Letn

ik 6

, {t

. 29/

maj

juni

j 201

230

.000

bre

zpla

~nih

izvo

dov

Primerjava mno`ine prahu pred vdihom in po izdihu je poka-zala, da v plju~ih ostane okrog 60% delcev, kar pomeni, da smo ljudje neke vrste premi~ni mestni filtri, ki ~istimo zrak. Delci, ki so premera desetinke debeline lasu, so lahko sami po sebi {kodljivi, ali pa se nanje ve`ejo strupene rakotvorne snovi. Skozi dihalne poti in plju~a prestopijo v kri in nato v organe in srce. Dokazano povzro~ajo vnetja, posledice pa so ka{ljanje, dihalna stiska, bolezni dihal srca in o`ilja, plju~ni rak in pred~asne smrti.

Zrak v zaprtih prostorih je praviloma veliko bolj obremenjen kot zunanji. Cigaretni dim, di{e~e pal~ke ali sve~e, kopirni stroj ali laserski tiskalnik so viri, ki notranji zrak obremenijo s finim prahom ~ez vse pametne meje. Od januarja 2005 pa v EU velja, da koli~ina delcev PM10 v zunanjem zraku ne sme presegati meje 50 mikrogramov na kubi~ni meter, to mejo pa lahko zrak v mestih prese`e najve~ 35 dni v letu. Nato so 2007 Nemci uvedli nalepke, ki avtomobile delijo v {tiri kategorije po {kodljivosti, hkrati pa v ve~ mestih dolo~ili okoljske cone, v katere lahko vstopajo samo vozila z ustrezno nalepko.

Pri nas okoljske cone {e nimamo, prvo poskusno pa bomo dobili jeseni v Mariboru. Na~rt so pripravili na fakulteti za gradbeni{tvo in bo zajela strnjeno mestno jedro na levem bregu Drave. Vanjo bo prepo-vedan vstop avtomobilom, ki ne dosegajo emisijskega standarda 0 in 1, torej vozilom, prvi~ registriranim pred oktobrom 1996. Ukrep pred-videva {e vrsto izjem, med drugim bomo iz prepovedi izvzeti lastniki neustreznih vozil s stalnim bivali{~em na tem obmo~ju in bomo smeli celo zaprositi za posebne dovolilnice. Vstop drugim neustreznim vozi-lom bo prepovedan med delavniki, pri ~emer strokovnjaki predvidevajo zmanj{anje emisij za 6%. Seveda bodo kr{itelji kaznovani, pa ne zaradi neustreznega vozila, saj so po zakonu vsa tehni~no pregledana in registrirana vozila ustrezna. Kazen, ki pa ne bo poskusna, bodo dobili zaradi neupo{tevanja znakov, za kar se kazni za~nejo pri 40 evrih, kar bodo dolo~ali mestni redarji. e idejo {e raz{irimo, skupina ljudi se torej lahko odlo~i, da prepove vstop vozilom rumene barve, postavi tak znak in vsi kr{itelji bodo kaznovani. Super.

V sodobnej{e bencinske motorje pod tlakom 200 bar vbrizgujejo bencin neposre-dno v cilinder in s tem pri enaki prostornini pove~ajo mo~ in zmanj{ajo porabo za eno petino. Pri Mercedesu to imenujejo Blue Efficency, pri Fordu pa Smart Charge injec-tion ali Eco Boost. Tehniki niti v sanjah ne nameravajo dati iz rok svojih kompliciranih igra~ z notranjim zgorevanjem, zato jih do onemoglosti pilijo in nadgrajujejo. Pojavil pa se je problem, ki ga ni nih~e pri~akoval

in so ga do sedaj pred javnostjo uspe{no skrivali, znan pa je od septembra 2011. Strokovnjaki nem{kega avtokluba ADAC so izvedli meritve in primerjali koli~ino izpihanih delcev iz sodobnega dizel in sodobnega bencinskega izpuha. Koli~ina saj v izpuhih sodobnih bencincev je do 10.000 (z besedo desettiso~krat) ve~ja kot dizela{ev. Ti sodobni avtomobili pa imajo vsi zelene nalepke in dovoljenje za vo`njo v za{~itni coni, ki sedaj ne slu i ni~emur, razen pove~anju posla za tiskarje nalepk ter mno`enju uradnikov in pobiralcev kazni.

Vsi sodobni bencinci po {kodljivosti krepko presegajo zahteve norme Euro 5 za dizelska vozila. Novi VW Golf 1,2 TSI izpljune 3,5 krat preve~ saj, BMW 118 pa 7 krat presega dovoljene koli~ine. Pri drugih je slika podobna, pri tem noben sodoben avto ni nedol`en. EU zako-nodajalci so posko~ili in hitro dovolili bencincem, da izpu{~ajo do 10 krat ve~ saj, in to velja za naslednja tri leta, saj je profit avtoindustrije pomembnej{i. Pri tem pa imamo `e nekaj let na razpolago serijsko izdelane filtre za bencince, s ceno od 20 do 80 €. Filter je premera 25 cm in prav tako dolg, ker pa za industrijo izpuhov to pomeni prilagoditve in stro{ke, ga ne boste na{li nikjer. Filter bo tudi pove~al upor, mo~ motorja bo padla, ves vbrizgovalni razvoj je bil torej zastonj.

Pri tem Nemci {e ugotavljajo, da so avtomobili krivi samo za 5% finega prahu, ostalo prihaja od gospodinjstev, termoelektrarn in indu-strije. Od teh 5% bomo torej mi stanje izbolj{ali za 6%, se pravi za nekaj tiso~ink. Tudi ~e avto z ugasnjenim motorjem samo potiskamo, se za njim vije oblak delcev gume, zavornih oblog in odbruskov drsne obloge sklopk. Najzabavnej{a je torej ugotovitev, da so vse stare ben-cinske {katle, ki jim bodo prepovedali vstop v okoljsko cono, tiso~krat manj {kodljive kot sodobna vozila na bencin.

Ukrepe so pred ~asom uvedli zato, da bi prebivalce mest za{~itili pred {kodljivimi sajami iz dizelskih izpuhov. Proizvajalci teh motor-jev so nato prilagodili tehniko, vgradili filtre in o~istili izpu{ne

pline. Njihovo mesto so sedaj zavzeli sodobni, ble{~e~i in saje bruhajo~i ben-cinci, ki bodo pravi vzrok za skokovito pove~anje {tevila obolenj ob prome-tnicah. Na~rtovalci mariborske okoljske cone bi te podatke morali poznati in upo{tevati, druga~e bo bolje da moje lepo mesto rahlo preimenujemo, mogo~e v Butalibor. Ka{ljajo~i in te`ko bolani me{~ani pa lahko svoje zdravje posku{ajo povrniti v novi okoljski coni, s polaga-njem rok na ble{~e~e zelene nalepke sodobnih avtomobilov. •

UVODNIK4

Pi{e: Simon Tihec

Butalska borba s finim prahom

Majhne delce, ki imajo premer pod 10 mikrometrov in lebdijo

v zraku, pri{tevamo med fin prah, imenovan tudi delci PM10

(Particulate Matter).

5

V 29. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo:V 29. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo:

str. 1 Dines

str. 2 FBS

str. 3 Armex armature

str. 4 Eurotherm

str. 7 Bio planet

str. 12 Elektro Celje

str. 13 Ellatron

str. 14 Elektro Maribor

str. 15 Koop

str. 17 Henkel Slovenija

str. 18 Celjski sejem

str. 25 Atlas Trading

str. 26 Istrabenz plini

str. 27 Elektro Maribor

str. 28 Eso in`eniring

str. 29 Tersus

str. 30 Pro-Solar

str. 31 Ream

str. 32 Sonnenkraft

str. 33 Grundfos

str. 35 Systemair

str. 36 Eklogit

str. 37 Tehnobiro

str. 40 Seltron

str. 41 Danfoss

str. 43 Veto

str. 44 GIA-S

str. 45 Revi

str. 46 Herz

str. 48 E-netsi

str. 49 Klivent

str. 50 Eco futura

str. 51 KWB

str. 52 Titan

str. 53 Conetra INT

str. 55 Eragon

str. 55 OK Vision

str. 56 Merkur

str. 59 Vogel Noot

str. 61 Caleffi

str. 62 Gomon Solar

str. 63 Ekom

str. 65 Rehau

str. 66 Knut

str. 67 IKA @iri

str. 68 Agni

str. 69 Inovateh

str. 70 Energen

str. 71 Indema

str. 74 Vaillant

str. 75 Vip tehnika

str. 77 Zdru`enje pe~arjev

str. 78 JUB

str. 79 Eko sklad

str. 81 Kager

str. 83 Oben-auf

str. 87 Velux

str. 89 Xella porobeton SI

str. 90 Kalcer

str. 91 Marles

str. 92 Bramac

str. 93 Fibran

str. 94 PVC Nagode

str. 95 Miele

str. 96 Atlas Trading

Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 30. {tevilka revije izide julija 2012.

Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p.

Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov

Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Maja Tihec, Roman Toma`i~, Marjan Poto~an, Drago [kantelj, Vili Zabret, Yasin Jodeh, Matja` Valen~i~, Sreco Arta~, Lojze Bertoncelj, Marjeta Lutman Vide, Marko Petkov{ek, Vojko Golmajer, Nevenka Kobal, Mitja Jane`, Damjan Nemec, Andrej Gruden, Miha Pivk, Mag. Michael WALTER , Dr. Norbert Adam, Damjan Ragoli~, Milan Poga~ar, Lara Radonji~, Valentina Sabol Prapotnik, Simon Lukati, Tadej Mrak, Maja Gal Šehi}, David Toma`in, Miha Trontel, Jo`e Herti{

Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart

Lektoriranje: Maja Tihec

Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461)

Distribucija: tel 041 971 324

Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o.

Naslov uredni{tva:EKART MARKETINGAndrej Ekart s.p.Prepolje 101, 2206 MarjetaTel.: 02 686 10 81

Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502Dav~na {tevilka: SI20960166

E mail: energetski.svetovalec@siol.net

Spletni energetski portal:

- Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva.

- Vse pravice pridr`ane.

- Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.

- Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji na `eljo naro~nikov ne lektoriramo.

www.varcevanje-energije.si

Distribucija revije poteka v trgovskih Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERKUR MOJSTER, spe-velecentrih MERKUR MOJSTER, spe-cializiranih tehni~nih in gradbenih cializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah ter aktualnih sejemskih trgovinah ter aktualnih sejemskih prireditvah na sejmu Dom, Megra, prireditvah na sejmu Dom, Megra, Energetika, Obrtnem sejmu.Energetika, Obrtnem sejmu.

Zaradi cenene delovne sile so firme svoje tovarne preselile v tretji svet, izdelki pa morajo nato romati tiso~e kilometrov nazaj do kupcev. To velja tudi za sadje ali cvetje, saj so razvajeni kupci severne poloble navajeni jesti sve`e jagode vso zimo, kar je prej bilo mo`no samo v pra-vljicah. Iz izpuhov letal, ladij in tovornja-kov zato nenehno bruhajo strupeni plini, saj je cena transportnih kilometrov nizka, ~eprav je vpliv na planet uni~ujo~. V lovu na dobi~ek so danes dovoljena vsa sred-stva, zato surovine in izdelki prepotujejo tiso~e kilometrov, preden se znajdejo v rokah evropskega kupca.

Sem in tja do onemoglostiKer se to spla~a, prihajajo vrtnice iz

Kenije, kakav pa iz pristani{~ Slonoko{~ene obale v Amsterdam. Vse malo dra`je izdel-ke zabavne elektronike, zlasti proizvode, ki imajo LCD ekrane, zaradi ob~utljivosti preva`ajo z letali, naravni kav~uk za kondome pa z ladjami iz Indonezije do proizvajalcev in nato kupcev. Skoraj vse ~evlje izdelujejo Kitajci, jabolka pa Nemci uva`ajo iz Nove Zelandije. Svin~niki so izdelani iz lesa kalifornijske cedre, zato imajo toliko skritih kilometrov, majica pa od bomba`a do krojenja nabere kilometre na poti od ZDA do Tur~ije, Tajvana in nazaj

v Evropo. Rekorder pa so obi~ajne hla~e, za katere bomba` pridelajo v Kazahstanu, nit predejo Poljaki, tkejo Švicarji, barvajo Italijani, {ivajo Kitajci, Francozi pa izve-dejo zaklju~no »stonewash« pranje, ki izdelku daje videz pono{enosti.

Na sre~o se `e ka`ejo prvi drobni znaki vra~anja proizvodnje iz tretjega sveta nazaj na severno poloblo. Vzrok je rasto~a cena nafte, ki ima tudi ugodne u~inke, saj bo posredno ugodno vplivala na podneb-ne razmere. •

Tihec

6

Skriti kilometri v izdelkih

Stavba je bila zasnovana na podlagi visokou~inkovite ener-getske tehnologije, ki v primerja-vi s klasi~nim sistemom zmanj{a porabo energije za ogrevanje in prezra~evanje za 64 odstotkov, izpuste ogljikovega dioksida pa za okoli 74 ton na leto.

Predsednik komisije mag. Boris Selan je v obrazlo`itvi za zmago pojasnil s ~im je Menerga prepri~ala komisijo: »S sodob-nim konceptom so v primerjavi s klasi~nimi sistemi zmanj{ali porabo energije za ogrevanje in prezra~evanje za 64 odstot-

kov. Glede na klasi~ne siste-me so stro{ke za ogrevanje, prezra~evanje in hlajenje zni`ali za ve~ kot polovico«.

Po enem letu obratovanja zgradbe in merjenja dejanske potro{nje energije se zgradba lahko pohvali z odli~nimi ener-getskimi rezultati. Za ogrevanje, hlajenje in prezra~evanje porabi tako velika zgradba le med 0,4 do 0,6 EUR na m2, kar je manj kot povpre~na nizko-energijska stanovanjska hi{a.

Poleg omenjenega pa projekt predstavlja neke vrste mejnik v stroki energetske u~inkovitosti zgradb. S to stavbo je bilo namre~ dokazano, da je inve-sticija v energetsko u~inkovito gradnjo, s pravo optimizacijo, lahko prakti~no enaka klasi~ni energetsko neu~inkoviti gradnji.

S tem rezultatom je zadovo-ljen tudi predstavnik investitorja Komunaprojekt d.d., saj je na tem primeru potrdil svojo pravo odlo~itev, da nizka poraba ener-gije, nizki stro{ki obratovanja ter nizek oglji~ni odtis zgradbe lahko hodijo z roko v roki.

Direktor podjetja Menerga, Danijel Mur{i~, je ob prejetju nagrade izjavil: »Odgovornost za energetsko u~inkovito oz. neu~inkovito gradnjo ni ve~ odvisna od velikosti prora~una za zgradbo, ampak od odgo-vornosti investitorja ali bo le-ta poiskal pravo ekipo, ki mu bo za enak vlo`ek ustvarila neprimer-no ve~.« •

Ale{ Ga{pari~, vodja projekta Ve~namenski

Objekt AB Pesnica in Danijel Mur{i~, direk-

tor, Menerga

Ve~namenski objekt AB Pesnica

Podjetje Menerga je

na 14. Dnevih ener-

getikov s projektom

Ve~namenski objekt

AB Pesnica (Mercator)

zmagalo v kategoriji za

najbolj{i projekt upo-

rabe obnovljivih virov

energije.

Menerga prejela nagradoMenerga prejela nagradoMenerga prejela nagrado

Tisti, ki pa stanujete v stolpnicah ali drugih ve~stanovanjskih stavbah, na stre-ho lastnih kolektorjev, praviloma nimate mo`nosti namestiti. Prav tako je mnogo individualnih hi{, pri katerih zaradi neu-godne orientacije strehe te`ko instali-ramo vakuumske kolektorje z idealnim naklonom. Zaradi teh razlogov smo se v GreenLand Systems Avstralija in njihovem h~erinskem podjetju Bio Planet odlo~ili ponuditi slovenskemu trgu vakuumske Heat Pipe kolektorje, ki zaradi svoje zasnove omogo~ajo u~inkovito delovanje tudi pri vodoravno polo`enih vakuum-skih ceveh. Vsi ostali Heat Pipe kolektorji

za svoje delovanje potrebujejo naklonski kot. Za instalacije na balkonske ogra-je tako do sedaj ni bilo u~inkovitega Heat Pipe kolektorja, kajti s kraj{anjem vakuumskih cevi in s tem zmanj{evanjem povr{ine absorberja na eni cevi bi bistveno zmanj{ali u~inkovitost kolektorja, {e zlasti v slabih vremenskih razmerah.

Pri novem GreenLand Systems kolek-torju, pa lahko uporabimo 2m dolge vakuumske cevi, premera 100mm in s tem ohranimo zelo velik absorber na eni cevi. Velik absorber pa bistveno povi{a izstopno temperaturo solarne teko~ine iz kolektorja

{e zlast takrat, ko nam sonce zakrivajo oblaki ali imamo megleno vreme.

Kolektorju smo {e pove~ali debelino stekla, tako da je kolektor {e odpornej{i na udarce. Tako smo uspeli ohraniti u~inkovitost normalnega Heat Pipe kolek-torja tudi pri tem balkonskem kolektorju, ki ga lahko uporabimo tudi kot nadstre{ek na terasi, balkonu, itd.

Za vse dodatne informacije ali brezpla~no svetovanje, smo vam na voljo na telefonski {tevilki 01 5240 320 •

RS, Bio Planet

SOLARNI SISTEMI 7

Sedaj na voljo Heat Pipe kolektorji vgrajeni s poljubnim naklonom

@e vrsto let stanov-

alci individualnih

hi{ lahko ogrevajo sani-

tarno vodo in prostore z

vakuumskimi kolektorji

GreenLand Systems, ki so

naju~inkovitej{imi v svojem

razredu. Za namestitev takih

kolektorjev je potrebna

zadostna povr{ina strehe, ki

jo imajo individualne hi{e

obi~ajno na pretek.S kolektorji lahko u~inkovito segrevamo stanovanje.

Var~evanje z elektri~no energijo je zato nujno potrebno. Izpad elektri~ne energije lahko povzro~ijo vremenske ujme, neurja, veter in nabiranje ledu na `icah daljno-voda.

Vrednost elektri~ne energije je opazna {ele, ko svet obstane in pride do ve~jih elektri~nih mrkov. Nobena stvar ne pri-zadene civilizirano dru`bo bolj kot dalj{i izpad elektri~ne energije. Elektri~na ener-gija je spremenila svet, ga z akusti~nimi aparati, televizijo in internetom sicer pribli`ala ljudem, isto~asno pa nas je naredila odvisne bolj kot si predstavljamo. Nespo{tljiv odnos in neustrezno razu-mevanje elektri~ne energije je nevarno po~etje modernega ~loveka.

Slovenci in var~evanje z elektri~no energijo Slovenska gospodinjstva porabijo letno

tretjino proizvedene elektri~ne energije. Skoraj 45 % odstotkov elektri~ne energi-je se porabi za razsvetljavo in delovanje gospodinjskih aparatov, pri katerih lahko sami konkretno vplivamo na zmanj{anje porabe. Med temi zelo hitro nara{~a {tevilo ra~unalnikov in TV LCD aparatov. Med gospodinjskimi aparati so najbolj potratni hladilniki in zamrzovalniki.

Slovenskih gospodinjskih odjemalcev je po statistiki pribli`no 762 000. Slovenska gospodinjstva porabijo skupaj okoli 2,8 milijona MWh letno. Ve~ kot polovica prebivalcev Slovenije elektri~ne naprave

pu{~a vklopljene tudi kadar jih ne upora-blja. Samo tretjina elektri~ne naprave po uporabi tudi stalno izklopi. Skupna poraba vseh posameznih naprav, aparatov in raz-svetljave zna{a eno tretjino proizvedene elektri~ne energije v Sloveniji. Var~evati je smiselno pri najve~ji porabi elektri~ne ener-gije, to je pri zamrzovalnikih, hladilnikih in pri razsvetljavi.

Zlata rezerva s plinomZa kuhanje, brez katerega v gospo-

dinjstvu ne moremo, je smiselno v rezervi imeti in{taliranih ve~ virov energije, recimo kombinirani elektri~no – plinski {tedil-nik. Plinski {tedilnik z uporabo rezervne plinske jeklenke deluje cel mesec dni kot samostojni energetski vir, za zgorevanje pa potrebuje le zrak.

Var~evanje s pralnimi in su{ilnimi strojiSmiselno je pri~eti var~evati pri najve~jih

porabnikih elektri~ne energije - hladilni-kih, zamrzovalnikih, pralnih strojih, su{ilnih strojih in razsvetljavi. Tehnolo{ki razvoj, novi materiali, avtomatika, elektronika in regulacija so omogo~ili izdelavo var~nih gospodinjskih aparatov.

Pranje in su{enjeZa delovanje pralnih in su{ilnih strojev

porabimo v gospodinjstvu pribli`no 18 % elektri~ne energije, od tega 8,7 % za pralne in 9,3 % za su{ilne stroje.

Zato izberimo stroj, ki ima vsaj ener-gijski razred A+, A+++ razred pa nam bo zagotavljal najbolj{o mo~ pranja in o`emanja. ^e bomo perilo kasneje su{ili v su{ilcu, je dobro o`emanje {e toliko bolj pomembno. Za su{enje perila namre~ porabimo dva do trikrat ve~ energije kot za pranje enake koli~ine perila. ^e je na{e gospodinjstvo manj{e, izberimo stroje z manj{o zmogljivostjo pranja in su{enja (za dve do tri osebe zado{~a `e zmogljivost do 3 kg). Najve~ energije se pri pranju porabi za segrevanje vode. Namesto pri 90˚C, perimo pri 60˚C, ob~utljivej{e tkanine najbolje pri 40˚C ali na {e ni`ji temperaturi, oziroma po navodilih proizvajalca obla~il. Z dalj{im ~asom pranja ob ni`ji tempera-turi dose`emo enake rezultate pranja kot

SPO[TLJIVO Z ELEKTRIKO - gospodinjski aparati8

Plemenita energija vredna spo{tovanja

Elektri~no energijo

upravi~eno razumemo

kot najplemenitej{o ener-

gijo, ki jo najla`je transpor-

tiramo. Noben energent ni

bolj vsestransko uporaben.

STRUKTURA PORABE ELEKTRI^NE ENERGIJE V SLOVENSKIH

GOSPODINJSTVIH

Razli~ne elektri~ne naprave in aparati v gospodinjstvih porabijo slede~i dele`

elektri~ne energije.

Zamrzovalniki 21,3 %

Razsvetljava 16,2 %

Hladilniki 19,3 %

Su{ilni stroji 9,3 %

Pralni stroji 8,7 %

Elektri~ni {tedilniki 7,5 %

Pomivalni stroji 4,4 %

TV aparati 6,3 %

Razsvetljava 16,2 %

Klimatske naprave 0,2 %

Ostali aparati v gospodinjstvu 3,7 %

Druga poraba elektrike 6,6 %

Hibridna klimatska naprava z dodanimi son~nimi celicami

prihrani do 15 odstotkov energije

V poletnem ~asu lahko za kuhanje uporabimo solarno pe~ico,

ki omogo~a kuhanje na prostem brez elektri~ne energije

ob visokih temperaturah. Enkrat mese~no pa perilo operimo pri najvi{ji temperaturi zaradi odprave bakterij in klic v stroju, ali pa ga praznega za`enimo pri najvi{ji temperaturi z dodatkom posebnega ~istila za pralne stroje. Izogibajmo se predpranja. Upo{tevajmo navodila proizvajalcev pralnih pra{kov in ne pretiravajmo s koli~inami pralnih in meh~alnih sredstev. Pralni in su{ilni stroji z vgrajeno uro omogo~ajo pre-stavitev pranja v no~ne ure, ko je energija cenej{a. Pri su{enju perila v su{ilcih skupaj su{imo le perilo z enakimi lastnostmi, saj se bo le tako perilo enakomerno posu{ilo. Filter, ki je na vratih bobna, po vsakem su{enju o~istimo. Pazimo, da bodo re`e za hlajenje vedno odprte in ~iste.

Lahko pa var~ujete tudi pri pralnih strojih. Lep primer edinega ponudnika na slovenskem tr`i{~u je podjetje Miele s pralnim strojem, ki ima dva priklopa vode, enega za sanitarno vodo, drugega pa za npr. de`evnico, vodo iz vodnjaka, studen~nico, kar nakazuje lep primer var~nosti. Ta pralni stroj ima naslednje karakteristike:- energijska u~inkovitost: A+++,- energijski razred: A (1600 vrtlj./min),- kapaciteta polnjenja: do 7 kg,- poraba elektri~ne energije/leto: 168 kWh,

- poraba vode/leto: 10560 l.Gospodinjski aparati Miele tudi z vidika

trajnosti izdelkov in onesna`evanja okolja zaradi nadpovpre~ne dol`ine `ivljenjske dobe, kar je dokazal In{titut v Krefeldu (wkf), ravno za primer uporabe pralnega stroja. Pri testu se je izkazalo, da pralni stroj Miele po 5.000 pranjih ( to je 5 pranj na teden), kar pomeni 20 let delo-vanja stroja v obi~ajnem gospodinjstvu, {e vedno brezpogojno deluje. •

Urednica Jo`ica Ekart

SPO[TLJIVO Z ELEKTRIKO - gospodinjski aparati 9

Merilnik porabe elektri~ne energije za elektronske naprave in gospodinjske aparate

Z merilnikom porabljene energije boste natan~no vedeli, koliko energije porabijo va{e elektronske naprave in gospodinjski aparati. Tako boste veliko la`je ugotovili, kaj lahko storite, da bi zmanj{ali porabo energije.

Ve~ informacij o Miele aparatih izveste na tel. {t.: 01 563 44 82, e-po{ti: info@miele.si, na www.miele.si, ali se osebno oglasite v prenovljeni Miele Gallery!

Proizvajalci gospodinjskih aparatov za dinami~no ozna~evanje energetske

u~inkovitostiEvropski proizvajalci gospodinjskih aparatov

ocenjujejo, da je trenutni na~in ozna~evanja

energetske u~inkovitosti gospodinjskih apa-

ratov zastarel. Tehnolo{ki razvoj je namre~

presegel na~in ozna~evanja in proizvajalci so

pri najbolj energetsko u~inkovitih hladilnih in

zamrzovalnih aparatih ter pralnih strojih uvedli

za~asni kategoriji A+ in A++.

Pobuda »beyond A«Zdru`enje evropskih proizvajalcev gospodinjskih

aparatov - CECED je konec leta 2011 predlagalo

uvedbo dinami~nega modela ozna~evanja ener-

getske u~inkovitosti gospodinjskih aparatov, s

katerim bi promovirali izbolj{evanje energetske

u~inkovitosti aparatov. Predlagajo, zamenjavo

ozna~evanja energijskih razredov s ~rkami od A

do G, z ozna~evanjem s {tevilkami. Ko bi se na

trgu pojavili bolj u~inkoviti gospodinjski aparati

in dosegli dolo~en tr`ni dele`, bi se dodal nov

najbolj{i razred, najslab{i pa odstranil. Tako bi

na primer namesto razvr{~anja v kategorije

od 1 do 7 gospodinjske aparate razvrstili v

kategorije od 2 do 8. S tem bi omogo~ili tako

postopno nadgrajevanje ozna~evanja kot stalen

pritisknza razvoj vedno bolj u~inkovitih gospo-

dinjskih aparatov.

Pobudo so v CECED poimenovali »Beyond A«,

pridru`uje pa se ji tudi Gorenje. »S predlogom

uvedbe nove sheme razvr{~anja aparatov utrju-

jemo na{a prizadevanja na podro~ju ekolo{kega

ravnanja in razvoja okolju prijaznih izdelkov.

Potro{nikom `elimo ponuditi {e bolj natan~ne

informacije o energetski var~nosti in na{ pre-

dlog posodobljene energijske nalepke jim bo v

pomo~ pri izbiri aparatov,« je povedal predstav-

nik Gorenja v zdru`enju CECED Drago Merva.

S takim ozna~evanjem bi omogo~ili tudi posto-

pno umikanje manj u~inkovitih gospodinjskih

aparatov s tr`i{~a, kar pa bi morala podpirati

tudi zakonodaja. Industrija je `e pripravljena

s trga umakniti hladilnike in zamrzovalnike

razreda B, takoj ko bo za to sprejeta zakono-

daja, aparatov, ki trenutno sodijo v razred A,

pa naj v trgovinah ne bi bilo ve~ do leta 2013.

Energijske nalepke za gospodinjske aparate

so v veljavi od sredine 90-ih let, v tem ~asu

pa so proizvajalci uspe{no izbolj{evali njihovo

energetsko u~inkovitost od razreda G k razredu

A. Zaradi neustreznega nadzora dr`av ~lanic

pa proizvajalci aparatov, ki niso pristopili k

sporazumu o obvezah pri doseganju ener-

getske u~inkovitosti, {e vedno ponujajo manj

u~inkovite aparate in so tako nelojalna konku-

renca za podpisnike sporazuma.

Vir: Energetika.net

Z A N I M I V O S T I

Vedno ni`ja cena modulov in opreme pa bo povzro~ila zmanj{anje in nazadnje pre-kinitev subvencioniranja, kar se bo v kratkem tudi zgodilo. Kljub temu ima solarna elek-trika svetlo bodo~nost, saj je trenutno edini na~in, s katerim lahko enostavno, tiho in brez posebnega vzdr`evanja naprave pridobimo elektri~no energijo.

Ga{enje stavb pod fotovoltaikoZ moduli prekrita streha v

son~nem dnevu je pod napeto-stjo in je za gasilce razmeroma nevarna. Zato se bodo ga{enja stavbe lotili bolj previdno in bodo na tem delu po`ar v resnici bolj omejevali in manj gasili. Trenutno ne obstaja uradna statistika o po`arih povezanih s fotovoltaiko, ki je sicer zelo redko vzrok po`ara v stavbi. S staranjem instalacij pa lahko ta pojav postane bolj pogost, zato bo potrebno ~im prej izdelati predpise o dodatni opremi solarne napeljave, da bi lahko v primeru izjemnih dogod-kov ukrepali hitro in varno ter {kodo ~im bolj zmanj{ali.

Izbruh v nekaj sekundah Delujo~e fotovoltai~no polje

se je v opazovanem primeru v nekaj sekundah spremenilo v gore~o baklo. Po`ar je opazil sosed, poklical gasilce in opo-zoril stanovalce ter fotografiral dogajanje. Najprej se je sredi polja modulov pojavil dim, nato je izbruhnil plamen, ki je v nekaj minutah po`gal vso napravo. Gasilci so se ga{enja lotili previdno in v poro~ilu po ogledu in iskanju vzrokov, omenili lome v napeljavi, ki bi lahko bili tudi posledica grizenja kun. Zanimiv je tudi odgovor na vpra{anje, kako lahko moduli zagorijo sami od sebe in kaj je vzrok. Na mestu, kjer je pri{lo do prekinitve ali loma vodnika bo enosmerni tok tekel naprej, posledica pa je nastanek obloka, podob-no kot pri varjenju. Slednji ima izjemno temperaturo, do 5000°C, pojav pa lahko traja lahko ve~ ur, zato lahko ob tem zagori karkoli.

Poskusi v laboratorijuV ve~jih poljih lahko nastane

enosmerna napetost do 1000 V. Module bi sicer lahko pove-zali v manj{e enote in zni`ali napetost, kar pa bi podra`ilo vgradnjo in mo~no zmanj{alo izkoristek sistema.

V laboratoriju so izvedli simulacijo po{kodbe instala-cije med moduli in primerjali obna{anje vodnikov iz aluminija in bakra. Opazili so, da prekini-tve aluminijastih kablov trajajo manj ~asa, saj konci prej odgo-

rijo, ~eprav aluminij vro~e delce brizga na ve~jo razdaljo. Poskusi z razli~nimi kabli so {e pokazali, da ne glede na material vodnika in izolacije, kabli povezani v {op izjemno hitro zagorijo, plamen pa nato dobesedno preskakuje naprej. Re{itev problema lahko dose`emo z avtomatiko, ki opazuje delovanje instalacije in prepoznava nenadni nastanek elektri~nih oblokov ter izklju~i celotno napravo. Ta problem je strokovnjakom in politikom `e dolgo znan, vendar se do sedaj

10

Po`ari Po`ari solarnih solarnih modulovmodulov

Po`ari solarnih modulov

Solarni moduli so

okolju prijazni,

proizvajajo zeleno

elektriko, ki je sicer

dra`ja od tiste iz

omre`ja, vendar jo

dr`ave trenutno {e

subvencionirajo.

Gasilci so v po`arih kjer je v bli`ini fotovoltaika v veliki nevarnostiPlameni so v nekaj minutah zajeli vse module in o`gali ostre{je

Pojav oblo~nega plamena v solarni napeljavi je enak kot pri elektro varjenju

Fotovoltaika bo v bodo~e zagotovo prevzela {e

ve~ji dele` oskrbe s ~isto elektriko

DOGODKI 11

Delavnica o kogeneraciji na zemeljski plin je letos poteka-la v Dija{kem in {tudentskem domu Novo mesto v orga-nizaciji Gospodarskega interesnega zdru`enja za dis-tribucijo zemeljskega plina. Na delavnici so strokovnjaki udele`encem predstavili delo-vanje kogeneracije na zemeljski plin, tr`ne in tehnolo{ke trende ter kako strokovno in finan~no uspe{no izvesti projekt postavi-tve kogeneracije. Udele`enci so si ogledali tudi kogeneraciji v Dija{kem in {tudentskem domu Novo mesto ter v poslovni stavbi podjetja Istrabenz Plini.

Dana{nje `e tretje tovrstne delavnice se je udele`ilo ve~ kot 50 udele`encev iz razli~nih organizacij javnega in zasebnega sektorja iz Dolenjske in Posavja, kar je jasen pokazatelj, da je kogeneracija na zemeljski plin aktualna in pomembna tema.

Mag. Urban Odar, direktor GIZ DZP, je uvodoma pou-daril, da pomen zemeljskega plina nara{~a, saj se upora-ba {iri na razli~na podro~ja: od zasebnih uporabnikov za ogrevanje, do soproizvodnje toplote in elektri~ne energije, vedno ve~ji pomen pa dobi-va tudi uporaba zemeljskega v prometu. Udele`ence delavnice je pozdravil tudi prof. dr. Peter Novak, dekan Visoke {ole za tehnologije in sisteme, ki je dejal, da je odlo~itev za ume-stitev enote SPTE v objekt ne le odlo~itev za danes, temve~ tudi re{itev za prihodnost. »Ko bo zemeljskega plina zmanjkalo, bodo izdelovali sinteti~nega ali pa bodo SPTE enote delova-le v kombinaciji z obnovljivimi viri energije«, je dodal Novak. Vodja Centra za energetsko u~inkovitost z Instituta »Jo`ef Stefan«, mag. Stane Mer{e, je udele`ence seznanil s SPTE in trendi na trgu. Jasmina Bajec, analiti~arka v sektorju za obno-vljive vire, raziskave in razvoj pri

Borzen d.o.o. pa jim je predsta-vila delovanje podpornih shem za elektri~no energijo iz visoko u~inkovitih SPTE.

V drugem sklopu je Aleks Jan iz podjetja Energen na pod-lagi nekaj letnih izku{enj pri ume{~anju SPTE enot v objekte predstavil korake od ideje do izvedbe tak{nega projekta ter na kaj morajo biti investitorji {e posebej pozorni, da bodo projekt umestitve SPTE uspe{no izpelja-li. Matja` Miklav~i~ iz podjetja SODO pa je udele`ence seznanil s postopkom vklju~itve enote SPTE na elektri~no omre`je.

Ker predstavljajo tovrstni pro-jekti velik finan~en zalogaj, so predavatelji udele`ence seznanili tudi z razli~nimi mo`nostmi za izpeljavo oz. financiranje pro-jekta. Branko Ka{nik z In{tituta za javno-zasebno partner-stvo je udele`encem predstavil najhitrej{o pot do vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva pri umestitvi sistema SPTE. Eva Mohar iz UniCredit Banke je na kratko predstavila na~ine finan-ciranja investicij v SPTE, katera so glavna tveganja s katerimi se sre~ujejo pri investicijah, kako taka tveganja omejiti ter okvirne pogoje financiranja.

V zadnjem delu pa so investi-torji in lastniki predstavili nekaj primerov dobre prakse SPTE v Sloveniji. Mag. Aleks Jan, izvr{ni direktor podjetja Energen, je predstavil nekaj primerov SPTE razli~nih velikosti, pri ~emer se je osredoto~il predvsem na rezultate delovanja ter izku{nje pri na~rtovanju, izvedbi in upra-vljanju posameznega projekta. Sa{a Rodo{ek iz podjetja TES je predstavil delovanje SPTE napra-ve v stanovanjskem objektu v Mariboru, vi{ino prihranka, ki so ga z umestitvijo enote SPTE dosegli, ter koncept mobil-ne kotlovnice Megapack. Peter Komplet iz podjetja Viessmann pa je med drugim predstavil sistem mikrokogeneracije za modernizacijo dru`inskih hi{ na osnovi Stirling motorja.

Delavnico so udele`enci

zaklju~ili z ogledom kogenera-cije v Dija{kem in {tudentskem domu Novo mesto ter v poslovni stavbi podjetja Istrabenz Plini. Da postaja umestitev SPTE enot vedno bolj zanimiva tudi na Dolenjskem ka`e dejstvo, da bosta v kratkem z obratovanjem pri~eli dve novi enoti v Planetu Tu{ ter v poslovnem objektu Hedera. •

Kogeneracija na zemeljski plingovorjenje o njem ni prilegalo v sliko o tihi, enostavni in okolju prijazni energiji.

Napotki za gasilceModuli oddajajo visoko

napetost, vendar niso visoko-napetostni, saj se to podro~je pri~ne nad napetostjo 1.000 vol-tov, vendar se ta nikoli ne pojavi na modulih, kjer je napetost enosmerna. Nevarne napetosti se pojavijo za pretvornikom, tega pa lahko izklju~imo, kar z moduli ni izvedljivo. V son~nem dnevu polje modulov z lahkoto dose`e mejno vrednost 120 V, nad to mejo pa lahko elek-trika za premo~enega gasilca postane tudi smrtno nevarna.Zato je kombinacija enosmerne napetosti in vode za gasilce zelo neugodna. Poskusi zasen~evanja modulov z brizganjem pene se niso obnesli, saj ta zdrsne z modulov, ki spet proizvajajo elektriko. Ena od nevarnosti je {e mo`nost popu{~anja vezi in padec kolektorskega polja na gasilce. Med ga{enjem se lahko pojavijo {e posredne nevarno-sti, na primer pok vodovodnih cevi, omo~enje zidov in mo`nost elektri~nega sunka po tej poti. Ga{enje fotovoltaike zato lahko varno poteka samo v no~nem ~asu ob svetlobi lune ali mestnih svetilk, saj je svetlobe premalo za nastanek elektri~ne napetosti.

Ra~unamo na NemceKo z avtomobilom prestopi-

mo avstrijsko mejo, brez mejnih oznak z lahkoto ugotovimo, da smo v Nem~iji. Skoraj vse hi{e, hlevi ali proti jugu obrnjena neuporabna pobo~ja hrib~kov so prekriti s fotovoltaiko. Trenutno nem{ki gasilci uradno {e niso seznanjeni s problemi ga{enja stavb prekritih s fotovoltaiko, vendar pa so predvideni termini za {olanje `e rezervirani. Zato predvidevamo, da bodo Nemci v kratkem pripravili predpise, v katere bodo zajeli ukrepe za varno delovanje, prepre~evanje okvar in ga{enje vseh objektov, kjer se v bli`ini nahaja fotovol-taika. •

Tihec

Udele`ence delavnice je pozdravil tudi

prof.dr. Peter Novak

Udele`enci delavnice o kogeneraciji na

zemeljski plin

Ogled kogeneracije na terenuOgled kogeneracije na terenuOgled kogeneracije na terenu

“Skandinavske toplotne črpalke s 40-letno tradicijo”Strokovno svetovanje, načrtovanje in vgradnja sistema:

Zmanjšajte stroške ogrevanja in prihranite do 70% energije!

Paketna ponudba vrhunskih toplotnih črpalk in popustov pri dobavi električne energije

1. Toplotne črpalke

za sanitarno vodo

2. Toplotne črpalke

za ogrevanje prostorov

15% popust na toplotno črpalko

12 obrokov brez obresti

100 € brezplačne elektrike

250 € Eko subvencije

redna cena 2.289 €

paketna cena z vgradnjo 1.998 €

garancija 3 leta

10% popust na toplotno črpalko

ugoden kredit do 5 let

490 € brezplačne elektrike

do 2.500 € Eko subvencije

*za sisteme zrak/voda do 1.500 €

strokovna vgradnja "na ključ"

garancija 5 let

Novo v Sloveniji

Informacije o paketu: Elektro Celje Energija d.o.o.Telefon: 03 42 01 300E-pošta: gospodinjstva@ecen.siInternet: www.ecen.si

e ni no vetovanje in naro ila: tla rading d.o.o.Telefon: 03 425 54 00E-pošta: info@atlas-trading.siInternet: www.atlas-trading.si

2.289 €

Termosolarni kolektorji bi morali postati nujni sestavni del vsake nove stav-be. Tudi ~e jih lastnik ne bo takoj vgradil, je potrebno predvideti kanale, po katerih bomo lahko speljali obto~ne cevi za vodo in elektri~ne vode za tipala, ~e bodo ta potrebna, v kleti pa postaviti zalogov-nik toplote, ki ima vgrajena najmanj dva cevna izmenjevalca. Tudi postavitev kolektorjev na obstoje~e stavbe je danes tehni~no nezahteven in hiter poseg, ki bo lastniku razmeroma hitro povrnil vlo`en denar.

Thermomax ima Heat Pipe Kolektorji Thermomax spadajo med

Heatpipe izvedbe. Pri tem se v ceveh pre-greva in kro`i metanol, aceton ali podob-na teko~ina z nizkim vreli{~em, te cevi so zaprte in zataljene ter se nahajajo v vakuumskem steklenem ovoju. Voda za ogrevanje se pretaka samo po kondenza-torju, to je pre~na cev speljana na vrhu, kjer od kolektorskih cevi prevzema prestre`eno son~no toploto. Teko~ina v zastekljenih ceveh se upari, odda toploto vodi, nato pa se uteko~ini in ste~e po cevi navzdol, kar se ves ~as samodejno ponavlja. Zato morajo ti kolektorji biti postavljeni pod kotom od 25° do 90°.

Odli~na izolacija in izkoristekVakumirana dvostenska steklena cev

je izdelana iz `ilavega varnostnega stekla, odpornega na temperaturo in udarce. Zaradi vakuuma so izgube zaradi konvekcije in prestopa toplote zanemarljive, v primer-javi s plo{~nimi kolektorji pa so za 30% u~inkovitej{i, zato so lahko za tak odstotek manj{i. V primerjavi s fotovoltaiko, ki lahko do 12% svetlobe spremeni v elektriko, lahko termosolarni sistem zajame od 70 do 85% toplotnega `ar~enja sonca. Kolektor, ki zaja-me 580 W toplote na kvadratni meter ima po izra~unu solarnega donosa izkoristek 72%, kar je odli~no v primerjavi z drugimi sistemi. Vakuumski kolektorji lahko zaradi svojih lastnosti tudi v obla~nem vremenu dose`ejo preko 70% izkoristek. Na splo{no je izkoristek vakuumskih na kvadratni meter kar 4 x vi{ji kot ga ima fotovoltaika.

Ve~ razlogov za vgradnjoPrvi razlog za vgradnjo kolektorjev je

zagotovo prihranek energije in denarja ob rasto~ih cenah energentov. S tem dose`emo tudi vi{anje vrednosti nepremi~nine, varu-jemo okolje, izbolj{amo kakovost `ivljenja in poka`emo svojo dru`beno odgovornost. Zmanj{amo {e porabo fosilnih goriv ter odda-janje strupenih snovi v okolje, zlasti glavnega

toplogrednega plina. @ivljenjska doba kolek-torjev Thermomax je 25 let, zato jih vedno vgrajujemo tudi z mislijo na svoje otroke in vnuke. Ve~ podatkov na www.et-solar.si •

Tihec

OGREVANJE 13

Visoki izkoristki vakuumskih

^e so name{~eni pod zalogovnikom kolektorji lahko

delujejo termosifonsko brez ~rpalke

Pretvorba toplotne energije in izgube v cevi vakuumskega

kolektorja

V Energiji plus, h~erinski dru`bi Elektra Maribor d.d., katere korenine segajo v daljno leto 1917, dnevno prodajamo energijo in storitve gospodinjskim in poslovnim kupcem, razvijamo napre-dne storitve in inovativne pakete, trgujemo z elektri~no energijo, svetujemo in posredujemo pri prodaji.

Ves ~as stremimo k pridobivanju elektri~ne energije iz obno-vljivih virov ter njeni u~inkovitej{i rabi. Uporabljamo in kupcem nudimo elektronsko poslovanje in sisteme naprednega merjenja. Kot prvi slovenski trgovec z elektri~no energijo smo javnemu in storitvenemu sektorju ter industriji omogo~ili preko razpisa prido-biti nepovratna sredstva za izbolj{anje energetske u~inkovitosti, v prihodnjih mesecih pa bomo pripravili tudi brezpla~na svetovanja o u~inkoviti rabi energije.

Paket e+4Predstavljamo vam nov inovativen produkt e+4, ki ga boste iz

na{e ponudbe lahko izbrali v mesecu juniju. S paketom e+4, ki omogo~a spremljanje in prilagajanje porabe v {tirih ~asovnih inter-valih, lahko vsi kupci z ustreznimi merilnimi napravami od za~etka junija 2012 dodatno privar~ujete. So~asno boste s prerazporeditvijo porabe elektri~ne energije v obdobja, ko je ta cenej{a, dali svoj prispevek k dvigu energetske u~inkovitosti in trajnostnemu razvoju. Poleg tega si boste, v kolikor se odlo~ite za paket e+4, zagotovili fiksne cene do konca leta 2013.

Za prilagajanje je porabo potrebno poznati. Zato paket e+4 vsebuje tudi storitev obve{~anja o urni porabi za pretekli mesec, ki jo bele`i merilna naprava – {tevec. Obve{~anje bo potekalo enkrat mese~no preko elektronske po{te. Preko 10.000 na{ih kupcev `e ima ustrezno merilno napravo, medtem ko je tak{nih v Sloveniji {e najmanj {est krat toliko. Tistim, ki tak{nih merilnih naprav {e nimate, smo pripravljeni v primeru ve~jega zanimanja namestitev ustrezne naprave ponuditi pod posebno ugodnimi pogoji.

Poudarimo naj, da je prihranek brez spremenjene porabe viden takoj (do 3%). S primernim pristopom pa lahko povpre~no gospo-dinjstvo {e dodatno prihrani.

Za {e ve~je prihranke pri porabi elektri~ne energije, smo paket e+4 nadgradili tudi s storitvijo, ki bo ve~krat tedensko omogo~ala nekaj urno cenej{o energijo. O ~asu za~etka, trajanju in vi{ini popu-sta na ceno elektri~ne energije vas bomo obve{~ali preko e-po{te, SMS sporo~il, spletne strani in Facebooka.

Zavedamo se, da podro~je u~inkovite rabe energije kupcem dolgoro~no zagotavlja bolj stabilne in predvidljive cene, zato v tem letu na~rtujemo {e nekaj dodatnih ugodnosti in novosti na podro~ju u~inkovitega spremljanja in upravljanja porabe. •

Lara Radonji~, mag.

ELEKTRI^NA ENERGIJA14

Z Energijo plus in e+4 do u~inkovitej{e rabe elektri~ne energije in prihrankov

Zvestoba se spla~a!Od maja 2012 nagrajujemo zvestobo gospodinjskih kupcev.

Vsak mesec bomo 5 zvestim kupcem pla~ali zadnji mese~ni

ra~un za porabljeno elektri~no energijo.

Spremljate na{e ponudbe tudi v prihodnje!

Ve~ informacij o storitvah na www.energijaplus.si

Namen tovrstnih aktivnosti v indus-triji, je pove~ati zanesljivost delovanja strojev, naprav kot tudi izbolj{ati rezultat stro{kov v vseh industrijskih panogah. Za izvajanje aktivnosti, je obi~ajno zadol`ena posebna skupina ljudi v podjetju, lahko pa so prisotni tudi zunanji izvajalci. Pri vseh tehnolo{kih procesih prihaja do loma sestavnih delov strojev ali orodja, izrabe materialov in s tem zastojev. Zastoji pri delu pa povzro~ijo veliko materialno in s tem tudi finan~no {kodo. Treba je hitro ukrepati, kar pa vselej ni mogo~e, ~e ne razpolagamo z znanjem in ustreznimi sredstvi.

Henkel Slovenija ima za tak{ne namene izobra`evanja posebej zadol`ene osebe-predstavnike, ki koordinirajo delo ter kon-

takt z odgovornimi osebami v podjetjih. Prav tako, je vzpostavljena prodajna

mre`a izdelkov, ki se vr{i preko distribu-terjev, ki so prav tako vklju~eni v projektne aktivnosti. Vloga distributerjev je pred-vsem v vzpostavitvi prvih kontaktov (kot tudi kasnej{e delo) med podjetjem (oddel-kom vzdr`evanja) in predstavnikom Henkel Tehnologij. Zaradi la`jega delovanja in sle-dlivosti aktivnosti, je delovanje v projektu dokaj jasno za~rtano.

Ob skupnem obisku distributerja ter predstavnika Henkel Tehnologij, se ugotovi-jo potrebe in zahteve po uporabnosti izdel-kov. Bistven pomen v pravilni uporabi izdel-kov, imajo predstavitve. Namen predstavitev,

je teoreti~no, kot tudi prakti~no pokazati na~in uporabe in zanesljivost izdelkov. Pri predstavitvah se uporablja tudi demon-stracijsko orodje, ki je izdelano posebej za tovrstne namene. V kolikor je distributer `e seznanjen z podjetjem, lahko kontaktira predstavnika, mu pojasni stanje v podjetju, ter se nato skupaj (podjetje, distributer in predstavnik) dogovorijo za predstavitev. Ciljna skupina podjetij za predstavitve, so tako ve~ji industrijski objekti, ko so: Termo in hidro-elektrarne, tovarne kjer se izvajajo razli~ni transporti teko~in ali prahov, `ivil-ska industrija, premogovniki, proizvodnja vozil,….

Z tovrstne namene izvajanja predstavitev, je bilo v Henkel Tehnologijah, nabavljeno predstavitveno orodje. Pomen orodja je tudi v mo`nosti la`jih izvedb prakti~nih predstavitev v podjetjih in hitrih prikazov uporabe izdelkov. Za namen la`jih pred-stavitev in uporabe izdelkov, je Henkel – Loctite izdal vsestransko uporaben vodnik, s katerim si lahko pomagate pri re{evanju te`av. V njem je predstavljeno re{evanje posami~nih problemov, skupine izdelkov, ki omogo~ajo odpravljanje te`av in katalo{ka {tevilka Loctite izdelka. Na spletni strani www.henkel.si, boste na{li {e podrobnej{e predstavitve in obrazlo`itve. Za izhodi{~e predstavitev izdelkov, za vsak posami~en primer, lahko slu`i prav omenjen katalog. •

VZDR@EVANJE16

Pomen tehni~nega vzdr`evanja v industriji

Samo vzdr`evanje je zelo

pomemben dejavnik na

podro~ju industrije.

Avtor:

mag. Marjan Poto~an

Na lanskem obrtnem sejmu v Celju, je mestna ob~ina Celje podelila priznanje za inovativen dose`ek pri razvoju ogrevalnih naprav, Valtis ogrevanju, d.o.o, iz Maribora, za kotel na pelete Pellson X3.

V obrazlo`itvi priznanja so zapisali, da spada omenjeni izdelek med novej{o generacijo teh produktov, ki kot gorivo uporablja pelete iz lesne bio-mase. Namenjen je za ogreva-nje zasebnih stanovanjskih hi{ in manj{ih poslovnih objektov. Delovanje kotla je povsem samo-dejno. Z dobro konstrukcijsko zasnovo in u~inkovitim elektron-skim krmiljenjem dosega ve~ kot 91 odstotkov izkoristka, kar se odra`a v zelo majhnih koli~inah

pepela in nizkih emisijah okolju in zdravju {kodljivih primesi v dimnih plinih. Razpoznaven je po svojstveni obliki in manj{ih dimenzijah, zaradi ~esar ga je mogo~e namestiti v zelo majh-ne kurilnice. Izdelek, ki je plod doma~ega znanja, so testirali tudi na Fakulteti za strojni{tvo v Mariboru in ustreza standardom za pridobitev sub-vencij v Sloveniji.

Zanimivo je tudi dejstvo, da s kotlom takoreko~ nimamo dela. Nad njim je name{~en tedenski zalogovnik pelet,za okoli 180 kg lesne biomase, ki zadostujejo tudi za

desetdnevno porabo. Doziranje energenta v izgorevalno komo-ro poteka avtomatsko. Tudi za ~i{~enje gorilnika in odvajanje pepela ni potrebno skrbeti, saj poteka samodejno. Pepel, ki se odlaga v posebno posodo je potrebno odstraniti le dva do trikrat mese~no, odvisno pa~ od kakovosti pelet.

^e ste torej pred odlo~itvijo kaj namestiti v kurilnico namesto kotla na kurilno olje (zaradi vrto-glavih cen), dobro premislite za kaj se boste odlo~ili. Ali za preverjeno kakovost z neko-

liko vi{jo za~etno ceno ali za izdelek z ni`jo ceno in morebi-tnimi te`avami pri obratovanju in servisiranju. Ve~ o izdelku, ki je dobil priznanje na www.ogrevanje-kotli.si •

F. Mithans

Priznanje inovativnemu dose`ku

Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor tel.: 02 22 22 288, fax.: 02 22 22 275 www.loctite.si

Loctite® 55Tesnilna vrvica 150 m4 mmTesnillnnaa vvrrvviiccaa 115500

+ gratis PAS za orodje Kompleti naprodaj od 1. marca 2012. Akcija traja do razprodaje zalog!

Dvorana C1HPE D.O.O. , LJUBLJANA 03LENTHERM - INVEST D.O.O. , LENART V SLOVENSKIH GORICAH 04

M&C ENERGY GROUP , DUNFFERMLINE,ŠKOTSKA 06OGM-BI D.O.O. , VRHNIKA 02VINPROM SERVIS D.O.O. , LJUBLJANA 05Dvorana DANDREJ PRPIČ S.P. APR PREDSTAVNIŠTVO TUJIH SEJMOV, LJUBLJANA 38

AQUAHIT D.O.O., KRANJ , KRANJ 13ETRA D.O.O. , DRAMLJE 45EVROVARTRADE D.O.O. , KISOVEC 52MATERM D.O.O. , FRAM 49STRING AC D.O.O. , LJUBLJANA 51Dvorana KATLAS COPCO D.O.O. , TRZIN 25ATLAS TRADING D.O.O , VOJNIK 16AVSTRIJSKO VELEPOSLANIŠTVO - GOSPODARSKI ODDELEK, LJUBLJANA 30

BIOLES HORIZONT D.O.O. , MARIBOR 34BIOMASA D.O.O. , LUČE 10BOSSPLAST D.O.O. , GROSUPLJE 29CENTAL INŠTALACIJE CENE DRAGO S.P., ŠENTJUR XCTP AIR POLLUTION CONTROL , GRAZ,AVSTRIJA 30DANFOSS D.O.O. , LJUBLJANA ŠENTVID 22ECOINVEST D.O.O. , CELJE 32ELEKTRO KLIMA STAGOJ SIMON STAGOJ S.P., VOJNIK 26ENVITEC TECHNOLOGIE GMBH , MARIA RAIN,AVSTRIJA 30ETIKS D.O.O. , ŠTORE 04FIRŠT - ROTOTEHNIKA S.P. , MOZIRJE 03GENERA D.O.O. , TRZIN 23GEOVRTALEC MARKO LAMPIČ S.P. , MEDVODE 38HL HUTTERER & LECHNER GMBH , HIMBERG BEI WIEN,AVSTRIJA 18

IMEXA D.O.O. , LJUBLJANA 21INDUSTRIE AUTOMATION GRAZ , RAABA,AVSTRIJA 30JADRAN TRGOVSKO PODJETJE D.D. SEŽANA , SEŽANA 11KLIMA CELJE INDUSTRIJA AEROTERMIČNIH NAPRAV D.D., CELJE 01

KOLEKTOR KOLING D.O.O. , IDRIJA 28KOMP-R D.O.O. , BREZOVICA PRI LJUBLJANI 09KWB, MOČ IN TOPLOTA IZ BIOMASE D.O.O. , ŽALEC 05LARTI D.O.O. , LJUBLJANA 07MAINCOR D.O.O. , ŽALEC 37MAK CMC TEHNOLOGIJA VODE D.O.O. , LJUBLJANA 13MRU D.O.O. , LJUBLJANA 33OGREVANJE SEDELJŠAK D.O.O. , VRANSKO 12PICHLER & CO D.O.O. , MARIBOR 02PVI GMBH , KLAGENFURT,AVSTRIJA 30RITTAL PRODAJA STIKALNIH OMAR D.O.O. , LJUBLJANA 24SIES D.O.O. , ŠEMPETER PRI GORICI 19SIM RADENCI D.O.O. , RADENCI 35SONNENKRAFT ÖSTERREICH VERTRIEBS GMBH , ST. VEIT/GLAN,AVSTRIJA 14

SUN MASTER ENERGIESYSTEME GMBH , EBERSTALZELL,AVSTRIJA 30

SYSTEMAIR D.O.O. , MARIBOR 36TERMO SHOP D.O.O. , ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 20TERMO-TEHNIKA D.O.O. , BRASLOVČE 15THERMO INTERNATIONAL S.R.L. , GORIZIA (GO), ITALIJA 27TRGOCOMERCE D.O.O. , DOMŽALE 17VETO VELETRGOVINA D.O.O. , LJUBLJANA 08VIESSMANN D.O.O. , MARIBOR 06VRTINA D.O.O. , MEDVODE 38ZIEHL ABEGG GMBH , LINZ,AVSTRIJA 31Dvorana LANITON D.O.O. , LJUBLJANA 36BANKA CELJE D.D. , CELJE XBROWN BEAR TEAM D.O.O. , TRZIN 07EKOVIT D.O.O. , MENGEŠ 20CELEKTRA NOVA D.O.O. , TRZIN 18ELEKTROSPOJI D.O.O. , LJUBLJANA 16ELPRO LEPENIK & CO. D.N.O. , MIKLAVŽ NA DRAV. POLJU 44ENERGA SISTEMI , LJUBLJANA 42EN-SISTEM D.O.O. , LAŠKO 01AERCO INTERNATIONAL D.O.O. , VRHNIKA 18ESOT D.O.O. , CELJE 26EUROTHERM D.O.O. , LIMBUŠ 05EXPERTO INTERNATIONAL D.O.O. , HOČE 22FOB D.O.O. , VIPAVA 39FRAGMAT TIM D.D. , LAŠKO 23

FRIGOR D.O.O. , MIREN 40GIA-S INDUSTRIJSKA OPREMA D.O.O. , GROSUPLJE 41GOSTINSKE STORITVE MITJA KORUN S.P. , PETROVČE GGRÜNBECK PROZESSTEHNIK GMBH , WIEN,AVSTRIJA 34BGRUNDFOS D.O.O. , LJUBLJANA - ČRNUČE 11HERZ D.D. , ŠMARTNO PRI LITIJI 33HIDRIA IMP KLIMA D.O.O. , GODOVIČ 12IKA ŽIRI D.O.O. , ŽIRI 01ISTRABENZ PLINI D.O.O. , KOPER 24JORDAN D.O.O. , ŠMARJEŠKE TOPLICE 43KAESER KOMPRESORJI D.O.O. , MARIBOR 21KIP, DIMNIŠKI INŽENIRING D.O.O. , VELIKA LOKA 30KLIMA NAPRAVE DOLINAR D.O.O. , LJUBLJANA 08KLIMATIZACIJA ŠTRUBELJ D.O.O. , ŠMARJE - SAP 34AKOVINTRADE MEDNARODNA TRGOVINA D.D. CELJE 17M & K SEIBERT D.O.O. , GRIŽE 37MAGO D.O.O. , SEŽANA 02MASCHINEN-WAGNER WERKZEUGMASCHINEN GMBH, RENCHEN,NEMČIJA 20B

MENERGA D.O.O. , MARIBOR 31MINERGIA D.O.O. , LOG PRI BREZOVICI 25OMEGA AIR D.O.O., LJUBLJANA , LJUBLJANA 06PILREMAG D.O.O. , GROSUPLJE 15PROCON-IVAN VRHOVNIK S.P. , RADLJE OB DRAVI 34DRAUTER ZANESLJIV STRELOVOD DRUŽINA STVARNIK RAUTER D.O.O., NOVA CERKEV 20A

RETTIG SLOVENIJA D.O.O. , MARIBOR 35ROSENBERG KLIMA D.O.O. , TRZIN 29ROTOR PLUS D.O.O. , ŠKOFLJICA 20SELTRON D.O.O. , MARIBOR 13SIEMENS D.O.O. , LJUBLJANA 27ŠTERN D.O.O. , GOLNIK 03TERMOCENTER D.O.O. , LJUBLJANA 09TOPOL ARMATURE D.O.O. , ŠKOFLJICA 34TRITEC LOGISTIC GMBH , WEISSACH,NEMČIJA 34CTRM FILTER D.O.O. , LJUBLJANA - DOBRUNJE 19VAILLANT D.O.O. , LJUBLJANA 28VALSIR S.P.A. , VESTONE,ITALIJA 10VALTIS OGREVANJE D.O.O. , MARIBOR 04VAN-DEN D.O.O. , ŠENČUR 38VAŠ PROFIT D.O.O. , MUTA XVIP TEHNIKA D.O.O. , SPODNJI DUPLEK 20WEISHAUPT D.O.O. , CELJE 32WVTERM D.O.O. , MARIBOR 14Dvorana L1AGNI D.O.O. , PRESERJE 56AGREGAT D.O.O. , LJUBLJANA ŠENTVID 32AMBROŽIČ MIRAN S.P. “AM-TEL”, LJUBLJANA XAMK D.O.O. , LJUBLJANA 38BELIMO AUTOMATION GMBH , WIEN,AVSTRIJA 09BIO PLANET D.O.O. , LJUBLJANA 05BIRING SOL D.O.O. , TRZIN 58BISOL GROUP D.O.O. , PREBOLD 01BISTRA VODA D.O.O. , LOGATEC 68BÜRO FÜR ERNEUERBARE ENERGIE ING. LEO RIEBENBAUER GMBH, PINGGAU,AVSTRIJA 23

CONTROLS.SI FRANCI KRIČAJ S.P., LJUBLJANA 02DULC, STROJNE INSTALACIJE IN INŽENIRING, D.O.O. , ŠKOCJAN 29

EKART MARKETING, ANDREJ EKART S.P. , MARJETA NA DRAVSKEM POLJU 45

EKO SKLAD, SLOVENSKI OKOLJSKI JAVNI SKLAD, LJUBLJANA 65ELEKTRO CELJE ENERGIJA D.O.O. , CELJE 54ELEKTRO MARIBOR PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE D.D., MARIBOR 57

ELLATRON D.O.O. , PODPLAT 61ENERGEN D.O.O. , LJUBLJANA 44ENERGETIKA MARKETING D.O.O. ZA TEHNIČNE IN POSLOVNE STORITVE, LJUBLJANA 66

ENERSIS D.O.O. , HOČE 34ENERTEC D.O.O. , MARIBOR 15ENERTUS D.O.O. , ŠEMPETER PRI GORICI XETI ELEKTROELEMENT D.D. , IZLAKE 39EURO KLIMATIZACIJA D.O.O. , LITIJA 46FILTEC D.O.O. , LJUBLJANA ŠENTVID 55FIRE ENERGY S.L. , ALCALA DE HENARES,ŠPANIJA 62FOTOVOLT D.O.O. , CANKOVA 19GORENJE D.D. , VELENJE 26GORENJE D.D. , VELENJE 64GORENJSKE ELEKTRARNE D.O.O. , KRANJ 30HAWI ENERGIETECHNIK AG , EGGENFELDEN,NEMČIJA 49HERMI, D.O.O. NEOPAZNI STRELOVODI, CELJE 06

HRANILNICA LON D.D., KRANJ3 , KRANJ 20I.C.I T INOVATIVNE TEHNOLOGIJE D.O.O. , LJUBLJANA 20IMPOL-MONTAL D.O.O. , SLOVENSKA BISTRICA 53INDOP D.O.O. , ŠOŠTANJ 64INOVATEH, RAZVOJ OKOLJU PRIJAZNIH TEHNOLOGIJ IN PROIZVODOV D.O.O., CERKNICA 03

INPRO PROJEKTIRANJE D.O.O. , LJUBLJANA 48IPROS D.O.O. , LJUBLJANA VIČ RUDNIK 27KIV VRANSKO D.D. , VRANSKO 12KLIMAOPREMA D.D. , SAMOBOR,HRVAŠKA 50KNUT D.O.O. , TURJAK 37KOMPLAST D.O.O. , DOBROVA 13MAKSING D.O.O. , ŽALEC 17METREL D.D. , HORJUL 40METRONIK ELEMENTI IN SISTEMI ZA AVTOMATIKO D.O.O., LJUBLJANA 25

MT OSTERVUH D.O.O. , GRIŽE 59NIX D.O.O. , SEMIČ 10NRG D.O.O. , LJUBLJANA 41OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA MARIBOR 42ORTOPEDICA D.O.O. , MARIBOR 67PANNA PLUS TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., LJUBLJANA 68APLAN-NET SOLAR PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING D.O.O., PRESERJE 18

PSM D.O.O. , LJUBLJANA 33PUCIHAR-P D.O.O. , ŠMARJE - SAP 52PURCOM D.O.O. , BELTINCI 51PV FUTURE D.O.O. , PREBOLD 31REAM D.O.O. , TRZIN 36ROBOTINA D.O.O. , KOZINA 35SIBLIK ELEKTRIK GMBH & CO KG , WIEN,AVSTRIJA 24SIKLA TRGOVSKO-STORITVENO PODJETJE.O.O. IN GRADBENI INŽENIRING D.O.O., ČRENŠOVCI 04

SIMON D.O.O. , GROSUPLJE 07SOL NAVITAS D.O.O. , CELJE 08SOLEG GMBH , TEISNACH,NEMČIJA 22SOLVIS D.O.O. , VARAŽDIN,HRVAŠKA 63SONCE ENERGIJA D.O.O. , LJUBLJANA 28SONEL D.O.O. , RAVNE NA KOROŠKEM 14TERSUS D.O.O. , LJUBLJANA XTEVEL D.O.O. , KISOVEC 47TITAN D.D. , KAMNIK 21UGODA D.O.O. , PRESTRANEK 24AUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ENERGETIKO, KRŠKO 11VELUX SLOVENIJA D.O.O. , TRZIN 16W-GEO, ALEŠ WENZEL S.P. , SLOVENSKA BISTRICA 43WILO ADRIATIC D.O.O. , LJUBLJANA 60Zunanji razstavni prostorAVTO HI-FI DARKO VIDMAR S.P., ŠENČUR 07BIOMASA D.O.O. , LUČE 21BIRING SOL D.O.O. , TRZIN 01BRALKO D.O.O. , ŠMARTNO OB PAKI 13ELEKTROTURNŠEK INSTALACIJE D.O.O. , CELJE 02EME T&T D.O.O. , MARIBOR 14FIRŠT - ROTOTEHNIKA S.P. , MOZIRJE 17AHARGASSNER GMBH , WENG,AVSTRIJA 19HEIZOMAT GMBH , MONDSEE,AVSTRIJA 18IMEXA D.O.O. , LJUBLJANA 26JOSEF STEINER D.O.O. , LENART V SLOVENSKIH GORICAH 22KAM KAČ ALBIN, S.P. , PREBOLD 06KARODI D.O.O. , SEVNICA 09KLIMA - SOL D.O.O. , LJUBLJANA 20KOVINOPLASTIKA ŠTEFAN PAVLINJEK S.P. , MURSKA SOBOTA 12

METALKA ZASTOPSTVA TORNA D.O.O. , LJUBLJANA - ČRNUČE 24

MONTAŽA OPREME ZA GOSPODARSKA VOZILA JERNEJ KORPAR S.P., LJUBLJANA 25

OGRAJE KOČEVAR D.O.O. TOVARNIŠKA 11, PREBOLD 10OMEGA AIR D.O.O., LJUBLJANA , LJUBLJANA 23REMAX D.O.O. , MARIBOR 04SENZOR TRADE D.O.O. , LJUBLJANA GSTOTINKA D.O.O. , SLOVENSKA BISTRICA 08STROJ - ENERGIJSKA TEHNIKA D.O.O. , BEGUNJE NA GORENJSKEM 14B

ŠARDI ART K.D. , ŠKOFLJICA 14ATEP D.O.O. , KOBARID XVETO VELETRGOVINA D.O.O. , LJUBLJANA 27

Dvorana C1

HIB, KRANJ, D.O.O. , KRANJ 01Dvorana D

ABC MAZIVA D.O.O. , LJUBLJANA 12BELL D.O.O. , MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 07BLAST TEHNIK D.O.O. , NOVO MESTO 02CT MASTERTECH, TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. , CELJE 08

DEČAR PRODUKT D.O.O. , ZREČE 61DIMAS D.O.O. , MEDVODE 04DRUŠTVO VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE , LJUBLJANA 15ECOTIP D.O.O. , SLOVENSKE KONJICE 23ENERGE D.O.O. , LJUBLJANA 17ETT LIGHTING D.O.O. , DOBRNA 66FBS ELEKTRONIK, D.O.O. VELENJE , VELENJE 40FLUIDIKA D.O.O. , LJUBLJANA 16FORTO D.O.O. , KAMNIK 47FUCHS MAZIVA LSL D.O.O. , BREŽICE 22HAWE HIDRAVLIKA D.O.O. , PETROVČE 54HENNLICH D.O.O. , PODNART 64HYDAC D.O.O. , MARIBOR 33HYPEX, LESCE D.O.O. , LESCE 06IMPAKTA MOBIL D.O.O. , LJUBLJANA 14INOTEH D.O.O. , BISTRICA OB DRAVI 41INTERCOM CELJE D.O.O. , CELJE 32IRTEX D.O.O. PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, ZREČE 37JAKŠA D.O.O. , LJUBLJANA - ČRNUČE 63KACIN JOŽICA S.P. METALIKA , ŽIRI 59KLADIVAR TOVARNA ELEMENTOV ZA FLUIDNO TEHNIKO ŽIRI D.O.O. , ŽIRI 62

KMU UMWELTSCHUTZ GMBH , HAUSEN, NEMČIJA 28KONUS KONEX D.O.O. , SLOVENSKE KONJICE 35KOVIMEX D.O.O. , CERKNICA 30LA & CO D.O.O. , MARIBOR 18LIBELA ELSI D.O.O. , CELJE 44LIPRO D.O.O. , KOPER 29LOTRIČ LABORATORIJ ZA MEROSLOVJE D.O.O. , SELCA 20M.TRADE GORNJA RADGONA D.O.O. , GORNJA RADGONA 28AMICROTRONIC D.O.O. PODJETJE ZA ELEKTRONIKO, HOČE 46MIEL ELEKTRONIKA D.O.O. , VELENJE 34MOC DANNER GMBH , ALTINGEN, NEMČIJA 28OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE SEKCIJA KOVINARJEV, LJUBLJANA 09

P TEAM D.O.O. , LOG PRI BREZOVICI 10PETEZE D.O.O. , MENGEŠ 60POLYLINE D.O.O. , MIREN 27PPT COMMERCE D.O.O. , LJUBLJANA ŠENTVID 25PRIMA FILTERTEHNIKA, TRGOVINA IN PROIZVODNJA D.O.O. , MEDVODE 31

PRIMAKEM KEMIJSKI IZDELKI, D.O.O. , TRŽIČ 28PRIT D.O.O. , LJUBLJANA 11PS, D.O.O., LOGATEC , LOGATEC 42SCHIKI D.O.O. , SLOVENSKE KONJICE 43SCHLOFFER IN DREVENŠEK D.O.O. , LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 05

SHT SUHLER HEBEZEUGTECHNIK GMBH , SUHL,NEMČIJA 03SIMES, D.O.O. , CELJE 26SKF SLOVENIJA D.O.O. , LJUBLJANA 01STROJNA GONILA D.O.O. DRUŽBA ZA PROIZVODNJO, INŽENIRING, SVETOVANJE, D.O.O., MARIBOR 55

TALUM SERVIS IN INŽENIRING D.O.O. , KIDRIČEVO 58TEHIMPEX PODJETJE ZA PROIZVODNJO TRGOVINO IN INŽENIRING D.O.O. , VIPAVA 53

TESNILA BOGADI D.O.O. , MARIBOR 21TINEX, TRGOVSKA DRUŽBA, D.O.O. , ŠENČUR 19TRIMAD D.O.O. , LJUBLJANA 24UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO, LJUBLJANA 50

VIMOSA, PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN STORITVE D.O.O. VELENJE 36

WAP ALTO ČISTILNI SISTEMI D.O.O. , KAMNIK 47ZAGROS D.O.O. , LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 65Zunanji razstavni prostor

FESTO D.O.O. , TRZIN 30TEHIMPEX PODJETJE ZA PROIZVODNJO TRGOVINO IN INŽENIRING D.O.O. , VIPAVA 08A

A2BGORIVA D.O.O. , DOMŽALE 14DPASCO LEPILA JURE MAKSIMOVIČ, S.P., LJUBLJANA 14C

Dvorana C

AUDAX D.O.O. , LJUBLJANA 34

BETAPLAST D.O.O. , BREZOVICA PRI LJUBLJANI 03

DRUŠTVO ZA VARILNO TEHNIKO MARIBOR 02

GK D.O.O., PTUJ , PTUJ 12

HALDER D.O.O. , HOČE 06

IPRO ING INDUSTRIJSKI PROGRAMI D.O.O. , LJUBLJANA 14

ISTRABENZ PLINI D.O.O. , KOPER 05

KLASAND D.O.O. , OREHOVA VAS 07

LASERTEHNIK MARFIN D.O.O. , MARIBOR 15

LINDE PLIN D.O.O., CELJE , CELJE 28

MESSER SLOVENIJA D.O.O. , RUŠE 31

METAL MIKULIĆ D.O.O. , RADOMLJE 26

MI STROJ D.O.O. , MARIBOR 16

MIKRO+POLO D.O.O. , MARIBOR 35

MOTOMAN ROBOTEC D.O.O. , RIBNICA 25OGICOM TIM, TRŽENJE, INŽENIRING IN MONTAŽA, D.O.O LJUBLJANA

10

PRETENT D.O.O. , DOBROVA 01

PROFIDTP D.O.O. , ŠKOFLJICA 21

TU-VAL D.O.O. , DOMŽALE 32

VARESI D.O.O. , LJUBLJANA 27

VARSTROJ D.D. , LENDAVA - LENDVA 30

VIRS D.O.O. , LENDAVA - LENDVA 13

VTH - HACK JOŽEF S.P. , DOBROVNIK 09

WELD D.O.O. , MENGEŠ 33

ZAVAR D.O.O. , SELNICA OB DRAVI 08

ZLATARNA CELJE D.D. , CELJE 04

Zunanji razstavni prostor

MAMUT TIM. D.O.O. , ZREČE 03

Dvorana EAPT TEHNIKA D.O.O. , ŠEMPETER PRI GORICI 06AQUAEMUNDUS D.O.O. , MARIBOR 07ARMEX ARMATURE D.O.O. , IVANČNA GORICA 05BIOPLUS D.O.O. , ŠKOFJA LOKA 02AEKO KNJIGA D.O.O. , LUKOVICA 03AFURA D.O.O., STORITVE IN INFRASTRUKTURA , DOBROVNIK 11INTERSEROH ZBIRANJE IN PREDELAVA ODPADNIH SUROVIN D.O.O. , LJUBLJANA - ČRNUČE

03

KOVA D.O.O. , CELJE 09PAL INŽENIRING D.O.O. , KRANJ 01RAFAEL, SONJA ŠTIFTER S.P. , DOMŽALE 05ASAUBERMACHER SLOVENIJA D.O.O. , MURSKA SOBOTA 02SIMBIO D.O.O. , CELJE 10ZVEZA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE - ZEG , LJUBLJANA 04Zunanji razstavni prostorAQUA TEHNIKA JAKOB D.O.O. , JAKOBSKI DOL 28REGENERACIJA D.O.O. , VODICE 31SOJOS D.O.O. , TURNIŠČE 29

1. Letna u~inkovitostCOP – u~inkovitost v specifi~nih delovnih pogojih Kot kupec morate biti informirani o

u~inkovitosti toplotne ~rpalke. Ve~ina pro-izvajalcev predstavlja podatek o trenutni u~inkovitosti “COP”. Skladno s standardi je izdelana ocena zmogljivosti toplotne ~rpalke v smislu razmerja med proizvedeno toploto in porabljeno elektri~no energijo. ^e ima toplotna ~rpalka COP 4, to pomeni, da proizvede {tiri-krat ve~ energije, kot jo potro{i. Torej je tri ~etrtine energije prido-bljene iz okolja.

Bodite pozorni, kadar primerjate vrednostiPomembno je, da ste pri primerjanju

u~inkovitosti pozorni na pogoje merje-nja. Podatki o u~inkovitosti COP, ki ne vklju~ujejo vseh dejavnikov in porabnikov (obto~ne ~rpalke, ventilator, odtaljevanje), lahko prikazujejo na videz zelo dobre vre-dnosti. Merjenje u~inkovitosti naj ne bi bilo izvedeno tako, da podpira le dobro prodajo izdelka. Investitorju naj bi prikazalo realno sliko o u~inkovitosti toplotne ~rpalke, skozi dalj{e obdobje.

Letna u~inkovitost – pravo meriloResni~no u~inkovitost toplotne ~rpalke

je zelo natan~no prikazana skozi letni

faktor u~inkovitosti “SPF”. Ta vklju~uje celo leto, vklju~no s toplimi in tudi najhladnej{imi obdobji, kot tudi pripravo tople sanitarne vode skozi celo leto. Drugi dejavniki, ki vplivajo na rezultat, so npr. velikost objekta, geografska lokacija, pra-vilnost dimenzioniranja toplotne ~rpalke, {tevilo stanovalcev in njihove bivanjske navade.

2. Priprava tople vodeV celem letu porabimo za pripravo

tople sanitarne vode v povpre~ju 20% ali ve~ energije. Razpolo`ljivost tople vode mora zadovoljevati potrebe celotnega gospodinjstva, torej je pomembno izbrati toplotno ~rpalko, ki je to nalogo zmore opraviti.

Medtem, ko na{a potreba po sanitarni vodi nara{~a, domovi pa so vse bolje izo-lirani, predstavlja poraba energije za pri-pravo tople vode vse ve~ji dele` v celoletni bilanci. Zato je toliko bolj pomembno, da je topla voda proizvedena z najvi{jo mo`no povpre~no letno u~inkovitostjo. Isto~asno pa se mora grelnik tople vode po izto~eni koli~ini kar se da hitro regenerirati na visoko temperaturo, da uporabniku zagotovi udo-bje. Prav tako je pomembno, da ima toplo-

tna ~rpalka sistem, ki zmanj{uje tveganje razvoja bakterije legionele v vodi.

3. ReferenceKadar investirate v novi ogrevalni sistem,

je pred odlo~itvijo pomembno preu~iti tudi ponudnika sistema. Pomembno je, da pre-verite njegove reference. Ali je `e re{eval objekte, s podobnimi karakteristikami, kot je va{, kako so obstoje~i uporabniki zado-voljni z delovanjem sistema, izvedbo del, tehni~no podporo in servisom. Ter nenaza-dnje, kak{ne rezultate v smislu u~inkovitosti so podobni sistemi dosegli. Na ta na~in si boste, kot investitor ustvarili realno sliko o ponudniku, sistemski re{itvi in o vseh dejav-nikih, ki so za vas pomembni.

Thermia – varna investicijaKer je vgradnja toplotne ~rpalke

dolgoro~na investicija, mora ta zagotoviti udobno bivanje in obenem maksimalni pri-hranek energije za vsaj prihodnjih dvajset let. Toplotna ~rpalka Thermia izpolnjuje vse te zahteve in za to ne potrebuje poseb-ne pozornosti.

Kadar izberete sistemsko re{itev Thermia, dobite ve~ kot le toplotno ~rpalko. Pred 40 leti je Thermia proizvedla prvo toplotno

TOPLOTNE ^RPALKE24

• Dobra toplotna ~rpalka naj bi proizve-

dla dovolj tople vode in obenem ohra-

nila visoko letno u~inkovitost sistema.

(najmanj{i mo`ni stro{ki)

• Bolj, kot je pomembna visoka tempe-

ratura vode v grelniku, je pomembno,

da se voda kar se da hitro ponovno

ogreje na `eleno temperaturo.

Trije odlo~ilni dejavniki pri izbiri toplotne ~rpalke

Nekateri proizvajalci toplo-

tnih ~rpalk navajajo poda-

tek o u~inkovitosti COP pri

pogojih, ki odra`ajo npr.

topel pomladni dan sredi

aprila. Tak{en podatek

vam ne daje realne slike

o u~inkovitosti toplotne ~rpalke. Mnogo

bolj natan~no je meriti u~inkovitost

skozi celo leto.

Dober na~in, da spoznate razliko med

COP in SPF: COP je podoben porabi gori-

va pri avtomobilu pri dolo~enih pogojih,

npr. 72km/h pri 2.000 obratih/minu-

to, medtem ko letna u~inkovitost SPF

odra`a povpre~no porabo avtomobila

pri razli~nih hitrostih in obratih motorja,

skozi celo leto.

!

Vgradnja toplotne ~rpalke je dolgoro~na investicija. Nanjo se lahko zanesete, da bo zagotav-

ljala udobno bivalno klimo ob najve~jih mo`nih prihrankih. Leto za letom, dan za dnem. Ko

izbirate toplotno ~rpalko je pomembno razumeti osnove. V nekaj odstavkih vam predstavljamo

glavne dejavnike, ki jih je potrebno poznati, da bi sprejeli pravilno odlo~itev.

COP – Pokazatelj u~inkovitosti v specifi~nih pogojih delovanja

Vi{ja temperatura vode v grelniku –

ve~ komforta za uporabnika

SPF – objektivni pokazatelj u~inkoviktosti na letni ravni

~rpalko z integriranim ogrevanjem tople vode na svetu in vse od takrat posku{a biti ve~ kot le proizvajalec toplotnih ~rpalk. Thermia je pionir in tehnolo{ki leader na evropskem trgu. Kot uporabnik toplotne ~rpalke Thermia lahko pri~akujete najvi{je mo`ne prihranke, strokovno tehni~no pod-poro ter ob~utek varnosti v vedno toplem in udobnem dom.

Tehnologija za najvi{jo letno u~inkovitostDa bi zagotovili maksimalno zmoglji-

vost in funkcionalnost, je Thermia raz-vila {tevilne tehnologije, ki prispevajo k pove~anju letnega grelnega {tevila, udobja, zanesljivosti in prihranka stro{kov.

Krmilnik za optimalno delovanjeKrmilni sistem koordinira razli~ne dele ogrevalnega sistema, da zagotavlja najbolj{o notranjo klimo, in dovolj tople vode ob najni`ji mo`ni porabi energije. Krmilnik prav tako upravlja z dodatnimi funkcijami, kot je ogrevanje bazena, hla-jenje ipd. Thermia je razvila krmilnik, ki upravlja s toploto neposredno pri samem viru, namesto {ele v ogrevalnem sistemu. Tovrstno krmiljenje se imenuje plavajo~a kondenzacija , omogo~a pa do 15% pri-hranka energije v primerjavi s tradicional-nimi tehnologijami.

Odtaljevanje na zahtevoZunanja enota zra~ne toplotne ~rpalke zahteva pri nizkih zunanjih temperaturah

zagotovljen pretok zraka skozi lamele izmenjevalca. Thermia je razvila tehno-logijo odtaljevanja, ki deluje samo, kadar je potrebno in natanko tako dolgo, kot je potrebno. Odtaljevanje na zahtevo bistveno izbolj{a u~inkovitost sistema in omogo~a dodatne prihranke.

Optimum tehnologija omogo~a najvi{jo letno u~inkovitost

Optimum tehnologija zagotavlja idealne pogoje delovanja v vsakem trenutku. To pomeni maksimalno u~inkovitost in mini-malno porabo energije, sekundo za sekundo. Thermia uporablja v svojih sistemih elek-tronsko prilagodljive ~rpalke, ventilatorje in ekspanzijske ventile, ki kontrolirajo delta T v ogrevalnem in hladilnem sistemu, v zemeljskem kolektorju, pri ogrevanju tople vode ipd. Temperaturna razlika pri ogrevanju objekta je tako konstantno 8°C, pri ogrevanju tople vode tudi preko 30°C, kar omogo~a hitro ogrevanje tople vode, na strani vira (zemeljski kolektor, zunanji zrak) pa 3°C, kar zagotovi vedno visok izkoristek in maksimal-ni izplen energije v danih pogojih.

U~inkovit spiralni kompresorV srcu toplotne ~rpalke Thermia je namensko razvit spiralni (Scroll) komr-pressor. Njegova unikatna lastnost je viso-ka u~inkovitost, tudi v primeru ogrevanja na temperature, vi{je od 55°C. Velika prednost je tudi v tem, da vsebuje manj premi~nih delov od konvencionalnega kompresorja. To pomeni manj{o hrupnost in dalj{o `ivljenjsko dobo, predvsem pa konstantno u~inkovitost skozi celotno `ivljenjsko dobo sistema.

Thermia je optimalna re{itev za vsak slovenski domToplotne ~rpalke Thermia se zimo za

zimo, uspe{no dokazujejo kot primerna re{itev ogrevanja na slovenskih tleh. Odkar je Thermia prisotna v Sloveniji, je bilo vgra-jenih mnogo sistemov, tudi na zelo zah-tevnih lokacijah, od Planice do Babnega polja pa vse do Lendave. Bele`imo odli~ne rezultate, tako v novogradnjah z nizko-temperaturnim talnim ogrevanjem, kot tudi v objektih starej{e gradnje, nekaj celo v hi{ah brez toplotne izolacije. Z veliko mero gotovosti lahko trdimo, da je toplo-tna ~rpalka Thermia kos vsaki situaciji.

Kadar je vgrajena v novogradnjo, se izka`e s svojo eleganco, tihim delovanjem, kom-paktno notranjo enoto, ki zasede manj kot kvadratni meter prostora. V novogradnje vgrajujemo predvsem manj{e modele, od 6-11kW. Kadar pa je Thermia vgrajena v energetsko zahtevnej{i, starej{i objekt, pridejo do izraza o~em skrite podrobno-sti, kot so robustna zasnova, kakovostni sestavni deli, sposobnost ogrevanja na visoke temperature in fleksibilnost vgra-dnje, zmo`nost krmiljenja dodatnih ogre-valnih krogov in popolno zvezno krmiljenje obstoje~ega kotla.

V starej{e objekte vgrajujemo predvsem mo~nej{e 13-18 kW enote, mo`ne pa so kombinacije dveh enot, vse do 36 kW. Potrdimo lahko, da je Thermia univerzalna toplotna ~rpalka, uporabna v izjemno {iro-kem spektru aplikacij. •

Yasin Jodeh, Atlas Trading d.o.o.,

info@atlas-trading.si

TOPLOTNE ^RPALKE 25

Ponudnik naj vam predstavi svoje reference – {tejejo realne

izku{nje uporabnika, iz prve roke

Toplotna ~rpalka Thermia – z najnovej{o tehnologijo do

velikih prihrankov energije

Vaš partner pri izvedbisistemske rešitve Thermia

080 20 65 info@atlas-trading.si strokovna vgradnja sistema na ključ možnost pridobitve Eko subvencije ugodno financiranje na 5 let ugoden paket dobave električne energije

Menjavanje gospodinjske jeklenke je bilo v preteklosti ni~ kaj prijetno opravilo. Verjetno se {e spomnite prena{anja te`ke jeklenke do avtomobila, mo`nosti po{kodbe vozila, vsega porabljenega ~asa in drugih neprijetnosti ob njeni zamenjavi. Danes se lahko brezskrb-no prepustite udobju dostave PLINDOM. Istrabenz plini in Plinarna Maribor vam, po prejetem naro~ilu s klicem na brezpla~no telefonsko {tevilko, dostavita jeklenko s plinom na dom. Jeklenka PLINDOM je za uporabnika mnogo prijaznej{a od prej{nje oran`ne. Privla~nej{a je `e na videz, razen tega ima tudi druge prednosti. Je kar za 34 mm ni ja od klasi~ne jeklenke, zato je prikladnej{a za vgradnjo v vsak spodnji ele-ment sodobne kuhinje. Za prena{anje in la je rokovanje je opremljena z dvojnim ro~ajem. Plasti~na matica z za{~itnim obro~em, ki jo pretrga-mo ob prvi uporabi, pa dokazuje, da je pred nami ni nih~e uporabljal.

Skrb za varnostLastnika jeklenke PLINDOM, Istrabenz plini in Plinarna Maribor,

skrbita za varnost jeklenke. Vse so redno pregledane in preizku{ene, neustrezne pa izlo~ene iz uporabe. Poskrbljeno je tudi, da so jeklenke PLINDOM zmeraj ~iste in vzdr`evane. Jeklenka z neodvito matico jam~i oznako kraja, datum in sledljivost polnitve ter skladnost izdela-ve po mednarodnih standardih.

Za dostavo pokli~ite 080 1228 (LJ, CE, KP, NM) ali 080 1248 (MB)S pomo~jo zanesljive dostave PLINDOM se boste izognili naklada-

nju prazne jeklenke v avtomobil, vo`nji do prodajnega mesta, pora-bljenemu ~asu, nakladanju polne jeklenke v vozilo, vo`nji do doma s polno jeklenko v prtlja`niku in prena{anju te`ke jeklenke do mesta uporabe. ^e bivate v Mariboru ali bli`njih krajih, naro~ite dostavo jeklenke s klicem na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 1248. ^e ste doma v Ljubljani, Celju z okolico, Novem mestu z okolico ali Kopru in priobalnih mestih, pokli~ite na 080 1228 in polno jeklenko

vam bodo dostavili na va{ dom v dogovorjenem terminu. Naro~ila za dostavo sprejemajo od ponedeljka do vklju~no sobote med 7. In 20. uro. Podro~ja dostave lahko najdete na spletnih straneh www.istrabenzplini.si in na www.plinarna-maribor.si. Jeklenko PLINDOM pa lahko zamenjate tudi na prodajnih mestih Istrabenz plinov in Plinarne Maribor, ~e ne bivate na podro~jih, kjer distributerja zago-tavljata dostavo. Dobite jo lahko na ve~ kot 700 prodajnih mestih v Sloveniji, na bencinskih servisih Petrola, OMV-ja in nekaterih drugih maloprodajnih lokacijah.

Zamenjava jeklenkeZ dostavo PLINDOM, bo va{e ivljenje enostavnej{e in prijaznej{e.

^e imate doma {e staro oran`no jeklenko, jo bosta distributerja odkupi-la. Kupnina predstavlja kavcijo za prevzeto jeklenko PLINDOM. Morda svoje {e nimate? V tem primeru boste jeklenko pridobili s pla~ilom kav-cije v znesku 10 evrov. V ceno plina v jeklenki so vklju~eni tudi stro{ki dostave. Pla~ilo lahko opravite z gotovino ali s pla~ilno kartico. In {e ugodnost! Po naro~eni deseti jeklenki, dobite enajsto za simboli~nih 10 centov. Strokovnjak, ki vam bo jeklenko pripeljal, pa jo lahko na va{o `eljo tudi namesti in po potrebi zamenja cev z regulatorjem.

Da ne boste ostali brez plinaNikoli ve~ ne boste ostali brez plina, ~e boste imeli doma dve

jeklenki PLINDOM. Eno v uporabi in drugo na zalogi. Seveda pa ni odve~, ~e si zapomnite podatek, da je skupna bruto te`a jeklenke se{tevek te`e plina v jeklenki in te`e prazne embala`e (tara). Dele` plina v jeklenki je 10 kg. Koliko tehta prazna jeklenka vam pove {tevilka, ki je s ~rno odtisnjena na jeklenki. Podatek vam bo morebiti pri{el prav, ko boste ugotavljali, koliko plina je {e v jeklenki in kdaj bo potreben ponovni klic na brezpla~ni telefonski {tevilki 080 1228 ali 080 1248.

Dostava PLINDOM vam prina{a udobje, ki ste ga `eleli.

26

Udobje dostave Plindom

Pro

moci

jsko

sporo

~ilo

Da pove~anje energetske u~inkovitosti prispeva k pove~ani zane-sljivosti oskrbe z energijo, pove~ani konkuren~nosti gospodarstva in regionalnemu razvoju se zavedamo tudi v Elektru Maribor Energija plus d.o.o. Prav zato smo kot prvi izmed slovenskih trgovcev z elektri~no energijo izpolnili zavezo, ki izhaja iz Uredbe o zagotavlja-nju prihrankov energije pri kon~nih odjemalcih.

Potrjeni ukrepi za doseganje prihrankov energije pri poslovnih kupcih za leto 2012V skladu s 3. ~lenom Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije

pri kon~nih odjemalcih (Uradni list RS, {t. 114/09, 57/11) moramo zavezanci (dobavitelji elektri~ne energije, toplote iz distribucijskega omre`ja, plina in teko~ih goriv kon~nim odjemalcem) in Eko sklad pri kon~nih odjemalcih z izvajanjem programov za izbolj{anje energetske u~inkovitosti zagotoviti doseganje prihranka energije v vi{ini najmanj enega odstotka letno glede na dobavljeno energijo v predhodnem letu.

Leta 2010 se je pri pla~evanju elektri~ne energije uvedel t.i. pri-spevek za u~inkovito rabo energije, katerega del sredstev lahko v letu 2012 na podlagi potrjenega programa koristite poslovni kupci kot nepovratna finan~na sredstva za izvedbo naslednjih ukrepov (ukrepi so namenjeni javnemu in storitvenemu sektorju ter industriji):

• vgradnja toplotnih ~rpalk,• vgradnja sprejemnikov son~ne energije,• obnova in izbolj{anje notranje in zunanje razsvetljave,• izvedba energetskih pregledov in• strokovno svetovanje.

Vi{ina nepovratne finan~ne spodbude zna{a 46,5 €/MWh letnega prihranka in je omejena z vi{ino prispevka za pove~anje u~inkovitosti rabe elektri~ne energije, ki ga dolo~a Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri kon~nih odjemalcih (Uradni list RS, {t. 114/09 in 57/11).

Kako do nepovratnih sredstev?V skladu s potrjenim programom zna{ajo nepovratna sredstva za

sofinanciranje ukrepov v tem letu 310.000 €. Za finan~no podporo v obliki nepovratnih sredstev se lahko poslovni kupci prijavite z oddajo vloge na razpis, ki je bil objavljen 02.03.2012 v Uradnem listu {t. 16/2012 in na spletni strani www.energijaplus.si. Prijave na razpis bomo sprejemali do 30.06.2012 oziroma do porabe sredstev. Nepovratna sredstva bodo upravi~enci prejeli po sistemu »kdor prvi pride, prvi melje« in po predlo`itvi vseh dokazil o kon~anju investici-je, ki mora biti zaklju~ena v letu 2012. Razpis je odprte narave in ne velja zgolj za kupce Elektra Maribor Energije plus d.o.o. •

mag. Valentina Sabol Prapotnik

ELEKTRI^NA ENERGIJA 27

Zagotovite si nepovratna finan~na sredstva za ukrepe v ve~jo energijsko u~inkovitostKako do nepovratnih sredstev?

Razmi{ljanje o u~inkoviti rabi elektri~ne energi-

je je postalo del na{ega vsakdana in vse ka`e,

da bo stabilna oskrba z energijo eno poglavitnih

vpra{anj razvoja celotne dru`be.

Ivan: Temeljito sem prebral ~lanek o po`arih polistirenske izolacije in se mi zdi zelo koristen. Tudi v na{em 50 stanovanj-skem bloku se pripravljamo za postavitev toplotne izolacije, vendar moramo prej vzbuditi zanimanje stanovalcev. Prosim, ~e mi po{ljete nem{ke smernice, ki so bile podlaga za ~lanek, da bomo la`je dosegli pravilno izvedbo s strani bodo~ih izvajalcev.

Odgovor: Po pisanju ~lanka in iska-nju informacij s strani izvajalcev toplotnih izolacij smo ugotovili, da jim je sis-tem name{~anja po`arnih preklad znan, samo zahtevati ga je potrebno pri iska-nju ponudbe. Obi~ajno ga izvedejo s preklado iz kamene ali steklene volne v enaki debelini, kot je ostala fasada. Preden se lotite prepri~evanja stanoval-cev bi bilo najbolje, da pridobite dve ali tri ponudbe za izvedbo od izvajalcev na va{em podro~ju, da ugotovite, o kak{nem stro{ku se boste sploh pogovarjali. Nekaj podatkov in smernic smo vam poslali po elektronski po{ti.

Matic: Zanima me ali imate mogo~e informacije o tem ali CLT plo{~e proizva-jajo v Sloveniji in ~e jih, katero podjetje jih izdeluje

Odgovor: CLT plo{~ trenutno ne izde-luje nih~e v Sloveniji. Imamo pa podatke, da sta dve slovenski podjetji `e iskali pre-dlog in ponudbo za postavitev linije za CLT plo{~e, zato se tudi na tem podro~ju nekaj premika. ^e ocenimo preko palca, lahko pod dobrimi pogoji pri~akujemo, da se bo prva doma~a CLT plo{~a pojavila ~ez kak{no leto.

Radoje: Revija obravnava zelo zanimive teme. Ali bi bil velik problem narediti pre-vode v jezike biv{e dr`ave?

Odgovor: O tem smo `e sami razmi{ljali, po razpadu pa so se stvari zamotale. Pred tem bi bilo dovolj, ~e bi revijo prevedli v srbsko – hrvatsko varian-to, ki bi jo brez pripomb lahko brali vsi. Danes bi morali revijo prevesti v hrvatski, srbski, makedonski in albanski jezik. Ker se nekateri jeziki razlikujejo le v niansah, bi morali biti zelo pazljivi, potrebovali bi pre-vajalce in lektorje za posamezni jezik. Teh stro{kov izdajatelj revije zaenkrat ne more prevzeti, zato si za prvo silo morda lahko pomagate z Google Translator programom, ~eprav vemo, da bodo prevodi razmeroma neto~ni.

Goran: Prosim ~e mi lahko po{ljete podrobne tehni~ne podatke in specifi~nosti

kotla Atmos, serijsko opremo ter poobla{~ene monterje za obmo~je Ljubljane.

Odgovor: To je vplinjevalni kotel na polena in ima zaradi tega visok izkoristek, do 90%. Ko ga pri`gemo, kotel vedno deluje s polno mo~jo, zato mora imeti prigrajen zalogovnik toplote, prostornine 1250 litrov (50 l na vsak kW mo~i kotla). V njega odda trenutne vi{ke toplote, ki jo nato postopoma spu{~amo v ogrevalni sistem. Zalogovnik ima lahko vgrajen tudi grelnik sanitarne vode. Dodatna oprema (obto~ne ~rpalke, ventili, cevi, izolacija) je odvisna od na~ina priklopa. V prilogi se nahaja tudi shema vezave kotla na ogre-valni sistem. V telefonskem imeniku boste na{li instalaterje s podro~ja LJ, izberite tri in naj vam izdelajo ponudbo za vgradnjo, ki mora vsebovati tudi potrebni material (~rpalke, ventile, cevi, izolacijo).

Maja: Kje lahko izvem kako se izra~una korekcijski faktor za ogrevanje v bloku, oz. kdo bi to lahko ponovno izra~unal.

Odgovor: Tehni~no in energetsko pravilno bi bilo opraviti izra~un korekcij-skih faktorjev na osnovi izra~una toplo-tnih izgub stavbe. Slednji se nahaja v projektu strojnih instalacij stavbe, saj so na tej osnovi dimenzionirane instalacije in dolo~ena velikost radiatorjev. Druga mo`nost je naro~ilo ponovnega izra~una toplotnih izgub eni od projektantskih organizacij, ki se ukvarja s projektiranjem ogrevalnih sistemov, ta pa nato dolo~i {e faktorje. Cena tak{nega izra~una se za~ne pri okrog 1.500 €, odvisno od velikosti stavbe, kar za blok z ve~ stanovanji ne bi smelo biti problem, saj se s tem lahko dokon~no zaklju~i razprava o tem, kdo ima kak{en faktor.

Momo: Do sedaj sem ve~krat postavil vpra{anja in vedno dobil dobre nasvete, za kar se lepo zahvaljujem. Blok ogreva toplarna preko podpostaje, instalacija je stara ve~ kot 30 let, razvod v stanovanju je enocevni, vgradili pa bomo kalorime-tre, ki bodo merili porabo posameznega stanovanja. Nekaj sosedov je menjalo radiatorje, zanima me ali je potrebno moj ogrevalni sistem pred vgradnjo prepihati ali izprati. Ali je potrebno kaj urediti tudi glede ~isto~e vodovodnega sistema, ~e kdo kaj popravlja in zapira glavni ventil, iz pip prite~e umazana voda.

Odgovor: Menjava radiatorjev, ~e niso prerjaveli, ni potrebna, saj vsi tipi in oblike

V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev.Rubriko pripravlja Simon Tihec.

enako opravljajo svojo funkcijo. V grelnih ali hladilnih razvodih pa zaradi kemi~nih procesov prihaja do korozije in pojava usedlin, zato je ~rno rjava voda v obtoku ogrevanja normalen pojav. Tudi ~e boste demontirali in izprali svoje radiatorje ter instalacijo, bo v trenutku odpiranja ventilov temna obto~na voda iz sistema spet stekla skoznje. ^rpalke, ventili in kalorimetri so prilagojeni za delovanje v takih razmerah, zato posebni ukrepi niso potrebni. Popravila ali zapiranje vstopnih ventilov vodovoda povzro~ijo spremembo pretokov in tresljaje, zato del usedlin na stenah cevi odstopi in prite~e skozi pipo. Obi~ajno rjavo obarvana pitna voda vsebuje rjo in vodni kamen, ki zdravju nista nevarna. Po nekaj litrih izto~ene vode se ta spet zbistri, obi~ajno je nato potrebno odviti in o~istiti perlatorje na pipah, saj naplavljene usedline omejujejo normalen iztok.

Sergej: Pri~enjam z gradnjo hi{e in potrebujem va{e mnenje. Zaradi konfigu-racije terena sem bil primoran hi{o pod-kletiti - `al. V kleti bo gara`a, kurilnica, ve~namenski prostor in shramba in vse bo lo~eno od bivalnega pritli~nega dela z zrakotesnimi vrati. Pritli~je in mansarda bosta pozidana s Dryfix 30 cm in te`im k temu, da bi bila hi{a »pasivna« ali temu vsaj pribli`ana. Klet bo izvedena s temelj-no plo{~o pod katero bo 10-15 cm stiro-dura pozidana pa bo z betonskimi bloki. Kako izolirati kletno steno in ali je potreb-no dodatno izolirati strop proti pritli~ju, da se prepre~ijo toplotne izgube (celotna klet je vkopana razen gara`nih vrat).

Odgovor: K vlogi za pridobitev grad-benega dovoljenja morate predlo`iti pro-jekt gradbenega dovoljenja PGD, v kate-rem imate odgovore na ve~ino vpra{anj. Odgovore na ostala vpra{anja imate v

projektu za izvedbo PZI, ki ga morate pridobiti pred pri~etkom gradnje. V PZI imate dolo~ene tudi vse detajle gradnje. Brez gradbene dokumentacije niti ne morete zgraditi stavbe, zlasti ne pasivne ali dobre nizkoenergijske. O tem, da se brez dokumentacije in dovoljenj niti ne sme graditi, ne bi izgubljal besed.

Pri zagotavljanju u~inkovite rabe ener-gije v stavbah je treba upo{tevati celotno `ivljenjsko dobo stavbe, njeno namemb-nost, podnebne podatke, materiale kon-strukcije in ovoja, lego in orientiranost, parametre notranjega okolja, vgrajene sis-teme in naprave ter uporabo obnovljivih virov energije, zato ne morem odgovoriti na vpra{anje o posamezni gradbeni plo-skvi. Generator toplote mora biti vgrajen znotraj toplotnega ovoja stavbe. ^e bo kurilnica v kleti, mora biti toplotno lo~ena od neogrevanih delov kleti.

Podrobne odgovore vam bo podal va{ arhitekt. Pomembno je le, da mu v pro-jektni nalogi predpi{ete pravilne zahteve: razred energijske u~inkovitosti (recimo zahtevo po energetski u~inkovitosti stav-be razreda A1), arhitekturno zasnovo ter ceno in rok dokon~anja stavbe.

Nasvete o energijsko u~inkoviti gradnji lahko dobite v energetsko svetovalni pisarni ENSVET www.ensvet.si, ki je v va{i bli`ini.

Anton: Ogrevam se z kurilnim oljem. Hi{o imam obrnjeno tako, da lahko kolek-torje pritrdim na balkon, ki je obrnjen proti jugu. Kolebam med toplotno ~rpalko in solarnim sistem tako za ogrevanje sani-tarne vode kot pozimi ogrevanje prosto-rov. Rad bi, da si ogledate lokacijo in mi svetujete. V pri~akovanju va{ega odgovora se vam `e vnaprej zahvaljujem.

Odgovor: Za ogrevanje sanitar-ne vode ima prednost son~na energija. Za 4 ~lansko dru`ino potrebujete 6 m2 plo{~atih sprejemnikov son~ne energije, ki so obrnjeni proti jugu in 300 l bojler. Vgradnja sprejemnikov son~ne energije na balkon je ustrezna. Investicija v solarni sistem se povrne pribli`no v 4 letih.

Toplotna ~rpalka za ogrevanje sanitar-ne vode je primerna za stavbe, na katerih ni mo`nosti rabe son~ne energije.

Osebni nasvet poi{~ite pri energetskem svetovalcu Ensvet, ki je v va{i bli`ini. Seznam energetsko svetovalnih pisarn je na spletni strani www.ensvet.si . •

Na odgovore sta odgovarjala Simon Tihec in Matja` Valen~i~.Ostale odgovore na va{a vpra{anja najdete na

spletni strani www.varcevanje-energije.si, v

rubriki Strovni nasveti.

Ob izboru slik v prej{nji {tevilki revije VAR^UJEM

Z ENERGIJO ({t. 28) smo pri enem izmed vpra{anj

in odgovorov, kjer bralka navaja te`ave zaradi

hrupnosti toplotne ~rpalke s sosedi nenamerno

objavili Vaillant toplotno ~rpalko, ki na trgu velja

kot ena najti{jih toplotnih ~rpalk. Izbor fotografij

je namre~ v rubriki Vpra{anja Odgovori naklju~en.

Podjetje PRO-SOLAR d.o.o. je zastopnik in preferen~ni partner nem{kega proizva-jalca inovativnih tankoslojnih mikromorfnih modulov INVENTUX Solar Tehnologies AG iz Berlina. Son~ne elektrarne, ki jih na~rtuje in postavlja podjetje PRO-SOLAR d.o.o., so 100 % proizvedene v Evropi. Na{a vizija in poslanstvo sta strate{ko usmerjeni v ustvar-janje in vzdr`evanje energetsko samooskrb-nega okolja ter realizacije evropske strategije „Energija 2020“.

Inovativni projektiSmo temeljni ~len poslovne mre`e PRO-

SOLAR, ki jo trenutno sestavlja 18 pravnih oseb, ki na svojih strokovnih podro~jih izsto-pajo po inovativnosti in kakovosti produktov in storitev. V njo smo vklju~eni dobavitelji modulov, podkonstrukcij in razsmernikov, izvajalci na podro~ju elektro projektira-nja, statike, gradbenih dovoljenj, strojnega projektiranja ter monta`e son~nih elek-trarn na klju~. Poslovno mre`o PRO-SOLAR zaokro`ujejo svetovalci s podro~ja prava in financ, ki skrbijo za financiranje in ekonomi-ko ter pravno ustreznost projektov.

Podjetje PRO-SOLAR ima trenutno 12 son~nih elektrarn, delujo~ih ali v gradnji,

skupne mo~i 2 MWp. Son~ne elektrarne so na strehah hi{ /poslovnih objektov ter prosto stoje~e. Do konca leta na~rtujejo {e nadalj-njih 3 MWp son~nih elektrarn.

Pri gradnji son~nih elektrarn presegajo omejitve, s katerimi se sre~ujejo drugi ponu-dniki storitev na tem podro~ju in uresni~ujejo zastavljena na~ela.

Ob son~nem vremenu zna vsak… mi znamo tudi v senci Mikromorfni moduli delujejo `e pri difu-

zni svetlobi (70 % prisotnost v Sloveniji), pri kateri obi~ajni moduli nimajo mo~i.

Proti jugu zna vsak… mi znamo tudi proti severu Odli~no delovanje modulov med

razli~nimi nakloni streh in orientacijami (pokrivanje severnih, vzhodnih in zahodno usmerjenih povr{in).

Pri nizkih temperaturah zna vsak… mi znamo tudi v vro~ini Zanemarljiv negativni temperaturni koe-

ficient modulov: zanemarljivo segrevanje jedra modulov, ki je tipi~no za obi~ajne tehnologije, pri katerih se z dviganjem

zunanje temperature in mo~nim son~nim obsevanjem dviga temperatura jedra modula in s tem drasti~no zmanj{a izkoristek prido-bivanja elektri~ne energije.

Kjer drugi solarni moduli prenehajo… mi {ele za~nemo Mednarodna priznanja za kakovost, obli-

kovanje in skrbi za okolje (Red Dot Design Award, Clean Tech Driver, Step Award…). Kakovost po ISO standardih je certificirana s strani In{tituta TUV Rheinland. Vsak korak v proizvodnji je izveden po zasnovi »Best in Class«.

Postavitev son~ne elektrarne je dobra in stabilna nalo`ba za prihodnost. Dlje ko naprava proizvaja elektriko, tem vi{ji je donos. Tankoslojni solarni moduli INVENTUX so zasnovani za trajnost. V kolikor ste lastnik stre{nih povr{in, primernih za postavitev son~ne elektrarne, NE `elite pa investirati, vas vabijo, da oddate svojo streho v najem. •

Ve~ informacij lahko prejmete na podjetju

PRO-SOLAR d.o.o.

na tel.: 03 56 60 565 gsm: 051 247 011

oz. na e-mail: info@pro-solar.si. www.pro-solar.si

SOLARNI MODULI30

Popoln izkoristek sonca, brez polovi~arstva, je mogo~

www.pro-solar.si

fiXflat

REVOLUCIONARNAPODKONSTRUKCIJA ZA RAVNE STREHE

Pro

moci

jsko

sporo

~ilo

Razlogov za odlo~itev o nakupu klimatske naprave je ve~. V preteklosti so se ljudje odlo~ali za tovrstno investicijo najve~krat zaradi vro~ih poletnih dni. S tem, da so pohladili sobo oz. stano-vanje, so ustvarili prijetno bivalno udobje.

Skoraj vsakdo se vpra{a, kolik{na je poraba elektri~ne energije pri nizkih zunanjih temperaturah, ko se ogrevamo samo s kli-matsko napravo. Energetski izkoristek (COP) se seveda zni`a, kar pomeni, da porabimo ve~ elektri~ne energije kot pri vi{jih zunanjih temperaturah. Kljub temu podatku je COP {e vedno dovolj visok in ta na~in ogrevanja spada med najbolj ekonomi~ne v spisku vseh mo`nih energentov.

Sodobne klimatske naprave omogo~ajo poleg hlajenja tudi poceni ogrevanje v prehodnih obdobjih kot sta pomlad in jesen ali pa slu`ijo kot edini vir ogrevanja preko celotne zime. Te “inver-terske” klimatske naprave so dejansko toplotne ~rpalke zrak/zrak.

Vse te na{tete lastnosti omogo~a “mono split” enota, ki je sestavljena iz zunanje in notranje enote ali pa “multi split” sistem z ve~jim {tevilom notranjih enot.

Kot uvoznik klimatskih naprav in sistemov japonskega proizvajal-ca Mitsubishi Electric, vam ponujamo veliko izbiro razli~nih tipov kvalitetnih in var~nih klimatskih sistemov. Od estetskih modelov v stenski in parapetni izvedbi do vgradnih, stropnih, kasetnih enot nam razli~ne oblike omogo~ajo, da zadovoljimo prakti~no vse oblike notranje opreme in klimatiziranih prostorov. Vse Mitsubishi Electric klimatske naprave spadajo v A energijski razred in dosegajo visoke energetske izkoristke tako pri hlajenju (EER), kakor tudi pri ogrevanju (COP). Mnogi sistemi so opremljeni z “I - see Sensor” funkcijo, ki je izvirna Mitsubishi Electric tehnologija in se uporablja za bolj{i nadzor klimatske naprave. Ta funkcija v kombinaciji z drugimi v industriji vodilnimi inovacijami in tehnologijami zago-

tavlja optimalno u~inkovitost in udobje prostora, kjer so name{~eni.

Mitsubishi Electric v svo-jem {irokem izboru klimat-skih naprav ponuja tudi model klimatske naprave MSZ-FD_VABH, ki poleg kvalitetnega delovanja v re`imu hlajenja, ponuja {e neprestano delova-nje ogrevanja do zunanje tem-perature – 25 °C, kar zadostuje za celoletno delovanje. Poleg tega ta tip klimatske naprave vsebuje popolno kombinacijo za filtracijo oz. ~i{~enje zraka od nano do makro delcev. Prav tako tudi ostali modeli klimatskih naprav omogo~ajo ogrevanje od -15 do -20 °C.

Statisti~no gledano se je v zadnjih letih trend izbire klimatskih naprav preusmeril iz “mono split” v ve~inoma “multi split” siste-me. Predvsem se je ta re{itev izkazala v primerih, ko imamo ve~ manj{ih lo~enih prostorov. V tem primeru nam uporaba notranjih stenskih enot iz serije MSZ-SF pove~a funkcionalnost sistema.

Poleg modela MSZ-SF_VA je oblikovno atraktiven {e model MSZ-EF_VE, ki je dobavljiv v treh barvah – beli, srebrni in ~rni. Lahko izbiramo med “mono split” ali uporabimo samo notranjo enoto, ki jo instaliramo na “multi split”.

Nudimo vam brezpla~en ogled in svetovanje o pravilni izbiri klimatske naprave. Pokli~ite nas na brezpla~ni telefon 080 98 98 ali nam pi{ite na info@ream.si. Na dodatna tehni~na vpra{anja ali vpra{anja, ki so kakorkoli povezana s klimatskimi napravami ali toplotnimi ~rpalkami, vam bomo z veseljem odgovorili. •

Simon Lukati, REAM d.o.o.

Zakaj vgraditi klimatsko napravo?

Model MSZ-FD_VABH

Model MSZ-EF_VE

“Mono split” sistem “Multi split” sistem

Inovacije, ki jih ne spreglejteV podjetju SONNENKRAFT so to teorijo

ovrgli, saj v letu 2012 na trgu predstavljajo novo paleto izdelkov, {e posebej prilagoje-nih kon~nemu uporabniku. K lanskoletni novosti, nadstre{nemu sprejemniku son~ne energije v brezokvirnem design-u, so letos dodali {e novo serijo hranilnikov toplote in hidravli~nih modulov.

Hranilniki toplote Hranilniki toplote so od leto{njega leta

naprej opremljeni z mehko poliestersko izo-lacijo, ki se popolnoma prilega hranilniku. S tem so dosegli izni~enje kaminskega efekta, ki se je pojavil ob neto~nem naleganju izola-cije na hranilnik. Prva testiranja so pokazala neverjetnih 20% ni`je izgube hranilnika z novim izolacijskim ovojem. Omembe vre-dno je tudi, da je nova izolacija izdelana iz

do 70% reciklirnih materialov. Dodatek k hranilniku so {e nastavljive noge po vi{ini, ki omogo~ajo natan~no uravnote`enje hra-nilnika.

Modul za sve`o vodoNajodmevnej{a leto{nja novost je modul

za sve`o vodo, ki je plod ve~letnega razvoja in desetletje izku{enj s tovrstno pripravo sve`e sanitarne vode. Modul, ki je opre-mljen z inteligentnim krmiljenjem, ki nad-zira {tevilo vrtljajev ~rpalke za natan~no reguliranje temperature sve`e vode, nudi uporabniku tudi najvi{ji mo`en komfort. S tem mislimo na cirkulacijsko ~rpalko, ki ~asovno bele`i porabo tople sanitarne vode, ustvarja uporabni{ki profil, kateremu prilagaja cirkulacijo. Z visokou~inkovitimi ~rpalkami, pa se poraba elektri~ne energije zmanj{a za 80%.

Krmilni ventilNovost je tudi prekrmilni ventil, ki v odvi-

snosti od temperature povratne vode v hra-nilnik izbira mesto vtoka. S tem prepre~imo me{anje temperaturnih nivojev v hranilniku ob dolgotrajnem delovanju cirkulacijske ~rpalke.

Vsi moduli iz proizvodnga programa 2012 so opremljeni z visokou~inkovitimi ~rpalkami, ki so po uredbi evropske komisije z letom 2013 obvezne in zamenjujejo stare klasi~ne.

Vsaka izbolj{ava se zdi le majhna kaplja v morje, vendar ~e pogledamo sistem kot celoto, lahko zagotavljamo z novostmi tudi do 10% vi{je solarne donose. In ve~ solarne energije pomeni manj konvencionalne, kar pomeni tudi vi{ji prihranek va{ega denarja. •

Tadej Mrak

NOVOSTI32

Detajli, ki prepri~ajo

V svetu solarne termije velja prepri~anje, da so obstoje~i

solarni sistemi izpopolnjeni do te mere, da so izbolj{ave

bodisi prevelik stro{ek glede na izplen, bodisi ob obstoje~i

tehnologiji nemogo~e.

EuP in EEIVse obto~ne ~rpalke, ki niso vgrajene v

naprave in se prodajajo na podro~ju EU, morajo s 1. januarjem 2013 ustrezati visoki energetski u~inkovitosti, kot jo narekuje EuP direktiva. Vse to, pa po besedah vodje regi-je za Slovenijo, Draga Ker i~, ni bil glavni motiv za proizvodnjo nove MAGNA3, ALPHA2 ter komunikacijskega sistema Grundfos GO: »Na{i prej{nji modeli so `e vsi ustrezali zah-tevam EuP direktive. Vendar zadovoljiti zah-tevam ni dovolj, vedno si prizadevamo trgu ponuditi zares najbolj u~inkovite, inteligentne in uporabniku prijazne proizvode.«

MAGNA3Ne samo, da bo MAGNA3 najbolj

u~inkovita obto~na ~rpalka na trgu komerci-alnih aplikacij, ponudila bo tudi u~inkovitost, ki je pod ambicijami referen~nega merila EuP (EEI = 0,20). Še ve~, z MAGNA3 je Grundfos uspel vpeljati najbolj{e funkcije v tradicio-nalno obto~no ~rpalko in jo s tem povedel v digitalno dobo. MAGNA3 predstavlja nove uporabniku prijazne in inteligentne nastavitve, ki lahko znatno zmanj{ajo stro{ke obratovanja sistema. ^rpalko lahko sedaj uporabite kot merilnik toplotne energije, nova kontrolna funkcija FLOWADAPT pa v ve~ini primerov omogo~a bolj{e uravnote`enje sistema. Te in {tevilne druge novosti naredijo MAGNA3

za najbolj{o izbiro v vseh ogrevnih/hladilnih sistemih zgradb (HVAC aplikacije).

Raz{irjen obsegZ raz{irjenim obsegom 150 enojnih in

dvojnih ~rpalk iz litega eleza in nerjave~ega jekla, je MAGNA3 narejena, da obratuje v temperaturnem obmo~ju teko~in med -10°C in +110°C. To jo dela primerno tako za sisteme ogrevanja kot za sisteme hlajenja, kakor tudi za industrijske aplikacije in apli-kacije s toplotnimi ~rpalkami.

Nova ALPHA2Nova ALPHA2 se pridru`uje dru`ini

ALPHA z ve~ kot 3 milijoni vgrajenih ~rpalk, kar jo dela za najbolj priljubljeno ~rpalko med in{talaterji in kon~nimi uporabniki. Primarno je bila narejena za eno- ali dvo-dru`inske hi{e, nova ALPHA2 pa ima veliko funkcij ~rpalke MAGNA3. Z u~inkovitostjo EEI=0,15 je nova ALPHA2 ne samo naju~inkovitej{a na tr`i{~u, temve~ tudi precej pod referen~nim merilom EuP (EEI=0,20), kar je omogo~eno z visoko u~inkovitim motorjem ter napredno hidravliko.

GRUNDFOS GOV povezavi s predstavitvijo MAGNA3,

Grundfos predstavlja tudi »Grundfos GO« nadzorni sistem, ki je bil razvit posebej za e-~rpalke. Grundfos GO je narejen tako, da prihrani ~as in trud uporabnika. Uporabni{ki vmesnik, ki ga je mogo~e nalo`iti na pame-tni telefon ali na iPod Touch, je uporabni-ku prijazen, preko njega lahko opazujejo, nastavljajo ali nadzirajo MAGNA3 ali katero drugo e-~rpalko. V ve~jih sistemih lahko instalirate ali ponastavite skupine ~rpalk enostavno in hitro. V kolikor bi se zgodilo,

da ~rpalka odpove, alarmni sistem poskr-bi, da je ugotavljanje te`ave enostavno in intuitivno z opisnimi kodami napak. Grundfos GO bo najbolj celovita platforma za mobilni nadzor ~rpalk. Ponuja intuitivno, prostoro~no asistenco in on-line dostop do Grundfos orodij, s ~imer prihrani dragoceni ~as v zbiranju in poro~anju podatkov.

Grundfos Blueflux®

Danes sta nova ALPHA2 in MAGNA3 z oznako Grundfos Blueflux®, kar pomeni, da predstavljata najve~ na podro~ju energetske u~inkovitosti, zanesljivosti in recikliranja.

Zahtevajte ve~»Grundfos oznaka mora biti sinonim za

neprimerljivo u~inkovitost, zanesljivost in ino-vativne re{itve ter dizajn v skladu s specifi~nimi potrebami. Zato napro{amo na{e kupce naj zahtevajo ve~,« pojasnjuje Drago Ker i~.

Novi izdelki bodo na na{em tr i{~u na voljo konec leta 2012 (MAGNA3) ter za~etek leta 2013 (ALPHA2). Za ve~ informacij lahko obi{~ete www.grundfos.si .

V mesecu maju bo podjetje Grundfos z novimi izdelki prisotno tudi na sejmu Energetika v Celju, ki bo potekal med 15. in 18. majem. Obi{~ite jih v dvorani L, na razstavnem mestu 11 in z veseljem vas bodo informirali o novostih. •

Maja Gal Šehi}, univ. dipl. kom.

ENERGETSKA U^INKOVITOST 33

Be ThinkInnovate

ALPHA2MAGNA3GRUNDFOS GO

Velik skok pri u~inkovitosti obto~nih ~rpalk

Grundfos, vodilni sve-

tovni proizvajalec

obto~nih ~rpalk, je na tr`i{~e

poslal nove proizvode z

u~inkovitostjo kot je trg do

sedaj {e ni videl.

V sodobnem na~inu prezra~evanja te`ko naletimo na napravo brez rekuperator-ja toplote. Ta namre~ zmanj{a toplotne izgube, ki nastanejo s prezra~evanjem.

Funkcija rekuperatorja je da sve` zunanji zrak ogreje z odpadnim prostorskim zrakom. Prenos toplote obi~ajno poteka preko aluminijastih ali plasti~nih lamel, pri ~emer se dovodni (zunanji) in odvodni (prostor-ski) zrak ne me{ata. Poznamo ve~ vrst rekuperatorjev toplo-te, tokrat pa bi ve~ pozornosti namenili rotacijskim regenera-torjem toplote.

Obi~ajno so sestavljeni iz alu-minijastih lamel med katerimi se giblje zrak (maks. 3m/s). Lamele so enakomerno raporejene po vrtljivem kolesu valjaste oblike. Ogreje jih odvodni (topel) zrak iz prostora, kolo nato z vrte-njem lamele prenese na stran

sve`ega zraka. Te oddajo toploto sve`emu zraku, ki ga dovajamo v prostor in ga na ta na~in ogrejejo. Kolo je z jermenom povezano na motor, ki prilagaja hitrost vrtenja glede na tempera-turne pogoje in se v primeru, da temperaturna tipala ne zaznajo temperaturne razlike med odvo-dnim in sve`im zrakom, usta-vi. Toplotni izkoristki tovrstnih toplotnih regeneratorjev segajo nekje do 85%.

Princip delovanja Rotacijski regeneratorji ne

potrebujejo odtoka za kondenz. Zaradi latentnega dela toplote, ki jo odvodni zrak odda lame-lam, na povr{ini lamel pride do kondenzacije. Tvorijo se drobne kapljice (kondenz), ki nato izpa-rijo v dovodni zrak. Rotacijski regeneratorji poleg toplote v prostor vra~ajo tudi vlago (do 60%). Za {e ve~ji u~inek

vra~anja vlage so na voljo tudi kolesa s higroskopi~nimi in sorpcijskimi premazi.

Za preventivno za{~ito igra pomembno vlogo tudi stopnja filtracije zraka pred vstopom v regenerator. Naprave so obi~ajo s tem razlogom opremljene z vre~astimi ali kasetnimi filtri, ki dosegajo stopnjo filtracije vsaj F5.

Energetsko u~inkovite napra-ve obravnavamo kot celoto, zato je poleg elementov za vra~anje odpadne toplote potrebno upo{tevati tudi rabo energije za lastno delovanje (motorji za pogon ventilatorjev). Upo{tevati moramo SFP (Specific Fan Power) faktor - razmerje med

elektri~no energijo, ki jo venti-lator porablja za delovanje [kW] in pretokom zraka ki ga veti-lator proizvaja [m3/s]. Te`imo k napravam s ~im ni`jim SFP faktorjem, ki pa je odvisen tudi od delovnega obmo~ja naprave (ventilatorjev).

Z namenom zni`evanja obra-tovalnih stro{kov so kompaktne naprave Systemair v celoti opre-mljene z EC (elektronsko komu-tirani) motorji, ki poskrbijo da ventilatorji delujejo v izbranem delovnem obmo~ju. Motorji z omenjeno tehnologijo namre~ porabijo celo do 30% manj elektri~ne energije za delovanje od obi~ajnih asinhronskih.

In cena? Obi~ajno so napra-ve z rotacijskim regenerator-jem dra`je od tistih s plo{~nim rekuperatorjem. ^e pa govo-rimo o napravah Systemair je stvar prav nasprotna! Naprave so namre~ cenej{e, hkrati pa dosegajo vi{je izkoristke od tistih z obi~ajno ''kocko''! •

David Toma`in

PREZRA^EVANJE34

U~inkovito prezra~evanje z rotacijskim regeneratorjem toplote

Cene energentov

in skrb za okolje

sta dva izmed {tevil-

nih razlogov zakaj

v dana{njem ~asu

posegamo po ener-

getsko u~inkovitih

(var~nih) in okolju

prijaznih napravah.

Naprave Systemair Topvex in Systemair VR z vgrajenim rotacijskim regeneratorjem toplote,

EC motorji in filtri F7 na dovodu.

EC motor z vgrajeno elektroniko

PRIPRAVA VODE36

Kaj je pomembno vedeti ob nakupuBIOLOŠKE ^ISTILNE NAPRAVE?Najprej se prepri~ajte, ali nizki investicijski

stro{ki pomenijo obenem tudi nizke teko~e stro{ke delovanja naprave. Analize v praksi ka`ejo, da pri ~istilnih napravah nizkega cenovnega razreda v 20 letnem delovanju teko~i stro{ki (poraba elektri~ne energije, odvoz in ~i{~enja odve~nega mulja ter popra-vila) bistveno presegajo stro{ke investicije.

Ker zemljina nikoli ne po~iva in se v njej dogajajo dinami~ni hidravli~ni procesi, je zelo pomembno, da ima naprava vsaj 20 let jamstva na konstrukcijsko stabilnost. Izkop gradbene jame za ~istilno napravo naj bo ~im bolj enostaven, saj je nekatere naprave zelo enostavno spustiti v gradbeno jamo.

Kdor se odlo~a za nakup ~istilne napra-ve iz lite umetne mase, naj preveri, ali je le-ta sestavljena iz dveh polovic ali je vlita v monolitnem kosu. Vsako lepljenje, sesta-vljanje ali dodajanje ohi{ja lahko povzro~i

med obratovanjem netesnosti. Tudi debe-lina sten je bistvenega pomena. Dobro se je odlo~iti za napravo, ki ima za 1 liter svojega volumna kar najve~jo maso, vsaj 100 gramov/lit.

Ob dobavi naj bo naprava `e zmontira-na, tako, da se v njen e nahajajo vsi vitalni deli, kar bo omogo~ilo hitro umestitev v teren in priklop. Delovanje naprave naj od uporabnika ne zahteva njegov pogostih posegov. Zato naj napravo krmili mikro-procesor, ki obenem vpisuje podatke o delovanju v svoj elektronski dnevnik.

Poskrbite za varnost svoje nalo`be. Izbirajte pri prodajalcih z dalj{o ve~letno prisotnostjo na trgu in stabilnim poslo-vanjem, saj le ti lahko izpolnjujejo svoje garancijske obljube, skrbijo za stalno zalo-go nadomestnih delov in imajo urejeno servisno slu`bo.

Kaj je pomembno vedeti ob nakupu SISTEMA ZA RABO DE@EVNICE?Sistem za rabo de`evnice prina{a kon-

kretne ekonomske u~inke, saj je in bo voda vedno dra`ja, doba vra~anja investi-cije v de`evnico pa se bo le {e skraj{evala. Zbrano de`evnico lahko uporabimo za zali-vanje ali za rabo v hi{i, lahko pa tudi kar za oboje hkrati. Pri hi{nih sistemih lahko privar~ujemo do 50% pitne vode, ki se sicer porabi za splakovanje strani{~, pranje perila in avtomobila ter zalivanje vrta in trat.

Kvalitetne plasti~ne posode, ki so name-njene za ~istilne naprave, so uporabne tudi za zbiranje de`evnice. Enako kot ~istilne naprave, se vkopajo v teren, le da je v njih namesto ~istilne tehnike name{~ena oprema za filtriranje vode in pogonska ~rpalka.

Tudi pri teh rezervoarjih je pomembno, da niso lepljeni, da so izdelani v enem kosu in da je debelina stene ~im ve~ja (16 mm). ^e potrebujete rezervoar na povoznem podro~ju, izberite tak{nega, ki je testiran na 30 tonske obremenitve. Pomembno je tudi , da so za vkop v problemati~ne tere-ne, kjer je mo`na le ni`ja globina izkopa, na voljo tudi rezervoarji v plo{~ati izved-bi. Prepri~ajte se, da ima sistem za rabo de`evnice vgrajene robustne in vzdr`ljive sisteme. •

Miha Trontel, Eklogit d.o.o.

Biolo{ke ~istilne naprave za ~i{~enje odpadnih vod in sistemi za rabo de`evnice

Voda iz pipe je „trda“ voda. Vsebuje velike koli~ine kalcijevih in magnezijevih soli, ki zlasti v topli vodi povzro~ajo mo~ne obloge vodnega kamna in s tem posredno vplivajo na te`ave pri delovanju bojlerjev, vla`ilcev zraka, kavnih avtomatov, sistemov centralnega ogrevanja in podobno. Zaradi mo~nega upada podtalnice, ki se z leti stopnjuje, je vpra{anje, kako dolgo nam bo mikrobiolo{ko neopore~na voda {e tekla iz na{ih pip. Zato je treba `e danes razmi{ljati o re{itvah, s katerimi bomo morali vodo pred uporabo ustrezno pripraviti, da bo {e pitna in ~im manj „trda“ obenem pa uporabiti tudi mo`nosti za izkori{~anje de`evnice.

Var~ujmo s pitno vodo!De`evnico in pre~i{~eno odpadno vodo

lahko uporabljamo kot tako imenovano tehni~no vodo, za splakovanje WC, pranje avtomobilov, dvori{~, za namakanje zelenic in vrtov ter v druge podobne namene. S tem prihranimo pri porabi pitne vode, ki bo kmalu dragocenej{a od nafte. Nalo`ba v te namene se nam bo povrnila ve~kratno, saj ne bomo v tolik{ni meri odvisni od pitne vode, ki je za nas `ivljenjsko pomembna teko~ina.

Pijmo zdravo in ~isto vodo!Za zdravje je zagotovo pomembno kako

~isto vodo pijemo. Vse prepogosto segamo po ustekleni~eni pitni vodi ali vodi iz pitnih avtomatov, ~eprav nam voda {e vedno te~e iz pipe. Za varnej{e pitje vode iz vodovodne napeljave lahko vgradimo v vodovodni sis-tem cenovno sprejemljive naprave z uporabo ultra in nanotehnologije, ki jih med dru-gim sprojektira in dobavi tudi Tehnobiro iz Maribora. Iz pogojno pitne vode bomo s temi napravami odstranili karbonatno trdoto, vse trdnej{e delce manj{e od 1 NTU, vse bakterije in viruse ter druge nevarne snovi, ki jih bo zaradi pomanjkanja vode v pitni vodi vse ve~.

Vodo je dobro „zmeh~ati“!Meh~anje vode bo kljub morebitni sou-

porabi de`evnice {e vedno aktualno. Iz vode bomo odstranili apnenec in druge raztopljene snovi, kar bo vplivalo na zni evanje stro{kov za porabljeno vodo in tudi na dalj{o ivljen-sko dobo nekaterih gospodinjskih aparatov. Meh~alne naprave enostavno namestimo na cevovod hi{ne instalacije za vodovodno uro ali pred posameznim porabnikom (bojler-jem, kavnim avtomatom, vla ilcem zraka in

podobno). Pred napravo za meh~anje vode je priporo~ljivo montirati {e mikrofilter, ki odstra-njuje pesek in druge trde delce iz vode. V kolikor ste se odlo~ili za namestitev celovitega sistema za pripravo hi{ne vode (npr. TEHNO HPV), ta obi~ajno `e vsebuje vse potrebne elemente, kot so mikrofiltri, meh~alci, naprave za odstranjevanje `eleza, mangana, bakterij in drugo. Dru`ba Tehnobiro iz Maribora vam bo sprojektirala in dobavila celoten sistem za pri-pravo hi{ne vode in tako zagotovila vodo brez vodnega kamna, brez nitratov, skratka voda bo znova mikrobiolo{ko ~ista.

Ve~ informacij o predelavi vode v zaseb-nih objektih, vrtcih, {olah, bolni{nicah ali kjerkoli drugje, lahko dobite po e po{ti info@tehnobiro.eu ali na spletni strani www.tehnobiro.si •

F. Mithans

PRIPRAVA VODE 37

Voda, na{e bogastvoCelovite re{itve za hi{no pripravo vode

Naprava za meh~anje vode

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE38

Brez`i~no no`no stikaloZa brezro~no in

brez`i~no vklju~evanje razli~nih naprav ali sve-til. Primerno tudi za upo-rabo na mestih, kjer ni mo`no izvesti obi~ajnih `i~nih povezav. Namenjeno notranji uporabi, v halah ima doseg do 100 m, skozi lesene stene 30 m, v `elezobetonskih zgradbah do 10 m, dvigala, jeklena stopni{~a ali varnostne kovinske stene lahko delujejo kot ovire pri prenosu signala. Z enim sprejemnikom je lahko povezano do 30 no`nih stikal, programiranje s stikalom na tipki, mo`na je tudi prigradnja {~ita, ki prepre~i nehoteno pro`enje. Stikalo ne potre-buje baterije in vzdr`evanja, cena stikala in sprejemnika okrog 240 €, proizvajalec Herga, stikalo Navatis, www.variohm.de •

Delovne hoduljeSpadajo med sodobne delov-

ne pripomo~ke, ki olaj{ajo delo ple-skarjev, elektroinstalaterjev, monter-jev suhomonta`nih stenskih in stropnih oblog ali izolaterjev. Amaterjem ali profe-sionalcem prihranijo zamudno in napor-no ponavljajo~e plezanje ter sestopa-nje z lestev in njihovo prestavljanje v najugodnej{i polo`aj. Hodilni mehani-zem z vzvodjem in mehkimi podlogami pod stopalnim delom omogo~a udobno ve~urno gibanje in delo. Najprej izbere-mo `eleno vi{ino, nastavljiva vzmet pa prilagodi delovanje te`i uporabnika in omogo~a udobno gibanje, zelo podob-no obi~ajni hoji. Zategovanje trakov za dr`anje obuvala je izvedeno z majhnimi ragljami, je hitro in zanesljivo. Proizvajalec Marshalltown, hodulje Skywalker, tri veli-kosti tip SW224, SW215, SW218, cena 220 €, www.all-wall.com •

Prihranek goriva 7,5 % Avtoprevozniki trdijo, da so zaradi rasto~ih cen

bencina in nafte, v najte`jem polo`aju v zgodo-vini svoje obrti. Gorivo je postalo najve~ji stro{ek, naro~niki pa pri~akujejo, da bodo cene prevozov {e padle. Zato je vgradnja usmerjevalnika zraka, ki zaradi aerodinami~nih lastnosti lahko prihrani 7,5% goriva in se nahaja v medprostoru pred zadnjimi kolesi, zagotovo zelo zanimiva. Pritrjen je po{evno navzven in kot klin odriva zrak, ki bi se vrtin~il med zadnjimi kolesi. Spojler je izdelan iz DMP plastike, ki je trdna in hkrati upogljiva, da se ne zlomi, ~e s prikolico slu~ajno naletimo na oviro. Tudi notranje opore so elasti~ne, po dve na vsak del spojlerja, pritrditev in vzdr`evanje pa je enostavno. Enak spojler se nahaja tudi na drugi strani prikolice, izdelek AeroFlex, www.freightwing.com •

Sobni vplinjevalni kaminVplinjevalni kotel na 35 cm dolga polena ima izko-

ristek 94% s ~imer ve~kratno preka{a obi~ajne sobne pe~i na drva. Skupna mo~ 19 kW zadostuje za ogreva-nje povpre~ne enodru`inske hi{e, od ~esar odda 16 kW v sistem centralnega ogrevanja, 3 kW pa v prostor, kjer stoji. Delovanje nadzira krmilna elektronika, potreben vlek pa zagotavlja ventilator dimnih plinov. Kvaliteta zgorevanja ustreza predpisom do 2015. Ker med vpli-njevanjem ne nastaja obi~ajen viden plamen, so vode-nje dela zraka tako prilagodili, da v steklenem oknu vrat za nalaganje vidimo harmoni~en in miren plamen. Pravi zgorevalni plamen pa se zaradi zgorevanja nav-zdol vidi skozi steklena pepelna vratca. Prostornina za polena 59 l, lo~en krmilni panel, obto~na ~rpalka, priklop na centralno in na zalogovnik, samodejna zaustavitev ob koncu zgorevanja. Proizvajalec Künzel, kotel Premium HV-W, www.kuenzel.de •

Tipalo vode v oljuHidravli~ni pogoni so povsod

okrog nas, v liftih, gradbenih in gozdarskih strojih ali v oseb-nih vozilih, za delovanje zavor,ali servo volana. Vdor vode v olje je zelo neugoden pojav, ki povzro~i notranjo korozijo ter zmanj{a uporabno dobo stroja zaradi ve~jega trenja med pomi~nimi deli, bati in ventili. Olje hitreje oksidira in se spreminja v emul-zijo, mo`en je vdor bakterij, ki ga razgrajujejo, najnevarnej{a pa je mo`nost zamrznitve olja v ventilih, kar lahko pomeni nevaren izpad stroja. Zato je tipalo vode v olju tako pomembno. Ko koli~ina vlage v olju prese`e dolo~eno mejo, med 500 in 1000 ppm, stikalo javi napako, ki jo nato odpravimo z menjavo olja. Primerno tudi za nadzor olj v vetrnih turbinah na morju, stikalo HTM2500B3C4OIL, http://www.meas-spec.com •

Pi{e: Simon Tihec

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE 39

Kodirana magnetna stikalaSpadajo med posebne varnostne sisteme za neprijazna okolja.

Predvidena so za za{~itne sisteme in varovanje, kjer je ob~asno potreb-no odpirati vrata ali pokrov. Plasti~no zaprto ohi{je iz visoko odporne plastike je primerno za ivilsko, farmacevtsko industrijo ali stroje, kjer je obremenitev s prahom ali vlago posebej visoka. Z magnetom lahko aktiviramo samo to~no dolo~eno tipalo, ki v notranjosti skriva kombina-cijo drobnih reed kontaktov. Magnet je posebej kodiran, zato aktiviranje z drugim magnetom ni mo`no. Zaradi tega lahko stroj izvaja nevarne

dejavnosti samo, ~e je var-nostni pokrov zaprt, in sti-kalo v sklenjenem polo`aju. Vsak senzor Tip MC3x deluje samo s pripadajo~im pro ilnim magnetom, sistem spada v varnostno kategorijo 4, www.leuze.com •

Vijak brez uvijanjaPrimeren za obe{anje stati~nih tovorov, na primer za okrasne

stropove in podobno. Vijaki nimajo navoja ampak vzmeten obro~ek. Z roko ga potisnemo v luknjo na stropu kjer se bo v trenutku samodejno zagozdil, nakar ga lahko obte`imo z maso 0,7 kN. Enostavnej{i in hitrej{i na~in monta`e dr`alnih vijakov v strop zaen-krat ne obstaja. Pri tem, razen vrtanja izvrtine v beton s premerom 6 mm in globino 45 mm, ne potrebujemo drugega orodja. Vijaki imajo vse tehni~ne in po`arne ateste ter so izdelani iz pocinkanega jekla. Izdelujejo tri tipe, do sedaj so proizvedli, prodali in montirali preko 50 milijonov teh dr`al, proizvod z imenom Spring Dübel TS6, proizvajalec Toge, www.toge.de •

Za{~itna baseball kapaIzdelek so prvi~ predstavili 2003, ~eprav bi ga `e veliko prej

krvavo potrebovali. To vedo vsi, ki delajo v obrti in industriji, saj so trki in udarci z glavo ob predmete in konstrukcijske dele vsakdanji pojav. Za{~itna ~elada je za avtomehanike, varilce, monterje ali elektri~arje prenerodna in preve~ mote~a, obi~ajna kapa pa pretanka in ne {~iti glave. Nov izdelek ima vstavljeno lupino iz odporne plastike, ki se prilagaja obliki glave. Blago zaradi mikroperforacije in prezra~evalnih re` diha, notranja plast pa vpija vlago in jo oddaja navzven. Kape izdelujejo v ve~ barvah in treh podobnih krojih, elasti~ni trak prilagodi velikost obliki glave, majhen karabin pa slu`i obe{anju za pas. Stranski del ima v{it svetlobno odbojni pas, proizvajalec Scott Safety, izdelek First Base 3, www.scotthealthsafety.com •

@aga za betonOrodje, s katerim se lahko lotimo ope~natega, kamnitega

ali `elezobetonskega zidu ali temelja. @aga omogo~a ravne in globoke reze, pu{~a ravne in pravokotne robove, uporaba je enostavna in varna. Re`e lahko zidove do debeline 40 cm in je uporabna tudi v ozkih nedostopnih prostorih ali jarkih, kjer tega dela nebi mogli opraviti z nobenim drugim orodjem. Edina posebnost je dovod vode, pod tlakom najmanj 1,5 bar za hlaje-nje verige, izpiranje odrezkov in prepre~evanje pra{enja. Veriga je opremljena z diamantnimi vlo`ki, celotna `aga tehta manj kot 10 kg, ima enocilindrski bencinski motor, med rezanjem pa bomo potrebovali za{~ito pred hrupom zaradi glasnosti 110 dB. Proizvajalec ICS, veriga tip EuroMAX, `aga 695GC, www.icsbe-stway.com •

SELCONTROL imenujemo povezovalni vmesnik in programsko opremo za nad-zor Seltron regulacij tretje generacije s pomo~jo osebnega ra~unalnika, prenosni-ka ali tablice. S povezavo regulatorjev na osebni ra~unalnik pridobimo kopico novih mo`nosti in povsem novo dimenzijo pri upravljanju, nadzoru in racionalizaciji ogre-

vanja v individualnih in javnih objektih.Na osebni ra~unalnik je potrebno namestiti

prilo`en program, le-ta komunicira z regu-latorjem preko prilo`enega vmesnika in USB porta na ra~unalniku. Povezava se izvede na COM linijo na regulatorjih, to je na isto linijo, ki se uporablja za digitalno sobno enoto pri vremensko vodenih regulatorjih ogrevanja.

Skratka, s pomo~jo paketa SELCONTROL postane uporaba regulacij Seltron izjemno preprosta, pregledna, hitra in zabavna.

Brez posebnega tehni~nega znanja lahko vsak uporabnik iz dnevnega pro-stora spreminja ~asovne programe, na~in delovanja regulacije in analizira delovanje ogrevalnega sistema.

REGULACIJE40

CENTERvarčnega ogrevanja

Obiščite nas na sejmu ENERGETIKA v hali L.SELTRON d.o.o., Tržaška cesta 85 A, 2000 Maribor

T: 02 / 671 96 00E: info@seltron.siS: www.seltron.si

i

Brezplačna topla voda, ko jo najbolj potrebujete – POLETI!

Povprečna 4 članska družina v vročih poletnih dneh uporabi tuš najmanj 8 do 12 krat dnevno.

Solarni sistem lahko v tem primeru skoraj 100 % pokrije potrebe po topli sanitarni vodi, saj je sončnih žarkov v izobilju.

Izberite ugoden in zanesljiv solarni sistem PROSUN BASIC!

Zakaj za pripravo tople vode izbrati toplotno črpalko?

Razmerje med vloženo električno energijo in brezplačno energijo iz okolice je 30 % proti 70 %.

Zamenjava obstoječega električnega bojlerja s toplotno črpalko ni zahtevna.

Država nudi nepovratna finančna sredstva ali kredit.

Sanitarno vodo boste ogrevali ugodno in ekološko prijazno.

Priprava tople sanitarne vode!

Nadzor regulatorja preko osebnega ra~unalnika, prenosnika ali tablice

Paket Selcontrol vsebuje:• priklju~itveni kabel z vmesnikom,• program za PC,• kratka navodila za instalacijo, zagon

programa in priklju~itev na regulatorje.

Programska podpora je nareje-na za regulatorje Promatic:

• WDC10B, WDC10, WDC20, • SGC14, SGC26, SGC36 in SGC67 z

verzijo programa V3.1 ali vi{jo.

Nove regulacije, ki so v prodaji od januarja 2012 naprej, `e imajo serijsko vgrajeno potrebno programsko podporo za SELCONTROL.

Vsi obstoje~i lastniki navedenih regu-latorjev bodo prav tako lahko uporabili paket SELCONTROL, s tem, da bodo morali pred zagonom programa regulator dostaviti na servis za posodobitev pro-gramske verzije.

Sistem SELCONTROL deluje na osebnih ra~unalnikih z name{~enim operacijskim sistemom Win XP, Vista ali Win 7 in je na voljo vsaj en USB priklju~ek. Program za tablice z iOS in Android OS je v pripravi.

Cena kompleta z DDV je 94,00 EUR. •

Jo`e Herti{, u. d. i. e., tehni~ni direktor

PROGRAMSKA PODPORA SELCONTROL OMOGO^A PREDVSEM SLEDE^E FUNKCIONALNOSTI:• prikaz izbranega na~ina delovanja za

posamezne ogrevalne kroge,

• spreminjanje na~ina delovanja in `elene

temperature za

posamezne ogrevalne kroge,

• vklop Party, Eco in po~itni{kega na~ina

delovanja,

• pregled vseh izmerjenih, izra~unanih in

`elenih temperatur,

• prikaz stanja vseh izhodov,

• prikaz izbrane hidravli~ne sheme,

• prikaz in shranjevanje vseh temperatur

in stanja krmilnih relejev v interaktivnem

grafu,

• vsi podatki o delovanju regulacije se

lahko shranjujejo v datoteko,

• mogo~a je simulacija temperature na

vseh temperaturnih tipalih,

• mogo~e je shraniti vse nastavitve regu-

latorja v setup datoteko in jih kopirati v

drugi regulator,

• mogo~e je pregledovati in spreminjati vse

~asovne programe,

• mogo~e je pregledovati in spreminjati

vse parametre regulatorja in {e druge

mo`nosti.

Talno ogrevanje ima ve~ prednosti, glavne so ugodnej{a razporeditev toplote po vi{ini, kompenzacija hladnej{ih povr{in z veliko ogrevano povr{ino tal in ve~ja mo`nost uporabe nizko-temperaturnih virov energije. Zaradi prvih dveh vplivov se isto ugodje v prostoru dose`e z ni`jo temperaturo prostora in to se neposredno odra`a v manj{ih toplotnih izgubah ter ni`ji porabi energije za ogrevanje.

Danfossovi celoviti sistemi elektri~nega talnega ogrevanja imajo {e ve~ prednosti; fleksibilnost vgradnje z grelnimi preprogami razli~nih toplotnih mo~i, natan~ni termo-stati, ki z natan~nim vzdr`evanjem tempe-rature prostora omogo~ajo najve~je mo`no udobje. Inteligentno krmiljenje zagotavlja

ogrevanje natanko v obdobjih, ko ga potre-bujete in tako skrbi za energetsko var~nost.

Integriran brez`i~ni sistem skrbi tako za ogrevanje prostorov kot tudi za sen~enje prostorov in s tem za udobje tudi v pole-tnem ~asu.

Elektri~no talno ogrevanje je idealno tudi za komfortno dogrevanje tal, ki lahko prepre~uje ob~utek mrzlih tal tudi v hladnej{ih poletnih no~eh in jutrih. Zaradi svoje majhne vgradne debeline je idealno pri prenovah, kjer je vi{ina talne konstruk-cije omejena. •

Milan Poga~ar, Danfoss d.o.o.

OGREVANJE 41

250.000v EU vsako leto.

zadovoljnih uporabnikov

MAKING MODERN LIVING POSSIBLE

Prihranite do 20%energije pri ogrevanju.

10razširjena garancija.

letna

www.ogrevanje.danfoss.com

Danfoss sistemi celovitega električnega talnega ogrevanja z inteligentnim krmilje-njem so učinkoviti, zanesljivi ter energet-sko varčni. Hkrati uporabniku ponujajo udobje in ugodje toplih tal.

Idealno za prenove – Danfossove električ-ne grelne preproge lahko vgradimo pod vse vrste talnih oblog – od keramičnih ploščic do lesenega parketa.

Udobno in energetsko var~no

Ogrevanje z radiatorji je

najbolj raz{irjeno, ven-

dar ga v novej{ih zgradbah

~edalje bolj izpodriva talno

ogrevanje.

Izjemna energija zastonjSonce samo v eni uri na Zemljo odda

toliko energije, kot je celotno svetovno prebivalstvo porabi v enem letu. Toplotno energijo son~nega sevanja znamo u~inkovito prestre~i ter jo uporabiti za ogrevanje sanitarne vode in delno tudi prostorov. Koli~ina toplote se spreminja z vremenom in letnimi ~asi, kljub temu pa je energetska korist tako velika, da se sis-tem zagotovo spla~a vgraditi. Na ta na~in bo sonce zagotovilo od 60 do 90% ener-gije, ki bi jo preko vsega leta morali vlo`iti v ogrevanje sanitarne vode in uporabniku za ta odstotek tudi zmanj{alo stro{ke. Sistem bo samostojno in u~inkovito delo-val od zgodnje pomladi do pozne jeseni.

Zalogovnik tople sanitarne vode Dietrisol TRIOIma vgrajene tri izmenjevalne spirale,

dve solarni, eno za kotel in {e rezervni elektri~ni grelnik. Zalogovnik deluje na na~in stratifikacije, kar pomeni, da vodo ogreva v plasteh, ki se med seboj ne me{ajo, temperatura pa je najvi{ja na vrhu. Izkoristek te naprave je za 15% vi{ji kot ga imajo obi~ajni zalogovniki z dvema izmenjevalcema. Zato bo uporabnik imel vedno na razpolago dovolj tople sanitar-ne vode in napravo natan~no prilagodil svojim potrebam. Zalogovnik izdelujejo s prostornino 250 ali 350 litrov, v povezavi z De Dietrichovimi vrhunskimi s son~nimi kolektorji pa bo odli~na re{itev za vsak dom. Kolektorji so tako izdelani, da jih lahko vgradimo v streho ali nad njo.

Dietrisol QUADRO tudi za ogrevanje S tem zalogovnikom lahko s son-

cem ogrejemo sanitarno vodo in pred-

grejemo {e vodo za ogrevanje hi{e. Je multienergijski kombinirani hranilnik, ki omogo~a preto~no ogrevanje sanitarne vode. Notranjost je razdeljena na {tiri neodvisne toplotne cone, vgrajeni cilin-dri in pregrade pa prepre~ujejo notranjo cirkulacijo ogrete vode in s tem izgubo energije. Zaradi tega ima izdelek do 20% bolj{i izkoristek kot primerljivi hranilniki toplote. Quadro ima dva solarna izmenje-valnika, ki sta name{~ena v hladnej{em spodnjem ter toplej{em zgornjem delu zalogovnika in {e dva za priklop dveh

dodatnih virov toplote, kotlov na plin, olje ali biomaso. Na razpolago sta izved-bi s prostornino 500 ali 750 litrov, ima vgrajeno krmilno avtomatiko, kompaktna oblika in enostavna uporaba pa dodatno potrjujeta vrhunsko kvaliteto izdelka.

Son~na energija je vsakomur dosto-

pna in okolju prijazna. Izbor prave veli-kosti sistema glede na `elje in porabo pa brezpla~no omogo~ajo strokovnjaki podjetja VETO, tel 01 – 580 9100, www.veto.si •

OGREVANJE42

Solarni sistemi De Dietrich

Toplota son~nih `arkov je

neiz~rpen vir ~iste ener-

gije, ki je poleg tega {e zas-

tonj. Zato je proizvajalec De

Dietrich razvil serijo vrhun-

skih izdelkov, od kolektorjev

do akumulatorjev toplote,

s katerimi lahko toploto

sonca prestre`emo in korist-

no uporabimo.

Akumulator Dietrisol Trio zagotovi zadostno koli~ino tople sanitarne vode

Dietrisol Quadro skupaj z zmogljivimim kolektorji zagotovi toplo

vodo in podporo ogrevanja stavbe

• Titanova tokovna anoda zagotavlja varovanje notranjosti grelnika skozi celotno življenjsko dobo grelnika. Vzdrževalna dela niso potrebna.

• Aluminijasti kondenzator speljan po zunanji strani grelnika onemogoča nastajanje vodnega kamna.

• Emajliran jeklen grelnik skrbi za popolnoma neoporečno toplo vodo.

• Široko območje delovanja, med -5° C in +35° C vstopnega zraka.

Vrhunska kakovost zagotavlja dolgo življenjsko dobo

• Digitalen LCD displej omogoča popoln in intuitiven nadzor nad pripravo tople sanitarne vode.

• Nastavitev željene ure ogrevanja TSV – tudi v znižani tarifi električne energije.

• Optimizacija pri izbiri načina ogrevanja – samostojno ali z vključevanjem tovarniško vgrajenega grelca.

• Prikaz delovnih ur delovanja.• Enostavno upravljanje preko

upravljalnika, katerega je možno prestaviti v bivanjski prostor.

Izredno učinkovita upravljalna enota

• Rešitev za novogradnje in prenove obstoječih objektov.

• Na Kaliko TWH 300 EH je možno priključiti solarno ogrevanje ali kotel (plin, kurilno olje, lesna biomasa).

Multi-energijske rešitve

• Kaliko za svoje delovanje ne potrebuje fosilnih goriv – brez emisij toplogrednih plinov.

Varovanje okolja

INOVAT IVNA EKOLOŠKA TEHNOLOGIJA

• S prostornino 270 l, Kaliko zagotavlja toplo sanitarno vodo tudi za 6 člansko družino.

• Kaliko samostojno ogreva sanitarno vodo do 65° C.

• Izredno učinkovito intenzivno ogrevanje sanitarne vode – v manj kot 7 urah segreje celotno prostornino grelnika iz 15° C na 51° C.

Obilo tople vode

Do 70% brezplačnatopla voda!

• Z izkoristkom delovanja COP 3,7 (v skladu z EN 255), Kaliko za vsako porabljeno 1kWh povrne 3,7 kWh, ki jo pretvori v brezplačno toplo sanitarno vodo. • Kompaktna dimenzija in enostavna

vgradnja omogočata toplotni črpalki Kaliko vgradnjo praktično v vsak prostor (dimenzije 80cm × 80cm).

Obiščite nas na sejmu ENERGETIKA 2012od 15. do 18. maja 2012

EASYLIFE

KalikoS A N I T A R N A T O P L O T N A Č R P A L K A

Enostavna vgradnja

Osnovno odlo~itev sprejmejo na ob~inski ravni, breme finan-ciranja pa lahko prevzamejo tako imenovana ESCO podjetja (Energy Service COmpany). Ta omogo~ijo financiranje celotne-ga projekta in zagotovijo ener-getsko upravljanje. Daljinska ogrevanja na biomaso so zago-tovo ena od bolj{ih re{itev za zmanj{evanja stro{kov ogreva-nja in varovanje okolja.

Sodelovanje podjetij GIA in Petrol Izku{nje podjetja GIA izha-

jajo iz tipskih sistemov daljin-skega ogrevanja, ki so si jih pridobili pri gradnji toplotnih postaj, sistemov in regulacij vseh ve~jih daljinskih sistemov v Sloveniji in drugje. Med dru-gim so sodelovali pri izgradnji 70 megavatne toplotne posta-je ter z regulacijskimi sistemi

opremili veliko manj{ih in veli-kih objektov ter tovarn. Svoje izku{nje so nato uporabili pri gradnji daljinskih ogrevanj v Gornjem Gradu, Logarski doli-ni, Vranskem, Lo~ah in Ribnici.

S partnerjem Petrol d.d. so sodelovali pri izgradnji daljin-skega sistema v Metliki, ki obsega popolnoma avtoma-tizirano kotlovnico, toplovod in toplotne postaje za predajo pogodbene toplotne energije. Dobavili so vse toplotne pod-postaje z regulacijsko opremo. Projekt so za~eli v letu 2010,

ko sta 30-letno koncesijsko pogodbo podpisala Ob~ina Metlika in Petrol, ki je nato zgradil novo kotlovnico in sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, nanjo pa priklju~il ve~ stavb na tem podro~ju.

Kotlovnica »brez posadke«Kotlovnica deluje povsem

samostojno in avtomatizirano, potrebno je le dova`ati kuri-vo in odva`ati pepel. Projekt omogo~a uporabnikom daljin-ske toplote, da bi se lahko

DALJINSKO OGREVANJE44

Daljinsko ogrevanje v Metliki

Rast cen fosilnih goriv pove~uje zani-

manje za okolju in denarnici prijazne

vire toplote, med njimi tudi gradnjo kot-

lovnic na biomaso, namenjenih daljinskemu

ogrevanju. Vir energije so lesni ostanki iz

slovenskih gozdov, prednosti pa so {e avto-

matizirano delovanje, dr`avne subvencije in

nizki obratovalni stro{ki.

Kotlovnica v Metliki daljinsko ogreva del stavb v kraju

Pravilno izbrana avtomatika in krmilje omogo~a natan~no vodenje in obra~un porabljene toplote

preklopili nazaj na svoje stare vire ogrevanja, ~e bi ugotovili, da jim prevzemanje toplote iz daljinskega ogrevanja ve~ ne ustreza. V kotlovnici se naha-jata dva kotla na biomaso mo~i 1000kW in 500kW, ter en vr{ni oljni kotel mo~i 2000kW. Vro~evodno omre`je je bilo zgrajeno na novo, s predizo-

liranimi cevmi, ki imajo vgra-jeno tudi kontrolo pu{~anja. Toplotne postaje so postavlje-ne v kotlovnice stavb in na interne razvode posameznih hi{. Obi~ajno delujeta samo kotla na biomaso, oljni kotel pa je samo rezerva, ~e bi v zelo hladnih obdobjih zmanjkovalo toplote. V kotlovnici se nahajajo {e hra-

nilniki toplote, ki omogo~ajo ~im bolj enakomerno delovanje kotlov. Ko se poraba toplote nenadoma pove~a, jo dodajajo v sistem, ko se pojavijo prese`ki, pa jo shranjujejo.

Obra~un porabljene toploteNadzorni sistem krmilni-

kom toplotnih postaj po{ilja 4-to~kovno ogrevalno krivu-ljo, ~ase ogrevanja in ostale parametre, potrebne za njiho-vo delovanje. V 15-minutnih

intervalih izvaja od~itavanje krmilnikov, isto~asno pa takrat od~ita tudi vse vrednosti na kalorimetru toplotne postaje. S tem je omogo~eno spremljanje porabe na toplotnih postajah v realnem ~asu in prilagajanje njihovega delovanja s spre-membo temperature, toplotne mo~i in pretokov.

Ti podatki, ki se v pomnilnikih ves ~as bele`ijo, so nato osnova za obra~un porabljene toplote posameznega uporabnika. •

Tihec

DALJINSKO OGREVANJE 45

Dva kotla na sekance zagotovita dovolj toplote za vse ogrevane stavbe

Toplotna postaja je vezni ~len med proizvajalcem in porabnikom energije

ETKF termostatska glava ima vgrajeno tedensko programsko uro, ter tovarni{ko sprogramirani dve ogrevalni fazi za vsak dan. Individualno sicer lahko spro-gramiramo tri ogrevalne faze za vsak dan. V njej integriran motorni pogon preko radia-torskega ventila regulira dotok ogrevne vode v radiator in s tem prilagaja sobno temperatu-ro glede na `eleno temperaturo. Za napajanje skrbita dve bateriji LR6 z `ivljenjsko dobo 2 let.

ETKF termostatska glava omogo~a tri na~ine delovanja:

- samodejni na~in: regulacija

temperature v skladu s shra-njenim ~asovnim programom in nastavljeno `eleno tempe-raturo;

- ro~ni na~in: `eleno sobno temperaturo izberemo ro~no z nastavitvenim gumbom;

- po~itni{ki na~in: nastavi-tev `elene temperature do dolo~enega trenutka v priho-dnosti.Velik digitalni prikazovalnik

nam omogo~a prikaz podatkov - temperature v prostoru;- ~asovni program;

- datum in uro;- na~in delovanja.

ETKF termostatsko glavo lahko s sistemskimi komponen-tami nadgradimo in tako dobi-mo zelo uporaben sistem za regulacijo temperature:- opcija okenski kontakt: mon-

tira se na izbrano okno v prostoru, v primeru zra~enja ETKF posreduje signal, da se `elena sobna temperatura zni`a (za{~ita proti zmrzova-nju), ko okno zapremo pa se vklopi izbrani na~in delova-nja,

- opcija daljinski upravljalnik: z njim lahko enostavno nasta-vljamo sobno temperaturo ali preklapljamo med no~no in komfortno temperaturo;

- opcija USB programski klju~ek: z njegovo pomo~jo lahko enostavno programira-mo termostatsko glavo preko osebnega ra~unalnika, seveda z ustrezno programsko opre-mo.Termostatsko glavo lahko

z zaporo upravljanja, ki jo

aktiviramo z dolo~en kombi-nacijo tipk, zavarujemo proti nepoobla{~enemu posegu v nastavitve.

Preklop na poletni na~in delovanja nam omogo~a da se ukazi iz sistemskih komponent ne izvr{ujejo, za{~ita proti nala-ganju vodnega kamna na venti-lu pa ostane aktivna.

ETKF omogo~a uporabni-ku enostavno reguliranje sobne temperature. Primerna je pred-vsem tam, kjer ni mogo~e con-sko regulirati temperature v pro-storih (starej{i ve~stanovanjski objekti), saj u~inkovito zdru`uje dve napravi v enem: termostat-sko glavo in sobni termostat s programsko uro. •

Borut Švajger – HERZ d.d.

REGULACIJE OGREVANJA - NOVOST46

ETKF - elektronska termostatska glava

Herz z novo ter-

mostatsko glavo

ETKF uporabniku

omogo~a reguli-

ranje sobne tem-

perature glede na

njegove individualne

potrebe. Na ta na~in

lahko prihranimo pri

stro{kih ogrevanja

do 27%, hkrati pa

hitro povrnemo

stro{ke nakupa ter-

mostatske glave.

Daljinski upravljalnik

Klju~ek za programiranje

Okenski kontakt

Elektronska termostatska glava

Elektronska termostatska glava

učinkovito reguliranje sobne temperature,združuje delovanje termostatske glave in sobnega termostata s programsko uro,daljinsko vodenjemožna nadgradnja

www.herz.si

HERZ d.d., Grmaška cesta 3, 1275 Šmartno pri LitijiTel.: +386 (0)1 896 21 02, Fax.: +386 (0)1 896 21 40, e-mail: info@herz.si,www.herz.si

Znižajte stroške ogrevanja!

Energijski razred “A” za Herz termostatsko glavo

pridobljena oznaka A po TELL klasifi kaciji energijske varčnostizadostuje strogim standardom s področja termostatskih ventilov

Ball State Universitiy v Indiani ima 22.000 {tudentov in ve~ kot 100 poslopij na povr{ini 1.620.000 m2. Na tem zemlji{~u so {e parkiri{~a, stadioni, {portne dvorane, zele-nice, parki in ribniki. Stavbe na zunaj ka`ejo na dolgoletno zgodovino univerze, znotraj pa so opremljene z najnovej{o hladilno – ogrevalno tehniko. Toplotne ~rpalke zemlja – voda so prvi~ vklju~ili pred mesecem dni, sis-tem pa deluje brez motenj in pomanjkljivosti.

3.603 zemeljske sondeVrtine z vstavljenimi vertikalnimi sondami

so postavljene pod zelenicami in parkiri{~em in niso vidne. Globoke so od 120 do 150 m in imajo premer 13 cm. Podzemski cevni sistem in povezave med sondami so skupaj dolge ve~ kot 1.600.000 m. Cev v obliki ~rke »U« je potopljena v vsako vertikalno vrtino in nato zalita z redko betonsko malto, ki omogo~a odli~en toplotni stik med cevjo in zemljino. Obi~ajno cevi napolnijo z me{anico vode in glikola, da prepre~ijo zmrzovanje, v tem primeru pa se v sistemu nahaja samo ~ista voda.

Razvod brez glikolaDve podpostaji sta vle~na konja celo-

tnega sistema in bosta toploto ali hlad po{iljali po cevnih sistemih do stavb univer-ze. V njiju se nahajajo toplotne ~rpalke in toplotni izmenjevalci energije med vodo iz sond in zaprtim sistemom ~rpalk, ki bodo pozimi odvzemale toploto zemlje, poleti pa njen hlad. Vode iz zemeljskih sond pred vra~anjem nazaj v zemljo nikoli ne bodo ohladili pod 5,5°C, zato dodatek glikola ni potreben. Vodo v predtoku za ogrevanje

stavb pa bodo ogrevali na najve~ 65 °C, saj so ogrevalni sistemi nizkotemperaturni in delno toplozra~ni, zato vi{je temperature niso potrebne. Sistem je prilagodljiv, zato bo iz tal odvzel samo toliko toplote ali hladu, kot ga tisti trenutek potrebuje. Vse stavbe so opremljene s toplotnimi podpostajami in krmilnimi sistemi, ki iz glavnega voda odvzemajo samo potrebne koli~ino energije.

Ekonomija in okoljeIzra~unali so, da so s tem projektom

za~asno zagotovili delo 2.300 ljudem, nekaj med neposrednimi izvajalci, nekaj pa med dobavitelji in proizvajalci opreme. V primerjavi s stro{ki pred tem, bodo letno prihranili kar 2 milijona dolarjev, zato se bo vlo`en denar hitro povrnil. Ugoden vpliv na okolje je posledica odstranitve starih kotlov in zmanj{anje emisij ogljiko-vega dioksida za 85.000 ton letno, s ~imer bodo prepolovili svoje dosedanje izpuste. S tem projektom so dokazali, da ne dr`ijo trditve, da je ogrevanje ali hlajenje z okolju prijaznim pristopom komplicirano in drago. Pri tem uporabniki v poslopjih ne bodo opazili nobene razlike, saj bodo pozimi {e naprej prijetno ogrevani, poleti pa hlajeni.

Na{e zamujene prilo`nostiV eni od prej{njih revij smo obja-

vili predloge slovenskega strokovnjaka, za predelavo ogrevalnih sistemov na{ih {ol na podoben na~in, kot so to storili Ameri~ani. V predlogu je zajel vse, od prihrankov, ugodnih okoljskih vplivov do nastanka novih delovnih mest. Danes smo stvari tako zavozili, da bodo u~enci lahko sre~ni, ~e med poukom ne bodo preve~ zmrzovali. Pa bi bilo lahko druga~e. •

Tihec

OGREVANJE48

Zemlja greje Zemlja greje in hladi univerzoin hladi univerzoZemlja greje in hladi univerzo

Univerza Ball State po povr{ini in

prebivalcih spominja na manj{e mesto

Zemeljske sonde in toplotne ~rpalke univerze BSU grejejo in hladijo 67 stavb - prihranek 2 milijona dolarjev letno

Projektiranje prezra~evanjaPri projektiranju prezra~evanja in ostalih

strojnih instalacij je zelo pomembno, da se jih lotimo dokaj zgodaj, najbolje `e pri sami arhitekturni zasnovi objekta. Prezra~evanje je mo`no sestaviti tako, da v samem sta-novanju ni posebnih ve~jih posegov in so vidni samo kon~ni elementi. Razvodi se lahko izvedejo pod estrihi, v sami AB plo{~i ali pa v spu{~enih stropih. Zrak se dovaja v ~iste prostore (spalnica, otro{ka soba, kabi-net, dnevna soba) in odvaja iz umazanih prostorov (kopalnica, wc, kuhinja, shramba).

Izmenjava zraka med prostoriPomembni so pretoki zraka med pro-

stori, da se zrak kar najbolje izkoristi. Koli~ina izmenjave mora biti pravilno predvidena in sicer 0,3-0,4 volumna na uro v povpre~nem obratovanju, ob maksi-malni izmenjavi pa naj bi dosegli 0,8x izmenjavo. Ob odsotnosti mora biti sistem na minimumu, nasploh je pomembno, da se nastavi tedenska ura in ob tem primer-no izmenjavo.

Upravljanje in vzdr`evanje prezra~evalne naprave Ve~ina prezra~evalnih naprav je zelo

preprostih za vzdr`evanje in ~i{~enje. Pri rekuperatorju je potrebno redno menja-ti filtre (vsaj enkrat letno), odstrani-ti morebiten prah v njej in ob~asno dobro oprati tudi toplotni izmenjeva-lec. Kak{nega dodatnega vzdr`evanja pa

sama naprava in sistem ne potrebujejo. Periodi~ni pregledi niso obvezni, mo`no pa jih je pri~akovati v prihodnosti. Klju~en vpliv za brezhibno delovanje naprav ima tako {e vedno uporabnik sam, s tem ko prezra~evalno napravo redno pregleduje in vzdr`uje.

U~inki prezra~evanja stanovanj, poleg energetskih prihrankov Kvalitetna gradnja, novi izolacijski

materiali in tesnjenje stavb so posledice `elja in potreb po energetski var~nosti in varovanju okolja, kar je posledi~no privedlo do potrebe po prezra~evanju z rekuperacijo odpadne toplote. Majhna izguba toplotne energije skozi ovoj stav-be in okna zadr`i tudi vso vlago, katero imamo v hi{i zaradi dihanja, kuhanja, pranja, likanja ter tu{iranja. Z bivanjem v neprezra~evani hi{i upada tudi kva-liteta zraka: koncentracija ogljikovega dioksida raste, vonjave iz kuhinje, kopal-

nice in sanitarij se kopi~ijo…, kar ustvari nevzdr`ne razmere za bivanje. V kolikor ob tem nimamo vgrajenega prisilnega prezra~evanja, se zate~emo k odpiranju oken, s tem pa popolnoma izni~imo investicijo v izolacijo in ostale stavbne elemente, ki sestavljeno toplotni ovoj zgradbe. Tak{no prezra~evanje deluje le dokler je okno odprto, hkrati pa se v tem ~asu ne moremo izogniti vsem zunanjim dejavnikom, ki prihajajo skozi okno: hrup, prah, cvetni prah, insekti,… Vgrajeno prezra~evanje pa redno oskrbuje stanovanje ali stavbo s sve`im zrakom, s tem odpravlja mnoge te`ave sprotno in nemoteno, hkrati pa zagotavlja tudi ener-getske prihranke.

Prednosti naknadne vgradnje prezra~evanja v obrti in industrijiPrezra~evalni sistem z rekuperacijo

toplote se lahko uporabi skoraj v vsaki panogi. Pri ve~jih sistemi lahko `e preno-sniki toplote z ni`jimi izkoristki, pome-nijo prihranke 40,50 lahko tudi 100kW povratka na uro. Tak{na investicija se tudi ekonomsko hitro povrne. Tudi ostali u~inki (sve` zrak, brez neprijetnih vonjav, manj prahu) so prihranki, a se konkre-tno te`je prera~unajo, vsekakor pa se poka`ejo v bolj{i u~inkovitosti zaposlenih, lahko tudi skozi manj zdravstvenih te`av in posledi~no manj izostankov od dela. •

Ve~ na www.klivent.si

PREZRA^EVANJE 49

S prezra~evanjem izbolj{amo kvaliteto `ivljenja in privar~ujemo

In tako je posta-lo neizbe`no razmi{ljanje o alternativnih, mnogo cenej{ih na~inih ogrevanja.

Do sedaj so bile energet-sko u~inkovite toplotne ~rpalke zaradi nizkih temperatur ogre-valne vode (temperatur dovo-da) primerne le za novogradnje ali obstoje~e objekte s talnim ogrevanjem. S toplotno ~rpal-ko HPSUhitemp postavlja Rotex popolnoma nova merila, saj lahko zamenjate va{ obsto-je~ ogrevalni kotel za toplo-tno ~rpalko in ob tem ohranite popolno udobje. Va{a obstoje~a

grelna telesa bodo enostavno vklju~ena v nov sistem ogre-vanja.

U~inkovit princip delovanja in enostavna monta`aToplotna ~rpalka

HPSUhitemp se sestoji iz zuna-nje enote (1), ki jemlje toploto iz zunanjega zraka in dviguje njeno temperaturo do ravni, ki omogo~a dovajanje toplote. To toploto nato prena{a preko hla-dilne napeljave v notranjo enoto (2), ki {e nadalje zvi{a njeno temperaturo, kar omogo~a

temperaturo vode do 80°C za potrebe ogrevanja z radiatorji in za uporabo vro~e vode v gospodinjstvu. Rotexov pristop temelji na principu kaskadne-ga delovanja dveh kompresor-jev (eden v zunanji enoti in eden v notranji enoti), kar zago-tavlja najvi{je udobje celo pri najni`jih zunanjih temperaturah in to brez potrebe po dodatnem pomo`nem elektri~nem grelni-ku.

Za toplotno ~rpalko HPSUhitemp ne potrebujete posebnega prostora – kurilni-ce, saj je mogo~e kompaktno zunanjo enoto neopazno name-stiti zunaj stanovanjskih zgradb. Razen tega niso potrebna draga vrtalna dela ali izkopi.

Zalogovnik energije HybridCube® za opti-malno higieno vodeSistem dopolnjuje hranilnik

sanitarne tople vode (bojler) ali higienski zalogovnik (3) z razslojevanjem temperature. V higienskem zalogovniku toplote Rotex HybridCube® je shranjena pridobljena toplota, ki jo ob dolo~enem ~asu ponovno odda ogrevalnemu sistemu. Vgrajeni plasti~ni zalogovnik je odporen proti rjavenju in opremljen s toplotnim izmenjevalcem iz ore-brenih cevi iz nerjave~ega jekla, ki {e posebej dobro prena{ajo toploto. Je kombinacija med zalogovnikom tople vode in preto~nim grelcem vode z izje-mnimi higienskim lastnostmi.

Var~na in tihaPri toplotni ~rpalki Rotex

HPSUhitemp je uporablje-na ˝inverterska˝ tehnologija, ki

omogo~a spremenljivo obrato-vanje kompresorja v obmo~ju med 50% in 100% njegove zmogljivosti. To pomeni, da se mo~ toplotne ~rpalke neneh-no prilagaja trenutni potrebi, kar ob~utno povi{a energetsko u~inkovitost toplotne ~rpalke. Tako lahko dose`eno celoletni izkoristek tudi do SCOP=~3. Poleg tega je zaradi uporabljene ˝inverterske˝ tehnologije obrato-vanje izredno tiho.

Majhen vlo`ek, ki prina{a velik donosSistem omogo~a nadgraditev

z regulacijskim modulom (4) in plo{~atimi kolektorji Rotex (5), ki lahko v najbolj{em primeru do 80% solarne energije pretvorijo v uporabno. Solarna energija in toplotna ~rpalka se tukaj idealno dopolnjujeta. Glede na potrebo toplotna ~rpalka ogrevalnemu sistemu dovaja potrebno koli~ino toplote. Tudi zalogovnik toplote Hybrid- Cube® je `e opremljen za izrabo solarne energije. ^e se `elite za vgradnjo solarnega sistema odlo~iti kasneje, lahko le-tega enostavno in hitro vgra-dite tudi naknadno. •

Damjan Ragoli~, Eco futura d.o.o.

051 685 950, www.ecofutura.si

OGREVANJE50

Rotex HPSUhitemp - visokotemperaturna toplotna ~rpalka, ki omogo~a temperaturo vode do 80 °C

Prava rešitev za radiatorsko ogrevanje.Dvokompresorska toplotna Ërpalka Rotex HPSUhitemp, ki tudi pri temperaturi zunanjega zraka -20 �C proizvaja vodo temperature do 80 �C. Toplotna Ërpalka je namenjena za domove z radiatorji in lahko deluje celo brez dodatnih elektro grelcev. Za izbiro pravilne moËi pokliËite 02 620 86 82.

K sodelovanju vabimo kvalitetne monterje iz celotne Slovenije.

Vaš distributer: Eco futura d.o.o. 02 620 86 82, info@ecofutura.si, www.ecofutura.si

»Koliko ste pa vi porabili to zimo za ogrevanje?« je najbr` pogo-

sto vpra{anje, ki si ga zastavljamo te dni. V nebo rasto~e cene

zemeljskega plina in olja, so mo~no prispevale k visokim stro{kom

ogrevanja.

OGREVANJE 51

Medtem se 60.000 strank po Evropi v svojih enodru`inskih hi{ah v naseljih in izven njih oskrbuje s toploto KWB ogrevalnih sistemov. Novi povdarek je na komunalni oskrbi z energijo na pode`elju, kot tudi v gospodarskih objektih. Paleta

proizvodov KWB obsega ogrevanje na pelete, sekance in polena v razponu od 8 do 300 kW mo~i. KWB je medtem postal poznan po svoji vodilnosti v inovacijah na podro~ju ogrevanja na biomaso. S tem, da je mo~ inovacij KWB-ja zagotovljena tudi v prihodnosti, tako tehnolo{ko vodilno podjetje v Evropi na podro~ju biomase poseduje najve~ji razvojno raziskovalni center za biomaso v privatni lasti.

KWB in klimatske spremembe „Edina prilo`nost proti klimatskem

kolapsu in globalnem segrevanju je pre-hod ~love{tva na oskrbo z energijo iz obnovljivih virov“. S tem prepri~anjem KWB intenzivno deluje na raziskavah izgorevanja lesnih peletov, sekancev, polen in goriv iz poljedelstva. Prihodnost na podro~ju biomase pripada energijske-mu in hitrorasto~emu lesu. Predstavitev vsega tega predstavlja KWB v najve~jem Energijskem vrtu Evrope, na sede`u pod-jetja v St. Margarethen na Rabi, ki bo slovestno odprt 7. Julija 2012. •

www.kwb.si

Vodilno ogrevanje na biomaso

ENOSTAVNO in

ČISTOogrevanje

Novo ogrevanje na pelete!

tehnologijo!Na voljo od 2,4 kW.

z

6udobna garancija KWB

6-letna

www.kwb.si

• širokopasovna lambda sonda

• Easyflex čistilni obroč• minimalne emisije• nizka poraba goriva• praznjenje posode

pepela na 2 leti

Kratica KWB pomeni mo~

in toplota iz biomase

(„Kraft und Wärme aus

Biomasse“) in je sinonim

za inovativne ogrevalne

sisteme na biomaso. Kot

pionir za obnovljive energije

sta ustanovitelja podjeta

August Raggam in Erwin

Stubenschrott vedno imela

jasno vizijo: Mi dajemo

energijo za `ivljenje!

Biomasa – gorivo prihodnostiBiomasa – gorivo prihodnostiBiomasa – gorivo prihodnosti

Nasad hitrorasto~ega lesa.

Izdelava sekancev direktno iz nasada.

Za vsako od teh podro~ij uporabe je na voljo ustrezna re{itev. Uponor pre-dizolirani cevovodi so na voljo kot cevi Uponor Thermo, Aqua, Quattro in Supra s slede~imi karakteristikami:• temperaturno obmo~je delovanja

notranje cevi zna{a od -50°C do +95°C, razen za cevi Uponor Supra je obmo~je

delovanja -50°C do +40°C,• dimenzijski razpon notranjih cevi od 25 – 110 mm,• obratovalni tlaki zna{ajo od 6 do 16

barov, • mediji, ki so primerni za uporabo teh

cevi pa so lahko topla in hladna pitna voda, hladilna voda, hladna in topla ogrevalna voda, odpadna voda, `ivila, kemikalije.

Fleksibilne, predizolirane cevi Uponor, ki zdru`ujejo vse te lastnosti, se uporabljajo `e ve~ kot 25 let v omre`jih za dobavo

toplote, stanovanj-ski gradnji, hi{nih priklju~kih, kot tudi v industriji, na primer, v pivovarnah, rafineri-jah, obratih za obde-lavo odpadnih voda in hotelskih kompleksih.

Zmanj{ane toplotne izgube za do 12%Uponor `e ve~ kot eno leto nudi vsem

svojim strankam novo, izbolj{ano toplo-tno izolacijo cevi, ki je izdelana iz modifi-ciranega zamre`enega polietilena. Tak{en izolirni material ima izjemno fleksibilnost in trpe`nost, ob tem pa so toplotne izgu-be zmanj{ane na minimum. Material je zelo primeren za uporabo pri sistemih z obnovljivimi viri energije, katere upora-bljajo sistem predizoliranih cevovodov za razvode med objekti, napravami, …

Enostavna in hitra vgradnjaUponor predizolirani cevovodi so eno-

stavni za transportiranje in so dobavljeni na gradbi{~e v kolutih. Majhna te`a in fleksibilnost pomenita, da se cevi lahko enostavno in hitro polagajo, tudi okrog vogalov in razli~nih ovir. Razvod je ener-getsko u~inkovit, saj zaradi zaprte celi~ne strukture izolacijske pene, zadr`uje toploto ter prepre~uje vdor vlage vso `ivljenjsko dobo cevi. Monta`a je enostavna, pri ~emer posebna orodja niso potrebna. Cevi so lahko pole`ene v neprekinjenih dol`inah do 200m. Samo-kompenzacijski cevni sistem ne zahteva vgradnjo elementov za kom-penzacijo raztezkov, ker se toplotni raztezek notranje cevi kompenzira znotraj izolacije.

Priklju~ki in priborZa zagotavljanje popolnih priklju~kov

je na voljo obse`en asortiman fitingov z razli~nimi komponentami in dodatki, kot so izolacijska ohi{ja, hi{ni priklju~ki in tesnila. Pri tem uporaba specialnih orodij ni potrebna, prav tako ni potrebno lotanje. Poleg fitingov in cevi se v sklopu celotnega sistema nahajajo tudi vsi ostali dodatni elementi, opozorilni trakovi, tesnilni trako-vi, zaklju~ne kape, ja{ki in tesnilni obro~i. Podrobnej{e podatke o Uponor predizoli-ranih cevovodih in ostalih sistemih lahko dobite pri generalnemu zastopniku, firmi TITAN d.d. iz Kamnika. •

Vili Zabret, TITAN d.d.

CEVNI SISTEMI52

Uponor predizolirani cevovodi Tovarni{ko izdelane fleksibilne kinete

Uponor predizolirani cevovodi se upora-

bljajo po celem svetu, saj omogo~ajo

{irok spekter podro~ja uporabe – naj si

bo to v ogrevalnih omre`nih sistemih pri

stanovanjskih naseljih, sistemih hladilne

vode, v hotelskih kompleksih ali v industriji

za pitno vodo, `ivila ali kemikalije.

Shemati~ni prikaz uporabe

Polaganje direktno iz kolutaRazli~ne

vrste cevovodov

53

Od A do B brez izgube °C

Moderne rešitve za lokalno distribucijo toplote morajo odgovarjati najvišjim zahtevam po zanesljivosti, varnosti, robustnosti, kot tudi učinkovitosti. Na osnovi Uponor PE-Xa cevi je predizoliran sistem trpežen distribucijski sistem, ki omogoča tekočini, da je transportirana, tako znotraj kot zunaj objekta, z minimalno temperaturno spremembo.

Zastopa in prodaja: TITAN d.d.T: (01) 8309 170 prodaja, (01) 8309 168 tehnična službaF: (01) 8309 171 E: pc5@titan.si

boljša izolacijska sposobnost

Do

12 %

Nova izolacija

www.uponor.si

Obiščite našo spletno stran!

OBISKALI SMO54

Na sejmu MCExpocomfort tudi dru`ba Butan plin V Milanu je v marcu pote-

kal mednarodni sejem Mostra Convegno Expocomfort. Dru`ba Butan plin d.d. se ga tradicio-nalno udele`uje z novinarji, ki smo ob tej priliki imeli mo`nost spoznati strate{ko usmeritev podjetja in njihovega lastni{kega partnerja Liquigas.

Z novimi energetskimi smer-nicami podjetji napovedujeta nove alternativne energetske re{itve.

Toma` Grm, generalni direk-tor dru`be Butan plin, je izpo-stavil pomen energetskih re{itev, ki kon~nemu potro{niku zago-tovljajo konkretne prihranke energije. V dru`bi se zavedajo pomena novih energetskih smer-nic. Kot hitra in u~inkovita ener-getska alternativna re{itev pod-jetja, ki je bilo dosedaj poznano po dobavi plinohramov, jeklenk in avtoplina, se vse bolj uvelja-vlja soproizvodnja toplotne in elektri~ne energije.

Pred dvema letoma so prvi~ predstavili manj{o kogeneracij-sko enoto za uporabo tudi v gospodinjstvih. Danes se z ve~imi realiziranimi sistemi soproizvo-dnje toplote in elektrike potrjuje, da trgu nudijo u~inkovite, re{itve za tovrstne investicije kogenera-cijskih naprav, kar je v ~asu krize toliko bolj pomembno.

@al cena fosilnih goriv raste,

gospodinjstev, ki pa ne zmorejo energetsko sanirati objektov v smislu celostne energetske sana-cije, pa je ~edalje ve~.

V Butan plinu lahko ponudijo konkretne re{itve za zmanj{anje stro{kov za ogrevanje v kombi-naciji starega ogrevalnega sis-tema. Kot dobra alternativa so mo`ni kondenzacijski kotli na uteko~injen naftni plin - UNP v kombinaciji s klasi~nim siste-mom ogrevanja, solarnimi siste-mi ali toplotnimi ~rpalkami.

Kondenzacijski kotli v kombinaciji z obno-vljivimi viri energije so odli~na re{itevNi nujno potrebno, da ob

energetski sanaciji hi{e, v kolikor naletimo na omejitve v posega-nje objekta, v celoti zamenjamo ogrevalni sistem.

Investicije ob zamenjavi sta-rega ogrevalnega sistema s siste-

mom na obnovljive vire zna{ajo od 6. - 12.000 EUR, toliko viso-ka investicija pa je marsikomu nedosegljiva.

V Butan plinu so prepri~ani, da se izpla~a izvesti enostaven ukrep zamenjave kotla s kon-denzacijskim. Investicija vas ob letnih 40% prihrankih energije stane le cca. 2.000 EUR in je v primerjavi z drugimi vrstami ogrevanja z alternativnimi viri kot so toplotne ~rpalke ali kotli na lesno biomaso ob~utno ni`ja.

Za ogrevanje sanitarne vode je absolutno smiselno koristiti kombinacijo kondenzacijskega kotla in son~nih kolektorjev ali kombnacijo kondernzacijskega kotla in toplotne ~rpalke za sani-tarno vodo, pri ~emer vas ob 70% prihrankih energije za ogre-vanje sanitarne vode son~ni spre-jemniki stanejo cca. 4.000 EUR, toplotna ~rpalka za sanitarno vodo pa od 1.200 do 2.000 EUR.

V primeru, da {e niste izvedli preprostih ukrepov za zmanj{anje toplotnih izgub v hi{i, ki prina{ajo konkretne prihranke energije, vam v pod-jetju Butan plin priporo~ajo, da redno izvajate ~i{~enje in servis pe~i, ustrezno namesti-te ali nastavite termostatske ventile, namestite izolacijo za radiatorje in na razvodne cevi, ter v prostoru zni`ate tempe-raturo za 1 °C. Z na{tetimi pre-prostimi ukrepi lahko stro{ke ogrevanja zmanj{ate tudi za 15%. •

Jo`ica EKART

Butan plin z novimi usmeritvamiNove energetske smernice narekujejo alternativne re{itve

Toma` Grm, direktor dru`be Butan plin:

»V Butan plinu se zavedamo, da bodo na

dolgi rok obstala le tista energetska pod-

jetja, ki bodo znala uporabnikom ponuditi

celovite energetske re{itve, ki bodo zago-

tavljale velike prihranke pri porabi energi-

je. Prihodnost le`i v kombinaciji klasi~nih

in alternativnih energentov, zato tak{ne

re{itve `e razvijamo. Pri~akujemo, da

bomo lahko nove energetske pakete pred-

stavili slovenskemu trgu `e v prvi polovici

leto{njega leta. Seveda pa ne gre zanema-

riti vpra{anja energetske potratnosti stavb

in ukrepov za njihovo saniranje.«

Novosti s podro~ja alternativnih energetskih re{itev v kombinaciji z uteko~injenim naftnim

plinom je predstavila tudi dru`ba Liquigas na sejmu MCExpocomfort 2012, ki je podobno

kot Butan plin del koncerna SHV, najve~jega distributerja uteko~injenega naftnega plina

(UNP) na svetu.

Na sliki z leve proti desni: Toma` Grm, direktor Butan plin, Paolo Dal Lago, predsednik NS

Butan plin in predsednik uprave Liquigasa, Simon Franken, CEO Liquigasa in ~lan izvr{nega

odbora SHV Energy in Mitja Štoka, komercialni direktor Butan Plin

Ekipa slovenskih novinarjev v Milanu

Izbira velikosti ali tipa ~istilne naprave je odvisna od {tevila ~lanov gospodinjstva (P.E.), koli~ine odpadne vode ter namena uporabe (vikend hi{e, stanovanjski objekti, poslovni objekti). Dimenzioniranje za gostin-ske objekte ima svoje zakonitosti, ki zahtevajo dodatne izra~une.

Garancija, vzdr`evanje, servisGarancijska doba in servisne storitve so pomemben del odlo~itve

pri nakupu. Naprava tipa VH je narejena zelo preprosto, zato skoraj ne potrebuje vzdr`evanja. Nudimo Vam 30 let garancije na poso-do in 3 leta na ~asovno stikalo in puhalo priznanega Japonskega proizvajalca. 2 brezpla~na servisna ogleda!

Vzdr`evanje sestavljajo predvsem nastavitve ventilov, ki jih nare-dite sami ter letno ~i{~enje 3/4 vsebine mulja v ~istilni napravi. Brez dragih elektromagnetnih ventilov!

Tehnologija in na~in delovanja ~istilne naprave narekujeta stro{ke vzdr`evanja. Zato se pri nas poslu`ujemo preprostih a u~inkovitih re{itev, ki ne potrebujejo posebnega vzdr`evanja. Naprava ustreza zahtevam evropske in slovenske zakonodaje!

CenaCena ~istilne naprave za do 6 ~lansko dru`ino (VH6L) je `e od

1799 € + DDV! Dostava, monta`a, priklop in zagon z aktivnim muljem so `e vklju~eni v ceno ~istilne naprave. Za izra~un velikosti ~istilne naprave pi{ite na info@ok-vision.com ali pokli~ite na GSM {tevilki 030 626 715 ali 040 328 460.

Zahtevajte ponudbo na www.biolo{ke-~istilne-naprave.si •

55

5 nasvetov za izbiro ~istilne naprave

Re{itve ob energetski prenovi hi{e ne moremo vpeljati brez tehtnega na~rtovanja. Slednje nas je vodilo v predstavitev prakti~nih primerov energetskih prenov, ki so tovrstno zahtevno nalogo `e izpeljali, s predstavitvijo pa `elijo pomagati tudi vam, ~e ste ugotovili, da vas je leto{nja zima preve~ finan~no iz~rpala.

Razli~ne primere konkretnih energetskih prenov bomo sproti objavljali v naslednjih {tevilkah revije Var~ujem z energijo in na spletnem portalu revije, ter na straneh podjetja Merkur, s katerim izvajamo leto{njo akcijo »Dobre re{itve ~akajo na vas«.

Energetska prenova PREJ - POTEM56

Zaupajte nam svoj problem – poi{~emo vam optimalno re{itev

Na trgu najdemo veliko razli~nih re{itev

izvajanja energetskih prenov. Veliko

jih je dobrih, niso pa vse primerne za

vsako situacijo. Da se pravilno odlo~imo, je

potrebno upo{tevati danosti stavbe, stopn-

jo `elenega udobja ter finan~ne zmo`nosti.

Re{itev energetske prenove - prenova kurilnice:Opustitev kurilnega olja

Namestitev sodobne pe~i na drva z visokim

izkoristkom

Ogrevanje sanitarne vode s son~nimi

kolektorji Lentherm SL 2001 (9 m2) in 300

l zalogovnikom; mo`nost dogrevanja z

elektri~nim grelcem

Namestitev sodobnej{e regulacije na pe~i in

solarnem sistemu

Znesek investicije (izvedba z zagonom):

cca. 10.000 EUR

Vloga za pridobitev subvencije Eko sklada

(do 25 %) – 2.000 EUR

Nakup in strokovna izvedba v okviru

storitve Gradimo z Merkurjem (nakup z

graditeljskim popustom in ni`jim DDV-jem,

skupaj v vi{ini cca. 20 %)

Pri~akovana poraba energentov po preno-

vi: 9 m3 drv, minimalna dodatna poraba

elektri~ne energije za obratovanje son~nih

kolektorjev in elektri~no dogrevanje v sla-

bem vremenu

Pri~akovana doba povra~ila investicije

pri trenutnih cenah energentov: 6 let

V primeru vi{anja cen naftnih derivatov, se

bo investicija povrnila {e hitreje

Ogrevanje pred prenovo, lastnosti:Ogrevalna povr{ina: 200 m2

Kombinacija predimenzionirane kombinira-

ne pe~i na drva

(20 m3) in na kurilno olje (700 l)

Nizkotemp. radiatorsko ogrevanje + delno

talno ogrevanje,

termostatski ventili na radiatorjih

Enostavna centralna regulacija ogrevanja

glede na temperaturo dnevnega prostora,

Uporaba kurilnega olja v prehodnem in

poletnem obdobju

Letni stro{ek ogrevanja prostorov in sani-

tarne vode je zna{al cca. 2.100 EUR

Uporabniki:Število ~lanov gospodinjstva:

4 odrasle osebe in 2 otroka

Povpre~na temperatura v bivalnih prostorih:

20 °C

Povpre~na temperatura v spalnih prostorih:

17 °C

Povpre~na dnevna poraba tople sanitarne

vode (kuhinja, kopalnica, sanitarije): 200 l

Dobra strokovna usposobljenost investitorja

Objekt:Dvostanovanjska hi{a

Lokacija: Dolenjska

Leto izgradnje: 2008, zidana

Toplotna za{~ita oboda stavbe: 8 cm

Toplotna za{~ita proti tlem: 8 cm

Toplotna za{~ita proti strehi: 30 cm

Servisni prostori proti severu in bivalni (topli)

prostori proti jugu, brez naravnih ovir

Okna: dvoslojno izolacijsko steklo - 1,1 W/

m2K, za{~ita pred pregrevanjem in ohlaje-

vanjem z roletami

Brez ve~jih toplotnih mostov

Brez pribitkov toplote skozi okna proti jugu

Brez virov lokalnega ogrevanja: kamin,

{tedilnik na trda goriva

Brez prisilne izmenjave zraka Dileme/problem investitorja:Gro`nja nara{~ajo~ih cen energentov

@elja po prepolovitvi stro{kov ogrevanja

Izogib ve~jih posegov v arhitekturo

Uporaba obstoje~ega dimni{kega sistema

Uporaba lastnega vira energenta – les

Zagotovitev udobja

(enostavnost rokovanja in vzdr`evanja)

Naj{ibkej{i ~len: predimenzionirana

kombinirana pe~ na les in kurilno olje

Osebna izkaznica energetske prenove - Primer 1: Obnova sistema ogrevanja

POTEM - Son~ni kolektorji Lentherm SL 2001

Povzetek investicijeZanimiva je ugotovitev, da nalo`ba v

energetsko prenovo stranki prina{a bistve-no ve~je obresti, kot nalo`ba v ban~ni depozit. Investitor je ob predstavljenem primeru energetske prenove iz prihran-kov investiral v visoko zmogljivo pe~ na drva in se skupaj z dodatno vgrajenimi son~nimi kolektorji znebil odvisnosti od naftnih derivatov. Hkrati je investicija v energetsko prenovo pove~ala samo vre-dnosti nepremi~nine. Pe~ na drva sicer zahteva nekaj ve~ dela pri kurjenju, ven-dar nalaganje drv na deset ur omogo~a, da je ve~ino dneva lahko zdoma, ter da pono~i nalaganje ni potrebno. Naslednja na~rtovana investicija, ki sledi, je izvedba dodatne toplotne izolacije na fasadi - vsaj dodatnih 8 cm, da bi skupna debelina izolacije na fasadi in toplotna prevodnost obodnih sten hi{e zado{~ali za kandidatu-ro nepovratnih sredstev Eko sklada. •

Lojze Bertoncelj, Jo`ica Ekart

Energetska prenova PREJ - POTEM 57

PREJ - Klasi~na pe~ Stadler 32kw, s dodanim oljnim

gorilcem in z vgrajenim bojlerjem.

POTEM - Toplovodni pirolitski kotel DHV 25 kW

z dvofaznim izgorevanjem za kurjenje suhe lesne biomase

POTEM - Kotel na pirolizo 25 kW, poleg njega oljni kotel Sime

25 ter kombinirani zalogovnik 300 l za segrevanje sanitarne

vode s kolektorji, pe~jo in elektri~nim grelcem za podporo.

Pri sistemih talnega ogrevanja, sesta-vljenih iz komponent razli~nih blagovnih znamk, za in{talaterje obstaja za tve-ganje, da bodo morali v primeru {kode sami odgovarjati za (visoke) stro{ke, saj posamezni proizvajalci ne odgovarjajo za nastalo {kodo. V nasprotju s tem Vogel Noot zagotavlja absolutno varnost in nudi kot garancijo za kompletne sisteme talnega ogrevanja FLOORTEC s {tevilnimi prednostmi proizvodov in servisnih stori-tev absolutno varnost.

10 let garancije z najvi{jo varnostjoZ garancijo za kompletni sistem

in{talaterji sistemov talnega ogrevanja FLOORTEC proizvajalca Vogel & Noot pridobijo 10 let pravic iz garancije. V praksi, sicer zelo redkih te`av s sistemom FLOORTEC, tako in{talatersko podjetje ne krije nobene {kode vse do zavarovalne vrednosti 1 milijona evrov.

Enostavna monta`a, optimalna dokumentacija in vrhunske servisne storitvePoleg tega, da je sistem enostaven

za monta`o, prepri~ajo o kakovosti tudi popolna tehni~na dokumentacija in prakti~na orodja za na~rtovanje. Sestavni deli so v vsaki fazi izgradnje sistema na voljo v pravi koli~ini in pravi izvedbi, kar

prepre~uje nastanek napak in zagotavlja u~inkovito monta`o. Razen tega so na voljo tudi servisne storitve, kot so iz~rpno svetovanje, redno {olanje na mestu upora-be, podpora ob pravem ~asu.

Upravljanje grelnih teles in talnega gretja s pomo~jo TWINTECSistemi talnega ogrevanja FLOORTEC

lahko po zaslugi armatur TWINTEC pro-izvajalca Vogel & Noot obratujejo sku-paj z visoko temperaturnimi sistemi, kar omogo~a prihranek drage predelave, saj te armature zagotavljajo neproblemati~no regulacijo. TWINTEC uporabniku prostora zagotavlja enostavno uporabo in udobje. S pomo~jo serijskega preklopa je talno gretje za grelnimi telesi oskrbovano z optimalno prilagojeno temperaturo.

Ve~ informacij o sistemih talnega ogrevanja z garancijo za kompleten sis-tem in o inovativnih komponentah na www.vogelundnoot.com •

Dr. Norbert Adam

OGREVANJE58

Garancija za kompletne sisteme talnega ogrevanja: Vogel & Noot zagotavlja absolutno varnost

Armature TWINTEC omogo~ajo neproblemati~no obratovanje talnega gretja in grelnih teles v le enem ogrevalnem krogu.

Z znakom kakovosti „garancija za kompleten sistem“ Vogel

& Noot na~rtovalcem in in{talaterjem jam~i najvi{jo zane-

sljivost pri sistemih talnega ogrevanja.

Kompletni sistemi talnega

ogrevanja FLOORTEC

proizvajalca Vogel & Noot z

izjemno dobro medsebojno

usklajenimi komponentami

bistveno preka{ajo kateri

koli sistem, ki ga sestavite

sami. Nov znak kakovosti

za na~rtovalce, in{talaterje

in uporabnike, je pridobitev

na podro~ju enostavne

monta`e, najbolj{ih servis-

nih storitev in dolgoletnega

zanesljivega delovanja.

VOGEL&NOOT

Kakovostne komponente sistemov talnega ogrevanja FLOORTEC proizvajalca VOGEL&NOOT se med seboj odlično ujemajo –kot členi močne verige. Poleg tega nudimo obsežne storitve načrtovanja, svetovanja in šolanja. To zagotavlja največjo varnost pri načrtovanju, montaži in delovanju – z 10-letno garancijo.

Informirajte se o prednostih garancije za kompletne sisteme in sodelujte v nagradni igri na www.vogelundnoot.com

ZAGOTOVLJENA VARNOST SKOMPLETNIMI SISTEMI.

INSTALACIJE60

Varnostne napraveZa varnost delovanja teh kotlov je

Caleffi skonstruiral ve~ novih tehni~nih re{itev med katerimi je ventil za termi~no praznjenje, ki ga v primeru blokade goril-nika na kotlu ali vklju~itve alarma rese-tiramo ro~no. Druga zanimiva novost je varnostni termi~ni ventil za kotle na trda goriva s posebnim tipalom za dvojno za{~ito, ki omeji temperaturo vode v kotlu ali jo takoj ohladi.

Lastnost varnostnega termi~nega ven-tila z avtomatskim dopolnjevanjem je, da izprazni vodo iz kotla, ko ta dose`e zahtevano temperaturo in jo isto~asno nadomesti s hladno vodo in tako zagotovi zni`anje temperature v sistemu. Caleffijev ventil za toplotni izpust opravlja funk-cijo tako, da ob dose`eni nastavitveni temperaturi vklopi signalno lu~ za izpust

odve~ne toplote in hkrati aktivira povr-nitev pretoka vode v napravi, regulator vleka pa za popolno zgorevanje kotla z dvojno za{~ito avtomatsko regulira dotok zgorevalnega zraka.

Protikondezacijski ventil in cirkulacijska enota Protikondezacijski ventil samodejno

uravnava temperaturo vode na povratku v kotel, kar prepre~i nastajanje kondenza v kotlu. Protikondenzacijska cirkulacijska enota povezuje kotel z distribucijskim kolektorjem in prav tako prepre~uje nasta-janje kondenza, hkrati pa ta omogo~a tudi povezovanje kotla z inercijskim zbir-nikom ali neposredno z napravo.

Enota za protikondenzacijsko in distri-bucijsko recirkulacijo slu`i kot povezava-

kotla na trdo gorivo z napravo in nadzo-ruje povratno temperaturo in prepre~uje kondenz.

Enote za povezovanje in upravljanje z energijoSo vnaprej sestavljene v omaricah.

Enota za povezovanje in upravljanje z energijo za ogrevanje omogo~a povezavo kotlov na trdo gorivo s kotli drugih vrst. To omogo~ata tudi enoti za povezovanje in upravljanje z energijo, ki slu`i za ogre-vanje prostorov in gretje sanitarne vode z zbiralnikom in zadnja, ki je namenjena tako ogrevanju kot takoj{njemu gretju sanitarne vode, ter proizvaja toplo vodo preko izmenjevalnika toplote.

Digitalni regulator Kot zadnji v omenjeni seriji izdelkov za

ogrevanje na lesno biomaso je digitalni regulator, ki zagotavlja nadzor in upra-vljanje naprav za ogrevanje. Ve~ informa-cij in podrobnosti o delovanju omenjenih izdelkov pod rubriko Caleffi biomasa naj-dete na www.caleffi.si. •

F. Mithans

Caleffi za lesno biomaso

Serije izdelkov za ogre-

vanje z lesno biomaso,

CALEFFI Hidrotermike iz

Izole, ki je sestavni del itali-

janskega koncerna CALEFFI,

so namenoma prilagojene

ogrevalnim napravam

pri katerih nastaja visoka

temperatura. Materiali za

te izdelke upo{tevajo vse

zahteve po u~inkovitem in

varnem delovanju kotlov

na lesno biomaso.

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE62

Vsekakor je danes najve~ govora o alter-nativnih virih energije in eden od njih je son~na energija, kjer se za~etna nalo`ba hitro povrne, saj se nam stro{ki investicije povrnejo `e v obdobju {tirih do {estih let.

Prihaja tudi pomladanska akcija popustov Glede na povpra{evanje so v podjetju

Gomon solar pripravili pomladansko akcijo z 10 % popustom. Z njihovimi kolektorji lahko poleg sanitarne vode dogrevate tudi stano-vanje, saj sprejemajo toploto v obla~nem vremenu, difuzni svetlobi in ekstremnih zimskih temperaturah do -25 stopinj Celzija.

So zastopniki za: vakuumske kolektor-je, bojlarje in hranilnike, solarne postaje, krmilnike… Za zastopane kolektorje imajo

TUV in Solar keymark certifikata, pridoblje-na na podlagi uspe{no opravljenih testov v ekstremih vremenskih pogojih kot so: to~a, veter in sneg. Pet letna garancija zagotavlja visoko kakovost izdelkov.

Subvencije `e od za~etka leto{njega leta Pod okriljem Ekosklada j.s. je `e iz{el

razpis za pridobitev nepovratnih sred¬stev za nakup in monta`o solarnih sistemov, ki vam omogo~ajo do 25 % povra~ila stro{kov. Kolektorji podjetja Gomon solar

so uvr{~eni na seznam za pridobitev sub-vencij in pomladanski ~as je pravi termin za nakup, saj si tako zagotovite izkoristek sonca preko celega leta.

Brezpla~no svetovanje in ogledi Njihovi svetovalci po Sloveniji opravlja-

jo brezpla~ne oglede, uredijo vam vse za pridobitev subvencij Ekosklada in ponujajo monta`o na klju~.

Pokli~ite 051/330-444 ali pi{ite na prodaja@gomonsolar.com •

Cene energentov rastejo, sonce pa ne izstavlja ra~unov

Tako je. Rekordne cene

energentov (olje, plin,

les…) kar same opozarjajo,

da so potrebne nujne spre-

membe pri na~inih na{ega

ogrevanja.

VODA 63

Centrifugalni izlo~evalec slu`i za izlo~anje kristalnih trdnih snovi v vodi tako v gospodinjstvih, kot v industriji za za{~ito velikih vodovodnih sistemov. S pomo~jo magnetnega nevtralizatorja vodnega kamna dose`emo, da se vodni kamen in ostali trdni delci v vodi prefor-mirajo v `eljeno strukturo za izlo~anje. Deluje brez {kodljivih posledic na kemi~no sestavo vode, uporabljamo pa ga lahko tudi kot mehanski filter. Izlo~a mehanske delce ve~je od 5 mcr, njegova u~inkovitost pa je do 75 odstotna.

Preprosta vgradnjaPriporo~amo da napravo vgradite za

vodnim {tevcem ali pred pipami, tu{i, bojlerji, pomivalnimi stroji, pralnimi stro-ji, kotli za centralno kurjavo, medicin-sko opremo, gostinsko opremo. Pred izlo~evalce je priporo~ljivo namestiti magnetni nevtralizator . Na izlo~evalec lahko opcijsko vgradite prozoren lon~ek, s pomo~jo katerega bo vidno izlo~anje trdnih delcev v vodi (sl.1). Na spodnjem delu lon~ka namestite krogli~ni ventil za izpust izlo~enih ne~isto~, ki ga odpremo po potrebi, odvisno od kvalitete in koli~ine porabljene vode. ^e je naprava pravilno vgrajena ne potrebuje servisiranja. Po monta`i filtra, ali po menjavi filternega vlo`ka pustite vodo te~i 5 minut, {ele nato jo za~nite uporabljati.

Filter za vodo iz plastike in medenine in sestavni deli teh mate-rialov, ki imajo kontakt s pitno vodo so izdelani v skladu z direk-tivo 80/778/EEC. Ob monta`i filtra je potrebno tesniti z teflonom. Vgradnja naj bo izvedena v obhodnem vodu (bay pas). Prednosti izlo~evalca vodnega kamna in trdih delcev iz vode so enostavna monta`a, preprosto ~i{~enje, deluje brez filter vlo`ka, ter njegova dolga `ivljenjska doba. •

Ve~ na strani www.ekom.si

Centrifugalna filtracija vode brez filternega vlo`ka

Slika 1,

Izlo~evalec kristalnih trdnih

snovi z zbiralnim lon~kom in

krogli~nim ventilom za izpust

Opcija monta`e centrifu-

galnega filtra v kombinaciji

hi{nega filtrirnega sistema

– CENTRO MAG – CB.

Toplotne ~rpalke zrak/ vodaPri nas so `e dolgo uveljavljene in

primerne za ogrevanje novih hi{, za pasivne objekte, za naknadno vgra-dnjo v obstoje~e stavbe in za prigra-dnjo obstoje~im ogrevalnim sistemom. Toplotne ~rpalke Fujitsu Waterstage lahko uporabimo v vseh na{tetih prime-rih, delovanje pa je vodeno s pomo~jo Siemensovih krmilnikov. S tem je zago-tovljeno pravilno in var~no delovanje ogrevalnih sistemov, med njimi tudi priklju~itev dveh ogrevalnih krogov preko modula, ki vsebuje svojo obto~no ~rpal-ko, me{alni ventil in regulacijo, kompati-bilno s Siemensovim krmilnikom.

Tip ~rpalke Waterstage Highpower odlikujeta visoka kvaliteta in zmogljivost. Dokaz za to je sposobnost naprave, da obdr`i nazivno mo~ tudi pri -15°C, pri tem pa vodo ogreje do 60°C in to celo, ko je zunaj -20°C. Dosega visoko grelno {tevilo COP 4.4 (pri 11.2 kW modelu) in COP 4.3 (pri 14 kW modelu) ter deluje v obmo~ju od -25°C do +35°C, zato so primerne tudi za radiatorsko ogrevanje dobro izoliranih hi{.

Klimatske naprave FujitsuKlimatski napravi tipa LT in LU sta letos

prejeli vrsto oblikovalskih nagrad; Good design award 2011, iF product design award 2012 in Reddot design award winner 2012. To je izjemen oblikovalski dose`ek, saj vseh treh nagrad skupaj do sedaj ni uspelo osvojiti {e nobenemu dru-gemu proizvajalcu. Notranji enoti obeh tipov sta majhni vendar u~inkoviti, saj imata vgrajen zmogljiv toplotni izmenje-valnik in izredno mo~an ventilator. Imata tudi I- podu podoben daljinec, s katerim lahko izvedemo {tiri ~asovne nastavitve na dan ali 28 nastavitev v tednu. Model LT ima vgrajeno tipalo, ki zaznava pri-sotnost ljudi v prostoru, zato v prazni sobi klima deluje z zmanj{ano mo~jo. Ob vstopu v prostor se ponovno aktivira v skladu z nastavljenim na~inom delovanja. Visoka grelna {tevila naprav zagotavljajo u~inkovito delovanje med hlajenjem ali ogrevanjem. Naprava tipa LU, mo~i 2,5 kW ima grelno {tevilo COP 4,5, enako mo~an tip LT pa COP 4,95. Na videz

majhna razlika pa postane pomembna, kadar klimatske naprave delujejo veliko {tevilo ur na leto.

Hi{ni prezra~evalni sistemi DanthermZaradi zatesnitve hi{ in stanovanj {ele z

vgradnjo prezra~evanja omogo~imo zdra-vo bivanje in prihranke energije. Danski proizvajalec Dantherm ima na podro~ju prezra~evanja z vra~anjem toplote ve~ kot 50 let izku{enj. Izdelke izberemo z ozirom na velikost prostorov in na mesto vgradnje. Vertikalna modela HCV 3 in HCV 5 vgradimo v kuhinjsko omarico ali poseben prostor. Manj{i je primeren za prostore do 140 m2, ve~ji pa za objekte do 260 m2. Modela HCH 5 in HCH 8 sta namenjena za monta`o v vodoravnem polo`aju ter predvidena za vgra-dnjo na podstre{je. Manj{i model je primeren za prostore do 280 m2, ve~ji pa do 475 m2. Vsi izdelki imajo zaradi visoke kakovosti cer-tifikat »passiv house« in bomo zanje dobili tudi sredstva s strani Eko sklada. Podrobnej{i podatki se nahajajo na www.dines.si •

NOVOSTI64

Fujitsu var~no greje in hladi

Toplotne ~rpalke in kli-

matske naprave so

toplotni stroji, ki delujejo na

popolnoma enakem prin-

cipu, le da so tehni~no

prilagojeni za u~inkovito

ogrevanje ali hlajenje.

Nagrajeni notranji enoti LT in LU sta na pogled zelo podobni

Dantherm prezra~evalne naprave za vgradnjo v kuhinjski element ali podstrehoToplotna ~rtpalka Fujitsu Waterstage - notranja in zunanja enota

Firma je profesionalno vodeno dru`insko podjetje s ve~ kot 15.000 zaposlenimi, tovar-ne pa imajo na 170 krajih v svetu. V njiho-vem sanitarnem programu izstopa sistem Rautitan PX, ki je namenjen razvodu tople in hladne pitne vode ter za razvode ogrevanja.

Milijoni zanesljivih spojev Proizvajalec Rehau je s sistemom za

razvod tople in hladne vode Rautitan PX posodobil desetletja uporabljano tehniko in izdelal instalacijski sistem, v katerem so vsi deli proizvedeni iz polimerov. Klju~ni del napeljave so pomi~ni tulci, ki so jih samo 22 mesecev po predstavitvi na trgu prodali ve~ kot 10 milijonov. Nato so namesto mede-ninastih fitingov izdelali in uvedli spojne kose iz polimera, katerih prodaja je samo 19 mesecev po predstavitvi posko~ila na milijon kosov. Zato lahko ugotovimo, da sta

se sistem in tehnika spajanja v praksi potr-dila ve~ kot milijonkrat. Sistem hvalijo tudi izvajalci in uporabniki, saj monta`a poteka hitro in enostavno, instalacije pa so trajne in delujejo brez okvar. Monterjem je posebno v{e~ izvedba spoja med cevjo, fitingom in pomi~nim tulcem, ki ga lahko na spoj poti-snejo ne glede na to, kako je obrnjen. Zaradi visoke elasti~nosti materiala PVDF je tudi sila potiskanja tulca v spojni polo`aj nizka. Vse to je klju~na prednost pred podobnimi sistemi, kjer so pomi~ni tulci izdelani iz medenine.

Brez tla~nih izgubFitingi sistema Rautitan so izdelani iz izje-

mno `ilave in lahke plastike Polyfenilsulfon. Zaradi velike notranje odprtine so upori v napeljavi zanemarljivi. Zato se je za tak na~in izvedbe razvodov proizvajalec Rehau odlo~il `e pred dvajsetimi leti in pri tem tudi ostal. Tudi zato instalacija Rautitan PX ne pozna pojava kriti~nih temperatur ali problemov, povezanimi s padci tlaka. Poleg tega se v razvodih ne pojavlja korozija ali razjede cevi zaradi turbulenc, zato ta sistem izpolnjuje vse sedanje varnostne in higienske zahteve hkrati pa bo brez te`av izpolnil tudi zahteve bodo~ih zaostrenih standardov.

Spoj bodo~nostiVsi sestavni deli sistema Rautitan PX, od

cevi, vmesnih spojnih kosov in pomi~nih tulcev so izdelani iz polimerov, ki poleg obi~ajnih obremenitev med delovanjem brez {kode prenesejo tudi grobo ravnanje na gradbi{~u. Materiale odlikujejo tudi visoka udarna `ilavost ter odpornost na kemikalije in na vplive temperatur ter staranja materi-ala. Deli sistema Rautitan PX so lahki in jih smemo vgrajevati tudi takrat, ko temperature na gradbi{~u padejo do – 10°C. •

Mag. Michael WALTER

IN[TALACIJE 65

ČISTA PITNA VODA. ZANESLJIVO ZA CELO ŽIVLJENJE. CEVNI SISTEM RAUTITAN.

Ko gre za higieno, so zahteve večje –

zlasti pri pitni vodi. Odločite se tudi vi

za inštalacijski sistem, ki izpolnjuje vse

zahteve: RAUTITAN. Sedaj tudi s fi tingi

SX iz legiranega jekla.

Univerzalen. Gospodaren. Varen.

REHAU Gesellschaft m.b.H.

Region Southeast Europe

Industriestraße 17

2353 Guntramsdorf

Österreich

www.rehau.at/rautitan

Instalacijski sistem RAUTITAN lahko dobite pri naslednjih partnerjih v Sloveniji:

THS d.o.o., Zagrebška cesta 28, 2000 Maribor

REVIS d.o.o., Ljubljanska cesta 89, 8000 Novo Mesto

INPOS d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje

INT d.o.o., Zaprta ulica 4, 6310 Izola

Milijoni spojev sistema Rautitan

Avstrijski in nem{ki instalaterji `e dolgo uspe{no uporabljajo sistem Rautitan PX

S spojnimi elementi sistema Rautitan PX so do sedaj izvedli

ve~ milijonov zanesljivih in trajnih spojev

S pomo~jo inovacij in razis-

kav je firma Rehau postala

vodilno podjetje na podro~ju

materialov iz polimerov, ki jih

uporabljajo v gradbeni{tvu,

proizvodnji prevoznih sredstev

in industriji.

Podjetje Knut praznuje letos dvajsetletnico delo-vanja, od ustanovitve pa delujejo na podro~ju obnovljivih energij. Njihova glavna dejavnost je dobava in vgradnja toplotnih ~rpalk, sledi solarna tehnika, zalogovniki toplote, prezra~evanje in pove-zava vseh teh elementov s strojnimi instalacijami.

Odlo~itev za kakovost @e ob ustanovitvi so se odlo~ili, da bodo nji-

hove naprave in storitve visoke kakovosti, enako velja za odnose s kupci. Tudi slu~ajna sre~anja z zadovoljnimi uporabniki potrjujejo njihovo usmeritev. Razen dveh toplotnih ~rpalk, ki so ju morali zamenjati zaradi ognja in poplave, vse ostale po skoraj dveh desetletjih {e vedno dobro delujejo. Na preteklem sejmu Dom so svoj jubilej proslavili z nagradnim `rebanjem, ki ga bodo ponovili tudi na svojem razstavnem prostoru na sejmu Energetika v Celju. Pri tem bodo predstavili {e nekaj novosti, med njimi tudi toplotne ~rpalke ve~jih mo~i, ki so primerne za ogrevanje poslovnih stavb ter ve~stanovanjskih in sakralnih objektov.

Prednosti modularne gradnjeŠvedski proizvajalec je `e v modelih toplotnih ~rpalk z grelno

mo~jo 5/ 8/ 10/ 12 kW iz serije Nibe 1245, uporabil modularni sistem gradnje. Enote zemlja/ voda so namenjene ogrevanju stano-vanjskih hi{, dvostopenjska modularna gradnja pa ima ve~ predno-sti. ^e se hladilni modul slu~ajno pokvari, ga lahko zamenjamo kar med delovanjem ogrevalnega sistema. Nahaja se v ohi{ju, skupaj z drugimi deli te dvostopenjske ~rpalke, menjava pa je izjemno enostavna in hitra. Zaradi tega so stro{ki servisa nizki, zanesljivost delovanja ogrevalnega sistema pa visoka. Ta lastnost je pomemb-na zlasti v objektih, kjer je vgrajenih ve~ toplotnih ~rpalk z ve~ stopnjami mo~i, za rezervni del pa potrebujemo samo en modul. Zamenjava okvarjenega modula traja samo pol ure, serviserji pa imajo nato dovolj ~asa za popravilo v delavnici.

Dvostopenjske iz serije Nibe 1330Namenjene so ve~jim porabnikom toplote ali hladu in bodo

zaradi svoje u~inkovitosti ter enostavnega upravljanja zagoto-

vo navdu{ile nove uporabnike za prestop na obnovljive vire energije. V ~asu, ko se mnogo uporabnikov zaradi zmanj{anja stro{kov odlo~a za daljinsko ogrevanje, se je pokazalo, da je ogrevanje s podtalnico, energetsko vrtino ali zemeljskim kolektorjem ekonomsko celo bolj ugodno. Nibe 1330 ima mnogo prednosti, ki bodo prepri~ale upravljavce ve~jih ogrevalnih ali hladilnih sistemov, da se odlo~ijo za vgradnjo.

^rpalke so dvostopenjske, z dvema kompresorjema, vsak z manj kot 3 kg hladiva, kar bo zlasti ugodno, ko bodo za~eli veljati novi predpisi o varovanju okolja. Z dvema kompresorje-

ma lahko so~asno ogrevamo sanitarno vodo in stavbo na dveh razli~nih temperaturnih nivojih. Mo~ ogrevanja lahko tudi stopnjujemo, s ~imer prihranimo veliko energije za pogon. Vgrajena regulacija omogo~a, da lahko veliki porabniki v

kaskado pove`ejo do 9 dvostopenjskih enot, s ~imer dobijo 18 sto-penj mo~i in {e vi{je prihranke energije.

Še u~inkovitej{a Nibe 1345Ima prav tako dva kompresorja, je modularne izvedbe, deluje

pa izjemno tiho, zato med strokovnjaki velja za najti{jo toplotno ~rpalko v svojem razredu. Na barvnem zaslonu za upravljanje so z logi~nimi simboli prikazane vse informacije o na~inu delovanja, temperaturah, ~asih in drugi podatki. Za upravljanje lahko izberemo jezik, tudi slovenski, programsko opremo pa lahko dopolnimo preko USB priklopa ali priklju~ka na eternet ter pove`emo v omre`je z NIBE Uplink. V seriji Nibe 1354 se nahajajo ~rpalke z mo~jo 24, 30, 40 ali 60 kW. Vse so dvostopenjske, z izmenljivim hladilnim modulom in pripravljene za prihajajo~o povezavo na Nibe Connect. S kaskadnim priklopom devetih toplotnih ~rpalk Nibe 1345 dobimo 18 stopenj, s skupno mo~jo 540 kW, {tevilo COP 4,35 (po EN 14511, B0/W35°C), pa je za pribli`no 10% vi{je kot pri Nibe 1330.

Za ve~stanovanjske objekte ogrevane s toplotno ~rpalko je od Eko sklada mo`no pridobiti nepovratna sredstva v vi{ini 25% investicije. To pomeni za ~etrtino ni`je stro{ke in zagotovo enega od najcenej{ih na~inov ogrevanja za prihodnjih dvajset in ve~ let. •

Drago Škantelj, KNUT d.o.o.

OGREVANJE66

NOVA GENERACIJA DVOKOMPRESORSKIH TOPLOTNIH ČRPALKSerija TČ zemlja/voda (voda/voda) 1345

KNUT d.o.o., Mali Osolnik 17, 1311 Turjak | 01 788 99 16 | info@knut.si | www.knut.si

TOPLOTNE ČRPALKE | www.nibe.si

www.contura.siKAMINI |

Dobrodošli v hiši zaupanja - KNUT

- S svojo tesnostjo primerni tudi za hiše s

prisilnim prezračevanjem

- Preko 70 različnih modelov

- Visoki izkoristki

Švedski kamini Contura - kvaliteta za življenje

Dobrodošli na sejmu Energetika 2012

v hali L1 - razstavni prostor 37

PLOTNIH ČRPALK

- Najtišja na tržišču- Dvokompresorska toplotna črpalka (enostavnejši servis)- Napredna barvna regulacija- Visoki izkoristki

NIBE™ F1345 - zemlja/voda

NIBE™ F2300 zrak/voda- visokotemperaturna do 65°C- najtišja na tržišču (pod 45 dB)- najvišji izkoristki- nova kompaktna notranja enota

NIB

E™ F

2300

NIB

E™ V

VM 5

00

NIB

E™ F

1345

Ob 20 obletnici podjetja Knut bodo tudi na sejmu Energetika pripravili nagradno `rebanje

Toplotna Nibe F1345 s

prigrajenim hladilnim modulom

Knutovih 20 let vgradnje toplotnih ~rpalk

Osnovni namen predstavljenega plo-skovnega ogrevanja je zagotoviti upo-rabniku `eleno udobje, enostavno upra-vljanje sistema ter ekonomi~en izkoristek. Nizkotemperaturni sistemi so predvsem v novogradnjah `e pravilo. Osnova za zago-tavljanje brezhibnega delovanja in dolge `ivljenjske dobe so kvalitetne komponen-te sistemov. Predstavljen sistem Giacoklima predstavlja preizku{eno re{itev.

Na slovenskem tr`i{~u je proizvajalec Giacomini poznan `e 15 let, v svetovnem merilu pa predstavlja vodilno podjetje za proizvodnjo sistemov napeljav za ogrevanje, ohlajanje in napeljavo sanitarne vode.

Razdelilniki za talno in radiatorsko ogrevanjeGiacoklima sistemi pokrivajo sisteme tal-

nega, stropnega in stenskega ogrevanja in

hlajenja z vso potrebno regulacijo le tega. Nabor re{itev nizkotemperaturnih sistemov je {irok saj so v programu razdelilniki za manj{e in srednje sisteme (tipa GIACOMINI R553E, R553FY, R557) pa tudi za ve~je siste-me –industrijski objekti, proizvodnje in trgo-vske hale (tip R53 – modularni razdelilniki).

V proizvodnem programu so tudi sistemi z re{itvami za napeljavo talnega ogrevanja in radiatorskega ogrevanja v enem razdelilniku (osnovna enota R557R).

Pex-b cevi za napeljavo talnega ogrevanjaRazdelilniki v kombinacijami s cevmi

za talno ogrevanje COMO PEX , izolacijo, krogli~nimi ventili, odzra~evalnim komadom ter regulacijo, predstavljajo zaklju~en krog komponent sistema.

Cevi COMO PEX-b s protizra~no zaporo zagotavljajo uporabniku varno in kvalitetno napeljavo talnega ogrevanja. Cevi so fleksi-bilne in enostavne za polaganje, na voljo pa v kolutih 100m, 200m, 400m in 600m.

Izolacijske plo{~eGlede na zahteve sistema, je mo`na tudi

izbira ve~ vrst izolacijskih plo{~ za talno ogrevanje. V standardni ponudbi so debe-line 20 mm (SOLO TOP), 31 mm, 55 mm (COMBI TOP) s trdo PS folijo in negativnim kotom za la`je polaganje cevi. V standar-dnem programu so tudi STIROTAL SILENT plo{~e debeline 47 mm vakuumsko plastifi-cirane s PE folijo.

Elektrotermi~ni pogoni v kombinaciji s sobnimi termostati in modulom PM100Elektrotermi~ni pogoni v kombinaciji

s sobnimi termostati in ostalo regulacijo predstavljajo nadgradnjo sistema talnega ogrevanja in na moderen na~in regulira-jo temperaturo za vsak prostor posebej. Prednost sistemov Giacomini je kompatibil-nost komponent saj se isti elektrotermi~ni pogoni in ostala regulacija uporablja tudi v sistemih radiatorskega ogrevanja in ventil konvektorjev. •

Miha Pivk

INŠTALACIJE 67

1 Razdelilec R553F

3 Odzra~evalni sistem R554L

6 Krogli~ni ventil R259/R789

7 Elektrotermi~ni pogon R473 - R478

8 Modul - PM100P

9 Sobni termostat

Primer vezave termostata preko regulatorja PM 100 do elektrotermi~nih pogonov. Predstavljen sistem zagotavlja neodvisno regulacijo talnega ogrevanja za razli~ne prostore. S tem uporabniku omogo~a prilagoditev ogrevanja prostorov glede na potrebe in `elje. Re{itev zagotavlja udobje in ni`jo porabo energije. Monta`a sistema je eno-stavna, brez potrebnega vzdr`evanja. Napetost elektronskih komponent: 230 V.

LEGENDA

Giacoklima – Giacoklima – sistemi talnega ogrevanjasistemi talnega ogrevanjaGiacoklima – sistemi talnega ogrevanja

Vedno ve~ kupcev se pri izbiri ogrevanja odlo~a za les, zato je podjetje SHT GmbH razvi-lo kaminsko pe~ z ogrevanjem vode, v kateri lahko gorijo tako lesni peleti kot tudi polena.

Prejeta nagrada je {e en dokaz, da je razvoj v podjetju SHT u~inkovit, pravilno usmerjen in temelji na ideji izbolj{evanja energetske u~inkovitosti. Pred nekaj leti je podjetje `e uspe{no predstavilo mo`nost ogrevanja s kombiniranim kotlom thermo-dual TDA.

Samodejen v`ig polen v kaminski pe~i Vario Aqua preko peletnega gorilca ne omogo~a samo udobja, temve~ skraj{a tudi fazo zagrevanja. S tem je poskrbljeno za hitrej{i prehod v normalno delovanje in tako za zmanj{anje {kodljivih emisij med fazo zagrevanja pe~i. Obi~ajne izgube zaradi sevanja kotla v kurilnici v tem primeru ostanejo in se izkoristijo za ogrevanje prostora, v katerem je Vario Aqua name{~en. V primerjavi z ogreva-njem na kurilno olje je ogreva-nje prostorov, ~e `elimo dose~i enak u~inek ogrevanja, z visoko u~inkovito kaminsko

pe~jo na polena ali pelete bistve-no cenej{e. Tak{na kombinacija je najbolj u~inkovit na~in za izkori{~anje lesa kot goriva in zato tudi okoljsko zanimiva.

Pe~ ima mo`nost samodej-ne prepoznave vrste goriva. Ob potrebi po ogrevanju za~ne pe~ delovati na pelete. Takoj, ko so nalo`ena polena, se pri~ne zgo-revanje drv in ko ta dogorijo, pe~ ponovno samodejno deluje na pelete. Ko so polena nalo`ena, senzor za temperaturo plamena, ki je name{~en nad zgoreval-no komoro, zazna nara{~anje temperature. Regulacija preklopi sistem loput za dovajanje zraka, ki se uporablja za oba na~ina delovanja, na gorenje polen. Dovajanje potrebnega primar-nega in sekundarnega zraka v proces zgorevanja glede na na~in delovanja zahteva poseb-no krmiljenje. Sistem regulacije je prav posebno in natan~no zami{ljen.

Zgorevalna komora za pelete se nahaja pod kuri{~em za pole-na. Tak{na konstrukcija dovoljuje po eni strani neposreden v`ig polen, po drugi strani pa zajema plamen gorenja peletov zgoraj

le`e~a polena in s tem opazoval-cu tudi ob delovanju na pelete ponuja privla~en prikaz plamena.

Razlog za razvoj tak{ne kombinirane kaminske pe~i je v nara{~anju {tevila kupcev, ki si `elijo dodatno mo`nost izbire pri ogrevanju na les. Ob~utek ve~je neodvisnosti, daje tej kom-binirani pe~i dodatno vrednost. Druga ciljna skupina kupcev so navdu{enci nad ogrevanjem z lesom, katere je prepri~al samo-dejen v`ig polen preko peletne-ga gorilca.

Vsak kotel na polena potre-buje zalogovnik vode, tako je tudi pri tej kaminski pe~i. Za delovanje v peletnem na~inu so v SHT-ju dodatno razvili lasten

optimiran sistem upravljanja z zalogovnikom.

Glavna razlika v na~inu zgo-revanja med pe~jo Vario Aqua in kotlom TDA je v gorenju polen. TDA je uplinjevalni kotel, v Vario Aqua pa polena gori-jo na klasi~en na~in. Prednost kombiniranega sistema v eni napravi je ta, da ostane preo-stala toplota za naslednji proces ogrevanja bistveno bolj upo-rabna. V pe~i se nahaja kako-vosten ognjeodporen beton, ki razpolo`ljivo toploto odli~no zadr`i v zgorevalni komori. V`ig polen se izvede samodejno in skraj{a za~etno dobo, v kateri se ustvarjajo neugodne emisije. Pri kombiniranemu sistemu je skupno delovanje neposrednej{e in u~inkovitej{e. Odlo~ilno za visok izkoristek pri obeh na~inih gorenja je v lo~enih zgorevalnih komorah, ki so optimalno pri-lagojene na zgorevanje pelet in polen. •

Andrej Gruden

OGREVANJE68

Kaminska pe~ Vario Aqua na sejmu Energiesparmesse prejela nagrado Energie Genie

Kombinirana pe~ Vario Aqua z mo~jo 15kW

Prednosti Vario Aqua:- uporabna za nizkoenergijske

in enodru`inske hi{e

- ogrevalna mo~ do 14,9 kW

- dve lo~eni zgorevalni komori

- celi~na zapora proti

povratnemu ognju

- samodejni v`ig polen preko

zgorevalne komore pelet

- dol`ina polen 1/3 m

- razmerje oddajanja energije

zrak / voda: 20% / 80%

- zalogovnik za pelete 37kg

Cene so `e tako viso-ke, da `e presegajo finan~ne zmo`nosti mnogih gospodinj-stev po Sloveniji. Uporabniki i{~ejo alternativne vire ogreva-nja in najve~krat je to biomasa. Predvsem lesni peleti so zanimi-vi, ker ohranjajo precej{njo raven avtomatike, ki so jo uporabniki navajeni pri kurilnem olju (za razliko od kurjenja drv), obenem pa v ve~ini primerov pravzaprav niti ni potrebe po zamenjavi obstoje~ega kotla. Potrebno je le dodatno namestiti sistem za kurjenje pelet, katerega glavni del predstavlja gorilnik na pelete.

Izberite ustrezen gorilnikV grobem lo~imo gorilnike

na pelete v dve skupini: take s hlajeno gorilno komoro in tiste z nehlajeno komoro. Nehlajeni gorilniki so enostavnej{e kon-strukcijske izdelave (in zato pra-viloma tudi cenej{i), vendar so primerni le za kotle v ve~jimi kuri{~i, kot so kotli za kurjenje trdih goriv, medtem ko pri speci-alnih kotlih za kurilno olje njiho-va namestitev ne pride v po{tev. Po drugi strani pa se gorilnike z hlajeno gorilno komoro dr`i vtis, da so zahtevni za monta`o.

Med hlajenimi gorilniki izstopa gorilnik Fenix, katere-ga konkuren~na prednost pred ostalimi je ravno v enostavno-sti vgradnje na obstoje~e kotle (tudi specialne kotle na kurilno olje). To omogo~a inovativno zasnovana gorilna komora, ki je zra~no hlajena, tako da se ob namestitvi ne posega v vratca kotla, saj se gorilnik enostavno prisloni/pritrdi na vratca (odprti-na v vratcih mora biti 110 mm). Za hlajenje gorilne komore se

sicer uporabi zrak, ki se ga v gorilno komoro vpihava zaradi samega gorenja. S tem, ko ta je isti zrak speljan po zuna-njem obodu gorilne komore, se segreje (in obenem tako hladi komoro), kar {e izbolj{a kva-liteta gorenja lesnih plinov v sami gorilni komori, obenem pa ne prihaja do toplotnih izgub. Gorilnik odlikuje tudi napreden v`igni sistem, ki zagotavlja izre-dno hiter v`ig pelet (v eni sami minuti) ob minimalni porabi elektri~ne energije.

Gorilnik Fenix ima vgra-jen elektronski krmilni sistem, ki omogo~a enostavno in u~inkovito uravnavanje delo-vanja gorilnika (vklapljanje in izklapljanje gorilnika po potrebi ter prehod med razli~nimi re`imi delovanja) in natan~no nastavi-tev delovanja, saj ima uporabnik mo`nost spreminjanja okoli 15 razli~nih parametrov, da goril-nik prilagodi delovanju lastnim potrebam.

Zahteve za monta`o Obstajajo sicer dolo~ene

omejitve glede monta`e goril-nika Fenix na obstoje~e kotle. Na~eloma so vsi kotli na drva ali kombiniranih kotlov drva/olje primerni za monta`o gorilnika, je pa potrebno zagotoviti 60 cm prostora od vratc (tudi v smeri njihovega odpiranja).

Pri kotlih namenjenim izklju~no za kurilno olje, pa so omejitve ve~je. Poleg zagoto-vitve potrebnega prostora od kotla (60 cm), mora biti globi-na kuri{~a minimalno 35 cm, izpu{na cev kotla za dimne pline pa premera vsaj 130 mm. Priporo~ljivo je, da ima kotel neke vrste vratca, ki se odpi-rajo na te~aje, ker bo ~i{~enje pepela s tem precej la`je (upo-rabnik mora ra~unati na ~i{~enje

vsaj enkrat tedensko, ob najbolj mrzlih tednih tudi pogosteje), obenem pa je priporo~ljivo, da je kotel po mo~i nekoliko ve~ji od dejanskih potreb gospodinjstva, ker bodo s tem izkoristki vi{ji. Za grobo oceno potrebne naziv-ne mo~i v kW lahko vzamemo povpre~no letno porabo kurilne olja v litrih, to {tevilko delimo z 100 in pri{tejemo 10.

Gorilnik se dobavi sku-paj s transporterjem za pelete (pol`em), ki skrbi za doziranje pelet v gorilnik. Uporabnik tako potrebuje le {e primerno posodo, ki bi slu`ila kot zalogovnik za pelete, in seveda nabavo ustre-zne koli~ine in kvalitete pelet pri enem od {tevilnih ponudnikov v Sloveniji in `e je pripravljen na precej cenej{i na~in ogrevanja. •

Damjan Nemec

OGREVANJE 69

Enostaven priklop gorilnika Fenix naobstoje~e kotle (kombinirane ali na kurilnoolje) brez posebnih posegov.

Napreden v`igni sistem, ki zagotavljanajhitrej{i v`ig ob minimalni porabi energije.

Invativno zasnovana gorilna komora,ki zagotavlja dalj{o `ivljensko dobo takogorilnika kot samega kotla.

RAZVOJ OKOLJU PRIJAZNIH TEHNOLOGIJ IN PROIZVODOVInovateh d.o.o., Martinjak 81, 1380 CerknicaTel.: 051 683 699, del. ~as: vsak delavnik od 13:00 do 16:00

Ve~ informacij na:

www.inovateh.siinfo@inovateh.si

Zanimiva alternativa vse dra`jemu kurilnemu olju

Primer monta`e gorilnika na pelete Fenix na specialni kotel za kurilno olje

Cene naftnih derivatov, in s tem tudi kuri-

lnega olja, {e kar naprej rastejo in ni

izgledov, da bi se kaj kmalu ustalile, kaj {ele

spustile na ravni izpred leta ali dveh.

KOGENERACIJA70

Fakulteta za {port v Ljubljani je od predlani bogatej{a za ve~jo kogeneracijsko enoto, kapacitete 140 kWe/207 kWth, s kate-ro letno proizvedejo 1.660 MW toplote, letni energetski prihra-nek zna{a 20%, prihranek emisij pa celih 255 ton na leto.

Soproizvodnja toplote elektri~ne energije, kraj{e sopro-izvodnja (SPTE) ali kogeneracija, je proces so~asnega pretvarja-nja energije goriva v toploto in elektri~no energijo. So~asna izraba goriva za pridobivanje toplotne in elektri~ne energije omogo~a velike prihranke pri-marne energije ter zmanj{anje stro{kov energetske oskrbe, brez spreminjanja proizvodnih proce-sov. SPTE naprava je primerna za vse vrste objektov, tako za javne kot zasebne. Optimalna velikost oz. mo~ SPTE je odvisna od toplotnih potreb oz. porabe toplote v objektu. Javni objek-ti so dober primer u~inkovite rabe energije, kjer se javni sektor odlo~i za lastno investicijo v SPTE ali pa za izvedbo preko javno zasebnega partnerstva (JZP). Za tak{en na~in investicije s pomo~jo JZP so se v letu 2010 odlo~ili na Fakulteti za {port v Ljubljani.

S kogeneracijo pokri-vajo ve~ kot polovico potreb po toplotiPodjetje Energen d.o.o. je

investitor v napravo SPTE veli-kosti 140 kWe/207 kWth, njeno delovanje pa dosega 7000 obra-tovalnih ur na letni ravni s koge-neracijo pokrivajo ve~ kot polovi-co potreb po toploti. Proizvedena toplota se porablja za ogrevanje in toplo sanitarno vodo, proi-zvedena elektri~na energija pa se porablja za lastne potrebe skoraj v celoti, pri ~emer se ustvarjajo dodatni prihranki. Pri delovanju SPTE in proizvodnji elektri~ne energije prihaja tudi do prese`ka potreb, zato Fakulteta za {port vi{ke neporabljene elektri~ne energije oddaja v distribucijsko omre je ter tako skrbi za dodatno energetsko u~inkovitost. SPTE na Fakulteti za {port letno proizvede 1.660 MW toplote, letni prihra-nek energije na ra~un elektri~ne energije in toplote pa zna{a 20 %. SPTE pomembno prispeva k ni jemu dele`u emisij v ozra~je, saj prihranek emisij CO2 zna{a 255 ton na leto. Podjetje Energen d.o.o. na Fakulteti za {port opra-vlja servisne storitve SPTE in ima popoln nadzor nad delovanjem naprave 24 ur dnevno. S tak{nim spremljanjem podatkov in urnimi

analizami delovanja naprave SPTE je Fakulteti za {port omogo~eno doseganje {e ve~jih prihrankov na letni ravni in u~inkovitej{e delo-vanje SPTE.

Glede na vse ve~ji pomen ozave{~anja pomena u~inkovite rabe energije in vloge pri izobra`evanju na omenje-nem podro~ju, so umestitve SPTE v izobra`evalne insti-tucije priporo~ljive, saj so le-te med ve~jimi porabniki energije. Investicija v tak{ne sisteme je pomembna predvsem z vidika pomena energetske u~inkovitosti posamezne izobra`evalne institu-cije, ki je na nek na~in tudi vzor vsem drugim javnim institucijam.

Podjetje Energen, d.o.o. je med drugim uspe{no umestilo SPTE naprave tudi v naslednje {ole oz. izobra`evalne institucije, kot so Osnovna {ola Škale v Velenju, Osnovna {ola Stra`i{~e v Kranju, Osnovna {ola Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, Osnovna {ola Komenda, osnov-na {ola Zalog ter Dija{ki in {tudentski dom Novo mesto.

Za podrobnej{e podatke o delovanju kotlovnice oz. sopro-izvodnje toplote in elektri~ne energije se lahko obrnete na

Energen d.o.o., Tehnolo{ki park 21, Ljubljana (www.energen.si). Podjetje Energen, d.o.o. je namestilo preko 30 soproizvo-dnih enot v Sloveniji tako v jav-nem kot zasebnem sektorju, kar jih uvr{~a na 1. mesto med vsemi ponudniki tovrstnih storitev. V podjetju vam nudijo brezpla~no tehni~no analizo mo`nosti ume-stitve soproizvodnje toplotne in elektri~ne energije v va{ objekt, zato jih kontaktirajte na tel. {t. 0599 66 587 •

Soproizvodnja toplote in elektri~ne energije v ve~jem javnem objektu

SPTE na Fakulteti za {port

SPTE na Fakulteti za {port

Podjetje INDEMA Eko d.o.o. iz Kopra se ukvarja predvsem z obnovljivimi viri energije. Solarni sistemi, pe~i in kamini na pelete in drva ter toplotne ~rpalke, zagotovo pripo-morejo k udobnemu bivanju in prihranku energije ter denarja.

Zaradi vse vi{jih cen nafte, zemeljske-ga plina in elektri~ne energije je modra odlo~itev izkoristiti brezpla~no energijo – sonce – in obnovljive vire energije, katere ima Slovenija v izobilju.

S son~nimi kolektorji Teknoenergy in zalogovnikom tople vode, tako imenovanim Fresh Water, poleg tople sanitarne vode nudimo podporo ogrevalnemu sistemu, kar nam omogo~a prihranek do 60% energije za ogrevanje. Fresh Water je novost na na{em tr`i{~u. O kvaliteti izdelkov Teknoenergy pri~a tudi garancijska doba, ki zna{a 10 let na zalogovnik Fresh Water ter od 5 do 10 let na solarne panele.

Zalogovnik zagotavlja vedno sve`o toplo sanitarno vodo in ne dopu{~a nastaja-nja vodnega kamna ter razvoj legionele,

vse potrebne komponente ima vgrajene na samem zalogovniku, tako da potrebujemo samo {e povezavo panelov z zalogovni-kom. To poenostavi in skraj{a ~as monta`e. Teknoenergy solarni sistemi so primerni za ve~je porabnike sanitarne vode (vrtce, {ole, hotele, zdravstvene ustanove, itd...) , ker sistem ne potrebuje toplotnih {okov za prepre~evanje legionele.

Novost so tudi pe~i na pelete za central-no ogrevanje proizvajalca I.R.C. pri katerih je temperatura v izgorevalni komori 1200°C ob normalnem delovanju. To nam omogo~a uporabo vseh vrst peletov neodvisno od vrste proizvajalca ali tipa lesa.

Podporo solarnemu sistemu dajemo z eta`nimi pe~mi na pelete, hidro kamini na drva, kotli za kurilnico, toplotnimi ~rpalkami ali obstoje~imi pe~mi centralnega ogrevanja.

Na Ferrarski 10 v Kopru si kupci lahko ogledajo nekaj razstavnih modelov in se posvetujejo glede pravilne rabe obnovljivih virov energije.

Lahko nam pi{ejo preko elektronske po{te indema@siol.net ali pokli~ejo preko telefo-na 031 298 377 ali 05 639 38 65. •

Izkoristite brezplačno sonce in obnovljive vire energije

s kombinacijami : - solarni paneli in peči na pelete ali drva

- solarni paneli in toplotna črpalka PRIHRANITE NAJVEČ DENARJA !

+ ali + = PRIHRANEK ENERGIJE in

PRIJETNO BIVANJE

NUDIMO : - dostavo in vgradnjo solarnih panelov, peči na pelete ali drva - priklop s prvim zagonom in servis - izdelavo napeljav za talno in radiatorsko ogrevanje - predelavo centralno ogrevalnih napeljav - pomoč pridobitve nepovratnih sredstev s strani Eko sklada - pregled stavb in naprav s termovizijsko kamero

Zmanj{ajte stro{ke ogrevanja

In{talaterjem nudimo dodatne popuste

Študije znanstvenikov zdru`enih v organizaciji IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change), so izjemno obse`ne. Zaradi ob{irnosti in velike koli~ine podatkov je potre-ben poglobljen {tudij teh podatkov. Napovedi so osnovane na izra~unih in primerjavah razli~nih simulacijskih programov. Spremembe se dogajajo hitreje kot so mislili, predvidevanja pa se izkazujejo za pravilna. Kdor se `eli poglobiti v scenarije jih najde na www.metoffice.gov.uk/climate-change/policy-relevant/obs-projections-impacts

Dogodki po dr`avahLani je britansko ministrstvo za Energijo in klimatske spre-

membe naro~ilo Met Office (ena vodilnih svetovnih ustanov za vremenske in klimatske napovedi), da zbere znanstveno zane-sljive in nepristranske informacije o fizikalnih vplivih podnebnih sprememb za 23 dr`av. Pri tem so uporabili izsledke IPCC in najnovej{e meritve, ter jih zdru`ili v kraj{a poro~ila, ki zajemajo samo dogodke na ozemlju posamezne dr`ave. V njih so zajeti opisi vremena in klime, temperaturne razmere, preskrba z vodo in hrano. Slovenije, Avstrije ali Švice ni v teh ocenah, saj lahko majhne dr`ave o bodo~ih razmerah sklepajo na osnovi poro~il o ve~jih sosedah. Ocena za Italijo obsega 135, za Kitajsko 160 stra-ni. V poro~ilih na{tevajo samo klimatska dejstva in ne ocenjujejo posledic pojavov. Na primer, da bodo~a vro~a poletja pomenijo porast {tevila smrti zaradi vro~inskih udarov in podobno.

Klimatska prihodnost Nem~ijeZadnjih 50 let se Nem~ija vztrajno ogreva. Število hladnih dni

in no~i mo~no pada, poletne temperature pa rastejo. Pridelki `ita, koruze, vina in sadja bodo rasli, ~e vplivi ozona in CO2 ne bodo povzro~ili ve~jih motenj. Kljub temu v prihodnjih 40 letih ni pri~akovati zmanj{anja prehranske varnosti, zlasti zaradi mo~i gospodarstva in prilagodljivosti. Okrog 2100 bo 40% prebivalstva ~utilo pomanjkanje pitne vode, saj bo vzhodni del podvr`en pogostim poletnim su{am. Pozimi morajo pri~akovati pove~ano {tevilo poplav zaradi padavin, glavni spro`ilec poplav bo Ren, kar se bo pospe{ilo v drugi polovici stoletja. Rast morske gladine bo povzro~ila preselitev okrog 300.000 ljudi, ~e pred tem ne bodo ukrepali in zgradili nasipov.

Italija na kratkoSe ogreva, saj je hladnih dni in no~i vse manj. Vsi modeli

predvidevajo rast povpre~ne temperature za 3,5°C, kar je ogro-mno. Pridelki ri`a, p{enice in oliv bodo rasli, koruze pa padali. Do 2050 ne pri~akujejo ve~jih problemov s prehrano, nato jo bodo morali uva`ati. Jug Italije bo postal izjemno su{en, sever-nemu pa grozi pove~anje {tevila poplav zaradi mo~nega de`ja, sledile bodo poplave rek, ~eprav bo povpre~na koli~ina vode v rekah ves ~as padala. Zaradi nara{~anja gladine morja bo potreb-no preseliti 513.000 prebivalcev. Število mo~nih neviht se bo pove~alo v severnem delu, vzhodna obala bo su{na, zahodna pa bolj de`evna. Ribi{tvo do 2050 ne bo prizadeto.

Kaj pa ZDA Podro~je se bo enako kot v Evropi ogrelo, povpre~no za rekor-

dnih 4 do 4,5°C. Pridelki koruze, soje in ri`a bodo padli, pogoji kmetovanja bodo, razen na majhnih podro~jih, slab{i. Lastna pre-skrba s hrano je zagotovljena {e za 40 let, zlasti zaradi mo`nosti za uvoz, re{itev je tudi preusmeritev za prebivalce in ne za `ivin-sko krmo. Dr`ave imajo `e danes probleme s pitno vodo, su{e pa bodo {e {tevil~nej{e. Število in mo~ ciklonov se bo pove~alo, prav tako nastala {koda. Poplave zaradi dolgotrajnih de`evij pri~akujejo na severovzhodu, poplave rek pa bodo zaradi velikosti ozemlja uravnote`ene, nekje ve~, drugje manj. ZDA so zelo ob~utljive na rast gladine morja, do 2070 bodo morali preseliti 13 milijonov ljudi. •

Tihec

PODNEBNE SPREMEMBE72

Scenariji so `e napisani

S tem so mi{ljeni bodo~i dogodki, ki bodo

zaradi klimatskih sprememb vplivali na

razmere v posameznih dr`avah.

Napoved pove~anja {tevila su{nih mesecev v ZDA izra~unano na osnovi 30 letnega povpre~ja

Število toplih dni in toplih no~i v Nem~iji `e desetletja vztrajno raste

Koli~ine padavin in nivo podtalnice v preteklih 50 letih po~asi a vztrajno padajo. Strokovnjaki agencije RS za okolje poudarjajo, da imamo opravka s tremi vrstami su{e, meteorolo{ko, hidrolo{ko in kmetijsko. Sedanja su{a se vle~e `e od lanske jeseni, zaradi tega se zaloge niso napolnile in {estmese~na su{a traja naprej.

Edina re{itev – zbiranje de`evniceKljub opozorilom klimatologov, ki so bila zlasti pogosta ob kata-

strofalni su{i 2003, se nih~e od odgovornih ni zganil. Zgradili nismo nobenih zajetij ali vodnih zadr`evalnikov, zato tudi sedaj nimamo nobenih rezerv. Prebivalci nimamo druge mo`nosti zajemanja vode, kot s prestrezanjem de`evnice. Pred leti smo poudarjali, da je to koristno zaradi manj{ih stro{kov ob pla~evanju porabe vode, saj se v {tevilkah na polo`nici skrivajo tudi pristojbine za kanalizacijo in ~i{~enje odplak. Danes je motiv druga~en, saj zajemanje de`evnice priporo~amo zaradi mo`nega pomanjkanja vode, ne glede na njeno ceno. Zbiranje in uporaba de`evnice ima vrsto ugodnih u~inkov, med njimi varovanje nivoja in ~istosti podtalnice pa tudi prehranske neodvisnosti. Na osebnem nivoju je to voda za zalivanje vrta, na kmetijskem pa gradnja velikih, ve~stokubi~nih zalogovnikov in nape-ljevanje namakalnih sistemov.

Samo~i{~enje v doma~em rezervoarjuPrva stopnja ~i{~enja se dogaja ob pretakanju de`evnice iz `leba.

Voda pri tem te~e preko filtrirnega sistema v rezervoar, umazanija in majhna koli~ina vode pa v kanal. Drugo stopnjo omogo~a vsto-pna cev v rezervoar, z du{ilnim doto~nim nastavkom na spodnjem delu. Ta prepre~i nepotrebno vrtin~enje, dodatno dovede kisik in omogo~a, da se majhni delci umazanije usedejo na dno, zaradi ~esar voda ostane ~ista in sve`a. Tretjo stopnjo omogo~a preto~ni sifon. Iztekanje zgornjega sloja vode odstrani delce, ki so la`ji in plavajo na povr{ini. Redni pretok iz rezervoarja je zelo pomemben za dobro kakovost vode, to pa dose`emo z izbiro prave velikosti. ^etrto sto-pnjo omogo~a odvzem vode s plovcem 10 cm pod gladino, kjer je kakovost vode najbolj{a.

Podzemni za neopore~no vodoNadzemne zbiralnike de`evnice vedno postavimo v senco, stene

pa naj bodo ~im bolj neprepustne za svetlobo. Namenjeni so pre-strezanju kratkotrajnih zalog vode za zalivanje. Za resno zbiranje in shranjevanje de`evnice pa so primerni samo podzemni zbiralniki. Plast zemlje jih {~iti pred svetlobo in pregrevanjem, voda v njih pa bo vse leto imela od 8 do 12°C. S tem zavremo rast alg in mikroorganiz-mov, zato bo voda primerna za ~i{~enje, izpiranje strani{~ in pranje perila. Mehka voda se odli~no obnese v pralnem stroju, perilo bo z manj pra{ka bolje oprano in mehkej{e. Tudi pomisleki glede bakterij so neosnovani, saj slednje lahko zaidejo v stroj samo z umazanim perilom in ne z de`evnico.

Enostaven in pregleden sistem Za namakanje vrtov zadostuje `e enostavna in cenovno ugodna

re{itev. Vodo odvzemamo s ~rpalko, ki stoji poleg rezervoarja, in ima start-stop avtomatiko v rezervoarju ali v hi{i (sistem Carat). ^e bomo vodo uporabljali tudi v stavbi, potrebujemo hi{no ~rpali{~e, ki porab-nike preko dvojnih cevovodov oskrbuje z de`evnico. ^e se rezervoar izprazni, hi{no avtomatsko ~rpali{~e s preklopom na vodovodno omre`je samodejno oskrbi sistem s pitno vodo. Najbolj{o kakovost vode dose`emo {e z vgradnjo mikrofiltra s povratnim izpiranjem. Cenej{a izvedba nima avtomatskega preklopa med de`evnico in pitno vodo, saj ob praznem rezervoarju ro~no preklopimo ventile v hi{i.

Pomemben je {e pravilen izra~un velikosti rezervoarja, ki je odvisen od koli~ine padavin, velikosti strehe in potreb uporabnika, program in podatki o vseh proizvodiuh se nahajajo na www.cistil-nenaprave-dezevnica.si •

Su{a po~asi prihaja v de`elo

Predvidevanja, da bodo podnebne spre-

membe prihajale neopazno, bo potreb-

no ~im prej pozabiti.

Dva `lebna in podzemni filter za odstranjevanje umazanije iz de`evnice

Nov plo{~at podzemni rezervoar olaj{a transport in vkopavanje

Vaillant, eden vodilnih Evropskih proizva-jalcev ogrevalne tehnike, s sede`em podjetja v Remscheidu v Nem~iji, je v zadnjih letih svoj razvoj usmeril v obnovljive vire ogreva-nja. V eni od svojih tovarn, v Gelsenkirchnu, ima postavljeni moderni proizvodni liniji za toplotne ~rpalke in son~ne kolektorje ter testni laboratorij z namenom vpogleda in pregleda nad kakovostjo svojih izdelkov in mo`nosti dodatnih izbolj{av svojih naprav. Ker si Vaillant `eli ostati na ~elu proizvajal-cev naprav, ki izkori{~ajo obnovljive vire, je dodatne izbolj{ave naprav mo~ pri~akovati v kratkem ~asu.

V svojem prodajnem programu vam nudimo toplotne ~rpalke za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, ki so po svo-jih karakteristikah med vodilnimi na svetu. V zadnjih letih je Vaillant nadgradil toplotne ~rpalke z visoko u~inkovitimi ~rpalkami, tako za ogrevalni krog kot tudi za krog glikola pri toplotnih ~rpalkah zemlja-voda in zrak-voda in s tem pove~al grelno {tevilo pri toplotnih ~rpalkah za pribli`no 0,5. Tako je Vaillant `e sedaj pripravjen na uveljavitev direktive ErP, ki za leto 2013 predpisuje obvezno vgradnjo energijsko var~nih in u~inkovitih komponent v elektronske napra-

ve. Z nakupom toplotne ~rpalke Vaillant tako res dobite moderno ogrevalno napravo, ki prehiteva celo trenutne zahteve Evropske zakonodaje in v celoti izpolnjuje slogan podjetja - Vaillant misli vnaprej.

Podalj{ana garancijska doba za paketni nakupKer pri Vaillantu mislimo na svoje upo-

rabnike in ker spo{tujemo zaupanje svojih strank, jim to izkazujemo s podalj{anjem garancijske dobe ob nakupu toplotne ~rpalke geoTHERM skupaj z zalogovnikom ogrevalne vode allSTOR ter vsebnika tople sanitarne vode geoSTOR. Ob t.i. paketnem nakupu se splo{na garancijska doba iz dveh let samodejno podalj{a na pet let, medtem ko se garancija na kompresor podalj{a iz pet na deset let. O kakovosti naprav Vaillant se lahko prepri~ate tudi na podlagi subvencij Eko Sklada, saj ste z nakupom na{e toplo-tne ~rpalke upravi~eni do najvi{jih subvencij za toplotne ~rpalke – 2.500 € za zemlja-voda in voda-voda ter 1.500 € za toplotno ~rpalko zrak-voda.

Solarni sistem, z za{~itopred pregrevanjemBli`ajo se son~ni dnevi in ker vam sonce

svoje energije ne zara~unava, vam pri Vaillant ponujamo sistem za pripravo tople sanitarne

Vaillant, vodilni evropski proizvajalec ogrevalne tehnike, vam kot kot prvi na sloven-skem tržišču nudi toplotne črpalke geoTHERM /3 z vgrajenimi visoko učinkovitimi črpalkami za ogrevanje in krog slanice. Zaradi tega je izboljšan izkoristek toplotne črpalke za 0,5.Vse nove modele toplotnih črpalk Vaillant geoTHERM najdete tudi na spletni strani Eko Sklad j.s. in ste ob vgradnji naprave upravičeni do subvencije države.Za več podatkov o novih toplotnih črpalkah serije /3 in tudi drugih napravah Vaillant, smo vam na voljo na info@vaillant.si

Ker vemo, kako se prihrani.

Zakaj Vaillant?

Vaillant skrbi za okolje in razvija nove sisteme

auroSTEP plus 2.250

75

vode, ki samodejno prepre~uje pregrevanje sistema, zaradi ~esar pride do uni~evanja solarne in posledi~no slab{ega izkoristka celotnega solarnega sistema. Vaillant auroSTEP solarni sistem je opremljen z varovanjem pred pregrevanjem in deluje na principu »drainback« kar pomeni, da je v sistemu me{anica solarne teko~ine in zraka, zato sistem nikoli ne gre v stagnacijo oz. ne »zakuha«. Sistem je zasnovan na na~in, da se v trenutku, ko se dose`e `elena temperatura vode v vsebniku, kolektorsko polje izprazni in vsa solarna teko~ina izte~e v izmenjevalec v vsebniku. S tem varujemo teko~ino pred pregreva-njem in ne potrebujemo dodatnih hladilnikov, razteznih posod ali druga~nih re{itev, ki varujejo tla~ne sisteme pred »kuhanjem«, kar ima za posledico prihranek prostora kot tudi denarja.

auroSTEP sistem je sestavljen iz treh osnovnih komponent: vseb-nika sanitarne vode, cevne povezave in son~nih kolektorjev. Vsebnik je lahko monovalenten z `e vgrajenim elektri~nim grelcem ali biva-lenten (dva izmenjevalca) in ima mo`nost povezave na obstoje~i ali novi ogrevalni sistem. Na sprednji strani ima avtomatiko, ki uravnava delovanje sistema po nastavljenih ~asovnih terminih, upravlja s ~rpalkami, ki so vgrajene v samem vsebniku, samodejno izra~unava solarni doprinos in ima diagnosti~ni menu. Velikost sistema je `e pred projektirana in se izbere v odvisnosti od {tevila stanovalcev oz. njihovih potreb. Na voljo sta dve velikosti vsebnikov 250 litrski z dvema kolektorjema oz. 350 litrski s tremi plo{~atimi kolektorji auroTHERM VFK 135 D/VD.

Prednosti auroSTEP sistema so v enostavni in hitri vgradnji, sistem je ob dobavi `e napolnjen s solarno teko~ino, zmanj{anem {tevilu komponent, la`jem in predvsem cenej{em vzdr`evanju, obli-kovalsko nagrajenem vsebniku in kar je najpomembneje, pri vgradnji auroSTEP solarnega sistema lahko brezskrbno u`ivate v brezpla~ni oskrbi s toplo sanitarno vodo, brez razmi{ljanja o pregrevanju siste-ma, tudi ko u`ivate na svojem zaslu`enem letnem dopustu.

Edini pogoj za delovanje sistema je upo{tevanje padca pri in{talaciji solarnih cevi, kar pomeni, da je potrebno omogo~iti praznjenje kolek-torskega polja. To pa dose`emo z minimalno 3% naklonom od kolek-torjev, na strehi, proti vsebniku tople sanitarne vode. Tudi z auroSTEP sistemom ste upravi~eni do subvencij Eko Sklada in sicer 150 €/m2 povr{ine plo{~atega kolektorja auroTHERM VFK 135 D/VD.

Za ve~ informacij o Vaillant geoTHERM toplotnih ~rpalkah, auro-STEP sistemu in o ostalih sistemih ter napravah obi{~ite www.vaillant.si oz. se obrnite na predstavni{tvo Vaillant d.o.o., preko elektronske po{te info@vaillant.si ali preko telefona na 01/280 93 40.

Ve~ino naprav iz na{ega prodajnega programa si lahko ogledate tudi v na{em razstavnem salonu, zato vabljeni na predstavni{tvo Vaillant na Dolenjski cesti 242b v Ljubljani. •

Mitja Jane`

Vgrajena solarna avtomatika na vsebniku STV

Nagrajeni design vsebnika se “zlije” z notranjo opremo

Vsebnik tople sanitarne vode VIH SN

Odprti kamini imajo poleg minimalne-ga izkoristka {e nekaj pomanjkljivosti, ki odlo~ilno vplivajo na uporabo. Odra`ajo se predvsem v tem, da odprtih kaminov ni mogo~e kuriti brez nenehne prisotnosti in nadzora (nevarnost po`ara), treba je upo-rabljati drva, ki pri izgorevanju ne praske-tajo (breza), uporabljati je treba za{~itne

stene ali mre`e in ni se mogo~e izogniti vonju po dimu tudi takrat, ko kamina ne uporabljamo.

Ob neugodnih vremenskih razmerah ponavadi kadijo in se vonj po dimu raz{iri po celem stanovanju. Zaradi njegovih pomanjkljivosti ga zelo redko uporablja-mo in ga imamo samo za okras.

Seveda se nam ob vseh na{tetih pomanjkljivostih zastavlja vpra{anje, ali lahko odprti kamin brez velikih gradbenih posegov spremenimo v kurilno napravo, ki bo imela primerne ogrevalne sposobnosti, pri tem pa odpravila na{tete pomanjklji-vosti?

Obstajajo re{itve, s katerimi spremenimo odprto kuri{~e brez nadzorovanega gorenja z minimalnimi ogrevalnimi sposobnostmi v zaprto kuri{~e z nadzorovanim gorenjem z ogrevalno sposobnostjo in izkoristkom okoli 75 %, pri tem pa zunanjo oblogo in obliko pustimo nedotaknjeno. Naj opozo-rimo, da samo vgraditev vrat v odprtino kamina ne zagotavlja teh lastnosti.

Na slovenskem trgu je mo`no dobiti kuri{~a, ki so namenjena sanaciji odprtih kaminov, priznanega proizvajalca SUPRA iz Francije. Kuri{~a imajo vgrajeno regula-cijo dotoka zgorevalnega zraka in ventila-torje s toplotnimi senzorji. SUPRA Francija izdeluje »kasete« s tremi razli~nimi merami in mo~mi: »Inserts Turbo« 634 mo~i kW, 644 mo~i 7 kW in 654 mo~i 9 kW. Podrobne dimenzije so v preglednici.

Glede na dimenzijo odprtine na{ega odprtega kamina ({irina x vi{ina x glo-bina) izberemo najprimernej{o kaseto in jo vgradimo po postopku, prikazanem na skicah od 1 do 4. Za delovanje ventilator-jev in toplotnih senzorjev je treba v odda-ljenosti okoli metra od kuri{~a zagotoviti elektri~ni priklju~ek napetosti 220V.

Med vgrajenim kuri{~em in obstoje~o oblogo je v ve~ini primerov treba vgraditi dodatno oblogo v izvedbi in z materiali, ki so lahko enaki uporabljenim materialom ali z druga~nimi.

Za sanacijo odprtih kaminov je mo`no vgraditi po merah izdelane kaminske kase-

OGREVANJE76

Notranji odprti kaminiKako jih spremeniti v kurilno napravo za ogrevanje

Notranji odprti kamin

je kurilna naprava,

namenjena ustvarjanju

ugodja neposrednega stika

z ognjem. Njegove ogre-

valne sposobnosti so zelo

omejene, saj oddaja toploto

s sevanjem samo skozi

prosto kurilno odprtino,

konvekcijskega oddajanja

toplote pa prakti~no ni ali je

tako majhno, da ni omembe

vredno. Toplotni izkoristki so

samo okoli 15 do 20 %, kar

nam `e pove, da ta izvedba

ni primerna za ogrevanje

prostorov.

Dimenzije kaset SUPRA

Na~in delovanja

kasete SUPRA

SUPRA kaseta

MODEL 634 -6 kW 644-7 kW 654-9 kW

H’ 530 mm 600 mm 690 mm

H 500 mm 580 mm 670 mm

B’ 650 mm 720 mm 720 mm

B 630 mm 700 mm 700 mm

T 415 mm 470 mm 470 mm

te firme SCHMID iz Nem~ije, ki segrevajo prostor z naravnim kro`enjem zraka, torej brez ventilatorjev in toplotnih senzorjev, zato je pri vgraditvi teh kaset regulacija ogrevanja nekoliko omejena, za svoje delovanje pa ne potrebujejo elektri~ne energije.

Vgraditev kaset oziroma kuri{~ za sanacijo odprtih kaminov prepustite stro-kovnjakom. Strokovno vam bodo sveto-vali glede mo`nosti izbire in vgraditve primerne kasete z ozirom na kamin, ki ga je treba sanirati, primerno preuredi-li in dimenzionirali dotok izgorevalnega

zraka in seveda dobavili in vgradili kurilno napravo skladno z dolo~ili EN standarda. Poobla{~eni prodajalec, monta`er in ser-viser za podro~je Slovenije za oba proi-zvajalca je dru`ba Pe~i-Keramika, d.o.o. iz Novega mesta. •

PE^I-KERAMIKA d.o.o.

OGREVANJE 77Skice 1 do 4: Postopek vgradnje kuri{~a - kasete v odprti kamin

1. korak 2. korak 3. korak 4. korak

Dva primera sanacije odprtih kaminov

Za ve~je udobje in toplino domaFasadni toplotnoizolacijski ovoj zgradbe

je za var~no rabo energije izjemno pomem-ben. Pozimi se trudimo zmanj{ati stro{ke ogrevanja, poleti pa prihraniti pri hlajenju.

JUBIZOL je toplotnoizolacijski sistem, ki bo izpolnil zahteve po zadostni in u~inkoviti toplotni izolaciji zunanjih zidov va{e zgradbe in za{~itil fasado pred atmos-ferskimi obremenitvami iz okolja. Zaklju~ni sloj dekorativnega ometa mora zagotoviti obstojnost fasade v razli~nih vremenskih razmerah, pri tem pa zagotavljati vodo-odbojnost, paroprepustnost in svetlobno odbojnost.

JUB nudi pestro paleto akrilnih, silika-tnih, silikonskih in mineralnih dekorativnih vezivnih ometov, ki jih boste po videzu prepoznali kot zaribane, glajene, brizgane

in valj~kane omete. S primerno barvo in teksturo zaklju~nega sloja, z okrasnimi obrobami, venci in podobnimi dekorativni-mi elementi boste stanovanjski ali poslovni zgradbi zagotovili {e `eleni estetski videz, ki se bo ujemal z okolico in poudaril zasnove objekta.

Za JUBIZOL toplotnoizolacijske sisteme Standard, Nature, Comfort, Premium in Strong JUB nudi 10-letno garancijo.

JUBIZOL Comfort nagrajen z nagrado ZELENA MISIJA JUB je za sistem JUBIZOL Comfort z

zaklju~nim slojem Unixil G Cool v marcu na sejmu DOM 2012 prejel nagrado Zelena misija, ki jo podeljujeta GR in Zdru`enje lesne in pohi{tvene industrije pri GZS. Nagrada Zelena misija spodbuja potro{nike

in proizvajalce k trajnostno naravnanemu odnosu do grajenega okolja. Ta JUB-ov inovativen izdelek re{uje nekatere tehni~ne te`ave fasadnih sistemov, saj ga odlikuje var~nost pri rabi energije.

Toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL Comfort je namenjen predvsem uporabi na objektih vi{jega bivalnega standarda. Sistem omogo~a izbor najve~jega {tevila odtenkov – od modnih intenzivnih rumenih, oran`nih in rde~ih odtenkov Unixil G Superior, ki jih odlikuje izjemna UV-obstojnost, do temnej{ih barvnih odtenkov Unixil G Cool, ki jih odlikuje ni`ja raven segrevanja zaradi ni`je absorpcije infrarde~ega dela svetlob-nega spektra. S Superior in Cool barvnimi odtenki je zagotovljena najvi{ja obstojnost intenzivnih odtenkov. Uporaba mikroar-mirane malte v osnovnem ometu zagota-vlja ustrezne trdnostne lastnosti in `eleno varnost tudi pri minimalni debelini, pri izbiri temnej{ih zaklju~nih ometov ali v zahtevnej{ih mikroklimatskih pogojih.

UNIXIL G CoolProizvod je namenjen dekorativni za{~iti

fasadnih zidnih povr{in vseh vrst, grad-benih objektov, tudi ve~eta`nih zgradb z minimalnimi stre{nimi napu{~i. Zdru`uje dobre lastnosti akrilnih in silikonskih ometov. IR odbojni siloksaniziran akrilni glajen omet odlikuje do 25 odstotkov ni`ja raven segrevanja povr{ine. Za izde-lavo odtenkov se uporabljajo specialni IR odbojni pigmenti, ki so plod ve~letnih raziskav. Prepre~ujejo prekomerno razte-zanje fasadnih povr{in zaradi pregrevanja in omogo~ajo uporabo `elenega odtenka na celotni povr{ini objekta. Na spletni strani www.jub.eu lahko z aplikacijo JUB JUBIZOL engineering izra~unate var~nost toplotnoizolacijskega sistema, za pomo~ pri notranji ali zunanji dekoraciji pa upo-rabite aplikacijo JUB DESIGN STUDIO, kjer lahko na fotografijah zna~ilnih objektov preizkusite kombinacije barv in tekstur, ki so vam na voljo.

JUB – dobitnik nagrad in priznanj tudi za druge izdelkeJUB z vlaganjem v razvoj proizvaja

izjemno kakovostne izdelke, ki so pridobili kar nekaj zavidljivih nagrad. V letu 2011 je JUB za notranjo zidno barvo JUPOL Junior kot prvi v svoji panogi prido-bil pravice za uporabo znaka Ecolabel, »Okoljska marjetica«, izdelek pa je bil nagrajen tudi na 16. Okoljskem sre~anju kot okolju prijazen izdelek. •

Nevenka Kobal

Toplotnoizolacijski Toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL za u~inkovito sistem JUBIZOL za u~inkovito var~evanje z energijovar~evanje z energijo

Toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL za u~inkovito var~evanje z energijo

JUBIZOL Comfort

KREDITI SUBVENCIJE 79

Eko sklad, Slovenski okolj-ski javni sklad je specializirana finan~na institucija, ki spodbuja okoljske nalo`be v Sloveniji z ugodnimi krediti pravnim ose-bam, samostojnim podjetnikom in zasebnikom ter ob~anom, od leta 2008 dalje pa tudi z nepo-vratnimi finan~nimi spodbuda-mi za razli~ne ukrepe u~inkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije.

Kreditiranje ob~anovZa financiranje razli~nih oko-

ljevarstvenih nalo`b ob~anov je letos po javnem pozivu 47OB12 na voljo 5 milijonov evrov po obrestni meri trimese~ni EURIBOR + 1,5 % in odpla~ilno dobo do 10 let.

Odprti javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih sredstev Eko sklad za spodbuja-

nje izvedbe razli~nih ukrepov

u~inkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije letos namenja 10 milijonov evrov, in sicer v eno ali dvostanovanjskih stavbah oziroma posameznih stanovanjih po javnem pozivu 12SUB-OB12. ter pri obnovi tri ali ve~stanovanjskih stavb po jav-nem pozivu 13SUB-OB12.

Javni poziv 15SUB-EVOB12 namenja 200.000 evrov ob~anom za nakup novih bate-rijskih elektri~nih vozil, prvi~ regi-striranih v Sloveniji, javni poziv z oznako 16SUB-EVPO12 pa za iste nalo`be omogo~a nepovra-tno finan~no pomo~ pravnim osebam in podjetnikom posa-meznikom v vrednosti 300.000 evrov. Javna poziva omogo~ata pridobitev nepovratne finan~ne spodbude tudi za ustrezno pre-delavo vozil.

Tretji javni poziv je namenjen izvajalcem javne slu`be dejav-nosti javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem

prometu ali javnem mestnem potni{kem prometu, ki bodo kupili nove serijsko proizvedene avtobuse za prevoz potnikov z ve~ kot 9 sede`i, ki kot pogon-sko gorivo uporabljajo stisnjen zemeljski plin ali bioplin. Javni poziv 17SUB-AVPO12 za ome-njena vozila namenja skupaj 300.000 evrov nepovratnih sred-stev. Vsi javni pozivi za dodelje-vanje nepovratnih sredstev bodo predvidoma odprti do konca leta 2012.

Za posamezne nalo`be kredit in nepovratna sredstva Eko sklad ob~anom za izved-

bo nalo`be, katere vrednost presega 10.000 evrov, omogo~a hkrati nepovratna sredstva in najem ugodnega kredita, ~e nalo`ba izpolnjuje pogoje veljav-nih javnih pozivov za obe vrsti spodbud. Nepovratna finan~na spodbuda in kredit pa skupaj

ne smeta presegati priznanih stro{kov kreditirane nalo`be.

Kreditiranje pravnih oseb, samostojnih pod-jetnikov in zasebnikovZ leto{njim javnim pozivom

z oznako 48PO12 je Eko sklad pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in zasebnikom zagotovil novih 25 milijonov EUR za financiranje razli~nih nalo`b na podro~jih varstva okolja.

Letna obrestna mera za te kredite je trimese~ni EURIBOR + 1,5 %, pri ~emer se ob dode-litvi kredita upo{tevajo omejitve, dolo~ene s predpisi o dodelje-vanju dr`avnih pomo~i. Krediti za nalo`be v proizvodnjo ali soproizvodnjo elektri~ne energije se obrestujejo po obrestni meri trimese~ni EURIBOR + najmanj 1,5 % oziroma vi{ji fiksni pri-bitek, ki ne zagotavlja pomo~i dr`ave. •

Eko skladSlovenski okoljski javni sklad

Eco FundSlovenian

EnvironmentalPublic Fund

ekospodbudezmanjšajte stroške za energijo

ugodni krediti za občane in podjetja za različne naložbe v zmanjševanje obremenjevanja okolja za večje naložbe občanov v učinkovito rabo energije možnost hkratne pridobitve subvencije in kredita

nepovratne finančne spodbude občanom za različne ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah občanom za nakup energijsko učinkovitih vozil z električnim ali hibridnim pogonom podjetjem za ukrepe učinkovite rabe energije v prometu

Spodbude Eko sklada, slovenskega okoljskega javnega sklada v letu 2012

Ko sta ste odlo~ala za gradnjo, sta izbrala hi{o, ki od njiju ne bo zahtevala dodatnega ~asa za vzdr`evanje, dru`ini pa bo nudila varen, udoben in energijsko u~inkovit dom.

»Za gradbeni sistem Ytong sva se odlo~ila na podlagi referenc in izku{enj drugih graditeljev,« je povedal Jernej Rode. »Obiskala sva Xello na sejmu in se udele`ila dni odprtih vrat, kjer sva dobila nasvete in izku{nje zasebnih investitorjev iz prve roke. Material me je prepri~al predvsem s svojimi odli~nimi izolativnimi karakteristikami.«

Hi{a dru`ine Rode, ki jo je projektiral biro Ingra, gradila pa dva izvajalca, je zgrajena s termobloki Ytong, debeline 40 cm, ter dodatno izolirana s toplotno-izolacijskimi plo{~ami Ytong Multipor, debeline 14 cm.

»Tesni stavbni ovoj, ki smo ga dosegli z bloki Ytong in plo{~ami Ytong Multipor, se je v praksi odli~no izkazal. V prostorih imamo ob~utek udobja. Tudi ko so se

zunanje temperature spustile krepko pod ni~lo, smo imeli v hi{i toplo, prijetno klimo, na{a 15-kilovatna pe~ na zemeljski plin je takrat obratovala komaj 15-odstotno. Zdaj, ko so dnevi toplej{i, pe~ skoraj miruje, saj nam prostore ogreva sonce, ki prehaja skozi okna, hi{a pa ne izgublja toplote skozi stene.«

Toplotnoizolacijske plo{~e Ytong Multipor je Jernej Rode ocenil kot najbolj kompatibilne z bloki Ytong. Dodal je, da se je zanje odlo~il tudi zato, ker se z leti ne posedejo, to pa je z vidika trajnostne gradnje klju~nega pomena. »Pa {e ena dobra lastnost je,« dodaja Jernej, »zaradi ravnih in kompaktnih plo{~ je tudi fasada hi{e povsem ravna in gladka.«

Dru`ina Rode se je v hi{o vselila nekaj dni pred bo`i~em 2011. Troslojna okna iz aluminija in lesa so na notranji strani v barvi smreke, tak{na je tudi kuhinja. Videz narav-nega lesa je Rodetovim najbolj blizu in bodo v tem slogu postopoma opremili svoj dom. Trenutno ima pred opremljanjem pred-nost najmlaj{a ~lanica dru`ine, komaj nekaj tednov stara Nadja. Pomembno je, pravijo, da se je njihova prostorna in funkcionalna hi{a izkazala za tako, kakr{no so pri~akovali. Bivanje v njej je zelo prijetno, nudi jim ob~utek varnosti in udobja ne glede na zunanje vremenske razmere. Zelo zadovoljni so, da obstaja gradbeni sistem, ki jim je to omogo~il. Za to, da je v hi{i dovolj smeha in dobre volje, pa znajo poskrbeti sami. •

Grajena s sistemom YTONG

Nizkoenergijska hi{a dru`ine RodeNe`a in Jernej Rode sta ljubitelja narave in rekreativne-

ga kolesarjenja, ki sta `elela svoj dinami~ni `ivljenjski

slog prenesti tudi v svoj skupni dom.

Jernej in Ne`a z Nu{o (2 leti), Lovrom (4 leta) in komaj nekaj tednov staro Nadjo.

Hi{a ima dve eta`i in klet, kjer so shram-

ba, kurilnica, garderoba, {portna soba in

gara`a za {portne rekvizite. V prvi eta`i

so kuhinja, jedilnica, velika dnevna soba

s kru{no pe~jo, kopalnica in spalnica, ki

jo trenutno uporabljajo kot igralnico.

Spalnice in otro{ke sobe so v zgornji

eta`i in ponujajo dovolj prostora za vse

~lane dru`ine, brez te`av pa bi se na{el

prostor {e za kak{nega, pravijo Rodetovi.

V interierju prevladujejo barva smreke in

naravni odtenki keramike. Ta je tako kot

talno gretje polo`ena po vsej hi{i.

Je najve~ji tovrstni sejem na svetu in zaje-ma tudi predstavitev strojev in storitev s tega podro~ja. Med {tevilnimi idejami in novostmi smo opazili nekaj izdelkov, ki bi lahko bili zanimivi za vsakogar.

Odklepanje vrat z mobilnikomObi~ajni cilindri~ni vlo`ek je potrebno

zamenjati z novim, kar traja samo nekaj minut, saj se prilega vsaki cilindri~ni klju~avnici. Z vrtilnim gumbom na notranji strani vrata ro~no odklepamo in zaklepamo. Vstop z zunanje strani pa je mo`en samo s pomo~jo mobilnika. Zunanji gumb se prosto vrti, dokler signal za odklepanje, poslan z mobilnega tele-fona, ne spro`i majhnega zaklopa, ki omogo~i odklepanje. Klju~avnica nima baterije in ne potrebuje `i~nega priklopa ali drugega napa-janja. Odklepanje deluje do oddaljenosti 2 m, vlo`ek pa se imenuje Sorex (www. Sorex-austria.com).

Ideja ima {tevilne prednosti, olaj{uje vstop invalidom, podjetjem pa lahko omogo~i dolo~anje ~asovno omejenega vstopa oseb v parkiri{~a, varnostne cone, ali stavbe. Zadostuje

mobilni telefon z Bluetooth tehnologijo, na katerega ni potrebno ni~esar dodajati ali instali-rati. Varnost je zelo visoka, saj sistem omogo~a 128 bitno kodo za odklepanje, vse skupaj pa je cenej{e kot vgradnja klju~avnice na prstni odtis.

Okno v paketu z izolacijoStik okna s steno in izvedba toplotne

izolacije na tem mestu je kriti~na to~ka vsake sodobne fasade. Proizvajalec Beck + Heun (www.beck-heun.de) je predstavil okvir iz polistirola Roka-Co2mpact, v katerega je potopljeno celotno okno skupaj z omarico za roleto. Sedaj vgradnja v stavbo in izvedba toplotne izolacije okenskih {palet v primerjavi z obi~ajno vgradnjo in traja izjemno kratek ~as. Poleg tega so odpravljene vse {ibke to~ke, okno pa je toplotno gledano vgraje-no vrhunsko, ~esar z obi~ajno monta`o ni mo`no dose~i. Sistem je preizku{en, na sejmu pa so ga predstavili tudi v okviru iz Neopora.

Ostale prednosti so {e monolitna fasada brez naknadno vidnih prehodov, ki lahko nastanejo zaradi alg ali plesni, zrako in vodo-tesnost ter odli~na zvo~na izolacija. Roleta je obi~ajno opremljena z motornim pogonom, vgrajeno je tudi zunanje vodilo in celo okenska polica, ki je bila do sedaj lahko toplotni most. V okvir iz polistirola lahko vgradimo okno kateregakoli proizvajalca.

Okenska ro~ica z alarmomV njej se skriva alarmna naprava s kate-

ro lahko nadziramo okna in vrata, oznaka FG300A, proizvajalec Abus (www.abus.de). Magnetni senzor aktivira alarm tudi, ~e imamo opravka samo s poskusom vloma. Spro`i se 110 decibelov glasen pisk, ki vlomilca odvrne od nadaljevanja vdora. Ro~ico lahko namestimo na skoraj vsako obi~ajno okno, ki ima podoben

Sejem Fensterbau – Frontale, ki so ga pred kratkim zaklju~ili v

Nürnbergu, je strokovna prireditev, namenjena predstavitvi

izdelkov s podro~ja izdelave oken, vrat, fasad, ter tehnologij, kom-

ponent in gradbenih elementov s tega podro~ja.

Zatemnilna stekla omogo~ajo prihranke energije in bolj{e bivalne pogoje

V okvir iz polistirola

lahko vgradimo katerokoli

okno ustreznih dimenzij

VITA

NO

VA

VITA

VIS

ION

VITA

QU

AD

RO

VITA

PR

IMA

KAGER HIŠA d.o.o., 2250 Ptuj

www.kag

er.si

Svet

loba

. Nar

ava.

Dom

. Živ

ljenj

e.

Uporabne okenske ideje

GRADNJA82

Na trgu jih najdemo pod imeni Thermofloc, Trendisol, Fonaterm, Thermocell, Steico in podobni. Izdelane so iz papirnih ali lesnih vlaken ter name-njene za nasipavanje ali vpihovanje v votle stene ali stropove. Enak na~in lahko uporabimo ob polaganju ali ro~nem nasi-pavanju izolacijskih materialov.

Stebri~ki, letve in plo{~eIdeja je dobra in enostavna. Kri`ne

stebri~ke, izdelane iz iverice ali OSB plo{~e je potrebno razporediti na razdaljo, ki je prilagojena velikosti OSB plo{~, s katerimi bomo prekrili nasipano izolacijo. Velikost medprostorov je odvisna tudi od odprtine, skozi katero lahko plo{~e spravimo na podstreho. Originalni stebri~ki so visoki 22, 26 ali 32 cm, za prekritje pa upora-bijo 18 mm debelo OSB plo{~o, zaradi ~esar lahko konstrukcijo poljubno obre-menimo. Stebri~ke med seboj pove`emo s polo`enimi in privitimi letvami

Nasipavanje ali vpihovanje^e bomo izolacijo vpihovali, lahko

plast s plo{~ami na pero in utor zapremo, ~e bomo nasipavali, pa delo opravljamo sproti, med polaganjem plo{~. Postopek

je enostaven, delo lahko prekinemo in spet nadaljujemo. Izvedba je zelo lahka in uporabna tudi za stati~no manj zanesljive konstrukcije. Med polaganjem na neraven pod lahko vi{inske razlike re{ujemo s podlaganjem stebri~kov, letev ali kombi-nacijo obeh. Toplotno izoliran strop proti podstrehi bo ob~utno zmanj{al toplotne izgube skozi ta del zgradbe, bolj{a pa bo tudi zvo~na izolacija. •

Tihec

Izolacija podstrehe

Poleg {tevilnih izvedb, ki so na razpolago je proizvaja-

lec Isocell predstavil {e eno. Na~in je primeren tudi za

samogradnjo, saj lahko pri tem uporabimo razli~ne vrste

celulozne izolacije, ki jih izdelujejo v razsutem stanju.

Pod zgornje plo{~e polo`imo, nasipamo ali vpihnemo izolacijo

Stebri~ke polagamo v primerni razdalji odvisno od velikosti

prekrivnih plo{~

na~in odpiranja in odstranimo obstoje~o. Potrebno je namestiti {e magnetni vlo`ek in sistem je pripravljen za delovanje. Na ro~ici se nahaja gumb, s katerim vklju~imo alarm, dodatno pa lahko priklju~imo {e tipalo za javljanje loma stekla. Elektronika je tako pri-lagojena, da se ne aktivira ob mo~nem vetru ali udarcu `oge v okno. Kadar alarmiranje ni potrebno, z klju~em odklenemo klju~avnico v ro~ici, ki deaktivira alarm. V ro~ici se nahaja {e baterija (AAA) ki napaja sistem, cena izdel-ka okrog 80€.

Zatemnilno steklo EControlVsako okno lahko sedaj zatemnimo in

s tem zmanj{amo vdor svetlobe in toplote, s ~imer se prilagajamo tudi letnim ~asom. Po vklju~itvi stikala se {ipa obarva modro, prehod pa traja okrog 15 minut (www.econtrol-glas.de). Do sedaj je bilo potrebno poleti v najlep{em vremenu zapirati zavese ali spu{~ati rolete, sedaj pogled v naravo ostane nemoten. Poleg pogledov nadziramo tudi kli-matske razmere v prostoru in v celotni stavbi, s ~imer zmanj{amo stro{ke hlajenja, krmilje-nje pa je lahko ro~no ali avtomatsko. Sistem so izdelali strokovnjaki in{tituta Fraunhofer, {ipa zdr`i 40.000 vklju~itev, kar ustreza 25 letom uporabe. Zasteklitev je lahko dvojna ali trojna, uporabno tudi za strehe ali zimske vrtove, sistem pa je izdelan iz dveh zlepljenih stekel med katerima je polimerna folija, ki se pod napetostjo modro obarva ter omogo~a 90% za{~ito pred soncem. •

Tihec

Okenska ro~ica z alarmom Abus se ne spro`i ob vetru ali

udarcu `oge

Cilindri~ni vlo`ek Sorex

omogo~a odklepanje z

mobilnikom

Funkcionalnost strehe je odvisna pred-vsem od izbire materialov, razporejenih od znotraj navzven, ki slu`ijo kot parna ovira in izolacija.

Parna ovira Bauder PIR Select ima s pomo~jo odstranljivih lepilnih trakov dvojno funkcionalnost. V kriti~nih predelih {kar-nikov je paropropustna pri SD-vrednosti 0,1 m, v predelu toplotne izolacije pa deluje kot parna ovira pri SD-vrednosti 4,6 m, s ~imer tudi {pirovci postanejo izolatorji.

Naslednja plast je toplotna izolacija

med {pirovci: povpre~na vi{ina le-teh je 14-16 cm in jo lahko zapolnimo z eno od toplotnih izolacij (mineralna steklena ali kamena volna).

^e elite dodatno izolacijo in manj toplo-tnih mostov v predelih {pirovcev in sten, se odlo~ite za Bauder PIR visoko zmogljive toplotno izolacijske plo{~e, ki ob izolacijski funkciji slu`ijo tudi kot nadomestni leseni opa`. Na zgornji strani so opremljene s posebno samolepilno paropropustno folijo, pri debelini 8 cm pa tehtajo samo 2,2 kg/m2.

Toplotna prevodnost Bauder PIR plo{~ je l = 0,026 W/mK, kar v kon~ni fazi za zgoraj naveden sistem pomeni U vrednost = 0,164 W/m€K.

Gerard stre{na kritina je la`ja, trajnej{a in vam omogo~a unikatno streho Ne glede na to, ali pokrivate novogradnjo

ali obnavljate staro streho, vam tudi te`a predstavlja poseben izziv.

Gerard stre{na kritina je ena najla`jih, saj tehta zgolj 7 kg/m2 je prijetnega videza in ima dolgo `ivljenjsko dobo v prakti~no vsakem bivalnem okolju.

Vsaka plo{~a je izdelana iz visokokavo-stnega jekla, prevle~ena s pocinkanim alu-minijem, ki ji daje trdnost, za lep{i videz pa je posuta s tanko plastjo naravnih kamnitih delcev. Široka paleta barv vam omogo~a ustvarjalnost pri izbiri barvnih kombinacij.

Izdelki Bauder in Gerard jam~ijo viso-ko kakovost, var~no in lahko streho, va{ strokovnjak za strehe in fasade podjetje Oben-Auf pa vam je z veseljem na voljo za dodatne informacije in ponudbo v pro-dajno-razstavnbem salonu v ^rnu~ah in na www.obenauf.si •

GRADNJA 83

OBEN-AUF d.o.o., Šlandrova 4,Ljubljana-ČrnučeT: 01/561 32 39F: 01/537 14 36G: 031/891 321

PE Maribor:Tržaška cesta 23T: 02/613 01 00F: 02/613 01 01

Obiščite svojega strokovnjaka za strehe in fasade v razstavno-prodajnih centrih podjetja Oben-Auf in na www.obenauf.si.

Inteligentne rešitve za preprosto, zanesljivo in hitro sanacijo streh z velikimi prihranki energije!

Bolje vrabec v roki kot slaba izolacija in kritina na strehi.

Kakovostna, var~na in lahka streha

Pri sanaciji streh `elimo

slediti razli~nim zahtevam.

Nekaterim je pomembnej{i

videz, drugim pa funkciona-

lnost strehe. Va{emu stro-

kovnjaku za strehe in fasade

je pomembno oboje.

^E OB ZAMENJAVI KRITINE @ELITE ZANESLJIVE

IN PREPROSTE REŠITVE, IZBERITE BAUDER PIR

PARNO OVIRO IN BAUDER PIR IZOLACIJSKE

PLOŠ^E S ŠTEVILNIMI PREDNOSTMI

Stre{ne plo{~e Gerard

Koliko energije in denarja bomo pora-bili za ogrevanje v hladni zimi ali hlaje-nje v poletnih dneh je vpra{anje {tevilka ena vseh ~love{kih bivali{~. Glavni vzrok so rasto~i stro{ki in groze~i okoljski scena-riji. Sposobnost upiranja prehodu toplote razli~nih izolacijskih materialov je zato klju~ni podatek, ki ga potrebujemo ob odlo~itvi.

^isto malo teorijeVsi izdelki, ki jih uporabljamo v sodob-

nem gradbeni{tvu morajo pred vgradnjo prestati razli~ne teste in meritve. Eden najpomembnej{ih podatkov za gradbe-ne materiale, okna ali vrata je toplotna prevodnost. Nova oznaka je gr{ka ~rka Lambda, enota pa W/mK (watt na meter Kelvin). ^im manj{a je {tevilka, ki jo ob tem navedejo, tem bolj{i toplotni izolator je dolo~en material ali izdelek. Pri tem je toplotna prevodnost stekla 0,8 W/mK, plu-tovine 0,05 W/mK, kremenovega aerogela, ki spada med najbolj{e toplotne izolatorje, pa 0,003 W/mK.

Ti podatki pa so osnova za izra~un toplotne prehodnosti “U”, enota pa W/m2K, ki pove, koliko toplotne energije bo prodrlo skozi steno, strop, okno, vrata ali katerikoli drugi element, na povr{ini 1 m2, ~e tempe-raturna razlika obeh strani elementa zna{a 1°C. Na ta na~in s se{tevanjem povr{in, upo{tevanjem lastnosti razli~nih plasti in ugotavljanjem temperaturnih razlik med zunaj in znotraj, dolo~imo toplotne izgube stavbe v hladni zimski no~i.

Merjenje toplotne prehodnostiProdiranje toplote skozi plast izolacij-

skega materiala ugotavljamo s segreva-njem ene strani in merjenjem spremembe temperature na drugi strani. Pri tem upo{tevamo {e ~as trajanja sprememb, ra~unalnik pa prika`e rezultate v tabeli ali grafu. Pomembna je hitrost {irjenja

toplote, zato imajo plo{~e, skozi katere toplota prehaja najbolj po~asi, najbolj{e izolacijske lastnosti.

Druge pomembne lastnostiZa dobro toplotno izolacijo pa samo

upiranje prehodu toplote ne zadostuje. Pomembna je {e odpornost na mehan-ske obremenitve, ohranjanje elasti~nosti, tla~na trdnost, upogljivost, lastna te`a in odpornost proti gnitju ali glodalcem. Sledi {e odpornost na vlago, na~in sprejemanja, oddajanja in prehoda vlage, morebitno nabrekanje, padec izolativne sposobno-sti zaradi vla`enja, ohranjanje prvotnih lastnosti v dalj{em ~asovnem obdobju, ter seveda ognjevarnost. Vedno bolj pomembna lastnost pa je vlo`ek energije ob proizvodnji ter mo`nost vra~anja v naravni krog po koncu uporabe.

Stroj za merjenje V napravo polo`imo kos izolacije, velik

0,5 x 0,5 m. Zgornja plo{~a se spusti do izolacije in nanjo pritisne z dolo~eno majhno silo, da vzpostavi kontakt ter hkrati izmeri debelino. Pravo meritev izvajamo v sredini plo{~e v krogu premera 200 mm ter izklju~imo vpliv robov in oko-lice. Zgornja plo{~a je obi~ajno ogrevana natan~no na 15°C, spodnja pa hlajena na 5°C. Obe sta ob robovih {e hlajeni, zato da se toplota iz prostora ne more {iriti v preizku{anec in vplivati na meri-tev. Ra~unalnik izvede meritev ter izdela protokol in rezultate, zato lahko merilnik poslu`uje tudi oseba, ki ni strokovnjak za termodinamiko. S to napravo lahko meri-mo tudi vse druge materiale, od betona do blaga ter izolacij v razsutem stanju.

Proizvajalci toplotnih izolacij bi morali med proizvodnjo stalno odvzemati vzorce in preverjati resni~no izolativnost svojih proizvodov, kar velja zlasti za proizvo-dnjo Neopora ali Lambdapora, ki jih brez stalne kontrole ne moremo gospodarno proizvajati. To velja tudi za vse druge vrste izolacij iz mineralne volne ali lesnih vlaken, ki jih proizvajajo pod razli~nimi imeni, Agepan, Multitherm in podobne. Toplotno izolacijo vgrajujemo obi~ajno le enkrat, ter pri~akujemo, da bo svojo nalo-go opravljala vso `ivljenjsko dobo stavbe, zato je tako pomembno, da so podatki o izolacijski sposobnosti to~ni. •

Tihec

ZANIMIVO ZA STROKOVNJAKE84

Kaj dela lambda meter

Meritev je izvedena v milivatih, povpre~je {estih meritev pa je toplotna prevodnost 0,032 WmK

Hlajeni rob merilnih plo{~ onemogo~a da bi temperatura

okolice vplivala na meritev

Lambda meter je zelo natan~en in uporaben namizni meri-

lec toplotne prevodnosti

Hi{a je tako dobro izolirana, da brez dogrevanja lahko deluje do -7°C, po takratnih cenah pa je bil stro{ek bivanja Euro na dan. Toliko so namre~ pla~ali za elektriko ki poganja toplotno ~rpalko za ogrevanje stavbe in vode, obto~ne ~rpalke ogrevanja in ventilatorje prezra~evalnega sistema.

Fotovoltai~no polje na strehiLastnik hi{e se je odlo~il, da bo ele-

ktriko, ki jo porabijo ~isto vse naprave v stavbi, pridobil od sonca. Na obstoje~o streho, prekrito s ~rnimi stre{niki je dal podjetju Enertec vgraditi 62 monokristal-nih modulov, ki so ~rne barve in imajo ~rne okvirje. Zaradi tega ima hi{a {e naprej dober videz, vgradnja je trajala 10 dni, vse elektri~ne povezave pa se nahajajo na zunanji strani, v stebri~ku blizu vhoda pa se nahajata {e obi~ajni in od{tevalni elektri~ni {tevec. Mo~ solarnega polja je 14 kW, predvidena vra~ilna doba naprave je 8,7 let, stopnja donosnosti za obdobje 15 let pa je 7%. Zaradi modulov je stre-ha sedaj osen~ena, re`a pod moduli pa omogo~a ohlajanje s prezra~evanjem in visoke izkoristke.

Dovolj elektrike za vse potrebeV hi{i imajo vgrajen dodaten {tevec s

katerim lo~eno ugotavljajo porabo elek-trike za ogrevanje, prezra~evanje, pripravo tople vode in obto~ne ~rpalke, zato je

vsa poraba to~no znana. Ravno porabo obto~nih ~rpalk energetiki velikokrat radi zamol~ijo, v resnici pa te edine deluje-jo ves ~as. Ra~unska poraba stavbe po programu PHPP je 27 kWh/m2 na leto (resni~na poraba je skoraj vedno manj{a), torej 5400 kWh letno, kar je dobrih 14 kWh na dan, tak{na pa je tudi mo~ fotovoltai~nega polja. V tej porabi je zaje-to vse, tudi razsvetljava, TV, ra~unalnik in hladilnik.

Najlep{i del celotne zgodbe pa je na~in pla~evanja lastne solarne elektrar-ne. Moduli in vgradnja so stali okrog 35.000 €, od tega je lastnik takoj pla~al le 20%, torej okrog 7.000 €, ostalo je pla~ano z ban~nim kreditom. Mese~ni

ban~ni obroki so tako izbrani, da se preko leta spreminjajo v skladu s pri~akovano proizvodnjo solarne elektrike. Januarja je obrok manj{i, avgusta pa vi{ji, obroke torej pla~uje sonce s proizvedeno solarno elektriko.

Fotovoltai~no polje na tej stavbi deluje okrog 5 mesecev in je do sedaj celo pre-seglo pri~akovanja. Podjetje Kager hi{e zato svojim sedanjim in biv{im kupcem hi{ toplo priporo~a vgradnjo fotovoltaike {e na njihove strehe, saj bodo s tem svoje stavbe spremenili v plusenergijske objekte, ki bodo vso elektriko, ki je bila do sedaj edini stro{ek stavbe, dobili od sonca. •

Tihec

GRADNJA 85

Fotovoltai~ni plusenergijski preskok

Pred ~asom smo pisali

o lastnostih monta`ne

hi{e proizvajalca Kager hi{e.

Stoji v Mariboru in spada

med nizkoenergijske stavbe

s porabo 27 kWh/m2 na

leto. Ima 200 m2 uporabne

povr{ine, prezra~evanje z

vra~anjem toplote, v talno

ogrevanje pa toplota prihaja

iz toplotne ~rpalke zemlja

voda.

Moduli so enake barve kot streha, zaradi tega skoraj neopazni, z mo~jo 14 kW

Vse elektri~ne napeljave so izvedli brez vstopanja v stavbo in se nahajajo na zunanji strani

Namen notranjih sen~il oz. zaves v hi{ah ali stanovanjih je kontrola in zmanj{evanje vhoda dnevne svetlobe, zagotavljanje intimnosti, dekoracija, zunanja sen~ila pa so namenjena zmanj{evanju vdora son~ne toplote, zagotavljanje intimnosti, protivlomna za{~ita in za{~ita zunanje povr{ine oken pred vremenskimi vplivi. Sicer se najde {e kak{na funkcija sen~il a je bolj posebnost kot obi~ajna raba. Sen~ila na stre{nih oknih imajo povsem enak namen, vendar je polo`aj le-teh poseben. Stre{na okna so vgrajena v po{evnino strehe in obi~ajne zavese, ki visijo niso ravno uporabne.

Kaj torej narediti s sen~enjem na stre{nih oknih?Ker so konstrukcije stre{nih oken

razli~ne, je koristno preveriti izbor sen~il `e pri izboru stre{nega okna. In prednost naj ima proizvajalec s {irokim izborom sen~il, saj je to neko jamstvo, da boste lahko zadovoljili svoje potrebe ob uporabi va{e mansarde. Sen~ila so namre~ precej pomemben del stre{nega okna, saj nam na primer resni~no lahko zmanj{ajo preti-rano pregrevanje mansarde poleti.

Ker morajo steklene povr{ine dovajati dovolj svetlobe tudi v obla~nem dnevu, se dogodi, da je ob son~nem dnevu svetlobe preve~, saj nas slepi. In z notranjimi sen~ili imamo mo`nost zmanj{ati vhod svetlobe v prostore. Nekatera sen~ila za stre{na okna tudi popolnoma zatemnijo prostor, saj ne prepu{~ajo svetlobe, druga so iz eno-slojnega materiala in prepu{~ajo svetlobo tudi glede na barvo. Z barvami pa smo `e pri dekoraciji. Vsaki notranjosti se prilega neka barva, vzorec, najve~ pa je odvisno od okusa uporabnikov. In spet smo pri {irini

izbire proizvajalca. Po mojih izku{njah ima kakovostno sen~ilo za stre{no okno pri straneh vodila, saj se le tako lepo odpira tudi na nizkih naklonih in ne dela preti-ranega »trebuha« v notranjost. Priporo~am vam, da se izogibate nekoliko zastarelega na~ina pritrditve, to je s plasti~nimi vrvi-cami pri straneh, saj jih sonce segreje in postanejo povsem mlahave, UV `arki jih dobesedno uni~ijo, skratka cenej{a in krat-kotrajna re{itev, ki je na koncu dra`ja.

Zunanja sen~ila, ki zmanj{ujejo vdor son~ne toplote skozi steklo, imajo pri stre{nih oknih precej ve~ji pomen. Obrnjena so namre~ k soncu, viru svetlobe in toplote. Zato so tudi v slovenskih predpisih zahteve, da morajo okna, ki so obrnjena proti vzho-du, jugu in zahodu imeti zunanje sen~enje. S tem se prepre~i segrevanje v mansardi in zmanj{a poraba elektrike z hlajenje, ~e je

sploh potrebno. V ve~ini primerov so na voljo zunanja mre`asta sen~ila, ki se raz-pnejo na zunanji strani stekel in zmanj{ajo vdor son~ne vro~ine do 80%. Pozimi, ko `elimo to toploto dobiti v notranjost pa tak{no preprosto pustimo, da se mre`ica zvije pod pokrov okna. Proti poletni pripeki pa so {e bolj uporabne zunanje rolete, saj zadr`ijo vsaj 95% son~ne vro~ine. Prednost mre`ice je, da prepu{~a dnevno svetlobo in imamo prostore {e vedno svetle, a prednost prave rolete pa je popolna tema, mo~na za{~ita pred hrupom de`ja, pomaga tudi v primeru to~e, zagotavlja tudi intimnost. Skratka roleta je precej bolj univerzalno sen~ilo.

Poleg vseh opisnih funkcij sen~il pa je pomembno vedeti, da obstojijo notranja in zunanja sen~ila za stre{na okna, ki ob~utno zmanj{ujejo toplotne izgube. Na trgu se

SEN^ILA86

S sen~ili do prijetne bivalne klime

Sen~ila na stre{nih oknih so koristen dodatek pri sen~enju pa tudi dekoracija prostora.

Kakovostno sen~ilo za stre{no okno ima pri straneh vodila, saj se le tako lepo odpira tudi

na nizkih naklonih in ne dela pretiranega »trebuha« v notranjost. Priporo~am vam, da se

izogibate nekoliko zastarelega na~ina pritrditve, to je s plasti~nimi vrvicami pri straneh,

saj jih sonce segreje in postanejo povsem mlahave, UV `arki jih dobesedno uni~ijo, skratka

cenej{a in kratkotrajna re{itev, ki je na koncu dra`ja.

Roleta na stre{nih oknih ponuja kar nekaj funkcionalnosti: temnenje tudi v najmo~nej{em

soncu, zelo u~inkovito zadr`evanje son~ne vro~ine, za{~ita stre{nega okna pred vremenskimi

neprilikami –na primer pred to~o, zasebnost.

Solarni kolektorji VELUX

© 2

012

VE

LUX

GR

OU

P ® I

ME

IN

ZN

AK

VE

LUX

STA

ZA

ŠČ

ITE

NI

BLA

GO

VN

I Z

NA

MK

I.

VELUX kolektorji za pripravo tople sanitarne vode so enostavni za vgradnjo v streho in praktični za kombiniranje s strešnimi okni.

OBIŠČITE NAS NA SEJMU ENERGETIKA V CELJU od 15. do 18.5.

Za nasvete in vprašanja smo vam na voljo na 01-724-68-68

VELUX Slovenija, d. o. o., Ljubljanska 51 a, Trzin.www.velux.si

velux@velux.si

Izko

rist

ite

10%

pop

ust

na s

olar

ne k

olek

torj

e.Ve

č na

ww

ww

.vel

ux.s

i

Visoko kakovostni solarni kolektorji

vgrajeni v streho - za odličen izkoristek

sončne energije.

VELUX oglas 210X297 Nov.indd 1 20.4.12 14:01

je pojavilo tudi dvojno plisirano sen~ilo, ki se lahko odpre tako iz zgornje kot tudi spodnje strani, kar je posebnost pri sen~ilih. Poleg tega ima zelo dobre izolativne lastno-sti. V prerezu nekoliko spominja na ~ebelje satje in o~itno je zopet narava dala recept za dobro re{itev, saj izbolj{a izolativnost stekla tudi za 21%. Izolativnost pozimi izbolj{ujejo tudi t.i. siesta sen~ila, saj ob uporabi ustvarijo nekak{en dodatni sloj zraka, ki je dober izolator.

Med energijsko najuspe{nej{a sen~ila pa se zopet uvrstijo zunanje rolete, saj zadr`ijo omenjenih 95% son~ne toplote, kar lahko pomeni tudi 6°C ni`jo tempera-turo poleti v prostoru, hkrati pa izbolj{uje izolativnost stekla do 15%. Poleg tega je roleta lahko gnana z elektromotorjem. Z nekoliko dodatne opreme se roleta spu{~a in dviga avtomatsko s pomo~jo senzor-jev. Tak{en sistem nas bo poleti za{~itil proti vro~ini, pozimi pa prepu{~al toploto sonca v notranjost in pono~i zmanj{eval toplotne izgube.

Kot vidite so sen~ila potreben in kori-sten element, ki je nekoliko poseben na stre{nih oknih. Poleg obi~ajnih funk-cij pridobiva na zmanj{evanju stro{kov ogrevanja pozimi in uporabe klimatske naprave poleti, ~e jo sploh potrebujemo. Vsekakor pred odlo~itvijo preverite, kaj vam kateri proizvajalec ponuja, saj so sen~ila za stre{na okna prirejena vsaki izvedbi posebej. •

Vojko Golmajer

SEN^ILA88

Zunanje mre`asto sen~ilo prepre~uje son~ni vro~ini vhod v

prostor. Notranja sen~ila pa so namenjena predvsem temne-

nju in pove~evanju toplotne izolativnosti v zimskem ~asu.

Vendar se hudi~ skriva v podrobnostih. Izvedba in tesnost stikov med plo{~ami, na vogalih in okvirih oken ter vrat je izje-mno pomembna, saj bo najmanj{a {pranja postala luknja, skozi katero bo stalno uhajala ob~utna koli~ina toplote.

Splo{no stanje in poslediceNedoslednost pri polaganju kakr{nekoli

izolacije povzro~i izgubo toplote in pod-hladitev delov zidu, posledica pa je pojav plesni, kar velja za vse nestrokovno polo`ene toplotne za{~ite. Zaradi strupov v okolju in njihovega kombiniranega delo-vanja, so ljudje postali bolj ob~utljivi, zato hi{na plesen lahko pri mnogih povzro~i napade astme in druge posledice. ^rni sledovi na zidu pa so samo vidni del, v ometu se nahaja mre`a mikroskopskih nitk, ki so prava osnova in koreninski sis-tem za rast plesni.

V predelih z ve~ de`ja pa se severne fasade spreminjajo v goji{~a alg, saj drob-ne rastlinice ljubijo vlago. Še posebej so jim v{e~ toplotno izolirane fasade, ki so trajno vla`ne, ~eprav na pogled tega ni videti. Industrija ponuja vodoodbojne in vodovpojne fasade, obojne pa so odli~na podlaga za alge. Dodatek algicidov v zaklju~ni sloj deluje samo do trenutka, ko jih de` izpere v odtoke in reke. Trenutno je edina trajna re{itev ogrevanje zunanje-ga sloja fasade, kar pa je neumnost, saj ho~emo energijo prihraniti, ne pa vlagati.

Problem ob razgradnji ni re{enNajkasneje ~ez 30 let se bo pojavil prvi

mno`i~ni val obnove polistirolnih izolacij. Stare plo{~e bodo postale posebni odpa-dek, problem pa bodo re{evali na{i otroci in vnuki. Strokovnjaki in{tituta Fraunhofer so v laboratorijski velikosti na{li dve

re{itvi. Ena je mletje in dodajanje polisti-rola za polnilo v plasti~ne izdelke manj{e pomembnosti, obe{alnike ali cvetli~ne lonce. Druga je me{anje z novim topilom, pri ~emer spet pridobijo ~isto polistirolno raztopino. Za kilogram novega polistirola potrebujemo 5 kg nafte. ^e ga po dru-gem postopku recikliramo, spet zajamemo 90% vlo`ene energije, ~e pa ga se`gemo, dobimo nazaj samo 10% energije. Novi postopek pa smetarskih lobijev ne zanima, saj s prevzemanjem starega polistirola na posebne deponije `e danes zaslu`ijo 150 na tono. Zato velja, da je za sedaj problem odpadnega polistirola vseh vrst nere{en.

Kje se torej skrivajo prihrankiStrokovnjaki nem{kega gradbenega

instituta so se lotili celostne presoje stavb in ugotavljali, koliko prihrankov se skriva v posameznih ukrepih. Ugotovili so, da je toplotno izoliranje stavb sicer najenostavnej{i ukrep, ki pa, presene-tljivo, ne prina{a najvi{jih prihrankov. Zato v kratkem lahko pri~akujemo pravo bitko med zakonodajalci, proizvajalci in razli~nimi lobiji, ko bodo posku{ali uvelja-viti vsak svojo re{itev. •

Tihec

Problem odpadne izolacije

Toplotna izolacija stavb je

postala zapoved {tevilka

ena v vsej Evropi. Poraba

polistirolnih plo{~ ni bila

{e nikoli tako velika kot je

danes. Na prvi pogled je

postopek zelo enostaven,

malo lepila, nekaj udarcev z

dlanjo in plo{~a je vgrajena.

Novi izra~uni energetske koristi ki jih prina{a posamezni

ukrep na stavbi

Predelava odpadnega polistirola je trenutno re{ena na

laboratorijski ravni

SODOBNA GRADNJA90

Na u~inkovitost toplotne izolacije strehe ali zunanjih sten vpliva tudi zrakotesnost konstrukcije. ^e na to nismo pozorni, je lahko u~inek sicer dovolj debele toplotne izolacije bistveno slab{i, saj zaradi prepihova-nja izgubimo precej{en del energije.

Zrakotesnost v monta`nih konstrukci-jah nam tako zagotavlja ve~jo u~inkovitost vgrajene toplotne izolacije. V stre{nih in monta`nih konstrukcijah se zrakotesnost zagotavlja z razli~nimi folijami ali uporabo gradbenih plo{~, ~e so le te dovolj zrakote-sne. Pogosto se uporabljajo OSB plo{~e, zelo primerna pa je uporaba mav~no-vlaknenih plo{~ Fermacell Vapor.

@e z uporabo standardnih FERMACELL mav~no vlaknenih plo{~ – edinstvenih med tovrstnimi plo{~ami - se zagotovi zrako-neproputen sloj po DIN-u 4108-7. Nova FERMACELL mav~no-vlaknenena plo{~a Vapor gre {e korak dlje: zaradi sloja, doda-tno nanesenaga na notranji strani plo{~, se paropropustnost zmanj{a toliko, da uporaba dodatnih paronepropustnih slojev v konstruk-ciji zunanjega zidu ali strehe ni potrebna. Pri

tem pa ostajajo dobre lastnosti mav~no-vla-knenih plo{~ ohranjene: so zajam~eno univer-zalno uporabne kot gradbene, protipo`arne in vlagoodporne plo{~e. Sd vrednost plo{~ Vapor je manj{a od 3m, zato jih lahko upo-rabljamo kot plo{~e za notranje obloge vseh tipi~nih lesenih konstrukcij.

Prakti~en primer uporabe Vapor plo{~Na vseh notranjih povr{inah v mansardi

ali na fasadnih zidovih, kjer bi sicer upora-bili navadne mav~ne plo{~e v kominaciji s folijo - parno oviro, se lahko uporabi plo{~e Fermacell Vapor. Uporabi se jih lahko tudi pri monta`ni gradnji, kjer lahko nadomestijo nosilno OSB plo{~o na notranji strani.

V ~em je prednost Fermacell Vapor plo{~ pred OSB in drugimi lesnimi plo{~ami?

- Stati~no so oboje plo{~e enako uporab-ne, vendar mav~no-vlaknena plo{~a, ki je negorljiva, nudi vi{jo stopnjo po`arne varnosti.

- Povr{ina mav~no vlaknenih plo{~ je eno-stavna za obdelavo z izravnalnimi masami

in barvami – v nasprotju z OSB plo{~ami, ~ez katere je praviloma potrebno pritrditi {e en sloj plo{~ (obi~ajno so to mav~no kartonske plo{~e), ki se jih da primerno obdelati: pleskati, oblagati s keramiko ali tapetami.

- Poleg tega mav~no vlaknena plo{~a Vapor bolje vpliva na klimo v prostoru, saj je sposobna absorbirati odve~no vlago in jo vrniti v prostor, kadar je zrak bolj suh.

- V samem postopku dela se lahko ognemo uporabi folij s funkcijo parne ovire in s tem skraj{amo in pocenimo delovni proces. •

Vir: Kalcer d.o.o.

S Fermacell Vapor plo{~ami privar~ujemo ~as in denar

Primer uporabe Vapor plo{~ na monta`ni steni

Fermacell Vapor

plo{~a na notranji

strani

Toplotna izolacija

Fermcell HD vodo-

odporna plo{~a na

zunanji strani

Zaklju~ni omet

S certifikatom Passivhaus In{tituta iz Nem~ije in {vicar-skim certifikatom MINERGIE, ter s pridobljenim evropskim tehni~nim soglasjem podjetje Marles hi{e d.o.o. dokazu-je, da so vodilni na podro~ju monta`nih objektov, njihovi proizvodi pa dosegajo najvi{ja merila pri gradnji monta`nih lesenih, nizkoenergijskih in pasivnih objektov.

Certifikat In{tituta Passivhaus in certifi-kat MinergiePasivna hi{a, za katero je

podjetje Marles pridobilo cer-tifikat priznanega nem{kega in{tituta Pasivhaus, po svoji obliki ni povsem tipi~na pasivna hi{a. Gre namre~, na videz, za povsem obi~ajno enodru`insko hi{o, primerno za prav vsako okolje.

Marles se je v svojem delo-vanju usmeril tudi na tuje trge, predvsem Avstrijo, Nem~ijo, Italijo, Švico in Francijo. Za

gradnjo visokou~inkovitih nizkoenergijskih objektov na {vicarskem trgu so pridobili certifikat MINERGIE. Gre za nadstandardni certifikat za gra-dnjo visokou~inkovitih nizkoe-nergijskih objektov. Marlesova hi{a zato izpolnjuje vse medna-rodne pogoje za nizkoenergij-sko in pasivno gradnjo.

V Marles hi{ah so {e pose-bej ponosni, da so eden od redkih evropskih proizvajalcev monta`nih lesenih hi{, ki ima v skladu z Direktivo o grad-benih proizvodih Evropske unije pridobljeno evropsko tehni~no soglasje, ki je osnova za ozna~evanje hi{e z znakom CE in je popotni list za pro-

dajo gradbenih proizvodov v Evropski uniji.

Zgovorno je tudi dejstvo, da je Marles navedeno Evropsko tehni~no soglasje pridobil `e leta 2008 pri poobla{~enem in{titutu ÖSTERREICHISCHES INSTITUT FÜR BAUTECHNIK v Avstriji. •

SODOBNA GRADNJA 91

Kakovost na prvem mestuZ dolgoletnim razvojem Marlesovih hi{ kupcem zagotavljajo le najbolj{e.

S pridobljenimi

certifikati pod-

jetje Marles hi{e

d.o.o. dokazuje

vrhunsko in preverje-

no kakovost, s ~imer

si utrjuje vodilno

vlogo na podro~ju

monta`nih objektov.

V podjetju Bramac stre{ni sistemi d.o.o. se zavedajo, da je ohranjanje okolja pomemb-na zaveza za ~isto prihodnost. Zato so v prodajni program leta 2007 uvedli solarne kolektorje Bramac. Bili so novost na sloven-skem tr`i{~u, saj se vgradijo v streho in s tem ohranjajo harmoni~nost in skladnost objekta. Integriran okvir omogo~a enostavno in hitro vgradnjo ter je primeren za vse tipe streh, kakor tudi za vse tipe stre{nih kritin.

Vse iz ene rokeV letu 2009 so program raz{irili na

celotne re{itve za pridobivanje tople sani-tarne vode ter podporo ogrevanju. Sistem Bramac Solar omogo~a visoke izkoristke in s tem visoke prihranke pri letni porabi sred-stev, namenjenih pridobivanju tople vode ter ogrevanju. Prodajni program zajema vgradne solarne kolektorje, Alu modulne kolektorje, ki omogo~ajo vgradnjo na stre-ho, fasado itd., hranilnike tople vode, kom-binirane hranilnike, zalogovnike, solarne postaje ter ves pripadajo~i drobni material, ki ga potrebujete za izdelavo kakovostne-ga sistema z visokim izkoristkom zbrane son~ne energije.

KvalitetaBramac Solar ima za svoje izdel-

ke pridobljen evropski znak kakovosti Solar Keymark, kar pomeni, da ustrezajo vsem evropskim standardom kakovosti. 10-letna garancija pa zagotavlja brez-skrbne dni s solarnim sistemom, ki ima {tevilne konkuren~ne prednosti in ugodno razmerje med kakovostjo in ceno.

Monta`aBramac vgradni solarni kolektorji so lahko

vgrajeni tudi v 1 uri ter na katero koli vrsto kritine. Pri vgradnji kolektorja je potrebna pomo~ dveh mojstrov in{talacij in upravljalca dvigala. Kvalitetno in hitro monta`o omogo~a integriran ALU okvir (lahko v eljeni barvi RAL-a), tovarni{ko sestavljene dimenzije od 4 m2 do 10m2 in predpripravljena povezava cevnih in{talacij na sistem kotlovnice.

Celoten sistem, ter delovanje sta opisa-na na spletni strani www.bramac-solar.si.

Brezpla~en izra~un za va{ solarni sistemNa spletni strani poleg informacij o kom-

ponentah solarnega sistema omogo~ajo

brezpla~en, neobvezujo~ izra~un optimal-nega solarnega sistema glede na va{e individualne potrebe. V rezultatih vam detajlno predstavijo va{ prihranek v enem letu uporabe solarnega sistema.

Brezpla~na izobra`evanjaZa dobro delovanje sistema je poleg kako-

vostnih komponent potrebna tudi kakovo-stna vgradnja, zato ekipa Bramac Solar vsako leto organizira brezpla~no izobra`evanje in{talaterjev, kjer jim predstavijo novosti v programu, na prakti~en na~in jim poka`ejo vgradnjo solarnih kolektorjev ter solarnih komponent sistema Bramac Solar. Prijava za {olanje je mo`na preko kontaktnega obrazca na spletni strani www.bramac-solar.si. •

SOLARNI SISTEMI92

Bramac Solarcelostne re{itve stre{nih sistemov s solarnimi kolektorji

Ko smo v Sloveniji pri~eli s pasivno gradnjo, smo seveda kopirali dolgoletne izku{nje na{ih severnih sosedov. Postopoma smo se izobrazili o izvedbah brez toplotnih propustov na strehah in fasadnih povr{inah, pomislek pa je nastopil pri temeljenju. Stavbe, ki so zasnovane v tako imenovanem pasivnem standar-du in tudi vsi nizkoenergijski objekti, ki morda povsem {e ne zadostijo pravilu »skoraj ni~-ener-gijskih objektov«, se postavljajo na toplotno izolirano temeljno plo{~o. S tem se izognemo izgu-bi energije skozi masivne pasov-ne temelje. Pomisleka v Sloveniji sta bila dva - prvi je prav gotovo ustaljena gradbeni{ka praksa tako pri projektantih kot pri izvajalcih ter z njo povezani protiargumenti, drugi pomislek pa je bil bolj varnostne nara-ve - potresna varnost. Temu vpra{anju je podjetje FIBRAN NORD, proizvajalec toplotne izolacije za pod temeljne plo{~e, namenilo precej{njo pozornost. Z raziskavami, ki so bile podprte s prakti~nimi eksperimenti, je bilo dokazano, da temeljenje na toplotno izolacijskih podlagah ni nikakr{en problem, naspro-tno, pri ni`jih objektih pred-stavlja celo doprinos k varnosti objekta grajenega na potresno ogro`enih podro~jih.

Toplotna izolacija pod temeljno plo{~oPod temeljno plo{~o eno-

stanovanjskih, dvostanovanjskih hi{ na potresno ogro`enem

obmo~ju, kot je ve~inski del Slovenije, ve~ ali manj upora-bljamo toplotno izolacijske plo{~e s tla~no trdnostjo 400 kPa, kar po doma~e povedano pomeni, da se plo{~e pri 40 tonah obremenitve na kvadratni meter posedejo za maksimalno 10%. Takih posedkov pri gradnji seveda ne dovoljujemo, nimamo pa tudi tako velikih obremeni-tev na kvadratni meter, razen zaradi morebitnih potresnih sil. Nasveta pa ni za posplo{evati in se je priporo~ljivo posvetovati s projektanti oz. strokovnjaki za potresno gradnjo, ki imajo tovr-stne izku{nje.

Pod temeljnimi plo{~ami se pri nas in v svetu uporablja izolacija iz ekstrudiranega poli-stirena (XPS). FIBRANxps 400-L je namensko izdelana izolacija s tla~no trdnostjo CS(y\10)400, z minimalno vodovpojnostjo pri dolgotrajni potopitvi WL(T) 0,7, z minimalno dolgotrajno difu-zijsko vodovpojnostjo okoli 0,3 volumskega procenta in spada v najzahtevnej{o grupo WD(V)3.

Dolge, gladke plo{~e, z robom na preklop so dobrodo{le za hitro in natan~no izvedbo povr{insko velike toplotno izola-cijske podlage. Izolacija se lahko polaga enoslojno ali ve~slojno, odvisno od `elene energijske u~inkovitosti stavbe. Debelina 12 cm zado{~a za stavbe izve-dene po minimalnih zahtevah Pravilnika o u~inkoviti rabi ener-gije v stavbah. Za dobro-nizko-energijske hi{e pa se debelina

izolacije pod temeljno plo{~o giblje med 20 in 36 cm.

Za{~ita proti vlagiHidroizolacija se namesti

ali direktno na podlo`ni beton (fotografija 2), med dva sloja toplotne izolacije (fototografija 3), nad toplotno izolacijo ali pa na temeljno plo{~o. Ve~ si lahko preberete v bro{uri »Konstrukcije v stiku z zemljo – napotki ob uporabi FIBRANxps« in na internetni strani www.fibran.si. Najpogosteje se uporablja samo-lepilna hidroizolacija (fotografija 3) med dvema slojema toplotne izolacije, z dodatnim varjenim slojem, ~e je teren izpostavljen vodi. V primeru suhega in dre-niranega terena zadosti en sloj

kvalitetne elastomerne samole-pilne bitumenske hidroizolacije, katere spoj se {e dodatno ogreje in zatesni. Kljub temu, da XPS toplotna izolacija skorajda ne vpija vode, pa je v primeru visoke podtalnice primernej{a varianta s hidroizolacijo na podlo`nem betonu (fotografi-ja 1) s ~imer dose`emo, da je tudi toplotna izolacija pov-sem na suhem. Izvedba hidro-izolacije na temeljni plo{~i je sicer izvajalcem najbli`ja, je pa iz energijskega vidika hkrati najneugodnej{a, saj konstantno vla`na temeljna plo{~a pove~a toplotne izgube. •

Marjeta Lutman Vide

Dodatne informacije: nasvet@fibran.sitel. 07 39 39 525, www.fibran.si

E N E RG I J S K I Š Č I T.

Toplotna izolacija pod temeljno plo{~o

Toplotna izolacija temeljne plo{~e nizkoenergijske hi{e s FIBRANxps 400-L.

Namestitev hidroizolacije na podlo`ni beton.

Namestitev hidroizolacije med dva sloja toplotne izolacije FIBRANxps 400-L.

Kvaliteten neprekinjen toplotni ovoj stavb je eno

od osnovnih pravil pasivne gradnje. Najbolj

kriti~en del stavbe je v zemlji, do katerega kasneje

nimamo dostopa.

11

22

33

SODOBNA GRADNJA94

Podjetje PVC Nagode iz Postojne stavb-no pohi{tvo uspe{no izdeluje ve~ kot desetletje in vztrajno pove~uje tr`ni dele` povsod po Sloveniji. Osnova za izdelavo oken so pvc profili priznanega svetovnega proizvajalca Rehau iz Nem~ije, ki izpol-njuje stroga merila proizvodnje stavbnega pohi{tva, z visoko kakovostjo izdelanih oken, vrat in panoramskih sten.

Nova proizvodnja stavbnega pohi{tva iz aluminijaNedavno smo uvedli lastno proizvodnjo

izdelkov iz aluminija, polken in enostavnej{ih vrat, kot pomemben razvojni potencial pa podjetje posve~a programu PVC profilov Rehau Geneo, na zunanji strani obdanih z masko iz aluminija. S tem smo pridobili na kakovosti profilov, predvsem trdnosti in pravo-kotnosti, predvsem pa na estetiki. V moderni arhitekturi namre~ ~edalje bolj prevladuje stavbno pohi{tvo temnej{ih sivih odtenkov, tako lahko sedaj z barvanjem aluminija barvno zadovoljimo tudi bolj zahtevne kupce.

Estetika za najzahtevnej{ePomembno novost uvajamo na podro~ju

okovja, t.i. skritega okovja, primernega za vgradnjo v vse vrste oken in balkonskih vrat. Pri t.i. skritem okovju gre za ob~utno

pove~anje estetike stavbnega pohi{tva, pa tudi uporabnosti, ker vrata in okna s tem veliko la`je ~istimo.

Vhodna vrata, ki ~akajo na vas V podjetju PVC Nagode stalno

pove~ujemo kakovost. Trgu lahko sedaj ponudimo PVC vhodna vrata s polnili Rodenberg, ki so mnogim poznana, kot sinonim za najvi{jo kakovost v segmentu polnil tega podro~ja.

Vhodna vrata lahko sedaj izbirate tudi

z Rehau GENEO profili, kar v kombinaciji s prekrivnim 70 mm polnilom Rodenberg pomeni, da lahko toplotno prehodnost vhodnih vrat zni`amo celo pod 0,8 W/m2K. Edinstvena je tudi izvedba vhodnih vrat s skritimi nasadili, ki vhodnim vratom dodajo {e posebno estetsko vrednost.

Kupci, ki nas poznajo, vedo, da ni le kakovost oken in vrat tisto, kar nas naredi druga~ne od konkurence. Izvedba monta`e in demonta`e poteka po merilih najstro`jih sodobnih gradbenih standardov in je za nas enako pomembna kot sam proizvod. Kupci namre~ zelo radi opazijo kako korek-tno je izvedena demonta`a ali pa za{~ita prostorov pred izvedbo del.

PVC Nagode vsakoletno izpopolnjuje prodajni program stavbnega pohi{tva.

Vabljeni, da se sami prepri~ate in nas obi{~ete v prodajnem salonu na sede`u podjetja v Postojni ali salonu v Ljubljani na Jur~kovi cesti v IC Rudnik.

Za podrobnej{e informacije pokli~ite 05 7000 555 ali obi{~ite spletno stran www.pvcnagode.si •

Marko Petkov{ek

Novo!Prozivodnja

ALUstavbnegapohištva.

Inovativni profili Rehau-Geneo iz visokotehnološkega materiala Rau-Fipro omogočajo izredne prihranke pri energiji, saj veljajo za energijsko najučinkovitejše profile v svojem razredu in med vsemi okni, ki

ustrezajo najstrožjim standardom za pasivne hiše. Poleg odlične toplotne izolativnosti, učinkovite protihrupne ter protivlomne zaščite Rehau-Geneo postavlja nove mejnike pri varčevanju z energijo.

Predani projektu, zavezani stranki

Salon PostojnaTržaška c. 87a05 700 05 55

Salon LjubljanaJurčkova c. 23301 600 37 10

rozivodnjaroLtao

ozivodnjaozivodnjaaLUavbnegegaaaaaohišttvvaa..

www.pvcnagode.si

Predani projektu, zavezani stranki

Obnovljena Porodni{nica Postojna z okni PVC Nagode

Vrstne hi{e Brezovica pri Ljubljani, siva okna PVC Nagode v

kombinaciji z macesnovo fasado

Za vse aktivne

www.miele.si

Podjetje Miele vam predstavlja izjemen par pralnega in sušilnega stroja EcoActive po posebej mamljivi ceni. Posebna kampanja traja od marca do julija 2012, oziroma do odprodaje zalog.

Omenjeni par si zagotovite pri Vašem najljubšem prodajalcu Miele aparatov. Dobrodošli tudi v prenovljeni

Več o tej kampanji izveste na www.miele.si ali na tel. št. 01 563 44 82, kjer smo vam na voljo tudi za vse pobude in predloge. Vaš Miele

DA BI POVEDALI RESNICO, SE MORAMO HVALITI.

www.thermia.com

NOVA THERMIA ATEC

Najboljša toplotna črpalka zrak/voda na trgu

NOVA THERMIA ATEC

Atlas Trading d.o.o. Celjska cesta 45 SI-3212 Vojnik

info@atlas-trading.si Tel 03 425 54 12 G 041 324 173

Rezultati neodvisnega testiranja v laboratoriju SP:

- do 35% višje letno grelno število SPF od vodilnih konkurentov- do 50% višje grelno število COP od vodilnih konkurentov- druga najbolj tiha toplotna črpalka med konkurenti

atlas www.atlas-trading.si

V sodelovanju z elektro distributerji nudimo boljše pogoje za nakup toplotne črpalke inugodnosti pri dobavi električne energije.

Naši partnerski elektro distributerji :

Ekskluzivni zastopnik in distributer: