ŠTEVILKA 3MAREC 2017

PREDSTAVITEV REZULTATOV DELA IN NAČRTOVANIH DEJAVNOSTI

INTERVJU GENERALMAJOR MICHAEL EDWARDS

SODELOVANJE SV V MOM DAN CIVILNE ZAŠČITE

S SODELOVANJEM DO VARNOSTI IN STABILNOSTI

2 SV SV 3

UVODNIKVSEBINA

4 AKTUALNOPOZITIVNI PREMIKI V SMERI RAZVOJA SV

IN OBRAMBNEGA RESORJA6 SPREMLJAMO

PREDSEDNIK PAHOR Z OBISKI ENOT SPOZNAVAL STANJE V SV

ŽENSKE SO BILE MED VOJNO STEBER DRUŽBE8 IZPOSTAVLJAMO

ZA PRAVIČNEJŠO DELITEV SKUPNIH BREMEN10 INTERVJU

SLOVENIJA OMOGOČA PRAKTIČNO USPOSABLJANJE V REALNIH RAZMERAH

13 IZNAŠIHENOTPROSTOVOLJNI PREIZKUS VOJAŠKEGA ŽIVLJENJADOMOVINI PRISEGLO 29 VOJAKINJ IN VOJAKOVBODOČI ČASTNIKI NA PRVEM TERENUPODČASTNIKI DESETIČ NA ZIMSKEM NATOVEM TABORUKONCEPT STRELJANJ SLOVENSKE VOJSKE

25 PRILOGA:20LETSODELOVANJASLOVENIJEVMOMPRIPADNIKI SV V BIH PRISPEVALI K STABILIZACIJI DRŽAVELETALSKA PODPORA SLOVENSKE VOJSKE V MOM

29 ZAŠČITAINREŠEVANJESODELUJOČIM V SISTEMU CIVILNE ZAŠČITE

PODELILI NAGRADE IN PRIZNANJAGASILSKE ENOTE ŠIRŠEGA POMENA DOBILE

NOVO OPREMO ZA RKB-ZAŠČITO34 VIDELISMO

PSA MORAMO NAUČITI OBVLADOVATI NAGONE38 OBRAZI

ZALJUBLJEN V POTAPLJANJE40 PREDSTAVLJAMO

HIPERBARIČNA KOMORA SV KMALU ZA ŠIRŠO ZDRAVSTVENO UPORABO

MO NAROČILO PRVIH PET TERENSKIH VOZIL ZA SV 44 ŠPORTVVOJSKI

TRETJE SVETOVNE VOJAŠKE ZIMSKE IGRE46 ODLIKOVANJAVSV

PRIZNANJA TERITORIALNEGA POLKA 72. BRIGADE47 JEZIKOVNIKOTIČEK

DIVERZIJE IN DIVERZANTI #247 PREBRALISMO

NERMIN PALIĆ: PLANIRANJE SAOBRAĆAJA U GRADOVIMA: SA PRIMJERIMA IZ PRAKSE

48 STENČASFOTOGRAFIJE OB HAIKUJIH OB 100. OBLETNICI

PRVE SVETOVNE VOJNEVRTNICE V VSEJ SVOJI LEPOTIVABIMO NA USPOSABLJANJE VLOGA

ŽENSKE V SV IN SODOBNI DRUŽBI50 RAZVEDRILO

NAGRADNA KRIŽANKAPOIŠČI PET RAZLIK

18

38 42

44

16

20

6

48

Domovina, država, obramba in vojska, te besede ženskega spola asociirajo na zaščito. Domovina je mati, ki nas z nacionalno zavestjo hrani in brani. V mesecu, ki je namenjen počastitvi žensk, se lahko upravičeno vprašamo, kako jo poimenovati, in sicer gospa ali gospodična.

Danes v našem kulturnem prostoru smo vse ženske od 18. leta gospe. Za to, da smo gospe, ni pogoj ne mož, otrok ali izobrazba, temveč zmožnost samostojnosti, ki nam jo z 18. letom sicer umetno določa družba, pa vendar je to obdobje, ko lahko poskrbimo zase in tudi pravno odgovarjamo za svoja dejanja. Ob praznovanju dneva žensk in materinskega dne veliko poudarka namenjamo definiciji ženskosti. 8. marec je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk, je pa tudi politični praznik, na katerega se spomnimo, ko pomislimo na dolg boj za pravice žensk, kar pa še ni končano. Tako še vedno ostajajo stereotipi o opravljanju poklicev, ki izvirajo iz ženske narave.

Kaj definira pripadnike »močnejšega« spola? Na služenje vojaškega roka se je nekoč stereotipno gledalo kot na čast, preobrazbo iz mladeniča v moškega in na učinkovito vzgojno metodo za mladino. Naborništvo, kot smo ga poznali, je danes skoraj nemogoče tudi zaradi spremenjene družbene vrednostne strukture. Zagovorniki zamisli med glavne utemeljitve prištevajo varnostne razloge, nekateri pa tudi discipliniranje mladine in služenje vojaškega roka kot nujne oblike vzgoje.

Vojska pri pridobivanju poklicnega kadra težko tekmuje na trgu dela. Ministrica Andreja Katič je na novinarski konferenci, na kateri je vodstvo Ministrstva za obrambo predstavilo rezultate dela v preteklem letu in načrtovane dejavnosti za letos, pojasnila tudi prizadevanja za kadrovsko popolnjevanje Slovenske vojske. Opozorila je, da se SV v zadnjih letih spoprijema z negativnim kadrovskim trendom, zato je bila na Ministrstvu za obrambo ustanovljena delovna skupina najodgovornejših za to področje, vodi pa jo načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman. »Sprejeta je bila vrsta ukrepov tako pri zaposlovanju kandidatov kot promociji vojaškega poklica, prostovoljnega služenja vojaškega roka in pogodbene rezerve.« Na pobudo ministrice za obrambo so se sestale ministrice za notranje zadeve, za znanost, šolstvo in šport ter za obrambo ter sklenile dogovor o ustanovitvi delovne skupine, ki bo preučila ukrepe za promocijo poklicev vojak in policist. Sprejeti so bili tudi ukrepi za zadrževanje kadra v Slovenski vojski za izboljšanje socialnega in delovnopravnega položaja njenih pripadnikov.

Glede na politiko dvojnega družinskega dohodka Evropske unije z željo po enakopravnosti med spoloma je sistem, ko posameznik med služenjem vojaškega roka ni bil na trgu dela, preživet. Starši vzgoje ne bi smeli prepuščati vojski, temveč naj se oblikovanje nacionalne pripadnosti in zavesti začne že v družini.Vzgoja ni kolektivna skrb in vojska ne more biti nadomestna mati.

Hana Souček Martinc

Odpravljanje stereotipov

4 SV SV 5

AKTUALNO

Ministrica Andreja Katič je najprej predstavila pripravo in ugotovi-tve strateškega pregleda obram-

be, saj si je ob nastopu dolžnosti zastavila prednostno nalogo, s katero je hotela dobi-ti celovito sliko in povzetek stanja obramb-nega sistema. Poudarila je, da je bil glav-ni namen strateškega pregleda obrambe, ki je bil po njenih ocenah skrbno pripravljen, odkrito prikazati in izpostaviti glavne izzi-ve obrambnega sistema ter oblikovati realne ukrepe, s katerimi se bodo izboljšala zazna-na odstopanja ali se celo odpravila. Vodstvo MO je s pregledom dobilo dobro podlago za usmerjanje nadaljnjega razvoja obrambnega sistema, da bo sposoben učinkovito delova-ti skladno s svojim poslanstvom. Ministri-ca je poudarila, da se Slovenija in medna-rodna skupnost na varnostnem področju spoprijemata z zanimivim paradoksom. Na eni strani so se v Evropi začele uresničeva-ti varnostne grožnje, od katerih so nekate-re celo dosegle naše nacionalno ozemlje, po drugi strani pa so se zaradi negativnih po-sledic finančne krize zelo znižala finanč-na sredstva, namenjena varnosti in obram-bi. »Tudi ugotovitve strateškega pregleda obrambe potrjujejo, da je obrambni sistem po letu 2010 zastal v svojem razvoju,« je po-jasnila ministrica in dodala, da zdaj natanč-no vedo, katere ukrepe morajo sprejeti, da se bo stanje izboljšalo. S tem dokumentom se je decembra lani seznanila tudi vlada in dolo-čila jasne ter konkretne naloge za izboljša-nje obrambne sposobnosti in odpornosti dr-žave. Vlada je jasno zapisala svojo namero za zagotovitev nominalne rasti obrambne-ga proračuna na ravni od 20 do 30 milijonov evrov. »Prav te zaveze vlade ob spodbudnih gospodarskih kazalnikih dajejo več možno-sti za dvigovanje sredstev za obrambo, kar bo omogočilo posodobitev SV,« je poveda-la in dopolnila, da se na MO zavedajo, da je to dolgotrajen proces, saj bo treba nado-knaditi zaostanke iz preteklih let. Vodstvu

MO je lani po več letih zniževanja obramb-nih izdatkov glede odstotka BDP to uspelo ustaviti, v nominalnem smislu pa je od leta 2016 obrambni proračun večji za 12 odstot-kov, pri čemer je povprečje v Natu 3,8 od-stotka. Ministrica je povedala, da je bilo teh 40 milijonov evrov porabljenih za delova-nje SV, večji del za plače v okviru obvlado-vanja migrantske problematike in za zaosta-la plačila do mednarodnih organizacij, MO pa je del denarja porabilo tudi za vzdrževa-nje tehnike v SV. Kot je še dejala, je bil ves denar porabljen gospodarno in po skrbnem premisleku. Ministrica je ob prednostnih nalogah MO in SV omenila nakup uniform ter osebne opre-me, ki zagotavlja osebno varnost pripadni-kov v domovini in na nalogah v tujini. Najve-čji izziv bo uresničevanje ciljev zmogljivosti Nata 2017, znotraj katerih je najbolj pomemb-na oblikovanje dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin, zdravstvene zmogljivosti role 2, komunikacijskega in informacijskega sis-tema, kibernetske obrambe, sil za specialno delovanje in zmogljivosti za usmerjanje zrač-ne podpore. MO je s predstavniki Nata oce-nilo, da je realen cilj za oblikovanje prve ba-taljonske bojne skupine do leta 2022 in druge do leta 2025. Po ocenah ministrice bo njiho-vo oblikovanje z vidika finančnih in kadro-vskih virov zahtevno, hkrati pa pomembno z vidika prihodnje transformacije ter razvo-ja SV. V ta namen so se na MO že lotili or-ganizacijskih in drugih priprav za začetek posodobitve SV. Da bi to pospešili, že razi-skujejo več alternativnih poti opremljanja, na primer medvladne sporazume, možnosti na-jema, pridobitev rabljene opreme, ki ustreza zahtevanim merilom, in drugo. Vzpostavi-tev organizacijske strukture SV za oblikova-nje bojnih skupin je ena izmed prednostnih nalog preoblikovanja že letos. MO ocenjuje, da bo za nakup novih bojnih vozil, skladnih z merili Nata, potrebovalo približno 600 mi-lijonov evrov. V vsaki bataljonski skupini bo

približno 900 pripadnikov, pri tem pa so kot temeljni bojni sistemi upoštevana oklepna vozila na platformi kolesnika 8 x 8. Ministrica je predstavila tudi izzive pri ka-drovskem popolnjevanju SV. Da bi ustavi-li negativen kadrovski trend, je bila na MO vzpostavljena delovna skupina, ki je že spre-jela vrsto ukrepov tako pri zaposlovanju kot promociji vojaškega poklica, prostovoljne-ga služenja in pogodbene rezerve. Spreje-ti so bili tudi ukrepi za zadrževanja kadra v SV, s čimer bodo izboljšali socialni in delov-nopravni položaj njenih pripadnikov. Mi-nistrica je še dodala, da bodo na MO opra-vili pregled nekaterih temeljnih strateških usmerjevalnih in načrtovalnih dokumentov ter v strokovni medresorski razpravi predla-gali morebitne spremembe. Državni sekretar na MO mag. Miloš Bizjak je predstavil predloge novega zakona o obram-bi, zakona o službi v SV in zakona o kritični infrastrukturi, ki so po opravljeni javni raz-pravi v sklepni fazi medresorskega usklaje-vanja, do konca meseca pa jih bo obravna-vala tudi vlada. Sprejem omenjenih zakonov bo pomenil odločnejši korak k zagotavlja-nju razmer za učinkovitejši obrambni sis-tem, dvig odpornosti države in izboljšanje razmer za delovanje in razvoj poklicne voja-ške organizacije. Mag. Bizjak je poudaril, da s prenovo temeljnih strateških dokumentov na MO želijo povečati preglednost norma-tivnopravne ureditve na obrambnem podro-čju. Zakon o službi v SV zaradi nezmožnosti spremembe Zakona o obrambi, saj je bilo v preteklosti za sprejem težko doseči potrebno dvotretjinsko parlamentarno večino, obse-ga velik del sistemskih sprememb, ki bi spa-dale v zakon o obrambi. »Poveljevanje, na-predovanje in poviševanje bomo iz zakona o službi v SV premestili v zakon o obrambi, ker je to sistemski zakon na obrambnem po-dročju,« je poudaril mag. Bizjak in dodal, da bodo delovnopravna vprašanja, ki jih zdaj ureja Zakon o obrambi, premeščena v zakon

o službi v SV, na kar jih napotujejo tudi sodi-šča v nekaterih sodbah. Odškodninska in di-sciplinska odgovornost, ki so ju do zdaj ure-jali kar trije akti, bosta po novem v zakonu o službi v SV. Mag. Bizjak je naštel tudi nekaj najbolj pomembnih sprememb v vseh treh pravnih aktih. Načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman je na začetku pojasnil letno oce-njevanje pripravljenosti in ugotovitve za lani. Po njegovih ocenah je bila pripravlje-nost SV leta 2016 na enaki ravni kot leta 2015. Zaradi pomanjkanja kadra je bilo ne-gativno ocenjeno kadrovsko področje, ne-gativno oceno pa je dobilo tudi področje popolnitve z oborožitvijo in opremo. Pozi-tivno je bilo ocenjeno področje vojaške in-frastrukture, usposobljenosti in načrtova-nja uporabe SV. Generalmajor Osterman je poudaril, da gre za strogo metodologijo oce-njevanja, saj je ocena nezadostna že, kadar je eno ali več področij ocenjenih z oceno ne-zadostno. Načelnik GŠSV je prepričan, da je mogoče področje kadrovske in materi-alne zagotovitve obrniti v pozitivno smer v načrtovanem času, če z dvigom plač pove-čamo konkurenčnost vojaškega poklica na trgu delovne sile in tako pridobimo manjka-joči kader. Prav tako je s takojšnjim in zado-stnim povečanjem obrambnega proračuna treba zagotoviti sredstva za del manjkajoče opreme in oborožitve. Spregovoril je tudi o letošnjem načrtovanju prilagajanja SV glede na naloge in globalne varnostne razmere v svetu. »Na podlagi ugotovitev strateškega pregleda obrambe letos načrtujemo ločitev strateške in operativne ravni poveljevanja, kar bo zagotovilo bolj obvladljivo organizi-ranost, sinergijo ter usklajenost med strate-škimi in operativnimi nalogami,« je pojasnil načelnik GŠSV. Dodal je, da bi lahko v okvi-ru razmejenih procesov med strateško in operativno ravnjo bodoče poveljstvo sil, ki ne bo povsem enako, kot je bilo do leta 2013, bolj osredotočeno na procese načrtovanja,

izvajanja in spremljanja delovanja taktičnih enot SV, kar bo bistveno pripomoglo k večji učinkovitosti poveljevanja in kontrole tak-tičnim enotam. Po njegovih ocenah bodo vsi sedanji in novi razvojni dokumenti podlaga za pravočasno ter zahtevno načrtovanje pre-oblikovanja SV v drugi in tretji fazi, kar bi se lahko predvidoma zgodilo leta 2018 ter 2019. Na področju kadrovskega dopolnjevanja morajo v SV, če želijo konec leta doseči cilj-no stanje 7254 pripadnikov stalne sestave, letos zaposliti 650 pripadnikov. Letos je bilo v stalni sestavi SV kar 45 prihodov in 54 od-hodov. Konec leta 2016 je bilo v SV 892 pri-padnikov pogodbene rezerve, zato bi morali za dosego ciljnega stanja 1500 letos pridobi-ti 610 novih. V SV bodo leta 2017 omogočili vsem državljanom in državljankam, da pro-stovoljno odslužijo vojaški rok, saj želijo na služenje napotiti približno 300 prostovolj-cev. Izobraževanje in usposabljanje ostaja-ta eno prednostnih področij SV, zato načr-tujejo povečanje števila udeležencev v skoraj vseh programih vojaškega izobraževanja in usposabljanja. Tako naj bi na poveljniško--štabno šolanje letos napotili predvidoma 80 slušateljev, na Šolo za častnike 78 slušate-ljev, na Šolo za podčastnike 190 podčastni-kov in 120 vojakov, v Veščinskem centru pa naj bi temeljno in osnovno vojaškostro-kovno usposabljanje opravilo 400 kandida-tov, 150 prostovoljcev pa naj bi služilo voja-ški rok. Več kandidatov naj bi v primerjavi z letom 2016 bilo vključenih tudi v jezikovna izobraževanja na Šoli za tuje jezike, in sicer kar 1170. Individualna in kolektivna usposablja-nja pripadnikov SV pomembno prispeva-jo k dvigu pripravljenosti SV, mednarodne vojaške vaje pa k povezljivosti znotraj za-vezništva, zato bodo letos poleg individu-alnih veščinskih urjenj namenili večji pou-darek strelskemu urjenju in usposabljanjem v SV ter skupaj z zavezniki. Letos bodo pri-padniki SV delovali kar na 37 vajah v tujini,

predvsem na Poljskem, v Bolgariji, na Ma-džarskem, Slovaškem, v Estoniji, Latviji, Ro-muniji, Nemčiji in drugod. V Sloveniji bo letos potekalo 11 vaj, od tega bosta najpo-membnejši junijska vaja Jadranski udar in julijska Saber Guardian, ki bo potekala v Ro-muniji, Bolgariji, na Madžarskem, v Gruziji ter Sloveniji. SV bo tako kot v preteklih letih s svoji-mi zmogljivostmi podpirala sistem zašči-te in reševanja ter delovanje Policije pri šir-šem varovanju državne meje, prav tako bo v sodelovanju z zavodom RS za presaditev organov in tkiv Slovenija Transplant sode-lovala pri prevozih nujnih življenjskih or-ganov za presaditev. Poleg tega bo tudi in-tenzivno delovala v mednarodnem okolju, predvsem v mednarodnih operacijah in na misijah, kamor naj bi v okviru desetih ope-racij napotila več kot 350 pripadnikov, pri-bližno 260 na misijo Kforja na Kosovo, od junija pa 46 za delovanje v Natovih silah za okrepljeno navzočnost (eFP) v Latvijo. Na-čelnik GŠSV je poudaril, da je v dvajset letih od prve napotitve pripadnikov SV v opera-cijo Alba v Albanijo v operacijah in na mi-sijah po vsem svetu sodelovalo 11.357 pri-padnikov SV, s čimer se je SV izkazala kot verodostojen ter enakovreden partner mno-gim vojskam s precej daljšo vojaško tradici-jo. Za letošnje delovanje SV bodo pomemb-ni predvsem finančni viri. Finančni načrt SV za letos je več kot 287 milijonov evrov, od tega bo največ denarja, in sicer več kot 218 milijonov, namenjenega upravljanju, izobra-ževanju in oskrbi kadra, več kot 50 milijo-nov za operativno delovanje in pripravlje-nost SV, pet milijonov za infrastrukturo in opremljanje SV ter več kot 13 milijonov za članstvo v mednarodnih organizacijah in za sodelovanje z domačim okoljem. Sprejeti fi-nančni načrt SV za letos je glede na načrt iz leta 2016 višji za 20,2 milijona evrov, glede na realizacijo finančnega načrta SV 2016 pa nižji za 15 milijonov evrov. 

POZITIVNI PREMIKI V SMERI RAZVOJA SV IN OBRAMBNEGA RESORJANa MO je v ponedeljek, 13. marca, potekala novinarska konferenca, na kateri sta vodstvi MO in SV predstavili delo v preteklem letu in najpomembnejše dejavnosti za leto 2017. Ministrica Andreja Katič je povedala, da so z ukrepi, ki jih je vodstvo MO sprejelo lani in letos, po letih padanja ter stagnacije končno zaznali pozitivne premike v smeri razvoja SV in celotnega obrambnega resorja. Državni sekretar na MO mag. Miloš Bizjak je predstavil vsebino predlogov novih zakonov o obram-bi, o službi v SV in o kritični infrastrukturi, ki so v medresorski obravnavi in jih bo v kratkem obravnavala vlada. Načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman je pojasnil ocenjevanje pripravljenosti ter spregovoril o kadrovskih izzivih SV, izo-braževanju in usposabljanju ter delovanju SV v podporo sistemu zaščite in reševa-nja ter drugih državnih organov ter v mednarodnem okolju.

Besedilo: Marko PišlarFotografija: Bruno Toič

6 SV SV 7

POTREBUJEMOBOLJEOPREMLJENOINUSPOSOBLJENOVOJSKOPredsednik RS in vrhovni poveljnik obramb-nih sil Borut Pahor je v spremstvu državne-ga sekretarja na MO mag. Miloša Bizjaka ter načelnika GŠSV generalmajorja dr. Andre-ja Ostermana 21. februarja obiskal logistič-no brigado SV v Vojašnici Stanislava Požarja v Pivki. Ta brigada v SV skrbi za vzdrževa-nje vojaške tehnike in oskrbovanje enot SV ter prav tako za transport in premike enot SV, v svoji sestavi pa vključuje tudi oklepno enoto SV. Po sprejemu z vojaškimi častmi se je pred-sednik RS sestal s poveljujočimi, ki so ga se-znanili s stanjem vojaške opreme, oborožitve in streliva, pripravljenostjo ter vzdržljivostjo ob izrednih razmerah ali s kolektivno obram-bo, trenutnim kadrovskim stanjem, razpo-ložljivostjo medicinskega osebja in potekom

SPREMLJAMO

PREDSEDNIK PAHOR Z OBISKI ENOT SPOZNAVAL STANJE V SVPredsednik RS in vrhovni poveljnik obrambnih sil je pred poročanjem o stanju pri-pravljenosti Slovenske vojske obiskal dve enoti. Tako je bil 21. februarja s sodelav-ci v Vojašnici Stanislava Požarja v Pivki, kjer so mu pripadniki logistične brigade SV predstavili strukturo, naloge, opremo in stanje v enoti, 3. marca pa je obiskal še mariborsko Vojašnico generala Maistra, v kateri so mu pripadniki 72. brigade SV ter Centra vojaških šol predstavili poslanstvo, stanje in opremo. Pripadniki SV so predstavitev enot dopolnili z dinamičnimi predstavitvami svoje usposobljenosti in taktično-tehničnim zborom opreme ter vozil. Predsednik Pahor se je z obiskoma v dveh brigadah SV z njenimi pripadniki želel v pogovoru z njimi prepričati o pripra-vljenosti SV, saj je 10. marca od ministrice za obrambo in načelnika GŠSV dobil le-tno poročilo o pripravljenosti SV. V poročilu je pripravljenost SV za delovanje v mi-ru ocenjena s povprečno oceno zadostno, ocena pripravljenosti SV za delovanje v krizi ali vojni pa je nezadostna.

Besedilo: Marko PišlarFotografije: Bruno Toič in Marko Pišlar

zdravstvene oskrbe enot v tujini. Spregovorili so tudi o finančnih virih za opravljanje nalog ter o perspektivi in nadaljnjem razvoju logi-stičnih zmogljivosti SV. Po pogovoru z vod-stvom logistične brigade se je predsednik RS sestal z vojaki iz logistične brigade in odgo-varjal na njihova vprašanja. Pripadniki so vr-hovnemu poveljniku predstavili svoje izkušnje pri delu v domovini ter mednarodnih operaci-jah in na misijah, pri tem pa opozorili na teža-ve, s katerimi se srečujejo pri svojem delu ter po koncu vojaške kariere. V nadaljevanju obi-ska si je predsednik ogledal taktično-tehnični zbor in na poligonu dinamično predstavitev, ki je obsegala prikaz delovanja oklepne tehni-ke in pehote ob uporabi sistema za simulacijo taktičnega delovanja saab.Predsednik RS Pahor je ob koncu obiska v iz-javi za javnost poudaril, da je bilo v zadnjih

dveh letih v poročilu veliko zaskrbljujočih ugotovitev, zato ne želi napovedati letošnje ocene na podlagi zadnjih let. Ob tem je razlo-žil, da si najvišji predstavniki države prizade-vajo razumeti, da potrebujemo bolje opremlje-no in usposobljeno vojsko zaradi domačih nalog kot tudi nalog v okviru mednarodne skupnosti. Spomnil je, da so se varnostne raz-mere v zadnjih letih spremenile. Slovenija po njegovih ocenah trenutno ni neposredno vo-jaško ogrožena, če pa bi se varnostne razmere v mednarodni skupnosti v prihodnosti bistve-no spremenile, mora biti SV za to primerno usposobljena. Dodal je še, da ni razlogov, da bi razmišljali o spremembi sistema obrambe in ponovni uvedbi naborniškega sistema. Po njegovi oceni je bila odločitev za profesional-no vojsko leta 2004 v celoti pravilna, čeprav je SV zelo prizadela prav finančna in gospo-darska kriza. »Zaradi spremenjenih varnostih razmer je treba znova premisliti o tem, kako znotraj državnih okvirov nameniti potrebna proračunska sredstva za vojsko. V tem letu je bilo vojski namenjeno nekaj več sredstev, sicer manj od pričakovanega denarja za investicije v opremo, za usposabljanje in plače zaposlenih,« je razložil predsednik RS ter dodal, da je nega-tivni trend financiranja sicer ustavljen, toda to zaradi spremenjenih razmer ni zadostno. Kot vrhovni poveljnik obrambnih sil RS je naklo-njen temu, da se sistem profesionalne vojske še naprej krepi in posodablja ter da se mu name-njajo potrebna proračunska sredstva.

NESMEMOZANEMARITIINVESTICIJVOPREMO,USPOSABLJANJEINTUDIPLAČEV petek, 3. marca, je predsednik RS in vrhov-ni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor obi-skal Vojašnico generala Maistra v Mariboru, kjer se je srečal s pripadniki 72. brigade SV ter Centra vojaških šol. Ti so predsedniku pred-stavili aktualno dogajanje v enotah, nato sta sledila še dinamična predstavitev enot 72. bri-gade s taktično-tehničnim zborom in pogo-vor z vojaki. Pripadniki Centra vojaških šol so v vojaškem objektu Kadetnica vrhovnemu

poveljniku predstavili poslanstvo, naloge in delo Centra vojaških šol. V nadaljevanju pred-stavitve si je predsednik Pahor ogledal uspo-sabljanje iz štabnih procesov dela kandidatov 29. generacije Šole za častnike in usposabljanje iz tujega jezika v fonolaboratoriju. Vrhovnega poveljnika sta med obiskom v mariborski vo-jašnici spremljala ministrica za obrambo An-dreja Katič in načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman. Predsednik RS je po koncu obiska povedal, da je stanje v vojski v zadnjem času treba pozor-neje spremljati, ne zaradi slabše opremljeno-sti vojske kot posledice manjših vlaganj v slo-venski nacionalnovarnostni sistem, temveč tudi zaradi spremenjenih varnostnih razmer v svetu. »Edini pravi pristop je, da smo odkri-ti, tako glede problemov kot tudi v komuni-ciranju z javnostjo,« je poudaril in dodal, da nihče ne dvomi o absolutni osebni predanosti, profesionalnosti in motiviranosti za opravlja-nje nalog pripadnikov SV. Ob tem je prepri-čan, da moramo najti rešitve, da posodobi-mo ves varnostni sistem, ker to zahtevajo nova varnostna tveganja v okolju, in da posodobi-mo tudi SV kot vojaški steber tega sistema. Pri tem po njegovih ocenah ne smemo zanema-riti investicij v opremo, usposabljanje in tudi plače, kar bo vplivalo na večjo motivacijo za to, da pripadniki SV še bolje opravljajo svoje delo. »Čeprav so me tako poveljujoči kot vo-jaki opozorili, da ti prejemki zdaj niso naj-boljši, pa opravljajo svoje delo vestno, pošteno in profesionalno, in taka je tudi moja ocena, zato sem se jim zahvalil,« je poudaril predse-dnik RS. Ob tem je še spomnil, da so ustavi-li negativen trend zmanjševanja sredstev za SV in obrambni sistem. »To glede na iztroše-nost in varnostna tveganja in to, da potrebuje-mo čvrsto in učinkovito vojsko, ki mora opra-vljati naloge tako v mednarodni skupnosti kot doma, ni dovolj,« je dodal predsednik Pahor. Omenil je, da morajo v pogovoru z vlado in parlamentom oceniti, koliko lahko večji prili-vi v državni proračun zaradi večje gospodar-ske rasti omogočajo slovenski državi, da pred-vsem zaradi sprememb v varnostnem okolju

poveča izdatke za varnost. Ob koncu je odloč-no pritrdil, da mora javnost, ki da denar, ve-deti, da gredo sredstva v prave namene, torej za izdatke, ki so nujni in povečujejo obramb-no sposobnost države.

PRIPRAVLJENOSTZADELOVANJEVMIRUZADOSTNA,ZADELOVANJEVKRIZIALIVOJNIPANEZADOSTNAMinistrica za obrambo Andreja Katič in na-čelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Oster-man sta 10. marca predsedniku RS in vr-hovnemu poveljniku obrambnih sil Borutu Pahorju predstavila letno poročilo o pripra-vljenosti SV za leto 2016. V izjavi za javnost po končanem poročanju je predsednik Pahor poudaril, da je v poročilu, ki ga pripravi GŠSV, pripravljenost za delovanje v miru ocenjena s povprečno oceno zadostno, GŠSV pa ocenjuje pripravljenost SV za delovanje v krizi ali vojni za nezadostno. Po predsednikovih besedah so najbolj problematični popolnjenost enot s kadrom in opremo, stanje opreme, njena raz-položljivost ter sposobnost dolgotrajnejšega

delovanja. Zaradi teh ocen je moral ugotoviti, da SV ostaja na najnižji ravni sposobnosti de-lovanja. Pomemben razlog za tako nizko sta-nje je nizek proračunski izdatek v SV, zato je zelo spodbudno, da se je trend padanja izdat-kov končno ustavil in zadnje leto tudi rahlo povzpel, kar lahko omogoči, da SV brezhibno opravlja svoje naloge v vseh razmerah. Pred-sednik je povedal, da so se mednarodne var-nostne razmere v zadnjih letih poslabšale. Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, zato se lahko na poslabšanje varnostnih raz-mer odzove s postopnim in premišljenim po-večanjem obrambnih izdatkov za obrambo ter posodobitev nacionalnovarnostnega siste-ma. Ob morebitnem bistvenem in nenadnem poslabšanju varnostnih razmer v neposre-dnem okolju bi bilo treba po njegovem prepri-čanju SV hitro ter izdatno finančno poma-gati, zato predlaga postopno in premišljeno povečanje vlaganj v vojsko ter premišljeno in učinkovito posodobitev celotnega varnostne-ga sistema. Predsednik RS je dejal, da se lahko kljub nizkim ocenam pripravljenosti v tem trenutku in ob poslabšanju razmer zanesemo na SV zaradi človeškega faktorja, ki je odsto-pajoče pozitiven. »Predanost in profesional-nost častnikov ter vojakov sta glede na oko-liščine, v katerih delajo, izjemni,« je poudaril vrhovni poveljnik in dodal, da se tudi zave-da, da vsi niso v celoti zadovoljni s svojim sta-tusom, vendar je prepričan, da če bi se poča-si postopno stvari vendarle začele premikati na bolje, je v njih najpomembnejši steber vo-jaške in siceršnje nacionalne varnosti. Predse-dnik Pahor je še omenil, da predanost ni do-volj, saj številke kažejo, da vojaški poklic ni več konkurenčen v slovenskem okolju, vendar pa bodo izboljšanje gospodarskega položaja, odpiranje novih delovnih mest in boljši pogo-ji za zaposlitev v podobnih poklicih imeli na-daljnji učinek na stanje ter razpoloženje v SV. Po njegovih ocenah bo treba vojaški poklic ponovno ovrednotiti tako glede statusa kot plačila. Ob koncu je predsednik RS še dopol-nil, da nas to, zavedajoč se velike in izjemne pozitivne vloge SV ob naravnih nesrečah, so-delovanje v zavezništvu in na mirovnih misi-jah po svetu, napotuje na bolj odločno premi-šljanje ter ukrepanje glede posodobitve SV in celotnega nacionalnovarnostnega sistema. 

PREDSEDNIK PAHOR SI JE NA POLIGONU

V PIVKI OGLEDAL DINAMIČNO

PREDSTAVITEV OB UPORABI SISTEMA

ZA SIMULACIJO TAKTIČNEGA DELOVANJA.

PREDSEDNIK PAHOR SE JE V DRUŽBI MINISTRICE ZA OBRAMBO IN NAČELNIKA GŠSV V MARIBORSKI VOJAŠNICI SREČAL Z VODSTVOM 72. BRIGADE TER CVŠ. PRIKAZ OKLEPNE TEHNIKE V VOJAŠNICI STANISLAVA POŽARJA V PIVKI

8 SV SV 9

IZPOSTAVLJAMO

Za pravičnejšo delitev skupnih bremenMinistrica za obrambo Andreja Katič se je na sedežu Nata v Bruslju 15. in 16. februarja udeležila zasedanja obrambnih ministrov držav članic Nata. Obrambni mini-sterial je bil tokrat zaznamovan predvsem s prvim obi-skom novega obrambnega sekretarja ZDA Jamesa Mat-tisa, ki je nakazal smernice nove ameriške administracije na področju obrambe.

Pripravila: Hana Souček Martinc

Zasedanje je bilo tokrat namenjeno strateškemu pregledu stanja za-vezništva. Ministrica Andreja Katič je v razpravi poudarila, da Slove-nija ostaja zavezana prevzemanju svojega deleža bremena, kar se kaže tudi v 12-odstotnem povečanju obrambnih izdatkov leta 2016 v primerjavi z letom 2015. Predstavila je vladno odločitev, da se bodo obrambni izdatki na leto povečevali za 20–30 milijonov evrov, kar predstavlja pet- do osemodstotno letno rast izdatkov, s čimer naša država sledi valižanski zavezi o postopni rasti obrambnih izdatkov. Ministrica je v razpravi glede na dinamične spremembe v mednaro-dnem okolju pozvala k enakovredni obravnavi vseh varnostnih izzi-vov, tako tistih z vzhoda kot juga, vključno z zmožnostjo odziva na množične migrantske tokove.Sledilo je delovno zasedanje o odvračanju in obrambi, na njem pa je tekel pogovor o varnostnih izzivih, ki izvirajo z juga, ter o krepitvi Natove vloge v boju proti terorizmu. Prvi dan se je končal z delov-no večerjo o čezatlantski vezi s prisotnostjo visoke predstavnice EU Frederice Mogherini. Pri prvem zasedanju drugega dne so se mini-stri osredotočili na oceno Natove poveljniške strukture in okrepljeno prednjo prisotnost sil v vzhodnih zaveznicah. Govorili so tudi o kiber-netski obrambi, implementaciji strategije za boj proti hibridnim gro-žnjam in o varšavski zavezi o krepitvi nacionalne odpornosti, sreča-nje pa končali z zasedanjem komisije Nato-Gruzija.Ob robu zasedanja se je ministrica za obrambo Andreja Katič na po-vabilo Kanade srečala z ministri zaveznic, ki sodelujejo v kanadski bojni skupini, in sicer poleg Kanade še Albanija, Italija, Poljska, Špa-nija in Slovenija, z njimi pa so govorili predvsem o skupnih načrtih v okviru okrepljene prisotnosti v Latviji in se seznanili s potekom priprav.

DOGOVOROPRIDRUŽITVIRSKPROJEKTUVEČMODALNOTRANSPORTNOVOZLIŠČEEUMinistrica Andreja Katič je pred začetkom zasedanja obrambnih ministrov Nata v Bruslju obiskala Evropsko obrambno agencijo in se srečala z njenim izvršnim direktorjem Jorgejem Domecqom. V okviru obiska so ministrici predstavili več projektov agencije, in sicer diplomatska dovoljenja za prelete vojaških zrakoplovov (Diploma-tic Clearences), medicinsko evakuacijo (Medical Evacuation – ME-DEVAC) ter večmodalno transportno vozlišče EU (EU Multimodular Transport Hub).Na srečanju z izvršnim direktorjem EDE sta sogovornika največ po-zornosti namenila lani sprejetim strateškim dokumentom EU oziro-ma tako imenovanemu obrambnemu paketu (implementacijskemu načrtu globalne strategije EU, evropskemu obrambnemu akcijske-mu načrtu in lanskemu podpisu deklaracije EU-Nato v Varšavi), po-leg tega sta izmenjala poglede o poti naprej, s poudarkom na ra-zvoju zmogljivosti EU. Sogovornika sta pogovor nadaljevala o projektih, v katerih Republika Slovenija sodeluje v okviru zmogljivostnih prioritet EDE. Trenutno Slo-

venija sodeluje v šestih projektih EDE, v enega pa se vključuje. Gre za projekte enotno evropsko nebo (Single European Sky – MIOS SE-SAR), daljinsko upravljani zračni sistemi (Joint Investment Programme Remotely Piloted Air Systems – JIP RPAS), program helikopterskih vaj (Helicopter Exercise Programme – HEP), večnacionalna medicinska enota (Multinational, Medical, Modular Unit – M3U), souporaba re-zervnih delov (Sharing of spare parts – SoSP) ter večmodalno tran-sportno vozlišče (Multimodal Transport Hub). Slovenija je trenutno v fazi vključevanja v projekt s področja raziskav in razvoja ter projekt zagotavljanja energije s področja uporabe gorivnih celic (Inovative Auxiliary Power Unit for Military Purposes – IAPUNIT).Ministrica za obrambo je v okviru obiska na sedežu EDE slavnostno podpisala projektni dogovor o pridružitvi Republike Slovenije k pro-jektu večmodalno transportno vozlišče EU. Gre za projekt vzposta-vitve večmodalnega transportnega vozlišča za nemoten in hiter pre-hod znotraj mej med sodelujočimi državami članicami EU, cilj pa je izboljšati učinkovitost vojaškega kopenskega transporta in drugih premikov. Dogovor obsega premike vojaških kolesnih vozil, vojaških konvojev in vojaških vozil, ki tovorijo nevarne snovi po cestah, žele-znicah in notranjih plovnih poteh.

VARNOSTNAKONFERENCAVMÜNCHNUV okviru tridnevne varnostne konference v Münchnu se je ministrica za obrambo neformalno srečala s številnimi ministri za obrambo in z dru-gimi udeleženci letošnje že 53. konference. Ob tem sta potekali tudi dvostranski srečanji, najprej z ministrom za obrambo Združenega kra-ljestva Velike Britanije in Severne Irske Michaelom Fallonom ter latvij-skim ministrom za obrambo Raimondsom Bergmanisem.Ministrica Katič in britanski minister Fallon sta na srečanju, ki je bilo prvo dvostransko srečanje na ravni ministrov po letu 2004, največ po-zornosti namenila dvostranskemu sodelovanju na obrambnem podro-čju. Strinjala sta se, da je to dobro utečeno in poteka na več podro-čjih. Dogovorila sta se, da bi sodelovanje med vojskama v prihodnje še okrepili, predvsem na področju vojaških vaj in usposabljanj. Mini-stra sta se tudi strinjala, da bi še letos, ko se spominjamo 25-letnice sodelovanja na obrambnem področju, podpisali sporazum med dr-žavama na obrambnem in vojaškem področju. V nadaljevanju sta mi-nistra govorila o obrambnih reformah in v tem kontekstu je ministrica Katič ministra Fallona seznanila s strateškim pregledom obrambe, ki smo ga v Sloveniji pripravili lani. Kot je povedala ministrica, je strate-ški pregled obrambe eden izmed temeljnih dokumentov za prihodnji razvoj in posodobitev slovenskega obrambnega sistema. Ministrica je ob tej priložnosti povabila ministra Fallona na uradni obisk v Slove-nijo, kar je z veseljem sprejel. Na drugem dvostranskem srečanju med ministrico Andrejo Katič in latvijskim obrambnim ministrom Raidmon-dsom Bergmanisom sta ministra največ pozornosti namenila odločitvi Slovenije o napotitvi do 50 pripadnikov Slovenske vojske v Natove sile prednje prisotnosti v Latviji, za kar se je minister Bergmanis zahva-lil ministrici in slovenski vladi za hitro odločitev.

ZASEDANJESVETAZAZUNANJEZADEVEV Bruslju je 6. marca potekalo zasedanje Sveta za zunanje zadeve v formatu obrambnih ministrov EU, udeležil pa se ga je državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak. Na skupnem zaseda-nju ministrov za zunanje zadeve in za obrambo EU je potekala raz-prava glede tako imenovanega obrambnega paketa EU, ki obsega tri temeljne dokumente s področja varnosti in obrambe EU, in sicer imple-mentacijski načrt globalne strategije EU s področja varnosti in obram-be, implementacijo Skupne deklaracije EU in Nata ter Evropski akcij-ski načrt za obrambo. Kot je po zasedanju dejal državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak, so na zasedanju oceni-li napredek glede na sklepe Sveta EU, sprejete novembra lani, in de-cembrske sklepe Evropskega sveta. Vsi trije dokumenti so medsebojno močno povezani in pomenijo okvir za nadaljnje poglobljeno delo na področju varnosti in obrambe ter za krepitev politične volje in financ. Pri tem je, kot je izpostavil mag. Bizjak, implementacija obrambnega paketa osrednja politična prednostna naloga za EU, zato pospeše-na razprava glede navedenih dokumentov poteka na vseh ravneh. Kot je pojasnil mag. Bizjak, Slovenija podpira predloge, ki prispeva-jo h krepitvi poglobljenega sodelovanja na področju obrambe in poti naprej glede obrambnega paketa EU po načelu inkluzivnosti, prosto-voljnosti in nepodvajanja z Natom. Glavno vodilo pri izvajanju stal-nega strukturnega sodelovanja je, da mora biti instrument, zasnovan v pogodbi EU, ustrezen za aktualno varnostno okolje in da ne vodi v

razdrobljenost. Enotnost in verodostojnost EU sta, kot je poudaril dr-žavni sekretar, temeljnega pomena, države članice pa potrebujejo la-stništvo in odgovornost. Stalno strukturno sodelovanje bi zato lahko prispevalo k skupnim prizadevanjem in bi bilo splošno koristno za vse.Pred formalnim skupnim zasedanjem Sveta EU je bilo tudi neformalno srečanje obrambnih ministrov EU, ki so razpravljali o misijah in opera-cijah skupne varnostne in obrambne politike s poudarkom na Vzhodni Evropi, Zahodnem Balkanu in Afriki.

OBISKMINISTRICEZAOBRAMBOVGORIŠKIREGIJIMed obiskom vlade 6. marca v goriški regiji je ministrica za obrambo Andreja Katič obiskala ajdovsko podjetje C-Astral, se srečala z župa-nom občine Kobarid Robertom Kavčičem in obiskala Fundacijo Poti miru v Posočju. Na podlagi javnega naročila je Ministrstvo za obrambo oktobra 2015 s podjetjem C-Astral podpisalo pogodbo za dobavo štirih kom-pletov brezpilotnih sistemov razreda mini. Prvi komplet, ki vsebuje tri letalnike, je bil dobavljen decembra 2015, cena enega kompleta pa je 302.780 evrov z vključenim DDV. Skupna vrednost pogodbe je 1.283.637 evrov z vključenim DDV. Drugi komplet treh letalnikov je bil dobavljen oktobra 2016. Po obisku v podjetju C-Astral je ministrica povedala, da je bil njen prvi namen seznaniti se s proizvodnjo odlič-nih brezpilotnih letal, ki jih je v preteklem letu kupila Slovenska vojska. Poleg tega so jo zanimale tudi izboljšave, ki so jih v podjetju uvedli. Uporaba brezpilotnikov ni pomembna le vojaško, temveč tudi za po-moč ljudem v sistemu zaščite, reševanja in pomoči pri zgodnjem od-krivanju požarov ter iskanju pogrešanih, kar so v ajdovski občini in štabu Civilne zaščite že preizkusili. Poteka tudi dogovor, da bi na več-namenski vojaški ladji Triglav namestili brezpilotno letalo, s čimer bi se možnosti pridobivanja podatkov na ladji precej povečale, kar je načr-tovano v prvi polovici letošnjega leta. »Za Ministrstvo za obrambo je pomembno, da sodelujemo z razvojno naravnanimi slovenskimi pod-jetji, saj bo tako lahko v prihodnje Slovenija sodelovala na razpisih Evropske obrambne agencije in Evropske komisije,« je dejala ministri-ca. V ta namen je Ministrstvo za obrambo že lani razpisalo razvojna sredstva, pomembno pa bi bilo tudi še bolj med seboj povezati slo-venska podjetja. V nadaljevanju obiska v regiji se je ministrica srečala z županom ob-čine Kobarid Robertom Kavčičem, ki je povedal, da je sodelovanje med občino in Ministrstvom za obrambo zelo dobro. Ministrici se je tudi zahvalil za pomoč pri praznovanju 100. obletnic dogodkov prve svetovne vojne. Obisk v Kobaridu je ministrica sklenila na sedežu Fun-dacije Poti miru v Posočju, kjer sta s predsednikom fundacije Zdrav-kom Likarjem podpisala pogodbo o sofinanciranju mednarodnega projekta Pot miru v Posočju za leto 2017. Ministrica je obiskala tudi Ajševico, kjer so ji predstavili Center za je-zikovno usposabljanje, poveljstvo teritorialnega polka 1. brigade in Center za neeksplodirana ubojna sredstva ter njihovo delovanje. Od leta 2005 do 2016 so v severnoprimorski regiji v 4842 intervencijah našli in uničili 84.950 kosov oziroma 106.288 kilogramov neeksplo-diranih ubojnih sredstev. 

Foto

gra

fija:

ww

w.n

ato

.int

Foto

gra

fija:

Bo

rut P

od

go

ršek

, MO

Foto

gra

fija:

Ale

š S

ila, M

O

10 SV SV 11

Imeli smo na primer izmenjave, na katerih so sodelovali ameriški državljani slovenske-ga porekla. Tudi Colorado30, neprofitna sku-pina več kot 150 visokih civilnih predstavni-kov iz celotnega Kolorada, ki jim je zaupana komunikacija med lokalnimi skupnostmi Kolorada in ameriško vojsko, vsako leto obi-šče Washington. Ta skupina vedno vzposta-vi stik tudi z NGK in organizira sestanek s predstavniki slovenskega veleposlaništva v Washingtonu, katerega namen je bolje ra-zumeti odnose med Koloradom in Slovenijo znotraj meddržavnega partnerskega progra-ma in iskati nove ideje, ki hkrati vključujejo vojaško in civilno področje.

Zanimiva izkušnja v dolgoletnem sodelovanju SV z NGK je tudi operativno delovanje v mešani skupini za mentorstvo OMLT v Afganistanu. Kako ocenjujete te skupne izkušnje in kaj pomenijo za novo misijo Resolute Support Mission?NGK in SV sta šestkrat skupaj napotili pri-padnike v Afganistan, kjer so usposabljali in dajali mentorstvo afganistanski vojski, da bo

INTERVJU

SLOVENIJAOMOGOČAPRAKTIČNOUSPOSABLJANJEVREALNIHRAZMERAH

Besedilo: Liliana Brožič

Generalmajor Michael Edwards je poveljnik nacionalne garde Kolorada (NGK) v Združenih državah Amerike. To dolžnost je prevzel leta 2007, in sicer 14. maja, to-rej dan pred dnevom SV. Letos bo minilo 10 let, odkar zelo uspešno poveljuje v na-cionalni gardi Kolorada, hkrati pa končuje aktivno vojaško poklicno pot, saj se bo upokojil. Slovenska vojska sodeluje z NGK že 24 let. Ameriški kongres je leta 1993 odločil, da postane ameriška zvezna država Kolorado partnerska država Repu-bliki Sloveniji. Med obema državama je bil sklenjen meddržavni partnerski pro-gram, ki še vedno poteka. O tem, kako uspešen je, smo povprašali generalmajor-ja Michaela Edwardsa, poveljnika NGK.

Eden izmed letov, v katerem sem najbolj uži-val, je bil let z letalom PC-9, ki ga je upravljal poklicni pilot inštruktor SV. Med tem letom sem imel priložnost ogledati si prečudovito slovensko pokrajino iz zraka.

Pripadniki NGK redno sodelujejo na osrednjih vojaških vajah SV, kot so Adriatic Strike, Immediate Response itn. Te skupne vaje so zelo uspešne, še posebno, ker na njih udeleženci izmenjate in preigrate različne izkušnje ter poglede. Poleti 2016 sta v okviru vaje na letališču v Cerkljah ob Krki pristala lovca NGK F-16. Vi ste bili tam in če prav razumem, je bil dogodek nekaj posebnega tudi za vas.Dogodek je bil poseben predvsem zato, ker je bilo to komaj drugič v dvajsetih letih, da so reaktivni lovci letalskih sil NGK pristali v Sloveniji. Moj cilj je bil, da naše lovce po-novno pošljemo v Slovenijo na usposabljanje.

Pogovor z generalmajorjem Michaelom Edwardsom, poveljnikom nacionalne garde Kolorada, na poslovilnem obisku v Sloveniji

Letos praznujete 10 let vodenja NGK. Končali ste United States Air Force Academy in se kot pilot pridružili NGK že leta 1980. V elitni enoti ameriške vojske ste že dobrih 37 let. V tem času ste leteli z različnimi letali, kot so na primer A-7, C-21, F-16 in drugi. Ali vaša funkcija še dopušča čas tudi za

letenje? Kdaj ste leteli nazadnje?Ker kot načelnik nacionalne garde Kolorada nimam pooblastila za letenje, sem za ameri-ško vojsko nazadnje letel pred približno tremi leti med preizkušanjem najnovejših posodo-bitev na letalih F-16. Sicer imam svoje zaseb-no letalo in licenco športnega pilota, tako da nikoli nisem dolgo zunaj pilotske kabine.

Želel sem tudi, da so pripadniki ameriških letalskih sil deležni vrhunskega usposablja-nja usmerjevalcev združenega ognja, ki je na voljo v Sloveniji. V Cerkljah ob Krki je regio-nalna in večnacionalna šola za usmerjevalce združenega ognja, ki je akreditirana na ravni Nata in ZDA. Vaje, kot je Odločen odgovor, so zelo učin-kovita priložnost za izmenjavo izkušenj. To je priložnost, da hkrati izmenjamo izkušnje glede načina dela in ostanemo takšni, kot smo. Slovenija je z gostovanjem tovrstnih vaj pokazala, da želi na področju mednarodnih operacij ostati vodilna v regiji. Pristanek naših reaktivnih lovcev v Sloveniji znotraj operacije Atlantska odločnost (Operation Atlantic Resolve) je pomenil, da smo ponov-no uspešno povezali usposabljanje NGK z usposabljanji SV. V prihodnosti bi bilo smi-selno na tem področju narediti še več, saj so struktura in zmogljivosti NGK in SV medse-bojno primerljive, kadar se preoblikujeta po-slanstvo in velikost njunih sil.

Sodelovanje z NGK ni samo sodelovanje na vojaških vajah. Je tudi sodelovanje v smeri vlaganj v infrastrukturo in vadišča SV. Pomembno ste prispevali z donacijo vadbenih zabojnikov, s pripravo balističnih ocen za zrakoplove, pri ocenjevanju varne uporabe laserskih označevalcev in obnovi objekta Bile. Najzanimivejše pri tem sodelovanju je, da so pripadniki NGK s svojim delom pomagali pri obnavljanju in vzpostavljanju novih zmogljivosti. Kako ocenjujete to sodelovanje in kakšni so vaši vtisi?V partnerskem sodelovanju s SV je 140. polk vojaškega letalstva NGK v roku in z manjši-mi stroški od predvidenih izvedel prvi voja-ški gradbeni projekt ameriškega ministrstva za obrambo v Sloveniji. To so dragocene iz-kušnje za naše gradbince, koristne za nalo-ge nacionalne garde Kolorada na državni in zvezni ravni. Sodelovanje je pomagalo Sloveniji pri organi-zaciji odličnega usposabljanja za regijo, ame-riške letalske sile in druge zaveznice. Sloveni-ja omogoča praktično usposabljanje v realnih razmerah. Zelo cenimo vodenje Slovenije kot države, saj so slovenski voditelji nenehno pri-pravljeni na gostovanje združenih in Natovih vaj, ki prispevajo k večji povezljivosti.

Koncept meddržavnega partnerskega programa oziroma State Partnership Program se je uveljavil kot učinkovit in

finančno ugoden program varnostnega sodelovanja, še posebno na področju EUCOM. Kaj menite glede na svoje izkušnje, ali program vzpodbuja in podpira meddržavno sodelovanje tudi na drugih področjih, poleg vojaškega?Meddržavni partnerski program je cenovno ugoden program manjšega obsega s poudar-kom na medvojaških izmenjavah, čeprav je bil njegov prvotni namen vključiti tudi med-civilne izmenjave. Medvojaško sodelovanje neizogibno vpliva tudi na civilne odnose. Nacionalna garda Kolorada torej s partner-skim programom spodbuja odnose in zmo-gljivosti na ravni celotne družbe, da omogoči širše medinstitucionalno in medsebojno po-vezano delovanje na vojaški, vladni, gospo-darski in družbeni ravni. To je ena od večjih prednosti partnerskega sporazuma, saj imajo pripadniki nacionalne garde Kolorada delov-ne izkušnje iz civilnega okolja, ki jih lahko uporabijo pri izmenjavah. Prav tako ima vsaka zvezna država guvernerja, ki je povelj-nik nacionalne garde v svoji državi. To omo-goča boljši dostop do ustreznih civilnih virov med izmenjavami.Fo

tog

rafij

a: a

rhiv

NG

K

Foto

gra

fija:

arh

iv N

GK

Foto

gra

fija:

arh

iv S

V

GENERALMAJOR MICHAEL EDWARS IN NAČELNIK GENERALŠTABA SV GENERALMAJOR DR. ANDREJ OSTERMAN

GENERALMAJOR MICHAEL EDWARS S PILOTI SV

12 SV SV 13

ta zmožna samostojno in učinkovito zagota-vljati varnost v državi. SV je s svojim prispev-kom pokazala, da so njene kopenske sile po-vezljive z drugimi, in NGK si je štela v čast delovati ob boku s pripadniki SV ter skupaj z njimi izpolnjevati obveznosti znotraj Nata v Afganistanu. Te skupne izkušnje so okrepi-le partnerstvo med Koloradom in Slovenijo. Ob skupnih napotitvah se pripadniki zares spoznajo in razumejo. Postanejo kot druži-na, kar zelo okrepi partnerstvo.

Kakšna je vloga NGK pri vzpostavljanju šole za usmerjevalce združenega ognja SV (Air to ground operations school) v Sloveniji? Povedali so mi, da je vaša velika želja ravno to, kar se je zgodilo lani. Torej, da bi letala F-16 lahko pristajala v bazi Cerklje ob Krki. Ali bi lahko ob večjem vojaškem letalskem prometu usmerjevalci združenega ognja pridobili več prakse pri svojem usposabljanju?Res je, lahko bi rekli, da se je moja želja ure-sničila, ko je prvi lovec falcon F-16 pristal v Cerkljah ob Krki. Zame je bil to simbolič-ni prikaz tega, da je dobilo naše partnerstvo

regionalne razsežnosti. Zmogljivosti v Cer-kljah ob Krki so bile izpopolnjene. Pripadni-ki ameriške vojske in drugih Natovih vojsk bodo zato še naprej prihajali v Cerklje ob Krki, saj so tamkajšnje možnosti za usposa-bljanje usmerjevalcev združenega ognja res izjemne. Glede na konflikte, ki jih rešujemo, je takšno usposabljanje nujno.

Izvedela sem, da ste velikokrat obiskali Slovenijo in da vam je pri nas všeč. Sodelovanje SV z NGK je zelo dolgo in intenzivno. Kako ga ocenjujete, še posebno z vidika poveljujočega NGK po zdaj že desetih letih?Slovenijo sem obiskal približno dvajsetkrat in sem užival v njenih lepotah. Opazil sem, da so ljudje zelo ponosni na svojo državo. Sprejmejo te z odprtimi rokami. Tukaj se po-čutim popolnoma varno in vaša kultura mi je zelo domača. Dejstvo je, da bodo Slovenke in Slovenci vedno naši sestre in bratje.Naše partnerstvo, katerega začetki segajo v leto 1993, v čas padca Sovjetske zveze, za-znamuje začetek meddržavnega partnerske-ga programa. Začenjamo že 24. leto partner-stva. Oblikovali smo prav poseben odnos, ki

temelji na skupni gorski in podeželski kultu-ri, skupnih napotitvah v mednarodne opera-cije in na misije ter na več sto izmenjavah.

Kakšni so vaša pričakovanja in vizija glede našega skupnega sodelovanja v prihodnosti?ZDA in Slovenija imajo skupno vizijo odvr-niti in premagati terorizem ter nasilje v svetu. S skupnimi napori bomo kljub grožnjam še naprej pomagali zaveznicam in povečevali varnost v regiji. Slovenija je že dokazala, da je polnopravna partnerica pri podpori prizade-vanj globalne protiteroristične koalicije.V prihodnosti želimo to poslanstvo nadalje-vati na različne načine, med drugim s pomo-čjo Sloveniji pri nadaljnjem razvoju vadišča Poček za Natove potrebe, s sodelovanjem v več regionalnih in večnacionalnih partner-stvih pod okriljem Slovenije ter s sodelova-njem pripadnikov SV v usposabljanjih NGK. Želim si, da bi se partnerstvo bolj širilo na ravni vlade. Cilj našega partnerstva je tudi zagotoviti bolj povezano vojaško usposablja-nje med našima državama. Slovenijo v pri-hodnosti vidim tudi kot državo, ki omogo-ča ekspedicijske operacije. Ne dvomim, da bo Slovenija ostala ena najbolj sposobnih in pre-danih vojaških partneric v Natu.

Je pri tako uspešni življenjski in poklicni poti ostal še kakšen izziv, še posebno zdaj, ko se boste upokojili? Kakšni so vaši osebni cilji in želje? Zasebno se bom še naprej vračal v prele-po Slovenijo. Poleg izjemne časti, da sem lahko oblekel vojaško uniformo in branil svojo domovino, sem počaščen, da sem imel tako dolgo možnost razvijati vojaško poklic-no pot. Prav tako mi veliko pomenijo ljudje, ki sem jih v tem času spoznal. Ko si enkrat vojak, je težko, da si ne bi želel še naprej služi-ti na kak drugačen način. Načrtujem tudi več časa preživeti z družino in uživati na družin-ski kmetiji v Nebraski. Tudi v bejzbolskem klubu mojega vnuka potrebujejo trenerja. Z ženo Laury bova vedno tudi na voljo slo-venskim prijateljem, ki bodo obiskali Kolo-rado. Vedno. 

IZ NAŠIH ENOT

ZANABORNISISTEMNIPOTREBEV Slovenski vojski je bilo konec leta 2016 7812 pripadnikov, od tega 6920 pripadnikov stal-ne sestave in 892 pripadnikov pogodbene re-zerve. Po prenehanju izvajanja obveznega služenja vojaškega roka je skladno z ustavo nabornikom še vedno omogočeno služenje vojaškega roka na podlagi njihove prostovolj-ne odločitve. Prostovoljno služenje vojaškega roka je namenjeno pridobivanju kadra stalne sestave Slovenske vojske, zagotovitvi kadra za pogodbeno rezervo in naborne baze voja-ške strateške rezerve ter neposredni promo-ciji Slovenske vojske. Mladi lahko tako pre-verijo, ali jim vojaško življenje ustreza, in se na podlagi tega odločijo za nadaljnjo zaposli-tev v vojaških vrstah. Ob tem velja spomniti, da je kljub poklicni vojski še vedno v veljavi Zakon o vojaški dolžnosti, ki predvideva, da lahko vlada ob povečani nevarnosti napada

PROSTOVOLJNI PREIZKUS VOJAŠKEGA ŽIVLJENJAPomembna prelomnica v zgodovini Slovenske vojske je bila, ko so leta 2003 ukini-li naborniški sistem in ustanovili profesionalno vojsko. V javnosti lahko v zadnjem času opazimo pomisleke o ponovni uvedbi naborništva zaradi spremenjenih var-nostnih razmer in po zgledu nekaterih drugih držav v Evropski uniji. Ob tem se pojavljajo vprašanja, kakšna bi bila motiviranost »obveznikov«, koliko bi se jih izognilo služenju z ugovorom vesti in kolikšen bi bil strošek ponovne uvedbe na-borništva zaradi zagotavljanja potrebne infrastrukture in kadra, ni pa zanemar-ljiva niti obremenitev gospodarstva, saj bi obvezno služenje pomenilo izostanek generacije fantov iz šol in delovnih procesov. Ob tem velja poudariti, da je obram-ba države že po ustavi dolžnost državljanov Republike Slovenije in da je ohranje-na ne glede na spremembo načina popolnjevanja iz naborniške v poklicno vojsko. Zakon o vojaški dolžnosti tako omogoča ponovno uvedbo izvajanja vojaške dol-žnosti v celoti v izrednih razmerah, še vedno pa je državljanom in državljankam omogočeno tudi prostovoljno služenje vojaškega roka.

Besedilo: Jerneja Grmadnik Fotografije: Bruno Toič

vojaškega roka. »Trenutno nismo v takem stanju in tudi trenutna struktura Slovenske vojske, pri kateri sicer imamo kadrovske te-žave, ni tako kritična, da bi morali razmišljati v smeri ponovne uvedbe nabornega sistema,« je za medije pojasnil državni sekretar na Mi-nistrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak in dodal, da je tudi v strateški rezervi še vedno približno 78.000 pripadnikov do 45 let oziro-ma častnikov do 50 let, ki imajo opravljeno vojaško evidenčno dolžnost in s tem vse zna-nje, da v kriznih razmerah nadomestijo ka-drovski primanjkljaj.

NAGENERACIJOVEČKOT20MILIJONOVEVROVPonoven prehod na naborniško vojsko bi zahteval zagonsko vlaganje, ki bi se nanaša-lo predvsem na vzpostavitev ustreznega ob-sega infrastrukture za nabornike (dogradnja vojašnic in poligonov, oskrba nabornikov, drugačno opremljanje), spremenjeno popol-njevanje stalne sestave Slovenske vojske (po-večanje števila častnikov, predvsem za uspo-sabljanje in poveljevanje vojnim enotam, drugačno opremljanje rezervne strukture ter drugo), dopolnjevanje kadrovskih zmoglji-vosti v organizacijskih enotah MO za opra-vljanje nalog nabora in napotitve ter drugih nalog, kar pomeni tudi dodatne stroške. Mi-nistrstvo za obrambo je približno izračunalo, koliko bi državo stali naborniki, toda točen izračun je težko narediti, opozarja državni sekretar mag. Bizjak in pojasnjuje: »Simula-cijo smo naredili na podlagi primerjave se-danjega vojaka na služenju prostovoljnega vojaškega roka, za katerega je strošek pribli-žno 5400 evrov za tri mesece, kar vključuje nagrado, namestitev, hrano, prevoze, zdra-vstvena zavarovanja, strelivo in najbolj pre-prosto uniformo. Če to pomnožimo s pribli-žno 4000 fanti na generacijo, kolikor bi jih bilo najbrž ocenjenih kot sposobnih za služe-nje in ki se ne bi raje odločili za civilno slu-ženje, je strošek torej dobrih 20 milijonov evrov. Ob tem niso upoštevani zagonski stro-ški, ki bi nastali ob nadgrajevanju objektov,

Prostovoljno služenje vojaškega roka je enkratna izkušnja, pridobljeno znanje pa lahko kan-didatom in kandidatkam koristi tudi v vsakdanjem življenju. V okviru temeljnega vojaško-strokovnega usposabljanja (TVSU) bodo spoznali delo poklicnega vojaka in se laže odloči-li za zaposlitev v Slovenski vojski ali za vključitev v pogodbeno rezervo SV. Pogoji so starost od 18 do 27 let, ocena o sposobnosti ali delni sposobnosti v okviru predpisanega zdravni-škega pregleda, pozitivno varnostno soglasje in potrdilo o nekaznovanosti. V času usposa-bljanja, ki traja 14 tednov, imajo kandidati čez teden brezplačno namestitev in prehrano, so upravičeni do povračila potnih stroškov ob koncih tedna ter so zdravstveno in nezgodno za-varovani, usposabljanje pa se jim šteje v pokojninsko dobo. Med glavnimi predmeti so splo-šni vojaški predpisi, osnove preživetja in delovanja na bojišču, radiološka-kemična-biološka obramba, inženirstvo, zveze, prva pomoč, kondicijska vadba, borilne veščine, državljanska vzgoja in postrojitvena pravila. Kdor uspešno konča TVSU, dobi tudi nagrado 1400 evrov.

OBUSPEŠNOKONČANEMUSPOSABLJANJU1400EVROVNAGRADE

na državo ali v neposredni vojni nevarnosti predlaga državnemu zboru v sprejetje odlo-čitev o ponovni uvedbi napotitve na služenje

NAJVEČ VOJAKOV PROSTOVOLJCEV V ZADNJIH DESETIH LETIH JE TVSU USPEŠNO KONČALO LETA 2009, IN SICER 226, NAJMANJ PA LETA 2014, IN SICER 47.

Foto

gra

fija:

arh

iv S

VFo

tog

rafij

a: a

rhiv

NG

K

MED OBISKOM NA LETALIŠČU CERKLJE OB KRKI

GENERALMAJOR MICHAEL EDWARDS Z ŽENO NA BLEDU

14 SV SV 15

večanju števila zdravniških in psiholoških pregledov ter krepitvi zdravstvene službe v vojašnicah, in drugi stroški,« opozarja dr-žavni sekretar.

ZAGOTAVLJANJENUJNIHKADROVSKIHVIROVMinistrstvo za obrambo je pred kratkim predstavilo strateški pregled obrambe, v ka-terem je ocenilo raven razvoja obrambnega sistema in njegovo delovanje glede na aktual-ne nacionalne obrambne ambicije v povezavi z mednarodnimi zavezami ter deklariranimi zmogljivostmi. Sklepi strateškega pregleda obrambe potrjujejo, da je obrambni sistem RS po letu 2010 zastal v svojem razvoju, zato so glavni cilji zagotovitev obrambnih zmo-gljivosti države, večja odpornost države in družbe pred varnostnimi grožnjami, izbolj-šanje pripravljenosti in vzdržljivosti Sloven-ske vojske ter uresničevanje skupnih ciljev in zavez v okvir EU ter Nata. Strateški pregled omenja tudi ukrepe za zagotavljanje nujnih kadrovskih virov s ciljnim obsegom 10.000 pripadnikov, pri čemer morajo kadrovski viri tako po obsegu kot kakovosti bolj dinamič-no slediti spremenjenim varnostnim razme-ram. Omenja še nujnost povečanja možnosti za opravljanje obsega prostovoljnega služe-nja vojaškega roka. Ministrstvo za obram-bo je zato že sprejelo nekaj ukrepov za popu-larizacijo prostovoljnega služenja vojaškega roka, in sicer povečanje nagrade za uspešno končanje usposabljanja, možnost prostovolj-nega služenja vojaškega roka na več lokacijah v Sloveniji in odločitev o neomejevanju števi-la odmere vojakov prostovoljcev, ki izpolnju-jejo predpisane pogoje, saj je bilo do zdaj šte-vilo mest omejeno.Tudi sedanja Resolucija o splošnem dolgoroč-nem programu razvoja in opremljanja Slo-venske vojske do leta 2025 (Uradni list RS, št. 99/10) kot najvišji razvojno-usmerjevalni do-kument, namenjen Slovenski vojski, predvi-deva, da bo imela SV do 10.000 pripadnikov s ciljnim razmerjem med pripadniki stalne se-stave in pripadniki pogodbene rezerve 4 : 1. Poleg tega določa, da si bo Republika Slovenija skladno z zmožnostmi in razpoložljivimi viri prizadevala doseči načrtovani obseg Sloven-ske vojske najpozneje do leta 2018 in ga nato ohranjala na enaki ravni tudi v dolgoročnem obdobju. Poseben poudarek bo namenjen iz-vajanju prostovoljnega služenja vojaškega roka, ki bo predstavljalo dodatno možnost za pridobivanje novega kadra za stalno sestavo in pogodbeno rezervo, piše v resoluciji.

USPOSABLJANJEUSPEŠNOKONČA70ODSTOTKOVNAPOTENIHProstovoljno služenje vojaškega roka je tako pomembno tudi za popolnjevanje poklic-nih in pogodbenih struktur Slovenske voj-ske. Od leta 2004 do 2017 je vlogo za napo-titev za prostovoljno služenje vojaškega roka vložilo 4722 državljanov, od tega 4125 mo-ških in 597 žensk. Usposabljanja se je ude-ležilo 2623 kandidatov, med njimi 323 voja-kinj, uspešno pa jih je služenje končalo 1851, kar je približno 70 odstotkov napotenih. Od vseh, ki so opravili prostovoljno služenje vo-jaškega roka, je vlogo za zaposlitev v SV vlo-žilo 1278 prostovoljcev, od tega 1122 vojakov in 156 vojakinj, zaposlitev pa je dobilo skupaj

SABINATRBOVEC:Vojska me veseli že od prej, zdaj ko imam možnost poskusiti, pa grem iskat nove iz-kušnje. Sestrična ima fanta, ki je zaposlen v Slovenski vojski, tako

da sem osnovne informacije že dobila, malo pa sem pregledala tudi videoposnetke, kako poteka usposabljanje. Pred tem sem sicer delala vaje za krepitev in malo vadila v fi-tnesu, nisem se pa posebej pripravljala. Pri-čakujem malo več kondicije in športne pri-pravljenosti ter mogoče kakšen kilogram manj (smeh). Mogoče bom nadaljevala tudi poklicno, tako da je to za zdaj prvi korak k temu.

EDOSINANOVIČ:Tu sem, ker bi rad spo-znal svoje sposobno-sti, koliko sem zmo-žen in pripravljen, rad pa bi se navadil strogega vsakdanjika. O  usposabljanju sem informacije po iskal na

internetu in se pozanimal, kako stvari pote-kajo, zato približno vem, kaj me čaka. Nisem zaskrbljen, kako bo, in se mi zdi, da bo zelo zanimivo, zato se veselim. Tudi starši me podpirajo pri tej odločitvi.

ROKDOLHAR:Za prostovoljno slu-ženje vojaškega roka sem se odločil, ker je to zame izziv. Rad imam težke stvari, čim težje je, bolje je (smeh). O zaposlitvi za zdaj še ne razmi-

šljam. Od usposabljanja pričakujem, da se bom naučil uporabljati orožje in brati kom-pas ter da bom obvladal druge vojaške ve-ščine. Fizično sem se pripravljal s tekom na deset kilometrov in z dvigovanjem uteži.

ALEKSANDRAOGRIN:Vojska me že od nek-daj zanima, ker so tudi domači v Sloven-ski vojski. Bila sem že na vojaškem tabo-ru in mi je bilo všeč, zato sem se odločila

poskusiti še s služenjem vojaškega roka. Če bom usposabljanje uspešno opravila, se bom poskusila zaposliti v Slovenski vojski. Pri vo-jaškem poklicu se mi zdijo zanimivi delo na terenu, razgibanost in nenehna pripravlje-nost. Upam, da mi bo vse všeč, da se bom ve-liko naučila in da bom še izboljšala fizično pripravljenost. Posebej se nisem pripravljala, ker se sicer veliko ukvarjam s športom, zato mislim, da imam dovolj kondicije.

Poleg prostovoljnega služenja vojaškega roka se lahko mladi od 15. do 26. leta z vojaški-mi veščinami seznanijo na poletnih vojaških taborih. Prvi tak je vsakoletni enotedenski tabor MORS in mladi, na katerem srednješolcem, ki se za to odločijo prostovoljno, posku-šajo približati vojaške veščine, delo ter življenje slovenskega vojaka v okolju vojašnice. Po-udarek je med drugim tudi na predstavitvi orožja, laserskem streljanju, orientaciji, upo-rabi kompasa, branju kart, gibanju po azimutu in na podobnih veščinah. Tabor poteka v vojašnici v Vipavi in okolici, letos pa se bo začel 26. junija. Druga oblika prostovoljnega vojaškega delovanja je vsakoleten dvotedenski vojaški tabor, ki je namenjen polnoletnim dijakom in študentom. Udeleženci pridobijo teoretično znanje, ki ga preizkusijo v pra-ksi, tako pa se lahko podrobno seznanijo z delom in življenjem v Slovenski vojski. Pouda-rek je na usposabljanju v terenskih razmerah, zato je treba usvojiti in poznati osnove pre-živetja v naravi, orientacije in izvidovanja, seznanijo pa se tudi z vojaškimi navadami in vedenjem, opremo in uporabo orožja, pehotno taktiko, topografijo, premagovanjem vo-dnih ovir ter osnovami vojaške alpinistike. Tabor je v vojašnici na Bohinjski Beli in okoli-ci, letos pa se bo začel 3. julija.

VOJAŠKITABORIVABIJOMLADE

751 nekdanjih vojakov prostovoljcev. Največ vojakov prostovoljcev, ki so se pozneje tudi zaposlili, je bilo v prvih letih po uvedbi po-klicne vojske, najmanj pa v zadnjih treh. Prav z namenom, da bi se več fantov in deklet od-ločalo za služenje prostovoljnega vojaškega roka, je vlada na predlog ministrstva preje-mek denarnega nadomestila na posamezne-ga vojaka ali vojakinjo prostovoljko, ki uspe-šno konča usposabljanje, zvišala za približno 400 evrov, tako da zdaj znaša 1400 evrov. S to spremembo se približuje denarnim zne-skom v višini približno 1900 evrov, ki so jih vojaki prostovoljci dobivali do leta 2012, pri čemer je služenje trajalo teden dlje, in sicer 15 tednov. Letos bodo za služenje prostovolj-nega vojaškega roka določeni dodatni termi-ni in dodatne lokacije poleg Vipave, in sicer na Bohinjski Beli ter v Murski Soboti z začet-kom 26. junija ter v Novem mestu z začetkom 11. septembra.

DANZNOVOGENERACIJOPROSTOVOLJCEVTemeljno vojaškostrokovno usposabljanje (TVSU) se je 6. marca začelo tako za nekaj poklicnih vojakov kot tudi za kandidate pro-stovoljce generacije marec 2017, ki jih bomo v reviji SV spremljali 14 tednov. Obiskali smo jih na prvi dan v Veščinskem centru v Voja-šnici Janka Premrla v Vipavi, kamor so se v veselem pričakovanju, toda tudi še nekoliko zadržano in resnih obrazov iz civilnih oseb začeli spreminjati v vojake. Prostovoljne-ga služenja vojaškega roka se je tokrat ude-ležilo 25 fantov in pet deklet. Po javljanju na sprejemnici v vojašnici in nekaj osnovnih po-datkih, ki so jih dobili od pristojnih, so imeli čas le za to, da so odložili osebno prtljago v skupne spalne prostore, nato pa so se z av-tobusom odpeljali v Ljubljano v Roje, kjer so prevzeli vojaško uniformo in druga oblači-la, škornje, pasove ter nahrbtnik z vso opre-mo, ki jo bodo potrebovali. Sledila sta vrni-tev v Vipavo in obisk frizerja, ki je poskrbel za nove, gladko obrite fantovske pričeske, dekleta pa so dobila navodila o pravilnem spenjanju las v figo. Prvi dan so se seznani-li še s hišnim redom in pravili postiljanja, že drugi dan pa sta jih čakala učenje postroji-tve, hoje in vojaških pozdravov, pred tem pa

tudi preverjanje skrbi za red. Kot je povedal inštruktor vodnik Iztok Rožanc, je usposa-bljanje sestavljeno iz treh faz: »V prvi se bodo uvajali in bodo spoznavali temeljne osnove ter postrojitvene postopke, v drugi fazi bodo že spoznavali uporabo orožja, v tretji fazi pa sledi še terensko usposabljanje. Usposablja-nje je razdeljeno zato, ker imajo po koncu vsake stopnje preverjanje, pri katerem mora-jo pokazati zadostno znanje, sicer ne napre-dujejo,« je pojasnil vodnik Rožanc. Dodal je, da kandidati usposabljanja ne končajo, ker

pridejo mogoče s prevelikimi ambicijami, pogosto pa jih ustavijo poškodbe ali obnove starih poškodb, ki so posledica slabše fizične pripravljenosti: »Pozna se, da so nove genera-cije nekoliko manj na igriščih in več doma.« Leta 2016 je TVSU uspešno končalo 52 izmed 77 napotenih kandidatov za prostovoljnega vojaka. Nekaj kandidatov in kandidatk, ki smo jih prvi dan srečali v Vipavi, smo vprašali, zakaj so se odločili za vojaško usposabljanje in ka-kšna so njihova pričakovanja.  

TRIDESET PROSTOVOLJCEV, OD TEGA PET DEKLET, JE V SPREMSTVU INŠTRUKTORJEV VKORAKALO V VOJAŠNICO JANKA PREMRLA V VIPAVI.

PRVI POSTANEK JE BIL V ROJAH V LJUBLJANI, KJER SO DOBILI PRIMERNO UNIFORMO IN DRUGO OPREMO.

FANTJE IN DEKLETA NA PROSTOVOLJNEM SLUŽENJU VOJAŠKEGA ROKA BODO MED TEDNOM BIVALI V VOJAŠNICAH, KONCE TEDNA PA BODO IMELI PREDVIDOMA PROSTE.

PROSTOVOLJNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA POMENI TUDI PREIZKUS PSIHOFIZIČNE VZDRŽLJIVOSTI POSAMEZNIKA.

16 SV SV 17

DOMOVINI PRISEGLO 29 VOJAKINJ IN VOJAKOVNovi poklicni pripadniki in pripadnice Slovenske vojske, generacije november 2016, so 17. februarja po 14 tednih temeljnega vojaškostrokovnega usposablja-nja (TVSU) izrekli prisego domovini v Veščinskem centru SV v Vojašnici Janka Pre-mrla Vojka v Vipavi. Večina deklet in fantov je na usposabljanje prišla z željo po romantičnih dogodivščinah, po številnih psihofizičnih preizkusih pa so se preobra-zili v odgovorne ljudi, ki jih ni strah naporov in ki poznajo bolečino ter pred njo ne klonejo, je bilo izrečeno v uvodu v slovesnost, ki so se je poleg predstavnikov Ge-neralštaba SV in lokalnih oblasti udeležili tudi starši, sorodniki, partnerji in prijate-lji novih vojakinj in vojakov.

Besedilo: Jerneja Grmadnik Fotografije: Bruno Toič

V treh mesecih TVSU so se pripadni-ki SV seznanili z osnovami vojaške-ga poklica, s številnimi fizičnimi

preizkusi izboljšali svojo kondicijsko pri-pravljenost, opravili izpite iz strokovnega vojaškega znanja in tako pridobili vojaško evidenčno dolžnost (VED) vojak. Uspešno je usposabljanje končalo 11 deklet in 18 fan-tov, med njimi tudi dva vojaška uslužbenca. Poveljnica Veščinskega centra podpol-kovnica Nataša Zorman je v svojem govo-ru poudarila, da vojaška služba ni navadna služba, ki jo zmore vsak, temveč od voja-ka zahteva tudi osebna odpovedovanja, ki

pa jih odtehta domoljubje. »Vem, da preho-jena pot ni bila najlažja, zahteve so bile po vašem prepričanju kdaj previsoke, a take so naše norme in ko opraviš z njimi, si moč-nejši, v fizičnem in duševnem smislu. Ne ustavi te nobena ovira, niti na poti kamen pod nogami, nekomu pripadaš. Ko enkrat oblečemo uniformo, nas ta zaznamuje,« je dodala in čestitala vojakom, ki jih v nada-ljevanju čaka še osnovno vojaškostrokovno usposabljanje (OVSU) in usposabljanje za VED strelec. Podpolkovnica je po slovesno-sti povedala, da ima lepe spomine na dan, ko je tudi ona prisegla domovini, in da se

nanjo pogosto spomni, ko opazuje nove ge-neracije. »Bilo nas je več in upam, da bodo tudi nove generacije številčnejše,« je dejala in dodala, da jo zelo veseli, da pride na slo-vesnost toliko staršev, svojcev in prijateljev,

JANARIJAVEC:Za vojsko sem se od-ločila zaradi dolge-ga zanimanja za ta poklic in tudi zara-di vojaške tradicije v družini. Po koncu usposabljanja so ob-čutki prav evforič-

ni, bilo je naporno, vendar se splača. Sple-tla so se nova prijateljstva, čeprav vedno nismo bili tako enotni, kot bi si želela, toda to pride sčasoma. Vse preizkušnje so po-tekale po mojih pričakovanjih. Pomembna mi je bila tudi podpora domačih, brez ka-tere ne bi šla v to. Sem iz Primorske, zato bi rada tudi v prihodnosti bila na teh kon-cih, vendar se, iskreno povedano, veselim dela v vojski, ne glede na to, kje bom opra-vljala ta poklic.

ANITAKLARIČ:Da bi delala za voj-sko ali policijo, je bila moja želja že od otro-ških let. Izbirala sem med obojim. Usposa-bljanje je bilo veliko-krat naporno, toda ta-krat moraš potrpeti.

Če je volja, ni težko, če pa imaš prijatelje, je še lažje. V tej generaciji je bilo presene-tljivo veliko deklet, med seboj se dobro ra-zumemo in si pomagamo. Danes me je pri-šla spremljat tudi družina. Oče pravi, da še zdaj ne more verjeti, da sem šla v vojsko, sestra pa se šali, da sem ji bolj brat (smeh), sicer me pa podpirajo. Za prihodnost še ne

vem, v kaj se bom usmerila, sem pa pripra-vljena na vse.

MIHAFERJANČIČ,NAJBOLJŠIVOJAK:Na usposabljanje bo ostal čudovit spo-min, ker sem postal najboljši vojak in sem dosegel 300 točk na PGS, kar me res ve-

seli. Usposabljanje se mi ni zdelo tako na-porno, zahteven pa je bil kakšen teren, na primer na Bloški Polici – bujenje pono-či in alarmi. Sicer je bilo zelo zanimivo in priporočam tudi drugim, da se pridružijo vojski. Za ta poklic sem se odločil, ker je delo razgibano in zelo raznoliko, veliko je tudi dela na terenu. Želim si priti do ka-kšnega vodniškega čina ali še kaj več. Vse-kakor bom poklicno pot nadaljeval v SV.

DAVIDRAVNIK:Za vojsko sem se od-ločil, ker me ta polic zanima že od otro-štva. Najraje imam oklepnike. Obožu-jem tanke, ki so moja strast in življenjski cilj. Usposabljanje je

potekalo po pričakovanjih, bilo je super in nimam prav nobenih pripomb. S kole-gi smo se dobro razumeli in tudi z nadre-jenimi, ki jih moram pohvaliti, saj so bili odlični. V prihodnosti si želim delati v tankovski enoti, to je moj cilj že od nekdaj.

ker je njihova podpora zelo pomembna. »Razlika med tem, ko pridejo fantje in de-kleta k nam prvi dan, in po tem, ko kon-čajo TVSU, je očitna: naredimo jih fizično in psihično močnejše. Tako kot z drugi-mi generacijami sem zadovoljna tudi z no-vembrsko, ki je bila nekoliko posebna. V njej je bilo več deklet kot navadno, pa tudi ena izmed vojaških uslužbenk je bila starej-ša od 40 let, zaradi česar je bilo treba neka-tere izzive prilagoditi. Pri tem lahko le po-hvalim inštruktorje, ki so odlično opravili svoje delo,« je še povedala poveljnica Nata-ša Zorman.Slavnostni govornik na prisegi je bil po-močnik načelnika Generalštaba SV briga-dir mag. Bojan Pograjc, ki je vojakinjam in vojakom čestital ob uspešnem zaključku usposabljanja ter jim zaželel veliko poguma na temeljih novih vrednot, znanja in veščin za uspešno delovanje in poklicno kariero v SV. »Ko pogledam postroj, v katerem stoji-te, vidim med seboj pomešane fante in de-kleta, može in žene, ki vas je TVSU združilo ter naredilo še bolj ženske in še bolj moške, hkrati pa vas je naučilo zavedanja o pome-nu enakih možnosti za oba spola, v smi-slu iskanja kohezivnosti in trdnosti voja-škega kolektiva. Tu ste tisti, ki brez vsakega dvoma že razumete kot sodobni vojaki, kaj vam mora pomeniti domovina in kako se počutite kot državljani v vojaški uniformi,« je dejal brigadir mag. Pograjc in poudaril, da morajo imeti veliko samozaupanja, za-upanja drug v drugega in v svoje nadrejene kot temeljno odliko domovinskosti, pa naj si bo v miru, konfliktu ali vojni. Ob tem se je zahvalil tudi inštruktorjem, svojcem in bližnjim, ki so jih spodbujali in jim stali ob strani ter jim prišli zaploskat in se z njimi veselit na ta slovesni dan. 

18 SV SV 19

BODOČI ČASTNIKI NA PRVEM TERENUOd 6. do 10. marca je na osrednjem vadišču SV na Počku potekalo prvo večdnevno terensko usposabljanje 29. generacije Šole za častnike. Kandidati so se začeli šolati 3. januarja. 19 kandidatov, od tega dve kandidatki, so terensko usposabljanje izva-jali v sodelovanju z inštruktorji in kontrolorji iz Centra za združeno usposabljanje, ki so poskrbeli, da je bilo usposabljanje kandidatov za častnike ob uporabi sistema za simulacijo taktičnega delovanja saab tudi čim bolj realno. Bodoči častniki so se na pr-vem daljšem terenu urili za ofenzivno delovanje oddelka, pri čemer so vadili taktične postopke in se učili samostojnega poveljevanja oddelka med premikom, ob odzivu na stik, bližnjo ali daljno zasedo ter ob napadu na bunker. Kot je poudaril poveljnik učne čete na Šoli za častnike major Dejan Šibilja, so kandidati v tej generaciji zelo motivirani za delo in pripravljeni sprejemati novo znanje, ki jim bo po koncu šolanja koristilo pri opravljanju začetnih častniških dolžnosti poveljnika voda v enotah SV.

Besedilo: Marko PišlarFotografije: Bruno Toič

VOKVIRUSPLOŠNEFAZEBODOIZVEDLIŠESTDALJŠIHTERENSKIHUSPOSABLJANJKandidati 29. generacije Šole za častnike, v ka-teri je 19 kandidatov, od tega dve kandidatki, so šolanje v Vojašnici generala Maistra in vo-jaškem objektu kadetnica v Mariboru začeli 3. januarja. V prvih štirih tednih so opravili šolanje po programu temeljnega vojaškostro-kovnega usposabljanja kandidatov za častni-ke – 2. faza. Program jim je omogočil, da so pridobili najpomembnejše veščine in znanje, kar je nujno za nadaljevanje programa splo-šnega vojaškega izobraževanja in usposablja-nja kandidatov za častnike SV. Ta je name-njen pridobivanju znanja, veščin in navad, ki jih bodo potrebovali za delo častnika ne glede na to, v kateri enoti rodu ali službe bodo po

koncu šolanja na Šoli za častnike razporeje-ni na začetno častniško dolžnost poveljnika voda. Kandidati med splošnim vojaškim iz-obraževanjem in usposabljanjem pridobiva-jo teoretično znanje iz voditeljstva, povelje-vanja in kontrole z načrtovanjem delovanj, spoznavajo opremo in oborožitev s poukom streljanja ter se učijo vsebin iz vojaške zgodo-vine, športne vadbe in didaktike. Major Šibi-lja je razložil, da kandidati znanje najprej pri-dobijo v učilnici in z individualnim študijem. Praktično usposobljenost, znanje in izkušnje iz taktike ter vsebin voditeljstva dobijo z ude-ležbo na večdnevnih terenskih usposabljanjih. Dodal je še, da bodo kandidati v okviru splo-šne faze opravili šest daljših terenskih usposa-bljanj, ki so vezana na taktične načine bojeva-nja. Obsegajo vsebine ofenzivnega delovanja

oddelka, ofenzivnega in defenzivnega delova-nja voda, stabilizacijskega delovanja ter boje-vanja v naselju, čaka pa jih še zaključni teren. Kandidati za častnike bodo poleti sodelovali na vojaškem študentskem taboru, na katerem jih bodo ocenjevali iz vsebin didaktike. Pred udeleženci tabora bodo namreč morali samo-stojno pripraviti in izvesti tudi učni nastop.

VEŠČINEVODITELJSTVASPOZNAVALIZOFENZIVNIMDELOVANJEMODDELKAKandidati 29. generacije Šole za častnike so prvo daljše terensko usposabljanje opravi-li na osrednjem vadišču SV na Počku. Urili so se v bojnih postopkih oddelka v napa-du. Major Šibilja je dejal, da so kandidati na tem terenu z individualnih vojaških veščin

postopno prešli na delovanje ognjene skupi-ne in oddelka. »Kandidati se morajo naučiti vodilnih dolžnosti in vlog skozi taktiko ofen-zivnega in defenzivnega bojevanja,« je pouda-ril major Šibilja in dopolnil, da namenjajo po-udarek veščinam voditeljstva kot postopkom, ki jih zahtevajo posamezne dolžnosti v oddel-ku. Kandidati so se z vsebinami taktike delo-vanja učili predvsem veščin voditeljstva, zato so se v vlogah vodij skupin in poveljnikov od-delka nenehno izmenjevali. »Želimo, da bi kandidati čim večkrat bili v vlogi poveljnika oddelka,« je razložil major Šibilja in dodal, da jim bo glede na manj kandidatov v generaci-ji to lahko uspelo brez težav zagotoviti, teže pa bodo izvajali urjenja na vodni ravni. Ob tem je še omenil, da se majhnost generacije pozna tudi v večji kohezivnosti kolektiva, kandidati pa so poleg tega bolj motivirani in zavzeti za pridobivanje novega znanja. V tej generaciji je sedem kandidatov in kandidatk, ki so že kraj-ši čas zaposleni v SV, 12 pa jih prihaja iz civil-nega okolja in razen prostovoljno odslužene-ga vojaškega roka ter udeležbe na študentskih vojaških taborih nimajo vojaškega predzna-nja in izkušenj. Vsi kandidati so morali pred vstopom na Šolo za častnike uspešno opravi-ti izbor, ki je vstopna točka za šolanje za vse

KANDIDATANDREJTAJNIK:Sem pripadnik voja-ške zdravstvene enote in delam v ambulanti v Celju. Za odhod na Šolo za častnike sem se odločil, ker me je častniška karierna pot

od nekdaj zelo zanimala. Šolanje zahteva disciplino in trdo delo. Všeč mi je, da je raz-gibano, saj vsebine, ki se jih najprej učimo v učilnici, nato preverimo še v praksi na tere-nu. Za naše prihodnje delo je zelo pomemb-no, da se nenehno izmenjujemo v vlogah vodje skupin, poveljnika oddelka in povelj-nika voda, čeprav nas usposabljanje za po-veljevanje vodu šele čaka. Všeč mi je, da uporabljamo sistem za simulacijo taktične-ga delovanja, ki omogoča beleženje zadet-kov, tako da je usposabljanje čim bolj real-no. Po koncu šolanja bi se rad vrnil v svojo enoto in delal v njej kot častnik.

KANDIDATJANŽBRGLEZ:Čeprav prihajam iz ci-vilnega okolja, imam nekaj izkušenj z vo-jaškim življenjem, saj sem v 41. generaciji prostovoljno odslužil vojaški rok, prav tako

sem se med študijem udeležil vojaškega ta-bora. Po krajšem premoru, ki sem ga izkori-stil za dokončanje študija, sem se odločil za delo v Slovenski vojski, pri čemer sem se za-dnji dve leti intenzivno pripravljal na izbor in nato za častniško šolanje. Ocenjujem, da je bila odločitev za Šolo za častnike pravil-na. Prehod iz civilnega v vojaško življenje je bil kar težek, pri čemer mi največ težav predstavlja hitrost dela. Vodenje oddelka je svojevrsten izziv, saj moraš poskrbeti ne le zase, temveč tudi za druge. Ko bom kon-čal častniško šolo, bi bil najraje razporejen v artilerijo, ker me to zelo zanima.

KANDIDATKASABINAOTOREPEC:Prihajam iz 20. pehotne-ga polka, v katerem sem namerilka na puškomi-traljezu FN MAG. V SV sem zaposlena pribli-žno eno leto. Zanimajo me vsebine voditeljstva

in rada vodim ljudi ob sebi, zato sem se odlo-čila za Šolo za častnike. Izbirni postopek sem uspešno opravila, je pa bil zelo naporen. Šola-nje za častnika je za zdaj izpolnilo moja priča-kovanja, saj smo se kot kolektiv povezali in de-lujemo zelo usklajeno. Fantje mi pomagajo in me spodbujajo, če česa ne zmorem, saj imam kot dekle kar nekaj težav pri bolj zahtevnih nalogah. Bistvo terenskih usposabljanj je, da se učimo na svojih napakah in da bomo po več opravljenih terenih veliko boljši. Želim si, da bi po koncu šolanja postala poveljnica voda v logistični enoti, saj sem iz teh vsebin pridobi-vala znanje že na fakulteti.

ŠOLANJEIZPOLNJUJENJIHOVAPRIČAKOVANJA

kandidate, in sicer iz SV ter civilnega okolja. Inštruktorji za voditeljstvo iz Centra vojaških šol in vojaški psihologi SV so že med izborom s pogovori ter testiranjem izbrali kandidate, ki imajo ali kažejo voditeljske zmogljivosti in iz-polnjujejo najnižje standarde, da lahko v pri-hodnje postanejo dobri voditelji v SV.

PRVOTERENSKOUSPOSABLJANJEPODPRLISSISTEMOMZASIMULACIJOTAKTIČNEGADELOVANJAPrva dva dneva terenskega usposabljanja na Počku so kandidati 29. generacije Šole za ča-stnike urili taktične postopke pri premiku, odzivu na stik, pri odzivu na bližnjo in dalj-no zasedo ter napadu na bunker. Major Šibilja je omenil, da se kandidati po končanih dnev-nih aktivnostih vračajo v Vojašnico barona Andreja Čehovina v Postojno, kjer imajo mo-žnost za normalen počitek. Tretji dan terena so se naučili postavljati patruljno bazo, v kate-ri so preživeli noč na terenu. V preostalih dveh dneh terena so izvajali situacijska urjenja iz postopkov ofenzivnega delovanja oddelka na terenu, kar so urili v prvih dveh dneh terena. Prvo daljše terensko usposabljanje kandidatov

za častnike je bilo za kandidate zelo zahtev-no, saj je obsegalo veliko nalog. Major Šibilja je razložil, da je pri tem pomembna psihofizič-na pripravljenost, saj imajo kandidati neneh-ne telesne obremenitve, poleg tega pa njihovo delo poteka v težkih terenskih in vremenskih razmerah podnevi ter ponoči. Da bi bilo prvo terensko usposabljanje čim bolj realno, so pri-padniki iz Centra za združeno usposabljanje iz Postojne terensko usposabljanje podprli s sistemom za simulacijo taktičnega delovanja saab, ki omogoča, da kandidati dobijo realno sliko na bojišču, saj sistem zagotavlja natanč-no beleženje vseh zadetkov, kar je pomembno za lažjo analizo izvedenih aktivnosti. Major Šibilja je omenil, da na Šoli za častnike že med načrtovanjem šolanja upoštevajo potrebe po sistemu za simulacijo taktičnega delovanja in zahtevke pošljejo na Center za združeno uspo-sabljanje, nato pa se na usklajevalnih sestan-kih z njimi dogovorijo o tem, kdaj jih bodo lahko podprli s sistemom in koliko. Na Šoli za častnike želijo čim večkrat uporabiti sistem za simulacijo taktičnega delovanja, ob tem pa se zavedajo, da so tudi v Centru za združeno bo-jevanje omejeni s sredstvi in kadrovskimi viri, zato je želja zaposlenih na šoli ter tudi kandi-datov na šolanju, da bi v generaciji vsaj dvakrat lahko uporabili sistem za simulacijo taktične-ga delovanja, predvsem pri izvedbi daljših te-renskih aktivnosti.

POŠOLANJURAZPOREJENINADOLŽNOSTIPOVELJNIKOVVODOVKandidate po uspešno končanem splošnem vojaškem izobraževanju in usposabljanju na Šoli za častnike čaka še specialistična faza, ki traja od tri do šest mesecev, kar je odvisno od rodu oziroma službe. Kot je povedal major Ši-bilja, kandidati med specializacijo pridobi-jo ustrezno specialistično znanje in se naučijo veščin za uspešno opravljanje začetnih častni-ških dolžnosti v posameznem rodu ali službi SV. Čeprav je nosilec specialističnih usposa-bljanj Šola za častnike, specialistična faza po-teka v različnih enotah SV, ki imajo za to uspo-sobljen kader, znanje in opremo. Po koncu te faze bodo kandidati, ki bodo pridobili čin po-ročnika, razporejeni na začetne častniške dol-žnosti v enote rodov in služb SV. Major Šibilja je še dodal, da bodo kandidati mesta poveljni-kov vodov zasedli predvsem na podlagi potreb SV, pri čemer bo kadrovska služba GŠSV upo-števala tudi njihove želje. 

20 SV SV 21

PODČASTNIKI DESETIČ NA ZIMSKEM NATOVEM TABORU

Slovenska vojska ima v organizacijski strukturi podčastniški zbor, ki se med ra-zvojem organizacije širi in tako pridobiva vedno pomembnejšo vlogo v SV. Da bi intenzivirali dejavno mednarodno sodelovanje v okviru Severnoatlantskega za-vezništva, se je 10. marca na Pokljuki končal deseti mednarodni zimski tabor pod-častnikov Nata in partnerskih vojsk, udeležilo pa se ga je 28 podčastnikov iz 12 držav ter štirih Natovih poveljstev. Dnevi usposabljanja so bili tematsko zelo ra-znoliki, saj so obsegali predavanja, učenje vojaških veščin in voditeljstva ter fizič-ne aktivnosti, udeleženci pa so spoznali tudi slovenske naravne in kulturne lepote.

Besedilo: Jerneja GrmadnikFotografije: Bruno Toič

Vloga sodobnega podčastniškega zbora je ustvarjanje okolja, v katerem se po-samezniki počutijo pripadniki voja-

škega poklicnega stanu, ki svojo profesional-nost dokazujejo z voditeljstvom, strokovnim znanjem ter etičnim vedenjem. Podčastniki pripravljajo svoje vojake in funkcijsko podre-jene podčastnike na izzive delovanja v tvega-nem ter negotovem okolju sodobnega vojsko-vališča, kar zahteva hitre odzive, ustvarjalnost in integracijo novih zamisli. Slovenski podčastniki in podčastniki iz Nem-čije, Avstrije, Albanije, Madžarske, Hrvaške,

Kanade, Srbije, Hrvaške, Makedonije, Belgi-je, Združenih držav Amerike, Natovih po-veljstev ter Natove šole iz Oberammergaa so mednarodno sodelovanje tudi letos že desetič poglabljali na Pokljuki med 3. in 10. marcem. Začetki tabora segajo v leto 2007, ko se je v okviru foruma glavnih podčastnikov regije razvila zamisel o krepitvi aktivnega medna-rodnega sodelovanja podčastniških zborov partnerstva. Glavni podčastnik Slovenske vojske štabni praporščak Igor Tomašič je ob okrogli obletnici povedal: »Tabor se je začel skromno kot pilotski projekt pred desetimi

leti, ko so se ga poleg domačih udeležili le pripadniki vojsk sosednjih držav, predava-telji pa so bili glavni slovenski podčastniki. Zadnja leta prihajajo udeleženci iz širše regi-je in vseh Natovih poveljstev. Gostujoči pre-davatelji so znani najvišji podčastniki, poleg tega tabor tudi vsebinsko dopolnjujemo z različnimi veščinami gorskega bojevanja, delovanja in reševanja v gorah. Na vsebin-sko bogatih predavanjih združujemo različ-ne izkušnje, izmenjujemo dobre prakse in se učimo praks sodobnega voditeljstva. Kole-gi iz Natove šole so prinesli posebno orodje, tako imenovane učne matrike odločanja, pri katerih se na začetku bodoči voditelji usmer-jajo v način njihovega vodenja in odločanja.« Pomen tabora je tudi v vzpostavitvi podča-stniškega zbora kot institucije, glavna cilja pa sta mednarodno oziroma multiregijsko sode-lovanje in krepitev interoperabilnosti. »Tukaj se srečujejo pripadniki, ki so bili še pred leti na nasprotnih straneh, danes pa sodelujejo in gledajo v prihodnost na poti k integraciji v Natovo zavezništvo ali Evropsko unijo. Za-nimanje je vsako leto izjemno, dobivamo pa tudi ponudbe iz Španije, Portugalske, Italije

in Turčije, vendar smo omejeni z zmoglji-vostmi,« je pojasnil štabni praporščak Toma-šič. Dodal je še, da tabor pomeni veliko pri-znanje Sloveniji, SV in podčastniškemu zbor SV, saj odličnost tabora odmeva tako v okvi-ru zavezništva kot širši regiji, o njem pa po-hvalno govorijo tudi udeleženci, za katere v program tabora uvrstijo še izlete, namenjene spoznavanju naravnih in kulturnih zname-nitosti Slovenije.

UČENJEVOJAŠKIHVEŠČIN,PREDAVANJAINPRAKTIČNENALOGEOd prve izvedbe tabor temelji na izme-njavi izkušenj in predavanjih, prizadeva-jo pa si zvišati raven znanja ter vojaških ve-ščin. Tematske delavnice voditeljskih veščin in drugega pomembnega znanja na povabi-lo glavnega podčastnika SV izvajajo glav-ni podčastniki partnerskih vojsk ter Nato-vih poveljstev in najvišji podčastniki SV. »To

so predavatelji, ki s svojimi dolgoletnimi iz-kušnjami in znanjem predstavljajo tisto do-dano vrednost, zaradi katere lahko danes govorimo o zelo visoki ravni izvedbe tabo-ra, k čemur so s svojim pristopom prispeva-li tudi vsi sodelujoči na taboru,« je pojasnil vodja izvedbe tabora in glavni podčastnik 132. gorskega polka praporščak Iztok Ra-cman in dodal: »Dnevi usposabljanja so bili tematsko zelo raznoliki in tesno povezani ter uravnoteženi s fizičnimi aktivnostmi udele-žencev, za katere so poskrbeli inštruktorji iz 132. gorskega polka skupaj s kolegi iz Natove-ga centra odličnosti za gorsko bojevanje. Na razpravah smo z inštruktorji dosegli, da je bil vsak udeleženec s svojimi izkušnjami in raz-mišljanjem tista dodana vrednost pri uspo-sabljanju, ki vodi k napredku in širitvi mo-rebitnih prepričanj posameznika. Dogodek prepoznavam kot možnost mreženja podča-stnikov v zavezništvu in tako ustvarjanja do-datnega zaupanja ter poznavanja oboroženih

sil posameznih držav članic. Z izvedbo ta-bora smo še enkrat potrdili, na kako viso-ki ravni je trenutno podčastniški zbor SV, in mnogi nam priznavajo vlogo vodilne države glede razvoja podčastnikov.« Z učenjem gor-niških veščin in delavnicami voditeljstva so udeleženci pridobivali kohezivnost, z izzivi, pred katere so bili postavljeni, pa so bile pre-magane tudi začetne jezikovne ovire in zadr-žanost, s čimer je tabor že tretji dan dosegel enega izmed prvotnih ciljev, torej ustvariti prijateljsko vzdušje med vsemi udeleženci in med njimi stkati prijateljske vezi, ki bodo ob-stale še dolgo po koncu tabora.

MNOGISOSEZVEŠČINAMIGORSKEGAREŠEVANJASREČALIPRVIČOb obisku ekipe revije SV na Pokljuki so ude-leženci imeli na urniku tri delovne točke, in sicer biatlon, na katerem so se preizkusili v streljanju z biatlonsko puško in v teku na

Z IZVEDBO TOKRATNEGA TABORA SE JE PODČASTNIŠKI ZBOR SV V ŠIRŠEM OKOLJU NATA IN PARTNERSKIH DRŽAV ODLIČNO PREDSTAVIL TER PONOVNO DOKAZAL, DA JE SV TUDI PRI RAZVOJU PODČASTNIKOV KREDIBILEN PARTNER V ZAVEZNIŠTVU.

NA TRETJI TOČKI SO PRIPADNIKI OBOROŽENIH SIL IZVAJALI SKUPINSKO SONDIRANJE. ZA MNOGE JE BIL NAJVEČJI IZZIV TURNO SMUČANJE, NA TABORU PA SO SPOZNALI TUDI NEKATERE GORSKE VOJAŠKE VEŠČINE.

NEKATERI PODČASTNIKI SO PRVIČ V ŽIVLJENJU STALI NA SMUČEH.

UDELEŽENCI TABORA SO SE PRIPRAVLJALI NA BIATLONSKO TEKMO.

22 SV SV 23

KONCEPT STRELJANJ SLOVENSKE VOJSKELeta 2016 smo v SV veliko pozornosti namenili analizi strelskega usposabljanja. Skladno z ukazom načelnika GŠSV je bilo leto namenjeno izboljšanju strelske usposobljenosti in pridobitvi kazalnikov, ki bodo omogočili sprejem korektivnih ukrepov za leto 2017. Način izboljšanja strelske usposobljenosti je bil načrtovan v obliki povečanja števila strelcev in kvote streliva, metodologija pridobitve kazalni-kov pa je bila usmerjena v analizo zatečenega stanja na področju strelskega stan-darda, normativov streliva, zmogljivosti strelišč, trenažerjev in simulatorjev. Veli-ko se je govorilo o povsem novem konceptu streljanj SV, kar pa ni korektno, saj je koncept nastal že leta 2008, vendar mogoče ni zaživel v celoti. V članku so poja-snjeni koncept in druga vprašanja, ki so se pojavila na področju strelskega uspo-sabljanja SV.

Besedilo in fotografije: major Aleš Kesič, J-7 GŠSV

L eta 2008 je Slovenska vojska sprejela novi koncept streljanj, podoben kon-ceptu britanske vojske (Operational

Shooting Policy), ki ima enega izmed najbolj celovitih in sistematičnih pristopov pri iz-vedbi strelskega urjenja na svetu. Ta koncept jim zagotavlja razvoj dobrega in varnega po-sameznega strelca ter izvrstno strelsko uspo-sobljenih enot. Ločijo pet stopenj streljanj, od katerih so prve tri stopnje namenjene pripra-vam in doseganju strelskega standarda posa-meznika, četrta prehodu na taktična bojna streljanja, peta pa so taktična bojna strelja-nja in taktične vaje z bojnimi streljanji. Na vseh stopnjah z izpopolnjeno metodiko, pre-izkušenim standardom in uporabo tehnolo-gije izvajajo strelsko usposabljanje. Metodiko nenehno izpopolnjujejo na predpisanih teča-jih, na katerih starešinski kader usposabljajo za načrtovanje in vodenje streljanj, individu-alno mentoriranje strelcev ter varnostni nad-zor. Strelski standard posameznika in enot prilagajo operativnim potrebam, hkrati pa z maksimalno izrabo tehnologije v fazi priprav (trenažerji, kolimatorji in simulatorji) ter fazi izvedbe (računalniško vodena strelišča z na-prednimi tarčnimi sistemi) dosegajo cenovno ugodno in kakovostno strelsko usposabljanje.

UPORABASIMULATORJANATEČAJUSTRELJANJBRITANSKEVOJSKEVČEŠKEMMESTUVYŠKOVV britanski vojski izvajajo pomembna tečaja na področju streljanj. Prvi je namenjen uspo-sabljanju starešin na ravni individualnih stre-ljanj (Operational Shooting Course), drugi pa na ravni taktičnih bojnih streljanj (All Arms Live Firing Tactical Training Course). Teča-ja v prilagojeni obliki izvajajo tudi v Vyškovu na Češkem, kjer je stalno nastanjena ekipa za usposabljanje britanske vojske (British Milita-ry Advisory Training Team – BMATT). V Slovenski vojski si od leta 2008 prizadevamo strelska urjenja urediti podobno, pri čemer pa je treba upoštevati razlike obeh vojsk. Tako so bila leta 2008 pripravljena Začasna pravi-la in programi streljanj, leta 2011 in 2012 pa v dveh zvezkih Pravila in programi streljanj s pehotno oborožitvijo. Težava pri uvedbi kon-cepta je bila predvsem v metodologiji usposa-bljanja, ki zahteva vzporeden razvoj simula-torjev in strelišč, zagotovitev potrebnih kvot streliva, razvoj tečajev starešinskega kadra in ustanovitev varnostnih organov. Britanski koncept omogoča veliko boljše usposabljanje od koncepta nekdanje JA, ki ga je SV prevze-la po osamosvojitvi, vendar je organizacijsko

in varnostno veliko zahtevnejši. Treba je ve-deti, da se je koncept streljanj britanske voj-ske razvijal desetletja, zato ni korektno pri-čakovati, da bi lahko SV svoj koncept razvila v nekaj letih z neposrednim kopiranjem bri-tanskega koncepta. V ta namen smo na GŠSV skladno z ukazom načelnika razvili koncept do leta 2020, ki sistematično ureja posame-zne stopnje streljanj. Leta 2016 je bil poudarek na individualnem streljanju z osebno oboro-žitvijo, letos sledi preostala pehotna in rodo-vska oborožitev, od leta 2018 do 2020 pa bo poudarek predvsem na taktičnih bojnih stre-ljanjih in taktičnih vajah z bojnimi streljanji. Cilj do konca letošnjega leta je jasno oprede-liti streljanja za doseganje letnega strelskega standarda in normative streliva, razviti tečaj vaditelja ter nadaljevati s tekmovanji odlič-nih strelcev. Končen produkt bodo revidirana Pravila in programi streljanj. Hkrati si bomo ob omejenih finančnih virih prizadevali raz-vijati strelišča in predvsem kupiti trenažerje ter simulatorje.

STRELJANJAZAPRIPRAVOINDOSEGANJELETNEGASTRELSKEGASTANDARDAStreljanja za pripravo obsegajo streljanja na prvi in drugi stopnji. Prva stopnja je sestavlje-na iz preverjanja natančnosti strelca in pri-strelitve oborožitve (grouping and zeroing) ter osnovnih oblik streljanj (elementary ap-plication of fire), druga stopnja pa iz zahtev-nejših oblik streljanj (advance application of fire), ki so neposredna priprava na tretjo sto-pnjo oziroma osebni strelski test (annual combat mark smanship test). Preverjanje na-tančnosti strelca je najpomembnejša vaja pri razvoju strelca, saj z uspešno realizacijo stre-lec dokaže, da je osvojil strelska načela. Izva-janje te vaje in drugih vaj prve stopnje je bilo zadnja leta nekoliko zanemarjeno, zato bo po-memben del tečaja vaditelja namenjen prav tej

TABOR SI JE OGLEDAL TUDI NAMESTNIK NAČELNIKA GŠSV GENERALMAJOR ALAN GEDER (LEVO) V SPREMSTVU GLAVNEGA PODČASTNIKA SV ŠTABNEGA PRAPORŠČAKA IGORJA TOMAŠIČA (DESNO).

smučeh, tako pa so se pripravljali tudi na za-ključno biatlonsko tekmo naslednji dan. Na drugi in tretji točki so spoznavali reševanje izpod snežnih plazov. Višji vodnik Žiga Ka-lajžič iz Natovega centra odličnosti za gor-sko bojevanje je kot inštruktor predstavil, kako poteka reševanje ponesrečenca izpod plazu. »Udeležencem razložimo osnove reše-vanja, uporabo opreme in izvedbo. Pojasni-mo nekaj o plazovih, potem pa morajo sami poskusiti poiskati žolni, ki smo ju že prej za-kopali in ki simulirata ponesrečenca. Za ve-čino je to nekaj novega, nekateri pa že imajo nekaj predznanja,« nam je pojasnil. »Pripra-vljeno imamo simulacijo ponesrečenca pod snežnim plazom, pripadniki pa poskuša-jo s sondo zadeti nahrbtnik, ki simulira pod

snegom zakopanega človeka. Tako pridobijo občutek, kako je, če z lavinsko sondo zadeneš zemljo, smučko ali nahrbtnik. Na tej točki predstavimo tudi nosila UT 2000, ki jih upo-rabljamo v Slovenski vojski. Pokažemo še, kako jih sestavimo, kako namestimo poško-dovanca, kako poteka transport in kako no-sila še lahko uporabimo,« je delovne naloge na drugi točki opisal inštruktor višji vodnik Miha Rakar iz Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje.Tabor si je ogledal tudi namestnik načelni-ka GŠSV generalmajor Alan Geder v sprem-stvu sodelavcev. Dejal je, da po pogovoru z najvišjimi podčastniki, ki so tudi v organi-zacijskem odboru, lahko potrdi, da je najve-čja vrednost tega tabora poleg seznanjanja z

nekaterimi veščinami gorskega bojevanja to, da se podčastniki med seboj družijo in mre-žijo. »Na taboru imajo priložnost poslušati odlične gostujoče predavatelje in si izmenja-ti izkušnje, ki jim bodo koristile pri njihovem nadaljnjem podčastniškem delu. To je ta po-membna vsebina tabora, ki je v desetih letih postal res veličasten in za katerega je veliko zanimanja,« je poudaril generalmajor Geder. Udeleženci tabora, ki smo jih vprašali o vtisih, so se strinjali, da je to pravi način spodbuja-nja sodelovanja držav partneric v zavezništvu, in izrazili navdušenje nad možnostjo takega mednarodnega povezovanja, za vse pa je bila to tudi prijetna, čeprav naporna popestritev poklicnega vsakdanjika, saj so se mnogi prvič srečali z vojaškimi veščinami na snegu. 

kot podčastnik. Najbolj mi je bilo všeč, da smo bili v istem dnevu na morju in pozneje v gorah, torej z nič na 2000 metrov nadmorske višine, kar je bilo čudovito.

VIŠJIVODNIKALJOŠAKODRIČ,72.BRIGADA,20.PEHP:Na taboru sem prvič stopil na smuči, kar se mi zdi odlično, prav go-tovo pa je zame tudi naj-večji izziv. Ugotavljam,

da pri 38 letih ni prepozno in da napredujem že po nekaj dneh. Tudi inštruktorji so odlič-ni. Spoznali smo se z drugimi podčastniki, si delili izkušnje in ugotovili, da ni večjih razlik v delovanju različnih vojsk. Pogovarjali smo se o tem, kako oni motivirajo svoje podrejene, rešujejo nekatere težave in podobno.

CELINEPICOTIN,NATOSCHOOLOBERAMMERGAU,WARRANTOFFICER:Tabor je odlična pri-ložnost, da se s podča-stniki pogovarjamo o svojem načinu dela, saj smo večinoma vsi že

na vodilnih položajih. Na taboru je veli-ko fizičnih preizkušenj, turno smučanje pa je bilo zame nova izkušnja. Do biatlonske tekme se moram še malo odpočiti, saj me od smučanja bolijo noge (smeh). Vedno se mi zdi dobro, da se lahko tudi zunaj Kana-de, od koder prihajam, seznanim z drugi-mi državami in spoznam načine dela v dru-gih vojskah.

DEREKHINDERLITER,TECHNICALSERGEANT,BELGIJA:Vsi, ki smo tukaj, se strinjamo, da to ni naš običajen delovni teden (smeh). Glede

na to, da sem saksofonist v vojaškem orke-stru, je zame to nova izkušnja. Veliko sem se naučil. Čeprav smučam, je bil že tek na smučeh nekaj povsem drugačnega, prvič sem tudi turno smučal in pri tem sem imel nekaj težav z opremo, na primer s kožami, ki ustavljajo drsenje. Zdi se mi dobro, da lahko z drugimi udeleženci, ki prihajajo iz širše regije in držav članic Nata, skupaj pre-izkušamo svoje zmožnosti, se ob tem druži-mo, spodbujamo in si delimo izkušnje. Res odlično!

ANNIKAFLEER,STUFFSERGEANT,NEMČIJA:Najprej me je malo skrbelo, kako se bom znašla z mojo anglešči-no in kako bom opra-vila naloge, kot so ple-zanje, turno smučanje

in podobno. Prvi dan je bil res intenziven, toda naslednje dni je bilo odlično. Zame je bilo nekaj novega tudi turno smučanje in biatlonsko streljanje. Všeč mi je spoznavati pripadnike drugih vojsk. Z vsemi se dobro razumemo in zvečer se družimo ter pogo-varjamo, kako smo preživeli dan.

ANDREASMOISI,SERGEANT,AVSTRIJA:Na taboru spoznavam veščine gorskega bo-jevanja, ki se jih učijo v Sloveniji, in ugota-vljam, da se ne razli-kujejo veliko od naših,

so pa razlike zanimive. Ljudje prihajajo od povsod in vsakdo prinese kakšen nov po-gled ter drugačno znanje. Pogovarjamo se o delu v naših vojskah, ga primerjamo in si iz-menjujemo izkušnje. V Sloveniji sem prvič

24 SV SV 25

stopnji, z nakupom dodatnih trenažerjev pa želimo raven usposabljanja na tej stopnji še dvigniti. Tretja stopnja oziroma osebni strelski test predstavlja dokaz, da je strelec pripravljen za taktična streljanja, zato je pomembno zago-tovilo varnosti. Ločujemo tri kategorije glede na vlogo, ki bi jo pripadniki SV opravljali v oboroženem boju, in sicer bojne enote peho-te (manever), drugi rodovi in službe (obramba položaja) ter poveljstva (samoobramba). Leta 2016 je večina pripadnikov SV z avtomatsko puško osebni strelski test opravljala na streli-šču Mlake pri Vipavi, saj je povsem avtomati-zirano in omogoča objektivnost merjenja. Cilj pri revidiranju pravil in programov je, da se na podlagi rezultatov leta 2016 in 2017 dolo-čijo natančni standardi za vse tri kategorije, osebni strelski test pa je tako hkrati tudi letni strelski standard. Prepričanje, da petstopenj-sko streljanje velja le za puško in pištolo, je na-pačno. Enako je treba organizirati streljanja z vso oborožitvijo SV. V ta namen je v ukazu na-čelnika GŠSV za leto 2017 opredeljen strelski standard za pretežen del oborožitve SV.

TEČAJVADITELJASTRELJANJATečaj vaditelja streljanja bo skladno z ukazom načelnika GŠSV organiziral Sektor za usposa-bljanje (J-7), nato pa ga bodo samostojno iz-vajale enote SV. Predvidoma bo potekal maja, trajal pa bo tri tedne. Prvi teden bo name-njen preverjanju natančnosti strelca in osnov-nim oblikam streljanj, drugi teden zahtevnej-šim oblikam streljanj in osebnemu strelskemu testu ter tretji teden preverjanju znanja, na njem pa bodo slušatelji naučeno znanje prvih dveh tednov uporabili za usposabljanje voja-kov. Tečaj vaditelja bo potekal s tremi vrstami orožja, in sicer pištolo beretta ter avtomatski-ma puškama M70 in F2000. Eden izmed ciljev tečaja je tudi preizkus nove zmogljivosti SV, sobnega strelišča Kranj, načrtujemo pa tudi uporabo trenažerjev noptel in sobnega streli-šča Vipava.

SOBNOSTRELIŠČEKRANJSobno strelišče Kranj je trenutno operativno za izvajanje streljanj z laserskimi sistemi, do

konca maja pa načrtujemo uvedbo v operativ-no uporabo tudi z bojnim strelivom. Tečaj va-ditelja bo sklepni del uvajanja strelišča v ope-rativno rabo.

TRENAŽERJI,SIMULATORJIINVADBENOSTRELIVOTrenažerjev in simulatorjev je v SV premalo, ugotovljeno pa je bilo tudi, da se premalo upo-rabljajo sedanji trenažerji in simulatorji. Na GŠSV bomo v sodelovanju z MO povečali šte-vilo trenažerjev noptel, ki so bistveni pripo-moček za osvojitev strelskih načel. Ambicija je, da bi v naslednjih dveh letih vsaka voja-šnica, v kateri so nastanjene bojne enote pe-hote, imela po pet, druge vojašnice pa po dva noptela.

TRENAŽERZAUSPOSABLJANJETEHNIKESTRELJANJATrenažerje noptel je SV kupila v 90. letih prej-šnjega stoletja, še danes pa so izjemen pripo-moček za osvojitev strelskih načel. Temelj iz-boljšanja strelske pripravljenosti je, da vojaki strelska načela osvojijo že pred prihodom na strelišče, usposobljenost pa vzdržujejo prek kontinuiranega usposabljanja na trenažerju. Tehnologija trenažerjev je zelo napredovala

in danes omogoča usposabljanje streljanj do 300 metrov ter uporabo manevrskega streliva. Z nakupi bi tako omogočili, da bi vsaka voja-šnica imela poligon za usposabljanje streljanj.Ukaz načelnika GŠSV opredeljuje tudi upo-rabo simulatorja za ročno protioklepno orož-je RGW, protioklepni raketni sistem spike in sistemov za simulacijo taktičnega delovanja pri usposabljanju namerilcev na avtomatskih bombometih GMG ter težkih mitraljezih M2. Strelski standard je ponekod opredeljen z vad-benim strelivom (RGW, GMG, ročna bomba in podcevni bombomet), ki ga pripadniki de-klariranih enot dopolnijo s streljanji z bojnim strelivom. Vadbeno strelivo je pomembno predvsem pri težkem mitraljezu, saj je osnov-no streljanje na deset metrov mogoče opravi-ti z veliko cenejšim strelivom, učinki uspo-sabljanja pa so povsem enaki kot z bojnim strelivom.

STRELSKIZNAKINSTRELSKAVRVICARazvoj strelske odličnosti je enako pomem-ben kot tečaji vaditelja. Pravilnik o odliko-vanjih MO določa tudi strelski znak in strel-sko vrvico, žal pa v SV v zadnjem desetletju teh odlikovanj nismo podeljevali. V ta namen smo skladno z ukazom načelnika GŠSV v za-četku februarja izvedli tekmovanje odličnih strelcev SV. Na tekmovanje so se uvrstili pri-padniki, ki so pri doseganju letnega standarda leta 2016 dosegli 80 odstotkov zadetih ciljev na vseh razdaljah. V nadaljevanju bo treba spre-meniti merila za podelitev strelskega znaka in vrvice. Naš cilj je, da bronasti strelski znak in vrvico dobijo pripadniki SV, ki so dosegli merilo odličnega strelca, srebrni strelski znak pripadnik, ki je med odličnimi strelci na pri-čujočem tekmovanju dosegel najboljši rezultat v drugih rodovih in službah, zlati strelski znak pa pripadnik z najboljšim rezultatom v bojnih enotah pehote. Pripadniki bi strelske znake nosili vso kariero, strelsko vrvico pa leto dni od osvojitve.

TEKMOVANJEODLIČNIHSTRELCEVTekmovanje odličnih strelcev je potekalo v dveh kategorijah v precej slabih vremenskih razmerah na strelišču Mlake pri Vipavi. Na-stopilo je 14 strelcev v dveh kategorijah. Pri-padniki bojnih enot pehote so streljali z av-tomatsko puško F2000, pripadniki drugih rodov in služb pa z avtomatsko puško M70. 

Že oktobra 1997 se je v Sforjevo operaci-jo v podporo miru Joint Guard vključil letalsko-helikopterski oddelek (LHO)

SV, ki je vozil ljudi in opremo. Leta 1999 je bil v Bosno in Hercegovino prvič napoten vod vo-jaške policije, leta 2000 pa sanitetni vod z role 1. Enota vojaške policije SV je opravljala nalo-ge v polku MSU (Multinational Specialized Unit) in je bila podrejena poveljstvu Sforja. MSU je bila mednarodna specialistična enota, namenjena opravljanju vojaškopolicijskih nalog v operaciji Joint Forge. Prvemu vodu se je pozneje pridružil še en vod vojaške policije SV. Naloge pripadnikov enote so bile patrulji-ranje, zbiranje informacij, varovanje območij in ljudi, iskanje in zbiranje ilegalnega orožja,

streliva in eksploziva, iskanje vojnih zločincev in njihova predaja sodiščem, pomoč in sodelo-vanje z lokalno policijo in lokalnimi oblastmi pri preprečevanju množičnih neredov in sode-lovanje ter pomoč drugim enotam v Bosni in Hercegovini. Častniki so opravljali tudi nalo-ge v poveljstvu polka. V zadnji izmeni so se jim leta 2003 priključili še pripadniki 10. mo-toriziranega bataljona SV. S prenosom pristoj-nosti misije pod EU se je enota vojaške policije leta 2004 preoblikovala v integrirano policij-sko enoto (Integrated Police Unit – IPU), ki je imela podobne naloge kot MSU pred tem. Fe-bruarja 2000 je v okviru Sforja v Bosni in Her-cegovini začela delovati tudi zdravstvena enota SV s sanitetnim vodom, ki je bil

neposredno podrejen poveljstvu Sforja, zago-tavljal pa je primarno zdravstveno oskrbo na ravni bataljona. Pripadniki enote so opravljali zdravstvene preglede ter zagotavljali splošno in urgentno zdravstveno pomoč pripadnikom poveljstva ter drugim pripadnikom Sforja, ki so delali v bazi Butmir v Sarajevu, še pred tem pa v bazi Ilidža. Tudi ob prenosu pristojnosti z Natove operacije na vojaško operacijo pod vodstvom EU Althea je Slovenija ohranila po-membno vojaško navzočnost v BiH in vlogo pri stabilizacijskem delovanju mednarodne skupnosti v tej državi. V Bosni in Hercegovini je trenutno še 11 pripadnikov SV.

MAJORBOŠTJANPAVLIN:Na misiji v BiH sem bil leta 2004 v dveh rotaci-jah, skupaj pa približno deset mesecev. To je bilo prav v času, ko je pri-stojnost poveljevanja od Nata prevzela EU. Naj-

prej sem bil poveljnik voda vojaške policije SV v MSU, v nadaljevanju pa poveljnik mednaro-dne čete, ki je imela v sestavi slovensko povelj-stvo čete, vod vojaške policije Slovenske voj-ske in voda Avstrijcev ter Italijanov. To je bilo prvič, da je Slovenec poveljeval mednarodni četi. Čeprav sem imel že veliko poveljniških izkušenj, je bil to poseben izziv. Delo v medna-rodni skupnosti vključuje poznavanje in upo-števanje kulturnih razlik, strpnost ter veliko prilagodljivosti. Ves čas sem si prizadeval, da je bila enota odzivna, enotna in profesionalna.

PRIPADNIKI SV V BIH PRISPEVALI K STABILIZACIJI DRŽAVELetos mineva 20 let, odkar je Republika Slovenija začela sodelovati v mednaro-dnih operacijah in na misijah (MOM). Pripadniki Slovenske vojske so aktivno pri-spevali k miru, varnosti in stabilnosti v številnih delih sveta, kjer zaradi neurejenih varnostnih razmer ljudje še vedno živijo v negotovosti, delovanje temeljnih druž-benih sistemov pa je oteženo ali onemogočeno. V tokratni številki revije SV pred-stavljamo delovanje pripadnikov SV v Bosni in Hercegovini in letalsko podporo SV v MOM. Po vojni v BiH je mednarodna skupnost na to območje napotila mednaro-dne sile Sfor (Stabilization Force) pod poveljstvom Nata, opravljale pa so naloge v operaciji Joint Guard, pozneje pa Joint Forge. Decembra 2004, ko se je Nato od-ločil, da konča misijo Sforja, so bile naloge iz daytonskega sporazuma razdeljene, in sicer so del nalog prevzele evropske vojaške sile Eufor (European Force) v ope-raciji Althea, del obveznosti pa je prevzelo Natovo poveljstvo v Sarajevu. Evrop-ska unija je v okviru operacije Althea namestila enako močne vojaške sile, kot so bile Sforjeve, torej približno 7000 pripadnikov. Pomembno vlogo so v okviru obeh misij opravile tudi različne enote SV.

Besedilo: Jerneja GrmadnikFotografije: Bruno Toič, desetnik Daniel Mlakar in osebni arhiv udeležencev MOM

PRILOGA: 20 LET SODELOVANJA SLOVENIJE V MOM

2LETMIRU

V SLUŽBI

SV 2726 SV

Potrebnega je bilo veliko usklajevanja, da smo na koncu vsi razumeli, da je opravljanje sku-pnih nalog na misiji prioriteta. MSU je opra-vljal različne vojaškopolicijske naloge, ki so bile zelo tvegane, in sicer zagotavljanje javne-ga reda in miru, iskanje in zasega nezakonite-ga orožja ter eksploziva in zaznavanje utripa na terenu v smislu ohranjanja miru. Operaci-ja je bila leta 2004 v visoki intenziteti. Po prvi akciji sem se prepričal, da je moje poveljeva-nje pod stresom še vedno hitro, pravilno in v okviru zaščite lastnih sil. Homogenost in pro-fesionalnost slovenskega voda sta bili odlič-ni, zato sem vedel, da smo odlično uigrana ter usposobljena ekipa. Zelo zahtevna je bila tudi akcija prevzema nadzora nad vojaškim območjem vojske Republike Srbske Han Pi-jesak, v kateri sem poveljeval četi. Po prevze-mu misije EU je bila to prva operacija Eufor-ja, ki je dokazovala, da evropske sile v celoti nadzorujejo BiH in opravljajo naloge iz reso-lucije OZN. Naloga je bila izrednega pome-na na taktični in hkrati operativno-strateški ravni. Operacija je bila ocenjena kot visoko tvegana, mogoče pa so bile tudi žrtve. Pote-kala je v strogi tajnosti in tudi napoteni pri-padniki so zanjo izvedeli le nekaj ur prej. Pod poveljstvo sem za to operacijo sprejel dodelje-ne enote EOD, sanitetni oddelek, specialno enoto in padalsko enoto. V podporo operaciji sem imel na voljo tri helikopterje, trije bataljo-ni pa so bili v zavarovanju. Noč je bila dolga, lotili smo se taktično in v celoti prevzeli nad-zor nad območjem. Med akcijo je bilo veliko napetih trenutkov, v katerih smo se zaveda-li, da bosta odločilni strpnost in razumnost. Zmagal je razum. Akcija je bila posebna, ker si na eni strani moral delati trdo in odločno, na drugi pa tudi zelo mehko. Obenem je morala imeti pozitiven učinek v javnosti, saj je bil cilj naloge tudi prikaz sposobnosti Euforja. Misi-ja v BiH je bila zelo zahtevna tako zaradi psi-hofizično napornih nalog kot dogajanj znotraj sil MSU in tudi zaradi kompleksnosti družbe-no-političnih razmer v večetnični državi. Lo-kalno prebivalstvo nas je zelo lepo sprejelo. Spomnim se, kako smo prišli v neko oddalje-no vas, kjer sta v stari hiški živela starejša za-konca. Ko sta videla, da smo Slovenci, je mož ženi naročil, naj nam prinese pijačo. Gospa se

je na pragu pojavila s kristalnimi kozarci, ki jih najbrž nikoli niso uporabili, saj so bili tako v nasprotju s skromnimi življenjskimi razme-rami, vendar jih je po nesreči razbila in zajo-kala. Mož je dejal: »Vidiš, sem rekel, da bodo Slovenci prinesli srečo,« in ji naročil, naj pri-nese novo pijačo. Res so nas lepo počastili. Ob tem se je videlo, kako pomembno je bilo to, da poznamo jezik, kulturo, zgodovino in njihovo mentaliteto ter da znamo do njih pristopiti s pravo komunikacijo.

VIŠJIŠTABNIVODNIKMITJAPLANINC:Odločitev za sodelo-vanje na misiji v okvi-ru Sforja v MSU 10 leta 2003 je olajšal pred-vsem finančni vidik. V tistem času so bile v

Bosni in Hercegovini razmere negotove, zato so bile priprave dolgotrajne. Usposabljali smo se predvsem iz tematik, ki smo jih v BiH po-zneje izvajali, in sicer nadzor množice, za-gotavljanje javnega reda in miru ter druge

vojaškopolicijske naloge. Priprave na misijo so bile zelo resne. Pred odhodom so nam pou-stvarili razmere na misiji, saj smo bili v zadnji fazi usposabljanj v Pivki mesec dni že izolira-ni, tako rekoč brez izhoda. Preverjali so, kako se ekipa odziva in kako držimo skupaj, tako da so že takrat odpadli pripadniki, ki niso zdržali stresa. V okviru Sforja je bilo precej zanimivih nalog, tudi zelo tveganih. Iskali smo vojne zlo-čince in ilegalno orožje ter pridobivali infor-macije. Nastanjeni smo bili v Sarajevu v But-mirju, na podlagi informacij in povelj pa smo opravljali naloge na območjih delovanja tudi drugih baz Sforja po vsej državi. Prihajali smo tudi v stik z morebitnimi nevarnimi ljudmi, pri pogovoru z domačini pa smo slišali gro-zljive zgodbe. Veliko ljudi je bilo prestrašenih in si niso upali govoriti, zato so nam sporoči-la puščali tudi v vrečkah za hrano. Moj vod je deloval v četi Alfa, v kateri so bili tudi vod ita-lijanskih karabinjerjev ter voda romunske in madžarske vojaške policije. Ko je četa dobila nalogo, smo šli skupaj na teren, ni pa bilo me-šanih patrulj. Med pripadniki so bili zelo po-membni strpnost, potrpežljivost in medseboj-no razumevanje. Prednost Slovencev je bila v poznavanju jezika, zato smo laže pridobili in-formacije. Domačini so bili do nas bolj zau-pljivi. Nam so bila odprta vrata, vabili so nas na kave in bili smo dobrodošli. Šli smo tudi tja, kamor si nihče ni upal, zasegli smo pre-cej ilegalnega orožja in predvsem pridobili ve-liko informacij. Baza vojaške policije je bila v primerjavi s pehotnimi enotami kar nekoli-ko nadstandardna, tudi zaradi narave dela, ki je bilo zelo naporno. V sobi sva bila po dva, hrana je bila razmeroma dobra in take so bile tudi druge razmere za bivanje. Čeprav smo že imeli mobilne telefone, so bili klici v domovi-no zelo dragi, zato sem se s svojo partnerko sli-šal enkrat na teden po deset minut po staci-onarnem telefonu. Danes je to zaradi dobrih internetnih povezav precej drugače. Po drugi strani je bila taka ločitev prednost, saj sem bil osredotočen na naloge misije. Zame je bila iz-kušnja v Bosni in Hercegovini zelo pomemb-na in mi je dala življenjsko širino. Ko se vrneš, stvari dojemaš na drugačni ravni. Tam je bila revščina in še vedno razdejanje, zato po vrni-tvi bolj ceniš nekatere stvari, ki se ti sicer zdijo

samoumevne. To, da sem lahko prispeval k stabilizaciji razmer v Bosni in Hercegovini, mi je dalo tudi osebno zadovoljstvo.

VIŠJIVODNIKBOJANJANČAR:Na misijah v okvi-ru Sforja sem bil pozi-mi leta 2001 v MSU 6 in leta 2004 v MSU 13. Za odhod sem se odločil za-radi finančnega vidika, ker sem ravno reševal

stanovanjski problem, in tudi zaradi prido-bivanja izkušenj. Z nosečo ženo sva se sku-paj tako odločila. Do poroda naj bi se že vrnil, pa se je sin prej rodil in sem ga prvič videl, ko je bil star 25 dni, saj v našem ukazu ni bilo opredeljenega predhodnega vračanja ob roj-stvu družinskega člana. Mislim, da sem bil v Bosni in Hercegovini prvi, ki se mu je to zgo-dilo. Spomnim se, da sem izvedel, da je žena na poti v bolnišnico, ponoči v Tuzli v ameriški bazi. Zunaj, stisnjen med hummerje v avto-parku, da nisem motil kolegov, ki so spali, sem bil na vezi na telefonu in prvi sporočil tašči ter tastu, da sta postala dedek in babica. Na mi-siji je bilo veliko nevarnih dogodkov, saj smo ob robu demonstracij čakali v polni bojni pri-pravljenosti, veliko smo bili v stiku z lokalnim prebivalstvom in na terenu srečali marsikoga, tako da včasih nisi vedel, kdo bo lahko neva-ren. Ena takih skrivnih akcij, ki si jo bom naj-bolj zapomnil, je obsegala zapiranje vojašnice in prevzem objekta protiatomskega zakloni-šča Han Pijesak, ki ga je varovala srbska voja-ška policija. Takrat je bilo zelo napeto, saj če bi kdo izgubil živce, bi lahko prišlo tudi do stre-ljanja, zato smo bili v polni bojni pripravljeno-sti in več ur ležali v temi v zasedi. Prav tako zelo stresna je bila akcija zbiranja nelegalnega orožja pri lokalnem prebivalstvu, tako imeno-vana Žetev. Nikoli nisi vedel, kako se bo kon-čalo. Ob koncu tistih dni mi je precej odleglo. V prostem času, ki ga ni bilo veliko, saj smo tudi stražili in bili v dveurni pripravljenosti, sem predvsem počival, se ukvarjal s športnimi aktivnostmi ali si ogledal kakšen film. Za na-stanitev je bilo kar dobro poskrbljeno. Z ekipo smo se odlično ujeli. Vsi smo vedeli, zakaj smo

v Bosni in Hercegovini ter kakšne so naše na-loge, pomembno pa je bilo tudi to, da smo se znali iskreno pogovoriti. Zaupanje je bilo na zelo visoki ravni. Misija mi je dala širino raz-mišljanja, veliko mi je tudi pomenilo, da sem lahko pomagal, ko smo na primer preverjali delovanje humanitarnih organizacij in skrbe-li, da so pomoč dobili pravi ljudje in da se ni kdo z njo okoristil.

NIŽJAVOJAŠKAUSLUŽBENKAV.RAZREDAMOJCABOLTEŽAR:Na misiji Sforja v Bosni in Hercegovini sem bila leta 2000 in 2001 kot pripadnica sanitetnega voda role 1. V Sloveni-

ji sem opravljala delo medicinske sestre v am-bulanti v Šentvidu. Bila sem civilna oseba, na misijo pa sem odšla kot vojakinja, potem ko sem opravila vsa kar dolga in intenzivna uspo-sabljanja. Za sodelovanje na misiji sem se od-ločila, ker mi je to pomenilo velik izziv. V prvi rotaciji, ki je trajala štiri mesece, nas je bilo

dvanajst, od tega dva zdravnika. Bili smo na dveh lokacijah, in sicer v Natovi bazi v But-miru in na Ilidži, kjer je bilo poveljstvo Sfor-ja. Baza je bila lepo urejena in nastanitev je bila na visoki ravni. Objekt je imel central-no ogrevanje, imeli pa smo tudi prostore za fi-tnes. Naša naloga je bila zdravstvena podpora na ravni role 1 za osebje Sforja, torej za pripa-dnike oboroženih sil, smo pa oskrbovali tudi domačine, ki so delali v bazi. Tako je bilo višje povelje in to se mi je zdelo zelo lepo. Toplo so nas sprejeli, veliko se jih je bilo pripravljenih pogovarjati o vojni, saj so imeli težke izkušnje in tudi psihične težave, zato smo jim poskusi-li pomagati, kolikor smo lahko, včasih pa je bil pomemben že pogovor. Dobro smo se razu-meli z ameriško enoto zobozdravnikov, nasta-njeno zraven nas, z nekaterimi pa smo ohra-njali stike še po misiji. Večinoma sem bila v bazi in le redkokdaj na terenu, zato se mi ni-koli ni zdelo, da sem ogrožena ali v nevarno-sti. Včasih smo zagotavljali zdravstveno zašči-to pri uničevanju min, saj je bilo teh v BiH zelo veliko in so predstavljale precejšnjo nevarnost. V času mojih rotacij na srečo nismo nikoli obravnavali poškodbe zaradi eksplozije min. V drugi rotaciji sem bila zraven, ko je nekdo doživel srčni infarkt, in sem šla na urgentno vožnjo do bolnišnice. Voznik je bil odličen in v tistih razmerah je bil res hitro na cilju, bolnik pa je preživel, tako da se je vse dobro končalo. Najbolj neprijeten je spomin na 11. september, ko se je zgodil teroristični napad v ZDA. Ta-krat je bilo v bazi čutiti napetost, naokoli smo morali hoditi v zaščitnih jopičih in oborože-ni, pa tudi sicer so bili varnostni ukrepi zao-streni. Na prvi misiji je bilo delo intenzivno, zato nismo imeli veliko prostega časa, sicer pa smo si čas krajšali s športnimi aktivnostmi, se družili in navezovali stike. Ves čas smo imeli tudi številna usposabljanja, na katerih smo si-mulirali večjo nesrečo ali nevarne razmere. Hudega domotožja nisem imela, je pa res, da še nisem imela partnerja ali otrok v Sloveniji, starši, s katerimi smo ostajali v stiku predvsem po elektronski pošti, pa so me zelo podpira-li. Na misijo imam zelo lepe spomine, bili pa smo tudi odlična ekipa. Neverjeten je bil obču-tek pripadnosti. Ko si hodil naokoli po bazi, ni bilo človeka, ki te ne bi pozdravil.  

SV 2928 SV

ZAŠČITA IN REŠEVANJE

SODELUJOČIM V SISTEMU CIVILNE ZAŠČITE PODELILI NAGRADE IN PRIZNANJAOb letošnjem dnevu civilne zaščite 1. marca so na Brdu pri Kranju podelili prizna-nja za zasluge s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Komisija je potrdila 290 predlogov za priznanja, najvišje, in sicer kipec Civilne zaščite za ži-vljenjsko delo, pa je dobil pilot Benjamin Ličer iz Obalnega letalskega centra Porto-rož, saj v sistemu zaščite in reševanja deluje že več kot 40 let. Na osrednji slovesno-sti, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, so podelili 45 priznanj, druga pa so nagrajenci dobili na regijskih prireditvah, ki so potekale v prvi polovici marca.

Besedilo: Jerneja GrmadnikFotografije: Bruno Toič

1. marec je dan tistih, ki neprestano bdijo nad nami in so pripravljeni ob kateri koli uri in v različnih razme-

rah s pogumom, požrtvovalnostjo, strokov-nostjo in velikim srcem ter večinoma prosto-voljno pomagati. Ta dan je tudi priložnost, da nagrade in priznanja pri razvijanju in krepi-tvi pripravljenosti na nesreče, pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravlja-nju posledic naravnih in drugih nesreč dobi-jo najzaslužnejši med njimi. Letos so tako po-delili 179 bronastih, 63 srebrnih in 29 zlatih znakov Civilne zaščite ter 18 plaket in kipec Civilne zaščite za življenjsko delo.

NUJNOVLAGANJEVCELOTENVARNOSTNISISTEMSlavnostni govornik na osrednji prireditvi je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki se je v svojem govoru zahvalil vsem sodelujočim v sistemu Civilne zaščite in jim tudi čestital, ob tem pa je poudaril, da je v za-dnjem času zelo opazna sprememba koncep-ta (ne)varnosti. »S spremembami varnostnih razmer vseh razsežnosti se pomembno spre-minjajo tudi dejavniki tveganja, kar od od-govornih za nacionalno varnost terja pogum, zbranost, požrtvovalnost in potrpežljivost, da sprejmejo in izpeljejo ukrepe za posodo-bitev in krepitev varnostnega sistema,« je po-udaril Pahor. Po njegovi oceni ljudje razume-jo, da je posodobitev celotnega sistema nujna, poleg tega je pomembno, da se lahko zane-sejo na dobre strokovne podlage odgovornih. Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je eden izmed treh stebrov držav-ne varnosti, posodobitev pa zahteva tudi vla-ganje v Slovensko vojsko, Policijo, obvešče-valne službe itn. »Posodobitev CZ mora biti usmerjena v povečanja zmogljivosti enot za hitre reševalne intervencije in specializira-nih enot, kot je na primer enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, k čemur sodi tako zagotavljanje ustrezne opre-me kot kadra in njegove usposobljenosti,« je izpostavil predsednik in dodal, da moramo na podlagi izkušenj iz begunsko-migrant-ske krize zagotoviti zmogljivosti za nasta-nitev, oskrbo in prvo pomoč veliko večjega

V ŠTIRIDESETLETNI KARIERI JE BENJAMIN LIČER ODKRIL VELIKO POŽAROV V NARAVNEM OKOLJU, ONESNAŽENJ MORJA IN VEČ LJUDI, KI SO POTREBOVALI POMOČ, SODELOVAL PA JE TUDI V ŠTEVILNIH AKCIJAH TER VAJAH V SISTEMU ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI.

LETALSKA PODPORA SLOVENSKE VOJSKE V MOM

V operacijo pod vodstvom Sforja so bili leta 1997 vključeni pripadniki takra-tne 15. brigade vojaškega letalstva

(BRVL) s tremi helikopterji bell-412, od ka-terih je bil eden nenehno na območju opera-cij, in s transportnim letalom turbolet L-410. Posadke so bile nastanjene v Sloveniji, dva ča-stnika za zvezo pa sta v Zagrebu skrbela za usklajevanje poletov. Na začetku so na obmo-čje delovanja leteli z Brnika, zaradi večje go-spodarnosti pa so nato postopoma prešli na daljša obdobja delovanja v bazi na Ilidži in po-zneje v Butmirju, kjer so posadke ostajale po dva meseca. LHO je aktivno delovanje v BiH končal leta 2004, za podporo Euforjeve misi-je Althea pa je enota še vedno zagotavljala le-talo turbolet L-410. Leta 2007 se je v medna-rodno operacijo Natovih sil Kfor na Kosovu vključil helikopterski oddelek SV, ki je opra-vljal podobne naloge kot LHO v okviru Sfor-ja. Helikopterske posadke so sodelovale tudi pri gašenju požarov in leta 2014 ob množičnih poplavah v Srbiji in BiH rešile več ljudi in po-skrbele za prevoz hrane ter opreme na ogrože-na območja. Čeprav letalske posadke SV niso več fizično vključene v sodelovanje v MOM, še vedno zagotavljajo zračni most in skrbijo za

logistično podporo ter prevoze pripadnikov SV na misije in z njih.

POVELJNIK15.PVLPOLKOVNIKBOJANBRECELJ:Prvič so pripadniki SV v Sarajevo poleteli 30. ok-tobra 1997, moja prva naloga pa je sledila 1. no-vembra, ko sem bil vodja helikopterske posadke

s kopilotom Branko Rekom in letalskim teh-nikom Alojzom Bačičem. Snemali smo mejne prehode med Bosno in Hercegovino ter Hrva-ško. Bil je praznik in leteli smo v bližini gro-bov, kjer je bilo veliko ljudi, ti pa nas niso bili preveč veseli, saj smo leteli nizko in bili precej glasni. V tistem času je bilo v BiH še veliko na-petosti in orožja, tako da smo se nekaterim ob-močjem izogibali. Neposredno sicer nisem bil nikoli ogrožen, smo pa videli prerešetane he-likopterje. Velikokrat smo leteli v težkih oko-liščinah, statistično pa smo bili po številu po-letov in opravljenih nalog ves čas na drugem mestu za ZDA, ki so imele več helikopter-jev. Poznam zgodbo o posadki, ki je trikrat

poskušala vzleteti in četrtič ji je le uspelo pre-peljati nemškega generala, namestnika Sforja v Tuzli, saj ga je čakalo letalo za vrnitev v domo-vino. Težave so bile največkrat pozimi v Sara-jevu, kjer nismo imeli na voljo hangarja, zato smo imeli veliko dela s čiščenjem ledu in snega. Iz zraka se je v tistih časih dobro videlo sledi uničenja, obnova pa se na naših prvih rotaci-jah še ni začela. Sodelovanje v MOM je vpli-valo na razvoj vojaškega letalstva SV, saj so bili izkušnje in usposabljanja v tujini tako za posa-meznika kot enoto v organizacijskem, načrto-valnem in izvedbenem smislu zelo pomembni za dvig delovanja na višjo raven. Od leta 1997 do 2004 so v MOM sodelovali vsi usposobljeni piloti in letalski tehniki letalci na helikopterjih.

STOTNIKALJOŠAKIRBIŠ,151.HELIKOPTERSKAESKADRILJA:V okviru Kforja smo na-daljevali dobro začrtano pot, ki so jo naši pred-hodniki uveljavili pred nami v operaciji Sfor-

ja. Ob prvi napotitvi leta 2007 sem bil pred-stavnik mlajše generacije, zato je bilo to zame s strokovnega stališča velik izziv. Na moj dvo-mesečni odhod se je morala pripraviti tudi družina. Bil sem kopilot v prvi ekipi, ki je od-letela na Kosovo. Čeprav smo imeli veliko in-formacij, je bilo nekaj negotovosti, kaj in kako bo. Spomnim se navdušenja pred poletom v bazo v Đakovici, čeprav ga je tisti dan še neko-liko oteževalo slabo vreme. Na Kosovu so nas zelo toplo sprejeli Italijani, ki so bili nastanje-ni v omenjeni bazi. Čudili so se nam, da nam je v takem vremenu sploh uspelo prileteti. Z var-nostnega stališča je bilo na Kosovu kar napeto in bilo je veliko protestov, precejšen izziv je bilo tudi spremenljivo vreme. Bili smo zelo cenjeni, tako da je nekaj časa poveljnik Kforja želel le-teti le s slovenskim helikopterjem, na kar smo bili zelo ponosni. Tako kosovski kot srbski del prebivalstva nas je dobro sprejel. Novembra 2010 smo se preselili v vojaško bazo Bondste-el. Tam je bilo za namestitev bolje poskrbljeno in imeli smo hitrejšo internetno povezavo, zato smo bili v stikih z domačimi skoraj vsak dan, kar je pripomoglo k boljšemu delovnemu ozra-čju v kolektivu. Na Kosovu sem opravil osem rotacij, bil sem tudi v zadnji oktobra 2016. Na misiji sem dobil dragocene izkušnje s strokov-nega vidika, najtežja pa je bila odsotnost od družine, toda to spada k poklicu. 

Pomembno vlogo je Slovenska vojska v MOM imela tudi z letalsko podporo. Prav za potrebe Sforja je bil ustanovljen letalsko-helikopterski oddelek (LHO), ki je v Bo-sni in Hercegovini začel delovati jeseni 1997. Glavne naloge enote so bile prevoz pripadnikov poveljstva Sforja, snemanje, izvidovanje in logistična podpora eno-tam Slovenske vojske. Helikoptersko podporo so po koncu misije v BiH leta 2004 pripadniki SV zagotavljali tudi na Kosovu v okviru Natovih mirovnih sil Kfor (Ko-sovo Force). Tam so med letoma 2007 in 2016 izmenično s helikopterjem bell-412 in cougarjem AS AL 532 opravljali podobne naloge. Letalske posadke SV so se v okviru obeh misij izkazale kot zanesljiv in varen letalski operater, zato so bili nji-hovi potniki pogosto najvišji vojaški ter civilni predstavniki Sforja, Kforja in drugih mednarodnih organizacij.

Besedilo: Jerneja GrmadnikFotografije: Bruno Toič in osebni arhiv udeležencev MOM

30 SV SV 3130 SV30 SV

števila ljudi kot zdaj, in sicer tako za morebi-tni novi val beguncev oziroma migrantov kot množične nesreče v državi. Dejal je tudi, da bi morali dopolniti državne rezerve ter po-iskati rešitev glede zagotavljanja namenskih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč in reševanje v gorah. Učinkovitost sistema po-večujejo tudi kompatibilna oprema institucij in skupna usposabljanja, je dodal predsednik Pahor in za konec poudaril pomen prosto-voljstva, na katerega smo lahko v Sloveniji upravičeno ponosni.

OHRANJATIINNEGOVATIPROSTOVOLJSTVOGeneralni direktor Uprave Republike Slove-nije za zaščito in reševanje Darko But je ob robu slovesnosti pojasnil, da sistem Civilne zaščite vključuje kar 76.000 ljudi, od tega je 45.000 prostovoljcev, predvsem gasilcev ter tudi gorskih reševalcev, jamarjev, potaplja-čev, kinologov in drugih. Ob tem sistem se-stavljajo tudi poklicno gasilstvo in sistem nujne medicinske pomoči ter dolžnostna struktura Civilne zaščite, ki jo predstavljajo

regijske in državne enote za hitre reševalne intervencije ter enota za varstvo pred neek-splodiranimi ubojnimi sredstvi. Poveljnik CZ RS Srečko Šestan je ob dnevu civilne za-ščite dejal, da sta bili leta 2016 najhujši ne-sreči verižno trčenje na primorski avtoce-sti zaradi megle in požar na Kraškem robu, za eno največjih v zgodovini Slovenije pa še vedno velja žledolom leta 2014. Ob tem je Še-stan poudaril, da se Slovenci zavedamo, kako pomembni so deležniki v sistemu zaščite in reševanja, in to cenimo, kar se kaže tudi v

tem hobijem ukvarjati pozno, približno pri 40 letih. Nato sem se odločila, da postanem tudi reševalka. Lahko bi rekla, da je to neko poslanstvo. Začutila sem, da želim poma-gati ljudem, prijateljem, drugim jamarjem oziroma komurkoli, ki je v težavah. Najtežje intervencije so tiste, ko veš, da ne rešuješ ži-vljenja, ker je že prepozno. Sodelovala sem v lanski uspešni reševalni akciji ponesrečen-ca iz jame Primadona na Tolminskem.

IGORPOTOČNIK,GORSKAREŠEVALNASLUŽBA:Prostovoljci ne opra-vljajo svojega dela zaradi nagrad, tem-več zaradi želje neko-mu pomagati, kljub

temu pa ta priznanja pomenijo neko zahva-lo za trud, neprespane ure in terene ob ka-kršnem koli času ali vremenu. Prav tako je to tudi zahvala našim družinam, ki to spre-mljajo in živijo z našimi prostovoljnimi ak-tivnostmi. Jaz ves čas zagovarjam prosto-voljstvo, ki je delo z dušo in telesom. To je sicer poseben hobi, po katerem smo utru-jeni in premraženi ter ob katerem moramo po neprespanih nočeh tudi v službo, vendar je to tudi hobi, ki ga opravljamo s srcem in ga bomo, dokler bomo zdravi.

posameznika, temveč priznanje za celotno enoto in slovensko letalstvo, ki sodeluje pri takih akcijah, kot je bilo lansko gašenje po-žara na Kraškem robu. Bil sem prvi pilot Slo-venske vojske pri tej intervenciji in tudi orga-nizator oziroma poveljujoči enoti, ker so bili takrat ravno dopusti. Intervencija je po zače-tnih manjših težavah stekla in vse je delova-lo kot dobro utečen sistem. Pri takih akcijah sta pomembni usklajevanje in dobro sodelo-vanje med ekipami v zraku in na tleh, da na kraj, kamor helikopter odvrže vodo, za ga-šenje takoj poskrbijo tudi gasilci, da so cikli kratki, da je zemeljska ekipa za popolnjeva-nje vode blizu in tako naprej. V štirih dneh je Slovenska vojska sodelovala z dvema do tremi helikopterji in letalom. Dobro sodelo-vanje se je na koncu pokazalo tudi v uspešno-sti intervencije.

ZDENKAŽITKO,JAMARSKAREŠEVALNASLUŽBASLOVENIJE,BRONASTIZNAKCZ:Zelo sem ponosna, da sem kot reševalka do-

bila to priznanje. V jamarski reševalni služ-bi delam približno pet let, najprej pa sem bila le ljubiteljska jamarka, čeprav sem se začela s

JANKAPAVŠEKBANTAN,DIREKTORATZALOGISTIKO,ZLATIZNAKCZ:V sistemu obrambe sem že od leta 1992, začela pa sem kot na-čelnica štaba CZ v ob-

čini Zagorje ob Savi. Pozneje sem delova-la tudi na vojaškem področju in v logistiki, vendar sem na neki način že od začetka po-klicne poti »otrok Civilne zaščite«, tako da z veseljem in ponosom spremljam razvoj sistema in mu tudi v prihodnosti želim vse dobro. Moja naloga v sistemu je, da organizi-ram in povezujem vsa razpolaganja z materi-alnimi sredstvi, kar pomeni brezplačen pre-nos materialnih donacij vsem, ki sodelujejo v tem sistemu. Nagrada mi pomeni predvsem zavezo za odgovorno in povezovalno delo.

STOTNIKMATEJHAJDINJAK,SLOVENSKAVOJSKA,151.HELIKOPTERSKAESKADRILJA,BRONASTIZNAKCZ:To priznanje mi

pomeni veliko, toda to ni le nagrada za

DAN CIVILNE ZAŠČITE, KI JE NAMENJENEM KREPITVI ZAVESTI JAVNOSTI O OGROŽENOSTI PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, V SLOVENIJI PRAZNUJEMO OD LETA 1992.

priljubljenosti in ugledu, ki ga v javnosti uži-vajo gasilci.Ministrica za obrambo Andreja Katič je deja-la, da ne smemo pozabiti, da je za zagotavlja-nje varnosti treba vlagati tako v Policijo, Slo-vensko vojsko kot tudi sistem Civilne zaščite in zagotavljati opremo, izobraževanja, uspo-sabljanja ter druga materialna sredstva. Tako kot predsednik države je tudi ona poudari-la pomen prostovoljstva, saj je v sistem vklju-čen vsak 40. Slovenec oziroma posredno celo vsak deseti, zato si moramo prizadevati, da ohranjamo to posebnost, negujemo prosto-voljstvo in se povezujemo, je dodala.

KIPECZAŽIVLJENJSKODELOPILOTUZa dolgoletno in požrtvovalno sodelovanje v sistemu Civilne zaščite je kipec Civilne za-ščite za življenjsko delo dobil pilot Benjamin Ličer, ki se je že v 70. letih prejšnjega stoletja zaposlil v Obalnem letalskem centru Portorož in ga vključil v sistem Civilne zaščite. Skupaj z aeroklubom je bil pobudnik, da bi z letali opravljali izvidniške prelete požarno ogrože-nih območij. Iz letal so poročali ne le o poža-rih, temveč tudi o onesnaženjih morja, poleg tega so pomagali kopenskim silam pri gaše-njih ter iskanju in reševanju ljudi iz morja, pri čemer so mnogim rešili življenje. Po nji-hovem vzoru se je ta dejavnost razširila še na

šest drugih letalskih centrov. Kot je komisija zapisala v obrazložitvi nagrade, se Benjamin Ličer zaveda, da mora biti profesionalnost vo-dilo tudi v društvih in klubih. Večinoma tr-mast in svojeglav je ostal človek, ki zna iskre-no zaželeti dober dan in pomagati ljudem v težkih trenutkih, pogosto nevarnih tudi zanj. Njegovo delo je močno vplivalo na številne rodove letalcev in je odlična pobudnica tudi drugim rodovom, ki stopajo na letalsko pot. Prejemnik kipca se je v svojem nagovoru za-hvalil svojim mentorjem, inštruktorjem, star-šem, družini in matičnemu aeroklubu, torej Obalnemu letalskemu centru Portorož, s ka-terim si že desetletja prizadeva za nadgradnjo sistema zaščite in reševanja. Povedal je, da je bilo v več kot 40 letih veliko akcij, najbolj pa si je zapomnil tiste, pri katerih je pomagal is-kati ljudi na morju. »Požar se vidi, iskanje ljudi pa je kot iskanje igle v senu. Vsaj osem-krat sem bil pri takih akcijah in vesel vsake-ga trenutka, ko sem zagledal pogrešane ali na primer deskarje, ki se zaradi močnega vetra niso mogli vrniti na obalo. Takoj sem poklical obalno stražo in jo napotil v pravo smer. Ko se pozneje srečaš z ljudmi, se zahvalijo in to po-plača ves trud. Velikokrat tudi sami tvegamo, ko letimo v močni burji, toda vedno nalogo opravimo tako, kot je treba,« je končal Benja-min Ličer. 

32 SV SV 33

GASILSKE ENOTE ŠIRŠEGA POMENA DOBILE NOVO OPREMO ZA RKB-ZAŠČITO

Program opremljanja gasilskih enot šir-šega pomena (GEŠP) za opravljanje nalog radiološke, kemijske in biolo-

ške zaščite (RKBZ) se je začel že leta 2007, ko je Nemčija v okviru predsedovanja EU v iz-obraževalnem centru CZ v Ahrweilerju pri-pravila seminar o RKB-dekontaminaciji ra-njenih in poškodovanih.Rdeča nit seminarja in končno priporočilo je bilo, naj države članice EU poskrbijo, da bo stroka v državah pridobila pomen, saj le tako lahko zagotavljamo nujen razvoj, predvsem na novejših področjih, kot je bilo to, o kate-rem je potekal seminar. Slovenija je bila ena izmed redkih držav, ki dekontaminacije ranjenih in poškodovanih še ni razvila ter sistemsko uredila. Potrebni so bili koraki za pripravo novega koncepta, zagotovitev opreme, določitev glavnih lokacij in ustreznega usposabljanja za to delo.Zadevo smo na Upravi RS za zaščito in reše-vanje (URSZR) pripravili tako, da so posta-je za dekontaminacijo ranjenih in poškodo-vanih dobile GEŠP Maribor, Kranj, Koper ter Novo mesto. Glavna zamisel našega sistema je, da z reše-valnimi vozili nujne medicinske pomoči vo-zimo le predhodno dekontaminirane ranjene in poškodovane, ki so bili udeleženi v nesre-čah, v katerih so bile navzoče nevarne snovi. Tako ohranjamo vsa reševalna vozila in ur-gentne bloke slovenskih bolnišnic čiste ozi-roma nekontaminirane. Nekatere bogatejše države so se odločile za drug sistem, pri ka-terem kontaminiranih ranjenih in poškodo-vanih ne dekontaminirajo na kraju nesreče, temveč šele v bolnišnici. Te države imajo bi-stveno več reševalnih vozil na prebivalca in posebej zgrajene vhode za kontaminirane na urgencah. Take ljudi vozijo do urgenc v po-sebnih inkubatorjih za kontaminirane ranje-ne in poškodovane.Tako kot kontaminirane poškodovance je pri nesrečah, v katerih so navzoče nevarne snovi, treba dekontaminirati tudi pripadnike vklju-čenih reševalnih služb. V večini primerov so to gasilci. V Sloveniji imamo za ta namen opremljenih in usposobljenih več kot 1000 gasilcev, ki so pripadniki 44 GEŠP s konce-sijo za posredovanje ob nesrečah z nevarni-mi snovmi.Za dekontaminacijo moštva so te enote letos dobile ročne dekontaminacijske komplete

Besedilo: dr. Zvone Čadež, URSZR

V današnjem svetu se žal povečujeta tako možnost uporabe sredstev za množično uničevanje kot količi-na prepeljanih nevarnih snovi. Slovenija pri tem ni izjema, zato smo na Upravi RS za zaščito in reševanje zelo zadovoljni, da nam je po dolgih letih uspelo dodatno opremiti in usposobiti 44 gasilskih enot širšega pomena za delovanje v razmerah povečane radiološke, kemijske in biološke ogroženosti.

za najvišjo mogočo stopnjo uradne dozime-trijske kontrole, opredeljene na podlagi po-godbe med URSZR in IJS. V ta namen so omenjeni gasilci dobili osebne termolumini-scenčne dozimetre (TLD), enkrat na leto pa jih bodo poslali na odčitavanje na IJS. Za čas med odčitavanjem bodo dobili druge osebne dozimetre, tako da se bodo meritve prejete-ga odmerka opravljale pri vsakem gasilcu ne-prekinjeno. Ob izrednih dogodkih so doda-tna odčitavanja prejetega odmerka.Z novo opremo dopolnjujemo in zvišujemo pripravljenost na nesreče v Sloveniji, kar je po-membno predvsem z vidika varnosti ter zašči-te pripadnikov reševalnih enot. Opremljene in usposobljene GEŠP so pravi korak za uspe-šno delovanje ob povečani RKB-ogroženosti z željo, da bi bilo tovrstno opremo in znanje treba čim manjkrat uporabiti v praksi. 

DEKONTAMINIRAN IN PREOBLEČEN

NEPOKRETEN POŠKODOVANEC

Foto

gra

fija:

dr.

Zvo

ne Č

ad

ežFo

tog

rafij

a: d

r. Z

vone

Ča

dež

Foto

gra

fija:

dr.

Zvo

ne Č

ad

ež

Foto

gra

fija:

MIR

ION

- M

GP

Foto

gra

fija:

MIR

ION

- RA

DO

S

Foto

gra

fija:

Inst

itut J

ožef

Ste

fan

DEKONTAMINACIJA POKRETNEGA POŠKODOVANCA V NESREČI Z NEVARNO SNOVJO

ZADNJI DEL DEKONTAMINACIJE NEPOKRETNEGA POŠKODOVANCA IN PRIPRAVA ZA PREVOZ V BOLNIŠNICO

RADIOLOŠKI DETEKTOR PDS100 G/ID ELEKTRONSKI POVELJNIŠKI DOZIMETER RAD-60 OSEBNI TERMOLUMINISCENČNI DOZIMETER - TLD

PSDS/10. Kot dekontaminant uporabljajo univerzalno dekontaminacijsko in detoksifi-kacijsko sredstvo BX 24, ki je uporabno za ra-diološke, kemijske in biološke kontaminante. Glavne prednosti teh kompletov so univer-zalnost, majhnost, mobilnost in preprostost uporabe. Dobrodošlo je tudi, da ima enake dekontaminacijske komplete in dekontami-nante SV, kar bi bilo zelo koristno ob tovr-stnih nesrečah večjega obsega, pri katerih gasilcem pomagajo enote za jedrsko, radiolo-ško, kemijsko in biološko obrambo Slovenske vojske (JRKBO).Za ugotavljanje radiološke kontaminirano-sti in uspešnosti tovrstne dekontaminaci-je so slovenski gasilci v zadnjih treh letih do-bili 44 radioloških detektorjev PDS100 G/ID. Detektorji poleg običajnega merjenja hitro-sti odmerka in prejetega odmerka omogočajo

tudi identifikacijo radionuklida, kar je zelo pomembno pri načrtovanju in odrejanju ustreznih zaščitnih ukrepov, kot so evakua-cija prebivalcev, prepoved uživanja hrane ter vode in drugo.Za intervencijsko merjenje prejetega od-merka ionizirajočega sevanja so GEŠP dobi-le 61 elektronskih poveljniških dozimetrov RAD-60, s katerimi poveljujoči operativne skupine v vsakem trenutku neposredno vidi prejeti odmerek ionizirajočega sevanja. Tako dobi vse informacije za umik gasilcev z radi-ološko kontaminiranega območja, preden bi prišlo do posledic za njihovo zdravje. Vsak gasilec v Sloveniji in hkrati operativ-ni član ene izmed 44 GEŠP, ki posreduje-jo ob nesrečah z nevarnimi snovmi, je od letos pod dozimetrijsko kontrolo pooblašče-ne službe na Institutu Jožef Stefan (IJS). Gre

34 SV SV 35

»V naši enoti imamo pretežno nemške ovčarje, nobena red-kost pa niso niti belgijski ov-

čarji,« povedo inštruktorji v enoti med oskrbo, nujnem delu njihovega delavnika. Zjutraj je treba poskrbeti za psa, kar poleg sprehoda vključuje tudi čiščenje pesjaka in hranjenje. Psa je treba dobro opazovati in

o morebitnih spremembah obvestiti vete-rinarko, ki je ves čas v enoti. Med pripra-vo na jutranji trening mi povedo, da za-četki enote segajo v leto 1991, ko so bili še pod prvo brigado Moris. V preteklih letih je enota izšolala številne pse in njihove vo-dnike, kar ni lahka naloga, saj je treba psa naučiti obvladovanja nagonov. Njihove

VIDELI SMO

PSA MORAMO NAUČITI OBVLADOVATI NAGONEV pozabljenih kočevskih gozdovih skozi pretežno smrekov gozd v daljavi zagle-dam pesjake in zagnane inštruktorje. Lajež psov me že iz daljave opomni, da gre za enoto za vzrejo in šolanje vojaških psov, v njej pa bivajo štirinožni vojaki, ki so, kot pravi star pregovor, najboljši človekov prijatelj. Ali so res prijatelji prav vsako-mur? Njihove številne naloge obsegajo velik del vojaških operacij, saj v njih za ne-pridiprave ni prostora. Dopoldne z različnimi vajami dokažejo, da z njimi ni šale, in se po koncu delavnika poigrajo z inštruktorjem, se sprehodijo skozi zasneženi gozd ter ležejo k počitku. Ta ne traja dolgo, saj so v službi domovine in imajo tako kot njihovi inštruktorji svoj delavnik, ki je vse prej kot lahek in kratek.

Besedilo in fotografije: Blaž Uršič

naloge so pozneje predvsem iskanje pre-povedanih mamil in minskoeksplozivnih sredstev, nepogrešljivi so tudi kot stražar-ski in patruljni psi ter so nujni člen pri šte-vilnih vojaških operacijah, pri katerih ni prostora in časa za ponovitve, zato pa ga imajo v času šolanja toliko več, povedo in-štruktorji. Psa je treba pripraviti na različ-ne pogoje delovanja, kar obsega tudi različ-ne vremenske razmere in teren. Medtem se v enoto pripelje eden izmed vodnikov s psom, prišel pa je na obdob-no testiranje in je sicer zaposlen v eni izmed enot, v kateri so nastanjeni tudi psi. »Tukaj pse le izšolamo in v učni proces nekaj pred koncem vključimo tudi vodni-ka, ki bo pozneje s psom delal,« mi pove-do in se organizirajo v pare. S psom morata med vajo vedno delati dva vodnika. Mar-ker, ki bo prevzel nalogo nepridiprava med vajo, se pred treningom dodatno zaščiti z

varovalno opremo, ki poleg čvrstega kom-binezona vključuje tudi poseben zašči-tni rokav, da je marker zaščiten pred ugri-zi, sega pa do komolca. Psa pred šolanjem preizkusijo v različnih položajih, da ugo-tovijo, kaj lahko pozneje od njega pričaku-jejo. Tako mora biti pes psihično stabilen, preizkusijo ga v fazi grizenja, negrizenja,

streljanja in igri s predmetom, pomemben pa je tudi odpoklic psa. Za delo z njimi mo-rajo imeti zaposleni v enoti poleg znanja za delo s psi, kar pretežno usvojijo na uspo-sabljanjih, tudi osnovno znanje iz veterine, ki obsega predvsem prvo pomoč, paritev in porodništvo, dejavni pa morajo biti tudi v civilni kinologiji, pove vodja veterinarske

BORBA Z MARKERJEM

TA PASMA IMA KAR STO PETDESET LET

STARE GENE.

NEMŠKI OVČAR VELJA ZA

NAJBOLJŠEGA PSA V VOJAŠKE

NAMENE.

36 SV SV 37

enote višji vojaški uslužbenec XIV. razreda mag. Peter Levstek, dr. vet. med., ki je tam od ustanovitve enote.

PESNESMEDELOVATISAMOSTOJNOPsi, ki jih imajo v enoti, morajo biti vodlji-vi, upoštevati morajo ukaze, slepo morajo zaupati vodniku in ne smejo delovati sa-mostojno. Imeti morajo voljo do boja, če-prav je rezultat v realnosti lahko neznan. Psi imajo različno dolgo privajanje na vo-dnika, kar je odvisno od ujemanja med njima. Zgodi se tudi, da se pes in vodnik navežeta eden na drugega prej kot običaj-no. Vse je odvisno od vodnika, ki s psom dela vsak dan in je z njim v dobrem in sla-bem. Psi imajo tako kot ljudje različne zdravstvene težave, za katere poskrbi ve-terinarka višja vojaška uslužbenka XII. ra-zreda Monja Ribič, ki v posebnem prostoru

psa pregleda in se odloči za način oskrbe ter zdravljenja. Monja Ribič tudi pove, da ima veliko vlogo pri tem inštruktor psa, saj mora svojega štirinožnega prijatelja dobro opazovati in biti nekakšen njegov zago-vornik. Vojaški psi morajo imeti poleg tr-dnega zdravja tudi veliko kondicije, ki jo lahko zelo hitro pridobijo, toda tudi izgu-bijo. Hitro se morajo prilagoditi na delov-ne razmere, v katerih delajo, da delo lahko

poteka uspešno. Kadar gre zares, je pes ne-kakšen vojaški pomočnik, saj ga kot izvi-dnika pošljejo predse in na podlagi njego-vih odzivov naprej ukrepajo. Je nekakšen ščit človeka pri zahtevnih vojaških opera-cijah. Vojaški pes mora biti sposoben tudi preklopov med različnimi nagoni, kar po-meni, da imata težko nalogo tako pes kot vodnik, ki z njim dela. Med pogovorom zaslišim renčanje Kantor-ja Primoži Slovenska vojska. To je uradno ime enega izmed psov v enoti in poimenu-je leglo ter psarno, iz katere pes prihaja. V naslednjem trenutku s svojim zobovjem že čvrsto drži »nepridiprava«, markerja in-štruktorja v enoti. Vajo nekajkrat ponovi-ta in inštruktor psa odpelje na krajši spre-hod, ga tudi pohvali in se z njim poigra. Na ukaz se ponovno postavi v bojni položaj in v trenutku preklopi nazaj na delovno disci-plino. Med delom morajo biti psi ves čas

na povodcu. V urjenje jih vzamejo pri 18 mesecih, ko so v »pasji puberteti«, njihova »služba« pa traja do njihovega osmega leta. Takrat opravijo letni veterinarski pregled in preverjanje psa pri delu z vodnikom, da ugotovijo, ali bo pes lahko še leto dni služ-boval ali bo moral v zasluženi »pokoj«. Če omenjeni preizkus pokaže, da je pes še do-volj zmogljiv, se mu »službovanje« podalj-ša za leto dni, ob neuspelem preizkusu in

veterinarskem pregledu ga lahko odkupi njegov vodnik ali pa ima trajno zagotovljen prostor do naravnega pogina v Primožih pri Kočevski Reki, kjer je njihova enota. V  nekaterih državah jim kot znak spošto-vanja celo postavijo spomenike, saj poleg različnih poklicev v vojaških četah velik del predstavljajo tudi »pasji vojaki«.

KOVINSKINAGOBČNIKINOZNAČEVALNAOPRSNICAOpreme pes pri svojem delu skoraj ne po-trebuje. Dovolj sta le nagobčnik in ozna-čevalna oprsnica z imenom, na kateri piše vojaški pes, drugo pa je le še stvar dobre povezave med vodnikom in psom, kar te-melji na vsakodnevnem usposabljanju, dobri medsebojni povezanosti in ljube-zni do psa. V enoti uporabljajo kakovostno briketirano hrano z vsemi sestavinami, ki jih mora zaužiti pes za premagovanje ovir. V pogovoru mi inštruktorji povedo, da so psi poleg različnih omenjenih nalog spo-sobni tudi odličnega sledenja, kar je pri vo-jaškem poklicu nepogrešljiva vrlina. Poleg težkih usposabljanj se v enoti ukvarjajo tudi z lastno vzrejo, saj je dobrega psa zelo težko dobiti, poudarijo in nadaljujejo, da so vodilni v kinologiji Nemci s svojim nem-škim ovčarjem, za katerega so geni znani za kar sto petdeset let v preteklost, zato imajo visoko ceno. Prav nemški ovčar je bil že v zgodovini znan kot prvi vojaški pes, ki je bil inteligenten in je bil vzrejen za voj-sko. V enoti se tudi sami poskušajo pribli-žati lastnosti psa, da je zmožen opravljanja nalog v vojski. Izbirajo najboljše, pri čemer gledajo na stabilnost in samozavest psa. Psi so imeli že v preteklosti pomemben delež v vojskah, saj so bili nepogrešljivi v sanite-tnih vodih, iskali so preživele na bojiščih in opravljali so dela »kurirjev« v bojnih rovih, saj so otovorjeni hodili od enega do druge-ga vojaka ter jim prinašali eksploziv. Varo-vali so tabore, opravljali stražo in bili prak-tično na vsakem koraku. Medtem se par inštruktorjev še enkrat pri-pravi za vajo. Proti koncu vaje na poligon pripeljejo še psa z imenom Kai Primoži Slo-venska vojska, s katerim opravijo nekaj vsa-kodnevnih vaj. Disciplina je ves čas na vr-huncu, saj vsaka vaja daje vtis, da gre čisto zares. Po koncu, ko pes zmaga v tem boju, sta oba vesela in pokaže se pravi odnos med psom in človekom. Ko zapuščam skrito va-sico sredi gozdnatega sveta, me še dolgo spremljajo spomini na sožitje med naravo in človekom, vendar kmalu po prvem ovin-ku pasjega laježa ne slišim več. Z menoj so se pogovarjali in prikazali delo z vojaškim psom nižji vojaški uslužbenec V. razreda Jože Čop, vodnik Božidar Simo-nič in štabni vodnik Anton Krkovič. 

POSLUŠNOST PSA JE POMEMBEN ELEMENT VAJE.

NEMŠKI OVČAR JE ŽE IZ ZGODOVINE ZNAN KOT VOJAŠKI PES.

38 SV SV 39SV 39SV 3938 SV

Simon Las iz Trbovelj je nekdanji pripadnik Slovenske voj-ske, danes pa je zaposlen v sistemu zaščite in reševanja. Poleg odgovorne službe kot operater VI na številki 112 ima številne hobije, med katerimi izstopa potapljanje, sle-dita pa mu streljanje in šolanje psov. Svojo poklicno pot je začel v domačem rudniku in leta 1993 prestopil v služ-bo domovine, v kateri je več let deloval v enoti vojaške po-licije, šolal delovne pse in bil na dveh mednarodnih misi-jah. Ob službi je študiral za komunalnega inženirja, nato pa dobil zaposlitev v Regijskem centru za obveščanje Tr-bovlje, v katerem dela zadnjih deset let. Vedoželjen, kot je, nenehno išče novo znanje in izkušnje, zato je opravil tudi usposabljanje za psihološkega zaupnika, potapljaško zna-nje pa uporablja pri reševanju, saj je vodja reševalne po-tapljaške postaje v Trbovljah. Za ta podvodni šport je nav-dušil partnerko in hčerko, zato družina počitnice večinoma preživlja na oziroma, bolje rečeno, v morju.

OBRAZI

Zaljubljen v potapljanje

Besedilo: Jerneja GrmadnikFotografije: Bruno Toič in osebni arhiv Simona Lasa

Simon Las je po srednji rudarski šoli zaposlitev našel v domačem ru-dniku, v katerem je delal pet let na klasičnem odkopu. »Kramp in ša-fla,« pojasni na kratko. Na prigovarjanje kolegov, naj pristopi v Slo-vensko vojsko, se je odločil sprejeti izziv, saj so ga vojaške veščine veselile že v času služenja obveznega vojaškega roka. Leta 1993 je postal pripadnik specialne brigade Moris v Kočevski Reki, ker pa si je poškodoval kolena in imel operacijo, je po okrevanju delo nada-ljeval v Celju, od leta 1996 pa je bil pripadnik enote vojaške polici-je. Mednarodne misije se je udeležil dvakrat, obakrat je bil v Bosni in Hercegovini, in sicer leta 2002 kot pripadnik v večnacionalni poseb-ni enoti (MSU) in leta 2004 v integrirani policijski enoti (IPU) operaci-je v Sforju. Na misijo ima lepe spomine, pravi pa, da so ga razžalo-stili pomanjkanje in težke socialne razmere, ki jih je takrat opazil med domačini. V Slovenski vojski je konec 90. let opravil tečaj za vodnika službenih psov v Kočevski Reki. »Prvega sem šolal za javni red in mir. Bil je zelo dober pes, z njim sem bil tudi na svetovnem vojaškem tek-movanju na Češkem. Ko je ta žal umrl, sem drugega, Flesha, v eno-ti za šolanje psov izšolal za iskanje eksploziva. Z njim sem bil tudi dr-žavni prvak. Oba sta bila belgijska ovčarja, zelo usposobljena psa,« pripoveduje o svojih »kosmatih sodelavcih«. Bil je že prestar za pod-častniško šolo, vendar si je želel novega znanja, zato si je zadal na-logo, da diplomira in pridobi še kakšen poklic. Odločil se je za študij komunalnega inženirstva in leta 2008 diplomiral, leto pred tem pa se je prijavil na razpis URSZR za operaterja v Regijskem centru za ob-veščanje Trbovlje in z obrambnega področja prestopil v sistem zašči-te in reševanja. Pravi, da mu je vojaški poklic dal veliko uporabnega znanja, ki ga uporablja kot operater, od poznavanja radijskih postaj in sistema radijskih zvez do sodelovanja s civilno policijo, zato se je v novo službo hitro uvedel. Na Slovensko vojsko ima zelo lepe spomi-ne in je z nekdanjimi kolegi redno v stikih. »Še vedno sem zelo pono-sen na uniformo,« poudarja.

POMAGATUDIVPROSTEMČASU»Delo na klicni številki 112 sem sprejel kot nov izziv in lahko rečem, da sem se v teh desetih letih veliko naučil. Delo je stresno, ljudje joče-jo v telefon in zgodijo se nesreče, ko so vpleteni otroci ali ko pride do kakšnega nasilja v družini. To se me še vedno najbolj dotakne, je pa res, da z leti človek dobi tršo kožo,« pripoveduje Las in dodaja, da sta ga od nekaj zanimali človeško razmišljanje in čustvovanje. »Prijatelji pravijo, da sem dober poslušalec in sogovornik,« pripomni. Prav zato se je odločil, da se udeleži tudi tečaja za psihološkega zaupnika ob

množičnih nesrečah, nad čimer je bil navdušen. »V množičnih nesre-čah še nisem uporabil tega znanja, mi pa pride to prav pri klicih v sili, ki jih sprejmem,« pojasni Las in dodaja, da je imel na drugi strani lini-je tudi že ljudi, ki so grozili, da si bodo vzeli življenje, zato je bil pogo-vor toliko bolj pomemben. Dobro si je zapomnil tudi klic v sili z začet-ka službovanja, ko je prvič opravljal nočno izmeno. Na drugi strani linije je bil nadzornik zračnega prometa, ki je dejal, da je na relaci-ji Vransko–Trojane pogrešano potniško letalo. »Strmoglavljeno letalo, vsaj 150 ljudi, v katere bolnišnice, koliko reševalcev …« opisuje Simon Las, kaj vse mu je švigalo po glavi, ko se mu je dvignil srčni utrip. »Na koncu se je izkazalo, da je strmoglavilo manjše letelo, s katerim so tre-nirali padalce. Pilot je umrl, kopilot pa je bil hudo poškodovan,« poja-sni in dodaja, da delo operaterja zahteva hitro in pravilno aktiviranje reševalnih enot, včasih tudi veliko iznajdljivosti, ko si moraš iz različ-nih klicev ustvariti predstavo o tem, kaj se je zgodilo. Slušalko je dvi-gnil tudi, ko se je lani na lokalni cesti utrgal plaz in pod seboj pokopal avtomobil, v katerem sta bila voznik in sopotnica. Prvi klic je omenjal le skalo, ki naj bi padla na cesto, toda tega je na zasavskih koncih ve-liko, zato je najprej imel namen na prizorišče dogodka poslati le ko-munalno službo, nato pa je po drugem klicu presodil, da se je očitno zgodil plaz, ki je zasul avto, in da se mudi. »Ljudem v stiski so minute dolge, čeprav rešilec do njih potrebuje le tri minute. To je seveda razu-mljivo,« razmišlja Las in dodaja, da pomaga, kakor ve in zna, da ima to »v krvi« in da je tudi sam že kdaj ustavil ob cesti, če je naletel na ne-srečo. »Tako ali drugače sem močno vključen v celoten sistem zaščite

in reševanja, ne le kot operater, temveč tudi kot vodja potapljaške re-ševalne službe Trbovlje,« dodaja.

ZALJUBLJENVPOTAPLJANJETako pogovor nanese na to, kar ima najraje, torej potapljanje. Ve-dno je bil zaljubljen v morje, plavanje in raziskovanje dogajanja pod vodo, nato pa je v začetku 90. let opravil tudi potapljaški izpit. »Po-mirja me in sprošča,« pojasni in dodaja, da je prav prejšnji teden razi-skoval vodo pod ledom, sicer pa na leto opravi približno 80 potopov, »kar je kar lepa številka«, pripomni. Pozneje je postal tudi inštruktor in je tako od leta 2002 usposobil za potapljanje že več kot 400 lju-di. Na tem področju je osvojil vse mogoče inštruktorske nazive, kot so inštruktor trener CMAS M3, inštruktor Rebreather Trimix in inštruk-tor ERDI, zato zdaj šola tudi inštruktorje. Prav tečaji ERDI (Emergen-cy Response Diving) mu pomenijo nove izzive na področju reševanja. Gre namreč za največjo profesionalno šolo potapljanja na svetu, ki izobražuje potapljače reševalce, med njimi gasilce, pripadnike civil-ne zaščite in druge, poleg tega vključuje potapljanje v nični vidljivosti, kontaminiranih vodah, hitrih vodah, delo s trupli, podvodno forenziko, varovanje reševalcev in drugo. V zadnjem času ga najbolj navdušu-je potapljanje s tako imenovano napravo rebreather, ki omogoča še boljšo potapljaško izkušnjo pri opazovanju morske favne. Gre za sis-tem na zaprti krog, kar pomeni, da gre izdihani zrak skozi filter, ki ab-sorbira ogljikov dioksid, nato pa mu doda sveži zrak iz jeklenke. Tak sistem izdihanega zraka ne spusti v morje, temveč ga ponovno upo-rabi. »Pri tem se ne ustvarjajo mehurčki, ribice pridejo čisto blizu,« se nasmehne Las, ki dodaja, da je oprema rebreather tehnično zahtev-na za uporabo in da moraš upoštevati pravila ter se potapljati »z gla-vo«, sicer je lahko tako raziskovanje povodnih globin zelo nevarno in se je zgodilo že nekaj usodnih nesreč. Potapljaške izkušnje uporablja tudi kot reševalec prostovoljec. Razloži nam, da je potapljaška reše-valna služba organizirana podobno kot gorska. V Sloveniji je 16 re-ševalnih postaj, on je vodja skupine štirih postaj osrednje Slovenije, in sicer Ljubljana, Kranj, Bled in Trbovlje, ter hkrati tudi vodja reševalne postaje Trbovlje. Če so pred leti skoraj vse intervencije opravljali na svoje stroške, zdaj dobijo od URSZR v uporabo vozila in opremo Ci-vilne zaščite, kar je veliko bolje. Prav tako so se v podvodni reševalni službi sistematizirali postopki reševanja in vse poteka dobro organi-zirano, opisuje Las. V Zasavju pomagajo približno trikrat na leto, Las pa je lani dvakrat iskal pogrešane tudi v Ljubljanici in dvakrat v Dravi.

Najbolj odmevna večdnevna mednarodna iskalna akcija, ki jo je ko-ordinirala URSZR, je bila na Drini v Republiki Srbski, kjer se je ob sko-ku usodno poškodoval slovenski skakalec in izginil pod površjem, ob pomoči slovenske ekipe pa so ga našli nekaj dni pozneje. Vsako re-ševanje je lahko nevarno tudi za potapljače, pripomni Las in dodaja, da je bil tudi on že v kakšnem težkem položaju. »Zelo težko je, ko pri-deš nekam in vidiš, da voda ni primerna za potop, na bregu pa stoji-jo obupani svojci, ki pričakujejo, da boš nekaj naredil,« pripoveduje in dodaja, da se je že zgodilo, da so šli čez svoje zmožnosti in tvegali.

NASANJSKEMSPISKUBORNEOINZANZIBARV prostem času se je Simon Las vedno najraje potapljal na Hrvaškem, toda pravi, da v zadnjih desetih letih morje ni več tako, kot je bilo. »Nekoč si lahko videl velike škarpene, danes je prazno, izumrlo,« pri-poveduje in doda, da je nekoč iskal velike ribe, zdaj pa uživa tudi v opazovanju ribic in polžkov, ki jih rad ovekoveči s podvodnim foto-aparatom. Na potapljaške izlete se velikokrat odpravi s kolegi iz po-tapljaškega društva iz Trbovelj, ki je po članih četrto največje v Slo-veniji. »Ima kar 80 članov in ponosen sem, ker smo tudi zelo dobri prijatelji. Ob petkih se srečujemo v društvenih prostorih in se skupaj odpravljamo na potapljaške izlete ali potovanja. Če bodo varnostne razmere dobre, bomo letos mogoče šli v Egipt, saj je Rdeče morje odlično za opazovanje rib,« je povedal in dodal, da je med bolj ne-mogočimi željami na njegovem spisku Borneo ali Zanzibar. Potaplja-ta se tudi njegova 23-letna hčerka, ki ga je nekoč opazovala z obale, vendar je že v otroštvu kar hitro tudi sama odkrila veselje do podvo-dnega športa, in partnerka, zato počitnice najraje preživljajo ob mor-ju. Ob tem Las dodaja, da je sicer primerna starost za učenje potaplja-nja za otroke približno 14 let, navzgor pa skoraj ni omejitev. Njegova najstarejša tečajnica je imela 60 let, pri čemer govorimo o rekreativ-nem potapljanju. Tehnično zahtevno potapljanje je bolj kompleksno in zahteva veliko psihofizične kondicije, poudarja.

PREMALOČASAZAVSEHOBIJEPoleg potapljanja ima Simon Las še veliko drugih zanimanj in talentov. Še od služenja vojaškega roka ga veseli orožje oziroma streljanje, vendar ne tisto v tarčo, temveč praktično, hitro streljanje v premikajoče se tarče. Za Zvezo častnikov Trbovlje je tekmoval na državnem prven-stvu in se redno uvrščal med deseterico, potem je streljanje malo opu-stil, zdaj pa spet rad poprime za pištolo in se odpravi na lokalno vadi-šče. Tudi znanja o šolanju psov ni še pozabil in ga zdaj uporablja pri svojem štirinožnem prijatelju. »Po vojski sem zelo pogrešal psa, zato sem se pred dvema letoma odločil kupiti velikega šnavcerja,« pojasni Las in dodaja: »V Sloveniji ni veliko teh psov delovne pasme. Je super pes, še kar trmast, toda zelo učljiv. Obravnavati ga moraš kot otroka. Če je ne, je ne,« opisuje, kaj je pomembno pri vzgoji psov, in dodaja, da se zdaj pripravljata na kinološki preizkus IPO1, ki je pokazatelj de-lovnih lastnosti psa. Novih izzivov mu ob tako raznolikih in številnih hobijih ne bo zmanj-kalo, nam pove, ko ga vprašamo o načrtih, poleg tega pa poudarja, da je treba tudi v centru za obveščanje nenehno dopolnjevati zna-nje, saj prihajajo nove aplikacije in algoritmi ukrepanja, čedalje več je računalniškega znanja. Pravi, da se s sodelavci dobro razume, da bi bilo lepo, če bi jih bilo več in bi tako imel kakšen prost konec tedna več, saj zdaj veliko dežura. Sklepamo, da bi ga najbrž takrat našli ne-kje pod vodo … 

PRI POTAPLJANJU SE MU VEČKRAT PRIDRUŽI 23-LETNA HČERKA.POD VODO TUDI RAD FOTOGRAFIRA.

KOT PRIPADNIK VOJAŠKE POLICIJE Z DELOVNIM PSOM NA MISIJAH V BOSNI IN HERCEGOVINI JE BIL LETA 2002 TER 2004.

40 SV SV 41

HIPERBARIČNA KOMORA SV KMALU ZA ŠIRŠO ZDRAVSTVENO UPORABO

Besedilo in fotografiji: mag. Peter Bohinec

Zdravje je največja vrednota. Medicina kot hitro razvijajoča se znanost določa no-va načela, metode in pristope zdravljenja, tako tudi hiperbarična medicina kot ve-ja medicine, pri kateri poteka zdravljenje z vdihavanjem kisika pod tlakom. Tega se zavedamo tudi na Ministrstvu za obrambo, zato v Vojašnici slovenski pomor-ščaki v Ankaranu vojaško hiperbarično komoro pripravljamo za zdravljenje ži-vljenjsko ogroženih bolnikov.

Slovenska vojska ima večmestno hiper-barično komoro draeger TDS FB 11, ki je bila januarja 2012 uvedena v operativ-

no uporabo. Hiperbarična komora kot sodob-na naprava omogoča varno in predvsem učin-kovito uporabo za različne namene. Sestavljena je iz dveh zabojnikov 20 ft, v enem je komora, v drugem pa so sistemi za oskrbo delovanja z agregati in jeklenkami za medicinske pline. Naprave sestavljajo celovit in tehnično dovr-šen sistem, ki zahteva redno vzdrževanje ter za-konsko predpisane preglede in preizkuse, pred-vsem sklopov, delujočih pod visokim tlakom. Hiperbarična komora omogoča zdravljenje osmih pacientov v sedečem ali dveh v ležečem položaju. Poleg zdravljenja medicinskih indi-kacij pripadnikom in pripadnicam Slovenske vojske omogoča opravljanje potopov do glo-bine 100 metrov z uporabo različnih plinskih mešanic. V enoti je ustrezno število usposo-bljenih operaterjev in vzdrževalcev hiperbarič-ne komore. Zdravljenje ali simulacijo potopov zagotavlja strokovno usposobljen kader. Ti se usposabljajo po programu funkcionalnih uspo-sabljanj pripadnikov odreda za podvodno de-lovanje, katerega del je učni načrt za operaterja barokomore za ohranjanje doseženega znanja iz ravnanja s komoro in iz njenega vzdrževanja. Glede na hiter razvoj hiperbarične medicine v svetu je nekaj njenih operaterjev tudi že v civil-nem delu javnega zdravstva.

HIPERBARIČNAMEDICINAUporaba take komore je raznovrstna in mo-goče jo je uporabljati tudi v javnem zdravstvu Republike Slovenije, v hiperbarični medicini. To je namreč veja medicine, v kateri poteka zdravljenje z vdihavanjem kisika pri tlaku, višjem od atmosfere. Terapija s hiperbarič-nim kisikom se v skoraj vseh medicinskih vejah uporablja za zdravljenje različnih obo-lenj, tako v akutnih kot kroničnih stanjih. V  Sloveniji deluje v okviru Centra za baro-medicino na Inštitutu za fiziologijo Medicin-ske fakultete v Ljubljani, vodi pa ga doc. dr. Žarko Finderle, dr. med. Tovrstno zdravlje-nje je nujno pri hudih zastrupitvah z ogljiko-vim monoksidom ali pri potapljaški oziroma dekompresijski bolezni, vse bolj pa je uvelja-vljeno kot učinkovito dodatno zdravljenje.

Ob kirurški intervenciji in antibiotikih je hi-perbarična komora dobra dodatna terapija tudi pri bolnikih s kroničnim vnetjem kosti ter kostnega mozga, poleg tega pa tudi pri ranah, ki se slabo celijo.

NOVEMETODEZDRAVLJENJAVORTOPEDSKIBOLNIŠNICIVALDOLTRAOrtopedska bolnišnica Valdoltra je nekaj-krat izrazila željo po vzpostavitvi sodelova-nja z Ministrstvom za obrambo pri uporabi hiperbarične komore, predvsem za zdravlje-nje zapletov, ki so posledice operacij kosti in sklepov ter življenjsko ogroženih bolnikov. Razvoj kirurgije sklepov in materialov ume-tnih vsadkov je zelo izboljšal kakovost življe-nja milijonom ljudi po svetu s končno okva-ro sklepov. Posledično se je povečalo število vnetnih obolenj z vsemi negativnimi posle-dicami na telesno in psihološko stanje bolni-ka, kar je tudi strokovni izziv za bolnikovega

zdravnika. Bolezen je povezana z visokimi stroški za zdravstvo, bolniku pa povzroča težave zaradi pogostih kontrol, čakanja, bo-lečih diagnostičnih preiskav in strahu pred posledicami. Posledica naraščajočega števi-la vsajenih umetnih sklepov je vedno večje število bolnikov z okužbami umetnih skle-pov (OUS). Človeštvo že od prazgodovine poskuša pre-prečiti okužbe. Kostne okužbe so zaradi po-sebnih lastnosti in trdovratnosti zdravljenja močno zmanjševale bolnikovo aktivnost ter sposobnost poskrbeti zase. Do Listerjevih spoznanj načel kirurške asepse, Pasteurje-vih in Kochovih odkritij na področju mikro-biologije ter Flemingovega odkritja prvega

preučevanja te problematike je visoka zara-di razmeroma nizke pojavnosti in pestrosti kliničnih slik. Skupinski pristop predstavlja temelj zdravljenja in zahteva sodelovanje iz-branega ortopeda, negovalnega osebja, fizi-oterapevta, kliničnega farmakologa, mikro-biologa, patologa, infektologa in bolnika. Tak pristop je povezan s potrebo po komu-nikaciji, načrtovanju, sodelovanju in vzaje-mnem nadziranju udeležencev zdravljenja. Usklajena multidisciplinarna oblika obrav-nave bolnikov z OUS prinaša do neke mere predvidljive rezultate. V Ortopedski bolni-šnici Valdoltra na leto obravnavajo približno 70 primerov OUS, kar jih uvršča med večje centre za tovrstno zdravljenje. Dejavnost vodi svetovno znani doc. dr. Rihard Treb-še, dr. med., spec. ortoped, saj je bil dejaven pri oblikovanju svetovnih smernic zdravlje-nja tovrstnih obolenj. Poleg tega je avtor šte-vilnih strokovnih publikacij in knjige, izdane pri založbi Springer, uporablja pa se kot učno gradivo na medicinskih fakultetah. Doc. dr. Trebše sodeluje s priznanimi strokovnjaki tako na kliničnem kot znanstvenorazisko-valnem področju, med njimi tudi s prof. dr. Trampužem, dr. med., z Univerzitetne kli-nike Charite iz Nemčije, ki je že pred 15 leti opozoril na težave z bolnišničnimi infekcija-mi in na pomen njihovega preprečevanja ter obvladovanja. Zdravljenje bolnikov po posebnem protoko-lu zdravljenja v hiperbarični komori bi pripo-moglo k hitrejšemu in učinkovitejšemu zdra-vljenju. V prvi fazi bi zdravili predvsem dve indikaciji, kot sta osteomielitis in prepreče-vanje kožne nekroze pri mejno prekrvavlje-nih tkivih. Osteomielitis je gnojno vnetje kosti, povzročajo pa ga patogeni mikroorga-nizmi in lahko vodi v destrukcijo kostnine, sepso ter celo smrt bolnika.

RESOLUCIJAOMOGOČAŠIRŠESODELOVANJEGlede na vse večje potrebe zdravstva po uporabi hiperbarične komore pri zdravlje-nju težkih zapletov, povezanih z okužbami kosti, kostnega mozga in sklepov, ter glede na prošnje po sodelovanju Ortopedske bol-nišnice Valdoltra sledimo stroki in zapisu v Resoluciji o splošnem dolgoročnem progra-mu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025: »Slovenska vojska bo v primer-nem obsegu zagotavljala dvonamenskost zmogljivosti za potrebe sodelovanja v siste-mu varstva pred naravnimi in drugimi ne-srečami ter podporo drugim državnim or-ganom in organizacijam pri zagotavljanju varnosti.« Tako pripravljamo podlago za začetek sodelovanja. Do zdaj se komora ni uporabljala za druge namene, kot so uspo-sabljanje, urjenje in trenažiranje pripadni-kov ter pripadnic SV. Že dalj časa je priso-tna zamisel, da bi lahko komoro v času, ko se ne uporablja, namenili za potrebe javne-ga zdravstva in drugih raziskovalnih pro-jektov. Ministrstvo za obrambo je že večkrat poskušalo prisluhniti željam in potrebam javnih zdravstvenih ustanov, zato zdaj pre-učuje možnosti oddaje hiperbarične komore v civilne zdravstvene namene. Gre za huma-no in etično dejanje Slovenske vojske reše-vati življenja ali vsaj pomembno skrajšati zdravljenje bolnikov v bolnišnicah.

učinkovitega antibiotika penicilina je bil edino orodje za boj proti okužbam človeški imunski sistem, nanj pa so imeli zdravniki le omejen vpliv. Glede vpliva na posamezni-kov imunski sistem se tudi do danes ni veliko spremenilo, antibiotična doba pa je možnosti ozdravitve kostnih okužb močno izboljšala. Zdravljenje OUS in drugih kostnih okužb je zahtevno, ker je poleg funkcionalne okvare sklepa prisotna še dodatna, v začetni fazi ne-znana, sistemska prizadetost zaradi okužbe, kar lahko ogroža prizadeto okončino ali celo človeško življenje. Zdravljenje zahteva hitro prepoznavanje tveganja, poznavanje najno-vejših metod diagnostike in kirurškega ukre-panja ter skupinski pristop. Tudi zahtevnost

HIPERBARIČNA KOMORA TEHNIČNA PODPORA Z MEDICINSKIMI PLINI IN AGREGATOM ZA DELOVANJE HIPERBARIČNE KOMORE

PREDSTAVLJAMO

42 SV SV 43

MO NAROČILO PRVIH PET TERENSKIH VOZIL ZA SV

M ed pripravo investicijskega pro-grama za obnovo voznega parka MO decembra 2014 je bilo v SV v

operativni uporabi več kot 450 vojaških te-renskih vozil, pri čemer so bili najbolj za-stopani mercedes benz G in puch G ter tudi mitsubishi pajero, nissan patrol, land rover discovery in drugi. Vozila v različnih izpe-ljankah so starejše izdelave, 115 vozil je bilo kupljenih od leta 2003 do 2005, vsa druga vo-zila, to je približno 300, pa so starejše izde-lave in se jim življenjska doba izteka, zara-di česar so tudi stroški vzdrževanje bistveno višji. Predvidena življenjska doba vojaških te-renskih vozil je od 20 do 25 let, zato bi se z generalno obnovo lahko podaljšala za sedem do deset let. SV v zadnjih letih ne opravlja ge-neralne obnove vozil, saj nima materialnih in kadrovskih zmogljivosti, strošek celovite obnove pri zunanjih izvajalcih pa je razme-roma visok v primerjavi z nabavno vredno-stjo novih vozil. Decembra 2016 je bilo v SV v uporabi več kot 400 terenskih vozil, dejanska razpoložljivost pa je bila zaradi okvar neko-liko nižja. V letošnjem in naslednjih letih se bodo izločala še druga starejša in dotrajana terenska vozila, zato bo v SV primanjkovalo kar veliko vojaških terenskih vozil in projek-cija o nakupu 70 novih terenskih vozil za SV, ki je bila izražena v investicijskem programu, je povsem upravičena. Na podlagi investicijske dokumentacije so bili opravljeni trije javni razpisi za nakup vo-jaških terenskih vozil. Na prvi razpis marca 2015 sta ponudbo oddala dva ponudnika, pri čemer sta bili obe ponudbi izločeni zara-di bistveno previsoke cene in odstopanj od zahtevanih tehničnih specifikacij, zato na-ročilo ni bilo oddano. V drugem razpisu no-vembra 2015 sta vozili ponudila ista ponu-dnika kot v prvem razpisu, pri čemer je bilo

Ministrstvo za obrambo je na podlagi opravljene analize voznega parka ministr-stva ob upoštevanju zanesljivosti delovanja, stroškov uporabe in vzdrževanja že leta 2014 z investicijskimi dokumenti sprejelo strategijo postopne obnove vozne-ga parka. Tako so na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov leta 2015 in 2016 naročili skupaj 189 vozil, največ za potrebe SV, vojaških diplomatskih predstav-ništev, URSZR in upravnega dela ministrstva. Denar za nakup novih vozil za SV in MO je bil večinoma zagotovljen z odprodajo nepotrebnih premičnin ter neper-spektivnih nepremičnin MO, razen vozil za potrebe URSZR, ki so bila delno plača-na iz rednega proračuna in z evropskim denarjem. Konec lanskega leta je MO po izvedenem javnem naročilu z najugodnejšim ponudnikom avstrijskim podjetjem Achleitner podpisalo tudi okvirni sporazum, ki v treh letih od dneva podpisa spo-razuma glede na razpoložljiv denar in prioritete postopno predvideva nakup pri-bližno 70 terenskih vozil toyota MMV survivor, ki je vojaška različica terenskega vozila toyota land cruiser 2,8D. Vrednost okvirnega sporazuma za nakup vseh vo-zil je približno 5,9 milijona evrov.

kot najugodnejši ponudnik izbrano avstrij-sko podjetje. Po pritožbi drugega ponudnika in na podlagi odločitve državne revizijske ko-misije sta bili ponudbi izločeni, zato naročilo znova ni bilo oddano. Tudi na tretjem razpi-su avgusta 2016 sta vozila ponudila ista ponu-dnika kot v prvih dveh razpisih, kot najugo-dnejši pa je bil izbran ponudnik iz Avstrije. Drugi ponudnik se je pritožil, vendar je dr-žavna revizijska komisija zavrnila pritožbo, zato je bil decembra lani z najugodnejšim po-nudnikom avstrijskim podjetjem Achleitner sklenjen okvirni sporazum za nakup voja-ških terenskih vozil za SV s predvidenim na-kupom približno 70 vojaških terenskih vozil z možnostjo dodatne količine 30 odstotkov v treh letih od dneva podpisa sporazuma. »Vo-zila toyota, ki jih je ponudilo avstrijsko podje-tje, so bila veliko cenejša od vozil slovenskega

ponudnika, pri čemer pa v celoti ustrezajo vsem tehničnim in taktičnim zahtevam iz razpisne dokumentacije,« je pojasnil general-ni direktor Direktorata za logistiko MO mag. Željko Kralj in dodal, da je bil postopek jav-nega naročanja opravljen skladno z Zakonom o javnem naročanju in transparenten, saj je bil razpis objavljen na portalu javnih naročil EU, slovenskem portalu javnih naročil in tudi spletnih straneh ministrstva. Mag. Kralj je še navedel, da so z investicijskim dokumentom za skupino vojaških terenskih vozil določili več morebitnih dobaviteljev, in sicer od Land Roverja in Mitsubishija do Nissana, vendar se ti niso prijavili na razpis za dobavo terenskih vojaških vozil za SV. MO bo za SV kupilo dve različici vojaških terenskih vozil toyota MMV survivor, in sicer prvo v vrednosti 55.320 evrov in drugo

Besedilo: Marko PišlarFotografije: Achleitner

različico, ki jo avstrijsko podjetje ponuja po ceni 67.649 evrov za kos brez davka na mo-torna vozila in davka na dodano vrednost. V ceno niso vključena usposabljanja inštruk-torjev in vzdrževalcev. Druga različica vozi-la se od prve razlikuje po tem, da je opremlje-na z elek tromotornim vitlom za samoizvleko vozila in še z nekaterimi drugimi vojaškimi sistemi ter opremo. Mag. Kralj je pojasnil, da se bodo glede na potrebe odločali, ali bodo naročili prvo ali drugo, nekoliko dražjo raz-ličico. V ceno vozil so vključene vsa oprema in storitve skladno s tehničnimi zahtevami naročnika. Dobavni rok za vozila je po po-godbi 240 koledarskih dni od dneva naročila, garancijski rok pa je 48 mesecev oziroma štiri leta ali 198.000 kilometrov za kompletno vo-zilo, 60 mesecev za dodatno vgrajeno opremo in sedem let za prerjavenje. Kot je dejal mag.

Foto

gra

fija

je s

imb

olič

na.

Foto

gra

fija

je s

imb

olič

na.

Foto

gra

fija

je s

imb

olič

na.

Kralj, dobavitelj zagotavlja tudi konkurenčno ceno servisiranja in nemoteno oskrbo z na-domestnimi ter rezervnimi deli v celotni ži-vljenjski dobi vozila. Vozila toyota MMV survivor v obeh različi-cah so tudi zelo vzdržljiva in zmogljiva, saj je podjetje Achleitner v svetu znano kot zelo uveljavljen proizvajalec zaščite za vozila za vojaške, varnostne in posebne namene. Vozi-lo ima stalen in vklopljiv štirikolesni pogon, saj se uporablja v najzahtevnejših terenskih razmerah. Podvozje je ojačeno in ustreza vsem predpisom ter standardom, ki urejajo področje cestnih vozil v Sloveniji, saj je ho-mologirano in kategorizirano z M1G. Vozi-la se lahko uporabljajo od –32 do +49 stopinj Celzija, akcijski radij pa je 550 kilometrov. Vozilo lahko naprej ali nazaj premaguje naj-manj 80-odstotni vzpon in prečni nagib v obe

smeri vožnje več kot 50 odstotkov. Ima naj-manjšo razdaljo od podlage, ki je 215 mili-metrov, in lahko brez predpriprave brede 600 milimetrov. Motor s prostornino 2755 kubič-nih centimetrov poganja dizelsko gorivo, pri čemer je emisijski razred euro 6, ko se upo-rablja standardno dizelsko gorivo, prav tako se lahko uporablja manj čisto gorivo skladno s Stanagom 1135. Vozilo ima avtomatski me-njalnik s stopnjami prenosa 6 + 1 ter dvosto-penjski razdelilni menjalnik za cestno in te-rensko vožnjo. Uporablja hidravlični zavorni sistem, servo hidravlični krmilni sistem, sis-tem za preprečevanje blokiranja koles ABS, sistem za elektronski nadzor stabilnosti vo-zila ESP in sistem za nadzor vozila pri vožnji navzdol. Posebnost je, da ima električno na-peljavo 12 in 24 voltov, saj tako napetost zah-teva napajanje radijskih postaj, zato ima vo-zilo ojačena alternator ter akumulator. Prav tako je opremljeno s svetlobno opremo skla-dno s homologacijo ES, pri čemer so zunanja svetila pred udarci vej, kamenja in drugim za-ščitena z zaščitnimi mrežicami. Glede na Na-tove standarde ima vozilo toplotno izoliran sesalni vod goriva. V kabini s petimi vrati je prostora za pet vojakov, v prtljažnem prosto-ru vozila pa je dodatno nameščenih pet nosil-cev za puško FN F2000S. Z zadnje ali bočne strani vozila so nosilne konzole za namestitev anten radijskih postaj, v prtljažnem prostoru pa so tudi pritrdilna mesta za radijske postaje. Vozila bodo za SV prebarvana v enotno stan-dardno olivno zeleno barvo RAL 6014-F9.Terenska vozila toyota so razširjena tudi v vojskah drugih evropskih držav. Uporablja-jo jih na primer v nemški vojski. Podjetje Ac-hleitner je terensko različico vozila dobavlja-lo tudi švicarski in belgijski vojski, o nakupu pa se pogaja tudi z avstrijsko vojsko. Vojske zavezniških in partnerskih držav za vojaške namene uporabljajo še druge podobne civil-no-vojaške različice terenskih vozil, in sicer Avstrija nissan pathfinder in VW touareg R5 TDI, Nemčija nissan patrol GR Y61, Madžar-ska toyoto land cruiser in hilux ter ford ran-ger, Poljska pa prav tako toyoto land cruiser in mitsubishi pajero. Februarja je MO že po-trdilo naročilo prvih petih vojaških teren-skih vozil toyota MMV survivor, ki bodo dobavljena v drugi polovici letošnjega leta. Poleg tega bodo poskušali zagotoviti čim več denarja za nakup novih, zato bodo, če bodo finančni viri to omogočali, letos naročili do-datna terenska vozila. Mag. Kralj je dodal, da je njihov cilj, da že letos opravijo nakup čim več terenskih vojaških vozil toyota MMV su-rvivor, kajti v prihodnjih letih bo prednost pri opremljanju SV imel nakup srednjih ko-lesnih oklepnih vozil 8 x 8 z ustreznimi obo-rožitvenimi sistemi. 

44 SV SV 45

ŽENSKE SO BILE MED VOJNO STEBER DRUŽBE

Postavitev občasne razstave, ki jo je pri-pravil oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelo-

vanju s Fundacijo Poti miru v Posočju, se osre-dotoča na vlogo žensk v zaledju soške fronte. Kot je povedala soavtorica zgodovinarka dr. Petra Testen, se časovno nanaša na leto 1915 in ženske izkušnje vojne. Te so morale ob odso-tnosti mož, sinov in bratov, ki so bili vpoklica-ni, poskrbeti za preživetje družin. Prisiljene so bile prevzeti marsikatero do takrat le moškim namenjeno vlogo. Na razstavi so skozi pripo-vedi sodobnikov izpostavljeni ženski in moški pogled na vojni čas, raznovrstno arhivsko gra-divo, predmeti ter fotografije. »Vsebinska po-udarka sta dva. Prvi odkriva usodo civilnega prebivalstva po odprtju soškega bojišča maja 1915, drugi pa odgrinja ženski in moški po-gled na vojno s citati iz pisem in dnevnikov. Na razstavi predstavljamo več sklopov, kot so družina, morala, prehrana, trg delovne sile, vojna propaganda in ženska kriminalite-ta. Ti pojasnjujejo vojni stroj, ki je od civilne-ga prebivalstva zahteval lojalnost in gmotno odrekanje.« Razstava v Notranjskem muzeju je druga med razstavami, ki so bile in še bodo na ogled ob stoti obletnici velike vojne, vse pa se dotikajo žensk, ki se spoprijemajo z vojnimi razmera-mi. Prva z naslovom 1914 je predstavila polo-žaj žensk na predvečer vojne, v Pokrajinskem muzeju Koper pa je na ogled tudi razstava z naslovom 1915 – (Pre)hrana. Ženske v zaled-ju soške fronte. Letos bodo na ogled postavili še četrto razstavo z naslovom 1917 – ženske na ulicah za kruh in narod. Za vsemi razstavami je vsebinsko projekt pod vodstvom dr. Marte Verginella z naslovom Ženske in prva svetov-na vojna, v njegovem okviru pa zgodovinar-ji in znanstveni raziskovalci poglobljeno pre-učujejo omenjeno tematiko.

DELAVKEVTOVARNAH,NACESTAHINPOLJIHOdprtje razstave in razumevanje vloge žensk v prvi svetovni vojni je s predavanjem poglobi-la še dr. Irena Selišnik, ki je najprej poudarila, da ni ene same ženske izkušnje, temveč jih je veliko, odvisno tudi od nacionalnosti in tega, kateremu socialnemu sloju so pripadale, saj se med vojno zaostrijo tako socialni kot nacio-nalni spori. Zgodovinarka je pripovedovanje

Besedilo: Jerneja GrmadnikFotografiji: Slavko Polak in arhiv Goriškega muzeja

Gostujoča razstava o ženskah v primežu prve svetovne vojne je bila v Notranj-skem muzeju v Postojni simbolično odprta prav na dan žena, 8. marca. Razstavna soba je bila skoraj premajhna za vse, ki so ob tej priložnosti želeli prisluhniti tudi predavanju dr. Irene Selišnik o vlogah žensk v času soške fronte, kar kaže na veli-ko zanimanje javnosti za veliko vojno ob njeni stoti obletnici. Tokratna razstava in predavanje sta osvetlila vlogo žensk, ki so med vojno zaradi odsotnosti moških po-stale steber družbe v zaledju front.

začela s pojasnilom o vzpostavitvi državne podpore ženskam in otrokom pod pristojno-stjo ministrstev za socialno skrb in zdravje. V tem času se je spremenilo tudi stališče do re-vščine in obubožani niso bili več sami krivi za pomanjkanje, temveč je država morala zanje poskrbeti. Ob uvedbi denarne podpore so se pojavili tudi prvi sumi o korupciji, časopisi pa so bili polni kritik žensk, ki da so denar lah-komiselno zapravljale za veseljačenje in žive-le nemoralno življenje. Številne ženske so se med vojno zaposlile na delovnih mestih, ki so jih prej zasedali moški. Delale so v tovarnah, popravljale ceste, gradile ter prevzemale služ-be sprevodnic, redark in fijakaric, na podeže-lju pa so skrbele za vsa kmečka opravila. Vojna leta so prinesla pomanjkanje hrane, vrste za živila so bile dolge, protesti zaradi neurejenih razmer vse glasnejši in vzpostavil se je tudi črni trg. Med vojnimi dobičkarji so bile tudi ženske, predvsem branjevke, ki so dražile iz-delke. V javnem diskurzu se je pojavila skrb za moralo, v časopisih se je širil strah, kaj se do-gaja z ženskami, medtem ko so moški na fron-tah, karikaturisti pa so jih slikali kot prostitut-ke in razuzdanke.

NAFRONTISOBILEBOLNIŠKESTREŽNICEVHLAČAHPODKRILOMVeliko deklet se je med prvo svetovno vojno izobrazilo za bolniške strežnice, poklic, ki so ga pred tem opravljale redovnice. Šolanje je

bilo odvisno tudi od izobrazbe, zato se je zanj odločalo veliko učiteljic, meščank in plem-kinj. Na frontah po Evropi naj bi tako delova-lo več kot 30.000 bolničark. Dr. Irena Selišnik je pojasnila, da je tečaj leta 1916 na Kranjskem opravilo več kot 200 žensk. Bolniške strežnice so v spominih predstavljene kot dobri angeli v službi domovine in tudi kot moralno sumljive neodvisne sodobne ženske, ki so pod krili no-sile hlače in ki jim moška telesa niso bila več tabu. Dobile so tudi sloves zapeljivk v različ-nih romancah in nastopale v sumljivih vlogah v literarnih delih. Težava je nastala, je pouda-rila dr. Irena Selišnik, ko je podoba sodobne medicinske sestre trčila ob ukoreninjeno ma-terinsko podobo in postala nasprotje redovni-ce. Z majniško deklaracijo so se proti koncu vojne ženske tudi politično deklarirale in ak-tivno sodelovale pri zbiranju podpisov. Kot je predavanje zaokrožila dr. Irena Selišnik, ob koncu vojne še ni bilo konec trpljenja, saj se je veliko moških vrnilo invalidov, primanjkova-lo je mladih ženinov in zaradi odtujenosti za-koncev se je povečalo število ločitev. Razstava bo na ogled do začetka maja. 

SPREMLJAMOŠPORT V VOJSKI

TRETJE SVETOVNE VOJAŠKE ZIMSKE IGRE

V ruskem mestu Soči so med 22. in 27. februarjem potekale že tretje svetov-ne vojaške zimske igre, ki so v hla-

dno pokrajino privabile tudi številne pripa-dnike Slovenske vojske. Devetnajstčlanska delegacija Slovenske vojske je poleg lepih spo-minov poskrbela tudi za pet osvojenih kolajn. Omenjene igre podobno kot običajne olim-pijske igre potekajo enkrat na štiri leta in jih organizira Svet za mednarodni vojaški šport (CISM), v vojaškem svetu pa predstavlja naj-večji športni dogodek. V CISM je včlanjenih kar 140 držav, katerim je skupno to, da poleg delovanja v športu sklepajo prijateljstva skozi šport. Na dogodku namreč nastopajo pripa-dniki različnih vojsk, med katerimi izstopajo vrhunski športniki, ki so zaposleni v vojaških vrstah, zaradi česar je konkurenca zelo neiz-prosna. Tekmuje se v sedmih disciplinah, pri-padniki Slovenske vojske pa niso sodelovali le pri hitrostnem drsanju in smučarski orien-taciji. V alpskem smučanju je tako Miha Vin-dišar osvojil 19. mesto in Danilo Klinar 23. mesto, v biatlonu je slavila Teja Gregorin, saj se je povzpela kar na najvišjo stopničko, peto mesto pa je zasedel Klemen Bauer. Pri špor-tnem plezanju sta bila odlična Domen Škofic, ki je osvojil srebrno in bronasto kolajno, ter

Besedilo: Blaž Uršič Fotografiji: Igor Primc

PRI ORGANIZACIJI IGER JE SLOVENSKA VOJSKA PRISPEVALA TEHNIČNI IN STROKOVNI DELEŽ, SAJ JE BIL POVELJNIK ŠPORTNE ENOTE PODPOLKOVNIK JURE VELEPEC, PREDSEDNIK KOMITEJA ZA SMUČANJE CISM, ODGOVOREN, DA SO VSA TEKMOVANJA POTEKALA PO PRAVILIH MEDNARODNE SMUČARSKE IN BIATLONSKE ASOCIACIJE.

Mina Markovič, ki je z osvojenima bronasti-ma kolajnama dokazala, da ji strmi oprimki niso tuji. V disciplini smučarski tek je Tomaž Žemva zasedel 29. mesto, Damjan Kromar pa 33. mesto med petdesetimi tekmovalci. Pri

turnem smučanju sta Žiga Kalajžič in Miha Rakar zasedla 15. ter 16. mesto. Omenjeni pripadniki so se iz Sočija vrnili z lepimi spo-mini in dobrimi uvrstitvami, zdaj pa že tre-nirajo naprej. 

DELEGACIJA SLOVENSKE VOJSKE NA ODPRTJU IGER

46 SV SV 47

ODLIKOVANJA V SV

PRIZNANJA TERITORIALNEGA POLKA 72. BRIGADE

Besedilo: Carmen Kos, Kabinet načelnika GŠSV/OOJFotografija: desetnik Daniel Mlakar, Kabinet načelnika GŠSV/OOJ

Priznanja teritorialnega polka 72. brigade (TERP 72. BR) se pripadnikom podeli-jo za zasluge pri razvoju in krepitvi Slovenske vojske in TERP 72. BR za izjemna dejanja, uspehe pri opravljanju vojaške službe v miru in vojni, za športne dosež-ke, civilno-vojaško sodelovanje in mednarodno vojaško sodelovanje ter ob odho-du iz enote.

Priznanja, določena z ukazom, se lahko po-delijo pripadnikom SV, vojaškim povelj-stvom in enotam SV, organizacijam na Mi-nistrstvu za obrambo in v drugih državnih

organih, društvom in organizacijam, posa-meznikom zunaj SV in tujim vojaškim ter civilnim osebam in organizacijam. V miru lahko prejemnik dobi priznanje praviloma

po izteku dveh let, ko mu je bilo podeljeno za-dnje priznanje po tem ukazu ali drugih uka-zih in pravilnikih o priznanjih. Izjema so pri-znanja civilnih organizacij, priznanja MO, ki se podelijo za enkratna dejanja in ob koncu šolanja. Prejemnik priznanja lahko dobi vsako prizna-nje po tem ukazu le enkrat, razen pohvale in zahvale poveljnika. Priznanja, določena z uka-zom, se praviloma podeljujejo v tekočem letu ob dnevu SV in dnevu enote ter se vročajo slo-vesno skladno s Pravili službe v SV. Ukazi o podelitvi priznanj, določenih z ukazom, se ob-javijo v reviji SV, za kar poskrbi pristojna ka-drovska služba Generalštaba SV. Posmrtno se lahko podeli le medalja TERP 72. BR, prevza-mejo pa jo sorodniki preminulega. Priznanje TERP 72. BR se pripadniku drugega povelj-stva enote podeli ob soglasju njegovega nadre-jenega. Soglasje se pridobi pisno ali ustno.Priznanja, ki jih podeljuje poveljnik TERP 72. BR: – medalja TERP 72. BR,– plaketa TERP 72. BR,– pohvala poveljnika TERP 72. BR,– zahvala poveljnika TERP 72. BR.

MEDALJATERP72.BRMedalja TERP 72. BR je najvišje prizna-nje enote in se lahko podeli le pripadnikom TERP 72. BR za zasluge pri razvoju, krepi-tvi in poveljevanju v enoti ter za izjemno hra-brost in požrtvovalnost doma ali na misijah v tujini. Medalja ima tri stopnje in se pode-ljuje kot zlata, srebrna ali bronasta medalja TERP 72. BR.

PLAKETATERP72.BRPlaketa TERP 72. BR je priznanje enote in se lahko podeli pripadnikom, ki niso pripadni-ki TERP 72. BR za zasluge pri razvoju in kre-pitvi ugleda enote ter posameznikom, orga-nizacijam in društvom zunaj Ministrstva za obrambo za enkratne prispevke in dolgole-tno sodelovanje s TERP 72. BR, s katerimi sta se povečala ugled in prepoznavnost SV v do-mačem in mednarodnem okolju. Plaketa se lahko podeli tudi enotam SV. Izjemoma se plaketa lahko podeli pripadnikom tujih obo-roženih sil, ko sta se zaradi njihovega delo-vanja povečala ugled in prepoznavnost SV v domačem ter mednarodnem okolju. Plaketa ima tri stopnje in se podeljuje kot zlata, srebr-na ali bronasta plaketa TERP 72. BR.

POHVALAPOVELJNIKATERP72.BRPohvala poveljnika TERP 72. BR je prizna-nje enote, ki se lahko podeli pripadnikom TERP 72. BR za uspešno opravljene enkra-tne naloge ali več nalog, ki so bile opravljene zelo uspešno, zaradi osebnega prispevka pri-padnika. Pohvala je v obliki listine z znakom enote v mapi z zavihkom.

ZAHVALAPOVELJNIKATERP72.BRZahvala poveljnika TERP 72. BR je prizna-nje enote, ki se lahko podeli pripadnikom TERP 72. BR ob odhodu v drugo enoto in ob upokojitvi, ko je s svojim najmanj dvele-tnim delom pripomogel k uspešnemu izvaja-nju nalog enote. Zahvala se lahko podeli tudi pripadnikom drugih poveljstev in enot. Izde-lana je v obliki listine z znakom enote v mapi z zavihkom. 

BRONASTA MEDALJATERP 72. BR

SREBRNA MEDALJATERP 72. BR

16 m

m

ZLATA MEDALJATERP 72. BR

33 mm

10 m

m

Ime PriimekLeto

TERP 72.BR TERP 72.BRTERP 72.BR

JEZIKOVNI KOTIČEK

DIVERZIJE IN DIVERZANTI #2V prvem delu članka smo ugotovili, kaj bese-da diverzija pomeni v angleščini in da jo v slo-venščino lahko različno prevajamo, kot na pri-mer obvoz, preusmeritev ter razvedrilo in tudi z različnimi izrazi v vojaškem pomenu. S tem ni-smo imeli preveč težav. Kaj je glede prevoda besede diverzant v angleščino? Ali imate mo-goče kakšno rešitev? Zdi se mi, da ob vsem br-skanju in raziskovanju še nisem blizu epiloga te zgodbe. V angleščini namreč za osebo ni izraza, ki bi bil izpeljan iz besede diversion. Posledično moramo za diverzanta poiskati drugo ustre-znico. Slovensko-angleški slovar Pons (http://sl.pons.com) nam prevoda za besedo ne po-nudi. Slovensko-angleški vojaški priročni slo-var (1999) ima za besedo diverzant na voljo ustreznici commando in ranger. Podobno tudi Priročni slovar vojaškega gorništva (2013) di-verzanta prevaja kot commando. Raziščimo najprej ti dve besedi. V angleško-angleškem slovarju Macmillan (http://www.macmillandictionary.com) je ran-ger (z veliko ali malo začetnico) opisan kot »an American soldier trained for quick unexpected attacks against an enemy«. Razlaga izraza v Military Dictionary (http://www.military-dic-tionary.org) je še obsežnejša in bolj zaplete-na, Wikipedia pa razlago malo posploši: »The United States Army Rangers are an elite Ame-rican Special Operations Force capable of conducting direct action operations.« Po dru-gi strani Evroterm (http://www.evroterm.gov.si/) med drugim navaja, da se besede ranger v slovenščino načeloma ne prevaja, sicer pa da so to sile za specialno delovanje. Naša druga izbira je bil commando, ki ga slo-var Macmillan razlaga kot »a soldier trained

to attack in areas controlled by an enemy«. Dic-tionary of Military Terms (2002) nam za com-mando ponudi obrazložitev »a member of a special forces unit or a unit of irregular troops«. Samo za zanimivost naj omenim, da so tudi v filmu Diverzanti iz leta 1967, sicer prevedenem kot Demolition Squad, v opisu zapisali: »The Germans held the strategically important air-port, where planes were taking off to bombard partisans positions. Headquarters of one parti-san unit sent a few commandos to blow up the airplanes and the airport.« Če bi zdaj mora-la izbirati, bi izbrala commando, saj se mi zdi, da je ranger malo bolj poseben v rabi. Poglej-mo naprej.V angleško-slovenskem vojaškem terminolo-škem slovarju (2006) besede diverzant ni, naj-demo pa diverzantsko skupino, ki je prevede-na kot sabotage squad. Iz tega lahko skujemo ustreznico in diverzanta prevedemo kot sa-boteur. SSKJ (bos.zrc-sazu.si/sskj.html) raz-laga sabotažo kot »namerno, navadno pri-krito dejanje, ravnanje, s katerim se zlasti iz političnih vzrokov povzroča gospodarska ško-da«, angleška razlaga pa je: »Deliberate da-mage that is done to the property of an ene-my or opponent.« Podoben pomen ponuja tudi Dictionary of Military and Associated Terms (www.dtic.mil). Saboteur v Dictionary of Mili-tary Terms (2002) je »a person who carries out an act of sabotage, which is an act of dama-ging or destroying an enemy installation or pie-ce of equipment, so that it cannot be used«. Zdi se mi, da je glede na opise tudi saboteur kar dobra ustreznica za diverzanta, je pa res, da imamo v slovenščini tudi saboterje.Še nekaj iz naše učilnice. Na tečaje angleške-ga jezika prihajajo k nam tudi pripadniki azer-

bajdžanske vojske in beseda vedno nanese na Mehdija Huseynzadeja - Mihajla, legendarne-ga diverzanta in narodnega heroja, ki je leta 1944 dolgih devet mesecev ustrahoval nem-škega okupatorja na Primorskem. Mi mu pra-vimo diverzant, v angleščini pa zanj na sple-tu najdemo različna poimenovanja: guerrilla, partisan, saboteur. Pomen slednjega smo že obdelali, pa si poglejmo še guerrilla oziroma partisan. Dictionary of Military Terms (2002) pravi, da guerrilla pomeni »irregular soldier fi-ghting against regular troops«. Malo bolj po-drobno ga opredeli Dictionary of Military and Associated Terms: »Irregular, predominan-tly indigenous personnel organised along mi-litary lines to conduct military and paramilita-ry operations in enemy-held, hostile, or denied territory.« Glede na napisano bi tudi to lahko bil diverzant. Pa je?Zdaj bi morala biti malo bližje zaključku, ven-dar kljub raziskovanju in branju razlag besed še vedno nisem čisto prepričana. Vsaka be-seda ima nekaj »diverzanta« v sebi. Vse ima-jo tudi svoj poseben pomen, ki ni vedno skla-den z našim pojmovanjem diverzanta, zato bo najbolje, da si pri izbiri ustreznice pomagate s svojim strokovnim znanjem in mojimi zapisi ter upoštevate sobesedilo, v katerem se bese-da pojavi.

Tanja Debevc, Šola za tuje jezike

PREBRALI SMO

NERMIN PALIĆ: PLANIRANJE SAOBRAĆAJA U GRADOVIMA: SA PRIMJERIMA IZ PRAKSE

Monografija Planiranje saobraćaja u grado-vima je nastala kot rezultat večletnih raziskav na področju načrtovanja prometa. Namenje-na je predvsem študentom Fakultete za pro-met, prav tako tudi študentom z drugih po-dobnih tehniških univerz in strokovnjakom, ki se ukvarjajo z raziskavami ter načrtovanjem prometa in cest v mestih. Za lažje razumeva-nje so na začetku knjige opredeljeni osnovni izrazi za načrtovanje prometa in transporta, v nadaljevanju pa je razložen proces načr-tovanja. Skozi devet poglavij monografije je predstavljeno načrtovanje prometa od splo-šnega načrtovanja transporta, pri katerem so opisani problemi pri načrtovanju in nači-ni za pridobitev statističnih podatkov, v nada-ljevanju sledi predvidevanje družbenega in gospodarskega razvoja ter priprava načrta na podlagi zbranih podatkov. Poleg teoretič-

nih dejstev so predstavljeni tudi praktični pri-meri. Avtor je načrtovanje prometa opredelil kot del širšega procesa načrtovanja, zato ga obravnava hkrati z načrtovanjem rabe ze-mljišč. Predlaga tudi multidisciplinarni pristop pri analizi in predhodno oblikovanje jasne vizije kraja ali skupnosti, v kateri želimo ži-veti. Posebno pozornost nameni študiji okoli-ščin, da bi se tako zagotovila pretočnost cest v mestih ter prevoz za vse državljane na že-leno lokacijo v mestu, v katerem živijo. Pou-dari, da je treba upoštevati značilnosti cest v mestih, katerih pasovna širina je vedno manj-ša od širine cest zunaj njih. Križišča, postanki na semaforjih, omejeno parkiranje, začasne cestne zapore, otežena dostava in podobne posebnosti ustvarjajo slabo klimo ter nepotr-pežljivost pri voznikih. Za odpravo teh težav je treba narediti prometno študijo, ki je pod-

laga za kakovostno načrtovanje, projektira-nje in dimenzioniranje prometne infrastruk-ture. V okviru študije je treba opraviti tudi analize in predlagati ter načrtovati različne vrste prometnih rešitev za ceste, železnice, kolesarje in pešce.

Tina Raspor, KIZC

48 SV SV 49

VRTNICE V VSEJ SVOJI LEPOTI

VABIMO NA USPOSABLJANJE VLOGA ŽENSKE V SV IN SODOBNI DRUŽBI

FOTOGRAFIJE OB HAIKUJIH OB 100. OBLETNICI PRVE SVETOVNE VOJNE

Na svetu je kar približno 150 vrst cve-tlice, ki se pogosto znajde na delih Sonje Skvarča, nekoč tehnične risar-

ke v tovarni glasbil Melodija ter tovarni tor-bic in kovčkov Toko, pozneje tudi samostoj-ne podjetnice ter snovalke izdelkov tekstilne galanterije. Slavnostni govornik na odprtju razstave njenih oljnih slik namestnik povelj-nika Centra vojaških šol polkovnik Samo Za-noškar je poudaril, da razstava poteka v času med slovenskim kulturnim praznikom in dnevom žena ter ju smiselno povezuje, hkra-ti pa oznanja prihod pomladi, ki bo v nas bu-dila hrepenenja po času, ko bomo podobe s platna lahko občudovali tudi v naravi. Pol-kovnik Zanoškar je v svojem govoru pred-stavil ljubiteljsko slikarko. Sonja Skvarča je že večkrat razstavljala tako na samostojnih kot skupinskih razstavah, poleg tega se pre-daja vezenju v tehniki bela vez in je izučila številne generacije vezilj. »V njenem poklic-nem in umetniškem ustvarjanju se preple-tata prelivanje zamisli v stvaritve človeških rok in ponazarjanje naravnih stvaritev skozi umetniške podobe – skozi črto, barvo, sve-tlobo. Vrtnice s svojimi bogatimi in razno-barvnimi cvetovi ter tudi trni že dolgo prite-gujejo človekovo pozornost in občudovanje,

Razstava z naslovom 100 je nastala na podlagi natečaja Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD). Na njem

je s haikujem, japonsko trivrstično pesniško obliko, sodelovalo več kot 65 literatov, organi-zatorji pa so prejeli tudi 100 fotografskih del, s katerimi so sodelujoči na svoj način obudili spomin na dogodke iz prve svetovne vojne, ki so zaznamovali predvsem kraje v dolini Soče. V ožji izbor so prišla dela 58 ustvarjalcev hai-kuja in 19 fotografij 13 avtorjev. »Avtorji foto-grafij so večinoma iz Posočja in Nove Gorice, literati pa iz vse Slovenije ter tudi iz zamejstva in BiH. Menim, da se razstava fotografij in ha-ikujev dobro prepleta. Haikuji trenutke iz na-rave preslikajo v notranjost človeka kot opo-mnik na dogajanje med vojno. Razstava je že bila na ogled v Kobaridu, po gostovanju na ministrstvu pa jo bomo z veseljem predstavi-li še kje, če bo zanimanje,« je povedala direk-torica tolminske izpostave JSKD Silva Seljak. Pesnik in pisatelj iz Tolmina Jože Štucin, ki je

Besedilo: Jerneja GrmadnikFotografija: Bruno Toič

Besedilo: Jerneja GrmadnikFotografiji: Bruno Toič

V Knjižnično-informacijskem in založniškem centru (KIZC) je od 24. februarja na ogled razstava ljubiteljske slikarke Sonje Skvarča iz Domžal, predstavlja pa se z oljnatimi slikami vrtnic. Umetnica, ki ustvarja že vse življenje, se je slikanju posveti-la po upokojitvi pred petnajstimi let. Ob pejsažih, tihožitjih in portretih še posebno rada upodablja rože, predvsem vrtnice, saj so jo prevzele s svojo raznolikostjo in lepoto. Na stenah KIZC bodo obiskovalci njene oljne stvaritve kraljic med rožami lahko občudovali do 14. aprila.Naj se nikoli več ne zgodi, je glavno sporočilo razstave fotografij in haikujev na

temo prve svetovne vojne, ki so od februarja na ogled v prostorih Ministrstva za obrambo. Literarni in fotografski izbor razstavljenih del sta naredila pesnik Jože Štucin in fotograf Rafael Podobnik, ki sta s prepletanjem kratkih pesniških oblik ter kompozicijsko izčiščenih in umetniških fotografij ujela duha nesmiselne morije v spomin na preteklost in kot opomin za prihodnost.

Odmevna tišina odmeva v nas

za novi čas.(Tomaž Švagelj)

izbral haikuje, je dejal, da je bil sprva nekoli-ko skeptičen, kakšen bo odziv na to temo, ven-dar je bil prijetno presenečen, ko so prejeli to-liko del. »Paleta haikujev je zelo kakovostna in raznolika, gre tako za reminiscence kot tudi misli, nastale ob pohodih v naravo, pri čemer v Posočju vedno naletiš na ostanke prve sve-tovne vojne. Treba se je spominjati za nazaj, da ne bi pozabili,« je dodal Štucin. Slavnostna govornica na odprtju je bila mini-strica za obrambo Andreja Katič. V svojem go-voru je dejala, da sporočila, ujeta v pesniško obliko haikujev, zelo kratko in jedrnato izra-žajo veliko trpljenje, žalost, gorje in smrt. »V ozadju velikih bitk so velika trpljenja posame-znikov – borcev in njihovih ožjih družinskih članov, ki so zaman čakali na ljubljeno osebo, da se vrne domov,« je poudarila ministrica in dodala, da še danes ni miru na svetu in da se marsikje še vedno spoprijemajo z grozotami vojne in čeprav je od velike vojne minilo že 100 let, nam v mednarodni skupnosti še ni uspelo rešiti vprašanja umika civilnega prebivalstva z vojnih območij. »Naša naloga na Ministrstvu za obrambo gotovo je, da naredimo vse, da do vojne nikoli več ne bi prišlo,« je poudarila mi-nistrica in izpostavila, da bo letos že dvajset let, odkar Slovenija sodeluje v mednarodnih operacijah in na misijah. Po njenih besedah našim zanamcem ne smemo olepševati vojnih dogodkov, temveč jim moramo zaupati, da si bodo z lastnim razumom ustvarili svojo sodbo in da bodo uresničili to, česar mi še nismo – da bodo uresničili mir. Ministrica Andreja Katič je poudarila, da si tudi v nacionalnem odbo-ru za obeleževanje 100-letnic 1. svetovne vojne (2014–2018), ki mu predseduje, v okviru vseh dogodkov prizadevajo predati mladim sporo-čilo: »Naj se nikoli več ne zgodi!« Zbrane je nagovoril tudi direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne de-javnosti mag. Marko Repnik. »Žal je tako, da so grozote vsake vojne nerazumljive in se jih dobro zavedamo, a ne moremo ničesar. Zado-voljen sem, da smo združili moči in pripravili to prekrasno razstavo, ki je spomin na žrtve in vse grozote vojne ter opomin pred vsemi mo-rebitnimi vojaškimi spopadi,« je poudaril in dodal, da upa, da se bo mirovno sporočilo raz-stave poneslo po Sloveniji in tudi širše. 

prek njih izražamo svoje najplemenitejše ču-stvo – ljubezen in z njimi krasimo vrtove in parke,« je dejal polkovnik Zanoškar in spo-mnil, da je vrtnica tudi v grbu mestne obči-ne Nova Gorica. Dodal je še, da je literarni

zgodovinar in žlahtnitelj vrtnic dr. Matjaž Kmecl svoji križani vrtnici poimenoval po Trubarju ter Prešernu. Avtorici se je zahva-lil za barvito razstavo, saj poleg vrtnic upo-dablja njena občutja in razpoloženja, tako pa slikam daje osebno noto. Zahvalil se je še so-delavkam KIZC za prizadevnost ter avtoriči-nima hčerki in sinu, sodelavcu Generalštaba SV, za pomoč ter povezovanje. Sonja Skvarča je obiskovalce popeljala po razstavi, pojasni-la tehniko in način dela ter ob tem povedala, da vrtnice riše najraje, ker so z unikatnimi cvetovi tako privlačne in tudi omamno diše-če. »Ne moreš, da jih ne bi gledal in upodo-bil. Vsaka je drugačna. So vsestransko upo-rabne in tudi zdravilne, toda zame še najbolj za dušo,« je povedala gospa, ki je večino raz-stavljenih slik narisala med poletjem 2015. Ob tem je razložila, da je ustvarjanje dol-gotrajen proces, pri čemer je najtežje začeti

Vojaški vikariat vabi pripadnice Slovenske vojske na usposabljanje z naslovom Vloga ženske v SV in sodobni družbi, ki bo od 20. do 22. aprila v Piranu.Prek predavanj strokovnjakov, delavnic in medsebojnega druženja bodo udeleženke spozna-vale svojo vlogo v osebnem, družbenem in poklicnem življenju v Slovenski vojski.Skušale bodo osvetliti vprašanja, kaj sporočajo pravljice in drugi arhetipi, kako so se raz-vijale pravice žensk in kakšen prispevek lahko dajo ženske svetu zaradi njihove narave in poslanstva.

Za podrobne informacije se obrnite na Silvestro Sadar, pastoralno asistentko, telefonska števil-ka 031 248 872, silvestra.sadar@mors.si, ki zbira prijave do 10. aprila.

slikati na prazno platno, najbolj pa jo vese-li senčenje, saj da vrtnicam obliko, zanj pa je treba imeti veliko občutka in natančnosti, kar ne bi bilo mogoče brez talenta in ljubezni do slikanja. 

STENČAS

SV 5150 SV

Informativnoglasilo

Izdajateljinfinancer:

Naslednja številka revije SVizide 24. aprila 2017.

Revija Slovenska vojska je prvič izšla14. maja 1993. Na leto izide 12 številkrevije. Prispevki, objavljeni v reviji, nisouradna stališča Ministrstva za obrambo.Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Vojkova cesta 55, 1000 LjubljanaTelefon: +386 1/471 26 62Faks: +386 1/471 27 70Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si

Urednica:Hana Souček Martinc

Novinarja:Marko Pišlar in Jerneja Grmadnik

Fotograf:Bruno Toič

Fotografijananaslovnici:Bruno Toič

Lektoriranje:Služba za strateško komuniciranje MO

Tajnicauredništva:Milena Topolovec

Oblikovanje,prelomintisk:Schwarz print, d. o. o.

Naklada:7200 izvodov

POIŠČI PET RAZLIK

REŠITEVIZPREJŠNJEŠTEVILKE

Revija SV je članica Evropskegazdruženja vojaškega tiska (EMPA).

Revija SV je tudi na družbenemomrežju facebook.

NAGRADNA KRIŽANKA

RAZVEDRILO

REŠEVALCEMNAGRADNEKRIŽANKE

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: VAJA LIPICANEC.Nagrade prejmejo:– Ivana Kobal, Zelenica 34, 1370 Logatec,– Zdenko Slatnar, Florjan 212, 3325 Šoštanj,– Eva Vezzosi, Cesta 1. maja 26 b, 4270 Jesenice.

Nagrajencem čestitamo.Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 5. aprila 2017, na naslov: Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana.

RASTLINASPORIŠ

VZHOD,JUTROVO

ZNAK, KIZNIŽA TONZA POLTON

JUREKOŠIR

STARO-JUDOVSKI

KRALJ

RAZLIČICA,INAČICA

TIPALKA PRIŽUŽELKAH

HLAP,DIŠEČASNOV

DANSKINOGOMET.(CHRISTIAN)

AZIJSKOŽITO

ARTHUR(KRAJŠE)

NOVINARKAVONTA

STIL MOD.GLASBE

REVŠČINA,UBOŠTVO

ZE(L)

MERILO

Avtor.Vladimir

Milovanović,NAJETO

PERO

IZRASTLINANA SLUZNICI

ŠTEVILOPOD

ULOMKOVOČRTO

SITO ZVELIKIMI

LUKNJAMIASTAT

STARI DELMARIBORA

PRIMITIVNARASTLINA

ČRTA MEDDRŽAVAMA

ROM. PISAT.ISTRATI

GROBNICAFARAONOVV STAREM

EGIPTU

PREGRETIVODNI HLAPI

RIBIŠKAVRVICA

ZIDARSKAŽLICA

PEVKABARUCA

HČERKA

NESMISEL,NEUMNOST ZAPUŠČINA

POGAŠENIDELCI

PREMOGA,UGASEK

HELIJ

NEKDAJDENAR,

KOVANEC

ILUSTRAT.STUPICA

VISEČ SNEŽ-NI ZAMET

NOBELIJ

ZREZEK SHRBTNEGA

DELA

PEVKAERBUS

KANTA ZATEKOČINE

OTOK VKORNATIH

TURŠKOPOKRIVALO

MORALNINAUK

MANJŠA, VSTRUGITEKOČA

VODA

ČRNO-GLEDNEŽ

POSEBNAPREHRANA

UKRAJINSKIKNEZ RO-STISLAVIČ

ROPOTIJA

SODRGA,DRHAL

AM. IGRA-LEC ALDA

ŠA(L)

TEKOČE IZ-TREBLJANJE

PESNIKGRUDEN

NOG. KLUBV MADRIDU

PODZEMNIŽUŽKOJED

NEKDANJIIGRALECRANER

ŽENSKA, KINETI OGENJ

RISTOSAVIN

GRŠKAČRKA

KOSITER

SPOMLA-DANSKA

TRAVNIŠKARASTLINA

ZA SOLATO

NORVEŠKIŠAHIST

(MAGNUS)

JUDOVSKIRELIGIOZNI

MISLEC(URIEL)

VOJAŠKAZVEZADRŽAV

RASTLINASPORIŠ

VZHOD,JUTROVO

ZNAK, KIZNIŽA TONZA POLTON

JUREKOŠIR

STARO-JUDOVSKI

KRALJ

RAZLIČICA,INAČICA

TIPALKA PRIŽUŽELKAH

HLAP,DIŠEČASNOV

DANSKINOGOMET.(CHRISTIAN)

AZIJSKOŽITO

ARTHUR(KRAJŠE)

NOVINARKAVONTA

STIL MOD.GLASBE

REVŠČINA,UBOŠTVO

ZE(L)

MERILO

Avtor.Vladimir

Milovanović,NAJETO

PERO

IZRASTLINANA SLUZNICI

ŠTEVILOPOD

ULOMKOVOČRTO

SITO ZVELIKIMI

LUKNJAMIASTAT

STARI DELMARIBORA

PRIMITIVNARASTLINA

ČRTA MEDDRŽAVAMA

ROM. PISAT.ISTRATI

GROBNICAFARAONOVV STAREM

EGIPTU

PREGRETIVODNI HLAPI

RIBIŠKAVRVICA

ZIDARSKAŽLICA

PEVKABARUCA

HČERKA

NESMISEL,NEUMNOST ZAPUŠČINA

POGAŠENIDELCI

PREMOGA,UGASEK

HELIJ

NEKDAJDENAR,

KOVANEC

ILUSTRAT.STUPICA

VISEČ SNEŽ-NI ZAMET

NOBELIJ

ZREZEK SHRBTNEGA

DELA

PEVKAERBUS

KANTA ZATEKOČINE

OTOK VKORNATIH

TURŠKOPOKRIVALO

MORALNINAUK

MANJŠA, VSTRUGITEKOČA

VODA

ČRNO-GLEDNEŽ

POSEBNAPREHRANA

UKRAJINSKIKNEZ RO-STISLAVIČ

ROPOTIJA

SODRGA,DRHAL

AM. IGRA-LEC ALDA

ŠA(L)

TEKOČE IZ-TREBLJANJE

PESNIKGRUDEN

NOG. KLUBV MADRIDU

PODZEMNIŽUŽKOJED

NEKDANJIIGRALECRANER

ŽENSKA, KINETI OGENJ

RISTOSAVIN

GRŠKAČRKA

KOSITER

SPOMLA-DANSKA

TRAVNIŠKARASTLINA

ZA SOLATO

NORVEŠKIŠAHIST

(MAGNUS)

JUDOVSKIRELIGIOZNI

MISLEC(URIEL)

VOJAŠKAZVEZADRŽAV