Javna dela v Sloveniji

Zbornik programov

2

Izdal: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Rožna dolina, Cesta IX/6, 1000 LJUBLJANA Za izdajatelja: Mavricija Batič, generalna direktorica

Uredile: Mojca Ulaga, Sabina Špehar Pajk, Tanja Gerkšič in Petra Mauer Oblikovanje in prelom: Sabina Špehar Pajk Fotografija na naslovnici: Tine Schein, Notranjski regijski park, Spravilo in pospravljanje vejevja izpod Velikega naravnega mostu v Rakovem Škocjanu

Ljubljana, november 2015

3

Kazalo

Uvodne misli Ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Nagovor generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje Splošno o izvajanju programov javnih del Predstavitev izvajanja programov javnih del po območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje

Območna služba Celje

Območna služba Koper

Območna služba Kranj

Območna služba Ljubljana

Območna služba Maribor

Območna služba Murska Sobota

Območna služba Nova Gorica

Območna služba Novo mesto

Območna služba Ptuj

Območna služba Sevnica

Območna služba Trbovlje

Območna služba Velenje

4

Uvodne misli

Dr. Anja Kopač Mrak Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ob 25. obletnici izvajanja javnih del je še posebej primeren čas za celovit pregled navedenega področja, vključno s predstavitvijo programov javnih del, ki predstavljajo primere dobrih praks. Skozi čas se je način izvajanja javnih del spreminjal, saj so se spreminjale tudi razmere na trgu dela, ob tem pa je njihov namen ostajal enak; javna dela so bila vedno namenjena aktivaciji tistih brezposelnih oseb, ki na trgu dela najtežje najdejo primerno zaposlitev. Javna dela so v tem obdobju postala tudi najbolj prepoznaven program aktivne politike zaposlovanja, saj so vsako leto izvajanja vključevala nekaj tisoč brezposelnih oseb, naročnikov in izvajalcev javnih del ter uporabnikov njihovih storitev. Skozi dolgoletno izvajanje programov javnih del se je izkazalo, da so najbolj učinkoviti tisti programi, ki izražajo potrebe lokalnega okolja po izvajanju storitev v javno dobro, hkrati pa brezposelnim občanom omogočajo ponovno delovno in socialno vključenost. Vseh izkazanih rezultatov pa ne bi bilo mogoče doseči brez izvajalcev in naročnikov javnih del, ki so na lokalni ravni znali prepoznati potrebe občanov po dodatnih storitvah v javno dobro in ki so programe javnih del v lokalnih okoljih tudi izvajali in sofinancirali. V tem obdobju se je za učinkovito izvajanje programov javnih del jasno izpostavila tudi potreba po ustvarjanju dobrih partnerskih odnosov med Zavodom RS za zaposlovanje, izvajalci in naročniki javnih del in nenazadnje tudi z vključenimi brezposelnimi osebami. Razmere na trgu dela se sicer izboljšujejo, vendar počasneje, kot se krepi gospodarska rast. Ob koncu septembra 2015 je bilo registriranih 104.758 brezposelnih oseb, med njimi je bilo kar 56 % dolgotrajno brezposelnih, zaradi česar bo ponovna aktivacija te ciljne skupine brezposelnih vsekakor predstavljala enega izmed zahtevnejših izzivov aktivne politike zaposlovanja. Glede na stanje na trgu dela in strukturno problematiko dolgotrajne brezposelnosti bodo javna dela tudi v prihodnje usmerjena v reševanje slednje, predvsem v ponovno aktivacijo starejših brezposelnih in oseb z nižjo ravnjo izobrazbe, prednost pri vključevanju v javna dela pa bodo imele brezposelne osebe, ki so že več let prijavljene v evidenci brezposelnih. Blažitev učinkov brezposelnosti in zniževanje števila brezposelnih nedvomno predstavlja cilj, na katerega morajo biti osredotočeni tudi vsi pomembni deležniki na lokalni ravni, saj bo za uspešno aktivacijo dolgotrajno brezposelnih treba ravno na tej ravni razvijati dodatne oziroma nove vsebine javnih del. Nove vsebine, ki bi lahko pomenile ustvarjanje novih delovnih mest v okviru javnih del, lahko predstavlja tudi področje trajnostnega upravljanja virov oziroma prehod v tako imenovano zeleno gospodarstvo.

5

Nagovor generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje

Mavricija Batič Generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje

Dolgotrajno brezposelni sodijo med najbolj ranljive skupine na trgu dela. V zadnjih letih se njihov delež med vsemi brezposelnimi giblje od 50 % do 60 %. To so osebe, ki so brezposelne že najmanj eno leto ali več, temu pa se velikokrat pridružijo še druge ovire pri zaposlovanju. Z daljšanjem brezposelnosti se njihove zaposlitvene možnosti samo še zmanjšujejo.

Znano je, da ima dolgotrajna brezposelnost negativne posledice za posameznika in družbo. Na Zavodu RS za zaposlovanje ugotavljamo, da so dolgotrajni brezposelnosti bolj izpostavljeni starejši in tisti z nižjo izobrazbo. Vendar dolgotrajna brezposelnost ravno tako lahko prizadene mlajše in višje izobražene.

Prav javna dela so se doslej izkazala kot učinkovit program aktivne politike zaposlovanja za spodbujanje aktivnosti dolgotrajno brezposelnih. Z njimi omogočamo delovno in socialno vključenost dolgotrajno brezposelnih, ohranjanje in razvijanje njihovih delovnih sposobnosti ter tudi spodbujanje razvoja novih delovnih mest. Letos teče že 25. leto izvajanja javnih del v Sloveniji. Prve aktivnosti v letu 1990 so bile odziv na potrebe po pomoči prebivalcem Celja po velikih poplavah. Od tedaj je bilo v javna dela vključenih več kot 140.000 brezposelnih, po zaključku programov pa se jih je kar 21,2 % tudi redno zaposlilo. Pri tem velja poudariti, da javna dela neposredno izboljšujejo kakovost in dostop do različnih storitev, ki so namenjene širšemu krogu uporabnikov in prispevajo k splošni koristi širše skupnosti. Občine, kot partnerji pri izvajanju javnih del, so naročniki programov in tako pomagajo pri reševanju brezposelnosti na svojem območju. Skupaj z izvajalci, neprofitnimi delodajalci, sodelujejo pri oblikovanju programov javnih del, ki so v javnem interesu lokalne skupnosti in so primerni za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih. Vabimo vas, da pobrskate po zborniku, ki je pred vami. V njem vam predstavljamo pester izbor skoraj štiridesetih programov javnih del, ki se izvajajo ali so se izvajali po območnih službah Zavoda na področjih kmetijstva, vzgoje in izobraževanja ter športa, naravovarstva in komunale, kulture, socialnega varstva, turizma, razvoja podjetništva ali kot pomoč društvom in drugim nevladnim organizacijam pri izvajanju njihovih dejavnosti. Ugotavljamo, da z javnimi deli pridobivajo vsi partnerji – lokalne skupnosti, izvajalci in brezposelni. Zato bomo izvajanje programa javnih del še nadaljevali. Tako na primer v prihodnje predvidevamo večjo usmerjenost javnih del na področja trajnostnega upravljanja virov in nekatere druge novosti. Vse s ciljem, da bi ranljivim skupinam na trgu dela pomagali do ponovne vključenosti v delovno okolje in širšo skupnost.

6

Splošno o izvajanju programov javnih del

Mojca Ulaga Skrbnica programov javnih del na Zavodu RS za zaposlovanje

S programi javnih del so v recesiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja reševali množično brezposelnost, kasneje pa so javna dela postala eden učinkovitejših programov pospeševanja zaposlovanja. Javna dela izvajamo v Sloveniji od leta 1990. Kot program aktivne politike zaposlovanja so predstavljala odziv na krizo zaposlovanja v času tranzicije in gospodarske krize. Javna dela so prinesla socialne in ekonomske koristi vsem partnerjem: naročnikom (občine, ministrstva, strokovne organizacije), izvajalcem (neprofitnim delodajalcem) in brezposelnim osebam. Ves čas izvajanja so omogočala usposabljanja in delovno vključitev težje zaposljivih, še posebej dolgotrajno brezposelnih. Tako so ohranjali delovne navade, razvijali delovne sposobnosti in si zagotovili vsaj minimalno socialno varnost. Ponovno so pridobili občutek koristnosti, samospoštovanja in samozavesti. Kako je to pomembno, kažejo izjave udeležencev, ki smo jih zbrali in predstavili v nadaljevanju zbornika. V lokalnih skupnostih so javna dela omogočala opravljanje storitev, ki jih neprofitni izvajalci niso izvajali kot redno dejavnost, so pa bile v javnem interesu. Tako so javna dela tudi prispevala k razvoju lokalnih skupnosti. Petindvajsetletno izvajanje javnih del je omogočilo vključitev v programe več kot 140.000 brezposelnim osebam. O izboru programov javnih del, ki se bodo izvajala, je v začetku odločal Odbor za izbor javnih del. Sestavljen je bil iz predstavnikov ministrstev, odgovornih za posamezna področja izvajanja programov, kot so: kmetijstvo, vzgoja in izobraževanje, socialno varstvo, komunala, kultura idr. Kasneje so o tem odločale strokovne komisije območnih in Centralne službe Zavoda RS za zaposlovanje (Zavod). Do leta 2012 je Program javnih del sprejemala Vlada Republike Slovenije. Z uveljavitvijo Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), pa so bila javna dela opredeljena kot poseben program v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ) z nazivom »Kreiranje delovnih mest«. Skozi leta izvajanja, so se spreminjale tudi pravice udeležencev. V začetku izvajanja javnih del so imeli udeleženci pravico do plačila za opravljeno delo v višini denarne pomoči, Zavod pa jim je plačeval tudi prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Torej je čas vključitve v javno delo udeležencem omogočil zavarovalno dobo, s spremembo Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB), z letom 1999, pa tudi delovno dobo. Udeleženci so od takrat sklepali z izvajalcem javnega dela pogodbo o zaposlitvi s posebnostjo glede višine plače in števila dni dopusta, sicer pa so tudi zanje veljali predpisi iz delovnopravne zakonodaje. Udeleženci so v obdobju od leta 2007 do leta 2010 opravljali delovno obveznost 30 ur na teden, kar se je štelo za poln delovni čas. Četrtino delovnega časa so namenili usposabljanju in izobraževanju ter iskanju redne zaposlitve.

7

Poleg plače imajo udeleženci javnih del zdaj pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z njega, stroškov prehrane med delom, pravico do regresa za letni dopust in do odpravnine ob upokojitvi. Zavod poleg dela stroškov plače in ostalih navedenih stroškov povrne izvajalcu javnega dela tudi stroške zdravniškega pregleda, ki ga brezposelni opravi pred vključitvijo v javno delo. Višina plače za udeležence javnih del je bila določena z ZZZPB. Do leta 2007 je bila njena višina določena kot izhodiščna plača tarifnega razreda ustrezne kolektivne pogodbe, s spremembo ZZZPB, kot tudi z novim ZUTD, pa je bila določena v deležu od minimalne plače po stopnjah strokovne izobrazbe za delo, ki ga udeleženec opravlja v javnem delu. Plača za I. raven izobrazbe znaša 80 %, za VII. raven izobrazbe pa 120 % minimalne plače. Sredstva za plače in ostale stroške zagotavljajo Zavod, naročnik in/ali izvajalec javnega dela. Slednji prispevajo sredstva za razliko do polne plače, regres za letni dopust in za materialne stroške izvajanja programa javnega dela. Javno delo lahko sprejme tudi občina, če v celoti zagotavlja sredstva za njegovo izvajanje. Izbor programov javnih del in sofinanciranje določa Pravilnik o izboru in sofinanciranju programov javnih del, ki ga sprejme Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Ta sprejema tudi Katalog ukrepov APZ, kjer so vsako leto določene ciljne skupine in pogoji za izvajanje programov. V skladu z določili ZUTD se v javna dela lahko vključijo le dolgotrajno brezposelne osebe, in sicer za največ eno leto. Posebne ciljne skupine (invalidi, Romi in starejši) so lahko ponovno vključeni, vendar pri istem izvajalcu največ dve leti. Omenjeni zakon določa tudi pogoje za predčasno prekinitev pogodbe o zaposlitvi udeleženca javnega dela.

Graf 1: Število udeležencev, vključenih v programe javnih del, glede na povprečno število prijavljenih brezposelnih oseb pri Zavodu v obdobju od leta 1990 do 2015

44.623

75.079

102.593

129.087

127.056

121.483

119.799

125.189

126.080

118.951

106.601

101.857

102.635

97.674

92.826

91.889

85.836

71.336

63.216

86.354

100.504

110.692

110.183

119.827

120.109

114.997

120

1.248

3.513

5.009

4.475

4.272

4.728

5.354

10.641

10.296

10.474

9.374

7.552

6.749

5.749

5.368

4.726

3.475

3.936

4.188

5.945

2.610

3.762

5.539

6.661

5.254

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

*2015

Število udeležencev javnih del

8

V Grafu 1 prikazujemo število udeležencev, vključenih v programe javnih del, glede na povprečno število prijavljenih brezposelnih oseb med letoma 1990 in 2015. Največ brezposelnih beležimo v obdobju od leta 1993 do leta 1999, medtem ko smo v programe javnih del največ udeležencev vključili v letu 1998, in sicer 10.641. Programi javnih del se izvajajo na področjih kmetijstva, vzgoje in izobraževanja ter športa, naravovarstva in komunale, kulture, socialnega varstva, turizma, razvoja podjetništva ali kot pomoč društvom in drugim nevladnim organizacijam pri izvajanju njihovih dejavnosti. V prvih letih izvajanja javnih del je bil večji delež programov s področja kmetijstva in naravovarstva, že dlje časa pa predstavljajo največji delež programi s področja socialnega varstva, sledijo programi izobraževanja in urejanja okolja. Temu sledi tudi raven izobrazbe udeležencev, saj beležimo največje število udeležencev s peto in višjimi ravnmi izobrazbe, medtem ko je udeležencev brez izobrazbe največ 20 %. V nadaljevanju predstavljamo nekaj podatkov o izvajanju javnih del po območnih službah (OS) Zavoda v zadnjih petih letih (od leta 2010 do leta 2014). V Grafu 2 prikazujemo število izvedenih programov in število vključenih udeležencev v programe javnih del med letoma 2010 in 2014. Iz grafa je razvidno, da je bilo največje število udeležencev v OS Murska Sobota, saj je njihovo število odvisno od kvote sredstev, ki je posamezni območni službi na voljo za izvedbo programov.

Graf 2: Število izvedenih programov in število vključenih udeležencev v programe javnih del v obdobju od leta 2010 do 2014

Število udeležencev v programih javnih del je sicer omejeno na posameznega izvajalca glede na število redno zaposlenih delavcev. V javnem povabilu za izbor programov javnih del je tako npr. določeno, da lahko izvajalec, ki nima zaposlenega nobenega delavca, zaposli v javnem delu le eno brezposelno osebo. Večje število udeležencev je običajno v programih urejanja okolja in v socialnovarstvenih programih.

896 930 973 1.114 1.136 1.182

1.380

1.820

2.528

2.868

4.791 4.899

428 410 574

420 578 549

729

1.028 962

1.672

2.443

2.120

SE NM NG TR KP PT KR VE CE LJ MB MS

Število udeležencev v obdobju 2010-2014

Število izvedenih programov v obdobju 2010-2014

9

Poglejmo tudi, koliko sredstev iz proračuna Republike Slovenije je bilo namenjenih za izvajanje programov javnih del po območnih službah med leti od 2010 do 2014. Navedeno prikazuje Graf 3.

Pravilnik o izboru in sofinanciranju programov javnih del določa, da se kvote sredstev za javna dela dodelijo območnim službam Zavoda glede na povprečno stopnjo brezposelnosti in delež dolgotrajno brezposelnih v posamezni OS, upošteva pa se tudi regijski pristop za hitrejše zmanjševanje razlik med regijami. Iz zgornjega grafa je tako razvidno, da je bilo največ sredstev za javna dela izplačanih v OS Murska Sobota in Maribor, čeprav je delež dolgotrajno brezposelnih v OS Ljubljana bistveno večji kot pri omenjenih OS. Graf 4 kaže primerjavo povprečnega stroška za osebo za izvedbo programov javnih del po OS v obdobju med letoma 2010 in 2014, glede na povprečen strošek v Sloveniji.

Pravilnik o izboru in sofinanciranju programov javnih del opredeljuje tudi merila za delež plač udeležencev programov javnih del za posamezno občino, in sicer glede na povprečno stopnjo brezposelnosti po občinah. Najvišji delež znaša 85 % v občinah, kjer je povprečna stopnja brezposelnosti višja od 15,5 %, najnižji delež plače pa znaša 55 % v občinah s stopnjo brezposelnosti do 9,0 %. Delež sofinanciranja plače, ki ga zagotavlja Zavod se poveča, kadar se v program javnega dela vključi invalid ali oseba, starejša od 55 let.

4,75 4,93 5,26 5,61 5,89 6,46 6,51

10,73

13,77 16,40

27,91 30,41

SE NG TR NM KP KR PT VE CE LJ MB MS

Graf 3: Sredstva za izvedene programe javnih del v mio EUR v letih 2010-2014 po območnih službah Zavoda

6.206,65 6.032,89 5.894,04 5.864,17 5.825,45 5.716,93 5.509,04 5.448,33 5.307,43 5.187,10 5.067,04

4.719,24 4.679,53

MS NM VE SLO MB LJ PT CE SE KP NG TR KR

Graf 4: Povprečen strošek izvedbe programov javnih del na osebo v EUR v obdobju od 2010 do 2014

10

Najvišji delež sofinanciranja plače (95 %) zagotavlja Zavod za programe, v katere so vključeni samo invalidi, in za programe, ki so namenjeni delu z romsko populacijo in v katere se bo vključila najmanj polovica Romov. Na strošek programa ravno tako pomembno vplivajo raven izobrazbe udeležencev in stroški prevoza na delo. Zanimiv je tudi Graf 5, ki prikazuje, kolikšen delež udeležencev javnih del je po zaključku programa

našel redno zaposlitev pri izvajalcih ali drugih delodajalcih. Ta podatek smo pri izvajanju programov

javnih del začeli spremljati leta 1998. Delež iz leta v leto niha, vendar je bil najnižji (14,9 %) leta 2012,

najvišji (42,3 %) pa leta 2007, ko je bila brezposelnost v Sloveniji tudi sicer ena izmed najnižjih v 25-

letnem obdobju. Splošne možnosti zaposlovanja so vplivale tudi na zaposlitve udeležencev javnih del.

Po zaključku javnih del se je zaposlilo v povprečju skupaj več kot 20 % udeležencev. V začetku

predvsem pri izvajalcih programov javnih del, kasneje pa zaradi zapolnitve možnosti pri izvajalcih in

tudi prepovedi zaposlovanja v javnem sektorju, predvsem pri drugih delodajalcih. Kar nekaj

udeležencev se je tudi samozaposlilo.

V nadaljevanju predstavljamo izvajanje programov javnih del po posameznih območnih službah

Zavoda. Izbrali smo programe z vseh področij izvajanja. Na kratko smo povzeli opise programov in

njihov pomen za vse sodelujoče. Z neposrednimi izjavami so izrazili svoje zadovoljstvo tako

udeleženci kot izvajalci in naročniki programov.

Ugotovimo lahko, da so javna dela družbeno koristna in uspešen državni program aktivne politike

zaposlovanja.

17,0%

27,8%

25,0%

18,0%

27,0%

32,0%

25,0% 25,5%

36,5%

42,3%

25,0%

15,8%

29,8%

26,8%

14,9%

20,3%

23,0%

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Graf 5: Delež izhodov iz programov javnih del v redno zaposlitev v obdobju od 1988 do 2014

11

Območna služba Celje Predstavljamo programe:

Ohranjanje in varovanje kulturne krajine, gozdov, obnove vasi Pomoč v muzejih, galerijah in arhivih Socialno vključevanje posebej ranljivih skupin

Območna služba Celje, 2010 - 2014

Število izvedenih programov javnih del: 962

Število vključenih udeležencev: 2.528

Višina sredstev za programe javnih del: 13,8 mio EUR

12

Ohranjanje in varovanje kulturne krajine, gozdov, obnove vasi Javni zavod Kozjanski park

Kozjanski park se je že v letu 1999 vključil v nacionalni projekt Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije. Visokodebelni travniški sadovnjaki so prioritetni in naravovarstveno med najpomembnejšimi habitati v Kozjanskem parku – tu namreč živijo nekatere vrste ogroženih ptic, zaradi katerih so ti habitati vključeni v območje Natura 2000 po »ptičji direktivi«. Jabolko iz visokodebelnih travniških sadovnjakov pomeni varovanje narave, nadaljevanje tradicije in dediščine naših prednikov, blagostanje in zdravo hrano ter simbol prepoznavnosti zavarovanega območja Kozjanskega parka in identifikacije domačinov z zavarovanim območjem. Program javnih del, v katerega je vključena obnova travniških sadovnjakov, izvajajo že vse od leta 2002. Vključenih je bilo 31 udeležencev, od katerih so jih osem tudi zaposlili in pet jih je še danes zaposlenih za nedoločen čas. V tem času so s pomočjo javnih del opravili oživitveno rez na več kot 13.000 visokodebelnih sadnih drevesih. Udeleženci programa javnih del pomagajo postavljati bivališča za koristne organizme, urejati tematske poti v parku, odstranjevati invazivne vrste in izvajati ukrepe proti zaraščanju. Mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Kozjanskega parka, meni, da imajo javna dela močno socialno noto. »Z njimi lažje ohranjamo naše konkretne dobre parkovne prakse, zaposleni v programu javnih del pa se spoznajo z namenom, pomenom in delovnimi procesi v našem zavodu, kar je pomembno za dobro sprejetje zavoda v okolju.« Vključitev v javno delo je udeležencem prinesla veliko novega znanja. »Naučil sem se saditi drevesa, jih obrezovati in negovati. To pridobljeno znanje lahko uporabim tudi v domačem sadovnjaku, hkrati pa lahko svetujem tudi ostalim,« pravi Ivan Božiček. »V Občini Kozje smo se odločili omenjeni program javnega dela sofinancirati zaradi več vidikov,« pravi Milenca Krajnc, županja občine Kozje, ki je naročnik programa javnega dela. »Program težje zaposljivim osebam omogoča ohranjanje delovnih navad, nove delovne izkušnje ter dohodek in minimalno socialno varnost. Udeleženci spoznajo pomen ohranjanja in varovanja kulturne krajine, seznanjajo se z invazivnimi tujerodnimi rastlinami na našem območju ter z izvajanjem ukrepov proti zaraščanju in ukrepov ob izbruhu rastlinskih bolezni ali zajedavcev. Z ohranjanjem značilnosti kulturne krajine in odstranjevanjem invazivnih rastlin se izboljša življenjsko okolje in s tem kakovost življenja občanov, z ohranjanjem biotske raznovrstnosti postaja in ostaja območje občine in Kozjanskega parka privlačno za ekološko ozaveščene ljubitelje narave, ki so vedno pogostejši obiskovalci.«

K

M

E

T

I

J

S

T

V

O

13

Pomoč v muzejih, galerijah in arhivih Javni zavod za kulturo, turizem in razvoj občine Rogatec

Ste vedeli, da je Muzej na prostem Rogatec največji muzej na prostem v Sloveniji? Upravlja ga Javni zavod za kulturo, turizem in razvoj občine Rogatec. Stalna muzejska zbirka ohranja ljudsko stavbno dediščino in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli na območju južno od Donačke gore in Boča v času od 19. do sredine 20. stoletja. V muzeju je poskrbljeno za organizirano vodenje, ob tem pa se izvajajo zanimive etnološke delavnice, muzejske demonstracije in učne delavnice domačih obrti, kmečkih opravil in kulturnega izročila. Muzej na leto obišče okrog 18.000 obiskovalcev. Prav pri promocijskih aktivnostih, z željo po čim večjem obisku muzeja, so sodelovali udeleženci programa javnega dela. Pripravljali so zloženke in letake s turistično ponudbo območja, sodelovali so pri informiranju ciljnih skupin in obiskovalcev. Pomagali so tudi pri izvedbi etnoloških delavnic, prireditve Likof na taberhi in ostalih prireditev, pri organizaciji razstav in pri oblikovanju novih vsebin in programov muzeja. Udeleženka javnega dela, Silva Palir, izpostavlja, da ji zaposlitev v zavodu in s tem delo v Muzeju na prostem ni omogočila le preživetja: »Tukaj sem se dobesedno našla. Ugotovila sem, da mi je delo v muzeju in v muzejski trgovini pisano na kožo. Ogromno sem pridobila na samozavesti, saj mi je delo z ljudmi v veliko veselje. Naučila sem se veliko novega. Ker sem bila prijavljena pri Zavodu kot iskalka zaposlitve in glede na mojo starost »nezanimiva« za večino delodajalcev, sem bila presrečna, da me je zavod v Rogatcu zaposlil preko javnih del.« V obdobju od leta 2001, ko je Občina Rogatec ustanovila zavod, se je v programu javnih del redno zaposlilo osem brezposelnih oseb. Med drugim so pridobili znanja s področja varovanja in ohranjanja kulturne dediščine ter znanja o pomenu dediščine in nacionalne identitete. Javni zavod za kulturo, turizem in razvoj občine Rogatec je z vključitvijo brezposelnih v programe javnih del bolj kakovostno izvajal programe, ki so v javnem interesu in niso pridobitnega značaja. »Dejavnost zavoda ima pozitiven prispevek k ohranitvi kulturnega spomenika in razvoju turističnega kraja, kot tudi k večji prepoznavnosti in obiskanosti Rogatca,« izpostavlja predstavnik izvajalca programa javnih del, Vili Bukšek. »S pomočjo programov javnih del, ki se izvajajo v muzeju, se je že veliko dolgotrajno brezposelnih redno zaposlilo tudi pri nas,« pove Martin Mikolič, župan Občine Rogatec: »Občina vseskozi podpira aktivno politiko zaposlovanja v obliki javnih del in sodeluje kot naročnik – sofinancer programov. Muzej kot kulturni spomenik državnega pomena deluje neprofitno in v javnem interesu, zato je vključevanje oseb v programe javnih del bistvenega pomena za njegovo uspešno predstavitev in vsebinsko oživitev.«

K

U

L

T

U

R

A

14

Socialno vključevanje posebej ranljivih skupin Javni zavod SOCIO

V program javnega dela so vključeni naslednji projekti Javnega zavoda Socio: Materinski dom, Viški hrane, Zavetišče za brezdomce in Regijski center medgeneracijskega druženja. Podrobneje predstavljamo prva dva projekta. »Delo v materinskem domu je razgibano, saj zajema tako pomoč ženskam in otrokom pri socialnem vključevanju v okolje, kot tudi psihološko pomoč z vsakodnevnimi pogovori. Ta pestrost raznolikih oblik pomoči uporabnikom ti nudi veliko osebnega zadovoljstva, zaradi katerega se še posebej krepiš in rasteš,« pravi udeleženka javnih del, Maša Kasenburger. Materinski dom je namenjen materam z mlajšimi otroki, porodnicam in nosečnicam, ki so se znašle v stanovanjski, osebni ali socialni stiski in jim je za odpravljanje težav potrebna strokovna pomoč in pomoč širše skupnosti. V šestih sobah z 18 posteljami uporabnice z otroki bivajo največ eno leto. Udeleženka javnega dela jim pomaga pri vsakodnevnem življenju v domu (kuhanju, pranju, pospravljanju), pri urejanju medsebojnih odnosov in socialni integraciji. Sodeluje z zunanjimi institucijami in svetuje po telefonu. Pomaga pri spremstvu, zagovorništvu, pri pripravi in izvedbi delavnic za ženske in otroke, pri razbremenjevanju njihovih čustvenih stisk in krepitvi njihove samopodobe. Projekt Viški hrane deluje tudi pod okriljem Lions Kluba. Občina Celje mu je po enoletnem delovanju, v začetku leta 2014, v uporabo dodelila brezplačni prostor. V projektu so zaposleni trije udeleženci javni del. V sodelovanju s Centrom za socialno delo Celje prevzemajo in pripravljajo pakete hrane. Skrbijo za čim bolj anonimen sistem, da uporabniki (zlasti mlade družine) niso stigmatizirani. »Vesela sem, da sem v zavodu Socio preko javnih del dobila priložnost sodelovati v projektu Viški hrane. Kot dolgotrajno brezposelni osebi so mi omogočili začasno vključitev v delo, socialno varnost in dodatno strokovno usposabljanje. Delo opravljam z največjim veseljem. Počutim se zelo koristno, saj lahko pomagam ljudem v socialnih stiskah,« pripoveduje ena od udeleženk javnega dela, Tanja Alič. Zavod Socio, ki ga je ustanovila Mestna občina Celje, že več let izvaja programe javnih del. Ti so odličen primer dobre prakse, tako za izvajalca v smislu dodatne delovne moči kot za uporabnike in udeležence javnih del. Predstavljajo pomoč pri opravljanju dejavnosti, stik uporabnikov z zunanjim svetom in priložnost za brezposelne. »Slednji v procesu javnega dela pridobivajo nova znanja zlasti s področja socialnega varstva. Okrepijo sposobnosti komunikacije z uporabniki in institucijami, dela v timu, hitrega prilagajanja na spremembe, vživljanja v stiske ljudi in inovativnega iskanja rešitev. Z zaposlitvijo v javnih delih se brezposelni vrne v delovno okolje, v katerem se krepi in ustvarja nove mreže,« povzema Breda Božnik iz zavoda Socio.

S

O

C

I

A

L

N

O

V

A

R

S

T

V

O

15

Območna služba Koper Predstavljamo programe:

Pomoč pri izvajanju programov svetovanja preko telefona Razvoj podeželja Učna in druga pomoč otrokom, učencem, dijakom in drugim udeležencem

izobraževanja Izvajanje dejavnosti na področju športa, nadzor in skrb za urejenost športnih objektov

Območna služba Koper, 2010 - 2014

Število izvedenih programov javnih del: 578

Število vključenih udeležencev: 1.136

Višina sredstev za programe javnih del: 5,9 mio EUR

16

Pomoč pri izvajanju programov svetovanja preko telefona Društvo Tvoj telefon

Življenje prinaša lepe, a včasih tudi slabe trenutke. S slednjimi se mnogokrat sami ne znamo ali ne zmoremo soočiti, zato je izrednega pomena imeti ob sebi nekoga, ki bo težave razumel in nam pomagal. Najhitreje in za mnoge najlažje je poklicati telefonsko številko za pomoč. Eno takih ima Društvo Tvoj telefon iz Postojne, ki že dlje časa izvaja program javnega dela Pomoč pri izvajanju programov svetovanja preko telefona. Zdenka Česnik, nekdanja udeleženka javnih del, sedaj redno zaposlena v društvu, je imela pred vključitvijo v program javnega dela stisko nekoliko drugačne vrste: »Prišla sem na razgovor. Predsednica društva mi je opisala delovanje društva in obseg del. Več vprašanj se mi je porajalo glede svetovanja po telefonu. Ali sem prava oseba za to? Ali bom znala svetovati? Kako, saj mi ni vseeno, ko se mi izpove nekdo, ki trpi? Ali me bo pogovor vznemiril in kakorkoli vplival na moje življenje?« Delo je potrebovala in sprejela je tudi ta izziv. Že naslednji dan je prišla na delo, dobila osnovno literaturo in napotke za telefonsko svetovanje. »S pomočjo predsednice in ostalih prostovoljk sem se hitro uvedla v delo svetovalke. Predelala sem tudi vso ostalo literaturo društva, saj sem hotela vedeti še več in se strokovno podkovati. Kmalu sem pri delu postala samostojna. Nisem več imela dvomov, ali sem prava ali ne. Vsak pogovor me je bogatil, spodbujal in mi dal vedeti, da sem nekoga potolažila, ga ohrabrila, mu pomagala odvrniti misel na samomor … Vedela sem, da sem na pravi poti in da sem v društvu našla svoje mesto, kjer bom nekaj pozitivnega naredila za celotno družbo. Uživala sem v tem delu,« se spominja Zdenka Česnik. Leta 2010 ji je društvo ponudilo redno zaposlitev in tako je že šesto leto. V tem času je napredovala ter pridobila še več novih zanj in izkušenj. Ob samih začetkih društva je bila telefonska številka namenjena zgolj otrokom. Pozneje so pomoč ponudili tudi vsem ostalim, ki so se znašli v stiski. Pomen njihovega delovanja so prepoznali tudi na občinah Postojna in Pivka, ki kot naročnici sodelujeta v programih javnih del. Elida Džanič, zastopnica Društva Tvoj telefon, pravi, da so naraščajoče potrebe klicateljev narekovali predvsem naraščajoči socialni problemi, kot so brezposelnost, zasvojenost, duševne motnje, osamljenost in odtujenost. »Dejavnost društva brez udeležencev javnih del ne bi bila izvedljiva v tolikšnem obsegu,« priznava in nadaljuje: »Gre za specifično socialno delo, ki zahteva kontinuiteto. Zato se trudimo udeležence javnih del preko določenih programov obdržati dlje časa. S tem zagotavljamo kakovost dela.«

S

O

C

I

A

L

N

O

V

A

R

S

T

V

O

17

Razvoj podeželja Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov

Maja Colja, diplomirana ekonomistka, je v okviru javnih del dobila priložnost za sodelovanje pri pripravi Strategije lokalnega razvoja za obdobje 2014–2020. Z zaposlitvijo na Območni razvojni agenciji (ORA) Krasa in Brkinov je zelo zadovoljna, še posebej, ker je po dolgotrajni brezposelnosti to njena prva zaposlitev. »Spremenil se je moj vsakdanji ritem, ponovno sem v družbi in lepo sem se ujela s kolektivom zaposlenih. V tem času sem se naučila kar nekaj novih stvari, izpopolnila znanje uporabe računalnika in računalniških orodij ter pridobila dodatna znanja, ki mi bodo koristila tudi v prihodnje. Pomagam pri zbiranju projektnih idej, pri pripravi javnih pozivov, pri pripravi delavnic itd.« ORA Krasa in Brkinov sodeluje v programu javnih del od samega začetka izvajanja programa za razvoj podeželja in je pomagala že več brezposelnim mladim do prvih delovnih izkušenj, kot tudi do nadaljnje zaposlitve. Snuje tudi projekte s področij podjetništva, turizma, podeželja in človeških virov. Ker se v letu 2015 pripravlja strategija prihodnjega lokalnega razvoja za obdobje 2014–2020, je bilo agenciji pomembno, da v kolektiv povabi novega sodelavca, ki bo z mladostnimi in svežimi idejami (skupaj z mentorjem) pomagal pri aktivnostih za nastanek strategije ter s tem pridobil določene izkušnje za nadaljnjo zaposlitev. Maja, izbrana kandidatka, tako zbira in išče potrebne statistične podatke ter pomaga pri izvedbi nalog, kot so skrb za ažuriranje elektronske baze podatkov zainteresirane podeželske javnosti, pomoč pri pripravi javnih pozivov za izbor projektov na podeželju in sodelovanje na sestankih pri pristojnih ministrstvih. Pomagala je izvesti tudi delavnice o projektnih predlogih za črpanje evropskih sredstev. Delavnice so namenjene vsem podjetnikom, gostincem, kmetom, nosilcem dopolnilne dejavnosti, društvom, predstavnikom krajevnih skupnosti in ostalim zainteresiranim iz posamezne občine. Direktorica ORA Krasa in Brkinov, Vlasta Sluban, v izvajanju programa javnih del vidi veliko prednosti in koristi, predvsem to, »da izbranega kandidata v enem letu spoznamo in ugotovimo, ali je primeren za morebitno nadaljnjo zaposlitev«.

K

M

E

T

I

J

S

T

V

O

18

Učna in druga pomoč otrokom, učencem, dijakom in drugim udeležencem izobraževanja Učna pomoč udeležencem izobraževanja odraslih Ljudska univerza Koper

»Delo mentorja, ki pomaga drugemu, ne bogati samo prejemnika pomoči, ampak tudi tistega, ki jo nudi,« izpostavljata na Ljudski univerzi Koper, dolgoletni izvajalki programa učne pomoči udeležencem izobraževanja odraslih. Ljudska univerza Koper s finančno pomočjo Mestne občine Koper, naročnikom programov javnih del, zaposluje brezposelne osebe že več kot petnajst let. Udeleženci javnih del so bili zaposleni kot mentorji učne pomoči za brezposelne osebe, ki jih je Zavod napotil v programe z namenom dokončanja osnovne ali srednje šole. Udeleženci javnih del so bili zaposleni tudi kot tutorji pri organiziranem samostojnem učenju, kjer so odrasli s pomočjo računalnikov in različnih gradiv pridobivali novo ali obnavljali staro znanje na neformalen način. Obe obliki nudenja pomoči pri učenju sta namenjeni ranljivim ciljnim skupinam oseb, kot so brezposelni, mladi osipniki, osebe s posebnimi potrebami in starejši. Ker se delo mentorjev posredno ali neposredno povezuje z vso ponudbo izobraževanja na ljudski univerzi, imajo udeleženci javnih del možnost spoznati širše področje izobraževanja odraslih. Tako pridobivajo dodatna znanja za svoj nadaljnji karierni razvoj ter priložnost za sodelovanje v timu z organizatorjem izobraževanja in učiteljem. Delo tutorja, pri katerem udeleženci uporabljajo računalnik, pa omogoča tudi razvoj IKT-veščin. Udeležence javnih del je namreč ljudska univerza vključila v dodatna računalniška in druga izobraževanja. Po besedah direktorice Ljudske univerze Koper, Alenke Grželj, je bil »pozitiven vpliv samega programa očiten. Z učno pomočjo smo bistveno dvignili uspešnost kandidatov med šolanjem. Brezplačna mentorska pomoč pri samostojnem učenju s pomočjo digitalnih medijev je velikemu številu odraslih omogočila pridobivanje tistih kompetenc, ki omogočajo boljše vključevanje v družbo 21. stoletja. Vsako leto tovrstno pomoč poišče v povprečju 400 občanov«. Doslej so po izteku programov javnih del zaposlili dve sodelavki za nedoločen čas in nekaj sodelavcev za določen čas trajanja projektov. Dobre sodelavce pa so radi priporočili drugim delodajalcem, s čimer so jim povečali možnosti za zasedbo želenega delovnega mesta. Pridobljena praksa je več kandidatom omogočila tudi opravljanje strokovnega izpita za delavce v vzgoji in izobraževanju, kar je bistveno povečalo njihove zaposlitvene možnosti.

V

Z

G

O

J

A

I

N

I

Z

O

B

R

A

Ž

E

V

A

N

J

E

Š

P

O

R

T

19

Izvajanje dejavnosti na področju športa, nadzor in skrb za urejenost športnih objektov Športna zveza Postojna

Kdo si ne bi želel živeti v lepem in urejenem kraju, ki omogoča dobro kakovost življenja z urejenimi športnimi površinami in objekti v svoji bližini? To ni želja samo aktivnih športnikov, temveč tudi bolj ali manj aktivnih rekreativcev, sprehajalcev, mlajših in starejših, kot tudi obiskovalcev športnih dogodkov. Takšno okolje je zagotovo v Občini Postojna, v kateri za urejenost športnih objektov skrbi Športna zveza Postojna. »Udeleženci javnih del pomagajo pri urejanju občinskega športnega parka, kegljišča, športne dvorane Šolskega centra Postojna ter nekaterih drugih javnih športnih površin, na primer večnamenskih asfaltnih igrišč,« našteva predstavnik izvajalca programa: »Delavci skrbijo predvsem za urejenost (čiščenje, košnjo, pospravljanje), kot za nadzor uporabe omenjenih športnih objektov (planiranje, kontrola, komuniciranje z uporabniki), nemalokrat pa so vključeni tudi v pomoč pri izvedbi različnih športnih prireditev. Program nam tudi omogoča, da je najem športnih površin za uporabnike cenejši in s tem lažje dostopen, kar je v skladu tudi s cilji naše neprofitne organizacije.« Ustvarjanje in vzdrževanje visoke kakovosti storitev ne bi bila možna brez programov javnih del, zato Športna zveza Postojna na tem področju sodeluje z Zavodom že vrsto let (od 1997). Poleg programa Izvajanje dejavnosti na področju športa, nadzor in skrb za urejenost športnih objektov so izvajali tudi program Urejanje in Pomoč pri obnovi športnih objektov ter program Pomoč pri organizaciji šolskih športnih tekmovanj na področju Notranjske. Vsi sodelavci, ki so jih na športni zvezi zaposlili v tem obdobju (za določen ali nedoločen čas), so prišli izključno iz navedenih programov javnih del. Poskrbijo, da so športne površine vedno urejene, primerno vzdrževane in pripravljene za uporabo ter praktično vedno nadzorovane. To potrjuje Desimir Badnjar, udeleženec programa javnega dela: »Z delom pri Športni zvezi Postojna sem zelo zadovoljen, saj sem prišel v prijetno delovno okolje. Na zvezi je prijetna ekipa sodelavcev, s katero se zelo dobro razumemo. Delo je razgibano in raznovrstno. Pomagamo vzdrževati in urejati tako zunanje športne površine kot tudi športno dvorano in kegljišče, ki so po mojem mnenju lepo urejeni. Sodelujemo pri izvedbi različnih športnih prireditev, kar je še posebej zanimivo in poučno.«

V

Z

G

O

J

A

I

N

I

Z

O

B

R

A

Ž

E

V

A

N

J

E

Š

P

O

R

T

20

Območna služba Kranj Predstavljamo programe:

Socialno vključevanje posebej ranljivih skupin Pomoč pri izvajanju programov za občane Pomoč v zavodih na področju uprizoritvenih in glasbenih umetnosti

Območna služba Kranj, 2010 - 2014

Število izvedenih programov javnih del: 729

Število vključenih udeležencev: 1.380

Višina sredstev za programe javnih del: 6,5 mio EUR

21

Socialno vključevanje posebej ranljivih skupin Center KORAK za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo, Kranj

Še včeraj so živeli polno življenje, bili zaposleni, skrbeli za družino, hodili v šolo, se ukvarjali s športom, družili s prijatelji, potem pa nenadna prometna nesreča, ugriz okuženega klopa, tumor ali možganska kap. In življenje se jim je v trenutku spremenilo. Center Korak iz Kranja skrbi prav za ljudi, ki so se znašli v takšnih težkih življenjskih situacijah. Za 30 oseb z možgansko poškodbo skrbi 16 zaposlenih, nekaj prostovoljcev in štirje udeleženci javnih del. Pomagajo jim da se ponovno naučijo stvari, ki so bile do poškodbe še čisto samoumevne: hoje, samostojnega hranjenja, plačevanja računov, vzpostavljanja odnosov, postavljanja novih življenjskih ciljev. »Najbolj ranljiv je posameznik, ko se po zdravljenju vrne v domače okolje. Tu se pokaže, česa več ne zmore, in takrat najbolj potrebuje vodstvo in strokovno pomoč. Udeleženci javnih del pa jim s svojim osebnim pristopom, znanji, izkušnjami in človečnostjo pomagajo približati svet, ki so ga poznali pred poškodbo,« pravi Mateja Korošec, direktorica Centra Korak. Zaposleni v javnih delih obogatijo program centra in pomembno prispevajo h kakovosti življenja uporabnikov. Center predstavlja uporabnikom drugi dom. Največ jim pomenijo pogovori, druženje, vključitev v delo, ustvarjanje in učenje za samostojno življenje. Zaposleni in udeleženci javnih del se trudijo, da jim z različnimi aktivnostmi, celo študijskimi krožki in tabori, popestrijo prav vsak dan dolgotrajne rehabilitacije. Posebno pozornost pri navajanju na trajno življenjsko spremembo pa namenjajo tudi svojcem poškodovanih. Ivan Kastigar, udeleženec javnih del, je sodelavec centra šest mesecev. »Nisem pričakoval, da se bom kdaj znašel v tako urejenem delovnem okolju. Po poklicu sem komunalni inženir. Moje delovne izkušnje so bile čisto drugačne. Spoznal sem, da zelo uživam pri delu z ljudmi, da rad pomagam in se z uporabniki veselim vsakega napredka. Individualno spremljam fanta s hudo možgansko poškodbo. Uporabnikom pa pomagam tudi premagovati ovire in jih učiti vsakodnevnih opravil. Spremljam jih na izletih, po opravkih na pošto, v banko. Igram jim na kitaro, pridružim se jim pri družabnih igrah. Z dobro voljo, novopridobljenimi znanji in potrpežljivostjo v javnih delih dobivam neprecenljive izkušnje. Razmišljam, da bi ustanovil socialno podjetje.« Center Korak je od ustanovitve v letu 2003 v javno delo vključil 35 brezposelnih. Udeleženci javnih del so v kolektiv sprejeti enakovredno ostalim zaposlenim. Sodelujejo na timskih sestankih in se stalno izobražujejo. Osvojijo znanja iz prve pomoči, ravnanja v težavnih situacijah, spoprijemanja s stresom in komunikacijske veščine. Osem udeležencev se je po zaključku javnih del v centru redno zaposlilo, kar trenutno predstavlja polovico vseh zaposlenih.

S

O

C

I

A

L

N

O

V

A

R

S

T

V

O

22

Pomoč pri izvajanju programov za občane Ljudska univerza Jesenice

Prebivalstvo Slovenije se stara, soočamo se z izzivi, ki jih prinašata manjša rodnost in podaljševanje življenjske dobe. Odgovore za življenje v prihodnosti bomo morale skupaj poiskati vse starostne skupine. Z dejavnostmi Centra medgeneracijskega sodelovanja želi njegova ustanoviteljica, Ljudska univerza Jesenice, povezovati vse bolj različne generacije. Tu starejši z modrostjo, izkušnjami in tradicionalnimi znanji, mladi pa z inovativnostjo in obvladovanjem sodobnih tehnologij prispevajo k druženju, preseganju predsodkov in osebni rasti vseh udeležencev. Center s financiranjem podpira jeseniška občina, ki se zaveda pomena medgeneracijskega učenja in medkulturnega povezovanja. »Brez programa javnih del Pomoč pri izvajanju programov za občane, pa center ne bi zaživel,« poudarja mag. Maja Radinovič Hajdič, direktorica Ljudske univerze Jesenice: »Letos sta v program vključeni dve udeleženki javnih del, ki z generiranjem idej, organiziranjem dogodkov in koordinacijo omogočata izvajanje različnih programov za vse več udeležencev.« Majda Suljanović se je v javno delo vključila januarja 2015 in takoj pričela analizirati izobraževalne potrebe občanov, načrtovati vsebine delavnic, povezovati organizacije in motivirati udeležence za vključitev v programe. »Jesenice so multinacionalne, zanima me, kako ljudi povezati, kakšne interese imajo, kako bi se lahko učili drug od drugega. Pomagala sem organizirati številne delavnice, od učenja ročnih del, rodoslovnega krožka, uporabe sodobnih tehnologij, bankomata, spletne banke, do učenja španščine, ki ga je izvedla državljanka Dominikanske republike. Možnosti je res veliko. Delo zahteva kreativnost, pridobila sem samozavest, vpela sem se v lokalno okolje, razširila socialno mrežo. Vključitev v program javnega dela je bila moja prva zaposlitev. Osamosvojila sem se, od junija pa sem na ljudski univerzi redno zaposlena.« V medgeneracijsko učenje so vključeni lokalno okolje in vse generacije. »Sodelujejo vrtci, šole, zavodi, društva, stanovska združenja. Zagotavljajo tako mentorstvo kot tudi udeležence. Posredovanje znanj ne poteka samo na relaciji mladi – starejšim, ampak tudi obratno. Tako se premagata odtujenost in osamljenost, krepita se medsebojno sodelovanje in samospoštovanje ter spodbuja razumevanje drugih,« še izpostavlja direktorica ljudske univerze. Dodana vrednost Centra medgeneracijskega učenja je v povezovanju različnih generacij, spreminjanju negativnih stališč, krepitvi prostovoljstva, pri tem pa pridobijo tako izvajalci kot udeleženci. Preizkusijo se v obeh vlogah, vlogi učitelja in učenca, kar krepi prijateljstvo med generacijami, vsem pa daje občutek lastne vrednosti, izpolnitve in zadovoljstva.

D

R

U

G

I

P

R

O

G

R

A

M

I

J

A

V

N

I

H

D

E

L

23

Pomoč v zavodih na področju uprizoritvenih in glasbenih umetnosti Zavod za kulturo Škofja Loka

V postnem in velikonočnem času se ulice Škofje Loke vrnejo 300 let v preteklost. Zaživi Škofjeloški pasijon, gledališki dogodek, ki poteka kot procesija. Temelji na najstarejšem ohranjenem dramskem besedilu v slovenskem jeziku iz leta 1721, ki ponazarja Kristusovo trpljenje in druge svetopisemske prizore. Lahko si predstavljate, da je izvedba tako obsežnega kulturnega dogodka velik organizacijski zalogaj. Priprave nanj se pričnejo že leto prej in s skupnim delom povežejo prebivalce Škofje Loke in bližnjih dolin. Uprizoritev združi več kot tisoč prostovoljcev (igralcev, statistov, organizatorjev) in pritegne več kot 23 tisoč ljudi. Pri organizaciji in promociji prireditve je nepogrešljiva tudi pomoč javnih del. »Nikoli si nisem mislila, da lahko počnem toliko stvari sočasno, po telefonu pokličem toliko ljudi, se hkrati pogovarjam s prostovoljci, ki v tistem trenutku potrebujejo rešitev, in še vedno ohranjam pozornost, da vem, kaj moram storiti. Take izkušnje so nekaj posebnega, dajo ti uvid vase, spoznaš svoje sposobnosti. To je velik izziv zame, delo, pisano na mojo kožo,« navdušeno pripoveduje Kitka Koprivnikar, ki se je v program javnih del v Zavodu za kulturo Škofja Loka vključila oktobra 2014. Šest mesecev je pomagala pri pripravah na uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki se je odigral od 21. marca do 12. aprila 2015. O uprizoritvi je bilo treba obvestiti čim širši krog ljudi, društva, sindikate, podjetja, turistične agencije, Slovence doma in v tujini. Pripravljala je sejemske predstavitve, obveščala medije, prirejala okrogle mize, razstave. Organizirala je spremljevalni program pasijona, koordinirala ponudbo spominkov, predstavitev obrti baročnega časa, ponudbo jedi po recepturah svetega pisma. »Ponosna sem, da nam je s tehnično prilagoditvijo uspelo pasijon približati tudi slepim, slabovidnim, gluhim in naglušnim,« pove Kitka Koprivnikar, ki jo je Zavod za kulturo Škofja Loka zaposlil za dokončanje projekta tudi po zaključku javnih del. Drugače pričakuje, da bo z vsemi pridobljenimi izkušnjami lahko hitro našla novo zaposlitev. Mentor programa javnega dela, Matej Mohorič Peternelj, vodja projekta Škofjeloški pasijon 2015, o sodelovanju in pomoči sodelavke iz javnih del pravi: »Že na zaposlitvenem razgovoru smo vedeli, da smo izbrali pravo osebo. Njen prispevek je ogromen, tudi zaradi nje je projekt tako dobro uspel.«

Škofjeloški pasijon je razglašen za živo mojstrovino državnega pomena in kandidira za vpis na UNESCov seznam nesnovne kulturne dediščine. Pomen pasijona preseže duhovno vsebino, je vrednota, ki povezuje in zbližuje ljudi, so prepričani na Zavodu za kulturo Škofja Loka, ki je organizator prireditve in izvajalec programa javnih del.

K

U

L

T

U

R

A

24

Območna služba Ljubljana Predstavljamo programe:

Pomoč na področju filmske in avdiovizualne produkcije Pomoč v primeru elementarnih nesreč za leti 2014 in 2015 Učna in druga pomoč otrokom, učencem, dijakom in drugim udeležencem

izobraževanja Urejanje in vzdrževanje javnih površin ter občinskih cest

Območna služba Ljubljana, 2010 - 2014

Število izvedenih programov javnih del: 1.672

Število vključenih udeležencev: 2.868

Višina sredstev za programe javnih del: 16,4 mio EUR

25

Pomoč na področju filmske in avdiovizualne produkcije Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika

»S programom javnega dela smo v letošnjem letu resnično zadeli žebljico na glavico. Toliko pomoči, znanja in kooperativnosti si nismo nadejali in rezultati že kažejo, da je bil program nujen za zagon art filmske produkcije,« je dejala Tatjana Oblak Milčinski, ki skrbi za kulturni program pri izvajalcu javnih del na Zavodu Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika si ne predstavljajo, kako bi izpeljali program v letu 2015, če ne bi imeli odobrenega programa javnega dela. Ocenjujejo, da jim je s tem programom uspelo povečati obisk kakovostne in umetniške filmske produkcije za več kot štirikrat. Kajti dobri evropski in slovenski filmi, žal, nimajo promocije v množičnih medijih, zato morajo iskati načine promoviranja po drugih kanalih, npr. na družabnih omrežjih, s pomočjo plakatov, letakov. Brez pomoči udeleženca javnega dela tega ne bi zmogli. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika ima več kot pol stoletja dolgo tradicijo filmske in avdiovizualne produkcije, ki bi z ukinitvijo 35-milimetrskih filmov lahko zamrla. Zato so leta 2014 digitalizirali filmsko kabino v Cankarjevem domu na Vrhniki, s čimer so želeli omogočiti, da bi bila vsaj polovica predvajanih filmov (slovenskih in drugih evropskih) komercialnih. Ker tovrstni filmi niso komercialno podprti, je potrebno veliko več energije in časa vlagati v promocijo. Program javnega dela na področju organizacije filmske produkcije, ki zagotavlja pomoč pri promocijskih dejavnostih, je pri doseganju omenjenih ciljev izjemnega pomena za razvoj kakovostne filmske produkcije v občini Vrhnika in tudi širši okolici. V letu 2015 so želeli promovirati dejavnost kina tudi z organizacijo nekomercialnih oz. art kino predstav v plavalnem odprtem bazenu, ki ne obratuje od leta 2005. S pomočjo programa javnega dela so izvedli številne promocijske aktivnosti, ki so dosegle zelo dober učinek, saj se je teh predstav udeleževalo po več kot 50 obiskovalcev. Odziv obiskovalcev je bil izjemno pozitiven in praktično vsi so izrazili željo po nadaljevanju tovrstnih aktivnosti. Tudi občina Vrhnika, kot naročnik programa javnega dela, je z izvedbo in samim programom zelo zadovoljna, saj na ta način skrbi za potrebe občanov, ki imajo željo spoznavati kakovostno filmsko produkcijo. Predvsem jih veseli obisk mladih, pri katerih ima program tudi preventivno vlogo. Če mladim ponudimo dobre vsebine, bodo svoj čas preživljali bolj kakovostno namesto na ulici. Da je filmska produkcija izjemnega pomena za Vrhniko, je spoznal udeleženec programa javnega dela, Žiga Gruden: »Povezava v Art kino mrežo Slovenija ter pogumen in uspešno izveden nakup digitalnega projektorja v letu 2014 je zagotovil pogoje za delovanje kino dejavnosti. Velik korak v prihodnje pa je vključitev v program Europa Cinemas Evropske komisije.« Pomoč udeleženca programa je »resnično neprecenljiva in že iz izjave je jasno, da presega zgolj promocijske aktivnosti, temveč išče možnosti nadaljnjega razvoja dejavnosti filmske produkcije,« povzema Boštjan Koprivec, direktor Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, in nadaljuje: »Zelo smo hvaležni, da je Zavod podprl ta program. Predvsem pa smo hvaležni vrhniški izpostavi Zavoda, ki nam vedno pošlje izjemno dobre kandidate.«

K

U

L

T

U

R

A

26

Pomoč v primeru elementarnih nesreč za leti 2014 in 2015 Notranjski regijski park

V februarju 2014 je tudi Notranjsko prizadel močan žledolom. Najbolj je bilo prizadeto območje med Vrhniko in Pivko. Celotna Notranjska je bila vklenjena v led, ki je skoraj ves teden lomil in podiral drevesa. V gozdovih je pokalo kot na fronti. Po žledu pa še poplave, v Rakovem Škocjanu ene največjih v zadnjih petdesetih letih. Naravoslovna učna pešpot v dolžini 6,5 kilometra, ki je bila pred žledom obnovljena in urejena s programom javnih del, je bila popolnoma uničena, zasuta z izruvanim in prevrnjenim drevjem in polomljenimi vejami. »Pogled na celoten Rakov Škocjan je bil resnično žalosten,« se spominja Tine Schein, koordinator in mentor udeležencev javnega dela. Na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 in sklepa Vlade RS se je tudi Zavod s posebnim javnim povabilom za izbor programov javnih del za dve leti pridružil aktivnostim sanacije škode z vključitvijo brezposelnih oseb. V juniju 2014 so v sanacijo naravoslovne učne poti v Rakovem Škocjanu, ki je bila zaradi podrtega drevja v celoti neprehodna, poleg redno zaposlenih vključili tudi 8 udeležencev javnih del. Odstranjevanje in mletje vejevja ter urejanje pešpoti so nadaljevali do novembra in v dolžini štirih kilometrov uredili traso naravoslovne učne poti. Dela na širšem območju so nadaljevali v marcu 2015. Alojz Tomšič, tehnični sodelavec parka, pravi: »Brez zaposlenih v programu javnih del nam sanacija žledoloma ne bi uspela.« »Najtežji del sanacije žledoloma je bil ob dostopni poti pod Mali naravni most. Ozka in strma kamnita pot je bila zasuta. Vejevje smo nosili in vlekli tudi do trideset metrov navzgor na zgornji rob udornice,« pove udeleženec Janez Debevc. Bojan Miler upa, da se bo po zaključku javnih del upokojil: »V našem delu vidim smisel, saj urejamo naravno dediščino Rakovega Škocjana, ki jo je hudo prizadel žled.« Udeleženci so zadovoljni tudi zato, ker so ob svojem delu spoznavali vso naravno bogastvo Škocjana. In še skupna misel vseh, ki so v Rakovem Škocjanu preživeli skoraj dve leti: »Bilo je lepo, včasih hudo, včasih peklensko vroče, včasih peklensko mraz, škoda le, da bo novembra, ko se zaključi program javnih del, vsega konec.«

D

R

U

G

I

P

R

O

G

R

A

M

I

J

A

V

N

I

H

D

E

L

27

Učna in druga pomoč otrokom, učencem, dijakom in drugim udeležencem izobraževanja Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik (CIRIUS Kamnik)

Program javnega dela Fizična pomoč gibalno oviranim otrokom oziroma mladostnikom je nastal leta 2000 na pobudo invalidskih organizacij ter Ministrstva za šolstvo in šport z namenom uvajanja fizične pomoči gibalno oviranim otrokom v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. S sprejetjem ustrezne šolske zakonodaje so se prvi udeleženci javnega dela tudi redno zaposlili kot osebni spremljevalci otrok, ki so vključeni v prilagojeno izvajanje v procesu VIZ. CIRIUS Kamnik je, skupaj z Zvezo Sonček, k razvoju projekta pomembno prispeval s pripravo in izvajanjem programa strokovnega usposabljanja udeležencev javnega dela.

»Želje učencev s posebnimi potrebami po znanju, pridobivanju izkušenj, uspehu, druženju z vrstniki in aktivnem sodelovanju pri vsakodnevnih opravilih so enake kot pri zdravih učencih. V našem Centru imajo veliko možnosti, priložnosti in spodbud za takšen razvoj. Nudimo jim visokokvalitetne zdravstvene storitve, specialistične ambulante, različne sodobne metode fizioterapije, delovne terapije, logopedije ter zdravstvene nege in oskrbe. Velik poudarek dajemo izobraževanju in vzgojnim dejavnostim s pestro izbiro prostočasnih dejavnosti in projektov, prav tako pa tudi prilagojenim športom, glasbenim in likovnim dejavnostim. V ospredje postavljamo povezovanje z okoljem in šolo za samostojno življenje. Odprtost Centra in sodelovanje z okoljem dosegamo vsakodnevno s številnimi izmenjavami, srečanji in projekti s sorodnimi institucijami doma in v tujini. Občini Kamnik smo hvaležni za kvalitetno sodelovanje, podporo in skrb, ki so jo deležni naši otroci in mladostniki. Zato smo že dobrih deset let vpeti v izvajanje programa javnih del, kar nedvomno prispeva tudi k večji prepoznavnosti Centra in kvaliteti izvajanja naših programov,« pravita Isabelle Morel Bera, ravnateljica osnovne šole in koordinatorica javnih del, ter Alenka Pavlinič iz kadrovske službe.

Udeleženci javnih del sodelujejo pri zagotavljanju fizične in učne pomoči gibalno oviranim otrokom in mladostnikom pri pouku, pri dnevnih dejavnostih (kulturni, športni, tehnični in naravoslovni dnevi), pri prostočasnih aktivnostih v domu, pri oskrbi in negi ter pri vseh temeljnih življenjskih aktivnostih.

Udeleženci javnih del postanejo del kolektiva CIRIUS Kamnik. Deležni so številnih izobraževanj, kjer si pridobijo znanja in veščine za delo z osebami s posebnimi potrebami. Vrednostni sistem udeležencev javnih del se spremeni. Pridobijo občutek za pravilno, pravočasno in ravno pravšnjo pomoč, ki jo potrebujejo otroci s posebnimi potrebami. Izoblikujejo si druge življenjske vrednote, ki vplivajo na njihovo lastno življenje. Postanejo bolj optimistični, pozitivno naravnani, cenijo svoje zdravje, lastne težave zmorejo učinkovitejše reševati …

Nekdanji udeleženec, Lado Burja, pravi: »Hvaležen sem za življenjsko izkušnjo, da sem lahko

prestopil prag ustanove. Najbolj mi ostanejo v spominu otroci, njihova energija, nagajivost, prešerno veselje in želja po druženju z vrstniki. Kljub oviranosti na vozičku so to otroci, ki nimajo ovir v razmišljanju, v željah in potrebah. Delavci CIRIUS Kamnik nudijo kvalitetno in celostno usposabljanje vseh otrok in mladostnikov in del te zgodbe sem bil tudi jaz.«

Tudi druga udeleženka javnih del, Urška Valdes, je bila zadovoljna: »V teh mesecih sem se

opolnomočila in naučila, kako reševati svoje vsakodnevne težave. V kolektivu sem bila pozitivno sprejeta, bila sem slišana in lahko sem spregovorila tudi o svojih stiskah. Spoznala sem, da so delavci v zavodu v prvi vrsti ljudje, ki premorejo veliko človeške topline, senzibilnosti in širine ter raznolikih znanj pri delu z otroki.«

V

Z

G

O

J

A

I

N

I

Z

O

B

R

A

Ž

E

V

A

N

J

E

,

Š

P

O

R

T

28

Urejanje in vzdrževanje javnih površin ter občinskih cest Javno komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje, d.o.o.

Ker je sredstev za vzdrževanje javnih površin in cest vedno manj, je pomoč udeležencev javnih del še posebej dobrodošla, menijo v Javnem komunalnem podjetju Komunala Kočevje. Tako zaposleni iz programa javnih del prispevajo k vsakoletnemu urejanju mesta in okoliških naselij in s tem h kvalitetnejšemu in bolj prijetnemu bivanju občanov. Ključnega pomena pa je seveda zmanjševanje brezposelnosti v občini Kočevje in dejstvo, da vključevanje težje zaposljivih in Romov v program pripomore k oblikovanju njihovega pozitivnega odnosa do dela, pridobitev novih znanj, spretnosti in izkušenj. Prav navedeno izpostavlja Marica Šarkezi, udeleženka javnih del: »Program mi je prinesel veliko dodatnih znanj, ki jih do sedaj nisem imela. Prvič sem se srečala z deli na cvetličnih gredah in podobnim. Delo, ki ga opravljam, poteka v skupini, v kateri se dobro razumemo. Tudi redno zaposleni so nas lepo sprejeli, zato v skupini vlada sproščeno vzdušje in medsebojno spoštovanje. Udeležba v programu ima zame in za mojo družino velik finančni pomen, saj nam pridobljena sredstva predstavljajo lažje preživetje in s tem samospoštovanje.« Komunala Kočevje je izvajalka programa že vrsto let. Z njim zagotavlja boljše vzdrževanje javnih površin in cest ter varovanje okolja in kulturne dediščine. V letu 2015 ima vključenih šestnajst udeležencev, med njimi pet Romov. Svoje delo začnejo zgodaj spomladi, ko pregrabijo vse zelene površine in sanirajo poškodbe, ki jih povzročijo hude zime. Sledi priprava cvetličnih gred, korit, trajnih nasadov in obrezovanje živih mej. Na tako pripravljene grede in v korita posadijo rože in enoletnice. Med letom z vso skrbnostjo rože zalivajo, plevejo in okopavajo. Pri svojem delu se srečujejo tudi z drugimi opravili, kot so ročno pobiranje odpadkov po ulicah in parkih, pometanje javnih površin, čiščenje ekoloških otokov, košnja javnih površin, pomoč pri obrezovanju parkovnega drevja in pospravljanje obrezanega materiala. V veliko pomoč so tudi pri urejanju in vzdrževanju občinskih cest, kjer na primer urejajo bankine, kosijo okolico cest, postavljajo in odstranjujejo snežne kole ter ročno čistijo sneg. Udeleženci se tako seznanijo z mnogimi komunalnimi poklicnimi profili. Občina Kočevje, naročnik javnih del, vsako leto podpre več kot 100 zaposlitev na različnih področjih, ne le na področju urejanja in vzdrževanja javnih površin in občinskih cest. Javna dela obravnavajo kot »izjemen prispevek k reševanju problema brezposelnosti, kot tudi k vključevanju marginalnih skupin v delo«. Za dolgotrajno brezposelne je bistvenega pomena, da jim pomagajo zagotoviti aktivnost in socialno vključenost, kot tudi ohranjati ali razvijati njihove delovne sposobnosti, kar nazorno povzema Mateja Žvab, udeleženka programa: »Na tem delovnem mestu je bilo ogromno timskega dela. Naučila sem se, kako je pri skupinskemu delu pomembno pravilno in natančno podajati navodila. V času, ko sem delala, se mi je dvignila samozavest. Ponovno sem se počutila koristno. Dokazala sem si, da se znam prilagoditi ter razviti nekaj novih sposobnosti.«

N

A

R

A

V

O

V

A

R

S

T

V

O

I

N

K

O

M

U

N

A

L

A

29

Območna služba Maribor Predstavljamo programe:

Pomoč pri organiziranju in izvajanju kulturnih dejavnosti in prireditev Razvojni program za spodbujanje ustanavljanja in razvoja novih dejavnosti socialnih

podjetij tipa B za trajno zaposlovanje brezposelnih oseb iz ranljivih skupin Pomoč pri izvajanju programov za ohranjanje zdravja in drugih rehabilitacijskih

programov Humanitarne dejavnosti

Območna služba Maribor, 2010 - 2014

Število izvedenih programov javnih del: 2.443

Število vključenih udeležencev: 4.791

Višina sredstev za programe javnih del: 27,9 mio EUR

30

Pomoč pri organiziranju in izvajanju kulturnih dejavnosti in prireditev Kulturno-prireditveni center Narodni dom Maribor

»Pri 48 letih sem postal brezposeln. To je zelo hud udarec za človekovo samopodobo in moja samozavest je bila popolnoma na psu. Vedno sem bil navajen delati, zdaj pa rednega dela nisem mogel več dobiti. Po različnih honorarnih delih sem dobil priložnost za vključitev v program javnih del. Na Zavodu so me napotili v Narodni dom Maribor, kjer sem začel pomagati pri izvedbi kulturnih dogodkov. Ker se je moje življenje že prej vrtelo okoli glasbe, sem bil neznansko zadovoljen, da sem lahko spoznal delo priprave koncertov in drugih kulturnih dogodkov, hkrati pa sem se znova počutil kot enakovreden član družbe, ki je vsak dan hodil v službo in si zaslužil redno mesečno plačilo. Tu sem dočakal upokojitev. Užival sem v vsaki uri, ki sem jo preživel v Narodnem domu. Program javnih del mi je omogočil, da sem lahko živel človeku dostojno življenje, zato sem izjemno hvaležen, da sem imel možnost doživeti to izkušnjo,« pripoveduje upokojeni udeleženec javnih del, Milan Latin.

Udeleženca Nejc Ules in Boštjan Berden sta izpostavila, da je bistven pomen vključitve v javna dela samostojnost, ki sta jo pridobila, saj se s svojim delom sedaj preživljata sama.

Če je Milanu Latinu zaposlitev v programu javnih del pomenila uspešen zaključek delovne dobe, je Luka Belšak, odrski tehnični vodja v Narodnem domu, z udeležbo v programu javnih del začel svojo kariero. Tudi njegova osebna zgodba je zanimiva: »Sam sem se prvič zaposlil s pomočjo programa javnih del, in sicer n ravno v Narodnem domu, kjer so mi kasneje ponudili redno zaposlitev. Od vsega začetka sem torej povezan s tem programom, najprej kot udeleženec, sedaj kot predstavnik izvajalca programa.«

Zadolžen je prav za uvajanje in koordinacijo udeležencev javnih del. »Ponavadi se prvič srečajo s to panogo in načinom dela, ki je potreben za uspešno izvedbo dogodkov, prireditev in produkcij, ki jih izvajajo v Narodnem domu, v ostalih objektih v upravljanju in v okviru Festivala LENT,« nadaljuje Luka Belšak. Delno so udeleženi v sami organizaciji, aktivno pa pri pripravah, izvedbi, kot tudi pospravljanju. Spoznavajo delo z obiskovalci prireditev ter slovensko in tujo kulturo. Pri delu spoznajo odrsko opremo, opremo za oblikovanje svetlobe in zvoka, različne glasbene inštrumente ter scenske elemente. Z opremo se naučijo rokovati in celo aktivno sodelujejo pri izdelavi scenskih elementov.

Naučijo se razumeti osnovno dokumentacijo oz. navodila ali tehnične zahteve izvajalcev. Sodelujejo kot pomočniki odrskemu, tonskemu in lučnemu mojstru in so tako veliko v stiku z ljudmi, kar zahteva dobršno mero komunikativnosti. Tako si pridobijo uporabna znanja in izkušnje, ki lahko zelo pripomorejo pri iskanju zaposlitve po izteku programa. »Tudi zame je takšen program izziv, saj lahko del svojega znanja in izkušenj prenesem na udeležence programa, se sam izpopolnjujem v pravilnem komuniciranju in delu z ljudmi in seveda tudi črpam njihova znanja in izkušnje, ki jih pokažejo pri delu,« zaključuje predstavnik izvajalca programa javnega dela.

Narodni dom Maribor sodeluje z Zavodom pri izvajanju programov javnih del že od leta 1998. V tem času je bilo v program vključenih 135 brezposelnih. Izmed teh so jih za nedoločen čas zaposlili devet. Ne morejo si več predstavljati organizacije velikega števila prireditev brez teh marljivih ljudi, ki so jim v pomoč, ko je zaradi omejevanja zaposlovanja v javni upravi redno zaposlovanje praktično onemogočeno.

K

U

L

T

U

R

A

31

Razvojni program za spodbujanje ustanavljanja in razvoja novih dejavnosti socialnih podjetij tipa B za trajno zaposlovanje brezposelnih oseb iz ranljivih skupin Romska gostilna - ROMANI KAFENAVA Znanstveno-raziskovalno združenje za umetnost, kulturne in izobraževalne programe in tehnologijo EPEKA, socialno podjetje

»Romani kafenava je prva romska gostilna v Evropski uniji, ki deluje po načelu socialnega podjetništva. Vzpostavljena je bila aprila 2014 in od takrat deluje na Gorkega 34 v Mariboru, kjer izvajamo gostinsko dejavnost v prostorih Mestne občine Maribor,« pravi Štefan Simončič, predsednik združenja EPEKA. V Mariboru prebiva najštevilnejša romska skupnost v državi. Velika večina je brezposelnih. Romani kafenava je bila vzpostavljena kot pilotni projekt vključevanja Romov na trg delovne sile in tudi kot eden od načinov za odpravljanje predsodkov do Romov in stereotipov o njih pri večini prebivalcev. Projekt je z evropskimi sredstvi podprlo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Z javnimi deli je bil projekt podprt v letu 2014, v sklopu razvojnih programov za spodbujanje socialnega podjetništva za trajno zaposlovanje oseb, ki prihajajo iz ranljivih skupin in so dolgotrajno brezposelne. Program javnega dela sofinancira tudi naročnik javnega dela, Mestna občina Maribor. Romani kafenava je tipično podjetje, ki se mora prebiti na trgu, kjer šteje samo dobiček. Romi brez izobrazbe, izkušenj v gostinstvu, neznanjem tujega jezika niso konkurenčni pri pridobivanju zaposlitve kot pomočnik natakarja ali pomočnik kuharja. Zato so s pomočjo javnih del spodbudili njihovo zaposlovanje ravno v teh poklicih. Tako so v romski gostilni zaposlili deset oseb, ki bodo lahko vključene do konca leta 2015. Koristi so vsestranske. Zaposleni so pridobili veliko novih znanj, izkušenj s področja gostinstva in socialnih veščin, pridobili so samozavest, se ekonomsko okrepili, postali so vzor ostalim iz romske skupnosti, pridobili so redne delovne navade in odgovornost na delovnem mestu. Počasi se zato spreminja mnenje o Romih. Povečal se je tudi njihov ugled, saj otroci zaposlenih v šolah ozaveščajo druge, da njihovi starši delajo, so zaposleni in državljani, ki nekaj prispevajo k skupnosti. Tako se bodo učinki in rezultati poznali šele v prihodnosti. Diskriminacija in stereotipi se nikoli ne bodo spremenili, če ne bo podpore, motivacije in spodbude za pozitivne spremembe. Pomočnica kuharja Djevrija Mazrek, ki dela v Romani kafenava od samega začetka, pravi: »Po propadu velikih industrijskih podjetij v Mariboru, kjer sem v preteklosti delala kot čistilka, sem po več kot petnajstih letih brezposelnosti pridobila zaposlitev v naši restavraciji. Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj delala v takšni restavraciji, kjer strežemo in kuhamo našo hrano, kar me navdaja z velikim ponosom. Ljudje me prepoznavajo na ulici, pri zdravniku, v trgovini in hvaležna sem za zaposlitev. Vljudno vabljeni v Romani kafenava.«

R

A

Z

V

O

J

N

I

P

R

O

G

R

A

M

I

J

A

V

N

I

H

D

E

L

32

Pomoč pri izvajanju programov za ohranjanje zdravja in drugih rehabilitacijskih programov Mariborska kolesarska mreža, Društvo za vzpodbujanje kolesarjenja in trajnostnega prometa

V Mariboru je zadnja leta kolesarjenje vedno bolj priljubljen in razširjen način prevoza ter rekreacije. Tudi v hladnejših mesecih je kolesarjev na ulicah veliko, kar kaže, da se potovalne navade v mestu ob Dravi počasi spreminjajo v prid trajnostnega razvoja. Mariborska kolesarska mreža se že več kot dve desetletji zavzema za več kolesarjev, boljšo infrastrukturo in višjo raven prometne kulture. Brez njenega dolgotrajnega delovanja bi v Mariboru danes zagotovo imeli manj površin za kolesarje, ulic z umirjenim prometom ali stojal za kolesa na pomembnih lokacijah v mestu. Na izpolnjevanje njenega poslanstva »za več kolesarjev« je zagotovo pozitivno vplival tudi program javnih del, poimenovan Pomoč pri izvajanju programov za ohranjanje zdravja in drugih rehabilitacijskih programov. Vanj je vključena udeleženka Ana Povh. »Vključitev v program javnega dela mi je predvsem omogočila osamosvojitev in vključitev v fantastično delovno okolje. Izkazalo pa se je za veliko več kot to, saj zaradi večnamenskosti društva pridobivam široko paleto delovnih izkušenj in raznovrstna poznanstva, za kar sem prepričana, da mi bo pomagalo pri nadaljnjem iskanju zaposlitve.« Društvu je program javnega dela omogočil večjo profesionalizacijo in vsebinsko osredotočenost na spreminjanje potovalnih navad. Izvajanje programa je v zadnjih dveh letih še posebej pripomoglo k uspešni koordinaciji prvega mobilnostnega centra v Sloveniji, ki ga je Mariborska kolesarska mreža vzpostavila v sodelovanju z Mestno občino Maribor. Mobilnostni center predstavlja podporno okolje za razvoj trajnostne mobilnosti v Mariboru in okolici. Brigita Čanč iz Mestne občine Maribor vidi proaktivnost Mariborske kolesarske mreže kot nepogrešljivo za razvoj na področju trajnostne mobilnosti. »Sodelujejo v mnogih občinskih projektih. Vodijo vse aktivnosti v Centru mobilnosti Maribor, ki predstavlja osnovno zagotovitev podpornega okolja za razvoj trajnostne mobilnosti v Mariboru. Glavna prednost je njegova večnamenskost, saj bo dolgoročno namenjen koordinaciji in aktivni promociji trajnostne mobilnosti v mestu. Poleg strokovnosti jih odlikuje odlična vključenost v sistem javnih del, ki so dodana vrednost s posebnim pomenom tudi na področju zaposlovanja.« V času izvajanja programa javnega dela se je v prostorih Centra mobilnosti Maribor razvilo veliko novih, rednih programov, ki služijo lokalni skupnosti pri njenem postopnem spreminjanju potovalnih navad. Poleg predstavljenega programa se je izvajal tudi program Varstvo okolja, v katerem je uspešno zaživela samopopravljalnica koles Bajk Kuhna. Razvila se je serija dogodkov (kolesarske parade), pa tudi ostale pomembne storitve, kot so servis in izposoja koles, reciklirnica kolesarskih delov, orodje za organizacijo trajnostnih prihodov na dogodke ipd. »Mariborska kolesarska mreža je na področju razvoja kolesarstva in trajnostne mobilnosti v Mariboru pustila velik pečat tudi po zaslugi programa javnega dela, ki ga sofinancira Zavod za zaposlovanje,« zaključuje Josip Rotar, predsednik društva Mariborske kolesarske mreže.

S

O

C

I

A

L

N

O

V

A

R

S

T

V

O

33

Humanitarne dejavnosti Ambulanta za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico – Maribor Nadškofijska Karitas Maribor

Brezdomci, tujci, osebe brez državljanstva, zadolženi podjetniki, Romi, ljudje brez stalnega prebivališča, brez statusa - "izbrisani" … Vsem je skupno to, da so brez zdravstvenega zavarovanja in s tem osnovnih zdravstvenih storitev, a se v bolezni po pomoč lahko zatečejo v Mariborsko ambulanto s posvetovalnico. M. B., pacient, uporabnik storitev: »Ambulanta pomeni zame rešitev, sem kronični bolnik, potrebujem specifična zdravila in celostno oskrbo, tako da lahko rečem, da so mi pravzaprav rešili življenje.« Ambulanta za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico – Maribor, deluje že od leta 2005. Program javnih del je bil osnova, s katero so pred desetimi leti sploh lahko začeli delovati. Gre za drugo tovrstno ambulanto za ljudi brez ustreznega zavarovanja v Sloveniji in šesto v Evropi. S svojo dejavnostjo ciljno meji kar na polovico Slovenije, saj se iz skorajda vseh krajev po pomoč zatekajo različni uporabniki, pacienti, čeprav je osnovni namen povezan z lokalno skupnostjo. Od začetnega delovanja, ko je bilo pacientov ambulante le nekaj deset, se je številka z leti občutno dvignila. Sedaj jo na leto obišče 400 do 500 pacientov, kartotečno pa jih vodijo približno 800. »Program ambulante je prvi, kot mnogokrat tudi zadnji branik zdravja, zdravstvenega sistema naše družbe, tako v smislu preventive, kot tudi kurative, ter obenem socialni, zdravstveni in še kakšen blažilec. Pravzaprav bi se ga morali sramovati in ga objokovati, žal pa je postal nujno potreben. Posebna zahvala gre vsem prostovoljcem, zdravnikom, zobozdravnikom, farmacevtki,« pripoveduje Boštjan Cvetič, predstavnik izvajalca programa javnega dela Nadškofijske Karitas Maribor. Z rastjo števila pacientov se je povečevalo število osebja in izboljševala opremljenost ambulante. Danes ima celo lastno zobozdravstveno in očesno ambulanto. V njej trenutno sodeluje 36 zdravnikov – prostovoljcev in šest zobozdravnikov. Simptomatika je povezana s kroničnimi obolenji srca in ožilja, težavami zaradi povišanega krvnega pritiska, psihičnimi težavami, sladkorno boleznijo, akutnimi respiratornimi obolenji, kroničnimi bolečinami, okvarami jeter in podobno. V desetih letih je bilo v program javnega dela, v humanitarno dejavnost ambulante, vključenih šest dolgotrajno brezposelnih oseb, dve od teh so redno zaposlili. Za udeleženko javnih del, Polono Alt, je vključitev pomenila »nova znanstva, kot tudi pridobivanje novih izkušenj, spoznavanje ljudi z roba družbe in predvsem nepozabno, nepopisno in veliko življenjsko izkušnjo.« V enem stavku je nemogoče zaobjeti vse prednosti, rezultate in učinke ambulantne dejavnosti. »Je izredno velik prispevek k zagotavljanju zdravstvenega varstva ljudem, ki so iz rednega zdravstvenega sistema izključeni, so pa še vedno ljudje!« zaključuje Alojz Kovačič iz Mariborskega območnega združenja Rdečega križa.

S

O

C

I

A

L

N

O

V

A

R

S

T

V

O

34

Območna služba Murska Sobota Predstavljamo programe:

Skrb za zapuščene živali Razvoj podeželja Pomoč pri urejanju romskih naselij Pomoč društvu ali drugi nevladni organizaciji, ki delujejo v javnem interesu pri

organiziranju in izvajanju njihovih dejavnosti

Območna služba Murska Sobota, 2010 - 2014

Število izvedenih programov javnih del: 2.120

Število vključenih udeležencev: 4.899

Višina sredstev za programe javnih del: 30,4 mio EUR

35

Skrb za zapuščene živali Društvo za zaščito živali Pomurja

»Veselje ob delu, ki ga opravljam s srcem, je nepopisno. Rešene živali in hvaležnost njihovih lastnikov mi dajejo občutek, da sem koristna. Člani društva, predvsem predsednica – mentorica, pa mi s potrditvijo dajejo občutek, da sem tudi jaz nekaj vredna,« pripoveduje Terezija Cvetko, nekdanja udeleženka javnih del. Tudi Ani Mariji Žnidarič se zdi možnost, da lahko opravlja delo, ki jo veseli, čudovita. »Zaposlitev v javnih delih je moja prva zaposlitev. Tako sem pridobila izkušnje, s katerimi bom lažje stopila na trg dela. V društvu sem skrbela predvsem za ozaveščanje otrok in mladih, ki so hkrati velik izziv in navdih.« Društvo za zaščito živali Pomurja deluje od leta 2006. Prekmurce, predvsem otroke in mladino, ozaveščajo o pravilni skrbi za živali. Nudijo konkretno pomoč živalim in njihovim skrbnikom (starejšim, socialno ogroženim družinam, Romom ipd.). Želijo pa ozaveščati predvsem otroke, saj verjamejo, da če spodbudijo v njih dober odnos do živali, razvijejo prijaznejši odnos nasploh. V ta namen izvajajo predavanja na osnovnih in srednjih šolah, v vrtcih, na taborih in oratorijih. Vse to lažje dosegajo s pomočjo zaposlenih v javnih delih, saj so vse te aktivnosti za prostovoljce preobsežne. »Zaposleni v javnih delih nam pomagajo pri uresničevanju javnega interesa. Brez njih nam samim prostovoljcem vsega tega dela ne bi uspelo opraviti, ker smo večinoma ali zaposleni ali študenti,« poudarja Breda Habjanič, predstavnica izvajalca programa, predsednica društva. Špela Dervarič, udeleženka javnih del, je vesela, da je dobila priložnost za zaposlitev: »Delam v zelo dobrem kolektivu. Nisem pa pričakovala, da bom na terenu videla toliko slabega ravnanja z živalmi, kar me je razžalostilo.« »Dobro je, da so omogočena javna dela,« potrjuje Sebastijan Lepoša, nekdanji udeleženec javnih del: »Pomanjkljivost pa je, da trajajo samo eno leto in se zaključijo, ko se zaposleni ravno spozna z delom in navadi nanj.« Zaposlitve v javnih delih so društvu omogočile predvsem vsakodnevno delo na terenu. Pohvale in priznanja za dobro delo dobivajo iz občin, ki so naročniki javnih del in opazijo, da število zavrženih živali upada, kot tudi iz tujine, kjer je bilo opaženo njihovo delo v romskih naseljih.« »Uspešno delo Društva za zaščito živali se pozna predvsem pri znižanju stroškov občinskega proračuna za zapuščene živali in pri boljši oskrbi živali nasploh,« izjavlja Mira Toplak, predstavnica naročnika programa, občine Murska Sobota. V Društvu za zaščito živali Pomurja so udeležence javnih del prvič zaposlili leta 2009. Od takrat vedno uspešno kandidirajo na javnem povabilu. Prva udeleženka je v društvu že tretje leto kot redno zaposlena. V kratkem pa bodo zaposlili še eno osebo, ki je bila pred tem udeleženec javnih del.

K

M

E

T

I

J

S

T

V

O

36

Razvoj podeželja Društvo za razvoj podeželja - POMELAJ

S prikazi izdelovanja različnih rokodelskih izdelkov (pletenje iz naravnih materialov – koruzno ličje, šiba) in s predstavitvami pomena in uporabnosti rokodelskih izdelkov v vsakdanjem življenju Društvo za razvoj podeželja – Pomelaj ohranja tradicionalno kulturno dediščino in s tem prepoznavnost okolja po rokodelstvu, podeželskih dejavnostih in kulinariki. Pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine je izvajanje programa javnega dela Razvoj podeželja izrednega pomena, pripoveduje Marjana Žalik, predsednica društva Pomelaj. »V program se lahko vključijo osebe, ki so zaradi različnih vzrokov ostale brez zaposlitve in posledično brez rednega dohodka. Njihova brezposelnost je postala dolgotrajna, možnost zaposlitve v programu pa najdejo tudi invalidi. Izvajanje programa javnega dela pripomore k aktivnejšemu delovanju in prepoznavnosti društva.« Program temelji na aktivnostih, ki so v lokalnem in širšem okolju manj prepoznane ali neodkrite in ki so pomembne za povezovanje podeželskih jeder. Lahko pa so tudi zaposlitvena priložnost podeželskega prebivalstva, predvsem oseb iz ranljivih ciljnih skupin. Udeleženci programa javnega dela se aktivno vključujejo v vse dejavnosti društva. Pridobijo si praktična znanja, izkušnje in spretnosti s področja podeželskih dejavnosti. Ker se srečujejo s promocijo, pridobivajo tudi komunikacijske sposobnosti. Uvajajo se v timsko delo. Naučijo se prilagajati nepredvidenim situacijam. Vse našteto povečuje njihove zaposlitvene možnosti in dviguje zaupanje v lastne sposobnosti. Da je tako, pritrjuje udeleženka programa javnega dela Nevenka Stanko: »Z izvajanjem programa javnega dela sem izredno zadovoljna. Pri iskanju zaposlitve sem vsepovsod naletela na zaprta vrata, zato mi vključitev v program veliko pomeni. Povečala se mi je blaginja v gospodinjstvu, začela sem verjeti vase, v svoja znanja, sposobnosti. Začela sem tudi osebnostno napredovati. Spoznala sem nove prijatelje, sodelavce in se srečala z novim delovnim okoljem. Ljudje v društvu so zelo prijazni, polni energije in zagona ter pripravljeni svetovati. V okviru programa javnega dela sem pridobila nove ideje in znanja, promocijske in organizacijske sposobnosti. Naučila sem se pletenja izdelkov iz naravnih materialov. Ročna dela so bila vedno moj hobi, zato sem vesela, da lahko zadnja leta pred upokojitvijo delam to, kar me resnično veseli in izpopolnjuje.« Ker se v predstavljeni program vključujejo predvsem starejši, jih kar nekaj izpolni pogoje za upokojitev. Ostanejo delovno aktivni, lajšajo si preživetje in pridobivajo manjkajoča leta delovne dobe. To izpostavlja in pozdravlja tudi Ivan Markoja, župan Občine Odranci, ki je naročnik programa. »Ker je željá po takem zaposlovanju več kot možnosti, si želimo, da bi se takšni državni projekti ne samo nadaljevali, ampak tudi širili.« Eno od udeleženk programa javnega dela so v društvu Pomelaj redno zaposlili, druga pa si je s pridobljenimi znanji in izkušnjami našla zaposlitev pri drugem delodajalcu.

K

M

E

T

I

J

S

T

V

O

37

Pomoč pri urejanju romskih naselij Občina Tišina

»Želimo si, da bi Romi aktivno sodelovali pri urejanju javnih površin v svojem naselju. Zato smo v program Pomoč pri urejanju romskih naselij vključili tri brezposelne osebe, ki zelo zavzeto in marljivo izvajajo razna vzdrževalna dela,« pravi mentor udeležencev javnih del Drago Jureš iz Občine Tišina. Udeleženci javnih del kosijo vse javne travnate površine v romskem naselju Vanča vas Borejci, čistijo in odstranjujejo odpadke, čistijo igrala, urejajo in čistijo pločnike, odtočne jarke, sanirajo divja odlagališča odpadkov in opravljajo še mnoga druga dela. Gre za enostavna dela komunalnega urejanja vasi. »Zelo sem zadovoljen, ker lahko delam v programu javnih delih. Javna dela mi pomenijo možnost zaposlitve in možnost spoznavanja komunalnih del. Pri delu sem se naučil rokovati s kosilnico na nitko, puhalnikom in drugim orodjem. Pridobil sem si veliko komunalnega znanja,« je dejal Štefan Kovač, udeleženec programa. Na občini Tišina, ki je izvajalec programa javnega dela, ugotavljajo, da so udeleženci programa postali samoiniciativni. Poprimejo tudi za dela, ki jim niso bila naložena, in opozarjajo na nepravilnosti v romskem naselju, ki jih skušajo tudi sami reševati. Zato so z izvajanjem programa zelo zadovoljni. Prinaša pozitivne rezultate in zadovoljstvo prebivalcev v romskem naselju, kakor tudi prebivalcev celotne občine. Pozitivni rezultati dela udeležencev javnih del so vidni na vsakem koraku, saj je romsko naselje Vanča vas Borejci eno najbolj urejenih romskih naselij v državi. Opazili so veliko zanimanje za vključevanje Romov v programe javnih del, tako moških kot žensk. Izvajanje programa pozitivno vpliva na udeležence, saj so se naučili delati s kosilnicami in raznim drugim orodjem, kar jim bo koristilo v nadaljnjem življenju. »Program javnih del se izvaja deveto leto. V tem času je bilo v program vključenih 20 brezposelnih Romov. V začetku izvajanja programa je bilo težko pridobiti zainteresiranega Roma za vključitev v program. Ko pa so Romi ugotovili, da ne gre za neka težka opravila, so začeli sami podajati iniciativo za vključitev. Začelo se je z urejanjem športnih površin (nogometno igrišče, otroško igrišče), kmalu pa se je program začel izvajati po celi vasi. Velik del izvajanja programa zajema tudi spodbujanje ekološke osveščenosti prebivalcev teh vasi in se jih z dobrimi zgledi spodbuja, da začnejo ravnati odgovorno v okolju, kjer živijo«, pravi Nataša Škrilec, skrbnica programa javnih del na območni službi Zavoda Murska Sobota.

N

A

R

A

V

O

V

A

R

S

T

V

O

I

N

K

O

M

U

N

A

L

A

38

Pomoč društvu ali drugi nevladni organizaciji, ki delujejo v javnem interesu pri organiziranju in izvajanju njihovih dejavnosti Škofijska KARITAS Murska Sobota

»V Škofijski Karitas Murska Sobota pomagamo 12.500 ljudem v stiski s 1.050 prostovoljci, ki na leto opravijo 39.560 prostovoljnih ur,« najprej izpostavi Jožef Kociper, njen generalni tajnik: »Ob splošni dobrodelnosti izvajamo več socialnih programov za najšibkejše v naši družbi. Leto in pol imamo odprt Lazarjev dom. V njem imamo ljudsko kuhinjo (prva v Pomurju), brezplačnega zdravnika in odvetnika, svetovalnico za zasvojene, logopedinjo, tuširnico, umivalnico, pralnico, program za prostovoljno delo in nadomestno služenje zaporne kazni. Za vse naštete dejavnosti so udeleženci javnih del nenadomestljivi.« V javna dela je bilo od leta 2011 vključenih devet udeležencev, med njimi predvsem invalidi in iskalci prve zaposlitve. Štirje udeleženci javnih del, med njimi Saša Lotrič, so nadaljevali zaposlitev v drugih zahtevnejših programih: »V enoletnem programu javnega dela na Škofijski Karitas Murska Sobota sem si nabrala ogromno izkušenj pri delu z različnimi ljudmi. Vsak pride s svojimi težavami in pri delu z njimi moraš znati ostati miren in sočuten. Vsak dan sem se učila in tako nadgrajevala svoje sposobnosti empatije in ohranjanja mirnih živcev tudi v najtežjih situacijah. Danes nadaljujem delo – zaposlitev v drugih zahtevnejših programih.« Poslanstvo, iskanje poti do bližnjega v stiski lahko Karitas bolje uresničuje s podporo javnih del in lokalnih skupnosti, ki program tudi sofinancirajo. Udeleženci javnega dela pomagajo sprejeti človeka v stiski, mu prisluhniti, ga poslušati in slišati, mu po najboljših močeh svetovati in ga znati napotiti k drugim sodelavcem, če je to potrebno. Pomagajo pri delu v ljudski kuhinji, pripravljajo in razdeljujejo hrano, zagotavljajo pomoč pri vzpostavitvi in uporabljanju javne umivalnice, zbirajo hrano, obleko in druge osnovne življenjske potrebščine, sprejemajo obiskovalce doma. Pomagajo pri informiranju in animiranju prostovoljcev ter pri koordinaciji njihovega dela. Pomagajo tudi pri organizaciji dogodkov. »Udeleženci javnih del nam veliko dajo, menimo pa, da tudi sami veliko prejmejo,« zaključujejo na Karitasu.

D

R

U

G

I

P

R

O

G

R

A

M

I

J

A

V

N

I

H

D

E

L

39

Območna služba Nova Gorica Predstavljamo programe:

Pomoč pri razvoju in pospeševanju turizma Pomoč in varstvo za invalide Varstvo in ohranitev kulturne dediščine in aktualne /novejše/ sodobne kulturno-

umetniške produkcije

Območna služba Nova Gorica, 2010 - 2014

Število izvedenih programov javnih del: 574

Število vključenih udeležencev: 973

Višina sredstev za programe javnih del: 4,9 mio EUR

40

Pomoč pri razvoju in pospeševanju turizma Ustanova »Fundacija Poti miru v Posočju«

Bi si želeli ogledati jarke, kaverne, topniške položaje na avtentični lokaciji nekdanje soške fronte? Potem ste najprej vabljeni v Kobariški Informacijski center Pot miru, kjer boste našli brezplačno interaktivno razstavo o soški fronti in vse informacije o dediščini soške fronte ter o sami poti. Pot miru je naravne in kulturne zanimivosti območja nekdanje soške fronte od Alp do Jadrana povezala s šestimi muzeji na prostem, ki jih ureja Ustanova Fundacija Poti miru v Posočju. Najbolj obiskan muzej na prostem je Kolovrat. Nahaja se v Zgornjem Posočju na mejnem grebenu Kolovrata med Slovenijo in Italijo. Na leto ga obišče okrog 30.000 obiskovalcev. Na vstopni točki muzeja je postavljena brunarica, v kateri med poletno turistično sezono deluje informacijska točka. S pomočjo udeleženke javnih del je bila informacijska točka obiskovalcem na voljo daljše obdobje, hkrati pa je bila kakovost informiranja gostov večja. »Program mi je omogočil krajšo zaposlitev po skoraj dveletni brezposelnosti. Lahko rečem, da je poglobil moje znanje tujih jezikov, poznavanje lokalne turistične ponudbe ter prispeval k dvigu moje samozavesti in k večji kakovosti življenja nasploh,« pripoveduje Urša Čimžar, ena izmed dveh udeležencev javnih del v Zavodovem programu Pomoč pri razvoju in pospeševanju turizma. Drugi udeleženec javnih del pomaga v Informacijskem centru v Kobaridu. Samo v letu 2014 ga je obiskalo več kot 20.000 obiskovalcev, zato predstavlja za Kobarid pomembno turistično točko. »Njegova pomoč je bila zelo dobrodošla. Zaradi vedno večjega števila obiskovalcev samo vodja informacijskega centra ne bi zmogel tako kvalitetno in popolno zadovoljiti njihovih potreb in zanimanj,« pojasnjujejo na Fundaciji. »Delo v Fundaciji Poti miru mi je predvsem pokazalo, kakšen je turizem na našem koncu, kaj ljudi zanima o prvi svetovni vojni, česa ne vedo in kaj jim je znano. Ker sem v turizmu že delal, mi pristop ni bil neznan. Hkrati sem lahko utrdil znanje tujih jezikov s popolnoma novimi izrazi in novo tematiko o prvi svetovni vojni. Upam, da teh šest mesecev ni bilo samo časovno omejeno delo, ampak bo tudi referenca za možno zaposlitev v podobnih institucijah v prihodnje,« še dodaja Leon Četrtič, udeleženec javnih del. Oba udeleženca sta s svojim delom poglobila znanje o zgodovini prve svetovne vojne ter naravni in kulturni dediščini Posočja. Obnovila in nadgradila sta znanje tujih jezikov. Pridobila sta tudi spretnost komuniciranja in vodenja posameznikov in skupin. Ustanova Fundacija Poti miru v Posočju, ki se s srčnostjo trudi ohranjati in predstaviti dediščino soške fronte, je z dvema udeležencema javnih del pridobila potrebno dodatno pomoč pri informiranju obiskovalcev. S svojim znanjem zgodovine in tujih jezikov, prijaznostjo in ustrežljivostjo sta veliko pripomogla k zadovoljstvu obiskovalcev.

D

R

U

G

I

P

R

O

G

R

A

M

I

J

A

V

N

I

H

D

E

L

41

Pomoč in varstvo za invalide Varstveno-delovni center Nova Gorica

Pomoč invalidom – to je izkušnja, za katero pravijo udeleženci javnih del, da jim je dodobra spremenila vrednostni sistem in pogled na življenje.

Uporabniki Varstveno-delovnega centra (VDC) Nova Gorica so osebe z motnjo v razvoju in osebe s pridobljenimi možganskimi poškodbami. Udeleženci javnih del uporabnikom zagotavljajo pomoč pri vzpostavljanju socialnih stikov, prinašanju različnih potrebščin, jih spremljajo pri vsakdanjih aktivnostih in drugih fizičnih opravilih. Uporabnikom pomagajo pri pripravi napitkov, jih spremljajo pri opravkih izven centra in poskrbijo za njihovo vključevanje v aktivnosti. Delo udeležencev javnih del spremlja mentor, ki jim redno svetuje in jih usposablja.

Pomoč in varstvo za invalide je program javnih del, ki ga VDC Nova Gorica izvaja od leta 2010. Prav v navedenem letu se je v program vključil Marko Gabrijelčič. »Ob prihodu v VDC Nova Gorica sem po tihem upal, da me bodo po izteku programa javnega dela zaposlili. Predvsem zaradi tega, ker sem že imel izkušnje pri delu z osebami z motnjo v duševnem razvoju, pa čeprav so to bili otroci. V delavnicah sem delovnemu inštruktorju pomagal pri vključevanju uporabnikov v aktivnosti. Poleg tega sem uporabnikom pomagal pri vsakdanjih opravilih. Ker se je njihovo število večalo, se je pojavila potreba po novih zaposlitvah, in tako sem ob izteku programa res dobil zaposlitev, za katero sem se v času javnih del dobro usposobil. Z delom sem zelo zadovoljen.«

V zadnjih petih letih je bilo v program vključenih 21 oseb iz šestih občin, ki so bile naročnice programa. VDC Nova Gorica se kot izvajalec programa javnega dela vsako leto prijavlja zaradi več razlogov. Njihova prva skrb so uporabniki, ki jim želijo omogočiti in nuditi vse potrebno. S pomočjo programa Pomoč in varstvo za invalide jim je to omogočeno. Hkrati je center družbeno odgovorna ustanova, ki želi pomagati brezposelnim, da se usposobijo za tovrstno delo, zato jih tudi vključujejo v programe izobraževanja in usposabljanja. Stalno razvijajo nove programe, odpirajo nove enote in s tem nova delovna mesta.

Tako je program javnega dela vsa leta koristen ne le za izvajalca – VDC Nova Gorica in njegove uporabnike – pač pa tudi za udeležence javnih del in naročnike programa. Udeleženci javnih del v dejavnost centra vnašajo svežino in nov pogled z obilo pametnih predlogov. Z njihovo pomočjo izvedejo veliko več individualnih aktivnosti in tako dvigujejo kvaliteto bivanja uporabnikom. Nataša Gadnik, vodja projektov in vsebin institucionalnega varstva v centru, zaključuje, da kot kontaktna oseba za program javnega dela z Zavodom vedno poskrbi, »da so izpolnjene vse pogodbene obveznosti«.

Občine s podporo programu javnega dela pomagajo iskalcem zaposlitve brez velikih možnosti ter na ta način prispevajo k zniževanju stopnje brezposelnosti v posamezni občini.

Največjo korist od programa imajo zagotovo udeleženci javnega dela. Dobijo izkušnjo dela z uporabniki, se naučijo partnerskega odnosa, strpnosti, posebnih oblik komuniciranja in upravljanja določenih invalidskih pripomočkov. Od vključenih v program Pomoč in varstvo za invalide so v VDC Nova Gorica redno zaposlili tri udeležence javnega dela. Tudi tisti, ki jim jih še ni uspelo zaposliti, se radi še naprej vključujejo kot prostovoljci.

S

O

C

I

A

L

N

O

V

A

R

S

T

V

O

42

Varstvo in ohranitev kulturne dediščine in aktualne (novejše) sodobne kulturno-umetniške produkcije Mestni muzej Idrija

»V okviru programa Varstvo in ohranitev kulturne dediščine smo se osredotočili na gradivo o Partizanski bolnici Franja, Partizanski tiskarni Slovenija ter tehniški dediščini iz muzejske Rudarske zbirke,« navajajo v Mestnem muzeju Idrija. Da bi pripravili gradivo, dostopno za javnost, so predmete iz navedenih zbirk sistematično popisovali, zbirali manjkajoče podatke, jih vnašali v bazo podatkov ter na podlagi novopridobljenih informacij del gradiva tudi reinventarizirali. Fotografije, negative in diapozitive iz teh zbirk so najprej identificirali, nato dokumentirali in potem ustrezno umestili v analogno fototeko. Vse gradivo vnašajo v računalniški muzejski dokumentacijski program Galis. S pomočjo udeležencev javnih del na leto obdelajo okrog 8.000 enot, kar predstavlja neprecenljiv prispevek k rednemu delu v muzeju. Mestni muzej Idrija sodeluje v programu javnih del že od leta 1992. Do leta 2015 so sodelovali s 76-imi brezposelnimi osebami. V program javnih del se je muzej vključeval kot izvajalec, izjemoma tudi kot naročnik. »Cilje v zvezi z načrtovanimi količinami obdelanega gradiva, ki jih ob prijavi v program javnih del zastavimo, praviloma vedno presežemo. Udeleženci javnih del z zanimanjem in veliko mero angažiranosti vstopajo v proces muzejskega dela,« pravi Ivana Leskovec, direktorica Mestnega muzeja Idrija. »Zato so rezultati v prid vseh sodelujočih: naročnika, izvajalca in udeležencev javnih del ter nenazadnje tudi v korist in zadovoljstvo širše skupnosti.«

Sodelavec v predstavljenem programu javnih del v letih 2013–2014, Davorin Lenko, mlad, obetajoč

pisatelj (prejemnik literarne nagrade Kresnik), je o svojih izkušnjah z muzejskim delom izpostavil: »Med udeležbo v programu javnih del sem se pobližje seznanil z delovanjem muzeja in sfero kulture. Priučil sem se osnov dokumentiranja in interpretiranja predmetov premične kulturne dediščine ter standardov njihove digitalizacije. Tako sem se posredno seznanil še z zgodovino Idrijskega in Cerkljanskega. Po poteku enoletne udeležbe v programu je moje delo v muzeju obrodilo obojestransko zadovoljstvo. Kot zunanji sodelavec tako že drugo leto nadaljujem delo za Mestni muzej Idrija.«

K

U

L

T

U

R

A

43

Območna služba Novo mesto Predstavljamo programe:

Pomoč pri urejanju evidenc, računalniških baz podatkov in arhivskega gradiva ter informiranje občanov

Pomoč Romom pri socializaciji Pomoč društvu ali drugi nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu, pri

organiziranju in izvajanju njihovih dejavnosti

Območna služba Novo mesto, 2010 - 2014

Število izvedenih programov javnih del: 410

Število vključenih udeležencev: 930

Višina sredstev za programe javnih del: 5,6 mio EUR

44

Pomoč pri urejanju evidenc, računalniških baz podatkov in arhivskega gradiva ter informiranje občanov Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj

»Bela krajina se sooča z nadpovprečno visoko stopnjo brezposelnosti, ki jo lahko omilimo z vlaganjem v izobraževanje in usposabljanje ljudi, ki iščejo delo ali se borijo za ohranjanje obstoječih delovnih mest. Razvijanje in izboljšanje računalniških kompetenc vsekakor prispeva k večji konkurenčnosti Belokranjcev na trgu dela. Sodobna informacijska družba terja (tudi od na videz najbolj preprostih delovnih mest) ustrezna e-znanja in spretnosti, ki koristijo posamezniku in skupnosti,« izpostavlja Mojca Čemas Stjepanovič, županja Občine Črnomelj.

Javno delo Pomoč na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) je Zavod za izobraževanje in kulturo (ZIK) Črnomelj izvajal v letih od 2011 do 2013. Program je bil naravnan predvsem na računalniško opismenjevanje brezposelnih, starejših, odraslih s posebnimi potrebami, Romov, kmečkih žena in drugih. Cilj programa je bil povečati digitalno pismenost prebivalstva v Beli krajini, spodbuditi, motivirati odrasle za učenje, jih usmeriti v aktivnejšo izrabo časa ter razvijati njihovo samostojnost. Brezplačno pomoč so zagotovili več kot 400 osebam, pove direktorica mag. Nada Žagar.

»Z računalniškimi znanji, ki sva si jih oba z možem pridobila na ZIK-ovem izobraževanju, sva zelo zadovoljna, saj nama koristijo pri vsakodnevnem komuniciranju. Predvsem pri pridobivanju raznih informaciji preko interneta, pri dopisovanju po e-pošti, pošiljanju in prejemanju raznih obvestil, fotografij, pri uporabi Worda itd. Skratka, vsestransko uporabno in koristno, zato hvala izvajalcu ZIK-u, da sva bila lahko uporabnika tega izobraževanja,« zadovoljno pripoveduje Miljeva Ćatović, uporabnica pomoči pri učenju računalništva.

Udeleženci javnih del so pomagali nuditi osnovna znanja in veščine s področja IKT, udeležencem svetovati glede uporabe gradiv, učnih virov in učne tehnologije. Sami pa so okrepili sposobnost samostojnega in organiziranega dela, komuniciranja, javnega nastopanja, svetovanja in motiviranja, obvladovanja časa in različnih nepredvidljivih situacij. Znajo pa tudi voditi evidence in dokumentacijo, analizirati podatke ter sestavljati poročila.

Mojca Malnarič, udeleženka javnega dela: »Najlepše plačilo za moje delo je bilo zadovoljstvo in nasmeh na obrazu udeležencev, ko smo skupaj osvojili osnovna znanja uporabe računalnika. Še danes srečujem udeležence, ki mi z veseljem razlagajo, kako jim je to znanje olajšalo vsakdanje življenje. Program mi je dal pogum, zagon in motivacijo. Spoznala sem svojo vrednost in kompetence, ki jih sama pri sebi nisem prepoznala ali pa sem jih jemala za samoumevne. Definitivno je program več kot izpolnil moja pričakovanja.«

Tudi Melita Miketič, udeleženka javnega dela, je s pomočjo omenjenega programa svoje dotedanje znanje utrdila in bogato nadgradila, kar ji je prišlo prav na drugem delovnem mestu, kakor tudi v vsakdanjem življenju. V program javnega dela so bile sicer vključene tri osebe, od tega sta dve našli redno zaposlitev.

D

R

U

G

I

P

R

O

G

R

A

M

I

J

A

V

N

I

H

D

E

L

45

Pomoč Romom pri socializaciji Razvojno-izobraževalni center Novo mesto

Delavnice na terenu predstavljajo za marsikaterega odraslega Roma prvo srečanje z organiziranim izobraževanjem. Čeprav najrajši dela z otroki, je Daliborju Brajdiču, udeležencu javnih del, všeč to, da so ga vsi dobro sprejeli in so se ga vedno znova razveselili. »Pomagal sem pri razumevanju navodil s prevodi in dodatnimi razlagami v programu osnovna šola za odrasle, organizaciji različnih dejavnosti za Rome, spremljanju šoloobveznega otroka na poti iz šole do avtobusne postaje, ustvarjalnih delavnicah za otroke in predvsem pri motiviranju za učenje in delo z osebnimi pogovori in delom s starši.« Tudi Petra Piletič je z vključitvijo v program javnih del pridobila veliko znanj in izkušenj na področju dela z Romi. »Spoznala sem njihovo kulturo, začutila njihov način življenja in tudi izražene in neizražene potrebe. Aktivno sem se vključila v pripravo in izvedbo delavnic, s katerimi smo Rome želeli spodbuditi k nadaljnjemu izobraževanju in vključevanju v aktivnosti na področju iskanja zaposlitve. Izkušnje, ki sem jih pridobila z delom, so mi kasneje omogočile tudi redno zaposlitev v Razvojno-izobraževalnem centru Novo mesto.« »Med letoma 2003 in 2015 je bilo v različne dejavnosti, ki so jih izvajali s pomočjo udeležencev javnih del, vključenih več kot 11.000 Romov vseh starosti,« navaja Meta Gašperšič, direktorica Razvojno-izobraževalnega centra (RIC) Novo mesto. »Najpogosteje v romskih naseljih izvajamo kuharske delavnice, zdravstvene preventivne delavnice, ustvarjamo iz različnih materialov, predstavljamo različne izobraževalne, poklicne in zaposlitvene možnosti, pomagamo pri učenju, spodbujamo k branju, ustvarjalnemu preživljanju prostega časa in gibanju.« Leta 2003 so izvedli prvi program z nazivom Romski koordinator za izobraževanje. Vse od takrat so izvajali različne nacionalne ali lokalne programe javnih del, ki jim je skupna pomoč Romom v njihovem okolju. Različne delavnice za otroke in odrasle izvajajo v romskih naseljih v Mestni občini Novo mesto, Škocjan in Šentjernej. V programih javnih del je imel RIC Novo mesto skupaj zaposlenih 60 dolgotrajno brezposelnih, od tega skoraj polovico Romov. Tri udeležence so tudi redno zaposlili. Romi imajo pri vzpostavljanju zaupanja in spodbujanju Romov za vključevanje v dejavnosti še posebej pomembno vlogo. Informiranje o pomenu učenja in izobraževanja dosegajo tudi z rednimi obiski v njihovih družinah. »Pri meni doma so izvajali različne ustvarjalne in učne delavnice, ki sem se jih redno udeleževal. Poleg mene so sodelovali tudi moji mlajši nečaki in sosedje, ki so bili navdušeni, da so se delavnice izvajale v naselju. Z njihovo pomočjo sem nato lažje zaključil 8. razred. Pravzaprav sem sam dojel, da je dobro, če dokončam osnovno šolo,« odkrito pripoveduje Martin Tiran, udeleženec programa izobraževanja za dokončanje osnovne šole. RIC Novo mesto se povezuje in zelo uspešno sodeluje tudi z lokalnim Zavodom za prestajanje kazni, v katerem že več let izvajajo tudi učno pomoč in ustvarjalne delavnice za romske zapornike. Osebe na prestajanju kazni so ena izmed bolj ranljivih skupin, med katerimi je veliko Romov. Z izvedbo programa jim je bilo v prvi vrsti omogočeno koristno preživljanje prostega časa ter pridobivanje novih znanj, izkušenj in spretnosti, ki jim po prestani kazni pomagajo pri čim lažji vključitvi v družbo.

S

O

C

I

A

L

N

O

V

A

R

S

T

V

O

46

Pomoč društvu ali drugi nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu, pri organiziranju in izvajanju njihovih dejavnosti Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto

»Javno delo v Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto sem doživela kot odskočno desko, saj sem pridobila številna znanja in izkušnje na različnih področjih. Vsak dan sem se naučila nekaj novega, tako glede socialnega varstva in pravnega svetovanja nevladnim organizacijam kot glede načrtovanja in izvedbe različnih dogodkov,« pripoveduje Mirjam Hribar, udeleženka programa.

Kot poudarja, je bilo delo v programu, ki ga je izvajalo društvo, zelo raznoliko. Osebam, ki se na trg dela šele vključujejo, je omogočalo širok spekter znanja, ki zagotovo prispeva k njihovi večji zaposljivosti. Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto je nevladna in humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področjih socialnega varstva, kulture in mladine. Vse aktivnosti izvajajo s strokovnimi delavci in prostovoljci, vendar si zaradi obsežnosti programov uresničevanja poslanstva ne morejo več predstavljati brez ukrepov aktivne politike zaposlovanja, predvsem programa javnih del, ki jim omogoča vključevanje večjega števila uporabnikov, nadgradnjo obstoječih aktivnosti ter bolj fleksibilno in hitro odzivanje na potrebe v lokalni skupnosti. Brezposelni, ki so bili v obdobju med letoma 2010 in 2015 vključeni v ta program, so imeli priložnost sodelovati v številnih dejavnostih, kot so organizacija izobraževanj in delavnic za različne ciljne skupine, organizacija dogodkov za širšo javnost (okrogle mize, kulturni dogodki, bazar nevladnih organizacij – NVO), svetovanje za NVO in socialno izključene skupine, informiranje ter izvajanje učne pomoči in učenja slovenskega jezika za priseljence in Rome. Zato je bil tudi nabor osvojenih znanj, sposobnosti in kompetenc zelo širok. Izpostaviti velja predvsem organizacijske sposobnosti, znanja IKT, socialne in medkulturne veščine ter delo z majhnimi in velikimi skupinami. Poleg predstavljenega programa društvo že vrsto let uspešno izvaja tudi programa javnih del: Socialno vključevanje posebej ranljivih skupin in Pomoč Romom pri socializaciji, v katera se stalno vključuje več kot 300 uporabnikov, predvsem priseljencev in Romov. V zadnjih desetih letih se je v programe javnih del vključilo več kot 70 brezposelnih, predvsem mladih, od katerih se jih je 11 v društvu tudi zaposlilo. Med njimi Kristina Lovrinović, ki pravi: »Vključitev v program javnih del mi je omogočila, da sem poleg novih izkušenj, znanj, kompetenc in socialnega kapitala izpolnila tudi pogoje za opravljanje strokovnega izpita na področju socialnega varstva in se kot strokovna delavka zaposlila v društvu.« Tako programi javnih del na eni strani predstavljajo priložnost za večjo vključenost na trg dela velikemu številu brezposelnih, hkrati pa zapolnjujejo vrzel pri skrbi za najbolj ranljive skupine občanov, zaradi česar jih že vrsto let podpira tudi lokalna skupnost.

D

R

U

G

I

P

R

O

G

R

A

M

I

J

A

V

N

I

H

D

E

L

47

Območna služba Ptuj Predstavljamo programe:

Pomoč pri razvoju in pospeševanju podjetništva Družabništvo in spremljanje Pomoč v knjižnici

Območna služba Ptuj, 2010 - 2014

Število izvedenih programov javnih del: 549

Število vključenih udeležencev: 1.182

Višina sredstev za programe javnih del: 6,5 mio EUR

48

Pomoč pri razvoju in pospeševanju podjetništva Društvo za kreativni samorazvoj MED

Ali lahko z roko v roki zaživijo skupaj podjetništvo, osebnostni razvoj, samooskrba in izdelava naravnih izdelkov? V Društvu za kreativni samorazvoj MED deluje krog ljudi, ki si na različne načine prizadevajo prav za to: za prepletanje osebnostnega duhovnega razvoja, ponovne uporabe starih tehnik izdelovanja raznih izdelkov iz naravnih materialov, za razvoj mesta Ptuj, v katerem delujejo, in posledično tudi razvoj in pospeševanje podjetništva, ki sloni na odkrivanju ustvarjalnih danosti posameznika. »Konec leta 2013 smo uresničili dolgoletna prizadevanja po lastnem prostoru in začeli izvajanje programa javnih del. Zaposlili smo eno osebo, ki je prostovoljsko delo zamenjala z vključitvijo v programu javnih del in začela intenzivneje pomagati pri širjenju dejavnosti društva in posledično storitev v lokalnem okolju,« pove Angelina Premdehar, predsednica društva. V najetih občinskih prostorih so iz stare ropotarnice uredili (O)srečevalnico in nato še Ustvarjalnico. Organizirajo in vodijo predavanja, delavnice, predstavitve, ustvarjalna srečanja s področja osebnostne rasti in samospoznavanja, spodbujajo k iskanju notranjih danosti in vira moči in ustvarjalnosti v vsakem posamezniku. Tako lahko z odkrivanjem svojih potencialov in virov moči začnejo razmišljati tudi o samostojni podjetniški poti. Za društvo je bilo sodelovanje v programu javnih del zelo koristno. Udeleženki sta sodelovali pri informiranju javnosti, organiziranju delavnic za osebnostno-duhovno rast, pri spodbujanju samooskrbe in trajnostnega ravnanja na področju ponovne uporabe in permakulture. Pomagali sta organizirati predavanja in srečanja soustvarjalcev in pripraviti zunajprodukcijske oddaje Spoznajmose.com. Sonja Djaković, udeleženka programa: »Pri izvajanju programa javnega dela sem odkrila kar nekaj svojih potencialov, predvsem izdelovanje mila, filcanje (izdelava določenih izdelkov iz volne), ki jih želim razvijati še naprej. Filcanje sem s pridobljenim znanjem nadgradila v izdelovanje copat, prav tako sem svoje znanje prenašala na udeležence delavnice z namenom, da bi tovrstne storitve zaživele in komu omogočile samostojno podjetništvo pot.« »S prenašanjem svojih izkušenj na udeleženki sem tudi sama pridobila v svoji osebnostni rasti. Društvo pa je lažje delovalo v dobrobit širše družbe,« pove mentorica Mia Frangeš. V sodelovanju z Domačijo Sv. Trojica se pripravlja projekt socialnega podjetja, kjer sodelujejo na področju prehranske samooskrbe. Društvo in udeleženci javnih del so sodelovali pri načrtovanju in izdelavi gomilastih gred. »V prihodnje si želimo, da bi še intenzivneje spodbujali podjetništvo v lokalnem okolju z naravnimi izdelki,« še dodajo.

D

R

U

G

I

P

R

O

G

R

A

M

I

J

A

V

N

I

H

D

E

L

49

Družabništvo in spremljanje CSO Ormož, Center za starejše občane, d. o. o.

Koliko pomeni stanovalcem Centra za starejše občane druženje, pove Milan Dedeiča. »Druženje z Damjanom mi prinese veliko. Pogovarjava se o raznih stvareh, predvsem pa o športu, politiki in ljubezni. Koristi mi za smeh, saj sem človek, ki se rad smeji. Če ga ne bi bilo, ne vem, koga drugega bi imel tukaj v domu.« Tudi stanovalka Marija Tišler, ki je prikovana na posteljo, pove, da je zelo vesela, ko jo udeleženec javnega dela pelje ven na sprehod dvakrat na teden, se z njo pogovarja in ima čas samo zanjo. Damjan Poštrak je invalid in že drugič vključen v program javnih del: »Program mi je prinesel notranje zadovoljstvo. Prinesel mi je tudi razumevanje starosti in starostnikov ter zavedanje, da nas to vse še čaka.« Stanovalcem Centra za starejše občane so želeli omogočiti še kakovostnejše storitve, zato so jim s pomočjo javnih del poiskali družabnike. Po normativu, ki ga je predpisala država, imajo namreč ob svojem zahtevnem delu premalo časa za osebne potrebe in želje stanovalcev. Od leta 2009 so zato vključili v program 30 brezposelnih, med njimi tudi tri invalide. Po koncu vključitve v program so redno zaposlili pet oseb. »Javna dela so izziv brezposelnim za spoznavanje možnih del in nalog za želeno zaposlitev, delodajalcem pa so priložnost za spoznavanje udeleženca javnih del glede na pričakovanja določenih del in nalog in starost udeležencev javnih del,« pravi direktor centra, dr. Bojan Burgar. Udeleženka programa Marta Dežmarič opiše svojo trenutno situacijo: »Kot starejši osebi mi je program prinesel nova znanja in nove veščine komuniciranja s starejšimi. Počutim se zadovoljno in koristno, kar je po mojem največ vredno.« Center v javna dela vključuje tudi invalide, ker se zavedajo, da človek, ki je preživel hude življenjske preizkušnje, v stiski in bolezni lažje najde stik in razumevanje s sočlovekom, ki je v podobni situaciji, kot so njihovi starostniki. Invalidnih oseb se delodajalci bojijo, ker ne vedo, kaj lahko od njih pričakujejo, meni Jože Arnuš. »Tukaj nikoli ne bi delal, če javna dela ne bi obstajala. Invalidi potrebujejo samo priložnost, da se izkažejo.«

S

O

C

I

A

L

N

O

V

A

R

S

T

V

O

50

Pomoč v knjižnici Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

»S pomočjo programa javnih del pripomoremo k zmanjševanju brezposelnosti, hkrati pa poskrbimo za dvig bralne kulture ter za povečano in širšo dostopnost knjižničnih storitev. Z delom udeležencev javnih del smo zelo zadovoljni, saj lahko z njihovo pomočjo našim članom in uporabnikom knjižnice nudimo hitreje opravljene storitve in imamo večjo urejenost fondov,« pravi Kristijan Radej, predstavnik knjižnice. Pod vodstvom mentorja in drugih sodelavcev knjižnice udeleženci pridobijo veliko znanja v zvezi z delom z računalniki in bazami podatkov, predvsem s sistemom COBISS, UDK-sistemom, spoznavajo nove trende s področja bibliotekarstva in jim sledijo, se seznanjajo z različnim knjižničnim gradivom in pomagajo pri organizaciji prireditev, ki potekajo v knjižnici. Udeleženci iščejo podatke o gradivu po računalniški bazi in v prostem pristopu, da lahko nudijo pomoč bralcem in obiskovalcem. Prinašajo gradiva iz skladišča in urejajo knjižne police. V programu javnih del so omogočili eni udeleženki tudi sodelovanje v projektu Spodnjepodravci.si. Delo v omenjenem projektu so pričeli letos. Udeleženko so seznanili z iskanjem podatkov in zbiranjem informacij o osebnostih, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini, z iskanjem podatkov o gradivu in osebnostih po lokalni in vzajemni računalniški bazi ter vnašanjem podatkov na spletni portal. Udeleženki, Iva Habjanič in Darja Koren, sta zelo zadovoljni, saj sta pridobili nova strokovna znanja in dragocene izkušnje pri delu z ljudmi. Njuno prijaznost potrjujejo tudi obiskovalci knjižnice. »Javno delo je korenito poseglo v moj vsakdanjik, saj mi je omogočilo prebiti sivino, ki sem jo doživljal iz dneva v dan kot brezposelna oseba,« pa pove udeleženec Milan Kolmanič. Program v knjižnici poteka že vrsto let. »S pomočjo programa javnih del pripomoremo k zmanjševanju brezposelnosti, hkrati pa poskrbimo za dvig bralne kulture ter za povečano in širšo dostopnost knjižničnih storitev. Udeleženci javnih del so dragocena pomoč pri našem delu,« meni mag. Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Pomembnost izvajanja programa javnih del v knjižnici ocenjujeta tudi predstavnika naročnikov programa, župan občine Hajdina, mag. Stanislav Glažar in župan občine Podlehnik, Marko Maučič. Še posebej poudarita, da so v knjižnici redno zaposlili že nekaj udeležencev iz njunih občin.

K

U

L

T

U

R

A

51

Območna služba Sevnica Predstavljamo programe:

Laična pomoč družinam Pomoč in varstvo za starejše Razvojni programi za spodbujanje ustanavljanja in razvoja novih dejavnosti socialnih

podjetij tipa B za trajno zaposlovanje brezposelnih oseb iz ranljivih skupin

Območna služba Sevnica, 2010 - 2014

Število izvedenih programov javnih del: 428

Število vključenih udeležencev: 896

Višina sredstev za programe javnih del: 4,7 mio EUR

52

Laična pomoč družinam Center za socialno delo Krško

»Center za socialno delo Krško ima za otroke in mladostnike, ki se težje učijo, program laične pomoči družinam. Med njimi je tudi moja hči. Pomoč ji je dobrodošla in se veseli vsakega srečanja. Rezultati so vidni. Ne znam si predstavljati, kako bi hčerka brez te pomoči lahko nadaljevala šolanje. Upam in želim si, da bo program še nadalje ostal, saj je vreden vse pohvale,« hvaležno izpostavlja J. R., uporabnik storitve. Program javnih del Laična pomoč družinam je nastal na pobudo strokovnih delavcev, ki na centrih za socialno delo obravnavajo družine. Poleg strokovne so tako družinam ponudili še dodatne oblike pomoči, kot so: urejanje družinskih odnosov, pomoč staršem pri vzgoji in oskrbi otrok, pomoč pri učenju, spodbujanje staršev za sodelovanje s šolo ter pomoč pri urejanju odnosov med partnerjema. S takšnim načinom dela se zmanjšuje nujnost nameščanja otrok v različne oblike institucionalnega varstva zaradi neurejenih družinskih razmer. Mentorica udeležencem, Anita Virant Tkalec, je povedala, da je bilo v program javnega dela, ki ga Center za socialno delo (CSD) Krško izvaja že 17 let, do sedaj vključenih nekaj manj kot 100 brezposelnih. Tri osebe so se po zaključku javnega dela zaposlile na področju socialnega varstva, na področju šolstva in v društvih pa se je zaposlilo še pet oseb. Udeleženka programa Branka, sedaj redno zaposlena pri CSD, je kot laična delavka popoldne obiskovala na domu tri družine. V prostorih centra pa je otrokom zagotavljala učno pomoč, druženje, izvajali so tudi različne počitniške aktivnosti. Pri svojem delu je pridobila veliko znanj in izkušenj. »Najlepši spomini so toplina, naklonjenost in radost, ki sem jo vedno znova dobivala od otrok in njihovih družin. Delo z družinami na domu je pomenilo drug način medsebojnega spoznavanja. Bila sem tam, med njimi, v njihovem domačem okolju. Moja izkušnja dela v programu je povezanost s temi družinami na način, kot jo sicer drugače z uporabniki težko vzpostaviš. Še danes, ko se srečam s temi otroki, nekateri so zdaj že sami starši, si vzamemo nekaj minutk za pogovor. Ja, med nami so ostale vezi,« se z zadovoljstvom spominja svojega dela. CSD v program vključi 28 družin na leto. To so družine, ki imajo težave v socialnem funkcioniranju, kar se najpogosteje izraža pri otrocih, pa tudi pri ostalih družinskih članih. Najpogosteje kot nemoč pri izvrševanju starševske vloge, slabšem prepoznavanju dejanskih konfliktnih področij in njihovem nekonstruktivnem reševanju. Rezultati programa se kažejo postopoma v izboljšanju življenjskih pogojev določene družine. Opaziti je bolj urejene bivalne razmere, boljša higiena, boljši učni uspeh otrok in nenazadnje so vidni tudi boljši družinski odnosi.

S

O

C

I

A

L

N

O

V

A

R

S

T

V

O

53

Pomoč in varstvo za starejše Center za socialno delo Sevnica

»Zahvaljujem se vsem, ki mi s svojo srčnostjo, toplino in profesionalnim odnosom pomagate ohranjati tisto najpomembneje v starosti – dostojanstvo! Zahvaljujoč vašemu poslanstvu imam še vedno svoj dom,« pravi uporabnik storitve oskrbe na domu, ki jo izvaja, tudi s pomočjo javnih del, Center za socialno delo (CSD) Sevnica. Postavitev temeljev socialne oskrbe na domu so v Sevnici omogočila prav javna dela. Danica Božič, direktorica CSD Sevnica, je prepričana, da brez javnih del ta storitev ne bi bila tako obsežna in kakovostna: »Socialni oskrbovalci so namreč ključni za kakovostno izvajanje storitve. Ne znam si predstavljati, kako bi lahko na drug način izbrali najboljše sodelavce. Najbolj zanesljiva je izbira, ko nekoga spremljaš pri delu določen čas.« In kakšno je delo udeležencev javnih del v programu? Starejšim ter drugim posebej ranljivim skupinam prebivalcev v obliki pomoči na domu pomagajo pri gospodinjskih opravilih, pri vzpostavljanju socialnih stikov, prinašanju potrebščin iz trgovine, kosilu, spremstvu ob vsakdanjih aktivnostih in podobnem. »Javna dela so mi odprla vrata v svet, ki ga prej nisem poznala,« pripoveduje Jerica Maršnjak, udeleženka javnih del v letu 2013, sedaj redno zaposlena na CSD Sevnica: »Dvajset let sem bila v isti firmi zaposlena za nedoločen čas, potem pa je prišel stečaj. Sledil je Zavod in iskanje nove zaposlitve. Ko mi je bilo ponujeno delo v javnih delih, nisem nič razmišljala, da to ne bi šlo, ampak sem poskusila, in danes mi ni žal. Iz pisarniškega dela sem presedlala na terensko delo s strankami. Dobila sem veliko novih znanj in izkušenj, dobre sodelavce in nenazadnje tudi redno zaposlitev.« Začetki javnih del na področju gospodinjske pomoči v Sevnici segajo v leto 1990. Od leta 1998, ko je občina sprejela odlok o organiziranju pomoči na domu, je bilo v tem programu 29 udeležencev. Kar devet udeležencev javnih del je na CSD Sevnica dobilo redno zaposlitev. Ob vse večjem številu uporabnikov storitve (leta 2014 so oskrbovali že 112 občanov na mesec) so pridobivali tudi možnost novega zaposlovanja. Tudi Metka Zgonc, od leta 2008 redno zaposlena na CSD Sevnica, je bila pred tem pri izvajalcu programa udeleženka javnih del. Ima zdravstveno izobrazbo. »Terensko delo mi je bolj všeč kakor delo v bolnišnici,« pravi in nadaljuje: »Bolj sproščeno se lahko giblješ in se uporabnikom v celoti posvetiš. Kmalu ti prirastejo k srcu, eni prej, drugi pa rabijo več časa, da se odprejo. Kot vsaka služba ima tudi ta prednosti in slabosti, vendar sem se jaz tu našla in mi je delo v veselje.« Naročnik programa, Občina Sevnica, poudarja, da imajo javna dela vse bolj pomembno vlogo pri zaposlovanju mladih. Dajejo jim možnosti rednega zaposlovanja. Ker je program pomoči na domu program, kjer se odpirajo nova delovna mesta, ga bo občina podpirala tudi v prihodnje. Še posebej, ker je starejših, ki potrebujejo pomoč, vedno več.

S

O

C

I

A

L

N

O

V

A

R

S

T

V

O

54

Razvojni programi za spodbujanje ustanavljanja in razvoja novih dejavnosti socialnih podjetij tipa B za trajno zaposlovanje brezposelnih oseb iz ranljivih skupin KNOF-RAZVITI POSEL, trgovina in storitve, d. o. o.

Izvajanje programov javnih del za razvoj socialnega podjetja je Zavod RS za zaposlovanje omogočil v letih 2014 in 2015 z namenom razvoja poslovne ideje, priprave poslovnega načrta ter ustanovitve socialnega podjetja, ki bo trajno zaposlovalo brezposelne iz ranljivih skupin. »Naš cilj je zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih šivilj iz posavskih občin in zmanjševanje negativnega vpliva enkratnih plenic na okolje,« pove predstavnica izvajalca programa, direktorica Mojca Ž. Metelko. »S programi javnih del smo omogočil kar nekaj zagonov novih dejavnosti v socialnem podjetju, največji učinek in potencial pa kaže predvsem program javnih del, ki je razvijal program pralnih plenic, s pomočjo katerega smo zaposlili eno udeleženko. Pralne plenice KiSS, to so ekološke pralne plenice iz bambusa, proizvajamo v Posavju iz blaga posavske tekstilne industrije in garantiramo visoko kakovost brez negativnih vplivov na zdravje dojenčkov.« Uporaba enkratnih plenic negativno vpliva tudi na okolje (ena generacija ustvari približno 38.000 ton odpadnih plenic) in njihovo odlaganje predstavlja velik strošek za lokalne skupnosti. Izvajalec poskuša vplivati na spremembo miselnih vzorcev, kar zahteva sodelovanje z velikim številom ustanov, organizacij, društev itd. Inovacija predstavlja novost za lokalno okolje, ustvarja zelena delovna mesta v lokalnem okolju in ponuja pomembno izboljšanje v skladu s sedanjimi razvojnimi smernicami na poti do »zero waste« občin na slovenskem nivoju z možnostjo širitve v sosednje države. Pralne plenice, ki so po mnenju uporabnikov »super«, so tudi trikrat cenejše za proračun mladih družin. Ciljne skupine kupcev pa so poleg staršev tudi lokalne skupnosti in vrtci. Dosegli so, da Občina Sevnica, ki je tudi naročnik programa javnega dela, nakup pralnih plenic KISS, kot podporo zgoraj navedenim ciljem, vključuje kot novo možnost uveljavljanja enkratne denarne pomoči, ki se izdaja v obliki darilnega bona za starše ob rojstvu otroka. Podobno načrtuje za leto 2016 tudi Občina Brežice. Ponosni so tudi na bronasto priznanje, ki jim ga je podelila GZS, Območna zbornica Posavje, za organizacijsko-trženjski del za leto 2014/2015. Udeleženka programa Ksenija Lovrin Maćešić: »Ta zaposlitev mi omogoča lažji razvoj lastne podjetniške ideje, z družbenim učinkom, pod okriljem socialnega podjetja. Poleg pozitivne finančne plati za mene, kot osebo, ki se že šteje v ranljive ciljne skupine, saj bom kmalu dopolnila 56 let, so javna dela pomembna zaradi vključenosti v družbo. Lahko rečem, da je danes moja socialna mreža veliko širša in bolj kvalitetna, kot je bila pred izgubo službe, spoznala sem zelo kreativne in sposobne ljudi, večinoma veliko mlajše od mene, s katerimi sodelujem v obojestransko zadovoljstvo.«

R

A

Z

V

O

J

N

I

P

R

O

G

R

A

M

I

J

A

V

N

I

H

D

E

L

55

Območna služba Trbovlje Predstavljamo programe:

Informiranje Pomoč pri izvajanju programov za mlade Razvojni programi, ki uvajajo nove dejavnosti oz. storitve v lokalnem in/ali regionalnem

okolju

Območna služba Trbovlje, 2010 - 2014

Število izvedenih programov javnih del: 420

Število vključenih udeležencev: 1.114

Višina sredstev za programe javnih del: 5,3 mio EUR

56

Informiranje Osnovna šola Ivana Skvarče Zagorje

»Kot izvajalec programa javnega dela Informiranje lahko ocenimo, da ima program zelo pozitivne učinke za nas, otroke, starše in seveda tudi udeležence programa. Kako pomemben je program, je bilo najbolj razvidno takrat, ko ga nismo izvajali, saj je bilo veliko težav. Pozitivne odzive glede izvajanja programa prejemamo tudi od staršev otrok,« pove strokovna delavka šolske svetovalne službe Marija Drnovšek Gluhak. V programu Informiranje udeleženci javnih del primarno skrbijo za evidentiranje in usmerjanje obiskovalcev šole. Poleg navedenega izvajajo nadzor nad objekti in okolico Osnovne šole Ivana Skvarče Zagorje ter so po potrebi na voljo za pomoč učencem, zlasti mlajšim, v garderobi. Pozitiven učinek programa je tudi, da so učenci bolj pozorni na red in da so obiskovalci ustrezno informirani. Na ta način je omogočen lažji nadzor nad obiskovalci. Ti so evidentirani in pravilno usmerjeni v določene lokacije šole. V program javnih del so bile doslej vključene štiri brezposelne osebe. Povedale so, da so se pri delu počutile koristne, dvignila se jim je samozavest, zopet so bile vključene v socialno okolje, videle pa so tudi pozitivne učinke svojega dela. »Ker zelo rada delam z otroki, se v programu javnega dela Informiranje zelo dobro počutim, saj so moje naloge povezane z njimi. Zaradi vključitve v program javnega se počutim koristno in samozavestno,« pravi Lijana Plečko, udeleženka programa javnega dela. Tudi učitelji so mnenja, da je s pomočjo udeležencev javnih del omogočen boljši nadzor na šoli. Učitelji med odmori sicer dežurajo, med poukom pa je informator kar nujno potreben. Glede na veliko število otrok je njegov prispevek velik tudi med odmori, saj se takrat izvaja več dejavnosti. Starši in učenci so zadovoljni, da jim je vedno na voljo oseba za različne informacije in pomoč.

V

Z

G

O

J

A

I

N

I

Z

O

B

R

A

Ž

E

V

A

N

J

E

Š

P

O

R

T

57

Pomoč pri izvajanju programov za mlade Mladinski center Trbovlje

»Moja prva zaposlitev je bila zaposlitev preko javnih del v Mladinskem centru Trbovlje. Po izobrazbi sem diplomirana slikarka in kreativnost je tisto, kar iščem v življenju. Med zaposlitvijo sem imela veliko priložnosti za realizacijo lastnih idej. Delala sem v različnih projektih, od organizacije festivalov, do vodenja mednarodnih mladinskih izmenjav. Razvijala sem se na različnih področjih, za katera prej niti pomislila nisem, kako pomembna so zame. Predvsem pa sem z mladinskim delom nadgradila in obogatila samo sebe,« z navdušenjem govori Vesna Lenič Kreže, udeleženka javnih del 2014/2015. Sodelavci, ki jim je uspelo najti svoje mesto v Mladinskem centru Trbovlje, so pridobili ogromno za svojo nadaljnje poklicno, kot tudi osebno življenje. Pomoč pri izvajanju programov za mlade je v centru zasnovana tako, da so sodelavci vključeni v vse aktivnosti mladinskega dela. Tako sodelujejo pri načrtovanju, organizaciji in izvedbi lokalnih, kot tudi mednarodnih aktivnosti. Velik del zadolžitev se nanaša na informiranje mladih, motiviranje in nudenje podpore mladim pri njihovem aktivnem sodelovanju v centru, izvajanje učne pomoči dijakom in študentom. Sodelujejo tudi pri organizaciji in izvedbi mednarodnih mladinskih izmenjav, evropski prostovoljni službi, seminarjih in treningih. Mladinski center Trbovlje je leta 2001 ustanovila Občina Trbovlje. Že naslednje leto je uspešno izvajal predstavljeni program javnega dela. V trinajstih letih so tako zaposlovali 18 udeležencev javnih del, od katerih sta danes dva redno zaposlena za nedoločen čas. Ostalih 80 % udeležencev javnih del iz mladinskega centra Trbovlje je uspešno našlo zaposlitev drugje. Ko izbirajo nove sodelavce, so posebej pozorni na njihovo motivacijo za delo z mladimi, predvsem pa za lastni razvoj, učenje in napredek. Motivacija je namreč ključna za soočanje z izzivi pri dinamičnem delu z mladimi. Učinki vključenosti v program javnega dela so vedno znova vidni tako pri sodelavcih mladinskega centra kot v širši lokalni skupnosti, predvsem pri mladih. Sodelavci so poglabljali znanja s področja projektnega vodenja, finančne pismenosti, timskega dela, organizacije dela in časa. Zaradi raznolikosti in pestrosti delovnih zadolžitev jim je uspelo okrepiti praktično vseh osem kompetenc vseživljenjskega učenja. Digitalno pismenost so razvijali z dnevno uporabo računalnika. Napredek pri izražanju v slovenskem jeziku je prineslo oblikovanje sporočil za javnost, kratkih napovednikov na spletni strani, družabnem omrežju ipd. Da ne naštevamo tudi samorealizacije v ustvarjalnosti in večjega prevzemanja odgovornosti za lastno življenje. »Izvajanje programa javnega dela pomeni nepogrešljivo dodano vrednost pri izpolnjevanju ciljev in poslanstva našega centra. Na ta način imamo možnost aktiviranja večjega števila mladih. Mladi sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi programa ter se na ta način aktivno vključujejo v širše družbeno življenje,« zaključuje Katarina Nučič, vodja programa Mladinskega centra Trbovlje.

D

R

U

G

I

P

R

O

G

R

A

M

I

J

A

V

N

I

H

D

E

L

58

Razvojni programi, ki uvajajo nove dejavnosti oz. storitve v lokalnem in/ali regionalnem okolju PUNKT CC – Društvo za razvoj ustvarjalnosti in kreativnih industrij

»Palete dogodkov in izobraževanj, ki jih organizira društvo Punkt, se redno udeležujem, saj mi uporabna znanja, ki jih pridobim, koristijo na vseh področjih. Odkar društvo upravlja prostore coworkinga, nam je vedno na voljo prostor, kjer lahko sestankujemo, planiramo projekte, uresničujemo ideje ali pa se zgolj produktivno družimo,« navdušeno pripoveduje Lavra Izgoršek, uporabnica aktivnosti. S programom, ki si ga je zastavilo društvo Punkt, želijo predvsem pozitivno vplivati na ekonomski in družbeni razvoj zasavske regije. Njihov cilj je bil vzpostavitev ustvarjalnega okolja, ki omogoča opravljanje dela, sodelovanje, povezovanje, izobraževanje in razvoj ustvarjalnih posameznikov in organizacij v regiji, z namenom formiranja možnosti za nova in trajnostna delovna mesta na podlagi vrednot družbeno odgovornega podjetništva. Društvo tako upravlja zasavske prostore coworkinga, ki so jih s podporo programa vzpostavili v letu 2014. Dve udeleženki javnih del sta omogočili vsakodnevno upravljanje prostorov, ki jih neprofitno nudijo podjetnikom, nevladnim organizacijam, kreativcem, gospodarstvenikom in ostali regionalni skupnosti. Prav tako nudijo prostor in podporo lokalni skupnosti, ki v prostorih lahko deluje, soustvarja in sooblikuje tedenski program, ki ga društvo izvaja. Poleg razvoja društva je program javnih del omogočil oblikovanje in redno izvajanje izobraževalnih dogodkov, svetovanja, povezovanja sektorjev – tkanje vezi med gospodarstvom, izobraževanjem in nevladnim sektorjem. Izvajanja vizije, ki se ga je društvo prej lotevalo na prostovoljski bazi, so se tako lahko lotili fokusirano in kontinuirano, kar je prineslo pozitivne rezultate tako razvoju društva kot lokalne skupnosti, razvoju in promociji kulture coworkinga v Zasavju in širše ter nenazadnje možnost zaposlitve dvema brezposelnima. V tem času je društvo poleg upravljanja prostorov izvedlo številne dogodke, izobraževanja, delavnice in povezovalna srečanja, ki se jih je udeležilo večje število lokalnih, nacionalnih in mednarodnih udeležencev. »Program javnih del je društvu Punkt omogočil hitrejši razvoj Coworkinga Zasavje, saj smo z dvema zaposlenima in s pomočjo ostalih prostovoljcev, imeli prostor lahko odprt ves dan, širili smo skupnost coworkerjev v Zasavju in širše ter promovirali Coworking Zasavje na mnogih dogodkih širom Zasavja in Slovenije,« pove Janez Lipec, predstavnik izvajalca programa. »Področja, na katerih deluje društvo, so zelo široka in mi tako omogočajo vsakodnevno nadgradnjo in pridobivanje novih spretnosti in znanj, povezovanje, razvijanje ustvarjalnosti in predvsem delovanje v dobro skupnosti,« pravi Saša Klančar, udeleženka programa javnega dela. »Učim se projektnega vodenja, trženja, raziskovalnih dejavnosti, pridobivanja sredstev, promoviranja in organiziranja dogodkov. Sodelujem v vseh večjih projektih, ki poskušajo pustiti pozitiven pečat v skupnosti in stremijo k skupni dobrobiti regije, kar predstavlja veliko dodano vrednost moji zaposlitvi.«

R

A

Z

V

O

J

N

I

P

R

O

G

R

A

M

I

J

A

V

N

I

H

D

E

L

59

Območna služba Velenje Predstavljamo programe:

Varstvo okolja Pomoč pri izvajanju programov za družine Razvojni programi, ki uvajajo nove tehnologije, vsebine in metode dela Pomoč uporabnikom socialnovarstvenih zavodov za usposabljanje

Območna služba Velenje, 2010 - 2014

Število izvedenih programov javnih del: 1.028

Število vključenih udeležencev: 1.820

Višina sredstev za programe javnih del: 10,7 mio EUR

60

Varstvo okolja Mestna občina Velenje

Evropska direktiva predpisuje načelo ponovne uporabe, ki je v hierarhiji ravnanja z odpadki pred recikliranjem. Gre za varčevanje z naravnimi viri, energijo in za zmanjševanje količin odpadkov, ker se zavrženi izdelki vrnejo nazaj v uporabo. »To je v Sloveniji premalo uveljavljeno,« pravi Špela Šeliga, predstavnica Mestne občine Velenje, ki je decembra 2012 v sklopu projekta USE-REUSE ustanovila t. i. Center ponovne uporabe (CPU) Velenje, ki deluje po načelu socialnega podjetja. Center prevzema še uporabne izdelke (pohištvo, gospodinjske aparate, računalniško opremo, igrače, športno opremo, razno opremo za dom, knjige in drugo). Sledi delovni proces čiščenja, popravila in obnove, nato so izdelki pripravljeni za prodajo. V programu je od leta 2012 sodelovalo osem brezposelnih oseb, eno so v centru tudi redno zaposlili. Udeleženka Ognjenka Čović, ki je vključena v program dve leti, se je seznanila s problemi ekologije in predvsem »pridobila nova znanja, ročne spretnosti – usposabljanje za inovativno in kakovostno obnovo lesenih izdelkov, opreme iz gospodinjstev, športnih rekvizitov, pohištva in podobno«. Poglavitne naloge v centru so poleg čiščenja, obnove in popravljanja zbrane in uporabne opreme iz gospodinjstev tudi njena prodaja; pomoč pri pripravi in izvajanju mednarodnih, nacionalnih, regionalnih projektov s področja varstva narave in okolja ter pomoč pri organizaciji različnih dogodkov za ozaveščanje javnosti. CPU Velenje je vzpostavil sodelovanje z različnimi podjetji, zavodi in šolami, pripravil več ozaveščevalnih in humanitarnih akcij ter izobraževalnih delavnic. Alenka Košir, zaposlena v CPU Velenje, o kupcih obnovljenih izdelkov pravi: »Zadovoljni so, ker lahko po ugodni ceni kupijo stvari, ki so še vedno lepe, ohranjene in uporabne. Pomembno je, da stranke ozaveščamo o pomenu ponovne uporabe. Večina obiskovalcev naše trgovine je mnenja, da je taka trgovina potrebna, da preveč stvari mečemo v smeti in da je nujno kupovati stvari, ki jim damo drugo priložnost.« Podatki kažejo, da so leta 2014 prodali in podarili predmete v skupni teži kar 24.654 kg. »V centru kupujejo okoljsko ozaveščeni kupci z vseh koncev Slovenije, na kar smo izjemno ponosni,« še zaključi Špela Šeliga iz Mestne občine Velenje.

N

A

R

A

V

O

V

A

R

S

T

V

O

I

N

K

U

L

T

U

R

A

61

Pomoč pri izvajanju programov za družine

Društvo za razvoj človeških virov in socialnih programov NOVUS

Je družina, še posebej starši, opremljena z veščinami za spopadanje s specifičnimi življenjskimi situacijami in stiskami? Ines Gričar Ločnikar, predstavnica naročnika programa na Mestni občini Velenje, meni, da se »socialna politika najuspešneje izvaja na lokalni ravni, zato je pristojnost občine na področju socialnega varstva ključnega pomena za učinkovito reševanje socialnih problematik. Lokalna skupnost mora biti pobudnik, nosilec in koordinator razvoja, ne samo tistih področij socialnega varstva, za katera je dolžna skrbeti, ker ji to nalaga zakon, pač pa je njena posebna vloga pri razvoju socialnih programov, ki jih njeni občani potrebujejo.« Socialnovarstveni program Pomoč pri izvajanju programov za družine je zagotovo program javnega dela, ki odgovori na vprašanja o načinih za krepitev harmoničnih odnosov v družini in starševskih kompetenc, kot tudi o tem, kako kreativno reševati konflikte, izzive zaradi, denimo, brezposelnosti, razveze, neželene nosečnosti ter nenazadnje, kako aktivno preživeti prosti čas in otrokom zagotoviti kvalitetne počitniške aktivnosti ali občasno varstvo. Društvo za razvoj človeških virov in socialnih programov NOVUS je pomoč pri izvajanju programov za družine prvič začelo v letu 2015. V vsebinsko bogat in za lokalno, pa tudi širše okolje izjemno pomemben program, imenovan Družinski center Harmonija, je bilo že v prvi polovici leta 2015 vključenih približno 1.200 uporabnikov. Udeleženka javnih del, Ines Vugrinec, magistrica zakonske in družinske terapije, pomaga pri izvajanju skupinskih oblik (predavanj, delavnic, pogovornih skupin) ter individualnih informiranj in svetovanj za otroke, mladostnike, starše, druge posameznike ter družine. Na ta način sodeluje pri krepitvi vsebin in dejavnosti iz družinske preventive, s ciljem pozitivnega vplivanja na življenje v družinah. »Sodelovala sem pri izvajanju delavnic in predavanj, namenjenih staršem, zakoncem in posameznikom z različnih področij, se vključevala v delo z otroki in bila del ustvarjalnih dejavnosti, ki smo jih v društvu izvajali tedensko,« pravi in nadaljuje: »Tako sem pridobila dragocene delovne izkušnje, novo mrežo poznanstev in okrepila lastno samozavest za nadaljevanje karierne poti. Zelo odlična odskočna točka, kjer lahko mladi nadaljujemo lastno poslovno delovanje.« Dr. Selma Filipančič Jenko, predstavnica izvajalca programa, pa dodaja: »Pozitivni učinki, koristi in prednosti programa javnega dela se v okolju kažejo na različne načine, predvsem z lažjim usklajevanjem poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, krepitvijo enakih možnosti žensk in moških, zagotavljanjem informacij in znanj za kakovostno življenje posameznikov oziroma družin in aktivnejšim preživljanjem prostega časa otrok in družin.«

D

R

U

G

I

P

R

O

G

R

A

M

I

J

A

V

N

I

H

D

E

L

62

Razvojni programi, ki uvajajo nove tehnologije, vsebine in metode dela Park sadni gozd Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje

Zasaditev več kot 1.100 sadik avtohtonih sadnih dreves in lupinarjev ter 400 sadnih grmičkov v razvojnem programu je bilo do sedaj realizirano s pomočjo udeležencev javnih del, delavcev Ljudske univerze Velenje in s pomočjo širše skupnosti (občin v Šaleški in gornjesavinjski dolini, tabornikov, učencev osnovnih šol in drugih). V sklopu programa Park sadni gozd je bila izdelana tematska pot s petnajstimi tablami o pomenu avtohtone in ekološke pridelave sadja z navedbami o dokazanih zdravilnih učinkih sadja. Izdelan je bil promocijski material na temo samooskrbe, izvedene so bile štiri izobraževalne delavnice na območju Šaleške in Zgornjesavinjske doline z devetdesetimi udeleženci. Vse zasaditve in izobraževanja so bila toplo pozdravljena in množično obiskana. A to je šele začetek prehojene poti. Neprofitna Fundacija Sadni gozd, ki jo je ustanovila Ljudska univerza Velenje, namerava posaditi dva milijona dreves in grmičkov z užitnimi plodovi, listi ali koreninami v Sloveniji. Za vsakega prebivalca eno rastlino. Njihova vizija vključuje tudi izobraževanje o pomenu avtohtonih sadnih dreves, o zdravi prehrani in ekološki pridelavi. Za doseganje zastavljenega cilja je program javnega dela ključnega pomena. »Park Sadni gozd je ena od tistih sladkih stvari v življenju, ki nam vsem dajejo polet. Udeležencem pa priložnost, da pridobijo številne kompetence, ki jih potrebujejo za delo v današnjem, hitro spreminjajočem se delovnem okolju, ki zahteva, da človek obvlada več stvari hkrati z različnih področij,« pravi Brigita Kropušek Ranzinger, direktorica Ljudske univerze Velenje, ki je izvajalec programa. Program je namreč pomemben tako za udeleženca kot izvajalca javnega dela ter lokalno in širšo skupnost. Udeleženec javnega dela pridobiva socialne veščine, kompetence o zdravem načinu življenja, znanja iz ekologije, IKT-pismenost, samoiniciativnost in celo podjetnost. Poleg urejanja lokacijskih dovoljenj za saditev, načrtovanja in izvedbe zasaditve skrbi za že posajene rastline in postavitve tematskih poti. Konkretne aktivnosti v programu obsegajo še:

- promocijo Parka sadni gozd v širšem okolju,

- predavanja o avtohtonem in ekološko pridelanem sadju ter pomenu samooskrbe in

- razvijanje idejne zasnove o postavitvi parka na celotnem območju Slovenije. »Na Ljudski univerzi Velenje že vsa leta sodelujemo v programu javnih del. Ponosna sem, da lahko rečem, da je kar polovica današnjega kolektiva sestavljenega iz mladih ljudi, ki so v našo hišo prišli s pomočjo tega programa,« zaključuje direktorica.

R

A

Z

V

O

J

N

I

P

R

O

G

R

A

M

I

J

A

V

N

I

H

D

E

L

63

Pomoč uporabnikom socialnovarstvenih zavodov za usposabljanje Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem

»Kadar pridejo udeleženci javnih del v našo hišo, spoznamo nove ljudi. Z njimi se pogovarjamo, pomagajo nam pri vsakdanjih opravilih, se z nami zabavajo in nas naučijo kaj novega. Nekateri se nato zaposlijo pri nas. Zadnje leto je občasno z nami Gelca, udeleženka javnih del. Dela skupaj z našo varuhinjo. Do nas je prijazna, vedno dobre volje, z njo se lahko marsikaj pogovorimo ali gremo na sprehod. Ker je iz Črne, upam, da bova obdržali stike tudi, ko bo zaključila javno delo pri nas,« pove Sabina Zirenstein, uporabnica storitev v centru. Ob nastopu izvajanja programa javnih del udeleženci najprej spoznajo zakonitosti dela v javnih socialnovarstvenih zavodih, spoznajo ustanovo in delo z uporabniki, osebami z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Ta zajema pomoč pri opravilih, ki pomenijo podporo in dopolnjevanje programov osnovne dejavnosti. Udeleženci javnih del pridobijo znanja in izkušnje s področja varstva, nege in oskrbe oseb s posebnimi potrebami. Udeleženci javnih del pomagajo pri vključevanju v vzgojno-izobraževalne programe, obšolske in interesne dejavnosti (športni dnevi, šole v naravi, peka peciva, ustvarjanje iz različnih materialov ...), nudijo občasno fizično pomoč gibalno oviranim, pomoč pri urejanju in vzdrževanju bivalnih prostorov ter okolice. Naučijo se dela v kolektivu. Ga. Mateja Rebol, predstavnica izvajalca, pove, da udeleženci javnih del svoje delo opravljajo kot asistenca varuhom in pripomorejo k temu, da lahko uporabnikom zagotavljajo več individualnih obravnav ter jim tako omogočijo višjo kakovost življenja. Za uporabnike ustanove pomenijo popestritev oziroma dobrodošlo spremembo vsakdana, saj vsak nov udeleženec javnih del, nov obraz, prispeva svoj pečat, hkrati pa tudi razbremeni redno zaposlene sodelavce ustanove, kar ima z vidika delodajalca velik pomen. Udeleženka Angela Kramberger, ki je bila z delom v centru zelo zadovoljna, pravi: »Ko sem začela javna dela, sem se pri svojem delu prvič srečala z osebami, ki imajo različne oblike motenj v duševnem razvoju. Moram priznati, da me je bilo na samem začetku malo strah. Obhajali so me različni dvomi. Ali bom sposobna delati s temi osebami, ali jih bom sprejela in ali bodo oni sprejeli mene. Toda kasneje sem ugotovila, da so to le osebe z nekoliko drugačnimi potrebami in drugačnim razvojem, kot smo ga sami vajeni. Dati jim moramo čas, da se učijo, dojamejo in izpolnijo naša navodila. Z njimi je mogoče ob pomoči družbe dokaj normalno živeti.« Program javnega dela že vrsto let izvajajo na sedežu Centra v Črni, kot tudi v vseh dislociranih enotah po celotni Koroški, in kar nekaj udeležencev so tudi redno zaposlili. V zadnjih letih vključujejo po šest oseb na leto, iz skoraj vsake koroške občine po enega. Seveda bi sprejeli še kakšnega več, če bi občine zanj zagotovile sofinanciranje zaposlitve. Tudi naročniki programov, občine, spodbujajo izvajanje programa javnih del zaradi vključitve njihovih brezposelnih občanov v delovni proces, pa čeprav samo za določen čas.

S

O

C

I

A

L

N

O

V

A

R

S

T

V

O

64

Kontakt

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Rožna dolina, Cesta IX/6, 1000 LJUBLJANA Telefon: (01) 47 90 900

E-pošta: gpzrsz@ess.gov.si Kontaktni center: 080 20 55 (brezplačna telefonska številka) kontaktni.center@ess.gov.si Spletni naslov: http://www.ess.gov.si Mobilni portal: m.ess.gov.si Facebook: https://www.facebook.com/zavodRSzazaposlovanje