zimski vzponi - planinski vestnikplaninskivestnik.com/arhiv/pdf/pv_2003_01.pdf · 2018. 1. 6. ·...

Revija za ljubitelje goraglasilo Planinske zveze Slovenije

103. letnikJanuar 2003

Zimski vzponi

Sinji slap pod âe‰ko koão

Nekaj dni v francoskih PirenejihDereze

od leta

1895

9 770350 434008

cena 700 SIT

1

Iz februarske vsebine:

Aktualna tema110 letnica planinske organizacije

PlaninstvoZimske sobe v planinskih koãahSibirske gorePot k lepemu

IzletDonaãka gora

IntervjuTomaÏ Humar

AlpinizemJanak

Na‰a smerOsrednja grapa v Vrtaãi

Îivljenje goraVetrna energija v gorah

V ZaloÏbi PZS sta ravnokar iz‰li dve novipublikaciji: Priroãnik za markaciste inPlaninski tabori. O njiju bomo veã pisaliv eni od naslednjih ‰tevilk.

UVODNIKPLANINSKIvestnik 01 / 2003

IZDAJATELJ IN ZALOÎNIK:Glasilo Planinske zveze SlovenijeISSN 0350-4344Izhaja enkrat meseãno, julijakot dvojna ‰tevilka. Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki ‰e niso bili objavljeni nikjer drugod.

NASLOV UREDNI·TVA:Planinska zveza SlovenijeUredni‰tvo Planinskega vestnikaDvorÏakova ulica 9, p. p. 214SI-1001 Ljubljanatel. 01 4345686faks 01 4345691e-po‰ta: [email protected]://www.planinski-vestnik.com

UREDNI·KI ODBOR:Vladimir Habjan (glavni inodgovorni urednik), Andrej Stritar (namestnik gl.in odgovornega urednika), Emil Pevec (tehniãni urednik),Igor Maher, Marjeta Ker‰iãSvetel, Marjan Brade‰ko,Boris Strm‰ek, Andrej Ma‰era,Adi Vidmajer, Tone ·karja

ZASNOVA IN OBLIKOVANJE:Kojetaj d. o. o.

PRIPRAVA ZA TISK:Studio CTP, d. o. o.

TISK:DELO tiskarna, d. d.

Prispevke, napisane z raãunalnikom, po‰i-ljajte natisnjene in na elektronskem medijuna naslov uredni‰tva ali na elektronski na-slov. Poslanih prispevkov ne vraãamo.·tevilka transakcijskega raãuna PZS je05100-8010489572, odprt pri A banka d. d.Ljubljana. Naroãnina: 6000 SIT, 50 EUR zatujino, posamezna ‰tevilka 700 SIT. âlanari-na PZS za ãlane A vkljuãuje naroãnino. Re-klamacije upo‰tevamo dva meseca po izidu‰tevilke. Ob spremembi naslova s tiskanimiãrkami navedite tudi stari naslov. Upo‰teva-mo samo pisne odpovedi do 1. decembra zaprihodnje leto. Mnenje avtorjev ni nujno tu-di mnenje uredni‰tva. Kopiranje revije aliposameznih delov brez soglasja izdajatelja nidovoljeno. Uredni‰tvo si pridruÏuje pravicodo objave ali neobjave, kraj‰anja, povzema-nja ali delnega objavljanja nenaroãenihprispevkov v skladu s svojo uredni‰ko politi-ko in prostorskimi moÏnostmi.

ru PZS. Seveda pa moramo usta-navljati nove, ki bodo zastopaleZvezo v OKS. Vedno veã posame-znikov je vkljuãenih v razliãne re-publi‰ke in mednarodne ‰portneorgane, kar je prav gotovo pomem-bno, saj je Ïe nekaj ãasa ãutiti vrzelv povezanosti med PZS in instituci-jami, ki naj bi ji stale ob strani v do-brem in slabem.Planinska zveza Slovenije je tako po-stala enakovredna partnerka organi-zacijam, ki razvijajo programe mno-Ïiãnega in kvalitetnega vrhunskega‰porta v Sloveniji. PZS je postala tu-di zanimivej‰a za posamezna mini-strstva, ker so nekateri njeni progra-mi skupnega in ‰ir‰ega pomena.Glede na reorganizacijske posegeter pravoãasno izdelani programPZS je priãakovati, da se bo delopod strokovnim vodstvom novegageneralnega sekretarja priãelo v ja-nuarju 2003.Vsi na‰teti in ‰e nekateri drugi ele-menti so predpogoj za nadaljnje do-bro delo PZS, ‰e posebno v letu2003, ko praznujemo 110-letnico or-ganiziranega planinskega dela v Slo-veniji. Poudariti je treba, da bodo vrazliãnih slovenskih krajih potekaleprireditve, ki bodo slavnostno obe-leÏile to spo‰tljivo obletnico.Tudi dan slovenskih planincev bopo lanski Lisci postal tradiciona-len, saj se je druÏenje mladih instarej‰ih planinskih generacij po-kazalo kot prijetna planinska mani-festacija.Tudi v tem trenutku je pomem-bno, da se zavedamo pripadnostisvoji krovni organizaciji PZS.Brez zvestobe ni niã. Zvestoba bimorala biti del nas Ïe glede na pla-ninske, gorske lepote, lego na‰e dr-Ïave in glede na dejstvo, da smoplaninski narod, kamor smo tudimednarodno uvr‰ãeni.Bogastvo in lepoto na‰e domovineÏe stoletja ohranjamo s spo‰tljivoljubeznijo do vsega, kar je s tempovezano.

Naslovnica: Izstop iz Jalovãevega kuboarja

Planinskazveza Slovenije danes – jutriPi‰e: Adi Vidmajer

Vsi, ki smo vpeti v razvoj planinskedejavnosti v Sloveniji, vemo, kakose je v prehodnem obdobju razvo-ja na‰e drÏave spreminjal naãinsporazumevanja, kako smo se z vr-toglavo naglico vsi – tudi planinci –oddaljevali drug od drugega, zlastiod pristnih medsebojnih odnosov.Vedno bolj se zavedamo, kako po-membna so sreãanja in stiki medljudmi, in to ne samo na planinskihpoteh v gorah, ampak tudi v dolini,na sestankih v planinskih dru‰tvih,meddru‰tvenih odborih, komisijahpri PZS. Planinska zveza Slovenijes sedeÏem v Ljubljani je center, izkaterega izhajajo naloge, ki jih pla-ninski strategi uresniãujejo v koristvseh, ki se vkljuãujejo v razliãneizvajalske programe PZS. Ni organizacije, ki ne bi bila v temãasu vpeta v kratkoroãno in sre-dnjeroãno naãrtovanje.Programska izhodi‰ãa tudi na‰ezveze ãakajo na obravnavo v komi-sijah in svetih, ki odloãajo o delitvisredstev. Odloãili bodo na podlagikvalitetno in strokovno pripravlje-nih materialov, ki opisujejo bodo-ãe delo na‰ih planinskih dru‰tev,meddru‰tvenih odborov, komisijin Planinske zveze kot celote. Kersmo postali ãlani Olimpijskega ko-miteja Slovenije (OKS), je na‰a pri-sotnost v skupni ‰portni strategijislovenskega ‰porta toliko pomem-bnej‰a in zanimivej‰a.Vedno veãjo veljavo imajo posame-zne komisije, ki Ïe delujejo v okvi-

PLANINSKIvestnik 01 / 2003

Zimski vzponi (4)Tudi v snegu se lahkovzpnemo na visokevrhove

Dereze (10)Nikar brez njih pozimina zasneÏene vrhove

Zimske sobe vplaninskih koãah (13)Kako prenoãiti,kadar ni oskrbnika

Napotki za varnej‰o hojo (17)Misli z decembrsketiskovne konferenceGRS

4–18 AKTUALNA TEMA

Vladimir Habjan, str. 4Jani Bele, str. 10

MatjaÏ Ferjanãiã, str. 13

Ledenka (19)Kako je bila pre-plezana grapa med·tajersko Rinko inKriÏem

Ko takole udobno in varnosedim doma v naslonjaãu inpremi‰ljujem o gorah, sespomnim svojega najteÏjegavzpona v Ledenki. Od takratje preteklo Ïe nekaj ãasa, todaspomin nanjo mi bo ostal ‰edolgo v spominu.

19–22 AKTUALNA TEMA

Franci Horvat

NOVICE IZ VERTIKALE 50

Prosto ãez Salathe v enem dnevu

ODMEVI 52

Rodica je tudi Gradica

PLANINSKA LITERATURA 52–54

Jezero v juÏni svetlobiSlovenija brez meja

KAZALO

2

23–35 PLANINSTVO

Boris Strm‰ek, str. 23Silvo Babiã, str. 24

Podelitevnajvi‰jih priznanjPZS za leto2002 (23)

·tirje dnevi filmov onaravi in gorah (24)14. festivalgorni‰kega in avan-turistiãnega filmaGraz 2002


Na‰a smer

Sinji slap podâe‰ko koão (44)Slap za zaãetnike in smuãarje

Kuhar dobil stavo (47)Prvi na vrhu Peaka 41(6654 m) v nepalskiHimalaji

Jubilejno leto mari-borskih alpinistov (51)·tiri desetletjaAlpinistiãnega odse-ka PD TAM Maribor

44–51 ALPINIZEM

Mateja Pate, str. 44Urban Golob, str. 47

Silvo Babiã, str. 51

KAZALO

3

Povratek odpisanihKartografske novosti iz Posoãja

NOVICE IN OBVESTILA 55–56

Savinjski MDO 1999–200222. sreãanje koro‰kih planincevJubilej seÏanskih planincev4. seja UO PZS

23–35 PLANINSTVO

Mojca Kucler, str. 26Bojan Pollak, str. 30

Andreja Konov‰ek, str. 34

Nekaj dni vfrancoskih Pirenejih(26)V osrãjuPirenejskega narod-nega parka

Teãaj v Manangu (30)Slovenska pomoãNepalu se nadaljuje

Izgubljena svetinjicain najdene gore (34)Iskanje tistega,ãesar se ne da najti

36–43 ÎIVLJENJE GORA

Milan Vogrin, str. 36Marjeta Albinini, str. 38

Miro Mlinar, str. 41Ana Barbiã, Milan Naprudnik, str. 42

Mali skovik (36)(Glaucidiumpasserinum)Gorska Ïival meseca

Mladi nadzornik (38)Tabor Triglavskeganarodnega parka

Umetna gnojila ne sodijo na hribovskekmetije (41)

Îivljenje v gorah (42)Domaãini in obisko-valci skupno na potirazvoja

Zimski vzponiTudi v snegu se lahko vzpnemo na visoke vrhove

Besedilo: Vladimir HabjanFotografije: Boris Strm‰ek

Z juÏne strani proti vrhu Vrtaãe

AKTUALNA TEMA PLANINSKIvestnik 01 / 2003

6

âe nas gore zasvojijo, potem nas prej ali slejzamika tja tudi pozimi, v snegu. ·e danes se spo-minjam svojih prvih tur v zimsko visokogorje. Kotzaãetnik nisem poznal vseh znaãilnosti in tudi ne-varnosti zime, zato je bila moji nevednosti verje-tno kdaj spremljevalka tudi sreãa. Potem pa na-preduje‰, veã tur ima‰ v nogah, veã znanj osvoji‰,prijetnej‰a postane tura. Z izku‰njami dobiva‰ tu-di obãutek za razmere, za trenutek, kdaj mora‰ na-deti dereze, kdaj se kak‰nemu poboãju zaradi ne-varnosti plaza ogne‰, ne nazadnje, kdaj se obrne‰.Potem »padajo« vrhovi drug za drugim in spo-zna‰, da je gora v snegu vãasih ‰e laÏja kot v ko-pnem. Vzemimo na primer zimski ·pik: ãe je Ka-ãji graben lepo zalit in sneg dovolj trd, je tura pre-cej prijetnej‰a, kot je v kopnem. Seveda pa mora‰imeti poletno »kondicijo« (1700 m vzpona!). Iz-ku‰nje pridejo postopoma, vseh se ne da dobitinaenkrat. Zato tudi v tem kratkem uvodnem pris-pevku ne moremo obdelati vseh tem, ki bi jih Ïe-leli in bi bile potrebne. Bomo pa poskusili poiska-ti odgovore na naslednja vpra‰anja: kdaj naj gre-mo, kako in kam? Za kaj veã bo res potrebno po-brskati po literaturi, ki smo jo navedli.

DrenovciPrvi obiskovalci zasneÏenih gora pri nas so bi-

li Drenovci. V zaãetku prej‰njega stoletja ljudje nazimsko hojo v gore niso bili najbolj navajeni. Ru-dolf Badjura, eden izmed Drenovcev, je leta 1934zapisal: »Kdor je pred 24 leti (torej leta 1910, op. V.H.) krenil pozimi na Veliko planino, Stol ali celo Tri-glav in se navdu‰eval za zimo v na‰ih sneÏnikih, je bilrazkriãan za ‘ekscentriãnega’ ãloveka in bil zaradi tegapo na‰ih uradih in pisarnah slab‰e zapisan kot notori-ãen alkoholik ...«. To je zapisano v na‰em prvem vo-dniku po zasneÏenih gorah (Zimski vodnik poSloveniji, 1934), ki pa je bil bolj kot hodcem na-menjen smuãarjem. V ãasu med vojnama so naj-veã zimskih vzponov opravili ãlani Turistovskegakluba Skala, po drugi vojni pa so alpinisti polegpristopov zaãeli tudi pozimi plezati vse teÏje sme-ri. V dana‰njih ãasih pozimi v visoke gore ne zaha-jajo le alpinisti.

Kaj pravzaprav ‰tejemo za zimski vzpon? V al-pinizmu je bolj uveljavljen naziv pristop, to je vsakvzpon nad 2000 metri, ki je opravljen pozimi ali v

zimskih razmerah. Za zimsko turo velja koledar-ska zima, to je od 21. decembra do 20. marca, tu-ra v zimskih razmerah (ãe je takrat sneg) pa veljaod 29. novembra do 21. decembra in od 20. mar-ca do 30. aprila. Îe po tej definiciji nam je jasno,da so zimske gore resna zadeva. Naj pa nas ne za-vedejo niÏji, sredogorski vrhovi, mnogi so namreãv snegu zahtevnej‰i kot marsikateri dvatisoãaki!

Od novembra do majaOd tega, kdaj bomo ‰li na turo, je marsikdaj

odvisno, kako nam bo uspela. Pozimi moramo ve-liko pozornost posveãati vremenu. Spremljati gamoramo redno, pomembne so tudi temperature.Te nam povedo, ali se sneg preobraÏa. Staro pra-vilo je, da se po sneÏenju nekaj ãasa (obiãajnodni) ne odpravljamo v gore. Ugodne razmere zavzpon obiãajno ne trajajo dolgo, takrat se z odho-dom nikar ne obotavljajmo! Ali obstajajo kak‰neznaãilnosti vremenskih obdobij?

Naveza na jugozahodnem grebenu Vrtaãe, vozadju poboãja Begunj‰ãice

AKTUALNA TEMAPLANINSKIvestnik 01 / 2003

7

Prvi sneg lahko zapade Ïe v jesenskih mesecih.Po prehodu front so vrhovi pobeljeni. Sneg se obi-ãajno ne zadrÏi dolgo, nekaj dlje na severnih stra-neh visokih gora. November je znan po dolgotraj-nih in najobilnej‰ih padavinah v vsem letu, pogo-sto se menjavata sneg in deÏ. V vlaÏnem ture nisoprijetne. Prvi pravi zimski mesec je december.Dan je najkraj‰i, postopoma se hladi. Fronte in ci-kloni redno prina‰ajo sneg. SneÏna odeja se poãa-si debeli, zato se zaãne pojavljati nevarnost proÏe-nja plazov. Hoja v nepredelanem snegu ni prije-tna, dokler se plasti ne utrdijo.

Januar in februar sta bolj su‰na meseca. Janu-ar je zaradi celinskega (sibirskega) anticiklona inmajhne koliãine sonãnega sevanja najhladnej‰i.SneÏna odeja se utrjuje le tedaj, ãe se menjavajosonãni dnevi s hladnimi noãmi, tedaj je nad Slove-nijo velikokrat temperaturna inverzija: v dolinahje hladno in pogosto megleno, v gorah pa je jasnoin ãez dan sonãno. To je t. i. zimska su‰a, ki lahkotraja tudi veã tednov. Sneg se tali in zamrzne po-vr‰insko, sneÏna odeja nosi pe‰ca le zjutraj in do-poldne. V primeru sneÏnih padavin pa veter ra-zna‰a novi sneg in gradi zamete, kloÏe in opasti, kise lahko pod dodatno obremenitvijo speljejo v do-lino kot plaz sprijetega snega. Za februar je znaãil-no bolj nestanovitno vreme in je veã padavin kotmesec prej. Skupna debelina sneÏne odeje nara-‰ãa. Zaradi dalj‰ega dneva in vi‰jih temperatur sesneÏna odeja po vsakem sneÏenju hitreje utrdi.

Marca so spet pogostej‰e padavine, sneÏnaodeja se ‰e debeli. Temperature so vi‰je, pod ledi-‰ãe v dolinah obiãajno padejo le ponoãi. Na osoj-nih straneh so razmere ‰e vedno zimske, na prisoj-nih pa vedno manj. Obiãajno je sredi marca sne-Ïna odeja na 1500 metrih najdebelej‰a, zato je ma-rec idealen mesec za turo. Aprila so znaãilni vdoripolarnega mrzlega zraka in nestanovitno vreme spadavinami, tudi s plohami in nevihtami. V viso-kih gorah ‰e vedno sneÏi, niÏje pa se menjavatadeÏ in sneg. Obiãajno je sredi aprila sneÏna odejana 2500 metrih najdebelej‰a. Maja sneÏi le ‰e v vi-sokogorju, niÏje redko. SneÏna odeja se pospe‰e-no tali in izgineva, po grapah pa se zaãno ãez danproÏiti plazovi juÏnega nesprijetega snega. Vseenoje zjutraj (na severnih straneh visokih gora pa tu-di kasneje) ‰e lahko pomrznjeno, drugaãe pa jehoja zaradi gnilega snega naporna.

Gremo na potO opremi in tehniki gibanja bi lahko napisali

celo knjigo. Opreme je v gorni‰kih trgovinah naizbiro dovolj. V snegu so najpomembnej‰i ãevlji,podplat mora biti trd. Prepiri, ali plastiãni ali so-dobni usnjeni, niti niso pomembni, oboji so nam-reã v redu, ãe le hodimo z njimi zanesljivo. Protimrazu se za‰ãitimo s spodnjim perilom, vetrnimihlaãami, podkapo in smuãarskimi oãali. Samimam pozimi obiãajno dvojno spodnjo majico, kiodvaja znoj s povr‰ine telesa. O cepinu smo pisaliÏe lani, o derezah si preberite v tej ‰tevilki. Iz la-stne izku‰nje (25-metrski padec na Begunj‰ãici),ko se imam le napihanemu snegu zahvaliti, davam danes tole pi‰em, vam svetujem, da v nobe-nem primeru ne uporabljajte derez v kombinaci-jami s palicami. Pozimi je bolj‰a veãja krpljica napalicah. Zaradi kratkega dne imejmo s seboj svetil-ko, zaradi moãnej‰ega sonca za‰ãitno kremo. La-vinska Ïolna, ãeprav dokaj draga, je danes Ïe nu-jen pripomoãek. Zadnja leta so postali teãaji urje-

âez Male pode proti Skuti

kriÏu. Najprijetnej‰a je hoja v starem snegu ali sre-nu. âe bo gaÏenje prenaporno, se raje obrnimo.Ne pozabimo, da so koãe pozimi zaprte (o zim-skih sobah pi‰emo spet v tej ‰tevilki).

Kaj je ‰e pomembno? Meni se zdi predvsemto, da poznamo osnovne vrste snega. To nam po-maga tako pri ugotavljanju nevarnosti za plaz kottudi pri nevarnosti zdrsa. Ali spoznamo npr. pr‰iã,juÏni sneg, sren, srenec, poÏled, globinski sreÏ, le-deni‰ki firn, led? Pa kloÏo, zastrug, opast? Posku-‰ajmo to ugotavljati na vsaki turi. Naslednji je ob-ãutek za nevarnost plazu. Moje izku‰nje govorijo,da je nevarno tudi takrat, ko se nam ne zdi niã po-sebnega. Ali veste, da so severna poboãja nevar-nej‰a kot juÏna, najnevarnej‰a pa so vzhodna, se-verovzhodna in jugovzhodna poboãja? Kaj mislite,ali so nevarnej‰a prisojna ali osojna poboãja, pri-vetrna ali zavetrna? In ‰e bi lahko na‰tevali in spra-‰evali. Kmalu se zavemo, kaj vse nam manjka, zatotakoj knjigo v roke ali pa v ‰olo! Izku‰en spremlje-valec nas bo poduãil ‰e o naãinih preizkusov sta-


8

nja zimske tehnike prav moderni, mnogi posa-mezniki jih potem podalj‰ajo kar na alpinistiãne‰ole. Vsekakor bo tura v spremstvu izku‰enej‰egadala zaãetniku precej veã kot tvegano samohod-stvo.

Kamorkoli se bomo odpravili, je dobro izbranicilj poznati Ïe v kopnih razmerah. Na pot bomomorali zgodaj, dan je namreã kratek. Do kam sebomo pripeljali? Dolina Vrat je pozimi obiãajnoledena, ãe gremo na Jezersko, parkiramo Ïe priAnceljnu in tako naprej. Hoje in vi‰ine bo torejveã kot v kopnem. Nahrbtnik bo teÏji, hoja napor-nej‰a zaradi gaÏenja. Iskanje zasneÏenih poti nambo delalo preglavice, posebno na planem. PrecejlaÏje bo, ãe bomo imeli narejeno gaz. Poti bodonekje laÏje, drugje teÏje kot v kopnem. Kje na pri-mer bo teÏje? Pot na Grintovec nad Kokrskim se-dlom, ko preãimo proti Jamam, pa skalnati del se-verne strani na Brano, juÏni del poti nad Lo‰kimÏlebom proti Jalovcu itn. In ‰e laÏji deli: TurskiÏleb, Jalovãev ozebnik, Jugova grapa v Dov‰kem

Gorniki v Turskem Ïlebu. Ko se naklonine poboãij poveãajo, gredo palice na nahrbtnik, v roke pa pridejocepini.

Pred kratkimje v zbirki Geo-grafija Slove-nije pod ‰tevil-ko 6 iz‰la knji-ga Mihe Pav-‰ka SneÏni pla-zovi v Sloveniji(geografskeznaãilnosti inpreventiva) .Veã o njej bo-mo poroãali veni od prihod-njih ‰tevilk.


9

bilnosti sneÏne odeje ter o naãinih iskanja zasutihin tovari‰ki pomoãi.

Kam na turo?Izbira poteka in ãasovnega termina ture je po-

memben element varnosti in ne nazadnje uÏitka.Nekaj izku‰enj bomo pridobili Ïe v sredogorju, aupo‰tevajmo zgoraj zapisano – da vsi niÏji vrhoviniso nujno nezahtevni! Mnoge gazi nam bodo od-prle poti na vrhove in nam nakazale, da so tam Ïehodili. Karavanke so pozimi manj zahtevne kot paKamni‰ko-Savinjske in Julijske Alpe.

Na‰tejmo za konec nekaj primerov vi‰jih gora,kjer bomo pozimi verjetno na‰li gazi: Peca, Radu-ha, Dleskov‰ka planota, Vrh Korena, Kal‰ki Gre-ben, Stol, Stru‰ka, Rodica, Vogel, Debela peã, Vr-ta‰ko Sleme, Zadnji‰ki Ozebnik. To so bili laÏji ci-lji, zahtevnej‰i pa so: Ojstrica, Planjava, Brana,Turska gora, Rinke, Grintovec, Kal‰ka gora, Stor-Ïiã, Ledinski vrh, Ko‰utica, Veliki vrh (Ko‰uta),Vrtaãa, Begunj‰ãica, Vi‰evnik, Tosc, Debeli vrh,Ogradi, Kukova ‰pica, ·pik, Stenar, KriÏ, Mojstrov-ka, Krn, Krnãica, Prestreljenik. Jalovec in Triglavsta ‰e zahtevnej‰a.

Tako. Nekaj malega smo obdelali. Za veã pabo res potrebno prelistati ‰e po vzgojni in vod-ni‰ki literaturi (glej v okvirju). Ali veste, pri ãemsam neizmerno uÏivam v snegu? Pri voÏnji pozadnji plati. Poskusite ‰e vi, vendar vseeno pazi-te, kje se vozite! Pa prijetno in varno pot vam Ïelim!

Vzgojna literatura, ki obravnavazimske gore: Jani Bele: Proti vrhovom,Pavle ·egula: Sneg, led in plazovi, Pavle·egula: Nevarnosti v gorah, veã avtor-jev: Pozor plaz, veã avtorjev: Gibanje vzahtevnem gorskem svetu, veã avtorjev:Îivljenje v naravi, Miha Pav‰ek: SneÏniplazovi v Sloveniji.

Alpinistiãna vzgojna literatura: ToneGolnar: Alpinistiãna ‰ola.

Kot vodniki nam pridejo prav tuditurnosmuãarski vodniki: Igor Jenãiã:Slovenija, Turnosmuãarski vodnik, Miroârnivec-Ciril Praãek: Turni smuki, RudolfBadjura: Zimski vodnik po Sloveniji. Alpini-stiãni vodniki so: Simon Slejko: Sinji tra-kovi, Grega Kresal: Julijske Alpe, AndrejZorãiã-Dejan Ogrinec: Strme smuãine, inostali plezalni vodniki, kjer so plezalnezimske smeri.

Priroãniki o vremenu: Miran Borko-Zdravko Petkov‰ek: Vremenski vodnik zaizletnike in turiste, France Bernot: Vre-menoslovje za planince, Miran Trontelj:Vreme v visokogorju, Z. Petkov‰ek-M.Trontelj: Pogledi na vreme, Ernst Neu-kamp: Oblaki in vreme.

Planinski vestnik se je na prvi novoletnidan v ãudovitem vremenu povzpel navrh Triglava z alpinisti APD Kozjak izMaribora. (foto: Boris Strm‰ek)


10

Dereze so tehniãni pripomoãek za gi-

banje v gorah, ki ga pritrdimo na ãe-

velj, da prepreãimo zdrs na snegu, le-

du, strmi travi ...

Kak‰ne dereze bomo izbrali?Kot pri vseh delih opreme je ‰el tudi pri dere-

zah razvoj v smeri specializacije. Pred nekaj dnevisem bil v trgovini s planinsko opremo, ko je nekikupec izbiral dereze. Ker mi Ïilica ni dala miru,sem ga s prodajalcem sku‰al prepriãati oziroma musvetovati, ãeprav sem vedel, da je Ïe od zaãetka vseskupaj obsojeno na propad. Kupec je trmasto vztra-jal pri ‰tirizobih derezah, s katerimi ima njegov pri-jatelj dobre izku‰nje in mu jih je toplo priporoãal.Vsi argumenti proti so bili premalo in le upal sem,da ga pozimi ne bom sreãal kje v gorah. Vedeti mo-ramo namreã, da so plo‰ãice z majhnimi zobãki do-bre za hojo po poledenelih ljubljanskih ulicah, da

so ‰tirizobe (lahko tudi ‰estzobe) Ïabice (krampe-Ïi) dobre za vzpon in sestop po ledeni drsalnici na·marni gori, za vzpone v zasneÏenih gorah pa po-sezimo po derezah, ki izpolnjujejo vsaj nekaj nasle-dnjih zahtev. Imajo naj 12 zob (dvanajsterke) innaj bodo poltoge (prilagajajo se obliki podplata).

Naslednja moÏnost izbire je glede na naãin pri-trjevanja dereze na ãevelj. Dereze z obroãki ob stra-ni, skozi katere smo zategovali trakove, poãasi odha-jajo v zgodovino. âe ‰e kdo vztraja pri njih, bo ver-jetno dovolj, da si jih bo moral le enkrat navezovatiz otrplimi prsti v ledenem vetru (za nameãek ‰e po-noãi), in odloãil se bo za nakup »avtomatskih« de-rez, ki jih namestimo tudi z rokavicami na rokah lez nekaj gibi. Take dereze imajo petno vez, ki jo ‰edodatno pritrdimo z varovalnim trakom okoli ãev-lja. Na prednji strani je posebno oblikovana Ïica,kamor zataknemo konico ãevlja. Uporaba takih de-rez zahteva tudi posebne ãevlje s pravilno izobliko-vanim podplatom. Z nakupom »namenskih« ãev-ljev se neposredno izognemo uporabi neprimernihãevljev, kajti hoja z derezami na mehkih ãevljih jepravo muãenje – poleg velike nevarnosti, seveda.Kadar gremo kupovat dereze, s seboj obvezno vze-mimo ãevlje, na katere bomo te dereze navezovali.

V trgovini bomo med bogato izbiro opazili tu-di dereze s ‰e veã zobmi, razliãnimi plo‰ãami, kidajejo derezam togost (nepregibnost), z enim zo-bom spredaj in ostrogo zadaj – po njih bodo pose-gli plezalci teÏkih lednih smeri.

Priprava derezDolÏino derez prilagodimo ãevljem tako, da

gledajo sprednji zobje 30-35 milimetrov ãez koni-co ãevlja, zadnji pa naj bodo toãno pod koncem

Besedilo: Jani BeleFoto: Marko Prezelj (iz knjige Proti vrhovom)

DerezeNikar brez njih pozimi na zasneÏene vrhove

Dereze s petno vezjo za enostavno pritrjevanje naãevelj. Na desni je gumijasta podloga, ki prepreãu-je nastajanje cokel.


11

podplata. Prilagodimo tudi dolÏino varnostnegajermenãka.

Z derezami je tako kot z noÏem – opravlja svo-jo funkcijo, ãe je dobro nabru‰en. Zobje derezmorajo prijeti tudi na ledu, zato jih vsake tolikoãasa, odvisno od uporabe, nabrusimo. Brusimo jihroãno, kajti strojno bru‰enje preveã segreje kovi-no in s tem zmanj‰a njeno trdnost. Zobe brusimona tisti strani, kjer jih ne stanj‰amo. V mnogih ko-ãah v tujini je miza s primeÏem in nekaj pilami se-stavni del inventarja.

Po uporabi dereze oãistimo, posu‰imo in tudikak‰na kapljica WD 40 jim ne bo ‰kodovala. Skr-bno jih preglejmo in bodimo pozorni na ‰e takomajhno, komaj vidno razpoko v kovini. âim prejse poslovimo od takih derez.

Kako hodimo z derezami?Lani marca sem imel s planinci iz Ajdov‰ãine

na Komni teãaj gibanja v gorah v zimskih razme-rah. Dva fantastiãna sonãna dneva, enkratne sne-Ïne razmere in skupina, s katero bi si upal opra-viti po teãaju tudi kak‰en teÏji vzpon. Prvi dansmo se povzpeli na Bogatin. V koãi prisede zveãerk meni eden od udeleÏencev in mi malo polaska:»Obãudoval sem te, kako hodi‰ z derezami. Kotstroj ... ck ... ck ... ck. Kamor si stopil, tam si tudiobstal. Jaz pa za tabo – ob vsakem koraku nisemvedel, ali bom ‰el na nos ali na rit, premetavalome je levo in desno. Res da sem se poãutil kot do-ma v vinogradu, ko piha burja, ampak to ni to.«

Kot vseh stvari se je treba tudi hoje z derezaminauãiti. Nauãiti, predvsem pa dobiti zaupanje va-nje. To pomeni, dobiti obãutek, da lahko varnostojimo tudi samo na sprednjih dveh zobeh, ki stale nekaj milimetrov globoko v zmrznjenem snegu,ali varno in zanesljivo hodimo celo po skali, pa ãe-prav ob vãasih res neprijetnem ‰krtanju. Naj nasne bo sram prositi izku‰enej‰ega od nas za nekajnasvetov, predvsem pa za prikaz. ·e veã bomo pri-dobili z obiskom teãaja zimske tehnike, ki jih or-ganizira kar nekaj planinskih dru‰tev. Potem jeodvisno od nas samih, kako bomo nauãeno vcepi-li v svoje znanje.

âeprav sta prikaz in vaja najbolj‰a naãina uãe-nja, nekaj teorije ne bo ‰kodovalo. Pri hoji z dere-

zami vedimo, da v veãini primerov zado‰ãa Ïe teÏana‰ega telesa in zobje derez se zaÏrejo v podlago.Torej brez brcanja, nabijanja s ãevljem, kar nas leutrudi in vãasih kot vzmet odbije nogo. Doklernam teren dopu‰ãa, postavljamo ãevelj tako, dazagrabijo dereze z vsemi zobmi.

Pri poveãanju nagiba terena postane to kmaluzelo boleãe, zato izberemo drugaãen naãin vzpe-njanja. Vzpenjamo se po‰evno navzgor v kljuãih inv sneg zabadamo tisto stran derez, ki je proti po-boãju. Tak naãin je moÏen, dokler se zobje ‰e za-Ïirajo v sneg. V trdem snegu (ponavadi je to Ïe karled) ali pri veãji strmini se vzpenjamo naravnostnavzgor in hodimo le po prvih parih zob. Tudi taknaãin nam zaãne kmalu povzroãati boleãine v no-gah, zato od ãasa do ãasa naredimo stopinjo po-strani in se malo odpoãijemo.

Pri sestopu uporabljamo v glavnem dva naãinagibanja (razen pri veliki strmini ali pretrdi podla-

Dereze naj zagrabijo z vsemi zobmi


12

gi, kjer smo obrnjeni proti poboãju in sestopamona isti naãin, kot smo se vzpenjali). Obrnjeni smoproti dolini. V snegu, ki se ‰e predira pod na‰o te-Ïo (vanj lahko delamo stopinje), stopimo s petona sneg, s teÏo telesa naredimo stopinjo, kjer de-reze ‰e dodatno poveãajo na‰o stabilnost. âe sesneg ne predira, zahteva sestopanje veã previdno-sti. âevlje postavljamo tako, da dereze zagrabijo zvsemi zobmi, torej pravokotno na podlago. Da todoseÏemo, naj ima telo polsedeãi poloÏaj, koniceãevljev pa postavljamo rahlo navzven.

Dereze so lahko tudi nevarne!Zavedajmo se, da imamo na vsakem ãevlju 12

ostrih bodic, ki so nevarne tako za nas kot za osta-le udeleÏence ture. Za prenekateri zdrs je bila kri-va nepravilna uporaba derez, s katerimi se lahkozataknemo za gama‰e, hlaãe, trakove derez, vejo

ru‰ja pod snegom, zameteni kamen ..., zato pazi-mo, da nimamo preohlapnih gama‰ in hlaã, inskraj‰ajmo predolge trakove derez. Îe pri maj-hnem zdrsu ogrozimo tistega, ki hodi za nami, za-to skrbimo za varnostno razdaljo. Pri veãjih strmi-nah ne napredujmo v vpadnici varujoãega, kajtikar nekaj plezalcev ima na bliÏje sreãanje z zobmiderez prijatelja neprijetne spomine v obliki braz-gotin. Pri prena‰anju derez v ali na nahrbtniku za-‰ãitimo zobe z gumijastimi kapicami ali jih spravi-mo v debelej‰o platneno vreãko.

Hoja z derezami postane prava muka, ko se za-ãnejo nanje lepiti kepe snega – cokle. To prepre-ãimo z nastavitvijo posebne plo‰ãe iz gume ali pla-stike na dereze. âe tega nimamo, nam preostanele, da vsakih nekaj korakov udarimo s cepinom poderezah, kar nam po eni strani lahko sname dere-ze, ãe niso dobro pritrjene, po drugi strani panam ob stalnem udarjanju popusti zbranost, kiima za posledico boleã udarec s cepinom v drugonogo. âe teren dopu‰ãa, lahko tudi snamemo de-reze, vendar moramo biti nekaj ãasa ‰e posebnoprevidni, kajti hoja z derezami nas je kar malo ra-zvadila.

Z derezami na nogah nikoli ne skaãemo, kerzaradi hitre spremembe smeri delovanja sil ni da-leã do zloma noge ali po‰kodbe hrbtenice.

Nikoli ne pozabimo!Dereze same ‰e ne zagotavljajo varne hoje po

zasneÏenih gorah. Ko se odpravljamo pozimi v go-re nad gozdno mejo, obvezno vzemimo s seboj ‰ecepin. Pa ne zaradi policajev (zaradi katerih se zvarnostnim pasom v avtu privezuje veãina ljudi),ampak zaradi na‰e varnosti. Dereze prepreãujejozdrs, ãe pa Ïe pride do njega, se bomo lahko zau-stavili le s cepinom. Na Ïalost na to pozablja karvelik del obiskovalcev zasneÏenih gora. ·e bolj Ïa-lostno pa je dejstvo, da veãina tistih, ki imajo takocepin kot dereze, teh ne znajo uporabljati. Zato ‰eenkrat dobro premislimo, kam spadamo s svojimznanjem, preden bomo naslednjiã utirali stopinjepo zasneÏenih poboãjih gora.

Cokel se otresemo tako, da vsakih nekaj korakovkrepko udarimo z rati‰ãem cepina ob ãevelj inderezo.

Na gorskih ãevljih vam bomo ugodno naredili nov gumijast (vibram) podplat. âevljarstvo, Slovenska 30,

Ljubljana. Telefon: 041-325-432


13

Poletne sezone je dokonãno konec,

oskrbniki so v dolinah, v visokogorju pa

lahko prenoãimo samo v zimskih sobah.

Nadaljujemo spomladi zaãeto serijo

opisov teh zasilnih prenoãi‰ã.

Koãa na planini RazorKoão na planini Razor upravlja PD Tolmin.

Koãa stoji 1300 metrov visoko nad TolminskimiRavnami, na juÏni strani Julijskih Alp, toãneje nazahodni strani vrha Vogla.

Zimska soba je v samostojni koãi poleg planin-ske postojanke. Soba je v prvem nadstropju, ka-mor se povzpnemo po Ïeleznih stopnicah. Takoprva kot tudi druga vrata imajo majhni okni, kiskupaj s ‰e enim pritlehnim oknom poskrbita za

zadostno svetlobo v 3 krat 4 metre veliki sobi. V so-bi je ‰est leÏi‰ã, na katerih so dotrajane, pa tudiumazane odeje, poleg njih pa ‰e sedem blazin. Venem kotu sobe je kup smeti, v drugem z odejopokrita deska, ki naj bi sluÏila kot leÏi‰ãe za psa,vmes pa vse polno mi‰jih drekcev. Strop je lesen,stene in tla pa betonska. Vpisne knjige ni, edinoznamenje obljudenosti pa so poleg smeti cigaretniogorki in sveãa v pepelniku. Videti je, da je celometla iz samega obupa zbeÏala v dolino. V sobi statudi dva stola in ena klop.

Besedilo in fotografije: MatjaÏ Ferjanãiã

Zimske sobe v planinskih koãah

Kako prenoãiti, kadar ni oskrbnika

Raje v AljaÏevem stolpu …

… kot pa tu notri.


14

Torej, v to zimsko sobo je najbolje vstopiti sspalno vreão v nahrbtniku, veãja druÏba pa najprinese tudi izolacijske podloge za spanje na beto-nu (in metlo). Zaradi higiene namreã! Da pa nebo vse tako ãrno, naj zapi‰em, da je soba suha inda ima od sedaj obiskanih zimskih sob edina eno-staven patent z uteÏjo, ki poskrbi, da se zunanjavrata zaprejo za nami, ãe smo se sluãajno rodili znami‰ljenim repom.

Planinski dom Zorka Jelinãiãa na ârni prsti

Planinski dom Zorka Jelinãiãa upravlja PDPodbrdo. Dom stoji 1844 metrov visoko tik pod vr-hom ârne prsti na juÏnem robu Bohinjskih gora,kjer se sprva travnate, kasneje pa tudi gozdnatestrmine strmo spu‰ãajo proti Ba‰ki grapi.

Zimska soba je v prvem nadstropju na vzhodnistrani planinskega doma in ni nikjer oznaãena. Vi-‰ina vhoda naj bi zagotavljala, da pozimi ni zame-ten s snegom, toda kombinacija majhne balkon-ske police pred enojnimi, s ploãevino obitimi lese-nimi vhodnimi vrati in zelo uboge lestve lahko dvi-gne krvni tlak in raz‰iri besedni zaklad prvopristo-pniku. âe bi bil balkon zasneÏen in zaledenel, bibil pravi alpinistiãni podvig urediti ga do te sto-pnje, da bi se lahko povzpeli nanj in odprli vrata.

Notranjost je dokaj ‰partanska. Soba meri 2krat 2,5 metra, ima majhno okno, kratko klop inen stol. Za spanje naj bi poskrbel ozek pograd,kjer dve Ïimnici juna‰ko molita ãez leseno leÏi‰ãe.Tla so pokrita s plo‰ãicami, strop in tri stene so vlesu, medtem ko nam ena stena kaÏe propadajoãiomet. In to je vse! Ni nobene blazine, odeje, vpi-sne knjige, sveãe in ‰e bi lahko na‰teli kaj, kar vãloveku vzbudi obãutek udobnosti in dobrodo‰lo-sti. Opremljanje sobe je oãitno zamrlo nekje napolovici in oãitno je to vsem znano, saj se nihãe neustavi v njej (edina ãlove‰ka sled je bil bonbon natleh). ·koda!

Gornik, ãe bo‰ pozimi pohajal tam okoli, si levzemi spalno vreão s seboj, pa ti bo soba Ïe prija-znej‰a. âe pa mislite, da vas bo vseh pet spalo vnjej, se trije oboroÏite tudi z izolacijsko podlogo:pograd je namreã tako ozek, da bi opis leÏanja vparu na njem Ïe bolj spadal v revije z drugaãno te-matiko ...

Koãa pri Krnskih jezerihKoãa pri Krnskih jezerih stoji na zahodni stra-

ni Dupeljskega jezera in pribliÏno 500 metrovvzhodno od veãjega, Krnskega jezera. Koão, ki je1370 metrov visoko, upravlja PD Nova Gorica.

V Koãi pri Krnskih jezerih so zimsko sobo kr-stili za bivak in to veselo napisali na okno v prvem

·t. leÏi‰ã: 6 (udobno) + 10 (mi se ‘mamoradi)

Odeje: 9 kosov

Kurjava: ni

Splo‰ni vtis: uporabno

Bog ne daj, da bi kdo ‰e lestev skril!

·t. leÏi‰ã: 2 (udobno) + 3 (mi se ‘mamo radi)

Odeje: 0 kosov

Kurjava: ni

Splo‰ni vtis: ali se da kje skopati sneÏnoluknjo?


15

nadstropju. V sobo oziroma njen spodnji del selahko vstopi tudi skozi vrata, ki pa bodo verjetnozametena s snegom. Tedaj smo obsojeni na pleza-nje po jekleni lestvi v prvo nadstropje, kjer se bopotrebno z atletskim prestopom zavihteti skoziokno. Zgornje nadstropje je v celoti v lesu in je po-vr‰ine 3 krat 6 metrov. Ima eno leÏi‰ãe in dvojnipograd, tako da je podstre‰ni prostor kar najboljeizkori‰ãen. Blazine in odeje pa so na najvi‰ji ravniglede na do sedaj videne zimske sobe. V prostoruje poleg vstopnega ‰e manj‰e okno, ki pa je takovisoko, da se je z eno nogo potrebno nasloniti na

obe‰alnik (dva sta Ïe polomljena, tretji pa je tudiÏe v ciljni ravnini), ãe ga hoãemo odpreti. Verje-tno bi tu prav pri‰la pribita lesena deska, da ne biv prihodnosti pol metra levo in desno vseh obe‰al-nikov vrag pobral.

V spodnji prostor velikosti 3 krat 3 metre sepride po stopnicah. Tu naj bi bila jedilnica, saj soprevlado lesa v znatni meri nadomestile plo‰ãice.V prostoru so Ïelezna miza in dve klopi, pa tudigasilni aparat (prav tako kot zgoraj) ne manjka.Nad mizo je pod stropom veã lesenih palic, kjer selahko fino prezraãijo vlaÏne obleke, okno pa lah-ko zagotovi potrebno svetlobo.

V zimski sobi, ki v ãasu letne planinske sezonesluÏi kot skupna leÏi‰ãa, je bila leto‰nja vpisnaknjiga, tako da zimskega obiska ni bilo moÏnooceniti. Glede na solidnost in ohranjenost opre-me v sobi pa je prav gotovo pogost in zaÏelen ciljturnih smuãarjev in ostalih ljubiteljev zimskih go-ra. No, druÏba, naslednjiã prinesite ‰e metlo inpustite kak‰no sveão z vÏigalicami, pa bo vse sku-paj Ïe skoraj idealno.

Med nevihto plezanje po kovinski lestvi nalastno odgovornost

Ni kaj, prav fino!


Odeje: kolikor hoãe‰

Kurjava: ni

Splo‰ni vtis: uÏitek


16

Kamni‰ka koãa na Kamni‰kem sedlu

Kamni‰ka koãa stoji na Kamni‰kem sedlu ozi-roma po domaãe na Jermanovih vratih, 1865 me-trov visoko. Upravlja jo PD Kamnik.

Zimska soba v Kamni‰ki koãi sicer ni oznaãe-na, vendar njenega vhoda, ki je ob vznoÏju zuna-njih stopnic, ne bo teÏko najti. Vrata so, kot sespodobi, dvojna, zunanja pa tudi dvodelna. Notra-nja vrata so poloviãno zastekljena, kar je nadvsedobrodo‰lo, saj je v glavni sobi od treh malih okensamo eno zastekljeno, medtem ko sta ostali dve za-prti z deskami.

Skozi vhodna vrata se vstopi v majhno predso-bo velikosti 2,5 krat 1,5 metra. Stene so gole, natleh pa vlaÏne plo‰ãice, kar je verjetno bolj posle-dica slabe izolacije kot pa nemarnosti obiskoval-cev. V predsobi so lesena podloga za morebitnega‰tirinoÏnega spremljevalca, lopata, metla in celosanke!

V glavni sobi ni sledu vlage, je pa tu verjetnobolj doma mraz. Sobo z golimi zidovi in pribliÏnevelikosti 35 kvadratnih metrov je majhni druÏbikaj teÏko segreti. V sobi je en pograd in devet po-stelj z blazinami. Odeje so suhe in so veãinoma vi-deti ohranjene. Da se ne bi preveã udobno poãu-tili, poskrbi 11 starih stolov brez naslonjala, kratkaklop in pogrnjena miza z izgubljeno sveão na njej.Zanimivej‰i del opreme je stojalo za vpisno knjigo,

ki bi lahko stalo tudi na govorni‰kem odru. Polegnjega sta na steno pritrjena koledar in Ïig koãe naKamni‰kem sedlu, vlaÏilno blazinico s ãrnilom paboste zaman iskali. Ko‰ za smeti je ‰e pred priho-dom zime poln, toda to Ïe bolj spada v rubriko‘’Smeti odnesite s seboj v dolino’’.

Poleg glavne sobe je tu ‰e 5 kvadratnih metrovvelika ropotarnica, kjer kraljujejo deske in ostali‘’rezervni’’ deli.

Glede na vpisanih 300 obiskovalcev bi lahkorekli, da je Kamni‰ko sedlo tudi pozimi pogostcilj, zanimiveje pa bi bilo izvedeti, koliko jih tu za-res prespi. Spalna vreãa verjetno ne bo odveã.

Ali koga Ïe zebe?

Pri‰el od tam, grem tja in amen!


Odeje: kolikor hoãe‰

Kurjava: ni

Splo‰ni vtis: uÏitek


17

Napotki za varnej‰o hojoPodajamo nekaj misli z decembrske tiskovne konference Gorske re‰evalne sluÏbe Slo-

venije:

1. Zakljuãek sezoneVeãji del lanske planinske sezone je mimo. Preselili smo se v sredogorje, kjer pa so ob-

ãasno enake razmere kot v visokih gorah (kraj‰i dan, zmrzal, nizke temperature, sneg,nevarnost plazov). Zato velja misliti na varen korak tudi na niÏjih hribãkih in griãkih, ka-mor zahaja veãina gornikov pozimi.

2. Gorske nesreãe·tevilo nesreã v gorah je iz leta v leto veãje. V zadnjih treh letih bo preseglo povpre-

ãje 250 na leto, kar pomeni skoraj vsak dan ena nesreãa! Veã kot oãitno je, da preven-tivno delovanje ãlanov gorske re‰evalne sluÏbe in policije ob pomoãi drugih ãlanov planin-ske zveze ni dovolj za ustavitev trenda nara‰ãanja nesreã. V preventivno dejavnost bilahko pritegnili tudi druge organizacije, ki so kakorkoli povezane s hojo v gore in posre-dno z nesreãami v gorah (zavarovalnice, bolni‰nice, ‰portna dru‰tva, cestna podjetja,vojsko, civilno za‰ãito itn). Zgled bi lahko na‰li v tujini, kjer nekak‰ni nacionalni odbori po-vezujejo take organizacije z enim samim namenom: zmanj‰ati ‰tevilo nesreã.

3. Primerjava nekaterih podatkov (vse primerjave za prvih 10 mesecev!)

re‰evalne iskalne poizvedovalne skupaj nepo‰kodovani po‰kodovani umrli skupajakcije akcije akcije akcij

2001 219 31 12 262 93 146 30 2692002 229 26 10 265 81 183 26 290

Primerjava gorni‰kih nesreã (10 mesecev)

nepo‰kodovani po‰kodovani umrli skupaj2001 73 114 19 2062002 61 141 12 214

4. Podrobnej‰a obdelava podatkov v primerjavi:– Najnevarnej‰a je po statistiki hoja po oznaãenih poteh, saj se je tam lani zgodilo 117

nesreã (predlani 111). To pa je seveda samo na videz: najveã ljudi hodi paã po poteh. âezavijejo s poti, morajo obvladati hojo v brezpotju, kar je seveda nevarnej‰e, in lani jebilo v brezpotju 27 nesreã (predlani 26).

– ·e nevarnej‰e je plezanje, saj je bilo v 20 nesreãah lani (predlani 15) kar 29 ponesreãe-nih (predlani 21).

– Obãutno manj je nesreã pri turnem smuãanju (lani 4, predlani 15 nesreã). Gotovo jevzrok v slab‰ih vremenskih razmerah v lanski zimi.

– Velik porast nesreã je pri aktivnostih v zraku. Vzroka za to ne poznamo, odpravljanjevzrokov pa bi morali izvajati tisti, ki se s temi aktivnostmi ukvarjajo. Predlani je bilo 16nesreã s 15 ponesreãenci, lani Ïe 25 in 23 ponesreãenih.

– Pri drugih aktivnostih, kot so kolesarjenje, vodne aktivnosti, delo, je bilo ‰tevilo nesreãin ponesreãencev podobno kot predlani.

– âe podrobneje pogledamo 214 ponesreãenih gornikov (lani 206), vidimo, da se vzroki zanesreãe niso spremenili: za veã kot polovico je vzrok padec, za ãetrtino zdrs, za peti-no pa nepoznavanje terena.

– Ne glede na leto‰nje nizke zimske temperature nismo zabeleÏili veãjega ‰tevila pod-hladitev (po 6 na leto).


18

– Omenimo ‰e en dokaj pogost vzrok, to je srãna kap (predlani 9 in lani 5 gornikov). – Vsako leto obravnavamo nekaj nesreã, v katerih so ponesreãenci pod vplivom alkoho-

la (lani 4, predlani 3). – Kar tri ãetrtine nesreã se zgodi v lepem vremenu, precej veã se jih zgodi zaradi po-

letne vroãine kot zaradi mraza. – Po spolu sta dve tretjini ponesreãencev, tretjina pa ponesreãenk. Poveãuje se ‰tevi-

lo ponesreãenih gornikov, ki niso ãlani planinskih dru‰tev. – Po‰kodbe so bile v glavnem na okonãinah (ena tretjina) in na glavi (ena ãetrtina).– Najveã nesreã se ‰e vedno zgodi na Triglavu (letos 38, lani 25) in v obmoãju Jalovca, sle-

dijo pa Kamni‰ko-Savinjske Alpe. V zadnjih letih se je izredno poveãalo ‰tevilo nesreã vniÏjih predelih na‰ih gora in sredogorja.

5. V zimski sezoni:– posvetimo posebno pozornost naãrtu ture, saj je od dobre priprave v veliki meri odvi-

sna sreãna vrnitev,– pomislimo na spremenjene razmere in se temu primerno opremimo,– preglejmo opremo in praktiãno preizkusimo tisto, ki je poleti nismo uporabljali (dere-

ze, cepin, lavinsko Ïolno, smuãi itn.),– obnovimo znanje o gibanju v gorah pozimi,– ne pozabimo na osnovna naãela, ki veljajo za vsako turo in za vse gornike: ne prece-

njujmo lastnih zmoÏnosti, pred turo se posvetujmo z bolj izku‰enimi, napovejmo potekin vrnitev s ture.

Razstava Ceneta Griljca v KamnikuV petek, 10. januarja je bila v Kamniku v ga-leriji Veronika odprta razstava oljnih slikCeneta Griljca z naslovom: Osemtisoãaki.Likovno ustvarjalnost kamni‰kega alpini-sta in gorskega re‰evalca je predstavilMirko Juter‰ek, razstavo pa je odprl na-ãelnik Komisije za odprave v tuja gorstvaTone ·karja. Cene Griljc je v spremni bro-‰uri zapisal: »Himalaja je tudi mene uroãi-la. Veãkrat sem jo doÏivljal, vedno kot pr-viã, drugje in drugaãe. Urok je njena ne-skonãna razseÏnost, veliãina in popolnaprvobitnost, ki te vsrka vase. Vse, karzahteva od tebe, mora‰ imeti rad. A kervem, da se z vsakim letom od nje fiziãnooddaljujem, sem moral najti naãin, kakovendarle ãim dlje Ïiveti z njo: v roke semvzel ãopiã, zaãel slikati in globoko v du‰iod‰el tja med bele velikane ...«. Razstavabo odprta od 10. do 30. januarja med te-dnom od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure,ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. (V.H.)

Gore in spomini ostajajo

Franc Hafner

Tja, kjer visoke so planine,skrita sila vleãe me.Tam, kjer rododendron raste,naj bi pokopali me.

KriÏ v steno vklesalibodo meni v lep spomin,poleg gorskih roÏ nas’jaliencijan in di‰eã volãin.

V temni zemlji bom poãival,mah prerasel bo moj grob.Al’ prijatelj, Ti bo‰ Ïivel,kar meni usojeno ni b’lo.

Opomba: Ob odprtju razstave fotogra-fij naravne dedi‰ãine ob Slovenski planin-ski poti v Domu starej‰ih na Fari na Pre-valjah na Koro‰kem, 21. 10. 2002; avtorpesmi ima 92 let.


19

Ko takole udobno in varno sedim doma

v naslonjaãu in premi‰ljujem o gorah,

se spomnim svojega najteÏjega vzpona

v Ledenki. Od takrat je preteklo Ïe ne-

kaj ãasa, toda spomin nanjo mi bo

ostal ‰e dolgo v spominu.

Mogoãe ni prav, da pi‰em te vrstice ravno jaz,ki sem bil kot ubogi statist pri vsej stvari. Alfa inomega vsega tega poãetja je bil Franãek Knez. Mi-dva z Jocom sva bila le na pravem mestu ob pra-vem ãasu. Da pa ne bi bilo pomote, moram doda-ti, da sva morala dati vse od sebe, a o tem v nada-ljevanju.

Trema pred vzponomGrapa med ·tajersko Rinko in KriÏem je Ïe

dolgo vzbujala apetite mnogim alpinistom. Ravnotisto zimo sta jo imela namen preplezati dva lju-bljanska alpinista, kar sem zvedel kasneje. Poletije to mokra, kru‰ljiva rdeãa grapa, ki ravno ne va-bi, da bi tam telovadil. Pozimi, ko zamrzne, pa jenekaj ãisto drugega. Mislim, da gre za eno najdalj-‰ih lednih smeri pri nas. Franãek mi je nekoã zau-pal to skrivnost in mi namignil, da jo razre‰iva.Dolgo se Ïe poznava in med nama se je stkala nitprijateljstva, kar mi veliko pomeni. Zato kak‰negapremi‰ljevanja ni bilo. Grem, je bil moj odgovor.Dogovorila sva se za zadnji vikend v februarju. Kerpa so bile zelo slabe razmere v smeri, sva plezanjepreloÏila za teden dni. âez teden dni sta se namapridruÏila ‰e Joco in Franãkova Ïena Andreja. Ta-ko smo se vsi ‰tirje dobili v soboto zveãer v zimskisobi na Okre‰lju. Pripravili smo si nahrbtnike in

dokaj zgodaj legli k poãitku, kajti vedeli smo, dabo naslednji dan zelo dolg. Kar nisem mogel zas-pati, preveã sem bil razburjen. Strah me je bilo,ãesar si nisem upal povedati Jocu, ‰e manj paFranãku. Premetaval sem se po pogradu, ‰tel ovce,kamele, bike, toda spanca ni bilo od nikoder. Kosem malce odplaval, me je zbudil Franãek, rekoã:»·e smrt bo‰ prespal!«

Besedilo in fotografiji: Franci Horvat

LedenkaKako je bila preplezana grapa med ·tajersko Rinko in KriÏem

Avtor prispevka v akciji


20

Ura je bila Ïe ‰tiri zjutraj. Treba je bilo na le-stev, ki ji ni bilo videti konca, obenem pa nisemvedel, kako je s klini. So vsi na svojih mestih alikak‰en manjka?

Z Jocom sva bila kar hitro pripravljena in Ïesva tekla za kolegoma. âez ãas se je Franãek zaãu-dil, zakaj ima Joco vrv okoli rame. Ugotovili smo,da so na‰e vrvi v nahrbtniku in da jo je vzel od Ma-dÏarov, ki so ravno tako spali v zimski sobi. Sevedaje moral nazaj z vrvjo, mi pa smo poãasi od‰li pozmrznjenem srencu proti vstopu. Nad nami someÏikale zvezde ter se tiho pogovarjale. Ko bi jihrazumel, bi Ïe takrat verjetno vedel, kaj nas ãaka vsteni. Tako pa ...

âez previs do sveãeKolega je bil kaj kmalu za nami. Do vstopa

smo prispeli dokaj hitro, v dobri uri. Razmere sobile odliãne. Navezali smo se in Franãek je Ïe zdiv-jal po grapi navzgor. TeÏave na zaãetku niso bileprehude, zato smo kar hitro napredovali. Grapa jepostajala vse bolj strma, medtem pa se je Ïe popol-noma zdanilo. Zaradi severne lege le redko posijesonce vanjo. Temu primerno je tudi sveÏe v steni.Ves ãas me je skrbela ledena sveãa, ki nikoli nezmrzne do tal. Ko smo priplezali v njeno bliÏino,sem videl, da ji do tal manjka kak‰nih trideset me-trov. âe bi povsem zamrznila, bi je bilo za dobrih‰estdeset metrov. Gledal sem sveão, kot da bi ho-tel, da bi zrasla do tal in nam olaj‰ala vzpon. TodaFranãek je krenil na desno pod kru‰ljiv previs. Karsi pogledal, je bilo vse tako naloÏeno, da je bilogroza. Vedel sem, da bo ta previs kljuã na‰e smeri.Midva z Jocom sva imela stoji‰ãe malce stran od te-ga previsa na varnem mestu. Andreja pa je varova-la ravno v vpadnici na‰ega plezanja.

Kolega je zabil prvi klin v previs, nato ‰e enegain ‰e enega in kdo ve katerega. âistil je steno inzopet zabil, poãival ter se pomikal vi‰je. Pravo ga-ra‰ko delo, ki je za nas, navadne smrtnike, komajrazumljivo in dojemljivo. Medtem pa so izstrelkipadali po Andreji. Minila je ura, dve, Ïe tretja se jeiztekala. Kolega je priplezal v podroãje, kjer ni bi-lo razpok, da bi zabil dober klin. Vzel je sveder vroke in vrtal. Tok, tok, mi je odmevalo po u‰esih.Sveder je ‰el le po milimetrih v skalo. Ko je telovse bolj sililo navzdol, ker so bili stopi majhni, jebilo vse ‰e na meji moÏnega. Luknja je bila goto-va, samo ‰e svedrovec in kljuã smeri bi imeli v ro-ki. Na Ïalost pa se je vsa stvar zasukala. Franãek jeugotovil, da so mu iz Ïepa padli ãepi, ki so kljuãne-ga pomena pri svedrovcih. Bilo je kar nekaj hudihbesed, toda predaja ‰e ni bila podpisana. Zopet seje zapodil naprej, iskal razpoko, v katero bi lahkozabil klin, ki bi nas pripeljal na po‰evno poliãkopri sveãi. Po nekaj poizkusih mu je le uspelo zabi-ti slab klin, nato malo vi‰je ‰e dobrega.

Medtem ko se je on boril s steno, sem popol-noma pozabil na svoje noge. Kar po‰teno me je ze-blo kljub dvojnim ãevljem. Brcal sem tako dolgo vskalo, da sem zopet zaãutil prste. ·e nekaj metrovin Ïe je bil Franãek na poliãki, ki si tega imena nezasluÏi. Kasneje mu je sluÏila le toliko, da se je pre-

Med KriÏem in ·tajersko Rinko se nahaja Ledenka


21

obul iz plezalnikov v ãevlje in da si je nataknil de-reze. Sedaj je bila na vrsti Andreja. Kar verjeti ni-sem mogel, da je tako urno splezala ta zoprni pre-vis. Vrsta je bila na meni. Na nogah sem imel de-reze, vrv pa je ‰la po stropu nad mano. Ves pogumin odloãnost sta odplavala proti Mrzli gori. Neka-ko se nisem mogel odloãiti. Franãek, ki me je va-roval, je prekinil moje dvome. »Gremo, gremo!«je bilo sli‰ati nad mano, kot da bi glas prihajal izonostranstva. Zagnal sem se v previs. Dereze semzataknil v zanke in se potegnil vi‰je. Prepel sem vrvin nadaljeval. Telo je viselo, roke so segale protiklinom. Moãi so mi pohajale, ko sem se tako vle-kel ãez ta odurni predel. Îelel sem si, da bi bilpolÏ, da bi se prilepil na steno. Toda to mi ni bilodano. Franãek mi je malo pomagal z vrvjo, da mije ‰lo laÏje. Sopel sem, pihal in se tresel, ko sem bilna stoji‰ãu. ·ele tedaj sem dojel, kak‰no delo jeopravil. Franãek se je odpravil v sveão, jaz pa semvaroval Joca. Imel je zoprno nalogo, kajti izbiti jemoral kline. Kar precej se je namuãil, da je v glav-nem poãistil steno.

Led, sneg, led ... in temaV sveãi je ‰la vsa stvar malo hitreje, toda previ-

dnost ni nikoli odveã. Kar oddahnili smo si, kosmo sli‰ali, da je Franãek na stoji‰ãu. Tudi tokratje ‰lo Andreji dobro, zopet sem bil na vrsti jaz. Popoliãki sem splezal do sveãe. Pripravil sem si cepinin ledeno kladivo. Ko sem zapiãil v sveão orodje, si‰e dihati nisem upal. Imel sem obãutek, da se boodlomila in mi onemogoãila vzpon. Toda niã ta-kega se ni zgodilo. Zaplezal sem v led, ki je bil po-polnoma navpiãen. Po desetih metrih me je takonavilo, da skoraj nisem mogel drÏati cepina v roki.

Z zadnjimi moãmi sem se nekako privlekel doFranãka. Ta se mi je smejal, kot da ne bi razumelmoje stiske. Konãno sem se umiril in varoval kole-ga. Tudi on se je precej namuãil, da je priplezaldo mene.

Sedaj je sledil laÏji razteÏaj po snegu. Naslednjitrije pa so bili zopet zelo strmi. Zopet so mi po‰lemoãi. Nekaj ãasa sem visel kot salama na podstre-‰ju. Franãkova spodbuda mi je vlila novih moãi.Tudi trma mi je pri‰la na pomoã, da sem zabil ce-pin, nato ‰e ledno kladivo ter se potegnil navzgor.Ko sem mislil, da sem ãez, se mi je izpulil cepin, kije bil najslab‰i del moje opreme. Zopet sem visel.Jeza, ki me je prevzela, mi je dala tak‰no moã, dasem do konca razteÏaja splezal brez poãivanja. Mi-slim, da ãesa tako teÏkega ‰e nisem plezal.

V kotlu je strmina popustila. Sneg je zamenjalled. Tu smo napravili dve navezi, kajti bili smo Ïezelo pozni. Priãelo se je temniti, mi pa smo bili ‰ekar v steni. Hiteli smo, kolikor se je dalo, ko nas jeustavila izstopna stena. Napravili smo navezo inpreãili na desno, proti. ·e dobro, da je bila tema,da nisem videl, kje plezam. Do roba stene smoimeli ‰e razteÏaj. Ker je bila tema kot v rogu, semmalce pomislil, da bomo morali prespati v steni.Toda na sreão se to ni uresniãilo. Franãek je pokru‰ljivi preãki priplezal do opasti, ki nas je ‰e lo-ãila do roba stene. Priãel je kopati kot krt. Kje seje takrat drÏal, mi ne bo verjetno nikoli znano.Opast je bila prebita in Ïe nam je zginil za rob.Drug za drugim smo prisopihali za njim. Meni pase je za nameãek, Ïe na ravnem, odpela dereza.Kar streslo me je, ko sem pomislil, da bi se mi tozgodilo v smeri.

Veseli smo bili, da nam je uspelo. Stisk rok inluna v oãeh. Ura je bila nekaj ãez osem zveãer, pa‰e nedelja povrhu. Nekaj malega smo pojedli in seodpravili v dolino. Ko sem sestopal in obenem vsebolj zaostajal, sem ‰ele priãel dojemati poãetje vsteni. Z Jocom nama je bila ta smer nekak‰na vsto-pnica za perujske Ande. Franãek, hvala ti!

Kamni‰ko-Savinjske Alpe

Smer: Ledenka – grapa med ·tajerskoRinko in KriÏem

Ocena: VIII+, 90 stopinj (A1–A2), 550 m

Prvi plezali: Franc Knez, Andreja Knez,Joco Razpotnik in Franci Horvat

Dne: 3. 3. 1991

âas: 14 ur

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pisali innam za‰eleli uspe‰no urednikovanje v le-tu 2003.

Uredni‰tvo Planinskega vestnika.


22

Osrednji Grintovci pozimi

Zimski vzponi na vrhove osrednjih Grintovcev sopraviloma resne ture, ki pa so zelo vabljive za izku‰e-ne gornike. Tokrat na‰tevamo tiste, ki so izvedljivebrez resnej‰ih alpinistiãnih teÏav, vendar seveda zvso potrebno zimsko opremo in znanji. Omejili smo sena izhodi‰ãi Kamni‰ko Bistrico z juga in Okre‰elj s se-vera.

GrintovecOd Doma v Kamni‰ki Bistrici po cesti do Konca

in v smeri markirane poti na Kokrsko sedlo. Vr‰ni delpod sedlom je plazovit! V Cojzovi koãi je moÏno pres-pati v zimski sobi. Naprej v smeri markirane poti naStreho in po njej do vrha. Plazovito. Na vr‰nem po-boãju je ob trdem snegu zdrs izredno nevaren, saj niizteka!

Rinke ali Turska gora skozi ÎmavãarjeIz Konca v smeri lovske steze (v spodnjem delu

lahko neroden prehod skozi strm gozd) na poboãjeÎmavãarji (plazovito!) in po njem na Male pode. Tamje moÏno prespati v Bivaku pod Skuto. Naprej ra-zmeroma enostavno na Rinke ali desno na Turskogoro.

Rinke ali Turska gora skozi Turski ÏlebZ Okre‰lja skozi Turski Ïleb (strmo, plazovito) na

Male pode in levo na Tursko goro ali desno na Rinke.Kamni‰ko sedloIz Kamni‰ke Bistrice v smeri markirane poti do

Klina (v slabih razmerah lahko nerodni prehodi ãezgrape). Od Klina naprej v smeri markirane poti na-ravnost navzgor do koãe. Zgornji del plazovit.

Vse ostale ture so bistveno teÏje in zahtevajoalpinistiãna znanja. Na‰tejmo kljuãne probleme: Napoti na Koãno sta nevarna prehod v Dolce in vr‰niskalni del. Na Kal‰ko goro ne moremo, ker je strmi-na nad Kokrskim sedlom prevelika. Prehod ãez gra-po Jurjevec na poti s Kokrskega sedla nam prepre-ãuje dostop do Velikih podov. Skuta in Dolgi hrbet sebranita s skalami v vr‰nem delu. Prehod skozi Gam-sov skret ima plezalni detajl, ki je pozimi prezahte-ven. S Turske gore ãez Kotliãe na Kamni‰ko sedlo po-zimi nikar, saj je tam ‰e poleti kar zahtevno. Branaima navidez prehodno severno poboãje, ki pa je zelozahrbtno plazovito ali ledeno in je terjalo Ïe velikoÏrtev. Na Planjavo s Kamni‰kega sedla je treba pre-ãiti nevarno strma skalnata poboãja. (Nanjo in naOjstrico se da nekoliko laÏje vzpeti s Koro‰ice, karpa je Ïe izven tokratne predstavitve.)

A. S.


19

Ko takole udobno in varno sedim doma

v naslonjaãu in premi‰ljujem o gorah,

se spomnim svojega najteÏjega vzpona

v Ledenki. Od takrat je preteklo Ïe ne-

kaj ãasa, toda spomin nanjo mi bo

ostal ‰e dolgo v spominu.

Mogoãe ni prav, da pi‰em te vrstice ravno jaz,ki sem bil kot ubogi statist pri vsej stvari. Alfa inomega vsega tega poãetja je bil Franãek Knez. Mi-dva z Jocom sva bila le na pravem mestu ob pra-vem ãasu. Da pa ne bi bilo pomote, moram doda-ti, da sva morala dati vse od sebe, a o tem v nada-ljevanju.

Trema pred vzponomGrapa med ·tajersko Rinko in KriÏem je Ïe

dolgo vzbujala apetite mnogim alpinistom. Ravnotisto zimo sta jo imela namen preplezati dva lju-bljanska alpinista, kar sem zvedel kasneje. Poletije to mokra, kru‰ljiva rdeãa grapa, ki ravno ne va-bi, da bi tam telovadil. Pozimi, ko zamrzne, pa jenekaj ãisto drugega. Mislim, da gre za eno najdalj-‰ih lednih smeri pri nas. Franãek mi je nekoã zau-pal to skrivnost in mi namignil, da jo razre‰iva.Dolgo se Ïe poznava in med nama se je stkala nitprijateljstva, kar mi veliko pomeni. Zato kak‰negapremi‰ljevanja ni bilo. Grem, je bil moj odgovor.Dogovorila sva se za zadnji vikend v februarju. Kerpa so bile zelo slabe razmere v smeri, sva plezanjepreloÏila za teden dni. âez teden dni sta se namapridruÏila ‰e Joco in Franãkova Ïena Andreja. Ta-ko se vsi ‰tirje dobili v soboto zveãer v zimski sobina Okre‰lju. Pripravili smo si nahrbtnike in dokaj

zgodaj legli k poãitku, kajti vedeli smo, da bo na-slednji dan zelo dolg. Kar nisem mogel zaspati,preveã sem bil razburjen. Strah me je bilo, ãesar sinisem upal povedati Jocu, ‰e manj pa Franãku.Premetaval sem se po pogradu, ‰tel ovce, kamele,bike, toda spanca ni bilo od nikoder. Ko sem mal-ce odplaval, me je zbudil Franãek rekoã: »·e smrtbo‰ prespal!«

Ura je bila Ïe ‰tiri zjutraj. Treba je bilo na le-stev, ki ji ni bilo videti konca, obenem pa nisemvedel, kako je s klini. So vsi na svojih mestih alikak‰en manjka?

Z Jocom sva bila kar hitro pripravljena in Ïesva tekla za kolegoma. âez ãas se je Franãek zaãu-dil, zakaj ima Joco vrv okoli rame. Ugotovili smo,

IZLET

Besedilo in fotografiji: Franci Horvat

LedenkaKako je bila preplezana grapa med ·tajersko Rinko in KriÏem

pa je varovala ravno v vpadnici na‰ega plezanja.Kolega je zabil prvi klin v previs, nato ‰e enega

in ‰e enega in kdo ve katerega. âistil je steno inzopet zabil, poãival ter se pomikal vi‰je. Pravo ga-ra‰ko delo, ki je za nas navadne smrtnike komajrazumljivo in dojemljivo. Medtem pa so izstrelkipadali po Andreji. Minila je ura, dve, Ïe tretja se jeiztekala. Kolega je priplezal v podroãje, kjer ni bi-lo razpok, da bi zabil dober klin. Vzel je sveder vroke in vrtal. Tok, tok, mi je odmevalo po u‰esih.Sveder je ‰el le po milimetrih v skalo. Ko je telovse bolj sililo navzdol, ker so bili stopi majhni, jebilo vse ‰e na meji moÏnega. Luknja je bila goto-va, samo ‰e svedrovec in kljuã smeri bi imeli v ro-ki. Na Ïalost pa se je vsa stvar zasukala. Franãek jeugotovil, da so mu iz Ïepa padli ãepi, ki so kljuãne-ga pomena pri svedrovcih. Bilo je kar nekaj hudihbesed, toda predaja ‰e ni bila podpisana. Zopet seje zapodil naprej, iskal razpoko, v katero bi lahkozabil klin, ki bi nas pripeljal na po‰evno poliãkopri sveãi. Po nekaj poizkusih mu je le uspelo zabi-ti slab klin, nato malo vi‰je ‰e dober klin.

Medtem ko se je on boril s steno, sem popol-noma pozabil na svoje noge. Kar po‰teno me je ze-blo kljub dvojnim ãevljem. Brcal sem tako dolgo vskalo, da sem zopet zaãutil prste. ·e nekaj metrovin Ïe je bil Franãek na poliãki, ki si tega imena nezasluÏi. Kasneje mu je sluÏila le toliko, da se je pre-obul iz plezalnikov v ãevlje in da si je nataknil de-reze. Sedaj je bila na vrsti Andreja. Kar verjeti ni-sem mogel, da je tako urno splezala ta zoprni pre-vis. Vrsta je bila na meni. Na nogah sem imel de-reze, vrv pa je ‰la po stropu nad mano. Ves pogumin odloãnost sta odplavala proti Mrzli gori. Neka-ko se nisem mogel odloãiti. Franãek, ki me je va-roval, je prekinil moje dvome. »Gremo, gremo!«,je bilo sli‰ati nad mano, kot da bi glas prihajal izonostranstva. Zagnal sem se v previs. Dereze semzataknil v zanke in se potegnil vi‰je. Prepel sem vrvin nadaljeval. Telo je viselo, roke so segale protiklinom. Moãi so mi pohajale, ko sem se tako vle-kel ãez ta odurni predel. Îelel sem si, da bi bilpolÏ, da bi se prilepil na steno. Toda to mi ni bilodano. Franãek mi je malo pomagal z vrvjo, da mije ‰lo laÏje. Sopel sem, pihal in se tresel, ko sem bilna stoji‰ãu. ·ele tedaj sem dojel, kak‰no delo jeopravil. Franãek se je odpravil v sveão, jaz pa semvaroval Joca. Imel je zoprno nalogo, kajti izbiti je

da so na‰e vrvi v nahrbtniku in da jo je vzel od Ma-dÏarov, ki so ravno tako spali v zimski sobi. Sevedaje moral nazaj z vrvjo, mi pa smo poãasi od‰li pozmrznjenem srencu proti vstopu. Nad nami someÏikale zvezde ter se tiho pogovarjale. Ko bi jihrazumel, bi Ïe takrat verjetno vedel, kaj nas ãaka vsteni. Tako pa ...

âez previs do sveãeKolega je bil kaj kmalu za nami. Do vstopa

smo prispeli dokaj hitro, v dobri uri. Razmere sobile odliãne. Navezali smo se in Franãek je Ïe zdiv-jal po grapi navzgor. TeÏave na zaãetku niso bileprehude, zato smo kar hitro napredovali. Grapa jepostajala vse bolj strma, med tem pa se je Ïe po-polnoma zdanilo. Zaradi severne lege le redko po-sije sonce vanjo. Temu primerno je tudi sveÏe vsteni. Ves ãas me je skrbela ledena sveãa, ki nikoline zmrzne do tal. Ko smo priplezali v njeno bliÏi-no, sem videl, da ji do tal manjka kak‰nih tridesetmetrov. âe bi povsem zamrznila, bi je bilo za do-brih ‰estdeset metrov. Gledal sem sveão, kot da bihotel, da bi zrasla do tal in nam olaj‰ala vzpon. To-da Franãek je krenil na desno pod kru‰ljiv previs.Kar si pogledal, je bilo vse tako naloÏeno, da je bi-la groza. Vedel sem, da bo ta previs kljuã na‰esmeri. Midva z Jocom sva imela stoji‰ãe malcestran od tega previsa na varnem mestu. Andreja

IZLET PLANINSKIvestnik 01 / 2003

20

IZLETPLANINSKIvestnik 01 / 2003

21

moral kline. Kar precej se je namuãil, da je v glav-nem poãistil steno.

Led, sneg, led ... in temaV sveãi je ‰la vsa stvar malo hitreje, toda previ-

dnost ni nikoli odveã. Kar oddahnili smo si, kosmo sli‰ali, da je Franãek na stoji‰ãu. Tudi tokratje ‰lo Andreji dobro, zopet sem bil na vrsti jaz. Popoliãki sem splezal do sveãe. Pripravil sem si cepinin ledeno kladivo. Ko sem zapiãil v sveão orodje, si‰e dihati nisem upal. Imel sem obãutek, da se boodlomila in mi onemogoãila vzpon. Toda niã ta-kega se ni zgodilo. Zaplezal sem v led, ki je bil po-polnoma navpiãen. Po desetih metrih me je takonavilo, da skoraj nisem mogel drÏati cepina v roki.Z zadnjimi moãmi sem se nekako privlekel doFranãka. Ta se mi je smejal, kot da ne bi razumelmoje stiske. Konãno sem se umiril in varoval kole-ga. Tudi on se je precej namuãil, da je priplezaldo mene.

Sedaj je sledil laÏji razteÏaj po snegu. Naslednjitrije pa so bili zopet zelo strmi. Zopet so mi po‰lemoãi. Nekaj ãasa sem visel kot salama na podstre-‰ju. Franãkova spodbuda mi je vlila novih moãi.Tudi trma mi je pri‰la na pomoã, da sem zabil ce-pin, nato ‰e ledno kladivo ter se potegnil navzgor.Ko sem mislil, da sem ãez, se mi je izpulil cepin, kije bil najslab‰i del moje opreme. Zopet sem visel.Jeza, ki me je prevzela, mi je dala tak‰no moã, dasem do konca razteÏaja splezal brez poãivanja. Mi-slim, da ãesa tako teÏkega ‰e nisem plezal.

V kotlu je strmina popustila. Sneg je zamenjalled. Tu smo napravili dve navezi, kajti bili smo Ïezelo pozni. Priãelo se je temniti, mi pa smo bili ‰e

kar v steni. Hiteli smo, kolikor se je dalo, ko nas jeustavila izstopna stena. Napravili smo navezo inpreãili na desno, proti malemu sedelcu. ·e dobro,da je bila tema, da nisem videl, kje plezam. Do ro-ba stene smo imeli ‰e razteÏaj. Ker je bila tema kotv rogu, sem malce pomislil, da bomo morali pres-pati v steni. Toda na sreão se to ni uresniãilo.Franãek je po kru‰ljivi preãki priplezal do opasti,ki nas je ‰e loãila do roba stene. Priãel je kopatikot krt. Kje se je takrat drÏal, mi ne bo verjetno ni-koli znano. Opast je bila prebita in Ïe nam je zgi-nil za rob. Drug za drugim smo prisopihali zanjim. Meni pa se je za nameãek, Ïe na ravnem, od-pela dereza. Kar streslo me je, ko sem pomislil, dabi se mi to zgodilo v smeri.

Veseli smo bili, da smo uspeli. Stisk rok in lu-na v oãeh. Ura je bila nekaj ãez osem zveãer, pa ‰enedelja povrhu. Nekaj malega smo pojedli in seodpravili v dolino. Ko sem sestopal in obenem vsebolj zaostajal, sem ‰ele priãel dojemati poãetje vsteni. Z Jocom nama je bila ta smer nekak‰na vsto-pnica za Perujske Ande. Franãek, hvala ti!

Kamni‰ko-Savinjske Alpe

Smer: Ledenka – grapa med ·tajerskoRinko in KriÏem

Ocena: VIII +, 90 stopinj, (A1 – A2), 550 m

Prvi plezali: Franc Knez, Andreja Knez,Joco Razpotnik in Franci Horvat

Dne: 3. 3. 1991

âas: 14 ur

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pisali innam za‰eleli uspe‰no urednikovanje v le-tu 2003.

Uredni‰tvo Planinskega vestnika.

IZLET PLANINSKIvestnik 01 / 2003

22

Osrednji Grintovci pozimi

Zimski vzponi na vrhove osrednjih Grintovcev sopraviloma resne ture, ki pa so zelo vabljive za izku‰e-ne gornike. Tokrat na‰tevamo tiste, ki so izvedljivebrez resnej‰ih alpinistiãnih teÏav, vendar seveda zvso potrebno zimsko opremo in znanji. Omejili smo sena izhodi‰ãi Kamni‰ko Bistrico z juga in Okre‰elj s se-vera.

GrintovecOd Doma v Kamni‰ki Bistrici po cesti do Konca

in v smeri markirane poti na Kokrsko sedlo. Vr‰ni delpod sedlom je plazovit! V Cojzovi koãi je moÏno pres-pati v zimski sobi. Naprej v smeri markirane poti naStreho in po njej do vrha. Plazovito. Na vr‰nem po-boãju je ob trdem snegu zdrs izredno nevaren, saj niizteka!

Rinke ali Turska gora skozi ÎmavãarjeIz Konca v smeri lovske steze (v spodnjem delu

lahko neroden prehod skozi strm gozd) na poboãjeÎmavãarji (plazovito!) in po njem na Male pode. Tamje moÏno prespati v Bivaku pod Skuto. Naprej ra-zmeroma enostavno na Rinke ali desno na Turskogoro.

Rinke ali Turska gora skozi Turski ÏlebZ Okre‰lja skozi Turski Ïleb (strmo, plazovito) na

Male pode in levo na Tursko goro ali desno na Rinke.Kamni‰ko sedloIz Kamni‰ke Bistrice v smeri markirane poti do

Klina (v slabih razmerah lahko nerodni prehodi ãezgrape). Od Klina naprej v smeri markirane poti na-ravnost navzgor do koãe. Zgornji del plazovit.

Vse ostale ture so bistveno teÏje in zahtevajoalpinistiãna znanja. Na‰tejmo kljuãne probleme: Napoti na Koãno sta nevarna prehod v Dolce in vr‰niskalni del. Na Kal‰ko goro ne moremo, ker je strmi-na nad Kokrskim sedlom prevelika. Prehod ãez gra-po Jurjevec na poti s Kokrskega sedla nam prepre-ãuje dostop do Velikih podov. Skuta in Dolgi hrbet sebranita s skalami v vr‰nem delu. Prehod skozi Gam-sov skret ima plezalni detajl, ki je pozimi prezahte-ven. S Turske gore ãez Kotliãe na Kamni‰ko sedlo po-zimi nikar, saj je tam ‰e poleti kar zahtevno. Branaima navidez prehodno severno poboãje, ki pa je zelozahrbtno plazovito ali ledeno in je terjalo Ïe velikoÏrtev. Na Planjavo s Kamni‰kega sedla je treba pre-ãiti nevarno strma skalnata poboãja. (Nanjo in naOjstrico se da nekoliko laÏje vzpeti s Koro‰ice, karpa je Ïe izven tokratne predstavitve.)

A. S.

PLANINSTVOPLANINSKIvestnik 01 / 2003

23

Sicer vetrovna, vendar sonãna NovaGorica za razliko od ostale deÏevne insneÏene Slovenije je na zaãetku decem-bra gostila slavnostno podelitev najvi-‰jih priznanj Planinske zveze Slovenije zaleto 2002. Nagrajenci, najvi‰ji predstav-niki PZS in ostali gostje so se zbrali vdvorani Mestne obãine Nova Gorica, kjersta jih pozdravila Ïupan ârtomir ·paca-pan ter predsednik PD Nova GoricaCvetko Hvala, zbranim pa je spregovoriltudi predsednik PZS Franci Ekar, ki se jez mislimi nekoliko sprehodil skozi skoraj110-letno zgodovino organiziranega pla-ninstva pri nas ter poudaril, da je pla-ninstvo v tem trenutku na nekak‰nemrazpotju. Omenil je tudi, da postaja pla-ninstvo zaradi svoje mnoÏiãnosti in idejevse pomembnej‰i ãlen tudi v olimpijskemgibanju. Prireditev sta udeleÏencem po-lep‰ala gori‰ki oktet Vrtnica z izbranimipesmimi ter pevski zbor Osnovne ‰oleFrana Erjavca iz Nove Gorice. Nakljuãjeali ne – dan pred tem je Nova Goricaprejela nagrado za najlep‰e urejeno me-sto v Sloveniji.

Priznanja so nagrajenci prejeli iz rokpredsednika PZS Francija Ekarja terpodpredsednikov PZS Slavice Tov‰ak inDanila ·kerbinka. Zlati ãastni znak PZSje prejel JoÏe Prah, predsednik PD LiscaSevnica, za poÏrtvovalno delo v planinskiorganizaciji in uspe‰no izvedbo dnevaplanincev na Lisci za leto 2002. Spomin-ske plakete PZS ob visokih jubilejih soprejeli: Janez Brinar – PD Trbovlje, IvanKmet – PD Hrastnik, JoÏef Kodre – PDCelje Matica, Marinka KoÏelj Stepic – PDIntegral, Dolfi Podpeãan – PD Hrastnik,Franc Benedik – PD Kranj, Tone Mulej –PD ·kofja Loka, Rudi Per‰ak – PD OrmoÏ,Stane Jereb – PD Radovljica, Bogdan Kli-nar – PD Gorje, Zdravko Marku‰ – PDKamnik, Martin Petan – PD ·kofja Loka,Franc Polan‰ek – PD Mozirje, JoÏe Peru‰– PD Prevalje, Martin Roj‰ek – PD Trbov-

lje, Drago Vonãina – PD MeÏica, Vili Vybi-hal – PD Polzela, Albin Jesen‰ek – PD Li-tija, Doroteja Lebiã – PD Prevalje, MilanOre‰nik – PD Polzela in Marija Rauh – PDDovje Mojstrana. Najvi‰ja planinska pri-znanja – sveãane listine PZS za leto 2002za izredni prispevek k razvoju planinskedejavnosti in za Ïivljenjsko delo so preje-li: Pavel Dimitrov – PD Jesenice, Milan Li-kar – PD DomÏale, Miroslav Marolt – PDPT Ljubljana, JoÏe Melan‰ek – PD Velenje,Emil Plejn‰ek – PD Prevalje, Tone ·karja– PD Kamnik, Adi Vidmajer – PD Prebold,Franc Vogelnik – PD Maribor Matica, Ru-di Skobe – PD Novo Mesto, Franci Sa-venc – Akademsko PD Ljubljana in Zorkoâotar – SPD Gorica Italija, ki je imel vimenu nagrajencev tudi zahvalni govor.

Podelitvi priznanj je sledila pogosti-tev, ki jo je pripravilo PD Nova Gorica, kije gostilo sveãano prireditev, udeleÏencipa so izkoristili priloÏnost tudi za druÏe-nje in obujanje spominov na ‰tevilne pla-ninske prigode.

Besedilo in fotografija: Boris Strm‰ek

Podelitev najvi‰jih priznanj PZS za leto 2002

Dobitniki najvi‰jih priznanj PZS za leto 2002

dejavnosti, predavanj in razko‰ne razstave fotogra-fij priznanih avtorjev kot v preteklih letih. Kot daprireditelji jemljejo sapo in zalet za jubilejni, 15. fe-stival naslednje leto, ki bo sicer minilo v ãa‰ãenjuobletnic ob pol stoletja osvojitve Mount Everesta inza Avstrijce ‰e pomembnej‰em prvem vzponu Her-manna Buhla na Nanga Parbat. Drugaãe si sicer neznam predstavljati rutinske razglasitve zmagovalcevin povpreãnosti dogajanj na odru in v zakulisju.

Sicer pa podeljujejo nagrade (kipec KameraAlpin in Gold) v petih kategorijah. V prvi, Alpskidokumentarni film, je nagrado prejel francoskidokumentarec »Izgubljeni na Mont Blancu«, dru-gi kipec v kategoriji Plezanje v skali in ledu jeodnesel »Geronimo«, v tretji kategoriji Avanturaje prepriãljivo zmagal izdelek dveh mladeniãev, kista v dobrem letu prekolesarila iz mrzle Sibirijeskozi pu‰ãavo Gobi in Mongolijo na Kitajsko z na-slovom »Off the Rails«. Naravo, okolje in Ïivali jenajprepriãljiveje prikazal film »Gelada Baboons,The Battles of Braveheart«, v zadnji kategoriji,Alpske in druge kulture, pa je nagrado osvojil filmo Ladaku, deÏeli pod Himalajo.

Velika nagrada Grand Prix Graz 2002 je tokratodpotovala v Nemãijo. Prav poseben film ustvarjal-ca Thomasa Riederheimerja prikazuje umetnikaAndyja Goldwortyja, ki se ukvarja s fenomenom le-pote, ritmov, nadnaravnih sil in obãutij starodavnihskrivnostnih obredov, povezanih z naravnimi pro-cesi. Filmsko oko nas spremlja skozi stvaritve, ob ka-terih se zaãnemo spra‰evati, kdo smo in kam gre-mo, kak‰ni vzgibi so vodili ljudi, ki so z naravnimisilami povezani v mnogi veãji meri kot povpreãen,zahodnja‰ki ãlovek v tekmi za materialnimi dobri-nami. Prav zaradi posebnosti teme, odnosa med

Veã kot 40 odliãnih filmov v treh festivalnihdvoranah, otvoritev festivala Ïe v sredo s tremi uroin pol dolgimi igranimi filmi v kinu Schubert(»The Ring of Budhha«, »Rivers and Tides« in»Die Reise nach Kafiristan« – same avstrijske pre-miere), obiãajna predstavitev gorni‰ke opreme po-djetja Bergfuchs, manj‰i knjiÏni sejem, predstavitevvrhunskih proizvodov podjetja Leica, povabljenigostje (Joey Papazian, Silvo Karo in Patrick Berha-ult) ter bife v preddverju dvoran, ki je zaokroÏil po-nudbo. Vse skupaj name ni napravilo velikega vti-sa. Kot obiãajno sem lahko na festivalu, ki je ãlanMednarodnega zdruÏenja festivalov gorni‰kih fil-mov, videl znane obraze z lanskega festivala, slo-venske obiskovalce pa sem lahko Ïal znova zlahkapre‰tel na prste ene roke. Direktorstvo je RobertSchauer, idejni vodja in gonilna sila celotne prire-ditve, tokrat prepustil dolgoletni sodelavki, Barba-ri Koren-Tauscher, ki kak‰nih novosti ni uvedla.Okrnjena prireditev je minila brez veãjih dodatnih

PLANINSTVO PLANINSKIvestnik 01 / 2003

24

Besedilo in fotografiji: Silvo Babiã

·tirje dnevi filmov o naravi in gorah

14. festival gorni‰kega in avanturistiãnega filma Graz 2002

Podelitev glavne nagrade »Grand prix Graz2002«


25

ãlovekom in naravo ter ãudovitih prizorov del inidej nenavadnega umetnika, ki jih je posebno spre-tno ujela kamera, je film izstopal iz sicer bogate po-nudbe filmov leto‰njega festivala. Med njimi so po-sebno nagrado podelili ‰e za film o Ïivljenju v pro-metni nesreãi umrlega Wolfganga Gullicha, feno-menalnega plezalca, ki je dolga leta premikal mejenemogoãega v ‰portnem plezanju strmo navzgor.

V treh dneh je pred obãinstvom skoraj nemo-goãe predstaviti vseh, skoraj 70 v tekmovalni izboruvr‰ãenih filmov. Novinarji smo pogre‰ali novi-narske informacije v angle‰ãini za vse, ki jim nem-‰ki jezik ni tako blizu. Za prevod se niso potrudiliniti na svoji spletni strani. Med manj prijetne no-vosti pa lahko ‰tejemo tudi predstavitve filmov vsoboto dopoldne. Popoldne pred razglasitvijo na-grad in koncem predvajanja filmov za obãinstvosmo namreã ãakali pred praznimi dvoranami inpreddverjem. To je bil tudi eden izmed verjetnihrazlogov, da so se ‰tevilni obiskovalci raz‰li in sejih je mnogo manj vrnilo v gra‰ki kongresni cen-ter na sveãano podelitev nagrad. Razen omenje-

nih sprememb je festival pustil prijeten vtis in ob-ãutek, da obiskovalci za svoj denar dobijo, kar sopriãakovali. Iz udobnega sedeÏa gra‰kega kongre-snega centra lahko v treh dneh, kolikor traja festi-val, stopijo v svet, ki ga mogoãe nikoli ne bodo vi-deli v Ïivo, ampak samo na filmskem platnu.

Portret znamenitega gosta festivala PatrickaBerhaulta

160 vrst rastlin (pirenejski encijan, rumena tur‰kalilija, vijoliãno cvetoãi pljuãnik, pirenejsko fazano-vo oko, modri iris ...), hkrati pa je tu eden najbolj-‰ih krajev na svetu za opazovanje velikih ujed (zla-tega orla, obutega orla, pirenejskega bradatega ja-streba, beloglavega jastreba ...) in ‰tevilnih manj-‰ih ptic. Tu Ïivijo tudi ‰tevilni gamsi, svizci (ki sojih leta 1950 prinesli sem iz Alp) in znaãilne rde-ãe veverice, vse redkej‰i pa so nekoã ‰tevilni rjavimedvedje.

Pirenejski bradati jastrebNa‰a popotni‰ka Ïilica in ljubezen do gora sta

nas skozi Pau vlekli naravnost v Pirenejski narodnipark. V ozki soteski vzdolÏ reke Ossau smo se usta-vili v majhni vasici Aste-Beon. Nad vasico so nam-reã 300 do 400 metrov visoke peãine, kjer je od le-ta 1974 naravni rezervat za gnezdenje pirenejskihbradatih jastrebov. Tega leta sta tu dva domaãinanaselila deset parov takrat zelo ogroÏenih ptic, kiãez krila merijo kar 3 metre, hranijo pa se pre-dvsem z mrhovino. Pozimi, ko v gorah ni ovac, jimdomaãini streÏejo v posebni »restavraciji« – na pe-ãine jim nosijo kosti in drobovino mrtvih Ïivali.

S prostim oãesom vidi‰ le obrise jastrebov, kikroÏijo v vi‰avah, ãe pa jih Ïeli‰ videti od blizu, selahko oglasi‰ v va‰kem muzejãku. Za dobrih 1000SIT (6 €) si lahko ogleda‰ muzej (fotografije, ra-ãunalni‰ke animacije, literatura, miniatura vasice,peãin nad njo in razporeditve gnezd ...) in 45-mi-nutni videoposnetek. Na vrhu peãin, 30 metrovod gnezd, imajo namreã name‰ãeno daljinsko vo-

Pirenejsko gorstvo je vizualno skoraj nepreki-njena 430 kilometrov dolga veriga gora, nazobãa-nih grebenov in globokih, ozkih sotesk vzdolÏ me-je med ·panijo in Francijo, ki poteka od Atlantikado Mediterana. Najspektakularnej‰i del Pirenejev,tako imenovani Visoki Pireneji, kjer veãina vrhovsega nad 2800 metrov nadmorske vi‰ine, je bil le-ta 1967 zdruÏen v Pirenejski narodni park. V Fran-ciji park obsega dobrih 100 kilometrov dolgobmejni pas od Lescuna prek doline reke Aspe indoline Luz-Gavarnie do masiva Nouvelle. Na celo-tnem podroãju, ki meri 45.700 hektarjev, ni stal-nih naseljencev. NajbrÏ sta se prav zato tu ohrani-li bogata flora in favna: endemiãnih je pribliÏno


26

Besedilo: Mojca KuclerFotografije: David Kucler

Nekaj dni v francoskih Pirenejih

V osrãju Pirenejskega narodnega parka

Cirque de Gavarnie – dolina v kroÏnem objemutritisoãakov.


27

deno kamero, s katero lahko v vsakem trenutkuspremljajo razvoj in potepe bradatih zgornjih so-sedov iz neposredne bliÏine. Poleg posnetkov v Ïi-vo vam pokaÏejo tudi kraj‰i film, ki je nastajal sko-zi leta spremljanja teh ptic. Vsako leto se v gnezduizvali en sam goliã, ki ob rojstvu tehta le 200 gra-mov, v naslednjih ‰tirih mesecih pa ga star‰a spita-ta na 7 do 8 kilogramov. V tem ãasu tudi toliko do-zori, da lahko zaãne s treningom mi‰ic za vzlet.Ob posnetku skoraj golega jastreba, ki poskakujena 3 centimetre ‰iroki poliãki in mrzliãno maha skrili, se mora‰ nasmehniti. Tako bo poãel ‰e dvameseca, dokler ne bodo mi‰ice dovolj moãne, dabo lahko poletel.

Danes na peãinah nad vasjo gnezdi preko 120parov teh veliãastnih ptic. âe ima‰ sreão, pa jihlahko vidi‰ tudi v visokogorju ...

Na tritisoãakGlavni pohodni‰ki center v osrãju Visokih Pi-

renejev je Cauterets, perspektivna turistiãna vasi-ca, kjer se poleti zbirajo predvsem pohodniki, po-zimi pa smuãarji. V sredi‰ãu je »Maison du parc«– stavba, v kateri je stalna brezplaãna razstava Pire-nejskega narodnega parka v treh nadstropjih: fo-tografije gora, Ïivali in rastlin, zgodovinski razvojnarodnega parka, zemljevidi, makete in pomem-bne informacije. Sicer pa je za informacije o po-hodih v hribe najbolje vpra‰ati v bliÏnji turistiãnipisarni ali pa (po na‰ih izku‰njah ‰e bolje) kar narecepciji kampa, v katerem ste. Ljudje tukaj resni-ãno Ïivijo z okoli‰kimi gorami in najbolje poznajopoti in razmere v gorah, uspe‰no pa znajo napove-dati tudi vreme.

Izhodi‰ãe za veãino pohodov je parkiri‰ãe 8 ki-lometrov juÏno od vasi, na nadmorski vi‰ini 1450metrov. Tu se pod tako imenovanim ·panskimmostom (Pont d’ Espagne) v spektakularnem sla-pu zdruÏita dve reki – Gaube in Marcadu. VzdolÏreke Gaube poteka odliãna pe‰pot na najvi‰ji vrhfrancoskih Pirenejev – Vignemale (3298 m). Mismo se zaradi pomanjkanja opreme in izku‰enj ra-je odloãili za njegovo manj‰o sestrico Petit Vigne-male (3032 m) – pohod na najvi‰ji vrh namreãzahteva dereze, cepine in vrv, saj je treba skoraj ti-soã vi‰inskih metrov premagati prek 50 metrov de-bele plasti snega in ledu, polne ledeni‰kih razpok.

Pe‰poti so v Pirenejih zelo dobro oznaãene, patudi Francozi v tem delu Francije zaãuda govorijoodliãno angle‰ko, zato z orientacijo in izbiro ciljani bilo posebnih teÏav. Iz kampa v Cauteretsu smose odpravili okrog sedme ure zjutraj. Ker so son-ãni Ïarki komaj obsijali vrhove in je v dolini ‰e vla-dal ledeni hlad, smo si bili neznansko hvaleÏni, dasmo s seboj vzeli kapo in rokavice. Po eni uri hojeskozi gozd smo se dvignili do lepega gorskega je-zera Gaube, kamor se turisti lahko pripeljejo tudiz Ïiãnico. Od tu pa do koãe Refuge des Ouletes deGaube (2151 m) je ‰e poldrugo uro hoje po doli-ni vzdolÏ nemirnega potoka Gaube (z odliãno pi-tno vodo), mimo slikovitih slapov in s stalnim po-gledom na cilj – sestri Vignemale. V koãi so nasusmerili na levo in konãno smo zaãeli pridobivatitudi vi‰ino. Po dveh urah vzpona od koãe nas jevrh Petit Vignemale nagradil s ãudovitimi razgledina ‰panske Pireneje, dolino Luz-Gavarnie, Vigne-male in ledenik pod njo ter na‰o prehojeno pot,ki nas je ãakala, da nas popelje nazaj v dolino.

Opazovala sem Francoze – hodijo mirno, vravni koloni. Nihãe ne seka ostrih ovinkov po bli-Ïnjicah, ker spo‰tujejo naravno okolje Ïivali in ra-stlin. Presenetilo me je, da kljub teÏkim nahrbtni-kom nihãe ne uporablja zloÏljivih pohodnih palic;hodijo brez njih ali pa si pomagajo z eno leseno.Preprosto so del narave in zato ni ãudno, da pri

ZasluÏena malica pred koão Refuge des Oulet-tes de Gaube – s pogledom na cilj: Petit Vigne-male je skrajno levo.

ve tritisoãakov zastrla meglica, a kljub temu je ob-ãutek majhnosti v tem velikanskem krogu navpi-ãnih sten in oãakov nepopisen.

Poleg slapu in samega skalnega amfiteatra obi-skovalce privlaãi ‰e ena zanimivost – Breche deRoland (2807 m) – vrata v ·panijo. Gre za globo-ko, nekaj metrov ‰iroko geometriãno razpoko nazahodnem mejnem grebenu amfiteatra, skozi ka-tero lahko nadaljuje‰ pot v ‰panski kanjon Ordesain od tu na drugi najvi‰ji vrh Pirenejev Monte Per-dido (3355 m). Naslednji dan smo se nameravalipovzpeti na greben in vsaj pokukati skozi slavnavrata, a se je izkazalo, da se je meglica na vrhovihtritisoãakov sprevrgla v gosto oblaãnost, zdruÏenos padavinami, zato smo jo mahnili proti vzhodu inupali na bolj‰e vreme.

Visokogorski observatorijZa kolesarske navdu‰ence je dobrih 40 kilome-

trov od tu prelaz Col du Tourmalet, kjer potekatudi vsakoletna dirka Tour de France. Cesto do-polnjujejo redne oznake o ‰tevilu prevoÏenih kilo-metrov, doseÏeni nadmorski vi‰ini in tem, kolikoodstoten klanec te ãaka. Mi smo se na vrh pripe-ljali z avtomobilom, sreãali pa smo marsikaterega,ki si je pot utiral s pomoãjo lastnih nog. Z vrhaprelaza je moÏen vzpon (pe‰ ali z gondolo) na Picdu Midi di Biggore (2887 m), ki je znan po veli-kanskem observatoriju visoko v Pirenejih. Tu jename‰ãen Nasin teleskop (d = 2 m), skozi katere-ga opazujejo vesolje. Obiskovalci si lahko ogleda-jo planetarij, muzej in videoposnetke iz vesolja (zaangle‰ki prevod na avdiokaseti je treba doplaãati 3€). âe ima‰ sreão, morda lahko pokuka‰ tudi sko-zi kak‰en teleskop. Predvsem pa je veliãasten raz-gled z vrha prek Pirenejev, v jasnem vremenu pavse do morja in na sever celo do francoskega Cen-tralnega masiva.

Îal upanje na bolj‰e vreme ni zaleglo – zgorajse je shladilo in priãelo sneÏiti (sredi avgusta), vdolini pa nas je pri slabih 10 °C moãil deÏ. Podo-bno vreme je bilo napovedano ‰e za naslednje ‰ti-ri dni, zato smo se morali prisilno posloviti od Pi-renejev in naãrtov, kaj vse bomo ‰e obiskali.

Avtocesta proti Tolousu nas je vodila proti do-mu, ko smo ob cesti zagledali oznako za poãivali-‰ãe z imenom Pic du Midi. Ker smo Ïe z veseljem

vsej masi ljudi, ki se ãez dan premika po teh po-teh, popoldne lahko doÏivi‰, da ti ãez pot steãe ve-verica ali svizec ali pa se ãez strmo poboãje potipribliÏa cela ãreda gamsov ...

Skalni amfiteaterZaradi slab‰ega vremena smo se naslednji dan

odpravili v sosednjo dolino Luz-Gavarnie. Pravijo,da je dobro, da mi‰ic ne pusti‰, da se preveã ohla-dijo, sicer so boleãine moãnej‰e, zato smo se na-stanili v kampu vasice Gavarnie in se odpravili po6 kilometrov dolgi pe‰poti iz vasi do najveãjegafrancoskega »sveti‰ãa«. Pot se ves ãas zloÏno vzpe-nja in po poldrugi uri pripelje do va‰kega hotela,restavracije in trgovine s spominki ter »parkiri‰ãa«za mule in konje, ki jih lahko najame‰ in z njiho-vo pomoãjo premaga‰ razdaljo ‰estih kilometrovdo sem. Îe od tu je lep razgled, lahko pa se po oz-kih potkah med nizko travo, posuto z divjimi mo-drimi irisi in velikanskimi balvani, povzpne‰ v sre-di‰ãe Cirque de Gavarnie – skalnega amfiteatraenajstih tritisoãakov, katerih stene se kroÏno dvi-gajo okoli tebe. Pot v ·panijo je tu moÏna le prek‰tiristometrskih navpiãnih sten, ãez katere padanajveãji evropski slap La Grande Cascade. Njego-va celotna dolÏina je 423 metrov, vertikalni padecpa meri 240 metrov. Nam je pogled na same vrho-


28

Del ãrede gamsov, ki se nam je pribliÏala poznopopoldne.


29

Pravljiãni gozd ob stezici proti jezeru Lac deGaube.

Pirenejsko gorovjeNajvi‰ji vrhovi: Pico d’ Aneto (3404 m) in Mon-te Perdido (3355 m) na ‰panski strani meje;Vignemale (3298 m) in Pic Long (3192 m) nafrancoski strani.

Izhodi‰ãa pohodov: – Pont d’ Espagne (1450 m) – parkiri‰ãe 8

km juÏno od Cauteretsa, od koder je mo-Ïna tura na najvi‰ji vrh francoskih Pire-nejev – Vignemale oziroma na Petit Vi-gnemale.

– Gavarnie (850 m) – pohod na Cirque deGavarnie (1080 m), tura na Breche deRoland (2807 m) in nadaljevanje od tu naMonte Perdido (3355 m).

Kratek opis nekaterih tur:– Vignemale (3298 m) – najvi‰ji vrh franco-

skih Pirenejev. Zahtevna tura. Iz Pont d’Espagne do vrha potrebuje‰ 6,5 do 7 ur.Obvezna je uporaba cepina, derez in vrvi(prehod ãez ledenik). S predhodno rezer-vacijo je moÏna prenoãitev v koãi Refugedes Ouletes de Gaube (2151 m) ali Refugede Baysselance (2567 m), sicer pa v la-stnem ‰otoru ali na prostem.

– Petit Vignemale (3032 m) – pot ni zah-tevna niti izpostavljena, terja pa kar ne-

kaj vzdrÏljivosti in kondicije (5 ur iz Pontd’ Espagne). S predhodno rezervacijo jemoÏna prenoãitev v koãi Refuge des Ou-letes de Gaube (2151 m) ali Refuge deBaysselance (2567 m), sicer pa v lastnem‰otoru ali na prostem.

– Cirque de Gavarnie (1080 m) – 6 km izGavarnieja (1,5 h). Dostop je moÏen pe‰ali na najetem konjskem oziroma oslo-vem hrbtu. Lahka pot.

– Breche de Roland (2807 m) – 5 km iz Ga-varnieja je na vi‰ini pribliÏno 1000 m par-kiri‰ãe, od koder je zelo strma pot do vr-ha (3 h). MoÏen je prehod v ·panijo skozislavna »‰panska vrata« (Breche de Ro-land) in nadaljevanje po markirani potina drugi najvi‰ji vrh Pirenejev – MontePerdido (3355 m). S predhodno rezerva-cijo je moÏna prenoãitev v koãi Refugede la Breche de Roland (2782 m), sicer pav lastnem ‰otoru ali na prostem.

Oddaljenost od Ljubljane: pribliÏno 1500 km.Cene cestnin v eno smer: pribliÏno 15.000SIT (Italija in Francija).

Cene kampov: od 2500 do 3500 SIT za ‰otor,avtomobil in ‰tiri osebe.

priãakovali prostore, v katere gre ‰e cesar pe‰,smo se ustavili. Na poãivali‰ãu je nekaj maket pla-netov in usmerjevalne table (Astrolo‰ki park,Pentaskop). âe se vam neznansko ne mudi, jimsledite. Po nekaj minutah hoje te potka pripeljedo restavracije, v kateri je pentaskop – kino, v ka-terem si lahko zastonj na petih povezanih zaslo-nih ogleda‰ 20-minutno projekcijo. V posnetku tepopeljejo na vrh Pic du Midi di Biggore, ogleda‰si panoramski razgled z vrha, observatorij in nje-govo gradnjo ter pokuka‰ skozi teleskop v vesolje.Zvezde, Mleãna cesta in planeti so pred teboj kotna dlani.

Potovanje po Pirenejih je vsekakor potrdilo Ïeznani rek: »Najbolj‰e stvari v Ïivljenju dobimo za-stonj – le sprejeti jih moramo znati.«

kov. Obiãajno se jih sicer vpi‰e veã, ker pa je biloravno sredi njihove najvi‰je turistiãne sezone, jebil vpis malo manj‰i. Do konca jih je vztrajalo 18,ker je moral eden zaradi pljuãnega edema takojpo prihodu v Manang odleteti v Pokharo. Od pre-ostalih jih je 17 opravilo celotno usposabljanje,eden pa samo skalni del, ker se je moral zaradi vi-‰inske bolezni predãasno spustiti z vi‰inskega ta-bora nazaj v dolino. Na teãaju je pouãevalo 5 in-‰truktorjev. Trije so bili Nepalci: Lhakpa Norbu·erpa, ki je bil tudi glavni in‰truktor, Lhakpa ·er-pa, Kilu Temba ·erpa, dva pa Slovenca: Bojan Pol-lak, ki je bil tudi vodja teãaja, in MatjaÏ ·erkezi.Vlogo koordinatorja oziroma povezovalca medNMA in in‰truktorji je odliãno opravil Da Gombu·erpa, ki je obãasno tudi predaval. Da Gombu ·er-pa je tudi naãelnik odbora za vzgojo in izobraÏeva-nje NMA.

Potek in vsebina teãaja Teãaj se je zaãel 16. oktobra v Katmanduju,

kjer so bili teoretiãna predavanja in praktiãne va-je iz kopnega plezanja v plezalnem vrtcu v Bala-dÏuju. Zadnji dan teh vaj je posnela tudi francoskatelevizija TF 5, ki je snemala oddajo o razvoju tu-rizma, francoski pomoãi, o Nepalcih, ki so se izpo-polnjevali v Chamonixu v Franciji, in podobnem.Sledil je pohod do ‰ole v Manangu, med katerimso bila tudi predavanja in praktiãne vaje. S pou-kom v ‰oli se je nato nadaljevalo 28. oktobra. 31.oktobra je sledil premik v niÏjo vi‰insko bazo(pribl. 4400 m) in nato 2. novembra v vi‰insko ba-zo (pribl. 5250 m). Zaradi nizkih temperatur (do-22 °C) in neustrezne oziroma nezadostne hrane,za katero je skrbela najeta trekin‰ka agencija, sobile obdelane samo vse osnove in opravljen vzpon

Od 16. oktobra do 12. novembra 2002 je v Ka-tmanduju in Manangu v okviru »Slovenske ‰ole«potekal osnovni teãaj planinskih ve‰ãin za Nepal-ce. Sodelovanje med nepalsko in slovensko pla-ninsko organizacijo na podroãju usposabljanjanovih kadrov se torej uspe‰no nadaljuje. Do sedajje bilo od leta 1979, ko je Ale‰ Kunaver zaãel s to‰olo, s slovensko pomoãjo izvedenih Ïe 18 osnov-nih teãajev. Tri (2 zase in enega za Singapurce) soNepalci izvedli sami, kar dokazuje, da na‰a pomoãni bila zaman. Leto‰nji teãaj se je od prej‰njih ra-zlikoval po tem, da je bil prvi po novem progra-mu, po katerem naj bi bilo za dosego naziva vo-dnik NMA (Nepal Mountaineering Association) po-trebno konãati osnovni planinsko-alpinistiãni te-ãaj, osnovni teãaj za vodnike (po standardih UI-AA), opraviti doloãeno prakso in konãati vsaj ene-ga od nadaljevalnih teãajev. Tak program je naosnovi na‰ega predloga NMA v naãelu sprejela innaj bi ga izvajala v prihodnje, deloma z na‰o po-moãjo, deloma sama, v veliki meri pa tudi s fran-cosko in avstrijsko pomoãjo.

V leto‰nji osnovni teãaj se je vpisalo 19 teãajni-


30

Vaje na ledeniku pod Gangapurno

Besedilo in fotografije: Bojan Pollak

Teãaj v MananguSlovenska pomoã Nepalu se nadaljuje


31

na 5437 metrov visoki Kang La âuli. V dolini so bi-le nato obdelane ‰e manjkajoãe teme in opravlje-ni izpiti, tako da je bil teãaj praktiãno konãan 12.novembra s podelitvijo slovenskih diplom, kar jeopravil podpredsednik PZS Tone ·karja. Sledila jevrnitev v Katmandu, kjer so bile nato 19. novem-bra v prostorih ministrstva za turizem sveãano po-deljene ‰e nepalske diplome – ob prisotnostipredstavnikov ministrstva in vodstva NMA, pa tudikopice novinarjev. O tem so 20. novembra pisalivsi pomembnej‰i nepalski dnevniki.

Za ta teãaj je bilo znaãilno: zelo hladne, vetrov-ne in pra‰ne razmere v Manangu (v uãilnici je bi-lo med poukom samo okoli 5 °C, nekateri okoli‰kipotoki so bili zmrznjeni cel dan!) in trdo delo, to-da izredno dobro sodelovanje in razumevanjemed slovenskima in nepalskimi in‰truktorji. Polegãisto tehniãnih zadev je bil del ãasa posveãen tudisplo‰nemu znanju, ki bo lahko koristil udeleÏen-cem pri njihovi prihodnji dejavnosti: seznanili sose z dostopom do baznega tabora za Anapurno IV,obiskali so samostan, v bliÏini katerega naj bi bivaltibetanski menih Mila Repa, udeleÏili so se tudipraznovanja v naselju Manang.

Glede na to, da je bil to osnovni teãaj, so bilena njem obdelane samo osnove iz naslednjih tem:priprava za vzpon, nevarnosti, vreme, oprema, ta-borjenje in bivakiranje, varstvo okolja, planinskoizrazje, opis in ocena plezalnega vzpona, orienta-cija, prva pomoã, vi‰inska bolezen, utrujenost,prehrana, vrvi in vozli, skalno, sneÏno in lednoplezanje, re‰evalna tehnika. Pri tem so popolno-ma enakovredno predavali nepalski (10 tem) inslovenska in‰truktorja (7 tem). S tem so dokazali,da sta na‰e dosedanje prizadevanje in sodelovanjeÏe obrodila sadove: Nepalci so sami povsem sposo-bni kakovostno izvesti osnovni teãaj. Na‰a pomoãna takem teãaju je predvsem v podpori njihovemuvodenju, prenosu kvalitetnega znanja in veãjiuãinkovitosti teãaja.

Slovenci smo jim tokrat prinesli predelan indelno prilagojen uãbenik in natanãno izdelanprogram ‰olanja vkljuãno s sistemom izpitov – iz-pitnih vpra‰anj oziroma naãinom opravljanja izpi-ta. Izpiti so bilo namreã v najveãji moÏni meripraktiãni. Uvedli smo tudi novost – neke vrste ose-bni indeks, v katerega so se vpisovali opravljeni iz-piti.

Nepal tudi v prihodnje raãuna na na‰o pomoã

Sodelovanje se bo v prihodnje nadaljevalo.Pripravljen je sporazum med obema planinskimaorganizacijama, pripravlja se tudi sporazum meddrÏavama o medsebojni pomoãi na podroãju pre-nosa kakovostnega slovenskega znanja. Naslednjiosnovni teãaj planinskih ve‰ãin, na katerega so va-bljeni Slovenci (dva in‰truktorja in zdravnik – te-ga nam letos ni uspelo pridobiti), je predviden zaseptember 2003, za kar imamo Ïe uradno vabilo.Osnovni teãaj za vodnike NMA pa je predviden zaleto 2004.

Upamo, da bo tej obliki mednarodnega sode-lovanja, ki je povsem v duhu modernih mednaro-dnih gibanj (globalizma), ki se mu pridruÏuje tu-di na‰a drÏava in v okviru katerega je deklariranatudi pomoã razvitej‰ih drÏav sveta najrevnej‰im,dala svojo konkretno pomoã tudi Slovenija. To papredvsem zato, ker je taka pomoã tudi prispevek kafirmaciji, prepoznavnosti pa tudi potrjevanju la-stne, slovenske identitete, kar bo ‰e toliko bolj po-membno in potrebno po popolni vkljuãitvi na‰edrÏave v Evropsko unijo. Îal na‰a drÏava za leto-‰nji teãaj ni prispevala niti tolarja, tako da je bilopotrebno vsa sredstva zbrati s sponzorji ali lastni-mi prispevki.

V NMA se funkcionarji zamenjajo vsaka tri le-ta in ravno letos (2002) so izvolili nove. Tako jevodenje njihovega odbora za usposabljanje (vzgo-jo in izobraÏevanje) prevzel Da Gombu ·erpa, ki

Vaje iz lednega plezanja smo imeli na konculedenika pod Naur âulijem

poãasi odkimal. Bil je namreã veliãastno poãasenin izredno »racionalen« v gibih, tako da smo ime-li tudi pozneje, ko si je opomogel, zaradi njega poveã ur zamude. Je bruc, saj se je vpisal na ‰tudijznanosti in se je teãaja udeleÏil predvsem zaraditega, ker je Ïelel (kot ‰e nekaj drugih, med njimitudi eden, ki je konãal ‰tudij menedÏerstva!) spo-znati tudi to plat Ïivljenja in Nepala. Mogoãe bo-do ravno taki, kot je on, ki se bodo s planinstvomoziroma alpinizmom ukvarjali bolj iz notranje po-trebe kot pa iz potrebe po preÏivetju, kot to poãneveãina drugih Nepalcev, dvignili zavest in kako-vost nepalskega alpinizma na vi‰jo raven.

Ko smo se vraãali iz Mananga, smo med potjosreãevali obilico turistov – trekerjev. Po lepi slo-venski planinski navadi sva jih vse po vrsti pozdrav-ljala. Nepalce z »namaste«, tujce, bilo je najveãFrancozov, pa kar z »dober dan«. Veãina je tudiodgovorila, seveda pa je bilo tudi nekaj tak‰nih, kiso naju samo zabodeno pogledali. In tako se jezgodilo, da nama je starej‰i moÏakar, ko sva kora-kala proti Pisangu, odgovoril z »dober dan«! Sicers tujim naglasom, vendar povsem razloãno. Seve-da sva se ustavila in takrat se je pokazalo, da je 72-letni Walter, ki je doma v Sidneyu, Ïe bil v Slove-niji, kjer mu je bilo zelo v‰eã. Spomni se predvsemBohinja. Sedaj je bil pa namenjen na Vzhodni âu-lu.

Nazadnje sem hodil po tej poti v letu 1989. Za-to mi ni bilo teÏko opaziti, kaj vse se je spremeni-lo v teh 13 letih. Kot prvo je to nova cesta, ki pri-hrani okoli 45 kilometrov pe‰aãenja skozi »riÏoto«– od Dumreja do Besi Saharja. Ko smo hodili tamv 80. letih, je bila trasa sicer Ïe nakazana, vendarpraktiãno neprevozna. Sedaj je asfaltna prevlekana vsej dolÏini razen nekaj 100 metrov, kjer zem-lja ‰e vedno drsi. Cesta je naãrtovana ‰e naprej. DoKudija je Ïe prevozna v su‰nem obdobju tudi z av-tobusi, do Bulbuleja tudi z motornimi kolesi, tra-sa je na grobo izkopana skoraj Ïe do Sjangeja, to-rej do zaãetka soteske. Je pa na drugi strani rekekot sedanja pe‰pot.

V veãini vasi imajo sedaj javni vodovod. Vodaza pitje in drugo uporabo je nekje zajeta in spelja-na po plastiãnih ceveh do hi‰. Seveda ni nujno pi-tna tudi za turiste. Midva je nisva preizku‰ala v vsa-ki vasi, sva jo pa pila, vendar ‰ele ob povratku, kosta bili najina ãrevesna flora in favna Ïe dobro pri-

si je s svojimi kolegi zadal zahtevne naloge. Usta-novili so in‰truktorsko organizacijo, usposabljanjev NMA Ïelijo postaviti na solidne temelje, polegstandardov UIAA pa Ïelijo doseãi tudi standardeUIFGM, torej poklicnih gorskih vodnikov. Polegpomoãi, ki jim jo v veliko veãji meri nudijo Fran-cozi (ENSA) in Avstrijci (EKO HIMAL), Nepalcipriãakujejo tudi slovensko pomoã, saj vedo, in toso tudi veãkrat poudarili, kdo jim je prvi zaãel da-jati znanje v tak‰ni obliki in tako vzpodbudil tudidruge ter zgradil tudi samo stavbo ‰ole.

Teãaj ni bil samo uãenje planinskih ve‰ãin

Poleg ãisto ‰olskih reãi so se na teãaju dogaja-le tudi druge, povsem ãlove‰ke in po svoje zanimi-ve reãi. Vsako jutro nas je z besedo in kadilom bla-goslovil najstarej‰i teãajnik, 51 let stari Rintzen·erpa. Ta je tudi poskrbel za blagoslovitev na‰egaodhoda v vi‰je predele in za posvetitev samega te-ãaja, tako da ni bilo potrebno najemati lokalnegaduhovnika. Tudi nekateri nepalski in‰truktorji sozaãenjali delovni dan z molitvijo, tako da je biloprebujanje prav zanimivo.

Posebno »zabavo« smo imeli z enim od teãaj-nikov, Ang Sonamom. Ta je na poti proti Manan-gu zbolel in bil tako slaboten, da je moral jahatikonja. Ker je bil tudi prehlajen, si je s ‰alom pokrilusta, na glavo pa si je nataknil platnen klobuk. Kerima izrazito japonske poteze (kolegi so mu nadeliime Suzuki San), so ga domaãini, ker je jahal nakonju, spra‰evali, ali je Japonec. Poãasi jim je od-kimal, pa so ga vpra‰ali, ali je Korejec. Spet jim je


32

Na vrhu Kang La âulija (5437 m)


33

vajeni, ãe je le bila dovolj hladna (pod 14 °C) in nibilo suma, da gre za zajetje povr‰inske vode z mo-Ïnostjo okuÏbe. Seveda pa so taki javni vodovodiprav primerni za umivanje in tudi pranje.

Zelo malo je pravih nosaãev. Nekdaj je prakti-ãno celotni tovorni promet po dolini Marsiandijapotekal na njihovih hrbtih. Sedaj prave nosaãesreãa‰ le poredko. Obiãajno so to nosaãi trekingovoziroma tisti, ki jih najamejo turisti. Osnovni pro-met pa poteka na hrbtih mul oziroma oslov (poni-jev). Tako skoraj ne mine ura, da ne bi sreãal ko-lone bolj ali manj otovorjenih Ïivali. Tako sreãa-nje lahko na ozkem predelu poti postane nevar-no, ker te lahko Ïival mimogrede porine s poti,kar se je, vsaj tako so pravili domaãini, Ïe nekaj-krat zgodilo.

Nove so tudi majhne hidroelektrarne. Skorajvsaka vas ima Ïe svojo. Elektrika je nato napeljanapo zraku, z Ïicami, ki so pritrjene tudi kar na dre-vesa. Vse je narejeno precej po domaãe. Elektrikav njih je ali pa je ni. V Manangu imajo npr. enomajhno elektrarno za dve naselji. Ker je elektrikepremalo za obe, saj ima elektrarna komaj nekajãez 10 kW moãi, imajo sistem par – ne par: en danima elektriko eno naselje, drugi dan pa drugo.

Veliko je tudi novih »lodÏev«. Skoraj vsakazgradba ob poti je, ãe Ïe ne hotel ali »lodÏ«, pavsaj ãajnica. In ‰e vedno gradijo nove. Osnovne ce-ne je doloãila oblast in so v doloãenem naseljubolj ali manj enake. Niso pa enake koliãine, ki sejih dobi za enako ceno. Tako dobi‰ nekje za cenoãaja dva decilitra, drugod pa tri ali pa samo enegain pol.

Neãesa pa skoraj ni bilo opaziti. Nekdaj smopogosto sreãevali domaãine, ki so prena‰ali tranzi-storske radijske sprejemnike, ki so igrali na vesglas. Sedaj tega praktiãno ni veã. Je pa precej ta-kih, ki imajo »walkmane«.

So pa leto‰nje razmere, tako politiãne kot tudivremenske, saj je obilno monsunsko povzroãiloveliko zemeljskih plazov, ko so cela naselja zgrme-la v dolino, zmanj‰ale obisk za okoli 30 %. Tako sobili hoteli napol prazni, pa tudi med potjo nikolini bilo problema dobiti prenoãi‰ãe.

Na tem teãaju je bilo poleg resnega in zavzete-ga dela tako in‰truktorjev kot tudi teãajnikov tudiveliko smeha.

Ko smo morali v ‰oli »bivakirati«, ker ni bilo

spalnih vreã, smo Da Gombuja vpra‰ali, kako je bi-lo. Odgovoril je: »Preizkusil sem svojo bivak vreão.Bila je odliãna. Vendar je ne bi nikoli veã kupil.«

Ko smo vpra‰ali, kako se kaj razumejo z doma-ãimi dekleti, smo dobili odgovor, da so do doma-ãih deklet lame – to je menihi.

»Pa to ves ãas?«»Ves ãas, samo v kuhinji ne.«Ker sta dva teãajnika kazala znake slabosti, ju

je Da Gombu spremljal k zdravnici v Manang. Tu-di potem je bilo ‰e treba urediti marsikaj, zato jemoral Da Gombu veãkrat v Manang. Pa smo munagajali, ãe‰ da hodi na obiske k zdravnici in da ta-krat ni lama, ker je zdravnica mlada in lepa, ‰elep‰a pa je njena bolni‰ka sestra. Pa je odgovoril:»Pri tej zdravnici in njeni pomoãnici ni prav niãteÏko biti lama!« O tem smo se pozneje lahko sa-mi prepriãali. (Po tibetansko se menihu reãe la-ma, nuni pa ani.)

·e veliko je zgodb in spominov, ki pa bodoostali v glavnem samo v glavah udeleÏencev. Zavse bo pa ostalo dejstvo, da smo dali 18 Nepalcemosnove za varnej‰e delovanje po njihovih plani-nah in da v njihovi zavesti ostaja, da jim je to po-moã dala Slovenija, drÏavica v srcu Evrope, za ka-tero veãina od njih prej sploh ni vedela, da ob-staja.

Med ‰tevilnimi podatki o plezalcih inpreplezanih smereh se nam je vrinilanapaka s podatkom o prvem sloven-skem ponavljalcu smeri Za staro kolo inmajhnega psa. Smer, ki jo je kot prvi le-ta 1992 preplezal Tadej Slabe, je leta1998 ponovil ‰panec Pablo Pons, leta2001 Urh âehovin in leta 2002 Uro‰ Per-ko, zadnja dva sta seveda Slovenca. Se-veda je ob tem prvi slovenski ponavlja-lec Urh âehovin. Za napako se sevedaopraviãujemo. Da pa se v bodoãe ne bidogajale podobne napake, vabimo vse‰portne plezalce in alpiniste, da nas osvojih pomembnej‰ih vzponih sprotiobve‰ãajo. Sodelovanja se ‰e vnaprejveselimo.

Uredni‰tvo

ravno lani na seminarju orientacije na Menini slu-ãajno ponovno odkrila. Ne vem, od kod se je vze-la. Mogoãe je bila v stari vetrovki ali pa v peresni-ci iz srednje ‰ole. Ne vem. Mogoãe sem jo nevedenosila s sabo. Potreben je bil le trenutek in na‰lase je. Udarila je na plan in takrat ‰e nisem vedela,s kak‰nim namenom.

Vsa zadihana teãem proti vrhu Vivodnika. Kerje dan lep, se bo z razglednega stolpa daleã vide-lo. Od Donaãke preko Gorjancev, od SneÏnika doJulijcev, Kamni‰ke in Savinjske Alpe bodo pa takoali tako na dlani. Kaj bi dala, da bi bila svetinjica zmano! Spet bi sli‰ala moje srce. Doma sem, doma!Hribi in svetinjica so moj dom.

V preteklem letu je bila z mano v mojih do se-daj najteÏjih in tudi najlep‰ih trenutkih v hribih.Poslu‰ala je, ko sem sama pri sebi preklinajala,kaj mi je bilo treba te muke (teÏak nahrbtnik,utrujene noge, mraz v prstih, zvok helikopterja,ki re‰uje padlo navezo v sosednji smeri), in vide-la je moj zadovoljni obraz ob varni vrnitvi v doli-no (ob prihodu na vrh nikoli ne kriãim). ·e in ‰e.V enem letu najinega intenzivnega druÏenja meje spodbujala, da sem se veliko nauãila o sebi, omojih sopotnikih, predvsem pa o gorah. Nauãilasem se goro spo‰tovati. Zdaj vem, da je vsaka potna goro pot, za katero ne ve‰, kje in kdaj se bokonãala. Vsak nov dan v hribih te nauãi, kdo inkaj si, kam gre‰. Ve‰, da nisi na vekomaj, da sespreminja‰ iz dneva v dan, da se tvoje odloãitvespreminjajo s tabo. âe si ‰e vãeraj silil v steno, dabi sebi ali ne vem komu dokazal, da to zmore‰,lahko danes ugotovi‰, da lahko v gorah uÏiva‰ in

»Hodil je po svetu in iskal, ãesar se ne

da najti. Iskal je, kar ni nikoli obstajalo;

iskal nekaj, ãesar sploh ‰e ni bilo na

tem svetu. Toda sklenil je, da pojde po

tej poti in da najde, ãesar se najti ne

da. To je bila njegova velika skrivnost.

Kajti ãe je iskal, ãesar ni in se najti ne

more, bo moral to, ãesar ni in ãesar

se najti ne more, ustvariti. Novo pa

nastaja dolgo, to je vedel.« (M. Tom‰iã)

V spomin na hribovska doÏivetjaKak‰en teden nazaj bo, ko sem ugotovila, da

sem izgubila svojo svetinjico. Za marsikoga bi bilto navaden obesek ali odveãen kiã, zame pa ... Po-daril mi jo je prijatelj pred petimi leti, ravno ta-krat, ko sem kot bodoãa brucka odhajala v Ljublja-no. Rekel je, da je za sreão, ki naj me spremlja vnovem svetu. Naj bo za spomin na tiste nore sre-dnje‰olske dni in na najine in na‰e skupne dogo-div‰ãine v hribih. V hribih ... »Ja, predvsem v hri-bih naj te spremlja, da bo‰ varno stopala in da sebo‰ nauãila vse to, kar se ‰e mora‰ in Ïeli‰,« mi ‰esedaj zvenijo njegove besede.

Stike s prijateljem in klapo sem poãasi izgubi-la. Ljubljana in ‰tudentsko Ïivljenje imata svojezanke. Ob vsem tem sem pozabila tudi na svetinji-co, obtiãala je bogsigavedi kje. Dokler je nisem


34

Besedilo: Andreja Konov‰ek

Izgubljena svetinjicain najdene gore

Iskanje tistega, ãesar se ne da najti


35

dobi‰ tisto nekaj tudi brez tveganja. Gora je lahkotrenutek in te spremeni.

Hoditi z ljubeznijo v gore pomeni vstati zelozgodaj (takrat, ko gredo nekateri ‰tudenti spat),sonãni vzhod priãakati Ïe visoko in biti Ïe pred ko-silom na vrhu. Pomeni tudi, da ob poti opazi‰mravlje, jesensko obarvan macesen, da poãaka‰sonãni zahod, in navsezadnje ljubiti gore pomenisprejeti tudi vse muhe, ki se lepijo nate, ko mestniznoj lije iz tebe.

Varno spremstvo na gorskih poteh

Ja, tudi Menino je odela jesen. Tistih nekajmacesnov ima ãarobne barve in tudi trava nekakodrugaãe odseva. ·e vonj je drugaãen. Za nekaterese z jesenjo obisk gora konãa, za druge se sezona

miru in pristnega stika z naravo ‰ele zaãenja.Svetinjice nisem na‰la ne na Vivodniku ne na

·picu in Vetrniku. Premetala sem mesto, kjer semna skupnih leÏi‰ãih leÏala in imela razmetano svo-jo prtljago v ãasu leto‰njega seminarja.

Pravzaprav se niti ne spomnim veã, kje sem jonazadnje imela in v katerem trenutku sem jo izgu-bila. Mogoãe na Blego‰u, na Kali‰ãu ... Morda pami je ob zadnjem obisku ·marne gore padla iz rokali pa sem jo celo sama vrgla stran.

Ne bom je veã iskala. In morda je navsezadnjeprav, da sem jo izgubila. Pri‰el je ãas, da se poslo-vi. Druga drugi sva dali to, za kar sva se morali naj-ti oziroma za kar mi je bila podarjena. Morda jezdaj ãas, da najdem drugo svetinjico. Morda je ãas,da neham iskati tisto, ãesar se najti ne da, in tisto,kar sem izgubila. âas je, da grem naprej in naj-dem nove gore in nove trenutke.

Dragi prijatelj: hvala! Sporoãam ti, da je sveti-njica zelo dobro opravila svoje delo! In sreãno vhribih in stenah tudi tebi.

Hribãki, hribi in goreOsnovno‰olcem mentor na pohodu ra-zlaga snov iz narave. Vmes postavi vpra-‰anje: »Kako razlikujemo hribãke, hribein gore?«

Sedemletni Gregor zelo prepriãljivo od-govori: »Sprva so vsi hribi, ko pa nekate-ri zrastejo, so pa gore!«

Stane ·tucin

·kripanjePo prenoãevanju v planinski koãi sta sezjutraj pogovarjala dva planinca: »Kak-‰ne so se ti kaj zdele postelje?«

»Malo so bile kratke, pa je kar ‰lo.«

»Jaz sem se pa bal, da bodo ‰kripale.«

»Kaj si imel kak‰no s seboj?«

Bojan Pollak

PriljubljenostV izpitnih nalogah za pridobitev nazivavodnik PZS kandidati napi‰ejo veliko ra-zliãnih reãi, ki jih mora nato pregledova-lec vse prebrati in tudi ustrezno oceni-ti. To ‰e posebej kakovostno in duhovitodela Marinka, ki pa ji oãitno ni za tovr-stno priljubljenost, saj je med »poroãa-njem« o izpitnih nalogah izjavila tudi: »Nebom veã tako soãno opisovala izpitnihnalog, pa ãeprav bo kdo tudi malo zas-pal, ker je to nekdo grdo obelodanil vPV!«

Bojan Pollak

KrstPri »krstu« novih planincev jim lahko po-stavimo tudi vpra‰anje: »Od kod, ali s·marne gore ali s Triglava, se ob lepem,sonãnem vremenu vidi dlje?«

Praviloma vsi odgovorijo, da s Triglava,kar pa seveda ne drÏi. Ob sonãnem vre-menu se namreã z obeh vrhov vidi vse doSonca, ki pa je od ·marne gore za dvakilometra bolj oddaljeno kot od Triglava.

T. P.

veãina sov pri nas in po vsej Evropi ogroÏenih, ãe-prav je res, da so ogroÏene predvsem zaradi posre-dnega delovanja ãloveka v naravi: uniãevanja Ïiv-ljenjskih prostorov, vse veãjega vna‰anja pesticidovv naravno okolje in vznemirjanja sredi gnezditve(npr. seãnja, sprehajalci, nabiralci sadeÏev).

Pri nas stalno ali obãasno Ïivi kar deset od tri-najstih vrst sov, kolikor jih je sicer v Evropi. Naj-manj‰a med njimi, ki jo najdemo tudi pri nas, jemali skovik, ki ni niã veãji od domaãega vrabca.Njegovo ogla‰anje je melodiãno zelo podobnoÏviÏganju, ki nekoliko spominja na kalina. Sicerpa ga tisti z malo posluha in znanjem ÏviÏganjalahko tudi dobro posnemajo in celo prikliãejo. Prinas boste skovika najpogosteje sli‰ali v severnemdelu drÏave: od Julijskih Alp na zahodu do Pohor-ja na vzhodu. Ogla‰ati se priãne takoj po koncu zi-me, tako da vam bo morda zgodnji obisk gora na-klonil tudi sreão, spoznati se z malim skovikom.

V srednji Evropi, torej tudi pri nas, velja za naj-bolj alpsko vrsto: v na‰ih Alpah Ïivi od 900 metrovnad morjem pa vse tja do drevesne meje, torej ne-kje do nadmorske vi‰ine 1800 metrov. Najpogo-stej‰i je okrog 1400 metrov visoko. Pojavlja se tudiv dinarskem svetu, vendar je tam redkej‰i. V zim-skem ãasu se obiãajno pomakne nekoliko niÏje,celo v bliÏino hi‰. Mali skovik najraje Ïivi v starihgozdnih sestojih s smreko. Znotraj svojega terito-rija potrebuje tudi manj‰e jase, poseke in drugemanj‰e vrzeli v gozdu, kjer lahko lovi.

Mali skovik je duplar. Gnezdi v starih duplihdetlov in Ïoln, najpogosteje v starem duplu tripr-stega detla (Picoides tridactylus), s katerim si veliko-krat deli Ïivljenjski prostor. Pri nas je po ocenahnekaj preko 200 parov te sovice, v Savinjskih Al-

Verjetno je Ïe vsakdo, ki redno ali obãasno za-haja v hribe, kdaj sli‰al znaãilno sovje ogla‰anje. Nijih malo, ki jih ob skovikanju spreleti srh, posebej‰e, ãe se sova, kar je sicer obiãajno, ogla‰a v jutra-njem ali veãernem mraku. K nekoliko nelagodne-mu poãutju prispevajo ‰e sence dreves, ‰elest listjain zgodbice, ki smo jih sli‰ali ali nemara celo pre-brali o tem, da sovje ogla‰anje prina‰a smrt. Brezskrbi, to so le bajke, ki jim verjamejo vraÏeverniljudje! So pa zaradi tega v preteklosti in v manj‰imeri ‰e danes visok raãun plaãale prav sove: kjer jele bilo moÏno, so jih preganjali, streljali ali kakodrugaãe pobijali. Zato niti ni ãudno, da je danes


36

ÎIVLJENJE GORA

Besedilo in fotografiji: Milan Vogrin

Mali skovik(Glaucidium passerinum)

Gorska Ïival meseca

Mali skovik je najmanj‰a evropska sova, lemalo veãja od vrabca.


37

ÎIVLJENJE GORA

pah, kjer je najbolje raziskan, pa okrog 70 parov.Kot zanimivost povejmo ‰e, da v celotni Evropi Ïi-vi okrog trideset tisoã parov, od tega daleã najveã,kar slaba polovica, na ·vedskem.

Od vseh sov je verjetno prav mali skovik pre-hransko najbolj vezan na ptice, ki jih lovi, ko sespreletavajo preko jas. Vendar po ptiãih poseÏe letedaj, ko zmanjka njegove osnovne hrane, malihsesalcev, torej razliãnih mi‰i in voluharic. âe jeplena veliko, si skovik naredi zalogo za hude ãase:nalovljeni plen si shranjuje v duplo ali med gosteveje mladih smrek, ki jih je vi‰je v Alpah v izobilju.

Z gnezdenjem obiãajno priãne v aprilu, sami-ca vali sama, samec pa ji v tem ãasu prina‰a hrano.Ko se mladiãi izvalijo, hrano zanje in za samico ‰evedno prina‰a samo samec. Samec mladiãev nehrani, paã pa plen preda samici ali pa ji ga v bliÏi-ni dupla le nastavi in jo na prihod opozori s kraj-‰im ÏviÏgom. ·ele ko so mladiãi veãji, jim hranoprina‰ata oba star‰a.

âeprav je malo verjetno, da boste malega skovi-ka v naravi uspeli tudi videti, ga le opi‰imo, nikoli se

ne ve. Na splo‰no je sivo rjavo obarvan, zgoraj s sve-tlej‰imi pegami, po spodnji strani pa je svetlej‰i s te-mnej‰imi lisami. Rep je kratek, zanimivo pa je, da znjim obãasno trza. Oãi so Ïivo rumene, noge pa zanjegovo velikost izredno velike in moãne. âeprav jele malo veãji kot vrabec, lahko obvlada tudi precejveãji plen, tudi tak‰nega, kot je detel. Rad posedana vrhu smrek, od koder opazuje okolico. âe ga za-gledajo manj‰i ptiãi, recimo sinice, kraljiãki, ‰ãin-kavci in podobne vrste, zaÏenejo velik vik in krik terga zaãnejo obletavati in nadlegovati. Odkritemuskoviku tako ne preostane drugega kot se ãim prejumakniti na drugo, bolj skrito mesto, kjer bo lahkov miru poãival ali oprezal za morebitnim plenom.

Kot najmanj‰a sova je izpostavljen vsem veãjimsorodnicam, ki ga, ãe je priloÏnost, lahko tudi ple-nijo. Tako se mali skovik izogiba splo‰no raz‰irjenilesni sovi, ki v gorah ne zaide tako visoko kot on,obiãajno le do 1000 metrov. Velik sovraÏnik so tudikune, ki lahko uplenijo odraslo ptico pri valitvi, ‰epogosteje pa mladiãe. Mali skovik je pri nas uvr‰ãenna rdeãi seznam, in sicer med ranljive vrste.

Iz oãi v oãi z malim skovikom.

Tako so se v TNP spomnili name (avtorica je ab-solventka gozdarstva, op. ur.). Lagala bi, ãe bi re-kla, da me ni razveselilo, da mi je bilo zaupano ‰ir-jenje ideje, ki se je Ïe davnega leta 1908 rodila v sr-cu profesorja Belarja.

Priprave so stekle. Na usklajevalnem seminar-ju maja v Laufnu v Nemãiji je bila okvirno doloãe-na vsebina, oblika izpeljave pa je ostala v na‰ih ro-kah. Na podlagi pridobljenih izku‰enj in navodilje zaãel dozorevati program, sprva v glavi, pa obdebatah s kavico, konãal pa je na papirju. Îe stem, da smo bili nastanjeni v Vratih v ·lajmerje-vem domu, je bilo marsikaj zakoliãenega – vsajprostorsko. âeprav so se v drugih evropskih par-kih veãinoma odloãali za sistem dvodnevnega obi-skovanja parka, smo se v TNP zaradi relativno ve-like oddaljenosti nekaterih udeleÏencev od Vrat,pa tudi zaradi bolj‰ega in pristnej‰ega spoznava-nja ter ne nazadnje zaradi bogatih pozitivnih izku-‰enj s planinskih taborov odloãili za organiziranjetabora.

UdeleÏenci naj bi bili stari od 12 do 19 let, pre-ko njih pa naj bi se v program vkljuãili tudi star‰i.Zaradi goratosti parka je nujno, da imajo mladinadzorniki tudi nekaj planinskega znanja, zatosmo jih iskali v mladinskih odsekih planinskihdru‰tev in po ‰olah v okolici parka. Odziv je bil ne-verjetno dober, vendar smo morali ‰tevilo omejiti,na Ïalost na le po dva iz vsakega odseka. K sodelo-vanju smo povabili tudi njihove vodnike in men-torje, ki so nam za nekaj dni posodili izku‰nje.

Pravi pomen nadzorni‰tvaZaradi naslova tabora bi mogoãe (upam, da

ne) veãina pomislila, da smo se ‰li samo nadzorni-

Mladi nadzornik oziroma Junior Ran-

ger je projekt, ki ga financirata ba-

varska vlada in federacija EUROPARC.

V Sloveniji je letos potekal prviã nas-

ploh, ni pa bil edini v Evropi. V pole-

tnem ãasu so se aktivnosti z isto

osnovo, a z vsakemu parku lastno spe-

cifiko odvijale ‰e v Nemãiji, na âe‰kem

in na Poljskem. Glavni namen sloven-

skega tabora je bila predstavitev na-

mena narodnih parkov in predvsem

dela nadzornika kot glasnika parka v

prostoru. Tabor je bil namenjen otro-

kom od 12. do 17. leta in je bil zanje

brezplaãen. Potekal je od 5. do 14. 8.

2002 v Vratih.

EUROPARC* je Triglavskemu narodnemuparku (TNP) ponudil sodelovanje v projektu »Ju-nior Rangers – In action to preserve Europe’s na-tural and cultural heritage«. Pogoj je bila aktivnavkljuãitev mladih v pripravo in izvedbo projekta.


38

ÎIVLJENJE GORA

Besedilo in fotografija: Marjeta Albinini

Mladi nadzornikTabor Triglavskega narodnega parka

* EUROPARC (Federacija naravnih in narodnih parkov Evrope)je panevropska, nevladna in politiãno neodvisna organizacija, kizdruÏuje 346 ãlanov v 37 drÏavah. Ustanovljena je bila leta 1973in se od tedaj posveãa izbolj‰evanju kakovosti zavarovanih obmo-ãij in njihovega upravljanja, da bi tako pomagala ohraniti Evro-po v vsej njeni raznovrstnosti tudi za prihodnje generacije. Skr-bi za izmenjavo izku‰enj, informacij, tehniãnega in strokovnegaznanja ter osebja med ãlanicami. SedeÏ organizacije je v Grafe-nauu v Nemãiji.


39

ÎIVLJENJE GORA

ke, se pravi hodili naokrog in »nadzirali«. Dejstvoje, da ljudje res najveãkrat pomislijo na policaja, kipo moÏnosti ‰e teÏi. Pa je resnica taka, da je maloneposreãen le sam izraz; zaradi tega bo v prihodnjetreba razmisliti o kak‰nem drugem nazivu – mordabomo zaãeli uporabljati izraz »spremljevalec«.

V okviru naravovarstvene nadzorne sluÏbeTNP je zaposlenih 17 nadzornikov, katerih podalj-‰ano roko predstavlja ‰e 94 prostovoljnih nadzor-nikov (in po novem ‰e 16 mladih nadzornikov).Naloge in namen vseh so v bistvu enaki. In ravnoto dvoje smo v teh desetih dneh, polnih nasmehovin zanosa z obilico zabave, mislim, da uspe‰no,prenesli na ‰estnajsterico otrok.

âe nekaj dela‰, je vaÏno, da ve‰, zakaj dela‰.Dvomim, da je poãetje na pamet in zato, ker ti ta-ko nekdo ukaÏe, kdaj lahko iskreno, kaj ‰ele za-bavno. Naloga nadzornika je varovati naravo,spremljati njene pojave – pa najsi bo to erozija,poveãano ‰tevilo kozorogov, garjavost gamsov aliodkritje fosila za zadnjim kamnom levo od poti.Skrb za izvajanje zakona o TNP pa ponavadi dobitisti Ïe omenjeni »policajski« predznak. Vendarpa naj bi ‰lo pri nadzornikovem delovanju v prvivrsti za preventivo in ena njegovih najpomem-bnej‰ih nalog je zato preprosto komuniciranje zobiskovalci. Pa naj bo to v obliki preprostega na-sveta, »po kateri poti je najlaÏje priti na Ïelenivrh« in »katera je tista ‰piãasta gora v senci«, donekoliko manj prijetnega pogovora, »zakaj se spi v200 metrov oddaljeni koãi in ne na za to neozna-ãenem mestu poleg avtomobila«. Urejanje in vzdr-Ïevanje nekaterih planinskih in naravoslovnih po-ti sta poleg ko‰nje in priloÏnostnih del pri parkov-nih koãah fiziãna popestritev delovnega dneva. Inãeprav je delavnik pozimi kraj‰i in poleti dalj‰i tervkljuãuje deÏurstva, je vsa ta dela v lastnem »var-stvenem okoli‰u« potrebno uskladiti in izvr‰iti. Tuje poleg dobr‰ne mere zaupanja med vodjo nara-vovarstvenih nadzornikov na upravi parka in nad-zornikom potrebno tudi poznavanje parka kot ta-kega. Mislim, da je ‰ele s tem moÏno v toliko razli-ãnih situacijah ravnati pravilno. Verjetno pa je privsem potrebno imeti nekaj obãutka. Îivljenje jepolno kompromisov in tak‰no vidim tudi zdravonaravovarstvo. Ena od nalog parka je namreã tudizagotoviti normalno Ïivljenje prebivalcem. Kom-promisi. Na obeh straneh.

Namen parka, zakaj je neko obmoãje splohpotrebno zavarovati, kak‰no vlogo imajo v tej igriÏivali, rastline, kamenje in voda ter kako je z vsemtem povezan ãlovek, so bila glavna vpra‰anja, nakatera smo v teh dneh iskali odgovore. Z enim sa-mim ciljem: spoznati vlogo nadzornika. In pri temse nam je uspelo zabavati!

V Vratih in okoli‰kih gorahNa sonãen ponedeljek, 5. 8., smo se torej po

nekaj pismih in telefonih prviã v Ïivo zagledali:Mojca Benedejãiã, Julija Erman, Miha Golja, Ni-ves Jensterle, Rok Kalan, Ga‰per Koko‰ar, PrimoÏLangus, Sara Mencinger, AnÏe Miklaviã, Doris Pe-taã, Mateja Pogaãnik, Uro‰ Sivec, AnÏe Smodi‰, Ti-len ·kerbec, Jaka Urevc in Rok Vengar. Udobni·lajmerjev dom smo okupirali za deset dni. Dasmo je‰ãa klapa, se je tudi izkazalo Ïe prvi dan. Pakaj ne bi bili pri tako dobri ko‰ti v AljaÏevem do-mu!

Mladi nadzorniki v kraljestvu Zlatoroga

stvari, ki nam jih je Na Logu v Trenti razkril Mar-ko.

Vsak dan je lep in zanimiv po svoje. A smo lju-dje narejeni tako, da vedno i‰ãemo tisto naj. Mi-slim, da je bil za vse nas tak dan torek, 13. avgusta,ko smo ‰li proti Bivaku II opazovat Ïivali. Îe odvsega zaãetka se je vedelo, da je to tisti torek, kobo treba najbolj zgodaj vstati. Pa ne, da bi zato ‰likaj prej spat ... DeÏurna sta nas tako Ïe ob 3.20 vr-gla iz postelj in Ïe ãez debele pol ure smo bili raz-kropljeni po gozdu in delali zemljevid zvokov (odtoãke, kjer sedi‰, poslu‰a‰ in na list nari‰e‰, iz kate-re smeri zvok prihaja). ·e sedaj se moram zasme-jati tistim, ki so v tistem govorjenju in hahljanju(sicer mora biti popolna ti‰ina) sli‰ali ÏuÏelke z ju-ga in ‰elestenje listja s severovzhoda.

V dveh skupinah po razliãnih poteh smo potemz na‰imi nadzorniki od‰li proti »dvojki«. Hoditi jebilo potrebno tiho. Prekrasno jutro se je komaj ro-dilo, mi pa smo bili Ïe visoko nad Vrati. V daljavismo videli gamse. Na ·plevti smo se zopet sreãali.Preseneãenje! Toni nam je ãez vso tisto strmino pri-nesel ogromno 6-kilogramsko lubenico! Ne vem,kdo je na koga prenesel tisto karizmatiãno pozitiv-no energijo – mi na otroke ali otroci na nas. âe sesedaj, v vsakdanji brzini, spomnim tistega dne, semi zdi kot iz neke druge sfere ukraden trenutek.

Deset dni je minilo, kot bi trenil, ostane le ‰eslovesen zakljuãek. V skoraj prave uniforme oble-ãena ‰estnajsterica otrok je pripravila simpatiãenprogram, Janez Bizjak, direktor TNP, in Paul Ho-tham ter Andy Neft z Europarca so mladim pode-lili certifikate mladih nadzornikov. Tako se je to-plega sredinega popoldneva zakljuãilo nekaj, zakar sem vesela, da sem bila zraven. Nekaj od tiste-ga, za kar se lahko nasmehne‰ in mirno reãe‰: us-pelo nam je! Varstvo narave ni stvar posameznikovna zato doloãenih delovnih mestih, je stvar nasvseh. Ozave‰ãanje mladih ima pri tem dolgoroãnoizreden pomen. Odra‰ãanje s pravo predstavo opovezanosti narave in ãloveka verjetno pripelje dozdravih in premi‰ljenih dejanj kasneje.

Martin ·olar, Tone Urbas, Iztok Butinar, RadoLegat (vsi TNP), Mojca Novak (MO Jesenice), An-drej RoÏiã, Mojca Odar (oba MO Bohinj), MajdaPagon (MO Tolmin), Vesna Lotriã (MO Dovje –Mojstrana) in 16 mladih »rangerjev«, vsem hvalaza iskre v oãeh!

Za uvod predstavitev diapozitivov. JoÏa nas jezaãaral z norimi barvami in tisoãerimi obrazi par-ka. Prva noã je bila najmirnej‰a – se paã ‰e nismopoznali ... Za vse nadaljnje, bile so brez razlikeenake, se pa tako ve. Hihitanje, sprehodi, karta-nje, spogledovanje. Nekaj ãarobnega je vedno vteh taborskih noãeh.

V naslednjih dneh smo z vseh smeri prehodilinaravoslovno pot od Mojstrane do klina pod Ste-no, na njej postavili nekaj informacijskih stebri-ãkov – totemov, zamenjali table, pobirali smeti,popravili pot proti krnici Za Cmirom, obraãali ingrabili seno. Obiskali smo Triglavski muzej v Moj-strani, kjer nam je po srcu ‰e vedno mladi AvgustDelavec predstavil zgodovino planinstva, v Radov-ni na hitro pomeÏiknili stari Gogalovi lipi in z Me-to podoÏivljali nekdanji vsakdan Pocarjeve doma-ãije. Kako ru‰evec vozi koãijo in da je ‰marnica tu-di zanimiv ptiã, nam je ob diapozitivih povedal po-znavalec ptic Îeljko, o tistih mini Ïivalicah v viso-kogorskih jezerih pa Alenka. O Ïivopisanem cve-tju na travnikih in tistih specialistih z dolgimi ko-reninicami v Ïivi skali, pa o zajcih, gamsih, svizcih,pupkih nam je pripovedovala Maja.

Poãasi so se kazale vzporednice z delom nad-zornika. Zakaj to in zakaj ono, je postajalo jasnej-‰e, saj so mladi to ugotavljali preko izku‰enj. Tistipravljiãni znak na levem rokavu nadzornika je do-bival pomen – slika je oÏivela. Na strmi skali stojigams. Kot bi se nagibal ãeznjo in gledal dol. Silhu-eta Triglava in spodaj triglavska roÏa. Zlatorog.Pripovedka, ki me je oãarala Ïe kot otroka ... Lah-ko bi jo prebrali tudi starej‰i in pripomogli, danam beli kozel ne bi ‰e kdaj pobegnil. Ljudje s te-mi znaki so nas stalno obkroÏali. Martin, Toni,Ico, Rado pa Peter in ‰e en Martin. Lahko se samonasmehnem – res »fejst« fantje! Z njihovo pomo-ãjo je tista slika dobila ‰e barve. Skrivnostno zani-mivi so bili noãni obhodi s Tonijem, interesantneGalerije z Martinom, pouãni Icovi Ïivljenjski na-sveti in ostro Radovo lovsko oko.

Ni samo rdeãi seznam za ogroÏene vrste, je tu-di zelena knjiga za pridne pobiralce smeti. S tiska-nimi ãrkami bi se lahko vpisali po turi na Bivak IV,nekoliko manj smo jih dobili na poti ãez Luknjodo informacijskega centra TNP v Trenti. Multivizi-ja o parku, pa zanimiva predstavitev Soãe, trentar-ski muzej, geologija, ekologija so le nekatere od


40

ÎIVLJENJE GORA


41

ÎIVLJENJE GORA

Umetna gnojila ne sodijo na hribovske kmetijePlaninci in pohodniki na svojih pohodih

nemalokrat naletimo na niã kaj prijaznosliko, ko so kmetijske povr‰ine na hribov-skih kmetijah kar pobeljene od raztrose-nega umetnega gnojila. Pravilo »ãim veãgnoja, veã bo pridelka« je Ïe davno preÏive-lo, uporaba umetnih gnojil pa je pogostonekontrolirana in nestrokovna. Tak‰no po-ãetje je v nasprotju s cilji in ukrepi spreje-tih protokolov Alpske konvencije in ni pravniã prijazno za okolje.

Enostransko pospe‰evanje donosa nakmetijskih povr‰inah le z umetnimi gnojili inpesticidi ima veãdimenzionalne posledice vcelotnem ekosistemu. Tako ãlovek uniãujein iztreblja prenekatero rastlinsko vrsto(v zahodni Evropi niti na podeÏelju otrocine poznajo veã razko‰ja cvetoãih travni-kov), ogroÏa in uniãuje Ïivalski svet in ne‰-teto mikroorganizmov, navsezadnje paogroÏa samega sebe, ko spreminja kemi-ãno sestavo vode, podtalnice, kot tudi pri-delane hrane.

Zato ne bo odveã poziv vsem planincemin drugim obiskovalcem gora, ki spo‰tujejonaravni red, naj se zavzamejo, da se na‰ehribovske kmetijske povr‰ine ohranijo brezuporabe kemiãnih gnojil.

V podkrepitev zgoraj napisanemu na-vajam rezultate raziskave, poimenovanePozitivne toãke za ekolo‰ko kmetovanje.In‰titut za raziskovanje ekolo‰kega kme-tovanja (Forschungsinstitut für biologisc-hen Landbau, http://www.fibl.ch/) v ‰vicar-skem kraju Frick je kar 24 let izvajal dolgo-roãni poskus, na podlagi katerega naj biznanstveno utemeljili prednost ekolo‰ke-ga kmetijstva. V okviru poskusa so opravi-li primerjavo med razliãnimi metodami pri-delovanja z razliãnih vidikov, glede na do-nos, rodovitnost tal, uporabo energije.Glavno sporoãilo poskusa je v tem, da je ob50-odstotnem zmanj‰anju gnojil in energijeter 97-odstotnem zmanj‰anju pesticidov vzadnjih 21 letih v primerjavi s tradicionalni-

mi metodami donos upadel samo za 20 od-stotkov. Razen tega je v tleh na poskusnihzemlji‰ãih, ki so namenjena ekolo‰ki pride-lavi, opazna veãja biotska raznovrstnost, vnjih najdemo dvakrat veã mikroorgani-zmov, deÏevnikov in doloãenih vrst hro‰ãev,to pa potrjuje dejstvo, da je tu rodovi-tnost veãja. Spoznanja, do katerih so pri‰li‰vicarski raziskovalci, so pomembna pravza Alpe, kjer so metode ekolo‰kega kmeto-vanja v splo‰nem veliko bolj raz‰irjene kotna drugih obmoãjih, ob tem pa tudi zatrajnostni razvoj, ki ga spodbujajo povsodpo svetu.

Miro Mlinar

Gnojila ogroÏajo naravo (ârni vrh, foto: Igor Maher)

MoÏni razvojni programi, ki zagotavljajo varo-vanje okolja ter ohranjanje naravne in kulturnededi‰ãine alpskih civilizacij, so nakazani v ciljihAlpske konvencije, ki so jo podpisale vse drÏave naobmoãju Alp in Evropska unija, status opazovalkev organih Alpske konvencije pa ima tudi CAA(Club Arc Alpin – Mednarodno zdruÏenje planin-skih zvez alpskih drÏav). Splo‰ni cilji Alpske kon-vencije so podrobneje opredeljeni v njenih proto-kolih – od protokolov Hribovsko kmetijstvo, Gor-ski gozd, Promet, Energija, Odpadki, Varstvo tal,Varstvo zraka, Varstvo voda, Urejanje prostora intrajnostni razvoj do protokolov Turizem, Varstvonarave in urejanje krajine ter Prebivalstvo in kul-tura, ki so ‰e posebej pomembni za Ïivljenje v go-rah. Vzpostavitev ravnoteÏja med ekonomijo inekologijo, med zagotavljanjem kakovosti Ïivljenjaza alpsko prebivalstvo in varovanjem narave, ter stem usklajeni trajnostni razvoj alpskih obmoãij pasta odvisna od tega, kako uspe‰no bodo posame-zne drÏave povezale in udejanile cilje in programeprotokolov Alpske konvencije, ki bodo prav v letu2002 z ratifikacijo v parlamentih drÏav podpisnicdobili mednarodno pravno veljavnost.

Ker ima vsaka alpska skupnost svoje posebnosti(naravne, socialne, kulturne, gospodarske), morav skladu z njimi oblikovati lasten gospodarski pro-izvod, ki bo upo‰teval principe varovanja narave inokolja na eni strani ter znanje in kvalifikacije do-maãega prebivalstva in razpoloÏljiva finanãna sred-stva za uresniãitev posameznih sestavin gospodar-skega proizvoda na drugi strani. V Sloveniji je takoskupina raziskovalcev in podiplomskih ‰tudentov vsodelovanju z domaãini opredelila ustrezen gospo-

Kakovostno Ïivljenje, ki ga opredeljujejo eko-nomska in socialna varnost prebivalstva na eni terrazvita prometna, komunalna, socialna in kultur-na infrastruktura na drugi strani, je edino zagoto-vilo za ohranjanje poseljenosti in vitalnosti alpskihoz. gorskih obmoãij. Samo kakovost Ïivljenja vgorskem prostoru, ki bo primerljiva z Ïivljenjem vniÏinskih in urbanih obmoãjih, bo zadrÏala veãjidel domaãega prebivalstva, hkrati pa pritegnilanove ljudi, ki cenijo Ïivljenje v naravnem okolju inki so pripravljeni prispevati k njegovemu varova-nju in razvoju. Pomembno vlogo pri varovanju na-rave alpskega sveta in pri gospodarski uspe‰nostinjegovega prebivalstva imajo poleg domaãinov tu-di planinci in drugi obiskovalci gora. Ti prispeva-jo k varovanju narave z odgovornim vedenjem inravnanjem (hojo po oznaãenih poteh, spo‰tova-njem zavarovanosti posameznih rastlin in gozdnihsadeÏev, izogibanjem ustvarjanju hrupa, ki pla‰igozdne Ïivali), hkrati pa so tudi porabniki ali kup-ci proizvodov alpskega prebivalstva, s ãimer vsajnekoliko prispevajo k njegovi ekonomski varnosti.


42

Besedilo: Ana Barbiã in Milan NaprudnikFotografiji: Igor Maher

Îivljenje v gorah*

ÎIVLJENJE GORA

Domaãini in obiskovalci skupno na poti razvoja

* Besedilo sta avtorja, dr. Ana Barbiã in dr. Milan Naprudnik,predstavila na 38. sreãanju treh deÏel, ki je bilo 19. in 20. okto-bra 2002 v Pratu di Resia – Ravenci.

Ohranjanje kulturne krajine gora je med prednostni-mi cilji razvojnih politik (Livek)


43

ÎIVLJENJE GORA

darski proizvod za Regijski park ·kocjanske jame(Barbiã in drugi, Regijski park ·kocjanske jame,1–6, 1995–1998), ki se ob podpori vodstva parkapostopoma tudi udejanja. Prav ta primer je poka-zal, da zavarovanost obmoãja ne prepreãuje razvo-ja. Nasprotno, lahko ga celo spodbujajo tako do-maãini, ki sãasoma postanejo ponosni na naravnoin kulturno dedi‰ãino obmoãja, v katerem Ïivijo,in zato tudi skrbijo za njuno varovanje, kot obisko-valci – porabniki gospodarskega proizvoda kon-kretne lokalne skupnosti. Glavna sestavina gospo-darskega proizvoda alpskih skupnosti je nedvo-mno turizem, ki pa se vsaj na zaãetku omejuje zgoljna njegov stacionarni in gostinski vidik. Njima sepostopoma dodajajo ponudba organiziranega vo-denja po gorah, vodeno ogledovanje naravnih inkulturnih znamenitosti obmoãja ter ponudba lo-kalnih pridelkov in izdelkov.

Za uspe‰nost razvojnih programov oz. projek-tov, ki bodo povezali razvoj z varovanjem okoljater naravne in kulturne dedi‰ãine alpskih in dru-gih gorskih skupnosti, je nujno vzpostaviti par-tnersko sodelovanje vseh akterjev: domaãinov,nevladnih organizacij, podjetij, lokalne samou-prave, drÏavne uprave in strokovnjakov.

V grobem so partnerstva vertikalna (od zgorajnavzdol ali od spodaj navzgor) in horizontalna (nadrÏavni ali na lokalni ravni), partnerji pa subjektidrÏavne oz. uradne ter zasebne oz. nevladne sfere.Posamezni partnerji konkretnega partnerskega om-reÏja v vseh fazah uresniãevanja skupnega projektanimajo enako intenzivne vloge. Medtem ko v nekifazi predvsem sprejemajo informacije, v drugi ena-kopravno sodelujejo pri sprejemanju najbolj po-membnih in daljnoseÏnih odloãitev. Kljub temu dagre v vsakem partnerskem omreÏju tako za vertikal-na kot za horizontalna partnerstva, morajo biti par-tnerji v procesih odloãanja enakopravni in enakov-redni. To pomeni, da morajo biti odloãitve sprejetena osnovi argumentov, ne pa na osnovi nadrejeno-sti oz. podrejenosti posameznih partnerjev. V opre-deljevanju in uresniãevanju razvojnih projektov sesodelovanja in partnerstva oãitno ‰ele uãimo. Naj-brÏ bo kar nekaj ãasa trajalo, preden bomo spozna-li, da s sodelovanjem pridobijo vsi: tako drÏava kotlokalna skupnost in njeni posamezni ãlani.

Planinska zveza Slovenije (PZS) je leta 1999sprejela Vodila pri delu Planinske zveze Slovenije in

planinskih dru‰tev s ciljem, zmanj‰ati negativne vpli-ve planinskih aktivnosti na gorsko okolje. Zato je vvodila zapisala, da se mora ãlovek v gorah obna‰atikot gost, opozorila na dejstvo, da je gorski prostornenadomestljiv, ter izpostavila planinsko organiza-cijo kot most med interesi ljudi in gorskim prosto-rom. PZS zastavljene cilje uresniãuje z veã konkre-tnimi akcijami, med katerimi naj omenimo vsaj dve:ekolo‰ko sanacijo planinskih koã in usposabljanjeprostovoljnih varuhov narave, katerih naloga jeobve‰ãati in opozarjati obiskovalce gora na ustreznovedenje tako do narave kot do domaãega prebival-stva, ki mu narava predstavlja vir za obstoj in razvoj.

Kaj lahko za prebivalce alpskih obmoãij planin-ska organizacija stori danes? Kot opazovalka v or-ganih Alpske konference in kot pomembna nevla-dna organizacija v vseh drÏavah podpisnicah Alps-ke konvencije ima v skladu z Aarhusko konvencijo(1998) pravico (in dolÏnost), zagotoviti udeleÏbojavnosti v procesih odloãanja, ki zadevajo okolje.Kot taka lahko planinska organizacija v interesualpskega prebivalstva predlaga Alpski konferenci,da se pospe‰i priprava protokola Prebivalstvo inkultura, v okviru katerega bo opredeljeno spo‰to-vanje samobitnosti alpskega prebivalstva in zago-tovljena kakovost njegovega Ïivljenja ob spo‰tova-nju naãel usklajenega in trajnostnega razvoja.

Razvoj mora upo‰tevati izroãilo in znanjedomaãinov (Trenta)

Slap za zaãetnike in smuãarje

Sinji slap podâe‰ko koão

Na‰a smer

WBesedilo: Mateja Pate

Fotografiji: Boris Strm‰ek

Verjetno bi teÏko na‰li kak‰nega navdu‰ene-ga lednega plezalca ali pa le zdravo radove-dnega alpinistiãnega zaãetnika, ki ne bi pre-izkusil svojih orodij v ledu Sinjega slapu. EdennajlaÏjih (4-, 85°/60°, 150 m), nemara tudi naj-lep‰ih, zagotovo pa eden najbolj obiskanih za-ledenelih slapov pri nas sleherno leto, ko nambogovi naklonijo vsaj nekaj ledu, privabi veliko‰tevilo navez z vseh koncev in krajev. ZgornjeJezersko je nasploh pravi naslov za ljubiteljezaledenelih slapov, saj poleg tistih, ki se rajedrÏijo zmernej‰e teÏavnosti, pridejo na svojraãun tudi nekoliko zahtevnej‰i plezalci.

Sinje modra ledna proga in najbolj zagamani ljudjeLedno plezanje, katerega zibelke so ·kot-ska, Kanada in Norve‰ka, ki so naravnostustvarjene za to alpinistiãno panogo, se je‰ele s koncem sedemdesetih let prej‰njegastoletja preselilo tudi v deÏelo na sonãnistrani Alp. Prvi vzpon v zaledenelem slapuso leta 1979, ‰e s pomoãjo lestvic in drugihpripomoãkov za tehniãno plezanje, opraviliBlaÏ Oblak, Vanja Matijevec in Lado Vidmar.Lotili so se kar martulj‰kega Luciferja, kidanes spada med zmerno teÏke slapove, a‰e vedno predstavlja preizkusni kamen zavsakogar, ki ima Ïeljo po zahtevnej‰em le-dnem plezanju. Istega leta je prvi znanivzpon doÏivel tudi Sinji slap, ki ga je kot si-nje modro ledeno progo neposredno podâe‰ko koão mogoãe opaziti Ïe iz doline. Av-torja smeri, ki je v dobrih dveh desetletjihod svojega nastanka postala ena najprilju-bljenej‰ih klasik, sta Mekinjãana Janko Ple-vel in Du‰an Podbev‰ek. Ko je bil led prebit,v na‰em primeru pravzaprav dobesedno,so plezalci v naslednjih letih naskoãili ‰eokoli‰ke, znatno teÏje slapove, kot so Vikije-va sveãa, Ledinski slapovi in âedca v doliniMakekove Koãne, s svojimi 130 metri najvi‰jiin z oceno spodnje sedme stopnje eden naj-teÏjih slovenskih slapov, ki ga je kot prvi vsolo vzponu zmogel JoÏef Pov‰nar.

»Zgornje Jezersko oziroma dolina RavenskeKoãne, ki ji domaãini pravijo kar Sibirija, je zaljubitelje zaledenelih slapov prav gotovo enonajpomembnej‰ih podroãij v na‰ih gorah. Vhladnih in senãnih poboãjih okrog doline, ka-mor sonce pozimi skorajda ne posije, se sre-di sneÏi‰ã in sivega skalovja v enoliãno pu-‰ãobo zarezuje veã lepih, izrazitih slapov. Vsiso Ïe veã let dobro znani in pogosto obiska-ni tudi pozimi,« se je o kvalitetah Jezerske-

ga zapisalo avtorjem vodnika Zaledeneli sla-povi, ki je kot prvi tovrstni vodnik pri nas iz-‰el leta 1987 in ‰e danes ponuja dober pre-gled nad do takrat preplezanimi slapovi povsej Sloveniji. âe pustimo ob strani naravnedanosti, ki omogoãajo gojenje gorni‰tva vraznih oblikah, naj bi Jezersko po besedahenega izmed domaãinov premoglo (‰e) se-dem »naj« stvari: najstarej‰i apnenec naobmoãju rajnke Jugoslavije, z magnezijemnajbogatej‰o vodo v Sloveniji, macesne z naj-gostej‰imi in najenakomernej‰imi letnicami,âedco – najvi‰ji slap v Sloveniji, dostop skoziKokro, ki je najdalj‰a vas v Sloveniji, najlep‰onaravo in – najbolj zagamane ljudi na svetu.

TeÏavnost odvisna od razmerSinji slap po priljubljenosti in teÏavnosti sodiob bok Slapu nad votlino v Tamarju, Palenkuv Logarski dolini, Slapu pod stenco v Soteskiali slapovom v Peklu pri Borovnici. TeÏavnostse le od daleã dotakne ‰tirice, zato je seve-da dostopen ‰ir‰im plezalskim mnoÏicam,tako zaãetnikom, ki ‰ele vadijo zamahovanjes cepini, kot starim maãkom, ki jim vzpon potakem slapu predstavlja sprehod pred ne-deljskim kosilom. Nekajkrat se je zgodilo tu-di, da je slap privabil celo – smuãarje ... Prvi,ki mu je davnega leta 1984 padlo na pametpresmuãati Sinji slap, je bil Davo Karniãar, kije kasneje vajo ponovil ‰e dvakrat. DrejcKarniãar je bratovemu zgledu sledil ‰est letpo prvem uspe‰nem spustu, ki ga je prota-gonist ocenil s spodnjo sedmo stopnjo.

45

Smuãanje po Sinjem slapu (foto: Luka Karniãar)

Slap za zaãetnike in smuãarje

Na‰a smer

46

Seveda pa dejstvo, da je slap doÏivel na stoti-ne ponovitev in celo nekaj smuãarskih spustov,‰e ne pomeni, da bi ga bilo zdravo jemati z le-vo roko, kaj ‰ele z dvema (levima rokama). Te-Ïavnost in varnost vzpona sta med drugim se-veda moãno odvisni od trenutnih razmer in seskozi zimo lahko znatno spreminjata. Odveã jepoudarjati, da zna biti vzpon zaradi pomanjka-nja ledu ali njegove slabe kvalitete nekoliko te-Ïji kot v idealnih zimah. Dodaten faktor je se-veda tudi mnoÏiãna obiskanost slapu – pleza-nje z nekaj navezami pred oziroma nad seboj niniti prijetno niti pretirano varno, zato bi se obobisku Sinjega slapu morda veljalo oprijeti sta-rega rekla o rani uri. Drugaãe pa je za varenvzpon v slapu dobro poskrbljeno, saj so v za-dnjem ãasu na varovali‰ãih svoje mesto in po-slanstvo na‰li pravi pravcati svedrovci.

Razmere v slapovih na Jezerskem in drugodpo Sloveniji je mogoãe spremljati na spletnihstraneh za »ledne zanesenjake« (http://ra-zmere.ice-climbing.net), katerih urednik jeAndrej Peãjak in ki na podlagi objavljenih spo-roãil plezalcev ponujajo dnevno sveÏe infor-macije o stanju ledenih vertikal.

InformacijeIzhodi‰ãe: Zgornje Jezersko. Od Plan‰arskegajezera po cesti proti spodnji postaji tovorneÏiãnice na âe‰ko koão. Pozimi je jeklene konji-ãke najveãkrat potrebno pustiti Ïe pri doma-ãiji Ancelj, kjer je tudi obve‰ãevalna toãka GRS.Dostop: od spodnje postaje tovorne Ïiãnice popoti proti Îrelu do poboãja pod âe‰ko koão,koder se nahajata Vikijeva sveãa in Sinji slap, kiju je mogoãe lepo videti iz doline. Na primernemmestu pod slap. Od postaje Ïiãnice 30 minut.Sestop: od âe‰ke koãe desno po markiranipoti do spodnje postaje Ïiãnice (slabo uro) alilevo po zavarovani poti do malega Îrela inpo meli‰ãu nazaj pod slap (40 minut).

Literatura:– T. Golnar, D. Karniãar, D. Karniãar. Plezalni

vodnik Jezersko. Ljubljana: Planinska zvezaSlovenije, 1999.

– S. Slejko. Sinji trakovi. Ljubljana: Planinskodru‰tvo Ljubljana Matica, 1995.

– Zaledeneli slapovi. Ljubljana: ID v sodelovanjus Planinsko zaloÏbo pri PZS in PD Postojna,1987.

Vikijevasveãa

Sinji slap

âe‰kakoãa

47

Pozno popoldne je in z Maticem se od ‰otorovna platoju odpraviva proti steni, da bi utrla gaz dovstopa vanjo, medtem ko Uro‰ prevzame vlogo ku-harja in pripravlja ãaj za naslednji dan. âeprav seokoli stene podijo meglice in iz njih pade celokak‰na sneÏinka, se vsake toliko ãasa le prikaÏe ste-na. Vidiva, da se novozapadli sneg izpred nekajdni ni kaj dosti splazil po steni in bomo zato verje-tno imeli kar nekaj teÏav, saj se nama celo pri ho-ji po ravnem platoju vãasih ugrezne do kolen.Mraãi se Ïe, zato se pod steno obrneva in odhlaãa-va nazaj proti ‰otorom.

Do sedaj po tem platoju ni hodilo kaj dosti lju-di. Pregled uspe‰nosti odprav, ki so posku‰ale na Pe-ak 41 pred nami, jasno pove, da je pod zahodno ste-no na vi‰ini 5600 metrov od ‰tirih odprav uspelo pri-

ti le dvema. To sta bili japonska odprava oziromanaveza leta 1998 in finska leta 2001. Obe navezi stavstopili v steno in se obrnili malo nad 6000 metri. Ja-ponca so presenetili slabe razmere in trd led, med-tem ko sta Finca po bivaku na 6000 metrih obrnilazaradi nesreãe, ko je enemu izmed njiju padel ka-men na glavo in je bil 15 minut celo v nezavesti. Fin-ca sta naslednje poskuse v gori opustila, Japonca, kista prej za aklimatizacijo v solovzponu preplezalavsak svojo prvenstveno smer na Kusum Kanguru, pasta poskusila ‰e enkrat. Tudi tokrat neuspe‰no.

Medtem ko je finsko-ameri‰ka odprava, ki se jena goro podala spomladi leta 2000, sku‰ala pritipod zahodno steno kar ãez izredno nevaren lede-ni slap, smo mi na‰li odliãen prehod levo od ome-njenega poskusa, in sicer po sneÏnem Ïlebu v ste-

PLANINSKIvestnik 01 / 2003 ALPINIZEM

Besedilo in fotografije: Urban Golob

Kuhar dobil stavoPrvi na vrhu Peaka 41 (6654 m) v nepalski Himalaji

Peak 41 (6654 m) z vrisano smerjo vzpona. Levo spodaj je sneÏni Ïleb, nato plato (je skrit za grebe-nom) in zahodna stena.

ka 41. Po nekaj dolgih letih je to napako odkrilPetri Kapiainen, sicer vodja finsko-ameri‰ke od-prave na Peak 41, in ugotovil, da lahko gre‰ na Pe-ak 41 samo s trekin‰kim dovoljenjem za Mera Pe-ak, ker sta zaradi napake – seveda gledano strogobirokratsko – ena in ista gora. Seveda so vse pred-hodne odprave to izkoristile in prihranile nekaj ti-soã dolarjev, kolikor stanejo normalno dovoljenjeza vrh nad 6500 metri, zvezni oficir, polog za heli-kopter in onesnaÏevanje narave. Toda vsake lepestvari je enkrat konec in Nepalci so svojo napakopopravili konec lanskega leta, ko so Peak 41 uvr-stili na seznam novo odprtih vrhov. Med drugimje to za nas pomenilo mnogo veãje stro‰ke in biro-kratske obveznosti v Katmanduju.

Bivak na 6500 metrihZnoãilo se je Ïe, piha mrzel veter in z Uro‰em

naju zebe kot psa. Matic nekje nad nama rije po str-mem in prhkem snegu in upam, da je vsaj njemu to-pleje. Tudi stoji‰ãe je svojevrstno – med skalo insneg zataknjen cepin – Uro‰ in jaz pa stojiva na eninogi, ki kar nekajkrat postane neobãutljiva. Prav niãse ne vznemirjam zaradi kvalitete stoji‰ãa in videti je,da se tudi Uro‰ ne. Matic Ïe ve, kaj dela, midva pa vskopem pogovoru med drgetanjem ugotoviva, danama gre po glavi ista stvar – naj Matic Ïe enkrat na-redi stoji‰ãe, da bi midva lahko spet zaãela plezati.

In tako v vedno moãnej‰em vetru po 19 urahplezanja pridemo na sedlo glavnega grebena 6500metrov visoko. Ura je deset zveãer in dodobrautrujeni poi‰ãemo zavetje pod majhno opastjo navzhodni strani grebena. Skopljemo majhno plo-‰ãad, se spravimo v spalne vreãe in po enournemdrgetanju se toliko segrejemo, da nekako zaspimo.

Zjutraj nam sonce, ki pokuka izza âamlanga,posije naravnost v obraz. Med kuhanjem ãaja greMatic pogledat za vogal, kako je videti vr‰ni greben.Ko se vrne, reãe: »Mislim, da lahko vrvi pustimo kartukaj. Sploh ni moÏnosti varovanja.« In malo kasne-je priãnemo z gaÏenjem proti vrhu. Greben je izpo-stavljen, toda ob dobrih razmerah ne bi bil niã po-sebnega. Mi pa rijemo po strmem snegu toãno nadsteno, ki smo jo vãeraj preplezali in jo zdaj lahko vi-dimo med svojimi nogami. Sneg je sipek, mestomakloÏast in ni nam jasno, zakaj se z njim ne speljemonavzdol. Matic, ki gazi naprej, se z rokami do ra-men v snegu ustavi in pogleda nazaj. Gleda mene,

ni kote 6113 metrov. Ta dostop, ki bi po nakloni-ni (40-70 stopinj) in vi‰ini (500 m) pri nas Ïe sodilmed samostojne smeri, se je kljub slabim sneÏnimrazmeram v zgornjem, strmej‰em delu izkazal ne-primerno bolj‰ega in varnej‰ega kot do konca raz-pokan in nalomljen strm ledenik, v katerem soFinci in Ameriãani enkrat celo prespali! V leto-‰njih razmerah bi bil to gotovo samomor.

Slabe razmereOb treh zjutraj vstopimo v steno. Po zaãetnih

nekaj metrih plezanja po ledu se naklon Ïlebazmanj‰a in v naslednjih 200 metrih dobesedno ri-jemo po sipkem snegu navzgor. Ko na koncu pre-ãnice komaj zlezemo po nepredelanem snegu,smo Ïe na robu obupa. Toda v naslednjem Ïlebusta sneg in led precej bolj‰a in spet smo bolj‰e vo-lje. Pa ne za dolgo. Razmere se spet poslab‰ajo inÏe beÏen pogled na uro ter vi‰inomer pokaÏe, dasmo prekleto poãasni. »Rezultat« ob prvem in edi-nem kratkem poãitku tistega dne je zaskrbljujoã –v osmih urah smo uspeli preplezati le slabih 500metrov. Kratek posvet, in preden se uspemo dokonca dogovoriti, »potegne« Matic naprej. In ãe-prav vsakega od naslednjih dveh razteÏajev pleza-mo po tri ãetrt ure, smo potem Ïe tako visoko, danam je popolnoma jasno: ãeprav nas bo slej koprej dobila noã, gremo samo ‰e naprej.

Îe nekaj ãasa so bile s Peakom 41 in Mera Pe-akom cele zme‰njave. Ko so pred leti sestavljali se-znam trekin‰kih vrhov in mednje uvrstili tudi Me-ra Peak, so mu pripisali koordinate in vi‰ino Pea-


48

ALPINIZEM

Ko se je zdanilo, smo v steni naleteli na nekajmetrov dobrih razmer za plezanje.


49

jaz gledam njega, obrnem se k Uro‰u, ki gleda me-ne in Matica. Vsi se gledamo in se ãudimo. V takonevarnem poloÏaju se ‰e nismo zna‰li prav veliko-krat. Maticu nato uspe dobesedno prekopati sneÏe-ni raz in kmalu doseÏemo manj strmo poboãje, kivodi proti vrhu. Ob pol desetih naredimo ‰e zadnjekorake in obstanemo nekaj metrov pred vrhom, kije ena sama opast. Prav dosti ãasa se ne zadrÏimotam zgoraj. ·e vedno je mraz in moãno piha, zatonaredimo le nekaj posnetkov, se malo razgledamoin javimo v bazo. Oãitno so nas gledali, kako smonapredovali proti vrhu, saj namesto obiãajnega»Tukaj baza, sprejem« odgovorijo kar z »Bravo, fan-tje, ãestitamo za vrh«, ãeprav so nam kasneje rekli,da nas zaradi vetra niso razumeli prav niã.

Nazaj ãez stenoSestop do sedla, kjer smo bivakirali, je potekal

hitreje, ‰e vedno pa je bilo treba po‰teno paziti, inzato smo silno zadovoljni, ko spet postopamo okrogbivaka. Klic v bazo nam pove, da se je druga navezazaradi obupnih sneÏnih razmer obrnila na sever-nem grebenu nekaj ãez 6000 metrov visoko. Kersmo sprva mislili, da bi sestopili po grebenu, se sre-ãali z njimi in imeli tako olaj‰an sestop, nam sedajne preostane niã drugega, kot da gremo dol pribli-Ïno tam, kjer smo pri‰li tudi gor – po zahodni steni.Ampak Ïe pri vzponu nam je bilo jasno, da nimamodovolj opreme za sidri‰ãa za spuste ob vrvi. Raãuna-joã na dobre razmere v ledu smo v steno vzeli veã le-dnih vijakov ter bolj malo klinov in zatiãev, med ka-terimi je sameval ‰e majhen metulj. Ker pa smo privzpenjanju delali stoji‰ãa le v skali, smo vedeli, danam bo pri spu‰ãanju opreme slej ko prej zmanjka-

lo, ãetudi bomo ‰e tako varãevali z opremo na sidri-‰ãih. Na sreão pa smo pri spu‰ãanju mestoma nale-teli na dovolj dober led, da se je Uro‰ izkazal za moj-stra v izdelovanju abalakovov in da smo se za nekajãasa lahko otresli spu‰ãanja ob vrvi na en zatiã in po-dobnih neprijetnih prigod. Zato pa sredi stene, kosestopamo nenavezani v zavetrju po velikem Ïlebu,pritisne sonce in v trenutku postane vroãe. Po‰tenosmo Ïe dehidrirani in prve skale 150 metrov niÏje zmoÏnostjo ponovnih spustov ob vrvi ponujajo pravoodre‰itev. Spodaj opazimo ‰e Ale‰a in Bo‰tjana, kinam gresta naproti in na zaãetku stene opremita trisidri‰ãa za spu‰ãanje, ki jih bodo z Matejem pri na-slednjem poskusu uporabili tudi pri vzponu. Kmalupotem, ko ponovno pademo v veãerno senco, jespu‰ãanja za danes neizogibno konec. Na platojupod steno popadamo v sneg in neznansko dolge polure hoje do ‰otorov je samo ‰e preizkus odklopamoÏganov po dvodnevni maksimalni zbranosti.

·e druga smerDan po na‰em duhamornem vraãanju s plato-

ja v bazni tabor se zaãenja obetavno. Pojemo dva-kratni zajtrk, ki ga je kuhar izborno pripravil, po-tem ko se je vijugajoã vrnil od prvih »lodÏev«, kjerje oãitno zelo uspe‰no zapil dobljeno stavo z do-maãini. Ti so namreã trdili, da nam ne bo uspelopriti na vrh, saj ga ni dosegla ‰e nobena izmed ‰ti-rih odprav, ki so naskakovale Peak 41. Nasprotnoje kuhar Majla zagotavljal, da naj nikar ne dvomi-jo o sposobnostih slovenskih alpinistov. Tako smomi dokazali svoje plezalske, medtem ko tudi Maj-

ALPINIZEM

Pogled proti grebenu. âeprav je kot na dlani,je do njega ‰e vsaj 300 vi‰inskih (in hudo dol-gih) metrov. Pleza Matic Jo‰t.

Spu‰ãanje ob vrvi v zgornjem, strmej‰em delustene.

rala vrnitev tri dni prej. K zgodnej‰emu odhodupa pripomorejo nosaãi, ki se ravno vraãajo protiLukli, in jih tako dobimo po zelo ugodni ceni.Morda imamo malo sreãe in upornikov na potiproti Lukli ne sreãamo, toda kljub temu ostanejosatelitski telefon in veãji fotoaparati varno sprav-ljeni na dnu sodov vse do Katmanduja.

DoseÏki odprave: – prvi pristop na vrh Peaka 41 (6654 m) in dve

smeri v zahodni steni,– smer prvopristopnikov 1500 m, V, 4 (TD+),

14-17. 10. 2002; Matija Jo‰t, Uro‰ Samec, Ur-ban Golob,

– Spominska smer Jerneja Sinkoviãa, 1500 m, V,4 (TD+); Ale‰ Kovaã, Bo‰tjan Jezov‰ek, MatejKovaãiã.âlani odprave: Matija Jo‰t (vodja), Ale‰ Kovaã,

Matej Kovaãiã, Bo‰tjan Jezov‰ek, Uro‰ Samec, Ur-ban Golob in zdravnica Anja Jazbec ter vi‰ja medi-cinska sestra Ela Aristovnik.

Z nami so bili na zaãetku ‰e Vesna Slabe, Ta-nja Jankoviã in Igor Ravnihar, s katerimi smo se zaaklimatizacijo skupaj povzpeli na bliÏnji Mera Pe-ak (6476 m).

la ni prav slabo demonstriral svojih pivskih sposo-bnosti. In tako smo do konca tistega dopoldnevasiti in z daljnogledi gledali v steno in opazovaliAle‰a, Bo‰tjana in Mateja pri napredovanju. Da bibili ãim hitrej‰i, so se odloãili, da gredo v stenolahki, in zato niso vzeli s seboj spalnih vreã. In res,nekaj ur zatem, ko so izginili izpred na‰ih oãi vsneÏne Ïlebove, se oglasijo z roba stene. Prepleza-li so svojo samostojno smer, kak‰nih 50–100 me-trov desno od na‰e. Dneva za vzpon na vrh je ‰edovolj, toda v samo petih minutah se iz doline pri-podi sneÏno neurje. Naenkrat zajame bazni taborin ves Peak 41. Na Ïalost jim ne preostane niã dru-gega, kot da zaãnejo ãim prej sestopati. Dolgo niod njih nobenega glasu, ko pa so nekje na polovi-ci stene, se vendarle oglasijo. Utrujeni so in v str-mih Ïlebovih so imeli Ïe kar teÏave zaradi plazenjasnega. Tistega dne pozno ponoãi doseÏejo ‰otorana platoju in naslednji dan sestopijo v bazo.

Toda fantje nimajo kaj dosti poãitka. Zveãerjih ãaka proslavljanje, naslednji dan pa bojda Ïezapu‰ãamo bazni tabor, tri dni pred dogovorje-nim datumom. Kuharski pomoãnik je v zadnji va-si namreã naletel na maoiste in s kuharjem sta bi-la tako prestra‰ena, da sta na lastno pest organizi-


50

ALPINIZEM

Prosto ãez Salathe v enem dnevu24-letni ameri‰ki plezalec Tommy Caldwell je laniopravil v El Capitanu nad dolino Yosemite odli-ãen vzpon, saj mu je kot prvemu uspelo v enemdnevu prosto ponoviti legendarno smer Sala-the. Za 35 razteÏajev in skoraj 900 metrov viso-ko smer s teÏavami tja do ameri‰ke 5.13b (8a) jeCaldwell s soplezalcem potreboval 19 ur in 30 mi-nut. DoseÏek je ‰e toliko veãji, saj je Caldwell ko-nec leta 2001 doÏivel nesreão, zaradi katere somu morali celo amputirati del kazalca. A to ‰e nibilo konec prostoplezalske dirke ãez Salathe, sajje tja pri‰el spet Japonec Yuji Hirayama, ki gapozna tudi slovenska publika, predvsem po odli-ãnih predstavah na tekmah Masters in za sve-tovni pokal v Kranju. Hirayama je Salathe leta1997 kot prvi ponovil na pogled, za kar je takratpotreboval dva dneva, tokrat pa je opravil pro-sto ponovitev v enem dnevu. Za vzpon je s sople-zalcem potreboval samo 13 ur, kar dokazuje, daje v izredni formi in da lahko podoben rekordpriãakujemo ‰e v kak‰ni smeri. Sicer pa so The

Salathe Wall leta 1961 prvi preplezali AmeriãaniRobbins, Pratt in Frost, prvo prosto ponovitevpa sta opravila prav tako Ameriãana Todd Skin-ner in Paul Piana. (besedilo in fotografija: BorisStrm‰ek)

Stena El Capitana v dolini Yosemite, smer Sa-lathe poteka v steni levo od osrednjega stebra


51

ALPINIZEM

Jubilejno leto mariborskih alpinistov ·tiri desetletja Alpinistiãnega odseka PD TAM MariborBesedilo: Silvo Babiã

·tevilni ljubitelji gora, navpiãnih sten in pre-padnih globin so za vedno zaznamovali zgodo-vino ‰tajerskega kolektiva, ki uspe‰no delujev vseh vejah gorni‰tva Ïe skoraj pol stoletja.Pisano paleto dejavnosti izku‰enih alpinistov,drznih lednih plezalcev in nekoã najprodornej-‰ih ‰portnih plezalcev je nemogoãe opisati znekaj besedami. Za delovanjem cele vrste ge-neracij gornikov, njihovih nekaj tisoã vzponovin zahtevnih smuãarskih spustov, za doseÏkina ‰tevilnih odpravah v tuja gorstva po vsemsvetu, uspe‰no vzgojno dejavnostjo in delom vGorski re‰evalni sluÏbi stojijo ljudje, ki so da-nes lahko upraviãeno ponosni na svoje delo.Alpinistiãni odsek Planinskega dru‰tva TAMMaribor je med svojim delovanjem doÏivelmarsikaj: od zagrete pe‰ãice ljudi, ki je na po-budo Francija ·majsa in Lojzeta Krajgerjaustanovila odsek, Ïivela z njim s srcem in du-‰o, vzgojila generacije dobrih plezalcev, ve-stno dokumentirala delovanje svojih ãlanov,do prvih odprav v tuja gorstva in prvenstve-nih smeri ter uspe‰nih udeleÏb na ‰tevilnihtekmovanjih, prireditvah in akcijah.

Nekoã »najagilnej‰i« odsek vSlovenijiMed ãlani matiãnega planinskega dru‰tva seje v zaãetku 60. let prej‰njega stoletja porodi-la zamisel o nujnosti ustanovitve alpinistiãne-ga odseka. Prva sreãanja bodoãih ãlanov sopotekala v prostorih raãunovodstva Proda-jalne TAM, prvi sestanek pripravljalnega teãa-ja za ustanovitev odseka pa je bil 10. oktobra1962. Îe prvo jesen so bile aktivnosti odsekatako ‰tevilne, da je prejel posebno pohvaloPlaninske zveze Slovenije kot »najagilnej‰i medvsemi ‰tiriindvajsetimi v Sloveniji«. Od takratse je ob sredah zveãer, v tradicionalnem ãasuza sestanke, ki je v veljavi ‰e dandanes, zvrsti-lo nepregledno ‰tevilo poroãil s tur, naãrtovza delovanja v stenah in marsikatero veselosmo u‰piãili. Z veseljem in zagnanostjo smo sedesetletja sreãevali na skupnih alpinistiãnihtaborih (v Julijskih in Kamni‰kih Alpah, v Pakle-nici ...), se udeleÏevali turnih smukov, organizi-

rali alpinistiãne ‰ole, vodili zahtevnej‰e planin-ske izlete, plezali teÏke prvenstvene, pa tudilaÏje smeri, se veselili ob vsakoletnih zakljuãkihsezon in »kr‰ãenjih« novih ãlanov ter zdruÏeva-li moãi na odpravah v tuja gorstva. Sodelova-nje s sosednjim Alpinistiãnim odsekom Aka-demskega planinskega dru‰tva Kozjak je biloposebno plodno v 80. letih, ko smo skupaj or-ganizirali odpravo v Kavkaz, pa tudi pozneje,ko smo skupaj odhajali v Ande in Himalajo.

Sveãana proslava in razstavafotografijV ‰tirih desetletjih so odsek vodili naslednjinaãelniki: Lojze Krajger, Edvin Bedenik, IvanKristan, Marjan Prelog – Jaka, Drago Kavnik,Ivan Cverlin – Cvrão, Janez Jeza, Samo Înidar-‰iã, Miran Pliber‰ek, Du‰an Habulin in AndrejNapotnik, ki sedaj na ãelu odseka vztraja Ïeveã kot desetletje in pol! Ob visokem jubilejusmo organizirali sveãano proslavo in izdali ob-‰iren zbornik. Kronika zbornika je povzeta pozapisnikih dru‰tvenih sestankov, letnih poro-ãilih in knjigah vzponov, za dodatne vire pa sonam sluÏili tudi ãlanki iz ãasopisja (Tamov alpi-nist, tedensko glasilo sindikata TAM SkoziTAM, Planinski vestnik, Alpinistiãni razgledi).Prva zapisana kronika med letoma 1962 in1967 je edinstvena tako po obliki kot po duhu,ki ga izÏareva. Pisana je na roko in opremljenas fotografijami in z risbami avtorja ter pred-stavlja ãudovit vodnik po odseku. Tudi zatosta bili proslava in priloÏnostna razstava vprostorih Srednje lesarske ‰ole v Limbu‰u priMariboru nekaj posebnega. Veã kot sto udele-Ïencev je obujalo spomine ob diapozitivih, raz-stavljenih fotografijah, predvsem pa v po-menkih med mladimi in starimi. Mnogi med nji-mi so se ‰ele po dolgih letih ponovno sreãali.Za dolgoletno delo so zasluÏnim podelili pri-znanja in uÏivali v prizorih filma (reÏiser JocoÎnidar‰iã) iz leta 1967, ko sta Lojz Krajger inAlojz Pristovnik (glavna igralca) plezala v oste-nju Mrzle gore. Kulturni program je »zapolnila«Vokalna skupina Liguster iz Slivnice. Seveda nipotrebno poudarjati, da se je druÏenje nada-ljevalo ‰e dolgo po uradnem zakljuãku.

Rodica je tudiGradica

Z najveãjim zanimanjem prebi-ram v PV zapise o izvoru imen izgorskega sveta pa tudi morebitne»ãrkarske pravde« na tovrstne te-me se mi zdijo zanimive. RazpravaDu‰ana âopa Orglice ali Orliãje? v10. ‰tevilki PV me je opogumila, da‰e sam prispevam kost za gloda-nje, ki bi morda zadi‰ala kompe-tentnemu strokovnjaku.

âe le skupaj ujamem prav‰njiãas in vreme, grem rad vsako zgo-dnjo pomlad na pohajkovanje posonãnih poboãjih nad Ba‰ko graponekje med Sori‰ko planino in Rodi-co. Ko sem svojemu dolgoletnemuznancu Cirilu iz Ruta nad Ba‰kograpo opisoval leto‰nje potepanjein stikanje za starimi potmi podRodico – z namenom seveda, da odnjega izvabim ‰e kako zanimivost –me je ‰egavi Grapar nemudomapouãil, da v njegovi rodni vasi pravi-jo gori Gradica! âeprav Ïe petodesetletje Ïivi v DraÏgo‰ah, je kljubtej dolgi dobi Ciril ostal zvest svo-jemu Rutu: ‰e vedno namreã na vsomoã zavija po graparsko. NjegovbeÏni poduk mi je takoj dal misliti:saj res, kak‰en smisel pa naj bisploh imela osnova oziroma korenimena Rodica? Ali je mogoãe, da jeto kaj v zvezi z »roditi« ali »rojeva-njem« tam gori visoko med Bohi-njem in Ba‰ko grapo? Nenadomami je povsem logiãno zazvenela Ci-rilova Gradica iz korena graditi,gradnja, (gorska) zgradba. Kako jepotem iz Gradice nastala Rodica,ãe je seveda Gradica v resnici pr-vobitno ljudsko ime? Zamikalo meje iskati razlago v znanem dejstvu,da so bili prvi kartografi v na‰ihkrajih tujci – Nemci (Avstrijci) inItalijani – ki so na terenu marsikajnarobe sli‰ali in potem narobe, ozi-roma po svoje, zapisali. Posebnospolzek teren je bil zanje svet medgorenjskim Bohinjem in primorskoBa‰ko grapo, kjer so (bile) na maj-hnem prostoru velike razlike v na-reãnem govoru domaãinov, ki pa jihtuje uho ni moglo pravilno zaznati.To pa je tudi zame preveã spolzekteren, da bi se spu‰ãal v kakr‰ne-

koli (ne)strokovne razlage. Zatosem po telefonu poklical Du‰anaâopa, ki ga moje vpra‰anje o Gra-dici ni prav niã presenetilo. Potrdilje, da je Gradica prvobitno ime zaRodico s primorske strani, da se jepred precej leti o tem Ïe pisalo, daje v bohinjskem nareãju g izpu‰ãen,ker jim skupina gr na zaãetku be-sede ne gre dobro z jezika, in kon-ãal z obljubo, da bo ob priloÏnosti otem ‰e kaj napisal. Predvsem pasva se strinjala, da se zadeva zapi-‰e kot zanimivost, brez vsakr‰nihzlih namenov, ki bi izzvali nepotre-bne polemike ali celo poskuse, da biobstojeãe stanje v literaturi in nazemljevidih posku‰ali spreminjati.(Borut Mencinger)

Jezera v juÏni svetlobi.Martin Amode, Najlep‰a slovenskajezera. Celovec, Ljubljana, Dunaj:Mohorjeva zaloÏba, 2002. 96 str.

Slovenija je zares med najlep‰i-mi pokrajinami na svetu. To potrju-jejo tudi tujci, ki obiskujejo na‰ekraje, ter beseda in fotografijaprenekaterih knjig tujih avtorjev.Med tujimi in domaãimi avtorji del spodobno vsebino je lahko hudakonkurenca ali pa je tudi ni. Saj jeza vse dovolj dela, pri podobnihvsebinah pa so pristopi lahko pov-sem drugaãni. Tudi fotografije

istih objektov v razliãnem ãasu inrazliãni svetlobi ter z le malo razli-ãnega stojnega mesta so lahkopovsem drugaãne.

Knjiga Najlep‰a jezera v Slove-niji avtorja Martina Amodeja je iz-‰la pri veã zaloÏbah, pri MohorjevizaloÏbi v Celovcu pa tudi v sloven-‰ãini. Avtor omenja slovenska jeze-ra kot gorska oãesa v idiliãni legi,obdana s skalnimi vrhovi, skrita vgozdovih ali ob vznoÏju slapov. Vsa-ko od teh ima svoj posebni ãar. Ve-ãja in bolj znana jezera obiskujejoturisti vseh vrst, ki i‰ãejo poãitek,planinci, ki imajo jezerske bregoveza izhodi‰ãa svojih tur, ‰portniki navodi in romarji k ‰tevilnim spomeni-kom razgibane zgodovine in boga-tega kulturnega Ïivljenja.

V uvodnem delu nas avtor se-znanja z zgodovino slovenskih po-krajin in opi‰e njeno pokritost v to-ku stoletij. Poseben odstavek je na-menjen tudi Ljubljani, enemu najboljsimpatiãnih glavnih mest v Evropi.Sledi kratek opis voda, od rek, je-zer in kra‰kih znaãilnosti pri nas.

V nadaljnjem besedilu avtoropisuje najpomembnej‰a jezera vSloveniji: Blejsko jezero z zvonomÏelja, Bohinjsko v osrãju Triglavske-ga narodnega parka, Sedmera je-zera v pravljiãni deÏeli Zlatorogo-vega kraljestva, zajezeno umetnojezero pri Mostu na Soãi in spominna najbolj krvavo vojno v zaãetkuprej‰njega stoletja, skrivnostnoDivje jezero pri Idriji, jezersko ãudona cerkni‰kem krasu, za opis kate-rega je Ïe J. V. Valvasor dobil ãlan-stvo v angle‰ki kraljevi akademiji.Sledi opis poti od jezera do jezeraprek Pohorja (Slovenska planinskapot) ter priljubljenega rekreacij-skega jezera pri Ptuju. Besedilo jeopremljeno z grafikami J. V. Valva-sorja in drugih avtorjev.

Glavni in najobseÏnej‰i del pa sopo veãini celostranske fotografijeslovenskih jezer in njihove okolice,posnete z razliãnih zornih kotov, vrazliãnih letnih ãasih in pod razliãni-mi pogoji za fotografiranje. Veãinaposnetkov, delo razliãnih avtorjev,je klasiãno lepih, toda lepih zares.

Ciril Velkovrh

ODMEVI PLANINSKIvestnik 01 / 2003

52


53

Slovenija brez mejaAndrej Capuder, Bogdan Kladnik,Slovenija brez meja. Celovec, Lju-bljana, Dunaj: Mohorjeva zaloÏba,2002, 199 str.

Z znanimi Cankarjevimi bese-dami iz Kurenta (»O, domovina, kote je Bog ustvaril, te je blagoslovilz obema rokama ...«) je o na‰i do-movini povedano Ïe vse, povedanopa je tudi vse o priãujoãi knjigi in ‰eo mnogih drugih podobnih. âe ãlo-vek zna povedati in napisati takokot Andrej Capuder in ãe zna fo-tografirati tako kot Bogdan Kla-dnik, to ni teÏko. Ob lepoti na‰edomovine je to zares lahko.

Knjiga ima dva dela. V prvem, znaslovom Iz roda v rod duh i‰ãepot, avtor predstavlja zgodovinskidel, kjer se pred nami zvrstijo ãasiod geolo‰kega nastanka Slovenijepred 400 milijoni let preko arheolo-gije, prazgodovine in zgodovine – dorazglasitve samostojne slovenskedrÏave in zadnjega desetletja v njej.Temu primerno se je krojil tudi pro-stor, v katerem danes bivamo Slo-venci, dediãi vsega, kar je bilo prednami, podaniki vseh na‰tetih drÏav,skupaj s svojimi zgodovinskimi sose-di, soustvarjalci sebe in svoje priho-dnosti. Na tako majhnem obsegu(80 str.) je avtor obudil spomine nana‰o preteklost in bralcu omogoãil,da jo ob prijetnem branju po svojiÏelji tudi obnovi.

V drugem delu, z naslovom Hodilpo zemlji sem na‰i, je zapisan pouãnirazgled po na‰ih deÏelah, po zamej-stvu in zdomstvu. Ta del ima videzturistiãnega vodiãa – ljudje, kraji,naravne in kulturne znamenitosti soprikazani kot znamenja na romanjupo tej na‰i edinstveni deÏeli, kjer jena majhnem prostoru razsuto toli-ko raznolike lepote kot malokje dru-gje v Evropi. Pot avtor priãenja v od-daljenem Prekmurju in nadaljuje poGornji in Spodnji ·tajerski, Koro‰ki,Dolenjski in Beli krajini, Notranjski,slovenskem Krasu in Primorski ternazadnje tudi po Gorenjski in Ljublja-ni. Knjigo zakljuãuje z opisom ÏivljenjaSlovencev v zamejstvu (v Trstu, naGori‰kem, v Bene‰ki Sloveniji, na Ko-ro‰kem in v Porabju) ter ‰e na nekajstraneh o Slovencih po svetu (v Se-verni Ameriki, Avstraliji, Argentini,Latinski Ameriki in zahodni Evropi).

Besedilo spremljajo Fotografije(z veliko zaãetnico) Bogdana Kladni-ka v majhnem formatu (med bese-dilom) in veã nepozabnih, celostran-skih in dvostranskih, kot so: Buda-nje pod stenami Nanosa, udornadolina ·kocjanskih jam, Sorica podRatitovcem, rotunda v Selu v Pre-kmurju, kjer poteka Raz‰irjena slo-venska planinska pot, Maribor, kjerje zaãetek Slovenske planinske poti,park Kralja MatjaÏa pod Peco, slapRinka in Logarska dolina pod Savinj-skimi Alpami, izvira rek Krke in Kru-pe, most ãez reko Reko, Predjamskigrad in Postojnska jama, police vsteni Kra‰kega robu, Kugyjev spo-menik v Trenti, slap Savica in zima vBohinju ter Blejski Vintgar.

Ciril Velkovrh

Povratek odpisanihVarstvo narave, Revija za teorijo inprakso ohranjanja narave, 19. zve-zek, Agencija RS za okolje, Ljubljana,2002.

Toãno deset let je, odkar smoprebirali 18. ‰tevilko revije Varstvonarave. Nato so leta minevala, no-vih ‰tevilk pa od nikoder, zato jemarsikdo revijo Ïe odpisal. Na sre-ão nekateri niso izgubili upanja in

navdu‰enja, ampak so se potrudili,da smo konec lanskega leta zopetugledali novo ‰tevilko, 19. po vrsti.Najbolj je za to zasluÏen uredni‰kiodbor z glavno in odgovorno ure-dnico Jelko Habjan. Ponoven zaãe-tek izhajanja revije pa lepo sovpa-da tudi s 40-letnico te revije, ki seje loãila od do tedaj skupne revijeVarstvo spomenikov.

V desetih letih neizhajanja se jemoãno spremenila organiziranostnaravovarstvene sluÏbe v Sloveniji(podroãje varstva narave sedajpokriva Zavod RS za varstvo nara-ve), vsebinsko se je ob pribliÏevanjuEvropski uniji okrepila predvsemmednarodna dejavnost, s podi-plomskim ‰tudijem Varstva narav-ne dedi‰ãine nara‰ãa ‰tevilo stro-kovnjakov, kar vse kliãe po speciali-zirani reviji, ki pokriva dejavnostvarstva narave. Upajmo, da z novo‰tevilko dobivamo tako revijo.

·tevilka je posveãena BorisuKriÏanu, ki je aprila 2000 za vednozapustil vrste neutrudnih borcevza ohranitev narave. Pred tem jezbral ob‰irno gradivo o dolini Dra-gonje, ki gradi veãino te ‰tevilke.âeprav je veãina prispevkov razli-ãnih avtorjev nastala ob groÏnjigradnje vodnega zadrÏevalnika vtej dolini, so ãlanki ‰e vedno aktual-ni in bodo marsikomu vzpodbudaza zimsko potepanje po istrski po-krajini. Med preostalimi ãlanki, ki

LITERATURA


54

zadevajo razliãna podroãja var-stva narave, omenjam ‰e zanimivprispevek o dvoÏivkah in cestnemprometu, ki bo morda koga vzpod-budil, da bo na podlagi predlaganihre‰itev zaãel re‰evati ta problem.

Igor Maher

Kartografske novosti iz PosoãjaSo‰ka fronta od Rombona do Men-gor. Zgodovinska turistiãna karta(1:50.000). Kobarid: Ustanova Fun-dacija Poti miru v Posoãju, 2002.Sveta Gora-Marijino Celje-StaraGora: povezovalna pot treh sve-ti‰ã. Turistiãna karta (1:50.000).Obãina Kanal ob Soãi in Mestna ob-ãina Nova Gorica, 2002.Smaragdna pot. Panoramska kar-ta. Tolmin: LTO Sotoãje, 2002.

Predpristopni pomoãi Evrops-ke unije oziroma programu Phareãezmejnega sodelovanja med Slo-venijo in Italijo se moramo zahvali-ti, da smo lani dobili tri zemljevide,zanimive za obiskovalce Posoãja.Nastali so namreã v okviru projek-tov, ki so bili sofinancirani iz ome-njenega programa.

Zgodovinska turistiãna kartaSo‰ka fronta je rezultat projektaPoti miru v Posoãju, ki ga je izpeljalaistoimenska fundacija iz Kobarida.Prikazuje potek frontne ãrte vZgornjem Posoãju med silovitimi bo-ji, ki so divjali v 1. svetovni vojni. Ozna-ãenih je 68 lokacij, kjer si lahko ogle-damo razne ostanke so‰ke fronte,

spomenike, pokopali‰ãa, kapelice,kaverne, strelske jarke, obrambnepoloÏaje. Posebej zanimivi so muzejina prostem, ki so jih uredili in ozna-ãili v okviru tega projekta: Ravelnikpri Bovcu, Humãiã na poboãju Ja-vor‰ãka, Mrzli vrh nad Tolminom,Mengore pri Volãah in Na gradu naKolovratu. Kljub kritikam, ki sta jihprojekt in ureditev teh muzejev do-Ïivela v strokovnih krogih, je za pla-nince to koristen pripomoãek pripotepanjih po gorah Posoãja in priodkrivanju na‰e zgodovine. Za kar-tografsko podlago, na kateri sovrisane tudi planinske poti in vsepotrebne turistiãne informacije, jeposkrbel Geodetski zavod Slovenije.

Obãina Kanal ob Soãi je v sode-lovanju z Mestno obãino Nova Gori-ca in Obãino Prapotno v sosednjiItaliji uresniãila projekt povezovalnepoti treh sveti‰ã, vse z namenom iz-bolj‰anja turistiãne ponudbe, oÏivi-tve redko poseljenega obmejnegapodeÏelja in ãezmejnega sodelova-nja. S potmi za pohodnike, kolesarjein motorizirane obiskovalce so pove-zali znamenita romarska sveti‰ãaSveto Goro nad Solkanom, MarijinoCelje na Ligu in Staro Goro (Castel-monte) nad âedadom. Sveti‰ã pa neloãuje le drÏavna meja, ampak tudidolini Soãe in Idrije, zaradi ãesar sovse poti precej razgibane in ponuja-jo obilico doÏivetij, od ogledov najra-zliãnej‰ih spomenikov, cerkva, ostan-kov so‰ke fronte, uÏivanja v neokr-njeni naravi pa do razgledovanja zizpostavljenih vrhov in slemen. Avto-mobilska povezava vodi s Svete Go-re ãez Banj‰ko planoto in Kanalski

Vrh v Kanal, kjer se po preãkanju So-ãe pot povzpne do Liga na Kanal-skem Kolovratu, kjer je Marijino Ce-lje. Spustu do Britofa na dnu dolineIdrije sledi vzpon ãez Oborco do Sta-re Gore. Kolesarji se s Svete Gorespustijo v Plave, vzpon na sleme Ka-nalskega Kolovrata pa vodi ãez Vr-taãe pod Korado. Z Liga se spustijodo Britofa in naprej ob Idrijci do Ko-sonov, zadnji del pa predstavlja na-pornej‰i vzpon do zadnjega sveti‰ãa.Romarji, ki se zanesejo le na svojenoge, imajo med Sveto Goro in mari-jaceljsko cerkvijo dve moÏnosti: sko-zi Deskle ali skozi Kanal. Med Ligomin Staro Goro pe‰pot delno slediprej‰njima, delno pa je speljana posvoje. Vse poti se stikajo pri sveti-‰ãih in na Britofu, kjer je v dolini Idri-je mejni prehod. Na hrbtni stranikarte so avtomobilska, kolesarskain pe‰pot med sveti‰ãi podrobnejeopisane, nekaj besed pa je namenje-nih tudi opisom treh znanih romar-skih sveti‰ã. Podrobnej‰e informaci-je o turistiãni ponudbi ob poti in oprehodu meje dajejo na turistiãno-informacijskem centru v Novi Gorici,kjer zemljevid tudi dobite. Tudi zanjje kartografsko podlago izdelal Ge-odetski zavod Slovenije.

Tretja, panoramska karta paje izrazito turistiãna, saj preglednoprikazuje ‰iroko obmoãje grobo re-ãeno Julijskih Alp in predalpskegahribovja. Poudarek je na predstavi-tvi obãin Bovec, Kobarid, Tolmin,Cerkno in Idrija, saj jo je pripravilLTO Sotoãje v okviru ‰ir‰ega in tudiÏe odmevnega projekta Smaragdnareka (www.smaragdna-pot.com). Vnjem so uspeli uskladiti koncept za-okroÏenega turistiãnega obmoãjavse od TrbiÏa in Kranjske Gore naseveru do Ajdov‰ãine in Logatca najugu. Izdali so ‰tevilne, izjemno lepooblikovane promocijske materiale,med katerimi je tudi omenjeni zem-ljevid. Za njegovo zasnovo je poskr-bel Janko Humar, »motor« turizmav Posoãju, izdelali pa so ga v Pan Ar-tu. Na hrbtni strani so predstav-ljene glavne turistiãne znaãilnostiregije, ki ji je skupna smaragdno ze-lena barva reke Soãe in njenih pri-tokov.

Igor Maher

LITERATURA


55

4. seja UO PZSKonec novembra je bila 4. seja

Upravnega odbora PZS. Glavna to-ãka dnevnega reda je bila obrav-nava Programa dela in finanãneganaãrta za leto 2003. Dolga razpra-va je potekala predvsem na temoãlanarine. UO je obravnaval poro-ãilo gospodarske komisije o letnisezoni 2002. Svoje poroãilo je dalatudi delovna skupina za prenovoObvestil, glasila uradnih objav insporoãil planinske organizacije. UOje poslu‰al ‰e poroãilo o novi Vodni-‰ki komisiji in Pravilniku o organizi-ranosti vodnikov PZS. Naslednjadelovna seja Upravnega odbora bokonec februarja. Pred sejo je bilposvet predsednikov meddru‰tve-nih odborov ter naãelnikov komisijin odborov PZS. (V. H.)

Savinjski MDO1999–2002

Savinjski meddru‰tveni odborplaninskih dru‰tev je nadaljeval ‰eeno mandatno obdobje s sedeÏem vMozirju (PV 1999: 136). Ob zakljuãkutega obdobja je zdruÏeval 47 pla-ninskih dru‰tev, saj so bila v teh le-tih ustanovljena PD Pristava (20. 4.1999), PD Nazarje (19. 11. 1999), LoÏnosv. Florijan (23. 6. 2000) in Dobrna(30. 11. 2001). Predsedstvo je zaãelonovo obdobje z 19. sejo (6. 4. 1999),zakljuãilo pa s 35. (11. 6. 2002). Imeloje sedem ãlanov (predsednik MartinAubreht, tajnik BoÏo Jordan, Maksi-miljan Koro‰ec, JoÏe Malen‰ek, AdiVidmajer, JoÏe Kodre in EdvardStepi‰nik) in ‰tiri predstavnike od-borov (za mladino, varstvo narave,pota in vodnike). Pokrajinski odbormladinskih odsekov je imel 13 sej.Sprva ga je vodila Natalija Marovt,nato pa Bo‰tjan SemprimoÏnik. Od-bor vodnikov PZS je vodil RomanTurk, odbor za varstvo gorske na-rave sprva Ivo Novak, kasneje MilanMatko, obmoãno markacijsko sku-pino za pota pa je vodil Florjan Nun-ãiã. UdeleÏba na sejah meddru‰tve-nega odbora, ki so potekale v razli-ãnih krajih, je bila zelo razliãna, pov-preãno so bili prisotni predstavnikiiz 32 dru‰tev. (BoÏo Jordan)

22. sreãanje koro‰kih planincev

âlani Koro‰kega meddru‰tve-nega odbora planinskih dru‰tevvsako leto organiziramo sreãanjakoro‰kih planincev. Vodita nasdru‰tvena zagnanost in Ïelja, da bidoÏiveli nekaj, kar bi na‰a dru‰tvapovezovalo, da bi se spoznavali, siizmenjavali izku‰nje, se izpopolnje-vali in se prijetno druÏili med seboj.Organizator je vedno eno od koro-‰kih planinskih dru‰tev. Tak dan jevsako leto skrbno izbran: sreãanjeje vedno ob pomembni obletnici ka-terega izmed dru‰tev, otvoritvinovih ali obnovljenih planinskih koã,vãasih vpletemo kak‰en krajevnipraznik in ‰e kaj se najde za spod-budo. Odziv planincev je vedno naj-lep‰e priznanje prirediteljem inplanincev je na takih shodih vednoveliko. Vsak zase in vsi skupaj pris-pevajo k prijetnemu in veselemuplaninskemu vzdu‰ju.

Prvo sreãanje koro‰kih planin-cev je bilo 29. junija 1990 na Narav-skih ledinah. Prireditelj je bilo PDRavne, ki je »zaoralo ledino« poznej-‰ih sreãanj. Po temeljiti obnovi indozidavi koãe so ‰e dvakrat gosto-ljubno odprli vrata sreãanjem.

V preteklih desetih letih smona na‰ih sreãanjih sveãano odprli

‰tiri planinske objekte. Planinskakoãa v Grohotu pod Raduho je bilana novo postavljena – prej‰njo jeodnesel sneÏni plaz – in sveãanoodprta septembra leta 1991. Bili soteÏki ãasi, a Koro‰ci smo z vztraj-nostjo in svojo znano trmo uspelipostaviti novo koão. Andrej Brvar,predsednik PZS, je takrat dejal, dasmo Koro‰ci, natanãneje PD MeÏi-ca, s to koão dali lepo darilo vsemSlovencem. âlani PD Dravograd soavgusta leta 1994 uresniãili svojodolgoletno Ïeljo, da bi tudi oniupravljali svojo planinsko koão. Us-pelo jim je, ko so biv‰o straÏarnicopreuredili, da je postala ena naj-lep‰ih koã v Sloveniji. Zdaj je to zna-na planinska koãa pod Ko‰enjakom.âlani PD Radlje so septembra leta1998 obnovili koão na Pesniku. Ta-krat so dali pobudo predsednikuPZS, da bi ob jubilejih ustanovitvePZS in drugih pomembnih dogodkihorganizirali sreãanja slovenskihplanincev. Idejo so uresniãili leta2002. âlani PD Vuzenica so leta2001 odprli planinsko koão Planincna Pohorju. Obiskovalcem bo nudilatoplo zaveti‰ãe v vsakem letnemãasu. Z izgradnjo se jim je uresniãi-la dolgoletna Ïelja. 20. jubilejno sre-ãanje koro‰kih planincev je bilo prikoãi na Ko‰enjaku avgusta leta2000. Tam smo sveãano odprli Ko-

NOVICE IN OBVESTILA

Na sreãanju koro‰kih planincev je bilo zelo slovesno


56

ro‰ko planinsko pot (KPP). Hkratismo izdali tudi lepo opremljen vo-dnik po KPP in dnevnik. Pohodnik zaprehojeno pot prejme spominskoznaãko, ki mu jo podari Koro‰kiMDO. âastni znak z vgrajenimi sim-boli planinstva bo prijetno prizna-nje, ki bo dobitniku spomin na ne-pozabna doÏivetja s pohodov poKoro‰ki planinski poti in hkrati va-bilo za naslednje planinske podvige.

Ob 50-letnici PD Ravne na Ko-ro‰kem je bilo 22. septembra 2002na Naravskih ledinah pod Ur‰ljogoro 22. sreãanje koro‰kih planin-cev. Sreãanja so se udeleÏili tudiãastni gostje iz Trsta, ki so ãlaniplaninske sekcije pri ‰portni zveziSloga in jih je vodil Viktor Stopar.PD Ravne z njimi sodeluje Ïe vrstolet. Zbralo se je okoli petsto ljubi-teljev planin, zanje so pripravili pri-jeten kulturni program. Sveãanigovor je imela Ïupanja obãine Rav-ne Ivana Klanãnik. V njem je pouda-rila pomen planinstva v na‰ih kra-jih in pohvalila organizatorje do-maãega dru‰tva in njegovegapredsednika JoÏeta Îunca. PDRavne je prejelo posebno pohvaloPlaninske zveze Slovenije, ki jim jo jeizroãil predsednik PZS Franci Ekar.Predsednik Koro‰kega MDO je naj-zasluÏnej‰im ãlanom za uspe‰nodelo v matiãnem dru‰tvu izroãilpriznanja MDO. Ob tej priloÏnostije PD Ravne osnovno‰olcem podeli-lo priznanje za literarne in likovneprispevke na temo planinstva.(Mirko Mlakar)

Jubilej seÏanskihplanincev

Pred 50 leti, toãneje 20. no-vembra 1952, se je zaãelo organizi-rano planinstvo v SeÏani na Krasu.Ob ustanovitvi je Planinsko dru‰-tvo SeÏana ‰telo 68 ãlanov, danesjih je skoraj 600, pred leti pa jih jebilo tudi Ïe veã kot tisoã. Ob po-membnem jubileju so se zbrali naslovesnosti v Kosovelovem domu vSeÏani. Najprej je zbrane nagovorilEdvin Furlan, predsednik dru‰tva,misli o polstoletni zgodovini seÏan-skih planincev pa je dodal Pavel

Skrinjar. âestitke ob jubileju soprihajale od vseh strani, od pred-stavnikov sosednjih dru‰tev, pa tu-di od Francija Ekarja, predsednikaPZS. Sveãano vzdu‰je so dopolnili‰tevilni izbrani in ‰olani glasovi, sajso v kulturnem programu nastopi-li oktet Bori, Primorski kvintet po-zavn in otro‰ki pevski zbor O· Sre-ãka Kosovela iz SeÏane. Novembr-sko praznovanje sta popestrila ‰edva dogodka: predstavili so zbor-nik, v avli Kosovelovega doma pa jeplaninske fotografije pod naslo-vom Nazaj v planinski raj na ogledpostavil Simon Strnad. Zbornik vsliki in besedi prikazuje prehojenoplaninsko pot Kra‰evcev, pri ãe-mer je ‰e posebej izpostavljenaplaninska koãa na Koko‰i, ki je re-zultat prostovoljnega dela ‰tevil-nih planincev. (Igor Maher)

Îalãani pojejoS septembrom 2002 je Me‰ani

pevski zbor Îalec vstopil v sedmosezono delovanja. Pred ‰estimi letije na pobudo vodstva Planinskegadru‰tva Îalec in nekaj pevskih nav-du‰encev 30 pevcev in pevk strnilosvoje glasove v zbor. Danes tazbor, ki ga ves ãas vodi uglednaglasbena pedagoginja in vneta pla-ninka Mira Kodrun, organiziran paje kot kulturno dru‰tvo, ‰teje 28pevk in 22 pevcev, ki prihajajo iz‰tevilnih planinskih in drugih dru‰-tev iz Îalca in okolice. Zbor redno

nastopa na raznih planinskih indrugih prireditvah, pohvalijo selahko tudi s samostojnim koncer-tom, ob tem pa se Ïe pripravljajona novega. Vsem je bilo v velikovzpodbudo lansko gostovanje vBerlinu pri znanem slovenskem Ïu-pniku Izidorju Peãovniku. Doslej sona‰tudirali Ïe prek 40 pesmi, pre-dvsem planinske in slovenske naro-dne. (Janez Megliã)

Solarni stre‰nikEvropska komisija vsako leto

podeljuje nagrado evropski okoljskiizdelek (www.eu-environment-awards.org). Za leto 2002 je toprestiÏno nagrado, za katero se jepotegovalo veã kot sto izdelkov,prejelo slovensko podjetje Gea-SOLiz Ljubljane (www.geasol.si) za solar-ni stre‰nik, izum Aljo‰e Pajka. Stre-‰nik, ki se na videz ne razlikuje odobiãajnih, je namenjen za sprejem inpretvorbo sonãne energije v toplo-to, torej za ogrevanje sanitarnevode, lahko pa tudi za dodatnoogrevanje prostorov. Izdelan je izprosojne umetne mase, je votel,skozenj pa kroÏi tekoãina, ki spreje-ma energijo sonca. Tekoãino lahkopoljubno obarvamo, tako da sesploh ne loãi od ostalih stre‰nikovna strehi. Obstojeãe stre‰nike nadoloãeni povr‰ini le odstranimo injih nadomestimo s solarnimi, odpr-tine na zgornjem in spodnjem kon-cu pa omogoãajo kroÏenje tekoãi-ne. Trenutno izdelujejo le stre‰nikevrste zareznik in mediteran, naãr-tujejo pa ‰e druge, tudi v obliki sko-dle in bobrovca. S tem bodo zanimi-vi za uporabo v gorskem svetu, tu-di na strehah planinskih koã. Njiho-va prednost je poleg zlitja z oko-ljem ‰e enostavna montaÏa, ‰irokauporabnost in visoka funkcional-nost. Uspeh s solarnim stre‰nikomje bil vzpodbuda za podjetje, da soob podpori Svetovnega sklada zaokolje (GEF) in ‰tevilnih ministrstevzaãeli pripravljati nacionalni pro-jekt Vsaka hi‰a – sonãna hi‰a, ki biv gospodinjstva pripeljal sonãnoenergijo. (Igor Maher)

NOVICE IN OBVESTILA

KevlarskeojaËitve:omogoËajovisoko zaπËitona izpostavlje-nih delih

Zatezni trak:boljπa zaπËita nogproti vetru, mrazu,insektom

Schoeller Strechlite:tkanina z visokimizahtevami po trpeænostiin elastiËnosti materiala,udobnosti in svobodigibanja

Namembnost:GORNI©TVOALPINIZEMPLEZANJE

hlaËe CLIMBING

Fot

o in

des

ign:

M.

Trob

ec

Informacije: IGLU ©PORT d.o.o., Ljubljana

T d.o.o., Ljubljana

zimski vzponi - planinski vestnikplaninskivestnik.com/arhiv/pdf/pv_2003_01.pdf · 2018. 1. 6. ·...

Documents