grŠka arhitektura

16
GRŠKA ANTIČNA ARHITEKTURA

Upload: andrej-smrdu

Post on 07-Apr-2015

790 views

Category:

Documents


7 download

TRANSCRIPT

Page 1: GRŠKA ARHITEKTURA

GRŠKA ANTIČNA ARHITEKTURA

Page 2: GRŠKA ARHITEKTURA

Atene, 5. st. pr. n. š., načrt mestaURBANIZEM

V razvoju grškega urbanizma se ločita dve zasnovi: arhaična in klasična.

Page 3: GRŠKA ARHITEKTURA

Atenska agora, 5. st. pr. n. š. in pozneje, rekonstrukcija

Agora je bila središčni prostor grškega mesta. V arhaičnem obdobju je bila to še neizoblikovana ploščad v središču naselja za zbiranje ljudi in trgovino.V klasičnem pa je agora postala reprezentančen, pravokotno oblikovan prostor, obdan s trgovinskimi lokali in lopami. Na trgu so bili spomeniki zaslužnih meščanov.

Page 4: GRŠKA ARHITEKTURA

SAKRALNA ARHITEKTURA• arhitektura je bila sprva lesena, nato so

začeli graditi v kamnu; • niso uporabljali malte, površine so

obdelali na različne načine;• svetišče ni služilo za zbirališče vernikov

ali molilnico, temveč je bil zgrajen za to, da so vanj postavili kip boga v človeški podobi. Za obrede je služil žrtvenik na prostem.

• bogovom so za bivališče izbrali megaron, ki je postal osnova vseh vrst grških templjev.

Ima tri sestavine: - naos ali celo za kip božanstva, - preddverje ali pronaos - za njim opistodom, ki je služil kot zakladnica.Svetišče obdaja ena vrsta stebrov – peripter – ali dve vrsti – dipter. Vsi deli razen lesenega ostrešja so bili kamniti.

Page 5: GRŠKA ARHITEKTURA

Stebri: le redki so bili iz enega kosa (monoliti). Večinoma so bili sestavljeni iz tamburjev, to je valjev ali prisekanih stožcev in med seboj povezani.

Page 6: GRŠKA ARHITEKTURA

Akropola v Atenah- največjih stvaritev antičnega sveta. - načrtno obnavljati po zmagoviti bitki pri Salamini (480 pr.n.št.), saj so jo Perzijci porušili. - skalnat greben, približno 70 m iznad ravnice. - s treh strani nedostopna, pristop le z zahodne strani. - v obzidje je vstavljena posebna vhodna stavba, imenovana Propileje.

Page 7: GRŠKA ARHITEKTURA

Propileje - slavnostni vhod na Akrpolo- desno od vhoda je manjša lopa za akropolsko stražo, - na levi je krilo z lopo, skozi katero je bil vstop v pinakoteko, prostor, kjer so bile razstavljene slike. Pinokateka na atenski Akropoli je prva galerijska stavba v zgodovini.

Page 8: GRŠKA ARHITEKTURA
Page 9: GRŠKA ARHITEKTURA

Tempelj Nike Apetros- zasnoval ga je arhitekt Kalikart, - zgrajen pa je bil v jonskem stilu leta 424 pr. Kr.

Page 10: GRŠKA ARHITEKTURA

Erehteion - je delo arhitekta Mnezikla ali njegove šole. - nastal je v letih 421-406 pr. Kr. - je trojni tempelj. - posvečen Ateni Paladi (zaščitnici mesta Aten), Pozejdonu in Erehteju, mitološkemu kralju, po katerem je tudi dobil ime. - na južni strani streho namesto stebrov podpira šest kariatid - kariatide predstavljajo ujetnice iz mesta Karije na Peloponezu.

Page 11: GRŠKA ARHITEKTURA

Partenon

• svetišče posvečeno boginji Ateni Partenos

• zgrajen v dorskem slogu, iz belega marmorja

• gradnja se je začela leta 447 pr. Kr. in končala 436 pr. Kr.

• arhitekta sta bila Iktin in Kalikart, vrhovni vodja del in kipar pa Fidija.

• delno so bili uporabljeni stari temelji, osnovna ploskev pa razširjena.

Page 12: GRŠKA ARHITEKTURA

Partenon, rekonstrukcija notranjščine

V naos-u je stal Fidijev kip boginje Atene Partenos, visok 12 metrov, iz zlata in slonove kosti.

Page 13: GRŠKA ARHITEKTURA

- ima 8 stebrov na pročeljih in 17 na vzdolžnih stranicah. -na 3 stopnicah: 30,9 x 69,5 m  - pred vsakim preddverjem je še po šest dorskih stebrov - notranjost je razdeljena v dva dela: na vzhodni strani, ter pronaosa. - zaradi velikega razpona so streho podpirali stebri v dveh vrstah, tako, da je bil prostor razdeljen v tri ladje

Page 14: GRŠKA ARHITEKTURA

Arhitekti so želeli ustvariti sklane stavbe s čim bolj popolnim videzom. Skladnost so dosegli tako, da so celoto podredili osnovni meri –

modulu; ta je ustrezal polmeru stebra.

Page 15: GRŠKA ARHITEKTURA

Poleg že znanih svetišč se pojavi še okroglo, manjših dimenzij, tolos.

Page 16: GRŠKA ARHITEKTURA

POSVETNA ARHITEKTURA• arhitekti so se prilagajali terenu in pokrajini, kar dokazujejo

gledališča. Zgrajena so na pobočjih hriba in se nanj naslanjajo

• športne, kulturne in javne stavbe grade v kamnu