno. Višina sredstev, namenjenih izvajanju enot AED v občini po pogodbi za leto 2014 znaša 1.858 €.

Pripravila: Občina Slovenske Konjice, Urad župana

S posluhom za sočloveka Srednja poklicna in strokovna šola Zreče Srednjo šolo ob vznožju Zreškega Pohorja obiskujejo dijaki, ki še znajo prisluhniti sebi in sočloveku, ki še imajo pristen stik z naravo in s svetom, v katerem živijo; ki še znajo podariti žarek topline in pričarati nasmeh na obraz sočloveka. Na šoli so tekom leta potekali številni projekti in dejavnosti, ki so zahtevali dobršno mero prostovoljnega dela tako učiteljev kot dijakov. Ponosni smo na precej posodobitev v stroki in prostorih, raznovrstne popoldanske aktivnosti ter uspešno izpeljane šolske, nacionalne in mednarodne projekte. Dijaki in učitelji z obveznim in dodatnim prostovoljnim delom, ki še posebej bogati človeka in gradi dobre odnose, dosegamo celosten razvoj na vseh področjih. Med vrstniška pomoč med dijaki, dodatna učiteljeva razlaga (po potrebi) po pouku, skrb za osebnostni razvoj (samopodoba v okviru projekta Zdrava šola) in za inovativno razmišljanje po de Bondovih metodah so le nekatere oblike dela, ki temeljijo na prostovoljstvu. Čeprav je čas počitnic so misli že v septembru, ko bomo obstoječe programe – oblikovalec kovin – orodjar – inštalater strojnih inštalacij in strojni tehnik – obogatili z novim programom gastronomsko - turistični tehnik. Nova pridobitev bo zagotovo pripomogla k trajnostnemu razvoju lokalnega okolja, katerega razvoj temelji na gospodarstvu in turizmu.

Pripravila: Marjana Cenc Weiss, prof.

Dijaki z glasbo razveseljujejo zbrane V mednarodnem projektu Faraw na lokalnih prireditvah so dijaki izmenjavali znanje z avstrijskimi študenti


Subregija Spodnje Savinjsko Prenova starega mestnega jedra Žalec V Žalcu za praznik obnovljeno staro mestno jedro V soboto, 6. septembra, na praznik Občine Žalec, je bilo namenu predano prenovljeno žalsko staro mestno jedro, katerega prenovo so začeli lani junija. Projekt, ki je po investicijskem načrtu vreden približno 3 milijone evrov, je Žalcu prinesel prenovo kompletne infrastrukture mestnega jedra, pa tudi celovito prenovo izgleda trga v stavbno zelo bogatem žalskem mestnem jedru. S tem so v Žalcu na novo poudarili identiteto mesta, kjer se stika bogata zgodovinska dediščina s sodobnim utripom spodnjesavinjskega središča. Ob tem so izboljšali kakovost življenja in gibanja v mestu. Žalsko mestno središče pa je po prenovi postalo tudi bolj privlačna turistična destinacija, ki ponosno nosi nov turistični slogan, Žalec v objemu zelenega zlata in bo gotovo pritegnila vse več turistov. Z deli v žalskem starem mestnem jedru so začeli 10. junija 2013, potem ko je Občina Žalec z izvajalcem del, podjetjem AGM Nemec, d.o.o., Laško 22. maja 2013 podpisala pogodbo za izvajanje del v okviru projekta Prenova starega mestnega jedra Žalec. Prenova je zajemala prenovo cestnega omrežja in pohodnih površin, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, NN priključek, semaforizacijo in novo javno razsvetljavo. Prenovili so zelene površine in jih v celoti na novo zasadili, namestili novo urbano opremo (klopi, koši za smeti, …). Ob tem so spoštovali ekološke standarde (denimo sodobna led razsvetljava), sodobne urbanistične smernice, pa tudi zgodovinsko dediščino. Tako je v Žalcu prenovljen celoten Šlandrov trg od Celjske ceste na vzhodu in del Savinjske ceste do križišča z Aškerčevo ulico v dolžini 525 m na zahodu. Območje prenove zajema 15.400 m² površine.

Žalsko staro mestno jedro je 12. avgusta 2014 brez pripomb prestalo tehnični pregled, zatem pa je Upravna enota Žalec izdala tudi uporabno dovoljenje, kar pomeni, da so pri koncu tudi formalni postopki tega projekta. V čudoviti novi podobi so ga predali namenu v soboto, 6. septembra, na dan, ko je imela Občina Žalec svoj praznik. Slavje ob prazniku in pridobitvi je bilo ta dan podaljšano tudi v Žalsko noč, ko je prenovljeno staro mestno jedro prestalo tudi prvo množično prireditev v Žalcu po prenovi.

Pripravila: Lucija Kolar

Prenova starega mestnega jedra Žalec

Foto: Tone Tavčar


Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje 30. 06. 2014 lahko upoštevamo za zaključek operacije celotnega projekta, ki se je izvajala v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013, v okviru prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda«, kar prispeva k doseganju ciljev v zvezi z okoljem, določenih v okviru razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«. V projekt se je najprej s skupnim dogovorom že v letu 2004 vključilo 20 občin Savinjske regije, v projektu Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodju Savinje pa je potem v skupni investiciji sodelovalo 12 občin (Občina Žalec, Občina Prebold, Občina Polzela, Občina Braslovče, Občina Šentjur, Občina Laško, Mestna občina Celje, Občina Dobrna, Občina Štore, Občina Vojnik, Občina Rečica ob Savinji, Občina Šmarno ob Paki). Skupina Žalec je izvedbeno in finančno najobsežnejša, saj obsega izgradnjo čistilne naprave Kasaze za 60.000 PE in kanalizacijskega sistema v občina Žalec, Braslovče, Polzela in Prebold, v skupni dolžini 28.853 m. V skupino Žalec sta se kot soinvestitorici vključili tudi občini Vransko in Tabor zaradi doseganja enotne cene obdelave blata, ki se bo izvajala na izgrajeni centralni čistilni napravi Kasaze. Celotna vrednost operacije (vseh skupin) presega 30 milijonov EUR (z DDV), skupina Žalec je udeležena v višini preko 20 milijonov EUR (z DDV). Operacijo »Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje« delno financira EU in sicer iz Kohezijskega sklada.

Z dokončanjem izgradnje za projekt Žalec se tako zaključuje celotna operacija katere namen je, da se v skladu z državnim operativnim programom in obvezujočimi roki zgradi na povodju Savinje ustrezne čistilne naprave in kanalizacijska omrežja. S tem je dosežen splošni cilj vzpostavitve celostnega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na povodju reke Savinje. Na ta način udeležene občine uresničujejo želje in potrebe občanov po zdravem, čistem in prijetnem življenjskem okolju in zadovoljujejo evropske usmeritve na področju čiščenja voda in ohranjanja zdrave pitne vode. Izgrajeni objekti in naprave iz skupine Žalec bodo predani v najem in upravljanje podjetju JKP d.o.o. Žalec. Slavnostna predaja bo 10. septembra 2014 na lokaciji novozgrajene čistilne naprave v Kasazah.

Pripravil: Stojan Praprotnik

Celostna prenova Matk Zadnja junijska nedelja je bila v Matkah nadvse praznična. Občina Prebold, Krajevni odbor Matke in PGD Matke so namreč organizirali zaključek projekta Celostne prenove in ureditve vasi, hkrati pa tudi zaključek gradnje kanalizacije v Občini Prebold. Prireditev je potekala pred gasilskim domom Matke, kjer je slovesnost bogatil pihalni orkester Godba Prebold pod vodstvom Marka Repnika. Zbrane je najprej pozdravil povezovalec prireditve David Stergar, zatem pa še predsednik KO Matke Janez Grenko, ki je tudi predstavil njihovo vas in dela, ki so potekala v zadnjih mesecih. O celotnem projektu in zaključku izgradnje kanalizacije je spregovoril podžupan Občine Prebold Franc Škrabe, ki je tudi vodil projekt izgradnje kanalizacije. Pred uradno otvoritvijo sta svoje pridala


še podžupan in domačin Marjan Golavšek in župan Vinko Debelak, ki je ob tem tudi izrazil veselje in zadovoljstvo, da so projekt uspešno pripeljali do konca. Po blagoslovu, ki ga je opravil domači župnik Damjan Ratajc, je župan Vinko Debelak, skupaj z obema podžupanoma in predsednikom KO Matke, še prerezal otvoritveni trak in tako tudi uradno sklenil zaključek projekta Celostne prenove vasi in izgradnje kanalizacije v Občini Prebold. Udeleženci so se zatem še sprehodili skozi del obnovljene vasi, nato pa se prepustili prijetnemu druženju ob gasilskem domu.

Pripravil: Darko Naraglav

Med slavnostnim prerezom traku Po otvoritvi so se udeleženci

sprehodili po delu obnovljenega dela Matk Foto: Darko Naraglav

Inovator leta Spodnje Savinjske doline za leto 2013 V dvorani Kulturnega doma Letuš je bil 7. maja 2014 s slavnostno podelitvijo nagrad in priznanj zaključen razpis »Inovator leta Spodnje Savinjske doline 2013«, kjer je šest občin Spodnje Savinjske doline in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec s strokovno pomočjo Razvojne agencije Savinja podelilo priznanja petim najboljšim inovacijam v preteklem letu. Letošnja bera inovacij v Spodnji Savinjski dolini je bila bistveno boljša od lanske. Torej se odločitev županov iz tega prostora za tovrstne inovacijske nagrade, ki jih podeljujemo danes, kaže kot zelo koristna in vzpodbudna.

Inovator leta 2013 Spodnje Savinjske doline

Foto: Tone Tavčar


Na razpis se je prijavilo 15 inovacij, od tega 2 skupinski, tako da je pri razvoju prijavljenih inovacij sodelovalo kar 12 inovatorjev. Letošnji nagrajenci razpisa Inovator leta SSD so: Jože Kočevar za »Hladilni sklop elektromotorja s centričnim statorjem«, Domen Plaskan za »Chipolo«, Sebastijan Prislan za »Krog življenja«, Iztok Medved za »Napravo za spremljanje in krmiljenje procesa sušenja hmelja« in Jože Kočevar mlajši za inovacijo »Razvoja uporovnih varilnih klešč za varjenje«. Skupna vrednost podeljenih nagrad inovatorjem je znašala 13.164 EUR. Z razširitvijo žalskega področja na celo Spodnjo Savinjsko dolino, kot bazo za pospeševanje, zbiranje in nagrajevanje inovacij, smo dosegli tudi kvalitetnejše in številčnejše inovacije. Nagrajene inovacije pa vsekakor dosegajo kvaliteto in nacionalno pomembnost, da jih lahko prijavimo na državni nivo za podelitev inovacijskih priznanj, katere podeljuje GZS in sicer inovatorjem in podjetjem in s tem uspešno promoviramo inovatorsko dejavnost v SSD.

Pripravil: dr. Jože Korber, Predsednik Komisije »Inovator leta SSD«

RASR, RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE D.O.O. Ulica XIV. divizije 12

3000 Celje Tel: 03 589 40 82 Fax: 03 589 40 83

E-mail: [email protected] www.rasr.si

e-regijske novice savinjske regije, 9 številka, september 2014

Documents