˘ˇˆ˙˝˛˚˜˝4 prim: m.tratnik v juhart, tratnik, vrenur, stvarno pravo, gv založba, ljubljana...

��

��

��

��

��

�� !��

"#�$�#%&''(

��

��

��

��

��

)*+ !,*-�",��.�"#

)*!/��"�, !��"-01123'14

)*+ �5��#�6#"�-��7��

)*+ �5��"��!#-��/,�6�� "#��#"/�

!,*�#-��89�#9�!,"*��#!,.+#

"#�$�#%"�#��&''(

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�� !�

�� " ��

�#��

!��

#�� #�� #�� #�� $%$&'()*�+,%$- �� .�#�� ,/+$0�1,/�$21,*%3,13)4 �+,%$-�� #�� 1$%'&1'�'/)1('5'6,7'386'�+1,6�+,%$-��

��

� ��

�� !�

#�� !�

��

.��

.�� "�� #�� .�� +1,&2,�8(0,16�� .�� 0,*1'�()4 )%3��+,0,/'�6,()0)-,�8)�98(,1,*%3,�+,8(,*1,�:0,*'7, �� .�� :'8�+,8(,*%3)1)�:0)4 '&1'1)�'1�)1$%'&1'�'/)1('5'6,7'386'�+1,6�� .�� $/,(6'�$�+,*,0$*,1'�()03,(*'�� #�.��#�� $-%,83)�+,8(,*'()%3,�� .�

"�� "�.�� .�� "�� $�� #�� $� ��

.�#�� !�

"�� #��#�� $� �� !�"�� %�� $�&�� "�� #��#�� $��

"��

�� ;�� " �� " �� " ��" �� " ��" �� " ��" ��

�� #��!�

�� .�� "�� '�� $��(�� $��#�

��)�� '�� $��

�� $�� $�� #�

�� #��$�� #��#��#�

�$�� !�� #��#�� $��

��$��

��

1

POVZETEK

Neposestna zastavna pravica na premi�ninah se je razvila zaradi neustreznosti ro�ne

zastavne pravice v smislu posedovanja in uporabe zastavljene premi�nine. Bistvena

zna�ilnost neposestne zastavne pravice je v tem, da zastavitelj stvar lahko še naprej

uporablja in izkoriš�a.

Navadna neposestna zastavna pravica se ustanovi že s sklenitvijo sporazuma o

ustanovitvi neposestne zastavne pravice, registrska neposestna zastavna pravica pa

se ustanovi s sklenitvijo sporazuma ter z vpisom v register neposestnih zastavnih

pravic in zarubljenih premi�nin (v nadaljevanju register). V tem se kaže prednost

registrske neposestne zastavne pravice pred navadno, kajti register izraža publiciteto,

kar pomeni, da se s tem varuje zastavni upnik nasproti tretji osebi kot pridobitelju.

Pomembno je poudariti, da ima sporazum o ustanovitvi neposestne zastavne pravice

pravno naravo neposredne izvršljivosti.

Najve�ja pomanjkljivost instituta pa je v tem, da zastavni upnik premi�nine nima v svoji

posesti, kar je ob njeni realizaciji pogoj za prodajo le te. Pri tem je odvisen od

dolžnikovega sodelovanja, vendar mu je pri tem v pomo� tudi sporazum v obliki

neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki ima v izvršbi u�inke rubeža.

Klju�ne besede: neposestna zastavna pravica – register neposestnih zastavnih pravic

in zarubljenih premi�nin – zastavna pravica – publiciteta lastninske pravice – notarski

zapis.

2

SUMMARY

Unpossessory lien on movable property developed because of unsuitability of pledga in

sense of possession and use of pledged property. The main point of inpossessory lien

on moveble proprety is thet pawner can still use the property. The basic unpossessory

lien is created by entering a notarised contract while the other form of unpossessory

lien is created by entering a notarised contract and with its enrolment in the register of

unpossessory liens. Enrolment in register means also the main advantage in

comparison with basic form of unpossessory lien because it reflects publicity of

unpossessory liens. With this instrument, pawnee is protected against the bona fide

possessor.

The main weakness of unpossessery lien is that pawnee does not have property in his

possession which is the condition for sale when realization of unpossessory lien is

taking place. Success depends on debtor's cooperation, but here also plays its

importaint role notarised contract which is directly enforcable.

Key words: unpossessory lien on movable property – register of unpossessory liens –

pledge – publicity of ownership rights – notarised contracts.

3

1. UVOD

Udeleženci v pravnem prometu vstopajo v najrazli�nejša pravna razmerja. Svoje

medsebojne pravice in obveznosti urejajo s številnimi in raznovrstnimi dogovori, katerih

skupna to�ka je v tem, da se morajo izpolniti ter da se morajo izpolniti tako, kot so

dogovorjeni. Pri tem ni v praksi nobenega zagotovila, da bodo stranke obveznost

zagotovo izpolnile ter tudi so�asnost izpolnitve je prava redkost . Zaradi tega pravo

pozna številne instrumente, s katerimi se izpolnitev dolo�ene obveznosti tudi zavaruje.

Nekatera zavarovanja obstajajo že ve� tiso�letij, poleg teh pa se še vedno znova

oblikujejo novejša, ki se razvijajo v skladu s potrebami poslovne prakse.

Neposestna zastavna pravica na premi�ninah je tako ena izmed stvarnopravnih

zavarovanj obveznosti. Njena bistvena zna�ilnost je v neposestnosti zastavljene

premi�nine, gledano z vidika zastavnega upnika, kar jo lo�uje od ro�ne zastavne

pravice ter jo povezuje s hipoteko.

Cilj diplomske naloge je pregledno in natan�no predstaviti omenjeni institut v skladu z

veljavno pravno ureditvijo ter prikazati njegove prednosti in slabosti. Z namenom �im

bolj celovitega opisa je ta oblika premi�ninskega zavarovanja obveznosti predstavljena

v zaklju�eni celoti, od opredelitve samega pojma ter ustanovitve, do njene realizacije

oz. njenega prenehanja.

4

2. SPLOŠNO

2.1. POJEM

Neposestna zastavna pravica je zastavna pravica na premi�nini, pri kateri zastavljena

premi�nina ni izro�ena v neposredno posest zastavnemu upniku niti ni izro�ena v

neposredno posest tretji osebi za zastavnega upnika, ampak zastavljena premi�nina

ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj.1

Posestnost ali neposestnost zastavne pravice se presoja z vidika položaja zastavnega

upnika. Tako je ro�na zastavna pravica posestna zastavna pravica pri �emer ima

zastavni upnik ali tretja oseba zanj neposredno posest nad predmetom zastavne

pravice. Pri neposestni zastavni pravici pa zastavni upnik sploh ne pridobi posesti,

zastavitelj pa ohrani svojo neposredno ali posredno lastniško posest.2

2.2. RAZLOGI ZA OBLIKOVANJE NEPOSESTNE ZASTAVNE

PRAVICE

Vse bolj množi�na in ve�ja proizvodnja premi�nin ima za posledico zmanjševanje cen

le teh, iz tega pa sledi logi�na posledica, da je premi�nina, kot predmet zastavne

pravice, s tem izgubila na pomenu. Gledano na splošno imajo premi�nine manjšo

vrednost v primerjavi z nepremi�ninami, kar še posebej velja, �e so rabljene. Tiste

premi�nine, ki pa imajo nekoliko ve�jo vrednost, pa so navadno za lastnika življenjsko

pomembne in ni nikakor v njegovem interesu oz. v okviru njegovih zmožnosti, da bi

prepustil posest zastavljene premi�nine zastavnemu upniku, kot je to pogoj pri ro�ni

zastavi.

Vzemimo primer, da A opravlja dolo�eno gospodarsko dejavnost, pri �emer je vsa

njegova proizvodnja odvisna od stroja s katerim proizvaja svoje izdelke. B mu posodi

nekaj denarja, A pa mu v zavarovanje te terjatve zastavi svoj stroj. Seveda tu ne more

1 �e je zastavitelj stvar dal tretjemu na primer v najem ali zakup. 2 Povzeto po: M.Tratnik v Juhart, Tratnik, Vren�ur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 474.

5

priti v poštev ro�na zastavna pravica, ker bi s prenosom posesti stroja A izgubil

možnost opravljanja svoje dejavnosti in s tem tudi zmožnost odpla�ati svoj dolg do B-

ja. Zaradi tega tudi zastavni upnik najve�krat nima posebnega interesa, da bi prevzel

zastavljeno stvar v svojo posest. V njegovem interesu je namre� v prvi vrsti u�inkovito

zavarovanje njegove terjatve, ki se uresni�i s prodajo zastavljene stvari. Dolžnost

zastavnega upnika je, da mora stvar hraniti in jo varovati pred uni�enjem in

poškodovanjem. To pa seveda zanj pomeni dolo�eno neugodnost in nevarnost, ki je ne

želi prevzeti.3 S tem ko zastavitelj obdrži stvar v svoji neposredni posesti je vezan na

zakonsko dolo�ilo, da sme zastavljeno premi�nino uporabljati v skladu z njenim

ekonomskim namenom oziroma v skladu z dogovorom z zastavnim upnikom.4

Neposestna zastavna pravica je možna tudi v primeru ko med zastaviteljem in tretjim

obstaja neko posestno-posredovalno razmerje in je stvar v neposredni posesti tretjega.

Takšen položaj najve�krat nastane na podlagi najema, zakupa ali leasinga. Gre za

posestno-posredovalno razmerje, ki je praviloma odpla�ne narave. S tem poleg

neposestne zastavne pravice prideta v poštev tudi fiduciarna cesija in zastava terjatev

do tretjega kot dodatno zavarovanje, v korist neposestnega zastavnega upnika.5

V primeru ko zastavitelj ni bil neposredni lastniški posestnik v �asu pred zastavitvijo,

potem le ta po opravljeni zastavitvi ohrani zgolj svojo posredno lastniško posest. To je

za zastavitelja uporabna in zanimiva možnost, saj takšne stvari ro�no ne bi mogel

zastaviti, �e stvari prej ne bi dobil v neposredno posest.6

3 Povzeto po: M.Juhart v Juhart, Berden, Keresteš, Rijavec, Tratnik, Vlahek, Vren�ur, Komentar SPZ, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 733. 4 Prim: M.Tratnik v Juhart, Tratnik, Vren�ur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 474. 5 Ve� o tem: M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 201. 6 Ve� o tem: T. Keresteš, Neposestna zastavna pravica v Gospodarski subjekti na trgu na pragu Evropske unije, Inštitut za gospodarsko pravo Maribor 2003, stran 200.

6

3. NAVADNA IN REGISTRSKA NEPOSESTNA

ZASTAVNA PRAVICA

V našem pravu sta se izoblikovali dve vrsti neposestne zastavne pravice na

premi�ninah. To sta navadna in registrska neposestna zastavna pravica.

Podlago za registrsko neposestno zastavno pravico je uvedel Stvarnopravni zakonik, (v

nadaljevanju SPZ)7 pred tem v našem pravu te oblike ni bilo.

Njeno bistvo je v tem, da se le ta vpiše v register, ki je bil vzpostavljen z uveljavitvijo

Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premi�nin8 (v

nadaljevanju Uredba).

Pri tem pa obstaja bistveni pogoj za vpis, in sicer, da je predmet zastavne pravice

mogo�e enoli�no identificirati, še ve�, identifikacijskega znaka ne sme biti mogo�e

enostavno spremeniti ali odstraniti ter mora biti dovolj razpoznaven.9

Registrska neposestna zastavna pravica je glede na nekatere zna�ilnosti podobna

hipoteki. Obe zastavni pravici sta neposestne narave, pri tem pa pri hipoteki funkcijo

publicitete opravlja zemljiška knjiga, pri neposestni zastavni pravici pa register. Vendar

tu nastopi razlika, kajti zemljiška knjiga je register, kamor se vpisuje predvsem

lastninska pravica in pri tem velja domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan vanjo.

Register pa je druga�en, saj se vanj ne vpisuje lastninska pravica ampak se v njem

registrirajo zastavne pravice. Ugotovimo lahko tudi, da je registrska neposestna

zastavna pravica vseeno nekoliko bolj omejena glede na hipoteko, saj je možna samo

na premi�ninah, ki jih je mogo�e enoli�no identificirati.10

7 Stvarnopravni zakonik (SPZ), Uradni list RS št. 8, 17.10.2002 8 Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premi�nin, Uradni list RS št. 23, 12.3.2004 9 Prim: M.Juhart v Juhart, Berden, Keresteš, Rijavec, Tratnik, Vlahek, Vren�ur, Komentar SPZ, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 757. 10 Prim: M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 203.

7

3.1. RAZMERJE MED NAVADNO IN REGISTRSKO

NEPOSESTNO ZASTAVNO PRAVICO

Stranki na�eloma nimata možnosti izbire med navadno in registrsko neposestno

zastavno pravico zaradi tega, ker uredba predvideva ustanovitev registrske neposestne

zastavne pravice na dolo�enih vrstah premi�nin. Kjer pa je predvidena ustanovitev

neposestne zastavne pravice tam navadna neposestna zastavna pravica ni mogo�a.

Iz tega razloga je za stranke koristno da vedo, ko se odlo�ijo za ustanovitev

neposestne zastavne pravice, ali predmet zastavne pravice spada v katero izmed

kategorij premi�nin, ki jih dolo�a uredba:

= zaloge,

= oprema,

= motorna in tirna vozila, motorna kolesa, prikolice in polprikolice,

= živali in premi�nine, vpisane v referen�nih registrih

Na teh navedenih kategorijah premi�nin ni mogo�e ustanoviti navadne neposestne

zastavne pravice, lahko pa so predmet fiduciarne lastnine, lastninskega pridržka ali pa

se na njih ustanovi ro�na zastavna pravica. �e gre pri tem za premi�nine, ki jih lahko

prištevamo med pritikline neke nepremi�nine so lahko, �e je na nepremi�nina

obremenjena s hipoteko, tudi predmet hipoteke.11

11 Ibidem. stran 204.

8

4. REGISTER NEPOSESTNIH ZASTAVNIH PRAVIC IN

ZARUBLJENIH PREMI�NIN

Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premi�nin je bil vzpostavljen po

izdaji Uredbe, podlago za izdajo Uredbe pa daje Stvarnopravni zakonik.

Register je javna knjiga v kateri se objavljajo in vpisujejo podatki o zastavnih pravicah

na premi�ninah, ki so neposestno zastavljene ali zarubljene in ki imajo dolo�en

enoli�en identifikacijski znak, ki je opredeljen v uredbi, vodi pa ga Agencija Republike

Slovenije za javnopravne evidence in storitve ( v nadaljevanju: AJPES).

4.1. NAMEN IN FUNKCIJE REGISTRA

Na�elo javnosti, vpisno na�elo oz. na�elo konstitutivnosti vpisa in na�elo zaupanja v

register so na�ela, ki veljajo v zvezi z registrom ter so enaka kot v zemljiškoknjižnem

pravu.

Temeljni namen registra je ustvariti ve�jo pravno varnost v pravnem prometu s

premi�ninami, kar velja predvsem za neposestne zastavne upnike.

Zastavna pravica na premi�nini, tu gre za registrsko neposestno zastavno pravico na

premi�nini, nastane in u�inkuje šele z vpisom v register. Kot je že bilo navedeno,

zagotavlja register publiciteto zastavnih pravic na vpisanih premi�ninah. Iz tega sledi,

da se tisti, ki kupi premi�nino obremenjeno z zastavno pravico, v nobenem primeru ne

more sklicevati na svojo dobro vero, kajti vsakomur je dana možnost do vpogleda v

register. Na takšen na�in pridobljena premi�nina še naprej ostane obremenjena z

zastavno pravico iz tega pa sledi, da se lahko zastavni upnik še vedno popla�a z njeno

prodajo.12

Možna je tudi situacija, da zastavitelj neposestno zastavljeno premi�nino brez soglasja

in vednosti ro�no zastavi še drugemu zastavnemu upniku. V primeru da zastavljena

12 Prim: M. Jan, Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premi�nin, Pravna praksa št. 10/2004, stran 31.

9

premi�nina ni vpisana v register, bi se lahko dobroverni zastavni upnik, ki ima stvar v

posesti, skliceval na 156 �l. SPZ in bi v skladu s tem �lenom pridobil zastavno pravico

na tej premi�nini z najboljšim vrstnim redom. �e pa je zastavljena premi�nina vpisana v

register, potem je neposestni zastavni upnik varovan s 177 �lena SPZ, v skladu s

katerim se drugi zastavni upnik ne more sklicevati na svojo dobro vero in tako ima

neposestni zastavni upnik zagotovljen prednostni vrstni red popla�ila iz zastavljene

premi�nine.13

Register vsebuje pozitivno publicitetno na�elo katerega pomen je v tem, da vsakdo

lahko ve za obstoj zastavne pravice, �e je ta vpisana v register.

Negativno publicitetno na�elo pa pomeni, da nih�e ni dolžan vedeti za obstoj zastavne

pravice, kadar le ta ni vpisana v register.

Prakti�na funkcija registra se kaže v tem, da so v njej evidentirani vrstni redi zastavnih

pravic na premi�ninah in navedene prednosti do popla�ila terjatev.14

4.2. PODATKI, KI SE VPISUJEJO V REGISTER

7. �len uredbe dolo�a, da se v register vpisujejo podatki o :

- premi�ninah, ki so zastavljene oz. zarubljene,

- zastaviteljih,

- zastavnih dolžnikih, �e ti niso hkrati zastavitelji,

- zastavnih upnikih,

- listinah, ki so podlaga za vpis v register,

- rubežu,

- zavarovani terjatvi in

13 Ibidem. stran 31. 14 Prim: N. Vratanar, Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premi�nin, Podjetje in delo 6-7/2005/XXXI.

10

- javnih dražbah.

Med podlage za vpis v register prištevamo sporazumno sklenjen notarski zapis ali

rubežni zapisnik, sodno ali upravno odlo�bo ter zakon. Da se lahko zastavljena

premi�nina vpiše v register je potrebno, da se lahko natan�no enoli�no dolo�i. V praksi

to pomeni, da ne zadostuje neka enoli�na oznaka, ki jo je mogo�e enostavno odstraniti

in se zaradi tega ne da ve� ugotoviti ali gre za zastavljeno premi�nino. Uredba v zvezi

s tem predpisuje enoli�ni identifikacijski znak. S tem se krog premi�nin, ki jih dolo�a 8.

�len Uredbe zmanjša, kajti �e ni omogo�ena njihova enoli�na identifikacija, potem ni

mogo�e na njih ustanoviti registrske zastavne pravice.

4.3. POSTOPEK VPISA V REGISTER IN NOTAR KOT

UPRAVI�ENEC ZA VPIS V REGISTER

Na�elo konstitutivnosti vpisa pomeni, da registrska zastavna pravica ne nastane že s

sklenitvijo notarskega zapisa, ki ima podlago v 171. �lenu SPZ ampak šele takrat, ko je

vpisana v register. Vendar pa je notarski sporazum podlaga za to da notar, kot

upravi�enec za vpis, predlaga AJPES vpis zastavne pravice. AJPES namre� opravi

vpis v register na podlagi zahteve upravi�enca za vpis. Na premi�ninah, ki so lahko

predmet registrske zastavne pravice, kot jih dolo�a 8. �len uredbe, ni mogo�e

ustanoviti navadne neposestne zastavne pravice. Zato sam notarski sporazum, brez

vpisa v register, ne ustvarja nobenih pravnih u�inkov glede zastavne pravice.15

Teoreti�no je možno, da bi zastavni upnik dal sestaviti notarski zapis enemu notarju, pri

drugem pa bi zahteval, da predlaga vpis v register, vendar bi to bilo nesmiselno storiti,

kajti zastavni upnik bi tako izgubljal �as, ki bi ga na koncu koncev lahko stal slabšega

vrstnega reda.16 Zato je bolj primerno da zapis sestavi in predlaga vpis en in isti notar.

24. �len Uredbe dolo�a glede �esa mora notar opraviti vsebinsko kontrolo izpolnjevanja

pogojev, preden predlaga vpis:

15 Povzeto po: M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 207. 16 Prim: M.Juhart v Juhart, Berden, Keresteš, Rijavec, Tratnik, Vlahek, Vren�ur, Komentar SPZ, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 763.

11

- ugotoviti mora, ali ima zastavitelj na zastavljenih premi�ninah lastninsko pravico. To

se ugotavlja z javno listino, overjeno listino, pogodbo ali z izpiskom iz zemljiške knjige;

- ugotoviti mora, �e je premi�nina, ki je predmet zastavne pravice, v registru že vpisana

kot zastavljena;

- ugotoviti mora, ali je premi�nina, ki je predmet neposestne zastavne pravice, v

registru že vpisana kot zarubljena;

- ugotovitev, ali registrska neposestna zastavna pravica ni dopustna zaradi za�etega

ste�ajnega postopka nad zastaviteljem.

�e kateri izmed teh pogojev ni izpolnjen, potem notar ne predlaga vpisa. Zastavni

upnik proti temu nima nobenega pravnega varstva. Upravi�enec za vpis je notar,

AJPES pa samo vpisuje zahteve notarjev, je nanje vezan in jih ne sme zavrniti ter

nikakor ne more vsebinsko presojati ali je vpis dovoljen ali ne.17

4.4. VRSTNI RED ZASTAVNIH PRAVIC

AJPES preveri pravilnost in popolnost zahteve za vpis in nato vpiše plombo na

zastavljeni premi�nini s �imer se zagotovi vrstni red zastavne pravice.18

Pravila dolo�anja vrstnega reda izhajajo iz na�ela, ki izhaja iz rimskega prava, prior

tempore, potior iure.19 Tako se vrstni red neposestnih zastavnih pravic dolo�a po tistem

trenutku, ko je AJPES prejela zahtevo za vpis.

Notar, kot upravi�enec za vložitev zahteve za vpis v imenu stranke, lahko vlogo vloži

neposredno pri organu AJPES, lahko jo pošlje po navadni pošti ali pa jo pošlje po

elektronski poti. Omeniti je potrebno tudi, da je sedež notarja okoliš�ina, po kateri se

dolo�a krajevna pristojnost izpostave AJPES.

17 Ve� o tem: M. Jan, Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premi�nin, Pravna praksa št. 10/2004, stran 32. 18 Prim: N. Vratanar, Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premi�nin, Podjetje in delo 6-7/2005/XXXI. 19 Prejšnji po �asu, mo�nejši po pravici.

12

Za vse vrste vložitev velja domneva, da pridobijo vrstni red od za�etka delovnih ur

AJPES na dan, ko je vloga prispela oz. je bila vložena na AJPES.20 To pa pomeni, da v

primeru, ko ena vloga dejansko prispe prej na AJPES kot druga, vendar obe prispeta

na isti dan, bo obveljala domneva in tako bodo dve ali ve� neposestne zastavne

pravice imele isti vrstni red. Zastavni upniki z istim vrstnim redom bodo tako

sorazmerno popla�ani po pravilih ste�ajnega postopka, ki veljajo glede popla�ila

upnikov.

4.5. VPOGLED V PODATKE REGISTRA

Pri vsaki izpostavi AJPES ali preko spletnega portala AJPES je mogo� vpogled v

podatke iz registra. Pravico do dostopa do teh podatkov ima vsaka zainteresirana

oseba. Zaradi zahteve po varstvu osebnih podatkov iz registra ni mogo�e pridobiti

podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogo�e ugotoviti katera oz. ali je dolo�ena oseba

upnik, dolžnik ali zastavitelj glede dolo�ene premi�nine.

Oseba, ki pridobiva podatke iz registra, le te poiš�e tako, da navede enoli�ni

identifikacijski znak enoli�no identificirane premi�nine. Ta podatek pridobi od bodo�ega

zastavitelja oz. prodajalca, katerega namen je skleniti dolo�en pravni posel.

Podatki iz registra dokazujejo obstoj oz. neobstoj zastavne pravice na dolo�eni

premi�nini in ne dokazujejo obstoja oz. neobstoja lastninske pravice na njej, kar je

izredno pomembno dejstvo. Iz tega razloga se bo o lastninski pravici na premi�nini

moral zastavni upnik prepri�ati na podlagi drugih listin, ki dokazujejo lastninsko pravico.

Prometno dovoljenje za motorna vozila, identifikacijski dokument za kopitarje, potrdilo o

ozna�itvi za drobnico, potni list za govedo so nekateri primeri omenjenih listin.21

AJPES mora po uradni dolžnosti podatke o ustanovitvi zastavne pravice poslati tistim

organom, ki vodijo uradne evidence o teh premi�ninah, da vpišejo podatke o zastavitvi

20 Prim: M.Juhart v Juhart, Berden, Keresteš, Rijavec, Tratnik, Vlahek, Vren�ur, Komentar SPZ, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 760. 21 Povzeto po: M. Jan, Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premi�nin, Pravna praksa št. 10/2004, stran 33.

13

le teh vanje. V teh primerih je mogo�e že iz teh evidenc in listin ugotoviti podatke o

morebitnih zastavnih pravicah na teh premi�ninah.22

22 Gre za referen�ne registre iz 4. �lena Uredbe. So uradni registri, ki so temeljne evidence za podatke, ki se hkrati vpisujejo tudi v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premi�nin.

14

5. PREDMET NEPOSESTNE ZASTAVNE PRAVICE

Ko govorimo o predmetu neposestne zastavne pravice na premi�ninah je potrebno

razlikovati med položajem, ko govorimo o navadni oz. med položajem, ko govorimo o

registrski neposestni zastavni pravici. Velja namre� splošno pravilo, da je navadno

neposestno zastavno pravico mogo�e ustanoviti samo na predmetih, ki jih Uredba ne

dolo�a kot predmete registrske neposestne zastavne pravice.

5.1. PREDMET NAVADNE NEPOSESTNE ZASTAVNE

PRAVICE

Vse premi�nine na katerih v skladu z Uredbo ni mogo�e ustanoviti registrske

neposestne zastavne pravice so lahko predmet navadne neposestne zastavne pravice.

Pravila, ki se ti�ejo predmeta neposestne zastavne pravice so na�eloma enaka kot pri

ro�ni zastavni pravici. V skladu z na�elom specialnosti mora biti premi�nina, ki je

predmet zastavne pravice, individualno dolo�ena. Tako pri ro�ni zastavni pravici kot pri

neposestni zastavni pravici je mogo�e ustanoviti skupno oz. simultano zastavno

pravico, kar pomeni, da ve� premi�nin jam�i za eno samo terjatev. Vendar pa zaradi

neposestnosti pride do nekaterih izjem pri pravilih, ki veljajo za ro�no zastavno pravico.

Najpomembnejša izjema pri tem je, da pri neposestni zastavni pravici velja, da

zastavna pravica sega tudi na vse pritikline zastavljene premi�nine, �e se stranki ne

dogovorita druga�e. Iz tega razloga je koristno, da se v sporazumu o ustanovitvi

neposestne zastavne pravice navedejo vse pritikline, v izogib morebitnim

nesporazumom.23

23 Povzeto po: M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 208.

15

5.2. PREDMET REGISTRSKE NEPOSESTNE ZASTAVNE

PRAVICE

Uredba v njenem 8. �lenu dolo�a kategorije premi�nin oz. predmetov na katerih se

ustanovi registrska neposestna zastavna pravica. Poleg tega je pri vsaki kategoriji teh

objektov dolo�eno tudi, kaj se šteje za njen enoli�en identifikacijski znak. Na teh

navedenih kategorijah premi�nin ni mogo�e ustanoviti navadne neposestne zastavne

pravice, ki nastane zgolj s sklenitvijo sporazuma o nastanku neposestne zastavne

pravice v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, vseeno pa so lahko te

kategorije premi�nin predmet ro�ne zastavne pravice, fiduciarne lastnine ter pridržka

lastninske pravice.24

Te kategorije premi�nin so:

= zaloge,

= oprema,

= motorna in tirna vozila, motorna kolesa, prikolice in polprikolice,

= živali

= premi�nine, vpisane v referen�nih registrih.25

Glede na dejstvo, da so te vrste premi�nin dolo�ene z uredbo, je za morebitno

razširitev podro�ja teh predmetov dovolj sprememba te uredbe, za kar je pristojna

Vlada RS. To pomeni, da v tem primeru ni potrebno spreminjati samega zakona.

��

V praksi se je izoblikovala potreba po neposestni zastavitvi zalog. Težko si namre�

predstavljamo, da bi zastavni upnik pridobil posest nad neko veliko koli�ino zalog, saj

bi to povzro�ilo velike stroške in po nepotrebnem zakompliciralo posel.

24 Ibidem. stran 209.

16

Glavni problem pri zastavitvi zalog je v tem, da morajo biti le te dovolj natan�no

dolo�ene. To izhaja iz na�ela specialnosti po katerem je mogo�e prenesti lastninsko

pravico ali ustanoviti omejeno stvarno pravico na dolo�eni stvari pod pogojem, da je

stvar natan�no dolo�ena. Drugi problem je v tem, da se zaloge neprestano menjavajo.

Tako bi bilo precej drago in zamudno, �e bi stranke morale za vsako novo pošiljko

zalog ustanavljati zastavno pravico znova.26 Z enkratnim ustanovitvenim aktom se

mora ustanoviti zastavna pravica na zalogah, ki so ob vzpostavitvi kreditnega razmerja

v zastaviteljevi posesti in hkrati tudi na tistih , ki v �asu trajanja kreditnega razmerja

šele pridejo v njegovo posest ( t.i. bodo�e zaloge).27 Pri tem pa nastopi naslednji

problem, saj zastavitelj glede bodo�ih zalog (še) nima razpolagalne sposobnosti, ki pa

je za ustanovitev zastavne pravice nujno potrebna.

5.2.1.1. Dolo�itev zalog

V prvem odstavku 173. �lena SPZ je dolo�eno, da mora sporazum o zastavitvi navesti

mesto oz. mesta, kjer se zaloge nahajajo. S tem je dana podlaga za to, da se z enim

sporazumom zastavijo vnaprej bodo�e zaloge, ki se bodo nahajale v skladiš�u

zastavitelja v �asu trajanja kreditnega razmerja. To pomeni tudi omilitev splošnega

na�ela specialnosti. Vendar je zastavitev zalog mogo�e le z vpisom v register, pri tem

pa Uredba zahteva vpis enoli�nega identifikacijskega znaka s številnimi podatki o kraju,

kjer se zaloge nahajajo. V 173. �lenu SPZ namre� niso dolo�eni vsi ti podatki, ki se

morajo navesti za vpis v register. Gre za anticipirano ustanovitev zastavne pravice na

bodo�ih zalogah in s tem ne pridobi u�inka v trenutku vpisa v register, ampak u�inkuje

šele takrat, ko zastavitelj glede bodo�ih zalog pridobi razpolagalno sposobnost.28 Do

tega pride takrat, ko zastavitelj pridobi lastninsko pravico na zalogah. Ko zastavitelj

postane lastnik zalog za t.i. »juridi�no sekundo« , zastavna pravica pridobi svoj

u�inek.29

V primeru, da so bile zaloge zastavitelja dobavljene pod pridržkom lastninske pravice,

neposestna zastavna pravica ne bo u�inkovala, dokler zastavitelj ne bo dobavitelju

26 Povzeto po: M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 209. 27 Prim: M.Tratnik v Juhart, Tratnik, Vren�ur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 478. 28 Pri tem gre za smiselno uporabo 61. �lena SPZ glede anticipiranega prenosa lastninske pravice v povezavi s splošnim na�elom iz 13. �lena SPZ. 29 Ve� o tem: M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 210.

17

poravnal vseh s pridržkom zavarovanih terjatev. Tudi v primeru pridobitve lastninske

pravice pa neposestna zastavna pravica ni veljavno ustanovljena, �e je bil pred tem

proti zastavitelju uveden ste�ajni postopek. Zastavitelj izgubi svojo razpolagalno

sposobnost z uvedbo ste�ajnega postopka.30

Za dolo�itev zalog se lahko uporabi klavzula:

»... vseh zalogah, ki se v trenutku sklenitve tega sporazuma nahajajo v skladiš�u

zastavitelja, na ... cesti št. ...v skupni vrednosti ... EUR, kakor tudi na zalogah, ki se

bodo v bodo�nosti, v �asu trajanja zastavne pravice, nahajale v navedenem skladiš�u

zastavitelja.«31

5.2.1.2. Nadzor nad obnavljanjem zalog

Gledano s strani zastavnega upnika je bistveno, da zastavitelj zaloge redno obnavlja in

da s tem zagotavlja neko stalno minimalno koli�ino zalog.

173. �len SPZ dolo�a, da je zastavitelj dolžan na obi�ajen na�in skrbeti za obnavljanje

zalog in da mora zastavnemu upniku omogo�iti reden nadzor nad obnavljanjem zalog

ter mu o tem pošiljati izpiske iz svojih knjig.

Koristni je, �e sporazum o zastavitvi vsebuje natan�nejše dolo�be o nadzoru

zastavnega upnika nad obnavljanjem zalog. Tako se lahko v sporazum vnese

naslednja klavzula:

»Zastavitelj je dolžan redno obnavljati zaloge, ki so predmet zastavne pravice. Skupna

vrednost zalog ne sme nikoli biti nižja od skupne vrednosti zalog, kot je dolo�eno v ...

�lenu tega sporazuma.«32

V primeru, da bo zastavitelj kršil dolžnost obnavljanja zalog, se zastavnemu upniku

prizna devastacija iz 174. �lena SPZ in tudi zahtevek iz 162. �lena SPZ po pred�asni

prodaji zastavljene stvari zaradi izgubljanja vrednosti.33

30 Ibidem. stran 210. 31 M. Tratnik, Neposestna zastava premi�nin v stvarnopravnem zakoniku, Pravna praksa, št. 10-11/2003, stran 5. 32 M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 211.

18

5.2.1.3. Enoli�ni identifikacijski znak zalog

10. �len Uredbe dolo�a, da je enoli�ni identifikacijski znak zalog oznaka prostora, v

katerem so zaloge shranjene.

Ta prostor se natan�no dolo�i z naslednjimi podatki :

= parcelna številka in oznaka katastrske ob�ine, kjer leži nepremi�nina v kateri se

zaloge nahajajo, kot je vpisana v zemljiškem katastru;

= identifikacijska številka objekta ali dela objekta, kot je vpisana v katastru stavb.

V primeru, da se objekt ne vpisuje v ta kataster pa drug enoli�ni identifikacijski

znak s katerim je objekt vpisan v uradni evidenci takšnih objektov;

= ulica, hišna številka, kraj in pošta, kjer je objekt.34

Drugi odstavek 10. �lena Uredbe dolo�a, da se lahko kot enoli�ni identifikacijski znak

navedejo samo podatki o parcelni številki in katastrski ob�ini, �e zaloge niso v objektu

ampak zunaj njega.

Tretji odstavek 10. �lena Uredbe pa dolo�a, da se, zaradi nepopolnosti evidenc,

navede le eden izmed podatkov. Ta dolo�ba je problemati�na v praksi, saj so neke

zaloge lahko prvi� zastavljene z vpisom naslova, drugi� pa le z vpisom katastrske

ob�ine, zato se na istih zalogah ne vzpostavi pravilen vrstni red zastavnih pravic.35

��

Predmet registrske neposestne zastavne pravice je tudi oprema. S pojmom oprema je

najve�krat mišljena oprema poslovnih prostorov.

11. �len Uredbe dolo�a, da je enoli�ni identifikacijski znak opreme oznaka prostora,

kjer se nahajajo, poleg tega pa mora biti navedena tudi vrsta opreme, datum izdelave,

naziv proizvajalca in namen uporabe.

33 Povzeto po: M.Juhart v Juhart, Berden, Keresteš, Rijavec, Tratnik, Vlahek, Vren�ur, Komentar SPZ, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 747. 34 Povzeto po: M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 211, 212. 35 Ibidem. stran 212.

19

Peti odstavek 11. �lena Uredbe dolo�a, da opreme ni dopustno vpisati v register, �e se

v skladu s splošnim prepri�anjem šteje za del druge stvari. Tu gre za tisto opremo, ki

ima status sestavine nepremi�nine v kateri se nahaja. Tako takšna oprema, kot

sestavina nepremi�nine, ni samostojno zastavljiva in deli usodo glavne stvari.

Obstajajo pa tudi dolo�ene pritikline nepremi�nin, ki so predmet hipoteke, hkrati pa so

tudi samostojno zastavljive. �e bi tako prišlo do kolizije med hipotekarnim upnikom in

med kasnejšim neposestnim zastavnim upnikom, bi imel prednost starejši hipotekarni

upnik, ki je svojo pravico pridobil že pred nastankom neposestne zastave.36

��

Predmet registrske neposestne zastavne pravice so lahko tudi motorna in tirna vozila,

motorna kolesa, prikolice ter polprikolice.

Vozila, ki nimajo številke šasije, ker so izdelana ne serijsko (npr. doma izdelana) ne

morejo biti predmet registrske neposestne zastavne pravice lahko pa so predmet

navadne neposestne zastavne pravice, ro�ne zastave, fiduciarne lastnine ali

lastninskega pridržka.37

Uredba v svojem 12. �lenu dolo�a sta enoli�ni identifikacijski znak teh predmetov

številka šasije in leto izdelave, lahko pa se vpišejo še drugi podatki, kot so registrska

številka, ima proizvajalca, model in tip vozila.

��

Tiste živali, ki so vpisane v referen�nih registrih so lahko predmet registrske

neposestne zastavne pravice.

13. �len Uredbe dolo�a, da je enoli�ni identifikacijski znak goveda, kopitarjev in

drobnice identifikacijska številka, s katero je žival vpisana v register, spol, pasma ter

datum rojstva.

36 Prim: M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 212. 37 Ve� o tem: M.Juhart v Juhart, Berden, Keresteš, Rijavec, Tratnik, Vlahek, Vren�ur, Komentar SPZ, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 761, 762.

20

��

��

14. �len Uredbe dolo�a, da so predmet registrske neposestne zastavne pravice tudi

druge premi�nine, glede katerih se vodijo referen�ni registri, katerih enoli�ni

identifikacijski znak je podatek, s katerimi so vpisane v teh registrih.

Ta �len je potrebno razlagati kot možnost za uvedbo novih kategorij predmetov, ki je

mogo�a s spremembo Uredbe in je ne gre razlagati kot generalno klavzulo. Dolo�ba je

sporna namre� zato, ker širi podro�je obvezne ustanovitve registrske neposestne

zastavne pravice, kar pa zaradi varnosti pravnega prometa ni dopustno. Nujno

potrebno je, da udeleženci vnaprej vedo ali je za dolo�eno premi�nino mogo�a oz.

obvezna ustanovitev registrske neposestne zastavne pravice.38

5.3. ENOLI�NI IDENTIFIKACIJSKI ZNAK

Dolo�ena premi�nina je lahko predmet registrske neposestne zastavne pravice, �e je

mogo�a njena enoli�na identifikacija. Posamezni enoli�ni identifikacijski znaki so

dolo�eni v Uredbi, glede na vrsto premi�nine.

Enoli�ni identifikacijski znak mora biti takšen, da je ves �as razpoznaven in da ga ni

mogo�e enostavno spreminjati oz. spremeniti. To pomeni, da za vzpostavitev

registrske neposestne zastavne pravice ni dovolj, da dobi premi�nina enoli�no oznako,

mi jo je mogo�e enostavno odstraniti. Iz tega razloga je mogo�a registrska neposestna

zastavna pravica samo na tistih premi�ninah, ki jih dolo�a Uredba v njenem 8. �lenu.39

38 Prim: M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 213,214. 39 Prim: M.Juhart v Juhart, Berden, Keresteš, Rijavec, Tratnik, Vlahek, Vren�ur, Komentar SPZ, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 757, 758

21

6. NASTANEK NEPOSESTNE ZASTAVNE PRAVICE

Neposestna zastavna pravica na premi�ninah nastane na podlagi pravnega posla, kot

dolo�a 171. �len SPZ. Njen nastanek pa je mogo� tudi na podlagi zakona ter sodne ali

upravne odlo�be.

Za ustanovitev neposestne zastavne pravice se zahtevajo:

= Veljavna zastavna pogodba

= Sporazum o ustanovitvi neposestne zastavne pravice v obliki neposredno

izvršljivega notarskega zapisa

= Razpolagalna sposobnost zastavitelja

= Vpis v register pri registrski neposestni zastavni pravici.

6.1. ZASTAVNA POGODBA

Z zastavno pogodbo se dolžnik ali kdo tretji zaveže zastavnemu upniku, da bo

ustanovil neposestno zastavno pravico na premi�nini iz katere se bo lahko popla�al

pred vsemi drugimi upniki v primeru, da mu ob njeni dospelosti terjatev ne bo pla�ana.

Zastavna pogodba se lahko sklene samostojno ali kot del kreditne ali posojilne

pogodbe ter se zanjo ne zahteva nobena posebna oblika. Vendar je pri ustanovitvi

neposestne zastavne pravice zastavna pogodba navadno združena s sporazumom o

ustanovitvi neposestne zastavne pravice v enotno pogodbo. Tako mora biti celotna

pogodba sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Iz zahteve, da

pri sklepanju sporazuma sodelujeta oba, dolžnik in zastavitelj, izhaja dvojna pravna

narava sporazuma. Hkrati pomeni zavezovalni in razpolagalni pravni posel.40

40 Prim: M. Juhart, Neposestna zastavna pravica, Podjetje in delo, 6-7/2005/XXXI, stran 1386.

22

6.2. SPORAZUM O USTANOVITVI NEPOSESTNE

ZASTAVNE PRAVICE

Za ustanovitev neposestne zastavne pravice je bistvenega pomena sporazum o

ustanovitvi neposestne zastavne pravice, ki ima podlago v 171. �lenu SPZ. Zakon na

tem mestu postavlja zahtevo, da je sporazum sklenjen v obliki neposredno izvršljivega

notarskega zapisa.

Navadno neposestna zastavna pravica nastane že s sklenitvijo sporazuma, zato je

pomembno, da je datum sklenitve resni�en in pravi ter da se izlo�i dvom o neobstoju

zastavne pravice, kar zagotavlja javna listina. V primeru, da bi za ustanovitev ne bila

potrebna javna listina, bi lahko prišlo do tega, da bi upnik in dolžnik �as ustanovitve

zastavne pravice skušala pomakniti nazaj oz. da bi z antidatirano pogodbo z

retroaktivnim u�inkom ustanovila neobstoje�o zastavno pravico. Datum ustanovitve je

pomemben tudi zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika v ste�aju z actio pauliana.41

Pri tem pa je pomembno ali je do zastavitve prišlo v izpodbojnem roku ali ne, kar se

ugotovi na podlagi datuma ustanovitve.42 Datum ustanovitve sporazuma oz. trenutek

sklenitve sporazuma igra pomembno vlogo tudi v primeru, �e se dolo�ena premi�nina

ve�krat neposestno zastavi. Tako se vrstni red zastavnih pravic brez težav dolo�i ter ni

dvoma o resni�nosti datuma ustanovitve, ki je naveden v izvršljivem notarskem zapisu

kot javni listini.

Pri registrski neposestni zastavni pravici pa je položaj nekoliko druga�en. Pri tej obliki

neposestne zastavne pravice je prav tako potreben sporazum v obliki notarskega

zapisa, ampak le ta nima tolikšnega pomena kot pri navadni neposestni zastavni

pravici, kar registrska neposestna zastavna pravica nastane šele z vpisom v register in

ne že s samo sklenitvijo sporazuma.43

41 Prim: M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 216. 42 Ve� o tem: M.Juhart v Juhart, Berden, Keresteš, Rijavec, Tratnik, Vlahek, Vren�ur, Komentar SPZ, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 738. 43 Prim: M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 217.

23

��

Sporazum o ustanovitvi neposestne zastavne pravice iz 171. �lena SPZ je hkrati

zavezovalni in razpolagalni pravni posel, kar pomeni, da ima dvojno pravno naravo.

Skleneta ga zastavni upnik in zastavitelj, �e je zastavitelj tudi dolžnik terjatve, ki se

zavaruje. �e zastavitelj ni hkrati tudi dolžnik zavarovane terjatve pa mora pri sklepanju

sporazuma sodelovati tudi oseba, ki je tudi dejansko dolžnik. 44

Drugi odstavek 171. �lena SPZ dolo�a obvezne sestavine sporazuma:

- ozna�ba zastavnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, �e �e ta

hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve,

- pravni temelj zaradi katerega se ustanavlja zastavna pravica

- opis zastavljene premi�nine

- za premi�nino predpisan enoli�ni identifikacijski znak

- višina in zapadlost zavarovane terjatve oz. podatke, na podlagi katerih se lahko višina

in zapadlost ustrezno dolo�ita

- soglasje, da se zastavitelj strinja z ustanovitvijo zastavne pravice na premi�nini in s

popla�ilom zavarovane terjatve po njeni zapadlosti iz zastavljene stvari.

6.2.1.1. Ozna�ba strank

V sporazumu o ustanovitvi neposestne zastavne pravice se morajo navesti podatki, ki

omogo�ajo identifikacijo zastavnega upnika, zastavitelja in dolžnika, v primeru da ta ni

zastavitelj.

Pri sklepanju sporazuma o ustanovitvi navadne neposestne zastavne pravice je dovolj

navedba EMŠO za fizi�ne osebe oz. mati�ne številke za pravne osebe saj zadostuje,

da je dolo�eno stranko mogo�e identificirati na podlagi sporazuma.45

44 Ibidem. stran 217. 45 Ibidem. stran 217, 218.

24

Pri sklepanju sporazuma o ustanovitvi registrske neposestne zastavne pravice pa je

koristno navesti podatke, za katere zakon dolo�a, da se morajo vpisati v register.

Koristnost tega se pokaže predvsem takrat, ko se neposestna zastavna pravica vpisuje

v register in ni potrebno iskati dodatnih podatkov, ki se zahtevajo za vpis, hkrati pa ti

podatki izlo�ajo dvome o identiteti strank. Ti podatki so osebno ime, prebivališ�e,

rojstni datum in EMŠO za fizi�ne osebe ali firma, sedež oz. poslovni naslov, mati�na

številka in dav�na številka pravne osebe.46

6.2.1.2. Pravni temelj, zaradi katerega se ustanavlja zastavna pravica

Pravni temelj je pravno razmerje iz katerega izvira zavarovana terjatev. Pri neposestni

zastavni pravici je to pravno razmerje navadno kreditna ali posojilna pogodba, možna

pa so tudi druga pravna razmerja. V razmerju do pravnega temelja in do zavarovane

terjatve je zastavna pravica akcesorne narave.47 Tako v primeru, da preneha pravno

razmerje iz katerega izvira zavarovana terjatev oz. �e preneha zavarovana terjatev,

preneha tudi zastavna pravica.

6.2.1.3. Opis zastavljene premi�nine in enoli�ni identifikacijski znak

Najpomembnejša sestavina sporazuma o ustanovitvi neposestne zastavne pravice, ki

ima svoj temelj v splošnem na�elu specialnosti, je opis zastavljene premi�nine. Pod

pogojem , da so stvari dovolj natan�no opisane, se jih hkrati lahko zastavi tudi ve� in

sicer z enim samim sporazumom.48

Pri ustanavljanju registrske neposestne zastavne pravice je za vsako premi�nino

dolo�en njen enoli�ni identifikacijski znak, katerega navedba v sporazumu zadostuje. V

primeru zastavitve motornega kolesa tako zadostuje navedba npr. »motorno kolo,

številka šasije, leto izdelave 1999.« Navedba teh postavk sicer za veljavnost

sporazuma zadostuje, vendar se lahko navedejo še drugi podatki, ki natan�neje

46 Ibidem 47 Podrobneje o tem: M.Juhart v Juhart, Berden, Keresteš, Rijavec, Tratnik, Vlahek, Vren�ur, Komentar SPZ, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 739. 48 Ibidem. stran 739.

25

opisujejo premi�nino, npr. »znamke KTM 450 EXC, oranžne barve, registrske številka

CE 00-00Z.«

Pri ustanavljanju navadne neposestne zastavne pravice na premi�ninah, na katerih ni

mogo�a registrska neposestna zastavna pravica in nimajo enoli�nega identifikacijskega

znaka, pa je potreben njihov opis. Opis individualno dolo�ene stvari se izvede z

opisovanjem njenih tipi�nih lastnosti npr. »dva uhana iz belega zlata, dolžine 2,5 cm,

na vsakem so po trije diamanti, vsak velikosti 20 mm.« Pri generi�nih stvareh pa gre

najve�krat za zaloge, ki pa so predmet registrske neposestne zastavne pravice.49

6.2.1.4. Podatki o zavarovani terjatvi

Sporazum o ustanovitvi neposestne zastavne pravice mora vsebovati podatke o višini

in zapadlosti zavarovane terjatve ali pa vsaj podatke, na podlagi katerih se lahko višina

in zapadlost dolo�ita. Tako je pri registrski neposestni zastavni pravici dovolj, da se

vpišejo podatki, na podlagi katerih se lahko dolo�ita višina in zapadlost zavarovane

terjatve, pri hipoteki pa se mora v zemljiško knjigo vpisati višina zavarovane terjatve.50

Na�elo specialnosti, ki je povezano z na�elom akcesornosti, izraža zahtevo po

dolo�enosti oz. dolo�ljivosti zavarovane terjatve, kajti le �e je popolnoma jasno katera

terjatev je zavarovana z zastavno pravico, na�elo akcesornosti polno u�inkuje.51

Dolo�enost zavarovane terjatve je pomembna tudi zato, ker predstavlja pogoj, da

notarski zapis pridobi lastnosti neposredne izvršljivosti. 4. �len Zakona o notariatu

namre� dolo�a, da mora biti dolžnikova obveznost dolo�ena. �e so dolo�eni glavnica,

na�in morebitne valorizacije in obrestna mera, potem to pomeni, da je dolo�ena višina

terjatve z dnem, ko zapade terjatev v pla�ilo, upnik pa takrat pridobi popla�ilno

pravico.52

49 Prim: M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 218, 219. 50 Prim: M.Tratnik v Juhart, Tratnik, Vren�ur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 482, 483. 51 Prim: M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 219. 52 Prim: M.Juhart v Juhart, Berden, Keresteš, Rijavec, Tratnik, Vlahek, Vren�ur, Komentar SPZ, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 740.

26

6.2.1.5. Soglasje zastavitelja

Soglasje zastavitelja, ki je obvezna sestavina sporazuma o ustanovitvi neposestne

zastavne pravice pomeni strinjanje zastavitelja z ustanovitvijo zastavne pravice na

dolo�eni premi�nini in s popla�ilom zavarovane terjatve iz zastavljene stvari po njeni

zapadlosti.

Pomembno je, da je dolžnik pou�en o posledicah neposredno izvršljivega notarskega

zapisa in da se s tem strinja, kar mora posebej in izrecno izjaviti.53

��

Najpomembnejši u�inek sporazuma o ustanovitvi neposestne zastavne pravice je

nastanek neposestne zastavne pravice. V trenutku sklenitve sporazuma nastane

neposestna zastavna pravica na vseh naštetih in identificiranih premi�ninah. To seveda

velja za navadno neposestno zastavno pravico, kajti registrska neposestna zastavna

pravica nastane šele z vpisom v register. Sporazum hkrati pomeni tudi neposredno

izvršljiv pravni naslov in to upniku zagotavlja prednost v postopku izterjave zavarovane

terjatve. Pri zastavni pravici je bistven pogoj za izvedbo prodaje predmeta zaradi

popla�ila v tem, da ima zastavni upnik v trenutku prodaje predmet v svoji posesti. Pri

ro�ni zastavi se lahko prodaja izvede manj problemati�no, ker ima zastavni upnik stvar

v svoji posesti. V primeru zastavnega upnika pri neposestni zastavni pravici pa je

položaj druga�en, kajti zastavitelj mu mora premi�nino šele izro�iti v posest. Zastavitelj

izvede izro�itev prostovoljno, �e pa tega no�e narediti, pa ima zastavni upnik možnost

zahtevati izro�itev premi�nine po sodni poti. Sporazum v obliki notarskega zapisa

namre� pomeni pravni naslov na podlagi katerega zastavni upnik predlaga, da sodni

izvršitelj izvede vse ukrepe, ki so potrebni, da zastavni upnik pridobi posest neposestno

zastavljene oz. zastavljenih premi�nin. Zakon o izvršbi in zavarovanju pa nadalje

dolo�a, da v izvršbi ni potrebno ponovno izvesti rubeža premi�nin, ki je bil izveden pri

sporazumnem zavarovanju.54

53 Ve� o tem: M.Juhart v Juhart, Berden, Keresteš, Rijavec, Tratnik, Vlahek, Vren�ur, Komentar SPZ, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 740. 54 Povzeto po: M. Juhart, Neposestna zastavna pravica, Podjetje in delo, 6-7/2005/XXXI, stran 1387.

27

Iz 172. �lena SPZ izhaja prepoved razpolaganja z zastavljeno stvarjo ter dolo�ba, da je

odtujitev ali obremenitev dopustna samo s soglasjem zastavnega upnika. S tem

dolo�ilom se povezuje tudi 86. �len Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki dolo�a

prepoved razpolaganja z zarubljenimi stvarmi v povezavi s tretjim odstavkom 171.

�lena SPZ, ki izena�uje u�inek sporazuma o ustanovitvi neposestne zastavne pravice z

u�inkom rubeža v postopku izvršbe. Vendar se pri tem upoštevajo dolo�ene izjeme, ki

izhajajo iz razlik med zastavno pravico in rubežem. Ena izmed takšnih izjem je

upravi�enje zastavitelja, da praviloma lahko razpolaga z zalogami.55

6.3. VPIS REGISTRSKE ZASTAVNE PRAVICE V REGISTER

Za nastanek registrske neposestne zastavne pravice je potrebno izpolniti dva pogoja.

Prvi je v sklenitvi sporazuma o ustanovitvi neposestne zastavne pravice v obliki

neposredno izvršljivega notarskega zapisa, drugi pogoj pa je vpis le te v register.

Postopek vpisa registrske neposestne zastavne pravice poteka podobno kot vpis

hipoteke v zemljiško knjigo. Na podlagi sporazuma o ustanovitvi neposestne zastavne

pravice ter na podlagi predloga notarje, se opravi vpis v register. Najkoristneje je, �e

notar, ki je sestavil sporazum tudi predlaga vpis. Teoreti�no je možno, da zapis sestavi

en notar, vpis pa predlaga drugi, vendar bo s tem zastavni upnik po nepotrebnem

izgubljal �as in kot posledica tega lahko pride le ta do slabšega vrstnega reda v

primeru ve�kratne zastavitve.

Preden notar predlaga vpis mora opraviti vsebinski preizkus razpolagalne sposobnosti

zastavitelja. V primeru, da katera izmed predpostavk ni izpolnjena, vpisa ne sme

predlagati, pri tem pa je pomembno poudariti tudi to, da zastavni upnik nima nobenega

pravnega varstva proti odlo�itvi notarja, da ne bo predlagal vpisa. Ko notar vloži

predlog za vpis AJPES-u je le ta vezan na zahtevo notarja in je ne sme zavrniti,

odlo�ati o njej oz. jo kakorkoli vsebinsko preizkušati. Predlog, ki vsebuje vse elemente,

ki so potrebni, nujno vodi do vpisa. Proti vpisu ni mogo�e nobeno pravno sredstvo, kajti

AJPES izda o vpisu le potrdilo z zgolj informativno vlogo.56

55 Prim: M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 220, 221. 56 Ibidem. stran 222.

28

Uredba v 24. �lenu nalaga notarju vsebinski preizkus naslednjih predpostavk, ki se

nanašajo na razpolagalno sposobnost zastavitelja:

-preveriti mora ali je lastnik predmeta zastavne pravice. Lastništvo se izkazuje z javno

ali po zakonu overjeno listino, pogodbo ali izpiskom iz zemljiške knjige;

- preveriti mora ali je premi�nina, ki je predmet zastavne pravice že vpisana v registru

kot zastavljena ter ali so zastavni upniki dali soglasje za nadaljnjo zastavitev;

- preveriti mora, �e je premi�nina, ki je predmet zastave v registru že vpisana kot

zarubljena;

- preveriti mora, �e morda registrska neposestna zastavna pravica ni dopustna zaradi

ste�aja zastavitelja.

6.4. RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST ZASTAVITELJA

Razpolagalna sposobnost zastavitelja je eden izmed bistvenih pogojev za veljavno

ustanovitev neposestne zastavne pravice.

Prakti�no se razpolagalna sposobnost ugotavlja tako, da notar pri ustanavljanju

registrske neposestne zastavne pravice od zastavitelja zahteva predložitev dokazil, ki

dokazujejo, da je le ta lastnik premi�nine, ki se zastavlja. Ta dokazila so razli�na glede

na to, za katero vrsto premi�nin gre. Tako se pri zalogah in opremi lastninska pravica

zastavitelja izkazuje predvsem z izpiski iz zemljiške knjige, z najemno oz. zakupno

pogodbo, skratka z listinami, iz katerih izhaja pravica do uporabe stavbe ali prostora v

katerem so zaloge ali oprema. Pri zastavitvi vozil ali živali pa se lastninska pravica

izkaže z npr. prometnimi dovoljenji, skratka z javno ali s po zakonu overjeno listino.57

V primeru, da je premi�nina vpisana v register kot zarubljena oz. v primeru, da je

premi�nina že neposestno zastavljena in zastavitelj ni pridobil soglasja s strani

zastavnega upnika za nadaljnjo zastavitev, dolo�a Uredba, da notar ne sme predlagati

57 Prim: M.Tratnik v Juhart, Tratnik, Vren�ur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 484.

29

vpisa. Pri tem velja poudariti, da tu ne govorimo o razpolagalni nesposobnosti

zastavitelja, temve� o mehanizmu uresni�evanja prepovedi razpolaganja.58

Bistvena razlika glede preverjanja dokazil o razpolagalni nesposobnosti med registrsko

in navadno neposestno zastavno pravico je v tem, da pri navadni notar ni dolžan

preverjati teh dokazil, zaradi �esar obstaja ve�ja možnost, da bo zastavitelj brez

razpolagalne sposobnosti ustanovil neposestno zastavno pravico, le ta pa ne bo

veljavna.59

�� !�� !��

O omejeni razpolagalni sposobnosti govorimo v primeru, ko je premi�nina, ki je

predmet zastavne pravice, zastavljena nekemu upniku, iz tega pa sledi, da zastavitelj

nima ve� sposobnosti ustanoviti zastavne pravice z najboljšim vrstnim redom ampak le

zastavno pravico s slabšim vrstnim redom, kot ga ima predhodno ustanovljena

zastavna pravica.60

172. �len SPZ dolo�a, da zastavitelj nima pravice odsvojiti ali obremeniti stvari brez

soglasja zastavnega upnika. Vendar bo odsvojitev oz. obremenitev stvari veljavna tudi

brez soglasja zastavnega upnika, s tem, da bo moral pridobitelj lastninske ali druge

stvarne pravice na premi�nini upoštevati in spoštovati prej ustanovljeno zastavno

pravico. Vendar pa bo odsvojitev ali obremenitev brez soglasja zastavnega upnika

pomenila resno kršitev obveznosti zastavitelja. Posledica takšnega dejanja je

najve�krat v tem, da zastavni upnik zahteva izro�itev predmeta zastave ter tudi, da se

zavarovanje pred�asno realizira.61

Poleg tega dolo�a prvi odstavek 176. �lena SPZ, da mora zastavitelj o vsaki kasnejši

neposestni zastavitvi obvestiti vse prejšnje zastavne upnike.

58 Prim: M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 222. 59 Ibidem. stran 222.

60 M. Tratnik, Neposestna zastava premi�nin v stvarnopravnem zakoniku, Pravna praksa, št. 10-11/2003, stran 5. 61 Ibidem. stran 5.

30

6.5. DOBROVERNA PRIDOBITEV NEPOSESTNE ZASTAVNE

PRAVICE

Ureditev neposestne zastavne pravice in ureditev ro�ne zastavne pravice se na

podro�ju dobroverne pridobitve mo�ni in bistveno razlikuje. Ro�na zastavna pravica se

lahko, v skladu s 156. �lenom SPZ dobroverno pridobi in sicer po na�elu pridobitve a

non domino iz 64. �lena SPZ. Neposestna zastavna pravica pa se ne more veljavno

pridobiti niti v primeru dobrovernosti zastavnega upnika. Pri tem gre za to, da pri

ustanovitvi neposestne zastavne pravice velja predpostavka razpolagalne sposobnosti

absolutno. V naši pravni ureditvi namre� ni predvideno varstvo dobrovernega

neposestnega zastavnega upnika proti razpolagalni nesposobnosti zastavitelja, zato

neposestni zastavni upnik, tudi �e je dobroveren in je že prišlo do vpisa neposestne

zastavne pravice v register, ne more pridobiti veljavne zastavne pravice.62

Notar mora, v skladu s 24. �lenom Uredbe, ugotoviti razpolagalno sposobnost

zastavitelja ter ne sme predlagati vpisa ob neizpolnjevanju pogoja razpolagalne

sposobnosti

Vendar pa tudi kljub notarski ugotovitvi razpolagalne sposobnosti lahko pride do tega,

da premi�nino zastavi razpolagalno nesposobna oseba. Tako lahko pri fiduciarni

lastnini zastavitelj notarju predloži listine, ki izkazujejo lastninsko pravico, vendar pa iz

teh listin ni razvidno, da je zastavitelj fiduciarno prenesel premi�nino nekomu tretjemu.

Tudi ko govorimo o registrih v katerih so navedene živali govorimo o registrih, ki se

vodijo zaradi lažje sledljivosti živali in ne o registrih lastninske pravice na živalih.63

�� !��

A kupi od B-ja starinsko omaro z dogovorom, da jo A pla�a v ve� obrokih. B dobavi in

izro�i omaro A-ju in sicer s pridržkom lastninske pravice. 10. junija 2008 s sklenitvijo

notarskega zapisa A omaro neposestno zastavi banki C. Zadnji obrok zapade v pla�ilo

2. decembra 2008. Ko je bil notarski sporazum sklenjen, A še ni bil lastnik omare in kot

posledica banka C še ni pridobila zastavne pravice, ki bi bila veljavna. Pod pogojem,

62 Povzeto po: M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 223, 224. 63 Ibidem.

31

da bo A 2. Decembra 2008 odpla�al B-ja v celoti, bo tudi postal lastnik in banka C bo

pridobila veljavno zastavno pravico.

Iz primera je razvidno na kakšen na�in se lahko razpolagalna sposobnost pridobi

naknadno. Ko se razpolagalna sposobnost pridobi, �eprav naknadno, se izpolnijo

pogoji za veljavno pridobitev neposestne zastavne pravice. Pomembno je, da

pridobitev zastavne pravice u�inkuje od trenutka, ko zastavitelj pridobi razpolagalno

sposobnost in ne že ob sami sklenitvi notarskega zapisa.64

�� "��

��!�#��

Pri »konvertiranju«neveljavne neposestne zastavne pravice v ro�no zastavno pravico

ne govorimo o pravi konverziji zato, ker neobstoje�a neposestna zastavna pravica

nikakor ne more konvertirati v ro�no zastavo, ampak gre pri tem za poznejši nastanek

ro�ne zastavne pravice. Vrstni red takšne zastavne pravice se namre� ne dolo�a po

trenutku neuspele ustanovitve neposestne zastavne pravice ampak po trenutku

»konverzije«.65

156. �len SPZ:

(1)Dobroverni zastavni upnik pridobi zastavno pravico, tudi �e zastavitelj ni imel pravice

razpolagati, �e ima zastavitelj premi�nino v svoji posesti po volji njenega lastnika.

A 25. maja 2007 svoj avtomobil fiduciarno prenese na banko B. Za tem 30. junija

sklene sporazum o ustanovitvi neposestne zastavne pravice v korist banke C. Zahteva

za vpis v register je vložena s strani notarja še isti dan. Banka C ne pridobi veljavne

neposestne zastavne pravice na avtomobilu, ker banka C kot dobroverni neposestni

zastavni upnik nasproti razpolagalni sposobnosti A-ja ni varovan. Septembra 2007 A

preneha odpla�evati svoj kredit banki B in banki C. Banka C zahteva izro�itev

avtomobila v svojo posest, kar A tudi stori. V primeru, da je banka C v dobri veri ob

pridobitvi avtomobila v svojo posest, bo na podlagi 156. �lena SPZ pridobila ro�no

zastavno pravico na avtomobilu, kljub A-jevi razpolagalni nesposobnosti. Banka B bo,

kljub temu, da je še vedno fiduciarni lastnik, popla�ana za banko C. Pomembno pa je,

64 Prim: M.Tratnik v Juhart, Tratnik, Vren�ur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 485. 65 Ibidem. stran 486.

32

da v primeru, ko banka C ne bi bila v dobri veri ali pa �e bi banka B pridobila posest na

avtomobilu, pa bi neposestna zastavna pravica banke C ostala neveljavna in s tem tudi

njena terjatev nezavarovana.66

��

�� !��

��

�

Neobstoje�a zastavna pravica lahko v dolo�enih primerih tudi konvalidira.

Pride lahko namre� do situacije, da notar pri preverjanju predpostavk za vpis v register

ne opazi napake v razpolagalni sposobnosti zaradi napake, prevare ali zaradi

zamol�anja pomembnih podatkov s strani stranke. Tako se neposestna zastavna

pravica vpiše v register, vendar je njena pridobitev neveljavna. Iz vpisa v register pa

izhajajo tudi dolo�ene posledice. Vpis namre� povzro�i publicitetne u�inke in s tem

varstvo dobrovernih tretjih oseb. V primeru odstopa terjatve dobrovernemu tretjemu s

strani »zastavnega upnika«, ki v bistvu ni zastavni upnik, pridobi tretji terjatev, ki je

zavarovana z zastavno pravico.67

Na�elo zaupanja v register pride v poštev seveda samo pri registrski neposestni

zastavni pravici. Vsebovano je v �etrtem odstavku 171. �lena SPZ in pravi, da kdor se

zanese na podatke, vpisane v register in v pravnem prometu vestno ravna, zaradi tega

ne sme trpeti škodljivih pravnih posledic.

66 Ibidem. stran 486. 67 Ibidem.

33

7. VRSTNI RED NEPOSESTNIH ZASTAVNIH PRAVIC

7.1. SPLOŠNO O VE�KRATNI ZASTAVITVI ISTE

PREMI�NINE

Premi�nina se lahko ve�krat neposestno zastavi pod pogojem, da je zastavni upnik k

temu dal soglasje. To soglasje mora biti, v skladu s 24. �lenom Uredbe, dano v obliki

zasebne listine s podpisom zastavnega upnika, ki pa mora biti notarsko overjen

Ve�kratna zastavitev ima smisel le, �e je vrednost premi�nine ve�ja kot skupni znesek

vseh zavarovanih terjatev. Poudariti velja, da zastavitelj s tem, ko prvi� neposestno

zastavi premi�nino, ne izgubi sposobnosti razpolagati s stvarjo še naprej, v smislu

ve�kratne zastavitve.68 »Prav tako je stvar, ki je že neposestno zastavljena, lahko

predmet naknadne ro�ne zastave, fiduciarne lastnine ali pridržka lastninske pravice.«69

Neposestna zastavna pravica na premi�nini se ustanovi s sporazumom o ustanovitvi

neposestne zastavne pravice v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Prav

tako se ustanovi vsaka nadaljnja zastavna pravica na isti premi�nini, pri tem pa v

sporazumu ni potrebno navesti, da je premi�nina že neposestno zastavljena. Iz tega

razloga pa bo v interesu kasnejšega zastavnega upnika, da bo opravil vpogled v vse

prejšnje sporazume zaradi pridobitve zanj koristnih podatkov, predvsem o višini in

zapadlosti zavarovanih terjatev.70

Na dolo�eni premi�nini lahko pride do konkurence le ve� navadnih ali ve� registrskih

neposestnih zastavnih pravic, kajti premi�nina, ki je predmet registrske ne more biti

hkrati tudi predmet navadne neposestne zastavne pravice. Seveda pa lahko pride do

68 Prim: M.Juhart v Juhart, Berden, Keresteš, Rijavec, Tratnik, Vlahek, Vren�ur, Komentar SPZ, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 753. 69 M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 226. 70 Povzeto po: M.Juhart v Juhart, Berden, Keresteš, Rijavec, Tratnik, Vlahek, Vren�ur, Komentar SPZ, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 753.

34

konkurence med ro�no zastavo, fiduciarno lastnino, pridržkom lastninske pravice na

eni in neposestno zastavno pravico na drugi strani.71

7.2. DOLO�ANJE VRSTNEGA REDA VE�IH NAVADNIH

NEPOSESTNIH ZASTAVNIH PRAVIC

Glede na trenutek sklenitve sporazuma o ustanovitvi neposestne zastavne pravice v

obliki notarskega zapisa se dolo�i vrstni red ve�ih neposestnih zastavnih pravic. Pri

tem se upoštevajo dolo�be 6., 136. In 176. �lena SPZ.72

7.3. DOLO�ANJE VRSTNEGA REDA VE�IH REGISTRSKIH

NEPOSESTNIH ZASTAVNIH PRAVIC

Za nastanek registrske neposestne zastavne pravice je poleg sklenitve sporazuma

potreben še njen vpis v register. Tako je za dolo�itev njihovega vrstnega reda

odlo�ujo� trenutek, ko AJPES prejme predlog za vpis.

Uredba dolo�a, da lahko notar vloži predlog za vpis AJPES-u z neposredno vložitvijo

pri izpostavi AJPES, po pošti ali pa z uporabo informacijske tehnologije.

�e je predlog vložen po pošti ali neposredno pri izpostavi, se kot trenutek za sprejem

predloga šteje za�etek uradnih ur tistega dne, ko je zahteva za vpis prispela na

AJPES.

Tako ima ve� zastavnih pravic, katerih predlogi za vpis so prispeli na isti dan, enak

vrstni red. Enak vrstni red pa pomeni sorazmerno popla�ilo zastavnih upnikov s

smiselno uporabo pravil ste�ajnega postopka.73

71 Prim: M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 226. 72 Ibidem. stran 227. 73 Ibidem.

35

8. KAKŠNA SO RAZMERJA MED STRANKAMI,

PREDEN ZAVAROVANA TERJATEV ZAPADE

172. �len SPZ:

»Zastavitelj lahko uporablja zastavljeno premi�nino v skladu z njenim ekonomskim

namenom oziroma dogovorom z zastavnim upnikom in je nima pravice odtujiti ali

obremeniti brez soglasja zastavnega upnika.«

Ta �len predstavlja bistvo pomena neposestne zastavne pravice in sicer v tem, da

zastavitelj stvar uporablja v skladu z njenim ekonomskim namenom ter v skladu z

dogovorom,

˘ˇˆ˙˝˛˚˜˝4 prim: m.tratnik v juhart, tratnik, vrenur, stvarno pravo, gv založba, ljubljana...

Documents