seminarska organizaciono

Универзитет Американ Колеџ Скопје

Скопје

Студент: Стела Стојковска, ИД број: 1984/09

“LIDERSTVO”

Семинарска работа по предметот Organizaciono Odnesuvawe

Ментор:

D-r Marjan Bojaxiev

Скопје, 2010

СОДРЖИНА

1. Voved 3 str.

2. Sodr`ina 4-14 str.

3. Zaklu~ok 15 str.

4. Koristena literatura 16 str.

2

VOVED

Liderstvoto e opi{ano kako “proces na socijalno vlijanie so

koe edna li~nost moè da dobie pomo{ ili poddr{ka za

postignuvawe na zaedni~ka zada~a”. Definiciite svojstveni za

sledbenicite isto taka se pojavija. Alan Kit izjavi deka, “Liderstvoto e

vo krajnost na~in na kreirawe na pat za lu|etoda pridonesat vo

kreiraweto na ne{to isklu~itelno da se slu~I”. Tom DeMarko veli

deka liderstvoto treba da se razlikuva od drèweto.

Slednite delovi diskutiraat nekolku va`ni aspekti od liderstvoto

vklu~uvaj}i i opis za toa {to e liderstvo i opis na nekolku popularni

teorii i stilovi na liderstvo. Ovoj ~len isto taka diskutira za temite

kako ulogata na emociite i vizijata, kako i liderska efektivnost i

performansi, liderstvo vo razli~ni konteksti, kako moè da se

razlikuva od povrzani koncepti (pr. Menaxment), i nekoi kritiki za

op{toto sva}awe za liderstvoto.

3

SODR@INA

Organizacii

Organizacija koja e osnovana kako instrument ili sredstvo za

da se postigne definirana cel se narekuva formalna organizacija.

Nejziniot dizajn naveduva kakvi celi se podeleni i se reflektiraat vo

poddivizii na organizacijata. Divizii, oddeli, sekcii, pozicii, rabotni

mesta, i zada~i ja pravat ovaa rabotna struktura. Iako, formalnata

organizacija se o~ekuva da se odnesuva bezli~no vo pogled na

odnosite so klientite ili nivnite ~lenovi. Spored definicijata na

Veber, vlezot i posledovatelnoto napreduvawe e po zasluga ili sta`.

Sekoj vraboten dobiva plata i uìva vo stepen na pravo na

poseduvawe koe go {titi nego/nea od samovolno vlijanie od

pretpostavenite ili od mo}ni klienti. Kolku e povisoka negovata

pozicija vo hierarhijata, pogolema e negovata o~ekuvana ekspertiza

vo procenuvawe na problemite koi moè da nastanat vo tekot na

rabotata koja se odviva vo poniskite nivoa na organizacijata. Ovaa

birokratska struktura ja formira osnovata za nazna~uvawe na

direktori ili {efovi na administrativnite poddivizii vo organizacijata i

im podaruva avtoritet povrzan so nivnata pozicija.

Sprotivno na postaveniot odgovoren ili {ef na administrativna

edinica, lider se pojavuva, vo kontekst na formalnata organizacija

koj ja podvlekuva formalnata struktura. Neformalnata organizacija

izrazuva li~ni celi i celi na individualnoto ~lenstvo. Nivnite celi

moàt, a i nemoraat da se sovpa|aat so onie na formalnata

organizacija. Neformalnata organizacija pretstavuva prodolènie na

socijalnata struktura koja op{to go karakterizira ~ove~kiot ìvot-

4

spontanoto pojavuvawe na grupi i organizacii koi zavr{uvaat so

samite niv.

Vo predistoriskite vremiwa, ~ove~nosta be{e preokupirana so

li~nata sigurnost, odrùvawe, za{tita i preìvuvawe. Sega

~ove~nosta tro{i golem del od svoite budni ~asovi za organizaciite.

Negovata/Nejzinata potreba da se identifikuva so zaednicata koja

nudi sigurnost, za{tita, odrùvawe i ~uvstvo deka pripa|aat

prodolùva nepromeneto od predistoriskite vremiwa. Ovaa potreba

e presretnata od neformalnata organizacija i nejzinite tuku{to

pojaveni ili neoficijalni lideri.

Liderite se pojavuvaat od vnatre{nosta na strukturata na

neformalnata organizacija. Nivnite li~ni kvaliteti, barawata na

situaciite, ili kombinacija od dvete i drugi faktori privlekuvaat

sledbenici koi go prifa}aat nivnoto liderstvo vo edna ili nekolku

preklopeni strukturi. Namesto avtoritet ili pozicija koja ja drì nekoj

odgovoren ili {ef, liderot koj se pojavuva poseduva vlijanie ili mo}.

Vlijanieto e sposobnosta na nekoja li~nost da dobie sorabotka od

drugite po pat na ubeduvawe ili kontrola vrz nagradite. Mo}ta e

posilna forma na vlijanie zatoa {to ja reflektira mo`nosta na

li~nosta da primeni akcija preku kontrola ili na~in na kaznuvawe.

Liderot e li~nost koja vlijae na grupa na lu|e kon odreden

rezultat. Ne zavisi od titula ili formalin avtoritet. Liderite se

prepoznavaat preku nivniot kapacitet da se griàt za drugite,

jasnata komunikacija i obvrska na upornost. Individua koja e

nazna~ena na menaxerska pozicija ima pravo da rakovodi i

prinuduva na poslu{nost preku doblesta na avtoritetot na negovata

pozicija. Sepak, taa ili toj mora da poseduvaat adekvatni li~ni

atributi koi odgovaraat na negoviot avtoritet, bidej}i avtoritetot e

samo potencijalno dostapen za nego. Vo odsustvo na dovolna li~na

kompetencija, menaxerot moè da se soo~i so lider koj }e se pojavi

i }e ja predizvika nejzinata/negovata uloga vo organizacijata i }e ja

namali na onaa na figura. Sepak, samo avtoritetot na pozicijata ima

poddr{ka od formalin sankcii. Toa sledi deka sekoj koj poseduva

5

li~no vlijanie i mo} moè da go legitimizira ova samo preku

dobivawe na formalna pozicija vo hierarhijata, so srazmeren

avtoritet. Sekoja organizacija ima potreba od lideri na sekoe nivo.

Menaxment

Niz godinite filozofskata terminologija “menaxment” i

“liderstvo” bea, vo organizaciski kontekst, dvata iskoristeni kako

sinonimi i so jasno razli~ni zna~ewa. êsto se debatira dali

upotrebata na ovie termini treba da se ograni~i, i generalno

reflektira svesnost za razlikata napravena od Burns (1978) pome|u

“transakcisko” liderstvo (karakterizirano od na pr. Naglasuvawe na

procedurite, slu~ajna nagrada, menaxment so isklu~oci) i

“transformativno” liderstvo (karakterizirano od na pr. Harizma, li~ni

vrski, kreativnost).

Grupno liderstvo

Kako contrast na individualnoto liderstvo, nekoi organizacii go

prisvoija grupnoto liderstvo. Vo ovaa situacija, pove}e od edna

li~nost dava upatstva na grupata kako Celina. Nekoi organizacii go

prevzemaa ovoj priod so nade` za zgolemuvawe na kreativnosta,

namaluvawe na tro{ocite ili reducirawe. Nekoi moè da gledaat na

tradicionalnoto liderstvo na {efot kako da ~ini premnogu vrz

performansot. Vo nekoi situacii, odrùvaweto na {efot stanuva

premnogu skapo-ili preku su{ewe na resursite na grupata kako

Celina, ili preku spre~uvawe na kreativnosta vo vnatre{nosta na

timot, duri i nenamerno.

êst primer na grupno liderstvo vklu~uva vkrsteno-

funkcionalni timovi. Tim od lu|e koi imaat razli~ni sposobnosti i od

site delovi na organizacijata se sostavuvaat za da vodat odreden

proekt. Timskata struktura moè da vklu~i delewe mo}

podednakvo na site temi, no naj~esto koristi rotira~ko liderstvo.

6

^lenovite na timot koi mo`e najdobro da se spravat so bilo koja

dadena faza na proektot stanuvaat privremeni lideri. Dopolnitelno,

kako {to sekoj ~len na timot ima mo`nost da go iskusi povisokoto

nivo na ovlastuvawa, toa go energizira personalot i go hrani ciklusot

na uspeh.

Liderite koi poka`uvaat upornost, izdr`livost, odlu~nost i

sinergiski komunikaciski sposobnosti }e gi iznesat istite kvaliteti vo

nivnata grupa. Dobrite lideri gi koristat nivnite vnatre{ni mentori za

da go energiziraat timot i organizaciite i da go vodat timot do

postignuvaweto na uspeh.

Spored Nacionalniata Asocijacija na [kolski Bordovi (SAD)

Slednite Grupni Liderstva ili Liderski Timovi gi imaat slednite

specifi~ni karakteristiki:

Karakteristiki na timot

Mora da postoi svesnost za edinstvo od strana na site negovi

~lenovi.

Mora da postojat interpersonalni vrski. ^lenovite mora da

dobijat prilika da pridonesat, da u~at od drugite i da rabotat

so drugite.

^lenot mora da ima mo`nost da raboti zaedno kon

zaedni~kata cel.

Deset karakteristiki na dobro-funkcionalni timovi:

Cel: ^lenovite gordo delat ~uvstvo za toa zo{to timot postoi i

investiraat vo dostignuvaweto na misijata i celite.

Prioriteti: ^lenovite znaat {to treba da se zavr{i sledno, od

kogo, i koga za da se dostignat celite na timot.

7

Ulogi: ^lenovite ja znaat nivnata uloga vo zavr{uvaweto na

zada~ite i koga da dozvolat poiskusni ~lenovi da zavr{at

odredena zada~a.

Odluki: Liniite na avtoritetot i donesuvawe odluki se jasno

poznati.

Konflikt: So konfliktot se spravuva otvoreno i se smeta za

va`no za donesuvaweto odluki i li~niot rast.

Li~ni karakteri: ~lenovite ~uvstvuvaat deka unikatni li~nosti

se cenat i se koristat dobro.

Normi: Grupnite normi za zaedni~ka rabota se postavuvaat i

se gledaat kako standardi za sekoj vo grupata.

Efektivnost: ^lenovite mislat deka timskite sostanoci se

efikasni i produktivni i se raduvaat na ova zaedni~ko vreme.

Uspeh: ^lenovite jasno znaat koga koga timot postignal uspeh

i go delat ova ednakvo i gordo.

Obuka: Mo`nostite za povratni informacii i nadgraduvawe na

sposobnostite se pruàat i se zemaat kako prednost od

~lenovite na timot.

Istoriski pogledi

Sanskritskata literature identifikuva deset tipovi na lideri.

Definiraweto na karakteristikite na desette tipovi na lideri se

objasnuvaat so primeri od istorijata i mitologijata.

Aristokratskite misliteli pretpostavuvaat deka liderstvoto

zavisi od sinata krv na nekoj ili od genite: monarhijata prevzema

ekstremni pogledi na istata ideja i gi potpira svoite tvrdewa protiv

barawata na mali aristokrati preku predizvikuvawe boènstveni

sankcii: videte go boèstvenoto pravo na kralevite. Sprotivno na

toa, pove}e demokratski-nakloneti teoreti~ari naso~ija kon primeri

za meritokratski lideri, kako Napoleonovite mar{ali profitiraj}i od

karieri otvoreni za talenti.

8

Vo avtokratskiot/pokrovitelskiot napor za mislewe,

tradicionalistite se povikuvaat na ulogata na liderstvoto vo Rimskata

pater familias. Feministi~koto razmisluvawe, od druga strana, moè

da se protivi na vakvi modeli kako patrijarhalni tvrdat sprotivno na

emotivno-usoglasenite, ~uvstvitelni i op{to soglasuvawe na

vodstvo, koe ponekoga{ se povrzuva so matrijarhiite.

Sporedeno so Rimskata tradicija, pogledite na

Konfu~ijanstvoto vrz “pravoto ìveewe” se povrzuvaat mnogu so

idea lot za (ma{ki) u~en-lider i negovoto dobronamerno vladeewe,

potpreno od tradicijata ili nasledna pobo`nost.

Liderstvoto e predmet na inteligencija, doverba, humanist,

hrabrost i disciplina... Potpiraweto samo na inteligencijata rezultira

so protivewe. Ve`bawe samo na humanosta rezultira so slabost.

Fiksirawe na doverbata rezultira so ludost. Zavisnost od silata na

hrabrosta rezultira so nasilstvo. Preteranata disciplina i strogost vo

komandata rezultiraat so surovost. Koga edna li~nost gi poseduva

site pet doblesti zaedno, sekoj soodveten na svojata funkcija,

toga{ taa li~nost moè da bide lider.-Sun Cu.

Vo 19tiot vek, obrabotkata na anarhisti~kata misla go zema

celiot koncept na liderstvoto pod znak pra{awe. (Imajte vo predvid

deka Oksfordskiot Angliski Re~nik go pronao|a zborot “liderstvo” na

Angliski nanazad do 19tiot vek.) Eden odgovor na ova odrekuvawe

na elitizam dojde vo Leninizmot, koj pobara elitna grupa na

disciplinirani kadri da rabotat kako izvidnica na soclijalisti~kata

revolucija, doveduvaj}i go vo postoewe diktatorstvoto na

proletarijatot.

Drugi istoriski pogledi na liderstvoto se obratija na o~iglednite

kontrasti pome|u svetovnoto i religioznoto liderstvo. Doktrinite na

Carskiot-papizam se povtorija i imaa svoi zlomislenici vo nekolku

zemji. Hristijanskoto razmisluvawe za liderstvoto ~esto dava{e

naglasok na rakovodstvoto na boèstvenoto-obezbedenite izvori-

~ove~noto i materijalnoto-i nivnoto razvivawe vo soglasnost so

Boèstveniot plan.

9

Sredini orientirani kon akcija

Ova e unikaten pristap do timskoto liderstvo koe celi na

sredini orientirani kon akcija kade efektivnoto funkcionalno liderstvo

se bara za da se postignat kriti~ni i reaktivni zada~i od mali timovi

prateni na poleto. So drugi zborovi liderstvoto na mali grupi ~esto

sozdadeno da odgovara na nekoja situacija ili kriti~en incident.

Vo pove}eto slu~ai ovie timovi se zadadeni da operiraat vo

dale~ni i promenlivi sredini so ograni~ena poddr{ka (akciski

sredini). Liderstvoto na lu|eto vo ovie sredini bara poseben set od

sposobnosti od onie na menaxmentot od prvata linija. Ovie lideri

mora efektivno da rabotat daleku i da pregovaraat za potrebite na

individuate, timot i zada~ata vo promenlivata sredina. Ova se

ozna~uva kako Liderstvo Orientirano kon Akcija. Nekoi primeri za

liderstvo orientirano kon akcija se prika`ani na slednite na~ini:

gasewe na ruralen ogan, locirawe na is~eznata li~nost, vodewe na

tim na nadvore{na ekspedicija ili spasuvawe na li~nost od mo`na

opasna sredina.

Tituli koi naglasuvaat avtoritet

Vo odredeni etapi na nivniot razvoj, hierarhiite na socijalnite

rangovi podrazbiraa razli~ni polo`bi ili rangovi na liderstvo vo

op{testvoto. Iako vitezot vode{e pomalku lu|e vo osnova otkolku

vojvodata; baronet vo teorija mo`e da kontrolira pomalku zemja od

erlot.

Vo tekot na 18tiot i 20tiot vek, nekolku politi~ki operatori

zemaa ne-tradicionalni pati{ta za da stanat dominantni vo nivnoto

op{testvo. Tie ili nivnite sistemi ~esto izrazuvaa veruvawe vo

silnoto individualno liderstvo, no postoe~kite tituli i natpisi (“Kral”,

“Imperator”, “Pretsedatel” i taka natamu) ~esto izgledaa

nesoodvetni, nedovolni ili neto~ni vo nekoi okolnosti. Formalnite i

10

neformalnite tituli ili opisi {to tie ili nivnite dodvoruva~i gi koristat

izrazuvaat i prisvojuvaat op{ta po~it za liderstvoto od inspiriranoto i

avtokratsko mno{tvo. Definitivnata odredba koga se koristi kako

del od titulata (na jazici koi koristat definitivni odredbi) go

naglasuvaat postoeweto na edinstven “vistinski” lider.

Kriti~na misla

Noam ômski i drugi go donesoa kriti~noto razmisluvawe do

samiot koncept na liderstvoto i ovozmoìja analiza koja tvrdi deka

lu|eto ja poni{tuvaat nivnata odgovornost da razmisluvaat i samite

prevzemaat akcii. Dodeka konvencionalniot pogled na liderstvoto e

zadovoluva~ki za lu|eto koi “sakaat da im se kaè {to da pravat”,

ovie kritiki velat deka edna li~nost treba da se pra{uva zo{to e

podloèna na voqata ili intelektot na drugite otkolku na sopstveniot

ako liderot ne e Ekspert za Predmetna Materija.

Fundamentalno anti-demokratskata priroda na liderskiot

princip e predizvikana od pretstavuvaweto na koncepti kako

avtoznak, vrabotuvawe, op{ta civilna doblest itn, koi davaat

naglasok na individualnata odgovornost i/ili grupniot avtoritet na

rabotnoto mesto i sekade preku fokusirawe na sposobnostite I

odnesuvawata koi na li~nosta op{to i se potrebni otkolku delewe na

liderstvoto kako osnova za posebna klasa na individui.

Raznovidnost na individualna mo}

Spored Patrik X. Montana i Brus H. ârnov, sposobnosta da se

dobijat ovie unikatni mo}i e ona {to ovozmoùva liderstvoto da

vlijae na pot~inetite I vnimatelno razgleduvaj}I preku kontrolirawe

na organizaciskite resursi. Uspe{niot lider efektivno gi koristi ovie

11

mo}i da vlijae vrz vrabotenite i va`no e za liderot da ja razbira

upotrebata na mo}ta za da se zajakne funkcioniraweto na

liderstvoto.

Avtorite gi razlikuvaat slednite tipovi na organizaciska mo}:

Legitimna Mo} se odnesuva na razli~ni tipovi na

profesionalni pozicii vo organizaciskata struktura koi

nasleduvaat takva mo}. Pr. Menaxer, Pod Predsedatel,

Direktor, Supervizor itn. Ovie nivoa na mo}

komanduvaat na hierarhiski izvr{nite nivoa vo samata

organizacija. Povisokata pozicija kako Pretsedatel na

kompanijata ima povisoka mo} od drugite profesionalni

pozicii vo hierarhiski izvr{nite nivoa.

Nagradena mo} dadena mo} na menaxerite koi

dobivaat administrativna mo} nad opseg na nagradi.

Vrabotenite koi rabotat za menaxerite baraat nagrada

od menaxerite, }e se vlijae vrz niv preku primaweto

kako proizvod na rabotniot performans. Nagradata

moè da bide o~igledna-poka~uvawe na plata ili

unapreduvawe.

Prinudna mo} davawe na menaxerot mo`nost da go

kazni vraboteniot koj ne ja sledel kompaniskata polisa,

zaguba ili profit itn. Kaznuvaweto moè da bide

odreden opseg na blagi i seriozni kaznuvawa..blaga

kazna e suspenzija dodeka seriozna kazna e otkaz.

Ekspertska mo} e mo} dobiena od menaxerot preku

sopstveniot talent kako sposobnosti, znaewe, mo`nosti

ili prethodno iskustvo. Sekoj od ovie menaxeri ima mo}

vo organizacijata i }e bide mnogu vreden i vaèn

menaxer vo kompanijata.

Mo} na harizma koga menaxerot ima harizma koja

pozitivno }e vlijae na vrabotenite, menaxer komu mu se

voodoo{evuvaat i koj sozdava mo`nost za

12

interpersonalno vlijanie. Li~nosta ima harizma i ova

dava golema mo} za menaxerot.

Referentna mo} e mo} dobiena od asocijacija. Ovaa

li~nost so koja toj ili taa e povrzana ili ima vrska, ~esto

se odnesuva na asistent ili zamenik.

Informaciska Mo} e li~nost koja poseduva va`na

informacija vo va`no vreme koga takvata informacija e

potrebna za funkcioniraweto na organizacijata. Nekoj

koj go ima znaeweto za informacijata ima edinstvena

mo}. Menaxerskiot sekretar bi bil vo mo}na pozicija

ako sekretarot ima informaciska mo}.

Teorii

Studentite na liderstvo proizvedoa teorii koi vklu~uvaat

zanaeti, situaciska interakcija, funkcija, odnesuvawe, mo}, vizija i

vrednosti, harizma i inteligencija pome|u drugite.

Rana istorija

Potragata po karakteristikite na karakterot na liderite se

odviva so vekovi. Najgolemite istoriski tekstovi od Platonovata

Republika i Plutarhovata @ivoti go istraùvaa pra{aweto za “Koi

kvaliteti ja delat individuate od liderot?”. Osnovata na ovaa potraga

be{e ranoto priznavawe na va`nosta na liderstvoto i pretpostavkata

deka liderstvoto e vkoreneto vo karakteristikite koi odredena

individua gi poseduva. Ovaa ideja vrz koja liderstvoto se zasnova

na individualnite atributi e poznato kako “karakterna teorija na

liderstvo”.

Ovoj pogled na liderstvoto, teorijata na karakterot, se

istraùva{e dolgo vo golem broj na dela vo prethodniot vek.

Najvpe~atlivite tekstovi na Tomas Karlajl i Francis Galton, ~ii dela

pottiknaa dekadi na istraùvawa. Vo Heroi i Oboùvawe na Heroi

13

(1841), Karlajl gi identifikuva{e talentite, sposobnostite i fizi~kite

karakteristiki na lu|eto koi se izdignaa do mo}. Vo Galtonovata

(1869) Nasleden Genij, toj gi istraùva{e liderskite kvaliteti vo

semejstvata na mo}nite maì. Po prikaùvaweto na broevite na

eminentnite rodnini opadna koga se dviè{e od prvo koleno na

rodnini od vtoro koleno, Galton zaklu~i deka liderstvoto be{e

nasledeno. So drugi zborovi, liderite bea rodeni, a ne razvieni.

Dvete zna~ajni dela pozajmija golema inicijalna poddr{ka na

znaeweto deka liderstvoto e vkoreneto vo karakteristikite na liderot.

So dekadi, ovie bazirani na karakter perspektivno dominirani

empiriski i teoriski dela na liderstvoto. Koristej}i rani istraùva~ki

tehniki, istraùva~ite sprovedoa nad sto studii predloùvaj}i broj na

karakteristiki koi gi razlikuvaa liderite od neliderite: inteligencija,

dominacija, prilagoduvawe, upornost, integritet, socioekonomski

status i samodoverba se samo nekolku od niv.

14

ZAKLUÔK

Site kvaliteti opi{ani objasnuvaat zo{to Nelson Mandela moè

da gi privle~e site tie lu|e so yvezdi vo o~ite i zo{to lu|eto moè da

bidat vxa{eni od negovoto prisustvo. Toj e dobra li~nost ~ija

velikodu{nost vi go odzema zdivot, govorej}i za blagorodnosta na

duhot vo negovata spremnost da im prosti na site onie koi se

odnesuvaa kon nego tolku bedno. Lu|eto ja prepoznavaat

dobrinata. Za drugiot tip na lideri, koi nezaobikolno pa|aat vo kal,

malkumina àlat za nivnoto zaminuvawe. Tie stanuvaat samo del

od ploveweto i tovarot na istorijata.

15

KORISTENA LITERATURA

1. Karlajl, Tomas (1841). Za Heroite, Obo`uvawe-Heroi,

Herojskata Istorija. Boston, MA: Haughton Miflin.

2. Blejk, R;Maton, X. (1964). Menaxerskata Mre`a: Klu~ot za

Liderskata Ekselencija. Hjuston: Golf Izdava~ka Ko.

3. “Liderstvo: Dali karakterot e bitten?”. Akademija za

Menaxerski Izvr{ni Lica 5 (2). 1991.

16

seminarska organizaciono

Documents