elektronska oblika knjige ob 90. obletnici ulmf je na tej povezavi

1919 – 2009Medicinsk a fakultetaUniverza v Ljubljani

90 let

Medicinske fakultete

Univerze v Ljubljani

Ljubljana 2009

Vsebina

Nagovor dekana na proslavi ob 90. obletnici ULMF 9

Poslanstvo in vrednote Medicinske fakultete 11The mission and values of the Faculty of

Medicine in Ljubljana 12

Predstavitev Medicinske fakultete 15Basic data about the Faculty of Medicine

of the University of Ljubljana 19

Odsek za medicino Oddelka za dodiplomski študij 27

60 let študija dentalne medicine 28

Oddelek za podiplomski študij 29

Centralna medicinska knjižnica 33

Mednarodno sodelovanje – Vseživljenjsko učenje Erasmus 43

Študentje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani 47

Inštitut za anatomijo 53

Inštitut za biofiziko 61

Inštitut za biokemijo 67

Inštitut za biologijo celice 73

Inštitut za biomedicinsko informatiko 79

Inštitut za farmakologijo in eksperimentalnotoksikologijo 85

Inštitut za fiziologijo 91

Inštitut za histologijo in embriologijo 99

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo 105

Inštitut za patologijo 117

Inštitut za patološko fiziologijo 127

Inštitut za sodno medicino 139

Inštitut za zgodovino medicine 147

Katedra za anesteziologijo in reanimatologijo 153

Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo 157

Katedra za dermatovenerologijo 163

Katedra za družinsko medicino 167

Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino 173

Katedra za ginekologijo in porodništvo 177

Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo 183

Katedra za interno medicino 189

Katedra za javno zdravje 195

Katedra za kirurgijo 201

Katedra za maksiofacialno in oralno kirurgijo 207

Katedra za mikrobiologijo in imunologijo 111

Katedra za nevrologijo 213

Katedra za oftalmologijo 217

Katedra za onkologijo in radioterapijo 223

Katedra za ortopedijo 227

Katedra za otorinolaringologijo 233

Katedra za otroško in preventivno zobozdravstvo 237

Katedra za patologijo 117

Katedra za pediatrijo 243

Katedra za psihiatrijo 249

Katedra za radiologijo 255

Katedra za sodno medicino in deontologijo 135

Katedra za stomatološko protetiko 261

Katedra za ustne bolezni in parodontologijo 267

Katedra za zobne bolezni in normalnomorfologijo zobnega organa 271

11

90 let Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani

Nagovor dekana na proslavi ob 90. obletnici ULMF

90 let fakultete je čas, v katerem se izkaže, ali se je potrdila v svoji dejavnosti in opravičila svoj obstoj. Medicinski fakulteti v Ljubljani je afirmacija zagotovo uspela, saj je v času delovanja popolne medicinske fakultete izobrazila že skoraj 7000 doktorjev medicine in 1800 doktorjev dentalne medicine. To pomeni, da je zdravstvo v Sloveniji slonelo na njenih diplomantih, ki so slovensko medicino, izobraževanje in raziskave ponesli v sam svetovni vrh. Nedvomno je k uspehom pripomogla tudi tradicija medicinskega izobraževanja in raziskav, ki je v Sloveniji že precej starejša kot 90 let.

Resneje se je medicinsko izobraževanje začelo že z »Academio operosorum Labacensis«. V njeni medicinski sekciji je deloval Marko Gerbec, ki je bil tudi začetnik kliničnih raziskav, saj je prvi opisal znake popolnega atrio-ventrikularnega bloka. Nadaljevalo se je z ustanovitvijo babiške šole, predhodnik medicinske fakultete pa je bil oddelek za mediko-kirurški študij na Liceju v Ljubljani. V času Ilirskih provinc, leta 1809, je Licej prerasel v »Ecole centrale«, nekakšno Univerzo, v okviru katere je bil tudi medicinski oddelek, zametek prve medicinske fakultete na slovenskem ozemlju. Študij je že takrat trajal pet let, torej več kot ob ustanovitvi medicinske fakultete leta 1919. Ob 90 obletnici medicinske fakultete zato lahko proslavljamo tudi 200 obletnico začetkov študija medicine v Ljubljani. S propadom Ilirskih provinc in vrnitvijo avstrijske oblasti je prenehal visokošolski študij in takratne oblasti so šolo najprej degradirale, leta 1848 pa celo ukinile.

90 obletnica naše fakultete je povezana s formalno ustanovitvijo Univerze v Ljubljani in Medicinske fakultete kot njene ustanovne članice leta 1919. Tretji letnik je fakulteta dobila šele leta 1940, okupacija Jugoslavije pa je njen razvoj in obstoj zaustavila. Popolna Medicinska fakulteta s petletnim in kasneje šestletnim študijem je nastala leta 1945. Takrat je bila ustanovljena tudi stomatološka klinika, odgovorna za predmet stomatologija, ki je prerasel v samostojen študij stomatologije, sprva »Stomatološko fakulteto«, sedaj »Odsek za Dentalno medicino« Medicinske fakultete.

90 letno obdobje delovanja Medicinske fakultete je polno uspehov na vseh področjih, kar kaže na izredne sposobnosti in požrtvovalnost njenih sodelavcev. Več let je predklinični del, ki je bil jedro raziskovalnega dela, živel precej ločeno od kliničnih raziskav, ki so bile takrat še razmeroma preproste, a so kljub temu privedle do svetovno odmevnih rezultatov.

Šele v zadnjih dveh ali treh desetletjih je postopoma prihajalo do vse večjih povezav med teoretskimi in strokovnimi inštituti ter klinikami. Tudi klinično raziskovalno delo je vzcvetelo, tako da tudi tu po analizah objav sodimo med prvih 10% v svetu.Raziskovalno delo je osnova za kritično in poglobljeno pedagoško delo in za razvoj stroke. Generacije zdravnikov, ki so jih do sedaj izobrazili učitelji medicinske fakultete, opravljajo svoje delo strokovno in na zavidljivi ravni, tako da se naša medicina lahko primerja z medicino v najrazvitejših državah.

Za pogled v bodočnost lahko naberemo kar nekaj poguma in samozavesti s pogledom na prehojeno pot. Že nastanek medicinske fakultete je doživljal vzpone in padce, na videz nepremostljive ovire in neposredne zaviralne posege oblasti. Toda medicina v Sloveniji je močna in se zna dvigniti tudi iz pepela, tako kot se je po ukinitvi šole s strani avstroogrske monarhije in s prenehanjem delovanja fakultete med okupacijo. Prepričan sem, da želje in volje, da bi bili vse boljši, in da bi ostajali v svetovnem vrhu, ne manjka. Učitelji naše fakultete so cenjeni v strokovnih združenjih in v uredniških odborih mednarodnih revij, so vabljeni predavatelji na mednarodnih srečanjih, mnogi so bili in so še vedno kot vrhunski specialisti vabljeni v najrazvitejše države, da opravljajo različne vrhunske posege in še bi lahko naštevali...

Prof. dr. Dušan Šuput, dr. med., dekan Medicinske fakultete v Ljubljani.Professor Dušan Šuput, MD, Dean of Faculty of Medicine in Ljubljana.Foto (Photo): KO-GU (2009).

12


Precej je posameznikov, ki bi jih lahko tudi poimensko predstavil, a kaj lahko bi koga po krivici izpustil. Kljub uspehom pa smo v družbi mnogokrat nerazumljeni in pogosto tarča senzacionalizma.

Tudi današnji čas za delovanje medicinske fakultete ni najugodnejši, čeprav se družba zaveda njenega pomena in politika ve, da zdravnikov primanjkuje. Recesija v svetu doda še svoje. V tem jubilejnem letu Medicinska fakulteta v Ljubljani vpisuje novince v nov, vsebinsko in organizacijsko prenovljen program študija medicine in dentalne medicine. Že v prvih letnikih bodo novosti: učenje veščine sporazumevanja, stik z bolnikom in nujna medicinska pomoč v novem simulacijskem centru MF. Zgodnji stik z bolnikom se nadaljuje tudi v drugem letniku in celotna klinika vstopa v zgodnejše obdobje študija, specifična teoretska znanja pa v višje letnike. Tako študent dobi temeljita osnovna znanja in nato teoretične podlage nadgrajuje skupaj z medicinskimi temami. Hkrati pričakujemo vse večjo prepletenost predklinike in klinike na vseh področjih, kar se bo verjetno odražalo ne le na še večji kvaliteti pouka temveč tudi na vse večjem strokovnem in raziskovalnem sodelovanju med teorijo in prakso tako na področju medicine kot dentalne medicine.

Zadnji letnik študija bo v celoti posvečen integriranju znanja, saj zdravnik zdravi bolnika in ne le posamezne organe ali organske sisteme. Raziskovalno delo študentov bo možno vključiti med izbirne vsebine, kar bo tudi dobra priprava za morebiten podiplomski doktorski študij.

Pri tem se ne moremo izogniti dejstvu, da je kvaliteta študija in diplomantov odvisna predvsem od kvalitete študentov, kvalitete učiteljev in ustreznega številčnega razmerja med njimi. Tega ne more nadomestiti nobena reforma, v pozitivnem ali negativnem smislu pa na te parametre vplivajo štipendijska politika, dostopnost do študija, izbor študentov, izbor učiteljev in financiranje za zagotovitev ustreznega števila učiteljev.

Zadostno financiranje mora zagotoviti tudi materialna sredstva za raziskave, ki so temelj razvoja učitelja, študenta in stroke. Medicina zahteva temeljito znanje. Največji uspeh pa bomo dosegli, ko nam bo uspelo prevesiti razmerje med memoriranjem in razumevanjem v korist slednjega, saj le to zagotavlja, da bodo novi dr. med. in dr. dent. med. kasneje kos vsem novostim in problemom na profesionalni poti. To bo zahtevno tako za učitelje kot za študente. Mislim pa, da ne delujemo na Medicinski fakulteti zato, ker bi bilo to lahko,

ampak zato, ker se ne bojimo izzivov in želimo biti soustvarjalci napredka in razvoja na vseh področjih.

Ob vpisu novincev se vedno pojavlja vprašanje, ali je izbirni postopek ustrezen in kaj je s feminizacijo. Ne želim polemizirati o tem, lahko samo poudarim, da je postopek objektiven in izključuje subjektivno poseganje v izbor. V razmislek pa bi se vrnil daleč v zgodovino. V času, ko dobe prosvetljenstva še ni bilo na obzorju, je izjemni prosvetljeni kralj Friderik II za zdravnike in zdravnice, ki so takrat že imeli naziv »doktor«, leta 1221 zahteval naslednje:

Nihče ne sme prakticirati medicine, če njegovega znanja •niso javno preverili učenjaki iz Saracene, čemur bi danes rekli »ugledne fakultete«. Poučevali niso samo učenjaki, tudi učenjakinje.Študij mora trajati vsaj 5 let, za študij pa je potrebno dopolniti •21 leto starosti.Pred študijem medicine je potrebno dokazati uspešen triletni •študij logike.Po študiju mora pred samostojnim delovanjem slediti •obvezno leto prakse pod nadzorom.

Zanimivo, kako se to sliši po 800 letih. ALI SMO SEDAJ BOLJ NAPREDNI?

Na to vprašanje si bo že odgovoril vsak sam. Prvi cilj medicinske fakultete v Ljubljani pa ostaja izobraziti diplomante, ki se bodo po diplomi lahko hitro vključili v delo, svoje temeljno znanje uspešno nadgradili s specializacijami in nato tudi skrbeli za razvoj medicine in dentalne medicine v Sloveniji. Ta cilj pa bomo na vseh področjih dosegli le, če bomo tudi sami skrbeli za odličnost fakultete in za razvoj njenih sodelavcev.

Proslava 90 obletnice Medicinske fakultete v Ljubljani v Cankarjevem domu je svečan dogodek, in fakulteta si s svojim delovanjem in poslanstvom zasluži vso pozornost. V nagovoru pa ni bilo mogoče izraziti vsega, kar ste k njenemu razvoju prispevali. Zato bi se na koncu rad zahvalil vsem vam, učitljem, asistentom in drugim sodelavcem ter študentom medicinske fakultete Univerze v Ljubljani za vaš prispevek k ugledu fakultete.Marsikdo od vas deluje v neustreznih pogojih, kar moramo v naslednjih letih urediti, ampak dobre fakultete ne naredijo samo stavbe, temveč ljudje ki v njih delujejo. In prav vi ste prispevali k temu, da je medicinska stroka v Sloveniji odlična, in da smo se skupaj z Univerzo v Ljubljani uvrstili v svetovni vrh Univerz. Ne dvomim, da bomo tam tudi ostali in še napredovali. Dobre se morda da za trenutek zaustaviti, nikoli pa zares ustaviti.

13


Poslanstvo in vrednote MF

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, ULMF, je osrednja izobraževalna ustanova na področju medicine in dentalne medicine v Sloveniji z najdaljšo tradicijo. Zavedamo se, da lahko vrhunsko kvaliteto vzdržujemo le s stalnim posodabljanjem svojih osnovnih aktivnosti: dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja, raziskovalnega dela, razvoja stroke in strokovne dejavnosti. Nasa dolžnost kot vodilne ustanove na področju je, da smo s svojim delom vzor za sorodne ustanove.

IzobraževanjeNaše osnovno poslanstvo je izobraževati odlične diplomante medicine in dentalne medicine, ki bodo sposobni kompetentno opravljati zdravniški poklic, svoje znanje nadgrajevati s specializacijami, slediti novostim, voditi nove generacije zdravnikov in zobozdravnikov ter tudi odločilno prispevati k zakladnici znanja doma in v svetu. Povezava teoretičnih, predkliničnih in kliničnih ved je zato nujna in naš cilj je, da te povezave še okrepimo. Biomedicinske raziskave so osnovno gibalo razvoja medicine, vendar teorija brez klinike ostane nedorečena, klinika brez uporabe temeljnih znanj pa ne zmore velikih preskokov in ostane le veščina.

Podiplomsko izobraževanje je široko razvejano in številne smeri so odprte tudi za diplomante drugih smeri, kar bogati nabor znanj in tudi omogoča povezave med posameznimi strokami. Namen podiplomskega izobraževanja je usposobiti bodoče doktorje znanosti za samostojno raziskovalno delo, ki mora temeljiti tudi na etičnih načelih humanosti.

Odgovornost za specializacije si delita Slovensko zdravniško društvo, SZD, in Zdravniška zbornica Slovenije, ZZS. Večino specialističnih znanj pridobijo diplomanti medicine v učnih bolnišnicah, nekatere specializacije pa potekajo pretežno na naši fakulteti. Mentorji specializantov so večinoma učitelji Medicinske fakultete v Ljubljani, kar zagotavlja visoko strokovnost. Skrb naše fakultete za izbor učiteljev, ki na njej delujejo, je zato še toliko večja.

Medicina hitro napreduje in velik del med študijem pridoblje-nega znanja kmalu zastari, zato le nenehno izobraževanje zdravnikov lahko zagotavlja sodobno in kvalitetno medicino v Sloveniji. Učitelji Medicinske fakultete v Ljubljani se zavedamo svoje odgovornosti na tem področju in prirejamo številna srečanja in učne delavnice, tako v okviru inštitutov in kateder Medicinske fakultete kot tudi v okviru strokovnih združenj. Tudi tu je sodelovanje med SZD, ZZS in ULMF na visoki ravni.Skrb za zagotavljanje kvalitete izobraževanja je neločljivo

povezana s skrbjo za visoko kvaliteto učiteljev in asistentov. Učitelji so podvrženi petletnemu, asistenti pa triletnemu preverjanju kvalitete na strokovnem, raziskovalnem in pedagoškem področju. Mnogi vnaprej habilitirani učitelji in asistenti sodelujejo pri pouku na na naši fakulteti, številni pa tudi na drugih fakultetah, vključno z Medicinsko fakulteto v Mariboru. Poslanstvo naše fakultete je zato tudi v tem, da ohranja visoko kvaliteto učiteljev v Sloveniji.

Raziskovalno deloRaziskovalno delo je osnova za razvoj vsake stroke, tudi medicine. Na ULMF je v raziskovalno delo vsako leto vključeno veliko število dodiplomskih študentov, ki se pri tem nauče kritičnega razmišljanja in ustvarjalnosti. Poleg učiteljev in asistentov pri raziskovalnem delu sodelujejo tudi raziskovalci in podiplomski študenti. Poslanstvo Medicinske fakultete v Ljubljani je, da ostane vodilna ustanova na tem področju doma, da še izboljša svoj položaj med najuspešnejšimi Medicinskimi fakultetami v svetu in s tem skrbi, da bosta medicina in dentalna medicina v Sloveniji ostali vrhunski.

Strokovno delo in razvoj strokeZavedamo se, da je poleg izobraževanja in raziskovalnega dela tudi prenos temeljnih znanj v stroko pomembna družbena odgovornost. Strokovni inštituti Medicinske fakultete v Ljubljani so najbolj usposobljene enote na področju Mikrobiologije z imunologijo, Patologije in Sodne medicine v Sloveniji. Povezava odličnega raziskovalnega dela s stroko zagotavlja njihovo vrhunsko kvaliteto, vendar ne ostajamo le pri tem. Tudi mnogi drugi inštituti Medicinske fakultete v Ljubljani na osnovi svojega raziskovalnega dela razvijajo strokovnozdravstveno dejavnost, ki je sicer v Sloveniji ne bi bilo. Poslanstvo naše fakultete je zato tudi zagotavljati prenos znanja v prakso in uvajati nove strokovne dejavnosti na vseh področjih, kjer je temeljno raziskovalno delo doseglo rezultate, ki omogočajo aplikacije, pomembne za kvalitetno zdravljenje bolnikov.

Sodelovanje in družbena odgovornostNa Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani se zavedamo svojega poslanstva v družbi in pomena sodelovanja z drugimi raziskovalnimi, strokovnimi in učnimi ustanovami doma in v svetu, saj le tako lahko ohranjamo svojo kvaliteto, kar je v korist celotne družbe.Naše poslanstvo je torej tudi v tem, da s svojim znanjem in vizijo sodelujemo pri vseh družbeno pomembnih vprašanjih, da javnost kritično seznanjamo z najnovejšimi dosežki in opozarjamo na nevarnosti, ki lahko ogrozijo zdravje prebivalstva.

14


The mission and values of theFaculty of Medicine in Ljubljana

The Faculty of Medicine at the University of Ljubljana, known as ULMF, is Slovenia's main educational institute in the field of medicine and dentistry, with the longest tradition. We are aware that the highest standards can only be maintained by the continuous modernization of all our basic activities: graduate and postgraduate studies, research work, development of the profession as a whole, and expert work. As the leading organization in this field, it is our duty to be an example to other similar institutions in Slovenia.

EducationOur basic mission is to educate excellent graduates in medicine and dentistry, who will be able to perform their professional work competently, as well as adding to their knowledge by various specializations, and keeping up to date with advances in these fields. They should be able to lead new generations of doctors and dentists, and to contribute decisively to accumulated medical knowledge, not only in Slovenia but in other parts of the world. The combining together of theoretical, pre-clinical and clinical sciences is therefore of key importance, and our task is to strengthen these links. Biomedical research is the basic vehicle of development in medicine, but theory without clinical practice remains incomplete, whereas clinical practice without basic theoretical knowledge cannot make significant advances, and remains just a skill.

Postgraduate education encompasses a wide selection of different fields, and many different types of study are open for graduates of other professions, which provides a greater accumulation of knowledge, and makes possible better connections between different professions. The purpose of postgraduate study is to educate future doctors of science for the performance of independent research work, which has to be based on the ethical principles of humanity.

The responsibility for different specializations is shared by the Slovenian Medical Association (SZD), and the Medical Chamber of Slovenia (ZZS). Most specialized knowledge is obtained by medical graduates in the teaching hospitals, whereas some specializations are organized mainly at our faculty. The mentors of graduates on specialization courses are mainly teachers from the Faculty of Medicine in Ljubljana, which means that a high level of expertise is available. The responsibility of the Faculty for the selection of teaching staff is therefore all the greater.

Medicine is a rapidly developing science, and a significant part of the knowledge obtained during graduate study soon becomes out of date, so that only the continuing education of doctors and dentists can ensure up-to-date and high-quality medicine in Slovenia. The teaching staff of the Faculty of Medicine in Ljubljana are aware of their responsibilities in this field, and are constantly organizing numerous symposia and seminars, not only within the framework of the various institutes and chairs of the Faculty, but also among various expert associations. Here, too, co-operation between SZD, ZZS and ULMF is on a high level.

The responsibility for ensuring the highest levels of education is indivisibly connected to the need for teachers and assistants of the highest calibre. All teaching staff are subjected to a 5-yearly verification of their professional, research and pedagogic achievements, whereas assistants are subjected to such verifications every three years. Many teachers and assistants who are approved but not employed at ULMF participate in teaching activities at our Faculty, and also at other faculties, including the Faculty of Medicine of the University of Maribor. A major part of the Faculty's efforts are thus aimed at maintaining the high level of medical teachers in Slovenia.

Research workResearch work is the basis for the development of all professions, including medicine. At ULMF, every year a large number of graduate students participate in such research work, where they learn how to think critically and be creative. Researchers and postgraduate students, as well as teaching staff and assistants, participate in this work. The mission of the Faculty of Medicine in Ljubljana is to remain the leading institution in this field in Slovenia, as well as to obtain further recognition among the most successful medical faculties in the world, and thus to ensure that, in Slovenia, medicine and dentistry will remain on the highest level.

Professional work and developmentWe are aware that, apart from education and research work, the Faculty has an important social responsibility for transferring basic sciences into the profession. The expert institutes of the Faculty of Medicine in Ljubljana are the best qualified organizations, in Slovenia, in the fields of microbiology and immunology, as well as pathology and forensic medicine. The

15


strong connections in these fields between excellent research work and the profession ensure the highest quality of practice, but ULMF offers more than that. Many other institutes of the Faculty of Medicine in Ljubljana have, on the basis of their research work, developed different kinds of expert medical activities, which previously had not existed in Slovenia. The mission of our Faculty is therefore also to achieve the transfer of knowledge into practice, and the introduction of professional activities in all fields where fundamental research work has achieved such results that make possible applications which are important for the high-quality treatment and healing of patients.

Co-operation and social responsibilityAt the Faculty of Medicine we are aware of our mission in society, and of the significance of co-operation with research, professional and teaching institutions not only in Slovenia but elsewhere in the world, since this is the only way to maintain our high standards, which is to the advantage of society as a whole.

Our mission is therefore also, by means of the knowledge we possess and the vision we have, to co-operate in all questions which are important for society as a whole. It is also our duty to acquaint society, in a critical manner, with the latest achievements in the field of medicine, and to warn about any dangers which could threaten the health of the general public.

Senat UL MF.Senat of UL MF.Foto (Photo): KO-GU (2009).

17


Predstavitev Medicinske fakultete

VODSTVO MEDICINSKE FAKULTETE 2005–2009

DEKAN prof. dr. Dušan Šuput

PRODEKAN prof. dr. Pavel Poredoš

PRODEKAN prof. dr. Srečko Koren

PRODEKAN prof. dr. Ljubo Marion

TAJNIK FAKULTETE Nastja Babšek Omahen

UPRAVNE ENOTE

Dekanat in tajništvo

Oddelek računovodstva s finančnim poslovanjem

Ekonomat

Kadrovska služba

Študentska pisarna za dodiplomski študij

Študentska pisarna za podiplomski študij

Tehnična in vzdrževalna služba

CENTRALNA MEDICINSKA KNJIŽNICA

Revijski oddelek

Knjižnični oddelek

Oddelek za medknjižnično izposojo

Oddelek za katalogizacijo

ODDELKI MEDICINSKE FAKULTETE

Oddelek za dodiplomski poukODSEK ZA MEDICINO

ODSEK ZA DENTALNO MEDICINO

Oddelek za podiplomski pouk

Oddelek za strokovno zdravstveno dejavnost

18


Na Medicinski fakulteti je zaposlenih 828 delavcev na pedagoških, raziskovalnih, strokovno zdravstvenih, upravno administrativnih in administrativno tehničnih in vzdrževalnih delovnih mestih.

Pedagoški delavci: 113 asistentov, 242 učiteljev, 298 nazivnih asistentov in 157 nazivnih učiteljev.

Število članov SAZU 18, od tega 7 pokojnih.

Število študentov medicine je letno okoli 1500; leta 2008 1519 in leta 2009 1509. Število študentov dentalne medicine je letno okoli 400; leta 2008 401, leta 2009 417.

Število izmenjav v okviru programa ERASMUS vsako leto narašča; lani je bilo na izmenjavi v tujini 51 študentov ULMF, na ULMF pa 10 tujih študentov.

Število diplomiranih medicincev in dentalnih medicincev narašča skladno s povečanim vpisom zaradi pomanjkanja zdravnikov. Tako je leta 2008 diplomiralo 174 medicincev in 42 dentalnih medicincev, leta 2009 pa že 185 medicincev in 50 dentalnih medicincev.

V bolonjski podiplomski študij Biomedicine je vpisanih 200 študentov; od tega 132 na programu Medicina – klinična usmeritev, 17 na programu Medicina – temeljna usmeritev, 32 na programu Biokemija in molekularna biologija ter 19 na programu Socialna medicina.Število vseh promoviranih doktorjev znanosti v zadnjem letu je 51.

Raziskovalno delo v zadnjih 10 letihŠtevilo citiranih dokumentov je 8269.Število čistih citatov je 19959.

Število raziskovalcev, poleg učnega kadra je 355 ter 75 mladih raziskovalcev.

Za raziskovalno delo študentov v letu 2008 je bilo podeljeno 10 fakultetnih Prešernovih nagrad in 20 priznanj, kar pa predstavlja le manjši del celotnega študentskega raziskovalnega dela na ULMF.

V zadnjih 10 letih je na ULMF potekalo 56 raziskovalnih programov (ARRS), v letu 2009 pa 36. Od tega je bila ULMF koordinator ali edini nosilec pri 12 programih.

Število projektov (ARRS) v zadnjih desetih letih je bilo 232, v letu 2009 jih poteka 77, od tega je ULMF koordinator ali edini izvajalec pri 25 programih.

Število EU in drugih mednarodnih projektov v letu 2009 je 14.Število bilateralnih projektov v letu 2009 je 15.

Pedagoško, raziskovalno in strokovnozdravstveno delo se izvaja na naslednjih katedrah, inštitutih in centrih:

Katedra za anesteziologijo in reanimatologijo Katedra za čeljustno in zobno ortopedijoKatedra za dermatovenerologijoKatedra za družinsko medicinoKatedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicinoKatedra za ginekologijo in porodništvoKatedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo Katedra za interno medicinoKatedra za javno zdravjeKatedra za kirurgijoKatedra za maksilofacialno in oralno kirurgijoKatedra za mikrobiologijo in imunologijoKatedra za nevrologijoKatedra za oftalmologijoKatedra za onkologijo in radioterapijoKatedra za ortopedijoKatedra za otorinolaringologijoKatedra za otroško in preventivno zobozdravstvoKatedra za patologijoKatedra za pediatrijoKatedra za psihiatrijoKatedra za radiologijoKatedra za sodno medicino in deontologijoKatedra za stomatološko protetikoKatedra za ustne bolezni in parodontologijoKatedra za zobne bolezni in normalno

morfologijo zobnega organaInštitut za antomijoInštitut za biofizikoInštitut za biokemijoInštitut za biologijo celiceInštitut za biomedicinsko informatikoInštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijoInštitut za fiziologijoInštitut za histologijo in embriologijoInštitut za mikrobiologijo in imunologijoInštitut za patologijoInštitut za patološko fiziologijoInštitut za sodno medicinoInštitut za zgodovino medicineCenter za baromedicinoCenter za klinično fiziologijoCenter za elektronsko mikroskopijoMedicinski center za molekularno biologijoCenter za funkcijsko genomiko in bio-čipeRačunalniško informacijsko središčeMedicinski eksperimentalni center

19


Pedagooški proces poteka na posameznih enotah ULMF in tudi na učnih zavodih UL MF v Ljubljani

Univerzitetni klinični center LjubljanaPsihiatrična klinika LjubljanaOnkološki inštitutInštitut RS za rehabilitacijoZavod RS za transfuzijsko medicinoInštitut za varovanje zdravja RSZavod za varstvo pri delu RS

in drugod po Sloveniji:Bolnišnica Golnik, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergologijoUniverzitetni klinični center Maribor Splošna bolnišnica CeljeSplošna bolnišnica Jesenice

Posamezne enote ULMF se nahajajo na osmih lokacijah, največ na Vrazovem trgu 2, Zaloški 4 in Korytkovi 2.

Strokovno dejavnost trenutno izvajajo naInštitutu za mikrobiologijo in imunologijoInštitutu za patologijoInštitutu za sodno medicinoInštitutu za histologijo in embriologijoInštitutu za anatomijoInštitutu za fiziologijo

V okviru inštitutov UL MF so organizirani naslednji laboratorijiInštitut za anatomijo

Laboratorij za tipizacijo mišičnih vlakenLaboratorij za stereologijo in kvantitativno analizo slikeLaboratorij za diagnostiko degenerativnih živčno-mišičnih bolezniLaboratorij za injekcijske tehnikeLaboratorij za izdelavo korozijskih preparatovLaboratorij za nevrokirurške tehnikeLaboratorij za analizo obremenitev človeškega telesa

Inštitut za biofizikoLaboratorij za klinično biofiziko

Inštitut za biokemijoLaboratorij za študij steroidov in izoprenoidovLaboratorij za raziskave citrokroma P450Laboratorij za preučevanje encimovLaboratorij za molekularno biologijo/genetiko in funkcijsko genomiko bolezni

Inštitut za biologijo celiceLaboratorij za elektronsko mikroskopijo

Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijoLaboratorij za molekularno in celično farmakologijoLaboratorij za molekularno in celično toksikologijoLaboratorij za farmakokinetikoLaboratorij za farmakodinamikoLaboratorij za kardiovaskularno farmakologijoLaboratorij za izolirane celice

Inštitut za fiziologijoLaboratorij za mikrocirkulacijoLaboratorij za kardiovaskularno dinamikoLaboratorij za EKG visoke ločljivostiLaboratorij za baromedicino

Inštitut za histologijo in embriologijoLaboratorij za histologijoLaboratorij za imunohistokemijoLaboratorij za genetikoLaboratorij za tkivne kulture

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijoLaboratorij za diagnostiko aerobnih in anaerobnih infekcij (ANR)Laboratorij za diagnostiko borelioz in leptospiroze (BOR)Laboratorij za bakteriološko diagnostiko črevesnih infekcij (ENT)Laboratorij za hemokulture in druge urgentne

mikrobiološke preiskave (HEM) Laboratorij za diagnostiko infekcij s klamidijami in

drugimi znotrajceličnimi bakterijami (KLM)Laboratorij za bakteriološko diagnostiko respiratornih infekcij (RSP)Laboratorij za bakteriološko diagnostiko infekcij sečil (URI)Laboratorij za diagnostiko bolnišničnih

infekcij in nadzor sterilnosti (BOL)Laboratorij za diagnostiko glivičnih infekcij (GLI) Laboratorij za diagnostiko virusnih infekcij (VIN)Laboratorij za molekularno mikrobiologijo in

diagnostiko hepatitisov in aidsa (HIV)Laboratorij za diagnostiko zoonoz in laboratorij WHO (WHO)Laboratorij za elektronsko mikroskopijo in

diagnostiko gastroenteritičnih virusov (EMI)Laboratorij za raziskovanje interferonov (IFN)Laboratorij za diagnostiko alergij in citokinov (ACI) Laboratorij za pretočno citometrijo (CIT)Laboratorij za humoralno imunost in serološko

diagnostiko glivičnih infekcij (HUM)Laboratorij za celično imunologijo, diagnostiko

komplementnega sistema in sifilisa (KOM)Laboratorij za parazitologijo (PRZ)

Inštitut za patologijoLaboratorij za kirurško patologijoLaboratorij za internistično patologijoLaboratorij za citopatologijoLaboratorij za imunopatologijo in serologijoLaboratorij za elektronsko mikroskopijoLaboratorij za nevropatologijoLaboratorij za obdukcijsko dejavnostLaboratorij za prionske bolezniOddelek za molekularno genetiko

Inštitut za patološko fiziologijoLaboratorij za molekularno nevrobiologijoLaboratorij za nevropatofiziologijoLaboratorij za celično fiziologijo in toksinologijoLaboratorij za nevroendokrinologijo-molekularna celična fiziologijaLaboratorij za regeneracijo in plastičnost živčevjaLaboratorij za nevrofiziologijoLaboratorij za raziskave možganov

Inštitut za sodno medicinoLaboratorij za toksikologijoLaboratorij za alkoholometrijoLaboratorij za DNK Laboratorij za histologijo in imunohistokemijo

Dr. Ivan Oražen (1869–1921), dobrotnik študentov medicine (delo akademskega slikarja Ivana Vavpotiča).Ivan Oražen, MD (1869–1921), benefactor of medical students (painted by academic painter Ivan Vavpotič).

Foto (Photo): Dušan Šuput (2009).

21


BOARD OF THE FACULTY OF MEDICINE 2005–2009

Basic data about the Faculty of Medicine of the University of Ljubljana

Total number of teachers: 242

Number of assistants/fellows: 113

Number of teachers and assistants accredited but not employed by

ULMF: 157 associated teachers and 298 associated assistants/fellows.

The total number of students studying medicine every year is about

1500. In 2008 there were 1519 students, and in 2009 there were 1509.

The total number of students studying dentistry every year is

about 400, and after increased enrolment, in 2008, approximately

410. In 2008 there were 401 such students, and in 2009 417.

The total number of student exchanges within the program ERASMUS

increases every year. Last year a total of 51 students of ULMF were

on a student exchange, whereas 10 foreign students came to ULMF.

The total number of graduates in medicine has increased in

accordance with the increased enrolment (due to a lack of

such graduates). Thus, during 2008, a total of 185 students

graduated in medicine, and a total of 50 in dentistry.

A total of 200 students are enrolled in the Bologna

doctoral study of Biomedicine, of which

132 are in the program Clinical Medicine,

17 in Fundamental Medicine,

32 in Biochemisry and Molecular Biology, and

19 in Social Medicine.

Total number of promoted doctors of science, in 2008: 51

List of organizational units

Administrative units

The Dean's Office and secretarial department

Financial and accounts department

Purchasing department

Personnel service

Students' office for graduate courses

Students' office for postgraduate studies

Technical and maintenance department

List of Chairs and Institutes

Chair of Anaesthesiology and Resuscitation

Chair of Dental Diseases and Endodontics

Chair of Dermatovenerology

Chair of Family Medicine

Chair of Gynaecology and Obstetrics

Chair of Infectious Diseases and Epidemiology

Chair of Internal Medicine

Chair of Jaw and Dental Orthopaedics

Chair of Maxillofacial and Oral Surgery

Chair of Microbiology and Immunology

DEAN prof. dr. Dušan Šuput

VICE DEAN prof. dr. Pavel Poredoš

VICE DEAN prof. dr. Srečko Koren

VICE DEAN prof. dr. Ljubo Marion

CHIEF ADMINISTRATIVE OFFICER Nastja Babšek Omahen

22


Chair of Neurology

Chair of Oncology and Radiotherapy

Chair of Ophthalmology

Chair of Oral Medicine and Periodontology

Chair of Orthopaedics

Chair of Otorhinolaryngology

Chair of Paediatric and Preventive Dentistry

Chair of Pathology

Chair of Pediatrics

Chair of Physical and Rehabilitation Medicine

Chair of Prosthodontics

Chair of Psychiatry

Chair of Public Health

Chair of Radiology

Chair of Surgery

Institut of Biophysics

Institut of Pathology

Institute of Anatomy

Institute of Biochemistry

Institute of Biomedical Informatics

Institute of Cell Biology

Institute of Forensic Medicine

Institute of Histology and Embriology

Institute of History of Medicine

Institute of Microbiology and Immunology

Institute of Pathophysiology

Institute of Pharmacology and Experimental Toxicology

Institute of Physiology

There are also 7 specialzed centres at the ULMF.

Within the framework of ULMF there are 60 specialized laboratories.

Individual units of ULMF are based at eight different locations,

most of them at Vrazov trg 2, Zaloška 4 and Korytkova 2.

The teaching process is conducted at the individual teaching

units of ULMF, as well as at the following organizations:

the University Medical Centre Ljubljana,

the University Psychiatric Hospital, Ljubljana,

the Institute of Oncology,

the Institute for Rehabilitation RS,

the Blood Transfusion Centre of Slovenia,

the Institute for the Protection of Public Health RS,

the Institute of Occupational Safety RS,

and elsewhere in Slovenia:

the University Clinic of Respiratory and Allergic Diseases Golnik,

the University Medical Centre at Maribor

the General Hospital at Celje

the General Hospital at Jesenice

In the last ten years 8269 scientific articles published by our

young researchers, teaching staff (355) and scientists (75) have

been cited (SCI), and the number of citations exceeds 19900.

In 2008, 10 graduate students were awarded Franc Prešeren prizes

for their diploma works, whereas another 20 students received

certificates of honourable mention for their works, but this

represents only a small portion of all the students’ research work..

Over the last 10 years a total of 56 research programs (ARRS) have

been performed, and during 2009 36 such programs are on-going.

The number of ARRS projects performed over the last ten years

was 232, whereas in 2009, 77 such projects are on-going.

The number of EU and other international projects in 2009 is 14.

The number of bilateral projects in 2009 is 15.

Services are presently carried out at the following institutes of ULMF:

the Institute of Microbiology and Immunology

the Institute of Pathology

the Institute of Forensic Medicine

the Institute of Histology and Embryology

the Institute of Anatomy

the Institute of Physiology

23


VISOKOŠOLSKI UČITELJI IN ASISTENTIMEDICINSKE FAKULTETE V LETU 2009red. prof. dr. Vane Antoličred. prof. dr. Tatjana Avšič Župancred. prof. dr. Jože Balažicred. prof. dr. Tadej Battelinored. prof. dr. Andrej Brenred. prof. dr. Jadranka Buturović–Ponikvarred. prof. dr. Anton Cerarred. prof. dr. Bronislava Črešnarred. prof. dr. Tanja Čuferakad. red. prof. dr. Vinko V. Dolencred. prof. dr. Ksaverija Ferlan Maroltakad. red. prof. dr. Dušan Ferlugared. prof. dr. Eldar Gadžijevred. prof. dr. Nina Galered. prof. dr. Borut Geršakred. prof. dr. Zoran Grubičred. prof. dr. Marko Hawlinared. prof. dr. Alojz Ihanred. prof. dr. Vladimir Jevtičred. prof. dr. Kristijan Jezernikred. prof. dr. Aljoša Kandusred. prof. dr. Dušan Keberred. prof. dr. Radovan Komelred. prof. dr. Srečko Korenred. prof. dr. Vladimir Kotnikred. prof. dr. Ciril Kržišnikred. prof. dr. Aleksander Manohinred. prof. dr. Črt Marinčekred. prof. dr. Helena Meden Vrtovecred. prof. dr. Anton Mesecred. prof. dr. Ema Mivšek Mušičred. prof. dr. David Neubauerred. prof. dr. Vinko Pavlovčičred. prof. dr. Ana Plemenitašred. prof. dr. Rudolf Podgornikred. prof. dr. Mario Poljakred. prof. dr. Pavel Poredošred. prof. dr. Janez Preželjred. prof. dr. Borut Pustred. prof. dr. Stelio Rakarred. prof. dr. Peter Rakovecred. prof. dr. Slavko Rakovecred. prof. dr. Dean Ravnikred. prof. dr. Metka Ravnik Glavačred. prof. dr. Stane Repšered. prof. dr. Tomaž Rottred. prof. dr. Blaž Rozmanred. prof. dr. Damjana Rozmanred. prof. dr. Zvonimir Rudolfakad. red. prof. dr. Uroš Skaleričakad. red. prof. dr. Janez Sketeljred. prof. dr. Vladimir Smrkoljred. prof. dr. Vito Starcred. prof. dr. Janez Starered. prof. dr. Maksimiljan Sterle

akad. red. prof. dr. Franc Strlered. prof. dr. Jurij Stojanakad. red. prof. dr. Saša Svetinared. prof. dr. Lojze Šmidred. prof. dr. Borut Štabucred. prof. dr. Martin Štefančičred. prof. dr. Martin Štruclred. prof. dr. Dušan Šuputred. prof. dr. Igor Švabred. prof. dr. Tomaž Tomaževičred. prof. dr. David B. Vodušekred. prof. dr. Marjeta Zorcred. prof. dr. Ruda Zorc Pleskovičakad. red. prof. dr. Robert Zorecred. prof. dr. Matjaž Zorkored. prof. dr. Marija Žakelj Mavričred. prof. dr. Miha Žargired. prof. dr. Aleš Žemvared. prof. dr. Martina Žmuc Tomoriizr. prof. dr. Rok Accettoizr. prof. dr. Maja Arnežizr. prof. dr. Fajko Bajrovićizr. prof. dr. Igor Bartenjevizr. prof. dr. Bojana Beovićizr. prof. dr. Marjan Bilbanizr. prof. dr. Aleš Blincizr. prof. dr. Roman Bošnjakizr. prof. dr. Mara Bresjanac Blincizr. prof. dr. Helena Burgerizr. prof. dr. Erika Cvetkoizr. prof. dr. Peter Černelčizr. prof. dr. Milan Čižmanizr. prof. dr. Vita Dolžanizr. prof. dr. Brigita Drnovšek Olupizr. prof. dr. Branko Ermencizr. prof. dr. Žarko Finderleizr. prof. dr. Ksenija Geršakizr. prof. dr. Anton Gradizr. prof. dr. Irena Hočevar Boltežarizr. prof. dr. Tatjana Irman Florjancizr. prof. dr. Andrej Kmetecizr. prof. dr. Marko Kolšekizr. prof. dr. Radko Komadinaizr. prof. dr. Blanka Kores Plesničarizr. prof. dr. Mitja Košnikizr. prof. dr. Mirta Koželjizr. prof. dr. Vesna Koželjizr. prof. dr. Veronika Kralj Igličizr. prof. dr. Igor Kranjecizr. prof. dr. Mojca Kržanizr. prof. dr. Radoslav Kvederizr. prof. dr. Tea Lanišnik Rižnerizr. prof. dr. Marija Helena Lenasiizr. prof. dr. Jernej Logarizr. prof. dr. Stanka Lotrič– Furlanizr. prof. dr. Tomaž Lunderizr. prof. dr. Marko Malovrh

Marko Gerbec – Marcus Gerbezius (1658–1718). Strokovnjak na področju medicine; 1717 je prvi opisal popolni atrioventrikularni blok (delo akademskega slikarja Rudija Španzla). Marko Gerbec – Marcus Gerbezius (1658–1718). Expert in Medicine; the first to describe

a complete atrio-ventricular block in 1717 (painted by academic painter Rudi Španzel). Foto (Photo): Dušan Šuput (2009).

25


izr. prof. dr. Ljubo Marion izr. prof. dr. Aleksandra Marković Predanizr. prof. dr. Mojca Matičič izr. prof. dr. Manica Mueller Premruizr. prof. dr. Živa Novak Antoličizr. prof. dr. Mirko Omejcizr. prof. dr. Vesna Paver Erženizr. prof. dr. Milan Petelinizr. prof. dr. Danijel Petrovičizr. prof. dr. Marija Pfeifer izr. prof. dr. Zvezdan Pirtošekizr. prof. dr. Alojz Pleskovičizr. prof. dr. Mara Popovićizr. prof. dr. Borut Prestorizr. prof. dr. Samo Ribaričizr. prof. dr. Rok Romihizr. prof. dr. Eva Ružić Sabljićizr. prof. dr. Katja Semeizr. prof. dr. Zvonka Zupanič Slavecizr. prof. dr. Dragica Maja Smrkeizr. prof. dr. Miha Sokizr. prof. dr. Lovro Stanovnikizr. prof. dr. Branka Stirn Kranjcizr. prof. dr. Primož Strojanizr. prof. dr. Mišo Šabovićizr. prof. dr. Dušan Štajerizr. prof. dr. Stanislav Šuškovičizr. prof. dr. Rok Tavčarizr. prof. dr. Onja Tekavčič Gradizr. prof. dr. Janez Tomažičizr. prof. dr. Matija Tomšičizr. prof. dr. Martin Toninizr. prof. dr. Bojan Tršinarizr. prof. dr. Peter Veraničizr. prof. dr. Matjaž Veselkoizr. prof. dr. Eda Vrtačnik Bokalizr. prof. dr. Nina Zidarizr. prof. dr. Slavko Ziherlizr. prof. dr. Marko Živindoc. dr. Dušan Andoljšekdoc. dr. Tadej Avčindoc. dr. Matija Barbič doc. dr. Urška Batista doc. dr. Aljoša Bavec doc. dr. Bojan Božič doc. dr. Janez Brecelj doc. dr. Ksenija Cankar doc. dr. Barbara Cvenkel doc. dr. Vita Čebašek doc. dr. Nataša Debeljak doc. dr. Jure Derganc doc. dr. Mojca Zvezdana Dernovšekdoc. dr. Mateja Dolenc Voljč doc. dr. Drago Dolinar doc. dr. Martina Drevenšek doc. dr. Mateja Erdani Kreft doc. dr. Ivan Eržen

doc. dr. Aleš Fidler doc. dr. Janez Fischinger doc. dr. Simona Gaberšček doc. dr. Tone Gabrijelčič doc. dr. Rok Gašperšič doc. dr. Boris Gašpirc doc. dr. Aleksandar Godić doc. dr. Marko Goličnik doc. dr. Uroš Golobič Ahčan doc. dr. Gregor Gomišček doc. dr. Anton Gros doc. dr. Štefan Grosek doc. dr. Dušan Grošelj doc. dr. Cirila Hlastan Ribič doc. dr. Marija Hribernik doc. dr. Nataša Ihan Hren doc. dr. Janja Jan doc. dr. Janez Jazbec doc. dr. Matjaž Jereb doc. dr. Vesna Jurčić doc. dr. Andrej Kanskydoc. dr. Nada Kecelj Leskovecdoc. dr. Darja Kešedoc. dr. Borut Kirn doc. dr. Borut Kobal doc. dr. Aleš Kogoj doc. dr. Igor Kopač doc. dr. Narcisa Košir doc. dr. Uroš Kovačič doc. dr. Mitja Kozak doc. dr. Milan Kuhar doc. dr. Matejka Legan doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc doc. dr. Helena Lenasidoc. dr. Hotimir Lešničar doc. dr. Milan Ličina doc. dr. Mateja Logardoc. dr. Adolf Lukanovič doc. dr. Boštjan Luzar doc. dr. Tomaž Makovec doc. dr. Tomaž Marš doc. dr. Marija Meznarič Petruša doc. dr. Aleksandra Milutinović Živin doc. dr. Boštjan Mlakar doc. dr. Ciril Oblak doc. dr. Rok Orel doc. dr. Zdenka Ovčak doc. dr. Maja Ovsenik doc. dr. Marija Petek Šter doc. dr. Miroslav Petrovecdoc. dr. Maja Pohar Permedoc. dr. Marko Potočnik doc. dr. Peter Pregeljdoc. dr. Janez Primožič doc. dr. Zvonka Rener Primec doc. dr. Martina Ribič Pucelj doc. dr. Uroš Rot

26


doc. dr. Polona Seličdoc. dr. Margareta Strojan Fležar doc. dr. Matjaž Šinkovec doc. dr. Vesna Švab doc. dr. Marjeta Terčelj Zormandoc. dr. Maja Trošt doc. dr. Vilma Urbančič Rovan doc. dr. Rok Vengust doc. dr. Andrej Vogler doc. dr. Metka Volavšek doc. dr. Lijana Zaletel Kragelj doc. dr. Marjan Zaletel doc. dr. Branko Zorn doc. dr. Oskar Zupanc asist. dr. Barbara Artnik asist. dr. Borut Bratanič asist. dr. Mateja Bulc asist. dr. Zdenka Čebašek Travnik asist. dr. Katarina Černe asist. dr. Jurček Dimec asist. dr. Janez Dolenšek asist. dr. Andreja Erman asist. dr. Janez Eržen asist. dr. Ilonka Ferjan asist. dr. Dimitar Hristovski asist. dr. Polona Jaki Mekjavić asist. dr. Jera Jeruc asist. dr. Peter Jevnikar asist. dr. Borut Kocijančič asist. dr. Nika Kojc asist. dr. Andreja Nataša Kopitar asist. dr. Lara Lusa asist. dr. Janja Majhenc asist. dr. Mojca Mally asist. dr. Tadeja Matosasist. dr. Živa Melik asist. dr. Lidija Nemeth asist. dr. Gregor Novljan asist. dr. Čedomir Oblak asist. dr. David Osredkar asist. dr. Alenka Pavlič asist. dr. Tom Ploj asist. dr. Nejka Potočnik asist. dr. Tanja Premru Sršen asist. dr. Katja Prokšelj asist. dr. Simona Rajtar asist. dr. Ksenija Rener Sitarasist. dr. Aleksander Rotter asist. dr. Maja Rus Makovec asist. dr. Rok Scharaasist. dr. Viktorija Smerduasist. dr. Larisa Stojanovič asist. dr. Tomaž Šiler asist. dr. Mirna Štabuc Šilih asist. dr. Iztok Štamfeljasist. dr. Dušan Šušterčič asist. dr. Alenka Vizjak

asist. dr. Jelka Zaletel Vrtovec asist. dr. Daša Zupančič asist. dr. Živa Zupančič asist. dr. Irena Zupanič Pajnič asist. dr. Majda Zorec Karlovšek asist. mag. Martina Buerger Lazar asist. mag. Saba Battelino asist. mag. Maja Grošelj asist. mag. Mojca Juričič asist. mag. Aleš Koren asist. mag. Veronika Križan Hergouthasist. mag. Zoran Miloševič asist. mag. Tina Močilnikasist. mag. Ecijo Sever asist. mag. Barbara Šobaasist. mag. Katarina Šurlan Popovič asist. mag. Aleš Vesnaver asist. mag. Tomaž Zupancasist. mag. Rok Zupančič asist. mag. Sanja Zupančičasist. Anja Boc asist. Vesna Cvitković Špik asist. Andrej Fabjan asist. Jerneja Farkaš Lainščak asist. Marja Furlan asist. Matjaž Golobič asist. Helena Gutnikasist. Jure Jamšekasist. Samo Jevericaasist. Monika Jevšnik asist. Sebastian Korošecasist. Jana Krapežasist. Igor Križnarasist. Živa Mrevljeasist. Boštjan Pohlenasist. Tomi Samecasist. Tanja Tomaževičasist. Jernej Vidmarasist. Peter Zormanasist. Špela Petričasist. Armin Alibegovićasist. Maja Jeršeasist. Viktor Jovićasist. Darinka Klančarasist. Miha Kočarasist. Jože Pižemasist. Dime Sapundzhievasist. Katja Strašek Smrdelasist. Borut Žgavecasist. Janet Klara Djombaasist., strokovna svetnica Alenka Andlovicasist. dr., strokovna svetnica Mateja Poljšak Prijateljasist. dr., strokovna svetnica Saša Simčičasist., strokovna sodelavka Nataša Švent Kučinavišji. pred. tel. vzg. Slavko Potočnikpred. tel. vzg. Ksenija Filipič Jeras

27


ZNANSTVENI SODELAVCIMEDICINSKE FAKULTETE V LETU 2009znanstv. svet. dr. Ida Erženznanstv. svet. dr. Duška Mehvišja znanstv. sod. dr. Branka Wrabervišja znanstv. sod. dr. Gordana Glavanizr. prof. dr. Matjaž Buncizr. prof. dr. Janko Kersnikizr. prof. dr. Marko Kreftizr. prof. dr. Metoda Lipnik Štangeljizr. prof. dr. Irina Milisav Ribaričred. prof. dr. Borut Peterlinizr. prof. dr. Radovan Starcizr. prof. dr. Bojan Vrtovecznanstv. sod. dr. Martina Brankznanstv. sod. dr. Rok Černeznanstv. sod. dr. Gorazd Drevenšekznanstv. sod. dr. Damijana Mojca Juričznanstv. sod. dr. Katarina Mišdoc. dr. Miran Brvardoc. dr. Štefek Grmecdoc. dr. Igor Kocijančičdoc. dr. Marjan Koršičdoc. dr. Mitja Letonjadoc. dr. Mirjana Liovićdoc. dr. Matjaž Stenovecdoc. dr. Gaj Vidmarasist. dr. Sabina Berneasist. dr. Martina Finkasist. dr. Klementina Fon Tacerasist. dr. Petra Hudlerasist. dr. Samo Hudoklinasist. dr. Marko Jevšekasist. dr. Katja Kristanasist. dr. Metka Lenassiasist. dr. Branimir Leskošekasist. dr. Primož Peterlinasist. dr. Antonija Poplas Susičasist. dr. Urška Puhasist. dr. Tadeja Reženasist. dr. Danica Rotar Pavličasist. dr. Andrej Steyerasist. dr. Alja Videtičasist. mag. Nena Kopčavar Gučekasist. mag. Davorina Petekasist. mag. Rajko Vajdasist. Gordana Kalan Živčecdr. Apolonija Bedina Zavecdr. Josip Cardr. Tjaša Cerardr. Mateja Gabrijeldr. Michael John Galsworthydr. Urška Glinšekdr. Špela Glišovičdr. Helena Haque Chowdhurydr. Peter Juvandr. Boštjan Kocjandr. Blaž Mavčičdr. Urška Matkovičdr. Tina Pangršič

dr. Maja Potokardr. Aleš Razingerdr. Drago Rudeldr. Ana Saksidadr. Mojca Stražišardr. Saša Trkovdr. Nina Vardjandr. Katja Voukdr. Špela Zemljič Jokhadardr. Anamarija Zore

STROKOVNI SODELAVCIMEDICINSKE FAKULTETE V LETU 2009 izr. prof. dr. Damjan Glavačasist. dr. Emil Hudomaljasist. Rok Kogojstrokovni svetnik dr. Bratko Filipičstrokovna svetnica Zvezdana Dolenc Stražarstrokovna svetnica Tatjana Kobenterstrokovna svetnica Breda Nagodedr. Jana Bobenvišja strokovna sodelavka Julija Blatnikvišja strokovna sodelavka Vesna Golobstrokovna sodelavka Katarina Hafnerstrokovna sodelavka Martina Peršestrokovna sodelavka Irena Vidovičmag. Barbara Gornjak Pogorelecmag. Gordana Koželjmag. Eduard Kraljmag. Anja Milenković Kramermag. Irena Srebotnik Kirbiš

DEKANI MEDICINSKE FAKULTETE1920–22 prof. dr. Alfred Šerko1922–23 prof. dr. Zdenko Frankenberger1922–23 prof. dr. Janez Plečnik1923–30 prof. dr. Alfred Šerko1931–34 prof. dr. Evgen Kansky1934–37 prof. dr. Alfred Šerko1937–38 prof. dr. Evgen Kansky1938–39 prof. dr. Janez Plečnik1939–40 prof. dr. Franc Hribar1941–43 prof. dr. Božidar Lavrič1943–45 prof. dr. Karlo Lušicky1945–50 prof. dr. Božidar Lavrič1950–51 prof. dr. Božidar Lavrič1951–53 prof. dr. Igor Tavčar1953–54 prof. dr. Pavel Lunaček1954–55 prof. dr. Janez Milčinski1955–56 prof. dr. Hubert Pehani1956–58 prof. dr. Robert Neubauer1958–59 prof. dr. Milko Bedjanič1959–60 prof. dr. Franc Novak1960–61 prof. dr. Franc Čelešnik1961–62 prof. dr. Vito Lavrič1962–64 prof. dr. Janez Milčinski1965 prof. dr. Marijan Borštnar1965–67 prof. dr. Marij Avčin1967–69 prof. dr. Janez Fettich1969–73 prof. dr. Franc Erjavec

28


1973–76 prof. dr. Čedomir Ravnik1976–79 prof. dr. Miha Likar1979–81 prof. dr. Vinko Kambič1981–87 prof. dr. Miloš Kobal1987–91 prof. dr. Lidija Andolšek Jeras1991–95 prof. dr. Mitja Bartenjev1995–05 prof. dr. Miha Žargi2005– prof. dr. Dušan Šuput

PREJEMNIKI LAVRIČEVEGA PRIZNANJA OD 1997 – 20081997učitelj: prof. dr. Franjo Pikeljasistent: asist.dr. Jernej Podboj1998učitelj: prof. dr. Tomaž Tomaževičasistent: doc. dr. Samo Ribarič1999učitelj: prof.dr. Matjaž Zorkoasistent: doc.dr. Žarko Finderle2000učitelj: prof. dr. Vladislav Peganasistent: asist. dr. Milan Petelin2001učitelj: prof. dr. Dominik Gašperšičasistent: doc. dr. Zvezdan Pirtošek2002učitelj: prof.dr. Igor Švabasistent: prof.dr. Eldar Gadžijev2003učitelj: prof. dr. Martin Štruclasistent: prof. dr. Borut Geršak2004učitelj: prof. dr. Nenad Fundukasistent: doc. dr. Maja Bresjanac2005učitelj: prof. dr. Vera Ferlan Marolt asistent: doc. dr. Katja Seme2006učitelj: prof. dr. Marko Hawlina2007učitelj: prof.dr. Ciril Kržišnikasistent: asist. dr. Tom Ploj2008učitelj: prof. dr. Anton Gradasistent: dr. Dušan Šušterčič2009učitelj: prof. dr. Dean Ravnikasistent: doc. dr. Tomaž Marš

ZASLUŽNI PROFESORJI MEDICINSKE FAKULTETEprof. dr. Štefan Adamič prof. dr. Lidija Andolšek Jeras prof. dr. Katja Breskvarprof. dr. Franc Erjavec prof. dr. Mladen Est prof. dr. Franc Farčnik prof. dr. Janez Fettich prof. dr. Matija Horvat prof. dr. Miroslav Kališnik prof. dr. Vinko Kambič prof. dr. Valentina Kobe akad. prof. dr. Marjan Kordaš

prof. dr. Miha Likar prof. dr. Stanislav Mahkota prof. dr. Andrej Mašeraprof. dr. Janez Milčinski prof. dr. Lev Milčinski prof. dr. Franc Novak prof. dr. Hubert Pehani prof. dr. Nada Pipan prof. dr. Božena Ravnihar prof. dr. Dušan Sket prof. dr. Anton Širca prof. dr. Draško Vilfan prof. dr. Marjan Vozelj prof. dr. Vladimir Žakeljprof. dr. Andrej O. Župančič

ČASTNI GOSTUJOČI PROFESORJI MEDICINSKE FAKULTETEprof. dr. Lister Graham Duncan, Univerity of Utahprof. dr. Uroš Roessman, University Cleveland Ohioprof. dr. Erik Rumpl, Neurologische Abteilung, LKH Klagenfurtprof. dr. William Thomas Mason, ARFC Babraham

Cambridge CB2 4AT, United Kingdomprof. dr. Peter Ivanovich, The Medical School

Northwesten, Chicago Illinois ZDAprof. dr. Anton Wernig, Physiologisches Institut der Universitat Bonnprof. dr. Werner List, University Klinik J. Anasthesiologieprof. dr. Tatsuo Nagai, Kitasuto University, Sagamihara, Japanprof. dr. Thomas Kenner, Karl Franzens Universitat Grazprof. dr. Abraham Noordergraaf, University of Pennsilvaniaprof. dr. Norman Jaffe, Anderson Cancer Center, Texasprof. dr. Branko Palčič, Medical Physics Divisionprof. dr. Mark C. Rogers, Veterans Administration

Medical Center, Durham prof. dr. Hisako Ikeda, Carrick Court, Londonprof. dr. Norman Sartorius, Genevaprof. dr. Barbro Ekstrom, Jodal Goeteberg Universitatprof. dr. Gregor Mikuž, Universitat Innsbruckprof. dr. Bernd Brikmann, Instituts fur Rechtsmedizin

der Universitat Munsterprof. dr. Guenter J. Krejs, Medizinische Klinik Karl Franzens Universitatprof. dr. James G. Bovill, Leiden University Medical Centreprof. dr. Bojan Čerček, Cedars Sinai Medical Center, Los Angelesprof. dr. Peterlin Boris Matija, University of California, San Franciscoprof. dr. Crispian Scully, University of Londonprof. dr. Yehuda Schoenfeld, Tel Aviv University Medical Schoolprof. dr. Joseph Milic Emili, Montreal P.Q. Canadaprof. dr. Ervin Podgoršek, MC Gill University, Montreal, Kanadaprof. dr. Walley John Temple, Tom Baker

Cancer Center, Calgary, Canadaprof. dr. Leslie Michaels, Royal Free UCL Medcal

School, University College Londonprof. dr. Ülo Langel, Stockholm Universityprof. dr. Moshe Phillip Sackler, Faculty of Medicine,

Tel-Aviv University, Ramat Aviv prof. dr. Ferdinand Mühlbacher, Universitatsklinik fur

Chirurgie, Allgemeines Krankenhaus, Wienprof. dr. Igor Gregorič, University of Texas

Health Science Center Houstonprof. dr. Ricarda de Carvalho Lima, University of Pernambuco, Brazilijaprof. dr. Andis N. Nicolaides, Imperial College London

29


Odsek za medicino Oddelka za dodiplomski študij

Division of Medicine, Department for Undergraduate Studies

Predstojnik Odseka za medicino: Prof. dr. David B. Vodušek, dr. med., višji svetnik

Medicinska fakulteta v Ljubljani je bila formalno ustanovljena leta 1919 skupaj z Univerzo. V letih 1949 do 1954 je bila samostojna Medicinska visoka šola, z vsemi pristojnostmi univerze. Obdobje samostojnosti je bilo kratko, velik uspeh tega obdobja pa je bila ustanovitev Stomatološke fakultete. Ob ponovni vključitvi Medicinske fakultete v Univerzo v Ljubljani sta se študija medicine in stomatologije na Medicinski fakulteti oblikovala kot dva oddelka: Oddelek za medicino in Oddelek za stomatologijo.

Naslednje obdobje zgodovine ljubljanske Medicinske fakultete je zaznamovala rast fakultete (leta 1961 je bilo 19 klinik, leta 1985 pa 29!). Rast je bila povezana z razvojem medicine v svetu in pri nas. Pogosto je prihajalo tudi do pobud za izboljševanje študija; nekaj teh pobud pa je prišlo tudi v obliki jugoslovanskih smernic, sprememb zakonov … Vsekakor so se pomembne odločitve sprejemale na nivoju vodstva fakultete. Oddelku je predvsem ostalo praktično udejanjanje pouka, kar pa se je dogajalo z veliko avtonomijo inštitutov in kateder. Oddelek je torej imel še posebej vlogo usklajevanja. Potrebe po tem je bilo vedno veliko; kot rečeno je večkrat prišlo do sprememb v oblikah in vsebinah pouka. V pogojih prostorske in tudi časovne stiske pa je bilo vedno znova potrebno usklajevati tudi termine predavanj in vaj. Tako je bila ena od glavnih nalog odseka ureditev urnika pouka in razporeditev pouka po različnih večjih in manjših prostorih, ki so se uporabljali kot predavalnice, vajalnice, seminarske sobe …

Dekanski kolegij ULMF.The Board of Faculty of Medicine.Foto (photo): KO-GU (2009).

30


Velika sprememba v možnostih izvajanja pouka medicine se je za številne klinične predmete zgodila z gradnjo nove stavbe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Večina klinik se je med leti 1970 in 1975 preselila v sodobno urejene prostore z novo opremo. V novi stavbi so bile tri moderne predavalnice in tudi določeni seminarski prostori v posameznih nadstropjih, ki so si jih klinike med seboj delile; med drugim so jih uporabljale tudi za izvajanje vaj in seminarjev. Predavalnice v UKC stavbi seveda niso bile fakultetna last, njihova uporaba se je morala priglasiti in zanje je bilo praviloma potrebno plačevati. Seminarski prostori so kmalu postali pretesni za vse, kar bi se naj v njih dogajalo.Naslednja velika prostorska pridobitev za študij medicine je bila izgradnja prve faze nove Medicinske fakultete (vseljena je bila leta 1987). Na žalost do gradnje načrtovane in prepotrebne druge stavbe za našo fakulteto ni prišlo. Številni inštituti zato še vedno delujejo v slabih prostorskih pogojih. Pomemben zgodovinski mejnik naše fakultete je nadgradnja (do)diplomskega študija s podiplomskim študijem. Magistrski študij je Medicinska fakulteta uvedla v študijskem letu 1968/1969 med prvimi na ljubljanski univerzi. Z uvedbo podiplomskega študija se je Medicinska fakulteta razdelila »horizontalno« na dva oddelka – Oddelek za dodiplomski in Oddelek za podiplomski študij; oddelek za medicino je s tem postal en od dveh odsekov dodiplomskega oddelka. Od 1.1.1970 do 7.11.1984 je odsek kot predstojnik vodil prof. dr. Anton Širca, dr. med., med 7.11.1984 in 18.6.2004 prof. dr. Marija Gubina, dr. med., od 18.6.2004 pa ga vodi podpisani.

Največja naloga, ki jo je odsek udejanil v zadnjih 25-ih letih, je bil prehod s 5-letnega na 6 letni študij, in sicer v študijskem letu 1989/1990. To je veljalo tako za študijski program medicine kot tudi stomatologije. Poleg tega pa velja omeniti še razvoj in okrepitev študentske raziskovalne dejavnosti. Čeprav se je število učnih ur študija medicine dejansko le nekoliko povečalo (predhodni študijski program je štel 4725 ur, študijski program leta 1999 pa 5500 ur), študijske obveznosti pa so se razporedile na šest let, podaljšanje ni odpravilo prenatrpanosti urnika v celoti. Vseh kliničnih vaj še vedno ni bilo možno urejeno predstaviti v predpisanem študentovem delovniku. V urniku / običajnem delovniku ni bilo možno vsek praktičnih oblik pouka do kraja uskladiti. Stvar ni bila problem »neurejenosti«, ampak »prezasedenosti« terminov. V praksi se je zadeva praviloma reševala z umikanjem nekaterih vaj v popoldansko-večerne ure, oziroma celo s pomikom le-teh v začetek akademskih počitnic. Ob veliki avtonomiji kateder je bilo vskaljevanje precej oteženo. Predvidevamo pa, da bo »prezasedenost urnika« rešena s preoblikovanjem pouka v bloke ob sedanjem preoblikovanju študija in uvedbo novega elektronskega urnika. Z novim načinom pouka prav v času pisanja tega prispevka začenjamo – v študijskem letu 2009/2010.

Bolonjska reforma, ki je zajela Evropo in našo Univerzo, je pri študiju medicine izvzeta iz dvostopenjskega študija, kar velja tudi študij za nekatere druge regulirane poklice. Prenova medicinskega študija na Odseku za medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pomeni uvajanje pomembnih

sprememb v sicer enovit študij. Novost je učenje veščin sporazumevanja in stika z bolnikom ter nujne medicinske pomoči že v prvem in drugem letniku študija tudi s pomočjo novega simulacijskega centra Medicinske fakultete. Specifična teoretska znanja predmetov predkliničnih inštitutov se v novem študiju integrirajo v sklopih tem. Sklopi so razdeljeni po organskih sistemih in prepletajo specifična teoretska znanja z multidiscpilinarnim kliničnim poukom. Prepletenost teorije in prakse (klinike) bi naj bila s tem močno izboljšana. Integriranju vsega pridobljenega znanja je še posebej namenjen 6. letnik, v katerem študent pridobljeno znanje na področju »sistemov« obogati z učenjem celostnega pristopa obravnave bolnika. Precej bo okrepljeno tudi področje izbirnih vsebin. Raziskovalno delo študentov bo bolj integrirano v študijski proces. Čeprav se v medicini ne moremo izogniti razmeroma obsežni količini vsebin, ki si jih mora študent zapomniti, je ključnega pomena celoten obseg vzdrževati v obvladljivih mejah, saj je ključno študente naučiti predvsem razumevanja in jih navaditi na stalno dograjevanje znanja. To zanje ne bo pomembno samo pri vključevanju v pripravništvo in nato specializacije, ampak bodo morali obnavljati znanja in veščine vse profesionalno življenje.

Formalno se študij vedno bolj oblikuje po načelnih problemsko naravnanega pouka. Nekatere spremembe pa narekuje razvoj družbe in tehničnih možnosti. Ta na eni strani otežuje »prakso« študenta z bolnikom (ki – ne glede na njihovo morebitno voljo ali nevoljo do sodelovanja – vse krajši čas bivajo v bolnišnici). Zato pričakujemo, da se bo določen del študija preusmeril v tako imenovane laboratorije kliničnih veščin, z učenjem na v simulacijskih centrih in na prostovoljcih. Nenazadnje nova oblika študija omogoča dobro prehodnost med različnimi fakultetami v Evropi, kjer želimo zavzemati odlično mesto.

60 let študija dentalne medicine

60 years of Dental Medicine Studies

Predstojnik Odseka za dentalno medicino:Akad. prof. dr. Uroš Skalerič, dr. dent. med.

Kratka zgodovinaV letu 2009, ko praznujemo 90-letnico ustanovitve Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, praznujemo tudi 60-letnico začetka študija dentalne medicine v Republiki Sloveniji.Stomatološka klinika v Ljubljani kot učna baza Odseka za stomatologijo je bila ustanovljena leta 1945, 25. oktobra 1949 pa je bila v okviru Medicinske visoke šole ustanovljena Stomatološka fakulteta. Od leta 1954 pa se je stomatologija poučevala na Odseku za stomatologijo Medicinske fakultete. Razvojno lahko študij stomatologije (dentalne medicine) razdelimo v štiri obdobja: obdobje postavljanja temeljev (1949−1960), obdobje ekstenzivnega študija (1961−1970), obdobje intenzivnega

31


študija (1971−1989) in obdobje šestletnega študija dentalne medicine (1989−2009).Za obdobje postavljanja temeljev je bilo značilno pionirsko delo prvih učiteljev (prof. dr. Franc Čelešnik, prof. dr. Anton Logar, prof. dr. Lojze Brenčič, prof. dr. Valter Krušič, prof. dr. Vladimir Volovšek in prof. dr. Branko Palčič), ki so pod vodstvom predstojnika prof. dr. Jožeta Ranta začeli s poučevanjem majhnega števila študentov in tudi vodili izgradnjo obeh traktov Stomatološke klinike Obdobje ekstenzivnega študija so zaznamovali uvedba sprejemnih izpitov, odprtje Višje stomatološke šole v Mariboru, dvostopenjski študij ter visoko število diplomantov, obdobje intenzivnega študija pa zaprtje Višje stomatološke šole v Mariboru, ponovno enovit petletni študij, uvedba novih stomatoloških specializacij in porast specialistov ter začetek magistrskega študija in interdisciplinarnega raziskovalnega dela.

Leta 1989 se je začel šestletni študij dentalne medicine, ki traja še danes. Prehod na šestletni študij je omogočil prenovo programa s poudarkom na praktičnem in preventivnem delu. To obdobje zaznamuje tudi manjše število diplomantov, poglobljeno raziskovalno delo in organizacija pomembnih mednarodnih strokovnih srečanj.

Raziskovalno delo učiteljev in asistentov Odseka za dentalno medicino se je z leti poglabljalo z interdisciplinarnim sodelovanjem, kar je pripeljalo do vedno večjega števila publikacij v tuji in domači periodiki, 53 magisterijev in 55 doktoratov znanosti ter mnogih predstavitev na domačih in mednarodnih konferencah in kongresih.

Pedagoško delo sodelavcev Odseka za dentalno medicino je potekalo na šestih katedrah: Katedri za otroško in preventivno zobozdravstvo, Katedri za čeljustno in zobno ortopedijo, Katedri za ustne bolezni in parodontologijo, Katedri za oralno in maksilofacialno kirurgijo, Katedri za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa in Katedri za stomatološko protetiko.

V šestdesetih letih študija dentalne medicine je diplomiralo 1742 diplomantk in diplomantov, za kar se moramo poleg vseh učiteljev in asistentov zahvaliti tudi vsem bivšim predstojnikom Odseka za dentalno medicino, in sicer prof. dr. Jožetu Rantu, prof. dr. Milanu Perušku, prof. dr. Čedomirju Ravniku, prof. dr. Mitji Bartenjevu in prof. dr. Vitomiru Vrbiču, ki so odsek vodili v prvih petdesetih letih.Leta 2000 smo v okviru projekta Evropske zveze DENTED povabili petčlansko ekipo tujih profesorjev, ki so obiskali Odsek za dentalno medicino Medicinske fakultete in pregledali učni načrt in izvedbo pouka dentalne medicine. Ocena je bila načeloma zelo pohvalna, bila pa so tudi priporočila, ki smo jih upoštevali pri ponovni prenovi študija. Ta se bo začelo v študijskem letu 2009/2010. Tako bodo preventivno naravnane vsebine v nižjih letnikih, v višjih letnikih se bo stopnjevala zahtevnost kurativnih pristopov, v 6. letniku pa se bo študij zaključil z integrirano oralno oskrbo pacientov.

Tudi v bodoče bo naglašen holističen medicinsko naravnan študij dentalne medicine, ki bo študentom s pomočjo informacijske tehnologije in seminarskim načinom dela omogočal reševanje problemov, postavljanje diagnoz in izvedbe zdravljenja bolezni zob ustne votline in orofacialnega sistema na podlagi dejstev in podatkov.

Zaradi staranja prebivalstva se bo patologija ustne votline vse bolj prepletala s sistemskimi boleznimi in njihovim zdravljenjem, zato bo bodoči doktor dentalne medicine vse pogosteje moral sodelovati z zdravniki drugih specialnosti. Tesna povezanost študija dentalne medicine in medicine bo tudi v prihodnje stalnica in velika prednost študija na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Za uresničitev nove kvalitete preventivno in holistično naravnanega študija dentalne medicine pa so potrebni tudi sodobni prostori in ustrezna oprema. Zato je vodstvo Odseka za dentalno medicino in Stomatološke klinike sklenilo, da se v naslednjem obdobju začne graditi nova Stomatološka klinika kot učna baza Odseka za dentalno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani.

Oddelek za podiplomski študij

Department of Graduate Studies

Predstojnik: prof. dr. Vitomir Starc, dr. med., univ. dipl. inž. fiz.

Oddelek za podiplomski študij organizjra podiplomska izobraževanja, tako strokovna kot znanstvena. Pri prvem se zdravnik nauči uporabljati novo znanje. Pri tem je pomembna velika zanesljivost uporabe tega znanja pri njegovem delu. Pri drugem pa se zdravniki in tudi diplomanti drugih fakultet naučijo, kako pridobivati (odkrivati) novo znanje za uporabo v medicini in kako zanesljive so njihove ugotovitve. V sestavi tega oddelka sta dva organa, doktorska komisija in telo koordinatorjev Biomedicine na Medicinski fakulteti, preko obeh pa so občasno vključeni v oddelek vsi habilitirani učitelji na Medicinski fakulteti.

Od svojega začetka je ta oddelek sodeloval tudi pri pripravi strokovnih medicinskih specializacij in organiziral eno- ali dvosemestrske podiplomske tečaje za pridobivanje dodatnih strokovnih znanj zdravnikov (na primer iz pulmologije, nuklearne medicine, nevrofiziologije, javnega zdravja, varstva žena in otrok, medicine dela, športa in prometa, letalske medicine, baromedicine). Za specialistični študij je kasneje postala pristojna Zdravniška zbornica Slovenije, podiplomski oddelek pa se je osredotočil predvsem na znanstveni podiplomski študij. Predstojniki oddelka za podiplomski študij na Medicinski

32


fakulteti so bili prof. dr. Bojan Fortič (12. 12. 1973 – 28. 12. 1979), prof. dr. Jože Lokar (28. 12. 1979 –18. 12. 1996), prof. dr. Martin Janko (3. 2. 1997 – 8. 5. 2003) in prof. dr. Vito Starc od leta 2004.

Podiplomski znanstveni študijPodiplomski znanstveni študij je v začetku obsegal magistrski študij in dokončani magisterij je bil praviloma pogoj za prijavo doktorske disertacije, izjemoma so ga lahko nadomestila tudi objavljena dela, pomembna za stroko. Kriterij objavljenih del se je ves čas zaostroval, kar zadeva kakovost revij, v katerih je moralo biti objavljeno delo. Posebnega organiziranega doktorskega študija ni bilo, postopke v zvezi z doktorsko disertacijo je tako kot še danes vodila doktorska komisija.

Magistrski študij na Medicinski fakulteti je leta 1995 prerasel v enovit magistrski in doktorski študij. Leta 1999 pa so se magistrski programi na Medicinski fakulteti združili z nekaterimi drugimi na Univerzi v Ljubljani (farmacija, veterina, biotehnika), nastal je Podiplomski znanstveni študij Biomedicina, ki je leta 2008 prerasel v triletni bolonjski Doktorski študij Biomedicina. Leta 1999 je koordinacijo celotnega programa Biomedicine prevzela Univerza v Ljubljani, medtem ko se posamezna področja v programu Biomedicine koordinirajo na posameznih fakultetah.

Magistrski študij na Medicinski fakulteti v LjubljaniŠtudij je bil uveden študijskem letu 1968/69 in je bil eden prvih na ljubljanski univerzi. Njegov duhovni oče je bil patofiziolog akademik prof. dr. Andrej O. Župančič, ki je vodil kolegij za magistrski študij do leta 1974. Sledili so mu še predstojnica prof. dr. Živa Majcen do sredine leta 1976 in predstojniki prof. dr. Miloš Pavlič do konca leta 1979, prof. dr. Tine S. Prevec do konca leta 1980, prof. dr. Miha Likar do konca leta 1987 in prof. dr. Vito Starc do leta 2004, ko je bil kolegij ukinjen in ga je zamenjalo telo koordinatorjev Biomedicine na Medicinski fakulteti, ki ga vodi prof. dr. Lovro Stanovnik.

V začetku je bilo število slušateljev majhno (4 v prvi generaciji), študij pa je trajal 5 semestrov. Poudarek je bil na metodah raziskovalnega dela, uvajanju v raziskovalno delo v medicini in biologiji ter uporabi splošnih analitičnih tehnik, kot je statistika, in s posameznih specialnih raziskovalnih tehnik, ki so se takrat uporabljale na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Študij je vzpodbujal interdisciplinarnost in je bil odprt tudi za diplomante drugih strok. Število slušateljev je naraščalo in doseglio število prek 60.

Poskus povezovanja magistrskih študijev na Univerzi in prenova leta 1989 na Medicinski fakultetiLeta 1989 smo poskušali študij povezati z drugimi univerzitetnimi podiplomskimi programi (program podiplomske šole akad. prof. dr. Janeza Peklenika). Nekateri naši učitelji so bili celo poslani v Združene države Amerike, da bi si tam ogledali podiplomske šole na najuglednejših univerzah (prof. dr. Vito Starc). Kljub temu je povezovanje po letu dni zamrlo. Ta poskus pa je vendarle prinesel nekaj novih izhodišč, ki so pospešila kasnejše združevanje podiplomskih študijev na Univerzi v

Ljubljani. Večje število podiplomskih študentov in sodelujočih fakultetnih učiteljev, zlasti na Medicinski fakulteti, je namreč zahtevalo formalno organiziranje dotedanjega individualnega raziskovalnega dela. Zato smo predmete na posameznih fakultetah uredili in kreditno ovrednotili. Po zgledu iz Združenih držav Amerike smo uvedli individualne raziskovalne predmete, ki še danes sestavljajo bistveni del doktorskih programov. Študij se je skrajšal na 2 leti in uvedli smo javne predstavitve predlogov magistrskih nalog. Leta 1989 smo izdali prvo brošuro o novo organiziranem magistrskem študiju. V njej so bile opisane posamezne smeri in izvedba študija, predstavljene so bile posamezne vsebine ter našteti vpisni pogoji in nosilci predmetov, dodani pa so bili še nekateri napotki. Brošura je bila ponatisnjena leta 1992.

Enovit PODIPLOMSKI študij na Medicinski fakultetiLeta 1995 smo v skladu z zakonodajo na Medicinski fakulteti uvedli enovit magistrski in doktorski študij ter kreditni sistem, ki je omogočil neposredni prehod na doktorski študij. Študij je bil prilagojen evropskemu kreditnemu sistemu za podiplomske programe. Magistrski in doktorski študij sta se razlikovala po obsegu in trajanju študija ter po zahtevnosti izobraževalnega programa.

Končno je za sprejem doktorske naloge v oceno bila obvezna objava članka iz istega področja v mednarodni strokovni periodiki. Zahtevnejša merila pri doktorskem študiju so narekovali tudi daljši študij od magistrskega. Enoviti podiplomski znanstveni študij je omogočal prehajanje v obe smeri. Podiplomski študent, ki se ni uvrstil na doktorski študij, je lahko sklenil študij z magisterijem, kar mu je neposredno omogočalo prijavo doktorske naloge. Razlika je bila le, da je moral prej dokončati magisterij. Če doktorski kandidat ni dosegel dovolj kreditnih točk ali ni objavil znanstvenih del, ki so bila pogoj za dokončanje doktorata, je lahko študij sklenil z magisterijem.

Interfakultetni magistrski in doktorski študij Biokemija in molekularna biologija Na področju biokemije in molekularne biologije je raziskovalno delo potekalo na različnih fakultetah in znanstvenoraziskovalnih inštitutih, ki so sodelovali s fakultetami Univerze v Ljubljani. Leta 1994 so Biotehniška fakulteta, Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Medicinska fakulteta v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan in Kemijskim inštitutom pripravile skupni interdisciplinarni program, ki je povezali vse strokovnjake na tem področju. Celotni študij je usklajevala Medicinska fakulteta, vodila pa ga je prof. dr. Katja Breskvar. Študij je omogočal pridobitev naziva doktor znanosti tudi brez vmesne stopnje magisterija pod pogojem, da so kandidatu sprejeli v objavo članek s področja doktorata v reviji s SCI. Leta 1999 se je celotno področje pridružilo univerzitetnemu podiplomskemu študiju Biomedicina. Podobno je deloval medfakultetni študij Mikrobiologije, ki sta ga izmenoma na vsaki dve leti koordinirali Medicinska fakulteta in Biotehniška fakulteta, pri nas ga je vodil prof. dr. Srečko Koren.

33


Univerzitetni podiplomski znanstveni študij BiomedicinaLeta 1999 je dokončno stekla uskladitev in združevanje sorodnih programov biomedicine na Univerzi v Ljubljani, za kar se je zavzemala zlasti prof. dr Andreja Kocijančič, takrat predsednica doktorske komisije na Medicinski fakulteti in kasneje Univerzi v Ljubljani. Podiplomski znanstveni študiji na Medicinski fakulteti, Veterinarski fakulteti in Fakulteti za farmacijo ter nekateri programi na Biotehniški fakulteti in Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo so se povezali v skupni program Biomedicina, ki je združil znanja biokemije, molekularne in celične biologije, farmacije, medicine, stomatologije in veterinarske medicine. K izvedbi posameznih delov so bili pritegnjeni še sodelavci treh nacionalnih inštitutov (Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut in Nacionalni inštitut za biologijo), ki so habilitirani učitelji na Univerzi v Ljubljani. Vsi učitelji so morali izpolnjevati stroga merila na podlagi ustreznih referenc, s katerimi so se izkazali kot strokovnjaki za posamezna področja. Ta študij je prvič sofinanciralo ustrezno ministrstvo za tiste, ki so redno napredovali v programu.

Študij je bil podoben prejšnjemu enovitemu študiju, vendar je omogočal večno izbirnost vsebin. Tako je študijski program za pridobitev magisterija trajal 2 leti in obsegal 120 kreditnih točk, tisti za pridobitev doktorata znanosti pa je trajal 4 leta in je obsegal 240 kreditnih točk. V program Biomedicina se je letno vpisovalo približno 200 podiplomcev, od tega približno 30 na področju Biokemije in molekularne biologije, 100 na področju Medicine in stomatologije in približno 10 na področju Mikrobiologije.

Kar zadeva uspešnost podiplomskega študija Biomedicine, smo vsa leta sledili prehodnost po posameznih letnikih in število zaključenih magisterijev in doktoratov, ki se je po petih letih ustalilo pri približno 25 odstotkih dokončanih magisterijev in 25 odstotkih doktoratov letno na število vpisanih.

Doktorski študij BiomedicinaTežnje po čim hitrejšem dokončanju podiplomskega študija so v skladu z bolonjsko prenovo leta 2008 privedle do sedanjega tri letnega doktorskega študija iz področij Biomedicine. Področjem iz preteklih programov so se pridružila 3 nova področja, socialna medicina, genetika in toksikologija.

Doktorski študijski program Biomedicina traja tri leta, obsega 180 kreditnih točk in predstavlja po bolonjski shemi program tretje stopnje. Program biomedicina trenutno združuje znanja biokemije in molekularne biologije, farmacije, genetike, klinične biokemije in laboratorijske biomedicine, klinične, temeljne in socialne medicine, mikrobiologije, toksikologije in veterinarske medicine ter omogoča pridobitev znanstvenega naslova doktor/doktorica znanosti iz vseh omenjenih znanstvenih področjih. Vse večji poudarek je na individualnem delu, bodisi seminarskem ali tistem v laboratoriju ali na kliniki. Temeljni predmeti so zgrajeni modularno, nekateri moduli imajo več tematskih sklopov.

Bistvena novost za medicino je, da vključuje tudi tematske sklope iz klinične medicine in omogoča doktorsko izobraževanje na podpodročjih kardiovaskularne medicine, nevroloških ved, operacijskih kirurških ved, imunoloških ved in raka.

EpilogČe se ozremo nazaj na prehojeno pot, lahko opazimo, da je bil podiplomski znanstveni študij na Medicinski fakulteti v začetku zelo individualen, kasneje postal bolj množičen in formaliziran, v zadnjem času pa se, kljub velikemu številu podiplomcev, ponovno individualizira. Trajanje se je ves čas skrajševalo od začetnih pet semestrov magistrskega študija do štiriletnega enovitega in triletnega doktorskega študija. Pri tem se je kljub množičnosti kakovost ves čas zviševala, če upoštevamo merila za objavo dela v najbolj kakovostnih znanstvenih revijah. Skrajšanje študija in zahtevnejša merila pa so dvorezni meč, zlasti če upoštevamo, da večina podiplomcev na študiju opravlja redno delo zdravnika. Če želi tak podiplomec pravočasno dokončati študij, vse to pri večini ustvarja velik pritisk. To pa zmorejo le najboljši.

35


Kratka zgodovinaPričetek delovanja Centralne medicinske knjižnice se ujema z ustanovitvijo popolne Medicinske fakultete v Ljubljani leta 1945 ter sledi razvoju in informacijskim potrebam matične organizacije in širše strokovne javnosti. Centralna medicinska knjižnica je tako danes najbogatejša in največja medicinska knjižnica v Sloveniji, ki svoje storitve nadgrajuje v skladu s sodobnimi smernicami in s ponudbo po meri uporabnikov.Zaveza Centralne medicinske knjižnice je, da podpira poslanstvo Medicinske fakultete in da nudi informacijsko podporo njenim dejavnostim: pedagoškemu procesu, znanstvenoraziskovalnemu delu in strokovnozdravstveni dejavnosti. Centralna medicinska knjižnica v ta namen izvaja naslednje knjižnično-informacijske dejavnosti: gradnjo knjižničnih zbirk, posredovanje informacij, izposojo gradiva, medknjižnično izposojo, izobraževanje uporabnikov, spletne storitve in kopiranje gradiva.Hiter napredek v informacijskih tehnologijah v zadnjem desetletju Centralni medicinski knjižnici tako kot drugim visokošolskim knjižnicam v svetu omogoča številne možnosti za uvajanje novih, prijaznih pristopov pri ponudbi informacij. V Centralni medicinski knjižnici beležimo pomembne mejnike, ki knjižnico postavljajo ob bok sodobnim evropskim knjižnicam: gradnja bogate digitalne knjižnice, ponudba sodobnih spletnih rešitev pri organizaciji in iskanju informacij, oddaljen dostop do elektronskih virov, elektronska dobava dokumentov iz Centralne medicinske knjižnice in tujine, hitro in kakovostno informiranje ter pestra ponudba izobraževalnih tečajev. Te in še druge pomembne pridobitve so v nadaljevanju prispevka podrobneje predstavljene.

Zamisel o ustanovitvi medicinske knjižnice sega v leto 1919, ko je bila ustanovljena ljubljanska univerza. Tedaj je Zdravniško društvo na svojem občnem zboru 20. februarja zahtevalo tudi popolno medicinsko fakulteto in medicinsko knjižnico. Medicinska fakulteta je bila res ustanovljena, a je štela le štiri semestre, o medicinski knjižnici pa ni bilo več glasu. Take razmere je delno reševala Univerzitetna knjižnica, ki je nabavljala medicinske knjige in medicincem prihranila nekaj sedežev. Centralna medicinska knjižnica je bila ustanovljena šele s popolno Medicinsko fakulteto leta 1945, delovati pa je začela leta 1946 z nalogo, da načrtno zbira, obdeluje, shranjuje in posreduje literaturo s področja biomedicine in sorodnih strok. Kot prvi je vodenje knjižnice prevzel zdravnik, pisatelj in publicist zaslužni profesor Lojz Kraigher. Prva imenovana predstojnica je postala leta 1953 prof. Sonja Gorec, ki je v štirih desetletjih, to je do svoje upokojitve leta 1989, Centralno medicinsko knjižnico razvila v največjo knjižnico za področje biomedicine v Jugoslaviji. Naslednji predstojnik je bil v obdobju od leta 1990 do leta 1993 mag. Primož Južnič, ki je začel z vključevanjem gradiva v COBISS in elektronskim komuniciranjem. Konec leta 1993 je vodenje do leta 1996 prevzela vršilka dolžnosti predstojnice Sonja Pogačnik, ki je nadaljevala z avtomatizacijo knjižničnih procesov in uvedla ponudbo elektronskih revij na spletni strani knjižnice. Septembra leta 1996 je bila za predstojnico imenovana sedanja predstojnica zdravnica mag. Anamarija Rožić, ki ponudbo klasičnih in elektronskih virov in storitev razvija v skladu s

Centralna medicinska knjižnicaCentral Medical Library

Predstojnica: mag. Anamarija Rožić, dr. med.

Revijska čitalnica. gThe periodicals reading room. gFoto (Photo): KO-GU (2009).

Prof. Sonja Gorec, prva predstojnica CMK.Sonja Gorec, BA, the first Head of the Central Medical Library.Foto (Photo): arhiv Knjižnice (1948).

36


sodobnimi smernicami in tako Centralno medicinsko knjižnico v zadnjem desetletju nadgrajuje v moderno hibridno knjižnico.

Knjižnica je prvotno obsegala le dve sobi in bralnico, nekaj dodatnih prostorov pa je pridobila v letih 1957 in 1969. Največja širitev je potekala leta 1975 z ureditvijo prvega dela mansarde in leta 1988 z dodelitvijo nekdanjih prostorov Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo. Zadnja pridobitev je bilo skladišče v pritličju leta 1995, tako da znaša trenutna funkcionalna površina Centralne medicinske knjižnice 1.187 m2.Po ustanovitvi sta bili v knjižnici poleg dr. Kraigherja honorarno zaposleni le dve knjižničarki. Z obsegom gradiva in nalog je raslo tudi število zaposlenih. Leta 1970 je bilo redno zaposlenih 9 oseb, v zadnjem desetletju pa ima knjižnica sistemiziranih 18 delovnih mest za strokovne in podporne naloge. Skromni začetni fond je sestavljalo gradivo s klinik in drugih oddelčnih knjižnic ter darovi posameznih pomembnih ustanov v tujini, ki pa so do leta 1953 presahnili. Pomemben korak pri sistematični nabavi gradiva je bila ustanovitev Knjižničnega odbora Medicinske fakultete leta 1953, ki je sprejel sklep o enotni nabavi temeljnih revij za razvoj stroke. Centralna medicinska knjižnica od tedaj centralno naroča vso knjižnično literaturo in tujo periodiko in deluje kot osrednja knjižnica za biomedicino v Sloveniji, ki v tej vlogi usklajuje nabavo s sorodnimi knjižnicami. Za informiranje uporabnikov je pomembna izdelava prvega kataloga periodike in posredovanje mesečnih seznamov knjižnih novosti na inštitute Medicinske fakultete in klinike,

ki so leta 1968 prešli v stalno rubriko Iz CMK v Zdravstvenem vestniku. Ponudba tiskanih revij se je postopoma povečevala in v sedemdesetih in osemdesetih letih dosegla izjemno število približno 1400 naslovov, v devetdesetih pa je zaradi finančnih omejitev njihovo število začelo padati, tako da je bilo leta 1998 na voljo le še 902 naslova. Veliko pozornosti je namenjene tudi ustvarjanju bogate zbirke knjig za potrebe pedagoškega procesa in kliničnega dela. Začetek sodelovanja s tujino sega v leto 1953, ko je Centralna medicinska knjižnica navezala stike z Army Medical Library v Washingtonu (predhodnica National Library of Medicine, Bethesda) in tako omogočila posredovanje Indexa Medicusa in fotokopij člankov, ki niso bili dosegljivi v Jugoslaviji. Medknjižnična izmenjava s knjižnico National Lending for Science and Technology, Boston Spa (današnja British Library – Lending Division), pa se prične leta 1968. Centralna medicinska knjižnica se že leta 1977 redno vključi v pedagoški proces Medicinske fakultete, ko prične z vajami sodelovati pri pouku Temelji znanstvenega informiranja in komuniciranja.Pričetek uvajanja informacijskih tehnologij sega v leto1978, in sicer s prvo računalniško obdelavo podatkov o medicinskih knjigah v Sloveniji. Pri obdelavi so poleg Centralne medicinske knjižnice sodelovali Inštitut za biomedicinsko informatiko (IBMI) in še osem medicinskih knjižnic. Centralna medicinska knjižnica je skupaj z Inštitutom za biomedicinsko informatiko leta 1981 dala pobudo za povezovanje medicinskih knjižnic Jugoslavije v Sistem biomedicinskega znanstvenega informiranja, kjer je prevzela urejanje Kataloga tuje biomedicinske periodike v SFRJ. Velik tehnološki napredek sta pomenila postavitev prve računalniške lokalne mreže in oblikovanje računalniškega kataloga Centralne medicinske knjižnice leta 1989, ki sta potekala v sodelovanju z Inštitutom za biomedicinsko informatiko. Ključnega pomena za nadaljnji razvoj je leto 1990, ko se je začelo vključevanje v računalniški katalog COBISS in s tem avtomatizacija knjižničnih procesov ter dostop do akademske raziskovalne mreže, ki je omogočila elektronsko komunikacijo z uporabniki. Leta 1996 je potekalo več pomembnih nalog. Nadaljevala se je avtomatizacija in pričela oprema gradiva in članskih izkaznic s črtno kodo, kar je bil pomemben korak k večji prijaznosti izposoje gradiva. Dobro sodelovanje z uporabniki v procesu avtomatizirane izposoje je terjalo oblikovanje novega knjižničnega reda. Nezadostno financiranje pristojnih ministrstev je Medicinsko fakulteto vodilo v uvedbo članarine za zaposlene in študente, katere namen je bil zagotoviti zadostna sredstva za vzdrževanje kakovostne zbirke tujih revij in baz podatkov. Zaživela je tudi domača spletna stran s prvimi elektronskimi revijami. Izgradnja celotnega spletišča po zgledu sodobnih medicinskih knjižnic z informacijami o virih in storitvah ter zbirko internetnih povezav je potekala leta 1997.

Mag. Anamarija Rožić, dr. med., predstojnica CMK.Anamarija Rožić, MSc, MD, Head of Central Medical Library. Foto (Photo): KO-GU (2009).

37


Pričelo se je samostojno delo uporabnikov z elektronskimi viri in njihovo izobraževanje, kar je omogočila postavitev računalniške učilnice.

Razvoj v zadnjem desetletju Centralna medicinska knjižnica je v zadnjem desetletju utrdila svojo vlogo osrednje knjižnice za biomedicino v slovenskem prostoru. To obdobje je zaznamoval intenziven razvoj iz dobro urejene klasične knjižnice v sodobno hibridno knjižnico, ki ponuja bogat izbor tiskanih in elektronskih virov. Tradicionalne storitve Centralna medicinska knjižnica nadgrajuje s ponudbo po meri uporabnikov in novimi tehnološkimi pristopi, ki omogočajo hitro in prijazno uporabo knjižnice. Navedene novosti in izboljšave terjajo za uspešno izvajanje sodobne organizacijske pristope: sistemsko vodenje, procesni pristop, projektno in skupinsko delo, odločanje na podlagi dejstev, osredotočenost na uporabnika ter izdelavo ustrezne dokumentacije.

Knjižnično-informacijske storitvePonudba knjižnično-informacijskih storitev sledi potrebam uporabnikov in razvojnim usmeritvam, ki vodijo razvoj medicinskih in visokošolskih knjižnic. Pomembno je zasledovanje razvoja medicine in informacijskih tehnologij ter spremljanje novosti v informacijski ponudbi. Uporabniki Centralne medicinske knjižnice prihajajo iz vse Slovenije, največja skupina so študenti Medicinske fakultete, sledijo zaposleni na Medicinski fakulteti, v Univerzitetnem kliničnem centru in drugih zdravstvenih ter raziskovalnih ustanovah. Letno se v knjižnico vpiše 3.800 članov, ki opravijo 34.000 obiskov z različnimi nameni.

Uporaba knjižničnega gradivaCentralna medicinska knjižnica je vključena v proces avtomatizirane izposoje s črtno kodo v sistemu COBISS, ki omogoča hitro kroženje in vračanje gradiva ter računalniško zaračunavanje opominov in zamudnin. Uporabnikom je na voljo tudi internetno podaljševanje gradiva in prijazno obveščanje o poteku roka izposoje ali poteku članstva po e-pošti ali SMS preko sistema COBISS/OPAC. Pomembna pridobitev za študente Univerze v Ljubljani je bila leta 2001 uvedena enotna knjižnična izkaznica, ki ob vpisu na fakulteto omogoča brezplačno uporabo vseh knjižnic univerze, Centralne tehniške knjižnice (CTK) in Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Centralna medicinska knjižnica razpolaga z bogato zbirko tiskanega in elektronskega gradiva. Izposoja tiskanega počasi upada, letno uporabniki opravijo 112.000 transakcij. Raste pa pregledovanje e-gradiva, kjer posamezni informacijski ponudniki prejmejo skupaj 123.000 zahtevkov. Širšo in hitrejšo dostopnost do tiskanega gradiva omogoča uvedba skeniranja dokumentov s posredovanjem po e-pošti leta 2006.

Za lažji in hitrejši dostop do celovitih informacij je pomemben neposreden dostop do e-revij iz bibliografskih podatkovnih baz. Posebni programi, imenovani povezovalniki URL, omogočajo povezavo zapisov v zbirki PubMed Medline in Ovid Web Gateway s prosto dostopnimi in licenčnimi e-revijami Centralne medicinske knjižnice. Ta storitev je uporabnikom na voljo od leta 2003 dalje.Uporabniki potrebujejo dostop do e-gradiva 24 ur na dan in z različnih lokacij. Licence omogočajo dostop pretežno preko računalniške mreže Medicinske fakultete oziroma Univerze v Ljubljani. Prvi korak v tej smeri je bila namestitev spletnega posredovalnika na Inštitutu za biomedicinsko informatiko leta 2003, ki je omogočil dostop do e-virov samo zaposlenim na katedrah, ki niso vključeni v mrežo Medicinske fakultete. Sodobnejšo rešitev je Centralna medicinska knjižnica zagotovila leta 2006 z oddaljenim dostopom do e-virov za vse zaposlene in študente Medicinske fakultete preko strežnika Narodne in univerzitetne knjižnice in z avtentikacijo preko baze uporabnikov v COBISSu. Zaradi potreb po večji kakovosti te storitve se je Centralna medicinska knjižnica že leto zatem odločila za lastni strežnik in ustrezno programsko opremo, uredila je povezavo s COBISSom in od leta 2008 omogoča oddaljeni dostop do e-virov z enim geslom vsem pedagoškim delavcem, zaposlenim in študentom Medicinske fakultete.Zelo pomembna pridobitev za učinkovitejši dostop in uporabo gradiva je združevalni iskalnik MetaLib, ki ga je za potrebe svojega knjižničnega sistema nabavila Univerza v Ljubljani. Iskalnik je vgrajen v knjižnični portal univerze DIKUL in omogoča hkratno preiskovanje 20 različnih e-virov po posameznih znanstvenih področjih. Centralna medicinska knjižnica se je dejavno vključila v ta projekt in zagotavlja ponudbo medicinskih virov v različne iskalne načine in kataloge ter možnost iskanja po vrstah medicinskih virov.

Medknjižnična izposoja in dobava dokumentovCentralna medicinska knjižnica je edina medicinska knjižnica v državi, ki opravlja storitev medknjižnične izposoje za vse zainteresirane. Posredovanje gradiva poteka iz Centralne medicinske knjižnice, drugih slovenskih knjižnic in tujine, in sicer za uporabnike z Medicinske fakultete, zdravstvenih, raziskovalnih in drugih neprofitnih organizacij ter farmacevtskih družb iz vse Slovenije. Pri posredovanju knjig uporabljamo aplikacijo COBISS3 Medknjižnična izposoja. Pomemben napredek pomeni pričetek sodelovanja z ameriško Nacionalno knjižnico za medicino v avtomatiziranem sistemu DOCLINE leta 1999, ki omogoča hitro elektronsko dobavo dokumentov. Sistem zagotavlja naročanje člankov neposredno iz iskalnika PubMed, in sicer s pomočjo vmesnika LoansomeDoc. Večjo dostopnost medknjižnične izposoje uporabnikom Centralne medicinske knjižnice od leta 2001 prinaša ponudba

38


novega servisa SUBITO, konzorcija nemških knjižnic, ki zagotavlja elektronsko posredovanje člankov v nekaj dneh po ugodnejši ceni. Velik napredek k prijaznejšemu in hitrejšemu dostopu do gradiva Centralne medicinske knjižnice prinaša možnost njegovega skeniranja s posredovanjem po e-pošti.

Referenčna dejavnostNamen referenčnega dela je strokovna podpora pri reševanju informacijskih potreb uporabnikov. V ta namen mesečno spremljamo vsebino zahtevkov in jim prilagajamo odziv. Uporabniki letno zastavijo 21.700 vprašanj pretežno o elektronskih virih, splošnih informacijah o knjižnici in specialnih informacijah. Centralna medicinska knjižnica je leta 2004 z Inštitutom za in-formacijske znanosti v Mariboru podpisala pogodbo o sodelo-vanju v nacionalnem referenčnem servisu Vprašaj knjižničarja, kjer odgovarja na medicinska in zdravstvena vprašanja.

Reprodukcija gradivaSodobna knjižnica potrebuje kakovostno opremo za reprodukcijo svojega gradiva. Za te potrebe ima Centralna medicinska knjižnica danes dva zmogljiva laserska in barvni tiskalnik, samopostrežni kopirni stroj na kartice, digitalni kopirni stroj in dva skenerja. Od leta 2006 nov, sodoben aparat omogoča skeniranje tiskanega knjižničnega gradiva in dobavo po e-pošti. Za potrebe uporabnikov se letno izdela 54.500 skeniranih strani, 99.000 fotokopij in 126.000 tiskov.

Bibliopedagoško deloBibliopedagoško delo sodi med najpomembnejše dejavnosti Centralne medicinske knjižnice. Njegov namen je izobraževanje uporabnikov za učinkovito iskanje in uporabo informacij ter podpora samostojnemu in vseživljenjskemu učenju. Stalnemu posodabljanju ponudbe informacijskih virov in storitev Centralna medicinska knjižnica sledi tudi z izobraževalnimi programi. Ti vključujejo poleg vaj za študente še oblike, namenjene

Knjižnična avla.The library hall.Foto (Photo): KO-GU (2009).

39


vsem uporabnikom: tečaje, individualno izobraževanje in predstavitve. Pomembno podporo pri tem nudi raznovrstno izobraževalno gradivo v tiskani in elektronski obliki.Centralna medicinska knjižnica redno sodeluje v okviru predmeta Biomedicinska informatika na vajah dodiplomskega študija Medicinske fakultete, kjer izvaja štiriurno informacijsko opismenjevanje za študente prvega letnika. Prenova programa z upoštevanjem mednarodnih standardov informacijske pismenosti je potekala leta 2007. Študenti se na vajah seznanijo s storitvami in viri knjižnice, zbirko tiskanih in elektronskih učbenikov in katalogom COBISS. Za učinkovito uporabo knjižnice vsak študent prejme tudi komplet informativnih zgibank. Centralna medicinska knjižnica je začela z izvajanjem izobraževalnih tečajev za uporabnike leta 2000. Od tedaj vsebina in število tečajev sledita ponudbi informacijskih virov in potrebam uporabnikov. Letno tečaje obišče približno 100 slušateljev, ki so jim sedaj na voljo naslednje vsebine: Uporaba programa Endnote, PubMed, Delo s katalogom CMK/COBISS, Web of Science, Ovid Web Gateway, E-revije, E-knjige, Uporaba portala DIKUL in Obvladovanje novosti v biomedicini s pomočjo virov RSS. Vsi udeleženci prejmejo potrdilo o opravljenem tečaju. Knjižničarji nudijo uporabnikom tudi sprotno izobraževanje za učinkovito reševanje informacijskih problemov in individualno usposabljanje po dogovoru. Poleg tega organizira Centralna medicinska knjižnica predstavitve svoje ponudbe na Medicinski fakulteti, Kliničnem centru, medicinskih kongresih in na Študentski areni.Vsako leto bibliotekarji Centralne medicinske knjižnice po dogovoru z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete izvajajo štirinajstdnevno prakso za študente bibliotekarstva.Pri bibliopedagoškem delu sodelujejo bibliotekarji in samostojni knjižničarji: Ana Marija Furlan, Stanka Jelenc, Darko Majcenovič, Božislava Oberč, Sonja Pogačnik, mag. Anamarija Rožić, Ksenija Sikošek in mag. Nana Turk.

Centralna medicinska knjižnica pripravlja različne oblike izobraževalnega gradiva za učinkovito uporabo virov in storitev knjižnice. V ta namen izdaja obsežno zbirko tiskanih informativnih zgibank, priročnike za uporabo baz podatkov ter knjižne in študijske novosti.

Gradnja knjižničnih zbirkCentralna medicinska knjižnica si od ustanovitve dalje prizadeva za kakovostno zbirko informacijskih virov, ki danes obsega že 212.000 enot tiskanega gradiva. V zadnjem desetletju pa posebno pozornost namenja oblikovanju digitalne knjižnice, ki zajema 1.700 e-revij in več kot tisoč e-knjig s področja biomedicine.

Nabava knjižničnega gradiva poteka po strokovnih načelih, ki vključujejo mednarodne smernice, pokritost področij, frekvenco izposoje, število študentov, priporočila učiteljev in želje uporabnikov.

Periodika in podatkovne zbirkeTuja periodika sodi med najpomembnejše in najdražje vire informacij na področju biomedicine. Njeno financiranje v Centralni medicinski knjižnici poteka s sredstvi pristojnih ministrstev, sponzorjev in članarin, vendar vsakoletne podražitve povzročajo težave pri zagotavljanju zadostnih sredstev za obnovo naročil. Velik korak nazaj je pomenilo leto 2001, ko so se sredstva Ministrstva za šolstvo, znanost in šport razpolovila in je bilo treba odpovedati 40 odstotkov naslovov tujih revij. Centralna medicinska knjižnica sedaj zagotavlja 530 naslovov tekočih revij in 5 podatkovnih zbirk, vključenih v Ovid Web Gateway. V tiskani obliki ohranja predvsem ključne medicinske revije, ki jih nadgrajuje z elektronskimi različicami. Pomembno je povezovanje Centralne medicinske knjižnice v konzorcije na Univerzi v Ljubljani, ki omogoča organizacijo bogate in raznolike zbirke 1.300 medicinskih elektronskih revij za uporabnike z Medicinske fakultete. Sodelovanje poteka v naslednjih konzorcijih: Springer, SciDirect, American Chemical Society, Wiley in Ovid.

MonografijeCentralna medicinska knjižnica vsako leto posveti posebno skrb nabavi gradiva za pedagoški proces na Medicinski fakulteti in za stalno medicinsko izobraževanje. Zbirko predkliničnih in kliničnih učbenikov posodablja skladno z zahtevami študijskega programa. Letno pridobi 1.300 enot monografij, od tega 430 enot učbenikov ter 200 knjig za inštitute in katedre. Stalno informacijsko podporo z elektronskimi knjigami za klinične in predklinične predmete zagotavljajo naslednje zbirke: Access Medicine, Adam Anatomy, Interactive Physiology, Harrison's Online, M.D. Consult, ACS Surgery, DXPlain, Net library in SpringerBooks. Centralna medicinska knjižnica skupaj s konzorciji Univerze v Ljubljani ponuja že približno tisoč e-knjig s področja biomedicine. Centralna medicinska knjižnica sistematično zbira izvirno slovensko medicinsko literaturo in pomembnejša prevedena dela strokovnega in poljudnega značaja.

Obdelava gradivaCentralna medicinska knjižnica vse pridobljeno tiskano in elektronsko gradivo s postopkom bibliografske in vsebinske obdelave vključi v računalniški katalog sistema COBISS, kar predstavlja osnovo za pregledno knjižnično zbirko. Poenotenje in pospešitev procesa obdelave omogoča, da je gradivo hitreje na voljo uporabnikom.

40


Spletna ponudba Spletna ponudba vsake knjižnice je danes njeno okno v svet in hkrati javna podoba, ki je odločilna za vidnost in prepoznavnost pri uporabnikih. Centralna medicinska knjižnica je na svetovnem spletu prisotna že od leta 1996. Na njem organizira bogato spletišče s celovito ponudbo virov in storitev. Ta vključuje digitalno knjižnico z zbirkami e-revij, e-knjig, podatkovnih baz in internetnih povezav ter knjižničnimi katalogi. Preglednost povečujejo seznami različnih vrst gradiva, izdelani po abecedi in medicinskih področjih. Na spletišču imajo svoje mesto tudi najpomembnejši tiskani viri, ki so organizirani v sezname revij, katalog učbenikov za medicino in dentalno medicino in knjižne novosti. Lažjo uporabo knjižnice omogočajo različne informacije o njenih storitvah, javni elektronski naslovi in elektronski obrazci za naročanje revij in člankov ter priporočila za nakup gradiva. Laični publiki je namenjena rubrika Zdravje za vse, ki prinaša katalog poljudnih tiskanih virov in seznam internetnih povezav za najpogostejša zdravstvena vprašanja. Spletišče je zelo dobro obiskano in letno prejme 1.500.000 zahtevkov in 92.500 obiskov. Za ohranjanje dobrega stika z uporabniki preko spleta sta potrebni redno posodabljanje spletnih strani in dopolnjevanje z novimi vsebinami.

Zaradi vse večje ponudbe na spletu si uporabniki želijo osebno obravnavo, ki je vse pogostejša pri komercialnih ponudnikih in tudi v sodobnih knjižnicah. Na te potrebe se je Centralna medicinska knjižnica odzvala z razvojnim projektom MojaKnjižnica CMK, ki je potekal leta 2003 in 2004 s finančno podporo Ministrstva za informacijsko družbo. Namen projekta je bil nadgraditi obstoječi portal MyLibrary@NCState univerzitetne knjižnice Univerze v Severni Karolini in ga prilagoditi potrebam Centralne medicinske knjižnice in njenih uporabnikov. Rezultat projekta je bila pilotna različica portala, ki zagotavlja personalizacijo, sporazumevanje v slovenščini in angleščini ter ponudbo po meri uporabnika. Nove spletne tehnologije in ponudba Centralne medicinske knjižnice so vodile v prenovo vstopnih strani v slovenskem in angleškem jeziku v letu 2006, ki zagotavlja sodobnejšo podobo in hiter dostop do najpomembnejših informacij, virov in servisov. Pomembna novost za uporabnike z Medicinske fakultete je spletna ponudba oddaljenega dostopa do medicinskih in ostalih e-virov na Univerzi v Ljubljani preko strežnika Narodne in univerzitetne knjižnice. Hitrejšo in lažjo uporabo spletišča zagotavlja namestitev iskalnika Google na vstopni strani. Leto 2008 prinaša številne napredne spletne rešitve, ki pomembno nadgrajujejo ponudbo spletišča knjižnice in žanjejo dober odziv pri uporabnikih. Centralna medicinska knjižnica je z namestitvijo lastnega strežnika bistveno izboljšala storitev oddaljenega dostopa, ki sedaj ponuja dostop do

celotne zbirke e-virov Centralne medicinske knjižnice za vse pedagoške delavce, zaposlene in študente Medicinske fakultete in statistično spremljanje uporabe. Na Medicinski fakulteti poteka prenova spletišča v sodoben portal, kjer želi Centralna medicinska knjižnica oblikovati svojo novo spletno podobo. Prvi korak pri tem projektu je bilo zbiranje potreb in želja uporabnikov, in sicer na testiranjih uporabnosti starih spletnih strani in okroglih mizah. Sledila je izdelava nove vsebinske zasnove, ki upošteva potrebe različnih skupin uporabnikov in sodobne tehnološke smernice. Centralna medicinska knjižnica se je v okolje portala Medicinske fakultete vključila oktobra leta 2008, kjer oblikuje svoje novo spletišče. Vse večji obseg e-virov v Centralni medicinski knjižnici in na Univerzi v Ljubljani terja za njihovo obvladovanje sodobne tehnološke rešitve, ki omogočajo hkratno preiskovanje večjega števila virov. Te naloge opravljajo združevalni iskalniki, med najboljše in najbolj razširjene sodi MetaLib. Zato pomeni nabava orodja MetaLib za potrebe knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani velik tehnološki napredek. Omenjeni iskalnik in katalog virov Univerze v Ljubljani, kamor so vključeni tudi e-viri Centralne medicinske knjižnice, omogočata delovanje spletnega portala DIKUL (Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani). Portal ponuja dodatno možnost iskanja po medicinskih e-revijah in e-knjigah. Priročno je okence za hitro iskanje po medicinskih virih v portalu DIKUL na vstopni strani Centralne medicinske knjižnice.

KadriV Centralni medicinski knjižnici je danes zaposlenih 19 oseb, dve imata magisterij znanosti, šest univerzitetno in dva višjo izobrazbo. Z uvajanjem nekaterih novih pristopov, kot so letni razgovori, opis znanj in kompetenc delovnih mest, mentorstvo in preverjanje znanj, smo dosegli boljše sodelovanje med zaposlenimi in večjo učinkovitost pri delu.Delo v medicinski knjižnici terja strokovna, informacijska, organizacijska in komunikacijska znanja in veščine, ki jih zaposleni pridobivajo na internih seminarjih, delavnicah in na različnih izobraževalnih tečajih. Svoje znanje izpopolnjujejo na domačih in tujih kongresih, kjer pogosto dejavno sodelujejo s prispevki. Za spoznavanje razvoja in delovanja sodobnih medicinskih oziroma univerzitetnih knjižnic so bili pomembni naslednji strokovni obiski: Library of Congress, Washington; U.S. National Lilbrary of Medicine, Bethesda; Irwin Eskind Biomedical Library, University of Vanderbilt; Brownless Biomedical Library, Melbourne, UBC Library, Woodward Biomedical Library, Vancouver; Dahlgren Memorial Library, Georgetown University; Imperial College London; Royal Society of Medicine, Senate House Library, Wellcome Library, British Library ETH Zurich, Medizinbibliothek Careum Zurich in Terkko (Nacionalna knjižnica za zdravstvene vede), Helsinki.

41


Prostori in opremaVzdrževanje in posodabljanje prostorov in opreme potekata v skladu s potrebami in možnostmi. Različna vzdrževalna dela in posodobitev pisarniške in knjižnične opreme so prispevala k večji kakovosti bivanja zaposlenih in uporabnikov. Namestitev klimatskih naprav je prinesla boljše delovne razmere na več delovnih prostorih. Sanacija problematičnih skladišč omogoča primernejše shranjevanje gradiva. Večja varnost prostorov je terjala namestitev opreme za videonadzor. Oddelek za katalogizacijo se je zaradi boljših delovnih razmer preselil v prenovljeno pisarno. Ureditev družabnega kotička po zgledu sodobnih visokošolskih knjižnic, ki nudi avtomat s prigrizki in napitki, prinaša v Centralno medicinsko knjižnico novo kakovost bivanja in možnost sproščenega druženja.Zaposleni redno skrbijo za kakovostno arhiviranje gradiva. Zaradi velike prostorske stiske knjižnica redno izvaja odpis gradiva po strokovnih merilih.

Čitalnica in javni računalniki Čitalnica je namenjena pregledovanju gradiva, ki se ne izposoja, in študiju študentov Medicinske fakultete. Novi, udobnejši stoli in aparat z ustekleničeno vodo omogočajo prijetnejši študij. Uporabniki lahko sami kopirajo na priročnem stroju za samopostrežno kopiranje na kartice. Uporabnikom je v Centralni medicinski knjižnici za samostojno delo na razpolago 14 osebnih računalnikov z dostopom do interneta in licenčnih elektronskih virov, programskega paketa MS Office in možnostjo tiskanja na laserski tiskalnik. Razvoj in vzdrževanje knjižnično-informacijskih sistemovKakovostna računalniška infrastruktura in tekoče nadgrajevanje in vzdrževanje so nujni za nemoteno delovanje sodobne knjižnice. Centralna medicinska knjižnica za potrebe zaposlenih in storitev razpolaga z ustrezno računalniško opremo, in sicer 31 osebnimi računalniki, 7 tiskalniki, strežnikom, sistemom za neprekinjeno napajanje, mrežnim diskom za arhiviranje

Timsko delo študentov.Students' teamwork.Foto (Photo): KO-GU (2009).

42


podatkov in 2 skenerjema. Pomembna pridobitev je bila zamenjava lokalne računalniške mreže leta 2002, ki omogoča zanesljivo infrastrukturo. Terminale so zamenjali osebni računalniki, ki smo jih za uporabo aplikacij COBISS opremili s programom Refrexion. Potrebe uporabnikov terjajo večanje števila javnih računalnikov in njihovo zamenjavo z zmogljivejšimi. Pogodbeno sodelovanje z računalniškim strokovnjakom zagotavlja strokovno vzdrževanje računalniških sistemov. Od leta 2006 novi, zmogljivi skener omogoča hitro skeniranje gradiva Centralne medicinske knjižnice. Leta 2007 smo za potrebe kakovostnega oddaljenega dostopa kupili strežni proxy in ustrezno programsko opremo.

Sodelovanje Centralna medicinska knjižnica v zadnjem desetletju krepi sodelovanje na različnih ravneh, katerega namen je večanje

kakovosti zbirk in storitev, razvoj knjižnično-informacijskih sistemov, povečanje ugleda visokošolskih knjižnic ter izboljšanje položaja zaposlenih v knjižnicah na Univerzi v Ljubljani in v slovenskem prostoru. Izbira gradiva za pedagoški proces in gradnja knjižničnih zbirk poteka v sodelovanju z inštituti, katedrami in študenti Medicinske fakultete. Knjižnični odbor Medicinske fakultete se redno seznanja z delovanjem knjižnice in podpira njen razvoj. Centralna medicinska knjižnica je na Univerzi v Ljubljani zastopala biomedicinski krog najprej v Knjižničnem svetu, od leta 2006 dalje je predstojnica mag. Anamarija Rožić podpredsednica Komisije za razvoj knjižničnega sistema. Sodelovanje poteka pri nalogah v različnih delovnih skupinah in pripravi dokumentov za potrebe knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani. Predstojnica Centralne medicinske knjižnice mag. Anamarija Rožić je bila po en mandat predsednica Sekcije za visokošolske knjižnice (2003–2005) in Komisije za Čopove diplome in priznanja (2005–2007) pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Dejavno je sodelovala pri organizaciji več strokovnih srečanj. Centralna medicinska knjižnica kot osrednja knjižnica v biomedicinskem krogu nadaljuje s koordinacijo nekaterih knjižnično-informacijskih dejavnosti knjižnic tega področja.

DosežkiCentralna medicinska knjižnica je ponosna na svoj razvoj v sodobno hibridno knjižnico in uspešno opravljanje svojega poslanstvapri nudenju iformacijske podpore dejavnostim Medicinske fakultete. Inštitut za biomedicinsko informatiko je leta 2002 ob 25-letnici svojega delovanja Centralni medicinski knjižnici podelil posebno priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje.Centralna medicinska knjižnica je leta 2002 sodelovala z Inštitutom za zgodovino medicine pri izdaji publikacije Bibliografija učnega gradiva na Medicinski fakulteti v Ljubljani: 1919–2002. Bibliografija je bila podlaga za postavitev stalne razstave medicinskih učbenikov na dekanatu Medicinske fakultete, ki jo Centralna medicinska knjižnica redno dopolnjuje z deli fakultetnih učiteljev.Dragocena je posebna nagrada Emerald Literati Club Award for Excellence, ki so jo avtorji Anamarija Rožić–Hristovski, Iztok Humar in Dimitar Hristovski prejeli leta 2004 za članek z naslovom Developing a multilingual, personalised medical library portal: use of MyLibrary in Slovenia, objavljenem leta 2003 v mednarodni reviji Program.

Bibiografija v SCI 1999–2008Rožić–Hristovski, A., Humar, I., Hristovski, D. Developing a

multilingual, personalised medical library portal: use of MyLibrary in Slovenia. Program (London. 1966) 2003; 37(3):146–57.

Čitalnica in računalnica.The reading and computer room.Foto (Photo): KO-GU (2009).

43


Rožić–Hristovski, A., Hristovski, D., Todorovski, L. User's information-seeking behavior on a medical library website. J Med Libr Assoc 2002; 90(2): 210–7.

Rožič – Hristovski, A., Todorovski, L., Hristovski, D. Developing a medical library website at the University of Ljubljana, Slovenia. Program-Autom Libr 1999; 33(4): 313–25.

Hristovski, D., Rožić – Hristovski, A. Biomedicina Slovenica on the World Wide Web. Program-autom Libr 1999; 33(3): 247–51.

ZaključekCentralna medicinska knjižnica uspešno opravlja svoje poslanstvo z zagotavljanjem dostopa do nacionalnih in svetovnih biomedicinskih informacij, njihove učinkovite uporabe in izobraževanjem uporabnikov. Pri svojem delu uvaja

Sodelavci Centralne medicinske knjižnice (Staff of the Central Medical Library). Prva vrsta z leve (first row from left): Božislava Oberč, Branka Dremelj, Tjaša Hribar, Anamarija Rožić, Sonja Pogačnik; druga vrsta z leve (second row from left): Ksenija Sikošek, Ana Marija Furlan, Silva Marinko, Alenka Modrijan, Nana Turk, Darko Majcenović, Špela Šuškovič, Matjaž Renar, Tomaž Robert Mihor.Foto (Photo): KO-GU (2009).

sodobne pristope in posebno skrb namenja uporabnikom in informacijski podpori dejavnosti Medicinske fakultete. Centralna medicinska knjižnica je zazrta tudi v prihodnost z jasno oblikovano vizijo. Za cilj si je zadala, da bo postala osrednji ponudnik biomedicinske literature v Sloveniji in sodobna evropska medicinska knjižnica, ki svojo ponudbo oblikuje po meri različnih uporabnikov. S tem namenom bo razvijala metode za učinkovito uporabo knjižničnih storitev in virov ter posebno pozornost posvetila gradnji prijazne in intuitivne digitalne knjižnice. S sodobnimi pristopi bo pospeševala informacijsko pismenosti in podpirala vseživljenjsko učenje. Skrbela bo za stalen strokovni razvoj zaposlenih. Nadaljevala bo z dejavnim sooblikovanjem slovenskega univerzitetnega knjižničnega sistema v skladu z zahtevami sodobne informacijske družbe.

44


45


Mednarodno sodelovanje – Vseživljenjsko učenje ErasmusInternational Collaboration – Life Long Learning Programme Erasmus

Koordinator programa Erasmus (Erasmus Coordinator) na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani doc. dr. Tomaž Marš, dr. med., univ. dipl. biol.

Gostujoči študenti David, Minna in Romana program Erasmus gna Medicinski fakulteti v poletnem semestru študijskega leta 2008/2009 in koordinator programa Erasmus Tomaž Marš. In summer semester 2008/2009 Faculty of Medicine hosted four gErasmus students. David, Minna and Romana together with Erasmus coordinator Tomaž Marš.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost se je tudi za študente Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani odprlo več možnosti vključitve v evropske programe mobilnosti. Eden izmed najbolj razširjenih in uspešnih programov mobilnosti je program Erasmus, ki poteka že od leta 1987 in v katerega je bilo do sedaj vključenih že več kot dva milijona študentov držav Evropske skupnosti in Evropske skupnosti za prosto trgovino. Od leta 2007 je Erasmus del obsežnega programa vseživljenjskega učenja. Bistvo programa Erasmus je študentom omogočiti v času študija opravljanje dela študijskih obveznosti tudi na drugih univerzah, s katerim ima matična univerza podpisane sporazume o izmenjavi študentov. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani se je v zadnjih letih dejavneje vključila v izvajanje programa Erasmus, saj je bil delež študentov, ki so bili vsaj enkrat v času študija vključeni v programe mobilnost, premajhen. Želja Medicinske fakultete je tudi, da bi se v programe mobilnosti poleg študentov v čim večji meri vključilo tudi akademsko osebje in drugi zaposleni. Eden izmed pogojev za uspešno in kakovostno izvajanje mobilnosti je vzpostavitev sodelovanja z uglednimi fakultetami v drugih državah Evropske skupnosti in Evropske skupnosti za prosto trgovino. Prav majhno število partnerskih univerz, s katerimi so bile podpisane pogodbe o sodelovanju, je bil verjetno eden izmed vzrokov za nizko mobilnost študentov

Program Erasmus Evropska skupnost izvaja že od leta 1987 in je eden najuspešnejših v katerega je bilo vključenih že preko dva milijona študentov.Erasmus programme is one of the most successful mobility programmes in European Community, over two million students were enrolled in programme since its beginning in 1987.

46


Medicinska fakulteta je gostujoče Erasmus študente (od leve: David Ferreira, koordinator programa Erasmus, Romana Blaškova, Minna Porola, Rebecca Cornelisse) ob zaključku študijskega leta povabila na enodnevni izlet.Faculty of Medicine has invited incoming Erasmus students (from left: David Ferreira, koordinator programa Erasmus, Romana Blaškova, Minna Porola, Rebecca Cornelisse) at the end of student year 2008/2009 to one-day tour around Slovenia.Foto (Photo): Tomaž Marš (2009).

in akademskega osebja Medicinske fakultete v preteklosti. Tako je Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani v letu 2008 zaprosila in postala članica mreže evropskih medicinskih fakultet, ki izvajajo program Erasmus ECTS – Medicine Association. Tej mreži trenutno predseduje Medicinska fakulteta Univerze v Oslu. Me-dicinska fakulteta je razširila sodelovanje tudi z več drugimi evropskimi fakultetami, med njimi z nekaterimi najuglednejšimi. Cilj je vzpostaviti mrežo partnerskih medicinskih fakultet, ki izvajajo podoben študijski program, kot ga izvaja Medicinska

fakulteta Univerze v Ljubljani, saj to omogoča lažjo izmenjavo študentov. Že vrsto let pa Katedra za družinsko medicino dejavno sodeluje v okviru mreže Network of Primary Health Care-NPHC. Tako ima Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2009/2010 dogovorjeno sodelovanje z 61 partnerskimi univerzami, v pripravi pa je dogovor o sodelovanju še z nekaterimi univerzami, ki so članice ECTS-MA. Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je bil sprejet pravilnik o izvajanju mobilnosti študentov in vzpostavljen sistem tutorstva za tuje

47


študente, ki ga izvajamo v tesnem sodelovanju s predstojniki kateder, študentsko pisarno Medicinske fakultete, Centralno medicinsko knjižnico, študentskim svetom in Študentskima organizacijama študentov medicine in dentalne medicine. Rezultat vseh teh prizadevanj je, da se tako število odhajajočih kot prihajajočih Erasmusovih študentov na fakulteti iz leta v leto povečuje. V študijskem letu 2008/2009 je v program študijskih izmenjav in študijski praks Erasmus vključenih 25 študentov, na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pa trenutno gostuje osem tujih Erasmus študentov. Medicinska fakulteta namerava v prihodnje izboljšati kakovost izmenjave v okviru programa Erasmus in razširiti sodelovanje tudi z medicinskimi fakultetami zunaj Evrope. Izkušnje, ki jih študenti pridobijo v okviru študija v tujini, prinašajo v matično okolje nove ideje in dodano vrednost, neprecenljiva pa je tudi vsaka osebna izkušnja, na kar kažejo številni pozitivni vtisi Erasmusovih študentov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani: »Študijska izmenjava Erasmus je izpolnila in celo presegla moja pričakovanja, domov sem se le stežka vrnil. Čas v tujini je bil neprecenljiva osebna izkušnja, obenem pa je v meni vzbudil zanimanje za raziskovalno medicino, za podiplomski študij in delo v tujini. Mogoče se bo komu odhod v ta neznani svet Erasmusa zdel strah vzbujajoč (tudi meni se je), vendar pa vam zagotavljam, da je vsekakor vredno!«

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani v okviru programa Erasmus sodeluje z medicinskimi fakultetami iz 22 držav Evropske skupnosti in Evropske skupnosti za prosto trgovino.

V Avstriji z Medicinskima Univerzama v Gradcu in na Dunaju; •v Belgiji z Univerzami v Anwerpnu, Bruslju in Gentu; •v Bolgariji z Medicinskimi Univerzami v Plevenu, Plovdivu in •Varni;v Češki republiki z Univerzo Masaryk v Brnu in Karlovo •Univerzo v Pragi;na Danskem z Univerzo v Kopenhagnu;•v Estoniji z Univerzo Tartu;•na Finskem z Univerzami v Ouluju, Turkuju in Helsinkih;•v Franciji s Katološko Univerzo v Lillu, Univerzami v Lillu, •Lyonu, Nici, Rennesu in Strasbourgu;v Grčiji s Kretsko Univerzo Heraklionu;•na Hrvaškem z Univerzo v Zagrebu;•v Italiji z Univerzami v Calabriji, Firencah, Foggiji, Milano-•Bicocca, Neaplju, Parmi, Sieni, Trstu in Udinah; v Litvi z Univerzo v Vilni;•na Madžarskem z Univerzo Sammelweis Budimpešti; •v Nemčiji z Univerzo Humbold v Berlinu, Univerzo Heinrich •Heine v Duesseldorfu, Univerzo Johannes Gutenberg v Mainzu, Univerzo Ludwig Maximilians v Munchnu in Univerzo Albert Ludwig v Freiburgu;

Študenti Medicinske fakultete Univerze v Coimbri, Portugalska so udeležencem letnega srečanja mreže ECTS-MA v maju 2009 priredili sprejem. Medical students of University of Coimbra performed fado-tradional Portuguese music for participants of annual ECTS-MA meeting in May 2009. Foto (Photo): Tomaž Marš (2009).

na Nizozemskem z Univerzo Radbound Nijmegen in Univerzo •v Leidnu;na Portugalskem z Univerzami v Coimbri, Lizboni in Portu;•v Španiji z Univerzami v Bilbau, La Laguni, Malagi, Oviedu, •Salamanci, Santiagu de Composteli in Compultense v Madridu;na Švedskem z Univerzo v Goteborgu in Univerzo v •Stockholmu;na Slovaškem z Univerzo Komenius v Bratislavi;•v Švici z Univerzo v Baslu;•v Turčiji z Univerzami Akdeniz, Ankara, Baskent, Kocaeli, •Hacettepe, Van in Yeditepe inv Veliki Britaniji z Imperial College-om v Londonu in Univerzo •v Nottinghamu.

49


Študentje medicine smo dejavni člen Medicinske fakultete. Preko Študentskega sveta sodelujemo z vodstvom fakultete.

V Društvu študentov medicine Slovenije (DŠMS) dopolnjujemo študij z dodatnimi izobraževanji, udejanjamo svoje ideje v različnih projektih ter se povezujemo v globalnem zdravju z drugimi organizacijam. Bogat nabor projektov, ki potekajo v Društvu študentov medicine Slovenije, dokazuje željo po izboljševanju sveta okoli nas. Enomesečne izmenjave v okviru Društva študentov medicine Slovenije študentu medicine omogočajo nabiranje strokovnih in življenjskih izkušenj v tujih državah pod zelo ugodnimi pogoji.Društvo za mednarodno dejavnost študentov stomatologije združuje študente dentalne medicine, ki s svojimi idejami skrbijo za kakovosten študij ter pestro in zanimivo študentsko življenje.

Društvo Medicinski razgledi že več kot 45 let skrbi za ustvarjanje edine strokovne medicinske revije na svetu, ki jo urejajo študentje.

Študentski svet Medicinske fakulteteŠtudentski svet Medicinske fakultete je uradno telo študentov Medicinske fakultete, ki je namenjeno komuniciranju študentov z vodstvom fakultete in obratno. Sestavlja ga trinajst članov, in sicer po en predstavnik vsakega letnika odsekov za splošno in dentalno medicino ter predstavnik absolventov. Navadno

imamo sestanke prvo sredo v mesecu. Seje so odprte za javnost, tako da se nam lahko pridruži vsak, ki ga to zanima.Med naše redno delo sodi:

razdelitev in nadzor finančnih sredstev, ki jih Medicinska •fakulteta nameni za obštudijske dejavnosti študentov Medicinske fakultete;posredovanje študentskih mnenj ob napredovanju •pedagoških delavcev v višji naziv oziroma ponovni izvolitvi v isti pedagoški naziv;predlog pedagoških delavcev za Lavričevevo nagrado •(Lavričevo nagrado vsako leto prejme en asistent in en profesor);izvolitev članov Senata in Akademskega zbora Medicinske •fakultete;izvolitev študentov elektorjev za volitve rektorja;•pomoč pri izvajanju univerzitetne ankete o pedagoškem •delu.

Najpomembnejša naloga Študentskega sveta Medicinske fakultete pa je predstavljati glas študentov vodstvu fakultete. Naši odnosi z vodstvom fakultete so v zadnjih letih dobri in upamo, da se bodo v prihodnjih letih le še izboljševali.

Društvo študentov medicine Slovenije (DŠMS)Predavanja, vaje, učenje…, učenje…in spet učenje. Lahko študent medicine sploh počne še kaj poleg učenja? V Društvu študentov medicine Slovenije dokazujemo, da lahko.

Društvo študentov medicine Slovenije je dinamično, nepolitično in prostovoljno društvo tistih študentov medicine, ki želijo svoj študij dopolniti z dodatnimi izobraževanji, udejanjiti svoje ideje v različnih projektih, se povezovati v globalnem zdravju z drugimi organizacijami ali pa se preprosto družiti.

Mednarodno smo znani kot SloMSIC (Slovenian Medical Students' International Committee). Smo član dveh mednarodnih

Študentje Medicinske fakultete Univerze v LjubljaniStudents of the Faculty of Medicine, University of Ljubljana

Predavalnica Mediceinske fakultete na Korytkovi 2.Lecture hall at the Faculty of Medicine.Foto (Photo): KO-GU (2009).

50


organizacij, in sicer Mednarodne zveze organizacij študentov medicine (International Federation of Medical Students' Associations, IFMSA) in Evropske zveze študentov medicine (European Medical Students' Association, EMSA).

Velik del društvenih dejavnosti predstavljajo mednarodne izmenjave, poleg izmenjav pa poteka letos tudi kar 22 različnih projektov. Naše dejavnosti so namenjene predvsem študentom. Dodatek k študiju so izobraževalni projekti. Urgentna medicina je projekt, ki bodoče zdravnike sooči s praktičnimi primeri iz prakse. Pri projektu Zdravstveni tim spoznamo uspešno sodelovanja različnih strok pri obravnavi bolnika. Za študente organiziramo tudi Tečaj znakovnega jezika, kjer spoznamo življenje gluhih.

Z javnozdravstvenimi projekti skrbimo za razpoznavnost v širši javnosti. S projektom Virus širimo med mladimi védenja o varni spolnosti. Projekt Osveščen, ne zadet! opozarja mlade na nevarnosti uživanja nedovoljenih drog. V projektu Medimedo želimo z zdravljenjem igračk v improvizirani bolnišnici zmanjšati strah otrok pred obiskom zdravnika. Projekt Misli na srce izobražuje o načinih preprečevanja srčno-žilnih bolezni. V sklopu tega organiziramo Tek za srce v Tivoliju in izobraževalna predavanja. Študente medicine še posebej opozarjamo na zdrav življenjski slog z organizacijo sadnih dni na fakulteti in organizacijo delavnic avtogenega treninga proti stresu. Študentje medicine se v sklopu študija naučimo nuditi prvo pomoč kjerkoli in kadarkoli je ta potrebna. Tega znanja pa primanjkuje večini ljudem. Projekt Za življenje se trudi to

izboljšati. V brezplačnih delavnicah usposobljeni inštruktorji (študenti medicine) poučujejo nestrokovnjake, kako pravilno nuditi prvo pomoč ponesrečencu.

Poleg študija in študiju sorodnih projektov pa potrebujemo študenti tudi sprostitev. KUS-KUS (kulturno umetniška sekcija) združuje kulturne projekte in tako poskrbi za sprostitev študentov. Med študenti imamo kar nekaj uspešnih glasbenikov. Enkrat na leto nam to dokažejo na Koncertu študentov Medicinske fakultete. Novoustanovljeni Big band Medicinske fakultete pa glasbenikom omogoča igranje čez celo leto. Z dolgo tradicijo se ponaša Cor, pevski zbor Medicinske fakultete, ki je pomembno razvedrilo tako študentom kot tudi profesorjem in bolnikom v Kliničnem centru. Letos avgusta bomo v Sloveniji gostili Evropski zbor študentov medicine (European medical students' choir, EMSC) in Evropski orkester študentov medicine (European medical students orchestra, EMSO), tako da nam glasbenih užitkov ne bo manjkalo. Poleg glasbenih projektov deluje v okviru društva tudi improskupina.

Nekajkrat na leto izdamo študenti svoj časopis Erektor, ki je poln uporabnih informacij. Vsako leto pa izzide tudi Zbornik študentov Medicinske fakultete, kjer so zbrani kontaktni podatki tako študentov kot profesorjev, zato je to ena najbolj uporabnih knjig med študijem.

Znotraj projekta Šport imamo študenti Medicinske fakultete svoje tekmovalne ekipe v ekipnih športih in prav vse dosegajo visoke uvrstitve na univerzitetni ravni. Tekači pa se združijo konec aprila, ko se udeležijo Batavierenracea na Nizozemskem, največjega študentskega štafetnega teka. Letos bomo prvič skupaj s Fakulteto za farmacijo organizirali smučarski vikend.

Poleg mednarodnih izmenjav se mednarodno povezujemo tudi z organizacijo strokovno-zabavnih ekskurzij v Beograd in Prago.

Društvo študentov medicine Slovenije je odprto za vse študente Medicinske fakultete, ki bi poleg študija radi počeli še kaj drugega.

Mednarodne izmenjave v okviru Mednarodne zveze organizacij študentov medicine (IFMSA)

Društvo študentov medicine Slovenije organizira enomesečne izmenjave, ki potekajo predvsem v poletnih mesecih in se delijo na raziskovalne (»elektive«) in strokovne (»prakse«) izmenjave. Elektivov se lahko udeležijo študenti vseh letnikov medicinske fakultete, medtem ko se na prakso lahko prijavijo študentje od tretjega letnika naprej.

Projekt Medimedo.Teddy bear hospital project.Foto (Photo): Jolanda Kofol (2008).

51


Kot temeljna aktivnost Društva študentov medicine Slovenije obstajajo izmenjave že od samih začetkov društva, še v časih nekdanje Jugoslavije, natančneje od leta 1953. Pravzaprav je bilo društvo v ta namen tudi ustanovljeno.

Izmenjave potekajo v okviru Mednarodne zveze organizacij študentov medicine (IFMSA), ki združuje društva študentov medicine iz nekaj več kot 90 držav. Pri izmenjavi vsaka država plača stroške bivanja za študenta, ki pride k njim na izmenjavo, za študenta, ki ga pošlje v tujino, pa stroške krije gostujoča država. Na ta način je omogočeno tudi na primer nekomu iz Sudana, da pride na Norveško in tam preživi cel mesec, njegovi stroški pa so enaki, kot če bi ta mesec živel doma.

Število izmenjav se je ves čas povečevalo, njihova kakovost pa izboljševala. Tako naše izmenjave danes omogočajo približno 80 slovenskim študentom na leto, da si pridobivajo nova znanja

v približno 35 državah po vsem svetu. Vsako leto pa nas obišče prav toliko tujih študentov. Vse informacije o izmenjavah in drugih mednarodnih dejavnostih so na voljo v Mednarodni pisarni društva.

Big band jazz orkester Medicinske fakulteteBig band Medicinske fakultete je edinstven pojav v slovenskem glasbenem prostoru. Ne samo zato, ker ga sestavljajo študenti medicine, ampak trenutno nobena druga fakulteta v Sloveniji nima delujoče podobne zasedbe. Prvo vajo je imela skupina dvajsetih študentov v začetku oktobra leta 2008. S pomočjo dirigenta Mitje Dragoliča je bil napredek hiter. Kmalu se je zgodil naš krstni nastop, ki pa ni bil v Slovenski filharmoniji na koncertu študentov medicine, kot to uradno velja, ampak v Radencih ob Kolpi na intenzivnih vajah Big banda. Kako je do tega prišlo? Jesenskemu času primerno smo s seboj na vaje

Sestanek Društva študentov.Student's committe meeting.Foto (Photo): KO-GU (2009).

52


prinesli kostanje in upravnik doma, kjer smo prenočevali, nam je bil pripravljen drva in posodo za kostanje posoditi samo, če zaigramo krajanom Radencev. Pri večerni maši je vaški župnik razširil novice in tako smo po maši nastopili za dvajsetglavo množico, ki predstavlja skoraj polovico prebivalcev Radenc.

Ideja za ustanovitev jazz orkestra študentov medicine je nastala približno leto pred prvim koncertom Big banda. Na zabavi po koncertu študentov medicine novembra leta 2007 smo se še zgolj šalili, da »medicinci« ne znamo igrati drugih zvrsti glasbe kot klasiko. Pokazalo se je, da smo začeli na pravem mestu, med glasbeniki. Dobre ideje se hitro širijo, pri tem so nam pomagali naši kolegi glasbeniki in sošolci. Preko poznanstev nam je uspelo zbrati celotno zasedbo, prav tako smo preko poznanstev poiskali dirigenta. Big band skuša oživiti big band glasbo Glenna Millerja, ter glasbo slovenskih jazzovskih ustvarjalcev, kot je Jože Privšek, in novejših domačih in tujih jazzovskih glasbenikov. Lotevamo

se tudi drznejših skladb, ki bi jih lahko uvrstili bolj v funkovsko, rockovsko, tudi elektronsko glasbo.

Sprva smo mislili, da bomo igrali samo na prireditvah Medicinske fakultete, vendar zaradi navdušenja med študenti fakultete ter motivacije članov razmišljamo o velikem samostojnem koncertu Big benda Medicinske fakultete. Želimo si tudi, da bi koncert postal tradicionalen. Društvo za mednarodno dejavnost študentov stomatologije Slovenije (Slovenian dental students international comitee, SIDSIC) Sidsic je društvo študentov dentalne medicine na Medicinski fakulteti. Ukvarjamo se z različnimi dejavnostmi in projekti, s katerimi poskušamo študente med seboj spoznati, povezati, jim popestriti študentsko življenje in jim razširiti obzorja stroke, v kateri bodo delali. Člani smo študenti dentalne medicine, ki se želimo dodatno izobraževati, uresničevati svoje ideje v projektih, organizirati dogodke, ob tem pa spoznavati mnogo

Pred predavanji v avli MF.Before classes in the faculty main hall.Foto (Photo): KO-GU (2009).

53


novih obrazov in poskrbeti za to, da bodo študentska leta ostala v nepozabnem spominu.Društvo za mednarodno dejavnost študentov stomatologije Slovenije je neprofitna in neodvisna organizacija. Delujemo prostovoljno ob pomoči sponzorjev, naše fakultete in Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU).Smo polnopravni član Svetovne zveze študentov dentalne medicine (IADS), Evropske zveze študentov stomatologije (EDSA) in Zveze zvez društev za mednarodno dejavnost (KOMISP).V okviru društva organiziramo mednarodne študijske izmenjave in študentske prakse, prirejamo vsakoletno brucovanje, tradicionalni bowling in različne strokovne ekskurzije. Novost med dejavnostmi našega društva je projekt, pri katerem izobražujemo bolnike s sladkorno boleznijo o pomenu oralne higiene. S kolegi iz Društva študentov medicine Slovenije sodelujemo pri projektu Medimedo.Društvo za mednarodno dejavnost študentov stomatologije deluje pod okriljem Študentske organizacije Medicinske fakultete (ŠOMF), Medicinske fakultete in mednarodne pisarne

Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, sedež imamo v mednarodni pisarni na Kersnikovi 4 v Ljubljani, sestanke pa sklicujemo preko elektronske pošte in plakatov v predavalnici na Stomatološki kliniki.Našo spletno stran najdete na naslovu www.sidsic.com.

Društvo Medicinski razglediDruštvo Medicinski razgledi sestavlja dober ducat študentov. Naša glavna dejavnost je izdajanje strokovne medicinske revije Medicinski razgledi, med ostale dejavnosti pa sodijo izdajanje različnih skript in učbenikov za potrebe študija na Medicinski fakulteti.Revija Medicinski razgledi izhaja že 45. leto zapored; vsak letnik je sestavljen iz štirih številk. Številka je sestavljena iz strokovnega dela (pregledni, strokovni, raziskovalni članki ter predstavitve primerov) ter dodatka, ki navadno vsebuje novosti iz sveta medicine (povzeto z dovoljenjem po jupsline.net), poročila z medicinskih praks, medicinskih kulturnih dogodkov in podobno.Za študente Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je naročnina na revijo subvencionirana s strani fakultete.

Prodaja učbenikov.Students selling medical textbooks.Foto (Photo): KO-GU (2009).

55


Inštitut za anatomijoInstitute of AnatomyPredstojnik: prof. dr. Dean Ravnik, dr. med.

Prof. Milan Cunder, dr.med.Professor Milan Cunder, MD.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Prof. Valentina Kobe, dr.med.Professor Valentina Kobe, MD.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Prof. Janez Plečnik, dr.med.Professor Janez Plečnik, MD.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Korozijski preparati žilja srca, glave in jeter. gCorrosion casts of human heart, head and liver vessels. gFoto (Photo): KO-GU (2009).

Kratka zgodovinaInštitut za anatomijo je bil ustanovljen leta 1919 in je obsegal 700 m2 površin.Prvi predstojnik je bil prof. Janez Plečnik, po 2. svetovni vojni prof. Milan Cunder, od leta 1948 do 1971 prof. Valentina Kobe. Za njo je bil predstojnik do leta 1988 prof. dr. Anton Širca, za njim do leta 1992 prof. dr. Alenka Dekleva, od takrat pa prof. dr. Dean Ravnik.Pogoji za pedagoško delo in kvalitetno raziskovalno delo so bili ob ustanovitvi ob tedanjem številu študentov slabi. Učitelji na inštitutu so vlagali velike napore, da je pouk tekel nemoteno, sredi šestdesetih let so izdali tudi prva skripta za predmet, ki se ob manjših popravkih uporablja še danes.

Predavalnica s 120 sedeži na Zaloški 4 je bila skupna in so si jo delili Inštitut za anatomijo, Histologijo in embriologijo ter Fiziologijo, ki so imeli prostore v severnem traktu stavbe, južni trakt sta zasedala Inštitut za patologijo in za sodno medicino. V secirnicah inštituta je bilo prostora za 110 študentov. Konec šestdesetih let je prišlo do večje prostorske prenove inštituta. Skladno s prostorskimi spremembami in povečanim vpisom se je spremenila sistematizacija. Oboje je pripeljalo do kadrovske okrepitve. Sodelavci so izvajali pouk na Medicinski fakulteti, takratni Babiški šoli, Visoki šoli za zdravstvo, Visoki šoli za telesno kulturo, Pedagoški akademiji in Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo.

56


Prof. dr. Alenka Dekleva, dr. med.Professor Alenka Dekleva, MD.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Prof. dr. Dean Ravnik, dr. med.Professor Dean Ravnik, MD.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Secirnica, stari inštitut.Dissection room, old institute.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Prof. dr. Anton Širca, dr. med.Professor Anton Širca, MD.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Od šestdesetih let dalje so potekale priprave na gradnjo nove stavbe Medicinske fakultete, kamor naj bi se preselil Inštitut za anatomijo. Nov inštitut je bil širokopotezno zasnovan. Problem je predstavljala oprema, ki jo je bilo za toliko prostorov premalo, po drugi strani pa je bilo načrtovanje nekaterih prostorov slabo usklajeno z inštitutom. Težave so se pojavile pri prostorih za hrambo anatomskih preparatov, vendar se je v nekaj letih oblikovala realna, tehnično in finančno izvedljiva rešitev.

Jeseni leta 1987 se je inštitut selil v pritlično etažo nove stavbe Medicinske fakultete. Ker secirnice in prostori za shranjevanje preparatov še niso bili dokončani, je bilo pedagoško delo še

nekaj let vezano na secirnice starega inštituta na Zaloški 4, predavanja pa so potekala v veliki predavalnici nove stavbe. V dveh letih so bili postopoma usposobljeni tudi prostori za shranjevanje preparatov in secirnice. Namesto dveh velikih secirnic je bilo v novi stavbi šest manjših, vsaka z 32 sedeži, od tega dva seminarska prostora s premičnimi mizami in stoli. Slaba stran novih secirnic je bila in je še, da so pod nivojem vhodne ploščadi Medicinske fakultete.Novi prostori v dveh etažah obsegajo več kot 1600 m2.

Pedagoška dejavnostAnatomija je prvi medicinski predmet, ki temelji na študentom novem latinskem izrazoslovju. Kljub temu je sodelovanje s študenti na zavidljivo visoki ravni, inštitut pa v odnosih s študenti že leta velja za neproblematičnega.

Inštitut je na Univerzi v Ljubljani matična ustanova za izvedbo pouka anatomije. Sodelavci poučujejo predmet anatomija na obeh odsekih Medicinske fakultete, Fakulteti za farmacijo, Fakulteti za šport, Biotehniški fakulteti, občasno na Medicinski fakulteti Maribor ter številnih pedagoških, znanstvenoraziskovalnih in strokovnih simpozijih, sestankih ali seminarjih (od študentske do specialistične ravni). Skupaj predavajo sodelavci skoraj 1300 študentom in vodijo vaje za več kot 800 študentov letno.

Pedagoško delo je bilo zasnovano na načelu, da se študenta ne uči, ampak vzgaja. Tako so bila zasnovana predavanja, vaje, seminarji, kolokviji in izpiti. Edine večje formalne spremembe v vseh letih sta doživela izpitni in kolokvijski režim. Spremembe je zaradi reform visokošolskega sistema doživljal urni fond predmeta, ki se je krčil in drobil. Posledice so nadomestili

57


Anatomske vaje, nov inštitut.Anatomy dissection course, new institute.Foto (Photo): KO-GU (2009).

sodelavci inštituta, tako da kakovost dela s študenti ni bila prizadeta. Zaradi pomanjkanja anatomskega materiala je bilo seciranje konec 60. let opuščeno, vaje so potekale na izgotovljenih preparatih. Od začetka 90. let je bilo seciranje ponovno vpeljano in je med študenti naletelo na ugoden odmev. Število darovalcev trupel v pedagoške in znanstvene namene se v zadnjih letih veča in dosega za naše razmere izjemno raven, ki daleč presega tisto po Evropi.Neznano je, kolikokrat so bila ponatisnjena in dopolnjena skripta in navodila za vaje. Pedagoški članki ter izvirni anatomski atlasi ali njihovi prevodi kažejo, da je bil velik del dela namenjen študentom in njihovemu izobraževanju.Poleg dodiplomskega pouka so sodelavci pritegnjeni tudi k podiplomskemu pouku na matični in drugih fakultetah doma in v tujini.Zaposlenih je 10 pedagoških delavcev in ena znanstvena svetnica; Prof. dr. Dean Ravnik, dr. med., predstojnik; Izr. prof.

dr. Erika Cvetko, dr. dent. med.; Doc. dr. Marjana Hribernik, dr. med.; Doc. dr. Mija Meznarič − Petruša, dr. med.; Doc. dr. Boštjan Mlakar, dr. med.; Doc. dr. Vika Smerdu, dr. vet. med.; Asist. dr. Vita Čebašek, dr. med.; Asist. dr. Janez Dolenšek, dr. med.; Asist. dr. Larisa Stojanovič, dr. med.; Asist. Anja Boc, dr. med.; Dr. Ida Eržen, znanstvena svetnica.Skupaj je na Inštitutu za anatomijo zaposlenih 23 ljudi.

Znanstvenoraziskovalna dejavnostZ raziskovalno dejavnostjo na področju skeletnega mišičja sta pričela prof. dr. Anton Širca in prof. dr. Alenka Dekleva.

V sedemdesetih letih se je pričelo sodelovanje z Anatomskim inštitutom in Inštitutom za biologijo Univerze Karla Marxa v Leipzigu. Ida Eržen se je udeležila dveh mednarodnih tečajev imunske histokemije in uvedla te metode v laboratorij inštituta. Od leta 1992 znanstvena svetnica dr. Ida Eržen

58


Doc. dr. Mija Meznarič, doc. dr. Vika Smerdu in znan. svet. Ida Eržen pri diskusijskem mikroskopu.Assist. Professor Mija Meznarič, Assist. Professor Vika Smerdu and Scientific Councillor Ida Eržen at the discussion microscope.Foto (Photo): KO-GU (2009).

vodi raziskovalno dejavnost na področju skeletne mišice. Večletno sodelovanje s Franjem Pernušem je omogočilo razvoj računalniško podprtega morfometričnega sistema za analizo tipov mišičnih vlaken.

S sodelavci je postavila morfometrične standarde za nekatere človeške mišice v različnih starostnih obdobjih. Dokazala je značilno geometrijo mišičnih snopičev, kar je vključeno v učbenik anatomije (Gray: Anatomy, 1995). Metode so uporabljali magistranti in doktorandi pod njenim mentorstvom.

Vika Smerdu je prva dokazala prisotnost miozinske težke verige 2X ter vpeljala metodo hibridizacije in situ, katero je uspešno uporabila pri analizi mišic poskusnih živali, večjih sesalcev in človeka.

V sodelovanju z Laboratorijem za fizikalno kemijsko biologijo, Centre national de la recherche scientifique Pariz–Orsay je raziskovalna skupina dr. Erženove preučevala izražanje izooblik težkih verig miozina v hitri in počasni mišice podgane po homotopični in po heterotopični transplantaciji, in še po nizko frekvenčni stimulaciji hitre mišice, injicirane z markainom (v sodelovanju z Dirkom Pettejem, Univerza v Konstanzu) ter v očesnih mišicah po degeneraciji, povzročeni z markainom, in po okvari živčno-mišičnega stika, povzročeni z injiciranjem botulina A.Ida Eržen je kot partner sodelovala v 5. okvirnem evropskem projektu in preučevala satelitne celice med staranjem skeletne mišice. Od leta 2000 je glavna urednica revije Image Analysis & Stereology.

59


Od leta 1999 traja slovensko-češko sodelovanje na področju analize kapilarne mreže v skeletni mišici. Vpeljana je bila konfokalna mikroskopija, stereološka in 3D-analiza. Kapilarno oskrbo mišic podgane po akutni denervaciji in zgodnji reinervaciji preučujejo v sodelovanju s prof. Samom Ribaričem.Prof. Erika Cvetko se je v svojem znanstvenoraziskovalnem delu posvetila morfologiji in zgradbi zobnih in obzobnih tkiv.

Od sredine devetdesetih let dalje se je raziskovalna skupina Deana Ravnika posvetila razvoju injekcijskih tehnik votlih jetrnih struktur z akrilatnimi polimerizati. Zbirka preparatov jeter je bila osnova, da je prof. Dean Ravnik skupaj s prof. Eldarjem M. Gadžijevim s Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo Kliničnega centra leta 1996 pri založbi Springer Verlag na Dunaju izdal več kot 200 strani obsegajočo monografijo Atlas of Applied Internal Liver Anatomy. Z jetrno tematiko se danes ukvarjajo mlajši sodelavci in gostujoči kirurgi.

Inštitut sodeluje s Centrom za modeliranje elementov in konstrukcij Fakultete za šport pri razvoju matematičnega modela človeškega telesa ter modeliranju gibanja telesa pri pospeških in pojemkih v primeru prometnih nesreč.

Z ustanovami v Nemčiji sodelujejo sodelavci pri izdelavi kolčne endoproteze, ki jo je na načelih bionike zasnoval prof. dr. Franc Copf. Endoprotezo uspešno implantirajo v državah Evropske unije in zunaj nje. Z inštitucijami iz Izraela sodeluje inštitut pri razvoju kirurških instrumentov in endoprotetskega materiala.

Strokovna dejavnostV šestdesetih letih je Alenka Dekleva ustanovila laboratorij za elektronsko mikroskopijo za preučevanje skeletne mišice. Skupaj s histokemijskimi metodami za prikaz aktivnosti mišičnih encimov je bila ultrastrukturna analiza skeletne mišice ustrezna podlaga za diagnostiko živčno-mišičnih bolezni v Sloveniji.

Dvojno barvanje za prikaz tipov mišičnih vlaken.Visualisation of muscle fibre types with a double staining.Foto (Photo): Ida Eržen (1988).

60


Analize biopsij skeletnih mišic pri bolnikih z živčno-mišičnimi boleznimi opravlja Inštitut za anatomijo od sedemdesetih let dalje za Center za živčno-mišične bolezni Inštituta za klinično nevrofiziologijo in za Univerzitetno pediatrično kliniko. Računalniško podprte metode za analizo skeletnih mišičnih vlaken, ki so bile razvite na inštitutu v okviru raziskovalne dejavnosti, so omogočile bolj natančno, morfometrično analizo mišičnih biopsij, vključno z morfometrično analizo kapilar.

Proti koncu devetdesetih let je strokovnozdravstveno dejavnost prevzela doc. Mija Meznarič − Petruša in vpeljala imunohistokemijske tehnike ter imunski bloting (Western blot) za sarkolemske in druge mišične proteine, klasične preiskovalne

tehnike pa dopolnila z molekularnimi preiskavami. Na področju diagnostike degenerativnih mišičnih bolezni sodeluje z uveljavljenimi centri za živčno mišične bolezni (Univerzo v Padovi, Nacionalnim nevrološkim Inštitutom Carlo Besta v Milanu idr.). Nacionalna zbirka bioptičnih vzorcev degenerativnih mišičnih bolezni je od leta 2003 vključena v evropsko mrežo EuroBioBank, ki povezuje evropske centre za živčno mišične bolezni. Seznam bolezni Slovenske nacionalne zbirke bioptičnih vzorcev je dostopen na svetovnem spletu (www. Eurobiobank.org). V letih od 2003 do 2006 je mreža EuroBioBank pridobila finančna sredstva iz 5. okvirnega evropskega projekta, od leta 2007 dalje je vključena v mrežo odličnosti TREAT-NMD, za katero opravlja zbiranje, skladiščenje in distribucijo bioptičnih vzorcev živčno

Sodelavci Inštituta za anatomijo (Members of the Institute of Anatomy). Prva vrsta z leve (first row from left): Marjana Hribernik, Nataša Pollak, Majda Črnak Maasarani, Erika Cvetko, Mija Meznarič, Tatjana Praprotnik, Ida Eržen, Vika Smerdu, Andreja Vidmar, Anja Boc, Vita Čebašek, Dean Ravnik; druga vrsta z leve (second row from left): Marko Slak, Milan Števanec, Friderik Štendler, Janez Dolenšek, Bilka Bergleitner.Foto (Photo): KO-GU (2009).

61


mišičnih bolezni. V letu 2004 je mreža EuroBioBank prejela nagrado Newropeans Grand Prix 2004.

Organizacije kongresov in delavnicInštitut je eden od soorganizatorjev sestanka prof. Janeza Plečnika. Leta 1992 je organiziral sestanek z naslovom Skeletna mišica. Poleg tega je organiziral še sledeče sestanke: Hepatobiliarna kirurška šola (1993 − 1998); Kirurške tehnike – anastomoze na abdominalnih organih (1998); Travma medenice in medeničnih organov (2000); Artroskopska šola kolena in rame (od 2002 dalje); Šola regionalne anestezije (od 2003 dalje); Šola žilne kirurgije (od 2003 dalje); Endonazalna kirurgija obnosnih sinusov (2008); Politravma in poškodbe trebuha (2008).

Sodeluje v programih specializacij nevrokirurgije in •maksilofacialne kirurgije.Sodeluje z ustanovami v Parizu, Lyonu, Pragi, Konstanzu, •Lundu, Tokiu, Dunaju, Rijeki, Osijeku in Novem Sadu.

Domači raziskovalni projekti in raziskovalni programi: 12.Sodelovanje pri evropskih projektih: 1.Bilateralni slovensko-francoski projekti: 2.Bilateralni slovensko-češki projekti: 6.Sodelovanje pri mednarodnih projektih v okviru strokovne dejavnosti: 1.

Bibliografija SCI: 57.

Klinična artroskopska šola, nov inštitut.Arthroscopy cadaver workshop, new institute.Foto (Photo): KO-GU (2009).

63


Kratka zgodovinaKmalu po ustanovitvi popolne Medicinske fakultete leta 1945 je kot učna enota za pouk fizike za študente medicine začel z delom tudi Inštitut za fiziko. Leta 1970 se je predmet Fizika preimenoval v Biofizika, inštitut pa v Inštitut za biofiziko. Predavanja iz fizike so za študente prvega letnika medicine potekala tudi pred drugo svetovno vojno. V letih od 1919 do 1929 je fiziko predaval dr. Josip Reiner, potem pa do leta 1949 prof. Jurij Nardin. Za prof. Nardinom je od leta 1949 do leta 1961 inštitut vodil doc. ing. Ladislav Jenček, do leta 1972 prof. dr. Miodrag Mihailovič, od leta 1972 dalje pa je predstojnik inštituta akad. prof. dr. Saša Svetina. Poleg naštetih so v obdobju od leta 1945 do leta 2009 biofiziko predavali tudi prof. dr. Branko Palčič (1974–1975), akad. prof. dr. Boštjan Žekš (1977–2008) in prof. dr. Rudolf Podgornik (2008–). Asistenti z večletnim, a že zaključenim stažem pa so bili Ljudmila Vesel, prof. biol. (1951–1983), dr. Mirjana Mihailović (1955–1974), mag. Marija Pavlič (1956–1991), dr. Gregor Cevc (1975–1982), dr. Alenka Luzar (1983–1987), dr. Milan Brumen (1983–1987) in dr. France Sevšek (1987–1997).

Inštitut za biofiziko vse od ustanovitve dalje deluje v severnem kraku nekdanje šentpetrske kasarne. Prostori so bili temeljito prenovljeni leta 1972. Razmere za delo so se na inštitutu dodatno izboljšale leta 1988, ko smo lahko po izpraznitvi Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo svoj pritlični

laboratorij pridružili laboratorijem v prvem nadstropju. Leta 2000 je bila posodobljena predavalnica na inštitutu, leta 2003 pa laboratorija, v katerih opravljajo študenti praktične vaje. Na Inštitutu za biofiziko delata sedaj kot učitelja dva redna profesorja (dr. Rudolf Podgornik in dr. Saša Svetina), asistentska mesta pa so zapolnili mlajši diplomirani fiziki, ki so se večinoma vpisali na Fakulteti za matematiko in fiziko in tudi že končali podiplomski študij Fizike, smer Biofizika, ter imajo skoraj vsi tudi že učiteljske nazive. Prof. dr. Veronika Kralj Iglič (1993–) je doktorirala leta 1993, doc. dr. Bojan Božič (1989–) leta 1999, doc. dr. Jure Derganc (200–) leta 2001 in dr. Janja Majhenc (1997–) leta 2006. Asistent doc. dr. Gregor Gomišček (2008–) je doktoriral leta 1996 na Tehniški univerzi na Dunaju. Poleg tega, da smo uredili laboratorijske prostore, smo si na Inštitutu za biofiziko v zadnjih letih pridobili tudi nekaj osnovne opreme za raziskovalno delo. V okviru razpisov za novo opremo Ministrstva za znanost in tehnologijo oziroma Agencije za raziskave v letih 2004 in 2006 smo leta 2006 postavili optični mikroskop s sistemom za detekcijo evanescentne fluorescenčne svetlobe (Total internal reflection fluorescence, TIRF) ter ga leta 2008 dopolnili z optično pinceto. V okviru inštituta od leta 1975 dalje deluje laboratorij za gojenje celičnih kultur, ki ga vodi doc. dr. Urška Batista. Od leta 2007 deluje v okviru Inštituta za biofiziko tudi Laboratorij za klinično biofiziko, ki ga vodi prof. dr. Veronika Kralj Iglič. Laboratorij za klinično biofiziko je skupaj z Inštitutom za biologijo celice Medicinske fakultete in Laboratorijem za fiziko Fakultete za elektrotehniko z donacijo Univerze v Amsterdamu pridobil konfokalni mikroskop Leica.

Pedagoška dejavnostDodiplomsko izobraževanje. Pouk pri predmetu Biofizika izvajamo za študente prvega letnika splošne in dentalne medicine v zimskem semestru. V zadnjem obdobju smo se poglobljeno ukvarjali s posodobitvijo eksperimentalnih vaj in z izpopolnjevanjem Navodil za vaje. Študenti imajo sedaj večino

Inštitut za biofizikoInstitut of Biophysics

Predstojnik: akad. prof. dr. Saša Svetina, univ. dipl. inž. fiz.

Doc. dr. Jure Derganc in Marko Tuljak uravnavata optično gpinceto.Assistant Professor Jure Derganc and Marko Tuljak adjusting goptical tweezers.Foto (Photo): KO-GU (2009).

64


gradiva, ki ga potrebujejo za pripravo za izpit, dostopno preko medmrežne povezave tudi na domači strani inštituta. Izbirni pouk pri predmetu Biofizika poteka v obliki seminarjev, ki jih pripravijo študenti z različnih področij, pri katerih se srečujeta medicina oziroma dentalna medicina s fiziko. V okviru Medicinske fakultete smo imeli do leta 2006 pri predmetu Radiologija uvodni predavanji o rentgenskih žarkih in o osnovah jedrske magnetne resonance. Leta 2008 smo pričeli izvajati pouk biofizike tudi za študente 1. letnika Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Pri dodiplomskem pouku na drugih fakultetah smo sodelovali tudi z mentorstvi diplomskih nalog. V zadnjih desetih letih je bilo na Inštitutu za biofiziko oziroma pod vodstvom sodelavcev inštituta izdelanih sedem diplom študentov Univerze v Ljubljani ter diploma študenta Univerze Komenskega v Bratislavi. V zadnjih desetih letih je bila na Inštitutu za biofiziko izdelana ena Prešernova naloga za študente, v sodelovanju z Ortopedsko

kliniko, Kliničnim oddelkom za travmatologijo in Kliničnim oddelkom za revmatoklogijo UKC Ljubljana pa še štiri.

Podiplomsko izobraževanje. Sodelavci inštituta sodelujemo pri podiplomskem izobraževanju v okviru univerzitetnega podiplomskega študija Biomedicina. V okviru predmeta Metode v medicinskih raziskavah predava spektroskopske metode prof. dr. Saša Svetina. Profesorja Saša Svetina in Boštjan Žekš sta nosilca izbirnega predmeta Biofizika. V zadnjih desetih letih je opravilo izpit iz tega predmeta štirinajst slušateljev. Pouk predmeta je potekal v obliki konzultacij, program izpita pa smo praviloma prilagodili raziskovalnim potrebam slušateljev. Predmet Fosfolipidne in biološke membrane sta vpisala dva slušatelja in oba sta uporabila rezultate laboratorijskega dela v okviru tega predmeta v svojih doktoratih, pa tudi objavah v mednarodnih znanstvenih revijah. Prof. dr. Saša Svetina je bil do leta 2004

Akad. prof. dr. Saša Svetina med predavanjem.Professor Saša Svetina at the blackboard. Foto (Photo): KO-GU (2009).

65


tudi nosilec predmeta Biofizika v okviru podiplomskega študija Fizika, smer Biofizika, ki ga izvaja Fakulteta za matematiko in fiziko. Prof. dr. Veronika Kralj Iglič sodeluje pri podiplomskem študiju elektrotehnike na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je sonosilka predmeta Izbrana poglavja iz fizike snovi. V obdobju od leta 1999 do leta 2008 je bilo na Inštitutu za biofiziko in s sodelovanjem sodelavcev inštituta izdelanih 19 doktoratov, ki so navedeni na koncu prispevka. Na koncu prispevka je tudi posebej navedeno, kateri med doktorandi so bili mladi raziskovalci na inštitutu oziroma drugje ali pa so delali doktorat kako drugače. Sedaj delajo na Inštitutu za biofiziko trije mladi raziskovalci. Pod mentorstvom oziroma somentorstvom prof. dr. Veronike Kralj Iglič so bili v zadnjih desetih letih zaključeni tudi trije magisteriji.

Znanstvenoraziskovalna in strokovnaSodelavci inštituta so vključeni v raziskovalno delo v okviru projektov in programov, ki so navedeni na koncu prispevka in ki so večinoma financirani s sredstvi Agencije za raziskave Republike Slovenije. Seznam 148 del, objavljenih v tem obdobju v mednarodnih revijah s faktorjem vpliva, je podan v Bibliografiji sodelavcev Inštituta za biofiziko (1999–2008). Posebej naj omenimo, da smo bili povabljeni, da s prispevkom o oblikah fosfolipidnih mehurčkov in njihovi vlogi pri nastanku življenja sodelujemo v zvezku revije The Anatomical Record,

ki je bil namenjen problemom astrobiologije (Svetina in Žekš, 2002). Prof. dr. Boštjan Žekš je soavtor (skupaj z I. Muševičem in R. Blincem) knjige The Physics of Ferroelectric and Antiferroelectric Liquid Crystals, ki jo je leta 2000 izdala založba World Scientific. V zadnjih desetih letih smo tudi objavili osem poglavij v monografskih publikacijah, ki sta jih izdali ugledni mednarodni založbi Elsevier in Springer. Prof. dr. Veronika Kralj Iglič je od leta 2008 članica uredniškega odbora revije The Open Autoimmunity Journal. Skupaj z dr. Matejem Danielom s Tehnične univerze v Pragi in prof. dr. Alešem Igličem s Fakultete za elektrotehniko UL je tudi prejela mednarodno nagrado združenja SIROT (Société Internationale de Recherche Ortopédique et de Traumatologie) za najboljši prispevek na konferenci združenja SIROT leta2006 v Buenos Airesu. Doktorat dr. Mateja Daniela, pri katerem je bila somentorica, pa je prejel nagrado Wernerja Siemensa za najboljši doktorat na Tehnični Univerzi v Pragi leta 2006. Mlada raziskovalka na Inštitutu za biofiziko Mojca Mally, katere mentor je bil prof. dr. Boštjan Žekš, je leta 2007 prejela za svoje doktorsko delo Krkino nagrado. V okviru dejavnosti Laboratorija za klinično biofiziko je bila v sodelovanju s sodelavci kliničnih oddelkov Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in University of Iowa iz Združenih držav Amerike izdelana in potrjena neinvazivna metoda HIPSTRESS za določanje tlaka v kolku. Mednarodna uspešnost našega dela je razvidna tudi iz številnih povabil za predavanja na mednarodnih znanstvenih srečanjih in drugih univerzah oziroma inštitutih, naša vključenost v tekoča raziskovalna dogajanja pa je razvidna iz povabila k sodelovanju v VI. skupnem programu Evropske unije, ki ga financira Evropska komisija. Inštitut za biofiziko je bil v okviru tega programa partner v projektu CellPROM v letih od 2004 do 2008. Med priznanja raziskovalnemu delu na Inštitutu za biofiziko lahko štejemo, da je bil prof. dr. Boštjan Žekš leta 2002 in ponovno leta 2005 izvoljen za predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), prof. dr. Saša Svetina pa postal leta 2001 redni član SAZU in bil v obdobju od leta 2005 do leta 2008 član njenega predsedstva.Na Inštitutu za biofiziko smo se v tem času ukvarjali tudi s problematiko znanstvenih področij na univerzi in vpisa na Medicinsko fakulteto. V zborniku srečanja Strategija razvoja znanstvene in raziskovalne dejavnosti v Sloveniji (SAZU 2000, 91–93) je objavljen referat O razvijanju znanstvenih področij na univerzi. Primer: medicina (S. Svetina). Analiza Matura in študijski uspehi v prvih treh letnikih medicine (B. Božič in S. Svetina, ISIS 10 (2001): 63–66) je prikazala vpliv mature na uspešnost pri študiju na Medicinski fakulteti. Za 144. skupščino Slovenskega zdravniškega društva pa smo pripravili analizo Letno število diplomantov medicine in načrtovanje vpisa na Medicinsko fakulteto v Ljubljani (S. Svetina, Zdrav. vestn. 76 (2007): 835–838).

Mojca Mally in Primož Peterlin razpravljata o posnetkih fosfoli-pidnih mehurčkov celičnih velikosti.Mojca Mally and Primož Peterlin discussing the recordings of giant phospholipid vesicles.Foto (Photo): KO-GU (2009).

66


Seznam doktorandov v letih 1999–2008:Bojan Božič; Vpliv zunanjih sil na obliko fosfolipidnega

mehurčka. Mentor/somentor: prof. dr. Saša Svetina/prof. dr. Boštjan Žekš, 1999.

Dragica Smrke; Klinična, rentgenološka in biomehanska analiza vgraditve kolčnih endoprotez pri medialnih zlomih vratu stegnenice. Mentor/somentor: prof. dr. Janez Prinčič/doc. dr. Veronika Kralj Iglič, 2000

Daša Grabec; Raziskava povezave med obliko celice in fizikalnimi lastnostmi notranjih celičnih struktur. Mentor/somentor: prof. dr. Boštjan Žekš/prof. dr. Saša Svetina, 2002.

Primož Peterlin; Oblika fosfolipidnega mehurčka v izmeničnem električnem polju. Mentor/somentor: prof. dr. Boštjan Žekš/prof. dr. Saša Svetina, 2002.

Drago Kuzman; Merjenje elastičnih lastnosti membrane človeškega eritrocita z reološko metodo. Mentor/somentor: prof. dr. Saša Svetina/prof. dr. Boštjan Žekš, 2003.

Jure Derganc; Študij mehanizmov agregacije celic v linearne in dvodimenzionalne strukture. Mentor/somentor: prof.dr. Saša Svetina/prof. dr. Boštjan Žekš, 2003.

Klemen Bohinc; Vpliv velikosti ionov na fizikalne lastnosti električne dvojne plasti. Mentor/somentor: prof. dr. Tomaž Slivnik/prof. dr. Veronika Kralj Iglič, 2004.

Matej Daniel; Mathematical simulation of the hip joint loading. Mentor/somentor: prof. dr. Miroslav Sochor/prof. dr. Veronika Kralj Iglič, 2004.

Drago Dolinar; Napovedna vrednost kolčnega sklepnega tlaka pri operativnem zdravljenju aseptične nekroze stegnenične glavice. Mentor/somentor: prof. dr. Vinko Pavlovčič/prof. dr. Veronika Kralj Iglič, 2004.

Miha Fošnarič; Vpliv anizotropnih in električnih lastnosti membrane na stabilnost membranskih mikro- in nano struktur. Mentor/somentor: prof. dr. Aleš Iglič/prof. dr. Veronika Kralj Iglič, 2004.

Rok Vengust; Pomen različnih biomehanskih parametrov pri razvoju displastičnega kolka. Mentor/somentor: prof. dr. Vane Antolič/prof. dr. Veronika Kralj Iglič, 2004.

Janja Majhenc; Študij vpliva membranskih vključkov na fosfolipidne mehurčke z analizo mikroskopske slike. Mentor/somentor: prof. dr. Saša Svetina/prof. dr. Boštjan Žekš, 2006.

Mojca Mally; Vpliv aktinoporinov na prepustnost membrane fosfolipidnega mehurčka za sladkorje. Mentor/somentor: prof. dr. Boštjan Žekš/prof. dr. Saša Svetina, 2006.

Oskar Zupanc; Biomehanska analiza zdrsa glavice stegnenice. Mentor/somentor: prof. dr. Veronika Kralj Iglič/prof. dr. Vane Antolič, 2006.

Blaž Babnik; Vpliv surfaktantov na obliko, strukturo in elastične lastnosti liposomov, dobljenih z elektroformacijo. Mentor/

somentor: prof. dr. Veronika Kralj Iglič/prof. dr. France Sevšek, 2007.

Blaž Mavčič; Napovedna vrednost kolčnega tlaka za pojav kolčne artroze. Mentor/somentor: prof. dr. Veronika Kralj Iglič/prof. dr. Vane Antolič, 2007.

Borut Pompe; Biomehanska analiza rentgenogramov kolkov pri preiskovancih s primarno osteoartrozo. Mentor/somentor: prof. dr. Vane Antolič/prof. dr. Veronika Kralj Iglič, 2007.

Anže Kristan; Načrtovanje zdravljenja zlomov kolčne ponvice. Mentor/somentor: prof. dr. Matej Cimerman/prof. dr. Veronika Kralj Iglič, 2008.

Špela Zemljič; Vpliv podlage in na njej adsorbiranih izvenceličnih proteinov na rast in diferenciacijo celic CaCo-2. Mentor/somentor: doc. dr. Urška Batista/prof. dr. Saša Svetina, 2008.

Projekti in programi v letih 1999–2008:Projekt: J3-0239; Mehanske lastnosti celičnih membran in celični

procesi. Nosilec: prof. dr. Saša Svetina, 1998–2001.Program: P3-502; Mehanske lastnosti celičnih membran in

celični procesi. Nosilec: prof. dr. Saša Svetina, 1999–2003.Bilateralno sodelovanje: Znanstveno-tehnološko sodelovanje z

ZDA; Mehanske lastnosti celičnih membran. Nosilec: prof. dr. Saša Svetina, 1999–2004.

Projekt: J3-3080; Vpliv spremenjenih zunanjih pogojev na obliko fosfolipidnih mehurčkov. Nosilec: doc. dr. Bojan Božič, 2001–2004.

Projekt: J1-6456; Specifičnost interakcij nekaterih citolitičnih beljakovin z membranskimi lipidnimi domenami. Nosilec: prof. dr. Peter Maček, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, za Medicinsko fakulteto asist. mag. Janja Majhenc, 2004–2006.

Program: P1-0055; Biofizika polimerov, membran, gelov, koloidov in celic. Nosilec: prof. dr. Rudolf Podgornik, Inštitut Jožef Stefan, za Medicinsko fakulteto prof. dr. Saša Svetina, 2004–2008.

Projekt 6OP EU: CellPROM - »Cell Programming by Nanoscaled Devices«, pogodba NMP4-CT-2004-500039 (IP), sklenjena z European Community. Koordinator projekta: prof. dr. Guenter R. Fuhr, Fraunhofer-Gesellschaft zur Foerderung der Angewandten Forschung E.V., Ingebert, Germany. Vodja projekta na UL: prof. dr. Saša Svetina, Inštitut za biofiziko MF UL, 2004–2008.

Program: P2-0232: Funkcije in tehnologije kompleksnih sistemov. Nosilec: prof. dr. Franjo Pernuš, EF UL; za MF prof. dr. Veronika Kralj Iglič, 2004–2008.

Bilateralno sodelovanje SLO-Avstrija: Šifra projekta, ki ga finansira ARRS: BI-AT/07-08-022. Nosilec: prof. dr. Veronika Kralj Iglič, 2007–2008.

67


Projekt: J3-9219: Posredovanje interakcije med membranskimi strukturami. Nosilec: prof. dr. Veronika Kralj Iglič, 2007–2009.

Projekt: J2-9770; Mehanizmi vnosa DNA pri elektrogenski transpekciji. Nosilec: dr. Mojca Pavlin, EF UL, za MF prof. dr. Veronika Kralj Iglič, 2007–2009.

Sodelavci Inštituta za biofiziko (Members of the Institute of Biophysics). Prva vrsta z leve (first row from left): Marko Tuljak, Bojan Božič, Primož Peterlin, Jure Derganc, Janja Majhenc; druga vrsta z leve (second row from left): Dušan Dragaš, Jasna Zelko, Marijan Kozamernik, Gregor Gomišček, Veronika Kralj Iglič, Katarina Hočevar, Špela Zemljič Jokhadar, Saša Svetina, Vesna Arrigler, Rudolf Podgornik, Urška Batista, Alenka Cimprič.Foto (Photo): Gašper Kokot (2009).

Projekt: J3-0178; Vpliv spreminjanja senzoričnega priliva na vnaprejšnje prilagoditve drže. Nosilec: doc. dr. Darja Rugelj, Visoka šola za zdravstvo UL, za MF prof. dr. Veronika Kralj Iglič, 2008–2011.

69


Inštitut za biokemijoInstitute of Biochemistry

Predstojnica: prof. dr. Ana Plemenitaš, univ. dipl. kem.

Prof. dr. Ana Plemenitaš, univ. dipl. kem., predstojnica Inštituta za biokemijo.Professor Ana Plemenitaš, Head of the Institute of Biochemistry.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Pripravljanje poliakrilamidnega gela. gPreparation of electrophoresis gels. gFoto (Photo): KO-GU (2009).

Kratka predstavitev inštitutaZgodovina Inštituta za biokemijo sega v leto 1919, ko je bil ustanovljen Inštitut za kemijo, ki je imel prostore na Filozofski fakulteti. Po drugi svetovni vojni je učenje kemije na Medicinski fakulteti potekalo v sklopu predmeta Fiziološka kemija na Katedri za fiziologijo. Leta 1972 je bil ustanovljen Inštitut za biokemijo Medicinske fakultete. Od ustanovitve so inštitut vodili sledeči predstojniki: Prof. dr. Dušan Štucin (1972–1976), prof. dr. Igor Belič (1976–1980), prof. dr. Tamara Hudnik Plevnik (1980 –1986), prof. dr. Katja Breskvar (1986–2007) in od leta 2008 dalje prof. dr. Ana Plemenitaš. Na inštitutu za biokemijo od ustanovitve poteka pouk biokemije in molekularne biologije v okviru dveh predmetov: Biokemija I v prvem letniku in Biokemija II v drugem letniku študija medicine in dentalne medicine. V pouk je vključenih 5 učiteljev in 9 asistentov. Naši učitelji sodelujejo in so nosilci predmetov tudi na Biotehniški fakulteti, na Fakulteti za farmacijo, na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in na Visoki zdravstveni šoli Univerze v Ljubljani. Področje biokemije in molekularne biologije se je v zadnjih desetletjih izjemno hitro razvijalo. Pomena te znanstvene vede za medicinsko stroko smo se vseskozi zavedali tudi učitelji na našem inštitutu in skrbimo za nenehno uvajanje novih spoznanj v pouk za študente medicine in dentalne medicine kakor tudi za uvajanje najsodobnejših metod biokemije in molekularne biologije v raziskovalno delo. Spremembe uvajamo tako pri predavanjih, kjer redno vabimo učitelej kliničnih predmetov, ki osvetlijo potrebe po znanju biokemije in molekularne biologije s kliničnega vidika, kot pri eksperimentalnih vajah. Z uvajanjem novosti sproti prenavljamo skripta za vaje. V tem času smo izdali učbenik za

študente dentalne medicine (B. Črešnar, A. Plemenitaš, M. Žakelj Mavrič: Biokemija ustne votline. Študentska založba, Ljubljana 2002). Učitelji smo sodelovali pri prevodu učbenika Temelji biokemije (R.Boyer, ZDA), ki ga kot učno gradivo uporabljajo tudi študenti Medicinske fakultete. Zelo aktivno smo udeleženi pri podiplomskem študiju. Gonilna sila pri organizaciji interdisciplinarnega univerzitetnega podiplomskega študija Biomedicina je bila takratna predstojnica Inštituta za biokemijo prof.dr.Katja Breskvar, ki je tudi vodila prenovo tega študija v

70


Prof. dr. Radovan Komel s sodelavci.Professor Radovan Komel and co-workers.Foto (Photo): KO-GU (2009).

doktorski študij Biomedicina. Področje Biokemija in molekularna biologija že ves čas koordinira Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Poleg pedagoškega dela poteka na Inštitu za biokemijo tudi uspešno raziskovalno delo. Na Inštitutu za biokemijo je trenutno zaposlenih 14 mladih raziskovalcev. V zadnjih desetih letih je pod mentorstvom učiteljev, ki so zaposleni na Inštitutu za biokemijo, magistriralo 31 študentov, doktoriralo pa 43 študentov. V okviru Inštituta delujeta dva raziskovalna centra in sicer Medicinski center za molekularno biologijo, ki je bil ustanovljen leta 1992 in ga vodi prof.dr.Radovan Komel in Center za funkcijsko genomiko in biočipe, ki je bil ustanovljen leta 2005. Center združuje raziskovalce z inštituta za biokemijo in ostalih inštitutov MF ter raziskovalce iz drugih raziskovalnih inštitucij, k sodelovanju pa je bila pritegnjena tudi farmacevtska industrija. Center za funkcijsko genomiko in biočipe vodi prof. dr. Damjana Rozman.

Nekateri vidnejši dosežkiV zadnjih desetih letih smo raziskovalci Inštituta za biokemijo objavili več kot 300 člankov v uglednih revijah s faktorjem vpliva. Člani inštituta so bili organizatorji petih mednarodnih konferenc. V sodelovanju s tujimi partnerji so člani našega inštituta objavili rezultate v najprestižnejših mednarodnih revijah kot so:EMBO Journal: Colletier JP, Fournier D, Greenblatt HM, Stojan J,

Sussman JL, Zaccai G, Silman I, Weik M. Structural insights into substrate traffic and inhibition in acetylcholinesterase. EMBO J. 2006 Jun 21;25(12):2746–56. IF: 10.086.

Proc. Natl. Acad. Sci. U. S. A: Zheng, Yong–Hui, Plemenitaš, Ana, Fielding, Christopher J., Peterlin, Matija B. Nef increases the synthesis of and transports cholesterol to lipid rafts and HIV-1 progeny virions. Proc. Natl. Acad. Sci. U. S. A., 2003, letn. 100, št. 14, str. 8460–8465. IF: 10.272.

Am J Hum Genet: Rossetti, Sandro, Strmecki, Lana, Gamble, Vicki, Burton, Sarah, Sneddon, Vicky, Peral, Belén, Roy, Sushmita, Bakkaloglu, Aysin, Komel, Radovan, Winearls, Christopher G., Harris, Peter C. Mutation analysis of the entire PKD1 gene: genetic and diagnostic implications. Am J Hum Genet, 2001, vol. 68, no. 1, str. 46–63. JCR IF: 10.542.

in Nature: Debeljak, Nataša, Sytkowski, Arthur J.: EpoR. Nature (Basingstoke, Online). [Online ed.], 2007, letn. 425, str. [1–11]. http://www.signaling-gateway.org/molecule/query?afcsid=A000863.Gre za pregledni članek, uvod v celovito spletno stran, ki vsebuje vse dostopne podatke in povezave z drugimi spletnimi stranmi o eritropoetinskem receptorju. Objavljeno v e-izdaji vrhunske znanstvene revije Nature.

Med večje dosežke velja omeniti tudi: Poglavja v knjigahZorko M., Hällbrink M., and Langel Ü.: Kinetics of uptake of cell-penetrating peptides. In: Cell – penetrating peptides (Processes and Application) (Langel Ü., ed.), CRC Press, Boca Raton, London, New York and Washington, D.C. 2002, pp.: 277–293.Komel Radovan: Practical and legal aspects and public debate on

Sodelavci Inštituta za biokemijo (Staff of Institute of Biochemistry). Prva vrsta z leve (first row from left): Igor Belič, Niko Rogelj, Jože Kancilja, Niko Homan; druga vrsta z leve (second row from left): Jerca Zupančič, Francka Škarja, Elizabeta Čerin, Jelka Bergant Dolar, Joža Brilli, Milica Gričar, Heda Meznarčič.Foto (Photo): arhiv Inštituta (1962).

71


Delo študentov v laboratoriju 1 Inštituta za biokemijo.Students working in Lab 1.Foto (Photo): KO-GU (2009).

ethics in human genetics in Slovenia. In: Glasa Jozef (ed.). Ethics of human genetics: challenges of the (post) genomic era. Council of Europe, Strasbourg & Charis, Bratislava, 2003, pp. 33–40.

Mednarodni patentiNovak Štagoj, Mateja, Comino, Aleksandra, Komel, Radovan.

Highly productive recombinant yeast strains with modified galactose-regulated transcription: international patent publication number WO 2006118550 A3, international publication date 9 November 2006: published also as EP1880009, SI22056. [S.l: s.n.], 2006. 13 str.

EP1516184: Cell-penetrating peptides. Inventors: M. Hällbrink, M. Pooga, M. Metsis, P. Kogerman, A. Valkna, A. Meikas, M. Lindgren, A. Gräslund, G. Eriksson, C.–G. Östenson, M. Budihna, M. Zorko, A. Elmquist, U. Soomets, P. Lundberg, P. Järver, K. Saar, S. EL–Andaloussi, K. Kilk, Ü. Langel. Proprietor:

CePeP II AB, Sweden. Granted: August 1, 2007.Plemenitaš, Ana, Gunde–Cimerman, Nina, Vaupotič,

Tomaž. Method to obtain salt tolerance in eukaryotic cells: WO2008095826 (A1) – 2008–08–14. Zwijnaarde: European Patent Office, 2008.

Rode, Breda, Rozman, Damjana, Fon Tacer, Klementina, Kocjan, Darko. Novel derivates of pyridylethanol (phenylethyl) amines as inhibitors of cholesterol biosynthesis, processes for their preparation, and pharmaceutical compositions containing them. 11.08.2006. Muenchen: Eurpean patent office, 2006.

Urleb, Uroš, Kocjan, Darko, Korošec, Tina, Rozman, Damjana, Ačimovič, Jure, Tomažič, Alenka, Rode, Breda. Heterocyclic compounds: WO2007/073935 A1: št. prijave PCT/EP2006/012541: datum prijave: 27 December 2006: prioritetni datum: 29 December 2005. World Intellectual Property Organization, 2007; Geneve. 37 str.

72


Peter Juvan (grafična obdelava bio-čipov).Peter Juvan (bio-chip data analysis).Foto (Photo): KO-GU (2009).

Prenos izsledkov raziskav članov Inštituta za biokemijo v praksoPod vodstvom prof. Vite Dolžan so bile v klinično prakso uvedene nove diagnostične metode za analizo mutacij gena CYP21. Uvedene metode se na Pediatrični kliniki v Ljubljani že uporabljajo za diagnostiko kongenitalne adrenalne hiperplazije.Ugotovitve raziskav, da genetski polimorfizem CYP2C9 pomembno vpliva na presnovo in višino dnevnega odmerka varfarina, ki so bile objavljene v članku Herman D, Locatelli I, Grabnar I, Peternel P, Stegnar M, Mrhar A, Breskvar K, Dolžan V. Influence of CYP2C9 polymorphisms, demographic factors and concomitant drug therapy on warfarin metabolism and maintenance dose. The Pharmacogenomics Journal, 2005; 5:

193–202. v navodilih za predpisovanje navaja tudi ameriški proizvajalec varfarina in citira ta članek.

Organizacija mednarodnih šolPod vodstvom prof. Bronislave Črešnar sta bili organizirani dve mednarodni FEBS šoli na temo Sistemi citokromov P450: od strukture do uporabe. Kranjska gora, Slovenija, Maj 2002 in September 2008.

Članstvo v uredniških odborih mednarodnih revijProf. Jure Stojan, član uredniškega odbora Journal of Enzyme

Inhibition and Medicinal Chemistry, Taylor–Francis, UK.Prof. Ana Plemenitaš, članica uredniškega odbora ameriške

revije Saline Systems.

73


Sodelavci Inštituta za biokemijo (Staff of Institute of Biochemistry). Prva vrsta z leve (first row from left): Martin Fettich, Nina Kočevar, Helena Klavžar, Maja Anko, Anja Korenčič; druga vrsta z leve (second row from left): Radovan Komel, Tea Lanišnik Rižner, Neja Flis Šlibar, Tomaž Makovec, Damjana Rozman, Klavdija Makovec, Dubravka Germ, Aljoša Bavec, Brigita Avramović, Marko Goličnik, Savica Soldat, Bronislava Črešnar, Marjan Kužnik, Marija Žakelj Mavrič, Alja Videtič, Ana Plemenitaš, Rok Košir, Nevenka Klenovšek, Uršula Prosenc, Nina Trošt, Sabina Berne, Klementina Fon Tacer, Klemen Španinger, Peter Juvan, Jure Stojan.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Prof. Vita Dolžan, članica uredniškega odbora European Journal of Clinical Pharmacology.

Uredništvo mednarodne monografijeAdaptation to life at high salt concentrations in Archaea, Bacteria,

and Eukarya, (Cellular origin, life in extreme habitats and astrobiology, 9). (Gunde Cimerman, Nina (ur.), Oren, Aharon (ur.), Plemenitaš, Ana (ur.). Dordrecht: Springer, cop. 2005, str. 453–470.

Aktivna vloga v mednarodnih organizacijahProf. dr. Radovan Komel je bil v letih 2003–2005 član Znanstve-

nega sveta European Science Fundation (ESF). Networking Programme ‘Integrated Approaches to Functional Genomics’, od leta 2004 dalje pa je član Upravnega odbora International Centre for Genetic Engineering and Biotechnology (ICGEB).

OdlikovanjaProf. dr. Radovan Komel je leta 2008 prejel Lanjetovo nagrado za vrhunske dosežke na področju biokemijskih znanosti, leta 2002 pa visoko francosko državno odlikovanje za zasluge pri utrjevanju vezi s francosko kulturo in znanostjo: z dekretom z dne 31. 10. 2002 je bil imenovan s strani Vlade Republike Francije za »viteza akademskih palm«.

74


75


Kratka zgodovinaInštitut za biologijo celice ima v okviru Medicinske fakultete v Ljubljani dolgo zgodovino, saj sodi med tiste enote fakultete, ki so začele s svojim delovanjem ob samem nastanku Medicinske fakultete. Zadnje desetletje delovanja inštituta pa se ujema z izrednim razvojem bioloških znanosti (zlasti ved, kot so celična biologija, molekularna biologija in genetika), ki so postale sestavni del sodobne medicine in širše biomedicine. Da je ljubljanska Medicinska fakulteta že zelo zgodaj ustanovila Biološki inštitut, je bilo gotovo odraz potrebe, da se biološke vede goji v lastnem okviru za lastne prednostne vsebine, kot tudi odraz pravilne vizije ustanoviteljev fakultete. S preučevanjem celične ultrastrukture in vloge ter v začetku z uvedbo elektronske mikroskopije sta bila zasnovana znanstvenoraziskovalni koncept in učna podlaga Inštituta za biologijo celice. Inštitut v zadnjem desetletju širi svojo dejavnost na različna področja preučevanj celične strukture in vloge, tudi v povezavi z nekaterimi strokovnimi področji v medicini doma in po svetu. Desetletja dolga pot Inštituta je vodila preko določenih mejnikov, ki jih zaznamujejo posamezne stopnje razvoja, za katerimi stojijo strokovne odločitve predstojnikov in sodelavcev.

Pedagoška dejavnostPedagoški kader inštituta sestavljajo dva učitelja, redna univerzitetna profesorja dr. Kristijan Jezernik in dr. Maksimiljan Sterle, ter sedem asistentov, doc. dr. Petra Veranič, doc. dr. Rok Romih, doc. dr. Mateja Erdani Kreft, asist. dr. Andreja Erman in asist. dr. Daša Zupančič in dva nazivna asistenta.

Pouk poteka v obliki predavanj, vaj in seminarjev. Pri nekaterih vsebinah pri pouku celične biologije sodelujejo tudi priznani učitelji iz različnih kateder na klinikah Medicinske fakultete, kot so pediatrija, ginekologija, sodna medicina, onkologija in dermatologija. Število študentov v skupini pri vajah je do 15 na učitelja. Seminarji podajajo poglobljene vsebine iz poglavij celične biologije, ki so pomembno dopolnilo za študij določenih vsebin medicine, kot so: celične osnove bolezni, povezane z motnjami v delovanju bičkov in migetalk, pomen šaperonov endoplazemskega retikuluma za razvoj bolezni pri človeku, matične celice in njih klinična aplikacija, celični principi odnosov med parazitsko in evkariontsko celico, celične in genetske osnove rakave celice, vloga telomer v staranju in pri razvoju rak, kromosom y in moška sterilnost, mitohondrijska DNA, staranje in nekatera obolenja, avtofagija kot vzrok nekaterih obolenj človeka.

Inštitut za biologijo celiceInstitute of Cell Biology

Predstojnik: prof. dr. Kristijan Jezernik, univ. dipl. biol.

Transmisijski elektronski mikroskop Philips CM 100. gTransmission electron microscope Philips CM 100. gFoto (Photo): KO-GU (2009).

Prof. dr. Kristijan Jezernik, univ. dipl. biol., predstojnik Inštituta za biologijo celice.Professor Kristijan Jezernik, Head of Institute of Cell Biology.Foto (Photo): KO-GU (2009).

76


Pred desetletji smo skupaj z nekaterimi učitelji na Katedri za genetiko poučevali tudi pri predmetu Humana genetika. Inštitut seveda ves čas izvaja pouk celične biologije za študente medicine in dentalne medicine v prvem letniku študija na Medicinski fakulteti. V okviru doktorskega študija Biomedicina je prof. dr. Jezernik področni koordinator za smer študija Medicina − temeljna usmeritev kot tudi nosilec obveznega temeljnega predmeta Medicinska celična biologija, na podiplomskem študiju Biotehnologije na Biotehniški fakulteti pa je tudi nosilec predmeta Biomembrane.

Učitelji in sodelavci izvajamo tudi pouk na Fakulteti za farmacijo (predmet Biologija celice z genetiko na smeri študija Laboratorijska biomedicina), na Biotehniški fakulteti (predmet Biologija celice za študente mikrobiologije in biologije), na

Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (predmet Biologija celice za študente biokemije) in na Visoki šoli za zdravstvo (predmet Biologija celice za študente fizioterapije).

Znanstvenoraziskovalna dejavnostBiološki inštitut Medicinske fakultete je bil ustanovljen leta 1923, predavanja za študente medicine pa so se začela že leta 1920. Takratni inštitut, vodil ga je prof. dr. Pavel Grošelj, je obsegal le en kabinet v stavbi univerze in ni imel sodelavcev. Po smrti prof. Grošlja so predavanja za študente medicine potekala v anatomski predavalnici na Zaloški cesti. Vodstvo inštituta in predavanja pa je prevzel prof. dr. Albin Seliškar, ki je sicer na Medicinski fakulteti predaval fiziologijo, biologijo pa le v letih 1941 in 1942. Leta 1942 je postal vodja Biološkega inštituta in predavatelj za študente medicine dotedanji docent

Sodelavci Inštituta za biologijo celice (Staff of Institute of Cell Biology). Prva vrsta z leve (first row from left): Nataša Resnik, Maksimiljan Sterle, Kristijan Jezernik, Sanja Čabraja, Linda Štrus. Druga vrsta z leve (second row from left): Andreja Erman, Samo Hudoklin, Rok Romih, Nada Pavlica, Peter Veranič, Marinka Jeriha, Mateja Erdani Kreft, Sabina Železnik.Foto (Photo): KO-GU (2009).

77


Histološko- biološkega inštituta Medicinske fakultete dr. Hubert Pehani. Po osvoboditvi, ko je bila ustanovljena popolna Medicinska fakulteta, pa je bil ustanovljen kot samostojna ustanova tudi Biološki inštitut. Prof. dr. Hubert Pehani je bil predstojnik do leta 1973. Za njim je predstojništvo prevzela prof. dr. Nada Pipan, ki je bistveno prispevala k razvoju Inštituta z vpeljavo takrat razvijajoče se elektronske mikroskopije in ustanovitvijo Laboratorija za elektronsko mikroskopijo. Prvi elektronski mikroskop v Sloveniji je Inštitut namreč dobil leta 1965. Elektronska mikroskopija pa je bila že leta 1967 vključena v podiplomski študij na Medicinski fakulteti, raziskovanje na Inštitutu pa se je vedno bolj usmerjalo na področje celične biologije. Raziskovalno delo je obsegalo ultrastrukturno analizo celic s poudarkom na različnih žleznih tkivih med razvojem. Inštitut se je tudi materialno okrepil z novimi presevnimi in vrstičnimi elektronskimi mikroskopi, napravo za zamrzovalno jedkanje ter pomožnimi aparaturami, ki so omogočile razvoj citokemije. Prof. dr. Nada Pipan je bila predstojnica inštituta od leta 1974 do leta 1996. Inštitut je dvakrat zamenjal ime, do leta 1971 je bil Biološki inštitut, od takrat dalje Inštitut za biologijo človeka in od leta 1991 Inštitut za biologijo celice.

Profesor dr. Kristijan Jezernik je postal predstojnik Inštituta leta 1996. Izredno hiter razvoj celične biologije in genetike v svetu pa je v zadnjem desetletju terjal nove raziskovalne usmeritve in novo organizacijo dela. Profesor Jezernik je tako svojo vizijo razvoja Inštituta usmeril v koncentracijo raziskovalnih kadrov okrog natančno določenih raziskovalnih vprašanj, v uvajanje novih metod dela in novih raziskovalnih aparatur ter predvsem v razvoj mladih kadrov in povezovanje z ustreznimi ustanovami doma in zlasti po svetu. Iz dotlej pretežno v morfologijo in ultrastrukturo usmerjenih raziskav se je raziskovalna skupina usmerila predvsem v preučevanje funkcije posameznih molekularnih sestavin v izbranih celičnih modelih. Izoblikovala se je enovita raziskovalna skupina, ki preučuje epitelijske celice sečnega mehurja, in sicer razvoj, propadanje in diferenciacijo celic na supramolekularni in molekularni ravni. Vpeljali smo mnoge nove sodobne raziskovalne metode, ki omogočajo zaznavanje specifičnih molekul v uroepiteliju in s tem preučevanje proliferacijskih, diferenciacijskih in apoptotskih markerjev. Tako je bil Inštitut v zadnjem obdobju bogatejši za nov Philipsov presevni elektronski mikroskop, vzpostavili so laboratorij za celične kulture, razvili in vpeljali mnogo metod zamrzovalnih (krio-)postopkov v elektronski mikroskopiji in drugo. V obdobju zadnjih desetih let smo predvsem uvajali in razvijali različne metode zamrzovanja ter metode priprave krioultratankih rezin, ki kot edine omogočajo razmeroma dobro ohranitev ultrastrukture celic in antigenskih lastnosti proteinov. Razvijamo tudi metode elektronske tomografije in začenjamo

z uvajanjem nanotehnoloških postopkov za vnos učinkovin v celice. Začenjamo z razvojem tako imenovane korelativne mikroskopije, ki pomembno zmanjšuje razliko med ločljivostjo svetlobnega in elektronskega mikroskopa.

Prvi elektronski mikroskop na Medicinski fakulteti. Siemens Elmiskop Ia iz leta 1965 s povečavo do 200.000 X.The first electron microscope at Faculty of Medicine. Siemens Elmiskop Ia, with magnification up to 200.000 X, dated in 1965.Foto (Photo): KO-GU (2009).

78


V okviru raziskovalnega programa Diferenciacija uroepitelijskih celic preučujemo specifične diferenciacijske markerje v fizioloških in definiranih patoloških razmerah v urogenitalnem traktu. Del študij je tudi aplikativno in klinično usmerjen, kar omogoča sodelovanje z raziskovalci in zdravniki iz Oddelka za urologijo Kliničnega centra in sodelavci iz tujine. Dejavno sodelujemo z ustanovami, ki se ukvarjajo s preučevanji urotelija v Evropi in Združenih državah Amerike. Zlasti pomembno je sodelovanje z vodilno skupino prof. dr. T.T. Suna iz Oddelka za dermatologijo Medicinske šole v New Yorku, raziskovalci prof. dr. Margit Pavelke z Medicinske univerze na Dunaju, skupino prof. dr. Saše Mironova iz Oddelka za celično biologijo in onkologijo v S. Marii Imbaro v Chietiju v Italiji, prof. dr. Wilsonom de Mellom ml. iz Inštituta za anatomijo Univerze v Botucato v Braziliji in drugimi.

Študenti z učiteljem pri praktičnem pouku celične biologije. Soba za vaje in seminarje.Seminary room with students and teacher practicing in Cell biology.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Sodelavci Inštituta za biologijo celice raziskovalno sodelujemo tudi z raziskovalci doma, kot so skupine na Fakulteti za farmacijo, Biotehniški fakulteti in Fakulteti za elektrotehniko.

V zadnjem desetletju sodelavci Inštituta preučujejo vlogo membranskih razdelkov v urotelijskih celicah, ki vključujejo znotraj celične biosintetske ter razgradnje poti in vezikularne transporte med njimi ter raziskave vloge citoskeleta v procesu diferenciacije celic. Omenjene študije so vključene v koncept preučevanj vloge specifično oblikovane asimetrično odebeljene apikalne plazmaleme ter v razumevanje vzpostavljanja medceličnih povezav, kar zagotavlja temeljno nalogo funkcionalnega urotelija, to je krvno-urinsko bariero. Vzpostavitev normalne diferencirane urotelijske celice ali odstopanje od te zahteva odgovore na temeljna vprašanja

79


obstoja normalnega ali abnormalnega urotelija s funkcionalno oziroma nefunkcionalno barierno vlogo. Raziskave potekajo na kulturah celic, pa tudi in vivo na miših ali podganah, kakor tudi na biološkem gradivu humanega izvora.Na Inštitutu je bilo v obdobju od leta 1998 do leta 2008 opravljenih pet magisterijev, obranjeni pa so bili tudi štirje doktorati znanosti: Mateja Erdani Kreft (magisterij leta 1999, doktorat leta 2002), Andreja Erman (magisterij leta 1999, doktorat leta 2002), Peter Korošec (magisterij leta 1998, doktorat leta 2001), Jana Makuc (magisterij leta 2005) in Daša Koprivec Zupančič (magisterij leta 2002, doktorat leta 2007). Trenutno se na Inštitutu šolata dva mlada raziskovalca: asistent Samo Hudoklin in asistentka Nataša Resnik.

Raziskovalni programi in projektiV zadnjem desetletju smo nosilci raziskovalnega programa z naslovom Diferenciacija urotelijskih celic. V okviru tega programa poteka osnovna raziskovalna dejavnost Inštituta.

Formalizirane oblike sodelovanja s sodelavci iz tujine pa imamo še pri naslednjih projektih:

Znanstvenoraziskovalni bilateralni projekt z Republiko Italijo. Šifra projekta: SLO-IA13A/2003/2005. Naslov: Deskva-macija v sečnem mehurju − in vivo.Doslej smo bili vključeni v dva slovensko-ameriška projekta, in sicer:

Slovensko-ameriški bilateralni projekt. Štev.: BI-US/03-04. Naslov: Izražanje in lokalizacija uroplakinov v urotelijskih celicah pri boleznih sečnih izvodil.

Znanstvenoraziskovalni projekt z ZDA 2006−2007. Šifra projekta: BI-US/06-07-049 Naslov: Eksocitoza in endocitoza apikalne plazmaleme v urotelijskih celicah normalnega in spremenjenega sečnega mehurja.

Sodelujemo tudi z raziskovalci z Medicinske univerze na Dunaju v okviru Znanstvenoraziskovalnega projekta z Republiko Avstrijo 2007−2008. Šifra projekta: BI-AT/07-08-019. Naslov: Zorenje membran v urotelijskih celicah: vloga Golgijevega aparata in fuziformnih veziklov.

Najpomembnejša objavljena delaGlede na odmevnost v mednarodni periodiki in na pomen objavljenih ugotovitev za razvoj znanosti in njeno uporabnost v biomedicini menimo, da so naša najpomembnejša objavljena dela naslednja:Romih, R., Jezernik, K., Masera, A.: Uroplakins and cytokeratins

in the regenerating rat urothelium after sodium saccharin treatment. Histochem Cell Biol., 1998 Mar,109(3): 263−9.

Romih, R., Veranic, P., Jezernik, K.: Actin filaments during terminal differentiation of urothelial cells in the rat urinary bladder. Histochem Cell Biol., 1999 Nov,112(5): 375−80.

Veranic, P., Jezernik, K.: Trajectorial organisation of cytokeratins within the subapical region of umbrella cells. Cell Motil Cytoskeleton, 2002 Dec, 53(4): 317−25.

Omenjena tri dela poročajo o specifični organizaciji in vlogi elementov citoskeleta v urotelijski celic.

Sledeča dela pa poročajo o diferenciacijskih markerjih v sistemu in vivo in in vitro ter o celičnih spremembah v primeru uropatoloških stanj oziroma induciranih deskvamacij:Veranic, P., Jezernik, K.: The response of junctional complexes to

induced desquamation in mouse bladder urothelium. Biol. cell., 2000 (92): 105−113.

Romih, R., Korošec, P., Jezernik, K., Sedmak, B., Tršinar, B., Deng, F. M., Liang, F. X., Sun, T. T.: Inverse expression of uroplakins and inducible nitric oxide synthase in the urothelium of patients with bladder outlet obstruction. British Journal of Urology International, 2003 (91), 6: 507−512.

Romih, R., Korosec, P., de Mello, W. Jr., Jezernik, K.: Differentiation of epithelial cells in the urinary tract. Cell Tissue Res., 2005 May, 320(2): 259−68.

Liang, F. X., Bosland, M. C., Huang, H., Romih, R., Baptiste, S., Deng, F. M., Wu, X. R., Shapiro E., Sun T. T.: Cellular basis of urothelial squamous metaplasia: roles of lineage heterogeneity and cell replacement. J Cell Biol., 2005 Dec 5, 171(5): 835−44.

Kreft, M. E., Sterle, M., Jezernik, K.: Distribution of junction- and differentiation-related proteins in urothelial cells at the leading edge of primary explant outgrowths. Histochem Cell Biol. 2006 May; 125(5): 475−85.

80


81


Kratka zgodovinaInštitut za biomedicinsko informatiko (IBMI) je bil ustanovljen junija leta 1973. Ob tem mu je bila zastavljena naloga, naj združuje dejavnosti fakultete na področju statistike, računalništva in informatike – dokumentalistike. Tako sta bila vanj vključena program Centra za informatiko v medicini, ki ga je od ustanovitve maja leta 1971 vodil prof. dr. Miroslav Kališnik, in pouk medicinske statistike, ki ga je vodil prof. dr. Bojan Pirc.

Po začetnih težavah s prostori in kadri je bilo Inštitutu za biomedicinsko informatiko leta 1975 odobrenih pet stalnih delovnih mest, vodenje Inštituta pa je prevzel prof. dr. Štefan Adamič. Fakulteta je že v letu 1976 zagotovila stalne prostore s preureditvijo podstrešja v nekdanji šempetrski kasarni na Vrazovem trgu, kamor se je Inštitut za biomedicinsko informatiko preselil jeseni leta 1976. Istega leta je iz programa razvoja računalništva na univerzi dobil kartični terminal CDC 734 z vrstičnim tiskalnikom in dva luknjalnika. Terminal je bil z najeto telefonsko linijo povezan z računalnikom Cyber 72 na Republiškem računskem centru na Jadranski ulici, kjer je takrat gostoval tudi Računalniški center Univerze. Poleg tega je istega leta Fakultetni svet sprejel študijski program za predmet Biomedicinska informatika za študente medicine in takratne stomatologije. S tem so bili do konca leta 1976 Inštitutu za biomedicinsko informatiko zagotovljene najosnovnejše razmere za začetek dela: stalni prostori, nekaj stalnega osebja, najnujnejša oprema in sprejet delovni program. Tako se je Inštitut

lahko začel skladno razvijati z uvajanjem novih programov in zagotovitvijo njihovega financiranja.

Po vselitvi na podstrešje šempetrske kasarne (Vrazov trg 2) leta 1976 Inštitut ni več spremenil svoje lokacije. Z manjšimi prenovitvami in neznatno širitvijo proti prostorom Centralne medicinske knjižnice je Inštitut za biomedicinsko informatiko uspel zagotoviti razvoj novih programov in za silo urediti (fizična) delovna mesta, ki so jih novi programi in sodelavci potrebovali, čeprav za ceno velike utesnjenosti.

Prvi redni predstojnik Inštituta je bil prof. Štefan Adamič, ki ga je vodil od leta 1975 do upokojitve leta 1995. Na Inštitutu je najprej postavil strokovne in pedagoške programe, ki z ustreznimi prilagoditvami tečejo še danes. Poleg tega je biomedicinsko

Inštitut za biomedicinsko informatikoInstitute of Biomedical Informatics

Predstojnik: prof. dr. Janez Stare, univ. dipl. mat.

Predavalnica. gLecture room. gFoto (Photo): KO-GU (2009).

Prof. dr. Štefan Adamič, dr. vet. med, predstojnik od 1975 do 1995.Professor Štefan Adamič, Head from 1975 to 1995.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

82


informatiko umestil v znanstvenoraziskovalno področje in pod njegovim vodstvom se je Inštitut za biomedicinsko informatiko izoblikoval v samostojno znanstvenoraziskovalno enoto ter bil vedno v koraku z razvojem vede v svetu. Kot priznanje za prispevek k razvoju fakultete mu je Medicinska fakulteta leta 1995 podelila naziv zaslužni profesor. Od upokojitve do leta 2006 se je strokovno in raziskovalno ukvarjal predvsem z merjenjem raziskovalne uspešnosti.

Po upokojitvi prof. dr. Štefana Adamiča je leta 1995 vodenje Inštituta za biomedicinsko informatiko prevzel prof. dr. Janez Stare, univ. dipl. mat. Na Inštitut za biomedicinsko informatiko je prišel leta 1979. Polagoma se je posvetil predvsem biostatistiki in na tem področju magistriral in doktoriral. Bil je torej prvi, ki je celotno podiplomsko izobraževanje opravil na Inštitutu, in prvi, ki je na njem doktoriral in se habilitiral. Z njim se je biostatistika na Medicinski fakulteti začela razvijati tudi v raziskovalnem smislu, kar se kaže v odmevnih objavah v uglednih svetovnih revijah.V več kot tridesetih letih obstoja je Inštitut počasi kadrovsko rasel, seveda pa so se mnogi strokovnjaki tudi zamenjali. Tukaj naj omenimo le tiste, ki so na Inštitutu pustili trajnejši pečat: Majda Sušec Michieli (dolgoletna asistentka za biostatistiko), Primož Jakopin (postavil zbirko Biomedicina Slovenica), Eva Klemenčič (tri desetletja skrbela za deskriptorje) in Zaviša Bjelogrlić (pomemben razvoj na področju računalništva).

Osebje Inštituta za biomedicinsko informatiko danes:prof. dr. Janez Stare, doc. dr. Jure Dimec, doc. dr. Dimitar

Hristovski, asist. dr. Emil Hudomalj, asist. dr. Maja Pohar Perme, asist. dr. Lara Lusa, asist. dr. Branimir L. Leskošek, mag. Damjan Senčar, asist. mag. Ema Dornik, Maja Kunstelj, dipl. upr. org., Marjan Fojkar, dipl. ing., Irena Janjić, dipl. ekon., Rosa Kosmač, Miha Elsner, Aleš Leskovšek in mladi raziskovalec Rok Blagus, univ. dipl. ekon.Z Inštitutom raziskovalno sodelujejo še asist. dr. Gaj Vidmar, doc. dr. Drago Rudel in dr. Mike Galsworthy.

Organiziranost InštitutaGlede na opisane dejavnosti je postalo smiselno, da se temu prilagodi tudi notranja organizacija Inštituta. Tako imamo na Inštitutu trenutno tri bolj ali manj formalne podenote:

Biostatistični center je za zdaj neformalna oblika delovanja statistikov na področju biomedicinskih ved. Glavni namen delovanja centra je dvig kakovosti in povečanje obsega biostatističnega znanja v Sloveniji. V okviru centra potekajo naslednje dejavnosti: strokovna predavanja in seminarji, strokovno sodelovanje slovenskih biostatistikov, znanstveno raziskovalno delo, organizacija statističnih tečajev ter sodelovanje z drugimi, statistiki sorodnimi ali dopolnjujočimi področji. Podrobnosti in novosti najdete na: http://www.mf.uni-lj.si/ibmi/biostat-center/index.html.

Računalniško in informacijsko središče Medicinske fakultete (RIS) je bilo ustanovljeno na 6. seji Senata Medicinske fakultete 13. februarja leta 2006. Opravlja ključne naloge s področja informatike na Medicinski fakulteti, zlasti načrtovanje in razvoj osrednje informacijske in komunikacijske infrastrukture na Medicinski fakulteti (omrežja, strežnikov in ostale strojne opreme), načrtovanje in razvoj informacijskih storitev za potrebe Medicinske fakultete (omrežnih storitev, spletišča, elektronskega izobraževanja, svetovanje pri razvoju poslovnih aplikacij) ter koordinacijo dela z enotami Medicinske fakultete, z zunanjimi izvajalci in s sorodnimi organizacijami (Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana, Informacijsko službo Univerze v Ljubljani, Arnesom). Več o Računalniškem in informacijskem središču najdete na: http://www.mf.uni-lj.si/ris/.

Osrednji specializirani informacijski center za medicino (OSICM). Center financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), njegove naloge pa so: sodelovanje pri optimizaciji metodoloških osnov vodenja bibliografij raziskovalcev, spremljanje in nadziranje ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev v sistemu COBISS.SI, organiziranje arbitraže v primeru vsebinsko spornih tipologij, popravljanje bibliografskih zapisov s spremembo tipologije v primeru nepravilnih razvrstitev bibliografskih enot, sodelovanje pri razvoju enotnega splošnega kontroliranega slovarja za

Prof. dr. Janez Stare, univ. dipl mat., predstojnik IBMI od 1995 naprej.Professor Janez Stare, Head of IBMI from 1995 on.Foto (Photo): KO-GU (2009).

83


sistem COBISS.SI, vrednotenje kakovosti bibliografskih zapisov z vidika vsebinske obdelave, ki jih ustvarjajo posamezne knjižnice, sodelovanje z mednarodnimi specializiranimi informacijskimi sistemi s svojega strokovnega področja, pomoč uporabnikom pri iskanju znanstvenih vsebin s področja in raziskovalne dejavnosti, ki so pogoj za izvajanje navedenih nalog. Podrobnosti so dostopne na: http://www.arrs.gov.si/sl/infra/osic/predstavitev.asp.

Pedagoška dejavnostPedagoški delavci Inštituta, en učitelj in štirje asistenti, izvajajo obsežen program dodiplomskega pouka informatike in biostatistike na Medicinski fakulteti, Veterinarski fakulteti, Filozofski fakulteti in Visoki šoli za zdravstvo, na podiplomski ravni pa na univerzitetnih doktorskih študijih Biomedicina in Statistika ter na podiplomskem študiju bibliotekarskega oddelka Filozofske fakultete. Znaten del pedagoških dejavnosti Inštituta je usmerjen v izobraževanje uporabnikov. V računalniški učilnici Inštituta tako poteka vrsta tečajev s področja uporabe računalnikov in statistike. Med pedagoške dejavnosti Inštituta v okviru podiplomskega študija sodi tudi individualno delo s kandidati in mladimi raziskovalci, ki potrebujejo pomoč pri pripravi magistrskega dela oziroma doktorske disertacije. To zlasti velja za svetovanje in pomoč pri statistični analizi raziskovalnih izsledkov.

Znanstvenoraziskovalna dejavnostZ raziskovalnim delom smo se na Inštitutu začeli intenzivneje ukvarjati okrog leta 1990, danes pa je raziskovalna dejavnost na Inštitutu že zelo razvita in povsem primerljiva z ustreznimi ustanovami drugod po svetu. Jedro raziskovalnega programa se izvaja v okviru programske skupine, ki jo vodi prof. Stare, v njej pa sodeluje deset doktorjev znanosti. Poleg tega teče še nekaj domačih in mednarodnih raziskovalnih programov.Na področju biostatistike so predmet raziskav predvsem regresijski modeli v analizi preživetja, širše pa metode za napovedovanje izida v medicini. Analiza preživetja je veja statistike, ki se ukvarja z analizo časa med dvema dogodkoma, njena glavna značilnost pa so okrnjeni podatki, kakršne dobimo, kadar do končnega dogodka (smrti, ponovitve bolezni in podobno) ne pride in vemo le, da je bolnik preživel

Na IBMI računalniško informacijsko jedro Medicinske fakultete. IBMI is host to the core of the information system of the Faculty of Medicine.Foto (Photo): Jure Dimec (2009).

84


določeno obdobje. Takšni podatki onemogočajo uporabo običajnih statističnih metod. Predmet našega raziskovanja so: mere napovedne vrednosti regresijskih modelov v analizi preživetja, uporaba linearnih modelov kot alternativa modelu sorazmernih tveganj, uporaba krhkosti (frailties), uporaba psevdoopazovanj in metode za analizo relativnega preživetja (prileganje, ocenjevanje koeficientov, alternativni modeli). Ker se v medicinskem raziskovanju takšni podatki pogosto pojavljajo, imajo raziskave, ki potekajo na Inštitutu, tudi neposredno uporabno vrednost. Zaradi majhnega števila strokovnjakov s tega področja v Sloveniji se pri raziskovalnem delu intenzivno povezujemo s tujino, predvsem univerzami na Dunaju, v Köbenhavnu, Nashvilleu, San Diegu in Newcastlu. Druga smer pa so raziskovanja v bioinformatiki, kjer se intenzivno

povezujemo predvsem z raziskovalci z Nacionalnega inštituta za zdravje v Bethesdi.

Raziskave v informatiki potekajo v več smereh. V tem kratkem pregledu omenimo dve. Trenutno najpomembnejše so raziskave na področju odkrivanja zakonitosti iz biomedicinskih baz podatkov. Pri tem smo razvili interaktivni sistem za podporo odkrivanju zakonitosti, ki raziskovalcem s področja biomedicine pomaga pri odkrivanju novih relacij med biomedicinskimi koncepti. Dolgo tradicijo imajo bibliometrične raziskave, ki so bile v preteklosti predvsem uporabno usmerjene (glej tudi strokovno dejavnost), v zadnjem času pa se jim posvečamo tudi bolj teoretično.

Del sodelavcev Inštituta za biomedicinsko informatiko (Some of the Staff of IBMI). Z leve (from left): Janez Stare, Brane Leskošek, Jure Dimec, Rok Blagus, Lara Lusa, Dimitar Hristovski, Irena Janjić, Rosa Kosmač, Miha Elsner, Maja Kunstelj.Foto (Photo): KO-GU (2009).

85


Strokovna dejavnostOb ustanovitvi je bila vsa strokovna dejavnost Inštituta usmer-jena v znanstveno informiranje. Pozneje so se temu pridružile še dejavnosti, povezane z znanstvenim komuniciranjem in z vrednotenjem raziskovalne uspešnosti. Te tri smeri strokovne dejavnosti se med seboj izrazito prepletajo, še zlasti, ker se danes vse opirajo na sodobno računalniško in komunikacijsko tehnologijo. Slednje velja tudi za strokovno dejavnost na področju statističnega svetovanja.

Znanstveno informiranjeProgram na področju znanstvenega informiranja sta v začetku predstavljali bibliografska in vsebinska obdelava domače medicinske literature ter priprava analitičnih kartic, ki jih je objavljal Zdravstveni vestnik. Ko je leta 1976 Inštitut dobil poleg prostorov tudi prvo računalniško opremo, je bila dejavnost spremenjena tako, da se je s tem letom začela oblikovati računalniška zbirka Biomedicina Slovenica, ki ima danes torej že več kot tridesetletno zgodovino. nštitut je opravil pionirsko delo tudi pri omogočanju dostopa do Biomedicine Slovenice po interneta. Bil je prvi v Sloveniji, ki je omogočil takšno storitev, in kmalu je večina uporabnikov sama izdelovala svoje bibliografije. Žal je takratno Ministrstvo za znanost počasi ukinilo financiranje gradnje samostojne zbirke, kar je vplivalo predvsem na kakovost uporabniških vmesnikov. Njihov razvoj je namreč skoraj zastal. Zbirka pa se je razvijala naprej, še zlasti ko je postala hrbtenica novega sistema za podporo pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v slovenski medicini. Naj poudarimo, da zbirka nima primerjave v slovenskem prostoru, saj predstavlja skoraj vso bibliografsko produkcijo slovenske medicine od leta 1976 naprej. Vsi novejši bibliografski podatki, zbrani v Biomedicini Slovenici po letu 1997, pa se »prenesejo« tudi v COBIB.SI (vzajemna bibliografsko kataložna zbirka podatkov).

Znanstveno komuniciranjeMedicinska fakulteta in njen Inštitut za biomedicinsko informatiko sta v zadnjem desetletju intenzivno razvijala tudi računalniško in komunikacijsko infrastrukturo, potrebno za sodobno znanstveno komuniciranje, ki omogoča neposredno računalniško povezavo naših strokovnjakov med seboj in s svetom.Začetek tega sega v leto 1979, ko je bila vzpostavljena že omenjena online povezava z DIMDI, potem so sledile različne faze, temeljno infrastrukturo pa je znanstveno komuniciranje

dobilo leta 1993, ko je Inštitut zgradil optično hrbtenico komunikacijskega in informacijskega omrežja Medicinske fakultete. Od leta 1999 optično hrbtenico uporabljajo tudi za telefonske povezave.

Vrednotenje raziskovalne uspešnostiKot nova dejavnost Inštituta se je v zadnjem času razvilo zagotavljanje informacijske infrastrukture za scientometrično vrednotenje raziskovalne uspešnosti. Leta 1995 je namreč Komisija za ocenjevanje raziskovalnih projektov pri Svetu za medicinske vede takratnega Ministrstva za znanost in tehnologijo (MZT) predlagala Inštitutu za biomedicinsko informatiko, da zagotovi informacijsko podporo, potrebno za vrednotenje raziskovalne uspešnosti. Inštitut je v sodelovanju z omenjeno komisijo razvil Sistem za podporo pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v medicini. Sistem je grajen kot relacijska podatkova zbirka z orodjem za upravljanje zbirk podatkov Oracle. Celotna podatkovna zbirka je sestavljen iz bibliografske zbirke Biomedicina Slovenica, ki je postala hrbtenica sistema, registra raziskovalcev, podatkov iz zbirke Science Citation Index (SCI) in podatkov o nebibliometričnih kazalcih. Vsak zapis v Biomedicini Slovenici je dobil šifro raziskovalnega kazalca iz ustrezne klasifikacije, dodani pa so tudi podatki o citiranosti vsake publikacije za posamezno leto. Podatki vključujejo vsa citiranja, čista citiranja in delež citiranosti na posameznega avtorja prispevka (indeks citiranosti).

Statistično svetovanjePomembni strokovni dejavnosti Inštituta sta statistično svetovanje in analiza podatkov. Skozi naše »roke« so šle stotnije magistrandov, doktorandov in drugih raziskovalcev v medicini, precej analiz in svetovanj opravimo tudi za farmacevtsko industrijo. Takšen stik s prakso je za nas pomemben tudi zato, ker v reševanju praktičnih problemov najdemo ideje za metodološke raziskave, lažje pa tudi ocenimo, v katero smer je bolj smiselno raziskovati. Žal je naša kadrovska zasedba zdaleč premajhna, da bi lahko zadovoljili vse potrebe, lahko pa rečemo, da smo tej dejavnosti postavili dobre temelje.

Z razvojem računalniške in komunikacijske tehnologije se je v biomedicinski informatiki v treh desetletjih od ustanovitve Inštituta marsikaj spremenilo, vendar ostaja naša usmeritev v osnovi enaka: strokovno, znanstveno in pedagoško delovati predvsem na tistih področjih biomedicinske informatike, ki so neposredna opora raziskovalnemu delu v medicini.

87


Kratka zgodovinaInštitut je začel delovati februarja leta 1945 kot Farmakološki inštitut. Leta 1975 se je Inštitut preimenoval v Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo (v nadaljnjem besedilu Inštitut).

PredstojnikiDr. Peter Lenče je bil prvi vodja Inštituta od februarja leta 1945, ko mu je bilo poverjeno vodstvo in organizacija Inštituta. Prof. dr. Albin Seliškar pa je kot vršilec dolžnosti predstojnika avgusta leta 1945 prevzel vodstvo Inštitutov za fiziologijo, fiziološko kemijo in farmakologijo. Sledili so prof. dr. Peter Lenče (ob imenovanju še docent) od leta 1947 do leta 1972, prof. dr. Franc Erjavec od leta 1972 do leta 1995, prof. dr. Metka Budihna od leta 1995 do leta 2003 in prof. dr. Lovro Stanovnik od leta 2003 dalje.

Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijoInstitute of Pharmacology and Experimental Toxicology

Predstojnik: izr. prof. dr. Lovro Stanovnik, dr. med.

Prof. dr. Franc Erjavec, predstojnik Inštituta v letih 1972–1995.Professor Franc Erjavec, Head of the Institute in years 1972–1995.Foto (Photo): Ladko Korošec (okoli 1980).

Prof. dr. Peter Lenče, prvi predstojnik (1947–1972) Farmakološkega inštituta.Professor Peter Lenče, The first Head (1947–1972) of Pharmacological Institute.Foto (Photo): arhiv Inštituta (okoli 1980).

Vhod na Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno gtoksikologijoThe entrance to the Institute of Pharmacology and Experimental gToxicologyFoto (Photo): Lovro Stanovnik (2009).

Prof. dr. Metka V. Budihna, predstojnica Inštituta v letih 1995–2003.Professor Metka V. Budihna, Head of the Institute in years 1995–2003. Foto (Photo): Marjan Budihna (2003).

Izr. prof. dr. Lovro Stanovnik, dr. med. predstojnik Inštituta od leta 2003.Associate Professor Lovro Stanovnik, MD, Head of the Institute from 2003.Foto (Photo): Matjaž Hrovat (2009).

88


V študijskem letu 1946/1947 so študenti, vpisani v 3. letnik študija medicine, že poslušali farmakologijo. Predavanja iz farmakologije je v zimskem semestru 1945/1946 prevzel Peter Lenče, ki je po prevzemu predstojništva ustvaril osnovo/podlago za pouk in raziskovalno delo s področja farmakologije in toksikologije pri nas. Z dvema učbenikoma je na področju farmakologije uvedel slovensko izrazoslovje. Na raziskovalnem področju mu je uspelo vpeljati nekatere farmakološke metode za vrednotenje učinkov zdravil.Polagoma se je s preurejanjem prostorov v stari stavbi in delnim preseljevanjem nekaterih inštitutov uporabna površina Farmakološkega inštituta večala, Inštitut pa se je tudi kadrovsko

Skromni začetki: Laboratorij na starem inštitutu za farmakologijo proti koncu 40-tih let. Sedi Mladen Est, ob njem Peter Lenče.Humble beginnings: Laboratory in the old Institute of Pharmacology at the end of the fourties. Sitting Mladen Est, next to him Peter Lenče.Foto (Photo): avtor neznan (pred letom 1949).

krepil. S preselitvijo Inštituta v novo zgrajeno stavbo Medicinske fakultete leta 1987 so nastale nove spodbude za napredek farmakologije v raziskovalnem, strokovnem in pedagoškem delu. Pri raziskovalnem delu v vse večjem številu sodelujejo podiplomski in dodiplomski študenti, narašča tudi kakovost in količina raziskovalnega dela.

Pedagoška dejavnostPouk predmeta Farmakologija s toksikologijo izvajajo pedagoški delavci na treh učiteljskih in treh asistentskih mestih: izr. prof. dr. Lovro Stanovnik, izr. prof. dr. Tatjana Irman Florjanc, izr. prof. dr. Mojca Kržan, doc. dr. Ilonka Ferjan in asist. dr. Katarina Černe.

89


Razmerje med številom učiteljev in študentov ni najugodnejše, obremenitve pa so se še povečale ob povečanem vpisu 200 študentov medicine. Poleg tega izvajamo pouk še na različnih šolah in ravneh:

Farmakološki inštitut je bil ves čas od ustanovitve matična katedra za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo znotraj Univerze v Ljubljani.

Dodiplomski pouk: Medicinska fakulteta − študij medicine in dentalne medicine, Fakulteta za farmacijo, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Visoka šola za zdravstvo.

Inštitut sodeluje tudi pri pripravi medfakultetnega drugostopenjskega študija toksikologije. Sodelavci Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo že od uvedbe tega študija sodelujejo pri magistrskem in doktorskem študiju na Medicinski fakulteti. Od uvedbe univerzitetnega študija biomedicine sodelujejo pri tem študiju tako v organizacijskem kot pedagoškem pogledu (koordinatorsvo, pouk v okviru temeljnih, izbirnih teoretičnih in individualnih raziskovalnih predmetov).Poleg tega sodelavci Inštituta sodelujejo na raznih strokovnih tečajih in srečanjih, namenjenih zdravnikom raznih profilov in tudi drugim strokovnjakom s področij, ki se dotikajo medicine.V letu 2008 bo že drugič organiziran mednarodni tečaj STox –

Pregledovanje celičnih kultur (z leve: Katarina Černe in Katja Perdan).Inspection of cell cultures (from the left: Katarina Černe and Katja Perdan).Foto (Photo): Lovro Stanovnik (2009).

90


Sodelavci laboratorijev za molekularno in celično farmakologijo in toksikologijo (z leve: asist. dr. David Osredkar, asist. dr. Katarina Černe, izr. prof. dr. Mojca Kržan, Jožica Košir, Katja Perdan (mlada raziskovalka), Cvetka Blažek).Co-workers in the laboratories for molecular and cell pharmacology and for toxicology (from left: Asistant David Osredkar, Asistant Katarina Černe, Associate Professor Mojca Kržan, Jožica Košir, Katja Perdan, Cvetka Blažek).Foto (Photo): Lovro Stanovnik (2009).

Osnove toksikologije z oceno tveganja, kjer sodelavki Inštituta intenzivno sodelujeta tako v pedagoškem kot v organizacijskem pogledu.

Spremembe v zadnjih letihBolonjska reforma je zahtevala dodatno angažiranje sodelavcev Inštituta tako na dodiplomski kot na podiplomski ravni. Medtem ko se dodiplomski pouk »po novem« še intenzivno pripravlja, pa pouk na biomedicini že drugo leto poteka po prenovljenem programu.

Znanstvenoraziskovalna in strokovna dejavnostV raziskovalno delo na Inštitutu so vključeni tudi študenti fakultet, kjer Inštitut izvaja pouk: študenti Medicinske fakultete za Prešernove in Krkine nagrade, študenti drugih fakultet pa za diplome in za Krkine nagrade. V zadnjih letih smo bili mentorji študentom pri 11 Prešernovih nagradah, 5 Krkinih nagradah in 19 diplomskih delih. Raziskovalci so vključeni v programe in projekte, povezane z raziskavami v farmakologiji, ki potekajo v Laboratoriju za molekularno in celično farmakologijo, Laboratoriju

91


Sodelavci Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo (Co-workers of the Institute of Pharmacology and Experimental Toxicology). Z leve (from left): Matjaž Hrovat, Simona Rajtar, David Osredkar, Fikreta Veletanlič, Sonja Rozman, Jožica Košir, Suzana Stojmenova, Marjetka Jakomin, Špela Sprogar, Cvetka Blažek, Tatjana Irman Florjanc, Mojca Kranjec, Petra Ponebšek, Lovro Stanovnik, Matasaka Amisaki, Gorazd Drevenšek, Metoda Lipnik Štangelj, Katja Perdan, Nevenka Dolžan, Katarina Černe, Mojca Kržan.Foto (Photo): Franc Medvešek (2009).

za molekularno in celično toksikologijo, Laboratoriju za farmakokinetiko, Laboratoriju za farmakodinamiko, Laboratoriju za kardiovaskularno farmakologijo in Laboratoriju za izolirane celice. Posamezni sodelavci sodelujejo tudi z univerzitetnimi ustanovami v drugih državah.Sodelavci Inštituta delujejo tudi v nacionalnih in mednarodnih strokovnih komisijah: Komisiji za zdravila I in II pri Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke republike Slovenije, Komisiji pri Uradu Republike Slovenije za kemikalije, Committee for Medicinal Products for Human Use (CHMP) pri European Medicines Agency (EMEA). V zadnjih 10 letih je bil Inštitut vključen v 3 raziskovalne programe, 17 projektov in 4 bilateralne projekte. V okviru raziskovalnega dela je bilo na Inštitutu zaključenih 8 magisterijev

in 12 doktoratov, trenutno pa je v doktorski študij vključenih 6 mladih raziskovalcev. Zadnjih 10 let so sodelavci Inštituta objavili več člankov, ki jih indeksira SCI. Dva od njih sta bila zelo odmevna – 32 oziroma 56 citatov od leta 2003.Sodelavka Inštituta Tatjana Irman Florjanc je bila vabljena predavateljica na ugledni svetovni konferenci ob stoletnici podelitve Nobelove nagrade Paulu Ehrlichu v Nϋrnbergu leta 2008.V letu 2004 so bili sodelavci Inštituta izbrani za organizatorje 34. kongresa Evropskega združenja za raziskavo histamina (European Histamine Research Socitey – EHRS), ki je bil po splošnem mnenju zelo dobro organiziran na Bledu v maju leta 2005.

93


Kratka zgodovinaInštitut za fiziologijo je bil ustanovljen kot Univerzitetni inštitut leta 1920 in je torej star skoraj toliko kot Univerza v Ljubljani. To je matični inštitut za fiziologijo v Sloveniji. Prvi predstojnik je bil profesor Evgen Kansky (1920−1945), drugi profesor Albin Seliškar (1945−1967), tretji predstojnik pa profesor Gojmir Južnič (1967−1978). Sledil je vršilec dolžnosti predstojnika profesor Anton Koren, sedanji predstojnik pa je profesor Vito Starc (od 1984). Danes gojijo v Ljubljani fiziologijo na več kot petnajstih mestih. Kljub temu da je bilo med obema vojnama in po vojni na Inštitutu močno razvito kemijsko delo, se je leta 1972 od njega odcepil kemijski del, Institut za fiziološko kemijo, ki je deloval v sklopu Fiziološkega inštituta, njegovo delo pa je kasneje prevzel Inštitut za biokemijo Medicinske fakultete.

Pogled naprejS stalnim dotokom mladih kadrov se ohranja mlada kadrovska zasedba. Mladi kadri, ki po primerno dolgem stažu odhajajo na druge ustanove, lahko tam nadgrajujejo pridobljeno raziskovalno znanje, pomembno pa lahko prispevajo tudi k bodočemu sodelovanju med ustanovami. Na našem Inštitutu naj bi veljalo to zlasti za mlade zdravnike. Raziskovalno oblikovani kadri, ki so si raziskovalno znanje pridobili na drugih ustanovah, pa so zanimivi, ker prinašajo novo znanje. Pri tem pa je treba upoštevati, da imajo ti sodelavci svoje interese, kar lahko povzroči cepljenje in drobljenje zlasti v raziskovalnih programih. Načrtovanje poti Inštituta in izrazito skupinsko

delo je zato nujen pogoj za ustrezen razvoj Inštituta. V obdobju intenzivne kadrovske obnove pred 20 leti je Inštitut pridobil nekaj raziskovalno že oblikovanih sodelavcev. Neposredna posledica kadrovske obnove je bila začetna razdrobljenost raziskovalnih programov in angažiranost majhnega števila raziskovalcev v mnogih številnih raziskovalnih nalogah, kar je bilo čutiti tudi v bibliografiji sodelavcev Inštituta za fiziologijo, ki poleg obeh matičnih področij, kardiovaskularne dinamike in nevrofiziologije, občasno posegajo tudi na druga področja fiziologije. Danes prevladuje težnja k iskanju skupnih problemov in njihovega reševanja. Inštitut za fiziologijo je edini inštitut Univerze, ki goji normalno fiziologijo človeka kot temeljno dejavnost. Zato menimo, da bi moral ta inštitut voditi razvoj doktrine pouka fiziologije človeka

Inštitut za fiziologijoInstitute of Physiology

Predstojnik: prof. dr. Vito Starc, dr. med., univ. dipl. inž. fiz.

Prof. dr. Vito Starc, dr. med., univ. dipl. inž. fiz. predava o Frank-Starlingovem zakonu srca.Professor Vito Starc, MD, lecturing about Frank-Starling's law.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Inštitut za fiziologijo. gInstitute of Physiology. gFoto (Photo): Dušan Šuput (2009).

94


za vse članice Univerze v Ljubljani. Ni dovolj samo opisno obvladovanje področja, fiziologija je namreč tudi in predvsem način mišljenja.

Pedagoška dejavnostFiziologija je znanost, ki obravnava funkcije žive snovi: celic, organizmov in njihovih organov. Pri tem se opira na spoznanja naravoslovnih znanosti, zlasti fizike in kemije, ter tehnike. Kljub temu da uporablja mnoge metode teh ved, se od njih razlikuje predvsem zaradi problemov, ki so povezani s preučevanjem žive snovi. Značilno je delovanje velikega števila dejavnikov na posamezne procese, s pogosto slabo opredeljenimi medsebojnimi odvisnostmi. To včasih označujemo z biološko variabilnostjo. Pomemben pa je tudi etični vidik. Preučevanje žive snovi zato zahteva poseben pristop. Kako pomembna znanstvena panoga je, priča tudi to, da se ena od Nobelovih

nagrad vsako leto podeli fiziologiji in medicini. V študiju medicine ima fiziologija pomembno mesto. Njen namen ni le usposobiti študenta, da obvlada funkcije normalnega organizma ali njegovih sestavnih delov, kar je pomembno za nadaljnje uspešno spremljanje študija medicine. Predmet naj bi poleg tega namreč prispeval tudi k razvijanju sposobnosti samostojnega reševanja problemov in kritičnosti mišljenja ter ne nazadnje spodbujal navado samoizobraževanja. Zadnje je zelo pomembno zaradi naglega razvoja medicine. Predmet je torej namenjen tudi vzgoji načina mišljenja v medicini.

Pedagoško delo se izvaja predvsem na Oddelku za splošno medicino in Oddelku za dentalno medicino. Predmet fiziologija za študente drugega letnika medicine in dentalne medicine na Medicinski fakulteti obsega letno 17 kreditov (240 ur predavanj, vaj in seminarjev v razmerju 4:5:1). Velik poudarek je

Vaje na Inštitutu za fiziologijo: asist. dr. Helena Lenasi nadzira testiranje akomodacije očesne leče.Physiology lab at the Institute of Physiology: Asistant Helena Lenasi during accomodation testing of the ocular lens.Foto (Photo): KO-GU (2009).

95


na praktikumu iz fiziologije, v katerem študenti na sebi izvajajo neinvazivne meritve, ki jih splošni zdravnik pogosto uporablja pri svojem delu (hemodinamske meritve, preiskave dihalne funkcije, določanje krvnih skupin, hemoglobina v krvi in hemostaze, delovanje ledvic s pregledom urina, preiskava vida in sluha ter nekatere osnovne nevrofiziološke preiskave, uporabljamo pa tudi nekatere doma izdelane modele za simulacijo delovanja nekaterih organskih sistemov). Vaje potekajo v skupinah po 12 študentov, naše tri vajalnice so večinoma zasedene ves dan do večernih ur. Poleg tega je na voljo izbirni predmet Fiziologija v obsegu treh kreditnih točk, pri katerem obravnavamo nekatera specialna poglavja iz fiziologije. Poleg tega Inštitut za fiziologijo izvaja pouk fiziologije tudi za Fakulteto za farmacijo in Visoko šolo za zdravstvo, kjer na Oddelku za fizioterapijo poučujemo tudi predmet Ergonomija. Pouk iz fiziologije v celoti izvajamo z lastnimi kadri. Za pouk humane fiziologije je medicinska izobrazba praviloma nujna. Pri raziskovalnem delu v medicini brez naravoslovnega in tehničnega znanja ne gre. Tudi v prihodnosti si bomo prizadevali ohranjati mlado kadrovsko strukturo, kar bi deloma lahko zagotovili s pretokom mladih kadrov, zlasti zdravnikov, ki bi bili s teoretičnim znanjem, zlasti iz merilne tehnike, pridobitev tudi za zdravstvene ustanove, predvsem klinične. Tako bi izpolnili tudi poslanstvo učne ustanove na podiplomski stopnji. Pedagoški delavci na Inštitutu za fiziologijo so prof. dr. Vito Starc, dr. med., univ. dipl., ing. fiz.prof. dr. Martin Štrucl, dr. med., izr. prof. Žarko Finderle, dr. med., doc. Ksenija Cankar, dr. dent. med., dr. Živa Melik, dr. med., dr. Nejka Potočnik, univ. dipl. inž. fiz., dr. Helena Lenasi, dr. med., dr. Borut Kirn, univ. dipl., ing. fiz., in Andrej Fabjan dr. med., pri pouku pa sodeluje tudi mlada raziskovalka Maja Špiljak, dr. vet. med.

Vaje na Inštitutu za fiziologijo: testiranje sluha.Physiology lab at the Institute of Physiology: hearing testing.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Nadaljevalni tečaj letalske medicine na Brniku, december 1999.Advanced course in Aviation medicine at Brnik Airport, December 1999.Foto (Photo): arhiv Inštituta (1999).

Diploma s tretjega kongresa letalske medicine Alpe–Adria, Bled 1997.Certificate of continuing medical education of the 3rd Congress of aviation medicine of the Alps-Adria community, Bled 1997.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Na podiplomski stopnji smo vključeni v doktorski študij Biomedicina, pri katerem smo nosilci ali izvajamo nekatere temeljne in individualne izbirne predmete. Smo nosilci temeljnega predmeta Raziskave v klinični medicini za področje

96


97


Hiperbarična komora: izr. prof. dr. Žarko Finderle, dr. med.Hiperbaric chamber: Associate Professor Žarko Finderle, MD.Foto (Photo): KO-GU (2009).

klinične medicine, smo pa tudi nosilci in izvajamo tri tematske sklope modula 2 (Kardiovaskularna fiziologija, Biomehanika lokomotornega sistema in Nevrofiziologija) ter sodelujemo pri modulu 1 Metode v kliničnih raziskavah. Izvajamo še tri individualne raziskovalne predmete: Elektrokardiografija visoke ločljivosti, Kardiovaskularna dinamika in Mikrocirkulacija.

Poleg tega smo organizirali osnovni in nadaljevalni tečaj iz letalske medicine ter tečaj iz hiperbarične medicine z mednarodno udeležbo, ki je bil pogoj za pridobitev licence operaterjev in zdravnikov za terapevtsko hiperbarično komoro.

Znanstvenoraziskovalna in strokovna dejavnostNa Inštitutu za fiziologijo Medicinske fakultete poteka raziskovalno delo, saj je to nujno potrebno za razvoj kvalitetnih učiteljev. Učitelji in asistenti so v času obstoja Inštituta vzgojili mnoge generacije naših zdravnikov in zobozdravnikov, pa tudi biologov, psihologov, farmacevtov in drugih strokovnjakov. V preteklih desetih letih se je Inštitut soočil s povečanimi pedagoškimi in raziskovalnimi obremenitvami, ob tem pa doživljal še velike kadrovske spremembe. Za izvajanje raziskovalnega in pedagoškega dela potrebujemo zlasti mlade, podjetne kadre z izobrazbo zdravnika, pa tudi tehnično ali naravoslovno izobražene kadre, ki pa jih je težko pridobiti za tako zahtevno delo. Na raziskovalnem področju je inštitut usmerjen v razvoj merilnih metod na področju fiziologije srca in ožilja ter nevrobiologije. Razvili smo nekaj izvirnih metod, od katerih bi bilo nekatere mogoče uporabljati tudi pri kliničnem delu. Poleg tega je velik del raziskovalnih rezultatov povezan s praktičnimi rešitvami, kar je podlaga za začetek strokovne dejavnosti, s katero smo pričeli pred dobrimi desetimi leti. To je povezano z raziskavami na področju mikrocirkulacije, EKG in dinamike levega prekata.

Plod raziskovalnega dela je tudi razvoj novih zdravstvenih in diagnostičnih metod in postopkov, tako na primer naprave za neinvazivno merjenje podajnosti malih arterij pri človeku (patent v Sloveniji) in metode za merjenje variabilnosti intervala QT, ki jo uporabljata NASA v Houstonu in Univerza v Lundu na Švedskem.

Raziskave izvajamo pretežno na področju srca in ožilja v Laboratoriju za mikrocirkulacijsko dinamiko, Laboratoriju

98


za elektrokardiografijo visoke ločljivosti, Laboratoriju za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko in v Centru za baromedicino. V naše raziskovalno delo so občasno vključeni tudi dodiplomski študenti; eden je izdelal raziskovalno nalogo za Prešernovo nagrado. V zadnjih petih letih imamo zaključeno mentorstvo 5 doktorandom, od tega 3 mladim raziskovalcem. V zadnjih desetih letih so naši sodelavci sami ali skupaj z drugimi objavili 67 člankov v revijah vključenih v SCI.

Mednarodno in domače sodelovanje poteka v okviru mednarodnih projektov in neformalnih povezav ter sodelovanja v uredniških odborih ter organizacijah srečanj. Velik del raziskav poteka v sodelovanju s Human Adaptation and Countermeasures Office, NASA-Johnson Space Center, NASA, Houston, Texas, Cardiovascular Research Institute Maastricht

(CARIM), Univerza v Maastrichtu, Nizozemska, Marie Curie Actions, International Summer School in Mathematical Biology ter Institut fuer Kardiovaskulaere Physiologie, JWG Universitaet, Frankfurt/Main. Raziskovalna odličnost je tudi razlog za članstvo v uredniških odborih, na primer v reviji Journal of Electrocardiology, in v mednarodnih društvih, na primer od leta 1995 v European Society for Noninvasive Cardiovascular System Dynamics (Amsterdam). Pomembno je, da je bil sekretariat tega evropskega društva od leta 1995 na Inštitutu za fiziologijo.

Enako pomembno je sodelovanje z domačimi ustanovami: Kardiološkim oddelkom Kliničnega centra v Ljubljani, Centrom za zastrupitve Univerzitetnega kliničnega centra in Oddelkom za anesteziologijo Splošne bolnišnice Maribor.

Sodelavci Inštituta za fiziologijo (Staff of the Institute of Physiology). Prva vrsta z leve (first row from left): Tatjana Drglin, Živa Melik, Vesna Metelan, Nejka Potočnik. Druga vrsta z leve (second row from left): Danijel Peterec, Vito Starc, Žarko Finderle, Borut Kirn, Boštjan Kuret, Martin Štrucl, Andrej Fabjan.Foto (Photo): KO-GU (2009).

99


Sodelavci inštituta za fiziologijo smo skupaj z Upravo Republike Slovenije za zračno plovbo tudi soorganizirali kongres letalske medicine (8th Congress on the Aviation Medicine of the Alps-Adria Community, Bled 2003).

Leta 1999 je American Medical Association na predlog Aero Space Medical Association akreditirala našo MF za vse življenjsko podiplomsko izobraževanje zdravnikov tudi za njihove potrebe, ki se ga je udeležilo okoli 60 zdravnikov, od tega več kot 30 tujih.

Mednarodna priznanjaBorut Kirn: Nico Westerhof young investigator award 2006, Cardiovascular System Dynamics Society.

Strokovna dejavnostPoleg naštetega je Inštitut za fiziologijo vse bolj vpet v strokovno

Laboratorij za mikrocirkulacijo: ocenjevenje reaktivnosti kožne mikrocirkulacije.Microcirculatory lab: testing of skin microcirculatory reactivity.Foto (Photo): KO-GU (2009).

dejavnost, kjer je v ospredju baromedicina. Aprila leta 2005 smo uradno odprli Center za baromedicino. V okviru centra deluje hiperbarična komora, v kateri zdravimo pretežno bolnike iz Univerzitenega kliničnega centra. Od leta 2007 dalje tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Univerzitetnemu kliničnemu centru krije stroške za 900 potopov letno, kar pomeni zdravljenje približno 30 do 35 bolnikov. Večinoma gre za bolnike s poobsevalnimi poškodbami tkiva, kroničnimi ranami, refraktarnim osteomielitisom, nekaj ljudi pa je bilo zdravljenih tudi zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Leta 2009 je bil zato ustanovljen tudi Center za baromedicino Medicinske fakultete v Ljubljani. Začetki strokovne dejavnosti pa segajo še kakšno desetletje nazaj, ko smo pričeli s kapilaroskopijo, to je z ocenjevanjem morfologije kapilar na obnohtju zlasti v sklopu diagnostike revmatskih obolenj. V zadnjih letih je število opravljenih preiskav približno dvesto na leto.

100


101


Priželjc. gThymus. gFoto (Photo): arhiv Inštituta (2007).

Predstojnica Inštituta za histologijo in embriologijo prof. dr. Metka Zorc, dr. med., univ. dipl. biol.Head of the Institute for Histology and Embriology Professor Metka Zorc, MD.Foto (Photo): osebni arhiv.

Zgodovinski orisZgodovina Inštituta sega že v čas ustanovitve Univerze v Ljubljani z Medicinsko fakulteto. V štud. letu 1920/21 je prevzel predavanja in vaje dr. A. Košir, tedaj asistent na Anatomskem inštututu. Leta 1921 je bil ustanovljen Inštutut za histologijo in embriologijo, za predstojnika inštituta in katedre ter rednega profesorja pa je bil imenovan dr. Zdenek Frankenberger, privatni docent praške medicinske fakultete, ki pa je predaval le v štud. letu 1921/22. V štud. letu 1922/23 je spet prevzel pouk dr. A. Košir, ki je bil imenovan 1923 za docenta in predstojnika inštituta, leta 1935 za izrednega profesorja in leta 1939 za rednega profesorja. Dolga leta je bil edini sodelavec prof. Koširja laborant in nato preparator Ivan Rostohar. Kasneje je bil imenovan za asistenta za histologijo in embriologijo dr. med. in dr. Phil. Hubert Pehani, ki pa je prevzel po osvoboditvi vodstvo Inštituta in katedre za biologijo na naši fakulteti.Po osvoboditvi je postala Medicinska fakulteta popolna in takrat se je oblikoval tudi Inštitut za histologijo, ki je poleg osnovne dejavnosti učenja hiostologije prevzel tudi embriologijo kot dodatni predmet. Pri pouku so začeli sodelovati kot demonstratorji in pomožni asistenti študenti Medicinske fakultete višjih letnikov. Večina njih se je izjemno izkazala v poklicu. Mnogi od njih opravljajo pomembne funkcije kot predstojniki klinik in kot učitelji Medicinske fakultete.V začetku šestdesetih let je predstojnik inštituta postal doc. dr. Radivoj Ozvald, prof. Miroslav Kališnik pa se je posvetil znanstvenoraziskovalnemu delu in slovenski medicinski terminologiji. Število asistentov, laborantov in tehničnih

sodelavcev se je kasneje stalno povečevalo, še posebno v času, ko se je oblikovala nova Medicinska fakulteta.

Predstojniki: Prof.dr. Radivoj Ozvald, dr.med. (1961 do 1990); Prof.dr. Olga Vraspir Porenta, dr.med. (1990 do 1991); Prof.dr. Miroslav Kališnik, dr.med. (1991 do 1995); Prof.dr. Metka Zorc, dr.med., univ.dipl.biol. (1995 do danes).

Inštitut za histologijo in embriologijoInstitute of Histology and Embriology

Predstojnica: prof. dr. Metka Zorc, dr. med., univ. dipl. biol.

102


Vaje v mikroskopirnici.Practial work on histology samples.Foto (Photo): arhiv Inštituta (2009).

Pedagoška dejavnostInštitut za histologijo in embriologijo je v zadnjih desetih letih v okviru pouka za študente medicine in dentalne medicine v okviru svojega predmeta uvedel poglobljen študij bazične histologije in embriologije v povezavi s klinično prakso. Namen je bil predvsem motivirati študente in predstaviti pomembnost učenja bazične teorije, ki je nujno potrebna za dobro klinično prakso. Učitelji inštituta so razvili tudi sprotno preverjanje znanja in računalniško analizo rezultatov testov, ki študentu pomagajo mesečno oceniti ali so vložili dovolj naporov v pridobivanje novega znanja. Skozi oba semestra študija sprotno preverjanje

znanja pomaga študentu, da pridobi za izpit potrebno znanje, ki mu bo služilo v prihodnjih letih pri študiju kliničnih predmetov.Inštitut za histologijo in embriologijo, Medicinske fakultete v Ljubljani je na Univerzi v Ljubljani matična inštitucija za izvedbo pouka predmeta Histologija in embriologija. Z njim se srečajo študenti splošne in dentalne medicine v tretjem in četrtem semestru študija.Sodelavci IHE poučujejo predmet Histologija in anatomija študente Fakultete za farmacijo (univerzitetni študij farmacije in univerzitetni študij laboratorijske medicine), Visoke šole za zdravstvo (smer fizioterapija) in Biotehniške fakultete (smer

103


živilska tehnologija). Skupaj sodelavci IHE predavajo, vodijo vaje, izvajajo sprotno preverjanje znanja (kolokviji) in organizirajo izpite za 800 študentov letno.

V sklop pedagoškega dela sodijo tudi učna gradiva, ki jim vsa leta posvečamo veliko pozornost kar pričajo številne izdane knjige, priročniki in navodila za vaje, ki jih skladno z razvojem znanosti sproti posodabljamo z vključevanjem najnovejših dosežkov znanosti. Tako smo sodelavci IHE napisali več učbenikov za študente medicine, fizioterapije, farmacije in laboratorijske medicine.

Poleg dodiplomskega pouka, smo sodelavci pritegnili študente tudi k podiplomskemu pouku, tako na matični, kot tudi na drugih fakultetah doma in v tujini. Študente že v času študija spodbujamo in vključujemo v znanstvenoraziskovalno delo in sodelujemo kot mentorji pri pripravi nalog za Prešernove nagrade, od katerih so bile tri nagrajene.

Sodelavci Inštituta za histologijo in embriologijo so bili mentorji številnim kolegom pri magisterijih in doktoratih, kar dokazuje, da je poleg pedagoške dejavnosti na Inštitutu vrhunsko razvita znanstvenoraziskovalna dejavnost.

Pri pouku sodelujejo naslednji pedagoški sodelavci: prof.dr. Marjeta Zorc, dr. med., univ.dipl.biol., specialistka kardiologije, predstojnica, prof. dr. Ruda Zorc Pleskovič, dr. dent. med., izr. prof. dr. Danijel Petrovič, dr.med., specialist interne medicine, doc.dr. Mateja Legan, dr. med., specialistka interne medicine in doc. dr. Aleksandra Milutinovič Živin, dr. vet. med. Večinoma so vsi tesno povezani tudi s klinično prakso. Na Inštitutu so razvili klinično diagnostično dejavnost na področju srčne in kostne biopsije ter genetski laboratorij, ki raziskuje področje kardiovaskularnih bolezni in predstavlja v slovenskem prostoru edino tovrstno inštitucijo.

Znanstvenoraziskovalno deloProf. dr. Miroslav Kališnik je v slovenskem prostoru uvedel in uveljavil sterologijo, to je veda za kvantitativno ocenjevanje trodimenzionalne notranje zgradbe teles iz dvodimenzionalnih presekov skoznje, ji dal znanstveno in terminološko osnovo in jo razvil z vztrajnim publicističnim organizacijskim in mentorskim udejstvovanjem do uporabnosti v bioloških in materialnih znanostih in v praksi. Uvedene in razvite stereološke metode so dopolnile sodobne raziskovalne metode in omogočile kvantifikacijo v morfologiji.Skupaj s sodelavci IHE je kot prvi na Ljubljanski Univerzi uvedel računalniško uravnavan pouk. Na Medicinski fakulteti je bil pobudnik za razvijanje študijske metodologije in visokošolske

didaktike. Bil je tudi nosilec dveh pedagoških raziskovalnih tem: Uveljavljanje integracijskih procesov v dodiplomskkem študiju Medicine na Slovenskem in posodabljanje in povečanje učinkovitosti pouka in študija temeljnih predmetov (primer: histoembriologija).Od leta 1961 (objava prve publikacije iz serije endokrini in malignomi) do 1980 je bila v središču zanimanja kombinacija eksperimentalne endokrinologije in eksperimentalne onkologije. Celotni Inštitut se je posvetil vplivu endokrinega sistema na nastanek in razvoj malignomov. Z različnimi eksogenimi dejavniki (eksogeni ščitnični hormoni, antitiroidne snovi, mraz, psihosomatski stres, ionizirajoče sevanje) so modificirali delovanje endokrinega sistema. Opazovali so učinke teh modifikacij na rast presajenega sarkoma ali Erlichovega ascitesnega tumorja, kemijsko karcinogenezo, ionizacijsko karciogenezo.V tem času se je Inštitut obsežno ukvarjal tudi z medicinsko terminologijo. Plod dolgoletnih naporov je izdaja prvega slovenskega terminološkega slovarja, ki predstavlja edinstven in izjemen dosežek na tem področju pri nas.Skupina sodelavcev inštituta na čelu s prof. Olgo Vraspir Porenta, prof. Rudo Zorc Pleskovič, ter prof. Cör Andrejem je v tesnem sodelovanju z Onkološkim inštitutom razvijala naprej znanstveno raziskovalno dejavnost na področju kultur malignih celic in njihove transformacije ter aplikativno uporabo v klinični praksi. Skupina je za svoje uspešno delo dobila v Hanovru mednarodno nagrado Hans-Georg Zimermann in nagrado Sklada Borisa Kidriča v Jugoslaviji. V začetku osemdesetih let se je na pobudo prof. Metke Zorc razvilo tesno sodelovanje inštituta s klinično prakso na področju diagnostike, preventive in zdravljenja kardiovaskularnih bolezni. Inštitut se je začel poglobljeno ukvarjati z raziskovalnim delom na področju ateroskleroze koronarnih arterij v primerjavi z različnimi dejavniki tveganja. Na osnovi tega dela so bila pridobljena tudi sredstva in odobreni raziskovalni oprojekti, ki potekajo še danes. Posebno aktualen je projekt o vlogi infektivnega dejavnika Chlamydie pneumoniae v razvoju difuzne koronarne bolezni srca.Pred petnajstimi leti se je inštitut usmeril na področje genetike kardiovaskularnih bolezni v slovenskem prostoru, kar je zasluga prof.dr. Danijela Petroviča. Doc. Mateja Legan pa je s sodelovanjem v teamu prof. Cör Andreja na področju onkologije uspela povezati internistično znanje z raziskovalnim delom.

Strokovnozdravstvena dejavnostStrokovno zdravstvena dejavnost se je razvila na inštitutu v začetku leta 1985 ko se je uveljavila v klinični praksi endomiokardna biopsija. Od takrat dalje vrši inštitut diagnostiko vzorcev srčne mišice za potrebe klinične prakse Kliničnega

104


105


Sodelavci Inštituta za histologijo in embriologijo (Team of the Institute for Histology and Embriology). Z leve strani (from left side): Dejan Bregar, Danica Šurev, Danijel Petrovič, Barbara Ravnik, Metka Zorc, Ruda Zorc Pleskovič, Nada Godnič, Cirila Gros, Magda Pezdirc, Marjeta Kuhar, Manja Dolinar, Aleksandra Milutinovič Živin.Foto (Photo): KO-GU (2009).

oddelka za kardiologijo, Inštituta za kardiovaskularne bolezni v Sremski Kamenici in Klinike Medicor v Izoli. Po letu 1990 je prof. dr. Andrej Cör z diagnostiko bioptičnih vzorcev kostnine razširil strokovno dejavnost v povezavi z ortopedsko kliniko in nefrološko kliniko.

Organizacije kongresov in delavnicV zadnjih desetih letih smo sodelavci Inštituta za Histologijo in embriologijo organizirali štiri domače in pet mednarodnih kongresov, tudi v okviru mednarodnih združenj, npr. European Society of Cardiology.

Domači in mednarodni raziskovalni projekti in raziskovalni programiV obdobju zadnjih 10 let je bil inštitut nosilec in/ali soizvajalec štirih domačih projektov in enega raziskovalnega programa, treh mednarodnih projektov, ima pa tudi razvejano neformalno mednarodno raziskovalno sodelovanje.

107


Kratka zgodovinaInštitut za mikrobiologijo (kasneje Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo) je bil ustanovljen leta 1945 v prostorih bivšega Infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice v Ljubljani na Zaloški 4, kjer je v prenovljenih in na novo zgrajenih stavbah še danes.

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo leta 2009. gInstitute of Microbiology and Immunology in the year 2009. gFoto (Photo): KO-GU (2009).

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijoInstitute of Microbiology and Immunology

Predstojnik: prof. dr. Srečko Koren, dr. med.

Inštitut za mikrobiologijo leta 1945.Institute of Microbiology in the year 1945.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Prof. Milica Valentinčič Petrović, dr. med., predstojnica Inštituta in Katedre 1945–1961.Professor Milica Valentinčič Petrović, MD, Head of Institute and Chair 1945–1961.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Inštitut in Katedra za mikrobiologijo in imunologijoInštitut in katedra za mikrobiologijo in imunologijo sta medsebojno povezani enoti, ki sta ločeni le po primarnih dejavnostih in virih financiranja. Katedra je tako odgovorna za kvaliteten in nemoten potek študijskega procesa,

Inštitut pa za strokovno in raziskovalno dejavnost, ki je hkrati tudi podlaga za izvajanje študijskega procesa.

Prva predstojnica Inštituta, prof. Milica Valentinčič Petrović, dr. med., je organizirala osnovno bakteriološko, parazitološko in serološko diagnostiko. Pri tem so ji odločilno pomagali nadebudni mlajši sodelavci dr. Banič, dr. Likar in dr. Vozelj, ki so utrli pot sodobni bakteriologiji, virologiji, parazitologiji in imunologiji. V tem času se je na Inštitutu začela razvijati tudi temeljna in uporabna raziskovalna dejavnost. Najpomembnejša raziskovalna dela iz tega obdobja so povezana s preučevanjem bakterijske genetike, odpornosti proti antibiotikom in imunologije. Pričelo se je tudi strokovno in raziskovalno delo na področju virologije in uporabe tkivnih kultur. V okviru Jugoslovanskega mikrobiološkega društva je prof. Valentinčič Petrović dejavno sodelovala pri ustanovitvi Sekcije slovenskih mikrobiologov (1958), ki je bila predhodnica današnjega Slovenskega mikrobiološkega društva.

108


Po upokojitvi prof. Valentinčič Petrović je leta 1961 prevzel vodenje Inštituta prof. dr. Stanko Banič, dr. med., ki je s sodelavci, priznanimi specialisti mikrobiologije, izpopolnil mikrobiološko diagnostično dejavnost z novimi bakteriološkimi, mikološkimi, virološkimi, parazitološkimi in imunološkimi metodami. Raziskovalna dejavnost sodelavcev Inštituta se je usmerila še v preučevanje novih bakterioloških gojišč, bakterij prebavil in njihovih toksinov, kemoterapije in vitaminologije. Razširila in poglobila se je diagnostična in raziskovalna dejavnost na področju virologije, odmevni so bili poskusi z novimi protivirusnimi učinkovinami. Prof. dr. Banič je leta 1976 skupaj s sodelavci Inštituta in drugih sorodnih ustanov ustanovil Slovensko imunološko društvo in bil njegov prvi predsednik. Leta 1977 se je Inštitut razdelil v dve organizacijski enoti: Inštitut za mikrobiologijo in Katedro za mikrobiologijo.

Leta 1987 je sodelavka Inštituta prof. dr. Ana Zlata Dragaš, dr. med., osnovala Sekcijo za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe pri Slovenskem zdravniškem društvu, ki je začela odločilno usmerjati strokovnozdravstveno delo v slovenskem mikrobiološkem prostoru.

Po upokojitvi prof. dr. Likarja je bil leta 1993 izvoljen za predstojnika Inštituta prof. dr. Srečko Koren, dr. med. S sodelavci, vrhunskimi strokovnjaki na področju mikrobiologije

Prof. dr. Srečko Koren, dr. med., predstojnik Inštituta 1993–. Professor Srečko Koren, MD, Head of Institute 1993–.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Prof. dr. Miha Likar, dr. med., univ. dipl. biol., predstojnik Inštituta 1983–1993; predstojnik Katedre 1977–1985.Professor Miha Likar, MD, Head of Institute 1983–1993; Chair 1977–1985.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Prof. dr. Stanko Banič, dr. med., predstojnik Inštituta 1961–1983; predstojnik Katedre 1961–1977.Professor Stanko Banič, MD, Head of Institute 1961–1983; Chair 1961–1977.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Po upokojitvi prof. dr. Baniča je bil leta 1983 izvoljen za predstojnika Inštituta prof. dr. Miha Likar, dr. med., univ. dipl. biol. Pod njegovim vodstvom je Inštitut močno povečal in razširil strokovnozdravstveno dejavnost. Pri tem je imela pomembno vlogo reorganizacija Inštituta, v okviru katere so se oddelki za bakteriologijo, virologijo, parazitologijo in imunologijo razdelili na več laboratorijev, ki so se specializirali za diagnostiko sorodnih skupin mikroorganizmov oziroma povzročiteljev okužb posameznih organov in organskih sistemov. Laboratorije so vodili izbrani strokovnjaki za različna področja, ki so razvijali in uvajali najnovejše diagnostične metode. Prihodki strokovnozdravstvene dejavnosti so se močno povečali, s tem pa so se izboljšali tudi pogoji za raziskave in razvoj. Leta 1987 so bili pridobljeni dodatni laboratorijski prostori v novi stavbi Medicinske fakultete na Korytkovi 2. Na Inštitutu so se zaposlili nadarjeni mladi raziskovalci in specializanti klinične mikrobiologije, število raziskovalnih člankov v najuglednejših mednarodnih revijah je naraščalo. Najodmevnejši članki iz tega obdobja so bili s področja virologije in interferonologije.

109


in imunologije, je uspešno nadaljeval in nadgrajeval delo predhodnikov. Vodilna vloga Inštituta kot največje in osrednje slovenske ustanove za mikrobiološko in imunološko diagnostiko in raziskovanje se je še okrepila. S sklepom Senata Medicinske fakultete je bil Inštitut leta 1995 preimenovan v Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo. V zadnjih letih so bili obnovljeni in posodobljeni prav vsi laboratoriji, ki so opremljeni z najnovejšimi aparaturami za molekularno-mikrobiološko diagnostično in raziskovalno delo. Leta 2008 je bil izgotovljen in predan v uporabo podtlačni laboratorij 3. biološke varnostne stopnje, ki omogoča varno diagnostično in raziskovalno delo z najnevarnejšimi mikroorganizmi. Velik razmah je doživelo tudi znanstveno raziskovalno delo. Najbolj razvita področja raziskovanja predstavljajo študije patogenetskih mehanizmov mikrobov, njihove odpornosti proti protimikrobnim učinkovinam, medsebojnega vplivanja z

gostiteljevim obrambnim sistemom, molekularne diagnostike in molekularne epidemiologije.

Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo je danes zaposlenih 129 sodelavcev, od tega 52 z univerzitetno izobrazbo, 21 jih ima doktorat znanosti, 15 je zdravnikov in 12 specialistov mikrobiologov. Z njihovo pomočjo se bo vsestranski razvoj Inštituta nadaljeval in stopnjeval tudi v prihodnosti.

Znanstvenoraziskovalna dejavnostSodelavci Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo raziskujejo v okviru raziskovalnega programa Odnosi parazitskega obstajanja, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in v okviru Ciljnega raziskovalnega programa Znanje za varnost in mir. Poleg tega raziskovalci Inštituta sodelujejo v 7 evropskih, 6 mednarodnih in 4 bilateralnih projektih. V obdobju od leta 1998

Imunološki laboratorij.The laboratory of immunology.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Virološki laboratorij.Laboratory of virology.Foto (Photo): KO-GU (2009).

110


do leta 2008 so objavili 349 člankov v revijah, ki jih zajema SCI, in prijavili 7 patentov.

V obdobju od leta 1998 do leta 2008 je na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo opravljalo raziskovalno delo 21 mladih raziskovalcev, 4 so magistrirali, 9 jih je opravilo doktorat, 8 se jih za doktorat še usposablja. V raziskovalno delo Inštituta so vključeni tudi študenti medicine. V obdobju od leta 1998 do leta 2008 je izdelalo Prešernovo raziskovalno nalogo 16 študentov.

Strokovnozdravstvena dejavnostSodelavci Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo opravljajo strokovnozdravstveno dejavnost v 18 laboratorijih (Laboratorij za diagnostiko aerobnih in anaerobnih bakterijskih infekcij, vodja asist. Samo Jeverica, dr. med.; Laboratorij za diagnostiko bolnišničnih infekcij in nadzor sterilnosti, vodja asist. strok. sod. Nataša Švent−Kučina, dr. med.; Laboratorij za diagnostiko borelioz in leptospiroze, vodja prof. dr. Eva Ružić−Sabljić, dr. med.; Laboratorij za bakteriološko diagnostiko črevesnih infekcij, vodja asist. strok. svet. Alenka Andlovic, dr. med.; Laboratorij

Bakteriološki laboratorij. hLaboratory of bacteriology. hFoto (Photo): arhiv Inštituta.

za hemokulture in druge urgentne mikrobiološke preiskave, vodja prof. dr. Manica Müller−Premru, dr. med.; Laboratorij za diagnostiko infekcij s klamidijami in drugimi znotrajceličnimi bakterijami, vodja doc. dr. Darja Keše, univ. dipl. biol.; Laboratorij za bakteriološko diagnostiko respiratornih infekcij, vodja prof. dr. Katja Seme, dr. med.; Laboratorij za bakteriološko diagnostiko infekcij sečil, vodja: asist. mag. Veronika Križan–Hergouth, dr. med.; Laboratorij za diagnostiko glivičnih infekcij, vodja asist. dr. Tadeja Matos, dr. med.; Laboratorij za elektronsko mikroskopijo in diagnostiko gastroenteritičnih virusov, vodja asist. strok. svet. dr. Mateja Poljšak−Prijatelj, univ. dipl. biol.; Laboratorij za molekularno mikrobiologijo in diagnostiko hepatitisov in aidsa, vodja prof. dr. Mario Poljak, dr. med.; Laboratorij za diagnostiko virusnih infekcij, vodja doc. dr. Miroslav Petrovec, dr. med.; Laboratorij za diagnostiko zoonoz in laboratorij WHO, vodja prof. dr. Tatjana Avšič−Županc, univ. dipl. biol.; Laboratorij za diagnostiko alergij in citokinov, vodja viš. znan. sod. dr. Branka Wraber, univ. dipl. biol.; Laboratorij za pretočno citometrijo, vodja prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.; Laboratorij za humoralno imunost in serološko diagnostiko glivičnih infekcij, vodja asist. znan. sod. dr. Saša Simčič, univ. dipl. ing. kem.; Laboratorij za celično imunologijo, diagnostiko komplementnega sistema in sifilisa, vodja prof. dr. Vladimir Kotnik, dr. med.; Laboratorij za parazitologijo, vodja prof. dr. Jernej Logar, univ. dipl. biol.) in Službi za pripravo gojišč in reagentov, vodja viš. strok. sod. Vesna Golob, univ. dipl. biol.Predstojnik Inštituta je prof. dr. Srečko Koren, dr. med. Tajnica Inštituta je gospa Darja Dolenc.

V laboratorijih izvajajo več kot 650 različnih preiskav za neposredno in posredno dokazovanje mikrobnih povzročiteljev bolezni in protimikrobnega imunskega odziva ter pri tem dosledno upoštevajo načela dobre laboratorijske prakse in mednarodne kakovostne standarde. Maja 2009 je Inštitut kot prvi na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pridobil mednarodni certifikat o izpolnjevanju zahtev standarda ISO 9001:2000 za sistem vodenja storitev laboratorijske diagnostike na področju mikrobiologije in imunologije. Diagnostično delo, ki zajema najširši izbor klasičnih in molekularnih bioloških metod, je podprto s sodobnim računalniškim sistemom za obdelavo in sporočanje rezultatov zdravstvenim ustanovam iz vse Slovenije.

Certifikat o izpolnjevanju zahtev standarda ISO 9001:2000 za sistem vodenja storitev laboratorijske diagnostike na področju mikrobiologije in imunologije.International certificate of implementation of the standard ISO 9001:2000.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

111


...in tako nastane učbenik...

...how it looks like before a new book is published...

Foto (Photo): arhiv Inštituta.

113


Kratka zgodovinaKatedra za mikrobiologijo je bila ustanovljena kot sestavni del Inštituta za mikrobiologijo leta 1945 z odlokom o ustanovitvi popolne Medicinske fakultete v Ljubljani. Funkciji Inštituta (strokovna in raziskovalna) ter Katedre (pedagoška) sta bili skupni. Učitelji in asistenti so opravljali trojno dejavnost. Vodili so laboratorije, raziskovali in izvajali pouk. Takšen način se je za vodstvene delavce Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ohranil do danes.

Prva predstojnica Katedre je bila prof. Milica Valentinčič, dr.med. Katedro je vodila do upokojitve leta 1961. V študijskem letu 1945/46 je organizirala prva predavanja in vaje za študente medicine in stomatologije. Ker takoj po vojni ni bilo na voljo učbenikov, je že leta 1946 za študente medicine pripravila prva skripta iz mikrobiologije. V obdobju od leta 1947 do leta 1961 je nato izdala še učbenike Bakteriologija in epidemiologija, Mikrobiologija za študente medicine in Osnove parazitologije človeka. Prof. Valentinčičeva je postavila temelje slovenski mikrobiologiji, parazitologiji in imunologiji ter vzgojila prve asistente za področje mikrobiologije, ki so bili kasneje nosilci pedagoške dejavnosti Katedre za mikrobiologijo (Stanko Banič, Bronka Brzin, Sonja Budič, Primož Kozak, Miha Likar, Zlata Stropnik, Marjan Vozelj, Jadranka Zajc−Satler).

Leta 1961 je prevzel predstojništvo Katedre prof. dr. Stanko Banič, dr. med. Pouk mikrobiologije je potekal v 3. letniku študija medicine, na prehodu iz predkliničnih predmetov v klinične predmete. V tistem času so nastali mnogi pomembni učbeniki (Banič, S.: Repetitorij mikrobiologije za študente stomatologije, 1961; Likar, M.: Uvod v medicinsko virologijo, 1962; Vozelj, M.: Temelji imunologije, 1972; Likar, M.: Virologija, 1973; Likar, M.: Pregled medicinske parazitologije, 1974). V tem času je izšel tudi prvi priročnik za vaje iz mikrobiologije.

Leta 1977 se je Inštitut razdelil v dve organizacijski enoti: Inštitut za mikrobiologijo in Katedro za mikrobiologijo. Za predstojnika Katedre je bil izvoljen prof. dr. Miha Likar, dr. med., univ. dipl. biol. V obdobju od leta 1978 do leta 1985 sta izšla dva nova učbenika (Likar, M., Logar, J.: Medicinska parazitologija, 1978; Vozelj, M.: Imunologija, 1978) in trije priročniki za vaje. Pomemben prispevek prof. dr. Likarja k pedagoški odličnosti

Katedra za mikrobiologijo in imunologijoChair of Microbiology and Immunology

Predstojnik: prof. dr. Vladimir Kotnik, dr. med.

Medicinske fakultete sta bili organizacija in izvedba izdelave Kataloga znanja.

Leta 1985 je bila za predstojnico Katedre izvoljena prof. dr. Jadranka Zajc−Satler, dr. med., ki je Katedro vodila do upokojitve leta 1987. V tem obdobju sta izšla učbenika: Likar, M.: Mikrobiologija in imunologija, I. del, 1985, II. del, 1986, in Vozelj, M.: Temelji imunologije, 1985. Leta 1986 se je Katedre za mikrobiologijo preimenovala v Katedro za mikrobiologijo in imunologijo.

Prof. dr. Jadranka Zajc–Satler, dr. med., predstojnica Katedre 1985–1987.Professor Jadranka Zajc–Satler, MD, Chair 1985–1987.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Od leta 1987 do leta 1996 je bila predstojnica Katedre prof. dr. Ana Zlata Dragaš, dr. med. Zavzemala se je, da bi se pouk mikrobiologije in imunologije čimbolj povezal in dopolnjeval s študijem v višjih letnikih. Zato so bili uvedeni izbirni predmeti s predklinično, klinično mikrobiološko in imunološko tematiko. Zaradi sprememb v programu študija stomatologije je prišlo tudi do reorganizacije predmetov Mikrobiologija in imunologija ter Oralna mikrobiologija in imunologija. Sodelavci Katedre so v tem obdobju pripravili več mikrobioloških učbenikov (Likar, M.: Klinična virologija za medicince, 1987; Likar, M., in sod.: Mikrobiologija in imunologija, splošni del, 1989; Vozelj, M.: Kratek pregled klinične imunologije, 1989; Logar, J.: Medicinska parazitologija, 1991; Dragaš, A. Z.: Preprečevanje infekcij v zobozdravstvu, 1991; Dragaš, A. Z.: Oralna bakteriologija, 1996) in navodila za vaje posebej za študente medicine in posebej za študente stomatologije. V letu 1994 so sodelavci Katedre izdali katalog znanja iz mikrobiologije (Dragaš, A. Z., Gubina, M., Hren – Vencelj, H., Kotnik, V., Logar, J.: Katalog znanja iz medicinske mikrobiologije in imunologije, 1994). Poleg dotedanjega sodelovanja pri pouku na Fakulteti za farmacijo (Biologija celice z mikrobiologijo, Mikrobiologija s parazitologijo in Imunologija z imunokemijo) in Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete (Imunologija in Osnove imunologije) se je pričelo novo pomembno sodelovanje z Biotehniško fakulteto

114


pri medoddelčnem študiju mikrobiologije. Katedra je prevzela pouk iz predmetov Virologija, Imunologija, Bakterioze, Mikoze, Viroze, Parazitologija, Sanitarna mikrobiologija in Splošna epi-demiologija. Za potrebe klinike je prof. dr. Dragaš organizirala posebno enosemestrsko podiplomsko izobraževanje iz hospi-talne higiene za zdravnike in medicinske sestre.

pomoči sodelavcev Katedre obstoječi predmet Mikrobiologija in imunologija preoblikoval in razdelil v tri nove predmete − Temeljna mikrobiologija in imunologija, Klinična mikrobiologija in Klinična imunologija. Predmeti so po novem uvrščeni v 3., 4. in 5. letnik študija medicine. S tem so bila izpolnjena dolgoletna pričakovanja in prizadevanja Katedre, da bi medicinsko mikrobiologijo in imunologijo umestili tudi v klinični del študija. Člani Katedre so sodelovali pri prenovi doktorskega študijskega programa Biomedicina in uvedbi novih bolonjskih programov pri študijih biologije, farmacije in mikrobiologije.

V letu 2008 se je prav tako pričela temeljita prenova Katedre z drugačno razporeditvijo pedagoških obveznosti sodelavcev Katedre in Inštituta. Namesto dosedanjih 10 članov ima Katedra za mikrobiologijo in imunologijo po novem 25 članov, od tega 10 učiteljev: red. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, univ. dipl. biol., red. prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., red. prof. dr. Srečko Koren, dr. med., red. prof. dr. Vladimir Kotnik, dr. med., red. prof. dr. Mario Poljak, dr. med., izred. prof. dr. Jernej Logar, univ. dipl. biol., izred. prof. dr. Manica Mueller Premru, dr. med., izred. prof. dr. Eva Ružić Sabljić, dr. med., izred. prof. dr. Katja Seme, dr. med. in doc. dr. Miroslav Petrovec, dr. med., ter 15 asistentov: doc. dr. Darja Keše, univ. dipl. biol., asist. strok. svet. A. Andlovic, dr. med., asist. Vesna Cvitkovič Špik, univ. dipl. mikrobiol., asist. Marja Furlan, univ. dipl. mikrobiol., asist. Samo Jeverica, dr. med., asist. Monika Jevšnik, univ. dipl. mikrobiol., asist. dr. Andreja Nataša Kopitar, univ. dipl. biol., asist. mag. Veronika Križan−Hergouth, dr. med., asist. dr. Tadeja Matos, dr. med., asist. mag. Tina Močilnik, univ. dipl. mikrobiol., asist. strok. svet. dr. M. Poljšak−Prijatelj, univ. dipl. biol., asist. znan. sod. dr. Saša Simčič, univ. dipl. ing. kem., asist. Katja Strašek Smrdel, univ. dipl. mikrobiol., asist. mag. Barbara Šoba, univ. dipl. mikrobiol. in asist. strok. sodel. Nataša Švent−Kučina, dr. med. Tajnica Katedre je gospa Mihaela Oberdank−Hrastar, tehnični sodelavki pa gospa Darja Kontić in gospa Barbara Trtnik.

Prof. dr. Ana Zlata Dragaš, dr. med., predstojnica Katedre 1987–1996.Professor Ana Zlata Dragaš, MD, Chair 1987–1996.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Prof. dr. Marija Gubina, dr. med., predstojnica Katedre 1996–2004.Professor Marija Gubina, MD, Chair 1996–2004.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Prof. dr. Vladimir Kotnik, dr. med., predstojnik Katedre 2004 –.Professor Vladimir Kotnik, MD, Chair 2004 –Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Od leta 1996 do leta 2004 je bila predstojnica Katedre za mikrobiologijo in imunologijo prof. dr. Marija Gubina, dr. med. S sodelavci je napisala povsem nov učbenik s pregledom sodobnih dognanj na področju bakteriologije, mikologije in imunologije (Gubina, M., Ihan, A. (ur.): Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikologijo, 2002) in posodobila navodila za vaje za študente medicine. V tem obdobju so sodelavci Katedre napisali in izdali še nekaj novih, izvirnih učbenikov (Koren, S., Avšič Županc, T., Drinovec, B., Marin, J., Poljak, M.: Splošna medicinska virologija, 1999; Logar, J.: Parazitologija v medicini, 1999; Vozelj, M.: Temelji imunologije, 2000).

Leta 2004 je bil za predstojnika Katedre izvoljen prof. dr. Vladimir Kotnik, dr. med. V sklopu temeljitega prenavljanja študijskega programa medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani je ob

115


Takšno preureditev Katedre je pogojevala izvedba pouka, sestavljenega iz 10 obveznih in 15 izbirnih predmetov (685 ur predavanj, 195 ur seminarskih vaj in 1894 ur laboratorijskih vaj) za več kot 700 študentov.

Pedagoška dejavnostKatedra za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete je zadolžena za izvedbo pouka na štirih fakultetah Univerze v Ljubljani: na Medicinski fakulteti (za študente splošne medicine in dentalne medicine), Biotehniški fakulteti (za študente biologije in mikrobiologije), Fakulteti za farmacijo (za študente

farmacije in laboratorijske biomedicine) in Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (za študente biokemije) Univerze v Ljubljani.

Podiplomski pouk na Univerzi v Ljubljani izvajajo sodelavci Katedre v okviru doktorskega študijskega programa Biomedicina na znanstvenem področju Medicina − klinična usmeritev (predmet Raziskave v klinični medicini: Imunološke metode, Imunologija in Znanstvena načela medicinske imunologije in alergologije), na znanstvenem področju Mikrobiologija (temeljni predmet Mikrobiologija − modul 1: Temeljna medicinska

Člani Katedre za mikrobiologijo in imunologijo leta 2009 (Members of the Chair of Microbiology and Immunology in the year 2009). Prva vrsta z leve (first row from left): Tatjana Avšič–Županc, Srečko Koren, Manica Mueller–Premru, Katja Seme, Mario Poljak; druga vrsta z leve (second row from left): Eva Ružić Sabljić, Alojz Ihan, Vladimir Kotnik, Jernej Logar, Miroslav Petrovec.Foto (Photo): arhiv Inštituta (2009).

116


mikrobiologija, modul 2: Klinična mikrobiologija; izbirni teoretični predmeti: Medicinska bakteriologija, Medicinska virologija, Načela medicinske imunologije in alergologije; izbirni individualnoraziskovalni predmeti: Diagnostična mikrobiologija, Diagnostična parazitologija, Eksperimentalna imunologija, Eksperimentalna virologija in Izbrane imunološke metode) in Podiplomskem študiju bioloških in biotehniških znanosti (podpodročje Biotehnologija – predmet Imunske tehnologije).Katedra za mikrobiologijo in imunologijo v sodelovanju z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana organizira Podi-plomski tečaj iz bolnišnične higiene za zdravnike in medicinske sestre z visoko ali višjo izobrazbo in sanitarne inženirje.

Inštitut in Katedra za mikrobiologijo in imunologijo organizirata tudi specialistični študij iz klinične mikrobiologije in usposabljata zdravnike, ki se specializirajo za področji infektologije in dermatovenerologije. V obdobju od leta 1998 do leta 2008 je specialistični izpit iz klinične mikrobiologije opravilo 16 zdravnikov specializantov, ki so jim bili glavni mentorji zdravniki, člani Katedre za mikrobiologijo in imunologijo.

Učilnica za praktični pouk mikrobiologije in imunologije. hA classroom for practical teaching of microbiology and himmunology.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Priprava diplomske naloge.Preparing diploma.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Elektronski mikroskop.Electron microscope.Foto (Photo): KO-GU (2009).

117


119


Inštitut in Katedra za patologijoInstitut and Chair of Pathology

Predstojnica inštituta: prof. dr. Nina Gale, dr. med.

Predstojnica katedre: izr. prof. dr. Nina Zidar, dr. med.

Katedra in Inštitut za patologijo sta medsebojno povezani enoti, ki sta ločeni le po primarnih dejavnostih in virih financiranja. Katedra je tako odgovorna za kvaliteten in nemoten potek študijskega procesa,

Inštitut pa za strokovno dejavnost, ki je hkrati tudi podlaga za izvajanje študijskega procesa.

Prof. dr. Janez Plečnik, anatom in prvi slovenski patolog, pobudnik ustanovitve Inštituta za patologijo v Ljubljani. Professor Janez Plečnik, anatomist and first Slovene pathologist, initiator of the founding of the Institute of Pathology in Ljubljana.Delo akad. slikarja Božidarja Jakca (Work of the painter Božidar Jakac).

Prof. dr. France Hribar, prvi predstojnik Inštituta za patologijo od 1940 do 1966.Professor France Hribar, first Head of the Institute of Pathology, from 1940 to 1966. Delo akad. slikarja Zorana Didka (Work of the painter Zoran Didek).

Prof. dr. Ivan F. Lenart, predstojnik Inštituta za patologijo od 1966 do 1976.Professor Ivan F. Lenart, Head of the Institute of Pathology from 1966 to 1976.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Delo specializantov patologije poteka pod budnim očesom gmentorja.The work of residents takes place under the watchful eye of the gmentor.Foto (Photo): arhiv Inštituta..

Kratka zgodovinaInštitut za patologijo je bil ustanovljen v sklopu tedaj še nepopolne Medicinske fakultete v Ljubljani leta 1940 na pobudo prof. dr. Janeza Plečnika. Prvi predstojnik je bil prof. dr. France Hribar, ki je leta 1951 napisal tudi prvi slovenski učbenik splošne patologije. Leta 1945 je Inštitut za patologijo postal

del popolne Medicinske fakultete, še naprej pa ga je vodil prof. Hribar. Od leta 1966 do leta 1976 je bil predstojnik Inštituta za patologijo prof. dr. Ivan F. Lenart, od leta 1977 do leta 1987 prof.

120


Akademik prof. dr. Dušan Ferluga, predstojnik Katedre za patologijo od 1976 do 1988 in predstojnik Inštituta za patologijo od 1987 do 2001.Academician Professor Dušan Ferluga, Chair of Pathology from 1976 to 1988 and Head of the Institute of Pathology from 1987 to 2001.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Prof. dr. Anton Cerar, predstojnik Katedre za patologijo od 2004 do 2008.Professor Anton Cerar, Chair of Pathology from 2004 to 2008.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Prof. dr. Andrej Mašera, predstojnik Katedre za patologijo od 1988 do 1996 in od 1998 do 2004.Professor Andrej Mašera, Chair of Pathology from 1988 to 1996 and from 1998 to 2004.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Prof. dr. Albert Juteršek, predstojnik Katedre za patologijo od 1996 do1998.Professor Albert Juteršek, Chair of Pathology from 1996 to 1998.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Prof. dr. Nina Gale, predstojnica Inštituta za patologijo od 2001 dalje.Professor Nina Gale, Head of the Institute of Pathology since 2001.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Izr. prof. dr. Nina Zidar, predstojnica Katedre za patologijo od 2008 dalje.Associate Professor Nina Zidar, Chair of Pathology since 2008.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

dr. Anton Dolenc, od leta 1987 do leta 2001 akademik prof. dr. Dušan Ferluga in od leta 2001 dalje prof. dr. Nina Gale.

Leta 1976 se je Katedra za patologijo ločila od Inštituta za patologijo, prvi predstojnik je postal akademik prof. dr. Dušan Ferluga, ki vodil Katedro do leta 1988. Nasledil ga je prof. dr. Andrej Mašera, ki je vodil Katedro v letih od 1988 do1996 in od 1998 do 2004. Prof. dr. Albert Juteršek je bil predstojnik od leta 1996 do leta 1998, prof. dr. Anton Cerar od leta 2004 do leta 2008 in prof. dr. Nina Zidar od 2008 dalje.

Prof. dr. Anton Dolenc, predstojnik Inštituta za patologijo od 1977 do 1987.Professor Anton Dolenc, Head of the Institute of Pathology from 1977 to 1987.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

121


Na Inštitutu za patologijo Medicinske fakultete je 78 zaposlenih, od tega 20 zdravnikov specialistov patologov in 11 drugih delavcev z univerzitetno izobrazbo ter 6 mladih raziskovalcev. Sodelavci Inštituta za patologijo pri svojem delu tvorno povezujejo na najvišji ravni tri dejavnosti: pedagoško, strokovno-zdravstveno in raziskovalno. Pedagoška dejavnostNa Katedri za patologijo so zaposleni štirje učitelji, vsi redni profesorji (prof. dr. Anton Cerar, dr. med., prof. dr. Ksaverija Ferlan Marolt, dr. med., prof. dr. Nina Gale, dr. med., prof. dr. Tomaž Rott, dr. med.) in dvanajst asistentov, med njimi sta dve habilitirani izredni profesorici (prof. dr. Mara Popović, dr. med., in prof. dr. Nina Zidar, dr. med.), štirje docenti (doc. dr. Vesna Jurčič, dr. med., doc. dr. Boštjan Luzar, dr. med., doc. dr. Zdenka Ovčak, dr. med., doc. dr. Metka Volavšek, dr. med.), znanstvena

svetnica (asist. dr. Alenka Vizjak, dipl. biol.) in višja znanstvena sodelavka (asist. dr. Anastazija Hvala, dipl. biol.). Ostali asistenti so: asist. Maja Jerše, dr. dent. med., asist. dr. Jera Jeruc, dr. med., asist. Jože Pižem, dr. med., in asist. dr. Boris Vodopivec, dr. med.Pouk patologije izvajamo na Odseku za splošno in dentalno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter na smeri Laboratorijska biomedicina na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Sodelujemo tudi pri pouku patologije na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in na Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani. Pri pouku patologije uvajamo ob tradicionalnem načinu (predavanja, seminarji, mikroskopske, makroskopske in obdukcijske vaje) sodobno tehnologijo (na primer diskusijski mikroskop z digitalno projekcijo slike, zgoščenke z zbirko histopatoloških preparatov). V letu 2006 smo izdali novo izdajo Navodil za vaje z izbranimi poglavji iz patologije.

Delo s študenti ob diskusijskem mikroskopu.Work with students at the discussion microscope.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

122


Delo v laboratoriju za molekularno genetiko.Work in the laboratory of molecular genetics.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Pri izbirnem pouku lahko študentje izbirajo med devetimi temami. Študentom želimo prikazati predvsem praktični pomen patologije, in sicer v diagnostičnem postopku, pri napovedi bolezni in odkrivanju etiopatogeneze. Izbirne teme so delno zasnovane kot problemsko naravnano učenje, pri čemer dejavno sodelujejo tudi klinični zdravniki.Študente uvajamo tudi v raziskovalno delo. V zadnjih desetih letih so študentje pod mentorstvom članov naše Katedre zaključili devet raziskovalnih nalog: ena naloga je prejela univerzitetno Prešernovo nagrado, sedem nalog fakultetno Prešernovo nagrado in ena Prešernovo priznanje.

Znanstvenoraziskovalna dejavnostV obdobju od leta 1998 do leta 2008 smo raziskovalci Inštituta za patologijo sodelovali v dveh raziskovalnih programih

z naslovom Patologija in molekularna genetika (šestnajst raziskovalcev in sedem mladih raziskovalcev). Programski sklop je bil usmerjen v dve ključni področji patologije, v tumorsko in degenerativno-vnetno, ki se povezujeta vsebinsko, kadrovsko in zlasti preko skupne moderne molekularno genetske tehnologije. V tumorski patologiji smo se posvetili predvsem raziskavam nastanka in razvoja predstopenj ter invazivne oblike ploščatoceličnega karcinoma glave in vratu ter odkrivanju novih diagnostičnih in napovednih kazalcev. Večji del raziskav na degenerativno-vnetnih bolezni je bil namenjen sistemskemu lupusu eritematozusu, C1q nefropatiji, ANCA-pozitivnim vaskulitisom, Alportovemu sindromu, hantanski nefropatiji in balkanski endemski nefropatiji. Molekularnogenetske preiskave so vključevale raziskave na področju črevesnega raka, nedrobnoceličnega pljučnega raka in ploščatoceličnega raka

123


glave in vratu, družinske oblike medularnega karcinoma ščitnice in tako dalje. Sodelavci Oddelka za molekularno genetiko so razvili tudi več izboljšav metod molekularne genetike. Raziskovalci Inštituta za patologijo sodelujejo tudi z drugimi raziskovalci na Medicinski fakulteti, v Univerzitetnem kliničnem centru, na Onkološkem inštitutu, Inštitutu za varovanje zdravja in tako dalje. Sodelujemo tudi v mednarodnih raziskovalnih projektih, od leta 1995 dalje poteka projekt Evropske unije za nadzor Creutzfeldt-Jakobove bolezni in projekt Evropske unije European CJD Collaborative Surveillance. Vključeni smo tudi v 6. okvirni program Evropske unije s projektom Archive Tissue: Improving Molecular Medicine Research and Clinical Practice. Sodelovali smo tudi v enajstih drugih mednarodnih raziskovalnih projektih.

Priprava zaledenelih rezin za imunofluorescenčne preiskave.Preparation of frozen sections for immunofluorescence investigation.Foto (Photo): KO-GU (2009).

V desetletnem obdobju smo objavili 220 člankov v revijah, ki jih indeksira SCI, in 17 poglavij v mednarodnih monografijah. Zaključenih je bilo sedem magisterijev in enajst doktoratov znanosti.

Strokovna dejavnostInštitut za patologijo predstavlja slovenski zdravstveni vrh na področju patologije. Diagnostična biopsijska, citološka in obdukcijska dejavnost je razdeljena na 17 oddelkov (Oddelek za elektronsko mikroskopijo, Oddelek za patologijo prebavil, Oddelek za ginekološko patologijo, Oddelek za imunopatologijo, Oddelek za kožno patologijo, Oddelek za ledvično patologijo, Oddelek za molekularno genetiko, Oddelek za nevropatologijo, Oddelek za očesno patologijo, Oddelek za patologijo glave in vratu, Oddelek za patologijo jeter, žolčnih

124


izvodil in trebušne slinavke, Oddelek za patologijo ščitnice, Oddelek za pljučno patologijo, Oddelek za patologijo srca in ožilja, Oddelek za urološko patologijo, Oddelek za citologijo in Oddelek za obdukcijsko dejavnost), dva laboratorija (Laboratorij za imunohistokemijo in Laboratorij za prionske bolezni) in Eksperimentalni center. Strokovnozdravstveno delo na Inštitutu za patologijo vključuje diagnostično kirurško in internistično biopsijsko patologijo, citologijo (pljučna citologija, citologija dojke, glave in vratu in urološka citologija in brisi materničnega vratu) ter avtopsije. V letu 2007 je bilo opravljenih 24.292 biopsij, 186 možganskih sekcij, 2.609 citoloških pregledov, 41.425 brisov materničnega vratu in 466 obdukcij. Od leta 2003 do leta 2007 se je število biopsij in citoloških preiskav povečalo za 35,7 odstotka,

možganskih sekcij za 2,2 odstotka, število obdukcij pa je padlo za 12,5 odstotka. V letu 2007 je bilo 65 odstotkov vseh biopsij in citoloških pregledov narejenih na terciarni ravni. Pri strokovnozdravstvenem delu je treba še posebej poudariti dolgoletno in tesno sodelovanje patologov in drugih strokovnjakov z visoko izobrazbo na Inštitutu za patologijo s kliničnimi zdravniki v obliki rednih klinično-patoloških sestankov in drugih osebnih stikov, kar vse doprinese k zanesljivejši diagnostiki, uspešnejšemu reševanju diferencialno-diagnostičnih problemov in odkrivanju napovednih dejavnikov. Specialisti patologi pri svojem delu uporabljajo mednarodno priznane klasifikacije (Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, Mednarodna zveza za boj proti raku – UICC), zato so histološki izvidi mednarodno primerljivi.

Vsakodnevno strokovno delo v laboratoriju za kirurško patologijo.Everyday work in the laboratory of surgical pathology.Foto KO-GU (2009).

125


Specialisti patologi Inštituta za patologijo se že desetletja uveljavljamo v mednarodnem prostoru. Kot prelomnico lahko označimo izvolitev akademika prof. dr. Dušana Ferluge za predsednika Evropskega društva za patologijo (1981–1983). Patologi Inštituta za patologijo se tvorno vključujemo v Delovne skupine Evropskega društva za patologijo, Evropsko društvo za nevropatologijo, Evropsko društvo za hematopatologijo, Evropsko federacijo citoloških društev, Evropsko zvezo za rak materničnega vratu in druge mednarodne organizacije. Mnogi patologi so na svojih ožjih področjih visoko cenjeni in upoštevani strokovnjaki, zato jim je bila tudi dvakrat zaupana organizacija Evropskega kongresa za patologijo (ECP). Že pripravljen XIII. Evropski kongres za patologijo je bil leta 1991 zaradi vojne odpovedan, leta 2003 pa je bil uspešno organiziran

Otvoritev Memorialnega sestanka prof. dr. Janeza Plečnika na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2000.Formal opening of the Professor Janez Plečnik Memorial Meeting at the Faculty of Medicine of the University of Ljubljana in 2000.Foto (Photo): arhiv Inštituta (2000).

XIX. Evropski kongres za patologijo s 1600 udeleženci z vsega sveta. Posebno priznanje je tudi imenovanje prof. dr. Nine Gale leta 2007 za članico Evropske akademije znanosti in umetnosti.Sodelavci Inštituta za patologijo smo poleg drugih strokovnih srečanj od leta 1971 dalje tudi vsakoletni organizatorji Memorialnih sestankov profesorja Janeza Plečnika, najpo-membnejše strokovnoznanstvene prireditve Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer v mednarodnih simpozijih z različnimi strokovnimi temami zvesto sledimo Plečnikovi izvirni misli povezovanja temeljnih in kliničnih medicinskih strok. Strokovnemu programu memorialnih sestankov sledijo tradicionalni zdravniški koncerti.Na Inštitutu za patologijo se izvaja največji del specializacije iz patologije, tako začetni, nadaljevalni in izbirni del. Zdravniška

126


127


Sodelavci Inštituta in Katedre za patologijo. gMembers of the Institute and Chair of Pathology. gFoto (Photo): arhiv Inštituta (2009).

zbornica Slovenije je imenovala pet specialistov Inštituta za patologijo za glavne in 20 specialistov Inštituta za patologijo za področne mentorje pri izvajanju specializacije iz patologije. Dva specialista patologa sta tudi predstavnika Slovenije v Sekciji za patologijo pri Evropski zvezi medicinskih specializacij (UEMS), ki skrbita, da je časovni in vsebinski potek specializacije iz patologije v Sloveniji primerljiv s programi specializacije v Evropski skupnosti. Člani Evropske zveze medicinskih specializacij se srečujejo enkrat letno, maja leta 2002 smo sestanek te zveze organizirali v Ljubljani. Laboratorijsko delo na Inštitutu za patologijo obsega vso standardno in moderno tehnologijo. Standardna tehnologija vključuje avtomatizirano izdelavo histoloških preparatov. Pri zahtevnejših diagnostičnih primerih uporabljamo moderno tehnologijo: imunohistokemijo, imunofluorescenco, kvanti-tativno morfometrijo, elektronsko mikroskopijo, in situ hibridizacijo, FISH, mikrodisekcijo ter metode molekularne genetike. Nadzor kakovosti dela patologov na Inštitutu za patologijo se izvaja na več ravneh. Na rednih jutranjih strokovnih sestankih pregledamo nejasne primere ter redke in zanimive entitete kakor tudi vse hitre intraoperacijske (ex tempore) biopsije ter zanimive obdukcije. V primeru nejasnih diagnoz se posvetujemo s patologi drugih ustanov v Sloveniji in mednarodno priznanih centrov v tujini. Inštitut za patologijo opravlja tudi delo posvetovalne ustanove za različna področja patologije v Sloveniji in tudi v mednarodnem prostoru. Sodelavci inštituta so kot zunanji člani vključeni v nadzor kakovosti imunohistokemije pri United Kingdom National External Quality Assessment Service for Immunocytochemistry (UK NEQAS ICC) v Londonu.

128


129


Inštitut za patološko fiziologijoInstitute of Pathophysiology

Predstojnik: akad. prof. dr. Janez Sketelj, dr. med.

Pogled na Inštitut iz vrta. gView of the Institute from the garden. gFoto (Photo): KO-GU (2009).

Kratka zgodovinaInštitut za patološko fiziologijo je učna, raziskovalna in strokovna enota Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Stoji na območju stare ljubljanske bolnice nasproti Kliničnega centra ob ograji, ki meji na Zaloško cesto. Ima dve glavni stavbi z vajalnicama za študente ter laboratoriji in kabineti. Najlepši del Inštituta je njegov vrt s košatimi drevesi in majhnim bazenčkom z vodnimi drsalci in lokvanji ter sem ter tja kakšno žabo.

Inštitut za patološko fiziologijo je ob nastanku prve popolne medicinske fakultete v Ljubljani leta 1945 tako rekoč iz nič

ustanovil akademik prof. dr. Andrej O. Župančič in ga kot predstojnik nato vodil prvih 30 let. Ob sebi je zbral mlajše sodelavce in usmeril Inštitut v temeljne nevrobiološke raziskave na področju holinergičnega živčnega prenosa, na pedagoškem področju pa v poučevanje patološke fiziologije, to je mehanizmov bolezni človeka, za študente medicine in stomatologije. Leta 1974 se je prof. Župančič upokojil in predstojništvo inštituta je prevzel prof. dr. Rudi Pavlin, ki je bil na čelu inštituta do leta 1992. Od tedaj naprej je predstojnik inštituta akad. prof. dr. Janez Sketelj.

Na Inštitutu je zaposleno akademsko osebje (pedagoški delavci, raziskovalci, mladi raziskovalci in strokovni sodelavci), tehnični delavci in nižji tehnični delavci ter tajnica poslovna sekretarka. Med pedagoškim osebjem so na učiteljskih mestih redni profesorji prof. dr. Zoran Grubič, dr. med., dipl. ing. kem., akad.

Ustanovitelj in prvi predstojnik inštituta akad. prof. Andrej O. Župančič, dr. med.Founder and the first Head of the Institute Professor Andrej O. Župančič, Member of the Slovenian Academy of Sciences and Arts.Foto (Photo): arhiv Inštituta (1990).

Proslava po uspešnem zagovoru doktorata Miroslava Brzina (1960) (A party following successful thesis defense (1960)). Z leve (from left): prof. Živa Majcen, prof. Miroslav Brzin, prof. Rudolf Pavlin in prof. Ljubica Kamarić.Foto (Photo): F. Fireder (1960).

130


prof. dr. Janez Sketelj, dr. med., prof. dr. Dušan Šuput, dr. med., akad. prof. dr. Robert Zorec, univ. dipl. biol., ostali pedagoški delavci izr. prof. dr. Fajko Bajrović, dr. med., izr. prof. dr. Mara Bresjanac, dr. med., asist. dr. Uroš Kovačič, dr. med., doc. dr. Tomaž Marš, dr. med., univ. dipl. biol., izr. prof. dr. Samo Ribarič,

Akad. prof. dr. Janez Sketelj, dr. med., predstojnik inštituta.Professor Janez Sketelj, MD, Member of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Head of Institute.Foto (Photo): KO-GU (2009).

dr. med., in izr. prof. dr. Marko Živin, dr. med., pa zasedajo šest asistenskih mest, vendar je večina od njih že habilitirana v učiteljske nazive. Na raziskovalnem področju je v okviru štirih programskih skupin še 10 mladih raziskovalcev, študentov doktorskega študija, in 5 raziskovalcev: znanst. sod. dr. Helena H. Chowdhury, univ. dipl. biol., znanst. sod. dr. Gordana Glavan, univ. dipl. biol., izr. prof. dr. Marko Kreft, univ. dipl. biol., izr. prof. dr. Irina Milisav Ribarič, univ. dipl. biol., in znanst. sod. dr. Katarina Miš, mag. farm. Pri raziskavah pogosto sodelujejo tudi dodiplomski in podiplomski študenti in sodelavci iz drugih slovenskih ustanov ter iz tujine. Na Inštitutu torej tako ali drugače ves čas dela približno 45 ljudi.

Pedagoška dejavnostGlavni delež pedagoškega dela je v zadnjih 10 letih predstavljal pouk predmeta patološka fiziologija na študijskih programih medicine in dentalne medicine na Medicinski fakulteti, farmacije na Fakulteti za farmacijo in fizioterapije na Visoki šoli za zdravstvo. Že nekaj let predavamo tudi izbirni predmet Biokemija bolezni človeka za študente smeri Biokemija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Predmet Splošna fiziologija pa poučujemo v rednem programu študija Biokemija. Poleg patološke fiziologije na Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani poučujemo tudi predmet Fiziologija za večino smeri njihovega študija. Sodelujemo pri podiplomskem pouku na Univerzi v Ljubljani, predvsem v okviru univerzitetnega doktorskega študija Biomedicina.

Predmet Patološka fiziologija pri študiju medicine in dentalne medicine pomeni most, ki povezuje predklinične predmete (biofiziko, biologijo celice, biokemijo, fiziologijo) s kliničnimi predmeti, kot so interna medicina, nevrologija, kirurgija in drugi. Skladno s tem je predmet uvrščen približno v sredino študija, in sicer v tretji letnik. Temeljni smoter predmeta je posredovati študentu znanje in sposobnosti za razumevanje vzrokov in mehanizmov nastanka in razvoja različnih patoloških procesov in bolezni. Naziv predmeta je treba razumeti širše, saj vključuje tudi biokemične temelje bolezenskih procesov. Predvsem s problemsko naravnanimi oblikami pouka pa naš predmet v omejenem obsegu posega tudi v klinična področja in tako ustvarja temelj za stopnjevito in povezano širjenje in poglabljanje znanja in krepitev usposobljenosti študentov med študijem medicine.

Tradicija Inštituta je, da je – ob predavanjih, ki sistematično predstavijo posamezne teme – težišče pouka na aktivnih oblikah študija in delu v majhnih skupinah pri seminarjih in vajah, kar zahteva intenzivno sodelovanje med študenti ter učitelji in

Profesor Župančič (desno) in prof. Pavlin med poskusom.Professor Župančič (right) and Professor Pavlin during an experiment.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

131


asistenti. Novost pri našem pouku, ki smo jo uvedli v zadnjih letih, so seminarji, organizirani kot problemsko naravnan pouk. Pod vodstvom mentorja jih pripravljajo študenti v skupinah po 5 do 10 študentov. Vodja seminarja pripravi učno gradivo in »papirnate« bolnike s področja seminarja, ki obravnava neko določeno temo in študenti na več učnih sestankih z mentorjem pripravijo predstavitev seminarja, v kateri se, gledano skozi oči bolnikovega zdravnika, vsem študentom predstavi znanje, ki je potrebno za razumevanje znakov, vzrokov in mehanizmov ter spoznavanja bolnikove bolezni. Vaje potekajo v skupinah od 10 do 15 študentov na enega pedagoškega delavca. Vsebina posamezne vaje zadeva patofiziološke temelje pomembnega bolezenskega stanja pri človeku. Uvede jo poskus na živali, v zadnjih letih sicer le posnet na videu, saj se poskusnih živali za pouk ne sme več uporabljati, računalniška simulacija ali pa kar preprost nenevaren »poskus« na samih študentih. Študenti najprej obdelajo rezultate teh poskusov, nato sledi obširna in

Pri delu v laboratoriju za analizo slike.Labarotory for image analysis.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Pri delu s celičnimi kulturami (laboratorij vodi prof. Zoran Grubič). Working with cell cultures (the laboratory is headed by Professor Zoran Grubič).Foto (Photo): KO-GU (2009).

132


poglobljena razprava, najprej o samem poskusu, nato pa o uporabi teh spoznanj pri razlagi patofizioloških mehanizmov bolezenskih procesov pri človeku, ki so tematika vaje. V okviru predmeta poteka tudi izbirni pouk, ki je namenjen poglabljanju znanja na izbranih področjih in je organiziran kot aktivni pouk v majhnih skupinah.

Da bi študentom olajšali študij našega predmeta, katerega program temelji na dolgi in samosvoji tradiciji pedagoškega dela na našem inštitutu, ki jo je zasnoval prvi predstojnik inštituta akad. prof.dr. Andrej O. Župančič, so sodelavci Inštituta izdali učbenik Izbrana poglavja iz patološke fiziologije in Navodila za vaje, pred letom dni pa se jim je pridružil še učbenik Seminarji iz patološke fiziologije.

Učitelji Inštituta smo bili pogosto mentorji pri raziskovalnem delu študentov Medicinske fakultete v okviru razpisa za

študentske Prešernove nagrade. V zadnjih desetih letih je bilo nagrajenih 24 študentskih raziskovalnih nalog, izdelanih na našem Inštitutu, pri raziskovalnem delu pa je sodelovalo 36 študentov medicine in dentalne medicine.

Učitelji Inštituta so bili v okviru podiplomskega študija mentorji mladim raziskovalcem in drugim študentom za pridobitev naziva magister ali doktor znanosti: na Inštitutu je v preteklih desetih letih delalo približno 40 mladih raziskovalcev in drugih doktorandov, izdelanih in uspešno obranjenih je bilo 16 magistrskih nalog in 27 doktorskih disertacij.

Znanstvenoraziskovalna dejavnostV zadnjih desetih letih je potekalo raziskovalno delo na Inštitutu za patološko fiziologijo v okviru 8 programov in 6 projektov ministrstva za znanost ali agencije za raziskovalno delo, drugih

Raziskovalna skupina Laboratorija za raziskave možganov, ki ga vodi prof. Marko Živin.Research group in the Laboratory for brain research, led by Professor Marko Živin (left).Foto (Photo): KO-GU (2009).

133


Raziskovalna skupina Laboratorija za uporabno fiziologijo in toksinologijo, ki ga vodi prof. Dušan Šuput (od leve: Irina Milisav Ribarič, Dušan Šuput, Andrej Vovk, Damijan Nipič, Klara Rozman Bulc.Research group for Applied Physiology and Toxinology lead by Professor Dušan Šuput. From left: Irina Milisav Ribarič, Dušan Šuput, Andrej Vovk, Damijan Nipič, Klara Rozman Bulc.Foto (Photo): KO-GU (2009).

V laboratoriju za nevroendokrinologijo-celično fiziologijo, ki ga jvodi akad. prof. Robert Zorec.In the laboratory for neuroendocrinology-cell physiology jheaded by Professor Robert Zorec, Member of the Slovenian Academy of Sciences and Arts.Foto (Photo): KO-GU (2009).

134


135


Sodelavci Inštituta za patološko fiziologijo pomladi 2009 (Staff of the Institute of Pathophysiology in the spring of 2009). Prva vrsta z leve (first row from left): Vanja Mavrin, Vidojka Lučić, Stajka Marjanović, Uroš Kovačič, Marko Živin, Tilen Žele, Josip Bjeli; druga vrsta z leve (second row from left): Robert Zorec, Darinka Javornik, Dušanka Čuček, Marko Kreft, Helena Haque Chowdhury, Tomaž Marš, Helena Kupšek, Ksenja Babič Benedik, Nina Mohorko, Irina Milisav Ribarič, Samo Ribarič, Sergej Pirkmajer, Zvonka Frelih, Tanja Despotović, Janez Sketelj, Gordana Glavan, Ferida Vučkić, Klara Rozman Bulc, Mateja Prebil, Mara Bresjanac Blinc, Damijan Nipič, Brina Kovačič, Mateja Drolec Novak, Dušan Šuput, Andrej Vovk, Dejan Bijelić.Foto (Photo): KO-GU (2009).

domačih projektov in 11 mednarodnih projektov, vključno s 6. Okvirnim programom, ki so jih vodili: prof. Z. Grubič, prof. J. Sketelj, prof. D. Šuput, prof. R. Zorec, prof. F. Bajrović, prof. M. Bresjanac, doc. T. Marš, doc. S. Ribarič in prof. M. Živin. Kot najboljše dosežke svojega raziskovalnega dela v preteklem desetletnem obdobju sodelavci Inštituta za patološko fiziologijo izpostavljamo patent No. WO2004054578: application number: WO2003SI00045. Avtorji patenta so sodelovali pri razvoju in patentiranju nove učinkovine, potencialnega antipsihotika LEK-8829, za zdravljenje odvisnosti od psihostimulansov. Prispevek laboratorija prof. Živina so odkritje mehanizma delovanja te učinkovine na supersenzitivnih dopaminskih receptorjih ter izvedba ključnih poskusov, ki so omogočili patent in številne raziskovalne članke v uglednih mednarodnih revijah, ki so bili visoko citirani.

V zadnjih desetih letih so sodelavci Inštituta objavili 212 člankov v revijah SCI. Na Inštitutu imamo štiri programske skupine, sodelujemo pri številnih raziskovalnih in aplikativnih projektih tako domačih kot mednarodnih in smo vpeti tudi v evropske raziskave sedmega okvirnega programa.

136


137


Študijska literatura. gStudent's books. gFoto (Photo): Rudi Bevc (2009).

Katedra za sodno medicino in medicinsko deontologijo inInštitut za sodno medicino

Katedra in Inštitut za sodno medicino sta medsebojno povezani enoti, ki sta ločeni le po primarnih dejavnostih in virih financiranja. Katedra je tako odgovorna za kvaliteten in nemoten potek študijskega procesa, Inštitut

pa za strokovno dejavnost, ki je hkrati tudi podlaga za izvajanje študijskega procesa.

Katedra za sodno medicino in medicinskodeontologijoChair of Forensic Medicine and MedicalDeontology

Predstojnik: izr. prof. dr. Branko Ermenc, dr. dent. med.

Kratka zgodovinaLeta 1945 je bil ustanovljen Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. Vodil ga je prof. dr. Janez Milčinski, ki je hkrati vodil pouk sodne medicine.

Pouk sodne medicine s predavanji in vajami za študente medicine se je začel leta 1945. Z odločbo Ministrstva za prosveto Ljudske republike Slovenije leta 1948 (št. 2870/1) je bil prof. Janez Milčinski imenovan »za honorarnega predavatelja sodne medicine na juridični fakulteti Univerze v Ljubljani«. Že leta 1947 so se začeli pouk in tečaji s področja sodne medicine za nekatere delavce v šolah državnega sekretariata za notranje zadeve. Predavanja za pravnike so se začela v zimskem semestru leta 1948.

Leta 1952 je takratni Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri vladi Ljudske republike Slovenije izdal odločbo (št. 1191–13) za pouk sodne medicine na Stomatološki fakulteti v Ljubljani.

Po navodilih kadrovske komisije Medicinske fakultete se je leta 1973 vodstvo pedagoške dejavnosti ločilo od vodstva

strokovne dejavnosti. Ustanovljena je bila Katedra za sodno medicino in medicinsko deontologijo. Uvrstitev predavanj iz medicinske deontologije v redna predavanja je bila za takratne čase v Evropi prava redkost. Za predstojnika katedre je bil najprej izvoljen prof. dr. Janez Milčinski. Prof. Janez Milčinski je izdal knjige Sodna medicina (1956), Medicinsko izvedenstvo (1981) in Medicinska etika in deontologija (1982).

Leta 1976 je bil izvoljen za predstojnika Katedre prof. dr. Ulrik Schmidt, dr. med.Leta 1983 je bil izvoljen za predstojnika Katedre doc. dr. Štefan Stražiščar, dr. med., ki pa jo je vodil zaradi prezgodnje smrti le

Doc. dr. Štefan Stražiščar, dr. med. Predstojnik Katedre 1983 (nekaj mesecev).Asistant Professor Štefan Stražiščar, MD, Chair 1983 (January – March).Foto (Photo): arhiv Inštituta.

138


Izr. prof. dr. Branko Ermenc, dr. dent. med. Predstojnik Katedre od 1999 dalje.Associate Professor Branko Ermenc, DMD, Chair from 1999 –.Foto (Photo): Rudi Bevc (2009).

Doc. dr. Jože Lovšin, dr. med. Predstojnik Katedre 1990–1999.Assistant Professor Jože Lovšin, Chair 1990–1999.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Znanstven svetnik, dr. Vladimir Zelenko, univ. dipl. kem., predstojnik Katedre 1988–1990.Scientific Councillor Vladimir Zelenko. Chair 1988–1990.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

Leta 1990 je bil za predstojnika Katedre izvoljen doc. dr. Jože Lovšin, dr. med., ki se je upokojil leta 1999. V tem času je Katedra pripravila tudi skripto zakonov in navodila za vaje za predmet sodna medicina.

Leta 1999 je bil na mesto predstojnika Katedre izvoljen izr. prof. dr. Branko Ermenc, dr. dent. med., ki jo vodi še danes. Gradivo za študente – skripta zakonov in navodila za vaje – se ob spremembah zakonov sprotno posodabljajo.

Pedagoška dejavnostČlani Katedre. Predstojnik: izr. prof. dr. Branko Ermenc, dr. dent. med., specialist patologije in specialist sodne medicine. Tajnica: Andreja Zagorc, socialna delavka. Prof. dr. Jože Balažic, dr. med., specialist sodne medicine. Leta 2006 je izdal priročnik predavanj Medicinska deontologija s filozofijo za študente 2. letnika medicine in dentalne medicine.Asistenti: asist. Armin Alibegović, dr. med., specialist sodne medicine; asist. mag. Tomaž Zupanc, dr. med., specialist sodne medicine, znan. sod; asist. dr. Majda Zorec Karlovšek, univ. dipl. kem, znan. sod. in asist. dr. Irena Zupanič Pajnič, univ. dipl. biol.

V času delovanja Katedre sta se uveljavila šestletni študij medicine in stomatologije. Predavanja, izbirni predmet in vaje iz sodne medicine in deontologije za študente medicine se izvajajo v zimskem semestru 5. letnika (60 ur predavanja, 15 ur izbirnega predmeta ter dvotedenske vaje 15 skupin študentov – v letošnjem letu skupno 900 ur), v letnem semestru 6. letnika pa predavanja (30 ur) in vaje iz sodne medicine za študente dentalne medicine (v letošnjem študijskem letu skupno 75 ur). V 3. in 4. semestru so predavanja za študente medicine iz medicinske deontologije s filozofijo (30 ur), v 3. semestru pa za študente dentalne medicine (15 ur).

Poleg obveznega pouka na Medicinski fakulteti so učitelji Katedre opravljali pouk medicinske etike in deontologije na Visoki šoli za zdravstvo in na Visoki šoli za notranje zadeve oziroma na Visoki šoli za policijske in varnostne vede. Še vedno pa se izvaja izbirni predmet Sodna medicina na Pravni fakulteti v Ljubljani, posamezna predavanja v okviru predmeta Toksikologija na Fakulteti za farmacijo, izbrano predavanje za ustne higienike ter predavanja v okviru sodne medicine na Policijski akademiji.

V okviru sodelovanja Katedre za sodno medicino in deontologijo s Stomatološko fakulteto v Zagrebu prof. dr. Branko Ermenc kot gostujoči učitelj prispeva predavanje na temo medicinske morale, etike in deontologije pri predmetu Sodna medicina za študente dentalne medicine.

nekaj mesecev. Po njegovi smrti leta 1983 je vodstvo Katedre spet prevzel prof. dr. Ulrik Schmidt in po njegovi upokojitvi od leta 1988 do leta 1990 znanstveni svetnik dr. Vladimir Zelenko.Prof. dr. Anton Dolenc, dr. med., je bil redni profesor na Katedri od leta 1984 do upokojitve leta 1998. Izdal je knjigi Medicinska etika in deontologija – dokumenti s komentarjem (1993) in Medicinska etika in deontologija II – razprave (1997).

139


Preparat za vaje – identifikacija.Preparations for excercise in identification.Foto (Photo): Rudi Bevc (2009).

V študijskem letu 2007–2008 smo izvajali predavanja in seminarje na dodiplomskem študiju medicine na Medicinski fakulteti v Mariboru.

Poleg naštetih dejavnosti člani Katedre občasno dejavno sodelujejo na različnih tečajih, pri podiplomskem študiju in drugod.

Ves pouk opravljajo dva učitelja in štirje asistenti, občasno pa tudi vabljeni predavatelji: prof. dr. Hrvoje Brkić, dr. dent. med., redni profesor in prodekan na Stomatološki fakulteti v Zagrebu, prof. dr. Anton Dolenc, dr. med., prof. dr. Pavle Kornhauser, dr. med., prof. dr. Jože Trontelj, dr. med., prim. Marija Jamšek, dr. med., prim. Andreja Gostiša, dr. med. Pri pedagoškem procesu, predvsem pri vajah, so v veliko pomoč tudi drugi zdravniki in delavci, zaposleni na Inštitutu.

Mentorstva in somentorstva na dodiplomskem študiju. Tri mentorstva in tri somentorstva pri diplomah študentov Visoke policijsko varnostne šole v Ljubljani in deset somentorstev pri diplomah študentov Fakultete za farmacijo.

Prešernove naloge 3.

Sodelovanje na podiplomskem študiju. Pri treh magisterijih, pri petih neposrednih prehodih na doktorat in pri šestih doktoratih na Univerzi v Ljubljani.

Sodelovanje na podiplomskem izobraževanju. Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani (Bolonjski magistrski program Management in ekonomika v zdravstvenem varstvu), Podiplomsko izobraževanje iz pediatrije, Podiplomsko izobraževanje iz medicine dela, prometa in športa, Podiplomsko izobraževanje iz družinske medicine, Podiplomsko izobraževanje iz socialne medicine, Podiplomsko usposabljanje policistov za ugotavljanje simptomov vožnje pod vplivom mamil in psihoaktivnih zdravil.

Znanstvenoraziskovalna dejavnostProjekti v teku – nosilec projekta P2-0109-0381-08 Modeliranje v medicini v tehniki I. (skupaj s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani). TJ2-9536-0381-08 Modeliranje v medicini in tehniki II. (skupaj s Fakulteto za

140


strojništvo Univerze v Ljubljani). Zaključen projekt L3-2423-0381-00 /2000 – 2003) Genetika samomora (skupaj s Psihiatrično kliniko Ljubljana).

Strokovna dejavnostSodelovanje na specializacijah iz sodne medicine. Sodelovanje pri 18 specializacijah iz sodne medicine in pri vseh specializacijah drugih strok, ki imajo v program specializacij vključeno tudi sodno medicino.

Za specialistične izpite iz sodne medicine sta bila po sklepu Zdravniške zbornice Slovenije za predsednika izpitnih ko-misij imenovana prof. dr. Branko Ermenc, dr. dent. med., in prof. dr. Jože Balažic, dr. med. Za glavne mentorje za področje specializacije iz sodne medicine so imenovani prof. dr. Branko Ermenc, dr. dent. med., prof. dr. Jože Balažic, dr. med., in Borut

Štefanič, dr. med., Alfred Šerko, dr. med., je bil imenovan za člana izpitnih komisij.

Organizacija kongresov in doživljenjskih izobraževanjVsakoletno tradicionalno spominsko srečanje akademika

Janeza Milčinskega z naslovom Izvedenstvo (do sedaj že 17 srečanj).

Na vsakih pet let organizacija Mednarodnega kongresa sodne medicine Alpe-Adria-Panonia (do sedaj smo bili organizator treh srečanj).

Organizacija Mednarodnega svetovnega kongresa forenzične toksikologije TIAFT 2006.

Organizacija strokovnega sestanka Zdravila in prometna varnost, 2007.

Člani Katedre so dejavno sodelovali na številnih mednarodnih in domačih kongresih.

Člani Katedre za sodno medicino in medicinsko deontologijo (Members of the Chair ob Forensic Medicine and Deontology). Z leve (from left): Andreja Zagorc, Majda Zorec Karlovšek, Irena Zupanič Pajnič, Armin Alibegović, Branko Ermenc, Jože Balažic.Foto (Photo): KO-GU (2009).

141


Inštitut za sodno medicinoInstitute of Forensic Medicine

Predstojnik: prof. dr. Jože Balažic, dr. med.

Kratka zgodovinaInštitut za sodno medicino je bil ustanovljen pri Medicinski fakulteti v Ljubljani s sklepom fakultetnega sveta 25. avgusta leta 1945, z delom pa je začel 17. septembra leta 1945. Konec leta 1945 je imel 6 zaposlenih. Predavanja za študente medicine so se pričela v zimskem semestru 1945/46, za študente prava pa v poletnem semestru istega študijskega leta. Tistega daljnjega avgusta leta 1945 ni šlo za posebno slovesnost ali slavnostno odpiranje inštituta, marveč preprosto za sklep fakultetnega sveta, da naj pravkar izvoljeni učitelj sodne medicine organizira pouk tega predmeta in naj za ta namen in še za druge potrebe uredi ustrezen zavod. Začasno naj bi se tak zavod naselil v nekatere izpraznjene prostore Higienskega zavoda, z obdukcijami ter predavanji pa naj bi – prav tako začasno – gostoval v Patološko-anatomskem inštitutu. Zasilna oprema, ki je na inštitutu ostala dolga leta, je bila: nekaj odvečnega pohištva, ki ni bilo vredno, da bi ga selili s Higienskim zavodom, nekaj instrumentarija in priložnostno najdenih naprav iz vojnega plena, dva stara mikroskopa in mikrotom ter troje knjig in nekaj drobne laboratorijske steklovine, ki jo je posodil Patološko-anatomski inštitut. Tako nenavadno stanje takoj po vojni ni

Zgradba bivšega Higienskega zavoda, kjer se je v dve nadstropji »začasno« naselil Inštitut za sodno medicino in se razširil še v zgrajeno in povečano leseno barako.Building of former Hygiene Institution, where the Institute of Forensic Medicine was temporarily situated. Later was expanded into larger wooden barrack.Foto (Photo): arhiv Inštituta (1975).

bilo nič neobičajnega. Kot je povedal prof. Janez Milčinski, je bila to romantična pionirska doba, polna nebrzdanega zanosa, domiselnih improvizacij, nekritičnega optimizma in izjemnih prizadevanj.

Nekatera poročila iz prvih povojnih let pričajo, da je v tem obdobju kljub težkim razmeram bilo opravljenega veliko dela. V tem času se je izoblikovala podoba inštituta kot učne, znanstvene in strokovne ustanove, ki je poskrbela za vse dotlej nepokrite sodnomedicinske potrebe v tedanji republiki in začela prestopati republiške meje na področje bivše skupne države.

Nekatere sodnomedicinske veje je prevzel in organiziral inštitut sam (toksikologijo, alkoholometrijo, medicinsko kriminalistiko, hematologijo v zadevah spornega očetovstva), druge je opravljal s pomočjo prosektorjev v bolnišnicah (predvsem obdukcijsko dejavnost) in krajevnih zdravnikov (krajevni komisijski ogledi kraja najdbe trupla). Ministrstvo za zdravstvo je inštitutu omogočilo popoln pregled o kazuistiki nenaravnih ali sumljivih smrti na celotnem ozemlju Slovenije.

Misel o inštitutu kot ustanovi, ki hkrati z nalogami visokošolskega učnega in raziskovalnega zavoda opravlja tudi obsežne strokovno-operativne naloge, se je izoblikovala iz prepričanja, ne pa kot izhod v sili. Še danes smo trdno prepričani, da je bila taka rešitev popolnoma pravilna. Nesluten razmah strokovno-operativnega dela je nekoliko ohromil raziskovalno dejavnost, medtem ko je učna vloga bila neokrnjena, za kar je poskrbel prvi predstojnik in učitelj sodne medicine prof. Janez Milčinski s svojimi sodelavci.

O rasti in vlogi inštituta pričajo številne okrožnice, ki so bile napisane pred letom 1950 in ki razsvetljujejo razvoj sodnomedicinske stroke in službe v Sloveniji. Vse to je narekovalo potrebo po centralnem sodnomedicinskem zavodu v Ljudski

Akad. prof. dr. Janez Milčinski, dr. med., predstojnik Inštituta za sodno medicino od 26. 9. 1945 do 3. 5. 1983.Professor Janez Milčinski, MD, Head of Institute of Forensic Medicine in the period from September 26th 1945 til May 3rd 1983.Foto (Photo): arhiv Inštituta (1995).

142


Prof. dr. Anton Dolenc, dr. med., v.d. predstojnika Inštituta za sodno medicino od 1.11.1984 do 13.5.1986 in predstojnik od 14.5.1986 do 01.10.1998.Professor Anton Dolenc, MD, Acting Head of Institute of Forensic Medicine in the period of November 1st 1984 til May 13th and Head of Institute of Forensic Medicine in the period of May 14th 1986 til October 1st 1998.Foto (Photo): arhiv Inštituta (1985).

Prof. dr. Ulrik Schmidt, dr. med., predstojnik Inštituta za sodno medicino od 4.5.1983 do 31.10.1984.Professor Ulrik Schmidt, MD, Head of Institute of Forensic Medicine in the period of May 4th 1983 til October 31st 1984.Foto (Photo): arhiv Inštituta (1983).

Prof. dr. Jože Balažic, dr. med., predstojnik Inštituta za sodno medicino od leta 1998 dalje.Professor Jože Balažic, MD, Head of Institute of Forensic Medicine from 1998.Foto (Photo): KO-GU (2009).

republiki Slovenije. Strokovno-operativno delo je samo v treh letih po ustanovitvi inštituta naraslo za več kot 1.000 odstotkov, kar pričajo zbrani podatki inštitutskega centralnega arhiva.

Opravljeno število preiskav v prvih štirih letih po ustanovitvi inštituta.

Preiskave 1945 1946 1947 1948Obdukcije 38 388 412 507Toksikološke analize 0 53 102 160Sporna očetovstva 0 112 447 450Alkoholometričnepreiskave 0 201 550 1042Laboratorijskekriminalistične preiskave 0 0 24 50

Opravljeno strokovno delo je pomenilo ogromno kazuistike za potrebe pouka, predstavljalo pa je tudi dragoceno gradivo za kasnejše znanstveno raziskovanje. V tem času je

inštitut samoiniciativno uvedel preglede poškodovancev in zastrupljencev v bolnišnicah, s čimer je bila vzpostavljena pomembna svetovalna vloga inštituta v klinični diagnostiki in terapiji pri poškodbah in zastrupitvah. Na predlog inštituta je bila v letu 1947 uvedena preiskava prisotnosti alkohola v krvi voznikov pri prometnih nezgodah, ki je pomenila bistveni napredek v raziskovanju prometnih nesreč.

Razumljivo je, da so vse naštete naloge zahtevale veliko truda, zlasti še, ker so bile delovne razmere nenavadno slabe, verjetno slabše kot na drugih inštitutih Medicinske fakultete. Te razmere in odgovorno ter težko in zdravju nevarno delo so verjetno bile glavni vzrok za veliko fluktuacijo sodelavcev in pomožnega osebja na inštitutu.

Prostorska stiska je bila vzrok za gradnjo manjše barake v petdesetih letih, ki je bila kasneje nadgrajena in raztegnjena in je omogočila predah za nekaj časa.

Poleg tipičnih in klasičnih dejavnosti (pedagoške, raziskovalne in strokovno-operativne) so se na inštitutu razvile nekatere dejavnosti, po katerih se podoba inštituta razlikuje od drugih istovrstnih zavodov pri nas in na tujem. To so nekatere dejavnosti, ki so bolj ali manj odmaknjene od temeljnega programa stroke in so plod posebnih zanimanj ter usposobljenosti delavcev inštituta. V naši ustanovi so to študij medicinske etike in deontologije (»ljubljanska deontološka šola«), prva pomoč, zdravstveno delo v gorski reševalni službi, sodnomedicinska dejavnost ob katastrofah in množičnih nesrečah, vprašanja etično-deontološke narave v zvezi s presaditvami organov,

143


vprašanja prometne varnosti, socialni in sodnomedicinski vidik alkoholizma, izvedenstvo v kazenskih in civilno pravdnih postopkih (kot osrednja slovenska izvedenska ustanova s priznano »ljubljansko izvedensko šolo«). Z zadovoljstvom lahko povemo, da so ta prizadevanja inštitutskih sodelavcev rodila marsikateri ukrep in pravni predpis, ki je neposredno pomagal varnosti in zdravju ljudi.

Temeljni kamen za novo zgradbo predkliničnih inštitutov Medicinske fakultete, v kateri bodo tudi prostori Inštituta za sodno medicino, je bil položen 26. decembra leta 1974 in obljuba, da se bomo preselili leta 1978, nam je dala novi zagon, da rešimo stroko, ki je postala predvsem prostorsko že resno ogrožena.

Obdukcijska dvorana v K1.Autopsy room in K1.Foto (Photo): arhiv Inštituta (2000).

Zaradi vse obsežnejšega strokovnega dela se je leta 1973 pedagoški del ločil od inštituta z ustanovitvijo Katedre za sodno medicino in medicinsko deontologijo. To ni predstavljalo popolne oddvojenosti, saj so člani katedre hkrati zaposleni tudi kot strokovni sodelavci na inštitutu in se pedagoško delo še vedno tesno prepleta s strokovnim ter znanstveno raziskovalnim delom. Inštitut in katedra se nahajata v istih prostorih zgradbe nove Medicinske fakultete na Korytkovi ulici 2 v Ljubljani. Število zaposlenih se je po letih strmo dvigalo in vrh doseglo v letu 1990, nato pa je do leta 2008 nekoliko upadlo (leta 1945 je bilo 6 zaposlenih, leta 2009 pa 39).

Leta 1984 se je inštitut preselil v težko pričakovane nove prostore zgradbe predkliničnih inštitutov, kjer so bili v tretjem

144


nadstropju zgrajeni novi laboratoriji s pomožnimi prostori, s knjižnico, arhivom, vajalnico za študente, administrativnimi in drugimi tehničnimi prostori, s predstojništvom inštituta in katedre ter tajništvom inštituta in katedre, prostori za učno osebje in ostale zaposlene ter s skupnim prostorom za sestanke in muzejem. V kletnih prostorih so bili zgrajeni prostori za potrebe prosekturne dejavnosti s hladilnimi komorami za trupla, pomožni prostori, skladiščni prostori in dodatni prostor za arhiv, prostor za zdravniško dežurno službo ter prostor za centralni sprejem trupel in bioloških vzorcev, ambulanta in fotoarhiv.

Vodstvo inštituta predstavlja predstojnik. Pomaga mu strokovni svet inštituta, ki ga sestavljajo vsi sodelavci z univerzitetno izobrazbo, torej tudi vsi člani katedre, vključno s predstojnikom katedre. Od ustanovitve inštituta pa do danes so se zvrstili štirje predstojniki, od katerih je imel najdaljši staž ustanovitelj akademik Janez Milčinski.

Strokovna dejavnostStrokovna dejavnost inštituta je sestavljena iz obdukcijske dejavnosti, mrliškopregledne službe, ki opravlja tudi kontrolne preglede pred upepelitvijo v krematoriju Javnega podjetja Žale v Ljubljani in krajevne oglede za potrebe policije in pravosodja, Enote za identifikacijo mrtvih v množičnih nesrečah in katastrofah. V okviru strokovne dejavnosti delujejo laboratoriji, in sicer toksikološki in alkoholometrični laboratorij, laboratorij za foreznično genetiko in laboratorij za forenzično stomatologijo. V okviru obdukcijske dejavnosti deluje histološki laboratorij z imunohistokemijo. V strokovno dejavnost uvrščamo tudi preglede živih preiskovancev v obliki strokovnih pregledov za potrebe policije in pravosodja in izvedensko delo za potrebe pravosodja, policije, zavarovalnic in drugih državnih ustanov.

Obdukcijska dejavnost. V prosekturi Inštituta za sodno medicino opravljamo v skladu z Zakonom o kazenskem postopku sodne obdukcije za potrebe Okrožnega sodišča v Ljubljani, Kranju, Kopru, Novi Gorici, Novem mestu, Krškem in po potrebi ostalih sodišč. Naslednji segment obdukcijske

Del prenovljenega DNK laboratorija.Modernized DNA Laboratory.Foto (Photo): arhiv Inštituta (2008).

145


dejavnosti predstavljajo klinične obdukcije v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti za potrebe Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Psihiatrične bolnišnice v Ljubljani, Splošne bolnišnice Jesenice ter drugih bolnišnic v primerih suma strokovnih napak oziroma nejasnega vzroka smrti zaradi poškodb, zastrupitev ali drugih neznanih vplivov.

Sanitarne obdukcije opravljamo v skladu s Pravilnikom o načinu in pogojih opravljanja mrliško pregledne službe za potrebe širšega ljubljanskega območja ter za potrebe celotne Gorenjske, Primorske in Notranjske. Leta 1945 je bilo opravljenih skupaj 38, v letu 2008 pa 1053 obdukcij.

Mrliško pregledna služba. Mrliško pregledna služba deluje

v okviru dežurne službe inštituta kot 24-urno neprekinjeno zdravstveno varstvo. Opravljajo jo vsi zdravniki specialisti sodne medicine in specializanti sodne medicine na območju Mestne občine Ljubljana ter občin Dol pri Ljubljani, Brezovica pri Ljubljani, Škofljica, Ig, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Medvode, Vodice in Velike Lašče. V letu 2008 je bilo opravljenih 810 mrliških pregledov in 228 krajevnih ogledov s policijo in/ali preiskovalnim sodnikom ter 10.189 kontrolnih pregledov pred upepelitvijo v ljubljanskem krematoriju.

Laboratorij za forenzično in klinično toksikologijo in alkoholometrični laboratorij. Laboratorija sta opremljena z najnujnejšo, a najbolj sodobno opremo. Poleg imunokemijskih metod imamo na voljo pri plinski kromatografiji FID (flame

Pogled v toksikološki laboratorij s plinsko masno kromatografijo (GC-MS).A view of Toxicological Laboratory containing gas chromatography and mass spectrometry (GC-MS).Foto (Photo): arhiv Inštituta (2000).

146


ionization detektor – plamensko ionizacijski detektor), ECD (electron capture detector – detektor na zajetje elektronov) in NPD detektor(nitrogen phosphorus detector – dušik fosforjev detektor), največja pridobitev pa je masnoselektivni detektor in LC-MS/MS (liquid chromatography / mass spectrometry / mass spectrometry – tekočinski kromatograf z masno masnim spektrometrom). Laboratorija pokrivata več toksikoloških analiznih področij, kot so forenzična toksikologija, urgentna klinična toksikologija, obravnava najpogostejših psihoaktivnih snovi in alkohola v prometu celotne države, terapevtsko spremljanje manj pogostih ali analizno zahtevnejših zdravil. V toksikološkem laboratoriju je bilo leta 2007 opravljenih 2235

preiskav, v alkoholometričnem laboratoriju istega leta pa 2603 alkoholometričnih preiskav.

Histološki laboratorij. Histološki laboratorij je nepogrešljivi del obdukcijske dejavnosti inštituta in je v letu 2007 izdelal 31624 histoloških preparatov različnih barvanj. Na novo pa smo ustanovili laboratorij za imunohistokemična barvanja.

Laboratorij za forenzično genetiko. Laboratorij opravlja DNK-preiskave v zadevah spornih očetovstev, identifikacije bioloških sledov, preiskave človeških okostij s pomočjo genomske in mitohondrialne DNK, kontrolo himerizma in se pripravlja na začetek postopkov nacionalne DNK-banke podatkov. V letu 2007 je bilo med drugim opravljenih 101 preiskav v zadevah spornih očetovstev (skupaj 309 genotipizacij oseb v teh postopkih).

Oddelek za forenzično stomatologijo. Oddelek je bil ustanovljen leta 1986 in je prevzel pomemben del identifikacij po zobeh.

Fotolaboratorij. Opravlja vso fotodokumentacijo na področju strokovnozdravstvene dejavnosti inštituta.

Enota za identifikacijo mrtvih. Deluje v okrilju Uprave RS za zaščito in reševanje v okviru Ministrstva za obrambo RS.

Ekonomska in tehnična služba. Obsega administrativni del centralne administracije ter ekonomsko-tehnični del kot podporo celotni strokovni dejavnosti inštituta.

Centralni arhiv. Inštitut se ponaša z arhivom, v katerem je arhivirano in dokumentirano celotno gradivo od ustanovitve inštituta pa do danes.

Sodnomedicinsko izvedenstvo. Inštitut kot najvišja izvedenska ustanova v državi sledi izkušnjam »ljubljanske izvedenske šole«, katere temelje je postavil akademik Janeza Milčinski. Inštitutski izvedenci opravijo vsako leto obsežnejši sveženj izvedenskega dela za potrebe slovenskih sodišč in deloma tudi policije v kazensko-preiskovalnih in kazenskih zadevah. V letu 2007 je bilo opravljenih 366 izvedenskih mnenj.

Inštitut za sodno medicino si v bodoče želi stabilnega poslovanja, kar bo omogočalo nemoten razvoj na vseh področjih sodne medicine.

Vodje laboratorijev ter dejavnosti na Inštitutu za sodno medicinoAsist. Alibegović Armin, dr. med., spec. sodne medicine, vodja obdukcijskih pomočnikov.

Toksikološki vzorci v plinskem kromatografu z masno detekcijo (GC-MS).Toxicological samples in gas chromatograph with mass detection (GC-MS).Foto (Photo): KO-GU (2009).

147


Prof. dr. Balažic Jože, dr. med., spec. sodne medicine, redni prof., predstojnik inštituta, vodja Laboratorija za forenzično genetiko.Balažic Olga, univ. dipl. org., vodja ekonomske in tehnične službe.Čolnik Monika, dr. med., spec. sodne medicine, vodja mrliško pregledne službe.Prof. dr. Ermenc Branko, dr. dent. med., spec. sodne medicine in patologije, izr. prof., predstojnik katedre, vodja Laboratorija za forenzično stomatologijo.Mag. Koželj Gordana, univ. dipl. kem., vodja Laboratorija za forenzično in klinično toksikologijo.

Mag. Kralj Eduard, dr. med., spec. sodne medicine in patologije, vodja Laboratorija za imunohistokemijo.Šerko Alfred, dr. med., spec. sodne medicine, vodja strokovne dejavnosti Inštituta za sodno medicino.Štefanič Borut, dr. med., spec. sodne medicine, vodja obdukcijske dejavnosti Inštituta za sodno medicino.Asist. dr. Zorec Karlovšek Majda, univ. dipl. kem., znanstvena sodelavka, vodja Alkoholometričnega laboratorija.Asist. dr. Zupanič Pajnič Irena, univ. dipl. biol., znanstvena sodelavka, odgovorna za DNK- laboratorij.Asist. mag. Zupanc Tomaž, dr. med., spec. sodne medicine, vodja Histološkega laboratorija.

Zaposleni na Inštitutu za sodno medicino (Staff of the Institute of Forensic Medicine). Prva vrsta z leve (first row from left): Petri Pompe, Jože Balažic, Mojca Jurca Turk; druga vrsta z leve (second row from left): Olga Balažic, Mojca Jerman, Metka Belc, Katja Vodopivec Mohorčič, Irena Zupanič Pajnič, Armin Alibegović; tretja vrsta z leve (third row from left): Branko Ermenc, Andreja Zagorc, Danica Pajk, Sabina Bajuk, Mateja Koželj; četrta vrsta z leve (fourth row from left): Gregor Haring, Ljubisava Ivković, Katica Ilić; peta vrsta z leve (fifth row from left): Tomaž Pezdir, Angelca Palčič, Majda Zorec Karlovšek, Alfred Šerko, Alenka Kuštrin Samba, Gordana Koželj; šesta vrsta z leve (sixth row from left): Stanislav Saje, Andreja Homovec. Foto (Photo): KO-GU (2009).

148


149


Kratka zgodovinaZgodovina medicine je medicinska panoga, ki z lastno metodologijo dela in interdisciplinarnim pristopom obravnava razvoj medicinske stroke v prostoru in času, analizira ključne razvojne korake, ki so preusmerili medicinski tok, spremlja posledice tega in na podlagi izkušenj predvideva njen nadaljnji razvoj. Stroka skrbi za ohranjanje stanovskega spomina in njenih protagonistov, kar se najpogosteje dogaja ob jubilejih. Zgodovinar medicine najpogosteje črpa podatke iz primarnih virov, dokumentov, arhivskih podatkov, ki so verodostojni. Če teh ni, se naslanja na literaturo, pričevanja, intervjuje in druga gradiva. Pomemben del zgodovinskomedicinske stroke je povezovanje medicine s humanistiko in z družboslovjem. Pogled na zgodovino medicine skozi zgodovinsko, filozofsko in sociološko optiko pomaga bolje razumeti razvoj medicine.

Leta 1919 ustanovljena nepopolna Medicinska fakulteta je leta 1934 vpeljala v učni program zgodovino medicine. Takoj po ustanovitvi popolne Medicinske fakultete je bil leta 1945 ustanovljen tudi Inštitut za zgodovino medicine kot pedagoška in znanstvenoraziskovalna ustanova za ves slovenski prostor. Prvo predavateljsko mesto je zasedel ljubljanski ginekolog dr. Ivan Pintar (1888–1963), ki je predaval do leta 1963, prostore pa je imel na sedežu Medicinske fakultete v šempetrski kasarni, nasproti prostorov takratne fakultetne knjižnice. Leta 1950 je izdal učbenik Kratka zgodovina medicine, prvo tovrstno slovensko knjigo. Po Pintarjevi smrti je Inštitut sameval in

študentom so le občasno predavali honorarni suplenti, predvsem prim. Mirko Karlin (1900–1977), dokler ni v letih od 1976 do 1991 dela prevzel ginekolog dr. Peter Borisov (rojen leta 1921) in se preselil v prvo nadstropje stare hiše na Zaloški 7a. Prof. Borisov je vpeljal ločena predavanja za študente medicine in stomatologije, pripravil skripta in knjige Zgodovina medicine (1985), Od ranocelništva do začetkov znanstvene kirurgije na Slovenskem (1977) in Razvoj ginekologije in porodništva na Slovenskem od začetkov do leta 1980 (1994). Nadaljeval je s Pintarjevim zbiranjem zgodovinskomedicinskih predmetov kot zbirke slovenskega zdravstva.

Inštitut za zgodovino medicineInstitute of History of Medicine

Predstojnica: izr. prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med.

Polne predavalnice pri predmetu zgodovina medicine. gWell visited lectures of the History of Medicine. gFoto (Photo): Zvonka Zupanič Slavec (2007).

Stroka brez preteklosti je kot človek brez spomina.

Motiv iz notranjosti Inštituta.Interior of Institute of the History of Medicine.Foto (Photo): Jelka Simončič.

150


Borisovo mesto je nasledila zdravnica Zvonka Zupanič Slavec, ki se je na Inštitutu zaposlila leta 1987, leta 1992 pa je prevzela pedagoško delo. V letih od 1993 do 1996 si je intenzivno prizadevala za institucionalizacijo zbirke v Slovenski zdravstveni muzej, ki je leta 1996 tudi dobila prostore v zahodnem pritličnem traktu stavbe na Poljanskem nasipu, ki jih je izpraznila psihiatrična klinika ob selitvi v prenovljene prostore opuščene vojne bolnišnice na Zaloški 29 v Ljubljani. Po smrti psihiatra prof. dr. Jožeta Lokarja, ki je bil pri tem osrednji podpornik, pa je prostore zasedla uprava Univerzitetnega kliničnega centra in zbirko izselila. Zbirka stihijsko, a brez vsakršne institucionalne podpore nastaja naprej.

Inštitut za zgodovino medicine v povezavi s humanistiko daje medicinskemu znanju širši družbeni pomen. Ker je zgodovinskomedicinsko področje pomembno predvsem v nacionalnem pogledu, opravlja Medicinska fakulteta s svojim Inštitutom za zgodovino medicine poslanstvo narodnega ohranjevalca razvoja medicinske stroke, njenih osrednjih ustanov in osebnosti ter prispevkov, ki so jih ti dali narodu in svetu. S pedagoškim delom vzgaja bodoče zdravniške rodove za ohranjevanje lastne tradicije. Svoje poslanstvo Inštitut opravlja predvsem s pisanjem knjig, ki stroki ohranjajo njeno preteklost.

Pedagoška dejavnostPedagoško delo pri zgodovini medicine ter zgodovini medicine in dentalne medicine obsega 30 ur za slušatelje splošne medici-ne in 15 ur za slušatelje dentalne medicine. Prvi svoj kurikulum absolvirajo v 6. semestru, drugi pa v 2. semestru. Predavateljica je zdravnica, specialistka za medicinsko humanistiko, prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec. Namen predavanj je, da seznani bodoče zdravnike in zobozdravnike z razvojem stroke, njeno kompleksnostjo, interdisciplinarnostjo in internacionalnostjo. Bodoči zdravnik se s spoznavanjem razvoja medicine prej ali slej čuti člen stroke, ki jo bo lahko po svojih močeh soustvarjal. Zapletenost medicinskega razvoja tudi navdaja študenta s spoštovanjem do bodočega poklica in do stanovskih kolegov.

Učni program je zasnovan na zanimiv in dinamičen način. Študentom prinaša nova spoznanja in s historičnimi rekviziti demistificira različna razvojna področja, z videoposnetki oživlja like iz preteklosti in njihova dela, v diskusijah in seminarskih delih ter skupnih razstavah pa vse to zaživi v jasnejši luči. Vablje-ni slovenski zdravniki, pričevalci pri predavanjih, predstavljajo svoj prispevek k razvoju stroke in prinašajo avtentičnost. Ura vabljenega predavanja je namenjena tujemu strokovnjaku z delovnega področja. Ekskurzije po ljubljanskem bolnišničnem

Trije dosedanji zdravniki predstojniki: doc. dr. Ivan Pintar, dr. med., (1945–1963), prof. dr. Peter Borisov, dr. med., (1976–1991) in izr. prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med. (1992 –).Three Heads of the Institute of the History of Medicine: Assistant Professor Ivan Pintar, MD (1945–1963), Professor Peter Borisov, MD, (1976– 1991) and Associate Professor Zvonka Zupanič Slavec, MD (1992 –).Foto (Photo): Jelka Simončič (le portret Slavec).

151


mestu, po medicinski Ljubljani, v Lekovo medicinsko-farmacevtsko zbirko, ogled Slovenske zobozdravstvene zbirke v Celju, ogled medicinskega Dunaja in podobno pa so pomembni sestavni deli učnega načrta in so pri študentih sprejeti z navdušenjem. Predavanja so odlično obiskana, predavateljico Zvonko Zupanič Slavec pa so študenti jeseni leta 2007 predlagali med tri najboljše predavatelje asistente na Medicinski fakulteti, ki so bili kandidati za Plečnikovo priznanje.

Zvonka Zupanič Slavec je leta 1994 vpeljala tudi redna strokovna srečanja, ki jih je poimenovala po nestorju zgodovine medicine doc. dr. Ivanu Pintarju, ter vpeljala tudi Pintarjeva priznanja za najzaslužnejše sodelavce. Pintarjevi dnevi so Inštitut za zgodovino medicine povezali z Znanstvenim društvom za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije in z Medikohistorično sekcijo Slovenskega zdravniškega društva. Deset dosedanjih

srečanj članov društva in sekcije so pospremili zborniki, člani so odkrili nekaj spominskih obeležij, sodelujejo s tujimi sodelavci. Znanstvenoraziskovalna dejavnostInštitut za zgodovino medicine je predvsem nacionalna znanstvenoraziskovalna ustanova, na kateri potekajo raziskave različnih zgodovinskomedicinskih tem. Javnosti so predstavljene v obliki strokovnih ali znanstvenih člankov, strokovnih in znanstvenih monografij, predavanj na domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih, medijsko pa po televiziji, radiu, časopisnih prispevkih oziroma internetu. V zadnjem desetletju je predstojnica objavila 10 znanstvenih monografij (Endemski sifilis – škrljevska bolezen na Slovenskem, Iz rok v roke, iz roda v rod, Slovensko zdravniško društvo in njegovi predsedniki ob 140-letnici ustanovitve, Družinska povezanost grofov Celjskih, New Method of Identifying of Family Related

Ekskurzija s 150 študenti po zgodovinskomedicinskem Dunaju leta 2009.Visiting Vienna medical museums with 150 medical students in 2009. Leader Associate Professor Zvonka Zupanič Slavec.Foto (Photo): Duša Fischinger (2009).

152


Skulls, Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem med prvo in drugo svetovno vojno in njegov utemeljitelj dr. Ivo Pirc, Skrljevo disease – endemic syphilis in the Slovene lands, Javno zdravstvo 20. stoletja in njegov soustvarjalec dr. Bojan Pirc, Bolnišnica Golnik, Razvoj slovenske kirurgije srca in Tuberkuloza – kuga 19. in 20 stoletja na Slovenskem) in 7 strokovnih monografij. Najodmevnejše znanstveno delo je izšlo pri mednarodni založbi Springer (Wien / New York) leta 2004 pod naslovom New Method of identifying Family Related Skulls.

Naloga nacionalne zgodovinskomedicinske ustanove je tudi, da študentom in sodobni stroki predstavi najpomembnejše

zdravnike, ki so s svojim delom prispevali k razvoju medicine po svetu. Zvonka Zupanič Slavec je z zunanjimi sodelavci pripravila in izdala prevode s spremnimi študijami in faksimili nekaterih znamenitih latinskih oziroma nemških del slovenskih zdravnikov preteklih dob: Marka Antona Plenčiča, Antona Muznika, Frana Viljema Lipiča, Friderika Pregla. V pripravi je prevod dela Intricatum extricatum medicum akademika Marka Gerbca, historično najpomembnejšega slovenskega zdravnika, ki bo izšla ob 350-letnici njegovega rojstva. K objavam prispeva tudi njeno uredniško delo pri knjigah, ki sicer ne bi nikoli ugledale luči sveta.

Zbor študentov medicine COR, nastopa ob Plečnikovem zdravniškem koncertu v Slovenski filharmoniji. Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete, kjer se druži nad 500 umetnikov iz fakultetnih in kliničnih vrst, od leta 1993 vodi prof. Zvonka Zupanič Slavec.Medical students' choir COR at traditional Plečnik´s Medical Concerts in the Philharmonic Hall. Culture and Art Society of the Ljubljana Medical Centre and Medial faculty, which has over 500 members from the faculty and clinics, has been run since 1993 by Professor Zvonka Zupanič Slavec.Foto (Photo): arhiv Inštituta.

153


Strokovna dejavnost in mednarodno sodelovanjeZaradi interdisciplinarnosti raziskovalnega področja se Inštitut povezuje predvsem z naravoslovci s komplementarnih področij: biologi, antropologi, farmacevti, veterinarji in drugimi, kakor tudi s humanisti in družboslovci: zgodovinarji, jezikoslovci, filozofi, sociologi in drugimi strokovnjaki. S sodelovanjem ustvarjajo novo kakovost. Pri tem so dragoceni sodelavci tudi člani Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije (ZDZZKS), ki s poglobljenim odnosom do zgodovine medicine tvorno prispevajo k njenemu razvoju. Inštitut za zgodovino medicine skupaj z ZDZZKS mesečno organizira strokovna predavanja, letno pa mednarodna srečanja Pintarjeve dneve. Sodelujejo tudi pri založniški dejavnosti. Prof. Slavec je od leta 1992 podpredsednica ZDZZKS.

Inštitut za zgodovino medicine sodeluje tudi s podobnimi ustanovami iz bližnjega mednarodnega prostora, predvsem

z zagrebškim in reškim inštitutom ter z dunajsko, tržaško in padovsko ustanovo. Tesno povezavo ima z Dunajem pred-vsem preko Avstrijskega znanstvenega inštituta v Ljubljani, Slovenskega znanstvenega inštituta in Inštituta za zgodovino medicine na Dunaju. Inštitut za zgodovino medicine sodeluje tudi z največjo tovrstno ustanovo na svetu – Wellcome Institute for the History of Medicine v Londonu – ter z mednarodnim združenjem zgodovinarjev medicine – International Society for History of Medicine –, ki ima sedež v Parizu. Zvonka Zupanič Slavec je nacionalna delegatka v tem združenju.

Predstojnica Inštituta od leta 1993 vodi tudi Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher (ustanovljen leta 1979), v katerem sodelujejo tudi številni študenti medicine in zaposleni na Medicinski fakulteti. Vsa ta leta Zvonka Zupanič Slavec vodi tudi tradicionalne zdravni-ške koncerte v Slovenski filharmoniji (leta 2009 bo 40. po vrsti).

Inštitut hrani dragocene stare knjige, med njimi prve izdaje slovenskih avtorjev.Institutes´ Library holds precious old medical books, especially the original editions of Slovene Physicians.Foto (Photo): arhiv Inštituta (2009).

155


Katedra za anesteziologijo in reanimatologijoChair of Anaesthesiology and Resuscitation

Predstojnik: prof. dr. Aleksander Manohin, dr. med.

Oživljanje na lutki za simulacijsko medicino. gResuscitation training on a manikin. gFoto (Photo): KO-GU (2009).

Prim. Drago Hočevar, dr. med., (začetnik anestezijske dejavnosti v Sloveniji po drugi svetovni vojni).Primarius Drago Hočevar, MD (pioneer of anaesthesia in Slovenia after World War Two).Foto (Photo): osebni arhiv.

Prof. dr. Marija Pečan, dr. med., višja svetnica, (prva predstojnica Katedre za anesteziologijo in reanimatologijo).Professor Marija Pečan, MD, Senior Councillor (first Chair of Anaesthesia and Resuscitation).Foto (Photo): osebni arhiv.

Kratka zgodovinaKatedra za anesteziologijo in reanimatologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je bila ustanovljena junija leta 1994. Podlaga za njeno ustanovitev je bila podana leta 1987, ko je bil na pobudo prof. dr. Darinke Soban v okviru Katedre za kirurgijo, kamor je bila anesteziologija do takrat vključena, ustanovljen Razred za anesteziologijo, ki je nakazoval ločenost kirurgije in anesteziologije. Prvi vodja razreda je bila prof. dr. Darinka Soban, od njene upokojitve leta 1990 dalje pa prof. dr. Aleksander Manohin. V okviru pouka kirurgije je bilo določenih 15 ur za pouk anesteziologije (A. Manohin) in 4 ure za pouk oživljanja v okviru prve pomoči (kasneje nujne medicinske pomoči, M. Pečan), poleg tega pa smo organizirali in izvajali seminarje oživljanja ter individualne vaje v operacijski sobi. Uveden je bil kolokvij iz anesteziologije, ki so ga morali opraviti študenti odseka za medicino kot pogoj za pravico do opravljanja izpita iz kirurgije.

V okviru podiplomskega izobraževanja smo dejavno sodelovali pri organizaciji in izvedbi evropske šole iz anesteziologije, ki vsako leto poteka v Portorožu oziroma Ljubljani in omogoča udeležencem petih (v novejšem času šestih) zaporednih tečajev opravljati evropski izpit iz anesteziologije. Sodelovali smo tudi pri pouku specializacije iz anesteziologije in pri specialističnih izpitih, prav tako pa tudi pri pouku oživljanja za zdravstveno osebje in posebej za zdravnike sekundarije, kjer smo bili tudi člani izpitnih komisij. Na katedri so zaposlili enega učitelja (red. prof. dr. Aleksander Manohin) in enega asistenta (red. prof. dr. Marija Pečan, višja svetnica). Prva predstojnica Katedre za anesteziologijo in reanimatologijo je bila prof. dr. Marija Pečan (od leta 1996 do aprila leta 1999), od njene upokojitve dalje pa je predstojnik prof. dr. Aleksander Manohin, asistentka pa izr. prof. dr. Vesna Paver Eržen, svetnica. Pri delu katedre sodeluje še 13 asistentov in štirje izredni profesorji, izvoljeni v naziv. Med njimi je pet magistrov in devet doktorjev znanosti. To so: asist. Primož Gradišek, asist. Anton Jošt, prof. dr. Lidija Kompan, prof. dr. Boriana Kremžar, asist. mag. Mateja Lopuh, asist. dr. Tomislav Mirković, prof. dr. Vesna Novak Jankovič, asist. mag. Iztok Potočnik, asist. mag. Adela Stecher, asist. dr. Tatjana Stopar-Pintarič, asist. dr. Maja Šoštarič, asist. mag. Rade Stanić, asist. dr. Neli Vintar, asist. mag Jasmina

156


Markovič Božič, asist Nina Pirc, asist. dr. Alenka Vesel Spindler, prof. dr. Mirt Kamenik.V letu 2008 in 2009 sta poleg njih pridobila stopnjo doktorata znanosti še anesteziologinja in anesteziolog, zaposlena v UKC Ljubljana. Poleg tega so po pogodbi v delo katedre vključeni tudi naslednji sodelavci: višja medicinska sestra Damjana Hojak, medicinski tehnik Boris Rejc in tajnica Sabina Perko.V okviru katedre smo anesteziologi opravljali in še opravljamo enake naloge kot v okviru Razreda, s tem da smo interni kolokvij nadomestili s pravim, ki se vpisuje v indeks (pri čemer preverjanje znanja od leta 1996 dalje, tako pri dodiplomskem kot tudi pri podiplomskem izobraževanju, opravljamo z lastnim računalniškim programom, ki ga je izdelal A. Manohin), uvedli pa smo tudi izbirni pouk anesteziologije in intenzivnega zdravljenja. Pouk na dodiplomski in podiplomski stopnji smo že leta 1993 posodobili z uvedbo večpredstavnostnega prikaza z uporabo računalnika. Posebej dejavno smo se vključili v delovanje Simulacijskega centra na Medicinski fakulteti. Od januarja 2008 vse vaje iz oživljanja, ki jih vodi Katedra za anesteziologijo in reanimatologijo, in izbirni pouk anesteziologije potekajo v Simulacijskem centru Medicinske fakultete. Uspešni smo bili tudi v kurikularni prenovi, kjer je anesteziologija dodatno pridobila izbirni pouk iz anesteziologije in iz bolečine (tega skupaj s patofiziologi in farmakologi), ter pouk oživljanja in lajšanja bolečine v 6. letniku odseka za dentalno medicino, ki ga do sedaj uradno ni bilo.

Vizija prihodnosti je nadaljevanje in izpopolnjevanje zastavljenih ciljev, njihovo usklajevanje s sodobnimi tokovi doma in v tujini, nadzorovano uvajanje tujega znanja in dopolnjevanje lastnega ter povezovanje posameznih enot, kot jih načrtuje Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani pri vodenju pouka.

Pedagoška dejavnostDodiplomski poukKatedra za anesteziologijo in reanimatologijo izvaja pouk nujne medicinske pomoči v 1. letniku za študente medicine in dentalne medicine. V 4. letniku medicine izvaja pouk anesteziologije v okviru rednega programa, v 5. letniku pa pri izbirnem pouku (vključena so tudi predavanja iz intenzivnega zdravljenja). Pouk nujne medicinske pomoči in anesteziologije (v 6. letniku) se izvaja tudi v obliki seminarjev in vaj. Poleg odobrenega števila ur opravimo na dodiplomski stopnji za 6. letnik študentov dentalne medicine tudi 2 uri predavanj in 4 ure vaj iz oživljanja. Vse vaje iz oživljanja, kot rečeno, potekajo v Simulacijskem centru Medicinske fakultete.Vključeni smo tudi v pouk magistrskega študija (nosilki prof. dr. Vesna Paver Eržen in prof. dr. Boriana Kremžar) in kot mentorji študentom za Prešernove nagrade: do sedaj sta dobili nagrado dve študentki.

Podiplomski pouk Člani in sodelavci Katedre za anesteziologijo in reanimatologijo smo dejavno vključeni v organizacijo in izvedbo podiplomske-ga izobraževanja v okviru Evropske skupnosti (voditeljica izobraževanja prof. dr. Vesna Paver Eržen), katerega namen je omogočiti udeležencem, ki opravijo pet (v novejšem času šest) zaporednih tečajev, opravljati evropski izpit iz anesteziologije. Kot priznanje za dobro organizacijo in vodenje podiplomskih tečajev in na temelju ugodnega poročila po inšpekcijskem obisku predstavnikov Evropske akademije za anesteziologijo (EAA) in podiplomskega izobraževanja iz anesteziologije (FEEA) leta 1995 v Ljubljani, smo v Ljubljani dobili Center za opravljanje pisnega dela evropskega izpita iz anesteziologije. Učitelji anesteziologi sodelujemo z Evropsko akademijo za anesteziologijo že od leta 1992. Naša stroka ima že nekaj let svojega kliničnega in akademskega predstavnika v Evropskem združenju specialistov in Podiplomskem izobraževanju iz anesteziologije. Nekaj let tudi uspešno vodimo mednarodno šolo iz področne anestezije, ki poteka ob sodelovanju Inštituta za anatomijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.Prav tako dejavno sodelujemo pri organizaciji in vodenju tečajev temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja za zdravnike sekundarije in drugo zdravstveno osebje ter pri specializaciji iz anesteziologije in pri zaključnem preverjanju znanja.V okviru Združenja za zdravljenje bolečine, ki ga vodijo

Prof. dr. Darinka Soban, dr. med. (prva redna profesorica anesteziologije v Sloveniji. Nadaljevala je delo prim. Hočevarja in pripravila gradivo za ustanovitev Katedre za anesteziologijo in reanimatologijo).Professor Darinka Soban, MD, (first Professor of Anaesthesia in Slovenia, continued the work of Dr. Hočevar and prepared the ground for foundation of the Chair of Anaesthesia and Resuscitation.Foto (Photo). osebni arhiv.

157


anesteziologi, poteka tudi redno podiplomsko izobraževanje s področja bolečine.

Znanstvenoraziskovalna dejavnostProf. dr. Darinka Soban je sodelovala pri izdelavi prvega domačega anestezijskega aparata, prim. dr. Jasna Vončina pa pri izdelavi prvega doma narejenega anestezijskega ventilatorja. Prof. dr. Marija Pečan je izumila napravo za anestezijo otrok, imenovano »anestezijski dihalni sistem Emona«, za katero je v letih 1993 in 1994 dobila več nagrad (zlato odličje na sejmu Slovenske podjetniške inovacijske mreže in zlato medaljo –

Eureca Bruselj –, priznanje mesta Bruselj za najhumanejši izum leta, leta 1994 pa državno nagrado za znanstvenoraziskovalno delo); leta 1994 je prijavila patent za svoj izum.

Strokovna dejavnostNajpomembnejše so klinične raziskave anestezij za srčne in jetrne operacije, zdravljenje akutne in pooperativne bolečine, akutni respiracijski distresni sindrom pri politravmatiziranih poškodovancih, kisikov transport, dejavnosti pri presaditvi organov, parenteralna prehrana, podiplomsko izobraževanje iz anesteziologije in intenzivnega zdravljenja ter praktično preverjanje znanja. Od leta 1998 potekajo tudi raziskave in izobraževanja v okviru novoustanovljenega oddelka za lajšanje pooperativne bolečine v Ljubljani (prvi vodja prim. dr. Marija Godec). V zadnjih desetih letih smo člani in sodelavci Katedre za anesteziologijo in reanimatologijo objavili 495 prispevkov, od tega 93 v revijah s SCI. Večina strokovnih del so članki s področij, za katera so avtorji pridobili stopnjo doktorata znanosti, pa tudi navodila in smernice za podiplomsko izobraževanje v anesteziologiji in intenzivnem zdravljenju ter smernice za zdravljenje kritično bolnih. Dejavno smo sodelovali pri treh slovenskih učbenikih: Kirurgija (prva izdaja), Gerontološka travmatologija, nova izdaja Kirurgije (v pripravi). Poleg tega je A. Manohin s sodelavcem M. Križmarićem napisal učbenik za študij anesteziologije (Manohin, A., Križmarić, M.: Temeljne fizikalne osnove v anesteziologiji, anestezijski aparat, anestezijski dihalni sistemi in anestezijski ventilator. Maribor: Visoka zdravstvena šola Maribor, 2006:128), s sodelavko M. Manohin pa članek o fizikalnih osnovah v anesteziologiji, za katerega so ruski anesteziologi (E. Damir) uradno zaprosili za dovoljenje, da ga prevedejo in vključijo kot temeljno znanje v specializacijo iz anesteziologije v Rusiji (Manohin, A., Manohin, M.: Important physical principles in anaesthesiology. Eur J Anaesthesiol,2003, 20(4): 259–281). Posebej ponosni smo tudi na spletno stran katedre, na kateri sproti objavljamo rezultate preverjanja znanja in vsa obvestila za študente. Poleg tega so na spletni strani na voljo predavanja na dodiplomski stopnji ter posodobljene smernice oživljanja tako za temeljne kot za dodatne postopke oživljanja z navodili za vaje, ki jih študenti lahko prenesejo na svoje računalnike.Anesteziologija je bila leta 1996 predstavljena tudi na slovenski televiziji v okviru ciklusa oddaj »Veliki dosežki slovenske kirurgije«.

Skupina za vaje iz oživljanja. gGroup of first year medical students attending a resuscitation gcourse.Foto (Photo): KO-GU (2009).

158


159


Katedra za čeljustno in zobno ortopedijoChair of Jaw and Dental Orthopaedics

Predstojnica: doc. dr. Maja Ovsenik, dr. dent. med.

Kratka zgodovinaPrvo pomembno obdobje nastajanja in razvoja Katedre za čeljustno in zobno ortopedijo sega v prva leta po koncu druge svetovne vojne, ko je vse dobilo nov zagon. Hkrati z odprtjem Medicinske fakultete je bila leta 1949 ustanovljena tudi Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo, pričel se je tudi samostojni študij stomatologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kar je bil prelomni korak v razvoju vseh stomatoloških strok. Začetnik ortodontske specialistične dejavnosti je bil prof. Jože Rant, ki je začrtal jasno pot razvoju slovenske ortodontije in imel zanjo največ zaslug. Leta 1949 – pred skoraj 60 leti – je dobila čeljustna in zobna ortopedija na Stomatološki kliniki prvič svoje lastne prostore, za kar je zaslužen prof. Jože Rant. Že pred drugo svetovno vojno je prof. dr. Jože Rant obiskoval številne tečaje iz ortodontije in zdravil malokluzije s takrat najsodobnejšimi pripomočki. Izjemna zasluga prof. dr. Jožeta Ranta je, da je leta 1948 po dveletnem prizadevanju uspel dokazati, da je ortodontsko zdravljenje pomembna preventivna dejavnost proti kariesu in paradontalni bolezni in da je ortodontija za ohranitev zdravega zobovja prav tako pomembna kot vsaka druga stomatološka veja.

S svojim strokovnim delom je ustvaril zdravo podlago za razcvet ortodontske stroke. Do danes se je zvrstilo pet predstojnikov

katedre in vsak je za seboj pustil neizbrisni pečat svojega ustvarjanja.

V obdobju od leta 1945 do leta 1967 je bila dejavnost prof. dr. Jožeta Ranta odločilna ne samo za razvoj ortodontije, ampak

Klinične vaje študentov 5. letnika iz čeljustne in zobne ortopedije gv vajalnici Katedre: doc. dr. Martina Drevenšek, dr. dent. med., doc. dr. Maja Ovsenik, dr. dent. med., asist. Jure Volk, dr. dent. med. in študentka 5. letnika.Clinical training in orthopedics in Chair’s clinical office: Assistant gProfessor Martina Drevenšek, Assistant Professor Maja Ovsenik, Assistant Jure Volk and dental student.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Predstojnik Katedre 1949–1967; prof. dr. Jože Rant, dr. dent. med.Chair of Jaw and Dental Orthopaedics 1949–967; Professor Jože Rant, DMD.Foto (Photo): arhiv Katedre.

tudi za razvoj slovenskega zobozdravstva sploh. V tej veji stroke je predvsem uvedel različne metode zdravljenja zobnih in čeljustnih nepravilnosti. Prirejal je tečaje iz diagnostike in terapije kraniofacialnega področja ter priredil simetroskop za analizo študijskih modelov. Leta 1972 je izdal knjigo z naslovom Čeljustna in zobna ortopedija, ki je še danes temeljni učbenik na področju ortodontije v slovenskem jeziku.

Njegov naslednik prof. dr. Ivo Antolič je prevzel vodstvo Oddelka leta 1967 in ostal njegov predstojnik vse do leta 1989. V teh

160


dvaindvajsetih letih je veliko naredil za ustrezno razporeditev delovnih prostorov na Stomatološki kliniki in tudi Katedri ter Oddelku za čeljustno in zobno ortopedijo. Posodobil je notranjo ureditev oddelka z vajalnico ter na novo uredil rentgenski oddelek. Skrbel je za vzgojo potrebnih ortodontskih kadrov po Sloveniji. Prizadeval si je uveljaviti model socialne ortodontije in organizirati decentralizacijo ortodontske dejavnosti ter na izviren način približati ortodontijo otroku v njegovo biosocialno okolje. V tem obdobju decentralizacije (1960–1986) je končalo specializacijo dvajsetkrat več ortodontov, ki so se ukvarjali izključno le z zdravljenjem ortodontskih nepravilnosti.

Predstojnik Katedre 1989–1996: prof. dr. Ivo Pavšič, dr. dent. med.Chair of Jaw and Dental Orthopaedics 1989–1996; Professor Ivo Pavšič, DMD.Foto (Photo): arhiv Katedre.

Predstojnik Katedre 1967–1998: prof. dr. Ivo Antolič, dr. dent. med.Chair of Jaw and Dental Orthopaedics 1967–1998; Professor Ivo Antolič, DMD.Foto (Photo): arhiv Katedre.

Predstojnik Katedre 1996–2006; prof. dr. Franc Farčnik, dr. dent. med.Chair of Jaw and Dental Orthopaedics 1996–2006; Professor Franc Farčnik, DMD.Foto (Photo): arhiv Katedre.

Predstojnik katedre prof. dr. Ivo Pavšič je v obdobju od leta 1993 do leta 1996 v celoti izpeljal prenovo in posodobitev ortodontske vajalnice in laboratorija, kjer potekajo predklinične in klinične vaje za študente dentalne medicine. Posodobljena je bila tudi ortodontska in oddelčna modeloteka. Ta čas je prinesel bogate strokovne izkušnje pri zdravljenju otrok s posebno patologijo (skolioze in shize obraza) z ortozami in raznimi modificiranimi aparati, funkcionalnimi aparati in monomaksilarnimi aparati z bimaksiarnim učinkom, ortognatorjem.

Prof. dr. Franc Farčnik je prevzel vodenje Katedre v obdobju od leta 1996 do leta 2006 in pomembno prispeval k naglemu razvoju Katedre na raziskovalnem, pedagoškem, strokovnem in interdisciplinarnem področju. Z delom prof. dr. Franca Farčnika je zaznamovano najbogatejše obdobje v razvoju slovenske ortodontije. Pomembno je predvsem zaradi novosti, ki jih je vpeljal na to področje in so v njegovem znanstvenoraziskovalnem delu nastajale vzporedno s podobnimi prizadevanji drugih strokovnjakov v Evropi. Omembe vredno je prav to, da je kot predsednik Evropskega združenja ortodontov leta 1991 slovensko ortodontsko stroko vključil v Evropsko združenje in s tem odprl široke možnosti za mednarodno sodelovanje. Kot predsednik znanstvenega odbora Slovenskega ortodontskega društva je vpeljal smernice kakovostnega ortodontskega varstva po vzorcu mednarodnega projekta Euro Qual (European Quality). Pri vrednotenju kakovosti ortodontske obravnave se je povezal s strokovnjaki iz Evrope in izdelal metodo objektivnega vrednotenja zobnih in čeljustnih nepravilnosti, imenovano EF indeks smann-Fračnikov indeks), ki ga je Ministrstvo za zdravje v

161


letu 2005 potrdilo in sprejelo kot metodo pri triaži ortodontskih pacientov in vrednotenju uspešnosti ortodontskega zdravlje-nja.

Velik del pedagoške dejavnosti prof. Farčnika je zajemalo tudi podiplomsko izobraževanje bodočih specialistov čeljustne in zobne ortopedije. V tem obdobju je bil na njegovo pobudo pri Zdravniški zbornici Slovenije sprejet nov program izobraževanja na področju čeljustne in zobne ortopedije, povzet po modelu drugih evropskih univerz programa Erasmus. V tem obdobju je kot obvezno študijsko gradivo za študente postala tudi telerentgenska analiza in izdelani so bili standardni parametri za slovensko populacijo otrok v obdobju menjalnega zobovja. Delovati je pričela Farčnik–Milačićeva šola nesnemne ortodontske tehnike ravnega loka. Poleg stalnega strokovnega izpopolnjevanja zobozdravnikov na podiplomski stopnji je ta šola skrbela tudi za strokovno usposabljanje učiteljev in asistentov Katedre. Ortodontska obravnava z nesnemnimi ortodontskimi aparati je postala temeljni del kataloga znanja študentov dentalne in splošne medicine.

Člani Katedre so izdali učbenik Strokovna dokumentacija v čeljustni in zobni ortopediji, ki je temeljni učbenik za diagnostiko zobnih in čeljustnih nepravilnosti pri kliničnem delu v ortodontiji.

Pod mentorstvom prof. Farčnika so bile uspešno zaključene ena magistrska in dve doktorski nalogi, dve članici Katedre pa sta pridobili naziv docentke za predmet Čeljustna in zobna ortopedija. Pod njegovim okriljem so bile izdelane tudi študentske Prešernove raziskovalne naloge, od katerih je ena prejela nagrado. Po njegovih predavanjih izdana skripta za študente dentalne medicine so pomemben vir teoretičnega in praktičnega znanja na področju zobne in čeljustne ortopedije. Za zasluge in prispevek k razvoju Medicinski fakulteti je bil leta 2008 imenovan za zaslužnega učitelja Univerze v Ljubljani.

Po upokojitvi prof. dr. Farčnika leta 2006 je vodenje Katedre za čeljustno in zobno ortopedijo prevzela docentka dr. Maja Ovsenik, ki sledi enakim smernicam razvoja kot njen predhodnik.

Z njenim sodelovanjem se je nadaljevalo delovanje Farčnik–Milačićeve šole nesnemne ortodontske tehnike. Dr. Miroslav Milačić, specialist čeljustne in zobne ortopedije iz Siona v Švici, je bil kot predavatelj in mentor nenadomestljiv na oddelku. Leta 2006 je dr. Milačić za svoje delo prejel priznanje Pro Universitate labacensi Univerze v Ljubljani. Novost na področju dentalne medicine, ki jo je podprla dr.

Ovsenik, so strokovni sestanki, na katerih učitelji in asistenti različnih kateder odseka za dentalno medicino interdisciplinarno načrtujejo zdravljenje.

Njen najpomembnejši dosedanji znanstvenoraziskovalni dosežek je uvajanje novega rutinskega diagnostičnega postopka za vrednotenje zobnih in čeljustnih nepravilnosti pri vsakdanjem kliničnem delu, imenovanega EFO indeks (Eismann-Farčnik-Ovsenik indeks). Opredeljuje prednosti za zdravljenje pri triaži ortodontskih pacientov v presejalnih in epidemioloških študijah, študenti dentalne medicine ga uporabljajo na kliničnih vajah. Opravljena je bila tudi epidemiološka raziskava o razširjenosti in stopnji težavnosti čeljustnih in zobnih nepravilnosti, ki je pokazala visoko stopnjo razširjenosti morfoloških in funkcionalnih znakov nepravilnosti ter visok odstotek sesalnih razvad pri slovenskih otrocih v obdobju rasti in razvoja. Raziskovanje vzrokov čeljustnih in zobnih nepravilnosti smo razširili tudi interdisciplinarno s specialisti otorinolaringologi in s sodelavci za stomatološko protetiko in ugotovili povezavo med nekaterami nepravilnostmi griza, nepravilnostmi žvečenja in motnjami govora.

V diagnostiki čeljustnih in zobnih nepravilnosti so bile opravljene začetne raziskave o uporabnosti ultrazvočnega preiskovanja lege in funkcije jezika. Pri preučevanju morfoloških značilnosti obraza pri slovenskih otrocih v obdobju rasti in razvoja s sodobno tridimenzionalno lasersko tehnologijo sodelujemo z Univerzo v Cardiffu v Angliji. Izdelali smo tridimenzionalni zapis slovenskega obraza mladostnikov in otrok v obdobju

Predstojnica Katedre 2006–: doc. dr. Maja Ovsenik, dr. dent. med.Chair of Jaw and Dental Orthopaedics 2006–: Assistant Professor Maja Ovsenik, DMD.Foto (Photo): arhiv Katedre.

162


zgodnjega menjalnega zobovja. Na področju bazičnih raziskav potekajo v sodelovanju z Inštitutom za Farmakologije raziskave o vlogi endotelinskega sistema pri ortodontskem premiku zoba na modelu podgane.

Člani katedre so izdali priročnike in skripta za predklinične in klinične vaje četrtega in petega letnika Dentalne medicine, ki obstajajo tudi v elektronski obliki na študentski spletni strani. V študijskem letu 2007 je Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo prejela nagrado za najbolj »pismeno katedro« v okviru Dentalne medicine.

Pedagoška dejavnostKatedra izvaja za študente petega letnika medicine 15 ur vaj in 1 uro predavanj. Člani Katedre sodelujejo pri podiplomskem tečaju iz otroškega in preventivnega zobozdravstva. Redno vodijo tečaje in podiplomsko usposabljanje za specializante iz čeljustne in zobne ortopedije. Sodelavci Katedre sodelujejo tudi pri izvedbi specializacije iz čeljustne in zobne ortopedije, kjer se na šestih učnih mestih usposabljajo bodoči specialisti ortodontske stroke. Sodelavci Katedre so vabljeni predavatelji na srečanjih slovenskega, evropskega in ameriškega združenja ortodontov.

Klinične vaje čeljustne in zobne ortopedije v seminarju Katedre: študentke 5. letnika z doc. dr. Martino Drevenšek, dr. dent. med. in doc. dr. Majo Ovsenik, dr. dent. med.Clinical training in orthopedics in Chair’s seminar: senior students with Assistant Professor Martina Drevenšek, DMD and Assistant Professor. Maja Ovsenik, DMD.Foto (Photo): KO-GU (2009).

163


Sodelavci Katedre so k dvigu strokovnega znanja pomembno pripomogli z monografijo Stomatološka klinična preiskava (urednik prof. dr. Uroš Skalerič, Ljubljana, 2006).

Člani Katedre so dobili priznanje mednarodne strokovne skupnosti tudi z organizacijo 86. kongresa Evropskega združenja ortodontov (Portorož, 2010), katerega predsednica bo doc. dr. Maja Ovsenik. V okviru Evropskega združenja ortodontov (EOS) deluje tudi odbor učiteljev čeljustne in zobne ortopedije, katere članica je tudi predstojnica Katedre doc. dr. Ovsenik.

Sodelavci Katedre so sedaj doc. dr. Maja Ovsenik, dr. dent. med., predstojnica, doc. dr. Martina Drevenšek, dr. dent. med., asist. mag. Sanja Zupančič, dr. dent. med., asist. Jure Volk, dr. dent. med. in asist. Jasmina Primožič, dr. dent. med.

Člani katedre (Members of the Chair). Z leve (from left): Gabriela Vremec, Martina Drevenšek, Franc Farčnik, Maja Ovsenik, Sanja Zupančič, Jure Volk.Foto (Photo): arhiv Katedre (2005).

Znanstvenoraziskovalna dejavnostNa Katedri so v zadnjih letih opravili dva doktorata in dva magisterija, v zadnjih desetih letih pa je bilo razvejano tudi raziskovalno delo študentov, kar je razvidno iz šestih dokončanih raziskovalnih del za Prešernove nagrade študentov dentalne medicine

Sodelavci Katedre so vključeni v projekt Tridimenzionalna študija obraza v obdobju rasti in razvoja tkiv (nosilka doc. dr. Maja Ovsenik, od leta 2008 do leta 2011), v raziskovalni program Parodontalna medicina (nosilec projekta prof. dr. Uroš Skalerič) ter raziskovalni program Preiskovanje orofacialnega področja za izboljšanje oralnega zdravja (nosilka doc. dr. Maja Ovsenik).

165


Katedra za dermatovenerologijoChair of Dermatovenerology

Predstojnik: izr. prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med.

Kratka zgodovinaKatedra za dermatovenerologijo je bila ustanovljena leta 1945. Od ustanovitve dalje je njeno delovanje, kot delovanje drugih kliničnih kateder Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, tesno povezano s temeljno učno bazo Kliničnega centra – Dermatovenerološko kliniko. Ko smo leta 1945 Slovenci dobili popolno Medicinsko fakulteto, so se takratni oddelki splošne bolnišnice preoblikovali v ustrezne klinike. Predstojnik Katedre za dermatovenerologijo je bil do leta 1948 prof. dr. Jernej Demšar, od leta 1948 do leta 1954 pa prof. dr. Jože Jakša. Po njegovi smrti je do leta 1964 prevzel strokovno vodstvo Klinike in Katedre akademik prof. dr. Fran Kogoj, predstojnik Dermatološke klinike v Zagrebu. Od leta 1964 do leta 1987 je Kliniko in Katedro za dermatovenerologijo vodil akademik prof.

Prof. dr. Jernej Demšar, dr. med., predstojnik Katedre za dermatovenerologijo (1945–1948).Professor Jernej Demšar, MD, Chair of Dermatovenereology (1945–1948).Foto (Photo): arhiv Katedre.

Prof. dr. Jože Jakša, dr. med., predstojnik Katedre za dermato-venerologijo (1948–1954).Professor Jože Jakša, MD, Chair of Dermatovenereology (1948–1954).Foto (Photo): arhiv Katedre.

Vaje iz flebologije. gPractical exercises in phlebology. gFoto (Photo): KO-GU (2009).

dr. Janez Fettich. Akademik prof. dr. Fettich je bil v obdobju od leta 1967 do leta 1969 tudi dekan Medicinske fakultete. Predstojnica Katedre v obdobju od leta 1987 do leta 1994 je bila prof. dr. Majda Lunder, v obdobju od leta 1994 do leta

Akad. prof. dr. Fran Kogoj, dr. med., predstojnik Katedre za dermato-venerologijo (1954–1964).Prof. Fran Kogoj, MD, Member of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Chair of Dermatovenereology (1954–1964).Foto (Photo): arhiv Katedre.

166


Prof. dr. Majda Lunder, dr. med., predstojnica Katedre za dermato-venerologijo (1987–1994).Professor Majda Lunder, MD,Chair of Dermatovenereology(1987–1994).Foto (Photo): arhiv Katedre.

Izr. prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., predstojnik Katedre za dermatovenerologijo (2002–2006).Associate ProfessorIgor Bartenjev, MD, Chair ofDermatovenereology (2002–2006).Foto (Photo): arhiv Katedre.

Doc. dr. Milena Kocijančič, dr. med., predstojnica Katedre za dermatovenerologijo (1994–1996).Assistant Professor Milena Kocijančič, MD, Chair of Dermato-venereology (1994–1996).Foto (Photo): arhiv Katedre.

Izr. prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., predstojnik Katedre za dermatovenerologijo (1996–2002, 2006–).Associate ProfessorTomaž Lunder, MD, Chair ofDermatovenereology (1996–2002, 2006–).Foto (Photo): S. Muri (2008).

1996 pa doc. dr. Milena Kocijančič. Po smrti doc. dr. Kocijančič je vodenje Katedre prevzel asist. mag. Tomaž Lunder, v obdobju od leta 2002 do leta 2006 je bil predstojnik katedre doc. dr. Igor Bartenjev, od leta 2006 dalje pa Katedro vodi prof. dr. Tomaž Lunder.

Pedagoška znanstvenoraziskovalna in strokovna dejavnostNa katedri je eno učiteljsko in šest asistentskih mest. Učitelj je prof. dr. Tomaž Lunder, asistentska mesta pa so prevzeli prof. dr. Igor Bartenjev, doc. dr. Aleksandar Godić, asist. dr. Mateja Dolenc Voljč, asist. dr. Nada Kecelj Leskovec in asist. Borut Žgavec. Na nedavnem, razpisnem postopku za zasedbo izpraznjenega asistentskega mesta je bil izbran doc. dr. Marko Potočnik. Pri pouku sodelujejo tudi habilitirani zunanji sodelavci, zaposleni na Dermatovenerološki kliniki, in sicer asist. Liljana Mervic in asist. Ružica Preveden, kot tudi drugi specialisti Klinike.

Katedra opravi pri dodiplomskem pouku vsako leto 60 ur predavanj ter vaje za študente splošne medicine kot tudi 30 ur predavanj in vaje za študente dentalne medicine. V

Akad. prof. dr. Janez Fettich, dr. med., predstojnik Katedre za dermatovenerologijo in Dermato-loške kinike (1964–1987), dekan Medicinske fakultete v letih 1967–1969.Professor Janez Fettich, MD, Member of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Chair of Dermatovenereology (1964–1987) and Dean of Faculty of Medicine (1967–1969).Foto (Photo): arhiv Katedre.

167


izbirnem delu pouka so predstavljena posamezna izbrana subspecialistična področja dermatovenerologije za študente, ki jih tematika posebej zanima.

Člani Katedre sodelujejo tudi pri pouku na Biotehniški fakulteti, Fakulteti za farmacijo in Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani kot tudi na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru.

Poleg pedagoškega dela in kliničnega dela na področju dermatovenerologije delujejo člani Katedre tudi kot glavni in neposredni mentorji pri specializaciji iz dermatovenerologije, kot neposredni mentorji pa pri specializacijah iz družinske medicine, medicine dela, plastične kirurgije in pediatrije. Pri specializaciji iz dermatovenerologije delujejo člani Katedre tudi kot člani izpitnih komisij. Dejavno delujejo kot člani Združenja slovenskih dermatovenerologov in njegovega upravnega odbora, v Alergološko-imunološki sekciji Slovenskega zdravniškega društva in njenem vodstvu in v Društvu za oskrbo ran Slovenije, prof. Bartenjev pa je kot predsednik vodil Združenje slovenskih dermatovenerologov v obdobju od leta 2002 do leta 2006. Člani Katedre so dejavno sodelovali pri delu Razširjenega strokovnega kolegija za dermatovenerologijo Republike Slovenije in ga tudi večkrat vodili. Prof. Tomaž Lunder je v letih od 2002 do 2009 kot

V predavalnici Dermatovenerološke klinike.In the lecture room of the Department of Dermatovenereology.Foto (Photo): KO-GU (2009).

predstojnik vodil Dermatovenerološko kliniko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

V zadnjih desetih letih so bili člani Katedre mentorji pri dveh zaključenih doktoratih in dveh magisterijih.Poleg pedagoškega dela so člani Katedre dejavni na področju strokovnega dela in skrbijo za uvajanje in razvoj novih metod diagnostike in terapije oziroma za njihov prenos iz tujine v domovino. V zadnjih letih so bili strokovno dejavni zlasti na področjih dermatoonkologije, dermatološke mikologije in parazitologije, alergologije, flebologije, dermatopatohistologije in trihologije. Na raziskovalnem področju sodelujejo v okviru temeljnega raziskovalnega projekta pri preučevanju laserskega merilnega sistema pri analizi kožnih lezij z raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Pri genetskih raziskavah sodelujejo z raziskovalci Onkološkega inštituta in tujimi raziskovalci v okviru projekta GenoMel, občasno sodelujejo tudi z raziskovalci Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, Inštituta za patološko fiziologijo in Inštituta za biologijo celice Medicinske fakultete.

Svoje strokovne in znanstvene dosežke so člani Katedre predstavili na številnih domačih in mednarodnih srečanjih kot tudi v strokovnih revijah.

169


Izbor informativnih gradiv katedre. gA selection of information materials at the Chair. gFoto (Photo): KO-GU (2009).

Prof. dr. Igor Švab, dr. med.Professor Igor Švab, MD.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Kratka zgodovinaKatedro za družinsko medicino je ustanovila Medicinska fakulteta s sklepom senata 27. novembra leta 1995. Predavanja družinske medicine so v študijskem letu 1994/1995 potekala v okviru Katedre za socialno medicino, higieno in medicino dela.

V kratkem času smo uspeli k sodelovanju pritegniti veliko mlajših in ambicioznih kolegov. Prvi asistenti, s katerimi je pri seminarjih sodeloval tudi Dimitrij Zrimšek, so bili Mateja Bulc, Marko Kolšek, Gojimir Žorž in Igor Švab. Kasneje se je hitro povečevalo število asistentov kot tudi novih doktorjev znanosti in učiteljev. K delu smo pritegnili tudi strokovnjake drugih strok. Administrativno delo katedre vodi tajnica Ana Artnak.

Razvoj na področju raziskovanja je pripeljal leta 2003 do ustanovitve uspešne raziskovalne skupine.

Poseben mejnik razvoja Katedre je bil uspeh pri pridobitvi sekretariata evropskega združenja zdravnikov družinske medicine, ki ga od leta 2005 vodi prof. Barbara Toplek in sekretariata EURACT.

Pedagoška dejavnostPedagoški kaderNa katedri so kot pedagoški delavci zaposleni: prof. dr. Igor Švab, dr. med., prof. dr. Marko Kolšek, dr. med., doc. dr. Marija Petek Šter, dr. med.,asist. dr. Mateja Bulc, dr. med. in asist. Darinka Klančar, dr. med.

Katedra za družinsko medicinoChair of Family Medicine

Predstojnik: prof. dr. Igor Švab, dr. med.

Pri delu katedre pa sodelujejo tudi drugi sodelavci, ki niso zaposleni kot pedagoški delavci. To so prim. asist. Franci Božiček, dr. med., prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med., doc. dr. Štefek Grmec, dr. med., asist. Monika Grunfeld Zupan, dr. med., asist. Rade Iljaž, dr. med., prof. dr. Janko Kersnik, dr. med., asist. Suzana Kert, dr. med., asist. Dean Klančič, dr. med., asist. mag. Petra Klemen, dr. med., asist. Miran Kolar, dr. med., asist. mag.

170


Prof. Švab kot častni član Kraljevega združenja zdravnikov družinske medicine.Professor Švab as the Honorary Member of the Royall College of General Practitioners.Foto (Photo): arhiv Katedre.

Nena Kopčavar Guček, dr. med., asist. mag. Andrej Kravos, dr. med., asist. Rok Lokar, dr. med., asist. Mojca Miholič, dr. med., asist. mag. Davorina Petek, dr. med., asist. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med., asist. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., asist. mag. Aleksander Stepanović, dr. med., prim. asist. Ksenija Tušek Bunc, dr. med., asist. mag. Rajko Vajd, dr. med., asist. Irena Vatovec Progar, dr. med., asist. Vlasta Vodopivec Jamšek, dr. med., asist. Gordana Živčec Kalan, dr. med., Tatjana Berger, prof., dr. Josip Car, dr. med., doc. dr. Polona Selič, univ.dipl. psih., Janez Rifel, dr. med., prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., Katja Pesjak, univ. dipl. soc., Barbara Toplek, prof.

Značilnost katedre je, da veliko dela sloni na sodelovanju z zdravniki, ki delajo v ambulanti. Gre za mrežo mentorjev, ki je razširjena po vsej Sloveniji in ki omogoča kakovosten praktičen pouk.

Oblike poukaDodiplomski pouk za študente medicineKo smo leta 1994 načrtovali študijski program, smo želeli študentom zagotoviti moderen način poučevanja. Oblikovali smo sedemtedenski program, po katerem študentje delajo z mentorjem v ambulanti, enkrat tedensko pa se udeležijo poučevanja na katedri. Predavanj je malo, poudarek je na delu v majhnih skupinah, razpravah o primerih in učenju sporazumevanja.

Večina pedagoškega dela poteka pri mentorjih v ambulantah. Zaradi velikega števila študentov je pouk razdeljen v štiri sedemtedenske bloke. V vsakem bloku poteka delo v treh ali štirih skupinah.

Preverjanje znanja poteka v treh delih: test, preizkus veščin in ustni zagovor. Čeprav preverjanje poteka kot drugi izpiti, se iz formalnih razlogov imenuje kolokvij.

Študentje so predmet dobro sprejeli, na kar kažejo rezultati njihovih anket. Kot smo pričakovali, najbolj cenijo delo z mentorjem v ambulanti.

Doktorski študij BiomedicinaS spremembami doktorskega študija na Univerzi v Ljubljani je bil uveden tudi doktorski študij Biomedicina, v katerem je tudi smer Socialna medicina. Program se je začel izvajati v študijskem letu 2007/2008 in ga usklajuje naša katedra, pri njem pa sodelujejo tudi druge katedre (zlasti katedra za javno zdravje).

SpecializacijaNova specializacija iz družinske medicine je bila sprejeta leta 2000. Že od začetka poteka na Katedri dveletni ambulantno-modularni del specializacije. V ta del je vključenih približno 90 specializantov. Katedra je imela tudi ključno vlogo tudi pri oblikovanju in izvedbi nove oblike specialističnega izpita.

Stalno strokovno izobraževanjeKatedra sodeluje pri pripravi srečanj, kot so Schrottovi dnevi, Seminar za delovne skupine v osnovnem zdravstvu, Fajdigovi dnevi, Kokaljevi dnevi, Mariborsko srečanje in Zadravčevi dnevi.

Najuglednejše izobraževanje je mednarodni tečaj za učitelje družinske medicine, ki smo ga začeli izvajati leta 1992 in ki se ga je do sedaj udeležilo že 556 učiteljev iz različnih evropskih držav. Na tak način je katedra postala pomembno središče za prenos znanja s področja izobraževanja družinskih zdravnikov.

Hkrati z mednarodnim tečajem organiziramo tudi izobraževalne delavnice za mentorje družinske medicine. Te delavnice so se začele že leta 1985 in se jih je do sedaj udeležilo 1831 mentorjev.

Na katedri smo dobili eno Prešernovo nagrado in eno Prešernovo priznanje. V okviru mednarodne izmenjave študentov Socrates pa smo dobili mednarodno nagrado na področju študentskega raziskovanja, ki jo je za delo na naši katedri prejel študent Joseph Ward. Vsako leto se na naši katedri v okviru mednarodne izmenjave zvrsti vsaj pet študentov iz tujine.

171


Govor ob otvoritvi katedre za družinsko medicino.Speech at the establishment of the Chair of family medicine.Foto (Photo): arhiv Katedre.

Darilo Škole narodnog zdravlja Andrija Štampar.A present by the Andrija Štampar School of Public Health.Foto (Photo): arhiv Katedre.

Znanstvenoraziskovalna dejavnostRaziskovalno skupino smo ustanovili leta 2003. Uvrščena je v raziskovalno polje Javno zdravstvo in je v kratkem času uspešno izvedla 13 raziskovalnih projektov s financiranjem ARRS. Skupina sodeluje pri izvajanju raziskovalnega programa, katerega vodja je IVZ RS.

Redno izvajamo tudi raziskovalne projekte in programe, razpisane preko Ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Mestne občine Ljubljana. Eden od pomembnih projektov promocije zdravja je Sporočilo v steklenici.

Projekti Evropske unijeECAToD Projekt ECAToD je potekal od leta 1998 do 2001. Izvedli smo dve kvalitativni raziskavi o izvedljivosti zgodnjega odkrivanja tveganega in škodljivega pitja alkohola ter o možnostih za družbeno akcijo za zmanjšanje pitja alkohola v Sloveniji.

PREDICT Projekt PREDICT je največji raziskovalni projekt Katedre za družinsko medicino. Gre za prospektivno, kohortno raziskavo, v kateri smo izdelali lestvico, s pomočjo katere lahko napovemo nastanek depresije pri asimptomatskih bolnikih. V raziskavo je bilo vključenih več kot 6500 anketirancev, 1100 iz Slovenije.

PHEPA, IATPAD, CHAPAPSProjekte sofinancira Evropska unija in so namenjeni reševanju različnih problemov, povezanih s pitjem alkohola. V okviru

projektov so bile pripravljene smernice za delo zdravnikov v osnovnem zdravstvu za področje problematike pitja alkohola, smernice za lažji dostop do zdravljenja bolnikov s težavami zaradi pitja alkohola in rabe drugih drog in priporočila za ustrezno politiko na tem področju.

EPOKSANamen projekta EPOKSA je izboljšati kakovost osnovnega zdravstvenega varstva na področju organizacije oskrbe. Glavni cilj projekta je razvoj mednarodno veljavne metode za ocenjevanje oskrbe. V pilotski raziskavi je sodelovalo devet evropskih držav.V raziskavi je v Sloveniji sodelovalo 83 zdravnikov in 158 medicinskih sester ter 930 bolnikov.

IMPROVE Projekt IMPROVE smo izvajali v letih od 2001 do 2004. Skupno je bilo v projekt vključenih 251 zdravnikov splošne medicine in 350 starejših bolnikov. Cilj projekta je bil ugotoviti, kakšna je raven soodločanja starejših ljudi v procesu zdravljenja. Na podlagi ugotovitev smo izdelali orodja za spodbujanje starejših ljudi k aktivnejši udeležbi v procesu zdravstvene oskrbe.

PHAMEU Projekt je namenjen razvoju indikatorjev, ki bi prikazali kakovost primarnega zdravstvenega varstva v državah Evropske unije. S pomočjo tega projekta bo možno vzpostaviti kakovosten nadzor nad kakovostjo primarnega zdravstvenega varstva v državah Evropske unije.

172


Predavanje študentom družinske medicine.A lecture being given to the students of family medicine.Foto (Photo): KO-GU (2009).

WHO – Primary Care Quality Management Tool (PCQM Tool)Projekt vodi Svetovna zdravstvena organizacija v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje. Pri njem smo kot koordinator za Slovenijo zbirali podatke o kakovosti dela v osnovni zdravstveni dejavnosti v Sloveniji.

Mednarodno sodelovanje WONCA (Svetovno združenje zdravnikov družinske medicine)Slovenija je član Wonca od osamosvojitve Slovenije. Leta 2003 smo kongres evropske regije izvedli v Sloveniji. Oktobra leta 2004 je bil na mesto predsednika evropske organizacije izvoljen prof. dr. Igor Švab. Na to mesto je bil ponovno izvoljen leta 2007. Sedež tajništva je na Katedri za družinsko medicino, vodi ga Barbara Toplek.

EGPRN (Mrežna organizacija za raziskave v družinski medicini)EGPRN – (European General Practice Research Network) se sestaja dvakrat letno, spomladi maja in jeseni oktobra. To je bila prva mednarodna organizacija, ki smo se ji pridružili.

EQUIP (Evropska skupina za kakovost v družinski medicini)Skupina EQUIP predstavlja strokovnjake, katerih namen delovanja skupine je razvoj orodij za izboljševanje kakovosti Skupina je izvedla več projektov, v njej sta aktivna predvsem prof. dr. Janko Kersnik, in Vlasta Vodopivec Jamšek.

EURACT (Evropska akademija učiteljev v družinski medicini)Organizacija EURACT je nastala leta 1992, ko se je preoblikovala iz druge Leuwenhoorst delovne skupine učiteljev v družinski medicini. Njen namen je izmenjava zamisli in praktičnih rešitev na področju poučevanja. Od leta 2004 je predstavnik prof. dr. Janko Kersnik.Leta 2007 je katedra postala tudi sedež tajništva EURACT.

Pomemben dosežek te skupine je priprava definicije dela zdravnika družinske medicine, katere soavtor je prof. dr. Igor Švabin iz definicije izhajajočih dokumentov, med katerimi je najpomembnejši o vsebini izobraževanja. EURACT je tudi strokovni pokrovitelj mednarodnega tečaja, ki ga organiziramo

173


Udeleženci mednarodnega tečaja učiteljevdružinske medicine.Participants of the international course of family practice teachers.Foto (Photo): arhiv Katedre.

v Sloveniji od leta 1992 in se je po svetu uveljavil kot »Bled course«.

EUROPREV (Evropska mreža za preventivo in promocijo zdravja v družinski medicini)EUROPREV (European Network for Prevention and Health Promotion in Family Medicine and General Practice) je bila ustanovljena leta 1995. Srečanja EUROPREV so organizirana dvakrat letno. Cilji mreže so pregled strokovne literature o preventivi in promociji, izdelava priporočil za dobro prakso v preventivi in širjenje teh smernic med evropskimi zdravniki splošne in družinske medicine, promocija in prenos raziskovalnega dela na preventivno področje splošne in družinske medicine po Evropi.

UEMO (Evropsko združenje zdravnikov splošne/družinske medicine)UEMO (European Union of General Practitioners) povezuje predstavnike nacionalnih združenj zdravnikov splošne in družinske medicine iz 25 držav Evrope. Glavni cilji združenja

so promocija evropske družinske medicine in utrjevanje vloge zdravnika družinske medicine pri promociji zdravja, preprečevanju bolezni in zdravljenju.

Projekti Svetovne banke Strokovnjaki katedre za družinsko medicino so pogosto vabljeni kot eksperti v razvoju družinske medicine v drugih državah (npr. v Estoniji, Turčiji, Črni gori, Makedoniji, Gruziji).

Sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo na področju alkohola

V okviru Svetovne zdravstvene organizacije potekajo dejavnosti na področje problematike pitja alkohola od leta 1999. Dejavnosti potekajo na področju priprave dokumentov, usklajevanju razumevanja problematike pitja alkohola s sodobnimi spoznanji in podpore v širši družbi za ustrezne akcije, ki bi lahko pripomogle k spreminjanju pivskih navad in stališč do pitja alkohola na nacionalni ravni.

175


Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., viš. svet., predstojnik Katedre.Professor Črt Marinček, MD, Chair of Physical and Rehabilitation Medicine.Foto (Photo): CD (2004).

Univerzitetni inštitut za rehabilitacijo (Ljubljana, Linhartova g51), sedež Katedre za fizikalno in rehabilitacijsko medicino.University Rehabilitation Institute in Ljubljana and the Chair of gPhysical and Rehabilitation Medicine. Foto (Photo): KO-GU (2009).

Kratka zgodovinaKatedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino je bila ustanovljena 1. aprila leta 1997. Od takrat jo vodi prof. dr. Črt Marinček, dr. med., viš. svet. Katedra sodeluje pri pedagoškem delu na Pedagoški fakulteti (specialna in rehabilitacijska pedagogika) in Zdravstveni fakulteti (fizioterapija, delovna terapija, ortopedska tehnika), pri raziskavah pa s Fakulteto za elektrotehniko in Fakulteto za šport ter pri podiplomskem univerzitetnem študiju Biomedicina.

Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Chair of Physical and Rehabilitation Medicine

Predstojnik: prof. dr. Črt Marinček, dr. med.

Pedagoška dejavnostČlani katedre: prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet., predstojnik; prof. dr. Martin Štefančič, dr. med.; izr. prof. Helena Burger, dr. med.; znan. svet. dr. Duška Meh, dr. med.; asist. Metka Moharič, dr. med., mlada raziskovalka; Ela Loparič, tajnica. Sodelavci katedre: izr. prof. dr. Anton Zupan, dr. med.; asist. prim. Hermina Damjan, dr. med.; asist. dr. Primož Novak, dr. med.; asist. mag. Klemen Grabljevec, dr. med.; asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr.; asist. Daniel Globokar, dr. med.; asist. Nataša Puzić, dr. med.; asist. mag. Nataša Kos, dr. med.; asist. Lidija Plaskan, asist.

Izr. prof. dr. Helena Burger, dr. med.Associate Professor Helena Burger, MD.Foto (Photo): CD (2004).

176


Študentka pod vodstvom izr. prof. dr. Helena Burger, dr. med., pripravlja mioelektrično roko.A student under supervision of Associate Professor Helena Burger, MD, preparing the mioelectric hand.Foto (Photo): Marjan Jerina (2009).

Prof. dr. Martin Štefančič, dr. med.Professor Martin Štefančič, MD.Foto (Photo): Katja Mohorič (2007).

Helena Jamnik, dr. med., dr. Milica Klopčič Spevak, dr. med. (do leta 2007); asist. mag. Aleš Pražnikar, dr. med. (do leta 2007).

PredavanjaV okviru dodiplomskega pouka je 15 ur predavanj, ki jih opravljajo trije učitelji.Vaje: 7 študentov/1 asistent. Pri vajah sodeluje 16 asistentov in učiteljev.

V zadnjih letih sta bila na Katedri 2 mlada raziskovalca, oba sta v letu 2009 zaključila doktorat.

Sodelovanje pri izvajanju zdravniških specializacij: fizikalna in rehabilitacijska medicina, ortopedska kirurgija, splošna kirurgi-ja, nevrologija, pediatrija, medicina dela, prometa in športa, nevrokirurgija, otroška nevrologija, plastična, rekonstrukcijska in estetska kirurgija ter revmatologija.

Strokovna dejavnostStrokovna srečanjaKatedra v sodelovanju z Inštitutom Republike Slovenije za rehabilitacijo že 20 let zapored organizira v drugi polovici marca tradicionalne Dneve rehabilitacijske medicine, na katerih domači in tuji predavatelji predstavljajo najbolj odmevne teme, na primer rehabilitacija bolnikov z rakom, rehabilitacijski inženiring in tehnologija, rehabilitacija bolnikov s poškodbo glave, (re)habilitacija otrok z okvaro živčevja in tako dalje. Vedno je izdan tudi zbornik predavanj.

Študentom je na razpolago moderna študijska knjižnica Inštituta Republike Slovenije za rehabilitacijo, ki sodi med najboljše v Evropi na področju rehabilitacijske medicine. Knjižnični fond knjižnice vsebuje 5900 knjig, naročenih je 61 tujih in 25 domačih revij (skupaj 4300 letnikov revij).

Vsi člani Katedre dejavno sodelujejo pri urejanju strokovne revije Rehabilitacija, ki izhaja od leta 2002, in sicer dvakrat letno (ISSN 1580–9315).

Prof. dr. Črt Marinček, dr. med, je bil leta 2006 izvoljen v Evropsko akademijo za fizikalno in rehabilitacijsko medicino (Académie Europénne de Médecine de Réadaptation), od januarja leta 2008 pa je glavni urednik International Journal for Research in rehabilitation, mednarodne revije s faktorjem vpliva (LWW, London).

Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., in prof. dr. Helena Burger, dr. med., sta v uredniških odborih mednarodnih znanstvenih

177


revij s faktorjem vpliva (Journal of Rehabilitation Medicine, Disability and Rehabilitation, International Journal for Research in Rehabilitation, Prosthetics and Orthotics International).

Prof. dr. Helena Burger, dr. med., je vodja zdravstvene ekipe slovenskih športnikov invalidov na paraolimpiadah (Atlanta, Sydney, Atene, Peking).

Znanstvenoraziskovalna dejavnostMednarodni kongresi, pri katerih je Katedra organizacijsko in znanstveno sodelovala z Inštitutom Republike Slovenije za rehabilitacijo: 6th European Conference for the Advancement of Assistive Techno-

logy – AAATE 2001 (Ljubljana, 3. do 6. septembra 2001).

8th Congress of European Federation for Research in Rehabilitation (Ljubljana, 13. do 17. junija 2004).

7th Mediterranean Congress of Physical and Rehabilitation Medi-cine (Portorož, 18. do 21. septembra 2008).

Raziskovalni projektiKatedra je sodelovala ali sodeluje pri 9 slovenskih projektih in pri 6 mednarodnih raziskovalnih projektih.

Bibliografija: od leta 1998 do leta 2008 so člani Katedre objavili 24 člankov v revijah s faktorjem vpliva (glejte COBISS).

Člani Katedre (učitelji):Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., viš. svet., predstojnik Katedre; izr. prof. dr. Helena Burger, dr. med.; prof. dr. Martin Štefančič, dr. med.

Študentke preizkušajo različne proteze za zgornje ude.Students assessing different types of upper extremity prostheses.Foto (Photo): Marjan Jerina (2009).

179


Katedra za ginekologijo in porodništvoChair of Gynaecology and Obstetrics

Predstojnik: doc. dr. Borut Kobal, dr. med.

Kratka zgodovinaMedicinska fakulteta v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919, popolna pa je postala junija leta 1945, kar je narekovalo vzpostavitev učne baze za klinične predmete. Edina možna rešitev je bila priključitev takratne Splošne bolnišnice k Medicinski fakulteti in njeno preimenovanje v Klinične bolnišnice. Njene klinike so postale učna baza nove Medicinske fakultete. Tako je v povojnem obdobju od leta 1945 do 1946 fakulteta imela 11 klinik, 15 inštitutov in 2 posebni ustanovi; med klinikami je bila ustanovljena tudi Klinika za ginekologijo in porodništvo. Zvrstili so se številni predstojniki, ki so dali poseben pečat slovenski ginekologiji, med njimi nekaj več vrstic posvečam prvima dvema, prof. dr. Pavlu Lunačku, dr. med., in prof. dr. Francu Novaku, dr. med.

Klinični oddelek za perinatologijo, Zaloška 11, Ljubljana. gUniversity Medical Centre Ljubljana, Department of Obstetrics, gZaloška 11, Ljubljana.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Prof. dr. Franc Novak, dr. med.Professor Franc Novak, MD.Foto (Photo): Jelka Simončič (1965).

Prof. dr. Pavel Lunaček, dr. med.Professor Pavel Lunaček, MD.Foto (Photo): Jelka Simončič (1965).

Prof. dr. Pavel Lunaček je bil leta 1945 imenovan za rednega profesorja ginekologije in porodništva na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Istega leta je od dr. Vita Lavriča prevzel tudi vodstvo klinike. Kot predstojnik je združeval vodilno organizacijsko, strokovno in pedagoško funkcijo. Prof. dr. Pavel Lunaček je bil v letih od 1950 do 1953 dekan Medicinske fakultete, nato pa rektor Medicinske visoke šole (1953−1954). Njegov prispevek k organizacijskemu in strokovnemu razvoju slovenskega porodništva je neprecenljiv. Med vidnejšimi dosežki je nedvomno razširitev mreže porodnišnic in deleža porodov v njih, kar je prispevalo k zmanjšanju maternalne in neonatalne obolevnosti. Vzpostavil pa je tudi mrežo ustanov za zdravstveno in socialno varstvo mater in otrok po vsej Sloveniji. Po smrti prof. dr. Lunačka je leta 1955 vodenje Klinike prevzel prof. dr. Franc Novak, ki je v svoji funkciji ves čas združeval tudi vodilno klinično in pedagoško vlogo. Pod njegovim vodstvom je prišlo do hitrega razvoja diagnostične in operativne ginekologije, predvsem slednjo je obogatil z obsežnim programom operativnega zdravljenja. Prof. Novak se je dejavno bojeval proti naraščanju splavov v Sloveniji, pospeševal je širjenje sodobnih kontracepcijskih sredstev in metod ter si prizadeval za uveljavljanje načel smotrnega načrtovanja družine.

180


Njegova modifikacija radikalne histerektomije, s katero je zmanjšal delež pooperativnih sečevodnih fistul, ga je uvrstila med največja svetovna imena ginekološke kirurgije, s tem pa je tudi začel tako imenovano »ljubljansko kirurško šolo«. Svojo tehniko je demonstriral na številnih tujih klinikah, predaval kot gostujoči profesor v Združenih državah Amerike in Evropi ter bil član številnih domačih in tujih ginekoloških združenj. Začel je z organizacijo kirurških tečajev za italijanske in jugoslovanske zdravnike na ljubljanski Ginekološki kliniki, ki trajajo še danes. Bil je prejemnik številnih odlikovanj in častnih doktoratov. Od leta 1958 do 1959 je bil prodekan Medicinske fakultete, nato pa dekan Medicinske fakultete v letih 1959 in1960. Število učiteljev, asistentov ter sodelavcev Katedre je naraščalo, kar je zahtevalo njihovo združitev v posebni organizacijski enoti, ki bi se neposredno posvečala pouku na dodiplomski in podiplomski stopnji z organizacijo vaj, predavanj in drugih oblik izobraževanja.

Prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med.; predstojnica katedre za ginekologijo in porodništvo 1998.Professor Helena Meden Vrtovec, MD, Chair of Gynaecology and Obstetrics in 1998.Foto (Photo): Jelka Simončič (2003).

Prof. dr. Božo Kralj, dr. med.; predstojnik katedre za ginekologijo in porodništvo od 1996 do 1998.Professor Božo Kralj, MD; Chair of Gynaecology and Obstetrics from 1996 to 1998.Foto (Photo): Jelka Simončič (2003).

Prof. dr. Tomaž Tomaževič, dr. med.; predstojnik katedre za ginekologijo in porodništvo do 1988 do 1996.Professor Tomaž Tomaževič, MD; Chair of Gynaecology and Obstetrics from 1988 to 1996.Foto (Photo): Jelka Simončič (2006).

Prof. dr. Srečko Rainer, dr. med.; predstojnik katedre za ginekologijo in porodništvo od 1974 do 1988.Professor Srečko Rainer, MD; Chair of Gynaecology and Obstetrics from 1974 to 1988.Foto (Photo): Jelka Simončič (1992).

njeni člani niso najtesneje prepleteni s kliničnim delom. Člani katedre so tako v velikem deležu tudi nosilci razvoja stroke v Sloveniji. Znano je na primer tudi, da so bili predstojniki ali člani katedre pogosto pobudniki reformnih gibanj na Medicinski fakulteti, četudi nekaterih pobud širši krog učiteljev na Medicinski fakulteti ni vedno sprejemal. Večina članov katedre s svojim delom sodi v sam vrh ginekološko-porodniške stroke. Po prof. Novaku je bilo do danes še šest predstojnikov katedre:

Katedra danesSprva je bilo učiteljev in asistentov malo in so se s svojim strokovnim, pedagoškim in znanstvenim delom prepletali s Kliniko. Tako so bili na Kliniki za ženske bolezni in porodništvo v letih po vojni zaposleni štirje profesorji in dva asistenta. Danes pri pouku ginekologije in porodništva za študente splošne in dentalne medicine sodeluje 33 sodelavcev Katedre za ginekologijo in porodništvo. Od tega števila je 13 članov zaposlenih Na Medicinski fakulteti v Ljubljani, 20 članov pa ima pedagoški naziv in niso zaposleni na fakulteti.

Člani Katedre za ginekologijo in porodništvoRedni profesorji: prof. dr. Helena Meden−Vrtovec, dr. med., višja

Ustanovitev in razvoj katedre za ginekologijo in porodništvo ter njeni predstojnikiPo upokojitvi prof. Novaka leta 1974 Katedra zaživi organizacijsko ločeno od vodstva Ginekološke klinike, kar pa ne pomeni, da

181


svetnica; prof. dr. Stelio Rakar, dr. med., višji svetnik; prof. dr. Tomaž Tomaževič, dr. med.

Izredni profesorji: prof. dr. Živa Novak−Antolič, dr. med.; prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med.Docenti: doc. dr. Borut Kobal, dr. med.; doc. dr. Adolf Lukanovič, dr. med., svetnik; doc. dr. Martina Ribič−Pucelj, dr. med.; doc. dr. Andrej Vogler, dr. med.; doc. dr. Eda Vrtačnik−Bokal, dr. med.; doc. dr. Branko Zorn, dr. med.; doc. dr. Matija Barbič, dr. med. (s 1. oktobrom 2008).Asistenti: asist. dr. Tanja Premru Sršen, dr. med.

Habilitirani sodelavci, ki niso zaposleni na Medicinski fakultetiNazivni učitelji: prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., prof. dr. Igor But, dr. med., prof. dr. Iztok Takač, dr. med., prof. dr. Marjetka Uršič−Vrščaj, doc. dr. Bojana Pinter, dr. med., doc. dr. Nataša Tul−Mandić, dr. med., doc. dr. Milan Reljič, dr. med., doc. dr. Irma Virant−Klun, univ. dipl. biol.Nazivni asistenti: asist. dr. Damir Franić, dr. med., asist. Boštjan Lovšin, dr. med., asist. Vilma Kovač, dr. med., asist. Gabrijela Simetinger, dr. med., asist. mag. Helena Ban−Frangeš, dr. med.,

Doc. dr. Borut Kobal, dr. med.; predstojnik katedre za ginekologijo in porodništvo od 2006 dalje. Assistant Professor Borut Kobal, MD; Chair of Gynaecology and Obstetrics from 2006.Foto (Photo): Jelka Simončič (2006).

Doc. dr. Andrej Vogler, dr. med.; predstojnik katedre za ginekologijo in porodništvo od 1998 do 2006.Assistant Professor Andrej Vogler, MD; Chair of Gynaecology and Obstetrics from 1998 to 2006.Foto (Photo): Jelka Simončič (2006).

asist. Aleš Pišek, dr. med., asist. dr. Špela Smrkolj, dr. med., asist. mag. Ksenija Ogrizek−Pelkič, dr. med., asist. mag. Vladimir Jolić, dr. med., asist. mag. Lili Steblovnik, dr. med., asist. dr. Barbara Požlep, dr. med., asist. mag. Sara Korošec, dr. med.

Kljub bogati strokovni dejavnosti Ginekološke klinike, predvsem v ožjem podiplomskem izobraževanju domačih in tujih specializantov in specialistov, pri kateri sodelujejo delavci Katedre, je danes najpomembnejša naloga Katedre vendarle priprava in izvajanje pouka iz ginekologije, porodništva in reproduktivne medicine za študente splošne in dentalne medicine. Do leta 1999 je bila Katedra za Ginekologijo in porodništvo tudi organizacijski in strokovni nosilec specializacij,

Klinični oddelek za perinatologijo, Zaloška 11, Ljubljana.University Medical Centre Ljubljana, Department of Obstetrics, Zaloška 11, Ljubljana.Foto (Photo): KO-GU (2009).

182


po tem letu pa je to vlogo prevzela Zdravniška zbornica Slovenije.

V novejšem obdobju uvršča Katedra med svoje glavne naloge prilagoditev dodiplomskega študija novim zahtevam prenove Medicinske fakultete in bolonjskim pričakovanjem. Na Katedri smo izdelali sezname znanj in veščin, potrebnih študentu splošne in dentalne medicine, ter izdelali študijski program iz ginekologije in porodništva, ki je mednarodno primerljiv. Pouk izvajamo v obliki predavanj in kliničnih vaj ter kot izbirni predmet v petem letniku študija splošne medicine. Pri vajah uporabljamo mentorski način dela, tako da asistenta ob njegovem delu spremljajo dva do trije študentje. Pri izvedbi vaj sodelujejo vsi zaposleni na Ginekološki kliniki. Da bi omogočili čim bolj kakovosten mentorski način študija, smo v zadnjih letih k habilitaciji spodbudili tudi zdravnike iz regionalnih bolnišnic.

Seminarje in izbirni predmet ter nekatera specialna področja vodijo zdravniki, habilitirani na Medicinski fakulteti.

Znanstvenoraziskovalna dejavnostŠtudentsko raziskovalno deloZaradi pomena avantgardne vloge Ginekološke klinike, s katero je Katedra za ginekologijo in porodništvo zgodovinsko tesno povezana, je težko postaviti meje med pedagoškem, strokovnim in raziskovalnim delom. Morda se to še najbolje kaže pri študentskih Prešernovih priznanjih, pri katerih so bili mentorji člani ali habilitirani sodelavci Katedre za ginekologijo in porodništvo.

Prešernova priznanja so leta 1998 in leta 2001 podelili trem študentom, leta 2006 dvema in leta 2007 enemu študentu.Univerzitetno Prešernovo nagrado je leta 1999 prejela ena študentka, leta 2001 pa dve.

Ultrazvočni posnetek fetusa.Ultrasaund scan of fetus.Foto (Photo): arhiv Katedre.

183


Mladi raziskovalci in doktorantiV zadnjih desetih letih je pod mentorstvom učiteljev ginekologije in porodništva Medicinske fakultete uspešno zagovarjalo doktorsko disertacijo 8 mladih raziskovalcev, ki predstavljajo podmladek in velik obet za nadaljnji razvoj stroke ter čvrsto osnovo za pedagoško in znanstveno raziskovalno delo na področju ginekologije in porodništva.

V zadnjih destih letih so člani katedre prispevali več kot 90 objav v revijah z dejavnikom vpliva, indeksiranih v SCI.

Člani Katedre. (Staff of Chair of Gynaecology and Obstetrics). Prva vrsta z leve (first row from left): Ksenija Geršak, Tanja Premru Sršen, Helena Meden Vrtovec, Martina Ribič Pucelj. Druga vrsta z leve (second row from left): Stelio Rakar, Eda Vrtačnik Bokal, Živa Novak Antolič. Tretja vrsta z leve (third row from left): Nataša Petkovšek, Tomaž Tomaževič, Branko Zorn, Adolf Lukanović, Jolanda Cerar, Andrej Vogler, Borut Kobal, Matija Barbič.Foto (Photo): Jelka Simončič (2008).

Strokovna dejavnostKatedra in njeni člani so tudi soorganizatorji strokovnih in znanstvenih srečanj, ki jih prirejajo Ginekološka klinika ali različna slovenska ginekološka združenja v sklopu podiplomskega in kontinuiranega izobraževanja. Sem sodijo številne delavnice, med pomembnejšimi smo že omenili kirurške tečaje za tuje (italijanske) zdravnike, tečaje endoskopske kirurgije, ki potekajo od leta 1994, ter periodični strokovni sestanki, kot so Novakovi dnevi od leta 2001 in spominski sestanki prof. dr. Lidije Andolšek−Jeras, dr. med, od leta 2004.

185


Kratka zgodovinaKonec leta 1946 je bil z infekcijskega oddelka v Mariboru na infekcijski oddelek bolnišnice v Ljubljani (nekdanja mestna sirotišnica, sicer Fabianijeva arhitekturna mojstrovina) premeščen in hkrati imenovan za honorarnega predavatelja nalezljivih bolezni in epidemiologije prof. dr. Milko Bedjanič, takrat primarij in kasneje akademik. Do tedaj so izbrani internisti in pediatri predavali študentom po vojni ustanovljene popolne Medicinske fakultete tudi o najaktualnejših nalezljivih boleznih in higieni. Kot izreden pedagog je že leta 1949 napisal učbenik o infekcijskih boleznih za medicince in zdravnike (posebej pa tudi za medicinske sestre), ki je do leta 1970 doživel štiri izdaje. Ko je prof. dr. Bedjanič prevzel tudi mesto predstojnika Infekcijske klinike, se je posvečal znanstvenemu preučevanju številnih problemov s področja infektologije: zdravljenju škrlatinke, študiju klopnega meningoencefalitisa, organizaciji Centra za bolnike z dihalnimi motnjami, sprva poliomielitičnimi, nato tudi drugimi. Njegovo delo z omenjenih področij sta zelo uspešno nadaljevala prof. dr. Janko Lešničar v Celju in prof. dr. Milan Lazar v takrat še edinem respiracijskem centru na Balkanu. Prof. dr. Milko Bedjanič je bil predstojnik katedre do upokojitve leta 1970, v letih od 1957 do 1959 pa tudi prodekan oziroma dekan Medicinske fakultete.

Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijoChair of Infectious Diseases and Epidemiology

Predstojnik: izr. prof. dr. Janez Tomažič, dr. med.

Od leta 1970 do leta 1987 je bil predstojnik Klinike in Katedre za infekcijske bolezni prof. dr. Rado Žargi. Njegovo strokovna in raziskovalna dejavnost je bila namenjena predvsem vnetnim obolenjem jeter.

Leta 1987 se je Katedra organizacijsko ločila od Klinike za infekcijske bolezni. Za predstojnico Katedre je bila izvoljena prof.

Izr. prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., predstojnik Katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo.Associate Professor Janez Tomažič, MD, Chair of Infectious Diseases and Epidemiology.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Vaje študentov medicine v intenzivni enoti Klinike za infekcijske gbolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana. Practical work with patients for medical students in intensive gcare unit at the Department of the Infectious Diseases, University Medical Centre Ljubljana.Foto (Photo): KO-GU (2009).

186


dr. Marica Marolt Gomišček, Klinike pa prof. dr. Alenka Radšel Medvešček. Skupaj sta napisali leta 1992 sodoben učbenik o infekcijskih boleznih, ki je razširjen doživel leta 2002 drugo izdajo. V ospredju strokovnega in raziskovalnega zanimanja prof. dr. Marolt so bila ves čas protimikrobna zdravila, predvsem antibiotiki in njihova racionalna uporaba v humani medicini. Prof. dr. Radšel Medvešček pa je preučevala zlasti infekcijske bolezni prebavil.

Prof. dr. Franjo Pikelj, specialist internist in infektolog, je vodil Katedro od leta 1995 do leta 2003. Pred tem se je več kot 25 let

ukvarjal z infekcijsko kardiologijo. V dodiplomski in podiplomski študij medicine je vpeljal izbirni predmet iz tropske in potovalne medicine in ustanovil Sekciji za tropsko in potovalno medicino pri Medicinski fakulteti in Slovenskem zdravniškem društvu v Ljubljani. Je sourednik treh zbornikov simpozijev potovalne in tropske medicine (dveh z mednarodno udeležbo).

Prof. dr. Milan Čižman, pediater in infektolog, je bil predstojnik Katedre od leta 2003 do srede leta 2008. Sprva se je ukvarjal z različnimi problemi pediatrične infektologije, v zadnjih dvajsetih letih pa izjemno zavzeto s problemi bakterijske rezistence na

Člani Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinične bolnice Ljubljana, ob otvoritvi novega dela klinike leta 1968 (Medical doctors of the Department of Infectious Diseases, Clinical hospitals Ljubljana, at the opening of new hospital building 1968).Prva vrsta iz leve (first row from left): Vladimir Brinovec, Milan Lazar, Rado Žargi, Milko Bedjanič, Marica Marolt Gomišček, Alenka Radšel Medvešček, Milica Gajšek, Jasna Kmet, Danuška Sedlar; druga vrsta iz leve (second row from left): Franjo Pikelj, Peter Kobler, Marko Suhač, Nevenka Vargazon, Milan Čižman, Slava Rus, Rasta Rakar.Foto (Photo): arhiv UKC, Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (1968).

187


antibiotike. S sodelavci je izdal štiri dragocene priročnike za zdravljenje številnih hudih in zapletenih okužb v slovenskem prostoru. Je sourednik 14 zbornikov vsakoletnih infektoloških simpozijev. Poleti leta 2008 ga je na mestu predstojnika Katedre nasledil prof. dr. Janez Tomažič.

Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo ima sedež na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Japljevi 2 v Ljubljani.

Pedagoška dejavnostKot učna ustanova organizira in izvaja obvezne in fakultativne programe pouka na dodiplomski in podiplomski ravni za študente medicine, dentalne medicine, pa tudi Visoke šole za zdravstvo Univerze v Ljubljani.

V ta okvir sodi 60 ur predavanj in 56 ur obveznih kliničnih vaj letno za študente medicine oziroma 30 in 15 ur za študente zobozdravstva, dodatno pa še 88 ur fakultativnega izobraževanja v glavnem v obliki seminarjev (izbirni predmet infekcijske bolezni, tropska medicina). Pri pouku sodelujejo vsi redni člani katedre ter habilatirani učitelji in asistenti: doc. dr. Maja Arnež, dr. med., prof. dr. Milan Čižman, dr. med., doc. dr. Matjaž Jereb, dr. med., doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., prof. dr. Franc Strle, dr. med., prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., prim. doc. dr. Ludvik Vidmar, dr. med., prof. dr. Bojana Beović, dr. med., doc. dr. Mojca Matičič, dr. med., prof. dr. Stanka Lotrič, dr. med., ter prim. asist. dr. Igor Muzlovič, dr. med., prim. dr. Jože Cimperman, dr. med., asist. mag. Marko Pokorn, dr. med., prof. dr. Vera Maraspin Čarman, dr. med., asist. Primož Karner, dr. med., mag. Tadeja Kotar, dr. med., asist. mag. Tomaž Jurca, dr.

Vaje študentov medicine v intenzivni enoti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana.Practical work with patients for medical students in intensive care unit at the Department of the Infectious Diseases, University Medical Centre Ljubljana.Foto (Photo): KO-GU (2009).

188


med., asist. dr. Andreja Pikelj Pečnik, dr. med. Obseg in kakovost raziskovalnega dela študentov se kaže predvsem pri izdelavi Prešernovih nalog. V zadnjih 15 letih jih je bilo izdelanih enajst. Dve nalogi sta prejeli univerzitetno priznanje, tri fakultetno nagrado in pet fakultetno priznanje.

Člani Katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo leta 2009 (Members of the Chair for Infectious Diseases and Epidemiology in 2009).Prva vrsta z leve (first row from left): Stanka Lotrič Furlan, Mateja Logar, Tatjana Lejko Zupanc, Milan Čižman, Maja Arnež; druga vrsta z leve (second row from left): Mojca Matičič, Matjaž Jereb, Bojana Beović, Franc Strle, Janez Tomažič.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Znanstvenoraziskovalna dejavnostNa Kliniki kot učni bazi se je v zadnjih 15 letih izpopolnjevalo sedem mladih raziskovalcev. Vse zahtevane obveznosti so doslej opravili pravočasno. V tem času jih je, vključno z našimi stalnimi zdravniki, sedem magistriralo in deset doktoriralo (štirje v Zagrebu).

189


Železna pljuča – prva naprava za umetno predihavanje pljuč. Infekcijska klinika je dobila železna pljuča kmalu po II. svetovni vojni kot darilo UNRRA-e. Izdelali so jih med vojno na podlagi raziskav podmorniške tehnologije ameriške mornarice.The first tank respirator, a donation of th US goverment after WW II used at the University Medical Centre Ljubljana; Department of Infectious Diseases and Febrile Illnesses.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Vodja raziskovalne dejavnosti na področju infektologije in vodilni, najprodornejši raziskovalec pri nas je akademik prof. dr. Franc Strle. Od leta 2002 vodi raziskovalni program Bolezni in povzročitelji, ki jih v Sloveniji prenašajo členonožci (P3-0296). Udeležen je tudi pri TREHtreh Evropskih projektih INin petih bilateralnih PROJEKTIHprojektih. Je avtor monografije in urednik dveh zbornikov o lymski boreliozi.

Prof. dr. Milan Čižman, prof. dr. Bojana Beović, prof. dr. Janez Tomažič, doc. dr. Mojca Matičič in doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc so vodje oziroma koordinatorji številnih (približno 20) domačih in tujih raziskovalnih projektov s širših področij bakterijske rezistence, imunologije, AIDS-a, virusnih hepatitisov in glivičnih okužb.

191


Kratka zgodovinaKatedra za interno medicino je bila ustanovljena leta 1964. Ustanovili so jo takratni učitelji in asistenti interne medicine: prof. dr. Stanislav Mahkota, prof. dr. Jože Satler, prof. dr. Bogomil Vargazon, prof. dr. Jože Bohinc in prof. dr. Bojan Accetto. Prvi predstojnik katedre je bil prof. dr. Stanislav Mahkota, sledili so mu prof. dr. Jože Satler, prof. dr. Bojan Varl, prof. dr. Dušan Keber, prof. dr. Andreja Kocijančič in od leta 2003 dalje prof. dr. Pavel Poredoš.

Pedagoška dejavnostUčne baze Katedre za interno medicino so vsi interni oddelki v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, Oddelek za hipertenzijo in revmatologijo v Bolnici Petra Držaja in bolnišnica Golnik. V pouk interne medicine, zlasti študentov šestega letnika, pa se v vedno večjem številu vključujejo tudi regijske bolnišnice po vsej Sloveniji. Do nedavnega so bili v pouk interne medicine študentov Medicinske fakultete v Ljubljani polno vključeni tudi interni oddelki bolnišnice v Mariboru (sedanjega Univerzitetnega kliničnega centra Maribor). Od ustanovitve Medicinske fakultete v Mariboru pa se delež študentov, ki opravljajo praktični del pouka v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, zmanjšuje. Pouk interne medicine izvajajo asistenti in učitelji, zaposleni na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Katedra ima trenutno 34 zaposlenih, od tega jih 7 zaseda učiteljsko mesto: prof. dr. Andrej Bren, prof. dr. Peter Černelč, prof. dr. Saša Markovič, prof. dr. Pavel Poredoš, prof. dr. Janez Preželj, prof. dr. Peter Rakovec

in prof. dr. Blaž Rozman, ostali pa so zaposleni kot asistenti: prof. dr. Rok Accetto, prof. dr. Dušan Andoljšek, prof. dr. Aleš Blinc, prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, doc. dr. Simona Gaberšček, prof. dr. Aljoša Kandus, asist. dr. Borut Kocijančič, prof. dr. Mitja Košnik, doc. dr. Matija Kozak, prof. dr. Mirta Koželj, prof. dr. Igor Kranjec, prof. dr. Radoslav Kveder, prof. dr. Marko Malovrh, prof. dr. Ema Mivšek Mušič, doc. dr. Marija Pfeifer, asist. dr. Tom Ploj, asist. dr. Katja Prokšelj, prof. dr. Borut Pust, prof. dr. Mišo Šabovič, doc. dr. Matjaž Šinkovec, prof. dr. Borut Štabuc, prof. dr. Dušan Štajer, prof. dr. Stanislav Šuškovič, prof. dr. Matija Tomšič, doc. dr. Vilma Urbančič Rovan, asist. dr. Jelka Zaletel Vrtovec in prof. dr. Aleš Žemva.Pouk interne medicine v sedanji obliki ne bi bil izvedljiv brez sodelovanja habilitiranih asistentov in učiteljev, ki sodelujejo zlasti pri praktičnem delu pouka, teh je skupaj 65: asist. mag. Miha Arnol, asist. Nisera Bajrovič, asist. mag. Nataša Bedernjak Bajuk, asist. mag. Urška Dolores Breskvar Kač, asist. mag. Jana Brguljan Hitij, doc. dr. Miran Brvar, asist. Franci Cesar, asist. Andreja Černe, asist. Lučka Debevec, asist. mag. Robert Ekart, asist. Renato Eržen, asist. Damjan Eržen, doc. dr. Ivan Ferkolj,

Katedra za interno medicinoChair of Internal Medicine

Predstojnik: prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med.

Prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med.Professor Pavel Poredoš, MD.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Vhod v UKC Ljubljana. gEntrance of the University Medical Centre Ljubljana. gFoto (Photo): KO-GU (2009).

192


doc. dr. Matjaž Fležar, doc. dr. Marjana Glaser, prof. dr. Sergej Hojker, asist. Andrej Hribernik, doc. dr. Andrej Janež, asist. Rado Janša, asist. Peter Kecelj, asist. dr. Matjaž Klemenc, doc. dr. Bojan Knap, doc. dr. Tomaž Kocjan, asist. mag. Janko Kovač, doc. dr. Damjan Kovač, asist. Dragan Kovačić, doc. dr. Mitja Lainščak, asist. mag. Mitja Letonja, doc. dr. Jelka Lindič, asist. mag. Marjeta Maček, asist. dr. Mateja Marc Malovrh, asist. Robert Marčun, doc. dr. Andreja Marn Pernat, doc. dr. Alenka Mavri, doc. dr. Marko Medvešček, doc. dr. Uroš Mlakar, asist. Živa Mrevlje, prof. dr. Marko Noč, asist. dr. Jernej Pajek, asist. dr. Roman Parežnik, doc. dr. Andrej Pernat, asist. dr. Edvard Pirnat, doc. dr. Matej Podbregar, asist. Draženka Pongrac Barlovič, doc. dr. Irena Preložnik Zupan, doc. dr. Maja Ravnik Oblak, asist. Aleš Rozman, asist. dr. Boštjan Salobir, doc. dr. Barbara Salobir, doc. dr. Marjan Skalicky, prof. dr. Radovan Starc, asist. mag. Lucija Šarc, doc. dr. Miran Šebeštjen, asist. mag. Maja Šeruga, asist. Sabina Škrgat Kristan, prof. dr. Bojan Tepeš, doc. dr. Marjeta Terčelj Zupan, doc.

dr. Gorazd Voga, prof. dr. Bojan Vrtovec, asist. Bojan Vujkovac, asist. dr. Katja Zaletel, asist. mag. Mihaela Zidar prof. dr. Igor Zupan, doc. dr. Samo Zver, doc. dr. Bogomir Žižek.

Pouk interne medicinePouk interne medicine poteka v tretjem, četrtem in šestem letniku študija medicine in v tretjem letniku študija dentalne medicine. Pouk se izvaja v obliki seminarjev in vaj, medtem ko so bila klasična predavanja, z izjemo uvodnih predavanj internistične propedevtike, opuščena. V tretjem letniku je pouk interne medicine namenjen seznanjanju študenta s klinično propedevtiko in poteka hkrati na petih učnih bazah. Uvodnemu predavanju sledijo tri ure kliničnih vaj. V celotnem študijskem letu katedra opravi 135 ur uvodnih predavanj iz propedevtike za študente medicine in 14 ur za študente dentalne medicine. Vaje iz klinične propedevtike potekajo v manjših skupinah od 3 do 6 študentov, tako so študentje razdeljeni v 46 do 50 skupin,

Pouk interne medicine v UKC. Prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med. s študenti in specializanti.Teaching Internal Medicine at the University Medical Centre Ljubljana. Professor Poredoš together with students and residents.Fotot (Photo): KO-GU (2009).

193


pri čemer pedagoški delavci v enem študijskem letu opravijo skupno od 3750 do 4000 ur. V četrtem letniku študij medicine poteka v obliki seminarjev, ki jih vodijo učitelji. Študentje so razdeljeni v 10 skupin. Vsaki skupini s približno 20 študenti je namenjeno 50 ur seminarjev in 4 ure minisimpozijev, tako opravljeno pedagoško delo za študente medicine v 4. letniku skupno znaša približno 500 ur.V šestem letniku potekajo klinične vaje, in to trikrat letno po 15 tednov. V vsakem ciklusu je približno 50 študentov. Študentje se ob bolnikih učijo kliničnih veščin, pri čemer asistenti sodelujejo kot neposredni mentorji, učitelji pa so nadzorni mentorji. Na posameznih kliničnih oddelkih organizirajo seminarje z določenega kliničnega področja in iz tistih veščin, ki se jih študent ne more naučiti ob bolniški postelji.V petem letniku je organiziran izbirni pouk, in to med letom ali v okviru počitniške prakse.Katedra za interno medicino je v zadnjih letih namenjala veliko pozornost reorganizaciji pouka, uvajali smo interaktivne oblike in problemsko naravnan pouk, kar pa je izvedljivo le z manjšimi skupinami študentov. Takšne oblike dela pomenijo znatno večje obremenitve za pedagoške delavce, zato zaposleni na Katedri lahko opravijo le del programa, drugo polovico pedagoških obveznosti pa za Katedro opravijo habilitirani asistenti in učitelji.

Znanstvenoraziskovalna dejavnostPosamezne učne baze interne medicine so dejavne tudi na področju znanstvenoraziskovalnega dela. Vsaka učna baza Katedre za interno medicino ima najmanj en raziskovalni projekt, v okviru naših učnih ustanov potekajo tudi številni raziskovalni programi, ki jih financira Ministrstvo za znanost, in mednarodni raziskovalni projekti. Na oddelkih interne klinike so v minulem obdobju končali usposabljanje številni mladi raziskovalci, od katerih jih je večina doktorirala, opravljeni pa je bilo tudi več magisterijev. Na Kliničnem oddeleku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ves čas poteka intenzivna znanstveno-raziskovalna dejavnost. Rezultati raziskovalnega dela so bili objavljeni v pomembnih mednarodnih strokovnih revijah. Skupina je v zadnjih letih objavila 70 takšnih prispevkov. Med najpomembnejše dosežke sodi dokaz pozitivnega nadomeščanja rastnega hormona na žilno steno, članek ima 168 čistih citatov. Na področju osteoporoze so uspeli ugotoviti nove polimorfizme v genih za RANKL (Receptor Activator for Nuclear Factor κ B Ligand) in OPG (Osteoprotegerin) ter dokazati njihovo povezanost z mineralno gostoto. Pri osteoartrozi pa so kot prvi na svetu na ravni ekspresije genov, ki kodirajo kostno resorbcijske substance, ugotovili sestavo, značilno za pospešeno premeno kosti. Raziskovalna skupina je tudi uspešno izpeljala petletni raziskovalni program Geni, hormonske in osebnostne spremembe pri metabolnih motnjah. V zadnjem obdobju

pa je klinični oddelek sodeloval tudi pri šestih mednarodnih projektih. Na oddelku se je v zadnjem desetletnem obdobju izobraževalo pet mladih raziskovalcev, ki so doktorirali, trenutno se izo-bražujejo še trije kandidati. Poleg tega so v zadnjih petih letih doktorirali še trije drugi zdravniki, ki niso bili mladi raziskovalci. Klinični oddelek za gastroenterologijo je v zadnjih desetih letih izvedel deset raziskovalnih projektov, ki jih je financiralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, in sodeloval pri devetih mednarodnih multicentričnih raziskavah. V tem obdobju so tudi uvedli devet novih metod zdravljenja in preprečevanja gastroenteroloških bolezni. Skupina je v tem obdobju v revijah s SCI objavila 12 odmevnih znanstvenoraziskovalnih člankov. Med najodmevnejšimi je članek, ki je bil objavljen v New England Journal of Medicine, na katerem slonijo mednarodna priporočila za zdravljenje kolo-rektalnega karcinoma. Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo Bolnišnice Golnik je v zadnjem letnem obdobju sodelovala pri petih mednarodnih projektih in izpeljala dva raziskovalna programa. Doslej so bili zaključeni trije domači raziskovalni projekti, pet jih je v teku. V bolnišnici se je doslej usposabljalo pet mladih raziskovalcev. Raziskovalci Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo so v zadnjih desetih letih v revijah z odmevnostjo SCI objavili skupno 83 prispevkov. Bolnišnica je na številnih področjih skrbela za prenos znanja v klinično prakso, tako je za program preprečevanja širjenja MRSA (meticilin rezistentni

Bolnišnica Golnik.Golnik Hospital.Foto (Photo): Vanja Mavrin (2009).

194


staphylococcus aureus) prejela srebrno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije, uvedene so bile diagnostične metode za ugotavljanje večjega števila različnih citokinov v zelo majhnih koncentracijah. Vpeljane so bile še številne druge laboratorijske metode, dopolnjena je bila alergološka diagnostika, uvedene so bile radiofrekvenčna ablacija pljučnih tumorjev, s pomočjo ultra zvoka vodene punkcije in biopsije perifernih pljučnih lezij, ustanovljen je bil spirometrični center in oddelek za neinvazivno ventilacijo pljučnih bolnikov in genska testiranja za cistično fibrozo. Na Kliničnem oddelku za hipertenzijo je bilo v zadnjih desetih letih izpeljanih pet raziskovalnih projektov, izobraževali so se štirje mladi raziskovalci, trije od njih so opravili magisterij, eden pa doktorat znanosti. Skupina je v zadnjih desetih letih objavila 15 prispevkov v revijah s SCI. Oddelek je za svoje strokovno in znanstvenoraziskovalno delo od Evropskega združenja za hipertenzijo prejel priznanje Hipertension excelence center. Na Kliničnem oddelku za kardiologijo je v zadnjem desetletnem obdobju doktoriralo devet zdravnikov, dva pa sta magistrirala. Člani kolektiva Kliničnega oddelka za kardiologijo so v tem obdobju objavili 203 članke v revijah z odmevnostjo SCI. Klinični oddelek je bil dejaven tudi pri uvedbi novih preiskovalnih metod in načinov zdravljenja. Tako je bilo v zadnjem desetletnem obdobju uvedenih 40 novih metod, ki so bile deloma prenesene iz tujine. V zadnjem obdobju se je Klinični oddelek za kardiologijo izkazal tudi na področju poslovne uspešnosti, za kar je leta 2008 prejel nagrado oziroma mu je bilo dodeljeno prvo mesto za poslovno uspešnost. Na Kliničnem oddelku za nefrologijo so v zadnjih desetih letih

bile uvedene številne nove metode zdravljenja in diagnostike, nekatere med njimi so tudi povsem izvirne metode, ki do sedaj v svetu še niso bile poznane.Našteli bomo samo nekaj najodmevnejših in po našem mnenju najpomembnejših novih metod. Na področju hemodialize so bili največji uspehi doseženi z uvedbo citrata kot primarnega antikoagulacijskega sredstva pri izvedbi hemodializnih postoptkov. S to metodo se izognemo sistemskim učinkom antikoagulacije in zmanjšamo možnost krvavitve, ki so problem pri klasičnih dializnih postopkih. V omenjenem časovnem obdobju je bil uveden protokol citratne antikoagulacije za enoigelno hemodializo ter za različne kontinuirane hemodializne metode. Uveden je bil tudi nov način zdravljenja ene od glavnih zapletov citratne antikoagulacije, metabolne alkaloze, ki je posledica nabiranja citrata v organizmu. V ta namen smo pričeli izvajati kratke brezheparinske hemodialize, ki sledijo citratnim dializam. Poleg omenjenega je bil uveden tudi nov protokol za podporno zdravljenje bolnikov z akutno jetrno odpovedjo. Kot velik napredek na področju dializnega zdravljenja je mogoče šteti tudi organizacijo in postavitev prvega vseslovenskega registra nadomestnega zdravljenja ledvične odpovedi, s čimer smo se pridružili sodobnim smernicah multidisciplinarnega pristopa h končni ledvični odpovedi, ki vse bolj vključuje tudi zahtevne epidemiološke analize. Kot potrditev uspešnosti našega dela na tem področju štejemo tudi dejstvo, da je član našega oddelka, prof. dr. Marko Malovrh, v lanskem letu postal tudi predsednik mednarodnega združenja za žilne hemo-dializne pristope – Vascular Access Society. Poleg tega je bila pri zdravljenju žilnih bolezni v sodelovanju s pediatri uvedena tudi povsem nova, izvirna metoda posebnega programa mišičnih vaj pred konstrukcijo arteriovenske fistule, ki omogoča hitrejše zorenje in boljše delovanje fistule po konstrukciji.Na področju transplantacije ledvic so bili največji uspehi v zadnjih letih doseženi z uvedbo novih imunosupresivnih zdravil ter novega natančnega protokola za obravnavo bolnikov na čakalni listi za transplantacijo in po presaditvi. Z omenjenimi ukrepi je bilo doseženo odlično preživetje ledvičnih presadkov. To naš oddelek uvršča v sam vrh svetovnih transplantacijskih centrov in je v povprečju boljše kot v Eurotransplantu. Na področju klinične nefrologije so bila uvedena novi načini zdravljenja različnih primarnih glomerulnih bolezni in tudi vaskulitisov malih žil z biološkimi zdravili, predvsem z rituximabom in infiliximabom. V zadnjih osmih letih je oddelek za nefrologijo sodeloval pri 17 domačih raziskovalnih projektih ter enem raziskovalnem programu. Sodelovali smo oziroma sodelujemo tudi pri štirih mednarodnih raziskovalnih projektih.V zadnjih osmih letih so bili na Kliničnem oddelku za nefrologijo opravljeni štirje magisteriji in šest doktoratov znanosti. Trenutno sta na oddelku dva mlada raziskovalca.

Center za intenzivno interno medicino.Centre for intensive internal medicine. Foto (Photo): D. Štajer (2009).

195


V obdobju od leta 1999 do leta 2008 so zaposleni na Kliničnem oddelku za nefrologijo v revijah SCI objavili 91 znanstvenih in strokovnih člankov.Raziskovalna dejavnost je razvejena tudi na Kliničnem oddelku za žilne bolezni. Raziskovalna skupina, ki ga sestavlja 10 raziskovalcev in 4 mladi raziskovalci, je zadnjem desetletnem obdobju izvedla 6 raziskovalnih projektov s 1000 do 2200 raziskovalnimi urami, ter 2 raziskovalna programa s 4500 raziskovalnimi urami. Na oddelku je od leta 1999 izobraževanje končalo 5 mladih raziskovalcev, trenutno pa potekajo mentorstva 4 mladim raziskovalcem. V tem obdobju je bilo opravljenih 14 doktoratov ter 10 magisterijev. V strokovnih

revijah, z odmevnostjo SCI, je skupina raziskovalcev s Kliničnega oddelka za žilne bolezni v desetletnem obdobju objavila skupaj 219 strokovnih in znanstvenoraziskovalnih člankov.

Strokovna dejavnostPosamezne učne baze Katedre za interno medicino vsako leto organizirajo številna strokovna srečanja, simpozije in kongrese, posamezni oddelki pa tudi mednarodne strokovne sestanke. Vsakoletni osrednji strokovni dogodek, ki ga organizira Katedra za interno medicino, pa so Tavčarjevi dnevi, ki so ena od najstarejših oblik podiplomskega izobraževanja. Leta 2008 smo organizirali ljubilejne 50. Tavčarjeve dneve.

Predstojnik Katedre za interno medicino prof. Pavel Poredoš izroča Tavčarjevo priznanje rektorici Univerze v Ljubljani in bivši predstojnici Katedre za interno medicino.Chair of Internal Medicine Professor Pavel Poredoš during the ceremony of Tavčar’s Award to the Chancellor of the University of Ljubljana and former Chair of Internal Medicine. Foto (Photo): Jolanda Kofol (2008).

197


Kratka zgodovinaPo drugi svetovni vojni je študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani trajal 10 semestrov, v okviru katerih je svoje mesto dobila tudi higiena. Prvi predavatelj higiene (leta 1946) je bil prof. Andrija Štampar iz Zagreba. Kadrovski in razvojni pogoji za lastni razvoj higiene in z njo povezanih vsebin na Medicinski fakulteti v Ljubljani pa so bili vzpostavljeni leta 1953, ko je bil za učitelja higiene izvoljen dr. Ivan Bonač in ustanovljen Inštitut za higieno. Glede na razvoj zamisli, potreb, znanja in metod sta se kasneje od matičnega predmeta higiene ločili socialna medicina (leta 1961, prvi učitelj Saša Cvahte) in kasneje še medicina dela (leta 1965, prvi učitelj Aleksander Galo). Po ustanoviti Katedre in Inštituta za higieno leta 1953 na Medicinski fakulteti so bile vzpostavljene še Katedra za socialno medicino (leta 1961), kasneje Inštitut za socialno medicino Medicinske fakultete (leta 1984) ter Katedra za medicino dela (ustanovljena leta 1965), kasneje Inštitut za medicino dela v Univeritetnem kliničnem centru (leta 1971). Katedra je z večjo ali manjšo intenzivnostjo sodelovala tudi z osrednjo slovensko preventivno ustanovo, ki se je nekoč imenovala Higienski zavod, danes pa Inštitut za varovanje zdravja RS. Poleg strokovnega in raziskovalnega dela so omenjene organizacijske enote pomenile pretežni kadrovski vir za pedagoško osebje na različnih področjih preventive.

Zaradi razvejenosti predmeta je Katedra za higieno postopoma prerasla v Katedro za higieno, socialno medicino in medicino dela, njeno delo pa so podpirale tri neposredno nanjo vezane pedagoške enote, kasneje inštituti.

Za profesorjem Ivanom Bonačem je leta 1980 kot predstojnik Katedre za higieno nastopil prof. Ivan Kastelic, za njim pa so sledili od leta 1986 prof. Stanka Kranjc Simoneti, leta 1991 prof. Samo Modic in leta 1992 doc. Marjan Premik. Od leta 2003 naprej Katedro vodi prof. Marjan Bilban.

Katedra za higieno, socialno medicino in medicino dela, ki je utesnjeno domovala v nekaj sobah v stari stavbi (konjušnici) na Zaloški cesti 2, se je leta 1987 preselila v prenovljeno stavbo prvega Higienskega zavoda na Zaloški cesti 4.

Katedra za javno zdravjeChair of Public Health

Predstojnik: izr. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med.

Prim. izr. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., predstojnik Katedre za javno zdravje.Associate Professor Marjan Bilban, MD, Chair of Public Health.Foto (Photo). KO-GU (2009).

Katedra za javno zdravje. gChair of Public Health. gFoto (Photo). KO-GU (2009).

198


Inštitut za socialno medicino pa je imel posebno vlogo tudi pri razvoju družinske medicine. Ideja o razvoju in pomenu družinske medicine se je razvijala v okviru socialne medicine, se oblikovala in krepila (že pod predstojništvom prof. Simoneti in nato doc. Premika), dokler ni dozorela in se kot Katedra za družinsko medicino osamosvojila leta 1995 pod predstojništvom prof. Igorja Švaba.

Leta 2003 se je Katedra za higieno, socialno medicino in medicino dela na Medicinski fakulteti preimenovala v Katedro za javno zdravje, ob tem pa sta žal prenehala obstajati Inštitut za higieno in Inštitut za socialno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. Če po eni strani preimenovanje katedre govori v prid celovitosti, idejni dinamiki in nujni prepletenosti glavnih preventivnih medicinskih ved (determinante zdravja), pa ukinitev inštitutov pomeni pomembno oviro za organizacijo

raziskovalnega dela, hkrati pa otežuje kadrovsko obnavljanje na pedagoškem področju.

Kronološki pregled razvoja Katedre za javno zdravje seveda še ne pomeni dejanske zgodovine in razvoja predmetov, raziskovalnih dosežkov in kadrov, ki so z delom na posameznih Inštitutih pomembno soustvarjali in širili slovensko javnozdravstveno kulturo, stroko in nova znanja. Podrobnejši vpogled v njeno delovanje lahko spoznamo le, če poznamo delo inštitutov na posameznih ožjih področjih javnega zdravja.

Na ožjem področju higiene: Inštitut za higienoPredstojniki: Ivan Bonač: 1953−1980; Ivan Kastelic: 1980−1986; Dražigost Pokorn: 1987−2002.Katedra za javno zdravje, nosilec predmeta Higiena Marjan Bilban: 2003−2007; Ivan Eržen: 2007-.

Knjižnica Katedre za javno zdravje.Library of Chair of Public Health.Foto (Photo). KO-GU (2009).

199


Na ožjem področju medicine dela: Inštitut za medicino dela, prometa in športaPredstojniki: Aleksander Galo: 1965; Samo Modic: 1971−1992 (pomoč: Janko Sušnik, Primož Gspan, Anton Prijatelj ...); Jože Šamu: 1992–1993; Tatjana Šilc 1993–1995; Majda Mandelc Grom 1995−2000; Metoda Dodič Fikfak 2000−.Katedra za javno zdravje, nosilec predmeta Medicina dela, prometa in športa Marjan Bilban: 2003-.

Na ožjem poročju socialne medicine: Inštitut za socialno medicinoPredstojniki: Saša Cvahte: 1961−1980; Ivan Kastelic: 1980−1986; Stanka Kranjc Simoneti: 1986−1991; Marjan Premik: 1991−2002.

Katedra za javno zdravje, nosilka predmeta Socialna medicina; Lijana Zaletel Kragelj: 2003-.Prvo eksplicitno vsebinsko oblikovanje predmeta Socialna medicina je pripravil Saša Cvahte: Katalog znanj, 1978, II. knjiga: 225−233 (naslovi poglavij socialne mecdicine: Teorija, Metode, Zdravstveno stanje, Zdravstveno varstvo, Družbeno okolje, Zdravstvena vzgoja, Splošni ljudski odpor in izjemne razmere, Posebni etični vidiki). Vsebina predmeta se je z leti glede na znanstveno, socialno, zdravstveno in tehnološko dinamiko spreminjala in drugače struturirala. Dodajali so se novi poudarki, zlasti glede spoznanj o fenomenu zdravja (determinante zdravja), metod v javnem zdravju (epidemiologija), sodobnih pogledov na sistem zdravstvenega varstva in politike zdravja (promocija zdravja) in aktualnost na področju zdravstvene slike prebivalstva v Sloveniji. Pripravljeni so bili učbeniki (Premik, M.: Uvod v epidemiologijo, 1998, in Kragelj Zaletel, L., in sod.: Uvod v javno zdravje, 2007.)

Med seminarjem.During the seminar.Foto (Photo). KO-GU (2009).

200


Pedagoška dejavnostDodiplomski študijiMedicinska fakulteta, splošna medicina: II. letnik: Socialna medicina (predavanja in vaje); III. letnik: Socialna medicina (predavanja in vaje); IV. letnik: Higiena (predavanja in vaje); V. letnik: Medicina dela, prometa in športa (predavanja in vaje ter izbirni predmet).

Medicinska fakulteta, dentalna medicina: VI. letnik: Socialna medicina (predavanja in vaje); VI. letnik: Higiena (predavanja in vaje).

Pedagoška fakulteta, smer Biologija – gospodinjstvo: II. letnik: Higiena (predavanja in vaje).

Podiplomski študijiBiomedicina: Doktorski program za zdravstveno področje Socialna medicina, moduli Znanstveni vidiki Javnega zdravja. Interdisciplinarni podiplomski študij varstva okolja: predmet Javno zdravje.

Ekonomska fakulteta Ljubljana: Podiplomski študij Management v zdravstvu: predmet: Zdravstveni sistemi ter politike v EU in svetu.

Podiplomski tečajiDvosemestrski podiplomski tečaj Javno zdravje (organizacija in izvedba).Dvosemestrski podiplomski tečaj Otroško in mladinsko zobozdravstvo (izvedba 1. semestra).

SpecializacijeJavno zdravje; Medicina dela, prometa in športa.

Zaposleni pedagoški delavci na Katedri za javno zdravjePrim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, predstojnik Katedre za javno zdravje, delno zaposlen na Medicinski fakulteti, delno Zavod za varstvo pri delu; Doc. dr. Lijana Zaletel Kragelj, dr. med., spec. epidemiologije, polna zaposlitev na Medicinski fakulteti; Doc. dr. Cirila Hlastan Ribič, univ. dipl. inž. živ. teh., delno zaposlena na Medicinski fakulteti, delno Inštitut za varovanje zdravja, habilitirana na Visoki šoli za zdravstvo Izola; Prim. doc. dr. Ivan Eržen, dr. med., spec. epidemiologije, delna zaposlitev na Medicinski fakulteti, delno Ministrstvo za zdravje; Asist. dr. Barbara Artnik, dr. dent. med., spec. socialne med., polna zaposlitev na Medicinski fakulteti; Asist. mag. Mojca Juričič, dr. med., spec. šolske medicine in higiene, polna zaposlitev na Medicinski fakulteti; Asist. Jerneja Farkaš Lainščak, dr. med., polna zaposlitev na Medicinski fakulteti; Asist. Andreja Kukec, dipl. sanit. inž., polna zaposlitev na Medicinski fakulteti, habilitirana na Visoki šoli za zdravstvo, Oddelek za sanitarno inženirstvo; Asist Janet Klara Jomba, dr. med., polna zaposlitev na Medicinski fakulteti.

Zunanji pedagoški sodelavci Katedri za javno zdravjeRedno zaposleni na Onkološkem inštitutu; Prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., spec. epidemiologije, in doc. dr. Vesna Zadnik, dr. med. Redno zaposleni na Inštitutu za varovanje zdravja: doc. dr. Maja Sočan, dr. med., doc. dr. Irena Klavs, dr. med., asist. mag. Mateja Rok Simon, dr. med., asist. mag. Lucija Perharič, dr. med., asist. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, dr. med., asist. Evita Leskovšek, dr. med., asist. Katja Kovše, dr. med., asist. Pia Vračko, dr. med. Redno zaposlena v Bolnišnici Golnik: asist. Urška Lunder, dr. med. Redno zaposleni na Univerzitenem kliničnem centru: doc. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med asist. mag. Alenka Franko, dr. med. in mag. Rajko Černivec, dr. med. Redno zaposlena na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj: asist. mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. med. Redno zaposleni na Inštitutu za rehabilitacijo: asist. mag. Andrejka Fatur Videtič, dr. med. in asist. Metka Tržan, dr. med. Redno zaposlena v zdravstvenem domu Ljubljana: asist. Vlasta Zimic Pretnar, dr. med.

Računalniška učilnica Katedre za javno zdravje.Computer classroom of Chair of Public Health.Foto (Photo). KO-GU (2009).

201


Znanstvenoraziskovalna dejavnostStarejši raziskovalni projekti – pred letom 2000Uvedba fluorirane soli v Sloveniji; Merjenje kariogenega potenciala živil v Sloveniji; Lifeline; Vrednotenje zdravstvenega stanja zob in ustne votline pri otrocih in mladini v Sloveniji.

Novejši raziskovalni projekti – po letu 2000Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije; Ustanovitev šole javnega zdravstva v Sloveniji; Stališče prebivalstva do oralnega zdravja; Vrednotenje regionalnih razlik v zdravju in iskanje rešitev za njihovo zmanjševanje; Spremljanje zdravja zob in ustne votline pri otrocih in mladostnikih; Analiza vpliva okoljskih dejavnikov na športno in telesno dejavnost na

podlagi merjenja porabe energije pri 11 do 15-letnih otrocih; Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije za leto 2008; Kardiovaskularne bolezni, metabolizem pljuč in ledvična funkcija pri bolnikih z rakom pljuč.

Vključevanje študentov v raziskovalno delo je razvidno iz treh Prešernovih nalog za študente medicine.

Strokovna dejavnostStrokovna srečanja. Organizacija in izvedba vsakoletnega strokovnega srečanja Cvahtetovi dnevi javnega zdravja, izdaja zbornika referatov.

ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d.Institute of Occupational Safety.Foto (Photo): Vanja Mavrin (2009).

203


Kratka zgodovinaKatedra za kirurgijo je druga največja klinična katedra in je sedež dveh predmetov: kirurgije in nujne medicinske pomoči.

Katedra za kirurgijo je bila ustanovljena sočasno z ustanovitvijo popolne medicinske fakultete po drugi svetovni vojni. Ustanovitelj in prvi predstojnik je bil prof. dr. Božidar Lavrič. Katedro za kirurgijo so do sedaj vodili naslednji profesorji: prof. dr. Božidar Lavrič, dr. med., od leta 1945 do leta 1960; prof. dr. Vladimir Guzelj, dr. med., od leta 1960 do leta 1964; prof. dr. Martin Benedik, dr. med., od leta 1964 do leta 1970; prof. dr. Franjo Zdravič, dr. med., od leta 1976 do leta 1980; prof. dr. Bogomir Skrget, dr. med., od leta 1980 do leta 1991; prof. dr. Vladimir Smrkolj, dr. med., od leta 1991 dalje.Leta 1991 se je Katedra razdelila v deset razredov: razred za splošno kirurgijo, za urologijo, za abdominalno kirurgijo, za plastično kirurgijo, za torakalno kirurgijo, za nevrokirurgijo, za travmatologijo, za kardiovaskularno kirurgijo, za kirurgijo v izrednih razmerah in za anesteziologijo. Vsak razred ima svojega vodjo in koordinatorja pouka in je popolnoma odgovoren za pouk na svojem strokovnem področju.

Leta 1995 se je Razred za anesteziologijo odcepil od Katedre za kirurgijo in ustanovil svojo katedro. Leta 1996 je Katedra za kirurgijo izdala učbenik Kirurgija in

Katedra za kirurgijoChair of Surgery

Predstojnik: prof. dr. Vladimir Smrkolj, dr. med.

takoj za tem uvedla spremembe v načinu pouka in preverjanju znanja. Pouk kirurgije v 4. letniku je združila na en dan v tednu (petek), oblikovala bloke, uvedla kolokvije na koncu blokov in uvedla pisni izpit iz Kirurgije. Izdelali smo originalni integralni računalniško podprt sistem preskusa znanja, ki ga uvajajo tudi nekatere druge katedre na Medicinski fakulteti in na Univerzi v Ljubljani. Z njim sproti ocenjujemo znanje v posameznem bloku, uspeh sprotnega preverjanja pa se upošteva pri zaključnem izpitu v razmerju 1:2.

Pred operacijo. gBefore operation. gFoto (Photo):KO-GU (2009).

Predstojnik katedre za kirurgijo prof. dr. Vladimir Smrkolj, dr. med. višji svetnik.Chair of Surgery Professor Vladimir Smrkolj, MD, senior councillor.Foto (Photo): KO-GU (2009).

204


Pedagoška dejavnostKatedra za kirurgijo ima trenutno 22 zaposlenih učiteljev in asistentov. Od teh ima šest članov naziv rednega profesorja. Redni profesorji Katedre za kirurgijo so: prof. dr. Vladimir Smrkolj, prof. dr. Borut Geršak, prof. dr. Eldar M. Gadžijev, prof. dr. Slavko Rakovec, prof. dr. Vinko V. Dolenc in prof. Stane Repše.

Izredni profesorji so: izr. prof. dr. Roman Bošnjak, izr. prof. dr. Andrej Kmetec, izr. prof. dr. Mirko Omejc, izr. prof. dr. Alojz Pleskovič, izr. prof. dr. Borut Prestor, izr. prof. dr. Dragica Smrke, izr. prof. dr. Miha Sok, izr. prof. dr. Martin Tonin, izr. prof. dr. Bojan Tršinar, izr. prof. dr. Matjaž Veselko, izr. prof. dr. Radko Komadina.

Docenti so: doc. dr. Ciril Oblak, doc. dr. Uroš G. Ahčan, dr. med., doc. dr. Tone Gabrijelčič, dr. med.

Asistenta sta: asist. dr. Janez Eržen in asist. Peter Zorman.

V okviru Katedre za kirurgijo je tudi 64 nazivnih asistentov, ki večinoma sodelujejo pri izvajanju vaj, 2 univerzitetna učitelja z nazivom profesor in 15 učiteljev z nazivom docent.

Fotografije pokojnih učiteljev kirurgije.Foto galery of deceased professors of surgery.Foto (Photo):KO-GU (2009).

Pri pouku sodelujejo upokojeni učitelji kirurgije prof. dr. Peter Weil, prof. dr. Marijan Bervar, prof. dr. Janez Prinčič in prof. dr. Boris Klun. Na Katedri so zaposlene še tajnica in dve tehnični sodelavki.

Pouk kirurgije poteka v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru, Splošni in učni bolnišnici Celje, Splošni bolnišnici Šempeter, Splošni bolnišnici Novo mesto in Splošni bolnišnici Jesenice, St. Luke Hospital v Hustonu v Združenih državah Amerike in na Pernambuco University v Recifeju v Braziliji. Pouk Nujne medicinske pomoči za študente medicine in dentalne medicine v zimskem semestru prvega letnika je v obliki predavanj in navodil za praktično delo. V letnem semestru potekajo vaje, ki so sestavljene iz štirih tematskih vaj. Vsaka skupina pri vajah šteje 12 študentov, nato pa študentje v skupini po dva opravijo še vaje na kirurški kliniki.

V okviru rednega in izbirnega pouka v IV. letniku se študentje spoznajo z vsebino posameznih kirurških strok. Navzočnost na seminarjih in vajah katedra preverja in je pogoj za pridobivanje pasivnih kreditnih točk. Navzočnost se preverja s

205


podpisi študentov. Ti sami preverjajo pravilnost evidentiranja, uslužbenec katedre zagotovi le ujemanje števila dejansko navzočih in števila podpisov in podeli le toliko kreditov, kolikor je je bilo navzočih študentov. Vsaka ura navzočnosti prinaša eno kreditno točko. Pasivne kreditne točke je moč nadomeščati z aktivnimi: uspešno pripravljen seminar prinaša tri kreditne točke, v enem

bloku lahko študent pripravi največ dva seminarja; kreditne točke iz uspešno opravljenih kolokvijev, nadpovprečni

uspeh prinaša eno točko, uspeh nad povprečjem in eno standardno deviacijo pa tri kreditne točke;

vsak dan dela v ambulanti ali operacijski sobi prinaša dve kreditni točki;

prisotnost na prikazih primerov prinaša eno kreditno točko;prikaz primera prinaša tri kreditne točke;aktivna prisotnost na kirurškem seminarju podiplomskega

študija Biomedicina daje prinaša kreditno točko;udeležba na strokovnih sestankih s področja kirurgije prinaša

eno kreditno točko;avtorstvo članka s kirurško vsebino prinaša tri kreditne točke;soavtorstvo članka s kirurško vsebino prinaša eno kreditno

točko;

frekvenca iz izbirnega predmeta prinaša dve kreditni točki. Skupno število aktivnih kreditnih točk ne more nadomestiti več kot 20 odstotkov vseh kreditnih točk. Za izbirni predmet se študentje prijavljajo na katedri. Pouk je v obliki predavanj 2 uri tedensko v zimskem semestru. Navzočnost na izbirnem pouku se potrjuje s podpisom predavatelja. Študentje dentalne medicine poslušajo le pouk splošne kirurgije, travmatologije, plastične kirurgije in kirurgije v izrednih razmerah. Študentje so razdeljeni v dve skupini. Vsaka skupina posluša pouk v svoji predavalnici, razen takrat, ko so organizirani skupni minisimpoziji v sodelovanju z drugimi katedrami (nevrologijo, patofiziologijo, patologijo, anatomijo, rentgenologijo ...).

Pouk v VI. letnikuPoteka v štirih 7-tedenskih praktikumih. Sestavljen je iz ambulantnega dela, ki traja 12 dni. Študent pod vodstvom ambulantnega mentorja 8 ur dela na enem delovišču (ambulante, mala operacijska dvorana, mavčarna in drugod). V hospitalnem delu pod vodstvom izbranega mentorja opravlja kirurško oddelčno delo in sodeluje pri operacijah.

2. delavnica kirurških tehnik –» Žilne anastomoze« v Ljubjani 1998.2nd Workshop of Artery Anastomosis at Universitiy Clinical Centre in Ljubljana.Foto (Photo): Bogdan Tratnik (1998).

206


Predavanje kirurgije. hLecture on surgery. hFoto (Photo):KO-GU (2009).

Druge oblike pouka so: počitniška praksa, delo v operacijskih dvoranah, oddelkih in ambulantah, delo pri raziskovalnih projektih. Vaje iz kirurgije so zasnovane tako, da ima mentor ves čas samo enega študenta. Na vaje se vse bolj prijavljajo študentje iz tujine, poprečno po en študent na praktikum.

Učitelji kirurgije so bili v zadnjih desetih letih mentorji ali somentorji 11 študentom in 6 študentkam pri študentskih raziskovalnih nalogah, ki so prejele Prešernovo nagrado ali Prešernovo priznanje. Tako je bila asist. mag. Dragica Smrke somentorica dvema študentoma, leta1999 pa prof. dr. Zoran Arnež mentor študentu in študentki, skupaj pri dveh Prešernovih nagradah. Prešernova priznanja pa je dobilo 11 študentskih raziskovalnih nalog. Leta 1999 je bil dr. Borut Geršak mentor in somentor trem študentom pri dveh nalogah. Leta 2000 je bil prof. dr. Marko Snoj mentor in asist. dr. Marko Hočevar somentor enemu študentu pri eni nalogi. Leta 2001 je bil doc. dr. Matjaž Veselko mentor dvema študentkama pri eni nalogi. Leta 2003 je bil doc. dr. Mirko Omejc mentor enemu študentu, prof. dr. Kazimir Miksić pa mentor in asist. Flis Vojko somentor študentki, skupaj pri dveh nalogah. Leta 2004 je bil doc.dr. Miha Sok mentor dvema študentkama pri eni nalogi. Leta 2006 sta bila prof. dr. Jože Vračko in doc. dr. Nikola Bešić mentorja študentkama, skupaj pri dveh nalogah, doc. dr. Mirko Omejc pa mentor dvema študentoma pri eni nalogi. Leta 2007 pa sta bila prof. dr. Borut Geršak mentor in asist. dr. Jurij Matija Kališnik somentor študentu pri eni nalogi.

Katedra za kirurgijo sodeluje v podiplomskem študiju v sklopih Operacijske stroke medicinskih ved, Srce in ožilje in Nevrološke vede ter pri izbirnem predmetu Osteoosinteza.

Od leta 1991 pa do leta 2003 je Katedra za kirurgijo dejavno sodelovala pri izvedbi predavanj in zbornika iz vsakoletnega podiplomskega tečaja kirurgije.

Znanstvenoraziskovalna dejavnostV zadnjih desetih letih so člani Katedre sami ali skupaj z drugimi objavili 154 del citiranih v revijah, ki jih indeksira SCI.

207


209


Katedra za maksilofacialno in oralno kirurgijoChair of Maxillofacial and Oral Surgery

Predstojnica: doc. dr. Nataša Ihan Hren, dr. med.

Kratka zgodovinaMaksilofacialna ali čeljustna kirurgija je kirurška stroka, ki je omejena na ustno votlino ter dele glave in vratu, ki jo obdajajo in napolnjujejo. Najpogostejše bolezni, ki jih zdravi maksilofacialna kirurgija, so vnetja, poškodbe, tumorji, prirojene in pridobljene anomalije, bolezni žlez slinavk, čeljustnega sklepa, obrazna bolečina ter ovire za protetično nadomestitev zob in zobna implantologija. Med oralnokirurško patologijo sodijo ekstrakcije zob, odstranjevanje neizraslih zob in bolezni, ki jih v svoji okolici povzroča oboleli zob. Maksilofacialni kirurg mora poleg kirurškega znanja obvladati tudi zobozdravstvo.

Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo v Ljubljani je edina ustanova v državi, ki pokriva celotno maksilofacialno patologijo, Katedra za maksilofacialno in oralno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani pa je edina učna ustanova v dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju v Sloveniji in osrednja raziskovalna ustanova.

Nastanek oddelka za čeljustno kirurgijo v Ljubljani je povezan z ustanovitvijo Stomatološke klinike. Z ustanovitvijo popolne medicinske fakultete leta 1945 je bila ustanovljena tudi

Stomatološka klinika kot njen sestavni del. Dr. Jože Rant je bil julija leta 1945 imenovan za rednega profesorja stomatologije. Z ustanovitvijo samostojne Stomatološke fakultete se je prvotna Stomatološka klinika razdelila na sedem samostojnih enot. Tako je bila ustanovljena tudi Klinika za čeljustno kirurgijo. Rant je prepustil ustno in čeljustnokirurško dejavnost svojemu prvemu asistentu Čelešniku. Leta 1957 je prišlo do reorganizacije in stomatološka fakulteta je postala oddelek za stomatologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

Akad. prof. dr. Franc Čelešnik, ustanovitelj maksilofacialne kirurgije

Osnovna učna baza za študente dentalne medicine je gekstrakcijska ambulanta. Na sliki je Sapundzhiev Dime, dr. dent. med. s študenti.Basic teaching point for dental students is ambulance for teeth gextractions. On the picture is seen Sapundzhiev Dime, DMD, with students.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Utemeljitelj slovenske maksilofacialne in oralne kirurgije in fakultetnega predmeta je prof. dr. Franc Čelešnik, dr. med.The founder of Slovenian maxillofacial and oral surgery and faculty part was Professor Franc Čelešnik, MD.Foto (Photo): arhiv Katedre.

Rodil se je v Podkorenu na Gorenjskem. Medicino je pričel študirati v Ljubljani in jo končal v Gradcu leta 1934, kjer je – poleg Dunaja – opravljal tudi specializacijo iz stomatologije. Bil je pionir slovenske čeljustne kirurgije, prvi predstojnik klinike in prvi profesor predmeta Maksilofacialna in oralna kirurgija na stomatološkem odseku Medicinske fakultete. Strokovno se je usposabljal v Zürichu, Pragi, Ženevi in Gradcu. Sprva je imel v Ljubljani zasebno zobozdravniško ordinacijo. Ob ustanovitvi stomatološke klinike je bil prvi, ki se je pridružil prof. Rantu. Leta 1949 je prevzel vodstvo Klinike za čeljustno kirurgijo. Kot začetnik čeljustne kirurgije v Sloveniji je dvignil stroko na evropsko raven in jo obogatil z izvirnimi načini zdravljenja. Izboljšal je metode zdravljenja tumorjev na obrazu, prirojenih napak ter predprotetične kirurgije. Vodil je Kliniko in Katedro za maksilofacialno in oralno kirurgijo (1949–1973). V študijskem letu 1960–1961 je bil dekan Medicinske fakultete. Redni profesor čeljustne kirurgije na Medicinski fakulteti v Ljubljani je postal leta 1962. Leta 1969 je postal član SAZU. Izdelal je izvirne metode za plastiko tuberov (1951), za dvofazno zaporo obojestranske heilognatopalatoshize v vertikalnem zaporedju (1957) in za dvoslojno zaporo antrooralne komunikacije. Poleg tega je modificiral in izboljšal nekatere metode drugih avtorjev. V slovenski prostor je vpeljal ortognatsko kirurgijo, znan je bil po radikalni odstranitvi obušesne slinavke z ohranitvijo obraznega živca. Napisal je pet učbenikov in približno sto strokovnoznanstvenih člankov v domačih in tujih revijah, številne recenzije in več poljudnih člankov. Organiziral je III. jugoslovanski kongres za plastično in maksilofacialno kirurgijo z mednarodno udeležbo v Mariboru leta 1968, ki je bil posvečen heilognatopalatoshizam, prispevke v angleščini pa je izdal v zborniku. Dejavno se je udeležil številnih kongresov doma in v tujini. Bil je ustanovni član in prvi predsednik Evropskega združenja za maksilofacialno kirurgijo (European Assosiation for Maxillo-Facial Surgery) (1970–1972). Leta 1972 je organiziral v Ljubljani 1. evropski kongres za maksilofacialno kirurgijo. Bil je častni član vrste mednarodnih strokovnih združenj ter dobitnik nagrade Magitot Académie Nationale de Médecine (1972) in častnih diplom univerz v Sieni in Bologni. Leta 1972 je prejel Kidričevo nagrado.

Pedagoška dejavnostPedagoška dejavnost na kliniki je potekala v okviru katedre, ki je bila ustanovljena leta 1955 kot Katedra za čeljustno kirurgijo in leta 1973 preimenovana v Katedro za maksilofacialno in oralno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

Katedra je tesno povezana s kliniko, saj ni mogoče ločevati strokovnega dela na kliniki od dela s študenti in raziskovalnega dela. Skoraj vsi specialisti, ki so zaposleni na kliniki, so člani Katedre in so tudi zaposleni na Medicinski fakulteti.

Predstojniki katedre za maksilofacialno in oralno kirurgijo skozi čas: akad. prof. dr. Franc Čelešnik: od leta 1955 do leta 1973, prof. dr. Vera Letić − Lenart: od leta 1974 do leta 1982, prof. dr. Marijan Jurca: od leta 1982 do leta 1990, prof. dr. Peter Oblak: od leta 1990 do leta 1994, prof. dr. Vesna Koželj: od leta 1994 do leta 2003, doc. dr. Nataša Ihan Hren: od leta 2003.

Predstojnica Katedre za maksilofacialno in oralno kirurgijo doc. dr. Nataša Ihan Hren, dr. med.Chair of Maxillofacial and Oral Surgery Assistant Professor Nataša Ihan Hren, MD.Foto (Photo): arhiv Katedre.

Katedra je udeležena pri pouku maksilofacialne in oralne kirurgije za študente četrtega, petega in šestega letnika dentalne medicine ter pri pouku klinične stomatologije (maksilofacialne kirurgije s temelji dentalne medicine) za študente petega letnika splošne medicine. V študijskem letu 2008/2009 ima Katedra 3 učitelje in 5 asistentov, Klinični oddelek pa je učna baza za specializante oralne kirurgije, maksilofacialne kirurgije in specializante mnogih kirurških in stomatoloških specializacij.

Pisanje študijskih gradiv je bilo v času, ko je bilo učbenikov še malo, zelo pomembno poslanstvo univerzitetnih učiteljev. Tako je Čelešnik napisal knjige Paradentoza (DZS, 1948), Oralna kirurgija I (Ljubljana: Kozmos, 1956), Lokalna anestezija in ekstrakcije zob (Ljubljana, 1960), Ustna in čeljustna kirurgija, 1. del (Ljubljana: Univerzitetna založba, 1965). Skupaj s sodelavci je napisal Osnove ustne kirurgije – učbenik za prvo stopnjo stomatološkega študija (Univerzitetna založba, 1963). Čelešnik in njegovi sodelavci so v prvih povojnih letih napisali vrsto

211


Pri posegih v splošni anesteziji so študentje najpogosteje učijo ob opazovanju in razlagah operaterja, na sliki je to izr. prof. dr. Vesna Koželj, dr. dent. med.During the surgical procedures in general anestezia the students are mostly observers; Associate Professor Koželj, DMD is operating the patient.Foto (Photo): KO-GU (2009).

strokovnih člankov, ki so izšli v Zobozdravstvenem vestniku. Z objavo v Zobozdravstvenem vestniku so bili članki dostopni tudi zobozdravnikom, ki so že delali v praksi. V naslednjih desetletjih je bilo opaziti, da število informativnih člankov upada, vse več pa je člankov, v katerih avtorji predstavljajo svoje teoretično in klinično raziskovalno delo v tujih in domačih znanstvenih in strokovnih publikacijah. Pregled objav članov Katedre v zadnjem desetletju je dostopna na COBISSu. Prav tako je zadnja leta na naši Katedri bilo opravljeno nekaj Prešernovih raziskovalnih študentskih nalog tako študentov splošne kot dentalne medicine.

Znanstvenoraziskovalna dejavnostHkrati s strokovnim delom in ob njem se je na Kliniki in Katedri razvijalo raziskovalno delo. Nastajalo je iz nujnosti po pisnih delih,

potrebnih za izobraževanje in za akademsko napredovanje. Značilnost začetnega raziskovalnega dela je bila nejasna razmejenost med znanstvenim in strokovnim delom. Čelešnik je nekoč zapisal, da ima strokovni članek, ki je oplemeniten z lastnimi izkušnjami, znanstveno težo. Tako vsebino so imeli številni članki in tudi obsežnejša dela, ki so nastajala na Katedri oziroma Kliniki. V retrospektivnih študijah je bilo ovrednoteno preteklo delo in iz izkušenj narejen določen zaključek, ki je lahko vodil v spremembo v načinu dela. Druga vrsta raziskav je bilo ugotavljanje krajevnega in časovnega pojavljanja določenih bolezenskih stanj. Nastale so epidemiološke študije, nujne za primerjavo z drugimi deželami, za zdravstveno načrtovanje in sploh za vedenje o določenih pojavih. Tretja vrsta raziskav so prospektivne raziskave, ki so bile narejene z določeno predpostavko.

212


V raziskovalnem delu klinike so zastopana dela vseh treh kategorij. Iz zgodovine raziskovalnega dela na Kliniki, ki se je začelo povsem brez tradicije, je jasno videti naraven razvoj znanstvenega dela v stroki. Med strokovnimi področji maksilofacialne kirurgije je raziskovanje orofacialnih shiz doseglo najvišjo stopnjo zahtevnosti. To vsekakor ni naključje. Zgled je dal Čelešnik s svojo izvirno metodo zdravljenja obojestranske heilognatopalatoshize in nato z mednarodnim kongresom o shizah v Mariboru leta 1968. Že do takrat, še več pa po njegovi smrti, so sodelavci in nasledniki veliko prispevali v zakladnico znanja o tej prirojeni anomaliji. Opravili so tri samostojne raziskave v okviru Kidričevega sklada, štiri magisterije in tri doktorate. Od leta 1986 pa poteka pod okriljem in financiranjem

Raziskovalne skupnosti, Ministrstva za znanost in tehnologijo in v zadnjem času Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije neprekinjeno in načrtno raziskovalno delo o tej problematiki. Pred dvajsetimi leti je bil postavljen računalniški sistem za registracijo in spremljanje bolnikov s shizo. O raziskavah in napredku pri zdravljenju shiz so bili napisani številni članki, objavljeni v uglednih tujih specializiranih revijah, in predstavljena mnoga poročila na domačih in mednarodnih sestankih. Vzpostavljeno je bilo mednarodno raziskovalno sodelovanje, nastale so primerjalne študije. Prava vrednost vsega narejenega dela pa je v povsem drugačnem gledanju na shizo kot prirojeno anomalijo in na razvojne mehanizme obraza ter v izvirnih zahtevah za uspešno zdravljenje.

V ambulanti za posege v lokalni anesteziji sodelujejo študentje kot operaterjevi asistentje – na sliki operater doc. dr. Kansky, dr. dent. med. pri delu.Students assist in surgical procedures in local anestezia – the operator is Assistant Professor Kansky, DMD.Foto (Photo): KO-GU (2009).

213


Štirje magisteriji in šest doktoratov znanosti pa je napisanih s področja tumorjev, poškodb, čeljustnega sklepa, disgnatij in vnetij. Tudi s teh področij so objavljeni številni članki in poročila na domačih in mednarodnih srečanjih. Vsekakor veliko v razmerah, kjer so na strokovnem, pedagoškem in raziskovalnem področju postavljene visoke zahteve za skromno plačilo.

Strokovna dejavnostČlani Katedre dejavno sodelujejo na številnih strokovnih in znanstvenih srečanjih v tujini in Sloveniji.

Pod okriljem Katedre za maksilofacialno in oralno kirurgijo in Klinike oziroma Kliničnega oddelka za maksilofacialno in

oralno kirurgijo potekajo vsako drugo leto Čelešnikovi dnevi. Idejo zanje je dal prof. Jurca ob desetletnici Čelešnikove smrti. Opredelil jih je kot srečanje, ki je namenjeno oblikovanju enotnih doktrinarnih načel na področju oralne in maksilofacilane kirurgije in povezovanju strokovnega vrha s kolegi, ki delujejo v ambulantah po Sloveniji.

Izmed učiteljev maksilofacialne in oralne kirurgije predstavljamo samo življenjepis prof. Franca Čelešnika (1911–1973). Življenje-pisi drugih učiteljev Katedre so dostopni na internetski strani Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Sodelavci Katedre za maksilofacialno in oralno kirurgijo (Members of the Chair of Maxillofacial and Oral Surgery). Z leve proti desni (from left): Tomaž Šiler, Tadej Dovšak, Vesna Koželj, Sapundzhiev Dime, Nataša Ihan Hren, Miha Kočar in Andrej Kansky.Foto (Photo): KO-GU (2009).

214


215


Katedra za nevrologijoChair of Neurology

Predstojnik: izr. prof. dr. Anton Grad, dr. med.

Nova stavba Nevrološke klinike. gThe new building of Neurology Clinic. gFoto (Photo): KO-GU (2009).

Kratka zgodovinaKatedra za nevrologijo je sestavni del Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani od ustanovitve popolne Medicinske fakultete po drugi svetovni vojni. V začetku je bila tesno povezana s Katedro za psihiatrijo, saj je bilo tako tudi v stroki. Prvi profesor za področje nevrologije na ljubljanski Medicinski fakulteti je bil prof. dr. Ivan Marinčič, ki je bil tudi prvi predstojnik Katedre. Kot predstojniki Katedre so nato sledili: prof. dr. Peter

Kartin, prof. dr. Anton Lavrič, prof. dr. Martin Janko, prof. dr. David B. Vodušek in sedanji predstojnik izr. prof. dr. Anton Grad. Število pedagoškega kadra na katedri za nevrologijo se je v zadnjem obdobju nekoliko povečalo, nazadnje pred enim letom za enega asistenta. Katedra sodi med srednje velike, pri pouku pa sodelujejo tudi nazivni učitelji in asistenti. Na katedri delujeta le dva učitelja na učiteljskih delovnih mestih (prof. dr. David B. Vodušek in izr. prof. dr. Anton Grad), pet sodelavcev

Prvi trije predstojniki Katedre za nevrologijo (z leve): prof. dr. Ivan Marinčič, dr. med., prof. dr. Peter Kartin, dr. med. in prof. dr. Anton Lavrič, dr. med.The first three Chairs of Neurology, Faculty of Medicine Ljubljana: Professor Ivan Marinčič, MD, Professor Peter Kartin, MD, and Professor Anton Lavrič, MD.Foto (Photo): arhiv Katedre.

z učiteljskim nazivom na asistentskih mestih (prof. dr. Anton Mesec, izr. prof. dr. Zvezdan Pirtošek, doc. dr. Uroš Rot, doc. dr. Maja Trošt in doc. dr. Marjan Zaletel). Pogodbeno delo tajnika Katedre opravlja Miloš Kogej, pogodbeno delo pedagoškega zdravstvenega tehnika pa Zdenko Garaševič.

216


Pedagoška dejavnostKatedra je v pedagoškem in raziskovalnem delu, pa tudi v vseh drugih pogledih, odvisna od sodelovanja nazivnih učiteljev in asistentov, ki sicer niso zaposleni na Medicinski fakulteti. Zahvalo, da pouk poteka uspešno, smo dolžni sodelujočim učiteljem in asistentom (po abecednem redu): doc. dr. Dušan Butinar, asist. dr. Leja Dolenc Grošelj, asist. dr. Alenka Horvat Ledinek, asist. mag. Jan Kobal, asist. dr. Lea Leonardis, asist. mag. Bogdan Lorber, doc. dr. Simon Podnar, prof. dr. Tomaž Pogačnik, doc. dr. Janja Pretnar Oblak, doc. dr. Zoran Rodi, asist. dr. Gorazd

B. Stokin, doc. dr. Saša Šega Jazbec, prof. dr. Jože Trontelj, doc. dr. Tomaž Žgur in doc. dr. Bojana Žvan.

Navedenim učiteljem in asistentom gre zasluga, da si študenti četrtega letnika pridobivajo veščine nevrološkega pregleda in osnove klinične diagnostike in terapije v manjših skupinah kot bi bilo možno organizirati le z zaposlenimi sodelavci.

Prostorske razmere na stari nevrološki kliniki in na oddelku v UKC so bile slabe in šele s preselitvijo v novo stavbo Nevrološke klinike si obetamo izboljšav z ustreznimi prostori za sodelavce katedre in študente medicine, kar pa je odvisno tudi od sodelovanja in zavedanja poslanstva terciarne ustanove Nevrološke klinike kot enote Univerzitetnega kliničnega centra; učne bolnišnice Medicineske fakultete v Ljubljani. V novih prostorih nevrološke klinike so v lepih, svetlih prostorih v kleti tri vajalnice in en seminar, ki so namenjeni pouku študentov medicine. Tako so tudi študenti dočakali trenutek, ko lahko tudi na vajah iz nevrologije lažje zadihajo in se posvetijo vajam in ne iskanju življenjskega prostora utesnjenih starih prostorih Nevrološke klinike.

Pouk nevrologije na odseku za medicino poteka v četrtem letniku v obliki predavanj v zimskem in letnem semestru ter vaj in seminarjev v zimskem in poletnem semestru. Na predavanjih se trudimo, da bi predstavili zahtevne primere ali zanimivosti s področja nevrologije, ki jih študenti v učbenikih ne bodo srečali, na primer razmerje med Nevrologijo in umetnostjo, oziroma

Predstojniki Katedre za nevrologijo (z leve): prof. dr. Martin Janko, dr. med., prof. dr. David B. Vodušek, dr. med., izr. prof. dr. Anton Grad, dr. med.Chairs of Neurology, Faculty of Medicine Ljubljana (from left): Professor Martin Janko, MD, Professor David B. Vodušek, MD, Associate Professor Anton Grad, MD.Foto (Photo): arhiv Katedre.

Mojster dela vajo, vaja dela mojstra.Practise makes perfect.Foto (Photo): KO-GU (2009).

217


pregledno predstavimo širše poglavje s področja nevrologije. Na vajah v zimskem semestru študenti usvojijo veščino nevrološkega pregleda, kar v letnem semestru uporabijo pri osnovah klinične diagnostike in terapije. Preverjanje znanja je trenutno praktično (pregled bolnika in pogovor o postopkih diagnostike in terapije), od junija leta 2009 dalje pa bo tudi pisni del. Pri preverjanju znanja iz nevrologije so študenti praviloma nadpovprečno uspešni.

Pouk nevrologije na odseku za dentalno medicino, ki ga vodi prof. dr. David B. Vodušek, poteka v zimskem semestru četrtega letnika v obliki predavanj in seminarjev. Preverjanje znanja je v obliki pisnega kolokvija.

Izr. prof. Zvezdan Pirtošek vodi tudi pouk nevrologije za študente psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Raziskovalna dejavnostV zadnjih desetih letih so bili člani Katedre raziskovalno dejavni kot nosilci raziskav ali pa kot sodelujoči raziskovalci pri raziskovalnih projektih, in programih, ki so potekali na raziskovalnih ustanovah, kjer so večinsko zaposleni, na Medicinski fakulteti in v sodelovanju z drugimi ustanovami. V okviru raziskovalnih projektov vsako leto razpišemo teme za raziskovalne študentske naloge. Vsako leto vsaj eno tako opravljeno delo prejme Prešernovo fakultetno nagrado ali fakultetno priznanje.

V zadnjih destetih letih so člani katedre objavili večkje število člankov v revijah z SCI, kar je razvidno iz podatkovnih baz.

Katedra za nevrologijo. Z leve: Zvezdan Pirtošek, David B. Vodušek, Miloš Kogej (sedi), Anton Grad, Zdenko Garaševič, Maja Trošt, Uroš Rot. Manjkata: Anton Mesec, Marjan Zaletel.Chair of Neurology: Zvezdan Pirtošek, David B. Vodušek, Miloš Kogej (sitting), Anton Grad, Zdenko Garaševič, Maja Trošt, Uroš Rot. Missing: Anton Mesec, Marjan Zaletel.

219


Dejavnosti Katedre na področju pedagoškega dela, speciali-stičnega izobraževanja, raziskovalnega dela in vključitev v mednarodne tokove so pripomogle k prepoznavnosti oftalmološke stroke doma in v tujini.

Kratka zgodovinaKatedra za oftalmologijo Medicinske fakultete v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1945. Prvi predstojnik katedre je bil prof. dr. Leopold Ješe, ki je že leta 1947 izdal za tiste čase odličen učbenik oftalmologije. Sodelovanje z Medicinsko fakulteto je bilo tedaj velika čast, pedagoški nazivi so bili cenjeni in izgovarjalo se jih je vedno z velikim spoštovanjem, četudi je šlo »le« za asistenta. Pedagoško delo je po odhodu prof. Ješeta

Katedra za oftalmologijoChair of Ophthalmology

Predstojnik: prof. dr. Marko Hawlina, dr. med.

Prof. dr. Carmen Bežek Dereani, dr. med.Professor Carmen Bežek Dereani, MD.Foto (Photo): arhiv Katedre.

Prof. dr. Leopold Ješe, dr. med.Professor Leopold Ješe, MD.Foto (Photo): arhiv Katedre.

Prof. dr. Stane Stergar, dr. med.Professor Stane Stergar, MD.Foto (Photo): arhiv Katedre.

Nova očesna klinika Univerzitetnega kliničnega centra v gLjubljani, odprta leta 2001.New Eye Hospital of University Medical Centre Ljubljana, opened gin 2001.Foto (Photo): KO-GU (2009).

prevzela prof. dr. Carmen Bežek Dereani in nato prof. dr. Stane Stergar. Po upokojitvi prof. Stergarja je predstojništvo Katedre prevzel prof. dr. Stane Novak in za njim prof. dr. Gorazd Kolar. Prav prof. dr. Gorazd Kolar je bil tisti, ki je s svojim navdušenjem, človeško toplino in radovednostjo oftalmologijo najbolj približal študentom in nam, takratnim specializantom. Po upokojitvi prof. dr. Kolarja od leta 1997 dalje Katedro vodi prof. dr. Marko

220


Hawlina. Dolgoletno in prijazno fakultetno višjo medicinsko sestro Magdo Stanovnik je po njenem odhodu v pokoj nasledila višja medicinska sestra Vojka Macura in za njo, prav tako akademsko prijazna, višja medicinska sestra Ljuba Taljat.

Katedra za oftalmologijo danesKatedra ima sistemizirano eno učiteljsko (red. prof. dr. Marko Hawlina) in šest asistentskih mest, ki jih zasedajo: izr. prof. dr. Branka Stirn Kranjc, izr. prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, doc. dr. Barbara Cvenkel, asist. dr. sc. Mirna Štabuc Šilih, asist. dr. sc. Polona Jaki Mekjavić in doc. dr. Mojco Globočnik Petrovič. Seveda to za izpeljavo pedagoškega procesa ni dovolj, zato imamo še nazivne sodelavce, in sicer: asist. prim. mag. Dragico Kosec, asist. dr. sc. Martino Jarc Vidmar, asist. dr. sc. Petro Popović, asist. dr. sc. Manco Tekavčič Pompe, asist. mag. Natašo Vidovič Valentinčič, asist. mag. Mojco Urbančič, asist.mag. Mateja Beltrama, asist. Vladimirja Debelića in asist. Petro Schollmayer.

Prof. dr. Gorazd Kolar, dr. med.Professor dr. Gorazd Kolar, MD.Foto (Photo): arhiv Katedre.

Prof. dr. Marko Hawlina, dr. med.Professor Marko Hawlina, MD.Foto (Photo): KO-GU (2009).

V Ljubljani je bila habilitirana tudi izr. prof. dr. Dušica Pahor, sicer predstojnica Očesnega oddelka in novoustanovljene Katedre za oftalmologijo Univerze v Mariboru, katere nastanek smo podpirali že vrsto let in s katero odlično sodelujemo. Oftalmo-logijo na Fakulteti za zdravstvo pa poučuje naša nekdanja asistentka prim. dr. sc. Irena Brovet Zupančič, dr. med.

Katedra z navedenimi pedagoškimi delavci vsako leto izpelje predavanja in vaje za študente medicine in dentalne medicine. Za študente smo pripravili spletno stran s povzetki predavanj, izpitnimi vprašanji, viri literature in podobno. Iz neprimerne vajalnice v kleti stare očesne klinike smo pedagoško dejavnost preselili v moderno vajalnico z vso potrebno opremo na novi očesni kliniki. Opremili smo seminar, v katerem lahko v živo opazujemo sliko z mikroskopa v operacijskih dvoranah. V okvirih možnosti smo posodobili vire in načine poučevanja, a tudi povečali zahtevnost. Rezultati so dobri in študenti poleg kliničnega znanja uspešno pridobivajo tudi raziskovalne izkušnje, o čemer priča več kot 10 fakultetnih in ena univerzitetna Prešernova nagrada v letu 2003. Pedagoško delo katedre je bilo s strani študentov vedno zelo dobro ocenjeno in leta 2006 je bil na predlog študentov prof.dr.Hawlina nagrajen z Lavričevim priznanjem za najuspešnejše učiteljsko delo.

V prihodnje nameravamo za boljše delo s študenti v pedagoško delo vključiti vse zdravnike klinike, ki to želijo in ponuditi mladim specialistom, da kandidirajo za naziv asistenta, hkrati pa vključiti v delo s študenti tudi izkušene klinične zdravnike. S tem želimo uresničiti namen Medicinske fakultete, da bi delo organizirali v manjših skupinah, kar pa bo možno le ob sočasni razbremenitvi pedagoškega osebja od prekomernega kliničnega dela in boljši – vsaj moralni, če že ne materialni – spodbudi tudi v učni bolnišnici.

Raziskovalno deloRaziskovalna skupina Očesne klinike je s podporo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v zadnjih 10 letih razvila pomembno raziskovalno dejavnost. Vodja raziskovalne skupine je od leta 1997, ko je bila skupina tudi formalno ustanovljena in prijavljena pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, prof. Marko Hawlina. Na očesni kliniki imamo 11 doktorjev znanosti in 10 magistrov. V raziskovalnem delu smo v zadnjih desetih letih objavili več kot 80 člankov v revijah, ki jih indeksira SCI. Članki so bili citirani več kot dvestokrat. Objavili smo tudi 3 obsežne oftalmološke številke Zdravniškega vestnika, v pripravi pa je četrta. Uspešno smo končali več temeljnih in aplikativnih projektov: v zadnjih desetih letih so sodelavci katedre vodili 11 raziskovalnih projektov in dva raziskovalna programa. V lanskem letu smo uspeli pridobiti še podoktorski projekt pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

221


Vsi začeti projekti so bili tudi uspešno končani in so bili zelo dobro ocenjeni. Projekti so omogočili tudi nabavo pomembnega dela raziskovalno-klinične opreme in pridobitev mladih raziskovalcev, s tako pridobljenimi sredstvi pa smo lahko delno financirali tudi izobraževanje sodelujočih, kar je razbremenilo redna finančna sredstva klinike. Doslej smo imeli skupno 8 mladih raziskovalcev in 6 kolegov, ki so dokončali specializacijo, od teh so 4 že doktorirali, 3 pa sta opravili magisterij. V letu 2003 je bil kot najpomembnejši rezultat večletnega raziskovalnega dela uvrstitev med 15 klinik Univerzitetnega kliničnega centra, ki so uspele pridobiti stabilno programsko financiranje Ministrstva za znanost, za kar gre zasluga prav članom naše katedre. S tem je bil uresničen tudi koncept delovanja klinično usmerjenih eksperimentalnih laboratorijev na Očesni kliniki, ki so bili zasnovani s sodelovanjem prof.

dr. Davida Križaja z očesne klinike Kalifornijske univerze San Francisco (University of California, San Francisco,UCSF). Deloma iz raziskovalnih sredstev smo laboratorije opremili že ob selitvi v novo kliniko in opremo kasneje dopolnili iz raziskovalnih sredstev. Ob pridobitvi programskega financiranja smo lahko za polni delovni čas zaposlili raziskovalca mag. Darka Perovška, univ. dipl. biol., ki je prišel iz skupine za vidno fiziologijo Oddelka za biologijo Univerze v Ljubljani, s katero načrtujemo več domačih in mednarodnih projektnih sodelovanj. V laboratorijih imamo ustrezne razmere za delo s celičnimi in tkivnimi kulturami, svetlobno mikroskopijo, histokemijo, prikaz kalcija v celicah, direktno elektrokemično merjenje elektrolitov in nevrotransmiterjev, intracelularne in ekstracelularne elektro-fiziološke tehnike in barvanja. Vse tehnike so ključne za klinično motivirane raziskave, na primer za razvoj terapevtskih

Študenti pri vajah iz oftalmologije z asist. dr. Polono Jaki Mekjavić.Medical students at the training of practical skills with Assistant Polona Jaki Mekjavić.Foto (Photo): KO-GU (2009).

222


možnosti na katerem koli tkivu očesa, od roženice do mrežnice. Z mikroskopi in operacijskimi sistemi, ki so bili v uporabi na stari kliniki, smo opremili tudi »wetlab«, ki služi predvsem specializantom za učenje mikrokirurških tehnik, uporaben pa je tudi za vse vrste disekcijskih tehnik. Že doslej smo uspešno raziskovalno sodelovali s slovenskimi raziskovalnimi in kliničnimi ustanovami, v tujini pa zlasti z Moorfields Eye Hospital v Londonu, s katero smo v letih 2002 in 2003 pripravili tudi dva tridnevna tečaja o boleznih makule in uveitisu. Prav tako s pomočjo organizacije The British Council teče sodelovanje prof. Hawline z dr. Grahamom Holderjem z Očesne klinike Moorfields) in dr. Jelke Brecelj z elektrofiziološkim laboratorijem bolnišnice Great Ormond Street Children Hospital v Londonu, ki ga vodi dr. Dorothy Thompson. Dr. Jelka Brecelj je bila tudi urednica posebne izdaje Documente Ophthalmologice

v letu 2003 na temo pediatrične nevrofiziologije, ki jo razvijata skupaj s prof. Branko Stirn Kranjc. Uspešno je bilo tudi sodelovanje prof. dr. Branke Stirn Kranjc s prof. Sketljem s patofiziološkega inštituta Medicinske fakultete, dr. Ivo Eržen z Inštituta za anatomijo ter s kolegi iz Pariza, na podlagi česar sta nastala dva pomembna članka, ki sta bila leta 2000 in 2001 objavljena v revijah z visokim faktorjem vpliva.

Dobro je tudi naše sodelovanje z Inštitutom za patologijo Medicinske fakultete, kjer je prof. Brigita Drnovšek Olup z mag. Beltramom in dr. Pižmom evaluirala učinke laserskega sevanja na kožo in, z doc. Cvenklovo, na očesno zakotje. Prav tako teče sodelovanje z dr. Anastazijo Hvala v več projektih, tudi pri spremembah lečnih epitelnih celic. Prof. Brigita Drnovšek Olup je sodelovala s prof. Majaronom z Inštituta Jožef Štefan

Redni sodelavci Katedre za oftalmologijo (Staff of Chair of Ophthalmology). Z leve (from left) Branka Stirn Kranjc, Mirna Štabuc Šilih, Marko Hawlina, Polona Jaki Mekjavić, Ljuba Taljat, Barbara Cvenkel in tajnica katedre, Mojca Knafelc. Na sliki manjka Brigita Drnovšek Olup (was absent on the picture).Foto (Photo): KO-GU (2009).

223


in ing. Borisom Vedlinom iz podjetja Optotek. Izsledki so bili prav tako objavljeni v SCI-revijah. Prav tako uspešno je bilo sodelovanje doc. Barbare Cvenkel s prof. Alojzom Ihanom, ki je svoje doktorsko delo z impresijsko citologijo in pretočno citometrijo v SCI-reviji objavila že leta 2000. Uspešno je bilo tudi sodelovanje prof. dr. Branke Stirn Kranjc s prof. Sketljem s patofiziološkega inštituta Medicinske fakultete, dr. Ido Eržen z Inštituta za anatomijo ter s kolegi iz Pariza, na podlagi česar je nastalo nekaj člankov v revijah z visokim faktorjem vpliva. V letu 2003 je bila v sodelovanju z nemškim oftalmološkim združenjem izdana tudi skupna številka SCI-revije Klinische Monatsblaetter der Augenheilkunde, kjer je izšlo 9 naših člankov. Pomemben del objav predstavljajo tudi genetske študije pri bolnikih z diabetično retinopatijo, ki jih s sodelovanjem s prof. Danielom Petrovičem z Inštituta za histologijo Medicinske fakultete in prof. dr. Borutom Peterlinom, vodjem Službe za medicinsko genetiko Ginekološke klinike, izvaja doc. Mojca Globočnik Petrovič. Genetske in morfološke raziskave roženice in keratokonusa v sodelovanju s prof. Damjanom Glavačem z Inštituta za patologijo Medicinske fakultete so bila tema doktorske disertacije in objave SCI-člankov asist. dr. Mirne Štabuc Šilih, s prof. Glavačem in prof. Peterlinom pa smo sodelovali tudi pri genetskih raziskavah makularnih distrofij, kar je bilo tudi objavljeno v SCI-revijah in domačih revijah in zbornikih. V zadnjih letih smo dokončali tudi raziskave z metodo avtofluorescence, mikroperimetrije in multifokalne elektroretinografije pri retinalnih distrofijah, ki sta jih za doktorski deli obravnavali in v SCI-revijah objavili asist. dr. Petra Popović in asist. dr. Martina Jarc Vidmar. Prav tako je treba omeniti sodelovanje asist. dr. Polone Jaki Mekjavić pri raziskovalnih projektih v zvezi z znaki na očeh pri športih, kot sta ekstremni alpinizem in potapljanje ter pri uporabi anti- VEGF faktorjev v terapiji starostne degeneracije rumene pege.Plodno sodelujemo tudi z Inštitutom za pljučne bolezni Golnik, Kemijskim inštitutom in Inštitutom Jožef Štefan in očesno kliniko v Utrechtu na področju uveitisa, kar je pripeljalo tudi do pomembnih objav asist. dr. Nataše Vidovič Valentinčič v SCI-revijah.

Mednarodne povezaveŽe več let se na več področjih povezujemo s pomembnimi tujimi klinikami in mednarodnimi ustanovami. Pomemben dogodek je bila evropska akreditacija klinike kot učnega centra leta 2005 s strani European Board of Ophthalmology (EBO), ki mu od letošnjega leta predseduje prof. dr. Marko Hawlina (2009–2010). V okviru Evropskega odbora za oftalmologijo potekajo mednarodni specialistični izpiti, ki se jih slovenski specializanti uspešno udeležujejo od leta 2005. Do danes je izpit Evropskega odbora za oftalmologijo opravilo 24 specializantov, od tega so se štirje uvrstili od prvega do tretjega mesta, 11 kolegov pa se je uvrstilo med najboljših petnajst od preko tristo kandidatov

iz vse Evrope, kar priča o kakovosti in dobri organizaciji specialističnega izobraževanja, ki poteka pod vodstvom članov katedre. V kratkem načrtujemo tudi akreditacijo pri European Vision Institute (EVI), ki nas bi uvrstila med akreditirane centre za izvedbo multicentričnih kliničnih raziskav. Leta 2003 smo v okviru našega 5. kongresa izpeljali sestanek sveta Societas Ophthalmologica Europaea (SOE), leta 2008 pa sestanek držav Alpe Adria. O mednarodnem ugledu slovenske oftalmologije poleg predstavnikov v evropskih strokovnih združenjih pričajo tudi uspešno izpeljani evropski simpoziji (Kongres evropskega združenja okuloplastične in rekonstruktivne kirurgije – ESOPRS leta 2007 (prof. Brigita Drnovšek Olup), EPOS – evropski simpozij pediatrične oftalmologije leta 2007 (prof. dr. Branka Stirn Kranjc), in kongres European Association for Vision and Eye Research (EVER), ki ga gostimo v Portorožu od leta 2007 do leta 2009 (prof. dr. Marko Hawlina).

ZaključekOftalmologija je dejavna stroka na področju pedagoškega in razvojno-raziskovalnega dela. Prizadevamo si dolgoročno uravnotežiti položaj teh pomembnih razvojnih dejavnosti z rutinskimi kliničnimi obremenitvami, kar je temeljni pogoj za razvoj terciarnih postopkov in posegov in zahtevnejše diagnostike in splošnega ustvarjalnega ozračja na kliniki in katedri. Z uspešnim mednarodnim povezovanjem smo si ustvarili ugled, ki ga bo treba vzdrževati in nadgrajevati tudi v prihodnje.

Prva samostojna očesna klinika v Ljubljani, odprta leta 1890.First Eye Hospital in Ljubljana, opened in 1890.Foto: arhiv Katedre.

225


Kratka zgodovinaKatedra za onkologijo in radioterapijo je bila ustanovljena decembra leta 1947. Že naslednje leto je ljubljanska Medicinska fakulteta sprejela v svoj program onkologijo in radioterapijo kot posebni predmet. V tistem času so le redkokje poučevali onkologijo in radioterapijo kot posebni predmet in še danes so v Evropi tudi medicinske fakultete brez posebnega predmeta onkologije in radioterapije. Tako je bila Katedra za onkologijo in radioterapijo ena izmed prvih v Evropi in tudi drugod po svetu.

Prvi predstojnik Katedre za onkologijo in radioterapijo je bil prof. dr. Leo Šavnik (od leta 1947 do leta 1963), za njim pa prof. dr. Božena Ravnihar (od leta 1963 do leta 1984) in prof. dr. Stojan Plesničar (od leta 1984 do leta 1995). Od leta 1996 je predstojnik katedre prof. dr. Zvonimir Rudolf.

Katedra za onkologijo in radioterapijoChair of Oncology and Radiotherapy

Predstojnik: prof. dr. Zvonimir Rudolf, dr. med.

Onkološki inštitut Ljubljana – park s platanami. gOncology g – view from the park.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Onkološki inštitut Ljubljana – sedež Katedre za onkologijo in radioterapijo.Institute of Oncology – Chair of Oncology and Radiotherapy.Foto KO-GU (2009).

Katedra za onkologijo je že od ustanovitve dalje kot klinična katedra umeščena na Onkološki inštitut Ljubljana, ki je tako

Prof. dr. Zvonimir Rudolf, dr. med., predstojnik Katedre za onkologijo in radioterapijoProfessor Zvonimir Rudolf, MD, Chair of Oncology and Radiotherapy.Foto (Photo): KO-GU (2009).

226


Problemsko naravnan pouk.Problem based learning.Foto (Photo): KO-GU (2009).

tudi baza za pedagoško in raziskovalno dejavnost na področju onkologije. Pouk onkologije in radioterapije bogatimo z izbranimi multidisciplinarnimi predavanji habilitiranih učiteljev, ki so zaposleni na Onkološkem inštitutu.

Pedagoška dejavnostProgram poukaŠtudenti se seznanijo z nastankom, epidemiologijo, zgodnjim odkrivanjem ter diagnostiko in zdravljenjem rakavih bolezni. Spoznajo splošna onkološka načela, multidisciplinarni način obravnave bolnikov, usmerjeno onkološko anamnezo, opredelitev stanja zmogljivosti ter metode diagnostike in zdravljenja.Pouk onkologije poteka v 5. letniku študija medicine in dentalne medicine, vendar mu je kljub obsežnosti problematike žal namenjenih premalo ur (28). Temu primerna je tudi zasedba

katedre. V zadnjem obdobju smo sicer povečali število asistentskih mest (od 2 na 3), glede na pomembnost in delež patologije pa bo treba število asistentskih mest v naslednjih letih še povečati.V zimskem semestru izvajamo pouk v okviru predavanj in seminarjev. Sedanje razmerje je v korist aktivnega sodelovanja študentov v obliki seminarjev (16 ur seminarjev in 12 ur predavanj). V letnem semestru pa izvajamo pouk v okviru kliničnih vaj, pri katerih sodelujejo habilitirani asistenti in učitelji ter izkušeni specialisti z Onkološkega inštituta. V poletnem semestru organiziramo s pomočjo habilitiranih asistentov in učiteljev ter izkušenih sodelavcev specialistov Onkološkega inštituta Ljubljana zelo uspešne klinične vaje.

Pedagoški delavci katedreRedni profesorji: Prof. dr. Marjan Budihna, dr. med.; Prof. dr. Tanja

227


Čufer, dr. med.; Prof. dr. Miha Debevec, dr. med.; Prof. dr. Berta Jereb, dr. med.; Prof. dr. Zvonimir Rudolf, dr. med.

Znanstveni svetniki: Znan. svet. dr. Maja Čemažar, univ. dipl. biol; Znan. svet. dr. Marko Habič, univ. dipl. fiz.; Znan. svet. dr. Srdjan Novaković, univ. dipl. biol.; Znan. svet. dr. Gregor Serša, univ. dipl. biol.

Izredni profesorji: Prof. dr. Primož Strojan, dr. med.; Prof. dr. Branko Zakotnik, dr. med.; Prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.

Docenti: Doc. dr. Albert Peter Fras, dr. med.; Doc. dr. Barbara Jeteršek Novaković, dr. med.; Doc. dr. Igor Kocijančič, dr. med.; Doc. dr. Hotimir Lešničar, dr. med.; Doc. dr. Ivana Žagar, dr. med.Znanstveni sodelavci: Dr. Ana Pogačnik, dr. med.

Asistenti: Asist. Franc Anderluh, dr. med.; Asist. mag. Kristijana Hertl, dr. med.; Asist. dr. Borut Kragelj, dr. med.; Asist. Marolt Mušič Maja, dr. med.; Asist. mag. Erika Matos, dr. med.; Asist. dr. Irena Oblak, dr. med.; Asist. mag. Bojana Pajk, dr. med.; Asist. mag. Primož Petrič, dr. med.; Asist. dr. Maja Podkrajšek, dr. med.; Asist. mag. Martina Reberšek, dr. med.; Asist. dr. Vaneja Velenik,dr. med.; Asist. dr. Lorna Zadravec Zaletel, dr. med.; Asist. mag. Helena Barbara Zobec Logar, dr. med.Pedagoška sestra: Gordana Lokajner, DMS, univ. dipl. org.

Znanstvenoraziskovalna dejavnostBibliografija 1999−2008: 97 izvirnih znanstvenih člankov (za te in druge prispevke glejte COBISS).

Sodelavci Katedre za onkologijo in radioterapijo (Staff of Chair of Oncology and Radiotherapy. Z leve (from left): Primož Strojan, Hotimir Lešničar, Zvonimir Rudolf, Gordana Lokajner, Tanja Čufer.Foto (Photo): arhiv Katedre.

229


Kratka zgodovinaKatedra za ortopedijo je bila ustanovljena pri popolni Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani septembra leta 1945. Leta 1952 se je preimenovala v Katedro za ortopedijo in fizikalno medicino, leta 1997 pa je z ustanovitvijo samostojne Katedre za fizikalno medicino in rehabilitacijo ponovno dobila ime Katedra za ortopedijo.

Predavanja iz ortopedije so potekala v sedmem semestru študija na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Za predavanja iz ortopedije je bilo namenjeno 30 ur ter 15 ur za fizikalno medicino in rehabilitacijo. Predavanja niso bila obvezna, obvezne pa so bile vaje za študente, ki so prav tako obsegale 30 ur za ortopedijo ter 15 ur za fizikalno medicino. Po opravljenih predavanjih in vajah sta bila obvezna kolokvij iz ortopedije ter kolokvij iz fizikalne medicine in rehabilitacije. Od leta 1990 dalje je ortopedija postala izpitni predmet in ne več kolokvij. Izpit je obsegal praktično delo ter teoretično znanje. Iz fizikalne medicine in rehabilitacije je še naprej obstajal le kolokvij. Strokovno medicinsko delo je poleg predavanj obsegalo tudi seminarje, od leta 1990 dalje pa je bil za študente, ki jih je problematika ortopedije zanimala bolj poglobljeno, razpisan neobvezni dodatni pouk – izbirni študij.

Predstojniki Katedre za ortopedijo: prof. dr. Bogdan Brecelj, dr. med., od 1. oktobra 1945 do 30. septembra 1976; prof. dr.

Franc Debevec, dr. med., od 1. oktobra 1976 do 30. septembra 1981; prof. dr. Franc Srakar, dr. med., od 1. oktobra 1981 do 30. septembra 1996; prof. dr. Srečko Herman, dr. med., od 1. oktobra 1996 do 30. septembra 2003; prof. dr. Vane Antolič, dr. med., višji svetnik, od 1. oktobra 2003.

Posamezna poglavja iz ortopedije so poleg predstojnikov predavali še: prof. dr. Radivoj Bobič, dr. med.; prof. dr. Fedor Pečak, dr. med.; prof. dr. Janko Popovič, dr. med.

Katedra za ortopedijoChair of Orthopaedics

Predstojnik: prof. dr. Vane Antolič, dr. med.

Prof. dr. Vane Antolič, dr. med., višji svetnik – predstojnik Katedre za ortopedijo.Professor Vane Antolič, MD, Senior Counciller – Chair of Orthopaedics.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Študentje medicine na vajah iz ortopedije v predavalnici. gMedical students attending the practical course of orthopaedics gin the lecture room.Foto (Photo): KO-GU (2009).

230


231


Fizikalno medicino in rehabilitacijo pa so predavali: prof. dr. Franc Derganc, dr. med., od 1. oktobra 1952 do 30. septembra 1968; prof. dr. Edvard Pohar, dr. med., od 1. oktobra 1968 do 15. januarja 1983; prof. dr. Martin Štefančič, dr. med., od 15. januarja 1983 do 30. marca 1997.

Sedanja sestava Katedre za ortopedijoV letu 2009 so bili na Katedri za ortopedijo zaposleni: prof. dr. Vane Antolič, dr. med., višji svetnik (predstojnik); prof. dr. Vinko Pavlovčič, dr. med.; doc. dr. Rok Vengust, dr. med.; doc. dr. Janez Brecelj, dr. med.; doc. dr. Oskar Zupanc, dr. med.; doc. dr. Drago Dolinar, dr. med.

Pridruženi člani Katedre, ki opravljajo vaje za študente: doc. dr. Samo K. Fokter, dr. med.; asist. dr. Matej Drobnič, dr. med.; asist. dr. Robert Košak, dr. med.; asist. dr. Marko Kralj, dr. med.; asist. dr. Blaž Mavčič, dr. med.; asist. mag. Janez Podobnik, dr. med.; asist. dr. Borut Pompe, dr. med.; asist. Andrej Prlja, dr. med.; asist. mag. Tomaž Silvester, dr. med.; asist. mag. Klemen Stražar, dr. med.; asist. mag. Rihard Trebše, dr. med.; Nataša Berden, dr. med.; mag. Karin Schara, dr. med.; prim. mag. Ludvik Travnik, dr. med.

Glavna sestra Katedre za ortopedijo: Irena Rapoc, višja medicinska sestra.

Pedagoška dejavnostKatedra za ortopedijo sodeluje pri dodiplomskem pouku obveznega predmeta ter izbirnega predmeta Ortopedija v 5. letniku (smer Medicina). Vsako leto je na dodiplomski stopnji organiziranih 15 predavanj po 2 uri v okviru obveznega predmeta ter 15 ur izbirnega predmeta. Vsak študent v 5. letniku opravi 30 ur (en teden) obveznih vaj iz predmeta Ortopedija, predstavi en seminar in odda en pisni izdelek (ortopedska anamneza in pregled bolnika). Skupine na enotedenskih vajah iz Ortopedijo obsegajo 16 do 19 študentov. Pri pouku študentov vsak teden sodeluje 7 mentorjev: 2 mentorja na oddelkih z odraslimi bolniki, 4 mentorji v ambulantah in en mentor na otroškem oddelku. Razmerje med številom študentov na vajah in mentorji znaša od 2 do 3 študente na mentorja.

Vhod Ortopedske klinike.The entrance of the Department of Orthopaedic Surgery.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Študent medicine izvablja patelarni refleks na bolniku. gA medical student eliciting the patellar reflex on a patient. gFoto (Photo): KO-GU (2009).

Arhivska fotografija Katedre za Ortopedijo.Photo of the Chair of Orthopaedics from the archives.Foto (Photo): arhiv Katedre.

232


V podiplomskem programu Biomedicina je Katedra za ortopedijo vključena v temeljni predmet 1. letnika Raziskave v klinični medicini s predavanjem in seminarjem (Modul 3: Dosežki v kliničnih raziskavah; Tematski sklop 2: Medicinske vede operacijskih strok). V študijskem letu 2009/2010 se je začel izvajati tudi izbirni podiplomski predmet Izbrane raziskovalne metode za preučevanje bolezni v ortopediji.

Katedra za ortopedijo ima svoje prostore v prizidku Ortopedske klinike v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana na Zaloški cesti 9 v Ljubljani. Leta 2007 je bila opravljena obsežna prenova prostorov, ki sedaj obsegajo novo predavalnico z možnostjo multimedijskih predstavitev, tajništvo Katedre, garderobne in toaletne prostore ter vhodno avlo. Podatki o Katedri za ortope-dijo so dostopni na spletnem naslovu: http://www.mf.uni-lj.si

Znanstvenoraziskovalna dejavnostČlani in sodelavci Katedre za ortopedijo so bili v zadnjih desetih letih vključeni v naslednje javne raziskovalne projekte:Nove neinvazivne optične meritve za diagnostiko v ortopediji

(1997−1999),Analiza vplivov elektrokemijskega in mehanskega delovanja na

ortopedske implante (1996−2001),Biomehanična analiza ortopedskih posegov na kolku 1

(1997−1999),Laser za ortopedijo (1998−2001),Racionalizacija diagnostike aseptične nekroze glavice stegne-

nice (1998−2000),Preprečevanje zožanja intervertebralnega prostora (2000−2002),Optične meritve in diagnostika v ortopediji (1998−2001),Klinična biomehanika kolka (2001−2004),

Arhivska fotografija Katedre za Ortopedijo – tečaj osteosinteze.Course of osteosynthesis (from archives of the Chair).Foto (Photo): arhiv Katedre.

233


Biomehanična analiza ortopedskih posegov na kolku 2 (2004−2007),

Razvoj tkivno-inženirskih kostnih nadomestkov za uporabo v parodontologiji, travmatologiji in ortopediji (2004−2007),

Vadba za šport in zdravje (2004−2007).

V tem obdobju se je na Katedri za ortopedijo uspešno zaključilo 10 študentskih raziskovalnih nalog, ki so prejele fakultetne Prešernove nagrade in fakultetna Prešernova priznanja (Boštjan Kersnič in Boštjan Kocjančič, 1998; Blaž Mavčič, 1998; Blaž Mavčič, 1999; Matevž Tomaževič, 2002; Janez Plestenjak, 2003; Miran Križančič, 2005; Igor Rigler in Ivica Ratoša, 2005; Mojca Lunder in Primož Kuhar, 2005; Matic Ivanovski in Ivo List, 2006; Jurij Janež in Peter Stražar, 2006).

Pod mentorstvom sodelavcev Katedre za ortopedijo je v

Sodelavci Katedre za ortopedijo (Coworkers of the Chair of Orthopaedics). Prva vrsta z leve (first row from left): Matevž Gorenšek, Marko Kralj, Rok Vengust, Vane Antolič, Oskar Zupanc, Robert Košak, Ludvik Travnik. Druga vrsta z leve (second row from left): Blaž Mavčič, Borut Pompe, Matej Drobnič, Marko Špiler, Janez Brecelj, Klemen Stražar, Nataša Berden, Drago Dolinar.Foto (Photo): KO-GU (2009).

obdobju od leta 1998 do leta 2008 zaključilo podiplomski študij 10 magistrov medicinskih znanosti (Drago Dolinar, 1998; Tomaž Silvester, 2000; Oskar Zupanc, 2000; Boštjan Kocjančič, 2001; Klemen Stražar, 2001; Martin Mikek, 2001; Borut Pompe, 2001; Simon Herman, 2002; Matej Drobnič 2003; Simon Kovač 2004) in 9 doktorjev medicinskih znanosti (Elvira Maličev, 2003; Rok Vengust, 2004; Drago Dolinar, 2004; Oskar Zupanc, 2006; Marko Kralj, 2006; Matej Drobnič, 2006; Robert Košak, 2006; Blaž Mavčič, 2007; Borut Pompe, 2007).

BibliografijaČlani Katedre za ortopedijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani so v obdobju od leta 1999 do leta 2009 s sodelavci objavili 49 strokovnih in znanstvenih raziskovalnih člankov v revijah, ki jih indeksira SCI.

235


Katedra za otorinolaringologijoChair of Otorhinolaryngology

Predstojnik: prof. dr. Miha Žargi, dr. med.

Kratka zgodovinaKatedra za otorinolaringologijo je bila ustanovljena leta 1945. Za honorarnega predavatelja iz otorinolaringologije je bil imenovan kasnejši profesor dr. Janko Pompe. Leta 1949 je bil izvoljen za docenta, leta 1957 pa za izrednega profesorja. V letih od 1949 do 1969 je bil predstojnik katedre. Leta 1969 je katedro prevzel prof. dr. Vinko Kambič. Leta 1986 je postal predstojnik katedre prof. dr. Miha Žargi, ki je od leta 1987 dalje tudi predstojnik klinike. Prof. Žargi je bil v obdobju od leta 1991 do leta 1995 prodekan Medicinske fakultete in v letih od 1995 do 2005 dekan Medicinske fakultete.

Pedagoška dejavnostNa katedri sta dve učiteljski in štiri asistentska mesta. Učitelja sta redna profesorja prof. dr. Miha Žargi in prof. dr. Lojze Šmid, asistentsko delo pa so prevzeli doc. dr. Avgust Župevc, doc. dr. Janez Fischinger, doc. dr. Anton Gros in izredna profesorica prof. dr. Irena Hočevar Boltežar. Habilitirani pa so doc. dr. Jagoda Vatovec, asist. mag. Aleksandar Aničin in asist. mag. Saba Battelino.

Katedra opravi 45 ur predavanj za študente splošne medicine in 15 ur za študente dentalne medicine, oboji pa imajo po 30 ur vaj.

Člani katedre poučujejo tudi na Pedagoški fakulteti in Visoki šoli za zdravstvo. Prof. Žargi sodeluje pri magistrskem študiju v okviru nevroloških ved in v kirurškem sklopu doktorskega študija.

Vsi člani katedre so mentorji in člani izpitnih komisij pri specializacijah iz otorinolaringologije, pediatrije in maksilofacialne kirurgije. Katedra vodi tudi specializacijo iz klinične logopedije.

Člani katedre so bili v zadnjih 10 letih mentorji pri 6 doktoratih, 9 magisterijih in 7 Prešernovih nalogah, dve sta prejeli fakultetno priznanje, ena pa fakultetno Prešernovo nagrado. Upokojeni asistent katedre Jernej Podboj, dr. med., je prejel Lavričevo priznanje.

Znanstvenoraziskovalna dejavnostVsi člani katedre skrbijo za prenos znanja iz tujine na kliniko. Posebej je treba poudariti uvedbo endoskopske kirurgije nosu in obnosnih votlin, vgrajevanje kohlearnega implanta, uvajanje fonokirurških metod, uvajanje in razvoj kirurških tehnik in rekonstrukcije pri zdravljenju bolnikov z rakom grla, žrela in ustne votline ter nevrootokirurških pristopov skozi srednjo lobanjsko kotanjo.

Člani katedre delujejo na raziskovalnem področju in sodelujejo z raziskovalci v tujini. Sodelujejo v delu skupne programske skupine Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo in Onkološkega inštituta, ki uvaja in preučuje uspešnost kombiniranega zdravljenja napredovalega raka glave in vratu ter raziskuje klinične in biološke napovedne dejavnike. Skupaj z Inštitutom za patologijo Medicinske fakultete raziskujejo patologijo in molekularno genetiko tumorjev glave in vratu. Z raziskovalnim centrom za preučevanje raka iz Vancouvra v Kanadi so prvi v svetu preizkusili in uvedli avtofluorescenčno laringoskopijo za odkrivanje prekanceroznih sprememb sluznice. V okviru raziskovalnega projekta s Filozofsko fakulteto uvajajo nove pristope na področju govorne avdiometrije. Skupaj z nevrologi preučujejo glasovne motnje pri nevroloških boleznih. Sledijo glasovnim spremembam po obsevalnem

Praktični pouk – pregled bolnika. gExamination of patient by undergraduate. gFoto (Photo): KO-GU (2009).

236


zdravljenju zgodnjega raka grla in epidemiološkim razmeram ter etiološkim dejavnikom pri profesionalnih disfonijah.

Člani katedre so predavali na številnih tujih strokovnih srečanjih in imeli tudi vabljena predavanja na evropskih in svetovnih otorinolaringoloških kongresih.

V revijah, ki jih indeksira SCI, imajo člani katedre v zadnjih desetih letih objavljenih 42 člankov (glejte COBISS).

Strokovna dejavnostŽe od ustanovitve Združenja otorinolaringologov Slovenije

pri Slovenskem zdravniškem društvu leta 1992 člani katedre vodijo organizacijsko in strokovno delo Združenja (predsedniki A. Župevc od leta 1992 do leta 2000, M. Žargi od leta 2000 do leta 2008 in od leta 2008 dalje I. Hočevar Boltežar). Člani katedre so vodili delo Republiškega strokovnega kolegija iz otorinolaringologije.

Člani Katedre za otorinolaringologijo (Staff of Chair of Otorhinolaryngology). Prva vrsta z leve (first row from left): Saba Battelino, Irena Hočevar Boltežar, Jagoda Vatovec; druga vrsta z leve (second row from left): Avgust Župevc, Alojz Šmid, Miha Žargi, Janez Fischinger, Anton Gros, Aleksandar Aničin.Foto (Photo): arhiv Katedre.

Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. hDepartment of Otorhinolaryngology and Cervicofacial Surgery. hFoto (Photo): Marjana Česenj.

237


239


Katedra za otroško in preventivno zobozdravstvoChair of Paediatric and Preventive Dentistry

Predstojnica: doc. dr. Narcisa Košir, dr. dent. med.

Vajalnica za otroško zobozdravstvo, Stomatološka klinika LJ. gDepartment of Peadiatric and Preventive Dentistry, University gMedical Centre Ljubljana.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Predstojnica Katedre za otroško in preventivno zobozdravstvo doc. dr. Narcisa Košir, dr. dent. med.Chair of Paediatric and Preventive Dentistry Assistant Professor Narcisa Košir, DMD.Foto (Photo): Pauli (2007).

Kratka zgodovinaStomatološka klinika je leta 1949 postala oddelek Medicinske fakultete. Leta 1950 so vsi oddelki klinike in tudi pedontologija, tedaj še skupaj z ortodontijo, postali katedre. Zametki današnje-ga študija predmeta Otroško in preventivno zobozdravstvo so bili vključeni v predmetu Stomatologija, ki je kasneje postal obvezni predmet študija stomatologije v Ljubljani.

Prvi predstojnik Katedre za pedontologijo je bil od leta 1950 do leta 976 prof. dr. Valter Krušič, dr. med., v letih od 1977 do 1998 prof. dr. Dimitrij Bartenjev, dr. stom., od jeseni leta 1998 pa doc. dr. Narcisa Košir, dr. dent. med.

Katedra za ortodontijo in pedontologijo je opravljala sledeče naloge: vzgoja mladih kadrov za samostojno praktično delo s pa-cienti in temeljno znanstvenoraziskovalno delo; preusmeritev splošnih zdravnikov v zobozdravnike; znanstvenoraziskovalno delo za pospešeni strokovni razvoj na področjih epidemije zobnega kariesa, patofiziologije sline v povezavi s kariesom, vpliva uporabe fluoridov na zmanjšanje kariesa, anomalije zob, citodiagnostike, genetike in preprečevanja kariesa.

Katedra in Oddelek za pedontologijo sta delovala vzporedno. Od leta 1958 samostojni Oddelek se je preimenoval v Kliniko za pedontologijo, v sedemdesetih letih pa oba v Katedro in Kliniko za otroško in preventivno zobozdravstvo.

Leta 1949 je bil za vodjo pedontološkega oddelka imenovan asistent Valter Krušič, dr. med. Napisal je dva učbenika: Otroško zobozdravstvo – Otroško in preventivno zobozdravstvo-1.del (1964) in Učbenik otroškega in preventivnega zobozdravstva - 2. del – Preventivna in socialna medicina (1965).

Klinični zobozdravnik Mitja Bartenjev, dr. stom. je leta 1959 postal njegov asistent. S tujimi in domačimi strokovnjaki sta

240


Vaje študentov stomatologije na Centru za otroško in preventivno zobozdravstvo, Stomatološka klinika LJ.Practical work-students of dentistry at the Department of Peadiatric and Preventive Dentistry, University Medical Centre Ljubljana.Foto (Photo): Barbara Klemenc (1997).

sodelovala pri testiranju in uvajanju kalcijevega fluorida v Europo, Slovenijo in Jugoslavijo. Leta 1978 je izšel prvi od obeh učbenikov takrat že predstojnika prof. dr. Mitje Bartenjeva. V okrnjeni obliki je ta učbenik poleg skandinavskega, angleškega in avstralskega še vedno osnova za študij predmeta. Prof. Bartenjev je bil prodekan, predstojnik oddelka za dodiplomski študij, odseka za stomatologijo in v letih 2001–2005 tudi dekan Medicinske fakultete.

Hinko Franken, dr. med. in specialist stomatologije je leta 1972 postal asistent. S prof. dr. Marijo Pečan sta pri otrocih s psihofizičnimi razvojnimi motnjami uvedla na Katedri za pedontologijo zdravljenje zob v splošni anesteziji. Po njegovem odhodu v pokoj je to delo zaradi številnih težav začasno zastalo.

V zgodnjih sedemdesetih letih je Katedra pričela izvajati podiplomski pouk – tečaj in specializacijo iz otroškega in preventivnega zobozdravstva (1973).

Program in vsebino specializacije so sooblikovali prof. Valter Krušič, doc. Mitja Bartenjev in sodelavci. Pomenila je začetek nepretrgane in sistematične preventivne dejavnosti. Usklajeno delo preko 300 osnovnih otroških zobozdravnikov in nad 30 specialistov je leta 1980 privedlo do strnitve posameznih preventivnih programov v nacionalni preventivni in zobozdravstveno-vzgojni program za preprečevanje obolevanja otrok za kariesom in drugimi ustnimi boleznimi. Rezultati, ki so sledili, so dokaz, da je karies bolezen, ki se jo da s pravilnim pristopom in več kot dvajsetletnim nepretrganim delom zajeziti, rezultate pa primerjati z dosežki v svetu.

Narcisa Košir, dr. stom., od leta 1970 klinična zobozdravnica je uvedla v zobozdravstvo otrok zdravljenje poškodovanih zob otrok in mladostnikov. Leta 1978 je po končani specializaciji postala asistentka. Vpeljala je skandinavsko metodo zdravljenja nedoraslih korenin stalnih zob pri otrocih in mladostnikih – zapiranje apeksov nedoraslih korenin s kalcijevim hidroksidom.

241


Študentje pri praktičnem pouku – delo z otrokom.Students work with child patient.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Leta 1990 je postala doktorica znanosti. Po odhodu prof. dr. Mitje Bartenjeva v pokoj pa je jeseni leta 1998 postala predstojnica Katedre.

Klinična zobozdravnica Jelisava Jožef je bila asistentka za otroško in preventivno zobozdravstvo od leta 1993 do 1999. Njena strokovna usmeritev so hospitalizirani otroci. Od leta 2006 vodi Center za otroško in preventivno zobozdravstvo. Alenka Pavlič, dr. stom. je delala kot klinična zobozdravnica od leta 1993 do 1998, ko je postala asistentka na Katedri. Leta 1997 je končala specializacijo in nato leta 1998 magistrirala. Specialistična in magistrska naloga obravnavata preventivno tematiko. Nadaljuje z zdravljenjem zob otrokom s posebnimi potrebami v splošni anesteziji ter proučevanjem in zdravljenjem razvojnih motenj trdih zobnih tkiv. Leta 2007 je z doktorskim delom »Sestava, zgradba in mehanske lastnosti sklenine zob pri različnih oblikah amelogenesis imperfecta« postala doktorica znanosti.

Stažist asistent Rok Kosem, dr. stom. je od leta 1999 do 2007 delal na Katedri kot asistent. Področje njegovega delovanja so epidemiologija in preventiva bolezni ustne votline − epide-miologija kariesa, etiopatogeneza parodontopatij pri otrocih ter poškodbe zob pri otrocih in mladostnikih. Kot študent 6. letnika je sodeloval pri organizaciji na novo vpeljanega pouka in vaj za študente 6. letnika dentalne medicine v področju zobozdravstvenega varstva otrok in mladostnikov v skupnosti, kar je nadaljeval tudi kot kot asistent.

Na Katedri je od leta 1998 kot asistent stažist delal Tomaž Rotar, dr. stom., ki pa se po uspešnem zagovoru magistrskega dela leta 2001 ni prijavil na mesto asistenta.

PriznanjaProfesor dr. Valter Krušič je prejel nagrado Kidričevega sklada za dosežke na področju preprečevanja kariesa. Profesor dr. Mitja Bartenjev je prejel Certificate of Merit IADC, Chicago 1960, Honorary Fellow of Scietic Comitet Balintove

242


Študentje pri praktičnem pouku – delo z otrokom.Students work with child patient.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Organisation, London 1994, in številna častna članstva. Doc. dr. Narcisa Košir je prejela priznanja strokovnih združenj in sekcij Jugoslavije in Slovenije.Rok Kosem je med študijem prejel Plečnikovo nagrado in Brenčič – Logarjevo nagrado, Oražnovo priznanje in posebno priznanje dekana za odličen uspeh pri študiju. Področju Otroškega zobozdravstva in preventivnega zobo-zdravstva je Svetovna zdravstvena organizacija leta 1993 izrekla pohvalo za uspešno delo.

Pedagoška, strokovna inznanstvenoraziskovalna dejavnost Katedra ima enega visokošolskega učitelja in od šolskega leta 2006/07 tri asistente: doc. dr. Narcisa Košir, dr. dent. med. (1942–), predstojnica Katedre za otroško in preventivno zobozdravstvo od leta 1998; asist. dr. Alenka Pavlič, dr. dent. med. (1965–), asistentka na Katedri za otroško in preventivno zobozdravstvo od leta 1998; asist. Rok Kosem, dr. dent. med. (1965–), asistent na Katedri za otroško in preventivno zobozdravstvo od leta 1999 do 2007; asist. Tanja Zakrajšek Tomaževič, dr. dent. med. (1978–), asistentka na Katedri za otroško in preventivno zobozdravstvo od leta 2006.

Katedra za otroško in preventivno zobozdravstvo Medicinske Fakultete v Ljubljani izvaja dodiplomski in podiplomski pouk dentalne medicine. Njena dejavnost se prepleta in neločljivo povezuje s kliničnim delom Centra za otroško in preventivno zobozdravstvo ter poteka v prostorih Stomatološke klinike v Ljubljani.

Pri dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju in na strokovnih srečanjih sodelujejo tudi vabljeni tuji učitelji, ki niso zaposleni na Medicinski fakulteti.

Razmerje med številom predavanj, vaj in seminarjev se ne spreminja in ni odvisno od števila študentov v letniku, se pa spreminja število skupin pri vajah in seminarjih.

Pouk predmetov »Otroško in preventivno zobozdravstvo« poteka v četrtem in petem, »Zobozdravstvene preventive mladine« pa v šestem letu študija.

Praktične vaje za študente dentalne medicine potekajo odvisno od števila študentov v 4 do 6 skupinah, v šestem letniku pa v blokih do 10 vaj. Skupine se oblikujejo glede na lokacijo, kjer vaja poteka. Pri izbirnem pouku seminar vodi učitelj, v izbirnem seminarju je po 5 študentov. Vaje v šestem letniku potekajo s sodelovanjem zunanjih sodelavcev vzgojno-varstvenih zavo-dov, to je v vrtcih, osnovnošolskih ambulantah in v posame-znih enotah »Zavoda za usposabljanje Janeza Levca«.

Podiplomski tečaj otroškega in preventivnega zobozdravstva, ki ga razpiše Medicinska fakulteta in na fakulteti izvaja Katedra za otroško in preventivno zobozdravstvo v sodelovanju s Katedro za javno zdravje, je do leta 2001 potekal na Inštitutu za varovanje zdravja. Tečaj je dvosemestrski in je obvezen za zobozdravnike otroškega zobozdravstva.

V obdobju od 1998 – 2007 je specializacijo, ob sodelovanju Katedre, končalo 15 specializantov otroškega in preventivnega zobozdravstva ki so zapolnili prosta mesta specialistov tega zobozdravstvenega področja.

Katedra in Center, skupaj s Sekcijo pedontologov SZD, organizirajo sestanke, izobraževanja, seminarje, simpozije in strokovna srečanja. Poleg podiplomskega tečaja vsaka tri leta prirejajo strokovno srečanje »Slovenski pedontološki dnevi« z udeležbo predavateljev iz tujine (Švedske, Norveške, Belgije, Velike Britanije, Avstrije, Kanade in nekdanjih jugoslovanskih republik). Zadnji »Slovenski pedontološki dnevi« so potekali leta 2007.

Člani Katedre redno sodelujejo na domačih in tujih strokovnih prireditvah in kongresih.

Pod mentorstvom doc. Koširjeve in somentorstvom asist. Kosma je leta 2002 študentska raziskovalnega naloga Tanje Zakrajšek »Vpliv prebadanja jezika (piercinga) na ustno floro« prejela Fakultetno Prešernovo nagrado.

243


Zaposlenih na Katedri za otroško in preventivno zobozdravstvo septembra 2006 (Staff of the Chair of Paediatric and Preventive Dentistry on september 2006). Z leve (from left): Traudi Paternoster, Tanja Zakrajšek Tomaževič, Narcisa Košir, Rok Kosem, Nevenka Despotovski, Alenka Pavlič. Foto (Photo): Mitja Pipan (2006).

Člani katedre poleg že naštetega delujejo še na področju otroške onkologije. Do leta 2005 so sodelovali tudi pri projektu Oralno zdravje.

Vsi predstojniki Katedre so bili sodelavci urednišva Zobozdravstvenega vestnika.

Ključni dosežki Katedre v obdobju od septembra leta 1998 do septembra leta 2008Leta 1999 smo obnovili, opremili in ponovno usposobili ambulanto za zdravljenje pacientov s posebnimi potrebami. Pri zdravljenju sodelujejo naši specializanti. V 12. semestru študija se z njim seznanijo tudi študenti dentalne medicine.Leta 2002 smo vzpostavili normalne delovne razmere za prak-tičen pouk študentov dentalne medicine. Obnova prostorov

je v veliki meri uspela zaradi finančne pomoči Medicinske fakultete.Leta 2003 smo zagotovili možnosti za seminarsko delo z majhnimi skupinami v sklopu prostorov Centra in Katedre za otroško in preventivno zobozdravstvo.Poleg obeh že obstoječih smo pridobili še novo asistentsko mesto in septembra leta 2006 zaposlili asistentko, ki uspešno opravlja podiplomski študij in je specializantka MF za področje otroškega in preventivnega zobozdravstva.Kljub takrat še nadvse neprimernim delovnim razmeram, velikim delovnim obremenitvam in kadrovski stiski je bilo leta 2002 zaključeno študentsko raziskovalno delo nagrajeno s fakultetno Prešernovo nagrado. Uspešno pa je bilo zaključeno tudi eno doktorsko delo.V zadnjih letih so člani Katedre prispevali 3 članke v revijah SCI.

245


Kratka zgodovinaPediatrija se je ločila od interne medicine pred približno 150 leti zaradi spoznanja, da potekajo nekatere bolezni, ki jih povzročajo isti povzročitelji, pri otrocih povsem drugače kot pri odraslih. Prva otroška bolnišnica je bila ustanovljena v Parizu leta 1803, na Slovenskem pa leta 1865, in sicer v Ljubljani na

Poljanski cesti. Prvi slovenski pediater prof. dr. Bogdan Derč (1880 –1958) se je rodil v Ljubljani, študij medicine je končal v Grazu leta 1904, iz pediatrije se je izpopolnjeval na Dunaju in v Grazu. V Ljubljano se je vrnil leta 1907, delo pediatra je opravljal le ambulantno, saj je bila Elizabetina otroška bolnišnica v rokah nemških zdravnikov. Šele leta 1919, po prvi svetovni vojni, se je lahko zaposlil v otroški bolnišnici v Ulici stare pravde v Ljubljani, kjer je bil imenovan za prvega slovenskega predstojnika bolnišnice.

Katedra za pediatrijoChair of Pediatrics

Predstojnik: prof. dr. Ciril Kržišnik, dr. med.

Predstojnika Katedre za pediatrijo prof. dr. Bogdan Derč, dr. med. (1945–1947) in prof. dr. Marij Avčin, dr. med. (1947–1977).Former Chairs of Pediatrics Professor Bogdan Derč, MD, and Professor Marij Avčin, MD.Foto (Photo): arhiv Katedre.

Otroška bolnišnica v Ulici stare pravde v Ljubljani, kjer je bil tudi sedež 1. Katedre za pediatrijo po preimenovanju bolnišnice v Pediatrično kliniko leta 1945.The former building of the Chair and Department of Pediatrics. Foto (Photo): arhiv Katedre.

Katedra za pediatrijo je locirana od leta 2009 na novi Pediatrični gkliniki v Ljubljani, Bohoričeva 20.Chair of Pediatrics is located in a new building of University gChildren's Hospital.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Katedra za pediatrijo je bila ustanovljena šele po drugi svetovni vojni, ko je bil prof. dr. Bogdan Derč imenovan za prvega profesorja pediatrije in predstojnika Katedre za pediatrijo. Prof. dr. Derč je v nastopnem govoru ob izvolitvi v naziv profesorja pediatrije z naslovom Pomen in vzpon pediatrije osvetlil pomen preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije bolnih otrok in mladostnikov – tako imenovane unitaristične pediatrije –, kar velja še danes.

246


Kasnejši predstojniki katedre so bili prof. Avčin (od leta 1947 do leta 1977), prof. dr. Lev Matajc (od leta 1977 do leta 1981), prof. dr. Jože Jeras (od leta 1981 do leta 1989), prof. dr. Marjan Prodan (od leta 1989 do leta 1993) in prof. dr. Ciril Kržišnik od leta 1994 dalje.

V obdobju od leta 1945 do danes so bili sodelavci katedre: prof. dr. Darja Fettich (1971–1989), prof. dr. Milan Štrukelj (1972–1997), asist. prim. dr. Ivica Tivadar (1973–1989), prof. dr. Ciril Kržišnik (od leta 1977), asist. prim. Iztok Jakša (1978–1995) in prof. dr. Marjan Prodan (1978 –1995), asist. prim. Marijana Kuhar (1984–1993), asist. dr. Borut Bratanič (od leta 1989), asist. Lada Cindro (1990–1995), doc. dr. Janez Primožič (1990), prof. dr. Tadej Battelino (od leta 1994), doc. dr. Zvonka Rener – Primec (od leta 1995), doc. dr. Janez Jazbec (od leta 1996), doc. dr. Štefan Grosek (od leta 1997), asist. prim. mag. Polona Brcar (1997–2005) in asist. mag. Uroš Mazić (1998–2008).

Predstojnika katedre v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja prof. dr. Lev Matajc, dr. med., (1977–1981) in prof. dr. Jože Jeras, dr. med., (1981–1989).Former Chairs of Pediatrics Professor Lev Matajc, MD, and Professor Jože Jeras, MD.Foto (Photo): arhiv Katedre.

Prof. dr. Marjan Prodan, dr. med., (1989–993) in prof dr. Ciril Kržišnik, dr. med., (1994 –).Chairs of Pediatrics Professor Marjan Prodan, MD, and Professor Ciril Kržišnik, MD.Foto (Photo): arhiv Katedre.

V zadnjem desetletju so postali člani katedre še: doc. dr. Tadej Avčin (od 1. marca 2006), prof. dr. Tomaž Podnar (2006–2008), doc. dr. Rok Orel (od 1. aprila 2008 ) in asist. dr. Gregor Novljan (od 1. oktobra 2008).

Pedagoška dejavnostDanes je katedra za pediatrijo intenzivno vključena v pouk študentov medicine in dentalne medicine ter v prenovo študija. Na katedri so zaposleni trije učitelji: prof. dr. Ciril Kržišnik (predstojnik), prof. dr. David Neubauer in prof. dr.Tadej Battelino. Osem članov katedre, ki imajo večinoma vsi učiteljski naziv, zasedajo asistentska mesta: doc. dr. Zvonka Rener Primec, doc. dr. Janez Primožič, doc. dr. Janez Jazbec, doc. dr. Štefan Grosek, asist. dr. Borut Bratanič, doc. dr. Tadej Avčin, doc. dr. Rok Orel in asist. dr. Gregor Novljan. Pri pouku sodeluje tudi 21 habilitiranih asistentov in štirje učitelji: doc. dr. Darja Paro, asist. Natalija Krajnc, asist. mag. Mirjana Perkovič Benedik, asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, asist. dr. Marta Macedoni Lukšič, asist. dr. Damjan Osredkar, asist. mag. Mihael Rogač, doc. dr. Samo Vesel, asist. mag. Andreja Borinc Beden, asist. mag. Matjaž Homan, asist. Jernej Brecelj, asist. mag. Mojca Žerjav Tanšek, asist. dr. Nataša Uršič Bratina, asist. mag. Nevenka Bratanič, asist. dr. Magdalena Avbelj, asist. dr. Primož Kotnik, asist. mag. Lidija Kitanovski, asist. dr. Veronika Velenšek Prestor, asist.Vladan Rajič, prof. dr. Rajko Kenda, asist. dr. Anamarija Meglič, asist. dr. Rina Rus, asist. dr. Tanja Kersnik Levart, prof. dr. Metka Derganc, asist. mag. Gorazd Kalan.

Dodiplomsko izobraževanjeKatedra za pediatrijo izvaja pouk pediatrije v 5. letniku medicine in dentalne medicine. V 9. semestru so v okviru rednega osnovnega programa za študente medicine predstavljena najpomembnejša poglavja pediatrije v obliki predavanj s prikazom kliničnih primerov (60 ur). V izbirnem programu so predstavljena posamezna izbrana, ozko usmerjena področja pediatrije za študente, ki jih to zanima (30 ur). V 10. semestru v okviru tako imenovanih blokov pediatrije potekajo štiritedenske praktične vaje pediatrije na pediatričnih oddelkih 6 ur dnevno, vključno z dvema urama seminarja iz urgentnih pediatričnih področij, ki ga pripravijo 2 do 3 študentje pod nadzorom mentorja – učitelja ali asistenta. Študentje sodelujejo skupaj s specializanti pediatrije, ko so na vajah na kliniki, pri vsakodnevnih kliničnih konferencah. Vaje za študente medicine potekajo na vseh oddelkih Pediatrične klinike, Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Univerzitetnega kliničnega centra, v predšolskih in šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana in v Centru Dolfke Boštjančič v Dragi pri Igu.Pouk na odseku za dentalno medicino poteka v zimskem semestru za študente 5. letnika v obliki predavanj s prikazom kazuistike in seminarjev, ki jih pripravijo študentje sami v

247


majhnih skupinah pod nadzorom mentorja – asistenta ali učitelja.

Katedra za pediatrijo je v sodelovanju s Kliniko omogočila študenton medicine vključitev v raziskovalna dela tudi v okviru Prešernovih nagrad za študente. Mnogi mladi raziskovalci, ki so bili vključeni tudi v klinično delo, so postali uspešni kliniki in so hkrati tudi še naprej kakovostno raziskovali.

Podiplomsko izobraževanjeKatedra za pediatrijo skupaj z Zdravniško zbornico in drugimi ustanovami organizira program in vodenje večjega dela

specializacije iz pediatrije. Zadnja leta je v povprečju 120 do 130 specializantov pediatrije.Katedra vsako leto organizira tudi stalno podiplomsko izobraževanje iz pediatrije, ki ga je v obliki pediatričnih seminarjev uvedel že leta 1962 prof. dr. Matajc. Kasneje se je izobraževanje preimenovalo v tako imenovane Derčeve dneve. Izobraževanje je namenjeno pediatrom, šolskim zdravnikom, splošnim in družinskim zdravnikom, medicinskim sestram in vsem drugim, ki delujejo na področju otroškega in mladinskega zdravstva. Sprva so bila predavanja objavljena v obliki zbornika, zadnjih dvajset let pa v obliki publikacij Izbrana poglavja iz pediatrije, ki imajo status učbenika Medicinske fakultete za poglobljeni

Člani Katedre za pediatrijo MF – oktober 2008 (Members of the Chair of Pediatrics – october 2008). Prva vrsta z leve (first row from left): Janez Primožič, Branka Kenda, Ciril Kržišnik, Zvonka Rener Primec, David Neubauer. Druga vrsta z leve (second row from left): Štefan Grosek, Tadej Avčin, Rok Orel, Janez Jazbec, Tadej Battelino, Borut Bratanič, Gregor Novljan.Foto (Photo): arhiv Katedre (2008).

248


študij pediatrije na dodiplomski in podiplomski stopnji. V okviru katedre potekajo tudi podiplomska izobraževanja za posamezna področja, kot so na primer pediatrična alergologija, šola astme in drugo, kar katedra tudi objavi v obliki knjig oziroma učbenikov. Katedra tudi organizira podiplomski tečaj preventivnih vsebin Javno zdravje otrok, mladostnic in mladostnikov, kar sodi v okvir specializacije iz pediatrije.

Razvoj in novostiV zadnjih desetih letih se je povečalo število članov katedre od 10 na 14. Znatno se je povečalo tudi število nazivnih asistentov in učiteljev, ki sodelujejo pri pouku pediatrije. Uveden je bil praktični izpit iz pediatrije, temu sledi v primeru pozitivnega rezultata praktični del izpita, ki ga opravijo študentje medicine pri asistentih, in teoretični del, ki ga izvedejo učitelji pediatrije.

Pri pouku dentalne medicine so bili uvedeni seminarji, ki jih pripravijo študentje, temo dopolnjujejo asistentje in učitelji s podatki iz svojih kliničnih izkušenj. Uspešno pedagoško delo se je izrazilo tudi z Lavričevim priznanjem predstojniku katedre v letu 2008.

Pouk pediatrije bo tudi v prihodnje samostojen, predvidoma v 5. in 6. letniku, ko bodo potekale praktične vaje vzporedno z vajami interne medicine in kirurgije. Od leta 2009 bo sedež Katedre za pediatrijo na Novi pediatrični kliniki, kjer bo tudi predavalnica in bo potekala večina vaj za študente medicine, dentalne medicine in drugih zdravstvenih šol.

Znanstvenoraziskovalna in strokovna dejavnostUspešnost članov katedre je razvidna iz tega, da so v zadnjih

Pediatrična klinika na Vrazovem trgu, kjer je bila locirana Katedra za pediatrijo zadnjih 50 let.The former Division of Paediatrics – University Children's Hospital on Vrazov trg for the past 50 years.Foto (Photo): KO-GU (2009).

249


20 letih objavili več kot 260 člankov v mednarodnih revijah z dejavnikom vpliva (SCI), ki so bila citirana 2473-krat.

V zadnjih desetih letih so objavili tudi 19 publikacij, namenjenih dodiplomskemu in podiplomskemu študiju. Člani katedre so sodelovali v različnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih, organizirali so številna strokovna srečanja doma in v tujini, sodelovali tudi pri ustanovitvi pediatričnih strokovnih združenj in izobraževalnih programov. V zadnjih desetih letih so delovali v okviru 14 projektov (Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije), enemu programu (Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije), šestih evropskih projektih, enemu projektu Svetovne zdravstvene organizacije in devetih drugih mednarodnih projektih. Bili so organizatorji in/ali soorganizatorji 23 domačih in mednarodnih

srečanj, prejeli nagrade in priznanja mesta Ljubljane, UNICEF-a, zahvalo študentov medicine, nagrado za didaktično delo SOVA in Lavričevo priznanje. Tudi nedavna objava študije zadovoljstva študentov medicine z vajami na KOKINT-u dokazuje veliko zavzetost in požrtvovalnost pri delu s študenti medicine. Člani katedre zasedajo tudi pomembna mesta v mednarodnih združenjih, predstavljajo Slovenijo v zvezi pediatričnih kateder medicinskih fakultet in predsedujejo etični komisiji Univerzitetnega kliničnega centra.

SklepKatedra za pediatrijo se trudi za doseganje odličnosti na pedagoškem, strokovnem in znanstvenem področju, hkrati pa je zazrta v prihodnost in je vključena v vse dejavnosti Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Intenzivni oddelek na Pediatrični kliniki.Intensive care unit at the Division of Paediatrics.Foto (Photo): Jolanda Kofol (2009).

251


Katedra za psihiatrijo Chair of Psychiatry

Predstojnica: prof. dr. Martina Tomori, dr. med.

Kratka zgodovinaKatedra za psihiatrijo Medicinske fakultete je bila ustanovljena leta 1968. Njen prvi predstojnik je bil prof. dr. Miloš Kobal, dr. med. (od leta 1968 do leta 1979), ki je bil kasneje v dveh mandatih tudi dekan Medicinske fakultete. Na mestu predstojnika mu je sledil prof. dr. Janko Kostnapfel, dr.med. (od leta 1979 do leta 1992), leta 1992 pa je bila izvoljena za predstojnico prof. dr. Martina Tomori, dr. med.

Dejavnost Katedre za psihiatrijo in njen delež pri pedagoškem in znanstvenem delu na Medicinski fakulteti sta bila vedno v tesni povezavi z razmerami, ki so oblikovale razvoj slovenske psihiatrične stroke, in z dogajanjem na strokovnem in kadrovskem področju na psihiatrični kliniki.

Čeprav so posredno in neposredno zaslužni za razvoj pouka psihiatrije mnogi veliki slovenski psihiatri, ki so delovali že pred formalno ustanovitvijo katedre (Janko Kostnapfel: Slovenski psihiatri), pa o bolj sistematičnem in s psihiatrično stroko kot samostojno vejo medicine bolj povezanem delu učiteljev psihiatrije govorimo šele po letu 1953, ko je prišlo do delitve takratne nevropsihiatrične klinike na samostojno nevrološko in psihiatrično kliniko, s tem pa tudi do bolje organiziranega in poglobljenega pedagoškega delovanja specialistov psihiatrije, ki so prevzeli pouk psihiatrije na Medicinski in tudi na drugih fakultetah ljubljanske Univerze.

Neposredna povezanost Medicinske fakultete in Psihiatrične klinike se je pokazala že dva tedna po začetku organiziranja

Prof. dr. Martina Tomori, dr. med. – dolgoletna predstojnica Katedre za psihiatrijo. V njenem času je katedra naredila vrsto pomembnih korakov naprej. Professor Martina Tomori, MD – long standing Chair of Psychiatry. During her time a number of important steps forward were taken.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Pripravljeni za izpit iz psihiatrije – stres ni hud. gPreparated for the examination… the stress is not too high. gFoto (Photo): KO-GU (2009).

sistematičnega pedagoškega dela na področju psihiatrije: Sklicana je bila izredna seja fakultetnega sveta, na kateri so s posebnim sklepom seznanili vlado s težkimi razmerami, v katerih je delovala psihiatrična služba. Za večjo in bolj zagotovljeno strokovno skrb za osebe z duševnimi motnjami se je z vso svojo energijo in žarom zavzemal prof. dr. Janez Kanoni, dr. med., prvi direktor Psihiatrične klinike in hkrati prvi predstojnik Katedre za psihiatrijo na Medicinski fakulteti.

252


Profesor Kanoni je kot učitelj psihiatrije na Medicinski fakulteti od leta 1953 do svoje upokojitve leta 1968 vodil pouk tega predmeta na svoj izviren, dinamičen in pogosto tudi prav slikovit način. Njegova predavanja so prihajali poslušat tudi študentje drugih fakultet, na njegovih predizpitnih seminarjih pa so študenti medicine, ki jim je ta izvirni učitelj za vedno usmeril razmišljanja o duševnosti in njenih razgibanih globinah, poleg resnic o psihiatriji izvedeli tudi mnoge resnice o sebi.

V prvih letih svoje dejavnosti so še maloštevilni člani Katedre Janez Kanoni, Lev Milčinski, Marijan Borštnar, Momčilo Vitorovič, Janko Kostnapfel in Bazilija Pregelj pouk psihiatrije izvajali v razmeroma težkih razmerah: Študente medicine so seznanjali z diagnostiko in terapijo duševnih motenj v prostorih psihiatrične bolnišnice, ki so bili prenapolnjeni in neudobni že za bolnike, za pouk pa neprimerni. Tudi kasneje Katedra ni imela lastnih prostorov in je gostovala v prostorih bolnišničnih administracij, kjer je pač vsakokratni predstojnik opravljal svoje redno delo.

Od leta 1968, ko je bila Katedra za psihiatrijo tudi formalno ustanovljena, je njen predstojnik profesor Miloš Kobal v pouk vključil mnoge za takratno psihiatrično stroko sodobne teme, ki so marsikdaj v borbi s starimi predsodki odpirale dileme in povzročale polemike. Odpiranje psihiatrije navzven in uvajanje terapevtskih skupnosti na psihiatričnih oddelkih sta prinesla tudi v pouk psihiatrije drugačna sporočila. Po letu 1992, ko je predstojništvo prevzela Martina Tomori, je dobila Katedra prvič svoje lastne prostore na Kliničnemu oddelku za mentalno zdravje Psihiatrične klinike in zdaj v prostorih, ki so ustrezneje opremljeni za pedagoške dejavnosti, opravlja velik del praktičnega pouka, študija izbirnega predmeta ter podiplomskega študija. Proti koncu osemdesetih let se je Katedra pričela postopoma tudi kadrovsko dopolnjevati. Med mladimi specialisti psihiatrije se je povečalo zanimanje za pedagoško delo in vse več nazivnih asistentov je pri pouku psihiatrije sodelovalo z asistenti in učitelji, ki so bili člani Katedre za psihiatrijo kot (delni) uslužbenci Medicinske fakultete.

Sedež Katedre za psihiatrijo.Location of the Chair of Psychiatry.Foto (Photo): KO-GU (2009).

253


Pedagoški kaderDo leta 2008 je štela Katedra devet članov, sedaj pa nam je bilo odobreno še mesto za desetega. Člani katedre so prof. dr. Martina Tomori, dr. med.; izr. prof. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med.; izr. prof. dr. Slavko Ziherl, dr. med.; izr. prof. dr. Margareta Kocmur, dr. med.; izr. prof. dr. Rok Tavčar, dr. med.; doc. dr. Aleš Kogoj, dr. med.; doc. dr. Milan Ličina, dr. med.; doc. dr. Vesna Švab, dr. med.; asist. dr. Maja Rus Makovec, dr. med.; asist. dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med. Pri praktičnem pouku sodelujejo habilitirani asistenti in učitelji ter specialisti psihiatrije, ki so priznani strokovnjaki na posameznih področjih naše veje medicine.

Člani Katedre za psihiatrijo so vedno sodelovali tudi v skupnih dejavnostih Medicinske fakultete. Miloš Kobal je bil v obdobju 1981/1988 prodekan in nato dekan ter pomembno prispeval h gradnji novih prostorov Medicinske fakultete in uvedbi šestletnega študija. Jože Lokar je bil dolga leta predstojnik podiplomskega študija, drugi delavci Katedre pa so delovali v različnih fakultetnih organih.

Tako kot na mnogih drugih področjih pouka medicine so dali stroki poseben obraz in so usmerjali znanja in odnos slušateljev do stroke predvsem ljudje. Od učiteljev, ki so izjemno močno vplivali na to, kako slušatelji pojmujejo in doživljajo psihiatrijo, sta posebno odločilna Lev Milčinski s svojo mirno in preudarno modrostjo in Jože Lokar s svojo silno energijo in dinamičnostjo. Njune misli in sporočila so opazno prisotna v slovenski psihiatriji.

Pedagoška dejavnostV zadnjih desetih letih so delavci Katedre za psihiatrijo pri svojem delu poudarjeno sledili vsem pomembnim načelom sodobne visokošolske didaktike. V izvajanje praktičnega pouka so vključili način dela, ki ga pri pouku tega predmeta razvijajo tudi na najbolj naprednih tujih univerzah. Pri pouku psihiatrije se študentje učijo neposrednega zdravljenja oseb z različnimi duševnimi motnjami. Prvi stik s takimi bolniki vzbudi v mnogih študentih, navajenih obravnave motenj telesnega zdravja, mnoga vprašanja in tudi osebne stiske. Pri praktičnem pouku in izbirnem predmetu se tako študentje soočajo in obravnavajo tudi lastna doživljanja ob delu z bolnikom, zato so pedagogi, ki vodijo ta pouk, pripravljeni tudi za pogovore s študenti, ki so po vsebini in temi mnogo širši od osnovnih šolskih znanj. Poudarek pri pouku je na medsebojnem sodelovanju. V pouk vključujemo igranje vlog, pri razvijanju diagnostičnih in terapevtskih veščin pa uporabljamo videotehniko. Odziv na tako delo med študenti tako na dodiplomski kot podiplomski stopnji je spodbuden, njihovo sodelovanje v učnem procesu pa je mnogo bolj dejavno, poglobljeno in ustvarjalno.

To ni pomembno samo za študente, ki na ta način lažje pridobivajo nova znanja, ampak pomeni tudi veliko zadoščenje pedagogom. Od leta 1993 dalje s posebnimi vprašalniki in anketami sproti ocenjujemo tudi kakovost pouka, ocene študentov pa dajejo pedagogom dragocene usmeritve za ustvarjalnejši način didaktičnega dela. Mnenja študentov so v glavnem pohvalna, pogosto pa izražajo tudi željo, da bi bolj samostojno delali s pacienti in da bi praktični pouk potekal v še manjših skupinah, kar pa je zaradi pomanjkanja kadrov težko izvedljivo.

Dodiplomski študijDodiplomski pouk za študente medicine poteka v četrtem letniku študija v obliki predavanj, izbirnega predmeta in vaj oziroma praktičnega dela. Na predavanjih se študentje seznanijo z osnovami diagnostike in zdravljenja oseb z duševnimi motnjami, s klinično sliko in razvrstitvijo glavnih skupin duševnih motenj. Znanja, ki jih v 30 urah predavanj ni mogoče poglobiti, se dopolnjujejo še pri izbirnem predmetu in vajah. Vaje potekajo na različnih oddelkih Psihiatrične klinike, tako da imajo študentje možnost spoznati različne duševne motnje in različne oblike njihovega ugotavljanja ter zdravljenja.

Za izbirni predmet je v zadnjih letih med študenti veliko zanimanja. Teme so razdeljene po treh skupinah: klinična psihiatrija, psihosocialna problematika in Balintove skupine. V vsako od treh skupin se vključi vedno več kot 40 ali celo 50 študentov, čeprav predlagamo omejitev na le 20.

V zadnjih letih sledijo izpitni roki štiritedenskemu bloku vaj. Tako se študentje že v času praktičnega pouka tudi teoretično pripravljajo za izpit. Najprej opravijo pisni del izpita. Napišejo esej o različnih, za psihiatrijo pomembnih temah. Ustni del izpita pričnejo s praktičnim delom − pregledom bolnika, ki mu sledi še preverjanje teoretičnega znanja. Pri praktičnem delu se ne pokažejo le kandidatove diagnostične veščine, temveč tudi njegov ali njen odnos do bolnika z duševnimi motnjami in psihoterapevtski občutek bodočega zdravnika.

Slušatelji dentalne medicine imajo predavanja iz psihiatrije v zimskem semestru 4. letnika. Vsebina zajema − poleg osnov psihiatrije − tudi teme, ki so za študente stomatologije še posebno pomembne (bolečina, stres ...). Preizkus znanja poteka v obliki ustnega kolokvija.

Pouk medicinske psihologije je vključen v program študija medicine in dentalne medicine. Poteka v okviru predavanj in seminarjev izbirnega predmeta. Zaključi se s preizkusom znanja v obliki pisnega kolokvija.Prva učna gradiva za pomoč pri študiju psihiatrije je že leta 1945

254


pripravil Janez Kanoni v obliki skript za psihiatrijo. Mihael Kamin je pripravil učbenik kriminalne psihobiologije in forenzične psihopatologije, ki je ostal v tipkopisu vse do leta 1995, ko ga je v spominski knjigi izdal Lev Milčinski. Osnove psihopatologije so se študentje dolgo učili iz skript Leva Miličinskega Splošna in specialna psihopatologija, pripravljenih za študente psihologije. Leta 1978 in v razširjeni in dopolnjeni izdaji leta 1986 je izšel v knjižni obliki učbenik Psihiatrija, ki ga je uredil Lev Milčinski, svoja poglavja pa so prispevali še Bras, Cvetko, Kobal, Kostnapfel, Lokar, Milčinski, Pregelj, Tomori, Vitorovič in Žvan. Učna gradiva, pripravljena za učbenik psihiatrije, ki sta jih uredila Jože Lokar in Martina Tomori, so v letu 1994 študentje iznajdljivo prenesli na internet. Knjižne oblike tudi zato ni ugledal.Zadnji, po sodobnih načelih učnih gradiv sestavljeni učbenik (urednika Martina Tomori in Slavko Ziherl), je izšel leta 1999. Svoja poglavja so prispevali Čebašek−Travnik, Janko, Kobal, Kocmur, Kogoj, Kores Plesničar, Milčinski, Pačnik, Švab, Tomori, Ziherl in Žvan. Učitelji psihiatrije so posamezne pomembne teme objavljali tudi kot članke v Medicinskih razgledih in Zdravniškem vestniku, za študente podiplomskih študijev pa so redno izhajali zvezki monografij Psihoterapija in Pedopsihiatrija.

Pedagoško delo na drugih fakultetahDelavci Katedre za psihiatrijo izvajajo pouk tudi na drugih fakultetah ljubljanske Univerze in sicer na Filozofski fakulteti (predmet Psihopatologija in socialna patologija), Pedagoški fakulteti (predmet Psihopatologija in psihiatrija v razvojni dobi) in Pravni fakulteti (predmet Sodna psihopatologija) in (predmet Psihodinamika mladoletniškega prestopništva). To je tudi sestavni del specialističnega študija iz mladoletniškega sodstva na Pravni fakulteti.Prof. dr. Martina Tomori in prof. Slavko Ziherl sodelujeta tudi pri podiplomskem pouku na drugih fakultetah.

Podiplomski študijNapredek psihiatrične stroke in diferenciacija specialističnega dela sta narekovala sistematično nadaljevanje študija na psihiatričnih področjih še na podiplomski stopnji. Organiziramo in izvajamo več podiplomskih študijev; in sicer: podiplomski študij iz psihopatologije, psihoterapije, otroške in mladostniške psihiatrije (pedopsihiatrije), iz skupinske analize, in iz družinske dinamike. V nekatere od njih se poleg diplomantov Medicinske fakultete vpisujejo tudi diplomanti drugih fakultet Člani katedre tudi v programu podiplomskega študija Biomedicine, predvsem v sklopu Nevroloških ved in Javnega zdravja.Člani Katedre (Martina Tomori, Slavko Ziherl, Blanka Kores Plesničar) so na pobudo Zdravniške zbornice pripravili podroben predlog nove specializacije iz psihiatrije, usklajen z zahtevami in merili Evropske skupnosti. Člani katedre so tudi predstavniki

Republike Slovenije v UEMS (Evropsko združenje zdravnikov specialistov), Slavko Ziherl za specializacijo iz psihiatrije, Martina Tomori za specializacijo iz otroške in mladostniške psihiatrije. Člani Katedre kot glavni in neposredni mentorji vodijo in usmerjajo specializante, od začetka specializacije do zaključka s specialističnim izpitom.

Mentorsko delo Člani Katedre za psihiatrijo opravljajo individualno opedagoško delo v obliki mentorstva študentom medicine pri raziskovalnem delu (izvedena je bila že vrsta raziskav za študentsko Prešernovo nagrado), mentorstvo sekundarijem in pripravnikom, specializantom psihiatrije in klinične psihologije, pri magisterijih in doktoratih in pri diplomskih in drugih delih slušateljev drugih fakultet.

Pedagoško delo zunaj visokošolskih ustanovVsebina psihiatrične stroke se na marsikaterem področju dotika in širi v vsebine, ki so pomembne za vsakega posameznika. Duševno zdravje, zdrav način življenja, medosebni odnosi, stres, vzgoja in dinamika v družini, ustvarjalnost − vse to so teme, ki jih morajo psihiatrični strokovnjaki zelo dobro poznati. Širjenje teh znanj in spodbujanje splošne prosvetljenosti na teh področjih lahko koristno vplivata na življenjski slog in kakovost življenja v vsaki družbi. Posamezni člani Katedre so to vrsto pedagoškega dela vedno opravljali na različnih ravneh (vabljena predavanja na drugih fakultetah, okrogle mize, tematske televizijske in radijske oddaje, poljudne knjige, priročniki, objave v javnih medijih, predavanja za laike ...) in s tem posredno prispevali k splošni večji poučenosti prebivalstva ter k preprečevanju različnih za zdravje škodljivih pojavov. Čeprav ta del pedagoških dejavnosti po formalnih merilih ni posebno cenjen, pa − tudi po izsledkih tujih študij − lahko pomembno prispeva k višji ravni splošne izobrazbe ljudi, s tem pa tudi k večji kakovosti njihovega življenja.

Znanstvenoraziskovalno deloPsihiatrična vprašanja so bila v zgodovini slovenske psihiatrije predmet znanstvenega raziskovanja že mnogo pred ustanovitvijo katedre. Razprava, objavljena leta 1913, v kateri je Alfred Šerko popisal svoje herojsko preučevanje učinkov meskalina, ali leta 1936 objavljeni esej Bogomirja Magajne o učinkih mehiškega kaktusa Anhalonium Lewinii sta bila morda najbolj odmevna slovenska psihiatrična strokovna besedila iz tistega obdobja.V preteklosti je bilo večini avtorjev pomembneje, da izsledke svojih raziskav vključijo v neposredno slovensko psihiatrično prakso, klinično in preventivno delo, se − resnici na ljubo − dolgo niso posebej trudili z objavljanjem svojih znanstvenih dosežkov zunaj meja domače države. Posebnost družbeno-

255


kulturnih razmer, ki vplivajo na pojavljanje mnogih psihiatrično obravnavanih pojavov – kot je na primer visoka slovenska samomorilnost – zahteva predvsem pogled od blizu. Šele visokošolska merila, ki kot najpomembnejši pokazatelj strokovnjakovega dela upoštevajo le odmevnost objav v tujini, so premaknila stališča in vedenje članov Katedre za psihiatrijo in vseh, ki kandidirajo za visokošolske nazive.

Raziskave na psihiatričnem področju so se dolga leta vključevale v različna raziskovalna področja, od nevrobiologije do reproduktivnega zdravja. Šele letu 1997 je bilo na Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije ustanovljeno samostojno raziskovalno polje Psihiatrija in prvič je bila imenovana nacionalna koordinatorica za raziskave na tem področju (prof. dr. Martina Tomori, sedaj pa prof. dr. Bojan Zalar, spec. psih. psihol.). Ti težko pričakovani formalni premiki so se že pričeli spodbudno kazati tudi v praksi. Izvedeno je bilo že lepo število raziskovalnih projektov z objavami v domači in mednarodni strokovni literaturi. V svetovni strokovni javnosti so imeli največji odmev naši raziskovalni dosežki na področju genetike, samomorilnega vedenja, motenj hranjenja in razvojne psihiatrije.

Posamezni člani Katedre s svojimi skupinami so vključeni tudi v mednarodne raziskovalne projekte (motnje hranjenja, genetika samomorilnosti), v katerih prispevajo pomemben delež, kar je razvidno tudi iz objav v svetovni strokovni literaturi.

Prešernove nagrade in priznanja za obdobje od leta 1998 do leta 2008V obdobju zadnjih desetih let so študentje Medicinske fakultete pod mentorstvom članov Katedre za psihiatrijo izdelali 13 raziskovalnih del za Prešernovo nagrado oziroma priznanje.

Strokovna dejavnostČlani Katedre za psihiatrijo v povezavi s strokovnimi redno organizirajo različna strokovna srečanja. Nekatera od teh so postala že kar tradicionalna: Bregantovi dnevi so namenjeni obravnavi psihoterapevtskih tem; Lokarjevi dnevi so posvečeni problematiki v forenzični psihiatriji; Adolescentološki seminarji obravnavajo psihiatrično mladostniško tematiko. Vsi člani Katedre in njihovi nazivni kolegi dejavno, s prikazom prispevkov, vodenjem okroglih miz in delavnic ter organiziranjem simpozijev sodelujejo tudi na pomembnih mednarodnih kongresih in drugih strokovnih srečanjih v svetu.

Člani Katedre za psihiatrijo (Members of the of Chair of Psychiatry). Z leve (from left): Slavko Ziherl, Martina Tomori, Blanka Kores Plesničar, Maja Rus Makovec, Milan Ličina, Zdenka Čebašek Travnik, Aleš Kogoj in Vesna Švab. Foto (Photo): KO-GU (2009).

257


Kratka zgodovinaJeseni leta 1940 je bila ljubljanska Medicinska fakulteta razširjena s prejšnjih štirih na pet semestrov, marca leta 1941., tik pred drugo svetovno vojno, pa na šest semestrov. Ker so bila za šesti semester po učnem načrtu predvidena tudi predavanja iz obveznega predmeta Splošna medicinska rentgenologija in radioterapija, je bil prof. dr. Josip Hebein v januarju leta 1941 od dekana Medicinske fakultete profesorja dr. Franceta Hribarja naprošen, da prevzame predavanja iz tega predmeta. in 28. februarja 1941 je bil imenovan za honorarnega predavatelja za radiologijo in rentgenologijo na Medicinski fakulteti. Predavati je začel kot vsi ostali predavatelji 18. marca 1941. 6. aprila sta Jugoslavijo napadli Nemčija in Italija. Pet dni pozneje so Ljubljano zasedli Italijani. Fakulteta je tedaj začasno prenehala z delom. Predavanja za študente medicine z vajami in seminarji so se začela pod Italijani po presledku 6 tednov konec maja leta 1941. Trajala so samo do srede junija. V oktobru leta 1941 se je začel na Medicinski fakulteti nato zopet reden pouk. Po učnem načrtu se je rentgenologija predavala samo v 6. semestru. Tako je ostalo tudi v šolskem letu 1942/1943. Pouk pa je bil ves čas vojne močno okrnjen, ker je z začetkom okupacije odpadlo veliko že vpisanih študentov z Gorenjske, Štajerske in iz Pomurja. Že leta 1942 pa so bili tudi nekateri fakultetni učitelji zaprti ali deportirani v Italijo. Ko so nato po kapitulaciji Italije v začetku septembra leta 1943 zasedli ljubljansko pokrajino Nemci, je

Katedra za radiologijoChair of Radiology

Predstojnik: prof. dr. Vladimir Jevtič, dr. med.

Prof. dr. Josip Hebein, dr. med., ustanovitelj in predstojnik Katedre za radiologijo od leta 1941 do leta 1961.Professor Josip Hebein, MD, founder and first Chair of Radiology.Foto (Photo): arhiv Katedre.

bila Univerza v Ljubljani takoj razpuščena in je prenehal ves visokošolski pouk.31. julija leta 1945 je bila ustanovljena popolna Medicinska fakulteta v Ljubljani. Še isti dan je bil prof. dr. Josip Hebein imenovan za profesorja na novoustanovljeni Medicinski fakulteti in poverjeno mu je bilo predstojništvo katedre za predmet Splošna rentgenologija in radium terapija v 5. in 6. semestru študija medicine. Z ustanovitvijo Medicinske fakultete leta 1945 je postal združeni Rentgenološki in Radiološki zavod tudi učni zavod. Ker je bil v združenem zavodu edini član učnega osebja prof. dr. Josip Hebein in s tem edini uslužbenec dekanata Medicinske fakultete, je postala njegova glavna naloga, da sodeluje pri izobrazbi bodočih zdravnikov. Svoje pedagoško delo s študenti medicine je opravljal sam do jeseni

Priprava bolnika na slikanje z RTG aparatom. gPreparing a patient for RTG imaging. gFoto (Photo): KO-GU (2009).

258


leta 1948, ko je bil dr. Stanko Hernja imenovan za asistenta fakultete in s tem postal drugi član učnega osebja zavoda. V šolskem letu 1951/1952 je bila v okviru Medicinske visoke šole v Ljubljani ustanovljena tudi samostojna Stomatološka fakulteta. Na njej je prof. dr. Josip Hebrein od ustanovitve dalje njenim slušateljem predaval kot honorarni predavatelj. Sredi leta 1955 je bila imenovana za asistenta Medicinske fakultete še dr. Mira Vurnik Žumer. Leta 1961 se je upokojil prof. dr. Josip Hebein, ustanovitelj in prvi predstojnik Katedre za rentgenologijo. (Vir: spomini prof. dr. Josipa Hebeina, napisani v letu 1962.)

Ob koncu leta 1981 je bil na mesto predstojnika Katedre za rentgenologijo imenovan prof. dr. Ludvik Tabor, ki je to funkcijo opravljal vse do svoje upokojitve, leta 1993. ). Stalni člani Katedre so postali asist. dr. Erika Brenčič, asist. dr. Vladimir Jevtič, asist. dr. Dušan Pavčnik in asist. dr. Živa Zupančič. Leta 1984 je v redakciji Medicinskih razgledov izšel prvi slovenski rentgenološki učbenik Rentgenologija – diagnostične slikovne metode (uredniški odbor prof. dr. Stanko Hernja, prof. dr. Ivo Obrez in prof. dr. Ludvik Tabor). Soavtorji učbenika so bili številni priznani slovenski radiologi in prof. dr. Darinka Soban s Katedre za kirurgijo ter prof. dr. Saša Svetina in prof. dr. Boštjan Žekš z Inštituta za biofiziko. Izredno hiter razvoj radiologije z uvajanjem novih diagnostičnih tehnologij ter niza novih posegov intervencijske radiologije je narekoval izdajo novega radiološkega učbenika. Leta 1990 sta Katedra za rentgenologijo in Inštitut za diagnostično in intervencijsko radiologijo s prispevki vseh omenjenih soavtorjev izdala učbenik z naslovom Rentgenologija – diagnostične slikovne metode in intervencijska radiologija (urednik prof. dr. Ludvik Tabor, uredniški odbor docenta dr. Vladimir Jevtič in dr. Dušan Pavčnik). Prof. dr. Ludvik Tabor je avtor učbenika Diagnostična radiologija v stomatologiji, ki je izšel leta 1992. Leta 1993 se je upokojil prof. dr. Ludvik Tabor.

Prof. dr. Stanko Hernja, dr. med., predstojnik Katedre za radiologijo od leta 1961 do leta 1981.Professor Stanko Hernja, MD, Chair of Radiology from 1961 to 1981.Foto (Photo): arhiv Katedre.

Prof. dr. Ludvik Tabor, dr. med., predstojnik Katedre za radiologijo od leta 1981 do leta 1993.Professor Ludvik Tabor, MD, Chair of Radiology from 1981 to 1993.Foto (Photo): arhiv Katedre.

V obdobju od leta 1961 do leta 1981 je bil predstojnik Katedre za rentgenologijo prof. dr. Stanko Hernja. Člani Katedre so postali asist. dr. Mira Vurnik − Žumer, asist. dr. Ludvik Tabor, asist. dr. Jože Stropnik in asist. dr. Ivo Obrez. Člani katedre so uspešno obranili doktorat znanosti in vsi so bili kasneje na Medicinski fakulteti habilitirani za profesorje. Doc. dr. Stanko Hernja je bil leta 1956 kot štipendist Svetovne zdravstvene organizacije na izpopolnjevanju, in sicer štiri mesece na Švedskem. Po vrnitvi se je takoj zavzel zato, da bi postal pouk rentgenologije podoben tistemu, kakršnega je spoznal predvsem na Švedskem. Uspelo mu je, da je bil predmet rentgenologija razširjen na dva semestra in postal obvezen izpitni predmet za študente medicine in študente stomatologije. Sredi sedemdesetih let je bil pouk rentgenologije premeščen v 7. in 8. semester. Med člani Katedre je največjo mednarodno uveljavitev dosegel prof. dr. Ivo Obrez, ki je bil predstojnik Inštituta za rentgenologijo v letih od 1974 do 1989. Leta 1981 se je upokojil prof. dr. Stanko Hernja, dr. med.

Leta 1993 je bil za predstojnika Katedre za rentgenologijo imenovan prof. dr. Vladimir Jevtič, dr. med. Stalni člani Katedre so bili še prof. dr. Miloš Šurlan, dr. med., asist. dr. Erika Brenčič, dr. med., asist. dr. Živa Zupančič, dr. med., ter asist. dr. Pavel Berden, dr. med. V skladu z usmeritvami v sodobni radiologiji

259


je bila katedra preimenovana v Katedro za radiologijo. Število habilitiranih asistentov je bilo povečano z enega na štiri, dva z Inštituta za diagnostično in intervencijsko radiologijo ter po eden z Onkološkega inštituta in Radiološkega oddelka mariborske bolnišnice.. V učnem procesu sta sodelovala profesorja s Katedre za fiziko: prof. dr. Saša Svetina, dr. med., in prof. dr. Boštjan Žekš, dr. med. Število študentov v skupinah se je bistveno zmanjšalo, s povečanjem števila habilitiranih asistentov pa je bilo omogočeno bolj učinkovito poučevanje na seminarjih in vajah. Leta 1996 je izšel popravljen ponatis učbenika Rentgenologija. Slikovno diagnostične metode. Istega leta so doc. dr. Franci Demšar, doc. dr. Goran Bačič in prof. dr. Vladimir Jevtič objavili knjigo Slikanje z magnetno resonanco, namenjeno študentom medicine in specializantom iz radiologije. Katedra za radiologijo je bila organizator ali soorganizator številnih domačih ter mednarodnih strokovnih srečanj. Med njimi je treba poudariti prvi kongres radiologov v samostojni Sloveniji (z mednarodno udeležbo) v Portorožu leta 1996 ter tudi največjo mednarodno strokovno prireditev v zgodovini slovenske radiologije – Fifth Annual Meeting of the European Society of Musculoskeletal Radiology (ESSR) – na Bledu leta 1998. Katedra je v sodelovanju z Inštitutom za radiologijo Kliničnega centra v Ljubljani organizirala obiske niza gostujočih tujih profesorjev, svetovno priznanih radiologov. Člani Katedre dejavno sodelujejo na različnih strokovnih srečanjih doma in v tujini. O intenzivni strokovni dejavnosti v obdobju od leta 1998 naprej pričajo prispevki v domači in tuji strokovni literaturi. Med pomembnejše dosežke na znanstvenoraziskovalnem področju

sodijo raziskave vnetnih revmatičnih bolezni z uporabo magnetne resonance. Prof. dr. Vladimir Jevtič je v sodelovanju s skupino revmatologov, ki jih je vodil prof. dr. Blaž Rozman, dr. med., predstojnik Revmatološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani, ter uglednimi angleškimi radiologi, objavil večje število člankov v priznanih mednarodnih revijah. Pionirsko delo prof. Obreza na področju intervencijske radiologije je nadaljeval izr. prof. dr. Miloš Šurlan, dr. med., učitelj vrste mlajših interventnih radiologov v Sloveniji, med njimi tudi asist. dr. Zorana Miloševiča, kimu je pomagal pri uvajanju interventnih posegov na področju nevroradiologije. Člani Katedre so oblikovali novi program specializacije iz radiologije, ki je narejen v skladu s priporočili evropskega združenja radiologov (EAR). V obdobju od leta 1993 je eden od članov Katedre postal redni in eden izredni profesor. V študijskem letu 2006/2007 sta se upokojila dva člana katedre: izr. Prof. dr. Miloš Šurlan, dr. med., vodja Oddelka za intervencijsko radiologijo, in asistent dr. Erika Brenčič, dr. med., vodja Oddelka za abdominalno diagnostiko Kliničnega inštituta za radiologija KC. Oba sta strokovnjaka na omenjenih radioloških področjih, učitelja generacij študentov medicine in radiologov v Sloveniji. V obdobju od leta 1993 sta doktorat znanosti pridobila dva člana katedre, skoraj vsi asistenti pa so dosegli naziv magistra znanosti. Tako so sedaj stalni člani Katedre za radiologijo predstojnik prof. dr. Vladimir Jevtič, dr. med., asist. dr. Živa Zupančič, dr. med., asist. mag. Zoran Miloševič, dr. med., asist. mag. Katarina Šurlan Popovič, dr. med., asist. mag. Aleš Koren, dr. med. Da bi z delom v manjših skupinah študentov izboljšali pouk iz radiologije, je bilo imenovanih sedem habilitiranih asistentov, skoraj vsi so magistri znanosti: asist. Marija Dolenšek, dr. med., asist. mag. Mojca Glušič, dr. med., asist. mag. Dimitrij Kuhelj, dr. med., asist. Nuška Pečarič Meglič, dr. med., asist. mag. Peter Popovič, dr. med., asist. mag. Igor Požek, dr. med., asist. Vladka Salapura, dr. med. Člani Katedre za radiologijo so v zadnji desetih letih v revijah s SCI objavili 18 člankov. V pouk so uvedena vsa sodobna avdiovizualna sredstva poučevanja. Predavanja potekajo enkrat, vaje pa štirikrat tedensko. V skupinah na vajah je navzočih do 15 študentov. Seminarji potekajo tri dni v tednu, v skupini je navzočih do 30 študentov. Ustni izpit iz radiologije za smer medicina je uspešno zamenjan s testom. V preteklem obdobju so trije študentje prejeli Prešernovo priznanje. V pripravi sta novi učbenika iz radiologije za študente medicine in zbirka kazuističnih primerov, ki bodo služili kot dopolnitev učbenika. Kot eden od dokazov, da pouk iz radiologije poteka v pravilni smeri, potrjujejo tudi vsakoletne evalvacije študentov, ki so praviloma ugodne. V drugem letniku dodiplomskega študija je izbirni predmet Rentgenska anatomija. Radiologija je že leta vključena v podiplomski študij biomedicine. Člani katedre so podprli kurikularno prenovo in se dejavno vključili vvanjo, predvsem zato, ker omogoča uresničitev

Prof. dr. Vladimir Jevtič, dr. med., predstojnik Katedre za radiologijo od leta 1993–.Professor Vladimir Jevtič, MD, Chair of Radiology from 1993–.Foto (Photo): arhiv Katedre.

260


želja in neuspešnih poskusov vseh dosedanjih predstojnikov, da bi vključili pouk iz radiologije v višje letnike med klinične predmete, v katere radiologija dejansko tudi sodi. Pomemben skupni imenovalec zgodovine Katedre za radiologijo je tesna povezanost Katedre in Inštituta za radiologijo Kliničnega centra v Ljubljani. Vsi predstojniki Katedre so prihajali z Inštituta in so bili vrhunski, pogosto tudi mednarodno uveljavljeni strokovnjaki na posameznih ožjih radioloških področjih. Prav tako so bili tudi člani Katedre strokovno najbolj priznani radiologi Inštituta, večinoma vodje posameznih diagnostik. Vsi skupaj so bistveno prispevali k strokovnemu razvoju Inštituta in slovenske radiologije v celoti. Sodelovanje obeh ustanov je bilo najbolj učinkovito v obdobju, ko je bil predstojnik Inštituta

hkrati tudi predstojnik Katedre za radiologijo. Kot drugi najbolj pomembni skupni imenovalec celotne zgodovine Katedre za radiologijo v politično zelo različnih in težavnih obdobjih sta bila tovarištvo in občutek skupne pripadnosti stroki. Obe vrlini sta bili podlaga za soglasne odločitve članov katedre pri vseh za pouk iz radiologije pomembnih spremembah. To bo tudi pogoj za nadaljnji uspešni razvoj Katedre za radiologijo.

CT preiskava prsnega koša po i.v. aplikaciji kontrastnega sredstva – prerez v višini velikih žil.CT scan of thorax after i.v. application of contrast media – section at the level of the great vessels.Foto (Photo): arhiv Katedre (2009).

Priprava bolnika za slikanje z računalniško tomografijo. hPreparing a patient for CT scan. hFoto (Photo): KO-GU (2009).

261


263


Kratka zgodovinaZ ustanovitvijo Stomatološke fakultete v okviru Medicinske visoke šole leta 1949 sta pedagoški proces na področju protetike izvajali dve katedri. Prvi predstojnik Katedre za fiksno protetiko je bil profesor Branko Palčič. Področje njegovega delovanja in delovanja sodelavcev je bilo zelo široko: izdelal je učni načrt pouka fiksne protetike, jo predaval na fakulteti in sploh bil izredno prodoren na področju izobraževanja, objavljanja in izdelave učil. Predstojništvo Katedre za snemno protetiko je prevzel profesor Vladimir Volovšek, zasebni zobozdravnik, ki se je pridružil profesorju dr. Rantu pri ustanavljanju Stomatološke fakultete. Svoje znanje, ki ga je pridobil in obogatil na izpopolnjevanju v Švici, je posredoval takratnim slušateljem naše šole.

Leta 1968 sta se obe katedri združili v enotno Katedro za stomatološko protetiko, ki jo je od tedaj naprej vodil profesor Rajko Sedej. Njegovo plodno obdobje zaznamujeta predvsem uvedba predmeta Predklinična protetika in ustanovitev Inštituta za predklinično protetiko, ki je imel tako pedagoško kot raziskovalno poslanstvo. Za celotno obdobje delovanja profesorja Sedeja in njegovih sodelavcev je značilna izjemno bogata publicistična in raziskovalna dejavnost.

V letih 1992 in 1993 je Katedro vodil profesor Vinko Vidmar, ki se je intenzivno posvečal vzgoji študentov in kliničnemu delu. Njegov strokovni konjiček so bile obsežne fiksnoprotetične oralne rehabilitacije z dvigom griza. Leta 1993 se je profesor Vidmar upokojil.

Za njim sta Katedro, izmenjujoč se na štiri leta, vodila profesor Nenad Funduk in profesor Ljubo Marion. Za to novejše obdobje so značilni menjava generacij, zaposlovanje novih asistentov in intenziviranje raziskovalnega dela v povezavi tudi z zunanjimi ustanovami in objavljanje v strokovni literaturi. S prijavo magisterijev in doktoratov mlajših kolegov so se odprla nova raziskovalna področja. Leta 2001 je docent Kopač zagovarjal svojo doktorsko nalogo s področja uporabe retrakcijskih sredstev v fiksni protetiki. Ksenija Rener Sitar in Ecijo Sever sta svoje raziskave s področja gnatologije uspešno zaključila z zagovorom svojih magistrskih nalog leta 1997 in 2003. Čedomir Oblak in Peter Jevnikar sta se usmerila v študij dentalnih materialov in v povezavi s skupino dr. Kosmača z Inštituta Jožef Stefan oba

Katedra za stomatološko protetiko Chair of Prosthodontics

Predstojnik: doc. dr. Igor Kopač, dr. dent. med.

Doc. dr. Igor Kopač, dr. dent. med., predstojnik Katedre za stomatološko protetiko.Assistant Professor Igor Kopač, DMD, Chair of the Prosthodontics.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Študentka klinično pregleduje pacienta. gStudent during her clinical examination of the patient. gFoto (Photo): KO-GU (2009).

264


magistrirala s tega področja. Svoje raziskovalno delo je dr. Oblak nadaljeval na istem področju in leta 2008 uspešno branil doktorsko disertacijo. Kmalu za tem je doktorsko disertacijo uspešno branil tudi Peter Jevnikar. Milan Kuhar se je v glavnem ukvarjal s prepustnostjo sklenine in plastičnimi premazi na sklenini in akrilatih. Magistriral je leta 1997, doktoriral pa leta 2005. Docent je postal leta 2008. Dušan Šušterčič je doktoriral s področja uporabe laserjev v stomatologiji leta 2003. Mladi kolega Rok Zupančič je v sodelovanju z Inštitutom za raziskavo materiala v magisteriju preučil mehanske in korozijske lastnosti lotanih in lasersko varjenih spojev stelitne zlitine.

Profesor Funduk je pomembno prispeval k razvoju pouka in bil tudi soustanovitelj Centra za stomatološke raziskave na Inštitutu Jožef Stefan, s čimer je bilo omogočeno poglobljeno in interdisciplinarno raziskovalno delo na Katedri. Sodelovanje

z zunanjimi strokovnjaki pri temeljnih raziskavah predvsem na področju dentalnih materialov se je kazalo tudi v povečanem številu strokovnih publikacij v tuji in domači strokovni literaturi. Za svoje pedagoške delo je bil leta 2006 nagrajen z Lavričevim priznanjem za najboljšega učitelja na Medicinski fakulteti.

Prispevek profesorja Mariona na pedagoškem področju je predvsem uvedba predmeta Gnatologija, ki je bila ob uvedbi šestletnega študija nepogrešljiv predmet po vzoru ameriških in skandinavskih stomatoloških šol. Predmet je bil sicer uveden prvič v srednji Evropi. Na področju fiksne protetike si profesor Marion prizadeva, da bi bila kakovost naše protetike primerljiva s stroko v razvitih okoljih, zato veliko energije in truda vlaga v pouk najsodobnejših tehnologij in metod za protetično oskrbo pacientov tako na specialističnem nivoju kakor za pedagoški proces t.j. pri poučevanju študentov in pri njihovem praktičnem kliničnem delu na pacientih.

Študent pri delu s pacientom.Student with his patient.Foto (Photo): KO-GU (2009).

265


Oba profesorja sta kot vodji svojih oddelkov in avtoriteti v svoji stroki imela pomembno vlogo pri mentorstvih vseh mladih magistrantov in doktorantov. Na Katedri je trenutno zaposlenih 11 zobozdravnikov. Sistematizirano mesto profesorja na fiksni protetiki zaseda Ljubo Marion, na asistentski mestih pa so dr. Čedomir Oblak, mag. Ecijo Sever, mag. Ksenija Rener Sitar, asistent Boštjan Pohlen in docent Igor Kopač. Po upokojitvi profesorja Funduka je učiteljsko mesto na snemni protetiki prevzel docent Milan Kuhar. Na asistentskih mestih sta mag. Peter Jevnikar in mag. Rok Zupančič. Praktični pouk predmeta Predklinična protetika vodita asistenta dr. Dušan Šušterčič in Matjaž Golobič, dr. dent. med. Vsi navedeni smo večinsko zaposleni na Medicinski fakulteti in deloma tudi v Univeritetnem kliničnem centru. Na Katedri so za potrebe pouka protetike zaposleni tudi trije zobotehniki in šest sester stomatološke smeri.

Pedagoška dejavnostV okviru Katedre za stomatološko protetiko poučujemo štiri predmete: Predklinično protetiko z dentalnimi materiali, Gnatologijo, Fiksno protetiko in Snemno protetiko. Pouk na Katedri za stomatološko protetiko ima poleg teoretičnih osnov tudi velik poudarek na praktičnih vajah, tako na predkliniki na fantomih, še posebej pa na kliničnih vajah na pacientih. Pri predmetu Predklinična protetika, kjer se študent prvič sreča s praktičnim delom na modelih in kasneje na fantomih, je razmerje med teoretičnim delom in praktičnimi vajami 1 : 2,5, pri predmetu Gnatologija pa 1 : 1,33. To razmerje je pri kliničnih predmetih t.j. fiksni in snemni protetiki 1 : 3,25. Pri vajah potekajo tudi seminarji, ki so namenjeni predvsem samostojnemu delu študentov pod vodstvom mentorja. Na kliničnih vajah, kjer študenti delajo samostojno s pacienti pod vodstvom in nadzorom asistentov, je razmerje med učiteljem in študenti

Najnovejša slika članov katedre iz septembra 2008 (Staff of the Chair of the Prosthodontics). Sedijo z leve proti desni (first row from left): Milan Kuhar, Ljubo Marion, Igor Kopač. Stojijo z leve proti desni (second row from left): Boštjan Pohlen, Peter Jevnikar, Ksenija Rener Sitar, Ecijo Sever, Čedomir Oblak, Matjaž Golobič, Dušan Šušterčič.Foto (Photo): arhiv Katedre (2008).

266


ena proti tri do pet, kar je sicer v okvirih normativov Medicinske fakultete, ki veljajo za klinične vaje na splošno. Na naši Katedri ugotavljamo, da je zlasti pri vajah iz fiksne protetike za izvedbo kakovostnega pouka to razmerje previsoko. Želimo, da bi lahko za krajši delovni čas zaposlili nove asistente, specialiste protetike, ki delujejo v zasebnih specialističnih ambulantah. S tem bi zmanjšali obremenitev asistentov in izboljšali pouk.

Zavedamo se, da bi pouk stomatološke protetike in celotne dentalne medicine lahko bistveno izboljšali, vendar je pri obstoječi kadrovski zasedbi in prostorskih ter opremskih zmožnostih sedanje Stomatološke klinike to neizvedljivo. Zato potrebujemo nove prostore za klinični del pouka, kar ob visokem jubileju Univerze tudi pričakujemo.

Znanstvenoraziskovalna dejavnostV zadnjih desetih letih je potekalo raziskovalno delo na Katedri za stomatološko protetiko v okviru 7 domačih in 2 mednarodnih projektov ter 1 raziskovalnega programa.

Dosežek dveh članov Katedre, na katerega smo še posebej ponosni, je Puhovo priznanje za keramični zatiček, ki sta ga dobila profesor Ljubo Marion in asistent Čedomir Oblak. Oba sta bila člana mednarodne skupine, ki je v povezavi z Inštitutom Jožef Stefan razvil keramični zatiček iz cirkonija za estetsko oskrbo sprednjih zob. Izdeluje ga podjetje Gald iz Tolmina, podjetje Interdent iz Celja pa ga trži v 13 državah.

Drugi pomemben dosežek člana Katedre mag. Petra Jevnikarja je prijava patenta (P-200700154), ki je nastal kot plod intenziv-nih raziskav profesorja T. Kosmača in njegove skupine, ki se med drugim ukvarja tudi s postopki nanosa adhezijske prevleke na substrat.

Delovna skupina, sestavljena iz članov Katedre, ki raziskovalno delujejo na Centru za stomatološke raziskave Inštituta Jožef Stefan v povezavi z Odsekom za inženirsko keramiko, v svojih aktualnih objavah dosega za naše razmere izjemno visoko citiranost. Članek Kosmača, Oblaka, Jevnikarja, Funduka in Mariona z naslovom The effect of surface grinding and sandblasting on flexural strength and reliability of Y-TZP zirconia ceramics, ki je bil objavljen v reviji Dental Materials leta 1999, ima do sedaj 66 citatov.

Asistent Matjaž Golobič je leta 2007 na 12. svetovnem kongresu združenja International College of Prostodontists v Fukuoki na Japonskem zasedel v tekmovanju za nagrado Young Prosthodontist Award drugo mesto za prikaz rešitve zahtevnega kliničnega primera protetične oskrbe.

Profesor Marion je bil v združenju International College of Dentists izvoljen za člana evropskega odbora in imenovan za Regenta za Srednjo in Vzhodno Evropo.

Strokovna dejavnostČlani Katedre delujejo s tretjinsko delovno obveznostjo tudi kot specialisti na Stomatološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra. Zadolženi so za izvedbo zahtevnih specialističnih protetičnih oskrb in tudi za terciarno dejavnost v okviru protetike. Kot edina taka ustanova v državi smo nosilci razvoja stroke v Sloveniji. Stroko razvijamo z rednim izobraževanjem slovenskih zobozdravstvenih delavcev in objavljanjem svojih dosežkov. Profesor Sedej je urejal Zobozdravstveni vestnik več kot 40 let. Poslanstvo Katedre za stomatološko protetiko je poleg dodiplomskega izobraževanja tudi izobraževanje specialistov stomatološke protetike. V zadnjih desetih letih je specialistični staž uspešno končalo deset specializantov. Pet jih je opravljalo specializacijo za potrebe različnih regij Slovenije, pet pa je bilo notranjih specializantov, ki so sedaj zaposleni kot asistenti na Katedri. Več jih zaradi prostorske in kadrovske stiske nismo mogli sprejeti.

Člani Katedre so dejavni tudi pri delovanju stanovskega zdru-ženja pri Slovenskem zdravniškem društvu, in sicer Sekcije za stomatološko protetiko. Ta vsako drugo leto že tradicionalno organizira mednarodna strokovna in znanstvena srečanja z veliko odmevnostjo v strokovni javnosti, ki se kaže v veliki udeležbi slovenskih zobozdravnic in zobozdravnikov. Za izobraževanje na specialistični stopnji Katedra organizira tečaje ali učne delavnice na Stomatološki kliniki (na primer Temporomandibularne motnje, Implantatnoprotetična oskr-ba...), največkrat s sodelovanjem tujih uglednih strokovnjakov.

Sodelavci Katedre za stomatološko protetiko so člani vodilnih evropskih in svetovnih protetičnih združenj in v njih dejavno sodelujejo (EPA – European Prosthodontic Association, ICP – International College of Prosthodontists, ICD – International College of Dentists, BAAD – British Academy of Aesthetic Dentistry, IADR – International Association for Dental Research).

Stomatološka klinika. hDivision of Stomatology. hFoto (Photo): KO-GU (2009).

267


269


Katedra za ustne bolezni in parodontologijoChair of Oral Medicine and Periodontology

Predstojnik: akad. prof. dr. Uroš Skalerič, dr. dent. med.

Operacijska soba, Oddelek za ustne bolezni in parodontologijo, gUKC Ljubljana.Surgery room, Department of Oral Medicine and Periodonto- glogy, University Medical Centre Ljubljana.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Akad. prof. dr. Uroš Skalerič, dr. dent. med., predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo.Professor Uroš Skalerič, DMD, Member of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Chair of Oral Medicine and Periodontology.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Že pred začetkom študija stomatologije, leta 1949, se je področju parodontologije posvečal znani čeljustni kirurg prof. dr. Franc Čelešnik, ki je že l. 1948 napisal knjigo »Parodontoza«. Leta 1951 je bila ustanovljena stolica za parodontozo, ki jo je do l. 1967 vodil prvi predstojnik prof. dr. Lojze Brenčič. Delokrogu ustnih bolezni se je Katedri pridružil l. 1956 in je bila zanj na začetku zadolžena asist. dr. Dušana Cavrič. Pedagoško in raziskovalno delo katedre je v prvem dvajsetletnem obdobju po ustanovitvi zaznamovala prostorska in kadrovska stiska. Delovanje Katedre je bilo »v senci« drugih kateder, ki so imele na razpolago več prostorov, kadra in tudi večji fond ur za predavanja in vaje študentov stomatologije. Za to obdobje je tudi značilno, predvsem v obdobju 1960–70, izredno veliko študentov, saj je v tistem času delovala tudi mariborska Višja stomatološka šola. Prof.dr. Lojze Brenčič se je posvečal predvsem raziskavam o holistični povezavi bolezni obzobnih tkiv s sistemskimi boleznimi, njegov naslednik prof. dr. Milan Perušek pa problematiko ustnih bolezni. Prof. dr. Janko Müller, ki je vodil Katedro med leti 1979–1994 je začel z interdisciplinarnimi raziskavami na področju parodontologije v sodelovanju s kemiki in fiziki IJS ter vpeljal princip parodontalno kirurške oskrbe pacientov. Njegov naslednik prof. dr. Uroš Skalerič je poglobil to sodelovanje in leta 1987 na IJS ustanovil Center za stomatološke raziskave. Sodelavci katedre so v 70. in 80. letih opravljali raziskave o strukturi in prepustnosti zobne sklenine z metodo EPR, ki so kasneje prešle na raziskave strukture in

prepustnosti zobnega cementa. Uporabili so metode NMR za ugotavljanje relaksacijskih časov v vneti dlesni in naredili prva MR slikanja obzobnih tkiv na eksperimentalnih živalih. V tem obodbju so bile uspešne tudi biokemične interdisciplinarne raziskave, ki so osvetlile pomen porušenega ravnotežja cisteinskih proteinaz in njihovih inhibitorjev v dlesni, gingivalni tekočin in serumu pacientov s parodontalno boleznijo.

Pedagoški kaderProf. dr. Uroš Skalerič, dr. dent. med., redni profesor in predstojnik

– učiteljsko delovno mesto;Doc. dr. Dušan Grošelj, dr. dent. med. – učiteljsko delovno

mesto;Prof. dr. Milan Petelin, dr. dent. med., izredni profesor, asistentsko

delovno mesto;Doc. dr. Marija Kovač Kavčič, dr. dent. med. – asistentsko delovno

mesto;Doc. dr. Boris Gašpirc, dr. dent. med. – asistentsko delovno

mesto;

270


Učitelj nadzira klinično delo študentov na Katedri za ustne bolezni in parodontologijo.Teaching staff monitoring student clinical work at the Chair of Oral Medicine and Periodontology.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Asist. mag. Rok Schara, dr. dent. med. – asistentsko delovno mesto;

Asist. dr. Rok Gašperšič, dr. dent. med. – ni zaposlen na MF.

Pedagoško deloKatedra izvaja pouk v zadnjih štirih letnikih študija dentalne medicine. Delo s študenti je intenzivno in poteka v majhnih skupinah 5 do 8 študentov ob prisotnosti enega do dveh asistentov. Razmerje med posametznimi oblikami pouka je 35,3% predavanj, 58,8 % vaj in 5,9 % seminarjev.Katedra sodeluje tudi pri pouku študentov medicine v petem letniku s 15 ur vaj in 1 uro predavanj.

Leta 2000 je bil organiziran enosemestrski podiplomskim študij iz parodontologije, ki ga je uspešno zaključilo 28 doktorjev dentalne medicine.

Študentsko raziskovalno deloŠtudentsko raziskovalno delo poteka največ v okviru raziskav za Prešernove nagrade in sicer v je bilo v leltih 1998, 2000, 2001 in 2007 nagrajena po ena, v letu 2006 pa dve nalogi, skupno torej 6 nalog.

Sodelavci katedre sodelujejo tudi pri izvedbi specializacije iz parodontologije, (2 kandidata letno) in drugih specialnosti dentalne medicine. Sodelavci katedre so bili tudi predavatelji na vseh bienalnih slovenskih parodontoloških dnevih. Pomemben doprinos k dvigu strokovnega znanja so tudi

prispevki sodelavcev katedre v monografiji Stomatološka klinična preiskava, urednik prof. dr. Uroš Skalerič, Ljubljana, 2006.

Raziskovalno delo s poudarkom na zadnjih 10 letihPo prihodu sedanjega predstojnika prof. dr. Uroša Skaleriča iz izpopolnjevanja v ZDA (1987–90) se je začel nov vzpon interdisciplinarnega raziskovalnega dela na katedri. Opravljane so bile epidemiološke raziskave razširjenosti in stopnja parodontalne bolezni, ki so pokazale visoko pojavnost (98%) vnetja obzobnih tkiv, ki pri 20–25% ljudi zajame globlje ležeča obzobna tkiva in zahteva specialistično parodontološko zdravljenje. V najnovejši raziskavi smo ponovno ugotavljali prisotnost napredovane parodontalne bolezni pri 35–85 starih prebivalci mesta Ljubljane in ugotovili, da ima skoraj polovica preiskovancev napredovano parodontalno bolezen, in da potrebujejo parodontalno kiuruški poseg.. Na področju bazičnih raziskav smo proučevali strukturo in permeabilnost zobnega cementa ter vlogo rastnih in

nevrogenih faktorjev, prostih radikalov kisika, stresa, citokinov in virusov pri vnetju obzobnih tkiv. V diagnostiki parodontalne bolezni smo opravili začetne raziskave o uporabnosti MR slikanja obzobnih tkiv pri ljudeh. Na področju terapije pa so bile opravljene raziskave o ugodnem učinku lokalnega dovajanja antioksidantov pri zdravljenju parodontalne bolezni in o možnosti uporabe laserjev za parodontalno kirurške posege in regeneracijo obzobnih tkiv.

Vajalnica Katedre za ustne bolezni in parodontologijo.Clinical practice hall of the Chair of Oral Medicine and Periodontology.Foto (Photo): KO-GU (2009).

271


Na področju zdravljenja parodontalne bolezni pri sladkornih bolnikih pa smo prikazali, da lahko s popolno dezinfekcijo ustne votline in lokalnim dovajanjem antibiotikov izboljšamo metabolno urejenost sladkornih bolnikov.

Sodelavci katedre so bili vključeni v projekt Epidemiologija, etiopatogeneza, diagnoza in zdravljenje bolezni obzobnih tkiv ( nosilec prof. Uroš Skalerič, od 1981 do 2004) in v raziskovalni program Parodontalna medicina (nosilec prof. Uroš Skalerič, od 2004 dalje).

V zadnjih letih so na katedri doktorirali 4 sodelavci, od tega 2 mlada raziskovalca.Priznanje so člani katedre dobili tudi z organizacijo 7. kongresa Mednarodne Akademije za parodontologijo (Ljubljanam, 1999)

in organizacijo 13. mednarodne Konference o parodontalnih raziskavah (Ljubljana, 2008).Priznanje je dobil tudi predstojnik katedre prof. dr. Uroš Skalerič, ki je postal ambasador Znanosti R Slovenije (1997), častni član Ameriške Akademije za parodontolgoijo (2002) in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (2003) ter redni član v letu 2009..

Bibliografija Katedre od 1997–2008 – članki v SCI revijahV zadnjih desetih letih so sodelavci katedre objavili 47 člankov v revijah z dejavnikom vpliva (SCI). Pri tem je pomembno poudariti, da je veliko število člankov plod interdisciplinarnih raziskav z drugimi katedrami medicinske fakultete in širše, kar kaže na vpetost katedre v širše področje medicine in dentalne medicne.

Sodelavci Katedre za ustne bolezni in parodontologijo (Staff of the Chair of Oral Medicine and Periodontology). Prva vrsta z leve (first row from left): Dušan Grošelj, Marija Kovač Kavčič, Uroš Skalerič, Milan Petelin. Druga vrsta z leve (second row from left): Rok Schara, Boris Gašpirc, Rok Gašperšič.Foto (Photo). arhiv Stomatološke klinike (2009).

273


Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organaChair of Dental Diseases and Endodontics

Predstojnica katedre: doc. dr. Janja Jan, dr. dent. med.

Doc. dr. Janja Jan, dr. dent. med., predstojnica Katedre za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa.Assistant Professor Janja Jan, DMD, Chair of Dental Diseases and Endodontics.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Kratka zgodovinaPredhodnica Katedre za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa je bila Katedra za konzervirajoče zobozdravstvo, ki je bila ustanovljena leta 1950 na Stomatološki fakulteti.

Razvoj Katedre za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa je bil neločljivo povezan z razvojem Stomatološke klinike in Medicinske fakultete. Rojstvo Katedre je leto 1950. Takrat se je poimenovala Katedra za konzervirajoče zobozdravstvo in je postala organizacijska enota Stomatološke fakultete, predhodnice odseka za stomatologijo.Prvega učitelja – docenta dr. A. Logarja – je Katedra dobila leta 1951. Število učiteljev in njihovih sodelavcev se je stalno povečevalo. Katedra ima sedaj dva učitelja in šest asistentov. Katedra je v preteklih 58 letih opravila eno osrednjih nalog v slovenskem zobozdravstvu, njeni predstojniki pa so v veliki meri oblikovali slovensko stomatologijo. Predstojniki katedre so bili prof. dr. Anton Logar (1954 –1970), prof. dr. Čedomir Ravnik (1970 –1989), prof. dr. Vito Vrbič (1989 –1998), prof. dr. Dominik Gašperšič (1998–2004), doc. dr. Franek Klemenc (2004 –2007), doc. dr. Janja Jan (2007–). Učitelji in asistenti katedre v zadnjih desetih letih so bili prof. dr. Vito Vrbič, doc. dr. Viljem Vrbošek, prof. dr. Dominik Gašperšič, doc. dr. Franek Klemenc, doc. dr. Mirela Kogej – Rode, doc. dr. Janja Jan, doc. dr. Igor Potočnik, doc. dr. Aleš Fidler, asist. dr. Janez Leskovec, asist. mag. Tatjana Ban Zlatev, asist. mag. Nataša Jevnikar, asist. dr. Lidija Nemeth,

asist. mag. Iztok Štamfelj, asist. Maja Grošelj, asist. Tomi Samec in asist. Igor Križnar. Na vajah pomagajo še zobne instrumentarke, tehnični delavec in demonstratorji.

Pedagoška dejavnostKatedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa je danes enota Odseka za dentalno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. Člani Katedre se ukvarjajo s pedagoškim, raziskovalnim delom in kliničnim delom. Pedagoško delo Katedre zajema pouk za študente dentalne medicine od drugega do šestega letnika, sodelujemo pa tudi pri izbranih predavanjih za študente medicine. Vsebina in način pouka sta se na Katedri razvijala v skladu s splošnim razvojem stroke in organizacijo pouka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pouk se odvija v obliki predavanj, predkliničnih in kliničnih vaj, seminarjev,

Rentgenski posnetek zgornjega stranskega sekalca po gkončanem zdravljenju, notranja resorpcija korenine zoba.Post-treatment radiograph of the upper lateral incisor, internal ginflammatory root resorption.Foto (Photo): arhiv Katedre (2009).

274


izbirnih predmetov, vodenega individualnega študija, študenti imajo tudi možnost individualnega raziskovalnega dela. Največji delež izobraževalnega dela zajema dodiplomski študij. Katedra poučuje štiri predmete za študente dentalne medicine in sodeluje pri izvedbi predmeta Klinična stomatologija za študente 5. letnika medicine. Poudarek je na poučevanju študentov dentalne medicine. Prične se s predmetom Normalna morfologija zobnega organa, ki mu sledi predmet Zobne bolezni. Normalna morfologija zobnega organa se deli v anatomijo zob in histologijo zobnega organa (tretji semester). Predmet Zobne bolezni, ki poteka od četrtega do enajstega semestra, pa sestavljajo sledeče vsebine: propedevtika za zobne bolezni, preparacije in materiali, endodontija, razvoj obraza in ustne votline ter zobnega organa, razvojne nepravilnosti zob in okvare zob dejavnostne dobe. V dvanajstem semestru se je s šestletnim študijem pridružil še predmet Zobozdravstvena preventiva odraslih, ki ga delimo s Katedro za ustne bolezni in parodontologijo.

Pouk se odvija v obliki predavanj, predkliničnih in kliničnih vaj, seminarjev, izbirnih predmetov, vodenega individualnega študija, študenti imajo tudi možnost individualnega raziskovalnega dela. Dodiplomski pouk izvajamo za študente dentalne medicine Medicinske fakultete in študente splošne medicine Medicinske fakultete. Izobraževalno delo se vključuje tudi v program pripravništva, specializacije iz zobnih bolezni in endodontije, podiplomskega izobraževanja zobozdravnikov in mentorstva pri raziskovalnih nalogah.

Na Katedri se izvajajo tudi dejavnosti podiplomskega pouka, program izobraževanja pripravnikov, specializacija iz zobnih bolezni in endodontije, podiplomsko izobraževanje zobozdravnikov in mentorstvo pri raziskovalnih nalogah. Vse te dejavnosti se povezujejo z aktivnim znanstvenoraziskovalnim delom članov. Katedra je glede kliničnih izobraževalnih dejavnosti neločljivo povezana s Centrom za zobne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. V zadnjih letih so člani Katedre usmerjali novo nastali program specializacije iz zobnih bolezni in endodontije (do sedaj specializacija iz ustnih in zobnih bolezni in parodontologije), ki je priznan tudi s strani evropske endodontske zveze.

Katedra ustvarja in prenaša strokovno doktrino na dodiplomske in podiplomske študente Medicinske fakultete, pa tudi v širši slovenski strokovni prostor. Iz teh prizadevanj so v zadnjih desetih letih nastali slovenski učbeniki Histologija zobnega organa (tretja izdaja leta 2003) Histološki atlas zobnega organa (2001), Razvoj obraza, ustne votline in zobnega organa (2002), Anatomija zob (2002), Zgradba zoba: mikroskopski

prikaz s pojasnili (2006), Propedevtika zobnih bolezni (2006). Tudi publikacija Upadanje zobne gnilobe v Sloveniji (1998) je pomožno učno gradivo.

Danes pedagoški kader katedre sestavljajo doc. dr. Janja Jan, dr. dent. med., predstojnica katedre, doc. dr. Aleš Fidler, dr. dent. med., asist. dr. Lidija Nemeth, dr. dent. med., asist. mag. Iztok Štamfelj, dr. dent. med., asist. Maja Grošelj, dr. dent. med., asist. Tomi Samec, dr. dent. med., asist. Igor Križnar, dr. dent. med. Pedagoški kader Katedre je vključen v izvajanje programa specializacije iz zobnih bolezni in endodontije. Program traja tri leta. V zadnjih 10 letih je program zaključilo 6 specialistov, danes so v program vključeni 4 specializanti. Pedagoški kader

Katedra za zobne bolezni in normalno morfologiijo zobnega organa – klinična vajalnica.Chair t of Dental Diseases and Endodontics.Foto (Photo): KO-GU (2009).

275


sodeluje tudi pri izvajanju specializacij iz drugih stomatoloških strok ter programu izobraževanja pripravnikov.

Člani katedre z drugimi specialisti organizirajo za zobozdravnike vsako drugo leto kongres iz zobnih bolezni in endodontije.

Znanstvenoraziskovalna dejavnostV raziskovalno delo so bili v zadnjih desetih letih uspešno vključeni 3 študenti, pri čemer lahko izpostavimo to, da so delo zaključili tudi z objavami v revijah:Alja Kraigher z nalogo Vpliv beljenja vitalnih zob z 10%

karbamid-peroksidom na razvoj kariesa pri podgani (2004, mentor doc. dr. Igor Potočnik), izsledke raziskave je vključila v članek, objavljen v Caries Res., 2006. 77−80.

Mateja Simončič z nalogo Pogostnost razvojnih okvar sklenine

prvih stalnih kočnikov v Sloveniji (2004, mentor doc. dr. Janja Jan) je izsledke raziskave vključila v članek, objavljen v Zobozdrav. vestn., 2005, 137−143.

Tomaž Hitij je za nalogo Vpliv plombirnih materialov na natančnost odkrivanja kariesa z lasersko fluorescenco (2006, mentor doc. dr. Mirela Rode, somentor asist. mag. Aleš Fidler) prejel fakultetno Prešernovo priznanje, izsledke raziskave pa je vključil v članek: objavljen v Acta Odontol Scand, 2008 13−17.

Člani Katedre smo vključeni v osem raziskovalnih projektov, en raziskovalni program in. poteka tudi sodelovanje z univerzami v Evropi in v Združenih državah Amerike.Na Katedri je v zadnjih 10 letih magistriralo 6 članov katedre, 5 pa jih je pridobilo doktorat znanosti.

Sodelavci Katedre za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa (Staff of Chair of Dental Diseases and Endodontics). Prva vrsta z leve (first row from left): Jana Krapež, Maja Grošelj. Druga vrsta z leve (second row from left): Janja Jan, Valerija Skopec, Helena Žitek, Lidija Nemeth, Majda Rus. Tretja vrsta z leve (third row from left): Tomi Samec, Iztok Štamfelj, Aleš Fidler, Igor Križnar.Foto (Photo): KO-GU (2009).

Naslov90 let Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani

AvtorjiVane Antolič, Jože Balažic, Marjan Bilban, Rok Dežman, Branko Ermenc, Nina Gale, Anton Grad, Marko Hawlina, Janja Jan, Vladimir Jevtič,

Kristijan Jezernik, Borut Kobal, Igor Kopač, Srečko Koren, Narcisa Košir, Vladimir Kotnik, Vesna Koželj, Ciril Kržišnik, Tomaž Lunder, Aleksander Manohin, Črt Marinček, Tomaž Marš, Maja Ovsenik, Jan Petrinja, Franjo Pikelj, Ana Plemenitaš, Sonja Pogačnik, Pavel Poredoš, Katja Prunk, Dean Ravnik, Anamarija Rožić, Zvonimir Rudolf, Uroš Skalerič, Janez Sketelj, Vladimir Smrkolj, Lovro Stanovnik, Vito Starc, Janez Stare, Saša

Svetina, Dušan Šuput, Igor Švab, Matija Švagan, Martina Tomori, David B. Vodušek, Nina Zidar, Marjeta Zorc, ZvonkaZupanič Slavec, Miha Žargi

UrednikSamo Ribarič

Tehnični urednikVanja Mavrin

Zbiranje slikovnega in pisnega gradivaVanja Mavrin

OblikovanjeVanja Mavrin

Idejna zasnova naslovniceDušan Šuput

Oblikovanje naslovniceAdam Wendling

TiskLittera picta, d.o.o.

ZaložnikUL MF

Naklada1000

Stroške tiskanja je delno krilo podjetje LEK d.d. Ljubljana.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

378.6:61(497.4Ljubljana)(082.034.2)

MEDICINSKA fakulteta (Ljubljana) 90 let Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani [Elektronski

vir] / avtorji Vane Antolič ... [et al.] ; urednik Samo Ribarič ; zbiranje slikovnega in pisnega gradiva Vanja Mavrin. - El. knjiga.

- Ljubljana : UL MF, 2010

Način dostopa (URL): http://www.mf.uni-lj.si/vsebina/menu1/1228

ISBN 978-961-267-018-41. Antolič, Vane 2. Ribarič, Samo

249294848

elektronska oblika knjige ob 90. obletnici ulmf je na tej povezavi

Documents