2. pametni razvoj 4. vkljuujoa arhitektura - mk.gov.si .kakovostna arhitektura kakovostna...

Download 2. pametni razvoj 4. vkljuujoa arhitektura - mk.gov.si .Kakovostna arhitektura Kakovostna arhitektura

Post on 21-Jul-2018

238 views

Category:

Documents

3 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • uvod

    1. kakovostna arhitektura

    2. p

    amet

    ni ra

    zvoj

    4. v

    klju

    ujo

    a a

    rhite

    ktur

    a

    3. trajnostna rast

    ARHITEKTURA ZA LJUDI Arhitekturna politika Slovenije

    osnutek

  • UVOD 3 Cilji 4 Pobude 8 1. KAKOVOSTNA ARHITEKTURA 91. 1. Kakovost grajenega prostora za kakovostno bivanje 101. 2. Kakovostna arhitektura za kulturno identiteto skupnosti 111. 3. Povezovalna mo arhitekture 111. 4. Drubena, kulturna, okoljska, gospodarska in tehnina pristojnost ter odgovornost arhitekture 121. 5. Drava kot vlagatelj naj bo zgled kakovosti 13 Pobude 14

    2. PAMETNI RAZVOJ 152. 1. Uinkovita sistemska zakonodaja na podrojih kulture, prostora in gradnje 172. 2. Institucionalna ureditev poklica in dejavnosti 19 Pobude 222. 3. Javna naroila 24 2. 3. 1. Javno naroanje arhitekturnih storitev 24 2. 3. 2. Merila in smernice za naroanje arhitekturnih storitev 25 2. 3. 3. Arhitekturni in urbanistini nateaji 26 Pobude 272. 4. Arhitektura kot raziskovalna in razvojna dejavnost 28 Pobude 30

    3. TRAJNOSTNA RAST 313. 1. Trajnost v slubi ljudi 333. 2. Prenova in prilagajanje 333. 3. Prispevek arhitekture k zmanjanju vplivov na okolje 343. 4. Programi energetske sanacije stavb 353. 5. Trajnostni razvoj mest in naselij 363. 6. Mobilnost javni prevoz 36 Pobude 38

    4. VKLJUUJOA ARHITEKTURA 394. 1. Arhitektura v procesih vzgoje in izobraevanja 40 4. 1. 1. Izobraevanje 40 4. 1. 2. Vseivljenjsko uenje 414. 2. Civilna druba in nevladne organizacije 424. 3. Promocija arhitekture 42 4. 3. 1. Ozaveanje javnosti in popularizacija arhitekture 42 4. 3. 2. Mednarodna uveljavitev in izmenjava izkuenj 43 4. 3. 3. Uporaba digitalnih tehnologij 43 Pobude 44 Zbirni seznam pobud 46

    1.

    2.3.4.

  • UvoD1 Nova arhitekturna politika za vejo drubeno odgovornost posegov v prostor in vijo kakovost bivanja

    V Resoluciji o Nacionalnem programu za kulturo 201420172 sta kakovostna arhitektura in gospodarno urejen prostor prepoznana kot polje irega javnega interesa, ki potrebuje politiko varstva in razvoja, zaradi horizontalne narave tega podroja pa problematika zadeva razline resorne politike. Z nacionalnim programom je bil postavljen cilj, da bo Vlada RS do leta 2016 sprejela arhitekturno politiko, s imer naj bi se Slovenija pridruila 19 evropskim dravam, ki na podroju arhitekture e imajo strateke dokumente. Cilji Arhitekture za ljudi so skladni z evropskimi razvojnimi politikami v obdobju 20142027. vsebina Arhitekture za ljudi in zlasti razvojni ukrepi se ravnajo po usmeritvah nove finanne perspektive EU, v katero vstopa tudi Slovenija, sledijo pa naslednjim razvojnim izzivom: kakovostna arhitektura je zdrava, varna, do okolja prijazna in ekonomina; inovativna arhitektura je spodbuda za gospodarsko rast in blaginjo ljudi; urejena dejavnost arhitekture je pogoj za uresniitev njene ustvarjalne in povezovalne moi; kulturna dediina je aktivno vkljuena v dananje razvojne izzive, saj tvori jedro trajnostne drube in nacionalne kulturne identitete; arhitektura javnih zgradb in javnih povrin je zgled in spodbuda za javne in zasebne investicje; mednarodni prostor je za arhitekturo pomembno podroje razvoja in prilonosti.

    S stratekim dokumentom arhitekturne politike Slovenije Arhitektura za ljudi bomo uveljavili evropsko kulturno politiko s podroja arhitekture in hkrati postavili okvir za dolgorono razpravo o nacionalni arhitekturni politiki.

    ARHITEKTURA ZA LJUDI_ Arhitekturna politika Slovenije

    3

    u v o d

    1 V arhitekturni politiki ARHITEKTURA ZA LJUDI uporabljeni izrazi, ki se nanaajo na osebe in so zapisani v moki slovnini obliki, so uporabljeni kot nevtralni za enski in moki spol.2 Uradni list RS, t. 99/13; NPK 20142017.

  • Kakovostna arhitekturaKakovostna arhitektura je ekonomina, zdrava, varna in do okolja prijazna. Oblikovanje, nartovanje in gradnja stavb ter urejanje prostora zagotavljajo visoko kakovost bivanja3 za vse prebivalce Republike Slovenije in poveujejo narodno bogastvo. Zato je kakovostna arhitektura v javnem interesu. Slovenija je prepoznavna po kakovostni arhitekturi. Kulturna dediina stavb in naselij ni le zgodba preteklosti, saj zgodovina ni konana, arhitekturno ustvarjanje v dananjem asu bo kulturna dediina prihodnosti. Ohranjanje kulturne dediine je prvi pogoj za splono kulturno raven drube, za trdno in prepoznavno nacionalno identiteto, ki jo zlasti manje skupnosti potrebujejo za obstanek in uveljavitev. Kulturna dediina je dejavno vkljuena v dananje razvojne izzive, saj je jedro trajnostne drube in nacionalne kulturne identitete.Kakovostno nartovanje je temelj kakovostne arhitekture. Pogoji za kakovostno nartovanje stavb in urejanje prostora so stabilna zakonodaja, vkljuevanje stroke v vse segmente oblikovanja stavb in urejanje prostora (od drobnih do velikih, od novogradnje do prenove, energetske sanacije, zaite objektov kulturne in arhitekturne dediine itd.) ter urejenost in transparentnost javnega naroanja arhitekturnih reitev v obliki javnega nateaja, ki v nartovanju uveljavlja kriterije kakovosti.

    tirje temeljni cilji arhitekturne politike so: kakovostna arhitektura, pametni razvoj, trajnostna rast in vkljuujoa arhitektura.

    4

    ARHITEKTURA ZA LJUDI_ Arhitekturna politika Slovenije

    HISTORIAT ARHITEKTURNE POLITIKEDrava je tukaj zato, da daje dobre zglede. Pri nas vlada vpliva na izjemno velik del grad-benih projektov naroa ali soupravlja infrastrukturne projekte, projekte urbane preno-ve, gradnje velikih kompleksov Drava zna biti dober klient in tako daje zgled trgu, saj lahko od drugega dobro ravnanje priakuje le, e tudi sam ravna vzorno. (Takratni predsedujoi na EFAP v Ljubljani o uspenosti Nizozemske pri arhitekturni politiki.)Slovenija je ena redkih drav v Evropski uniji, ki e ni sprejela arhitekturne politike.

    Leta 2008 je bila v asu predsedovanja Evropski uniji v Ljubljani mednarodna konfe-renca EFAP1 Evropskega foruma za arhitekturne politike s temo Urbana prenova prilagajanje podnebnim spremembam. Konferenca je bila razdeljena v tiri sklope: urbani razvoj in upravljanje, urbana prenova, medgeneracijski medkulturni dialog in odnos staro novo ter vloga arhitekture. Predstavljeni so bili tevilni primeri do-bre prakse urbane prenove in izpostavljeni pristopi k prilagajanju podnebnim spre-membam, ki jih doivljamo v sodobni drubi. Sprejeta je bila t. i. Ljubljanska deklara-cija o urbani prenovi in podnebnih spremembah.2 Deklaracija vsebinsko nadgrajuje priporoila Evropskega foruma za arhitekturne politike v zvezi z izvajanjem koncepta kakovosti grajenega (t. i. Baukultur). Po tem dogodku je implementacija arhitekturne

    Evropski zemljevid arhitekturnih politik 2012

    1 EFAP European forum for architectural policies je evropska mrea za promocijo arhitekture in spodbujanje sprejemanja arhitekturnih politik, ki povezuje dravne organe, strokovne organizacije ter kulturne in izobraevalne ustanove. Deluje s promocijo primerov dobrih praks in izmenjavo izkuenj pri uveljavitvi arhitekturnih politik na javnih dogodkih in ekspertnih sreanjih ter s publikacijami.

    2 Declaration on Urban Regeneration & Climate Changes, http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/predsedovanje/efap/efap_deklaracija.pdf.

    u v o d

    3 Vokviru arhitekturne politike ARHITEKTURA ZA LJUDI opredelimo pojem kakovost bivanja po metodologiji OECD z naslednjimi kazalniki: dostopna stanovanja, primerni dohodek, dostopna delovna mesta, povezanost v lokalno skupnost, dostopnost do izobraevanja, isto okolje, delujoa civilna druba, zdravje, zadovoljstvo z ivljenjem, varnost, uravnoteenost

    med delom in prostim asom. http://www.oecdbetterlifeindex.org

  • 5

    Pametni razvoj4Arhitekturna dejavnost kot del kreativne ekonomije spodbuja zdravo ekonomsko rast drube, razvoj gradbenitva in drugega gospodarstva ter investiranje. Arhitekturna stroka je v tisoletni zgodovini izoblikovala znanje in metode, kako povezati doseke specialistinih znanstvenih in tehninih strok s spoznanji humanistinih in jih nadgraditi v delujoo, pomenljivo, skladno in estetsko kompozicijsko sintezo. Pri tem uporablja znanja z drubenih, gospodarskih, tehninih in umetnikih podroij. Dotika se vseh ravni ivljenja v drubi in politiki. Da bi arhitektura lahko uresniila svojo ustvarjalno in povezovalno mo, je na podroju urejanja in gradnje arhitekture ter urejanja prostora potrebno smiselno in povezano delovanje drave, od zakonodaje do povezav razlinih resorjev in sodelovanja med njimi. S sistemskimi ukrepi je treba odpraviti korupcijo in gospodarski kriminal na podroju nartovanja, gradnje in urejanja prostora.Osnova kakovostne arhitekture je ureditev statusa poklica in dejavnosti. Arhitekturna stroka mora delovati tako v interesu naronika kot v javnem interesu. Poklic in dejavnost je treba regulirati v skladu z naeli svobodnih poklicev, mednarodnimi standardi po zgledu drav z razvito arhitekturno kulturo.Raziskovanje v arhitekturi in spodbujanje inovacij sta aktivno vkljueni v interdisciplinarne projekte, kot so energetska uinkovitost stavb, drubeno trajnostna naselja in stavbe, trajnostna mobilnost, dejavna prenova kulturne dediine ter vsa druga podroja, ki so povezana s trajnostnimi oblikami ivljenja in kulturo grajenega prostora.

    politike v Sloveniji zastala. Medtem EFAP deluje naprej, leta 2011 je izdal pregledno knjigo arhitekturnih politik v EU,3 iz katere je razvidno, da je Slovenija ena izmed treh drav na irem obmoju EU, ki nimajo sprejetega dokumenta o arhitekturni politiki, hkrati p