revija varčujem z energijo - št. 32

Letn

ik 7

, {t

. 32/

nov

embe

r - d

ecem

berr

2012

30.0

00 b

rezp

la~n

ih iz

vodo

v

Ugotovili so, da sta atomska in premogovna elektrika dra`ji kot tista iz obnovljivih virov. To velja za delovanje v tem trenutku {e posebej pa bo veljalo, ko bo pri{lo do razgradnje obeh vrst elektrarn in zapiranje premogovnikov.

Pri tem Nemci ugotavljajo, da je sistem obra~unov in kontrole pretokov denarja tako zakompliciran, da je obi~ajno ugotavlja-nje pretokov denarja komaj mo`no, pomagajo samo forenzi~ne metode. Ugotavljajo, da se denar za gradnjo in vzdrèvanje omreìj preliva v dobi~ke teh podjetij in nato v zasebne èpe, uporabniki pa vedno znova dobivajo ra~une za gradnjo in vzdrèvanje, ki pa sploh ni izvedeno. Saj se kabli med pretokom elektrike ne obrabljajo, da bi jih bilo potrebno stalno zamenje-vati.

Od leta 2000 se je v Nem~iji cena za dvakrat pove~ala. Njihovi dobavitelji rast cen opravi~ujejo z vlaganji v obnovljive vire in v njihov energetski preobrat, kar pa je samo {e en veliki nateg.

Dele` elektrike iz obnovljivih virov v Nem~iji zna{a è eno tretjino, atomarji in premogarji pa se na vse kriplje trudijo, da ta elektrika nebi pri{la v omre`je in jim od`rla njihovih dobi~kov. Posebno poglavje so {e veliki odjemalci, ki pla~ujejo samo del~ek resni~nih stro{kov, saj so vse drugo prevalili na male porabni-ke. Veliki pla~ujejo samo ceno proizvodnje, del~ek stro{kov za omre`je in {e drobec za koncesije. Seveda politika v spregi z dobavitelji ves ~as odobrava tak{no stanje in potrjuje resni~nost obrabljene fraze, da vse pla~ujejo najrevnej{i.

Na borzi veliki koncerni, ki proizvajajo elektriko iz premoga in atomskih elektrarn vsakodnevno ponujajo svojo elektriko, ki prihaja iz razli~nih virov in jo prodajajo v paketih, od katerih so nekateri dra`ji, drugi cenej{i. Povpra{evanje je vedno manj{e kot je ponudba, elektrike je torej na trgu preve~. Dra`jih paketov no~e nih~e kupiti, zato borzno ceno dolo~ijo na osnovi cene najdra`jega paketa. V tem trenutku pa se ogromni dobi~ki poja-vijo ravno pri proizvajalcih, ki izdelujejo najcenej{o elektriko. Ti zaslu`ki pa niti slu~ajno ne povzro~ijo padca cen elektrike, zato odjemalci ni~esar ne ~utijo. Visoka in vedno vi{ja cena elektrike je torej umetno vzdrèvana.

V Sloveniji in {e nekaterih drugih evropskih dràvah je druga~e. Cene elektri~ne energije, objavljene na Evropske ener-gijskem portalu www.energy.eu kaèjo na ogromne razlike. V gospodinjstvih je bila v maju 2012 cena elektri~ne energije za nem{ko gospodinjstvo med 0,2406 in 0,2541 €/kWh, slovensko pa je pla~evalo med 0,1335 in 0,1447 €/kWh. Podobno je tudi pri industrijskih porabnikih, nem{ki so pla~evali med 0,1024 in 0,1127 €/kWh, slovenski pa 0,0778 in 0,0864 €/kWh. •

UVODNIK4

Pi{e: Simon Tihec

Striènje ovc z energetskimi {karjami v Nem~iji

V Nem~iji so raziskave pokazale kdo napihuje ra~une za elektriko, posebej {e zaradi njihovega

energetskega preobrata in prehoda z atoma in premoga na obnovljive vire, od katerega o~itno

ne bodo odstopili. Poleg tega pri njih deluje nekaj neodvisnih institucij, ki lahko mirno javno obja-

vijo svoje ugotovitve.

JESENSKE POPUSTE!Mali Osolnik 17, 1311 Turjak

01 / 788 99 16

www.knut.si | [email protected]

KNUT d.o.o. | 20 let izkušenj

preko 1000 sistemov!

KNUT d.o.o. | 20 let izkušenj

preko 1000 sistemov!

TOPLOTNE ČRPALKE | www.nibe.si

www.contura.siKAMINI | JESENSKE POPUSTE!

Cont

ura 7

90k

IZKORISTITE

ZRAK/VODAZEMLJA/VODAVODA/VODA

F2300 14,20 KW

Grafi se nana{ajo na trenutno stanje v Nem~iji

TO PLAÂJO MALI ODJEMALCI ELEKTRIKE

TO PLAÂJO VELIKI PORABNIKI ELEKTRIKE

V @ARI[Û 5

V 32. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo:V 32. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo:

str. 1 Veto

str. 2 Butan plin

str. 3 Armex armature

str. 4 Knut

str. 7 AGP pro

str. 9 Geoplin

str. 11 Henkel Slovenija

str. 12 Tovarna meril Kovine

str. 13 Energija plus

str. 15 KOOP

str. 17 Henkel

str. 18 Tersus

str. 19 Techaton

str. 20 Bio planet

str. 21 Arhsol

str. 23 Sonnenkraft

str. 25 Gomon solar

str. 26 Ellatron

str. 27 Energija plus

str. 29 Energetika Ljubljana

str. 33 Mesec

str. 35 Klivent

str. 36 E-netsi

str. 37 Rehau

str. 40 Uponor

str. 41 Ekovit

str. 43 Etiks

str. 45 Atlas trading

str. 46 Dines

str. 47 Butan plin

str. 48 Ream

str. 49 Ream

str. 50 KWB

str. 51 Herz

str. 52 Eragon

str. 55 Vitanest

str. 56 Seltron

str. 57 Caleffi

str. 59 Zdruènje pe~arjev

str. 60 Agni

str. 61 Inovateh

str. 62 Ko~evar & sinovi

str. 63 Eco futura

str. 64 Ekoline

str. 74 PVC Nagode

str. 75 Fibran

str. 76 Kalcer

str. 77 Xella porobeton SI

str. 79 Miele

str. 80 Atlas Trading

Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VARÛJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 33. {tevilka revije izide februarja 2013.

Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p.

Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov

Avtorji: Simon Tihec, Joìca Ekart, Franci Mithans, Marjan Poto~an, Roman Tomaì~, Vili Zabret, Matja` Valen~i~, Ga{per Ravnak, Toma` Rifelj, Andrej Arh, Joè Herti{, Miha Glavi~, Tatjana Polanc Kolander, Damjan Nemec, Andrej Gruden, Mag. Michael WALTER, Milena Kirn, Marko Petkov{ek, Nu{ka Marn.

Glavni in odgovorni urednik: Joìca Ekart

Lektoriranje: Maja Tihec

Trènje: Anja Mithans (031 350 461)

Distribucija: tel 041 971 324

Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o.

Naslov uredni{tva:EKART MARKETINGAndrej Ekart s.p.Prepolje 101, 2206 MarjetaTel.: 02 686 10 81

Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502Dav~na {tevilka: SI20960166

E mail: [email protected]

Spletni energetski portal:

- Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva.

- Vse pravice pridràne.

- Avtorji ~lankov izraàjo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.

- Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji na èljo naro~nikov ne lektoriramo.

www.varcevanje-energije.si

Distribucija revije poteka v trgovskih Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERKUR MOJSTER, spe-velecentrih MERKUR MOJSTER, spe-cializiranih tehni~nih in gradbenih cializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah ter aktualnih sejemskih trgovinah ter aktualnih sejemskih prireditvah na sejmu Dom, Megra, prireditvah na sejmu Dom, Megra, Energetika, Obrtnem sejmu.Energetika, Obrtnem sejmu.

Poleg tega bodo energetska podjetja, ki jih zajema direktiva, morala dose~i »ciljno komulativ-no zmanj{anje kon~ne rabe energije« do leta 2020.

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju potrdil nove direktive o energetski u~inkovitosti, ki bo od dràv ~lanic zahtevala obnovo 3% sku-pne tlorisne povr{ine ogrevanih in / ali hlajenje stavb v lasti in uporabi njihovih vladnih slu`b (upravni organi, katerih pristojnosti zajemajo celotno ozemlje dràve ~lanice). Ta ukrep se bo uporabljal za stavbe s »skupno uporabno tlorisno povr{ino« ve~jo od 500 m² in od julija 2015 z ve~jo kot 250 m². Vendar pa se bodo dràve ~lanice lahko odlo~ile tudi za uporabo druga~nih na~inov doseganja enakovrednih pri-hrankov energije.

Obvezen energetski pregled za vsa velika podjetjaNova direktiva bo zahtevala od vseh velikih

podjetij, da opravijo energetski pregled. Ti pregledi se bodo morali pri~eti v treh letih od za~etka obve-zne uporabe direktive in jih bo potrebno opraviti vsaka {tiri leta. Energetske preglede bodo izvajali za to usposobljeni in poobla{~eni strokovnjaki. Mala in srednje velika podjetja bodo izklju~ena iz te obveznosti, vendar bodo morala energetska podjetja, ki jih bo ta direktiva zajemala, dose~i »ciljno komulativno zmanj{anje kon~ne rabe ener-gije« do leta 2020. Ta cilj bo moral biti najmanj enakovreden vsakoletnim novim koli~inskim pri-

hrankom od leta 2014 do leta 2020 v vi{ini 1,5% letno prodane energije kon~nim odjemalcem, pri ~emer osnovo predstavljajo povpre~ja zadnjega triletnega obdobja pred nastopom te direktive.

Na ravni EU se obeta vzpostavitev finan~nih skladov za ukrepe v energetsko u~inkovitostZmanj{anje porabe energije za 20% bi lahko

za ES pomenila prihranek 50 milijard € letno, kot je bilo sicer predlagano v akcijskem na~rtu, ki ga je Evropska komisija predstavila novembra 2011. Zaradi tega bodo v direktivo vklju~ene tudi posebne dolo~be za dolo~itev finan~nih skladov za ukrepe za energetsko u~inkovitost. Dràve ~lanice bodo morale olaj{ati vzpostavlja-nje tak{nih skladov ali uporabo è obstoje~ih. Direktiva bi naj pri~ela veljati 20 dni po objavi v Uradnem listu ES, dràve ~lanice pa bodo imele na voljo 18 mesecev, da jo prenesejo v svoje nacionalne zakonodaje. Direktiva je bila sprejeta s 632 glasovi za, 25 proti in 19 vzdrànimi gla-sovi. •

Vir: http://www.europarl.europa.eu/news/en Joìca EKART

Sprejeta nova direktiva ES o energetski u~inkovitosti

Evropski parlament je v septem-

bru potrdil novo direktivo ES o

energetski u~inkovitosti, ki vklju~uje

ukrepe, kot so obnova javnih stavb,

energetsko var~ne sheme podpor za

javne gospodarske slu`be in ener-

getske preglede za vse velike dru`be.

Posamezni objavljeni primeri slovenske dobre prakse, ki navajajo 40% in ve~je pri-hranke energije za ogrevanje v v prvem letu po vgradnji delilnikov, so verjetno pretirani ali pa so posledica izredno velikega zapra-vljanja energije v preteklih obdobjih.

Na vpra{anja je odgovarjal Matja` Valen~i~, energetski svetovalec.

Prioriteto ukrepov je v starej{ih blokih potrebno dolo~iti glede na stanje stavbe: ~e je kotel centralnega ogrevanja zastarel, dotrajan in potraten, ima menjava kotla prednost pred vgradnjo delilnikov. Delilnikov sicer ni nujno potrebno vgraditi le v prime-ru, ~e ni ustreznih tehni~nih mo`nosti za vgradnjo.

Je zaradi vpeljane direktive obvezne vgraditve delilnikov problematika delitve stro{kov manj{a?Minilo je prvo leto, odkar je bilo obve-

zno vgraditi delilnike in pri~eti z delitvijo in obra~unom stro{kov za toploto po porabi. Zato je {e preuranjeno govoriti o prihrankih

energije, saj vgradnja delilnikov direktno ne vpliva na porabljeno energijo. Pa~ pa povzro~i spremembo bivalnih navad sta-novalcev, da postanejo manj zapravljivi z energijo. Tuje izku{nje kaèjo, da se bivalne navade stanovalcev spremenijo v dveh do treh letih.

Veliki prihranki energije v posame-znih stanovanjih obi~ajno niso posledi-ca zmanj{anja rabe energije za ogrevanje, ampak do njih ponavadi ne pride zaradi napa~nega klju~a delitve med stanovalci, ki bremeni sosede in je ta pogost vzrok nesporazumov.

Pripombe mnoìce nezadovoljnih sta-novalcev ve~stanovanjskih stavb kaèjo, da uvedba obra~una energije po dejanski pora-bi ni bila izvedena pravilno, predvsem v starej{ih stavbah. Povpre~na stavba iz 70 let ima ob~utno spremenjen ogrevalni sistem: zamenjani radiatorji zaradi dotrajanosti ali muhavosti stanovalcev, zamenjane arma-ture in obto~ne ~rpalke, v ve~ini primerov zamenjan kotel ali na~in ogrevanja; vse to je vplivalo na poru{itev hidravli~nega ravnote`ja. Drugo, v starih stavbah stene med stavbami niso toplotno izolirane in se toplota med stanovanji skoraj neovirano pretaka. Stanovanja v ni`jih nadstropjih imajo debele cevi razvodov, ki tudi oddajajo toploto in je delilniki ne zabeleìjo. In ne nazadnje, v stavbah, kjer so dolo~ili korek-cijo porabni{kih deleèv zaradi vpliva lege posameznega dela stavbe na pamet, brez izra~una projektanta, je najve~ anomalij.

Pravilnik ni v zadostni meri upo{teval specifiko starej{ih stavb. Seveda je mo`no dogovore o delitvi stro{kov spremeniti, ven-dar precej te`je, saj je poru{eno zaupanje v stroko, sostanovalci pa so med seboj sprti.

Znanja in izku{enj za izvedbo ukrepov v zmanj{ano rabo energije imamo dovolj, vendar se stanovalci raje odlo~ijo za navidez cenej{e ukrepe (nekateri ponudnik delil-nikov so predlagali brezpla~no dolo~itev korekcijskih faktorjev, odgovornost pa s tem preloìli na stanovalce) in tako ti ne sprej-mejo ukrepov, ki zahtevajo finan~ni vloèk,

~eprav se v nekaj letih povrne (projektantski izra~un za vgradnjo delilnikov, projekt in izvedbo za hidravli~no uravnoteènje).

Je {e vedno prisotno pregrevanje stanovanj bli`je viru toplote in pre-hladna stanovanja, oddaljena od vira?Delilniki ne posegajo v ogrevalni sistem

in ne odpravljajo teàv s pregrevanjem ali nezadostnim ogrevanjem stanovanj. Vendar se uporabniki po vgradnji delilnikov obi~ajno za~nejo u~inkovitej{e obna{ati. Ko je prevro~e, raje zaprejo radiator kot odprejo okno, zato toplota iz sistema ne zbeì skozi prvo stanovanje, ampak »se sprehodi« dlje po stavbi. Podobno vplivajo tudi ter-mostatski ventili. Vendar, niti ro~ni, niti ter-mostatski radiatorski ventili, ne omogo~ijo, da bi imeli vsi uporabniki enake mo`nosti ogrevanja.

Kaj doprinese ustrezno hidravli~no uravnoteènje sistema in centralna regulacija?Ogrevalni sistem je potrebno uravnovesiti

kot kolesa pri avtomobilu. Tudi ogrevalni sistem mora biti uravnove{en, da pravilno ogreva.

ê so stanovalci oddaljenih stanovanj dovolj glasni, vzdrèvalec izvede praviloma dva ukrepa: pove~a temperaturo v dovodu in nastavi obto~no ~rpalko na najvi{ji tlak (v~asih pa zamenja ~rpalko). Posledica teh dveh ukrepov je znana: v oddaljenih sta-novanjih je za spoznanje bolj toplo, ~eprav

OGREVANJE V VE^STANOVANJSKIH ZGRADBAH6

Obvezni delilniki toplote leto potemStanje in problematika po obvezni vgradnji delilnikov

Kaj dejansko lahko prinese najve~je prihranke energije?Vrstni red ukrepov (od najcenej{ega do najdra`jega):sprememba bivalnih navad,hidravli~no uravnoteènje sistema z vgradnjo ustreznih termostatskih ventilov,vgradnja radiatorskih delilnikov,toplotna za{~ita ovoja stavbe,menjava stavbnega pohi{tva z vgradnjo mehanskega sistema prezra~evanja.

urednica Joìca Ekart,

[email protected]

Trajni u~inki obvezne

vgradnje delilnikov kaèjo

na moèn 20% prihranek

energije.

{e vedno ne dovolj, stanovalci pa se vdajo v usodo, saj je vzdrèvalec naredil vse, kar se je dalo; v bli`njih stanovanjih je {e bolj vro~e, poleg tega pa se pojavi hrup instala-cije v bivalnih prostorih, zaradi vi{je tempe-rature ogrevne vode in ve~je mo~i obto~ne ~rpalke se pove~ajo toplotne izgube omre`ja in pove~a raba elektri~ne energije.

Namesto premalo strokovnih ukrepov svetujemo hidravli~no uravnoteènje, kjer je na vseh dvi`nih vodih doseèna pravil-na razlika tlakov, posledi~no pa radiatorji dobijo pravilne razmere tlaka in pretoka. Dodatno svetujemo vgradnjo radiatorskih termostatskih ventilov z dvojno regulacijo (prednastavitvijo).

Na ta na~in se izena~ijo hidravli~ni pogoji v celotnem ogrevalnem sistemu. Sistem tako deluje z ni`jo temperaturo, hitrostjo in tla~nim padcem ogrevne vode, kar pripomore k var~evanju z energijo in tihemu obratovanju instalacije. Ne naza-dnje se pove~a kakovost bivanja in to ob manj{ih stro{kih. Toplotne izgube stano-vanja so odvisne od zunanje temperature. Zato mora biti ogrevalni sistem tempera-turno voden glede na zunanjo temperaturo. Temperaturno tipalo zunanjega zraka dikti-ra temperaturo ogrevne vode.

Koliko energije na ogrevalno sezo-no porabi povpre~no slovensko sta-

novanje v primerjavi s sosednjimi dràvami?Primerjava stro{kov ogrevanja v Sloveniji

glede na sosednje dràve bi bilo zavajajo~e. Povpre~ni stavbni fond je v Sloveniji ob~utno bolj energijsko potraten kot v

Avstriji, povpre~ne potrebe po ogrevanju v Italiji pa so zaradi milej{ih klimatskih pogojev ob~utno ni`je kot v Sloveniji. Ob tem je potrebno upo{tevati {e, da so cene energentov razli~ne.

Bolj zanimiva je raba energije za ogreva-nje: pri novih stavbah zna{a 60 kWh/m2a, pri starih pa 250 kWh/m2a. Stro{ek ogreva-nja je odvisen od cene energije (nismo vsi iz Velenja), od energijske u~inkovitosti stavbe, ter od velikosti stanovanja in bivalnih navad.

Ali je sedaj od~itavanje korektnej{e?Na trì{~u imamo tri vrste delilnikov:

najenostavnej{e je potrebno od~itavati na radiatorjih z vstopom v stanova-

OGREVANJE V VE^STANOVANJSKIH ZGRADBAH 7

Tudi v Sloveniji so ogromne razlike pri ceni energentov: najcenej{a daljinska toplota iz soproizvodnje je v Velenju (0,027 EUR/kWh), najdra`ja pa je po Uredbi o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za

namene daljinskega ogrevanja za tarif-ne odjemalce (0,122 EUR/kWh), pri

obeh je potrebno dodati fiksne stro{ke.

Enkrat letno bi podjetja, ki izdajajo obra~une morala pripraviti poro~ilo, ki se nana{a na:• dele` porabe toplote oz. goriva posameznega dela stavbe, podan lo~eno za ogrevanje in

pripravo tople vode; • koeficient u~inkovitosti rabe toplote za ogrevanje posameznega dela stavbe; • koeficient u~inkovitosti rabe toplote za pripravo tople vode posameznega dela stavbe; • ceno toplote oziroma goriva; • celotne stro{ke stavbe, razdeljeni na stro{ke za ogrevanje in stro{ke za pripravo tople

vode; • celotne stro{ke za toploto posameznega dela stavbe, razdeljeni na stro{ke za ogrevanje

in stro{ke za pripravo tople vode; • indeks porabe toplote oziroma goriva posameznega dela stavbe, prikazan lo~eno za

ogrevanje in pripravo tople vode.• indeks porabe toplote oziroma goriva za ogrevanje stavbe.

nje; udobnej{e je brezì~no od~itavanje delilnikov s hodnika; najprimernej{e pa je daljinsko od~itavanje.

Delilnike, ki se od~itavajo na radiatorjih, od~itajo enkrat letno; brezì~ne enkrat mese~no; daljinske tudi pogosteje (recimo ob spremembi lastnika stanovanja, ob okvari delilnika ali ob podraìtvi energenta). S samim od~itkom delilnikov ni ve~jih teàv. Teàve se pokaèjo pri izvajalcih delitev stro{kov, ki lastnikom ne nudijo vseh potrebnih informacij. Še ve~je teàve pa imajo stanovalci z izvajalci obra~una, ki bi morali lastnikom dati vse potrebne informacije pri izvajanju obra~una po dejanskih stro{kih. Redki so upravljavci, ki zgledno obve{~ajo stanovalce.

Kako pristopiti k vzdrèvalnimi deli v za~etku ogrevalne sezone?Vzdrèvalna dela je potrebno opraviti po zaklju~ku ogrevalne

sezone. Ventile, ki so rahlo pu{~ali, je la`je zamenjati poleti. V sistemih, ki so dobro vzdrèvani, praviloma ni potrebno odzra~evati radiatorjev. Prah, ki se ~ez poletje usede na radiatorje, pa je dobro odstraniti pred pri~etkom ogrevanja.

Kako povzemate stanje po vpeljani direktivi obveznega merjenja porabe toplote z delilniki?V stavbah, ki so primerne za obra~un energije po dejanski pora-

bi in je bil sprejet ustrezen dogovor o delitvi, hkrati pa izvajalec obra~una korektno in pravo~asno obve{~a uporabnike o stro{kih, ni pripomb med stanovalci. Nasprotno pa je v stavbah, kjer to ni izvedeno. Vsaki~, ko se cena energije dvigne in zraste {tevilka na polo`nici, so pripombe glasnej{e, nesoglasja med sostanovalci pa ve~ja. •

Joìca EKART

OGREVANJE V VE^STANOVANJSKIH ZGRADBAH8

Za vse, ki niste seznanjeni o obveznostih upravnikov v ve~stanovanjskih stavbah, Slonep nazorno podaja vse naloge, ter obveznosti, ki spadajo v 4 skupine razli~nih opravil.

Organizacijsko administrativna opravila:• pridobitev, nastavitev, ureditev, vodenje ter posodabljanje evi-

denc o lastnikih, poobla{~enih zastopnikih in najemnikih; • pridobitev, nastavitev in posodabljanje evidenc o posameznih

delih in skupnih prostorih; • zbiranje in posredovanje podatkov potrebnih za vzpostavitev in

vodenje katastra stavb; • sporo~anje o spremembah lastni{tva posameznega dela stavbe

Geodetski upravi Republike Slovenije; • koordiniranje in spremljanje izvajanja sprejetih odlo~itev ter

obve{~anje lastnikov; • omogo~anje vpogleda v pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami

glede poslov obratovanja in vzdrèvanja ve~stanovanjske stavbe.

Tehni~no strokovna opravila:• pregled stanovanjske stavbe ter zbiranje podatkov o potrebnih

vzdrèvalnih delih ali prenovi; • izdelava na~rta vzdrèvanja (za obdobje enega do petih let)

stanovanjske stavbe, organiziranje obravnave na~rta ter njegove verifikacije po lastnikih;

• izdelava terminskega plana izvedbe na~rta z oceno predvidenih stro{kov vzdrèvanja;

• izra~un mese~nega prispevka v rezervni sklad in obve{~anje eta`nih lastnikov v tej zvezi;

• popis, objava del ter zbiranje ponudb, cenikov, predra~unov; • izdaja naro~il za vzdrèvalna dela manj{e vrednosti; • pridobitev ustreznih soglasij in dovoljenj za izvajanje vzdrèvalnih

del; • priprava in sklepanje pogodb o izvajanju ve~jih vzdrèvalnih del

in dolgoro~nih pogodb o servisiranju (redna servisna dela na skupnih delih in napravah);

• organiziranje nadzora pri izvajanju del; • izdelava letnega poro~ila o delu upravnika za posamezno

ve~stanovanjsko stavbo; • organizacija odprave napak v garancijski dobi; • organizacija nalog, potrebnih za izvr{itev in{pekcijskih odlo~b; • o{tevil~enje in ozna~itev stanovanj in drugih prostorov z identi-

fikacijskimi oznakami po 7. ~lenu stanovanjskega zakona.

Finan~no – ra~unovodska in knjigovodska opravila:• vodenje sredstev ra~una rezervnega sklada in gospodarno ravna-

nje z njimi; • ugotavljanje finan~nih obveznosti, razdelitev stro{kov v skla-

du s pogodbo o medsebojnih razmerjih, izdelava in dostava obra~unov;

• inkaso obveznosti eta`nih lastnikov; • opominjanje dol`nikov v primerih, ki jih dolo~a zakon ali pogod-

ba; • evidentiranje akontativnih in drugih prihodkov po virih ter

poravnava obveznosti; vodenje knjigovodstva in finan~nega poslovanja;

• izdelava zakonsko dolo~enih obra~unov in bilanc; • izdelava letnih obra~unov obveznosti in vpla~il upravljanja.

Pravno – premoènjska opravila:• zastopanje lastnikov pred upravnimi organi; • vlaganje to`b v imenu eta`nih lastnikov za pla~ilo stro{kov in

obveznosti, ki bremenijo eta`ne lastnike; • vloìtev izklju~itvene to`be v imenu eta`nih lastnikov; • zbiranje podatkov, potrebnih za prijavo vpisa registrskih podat-

kov v kataster stavb; • prijava vpisa stanovanj in nestanovanjskih posameznih delov

Geodetski upravi Republike Slovenije. •

Vir: Povzeto po portalu SLONEP; www.slonep.net

Seznam opravil upravnika

POTEM - zunanja enota toplotne ~rpalke Toshiba Estia

Da se ~im bolj pravilno odlo~imo, potrebujemo upo{tevati dano-sti stavbe in njene lege, stopnjo èlenega udobja ter finan~ne zmo`nosti. Re{itve, ki so vgrajene v va{ dom, namre~ ne moremo zamenjati tako enostavno, kot zamenjamo avto, ko spoznamo, da nam ne ustreza ve~.

Slednje razmi{ljanje nas je vodilo v predstavitev prakti~nih pri-merov energetskih prenov. Nekaj jih bomo sproti objavljali v tiskani izvedbi revije Var~ujem z energijo, veliko ve~ pa jih bomo zbrali na spletnih straneh revije in straneh podjetja Merkur, d.d., s katerim izvajamo leto{njo akcijo »Dobre re{itve ~akajo na vas« - www.merkur.si/prejpotem.

Energetska prenova PREJ - POTEM10

Zaupajte nam svoj problem – poi{~emo vam optimalno re{itev

Naj{ibkej{i ~len: velika odsotnost od doma,

alternativna – kurjenje na lesno biomaso – ni mo`na

Objekt:Dvostanovanjska hi{a

Lokacija: Gorenjska

Letnik izgradnje: 1981, zidana, ytong 20 cm

Brez toplotne za{~ite proti tlem

Toplotna za{~ita proti strehi z 25 cm stekle-

ne volne (pred 4 leti)

Servisni (hladni) prostori proti severu in

bivalni (topli) prostori proti jugu, brez narav-

nih ovir

Okna: dvoslojno izolacijsko steklo - 1,2 W/

m2K, za{~ita pred pregrevanjem in ohlajeva-

njem z zunanjimi roletami

25 m toplotnih mostov (balkoni, nadstre{ek)

Brez pasivnega ogrevanja skozi ve~ja okna

proti jugu

Brez virov lokalnega ogrevanja

Brez prisilne izmenjave zraka (rekuperacija)

Osebna izkaznica energetske prenovePrimer 4:

Ogrevanje stanovanjske hi{e s toplotno ~rpalko

Uporabniki:Število ~lanov gospodinjstva: 4 odrasle

osebe in 1 otrok

Povpre~na temperatura v bivalnih prosto-

rih: 21°C.

Povpre~na temperatura v spalnih prostorih:

20°C.

Povpre~na dnevna poraba tople sanitarne

vode (kuhinja, kopalnica, sanitarije): 250 l

Dobra strokovna usposobljenost investitorja

glede delovanja ogrevalnih sistemov

Ogrevanje pred prenovo:Ogrevalna povr{ina: 220 m2

Manj kakovostna pe~ na kurilno olje

Klasi~no radiatorsko + delno talno ogrevanje

(kopalnica v mansardi), termostatski ventili na

radiatorjih

Brez centralne regulacije ogrevanja glede na

temperaturo dnevnega prostora

Uporaba kurilnega olja v vseh letnih ~asih

Letni stro{ek ogrevanja prostorov in sanitarne

vode je zna{al cca. 3.300 EUR

Problemi / dileme / èlje investitorja:Gro`nja nara{~ajo~ih cen energentov

@elja za vsaj prepolovitev stro{kov ogreva-

nja prostorov in sanitarne vode

@elja po ve~jem udobju zaradi narave dela

Odlo~anje med sprejemniki son~ne energije

in toplotno ~rpalko za ogrevanje sanitarne

vode

Sanacija dimnika

(dodatni stro{ki cca. 1.500 €)

Skladi{~enje pelet, drv (ni prostora)

Re{itev energetske prenove kurilnice:Opustitev kurilnega olja

Namestitev sodobne toplotne ~rpalke zrak-

voda znamke Toshiba Estia za ogrevanje

prostorov

Ogrevanje sanitarne vode s toplotno ~rpalko

za sanitarno vodo Renewable 300 l (bolj{i

izkoristki naprave)

Namestitev sodobnej{e vremensko vodene

regulacije

Montaà avtomatskih odzra~evalnih radiator-

skih ~epov (preko njih se izlo~a kisik – na ta

ra~un ve~ja u~inkovitost delovanja sistema)

Znesek investicije (izvedba z zagonom): cca.

10.000 EUR

Nakup in strokovna izvedba v okviru storitve

Gradimo z Merkurjem (nakup z graditeljskim

popustom in ni`jim DDV-jem, skupaj v vi{ini

20 %)

Pri~akovana poraba energenta po prenovi:

tretjina zdaj{nje porabe

Pri~akovana doba povra~ila investicije pri tre-

nutnih cenah energentov: 5 let.

V primeru vi{anja cen naftnih derivatov, se bo

investicija povrnila {e hitreje

Na trgu je veliko zelo razli~nih re{itev izvajanja

energetskih prenov. Veliko re{itev je dobrih, niso

pa vse primerne za vsako situacijo.

Energetska prenova PREJ - POTEM 11

Povzetek investicijeStranka se je zaradi visokih vsakoletnih

stro{kov ogrevanja ter tudi iz naslova ve~jega udobja, odlo~ila za zamenjavo pe~i na kurilno olje s kakovostno toplotno ~rpalko za ogrevanje.

Dodatna spodbuda je bila mo`nost pri-dobitve nepovratnih sredstev Eko sklada v vi{ini 25% investicije.

Da je bila odlo~itev prava, bo jasno `e ob naslednjem koncu kurilne sezone, ko bo ra~un za ogrevanje za dve tretjini ni`ji.

Objekt bi si sicer zaslu`il {e nekaj inve-sticij, kot sta toplotna izolacija balkonov in nadstre{ka ter menjava starih gara`nih vrat v kletnih prostorih. •

Katja @ivkovi~ Premru

PREJ – kurilnica pred prenovo POTEM - del kurilnice: sistem za ogrevanje sanitarne vode

Izolacija brunariceVpra{anje: Izolirali bi vikend brunari-

co, pritli~je velikosti 5,5 x 5,5, vi{ine 2,2 m, ter mansardo 5,5 x 8,5 m. Pritli~je je zgrajeno iz smrekovih brun debeline 7 cm. Zanima me, kak{ne vrste izolacije in folij mi priporo~ate. Še posebno me zanima kako se naj lotim izolacije tal mansarde nad teraso velikosti 5,5 x 3 m.

Toplotni ovoj razdelim na {tiri zna~ilne konstrukcije: zunanja stena, streha man-sarde, tla mansarde nad teraso, tla pritli~ja proti zemlji.

Odgovor: Na zunanjo steno svetu-jem zunanjo toplotno izolacijo: na bruna pritrdite parno oviro, toplotno izolacijo iz mineralne volne, vetrno zaporo, podkon-strukcijo in leseno fasado. Za streho man-sarde svetujem, da odkrijete kritino, vgra-dite trdo mineralno volne ~ez {pirovce, paropropustno folijo, kontra letve in letve, na to pa vrnete kritino. Med {pirovce pa vgradite mineralno toplotno izolacijo, pod njo pa vgradite parno oviro in opa`.

Tla mansarde pod teraso izolirate s spodnje strani. Zopet je pogoj, da je na topli strani parna ovira, med in pod nosil-ci mineralna toplotna izolacija, potem

vetrna zapora in ~isto spodaj stropna obloga. Na tla proti zemlji ne bi vgra-dil dodatne toplotne izolacije. Za vse tri sklope sem predlagal mineralno volno, ker ima odli~ne protipoàrne lastnosti ob sprejemljivi ceni. Cenej{a je polistiren-ska izolacija, ki jo tudi lahko uporabite, vendar so druga~ni detajli, hi{a pa je bolj poàrno ogroèna. Lahko izberete tudi moderne izolacije (celulozne kosmi~e, kameno volno, kokosova vlakna...), ki pa je praviloma ob~utno dra`ja.Katere folije? Odvisno od vrste izolacije in od izvedbe.

Toplotna prevodnostVojko: Zaradi teàv v bloku z ogre-

vanjem (lesena neizolirana streha) bi rad izoliral vsaj strop na podstre{je zaradi visokih letnih temperatur (35°C)in izgube toplote pozimi (21°C max). Ideja je da bi na strop nalepil 1cm penaste gume ka{irane z al folijo za odsev toplote – pozimi ali pvc mehur~kasto folijo, ki se uporablja za za{~ito pri pakiranju, saj je zrak najbolj{i izolator.

Odgovor: Oba predlagana ukrepa uvr{~am med gradbene improvizacije. Verjetno boste nekaj mesecev celo zado-voljni z izvedenimi ukrepi. Vendar pri

tako izvedeni notranji toplotni izolaciji pri~akujem, da se bo stropna konstruk-cija proti podstrehi navlaìla in da bodo nastali idealni pogoji za zidno plesen. Primernej{i ukrep je poloìtev toplotne izolacije na plo{~o. Svetujem vgradnjo 25 cm mineralne volne, za silo pa bo zado{~alo è 15 cm mineralne volne. ê boste po tem delu podstrehe hodili, je potrebno poloìti {e leseno poho-dno ploskev, da bo izolacija mehansko za{~itena.

Postavitev {tevcevBerta: V lanskem letu smo tudi v na{i

hi{i uvedli ogrevanje s {tevci. Ugotovila sem, da imajo po razli~nih krajih {tevce name{~ene na radiatorjih na razli~nih mestih.

Zanima me, ali obstaja kak{no pravi-lo, kje mora biti na radiatorju pravilno name{~en {tevec.

Odgovor: Delilniki morajo biti name{~eni na grelna telesa v skladu z navodili proizvajalca. Obi~ajno se jih namesti na sredino dolìne in na okoli 75 % vi{ine grelnega telesa, merjeno od spodaj navzgor. Pri dolgih grelnih telesih se namesti dva ali ve~ delilnikov. •

V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev.Rubriko pripravlja Simon Tihec.

ENERGETIKA 13

Dru{tvo za opazovanje ptic Slovenije (Dopps) je v {tudiji ob~utljivih obmo~ij za ptice ugotovilo, da je ve~ kot 70% oze-mlja Slovenije primernih za gradnjo vetrnih elektrarn, torej ne sodi v nobeno od kategorij ob~utljivosti z vidika varstva ptic. Investitorji sedaj lahko vpogledajo v podrobno karto obmo~ij, ob~utljivih za ptice.

Kot je na nedavni novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil eden od avtorjev {tudije Toma` Jan~ar, se je potreba po tovrstni karti pokazala pri problematiki postavitve vetrne elektrarne na Volovji rebri. Karta je sedaj zaklju~ena in si jo lahko na Doppsu investitorji tudi podrobno ogledajo.

Na karti je ozna~ena raz{irjenost ob~utljivih in redkih vrst ptic ter rezervati, ozna~ena so tudi obmo~ja z mo~no, zmer-no in nizko stopnjo ob~utljivosti za ptice. Mo~no ob~utljivih je 15 odstotkov obmo~ji Slovenije, okvirno toliko tudi zmer-no ob~utljivih, medtem ko ve~ kot 70 odstotkov obmo~ji ni ob~utljivih za ptice.

Na Doppsu so obenem svojo karto primerjali s karto nacional-nega energetskega programa, kjer je ozna~enih 14 obmo~ji, kjer bi lahko predvidoma gradili vetrne elektrarne. Jan~ar je pojasnil, da je v primerjavi s karto ob~utljivih obmo~ji za ptice teàve pri~akovati na sedmih odstotkih obmo~jih.

Koordinator koalicije za Volovjo reber Gregor Kova~i~ je poz-dravil pristop Doppsa. Izpostavil je, da bi se izognili {tevilnim konfliktom, ~e bi to karto imeli deset let nazaj.

Da je Slovenija edina dràva EU, ki {e ne izkori{~a vetrne ener-gije, pa je opozoril zastopnik za energetsko politiko Greenpeace v Sloveniji Dejan Savi~. Ob tem je prepri~an, da {tudija podira mit, da so okoljevarstveniki proti vetrnim elektrarnam v Sloveniji. »Na nekonfliktnih obmo~jih imamo z vetrnimi elektrarnami tako sedaj dela za naslednjih deset let,« je prepri~an. •

Vir âsnik Ve~er, avtor: STA

Ve~ kot 70% Slovenije primerne za vetrne elektrarne

OGREVANJE14

Menjavanje gospodinjske jeklenke je bilo v preteklosti ni~ kaj prijetno opravilo. Verjetno se {e spomnite prena{anja te`ke jeklenke do avtomobila, mo`nosti po{kodbe vozila, vsega porabljenega ~asa in drugih neprijetnosti ob njeni zamenjavi. Danes se lahko brezskrb-no prepustite udobju dostave PLINDOM. Istrabenz plini in Plinarna Maribor vam, po prejetem naro~ilu s klicem na brezpla~no telefonsko {tevilko, dostavita jeklenko s plinom na dom. Jeklenka PLINDOM je za uporabnika mnogo prijaznej{a od prej{nje oran`ne. Privla~nej{a je è na videz, razen tega ima tudi druge prednosti. Je kar za 34 mm ni ja od klasi~ne jeklenke, zato je prikladnej{a za vgradnjo v vsak spodnji ele-ment sodobne kuhinje. Za prena{anje in la je rokovanje je opremljena z dvojnim ro~ajem. Plasti~na matica z za{~itnim obro~em, ki jo pretrga-mo ob prvi uporabi, pa dokazuje, da je pred nami ni nih~e uporabljal.

Skrb za varnostLastnika jeklenke PLINDOM, Istrabenz plini in Plinarna Maribor,

skrbita za varnost jeklenke. Vse so redno pregledane in preizku{ene, neustrezne pa izlo~ene iz uporabe. Poskrbljeno je tudi, da so jeklenke PLINDOM zmeraj ~iste in vzdrèvane. Jeklenka z neodvito matico jam~i oznako kraja, datum in sledljivost polnitve ter skladnost izdela-ve po mednarodnih standardih.

Za dostavo pokli~ite 080 1228 (LJ, CE, KP, NM) ali 080 1248 (MB)S pomo~jo zanesljive dostave PLINDOM se boste izognili naklada-

nju prazne jeklenke v avtomobil, vo`nji do prodajnega mesta, pora-bljenemu ~asu, nakladanju polne jeklenke v vozilo, vo`nji do doma s polno jeklenko v prtlja`niku in prena{anju te`ke jeklenke do mesta uporabe. ê bivate v Mariboru ali bli`njih krajih, naro~ite dostavo jeklenke s klicem na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 1248. ê ste doma v Ljubljani, Celju z okolico, Novem mestu z okolico ali Kopru in priobalnih mestih, pokli~ite na 080 1228 in polno jeklenko

vam bodo dostavili na va{ dom v dogovorjenem terminu. Naro~ila za dostavo sprejemajo od ponedeljka do vklju~no sobote med 7. In 20. uro. Podro~ja dostave lahko najdete na spletnih straneh www.istrabenzplini.si in na www.plinarna-maribor.si. Jeklenko PLINDOM pa lahko zamenjate tudi na prodajnih mestih Istrabenz plinov in Plinarne Maribor, ~e ne bivate na podro~jih, kjer distributerja zago-tavljata dostavo. Dobite jo lahko na ve~ kot 700 prodajnih mestih v Sloveniji, na bencinskih servisih Petrola, OMV-ja in nekaterih drugih maloprodajnih lokacijah.

Zamenjava jeklenkeZ dostavo PLINDOM, bo va{e ivljenje enostavnej{e in prijaznej{e.

ê imate doma {e staro oran`no jeklenko, jo bosta distributerja odkupi-la. Kupnina predstavlja kavcijo za prevzeto jeklenko PLINDOM. Morda svoje {e nimate? V tem primeru boste jeklenko pridobili s pla~ilom kav-cije v znesku 10 evrov. V ceno plina v jeklenki so vklju~eni tudi stro{ki dostave. Pla~ilo lahko opravite z gotovino ali s pla~ilno kartico. In {e ugodnost! Po naro~eni deseti jeklenki, dobite enajsto za simboli~nih 10 centov. Strokovnjak, ki vam bo jeklenko pripeljal, pa jo lahko na va{o èljo tudi namesti in po potrebi zamenja cev z regulatorjem.

Da ne boste ostali brez plinaNikoli ve~ ne boste ostali brez plina, ~e boste imeli doma dve

jeklenki PLINDOM. Eno v uporabi in drugo na zalogi. Seveda pa ni odve~, ~e si zapomnite podatek, da je skupna bruto teà jeklenke se{tevek teè plina v jeklenki in teè prazne embalaè (tara). Dele` plina v jeklenki je 10 kg. Koliko tehta prazna jeklenka vam pove {tevilka, ki je s ~rno odtisnjena na jeklenki. Podatek vam bo morebiti pri{el prav, ko boste ugotavljali, koliko plina je {e v jeklenki in kdaj bo potreben ponovni klic na brezpla~ni telefonski {tevilki 080 1228 ali 080 1248.

Dostava PLINDOM vam prina{a udobje, ki ste ga èleli.

Udobje dostave Plindom

Pro

moci

jsko

sporo

~ilo

OGREVANJE 15

Stereotip, da je elektri~no ogreva-nje drago, danes vse bolj izginja. Ekonomi~nost se zelo izrazito pokaè pri dobro izoliranih objektih, vendar to {e zdale~ ni edini kriterij. Ogrevalni sis-temi, bodisi var~ni konvektorski radiatorji bodisi talno ogrevanje z grelnimi kabli, zagotavljajo velik u~inek, kar pomeni, da z relativno majhno mo~jo lahko ogrevate velike povr{ine. Kupci, ki se odlo~ijo za vgradnjo elektri~nega ogrevanja, ob~utijo takoj{en prihranek è v fazi gradnje, saj ni potrebno na~rtovati posebnega prostora za kurilnico, tudi dimnika ne potrebujete. Ker ima vsak elektri~ni radiator lo~eno krmiljenje, ekonomi~nost pride {e pose-bej do izraza v prehodnih obdobjih, saj nam ni potrebno ogrevati vseh bivalnih prostorov.

Stenski radiatorjiStenski radiatorji predstavljajo obvezni

del bivalnih in poslovnih prostorov, ven-dar klasi~ni toplovodni radiatorji s svojim videzom in obliko ne navdu{ujejo arhitek-tov, ki skrbijo za interier.

Novost na tem podro~ju predstavljajo razred zase radiatorji {panskega proizva-jalca Climastar, ki so na dale~ prepoznavni è po obliki oziroma videzu, razen tega pa so tudi po u~inkovitosti in ekonomi~nosti na najvi{jem nivoju. V osnovi gre za aluminijaste konvektorje, ki imajo ~elno stran prekrito s plo{~o, imenovano Dual-Kherr. Narejena je po posebnem postop-ku iz me{anice mineralov, imenovanih Termominerali. Specifi~na lastnost plo{~e Dual-Kherr je zmo`nost akumuliranja velike koli~ine toplote v ~asu delovanja

konvektorja. Še dolgo po izklopu radi-atorja toploto s sevanjem enakomerno oddaja v prostor, kar daje zelo prijeten ob~utek toplote. Radiatorji zagotavljajo u~inkovitost in ekonomi~nost s kom-biniranim sistemom gretja: konvekcija, akumulacija in sevanje toplote. S takim na~inom ogrevanja so Climastar radiatorji za pribli`no 25 odstotkov bolj u~inkoviti (porabijo manj energije), kot ~e bi ogrevali samo konvektorsko. Plo{~e Dual-Kherr, ki imajo videz marmorja, granita ali skri-lavca, so lahko gladke, ~esane ali kot lomljeni kamen.

Talno ogrevanjeOdlo~itev, o kateri ne sme biti dile-

me, je vgradnja talnega ogrevanja kot dopolnilno ogrevanje ali v kombinaciji z var~nimi elektri~nimi radiatorji. Ker mraz najprej ~utimo v nogah, bodo ogrevana tla pripomogla pri dobrem po~utju è pri 2-3 stopinjah ni`ji temperaturi kot sicer, ne da bi pri tem trpelo ugodje. Ker topla tla ogrevajo tudi zrak v prostoru, se potreba po dodatnem ogrevanju bistveno zmanj{a ali pa dodatno ogrevanje sploh ni potrebno.

Na voljo sta dva sistema:- Grelni kabli za ogrevanje tal v kopal-

nicah, hodnikih, bivalnih prostorih, povsod, kjer èlimo ugodje toplih tal. Polagamo jih na~eloma na estrihe, finalni tlak pa je lahko keramika, gra-nit, laminat, PVC obloga ali parket.

- Grelne folije za talno ogrevanje bival-nih povr{in, ~e je poloèn laminat, saj je grelna folija zelo tanka (0,2 mm).

NOVO NA SLOVENSKEM TR@I[Û

HICOTEC TP - GRELNE (SEVALNE) FOLIJE ZA STENSKO,

TALNO ALI STROPNO OGREVANJE OD PODJETJA FRENZELIT

Zagotovo naju~inkovitej{i (najbolj ekonomi~ni) na~in elektri~nega ogrevanja doslej; folije doseèjo maksimalno tem-peraturo do 40°C, razporejene po ve~ji povr{ini zagotavljajo enakomerno ogre-vanje in ne povzro~ajo kroènje zraka. Delujejo na 24V (lahko tudi 12V ali 48V), kar zagotavlja popolno varnost in se lahko polagajo tudi direktno pod topli pod, linolej, itison, tapison, itd.

Grelne folije se masovno uporabljajo za ogrevanje tal v avtodomih in prikolicah. •

Vir: KOOP TRGOVINA d.o.o.

Elektri~ni sistemi ogrevanjaZa vse, ki niste pripravljeni investirati v ogrevalne sisteme celega premoènja

Radiator Climastar z Dual-Kherr ~elno plo{~o

Priprava grelnih kablov in poloèna keramika

Grelna folija pod laminatom

HICOTEC TP folija v avtodomu

Pro

moci

jsko

sporo

~ilo

Kakor hitro se omejimo na instalacije in cevovode, se sre~amo tudi z izzivi tesnje-nja le teh. Cevne instalacije so lahko iz razli~nih materialov. Najpogosteje pa se tukaj uporabljajo materiali kot je èlezo (pocinkano), plastika, drugi umetni materiali,…Da pa je transport vode sploh mogo~, so tukaj {e ~rpal-ke, zasuni in drugi elementi, ki jih je prav tako potrebno zatesniti.

Celovito paleto materialov za tesnjenje, ponuja podjetje Henkel, ki ima v svojem asortimanu precej izdelkov namenjenih za tesnjenje. Tukaj je zavzeta tako voda za komunalne potrebe kot tudi pitna voda. Na kratko bomo predstavili dva izdelka, ki se najpogosteje uporabljata pri tovr-stnih opravilih. Na prvem mestu je izdelek Loctite 55.

Takoj{nje tesnjenje (neodvisno od temperature okolice) za doma~o uporabo in industrijske namene. Lahko se upora-blja za tesnjenje cevnih sistemov za pitno vodo, odpadno vodo (toplo in hladno), plin, stisnjen zrak in industrijska olja. Uporablja se kjer so se v preteklosti upo-rabljali teflonski trakovi, preja in tesnilna

pasta.

Zadovoljuje potrebe sodobnih cevnih sistemov in je v skladu z najnovej{imi standardi.

Pitna voda: Loctite 55 je v skladu s standardom WRC in BS

6920 uporaben za tesnjenje pitne vode do 85°C.

Plin in voda: Loctite 55 ima ateste EN751-2 Class Arp, DVGW in DIN 30660

SLO atesti: - pitna voda: In{titut za varstvo okolja

{t.poro~ila: 28169Ate- plin: Institut za varilstvo: {t.certifikata:

250/00

Za kovinske in plasti~ne cevne zveze do 4''.Nova bolj{a metoda tesnjenja se

lahko uporablja na litini, jeklu, medenini, bakru, kromu, na nikljanih in galvanskih povr{inah, nerjavnem jeklu in plastiki.

Obratovanje brez pu{~anjaSpoj narejen v nekaj sekundah je zane-

sljiv tudi ~e je izpostavljen temperaturam med 0 in 1300°C, vodnim udarom in vibracijam.

Cevno zvezo je mo`no kasneje prilagajatiê cevni spoj ni pozicioniran pravilno,

Loctite 55 dopu{~a kasnej{e nastavitve brez nevarnosti pu{~anja.

Brez umazanije in packanjaPo celodnevni uporabi Loctite 55

se boste vrnili domov brez umazanije za nohti. Belo impregnirano tesnilo se nana{a neposredno iz priro~ne embalaè z è vgrajenim rezilom.

Za uporabo Loctite 55 ne potrebu-jete posebnega urjenja. Uporabite svoje znanje za novo tehnologijo takoj{njega tesnjenja. Ovijte tesnilno vrv okrog vija-ka z upo{tevanjem priporo~enega {tevila ovojev in to je dovolj za brezhiben spoj. •

VZDR@EVANJE16

Bolj{e tesnjenje cevnih zvez z izdelkom Loctite 55

mag. Marjan Poto~an univ.dipl.ing

Tel: 02/22 22 291

GSM: 031/670-925

e-mail: [email protected]

Nova tehnologija

za tradicionalne

naloge

Poraba:

Velikost navoja ½ '' ¾ '' 1 ''

Število spojev 385 260 180

Bliàjo se jesenski dnevi,

ko bo ogrevanje dobilo

svoj najve~ji pomen. Pomen

v smislu ogrevanja bivalnih

in drugih prostorov. Seveda

se tukaj takoj zavedamo

transporta vode po cevo-

vodih, kot tudi ~rpalnih

postaj za grelno vodo.

Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor tel.: 02 22 22 288, fax.: 02 22 22 275 www.loctite.si

4 x Loctite® 55 + gratis Loctite® 5075Tesnilna vrvica

LoctiteLoctiteLoctite®®® 507550755075

Tesnilno izolacijjskki trakk

od -54°C do 2600°CC

kisline

in drdrugo...

® 55

www.armal.eu, www.mlm-mb.si

Prednosti Stirling motorjevŠkotski duhovnik in izumitelj Robert

Stirling je prvi delujo~i primerek izdelal 1816. Izumil je batni toplotni stroj zaprte izvedbe na zrak, konstrukcija je izjemno enostavna, nima ventilov, v njem ni~ ne zgoreva, saj toploto za delovanje dobiva od zunaj. V primerjavi z drugimi toplotnimi motorji z bati in na notranje zgorevanje ima vi{ji izkoristek, je ti{ji in brez vibracij. Ne obremenjuje okolja, zato ga vgrajujejo v podmornice, jahte in majhne hi{ne kogene-racijske naprave, kjer je nesli{no obratovanje pomembno. Sodoben hi{ni mikrokogenera-cijski Stirling na plinsko ogrevanje ima 94% izkoristek, odda do 9 kW elektrike, vi{ek toplote pa porabi stavba.

Preboj leta 2010V oktobru tega leta sta ameri{ki vladni

sektor za Stirling energetske sisteme (SES) in podjetje Tessera Solar podpisala pogodbo za gradnjo dveh velikih son~nih elektrarn z ogledali in Stirling generatorji elektrike. Do takrat v ZDA ni nobenemu drugemu podje-tju uspelo ponuditi tak{nih naprav, kar pa ni motilo naro~nikov. Na~rtovali so dve solarni polji s skupno mo~jo 1,6 GW. Tehnika je izjemna, saj lahko 32% sonca spremeni v elektriko, kar je ve~, kot bodo kadarkoli lahko oddali sistemi na paraboli~na kori-ta ali son~ni stolpi, ki imajo najve~ 16% izkoristek.

Tehnika Stirling in CSP (Concentrated Solar Power) ima generator na vsakem sto-jalu z ogledalom, zato ni potrebno postaviti in pla~ati celotnega solarnega polja preden se vloèk povrne. Ko vzide sonce generatorji zabrnijo, zato vsako novo postavljeno sle-dilno ogledalo pove~a proizvodnjo elektrike,

kar je izgledalo kot prednost pred fotovol-taiko, zlasti zaradi izkoristka. Dokon~anje dveh velikih ameri{kih projektov pa je tre-nutno vpra{ljivo, zlasti zaradi financiranja, zato investitorji enega celo prodajajo.

Trenutno slabo kaè, ampak bo boljePojavilo se je tudi nekaj problemov na

delujo~ih sistemih. Eden od njih je sistem sledenja, saj sta bila to~nost in trajnost nezadostna, vzrok so razmeroma velika in te`ka ogledala, ra~unati pa je potrebno {e na veter. Drugi del so materiali iz kate-rih je izdelan Stirling motor. Proizvajalec teh motorjev, ameri{ka firma Enfinia, je predstavila svoj novi sistem s plavajo~im batom, vendar s tem vseh nezanesljivosti niso odpravili. Njihovi strokovnjaki trma-sto vztrajajo, da bodo svoj Stirling sistem izbolj{ali, ne glede na teàve, pred kratkim so celo podpisali novo pogodbo za 1,5 MW projekt v dràvi Utah.

Na trg pa vstopa {vedska firma Ripasso Energy, ki je odkupila licenco od podjetja Kockums, ki Strlinge izdeluje za podmor-nice. Proizvajajo zelo zanesljive stroje z mo~jo preko 10 kW, v zaprtem sistemu pa ne kroì zrak ampak vodik. Da si la`je pred-stavljamo u~inkovitost teh naprav, ogledalo premera 11 m ima povr{ino 95 m2 in lahko poganja Stirling z generatorjem mo~i 22 kW. Koncentracija mo~i na tako majhnem tlorisu je izjemna, za delovanje ne potrebuje vode, razen za ~i{~enje ogledal, u~inkovito pa lahko take naprave delujejo samo v bolj oson~enih delih planeta, kar velja za vse sisteme z ogledali. •

Tihec

SOLARNE TEHNOLOGIJE18

Hitre spremembe toplote in hladu poganjajo Stirling motor

Stirling na sonce ima probleme

Zaradi visokega izkoristka

in kompaktne izvedbe

èlijo razvojni inènirji s

podro~ja koncentrirane

son~ne energije, uspeti s

svojim projektom, veli-

kim sledilnim ogleda-

lom in Stirling strojem z

elektri~nim generatorjem.

Kot prvi v Sloveniji vam ponujamo Heat Pipe kolektorje, ki zaradi svoje zasnove omogo~ajo u~inkovito delovanje tudi pri vodoravno poloènih vakuumskih ceveh. Pri vseh ostalih Heat Pipe kolektorjih velja, da morajo biti vakuumske cevi na zgornji strani dvignjene. Za instalacije na balkonske ograje tako do sedaj ni bilo u~inkovitega Heat Pipe kolektorja, saj bi s kraj{anjem vakuumskih cevi tudi zmanj{evali velikost absorberja v eni cevi. S tem pa bi bistveno zmanj{ali u~inkovitost kolektorja, ki je ne moremo nadomestiti s pove~evanjem {tevila vakuum-skih cevi. Z novim GreenLand Systems kolek-torjem, pa lahko uporabimo normalne, 2m dolge vakuumske cevi premera 100 mm in s tem ohranimo zelo velik absorber na eni HeatPipe cevi. Pove~ali smo le debelino ste-

kla, tako da je kolektor sedaj {e odpornej{i na udarce. Tako smo uspeli ohraniti dobro poznano u~inkovitost na{ih kolektorjev tudi pri tem balkonskem kolektorju.

S tem kolektorjem se odpirajo mnoge mo`ne postavitve: balkonske ograje, fasade, strehe z orientacijo slemena v smeri S-J in {e v mnogih drugih primerih. Kolektor lahko uporabimo tudi kot nadstre{ek na terasi, saj z njim doseèmo prijetno polsenco.

S kolektorji GreenLand Systems lahko u~inkovito segrevamo sanitarno vodo in u~inkovito dogrevamo stanovanje preko celega leta.

Napovedujemo novost: kolektor, ki deluje z obratovalno temperaturo preko 160 °C. Primeren bo za proizvodne procese v katerih potrebujemo visoke temperature.

Vabimo vas, da nas obi{~ete tudi na spletni strani www.bioplanet.si ali pa nas pokli~ite na telefonsko {tevilko 01 5240 320 in na dom vam bomo poslali letak s podrobnej{im opisom GreenLand Systems kolektorjev ali se dogovorili za brezpla~no svetovanje na{ega strokovnjaka pri vas. •

RS, Bio Planet


Heat Pipe kolektorji GreenLand Systems z vodoravnimi cevmi so è na voljo

Cena zemeljskega plina brez DDV za industrijo se je v Sloveniji v prvi polovici leta 2012 v primerjavi z drugo polovico zvi{ala za 13 %. Zna{ala je 14 EUR/GJ. Povpre~na maloprodajna cena zemeljskega plina za gospodinjstva se je po dalj{em obdobju zvi{evanja v prvem polletju 2012 rahlo zniàla. Zna{ala je 22 EUR/GJ, kar je za 1 % manj kot v drugem polletju 2011 in za 18 % ve~ kot v prvem polletju 2011. Povpre~na cena elektri~ne energije za gospodinjstva se je v prvem polletju 2012 zvi{ala za 3 %, za industrijo pa za 2 %.

Povpre~na maloprodajna cena elektri~ne

energije za gospodinjstva je v Sloveniji v prvem polletju 2012 zna{ala 15 EUR/100 kWh, to je za 3 % ve~ kot v drugem polletju 2011. Povpre~na cena el. energije brez DDV za industrijo se je v obravnavanem obdo-bju zvi{ala za 2 % na 9 EUR/100 kWh. V strukturi cene brez DDV je dele` za energijo zna{al 67 %, dele` omre`nine 25 %, dele` prispevkov in dodatkov pa 8 % kon~ne cene. Cene elektri~ne energije v Sloveniji so bile tudi v drugi polovici leta 2011 ni`je od povpre~ja v EU-27, cene zemeljskega plina pa so bile za 23 % oziroma za 36 % vi{je od povpre~ja v EU-27.

Mednarodna primerjava cen je zaradi dostopnosti podatkov drugih dràv ~lanic EU trenutno mogo~a za drugo polletje 2011. V tem obdobju je cena elektri~ne energije za gospodinjstva zna{ala 81 % povpre~ja v EU-27, cena elektri~ne energije za industrijo pa 86 % povpre~ja v EU-27. Cene zemeljskega plina so bile v Sloveniji v drugem polletju 2011 tako za gospodinjstva (skupina D2, z vsemi davki) kot za industrijo (skupina I3, brez DDV) vi{je od povpre~ja v EU-27, in sicer cene za gospodinjstva za 23 %, cene za industrijo pa za 36 %. •

Vir Statisti~ni urad RS

Podraìtve energentov v Sloveniji

SOLARNE TEHNOLOGIJE 21

Na{o uspe{nost pripisujemo strokovnemu pristopu, znanju, izku{njam ter kakovostnim komponentam, ki jih vgrajuje-mo v na{e sisteme.

Klasi~ni fotonapetostni sistemi za proizvodnjo elektri~ne energije imajo zaradi svoje zgradbe neka-

tere pomanjkljivosti, ki se odraàjo v slab{i energijski u~inkovitosti in tudi v slabi poàrni varnosti.

Napredna tehnologija SolarEdge, ki jo ponuja pod-

jetje Arhsol v sodelovanju s podjetjem A-sol, zagotavlja maksimalen energijski izplen, kakor tudi nadzor nad delova-njem posameznega PV modula. Primerna je za vse uporabni-ke, tako gospodinjske, poslov-ne, industrijske, kakor tudi za ve~je solarne parke. SolarEdge proizvaja optimizatorje mo~i, visoko zanesljive PV razsmer-nike ter omogo~a spremljanje delovanja vsakega modula in detekcijo napak preko spletne-ga portala.

Hitrej{e povra~ilo investicijeZagotavlja nam popoln pre-

gled nad delovanjem sistema in zaznavanje napak v sistemu na daljavo (prikaz delovanja posameznega modula, prikaz celotnega sistema na virtualni

shemi elektrarne, samodejna zaznava in javljanje napak v sistemu, lahek dostop do sple-tnega portala iz ra~unalnika in pametnega telefona).

Omogo~a pove~an energijski donos in hitrej{e povra~ilo inve-sticije zaradi MPPT na posa-meznem modulu (brez izgub zaradi razli~nih izhodnih mo~i modulov, delnega sen~enja ter izgub zaradi razli~nega staranja modulov).

Omogo~a maksimalni izko-ristek dane povr{ine (v isti niz je mo`no povezati module z razli~nimi orientacijami in naklo-ni, razli~nih tipov modulov)

Nudi ve~jo varnost med montaò, vzdrèvanjem, v pri-meru ga{enja poàra in drugih izrednih primerih (zagotovljena je varna napetost v nizu, ki je enaka {tevilo optimizatorjev krat 1 V).

V zadnjih letih se je razvoj tehnologije izkori{~anja son~ne energije pri pretvorbi v elektri~no usmeril v izbolj{anje varnostnih zahtev in pove~anju u~inkovitosti samega sistema. Z izbiro naprednega fotonapeto-stnega sistema se bo investicija v nalo`bo najhitreje povrnila. •

Andrej Arh

Napredna tehnologija za maksimalen energijski izplen

Visoko zanesljivi PV razsmerniki

Son~na elektarna, mo~: 250 kWp

Arhsol d.o.o. je

mlado inènirsko

podjetje, z bogati-

mi izku{njami na

podro~ju projektiranja,

ter montaè son~nih

elektrarn. Pohvalimo

se lahko z ve~ kot 5

MW postavljenih ter

15 MW projektiranih

elektrarn.


Generator samo v siliKo~a ima vgrajen manj{i dizel genera-

tor, ki ga poènejo samo ko je nujno, saj ho~ejo ostati ~imbolj sonaravni. Stavba je dokaz, da oto~ni sistemi delujejo, ugo-tovili so {e, da tak{ne stavbe stro{ke za elektriko zmanj{ajo za polovico, ~e foto-voltaika pokriva 80% potreb. Po dolgih letih so Fraunhoferjevi inènirji svoje delo nadaljevali in v ko~o vgradili tudi druge najsodobnej{e energetske sisteme, da bi v dolgoletnem delovanju preizkusili {e nji-hovo vzdr`ljivost. Fotovoltai~no elektriko za no~ni pogon hranijo v akumulatorjih, do vti~nic in porabnikov pa prihaja pre-tvorjena v obi~ajnih izmeni~nih 220 V.

Letos {e gorivna celicaV ko~i so startali {e en eksperiment

in vgradili 4 kW gorivno celico na vodik. Energijo plina brez gorenja spreminja v elektriko in ima pri tem kar 55% izkori-stek, ki ga nebi mogli dose~i z nobenim drugim na~inom pretvorbe goriva v elek-triko. Za primer, dizelski generator doseè najvi{ji izkoristek 15%.

Gorivna celica deluje na 200 let zna-nem elektrokemi~nem principu. Kljub temu je ta tehnologija {ele danes dose-gla stopnjo uporabnosti, predvsem zaradi novih materialov. V tej PEM celici (Polimer – Elektrolit – Membrana) se vodik in kisik kontrolirano pretvarjata v elektriko, pri ~emer nastane {e malo odpadne toplote, ko jo tudi uporabijo v stavbi. Celica ne

potrebuje vzdrèvanja, kar je {e dodatna prednost pred generatorjem. Trenutno jeklenke z vodikom ob~asno pripeljejo s tovornjakom, pripravljajo pa samostojen generator vodika, ki ga bo poganjala son~na elektrika. S tem se bo vpliv ko~e na okolje zmanj{al na ni~lo, saj ne bo oddajala nobenih {kodljivih emisij.

Razli~ni viri energijeKo~a ima trenutno vgrajen za 3,8 kWp

fotovoltaike, 1,8 kW vetrnico in 4 kW

gorivno celico. V eni vodikovi jeklenki se nahaja za 26 kWh energije, dizelski gene-rator ima mo~ 12 kW, v baterije pa shranijo za 45 kWh elektrike. S fotovoltaiko pokri-jejo 65%, z vetrom 10%, z gorivno celico 25% potrebne elektrike. Ko~a Rappenecker je s tem postala delujo~ dokaz, kaj lahko doseèmo s solarno tehniko, saj pridoblje-ne izku{nje è sedaj uporabljajo v gradnji sodobnih ni~energetskih in popolnoma samozadostnih stavb. •

Tihec

Ko~a Rappenecker ni priklju~ena na javno elektri~no omre`je

Gorivna celica na vodik z mo~jo 4 kWh je name{~ena na steni

25 u~inkovitih fotovoltai~nih let

Pred 25 leti so strokovn-jaki Fraunhofer in{tituta

vgradili 100 fotovoltai~nih panelov na ju`no streho ko~e Rappenecker, ki se nahaja v Schwarzwaldu. S tem je ko~a postala prva stavba v Evropi, ki je delovala brez priklopa na elektri~no omre`je, sistem pa {e danes odli~no deluje. Modulom z mo~jo 3,8 kW so ~ez leta dodali {e 1,8 kW

vetrnico.

SKRBIMO ZA POPOLNO IZRABO SONCA!

www.sonnenkraft.si

Namenjene so lokalni samooskrbi, v neka-terih primerih samo kot dopolnilni vir energi-je, v drugih primerih kot stalni in primarni vir energije. Kdaj in zakaj bi se odlo~ili za oto~no son~no elektrarno?

Razlike med omre`nimi in oto~nimi son~nimi elektrarnamiVe~ina son~nih elektrarn je omre`nih,

torej so priklju~ene v elektrodistribucijsko omre`je v katero oddajajo elektri~no ener-gijo. V razvitem svetu obstajajo razli~ni poslovni modeli »odkupa« te energije od proizvajalcev. V nekaterih primerih dobijo proizvajalci subvencionirano pla~ilo, v drugih primerih pla~ilo, kjer se kWh oddane energije obra~una po nekoliko vi{ji ali enaki ceni kot dobavljena energija, spet v tretjih primerih pa se pri oddajanju energije v omre`je {tevec za porabo elektrike »vrti nazaj«, ob porabi ener-gije iz omre`ja pa normalno naprej (t.i. ang. “net-metering”), na koncu meseca se naredi obra~un razlike. Glavna lastnost po kateri se oto~na elektrarna razlikuje od omre`ne je ravno priklju~enost v omre`je. Oto~na elektrarna ni priklju~ena v omre`je, v ozadju ni poslovnega modela odkupa elektrike in namenjena je lokalni oskrbi. Oto~ne elek-trarne so ve~inoma manj{e. Za svoje delova-nje obvezno potrebujejo hranilnike energije, obi~ajno so to kakovostne baterije. Inverterji za oto~ne elektrarne so ravno tako druga~nih lastnosti, kot tisti za priklop v omre`je (npr. sinhronizacija). Pri tovrstnih elektrarnah je {e posebej pomembno pravilno dimenzioniranje mo~i, {tevilo solarnih modulov ter kapacite-ta hranjenja energije. V kolikor bo oto~na son~na elektrarna primarni vir in bo pokrivala celotne energijske potrebe nekega objekta, je treba natan~no vedeti koliko bodo porabili porabniki elektrike, koliko bo proizvedene energije ob son~nih in sen~nih dneh, koliko

energije je mo`no shraniti, koliko energije se izgubi s hranjenjem energije in pretvorbo iz DC v AC ter za koliko dni zado{~a zaloga. Napa~no dimenzioniranje lahko privede do pomanjkanja energije, ko jo najbolj potrebu-jemo, nezmo`nosti hranjenja vi{kov energije v son~nih dneh ter uvajanja rezervnega vira, npr. dizel agregat.

Kaj moram vedeti pri odlo~anju za oto~no elektrarno, prednosti, slabostiKar nekaj pomembnih dejstev moramo

pretehtati preden se odlo~imo za oto~no son~no elektrarno. Zavedati se moramo, da pri pretvorbi energije iz DC v AC, ter pri shranjevanju energije v baterije prihaja do izgub. Izgube so po nekaterih izra~unih od 30% do 40%. V poletnih in nadpovpre~no son~nih dneh prihaja do prese`kov energije, ki se ne more shraniti v baterije. ê bi èleli imeti kapaciteto baterij, ki bi zado{~ala tudi za shranjevanje teh prese`kov, bi se cena celotnega sistem ob~utno povi{a, dra`je pa je potem tudi vzdrèvanje. V zimskem ~asu je proizvodnja energije ni`ja tudi za polovico, shranjene je malo energije in temu je treba prilagoditi ìvljenjske navade. Vzdrèvanje oto~nih elektrarn je nujno in permanentno opravilo skozi celotni ìvljenjski cikel. Baterije se menjajo v povpre~ju na 5 let, odvisno je od kakovosti uporabljenih baterij. Orientacija oto~ne elektrarne mora biti izredno natan~na ter prilagojena za obdobje ko je manj son~nih ur. Poleg baterij, celoten sistem podraì tudi rezervni generator, ki naj bi bil del sistema za primere, ko je dalj{e obdobje brez sonca ali v primeru okvare elektrarne. Pomembna slabost tovrstnih elektrarn, v primerjavi z omre`nimi, je torej shranjevanje energije. Pri oto~nih elektrarnah shranjujemo energijo v baterije omejenih kapacitet, ko so baterije prazne, energije ni ve~. Pri omre`nih pa je prednost ravno to, da energijo na nek na~in »shranjujemo« v omre`je, v ~asu ni`je proi-

zvodnje na son~ni elektrarni pa lahko ener-gijo skorajda neomejeno ~rpamo iz omre`ja.

Pri odlo~anju se pretehtajo tudi dejstva, ki govorijo v prid oto~nim son~nim elektrar-nam. Z oto~no elektrarno smo neodvisni od ponudnikov elektri~ne energije, ne pla~ujemo mese~nih ra~unov in nismo odvisni od giba-nja cen energentov na trgu ter energetskih kriz. Pomembno dejstvo je tudi to, da nas tovrstna elektrarna nau~i ìveti s soncem in naravo. V poletnem ~asu je energije ve~ in si lahko privo{~imo ve~jo porabo, v zimskem ~asu ali slab{em vremenu je energije manj in se moramo prilagoditi, kar {tejemo kot pozitivno lastnost. Zavedati se je treba, da energije ni na pretek in jo moramo porabljati u~inkovito.

Nenazadnje je pomembno dejstvo tudi cena. Cena ne govori v prid oto~nim elek-trarnam. Obi~ajno so dra`je, ker potrebujejo baterije in tudi rezervni generator, potrebuje-jo tudi ve~ vzdrèvanja. Inverter je sicer lahko nekoliko cenej{i, kot pri omre`nih elektrar-nah, vendar cena celotnega sistema nikakor ne govori v prid oto~nim elektrarnam.

Kako se odlo~iti, tri pravilaOdlo~itev je morda na prvi pogled te`ka,

vendar temu ni tako. Prvo pravilo je, da se za oto~no elektrarno odlo~imo, ko smo oddaljeni od elektrodistribucijskega omre`ja in bi bil stro{ek priklopa v omre`je izredno visok. e je moèn priklop v omre`je v bliìni, se odlo~imo za omre`no son~no elektrarno. Drugo pravilo je, da je treba oto~no elektrar-no skrbno na~rtovati in pravilno dimenzio-nirati. Ter tretje pravilo, ki pravi, da moramo vedno izra~unati v kak{nem obdobju se nam bo investicija povrnila. Natan~en izra~un je nujen in obi~ajno bo v prid omre`ni elektrar-ni, oziroma bo vedno v prid omre`ni elektrar-ni, ~e je le v bliìni moèn priklop v omre`je in je zagotovljen odkup elektri~ne energije, po mo`nosti po subvencionirani ceni. •

mag. Roman Tomaì~


Oto~ne son~ne elektrarne

Oto~ne son~ne elektrarne (ang. »Off Grid«) so primerna re{itev za objekte, ki so oddaljeni od elektrodistribucijskega omre`ja

in bi bil stro{ek priklopa v omre`je previsok (npr. visokogorske planinske ko~e) (vir: WikiCC, Pujanak)

Oto~ne son~ne elektrarne

so tiste elektrarne, ki

niso povezane v elektro-

distribucijsko omre`je in

obi~ajno sluìjo za oskr-

bovanje enega stanovanja,

objekta, naprave ali vozila.

Kaj kroì skozi kolektorje Me{anica vode in protizmrzovalnega sred-

stva je prenosnik energije sonca zato je termi~no zelo obremenjena. Omogo~a prenos toplote, korozijsko za{~ito, ne sme zmrzni-ti in mora biti {e okoljsko in zdravstveno neopore~na. Zato jo je potrebno menjati vsakih 5 let, kar velja enako za napeljave s plo{~atimi ali vakuumskimi kolektorji, posebej {e, ~e je v sistemu pri{lo do ve~kratnega upar-jevanja. Dodatek Coracon SOL5 ima dodan propandiol, ki pred propadanjem {~iti tudi baker, vsebuje zaviralce proti rjavenju, je Ph nevtralen, to~ko uparjevanja premakne na 150°C in je nestrupen. Ob menjavi sistem naj-prej izperemo s ~isto vodo, napolnimo z novo me{anico vode in Coracon Sol 5 v razmerju

50: 50, nato ga skrbno odzra~imo ter vzpo-stavimo predpisan tlak. S tem smo omogo~ili,

da bo solarni sistem najmanj naslednjih 5 let odli~no deloval in z visokim prenosom toplote lastniku prina{al najvi{jo korist.

Grelnik potrebuje dva ukrepaGrelniki in zalogovniki tople vode bodo

dobro delovali samo, ~e bo prenos toplote sonca najvi{ji moèn, to pa omogo~imo z dvema ukrepoma. Prvi je menjava magne-zijeve anode, ki {~iti grelnik. V sloju emajla se pojavijo mikrorazpoke, ki so o posledica sprememb tlaka in temperature. Za anodo pravimo da je »`rtvena«, saj rjavi namesto grelnika, zato jo je potrebno menjati vsaki dve leti, kar pa naredijo le redki. Aktivnih anod, ki so priklju~ene na elektriko pa ni potrebno menjavati.

Drugi ukrep je vgradnja elektronske naprave, ki sistem na vodni strani {~iti pred odlaganjem vodnega kamna. Voda pri nas je razmeroma trda, obloge vodnega kamna na grelnih spiralah pa delujejo kot izolator in zmanj{ujejo prenos toplote. Re{itev je vgra-dnja elektronske naprave, na primer Profikalk PKS 2000, ki omogo~a stalno za{~ito pred tem pojavom. Oba proizvoda dobavlja in vgrajuje Ellatron, www.et-solar.si •

Tihec


Pametni svoj solarni sistem vzdrùjejo

Elektronska za{~ita pred odlaganjem vodnega kamna povi{a

u~inkovitost grelnikov

Vsakih pet let je potrebno v kolektorskem sistemu menjati

me{anico vode in dodatka

Vsak odstotek povi{anega

izkoristka hi{nih toplotnih

naprav, pomeni tudi odstotek

ve~ v lastnikovem èpu. Zato

je potrebno ob~asno pregle-

dati ter vzdrèvati tudi solarni

sistem in grelnik.

SOLARNE TEHNOLOGIJE 27

Pri tem steklo ohrani prej{njo mehansko odpornost, to pa je mo`no zaradi optimizacije med proizvodnjo.

La`ji in bolj zmogljivTanj{a stekla zmanj{ujejo skupno teò modula, s ~imer je poe-

nostavljeno tudi sestavljanje in zmanj{ani stro{ki za transport in montaò. Novi solarni stekli, med kateri so name{~ene rezine silicija, sta debeli samo 2,3 in 2,6 mm ter sta posebej prirejeni za module izdelane po sistemu »steklo na steklo«. Pred tem so izdelovali module

s prednjim steklom in podlago iz plasti~ne plo{~e, steklo pa je bilo debelo najmanj 3 mm.

Centrosolarovo steklo so prvi~ predstavili na leto{njem sejmu Intersolar v Münchnu. Tanj{e steklo ima vi{jo prehodnost svetlobe in podalj{uje ìvljenjsko dobo modula, saj je bolj odporno na vremen-ske vplive kot kombinacija s prednjim steklom in hrbtom iz plasti~ne plo{~e. Tudi toplotna prestopnost stekla je vi{ja kot jo je imela pod-laga iz plastike, zato se moduli bolje hladijo in imajo vi{ji izkoristek.

Nanopremaz in samo~istilnostIzbolj{al se je tudi izgled modula, saj tanka sendvi~ izvedba

izdelku daje visokotehnolo{ki videz. Kupec lahko celo izbira med barvami za zadnje steklo, ki ga lahko izdelajo v enakem tonu, kot ga ima streha. Zajem energije bodo {e pove~ali s Centrosol HiT nanoprevleko, ki zmanj{uje odboj svetlobe. Ta premaz {e doda-tno izbolj{uje zajem son~nih àrkov, zato je letni izplen energije pove~an za 6%. In {e zadnja prednost, steklo z nizkim odstotkom èleza in antireflektivnim premazom ima vodoodbojne lastnosti s ~imer je postalo do dolo~ene stopnje samo~istilno. •

Tihec

Tanj{i solarni moduli

Preizkus odpornosti je pokazal, da se stekleni paket modula obna{a kot varnostno steklo

Novi ~isto stekleni modul bo izdelan iz dveh stekel debeline samo 2,3 in 2,6 mm

V skladu z geslom »manj je ve~« je nem{ko

podjetje Centrosolar Glass uspelo zmanj{ati

debelino do sedaj najtanj{ih stekel za

fotovoltai~ne module za skoraj 30%.

V 20. stoletju je svetovna poraba fosil-nih goriv posko~ila za faktor 12, pri-dobivanje in izkop drugih rudnin pa za 34 krat. Strokovnjaki to imenujejo »veliki pospe{ek« od katerega ima koristi samo pe{~ica najbogatej{ih v razvitem svetu. Boji pa se, da je tak{en tempo za planet in devet milijard ljudi uni~ujo~, saj sedaj vsak prebivalec Evrope povpre~no porabi 16 ton razli~nih materialov in odvrè 6 ton smeti na leto. Nadaljevanje v tem tempu pomeni, da potrebujemo trikrat ve~ virov, ki pa jih nimamo. Zato moramo nujno zmanj{ati porabo osnovnih surovin za industrijo, reci-klirati, najti nadomestke in tako ohraniti vire. Potrebno je popolnoma lo~iti vsako povezavo med ekonomsko rastjo ter porabo virov in onesnaèvanjem. To je osnovni namen agende »Evropa 2020«, ki zajema opis poti do u~inkovite Evrope.

Bodo~nost odpadne plastikeGlobalna proizvodnja plastike je od 1,5

milijonov ton v 1950 narasla na 245 milijo-nov ton v 2008, od tega smo 60 milijonov ton izdelali v Evropi. Zato je sedaj na potezi industrija, brez katere cilji Evropa 2020 niso dosegljivi. Na trg bodo smeli samo izdelki, ki jih lahko popravljamo, obnavljamo, ki morajo biti odporni, trajni ter brez stru-penih dodatkov. Skoraj polovico plasti~nih odpadkov v Evropi zakopljemo, v njih pa se skriva ekvivalent 12 milijonov ton surove nafte. Druga polovica gre v glavnem v pe~i, samo manj{i del pa v reciklaò. Poto~nik ve, da znamo in moramo, saj se med evrop-skimi {tevilkami nahaja 6 dràv ~lanic, ki ve~ ni~esar ne zakopavajo na smeti{~ih in reciklirajo 90% plastike, medtem ko druge zakopavajo od 80 do 90% odpadkov.

Dva najpomembnej{a ciljaPrvi, zakopavanje odpadkov na smeti{~ih

se mora nemudoma za~eti zmanj{evati, kolikor je to le mogo~e. Drugi, s prakso seìganja je potrebno prekiniti in takoj za~eti s popolnim recikliranjem. Recikliranje plastike je dale~ pod mejo mo`nega, pri ~emer v Evropi recikliramo samo 24 % teh materialov. Celo v dràvah kjer imajo

mo`nost predelati visok odstotek plastike, je izvajalci ne dobijo dovolj, saj je drugim skupinam v interesu, da jo v toplarnah spreminjajo v toploto. Zato poudarja, da je mo~ seìgalnih lobijev {e vedno vi{ja od recikla`nih, kar je nesprejemljivo iz ve~ vidikov, med drugim tudi zaradi dej-stva, da recikla`na industrija ponuja veliko ve~ stabilnih delovnih mest od seìgalne. Recikla`na industrija se hitro razvija, kljub temu so mo`nosti {e velike. Zaradi zahtev v Evropi danes recikliramo 85% starih vozil, vendar je samo 25% delov v novem avtu iz recikliranih surovin, velik del tega je ravno plastika. Zato govorimo, da je plastika {e vedno pod- ciklirana in ne re- ciklirana.

Pomorski odpadki in plasti~ne vre~eTo je velik svetovni problem, saj vemo,

da 80% odpadne plastike prihaja s kopnega. Trenutno ugotavljajo, da plastiko nepra-vilno zbiramo, sortiramo, obdelujemo in celo zakopavamo, zato preve~krat kon~a v oceanih. Pri tem bi probleme s plasti~nimi vre~kami z lahkoto re{ili. V 2010 smo v EU uporabili 85,3 milijarde plasti~nih vre~k, kar je 200 na prebivalca. Zato komisija ravno sedaj dokon~uje opis stanja in mo`ne re{itve na tem podro~ju, pri ~emer dvig cen vre~k v kombinaciji z drugimi cilji ponuja najve~ mo`nosti za re{itev. Vsi vemo, da plastika nima kaj iskati v morju, kljub temu pa smo povzro~ili, da je koli~ina drobne plastike è {estkrat vi{ja od koli~ine planktona, zato morski prebivalci sploh nimajo ve~ izbire.

Poto~nikovi zaklju~kiZa konec je apeliral na zbrane strokov-

njake, da v proizvodnji uporabljajo samo plastiko, ki se jo da reciklirati in da naj ne sodelujejo v pravem izbruhu proizvodnje plasti~nih predmetov vseh vrst, ki so è na pogled nepotrebni in neuporabni ali pa bi lahko bili izdelani iz drugih snovi. Priznati moramo, da smo odgovorni vsi in da mora-mo takoj za~eti bolj tesno sodelovati, kar velja za vse, od proizvajalcev do kupcev in reciklatorjev ter zbiralcev odpadkov. Pri ~emer pa so najbolj pomembni politi~ni

odlo~evalci. Plastiko je potrebno odgovorno proizvajati in z njo ravnati, saj mora tudi zanjo za~eti veljati princip »od zibelke do zibelke«, ter z odgovornim ravnanjem in obdelavo zapreti produkcijsko zanko. Ob koncu je komisar objavil, da bodo kmalu za~eli {iroko debato o plastiki s posebnim ozirom na vire in u~inkovito rabo, rezultate pa bodo objavili v »green paper« poro~ilu o plasti~nih odpadkih v okolju. •

Tihec – vir Waste Management World

EKOOPTIMISTI IN EKOREALISTI28

Kaj je povedal Poto~nik

Komisar Poto~nik opozarja, da je potrebno nemudoma spre-

meniti ravnanje s plastiko

Premalo plastike recikliramo in veliko preve~ je pokurimo

ali zakopljemo

Zakopavanje smeti mora v Evropi v najkraj{em ~asu postati

preteklost

Evropski komisar dr. Janez Poto~nik je pred kratkim imel otvor-

itveni govor na sre~anju PolyTalk v Wiesbadnu. V govoru z

naslovom »Ali ima industrija v Evropi sploh bodo~nost ?« je najprej

omenil skokovito nara{~anje svetovnega prebivalstva in {e pred-

videno rast {tevila ljudi srednjega sloja v naslednjih 20 letih.

Leto{nje leto si bomo gotovo zapomnili kot prelomno. Zadnjih nekaj mesecev bo za naprej dober pokazatelj kako uspe{no smo dejansko bili sposobni prejadrati dodobra razburkano morje. Vsem nam je jasno, da je inovativnost in prilagojenost trgu klju~na za obstoj.

Mediji jasno in hitro zaznavamo, da je kriza veliko podjetij odnesla, veliko pa je tudi takih, ki jih je prisili-la, da so izkoristili vse svoje potenci-ale za preboj nad konkurenco.

Globoko verjamemo, da imamo Sloveniji ogromen potencialni razvoj, vendar le pod pogojem, da bo dovolj hitro vzpostavljeno vzpodbudno poslovno okolje in bodo dejansko mnoge, vsem znane zavore, za odpr-tje bolj{ih ekonomskih mo`nosti, popustile.

V letu 2013 ponovno napovedu-jemo izid petih {tevilk revije. Revija bo {e naprej na voljo v Merkurjevih centrih in drugih tehni~nih trgo-vinah po Sloveniji. Ker pa je na pohodu internet in se u~inkovita komunikacija tiskanih medijev vse bolj prepleta z elektronskimi mediji, bomo {e naprej razvijali na{ portal www.varcevanje-energije.si.

V prepri~anju na vse dobro se vsem bralcem, partnerjem in sodelavcem iskreno zahvaljujem za leto{nje sodelovanje. •

urednica Jo`ica EKART

OKOLJSKO OGLEDALO 29

Ohranjanje okolja in zanesljivost oskrbe z energijo ob vedno ve~jih potrebah po energiji postajata klju~na dejavnika razvoja dru`be. Zato se s pojmoma »u~inkovita raba energije (URE)« in »obnovljivi viri energije (OVE)« danes sre~ujemo vsi. Tudi zakonoda-ja, okoljska problematika in cene energentov vedno bolj pritiskajo na kon~ne uporabnike, ki se bodo morali s temi vpra{anji prej ali slej soo~iti.

Pravilna uporaba energije se vedno obre-stuje: prihranek energije pomeni tudi pri-hranek stro{kov. Z upo{tevanjem pravil URE

in OVE se viri energije uporabljajo na raci-onalen na~in, pri tem pa se uporabnikom ni potrebno odpovedati udobju, ki so ga vajeni.

Energetika Ljubljana je prvo slovensko energetsko podjetje, ki ponuja nepovra-tne finan~ne spodbude gospodinjstvom, ~e investirajo v okolju bolj prijazne energetske sisteme za oskrbo z zemeljskim plinom ali toploto. Finan~ne spodbude so namenjene tudi javnemu sektorju, pravnim osebam in podjetnikom. •

Nepovratna sredstva tudi za u~inkovito rabo energijeZ u~inkovito rabo energije privar~ujete in hkrati skrbite za okolje

Jo`ica Ekart, urednica revije Var~ujem z energijo

... Z ENERGIJO, KI SE OBRESTUJE!

Informacije na:

www.energetika-lj.si/ucinkovita-raba-energije

Če potrebujete zemeljski plin in toploto, izkoristite možnost povračila dela stroškov investicije!Skupna višina nepovratne finančne spodbude za izvedbo posameznega ukrepa lahko znaša tudi do 20 odstotkov vrednosti priznanih stroškov investicije (vendar največ 0,047 EUR/kWh enoletnega prihranka energije, ki ga prinese izvedba posameznega ukrepa).Sredstva so namenjena za ukrepe v stavbah v Mestni občini Ljubljana in sosednjih občinah, kjer je Energetika Ljubljana prisotna s svojim omrežjem.

Energetika Ljubljana nudi nepovratne finančne spodbude za ukrepe v večjo energijsko učinkovitost obstoječih stavb za:

vgradnjo novega kotla na zemeljski plin energetski management vgradnjo nove toplotne postaje izdelavo energetskega pregleda

INVESTICIJA VPRIHODNOST...

* Dodatne informacije na:www.energetika-lj.si/ucinkovita-raba-energije

*

Investirajte v prihodnostti jt ih d t!

DVOJNI PRIHRANEK!

Nepovratne finančne spodbude

Cenejši energent

Revija je v letu 2012 uspe{no zaklju~ila leto

Pri tem {e ugotavljajo, da koli~ine vsako leto rastejo. V povpre~ni posodi za odpadke se je dele` plenic s 4% pove~al na 8%. Izra~unali so tudi, da se v plenicah skriva velik denar, saj otrok v prvih 2,5 letih porabi za 1000 funtov plenic.

Nova tovarna in zbiralni pristopPlenice so postale vir glavobola tudi

za mnoge lokalne oblasti. Praznjenje posod vsak drugi teden in posledice, ki so jih vohali zlasti v poletnih mesecih, so smeti{~na podjetja prisilili, da jih za~nejo zbirati posebej. Po nekaj preizkusih so ugotovili, da so najbolj{a re{itev poseb-ne rumene vre~e, ki jih zapirajo s ~rnim lepilnim trakom. Samo v Walesu zberejo 10 ton plenic na teden, zato so iskali re{itev, ki jo je ponudila severnoameri{ka firma Knowaste, ki to tehnologijo trì è od 1990. Nato so lani v West Bromwichu postavili prvo recikla`no tovarno s kapa-citeto 36.000 ton letno. Ustanovili so {e

podjetje, ki po mestih, vrtcih, bolni{nicah in domovih za ostarele pobira samo zna~ilne rumene vre~e in jih dobavlja v recikla`no tovarno.

Na~in recikliranja Predelava se za~ne v avtoklavu, kjer

vre~e raztrgajo, vsebino pa sterilizirajo pri visoki temperaturi, pri ~emer se med me{anjem è za~ne lo~evanje vlaken in plastike ter odvzemanje vlage. Vlakna pleni~nih oblog, ki so bila prepojena s kemi~nimi superabsorbenti, po tej obde-lavi postanejo inertna, druga~e bi na sebe {e naprej vlekla vlago in bi bila neuporab-na za druge namene. Sledi natan~nej{e sortiranje in lo~evanje vlaken in plastike, pri ~emer izpirajo {e zadnje strupene snovi, ki bi lahko bile v me{anici. Plastiko spremenijo v granule, jih ve~krat operejo in kon~no pakirajo v vre~e, vlakna so primerna za izdelavo kartona, biolo{ke ostanke pa po{ljejo preko ~istilne naprave v kanalizacijo. Najbolj zanimiv je plasti~ni del ostankov, saj je vrhunske kvalitete, izdelan vedno iz enakega materiala in se odli~no prodaja. Plastiko predelujejo v stre{nike, manj obremenjene dele naprav, kompostnike, klopi in desetine drugih proizvodov.

Plenice so problem povsodKljub temu, da se vsakr{nih polnih

plenic in drugih higienskih pripomo~kov z veseljem ~im prej re{imo, so v resnici zelo pomemben vir surovin. V ZDA samo plenice zajemajo kar 2% vseh odpadkov, kar je ogromna {tevilka. Nizozemci è dolgo izra~unavajo, kaj bi se jim najbolj spla~alo. Ko so primerjali seìganje s kom-postiranjem in zakopavanjem, se je teh-tnica prevesila k seìganju, kljub temu, da so emisije pri tem najve~je. Kompostiranje pa ni preve~ zanimivo zaradi vlaken, ki so kemi~no obdelana in jih ne morejo izlo~iti iz me{anice. Podobno tovarno kot jo imajo sedaj Angleì pa so za~asno zaprli, ker je bil dotok plenic premajhen in se je seìganje bolj spla~alo, seveda na {kodo okolja. Podobno se obna{ajo tudi v ZDA, kjer dolar in cent dolo~ata izbrano tehnologijo, saj okolje vse prenese, pa tudi prostora za zakopavanje je {e dovolj. Pri tem je potrebno vedeti, bodo Angleì zaradi novega na~ina recikliranja plenic v okolje poslali za 71% manj ogljikodioksi-dnih emisij, kot ~e bi jih se`gali.

Star{i, bolni{nice in domovi za ostarele niti ne pomislijo, da bi sodobne plenice zamenjali z obi~ajnimi za ve~kratno upo-rabo, zaradi tega ima tak{na tehnologija {e veliko bodo~nost. Z novim na~inom recikliranja zato ne bo potrebno nobene-mu uporabniku imeti slabe okoljske vesti, ko bo naslednji~ previjal kogarkoli. •

Tihec

OKOLJSKO OGLEDALO30

Angleì reciklirajo plenice

Otro{ke plenice, higien-

ski vlo`ki ter plenice in

pripomo~ki za odrasle in

ostarele so odpadki, ki so se

jih do sedaj vsi branili, ter

skoraj brez izjem zakopavali

na smeti{~ih. Angleì so

ugotovili, da na leto pride-

lajo ve~ kot milijon ton

teh odpadkov ter da jih

odstranjevanje stane 100

milijonov funtov letno.

POTEK PROCESA - GRAFIKA

Glavno delo opravijo veliki vrte~i sterilizatorji plenic Iz recikliranih vlaken in plasti~nih pelet lahko izdelamo ve~ razli~nih proizvodov

OKOLJSKO OGLEDALO 31

Procesorske zmogljivosti ra~unalnikov in kapacitete hranjenja podatkov vse bolj nara{~ajo, vzpostavljajo se podat-kovni centri {irom po svetu. Ti centri porabijo veliko elektri~ne energije in pri tem nastajajo ogromne koli~ine odpadne toplote, ki jo je mo`no koristno porabiti. Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko veliki podatkovni centri porabijo tudi do 50% vse energije samo za hlajenje.

Odpadna toplota v podatkovnih centrihPodatkovni centri so obi~ajno v ve~jih

prostorih v katerih so name{~eni {tevil-ni ra~unalniki, omre`ne komponente ter mediji za hranjenje podatkov. Govorimo o skorajda nepredstavljivih procesorskih zmogljivosti, ki iz dneva v dan nara{~ajo. ^lovek iz dneva v dan proizvede ve~ podatkov, ki jih èli hraniti in obdelovati, poleg tega se vse bolj hranijo ter obde-lujejo ve~predstavnostne vsebine (slike, video), ki zasedajo {e ve~ podatkovnih kapacitet. Za hitro procesiranje in komuni-ciranje s svetom se porabi veliko elektri~ne energije in pri tem se proizvede odpadna toplota. Odpadno toploto je nujno odva-jati iz podatkovnih in ra~unalni{kih cen-trov, saj bi v nasprotnem primeru lahko v nekaj minutah pri{lo do pregrevanja opre-me in avtomatskega izklopa ali okvare. Odvajanje toplote se najpogosteje izvaja s klimatskimi napravami, ki hladijo prostor na konstantno temperaturo, toplota pa se odvaja v okolico zunaj stavbe. Z vse ve~jimi zmogljivostmi sistemov in kon-centracijo procesorskih mo~i ter energije na vse manj{e ~ipovje postaja jasno, da je uporaba vodnega hlajenja neizogibna.

Mo`nosti kori{~enja odpadne toploteOdpadna toplota se lahko iz podatkov-

nih centrov odvaja preko teko~ega medija (vodno hlajenje), z odvajanjem toplega zraka in dovajanjem hladnega (zra~no hlajenje, v~asih tudi t.i. »free cooling«) ali s pomo~jo toplotnih ~rpalk oz. klima naprav, ki ohlajajo zrak. Ogret medij je mo`no uporabiti za neposredno ogreva-nje drugih prostorov, na primer zra~no ogrevanje rastlinjaka, talno ogrevanje. V drugih primerih pa se uporabijo toplotne ~rpalke, ki ogretemu mediju iz podatkov-nega centra odvzamejo toploto, dodajo

elektri~no delo in dvignejo temperaturo drugega ogrevalnega medija na zahteva-no temperaturo, na primer za daljinsko ogrevanje stavb, ogrevanje sanitarne vode, ogrevanje bazenov in podobno. Odpadno toploto torej koristimo neposredno ali s pomo~jo toplotnih ~rpalk. Ko mediju odvzamemo toploto, se le ta lahko vra~a nazaj v podatkovni center in tam ohlaja ra~unalni{ke komponente.

Primeri v praksiNekateri primeri uporabe odpadne

toplote iz podatkovnih centrov so {e raz-meroma {tudijske narave, drugi pa so è popolnoma operativni in predstavljajo pomemben element pokrivanja energijskih oz. toplotnih potreb poslovnih prosto-rov, stanovanj ali zgradb. Prvi primer je iz Kraljevega Instituta za Tehnologijo v Štokholmu kjer iz njihovega podatkovnega centra odvajajo toplo vodo, pribli`no 50°C, ki se uporablja za ogrevanje okoli{kih stavb. Drugi primer je iz korporacije TeleCity, ki ima v Parizu enega od ve~jih podatkovnih centrov. Odpadna toplota iz podatkov-nega centra se uporablja za ogrevanje t.i. »Arboretuma klimatskih sprememb«, v katerem znanstveniki simulirajo klimatske spremembe do leta 2050 in zmo`nost prilagajanja rastlin na novo okolje. Tretji primer prihaja iz Londona kjer je velik podatkovni in komunikacijski center pod-jetja Telehouse Westdata. Odpadna toplota se uporablja za ogrevanje okoli{kih stavb.

Iz odpadne toplote podatkovnega centra je mo`no zagotavljati do 9MW energije za ogrevanje. etrti primer prihaja iz Švice kjer se iz IBM-ovega centra ogreva bli`nji javni bazen. Topel zrak iz podatkovnega centra prehaja skozi toplotni izmenjevalec, kjer se na drugi strani ogreva topla voda, ki nada-lje ogreva bazen. Proizvedena odpadna toplota bi sicer zado{~ala za ogrevanje 80 gospodinjstev. Napredne primere uporabe odpadne toplote najdemo tudi na Finskem kjer za hlajenje podatkovnih centrov upo-rabljajo morsko vodo. Po odvzemu toplo-te iz podatkovnega centra morska voda potuje skozi toplotni izmenjevalec, kjer se toplota prenese na ogrevalno vodo, ki se uporablja za ogrevanje okoli{kih stavb.

Prilo`nostiZaklju~imo lahko, da hlajenje podat-

kovnih centrov predstavlja prilo`nost tako za podjetje, ki ima v lasti podatkovni center, kot za podjetja specializirana za hlajenje, kot tudi za {ir{o okolico ali ob~ino, ki bi to toploto lahko uporabljala. Podjetje, ki ima v lasti podatkovni center lahko s prodajo odpadne toplote pridobi dolo~ene sredstva in na ta na~in zmanj{a stro{ke za delovanje centra. Specializirana podjetja za hlajenje oz. klimatizacijo pri-dobijo posel, lokalna skupnost pa pride do razmeroma poceni in lokalnega vira ogrevanja prostorov ali sanitarne vode. •

mag. Roman Tomaì~

Podatkovni in ra~unalni{ki centri kot vir energije

Kori{~enje odpadne toplote iz podatkovnih centrov predstavlja dobro poslovno prilo`nost ter pravilen odnos do u~inkovite

rabe energije. (vir: WikiCC, 123net)

V resnici pa to sploh niso odpadki temve~ odli~en vir hranil za iz~rpana polja in vrtove.

Pospe{eno razpadanjeVsak, ki biolo{ke ostanke kompostira

na svojem vrtu ve, da je to naraven, ven-dar zelo po~asen proces. Po petih letih raziskav pa so v singapurskem podjetju Biomax Technologies odkrili na~in, kako pospe{iti njihovo spreminjanje v gnojilo. Najprej so poiskali ve~ vrst naravnih, gen-sko nespremenjenih bakterij, na{li na~in za razmnoèvanje in me{anje ter izbrali tak{ne, ki med seboj dobro sodelujejo. Nato so izdelali poskusni kompostirnik v laboratorijski velikosti, ki je odli~no delo-val, problemi pa so se pojavili, ko je bilo potrebno ugotovitve prenesti na indu-strijsko velikost. Bakterije so ob~utljive, zato lahko delujejo samo v primernem okolju.

Na~in delovanjaBiolo{ke ostanke je potrebno najprej

zmleti na primerno velikost, saj je med njimi vse, od olupkov sadja do vej. Nato jih stresejo v kompostirno napravo, ki jo

izdelujejo v treh velikostih, 4000, 22.000 in 80.000 litrov. Med me{anjem dodajo encime in bakterije, v razmerju 1 kg na tono materiala, potem pa vse skupaj ogrejejo na 80°C. Pri tem odmrejo vse bolezenske klice hkrati pa se aktivirajo encimi in bakterije, ki so na tej tempera-turi najbolj aktivne in opravijo fermenta-cijo vsebine. Po 24 urah iztresejo naravno gnojilo, ki je visoko hranljivo, brez vonja, v njem pa ni {kodljivih bakterij ali mr~esa.

Primerjava z drugimi sistemiObi~ajni in anaerobni sistemi za indu-

strijsko kompostiranje zasedejo ve~je povr{ine, so v za~etku cenej{i, vra~ilo investicije pa je zelo dolgo, saj predelavo opravijo v 6 mesecih. Novi sistem stane okrog pol milijona dolarjev, za pridelavo

10 ton komposta na dan, pri ~emer se denar povrne v dveh letih. Sistem Biomax je tako hiter, da tudi strokovnjaki ne ver-jamejo da deluje, zato je proizvajalec è velikokrat dokazoval delovanje z odpadki, ki so jih s seboj prinesli bodo~i kupci. Nov izdelek ima prednost tudi pred kompo-stirnimi sistemi, ki hkrati proizvajajo bio-plin, saj je vanje potrebno odlagati to~no dolo~ene biolo{ke ostanke v predpisanem razmerju, Biomax pa »po`re« in predela vse, kar vrèjo vanj.

Trenutno so svoje naprave prodali v Avstralijo in ZDA, ~as pa bo pokazal, ali bo nova tehnologija v kratkem revoluci-onirala predelavo biolo{kih odpadkov. •

Tihec

OKOLJSKO OGLEDALO32

Kompostiranje v 24 urah

Biolo{ki odpadki so izziv

za vse firme, ki se po

vsem svetu ukvarjajo z

njimi. ê jih pravilno ne

obdelajo, postanejo vir

toplogrednih plinov in

neprijetnih vonjav.

Zmlete biolo{ke ostanke s tra~nim transporterjem presipajo

v Biomax

Po 24 urah izsipajo zrel kompost, ki ga lahko razvaàmo v

velikih vre~ah

Podjetje Mesec d.o.o. je specializira-no in eno vodilnih slovenskih podjetij na podro~ju filtriranja vode, meh~anja vode in ~i{~enja pitne vode. Na{a osnovna prednost je stalno izpopolnjevanje in izku{nje, ki nam omogo~ajo, da lahko naro~nikom ponudimo tako izdelke vodilnih svetovnih ponudnikov kot tudi lastne re{itve.

Zaradi dobrega znanja o vodi, o vodnih filtrih in meh~anju vode ter zaradi dobrih poslovnih partnerjev, kupcem nudimo celovite re{itve, prilagojene njihovim èljam in potrebam.

Uporabnikom zagotavljamo celovito pod-poro, svetovanje pri izbiri sistemov in naprav ter celovito ponudbo vzdrèvanja vseh vrst sistemov in opreme za filtriranje, meh~anje in UV dezinfekcijo vode.

V zadnjem ~asu je velik poudarek na izkorist-ku vodnih virov, kot sta deèvnica in voda iz vrtin.

Uporaba deèvniceObi~ajno se deèvnica zbira iz

stre{nih povr{in, kjer izpira razli~ne ne~isto~e. Te ne~isto~e je smotr-no odstraniti, preden pride voda v zbiralnik. Filtri za deèvnico 3p so namensko izdelani za filtriranje deèvnice, so kvalitetni in zelo eno-stavni in ekonomi~ni za vzdrèvanje.

Za kvalitetno pripravo de`nice, so

klju~ni slede~i koraki:- filter pred vstopom vode v zbiralnik,- mirni dotok,- plavajo~i odvzem,- preliv.

Pravilno pripravljena in skladi{~ena voda bo ostala bistra in sveà.

V primeru, da se deèvnica èli koristiti kot pitna voda, je potrebno za filtrirnim

sistemom vgraditi UV dezinfekcijski sistem.

Vodni filtri za toplo-tne ~rpalke voda-voda

Vodni filter pred toplo-tno ~rpalko je nujen del opreme za nemoteno in varno delovanje toplotne ~rpalke.

Namen filtra je, da zadrì umaza-nijo in delce ter s tem varuje lamele toplotne ~rpalke pred zama{itvijo. Glede na zahtevan pretok skozi filter in kvaliteto vode (vsebnost trdih del-cev v vodi) izberemo ustrezen filter. Ve~ji je pretok in bolj je voda obre-menjena s trdimo delci, ve~ji filter potrebujemo.

Ve~ informacij lahko poi{~ite na spletni strani www.mesec.si ali

pokli~ite podjetje Mesec d.o.o., Stegne 7, Ljubljana, tel. 059 077 090 ali gsm 041 403 432 in naro~ite brezpla~en prospekt ali predstavitev izdelkov. •

33

Za brezplačen prospekt in informacije o naših izdelkih nas pokličite na telefon

059 077 090 ali 041 403 432

Filtri za vgradnjo na vstopu v hišo ali objekt, fi ltrirni sistemi za lastna zajetja in kapnice, dezinfekcija vode.

Naprave in sistemi za mehčanje vode.

Vrhunski čis lni sistemi za pitno vodo - izvir čiste, osvežujoče in zdrave vode iz domače pipe.

Najsodobnejši dosežek pri čiščenju in ionizaciji pitne vode. Ionizirana bazična voda je živa voda. Je močan an oksidant, ki pomaga odstrani zakisane odpadke iz telesa in povečuje splošno odpornost organizma.

Tehnologija vodnih barov brez balonov uste kle ničene vode.

www.mesec.s iModra številka: 080 35 39

Mesec d.o.o., Stegne 7, 1000 Ljubljana [email protected]

MESEC sistemi - specialisti za vodo

Filtrirni in UV dezinfekcijski sistem za hi{no uporabo

Zbiralnik deèvnice - pravilna priprava vode îstilni filter za deèvnico pred zbiralnikom

Ta igra pa na àlost vpliva tudi na dejav-nosti, ki bi jih morala ob~ina zagotavljati svojim krajanom, med njimi tudi kanaliza-cijsko omre`je in ~istilne naprave.

Ko zmanjka pametiOb prestopu v krasni novi neoliberalisti~ni

na~in ìvljenja, se je med ljudmi poja-vilo nekak{no komaj prikrito besnilo, o katerem skoraj vsak dan beremo v ~asni-kih. Komunalna podjetja zara~unavajo neobstoje~e usluge, nepo{teno zasluèn denar pa jim je mo`no izpuliti samo z ve~letnimi to`bami. Ali pa primer, ko ùpan spreminja stoletja ute~en sistem preskrbe kraja z vodo, da bi lahko prijateljska podjetja pristavila svoj lon~ek. Pa tudi na~rtovalce kanalizacijskih sistemov zanese v megalo-manske projekte, za katere ob~ani vnaprej pla~ujejo polo`nice, obljubljene kanalizacije pa od nikoder, ali pa bo njeno delovanje drago kot àfran.

Na komunalnem podro~ju ni potreb-no biti strokovnjak, saj obi~ajna kme~ka pamet ve~inoma zadostuje. Kadar je gra-dnja razpr{ena, je bolje skupaj investirati v posamezne ~istilne naprave ob stavbah in ne graditi neskon~nih omreìj, saj so posa-mezne biolo{ke ~istilne naprave v mnogih primerih najpametnej{a in dale~ najcenej{a odlo~itev.

îstilna lisica ClearfoxJe ime bio~istilne naprave, v katero na eni

strani vstopajo odplake, na drugi pa izteka ~ista voda, ki jo lahko brez zadr`kov odve-demo v ponikalnico ali bli`nji potok. Deluje samodejno, ne potrebuje priklopa elektrike in ~istilni postopek opravi v treh stopnjah.

Ta enostavna naprava samodejno regulira koli~ino dotoka sveìh odplak in omogo~a naslednji stopnji, bioreaktorju, da v miru opravi svojo ~istilno nalogo. Sestavljajo ga prezra~evalni elementi in posebni nosilci, na katerih se nahajajo ~istilni mikroorganizmi. Odplake se od zgoraj navzdol kaskadno prelivajo ~ez ~istilne stopnje, od koder izte~ejo o~i{~ene. Majhno koli~ino blata, ki prispe v ta del naprave, bakterije popolnoma razgradijo. Kljub temu, da predelane ostanke, v kate-rih plavajo mikroskopsko majhne lupinice odmrlih ~istilnih mikroorganizmov, zajame tok iztekajo~e o~i{~ene vode, je slednja veliko bolj ~ista, kot to zahtevajo predpisi.

Ena naprava lahko pre~isti odplake od 1 do 8 oseb, kapaciteta pa se nato dviga, ~e dodajamo nove enote. Dovod odplak in {tevilo nosilcev mikroorganizmov sta preizku{ena in uravnove{ena, zaradi ~esar bo sposobnost ~i{~enja nespremenjena, ne glede na to, ali je naprava pod- ali malo preobremenjena. ê primerjamo desetle-tno delovanje podobnih bio~istilnih naprav in se{tejemo stro{ke delovanja

ter ~i{~enja se izkaè, da bodo stro{ki delovanja bio~istilne Clearfox dolgoro~no najni`ji.

Biorock o~isti 98%Spada v skupino samodejnih ~istilnih

naprav, ki uporabljajo biolo{ko filtriranje. Sestavljena je iz dveh lo~enih vkopanih tan-kov iz HDPE plastike, ki sta povezana z ve~ cevmi. Odplake vtekajo najprej v prvi tank, kjer se iz njih izlo~ajo trdni delci, olja, masti. Pri tem se za~ne prva stopnja biolo{kega ~i{~enja, nato pa se delno o~i{~ene odplake po cevi preto~ijo v drugi tank, v katerem se nahaja biofilter. Pretok deluje samodejno, saj je cev poloèna z rahlim padcem. V drugi enoti se nahaja Biorock material, ki ga proizvajalec obdela z encimi. Ti pospe{ujejo rast ~istilnih bakterij, ki predelajo organske delce in vodo o~istijo v postopku, ki je kombinacija aerobi~no/ anoksi~ne biolo{ke razgradnje in ~i{~enja.

Naprava nima nobenih gibljivih delov, za popolno aktiviranje po prvem zagonu potrebuje 24 ur, ~istilna sposobnost pa se ne zmanj{a kljub dolgim obdobjem brez dotoka odplak. Stro{ki delovanja in vzdrèvanja so zelo nizki, zaneslji-vost delovanja pa visoka. Naprava deluje nesli{no in izpolnjuje zahteve standardov s tega podro~ja. Izdelujejo jih v velikosti za 5, 10 ali 15 oseb, ~e pa ve~ naprav postavimo vzporedno sposobnost naraste, saj serija Biorock M lahko o~isti odplake za do 300 oseb, mo`nost dograjevanja novih enot pa je ena od najve~jih predno-sti tega sistema. •

Tihec

OKOLJSKO OGLEDALO34

Ob~inske neumnosti in ~istilne naprave

Clearfox naprava je lahka zato jo lahko premikamo in

vkopljemo ro~no

Bio~istilna naprava Biorock vodo o~isti samodejno in ne potrebuje elektrike

Slovenija, ki je po {tevilu

prebivalcev manj{a kot

kak{no pari{ko predmestje,

je trenutno razparcelirana

na 212 ob~in. Med ùpani

na àlost najdemo veliko

tak{nih, ki se obna{ajo kot

lokalni {erifi in sprejemajo

ob~inske predpise, ki se

postavljajo nad zakon, ker je

to pri nas pa~ mo`no.

Prihranki energije na eno zimo v 200 m2 velikem stanovanju ob prezra~evanju z vra~anjem toplotePrezra~evanje z rekuperaci-

jo vpliva na koli~ino porablje-ne energije v ~asu ogrevanja pozimi in prav tako ob hla-jenju prostorov poleti. Poleti nam hlad, ki je akumuliran v hi{i, ohlaja dovodni zrak, kar pomeni, da v poletnem ~asu v hi{o ne vpihujemo zrak z zunanjo temperaturo ampak delno ohlajen. Za primerno ohlajanje prostorov je potreb-no tako manj dodatne energi-je, kot ~e bi vpihovali neohla-jen zrak. V zimskem ~asu pa seveda rekuperiramo toploto odpadnega zraka. Prihranek energije pozimi bi za hi{o z 200 m2 ob izmenjavi 200 m3/h zna{al okoli 40kWh dnevno, kar je ob 5 mese~ni ogrevalni sezoni 6000 kWh letno. Ob trenutni ceni elektri~ne ener-gije prihranimo s tem na~inom 700 eur letno. Sicer imamo ob tem {e dolo~ene stro{ke za filtre in porabljeno energijo za delovanje naprave, vendar ti stro{ki ne preseèjo 150 eur na leto.

Trajanje vgradnje in zagona prezra~evanja za stanovanje 200 m2

Obstaja mo`nost vgra-dnje prezra~evanja v obstoje~ objekt, vendar gre v tem pri-meru za precej velik poseg, ki se ga obi~ajno izvaja skupaj s {e kak{no zamenjavo stavb-nega pohi{tva ali izvajanjem druge obnove. Prezra~evalni sistem se v tem primeru ne izvede popolnoma optimalno, kot v novogradnji, vendar {e vedno funkcionalno. Vgradnja sistema pri novogradnji traja od 3 do 4 dni, pri sanaciji pa do enega tedna. Obi~ajno se naredi spu{~en strop v hodni-ku, preko katerega se razve-de cevi, vpihi in odvodi so pa v tem primeru na stenah. Vpihovalni elementi se prila-godijo tako, da zrak porinejo po celotnem prostoru.

Prilagajanje delovanja zra~enja potrebam uporabnikaTudi regulacija in krmiljenje

sistema vplivata na uporab-nost sistema za prezra~evanje. Tedenska programska ura ter senzorji za merjenje CO2 in relativne zra~ne vlage avtoma-

tizirajo sistem do te mere, da prezra~evanje ni ve~ prva nalo-ga na katero moramo pomisli-ti, ko se vrnemo z dopusta, ko se ukvarjamo s kuho, ko zapu-stimo kopalnico, sanitarije in podobno. Pomembno je tudi, da regulacijo, ki jo imamo na voljo nastavimo tako, da sis-tem deluje glede na potrebe in ne ves ~as v enaki hitrosti. To je pomembno {e posebej pozi-mi, ko lahko v ~asu odsotnosti, kljub entalpijskemu izmenje-valcu, hi{o {e vedno prekomer-no izsu{imo.

Sodobni prezra~evalni sistemi in dovr{enostSodobni prezra~evalni siste-

mi s povratkom energije se zelo razlikujejo od klasi~nih kanal-skih prezra~evalnih sistemov, kot jih sre~ujemo v poslovnih prostorih. Dvomi v kakovost sistema so tako popolnoma odve~. Bolj{i sistemi so dejan-sko nesli{ni na vseh dovodih in odvodih, zaradi visokih tempe-raturnih izkoristkov izmenjeval-ca pa tudi ne ~utimo razlike v temperaturi med notranjim in sveè dovedenim zrakom. •

PREZRAÊVANJE

3535

Prezra~evanje z vra~anjem toplote bistveno zniùje stro{ke ogrevanja

36

Poleg du{ikovih oksidov se pove~uje tudi koli~ina drobnih delcev, zato povsod v Evropi opaàmo nara{~anje onesnaènosti. Ta je najvi{ja v mestnih sredi{~ih in ob prometnih cestah, nanjo pa vpli-vajo tudi trenutne vremenske razme-re. Zaradi {kodljivih u~inkov je marsikje potrebno prebivalce obve{~ati o stopnji onesnaènosti, zlasti ~e ta preseè najvi{je dopustne vrednosti.

Program CiteairNamenjen je obve{~anju me{~anov o

tem, kako onesnaèn je zrak. Zato lahko ljudje v ~asu vi{je onesnaènosti spre-menijo svoje dnevne na~rte in se ~im manj zadrùjejo zunaj. To zlasti velja za ljudi z boleznimi dihal, srca, oìlja ter za nose~nice in otroke. Trenutno onesnaènost ponazorimo z barvno lestvico s petimi stopnjami ali s {tevilko. Zelena ozna~uje ~ist zrak rde~a pa mo~no onesnaèn zrak. Ker so koncentracije onesnaèval najvi{je v prometu, na obro-bju pa ni`je, vedno podajo vrednosti v prometu in izven njega.

Maribor med evropskimi mestiSodelovanje v projektu Citeair Mariboru

kot prvemu mestu v Sloveniji omogo~a, da lahko me{~ani preko spleta opazujemo stanje v mestu. S klikom na www.airqualitynow.eu in s klikom na Maribor sledi slikovna infor-macija o trenutnem stanju. Na~in prikaza je razumljiv ter prikazuje trenutno kakovost zraka v mestu, ê bi onesnaènje preseglo vse pametne meje, bi morali izvesti za~asne ukrepe, na primer omejiti promet, zaustaviti kuri{~a na manj ~iste energente ali omejiti delovanje industrijskih onesnaèvalcev.

Du{ikov dioksid in ozon Koli~ina du{ikovega dioksida (NO2) je

v mestih odvisna predvsem od vremenskih razmer in prisotnosti ozona, glavni vir pa je promet. Onesnaènost je visoka poleg

prometnih cest, in v hladnih zimskih dneh z malo vetra. Povi{ana prisotnost tega plina povzro~i ka{elj, bronhitis, oslabitev imun-skega sistema, pove~anje alergijskih reakcij ter vi{je stopnje obolevnosti, prizadeti so tudi astmatiki.

Ozon (O3) je visoko reaktiven plin, ki je v stratosferi koristen, pri tleh pa {kodljiv. Vir so izpuhi motornih vozil, industrija ter hlapi goriv in topil, pa tudi gozdni in travni{ki poàri, pojavlja se tudi v son~nih dneh poletnih mesecev. Ve~kratna izposta-vljenost povi{anim stopnjam ozona lahko povzro~i stalne okvare plju~, bole~ine v prsih, ka{ljanje, bruhanje in draènje grla. Nastaja v onesnaènem zraku in vro~em vremenu zato {kodi vsem, ki se gibljejo na prostem, posebej otrokom, starej{im, delav-cem in {portnikom.

Trdni delci in `veplov dioksidSestava delcev je odvisna od izvora,

manj{i pa ostanejo v atmosferi ve~ tednov in jih iz zraka spere {ele de`. Glavni viri so

promet, tudi letalski, industrija, energetski objekti kuri{~a. Ve~ina delcev je sestavlje-na iz ogljika, na tega pa se veèjo kovine, organska topila ali ozon. Najmanj{i delci so najnevarnej{i, pove~ajo umrljivost za boleznimi dihal, srca in oìlja. ê vsebujejo te`ke kovine, je njihova strupenost {e ve~ja, prisotnost cinka pa pove~a mo~ vnetja, vi{a stopnjo odmiranja tkiv in povzro~a preob~utljivosti plju~.

@veplov dioksid (SO2) je brezbarven plin z vonjem, ki draì, z vlago se spremeni v `veplovo kislino ki se nato nalaga kot kisel de` ali sneg. Industrija ga uporablja za beljenje, dezinfekcijo in konzerviranje hrane. Glavni vir je zgorevanje nafte ali premoga, elektrarne, rafinerije nafte in veliki industrijski obrati. Kratkoro~no izpostavljanje `veplo-vem dioksidu povzro~i teàve astmatikom in ob~utljivim ljudem, otroci pa v krajih z onesnaènim zrakom pogosteje obolevajo za ka{ljem, bronhitisom in infekcijami globlje v dihalih. •

Tihec

Kaj dihamo v mestih

Kakovost zraka v mestih

bi bilo potrebo enako

resno obravnavati, kot glo-

balno segrevanje.

Podoben prizor lahko danes vidimo v vseh malo ve~jih slovenskih mestih

Pitna voda je na{ vsakodnevni stalni spremljevalec. Vsak Nemec porabi na dan povpre~no 120 litrov vode, od tega jih samo pet spije ali porabi za pripravo hrane. Voda pa je tudi najpomembnej{i element za osebno higieno, pranje ali ~i{~enje. Zato ni ~udno, da je pitna voda v Nem~iji, Avstriji ali Švici najstro`je kontrolirano ìvilo.

Proizvajalec z rodovnikomPodjetje Rehau je vodilni proizvajalec

na podro~ju razli~nih izdelkov iz polime-rov, ki jih uporabljajo v industriji, obrti, gradbeni{tvu in proizvodnji vozil. Je sodob-no in profesionalno vodeno druìnsko podjetje ter v industriji polimerov nekaj posebnega. Med njihove glavne dejavnosti spadajo razvoj novih materialov, instalacij-skih sistemov in tehnik za obdelavo povr{in. Firma ima 15.000 zaposlenih, deluje na 170 krajih po vsem svetu in spada med vodilne inovatorje na svojem podro~ju. Tudi zato so uporabniki njihovih cevnih sistemov Rautitan nagrajeni s trajnostjo i zanesljivo-stjo proizvodov.

îstost vode ni samoumevnaDa tak{na posebna kakovost prihaja kar

iz pipe, ni povsem samoumevno. Tudi zato, ker je distributer za kakovost pitne vode odgovoren samo do hi{nega priklju~ka. Na teh zadnjih metrih pa o kvaliteti vode odlo~a hi{na napeljava. Zato je ob novogradnji ali popravilu domovanja pomembna odlo~itev za sistem napeljav, ki bodo sposobne ohra-niti ~istost pitne vode za dolga desetletja. Sistem za razvod pitne vode RAUTITAN, ki ga proizvaja Rehau, je zaklju~en in hkrati zelo prilagodljiv ter omogo~a svobodno

odlo~anje in posebne izvedbe. Strokovnjak obrtnik lahko iz {irokega nabora izdelkov izbira med upogljivimi in ravnimi cevmi ali med fitingi iz polimerov, medenine ali ner-javnega jekla. Vsi na{teti elementi zagota-vljajo uporabniku izjemno dolgo ìvljenjsko dobo ter zanesljivost.

Novi materiali in re{itveProizvajalec Rehau je za izdelavo cevi

izbral visokoodporno plastiko z oznako PE.Xa. To je izbolj{ana izvedba polietilena ki ga è dolgo uporabljajo pri izdelavi tetrapak embalaè za mleko ali sokove, v katerih ostanejo sveì, higiensko neopore~ni in brez priokusov.

Izjemno visoke zahteve glede kvalitete pitne vode izpolnjuje Rehau tudi z novimi navojnimi fitingi Rautitan SX. Z njimi so raz{irili sistem in izkoristili posebne lastno-sti nerjavnega jekla. Rezultat je odli~en in uravnoteèn program, ki graditeljem omogo~a, da e danes vgradijo sistem, ki pre-sega zahteve bodo~ih standardov s podro~ja higiensko ~iste pitne vode. Ve~ informacij na www.rehau.at/saubereswasser. •

IN[TALACIJE 37

SAMO NAJBOLJŠE.HIGIENA OD SAMEGA ZAČETKA. CEVNI SISTEM RAUTITAN.

Načrti za prihodnost? Naj bo del njih

tudi najvišja higiena s cevmi za pitno

vodo RAUTITAN. Tako bo pitna voda v

vaši hiši vedno pitna. Zanesljivo – za

generacije.

Univerzalen. Gospodaren. Varen.

REHAU Gesellschaft m.b.H.

Region Southeast Europe

Industriestraße 17

2353 Guntramsdorf

Österreich

www.rehau.at/saubereswasser

Instalacijski sistem RAUTITAN lahko dobite pri naslednjih partnerjih v Sloveniji:

THS d.o.o., Zagrebška cesta 28, 2000 Maribor

REVIS d.o.o., Ljubljanska cesta 89, 8000 Novo Mesto

INPOS d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje

INT d.o.o., Zaprta ulica 4, 6310 Izola

îsta pitna voda za vse ìvljenje

Polimerni in najnovej{i navojni fitingi iz nerjavnega jekla za

trajno higiensko neopore~ne razvode

Povpre~en Nemec na dan porabi 122 litrov pitne vode, od tega 5 litrov za pitje in kuho

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE38

Pi{e: Simon Tihec Argusline za varovanje Lastnost posebnega opti~nega

kabla, da spremeni prehodni signal, ~e nanj pritisnemo s strani, so takoj izkoristili proizvajalci alarmnih siste-mov. Pretvornik na koncu kabla zazna najmanj{o spremembo v liniji in to javi naprej kot alarm. Pri tem lahko razlikuje med pritiskom, ki zna{a samo nekaj gramov, do ve~ ton. Izdelali so pohodne kable za varovanje muze-jev in druge, ki jih vkopljemo pod zemljo ali poloìmo pod plo{~e na vrhu za{~itne ograje. Ker je kabel brez kovinskih elementov ga je nemogo~e odkriti z detektorji kovin ali magne-tnimi senzorji. Premer od 1 do 6 mm, dolìna zanke do 2000 m, deluje od -40 do +85°C, poraba elektrike je zanemarljiva, sistem sestavlja kabel ter signalna omarica s pretvorniki, www.rembe.de •

Button fix za plo{~eVgradnjo okrasnih plo{~, ki jih je

ob~asno potrebno odstraniti in spet vrniti na svoje mesto lahko izvedemo na razli~ne na~ine. Eden najenostavnej{ih je z uporabo skrite spojke, izdelane iz najlona, oja~enega s steklenimi vlakni. Za la`jo montaò brez merjenja uporabimo vlo`ke s konico, ki ozna~ijo mesto montaè fiksirnih gumbov. Mo`na montaà na razli~ne materiale, z vija~enjem, lepljenjem in vgrezanjem, da rego med deli ~im bolj zmanj{amo. Izdelujejo dve izvedbi, plo{~no in kotno, uporabno v industriji, arhitekturi in doma, za la`jo demontaò lahko odlomimo del plasti~nega varovala v dràlu ali dodamo varnostno vrvico, da panel pri nestrokovnem odstranjevanju ne pade. Button fix proi-zvajajo v VB, cena okrog 0,8 € odvisno od koli~ine, www.button-fix.com •

Hladilna oblekaDelo v pregretem okolju je izjemno napor-

no in nevarno. Poleg klimatiziranja prostorov ali pogostih odmorov delavca je ena od mo`nih re{itev hladilna obleka, ki deluje na stisnjen zrak, ki je dodatno hlajen v posebni vortex cevi. Ohlajen zrak vstopa skozi pas v dvoplastni hladilni brezrokavnik, katerega notranja plast je luknji~ava. Zato zrak izsto-pa v obla~ilo delavca in ga hladi. Omogo~a stalno hlajenje, temperaturo prilagajamo z vijakom na napravi, izstopni zrak pa je lahko do 33°C hladnej{i kot vstopni. Nosimo ga nad osebno in pod za{~itno obleko, ovratnik pa lahko razvijemo, da hladi {e vrat in obraz. Brezrokavnik omogo~a prosto gibanje, je pra-len in negorljiv. Naprava ima hladilno mo~ od 246 do 440 W, Vortec personal conditioner, www.vortec.com. •

Lesena kad Izdelujejo jo v Švici, proizvajalec je zanjo in

za druge podobne izdelke prejel ve~ razli~nih oblikovalskih nagrad. Serija lesenih kadi je izdelana po enakih na~elih kot jahte. Tudi izdelujejo jih isti ljudje, delo je ro~no, vsak kos lesa in furnirja je prirezan posebej. Postopek je enak kot visokotehnolo{ki pristopi pri izdelavi delov za Formulo 1. Vse kose po plasteh pola-gajo v model, prilagodijo in zlepijo s pomo~jo vakuuma. Tak na~in izdelave omogo~a izved-bo vsakr{ne oblike, ki si jo lahko zamislijo obli-kovalci, vsak izdelek pa je unikat. Zaradi tankih sten kad nima prelivnega priklju~ka ter stoji na podlagi iz lomljenega kamenja, pod katero je odtok za ta namen. Proizvajalec Bagno Sasso, Ocean Shell, www. bagnosasso.com •

Spojke za vse energente

Monta`ne lesene stavbe je mo`no sedaj {e hitreje sestaviti in omogo~iti vselitev. Popolnoma vse napeljave so v stene vgra-jene è pri proizvajalcu, problem so do sedaj bili samo spoji, ki jih je bilo potrebno izvesti na gradbi{~u. Nov patentiran sistem omogo~a, da se vgrajeni voda, elektronika, elektrika, odtoki in prezra~evalni kanali samodejno poveèjo kar med sestavljanjem sten med seboj. Elementi delujejo kot vtika~ in vti~nica in kot bajonetni priklju~ek, so samocentrirni, povezujejo pa lahko tudi lesene, betonske, kovinske ali ope~ne dele stavbe. Med postavljanjem monta`ne lesene stavbe na betonsko klet na primer, se bodo samodejno vzpostavile vse vertikalne in horizon-talne povezave v obeh delih. Proizvajalec daje na razpolago tudi ra~unalni{ke programe za na~rtovanje in vgradnjo, sistem Unicon, www.dietrichs.com •

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE 39

Adsorberji vlage v plo{~ahSredstvo za adsorbcijo vlage, Silikagel, v pra{ni obliki najdemo

v majhnih vre~kah v okrovu ali embalaì skoraj vseh izdelkov, od ~evljev do zdravil. Vpihujejo ga tudi v distan~nike sodobnih oken. V vedno bolj zbitih elektronskih izdelkih pa za take su{ilce ni prostora, kar re{ujejo z novimi adsorbenti v plo{~ati obliki. Izdelujejo ga v plo{~ah, ki jih lahko s {karjami ali pre{anjem prireèmo na èleno obliko. Izdelajo jih tudi v 3D obliki, da se to~no prilegajo v izdelek. Se ne drobijo ali pra{ijo, mo`na je avtomatizirana proizvodnja, niso topljivi v vodi, pritrjevanje je mehani~no, material lahko celo odtisnejo na èleno povr{ino. Svojo higroskopi~nost obdrìjo zelo dolgo, delujejo od -40 do + 70°C, prevzamejo 0,025 g vode na cm2, www.brownell.co.uk •

Nova okenska letevPaket stekel v sodobnem oknu je potrebno tudi pritrditi.

Proizvajalci imajo problem s pritrdilnimi letvami, saj so privija~ene ali pribite, posledica pa je velikokrat po~eno steklo zaradi takega na~ina montaè. Da bi se temu izognili, so izdelali in patentirali pritrdilno, profilno in tesnilno letev iz plastike, s katero stekla stisnejo v pravi poloàj in nato to letev najprej pribijejo s sponka~em na kompri-miran zrak. Izdelana iz dveh vrst plastike, ima tr{i obarvan rob s tesnilom za odvajanje kondenzirane vlage ter omogo~a vgradnjo ali ponovno demontaò stekel brez po{kodbe stekel ali okvirja. Glavni del kompleta pa je lesena prekrivna letev, ki jo po »klik« sistemu vti-snemo v osnovo in je nevidno pritrjena. Nova pritrditev ustreza vsem standardom, sistem Fixclip, www.knapp-verbinder.com •

Parket iz vejicNova sonaravna talna oblo-

ga je izdelana iz zbirke pre~no rezanih olupljenih vej razli~nih premerov in vrst lesa, dolgih 3 cm, ki so v stoje~em poloàju nalepljeni na leseno nosilno plo{~o. Kosi so su{eni, vendar neobdelani, plo{~e pa so pri-merne za oblogo sten in tal, ter poleg toplotne izolativnosti odli~no du{ijo zvok. Glede na namen jih proizvajalec dodatno obdela z naravnimi sredstvi, da postanejo vodoodporne, zgornji rob pa rahlo zaobli. Vejice na vsako plo{~o polagajo in izbirajo ro~no, pritrjevanje plo{~ s privijanjem ali lepljenjem, velikost prilagajamo z àgo za les. Prazne prostore med vejami po polaganju zapolnimo s priloènimi odrezki iz vre~e. Velikost 1150 x 750, skupna debelina 48 mm, ~i{~enje s sesalcem ali vla`no krpo, www.bleunature.com. •

Visokoodporni Pyro paintPremaz je namenjen

lepljenju, barvanju in tesne-nju delov opreme, ki je izpostavljena visokim tem-peraturam in vplivom raz-taljene kovine, do 1760°C. Prepre~uje kru{enje, obra-bo in oksidacijo povr{in, pove~uje odboj toplotnega àr~enja ter s tem izbolj{uje toplotne lastnosti plo{~, posod, okrovov in konstruk-cij za prelivanje stopljenih kovin. Ima visoko oprijemljivost s podlago, med drugim tudi na temperaturno odporne plo{~e iz aluminija, grafita in keramike. Izdelan je iz dveh komponent, teko~ega veziva in polnilnega pra{ka, ki ju me{amo v razmerju 1:3. Nana{amo ga s ~opi~em, valj~kom ali brizganjem do 9 mm debelo, pri ~emer povr{ina ne razpoka. Okolju prijazen, na vodni osnovi, strdi se v dveh urah pri 95°C, www.aremco.com •

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se obi~ajno investitorji odlo~ijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval naj-bolj u~inkovito in tudi najbolj var~no. Nemalokrat pa se ob tak{ni odlo~itvi pojavijo teàve z razpolo`ljivo vi{ino tal, ki je potrebna za zadostno toplotno izo-lacijo in vgradnjo talnega ogrevanja, in pa problemom maksimalno {e dovoljene obremenitve talne konstrukcije (npr.: pri lesenih medeta`nih konstrukcijah).

Ena od re{itev omenjenih teàv je Uponorjev sistem suhomonta`nega tal-nega ogrevanja, ki omogo~a hitro in ~isto vgradnjo s pomo~jo posebnih suhomonta`nih talnih plo{~. S tem je zagotovljena takoj{nja vselitev (tal ni potrebno su{iti pred vgradnjo zaklju~nih talnih oblog).

Trije prefinjeni elementiUponor sistem suhomonta`nega talne-

ga ogrevanja je sestavljen iz treh elemen-tov: suhomonta`ne plo{~e, plo{~e za prenos toplote in ogrevalnih cevi. V kombinaciji s suhomonta`nimi, predfabriciranimi plo{~ami iz mav~nih vlaken (npr. Knauf Brio) se doseè zelo majhna stati~na obremenitev (samo 25 kg/m2). To predstavlja pomembno prednost pri vgradnji tega sistema na lesene konstruk-

cije (lesene hi{e). Sama sestava tal zagotavlja odli~ne pogoje za hitro regulacijo temperature (hiter odzivni ~as).

Suhomonta`ne plo{~e za vsakr{no podlagoIntegrirani utori na suhomonta`ni plo{~i se

popolnoma prilegajo plo{~i za prenos toplote in Uponor ogrevalnim cevem. Suhomonta`no plo{~o je potrebno enostavno polo iti na tla,

OGREVANJE40

Suhomonta`ni sistem ploskovnega ogrevanja UponorVelika u~inkovitost, kratek ~as polaganja

Hitro prekrivanje sistema talnega ogrevanja s Knauf Brio

plo{~ami (foto Bernd Ducke)

Primerno tudi za stensko ogrevanje

Stroškovno in energijsko učunkovito ogrevanje in hlajenje za poslovne in stanovanjske stavbe

Nizka konstrukcija tal od 50 mm naprej

Kratek čas vgradnje; v kombinaciji s predfabriciranimi ploščami iz mavčnih vlaken so tla takoj pohodna

Majhna statična teža : 23 kg/m2 v kombinaciji s predfabriciranimi talnimi ploščami

Primerno za univerzalno uporabo suhomontažnih plošč

Suhomontažno talno ogrevanjeH I T R O I N E N O S TAV N O Z A V G R A D N J O

Za več informacij:

TITAN d.d. T (01) 8309 170 prodaja (01) 8309 168 tehnična službaF (01) 8309 171E [email protected] www.titan.si www.uponor.si

katera morajo biti poravnana, in, ~e je potreb-no, tudi dodatno toplotno izolirana. V tako polo`ene plo{~e je potrebno vstaviti plo{~o za prenos toplote tam, kjer so predvidene ogre-valne cevi. Na koncu vgraditi Uponor ogreval-ne cevi (MLCP 14x2 mm ali PE-Xa 14x2 mm).

Razmak med cevmi je odvisen od ogreval-nih zahtev in je lahko 150 mm, 225 mm ali 300 mm. Med Uponor suhomonta`no plo{~o in suhomonta`no predfabricirano plo{~o iz mav~nih vlaken je potrebno vgraditi PE folijo

debeline min. 0,2mm.

Vgradna vi{inaPri modernizaciji stare zgradbe ali tudi

gradnji nove zgradbe je konstrukcijska vgradna vi{ina sistema talnega ogreva-nja izredno pomembna. Uponor sistem suhomonta`nega talnega ogrevanja je najtanj{i suhomonta`ni sistem vgradnje tal-nega ogrevanja saj zna{a minimalna vgra-dna vi{ina samo 50 mm. Pri novih zgradbah

se bo vgradna vi{ina pove~ala med 56 mm in 65 mm, kar je odvisno od specifi~nih zahtev po dodatni udarno-zvo~ni izolaciji.

Prednosti:• nizka vgradna vi{ina tal: od 50 mm,• kratek ~as vgradnje in takoj pohoden, ~e

se kombinira s suhomonta`nimi talnimi plo{~ami,

• minimalna stati~na te`a: 25 kg/m2 s suhomonta`nimi talnimi plo{~ami in 61 kg/m2 s cementnim estrihom KB 650,

• primerno za univerzalno uporabo suhomonta`nih plo{~,

• hiter odzivni ~as z majhno akumulacijo,• popolna svoboda pri postavljanju opreme

in pohi{tva, ni vidnih radiatorjev, ki ovirajo kreativnost pri projektiranju,

• toplotna oddaja preko velike povr{ine omogo~a ni jo temperaturo zraka za 1-2°C v primerjavi s konvencionalnimi radiatorji,

• manj{i pretok prahu, kar pomeni zmanj{anje potreb po ~i{~enju.

Poleg navedenega nudi Uponor {iroko paleto proizvodov za sistem vodovoda, radia-torskega ogrevanja in ploskovnega ogrevanja. Za detajlne informacije kontaktirajte podjetje TITAN d.d., ki je uradni zastopnik f. Uponor v Sloveniji. •

Vili Zabret, TITAN d.d.

OGREVANJE 41

Shematski prikaz sestave tal

Uponor suhomonta`na plo{~a Uponor suhomonta`ne plo{~e s plo{~ami za prenos toplote

75%

%

ECOTERM EKOWATT

Na portalu www.varcevanje-energije.si in v reviji odpiramo novo serijo ~lankov OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR na temo ogre-vanja oz. energetske prenove stanovanjskih hi{, in sicer s prakti~nimi prikazi, da je ob sanaciji ogrevanja z uporabo razli~nih energentov mo`no stro{ke zni ati na 1.000 EUR letno, kar je najbr` cilj vseh energetskih sanacij, saj obi~ajno ve~ina starej{ih hi{, porabi nekajkrat ve~ za ogrevanje.

Spodnji grafikon porabljenih sred-stev namre~ nazorno pokaè, da smo pred dvema letoma porabili cca. 18% dru inskega prora~una za hrano, enak dele` za prevoz, cca. 17% skupaj pa za stanovanje vodo, elek-triko, plin ali drugo gorivo. Stanje se v {kodo potro{nika àl izrazito poslab{uje.

Kako smo ìveli leta 2010Iz grafikona razberemo, da je povpre~na

slovenska dru ina, z letnim prihodkom 25.000 EUR (povpre~na neto pla~a je uradno v mese-cu juliju zna{ala 958 EUR), od tega za stano-vanje in ogrevanje stanovanja 2010 pla~ala 4.250 EUR, sedaj v letu 2012 pa najmanj

5.600 EUR, ker so se po dveh letih stro{ki energentov (kurilnega olja) dvignili za najmanj 40%, drugi stro{ki pa tudi nenehno nara{~ajo.

Re{itev - energetska sanacija hi{e z najetim kreditomV naslednjih 10 letih bomo z novo vpelja-

nimi in izvedenimi ukrepi energetske sanacije, glede na predpostavko sedanje letne pora-be za ogrevanje vsaj 2.600 EUR (v kolikor ogrevamo s kurilnim oljem s porabo 2.500 l) privar~evali kar konkretno veliko dru inskega prora~una – to je vsako leto vsaj 1.300 EUR, kar v desetih letih znese najmanj 13.000 EUR.

Ob predpostavki, da se investicija ogreval-nega sistema popa~a s prihranki v 3 do 5 letih (odvisno od vrste ogrevalnega sistema) so v preostalih 7 oz. 5 letih prihranki tolik{ni, da s s tem privar~evanim denarjem, ki ga sedaj ve~ ne me~emo pro~ za predrag energent, lahko dejansko za manj{o hi{o izvedemo {e sanacijo fasade in stavbnega pohi{tva, ter pri-demo dejansko do nove - pove~ane vrednosti objekta, namesto, da bi ta denar stekel v èpe preprodajalcev energentov in dràv, ki svet delajo ranljiv bolj, kot si predstavljamo.

K sodelovanju smo povabili g. Matjaà Valen~i~, energetskega svetovalca

mreè ENSVET, ki nam je podal stali{~e o ekonomski upravi~enosti energetske

sanacije hi{e.

Ob predpostavki, da povpre~na dru ina porabi za ogrevanje 2.500 l kurilnega olja letno, je ta stro{ek pred dvema letoma zna{al 0,74 x 2.500 =1.850 €. Danes ta stro{ek ogre-vanja znese 2.660 €, pri{teti pa je potrebno {e prevoz.

Eko sklad nudi kredit do 20.000 €, vra~ilne dobe do 10 let. Informativna mese~na anuite-ta zna{a 182,19 EUR, za obrestno mero 1,79 % letno (EURIBOR + 1,5 %), z veljavno obre-

OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR42

Starej{e hi{e se izpla~a energetsko sanirati, ~etudi nimate privar~evanega denarja

Stro{ek ogrevanja lahko dejansko prepolovimo!• Pomembni so prihranki popla~ani z investicijo

v nov ogrevalni sistem,

• Po 10 letih izpla~amo kreditne obveznosti iz

prihrankov, ter pove~amo vrednost objekta,

• Iz dru inskega prora~una nismo tro{ili lastnih

sredstev,

• Za izvedene ukrepe smo koristili le prihranke.

Slovenci enako potro{imo za prevoz kot za hrano, isti dele` pa predstavljajo {e stro{ki za

stanovanje, vodo, elektriko, plin ali drugo gorivo.

Grafikon 1: Povpre~na porabljena sredstva gospodinjstev (%), Slovenija, 2010

100 %

80 %

60 %

40 %

20 %

0

Izdatki zaživljenjskepotrebščine

Izdatki zastanovanje, hišo(nakup, prenove,velika dela)

Drugi izdatki

Hrana inbrezalkoholne pijače

Transport

Stanovanje, voda,elektrika, plin

in drugo gorivo

Različne dobrinein storitve

Rekreacija in kultura

Obleka in obutev

Pohištvo, gospodinjskaoprema in storitve

Komunikacije

Hoteli, kavarne in restavracije

Zdravje

Alkoholne pijače, tobakIzobraževanje

stno mero za mesec september 2012, ki zna{a 0,294 % (3M EURIBOR365). Pod dolo~enimi pogoji je mo`no najeti celo do 80.000 € kre-dita, in sicer pod enakimi pogoji.

Stro{ke sklenitve kreditne pogodbe in vodenja kreditov, ter kreditnega zavarovanja zara~una poobla{~ena banka in sicer:- za sklenitev kreditne pogodbe v enkratnem

znesku 1,5 % od vrednosti najetega poso-jila, oziroma najmanj 50,00 EUR in ne ve~ kot 150,00 EUR, oziroma najmanj 50,00 EUR in ne ve~ kot 150,00 EUR,

- za vodenje kredita enkrat letno 45,00 EUR (sorazmerni dele` stro{kov vodenja kredita za prvo koledarsko leto se pla~a ob podpisu kreditne pogodbe, za vsako naslednje leto se stro{ek vodenja pla~a na za~etku leta za teko~e leto),

- za zavarovanje vra~ila kredita zavarovalno premijo, ki je odvisna od odpla~ilne dobe kredita in zavarovalne osnove, izra~unane po naslednji formuli: anuiteta kredita x {tevilo mese~nih anuitet. Zara~unana pre-mija je zmnoèk zavarovalne osnove in zavarovalne premije, izraène v odstotku (premijski stavek), in sicer 1,67 % za odpla~ilno dobo od 9 do 10 let.Poleg kreditov Eko sklad razpisuje tudi

subvencije. Trenutno so te za letos porabljene, nov razpis pri~akujemo po 1.1.2013. Do sedaj

so zna{ale subvencije do 25% upravi~enih sredstev, kako pa bo v novem razpisu, {e ni znano. - Zamenjavo oken – zadnja leta so bila sub-

vencionirana samo u~inkovita lesena okna.- Zamenjavo ogrevalnega sistema – zadnja

leta je bil subvencioniran ogrevalni sistem na lesno biomaso ali toplotne ~rpalke.

- Pove~anje izolacije in izvedbo fasade – zadnja leta je bila subvencionirana fasada z najmanj 15 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ 0,045 W/mK.

Prioriteto ukrepov va{e energetske sanacije hi{e dolo~ite glede na vra~ilno dobo posame-znega ukrepa in glede na stanje stavbe. Lahko se posvetujete tudi z energetskim svetovalcem ENSVET.

Svetujem celovito obnovo, po kateri se bo raba energije zni ala od 5 do 10 krat, iz 2.500 l kurilnega olja na 250 do 500 l letno. Posamezni parcialni ukrepi naj bodo taki, da jih ob naslednjem ukrepu ne bo potrebno spreminjati. ê nimate dovolj denarja za celotno fasado, je bolje, da izolirate samo dve steni, kot da vgradite polovi~no izolacijo na vse stene. ê letos zamenjate ogrevalni sistem in pustite ostale ukrepe za prihodnje, bo verje-tno naslednje leto, po dodatni toplotni za{~iti stavbe, ogrevalni sistem predimenzioniran. •

Jo ica Ekart

OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR 43

Primer ogrevanja za polovico manj{e stro{ke s kotli na lesno biomaso

Kombiniran kotel na pelete BIOMATIK VHU 26 je kombiniran kotel na pelete z izkoristkom nad 90%. Posebnost kotla je kurjenje kosovnega lesa, mo`nost prede-lave pe~i na olje ali na sekance.

Prihranite in doseìte do 50% manj{i stro{ek ogrevanja kot s kurilno napravo na kurilno olje. Informacije: 03 780 22 80, [email protected], www. etiks.si

Pri tem je potrebno razlikovati med trenut-

nim grelnim {tevilom toplotne ~rpalke COP in

letnim grelnim {tevilom SPF. Letnega grelnega

{tevila vnaprej ne moremo izra~unati, lahko pa

ga predvidimo na osnovi prakti~nih izku{enj na

obstoje~ih sistemih. Zato je potrebno na tak{nih

instalacijah izvajati natan~ne meritve, in iz njih

izvle~i uporabne rezultate, ki so lahko v pomo~

potencialnemu investitorju pri oceni prihrankov.

SPF ali COP?Medtem ko je koeficient u~inkovitosti

(COP) izmerjen v laboratorijskih pogojih in z delovanjem v praksi navadno nima kaj dosti skupnega, se letno grelno {tevilo (SPF) nana{a na to~no dolo~en sistem kot celoto, in se od hi{e do hi{e razlikuje. SPF upo{teva tako hla-dna, kot topla obdobja, ogrevanje prostorov in sanitarne vode, vsa odtaljevanja zunanje enote, kot tudi eventuelno dogrevanje, bodisi z elektri~nim grelcem ali s kotlom. Ker inve-stitorja zanima predvsem, koliko bo prihranil na svojem objektu v realnem okolju, je zanj, bolj kot COP, merodajen podatek o SPF. Za novo instalacijo lahko SPF ocenimo. Kako natan~na bo ocena, pa je v veliki meri odvisno od izku{enj, ki jih imamo v neki regiji in na dolo~enem tipu objektov.

Primer iz praksePred iztekom prej{nje zime smo opisali

sistem ogrevanja s toplotno ~rpalko Thermia Atec na primeru enodru inske hi{e v Šempetru v Savinjski dolini. V treh mesecih delovanja sistema (od novembra 2011 do februarja 2012), torej v najhladnej{ih zimskih mesecih, smo zabele ili zavidljivo dobre rezultate, tako v smislu kakovosti bivanja, kot tudi energijske u~inkovitosti. Sedaj, ko je od vgradnje sistema preteklo polnih 12 mesecev, lahko iz skrbno zbranih podatkov ugotovimo u~inkovitost sistema na celoletni ravni, delovanje sistema v najbolj kriti~nih obdobjih, v smislu ogrevanja v ekstremno nizkih temperaturah februarja in priprave tople sanitarne vode v ekstremno visokih temperaturah leto{njega poletja.

Opis objekta in ogrevalnega sistemaHi{a skupne povr{ine 200 m2 je locirana v

Savinjski dolini, v Šempetru. Aktivno ogreva-

nih je 160 m2, v celoti radiatorsko. Zgrajena je leta 1982 iz siporeks zidakov debeline 25cm, izolirana z 8 cm kamene volne, podstre{je je le delno izolirano, okna pa so {e prvotna, termo-pan lesena. Hi{a torej ne spada med sodobne, energijsko u~inkovite objekte. Pred vgradnjo toplotne ~rpalke je bila hi{a ogrevana s sodob-nim oljnim kotlom, poraba v zadnjih 10 letih je bila med 1.850 in 2.570 litrov olja. Ker je kotel relativno nov in kakovosten, je investi-tor tudi po vgradnji toplotne ~rpalke ohranil predhodni sistem, zaradi zaloge kurilnega olja se pomo`no dogrevanje z oljem prednostno vklopi, pred v toplotni ~rpalki integriranim elektri~nim grelcem.

Izbira nove toplotne ~rpalkeNa osnovi natan~no zabele`enih podatkov

o porabi kurilnega olja v zadnjih 10 letih, je bil na~rtovan ustrezen sistem s toplotno toplotno ~rpalko in pripadajo~imi komponentami:- toplotna ~rpalka zrak/voda Thermia Atec

13 kW,- notranja enota »Plus« z integrirano

obto~no ~rpalko in elektri~nim grelcem,- grelnik sanitarne vode 300 l z velikim

toplotnim prenosnikom,- obstoje~i grelnik prostornine 200 l je

uporabljen kot hranilnik toplote ogreval-nega sistema.Za namene merjenja rezultatov delova-

nja sta vgrajena tudi kalorimeter in {tevec elektri~ne energije.

Merjenje rezultatov delovanjaInvestitor vodi natan~no evidenco o

delovanju sistema, porabljeni in pridobljeni energiji, pogojih delovanja, zunanjih tem-peraturah, stro{kih in prihrankih iz naslo-va ogrevanja prostorov in priprave tople sanitarne vode. Razpolaga s kakovostnimi informacijami v 13 kategorijah, ki dajejo nazorno sliko o delovanju sistema skozi vseh 12 mesecev. Redno spremlja podatke, kot so: pridobljena energija s pomo~jo kalorimetra, porabljena elektrika s pomo~jo trifaznega {tevca, {tevilo ur delovanja posamezne funk-cije T^, zunanjo temperaturo, u~inkovitost COP, skupno porabo elektrike v gospodinj-stvu, delovanje elektri~nega grelca in oljnega kotla. Prvo ogrevalno sezono je investitor podatke bele`il vsakodnevno, preostanek leta pa enkrat mese~no. Podatki o delovanju sistema v zimi 2011/2012 so na voljo v febru-arski {tevilki revije, sedaj pa predstavljamo povzetek delovanja na ravni 12 mesecev, ki dajejo realno sliko o prihranku energije in natan~en SPF - letno grelno {tevilo.

Analiza 12-mese~nega delovanjaNatan~no izmerjeni in dosledno urejeni

podatki omogo~ijo enostaven pregled in analizo rezultatov delovanja skozi celo 12-mese~no obdobje, od 15. novembra 2011 do 30. oktobra 2012. Kalorimeter daje informacijo o energiji, ki jo je pro-izvedla zunanja enota toplotne ~rpalke. Po enem letu delovanja je kalorimeter izmeril 21.928 kWh pridelane toplote s

PRIMER IZ PRAKSE44

Thermia Atec -letno grelno {tevilo v praksi

Lastnik toplotne ~rpalke Thermia Atec 13 iz Šempetra v

Savinjski dolini

Zgoraj: {tevec pridobljene energije (kalorimeter, ne vklju~uje

elektrogrelcev in oljnega kotla); spodaj: elektri~ni {tevec –

vklju~uje vse elektri~ne porabnike ogrevalnega sistema

Lokacija: Šempeter v Savinjski dolini

Objekt: Enostanovanjska hi{a

Ogrevana povr{ina: 160 m2

Število stanovalcev: 2 odrasla

Izolacija:

Fasada 8 cm stiropora, podstre{je delno izolirano, delno brez izolacije, okna lesena termopan

Na~in ogrevanja: 100 % radiatorsko

Povpre~na letna poraba energenta: 2.150 l kurilnega olja

Pred vgradnjo toplotne ~rpalke je za potencialnega inves-

titorja odlo~ilnega pomena predvsem dejstvo, kolik{en

prihranek mu bo novi sistem zagotovil.

toplotno ~rpalko. Vrednost na kalorimetru ne vklju~uje elektri~nega grelca v notranji enoti in oljnega kotla, to dvoje je mo~ izra~unati iz {tevila delovnih ur na posa-mezni napravi. Elektri~ni grelec je pridelal skupno 270 kWh, oljni kotel pa 1.351 kWh (95% izkoristek), torej je skupna pridoblje-na energija v objektu 23.550 kWh.

Vloèna energija je izmerjena na 3-faznem elektri~nem {tevcu, skupno 6.441 kWh – vklju~ena je skupna poraba elektrike, vklju~no z elektri~nim grelcem in obto~nimi ~rpalkami. Poleg elektrike je bilo porablje-nih tudi 141,7 litrov kurilnega olja, torej 1.423 kWh. Naj poudarimo, da je pogoj za vklop oljnega kotla nastavljen prednostno, s ciljem porabe zaloge olja v cisterni.

V praksi izmerjen SPF Letno grelno {tevilo ali SPF je koeficient

pridobljene in vloène energije. Najprej izra~unajmo letno grelno {tevilo toplotne

~rpalke z upo{tevanimi elektri~nimi grelci, obto~no ~rpalko odtaljevanjem, torej vsemi porabniki. Skupna pridobljena energija je tako 21.928 kWh + 270 kWh = 22.198 kWh, porabljena energija pa 6.441 kWh. Letno grelno {tevilo SPF toplotne ~rpalke je tako 3,45 – za radiatorsko ogrevanje in pripravo tople vode skozi 12 mesecev.

Podpora delovanju toplotne ~rpalke je bil oljni kotel, zato izra~unajmo tudi skupni SPF celotnega ogrevalnega sistema, ki nam tudi daje povsem realno sliko o prihranku sistema na letni ravni. Na eni strani imamo pridobljeno energijo, skupno 23.550 kWh (toplotna ~rpal-ka, elektri~ni grelec in oljni kotel), na drugi pa skupno vloèno energijo, 7.864 kWh (v elek-triki in olju). Tako dobimo letno grelno {tevilo celotnega sistema SPF = 2,96.

Prihranek energije in denarjaKot smo omenili, je investitor pred vgra-

dnjo toplotne ~rpalke za ogrevanje porabil med 1.850 in 2.570 litrov olja. Iz opisanih rezultatov je razvidno, da je za ogrevanje porabil natanko 23.550 kWh ~iste energije v zadnjih 12 mesecih, za kar bi z obstoje~im oljnim kotlom porabil 2.460 litrov olja, torej bi ga ogrevanje stalo 2.616 EUR.

Z vgradnjo toplotne ~rpalke Thermia Atec je porabil skupno 6.441 kWh elektrike (592

EUR) in 142 litrov olja (150 EUR). Skupni letni stro{ek ogrevanja je zna{al 742 EUR. Prihranek stro{kov ogrevanja v prvi sezoni je torej 1.873 EUR ali 72% stro{kov. ê upo{tevamo {e subvencijo Eko sklada za nakup toplotne ~rpalke, je prihranek {e mnogo ve~ji.

Prihranek ~iste energije za ogrevanje je razlika med pridobljeno in vloèno ener-gijo, torej 23.550 kWh – 7.864 kWh = 15.686 kWh ali 67% energije.

Thermia Atec uspe{no prestala preizkus na radiatorskem ogrevanjuNamen tega prispevka je prikazati delova-

nje sistema v realnih pogojih, na slovenskih tleh, v energijsko zahtevnem objektu. Medtem ko ve~ina ponudnikov obljublja vrhunske rezultate, svoje obljube pa utemelji z labora-torijsko izmerjenimi rezultati, vam v tem pri-spevku razkrivamo dejanske, natan~no izmer-jene rezultate delovanja v praksi. Sistemov, podobnih temu, je v Sloveniji è izjemno veliko {tevilo – Thermia Atec je pri{la na trg poleti 2011, v dobrem letu pa je bilo v Sloveniji vgrajenih veliko {tevilo sistemov, velika ve~ina prav v starej{ih in energijsko zahtevnih objektih z radiatorskim ogrevanjem. Z veliko mero gotovosti lahko trdimo, da je toplotna ~rpalka kos vsaki situaciji. Kadar je vgrajena v novogradnjo, se izkaè s svojo ele-ganco, tihim delovanjem, kompaktno notra-njo enoto, ki zasede manj kot kvadratni meter prostora. Kadar pa je Atec vgrajen v energetsko zahtevnej{i, starej{i objekt, pridejo do izraza o~em skrite podrobnosti, kot so robustna zasnova, kakovostni sestavni deli, sposobnost ogrevanja na visoke temperature in fleksibil-nost vgradnje, zmo`nost krmiljenja dodatnih ogrevalnih krogov in popolno zvezno krmilje-nje obstoje~ega kotla. Razpon mo~i je od 6 do 18 kW, mo`ne so kombinacije dveh enot, vse do 36kW. Potrdimo lahko, da je Thermia Atec univerzalna toplotna ~rpalka, uporabna v izje-mno {irokem spektru aplikacij. Veliko {tevilo referenc na raznolikih objektih po vsej Sloveniji potencialnega investitorja zlahka prepri~a, da je re{itev kakovostna in zanesljiva, v povezavi s strokovnim na~rtovanjem sistema in kako-vostno vgradnjo pa si investitor zagotovi, da bo na svojem objektu dosegel nepremagljive rezultate delovanja. •

Yasin Jodeh, tehni~ni vodja Atlas Trading, Vojnik

080 20 65, [email protected]

45

Grafi~ni prikaz povpre~nih mese~nih izkoristkov in letnega grelnega {tevila SPF z upo{tevanimi vsemi porabniki

Grafi~ni prikaz vloène in pridobljene energije

Predhodna poraba energenta (2001-2011):

1.850 – 2.570 l olja

Pridobljena energija topl. ~rpalke: 21.928 kWh

Pridobljena energija elektri~nega grelca: 270 kWh

Pridobljena energija oljnega kotla: 1.351 kWh (95%)

Skupna pridobljena energija: 23.550 kWh

Poraba elektrike za ogrevanje: 6.441 kWh

Poraba kurilnega olja: 1.423 kWh (142 l)

Skupna porabljena energija: 7.864 kWh

SPF - letno grelno {tevilo T^: 3,45

SPF - letno grelno {t. sistema: 2,96

Neto prihranek energije: 67 %

Letni stro{ek ogrevanja z oljem: 2.616 EUR

Letni stro{ek ogrevanja s T^: 742 EUR

Neto prihranek stro{kov: 72 %

Vaš partner pri izvedbisistemske rešitve Thermia

080 20 65 [email protected] strokovna vgradnja sistema na ključ možnost pridobitve Eko subvencije ugodno financiranje na 5 let ugoden paket dobave električne energije


V nadaljevanju predstavljamo nekaj na~inov, kako dose~i ve~jo energetsko u~inkovitost in s tem ni`je stro{ke energije v starej{ih objektih, saj na vi{ino stro{kov ne vplivajo samo cene energije pa~ pa predvsem poraba.

V stanovanjski hi{i, ki je bila grajena v zadnjih desetletjih prej{njega stoletja je teàva prevelika potreba po toplotni energiji, ki je posledica prevelikih izgub skozi ovoj stavbe, okna, streho in tla. V takem primeru je potrebno za primerno ogrevanje prostorov koristiti visokotemperaturne sisteme ogreva-nja. Kaj torej lahko storimo?

Preprosti ukrepi prina{ajo zna-tne prihranke energije Prvi in najenostavnej{i ukrep, ki nas

bo stal le nekaj sto evrov, je nastavitev in ~i{~enje pe~i, namestitev termostatskih ventilov, s katerimi zniàmo temperaturo v prostoru (zniànje za 1°C pomeni 6 odstotni prihranek), namestimo tesnila na okna in vrata, ter poskrbimo za izolacijo stene za radiatorjem in razvodnih cevi in è lahko privar~ujemo tudi do 15 odstotkov.

Re{itev omogo~ajo kondenzacij-ski plinski kotli ê smo pripravljeni investirati nekaj manj

kot 2.000 € za zamenjavo obstoje~ega kombiniranega kotla na kurilno olje z novim kondenzacijskim kotlom na plin, se lahko

izkoristek kurilne naprave izbolj{a tudi za ve~ kot 30 odstotkov. Tak{na investicija se nam predvidoma povrne v manj kot {estih letih.

Son~ni kolektorji in toplotne ~rpalke za sanitarno vodo Son~no energijo lahko koristimo

za pripravo sanitarne vode in ob tem zmanj{amo porabo tudi do 70 odstot-kov energije za segrevanje vode. Na povra~ilno dobo vpliva predvsem poraba sanitarne vode v objektu, ter cena in kvaliteta vgrajenih son~nih kolektorjev. Za pripravo sanitarne vode lahko koristimo tudi sanitarne toplotne ~rpalke, ki so v ve~ini izvedene tako, da hkrati hladijo tudi dolo~en prostor. Investicije za tak{ne toplotne ~rpalke se gibljejo okoli 2.000 €,

na povra~ilno dobo pa prav tako vpliva poraba sanitarne vode v objektu.

V dolo~enih primerih je smiselno razmi{ljati tudi o podpori ogrevanju s toplotnimi ~rpal-kami zrak-voda, ob tem pa se moramo zavedati tehni~nih omejitev, saj toplotna ~rpalka ne deluje povsem samostojno v obdobju, ko so zunanje temperature najni`je in je potreba po toploti najve~ja, kar pomeni, da potrebujemo {e podporni vir ogrevanja. Preprostega odgovora, kak{en na~in ogreva-nja in kak{ne ukrepe za izbolj{anje energet-ske u~inkovitosti izbrati, ni.

Pomembno je, da pri odlo~itvi upo{tevamo tako obstoje~e stanje objekta, potrebe in na~in ivljenja stanovalcev, eleno udobje, ter seveda vi{ino finan~nih sredstev, ki smo jih pripravljeni oziroma sposobni nameniti za to. V Butan plinu vam bodo usposobljeni svetovalci pripravili utemeljene izra~une in argumente v podporo eni ali drugi energetski re{itvi.

Veliko koristnih nasvetov in primerov energetske u~inkovitosti objektov pa najdete tudi na www.butanplin.si •

Ga{per Ravnak

Kako ugodneje in udobno ogrevati v starej{ih objektih?

Pri ogrevanju hi{e

ali stanovanja so se

zaradi hitre rasti cen ener-

gije stro{ki v zadnjem ~asu

pove~ali na vi{ino, ki mar-

sikateremu slovenskemu

gospodinjstvu predstavlja

previsok stro{ek.

S 1.1.2013 prihaja v veljav-nost nova uredba EU 206/2012, ki uveljavlja ErP zahteve iz Direktive 2009/125 ES, za kli-matske naprave do hladilne mo~i 12kW. Cilj direktive je spodbu-janje uporabe naprav z viso-ko energetsko u~inkovitostjo in zmanj{anje emisij CO2 ter zmanj{anje porabe elektri~ne energije do 20% do leta 2020.

Zakaj klimatske napra-ve spadajo pod direkti-vo ErP je jasenKlimatske naprave so posta-

le del vsakdanjega ìvljenja. V poletnih mesecih bi te`ko {e na{li osebo, ki ne uporablja kli-matskega sistema za zagota-vljanje udobja med vo`njo! Poleg omenjenega pa je vedno ve~ ljudi, ki za zagotavljanje prijetne klime v svojih domovih prav tako uporabljajo klimatske naprave.

Tehni~ni razvoj klimatskih naprav v zadnjih letih je bil

zelo pomemben na podro~ju energetske u~inkovitosti, zlasti pri priznanih proizvajalcih kli-matskih naprav in sistemov, kot je blagovna znamka Mitsubishi Electric, ki jo podjetje REAM d.o.o. zastopa na slovenskem trì{~u.

Okvirna direktiva opredeljuje kateri izdelek je primeren in kak{ni so pogoji za uporabo tega izdelka v evropski uniji.

Merila se nana{ajo na izdelke, ki imajo letni obseg prodaje v EU najmanj 200.000 enot in izdel-ke, ki imajo velik potencial za zmanj{anje obremenitve okolja s pridelavo in uporabo osnovnih energentov!

Klasifikacija posameznih izdelkov poteka v tako imeno-vanih sklopih LOT, pri ~emer je sklop LOT 10 namenjen za kli-matske naprave do 12 kW.

V kolikor klimatska naprava ne dosega minimalne energijske u~inkovitosti velja za ta proi-zvod prepoved uvoza v Evropsko unijo. Prepoved bo temeljila na preprostem dejstvu: Energijska nalepka bo postala del skla-dnosti CE. Energijsko nezado-stne klimatske naprave, ki ne izpolnjujejo minimalnih zahtev, ne bodo prejele oznako CE. Še posebej u~inkovite klimatske naprave pa je mogo~e ozna~iti z znakom “cvet evra” – Ecolabel.

Proizvajalec Mitsubishi Electric je è poskrbel, da bodo klimatske naprave svojim lastni-kom tako kot zdaj, tudi v priho-dnje zagotavljale var~no bivanje.

Ve~ o novih izdelkih proizva-jalca Mitsubishi Electric bo pod-jetje REAM d.o.o., Trzin pred-stavilo v naslednji {tevilki revije!

Va{e povpra{evanje po{ljite na [email protected]. •


NOTRANJA ENOTA ECODAN

ZUNANJA TOPLOTNAČRPALKA

RADIATORSKO OGREVANJE

TOPLA VODA

TALNOOGREVANJE

Mitsubishi Electric v skladu z Erp Direktivo – novim energetskim mejnikom

CILJI 20/20/20 – V PRIMERJAVI Z LETOM 1990

Spoznajte nov su{ilec rok – ekolo{ka brisa~a 21. stoletjaKot vse naprave, ki jih razvije in izde-

luje proizvajalec Mitsubishi Electric, so tudi su{ilci rok enkratni, inovativni in izredno var~ni. Izdelani so iz kakovostnih, antibakterijskih materialov, ki uporabni-ku zagotavljajo temeljito, hitro in tiho su{enje rok z visoko stopnjo higiene. Su{ilci rok so namenjeni uporabi v sani-tarnih prostorih raznovrstnih objektov, od gostinskih lokalov, hotelov, trgovskih centrov, vrtcev, javnih ustanov, {ol, itd. Oblika su{ilcev rok je prilagojena uporab-niku vseh starostnih skupin.

Skrb za okolje – Brez odpadnih papirnatih brisa~!Su{ilniki rok Jet Towel, z visoko hitro-

stnimi izpihi zraka, posu{ijo roke v nekaj sekundah in pri tem ne »proizvajajo« odpadkov, ki so povezani z uporabo papir-natih brisa~. Jet towel pomaga ohranjati gozdove in zvi{uje ekolo{ko osve{~enost uporabnika.

Za lastnike podjetij – Ob~utno zniànje stro{kovMese~ni stro{ek uporabe su{ilnika rok

je v primerjavi z uporabo papirnatih brisa~ minimalen. Prihranki se ve~ajo s {tevilom

uporabe su{ilnika rok. Za prikaz simulacije in izra~un prihranka ter izra~un stro{kov uporabe se oglasite v podjetju REAM d.o.o. v Trzinu oz. [email protected].

Za upravljavce stavb – Enostavno vzdrèvanjeSu{ilci rok so zanimivi za podjetja, ki se

ukvarjajo z upravljanjem stavb. Edina zah-teva za vzdrèvalna dela je ~i{~enje zra~nih filtrov in odstranjevanje vode iz rezervoarja. Prihranek na ~asu in denarju; saj odpa-de dnevno obnavljanje zalog papirnatih brisa~, odlaganje odpadkov, papirja.

Za uporabnike – Izbolj{ana storitevZaradi higienskih in ekolo{kih lastnosti

so su{ilniki rok Jet Towel zelo priljubljeni med trgovskimi in poslovnimi subjekti. Poleg tega, da v nekaj sekundah posu{ijo roke, omogo~ajo zagotavljanje ~istih sani-tarnih razmer, ki so zelo cenjene pri uporabnikih. Enostavno vzdrèvanje in minimalni stro{ki uporabe zagotavljajo visoko u~inkovitost naprav! •

Jet Towel – Mitsubishi Electric su{ilec rok Var~ujte z ekolo{ko brisa~o 21. stoletja

[tevilne papirnate brisa~e so reciklirane, kar zmanj{a obremenitev okolja


Raziskava trga obnovljivih virov toplote v gospodinjstvih z ogrevan-jem na pelete (Marktstudie erneuerbar-er Wärmeversorgung im Haushalt mit Pelletsheizungen), In{tituta za gospodar-sko upravljanje in industrijsko sociologijo Tehni{ke univerze v Grazu je prepoznala zahteve po sodobnem ogrevanju na pelete s strani kon~nih uporabnikov in monterjev. Poleg tega raziskava s stali{~a monterjev ter proizvajalcev in dobaviteljev peletov ocenjuje, v kolik{ni meri izbrani proizva-jalci sistemov za ogrevanje na pelete izpol-njujejo te zahteve. Rezultat je naslednji: KWB ima najbolj zadovoljne stranke in najbolj{e sisteme za ogrevanje na pelete.

KWB-jeve stranke so najbolj zadovoljneRaziskava se deli na dva dela: Prvi del

predstavlja rezultate ankete med pro-izvajalci in dobavitelji peletov. Tu gre predvsem za oceno dobaviteljev peletov, katere zahteve so pomembne kon~nim uporabnikom za prehod z ogrevalnih sis-temov na fosilna kuriva na sisteme za ogrevanje na pelete. V okviru raziskave so se ugotavljale tudi zahteve za izdelke s stali{~a proizvajalcev in dobaviteljev peletov, v obliki ocene u~inkovitosti posa-meznih proizvajalcev ogrevalnih sistemov. Skupno je bilo telefonsko kontaktiranih 112 podjetij v Avstriji in Nem~iji, 36 od teh je bilo pripravljeno sodelovati v telefonski anketi. Stopnja odziva je bila tako 32,14 %. Pri vpra{anju, kateri proizvajalec siste-mov za ogrevanje na pelete ima najbolj zadovoljne stranke, se je KWB prepri~ljivo uvrstil na prvo mesto.

KWB je najbolj{i proizvajalec ogrevalnih sistemov na peleteDrugi del raziskave Tehni{ke univerze

je bil posve~en monterjem, ki nabavljajo ogrevalne sisteme za stranke, pri katerih jih tudi montirajo in spravijo v pogon, ter vzdr`ujejo. Podobno kot v prvem delu je bilo tukaj vpra{anje, kako monterji razvr{~ajo zahteve strank, kak{ne so posamezne zahte-

ve za ogrevanje na pelete in kako ocenjujejo posamezne proizvajalce ogrevalnih sistemov po razli~nih merilih. V drugem delu razi-skave je bilo telefonsko kontaktiranih 2.783 podjetij, 314 oseb je bilo pripravljenih tele-fonsko podati svoje odgovore, kar pomeni stopnjo odziva 11,23 %. Spletni vpra{alnik je bil poslan 2.388 monterjem. Izpolnjenih in vrnjenih je bilo 53 vpra{alnikov, kar pomeni, da je bila stopnja odziva 2,22 %. Pri vpra{anju, kateri proizvajalec ogrevalnih sistemov na pelete je najbolj{i s stali{~a mon-terjev, se je KWB znova uvrstil krepko pred Windhager in Fröling. •

Toma` Rifelj

Vodilno ogrevanje na biomaso

ENOSTAVNO in

ČISTOogrevanje

Novo ogrevanje na pelete!

tehnologijo!Na voljo od 2,4 kW.

z

6udobna garancija KWB

6-letna

www.kwb.si

• širokopasovna lambda sonda

• Easyflex čistilni obroč• minimalne emisije• nizka poraba goriva• praznjenje posode

pepela na 2 leti

Raziskava trga TU Graz ugotavlja:

KWB je brez dvoma {tevilka 1 na trgu peletov

Glede na novo raziskavo, opravljeno na Tehni{ki univer-

zi v Grazu, je ogrevanje na pelete v dobi obnovljivih

energij izjemno pomembno.

KWB je s stali{~a avstrijskih in nem{kih mon-

terjev ter proizvajalcev in dobaviteljev peletov

{tevilka ena na trgu: KWB je najbolj{i proizvajalec

sistemov na ogrevanje na pelete in ima najbolj

zadovoljne stranke.

Spremne informacije za raziskavo trga - Tehni{ka univerza v Grazu, In{titut za gospo-

darsko upravljanje in industrijsko sociologijo

- Izdajatelj: o.univ. prof. dipl. ing. dr.teh. Ulrich

Bauer

- Avtorji: dipl. ing. Iris Uitz, dipl. ing. Martin

Marchner

- Dodatne informacije o raziskavi trga so na voljo

na naslednji povezavi: http://www.bwl.tugraz.at/Studienergebnisse-Pelletsheizungen

Raba obnovljivih virov energije predstavlja izhod

iz energijske krize. Glede na Evropsko unijo se tu

ponuja najve~ji potencial na tem podro~ju, v smi-

slu sonaravnosti in razpolo`ljivosti, tudi stro{kov.

TU Graz se `e leta ukvarja s trajnostno proizvo-

dnjo energije. Novo raziskavo trga je In{titut za

gospodarsko upravljanje in indus-trijsko sociolo-

gijo Tehni{ke univerze v Grazu izvedel z namenom

ugotavljanja zahtev kon~nih strank in monterjev

za moderne sisteme za ogrevanje na pelete. Poleg

tega je bilo v okviru raziskave s stali{~a monterjev

ter proizvajalcev oz. dobaviteljev peletov ocenje-

no, v kolik{ni meri izbrani proizvajalci sistemov

za ogrevanje na pelete izpolnjujejo te zahteve.

Raziskava je pokrila Avstrijo in Nem~ijo.

Ponudnik CELOVITIH REŠITEV za obnovljive vire energije

Uplinjevalni kotli 10 do 40kWKotli na pelete 4 do 2000 kWKotli na sekance 7 do 2000 kWToplotne črpalke 5 do 18 kWSolarni sistemi, sistemi za shranjevanje toplote

Herz d.d.Grmaška c. 31275 Šmartno pri [email protected].: 01/ 89 62 165 www.herz.si

www.herz.si

Podjetje HERZ ima na slovenskem trgu dobro servisno mrežo.Prodajo kotlov HERZ vršimo preko pooblaščenih distributerjev, ki poskrbijo za svetovanje in zasnovo vaše kotlovnice ter vgradnjo.

Kotli na biomaso HERZ kot eden redkih izdelkov na našem tržišču nosijo oznako Državnega instituta kmetijskega inženiringa, ki potrjuje skladnost z normo ISOIEC 17 025.

Bogastvo izku{enj, stalno raziskovalno delo in nenehne izbolj{ave kvalitete so privedle do u~inkovitih re{itev ogrevanja za prihodnost. Windhager je s svojimi inovativnimi re{itvami, ki so za uporabnika {e posebej varne in var~ne, prispeval k bli-skovitemu razvoju tehnologije ogrevanja v zadnjih letih. To dokazujejo {tevilna prejeta mednarodna priznanja ter ve~ kot 40.000 domov v Evropi, ki jih ogrevajo peletni kotli Windhager. Kako udobno, var~no, zanesljivo in okolju prijazno je lahko ogre-vanje na pelete, dokazuje Windhager s svojo sodobno tehnologijo BioWIN.

Nepremagljiv v udobjuBioWIN uporabnika razvaja s popol-

noma avtomatskim inovativnim ~i{~enjem gorilnika in drugih kurilnih povr{in, s ~imer je omogo~en stalen in visok izkoristek kotla. Navdu{il ga bo tudi z avtomatskim odstranjevanjem pepela in z veliko vgraje-no posodo za pepel, zato jo je potrebno izprazniti najve~ dvakrat v enem kurilnem

obdobju. Peletni kotel Windhager ima vgrajen tudi patentiran in prilagodljiv sis-tem za dovajanje pelet s tremi odvzemni-mi sondami, ki zagotavljajo popolnoma avtomatsko dovajanje goriva, v skladu s toplotnimi potrebami. Velik zalogovnik za okrog 150 kg pelet pa omogo~a dol-gotrajno obratovanje brez prekinitev. Ko kotel BioWIN enkrat vklju~imo, smo svoje opravili, saj bodo delovanje nato prevzeli inovativni krmilni sistemi.

Izjemno var~enMasiven, izjemno trajen gorilnik iz legi-

ranega jekla omogo~a u~inkovito zgorevanje v vseh pogojih delovanja kotla. Prilagodljiv gorilnik zagotavlja trajno visok izkoristek ter manj{o porabo pelet. Posledica je manj{a koli~ina pepela, zaradi ~esar je tudi oskr-bovanje kotla manj pogosto. BioWIN je kompaktne izvedbe, visok samo 1,75 m, zato ga lahko postavimo tudi v manj{e kurilnice. Ker je energetsko zelo prilagodljiv, mu ni potrebno prigraditi zalogovnika tople vode niti varovanja temperature povratka.

Varen, zanesljiv in prepri~ljiv v vseh detajlih Tiso~krat preverjena in ve~krat nagraje-

na tehnologija ogrevanja na pelete zagota-vlja tudi visoko zanesljivost kotla. Njegova kompaktnost ter izjemno trajni in kako-vostni materiali kot so masivno legirano

jeklo, litoèlezne komponente iz evtekti~ne litine ter odli~na toplotna izolacija, zago-tavljajo varnost in dolgotrajno brezhibno delovanje kotla. Brezstopenjsko reguliran ventilator dimnih plinov zagotavlja izje-mno natan~no krmiljenje obratovanja, traj-na in na obrabo neob~utljiva termosonda pa omogo~a natan~no uravnavanje zgore-vanja z nadzorom Termocontrol.

V okrov kotla je vgrajena {e sodobna upravljalna enota infoWIN, ki s ~itljivimi in jasnimi sporo~ili poro~a o obratovanju kotla. Vse potrebne podatke je mo`no priklicati samo s pritiskom na gumb. BioWIN lahko deluje tudi v kombinaciji z vsemi drugimi viri toplote, na primer s solarnimi napravami.

Široka izbira razli~ic kotlovUporabnik lahko izbira med dvema

razli~nima krmilnima enotama, ki omogo~ata udobno in zanesljivo delovanje sistema BioWIN. Kotle izdelujejo v sed-mih velikostih z mo~mi od 10 do 60 kW, izbiramo lahko med tremi razredi udobja, ve~ enot pa lahko med seboj kaskadno poveèmo in pokrijemo toplotne potrebe ve~jih stavb. Kotle BioWIN ter ostale kotle na pelete in polena iz programa Windhager si je mo`no ogledati v razstavnem salonu podjetja Veto, na Brn~i~evi 25 v Ljubljani. Tam vam bodo njihovi strokovnjaki z vese-ljem postregli z dodatnimi informacijami.

Ve~ informacij o {iroki ponudbi kako-vostnih ogrevalnih sistemov razli~nih sve-tovno uveljavljenih blagovnih znamk se nahaja tudi na spletni strani www.veto.si, na elektronski po{ti [email protected], ali telefonsko na 01/580 91 00. •


Peletni kotel BioWIN – ogrevalna tehnologija prihodnosti

Windhager je è 90 let

nelo~ljivo povezan

z visoko in kakovostno

tehnologijo ogrevalnih

kotlov.

Kotel BioWIN Exklusiv z zalogovnikom

pelet in krmilnim panelom

Popolnoma avtonomno delovanje

in vrhunska zasnova - BioWIN

Sistem za visokotempera-turno ogrevanje prostorov in sanitarne vode Daikin Altherma HT je prva toplotna ~rpalka, ki lahko u~inkovito nadomesti tra-dicionalne ogrevalne sisteme na fosilna goriva, brez zamenjave obstoje~ih radiatorjev in brez uporabe dodatnih elektri~nih grelcev. Sistem v deljeni izved-bi je sestavljen iz notranje in zunanje enote. Notranja enota sprejema toploto prek zunanje enote in jo dodatno pove~a, kar omogo~a segrevanje vode do 80°C. Tehnologija s kaskadnima kompresorjema (eden v zunanji, drugi v notranji enoti) je edin-stvena Daikinova tehnologija. V primerjavi s klasi~nimi toplo-tnimi ~rpalkami ohranja bistve-no ve~jo mo~ tudi pri nizkih zunanjih temperaturah, deluje do -25°C zunanje temperatu-

re. Energetski izkoristek, tako imenovani COP, merjen pri 7°C zunanje temperature in 65°C vode na dovodu v radiatorski sistem, je pri vseh visokotempe-raturnih modelih pribli`no 3.

Na notranjo vodno enoto lahko postavimo standardni 200 ali 260 l rezervoar za toplo sanitarno vodo in tako zmanj{amo potreben prostor za vgradnjo. Hitro gretje tople vode v sistemu pomeni tudi manj{i rezervoar za vodo. Za druìno s {tirimi ~lani je pri-merna notranja enota z 200 l rezervoarjem. Sistem lahko opcijsko uporablja son~no energijo za proizvodnjo tople vode. Namenski rezervoar lahko shranjuje velike koli~ine segrete vode tudi za cel dan in jo kasneje porabi za toplo sani-tarno vodo ali vodo za gretje.

Nizkotemperaturna toplotna ~rpalka zrak - voda namenjena za novogradnje, s siste-mi talnega gretja ali nizkotemperaturnimi radiatorji Daikinova Altherma je na

trì{~u e od leta 2006, kar pome-ni predvsem dragocene izku{nje, ki so doprinesle k razvoju vedno bolj{ih, var~nej{ih, u~inkovitej{ih in zanesljivih modelov. Lo~eni sistem Daikinove nizkotempe-raturne toplotne ~rpalke sestoji iz zunanje in notranje enote. Sistem deluje na toploto, ki jo ~rpa iz zunanjega zraka in na elektriko. Zunanja enota jemlje toploto iz zunanjega zraka in dviguje njeno temperaturo do ravni, ki omogo~a gretje. To toploto zatem prena{a preko freonske napeljave v notranjo enoto. Od tu toplota (do 55°C)

potuje do napeljave talnega gre-tja, konvektorjev toplotne ~rpal-ke, nizko temperaturnih radia-torjev ali obi~ajnih kaloriferjev in v sistem gospodinjske vro~e vode. Seveda pa je mogo~ tudi obraten proces, ko objekta ne ogrevamo temve~ hladimo.

Sistem DAIKIN ALTHERMA je v skladu z zahtevami Pravilnika o u~inkoviti rabi energije in pripadajo~o tehni~no smerni-co, ki opredeljuje energetsko u~inkovite generatorje toplote, ki se smejo na~rtovati in vgrajevati v nove stavbe. Nizkotemperaturna Altherma je visoko u~inkovita. 4 in 6 kW modeli doseèjo energetski izkoristek pribli`no 4 (merjen pri 2°C zunanje tempe-rature in 35°C vode na dovodu v sistem talnega gretja). Pri 8, 11, 14 in 16 kW modelih pa je izkoristek COP pribli`no 3,5.

Na sistem lahko priklju~imo rezervoar tople vode, ki ima vgrajen {e grelni element, ki po potrebi poskrbi za dodatno toploto, v rednih intervalih pa pregrevanje na 70°C. Zunanjo


Visokotemperaturno ogrevanje s toplotno ~rpalko zrak-voda

Notranja enota visokotemperaturne

Altherme, za ogrevanje sistemske vode do

80°C, z integriranim bojlerjem za pripravo

tople sanitarne vode 75°C

Primer stenske izvedbe nizkotemperaturne Altherme z lo~enim rezervoarjem za sanitarno vodo Primer stenske izvedbe nizkotemperaturne Altherme brez rezervoarja za sanitarno vodo

Primer radiatorskega sistema z visokotemperaturno toplotno ~rpalko Altherma

Visokotemperat-

urna toplotna

~rpalka zrak - voda

namenjena za viso-

kotemperaturno

radiatorsko ogrevanje,

predstavlja najbolj{o

izbiro za obnove

starih potratnih ogre-

valnih sistemov na

fosilna goriva.

enoto se lahko namesti na zuna-njo stran vsake stavbe, celo sta-novanj v bloku, notranjo enoto pa kjerkoli v notranjosti objek-ta. V notranji vodni enoti so name{~eni: izmenjevalnik toplo-te, obto~na ~rpalka, ekspanzijska posoda, upravljalnik in dodatni elektri~ni grelnik za dogrevanje pri izjemno nizkih temperaturah ali kot rezerva.

Posebnost novih modelov Daikinovih nizkotemperaturnih toplotnih ~rpalk je v notranji enoti, ki je na voljo v dveh izved-bah: stensko montirana EKHB* in samostoje~a EKHV**.

Evropska zakonodaja zahte-va manj{e toplotne obremenitve okolja, nizko energetski objekti postajajo vse bolj pomembni, bivalno obmo~je se zmanj{uje

– vse to so razlogi, zaradi kate-rih se je Daikin v letu 2012 odlo~il za uvedbo novega mode-la toplotne ~rpalke z nominal-no mo~jo 4kW, ki je do sedaj tudi edina toplotna ~rpalka s tako nizko nominalno mo~jo na trì{~u. Prednosti te toplo-tne ~rpalke se kaèjo v ve~jem {tevilu delnih obremenitev in v manj{em {tevilu vklopov in

izklopov delovanja, zaradi ~esar je postala ta ~rpalka {e posebno u~inkovita, COP do 4.

Zunanja enota vseh novih nizkotemperaturnih mode-lov Altherma ima optimizirano ohi{je s prosto vise~im koncep-tom toplotnega izmenjevalnika, kar prepre~uje, da bi se s spo-dnje ali stranske plo{~e izgra-jeval led. S tem se prepre~ujejo po{kodbe ventilatorja in padec mo~i. Naprava pogosteje delu-je na delni obremenitvi, manj je vklopov in izklopov, pove~a se u~inkovitost delovanja in podalj{a se ìvljenjski cikel. Zahvaljujo~ prosto vise~emu toplotnemu izmenjevalniku ni ve~ potreben grelnik dna. •

Vir: VITANEST d.o.o.


Uèinkovito radiatorsko ogrevanje prostorov in sanitarne vode s toplotno èrpalko

daikin Altherma HT

www.vitanest.siVITANEST d.o.o., NOVA GORICA

tel.: 05/338 49 99e-pošta: [email protected]

Zamenjajte potratni ogrevalni sistem na fosilna goriva z uèinkovito visokotemperaturno toplotno èrpalko.

*COP ~ 3

Komponente stenske notranje enote * Komponente samo-stoje~e notranja enote**

Zunanja enota z optimiziranim ohi{jem


Kotli ali drugi generatorji toplote morajo biti dimenzioni-rani tako, da zagotavljajo dovolj energije v najneugodnej{ih vre-menskih pogojih, kar po drugi strani pomeni, da imajo v preo-stalih obdobjih ve~ energije, kot je potrebujemo. Da lahko kotli v vseh primerih obratujejo z opti-malnimi delovnimi pogoji, se v

ogrevalni sistem vgrajujejo zalo-govniki toplote. Le ti omogo~ajo okolju prijazno, predvsem pa gospodarnej{e delovanje ogre-valnega sistema in hkrati bistve-no izbolj{ajo udobje ogrevanja.

Tako je v sodobnih ogre-valnih sistemih s kotli na pole-na obvezna uporaba hranilnika toplote. Le ta sluì za hrambo vse prese`ne toplotne energije, ki jo v danem trenutku proizve-de kotel in morebitni drugi viri toplote kot na primer solarni sistem ali toplotna ~rpalka.

Zalogovnikov je ve~ vrst, tako po konstrukciji kot po namenu uporabe in kakovosti izdelave. Pomembna je pravilna izbira zalogovnika glede na sestavo ogrevalnega sistema in zahte-ve uporabnika ali investitorja. Osnovne zahteve za dober zalo-govnik so, domi{ljena konstruk-cija, ki med drugim zagotavlja u~inkovito termi~no plastenje vode, dobra toplotna izolacija

in kakovostni materiali ter izde-lava. V kolikor ima kotlovnica ve~ toplotnih virov, je pomemb-no, da je zalogovnik zgrajen tako, da omogo~a priklju~itev ve~ razli~nih toplotnih virov. Sodoben zalogovnik dopolnjen s pravilno regulacijo, omogo~a polnjenje in odvzemanje energi-je po plasteh tako, da doseèmo optimalno delovanje razli~nih toplotnih virov oziroma genera-

torjev toplote in njihovo sobiva-nje ter visoko udobje ogrevanja.

V podjetju Seltron se neneh-no trudimo iskati re{itve, ki ljudem pomagajo var~evati z energijo pri ogrevanju bivalnih prostorov in s tem prihraniti pri stro{kih ter varovati okolje. V ta namen imamo v ponud-bi razli~ne tipe zalogovnikov toplote, ki zadovoljijo razli~ne zahteve in potrebe ogrevalnih sistemov. Paleta hranilnikov toplote z blagovno znamko Seltron OPTIMA zajema zalo-govnike brez dodatnega toplo-tnega izmenjevalca volumna od 600 do 2000 litrov, zalogovnike z enim toplotnim izmenjeval-cem volumna od 600 do 2000 litrov, ter tehnolo{ko napredne hranilnike z dvema toplotnima izmenjevalnikoma in dodatnim preto~nim izmenjevalnikom iz nerjave~ega jekla za higiensko neopore~no ogrevanje sanitarne vode. Vsi zalogovniki so na voljo v velikostih od 600 do 2.000 litrov. •

Joè Herti{, tehni~ni direktor

CENTERvarčnega ogrevanja

T: 02 / 671 96 00E: [email protected]: www.seltron.si

Redna cena

1.560,00 €Redna cena

1.918,00 €

Oskrbeli vas bomo tudi s peleti po ugodni ceni!

Kaminska peč - sodobno ogrevanje na biomaso. Pocenite pripravo tople sanitarne vode!

BREZOBRESTNI KREDIT !

Ne čakajte! Obiščite CENTER varčnega ogrevanja na Tržaški c. 85A v Mariboru.

Več informacij za pridobitev kredita najdete na www.seltron.si !

Razmerje med vloženo električno energijo in brezplačno energijo iz okolice je 30 % proti 70 %.

Zamenjava obstoječega električnega bojlerja s toplotno črpalko Optima San ni zahtevna.

Sanitarno vodo boste ogrevali ugodno in ekološko prijazno.

Subvencija Eko sklada.

S toplozračno kaminsko pečjo Edilkamin Point boste lahko varčno ogrevali enega ali več bivalnih prostorov.

Nazivna moč je 8 kW.

Izbirate lahko med številnimi dizajni proizvajalca Edilkamin.

Akcijska ponudba velja do 30. 11. 2012.Ne zamudite!

Akcijska ponudba velja do 30. 11. 2012.Ne zamudite!Akcijska cena

1.372,20 €Akcijska cena

1.687,84 €

Zalogovniki toplote

Sodobni kotli za

obnovljive vire

energije, ki delujejo

na principu pirolize

lesne mase, dosegajo

optimalni izkoristek

in dolgo ìvljenjsko

dobo, ~e delujejo pri

nazivni mo~i, kjer

dosegajo najbolj{i

izkoristek delovanja

in imajo najdalj{o

ìvljenjsko dobo.

Osnovni fizikalni principiOgrevanje s sobnimi ogrevali

na trda goriva sluì ogrevanju enega ali najve~ dveh prostorov v stanovanju. Raznovrstnost kuril-nih naprav omogo~a razli~ne na~ine ogrevanja oziroma odda-je toplote v prostor. Pogosto vpra{anje pri na~rtovanju in izbiri je kateri tip ogrevalne naprave je najprimernej{i:- akumulacijska lon~ena pe~, - kaminska pe~,- kamin s kaminskim vlo`kom,- prostostoje~i ali zidani {tedilnik.

Pravilna izbira je odvisna od potreb posameznika glede na namen uporabe (ogrevanje, kuhanje, èlja po vidnem ognju), {tevila ogrevanih prostorov, vrste goriva, itd.

Najpogosteje zasta-vljeno vpra{anje je kak{no mo~ kamina ali pe~i potrebujemMo~ naprave je sicer v

tehni~nem smislu pomembna, vendar za uporabo nima pomena. Pomembna je uporabna toplota ali toplotni tok – to je prenesena toplotna energija glede na ~as. Toplotna energija, ki se sprosti v kuri{~u naprave prehaja neposre-dno v prostor s pomo~jo ali preko razli~nih fizikalnih mehanizmov:- prevodom toplote - prevod

skozi trdno snov ({amotna

obloga, obzidava, pe~nice, ...),- konvekcije - prestop iz

povr{ine na gibajo~i fluid (v na{em primeru zrak),

- sevanja - izmenjava seval-ne toplote med dvema povr{inama.

Pri akumulacijski lon~eni pe~i se prete`ni del toplotne energije sprosti v prostor preko sevanja, zato je gostota toplotnega toka manj intenzivna. V praksi to pomeni, da pe~ oddaja nizko toplotno energijo v dalj{i ~asovni enoti. Prikaz na diagramu {t.1.

Pri kaminskih pe~eh in toplozra~nih kaminih se prete`ni del toplotne energije sprosti v prostor preko konvekcije na zrak , zato je gostota toplotnega toka zelo intenzivna. V praksi to pomeni, da ogrevalne naprave oddajo visoko toplotno energijo v kratki ~asovni enoti. Prikaz na diagramu {t. 2.

Zgornja primera sta prikaz dveh bolj skrajnih na~inov oddaje toplote v prostor. Pogosto potre-be dana{njega ~asa narekujejo vmesno kombinirano izvedbo, ki omogo~a oba fizikalna principa. Predvsem to velja za druìne, ki so ~ez dan veliko od doma in zve~er potrebujejo hitro in intenzivno ogrevanje, ob koncu tedna pa, ko je druìna doma, pa je potreba po ne`nem bolj umirjenem na~inu gretja.

V tem primeru se lahko izve-de naprava z tako imenovanim

kombiniranim na~inom oddaje toplote. Pomembna lastnost take naprave je, da ima obod izveden iz {amotnih, kerami~nih ali special-nih oblog, ki omogo~ajo toplotni tok v prostor preko sevanja. Hkrati pa imajo vgrajene tudi odprti-ne za konvekcijsko toplozra~no oddjo toplote, ki imajo mo`nost zapiranja. Glede na trenutne potrebe lahko uporabljamo en ali drugi na~in uporabe.

Pomembno je, da za izvedbo uporabimo ustrezne materiale s primernimi snovnimi lastnosti za doseganje pravih fizikalnih u~inkov, med katere spadajo:- toplotna prevodnost [ W/mK] - sposobnost materiala za prevajanje toplote, - specifi~na toplotna kapaci-

teta [Wh/kg K] - sposob-nost materiala za sprejemanje toplote,

- specifi~na stopnja akumula-tivnosti - [Wh/dm³K] - spo-sobnost materiala za shranje-vanje toplote.

Proizvajalci posebnih materi-alov za izvedbo pe~arskih del so razvili konstrukcijske elemente iz materialov, ki nam omogo~ajo, da so vse zgoraj opisane lastno-sti zajete v najbolj{i medsebojni kombinaciji. Na tak na~in lahko na majhnem prostoru izvedemo zelo u~inkovito konstrukcijo.Primer takih elementov vidimo na sliki 1.

Za konec bomo na prakti~nem primeru prikazali na~in izved-be naprave za kombiniran na~i oddaje toplotne energije.

Kamin s kombinira-nim na~inom oddaje toploteV mansardnem stanovanju

je bila 30 let name{~ena stara lon~ena pe~ in sicer v kombi-naciji z odprtim ognji{~em (glej sliko 2). Investitor se je odlo~il za prenovo stanovanja in ob tem èlel med drugim preno-viti in posodobiti pe~. Ker je bila potrebna temeljite obnove in hkrati ni popolnoma ustrezala posodobljenem stilu ambienta, se je odlo~il za novo izvedbo. V stari izvedbi sta bili dve kuri{~i, in sicer lon~ena pe~ kot odli~en ogrevalni element in odprto ognji{~e, ki je sluìlo namenu bolj za prijetno vzdu{je.

S projektom novega kami-na smo posku{ali zdruìti oba principa. (glej sliko 3). To pome-ni, da smo z enim kuri{~em, v eni napravi, zdruìli ~ar vidne-ga ognja in odli~ne toplotno tehni~ne lastnosti lon~ene pe~i.

Opis napraveKot osnovo smo uporabi-

li kaminski vloèk, ki smo ga obzidali s pe~nicami in kamin-bau plo{~ami. S tem na~inom smo dosegli, da se toplota {iri v okolico preko povr{ine kaminske obloge kot ne`na sevalna toplo-ta lon~ene pe~i. Da bi pove~ali stopnjo izkoristka proizvedene toplote in pove~ali sposobnost akumulacije smo podalj{ali pot dimnih plinov preko akumulacij-skih kanalov v dimnik (glej sliko 4). V notranjosti smo ob kuri{~u kaminskega vlo`ka namestili akumulacijske zidake, ki v tem-

Na~ini ogrevanja pe~i in kaminov

Slika 1 – Uporaba sistema dimnih kanalov za lon~eno pe~ in akumulacijski kamin.

DIAGRAM 1- dva intervala nalaganja v 24 urah-blag toplotni tok

Slika 2 – Stara lon~ena pe~ in odprto ognji{~e

DIAGRAM 2- trije intervali nalaganja v 24 urah-intenziven toplotni tok

peraturnih {picah prevzemajo toploto, nato pa jo spro{~ajo v prostor, ko plamen è davno pogori (glej sliko 5). Toplozra~ne re{etke omogo~ajo oddajo toplo-te preko toplozra~ne konvecije.

TehnologijaKot osnovo smo uporabili

kaminski vloèk nem{kega proizvajalca SPARTHERM tip Varia 2LRh z dodano elek-tronsko regulacijo zgoreva-nja S-Thermatik Pro (htpp//

www.spartherm.com/).Naprava omogo~a avtomati-

~no doziranje optimalne koli~ine zraka za zgorevanje. V komo-ri, kjer nastajajo dimni plini je name{~en termoelement ( NiCr-Ni TypK), ki meri njihovo tem-peraturo. Nato mikroprocesor na osnovi teh podatkov preko motornega pogona uravnava zra~no loputo. Motorni pogon je povezan z mehansko zra~no loputo preko magnetne sklop-ke. V primeru izpada elektri~ne

napetosti se sklopka sprosti in proces uravnavanja zgoreval-nega zraka lahko vr{imo ro~no.

Pot dimnih plinov je iz kuri{~a speljana preko akumula-cijskih kanalov KMS240 z sku-pno akumulacijsko maso cca 450kg (htpp//www.otrtner-cc.at/). KMS kanali so tehnolo{ko vrhunski izdelek, razvit izklju~no za uporabo v pe~arski stroki. Sestava iz aluminijevih oksidov in silicijevega karbida omogo~a optimalno kombinacijo za

uporabo pe~arstvu. Material omogo~a visoko stopnjo vpoj-nosti in izvrsten prehod toplote, obenem pa tudi veliko sposob-nost akumulacijo. To pomeni, da zdruùje bistvene lastnosti, ki so pomembne za dobro lon~eno pe~. V notranjosti kamina je name{~ena opeka iz magne-zitne kamnine, ki ima zaradi velike gostote - cca 2.600 kg/m³ in hkrati sestave zelo dobro sposobnost akumulacije toplote.

Obzidava je izvedena iz kerami~nih pe~nic avstrijskega proizvajalca WOK (htpp//www.ofenkachel.at/ in kaminbau plo{~ (Ortner), ki omogo~ajo enakomeren rahlo pridu{en prehod toplote iz notranjosti na zunanji obod, kar povzro~i ne`no sevalno oddajo povr{in kamina v prostor.

Poàrno za{~ito smo izve-dli s kalcij silikatnimi plo{~ami Promat - Promasil 950-KS, ki nudijo odli~no toplotno za{~ito, obenem pa sluìjo tudi kot kon-strukcijski element. Slika 6. pri-kazujeta kon~an kamin. •

Hrovat Jurij in`.stroj., pe~arski mojster

OGREVANJE 59

Slika 4 - Kaminski vloèk priklju~en na

KMS knale

Slika 5 - Obzidava z akumulacijsko zavoro

iz magnezita

Slika 6 - Kon~an kamin

Slika 3 - Projekt novega kamina


Podjetje RIKA iz Micheldorfa v Avstriji je edini evropski proizvajalec z 20 letni-mi izku{njami v razvoju in proizvodnji kaminskih pe~i na pelete, zato na tem podro~ju postavlja mednarodne stan-darde. Najbolj{i Know-How, brez~asno oblikovanje, proizvodni obrat v Avstriji in nadaljnji kontinuirani razvoj so garan-cija za najbolj{e kaminske peletne pe~i iz Avstrije. Zahvaljujo~ inovativnemu regu-lacijskemu sistemu so RIKA pe~i ne samo malodane tako udobne kot obi~ajno cen-tralno ogrevanje, ampak so tudi nezah-tevne za uporabo. ê zniàte sobno tem-peraturo primarnega ogrevalnega vira za nekaj stopinj, vam peletna kaminska pe~ poskrbi za dodatno toplotno udobnost ravno takrat, ko jo potrebujete. Rezultat tega je odli~na mo~ ogrevanja v kombi-naciji s prihranki stro{kov ogrevanja in do 30% manj{imi emisijami zgorevanja.

Podjetje RIKA je sinonim za inovacijo in najbolj{o tehnologijo. Tudi v tej zimi vam bo lahko RIKA postregla s {tevilnimi tehni~nimi novostmi. Peletni kaminski pe~i COMO in TOPO sta prvi, ki sta neodvisni od zraka v prostoru. Poleg tega imajo sedaj novej{i modeli na voljo predgrevanje zraka za zgorevanje in so poleg tega opremljeni {e s predalom za pepel. Najnovej{i dovajalni sistem za pelete z netaktnim kontinuiranim delovanjem pogona polà poleg tega, da je plamen prijetnej{i, {e bistveno zmanj{a hrup

zaradi delovanja pogona. Ne brez razloga so nove peletne kaminske pe~i RIKA poznane kot najti{je pe~i na trì{~u. Kot è obi~ajno je tudi pri novih peletnih pe~eh na razpola-go preizku{eno upravljanje preko telefona s SMS-om in pa razli~ni sobni termosta-

ti. Nova je tudi mo`nost za instaliranje brezì~nega prostorskega senzorja. S temi novostmi RIKA izpolnjuje vsa pomembnej{a pri~akovanja kupcev po zmanj{evanju stro{kov ogrevanja, neodvisnosti in fleksibil-nosti ogrevalnega sistema. •

Najinovativnej{e kaminske pe~i na pelete prihajajo iz podjetja RIKA

Kaminska pe~ TOPO z oblogo iz lojevca:Poleg prepoznavne oblike ta model odli-

kuje tudi dolgo delovanje zaradi velikega zalogovnika za pelete, v katerega je mo`no shraniti 47 kg pelet (izvedba XXL s 70 kg zalogovnikom za pelete) in najmanj{a vgradna globina, ki zna{a samo 42 cm. Dodatno udobje omogo~a samodejna pre-kucna re{etka za odstranjevanje pepela, ki je na voljo samo pri modelu TOPO.

Kaminska pe~ COMO z oblogo iz termokamna:Novo kaminsko peletno pe~, neod-

visno od sobnega zraka, je mo`no zelo raznoliko oblikovati. Z izbiro kerami~nih oblog v dvanajstih barvah, v dveh bar-vah jeklenih oblog, kot tudi z oblogo iz termokamna, ki ima s 103 kg teè veliko sposobnost shranjevanja toplote, so indi-vidualne mo`nosti oblikovanja prostora (skoraj) neomejene.

Les je obnovljiv vir in skupaj z vetrom ter mo~jo teko~e vode spada med va`nej{e vire okolju prijaznih izvorov energije.

Odlo~a zgorevanjeSpreminjanje lesa v toploto pa ni vedno

okolju prijazno. Nepopolno zgorevanje v neprimernih pe~eh lahko okolju naredi ve~ {kode, kljub temu da kurimo les. Pri tem iz dimnika izhajajo drobni delci in saje, ogljikov monoksid, du{ikovi oksidi, majhne koli~ine te`kih kovin in aromatski ogljikovodiki, ki so vsi okolju in ìvim bitjem neprijazni. Les pa vsebuje izredno malo `vepla, zato so emisije `veplovega dioksida zelo nizke, tudi zaradi tega, ker se ga 90% izlo~i v pepel.

Zato skoraj popolno zgorevanje lesa naredi to kurivo okolju prijazno. Pri tem prednja~ijo pe~i in gorilniki na pelete, ki zaradi oblike kuriva in nadzorovanih pogo-

jev omogo~ajo popolno zgorevanje. Sistem zagotavlja pravilno me{anico goriva in zraka, pri ~emer trdni delci àrijo, hlapne snovi pa odgorijo v plamenih. Pri tem se 20% energi-je sprosti med àrenjem 80% pa v plamenih. Na ta na~in popolnoma zgorijo vse sestavine kuriva, od ogljika do vodika, omogo~ena je popolna oksidacija gorljivih snovi, pri ~emer iz dimnika izhajata samo komaj viden bel dim in vodna para.

Gorilnik omogo~a prehodSedanja kriza ima tudi dobre posledice,

saj se uporabniki vedno dra`jega kuril-nega olja odlo~ajo za prehod na cenej{e ogrevanje s peleti. Pri tem vsi ostali deli obstoje~ega ogrevalnega sistema ostanejo nedotaknjeni, zato je taka predelava tudi najcenej{a.

Gorilnik Fenix lahko vgradimo v vse kotle na drva ali kombinirane na drva - olje, ter v ve~ino kotlov na olje. Nekateri oljni kotli imajo namre~ premalo globoko zgorevalno komoro, zato gradnja vanje ni priporo~ljiva. Ob vgradnji gorilnika je potrebno samo odstraniti vratca, v katerih je vgrajen gorilnik ali ~istilna vrata kotla na drva. Zamenjala jih bo prirobnica, v katero je vgrajen gorilnik. Ob kotlu je nato potrebno postaviti {e pri-merno veliko {katlo, ki jo lahko dobavi pro-izvajalec gorilnika, ali pa izdela uporabnik sam. Sluìla bo kot zalogovnik pelet, ki jih izvzemalni pol` dobavlja gorilniku.

Prilagodljivost pomeni var~nostPeletni gorilnik Fenix lahko deluje z

mo~jo od 5 do 25 KW in to z 90 do 98% u~inkovitostjo. Med delovanjem bo izvze-malna naprava v gorilnik natresla samo toli-ko pelet, kolikor jih je potrebno za pokriva-nje trenutnih toplotnih potreb, zaradi ~esar je sistem dodatno var~en. Celotna elektri~na priklju~na mo~ gorilnika je 350 W, gorilnik pa je popolnoma avtomatizirana naprava, ki se bo samodejno zaganjala in zausta-vljala, kot smo tega navajeni pri ogrevanju na kurilno olje. Uporabnik bo v skladu z navodili ob~asno pregledal in o~istil gorilno komoro in poskrbel, da bo v zalogovniku ob kotlu vedno dovolj pelet. •

Tihec

61

Gorilnik na sonce

Toplota skrita v lesu je

samo ena od oblik son~ne

energije in je poleg tega {e

okoljsko nevtralna.

Gorilnik je primeren za

skoraj vse oljne kotle in

je zaradi kvalitete prejel

è ve~ priznanj

Mo`na je tudi uporaba vseh vrst inovativnih zalogovnikov pelet

Zaradi izjemno viso-ke cene nekaterih energen-tov se v zadnjem ~asu mnogi spra{ujemo, kako bi zniàli stro{ke ogrevanja. Ve~ina tistih, ki se odlo~a za zamenja-vo oljne, plinske ali elektri~ne pe~i, se bo v tej sezoni ogre-vala na drva, pelete, sekance ali pa bo za svojo hi{o izbrala toplotno ~rpalko.

Izbira toplotne ~rpalke, priklopljene na radiatorje, bi morala biti v najve~ji meri odvisna od sistema ogreva-nja (talno gretje, radiatorji ali konvektorji) ter temperaturne-ga reìma. Da bi kar najbolje razumeli, v kak{nih obmo~jih in s kak{nimi izkoristi delujejo toplotne ~rpalke, smo pripra-vil spodnjo razpredelnico.

Zelo pomembno je, da bomo pri ugo-tavljanju izkoristka navajali SCOP in ne COP. Kak{na je torej razlika? COP nam pove, kak{en je

izkoristek toplotne ~rpalke pri to~no dolo~eni temperaturi in temperaturnem reìmu, kar se v najbolj{em primeru zgodi v manj kot 3% grelne sezo-ne. V nasprotnem primeru je SCOP celoletni izkoristek, ki nam pove kak{en je izkoristek toplotne ~rpalke skozi celotno sezono.

Kot primer bomo vzeli tem-peraturo mesta Maribor ter hi{o z 9,5 kW toplotnih izgub, kar pribli`no ustreza porabi 2100 do 2300 l kurilnega olja ob 80% izkoristku oljne pe~i ter izpustu CO2 okoli 6 ton.

Kaj nam prinese zamenjava za toplo-tno ~rpalko tipa zrak-voda? Naj navedemo nekaj ugo-

tovitev, ki vam bodo pomaga-le pri pravilni izbiri toplotne ~rpalke;- Najbolj{i izkoristek in

najmanj{i izpust CO2

doseète z enokompresor-sko LT toplotno ~rpalko, priklju~eno na talno gretje (izbira na trgu je precej{na, ve~ina bolj{ih toplotnih ~rpalk je na listi Eko Sklada. Subvencij letos àl ni ve~). ê je mogo~e, si v hi{o vgradite talno ogrevanje, ki ima pred radiatorji precej prednosti.

- Za radiatorje je najbolj{a dvokompresorska toplotna ~rpalka (nujno z dvema fre-onskima krogoma), ki bo pri-hranila tudi najve~ izpusta CO2. Tudi pri -20 °C zuna-njega zraka bo celo brez elektro grelca proizvajala radiatorsko vodo do 80 °C.

- Ve~ina toplotnih ~rpalk tipa zrak-voda, ki imajo oznako »visokotemperatur-na« oziroma s tujko HT, za svoje delovanje upo-rablja en freonski krog s freonom R410A. Tak{ne ~rpalke kljub temu, da imajo oznako 55 °C ali celo 65 °C, pri – 15 °C zunanje temperature zraka ne morejo proizvajati radi-atorske vode z ve~ kot 45 do 47 °C in niso primerne za radiatorje z vi{jimi tem-peraturnimi reìmi (razen pri bivalentni opciji v kom-binaciji z oljno, plinsko ali drugo pe~jo ter s pomo~jo elektrogrelcev).

- Pri izbiri enokompresorske toplote ~rpalke v kombi-naciji z radiatorji pazite na najvi{jo proizvedeno tem-peraturo radiatorske vode pri najni`ji temperaturi okolice (npr -15 °C). Morda vas bo pozimi zeblo …

- ê je mo`no, se pred naku-pom dolo~ene toplotne ~rpalke posvetujte s sose-dom ali znancem, ki ima tak{no toplotno ~rpalko è vgrajeno. Povpra{ajte ga o prihranku.

Spra{ujemo se, zakaj Eko Sklad letos s subvencijo ni

nagradil tistih, ki so za svoje radiatorje izbrali dvokompre-sorske toplotne ~rpalke, saj le te proizvedejo bistveno manj CO2 kot enokompresorske, ki so nagrajene z Eko Sklad sub-vencijo.

Morda nas bodo pri Eko Skladu presenetili è v za~etku drugega leta, ko naj bi bil na voljo nov razpis za toplotne ~rpalke. •Miha Glavi~, Eco Futura d.o.o., tel.

02 620 86 80


Prava rešitev za radiatorsko ogrevanje.Dvokompresorska toplotna Ërpalka Rotex HPSUhitemp, ki tudi pri temperaturi zunanjega zraka -20 �C proizvaja vodo temperature do 80 �C. Toplotna Ërpalka je namenjena za domove z radiatorji in lahko deluje celo brez dodatnih elektro grelcev. Za izbiro pravilne moËi pokliËite 02 620 86 82.

K sodelovanju vabimo monterje iz celotne Slovenije.

Vaš distributer: Eco futura d.o.o. 02 620 86 82, [email protected], www.ecofutura.si

Katera toplotna ~rpalka ustreza mojim radiatorjem?Tip toplotne

~rpalke/ Ali

je na listi Eko

Sklada?

Grelno telo

in tem-

peraturni

reìm

Št. kom-

presorjev/

freonskih

krogov

SCOP

Letni

izpust

CO2

v t

Letna

poraba

el.energije v

EUR

10 letna

poraba

el.energijev

EUR

DAIKIN LT

11 kW

Eko sklad - DA

Talno gretje

25 do

35 °C

1/1 3,7 1,7555

EUR

5.550

EUR

DAIKIN HT

11 kW

Eko Sklad – NE

Radiatorji

50 do 70 °C2/2 2,8 2,3

741

EUR

7.410

EUR

DAIKIN HT

11 kW

Eko Sklad – NE

Radiatorji

45 do

60 °C

2/2 3,0 2,2695

EUR

6.950

EUR

DAIKIN LT

11 kW

Eko sklad – DA

Radiatorji

45 do

55 °C

1/1 1,9 3,41.106

EUR

11.060

EUR

DAIKIN LT

11 kW

Eko sklad – DA

Radiatorji

40 do

55 °C

1/1 2,1 3,11.005

EUR

10.050

EUR

DAIKIN LT

11 kW

Eko sklad – DA

Konvektorji

35 do

50 °C

1/1 2,5 2,6836

EUR

8.360

EUR

Podatki so izra~unani po Daikin Altherma Selection programu l. 2012, cena elektrike 10/14

centov z DDV.

Podružnica:

EKOLINE d.o.o.

p.e. Maribor

email:

tel.: 070 773 989

[email protected]

Zaradi vedno bolje izoliranih stavb, u~inkovitost radiatorjev ni ve~ na prvem mestu, zato lahko izbiramo tak{ne, ki

dobro izgledajo. Na fotografijah novih izdelkov je navedeno najprej ime proizvo-da in nato proizvajalec.

Vse predstavljene re{itve so toplo-vodni grelniki, nekateri med njimi so poleg zanimivih oblik tudi uporabni, v glavnem za obe{anje brisa~. Med njimi izstopa tehno izvedba Allday proizva-jalca Brandoni, ki poleg vidnih nudi tudi nekaj skritih mo`nosti. V izvrtine z navojem lahko uvijamo pali~ne nosil-ce z razli~nimi lastnostmi. Nekateri so primerni za obe{anje predmetov, drugi za poli~ke za milo, tretji pa so votli in lahko vanje skrijemo zeli{~e ali z di{avo natopljeno vato, ki nato oddaja vonj

skozi luknji~asto steno ter med ogreva-njem odi{avlja prostor. •

Tihec

OGREVANJE 65

Nekaj nenavadnih radiatorjev

Italijanske firme se o~itno

ne bojijo uresni~evati idej

svojih oblikovalcev. Verjetno

so se nekateri uporabniki `e

nagledali svojih dolgo~asnih

rebrastih grelnikov in bodo

`eleli svoja bivali{~a popes-

triti z ne~im presenetljivim.

GRADNJA66

Vse to pa zaradi pove~ane mo`nosti in pogostno-sti mo~nej{ih vetrov, ki bodo posledica pove~anih tempera-turnih razlik v ozra~ju zaradi pregrevanja planeta.

Veter pomaga in {kodujeNa veter lahko gledamo z

dveh zornih kotov. Prvi je ugo-den, saj veter deluje koristno, poganja jadrnice, vrti vetrni-ce, opra{uje rastline in hladi okolje v vro~ih poletnih dneh. Drugi je lahko tudi nevaren, saj veter povzro~i velike obre-menitve na vse objekte, ki se znajdejo v vetrovnem koridorju. Zato morajo na~rtovalci vseh gradenj, ki se nahajajo nad povr{ino zemlje, predvideti tudi u~inek vetra. Škode zaradi vetra po vsem planetu rastejo in se merijo v milijardah. Najbolj{e podatke o tem imajo zavaroval-nice, saj lahko samo z dobrim poznavanjem razmer za{~itijo svoje interese. Vpliv na stavbe

lahko dolo~amo z izra~uni in s pomo~jo programov, najbolj zanesljive rezultate pa daje testiranje modelov v vetrovnih tunelih, ki se ga lotijo, kadar preverjajo obna{anje stavb, s katerimi èlijo dose~i vi{inske rekorde.

Pritisk in podtlakKo se veter upre v fasa-

do stavbe na privetrni strani povzro~i pritisk, na ostalih stra-nicah pa podtlak. Veli~ine teh vrednosti so odvisne od oblike stavbe, smeri iz katere piha, oblike terena in bliìne ter veli-kosti drugih objektov v bliìni in se med delovanjem vetra stalno spreminjajo. ê je stavba vi{ja, jo projektanti razdelijo v obremenitvene cone, najmanj{e obremenitve so obi~ajno pri tleh z vi{ino pa se pove~ujejo. Najve~je sile se pojavljajo ravno na vogalih in drugih robovih stavbe.

ê govorimo o izolacijskih fasadah, so tla~ne, ali pozitivne

sile na privetrni strani zane-marljive, saj plo{~e pritiskajo ob fasado. Nevarne so nega-tivne sile, podtlak, ki nastane na robovih. Te sile povzro~ajo trganje plo{~ od fasade, ki ga je potrebno prepre~iti s pra-vilnim sidranjem. Nevarnost {e pove~uje neenakomernost in vrtin~enje vetra, ki povzro~a sunkovito ve~anje in padanje podtlakov, ki delujejo podob-no, kot ~e bi hoteli plo{~e z ponavljajo~imi sunki odtrgati od podlage. Tu se {ele pokaè kvaliteta lepil in sider.

Sile so lahko presenetljiveZaradi armirane fasade se

sila podtlaka razdeli na ve~jo povr{ino, torej tudi na ve~ sider. Eno povpre~no sidro iz plastike zdrì silo izpuljenja okrog 0,20 kN, kar je podobno, kot ~e bi ga vlekli iz zidu s silo 20 kg. Izvajalci zato na vogalih fasa-de gostoto sider pove~ajo, na ploskvah pa je manj{a. Najve~je

sile na tla~ni in podtla~ni strani so lahko podobno velike. Veter s hitrostjo 25 m/s ali 90 km/h povzro~i na privetrni strani na fasado tlak 0,36 kN/m2, kar je podobno, kot sila 36 kilogra-mov. Mo~nej{i veter 33 m/s ali 120 km/h povzro~i tlak 0,68 kN/m2, kar je podobno sili 68 kg. Pri tem predvidevamo, da je veter enakomeren, brez sunkov, ki lahko povzro~ijo kratkotrajno in ve~kratno pove~anje.

To morajo upo{tevati tudi postavljalci delovnih odrov ob stavbah, saj se morajo vezice, ki drìjo za{~itne ponjave, ob mo~nej{em vetru pretrgati in omogo~ati ponjavam, da pla-polajo v vetru. V nasprotnem primeru delujejo kot jadra, sile ki nastanejo pa so tako velike, da veter odre z lahkoto podre. Kar je morda dober podatek za izolaterje, ki imajo v teh mese-cih dela ~ez glavo. •

Simon Tihec

Safir - Simpsonova lestvica za oceno posledic ob orkanskem vetru

Sile vetra na fasado

Pritisk vetra na eno stran fasade povzro~i podtlak na drugih delih in na strehi

Na zunanjo povr{ino stavb poleg pada-

vin, mraza in son~nega sevanja deluje

tudi veter. Na ta pojav je potrebno postati

pozoren predvsem ob vgradnji toplotno izo-

lacijskih fasad razli~nih tipov in izvedb, saj

na obi~ajne, z malto ometane fasade, veter

nima tak{nega vpliva.

Fakulteta za arhitekturo, Konzorcij pasivna hi{a in Eko sklad j.s. pripravljajo od 9. do 11. novembra 2012 Dneve pasiv-nih hi{. S tem se pridruùjejo vsakoletni akciji, ki è nekaj let poteka v Avstriji, Nem~iji in drugod, ko si je mo`no ogle-dati {tevilne pasivne hi{e po razli~nih krajih. Dnevi pasivnih hi{ se bodo pri~eli s predavanjem o pasivni hi{i in mo`nostih financiranja v petek, 9. novembra ob 16.30 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Posebnih omejitev za oglede pasivnih hi{ ni, obvezna pa je predhodna prijava na elektronski naslov, ki je naveden pri vsaki hi{i (glej seznam hi{). Navesti je treba ~as pri~akovanega obiska, da se obiskovalce lahko razporedi. Omejitve {tevila ogledov ni, od obiskovalcev pa se seveda pri~akuje uvideven ogled pasivne hi{e.

Dnevi pasivnih hi{ so prilo`nost, da se ~im ve~ ljudi v ìvo spozna z energijsko najbolj var~nimi zgradbami.

V okviru Dnevov pasivnih hi{ bodo organizirani tudi spremljajo~i dogodki: prikaz vgradnje celulozne izolacije ter predstavitev ekolo{ke gradnje in uporabe naravnih izolacijskih materialov, analiza dnevne svetlobe, predavanje o nizkoe-nergijski in pasivni gradnji stanovanjskih in poslovnih stavb, predavanje Ytong in Multipor za gradnjo pasivnih hi{, celostno svetovanje gradnje ali nakupa nepremi~nin in {tevilni drugi.

Obiskovalci se predhodno prijavijo na e naslov posameznega ponudnika, ogled pasivnih hi{ pa je brezpla~en. Med ponu-dniki pasivnih hi{ se bodo predstavi-la podjetja Winerberger, Lumar, Rihter, Agregat, Lingston, Eko produkt, Xella porobeton, in drugi.

Standard pasivne hi{eV primerjavi z obi~ajnimi zgradbami, ki

so zgrajene po trenutno veljavnem Pravilniku o toplotni za{~iti in u~inkoviti rabe energije v stavbah, pri pasivnih hi{ah ni nobenih dodatnih temeljnih gradbeno-fizikalnih zah-tev. Izvedba pasivnih hi{ pa postavlja visoke zahteve za uporabljene komponente:• toplotna za{~ita: toplotna preho-

dnost U vseh gradbenih elementov je pod 0,15 W/(m2K), pri prostostoje~i enodruìnski hi{i se priporo~a celo pod 0,10 W/(m2K);

• izvedba brez toplotnih mostov (ψ 0,01 W/(mK));

• izredna zrakotesnost, kontrolirana s tla~nim preizkusom po DIN EN 13829 – vrednost n50 pri 50 Pa tla~ne razlike ne sme presegati 0,6 h-1;

• zasteklitve z Uw pod 0,8 W/(m2K), pri visokem faktorju prehoda celotnega son~nega sevanja (g 50 % po DIN 67507), tako da so tudi pozimi mo`ni neto dobitki toplote;

• okenski okvirji z Uf-vrednostjo pod 0,8 W/(m2K) po DIN EN 10077;

• poraba elektri~ne energije za pogon prezra~evalne naprave 0,4 Wh/(m3) pre~rpanega zraka;

• najni`je toplotne izgube pri pripravi in distribuciji sanitarne vode;

• u~inkovita izraba elektrike v gospodinj-stvu (stroji in naprave iz energijskega razreda A in A+).

Samo sestavljanje posameznih kompo-nent, primernih za pasivno hi{o, ni dovolj, da bi zgradba postala pasivna. Za dose-ganje standarda pasivne hi{e je potreben integralni na~rt, kjer so posamezne kom-ponente smiselno povezane.

Zna~ilne specifi~ne vrednosti za pasiv-ne hi{e so:• letna potrebna toplota za ogrevanje

15 kWh/(m2a),• skupna letna poraba primarne energije

120 kWh/(m2a),• letna poraba elektri~ne energije 18

kWh/(m2a),• toplotne izgube 10 W/m2,• zrakotesnost n50 < 0,6 h-1.Vir: Fakulteta za aritekturo, Univeza v Ljubljani,

www.fa.uni-lj.si

GRADNJA 67

Pasivna hi{a, vir: bruteforcecollaborative.com

Dnevi odprtih vrat pasivnih hi{

Od petka do nedelje, 9. do 11. novembra, bo odprtih 17 pasiv-

nih hi{ po Sloveniji. So~asno se bodo vrstili spremljevalni

dogodki v podjetjih, ki so ~lani Konzorcija pasivna hi{a.

PASIVNA HIŠAKoncept pasivne hi{e je razvil dr. Wolfgang Feist, ki je v Darmstadtu v bliìni

Frankfurta leta 1991 postavil pilotni objekt. V tem ~asu je v Nem~iji, Avstriji in Švici

nastalo è ve~ kot 10.000 pasivnih hi{, ki svojo kvaliteto izkazujejo s certifikatom.

Pasivne hi{e so stanovanjske enodruìnske in ve~stanovanjske zgradbe, poslovne

zgradbe, {ole, {portne hale, otro{ki vrtci, cerkve in proizvodne zgradbe. Standard

pasivne hi{ ne omejuje vsebine objektov pa tudi ne velikosti. Obstajajo majhne

po~itni{ke hi{e, najve~ji poslovni objekt na svetu ima ve~ kot 7.000 m2 ogrevanih

povr{in. Pasivne hi{e lahko stojijo ob morju ali pa visoko v planinah. Omejitev s

strani uporabe ni.

Velik izziv mu je predstavljala umesti-tev objekta na dobrih petsto kvadratnih metrov veliko parcelo. Predvidene bivalne povr{ine je z 230 kvadratnih metrov skr~il na 167 in se kljub veliki èlji odpovedal enokapni strehi, za katero ni dobil dovo-ljenja. Sam pravi, da je na~rt med nasta-janjem »petkrat opral«, da je dosegel tisti optimum, ki jim danes, po dveh letih biva-nja, {e vedno nudi vse, kar potrebujejo.

Pri oblikovanju na~rta je elel iti v korak s ~asom, graditi iz sodobnega materiala, ki omogo~a optimalno bivalno udobje, upo{teva pa tudi okoljske zahteve in ener-gijsko var~nost. »Izbiral sem med leseno skeletno gradnjo in ytongom,« je povedal Robert Ramov{. »Oba segmenta sem zelo dobro preu~il. Ker sem èlel imeti hi{o v obliki kocke, ki nima napu{~ev, a je obe-nem iz naravnih in paropropustnih mate-rialov, bi se lesena hi{a, sploh na severni strani, mo~ila, ne pa tudi primerno su{ila. To bi lahko bila teàva, ki so jo priznali tudi ponudniki tovrstnih hi{. Pri ytongu, ki sem ga imel ves ~as vzporedno v mislih, so me prepri~ale {e druge prednosti.

Ytong omogo~a evolucijski razvoj tekom gradnje. Veste, za arhitekta je kar malo àlostno, ~e med gradnjo ne more ni~esar spremeniti. Sploh kar se ti~e in{talacij. Pri leseni hi{i je pa~ tako, da ti jo na podlagi PZI pripeljejo izdelano. Obenem so mi v{e~ tudi {ir{e {palete, ~eprav nisem obremenjen z masivno-

stjo. Mi pa dajejo masivne {palete dober psiholo{ki ob~utek.«

Za optimalno bivalno ugodje je bistvena dobra lupina stavbe. S tem se strinja tudi Ramov{: »Vedno si prizade-vam, da je hi{a optimalno izolirana, kar posku{am razloìti tudi svojim strankam, saj tako pripravi{ odli~no izhodi{~e. Še vedno trdim, da son~ne elektrarne in toplotne ~rpalke, kakr{ne poznamo danes, {e niso dosegle tehnolo{kega zenita. Obenem tudi energetska kriza

{e ni tolik{na, kot so jo napovedovali. Mislim, da stro{ki v naslednjih dese-tih, petnajstih letih {e ne bodo tako drasti~no narasli. V tem ~asu pa bo tudi tehnika {e napredovala. Tako se meni – bralci se morda ne bodo strinjali – ni zdelo smiselno è v osnovi vgrajevati toplotne ~rpalke. Dejstvo je, da imamo manj{o hi{o, dobro lupino in na par-celi zemeljski plin. ê ga ne bi bilo in bi morali uporabljati kurilno olje, bi mogo~e razmi{ljal druga~e.«

GRADNJA68

Zelo dobra nizkoenergijska hi{a iz porobetona arhitekta Roberta Ramov{a

V strnjenem naselju Škofje

Loke stoji hi{a v obliki

kocke, oble~ena v belo fasa-

do in visokotla~ne kompak-

tne plo{~e iz lesnih vlaken,

ki veljajo za vremensko

odporne, stavbi pa zago-

tavljajo tudi kakovosten

in sodoben izgled. Hi{a je

zgrajena iz porobetonskih

blokov Ytong in velja za

zelo dobro nizkoenergijsko.

Projektiral jo je arhitekt

Robert Ramov{ in sicer za

svojo {tiri~lansko druìno.

Enostaven, a sodoben slog zunanjosti so Ramov{evi prenesli tudi v interier. Znameniti “oblaki” arhitekta in oblikovalca

Franka Gehryja poskrbijo za spro{~eno razgibanost nad jedilno mizo.

Zelo u~inkovita nizkoenergijska hi{a (Qh22 kWh/m2a) je zgrajena iz blokov Ytong (40 cm) in izolirana s kameno volno (16 cm).

Za vedno sve` zrak v hi{i poskrbi rekuperator.

Pri na~rtovanju objektov Robert Ramov{ izhaja predvsem iz interierja. Zunanjost se mora notranjosti prilagoditi. Tako je bilo tudi pri njegovi hi{i, pri ~emer je upo{teval tudi smeri neba in temu pri-merno razporedil bivalne povr{ine.

»Sam pravim, da smo Slovenci è od nekdaj poznali tako imenovani feng shui, zdravo kme~ko pamet. Danes pa so nekateri tlorisi obupno nedore~eni. Prej pravilo kot izjema je, da so stara stano-vanja funkcionalnej{a. V kuhinjah imajo shrambo, hodniki so bolj logi~ni. Danes vidi{ celo tak na~rt, da pride{ v kuhinjo ~ez spalnico. Da ne omenjam otro{kih sob, ki so premajhne in najve~krat obr-njene na sever. Sam jih vedno umestim na jug. Tja sodijo tudi drugi bivalni prostori, v katerih se najpogosteje zadrùjemo. Kopalnice pa so na severu ali vzhodu, kjer te lahko zjutraj zbudi vzhajajo~e sonce. Glede kuhinje je tako, da jo imajo mnogi radi nad dovozom, sploh gospodinje, da vidijo, kdo pride k hi{i. Sam tega nisem èlel. Pa tudi soproga, ki je sodelovala pri nastajanju na~rta, je bila, ~e se malo po{alim, zelo razumevajo~a stranka.«

Njegovi hi{i dajejo pe~at velika vogalna okna z okvirji v kombinaciji lesa in alumi-nija, zastrta s sen~ili. »Vogalna okna nudijo dalj{i razgled in jih tudi v biroju pogosto uporabljamo, ko na~rtujemo stavbe v str-njenih naseljih,« pravi Robert Ramov{. »Sicer pa so meni è v osnovi v{e~ velika okna. V stolpnici, kjer smo ìveli prej, smo imeli zelo slabo svetlobo. ê je bil zunaj son~en dan, tega v stanovanju sploh nisi opazil.«

Poleg naravne je v prostoru pomembna tudi umetna svetloba. Poleg tiste osnov-ne, je v Ramov{evi hi{i predvsem veliko mo`nosti za ustvarjanje razpoloènjske

osvetlitve. »Povsod sem izbral tehni~no razsvetljavo, razen nad jedilno mizo, kjer sva s soprogo èlela ve~ razgiba-nosti. Dolgo sva iskala primeren leste-nec. Dobesedno doktoriral sem s tega podro~ja. Na koncu sva na{la nekaj, kar nama je {e danes v{e~.«

Izziv za arhitekta, ki sicer zase pravi, da ni oblikovalec, je bila tudi izbira barv in materialov. Ramov{evi so si èleli pred-vsem tak dom, ki bo odseval sodoben slog tudi ~ez deset let.

»Danes se trendi prehitro menjajo. Trenutno so spet zelo modne zavese in tapete v najrazli~nej{ih vzorcih in bar-vah. Sam sem iskal tisto, kar me je neko~ o~aralo, pa mi je ostalo v spominu do danes. Ugotovil sem, da so to predvsem oblika prostora, naravna svetloba in dokaj nevtralne, a kontrastne barve. Prostori morajo ponujati neko orientacijo. Niso mi v{e~ povsem odprte bivalne povr{ine. @e Rimljani so svoje trge oblikovali tako, da je oko vedno iskalo neko presene~enje. Seveda ne verjamem, da bomo spet projektirali lo~ene kuhinje, kot smo jih poznali v~asih, ker gospodinje pa~ niso rade same, pa {e ve~ji prostor bi potrebo-vali, ker bi si v kuhinji gotovo zaèleli {e manj{o mizo, vsaj za zajtrk, poleg pa bi potrebovali {e ve~jo jedilnico. Nam je pa po~asi uspelo premestiti tako imenovane »utilitije« iz kleti nazaj v pritli~je ali celo v mansardo. V svoji hi{i sem med jedilnico in dnevno sobo umestil steno, ~eprav bi s stati~nega vidika lahko mirno shajali brez nje. Pa nam je v{e~ tako.«

Robert Ramov{ se strinja, da se ljudje vra~ajo k enostavnosti, kar pa je deloma pogojeno tudi z zahtevami oblikovanja nizkoenergijskih ali pasivnih hi{. Morda se

nezavedno enostavnej{a zunanja oblika prena{a tudi na notranje oblikovanje. Pri Ramov{evih prevladuje minimalisti~en slog. Kombinacija hrastovega parketa z belimi stenami.

»Hi{a je zame dom. Za dom pa je bolj{e, da ga sproti dograjuje{, da ima{ prostor za stvari, ki jih postopoma prina{a{ domov. Mnogi so morda pri~akovali, da bodo v na{em stanovanju naleteli na kup plo~evine in stekla, pa ni tako. Mislim, da smo se znali ustaviti in ustvariti predvsem ob~utek doma~nosti. Še danes mi je hi{a zelo v{e~ in ni~esar ne bi spremenil.« •

Avtor: Tatjana Polanc Kolander

GRADNJA 69

Za na{e dobro po~utje in zdravje je pomembno, da stene pa tudi stropovi dihajo, da niso akusti~no mrtve, da ne prepu{~ajo preve~ mote~ih zvo-kov, da so higieni~ne in pri-jetne na otip, primerno tople ter mehansko odporne. Sodobna zasnova stanovanjskih hi{ temelji na na~elu odprtih tlorisov, ki so zamejeni s klasi~nimi konstruk-cijskimi elementi, kot so ste-ber, nosilna stena in medeta`na plo{~a, hkrati pa gradbena teh-nika omogo~a izvedbo razme-roma {irokih razponov, kar se odraà v odprtem tlorisu bival-nih prostorov. Ostale prostore je mogo~e razmejiti in obdela-ti s suhomonta`nimi elementi. Ponudba teh je v Sloveniji razno-lika. Med vodilne ponudnike teh elementov gotovo sodi trgovina Kalcer, kjer je na vpra{anja o zna~ilnostih te ponudbe odgo-varjala Nu{ka Marn, vodja komercialno tehni~nega sektor-ja.

Obseg va{e ponudbe je pester. Med katerimi izdelki lahko kupec izbira èlene artikle?Poleg materialov za gradnjo

monta`nih gradbenih konstruk-cij, kot so stene, stropne oblo-ge in tudi talne konstrukcije – suhomonta`ni estrihi in dvojni podi. Seveda tudi naj{ir{i izbor materialov za toplotne izolaci-je, vse bolj pomembne mate-riale za zvo~ne izolacije, vse

za fasade, okna, vrata, parkete, laminate, notranje in fasadne barve, okrasne profile za stene in strope, akusti~ne obloge, orodja in delovno opremo. Kvaliteta je prvo merilo. Ponudbo stalno dopolnjujemo, s ~imer se ne samo prilagajamo eljam kupcev, ampak jim posku{amo ponuditi nekaj ve~. Vemo namre~, da jim je te`ko spremljati vse novosti, {e posebej, ~e niso strokovnjaki. Zato se s tem ukvarjamo mi. Na teko~em smo s svetovnimi trendi, ki so tako na voljo tudi v Sloveniji.

Verjetno je kar nekaj prednosti suhomonta`ne gra-dnje.Seveda. Najve~ja prednost

je hitro dokon~anje del. Zato, ker so materiali bistveno la`ji, suho-monta`ne konstrukcije so praviloma tanj{e od zida-nih in hitro zgrajene, ter kar je {e posebej pomembno: ni potrebno ~akati, da se zidovi ali stropi tako dolgo ~asa su{ijo, kot beton ali malta. Z monta`nim sistemom gradnje se lahko hitro vselimo, ne da bi s tem pristali na slab{o kakovost bivanja. In ta ~asovni prihranek lahko tudi finan~no ovrednotimo. Pa tudi sicer je cena samih materialov dovolj ugodna è sama po sebi. Ker je veliko delovnih postopkov nezahtevnih, lahko gradimo tudi v samogradnji, saj ne potrebuje-mo dragega orodja.

Mav~nokartonske elemente je mogo~e uporabiti pri izvedbi razli~nih oblik prostorov.To je ena osnovnih pred-

nosti suho-monta`nih sistemov. Lo~ne stene, obokani stropi, izdelava razli~nih arhitektonskih plastik je z monta`nimi elementi zelo lahko izvedljiva. Celo v pro-storih z vodo, kot so kopalnice, savne, bazeni, kjer je zahte-vam kljuboval le beton, se veliko naredi s posebej za take razme-re domi{ljenimi materiali. Zelo zanimiv je recimo nem{ki sistem WEDI, ki nudi skoraj neomeje-ne mo`nosti oblikovanja sten, pa tudi izdelave kopalni{kega pohi{tva in opreme: klopi, tu{ kabin, umivalnikov, polic…

S poàrnovarnostnega vidika imajo ti elementi verjetno tudi ustrezne varnostne certifikate.Praviloma so vsi suho-

monta`ni sistemi poàrno odporni. Še posebej, ~e se za vse sestavne dele, to je za izolacije in obloge, uporabi negorljive materiale, kot so silikat, mavec, kovina, beton, mineralna volna. Pa tudi konstrukcije iz gorljivih materialov, kot je les ali celulo-za, se zelo dolgo upirajo poàru, {e posebej v kombinaciji z mav~nimi plo{~ami. Pomembna pa je pravilna gradnja, zato se za gradnjo poàrnih kon-strukcij zahteva ustrezno kvali-

fikacijo izvajalcev. Zaradi dobrih poàrno za{~itnih lastnosti mav~nih in silikatnih oblog se jih pogosto uporablja za za{~ito jeklenih, lesenih ali betonskih konstrukcij pred poàrom.

Menda lahko z njimi zelo dobro toplotno izoliramo posamezne dele objekta.Res je. Obloge iz mav~nih

in silikatnih plo{~, ki pogosto, ne pa vedno, vklju~ujejo tudi toplotno izolacijo, predstavlja-jo »tople« konstrukcije, kar se ~uti è na otip. Prihranek pri stro{kih kurjave je o~iten. Tople so stene, tla in stropi, obloèni z mav~nimi plo{~ami, saj so le-te è same po sebi toplej{i material kot zidaki ali beton.

Je sestava suhomonta`nih ele-mentov neopore~na za zdravje?Brez tega sploh ne gre. Suho-

monta`na gradnja je sodobna, è v zasnovi je pri teh izdelkih poudarjeno varovanje zdrav-ja ljudi in okolja v fazi proi-zvodnje, vgradnje in uporabe izdelkov. Veliko materialov se pona{a z znaki, ki jih dobijo v dokaz, da so njihovi izdelki

GRADNJA70

Ko stena izàreva toplotoPoslovno trgovski center Kalcerja v Trzinu pri Ljubljani

Suhomonta`na izvedba kopalnic, savn, wellnesov in podobno

Prikaz zunanje izolacije stanovanjske hi{e

Mav~ne stene lahko kombiniramo s steklenimi in tako vnesemo v notranjost ve~ svetlobe

Morebiti se nam bo zdelo ~udno, toda dejstvo je, da skoraj 80

odstotkov svojega ~asa preìvimo v zaprtih prostorih. Obdani

s stenami, ki so prijazne, tople ali pa tudi hladne in odbijajo~e.

neopore~ni, zdravi in pridobljeni z minimalnim vplivom na okolje. Proizvajalci se trudijo pridobiti tudi tista priznanja za kakovost, ki niso obvezna. Razumejo, da gre tudi za tr`no prednost, saj so uporabniki ~edalje bolj osve{~eni. Tako je v na{i ponudbi è kar nekaj izdelkov, ki celo aktivno izbolj{ujejo bivalne razmere: lini-ja Fermacell Greenline, Knauf Cleaneo, Rigips Activ´ Air, ipd.

Razmere na podro~ju gradbeni{tva v Sloveniji so slabe. Kako v Kalcerju spremljate vsa ta dogajanja in kje vidite izhod iz tak{nega stanja?KALCER je v podobnem

poloàju kot druga trgo-vska podjetja, ki so vezana na gradbeni{tvo. @e vsa leta se prilagajamo razmeram na trgu. Veliko bi nam pomagalo ure-jeno podro~je pla~il, predvsem pa spro{~ene investicije v gra-dnjo – tako dràve kot zaseb-nega sektorja. Trenutno so vsi investitorji {e precej zadràni. Pobuda bi prav gotovo morala priti s strani dràve, saj je jasno, da so dolo~ene investicije nujno potrebne. Z energetsko prenovo objektov se vrednost investicije hitro povrne, kar si zna izra~unati vsak dober gospodar. Tudi pri novogradnjah se del investicije vedno povrne z davki, ki jih vse povezane dejavnosti vra~ajo v prora~un, pa {e veliko delovnih mest se lahko ohrani. Manj apa-tije in ve~ podjetnosti bi nam vsem v Sloveniji koristilo. •

F. Mithans

Sedaj predpisano minimalno toplotno prehodnost zunanjih zidov umax 0,28 W/m2K je na~elno mo`no zagotavljati z debelej{imi enoslojnimi zidovi iz porozne opeke in toplo-tnoizolacijskimi ometi, veliko te`je pa je z enoslojnimi zidovi zagotavljati ostale zahteve iz PURES 2010.

Tudi s termobloki iz porobe-tona je mo`no dose~i minimal-no toplotno prehodnost zuna-njih zidov umax 0,28 W/m2K brez dodatne toplotne izolacije. V primeru gradnje nizkoenergij-ske ali pasivne hi{e pa morate na zunanji zid iz termoblokov vedno dodati primerno debeli-no toplotnoizolacijske obloge.

Zato so primernej{i ve~slojni zidovi, pri katerih zidani del zagotavlja mehansko odpor-nost in stabilnost stavbe, toplotna izolacija pa omogo~a var~evanje z energijo in ohra-njanje toplote v stavbi. Iz opi-sanega sledi, da je pri ve~slojnih zidovih potrebno poiskati tako konstrukcijo, katere zidani del naj nosi, toplotni ovoj pa {~iti stavbo. Optimizacija masivnega dela je odvisna od potresne

ogroènosti, stati~nih zahtev in podobno. Za ve~ino enostano-vanjskih stavb zado{~a zunanji zid debeline 20 ali 25 cm. Pri dolo~anju debeline toplotnega ovoja je malo ve~ fleksibilno-sti: lahko izberemo minimal-ne sedaj predpisane vrednosti, minimalne vrednosti veljavne od 1.1. 2015 dalje ali pa mini-malne vrednosti, predpisane po letu 2020. Se pa moramo zavedati, da so minimalne vre-dnosti toplotne za{~ite nekaj

podobnega kot minimalna pla~a, ki omogo~a preìvetje in pokrije osnovne ìvljenjske stro{ke, vendar ne omogo~a kakovostnega bivanja. Zato naj bo toplotna izolacija zunanje-ga ovoja stavbe znatna: izo-lacije naj bo kar se da veliko. Informativne vrednosti potreb-ne toplotne izolacije so: fasada 20 cm izolacije; plo{~a proti podstrehi 30 cm, topla po{evna streha 25 cm, nad neogrevani-mi prostori ali proti terenu pa 10 cm toplotne izolacije, to~ne vrednosti naj dolo~i arhitekt.

Toplotno izolacijo se pra-viloma vgradi na zunanjo, hladno stran stavbe. Katere toplotnoizolacijske materia-le lahko uporabimo? Fasada praviloma predstavlja najve~ji del povr{ine ovoja stavbe, zato poleg estetskega vidika tako na~rtovalci kot uporabniki posve~ajo posebno pozornost tehni~ni dovr{enosti fasade v smislu trajnostnega toplotnega ovoja stavbe. Trajnost fasadne povr{ine, ter trajna toplotna u~inkovitost fasadnega sklopa je odvisna od izbora toplo-

GRADNJA 71

Prikaz suhomonta`nega talnega in stenskega

ogrevalnega sistema

Z NOTRANJIMOMETOM d = 2

cmDEBELINA

ZIDU

cm

BREZ FASADA

FASADE TOPLOT. IZOL. OMET

VRSTA OPEKE 5 cm

POROTHERM 38 DRYFIX zidano s PTH DRYFIX.extra 0,135

38 0,34 0,28 W/m2K

POROTHERM 45S P+E zidano s T.I. malto

0,16

45 0,34 0,28 W/m2K

Iz bro{ure Wienerberger Building Value, www.wienerberger.si

Ytong termobloki oznaka

debelina zidu

cmtoplotna prehodnost

TB 40/20 40 0,24 W/m2K

TB 50/20 50 0,19 W/m2K

Iz spletne strani www.ytong.si

Toplotna izolacija masivnih zunanjih stenTankoslojne kontaktne fasade

Zato ni primeren za stav-be, ki so potencialno poàrno ogroène, torej glede na tehni~no smernico TSG-1-001, Poàrna varnost za stavbe, ni primeren za stavbe, ki so vi{je od 22 m.

Nova izbolj{ana toplo-tna izolacija je ~rn stiropor: posebna surovina za proizvo-dnjo ekspandiranega polistirena (EPS) z dodanimi delci grafita, ki zmanj{ujejo toplotno seva-nje znotraj posameznih kot tudi sosednjih celic stiropora. Tak{ne plo{~e so ~rne oz. temno sive ali srebrne barve. ^rne plo{~e imajo do 20% bolj{o toplotno izolativnost. Uporaba je enaka kot pri obi~ajnemu stiroporu s poudarkom na tistih konstruk-cijskih sklopih, kjer nas omejuje debelina toplotnoizolativne pla-sti (terase, balkoni, ravne strehe, fasade, tlaki, tla na terenu in podobno).

XPS fasadni sistem zago-tavlja uravnoteèno paropre-pustnost, trajno energijsko u~inkovitost fasadnega ovoja (izolativnost se z leti ter pod vplivom vlage ne spreminja), traj-no trdnost sistema, ki je odporen na udarce in to~o (tla~na trdnost XPS fasadne izolacije je najmanj 4 krat ve~ja od EPS in do 8 krat ve~ja od volnene fasadne izola-cije). XPS ETICS uporabimo tudi za prepre~itev toplotnih mostov na okenskih in vratnih {paletah, z njim oble~emo balkone, bal-konske ograje, stebre, pilastre, pa tudi napu{~e in nadstre{ke.

Poleg tega je nepogre{ljiva izola-cija na predelu cokla.

Fasadni sistem iz fenolne pene (na osnovi bakelita) ima izredno dobro toplotno izola-tivnost v zaprti celi~ni strukturi z ujetim plinom, dosega toplo-tno prevodnost 0,022 W/mK. Izolacijsko jedro je sestavljeno iz trde RESOL pene na bakelitni osnovi, ki je skoraj neprehodna za vro~ino in mraz. Obojestransko je oble~ena v flisu podobno tka-nino iz steklenih vlaken, ki {~iti celi~no strukturo v notranjosti pred mehanskimi po{kodbami in hkrati zagotavlja podlago za maksimalen oprijem fasadnega lepila. Je idealna re{itev tam, kjer za obi~ajne sisteme ni dovolj pro-stora: pri loàh, {paletah, dozida-vah, prehodih, fr~adah…

Mineralna volna ima skupek odli~nih lastnosti za toplotno izolacijo fasad: toplotno izo-lativnost, poàrno odpornost, zvo~no za{~ito, paroprepustnost, trajnost in ne nazadnje, nare-jena je iz naravnih materialov, kamenine bazalt, zato ji pravijo tudi kamena volna. Je paropre-pusten izolacijski material, ki v sistemu kontaktne fasade deluje kot toplotno izolacijski in hkra-ti tudi paro izena~evalni sloj. Zaradi difuzije vodne pare skozi zunanji zid se pri kameni volni to~ka rosi{~a vedno pojavlja na zunanji strani sloja kamene volne. Zasi~ena vodna para se iz kamene volne lahko nemoteno izsu{i navzven skozi paroprepu-sten sloj zunanjega ometa in se

GRADNJA72

tne izolacije in pravilne izvedbe izbranega fasadnega sistema.

Najpogosteje se v stano-vanjski gradnji izvaja sisteme kontaktno-izolacijskih fasad (ETICS), zato vas bomo s temi podrobneje seznanili. ETICS je uveljavljena kratica za External Thermal Insulation Composite System oz. zunanje toplotno izolacijske sestavljene sisteme, po doma~e sisteme kontaktno-izolacijskih fasad. Materiali, ki imajo toplotno prevodnost λ <= 0,050 W/mK, so uvr{~eni med toplotno izolacijske mate-riale. Eko sklad ima malo stro`je kriterije in uvr{~a med primerne toplotnoizolacijske materiale le tiste s toplotno prevodnost λ <= 0,045 W/mK, sistemi kon-taktno-izolacijskih fasad pa morajo imeti evropsko tehni~no soglasje ETAG 004, www.eko-sklad.si

Fasadni sistem ETICS obsega toplotno-izolacijske plo{~e, pri-lepljene in po potrebi mehansko

pritrjene na zunanji zid, na grad-beni element stavbe. Prekrite so z armirnim slojem z alkalno obstojno stekleno mreìco, vti-snjeno v osnovni armiran omet in prekrite z zaklju~nim ome-tom. Za toplotno izolacijo stavb je primerna ve~ina toplotno izo-lacijskih materialov, vendar mora biti preverjena ustreznost celo-tnega sistema. Pomembni so postopki in detajli vgradnje, ki bi jih morali poznati poobla{~eni izvajalci. Pri toplotni prenovi starih objektov je sidranje plo{~ obvezno, pri prenovi se pritrjuje izolacijske plo{~e na zid z leplje-njem in sidranjem. Vrsto, {tevilo, razpored in dolìno sider izbere-mo glede na podlago ter vrsto in debelino izolacije, pa tudi glede na vi{ino objekta, pokra-jino in hitrosti vetra. Na vogalih objekta, kjer se ustvarja podtlak, povezan z hitrostjo vetra, mora-mo plo{~e {e dodatno sidrati. •

Matja` Valen~i~,

energetski svetovalec

Toplotna izolacija masivnih zunanjih stenIzolacijski materiali za tankoslojne kontaktne fasade

Kontaktna fasadna obloga ETICS

vir Toma` [kerlep, univ. dipl. in` arh. Najpogosteje uporabljen toplotnoizolaci-

jski material je stiropor, ekspandirani

polistiren (EPS), ki ima poleg mnoìce odli~nih

lastnosti tudi eno slabo, ni poàrno odporen.

GRADNJA 73

ne zadrùje v nosilni konstruk-ciji zidu. Kamena volna je oko-lju prijazen izolacijski material. Uporablja se v dveh skupinah izdelkov, v plo{~ah za manj{e vgradne debeline in v lamelah za ve~je debeline.

Lesne vlaknene plo{~e so izdelane iz vlaken, pri-dobljenih z razvlaknjevanjem sekancev razli~nih lesnih vrst. V proizvodnem postopku vla-kna najprej posu{ijo in jih potem zlepijo skupaj z dodat-kom sinteti~nega lepila. V gradbeni{tvu se uporablja-jo lahke in srednje goste oz. MDF plo{~e. Toplotno izolacij-ske plo{~e se vgradi na zunanjo stran stene. Vgrajujejo se na leseno konstrukcijo ali direktno na masivno steno.

Pluta je naravna ekolo{ka izo-lacijska plo{~a iz ~iste ekspandi-rane plute. Izolacijo sestavlja sis-temsko preizku{ena, paroprepu-stna izolacijska plo{~a za zunanjo steno. Primerna je za adaptacije in novogradnje, uporabna le v suhih delih konstrukcije (ni pri-merna za cokl). Pluta je narav-na, znova rasto~o surovina, lubje drevesa plutovec. Vgrajena pluta trajno obdrì svoje lastnosti.

Idealnega toplotnoizolacijske-ga materiala ni, vsak od na{tetih ima tudi kak{no pomanjkljivost. Zato se na stavbah uporablja ve~ raznih toplotnoizolacijskih materialov. Za izolacijo temeljev in cokla je potrebno uporabiti material, ki se ne navla i (XPS), za stene se najpogosteje upora-blja stiropor EPS, vse pogosteje pa ~rn stiropor, za ostre{ja pa svetujem negorljive topotne izo-lacije, predvsem mineralno volno. Toplotnoizolacijski materiali se med seboj razlikujejo in se zato

druga~e odzivajo na vplive okolja: meglo, roso, de , veter, nizke in visoke temperature, stalne tem-peraturne spremembe, UV seva-nje, biolo{ke obremenitve (alge, bakterije, plesni) ali onesnaèno okolje. Najbolj obremenjen je zaklju~no dekorativni omet, takoj za njim pa osnovni omet.

Pri izbiri toplotne izolacije za starej{e stavbe je v pomo~ priporo~ilo Eko sklada za mini-malno debelino toplotne izola-cije. Svetujem, da vgradite ve~ toplotne izolacije, kot so mini-malne zahteve po kriteriju Eko sklada za subvencije.

Pri izvedbi toplotne izolaci-je pomembna tako debelina toplotne izolacije kot tudi izved-ba vseh ostalih gradbenih detaj-lov, da se izognemo toplotnim mostovom. Izolacijo je potrebno poloìti natan~no in strokov-no, brez prekinitev, kar je v~asih zamudno in nehvale`no delo, vendar se s tak{nim na~inom dela lahko v veliki meri izogne-mo nastajanju plesni po vogalih prostorov, ob oknih in balkonskih plo{~ah.

Evropska unija je spreje-la vrsto direktiv, med katerimi je tudi direktiva o energijski u~inkovitosti zgradb (EPBD). Cilj teh ukrepov zmanj{anje rabe pri-marne energije. Primarna ener-gija je energija v naravi, ki ni podvrèna pretvorbi ali preo-blikovanju. Skrita je v premo-gu, nafti, plinu ali radioaktivnih snoveh pod zemljo; primarna energija son~na energija in ener-gija zaradi sonca (energija bio-mase, vetra, valov in vodotokov), bibavi~na energija, geotermalna energija… Iz primarne energije proizvedejo kon~no energijo (ki jo pla~amo) in koristno ener-gijo, ki jo porabimo. V izra~un

energijske u~inkovitosti stavb je vklju~ena energija za delovanje sistemov v stavbi (ogrevanje, hla-jenje, prezra~evanje in razsvetlja-va). Najpomembnej{e spremem-be so omejitev potrebne toplote za ogrevanje stavbe, zniànje toplotne prehodnost zunanjih

sten in pove~anja debeline izo-lacije. Sedaj je dovoljena letna toplota za ogrevanje stavbe po obstoje~em pravilniku pribli`no 30 do 50 kWh/m2, od leta 2015 dalje pa bo omejena na 20 do 40 kWh/m2. Za tiste, ki jim te vrednosti ne pomenijo kaj dosti, napi{em, da porabijo stare stavbe letno petkrat do desetkrat ve~ energije, kot je dovoljeno za novogradnje! Debelina toplotne izolacije za klasi~en zid je narasla od 5 cm pred tridesetimi leti na vsaj 20 do 30 cm pri novogradnji ali adaptaciji. •

Matja` Valen~i~,

energetski svetovalec

opis

oznaka, komercialno

ime

toplotna prevodnostλ (W/mK)

minimalne zahteve za

izolacijo fasade, 12SUB-OB12

cm

ekolo{ka primernost

toplotna

izolacijabrez oznake 0,045 15

EPS, stiropor EPS 70 0,039 13 +

~rn stiroporFRAGMAT

NEO SUPER F0,032 11 +

XPS JUBIZOL XPS 0,032 11 +

fenolna penaweber.therm

plus ultra 0220,022 8 +

kamena volna

KNAUF FPPL

- lamela za

kontaktne

fasade

0,040 14 ++

kamena volna

KNAUF plo{~e

za kontaktne

fasade

PTP-035

0,035 12 ++

mineralne

toplotno izo-

lacijske plo{~e

ytong

multipor0,042 14 ++

lesno

vlaknene plo{~e

STO thermo

wood 20,043 15 +++

plutaRÖFIX

CORKTHERM0,040 14 +++

GRADNJA74

SvetlobaOkna so danes najpomembnej{i in

najustvarjalnej{i del zunanjega ovoja stavbe. Imajo nezanemarljiv vpliv na izgled fasade in s tem celotne arhitekture. Njihova kakovost je odvisna od: toplotne izolativnosti, zvo~ne izo-lativnosti, kakovosti tesnenja (zrako in vodo-tesnosti), trajnosti, nezahtevnosti vzdrèvanja, protivlomne za{~ite, funkcionalnosti (razli~ni na~ini odpiranja), u~inkovitega prezra~evanja. Njihova primarna funkcija je tudi osvetlitev prostorov z naravno dnevno svetlobo, saj je naravna dnevna svetloba prijetnej{a od ume-tne in dobro vpliva na ~lovekovo po~utje. Pri tem èlimo, da je svetlobe ~im ve~ in da je ~im bolj enakomerno razporejena po prostoru. Število oken, njihova velikost in razporeditev vplivata na koli~ino in kvaliteto osvetlitve v prostoru. Najve~ja okna so navadno v prosto-rih, kjer se najve~ zadrùjemo – to je najve~krat dnevna soba. Zaradi energetske bilance stavbe so po navadi okna na ju`ni strani stavbe ve~ja od oken na severni strani; zato so tudi prostori razporejeni tako, da so tisti, ki potrebujejo ve~ja okna, na ju`ni strani. Ker se zaradi visokih poletnih temperatur lahko pojavi pregrevanje, okna obvezno zastremo s sen~ili.

Ve~je steklene povr{ineSodobna tehnologija omogo~a izdelavo

kakovostnih oken razli~nih oblik in veliko-sti, saj sodobna arhitektura narekuje gra-dnjo z ve~jimi in {ir{imi okni. Velika okna

oz. steklene stene imajo pravilom debelej{e steklo (troslojna zasteklitev zaradi manj{ih toplotnih izgub, debelej{e osnovno ste-klo zaradi ve~je kvadrature), okenska krila ve~jih dimenzij pa so dodatno oja~ana.

Za prihodnost si èlimo le najbolj{eTo mo`nost ponuja nov sistem oken PVC

Rehau GENEO iz high-tech surovine RAU-FIPRO z globino vgradnje 86 mm. Je prvi popolnoma oja~an 6 - komorni sistem oken-skega profila; energetsko najbolj u~inkovit, saj spada po energetski u~inkovitosti v razred A. Nudi odli~no protihrupno in protivlomno za{~ito ter mo`nost izdelave velikih elemen-tov z ozkimi vidnimi povr{inami za optimal-no kori{~enje son~ne energije in modernih arhitekturnih idej.

Ve~je steklene povr{ine navadno predsta-vljajo fiksne zasteklitve in klasi~ne panoramske stene (nagibno – drsna stene), kjer je garnitura za odpiranje sestavljena tako, da je mogo~e krilo katero se drsno odpira, odpreti tudi na ventus (kip). Panoramske stene zagotavljajo udoben prehod na prosto. Velike steklene povr{ine in prostor poln svetlobe dajejo ob~utek, da ste zliti z naravo, drse~e stene pa pove~ajo kvaliteto va{ega bivanja. Vrata se odpirajo v eni ravnini, zapirajo tesno, so uporabni{ko prijazna, ter zagotavljajo veliko svetlobe.

PVC Nagode iz Postojne ima v svojem pro-dajnem programu tudi dvi no – drsno steno

narejeno iz visoko tehnolo{kega RAU-FIPRO materiala, nem{kega proizvajalca Rehau. Pri dvi no – drsni steni odpiranje na ventus (kip) ni mo`no. Pragu pri tej steni prakti~no ni. Lahko je vgrajen v estrih, ker so te~aji po katerih se krilo vozi, narejeni po sistemu kolesc. Krilo prek kolesc na alu tirnicah potuje v stran. Taka stena je lahko poloèna tudi na kon~ani tlak, vendar je v tem primeru prag vi{ji.

Elementi dimenzij 10 x 2,7 m doseèjo s troslojno zasteklitvijo (Ug=0,4 W/m2K) Uw vre-dnost 0,64 W/m2K, pri ~emer zna{a Uf (okvir oja~an z jekleno oja~itvijo) do 1,3 W/m2K. Tako velike steklene povr{ine nudijo poleg odli~ne toplotne izolativnosti tudi dobro osvetlitev prostorov z dnevno svetlobo. Dvi no-drsno steno lahko tako prilagodimo, da izpolnjuje tudi zahteve za{~ite pred hrupom 4 razreda (ustrezno steklo). Lahko so opremljena z celovi-tim sistemom protivlomne za{~ite. Zahvaljujo~ popolnoma usklajenemu tehnolo{kemu siste-mu se vrata odpirajo in zapirajo s pravo lahkoto.

Zaklju~ek z dobro montaòKvalitetna okna in ostale zasteklitve

niso zadostna garancija, da bomo zadostili zahtevam topotne in zvo~ne prehodnosti. Klju~nega pomena je namre~ tudi pravilna vgradnja stavbnega pohi{tva. Pri novogradnji najve~krat s posebnimi tesnili po smernicah RAL montaè, v starej{ih hi{ah pa se nova okna namesto starih najve~krat vgrajujejo klasi~no, s poliuretanskimi penami. Dobro izvedena montaà tako predstavlja piko na i pri nakupu stavbnega pohi{tva. •

Novo!ALUprogramstavbnegapohištva.

Inovativni profili Rehau-Geneo iz visokotehnološkega materiala Rau-Fipro omogočajo izredne prihranke pri energiji, saj veljajo za energijsko najučinkovitejše profile v svojem razredu in med vsemi okni, ki

ustrezajo najstrožjim standardom za pasivne hiše. Poleg odlične toplotne izolativnosti, učinkovite protihrupne ter protivlomne zaščite Rehau-Geneo postavlja nove mejnike pri varčevanju z energijo.

Predani projektu, zavezani stranki

Salon PostojnaTržaška 87a05 700 05 55

Salon LjubljanaUkmarjeva 201 600 37 10

ga.ga.

www.pvcnagode.si

Trendi stavbnega pohi{tva

GRADNJA 75

V èlji po udobju, kakovosti bivanja in prijaznosti do okolja se vsebolj posluùjemo sodobne gradnje z velikim poudarkom na energijski u~inkovitosti stavb.

Neprekinjen toplotni ovoj stavbe brez toplotnih mostov pri dobro izvedenih niz-

koenergijskih stavbah zagotavlja le toplo-tna izolacija name{~ena tudi pod temelji objektov, kar je v praksi izvedljivo s teme-ljenjem na temeljnih plo{~ah. S to re{itvijo maksimalno omejimo toplotne izgube skozi konstrukcijske dele v zemlji. Zaradi

potresne ogroènosti v Sloveniji upora-bljamo toplotno izolacijo z minimalno 400 kPa deklarirane tla~ne trdnosti. Nekaj primerov temeljenja je navedenih v nada-ljevanju. •

Milena Kirn

Temeljenje nizkoenergijskih stavb

- finalni sloj

- estrih

- FIBRANxpe zvo~na izolacija

- AB temeljna plo{~a

- PE tesnilna folija

- FIBRANxps 400-L

- hidroizolacija

- FIBRANxps 400-L

- podlo`ni beton

- gramozni tampon

- zemljina

- finalni sloj

- estrih



- hidroizolacija

- FIBRANxps 400-L

- podlo`ni beton

- gramozni tampon

- zemljina

- finalni sloj

- estrih



- PE tesnilna folija

- FIBRANxps 400-L

- hidroizolacija

- podlo`ni beton

- gramozni tampon

- zemljina

a.) Temeljenje “pasivne” lesene stavbe

b.) Hidroizolacija nad toplotno izolacijo temeljne plo{~e

c.) Temeljenje pasivnih hi{ pod cono zmrzovanja

Izvedba temeljne plo{~e “pasivnega” {olskega objekta na toplotni izolaciji FIBRANxps 400-L ob uporabi bentonitne hidroizolacije.

Hidroizolacija med dvema slojema toplotne izolacije FIBRANxps 400-L je varno name{~ena in trajno za{~itena.

Dvoslojna toplotna izolacija FIBRANxps 400-L je poloèna direktno v opa` temeljne plo{~e. V detajlu je prikazana izvedba hidroizolacije na podlo`nem betonu.

GRADNJA76

Starej{i ljudje, otroci ali gibal-no ovirani imajo z vstopanjem v kopalno kad velike teàve. Obi~ajne tu{ kabine pa imajo àl kar nekaj zoprnih lastnosti: ne nudijo nam dovolj prosto-ra za udobno prhanje, pogosto pu{~ajo, po kotih in reàh se kmalu pojavi plesen in zoprno jih je ~istiti.

Predlog: namesto navadne kopalne kadi ali tu{ kabine, izdelajte tla tu{ kabine v naklo-nu, da bo voda lahko odtekala v talni odtok. Da bo naklon pra-vilen in bo voda hitro odtekla, uporabite wedi fundo naklonsko plo{~o. Kaj s tem pridobimo?

VarnostVstopanje pod tu{ bo bolj

varno, ker se bodo tla kopal-nice nadaljevala v prostor za tu{ brez stopni~ke. Pod tu{ se lahko zapelje invalidski vozi~ek ali namesti stol~ek, na katerem se starej{i udobno umijejo, ne da bi jim bilo potrebno loviti ravnote`je na spolzkih tleh. Na

stol~ek lahko postavimo tudi kad za kopanje dojen~ka.

Velikost kopalniceKer kopalnica ni razdelje-

na na kad in ostalo prosto povr{ino, ampak je cela talna povr{ina v eni ravnini, je kopal-nica ne samo videti ve~ja, pa~ pa tudi dejansko je prostornej{a. Kad pod tu{em {irine 90 cm je, ~e od{tejemo robove, dejan-sko {iroka 80 cm. Pogosto pa imamo tu{ kabine ali kadi {e o`je. ê pa vgradimo naklonske wedi fundo plo{~e, imamo na voljo najmanj 10 cm ve~ {irine.

Namesto fiksnih sten, ki ome-jujejo tu{ kabino, namestimo o`jo pomi~no ali zlo`ljivo steno ali obesimo rolo zaveso. Lahko pa se ograjenemu tu{ prosto-ru sploh odpovemo. S pravilno name{~eno prho bo prepre~eno {kropljenje po prostoru. ê pod keramiko namestimo elektri~no talno gretje, bodo tla è pred tu{iranjem topla, po tu{iranju pa hitro suha.

Var~nost1. Za tu{iranje porabimo manj

vode in energije, kot pri kopanju v kopalni kadi.

2. Zmanj{a se poraba ~istilnih sredstev, kar je ceneje in bolje za na{e zdravje in zdravje na{ega okolja.

3. Prihranimo ~as, potreben po vsakem tu{iranju za ~i{~enje sten tu{ kabine. Samo ob~asno ~i{~enje nam vzame {e ve~ ~asa.

Predloge, kako urediti udob-no, moderno, lepo, poleg tega pa {e varno, var~no in ve~jo kopalnico, si lahko ogledate na spletni strani proizvajalca wedi.de ali kalcer.si ali pa se po nasvet oglasite v najbli`jo trgovino KALCER, kjer si lahko izdelke iz programa wedi fundo ogledate in izberete za vas najustreznej{o re{itev. •

Nu{ka Marn

Kopalnica za preudarne…

Neoviran dostop pod tu{ z WEDI naklonsko plo{~o.

Pasivne, zelo dobre nizkoenergijske in varčne hiše.

Za vas smo pripravili nove projekte Ytong hiš!

www.ytong.si

Pralni in su{ilni stroji Miele so sinonim inovativne tehnologije, zanesljive kakovo-sti in izjemne priro~nosti. Poleg tega se odlikujejo z neprekosljivo trajnostjo. Kar {est Mielejevih strojev za nego perila je v zadnjih petih letih zmagalo na testih nem{ke potro{ni{ke organizacije Stiftung Warentest.

Zna~ilnost pralnih strojev ˝serije 111˝Pralni stroji Miele so edini, ki nudijo

vgrajen vodi~ po odstranjevanju madeèv. Na prikazovalniku se izpi{e nasvet, kako odstraniti made`. S to mo`nostjo lahko obdelate {est razli~nih vrst madeèv. Preprosto jo dodate k izbranemu progra-mu pranja in stroj bo avtomatsko izbral najprimernej{i potek programa pranja glede na vrsto perila in specifi~ne madeè.

Var~evanje z energijo in vodoS funkcijo EcoFeedback stroji nudi-

jo natan~ne podatke o porabi elektri~ne energije in vode. Tako imate popoln nad-zor nad potencialnimi prihranki. Preden zaènete program pranja, lahko prikli~ete napoved porabe v izbranem programu. Natan~en podatek o porabi pa se izpi{e po kon~anem programu, saj je ta odvisna od koli~ine perila in je zato lahko razli~na.

Napredna tehnologija omogo~a, da lahko v ve~ini programov temperaturo pra-nja zniàte na 20°C ali celo »hladno vodo«. ê je perilo le rahlo umazano, lahko s temi programi bistveno prihranite pri porabi energije.

Funkcija »posebej tiho« S posebnim ritmom pranja in avto-

matskim vklopom funkcije »prekinitev po izpiranju« v izbranih programih postanejo pralni stroji {e ti{ji. ê so va{i aparati

name{~eni v bivalnih prostorih (blizu spal-nice, dnevne sobe ipd.), boste to prednost {e posebej cenili.

Izjemno natan~no su{enje s ˝serijo 111˝Patentirani sistem PerfectDry stalno

meri preostalo vla`nost perila in zagotavlja izjemno natan~no su{enje, celo v primeru nihanj v kakovosti vode. To nikakor ni obi~ajno pri strojih brez omenjenega sis-tema. Koncentracija ionov v vodi dolo~a elektri~no prevodnost vode, ki je klju~na za su{enje perila s senzorskim nadzorom. Sistem prepozna prevodnost vode in pri-lagodi program su{enja tako, da ustreza potrebam perila, ki je v bobnu. Tako ne more priti do prekomernega su{enja perila ali pojava mokrega perila po kon~anem programu su{enja. Izbrana stopnja suhosti je vedno doseèna.

Su{ilni stroj s toplotno ~rpalkoPosebej energetsko u~inkoviti su{ilni

stroji Miele s toplotno ~rpalko ponuja-jo enako priro~nost in fleksibilnost kot obi~ajni kondenzacijski su{ilni stroji, ven-dar pri tem porabijo do 50 % manj ener-gije. Sistem u~inkovite filtracije zagotavlja, da toplotnega izmenjevalnika su{ilnih stro-jev s toplotno ~rpalko ni treba ~istiti.

Ohi{je in krogotok zraka Mielejevih su{ilnih strojev s toplotno ~rpalko sta zasnovana tako, da karseda zmanj{ata hrup toka zraka in vibracij. To omogo~a, da su{ilni stroj vklopite kadar koli.

Vsi Mielejevi kondenzacijski su{ilni stroji in su{ilni stroji s toplotno ~rpalko imajo vgrajen odvod kondenzata preko odto~ne cevi. Voda je lahko speljana neposredno v odtok ali sifon. Tako ni ve~ treba stalno prazniti posode za kondenzat.

Cenej{a tarifaFunkcija prednastavitve zagona vam

omogo~a, da zagon programa su{enja ali pranja zamaknete za do 24 ur vnaprej. Tako lahko ohranite svojo fleksibilnost in po èlji izkoristite cenej{o no~no tarifo elektri~nega toka. Poleg tega vam prikazo-valnik nudi informacijo o preostalem ~asu izvajanja programa.

Preprosto popolni rezultati Vsi izdelki, ki so na voljo na trgovskih

policah, ne prina{ajo enakih rezultatov z vsemi pralnimi stroji. Prav zato so v lastnih laboratorijih skupaj z izbranimi kakovostnimi dobavitelji razvili linijo izdel-kov CareCollection. Vse formule sredstev so optimalno prilagojene pralnim strojem Miele, kar vam omogo~a, da polno izko-ristite potencial svojih aparatov in hkrati razbremenite okolje.

Pralni in su{ilni stroji Miele so z vidika trajnosti, var~nosti in majhnega onesnaèvanja okolja najbolj{a izbira, saj po 10.000 urah delovanja z razli~nimi programi in ~asovnimi ciklusi, {e vedno brezpogojno delujejo. •

GOSPODINJSKI APARATI78

Popoln nadzor nad prihranki s stroji Miele

Njihove izdelke si lahko v ogledate v pro-dajno – razstavnem svetovalnem salonu na Brn~i~evi ulici 41 G, Ljubljana - ^rnu~e, kjer vam je na voljo tudi strokovno sve-tovanje. Izku{eni strokovnjaki vam bodo z veseljem pomagali in svetovali pri izbiri aparata, ki vam bo najbolj ustrezal.

Za delovanje pralnih in

su{ilnih strojev porabimo

v gospodinjstvu pribli`no

18% elektri~ne energije, od

tega 8,7% za pralne in 9,3%

za su{ilne stroje. @e pred

nakupom dobro premislite

o var~evanju z energijo na

vseh podro~jih.

www.miele.si

EDINSTVENA PRILOŽNOST

Praznujte z nami: izkusite najboljše, kar je

prineslo 111 let nege perila s stroji Miele

atlasAtlas Trading d.o.o. Celjska cesta 45SI-3212 Vojnik

[email protected]

NAJBOLJŠI

REZULTAT

NA TESTU

Rezultati neodvisnega testiranja

v laboratoriju SP:

do 35% višje letno grelno število SPF

do 50% višje grelno število COP

druga najbolj tiha toplotna črpalka

med vsemi testiranimi napravami

NOVA THERMIA ATEC Najboljša toplotna črpalka zrak/voda na trgu

Naši partnerski ponudniki električne energije:

revija varčujem z energijo - št. 32

Documents