UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

POLONA GRIL

PLAČILA V GRADBENI POGODBI

Diplomsko delo

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PLAČILA V GRADBENI POGODBI

Študent: Polona Gril

Številka indeksa: 71162699

Študijski program: UNI-PRAVO

Študijska smer: Civilno pravo

Mentor: dr. Vesna Kranjc

Maribor, april 2016

I

Zahvala gre predvsem mentorici dr. Vesni Kranjc za strokovno pomoč in ažurnost pri

nastajanju diplomskega dela in vsem tistim, ki ste me pri tem spodbujali ter verjeli vame.

II

POVZETEK

Gradbena pogodba je dvostranska pogodba, kar pomeni, da zavezuje obe pogodbeni

stranki k določenemu izpolnitvenemu ravnanju. Tako kot je naročnikov interes, da

izvajalec izvede določena gradbena dela oziroma izvede izgradnjo objekta, tako je

izvajalčev interes, da za opravljen posel dobi dogovorjeno plačilo. Torej izvajalčeva

pravica je zahtevati plačilo za opravljeno storitev, ki pa je odvisna od tega, na podlagi

česa sta se stranki dogovorili za plačilo. Gradbena pogodba je pogodba rezultata, kar

pomeni, da se izvajalec zaveže, da bo gradbo dokončal. Z dokončanjem gradbe bo

izvajalec upravičen do plačila za svoje delo. Vendar se v večini primerov stranki

dogovorita za plačilo na podlagi situacij in ne šele z dokončno izvedbo vseh del. Tako je

na podlagi izstavljene začasne situacije izvajalec upravičen do plačila za tista dela, ki jih

je že opravil. Plačilo je lahko izvedeno v obliki avansa, še preden se začnejo dela

opravljati. Ključna predpostavka za plačilo ni samo opravljen posel, temveč tudi dogovor

o ceni ob sklenitvi pogodbe. Dogovor o ceni je bistven, saj naj bi cena predstavljala višino

plačila, ki ga bo moral plačati naročnik izvajalcu ob izvedbi gradbenih del. Kar pa v praksi

ni povsem tako. Na to vpliva že sam obseg del, ki se mora izvesti in je morebiti večji ali

manjši od predvidenega obsega. Kajti cena, ki je dogovorjena v pogodbi, je opredeljena

z obsegom del, ki se bodo izvedla. Torej, če končen obseg del ni enak predvidenemu,

potem tudi cena ni enaka prvotni. Katera pogodbena stranka bo nosila ta tveganja, je

odvisno od klavzule, ki sta jo uporabile za določitev pogodbene cene. Če posel traja

daljše časovno obdobje, lahko na končno ceno vpliva tudi inflacija. Da lahko naročnik

svojo obveznost pravilno oziroma pravočasno izpolni, je bistven tudi dogovor o roku za

plačilo, čeprav rok za plačilo ni bistvena sestavina gradbene pogodbe.

KLJUČNE BESEDE: gradbena pogodba, klavzule glede plačil, cena po enoti mere,

skupaj dogovorjena cena, cena na ključ, predujem, sprememba cene, plačilo

III

ABSTRACT

A construction contract is a bilateral contract, which means it binds both parties to

certain fulfilments. Just as the interest of a client that the contractor carries out certain

work or carries out the construction, the contractors interest is to receive an agreed

upon payment. Construction contract is a contract of the result, which means the

contractor undertakes to finish the building. By finishing the project the contractor is

entitled to payment for his work. However, in most cases the parties agree to make the

payment on the basis of situations and not only with completion of all works. So on the

basis of an issued temporary situation the contractor is entitled to payment for works,

which have already been carried out. Payment can be made in the form of an advance

before the works even start. A key condition for payment is not only a work completed,

but also an agreement on the price at the conclusion of the contract. Agreement on

price is essential, as the price represents the amount that the client is supposed to pay

a contractor upon completion of works. That, however, is not always the case due to the

volume of work that must be performed the price could go higher or lower from the set

estimations. The price agreed in the contract is set by the scope of works to be carried

out, so if the final scope of works is not as it was estimated to be, then the price changes.

Which party bears that risk depends on the clauses in the contract. If the job is carried

out over a long period of time the final price may be affected by inflation. A deadline is

essential for a client to fulfil his obligations, although a deadline is not an essential

ingredient of a construction contract.

KEY WORDS: construction contract, methods of pricing, unit-price method, lump

sum, turnkey contract, advance payment, revision of price, payment

IV

KAZALO

1. UVOD ............................................................................................................................ 1

2. GRADBENA POGODBA .................................................................................................. 2

2.1. Splošno ................................................................................................................... 2

2.2. Cena kot bistvena sestavina................................................................................... 4

3. POGODBENA CENA ....................................................................................................... 5

3.1. Popis del ................................................................................................................. 5

3.2. Ponudbeni predračun ............................................................................................ 7

3.3. Klavzule v gradbeni pogodbi .................................................................................. 8

3.3.1. Cena na enoto ................................................................................................. 9

3.3.2. Skupaj dogovorjena cena .............................................................................. 14

3.3.3. Ključ v roke .................................................................................................... 17

3.4. Cena za dodatna dela ........................................................................................... 20

3.5. Sprememba cene ................................................................................................. 22

3.5.1. Vpliv spremembe obsega del ........................................................................ 23

3.5.2. Vpliv spremembe vrednosti denarja ............................................................. 25

4. PLAČILO ....................................................................................................................... 31

4.1. Splošno ................................................................................................................. 31

4.2. Predujem .............................................................................................................. 32

4.2.1 Pojem in namen ............................................................................................. 32

4.2.2. Rok za plačilo predujma ................................................................................ 34

4.2.3. Obračunavanje predujma ............................................................................. 35

4.3. Plačilo na podlagi situacij ..................................................................................... 37

4.3.1. Začasne situacije ........................................................................................... 37

4.3.2. Končni obračun.............................................................................................. 41

5. ROK PLAČILA ............................................................................................................... 45

6. ZAKLJUČEK .................................................................................................................. 47

7. BIBLIOGRAFIJA ............................................................................................................ 49

7.1. Literatura.............................................................................................................. 49

V

7.2. Pravni viri ............................................................................................................. 50

7.3. Primeri sodne prakse ........................................................................................... 50

7.4. Viri iz medmrežja ................................................................................................. 51

VI

KAZALO TABEL

Tabela 1, vpliv presežnih in manjkajočih del na spremembo cene ................................ 23

Tabela 2, vpliv nepredvidenih del na spremembo cene ................................................ 24

1

1. UVOD

Opredelitev plačil v gradbeni pogodbi je pomembna z vidika naročnika gradbene

pogodbe kot izvajalca. Gradbena pogodba predstavlja posebno vrsto podjemne

pogodbe, kjer za opravljeno storitev, ki jo izvede izvajalec, ta pričakuje plačilo od svoje

pogodbene stranke - naročnika.

Namen te diplomske naloge je predstaviti potek plačil v gradbeni pogodbi, od dogovora

o ceni, načinu plačila, njegovi izvršitvi in roku za plačilo.

V diplomski nalogi se bom opredelila predvsem na naročnikovo obveznost gradbene

pogodbe, na njegovo izpolnitveno ravnanje, ki sledi izvedbi gradbenih del. Naročnikova

obveznost izpolnitve je plačilo, za opredelitev plačila pa moramo določiti pogodbeno

ceno. Pogodbena cena je dogovor pogodbenih strank, ki se oblikuje na podlagi

ponudbenega predračuna, ta pa na podlagi popisa del. Takšna pogodbena cena, ki je

rekapitulacija vseh del in njihovih količin, pa še vedno ni točen znesek, ki ga naročnik

mora plačati izvajalcu. Pomembno pri določitvi pogodbene cene je, kakšno klavzulo sta

stranki vnesli v gradbeno pogodbo, saj se na podlagi tega lahko pogodbena cena v

nekaterih primerih tudi spremeni. Kakšni so ti vplivi, ki vplivajo na spremembo

pogodbene cene, bo predstavljeno v sami nalogi. Glede na dogovor pogodbenih strank

je odvisen tudi način plačila, da lahko naročnik svojo obveznost pravilno izvede in rok

plačila, da lahko naročnik svojo obveznost pravočasno izvede.

Za raziskavo problematike diplomske naloge bo uporabljena metoda strokovne analize

pravne teorije in sodne prakse.

2

2. GRADBENA POGODBA

2.1. Splošno

Gradbena pogodba je nominatna pogodba, ki jo opredeljuje Obligacijski zakonik1 v 649.

členu. Ta člen v prvem odstavku določa, da je gradbena pogodba podjemna pogodba, s

katero se izvajalec zavezuje, da bo po določenem načrtu v dogovorjenem roku zgradil

določeno gradbo na določenem zemljišču ali da bo na takem zemljišču oziroma na že

obstoječem objektu izvedel kakšna druga gradbena dela, naročnik pa se zavezuje, da mu

bo za to plačal določeno ceno.

Gradbena pogodba je posebna vrsta podjemne pogodbe2, zato ima nekatere splošne

značilnosti podobne splošnim značilnostim podjemne pogodbe. Enako kot podjemna

pogodba je gradbena pogodba obligacija rezultata, izvajalec se zaveže opraviti posel

samostojno, pri izpolnitvi posla gre za enkratno izpolnitveno ravnanje, posel se opravi

proti plačilu.3 Posebne značilnosti gradbene pogodbe pa so tiste, ki ločijo gradbeno

pogodbo od podjemne. OZ gradbeno pogodbo izrecno ureja zaradi specifičnega

predmeta izpolnitve. To je izgradnja določene gradbe4 ali izvedba kakšnih drugih

gradbenih del5 na določenem zemljišču ali na že obstoječem objektu. Takšna dela

morajo biti posebej zakonsko urejena, saj se od ostalih del, ki so podrejena pravilom

podjemne pogodbe razlikujejo, predvsem v času, ki je potreben za dokončanje dela, po

kompleksnosti izvedbe dela in tudi po stopnji pomena izvedenega dela. Izpolnitev

predmeta v gradbeni pogodbi običajno traja daljši čas, prav tako je običajno zahtevnejši

za izpolnitev kot izpolnitev predmeta, ki ga uvrščamo pod pravila podjemne pogodbe.6

Posebna značilnost gradbene pogodbe kot posebne vrste podjemne pogodbe sta tudi

1 Obligacijski zakonik (OZ-UPB1), Uradni list RS, št. 83/01, 32/04, 28/2006 Odl. US: U-I-300/04-25, 40/2007-OZ-A, 97/2007-UPB-1, v nadaljevanju OZ. 2 OZ podjemno pogodbo oziroma pogodbo o delu ureja v členih 619. do 648. 3 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 907 do 910. 4 OZ pojasnjuje pojem gradba v 650. členu: Z »gradbo« so mišljene v tem poglavju stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, železniške proge, vodnjaki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelava terja večja in zahtevnejša dela. 5 Posebne gradbene uzance (v nadaljevanju PGU) v 3. odstavku 9. uzance pojasnjujejo gradbena dela: Z deli na gradbenih objektih je mišljeno izvajanje gradbenih, montažnih, inštalaterskih in dovrševalnih del, kakor tudi vgrajevanje priprav, naprav in opreme na novih in obstoječih objektih ali njihovih delih. 6 Povzeto po Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 400.

3

stranki gradbene pogodbe, kjer je še bolj izrazito kot pa pri podjemni pogodbi, da gre za

odnos med laikom na strani naročnika in profesionalcem na strani izvajalca, saj gre za

kompleksnejši posel, kjer so potrebna kvalificirana znanja profesionalca. Stranki

gradbene pogodbe sta torej naročnik in izvajalec, izvajalec je gospodarski subjekt,

naročnik pa je mišljen kot laik v smislu, da mu ni potrebno kvalificirano znanje gradbene

stroke da sklene pogodbo, ni pa nujno, da gre za negospodarski subjekt.7 Pomembno je,

da omenimo še inženirja, ki ni stranka gradbene pogodbe, vendar lahko igra pomembno

vlogo pri izvajanju nadzora nad gradnjo.8

Prav zaradi uvrščenosti gradbene pogodbe pod podjemno pogodbo, se za razmerja iz

gradbene pogodbe, ki niso urejena s pravili gradbene pogodbe, subsidiarno uporabljajo

določbe podjemne pogodbe, v kolikor zakon ne določa drugače.9

OZ v drugem odstavku 649. člena določa, da mora biti gradbena pogodba sklenjena s

pisno obliko. S tem ne pogojuje veljavne sklenitve gradbene pogodbe, saj je takšen pogoj

določen ad probationem in ne ad valorem. Čeprav se lahko stranki dogovorita tudi

drugače.10 Razlogov za formalno obliko pogodbe je več, od tega, da se sklepa za daljše

časovno obdobje, kjer ustno sklenjene pogodbe ne pridejo v poštev, v primeru spora bi

kompleksne določbe gradbene pogodbe težje dokazovali brez ustreznega pisnega

dokaza in nenazadnje, da je običajno finančna vrednost takšnih poslov velika, zato je

pisna oblika kot dokaz resnosti dogovora obvezna.11

Gradbena pogodba je dvostranska pogodba, saj zavezuje izvajalca k izgradnji objekta

oziroma k izvedbi gradbenih del, naročnika pa, da bo izvedel plačilo za opravljeno

storitev. Tipično izpolnitveno ravnanje po katerem se gradbena pogodba loči od drugih

7 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 732, 911 in 912. 8 Izvajalec je dolžan naročniku omogočiti nadzor nad deli. Nadzor lahko izvaja naročnik sam ali pa ga zaupa nadzornemu inženirju. Javnopravni predpisi določajo, pri katerih objektih je takšen nadzor s strani strokovnih oseb, obvezen. Njegove naloge so, preverjanje ali se gradnja izvaja po projektu, tehnični nadzor, komercialni nadzor,... inženir ni pooblaščen, da v naročnikovem imenu spreminja ali dopolnjuje gradbeno pogodbo. Nadzorni inženir mora skleniti posebno pogodbo z naročnikom, ki jo v teorijo štejemo med obligacije prizadevanja in se imenuje pogodba o nadzoru nad gradnjo. Več o tem, Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 410, 411. 9 Povzeto po Šinkovec J., Tratar B., Obligacijski zakonik, s komentarjem in prakso, stran 613. 10 Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 407. 11 Povzeto po Šinkovec J., Tratar B., Obligacijski zakonik, s komentarjem in prakso, stran 616.

4

pogodb, je izpolnitveno ravnanje izvajalca.12 Izvajalec jo izpolni proti plačilu oziroma

proti naročnikovem izpolnitvenem ravnanju, saj je takšna naročnikova obveznost

značilna za večino dvostranskih pogodb.

Če se osredotočimo na bistvene sestavine gradbene pogodbe, ki so razvidne iz njene

splošne definicije po 649. členu OZ vidimo, da gre za tri sestavine, gradba oziroma

gradbena dela, ki so razvidna iz načrta in se bodo izvedla na določenem zemljišču, rok za

dokončanje gradbe oziroma gradbenih del in cena.13 Nas bo zanimala predvsem cena,

katera bo predstavljena v nadaljevanju.

2.2. Cena kot bistvena sestavina

Cena je bistveni sestavni del gradbene pogodbe, o katerem morata stranki soglašati. To

pomeni, da se morata stranki dogovoriti o ceni ob sklenitvi pogodbe in hkrati določiti

obseg del, ki ga ta cena zajema. Bistveno je, da je cena ob sklenitvi določena in da o tem

stranki izkažeta soglasje, kajti v nasprotnem primeru pogodba ni sklenjena.14 Dogovor o

ceni pa ne pomeni, da morata stranki konkretno določiti ceno. Povedano drugače, ob

sklenitvi pogodbe ni bistveno, da stranki določita kakšna bo višina plačila, ki ga bo

naročnik moral za opravljeno delo plačati, ampak da določita po katerih merilih se bo

opredelilo plačilo.15 Enako stališče zagovarja tudi sodna praksa. 16

12 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 906. 13 Glej Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 404. 14 Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 413. 15 Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 919. 16 Sodba II Ips 168/2006, 12.09.2008.

5

3. POGODBENA CENA

3.1. Popis del

Za določitev pogodbene cene moramo poznati vrste del, ki so potrebne za dokončanje

objekta oziroma za izvedbo gradbenih del in količino teh vrst del, ki so izražene v

ustreznih merskih enotah (m, m2, m3,..). Zato je potrebno opraviti popis del. Popis del je

sestavni del projektne dokumentacije oziroma načrta. Tega lahko predloži naročnik ali

pa ga priskrbi izvajalec na podlagi načrta naročnika.17 V primeru, da si bo popis del

priskrbel izvajalec sam, mora za določitev cene dela določiti.

Popis del, ki je del projektne dokumentacije oziroma projekta za izvedbo, vsebuje

posamezna dela, ki jih je treba izvesti in količino teh del. Na njegovi podlagi se določi

cena za posamezno vrsto del (pleskanje, betoniranje, elektro-inštalacijska dela,..) po

merski enoti. Na primer določi se, kakšna je cena pleskanja za m2. Hkrati pa se ocenijo

tudi kolikšne količine teh del je potrebno izvesti. Nato se zmnožijo te količine in vrste

del, na koncu pa se seštejejo vse predvidene vrste del in količine. Dela so lahko

razčlenjena in s tem natančnejše določena ali pa ne razčlenjena. Na primer lahko je

navedeno izvedba polaganja tapet, lahko pa je delo razčlenjeno v brušenje stene,

odpraševanje, impregniranje in lepljenje tapet.

Seštevek vseh del in njihovih količin, ki je pogodbena cena, ni znesek, ki ga mora naročnik

dejansko plačati izvajalcu, kajti gradbena pogodba je pogodba rezultata, kar pomeni, da

mora izvajalec izvesti vsa dela, ki so potrebna za dokončanje gradbe oziroma gradbenih

del.18 V popisu del, pa so navedena samo predvidljiva dela. Na to, katera dela so

predvidljiva oziroma katera dela je izvajalec lahko predvidel ob sklenitvi pogodbe, bo

vplivalo dejstvo, katera od pogodbenih strank je na podlagi načrta opravila popis del, ki

je bil podlaga za ponudbeni predračun, ki ga je izdelal izvajalec. Če je izvajalec sam

opravil popis del na podlagi načrta, ki mu ga je predložil naročnik, bodo v popisu del

zajeta vsa dela, ki bi jih izvajalec moral predvideti potem, ko je načrt skrbno pregledal. V

primeru, da je popis del opravil naročnik, bodo za izvajalca predvidljiva tista dela, ki so v

17 Povzeto po Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 414. 18 Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 414.

6

popisu navedena. Dela, ki so v popisu navedena, so s tem posledično zajeta v pogodbeni

ceni. Pri presoji katera dela so zajeta v pogodbeni ceni, bo torej pomembna okoliščina,

kdo izmed njiju je opravil popis del.19 Ker mora izvajalec izvesti vsa dela, ki so potrebna

za dokončanje gradbe, mora izvesti tudi dejansko potrebne količine, ki so lahko večje kot

jih predvideva popis. Torej izvesti mora tudi dela, ki jih popis ne navaja, a so potrebne

za dokončanje pogodbenega predmeta.

Katera od pogodbenih strank bo imela profit od teh del, oziroma katera stranka bo trpela

stroške teh del je odvisno od klavzule, ki sta jo vključile v pogodbo. Nedvomno bo

izvajalec, ki bo naredil popis del, poskusil predvideti vsa dela, ki bodo potrebna za

dokončanje gradbe, če se bosta dogovorili za klavzulo »ključ v roke«. Kajti za dela, ki jih

ne bo predvidel, bo nosil stroške sam.

Kot smo že povedali, nam popis del omogoča določiti pogodbeno ceno, Posebne

gradbene uzance pa določajo, da se cene za dela v gradbeni pogodbi določajo tako, kot

je določeno v naročnikovih pogojih za predložitev ponudbe in sklenitev pogodbe o

zadevnih delih.20 Ne glede na to, kakšni so ti naročnikovi pogoji, je izvajalčeva skrbnost,

da izdela kalkulacijo ponudbene cene oziroma ponudbeni predračun, o katerem bomo

govorili v nadaljevanju.

19 Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 994. 20 Glej 1. odst. 22 uzance PGU.

7

3.2. Ponudbeni predračun

Izvajalčev ponudbeni predračun oziroma izračun je podlaga za določitev pogodbene

cene v gradbeni pogodbi. Izvajalec ga naredi na podlagi popisa del.

Iz popisa del so razvidne vrste del, za katere mora izvajalec ugotoviti koliko materiala in

delovnih ur bo za vsako vrsto del potrebnih in kakšni so stroški za material in stroški za

delo. Načeloma je izvajalčeva dolžnost, da izdela ponudbeni predračun, na podlagi vrst

del in količin teh del. Vendar je to nujno samo v primeru enotne cene, kjer je cena

določena za posamezno enoto, zato je enote posameznih vrst del potrebno poznati. Pri

klavzuli skupaj dogovorjena cena in klavzuli »ključ v roke«, takšen ponudbeni izračun ni

potreben, vendar ga lahko vsebujejo.21

Ponudbena cena v ponudbenem predračunu se oblikuje s kalkulacijo stroškov za vrsto

del, ki se bodo izvajali. Stroški, katere kalkuliramo, so neposredni in posredni stroški.

Delo in material sta glavna elementa neposrednih stroškov. Neposredni stroški so

neposredno povezani s delovnim procesom na gradbišču in se spreminjajo z obsegom

dela. Posredne stroške pa imenujemo režijski stroški. To so stroški režije podjetja,

poslovne enote, stroški gradbišča. Ponudbena cena vseh gradbenih storitev gradbenih

del pa mora biti višja, ne pa enaka seštevku dveh glavnih neposrednih stroškov (delo in

material), saj mora pokriti tako imenovane posredne stroške in nekaj prispevati tudi k

dobičku.22 Norma časa za posamezno delo, ki se potem zmnoži z režijskim stroškom je

znana, saj je določena v normativih. Nato se k temu prišteje še strošek materiala. S tem

torej izvajalec dobi ceno za posamezno vrsto del na določeno mersko enoto. Glede na

količino teh del, ki se bodo morala izvesti, pa dobi ponudbeno ceno.

21 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 994. 22 Povzeto po Pšunder M., ekonomika gradbene proizvodnje, stran 59-72.

8

3.3. Klavzule v gradbeni pogodbi

Kot smo že povedali, je pomembno, da stranki ob sklenitvi pogodbe določita ceno in

obseg del, ki ga ta cena zajema. Kakšen je obseg del, ki je zajet s ceno, stranki določita s

klavzulami. V Obligacijskem zakoniku so navedeni trije osnovni tipi klavzul, cena na

enoto mere inskupaj dogovorjena cena v 654. členu ter »cena na ključ« v 659. členu.

Stranki pa lahko uporabita tudi druge klavzule. Katero pogodbeno stranko bodo

bremenili stroški, ki lahko nastanejo, če se poveča obseg del je odvisno od klavzule, ki je

bila dogovorjena.

Klavzule se med seboj razlikujejo po tem, kako vplivajo vrste in obseg del, ki so bile

dejansko opravljene na pogodbeno ceno in kako vplivajo vrste in obseg del, ki so bile

predvidene v pogodbi. Torej, ali je katera od pogodbenih strank, v primeru, da je

potrebno opraviti vrste del, ki jih stranki nista predvideli (nepredvidena dela) oziroma v

primeru, da pride do odstopanj dejanskih količin del od pogodbeno predvidenih,

upravičena zahtevati ustrezno spremembo cene. Z uporabo ene od klavzul stranki

dosežeta dogovor o obsegu in vrsti del in s tem določita pogodbeno ceno v gradbeni

pogodbi.23

Klavzule so urejene tako v zakonskih pravilih kot v avtonomnih, vendar lahko stranke

uporabijo tudi klavzule, ki niso zapisane v teh pravilih. Obligacijski zakonik ureja tri

klavzule, ki bodo obsežneje predstavljene v nadaljevanju, te najdemo tudi v PGU, ki prav

tako pojasnjujejo vsebino teh klavzul.24 Tudi avtonomna pravila FIDIC25 in UNCITRAL26

obravnavata različne klavzule o določitvi cene, ki so vsebinsko enake tem, ki jih urejata

OZ in PGU, od njih se razlikujejo le v poimenovanju. Prav tako pojasnjujeta tudi druge

klavzule, ki pa se od slovenskih terminov razlikujejo tudi vsebinsko.27

23 Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 992 in 993. 24 Cene se določijo za mersko enoto del, ki so predmet pogodbe (cena za enoto), kakor tudi v skupnem znesku za vrednost vsega objekta ali njegovega dela ali določenih del. 2. odst. 22. uzance. Glej tudi 34. uzanco, ki govori o klavzuli »ključ v roke«. 25 FIDIC Federation Internationale des In Ingenieurs – Conseils, Mednarodna zveza svetovalnih inženirjev. 26 UNCITRAL Legal Guide on Drawing Up International Contracts for the Construction on Industrial Work, Vodič za pripravo mednarodnih pogodb o gradnji, dobavi in vgradnji opreme za industrijske objekte. 27 Kranjc M., Klavzule o določitvi cene v gradbeni pogodbi po OZ in mednarodni praksi, Podjetje in delo, 2008, št. 3-4, str. 579-588.

9

3.3.1. Cena na enoto

Cena na enoto, enotna cena, cena po enoti mere so izrazi za pogodbeno klavzulo, kjer

so ob sklenitvi gradbene pogodbe določene vrste del in količine teh del, oziroma, kjer je

ob sklenitvi pogodbe potrebna specifikacija del. Pogosto se s takšno klavzulo določa

kakšen bo obseg del, ki ga dogovorjena cena zajema. Bistveno pri klavzuli cena na enoto

oziroma pri takšni določitvi cene je, da se cena določi za posamezno mersko enoto.

Pogodbena cena, ki jo določimo za mersko enoto, pa se lahko nanaša na mersko enoto

glede vrste dela ali mersko enoto za material.28

OZ določa, da je enotna cena, cena, ki je določena od merske enote dogovorjenih del.29

Ceno na enoto urejajo tudi PGU, ki določajo, da se cena za enoto določa za mersko enoto

objekta ali za mersko enoto posamezne vrste ali faze del.30 Kar pomeni, da je takšna cena

za posamezno mersko enoto dogovorjenih del, vsota vseh vrst stroškov, ki bodo nastali.

Torej seštevek stroškov režije, stroškov materiala, stroškov dela, katere je izvajalec ob

sestavitvi ponudbe lahko predvideval, da bodo nastali. Na primer kakšen je seštevek

vseh stroškov za kvadratni meter pleskanja. Izvajalec torej mora predvideti vse stroške

na posamezno enoto mere.

Potemtakem bi lahko trdili, da je takšna cena za posamezno mersko enoto skupaj

dogovorjena cena za to mersko enoto. To pomeni, da bo moral naročnik plačati izvajalcu

pogodbeno dogovorjeno ceno za to enoto. Izvajalčeva pravica bo torej zahtevati plačilo

pogodbeno dogovorjene cene za to enoto, ne glede na to, če je pri izračunu ponudbene

cene za to enoto morebiti zmotno predvideval, kakšno količino materiala bo porabil pri

izračunu ponudbene cene za to enoto.31 Torej, ko je dogovorjena cena za posamezno

enoto, se ta kljub temu, če bi izvedba te enote zahtevala več materiala ali več dela, kot

se je predvidevalo ob sklenitvi pogodbe s kalkulacijo te enote, ne more spremeniti, razen

28 Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 418. 29 Glej 654. člen OZ. 30 3. odst. 22. uzance PGU. 31 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran po 996.

10

v primeru padca vrednosti denarja.32 Več o tem glej poglavje 3.5.2. Vpliv spremembe

vrednosti denarja.

Če se stranki dogovorita za takšno vrsto klavzule ima izvajalec pravico do plačila

presežnih del33, nima pa pravice do plačila manjkajočih del34. Kajti klavzula cena na

enoto daje izvajalcu pravico do plačila dejansko izvedenih količin merskih enot del tudi

v primeru, kadar bo pri oblikovanju ponudbene cene upošteval manjše količine del, kljub

vednosti, da bo zaradi dokončanja objekta treba opraviti večje količine merskih enot del.

V tem se ta klavzula tudi razlikuje od klavzule skupaj dogovorjene cene. Razlika je tudi v

tem, da je predmet izvajalčeve obveznosti izpolnitve razdeljen na merske enote, za

katero določita ceno, nato pa na podlagi predvidenih količin posameznih merskih enot

določita pogodbeno ceno.35 Kar pomeni, da vsa presežna in manjkajoča dela, ki bi jih bilo

oziroma jih ne bi bilo treba izvesti, vplivajo na končni znesek plačila. Torej več dela bo

potrebno opraviti, višja bo cena, ki jo bo moral plačati naročnik, oziroma obratno,

manjšo količino dela bo potrebno izvesti, manjša bo cena od tiste, ki je bila določena ob

sklenitvi pogodbe. Vpliv na višjo ali nižjo pogodbeno ceno bo imela večja ali manjša

količina del od predvidene, pod pogojem, da je izvedba večje količine potrebna. Kot

vidimo, gre za spremembo pogodbene cene, cena na enoto je ostala enaka.

Za takšno pravico do spremembe pogodbene cene zaradi večje količine oziroma manjše

količine del, ni potrebno soglasje druge stranke. Kajti, ko sta stranki ob sklenitvi pogodbe

dosegli pogodbeni dogovor, da se cena določi kot enotna cena, sta določili, da je takšna

pravica do spremembe pogodbe cene zaradi večje količine oziroma manjše količine,

obsežena že s klavzulo o določitvi cene. Zato za takšno spremembo pogodbene cene ni

potrebna sprememba pogodbe. Cena se lahko spremeni že na podlagi enostranske

32 Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 419. 33 Presežna dela pojasnjujejo PGU, ki določajo, da so presežna dela količine izvedenih del, ki presegajo pogodbene količine del. To pomeni, da sta ob sklenitvi gradbene pogodbe stranki predvideli določena dela, a sta napačno ocenili količino potrebnih del. Predvideli sta manjšo količino, dejansko pa je bilo treba izvesti večjo količino teh del. Kranjc Vesna, Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 415. 34 Manjkajoča dela pojasnjujejo PGU, ki določajo da so manjkajoča dela negativni odmiki izvedenih del glede na pogodbene količine. To pomeni, da sta ob sklenitvi gradbene pogodbe stranki predvidevali določena dela in njihovo količino, dejansko pa ni bilo treba izvesti predvidene količine ali pa celo ni bilo treba izvesti teh del. Na primer predvideli sta izkop 900 m3 zemlje, dejansko potrebnih in izkopanih pa je bilo 700 m3 zemlje. Kranjc Vesna, Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 415. 35 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 996.

11

izjave volje ene ali druge stranke. Izvajalec lahko zahteva zvišanje pogodbene cene v

primeru, da gre za večjo količino izvedenih del od predvidene, ki ji prikaže v začasnih ali

v končnih situacijah in na podlagi pogodbene cene za enoto teh del dobi pogodbeno

ceno. Naročnik pa bo svojo pravico do znižanja pogodbene cene v primeru manj

izvedenih količin del od predvidenih uveljavil s tem, da v začasni ali končni situaciji ne bo

priznal tistih količin posameznih vrst del, ki niso bile izvedene, so pa bile predvidene za

izvedbo.36

Kadar je pregledno, kolikšne količine izvedenih del se bodo morale izvesti je dogovor o

tej klavzuli primeren, ravno s tega vidika, ker bo izvajalec prejel plačilo za dejansko

izvedena dela. Torej, če količin ni mogoče nadzorovati, lahko pride do nepravičnega

plačila. Če je izvajalec upravičen samo do dejansko izvedenih del, to pomeni, da presežna

in manjkajoča dela vplivajo na končni znesek, do katerega bo upravičen.37 To je razvidno

iz PGU, ki določajo, da takšna cena za enoto, ki se določa za mersko enoto objekta ali za

mersko enoto posamezne vrste ali faze del, velja tudi za presežna dela oziroma

manjkajoča dela, če ne presegajo 10 odstotkov pogodbenih količin del.38 V kolikor bo

potrebno izvesti dela, ki presegajo 10 odstotkov pogodbenih količin, bosta stranki lahko

zahtevali spremembo posamezne cene za mersko enoto. Povedano drugače, zaradi

večje dejanske izvedbe količin dela ni nujno, da stroški za izvajanje teh del naraščajo

sorazmerno. V primeru potrebe po izvedbi večjih količin lahko nastanejo dodatni stroški,

ni pa nujno. Kajti nekateri stroški so fiksni stroški, ki so enaki ne glede na izvedeno

količino del. V primeru fiksnih stroškov glede presežnih del so lahko fiksni stroški tudi

nižji na mersko enoto, ko gre za večjo količino in zato ne moremo zahtevati enake cene

za enoto za presežna dela. Stranki lahko to vprašanje s pogodbo uredita drugače.39

Pogodbeni stranki se pogosto dogovorita za takšen način dogovora o pogodbeni ceni,

saj predstavlja za obe pogodbeni stranki manjše tveganje glede morebitne kasnejše

spremembe pogodbene cene zaradi razlike pogodbenih količin od dejanskih. Pogodbena

36 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 996 in 997. 37 Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 418. 38 4. odst. 22. uzance PGU. 39 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 997.

12

cena ne bo predstavljala predvidene količine pogodbenih del, ampak količine dejansko

izvedenih del.

V zvezi s to klavzulo moramo omeniti še nepredvidena dela. To so tista dela, ki jih stranke

ob sklenitvi pogodbe nista predvideli, a jih je treba izvesti za dokončanje gradbe.

Nepredvidena dela se lahko nanašajo na količine del, v tem primeru gre za presežna dela,

ki sta jih stranki po vrsti sicer predvideli, a v premajhni količini (o tem smo že govorili),

lahko pa se nanašajo na vrste del, na primer v popisu del ali v pogodbi ni predvideno

delo lakiranje parketa. Stranki takih del nista predvideli, vendar pravila gradbene stroke

njihovo izvedbo zahtevajo.40 Torej, ko gre za nepredvidena dela, stroške teh del nosi

naročnik, kar pomeni, da lahko zahteva zvišanje pogodbene cene za vrednost vseh

nepredvidenih del41, torej tudi nujnih nepredvidenih.42

Klavzulo cena po enoti bi v mednarodnem pogodbenem pravu lahko primerjali s klavzulo

unit-price. Kajti po vodniku UNCITRAL se takšna klavzula imenuje unit-price method.

UNCITRAL določa, da s tem, ko se stranki dogovorita za takšno metodo v gradbeni

pogodbi, se dogovorita za ceno na gradbeno enoto, tako da je skupna cena, ki se plača

odvisna od teh gradbenih enot, ki se bodo izvedle za gradnjo.43 Najprimernejša za

uporabo bi bila v primeru, ko stranki ne moreta natančno predvideti koliko posameznih

enot dela ali materiala, bo potrebno za dokončanje gradnje. V praksi se klavzula

uporablja v kombinaciji z drugimi klavzulami, predvsem takrat, ko posameznega

elementa gradnje ni mogoče opredeliti kot enoto in tako tudi ne ovrednotiti te enote.

Tako kot zakonsko pravilo o klavzuli cena na enoto mere tudi UNCITRAL enako določa,

kdo nosi riziko povišanja cen posameznih enot, ter kdo nosi stroške morebitnih

presežnih del. V primeru povišanja cen določenih elementov, bo to trpel izvajalec zaradi

dogovora o nespremenjenosti cene za posamezno enoto. Ker pa je končna cena odvisna

40 Povzeto po Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 415. 41 Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 997 pojasnjuje, da so nepredvidena dela v gradbeni pogodbi predvidljiva nepredvidena dela in nepredvidljiva nepredvidena dela. Predvidljiva bi izvajalec lahko predvidel, če bi ravnal s potrebno skrbnostjo, nepredvidljivih pa kljub potrebni skrbnosti ob sklenitvi pogodbe ne more predvideti. 42 Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 997. 43 Povzeto po UNCITRAL Legal Guide on Drawing Up International Contracts for the Construction on Industrial Works, strani 82-83.

13

od tega, koliko enot bo dejansko izvedenih, bo takšne stroške presežnih del nosil

naročnik.44

FIDIC enako poimenuje klavzulo cena na enoto kot zakonska pravila. Določa, da je

enotna cena takšna cena, ki je določena za mersko enoto posamezne postavke ali za

mersko enoto skupine del oziroma storitev. Izrecno jo omenja samo zelena knjiga.45

Medtem, ko pa rdeča knjiga FIDIC določa samo sistem, ki bi ga lahko primerjali s takšno

vrsto klavzule. In sicer stranki v ponudbenem predračunu predvidita vse količine, ki so

le ocenjene in se ne štejejo kot točne. Stranki nato po sklenitvi pogodbe razčlenita dela

po količini in vrsti, med izvajanjem del pa se morajo dela izmeriti in oceniti, tako da se

za plačilo upošteva dejanska količina enot. Na podlagi tega je takšen sistem primerljiv z

klavzulami po OZ in PGU.46

44 Povzeto po Kranjc M., Klavzule o določitvi cene v gradbeni pogodbi po OZ in mednarodni praksi, Podjetje in delo, 2008, št. 3-4, str. 579-588. 45 Glej točko 1.1.16.4 Kratka določila gradbene pogodbe, prva prilagoditev smernic FIDIC- Short Form Of Contract na slovenske predpise in prakso, 2002, GZS. 46 Kranjc M., Klavzule o določitvi cene v gradbeni pogodbi po OZ in mednarodni praksi, Podjetje in delo, 2008, št. 3-4, str. 579-588.

14

3.3.2. Skupaj dogovorjena cena

Klavzulo skupaj dogovorjena cena ureja OZ v 654. členu. Cena del je lahko določena v

skupnem znesku za celotni objekt. To klavzulo urejajo tudi PGU in sicer, da se pogodbena

cena lahko določi v skupnem znesku za vrednost vsega objekta, njegovega dela ali

določenih del.47 Kot je mogoče razbrati iz drugega odstavka 22. uzance, ne gre samo za

ceno za objekt, ampak tudi za del objekta ali določenih del. Torej, če primerjamo ceno

na enoto mere, kjer se določi cena za posamezno mersko enoto je v tem primeru enota

mere neka večja enota. Enota je lahko:

- celoten objekt,

- določena faza gradnje,

- določena vrsta del.48

Po tej klavzuli presežna in manjkajoča dela ne vplivajo na ceno, saj se v skupnem znesku

določena cena ne spremeni zaradi nastalih presežnih ali manjkajočih del.49 Povedano

drugače, četudi bo izvajalec moral opraviti večjo količino del in bo zato porabil več

materiala, to ne bo vplivalo na dogovor o ceni. Dogovor o ceni bo torej v takem primeru

ostal nespremenjen, kar gre seveda v prid naročniku in v breme izvajalcu. Takšna

tveganja oziroma bremena pa bo izvajalec nosil samo, če jih bo v času sklenitve pogodbe

lahko predvidel. Kajti 33. uzanca PGU določa, da v skupnem znesku določena cena

obsega tudi vrednosti nepredvidenih del, za katere je izvajalec ob sklenitvi pogodbe

vedel ali moral vedeti, da se morajo izvesti. Tveganje bo nosil samo za tista presežna

dela, ki so bila predvidljiva. Pri tem ni bistveno, da jih je izvajalec pri kalkulacije cene

upošteval.50 V kolikor bo izvajalec nepravilno ocenil količine in vrste del, bo sam nosil

stroške za izvedbo večjih količin. Takšna nepravilnost se lahko pripeti v primeru, da je

sam izvedel popis del in ni ravnal s potrebno skrbnostjo. Kadar pa je izvajalec samo

izračunal ponudbeno ceno na podlagi popisa del, ki ga je opravil naročnik je razumljivo,

da moramo šteti za predvidena samo tista dela v popisu, ki so v njem zavedena.

47 2. odst. 22. uzance PGU. 48 Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 419. 49 32. uzanca PGU. 50 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 998.

15

Tiste presežne količine, ki pomenijo nepredvidena dela, ki jih v času sklenitve pogodbe

izvajalec ni mogel predvideti (nepredvidljiva nepredvidena dela), pa nimajo narave

presežnih del in zato ne bremenijo izvajalca. To so torej nujna nepredvidena dela51. Za

njih ne velja skupaj dogovorjena cena, temveč ima izvajalec pravico do posebnega plačila

za ta dela, saj kljub temu gre za pogodbena dela. Če primerjamo drugi odstavek 112.

člen OZ, lahko trdimo, da predstavljajo določeno obliko spremenjenih okoliščin. Ta člen

predstavlja splošno ureditev spremenjenih okoliščin, 33. uzanca PGU pa posebno

ureditev spremenjenih okoliščin. Torej, če ju primerjamo, vidimo dve razliki. Na podlagi

33. uzance lahko izvajalec zahteva samo spremembo oziroma zvišanje pogodbene cene,

če gre za nepredvidljiva dela, ne pa razveze pogodbe, ki jo določa splošna določba 112.

člena OZ. Druga razlika pa je v tem, da po splošni določbi 112. člena OZ morajo nastati

okoliščine zaradi katerih je izvajalčeva izpolnitev obveznosti otežena oziroma, da se

zaradi njih ne da doseči namena pogodbe. Po posebni ureditvi 33. uzance pa zadostuje

že, da gre za nepredvidljiva dela, da bo izvajalec lahko zahteval spremembo pogodbe

zaradi spremenjenih okoliščin, brez da bi morala biti izpolnjena še dodatna

predpostavka, zaradi katere bi bila izpolnitev otežena.52

33. uzanca PGU še določa, da se za druga nepredvidena dela (nujna nepredvidena dela)

cena določi pozneje s pogodbo. Predpostavlja se, da stranki s spremembo pogodbe

določita ceno za ta dela. V praksi pa ni vedno tako. Že prvi odstavek 653. člena OZ določa,

da lahko izvajalec izvede nepredvidena dela (nujna nepredvidena) tudi brez

poprejšnjega soglasja naročnika, če si ga zaradi njihove nujnosti ni mogel priskrbeti ali v

primeru, ko se stranki ne dogovorita vnaprej oziroma pred izvedbo del o ceni za ta dela

zaradi drugih vzrokov. Takrat ceno določi sodišče, ki upošteva drugi odstavek 642. člena

v zvezi s prvim odstavkom 649. člena OZ. Plačilo bo takšno, da bo ustrezalo vrednosti

dela za tak posel normalno potrebnemu času, kot tudi za vrsto dela običajnemu plačilu.

Plačilo je mogoče določiti tudi na podlagi specifikacije ponudbene cene, če gre za

51 Nujna nepredvidena dela so tista, ki jih je bilo treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda, povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kakšen drug izreden in nepričakovan dogodek. 2. odst. 653. člena OZ. 52 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 998.

16

istovrstna dela. V drugih primerih pa je potrebna dodatna kalkulacija stroškov za

material in delovnih ur.53

Do spremembe cene bo prišlo samo v primeru nujnih nepredvidenih del, torej vseh del,

ki jih izvajalec ni mogel predvideti ob sklenitvi pogodbe. Ta dela bodo še vedno v breme

naročniku, kljub klavzuli skupaj dogovorjena cena.

Avtonomna pravila UNCITRAL urejajo podobno klavzulo s poimenovanjem klavzula

lump-sum. Na podlagi te klavzule je izvajalec upravičen do plačila pogodbeno

dogovorjene cene, ki ostaja nespremenjena, čeprav so pri izvedbi gradnje nastali stroški,

ki so večji od tistih, ki sta jih stranki pričakovali, ko sta sklenili pogodbo. Klavzula lump-

sum se uporablja zlasti v primerih, ko je obseg gradbene pogodbe znan, tako da

pomembne spremembe v obsegu del in v količini materiala v kasnejši fazi ni za

pričakovati.54

Pravila FIDIC prav tako poznajo klavzulo lump-sum, ki jo poimenujejo pavšalna cena.

Pavšalna cena je neke vrste fiksna cena za delo, ki je določeno z opisom. Je znesek za

posamezno vrsto del, kjer njihove količine niso navedene. Prav tako je ta klavzula brez

navedbe cen za posamezne elemente.55

53 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 998. 54 Povzeto po UNCITRAL Legal Guide on Drawing Up International Contracts for the Construction on Industrial Works, strani 78,79. 55 Povzeto po Skulj S., Kratka določila gradbene pogodbe, prva prilagoditev smernic FIDIC- Short Form Of Contract na slovenske predpise in prakso, točka 1.1.16.7.

17

3.3.3. Ključ v roke

Pogodbeni stranki lahko v gradbeno pogodbo vključita klavzulo »ključ v roke«. Če

vsebuje gradbena pogodba določilo »ključ v roke« ali kakšno drugo podobno določilo,

se izvajalec samostojno zavezuje, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za

zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta.56 Kar pomeni, da se izvajalec zaveže, da

bo izvedel vsa dela, ki bodo potrebna za dokončanje gradbe, za ceno za katero se bosta

pogodbeni stranki v pogodbi dogovorile. Pogodbena cena obsega torej vsa dela, tudi

tista nepredvidena, ki jih v pogodbi nista predvideli. Dogovorjena cena vključuje tudi

vpliv presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo.57 Posplošeno, ne glede na

to kakšen obseg dela bo moral izvajalec opraviti, da bo gradba končana oziroma

gradbena dela dokončno izvedena, se pogodbena cena ne bo spremenila. Več dela ali

manj dela bo pomenilo enak strošek za naročnika, torej tudi večje tveganje za izvajalca.

Za klavzulo »ključ v roke bi lahko rekli, da je podobna klavzuli skupaj dogovorjene cene.

Predvsem zaradi načina določitve cene, ki je s to klavzulo določena v skupnem znesku

za celoten objekt. Vendar se od nje razlikuje v tem, da pri klavzuli »ključ v roke«

pogodbena cena obsega tudi nujna nepredvidena dela. Torej bo izvajalec nosil tveganje

tudi za nepredvidena nepredvidljiva dela, ki se štejejo za izredne dogodke, ki jih ni

mogoče pričakovati. Za takšna nepredvidena dela izvajalec ne bo mogel zahtevati

zvišanje pogodbene cene za njihovo vrednost.58

Izvajalec se torej ne bo mogel sklicevati na spremembo pogodbene cene zaradi

spremembe obsega del, saj klavzula »ključ v roke« izključuje vpliv vseh del, ki niso bila

dogovorjena s pogodbo. Kljub temu, bo izvajalec še vedno upravičen zahtevati

spremembo pogodbene cene zaradi spremenjenih okoliščin kot je sprememba vrednosti

denarja. Saj določba "ključ v roke" ne izključuje spremembe pogodbe cene zaradi

spremenjenih okoliščin.59 Zvišanje cene bo lahko zahteval samo za nujna nepredvidena

dela, če bi se za ta dela spremenila vrednost. Pravica zahtevati zvišanje cene bo torej

56 1. odst. 659. člena OZ. 57 2. odst. 659. člena. 58 Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 999. 59 34. uzanca PGU.

18

možna samo za nepredvidljiva nepredvidena dela, kajti predvidljiva nepredvidena dela

bi lahko izvajalec predvidel ob sklenitvi pogodbe in bi jih moral upoštevati. Poleg tega

klavzula »ključ v roke« v bistvu pomeni neke vrste dogovor o fiksni ceni oziroma

dogovor, da se stranki na spremembo pogodbene cene ne bosta sklicevali. Za to lahko

izvajalec zahteva za nujna nepredvidena dela tisto razliko v ceni, ki sega nad 10

procentov pogodbene cene.60

PGU tudi določajo, da določba "ključ v roke" ne izključuje plačila poznejših del61. To lahko

razberemo tudi iz sodne prakse. Pri pogodbi »na ključ« se izvajalec zaveže, da bo izvedel

skupaj vsa dela, ki so potrebna za graditev in uporabo celotnega objekta. V tem primeru

vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, izključuje

pa vpliv manjkajočih del nanjo. Zaradi klavzule »ključ v roke« obseg izvajalčevih

obveznosti ni širši, kot če pogodba takšnega določila ne vsebuje. Obveznost izvajalca ima

namreč v vseh primerih značilnost obligacije rezultata. Da bi izvajalec pravilno in v celoti

izpolnil svojo pogodbeno obveznost, mora opraviti vsa dela (po vrsti in količini), ki so

potrebna za dosego tega rezultata - izgradnjo (končanje) objekta v skladu s projektno

dokumentacijo. Izvajalec pa ima pravico do plačila naknadno naročenih del, ki niso bila

predmet pogodbe.62 Kar pomeni, da so v primeru takšne klavzule v pogodbeni ceni

zajeta vsa dela, ki so potrebna za dokončanje objekta, ne pa tudi dodatna dela. Zato je

izvajalec upravičen do plačila za morebitna poznejša dela.

V slovenski poslovni praksi se klavzula »ključ v roke« običajno uporablja v gradbenih

pogodbah, kjer stranki s takšno klavzulo določita ceno in obseg dela za to ceno. Medtem,

ko v mednarodni praksi pogodbe »ključ v roke« imenujejo turn-key pogodbe, s katerimi

se razume poseben pogodbeni tip, pri katerem izvajalec ni zavezan samo glede

gradbenih storitev, ampak je zavezan tudi za izdelavo projekta, dobavo opreme in

inženirske storitve. Izvajalec je zavezan širše kot pri navadnih gradbenih pogodbah. Tako

se izvajalec poleg izvedbe gradnje zaveže tudi za izdelavo projektne dokumentacije in

nasploh dokončanje celotnega objekta. Takšna pogodba se v slovenski praksi obravnava

60 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 1000. 61 2. odst. 34. uzance PGU. 62 VSL sodba in sklep I Cpg 1440/2010, 15.06.2011.

19

kot pogodba o projektiranju in gradnji, vendar gre za zložen pravni posel, tako da se

uporabljajo glede projektiranja določbe podjemne pogodbe, glede gradnje pa določbe

gradbene pogodbe.63 Prav tako pravila FIDIC obravnavajo to pogodbo kot turn key

contract oziroma kot posebno obliko pogodbe v srebrni knjigi FIDIC. Projekti na ključ

(EPC Turnkey Projects) oziroma pogodbe na ključ so pogodbe pri katerih se zahteva

fiksna stopnja končne cene, kjer izvajalec prevzame celotno odgovornost za

projektiranje in izvedbo projekta, in kjer naročnik pri projektu skorajda ne sodeluje.

Izvajalec praviloma opravi inženiring, priskrbi material, opravi gradnjo ter zagotovi za

naročnika objekt, ki je popolnoma gotov (na ključ). Iz tega izvira kratica EPC, engineering,

procurement, construction.64 Tudi zelena knjiga FIDIC obravnava pogodbo s klavzulo

»ključ v roke« kot turn-key contract.65

Kot lahko povzamemo, Obligacijski zakonik pojem »ključ v roke« uporablja za določitev

obsega gradbenih storitev in ne za določitev vrste storitev kot so projektantske,

gradbene, kakor to urejajo avtonomna pravila. Gre torej za klavzulo za določitev cene v

gradbeni pogodbi in ne za klavzulo, s katero bi izvajalec prevzel tudi odgovornost za

projekt.

63 Povzeto po Kranjc M., Klavzule o določitvi cene v gradbeni pogodbi po OZ in mednarodni praksi, Podjetje in delo, 2008, št. 3-4, str. 579-588. 64 Povzeto po Skulj S., pogoji pogodb za dobavo, inženirske in gradbene storitve (DIGIS), projekti na ključ (srebrna knjiga FIDIC), stran 9. 65 Cena »ključ v roke« je praviloma skupna cena, kjer se šteje višja stopnja zagotavljanja stalnosti končne cene ter roka in izvajalec prevzame celotno odgovornost za projektiranje in izvedbo predmeta pogodbe tako, da je pripravljen za delovanje (uporabo, namen). Kratka določila gradbene pogodbe, prva prilagoditev smernic FIDIC- Short Form Of Contract na slovenske predpise in prakso, 2002, GZS, stran 8.

20

3.4. Cena za dodatna dela

Cena za poznejša dela (dodatna dela) se določi s pogodbo o izvajanju poznejših del

(dodatnih del).66 Za določitev cene za dodatna dela moramo najprej pojasniti, kaj so to

dodatna dela. Dodatna dela so dela, ki niso pogodbena dela, torej dela, ki niso bila

prvotno zajeta v gradbeni pogodbi kot predmet, ki se bo moral izvesti.

Pomembna je torej ločnica med dodatnimi deli in pogodbenimi deli. Pogodbena dela so

dela, ki sta jih stranki ob sklenitvi pogodbe predvideli in dela, ki jih stranki ob sklenitvi

pogodbe nista predvideli, a so potrebna za dokončanje gradbe. Dodatna dela pa so tista

dela, ki jih nista predvideli in niso nujno potrebna za dokončanje gradbe. Razlika je torej

v tem, da so pogodbena dela nujna za dokončanje gradbe, dodatna dela pa niso nujna.

Potrebno je ločevanje dodatnih del od nepredvideni del in presežnih oziroma

manjkajočih.67 Tudi po PGU so dodatna dela oziroma poznejša dela tista dela, ki niso bila

dogovorjena in niso nujna za izpolnitev pogodbe, naročnik pa zahteva, da se izvedejo.68

Naročnik lahko zahteva, da se dodatna dela opravijo, vendar to ni dolžnost izvajalca,

njegova obveznost je izvesti samo pogodbena dela. Seveda pa se izvajalec običajno ne

bo branil ponudbe za dodatna dela, saj ta prinašajo dodatno plačilo.69

Za razjasnitev pogodbenih in dodatnih del lahko uporabimo primer iz prakse. Stranki ob

sklenitvi pogodbe določita predmet pogodbe izvedbo toplotno izolacijske fasade. Po

sklenitvi pogodbe, ko se ta dela že izvajajo, se stranki dogovorita še za izvedbo štukatur

na fasadi. Kar pomeni, da so bila dogovorjena dodatna dela, saj izvedba štukaturskih del

na fasadi ne spada med izvedbo toplotno izolacijske fasade in niso nujna za dokončanje

gradnje.

Dodatna dela torej niso zaobsežena s pogodbeno ceno. Če pogodbenih del in dodatnih

del ne bi ločevali, bi prišlo do nesporazuma katera dela so torej nujna, da jih izvajalec v

okviru dogovorjene cene opravi. Tudi sodna praksa pojasnjuje, da pogodbena cena ne

zajema dodatnih del. Pogodbena cena ne obsega vrednosti poznejših del, iz česar jasno

66 35. uzanca PGU. 67 Povzeto po Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 421. 68 8. točka 9. uzance PGU. 69 Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 422.

21

izhaja, da je stranka upravičena do posebnega plačila za vsa dodatna dela, ki niso bila

prvotno dogovorjena s pogodbo.70 Torej morata stranki za izvedbo poznejših del skleniti

novo pogodbo. Praviloma se sklene aneks k prvotni pogodbi, da ni potrebno sklepati

nove pogodbe. S takšnim dodatkom k pogodbi se določi cena za dodatna dela.71

70 VSL sodba I Cp 597/2002, 17.04.2002. 71 VSL sodba in sklep I Cpg 1809/2014, 11.03.2015.

22

3.5. Sprememba cene

Zakonska pravila gradbene pogodbe določajo, da se lahko pogodbene cene v gradbeni

pogodbi spremenijo zaradi dveh razlogov. Prvi razlog za spremembo cene je sprememba

obsega del. Sprememba obsega del lahko vpliva na pogodbeno ceno, ko je na primer

bila dogovorjena pogodbena cena s klavzulo cena na enoto in so bile izvedene večje

količine od predvidenih. Kajti, ko stranki ob sklenitvi pogodbe določita predmet

pogodbe, se lahko za ta dela in za količine teh del iz upravičenih ali neupravičenih

razlogov uštejeta. Kar vpliva na to, da končni znesek ni enak znesku, določenem ob

sklenitvi pogodbe, saj eden od njiju nosi stroške za ta dela. Drugi razlog za spremembo

cene v gradbeni pogodbi je sprememba vrednosti denarja na trgu. To se lahko zgodi, če

se razmere na trgu glede cen spremenijo, medtem ko se izvajajo gradbena dela, ki terjajo

daljše časovno obdobje. Ko nastopi obveznost plačila pogodbene cene, ta zaradi

spremembe tržnih razmer ni več ista kot je bila ob sklenitvi pogodbe.72

Po splošnih pravilih pogodbenega prava je pogoj za spremembo cene dogovor strank o

valorizaciji zneska. Kajti za splošna pravila obligacijskega prava glede denarnih

obveznosti velja načelo monetarnega nominalizma, kar vpliva na to, da se znesek

oziroma cena ne more spremeniti, razen če sta se stranki dogovorili za valorizacijo

zneska. Kot razberemo iz prejšnjega odstavka, pa ima OZ za gradbeno pogodbo posebne

določbe glede spremembe cene v razmerju do splošnih določb o nespremenljivosti cene.

Kajti kljub ne dogovoru strank o valorizaciji zneska se bo pogodbena cena lahko

spremenila, če bo prišlo do spremembe cen na trgu.73

Kot smo že povedali, na spremembo cene vplivata sprememba obsega del in sprememba

vrednosti denarja, na njuni podlagi lahko izvajalec zahteva spremembo cene oziroma

zvišanje cene.

72 Povzeto po Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 412, 413 in 422. 73 Povzeto po Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 412 in 413.

23

3.5.1. Vpliv spremembe obsega del

Kako vpliva sprememba obsega del na pogodbeno ceno smo že govorili pri obrazložitvi

klavzul v gradbeni pogodbi. Z izbiro ustrezne klavzule o določitvi cene v gradbeni

pogodbi se pogodbeni stranki dogovorita, katera bo nosila tveganja do katerih bi lahko

prišlo, če bi ugotovile kasneje med gradnjo, da je treba dela opraviti v drugačnem

obsegu, kot je bil predviden ob sklenitvi pogodbe.

Ali vpliva sprememba obsega del (presežna in manjkajoča dela) na spremembo

pogodbene cene glede na dogovorjeno pogodbeno klavzulo ter kdo nosi breme, bomo

prikazali še shematsko v tabeli 1.

Tabela 1, vpliv presežnih in manjkajočih del na spremembo cene

Pogodbene

klavzule

Presežna/manjkajoča

dela

Kdo nosi stroške za ta dela

Enotna cena DA NAROČNIK

Skupna cena NE IZVAJALEC

»ključ v roke« NE IZVAJALEC

24

Tabela 2. pa ponazarja kakšen je vpliv spremembe obsega del (nepredvidena dela) na

spremembo pogodbene cene ter kdo od pogodbenih strank trpi stroške za ta dela.

Tabela 2, vpliv nepredvidenih del na spremembo cene

*če vrednost teh del ni višja od 10% pogodbene cene

Pogodbene

klavzule

Nepredvidena dela Kdo nosi stroške za ta dela

predvidljiva nepredvidljiva predvidljiva nepredvidljiva

Enotna cena DA DA NAROČNIK NAROČNIK

Skupna cena NE DA IZVAJALEC NAROČNIK

»ključ v roke« NE NE* IZVAJALEC IZVAJALEC

25

3.5.2. Vpliv spremembe vrednosti denarja

Zakonska pravila gradbene pogodbe v 655. členu določajo, da je izvajalec pod

določenimi pogoji upravičen, da lahko zahteva spremembo cene na podlagi

spremenjene vrednosti denarja, saj se upošteva, da gre za pogodbo, ki traja daljše

časovno obdobje, v katerem se lahko te cene spremenijo.74

Sicer je temeljno načelo pogodbenega prava glede izpolnitve obveznosti pacta sunt

servanda. Kar pomeni, da lahko stranka od nasprotne stranke zahteva izpolnitev

obveznosti iz pogodbe, tako kot se glasijo, pod pogojem, da se tudi okoliščine za

izpolnitev dogovorjene obveznosti niso spremenile. V kolikor se te okoliščine spremenijo

zaradi spremembe cen na trgu, ima izvajalec pravico zahtevati, da se pogodbeno

dogovorjene cene spremenijo. Te spremembe cen (materiala, delovne sile, življenjskih

stroškov in drugih elementov cen gradnje) lahko ugotavljamo s spremljanjem in uporabo

indeksov cen. Pri gradnjah, ki trajajo dalj časa se uporablja drsna lestvica, s katero se

glede na čas obračunavanja cene gradnje lahko ugotovi relativno realna sprememba

pogodbene cene. Gre za uporabo ene od vrst indeksne metode75. Ko gre za bolj

kompleksne objekte morajo biti obračunska obdobja krajša, saj le tako dobimo realnejše

podatke o spremembi cen na trgu.76 Načeloma se v praksi uporabljajo različne vrste

indeksnih metod, ki se uporabljajo za izračun razlik v ceni. Razlikujejo se po tem, v

kolikšnem razmerju upoštevajo fiksne stroške in vrednost materiala in dela v ceni ter na

kakšen način ugotavljajo dvig indeksov teh cen. Običajno se stranki dogovorita, po kateri

metodi se bodo izračunale razlike v ceni, drugače pa se uporabi običajna metoda

(analogno 2. odst. 642. člena OZ).77

Torej izvajalec, ki je v pogodbenem roku izpolnil svojo obveznost, lahko zahteva zvišanje

cene za dela, če so se v času od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve zvišale cene za

elemente, na podlagi katerih je bila določena, tako da bi morala biti ta cena višja več kot

74 Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 422. 75 Po indeksni metodi se odstotni delež zvišanja cen elementov v določenem časovnem obdobju ugotovi z uporabo stopenj rasti (indeksov) teh cen v časovnem obdobju. Za razliko od analitične, ta bolj varuje interese naročnika kot pa izvajalca. Kranjc Vesna, Gospodarsko pogodbeno pravo, str. 422. 76 Povzeto po Šinkovec J., Tratar B., Obligacijski zakonik, s komentarjem in prakso, stran 633. 77 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 1015.

26

za dva odstotka, razen če ni glede spremembe cene v pogodbi določeno kaj drugega.78

Te spremenjene okoliščine, v smislu spremembe cen elementov imajo naravo posebne

ureditve spremenjenih okoliščin. Pravica izvajalca zahtevati plačilo razlik v ceni pa izhaja

že iz splošne ureditve obligacijskega prava, natančneje iz 112. člena OZ (clausula rebus

sic stantibus)79. Po tem pravilu bi lahko izvajalec zahteval razvezo pogodbe, zakonska

pravila gradbene pogodbe pa mu dajejo pravico le do spremembe oziroma zvišanje

pogodbene cene. Takšna pravica izvajalca se imenuje tudi pravica do razlik v ceni, katero

uveljavlja tako, da zahtevek za plačilo razlik v ceni naslovi na naročnika, saj njegovo

soglasje ni potrebno. Poleg tega strankama ni potrebno spremeniti pogodbe. Takšna

pravica izvajalca zahtevati razliko v ceni bo upravičena že samo zaradi zvišanja cen

elementov, na podlagi katerih je bila določena pogodbena cena, brez da bi bila potrebna

dodatna predpostavka, ki jo določa splošna ureditev (otežena izpolnitev obveznosti ter

nemožnost uresničitve namena pogodbe). Upoštevati moramo, da se izvajalec ne bo

mogel sklicevati na spremenjene okoliščine, če bi ob sklenitvi pogodbe te okoliščine že

lahko upošteval80. Če sta se stranki ob sklenitvi pogodbe dogovorili, da se pogodbena

cena določi le glede na cene elementov pogodbenih del, ki veljajo v določenem

časovnem trenutku, potem se bo lahko skliceval na zvišanje cen kljub temu, da bi

okoliščino (spremembo cene oziroma njeno zvišanje) lahko predvidel ob sklenitvi

pogodbe. Stranki se namreč lahko dogovorita, da določenih okoliščin , ki so predvidljive

v času sklenitve pogodbe ne bosta upoštevali pri oblikovanju pogodbene cene. Zato se

na drugi odstavek 112. člena ne bosta mogli sklicevati. Takšen sporazum, ki določa, da

je pogodbena cena določena le glede na cene elementov, ki so veljale v določenem

časovnem trenutku je najpogosteje razviden že v izvajalčevi ponudbi. Izvajalec v ponudbi

navede, da so ponudbene cene oblikovane na podlagi cen, ki veljajo v času izstavitve

ponudbe ali da veljajo tudi za čas roka za sprejem ponudbe ali da ponudbene cene že

vsebujejo podražitve do izteka pogodbenega roka za dokončanje objekta. S tem, ko sta

stranki oblikovali tako ponudbeno ceno za pogodbeno ceno, sta se s tem sporazumeli

na ravni katerih cen za elemente je oblikovana pogodbena cena.81 Ali se bo izvajalec

78 1. odst. 655. člena OZ. 79 Glej 1. odst. 112. člena OZ. 80 Glej 2. odst. 112. člena OZ. 81 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 1013 in 1014.

27

lahko skliceval na razliko v ceni je odvisno od tega, kako sta se stranki v pogodbi

dogovorili.

Obdobje v katerem ima izvajalec pravico do razlike v ceni je od sklenitve pogodbe do

njene izpolnitve, razen če se stranki ne dogovorita drugače. Sodna praksa navaja primer,

ki pojasnjuje, da se cena del spreminja od trenutka sklenitve pogodbe do pogodbenega

roka za zaključek del. Spremenjene okoliščine, ki so nastale pred sklenitvijo pogodbe se

ne upoštevajo, če se stranki nista dogovorili drugače.82 Stranki bi se lahko dogovorile, da

se cena za elemente določi za čas izstavitve ponudbe. Potem bi lahko zahteval

spremembo cene v obdobju od ponudbe do izpolnitve pogodbe.

Predpostavka, da lahko izvajalec zahteva povišanje pogodbene cene je tudi ta, da se

morajo cene za elemente zvišati, tako da bi morala biti ta cena višja za več kot 2

odstotka.83 Izvajalec lahko zahteva le razliko v ceni del, ki presega 2 odstotka.84 Povišanje

do 2 odstotkov pa bremeni naročnika. Določeno stopnjo povišanja torej še vedno trpi

izvajalec. Pogoj za takšno zvišanje cen je dokončanje del v roku. Kajti v primeru, da

izvajalec zaradi vzrokov za katere nosi odgovornost, del ni dokončal v roku, torej je prišel

v zamudo, meja za povišanje ne bo ista, kot če bi delo dokončal v pogodbeno

dogovorjenem roku. Še vedno ima pravico zahtevati razliko v ceni, ki je nastala v času do

pogodbenega roka za izpolnitev obveznosti, tako da bi morala biti cena za elemente višja

za več kot 5 odstotkov. V primeru zamude lahko zahteva le razliko v ceni del, ki presega

5 odstotkov.85 Če bi se cene za elemente zvišale, potem ko je izvajalec prišel v zamudo,

takšne spremembe cen elementov ne bi mogle vplivati na pogodbeno ceno.86

Do zamude z dokončanjem del lahko pride tudi iz vzrokov za katere ni odgovoren

izvajalec, ampak naročnik ali pa so vzrok za zamudo drugi dejavniki. Torej, če izvajalec za

ta vzrok ne odgovarja je upravičen zahtevati razlike v ceni tudi za obdobje po poteku

pogodbenega roka, za obdobje v katerem je bil v zamudi. Za ta čas je upravičen do

celotnih razlik v ceni. Tudi, če pogodbena cena že vsebuje predvidljiva povišanja cen, ima

82 GSH, Pž 789/90, 28.5.1991, Pregled VSH 50/91, str. 172, obr. 83 Glej 1. odst. 655. člen. 84 3. odstavek 655. člena OZ 85 Povzeto po Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 423 in 424. 86 4. odst. 655. člena OZ.

28

izvajalec pravico uveljavljat razliko v ceni glede tistih cen elementov, do katerih je prišlo

v obdobju od pogodbenega roka za dokončanje del, do dejanskega datuma končanja

del.87 Pojasnimo še na primeru sodne prakse. Če pride do zamude v začetku izvajanja

gradbenih del zato, ker investitor ni pravočasno oskrbel potrebne gradbene

dokumentacije, pa se je v času te zamude zaradi zvišanja osebnih dohodkov delavcev

izvajalca zvišala gradbena cena, trpi to povišanje investitor (naročnik).88 Enako

razberemo tudi iz druge sodne prakse. Če je do zamude pri izvršitvi dogovorjenih del

prišlo po naročnikovi krivdi, ima izvajalec na podlagi določila 637. člena ZOR89 pravico

zahtevati razliko v ceni tudi za obdobje po preteku pogodbenega roka, določenega za

izvedbo del. Za takšno pravico izvajalca tudi ni pomembno, da stranki nista podaljšali

prvotno dogovorjenega roka.90

Zrcalna slika pravici izvajalca zahtevati spremembo cene oziroma njeno zvišanje je

določba 658. člena, ki govori o pravici naročnika, da zahteva znižanje dogovorjene

cene.91 Zakon torej govori o obeh primerih, o zvišanju in znižanju cen za elemente, na

podlagi katerih je bila določena pogodbena cena, ki sta smiselno enaka, čeprav v praksi

do znižanje pogodbene cene ne prihaja.

87 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 1014 in 1015. 88 OGS Celje P 120/65, PB 2/66. 89 Če je bilo dogovorjeno, da se cena za dela ne bo spremenila, ko bi se po sklenitvi pogodbe zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, lahko izvajalec kljub takemu pogodbenemu določilu zahteva spremembo, če so se cene za elemente toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot za deset odstotkov višja. Vendar more tudi v tem primeru izvajalec zahtevati samo razliko v ceni, ki presega deset odstotkov, razen če so se cene za elemente zvišale potem, ko je prišel v zamudo. 637. člen ZOR (Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 29/78 z dne 26. 5. 1978), sedanji 656. člen OZ. 90 VSV, Pž 510/89, 23.8.1989, Bilten GSH 12/89. str. 89, obr. 91 Glej 658. člen OZ.

29

3.5.2.1. Klavzula o fiksni ceni

Klavzula o fiksni ceni oziroma določilo o nespremenljivosti cen pomeni dogovor

pogodbenih strank gradbene pogodbe, da se pogodbena cena ne bo spremenila, kljub

zvišanju cen za elemente na podlagi katerih je bila določena. Takšen dogovor je v

avtonomiji volje strank in mora izrecno izhajati iz same pogodbe.

Že po splošnem pravilu 115. člena OZ je v dispoziciji pogodbenih strank, da se lahko

vnaprej odpovesta sklicevanju na določene spremenjene okoliščine.92 Edina ovira je, če

to nasprotuje načelu vestnosti in poštenja. Z gradbeno pogodbo se lahko izključi oziroma

omeji uporaba klavzule rebus sic stantibus, razen če gre za takšno izključitev oziroma

omejitev, ki je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.93 V nasprotju z načelom

vestnosti in poštenja bi bil na primer dogovor o izključitvi ugovora zaradi velike

spremembe v cenah, ki bi presegle normalen riziko. Če se stranki dogovorita, da se

pogodbena cena gradbenih del ne more spremeniti, izvajalec ne more zahtevati višje

cene zaradi podražitve gradbenega materiala, če taka podražitev ne presega običajnega

poslovnega rizika.94 Pri presoji ali je takšen dogovor v nasprotju z načelom vestnosti in

poštenja je treba upoštevati, kakšen je namen pogodbe in kakšna so običajna tveganja

glede na vrsto pogodbe.

Izvajalčev poslovni interes je seveda plačilo za opravljeno delo. Kar pojasni, da je kljub

dogovoru o nespremenljivosti cen, izvajalec še vedno upravičen zahtevati zvišanje

pogodbene cene. Takšna določba je kogentne narave in je s pogodbo ni mogoče

izključiti.95 Torej, četudi sta se stranki dogovorili, da se pogodbena cena ne bo

spremenila zaradi spremembe cen elementov, na podlagi katerih je bila določena je

izvajalec upravičen zahtevati spremembo pogodbene cene, če so se cene elementov

zvišale za toliko, da bi morala biti pogodbena cena za več kot 10 odstotkov višja.

Tveganje, ki je običajno za to vrsto pogodbe, glede zvišanja pogodbene cene zaradi

92 Glej 115. člen OZ. 93 136. v zvezi z 637. členom ZOR, stališče jug. gosp. koordinacije 1979, PŽ 1/82, str. 104. Sodna praksa povzeta po Šinkovec J., Tratar B., Obligacijski zakonik, s komentarjem in prakso, stran 113. 94 VGSJ, Sl. 487/72 z dne 2.11.1972, ZSO 17/4/72, str. 247, PPP 5/73, str. 51. 95 Starejša sodna praksa pojasnjuje, da je določba 656. člena OZ kogentna, enako zagovarja tudi Plavšakova. Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 424.

30

inflacije je dopustno do 10 odstotkov pogodbene cene.96 28. uzanca PGU govori tudi o

pogodbeni ceni, ki se zaradi spremenjenih okoliščin lahko zmanjša za več kot 10

odstotkov. V praksi se cene ne znižajo.

Povečanje pogodbene cene do 10 odstotkov bo bremenilo izvajalca, saj lahko zahteva le

razliko v ceni, ki presega 10 odstotkov. Te pravice pa ne bi mogel uveljaviti, če bi do

takšne spremembe pogodbene cene prišlo v času, ko je izvajalec že v zamudi.97 Primer

sodne praksa to ponazarja. Ob dogovoru o fiksni ceni izvajalec ne more zahtevati zvišanja

cene zaradi podražitve materiala, če je do te podražitve prišlo v času njegove zamude.98

Določba zaradi katere lahko zahteva izvajalec zvišanje cene, kljub dogovoru o fiksni ceni,

je namenjena odpravi nepravičnosti, v smislu nesorazmerja med vrednostjo gradbenega

objekta oziroma gradbenih del in pogodbeno ceno, ki se ne bi smela spremeniti v

primeru fiksne cene. S tem se dosega tudi stabilnost gospodarstva, saj je velikokrat vzrok

za odrek takšni pravici podrejen gospodarski položaj izvajalca v razmerju do naročnika.99

Smiselnost te klavzule o fiksni ceni se kaže samo, kadar pogodbena cena vsebuje cene

elementov, ki so veljale v času, ko je izvajalec dal ponudbo ali v času, ko je bila pogodba

sklenjena. Nobenega smisla nima ta določba, če pogodbena cena vsebuje podražitve do

izteka pogodbenega roka, kajti v tem primeru izvajalec že po splošnih določbah nima

pravice do razlik v ceni, zato ta določba 656. člena sploh ne pride v poštev.100

96 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 1018. 97 Glej 2. odst. 28. uzance in 2. odst. 656. člena OZ. 98 VGSSr. Pž 4003/75 z dne 18.2.1976, PPP 5/76, str. 47. 99 Šinkovec J., Tratar B., Obligacijski zakonik, s komentarjem in prakso, stran 637. 100 Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 1017.

31

4. PLAČILO

4.1. Splošno

Zakonska pravila gradbene pogodbe izrecno ne vsebujejo določila kdaj ima izvajalec

pravico do plačila. Glede na to, da je gradbena pogodba pogodba rezultata, torej se

izvajalec zaveže, da bo gradbo dokončal, bi lahko trdili, da takrat nastopi njegova pravica

do plačila. Če se sklicujemo na določilo iz podjemne pogodbe 642. člena OZ, pridobi

izvajalec pravico do plačila, ko izpolni svojo obveznost, torej izroči pogodbena dela in s

tem omogoči pregled izvršenega dela naročniku, ter ko ta delo potrdi. S tem naročnik

izvršeno delo prevzame. Naročnik ni dolžan izplačati plačila preden ne pregleda

izvršenega dela in ga ne potrdi, razen če ni drugače dogovorjeno.101 V praksi se stranki

dogovorita za drugačno dospelost, predvsem v primeru večjih investicij, ko izvajalec ni

sposoben sam financirati izvajanje gradbe, se stranki dogovorita za plačilo predujma ali

za plačilo na podlagi situacij.102 Za razliko od OZ pa PGU izrecno določajo, da se izvedena

dela plačajo na podlagi začasnih situacij in končnih situacij, urejajo pa tudi plačilo na

podlagi predujma.

101 3. odst. 642 člena OZ. 102 Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 1001 in 1002.

32

4.2. Predujem

4.2.1 Pojem in namen

Predujem, avans ali predplačilo pomeni finančno sredstvo, ki ga naročnik zagotovi

izvajalcu pred začetkom izvedbe del, če sta se s pogodbo tako dogovorila.

Poslovni namen takšnega plačila je zagotoviti finančna sredstva za nakup materiala za

izvedbo gradbenih del oziroma za gradnjo objekta, ki je predmet pogodbe. Takšen

namen se domneva, kajti četudi s pogodbo ni izrecno tako določeno, ga je izvajalec

dolžan porabiti za takšen namen. V nasprotnem primeru, torej v primeru, da ga ne

porabi za nakup materiala in izvedbo ostalih plačil za začetek gradbe, se ne more

sklicevati na spremembo vrednosti denarja. Izvajalec tako sam nosi tveganje zaradi

spremenjenih okoliščin v obliki padca vrednosti denarja.103 Kar pomeni, da ga v tem

primeru zakonske določbe o spremembi cene ne bi varovale in bi izvajalec pridobil nižje

plačilo od dogovorjenega.

To lahko utemeljimo na podlagi 112. člena OZ. Po splošnem pravilu OZ o spremenjenih

okoliščinah, ki nastanejo po sklenitvi pogodbe, bi stranki sicer lahko uveljavljali pravico

do spremembe pogodbe. Vendar v primeru, da bi se stranka spremenjenim okoliščinam

bila lahko izognila, se na spremenjene okoliščine ne more sklicevati.104 Torej, če bi

stranka porabila prejet denar (predujem) za nakup materiala za izvedbo gradbenih del,

bi se s tem izognila morebitnim spremenjenim okoliščinam.105

Vpliv prejetega predujma na pogodbeno ceno v okviru spremembe cen zaradi

spremenjenih okoliščin urejajo prav tako PGU in sicer v 29. uzanci. Če je s pogodbo

dogovorjeno, da se da izvajalcu predujem ali del predujma za nabavo materiala, ne more

ta zahtevati spremembe cene zaradi spremenjene cene za material, če je mogel s

prejetim predujmom izključiti, da bi spremenjena cena za material vplivala na

pogodbeno ceno.106 Povedano drugače, s tem ko sta se stranki dogovorili za plačilo

103 Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 1002. 104 Glej 1. in 2. odst. 112. člena. 105 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 1002. 106 29. uzanca PGU.

33

predujma, sta se dogovorili, da morebitna inflacija ne bremeni izvajalca, saj se domneva,

da je takšno plačilo namenjeno nabavi materiala. S tem, ko je izvajalec nabavil material

je izključil možnost, da bi se spremenila cena za material, torej ga poznejše povišanje

cene za material ne more prizadeti. Na podlagi takšnega dogovora ni mogoče uporabiti

zakonske določbe o spremembi cene, kar pomeni, da se izvajalec ne more sklicevati na

spremembo pogodbene cene zaradi spremembe vrednosti denarja.107

Glede na namen predujma, v smislu nabave materiala za gradnjo, lahko sklepamo, da

izvajalec ni dolžan naročniku plačati obresti od danega predujma. To lahko povzamemo

tudi iz treh tujih sodnih praks. Izvajalec ni dolžan investitorju plačati obresti od

predujma, če se stranki v pogodbi nista dogovorili za plačilo obresti, temveč je bil

predujem dan za nabavo materiala, izvajalec pa ga je v ta namen tudi uporabil.108

Naslednji primer nakazuje enako. Pri gradbeni pogodbi je običajno plačilo predujma, če

ni kaj drugega dogovorjeno, naročnik pa nima pravice do obresti od predujma.109 Prav

tako tretji primer. Naročnik del iz gradbene pogodbe ne more zahtevati obresti od

avansa danega na podlagi te pogodbe, če ni drugače dogovorjeno, razen v primeru, če

se zahteva vrnitev neporabljenega dela avansa.110

Razlika je, če se pogodbeni stranki dogovorita za plačilo avansa, za katerega bo moral

izvajalec plačati obresti. V tem primeru ne bo šlo več za predujem v smislu zagotovitve

finančnih sredstev za nabavo materiala in izvedbe del, ampak za kreditiranje izvajalca.

Namen takšnega predujma (avansa) bo drugačen. Razmerje med naročnikom in

izvajalcem bo imelo v tem delu naravo posojilnega razmerja. Zato takšen dogovor o

predujmu ne bo vplival na izvajalčevo upravičenje na sklicevanje do razlike v ceni. V tem

primeru bo izvajalec lahko zahteval spremembo pogodbene cene zaradi spremenjenih

okoliščin.111

107 Povzeto po Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 425. 108 VGSSr, Pž 303/82, 12.2.1982. 109 VSH, Rev 37/83, 19.5.1982. 110 VSBiH, Pž 512/87, 23.6.1988. 111 Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 1002.

34

4.2.2. Rok za plačilo predujma

Rok za plačilo predujma med strankama v praksi pogosto ni določen. Posebne gradbene

uzance določajo čas plačila predujma, če rok zanj ni določen. Če je dogovorjen predujem,

ni pa določen rok za izplačilo, se plača predujem pred začetkom izvajanja pogodbenih

del.112 Kar sovpada z njegovim namenom, zagotovitev nabave materiala pred začetkom

izvajanja gradbenih del.

Plačilo predujma je izpolnitev naročnikovih obveznosti, ki so potrebna, da je dejansko

mogoče začeti z izvajanjem del, pod pogojem, da je to dogovorjeno. Zato lahko v

primeru, ko je dogovorjen rok za plačilo predujma in naročnik s plačilom zamudi,

izvajalec odloži začetek izvajanja gradbenih del do plačila predujma.113 Kajti, izvajalec

ima pravico začasno ustaviti izvajanje del, če zaradi naročnikovega ravnanja ne more

izvajati del ali je zaradi tega ravnanja izvajanje del znatno oteženo.114 Za takšno ravnanje

se štejejo neizpolnitev oziroma neredna izpolnitev naročnikovih obveznosti, kot je

plačilo predujma.115

V primeru neplačila oziroma zamude s plačilom predujma lahko pride do zamude z

dokončanjem del. Vendar, če bo izvajalec začel z izvajanjem del, kljub zamudi oziroma

neplačilu predujma, vzročne zveze med neplačilom predujma in zamudo z dokončanjem

del ne bo. Razen v primeru, če bo izvajalec kasneje začasno ustavil nadaljnje izvajanje

gradbeni del. To lahko stori, če mu naročnik tudi v primernem dodatnem roku ne bo

plačal predujma.116 Kajti izvajalec sme ustaviti dela zaradi neizpolnitve obveznosti

naročnika šele, ko preteče primeren rok, ki ga je pustil naročniku za izpolnitev

obveznosti.117 V tem primeru, ko se izvajalec odloči za začetek izvajanja del, kljub zamudi

naročnika s plačilom predujma, s tem da nabavi material z lastnimi finančnimi sredstvi

je upravičen do zamudnih obresti, ni pa upravičen zahtevati plačila razlik v ceni. Kadar

112 59. uzanca PGU. 113 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 1002. 114 70. uzanca PGU. 115 Glej 2. odst. 70. uzance PGU. 116 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 947. 117 3. odst. 70. uzance PGU.

35

pa izvajalec ne začne izvajati del zaradi neplačila predujma, bo zamuda z dokončanjem

del posledica neplačila predujma. V takem primeru izvajalec ni upravičen do zamudnih

obresti, ampak do razlike v ceni, ki zaradi zamude plačila predujma in s tem posledično

kasnejše nabave materiala nastanejo.118

Prav tako splošni pogoji FIDIC določajo trenutek, ko mora naročnik izplačati predplačilo

izvajalcu. In sicer takrat, ko mu ta predloži garancijo za dobro izvedbo.119 FIDIC pojmuje

predplačilo kot brezobrestno posojilo, ki ga mora naročnik izplačati izvajalcu, pred tem

pa mu mora ta izročiti garancijo za dobro izvedbo.120 V skladu s tem moramo pojasniti,

kako se to predplačilo kasneje obračunava.

4.2.3. Obračunavanje predujma

V gradbeni pogodbi je običajno plačilo predujma, ki se kasneje vračuna v izpolnitev

pogodbene denarne obveznosti naročnika.121 Kot bomo podrobneje razložili v

nadaljevanju, se v začasnih situacijah prikazujejo tudi zneski, ki se odštejejo za dano

predplačilo. Kar pomeni, da se pogodbeni znesek za izvedena dela prikazana v začasni

situaciji zmanjšuje, za znesek prejet kot predplačilo oziroma predujem. Gre torej za

pobotanje pogodbenega zneska, prikazanega na podlagi izstavljene začasne situacije in

zneska prejetega na podlagi predujma.

PGU vsebujejo določbe, kako se obračunava predujem. Izvajalec začne »vračati«

predujem, ko denarni znesek izstavljenih začasnih situacij doseže 50 procentov

pogodbene cene. Prejeti predujem se »vrača« postopoma sorazmerno s prejetim

predujmom in vrednostjo dogovorjenih toda neizvršenih del.122 Torej, ko naročnik z

118 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 1002. 119 Ko izvajalec pridobi garancijo za dobro izvedbo, jo mora izročiti naročniku v roku 28 dni po sprejemu ponudbe. Več o tem glej Skulj S., Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, str. 33. 120 Povzeto po Skulj S., Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, stran 70. 121 VSH, Rev 37/83, 19.5.1982. 122 60. uzanca PGU.

36

začasnimi situacijami doseže polovico plačanega pogodbenega zneska, se v njih začne

obračunavati prejeti predujem.

Splošna pravila FIDIC pa določajo, da se predplačilo povrne po sistemu odstotnih

odtegljajev pri potrdilih o plačilu. Odtegljaji se začnejo s potrdilom o plačilu, v katerem

skupni znesek vseh potrjenih vmesnih plačil (začasnih situacij) presega 10 odstotkov

sprejetega pogodbenega zneska, minus začasni zneski. Odtegljaji se izvršijo po 25

odstotni amortizacijski stopnji od zneska posameznega potrdila o plačilu, vse dokler

predplačilo ni poplačano. Višina teh odstotkov je lahko v skladu z dogovorom strank

drugačna. 123

Splošni pogoji FIDIC tudi določajo, da mora biti predplačilo v celoti vračunano v

pogodbeni znesek 28 dni pred datumom poteka garancije za dobro izvedbo, ki jo je

izvajalec dal naročniku. Tako, da mora biti do tega datuma veljavna, razen če podaljša

njeno veljavnost, hkrati pa mora biti do tega datuma tudi izterljiva. Predplačilo se mora

obračunati preden se izstavi potrdilo o prevzemu del ali preden preneha pogodba, v

smislu odstopa od pogodbe s strani naročnika bodisi zaustavitev del in odstop od

pogodbe s strani izvajalca ali v primeru višje sile. V primeru, da do takrat ni bil v celoti

obračunan, zapade neplačan znesek v trenutku prenehanja pogodbe.124

123 Povzeto po Skulj S., Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, stran 70. 124 Povzeto po Skulj S., Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, stran 70.

37

4.3. Plačilo na podlagi situacij

OZ ne vsebuje izrecnih določb o plačilih na podlagi situacij, njihove določbe najdemo v

PGU, urejajo pa jih tudi avtonomna pravila FIDIC. Stranki se lahko dogovorita, da se

izvedena dela plačajo na podlagi začasnih situacij in končnih situacij.125 Začasne situacije

in končna situacija se izstavijo na podlagi izvedenih količin pogodbenih del in

pogodbenih cen. S situacijami se prikažejo dela na način in po specifikaciji, ki je dana v

tehnični dokumentaciji.126 Največkrat je dogovor o plačilu na podlagi situacij sklenjen v

primeru, ko gre za pogodbo, ki vsebuje klavzulo cena na enoto. Vsako plačilo na podlagi

situacij bo izvedeno na podlagi del, ki so bila opravljena.127

4.3.1. Začasne situacije

Začasna situacija je samostojna podlaga za nastanek plačilne obveznosti, čeprav

naročeno delo ni v celoti končano.128 Z začasnimi situacijami se obračunava vrednost

del, izvedenih med gradnjo.129

Takšna plačilna obveznost lahko nastane, samo če sta se stranki v pogodbi tako

dogovorili. Stranki gradbene pogodbe se lahko dogovorita, da bo naročnik izvajal plačila

na podlagi začasnih situacij. Takšen dogovor je načeloma mogoč samo, če je bila

dogovorjena klavzula cena na enoto mere. Kajti z začasnimi situacijami se izkazuje

izvedena dela v pogodbenih merskih enotah del. Stranki morata pogodbeni predmet

izpolnitve obveznosti izvajalca razčleniti na posamezne merske enote, da lahko izvedeta

plačila na podlagi začasnih situacij. To bi pomenilo, da takšen način plačevanja na podlagi

začasnih situacij ne bi bil mogoč pri skupaj dogovorjeni ceni ali klavzuli »ključ v roke«.

Vendar, ker so plačila na podlagi začasnih situacij neke vrste dogovor strank o

izplačevanju akontacij na račun del, ki so se že izvedla, se lahko stranke tudi pri klavzulah

125 58. uzanca PGU. 126 Glej 1. in 2. odst. 61. uzance PGU. 127 Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 1003. 128 Sklep III Ips 43/97, 17.12.1998. 129 3. odstavek 61. uzance PGU.

38

skupaj dogovorjena cena in »ključ v roke« dogovorita za izplačilo akontacij v določeni

višini v sorazmerju z obsegom opravljenih del. Torej v primeru teh dveh klavzul morata

stranki v pogodbi določiti, kakšna bo višina akontacij za vsako posamezno fazo del. Na

primer dogovorjena je izgradnja objekta s klavzulo skupaj dogovorjena cena. Stranki se

v taki pogodbi lahko dogovorita, da bo izvajalec izstavil prvo situacijo ob zaključku tretje

gradbene faze. Dogovor mora obsegati tudi višino akontacije, oziroma koliko odstotkov

pogodbene cene bo situacija obsegala. Naslednja začasna situacija bo izstavljena na

primer ob zaključku inštalacijskih del oziroma za tisto posamezno fazo del, za katero se

bosta dogovorili. Preostanek odstotkov pogodbene cene pa se bo plačal ob zaključku

vseh del na objektu.130 Na kakšne časovne intervale glede izstavitve situacije se bosta

dogovorili je odvisno od pogodbenih strank. Posebne gradbene uzance določajo, da se

začasne situacije izstavljajo za dobo enega meseca. Začasna situacija se pošlje naročniku

v primernem roku po izteku dobe, na katero se nanaša.131 Prav tako gradbena določila

FIDIC določajo mesečno izstavitev začasnih situacij.132

V praksi izstavitev začasne situacije poteka tako, da izvajalec zahteva potrdilo o začasni

situaciji oziroma o vmesnem plačilu. Izvajalec predloži inženirju začasno situacijo v

določenih številih izvodov po koncu vsakega meseca (načeloma 4 ali 6 izvodov). Začasna

situacija mora prikazovati zneske, do katerih se izvajalec smatra za upravičenega,

vsebovati mora tudi dokazne dokumente, kot so zapisnik o izmerah del, knjiga

obračunskih izmer, oziroma celotno poročilo o poteku del za tisti mesec za katerega se

izstavlja situacija. Začasna situacija mora vsebovati naslednje postavke, ki jih je treba

izraziti v valutah, v katerih se plača pogodbeni znesek, in sicer po naslednjem zaporedju:

- pogodben znesek, ki je predviden za izvedena dela in dokumente izvajalca, ki jih

ta izdela do konca meseca, vključno s spremembami

- vsak znesek, ki se prišteje ali odšteje zaradi sprememb v zakonodaji (zvišanje ali

znižanje stroškov)

130 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 1003 in 1004. 131 Glej 1. in 2. odst. 62. uzance PGU. 132 Glej točko 6.3.1 in 6.3.3. Kratka določila gradbene pogodbe : prva prilagoditev smernic FIDIC – Short Form of Contract na slovenske predpise in prakso, 2002, GZS.

39

- vsak znesek, ki se odšteje za zadržani znesek, izračunan z upoštevanjem odstotka

zadržanega zneska, navedenega dodatku k ponudbi

- vse zneske, ki se odštejejo in prištejejo za predplačilo in povračila v skladu s

predplačilom

- vse zneske, ki se prištejejo ali odštejejo za obratno opremo in materiale

- vse druge zneske, ki se prištejejo ali odštejejo in ki lahko zapadejo v skladu s

pogodbo ali drugače, vključno z zneski glede zahtevkov, sporov in arbitraže

- odbitki zneskov, ki so bili potrjeni v vseh prejšnjih potrdilih o plačilu začasnih

situacij.133

Izvajalec prikaže v začasni situaciji količine posameznih pogodbenih del, ki jih je opravil

v obdobju, na katerega se nanaša situacija, pogodbene cene za merske enote izvedenih

del in skupno vrednost izvedenih del.134 Izvajalec lahko zahteva plačilo izvedenih del le

po pogodbenih cenah. Kadar pa se stranki dogovorita, da se bodo razlike v ceni zaradi

inflacije obračunavale in plačevale že na podlagi začasnih situacij, lahko izvajalec zahteva

plačilo razlik v ceni od vrednosti opravljenih del z začasno situacijo.135

Ko izvajalec izstavi situacijo, mora naročnik (običajno je to nadzorni inženir, če sodeluje

pri izvedbi posla) preveriti ali se cene v specifikaciji in pogodbi ujemajo in ali se

pogodbene količine ujemajo s količinami v gradbeni knjigi. V kolikor so bile pravilno

upoštevane cene oziroma količine, naročnik (nadzorni inženir) potrdi izstavljeno začasno

situacijo, v nasprotnem primeru, torej če je nepravilna pa jo popravi. Vendar overitev

situacije po naročniku ni pogoj za plačilo na njeni podlagi.136 Enako pojasnjuje sodna

praksa. Overitev situacije po naročniku ni pogoj za plačilo na njeni podlagi, vendar mora

izvajalec dokazati, da je opravil količine del, na katere se situacija nanaša.137 Torej

izvajalec lahko zahteva plačilo situacije kljub temu, da ni overjena, vendar mora zato

dokazati, da so količine del, ki so v situaciji navedene res opravljene. Tako kot smo že

133 Povzeto po Skulj S., Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, stran 71. 134 Podobno o tem govori tudi 62. uzanca PGU: Začasne situacije vsebujejo podatke o količinah in cenah izvedenih del, skupni vrednosti izvedenih del, prej izplačanih zneskih in znesku, ki ga je treba plačati na podlagi izstavljene situacije. 135 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 1003 in 1004. 136 Glej 65. uzanca PGU. 137 VSL sodba II Cp 2222/2012, 23.01.2013.

40

omenili ima naročnik (nadzorni inženir) pravico popraviti sporne postavke v situaciji. V

primeru minimalnih spornih postavk ne sme odkloniti overitve celotne situacije. Odkloni

lahko le plačilo, ki se nanaša na sporne postavke oziroma na ne overjen del situacije.

Kadar investitor vrne izvajalcu ne overjeno začasno situacijo je dolžan plačati ne

izpodbijane postavke, glede izpodbijanih postavk pa navesti razloge, sicer pride v

zamudo s plačilom.138 Kljub temu lahko izvajalec zahteva plačilo ne overjenega dela, če

dokaže, da so postavke v situaciji pravilne, saj se s tem potrdi, da je naročnik

neutemeljeno odklonil plačilo situacije.139

Takšen znesek, ki se nanaša na sporne postavke in ga naročnik odkloni, imenujemo

zadržan znesek plačila. Naročnik ima pravico zadržati sorazmerni del cene za odpravo

pomanjkljivosti, ugotovljenih ob sprejemu in izročitvi del. Če je s pogodbo določeno, da

bo naročnik zadržal del cene kot zavarovanje za odpravo pomanjkljivosti, ni pa določeno

katerih pomanjkljivosti, se šteje, da je z zadržanim zneskom zavarovana odprava

pomanjkljivosti, ugotovljenih ob sprejemu in izročitvi del.140 Plačilo zadržanega zneska

nastopi, ko izvajalec dobi potrdilo, da so bila dela prevzeta, če so bili vsi preizkusi o

odpravi pomanjkljivosti na teh delih uspešni. Takrat mu je potrebno plačati prvo

polovico zneska, ki je bil zadržan. Preostali zadržan znesek je treba izvajalcu plačati takoj,

ko preteče rok za uveljavljanje reklamacij za napake.141 Kratka določila gradbene

pogodbe FIDIC govorijo o roku 14 dneh za plačilo prve polovice zadržanega zneska. Prav

tako za preostali del zadržanega plačila, o roku 14 dni po odpravi napak oziroma od

izteka roka za odpravo napak.142 Medtem ko Posebne gradbene uzance določajo, da se

zadržani znesek oziroma njegov neporabljeni del izplača naročnik izvajalcu v osmih dneh

od dneva sprejema in izročitve del, oziroma takoj po odpravi pomanjkljivosti,

ugotovljenih ob sprejemu in izročitvi.143 Zadržani del cene lahko uporabi naročnik za

138 VGSJ, SI 664/66, 12.7.1966, B, 3/66. 139 Povzeto po Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 1003. 140 66. in 67. uzanca PGU. 141 Povzeto po Skulj S., Pogoji pogodb za dobavo, inženirske in gradbene storitve, projekti na ključ, stran 70. 142 Glej Skulj S., Kratka določila gradbene pogodbe: prva prilagoditev smernic FIDIC – Short Form of Contract na slovenske predpise in prakso, stran 22. 143 Glej 69. uzanco PGU.

41

odpravo pomanjkljivosti na izvedenih delih, če jih izvajalec na pisni poziv naročnika v

primernem roku ne odpravi.144

4.3.2. Končni obračun

S končnim obračunom se uredijo razmerja med pogodbeniki in določi izvršitev njihovih

medsebojnih pravic in obveznosti iz pogodbe.145 Izvajalec lahko na podlagi končnega

obračuna zahteva plačilo vseh terjatev, ki so mu bile priznane s končnim obračunom.

Glede na to, bi ga lahko primerjali z izvensodno poravnavo, ki je glede na pravno naravo

podobna končnemu obračunu.146 Na to se sklicuje tudi sodna praksa.147

Končni obračun se izda pri dokončnem prevzemu del. Izvajalec mora po dokončanju

pogodbenih del izdelati končni obračun, ki zajema obračun vseh del, ki so vezana na

gradbeno pogodbo. V tem obračunu so zajeta vsa več dela, spremenjena dela,

nepredvidena dela in dodatna dela, v kolikor so bila spremenjena in dogovorjena med

izvajanjem del. Končen obračun nam pokaže, kakšna je celotna vrednost vseh del, ki so

bila opravljena od začetka do konca gradnje, ki je sestavljena iz končne količine postavk,

ki so bile potrjene v gradbeni knjigi.148

Z dokončnim obračunom se torej zajamejo vsa dela izvedena po pogodbi, ne glede na to

ali so že bila zajeta z začasnimi situacijami.149 Torej manjkajoča, presežna, nepredvidena

in dodatna dela. V njem se upošteva obseg del, ki je bil dogovorjen ob sklenitvi pogodbe

in cena, ki je bila dogovorjena za ta obseg dela ter njeno morebitno zmanjšanje, v kolikor

je prišlo do napak gradnje.150

144 68. uzanca PGU. 145 116. uzanca PGU. 146 Plavšak N. v Juhart M., Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, stran 1004. 147 Sodba II Ips 478/2004, 23.02.2006. 148 Žemva Š., Gradbene kalkulacije in obračun gradbenih objektov, stran 318. 149 118. uzanca PGU. 150 Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 437.

42

Avtonomna pravila FIDIC naštevajo katere postavke vsebuje dokončen obračun:

- vrednost izvedenih del, ki je v skladu s pogodbenimi cenami

- znesek razlike v ceni

- znesek, ki je že bil izplačan na podlagi situacij

- znesek, ki je nesporen v določenem delu obračuna in ga mora izvajalec prejeti

oziroma vrniti

- zadržen znesek za odpravo pomanjkljivosti gradnje

- podatek o pravočasnosti oziroma nepravočasnosti izvedbe gradnje v

pogodbenem roku

- podatki o morebitnem zahtevku pogodbene kazni, povračilu škode, izpodbijanih

oziroma ne izpodbijanih zneskih

- podatki o dejstvih, o katerih ni bilo doseženo soglasje med strankama

- znesek celotnega davka

- skupen znesek cene izvedenih del.151

Kot razberemo iz druge alineje prejšnjega odstavka je v končnem obračunu zajet znesek

razlike v ceni, kar pomeni, da izvajalec za posamezno postavko, ki je navedena v

končnem obračunu in za katero je bilo doseženo soglasje o ceni, ne more zahtevati

višjega plačila. Takšno razliko v ceni lahko zahteva samo za tiste postavke, ki so bile

sporne med strankama in jih zato nista vključili v končni obračun. To pojasnjuje tudi

primer iz starejše sodne prakse, ki pojasnjuje, da potem ko naročnik in izvajalec

sprejmeta končni obračun, izvajalec nima pravice zahtevati od naročnika, da mu plača

nekaj več od tistega, kolikor je ugotovljeno s končnim obračunom, in tako nima pravice

kasneje zahtevati razlike v ceni nad dva, pet ali desetodstotnim povečanjem cen, če si

pri sestavi in sprejemu končnega obračuna ni izrecno pridržal te pravice z naročiteljevim

soglasjem, oziroma, če pogodbeni stranki nista soglasno sklenili, da bosta o pravici do

razlike v ceni odločali kasneje.152

151 Povzeto po Skulj S., Kratka določila gradbene pogodbe : prva prilagoditev smernic FIDIC – Short Form of Contract na slovenske predpise in prakso, stran 22. 152 GSH, Pž 291689, 30.1.1990, Pregled VSH 45/90, stran 151, obr.

43

Končen obračun se mora izstaviti v čim krajšem času po dokončanju del.153 Teoretično

je možno, da ga izvajalec izstavi v enem mesecu, sicer pa je takšen rok določen v

pogodbi. Dokončni obračun se opravi po prejemu in izročitvi izvedenih del. PGU

določajo, da se delo z dokončnim obračunom začne takoj po sprejemu in izročitvi, konča

pa se v 60 dneh od sprejema in izročitve izvedenih del.154

Enako določajo pravila FIDIC, in sicer mora izvajalec po prevzemu pogodbenega dela, ko

prejme potrdilo o izvedbi, v roku 60 dni naročniku oziroma inženirju predložiti določeno

število izvodov zaključnega poročila z dokaznimi dokumenti, drugače povedano, končni

obračun, iz katerega lahko razberemo natančno vrednost celotnega dela, ki je bil

izveden v skladu s pogodbo in vse morebitne dodatne zneske, za katere izvajalec meni,

da je do njih upravičen v skladu s pogodbo.155 V kolikor pa izvajalec nerazumno zavlačuje

z izstavitvijo končnega obračuna, ima naročnik pravico, da lahko zadnjo prejeto situacijo

šteje za dokončno. Pri končnem obračunu morata sodelovati obe pogodbeni stranki ali

njuna pooblaščenca.156 Če naročnik brez upravičenega razloga odkloni sodelovanje pri

dokončnem obračunu ali s svojim sodelovanjem zavlačuje izdelavo obračuna, lahko

izvajalec sam opravi obračun in o tem obvesti naročnika. Enako pravico ima naročnik.157

Dokončnega obračuna pa ne smemo enačiti s končno situacijo. Čeprav ju OZ ne ureja je

njun pravni pomen mogoče razložiti na podlagi PGU. Prav na podlagi teh uzanc vidimo,

da gre za dva različna pravna instituta, ki jo moramo razlikovati, da ne pride do

nesporazumov med pogodbenima strankama. Medtem, ko so v dokončnem obračunu

zajeta vsa dela izvedena po pogodbi, končna situacija vsebuje podatke o količinah in

cenah izvedenih del, skupni vrednosti izvedenih del, prej izplačanih in znesku, ki ga je

treba plačati na podlagi izstavljene situacije. To prikazuje tudi sodna praksa, ki

pojasnjuje, da je končna situacija opredeljena v četrtem odstavku 62. uzance PGU,

vsebina končnega obračuna pa v 119. uzanci PGU. Bistveno pri tem je, da sta s končno

situacijo zajeta samo količina in cena izvedenih del ter znesek, ki ga je treba plačati za

153 Naročnik in izvajalec sta se dolžna brez odlašanja lotiti sprejema in izročitve ter dokončnega obračuna. 111. uzanca PGU. 154 117. uzanca PGU. 155 Povzeto po Skulj S., Kratka določila gradbene pogodbe: prva prilagoditev smernic FIDIC – Short Form of Contract na slovenske predpise in prakso, točka 5.4.2. 156 Žemva Š., Gradbene kalkulacije in obračun gradbenih objektov, stran 318 in 319. 157 120. uzanca PGU.

44

opravljena dela, z dokončnim obračunom pa se po 116. členu PGU uredijo vsa prejšnja

razmerja med pogodbeniki, glede na vsebino 119. člena PGU, ki določa kaj vsebuje

dokončen obračun.158

158 VSL sklep I Cp 4816/2010, 21.09.2011.

45

5. ROK PLAČILA

Rok za plačilo ni bistvena sestavina gradbene pogodbe, kar pomeni, da je pogodba

sklenjena kljub temu, da rok za plačilo ni določen. V takem primeru bi veljalo zakonsko

pravilo o sočasnosti izpolnitve.159 Ko bi izvajalec z dokončanjem gradnje izpolni svojo

obveznost, bi nastopila obveznost naročnika, da plača izvajalcu.160 Rok za zaključek del

bi bil enak roku za plačilo. V praksi se stranki le redko ne dogovorita za rok plačila, saj bi

to lahko povzročilo spor med strankama. Če je rok za plačilo določen so pogodbeniki

dolžni izpolnjevati svoje obveznosti v predvidenih rokih.161

Poleg tega pa so primeri, ko naročnik plača celotno pogodbeno ceno šele po dokončanju

gradnje, da bi lahko prišlo do zakonskega pravila sočasnosti izpolnitve, redki. Kot smo že

povedali se stranki po navadi dogovorita za plačilo na podlagi predujma, začasnih

situacij, končnega obračuna, kar pojasni, da se plačila opravljajo tudi sproti.

Kakšne so določbe PGU glede roka za plačilo predujma smo že objasnili, PGU pa določajo

tudi rok za plačilo začasnih in končnih situacij. Na podlagi začasne situacije se opravi

izplačilo v osmih dneh od dneva njenega prejema, na podlagi končne situacije pa v 15

dneh od dneva njenega prejema.162

Prav tako pravila FIDIC določajo rok, v katerem mora naročnik izvajalcu plačati, in sicer

predujem v 42 dneh po sprejemu ponudbe ali v 21 dneh po prejetju dokumentov, kot je

garancija za dobro izvedbo. Začasna situacija oziroma znesek, ki je potrjen v potrdilu o

vmesnem plačilu se mora plačati v 56 dneh po tem, ko inženir prejme situacijo in

dokazne dokumente. Končna situacija oziroma znesek, ki je potrjen v potrdilu o končnem

plačilu pa v 56 dneh po tem, ko naročnik prejme to potrdilo.163

Stranki pa običajno sami določita rok za plačilo, na primer 30 dni od prejema pravilno

izstavljenega računa. Z dnem izstavitve računa nastopi obveza naročnika za plačilo

159 Glej 1. odst. 101. člena OZ. 160 Povzeto po Kranjc V., Gospodarsko pogodbeno pravo, stran 437. 161 7. uzanca PGU. 162 63. uzanca PGU. 163 Povzeto po Skulj S., Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, stran 74.

46

izvršenih del, ki ga mora izvršiti v dogovorjenem roku zapadlosti. Zakon o preprečevanju

zamud pri plačilih določa najdaljši dovoljen rok za plačilo med gospodarskimi subjekti.

Ta zakon navaja, da plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne sme biti daljši od:

- 60 dni od dneva ko je naročnik prejel račun,

- 60 dni od dneva opravljene storitve, če račun ni bil prejet ali pa je dan prejema

računa sporen

- 60 dni od opravljene storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je bila storitev

opravljena,

- 60 dni od dneva pregleda storitve, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan

pregled storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.

Izjemoma je dogovorjeni rok za plačilo lahko daljši od 60 dni, če je bil pisno dogovorjen,

pod pogojem, da je bil dogovor pravičen.164

Zamuda roka za plačilo privede do obveznosti plačila zamudnih obresti. Zamudne obresti

lahko tečejo že od dneva dospelosti začasne situacije, če ni plačana v roku. Na primer,

če je naročnik izpodbijal začasno situacijo, ob končnem obračunu pa stranki ugotovita,

da so bila dela obračunana v tej situaciji pravilno izvedena, tečejo zamudne obresti od

zneska, ki je naveden v tej situaciji od dneva dospelosti situacije, ne pa šele od končnega

obračuna.165

164 Glej 10. člen ZPreZP-1, Uradni list RS, št. 57/2012. 165 VGSSr, Pž 1203/79. 6.6.1978, PPP, 5/80. stran 62.

47

6. ZAKLJUČEK

Gradbena pogodba je kompleksnejša od drugih pogodb, zato je tudi določitev plačila,

kot eno izmed izpolnitvenih obveznosti strank, kompleksnejša. Vzrok kompleksnosti

določitve plačila je v specifičnem predmetu izpolnitve pogodbene obveznosti, katerega

izvedba terja daljše časovno obdobje. Plačilo za katerega se pogodbeni stranki

dogovorita je načeloma nemogoče dokončno oziroma fiksno določiti. Zato tudi zakonska

in avtonomna pravila narekujejo, da je spremenljiv način določanja pogodbene cene

ustreznejši za takšno vrsto pogodbe.

Spremenljivost plačila je pogojena z dogovorom o valorizaciji, vendar se pogodbeni

znesek lahko kljub ne dogovoru o valorizaciji zneska prilagodi spremenjenim razmeram

na trgu zaradi posebnih določil gradbene pogodbe. Spremenljivost plačila pa se pojavi

tudi ob spremembi obsega del, kjer je takšna sprememba plačila odvisna od dogovorjene

pogodbene klavzule. Najmanjšo tveganost spremembe pogodbene cene za izvajalca

predstavlja klavzula cena na enoto, saj je vrednost plačila enaka dejanskemu obsegu

izvedenih del. Največjo tveganost predstavlja izvajalcu klavzula »ključ v roke«, kjer

tveganje predstavlja večji obseg dela za isto pogodbeno ceno. Ključno pri teh klavzula je,

katero od njih sta pogodbeni stranki izbrali, ter na podlagi tega, katera stranka trpi

spremembo obsega del. Vendar ne v smislu, da bi se povečal obseg obveznosti izvajalca,

če bi šlo za klavzulo »ključ v roke«, ki zajema vsa dela, kajti obseg del se v vsakem primeru

poveča, če je to nujno za dokončanje gradbe, saj je takšna pogodba, pogodba rezultata.

Smisel dogovora o klavzuli je v tem, katera od strank bo nosila stroške za dela, ki jih

stranki nista predvideli ob sklenitvi pogodbe in so povzročile spremembo obsega del.

Tako kot je postopek določitve cene kompleksne narave je tudi način samega plačila.

Plačilo se namreč običajno ne opravlja v celoti ob koncu izvedenih del oziroma po

končanem delu, ampak se opravlja sproti, po začasnih situacijah. Torej, ko je določen

obseg dela končan, se izda začasna situacija in tako naprej do dokončnega končanja del,

ko se izdela končen obračun. Takšen način plačila je običajen pri kompleksnejših,

dolgotrajnih gradnjah, ob predpostavki, da sta se stranki tako dogovorili. Tudi predujem

48

je način plačila, ki je značilen za gradbeno pogodbo in se opravi še preden se dela

izvedejo, običajno za nakup materiala za gradnjo.

Plačila v gradbeni pogodbi se morajo preudarno določiti, da ne prihaja do sporov med

strankama. Stranki morata upoštevata zakonska pravila (kongentna), na voljo pa imata

tudi avtonomna pravila, ki jima pomagajo pri opredelitvi plačil v gradbeni pogodbi.

Diplomska naloga prikazuje, kako stranki opredelita naročnikovo obveznost,

izpolnitveno ravnanje, plačilo v gradbeni pogodbi.

49

7. BIBLIOGRAFIJA

7.1. Literatura

Kranjc Maja, Klavzule o določitvi cene v gradbeni pogodbi po OZ in mednarodni

praksi, Podjetje in delo, 2008, št. 3-4, str. 579-588

Kranjc Vesna, Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2006

Plavšak Nina, Juhart Miha, Podgoršek Bojan, Kranjc Vesna, Ilovar Gradišar Sonja,

Zabel Bojan, Možina Damijan, Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del),

3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2004

Pšunder Mirko, Ekonomika gradbene proizvodnje. 3.dop. izdaja., 2. ponatis,

Maribor: Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, 2015

Skulj Saša, Kratka določila gradbene pogodbe: prva prilagoditev smernic FIDIC –

Short Form of Contract na slovenske predpise in prakso, GZS, Združenje za

svetovalni inženiring, Ljubljana, 2002

Skulj Saša, Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje

naročnik: splošni pogoji, navodila za izdelavo posebnih pogojev, obrazci

ponudbenega pisma, pogodbenega sporazuma in sporazuma o reševanju sporov

(rdeča knjiga FIDIC), GZS, Združenje za svetovalni inženiring, Ljubljana, 2009

Skulj Saša, pogoji pogodb za dobavo, inženirske in gradbene storitve (DIGIS),

projekti na ključ (srebrna knjiga FIDIC), GZS, Združenje za svetovalni inženiring,

Ljubljana, 2010

Šinkovec Janez, Tratar Boštjan, Obligacijski zakonik, s komentarjem in prakso,

Ljubljana, 2001.

Uncitral Legal Guide on Drawing Up International Contracts for the Construction

on Industrial Works, United Nations, New York 1988.

Žemva Štefan, Gradbene kalkulacije in obračun gradbenih objektov, priročnik za

prakso, Ljubljana, 2006.

50

7.2. Pravni viri

Obligacijski zakonik (OZ-UPB1), Uradni list RS, št. 83/01, 32/04, 28/2006 Odl. US:

U-I-300/04-25, 40/2007-OZ-A, 97/2007-UPB-1

Posebne gradbene uzance, Uradni list SFRJ, št. 18/1977

Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR), Uradni list SFRJ, št. 29/78 z dne 26. 5. 1978

Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1), Uradni list RS, št. 57/2012

7.3. Primeri sodne prakse

GSH, Pž 789/90, 28.5.1991

GSH, Pž 291689, 30.1.1990, Pregled VSH 45/90, stran 151, obr.

OGS Celje P 120/65, PB 2/66

Sklep III Ips 43/97, 17.12.1998

Sodba II Ips 168/2006, 12.09.2008

VGSJ, SI 664/66, 12.7.1966, B, 3/66

VGSSr. Pž 4003/75, 18.2.1976, PPP 5/76, str. 47

VGSSr, Pž 303/82, 12.2.1982

VGSSr, Pž 1203/79. 6.6.1978, PPP, 5/80, stran 62

VSBiH, Pž 512/87, 23.6.1988

VSH, Rev 37/83, 19.5.1982

VSL sodba I Cp 597/2002, 17.04.2002

VSL sklep I Cp 4816/2010, 21.09.2011

VSL sodba in sklep I Cpg 1440/2010, 15.06.2011

VSL sodba in sklep I Cpg 1809/2014, 11.03.2015

VSV, Pž 510/89, 23.8.1989, Bilten GSH 12/89. str. 89, obr.

51

7.4. Viri iz medmrežja

http://www.sodisce.si/

http://www.sodnapraksa.si/

http://www.iusinfo.si/

https://www.uncitral.org/