TEMA MESECA

Slovenska šola v NepaluINTERVJU

Miha LamprehtElica Vehar Z NAMI NA POT

Severovzhodna Slovenija

REVIJA ZA LJUBITELJE GORA ŽE OD LETA 1895

V E S T N I KPlaninski

,EUR

120let

Planin

skeg

a

vest

nika

Planinsko-izletniški vodnik Preddvor,

Planinska zveza Slovenije, Planinska trgovina PZSna sedežu: Dvorakova ulica 9, Ljubljana, v času uradnih ur, po pošti: p. p. 214, SI-1001 Ljubljana, po telefonu: 01 43 45 684 v času uradnih ur, faksu: 01 43 45 691, brezplačna telefonska številka: 080 1893 (24 ur na dan, vse dni v letu), e-naročila: narocilo@pzs.si ali spletna trgovina PZS: http://trgovina.pzs.si. Uradne ure v Planinski založbi PZS, Ljubljana, Dvorakova 9: v ponedeljek in četrtek od 9. do 15. ure, sredo od 9. do 17. ure, petek od 9. do 13. ure (odmor za malico: 10.30–11.00).

AKCIJA 50% POPUST

V decembru 2014 smo vam pripravili tri ponudbe po privlačnih cenah: vodnik Posavsko hribovje po ceni 4,99 €, vodnik Po gorah severovzhodne Slovenije po ceni 4,99 €, vodnik Karavanke po ceni 9,99 €. Vse ljubitelje planin obveščamo, da bodo akcijske cene veljale tudi v letu 2015.

Vabljeni k nakupu!

INFORMACIJE, NAKUP in NAROČILA:

Slovenski planinski muzejTriglavska cesta 49, 4281 Mojstrana, telefon: 08 380 67 30, faks: 04 589 10 35, e-naročila: info@planinskimuzej.si.

V letu 2010 je Planinska zveza Slovenije izdala planinsko-izletniški vodnik Preddvor. Preddvor, ta premalo znani kraj dobesedno pred vrati Kranja in tudi Ljubljane, je izvrstno izhodišče za dolgo vrsto planinskih izletov in tur vseh težavnostnih stopenj, tudi na dvatisočak Storžič, ki je preddvorska hišna gora. V tem vodničku so opisane nekatere najbolj znane od preštevilnih planinskih poti, ki vodijo na hribe in planinske točke na obeh straneh reke Kokre in ki jih je mogoče videti ali vsaj slutiti iz Preddvora in njegove neposredne okolice. Cilji teh planinskih poti so v treh gorskih skupinah, ki se dvigajo nad krajem: v gorovjih Storžiča, Grintovcev in Krvavca. Med njimi so taki, ki vzamejo le urico ali dve časa, pa tudi čisto prave celodnevne planinske ture na dvatisočake in na hribe tik pod to višino, ki so primerne le za dobro vsestransko usposobljene in opremljene planince.

Format: 110 mm x 170 mm + zavihki; 96 strani, mehka vezava

AKCIJA V LETU 2015

V času od 15. 1. 2015 do 15. 2. 2015 lahko knjigo kupite po akcijski ceni s 50-odstotnim popustom: 8,98 €* (redna cena: 17,95 €*). *DDV je obračunan v ceni. Stroške poštnine plača naročnik.

4,99 €4,99 €

9,99 €

Tomaž Polajnar in Marjan Raztresen

Planinski vestnik | JanUaR 2015 |1|

Revija za ljubitelje gora že od leta 1895

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:Planinska zveza Slovenije

ISSN 0350-4344

Izhaja petnajstega v mesecu.Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugje.115. letnik

NASLOV UREDNIŠTVA:Planinska zveza SlovenijeUredništvo Planinskega vestnikaDvorakova ulica 9, p. p. 214SI-1001 LjubljanaT: 01 434 56 90, F: 01 434 56 91E: pv@pzs.siwww.planinskivestnik.com

ODGOVORNI UREDNIK:Vladimir Habjan

UREDNIŠKI ODBOR:Emil Pevec (tehnični urednik), mag. Marjan Bradeško, Marta Krejan Čokl, dr. Andrej Mašera, Zdenka Mihelič, dr. Irena Mušič Habjan, dr. Mateja Pate, Dušan Škodič, Tina Leskošek, Mire Steinbuch

ZUNANJI SODELAVEC: Peter Šilak

LEKTORIRANJE: Mojca Volkar Trobevšek, Marta Krejan Čokl, Katarina Marin Hribar, Mira Hladnik

GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK:Schwarz print, d. o. o.

NAKLADA: 5850 izvodov

Prispevke, napisane z računalnikom, pošiljajte po elektronskem mediju na naslov uredništva ali na elektronski naslov. Poslanih prispevkov ne vračamo. Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Mnenje avtorjev ni tudi nujno mnenje uredništva. Kopiranje revije ali posameznih delov brez privolitve izdajatelja ni dovoljeno.Naročanje:Po pošti na naslov: Planinska zveza Slovenije, Dvorakova ulica 9, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana, po elektronski pošti na naslov: pv@pzs.si ali po telefonu 080 1893 (24 ur na dan).

Številka transakcijskega računa PZS je 05100-8010489572, odprt pri Abanki, d. d., Ljubljana. Naročnina 39 EUR, 63 EUR za tujino, posamezna številka 3,90 EUR. Člani PZS so upravičeni do 25% popusta na letno naročnino Planinskega vestnika. Reklamacije upoštevamo dva meseca po izidu številke. Ob spremembi naslova navedite tudi stari naslov. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto.

Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirajo Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS in Javna agencija za knjigo RS.

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Na planini Korošica v Karavankah

Foto: Matevž Vučer

Uredništvo Planinskega vestnika skrbno preverja vse članke in točnost v reviji objavljenih opisov poti, ki praviloma vključujejo opozorila na nevarnosti in možne pasti obiskovanja gora. Žal pa je vsak opis vedno subjektiven, poleg tega se objektivne težave na terenu lahko spreminjajo iz dneva v dan, celo iz ure v uro. Zato uredništvo revije in Planinska zveza Slovenije ne moreta prevzeti nobene odgovornosti za morebitne poškodbe ali materialno škodo, ki bi jih utrpel kdorkoli zaradi hoje po gorah po navodilih iz te revije.

UVODNIK

Po gorah hodimo, plezamo, smučamo, kolesarimo, letimo … Nabor dejavnosti v gorah je danes izjemno širok. Iztok Tomazin v knjigi Slovenske gore v objektivu letnih časov razmišlja, da morda številne dejavnosti kažejo, "kot bi s formo in aktivnostjo hoteli nadomestiti vsebino, kot bi se umikali ali celo bežali od sebe v naročje zunanje lepote in zanimivosti". Tudi sam večkrat pomislim, da – v pomanjkanju časa in vsesplošni usmerjenosti le v telo, le v zunanje – od obiskovanja gora ostaja le še šport in nekaj lepih fotografij. A sem prepričan, da tiste fotografije, ki priletijo na moj prenosni telefon od gorskokolesarskih prijateljev, odražajo tudi njihov globok, morda celo nezaveden občutek za lepoto. Le zakaj bi mi sicer v turobnem jesenskem dnevu tam gori s toplega sonca nad meglenim morjem, kjer so se ustavili, pošiljali prelestne panorame? In da vsakovrstno lazenje po gorah, peš, s kolesom, na krilih in še kako, kaže, da želimo zajeti vse vidike, vse podobe in oblike gora.

Seveda pa pri tem moramo ohranjati spoštovanje do narave, se zavedati njenih zakonov, se preprosto spoprijateljiti z njo, spoznati, kako se narava obnaša in se ji prilagajati – kajti narava se nam ne bo in bomo nazadnje zašli v težave. Gora namreč od nas ne terja le moči, ampak ji moramo nameniti tudi svoj čas, dovolj časa. Zato je hitrost gotovo tisto, kar nam danes jemlje možnost spoznavati naravo bolje. Iztok Tomazin v prej omenjeni knjigi pravi takole: "V uri ali dveh pridirkati na vrh zimskega dvatisočaka, na hitro napraviti nekaj posnetkov in potem peš ali na smučeh zdrveti v dolino ni enako kot čutiti prebujanje dneva, se povezati in uglasiti z goro, priplezati ali prigaziti na vrh, ga doživeti in se izpolnjen vrniti v dolino, v drug svet." Spet se dobro zavedam, da je v pomanjkanju časa bolje na kratko "steči v hrib" kot ostati v dolini, a vendarle – če je le mogoče, pri načrtovanju izletov izberimo tudi take, kjer ne bomo hiteli, kjer se bomo imeli čas "uglasiti" z goro, jo spoznavati in preko nje spoznavati tudi sebe. Namesto večernega skoka na dvatisočak morda kdaj izberimo sosednji, nižji vrh, od koder bomo pol ure le nemo zrli v dvatisočak, ki nas bo počakal za naslednjič. Doživetje bo gotovo nekaj posebnega, ko bomo ne le videli, ampak čutili ugašanje večera, v popolni tišini in samoti. In še povratek nas ne bo skrbel. Namesto izjemno zgodnjega odhoda, da bi turo opravili v enem dnevu, se pod goro, morda do prve koče ali bivaka, odpravimo prejšnji večer (seveda moramo pot dobro poznati!). Tako bomo čutili ne le pojemanje dne, pač pa rojevanje novega, že sredi gora. In še pot za tisti dan bo nekoliko krajša. Preprosto bomo goro na ta način spoznali bolj poglobljeno, kajti doživeli bomo vse trenutke dneva (in noči). Naši gorski turi bomo poleg fizične razsežnosti gore same in brezmejnih razgledov z nje dodali še izjemno dragoceno razsežnost – čas. Dovolj časa!

Tudi če se v gore odpravimo na en sam način, na način prvotnih obiskovalcev gora, torej peš, jih bomo s pogostim vračanjem v različnih letnih časih, dnevnih urah in vremenu spoznali vsestransko – seveda le, če bomo tem obiskom namenili dovolj časa.

Z vsakim obiskom gore se bo naše poznavanje bogatilo, spoštovanje do gore krepilo, predvsem pa bomo – poleg športnega napora – goro tudi globoko doživeli. Razsežnost časa nam bo omogočila vsrkati vse razsežnosti gore.

Zato vam v tem letu želim, da goram namenite dovolj časa. Da se z njimi spoznate vsestransko in poglobljeno. In se zadovoljni vračate v dolino – v drug svet, v svet, ki je enak, a ga vidite drugače. Lepše!

Marjan Bradeško

Razsežnost časa in gore

|2| Planinski vestnik | JanUaR 2015

Piz Popena

Gorazd Gorišek

Matija Turk

Opisi tur Donačka gora Boč Lisca Paški Kozjak

KAZALO

Severovzhodna Slovenija

Dušica Kunaver

Slovenska šola v Nepalu

Manj znani Dolomiti

Z nami na pot

4

14

31

Gradnja slovenske alpinistične šole v Manangu

Planinski vestnik | JanUaR 2015 |3|

Piz Popena

Vsebine vseh Planinskih vestnikovod leta 1895 dalje na www.pvkazalo.si.

Vladimir Habjan

Pogovor z Mihom Lamprehtom

NOVICE IZ VERTIKALE 66

NOVICE IZ TUJINE 67

ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE 68

LITERATURA 69

PISMA BRALCEV 70

PLANINSKA ORGANIZACIJA 71

TNP 72

UVODNIK

Razsežnost časa in gore Marjan BradeškoSLOVENSKA ŠOLA V NEPALU

Gradnja slovenske alpinistične šole v Manangu 4Dušica Kunaver

SLOVENSKA ŠOLA V NEPALU

Kratek povzetek dela šole 6Bojan Pollak

SLOVENSKA ŠOLA V NEPALU

Da Gombu Sherpa 10Bojan Pollak

FUŽINSKE GORE

Po neoznačenih poteh in brezpotjih nad planino Krstenica 24Milan Vošank

ZGODOVINA PLANINSTVA

Edmund Čibej 28Anka Vončina

Z NAMI NA POT

Severovzhodna Slovenija 31Gorazd Gorišek

NAD TREBUŠO

Pletenje poti med nekoč in danes 39Rafael Terpin

AFRIŠKE PUŠČAVSKE PUSTOLOVŠČINE

Prvonovembrski izlet v Maroko 42Anže Čokl

SPOMINJANJA

Opomba za Maca 45Boro Krivic

SPOMINI GORNIŠKEGA VETERANA

Zabavni opisi neljubih dogodkov 48Peter Muck

GEO-IZLET

Dolina Triglavskih jezer 52Andrej Šmuc

INTERVJU

Pogovor z Elico Vehar 56Mire Steinbuch

VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI

Topla in sončno prikrajšana jesen 58Miha Pavšek, Miha Demšar

INTERVJU

Pogovor z Mojco Stubelj Ars 60Marjan Žiberna

SPOMINI

Zadnji skupni vzpon s Petrom Mežnarjem 61Ivan Rejc

RASTLINJE V NAŠIH GORAH

Tudi neporaslo je lahko poraslo 62Matej Blatnik

KOLUMNA

Jaganje in nagajivi geni 64Matevž Lenarčič

VARSTVO NARAVE

Hribovski potapljač 65Dušan Klenovšek

Intervju20

MANJ ZNANI DOLOMITI

Piz Popena 14Matija Turk

KOLUMNA

Nekaj misli o gorniški literaturi 19Viki Grošelj

INTERVJU

Pogovor z Mihom Lamprehtom 20Vladimir Habjan

Geo-izlet52

Dolina Triglavskih jezerAndrej Šmuc