Letn

ik 6

, {t

. 30/

julij

- a

vgus

t 201

230

.000

bre

zpla

~nih

izvo

dov

Skupina politikov, znanstvenikov in ekonomistov imenovana tudi Rimski klub je neformalno zdru`enje ljudi, ki razmi{ljajo dale~ v bodo~nost. Njihova skupna skrb je prihodnost ~love{tva na planetu, odkrivanje problemov in predvidevanje bodo~ih dogodkov s pomo~jo {iroko zasnovanih analiz. Svoja razmi{ljanja v nekajletnih razmakih izda-jo v knji`ni obliki. V izdaji iz leta 1972 pa `e najdemo njihovo ugotovitev, da obstoje~i ekonomski vzorci svet vodijo v ekolo{ko katastrofo. Vzroke so takrat pripisali iz~rpavanju energet-skih in mineralnih virov ter nezadostnim virom za pridelavo hrane.

Rezultat skupnega preudarka je tudi njihovo najnovej{e poro~ilo, staro komaj nekaj tednov in je napoved za prihodnjih 40 let. V njem so podali tudi domnevo, da ~love{tvo morda ne bo pre`ivelo na tem planetu, ~e bomo nadaljevali s svojim podivjanim potro{ni{tvom in zasledovanjem kratkoro~nih koristi. Ugotavljajo, da `ivimo na na~in, ki ga ne bo mo`no nadaljevati v naslednjih generacijah, brez da bi se odlo~ili za korenit preobrat. Mejo nosilnosti planeta smo `e prestopili, saj oddajamo dvakrat toliko toplogrednih plinov, kot jih lahko prevzamejo gozdovi in oceani. Nuno potrebujemo sistem vodenja, ki bo sposoben na~rtovanja za dalj{a obdobja, saj ne more-mo pri~akovati, da bodo vlade brez pritiskov voljne namenjati ve~

sredstev za okoljsko primerne re{itve, ali da bi tr`no gospodarstvo samo od sebe za~elo delovati v dobro ~love{tva.

Ugotavljajo {e, da se je prilaga-janje ~love{tva omejitvam planeta `e za~elo, ~eprav je zaenkrat delovanje {e prepo~asno. Napovedujejo, da bodo sedanje vodilne ekonomije, med njimi ZDA, nazadovale, Brazilija, Rusija, Indija in Ju`na Afrika pa bodo vstopile med deset vodilnih. Kitajska bo postala

zgodba o uspehu, predvsem zaradi svoje zmo`nosti hitrega ukre-panja. Rast prebivalstva bo 2042 dosegla svoj vrh predvsem zaradi zmanj{anja {tevila rojstev v razvitih dr`avah. Globalna rast BDP bo veliko manj{a kot smo pri~akovali in to zaradi manj{e rasti produk-tivnosti v zrelih ekonomijah. Koncentracija CO2 pa bo na `alost rasla naprej in lahko v letu 2080 spro`i samopospe{evalne klimatske spremembe.

Zdru`eni Narodi od 2008 propagirajo svoj okoljski program »Green New Deal« ki naj u~inkovito omili trenutne krize in pospe{i »ozelenitev« vseh vej industrije. Eden od vzrokov je ugotovitev, da se je rast svetovnega gospodarstva do leta 2005 podvojila, pri ~emer smo izgubili 60% `ivalskih in rastlinskih vrst, 2,6 milijard ljudi pa pahnili v najve~jo rev{~ino. Ta program propagira tudi Obama v svoji volilni kampanji, saj hkrati prina{a razbremenitev okolja in delovna mesta. Zajema vse, od toplotne izolacije stavb, klimatsko nevtralnega prometa, prehoda na obnovljive vire ter sonaravnega kmetijstva in na~rtovanja mest. Predvideva {e ukinitev denarnih podpor za uporabo energije iz fosilnih virov, ta denar pa bo zato stekel v programe obnovljivih virov. Za doseganje teh ciljev bi potrebovali samo 1% bruto produkta posamezne dr`ave, kar pa bo mo`no dose~i samo s pove~anim pritiskom na politike.

Strokovnjaki sicer trdijo, da s sedanjimi tehni~nimi re{itvami

lahko odpravimo del problemov in zmanj{amo obremenitev plane-ta, hkrati pa je jasno, da to ne bo zadostovalo. Nujno je potrebno uvesti nov `ivljenjski stil vsakega od nas, ki ga lahko opi{emo z besedami uravnote`en, sonaraven, vzdr`en, usklajen z naravo ali trajnosten. Nova ~arobna in re{ilna beseda pa je samoomejevanje. Nov ivljenjski stil pomeni ~im manj vo`enj z osebnim avtomobilom in ~im ve~ z javnim prevozom. Pomeni odpovedovanje letalskim potovanjem za ~isto zabavo in letenje samo, ko je nujno potrebno. Pomeni nakup hrane, ki zraste na bli`njih njivah, vrtovih in sadov-njakih ter odpovedovanje krompirju iz Maroka, vrtnicam iz Kenije in eksoti~nemu sadju iz ju`ne Amerike. Pomeni tudi vsaj en dan v tednu brez mesnih izdelkov, saj je intenzivna vzreja `ivine eden od ve~jih virov toplogrednih plinov. Pomeni tudi nakup kvalitetnih izdelkov in njihovo dolgotrajno uporabo, popravilo in ponovno uporabo. Pomeni {e, da se bo potrebno odpovedati tudi nakupu najnovej{ega dizajnerskega kavnega mlin~ka, pa tudi popolnoma »novega« avtomobila, s prekrasnimi zavornimi lu~mi, `ivahnimi okrasnimi obrobami in napadalno prednjo masko. Saj vem, to zadnje bo najte`je, {e te`je pa bo posledice svojih okolju neprijaznih odlo~itev razlo`iti otrokom in vnukom. •

UVODNIK4

Pi{e: Simon Tihec

Rimski klub, Green New Deal in samoomejevanje

5

V 30. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo:V 30. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo:

str. 1 Fibran

str. 2 Philips

str. 3 Armex armature

str. 4 [trus instalacije

str. 7 Ellatron

str. 10 Energen

str. 12 Sonnenkraft

str. 13 HTZ Velenje

str. 14 Pro-Solar

str. 16 NIX

str. 19 Henkel Slovenija

str. 20 Tovarna meril kovine

str. 21 Tersus

str. 22 Bio planet

str. 23 Caleffi

str. 25 KOOP

str. 27 E-netsi

str. 29 Grundfos

str. 30 Inovateh

str. 31 Butan plin

str. 33 Merkur

str. 35 KWB

str. 36 Rehau

str. 37 Gorenje

str. 38 Titan

str. 41 Klimateh

str. 42 Elektro energija

str. 43 Ream

str. 44 Knut

str. 45 Biodom

str. 46 Istrabenz plini

str. 47 Dines

str. 48 Zdru`enje pe~arjev

str. 50 Agni

str. 51 Monotherm

str. 55 Knauf Insulation

str. 57 Velux

str. 58 Ga{per - okna, vrata

str. 59 Fibran

str. 60 PVC Nagode

str. 61 Kalcer

str. 62 Caleffi

str. 63 Xella porobeton SI

str. 64 Atlas Trading

Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 31. {tevilka revije izide septembra 2012.

Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p.

Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov

Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Marjan Poto~an, Vili Zabret, Matja` Valen~i~, Lojze Bertoncelj, Marjeta Lutman Vide, Damjan Nemec, Andrej Gruden, Mag. Michael WALTER, Bogdan Simerl, Toma` Dolenc, Simon Lukati, Gregor Deu, Tadej Gruden, Toma` Pust, Roman Macun, Marko Petkov{ek, Nu{ka Marn.

Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart

Lektoriranje: Maja Tihec

Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461)

Distribucija: tel 041 971 324

Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o.

Naslov uredni{tva:EKART MARKETINGAndrej Ekart s.p.Prepolje 101, 2206 MarjetaTel.: 02 686 10 81

Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502Dav~na {tevilka: SI20960166

E mail: energetski.svetovalec@siol.net

Spletni energetski portal:

- Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva.

- Vse pravice pridr`ane.

- Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.

- Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji na `eljo naro~nikov ne lektoriramo.

www.varcevanje-energije.si

Distribucija revije poteka v trgovskih Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERKUR MOJSTER, spe-velecentrih MERKUR MOJSTER, spe-cializiranih tehni~nih in gradbenih cializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah ter aktualnih sejemskih trgovinah ter aktualnih sejemskih prireditvah na sejmu Dom, Megra, prireditvah na sejmu Dom, Megra, Energetika, Obrtnem sejmu.Energetika, Obrtnem sejmu.

5. junija je svetovni dan varstva okolja. Glavna tema leto{njega svetovnega dneva varstva okolja je »Zeleno gospodarstvo«. Izku{nje finan~ne in ekonomske krize nakazujejo, da gospodarstvo ne more ve~ poslovati tako, kot je doslej. Novo, zeleno gospodarstvo je zato predlog za alternativni in bolj trajnostni na~in poslovanja.

Program ZN za okolje opre-deljuje zeleno gospodarstvo kot mo`nost za ve~jo blaginjo ljudi, hkrati pa kot mo`nost za bistveno zmanj{anje tveganja za okolje. To pomeni, da le zele-no gospodarstvo lahko z rastjo dohodkov in zaposlovanja poga-nja javne in zasebne nalo`be, ki zmanj{ujejo emisije ogljika in dru-gih onesna`eval, pove~ujejo ener-getsko u~inkovitost in u~inkovitost virov in prepre~ujejo izgubo biot-ske raznovrstnosti.

V obdobju 2008–2009 so v Sloveniji najvi{je vrednosti izpu-stov CO2 nastale v dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro, v predelovalnih dejavnostih ter v dejavnosti promet in skladi{~enje. V letu 2009 je pri izgorevanju goriv v dejavnosti oskrba z elek-triko, plinom in paro nastalo 34,6 % vseh izpustov CO2 skupaj, v predelovalnih dejavnostih 13,2 %, v dejavnosti promet in skladi{~enje pa 20,4 %. Vrednosti izpustov CO2 so se v letu 2009 glede na leto 2008 najbolj zni`ale v prede-lovalnih dejavnostih, za 22,8 %. V dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro so se zmanj{ale za 4,6 %, v oddelku dejavnosti kopenski promet pa za 11,5 %.

Investicije za varstvo okolja nara{~ajoZa bolj{e razumevanje okolj-

skih te`av imamo nekaj posebnih ekonomskih kazalnikov; med temi so pomembni podatki o izdatkih za varstvo okolja, ki ka`ejo pripra-vljenost in zmo`nost za ohranja-nje kakovosti okolja z izogibanjem {kodljivim vplivom na okolje ter s prepre~evanjem in zmanj{evanjem teh vplivov.

Investicije za varstvo okolja so v letu 2010 zna{ale 408 milijonov EUR ali za 22 % ve~ kot v letu 2009. Teko~i izdatki za varstvo okolja so v letu 2010 zna{ali 422 milijonov EUR ali 5 % ve~ kot v letu 2009. Od 2001 do 2010 so se investicije pove~ale za ve~ kot 136 %, teko~i izdatki pa za ve~ kot 173 %. Kon~na analiza rezultatov je pokazala, da je bilo v prvih treh letih ve~ sredstev namenjenih za investicije za varstvo okolja, od leta 2004 pa se pove~uje dele` teko~ih izdatkov za varstvo okolja.

Gospodinjstva proizve-dla manj komunalne odpadne vodeSlovenija je bogata z vodnimi

viri, vendar moramo to trditev sprejeti zelo previdno. Koli~ina letnih padavin je sicer precej veli-ka, vendar so te ~ez leto nee-nakomerno razporejene, tako da se vsako leto v poletnih mesecih sre~ujemo s pomanjkanjem vode v podtalnici. Zaradi naravnih danosti in novega na~ina upravljanja voda se obmo~je Slovenije deli na dve vodni obmo~ji, na povodje Donave in na povodje Jadranskega morja. V Sloveniji se ve~ina vode, potreb-ne za javno oskrbo z vodo, na~rpa

s povodja Donave (v letu 2010 okrog 87 %).

Gospodinjstva so v letu 2010 proizvedla za 6,4 % manj komunal-ne odpadne vode kot v letu 2009. V letu 2010 je bilo iz javne kanali-zacije odvedenih 173,3 milijona m3 odpadnih voda, od tega 0,3 % iz kmetijstva, gozdarstva in ribi{tva, 8,6 % iz industrijskih dejavnosti, 5,2 % iz drugih dejavnosti, 34,3 % iz gospodinjstev, 51,7 % pa je bilo drugih odpadnih voda.

Sistemi za ~i{~enje odpadnih voda so v dr`avah ~lanicah EU zelo razli~no razviti. V povpre~ju uporablja ~istilne naprave z vsaj sekundarnim ~i{~enjem nekaj manj kot 70 % prebivalcev EU. Najve~ prebivalcev jih uporablja z vsaj sekundarnim ~i{~enjem na Nizozemskem, ve~ kot 99 %. Ve~ kot 90 % prebivalcev pa v Nem~iji, Italiji in Avstriji, najmanj pa v Romuniji, le 17 %. V Sloveniji uporablja take naprave okoli 52 % prebivalcev (podatek za leto 2009), in po tem podatku sodi Slovenija med dr`ave z majhnim dele`em prebivalcev, ki uporabljajo ~istilne naprave. Velik dele` prebivalcev Slovenije namre~ {e vedno upora-blja greznice. •

Ve~ na www.stat.siMetka Pograjc

Svetovni dan varstva okolja 2012

Foto: www.cistilnenaprave-dezevnica.si

Prva postaja: TE-TOLMateja Notar je predstavila laboratorij

za goriva, ki je akreditiran za podro~je presku{anja premoga in ima status neodvi-snega laboratorija. Svoje osnovno podro~je presku{anja so raz{irili tudi na podro~je trdnih biogoriv, kamor spada tudi lesna biomasa (lesni sekanci, peleti in briketi).

Darko Hrovatin je predstavil program Energetike Ljubljana za doseganje prihrankov energije pri kon~nih odje-malcih za leto 2012. Program nudi dodeljevanje nepovratnih finan~nih spodbud za izvedbo ukrepov u~inkovite rabe energije pri kon~nih odje-malcih iz sredstev, ki se zbirajo s pla~ilom dodatka za pove~anje ener-getske u~inkovitosti. Subvencija je v vi{ini do 20% investicije na voljo ob prvi priklju~itvi obstoje~e stavbe/stanovanja na sistem distribucije ZP ali ob obnovi kotlovnice. Ve~ informacij je na spletni strani http://www.jhl.si/ener-getika/ucinkovita-raba-energije .

Parna lokomotiva, ki preva`a pre-mog po tovarni{kem dvori{~u, je {e iz prej{njega tiso~letja. ^eprav je pobarvana kot igra~ka Mehanotehnike, je koristen delovni stroj.

Naslednja postaja: Pipanova potPotekal je ogled pasivne stavbe z

22 stanovanji Javnega stanovanjskega sklada MOL. Bivalne enote so namenjene za~asnemu re{evanju stanovanjskih te`av najbolj ogro`enih skupin prebivalstva, s souporabo kopalnice, strani{~a in kuhi-nje. Njihova povr{ina je majhna, obra-tovalni in vzdr`evalni stro{ki so majhi. Objekt je grajen v pasivnem standardu, za ogrevanje pa na~rtujejo sistem ogre-vanja z zemeljskim prenosnikom toplote s prezra~evanjem in vra~anjem energije. Elektri~na energija bo uporabljena za kuho in pripravo sanitarne vode in v manj{i meri za dogrevanje (po potrebi posameznika). Na strehi bo vgrajena son~na elektrarna mo~i 14 kWp za pokri-vanje skupnih potreb po elektri~ni energiji. Stavbo sta pokazala Tonga Grgi~ iz MOL in arhitekt Miha De{man. na~rtujejo sistem ogrevanja z zemeljskim prenosnikom toplote s prezra~evanjem in vra~anjem energije. Elektri~na energija bo uporabljena za kuho in pripravo sanitarne vode in v manj{i meri za dogrevanje (po potrebi posameznika). Na strehi bo vgrajena son~na elektrarna mo~i 14 kWp za pokrivanje skupnih potreb po elektri~ni energiji. Stavbo sta poka-zala Tonga Grgi~ iz MOL in arhitekt Miha De{man.

Tretja postaja: LPPMag. Jurij Juren iz Energetike je

predstavil prvo javno polnilnico na CNG (stisnjen zemeljski plin), nove avtobuse LPP in polnilnico osebnih avtomobilov na CNG.

Zemeljski plin ima najmanj{e emisije CO2 med fosilnimi gorivi.

V mestih tridesetih evropskih dr`av od leta 2005 poteka kam-panja »Evropski teden trajnostne energije«, katere namen je opozoriti na pomen u~inkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Sodelujo~a mesta organizirajo ve~dnevne aktivnosti, ki po vsebini sovpadajo z namenom kampanje, katere pobudnica je Evropska komisija. Mestna ob~ina Ljubljana je letos sodelovala drugi~, in sicer s tremi zanimivimi dogodki.

Prvi dogodek je bil okoljsko popotovanje za otroke Eko vrtca Vodmat – Klini~ni center, ki je po Ljubljani potekalo z mestnim avtobusom na stisnjen zemeljski plin, nato pa smo se z primestnim avtobusom odpeljali do muzeja v Bistri. Na delavnici so preizkusili, kako se lahko uporabi vetrna energija. Vo`njo od Ljubljane do Bistre je s prebiranjem zgodbic z okoljskimi sporo~ili popestrila pisateljica Alenka @umbar Klop~i~.

Sledila je kro`na pot z avtobusom na stisnjen zemeljski plin za ljubitelje trajnostnega bivanja, na katero so bili povabljeni eko koor-dinatorji iz eko {ol, predstavniki MU MOL, javnih podjetij, TE-TOL, ^S, NVO, novinarji in vsi, ki so si `eleli ogledati primere dobrih praks s podro~ja URE in OVE. Vo`njo z avtobusi in povratek na za~etno postajo so obogatili energetski svetovalci z informativnimi predstavi-tvami energetsko svetovalne pisarne ENSVET.

Tretji dogodek Evropskega tedna trajnostne energije je bila predstavitev {tudije »Trajnostna mestna infrastruktura – Ljubljana – pogled do leta 2050«.

Avtorji raziskovalnega projekta (Center za energetsko u~inkovitost Instituta »Jo`ef Stefan«) so analizirali razli~ne scenarije, po katerih lahko Ljubljana v naslednjih desetletjih bistveno zni`a koli~ino emisij toplogrednih plinov in porabo energije. Ugotavljali so, kaj doseganje teh scenarijev zahteva od MOL, pa tudi od javnega in zasebnega sek-torja ter industrije. Analize ka`ejo, da Ljubljana lahko dose`e scenarij trajnostne odli~nosti, po katerem bi do leta 2050 emisije CO2 zni`ali kar za 80 odstotkov. [tudije so predstavili Nata{a Jazbin{ek Ser{en, koordinatorica projekta »Ljubljana, pametno mesto« in predstavnica MOL v skupini za izdelavo {tudije, Siemens, kot partner v projektu »Ljubljana, pametno mesto« in pri izdelavi {tudije Institut »Jo`ef Stefan«, Center za energetsko u~inkovitost.

Dogodki v sklopu Evropskega tedna trajnostne energije so bili odli~no organizirani. Pomembno je, da vsi udele`enci informacije {irijo in vsak na svojem podro~ju poskrbijo da jih za svoje vzamejo tudi ob~ani.

ENERGIJA V MESTIH6

Evropski teden trajnostne energije 2012

Odhod na kro`no trajnostno potovanje je bil iz Streli{ke ulice. Sodoben

nizkopoden avtobus LPP na stisnjen zemeljski plin je tudi prijazen za

osebe na invalidskih vozi~kih. V Ljubljani je sedaj `e 20 tovrstnih avtobu-

sov, saj so okolju prijaznej{i.

Nakup 20 avtobusov na zemeljski plin, sta velik korak k izbolj{anju kako-vosti zraka v Ljubljani. Kompresorska posta-ja stisne zemeljski plin iz omre`nega tlaka 10 bar na 250, hkrati pa ga osu{i in o~isti. Pri ceni 1.192 €/kg je vo`nja z uporabo metana okolju prijaznej{a in skoraj za polovico cenej{a kot vo`nja na bencin.

Zadnja postaja: TMSV Tehni{kem muzeju

Slovenije smo spoznali, kako se energija vode uporablja za pogon naprav. Franc Galle, lastnik veleposestva v Bistri, se je ob koncu 19. stoletja aktivno ukvarjal z mlevsko dejavnostjo, ki pa pred prvo svetovno vojno ni bila ve~ gospodarna. Zato je leta 1911 na tem mestu zgradil HE za proizvodnjo istosmernega toka z mo~jo 110 kW. Slu`ila je kot dodatni energetski vir parni `agi na veleposestvu, za razsvetljavo zgradb in za pogon manj{ih gospodinjskih naprav.

Francisova turbina obratuje od leta 1911, elektro genera-torji in elektro oprema pa so bili `e dvakrat posodobljeni.

Za zagotavljanje delovanja HE so bile skozi leta izvedene {tevilne poso-dobitve. Predelava starega generatorja leta 1959 je omogo~ila proizvodnjo izmeni~nega toka, v letu 1991 pa je bil stari sinhroni generator nadome{~en z novim asinhronim, urejena je bila avtomatska regulacija, prenovljena ori-ginalna turbina, ter izvedena gradbe-na sanacija. Elektri~no energijo muzej uporablja za svoje potrebe, vi{ek pa odkupuje Elektro energija.

V zadnjih letih elektrarna obratuje s povpre~no mo~jo med 20 in 25 kW. Komandne omare so se v zadnjih sto letih precej spremenile.

Prvotna iz leta 1911, srednja iz 1959 in sedanja iz 1991. Naslednja bo verje-tno velika kot mobilni telefon. •

Matja` Valen~i~, energetski svotovalec

ENERGIJA V MESTIH 7

Predstavljamo zanimive novosti s sejma Energetike, ki je maja letos potekal na Celjskem sejmi{~u. Na enem mestu je na vsake dve leti na ogled lokalna, regijska in tudi svetovna bera pomembnih znamk s podro~ja ogrevanja, klimatizacije, hlaje-nja in sanitarne tehnike. Razen ogrevalne tehnike, klimatizacije in prezra~evanja je sejem privla~en za zainteresirano zasebno in poslovno javnost; Sejem pokriva ve~ bolj ali manj sorodnih panog in sicer tudi podro~je ekologije in predstavljanje konkretnih re{itev ravnanja z vodnimi viri, odpadki, reciklira-njem ter u~inkovito rabo vode v industrijski ter komunalni energetiki. Poleg energetike so {e bile na sejmu zastopane druge pano-ge; vzdr`evanje v objektih, ter varjenje in rezanje v industriji. Letos je sejem zabele`il 21.000 obiskovalcev. Z vidika zadovoljstva razstavljavcev in obiskovalcev sejem oce-njujemo kot nadvse potrebnega za nadaljnji razvoj u~inkovite rabe energije in obnovlji-vih virov energije v dr`avi.

Aktualen spremljajo~i programNa okrogli mizi Quo vadis, Slovenska

energetika 27 let kasneje, so pod vod-stvom prof. dr. Petra Novaka na prireditvi obravnavali 10 vpra{anj za naslednjih 10 let, ki so povezani s scenariji gospodarske rasti in ustreznih sistemov za zagotavlja-nje energije v Sloveniji.

Na forumu Modro gospodarstvo ali kako zaslu`iti z u~inkovito rabo energije, ki ga je pripravila Energetika.NET. @e v ~asu poletja bi se naj sprejela nova EU direktiva o energetski u~inkovitosti, ki jo bodo pod drobnogled morala vzeti tudi slovenska podjetja, ~e bodo `elela zago-tavljati konkuren~nost na trgu.

Prilo`nost za ve~je uporabnike je tudi kogeneracija na zemeljski plin, ki omogo~a u~inkovito soproizvodnjo toplo-tne in elektri~ne energije. Trenutno jo uporabljajo v ve~stanovanjskih, javnih in poslovnih objektih, na trgu so re{itve za individualne hi{e in gospodinjstva, kar pa

naj bi se pri nas bolj uveljavilo v priho-dnjih letih, razlagajo v GIZ DZP.

Organiziran je bil tudi posvet so na temo ekologije in odpadkov, ki jih v Sloveniji {e vedno premalo recikliramo, odlo`imo preve~ kosovnih odpadkov in premalo kompostiramo. Zaskrbljujo~ je tudi podatek o nezadostni termi~ni obde-lavi odpadkov. Re{itev prina{ajo Centri ponovne uporabe (USE – REUSE/Uporabi in ponovno uporabi), s katerimi lahko zasledujemo cilj EU, to je, da s ponovno uporabo naravnih virov zajezimo ropanje le-teh.

Na sejmu tradicionalno potekajo {tevilne podelitve nagrad za energetsko u~inkovitost objektov, zasebnih stano-vanjskih hi{ in tokrat tudi za poslovne oz. turisti~ne objekte ter sejemska priznanja razstavljavcem. •

Jo`ica EKART, Nata{a Vodu{ek

Zanimivosti s sejma Energetika 2012 Prilo`nost za ogled tako obse`ne ponudbe je vsake dve leti izjemna

TITAN z UPONOR-jem, vodilnim proizvajalcem cevnih sistemovProgram podjetja TITAN iz Kamnika obsega sis-

tem ve~plastnih cevi UPONOR MLCP (original

ALUMPLAST) za vodovod in ogrevanje, sistem

UPONOR PE-Xa cevi za vodovod in ogrevanje,

sistem ploskovnega ogrevanja/hlajenja, sistem

predizoliranih cevovodov ter sistem specialnih

re{itev. Kot novost so na sejmu izpostavili

novo, t.i. RTM tehnologijo spajanja Uponor

MLCP cevi, pri kateri ne potrebujete orodja za

zatisnjenje. Ve~ na www.titan.si

Posebnost sejemske hi{e VaillantObiskovalci sejma so lahko na razstavnem

mestu podjetja Vaillant dobili ob~utek bivanja,

kot da so doma. Razstavno mesto so uredili

kot hi{o z urejeno okolico in zunanjo enoto T^,

ter glavnimi bivalnimi prostori v hi{i, vklju~no s

kotlovnico. Slika predstavlja kotlovnico s toplo-

tno ~rpalko geoTHERM VWL 101/3 S, z zalo-

govnikom ogrevalne vode allSTOR VPS 500/2

in podpostajo za pripravo sanitarne tople vode

VPM W 20/25 (monta`a na zalogovnik). Ve~ na

strani www.vaillant.si

Atlas na sejmu predstavlja toplotne ~rpalke ThermiaObiskovalci so pokazali najve~ zanimanja

za novi model zrak/voda Thermia Atec. Je

enostavna za vgradnjo in zagotavlja toploto

za ogrevanje, toplo sanitarno vodo in hkrati

poleti hlajenje, z najni`jimi mo`nimi stro{ki.

Interesentom so bili predstavljeni vsi modeli,

velikosti od 6 do 36 kW, ter nekaj referen~nih

objektov, predvsem takih z radiatorskim ogre-

vanjem. Ve~ na www.atlas-trading.si

Rika kaminska pe~ na polena Fox II Rikatronic3Rikatronic3 je inovativna nova serija regulacije

za prostostoje~e kaminske pe~i Rika (mo~i od 4

do 8 kW) za samodejno uravnavanje optimal-

nega dovajanja zraka v kuri{~e. Zaradi ohranja-

nja `erjavice zmanj{a porabo polen in podalj{a

interval za nalaganje, saj vas regulacija opomni

preden je le-to ponovno potrebno. V primerjavi

s pe~mi brez te regulacije, je tako omogo~eno

zmanj{anje {kodljivih emisij do 90%. Mo`ne

obloge iz kamna so lojevec, pe{~enec, vulkanski

kamen. Ve~ na : www.agni.si

Izbolj{ana serija obto~nih ~rpalk podjetja GrundfosPodjetje Grundfos iz Ljubljane je predstavilo

izbolj{ano serijo obto~nih ~rpalk Magna 3, ki

prihajajo na trg v za~etku jeseni, v za~etku leta

2013 pa napovedujejo novo ALPHA 2 obto~no

~rpalko, s katerimi boste dosegali konkretno ni jo

porabo elektri~ne energije. rpalke `e nekaj ~asa

dosegajo ni ji nivo porabe energije od zahteva-

nega z EUP Direktivo. Danes je Grundfos najve~ji

svetovni proizvajalec obto~nih ~rpalk, saj pokriva

ve~ kot 50% svetovnega trga. Vabljeni k ogledu

ponudbe na spletni strani: www.grundfos.si.

Posebni stre{ni kolektorji podjetja VeluxVelux Slovenija iz Trzina predstavlja posebne

solarne kolektorje za ogrevanje sanitarne

vode, ki se vgradijo v streho in jih je mo`no

kombinirati s stre{nimi okni. Paneli so majh-

ni in enostavni za transport ter za prenos

do samega mesta vgradnje. V skladu z EUP

direktivo dosegajo celo 96% izkoristek. Ker

so vgrajeni v streho, ni potrebnih dodatnih

konstrukcij, izgube pa so s tem manj{e.

Steklo je kaljeno in odporno na to~o. Ve~

o njihovem programu na spletnem naslovu

www.velux.com.

Thermomax son~ni kolektor 5. generacijePodjetje Ellatron predstavlja vakuumske heat-

pipe kolektorje za skoraj vse vremenske pogoje.

Ti maksimalno izkori{~ajo son~no energijo,

delujejo tudi v obla~nem vremenu in skoraj

skozi vso sezono. Z njimi dosegate skoraj 100%

prihranke poleti in 60% pozimi. Name{~eni

so lahko na strehi, tleh, terasi, balkonu ali

Bili smo razstavljavci z revijama VAR^UJEM Z ENERGIJO in

Okoljsko Ogledalo Slovenije

Kot edino strokovno revijo so jo obiskovalci prejeli ob

nakupu vstopnic

Sejemska {tevilka revije je nudila ve~ branja s sejemsko

predstavitvijo in ponudbo razstavljavcev v celoti.

DOGODKI 9steni, samo da ulovijo sonce. Omogo~ajo vam

nepovratna sredstva do 25% investicije. Tako

vam sanitarno vodo greje samo sonce, lahko

pa so tudi podpora ogrevanju. Ve~ o njihovem

programu na www.et-solar.si

Kotel na pelete KWB EasyfirePodjetje KWB iz @alca predstavlja nov kotel

na pelete KWB Easyfire s preprostim in

~istim ogrevanjem razli~nih mo~i. Za dvi-

govanje temperature povratka ne potrebuje

zunanje enote in kotlovske ~rpalke, kar

za uporabnika pomeni zni`anje stro{kov

investicije. Omogo~a namestitev v vsaki

kurilnici in preprost vnos v priro~nih paketih.

Novost so tudi novi paketi solarnih sistemov

(pokon~ni in le`e~i plo{~ati kolektorji) s

prednostjo visokega izkoristka – izvedba

Multi Sun kot podpora ogrevanju; in Easy

Sun za ogrevanje sanitarne vode. Za pravilno

izrabo obnovljivih virov energije je mo`na

kombinacija solar tako pri peletih kot sekan-

cih. Ve~ o njihovem zanimivem programu

najdete na: www.kwb.si.

Novosti iz dru`be VetoVETO iz Ljubljane je `e dobro poznano pod-

jetje po ogrevalnih sistemih De Dietrich; od

toplotnih ~rpalk, prezra~evalnih sistemov,

kotlov na pelete in polena in solarnih sis-

temov. Leto{nja novost je uplinjevalni kotel

na polena LogWIN podjetja Windhager z

mo~jo 13 – 50 kW, ki postavlja nov mejnik v

razredu kurilnih naprav iz nerjave~ega jekla;

z veliko zgorevalno komoro, velikim nalagal-

nim prostorom za drva in vise~o posodo za

pepel. Je var~en in okolju prijazen, ter zago-

tavlja dolgotrajno u~inkovito in ~isto izgore-

vanje. Leto{nja posebnost je tudi inverterska

toplotna ~rpalka zrak – voda, kompatibilna

z ostalimi napravami za izkori{~anje virov

obnovljive energije. Ve~ na www.veto.si.

Systemair s hi{nim prezra~evanjemSystemair iz Maribora je predstavil program

centralnih in lokalnih prezra~evalnih naprav,

hi{nih ventilatorjev, elementov za distribucijo

zraka, elementov kanalskega razvoda, toplo-

tnih ~rpalk, konvektorjev in toplotnih seval.

Ve~ o njihovem {irokem programu in specia-

liziranih re{itvah najdete na www.systemair.si.

Sonnenkraft s prepri~ljivimi detajliSonnenkraft GmbH iz Avstrije je poleg lan-

skoletne novosti - nadstre{nega sprejemnika

son~ne energije v brezokvirnem designu pred-

stavil novo serijo hranilnikov toplote, opre-

mljenih z mehko poliestersko izolacijo, ki se

popolnoma prilega hranilniku ter hidravli~ne

module za pripravo sve`e sanitarne vode, ki

so plod ve~letnega razvoja. Ve~ o njihovih

novostih na www.sonnenkraft.si.

Centralni nadzorni sistem za ipad in u~inkovite trajnostne re{itvePodjetje Menerga iz Maribora je specializirano

za trajnostne energetske re{itve. Njihova pred-

nost so re{itve z minimalno porabo energije

ob najvi{ji stopnji ugodja. Vzporedno vam z

programom Andivi predstavljajo novost – cen-

tralni nadzorni sistem za uporabo z I PAD (Via)

in energetsko var~en regulator, ki zmanj{a

porabo energije za 15%. Je uporabniku prija-

zna aplikacija za centralni nadzorni sistem, s

katero je mogo~e upravljati s celotno zgrad-

bo. Oddaljeno si lahko nastavite temperaturo,

upravljate z razsvetljavo, spustite `aluzije in

podobno. Ve~ informacij na www.menerga.si.

Ream z novostmiPodjetje Ream iz Trzina zastopa uveljavljeno

znamko Mitsubishi Electric z izjemno var~nimi

napravami za hlajenje in ogrevanje, med kate-

rimi so bolj poznane toplotne ~rpalke Ecodan,

klimatske naprave za hlajenje in ogrevanje,

toplotne izmenjevalci in su{ilci zraka in su{ilci

za sanitarije ter VFR sistemi. V svojem progra-

mu imajo tudi Thermoscreens zra~ne zavese.

^e `elite postati njihov zadovoljen uporabnik

ali vas zanima ve~, jih obi{~ite na www.ream.si.

Eurotherm s kombiniranim kotlomPodjetje Eurotherm iz Maribora je na sejmu

Energetike predstavljalo zanimivo novost. Gre

za kombinirani kotel za ogrevanje na pelete in

drva, EK-25 z gorilnikom Eragon. Zanj obstaja

tudi mo`nost pridobitve EKO sklada, ker izko-

ristki presegajo 90%. Prednost te ogrevalne

naprave je, da gorilnika pri zamenjavi energen-

ta ni potrebno odstraniti, saj pomaga pri v`igu

drv in dovaja zrak namesto regulatorja vleka.

Ve~ o ponudbi na info@eurotherm.si.

Seltron z nekaj novostmiSeltron iz Maribora je specializirano podjetje

za ogrevanje in in{talacije `e od 1990 leta.

Tokrat so na sejmu predstavili {e nove pro-

grame in sicer toplotno ~rpalko Optima za

sanitarno vodo, invertersko toplotno ~rpal-

ko zrak-voda za ogrevanje in prenovljene

regulatorje ogrevanja, ki jih je mogo~e tudi

daljinsko upravljati s pomo~jo ra~unalnika.

Ve~ na www.seltron.si.

Istrabenz plini s sevaliDru`ba Istrabenz plini iz Kopra, ki je

na trgu s ponudbo plinov `e ve~ kot

dvajset let, dopolnjuje program plinskih

seval, nem{kega proizvajalca SCHWANK.

Specialni cevni sevalni grelniki so odli~ni za

ogrevanje dvoran, skladi{~, raznih servisnih

delavnic. Posebaj so izpostavili tudi ponud-

bo infra sevalnih grelnikov, namenjeni za

industrijsko ogrevanje in gretje zunanjih

povr{in, kjer je potrebno bolj usmerjeno

ogrevanje. Ve~ na www.istrabenzplini.si ali

www.schwank-slo.com.

Danfoss z novimi termostatskimi glavamiMed novostmi Danfossa ka`e omeniti nove

elektronske termostatske glave, ki jih je

mogo~e upravljati z enega mesta ali vsako

posebej. Za centralno upravljanje so razvili

poseben t.i. Danfoss link sistem, ki z enega

mesta nadzira radiatorsko, toplovodno in

elektri~no talno ogrevanje. Na ogled so tudi

novi ventili za enocevne sisteme centralnega

radiatorskega ogrevanja, ventili za omejeva-

nje pretoka z regulacijo diferen~nega tlaka

in {e vrsta zanimivih izdelkov s katerimi

lahko prihranimo pri energiji in poenosta-

vimo upravljanje celotnega ogrevalnega sis-

tema. Ve~ na www.ogrevanje.danfoss.com.

Herz z novostmi s {tirimi blagovnimi znamkamiHERZ Iz Šmartnega pri Litiji, ~lan medna-

rodne skupine HERZ, je na sejmu predsta-

vil novosti {tirih blagovnih znamk; UNITAS

program, program KOVINE; hidromonta`ne

~rpalne sete, HERZ regulacijsko tehniko;

toplotne podpostaje in regulator volumen-

skega pretoka, ter HERZ BIOMASA program,

s celovitim spektrom kotlov na biomaso od 4

do 1.000 kW. Ve~ na www.herz.si.

Predstavitev gorilnika FenixPodjetje Inovateh iz Cerknice je speciali-

zirano za sisteme za predelavo obstoje~ih

kotlov na ogrevanje s peleti. Paradni produkt

je vrhunski zra~no hlajeni gorilnik Fenix z

razponom mo~i med 10 in 25 kW, skupaj

s pripadajo~o opremo. Gre za enostavno

monta`o na obstoje~e kotle na trda goriva

ter tudi kotle na kurilno olje. Poleg tega

podjetje predstavlja najnovej{i 50 kW goril-

nik, namenjen za ogrevanje ve~jih stano-

vanjskih objektov in delovnih prostorov ter

najnovej{o regulacijsko elektroniko, ki se bo

serijsko vgrajevala v gorilnike Fenix v drugi

polovici leto{njega leta. Ve~ informacij boste

prejeli na njihovem razstavnem prostoru in

portalu http://www.inovateh.si/.

Predstavitev balkonskega kolektorjaZanimiva novost podjetja BIO PLANET iz

Ljubljane je balkonski kolektor, ki se raz-

likuje od ostalih Heat Pipe kolektorjev po

tem, da ne potrebuje naklonskega kota.

Pri novem GreenLand Systems kolektorju

lahko uporabimo 2m dolge vakuumske cevi,

premera 100 mm in s tem ohranimo velik

absorber na eni cevi, ki bistveno povi{a

izstopno temperaturo solarne teko~ine iz

kolektorja, {e zlasti ob meglenem vreme-

nu. Kolektorju so hkrati pove~ali debelino

stekla, da je s tem {e odpornej{i na udarce.

S tem so uspeli ohraniti u~inkovitost nor-

malnega Heat Pipe kolektorja tudi pri bal-

konskem kolektorju, ki ga lahko uporabimo

kot nadstre{ek na terasi ali balkonu. Ve~ na

www.bioplanet.si.

Toplotna postaja GiaflexStenska kompaktna toplotna postaja

Giaflex S, nazivne mo~i 50 kW je primerna

za razli~ne sisteme daljinskega ogrevanja.

Vklju~uje izmenjevalnik toplote, primarni

regulacijski ventil z omejitvijo pretoka, kalo-

rimeter. Vklju~ena je tudi regulacija s tipali ki

omogo~a vodenje vremensko vodenje tempe-

rature. Postaja je v kompaktnem izoliranem

ohi{ju. Ve~ na http www.gia.si

So~asna izraba goriva za pridobivanje toplotne in elektri~ne energije omogo~a velike prihranke primarne energije in zmanj{anje stro{kov energetske oskrbe. O mikro soproizvodnji govorimo v primeru manj{ih enot, do 50 kW elektri~ne mo~i.

Najmanj{e enote, ki `e delujejo v Sloveniji, so mo~i 5,5 kW elektri~ne mo~i, in sicer proizvajalca Senertec. Omenjena enota ima izhodne toplotne mo~i okoli 12,5 kW in deluje na zemeljski plin, UNP ter kurilno olje ter so primerni za pokriva-nje potreb po toplotni in elektri~ni energiji za ve~je enodru`inske hi{e, hi{e z bazeni, hotele, apartmaje, poslovne objekte oz. vse objekte z ve~jo potrebo po toploti.

O soproizvodnji razmi{ljamo, kadar `elimo pove~ati energetsko u~inkovitost objekta, zni`ati stro{ke za energijo in pove~ati svojo ekolo{ko ozave{~enost. V nadaljevanju pa na kratko predstavljamo dva primera iz prakse.

Primer iz prakse - kogeneracija v O[ Stra`i{~eOsnovna {ola Stra`i{~e je primer

vklju~itve naprave SPTE proizvajalca Senertec, DACHS 5,5 kW elektri~ne in

12,5 kW toplotne mo~i na zemeljski plin po principu javno zasebnega partnerstva. Podjetje Energen je v letu 2011 dogradi-lo napravo SPTE k obstoje~im plinskim kotlom, ki so relativno novi. SPTE naprava obratuje 4.000 ur na leto kot dopolnitev obstoje~im kotlom, proizvedena elektri~na energije se porablja v celoti v objektu.

Primer iz prakse - kogeneracija v gosti{~u ^ad Gostilna ^ad je primer vklju~itve napra-

ve SPTE proizvajalca Senertec, DACHS 5,5 kW elektri~ne in 12,5 kW toplotne mo~i na uteko~injen naftni plin oz. UNP. Kotlovnica je bila zastarana in potrebna prenove. V letu 2011 je podjetje Energen izvedlo poso-dobitev celotne kotlovnice, kjer se je vgra-dil visoko u~inkovit kondenzacijski kotel, naprava SPTE, razdelitev na ve~ ogrevalnih vej ter ustrezno regulacijo ogrevanja. SPTE naprava obratuje 4.000 ur na leto in pro-izvedena elektri~na energije se porablja v objektu. S posodobitvijo in napravo SPTE so se zni`ali stro{ke energije do 30%.

Za tovrstno re{itev so se odlo~ile {tevil-ne stranke, posamezne primere si lahko ogledate na spletni strani www.energen.si, ali pokli~ite na 059 966 587 •

KOGENERACIJA10

Tehni~ni podatki Senertec - Dachs

Elektri~na mo~ 5,5 kW

Toplotna mo~ 12,5 kW

Nazivna mo~ 20,5 kW

Vrste gorivazemeljski plin, UNP,

ELKO, biodizel

Mikro soproizvodnja toplote in elektri~ne energije

Soproizvodnja elektri~ne in toplotne energije (SPTE) je

naju~inkovitej{i proces so~asnega pretvarjanja energije

goriva v toploto in elektri~no energijo.

ZANIMIVOSTI 11

Gre za skupni projekt {tudentov Fakultete za strojni{tvo, Fakultete za arhitekturo in Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani ter ve~ kot dvajsetih industrijskih partnerjev.

“Na{a ideja je bila, da gradimo stano-vanjske enote, ki bi bile cenovno sprejemljive in energijsko u~inkovite in nevtralne do okolja. Namen te celice pa je demonstracija novih tehnologij za splo{no javnost, tukaj se bo izvajal del eksperimentov in pedago{ki proces,” je ob predstavitvi projekta javnosti dejal Medved.

“Kako uspe{ni bomo ~ez zimo, bomo {e videli”“Osnovna ideja je, da naredimo stavbe na

teko~em traku. To naj bi pocenilo gradnjo in optimiralo sistem. Ta stavba ima pet enot, ki smo jih izdelali na poligonu v Gameljnah. To, kar rabimo v stavbah, elektri~no energijo in toploto, tukaj zagotavljamo v celoti. Kako uspe{ni bomo ~ez zimo, bomo {e videli,” je povedal.

Dovoljenje za postavitev in uporabo imajo eno leto, tako bodo lahko delovanje spremljali v vseh letnih ~asih. “Presene~enja pozimi niso izklju~ena, a izra~uni ka`ejo, da je tudi v hudi zimi vreme dovolj son~no, da imamo zadosti energije za delovanje,” je zatrdil.

Pojasnil je, da je stavba grajena modular-no, ima sanitarni in bivalni del. “Predvideno je, da se ta energetski del za eno ~etrtino pove~a, pri ~emer dobimo zadosti energije za dve stanovanjski enoti na obeh straneh,

ki bi se lahko tudi podalj{ali, in bili primerni za bivanje dveh oseb,” je zatrdil.

Velikost, ki bi bila za dva, bi po izra~unih sodelujo~ih v projektu stala 30.000 evrov - 15.000 evrov konstrukcija in 15.000 evrov tehnologija za oskrbo s toploto in energijo.

Celica ni priklju~ena na noben javni komunalni sistemCelica, kot jo imenujejo, je velika 10

kvadratnih metrov. Spalnica je v podstre{ju, mansardi. Hi{ica ni priklju~ena na noben javni komunalni sistem. Sanitarno vodo pri-dobivajo s sistemom za zbiranje de`evnice, urin in odpadna voda sta speljana v rastlin-sko ~istilno napravo, blato pa se kompostira,

zato je strani{~e posebej oblikovano. Pitne vode v celici {e ni, saj {e nimajo ~istilne naprave. “Vsi kriteriji bivalnega ugodja so zagotovljeni, razen kvadratura,” je dejal Medved.

Med projektom so razvili tudi “centralni nadzorni sistem druge generacije”. Sistem ne ka`e samo {tevilk, ampak obve{~a tudi o uporabi. Uporabnik je vedno obve{~en, kako ravna s toploto, vodo in elektri~no energijo. Indikatorji pa so pogojeni z vremenom. ^e program zazna, npr. da bo v prihodnjih treh dneh v enem dnevu de`evalo, uporabniku dovoli, da porabi ve~ vode.

V celici tudi nova tehnologijaZa tehnolo{ko delovanje celice so kom-

binirali sisteme, ki so na voljo na trgu, poleg tega pa vklju~uje elemente, ki so jih v okviru seminarjev in diplomskih nalog izde-lali {tudentje in so malo bolj posebni, npr. solarni radiator. “Posku{ali smo predstaviti tudi malo nove tehnologije,” je pojasnil Sa{o Medved s strojne fakultete.

“Vse tehnologije so povezane na krmilnik, ki generira spletne strani in prek brez`i~nega omre`ja lahko vsi na telefonih ali tablicah pogledate, kak{no je trenutno stanje zaloge energije in kak{ni so bivalni pogoji. To {e ni na spletu, a prek brez`i~ne povezave si bo to lahko vsak pogledal,” je pojasnil. •

Vir MMC RTV SLO

Skupina {tudentov je pod

vodstvom Sa{a Medveda

s fakultete za strojni{tvo v

Ljubljani zasnovala in raz-

vila projekt samozadostne

bivalne celice. Postavili so jo

v parku v Trnovem.

Podjetje JUB pomemben partner projekta izgradnje energijsko samozadostne celice

Tako se JUB se `e vrsto let intenzivno vklju~uje v razvoj in ekolo{ko delovanje skupnosti, v leto{njem letu

pa podjetje aktivno sodeluje tudi pri projektu izgradnje energijsko samozadostne celice.

Projekt izgradnje energijsko samozadostne celice je projekt IDES-EDU (oblikovanje magistrskega

{tudijskega programa na podro~ju na~rtovanja in gradnje skoraj ni~ energijskih stavb) in del programa

»Inteligentna energija za Evropo«, katerega nosilka je Fakulteta za strojni{tvo Univerze v Ljubljani, pri

izvedbi pa so sodelovali razli~ni partnerji iz gospodarstva, med katerimi je tudi JUB. V podjetju JUB so

zaradi svoje zavezanosti k odgovornem ravnanju z okoljem in usmerjenostjo v trajnostno gradnjo projekt

z veseljem podprli, saj so gradnje t.i. skoraj ni~ energijskih stavb zaradi evropske Direktive o energijski

u~inkovitosti stavb predvidene tudi v bli`nji prihodnosti.

Pri izgradnji energijsko samozadostne celice je JUB izvedel zaklju~ne obdelave ve~ine notranjih in

zunanjih povr{in, pri tem pa so v notranjosti uporabili debeloslojno izravnalno maso JUBOGLET, novo

notranjo barvo JUPOL Strong in premaz za les JUBIN Decor, v kopalnici pa cementni hidroizolacijski masi

HIDROSOL ter HIDROSOL elastik. Na zunanjih povr{inah so izvedli JUBIZOL fasadni

sistem, kjer je za zaklju~ni sloj uporabljen UNIXIL Cool; gre za poseben omet, ki

vsebuje IR selektivne pigmente za zmanj{anje pregrevanja stavbe v poletnem ~asu

in s tem zmanj{ano porabo energije za hlajenje.

30.000 evrov 30.000 evrov za samozadostno hi{icoza samozadostno hi{ico30.000 evrov za samozadostno hi{ico “Celica je sestavljena iz petih enot in vsaka od teh enot je

namenjena funkciji bivanja ali oskrbe. Rast enot je mogo~a,”

je pojasnil Medved. Foto: MMC RTV SLO/Ana Mavsar

Nato se je izkazalo, da so proizvodne zmogljivosti prevelike, kar je povzro~ilo velik padec cen proizvodov in zelo slabo vplivalo na pla~ilno sposobnost proizva-jalcev. Ti dogodki so dodobra pretresli vso solarno panogo, pri ~emer je izginilo tudi nekaj velikih proizvajalcev, med njimi tudi ameri{ki velikan Solyndra.

Slabe in dobre noviceCena plo{~ic iz kristalnega silicija se {e

vedno nahaja na rekordno nizki ravni, pri ~emer vodilni iztr`ijo 0,90 $/ W modu-la, manj znane firme pa {e veliko manj. Evropski proizvajalci se kr~evito borijo in posku{ajo prilagoditi novi finan~ni klimi, pri ~emer so dodatno prizadeti zaradi zmanj{anih subvencij evropskih vlad.

Svetla to~ka na tem podro~ju so japon-ski proizvajalci, med njimi Solar Frontier, ki se nahajajo med 25 najve~jimi na svetu. Japonci in Korejci so dodatno motivirani za pove~anje dele`a son~ne elektrike v svoji energetski me{anici, predvsem zaradi jedrske

nesre~e v Fuku{imi in splo{ne kampanje proti jedrski energiji. V 2011 sta bila vodilna proizvajalca modulov v svetovnem merilu First Solar in Suntech, vsak z 2 GW izdela-nih modulov. Nova na lestvici najve~jih sta japonski Sharp in ju`nokorejski Hanwha, pri ~emer analitiki napovedujejo, da se bo tr`ni dele` obeh omenjenih firm v kratkem {e krepko pove~al. •

Simon Tihec

SON^NA ENERGIJA12

Podatki o desetih najve~jih svetovnih proizvajalcih fotovol-

taike za leto 2011

Silicijeve celice so sestavljene iz rezin silicija in lepilnih plasti

Industrija fotovoltaike `e od

nastanka do`ivlja vzpone

in padce. Trgovci s silicijevimi

plo{~icami in sestavljavci

modulov so v zadnjem ~asu

vsi pove~ali svoje zmogljivos-

ti, kljub temu, da so se kazal-

ci na trgu pri~eli obra~ati

navzdol.

Deset najve~jih v fotovoltaiki

KONTAKT: HTZ Velenje, I. P., d.o.o.,

... O TA T ON N KT A N NA K(instalirali smo jih preko MWp).

... A A O KTN N O TA OK NTA . ... O A A A N KO ON NT

A ON N KT A N (PV moduli, razsmerniki, podkonstrukcija,

komunikacijska in merilna oprema, ...).… AN ON N KT A N.

… T O NAN AN ON N KT A N.

… A OTA A O A AN NA O AN ON N KT A N.

TA N A ON A

www.sonelex.si

Glede na na~in na{ega `ivljenja in globalne spre-membe v svetu, se potrebe po energiji iz dneva v dan pove~ujejo, zaloge fosilnih goriv pa zmanj{ujejo, med-tem pa se onesna`evanje okolja pove~uje. Pove~anje dele`a obnovljivih virov je eden od najpomembnej{ih ukrepov tako EU kot celega sveta. Son~na energija je tra-jen vir energije, ki ga narava izkori{~a od samih za~etkov. Njegov energijski potencial je neiz~rpen in na dosegu `e milijone let. Zaradi tega je fotovoltaika tehnologija priho-dnosti, ki je krenila z dolgimi koraki.

Poslovna mre`a PRO-SOLAR Podjetje PRO-SOLAR d.o.o. je

zastopnik in preferen~ni partner nem{kega proizvajalca inovativnih tankoslojnih mikromorfnih modu-lov INVENTUX Solar Tehnologies AG iz Berlina. Son~ne elektrarne, ki jih na~rtuje in postavlja podje-tje PRO-SOLAR d.o.o., so 100 % proizvedene v Evropi.

Podjetje PRO-SOLAR je za~elo zase in za trg, prav s ciljem zagotoviti maksimal-

no trenutno mogo~o po`arno varnost projektirati in monti-rati `e vse son~ne elektrarne po sistemu »brez napetostne cone«, kar pomeni, da jih opremijo z ustreznim stika-lom v sili, ki izklopi nape-tost, tako z dovoda kot tudi TIK POD MODULI NA STREHI, tako, da je mo`no dose~i brez napetostno stanje med moduli in elektri~nim dovodom do zgradbe. S tem bo mo`no la`je pogasiti po`ar, ki bi nastal v prostoru.

@elijo dose~i tudi namestitev karakteristi~nih tabel za la`je prepoznavanje tipa son~ne elek-trarne (mikromorfni moduli).

Kot je `e navedeno, mikro-morfni moduli ne vsebujejo zdravju in okolju {kodljivih snovi, kot so npr. kadmij, svi-nec in `ivo srebro, kar pome-ni, da ob morebitnem po`aru ni nevarnosti zastrupitve za osebe (gasilci) vklju~ene v ga{enje po`ara. @elijo pouda-riti, da mikromorfni moduli niso sestavljeni iz plasti razno raznih gorljivih folij. Vsebujejo

samo plin silan, ki pa je prakti~no negorljiv.

Utopi~no je razmi{ljanje, da lahko {e kdo zaustavi razvoj fotovoltaike. Tudi zaradi tega je brezplodno tro{iti energijo za negiranje ne~esa, kar je dejstvo. ^im prej je potrebno locirati in fokusirati dolo~eno problematiko, ki se pojavlja s tem razvojem in poiskati najbolj{o re{itev za omilitev tega. •

Bogdan SIMERL

SON^NA ENERGIJA14

info@pro-solar.si marketing@pro-solar.si 03 56 605 65 051 247 011

PRO-SOLAR d.o.o.Podvine 36

1410 Zagorje ob SaviSlovenija www.pro-solar.si

Fotovoltaika – tehnologija prihodnosti

Mikromorfni moduli INVENTUX so prvi EKO moduli na slovenskem tr`i{~u, ki imajo vrsto prednosti od trenutno najbolj pogostih modulov:• ker tankoslojni moduli INVENTUX ne vsebujejo nikakr{nih {kodljivih snovi,

ne potrebujejo posebne recikla`ne zasnove po izteku `ivljenjske dobe;

• delujejo `e pri difuzni svetlobi;

• odli~no delovanje modulov med razli~nimi nakloni streh in orientacijami;

• delovanje modulov tudi ob delnem sen~enju. Neob~utljivost na sneg,

listje in ostale podobne neprijetnosti;

• zanemarljiv negativni temperaturni koeficient modulov;

• brez toksi~nih opore~nih materialov (kadmij, telur, `ivo srebro…) - ECO

moduli;

• mikromorfni moduli INVENTUX so od za~etka do konca izdelani v vakuu-

mu. Prav to je eden izmed glavnih razlogov za zanemarljivo degradacijo,

ki zna{a le 3 do 5% v 20-tih letih;

• solarne naprave so dolgoro~ne nalo`be, zato je pomembno, da solarni

moduli zagotavljajo trajnost in kakovost. Tankoslojni solarni moduli

INVENTUX so zasnovani za trajnost.

Shema odklopnika

Elementi fotovoltai~ne naprave - breznapetostna cona

Problematika ga{enja objektov na katerih

so name{~ene son~ne elektrarne - projekt brez

napetostne cone

SON^NA ENERGIJA 15

Son~na energija, zbrana v vesolju, bi kmalu lahko postala novi obnovljivi vir prihodnosti. Zahvala za to gre in`enirjem z Univerze Strathclyde v Glasgowu, ki so izvedli izredno inovativno raziskavo. Testirali so namre~ opremo v vesolju, ki bi lahko bila platforma za son~ne kolektorje, ki bi zbirali son~no energijo v vesolju ter jo s pomo~jo mikrovalov in laserjev oddajali nazaj na Zemljo.

To edinstveno odkritje bi pomenilo zanesljiv vir energi-je za oddaljena obmo~ja na Zemlji, ki jih je te`ko dose~i z obi~ajnimi napravami. Na obmo~jih, kot je denimo pu{~ava Sahara, se lahko pridobiva kako-vostna son~na energija, vendar se pojavi te`ava, kako prena{ati to energijo na obmo~ja, kjer se lahko izkori{~a. Vodja razi-skave, dr. Massimiliano Vasile pravi, da posku{ajo odpraviti to oviro. Z mikrovalovi ali laserji bi energijo oddajali neposredno

na obmo~ja, ki jih je sicer te`ko dose~i. Za za~etek bi zadostova-li manj{i sateliti za vasi, cilj raz-iskave pa je v prihodnosti obli-kovati veliko strukturo, ki bi bila sposobna dovajati energijo tudi v velika mesta. Prednost je, da lahko son~no energijo iz vesolja pridobivamo ne glede na del dneva ali vremenske pogoje. •

Vir: ScienceDaily

CENTERvarčnega ogrevanja

Ko pomislite na ogrevanje, pomislite na Seltron!SELTRON d.o.o., Tržaška cesta 85 A, 2000 Maribor

T: 02 / 671 96 00E: info@seltron.siS: www.seltron.si

i

Brezplačno do tople sanitarne vode.

Povprečna 4 članska družina v toplem delu leta uporabi tuš najmanj 8 do 12 krat dnevno. Solarni sistem lahko v tem obdobju skoraj 100 % brezplačno pokrije potrebe po topli sanitarni vodi.

Država za sistem nudi nepovratna finančna sredstva ali kredit.

Solarni sistem PROSUN CLASIC, izbira lastnikov individualnih hiš!

Zakaj za pripravo tople sanitarne vode izbrati toplotno črpalko?

Razmerje med vloženo električno energijo in brezplačno energijo iz okolice je 30 % proti 70 %.

Dovolj tople sanitarne vode skozi vse leto.

Država nudi nepovratna finančna sredstva ali kredit.

Toplotna črpalka OPTIMA , poceni in ekološko prijazn priprav tople sanitarne vode.

Podražitve fosilnih goriv so realnost!

solarni sistemi toplotne črpalke

Svetla prihodnost za son~no energijo iz vesolja

Povezani z mo~jo narave, lo~eni s ~love{ko silo – eksci-toni namre~. Med pozitivnim in negativnim nabojem je mo~na naravna privla~nost, ki jo ustvarja foton, ko zadane son~no celico, a za doseganje energije morata biti naboja lo~ena. Povezana naboja sta znana pod imenom eksciton. Ko sta dve elektri~no nabi-ti obmo~ji ekscitona (elektron in elektronska vrzel) mo~no povezani, se je zelo te`ko vme{ati med njiju. Vendar ~e ju `e »predhodno lo~imo« oziroma polariziramo, obstaja manj mo`nosti, da se bosta obmo~ji sploh povezali. Na ta na~in postaneta u~inkovita nosilca elektri~nega naboja.

Znanstveniki so s polarizi-ranjem uspeli narediti organske son~ne celice bolj u~inkovite. Lin Chen z ameri{kega oddel-ka za energijo (angl. U.S. Department of Energy, DOE)

je s sodelavci izvedla eksperi-ment, s katerim je bilo ugo-tovljeno, da bolj polarizira-ni ekscitoni proizvedejo bolj u~inkovite polimerne son~ne celice. Chenova je mnenja, da se z nadaljnjimi raziskavami na podro~ju organske fotovoltai-ke lahko izbolj{a u~inkovitost son~nih celic in s tem dvigne konkuren~nost son~ne energije v primerjavi s tradicionalnimi viri energije. •

Vir: ScienceDaily

Nov korak za organske son~ne celice

Dr. Massimiliano Vasile s testnim modelom

satelita, (Vir: Univerza Strathclyde, Glasgow)

SON^NA ENERGIJA16

Kljub temu, da so rezultati fotovoltai~ne

industrije oziroma {irjenje pridobivanja elektri~ne energije iz sonca vidni na mar-sikaterem podro~ju, smo v primerjavi z evropskim povpre~jem v velikem zaostanku. Podporna shema proizvodnji elektri~ne ener-gije iz obnovljivih virov energije, ki je bila v Sloveniji uvedena po vzoru energetsko razvi-tih dr`av, je najve~ji razvoj povzro~ila ravno pri son~nih elektrarnah.

Ob primerjavi razvoja in {irjenja pri-dobivanja elektri~ne energije s pomo~jo son~nih elektrarn med evropskimi dr`avami v Zdru`enju slovenske fotovoltai~ne industri-je opa`amo, da marsikje mnogo odlo~neje

podpirajo postavitev son~nih elektrarn. Gledano po vatih zmogljivosti son~nih elek-trarn na prebivalca konec minulega leta, sta v Evropi vodilni dr`avi Nem~ija (304,3 W/prebivalca) in Italija (210,5 W/prebi-valca). Med razvite fotovoltai~ne trge pa pri{tevamo tudi ^e{ko (186 W/prebivalca), Belgijo (165,5 W/prebivalca), Španijo (91,3 W/prebivalca), Slova{ko (89,8 W/prebivalca), Luksemburg (59,9 W/prebivalca) in Gr~ijo (55,8 W/prebivalca).

Podpirati razvoj pridobivanja elektri~ne

energije iz obnovljivih virov energije ne pomeni nujno le finan~no udele`bo. V ve~ini navedenih dr`av so zavidljivi obsega pridobivanja elektri~ne energije iz sonca dosegli s pomo~jo odstranjevanja admini-strativnih ovir. Nerazumljivo dolgi ~akalni roki za prejem {tevilnih dovoljenj, kot tudi nesorazmerno velika pla~ila za njihovo pri-dobitev, izni~ijo marsikatere napore, da v Sloveniji dohitimo evropsko povpre~je. Še ve~, stro{ki administracije in priklju~evanja son~ne elektrarne velikosti, ki je primerna za stanovanjske hi{e, dosegajo in `e tudi presegajo 30 odstotkov celotne investicije v tovrstno son~no elektrarno. •

Matej Gu{tin

Oglasno sporočilo.

Vse na enem mestu: dobava, monta`a in servisHitro, ugodno in kakovostnoV ~asu, ko je pla~ilo energije pomemben del dru`inskega in poslovnega prora~una, je odlo~itev zanakup in monta`o toplotne ~rpalke prava odlo~itev.

Toplotna ~rpalka je tudi pravilna ekolo{ka usmeritev, saj se uvr{~a med obnovlji-ve vire energije, zato je mo`na pridobitev SUBVENCIJE EKO SKLADA.

Toplotna ~rpalka iz okolja vsrkava toploto, proces zgo{~evanja povzro~i povi{anje tem-perature in to sistem uporabi za ogrevanje.

Vendar Estia je {e ve~, saj lahko z vgradnjo ventilatorskih konvektorjev te iste prostore v poletni vro~ini tudi hladite. Tako Estia poskr-bi za na{e ugodje v vseh letnih ~asih.

Toplotne ~rpalke Estia odli~no delujejo v novogradnjah, v obnovljenih obstoje~ih stav-bah, v kombinaciji z obstoje~im ogrevalnim

sistemom, odli~no se dopolnjujejo s solarnim sistemom. Vgradnja je enostavna in v prostor ne posega agresivno, upravljamo pa jo lahko iz naslonja~a.

Nikar predolgo ne odla{ajte z odlo~itvijo; pokli~ite nas in si priskrbite svojo toplotno ~rpalko. •

Kljub vidnim rezultatom smo dale~ od evropskega povpre~ja

Do konca minulega leta je

bilo v Sloveniji instalira-

nih v povpre~ju za 44,1 vatov

zmogljivosti son~nih elektrarn

na prebivalca. Isto~asno je

bilo v vsej Evropski uniji (EU-

27) instaliranih v povpre~ju

kar 102,2 watta zmogljivosti

son~nih elektrarn na prebivalca.

Pove~ano {tevilo mo`nostiZaradi tega se strmo pove~a {tevilo

mo`nosti za ogrevanje, saj se mo`nosti od obi~ajnih radiatorjev raz{irijo na ogre-vanje, podprto s soncem, toplozra~no ogrevanje z vra~anjem toplote ali ogre-vanje s toplotno ~rpalko. Pri tem je mo`no obstoje~e radiatorsko ogrevanje predelati na nizkotemperaturno ali preiti na eno od nizkotemperaturnih ploskovnih ogrevanj, talno, stensko ali stropno. Pri tem je potrebno poudariti da je energet-sko koristno vgrajevanje prezra~evanja z vra~anjem toplote ali ploskovnega ogre-vanja predvsem v energijsko u~inkovite novogradnje ali zelo dobro predelane stare stavbe.

Vgradnja visokotemperaturne T^^e starej{e stavbe skrbno izoliramo

ter vgradimo sodobna vrata in okna, jih bo mo`no u~inkovito ogrevati z visoko-temperaturnimi toplotnimi ~rpalkami. To pomeni, da obstoje~i radiatorski sistem ogrevanja ostane tak{en kot je, saj bo temperatura predtoka med 55 do 75°C zadostovala za ugodno bivanje tudi v hladnej{em delu leta. Nekateri se odlo~ajo za vgradnjo visokotempe-raturnih ~rpalk v slabo izolirane stavbe, s ~imer pa ne morejo dose~i ob~utnih energetskih koristi, zato je izolacija stavbe vedno pogoj za ogrevanje s toplotnimi stroji.

Visokotemperaturne toplotne ~rpalke delujejo popolnoma enako kot nizkotem-peraturne, toploto pa zajemajo iz zraka, zemlje ali vode. Da bi dosegli vi{je tem-perature uporabijo druga~no hladivo, v najnovej{ih izdelkih pa uporabljajo okolju prijazen CO2. Proizvajaci trdijo, da zaradi tega te ~rpalke porabijo manj pogonske energije kot tiste z hladivi iz ogljikovodikov, ki jih obi~ajno najdemo v teh toplotnih strojih. Visokotemperaturni sistemi imajo prednost tudi pri pripravi sanitarne vode, saj lahko brez ob~asnega elektri~nega pro-tilegionelnega dogrevanja, v grelniki dose-gajo tako visoke temperature, da je rast teh mikroorganizmov onemogo~ena. •

Tihec

OGREVANJE 17

Pomo~ pri odlo~anju med raznimi sistemi ogrevanja za razli~no energijsko u~inkovite stavbe

Visokotemperaturne T^ so pogojno primerne za vgradnjo v stavbe z radiatorskim ogrevanjem

Katero ogrevanje je primerno

Poleg na~ina gradnje in

stopnje var~nosti hi{e je

za kvaliteto bivanja in dose-

ganje visokih prihrankov

pomembna tudi odlo~itev

za sistem ogrevanja. To velja

zlasti za obstoje~e stavbe, ki

jih z dodajanjem toplotne

izolacije in nadziranega

prezra~evanja spreminjamo

v objekte, ki imajo zelo

nizko porabo energije.

Nobeno lepilo ni univerzalno, kar natan~neje pomeni, da nobeno lepilo ni primerno za izpolnitev vseh zahtev. Ker so lepila dejansko kemikalije, slednje pomeni da so lahko bolj ali manj nevarna oziroma primerna za samega uporabnika, ter mesto kjer se uporabljajo.

Podjetje Henkel, je v zadnjih letih name-nilo precej energije v razvoj novih lepil, ki so uporabniku in mestu uporabe prijaznej{a in primernej{a za uporabo. Za tovrstna lepila se uporablja tudi izraz »zelena lepila«, saj v varnostnih listih teh lepila ni nobene ozna-ke za nevarnost tako v teko~em, kot tudi

kasneje v strjenem stanju. Lepila so iz sku-pine anaerobnih lepil. Lastnosti anaerobnih lepil so podane v nekaj besedah na kratko.

Anaerobna lepila, se strjujejo ob odvze-mu kisika ter so~asni prisotnosti kovine ozi-roma kovinskih ionov v zlepnem spoju, ali ob stiku z aktivatorjem. Zlepni spoj zahteva maksimalno zra~nost 0,5 mm. Zaradi ome-njenih dejstev delovanja anaerobnih lepil, se le ta uporabljajo predvsem za lepljenje kovin, na mestih varovanja vija~nih zvez proti odvitju, lepljenje valjastih spojev ter tesnjenje prirobnic. Anaerobna lepila so tudi zelo dobro odporna na naftne derivate.

Lepila iz skupine zelenih izdelkov so slede~a: Loctite 2400 in Loctite 2700, Loctite 5400 in Loctite 6300. Prva dva izdelka sta namenjena za lepljenje oziro-ma varovanje vija~nih spojev, za raztavljive (L.2400) in neraztavljive (L.2700) vija~ne zveze. Loctite 5400 je namenjen za tesnje-nje cevnih navojev in instalacij. Zadnji tip lepila L.6300 je namenjen za uporabo pri lepljenju in/ali utrjevanju valjastih delov kot so le`aji, pu{e,…

Ker so lepila izdelana na osnovi »zelene« tehnologije, so primerna za uporabo v `ivil-ski industriji, predelavi `ivil in hrane, kjer se lahko ob~asno pojavlja nepredviden oziro-ma naklju~en stik med hrano in strjenim lepilom. Potrebno je omeniti, da so lastnosti »zelenih« lepil povsem enake in primerljive z lastnostmi do sedaj `e razvitih lepil, ki so izdelani za enake namene uporabe. Je pa uporaba »zelenih« lepil primernej{a, saj so za rokovanje in delo manj nevarna. •

VZDR@EVANJE18

Okolju in uporabniku prijazna lepila

Avtor: mag. Marjan Poto~an

Zaradi vrste razli~nih materialov, ki

se pojavljajo v sodobnih tehnologi-

jah in razli~nih zahtev (trdnost, trajnost,

elasti~nost, hitrost strjevanja), obstaja na

trgu zelo {iroka paleta lepil.

Ve~namenski objekt AB Pesnica (Mercator Pesnica) je ena izmed petih zgradb v Sloveniji, ki so za nizko porabo energije pridobili certifikat Evropske Komisije GreenBuilding. Objekt potro{i 25% manj energije, kot je zahtevano po najstro`jem nacionalnem energetskem predpisu. Upo{tevani so bili okoljski kriteriji, zmanj{evanje rabe primarne energije, obnovljivi viri energije, optimizacija regulacije, analiza stro{kov ivljenjskega cikla LCCA, kompromis med rabo energije oz. varovanjem okolja in udobjem uporabnika. Stavba investitorju prihrani ve~ kot 64% energije – podobno se zmanj{ajo stro{ki obratovanja, ter reducira ogljikova sled.

Zgradba ima vgrajene visoko u~inkovite energetsko var~ne naprave za klimatizacijo,

prezra~evanje in ogrevanje, ki imajo stopnje rekuperacije med 75% in 80% ter regenera-cije nad 90%. Klimatske naprave z rekupe-rativnim vra~anjem energije koristijo indirke-tno adiabatsko hlajenje z u~inkom nad 90%; tako je znatno zmanj{ana poraba za hlajenje objekta. Klimatska naprava z regenerativnim vra~anjem energije za podro~je trgovskega centra pa ima vgrajen integriran reverzi-bilni hladilni agregat, kar omogo~a skoraj popolno neodvisnost od dodatnih zunanjih izvorov energije.

Objekt je v osnovi ogrevan z geotermal-no energijo (geosonde), ter je opremljen s sistemom enovite digitalne regulacije, ki poskrbi da vsi sklopi energetike (klimatske naprave, toplotna in hladilna postaja) delu-

jejo kot sinhronizirana celota. Na ta na~in se dodatno zmanj{a poraba energije za okoli 30%. Zelena energija je cenovno primerljiva klasi~ni. Niti raba obnovljivih virov energije z geosondami, niti aktiviranje betonskega jedra nista pove~ala investicije. Še lep{e pa je, da so stro{ki za energijsko oskrbo objekta (ogrevanje, hlajenje in prezra~evanje) letno le med 0,40 in 0,60 €/m2, pri standardni gradnji pa tovrstni stro{ki dosegajo 1,8 do 2,5 €/m2. •

Matja` Valen~i~

Termi~no aktivirane betonske konstrukcije

Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor tel.: 02 22 22 288, fax.: 02 22 22 275 www.loctite.si

Brez tveganja...

Novi, varni in zdravju prijazni anaerobni izdelki:

Loctite® 6300 spajanje cilindričnih delovLoctite® 5800 tesnilno sredstvo Loctite® 5400 sredstvo za tesnjenje navojevLoctite® 2400 & 2700 sredstvo za varovanje navojnih zvez

Izdelki potrjujejo Henklovo vodilno vlogo na področju združevanjatehnologije s trajnostnim razvojem. Izdelki so varni in zdravju prijazni.Imajo “beli” varnostni list brez oznak nevarnosti in opozorilnih stavkov!

Za več informacij obiščite: www.loctitesolutions.com

Dalibor: Spo{tovani. Prosim za nasvet. Podstre{je nimam izolirano in ne bo poho-dno. Nabavil sem e izolacijo, stekleno volno, debeline 10 cm, volno bom polo`il v dveh slojih (skupaj 20 cm). Kaj pa med volno in betonsko plo{~o, lahko dam navadno PVC folijo (npr. gradbeno folijo). Predstavlja to kak{no te`avo pri dihanju, vdoru vlage, zraka iz spodnjega nadstropje na podstre{je?

Odgovor: Predlagana izvedba je pri-merna, vendar ne najbolj{a. Na AB plo{~o je potrebno vgraditi PE gradbeno folijo (PVC ni dobra, ker s~asoma razpade), spoje folije je potrebno prekriti. Na folijo se polo`i toplotno izolacijo v ve~ slojih tako, da so stiki izolacije zamaknjeni.

Sedaj imate proti podstrehi neizolirano AB plo{~o. Ocenjujem, da je najni`ja zimska temperatura stropa pozimi 7°C, na stropu nastaja kondenzat in plesen. Po vgradnji 20 cm TI na zgornjo stran plo{~e se bo najni`ja temperatura stropa dvignila na 18.2 °C, kondezat ne bo nastajal, pogojev za nasta-nek nove plesni ne bo, toplotne izgube se bodo zmanj{ale, kakovost bivanja bo bolj{a.

Svetujem, da na AB plo{~o polo`ite malo ve~ toplotne izolacije, 25 cm TI, tem-peratura stropa se bo dvignila na 19.2°C.

Plesen, ki je sedaj v bivalnih prostorih,

odstranite in stenske povr{ine pobarvajte z za{~itno barvo. Tako boste odstranili staro plesen, zaradi vi{je temperature sten pa pri pravilni rabi stanovanja ne bo nastajala nova plesen, odpravljeni bodo vzroki zdra-vstvenih te`av. Vendar pa plesen vseeno lahko nastaja, ~e je v bivalnih prostorih previsoka vlaga. Obvezno je intenzivno kratkotrajno prezra~evanje vseh prostorov, ve~krat dnevno.

Sebastijan: Pozdravljeni! Zanimajo me

minimalni pogoji pri graditvi monta`nih objektov za faktor U oz. toplotne prevo-dnosti zahteve. Prosim za nasvet ali link kje ta zakon pi{e, ker je od lani baje nov zakon.

Odgovor: Pravilnik o u~inkoviti rabi energije v stavbah je dosegljiv na http://www.uradni-list.si/1/obja-va.jsp?urlid=201052&stevilka=2856, podrobnosti pa so navedene v Tehni~ni smernici TSG-01-004_2010, ki je tudi dose-gljiva na spletu.

Projekt za gradbeno dovoljenje vam mora narediti arhitekt, pred pri~etkom gra-dnje potrebujete projekt za izvedbo, ki ga naredijo projektanti, med gradnjo pa mora dela spremljati gradbeni nadzornik. Vsi

sodelujo~i morajo poznati in upo{tevati gradbeno zakonodajo.

Maksimalne vrednosti toplotne preho-dnosti elementov zunanjih povr{in stavbe so dolo~ene, te dolo~ajo minimalne vredno-sti topotne za{~ite. Poleg tega je potrebno upo{tevati faktor oblike, toplotne mosto-ve, dele` zasteklitve in druge parametre. Zakonodaja ne lo~i med monta`nimi in nemonta`nimi objekti.

Upo{tevajte, da je najkasneje od leta 2020 dalje dovoljeno graditi samo skoraj ni~energijske stavbe, zato vam svetujem, da se ne obremenjujete s faktorjem toplo-tne prehodnosti posameznih elementov. Stavbe vplivajo na porabo energije vrsto let. Zaradi dolgega ~asovnega obdobja med prenovami bi morale nove stavbe izpolnjevati ve~ kot minimalne zahteve glede energijske u~inkovitosti. Izgovorov, da ni zakonskih podlog, ne more biti. Razvr{~anje stavb v razrede energetske u~inkovitosti dolo~a porabo toplote za ogrevanje, zado{~a, da investitor v pro-jektni nalogi zapi{e zahtevo po energetski u~inkovitosti stavbe razreda A1.

Nasvete o energijsko u~inkoviti gradnji lahko dobite v energetsko svetovalni pisarni ENSVET www.ensvet.si, ki je v va{i bli`ini.

� VODNE TEHTNICE – LIBELE� ZIDARSKE LETVE IN PROFILI� MERILNI KOTNIKI� KOVINSKA RAVNILA� DOLŽINSKA MERILA� LASERSKI PROGRAM� GOZDARSKE PREMERKE� SVINČNICE� IZDELKI ZA MARKIRANJE� OGLASNI IZDELKI� ROČNA ORODJA ZA IZRAVNAVE� DRUGA MERILNA ORODJA

VODILNI PROIZVAJALEC V EVROPI V PROGRAMU MERIL ZA GRADBENIŠTVO

UMERITE SI ŽIVLJENJE S KAKOVOSTNIMI MERILI

TOVARNA MERIL KOVINE, d. d.

Pameče 153, 2380 Slovenj Gradec

Tel. 02 88 46 300

Tel. 02 88 46 314

E-pošta: info@tm-kovine.si

www.tm-kovine.si

V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev.Rubriko pripravlja Simon Tihec.

Tomaz : Ali lahko na stari estrih na podstre{ju sestave 5cm kamene volne, PE folije, 4 cm betona dodam lahko {e izolacijo 10 cm kamene volne in pohodno plast OSB plo{~o? Hvala.

Odgovor: Vsekakor je tak{en obstoje~ mokri cementi estrih s 5 cm toplotno izola-cijo smiselno nadgraditi z dodatno toplotno izolacijo, v kolikor gre za stropno plo{~o proti neogrevanemu podstre{ju. V ta namen obstajajo direktne pohodne plo{~e mine-ralne kamene volne oznake DF, ki se eno-stavno preko obstoje~ega estriha direktno polo`ijo in so namenjene direktni poho-dnosti in odlaganju kak{nih odve~nih stvari. Gre za suhomonta`ni postopek vgradnje, priporo~ljiva debelina toplotne izolacije glede na obstoje~e je {e vsaj 20 cm. Priporo~a se za{~ita toplotne izolacije iz vrhnje stra-ni s kak{nimi lesno vezanimi OSB ali LSB plo{~ami. V tak{nih primerih je na notranji topli strani izolacije obvezna vgradnja doda-tne parne ovire, npr. Knauf Insulation LDS 2 Silk z obveznimi lepljenimi stiki na preklopih folije ( lepilni trak KI LDS Soliplan ).

Anton: Ogrevam s kurilnim oljem. Hi{o imam obrnjeno tako, da lahko kolektorje pritrdim na balkon, ki je obrnjen proti jugu. Kolebam med toplotno ~rpalko in solarnim sistemom tako za ogreva-nje sanitarne vode kot pozimi ogrevanje prostorov. Rad bi, da si ogledate lokacijo in mi svetujete. V pri~akovanju va{ega odgovora se vam `e vnaprej zahvaljujem.

Odgovor: Za ogrevanje sanitarne vode ima prednost son~na energija. Za 4 ~lansko dru`ino potrebujete 6 m2 plo{~atih sprejemnikov son~ne energije, ki so obrnjeni proti jugu in 300 l bojler. Vgradnja sprejemnikov son~ne energije na balkon je ustrezna. Investicija v solar-ni sistem se povrne pribli`no v 4 letih. Toplotna ~rpalka za ogrevanje sanitarne vode je primerna za stavbe, na katerih ni mo`nosti rabe son~ne energije.

Matja`: Ali mogo~e veste, ali obstaja kak{en program za izris solarnih panelov na tlorise objektov/streh?

Odgovor: Za izris sprejemnikov son~ne energije (SSE) lahko uporabi-te poljuben CAD program. Informativno dimenzioniranje toplovodnih son~nih sistemov lahko naredite z enostavnimi programskimi orodji posameznih proi-zvajalcev, ki so na voljo na spletu. Ocene primernosti najpogosteje naredim s pro-gramom proizvajalca Sonnenkraft http://www.sonnenkraft.at/privathaeuser/ser-vice---support/solarrechner/.

Za izdelavo tehni~ne dokumentacije tako enostavno orodje ne zado{~a.

Marta: Gradimo monta`no hi{o. Ker smo se odlo~ili, da ne bomo imeli prezra~evanja z rekuperacijo, zanima me, ~e je sploh potrebna RAL monta`a oken. Ali ne bo hi{a preve~ zaprta brez prezra~evanja. Imeli bomo samo klasi~ne zra~nike v kopalnici, shrambi in napo v kuhinji.

Odgovor: Poznamo lastnika, ki rekuperacije ni

vgradil, okna ima vgrajena po RAL-u, pa zadeve z odve~no vlago in slabim zrakom dobro re{uje z naravnim prezra~evanjem - z odpiranjem oken. Vendar je zelo dosleden, vsa dru`ina to opravi vsak dan ob isti uri. Sploh pozimi v kratkem 5 minutnem ~asu zamenjajo zrak cele hi{e z navzkri`nim odpiranjem oken.

Sicer pa pri prezra~evanju ne gre toliko

za plesen in zatohlost prostorov kot za vedno kvaliteten zrak, zdravo okolje, ide-alno po~utje. Tega z nobenim zra~enjem ne moremo dose~i enako dobro kot da se zrak preprosto v prostorih cele hi{e stalno in v vedno enakem ~asovnem zaporedju zamenjuje.

Ve~ odgovorov na vpra{anja najdete na spletni strani www.varcevanje-energije.si/strokovni-nasveti/index.php

Na vpra{anja sta odgovarjala Matja` Valen~i~,

energetski svetovalec in Toma` Dolenc,

tehni~na podpora tr`enju Knaufinsualtion

22

@e vrsto let stanovalci individualnih hi{ lahko ogrevajo sanitarno vodo in prosto-re z vakuumskimi kolektorji GreenLand Systems, ki so naju~inkovitej{imi v svojem razredu. Za namestitev takih kolektorjev je potrebna zadostna povr{ina strehe, ki jo imajo individualne hi{e obi~ajno na pretek. Tisti, ki pa stanujete v stolpnicah ali drugih ve~stanovanjskih stavbah, na streho lastnih kolektorjev, praviloma nimate mo`nosti namestiti. Prav tako je mnogo individualnih hi{, pri katerih zaradi neugodne orientacije strehe te`ko instaliramo vakuumske kolek-torje z idealnim naklonom.

Zaradi teh razlogov smo se v GreenLand Systems Avstralija in njihovem h~erinskem podjetju Bio Planet odlo~ili ponuditi slo-venskemu trgu vakuumske Heat Pipe kolek-torje, ki zaradi svoje zasnove omogo~ajo u~inkovito delovanje tudi pri vodoravno polo`enih vakuumskih ceveh. Vsi ostali Heat

Pipe kolektorji za svoje delovanje potrebuje-jo naklonski kot. Za instalacije na balkonske ograje tako do sedaj ni bilo u~inkovitega Heat Pipe kolektorja, kajti s kraj{anjem vakuumskih cevi in s tem zmanj{evanjem povr{ine absorberja na eni cevi bi bistve-no zmanj{ali u~inkovitost kolektorja, {e zlasti v slabih vremenskih razmerah. Pri novem GreenLand Systems kolektorju, pa lahko uporabimo 2m dolge vakuumske cevi, premera 100mm in s tem ohranimo zelo velik absorber v eni cevi. Velik absorber pa bistveno povi{a izstopno temperaturo solar-ne teko~ine iz kolektorja {e zlasti takrat, ko nam sonce zakrivajo oblaki ali imamo megleno vreme.

Kolektorju smo pove~ali debelino stekla, tako da je kolektor {e odpornej{i na udar-ce. Tako smo uspeli ohraniti u~inkovitost normalnega Heat Pipe kolektorja tudi pri

tem balkonskem kolektorju, ki ga lahko uporabimo tudi kot nadstre{ek na terasi, balkonu, itd.

S kolektorji GreenLand Systems lahko segrevamo zgolj sanitarno vodo izven kuril-ne sezone ali pa se odlo~imo za vgradnjo ve~jega kolektorja s katerim lahko tudi u~inkovito dogrevamo stanovanje ve~ji del zime.

Za vse dodatne informacije ali brezpla~no svetovanje, smo vam na voljo na telefonski {tevilki 01 5240 320 •

RS, Bio Planet

Sedaj na voljo Heat Pipe kolektorji vgrajeni s poljubnim naklonom

Sistem za dogrevanje hi{e in segrevanje sanitarne vode

Nizozemsko podjetje Philips je na ameri{kem trgu predstavilo svojo nagrajeno LED-sijalko, ki sveti celih dvajset let. Trenutna cena za desetvatno sijalko zna{a 50 ameri{kih dolarjev, a naj bi jo `e naslednje leto prepolovili.

Ve~ let trajajo~i razvoj@arnico, ki oddaja mehko,

naravno svetlobo so strokovnja-ki razvijali vrsto let, lani pa so

zanjo prejeli nagrado ameri{kega ministrstva za energijo za razvoj alternativnega vira svetlobe.

Var~nostV razpisu je bilo sicer nave-

deno, da mora biti v letu dni od za~etka prodaje cena `arnice ni`ja od 22 dolarjev. A tudi to je veliko ve~, kot stane var~na sijal-ka, ki deluje do 10.000 ur. A pri Philipsu so prepri~ani, da je nji-

hova `arnica kljub temu bolj{a. Pravijo, da potro{nik, ki `arnico uporablja {tiri ure na dan, v letu dni pri stro{kih elektri~ne ener-gije prihrani 8 dolarjev, v vsem njenem `ivljenjskem ciklusu pa kar 160 dolarjev. Poleg tega naj bi bila tudi veliko manj strupena za okolje, saj ne vsebuje `ivega srebra. Nagrajena `arnica bi lahko spremenila dojemanje, da so sijalke potro{na roba. Gre za

trajen izdelek, ki je povrh vsega {e prijazen do okolja. •

UR

Pri Philipsu so izdelali LED-sijalko, ki sveti dvajset let

SESTAVNI DELI ZA SOLARNE NAPRAVE

Cirkulacijska grupa za solarne sisteme, za povezavo na dovod in povratek.

kompletu s tesnilom.

PRIHODNOST, V KATERO VERJAMEMO

EKOLOGIJA24

Humus pa ni ni~ drugega, kot zrel kompost, pome{an z zemljo. O~itno smo v sodobni pridelavi hrane spregledali pomemben klimatski faktor, in to je delo-vanje drobnih bitij, ki prebivajo v `ivi prsti. Da bi nastal humusni sloj debeline 1 mm, potrebuje narava 100 let, v primorskih sadovnjakih in vinogradih pa je pred nekaj tedni veter odnesel humusno plast v dveh urah, ostala sta samo mrtva prst in kame-nje. V Sloveniji zaradi po~asi napredujo~e in neopazne erozije vsako leto v reke odplakne za Šmarno goro rodovitne prsti, zato je kompostiranje tako pomembno. Zaradi sodobnih na~inov obdelave in gno-jenja z umetnimi gnojili se `iva rodovitna prst, spreminja v mrtev mineralen prah.

Sre~ni del predelave odpadkovV sistemu odvoza odpadkov se je

pojavila tudi predelava biolo{kih odpad-kov, ki jih v kompostarnah spreminjajo v kompost. Osnovni in prvotni namen je bila njegova prodaja, ki je danes v resnici pomemben del dobi~kov teh podjetij. Izkazalo pa se je, da je ravno ta del dejav-nosti, dolgoro~no okolju najbolj prijazen in po resni~nih koristih za planet krepko presega vse druge u~inke recikliranja. S kompostiranjem in vra~anjem biolo{kih sestavin na polja in vrtove, razviti del

~love{tva nehote vstopa nazaj v narav-ni krog planeta in za~enja popravljati napake, ki jih je pridelovalcem hrane vsilil sodobni protinaravni sistem kmetovanja, ki temelji na nafti.

Potrebujem kompostnik Metanje kuhinjskih odpadkov na kup

ali v izkopano jamo, kot so to po~eli v~asih, ne omogo~a hitrega razpada in spreminjanja v hranljivo snov. Biolo{ki odpadki pri~nejo gniti, tega pa se mora-mo pri kompostiranju nujno izogniti. Zato potrebujemo sodoben kompostnik, ki zasede razmeroma malo prostora, ima veliko odprtino za polnjenje s pokrovom, ter je izdelan iz materiala, neob~utljivega na vreme, povi{ano temperaturo in fer-mentacijske vplive. Postavljanje mora biti enostavno, brez uporabe orodja, konstruk-cija pa mora biti stabilna in dovolj trdna, da se ne deformira in zato onemogo~a odpiranje vratc in pokrovov. Vratca za odvzem komposta se morajo brez te`av odpirati, bolj{i modeli pa so zaprti tudi s spodnje strani, da onemogo~ijo vstop glodalcem.

Najpomembnej{e je zra~enjeV najsodobnej{ih kompostarnah odpad-

ke ves ~as premetavajo, po potrebi vla`ijo, najpomembnej{i del pa je prezra~evanje. Zrak omogo~a pospe{eno delovanje mikro-organizmov, kompost se pri tem samodejno ogreje do 80°C, in v kratkem ~asu postane uporaben. Zato imajo dobri stabilni kom-postniki ravno prav{njo koli~ino re`, ki omogo~ajo zra~enje, pri ~emer pa vsebine ne podhladijo ali preve~ osu{ijo. Najbolj{e razmere omogo~a {e poseben pokrov, ki ima letno in zimsko nastavitev, s katero prepre~imo podhlajevanje ali pregrevanje. Za predelavo manj{ih koli~in odpadkov so primerni hitri kompostniki, manj{e velikosti in z dodatnimi prezra~evalnimi kanali.

Postavljanje in polnjenjeV vrtu najdemo polsen~no lego, zemljo

pod njim prej zrahljamo, pred glodalci pa ga lahko za{~itimo {e s talno mre`o, ki je obi~ajno dodatna oprema. Dno prekrijemo z zdrobljenimi vejami, s ~imer omogo~imo {e bolj{i vstop zraka. Mokre kuhinjske odpadke v plasteh me{amo z bolj suhimi, ve~je kose pa z bolj drobnimi. V ~asu velikih vro~in ga ob~asno dodatno navla imo, odlagamo pa odpadke od sadja in zelenjave, kavno in ~ajno usedlino, jaj~ne lupine, lon~nice, rezano cvetje, rabljeno zemljo za rastline ter poko{eno travo in listje. V kompostnik ne odlagamo mesa, rib, ostankov hrane, kruha, klobas, sirove skorje, kosti, bolnih delov rastlin, pepela od premoga in `ara, ciga-ret, vsebine vre~ke sesalnika in smeti ter zdravil in orehovih lupin. •

Simon Tihec

Dobro izbran polo`aj omogo~a hitro kompostiranje brez neprijetnih vonjev Sodobni kompostniki omogo~ajo u~inkovito delovanje na majhnem prostoru

Re{evanje planeta s kompostiranjem

Znanstveniki trdijo, da

prilo`nost za re{itev sve-

tovne klime le`i pod na{imi

nogami. Humus je sposoben

vi{ke CO2 sprejeti in spre-

meniti v nove rastline, ki bodo

spet prevzele nove vi{ke.

Zbirko podrobnej{ih nasvetov in seznam sodobnih tipov kompostnikov za vsakogar najdemo

na www.cistilnenaprave-dezevnica.si. Kompostiranje je samo drugo ime za naravno kro`enje

snovi, ki ga narava po~asi in samodejno opravlja `e milijone let, humus, ki pri tem nastane pa je

najbolj{e in najbolj naravno gnojilo, ki ga z ni~emer ne moremo nadomestiti.

Stenski radiatorji predstavljajo obvezni del bivalnih ali poslovnih prostorov, vendar klasi~ni radiatorji s svojim videzom in obliko ne navdu{ujejo arhitektov, ki skrbijo za inte-rier. Novost na tem podro~ju so elektri~ni radiatorji Climastar, ki so zelo privla~ni po obliki in tehnolo{ko zelo izpopolnjeni.

Elektri~ni stenski radiatorjionvektorski radiatorji so ena

najvar~nej{ih oblik elektri~nega ogrevanja. Zaradi zelo enostavnega upravljanja in monta`e ter prakti~no nobene zahteve po vzdr`evanju, so ti radiatorji postali zelo priljubljeni. V programu stenskih radia-torjev predstavljajo razred zase radiatorji {panskega proizvajalca Climastar, privla~ni po obliki in tehnolo{ko izpopolnjeni. V osnovi gre za konvektorje, ki imajo ~elno stran prekrito s plo{~o, imenovano Dual-Kherr. Narejena je po posebnem postopku iz me{anice termomineralov.

Specifi~na lastnost plo{~e Dual-Kherr je zmo`nost akumuliranja velike koli~ine toplote v ~asu delovanja konvektorja. Še dolgo po izklopu radiatorja toploto s seva-njem enakomerno oddaja v prostor, kar daje zelo prijeten ob~utek toplote. U~inkovitost in ekonomi~nost zagotavljajo z na~inom kombiniranega sistema gretja – konvekci-jo, akumulacijo in sevanjem toplote, kot tudi z zelo natan~nim krmiljenjem preko elektronsko nadzorovanega termostatskega

programatorja. S takim na~inom ogreva-nja so Climastar radiatorji za pribli`no 25 odstotkov bolj u~inkoviti (porabijo manj energije), kot ~e bi ogrevali samo konvek-torsko. S ponosom poudarjamo, da so radi-atorji Climastar uvr{~eni v razred var~nih in okolju prijaznih ogrevalnih sistemov.

Razen po tehni~ni, so Climastar radiatorji razred zase tudi z vidika estetike in dizajna; ~elne plo{~e Dual-Kherr, ki imajo videz mar-morja, granita ali skrilavca, so lahko gladke, ~esane ali kot lomljeni kamen in zadovoljijo tudi najbolj zahtevne okuse.

Elektri~no talno ogrevanjeV dobro izoliranih stavbah lahko zado-

stuje kot osnovni na~in ogrevanja, sicer pa kot dodatno ogrevanje ter za ogrevanje povr{in, kjer `elimo ugodje toplih tal.

Grelne kable na~eloma polagamo na

estrih, preko njih pa polo`imo keramiko, granitne plo{~e, laminat, PVC obloge ali parket. Grelni kabli so pritrjeni na nosilno mre`o iz steklenih vlaken, kar omogo~a enostavno polaganje in pri tem zmanj{a mo`nost napak. Posebne izvedbe grelnih kablov lahko uporabimo za ogrevanje zunanjih povr{in in sicer za taljenje snega in ledu na dovozih oziroma klan~inah.

Grelne folije so namenjene za namesti-tev pod laminatni pod, saj so debele samo 0,2 mm. •

Vir: KOOP TRGOVINA d.o.o.

Elektri~ni sistemi ogrevanjaZa vas, ki niste pripravljeni investirati v ogrevalne sisteme celega premo`enja

Priprava grelnih kablov in polo`ena keramika

Adaptirana hi{a 130m2 v celoti ogrevana z elektri~nimi

stenskimi radiatoriji - investicija za celotno hi{o je zna{ala

nekaj ve~ kot 2000 €

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE26

Pi{e: Simon Tihec

^istilni odtok DrainfixPredstavili smo `e razli~ne izvedbe

odto~nih sistemov, ki vodo tudi filtrirajo, vendar nobene v tako kompaktni izvedbi. Odto~ni `leb je primeren za vgradnjo ob parkiri{~a, dvori{~a ali ceste z veliko pro-meta. Iztekajo~a voda pronica skozi filter v substrat, pri tem se o~isti in vstopi v o`jo drena`no cev, to o~i{~eno vodo pa lahko uporabljamo za namakanje in druge namene. Vi{ek meteorne vode pri tem izte~e v obi~ajno kanalizacijo. Pomembno je, da imajo materiali v `lebu mo`nost, da se ob~asno osu{ijo, saj se s tem pove~a njihova u~inkovitost. Ta sistem je spo-soben iz de`evnice odstraniti razli~ne polutante in te`ke kovine, vsi materiali pa so odporni na zmrzal in sol ter prene-sejo obi~ajne cestne obremenitve, izdelek Drainfix clean, www.hauraton.com •

Dozimeter za hrupNemci so izra~unali, da je porast hrupa v

okolju tako velik, da bo {tevilo smrti zaradi tega vi{je kot v prometu. Pri tem upo{tevajo tudi posredne vplive, na primer zaradi stal-ne izpostavljenosti povi{an krvni tlak in s tem povezane posledice. Izpostavljene osebe nosijo dozimeter na rami ali pritrjenega ob strani na za{~itno ~elado, meritev pa se izvaja neprekinjeno, ves delovni ~as. Posnete podatke obdelamo v posebnem programu, nato pa lahko izberemo primerno za{~itno opremo. Naprava meri vse zvoke isto~asno, mikrofonski del pa je za{~iten pred vlago, prahom, tudi vpliv vetra ali gibajo~ega zraka v proizvodnji je izklju~en iz meritev. Naprava tehta samo 70 gramov, brez polnjenja lahko meri neprekinjeno 28 ur, upravljanje samo z dvema tipkama, obmo~je od 2 do 90 dB, www.casellameasurement.com •

Klimatska okenska kljukaLahko jo namestimo na

vse vrste oken z nagibno – vrtilnim mehanizmom ter samo na eno okno v pro-storu. To okno mora imeti mo`nost da krilo odpre-mo popolnoma, za kot 90°, s ~imer omogo~imo hitro in popolno zra~enje. Proizvajalec trdi, da z njo lahko izbolj{amo bivalno klimo, prepre~imo plesne-nje ter prihranimo do 15% energije. Napravica shranjuje vse meritve, ki jih lahko nato natisne-mo. Namen je tudi kontrola obna{anja stanovalcev s strani lastnika stanovanja, in to za ve~ mesecev nazaj . Deluje tako, da meri tempe-raturo in vlago v zraku ter nato zvo~no in svetlobno signalizira sta-novalcu, kdaj in za koliko ~asa naj na ste`aj odpre okno. Izberemo lahko med higienskim ali protiplesenskim na~inom zra~enja, stalen prikaz temperature zraka pa uporabniku tudi pove, kdaj je prostor podhlajen, www. klimagriff.de •

Ro~na tra~na `agaStrojno in razmeroma varno rezanje

razli~nih materialov v razli~nih polo`ajih telesa in to z eno roko, je mo`no samo z novim orodjem, kompaktno tra~no `ago. Izdelujejo obi~ajno in baterijsko izvedbo, pri ~emer sta obe zelo lahki, saj orodje tehta samo 3 kilograme. Je trenutno edino tak{no orodje v svetu s popolnoma skritim rezilom izven rezal-nega obmo~ja, zaradi ~esar je delo z eno roko omogo~eno v skladu z varnostni-mi predpisi. Mo`no je delo nad glavo in v vseh drugih legah. S tem orodjem lahko prere`emo 3/4 colsko jekleno cev v samo treh sekundah, baterijska izvedba pa omogo~a 150 podobnih rezov z enim polnjenjem, pri ~emer je rezalno obmo~je {e osvetljeno z LED svetilom. S pritiskom na stikalo spreminjamo hitrost `age, izde-lek 2429-20 M12™ Sub-Compact Band Saw, www.milwaukeetool.com. •

Vlo`ki za sode in vedraIzdelani iz odporne

tanke plastike LDPE ali PP ter ustrezajo ameri{kim prehrambenim stan-dardom FDA. Najve~ji slu`ijo za oblaganje ve~jih posod, imajo harmonikast podalj{ek, za prilagoditev vi{ini soda. Antistati~ni vlo`ki so obarvani roza izdelani iz PP in zdr`ijo temperature do 150°C. Iz enakih materialov so izdelani {e vlo`ki za vedra, namenjeni me{anju, ~rpanju in shra-njevanju teko~in, past ali prahov, kemikalij, barv, lepil, maziv ali hrane. Imajo oja~an rob, ki prepre~i vdiranje teko~ine med vlo`ek in vedro. Tretji izdelek so sita za vedra, s katerimi med nalivanjem prestre`emo prevelike delce in so izdelani iz polietilena visoke molekularne gostote. Cene: sito 10 €, vlo`ek za sod 12 €, vlo`ek za vedro 2,5 €, z uporabo lahko zmanj{amo koli~ino ~istil in zavr`ene plastike, www.usplastic.com •

Solar Bag za ~i{~enje vodeZa zrakom je voda drugi element, brez

katerega ne moremo pre`iveti. V izjemnih raz-merah lahko pomanjkanje pitne vode re{ujemo s filtrirnimi pripomo~ki. Najnovej{a vre~ka je kombinacija ultravijoli~nega obsevalnika in mikrofiltrnega vlo`ka. ^e polno vre~ko vode v son~nem vremenu za 3, ali v obla~nem za 6 ur polo`imo na prosto, bomo opore~no vodo lahko pili. Vre~ka in vgrajeni vlo`ek iz vode izlo~ita bakterije, viruse, petrokemikalije, pesti-cide, herbicide, te`ke kovine in farmacevtske dodatke, lahko jo uporabimo do 500 krat. Med hojo lahko visi na nahrbtniku, primerna za popotnike, tretji svet in vojsko, SolarBag 3L, www.puralytics.com •

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE 27

Data LoggerNovej{i samodejni zapisovalnik podatkov

je malo ve~ji od kavarni{ke vre~ke za sladkor. Namenjen poceni kontroli med transportom izdelkov, ki jih preva`amo v hladilnikih, kar je izjemno pomembno zaradi kvalitete izdelkov in zdravja potro{nikov. Deluje v obmo~ju od -40 do 70°C s ~imer pokrije celoten razpon temperatur, ki bi lahko nastale med prevo-zom in skladi{~enjem. Vgrajeni diodi `e pred od~itavanjem signalizirata, ali je bila prekora~eno programirano podro~je temperatur. Natan~nost 0,5°C, baterijo lahko menja samo proizvajalec, ivljenjska doba 2 leti, preko 10.000 od~itkov ali

208 dni z meritvami na 30 minut, od~itavanje brezkontaktno, zelena dioda – naprava je akti-virana, rde~a – prekora~itev vrednosti, vodood-poren, cena kompleta petih loggerjev OM–84 okrog 70 €, www.omega.com •

Prezra~evalna mre`icaToplej{a klima omogo~a prihod in bivanje

insektom, na katere nismo navajeni, njihovi piki pa poleg neprijetnosti vedno pogosteje prina{ajo tudi nevarne bolezni. Ta sodobna drsna balkonska vrata imajo zato vgrajeno re{etko iz eloksiranega aluminija, ki omogo~a prezra~evanje in prepre~uje vstop insektom vseh vrst, saj se v re{etkastem okrovu nahaja {e gosta mre`ica. Pri tem je vratno krilo bloki-rano v delno odprtem polo`aju in onemogo~a vstop in vlom, v zaprtem polo`aju pa se re{etka potopi v vratni okvir, kar omogo~a popolno zapiranje vrat. Okvir vrat je na tem robu dodatno oja~an, vrata pa so lahko opremljena {e z motornim pogonom za olaj{ano rokovanje in zavoro za prepre~evanje po{kodb ob nehotenem zapiranju, proizvajalec G-U, www.g-u.com •

Stop tipka z osvetljavo

Nova patentirana re{itev je enostav-na in uporabna hkrati. Tipke za izklop v sili so eden najpomembnej{ih in predpisanih elementov sodobnih proi-zvodnih in monta`nih linij. Slednje so obi~ajno nekaj sto metrov dolge, stisk tipke pa lahko povzro~i zaustavitev celotnega postrojenja. Vzrok zausta-vitve sicer lahko ugotovimo tudi na oddaljenih komandnih pultih, z novo osvetljeno tipko pa je to mo`no kar s hitrim pregledom linije. Rumena osve-tljenost podlage tipke se po spro`enju spremeni v utripajo~e bliskanje rde~e barve in opozori poslu`evalce linije, kje se nahaja napaka. Odprava zastoja in deaktiviranje tipke omogo~i ponovno delovanje, skraj{anje zastojev in vi{jo produktivnost linije, EZ-LIGHT proizvaja www.bannerengineering.com •

Kaj z energijo in vodo generalno dela-mo narobe in ali vemo kje je najve~ izgubljamo, zakaj nista prepoznani kot najpomembnej{i dobrini za pre`ivetje ~love{tva, smo se pogovarjali z predstav-nikom danskega podjetja Grundfos, g. Jørgenom Bjelskou, ki nas je povabil na ogled njihove proizvodnje v Bjeringbro, na Danskem.

@e nekaj desetletij je Grundfos glo-balni akter na podro~ju proizvodnje obto~nih ~rpalk in drugih ~rpalnih sis-temov. Grundfos zaposluje skoraj 17500 ljudi, v letu 2011 je bilo v raziskave in razvoj vlo`enih 164 mio EUR, kar zna{a kar 60% neto letnega prometa. Z novej{imi u~inkovitej{imi elektri~nimi motorji obto~nih ~rpalk so prepri~ani, da bi lahko v EU prihranili 5% celotne ener-getske potro{nje.

Odkar ljudje pri~akujemo, da se nam bodo investicije v u~inkovitej{e napra-ve povrnile v kratkem ~asu je prodaja naprednih tehnologij znatno porastla. Koristno je vedeti, da gospodinjstvo lahko z obto~no ~rpalko prihrani tudi do 150 EUR letno.

Var~evanje z energijo ni lahko, mno-gokrat ni prepoznano kot nujno. Pri upo-rabi obto~nih ~rpalk gotovo marsikatere-mu uporabniku ni poznano, da obto~ne ~rpalke dejansko porabijo 10% elektri~ne energije v hi{i, ter da je dobro vedeti kak{ne mo`nosti prihrankov se ponujajo ob zamenjavi.

Grundfos je globalni proizvajalec sodobnih obto~nih ~rpalk in ~rpalnih tehnologij, primernih za doma~o upo-rabo v gospodinjstvih kot v razli~nih panogah v industriji in {tevilnih drugih podro~jih. Je nadaljnji razvoj sploh {e mo`en, glede na to, da ste zadnja leta v razvoju konstantno rastli?

Da. Grundfos je globalni proizvajalec ~rpalk in ~rpalnih sistemov. Prizadevamo si za nadaljnji razvoj re{itev ~rpanja in razvijamo nove in bolj inovativne sisteme z namenom pove~anja udobja uporab-nika in prihrankov {e ve~ energije. Na podro~ju ~rpanja vode razvijamo re{itve na vseh mo`nih nivojih, posebaj bi pri uporabi vode izpostavili pomen decen-tralizirane rabe vode in ponovne uporabe odpadnih voda. Stalno razvijamo nove poslovne modele za oskrbo s ~isto pitno vodo prakti~no na vseh kontinentih sveta. Zelo nam je pomembno vzporedno raz-vijati re{itve var~evanja tako z energijo kot vodo. Menimo, da sta ti dve dobrini ~edalje vrednej{i, marsikje na planetu redki in da se bo kriza z pomanjkanjem vode zaostrovala. Razvijajo~ re{itve za optimiranje porabe vode in energije hkrati nas pogosto v diskusijah trg zazna kot vodilnega inovatorja, ki povezuje vode in energijo enakovredno.

V naslednjem letu 2013 bomo z uve-ljavitvijo EuP direktive imeli kon~no urejeno ozna~evanje elektri~nih motorjev po njihovi dejanski ener-getski u~inkovitosti. Kaj vam pomeni sprejetje?Potencial za var~evanje z energijo je

velik. Ocenjujemo, da lahko povpre~no

gospodinjstvo z uporabo naju~inkovitej{ih ~rpalk zmanj{a porabo energije za ve~ kot deset odstotkov. Direktiva za nas pomeni, da je Grundfos `e uspel ustrezno pre-oblikovati svojo proizvodnjo v skladu z zahtevami.

Ve~stranska uporabnost in razli~ne sistemske re{itve va{ih ~rpalk so unika-tne. Kateri program oziroma lastnosti bi posebej izpostavili?Predvsem bom poudaril t.i. filozofijo

spremenljive hitrosti oziroma mo~i delo-vanja ~palk in ~rpalnih sistemov. Ta je unikatna, ka`e pa se v naprednih komu-nikacijskih sistemih na vseh podro~jih

28

Kako veliki globalno razumejo vodo in energijo

Var~evanje z vodo in

energijo mora biti

nujno prepoznano kot

prioriteta. Vemo, da glo-

balni problemi niso re{ljivi

na enostaven na~in, ob

tem pa gotovo {teje prav

vsak posameznik, ki sam

odlo~a koliko bo prispeval k

var~evanju obeh.

Digital Dosing

Dvig tlaka v industriji

Jørgen Bjelskou, direktor za

stike z javnostjo, Grundfos

~rpalk, ki lahko zagotavljajo, da na{i sistemi in ~rpalke delujejo optimalno, in sicer le s toliko mo~i kot je potrebno za zadovoljevanje potreb in ni~ ve~. Re{itve, ki temeljijo na tem razmi{ljanju so v upo-rabi tako v gospodinjstvih, kot v industriji.

Vemo, da 2/3 obstoje~ih, vgrajenih obto~nih ~rpalk porabi ve~ kot polo-vico preve~ energije (ve~ kot 60%). Ali se va{i kupci zavedajo pomena in mo`nosti energetske u~inkovitosti?Nimamo informacij o osve{~enosti

na{ih kupcev. Vendar pa je dejstvo, da je mo`nosti za var~evanje izredno veli-ko. Ka`e, da ni dovolj da potro{nikom prikazujemo energetsko u~inkovitost kot bolj pomembno. Hkrati se sistemati~no trudimo promovirati osve{~enost v zvezi s klimatskimi spremembami, ki se dogajajo globalno.

Ob zamenjavi obto~ne ~rpalke lahko uporabnik pri Grundfosu kupi »staro za novo«. Kako pomembno vam je recikliranje?Z na{ega stali{~a to spada k traj-

nostnemu razvoju sveta, ki ne pomeni ni~ drugega kot da na{e kupce z na{o pomo~jo vzpodbujamo, da za`ivijo traj-nostno. Glede na na{ CO2 odtis se kon-stantno trudimo optimizirati proizvodnjo. Še ve~, stare izrabljene ~rpalke vra~amo nazaj v proizvodni proces. Poudariti `elim, da je ve~ kot 90% materialov ~rpalk za recikla`o lahko ponovno uporabljenih. Podjetja, ki se trudijo z recikliranjem in vra~anjem iztro{enih naprav pomemb-no prispevajo h globalnemu trajnostemu razvoju in s tem pridobijo pomembno konkuren~no prednost.

Kot globalni proizvajalec ~rpalk in ~rpalnih sistemov katero dr`avo bi izpostavili kot naprednej{o na podro~ju trajnostnega razvoja?Dejstvo je, da evropske dr`ave

pospe{eno in sistemati~no delajo na u~inkovitej{i energetski in okoljski politi-

ki. Znotraj EU se nahajamo na obmo~ju, ki je na tem podro~ju ambicioznej{a. Po zadnjih desetletjih smo prepri~ani, da je Danska kandidatka za eno bolj prizadev-nih na tem podro~ju, ki ima visoko zasto-panost obnovljivih virov, zadovoljivo ener-getsko me{anico energentov, ter dose`eno rekordno visoko energetsko u~inkovitost.

Je v va{em imenu izpeljanka Grun povezana z naravovarstvom?Grund dejansko ponazarja podtalnico

oz. {ir{e z vidika na{i glavnih - core re{itev ta v bistvu pomeni prenos vodnih virov, na mesta, kjer je to nujno potrebno. •

Jo`ica EKART

OBISKALI SMO 29

Be ThinkInnovate

ALPHA2MAGNA3GRUNDFOS GO

Grundfos S-tube tehnologija

Industrijska izvedba z magnetnim pogonom

Sanitarne izvedbe

Industrijske nerjavne izvedbe

Prednosti pelet za ogrevanje enostanovanjskih domov so marsikomu `e dobro poznane. Kot lesna biomasa so za polo-vico cenej{i kot kurilno olje, obenem pa {e vedno ohranjajo precej{njo raven avtomatike, katere so uporabniki navajeni pri kurilnem olju (za razliko od kurjenja drv). V ve~ini primerov pravzaprav niti ni potrebe po zamenjavi obstoje~ega kotla. Potrebno je le dodatno name-stiti sistem za kurjenje pelet, katerega glavni del predstavlja gorilnik na pelete.

Izberite ustrezen gorilnikV grobem lo~imo gorilnike

na pelete v dve skupini: take s hlajeno gorilno komoro in tiste z nehlajeno komoro. Nehlajeni gorilniki so enostavnej{e kon-strukcijske izdelave (in zato praviloma tudi cenej{i), ven-dar so primerni le za kotle z

ve~jimi kuri{~i (kot so kotli za kurjenje trdih goriv). Problem je v tem, da je potrebno goril-no komoro potisniti v kuri{~e, saj bi druga~e predstavljala nevarnost za okolico. To pa je pri specialnih kotlih za kurilno olje te`ko izvedljivo, saj so kuri{~a majhna.

Za razliko od ostalih goril-nikov, ima gorilnik Fenix hla-jeno gorilno komoro. Njegova konkuren~na prednost pred ostalimi je ravno v enostavno-sti vgradnje na obstoje~e kotle (tudi specialne kotle na kurilno olje). To omogo~a inovativno zasnovana gorilna komora, ki je zra~no hlajena, tako da se ob namestitvi ne posega v vratca kotla, saj se goril-nik enostavno prisloni/pritrdi na vratca. Za hlajenje gorilne komore se sicer uporabi zrak, ki se ga v gorilno komoro vpi-huje zaradi samega gorenja. S tem, ko ta je isti zrak speljan

po zunanjem obodu gorilne komore, se segreje (in obe-nem tako hladi komoro), kar {e izbolj{a kvaliteto gorenja lesnih plinov v sami gorilni komori, obenem pa ne prihaja do toplotnih izgub.

Gorilnik odlikuje tudi napreden v`igni sistem, ki zagotavlja izredno hiter v`ig pelet (v eni sami minuti) ob minimalni porabi elektri~ne energije in u~inkovit elektron-ski krmilni sistem, ki omogo~a, da uporabnik delovanje goril-nika hitro in enostavno prila-godi lastnim potrebam.

Monta`a na obstoje~ kotelLep primer enostavnosti

vgradnje gorilnika Fenix so kotli Buderus Logano G115. Gre za vrhunski kotel na kurilno olje, ki pa se ga da z gorilnikom Fenix enostavno uporabljati tudi za kurjenje pelet. Kotel ima namre~ urejeno mo`nost enostavnega dostopanja do kuri{~a preko vratic na te~aje, kar mo~no poe-nostavi ~i{~enje pepela saj se uporabnik izogne vsakokratni demonta`i gorilnika (uporab-nik mora ra~unati na ~i{~enje vsaj enkrat tedensko, ob najbolj mrzlih tednih tudi pogosteje). Poleg tega kotel `e ima serijsko odprtino premera 110 mm, tako da ni potrebna kakr{na koli predelava; gorilnik se enostavno privija~i na obstoje~e navoje na kotlu in to je vse. Vse, kar je potrebno zagotoviti, je 60 cm prostora od vratic (tudi v smeri njihovega odpiranja), poleg tega pa mora biti globina kuri{~a minimalno 35 cm.

Gorilnik se dobavi skupaj s transporterjem za pelete (pol`em), ki skrbi za dozira-nje pelet v gorilnik. Uporabnik tako potrebuje le {e primer-no posodo, ki bi slu`ila kot zalogovnik za pelete, in seve-da nabavo ustrezne koli~ine in kvalitete pelet pri enem od {tevilnih ponudnikov v Sloveniji in `e je pripravljen na precej cenej{i na~in ogre-vanja. •

Damjan Nemec

OGREVANJE30

Enostaven priklop gorilnika Fenix naobstoje~e kotle (kombinirane ali na kurilnoolje) brez posebnih posegov.

Napreden v`igni sistem, ki zagotavljanajhitrej{i v`ig ob minimalni porabi energije.

Invativno zasnovana gorilna komora,ki zagotavlja dalj{o `ivljensko dobo takogorilnika kot samega kotla.

RAZVOJ OKOLJU PRIJAZNIH TEHNOLOGIJ IN PROIZVODOVInovateh d.o.o., Martinjak 81, 1380 CerknicaTel.: 051 683 699, del. ~as: vsak delavnik od 13:00 do 16:00

Ve~ informacij na:

www.inovateh.siinfo@inovateh.si

Pocenite ogrevanje ob tem da obdr`ite kotel na kurilno olje

Z lesnimi peleti lahko ra~un za ogrevanje

zmanj{ate za polovico, z ustreznim

gorilnikom pa tudi ni potrebno narediti

kakr{nih koli predelav obstoje~ega kotla.

Gorilnik Fenix montiran na kotel Buderus

Logano G115.

Gorilna komora gorilnika Fenix ~isto ni~ ne

posega v kuri{~e kotla (lovilna mre`ica za

pelete je opcijski dodatek)

Kotlu Buderus Logano G115 se enostavno odpira celotno kuri{~e, kar poenostavi ~i{~enje pepela.

Uspe{nost poslovanja je vedno bolj odvi-sna od energetske u~inkovitosti. Z odlo~itvijo za soproizvodnjo elektri~ne in toplotne ener-gije (SPTE) so v sodelovanju z Butan plinom {tevilna podjetja stro{ke svojega poslovanja `e uspe{no optimizirala. Kogeneracija na uteko~injen naftni plin (UNP) je u~inkovita re{itev za vsa podjetja, organizacije in usta-nove, ki imajo ob veliki potrebi po elektri~ni energiji tudi stalno potrebo po toploti.

Številni primeri potrjujejo prednosti kogeneracij na UNPGostinsko podjetje Trojane, eno izmed

najbolj priljubljenih postajali{~ in sinonim za najbolj{e krofe, je precej velik porab-nik energije. Z `eljo, da bi zni`ali vedno vi{je stro{ke energije, so se po posvetu z dru`bo Butan plin odlo~ili za investicijo v soproizvodnjo toplotne in elektri~ne ener-gije – kogeneracijo na uteko~injen naftni plin. Prej so elektri~no energijo kupovali iz omre`ja, ogrevali s kurilnim oljem, kuhali pa na uteko~injen naftni plin. S kogene-racijo sedaj sami pokrivajo 75 odstotkov potreb po toplotni in 50 odstotkov potreb po elektri~ni energiji. Kogeneracija se je izkazala za odli~no re{itev tudi v primeru znane ljubljanske gostilne ^ad. Tudi tam so zagnali kogeneracijo s 5,5 kW elektri~ne

mo~i in 12,5 kW toplotne mo~i in zni`ali stro{ke za 15 odstotkov. Vso proizvedeno elektriko v gostilni ^ad v celoti porabijo za lastne potrebe. Investicija se jim bo povrnila predvidoma v petih letih. Pri povra~ilni dobi investicije lahko upo{tevamo tudi pridobitev spodbudne podpore s strani dr`ave za koge-neracijske sisteme, ki zagotavlja, da 10 let za vsako kWh elektri~ne energije, ki jo proizve-dete, prejmete finan~no spodbudo v obliki obratovalne podpore, ~e elektriko porabite sami ali jo prodate na trgu elektri~ne ener-gije. Pri odlo~itvi za novo investicijo se dostikrat ustavi pri sredstvih. V tem primeru se lahko odlo~imo za sistem kontraktinga, kjer opremo preprosto najamemo, investicijo pa pokrije Butan plin. Dom starej{ih Idila se je odlo~il za tak na~in sodelovanja in s tem zmanj{al stro{ke oskrbe z energijo za pribli`no 11 odstotkov.

Prihranimo energijo in varujemo okoljeO kogeneraciji govorimo, kadar se v

istem procesu hkrati proizvajata elektri~na in toplotna energija. S porabo energije v soproizvodnji, kjer proizvedeno toplotno energijo koristno porabljamo, elektri~no energijo pa prodamo v omre`je ali pora-bimo za lastne potrebe, dosega na{a investicija {tevilne pozitivne koristi tako s finan~nega kot okoljskega vidika.

Kogeneracija na UNP je u~inkovita re{itev za vsa podjetja, organizacije in ustanove, ki imajo ob veliki potrebi po elektri~ni energiji tudi stalno potrebo po toploti – za ogrevanje prostorov, sanitar-ne vode ali denimo bazenov. Hoteli, {ole, zdravstveni domovi in domovi za starej{e ob~ane pa tudi industrija in malo gospo-darstvo z odlo~itvijo za kogeneracijo prido-bijo {tevilne prednosti.

Strokovnjaki dru`be Butan plin vam bodo vse te prednosti z veseljem predstavili. Hkrati pa vas bodo seznanili z razli~nimi tehni~nimi re{itvami in mo`nostjo pridobi-tve finan~nih spodbud.

Ve~ informacij na www.butanplin.si ali info@butanplin.si •

NOVOSTI 31

S kogeneracijo na UNP ob~utno ni`ji stro{ki energije

S kogeneracijo na UNP v Domu starej{ih Idila zni`ali stro{ke

energije do 11 odstotkov

Naj{ibkej{i ~len: neudobna re{itev

vsakoletne priprave in stalnega kurjenja lesa

Da se pravilno odlo~imo je dobro upo{tevati danosti va{e hi{e, stopnjo `ele-nega udobja, ter finan~ne zmo`nosti. Re{itve, ki so primerne za va{o hi{o,

namre~ ne moremo izvesti tako enostav-no, kot recimo zamenjamo avto, ko spo-znamo, da nam ve~ ne ustreza.

Slednje razmi{ljanje nas je vodilo v predstavitev prakti~nih primerov energet-skih prenov, ki vam bodo koristno poma-gale pri odlo~itivi ob va{i morebitni sana-ciji hi{e. Nekaj jih bomo sproti objavljali v reviji Var~ujem z energijo, ve~ pa zbrali {e na spletnih straneh revije in straneh podjetja Merkur, d.d., s katerim izvajamo leto{njo akcijo »Dobre re{itve ~akajo na vas« - www.merkur.si/prejpotem.

Energetska prenova PREJ - POTEM32

Re{itev energetske prenove kurilnice:Namestitev sodobne toplotne ~rpalke zrak

voda znamke Toshiba Estia za ogrevanje

prostorov in sanitarne vode

Ohranitev 300l obstoje~ega zalogovnika

tople sanitarne vode

Ohranitev stare pe~i na drva in pe~i na

kurilno olje (za morebitno dogrevanje v

najhuj{i zimi)

Dodaten lokalni prostostoje~i kamin v zgor-

nji eta`i za lokalno pregrevanje prostorov

in »gu{t«

Nakup in strokovna izvedba v okviru sto-

ritve Gradimo z Merkurjem – Energetske

prenove PREJ-POTEM (nakup z graditelj-

skim popustom in ni`jim DDV-jem, skupaj v

vi{ini preko 20 %)

Znesek investicije (izvedba z zagonom):

cca. 7.000 EUR

Vloga za pridobitev 1000 EUR subvencije iz

Eko sklada za toplotne ~rpalke za ogrevanje

prostorov

Ogrevanje pred prenovo:Stara Stadlerjeva pe~ na drva z mo~jo 35

kW za kurjenje doma pripravljenih me{anih

doma~ih drv in raznih lesnih odpadkov za

ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode

v 300l zalogovniku

Dodatna pe~ na kurilno olje (skoraj nikoli

v uporabi)

Nizkotemperaturno radiatorsko ogrevanje

(spodaj klasi~ni rebrasti, zgoraj novej{i

plo{~ati), oboji s termostatskimi ventili

(edina regulacija)

Brez virov lokalnega ogrevanja

Letni stro{ek ogrevanja prostorov in sani-

tarne vode je stro{ek lastnega dela in

lastnih drv.

Uporabniki:Število ~lanov gospodinjstva: 4 odrasle

osebe, starostnik in 1 {oloobvezni otrok

Povpre~na temperatura v bivalnih prostorih:

20 °C

Povpre~na temperatura v spalnih prostorih:

18 °C

Povpre~na dnevna poraba tople sanitarne

vode (kuhinja, kopalnica, sanitarije): 200 l

Dobra strokovna usposobljenost investitorja

glede delovanja ogrevalnih sistemov

Objekt:Zidana dvostanovanjska hi{a

180 m2 bivalne povr{ine v dveh eta`ah

polne vi{ine

Lokacija: Gorenjska

Letnik izgradnje: 1954

Toplotna za{~ita oboda stavbe z 10 cm

kamene volne (pred osmimi leti)

15 m toplotnih mostov z balkoni

Slaba toplotna za{~ita proti strehi

Brez toplotne za{~ite proti tlem

Spodnja eta`a: slab{a orientiranost prosto-

rov in zelenje, ki prepre~uje pasivno ogre-

vanje z ju`ne strani

Zgornja eta`a: servisni (hladni) prostori proti

severu in bivalni (topli) prostori proti jugu,

brez naravnih ovir, kar omogo~a pasivno

ogrevanje skozi ve~ja okna proti jugu

Okna : dvoslojno izolacijsko steklo -

1,3 W m2K, plasti~ni 5-komorni okvir,

za{~ita pred pregrevanjem in ohlajevanjem

z roletami (izvedeno pred 10-imi leti)

Problemi/dileme/`elje investitorja:@elja po ve~jem udobju – priprava lesa in

stalno kurjenje je postalo naporno, mladih

ni »nikoli« doma

^im ni`ji teko~i stro{ki ogrevanja tako pro-

storov kot sanitarne vode

Opcija ohranitve obstoje~ih klasi~nih

re{itev za »hude ~ase«

Brez ve~jih posegov v arhitekturo

Odlo~anje med solarnimi kolektorji (samo

poleti, samo za sanitarno vodo) oz. toplo-

tno ~rpalko za ogrevanje prostorov in

sanitarne vode

Osebna izkaznica energetske prenovePrimer 2: Ogrevanje starej{e stavbe s toplotno ~rpalko

Na trgu je veliko zelo

razli~nih re{itev ener-

getskih prenov. Veliko

re{itev je dobrih, niso pa vse

primerne za vsako situacijo.

Zaupajte nam svoj problem – Zaupajte nam svoj problem – poi{~emo vam optimalno re{itevpoi{~emo vam optimalno re{itevZaupajte nam svoj problem – poi{~emo vam optimalno re{itev

Potem - zunanja enota toplotne

~rpalke Toshiba Estia

Energetska prenova PREJ - POTEM 33

Povzetek investicijeStranka se je iz naslova ve~jega udobja,

zadostne var~nosti in varnosti odlo~ila za dograditev kurilnice s kakovostno toplo-tno ~rpalko zrak-voda znamke Toshiba Estia, tako za nizkotemperaturno radia-torsko ogrevanje prostorov, kot za ogre-vanje sanitarne vode v obstoje~em 300 l zalogovniku.

Ohranila je star sistem ogrevanja na lesno biomaso in si s tem zagotovila relativno neodvisnost od energentov, tudi elektrike. Glavni cilj je bilo bistveno ve~je udobje ob {e razumni investiciji, za katero je mo`no dobiti tudi nepovratna sredstva Eko sklada.

Objekt bi si sicer zaslu`il {e nekaj inve-sticij, kot sta toplotna izolacija balkonov in dodatna toplotna izolacija mansarde proti strehi. •

Lojze BertonceljPrej - kurilnica pred prenovo Potem - notranja enota toplotne ~rpalke Toshiba Estia

Zato bi bilo pametno, da med poletnim po~ivanjem v senci za~nemo premi{ljevati, kako ukrepati, da napovedani jesenski pojavi nebi preve~ vplivali na po~utje v stanovanju, hi{i ali denarnici.

Skoraj vsi lahko kaj izbolj{amoNovo obdobje, ki ga ve~ina napa~no

imenuje kriza, je v resnici prehod v nov ~as, v katerem bomo prebivalci planeta prisiljeni v kratkem ~asu postaviti odnos do veliko stvari na povsem nove temelje. Znana ~love{ka lastnost je, da pri~nemo razli~ne dobrine ceniti {ele takrat, ko jih za~ne primanjkovati ali ko postajajo vedno dra`je in manj dosegljive.

Ve~inoma znamo ljudje tudi brez drago pla~anih svetovalcev sami ugotoviti, skozi katere pripire nam uhaja energija in s tem denar. ^e je to kapljajo~a pipa, bomo menjali tesnilo, ~e so to slaba okna, jih bomo zamenjali ali vsaj zatesnili. Ve~ino ukrepov lahko izvedemo za malo denarja, na tiste malo dra`je, pa se je potrebno z var~evanjem na~rtno pripraviti, ~e je to {e sploh mo`no. V Sloveniji imamo zagotovo {e veliko stavb, ki bi jih morali toplotno izolirati, zamenjati ali nadgraditi zastarele pe~i ali pa vsaj polo`iti plast izolacije na tla podstre{ja.

Samostojen pregled pe~i in razvodov^e se ogrevamo s kurilnim oljem,

lahko s preprostimi ukrepi in pregledom gorilnika, napeljav ter ogrevalnega siste-ma, porabo zagotovo zmanj{amo. Pred za~etkom kurjenja si zapi{emo koli~ino goriva, pregledamo rezervoar in napeljave, ~e slu~ajno ne pu{~ajo, preverimo ~istost filtra pred gorilnikom ter ugotovimo, ali je dovod zraka v kurilnico neoviran.

V sistemu ogrevanja preverimo tlak vode v kotlu, napeljavo odzra~imo na vseh dolo~enih mestih, po potrebi dopol-nimo z vodo in pregledamo tesnost vseh ventilov. Odzra~evanje nato ponovimo ob prvem zagonu, ko je voda v obtoku ogreta. Preverimo tudi delovanje obto~ne ~rpalke, rotor pa sprostimo z vrtenjem z roko ali izvija~em, ~e je zablokiral. Kotel in sistem na trda kuriva preverimo na enak na~in, kontroliramo pa {e regulator vleka, zamenjamo tesnila vratc, dimo-vode zatesnimo z visokotemperaturnim silikonom in zamenjamo vse dele, ki so dotrajali. Pregledamo razvode in toplo-tno izoliramo vse cevi, ki te za{~ite {e nimajo.

Spremljanje porabe za bolj{e ukrepanjeKdor porabo nadzira ve~ let, lahko s

tem brez projektantskih izra~unov zelo natan~no ugotovi v kako energetsko kva-litetni stavbi stanuje. Odstopanja so lahko znak, da je z napravo nekaj narobe, koristna pa je tudi primerjava s porabo podobnih hi{ ali stanovanj.

Uvrstitev stanovanja ali hi{e v dolo~eno kategorijo lahko ugotovimo s pomo~jo dveh tabel in enostavnega izra~una. Primer: za ogrevanje 100 m2 velike hi{e smo, brez priprave tople vode, porabili 2000 l kurilnega olja, kar je enako 20.000 kWh. ^e energijo delimo z ogrevanimi kvadratnimi metri, porabi stavba 200 kWh/m2 na leto, zato hi{a po tabeli spada med potratne. Zato je potrebno nemudoma ukrepati in porabo najmanj prepoloviti.

^akamo na dobre predlogeLastnik tak{ne potratne stavbe ima po

tej ugotovitvi na razpolago kup mo`nosti. Vrstni red ukrepov je odvisen od stanja stav-be in kurilne naprave ter seveda od denarnih mo`nosti uporabnika. Da bi ljudem olaj{ali odlo~itve so sedaj na potezi proizvajalci ter dobavitelji opreme in naprav, ki lahko s svojimi nasveti in izra~uni omogo~ijo la`je odlo~anje nas, ki smo vsi porabniki energije, in to 24 ur na dan.

Kdo torej zna ogreti hi{o za 1.000 eurov na zimo ? •

Simon Tihec

OGREVANJE34

Ogrejmo hi{o za samo 1.000 EUR

Eden znamenitih

Murphyevih zakonov

pravi, da se stvari same od

sebe spreminjajo od slabega

na slab{e. Zagotovo to velja

tudi za cene energentov, ki

se bodo isto~asno z jesen-

skim ni`anjem temperatur,

pri~ele po~asi dvigati.

Kurilna vrednost pove, koliko energije je skrito v gorivu

Toplotna izolacija stavbe je obi~ajno eden od prvih ukrepov za zmanj{anje porabe

Najprej s spremljanjem porabe ugotovimo energijsko {tevilo hi{e

V 20 letih delovanja privar~ujete ~ez 28.000 Euro. Dodatno lahko ob zame-njavi starega kotla na olje z novim KWB kotlom na pelete pridobite subvencijo.

Za varovanje okoljaDodatno se z nakupom ogrevanja na

biomaso aktivno zavzamete za varovanje okolja. Ogrevanje z lesom je CO2 nev-tralno. To pomeni, da se pri izgorevanju sprosti samo toliko CO2, kot ga drevo s svojo rastjo po~rpa iz atmosfere.

Z odlo~itvijo za ogrevanje na bioma-so u`ivate absolutno varnost z oskrbo nana{ajo~ se na gorivo. Širom po Evropi se pove~ujejo povr{ine gozdov in s tem tudi koli~ine lesa, ki je namenjen za gorivo. Letno v gozdovih zraste ve~ lesa kot ga lahko porabimo. Les bo tako trajno in v zadostnih koli~inah na voljo kot gorivo. Dodatna za{~ita je tudi energetski les kot na primer vrba in topol, ki rastejo na kme-tijskih povr{inah.

Enostavno in ~istoZ novim KWB Easyfire ogrevanjem na

pelete se ogrevate enostavno in ~isto. S postavitvijo na vsega 0,75 m2 ima ta prostorski ~ude` iz hi{e KWB, prostor tudi v va{i kotlovnici. KWB Easyfire ogrevanje na pelete je na voljo od 2,4 kW in je s tem optimalna izbira za ogrevanje tudi nizko energijskih hi{. S pomo~jo speci-alne cleanEfficiency tehnologije {teje za naj~istej{e ogrevanje na pelete na svetu. Poraba elektri~ne energije je manj{a od povpre~nega televizorja in vam tako poma-ga pri var~evanju. •

OGREVANJE 35

Preidite sedaj na KWB ogrevanje na pelete

Vodilno ogrevanje na biomaso

ENOSTAVNO in

ČISTOogrevanje

Novo ogrevanje na pelete!

tehnologijo!Na voljo od 2,4 kW.

z

6udobna garancija KWB

6-letna

www.kwb.si

• širokopasovna lambda sonda

• Easyflex čistilni obroč• minimalne emisije• nizka poraba goriva• praznjenje posode

pepela na 2 leti

Investicija v KWB Easyfire se je povrnila v petih letih.

Foto © KWB Die Biomasseheizung

S prehodom na ogrevanje z biomaso prihranite denar in varujete okolje!

Ne `elite ve~, da bi bili

odvisni od nestabilnih in

konstatno nara{~ajo~ih cen

kurilnega olja? Potem zamen-

jajte va{e staro ogrevanje z

novim KWB kotlom na bio-

maso. Investicija v novi KWB

Easyfire kotel na pelete se

povrne `e v petih letih.

Dodatne informacije: KWB ogrevanje na biomaso, T: +386 (0) 3 839 30 80, info@kwb.si, www.kwb.si

Sistem je namenjen izvedbi vodovodnih in ogrevalnih razvodov in sedaj vsebuje {e nove fitinge Rautitan SX, ki so izdelani iz kakovostnega nerjave~ega jekla.

Za dragoceno pitno vodoPitna voda je ena od najdragocenej{ih

dobrin. Zaradi tega mora vodovodna insta-lacija izpolnjevati visoke zahteve ter vodi omogo~ati ~istost, sve`ino in higiensko neopore~nost. V prihodnje se bodo higi-enske zahteve za vodne napeljave {e zao-strovale, saj je zdravje vedno vi{ja vrednota. Kvaliteta vode na posameznih podro~jih se obi~ajno mo~no spreminja, zato mora biti korozijska odpornost cevnih napeljav zagotovljena. Poleg higienskih zahtev in zanesljivosti je zato odlo~ilna tudi ~im dalj{a `ivljenjska doba vodovodnih napeljav.

54 fitingov iz nerjavnega jeklaProizvajalec Rehau ima v svojem dogna-

nem cevnem sistemu RAUTITAN SX kar 54

fitingov z dimenzijami od 16 do 40 mm, vsi pa so izdelani iz nerjavnega jekla. Ta materi-al je proizvajalec namenoma izbral, saj bodo napeljave zaradi tega imele vse prednosti ki jih nudi to jeklo in zato zagotavljale ~istost pitne vode. Geometrija spojnih delov je tako izbrana, da zagotavlja najni`je mo`ne tla~ne izgube, varno in poenostavljeno izvedbo pa omogo~ajo {e monta`na orodja Rautool.

Podjetje Rehau `e dolgo proizvaja tudi edinstven instalacijski sistem Rautitan PX ki ga sestavljamo s pomo~jo fitingov iz polime-ra in s pomi~nimi tulci. Njegovi sestavni deli `e danes presegajo bodo~e higienske zahteve in so, ne glede na kvaliteto ter sestavo pitne vode, popolnoma korozijsko odporni. •

IN[TALACIJE36

PRI VSAKEM POJAVU TRDE VODE.ZA ZAŠČITO PITNE VODE. CEVNI SISTEM RAUTITAN.

Brez strahu pred strogimi higienskimi

standardi. Cevi in fi tingi RAUTITAN za-

gotavljajo v hišnih inštalacijah najboljšo

kakovost pitne vode. Tukaj korozija nima

možnosti.

Univerzalen. Gospodaren. Varen.

REHAU Gesellschaft m.b.H.

Region Southeast Europe

Industriestraße 17

2353 Guntramsdorf

Österreich

www.rehau.at/rautitan

Instalacijski sistem RAUTITAN lahko dobite pri naslednjih partnerjih v Sloveniji:

THS d.o.o., Zagrebška cesta 28, 2000 Maribor

REVIS d.o.o., Ljubljanska cesta 89, 8000 Novo Mesto

INPOS d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje

INT d.o.o., Zaprta ulica 4, 6310 Izola

Higiena, trajnost, zanesljivost - Rautitan

Da bi bil kos vsem

zahtevam sodobnih

vodovodnih napeljav, je

proizvajalec Rehau v svoj

instalacijski sistem pod

imenom Rautitan dodal

nove re{itve.

Instalacijski sistem Rautitan je namenjen za

napeljavo vodovoda in ogrevanja

Vsi fitingi sistema Rautitan SX so izdelani iz nerjavnega jekla

Trajen in higienski spoj omogo~ata nerjavni fiting in poli-

merni pomi~ni tulec

Aerogor, Terragor in Aquagor so imena Gorenjevih toplotnih ~rpalk, ki zvenijo, kot bi jih sre~ali v Gospodarju prstana. Zajemajo toploto zraka, zemlje ali vode in znajo z majhnim dodatkom elektrike narediti veliko toplote.

Zanesljivo, tiho in poceni delovanjeSodobne toplotne ~rpalke so potomci

serije toplotnih strojev, ki jih na vseh koncih sveta razvijajo razli~ni proizvajalci. Po dol-gih letih uspehov in spodrsljajev je tehnika dognana do te mere, da so izdelki postali skoraj tako tihi in zanesljivi kot obi~ajni hladilnik. Proizvajalec mora le {e izbrati najbolj{e sestavne dele, jih uglasiti med sabo, napolniti s hladivom in dostaviti kupcu. Od tega trenutka bo slednji za ogrevanje svojega domovanja porabil do 75% manj denarja, pozabil na jezo z nabavo kuriva, dimnikarja pa bo potreboval le {e za sre~o. Hi{a se bo v trenutku pove~ala za plo{~ino kurilnice in shrambe kuriva, v vedno bolj vro~ih poletjih pa bo lahko {e prijetno hlajena.

Aerogorju zadostuje okoli{ki zrakZrak je toplotni vir, ki je vsakomur dosto-

pen, vgradnja toplotne ~rpalke je enostavna, najbolj{e izkoristke pa dose`emo s »split« izvedbo. Pri tem izmenjevalec stoji izven stavbe na tleh ali pritrjen na steno, kom-presor in krmilna elektronika pa se naha-jata v notranji enoti. Tak{na naprava ima nizko {umnost, odtaljevanje izmenjevalnega satovja v ~asu ni`jih temperatur pa je zaradi ve~jega razmika med lamelami manj pogo-sto, zato je izkoristek vi{ji. Pomemben del je {e elektronski ekspanzijski ventil, ki se nahaja v zunanji enoti, saj omogo~a regulacijo mo~i naprave v razponu od 2 do 18 kW, sistem pa deluje do zunanje temperature do – 20°C.

Terragor zajema toploto zemljeVodoravno vkopane cevi ali vertikalno

vrtana zemeljska sonda sta vira, ki bosta ob vsakem ~asu oddala dovolj toplote za vse hi{ne potrebe. Med delovanjem toplotna ~rpalka sku{a ohladiti zemljo okrog cevi, kar pa ni mo`no, saj se toplota okoli{ke zemljine stalno pretaka proti ohlajenim predelom. Napeljava je nevidna, delovanje popolno-ma tiho, poleti pa lahko hladnej{o zemljo uporabimo kot pasivni hladilnik in klimatizi-ramo prostore. Izdelujejo pet tipov ~rpalk, z mo~mi od 6,5 do 17 kW in visokimi grelnimi {tevili, od 4,3 do 4,6.

Aquagor potrebuje vodoToplota podtalnice je eden

naju~inkovitej{ih virov toplote vse leto, saj njena temperatura nikoli ni ni`ja od 7°C. Aquagor podtalnico zajame v prvem studen-cu, jo ohlajeno odto~i v drugega, vmes pa ji odvzame del toplote. Z njo z lahkoto pri-pravi toplo vodo in ogreje hi{o, vse skupaj je elektronsko krmiljeno in deluje samodejno. Ogrevalno vodo ogreje do 55°C ali do 62°C, ter ima najvi{ji izkoristek med vsemi sistemi, saj dosega grelna {tevila do 5,6. To pomeni da s kilovatom vlo`ene elektrike pridobimo okrog 5,6 kW toplote, to pa je korist, ki je v energetskem strojni{tvu ena od najvi{jih. •

Tihec

Toplotne črpalke Gorenje so testirane po najvišjih evropskih standardih in zagotavljajo odlično energijsko učinkovitost. Stroške ogrevanja znižajo tudi do 75 %. Naložba se vam tako povrne že v treh do sedmih letih, s subvencijo Ekosklada, na katerega so

uvrščene vse Gorenjeve toplotne črpalke, pa še dodatno prihranite do 2000 € investicije.

Na voljo vam je strokovna in izkušena ekipa monterjev, nudimo pa vam tudi izjemno ugo-dne pogoje izkopa in aktviranja vrtin za toplo-tne črpalke AQUAGOR sistema voda/voda!

PRIHRANITE DO 75% ENERGIJE!

www.gorenje.si

TOPLOTNE ČRPALKE GORENJE. UDOBJE TOPLEGA DOMA.

Trije prijazni energijski velikaniAerogor bo toploto skrito v zunanjem zraku zajel in prenesel v hi{o

Terragor zajema toploto iz horizontalnega vkopanega cev-

nega kolektorja v zemlji

Na~in pritrjevanja cevi na podlago je lahko razli~en. Eden izmed najbolj u~inkovitih in najvarnej{ih na~inov je pritrjevanje cevi v sistemsko plo{~o. Pri Uponorju so v leto{njem letu temeljito spremenili in optimizirali sistemske plo{~e za talno ogrevanje.

Opis sistemaV primeru, da se v novogradnjo vgrajuje

sistem talnega ogrevanja ali hlajenja, potem so Uponorjeve sistemske plo{~e 14-16 vse-stransko uporabne, saj se lahko uporabljajo tako pri gradnji individualnih stanovanjskih zgradb, kot tudi ve~stanovanjskih zgradb

in industrijskih zgradb. Popolno ravnovesje sestavnih delov sistema zagotavljajo prila-gojene re{itve za vse priljubljene vrste estri-hov, namembnosti in geometriji prostora.

To~na vgradnja ceviPri monta`i, sistemske plo{~e

omogo~ajo standardizirano in izredno hitro vgradnjo. Sistemske cevi so, s pomo~jo ~epkov na sistemski plo{~i, pri-trjene na to~no dolo~enem mestu. Sama oblika plo{~e zagotavlja odmik cevi od plo{~e, tako da estrih lahko v popolno-sti oblije cev. Zaradi tega je omogo~en popoln prenos izra~unane ogrevalne mo~i. Vsled fine regulacijske karakte-ristike je zagotovljeno ekonomi~no in energetsko u~inkovito delovanje. Udobje in varnost po ceni, ki ostane na tleh.

Sestavljen izolacijski sloj za prakti~no uporaboPrerez Uponor sistemske plo{~e

14-16/30-2 ka`e sestavljeno zgradbo izolacijskega sloja (oblika sendvi~a). V

zgornjem delu se nahaja trden izolacij-ski sloj, ki zagotavlja stabilnost ~epka in neproblemati~no vpetje cevi pri polaganju. V spodnjem delu pa je izolacijski sloj bolj mehak in je namenjen za udarno-zvo~no izolacijo.

S to premeteno kombinacijo izolacije se s sistemsko plo{~o dose`e toplotna upor-nost Rλ = 0,75 m2K/W, zvo~na izolativnost pa zna{a 28dB (DIN 4109).

Hitra, samostojna vgradnjaSistemske plo{~e 14-16 so relativno

velike (cca 1,25m2) in se obi~ajno polaga-

OGREVANJE38

Uponor sistemske plošče za talno ogrevanje

Rešitev za vsakršno strukturo tal

Tri vrste plošč za različne vrste vgradnje Sistemske plošče omogočajo vgradnjo cevi

dimenzij 14 – 16 mm Možno je diagonalno polaganje cevi brez

pomoči posebnih držal Odlično za cementni in samorazlivni estrih Hitro polaganje plošč praktično brez odpadka Okolju prijazen material iz recikliranega

PS materiala Dodatni izravnalni seti za polaganje med

vratnimi odprtinami in pred razdelilnimi omaricami

Za več informacij:

TITAN d.d.

T (01) 8309 170 prodaja (01) 8309 168 tehnična službaF (01) 8309 171E pc5@titan.siW www.titan.si www.uponor.si

Uponor sistemske plo{~e 14 – 16 Pritrjevanje cevi na podlago pri talnem ogrevanju

Pri sistemu talnega ogre-

vanja se toplota dovaja

v posamezen prostor preko

cevi talnega ogrevanja, ki so

polo`ene v tleh in zalite z

estrihom.

jo od leve proti desni. Zaradi posebnega robu in prekrivne tehnike se polaganje izvr{i prakti~no brez odpadkov – vse odrezane plo{~e se lahko uporabijo v naslednji vrsti.

Prakti~na pomo~ za popoln rezUponorjeva priprava za rezanje plo{~e

je prakti~no pomagalo pri rezanju posa-meznih plo{~. Preko posebnega vodila je mo`no plo{~o natan~no odrezati na treh razli~nih polo`ajih – in to ne samo v vzdol`ni smeri, ampak tudi po diagonali. Struktura sistemske plo{~e na sprednji strani in mre`na struktura na hrbtni strani skrbita za bolj{o orientacijo pri rezanju.

Sistemska raznolikostDve vrsti sistemskih plo{~ z izolacijo

in sistemska plo{~a brez izolacije nare-di Uponorjeve sistemske plo{~e 14-16 univerzalno uporabne za sistem talnega ogrevanja in hlajenja. Plo{~e se optimal-no prilegajo vsem geometrijskim oblikam prostora zaradi njihovega sistema prekri-vanja plo{~ preko ene vrste ~epkov.

To zagotavlja zanesljivo, enostavno in hitro polaganje brez odpadkov. Tudi pri diagonalnem polaganju cevi niso potrebna nobena dodatna dr`ala. Oblika ~epkov na sistemski plo{~i omogo~a, da se cev pritrdi na pravi globini in s to~no dolo~enim razmakom med cevmi (na voljo je 6 razli~nih pravokotnih cevnih razmakov).

Uponor sistemska plo{~a 14-16/30-2 izpolnjuje najvi{je zahteve glede udarno-zvo~ne izolacije in toplotne izolacije.

V primerih, ko so tla obremenjena z do 30kN/m2, je najbolj{a re{itev sistemska plo{~a 14-16/11, ki je brez udarno-zvo~ne izolacije.

Uponor sistemska plo{~a 14-16 (brez izolacije) zagotavlja posebej visoko sto-pnjo fleksibilnosti pri uporabi, saj se polaga direktno na `e vgrajeno toplotno izolacijo.

Izravnalni set za enostavno polaganje cevi v »problemati~nih« conahPosebne izravnalne plo{~e za pritrjevanje

cevi med vratnimi odprtinami in/ali pred raz-delilnimi omaricami, ki imajo optimizirano {tevilo ~epkov. Ti elementi se enostavno pre-krijejo z eno vrsto ~epkov na osnovni plo{~i, oba konca izravnalne plo{~e pa se prekrijeta.

To velja tudi za kompleksne geometrije prostorov, vklju~no s po{evnimi vratnimi odprtinami, kjer se dose`e popolnoma tesna povr{ina.

Zaklju~ekPredstavljena sprememba bo

omogo~ala izvajalcem la`je, hitrej{e in bolj natan~no delo. S tem Uponor {e vedno nudi gradbenim profesionalcem brezkompromisno kakovost, najbolj{e strokovno znanje in dolgoro~no partner-stvo. Za dodatne tehni~ne informacije se lahko obrnete na podjetje TITAN d.d., ki je generalni zastopnik dru`be Uponor v Sloveniji. •

Vili Zabret, TITAN d.d.

Sistemska cevNa sistemske plo{~e je mo`no vgraditi

naslednje Uponorjeve cevi:

• Uponor PE-Xa cevi 14x2mm

• Uponor PE-Xa cevi 16x2mm

• Uponor PE-Xa cevi 16x1,8mm

• Uponor MLCP cevi 14x2mm

• Uponor MLCP cevi 16x2mm

Razmak med cevmi

pri vzdol`nem polaganju:

5,5-11-16,5-22-27,5-33cm.

Razmak med cevmi

pri diagonalnem polaganju: 7,5-15-22,5-30cm.

Uponor sistemska plo{~a 14-16/30-2• idealno za hi{no in

ve~stanovanjsko gradnjo

• izolacija: EPS 040 DES sg

• debelina elementa: 48mm

• udarno-zvo~na izolacija: 28dB

Uponor sistemska plo{~a 14-16/11• za prostore z ve~jimi obre-

menitvami (do 30kN/m2)

• izolacija: EPS 040 DES

(100kPa)

• debelina elementa: 29mm

• brez udarno-zvo~ne izolacije

Uponor sistemska plo{~a 14-16 (brez izolacije)• za polaganje na `e vgrajeno

toplotno izolacijo

• debelina elementa: 18mm

OGREVANJE 39

Va{e prednosti:• tri vrste plo{~ za razli~ne vrste vgradnje

• visokokakovostne robustne sistemske

cevi v dveh dimenzijah,

• diagonalno polaganje cevi brez pomo~i

posebnih dr`al,

• odli~no za cementni in samorazlivni

estrih,

• hitro polaganje prakti~no brez odpadkov

• okolju prijazen material iz recikliranega

PS materiala,

• sistemska varnost in kakovost zaupanja

vredne blagovne znamke,

• dodatni izravnalni seti za polaganje med

vratnimi odprtinami in pred razdelilnimi

omaricami.

Pogovorno pa se ta izraz upo-rablja samo za hlajenje zraka v prostorih, zato tudi klimatske naprave najpogosteje pomeni-jo hladilne naprave. Klimatske naprave, na katere najprej pomi-slimo, ohladijo in razvla`ijo zaprte prostore, vendar jih je veliko vgrajenih energijsko potra-tnih, potrebnih zamenjave, ki slab{ajo razmere v okolici stavb,

ob neprimernem vzdr`evanju pa lahko uporabnikom povzro~ajo resne zdravstvene te`ave.

Dolgoletno merjenje tempe-ratur ka`e, da se {tevilo izjemno vro~ih dni dalj{a, vendar pa je letno {tevilo vro~ih dni nad 30°C pribli`no 50 (na Primorskem do 70), {tevilo zelo vro~ih dni s tem-peraturo nad 33°C ne presega 20 oz. {tevilo izjemno vro~ih dni s

temperaturo nad 35°C ne pre-sega 10 dni. Najvi{ja povpre~na mese~na temperatura v Sloveniji je bila izmerjena avgusta 2003 v Portoro`u in sicer 26.1 °C.

Poleti nas lahko preseneti visok ra~un za elektriko, ~e hlajenje vzamemo preve~ lahkomiselno in ne izpeljemo ukrepov, ki niso dragi, nam pa koristijo, da nam bo v hi{i ali stanovanju prijetno. Dihali bomo sve` in ~ist zrak, pri-bitkov toplote pa ne bomo spu{~ali v prostore. Katere ukrepe je dobro izvesti pred vro~ino? Obstoje~a oson~ena stano-

vanja je te`ko ohraniti hladna, nekaj pa se da vseeno narediti, potrebno je prepre~iti pregreva-nje. Vro~inski val poleti obi~ajno mine v nekaj tednih, zato je zlasti v tem ~asu potrebno pazi-ti na bivalne navade. Toploti son~nega sevanja je potrebno prepre~iti, da vdre v prostor, kar u~inkovito prepre~ijo zuna-nja sen~ila ali nadstre{nice. Hkrati je potrebno zmanj{ati notranje toplote vire in omejiti prezra~evanje. Nasprotno pa je preko no~i potrebno intenzivno prezra~evati, da no~ni in jutranji hlad ohladita konstrukcijo stav-be. Na ta na~in se v ve~ini pri-merov temperatura v prostorih omeji do znosnih 26°C. ^e je v prostorih kljub sen~enju oken-

skih odprtin pretoplo, ter pasivni ukrepi ne zado{~ajo, svetujemo vgradnjo energijsko u~inkovitih klimatskih naprav. Energijska u~inkovitost in ostale vrednosti klimatskih naprav morajo ustre-zati zakonskim zahtevam.

U~inkovitej{e klimatske naprave pripomorejo k konkretnemu zmanj{anju stro{kov ogrevanja v preho-dnem obdobju. Se lahko z inverterskimi klimami ogre-vamo ~ez celo zimo? Inverterske klimatske napra-

ve lahko ogrevajo stanovanjske prostore. Glede na konstrukcijo delujejo tudi pri zelo nizkih zunanjih temperaturah, celo okoli -20°C. Vendar imajo te v primerjavi s toplotnimi ~rpal-kami dve pomanjkljivosti. Pri nizki zunanji temperaturi je koli~nik COP ob~utno manj{i in toplotna mo~ ni`ja. Njihova glavna pomanjkljivost je v pre-majhnih uparjalnikih, ki imajo majhne razmike med lamelami. To pomeni, da pri~nejo lamele ob vi{ji zunanji vla`nosti (pri temp. pod +5°C) prej lede-neti, pojavi pa se hkrati ve~ te`av z odtajevanjem kot pri T^. Ob teh pogojih je energijska u~inkovitost inverterskih klimat-skih naprav do 40% ni`ja od T^.

Temperatura zraka v prosto-rih ne sme biti prenizka, hitrost

INTERVJU40

Zrak in klima v vedno bolj zatesnjenih prostorih

Dobro je vedeti:- Sodobne klimatske naprave hkrati omogo~ijo su{enje zraka, filtriranje

pra{nih delcev, odstranjevanje vonjav ter prepre~evanje nastajanja plesni,

- Pri napravah samo za hlajenje mora biti naveden koli~nik EER (razmerje

med pridobljeno hladilno energijo in vlo`eno pogonsko energijo),

- pri napravah za hlajenje in gretje pa tudi koli~nik COP (razmerje med pri-

dobljeno toplotno energijo in vlo`eno pogonsko energijo).

- Klimatska naprava razreda A s koli~nikom COP 3.6 odda 3.6 kWh toplote

pri porabljeni 1 kWh elektrike,

- sodobne klimatske naprave so energijsko var~ne, tihe, enostavne za upora-

bo in vzdr`evanje,

- uporabljajo hladilni medij, ki ni {kodljiv okolju,

- v prostoru sme biti do 6°C hladneje kot zunaj in ne topleje kot 26°C,

- toplota son~nega sevanja neposredno ne sme vdirati v prostor,

- pono~i moramo nujno intenzivno prezra~evati,

- Klimatska naprava hladilne mo~i 12 kW s koeficientom COP 3.6 porabi v 24

urah za pribli`no 10 € elektrike, v enem mesecu 300 €. Redni letni servis

enostavnih klimatskih naprav v gospodinjstvu stane med 50 in 100 €.

Energijsko u~inkovite klimatske napraveIntervju pripravila Jo ica EKART

Filter Nanoe-G je sposoben v kratkem ~asu

onesposobiti 99% mikroorganizmov

Foto: www.klima.si, Telecenter d.o.o.

Izpihani delci prestre`ejo mikroorganizme, ki kro`ijo v zraku in jih nato odlo`ijo v sesalnem

filtru naprave. Foto: www.klima.si, Telecenter d.o.o.

Klimatizacija v bistvu ne pomeni zgolj

uravnavanje temperature v prostorih,

temve~ tudi regulacijo vla`nosti, ~i{~enje

zraka ter tudi dotok sve`ega zraka.

Na na{a vpra{anja o klimat-skih napravah je odgovarjal

energetski svetovalec Matja` Valen~i~

gibanja zraka mora biti majhna, vlaga v prostoru mora biti kon-trolirana, hkrati pa je potrebno zagotavljati tudi primerno kako-vost zraka. Nujno je odsesavanje slabega zraka in dovod sve`ega, filtriranje obto~nega zraka in prepre~evanje {irjenja bolezen-skih klic. Sodobne klimatske naprave so opremljene z vrsto koristnih dodatkov, med kate-re sodi ionizator, su{enje zraka, filtriranje pra{nih delcev, odstra-njevanje vonjav ter prepre~evanje nastajanja plesni.

Do katere zunanje tempe-rature je {e z njimi smotrno ogrevati?Inverterske klimatske napra-

ve so primerne za ogrevanje v prehodnem obdobju. Meja, do katere so primernej{e od osnov-nega ogrevalnega sistema, so odvisne od ogrevalnega sistema in klimatskih razmer, so pa manj primerne pri zunanjih tempera-turah pod +5°C.

Gre razvoj klimatskih naprav v smeri inteligentnih

in{talacij in dodatnih funkcij bivalnega ugodja?Sodobne klimatske napra-

ve uporabljajo hladilni medij, ki ni {kodljiv okolju, hkrati pa so energijsko u~inkovitej{e. Temperaturna in koli~inska regulacija sta enostavni, imajo mo`nost spreminjanja smeri pihanja, priporo~ljivo pa je omejevanje temperature hla-

jenja glede na zunanjo tem-peraturo (v prostoru sme biti do 6°C hladneje kot zunaj, ne topleje kot 26°C). Poleg energijske u~inkovitosti, okolj-ske prijaznosti in zdravstvene primernosti gre razvoj v eno-stavno rabo in vzdr`evanje, dodatne mo`nosti delovanja in integracijo z elementi pametne hi{e.

INTERVJU 41

Prve, ki jih je veliko na trgu so reverzibilne klimatske naprave, namenjene

hlajenju in ogrevanju prostorov, pri hlajenju odvajajo toploto iz notranjosti,

pri ogrevanju pa dovajajo toploto v notranjost.

Kot druge je vredno omeniti nastavljive klimatske naprave, ki deluje zve-

zno v {irokem razponu mo~i, kjer se vrtljaji v kompresorju poljubno spremi-

njajo. S tem se razlikujejo od klimatskih naprav s klasi~nim kompresorjem,

ki deluje le s polno mo~jo in se po potrebi izklaplja. Prednosti nastavljivih

klimatskih naprav so: hitro doseganje `elene temperature in energijska

var~nost pri vzdr`evanju dose`ene temperature zraka.

Kot tretjo skupino naj omenimo {e inverterske klimatske naprave, ki zdru`ujejo lastnosti reverzibilnih in nastavljivih klimatskih naprav.

Omogo~ajo enakomerno hlajenje in gretje, ter so v primerjavi z napravami s

stalnim delovanjem u~inkovitej{e, ti{je in predvsem bolj var~ne. Inverter pri-

lagaja obrate kompresorja glede na nastavitve in obstoje~e notranje pogoje.

Delovanje z inverterjem porabi le toliko energije kot je potrebno. Sistem je

prilagodljiv in zagotavlja enakomerno temperaturo v prostoru, brez tempe-

raturnega nihanja, ki je zna~ilno za klimatske naprave s stalnim delovanjem.

Delci Nanoe-G onesposobijo tudi bakterije in viruse, ki se nahajajo na povr{inah in tkaninah

v prostoru. Foto: www.klima.si, Telecenter d.o.o.

Koliko zna{a povpre~en stro{ek hla-jenja za povpre~no veliko energetsko u~inkovito hi{o, ter koliko stro{ki servisa?Klimatska naprava hladilne mo~i 12 kW

s koeficientom COP 3.6 porabi v 24 urah za pribli no 10 € elektrike, v enem mesecu 300 €. Redni letni servis enostavnih klimatskih naprav v gospodinjstvu stane med 50 in 100 €.

Kako poenostavljeno razumeti energijsko u~inkovitost klimatskih naprav?Osnovna lastnost klimatske naprave je

energijska u~inkovitost, druga pomembna vrednost je glasnost delovanja. Direktiva Evropske skupnosti iz leta 2005 zahte-va ozna~evanje gospodinjskih naprav. Proizvajalci morajo ozna~evati svoje proizvo-de s stopnjo u~inkovitosti, ki jo predstavljajo ~rke od A do G. Pri napravah samo za hlaje-nje mora biti naveden koli~nik EER (razmerje med pridobljeno hladilno energijo in vlo`eno pogonsko energijo), pri napravah za hlajenje

in gretje pa tudi koli~nik COP (razmerje med pridobljeno toplotno energijo in vlo`eno pogonsko energijo). Klimatska naprava prido-bi A razred hlajenja pri koli~niku EER vi{jem od 3.2 in A razred gretja pri koli~niku COP vi{jem od 3.6, te vrednosti naj bodo vodilo pri izbiri klimatske naprave.

Kako pomembna je filtracija zraka pri kli-matskih napravah poleti in kako pozimi ter kako je poleti z vlago?Hi{ne klimatske naprave obratujejo z

obto~nim zrakom. Filtracija je pomembna zato, da onesna`eni obto~ni zrak ne kro`i po prostoru. V obi~ajnih filtrih se zadr`ijo pra{ni delci, v finih filtrih tudi manj{i delci, ogleni ali aktivni filtri pa odstranijo tudi vonjave. Z rednim vzdr`evanjem se zagotavlja sanitarna ustreznost klimatskih naprav. Poletna tem-peratura zraka je za povpre~ne zdrave osebe primerna do 26°C, izjemoma do 28°C, hkrati pa naj bo do 6°C ni`ja od zunanje tempera-

ture. Hkrati pa naj bo tudi vlaga v prostoru kontrolirana in prilagojena temperaturi. Bolj ko je toplo, manj{a naj bo relativna vlaga v zraku, to je pod 50%.

Ali hlajenje zraka s klimami u~inkuje na zdravje, ter kdaj je dobro staro klima napravo zamenjati?Da, vsekakor vplivajo na zdravje. Bolj

kot izbira klimatske naprave je pomembna vgradnja in sicer tako, da zra~ni curek ne piha v osebe. Za trajno dobro delovanje pa je pomembno vzdr`evanje, zlasti ~i{~enje ob~asno vla`nih povr{in klimatske naprave in redna menjava filtrov, vsaj enkrat letno. 20 let je doba, ko je staro napravo potrebno zamenjati, zaradi zastarelosti.

Katere toplotne ~rpalke omogo~ajo tudi hlajenje? Reverzibilne in inverterske. Ve~ o tem v

naslednji 31. {tevilki revije. •

INTERVJU42

Nanoe je majhen elektri~no nabit delec. Foto: www.klima.si, Telecenter d.o.o. Pove~ana primerjava delca in zanke v filtru naprave. Foto: www.klima.si, Telecenter d.o.o.

HLAJENJE 43

Razlogov za odlo~itev o nakupu klimatske naprave je ve~. V preteklosti so se ljudje odlo~ali za tovrstno investicijo najve~krat zaradi vro~ih pole-tnih dni. S tem, da so pohladili sobo oz. stanovanje, so ustvarili prijetno bivalno udobje.

Skoraj vsakdo se vpra{a, kolik{na je poraba elektri~ne ener-gije pri nizkih zunanjih tempe-raturah, ko se ogrevamo samo s klimatsko napravo. Energetski izkoristek (COP) se seveda zni a, kar pomeni, da porabimo ve~ elektri~ne energije kot pri vi{jih zunanjih temperaturah. Kljub temu podatku je COP {e vedno dovolj visok in ta na~in ogrevanja spada med najbolj ekonomi~ne v spisku vseh mo`nih energentov.

Sodobne klimatske naprave omogo~ajo poleg hlajenja tudi poceni ogrevanje v prehodnih obdobjih kot sta pomlad in jesen ali pa slu`ijo kot edini vir ogrevanja preko celotne zime. Te “inverterske” klimatske naprave so dejansko toplotne ~rpalke zrak/zrak.

Vse te na{tete lastnosti

omogo~a “mono split” enota, ki je sestavljena iz zunanje in notranje enote ali pa “multi split” sistem z ve~jim {tevilom notranjih enot.

Kot uvoznik klimatskih naprav in sistemov japonskega proizvajal-ca Mitsubishi Electric, vam ponu-jamo veliko izbiro razli~nih tipov kvalitetnih in var~nih klimatskih sistemov. Od estetskih modelov v stenski in parapetni izvedbi do vgradnih, stropnih, kasetnih enot, nam razli~ne oblike omogo~ajo, da zadovoljimo prakti~no vse obli-ke notranje opreme in klimatizi-ranih prostorov. Vse Mitsubishi Electric klimatske naprave spadajo v A energijski razred in dosegajo

visoke energetske izkoristke tako pri hlajenju (EER), kakor tudi pri ogrevanju (COP). Mnogi sistemi so opremljeni z “I - see Sensor” funkcijo, ki je izvirna Mitsubishi Electric tehnologija in se uporablja za bolj{i nadzor klimatske naprave. Ta funkcija, v kombinaciji z dru-gimi v industriji vodilnimi inova-cijami in tehnologijami, zagotavlja optimalno u~inkovitost in udobje prostora, kjer so name{~eni.

Mitsubishi Electric v svojem {irokem izboru klimatskih naprav ponuja tudi model klimatske naprave MSZ-FD_VABH, ki poleg kvalitetnega delovanja v re imu hlajenja, ponuja {e neprestano delovanje ogrevanja do zuna-nje temperature – 25 °C, kar

zadostuje za celoletno delo-vanje. Poleg tega ta

tip klimatske

naprave vsebuje popolno kom-binacijo za filtracijo oz. ~i{~enje zraka od nano do makro delcev. Prav tako tudi ostali modeli kli-matskih naprav omogo~ajo ogre-vanje od -15 do -20 °C.

Statisti~no gledano se je v zadnjih letih trend izbire klimat-skih naprav preusmeril iz “mono split” v ve~inoma “multi split” sisteme. Predvsem se je ta re{itev izkazala v primerih, ko imamo ve~ manj{ih lo~enih prostorov. V tem primeru nam uporaba notranjih stenskih enot iz serije MSZ-SF pove~a funkcionalnost sistema.

Poleg modela MSZ-SF_VA je oblikovno atraktiven {e model MSZ-EF_VE, ki je dobavljiv v treh barvah – beli, srebrni in ~rni. Lahko izbiramo med “mono split” ali uporabimo samo notranjo enoto, ki jo instaliramo na “multi split”.

Nudimo vam brezpla~en ogled in svetovanje o pravilni izbiri kli-matske naprave. Pokli~ite nas na brezpla~ni telefon 080 98 98 ali nam pi{ite na info@ream.si. Na dodatna tehni~na vpra{anja ali vpra{anja, ki so kakorkoli pove-zana s klimatskimi napravami ali toplotnimi ~rpalkami, vam bomo z veseljem odgovorili. •

Simon Lukati, REAM d.o.o.

Model MSZ-EF v ~rni, beli in srebrni barvi

Zunanje enote multi split sistemov

Osve`itev s klimatskonapravo Mitsubishi Electric

Z njo so uspeli grelno {tevilo {e povi{ati in s tem dokazali, da je mo`no s ~rpalkami zrak/ voda uspe{no ogrevati tudi ve~je stavbe.

Plavajo~a kondenzacijaImeti veliko toplotno ~rpalko ni dovolj,

pomembna je {e prilagodljivost notra-nje enote, ki je odlo~ilna za doseganje ~im vi{jega skupnega izkoristka. Notranja enota Nibe VVM 500 je prva tak{na napra-va, ki enako uspe{no prevzema toploto od zunanjih enot z mo~jo 14 ali 20 kW. To je mo`no zaradi plavajo~e kondenza-cije, kar pomeni, da enota na izstopni strani oddaja toploto na to~no tak{nem temperaturnem nivoju, kot ga porabnik potrebuje. Ko je potrebno dogreti vodo v bojlerju, deluje z vi{jo tempera-turo, ko energijo potrebuje sistem talnega ogrevanja, za kar zadostuje predtok 28°C, se enota temu brez-stopenjsko prila-godi. Tak{en na~in delovanja ima pred obi~ajnim, v katerem je tempe-ratura v kondenza-torju stalno enaka,

vsaj eno veliko prednost. Zaradi prilago-dljivosti sistem veliko ve~ ~asa deluje v nizkotemperaturnem obmo~ju, posledica je povi{ano grelno {tevilo COP, s tem pa tudi prihranki elektrike za pogon.

Stalen odvzem toploteToplotne ~rpalke zrak/ voda ne morejo

dobro delovati, ~e na grelni strani nima-mo stalnega odvzema toplote. ^e tega ne zagotovimo, postane delovanje takoj neekonomi~no, zlasti zaradi velikega {tevi-la zaustavitev. Prevzemanje toplote zato zagotavlja 500 litrski akumulator toplote, ki ima dva temperaturna nivoja, ki sta delno lo~ena s pregrado. Zgornji 420 litrski del je visokotemperaturni in namenjen

ogrevanju sanitar-ne vode. Spodnji nizkotemperaturni ima samo 80 litrov, iz njega pa sistem odvzema toploto za talno ogrevanje. Oba sta opremljena z lo~enima toplo-tnima izmenjeval-cema preko katerih vsak ogrevalni krog odvzema toploto po potrebi.

Za velike in majhne hi{eV Evropi projektanti pogosto vgradijo

nekaj ve~je toplotne ~rpalke, kot poka`e izra~un, s tem pa zmanj{ujejo njihov izko-ristek. Te te`ave se pri vgradnji nove Nibe notranje enote ne bodo pojavile, saj je izje-mno prilagodljiva. Zato kombinacija zuna-nje in notranje enote VVM 500 pomeni, da lahko s ~rpalkami zrak/ voda zanesljivo ogrejemo ve~je stavbe, hkrati pa bo enako zmogljiva enota tudi v manj{i stavbi delo-vala z visokim izkoristkom. Enota ima tudi priklop za son~ne kolektorje, da lahko zaja-me energijo tudi iz tega vira. •

Simon Tihec

OGREVANJE44

Nibe novost – plavajo~a kondenzacija

NOVA GENERACIJA DVOKOMPRESORSKIH TOPLOTNIH ČRPALKSerija TČ zemlja/voda (voda/voda) 1345

KNUT d.o.o., Mali Osolnik 17, 1311 Turjak | 01 788 99 16 | info@knut.si | www.knut.si

TOPLOTNE ČRPALKE | www.nibe.si

www.contura.siKAMINI |

Dobrodošli v hiši zaupanja - KNUT

- S svojo tesnostjo primerni tudi za hiše s

prisilnim prezračevanjem

- Preko 70 različnih modelov

- Visoki izkoristki

Švedski kamini Contura - kvaliteta za življenjeTOPLOTNIH ČRPA

- Najtišja na tržišču- Dvokompresorska toplotna črpalka (enostavnejši servis)- Napredna barvna regulacija- Visoki izkoristki

NIBE™ F1345 - zemlja/voda

NIBE™ F2300 zrak/voda- visokotemperaturna do 65°C- najtišja na tržišču (pod 45 dB)- najvišji izkoristki- nova kompaktna notranja enota

NIB

E™ F

2300

NIB

E™ V

VM 5

00

NIB

E™ F

1345

KNUT d.o.o. | 20 let izkušenj

preko 1000 sistemov!

KNUT d.o.o. | 20 let izkušenj

preko 1000 sistemov!

Lani je {vedski proizvajalec toplotnih ~rpalk Nibe predstavil

svojo novo veliko toplotno ~rpalko zrak/ voda - Nibe F

2300, z mo~jo 14 ali 20 kW. Obe delujeta v povezavi z notran-

jo enoto Nibe VVM 500, ki prestre`eno toploto oddaja v sistem

za ogrevanje tople vode in stavbe.

Notranja enota toplotne ~rpalke NIBE VVM500

Zunanja enota F2300

OGREVANJE 45

Kakovost peletZa pelete ni predpisov, ki bi

dolo~ali njihovo minimalno kako-vost, zato so v prodaji peleti razli~ne kvalitete. Razlikujejo se po kurilni vrednosti in vla`nosti, ki vplivata na to, koliko energije bomo dobili iz kilograma pele-tov. Pomembna je tudi vsebnost pepela, ki vpliva na pogostost ~i{~enja pepela iz na{e kurilne naprave. Za kakovostnej{e pelete je smiselno pla~ati nekoliko ve~, ker iz njih dobimo ve~ toplote in imamo manj opravka s pepelom. Peleti nepreverjenega izvora so praviloma tudi manj obstojni in se drobijo, zaradi ~esar avtomatsko doziranje v kurilni napravi ni opti-malno - naprava kadi, pojavijo se saje in pove~a se poraba peletov.

Kak{na je »prava« barva pelet?Barva peletov je odvisna od

surovinske sestave in proizvo-

dnega postopka. Nanjo vpliva tudi prisotnost lubja (temnej{ih delci). Zaradi povpra{evanja po »belih« peletih, se na trgu poja-vljajo tudi peleti, pri katerih je svetla barva dose`ena z aditivi in kemi~nimi sredstvi, ki pa razen barve nimajo `elenih lastnosti.

Iz ~esa so peleti?Peleti preverjenega porekla

se proizvajajo iz `agovine, ki je ostanek raznih vrst obdelave lesa in iz debel, ki niso primerna za pohi{tveno industrijo. Tak{ni pele-ti so narejeni izklju~no iz lesa in brez dodatkov. Peleti nepreverje-nega porekla pa so lahko narejeni iz ostankov pohi{tvene industrije, ki vsebujejo razna topila, barvila in lepila in pri izgorevanju proi-zvajajo {kodljive pline in uma`ejo ali celo po{kodujejo va{o pe~. •

Ve~ na www.gipo.si

Na kaj je potrebno biti pozoren ob nakupu pelet

Pristaniška ulica 45

6000 Koper

SLOVENIJAT: +386 5 66 26 751

F: +386 5 66 26 757

Tehnološko napreden kotel popolnoma

prilagojen sodobnemu načinu življenja.

Strokovnjaki v podjetju GIPO, vam bodo vse učinke ogrevanja predstavili v naprej in ponudili najboljšo celostno rešitev ki bo dosegala najvišje rezultate in s tem tudi največje prihranke.

AKCIJSKA cena pelet velja v mesecu maju.

Cena že vsebuje DDV.

Visoko kakovostni peleti

100% SMREKA

Menjavanje gospodinjske jeklenke je bilo v preteklosti ni~ kaj prijetno opravilo. Verjetno se {e spomnite prena{anja te`ke jeklenke do avtomobila, mo`nosti po{kodbe vozila, vsega porabljenega ~asa in drugih neprijetnosti ob njeni zamenjavi. Danes se lahko brezskrb-no prepustite udobju dostave PLINDOM. Istrabenz plini in Plinarna Maribor vam, po prejetem naro~ilu s klicem na brezpla~no telefonsko {tevilko, dostavita jeklenko s plinom na dom. Jeklenka PLINDOM je za uporabnika mnogo prijaznej{a od prej{nje oran`ne. Privla~nej{a je `e na videz, razen tega ima tudi druge prednosti. Je kar za 34 mm ni ja od klasi~ne jeklenke, zato je prikladnej{a za vgradnjo v vsak spodnji ele-ment sodobne kuhinje. Za prena{anje in la je rokovanje je opremljena z dvojnim ro~ajem. Plasti~na matica z za{~itnim obro~em, ki jo pretrga-mo ob prvi uporabi, pa dokazuje, da je pred nami ni nih~e uporabljal.

Skrb za varnostLastnika jeklenke PLINDOM, Istrabenz plini in Plinarna Maribor,

skrbita za varnost jeklenke. Vse so redno pregledane in preizku{ene, neustrezne pa izlo~ene iz uporabe. Poskrbljeno je tudi, da so jeklenke PLINDOM zmeraj ~iste in vzdr`evane. Jeklenka z neodvito matico jam~i oznako kraja, datum in sledljivost polnitve ter skladnost izdela-ve po mednarodnih standardih.

Za dostavo pokli~ite 080 1228 (LJ, CE, KP, NM) ali 080 1248 (MB)S pomo~jo zanesljive dostave PLINDOM se boste izognili naklada-

nju prazne jeklenke v avtomobil, vo`nji do prodajnega mesta, pora-bljenemu ~asu, nakladanju polne jeklenke v vozilo, vo`nji do doma s polno jeklenko v prtlja`niku in prena{anju te`ke jeklenke do mesta uporabe. ^e bivate v Mariboru ali bli`njih krajih, naro~ite dostavo jeklenke s klicem na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 1248. ^e ste doma v Ljubljani, Celju z okolico, Novem mestu z okolico ali Kopru in priobalnih mestih, pokli~ite na 080 1228 in polno jeklenko

vam bodo dostavili na va{ dom v dogovorjenem terminu. Naro~ila za dostavo sprejemajo od ponedeljka do vklju~no sobote med 7. In 20. uro. Podro~ja dostave lahko najdete na spletnih straneh www.istrabenzplini.si in na www.plinarna-maribor.si. Jeklenko PLINDOM pa lahko zamenjate tudi na prodajnih mestih Istrabenz plinov in Plinarne Maribor, ~e ne bivate na podro~jih, kjer distributerja zago-tavljata dostavo. Dobite jo lahko na ve~ kot 700 prodajnih mestih v Sloveniji, na bencinskih servisih Petrola, OMV-ja in nekaterih drugih maloprodajnih lokacijah.

Zamenjava jeklenkeZ dostavo PLINDOM, bo va{e ivljenje enostavnej{e in prijaznej{e.

^e imate doma {e staro oran`no jeklenko, jo bosta distributerja odkupi-la. Kupnina predstavlja kavcijo za prevzeto jeklenko PLINDOM. Morda svoje {e nimate? V tem primeru boste jeklenko pridobili s pla~ilom kav-cije v znesku 10 evrov. V ceno plina v jeklenki so vklju~eni tudi stro{ki dostave. Pla~ilo lahko opravite z gotovino ali s pla~ilno kartico. In {e ugodnost! Po naro~eni deseti jeklenki, dobite enajsto za simboli~nih 10 centov. Strokovnjak, ki vam bo jeklenko pripeljal, pa jo lahko na va{o `eljo tudi namesti in po potrebi zamenja cev z regulatorjem.

Da ne boste ostali brez plinaNikoli ve~ ne boste ostali brez plina, ~e boste imeli doma dve

jeklenki PLINDOM. Eno v uporabi in drugo na zalogi. Seveda pa ni odve~, ~e si zapomnite podatek, da je skupna bruto te`a jeklenke se{tevek te`e plina v jeklenki in te`e prazne embala`e (tara). Dele` plina v jeklenki je 10 kg. Koliko tehta prazna jeklenka vam pove {tevilka, ki je s ~rno odtisnjena na jeklenki. Podatek vam bo morebiti pri{el prav, ko boste ugotavljali, koliko plina je {e v jeklenki in kdaj bo potreben ponovni klic na brezpla~ni telefonski {tevilki 080 1228 ali 080 1248.

Dostava PLINDOM vam prina{a udobje, ki ste ga `eleli.

46

Udobje dostave Plindom

Pro

moci

jsko

sporo

~ilo

Zbudili smo se iz dreme`a na fosilnih gorivih. Seveda se tudi pe~i na drva, plin in drugi energenti vsak dan izbolj{ujejo in zagotavljajo bolj ekonomi~no poslova-nje, vendar so toplotne ~rpalke postale KRALJICE OGREVANJA.

Na trgu so razli~ne izvedbe toplotnih ~rpalk kot so zemlja, voda, zrak, pojavljati pa so se za~ele tudi hibridne, ki zdru`ujejo razli~ne izvedbe v eni ~rpalki. Ponudba je ogromna in kar te`ko se kupec znajde pri vsej tej ponudbi. Na trgu imamo proizvode priznanih blagovnih znamk, ki veliko denarja vlagajo v razvoj in podporo kupcem, potem se na trgu najdejo tudi proizvodi gara`nih mojstrov, ki ponujajo izdelke neznanega izvora po ugodni ceni in pa cel kup poceni proizvodov iz vzhodnih de`el z zavidljivimi tehni~nimi podatki.

Kaj izbrati je res te`ka odlo~itev. Še najbolj verjamem, ~e vidim in tako je tudi prav. ^e pri sosedu vse lepo funkcionira in je veliko prihranil bo toplotna ~rpalka `e morala biti v redu. Je pa res, da tisti kupci ki so zgre{ili pri nakupu, tega ne obe{ajo na veliki zvon.

Kaj bi svetoval bodo~im kupcem? Odlo~ajte se za proizvode, ki so uradno na evropskem oz. slovenskem trgu in s tem tudi prilagojene evropski klimi. Proizvode ve~jih proizvajalcev, ki imajo zastopnika v Sloveniji in iz{olane kadre za servisiranje

in vzdr`evanje. Odlo~ajte se za toplotne ~rpalke, katerih delovanje lahko preverite pri obstoje~ih uporabnikih.

Ali se res izpla~a? Seveda, zelo se izpla~a vgradnja toplotne

~rpalke. Razli~ne izvedbe prina{ajo tudi razli~ne stro{ke. Med cenej{imi izvedba-mi je toplotna ~rpalka zrak/voda, ker ni stro{kov z zemeljskimi deli, kopanja in ni vrtanja. Toplotno ~rpalko zrak/voda enostav-no postavimo v bli`ino objekta pove`emo freonski in vodni del na sistem in `e se lahko grejemo. Prihranki so lahko tudi ve~ji od 50% zato bo investicija hitro popla~ana.

Kupec toplotne ~rpalke WATERSTAGE, je povedal: »Od aprila 2011 do aprila 2012, torej v enem letu, sem porabil 635 € za ogrevanje in vro~o vodo. T^ je celo leto delovala brezhibno. Strahovi, da bo treba v najhuj{em mrazu dogrevati, so sedaj odve~.«

En najbolj zanesljivih in u~inkovitih toplotnih ~rpalk zrak/voda predstavlja dru`ina WATERSTAGE. ^rpalke izdeluje Japonski proizvajalec FUJITSU, ki skrbi za visoko kvaliteto vseh elementov, za nene-hen razvoj in izbolj{ave. V sodelovanju z enim najve~jih strokovnjakov za ogrevanje iz Francije pa so dosegli optimalno prila-goditev toplotnih ~rpalk WATERSTAGE na evropske klimatske razmere.

Toplotne ~rpalke WATERSTAGE imajo posebej razvit in edinstven koaksialni toplo-tni izmenjevalec, ki zagotavlja najbolj{i mo`en izkoristek prehajanja toplote iz freona na vodo. SIEMENS je prispeval avtomatiko oziroma zelo pregleden in za uporabnika preprost upravljalnik. Seveda pa se upravljanje ne kon~a na upravljalniku temve~ lahko vse skupaj upravljate tudi preko interneta oz pametnega telefona. Na ta na~in lahko dodatno prihranite precej energije in denarja, pridobite na uporab-nosti in prilagodljivosti. Sistem lahko v vsa-kem trenutku ponastavite na nove `eljene vrednosti, tudi na daljavo.

Toplotna ~rpalka WATERSTAGE ne zagotavlja tople vode samo za centralno ogrevanje, temve~ tudi za ogrevanje sani-tarne vode, ter npr. bazena. V vro~ih pole-tnih dneh, pa lahko preklopite na hlajenje.

Zanesljivost in u~inkovitost lahko potrdi 362 kupcev v letu 2011, ki so `e prestali vse, tudi zelo nizke zimske temperatu-re. Ker pa FUJITSU ne spi na lovorikah, bo v leto{njem letu za ogrevalno sezo-no 2012/2013 na voljo izbolj{ana verzija WATERSTAGE toplotnih ~rpalk. •

Gregor Deu u.d.i.e. – Dines its d.o.o.

OGREVANJE 47

Toplotne ~rpalke

Tehi~ni podatki objekta:- monta`na hi{a Jelovica stara 21 let; dimenzije: 7,5m x 10m; povr{ine: klet (65m2, ogrevano do 15°C), 1. nadstropje (70m2, ogrevano na 22°C), 2. nadstropje (50m2, ogrevano na 22°C),- radiatorji Jugoterm stari 21 let (radiatorji so

bili predimenzionirani najmanj za 1/3),- okna Jelovica stara 21 let z dvojnim steklom

(niso termopan),- izolacija 0,15m na stene, podstre{je 0,2 m,- prej{nja poraba kur. olja 1600l na leto.

Vsak dan beremo in poslu{amo o toplotnih ~rpalkah, pa

o var~evanju in prihrankih, o onesna`evanju in CO2-ju.

Leseni monta`ni objekti imajo zunanje in notranje stene, stropno konstrukcijo, stopni{~a, okna in vrata iz lesa, lahko tudi v obliki lepljencev ali lesenih plo{~, oblikovanih iz lesenih odpadkov. Glavna zna~ilnost uporabljenih materialov je vne-tljivost, kar nam narekuje izredno pazljivost in natan~nost pri na~rtovanju in izgradnji pe~i na trda goriva. Pri umestitvi lon~enih, toplozra~nih pe~i in kaminov v take prostore moramo dosledno spo{tovati predpise o po`arni za{~iti in po`arni varnosti, kar zlasti velja pri izvedbi dimnikov, priklju~kov pe~i na dimnik, izgradnji pe~i ob lesenih stenah, prebojih skozi stene zaradi priklju~itve pe~i ter seveda odmikih vnetljivih materialov od kuri{~a pe~i.

Izbor vrste dimnika in njegova umestitev v prostoru Lon~ena pe~ oddaja toploto v prostor s

sevanjem pla{~a, ki je iz pe~nic, zato je zelo pomembno, da je za najbolj{i izkoristek in enakomerno ogrevanje prostora lokacija dimnika in lon~ene pe~i nekje v sredi{~u prostora, ne ob zunanjih stenah ali v kotu zunanjih sten.

Izbor premera dimne tuljave, izvedbo in smer dimni{kega priklju~ka dolo~imo glede

na izbor in obli-ko lon~ene pe~i, kamina ... Dimnik je lahko zidan iz {amotnega materi-ala (cev, pla{~) ali iz nerjave~e ognjevzdr`ne plo~evine. Pri izbiri dimnika priporo~amo {amotno izvedbo, saj omogo~a la`jo izved-bo toplotne za{~ite pri prehodih skozi lesene konstrukcije in zagotavlja enakomernej{i vlek pe~i, saj se {amotni dimovod po~asneje hladi.

Zelo pomembno je, da pri izgradnji dimnika vgradimo originalni priklju~ni kos, namenjen za priklju-~itev lon~ene pe~i ali kamina, saj je naknadna izdelava priklju~ka zelo zahtevna in zahteva uporabo origi-nalnih elementov, namenjenih za izdela-vo dodatnega priklju~ka, ko je dimnik `e zgrajen. Najbolje bi bilo, da bi naknadni priklju~ek izdelal proizvajalec dimnika ali njegov poobla{~eni izvajalec. Pri izdelavi dimnika ne smemo pozabiti na vgraditev ~istilnih vratc, ki omogo~ajo dostop za ~i{~enje in pregled dimnika.

Dolo~itev mesta postavitve lon~ene pe~i Mesto postavitve lon~ene pe~i je odvi-

sno od mo`nosti priklju~itve na dimnik, mo`nosti dovoda zgorevalnega zraka,

nosilnosti talne konstrukcije in podobnega. Najbolj{a lokacija je v sredi{~u bivalnega ali bivalnih prostorov.

V kolikor je lon~ena pe~ postavljena ob leseno steno, opozarjamo na toplotno za{~ito stene vsaj z 20 cm debelim slojem toplotne izolacije. Toplotna izolacija ob leseni steni povzro~i odmik pe~i v pro-stor, zato priporo~amo, da je stena, na katero

OGREVANJE48

Lon~ene pe~i v monta`nih lesenih objektih

Projektirana je manj ugodna lokacija dimnika, ozna~ena

kot »A«, kasneje je lokacijo dimnika in pe~i usklajena in

ozna~eno z »B«.

meji lon~ena pe~ ali kamin, iz negorljivih materialov, kot sta, na primer, plinobeton in modularna votla opeka.

Posebno pozornost je treba nameniti izvedbi priklju~ka pe~i na dimnik skozi lese-no monta`no ste-no. Priklju~na cev mora biti za{~itena z najmanj 20-centimetrskim slojem primerne toplotne izolaci-je, kar zagotavlja po`arno za{~ito s temperaturami dimnih plinov do 400 °C. V kolikor izvajamo izolacijo iz ve~ slojev, moramo biti pozorni, da so stiki slojev zamaknjeni.

Lon~ena pe~ ali kamin morata biti posta-vljena na trdnem podstavku – temelju in ne na plavajo~em estrihu. Na mestu postavitve pe~i je betonski temelj, ki je z dilatacijo lo~en od ostalega estriha.

Oskrba kuri{~a lon~ene pe~i s kisikom za gorenje Uspe{na uporaba lon~ene pe~i in dose-

ganje predvidenih izkoristkov ter ogreval-nih sposobnosti je odvisna od kakovosti drv (goriva) in stalnega dotoka potrebne koli~ine zgorevalnega zraka. Zajem zgore-valnega zraka je od zunaj.

Dovod zgorevalnega zraka obi~ajno izve-demo v tlaku s cevjo premera 125 mm, po najkraj{i poti v ravni ~rti brez spremem-be smeri. Cev mora biti iz negorljivega materiala ter toplotno izolirana, tako da prepre~imo mo`nost pojavljanja rosenja. Dovod zgorevalnega zraka je mo`no izvesti tudi po tu-ljavi, ki je predvidena v novej{ih izvedbah {amotnih dimnikov. Natan~en pre-rez in koli~ino potrebnega zgorevalnega zraka dolo~imo ra~unsko. Pribli`na potreb-na koli~ina zgorevalnega zraka je 2 m³ na kilovat instalirane mo~i.

Posebej moramo opozoriti, da je treba pri sesalnih ventilatorjih, kuhinjskih napah in atmosferskih su{ilcih za perilo zagotoviti lo~en dovod zraka, tako da te naprave s svo-jim delovanjem ne bi povzro~ale podtlaka v prostoru, kar bi imelo za posledico sesanje dimnih plinov iz kuri{~a pe~i, zlasti ob nala-ganju in slabo zaprtih kuri{~nih vratih.

Drva, primernaza kurjenje lon~enih pe~i Primerna drva za kurjenje lon~enih pe~i

so les listavcev, predvsem bukve in gabra, z vla`nostjo od 14 do 16 %. Polena naj bodo dol`ine od 30 do 35 cm, premera pa ne ve~ kot 80 mm. Lon~ene pe~i se nalagajo praviloma 2-do 3-krat na dan in to {ele, ko je prej{nje polnjenje popolnoma pogorelo. Prvo kurjenje hladne pe~i se mora izvesti od zgoraj navzdol kot sve~a. To pomeni, da najprej nalo`imo polena, na njih drobne trske in od zgoraj pri`gemo. Na ta na~in omogo~imo, da se hladna lon~ena pe~ postopoma segreje in zagotovimo ~istej{e gorenje, saj plamen ne ustvarja veliko dima in saj.

Les dose`e primerno suhost za kurjenje, ~e je na`agan, razklan, zlo`en na zra~nem prostoru in po-krit po dveh ali dveh letih in pol.

Po`arna varnost okolice lon~ene pe~i in kamina Neposredno na pe~ ne odlagajte gorljivih

predmetov ali vnetljivih teko~in. Pohi{tveni elementi morajo biti oddaljeni od stranic pe~i najmanj 60 cm. Treba je toplotno za{~ititi tla pred kuri{~em v oddaljenosti najmanj 80 cm. Pred kuri{~em pe~i ne odlagajte kakr{nihkoli vnetljivih in gorljivih predmetov najmanj v oddaljenosti metra.

Vedno uporabljajte primeren les za kur-javo. Pred kurilno sezono in po njej naj kamin ali lon~eno pe~ ter dimnik obvezno pregledata strokovnjaka (pe~ar in dimnikar), kar sicer nekaj stane, vendar bo uporaba ogrevalne naprave s tem varnej{a.

Upamo, da smo vam v tem kratkem sestavku uspeli pojasniti najpomembnej{e stvari, ki jih morate upo{tevati pri posta-vitvi lon~ene pe~i ali kamina v monta`nih lesenih objektih, vam pa priporo~amo, da se pred odlo~itvijo posvetujete s pe~arskimi strokovnjaki.

Strokovnjaki in mojstri dru`be Pe~i Keramika d.o.o. iz Novega mesta vam bodo z veseljem svetovali in pomagali re{iti tehni~ne te`ave pri izgradnji va{e pe~i. •

Informacija: PE^I KERAMIKA, d.o.o.

OGREVANJE 49

Odmiki gorljivih materialov od dimnika:

a) levo - maksimalna temperatura dimnih plinov 400 °C

b) desno - maksimalna temperatura dimnih plinov 160 °C

Shematski prikaz zajema zraka skozi dimnik

Prehod dimni{kega priklju~ka skozi leseno steno - dimnik za

maksimalno 400 °C

Lon~ene pe~i ne uporabljamo za se`igalnico vsega odve~nega, kar

najdemo okoli hi{e!

OGREVANJE50

Senzor bo sam zaznal, kaj smo nalo`ili v kamin. Kamin bo tudi sam poskrbel za ustrezno doziranje peletov glede na `eleno sobno temperaturo. Dovod zraka je neodvisen od prostora – z njim upravlja inovativni sistem Rikatronic³.

Induo je resni~no prijazen vsem skupi-nam uporabnikov. Velika kontrolna plo{~a na dotik zagotavlja enostavno prilaga-janje funkcij, navigacija je preprosta in jasna. Programiramo lahko ~as in na~in ogrevanja za najrazli~nej{e individualne potrebe. Za enostavno ~i{~enje poskrbi programirano delovanje ~i{~enja s samo-dejnim odstranjevanjem pepela z zgore-valne re{etke direktno v predal za pepel. V prostoren zalogovnik lahko vnaprej shranimo kar 34 kg peletov.

Tako kot vsi izdelki iz Rike je tudi Induo narejen v Avstriji in ga odlikuje resni~na kakovost. Vsi materiali in sestav-ni deli so posebej izbrani z mislijo na trajnost in varovanje okolja.

Induo je lep in prakti~en. Je ve~ kot samo ogrevalno telo: postane nepogre{ljiv del bivanja. Je brez~asen in moden doda-tek za prostor, ki se ga nikoli ne bomo naveli~ali. Induo ponazarja sodobno kul-turo bivanja.

Kaj bi vas prepri~alo v odlo~itev za Induo? Morda to, da je va{a bolj{a polovica na toplem in zadovoljna, ker ji nova pridobitev ne vzame veliko ~asa za ~i{~enje; ker je z njo tako zelo lahko upra-vljati, pa se z njo lahko ponosno pohvali pred prijateljicami. A pozor: v vsaki {ali je nekaj ali veliko resnice. •

Andrej Gruden

Induo – okolju in nam prijazna re{itev

Naj prednosti kamina Induo {e na kratko povzamemo:

preprosto upravljanje z zaslonom na dotik,

pregledna, jasna in razumljiva kontrolna

plo{~a,

udobno, var~no in okolju prijazno ogreva-

nje s sistemom Rikatronic³,

preklop med poleni in peleti brez poseganja

v kuri{~e,

ogrevanje na polena je mo`no tudi brez

elektri~nega toka,

kamin samodejno zaznava vrsto goriva,

kamin sam poskrbi za ~i{~enje pepela iz

kuri{~a,

hitrej{e segrevanje s peleti ob najve~jem

udobju in

romanti~no vzdu{je ob gorenju polen.

Rika Induo: dva v enem.

Popolnoma preprosto.

Privo{~imo si romanti~en

ve~er in nalo`imo polena.

Ko se `elimo razvajati, prek-

lopimo na pelete. Kombinacija

polen in peletov deluje tudi

brez na{ega posredovanja.

MONODUR XPS ekstrudiran polistiren je toplotno izolacijski material z odli~nimi toplotnimi izolacijskimi, mehanskimi in mnogimi drugimi lastnostmi, zato je pri-meren za uporabo zlasti v zahtevnej{ih pogojih. Ima:• Izjemno visoko toplotno izolativnost,• Izjemno visoko tla~no trdnost in mehan-

sko odpornost,• Prakti~no popolno vodoodbojnost,• Visoko dimenzijsko stabilnost,• Nizko specifi~no te`o ob visoki gostoti.

MONODUR XPS plo{~e so lahko obreza-ne gladko (I), ali pa stopni~asto (L). V prime-ru spajanja izolacijskih plo{~ s stopni~astimi L robovi se u~inkovito izognemo toplotnim mostovom.

Monodur XPS - vrhunska izolaci-ja od temeljev do streheMONODUR XPS toplotno izolacijski

material zaradi svojih vsestranskih lastnosti izpolnjuje vse gradbene in fizikalne zahteve za kvalitetno toplotno izoliranje zgradb in na drugih podro~jih, kjer se zahteva odli~na toplotna izolacija v najzahtevnej{ih pogojih. Material je lahek, lepo se re`e, oblikuje, lepi in je enostaven za uporabo. Zaradi svojih izjemnih izolacijskih in drugih lastnosti izpolnjuje visoke izolacijske zahteve za gra-dnjo pasivnih hi{.

MONODUR XPS ima izredno visoko tla~no trdnost in je idealen izolacijski mate-rial povsod tam, kjer nastopa vlaga in visoke

tla~ne obremenitve, kot so:• temeljne plo{~e,• kletne talne plo{~e,• industrijski podi,• tlaki parkirnih povr{in,• toplotna izolacija notranjih in zunanjih

bazenskih kompleksov itd.

MONODUR XPS se v notranjosti zgradb uporablja za:• toplotno izolacijo in mehansko za{~ito

hidroizolacije zunanjih kletnih sten ozi-roma vla`nih prostorov,

• za toplotno izolacijo estrihov v medeta`ah in v kopalnicah in kot toplotno izolacijo za izvedbo talnega ogrevanja.

• Zelo je primeren za notranjo toplo-tno izolacijo stropov in zunanjih zidov, za detajle izolacije toplotnih mostov med balkoni in notranjimi betonskimi plo{~ami in obloge {paletnih povr{in.

• Nenadomestljiv je za podzidke fasad (cokl), kjer poleg vodoodbojnosti pred-stavlja tudi dobro zaporo proti mr~esu. XPS predstavlja dobro toplotno izola-tivnost in mehansko trdnost za lepljenje kerami~ne in kamnite fasadne obloge.

• Za izolacijsko sanacijo kopalnic in dru-gih prostorov v primeru, ko zunanja izolacija fasade ni mo`na (spomeni{ko varstvo zgradbe ipd.), je najbolj{a re{itev z XPS toplotno izolacijskimi plo{~ami na notranji strani zunanjih sten, na katere se nato direktno izdela omete, ali prilepi mav~no kartonske plo{~e, ali se jih oblo`i s keramiko ipd.

MONODUR XPS se posebej odlikuje za• toplotno izolacijo pohodnih ravnih streh,

zelenih streh,• sanacijo z dodatno preplastitvijo

obstoje~ih ravnih streh po sistemu obr-njenih streh, kjer uspe{no kljubuje veli-kim temperaturnim spremembam vlagi in zmrzali.

MONODUR XPS je proizveden skladno s SIST EN 13164, glede gorljivosti pa je skla-dno s SIST EN 13501 uvr{~en v Evrorazred E in je po DIN 4102 te`ko vnetljiv.

Meritve skladno s predpisanimi stan-dardi so bile izvedene v laboratorijih ZAG Ljubljana, kot tudi v lastnem laboratoriju, kje se stalno spremlja kvaliteta proizvodov skladno s predpisi. •

GRADNJA 51

Monodur XPS izolacijske plo{~e Monodur XPS izolacijske plo{~e iz Ekstrudiranega polistirenaiz Ekstrudiranega polistirenaMonodur XPS izolacijske plo{~e iz Ekstrudiranega polistirena

MONODUR XPS debeline 50 mm

Plošče so dobavljive v debelinah

30, 40, 50, 60, 80, 100 in 120 mm

GRADNJA52

Vendar sodobna tehnologija gradbenih materialov omogo~a {e manj{o rabo energije pri isto~asnem opu{~anju zahtev-nih ogrevalnih in prezra~evalnih tehnologij.

V `elji po zmanj{evanju rabe energije v stavbah, pred-vsem pa rabe energije za ogrevanje, se je pojavilo nekaj mejnikov, ki opisujejo ener-gijsko u~inkovitost stavbe. »Energijsko u~inkovita« stavba naj bi imela rabo energije za ogrevanje manj{o od 50 kWh na enoto uporabne povr{ine na leto, pri »Nizkoenergijski« stav-bi, pa se ta vrednost spusti pod 25 kWh/m2a. Pri obeh je pred-videno naravno prezra~evanje. »Pasivna hi{a« naj bi imela rabo energije za ogrevanje manj{o od 15 kWh/m2a, vendar je obvezno prisilno prezra~evanje z rekuperacijo in opravljen »blowerdoor« test. Na tem mestu pa se raje vpra{ajmo, ali potrebujemo zahtevne strojne in{talacije, ali je mogo~e le s toplotno izolacijo ovoja stavbe zmanj{ati energijske izgube na primerno nizko raven.

Kako se dolo~i raba energije za ogrevanje v

stavbah?

Kon~ni rezultat za rabo energije za ogrevanje stavb dobimo, ~e od vseh energij-skih izgub od{tejemo ener-gijske dobitke. Najve~ji dele` energijskih izgub predstavlja-jo transmisijske izgube skozi ovoj stavbe. Manj{i dele` predstavljajo izgube zara-di prezra~evanja, ki so odvi-sne od zasedenosti prostorov. Energijski dobitki so lahko

posledica son~nega sevanja skozi zastekljene povr{ine (orientacija, naklon in veli-kost zastekljenih povr{in) ali notranjih virov toplote (ljudje, naprave,…).

Kako vpliva ovoj stavbe na energijske izgube?

Primerjajmo stavbo s ~lovekom. Ko nas zebe, se ali oble~emo ali pa z gibanjem tro{imo energijo. Enako je s stavbami. Ali toplotno izoli-ramo ovoj stavbe ali pa vanjo dovajamo ~edalje ve~ energije. Energijske izgube skozi ovoj stavbe so odvisne od toplo-tne prehodnosti (oznaka: U; enota: W/m2K), plo{~ine ovoja stavbe (oznaka: A; enota: m2) in temperaturne razlike med ogrevanimi prostori in zuna-njostjo. Na toplotno preho-dnost lahko vplivamo z izbiro in debelino posameznih slojev v elementih ovoja stavbe, na plo{~ino ovoja stavbe lahko vplivamo z gradnjo manj{ih in kompaktnej{ih stavb (razmer-je med plo{~ino ovoja stav-be in ogrevanim volumnom), na temperaturno razliko pa lahko vplivamo z gradnjo v toplej{em podnebju. Podnebja ne moremo spremeniti, veliko-sti hi{e se ne odpovemo, torej nam pri zmanj{evanju rabe energije ostane le ovoj stavbe.

Kako uporabiti sistema YTONG in

YTONG MULTIPOR na ovoju stavbe?

Sistem YTONG^eprav je bilo mogo~e tudi

z obi~ajnimi zidaki YTONG TB graditi energijsko u~inkovite

stavbe (Razpredelnica 1), predstavljata sistema YTONG in YTONG MULTIPOR zmago-vito kombinacijo pri energijsko u~inkoviti gradnji.

Sistema YTONG in YTONG MULTIPOR – zunanje stene^e oba sistema – sistem

YTONG za nosilne zuna-nje zidove in sistem YTONG MULTIPOR, ki predstavlja toplotno izolacijski material – zdru`imo, dobimo kako-vostne nosilne zunanje zido-ve z izredno nizko vredno-stjo za toplotno prehodnost (Razpredelnica 2).

»Pasivna« in nizkoenergijska gradnja s sistemom Ytong in Ytong Multipor

Dva izraza, ki sta se zakoreninila v glavah

Slovencev – »pasivna« in nizkoenergijska

gradnja, sta postavila nekaj novih mejnikov v

razumevanju stanovanjske gradnje.

Razpredelnica 1: Toplotne prehodnosti enoslojnih zidov YTONG

Vrsta zidaka

Debelina

porobetona

YTONG (cm)

Debelina

ometa

znotraj/zunaj

(cm)

Skupna

debeline

zidu

(cm)

Toplotna

prehodnost

(W/m2K)

YTONG

TERMOBLOK

TB 40

40 1,0/2,0 43 0,24

YTONG ZIDNI

BLOK ZB 3030 1,0/2,0 33 0,37

YTONG ZIDNI

BLOK ZB 2525 1,0/2,0 28 0,44

YTONG ZIDNI

BLOK ZB 2020 1,0/2,0 23 0,53

Vrednost ustreza zahtevam za zunanje zidove ogrevanih prostorov po pravilniku

PURES 2010

Vrednost ustreza zahtevam za zunanje zidove ogrevanih proti terenu po pravil-

niku PURES 2010

Vrednost ustreza zahtevam za zunanje zidove ogrevanih prostorov do velikosti

10 % neprozornega dela po pravilniku PURES 2010

Sistem YTONG MULTIPOR

Klasi~nim toplotno izolacijskim

materialom se je pridru`il nov

toplotno izolacijski material za

toplotno izolacijo zunanjih sten

YTONG MULTIPOR, ki zdru`uje vse

najpomembnej{e lastnosti sodob-

nih gradbenih materialov:

- Toplotna prevodnost: YTONG

MULTIPOR ima toplotno prevo-

dnost λ = 0,042 W/mK, kar ga

uvr{~a med toplotno izolacijske

materiale (λ < 0,05 W/mK).

- Paroprepustnost: Difuzijska upor-

nost prehodu vodne (µ) pare je

pri porobetonu YTONG MULTIPOR

enaka 3.

- Po`arna odpornost: YTONG

MULTIPOR sodi v po`arni razred

A1, skladno s standardom EN

13501-1, ne povzro~a dima ali

{kodljivih plinov.

- Prostorninska masa: Izolacijske

plo{~e YTONG MULTIPOR imajo

prostorninsko maso 115 kg/m3.

- Tla~na trdnost: Srednja vrednost

tla~ne trdnosti je ve~ja od 300 kPa.

- Enostavno rokovanje in obdelova-

nje.

- Zvo~na izolativnost.

- Ostale lastnosti: YTONG MULTIPOR

je odporen na mikroorganizme

in insekte, biolo{ko neopore~en,

mogo~e pa ga je tudi v popolnosti

reciklirati, zaradi ~esar je YTONG

MULTIPOR tudi dobil naziv »okolju

prijazen gradbeni material«.

Izolacijske plo{~e YTONG MULTIPOR se izdeluje v

dimenzijah:

Dimenzije plo{~e / Koli~ina

Dol`ina x Širina = 60 x 39 cm

Debeline

(cm)

Kosov/

paleta

Koli~ina

na paleti

(m2)

6 120 28,08

8 90 21,06

10 72 16,85

12 60 14,04

14 48 11,23

16 42 9,83

18 36 8,42

20 36 8,42

22 30 7,02

24 30 7,02

26 24 6,52

28 24 6,52

30 24 6,52

Poleg izredno nizke toplo-tne prehodnosti in s tem povezanih minimalnih ener-gijskih izgub dobimo z upo-rabo sistema YTONG – YTONG MULTIPOR tudi po`arno varne in paroprepustne zunanje stene.

Sistema YTONG in YTONG MULTIPOR – stropovi in streheStropne plo{~e YTONG SP

so izdelane v debelinah od 15 do 24 cm in dol`inah glede na zahtevano dopustno kori-stno obremenitev. Plo{~e se lahko izdela tudi po naro~ilu z natan~nostjo do 1 cm. Sama debelina plo{~ {e ne zagotavlja primerne toplo-tne za{~ite, v kombinaciji s toplotno izolacijskim mate-rialom YTONG MULTIPOR pa predstavlja izredno toplo-tno za{~ito stropov proti podstre{ju ali po{evnih streh (Razpredelnica 3).

Prednosti uporabe porobetona YTONG v nizkoenergijskih in »pasivnih« stavbahZ izdelki YTONG in YTONG

MULTIPOR je mogo~e izde-lati elemente ovoja stavbe z izredno nizkimi energijskimi izgubami. Celoten ovoj stav-be je tudi zrakotesen. Tako izdelan ovoj stavbe sku-paj s kakovostnim stavbnim pohi{tvom mo~no preka{a vse do sedaj veljavne standarde in priporo~ila stroke.

Zaradi izredno niz-kih potreb po energiji za ogrevanje stavbe, se lahko odpovemo zahtevnim, dra-gim in higiensko opore~nim centralnim prezra~evalnim sistemom. Kljub naravnemu prezra~evanju je {e vedno mogo~e dose~i rabo energije za ogrevanje manj{o od 15 kWh/m2a!

Zaklju~ekNe glede na to, kak{en

naziv damo na{i energijsko u~inkoviti hi{i, toplota vedno i{~e najkraj{o pot na prostost. Naloga elementov ovoja stav-be je prepre~iti toploti preha-janje iz ogrevanih prostorov v okolje. Izgubljeno toploto je seveda potrebno nadome-stiti. ^e je izgubljene toplote malo, jo je mogo~e pokriti `e z notranjimi viri ali son~nimi dobitki. Toplotna za{~ita pa

ni edini pogoj za izdelavo sodobne energijsko u~inkovite stavbe. Poleg toplotne za{~ite mora biti zagotovljena tudi nosilnost, paroprepustnost, po`arna varnost in trajnost stavbe. In vse te lastnosti so zdru`ene v enem samem materialu – porobetonu. V nosilnih elementih YTONG in toplotno izolacijskih plo{~ah YTONG MULTIPOR. •

Tadej Gruden, univ.dipl.in`.grad.

GRADNJA 53

V kaj boste pa vi oblekli vašo hišo?V Ytong Multipor.

TRAJNO. EKOLOŠKO. ESTETSKO.

Do konca septembra pri vašem trgovcu z gradbenim materialom izkoristite 15% popusta in dodatni popust na celoten sistem Röfix ali Baumit!

Dodatni popust na izdelke Röfix velja za lepilno malto Roefix Unistar

Razpredelnica 2: Toplotne prehodnosti zidov YTONG + YTONG MULTIPOR

Vrsta zidaka

Debelina

porobetona

YTONG (cm)

Debelina

YTONG

MULTIPOR

(cm)

Debelina

ometa zno-

traj/zunaj

(cm)

Skupna

debelina

zidu (cm)

Toplotna

prehodnost

(W/m2K)

YTONG

TERMOBLOK

TB 40

40

8

1,0/2,0

51 0,19

12 55 0,16

16 59 0,14

20 63 0,12

YTONG

ZIDNI BLOK

ZB 30

30

8

1,0/2,0

41 0,22

12 45 0,18

16 49 0,15

20 53 0,13

Razpredelnica 3: Toplotne prehodnosti stropov YTONG + YTONG MULTIPOR

Debelina

stropne plo{~e

YTONG (cm)

Debelina

YTONG

MULTIPOR

(cm)

Skupna debe-

lina stropa/

strehe (cm)

Toplotna pre-

hodnost

(W/m2K)

YTONG SP 15 15

14 28 0,22*

16 32 0,20

20 36 0,17

30 46 0,12

YTONG SP 20 20

14 33 0,20

16 37 0,18

20 41 0,16

30 51 0,11

YTONG SP 24 24

14 27 0,19

16 31 0,17

20 35 0,15

30 45 0,10

*…ne ustreza zahtevam PURES 2010

Pojavi se nevarnost zama-kanja ali celo odpadanja delov kritine. Vpra{ljiva je konstruk-cija ostre{ja, ki praviloma ni skladna z novej{imi tehni~nimi re{itvami. Zra~nega kanala in sekundarne kritine ni, letve za kritino so v slabem stanju. ^e je podstre{je izdelano je med tramovi minimalna debelina izolacijske plasti. Stanje toplo-tne izolacije je slabo, parna zapora ni v funkciji. Iz tega vidika so starej{e stre{ne sesta-ve neustrezne in neu~inkovite.

Izvedba re{itvePrednost sanacije z zunanje

strani je dejstvo, da ni potreb-no ru{iti obstoje~ih notranjih opa`ev. To je neobhodno zla-sti, ~e so ti {e kakovostni ali ~e v objektu bivamo. Z upora-bo ustreznih materialov lahko vse potrebne sloje vgradimo iz zunanje strani, torej v okviru sanacije kritine.

Re{itve pa so relativno eno-stavne. Sanacija zahteva celovi-to prenovo in zamenjavo vseh materialov v gradbeno fizikalni funkciji. Potrebo po posegih v statiko in nosilnost ostre{ja naj presodi strokovnjak.

1. Najbolj{a opcija je zamenjava vseh obstoje~ih slojev, saj edino tako lahko korektno izvedemo prvi in zelo pomemben sloj, parno oviro (Knauf Insulation LDS 2 Silk) zatesnjeno z lepilnimi trakovi (Soliplan in Solifit).

2. Izolacijo med {pirovci nadomestimo z u~inkovito ste-kleno volno (Knauf Insulation Unifit 035). S tem slojem toplotno in po`arno re{ujemo

osnovno izolacijsko funkcijo ostre{ja.

3. Obi~ajno je te`ava ta, da po zahtevah dana{njega pra-vilnika o u~inkoviti rabi energije in posledi~no zahtev za mo`na nepovratna sredstva, ki jih nudi Eko Sklad, tega sloja (steklene volne med {pirovci) ni mogo~e vgraditi v zadostni debelini. Zato toplotno in po`arno izo-lacijo med {pirovci nadgradi-mo s trdo izolacijo iz kamene volne – s plo{~ami TERMOTOP. Kamena volna visoke trdnosti z vsemi toplotno in po`arno izolativnimi lastnostmi nudi odli~no dodatno za{~ito. Plo{~e namestimo neposredno preko {pirovcev in se s tem izognemo toplotnim mostovom in stre-hi zagotovimo visoko toplotno in po`arno izolativno funk-cijo. Paropropustne izolacijske plo{~e TERMOTOP v sestavi stre{ne konstrukcije zagotavlja-jo optimalno gradbeno fizi-kalno sestavo. V tem primeru prakti~no ni mogo~e, da bi v konstrukciji prihajalo do pro-blema navla`evanja. Isto~asno v primeru ve~je po{kodbe ali izrednega dogodka zagotovi-mo maksimalno hitrost su{enja mo`ne vlage.

4. Pomemben sloj sesta-ve je {e paropropustna folija (sekundarno kritino) polo`ena preko plo{~ TERMOTOP (Knauf Insulation LDS 0,04). Ta kvali-tetna folija ima visoke raztr`ne trdnosti, visoko paropropu-stnost, vodotesnost in ima `e integriran samolepilni trak po dol`ini role.

Termotop v aktualnih debe-linah 8 cm, 10 cm ali 12 cm za

priporo~eno skupno vrednost toplotne izolativnosti, kombi-niramo z osnovnim Unifit 035 izolacijskim filcem debeline

14 cm ali 16 cm. V spodnji tabeli so prikazane kombina-cije debelin, ki hkrati zadostijo zahtevam Eko sklada. •

GRADNJA54

Termotop – enostavna zunanja sanacija ostre{ja

Priporo~ene kombinacije debelin Unifit035

(λ=0,035W/mK)14cm 16cm 14cm 16cm 14cm 16cm

TERMOTOP

(λ=0,040W/mK)8cm 8cm 10cm 10cm 12cm 12cm

skupna debelina 22cm 24cm 24cm 26cm 26cm 28cm

λ/d 0,18W/m2K

(zahteva Eko sklada)

0,17

W/m2K

0,15

W/m2K

0,15

W/m2K

0,14

W/m2K

0,14

W/m2K

0,13

W/m2K

Svetovanje za konkretne primere:

svetovanje@knaufinsulation.com ali tel. 04 5114 105 ali www.knaufinsulation.si

Primeri re{itevV praksi se najve~krat sre~amo z dvema primeroma.

Skica 1. predstavlja edinstveno opcijo sanacije iz zgornje strani, brez

poseganja v bivalni prostor.

Skica 2. je opcija pri novogradnji oz. izdelavi podstre{ja na novo. Pri

tej varianti bi bila mo`na tudi izpeljanka z vidnimi {pirovci !

Menjava kritine ostre{ja je po izteku

`ivljenjske dobe materiala neizogiben

sanacijski poseg.

IŠČETE STREŠNO IZOLACIJO ZA VSAKO SITUACIJO?

Knauf Insulation, d.o.o., Škofja Loka

svetovanje@knaufinsulation.com

telefon 04/5114 105

www.knaufinsulation.si

www.termotop.com

TERMOTOP® – ENOSTAVNA ZUNANJA IZOLACIJA OSTREŠJA

Izolacija podstrešja in menjava kritine sta nujna posega v procesu sanacije stavbe. Z izolacijo iz kamene volne Termotop®, se izognemo notranjim posegom in gradbena dela zadržimo na zunanji strani ovoja stavbe. Tak poseg ima številne prednosti:

Sanacija ostrešja z zunanje strani brez rušenja notranjih zaključnih slojev; Možnost nadgradnje obstoječega izolacijskega sloja s ploščami Termotop®; Skupaj z izolacijo med špirovci (stekleno volno Knauf Insulation Unifit), Termotop® nudi optimalno toplotno izolacijo strehe;

Negorljiva izolacija izboljša požarno varnost objekta; Termotop® na zunanji strani omogoča več uporabnega prostora v notranjosti; Termotop® strehi daje trdnost, stabilnost in zvočno izolativnost; Kombinacija izolacije med špirovci in Termotopa® omogoča pridobitev subvencije Eko sklada.

Velikokrat se zgodi, da si v zgornjem nadstropju stano-vanjske hi{e, v mansardi, ure-dimo spalne prostore. Marsikdo zmotno misli, da nam prostori pod streho postavljajo ogro-mno omejitev in te`av. Resnica je ravno nasprotna. Na~rtovanje in opremljanje prostorov v mansardi nam nudi ne{teto mo`nosti, vsak prostor je lahko unikaten, vsak koti~ek lahko postane del otro{ke sobe kot iz sanj. Ravno dejstvo, da so ti prostori takoj pod streho in uporaba sodobnega stavbne-ga pohi{tva nam omogo~ata izvedbo varnih in svetlih pro-storov, poleg tega pa lahko tudi prihranimo pri energiji. Torej, v mansardi imamo mo`nost izkoristiti son~no svetlobo in energijo skozi streho, v spo-dnjih prostorih te mo`nosti ni.

Na kaj moramo biti pazlji-vi pri na~rtovanju prostorov v mansardi? Še posebej v otro{ki sobi moramo poskrbeti za dovolj dnevne svetlobe tudi v zimskih mesecih. Otroku je otro{ka soba prostor, kjer pre`ivi ogromno ~asa, najprej v igri, kasneje v u~enju. ^e le imamo mo`nost, posku{ajmo obrniti oz. pozicioni-rati otro{ko sobo proti jugu. Tudi ~e to ni popolnoma mogo~e, stremimo k temu, da so otro{ke sobe pod tistim delom strehe, kamor sije najve~ sonca. Tako bo skozi stre{na okna sonce najbolj obsijalo prav otro{ke sobe in bodo ti prostori najbolj svetli in razigrani.

Naslednja prednost take osvetlitve je, da jo lahko pri-lagodimo dejanskim potrebam oz. postavitvi notranje opreme. Stre{na okna namre~ pozicioni-ramo to~no tja, kjer jih najbolj potrebujemo npr. v stre{ino nad (bodo~o) delovno mizo. Torej je potrebno pred vgradnjo oken pomisliti na notranjo opremo. Tako bomo zagotovili ve~ sve-tlobe v okolici delovnega pro-stora, mize, v temnej{i del pa postavimo posteljo. Zaradi raz-

gibanosti v mansardi si lahko v primeru zadostne vi{ine sleme-na privo{~imo tudi dvo nivojsko otro{ko sobo. To pa je lahko z dobro notranjo opremo in s pra-vimi detajli, npr. lestvijo, `e zelo blizu otro{ke sobe iz sanj.

Razvoj stavbnega pohi{tva, predvsem pa ustrezno sen~enje, nam omogo~ata dodatno udo-bje in ugodje v mansardnih prostorih. Pri zasteklitvi stre{nih oken je najprej potrebno zah-tevati, da je notranje steklo na stre{nih oknih lepljeno. S tem si zagotovimo dodatno varnost, saj tudi v primeru otro{ke raz-igranosti in razbitja stekla, se to ne bo razletelo po prosto-ru. Na tr`i{~u pa obstajajo {e razli~ne vrste zasteklitev, ki so vredne razmisleka. Npr. svetuje-mo uporabo troslojne zastekli-tve, v kolikor so ostala fasadna okna na objektu tudi izvedena s troslojno zasteklitvijo. Uporaba take zasteklitve je tudi bolj smi-

selna v spalnih prostorih, obr-njenih proti severu. Sicer pa se z vidika energetske u~inkovitosti bolj priporo~a uporaba ustre-znega sen~enja. Sen~ilo oz. zunanja roleta ima eno veliko prednost na podro~ju energet-ske u~inkovitosti v primerjavi z energijsko super var~nimi zaste-klitvami in sicer, da sen~ila upo-rabljamo oz. z njimi upravljamo kot mi `elimo. To pomeni, da jih pozimi v primeru son~nega vremena lahko odmaknemo in spustimo son~ni energiji prosto pot v prostor. Tako so prihranki pri ogrevanju mnogo ve~ji.

Vrnimo se {e malo na razli~ne zasteklitve v stre{nih oknih v povezavi s spalnimi prostori. Vodilni ponudnik stre{nih oken je namre~ raz-vil posebno okno, ki radikal-no zmanj{a hrup de`ja. To je zagotovljeno z razli~no debelino stekel v zasteklitvi in posebno name{~eno izolacijo pod aluminijastimi profili. Taka izvedba prakti~no izni~i zvok, ki je povzro~en zaradi de`ja. Ta okna so posebej primerna za otro{ke sobe in spalnice, da nam kaj ne kraj{a spanca.

Velikokrat imamo v man-sardi pomislek zaradi vro~ine v poletnih mesecih. Ta je neupravi~en zaradi ve~ razlo-gov. Dejstvo je, da se v teh prostorih poleti precej manj zadr`ujemo. Naslednji razlog je dejstvo, da nam stre{no okno zaradi svojega na~ina odpiranja omogo~a veliko intenzivnej{e prezra~evanje, kar pomeni, da zve~er, ko je zunanja tempera-tura znosnej{a, hitreje ohladi-mo spalnico oz. otro{ko sobo. Potem pa so tu {e razli~na sen~enja. Vedeti moramo le, da se pred vro~ino branimo na zunanji strani, pred steklom, bodisi z zunanjim sen~ilom ali zunanjo roleto.

To je nekaj dejavnikov, ki so pomembni pri zagotavlja-nju svetlih, zra~nih in udobnih spalnih prostorih v mansar-di. ^e pa uporabimo {e malo domi{ljije, pa bodo ti postali najlep{i del na{ega doma. •

Toma` Pust

MANSARDA56

Otro{ke sobe in spalniceOtro{ke sobe in spalniceOtro{ke sobe in spalnice

Na~rtovanje in opremljanje prostorov v mansardi nam nudi ne{teto mo`nosti, vsak prostor je lahko unikaten,

vsak koti~ek lahko postane del otro{ke sobe, kot iz sanj.

Kljub majhni ni{i, ki je na voljo za spalnico je le ta zaradi dveh stre{nih oken zelo zra~na in svetla.

Posebno stre{no okno, ki omili hrup de`nih

kapljic. Taka okna so posebej primerna za

otro{ke sobe in spalnice, saj ne `elimo, da

nam kaj kraj{a na{ spanec.

Zunanja mre`asta sen~ila prepre~ujejo pre-

grevanje otro{kih sob poleti, v zimskem

~asu pa so te sobe prijetne in tople, saj jih

dodatno ogrevajo son~ni `arki.

© 2

012

VE

LUX

GR

OU

P ® I

ME

IN

ZN

AK

VE

LUX

STA

ZA

ŠČ

ITE

NI

BLA

GO

VN

I Z

NA

MK

I.

Zunanje mrežasto senčilo zadrži do 80 % sončne toplote.

Senčila VELUX za popolno zatemnitev.

Zunanje mrežasto senčilo je napeto na zunanji strani strešnega okna. Zadržano sončno toploto odda v zrak in ne preprečuje pogleda na okolico. Senčila VELUX za popolno zatemnitev zagotavljajo popolno temo tudi v najmočnejšem soncu. Hkrati so tudi energijsko učinkovita, saj povečajo toplotno izolativnost strešnega okna do 21 %.

Za nasvete in vprašanja smo vam na voljo na 01-724-68-68 www.velux.siVELUX Slovenija d.o.o., Ljubljanska 51 a, Trzin. velux@velux.si

Za osvežujoč popoldanski počitek in miren nočni spanec.

VELUX oglas 210X297.indd 1 28.5.12 20:48

Obstaja idealno okno? Odgovor je na prvi pogled pre-prost: okno mora ~im bolje ustrezati na{im bivanjskim potrebam, zahtevam in `eljam. A kaj, ko so te pogosto zaple-tene, ali pa si celo nasprotujejo.

Idealno okno naj bo veliko, da bo skozenj pri{lo ~im ve~ svetlobe, poleti naj {~iti pred vro~ino, omogo~a hitro ~i{~enje, ga ni potrebno barvati. Razkriva naj ~udovit razgled na vr{ace v daljavi, ne pa tudi pogleda na sivo parkiri{~e in nikakor ne smejo skozenj od zunaj gleda-ti nevo{~ljivi sosedje. Odli~no naj varuje pred zvoki mestnega prometnega kaosa ali bli`nje `eleznice, po drugi strani pa bomo veseli, ~e skozenj v zgo-dnji pomladi priplavajo zvoki

prvega pti~jega petja. Seveda mora tesniti, da nam

v zimskih mesecih ne bo pihalo, hkrati pa ne sme tesniti preve~, da se po kotih ne bo naselila nplesen. Zaradi njega ne sme biti ra~un za kurjavo pozimi ni~ ve~ji, kve~jemu obratno. Kadar moramo zjutraj zgodaj vstati, naj do na{e poste-lje spusti ne`ne son~ne `arke, ob dnevih, ko lahko pole`avamo, pa naj nagajivo, nadle`no sonce zadr i zunaj.

Nemogo~e je mogo~eZveni znano? Se sli{i

nemogo~e? Pa ni. S premi{ljeno izbiro, ki temelji na natan~nih podatkih o lastnostih objekta in

vnaprej dolo~enih osebnih prio-ritetah in preferencah, bomo ob svetovanju strokovnjakov podjetja Ga{per gotovo na{li pravo kom-binacijo zase. Ne smemo namre~ pozabiti, da izbira novega okna poleg izbire velikosti, materiala in sistema odpiranja samega oken-

skega krila vklju~uje tudi izbiro ustrezne okenske police, polknic, `aluzij ali drugih sen~il, komarni-kov ter drugih dodatkov, s kateri-mi bomo funkcijo okna prilagodili svojim `eljam.

Okna in vrata GAŠPER - po meri vsakegaOkna in vrata se dandanes

izdelujejo namensko, do milime-tra natan~no, torej po `elenih merah. Investitorji in arhitek-ti te ijo k vse ve~jim, tehni~no pogosto zelo zahtevnim elemen-tom, proizvajalci pa morajo vse te zahteve prilagoditi tehni~nim re{itvam, materialom, proizvodnji in monta i. V podjetju GAŠPER so strank, ki imajo zahtevne `elje veseli, saj predstavljajo izziv stro-kovnosti in brez njih, kot pravijo, tudi razvoja v njihovi proizvodnji ne bi bilo.

Dobavni roki so za posebne tipe oken - polkro`na, trapezna in trikotna ter posebna terasna okna - malce dalj{i kot pri klasi~ni izvedbi, saj proizvodnja zahteva zelo veliko nestandardne-ga ro~nega dela in z zahtevnim delom na najsodobnej{ih strojih, povpra{evanje po izdelavi oken po meri pa se tudi pri nas iz leta v leto pove~uje. •

Roman Macun

GRADNJA58

Gašper trženje d.o.o.Stegne 27, 1000 Ljubljana

Gašper okna in vrata.Oči prijetnega doma.

* Popust velja do 15. 7. 2012 pri naročilu oken v vrednosti večji od 4.000 € in ob 100 % avansnem plačilu. Ob predplačilu 500 € v omenjenem roku, se popust podaljša do 15. 8. 2012.

** Za obnovo in vgradnjo lesenih in les/alu oken ter pri novogradnji nizkoenergijskega ali pasivnega objekta v višini 25 % vrednosti predračuna, omejeno na EUR 100/m2, do največje skupne površine 30 m2 površin stavbnega pohištva po navodilih javnega poziva 12SUB - OB12.

www.gasper.siwww.gasper.si

do 25% subvencije EKO sklada!**

15% popust do 15. julija 2012!*

Idealnih oken je pribli`no toliko, kot ljudi, ki gledajo skoznje. Trendi se ka`ejo v vse ve~jih

steklenih in okenskih povr{inah, predvsem zaradi vse bolj{ih

tehni~nih re{itev in izolativnih lastnosti stavbnega pohi{tva.

Kak{no naj bo moje novo okno?

Prerez les / aluminij okna linije LUX 9.7 Prerez lesenega okna linije PRIMA 7.8

5 zadev, na katere naj bom pozoren/na pri nakupu oken in vrat

kakovost

odziven servis

celostna strokovna pomo~ pri izbiri

in izdelavi najbolj{ih mo`nih re{itev

kompletna ponudba

primerna cena

Preden se odlo~imo za nakup oken ali vrat, razmislimo o:

KLIMATSKIH RAZMERAH IN ZAHTEVAH. Od njih so odvisni velikost okna,

material okvirja, izbira zasteklitve in sen~il.

ORIENTIRANOSTI OKNA. To, na katero stran neba je obrnjeno okno, bo

vplivalo na velikost okna, pa tudi na izbiro morebitnih sen~il.

OKOLICI. Bli`ina `eleznice ali prometne ceste zahteva dodatno pozornost

na podro~ju zvo~ne izolativnosti.

VELIKOSTI IN NAMENU PROSTORA. Tudi ta vpliva na velikost okna, izbra-

ni sistem odpiranja, zahteve po zra~enju in zvo~ni ter toplotni izolativnosti.

LASTNIH @ELJAH IN OKUSU. Od sloga va{ega domovanja in bivanja je

odvisno, ali boste izbrali plasti~na, aluminijasta ali okna iz kombinacije

materialov. Tudi oblike okenskih kril so dandanes skoraj popolnoma prilago-

dljive okusu posameznika.

RAZMERJU MED KAKOVOSTJO IN CENO. Nujno je, da na podlagi

ve~ ponudb primerjate kakovost in ceno ter se odlo~ite glede na svoje

zmo`nosti. A imejte v mislih, da okna niso nakup za leto ali dve, zato ob

zasledovanju najugodnej{e ponudbe ne pozabite na kakovost.

Skrbna in pravilna vgradnja hidro in nato {e toplotne izola-cije bo stanovalcem zagotovila trajno ugodno bivanje.

Za najbolj problemati~ne delePoleg atmosferilijam izposta-

vljenih ravnih streh in teras, ki so tudi temperaturno zelo obre-menjene, so za za{~ito najbolj problemati~ni mehansko obre-menjeni in vodi izpostavljeni podzemni deli sodobnih stavb. Da bo toplotno izolacijski ovoj na teh delih res u~inkovit, je potrebno uporabiti izolacijo s podobnimi lastnosti kot jih ima XPS. Plo{~e ne smejo vpijati vlage, vsi stiki pa morajo biti brezhibni, zato za ta namen uporabimo plo{~e z robovi na preklop. Tudi vsi prehodi iz zasutega dela zidu, preko cokla, do stene stavbe morajo biti pravilno izvedeni. Med vgra-dnjo je potrebno prepre~iti tudi nastanek toplotnih mostov ob instalacijskih prebojih, svetlob-nih ja{kih ter prehodih med ogrevanim in neogrevanim delom stavbe.

Odporne FIBRANxps plo{~eToplotna izolacija iz ekstru-

diranega polistirena je namenje-na za toplotno za{~ito posebej obremenjenih delov stavb. Plo{~e razli~nih gradbeno fizikalnih lastnosti izdelujejo v ve~ debe-linah in z razli~no obdelanimi povr{inami ter robovi za razli~ne namene. Izdelek Fibran xps zdru`uje visoko izolacijsko spo-sobnost, neob~utljivost na vlago in visoko tla~no trdnost. Fibran izpolnjuje zahteve vseh standar-dov v pogledu trdnosti, navzema-

nju vode pri potopitvi in trajnih toplotno izolacijskih lastnosti tudi v vla`nem okolju, kar omogo~a zaprta celi~na struktura materi-ala. Plo{~e s povr{insko odprto strukturo pa omogo~ajo dobro sprijemnost z ometi in betoni.

Pozor -toplotni mostoviMesta kjer se pojavlja

pove~an prehod toplote v pri-merjavi z okolico so toplotni mostovi. Posledice so viden in mote~ kondenzat, razvoj glivic in plesni ter propadanje stavb-

ne konstrukcije na teh mestih. Prepre~imo jih z vgradnjo neprekinjene plasti izolacije na celotne ovoju ogrevanega dela stavbe, ter brezhibno izvedbo na prehodih med ogrevanimi in neogrevanimi deli stavbe.

Posebej pozorno je potreb-no izvesti izolacijo ob svetlob-nih ja{kih, terasah in hladnih sosednjih prostorih. Tak{ni deli morajo biti lo~eni ali toplotno izolirani, da s tem prepre~imo pove~an prehod toplote in osta-le neza`elene posledice. •

GRADNJA 59

Je neizolirana klet gradbena napaka?

E N E R G I J S K I ŠČ I T. 07 3939 525 nasvet@fibran.si www. fibran.si••

Kri`no name{~anje plo{~ FIBRANxps 300-L in prilagajanje

spojev

Za ~im ve~jo u~inkovitost toplotne izolacije je potrebno izvesti

ustrezno odvodnjavanje z drena`o

1. AB plošča

2. FIBRAN 300

3. FIBRAN

4. estrih

5. parket

6. notranji omet

7. zunanji zid

8. FIBRAN ETICS

9. fasadni omet

10. fasadno sidro

11. finalni sloj

12. FIBRAN ETICS

13. filtracijska tkanina

14. FIBRAN 300-L

15. hidroizolacija

xps

xpe

xps

xps

xps

1. keramične ploščice

2. estrih

3. FIBRAN

4. AB temeljna plošča

5. PE folija

6. FIBRAN 400-L

7. samolepilna hidroizolacija

8. podložni beton

9. gramozni tampon

10. zemlja

11. FIBRAN 300-L

12. hidroizolacija

13. zunanji zid

14. notranji omet

15. prodec

16. filtracijska tkanina

17. drenažna cev

xpe

xps

xps

1. AB plošča

2. FIBRAN 300

3. FIBRAN

4. estrih

5. parket

6. zunanji zid

7. hidroizolacija

8. FIBRAN ETICS

9. fasadni omet

10. FIBRAN 300-L

11. odtok padavinske vode

12. svetlobni jašek

13. kovinska rešetka

14. kulir plošče

15. pesek

xps

xpe

xps

xps

16. nasutje

17. prodec

18. PU pena

19. trajno elastični kit pod podložnim trakom

Toplotna izolacija FIBRANxps na prehodu med izolacijo kletne stene, fasadnega

cokla in fasade.

Kletne stene izoliramo s toplotno izolacijo FIBRANxps 300-L. Pomembna je izvedba

na prehodu med izolacijo temeljne plo{~e objekta in kletne stene z drena`o.

Pritrjevanje svetlobnega ja{ka preko toplotne izolacije FIBRANxps 300-L

Gradnja kleti, ki ni

toplotno izolirana,

velja danes za ve~jo

gradbeno napako. Z

namestitvijo izolaci-

jskih plo{~ na kletne

stene za{~itimo

ob~utljivo hidroizolaci-

jo pred po{kodbami,

s tem pa prepre~imo

tudi temperaturna

nihanja v neogrevani

kleti in v ogrevanih

podzemnih prostorih.

SODOBNA GRADNJA60

Podjetje PVC Nagode iz Postojne stavb-no pohi{tvo uspe{no izdeluje ve~ kot desetletje in vztrajno pove~uje tr`ni dele` povsod po Sloveniji. Osnova za izdelavo oken so pvc profili priznanega svetovnega proizvajalca Rehau iz Nem~ije, ki izpol-njuje stroga merila proizvodnje stavbnega pohi{tva, z visoko kakovostjo izdelanih oken, vrat in panoramskih sten.

Nova proizvodnja stavbnega pohi{tva iz aluminijaNedavno smo uvedli lastno proizvodnjo

izdelkov iz aluminija, polken in enostavnej{ih vrat, kot pomemben razvojni potencial pa podjetje posve~a programu PVC profilov Rehau Geneo, na zunanji strani obdanih z masko iz aluminija. S tem smo pridobili na kakovosti profilov, predvsem trdnosti in pravo-kotnosti, predvsem pa na estetiki. V moderni arhitekturi namre~ ~edalje bolj prevladuje stavbno pohi{tvo temnej{ih sivih odtenkov, tako lahko sedaj z barvanjem aluminija barvno zadovoljimo tudi bolj zahtevne kupce.

Estetika za najzahtevnej{ePomembno novost uvajamo na podro~ju

okovja, t.i. skritega okovja, primernega za vgradnjo v vse vrste oken in balkonskih vrat. Pri t.i. skritem okovju gre za ob~utno

pove~anje estetike stavbnega pohi{tva, pa tudi uporabnosti, ker vrata in okna s tem veliko la`je ~istimo.

Vhodna vrata, ki ~akajo na vas V podjetju PVC Nagode stalno

pove~ujemo kakovost. Trgu lahko sedaj ponudimo PVC vhodna vrata s polnili Rodenberg, ki so mnogim poznana, kot sinonim za najvi{jo kakovost v segmentu polnil tega podro~ja.

Vhodna vrata lahko sedaj izbirate tudi

z Rehau GENEO profili, kar v kombinaciji s prekrivnim 70 mm polnilom Rodenberg pomeni, da lahko toplotno prehodnost vhodnih vrat zni`amo celo pod 0,8 W/m2K. Edinstvena je tudi izvedba vhodnih vrat s skritimi nasadili, ki vhodnim vratom dodajo {e posebno estetsko vrednost.

Kupci, ki nas poznajo, vedo, da ni le kakovost oken in vrat tisto, kar nas naredi druga~ne od konkurence. Izvedba monta`e in demonta`e poteka po merilih najstro`jih sodobnih gradbenih standardov in je za nas enako pomembna kot sam proizvod. Kupci namre~ zelo radi opazijo kako korek-tno je izvedena demonta`a ali pa za{~ita prostorov pred izvedbo del.

PVC Nagode vsakoletno izpopolnjuje prodajni program stavbnega pohi{tva.

Vabljeni, da se sami prepri~ate in nas obi{~ete v prodajnem salonu na sede`u podjetja v Postojni ali salonu v Ljubljani na Jur~kovi cesti v IC Rudnik.

Za podrobnej{e informacije pokli~ite 05 7000 555 ali obi{~ite spletno stran www.pvcnagode.si •

Marko Petkov{ek

Novo!Prozivodnja

ALUstavbnegapohištva.

Inovativni profili Rehau-Geneo iz visokotehnološkega materiala Rau-Fipro omogočajo izredne prihranke pri energiji, saj veljajo za energijsko najučinkovitejše profile v svojem razredu in med vsemi okni, ki

ustrezajo najstrožjim standardom za pasivne hiše. Poleg odlične toplotne izolativnosti, učinkovite protihrupne ter protivlomne zaščite Rehau-Geneo postavlja nove mejnike pri varčevanju z energijo.

Predani projektu, zavezani stranki

Salon PostojnaTržaška c. 87a05 700 05 55

Salon LjubljanaJurčkova c. 23301 600 37 10

rozivodnjaroLtao

ozivodnjaozivodnjaaLUavbnegegaaaaaohišttvvaa..

www.pvcnagode.si

Predani projektu, zavezani stranki

Obnovljena Porodni{nica Postojna z okni PVC Nagode

Vrstne hi{e Brezovica pri Ljubljani, siva okna PVC Nagode v

kombinaciji z macesnovo fasado

Pri predelavi podstre{ja v bivalne prostore ali pri gradnji novega podstre{nega sta-novanja uporabljajmo negorljive materiale: negorljivo izolacijo, negorljivo notranjo oblo-go. Ne samo, da s tem prepre~imo v`ig teh materialov, z negorljivo oblogo pred ognjem za{~itimo tudi leseno stre{no konstrukcijo.

Pri novej{ih podstre{jih ali prenovi se vse pogosteje uporablja tudi jeklene nosilce, ti pa so na po`ar {e bolj ob~utljivi kot leseni, saj se v kratkem ~asu tako segrejejo, da zgubijo nosilnost in se povesijo `e pod lastno te`o. Zato je pri stre{ni konstrukciji, ki je delno ali v celoti izdelana iz kovinskih nosilcev, obloga, ki {~iti pred po`arom, {e pomembnej{a.

Vse mineralne izolacije (steklena in {e posebej kamena volna) so negorljive in zato najprimernej{e za po`arno za{~ito. Oblog

iz mav~nih plo{~ pa je ve~ vrst. Obi~ajne mav~no kartonske plo{~e nudijo le kratko-trajno za{~ito. Potrebno je uporabiti poseb-ne negorljive po`arno odporne plo{~e. Z uporabo negorljivih po`arno odpornih plo{~ lahko za{~ito pred po`arom v konstrukciji podalj{amo za najmanj 30 minut (v primeru, da je plo{~a debeline 12,5 mm), po`arno za{~ito pa lahko {e dodatno pove~amo vse do 90 minut, ~e podstre{je oblo`imo z dvema slojema plo{~. Še nekaj je pomemb-no: ker stre{na konstrukcija ostane dalj ~asa nepo{kodovana, ima ogenj na voljo manj kisi-ka, s tem pa je {irjenje po`ara upo~asnjeno.

Z uporabo mav~no vlaknenih plo{~ (npr. Fermacell plo{~), ki spadajo med negorlji-ve materiale, stre{no konstrukcijo obdamo z negorljivim ovojem, poleg tega pa ima {e dodatne prednosti: Fermacell plo{~e so

isto~asno tudi odporne na vlago in se zato lahko uporabljajo za vla`ne prostore, kot so kuhinje, kopalnice in pogosto tudi spalnice, poleg tega pa so {e dobra zvo~na za{~ita pred hrupom, ki prihaja iz sose{~ine.

Pogost vir po`ara je dimnik in iz tega razloga je {e posebej pomembna oblo-ga, ki zadr`i preboj plamena iz dimnika. Enako pomembne so po`arno varne obloge zra~nikov, saj se po njih lahko po`ar prebije iz spodnjih nadstropij.

Ne smemo pozabiti na tla: v starej{ih hi{ah (ali novej{ih monta`nih) so lesene tudi stropne konstrukcije, ki za podstre{na stano-vanja predstavljajo tla. 2 cm debela obloga iz mav~no vlaknenih plo{~ podalj{a po`arno odpornost takih tal na pol ure, 2,5 cm debela obloga na celo uro; z dodatkom izolacije iz kamene volne ali lesnih vlaken pa celo na 90 minut. Lesen strop lahko za{~itimo tudi s spodnje strani, ~e nam to bolj ustreza. Na enak na~in za{~itimo tudi lesene stebre ostre{ja. Ker imajo vsi ti ukrepi relativno majhen vpliv na ceno izgradnje stanovanja na podstre{ju, si dodatno varnost s Fermacell plo{~ami lahko zagotovimo na prav enosta-ven na~in. •

Nu{ka Marn

GRADNJA 61

Kako za{~ititi podstre{no stanovanje pred po`arom

Podstre{no stanovanje je

v enaki nevarnosti pred

po`arom kot ostala stanovanja.

Z eno razliko: v primeru nesre~e

ostanemo dobesedno brez

strehe nad glavo. S pametnim

na~rtovanjem pa se da tudi to

nevarnost zmanj{ati. Kako?

DA BI POVEDALI RESNICO, SE MORAMO HVALITI.

www.thermia.com

NOVA THERMIA ATEC

Najboljša toplotna črpalka zrak/voda na trgu

NOVA THERMIA ATEC

Atlas Trading d.o.o. Celjska cesta 45 SI-3212 Vojnik

info@atlas-trading.si Tel 03 425 54 12 G 041 324 173

Rezultati neodvisnega testiranja v laboratoriju SP:

- do 35% višje letno grelno število SPF od vodilnih konkurentov- do 50% višje grelno število COP od vodilnih konkurentov- druga najbolj tiha toplotna črpalka med konkurenti

atlas www.atlas-trading.si

V sodelovanju z elektro distributerji nudimo boljše pogoje za nakup toplotne črpalke inugodnosti pri dobavi električne energije.

Naši partnerski elektro distributerji :

Ekskluzivni zastopnik in distributer: