1

NAROČNIK:MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORTDIREKTORAT ZA INVESTICIJE SEKTOR ZA INVESTICIJE V PREDŠOLSKO IN ŠOLSKO INFRASTRUKTUROMASARYKOVA 16, 1000 LJUBLJANA

NASLOV PROJEKTA: REKONSTRUKCIJA ŠOLE VINARSKA ULICA 14 IN GOSPODARSKEGA OBJEKTA PRIJOLOVE VILE, PRIZIDAVA ŠOLSKEGA OBJEKTA TER REVITALIZACIJA PARKOVNEGA NASADA ZA POTREBE BIOTEHNIŠKE ŠOLE MARIBOR

PROJEKTNA NALOGAVERZIJA 01

2

Ljubljana, marec 2016PROJEKTNA NALOGA.........................................................................1I. POVZETEK KLJUČNIH PODATKOV PROJEKTNE NALOGE...............3II. URBANISTIČNA IN PROJEKTNA IZHODIŠČA.................................5III. SPLOŠNE ZAHTEVE VAROVANEGA OBMOČJA.............................6IV. SPLOŠNA IZHODIŠČA FUNKCIONALNE ZASNOVE........................9V. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZAJEMA:....................................11VI. PROSTORSKE ZAHTEVE..........................................................17VII. SPLOŠNI OPIS ARHITEKTURNE ZASNOVE.................................18VIII. MATERIALI OBDELAVE............................................................20IX. KONSTRUKCIJA IN STATIKA....................................................23X. UČINKOVITA RABA ENERGIJE IN RABA ALTERNATIVNIH VIROV

ENERGIJE:..............................................................................24XI. ELEKTRIČNE INŠTALACIJE IN OPREMA.....................................25

1. SPLOŠNE ZAHTEVE.......................................................................................................252. RAZSVETLJAVA.............................................................................................................263. BREZPREKINITVENO NAPAJANJE:................................................................................274. TELEKOMUNIKACIJE.....................................................................................................285. AKTIVNA OPREMA.......................................................................................................316. OZVOČENJE..................................................................................................................33

XII. STROJNE INŠTALACIJE IN OPREMA..........................................35XIII. NOTRANJAOPREMA................................................................36

1. PROJEKT NOTRANJE OPREME......................................................................................36XIV. ZUNANJA UREDITEV, DOSTOP.................................................37

1. RAVNANJE Z ODPADKI.................................................................................................372. ODVODNJAVANJE........................................................................................................373. BREŽINE IN ZELENICE...................................................................................................384. PROMETNA OPREMA...................................................................................................38

3

I. POVZETEK KLJUČNIH PODATKOV PROJEKTNE NALOGE

Predmet projekta, ki ga opredeljuje projektna naloga:

Rekonstrukcija stavbe »Šola Vinarska 14« na parc.št. 482 in *148 k.o. Krčevina 638, št. stavbe 968

Rekonstrukcija stavbe »Prijolova vila« na parc.št. 482 in *148 k.o. Krčevina 638, številka stavbe 967

Novogradnja prizidave v objektu na Vinarski 14 na parc. št. 482, 481/3, 481/4, *25, 511/4, *24, 481/8, 121 del, k.o. Krčevina 638

Obnova in rekonstrukcija parkovnega nasada in zunanje ureditve v območju parc. št. 482, 481/3, 481/4, *25, 511/4, *24, 481/1, 481/8, 121 del, k.o. Krčevina 638

Obseg projektne naloge:

Predmet projektne naloge je izdelava projektne dokumentacije, ki obsega idejni projekt (IDP), projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), vključno s pridobitvijo vseh projektnih pogojev in soglasij ter pravnomočnega gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo (PZI) za projekt »REKONSTRUKCIJA ŠOLE VINARSKA ULICA 14 IN GOSPODARSKEGA OBJEKTA PRIJOLOVE VILE, PRIZIDAVA ŠOLSKEGA OBJEKTA TER REVITALIZACIJA PARKOVNEGA NASADA ZA POTREBE BIOTEHNIŠKE ŠOLE MARIBOR« in izvedbo vseh drugih del in storitev skladno z vsebino projektne naloge.

Projektna naloga se nanaša na izdelavo projektne in tehnične dokumentacije za:IDZ – idejne zasnoveIDP – idejnega projektaPGD – projekta za gradbeno dovoljenjePZI – projekt za izvedbo

Druga dela in storitve skladno z vsebino projektne naloge:Projektna dokumentacija mora biti izdelana za celotno investicijo in predvideva vse rešitve na način, da se zagotavlja sodelovanje projektantske skupine v postopku sprememb in dopolnitev prostorskih aktov OPN Maribor, sodelovanje projektne skupine v postopkih usklajevanja soglasij pristojnih služb varovanja naravne in kulturne dediščine, služb javne komunalne infrastrukture in drugih aktivnih udeležencev pri pripravi projektne dokumentacije.Predmet projektne naloge je aktivno sodelovanje pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za celotno načrtovan objekt. Projektantska skupina mora zagotavljati strokovno podporo pri pripravi in objavi razpisa za izvedbo.

Projektne rešitve morajo glede na arhitekturne in funkcionalne rešitve upoštevati faznost gradnje in izvedbe v skladu z zahtevami investitorja. Faznost se opredeli v idejnem projektu ter se kot slednja upošteva pri

4

pripravi PGD in PZI, z vsemi ukrepi za zagotavljanje pridobitve uporabnega dovoljenja za posamezno fazo.

Uredi se vsa potrebna komunalna infrastruktura in okolica objekta, z zunanjo parkovno- hortikulturno in prometno ureditvijo.

Projekt " »REKONSTRUKCIJA ŠOLE VINARSKA ULICA 14 IN GOSPODARSKEGA OBJEKTA PRIJOLOVE VILE, PRIZIDAVA ŠOLSKEGA OBJEKTA TER REVITALIZACIJA PARKOVNEGA NASADA ZA POTREBE BIOTEHNIŠKE ŠOLE MARIBOR«" dopolnjuje in zaokrožuje kompleks Šole Vinarska 14 za potrebe Biotehniške šole Maribor, zato mora projektna dokumentacija, ki je predmet tega projekta vključevati vse ukrepe za celovito rekonstrukcijo obstoječih stavb šole in Prijolove vile, dozidavo prizidka šole in idejno umestitev večnamenske športne dvorane vključno s parkovno in prometno ureditvijo kompleksa šole (parkovna ureditev, parkirišče in obračališče, dovozne poti, varne vstopne poti v objekte, uvozi in izvozi, ipd.).

V okviru izvedbe projekta so predvideni sledeči objekti in urejene zunanje površine na katere se nanaša ta projektna naloga:

Rekonstrukcija s statično in protipotresno sanacijo stavbe »Šola Vinarska 14« na parc.št. 482 in *148 k.o. Krčevina 638, št. stavbe 968 na podlagi predhodno izdelanega konservatorskega programa ZVKD Republike Slovenije v etažni površini 2.950 m2

Rekonstrukcija s statično in protipotresno sanacijo stavbe Rekonstrukcija stavbe »Prijolova vila« na parc.št. 482 in *148 k.o. Krčevina 638, številka stavbe 967 na podlagi predhodno izdelanih projektnih ZVKD Republike Slovenije v etažni površini 420 m2

Novogradnja prizidka načrtovane Biotehniške šole Maribor v etažni površini 2.800 m2

Obnova in rekonstrukcija parkovnega nasada in zunanje ureditve v območju parc. št. 482, 481/3, 481/4, *25, 511/4, *24, 481/1, 481/8, 121 del, k.o. Krčevina 638 na podlagi projektnih pogojev ZVKD in Zavoda za varstvo narave RS

Zunanja prometna n komunalna ureditev območja parc. št. 482, 481/3, 481/4, *25, 511/4, *24, 481/1, 481/8, 121 del, k.o. Krčevina 638 482, 481/3, 481/4, *25, 511/4, *24, 481/1, 481/8, 121 del, k.o. Krčevina 638 na podlagi funkcionalno in arhitekturno usklajenih rešitev.

5

II. URBANISTIČNA IN PROJEKTNA IZHODIŠČA

Območje urejanja in parcele, ki so predmet projektne naloge so razvidne iz Priloge 1 (geodetski posnetek) in sicer na zemljiščih parc. št.: 482, 481/3, 481/4, *25, 511/4, *24, 481/1, 481/8, 121 del, k.o. Krčevina 638.

Vsa dokumentacija mora biti izdelana v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami) in vsemi podzakonskimi akti in v skladu z veljavnimi akti, ki urejajo področje projektiranja in projektantskega nadzora pri gradnji ter skladno s standardi in normativi, ki veljajo za gradnjo navedenih objektov glede na njihovo namembnost ter ob upoštevanju Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102/11, 18/12, 24/12, 64/12, 2/13 in 89/14), Priloga 2: Temeljne okoljske zahteve za stavbe. Projektna dokumentacije mora biti pripravljena tudi skladno z:

1. veljavnim Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora, odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV, št.1/14- UPB1, 12/14, 5/15, 11/15 nadaljevanju PUP in vsemi predvidenimi spremembami prostorske zakonodaje za to območje

2. veljavnim Odlokom razglasitvi Šole – Vinarska 14 za kulturni spomenik državnega pomena, Uradni list Republike Slovenije Št. 81 / 5. 10. 1999

3. veljavnim Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor MUV Št.17, 30 nov. 1992

4. projektnimi pogoji in izdelanim konservatorskim programom Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Zavoda za varstvo narave OE Maribor

5. prostorskim programom naročnika, funkcionalnimi in tehničnimi zahtevami uporabnika in podrobnejšimi navodili investitorja

V primeru poseganja načrtovane novogradnje izven stavbnih zemljišč je potrebno zagotoviti tudi sodelovanje pri pripravi OPN MO Maribor.

6

7

III. SPLOŠNE ZAHTEVE VAROVANEGA OBMOČJA

Varstvo kulturne dediščineZa poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. Do uveljavitve varstvenih območij dediščine je treba pridobiti kulturno varstveno soglasje za enote kulturne dediščine, vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Mestne občine Maribor (ZVKDS OE Maribor, 2000, 2008). Kulturno varstveno soglasje izda pristojna območna enota ZVKDS. Za poseg v objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo, vključno z vzdrževalnimi deli.

Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).Odstranitve objektov ali delov objekta ter dozidave ali nadzidave objektov, ki so kulturna dediščina, niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v ta namen mora biti predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa v skladu zakonom o varstvu kulturne dediščine). Ta določa, da se kulturno varstveno soglasje, s katerim se dovoljuje odstranitev spomenika ali registrirane nepremičnine dediščine, lahko izda, če se ugotovi dotrajanost ali poškodovanost spomenika ali dediščine, ki je ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali če spomenik ali dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje.Kulturno varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev izda minister. Raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija.Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo - čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov, ipd.Pri načrtovanju posegov na območjih kulturnih spomenikov je potrebno upoštevati določila Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor in Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor.

Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so tlorisna in višinska zasnova, gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, pojavnost in vedute, celovitost dediščine v prostoru.Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino, se ohranjajo varovane vrednote, kot so naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža,

8

razporeditev odprtih prostorov), odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom, prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja, prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini, naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, podoba naselja v prostoru, odnosi med naseljem in okolico, stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine se ohranjajo varovane vrednote kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substance kulture dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.Na območjih registriranih arheoloških najdišč se varujejo arheološke ostaline in njihov vsebinski in prostorski kontekst. Na območjih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati najdišče, graditi objekte, nadzemno in podzemno infrastrukturo. Morebitne izjeme so možne na podlagi rezultatov predhodno opravljenih arheoloških raziskav, če je pridobljeno kulturno varstveno soglasje.Za izvedbo predhodne arheološke raziskave v območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti ZVKDS potrebno pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah - obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav do loči pristojna javna služba.Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno ZVKDS skladno z določili zakona o varstvu kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. 0 dinamiki del je potrebno pisno obvestiti ZVKDS OE Maribor vsaj deset dni pred začetkom zemeljskih del. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki investitorja/lastnika zemljišča/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo nepoškodovano na mestu odkritja zavaruje in o tem takoj obvesti pristojno enoto ZVKD.

( Vir: Lokacijska informacija št.: 35014-394/2015-2, MESTNA OBCINA MARIBORMESTNA UPRAVA, Urad za komunalo, promet in prostor, Sektor za urejanje prostora )

Varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območijNa območju urejanja s PUP se nahajajo naravne vrednote, ki so povzete iz »Naravovarstvenih smernic za pripravo Prostorskih ureditvenih pogojev za območje Urbanistične zasnove mesta Maribor« (ZRSVN, OE Maribor, januar 2006) in grafično prikazane v kartografskem delu na karti 3 »Podrobna namenska raba in členitev na morfološke enote« in karti 4 »Regulacijski elementi«.To so:

1. točkovno opredeljene drevesne naravne vrednote, ki so hkrati zavarovane kot naravni spomeniki:

9

Radvanje -lipa (evid. st.: 6487), Radvanje- platana (6528), Kadetnica - nasad dreves (6524), Maribor - hrast (6517), Maribor - pavlonija (6526),

2. točkovno opredeljene drevesne naravne vrednote: Maribor- sekvoja (evid. st.: 6536),

3. točkovno opredeljeni (dendrološki) naravni spomeniki: Maribor - Ribniško selo -lipa (evid. st.: 794).

V radiju 25 m od navedenih dreves je za vse posege potrebno soglasje Zavoda RS za varstvo narave. Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij v navedenih naravovarstvenih smernicah, ki so priloga temu odloku.

( Vir: Lokacijska informacija št.: 35014-394/2015-2, MESTNA OBCINA MARIBORMESTNA UPRAVA, Urad za komunalo, promet in prostor, Sektor za urejanje prostora )

V primeru, ko bodo načrtovani posegi v prostor presegli značaj posegov, ki so dopustni po tem odloku, se za takšno območje urejanja izdela prostorski izvedbeni akt (OPPN). Vrsto prostorskega izvedbenega akta določi pristojen organ občine glede na naravo načrtovanih posegov.

A. Projektna naloga za gradnjo Biotehniške šole Maribor definira značilnosti, ki jih naročnik zahteva pri izgradnji objekta »REKONSTRUKCIJA ŠOLE VINARSKA ULICA 14 IN GOSPODARSKEGA OBJEKTA PRIJOLOVE VILE, PRIZIDAVA ŠOLSKEGA OBJEKTA TER REVITALIZACIJA PARKOVNEGA NASADA ZA POTREBE BIOTEHNIŠKE ŠOLE MARIBOR«.

B. Projektna naloga ne povzema zakonodaje (zakonskih in podzakonskih aktov, uveljavljenih standardov, predpisov), temveč jih dopolnjuje s standardom izvedbe in z zahtevami naročnika.

C. V projektni nalogi so nekatera zakonska določila (zakoni, pravilniki ipd.) še posebej izpostavljena. Gre za določila s področij, kjer so pretekle izkušnje pokazale, da je potrebna dodatna pozornost ali pa so že v osnovi zahteve naročnika bistveno večje od zakonskega minimuma.

D. Projektant mora v prvi vrsti izpolniti zakonske zahteve, znotraj teh pa mu projektna naloga nalaga nekatere dodatne zahteve. Le-te izhajajo iz predvidene vsebine projektne naloge in se nanašajo predvsem na funkcionalnost ter na racionalno obratovanje in vzdrževanje objekta.

E. Projektant mora v primeru poseganja načrtovane novogradnje izven stavbnih zemljišč sodelovati pri pripravi OPN MO Maribor oz. OPPN.

10

F. Projektna dokumentacija mora biti pred pričetkom dela posredovana v pregled in potrditev skladnosti s projektno nalogo. Dela se lahko pričnejo po pisni potrditvi naročnika, da je projektna dokumentacija skladna s projektno nalogo.

I.

11

IV. SPLOŠNA IZHODIŠČA FUNKCIONALNE ZASNOVE

Izbrani izvajalec mora v sklopu projektne dokumentacije izdelati projektno rešitev, ki bo skladna z zahtevami iz te projektne naloge, glede umestitve zahtevanega programa in njegovega medsebojnega povezovanja kakor tudi z naknadnimi razgovori in usmeritvami, ki jih bo dal naročnik oziroma uporabnik objekta (možna so tudi odstopanja glede na zahteve v tej projektni nalogi).

Šolska stavba mora zagotoviti vsem dijakom ustrezne prostorske pogoje za izvajanje enoizmenskega pouka skladno s prostorskim programom (glej PRILOGO št. 1), upoštevajoč sodobne metode dela in razvoj učne tehnologije. Šolska stavba mora zagotoviti možnost vsestranskega prilagajanja, tako da bo funkcionalno lahko daljše obdobje služila svojemu namenu. V ta namen je potrebno zagotoviti prilagodljivost šolskega kompleksa in šolske zgradbe ter notranjega prostora.

Šolski objekt mora imeti celovito načrtovan in utemeljen koncept dnevne, umetne in kombinirane osvetlitve. Izdelan mora biti celovit koncept uravnavanja klime notranjih prostorov, ki mora biti usklajen s konceptom osvetljevanja. Projektna dokumentacija mora vsebovati ustrezno dokumentirano rešitev predvidenega prisilnega prezračevanja in pohlajevanja z delnim hlajenjem in ogrevanjem prostora. Pri tem je potrebno upoštevati specifiko različnih prostorov, ki so del šolskega objekta.

Obstoječ objekt Šole Vinarska ulica 14 v danih gabaritih zagotavlja umeščanje prostorskega programa do bruto cca 2.950 m2 etažnih površin. V objektu Vinarske ulice 14 A ( Priolova vila ) po rekonstrukciji zagotavlja bruto cca 420 m2 etažnih površin. Na podlagi prostorskega programa Biotehniške šole Maribor je potrebno zagotoviti manjkajočih cca 2.800 m2 bruto etažnih površin.Programski sestav načrtovane Biotehniške šole Maribor je deljen v:

SKLOP A Splošni družboslovni in naravoslovni predmetnikSKLOP B Fizika, naravoslovje in biologijaSKLOP C KemijaSKLOP D InformatikaSKLOP E* Strokovni moduli ( cvetličar, mehanik, veterinar, kmetijski

tehnik, narav. Tehnik, PTI)SKLOP E - Praktični pouk ( delavnice )SKLOP F Skupni prostori (uprava, zbornica, delilna kuhinja in jedilnica,

garderobe, večnamenska avla, sanitarije.

Pri projektiranju so poleg splošnih uveljavljenih predpisov na področju projektiranje zahtevana še naslednja izhodišča, ki so podana z naslednjimi veljavnimi predpisi in standardi:

12

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva Ur. l. RS, št. 62/2010

Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) Ur. l. RS, št. 98/1999 in naslednji Ur. l. RS, št. 38/2013

Zakon o veterinarstvu (ZVet-1) Ur. l. RS, št. 33/2001 in naslednji ZVet-1 - neuradno prečiščeno besedilo 4 (nov. 2012)

Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu Ur. l. RS, št. 90/2001

Projektna dokumentacija mora vključevati tudi rešitve glede:

- učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije,- učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije,- učinkovite rabe vode,- ravnanja z odpadki,- zagotavljanja zdravih bivalnih in delovnih razmer,- rabe okolju prijaznih gradbenih materialov in izdelkov.

Poleg čim večjega približka normativnim površinam se od izbranega projektanta pričakuje tudi ustrezna funkcionalna povezava med obstoječimi in novimi površinami s tem, da naj bi se v objektih, ki se ohranijo predvideli posegi celovite rekonstrukcije in statične sanacije, ki bodo izhajali predvsem iz:

- varnosti in stabilnosti objekta -pogojev in študije požarne varnosti, ki mora biti izdelana za celoten objekt (novogradnja in obstoječe stanje)

- funkcionalne povezanosti obstoječih objektov in novogradnje.

Splošne zahteve za projektiranje šole izhajajo iz podrobnejših funkcionalnih izhodišč, ki bodo podane s strani uporabnika v posamezni fazi projektiranja. Zahteve bodo podane tudi za tehnološko in didaktično opremo ter ostalo notranjo opremo.

II.

13

V. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZAJEMA:

IDEJNA ZASNOVA (ni predmet JN):

Zasnova objekta mora zagotavljati optimalno izvedbo investicije ter enostavno in ekonomično investicijsko vzdrževanje in mora biti usklajena z željami uporabnika in zahtevam ZVKD. Objekt je potrebno umestiti v prostor v skladu z veljavnim prostorskim aktom in pogoji služb varstvenih režimov. V idejni zasnovi je potrebno predvideti potek in zmogljivost priključkov na komunalno infrastrukturo in javno cesto.Že v idejni zasnovi morajo biti rešene vse organizacijske, prostorske in funkcionalne zahteve za načrtovan šolski kompleks, kot tudi za pripadajočo zunanjo ureditev (park, promet, parkirišča, dostopi).V fazi PGD morajo biti prikazani načini učinkovite rabe energije, uporabe obnovljivih virov energije ( v kolikor se jih bo uporabljalo) in učinkovite rabe vode skladno z zahtevami Uredbe o zelenem javnem naročanju.V idejni zasnovi morajo biti že nakazana izhodišča Študije požarne varnosti. Izhodišča študije požarne varnosti morajo biti stroškovno optimalno zastavljena in ne avtomatično povzeta iz TSG 1-001:2010.Nov in obstoječi objekti z zunanjo ureditvijo morajo biti sprojektirani skladno s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb ( Uradni list RS, št. 97/03, 33/07 – ZPNačrt in 77/09 – odl. US).Idejna zasnova mora biti zasnovana tako, da je na njo mogoče pridobiti vse potrebne projektne pogoje. Idejno zasnovo mora izdelovalec projektne dokumentacije poslati vsem soglasodajalcem in zaprositi za projektne pogoje.

IDEJNI PROJEKT:Za potrebe ogrevanja objektov je potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.Izdelati je potrebno Idejni projekt, ki je nadgradnja Idejne zasnove in izkazuje skladnost z vsemi prejetimi projektnimi pogoji soglasodajalcev.Zbirno projektno poročilo naj vsebuje predvsem opis projekta s predvidenimi materiali, instalacijami in tehnološko opremo, ki služi objektu s tehničnimi ukrepi za varstvo okolja ter opis morebitnih predhodnih geoloških in geomehanskih raziskav, seizmoloških, meteoroloških, hidroloških in klimatskih pogojev lokacije ter rekapitulacijo ocene vseh stroškov gradnje.Idejni projekt mora potrditi investitor.

IZDELAVA PROJEKTA ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA (PGD)

Projekt za gradbeno dovoljenje mora biti izdelan skladno s strani investitorja potrjenim Idejnim projektom ter pridobljenimi projektnimi pogoji in mora vsebovati vse z zakoni in pravilniki zahtevane elaborate.

14

Pred vložitvijo Projekta za gradbeno dovoljenje na UE mora izdelovalec projektne dokumentacije pridobiti vsa soglasja soglasodajalcev na PGD.Del PGD projekta po tej projektni nalogi so tudi PGD načrti priključkov na komunalno infrastrukturo.Vse zahtevane načrte in elaborate zagotovi izdelovalec projektne dokumentacije.

IZDELAVA PROJEKTA ZA IZVEDBO (PZI):

Projekt za izvedbo mora biti skladen z pridobljenim gradbenim dovoljenjem, s prejetimi soglasji soglasodajalcev, študijo požarne varnosti ter z elaborati zvočne zaščite in učinkovite rabe energije.Del PZI projekta po tej projektni nalogi so tudi PZI načrti priključkov na komunalno infrastrukturo.Pred oddajo PZI projekta naročniku mora izdelovalec projektne dokumentacije nanj pridobiti tudi vsa tista soglasja, ki jih bodo soglasodajalci zahtevali v soglasju na PGD (npr. soglasja na priključitev).

PODROBNEJŠE VSEBINE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE:a) Geodetski posnetek za celotno območje obdelave (že izdelan)b) Meritve, pred izmere in izris obstoječe stavbe na Vinarski 14 in stavbe na

Vinarski 14A (že izdelane)c) Idejni projekt (IDP):

- vodilna mapa;- arhitektura; - zunanja ureditev športnih, zelenih in prometnih površin;

d) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projekt za izvedbo (PZI):

- Vodilna mapa;- Načrt arhitekture:

situacija; tlorisi; prerezi; fasade ; tehnično poročilo; popisi del; detajli;

- Načrt krajinske arhitekture arboristični elaborat obstoječe vegetacije načrt zelenih površin in hortikulturne ureditve:

o situacija s prikazom zaledenitev in zasaditev;o situacija z zakoličbenimi elementi zasaditev in opisom;o karakteristični prerezi s prikazom zazelenitve;o detajli;

15

o popisi del;

- Načrt rušitev;- Načrt ravnanja z gradbenimi odpadki; - Načrt gradbenih konstrukcij:

tehnično poročilo; dinamična in statična analiza objektov ter izračuni konstrukcij

in elementov; konstrukcijski načrti ( opažni in armaturni , PZI jeklo –

delavniško dokumentacijo izdela izvajalec in ni predmet projektne naloge);

- Elektro instalacije: NN razvod; splošna moč; tehnološka moč - dovodi; splošna razsvetljava; varnostna razsvetljava; elektroinštalacije za strojne naprave; ozemljitve; strelovod; zaščitna ozemljitev; izenačitev potenciala; prenapetostna zaščita; IKS sistem (telefonija, računalniške mreže ); požarno javljanje; protivlomno varovanje; popisi del; V objektu naj se predvidi izvedba diesel agregata, ki lahko z

energijo oskrbuje celoten objekt. - Strojne instalacije:

vodovodni inštalacija in kanalizacija; hidrantno omrežje predmetnega objekta po zahtevah

požarnega elaborata; ogrevanje prostorov; pohlajevanje prostorov; prezračevanje; popisi del;

- Hišni priključki za: vodovodni priključek; kanalizacija; NN dovodi; morebitni drugi hišni priključki; popisi del pri vseh načrtih hišnih priključkov;

- Zunanja ureditev: načrt celovitega urejanja zunanjih površin

o gradbena situacija;o višinska regulacija;o zbirnik Komunalnih vodov;o zakoličbena situacija;

16

o odvodnjavanje;o tlorisi;o prečni prerezi;o vzdolžni prerezi;o popisi del;

načrt celovite prometne ureditve:o gradbena situacija;o prometna ureditev;o višinska regulacija;o zbirnik Komunalnih vodov;o zakoličbena situacija;o odvodnjavanje;o prečni profili;o vzdolžni profili;o karakteristični prerezi;o popisi del;

- Požarna študija;- Elaborat gradbene fizike;- Elaborat zaščite pred hrupom;- Elaborat prostorske akustike;- Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.

Predmet javnega razpisa ni pridobivanje služnosti za komunalne priključke in dostop. Predmet javnega razpisa prav tako niso pridobivanja morebitnih potrebnih soglasij sosedov oziroma mejašev.

Projektna dokumentacija mora biti izdelana v slovenskem jeziku, v šestih tiskanih in šestih digitalnih izvodih (formati besedila PDF, Word in excel, ter formati načrtov PDF in DWG) na CD mediju.S sklopu priprave projekta mora biti izdelan 3D izris obstoječih in novih stavb z celovito prostorsko in funkcionalno predstavitvijo stavbe.

SODELOVANJE V UPRAVNEM POSTOPKU ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA:

- pridobitev vseh potrebnih pogojev in soglasij za vlogo za gradbeno dovoljenje;

- v primeru poseganja načrtovane novogradnje izven stavbnih zemljišč sodelovanje pri pripravi OPN MO Maribor oz. OPPN

- kompletiranje PGD projektov za vlogo za gradbeno dovoljenje;- priprava vloge za gradbeno dovoljenje na ustrezno izpostavo UE;- celotna komunikacija z UE v fazi izdaje gradbenega dovoljenja oz.

morebitnih dopolnitev ali sprememb vloge;

SODELOVANJE V POSTOPKU JAVNEGA RAZPISA ZA IZBOR IZVAJALCA GOI DEL:

17

- priprava in oblikovanje končnega popisa del v obliki primerni za objavo javnega razpisa za izbiro izvajalca GOI del na portalu javnih naročil, vključno z rekapitulacijo ponujenih cen, pripravljene na naslednji način:

oddati popise v formatu XLS (MS Excel) v 2-ločenih delih tako na papirju kot v elektronski obliki z objavo na spletnem portalu, in sicer 1 x brez cen in 1 x s projektantskimi cenami na enoto in izračunom vrednosti za vsa dela

na začetku popisov prikazati rekapitulacijo – pregledno tabelo posameznih del za posamezen načrt in skupno rekapitulacijo posameznih del, njihov skupni seštevek brez DDV, prikaz DDV, seštevek vsote brez DDV in DDV,

nastaviti vse formule množenja in seštevanja, popisne postavke morajo biti prikazane v tabeli programa

Excel tako, da so v prvem stolpcu zaporedne številke postavk, da so v drugem stolpcu opisi posamezne postavke, da so v tretjem stolpcu navedene dimenzije, da so v četrtem stolpcu navedene merske enote za obračun, da so v petem stolpcu cene po enoti in da so v šestem stolpcu navedeni celotni zneski (zmnožek merskih enot x cen po enoti),

uporabiti enake označbe – šifre za vsako postavko v popisu in na risbah ter označitev v popisu na katerem listu načrta se postavka v popisu nahaja,

v kolikor se v popisu uporablja kakršnekoli oznake ali okrajšave je za le-te obvezna legenda,

za tipske elemente je obvezna priloga slika in tehnični podatki,

popolnoma precizno definirati vse izbrane tipske elemente, elemente in materiale obrtniških del, opreme, itd - določen mora biti tip z navedbo : “ali enakovredno”,

v popisu kot seveda v risbah se izključuje dikcija “po izbiri projektanta” – materiali morajo biti čim bolj natančno določeni s tehničnimi zahtevami/lastnostmi/značilnostmi in opisani s pripadajočimi detajli, opisi načina obdelav, barve določiti po NCS ali RAL lestvici, itd., (v celoti se izključuje navedba : “po izbiri projektanta”);

- pripravo projektantske ocene del glede na vsebino in obseg del iz končnega popisa del;

- pripravo pojasnil projektne dokumentacije in popisov del v fazi objave javnega razpisa na portalu javnih naročil;

- pripravo analize in primerjave prispelih ponudb v delu izpolnjenih popisov del in podanih ponudbenih cen;

- sodelovanje na strani naročnika na pogajanjih s ponudniki in pripravo strokovnih stališč glede predlogov ponudnikov za morebitne optimizacije projekta ali predlagane enakovredne rešitve.

18

Terminski plan izvedbe prevzetih aktivnosti:

1. faza:a) uskladitev projektne naloge – v roku 20 dni od podpisa pogodbeb) izdelava idejnega projekta (IDP)- v roku 14 dni od prejema IDZ;c) v primeru poseganja načrtovane novogradnje izven stavbnih zemljišč

sodelovanje pri pripravi OPN MO Maribor oz. OPPN2. faza:

a) izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD-brez soglasij) - v roku 60 dni od potrditve IDP s strani naročnika;

b) pridobitev vseh potrebnih soglasij za vlogo za gradbeno dovoljenje - v roku 30 dni po izdelavi in potrditvi PGD s strani naročnika;

c) predaja popolne vloge za gradbeno dovoljenje na pristojno upravno enoto - v roku 5 dni po potrditvi PGD s strani naročnika;

3. faza:a) izdelava projekta za izvedbo (PZI) s končnim popisom del primernim za

objavo javnega razpisa za izbiro izvajalca GOI del - 60 dni po predaji popolne vloge za gradbeno dovoljenje na pristojno upravno enoto oz. 30 dni po pridobitvi gradbenega dovoljenja;

4. faza:a) sodelovanje v postopku javnega razpisa za izbor izvajalca GOI del -

skladno s terminskim planom naročnika;

19

VI. PROSTORSKE ZAHTEVE

Naročnik pričakuje, da se bo projektant z bodočimi rešitvami prostorskih kapacitet srednje šole čim bolj približal priporočilom, ki jih je za potrebe graditve osnovnih šol pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: »Navodila za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji in prostorskemu programu, ki ga je za Biotehniško šolo Maribor pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

20

VII. SPLOŠNI OPIS ARHITEKTURNE ZASNOVE

Faktor oblike: Pri rekonstrukciji obstoječih stavb pod varstvom kulturne dediščine so posegi v prilagoditve arhitekturne zasnove omejeni, zato se projektant lahko omeji na programsko prilagojeno umeščanje. Pri novogradnji mora biti razmerje med zunanjo površino in prostornino objekta biti čim ugodnejše, kar pomeni, da mora biti površina zunanjega ovoja čim manjša glede na ogrevano površino stavbe. V ta namen naj bo objekt čim kompaktnejši, seveda je potrebno pri tem upoštevati funkcionalne zahteve prostorov in konservatorske smernice ZVKD.

Vhodi v šolo naj bodo jasno opredeljeni. Ne smejo biti neposredno povezani na prometno ulico. Izogibati se je potrebno zunanjim stopnicam. Višinske razlike naj se premagujejo s pokritimi klančinami z največjim dovoljenim naklonom. Naklon pri klančinah, ki so dolge 6 m in več, znaša 6,5 %, pri krajših 7 %, pri rekonstrukciji, kjer ni mogoče drugače pa 9 %.

Vhodna vrata naj bodo zastekljena z prozornim, zoper sunke odpornim steklom. Odpirajo naj se navzven. Vrata morajo omogočati pogosto odpiranje in zapiranje.Pred vhodom za dijake naj bo nadstrešek, ki zmore pred dežjem in vetrom varovati tudi večje število oseb.

Garderobe naj bodo praviloma čim bližje glavnem vhodu v šolsko stavbo in naj bodo prisilno prezračevane. Vse tehnične rešitve naj upoštevajo enakovredno obravnavo funkcionalno oviranih uporabnikov.

Vhodna avla v šolski stavbi tvori prostorsko povezavo med vhodnim delom, centralno garderobo in splošnimi komunikacijami ter se nahaja ob glavnem vhodu. Avla naj bo prisilno prezračevana. Če se večnamenski prostor projektira kot razširjen del glavne komunikacije, naj bo vhodna avla postavljena tako, da se jo lahko po potrebi vključi v večnamenski prostor.

Komunikacije povezujejo posamezne šolske trakte in vodijo v vse prostore zgradbe. Komunikacijske površine šole naj bodo čim manjše, kar pa ne sme zmanjševati zahtevanega prostorskega standarda ali uporabnosti objekta. Hodnik pred učilnicami mora imeti najmanj 2,40 m svetle širine (brez klopi ali omar ipd.). Komunikacije je potrebno projektirati tako, da so čim bolj enostavne, kratke in da omogočajo enostavno orientacijo. V njih je zaželeno predvideti razširitve na določenih mestih (npr. zalivčki za klopi). Po potrebi morajo omogočati hitro in učinkovito evakuacijo objekta. Komunikacije je potrebno diferencirati po namenu, ki ga imajo posamezne prostorske skupine, morajo biti osvetljene in primerno označevane. V centralnih hodnikih in avlah naj bo omogočeno pitje vode (pitniki ali avtomati s plastenkami). Vse komunikacije morajo omogočati neovirano gibanje invalidov; glede na to, da je objekt več etažen, morajo vertikalne komunikacije predvideti dvigalo.Opisane zahteve pri rekonstrukciji obstoječih stavb dopuščajo izjeme od ustrezni argumentaciji projektnih rešitev.

21

Stopnišča morajo biti iz glavnih horizontalnih komunikacij lahko dostopna. Število in položaj stopnišč narekuje zahteva, da razdalja od stopnišča do vhoda najbolj oddaljene učilnice ne sme presegati 30 metrov. Širina stopniščnega ramena se določa po številu dijakov, ki jim je namenjeno. Najmanjša širina je 120 cm (do 100 učencev). Če prevzame stopnišče več kot 100 učencev, se zanje širini doda 0,5 cm na vsakega dijaka. Nastopne ploskve stopnic morajo biti izvedene proti drsno. Eliminirati je potrebno vse ostre robove. Na stopnišču mora biti med vsako etažo vmesni podest. Stopniščne ograje na koncu nastopne ploskve, na galerijah in podobnih mestih naj bodo visoke 120 cm. Opisane zahteve pri rekonstrukciji obstoječih stavb za katere bo ZVKD podal konservatorski načrt so dopuščene izjeme od ustrezni argumentaciji projektnih rešitev.

Vhodi v učilnice naj bodo postavljeni v poglobljene niše širine 180 cm. Vrata naj se odpirajo na hodnik tako, da ne motijo mimoidočih dijakov. Svetla višina vrat naj znaša minimalno 210 cm, širina minimalno 100 cm. Opisane zahteve pri rekonstrukciji obstoječih stavb za katere bo ZVKD podal konservatorski načrt so dopuščene izjeme od ustrezni argumentaciji projektnih rešitev.

Učilnice in kabineti naj bodo predvideni skladno z izračunom neto zazidanih površin. Oblika učilnic naj bo po možnosti pravokotna. Svetla višina prostora naj bo maksimalna, ki jo dopušča obstoječe stanje. Potrebno je upoštevati namembnost učilnic in predvideno opremo v njih. Daljša stena naj vsebuje okna, ki naravno osvetljujejo prostor in dopuščajo naravno prezračevanje.

Osnovni sanitarni sklop tvorijo prostor z WC kabinami in predprostor z umivalniki. Sanitarije so lahko razporejene po skupinah ali centralne po posameznih etažah in morajo imeti okna z možnostjo občasnega odpiranja. Na vsakih 50 dijakov mora biti na voljo najmanj 1 WC in 2 pisoarja, na 25 dijakinj pa najmanj 1 WC. V invalidskih sanitarnih prostorih naj bo tudi kabina z umivalnikom. Zaradi lažjega čiščenja naj bo sanitarna oprema konzolna.Dijakom morajo biti na razpolago sanitarije, namenjene funkcionalno oviranim osebam oziroma osebam na invalidskih vozičkih.Za osebje je potrebno v sklopu upravnih prostorov predvideti lastne sanitarije: na vsakih 25 moških 1 WC in 1 pisoar, na vsakih 25 žensk pa 2 WC-ja. Sanitarije s predprostorom morajo biti ločene, izjema je WC za invalide, ki je lahko samo eden. V predprostoru morajo biti za 3 WC-je oz. 6 pisoarjev vsaj 1 umivalnik s toplo in mrzlo vodo.Oddaljenost sanitarij od učilnic naj ne presega 40 m. Opisane zahteve pri rekonstrukciji obstoječih stavb za katere bo ZVKD podal konservatorski načrt so dopuščene izjeme od ustrezni argumentaciji projektnih rešitev.

V sanitarijah je potrebno zagotoviti:- avtomatske vodovodne armature z omejenim iztekanjem primerno

ogrete vode in kasete s papirnatimi brisačami,- avtomatsko izplakovanje pisoarjev,

22

- milnike srednjega kakovostnega razreda, ki naj bodo pritrjeni nad umivalnike,

- zaščitne kasete za toaletni papir, - zaprte koše za smeti z odpiranjem na nožni vzvod, - posebej pomembno je, da se vse WC kabine odpirajo navzven, - krtače in nastavek za tipizirane dezinfekcijske robčke za čiščenje

straniščnih školjkVIII. MATERIALI OBDELAVE

Vsi predvideni gradbeni materiali in proizvodi morajo biti skladni z zahtevami Zakona o gradbenih proizvodih (ZGpro-1, Ur.l. RS št. 82/2013).Vsi vgrajeni gradbeni materiali, proizvodi, pohištvo, oprema ali obloge morajo ustrezati zahtevam iz Uredbe o zelenem javnem naročanju, Prilogi 4 in 5.Uporabljajo naj se materiali, ki niso vir prahu, prah zadržujejo ali pa ga statično vežejo. Materiali naj bodo takšni, da se lahko primerno vzdržujejo in so čim bolj odporni proti poškodbam.Skupni prostori kot npr. hodniki, stopnišča, avla ... naj bodo popleskani s kvalitetno pralno barvo ali opremljeni s stensko oblogo. V šolskih prostorih naj se uporabljajo materiali, ki niso vir prahu, prah zadržujejo ali pa

Strehe je potrebno zasnovati tako, da zadoščajo gradbeno-fizikalnim zahtevam, posebnostim podnebja in da preprečujejo pregrevanje v poletnih mesecih. Ustrezno morajo biti odvodnjavane, odtoki naj bodo primerno dimenzionirani in po potrebi ogrevani. Predvideti je potrebno ustrezne snegobrane.

Fasada naj bo ustrezno toplotno izolirana; vse v skladu s predpisi (Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, Ur.l.RS 52/2010). Zagotavljati mora trajen izgled objekta in ustrezno fizično odpornost.

Okna morajo omogočiti zadostno osvetlitev prostorov. Zadostiti morajo veljavnim predpisom za zvočno in toplotno izolativnost. Okna naj bodo izvedena iz kvalitetnih in trajnih materialov (predvidoma aluminijasti okvir pogojno tudi lesen). Omogočeno naj bo čim enostavnejše čiščenje (z notranje strani zasteklitve) in vzdrževanje. V splošnem to pomeni, da morajo vsaj 1/3 oken (v določenem rastru) omogočati odpiranje. Eventualne zasteklitve parapetnih delov in vse zasteklitve v nivoju terena morajo biti izvedene iz varnostnega stekla.Število steklenih površin določajo minimalni standardi osvetlitve, po drugi strani pa tudi ekonomičnost.

Senčila (žaluzije na vodilih) naj bodo iz ALU materialov, zunanja, na vodilih za preprečevanje pregrevanja in omogočajo zatemnitev prostora. Možna je dodatna kombinacija z notranjim senčilom, kjer le-to preprečuje bleščanje (če je notranje senčilo žaluzija ali rolo zavesa, mora imeti vodilo). Kjer senčila niso potrebna (severna stran), je potrebno zagotoviti delno zatemnitev prostora. Električno upravljanje senčil je potrebno zagotoviti v sistemu povezanim s senzorji zunanjih vplivov in notranje razsvetljave.

23

Radiatorji in druga grelna telesa naj se nahajajo v nišah, omogočen mora biti pretok zraka, zaščitena morajo biti proti vandalizmu.

Zaščite pred hrupom: zasnova konstrukcije njihov sestav in končne obdelave je potrebno projektirati na način da upoštevajo Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah U.l. RS 10/2012. Izdelati je potrebno elaborat za objekt, ki bo upošteval zahteve mejnih vrednosti odmevnih časov.

Za zmanjšanje hrupa je posebno pozornost potrebno posvetiti tlakom, stropnim oblogam (predvsem na hodnikih in telovadnici), stenskim oblogam in stropnim panojem za dušenje zvoka (večnamenska predavalnica, telovadnica), pa tudi obodnim konstrukcijam (stene, okna) objekta.

Ostale zahteve:- Vse robove na vseh izpostavljenih stenah je potrebno zaščititi z zunanjimi

posnetimi robnimi letvami. - Pri načrtovanju okenskih površin je potrebno zagotoviti hitro, ekonomično

in enostavno čiščenje.- Za dobro vidljivost v razredu je potrebno učilnico in opremo v njej

pravilno dimenzionirati. Prva klop naj bo oddaljena od table najmanj 2,5 metra, zadnja pa največ 8 metrov.

Vsi stenski opleski naj bodo iz kvalitetne pralne disperzijske barve minimalno do višine vratnih podbojev.

Vse morebitne zasteklitve v interierju naj se izvedejo iz varnostnega stekla.

Tlaki v vseh prostorih morajo omogočati mokro čiščenje. V sanitarijah, hodnikih in avlah je zaželeno talno gretje. Vsi tlaki naj se proti steni zaključijo z zaključki, ki omogočajo enostavno čiščenje (zaokrožnice oziroma nizko stenske obrobe).

Tlak pisarniških prostorov naj bo primeren za mokro vzdrževanje, tlak zbornice in knjižnice mora biti odporen za visoke obremenitve, tlak mora biti odporen na obrabo zaradi koleščkov stolov. Ob vhodih naj bo znotraj čistilni tepih, zunaj otirači s krtačkami in odtoki. Tlak servisnih prostorov naj bo epoksidni samorazlivni premaz. V učilnicah pri umivalnikih mora biti tlak, odporen na močenje.

Vsi tlaki morajo biti ustrezno odporni na obrabo glede na obremenitve.

Mizarski izdelki: Vsa notranja vrata naj bodo iz trdega lesa z vstavljenim tesnilom. Krila naj bodo polna, obložena s kvalitetnim laminatom (Max- ali enakovredno), zaključki z ABS ali masivnim nalimkom brez brazde. Podboji naj so barvni kovinski. Vrata v učilnice naj imajo lino, ki je zastekljena z varnostnim steklom. Pritrjena morajo biti z vsaj 3 točkovnim naslonilnikom.

24

Nasadila naj bodo šarnirna, uležajena. Kljuke naj bodo lite, ključavnice cilindrične, sistemski ključ po navodilih šole (generalni ključ, večuporabni ključ, posamezni ključi). Vsa steklena vrata naj bodo v varni izvedbi (lepljena, kaljena). Požarne zapore na hodnikih morajo biti transparentne.

Šolska oprema naj bo tipska, masivni ali ABS zaključki, kvalitetno okovje, kovinska vodila predalov z iztegom. Stoli naj bodo ergonomsko zasnovani.

Pisarniška oprema naj bo tipska, srednjega kvalitetnega razreda; delovni stoli naj bodo ergonomsko zasnovani.

Obdelava sanitarijPredelne stene sanitarnih kabin naj bodo iz kompaktnih laminatnih plošč (Max – ali enakovredno, debeline 14 mm), okovje in vezni elementi iz nerjavečega jekla z možnostjo zapiranja. Stene naj bodo obdelane s kvalitetno keramiko do stropa, stik s tlakom kitan s trajno elastičnim kitom.Sanitarna oprema: WC školjke konzolne, kotlički naj so podometni, pisoarji z avtomatskim izpiranjem. Ob umivalnikih naj bodo milniki ali penilniki in boksi za papirnate brisače, nerjaveči nosilci, ogledala z brušenimi robovi vpeljana v stensko keramiko.

Zaklonišče: Preveriti potrebnost izgradnje zaklonišča ob dejstvu, da se izboljšuje prostorski standard izvedbe učnega procesa in se ne povečuje število učencev in zaposlenih.

III.

25

IX. KONSTRUKCIJA IN STATIKA

Statična sanacija obstoječe stavbe Vinarske ulice 14 in 14 a naj sledi predvidenimi ukrepi:Zahteve po novi namembnosti in arhitekturni zasnovi objekta so stabilnost in nosilnost stavbe, ki upoštevajo ohranjanje osnovnih principov konstrukcijskih elementov in obstoječih delov stavbe. Bistvenega je nova namembnost stavbe s katero se koristna obtežba poveča za 100kg/m2 njene dosedanje sposobnosti prenašanja obtežb. Z obnovo se zagotavlja naloga ustrezne seizmične varnosti.Pri načrtovanji in izvedbi se je potrebno posebej osredotočiti na podjemanje temeljev, ki bodo zaradi delne poglobitve nivoja kleti izvedeni do globine enega metra, njihovo obliko pa bo pogojeval izredno zahteven poseg iz notranjosti objekta ter se istočasno ohranjal zunanji ustroj ulične strani stavbe. Temeljenje se bo izvajalo v kampadah, posameznih odsekih dolžine enega metra. Skrbno premišljen poseg v stavbo bo odstranitev in rušitev kletnih sten. Pred posegom v rušitev kletnih sten bo bilo potrebno izvesti nosilce v obstoječ stenski profil na način, da bodo za čas faznosti izvedbe nosilcev obtežbo sten prevzemali jekleni podporniki, ki bodo po betonaži nosilcev ostali v profilu stene, dokler beton ne bo dosegel zadostne trdnosti in prevzel potrebno nosilnost celotne statične obtežbe objekta. Z novo ali delno nadomeščeno konstrukcijo ostrešja se nadomesti obstoječ konstrukcijski skelet, pri tem ohranil zunanja podobo stavbe ter istočasno omogočili uporabnost prostorov v mansardi.Bistvenega pomena pri gradbenih posegih rekonstrukcije mora biti zagotavljanje potresne varnosti objekta. S ciljem zagotavljanja potresne varnosti se izvede armiranobetonske plošče na nivoju etaž ter jih medsebojno preko armaturnih sider poveže s fasadnimi in notranjimi nosilnimi zidovi. Za še ugodnejšo odpornost na seizmični vpliv pri katerem plošče delujejo kot toge diafragme, katerih lastnost je enakomerno prenašanje horizontalnih obtežb na vse zidove se predvidi izvedba obojestranskih armiranih torkretov vseh nosilnih opečnih zidov ter s tem še poveča togost zidovja.

Novo gradnja se načrtuje po uveljavljenih gradbeno tehničnih principih, ki sledijo arhitekturni zasnovi stavbe. Nosilna konstrukcija naj omogoča maksimalno fleksibilnost pri postavitvi prostorov. Možno naj bo tudi naknadno spreminjanje tlorisov etaž brez posegov v nosilno konstrukcijo- iz tega razloga se zdi najbolj primerna skeletna konstrukcija iz lesa jekla ali betona. Medetažne plošče in streha naj bodo armirano-betonske.Temelji so lahko točkovni, pasovni ali pa so izvedeni s temeljno ploščo. Pri izbiri končnega sistema temeljenja je potrebno upoštevati geomehansko oziroma geotehničino poročilo ter maksimalno zmanjšati vplive toplotnih mostov skozi temelje.V primeru zahtevnega izkopa gradbene jame je potrebno izdelati Načrt izkopov in osnovne podgradnje ter predvideti zaščito gradbene jame.Končna izbira nosilne konstrukcije je prepuščena projektantu, ki lahko predvidi tudi drugačen sistem nosilne konstrukcije. Pri zasnovi in izbiri

26

konstrukcije je potrebno stremeti k tržni primerljivosti in stroškovni obvladljivosti objekta, maksimalni fleksibilnosti pri urejanju prostorov ter stremeti k gradbeno-tehnični solidnosti ter ekonomičnosti.Potrebno bo zagotoviti zahtevano nosilnost nosilne konstrukcije v primeru požara, kar bo definirano v Študiji požarne varnosti.

X. UČINKOVITA RABA ENERGIJE IN RABA ALTERNATIVNIH VIROV ENERGIJE:

Naročnikova zahteva za obstoječe stavbe pod varstvenim režimom kulturne dediščine upoštevajo meril učinkovite rabe energije, ki niso v navskrižju s pogoji konservatorskega načrta.Naročnikova zahteva za nov del šolskega poslopje je zgraditi objekt, ki bo vsaj v nizko energijskem razredu B1, s porabo enako ali manjšo 25 kWh/m2a, raba primarne energije pa mora biti manj kot 55 kWh/m2- skoraj nič energijskaTo mora projektant v fazi PGD dokazati z elaboratom gradbene fizike. Odstopanja od te zahteve so dovoljena le v kolikor so ekonomsko opravičljiva, vendar jih mora projektant računsko utemeljiti (vrednost investicije / prihranek energije). Za odstopanje je potrebno pridobiti soglasje investitorja.

Objekt mora imeti dobro izoliran toplotni ovoj stavbe:- Toplotna prehodnost fasadnega sestava U<0,2 W/m2K- Toplotna prehodnost sestava sten vkopanih v teren U<0,2 W/m2K- Toplotna prehodnost talnega sestava U<0,25 W/m2K- Toplotna prehodnost strešnega sestava U<0,12 W/m2K

Pri oblikovanju toplotnega ovoja objekta je potrebno zagotoviti, da objekt ne bo imel toplotnih mostov, ter da bo faktor oblike ugoden.Izbor materiala toplotne izolacije mora biti skladen z zahtevami študije požarne varnosti.V kolikor se bo predvidela vgradnja XPS toplotne izolacije pod temeljno ploščo je potrebno izbrati tako toplotno izolacijo, ki bo lahko prevzela obtežbo celotnega objekta in ohranjala trdnost in stabilnost tudi v primeru potresa (robne napetosti). Projektant mora v svojem projektu ustrezno dimenzionirati tip XPS izolacije.V fazi projektiranja je potrebno zagotoviti zrakotesnost ovoja: ob koncu gradnje je potrebno predložiti meritev zrakotesnosti s strani ustrezne strokovne institucije.Vsi prostori znotraj novega objekta naj bodo prisilno prezračevani z visoko stopnjo rekuperacije (min 85%).Za pokrivanje potreb po toploti novega objekta je potrebno predvideti rabo alternativnih virov energije v kolikor ni možna priključitev objekta na bližnji toplovod. V primeru alternativnih virov je za pokrivanje potreb po toploti v konicah je priporočljiva priključitev na plin, ki poteka po Metelkovi ulici.Streha mora biti sprojektirana tako, da je omogočena tudi morebitna vgradnja fotovoltaičnih panelov.

27

Po končani gradnji naj se predvidi izvedba termovizijskega pregleda končanega objekta v času temperatur pod lediščem, s pridobitvijo mnenja ustreznega strokovnjaka.

IV.

28

XI. ELEKTRIČNE INŠTALACIJE IN OPREMA1. SPLOŠNE ZAHTEVE

V načrtih električnih napeljav, naprav in opreme je potrebno obdelati sledeče:

- vsi komunalni priključki (dovod električne energije - NN priključek, dovod iz telekomunikacijskega omrežja, dovod CATV omrežja),

- meritev električne energije,- horizontalni in vertikalni razvod po objektu s pomočjo razdelilnikov,- razsvetljava: splošna, osvetlitev table, zasilna in zunanja,- vtičnice,- napajanje tehnoloških porabnikov in naprav za ogrevanje in

prezračevanje,- izenačitev potencialov,- zaščita,- telekomunikacije,- električne ure in zvonci,- ozvočenje,- javljanje požara – avtomatsko,- tehnično varovanje,- strelovodna napeljava.

Načrt električnih napeljav, naprav in opreme mora biti izdelan po veljavnih tehničnih predpisih, projektnih pogojih in standardih, ter usklajen z gradbenimi načrti strojnih inštalacij, načrti notranje opreme, upoštevati pa se morajo tudi želje investitorja.

DOVOD ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ NN OMREŽJA: Objekt se bo napajal iz NN omrežja s kabelskim dovodom, ki ga določi pristojno distribucijsko podjetje. Načrt priključitve objekta na NN omrežje mora biti izdelan v skladu z zahtevami, ki so zapisane v soglasju k lokacijski dokumentaciji.

DOVOD IZ TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA: Izdelan mora biti načrt TK priključka.

DOVOD IZ CATV OMREŽJA (ČE OBSTAJA): Izdelan mora biti načrt CATV priključka.

MERITVE ELEKTRIČNE ENERGIJE: Meritve električne energije naj bodo ločene za srednjo šolo od telovadnice z garderobami, ki je namenjena osnovi šoli.

VERTIKALNI IN HORIZONTALNI RAZVOD PO OBJEKTU S POMOČJO RAZDELILNIKOV: V objektu se predvidi glavna jakotočna in glavna šibkotočna vertikala. Vertikali naj bosta dostopni v primeru kasnejših razširitev. Če vertikalo predstavljajo cevi v litem betonu, se naj predvidi 50%-na rezerva le-teh. Horizontalni razvod naj poteka na kabelskih policah

29

v spuščenih stropih, ali pa v l-ceveh v litem betonu. Vsaka etaža naj ima svoj razdelilec, iz katerega se napajajo posamezni porabniki in po potrebi podrazdelilci v tej etaži.

2. RAZSVETLJAVA

SPLOŠNA RAZSVETLJAVA: Zahtevani nivo osvetljenosti naj bo v skladu s priporočili Slovenskega društva za razsvetljavo, ki podaja vrednosti srednje osvetljenosti za posamezne prostore za izobraževanje. Podane so tudi max. vrednosti UGR (metoda za ocenjevanje in omejevanje neugodnega bleščanja).

Prostor Esr (Ix) UGRUčilnice in predavalnice 500 19Šolska tabla 500 19Specialne učilnice 500 19Kabineti 300 19Zbornica 300 22Knjižnica – knjižne police 300 19Knjižnica – čitalnica 500 19Telovadnica 400 19Vhodne avle 200 22Hodniki stopnišča 150 25Družabni prostori 300 22Šolske menze 250 22Kuhinja 500 22

Za osvetlitev skupnih prostorov kot so stopnišča, hodniki, sanitarije, avle ipd. naj se uporabljajo svetilke s kompaktnimi varčnimi viri.

V splošnih in specialnih učinkih se naj predvidijo svetilke, z regulacijo osvetlitve po linijah, ki so vzporedne z okni. Posebne svetilke za osvetlitev table.

Vklapljanje in regulacija razsvetljava se naj izvede s stikali, ki so grupirana v stikalne bloke oz. skupaj z vtičnicami montirane v vertikalni parapetni kanal. Stikala in vtičnice morajo biti barvno usklajene in iz istega programa.Barvna temperatura svetil naj bo med 3300 – 5300 K.

OSVETLITEV TABLE Svetilke se naj spuščajo nad tablo. Odmik od table se določi po opravljenem izračunu osvetljenosti table (poudarek naj bo na enakomerni osvetljenosti cele table).

ZUNANJA RAZSVETLJAVA Potrebno je izbrati takšne zunanje svetilke, ki so ustrezno mehansko zaščitene pred poškodbami. Zunanja razsvetljava se naj vklaplja izbirno, ročno – avtomatsko preko foto senzorja.

30

ZASILNA RAZSVETLJAVA V skladu s študijo požarnega varstva je potrebno predvideti svetilke za zasilno razsvetljavo, ki osvetljujejo evakuacijo pot z minimalno 1 luxa v času ene ure. V prostorih, kjer ni spuščenih stropov, naj se predvidijo svetilke z vgrajenim rezervnim virom napajanja. Vgradnim svetilkam pa naj se predvidi dodatni modul za zasilno razsvetljavo. Na evakuacijskih poteh je potrebno namestiti veljavne piktograme.

PRIKLJUČKI IN VTIČNICE Vtičnice naj bodo od istega proizvajalca in serije kot so stikala. Za čiščenje se naj v vsakem prostoru predvidi vtičnica, ki se montira na višino 0,5 m od tal. V vsaki učilnici naj bo min. šest vtičnic 230V, 16A, ki so montirane na višini 0,5 m od tal in v parapetni kanal, ki je položen na steno od koder prihaja svetloba. Na vsakem delovnem mestu v kabinetih naj bo pet vtičnic 230V, 16A, ki se naj zmontirajo v stenski parapetni kanal.

NAPAJANJE TEHNOLOŠKIH PORABNIKOV IN NAPRAV ZA OGREVANJE IN PREZRAČEVANJEPredvidijo se tehnološki priključki, ki morajo biti v skladu s tehnološko opremo (kuhinje, toplotna postaja, naprave prezračevanja in hlajenja ipd.).

Specialne učilnice morajo imeti svoj razdelilec, ki naj bo nameščen med tablo in oknom. Razdelilnik mora imeti steklena vrata, ključavnico, FID stikalo z dif. tokom 30mA, signalno svetilko za signalizacijo delovanja, ter avtomatske odklopnike. V vsaki specialni učilnici se predvidijo na dostopnem mestu SOS tipke, ki izklopijo napajanje vtičnic na delovnem mestu učenca in učitelja. Ponovni vklop je možen le s tipko, ki je nameščena v razdelilcu.

V učilnicah, kjer so nameščene plinske bombe, je potrebno izvesti elektroinstalacije tako, da se ventili bomb zaprejo, ko se izključi tehnološki razdelilec. Razvod do delovnih mest učencev in učitelja se izvede v I-ceveh v tleh.

DIESEL AGREGAT: Predvidi naj se priključitev manjšega diesel agregata, ki bi se samodejno zagnal v slučaju izpada omrežne napetosti. Ta bi napajal najpomembnejše porabnike, v času izpada omrežne napetosti.

Z diesel agregatom bi naj se krila potreba po neprekinjeni električni energiji za naslednje porabnike: komunikacijski center – računalniška oprema, obtočni tokokrogi in krmiljenje kurilnice (brez električnih grelcev), razsvetljava glavnih komunikacij do izhoda, razsvetljava avle , razsvetljavo jedilnice in kuhinje (za dokončanje razdeljevanja hrane s toplimi pulti)…in drugi porabniki po potrebah šole. Ta raba je ocenjena na cca 20% priključne moči objekta.

3. BREZPREKINITVENO NAPAJANJE:

Za komunikacijski center (server in ostala periferna oprema) se naj predvidi tudi ustrezna UPS naprava. Osebni računalniki, po kabinetih, knjižnicah in

31

specializiranih učilnicah se lahko priključujejo preko lokalnih UPS naprav in se obravnavajo kot oprema.

IZENAČITEV POTENCIALOV

GLAVNO IZENAČENJE POTENCIALOV: V vsaki zgradbi je mora vodnik za glavno izenačevanje potencialov medsebojno povezati naslednje prevodne dele:

- glavni zaščitni vodnik,- glavni ozemljitveni vodnik ali glavno ozemljitveno sponko,- cevi in podobne kovinske konstrukcije znotraj stavbe,- kovinske dele konstrukcij,- strelovodno instalacijo, merilne omarice (na fasadi).

V vseh prostorih z vodovodno instalacijo je potrebno izvesti predpisane galvanske povezave za izenačitev potencialnih kovinskih mas. Med seboj je potrebno povezati vse kovinske instalacije, vodovodno in ostalo kovinsko opremo.

Spoji se izvedejo z vodnikom P 4 mm2 Cu in originalnimi objemkami za povezovanje cevi z vodnikom ali vijakom M6. Na enem koncu se vodnik veže na kovinsko maso, na drugem pa v dozo za izenačitev potencialov. Doza je montirana na višini 0,5m od tal. Zbiralka v dozi se poveže z zaščitno zbiralko v razdelilcu z vodnikom P-6 mm2, Cu.

ZAŠČITA Pri izvedbi instalacij so predvidene naslednje vrste zaščitnih ukrepov:

- zaščita pred el. udarom,- zaščita pred obremenitvijo in kratkim stikom.

ZAŠČITA PRED EL. UDAROMa. Zaščita pred neposrednim dotikom:

Izvede jo dobavitelj opreme oz. izvajalec del.b. Zaščita pred posrednim dotikom:

Osnovni namen te zaščite je preprečiti, da bi se v primeru okvare na izpostavljenih

prevodnih delih pojavila previsoka napetost dotika v takšnem trajanju, ki bi lahko bilo nevarno.

ZAŠČITA PRED PREOBREMENITVIJO IN KRATKIM STIKOM Vsi napajalni dovodi do energetskih razdelilcev bodo zaščiteni pred preobremenitvijo in kratkim stikom z varovalkami. Motorski pogoni bodo zaščiteni:

- pred preobremenitvijo: z bimetalnimi sprožniki (tokovno vrednost nastavit ob montaži),

- pred kratkimi stiki: z varovalkami s počasnimi ali hitrimi tipi talilnih vložkom ali pa z zaščitenimi stikali.

32

4. TELEKOMUNIKACIJE

Telekomunikacijska infrastruktura naj se zaključi (jašek oz. omarica) na robu parcele. Od roba parcele do zgradbe naj se izgradi kineta (TK kanalizacija), v katero je mogoče vložiti več cevi. Na ta način dosežemo neodvisnost od ponudnikov interneta (cca. 90 % šol je v internet povezanih preko javnega zavoda Arnes) in telefonije, saj bo posamezen ponudnik zaključil infrastrukturo na robu parcele. Od omarice na robu do centralnega prostora v zgradbi naj se zgradi optična povezava (24 ali več paric).

V objektu se naj predvidi prostor za t.i. TK vozlišče, v katerem se naj namestijo telefonska centrala, matična ura, oprema za prenos po internem TV kanalu in protivlomna centrala, kakor tudi tehnični prostor za računalniško spremljanje obratovanja aparatov, ki ga je potrebno pohlajevati.

Dovod iz telekomunikacijskega omrežja naj se zaključi na telekomunikacijski omari v TK prostoru. Vzporedno z dovodom je potrebno predvideti še rezervno cev. TK omara naj bo prostostoječe izvedbe. V njej naj se vgradijo distribucijski paneli in aktivna oprema.

V vsaki učilnici se naj predvidi dvojna telekomunikacijska vtičnica CAT6, ki se montira v vertikalni parapetni kanal ob tabli.

V kabinetih in pisarnah se predvidevajo po dve dvojini TK vtičnici CAT6 na delovno mesto.

Instalacije se izvedejo s kabli FTP 4x2x24 AWG, CAT6 ali več (kabel UTP).

V objektu se naj predvidi telefonska centrala, ki omogoča priključitev IP telefonov.

Pri načrtovanju telekomunikacij se naj upošteva elaborat »Informacijsko podprta šola«, Zavod republike Slovenije za šolstvo in študija Povezava šol v ARNES/internet, Arnes Slovenija.

Aktivna oprema ni predmet tega projekta.

Fizično omrežje:Zgraditi je potrebno univerzalno (to pomeni enako infrastrukturo za računalniško in telefonsko omrežje) strukturirano ožičenje. Ožičenje naj se zaključi v centralnem prostoru; to naj bo isti prostor, v katerem se zaključijo druga omreženja (seveda na način, da drugo drugega "ne motijo"). Računalniško ožičenje naj bo zgrajeno tako, da je mogoče ločiti pedagoško (računalniki, na katerih lahko delajo učenci) in administrativno omrežje (računalniki, na katerih lahko delajo učitelji in drugi zaposleni) in brezžično omrežje.Zgraditi je potrebno infrastrukturo za brezžično omrežje; predvideti toliko brezžičnih dostopnih točk = access point, da so z brezžičnim omrežjem pokriti vsi prostori, namenjeni dostopu za dijake.

33

Vtičnice za omrežje razporediti tako, da pri njihovi uporabi (ko so priključeni računalniki) žice ne motijo uporabnikov, npr.:- v računalniških učilnicah: napeljava v ali s stropa ali druga primerna

rešitev (o rešitvah je nujen je pogovor s končnimi uporabniki),- v drugih učilnicah: napeljava do katedra tako, da uporabniki "ne hodi

preko žic" (o rešitvah je nujen je pogovor s končnimi uporabniki).

O rešitvi za telefonijo (npr. Centrex, IP telefonija) je nujen pogovor s končnimi uporabniki. Pri izbiri rešitev naj bo močno upoštevan kriterij dolgoročno finančno optimalne rešitve.

V vsaki učilnici poskrbeti za napeljavo za digitalni projektor (priključek na računalniško omrežje, možnost priključitve na računalnik, električna napeljava). Nosilec za projektor je potrebno vključiti v vsako učilnico.

V vsaki učilnici predvideti uporabo interaktivne table!Izgraditi je potrebno infrastrukturo (cev) do katedra (za priključitev interaktivne table na računalnik se trenutno največ uporablja USB kabel, predvideti električno vtičnico za tablo). Paziti je potrebno, da bo učilnica projektirana tako, da bo mogoče montirati običajno in interaktivno tablo (sedaj največ diagonala cca. 2 m, v bodoče bodo tudi večje); temu prilagoditi tudi mesto na katerem bo montiran digitalni projektor (o rešitvah je nujen je pogovor s končnimi uporabniki)! Aktivna oprema ni predmet projekta.

Računalniško omrežje na vzgojno-izobraževalnih zavodih:

projektirati univerzalno (enaka infrastrukturo za računalniško in telefonsko omrežje) ožičenje strukturirano ožičenje

ožičenje naj se zaključi v centralnem prostoru; isti prostor v katerem se zaključijo druga omrežanja

računalniško ožičenje naj bo zgrajeno tako, da je mogoče ločiti pedagoško (računalniki na katerih lahko delajo učenci), administrativno omrežje (računalniki na katerih lahko delajo učitelji in drugi zaposleni) in brezžično omrežje

projektirati infrastrukturo za brezžično omrežje (predvideti toliko brezžičnih dostopnih točk, da so z brezžičnim omrežje pokriti vsi prostori zavoda, za vsak posamezen zavod v pogovoru s končnimi uporabniku pretehtati možnost brezžičnega omrežja zunanjih prostorih zavoda (npr. dvorišče,...)

vtičnice za omrežje (velja za vse prostore) razporediti tako, da pri njihovo uporabi (ko so priključeni računalniki) žice ne motijo uporabnikov

v računalniških učilnicah: napeljava v ali s stropa ali druga primerna rešitev (o rešitvah je nujen je pogovor s končnimi uporabniki)

v drugih učilnicah: napeljava do katedra tako, da uporabniki "ne hodi preko žic" (o rešitvah je nujen je pogovor s končnimi uporabniki)

telekomunikacijska infrastruktura naj se zaključi (omarica-e) na robu parcele od roba parcele do zgradbe naj se zgradi kinete v katero je mogoče vložiti več cevi

34

posamezen ponudnik interneta in/ali telefonije bo zaključil svojo infrastrukuro na robu parcele od omarice na robu do centralnega prostora v zgradbi naj se zgradi optična povezava (24 ali več paric)

v vsaki učilnici projektirati napeljavo za digitalni projektor (predvideti priključitev projektorja na računalnik, možnost priključive projektorja preko računalniškega omrežja, električni priključek)

projektirati nosilec za projektor v vsako učilnico vsaki učilnici predvideti uporabo interaktivne table projektirati infrastrukturo (npr. cev) do katedra (za priključitev

interaktivne table na računalnik se trenutno največ uporablja USB kabel, predvideti električni priključek za interaktivno tablo)

učilnica naj bo projektirana tako, da bo mogoče uporabljati običajno (lahko tudi manjšo) in interaktivno tablo (trenutno je največkrat diagonala interaktivne table cca 2 m, v bodoče bodo tudi večje); temu prilagoditi tudi mesto na katerem bo montiran digitalni projektor; o rešitvah je nujen je pogovor s končnimi uporabniki

v učilnicah v katerih bo nameščena tudi interaktivna tabla (pogovor z uporabniki) se ne projektira projekcijskega platna

o tehnični rešitvi za telefonijo (npr. Centrex, IP telefonija) je nujen predhoden pogovor s končnimi uporabniki

pri izbiri rešitve naj bo močno uteženo merilo: dolgoročna finančno optimalna rešitev

Posebnega ožičenja za kabelsko televizijo se ne projektira.

Videonadzor in ozvočenje: projektant predlaga rešitev (npr. skupna, ločena infrastruktura), rešitev se sprejme v dogovoru z investitorjem.

5. AKTIVNA OPREMA

Računalniška omrežna infrastruktura, druga IKT infrastruktura

Struktura:• strukturirano ožičenje• glavno vozliče• etažna vozlišča• lokalno vozlišče (v laboratoriju ali delavnici)• osnovni razvod• dopolnilni razvod

Glavno vozliče:V glavnem vozlišču se zaključujejo vse povezave iz:• etažnih vozlišč• sosednjih objektov• ponudnikov povezave v internet• ponudnikov telefonije• ponudnikov internetne telefonije• ponudniki vstopajo v objekt po kabelski kanalizaciji (vključno z jaškom),

ki je last investitorja

35

Etažno vozliščeV etažnem vozlišču se združuje mrežna infrastruktura ene etaže. Etažno vozlišče je povezano z glavnim vozliščem in s sosednjimi etažnimi podvozlišči.

Medvozliščne povezave:• v etaži se povezave med vozlišči izvedejo s štirimi UTP

povezavami in osmimi enorodnimi optičnimi vlakni (pogoji enaki kot za osnovni razvod) zaključenimi na panelu s FC konektorji, direktna povezava lokalno podvozliščre in etažno vozlišče

• povezava med etažnimi in glavnim vozličem se izvaja s štirimi (4) UTP kabli (direktna povezava etažno vozlišče – glavno vozlišče in enorodnimi optičnimi vlakni zaključenimi na panelu s FC konektorji. V vsakem etažnem vozliču se dvanajst vlaken zaključi direktno v vozlišču, dvanajst pa v sosednjih etažnih vozliščih – šest zgoraj, šest spodaj

Osnovni razvod: • okabljenje UTP Class Ea v skladu z EN50173 ali 6A (Cat 6

Augmented) v skladu z EIA/TIA568B• dve vtičnici (=ena dvojna) na delovno mesto v pisarnah plus

štiri vtičnice (= dve dvojni) rezervi• v laboratorijih in delavnicah prilagojeno vgrajeni tehnologiji, če

je priključkov več kot 12, se izvede lokalno podvozlišče• meritve morajo izkazovati kvaliteto izvedbe v skladu s

ClassEa/cat6A(10Gb/s)v skladu z EIA/TIA568B ali EN50346 (vključno z meritvijo vplivnega območja sosednjih kablov (ne samo paric))

Dopolnilni razvod:• videonadzor (IP): za potrebe videonadzora se postavijo vtičnice

na mesta kjer se predvidijo kamere, povezana je v etažno vozlišče razvod naj bo CAT5e (za IP kamere) in poleg tega še razvod za 230VAC kot opcija za napajanje (zunanjih) kamer in ohišij (razvod naj omogoča priklop na UPS napajanje!); za ostale kamere se izvede sistem PoE (Power over Ethernet)

• brezžično omrežje: za potrebe brezžičnega omrežja se v vsakem prostoru postavi dvojna vtičnica. Njena lega se definira glede na način izvedbe stropa. Povezava je v etažno vozlišče.

• vtičnice za omrežje razporediti tako, da pri njihovo uporabi (ko so priključeni računalniki) žice ne motijo uporabnikov, npr.: v računalniških učilnicah: napeljava v ali s stropa ali druga primerna rešitev (o rešitvah je nujen je pogovor s končnimi uporabniki), v drugih učilnicah: napeljava do katedra tako, da uporabniki »ne hodi preko žic« (o rešitvah je nujen je pogovor s končnimi uporabniki)

• projektorji: od predstavitvenega računalnika do projektorjev mora biti speljana cev, ki omogoča uvleko hdmi kabla. Do

36

projektorja mora biti speljan tudi razvod za 230 VAC, ki se zaključuje z dvojno vtičnico

• vsaki učilnici predvideti uporabo interaktivne table (ali zaslona na dotik), zgraditi infrastrukturo (cev) do katedra (za priključitev interaktivne table na računalnik (trenutno se največ uporablja USB kabel, predvideti električno vtičnico za tablo), učilnica naj bo projektirana tako, da bo mogoče montirati običajno in interaktivno tablo (sedaj običajno diagonala cca 2 m, v bodoče bodo lahko tudi večje); temu prilagoditi tudi mesto na katerem bo montiran projektor (o rešitvah je nujen je pogovor s končnimi uporabniki)

• za oglasne table (zaslone) se izvede razvod 230 VAC, do oglasnih tabel mora biti iz pripadajočega etažnega vozlišča izveden tudi podatkovni vod UTP CAT6a

• upravljanje stavbe (alarmni sistemi, nadzor vrat – elektronske ključavnice, toplotna regulacija, javljalniki požara): za potrebe upravljanja se postavi ustrezno industrijsko vodilo

• za alarmne sisteme: v klasični vezavi (kabel, ne Zigbee/wireless) se izvede centralni razvod od predvidene lokacije centrale do posameznih mest senzorjev. Uporabi se signalni kabel 4x0.22+2x0.5mm2 (za IR senzorje priporočamo lokacijo v kotu prostora na isti steni kot okna, tako da senzor ni usmerjen neposredno proti oknu)

• za nadzor vrat – elektronske ključavnice: izvede se centralni razvod od posameznih vrat do predvidene lokacije za krmilnik kontrole pristopa s signalnim kablom 8x0.22+2x0.5mm2 (ki zadošča za priklop enega čitalnika, tipala za odprtost vrat in električne ključavnice; za dva čitalnika/dvosmerno kontrolo prehoda sta potrebna dva kabla). Lokacija za krmilnik naj predvidevata možnost za UPS napajanje. Kabel se lahko zaključi v mali podometni dozi na višini bodočega čitalnika. Od podometne doze do/v okvir vrat (pozicije električne ključavnice) se izvede potrebna kabelska povezava

• toplotna regulacija: za krmiljenje hlajenja/ogrevanja s konvektorji se do konvektorja izvede razvod 230 VAC, industrijsko vodilo za upravljanje in UTP kabel CAT5 ali signalni kabel 8x22+2x0.5mm2 (od konvektorja do mesta za temperaturni senzor). Pri konvektorju (najbolje v ohišju konvektorja) mora biti prostor za dogradnjo manjšega krmilnika, ki bo krmilil stopnje ventilatorja in zvezno ali diskretno odpiranje ventilov

• javljalniki požara: izvede se razvod »klasičnega rdečega požarnega kabla«

• za potrebe upravljanja: izvede se razvod UTP kabla CAT5e, ki se uporabja za komunikacijo med krmilniki in nadzornim sistemom (možni so razni protokoli)

Ostale zahteve:• kabelska instalacija mora biti izvedena skladno z veljavnimi

predpisi in priporočili MJU

37

• telekomunikacijska infrastruktura naj se zaključi (omarica-e) na robu parcele, od roba parcele do zgradbe naj se zgradi kinete v katero je mogoče vložiti več cevi (na ta način dosežemo neodvisnost od ponudnikov interneta (cca 90 % šol je v internet povezanih preko javnega zavoda Arnes) in telefonije, saj bo posamezen ponudnik zaključi infrastrukturo na robu parcele; od omarice na robu parcele do centralnega prostora v zgradbi naj se zgradi optična povezava (24 ali več enorodnih paric)

• napajanje komunikacijskih omar mora biti izvedeno tako, da se kadarkoli lahko izvede prehod na brezprekinitveno napajanje (centralno)

• napajanje strežniške sobe, kjer je tudi glavno komunikacijsko vozlišče, je na brezprekinitvenem napajanju, predviden mora biti priklop na agregat

• klimatizacija mora biti izvedena tako, da lahko vedno zagotavlja zahtevano temperaturo

• o rešitvi za telefonijo (npr. IP telefonija) je nujen pogovor s končnimi uporabniki; pri izbiri rešitev naj bo močno upoštevan kriterij dolgoročno finančno optimalne rešitve

ELEKTRIČNE URE IN ZVONCI V vsaki učilnici naj se predvidijo ure s številčnicami, vezane na matično centralno uro. Zvonjenje se naj izvede preko sistema ozvočenja.

TELEVIZIJSKI signal mora biti zagotovljen v okviru računalniškega oz. digitalnega omrežja.

6. OZVOČENJE

Ojačevalna naprava objekta naj se montira v prostoru šolskega radia.

Za prireditve v telovadnici je potrebno predvideti ojačevalno napravo, skladno z navodili naročnika, ki bo zahteve uskladil z uporabnikom – osnovno šolo.

Zvočniki se montirajo v vseh učilnicah in skupnih prostorih ter zbornici. Posameznemu zvočniku ali posamezni liniji zvočnikov (uprava, skupni prostori, učilnice) mora biti omogočeno nastavljanje zvočne jakosti.

JAVLJANJE POŽARA Javljanje požara se izvede v skladu in z zahtevami iz študije požarne varnosti (avtomatsko javljanje požara).

TEHNIČNO VAROVANJE V prostorih, kjer je nameščena draga oprema ter v vseh komunikacijah je potrebno predvideti IR senzorje, ki se naj vežejo na centralo tehničnega varovanja.

STRELOVODNA NAPRAVA Na objektu se predvidi strelovodna naprava, ki bo sestavljena iz lovilnega voda, odvodov in ozemlja. Izbrani material

38

strelovodne naprave mora biti usklajen z izbranim materialom obrob strehe, žlebov in odtenkov ter merilne omarice na fasadi.

VIDEO NADZOR: potrebno je izdelati projekt videonadzora in izvesti ožičenje.

V.

39

XII. STROJNE INŠTALACIJE IN OPREMA

Praviloma so razvodi instalacij po hodnikih.

Projekti strojnih instalacij zajemajo predvsem:- komunalni priključki (vodovod, kanalizacija, zemeljski plin),- kotlovnica oz. podpostaja je predvidena za ogrevanje na plin in centralno

pripravo tople sanitarne vode oz. skladno s pogoji soglasij (do zagotovitve plinovoda se izvede ogrevanje na UPN s podzemnimi rezervoarji),

- ogrevanje,- prezračevanje,- hlajenje,- instalacija tople in hladne vode,- lokalna instalacija plina (UPN) v laboratoriju kemije,- notranja vertikalna in horizontalna kanalizacija,- notranja in zunanja hidrantna mreža.

Načrt strojnih napeljav, naprav in opreme mora biti izdelan skladno s predhodnimi smernicami po veljavnih tehničnih predpisih, projektnih pogojih in standardih ter usklajen z gradbenimi načrti, načrti elektroinštalacij, načrti notranje opreme, upoštevati pa se morajo tudi uskladitve z investitorjem.Natančneje bo projektna naloga določena po izdelavi študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.

VI.

40

XIII. NOTRANJAOPREMA

1. PROJEKT NOTRANJE OPREME

Šolska oprema mora biti v največji možni meri tipske izdelave ter preverjene kvalitete, zagotavljati mora kompatibilnost in fleksibilnost. Po svojem oblikovanju in izvedbi mora zagotavljati nevidno vodenje potrebnih instalacij (elektro), vse površine pa morajo biti odporne na rezanje, antistatične in enostavne za čiščenje.

Oprema mora biti izdelana skladno s standardi in normativi za šolsko pohištvo in Uredbo o zelenem javnem naročanju.

VII.

41

XIV. ZUNANJA UREDITEV, DOSTOP

Zunanjo ureditev je potrebno načrtovati v skladu s pogoji ZVKD in veljavnimi prostorskimi akti. Vsi dostopi naj se izvedejo ravno, brez pragov, stopnic itd.

V neposredni bližini vhoda mora biti urejen prostor za kolesa. Utrjene površine so ločene od zelenih z cestnimi robniki. Na področju parkirnih mest in dostavnega pasu je potrebno ob objektu izvesti pas zaščite objekta v obliki robnika, oddaljenega od objekta vsaj 1,5 m in višine vsaj 10 cm.

1. RAVNANJE Z ODPADKI

Ukrepi glede ravnanja z odpadki:Za zbiranje in prevzem odpadkov, urejenost zbirnih in odjemnih mest ter dostopnost komunalnim vozilom je potrebno v območju urediti ustrezno in zadostno število zbirnih in prevzemnih mest v skladu z veljavnimi predpisi.

Zbirna in prevzemna mesta za posode za odpadke morajo biti na funkcionalnem zemljišču povzročitelja, prometno dostopna, locirana v objektu ali na tlakovani površini, zaščiteni z nadstrešnico, ter opremljena z vodo za občasno čiščenje in z odtokom z lovilcem olj in maščob.

Na zelenih površinah se umestijo koši za smeti kot del urbane opreme parka.

S projektom se načrtuje prostor – zbiralnica za odpadke iz kuhinje in tehnoloških prostorov in ekološki otok prilagojen kriterijem za začasno shranjevanje odpadkov.

Povzročitelj mora zagotoviti, da se odpadki začasno skladiščijo v zbiralnici tako, da ne onesnažujejo okolja ali ogrožajo zdravja ljudi ter da je zbiralcu omogočen dostop z vozilom zaradi prevzema odpadkov pri čemer načrtovan prostor to omogoča.Zagotovljena je požarna varnost v skladu s predpisom, ki ureja požarno varnost v stavbah.Zbiralnica je nameščena na mestu, da je dostop z vozilom za prevzem odpadkov neoviran.Zbiralnica mora biti označena z dobro vidnim napisom o namenu prostora in prepovedjo vstopa nepooblaščenim osebam ter opozorilom na možnost ogrožanja zdravja ljudi.Tla, stene in strop zbiralnice morajo biti iz materiala, ki se lahko mokro čisti in razkužuje. Zbiralnica mora imeti urejeno odvajanje odpadnih voda in mehansko prezračevanje, tako da je preprečeno ogrožanje zdravja ljudi in okolja.

42

2. ODVODNJAVANJE

Odvodnjavanje padavinske vode iz vseh zunanjih utrjenih površin na severni, južni in zahodni strani objekta je razpršeno v zelenico, kjer te vode ponikajo. Na vzhodni strani pa je odvod padavinskih vod od objekta s prečnim padcem v linijski požiralnik. V linijski požiralnik se vgradijo kanalete širine 150 mm iz PP materiala. Na kanalete se vgradijo rešetke iz litega železa za obremenitev B 125.Požiralniki so s PE cevmi premera 160 mm priključeni na padavinsko kanalizacijo. Priključne cevi so položene na plast cementnega betona in polno obbetonirane.

3. BREŽINE IN ZELENICE

Brežine se splanirajo v naklonu najmanj 1:1,5 in humusirajo v debelini 15 in posejejo s travnim semenom.Zelenice se humusirajo v debelini 20 cm ter posejejo s travnim semenom. Predeli zelenic, kjer se bo posadilo okrasno grmičevje se humusirajo v debelini najmanj 20 do 40 cm.

4. PROMETNA OPREMA

Okolje se opremi z vertikalno prometno signalizacijo, ki se postavi in zariše v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS št. 46/00, 110/06, 49/08 in 64/08), kot je prikazano v situaciji prometne ureditve.Pokončna oprema – prometni znaki so izdelani iz aluminijaste pločevine z odsevno podlogo z normalnim odsojnim odsevanjem (1. vrsta) razen prometnega znaka II-1, ki mora biti izdelan z odsevno podlogo za visoko odsevnost (2. vrsta).Velikost prometnih znakov:

- znaki za nevarnost – dolžina stranice 90 cm- znaki za izrecne odredbe – premer 60 cm- znaki za obvestila – dolžina stranice 60 x 60 cm ali 60 x 90 cm

Prometni znaki so pritrjeni na stebričke iz vroče cinkane jeklene cevi premera 64 mm. Dimenzija temelja prometnega znaka je 30/30/80 cm, cementni beton C 12/15.