zanesljiva oskrba z električno energijo manj porabljenega

28
časopis skupine HSE posebna številka marec 2011 Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega domačega premoga 35 odstotkov manj CO 2 50 odstotkov manj SO 2 75 odstotkov manj NO x 3.500 delovnih mest za naslednjih 40 let

Upload: buique

Post on 07-Feb-2017

224 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

1

časopisskupine HSE

posebna številkamarec2011

Zanesljiva oskrba z električno energijo

Manj porabljenega domačega premoga

35 odstotkov manj CO

2

50 odstotkov manj SO

2

75 odstotkov manj NO

x

3.500 delovnih mest za naslednjih 40 let

Page 2: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

2

› Uvodnik 3

› Osnovni podatki Blok 6 TEŠ: nadomestna okoljska naložba 4

› 3E nadomestnega bloka 6 5

› Pomen za celo Slovenijo 8

› Zablode in dejstva o TEŠ 6 10

› Intervju: mag. Simon Tot, direktor TEŠ; Vse študije potrjujejo smotrnost naložbe v nadometni blok 6 13

› Stroka o projektu 15 Premogovnik Velenje ima dovolj zalog kakovostnega premoga; izr. prof. dr. Jakob Likar 15

Premog ostaja pomemben vir energije za prihodnost; doc. dr. Evgen Drvarič 16

Stališča ZEG do izgradnje šestega bloka TEŠ; Karel Lipič 17

Pozitivni vidiki izgradnje nadomestnega bloka 6; dr. Boris Žitnik in mag. Leon Valenčič 18

Zakaj še razpravljamo oTEŠ 6?; mag. Mišo Alkalaj 19

TEŠ 6 — vlečni konj slovenske energetike, gospodarstva in naroda; dr. Mihael Sekavčnik 22

Termoelektrarna Šoštanj, steber slovenske termoenergetike; prof. dr. Matija Tuma 23

› Kdo je kaj? Projekt s(m)o ljudje 24

› Strokovno gradivo Priporočeno branje 25

Page 3: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

3

ENERGIJAje časopis skupine HSE

Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana

Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE

Besedila posebne številke:Strokovne službe HSE in TEŠ

Fotografije v Energiji:Jure Kravanja, Janja Štrigl, dr. David Grgič ter arhiv TEŠ in HSE

Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje

Naklada: 5.000 izvodov

E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe:[email protected]

E-Energija:www.hse.si

TEŠ 6 = 3EProjekt gradnje nadomestnega bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj je že več kot leto dni ena od osrednjih tem razprav, ki imajo skupni imenovalec v negativnih kvalifikacijah, kot so nepravilnosti, korupcija, neekonomičnost, neekološkost in podobno. Dejstvo je da se je v vseh teh kritikah na osnovi sumov o odstopanjih od dobre poslovne prakse zaradi ravnanj posameznikov poskušalo diskreditirati celoten projekt nadomestnega bloka 6, kar pa je v nasprotju z racionalnim poslovnim odločanjem. Trdim, da je projekt v nadomestni blok 6 Ekonomsko opravičljiv, Ekološko sprejemljiv in Energetsko učinkovit (3E), ter da ta projekt Slovenija in slovenska energetika potrebujeta, lokalna skupnost v Šaleški dolini pa ga sprejema v svoje okolje. Na HSE in TEŠ že več kot leto dni poskušamo pojasniti dejstva, vezana na projekt nadomestnega bloka 6, ki potrjujejo naše trditve. Ta so sila preprosta; strnili smo jih v tri E, ki ponazarjajo energetsko učinkovitost, ekonomsko upravičenost in ekološko sprejemljivost projekta. TEŠ 6 je energetsko učinkovit ker zagotavlja stabilnost elektroenergetskega sistema Slovenije ter zanesljivo oskrbo z električno energijo tudi v primeru mednarodnih zapletov, hkrati pa omogoča prilagajanje proizvodnje električne energije potrebam trga in prispeva k vsaj delni energetski neodvisnosti Slovenije. Z ekonomskega vidika je TEŠ 6 pomemben najmanj zato, ker bo nadomestil stara, neekonomična bloka 4 in 5, katerih tehnična življenjska doba se je praktično že iztekla. Projekt nadomestnega bloka 6 bo zagotovil dolgoročno konkurenčno proizvodno ceno električne energije, saj bo ta, z vključenimi stroški CO2 kuponov, skoraj 30 odstotkov nižja od proizvodne cene iz obstoječih blokov Termoelektrarne Šoštanj. In končno, ekološki vidik, o katerem je bilo verjetno prelitega največ črnila. Kolikokrat smo morali pojasnjevati, da izgradnja nadomestnega bloka 6 ne bo povzročila dodatne okoljske degradacije Šaleške doline, saj se bodo ravno zaradi tega objekta obremenitve v lokalnem okolju – s tem pa v Sloveniji kot celoti – bistveno zmanjšale! A včasih se nam zdi, kot da tudi ta najbolj enostavna dejstva nimajo poslušalcev. Kritiki projekta vztrajajo na tem, da je TEŠ 6 okolju, ljudem, državi ter celo planetu kot celoti nevaren projekt. Vztrajanje na takšnih, pogosto neargumentiranih stališčih, je ne samo neproduktivno, ampak celo škodljivo, še posebej kadar je osnovano na napačnih predpostavkah in podatkih ali pa temelji zgolj na nepreverjenih domnevah. V obeh primerih je v sklepu mogoč le napačen zaključek, kar smo tudi že večkrat dokazali. Zavedamo se pomembnosti poslanstva civilnih iniciativ in tudi drugih zainteresiranih javnosti. Zato ne bo odveč še ena posebna številka Energije, še eno sporočilo za javnost, še eno soočenje; vse zato, da bo imela najširša javnost možnost spoznati projekt nadomestnega bloka 6 v pravi luči. Želimo si, da bi ta luč svetila vsaj do leta 2054 in da bi jo poganjala (tudi) nova energija iz Termoelektrarne Šoštanj.

Mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE

› U

VO

DN

IK

Page 4: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

4

Blok 6 TEŠ: nadomestna okoljska naložbaBlok 6 Termoelektrarne Šoštanj, ki bo nadomestil obstoječe bloke termoelektrarne, je zagotovilo za zmanjšanje energetske odvisnosti Slovenije in povečanje gospodarskega in družbenega razvoja. Blok 6 je nadomestna okoljska naložba za izrabo domačih primarnih virov energije – premoga – in bo, ob enaki proizvodnji električne energije kot sedaj bloki 1 do 5, znižal emisijo CO2 za 35 odstotkov, emisijo SO2 za več kot 50 odstotkov in emisijo NOx za več kot 75 odstotkov. Sodobna tehnologija pridobivanja domačega energenta, ki ga je na zalogi še za 50 let, omogoča konkurenčno proizvodno ceno.

Nadomestni blok 6

Investitor Termoelektrarna ŠoštanjMoč bloka 600 MWSpecifična poraba na pragu 8.451 kJ/kWhCena premoga 23,18 €/t (2,25 €/GJ)Ure obratovanja s polno močjo 6.500 ur/letoŠtevilo zaposlenih 200Življenjska doba 40Emisija CO2 0,87 kg/kWhZaključeno poskusno obratovanje november 2014

Glavni cilji izgradnje nadomestnega bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj z močjo 600 MW so:

ohranitev energetske lokacije na območju, ki že ima •urejeno vso potrebno infrastrukturo in vse ostale pogoje za razvoj te dejavnosti, izboljšanje energetske učinkovitosti, •zamenjava zastarele tehnologije z novo, ki zagotavlja •mnogo višje izkoristke in okolju prijaznejšo proizvodnjo energije, znižanje emisijskega faktorja (CO• 2/kWh), znižanje stroškovne/lastne cene električne energije ter •s tem zagotavljanje nadaljnjega obstoja energetike v Šaleški dolini in zagotovitev približno 3.500 kakovostnih delovnih mest v TEŠ, Premogovniku Velenje in povezanih dejavnostih, z izborom najboljše razpoložljive tehnologije (BAT – Best •Available Technology) za velike kurilne naprave zagotoviti najmanjši možni vnos emisij onesnaževal, kot so SO2, NOX in prahu v zunanji zrak, doseganje zakonsko predpisane mejne oziroma ciljne •vrednosti onesnaženosti zraka z SO2, NOX in delci PM10 ter s tem izboljšati kakovost zunanjega zraka na lokalni ravni in zmanjšati prenos onesnažil na velike razdalje preko meja.

› O

SN

OV

NI

PO

DA

TK

I

Page 5: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

5

1: Energetski vidik

Bloki 1 do 4 so tehnološko zastareli, ekonomsko nerentabilni in ekološko manj ustrezni, po letu 2016 pa neustrezni. Blok 5 zaradi slabega izkoristka pretvorbe premoga v električno energijo in potrebnih vlaganj zaradi tehnoloških in ekoloških zahtev postaja tržno nekonkurenčen, saj bi bila njegova proizvodna cena preko 90 EUR/MWh. Z nadomestnim blokom 6 bo proizvodna cena električne energije v TEŠ za več kot 30 odstotkov nižja kot bi bila proizvodna cena električne energije iz obstoječih blokov 1 do 5. Cena električne energije iz nadomestnega bloka 6 bo nižja tudi, če jo primerjamo s ceno, ki jo dosegajo ostale elektrarne.

3E nadomestnega bloka 6

Tabela: Primerjava cen električne energije glede na vir

Elektrarna Cena električne energije na MWh

Nadomestni blok 6 TEŠ (ob pogoju CO2) 58 € / MWh

Premogovna elektrarna na uvoženi premog 65 € / MWh

Elektrarna na biomaso 80 € / MWh

Plinsko parna elektrarna 85 € / MWh

Gradnja nadomestnega bloka 6 TEŠ je pomembna najmanj s treh vidikov: energetskega, ekonomskega in ekološkega.

ANTON ROP (podpredsednik Evropske investicijske banke): Sredstva so bila že črpana, 110 milijonov in to tistih za katerimi stojijo komercialne banke, tako da je to že obveznost sistema slovenske energetike. Verjetno je skrajni čas, več kot skrajni čas, da pride do končne odločitve v zvezi s tem projektom.

(Izjava za TV Slovenija, 2. 3. 2011)

»Poleg tega [TEŠ6] izpolnjuje še druge pogoje, ki jih vedno postavljamo pri takšnih projektih: namreč, da ne sme pomeniti dodatnih zmogljivosti, ampak zgolj zamenjati že obstoječe; izpuhe CO2 bo zmanjšal za 30 odstotkov, kar presega naše zahteve [najmanj 20 odstotkov]; in, nazadnje, zasnovan je tako, da bo omogočal zajemanje in skladiščenje CO2, ko bo ta tehnologija dovolj razvita,« je razloge za odobritev posojila naštel predsednik Maystadt. Dodal je, da takšni projekti sicer »niso naša prioriteta, vendar [TEŠ6] izpolnjuje zelo stroga merila«. Odločitev o posojilu za šesti blok so na sedežu banke v Luksemburgu »sprejeli po dolgem premisleku in se vključuje v celotno energetsko politiko«.

Philippe Maystadt; Delo, 23. 2. 2011

Page 6: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

6

Za izgradnjo nadomestnega bloka 6, ki bo postopoma zamenjal obstoječe bloke 1 do 5, sta bili izdelana celovita presoja vplivov na okolje in ocena sprejemljivosti posega v okolje. Po predpisani metodologiji za pripravo poročila o vplivih na okolje so bili ocenjeni vplivi na vse sestavine okolja, in sicer:

tla in geološka podlaga,•površinske vode,•podtalnica,•varstvo zraka,•varstvo pred hrupom in vibracijami,•ravnanje z odpadki,•varstvo pred elektromagnetnim sevanjem,•rastlinstvo,•živalstvo,•vidne kakovosti prostora in krajinske značilnosti,•naravne vrednote, varovana območja narave in EPO,•

2: Ekološki vidik

kulturna dediščina,•poselitev in bivalna kakovost prostora•svetlobno onesnaženje,•varstvo človekovega zdravja,•nevarne snovi in ocena tveganja.•

Za izgradnjo nadomestnega bloka 6 je izbrana najboljša tehnologija (BAT tehnologija – Best Available Technology), ki vključuje vse čistilne naprave za čiščenje dimnih plinov. Izbrana BAT tehnologija s prašno kurjavo zagotavlja visoke izkoristke in zniževanje specifične emisije CO2 na enoto proizvedene električne energije. Vse emisije onesnaževal bodo pod zakonsko predpisanimi vrednostmi, prav tako tudi koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku.Iz ocen vplivov na posamezne sestavine okolja in iz sklepne ocene izhaja ugotovitev, da je izgradnja nadomestnega bloka 6 z izpustom dimnih plinov skozi 157 metrov visoki hladilni stolp sprejemljiv poseg v okolje.

Tabela: Ocena emisij CO2 iz prometa in iz TEŠ

Leto Emisije CO2 iz prometa Emisije CO2 TEŠ2008 6.374 4.7982007 5.395 4.9072006 4.749 4.6622005 4.481 4.6232004 4.176 4.5372003 3.942 4.3662002 3.917 4.7402001 3.846 4.213

Iz preglednice je razvidno, da je emisij CO2 iz prometa za okrog 50 odstotkov več, kot emisij iz TE Šoštanj.

Tabela: Ocena emisij CO2 v prihodnosti

Leto Emisije CO2 TEŠX 4.486Y 3.129Z 2.136

Leto X - s pričetkom obratovanja bloka 6, ko bo blok 5 še obratovalLeto Y - takoj ko bo trajnostnih virov dovolj in bo možno trajno zaustaviti blok 5, bo obratoval le blok 6Leto Z - na koncu življenjske dobe bloka 6

Graf: Ocena emisij CO2 iz prometa in iz TEŠ, po letih

“Zadnja leta je ogromno ljudi kupilo peči na les, ki ga bodo kurili. Zaradi tega bo imela Slovenija velike težave s škodljivimi izpusti, kajti če kurimo pelete, je to dobra tehnologija, saj so nadzorovano in suho gorivo, gorilniki so kakovostni, prav tako kotli. Toda kotli na sekance manjših dimenzij in kotli na polena, če niso uplinjevalni, povzročajo velike izpuste, ki so bistveno bolj škodljivi kot vsaka elektrarna, tudi v Zasavju. Tam tako elektrarna kot cementarna lokalno lahko povzročata kakšno težavo, o tem se strinjam. Toda to ni splošni problem celotnih revirjev. Cementarna v Trbovljah dela korektno in v skladu z evropskimi predpisi. Dejstvo pa je, da so imeli Trboveljčani, tudi ko je stala, prekomerno onesnažen zrak, in sicer zato, ker imajo individualno ogrevanje in povečini kurijo vlažen les, ki povzroča škodljive izpuste. Izgorevanje lesa v slabih pečeh, sploh če je vlažen, namreč povzroča moder dim, ki je karcinogen. Toda tega ne upošteva nihče iz civilnih iniciativ.”

Dr. Peter Novak; Dnevnik, 4. 1. 2011

Page 7: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

7

Predvidene obratovalne ure in posledično količine proizvedene električne energije nadomestnega bloka 6 so predpostavljene konzervativno in so skladne z načrtovanimi količinami pridobljenega premoga v Premogovniku Velenje. Projekt v vseh letih obratovanja ustvarja višje prihodke od odhodkov in omogoča odplačilo glavnic kreditov in obresti. Za prikaz likvidnosti projekta tako v fazi izgradnje kot v fazi rednega obratovanja je narejen finančni tok projekta. Neto prilivi iz finančnega toka so v celotni dobi trajanja projekta pozitivni. Zato je projekt likviden v celotni dobi trajanja.Na podlagi noveliranega investicijskega programa je ocenjena ekonomska sprejemljivost projekta. Podlaga za pripravo so pričakovani prihodki in stroški obratovanja. Prihodki projekta so prihodki od prodaje električne in toplotne energije ter prihodki od prodaje pepela in sadre. Prihodki od prodaje električne energije so računani na osnovi prodajne cene 71,5 EUR/MWh. Prihodki od prodaje toplotne energije so računani po ceni 11 EUR/MWh. Prihodki od prodaje pepela in sadre pa so računani po ceni 7 EUR/t pepela in 12 EUR/t sadre. Pri določanju vhodnih podatkov so upoštevane dosegljive tržne napovedi za leto 2015 in dalje.Nadomestni blok 6 Termoelektrarne Šoštanj je investicija TEŠ in skupine HSE. Zaradi zahtev EIB bo sicer za manj kot 40 odstotkov vrednosti investicije jamčila država s poroštvom, ki temelji na zakonu. Verjetnosti, da bi prišlo do unovčitve poroštva, praktično ni. Za poplačilo kreditov najprej jamči investitor, nato njegov lastnik, HSE oziroma skupina HSE, in šele nato je na vrsti država kot lastnica skupine HSE. Države po energetski strukturi in oskrbi nikakor niso primerljive med sabo. Blok 6 je nadomestni objekt, ki bo nadomestil obstoječe premogovne enote 1-5 in bo v prihodnje predstavljal ključni steber slovenske termo energije. Brez bloka 6 lahko govorimo tudi o prenehanju proizvodnje iz TEŠ. Brez TEŠ 6 se odpovemo energetski neodvisnosti Slovenije, zanesljivi in kakovostni ter cenovno ugodni dobavi električne energije. TEŠ proizvede tretjino do polovico vse energije v državi, poleg tega pa skrbi tudi za sistemske storitve (primarna regulacija, sekundarna regulacija, rotirajoča rezerva, jalova energija) in vse to bomo lahko v prihodnje zagotavljali le z izgradnjo nadomestnega bloka 6. Situacija glede energetske oskrbe v državah, kot so Poljska, Češka, Avstrija, Nemčija je popolnoma drugačna. Tam bloki, ki jih nekateri primerjajo s TEŠ, niso proizvajalci tretjine do polovice državne oskrbe z električno energijo, niso ključni nosilci sistemske oskrbe, obnavljajo pa se bloki, ki imajo veliko manj opravljenih obratovalnih ur kot bloki TEŠ. Ker ne rabijo tako velike in strateško pomembne zanesljivosti obratovanja blokov, si tudi lahko privoščijo obnovo starih, saj njihovo delovanje – proizvodnjo energije in sistemske storitve, v primeru izpadov in okvar, lahko nadomestijo drugi energetski objekti.

3: Ekonomski vidik

Vili Kovačič piše očitno o starejši posodobitvi iz leta 2004, jaz pa o novejši iz leta 2007, ki je bolj primerljiva z blokom 5 v Šoštanju. V Šoštanju namreč doslej ni bilo govora o tako obsežni posodobitvi, kot je bila napravljena leta 2004 v elektrarni Farge. Nobeden od naju pa ni navedel za lokacijo Farge celotnega povečanja moči 30 MW: od prvotnih 320 MW na današnjih 350 MW. Različni navedbi povečanja moči pa sta bili za Vilija Kovačiča zadosten razlog, da je zapisal: »Ponaredba, ki si jo je privoščil gospod Tuma, je kar 5,4 - kratna. Manipulacija ne pritiče brucu, kaj šele profesorju«. Žaljive in nepotrebne besede ne-tehnika, ki so – kot v preteklosti že večkrat – posledica njegovega nerazumevanja globlje problematike termoelektrarn!

Matija Tuma; DELO-Sobotna priloga, 26. 2. 2011

Page 8: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

8

Poleg tega se bodo znižale druge ekološke obremenjenosti okolja: SO2 s 400 na 100 mg/Nm3, NOx s 500 na 150 mg/Nm3. Znižali se bosta tudi ravni prahu in hrupa. Ocenjene emisije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, prahu in ogljikovega monoksida se bodo še posebno zmanjšale po letu 2014, ko bodo vsi bloki 1, 2, 3 zaustavljeni, blok 4 bo v hladni rezervi še do leta 2016, po tem letu preide v hladno rezervo blok 5, blok 6 pa bo začel z obratovanjem in deloval do leta 2054. V primeru ne-izgradnje novega bloka in proizvajanja električne energije z obstoječimi, zastarelimi enotami, bi Slovenija plačevala zaradi veliko večjih izpustov CO2 okrog 28.000.000 EUR letno več za nakup CO2 dovolilnic.Brez izgradnje novega bloka 6 in po ustavitvi obstoječih blokov zaradi ekološke neustreznosti bi bila Slovenija po letu 2016 vsaj dvakrat bolj energetsko odvisna od uvoza električne energije kot danes, kar bi slabo vplivalo na zanesljivost oskrbe in tudi povečanje cene za čezmejne prenosne zmogljivosti, kar ima za posledico dodaten dvig cene električne energije. TEŠ 6 zagotavlja sigurno oskrbo z električno energijo tudi v primerih mednarodnih zapletov pri dobavi plina. Blok 6 TEŠ je EDINI strateški energetski objekt v Sloveniji, ki ima energent za proizvodnjo električne energije zagotovljen do konca svoje življenjske dobe in ne bo odvisen od uvoza. Zaradi tega dejstva bo v veliki meri neodvisen od previsokih cen energije na svetovnih trgih. Če danes zapremo TEŠ in vzamemo Sloveniji najmanj tretjino električne energije, to ne pomeni nujno, da bi bilo povprečno gospodinjstvo po več ur na dan brez električne energije. Da bi dosegli vsakodnevne redukcije v gospodinjstvu, bi bilo potrebno dodatno še prekiniti vse daljnovodne povezave

Pomen za celo Slovenijo

s sosednjimi državami. V tem primeru bi se število ur ne-dobave električne energije v Sloveniji hitro povzpelo na nekaj tisoč letno. Nemogoče je danes povedati, kako bi bili ti tisoči ur razporejeni v posamezne dneve v gospodinjstvu, ker bi se v tako katastrofičnem scenariju spremenile navade porabe električne energije pri potrošnikih. Splošno zmanjšanje porabe električne energije bi bilo delno morda mogoče kompenzirati z bolj učinkovito rabo, vendar pa bi v velikem delu pomenil povratek na načine proizvodnje in življenja izpred več desetletij.Ob sedanjih razmeroma močnih daljnovodnih povezavah, ki jih ima Slovenija z Avstrijo, Italijo, Hrvaško in Madžarsko, bi

V primeru bloka TEŠ 6 bo za enako količino proizvedene energije porabljenih okoli 30 odstotkov manj premoga, zato bodo tudi skupne emisije škodljivih snovi v okolje nižje. Novi blok bo pri enaki količini proizvedene električne energije emitiral v okolje 35 odstotkov manj CO

2 kot trenutni bloki Termoelektrarne

Šoštanj, t.j. skoraj poldrugi milijon ton manj letno.

Ne morem pa mimo preproste, zdravo-pametne misli: če bi se res dalo vse 30 ali 40 let stare elektrarne za tako majhen denar (največ šestino cene nove, kot pravijo zagovorniki) predelati na 42-odstotni izkoristek (toliko približno dosegajo najsodobnejše nove elektrarne te vrste – TEŠ 6 naj bi imela izkoristek 43 odstotkov ) – kdo bi se potem sploh še ukvarjal z novimi tehnologijami, ali še več – kdo bi sploh še investiral v nove elektrarne, saj je za poceni predelavo (»recikliranje« ?) starih, odsluženih povsod dovolj? Odgovor, tako kot pregovorni hudič, gotovo tiči v podrobnostih. Bi jih pa bilo zanimivo slišati. Prepričljivim in strokovno utemeljenim argumentom sem se seveda tudi sam pripravljen ukloniti. Za enkrat pač čakam.

Tomaž Kožuh; DELO-Sobotna priloga, 26. 2. 2011

Page 9: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

9

Večja posodobitev blokov 4 in 5 v TEŠ ni izvedljiva. Za kaj takšnega je potrebna višja temperatura sveže pare, ki zahteva zamenjavo kotlovskih cevi, nove parovode in armature ter drage spremembe na turbini. Pri nespremenjeni temperaturi sveže pare je glede na izkušnje nemške termoelektrarne Farge in slovenske JE Krško mogoče pri bloku 5 v TE Šoštanj povečati moč za enega do tri odstotke ali za štiri do deset MW.

prof. dr. Matija Tuma; Delo, 11. 2. 2011

bilo najverjetneje v veliki večini primerov možno manjkajočo električno energijo uvoziti. Odprto ostaja samo vprašanje cene. V odprtih tržnih razmerah je cena električne energije rezultat soočenja ponudbe in povpraševanja. Znotraj ponudnikov električne energije se vzpostavi konkurenca pri dobavi električne energije in enako tudi znotraj kupcev. Električno energijo zagotovo dobijo tisti kupci, ki ponudijo višje nakupne cene. Če si torej zamislimo situacijo, ko ni tretjine električne energije, vidimo, da potem domači kupci električne energije nimajo alternative in so prisiljeni ponuditi višje nakupne cene električne energije. To pa pomeni dražjo elektriko za Slovenijo.

Če zapremo TEŠ, bi morali manjkajočo električno energijo uvoziti. Pri uvozu je potrebno upoštevati dodatne stroške za visokonapetostni prenos električne energije, pa tudi vse dodatne eksterne stroške proizvodnje, ki so ravno pri električni energiji zelo veliki. Upoštevati je potrebno, da je sodobni način življenja bistveno odvisen od električne energije, tako da je elastičnost povpraševanja izredno majhna. To pa pomeni, da bodo gospodinjstva in tudi veliki potrošniki v primeru zaprtja TEŠ plačali uvoznikom tudi bistveno višje cene električne energije.Po Energetskem zakonu iz leta 2009 je proizvodnja električne energije postala tržna dejavnost. Vendar pa je EU že leta 2003 sprejela dodatno Direktivo (in to direktivo je Slovenija takoj sprejela tudi v svoj Energetski zakon), po kateri mora Republika Slovenija spremljati, zagotavljati in tudi poročati o stanju zanesljivosti oskrbe z električno energijo na svojem ozemlju. Takšno Direktivo je EU sprejela zato, ker je električna energija posebno pomembno blago in samo tržni zakoni lahko da ne zadoščajo za zagotovitev zanesljive oskrbe, kot se je pokazalo na tedanje krize pri oskrbi na liberaliziranem kalifornijskem trgu z električno energijo. Posledice nezanesljive oskrbe z električno energijo niso samo ekonomske, temveč so tudi politične. Zaprtje TEŠ in morebiti tudi drugih domačih elektrarn bi zmanjšalo število ponudnikov električne energije in tako tudi diverzifikacijo proizvodnih virov, iz katerih proizvajamo električno energijo.TEŠ je tudi izredno pomemben vir sekundarne regulacijske rezerve. Elektroenergetski sistem Slovenije potrebuje – enako kot vsak elektroenergetski sistem na svetu – določeno rezervo, s katero lahko vsak trenutek izravnava odstopanja med proizvodnjo in porabo električne energije. To je skrb sistemskega operaterja prenosnega omrežja. Električne energije ni mogoče shranjevati v velikih količinah, zato mora biti ravnovesje med proizvodnjo in porabo električne energije zagotovljeno v vsakem trenutku dneva in leta. V

elektroenergetskem sistemu Slovenije ločimo, v skladu z metodologijo zahodnoevropske interkonekcije ENTSO-E, katere član je naš elektroenergetski sistem, tri vrste rezerv: primarno, sekundarno in terciarno.Ker se poraba ali proizvodnja električne energije lahko spremeni zelo hitro (na primer ob okvari proizvodne enote), mora biti sistemska sekundarna rezerva na razpolago čez cel dan in v zelo kratkem času, kar lahko tehnološko zagotavljajo samo domače obratujoče termoelektrarne. Od vseh termoelektrarn v Sloveniji je breme sekundarne regulacijske rezerve v Sloveniji tako le na enotah 4 in 5 v Šoštanju. Ob ugodnih hidroloških razmerah lahko sicer določeno število ur dneva prispevajo občuten delež tudi hidroelektrarne na Dravi. V nekoliko daljši perspektivi ugašanja starih iztrošenih enot v Šoštanju je vloga nove enote 6 v Šoštanju za zagotavljanje sekundarne regulacijske rezerve v elektroenergetskem sistemu Slovenije nenadomestljiva.Osnovne okoljske omejitve sledijo iz Zakona o ratifikaciji Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona k CRLTAP (Uradni list RS 9/2004). Iz slednjega izhaja obveza zmanjševanja NOx, kjer pa na državnem nivoju prihaja do prekoračitev kvot, z Denox na bloku 6 in 5 se emisije zmanjšajo iz 8 kt na cca. 3 kt. S tem država doseže predpisano kvoto 45 kt, vendar bi morala to kvoto doseči že leta 2010. Kaže pa, da se bodo v nadaljevanju dovoljene kvote NOx za Slovenijo zmanjšale na 33 kt. Zato se lahko pričakuje dodaten pritisk na točkovne vire emisij, saj omogočajo, da se z enim posegom doseže izdatno zmanjšanje emisij, kar pa je v primeru linijskih virov oziroma cestnega prometa zelo težko doseči.

DR. MIHAEL SEKAVČNIK (Fakulteta za strojništvo): Jaz mislim, da je že dolgo časa jasno, da se je projekt TEŠ sprevrgel v čisto politiziranje, da se že dalj časa na tem projektu bijejo predvsem politična vprašanja, manj pa strokovna.

(Izjava za 24 ur, 4. 2. 2011)

Z okoljskega stališča bo obratovanje blokov 4 in 5 po 1. januarju leta 2016 v neskladju z zahtevami Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja), saj se bodo znižale predpisane mejne vrednosti za dušikove okside in žveplov dioksid. Zato bi bilo potrebno v danem primeru zagotoviti dodatne čistilne sisteme, ki bi zagotovili zakonsko skladno obratovanje zastarelih blokov. Ob dejstvu, da imata obravnavana bloka tudi nižje izkoristke, kot je predviden za blok 6, bi prigradnja DeNOx na blok 4 in 5 pomenila nesmotrno investicijsko vzdrževanje zastarele tehnologije. S tega stališča je blok 6 kot nadomestni proizvodni objekt najboljša tehnologija tako z okoljskega kot ekonomskega vidika.In nenazadnje, ne smemo dovoliti, da nas izredne razmere prisilijo v razmišljanje o zanesljivi oskrbi z električno energijo. Bolj ko bomo za to zanesljivo oskrbo ustvarili pogoje danes, manj nas bodo izredni dogodki prizadeli.

Page 10: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

10

Zablode in dejstva o TEŠ 6O nadomestnem bloku 6 kroži kopica informacij, podatkov in izračunov. Kaj je res in kaj ne?

NI RES JE RES

Blok 6 bo povečal porabo premoga.

Blok 6 bo proizvajal 3500 GWh električne energije, za kar bo potreboval 2,9 mio ton premoga in skupno emitiral v okolico 3,1 ton CO2. Trenutni bloki pri proizvodnji 3500 GWh porabijo cca 4,0 mio ton premoga in emitirajo skupno okoli 4,2 mio ton CO2. Torej bo blok 6 za enako količino proizvedene energije porabil 30 odstotkov manj premoga.

Moč bloka 6 ni ustrezna. Blok 6 je optimiran za maksimizacijo izkoristka in zahteve elektroenergetskega sistema (EES).

Blok 6 je prevelik za elektroenergetski sistem (EES).

Sloveniji po mednarodnih standardih primanjkuje med 500 do 700 MW moči. Iz ocene Sistemskega operaterja izhaja, da EES potrebuje objekt moči kot je predvidena za nadomestni blok 6.

Izbrana tehnologija za blok 6 je zastarela.

Pogoj za pridobitev finančnih virov in pozitivno okoljsko poročilo je bila BAT (Best Available Technology) tehnologija z izkoristkom nad 43 odstotkov. Projektna izkoristka za bloka 4 in 5 sta 33 in 34 %. Na bloku 6 bo vgrajena najsodobnejša tehnologija. Na splošno lahko povemo, da bo v termoelektrarnah možno povišati izkoristke, ko bodo razviti in preizkušeni materiali za višje temperature pare.

Blok 6 bo povečal emisije CO2 v okolje.Blok 6 bo za eno kWh v zrak izpustil približno 0,85 kg CO2, obstoječe naprave pa ga izpuščajo okrog 1,2 kg. To pomeni, da bo blok 6 v zrak izpustil 35 odstotkov manj CO2.

Blok 6 bo povečal obremenitve prostora z NOx, SO2, hrupom.

Blok 6 bo drastično zmanjšal obremenitve v lokalnem okolju. Izpusti SO2 se bodo zaradi še učinkovitejših naprav za razžveplanje dimnih plinov v primerjavi z obstoječimi zmanjšali na tretjino in bodo pod 2000 t na leto, emisije NOx pa celo na četrtino in bodo prav tako pod 2000 t na leto. Za kar 70 odstotkov se bo v okolici zmanjšala raven hrupa. Na enoto proizvedene energije bo nastajalo tudi manj pepela.

V Premogovniku Velenje ni zadosti zalog kvalitetnega premoga za delovanje bloka 6.

Ekonomska razpoložljivost zalog lignita v višini 124 mio ton količinsko in kakovostno ustreza za obratovanje bloka 6.

Šaleški dolini je potrebno ponuditi nove programe, nove poklice v energetiki, ki prihaja. Programi so nova, zelena delovna mesta. Zagotavljajo več dodane vrednosti od izkopavanja in kurjenja premoga.

Projekt izgradnje nadomestnega bloka 6 pomeni postopno ukinjanje rudarjenja v Šaleški dolini. Energetska lokacija bo sicer ostala in bo omogočala razvoj novih dejavnosti, morda tudi t.i. »zelenih delovnih mest«, a zavedati se moramo, da je to dolgotrajen proces.

Blok 6 ne bo zmanjšal izpustov škodljivih in strupenih plinov.

Blok 6 bo zmanjšal izpuste CO2 za 35 odstotkov. Na dolgi rok to pomeni znatno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, in sicer za približno 1,2 milijona ton letno. To zmanjšane CO2 pa predstavlja približno 8 odstotkov vseh toplogrednih emisij Slovenije. Močno se bodo zmanjšali tudi drugi izpusti.

Projekt blok 6 pomeni okoljsko degradacijo Šaleške doline.

Dolina je bila degradirana pred ekološko sanacijo TEŠ, ki se je pričela v 80. letih, in pred sanacijo ugrezninskega območja. Po sanaciji so se pogoji bivanja močno izboljšali in zrak v Šaleški dolini je veliko boljši kot v marsikaterem drugem slovenskem kraju. Izgradnja nadomestnega bloka 6 ne bo povzročila dodatne okoljske degradacije Šaleške doline; do te bi prišlo v nasprotnem primeru, torej če nadomestni blok 6 TEŠ ne bi bil zgrajen!

Page 11: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

11

NI RES JE RES

Blok 6 ne more zagotoviti frekvenčne regulacije.

Blok 6 bo nadomestil obstoječe premogovne enote TEŠ, kar pomeni, da bo nadomestil tudi frekvenčno regulacijo, ki jo opravlja TEŠ sedaj.

Ni dokazano, da bo blok 6 dajal elektriko za sprejemljivo ceno; zaradi kazni za izpuste bo cena v resnici višja, najvišja po letu 2020.

Cena bo višja v primeru ne-izgradnje bloka 6, saj se bi, zaradi vložkov v obnovo in že tako visoke lastne cene, povzpela na cca. 90 EUR, pri bloku 6 pa je predvidena cena 58 EUR, z že vključenimi CO2 kuponi.Postavlja pa se tudi vprašanje, koliko časa bo še vzdržal obstoječi sistem CO2 kuponov glede na to, da se vanj niso vključile nekatere najrazvitejše države sveta.

Električna energija bo zaradi finančnega manjka pri projektu blok 6 dražja, kar bomo plačali davkoplačevalci.

Blok 6 se bo najkasneje v 20 letih delovanja izplačal sam. Davkoplačevalci ne bodo plačali ničesar. Projekt bodo financirali HSE, TEŠ in banke, kredite pa odplačuje TEŠ.

Bloka 4 in 5 sta bila leta 2008 tehnološko posodobljena in razen DENOX naprave ne potrebujeta dodatnega posodabljanja.

Za doseganje okoljske, ekonomske in tehnološke približne podobnosti nadomestnega bloka 6 je potrebna menjava delov opreme v smislu podaljšanja življenjske dobe, ekološke sanacije in povečanja izkoristkov, ki bi praktično pomenila potrebna vlaganja v vrednosti preko 450 mio EUR. Učinkovitost pa še vedno ne bi bila zadostna.

Zahtevana energetska vrednost lignita za nemoteno delovanje B6 je zagotovljena samo do leta 2023.

Premoga je več kot dovolj za celotno predvideno delovanje nadomestnega bloka 6, pri tem pa kopna naseljena območja niso zajeta.

Projekt je prenapihnjen in neekonomičen. Ekonomika predvideva izplačilo naložbe najkasneje v 20 letih, nadomestni blok 6 bo obratoval 40 let.

HSE namerava projekt blok 6 financirati iz dobička Dravskih elektrarn Maribor oziroma iz dobička obnovljivih virov energije.

Nadomestni blok 6 bo financiran s strani HSE, TEŠ in bank. HSE pa ves čas vlaga tudi v obnovljive vire energije. Pri projektih OVE pa se žal ves čas pojavljajo problemi umeščanja objektov v prostor, zaradi česar so postopki pogosto zapleteni in dolgotrajni.

Zaradi izgradnje bloka 6 bodo ogroženi ostali projekti.

Noben projekt HSE ni ogrožen Skupina HSE nemoteno nadaljuje gradnjo načrtovanih objektov za proizvodnjo električne energije – do leta 2030 namerava zgraditi objekte za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki bodo proizvedli 2.000 GWh na leto, kar predstavlja skoraj 2/3 proizvodnje nadomestnega bloka 6. Skupina HSE podpira tudi gradnjo ostalih energetskih objektov, ki ne potekajo pod njenim okriljem.

Blok 6 krši številne evropske zakone.

Nadomestni blok 6 nikakor ne krši evropske zakonodaje, prav nasprotno. Z realizacijo tega energetsko visoko učinkovitega projekta bo Termoelektrarna Šoštanj lahko, z zmanjševanjem emisij in nižjo porabo premoga, bistveno izboljšala učinkovitost svojega poslovanja. Omenjena investicija pa bo podjetju omogočala izpolnjevanje okoljskih zahtev EU.

Nikjer na svetu ne gradijo več termoelektrarn na premog ali pa njihovo gradnjo v veliki meri opuščajo.

Če pogledamo samo Nemčijo, tam trenutno gradijo kar 49 termoenergetskih objektov. Fosilna goriva tudi v prihodnje ostajajo vodilni energent in razviti svet se tem virom ne odpoveduje.

Page 12: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

12

Odkopne zaloge na koncu leta 2010 znašajo 124 mio ton, 1. bilančne zaloge približno 162 mio ton in so skladne s predvideno proizvodnjo premoga v višini 123 mio ton v času od 2011 do 2054 s potencialom še dodatnega znižanja odkopnih izgub in posledično dodatnega povečanja količin pridobljenega premoga.Natančno planiranje napovedovanja kvalitete in tekoča 2. kontrola ter monitoring kurilnosti premoga zagotavljajo dolgoročno enak nivo kurilnosti predvidenih količin pridobljenega premoga.Proizvodni stroški PV so primerljivi s podobnimi 3. podzemnimi odkopi in obstaja dovolj dokazov, da je ciljna cena dosegljiva.

Pozitivni odgovori na ta tri vprašanja zagotavljajo možnost obratovanja nadomestnega bloka 6 TEŠ v predvidenem režimu obratovanja do leta 2054.Študija o revitalizaciji bloka 4 in 5 Termoelektrarne Šoštanj, ki jo je izdelala družba EVONIK Industries, je pokazala, da če bi bloka 4 in 5 delovala še nadaljnjih 150.000 delovnih ur, bi dosegla življenjsko dobo 55 let (blok 5) in 60 let (blok 4). Zaradi njunih do sedaj doseženih delovnih ur so zaradi staranja in obrabe potrebni obnovitveni ukrepi za čiščenje dimnih plinov (DENOX) in sanacijo hrupa. Istočasno je potrebno izvesti ukrepe, ki bodo znižali emisije SO2 in prahu. Obseg ukrepov za izboljšanje izkoristkov in s tem posledično ekonomičnosti je upoštevan v maksimalni možni meri kot še dopušča ta tehnologija in konstrukcija blokov. Vsi drugi posegi (povečanje tehnoloških parametrov, tlak, temperatura, pretok pare,…) so med seboj povezani, vplivajo

Študija o zalogah premoga, ki jo je izdelala družba IMC — Montan Consulting GmbH, je pozitivno odgovorila na tri ključna vprašanja:

drug na drugega in jih praktično ni možno izvesti. Izkoristek bi lahko bistveno povečali samo v primeru, da bi povečali tlak in temperaturo na kotlu. To bi v praksi pomenilo nov kotel, ob čemer bi se pojavila problematika statike konstrukcije in temeljenja. V praksi tak poseg ni možen. Investicijski stroški in stroški prihodnjih remontov bi znašali, za oba bloka, 430 milijonov €, v tej vrednosti pa še niso zajeti vsi potrebni ukrepi, katerih stroškov v času, ki je bil na razpolago, ni bilo mogoče pridobiti, ter stroški financiranja projekta.

Po mnenju Odvetniške pisarne Ulčar & partnerji ne HSE d.o.o., ne TEŠ d.o.o. nista naročnika po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Zakon) (Ur.l. RS, Št. 128/06 in nasl.), ker ne izpolnjujeta ne statusnih, ne dodatnega pogoja po 3. členu zakona.Družbi nista osebi javnega prava po prvem oziroma drugem odstavku 3. člena Zakona, ker sta ustanovljeni kot gospodarski družbi po Zakonu o gospodarskih družbah za opravljanje dejavnosti, ki imajo industrijski oziroma poslovni značaj.Prav tako ne izpolnjujeta dodatnega kriterija po petem odstavku 3. člena, saj kot gospodarski družbi nista nosilki posebnih ali izključnih pravic, podeljenih s strani pristojnega organa RS ali organa samoupravne lokalne skupnosti.Obe družbi sta gospodarski družbi, opravljata energetski dejavnosti proizvodnje oziroma trgovanja z električno energijo, ki sta po Energetskem zakonu tržni dejavnosti.

Page 13: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

13

Priznajmo: vsakdo od nas bi želel imeti v rokah čarobno paličico, s katero bi rešili prav vse težave, a kot vemo, temu ni tako. Želje so velike, realnost pa povsem drugačna.O nastali energetski zmedi, o projektu blok 6, o prihodnosti TEŠ in energetski prihodnosti SLO smo se pogovarjali z mag. Simonom Totom, direktorjem Termoelektrarne Šoštanj.

TEŠ vodite od novembra 2010, ko ste z vodenjem prevzeli odgovornost tudi za projekt Blok 6 in s tem ohranitev proizvodnje v TEŠ ter nadaljnji obstoj energetske lokacije v Šaleški dolini. Mnogi so vam očitali, da želite projekt ustaviti, a danes vidimo, da temu vendarle ni tako. Kaj menite o tem?Vodenje TEŠ sem prevzel pod pogojem, da se projekt nadaljuje. Na področju energetike delam že več kot dvajset let in vseskozi sem bil aktivno vpet in povezan s TEŠ, zato vem,da bi ne-izvedba projekta pomenila ogromno gospodarsko škodo za TEŠ, HSE in za celotno Slovenijo. TEŠ je eden izmed ključnih energetskih stebrov, ki proizvede tretjino do polovico električne energije za potrebe Slovenije. Poleg tega pa skrbi tudi za sistemske storitve. Ne predstavljam si, kako bi lahko nadomestili ta ogromen manko, saj bo blok 6 v celoti nadomestil proizvodnjo blokov 1-5 in zagotovil sistemske storitve, kot jih opravljajo obstoječi bloki TEŠ.

Zakaj blok 6 in zakaj ne obnovitev blokov 4 in 5?Govoriti o obnovitvi blokov, ki so že močno dotrajani, ekološko manj ustrezni (po letu 2016 ekološko neustrezni), tehnološko zastareli in neučinkoviti, je neekonomično. Po študijah, ki so jih za nas opravili neodvisni strokovnjaki, bi obnova blokov stala več kot 430 mio EUR, življenjska doba pa bi bila le do 20 let. Upoštevati je potrebno še stroške, ki so že nastali pri projektu bloka 6 in znašajo preko 280 mio EUR s cca 300 mio EUR obveznostmi, tako da se končna vrednost obnove praktično približa vrednosti bloka 6, katerega življenjska doba pa je 40 let. Stroškovna cena na enoto proizvedene električne energije bi bila v primeru obnove blokov 4 in 5 za približno več kot 30 odstotkov višja kot pri bloku 6.

Kakšna bo vloga nadomestnega bloka 6 v elektroenergetskem sistemu Slovenije?TEŠ proizvede letno od 3500 do 3800 GWh električne

Vse študije potrjujejo smotrnost naložbe v nadomestni blok 6Trenutno najbolj vroča (energetska) tema v Sloveniji je gotovo nadomestni blok 6. Zagovornikov je veliko, potrebuje ga TEŠ, skupina HSE, Šaleška dolina, predvsem pa ga za varno, konkurenčno in zanesljivo energetsko oskrbo potrebuje Slovenija. A zadnje čase se vse bolj dozdeva, da strokovna dejstva niso več tista, ki bi pretehtala, in da se je energetska razprava premaknila v kaotično razplamtevanje strasti različnih organizacij in posameznikov, ki se želijo vključiti v reševanje energetskih problemov — in priložnosti — Slovenije.

energije in, kot sem že omenil, zagotavlja tudi sistemske storitve. Omenjeno proizvodnjo in vlogo sistemskih storitev bo v prihodnje v celoti nadomestil blok 6. Sistemske storitve, predvsem sekundarna regulacija, so potrebne zaradi neodvisnosti elektroenergetskega sistema Slovenije in z nadomestnim blokom 6 bomo še naprej zagotavljali najzahtevnejši del teh storitev-sekundarno regulacijo, ki jo je zaradi neodvisnosti slovenjskega energetskega sistema potrebno zagotoviti v Sloveniji. TEŠ bo z izgradnjo nadomestnega bloka 6 tudi v prihodnje ostal eden izmed nosilnih stebrov slovenske energetike.

Kaj menite o tem, da se nekatere okoljevarstvene organizacije in posamezniki pritožujejo nad neustreznostjo

› IN

TE

RV

JU

: m

ag. S

imon

Tot,

dir

ekto

r T

mag. Simon Tot, direktor TEŠ

Page 14: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

14

projekta ter da si nekateri želijo celo referenduma o bloku 6?Svoboda mišljenja in prav tako pravica do referendumske pobude sta legitimni pravici posameznika, nekako pa ne razumem, zakaj so se vsa ta vprašanja pričela pojavljati šele sedaj, po vseh razpravah in kljub dostopnosti vseh informacij, ki so na razpolago. Vse aktivnosti, ki potekajo v zvezi s projektom Blok 6, je država že potrdila. Vse študije, narejene do sedaj, potrjujejo smotrnost naložbe v nadomestni blok 6, tako okoljsko, ekonomsko kot tudi socialno.

Bi lahko alternativni viri nadomestili blok 6?V TEŠ bi sicer z veseljem že danes prisluhnili konkretnim rešitvam o alternativnih energetskih virih, za katere se okoljevarstvene organizacije zavzemajo, a jih do sedaj še niso predstavile. Vsaj takšnih ne, ki bi v naslednjih dvajsetih letih na okolju in žepu prijazen način pokrili potrebe Slovenije po električni energiji. Poleg tega ne vemo, če se nasprotniki gradnje bloka 6 zavedajo, kakšen strošek predstavlja, denimo, električna energija iz sonca. Elektrika iz solarne elektrarne je približno osemkrat dražja od te, ki jo trenutno plačujemo; če vemo, da je povprečen račun gospodinjstva sedaj približno 40 €/mesec, bi potem, po enostavnem izračunu, predstavljal končni znesek 320 EUR. Razvoj obnovljivih virov energije je sicer izrednega pomena, kar v TEŠ in skupini HSE aktivno podpiramo in tudi izvajamo, a potreben je postopen prehod, saj so trenutno ti viri cenovno še izredno visoki ter za nacionalno energetsko oskrbo nezanesljivi.

Kakšni so razvojni načrti Termoelektrarne Šoštanj?Glavni dolgoročni cilj TEŠ je vsekakor izgradnja nadomestnega bloka 6 in s tem je povezan tudi nadaljnji

razvoj TEŠ v prihodnjih letih. Z nadomestnim blokom 6, ki bo postopoma nadomestil obstoječe premogovne enote 1-5, bomo lahko tudi v prihodnje zagotavljali proizvodnjo električne in toplotne energije na zanesljiv, varen in konkurenčen način ter zagotavljali energetsko neodvisnost Slovenije. Tehnološko, energetsko in ekološko visoko učinkovit nadomestni blok 6 bo za proizvodnjo enake količine električne energije, kot jo proizvedejo obstoječi bloki TEŠ, porabil za 30 odstotkov manj premoga, zmanjšali pa se bodo tudi izpusti CO2, in sicer do 35 odstotkov. Na dolgi rok to pomeni znatno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, in sicer za približno 1,2 milijona ton letno. To zmanjšanje CO2 pa predstavlja približno 8 odstotkov vseh toplogrednih emisij Slovenije. Nadomestni blok 6 v primerjavi z obnovljenima blokoma pomeni tudi manjše emisije žveplovih oksidov in dušikovih oksidov.Poleg okoljskih in tehnoloških dejavnikov pa se bodo izboljšali tudi ekonomsko-socialni dejavniki. Z nadomestnim blokom 6 bomo še naprej zagotavljali kvalitetna delovna mesta vsaj do leta 2054, tako v TEŠ kot tudi na Premogovniku Velenje in v povezanih dejavnostih. Z rentabilnim poslovanjem TEŠ pa bomo ustvarjali možnosti za vlaganja v nove tehnologije in iskanje novih načinov proizvodnje z različnimi viri energije. TEŠ bo z izgradnjo nadomestnega bloka 6 lahko še naprej ostal podpornik izobraževalnih, raziskovalnih, kulturnih in športnih dejavnosti v regiji in s tem pripomogel h kakovostnejšemu življenju prebivalcev doline.

Intervju: Janja Štrigl

Page 15: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

15

Zgodovina odkopavanja premoga v Premogovniku Velenje sega že več kot 135 let nazaj v čas, ko so bile ugotovljene bogate zaloge črnega zlata v Šaleški dolini, kar je zaznamovalo širše območje z rudarstvom. V rudarski stroki sta ugotavljanje in dokazovanje zalog mineralnih surovin z zakoni predpisana že zelo dolgo, tako da so trenutne dejavnosti v okviru ocenjevanja sposobnosti zagotavljanja premoga za TEŠ bolj namenjene seznanjanju širše javnosti v Republiki Sloveniji. Dejstvo je, da sta Premogovnik Velenje in TEŠ življenjsko povezana, saj je končni proizvod obeh električna energija, proizvedena na osnovi pretvorbe premoga v toplotno energijo. Da bi bil opuščen kakršenkoli dvom o odkopnih zalogah premoga, je bilo preverjanje na več neodvisnih za to usposobljenih institucijah upravičeno. Ne nazadnje je pri ugotavljanju zalog premoga pomembno poznavanje sistema in tehnologije odkopavanja v povezavi s konceptualno rešitvijo izkoriščanja nahajališča. Osnova vsem izračunom zalog v Premogovniku Velenje je kakovostna geološka dokumentacija, ki je izdelana na podlagi obsežnih rudarsko–geoloških raziskav, na osnovi katerih je ugotovljena geološka zgradba nahajališča, določeni kvantiteta in kakovost zalog in virov, ugotovljeni fizikalno-mehanski in drugi geološki parametri hribin in premoga ter ne nazadnje rudarsko-geološki pogoji za strokovno utemeljeno odkopavanje v prihodnjih desetletjih. Glede na to, da kakovost premoga v nahajališču ni enakomerna, je načrtovan koncept razvoja jam in odkopavanja izjemnega pomena za kakovostno vodenje premogovnika. Strokovnjaki Premogovnika Velenje, ki so zadolženi za načrtovanje in realizacijo predvidenih parametrov, imajo izkušnje ter dobro poznajo vse z raziskavami ugotovljene lastnosti premoga tako po količinskih kakor tudi kakovostnih parametrih nahajališča. Zato bodo, tako kot zdaj, tudi v prihodnje skladno z razvojem tehnologije pridobivanja in upoštevanjem vsakoletnega dejanskega stanja uspešno vodili pridobivanje premoga tako, da bodo doseženi

› S

TR

OK

A O

PR

OJ

EK

TU

Premogovnik Velenje ima dovolj zalog kakovostnega premoga

načrtovani tehnični in ekonomski parametri poslovanja.Ravno zagotavljanje povprečne kurilne vrednosti premoga 10,46 MJ/kg na letni ravni je pomembno vezano na dinamiko odkopavanja na odkopnih ploščah, ki je realno upoštevana v dolgoročnih konceptualnih rešitvah tako, da sta istočasno v obratovanju najmanj dva odkopa, praviloma talninski in krovninski, oziroma so v obdobju enega leta vključeni v odkopavanje do štirje odkopi z različnimi povprečnimi kurilnimi vrednostmi premoga. To omogoča preudaren in kakovosten koncept razvoja jam Premogovnika Velenje v naslednjih desetletjih. Obseg izvedenih raziskovalnih del, upoštevanje stoletnih izkušenj pri odkopavanju premoga in ne nazadnje strateški koncept razvoja odkopavanja so bili osnova za postavljen model izračuna zalog premoga. Vsa predvidevanja temeljijo na veliko podatkih, ki so bili pridobljeni z globinskimi vrtanji in drugimi raziskovalnimi deli in med samim odkopavanjem premoga, tako da omogočajo ustrezne dolgoročne napovedi obsega in kakovosti premoga, ki bo odkopan v naslednjh desetletjih. V tem pogledu je Premogovnik Velenje v prednosti, saj običajno rudniki ne razpolagajo s tako številnimi in kakovostnimi podatki o premogovem sloju. Realno in upravičeno je ob upoštevanju dosedanjih rezultatov delovanja premogovnika kakor tudi v smislu uvajanja novih, učinkovitejših tehnologij odkopavanja premoga tudi v prihodnosti pričakovati izboljšave. Te bodo pripomogle k še boljši izkoriščenosti nahajališča kakor tudi k stroškovni racionalizaciji odkopavanja z uvajanjem robotizacije in drugih tehnologij ob zagotovljeni predpisani varnosti. Trdno stojimo na stališču, da je vsak dvom o zalogah premoga v Premogovniku Velenje odveč in neupravičen.S r e č n o !

Izr. prof. dr. Jakob Likar, Naravoslovnotehniška fakulteta Ljubljana

Page 16: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

16

Premog je med fosilnimi gorivi edini vir, ki bo na energetskem trgu zaradi velikega obsega zalog po vsem svetu ostal najdlje. Dokazane zaloge so konec 2009 dosegale 729 bilijonov ton (BRG 2009 – German Federal Institute for Geosciences and Natural Resources). Pri današnjem obsegu eksploatacije in stanju raziskanih zalog premoga v svetu je premoga še za naslednjih 200 let. V strukturi globalnih energetskih zalog imamo po podatkih BRG iz leta 2007 na svetu na voljo še 24,2 % nafte, 17,6 % plina, 2,4 % urana in torija ter 53,8 % vseh vrst premoga.Slovenija ima od fosilnih energetskih virov le premog, zato je z zalogami in izkoriščanjem premoga v Sloveniji treba ravnati kar najracionalneje. Ker EU ne nadzira trgov nafte in plina, so tveganja pri oskrbi izredno velika. Kljub vsem ekonomskim in ekološkim slabostim premoga EU ne bo bistveno zmanjševala zdajšnje porabe. Odvisnost EU od uvoza fosilnih goriv se bo od leta 2010 do leta 2030 bistveno povečala (European Comission, EU Trends to 2030), in sicer bo znašala za premog v letu 2030 63 % (2010 – 48 %), za nafto 95 % (2010 – 86 %) in za plin 84 % (2010 – 64 %). Fosilna goriva ostajajo dominanten glaven svetovni energetski vir in predstavljajo v projekcijah več kot tri četrtine povečanja vse porabe v obdobju do leta 2035. Premog se v pretežni meri namenja energetskemu sektorju oziroma proizvodnji električne energije, porast porabe do leta 2035 je predvidena po letni stopnji 2,2 %.Obseg in učinkovitost strateških ukrepov za preprečevanje podnebnih sprememb ostajata še naprej glavni dejavnik, ki ga ni mogoče napovedati za prihodnje smeri razvoja trga premoga, se pa premogu v svetu po nobenem scenariju ne bomo mogli odpovedati. Po trenutnih scenarijih se pričakuje, da bo stopnja rasti emisij CO2 iz premoga znašala 1,5 % med

Premog ostaja pomemben vir energije za prihodnost

letoma 2007 in 2030 (1990 – 20,9 Gt, 2007 – 28,8 Gt, 2020 – 34,5 Gt, 2030 – 40,2 Gt). Združena prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam, kot smo jim trenutno priča po celem svetu, in razvoj novih tehnologij v energetiki, vključno z uporabo CCS-tehnologij (zajem in skladiščenje ogljika), bi lahko vodila do nižjih emisij CO2.Uravnoteženje trajnostnega razvoja, konkurenčnosti in varnosti oskrbe pomeni za Evropo vstop v novo energetsko obdobje. Svetovne gospodarske regije so pri zagotavljanju varnosti oskrbe z energijo in stabilnih gospodarskih razmer ter pri zagotavljanju učinkovitih ukrepov proti podnebnim spremembam odvisne druga od druge. Dostop do energije je temeljnega pomena v vsakodnevnem življenju vsakega Evropejca. Temeljni cilj slovenske elektroenergetike je čim večja samozadostnost oskrbe z električno energijo in izkoriščanje učinkov sinergij z nadgradnjo uravnotežene strukture energetskih virov v Sloveniji (1/3 HE, 1/3 JE, 1/3 TE). Dolgoročno ohranjanje pridobivanja lignita v Premogovniku Velenje je pomembno zaradi diverzifikacije energetskih virov zlasti za proizvodnjo električne energije. Kot domači vir energije lignit pomembno zmanjšuje tveganja pri oskrbi z energijo. Spomnimo se leta 2003, ko je premog iz Velenja oskrbel Slovenijo s 50 % električne energije. Tako smo se izognili siceršnjemu električnemu mrku, ki je med drugim prizadel tudi Italijo. Raba premoga v TEŠ 6 bo usklajena z okoljskimi obveznostmi EU in naše države, omejena bo na veliko kurilno napravo z visokim izkoristkom – 43 % na osnovi BAT-tehnologije, obveznosti zmanjševanja emisij iz podnebno-energetskega paketa pa se bodo izpolnjevale v okviru sheme EU ETS. Skladno s potrebami v TEŠ je usklajena višina letne proizvodnje premoga iz Premogovnika Velenje do leta 2054. Po letu 2014 bo izhodiščna cena premoga iz Premogovnika Velenje znašala 2,25 EUR/GJ. Argumente, ki govorijo v prid naložbi v TEŠ 6, lahko strnemo v naslednjih točkah:

zadostne količine premoga iz Premogovnika Velenje po •konkurenčni ceni z upoštevanjem vseh oportunitetnih stroškov (cene uvoženih premogov danes znašajo 4 EUR/GJ ali več brez upoštevanja transporta), blok 6 bo zgrajen po BAT-tehnologiji s 43 % izkoristkom,•naložba je ekonomsko in okoljsko upravičena,•naložba zagotavlja varnost in zanesljivost v oskrbi •Slovenije z električno energijo,naložba nadgrajuje uravnoteženo strukturo proizvodnje •električne energije v Sloveniji,energetsko lokacijo podpirajo prebivalci Šaleške doline in•ne nazadnje v Evropi večina držav podpira domače •energetske vire, predvsem premoge.

Ob zaključku bi želel poudariti še, da so vse naložbe v nove energetske objekte v Sloveniji in tudi v Evropi prispevek k večji energetski, okoljski in ekonomski učinkovitosti, zato jih na tej poti ne bi smeli ovirati.

Doc. dr. Evgen Dervarič, član Strateškega sveta predsednika vlade za energetiko

Slovenije

Page 17: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

17

Stališča ZEG do izgradnje šestega bloka TEŠZveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG), nevladna okoljska organizacija, je že v preteklosti podpirala izgradnjo bloka 6 TEŠ in jo podpira tudi zdaj. Razlogov za to je več in so vezani na stanje proizvodnje električne energije v Sloveniji, ekološko obremenitev premogovnih termoelektrarn, dosedanjega razvoja in vlaganj v posodabljanje tehnologij, predvsem v tehnologije za varovanje okolja. Ne smemo pozabiti velikih vlaganj in uspehov ravno TEŠ pri zniževanju nevarnih emisij, kot so žveplovi in dušikovi oksidi, halogeni in prah. ZEG dejavno spremlja okoljsko sanacijo TEŠ že od leta 1992. Blok 6 je nadaljevanje teh prizadevanj, saj se bo bistveno izboljšal izkoristek energenta – premoga – ter seveda znižala količina emisije ogljikovega dioksida glede na obseg proizvedene električne energije. Navsezadnje je treba upoštevati tudi strategijo EU, ki v energetiki poleg pospeševanja uvajanja energetskih objektov na čistejša fosilna goriva, kot je zemeljski plin, razvoja alternativnih virov za energetiko in pospeševanja racionalnejše porabe energije zelo resno vključuje tudi razvoj in postavitev dopolnjenih novih energetskih objektov za izrabo lastnih, v Evropi ležečih energentov, kot je premog. V Šaleški dolini je tega bogastva še dovolj za obratovanje bloka 6 za celotno obdobje predvidenega obratovanja. Žal je ta komponenta pomena in vrednosti bloka 6 TEŠ v naši politiki in javnosti popolnoma zanemarjena, celo več, nekateri novo nastali okoljevarstveniki to možnost celo zanikajo, da, celo zasmehujejo. V ZEG se zavedamo pomena brezogljične družbe in potrebnih korakov, da do nje pridemo. Vendar je treba poudariti korake, ki so potrebni, da do tega cilja pridemo. Nič ne gre brez denarja, trdega razvojnega dela, znanja,

predvsem pa časa, da bomo ta cilj dosegli. Tudi v tem času je treba preživeti, zaslužiti, se razvijati. Blok 6 TEŠ je eden od energetskih stebrov, ki nam bo v Sloveniji omogočil preživeti ta čas, soustvarjati nova znanja, omogočil, da do daljnih ciljev okoli leta 2050 tudi pridemo in kot družba tudi kakovostno živimo. Zavedamo se, da so daljni cilji potrebni, da pa je utvara misliti, da bomo tja kar preskočili.Nekateri novi okoljevarstveniki razmišljajo o preprostih popravilih ali nadgradnjah blokov 4 in 5, nočejo razumeti, da je blok 6 ravno to. Tisti, ki poznajo TEŠ, vedo, da je razmišljanje o obnovi blokov 4 in 5 nerealno, saj gre v bistvu pri bloku 6 za zamenjavo že obstoječih blokov, ne pa za povečanje. Če je kdaj kdo doma renoviral peč za centralno kurjavo, v kateri je kuril premog, ve, da se zadeve ne da zamenjati ali obnoviti drugače, kot da se vse podre in postavi na novo, kar dejansko je TEŠ 6. Zadnje čase beremo razne polemike v medijih, kjer žal vse več prostora dobivajo srditi nasprotniki bloka 6, ki očitajo serije napak, nestrokovno delo delavcev in strokovnjakov TEŠ, nihče od njih pa ni povedal, kaj bi on naredil, in to tudi z argumenti dokazal. ZEG podpira težnje TEŠ in izgradnjo šestega bloka tudi zato, ker bolj verjame in zaupa znanju in izkušnjam strokovnih delavcev v energetskih objektih, ki nam zagotavljajo energijo, kot najrazličnejšim namišljenim strokovnjakom, ki niso za nič odgovorni.

Karel Lipič, univ. dipl. ing., predsednik ZEG

Page 18: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

18

Slovenija je po Energetskem zakonu in direktivah Evropskega sveta dolžna zagotavljati zanesljivo oskrbo električne energije na svojem ozemlju. Takšna postavitev je tudi v soglasju z osnovnimi načeli združevanja v evropsko združenje prenosnih sistemov ENTSO-E.Zaradi gospodarske recesije se je v preteklih letih poraba nekoliko zmanjšala, potrebna moč pa ne. Za zanesljivo oskrbo mora biti elektroenergetski sistem načrtovan glede na potrebno moč in ne glede na potrebno energijo. Zgodovinski pregledi recesij po svetu kažejo, da se po recesiji rast električne energije hitro povrne in potem narašča, kot da krize ni bilo. Prav tako relativni pomen električne energije v primerjavi z drugimi primarnimi energenti narašča, še posebno z ozirom na prizadevanja po zmanjšanju uporabe fosilnih goriv (toplotne črpalke, električni avtomobili ...).Z naključnimi in zelo dragimi alternativnimi viri in razpršeno proizvodnjo (vetrne, sončne in male hidroelektrarne ...) ni mogoče nadomestiti sistemskih elektrarn, kot je TE Šoštanj 6, saj moramo za vsak instaliran MW alternativnih virov zagotoviti stoodstotno rezervo v sistemskih elektrarnah. Tudi proizvodnja velikih hidroelektrarn je odvisna od hidroloških razmer, včasih je vode preveč, mnogokrat je vode premalo in takrat moramo porabo pokrivati s termoelektrarnami. Za velike hidroelektrarne moramo v EES Slovenije zagotavljati rezervo v obsegu 50 odstotkov instalirane moči.Možnost uporabe zemeljskega plina za proizvodnjo električne energije je omejena zaradi pričakovane visoke cene energenta in predvsem nezanesljive dobave iz politično nestabilnih delov sveta. Dodatno bi morali na domačem ozemlju zgraditi veliko sezonsko skladišče zemeljskega plina.Dolgoročno se ni mogoče zanesti na cenovno ugoden uvoz električne energije, negotovost in ceno uvoza električne

Pozitivni vidiki izgradnje nadomestnega bloka 6

energije pa izdatno povečujejo omejitve v prenosnih omrežjih. V domačem EES Slovenije je treba za delovanje elektroenergetskega sistema stalno zagotavljati rezervne zmogljivosti in sistemske storitve.Zanesljivo oskrbo z električno energijo je zaradi specifičnosti električne energije mogoče zagotoviti samo v domačem elektroenergetskem sistemu s pomočjo sistemskih storitev. Ob skorajšnji zaustavitvi bloka 4 v Šoštanju bo novi blok 6 nenadomestljiv pri zagotavljanju sistemske storitve sekundarne regulacije.EES Slovenije razpolaga s proizvodnimi viri, ki so sposobni letno proizvesti približno 11 TWh. V Sloveniji zato že danes primanjkuje električne energije in smo za zanesljivo oskrbo povsem odvisni od tehničnih in ekonomskih možnosti uvoza električne energije. Predvidene starostne zaustavitve nekaterih proizvodnih enot v naslednjem desetletju bodo stanje še poslabšale.Bloki 1–4 v Šoštanju so že presegli svojo pričakovano življenjsko dobo, zato so tehnološko zastareli in je njihova zanesljivost obratovanja vprašljiva. Kljub ekološki sanaciji in rednim remontom imajo slab izkoristek in visoke specifične emisije ogljikovega dioksida. Novi blok 6 bo v precejšnji meri samo nadomestna enota, ki bo hkrati popravila skupne tehnološke in ekološke karakteristike.TE Šoštanj uporablja domači lignit bližnjega premogovnika. Domači energent veča zanesljivost in niža uvozno odvisnost oskrbe s primarnimi gorivi. Uporaba lignita za proizvodnjo elektrike pomembno veča diverzifikacijo primarnih virov energije.

Dr. Boris Žitnik in mag. Leon Valenčič, Elektroinštitut Milan Vidmar

Page 19: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

19

Vztrajno ponavljanje starih in občasno recikliranih argumentov vzdržuje v javni pozornosti vprašanje, ali sploh (še) potrebujemo šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Novinarji seveda tako razpravo spodbujajo, saj jim zagotavlja vedno svež vir novic; poklicni okoljevarstveniki radi pristavijo svoj lonček, da ohranijo medijsko prisotnost in tako poudarjajo svojo domnevno družbeno vlogo. Ampak, ključna vprašanja so vendarle že tolikokrat obdelana, da bi si lahko tisti, ki naj bi o gradnji TEŠ 6 odločali, odgovore že zapomnili.

“TEŠ 6 bo nov vir škodljivih izpustov CO2,

ki povzročajo nevarno ogrevanje Zemlje.”

Teorija o antropogenem ogrevanju, da torej človeški izpusti toplogrednih plinov – predvsem ogljikovega dioksida iz izgorevanja fosilnih goriv – povzročajo globalno ogrevanje, je znanstveno povsem diskreditirana in se ohranja le zaradi medijskega pritiska Medvladne komisije za podnebne spremembe (IPCC), politikov s parcialnimi interesi in že kar religiozne vneme poklicnih okoljevarstvenih organizacij. Omenimo tu le štiri znanstveno potrjena dejstva, ki tezo o antropogenem ogrevanju povsem razvrednotijo.

Zemlja se ohlaja, čeprav človeški izpusti in zračna 1. koncentracija CO2 še vedno rastejo. Oceani lahko shranijo 1113-krat več toplote kot celotno ozračje, zato so za toplotno bilanco Zemlje bistveno pomembnejše spremembe temperatur v morju kot majhna rast ali upadanje temperatur v zraku. In oceani se od leta 2003 ohlajajo – ne glede na sporne objave globalnih zračnih temperatur.Človeštvo je v preteklosti doživelo že bistveno toplejša 2. obdobja, davno pred industrijsko revolucijo in začetkom množičnega izkoriščanja fosilnih goriv. Srednjeveško toplo obdobje (950–1250 n. š.), rimsko toplo obdobje (200 pr. n. š.−500 n. š.), minojsko toplo obdobje (1450−1300 pr. n. š) in holocenski podnebni optimumom (7000−3000 pr. n. š.) so prinesli globalni dvig temperatur, ki so bile višje kot ob koncu 20. stoletja.Najbolj katastrofične napovedi posledic antropogenega 3. ogrevanja se dokazano niso uresničile: morska gladina ne narašča, ampak oscilira v 11-letnih ciklih, sinhrono s spremembami sončne dejavnosti; intenzivnost in pogostost skrajnih vremenskih dogodkov se ne povečujeta v skladu z zračno koncentracijo CO2, ampak pri najhujših – npr. tropski cikloni in orkani, tornadi, suše … – celo upadata. Led na Antarktiki, Grenlandiji in večina ledenikov naraščajo.Zgodovinski zapis zračne vsebnosti CO4. 2 in temperatur kaže, da so se vedno najprej dvignile temperature in potem zračna koncentracija CO2 – zamik je od 600 do 1000 let; dvig zračne vsebnosti CO2 v 20. stoletju torej ne more biti vzrok (zdaj že preteklega) ogrevanja, ampak je lahko kvečjemu njegova posledica.

Da človeški izpusti toplogrednih plinov niso vzrok dviga zračne koncentracije CO2 v 20. stoletju in še manj porasta temperatur, je mogoče prebrati v stotinah znanstvenih člankov, knjig in drugih publikacij. Sploh pa še tako

restriktivna politika same EU celotnih človeških izpustov ne more zmanjšati za omembe vreden delež. Kjotski sporazum se namreč z letom 2012 izteče in na podnebnem vrhu v Cancunu decembra 2010 je postalo očitno, da podaljšanja ne bo: tako so se eksplicitno izrekle Japonska, ZDA, Kitajska, Rusija, Kanada, Indija ter še mnoge. Samo v ZDA, ki je industrijsko še vedno najmočnejša država sveta, je Kongres v začetku leta 2010 dokončno zavrnil zakon o omejitvi in trgovanju z izpusti CO2; konec leta 2010 je propadla Čikaška podnebna borza (CCX); in predstavniški dom Kongresa je 19. februarja 2011 izglasoval zakon, po katerem naj bi ZDA ukinile financiranje Medvladne komisije za podnebne spremembe.Kjotski sporazum je bil podpisan konec leta 1997 in je določal, da stopi v veljavo, ko ga ratificira dovolj držav, da bodo njihovi skupni izpusti presegli 70 odstotkov svetovnih – ta cilj je bil dosežen leta 2005. Osem let je torej preteklo od podpisa do mednarodne veljavnosti. Diplomatsko je lepo izzvenelo, udeleženke cancunskega srečanja pa nič ni stalo, da so soglasno pristale na začetek pogovorov o novem podnebnem sporazumu: celo če bi usklajevanje “Kjoto 2” potekalo v popolnem soglasju, novih mednarodno veljavnih obveznosti glede izpustov toplogrednih plinov ni razumno pričakovati pred letom 2020, če sploh kdaj.

“Zaradi TEŠ 6 bo morala Slovenija nakupiti več dovoljenj za izpuste CO

2.”

Teoretično je seveda mogoče, da bi EU sama vztrajala pri politiki zmanjševanja izpustov CO2, čeprav bi s tem samo sama sebi naložila dodatne stroške gospodarjenja in si tako še bolj prizadela že zdaj upadajočo mednarodno konkurenčnost. Teoretično je mogoče, vendar ni posebno verjetno: danes že mnoge članice EU odstopajo od deklariranih ciljev 20-odstotnega zmanjšanja izpustov in zagotavljanja 20-odstotne energije iz “obnovljivih” virov do leta 2020. Nemčija, Francija, Velika Britanija, Španija in še nekatere druge so začasno ustavile certifikacijo sončnih ter vetrnih elektrarn in pripravljajo revizijo (torej bistveno znižanje) “feed-in” tarif, zato je seveda zanimanje zelo upadlo. Španija namerava celo povečati svoje izpuste, ker potrebuje energijo za svoje gospodarstvo, ki je v desetletnem razsipnem financiranju “obnovljivih” virov ni zagotovila. Nemčija pospešeno gradi kar 27 (!) elektrarn na premog in načrtuje še nadaljnjih 11 do leta 2020; Nizozemska prehaja na jedrsko energijo. Zelo malo je torej verjetno, da bo evropski sistem omejevanja izpustov CO2 in trgovanja z dovoljenji (shema ETS) sploh še ostal funkcionalno veljaven, ko bo TEŠ 6 začel proizvajati električno energijo.A celo če bi shema ETS ostala v veljavi, bi TEŠ 6 dejansko zmanjšal izdatke Slovenije za dovoljenja za izpuste CO2! TEŠ 6 namreč energetsko nadomešča bloka 4 in 5 ob bistveno večji učinkovitosti in posledično opazno manjših izpustih. Če bi Sloveniji zadostovala zdajšnja proizvodnja električne energije, bi torej lahko bloka 4 in 5 zaprli, iz novega bloka 6 pa bi za enako količino energije dejansko potrebovali manj dovoljenj kot za pokritje proizvodnje v blokih 4 in 5.Če bi Slovenija v prihodnje vendarle potrebovala več

Zakaj še razpravljamo o TEŠ 6?

Page 20: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

20

električne energije ter bi zato morala še naprej obratovati tudi bloka 4 in 5, potem bi seveda obratovanje TEŠ 6 zahtevalo dodaten dokup dovoljenj. Vendar bo tudi v tem primeru TEŠ 6 prispeval k neto zmanjšanju stroškov za električno energijo: če ga ne bi imeli in bi zato morali manjkajočo energijo uvažati, bi v njeni ceni seveda plačevali tudi stroške za izpuste pri tujem proizvajalcu. Če bi shema ETS ostala v veljavi in bomo potrebovali več električne energije, se v nobenem primeru ne moremo izogniti višjim stroškom za izpuste CO2 – razlika je le, ali bi jih morali dokupiti za obratovanje TEŠ 6 (ob bloku 4 in 5) ali plačati v ceni uvožene energije; vsakomur, ki razume osnovne mehanizme delovanja tržne ekonomije, bi moralo biti očitno, da je prva alternativa cenejša.

“Potrebno energijo bi si lahko zagotovili z zelenimi, obnovljivimi, nizkoogljičnimi viri.”

Če TEŠ 6 obravnavamo kot nadomestek za bloka 4 in 5, bi zagotavljal približno 30 % potrebne električne energije v Sloveniji; če bi moral TEŠ 6 obratovati ob blokih 4 in 5, bi zagotavljal okvirnih 23 % električne energije, potrebne za normalno delovanje države.Bistveno bogatejša Nemčija že od leta 2000 vlaga obsežna sredstva v vse vrste “obnovljivih” virov energije. V teh desetih letih je uspela doseči, da proizvodnja obnovljivih virov električne energije dosega 16,1 % porabe elektrike v državi. Od tega prispevajo vetrne elektrarne 6,5 % – za ta vir energije pri nas ni razmer; biomasa 5,2 % – ob bistveno večji kmetijski pridelavi in posledično uporabnih odpadkih na prebivalca. Nemčija proizvaja le 2 % električne energije s sončnimi elektrarnami – to je vir, ki v Sloveniji pobere večino državnih subvencij za “obnovljive” vire. Poleg tega v ceno elektrike iz “obnovljivih” virov v Nemčiji niso vračunani niti stroški (in

izpusti) za t. i. vroče rezerve (tipično elektrarne na premog ali plin s parnimi generatorji pod polnim pritiskom), ki jih mora elektro sistem zagotavljati za nadomeščanje izpada nepredvidljive proizvodnje vetrnih in sončnih elektrarn.Ob tem so podatki o deležu obnovljivih virov dejansko še zavajajoči: navajajo namreč proizvodnjo (kWh) obnovljivih virov, ki so jo distributerji električne energije dolžni odkupiti po visoko subvencionirani ceni ne glede na to, kdaj je na razpolago. Kako zelo podatek o proizvedenih kWh izkrivlja dejansko stanje, lepo pokaže primer Danske: država se pohvali, da proizvede kar 18,6 % električne energije z vetrnimi elektrarnami; vendar, danska vetrna elektrika (ker je pretežno proizvedena, kadar je poraba nizka) gre v črpalne elektrarne na Norveškem, Norveška pa jo Danski prodaja po potrebi – ob upoštevanju izgub v prenosu in “hranjenju” v norveških črpalnih elektrarnah danska proizvodnja vetrne elektrike dejansko pokriva le 5 % danske porabe ob daleč najvišji ceni električne energije v EU.Če po desetih letih procentualno bistveno večjih vlaganj (na prebivalca!) celo Nemčija ne uspe zagotoviti deleža obnovljive elektrike, ki bi bil (glede na relativno število prebivalcev) ekvivalenten polovici proizvodnje TEŠ 6 v Slovenji, potem je absurdno pričakovati, da bi lahko Slovenija, ob vse večjem zunanjetrgovinskem primanjkljaju, proračunski luknji, upadajoči konkurenčnosti gospodarstva in vse večji nezaposlenosti, v mnogo krajšem času dosegla vsaj dvakrat več.

“Energetsko potrošne industrije bi lahko zaprli in z novimi, zelenimi delovnimi mesti dosegli večji gospodarski uspeh.”

Bilo bi zares lepo, če bi lahko delali le v energetsko nezahtevnih opravilih, kot so razvoj programske opreme, organizacija dela, teoretične raziskave in modeliranje računalniških procesov, ter s tem zaslužili dovolj, da si uvozimo vse, kar za življenje potrebujemo – od energije in hrane do gradbenih materialov, transportnih sredstev, strojev in računalnikov. Lepo bi bilo, če bi bila Slovenija dežela znanja, ki bi zmogla razvijati boljše programje kot ZDA, ceneje kot Kitajska ali Indija – ampak to so lahko samo sanje. Realnost globalne tržne ekonomije je, da bomo morali živeti od tistega, kar bo mogoče prodati, in da v nizkoenergetskih dejavnostih z visoko dodano vrednostjo nismo posebno konkurenčni (sicer nam ne bi bilo treba uvažati na osnovi tujih patentov, intelektualne lastnine in znanja izdelanih računalnikov, programske opreme, blagovnih znamk, in tudi fotovoltaičnih panelov ter vetrnih elektrarn).Ampak zato se nam ni treba počutiti manjvredne: nikjer na svetu ne predstavljajo “zelena delovna mesta” pomembnega dela gospodarskega prihodka in povsod se je politična odločitev za stimulacijo “zelenih zaposlitev” izkazala kot velikanska izguba denarja, ki si je danes niti najbogatejši ne morejo več privoščiti.Španija je v letih 2000–2009 vložila v povprečju 571.138 evrov za “zeleno” delovno mesto ter tako ustvarila 50.227 “zelenih” zaposlitev – vendar je hkrati izgubila 110.500 “navadnih” delovnih mest; v povprečju je torej vsaka “zelena” zaposlitev uničila 2,2 klasični delovni mesti. Španske stimulacije “obnovljivih” virov električne energije so bistveno podražile elektriko in posledično je vsak visoko subvencioniran instaliran MW “zelene energije” uničil 5,28 delovnega mesta v

Page 21: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

21

gospodarstvu. Poleg tega je večina teh “zelenih delovnih mest” zelo začasna: ko država ukine subvencije, ugasne tudi delovna mesta, saj take “zelene industrije” brez velikih državnih podpor na trgu ne morejo biti konkurenčne.V Italiji so stroški vzpostavitve vsakega “zelenega delovnega mesta” znašali 4,8- do 6,9-krat toliko kot vzpostavitev običajnega. Večina teh delovnih mest je začasna celo v času, ko država zagotavlja subvencije: na primer na področju vetrnih elektrarn ter fotovoltaike bodo italijanske državne subvencije do leta 2020 zagotovile 50 do 112 tisoč novih delovnih mest – a od tega jih bo 60 % v dejavnosti gradnje in instalacij, ki očitno ne bodo več potrebna, ko bodo ti “viri obnovljive energije” začeli delovati.Podobno je drugje po svetu, kjer je finančna kriza končno prinesla streznitev in spoznanje, da si politično popularnega, a gospodarsko samomorilskega “prestrukturiranja” v “zeleno gospodarstvo” ne morejo več privoščiti. O dveh milijonih novih delovnih mest, ki naj bi jih Evropi prineslo še radikalnejše znižanje izpustov, lahko danes govorijo le še poklicni okoljevarstveniki, populistični politiki in novinarji, ki ne znajo računati niti ne berejo strokovne literature o dejanskih izkušnjah z “zelenimi« delovnimi mesti.

In zakaj potem še vedno razpravljamo o TEŠ 6?

12. februarja 2010 je Vida Ogorelc Wagner, direktorica “nevladne” okoljevarstvene organizacije Umanotera, poslala uradni dopis Georgiosu Gkiaourisu, operativnemu vodji v Evropski banki za obnovo in razvoj, v katerem ga poziva, naj Sloveniji ne odobri posojila za izgradnjo TEŠ 6.Minister za okolje Roko Žarnić je ob sestanku z evropsko komisarko za podnebne spremembe, dansko novinarko

Connie Hedegaard, 7. februarja 2011 sporočil, da so komisarko seznanili z načrti Slovenije za prehod v nizkoogljično družbo do leta 2050. Ob tem pa so ugotovili, da se cilji Slovenije ujemajo s cilji Evropske unije. Pametna podnebna politika obenem omogoča energijsko varnost, gospodarsko rast in nova delovna mesta, je izpostavila Connie Hedegaard. Okoljski minister Roko Žarnić pa je poudaril, da Slovenija teži k ideji o povečanju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov z 20 na 30 odstotkov do 2020.Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je v Bruslju poudarila [28. 2. 2011], da projekt gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) »niti približno ni ekonomsko učinkovit projekt«. [...] Ministrica je poudarila, da bi, če bi bila na položaju, ko so se odločali o začetku tega projekta, zagotovo naredila vse in preučila vse možnosti za nadomestitev tega vira z drugimi viri energije, bodisi z več hidroenergije ali jedrske energije.In tu je PO MOJEM MNENJU tudi odgovor na vprašanje, zakaj se še vedno pogovarjamo o upravičenosti gradnje TEŠ 6: zato, ker si del slovenske politike in njihovi zavezniki med poklicnimi okoljevarstveniki s tem nabirajo politične točke ne glede na škodo, ki jo povzročajo gospodarstvu ter prebivalstvu.Morda je v tem protidržavotvornem obnašanju tudi razlog, zakaj Slovenci nikoli prej v zgodovini niso imeli lastne države: ker so se najbrž vedno našli politiki, ki so lastno promocijo postavili nad skupne interese. In če bomo tako nadaljevali – pa ne le pri TEŠ 6 – je vprašanje, koliko časa bomo še lahko obdržali zdajšnjo državo.

Mag. Mišo Alkalaj je vodja Centra za mrežno infrastrukturo na Institutu »Jožef Stefan« in avtor knjige

»Podnebna prevara« (Orbis, oktober 2010).

Page 22: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

22

Poglavitni namen dobre elektroenergetske infrastrukture je dostopna, varna, zanesljiva, ekonomsko sprejemljiva in okoljsko vzdržna oskrba z električno energijo, ki omogoča trajnostni razvoj družbe z njenim gospodarstvom vred. Njen razvoj je bil vedno povezan z zahtevnimi strokovnimi odločitvami, saj je govora o velikih investicijskih vlaganjih, umeščanju velikih objektov v prostor, vplivih na okolje in dolgi trajnostni dobi takih objektov, pa tudi o sprejemljivosti za okoliško prebivalstvo. To je vsekakor tudi značilnost naložbe v nadomestni šesti blok TEŠ, kjer pa smo vse pogosteje priča izkrivljenim očitkom glede zastarelosti in umazanosti tehnologije in kar je še takega v zvezi s tem objektom. Da ti očitki in manipulacije prihajajo iz ust ljudi, ki ne razumejo osnovnih zakonitosti delovanja elektroenergetskega sistema, niti ne preseneča, kakor tudi ne dejstvo, koliko medijske pozornosti jim je odmerjeno. Tovrstne manipulacije žal s pridom izkoriščajo tudi zastopniki parcialnih interesov v elektroenergetski stroki sami, ki želijo padec TEŠ 6 obrniti sebi v prid.Zatorej povejmo na glas:

Nadomestni objekt TEŠ 6 moči 600 MW je v tehnološkem •pogledu dovršen in bo nadomestil obstoječe iztrošene premogovne bloke na lokaciji TEŠ, pri tem pa bistveno zmanjšal obremenjevanje okolja z emisijami ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov in prahu.Nadomestni objekt TEŠ 6 bo zagotavljal proizvodnjo več •

TEŠ 6 — vlečni konj slovenske energetike, gospodarstva in naroda

kot ene tretjine zanesljive električne energije v Sloveniji v najzahtevnejšem – trapeznem režimu obratovanja, ki omogoča sledenje bremenu na strani porabe.Nadomestni blok TEŠ 6 je bistvenega pomena za stabilno •obratovanje celotnega elektroenergetskega sistema v regiji, poleg dobave električne energije pa skrbi tudi za opravljanje sistemskih storitev frekvenčne in močnostne regulacije.Nadomestni blok TEŠ 6 je ekonomsko upravičen in bo s •prodajo električne energije v tržnih razmerah posloval z donosom.Nadomestni blok TEŠ 6 bo zagotavljal proizvodnjo •električne energije iz domačega vira energije in bo eden od temeljev energijske neodvisnosti Republike Slovenije v prihodnje.Nadomestni blok TEŠ 6 bo zagotavljal vire in razvoj znanja •za vlaganja v nove nizkoogljične tehnologije.

Čas je, da se stroka poenoti glede strateške pomembnosti naložbe v nadomestni blok TEŠ 6 ter da se zoperstavi zavajajočim in nestrokovnim argumentom nasprotnikov projekta.

Dr. Mihael Sekavčnik je izredni profesor na Fakulteti za strojništvo UL, za področje energetski sistemi in redni član

znanstvenega sosveta VGB PowerTech, Essen, Nemčija, največjega evropskega združenja proizvajalcev električne

energije.

Page 23: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

23

Termoelektrarna Šoštanj je največji termoenergetski objekt v državi:

letno proizvede povprečno tretjino električne energije v •državi, v kriznih obdobjih celo polovico;prilagaja proizvodnjo električne energije trenutnim •potrebam v državi in hkrati skrbi za kakovost te energije, za frekvenčno in močnostno regulacijo;ogreva z daljinsko toploto več tisoč prebivalcev Šaleške •doline.

Te tri najpomembnejše naloge ostanejo Termoelektrarni Šoštanj ne glede na zamenjavo treh starih blokov, ki so v obratovanju od leta 1960, 1972 in 1977, za nov blok. Za današnji čas imajo obstoječi bloki nizke izkoristke – 26 %, 33 % in 34 % – in vsi več kot 200 tisoč obratovalnih ur. Nov, nadomestni blok 600 MW pa je projektiran v skladu z najboljšo razpoložljivo tehnologijo in dosega neto izkoristek 43 %, kar je za lignit lep dosežek. V zadnjih desetletjih je tehnika dosegla velik napredek: razviti so bili novi materiali, ki dovoljujejo višje parametre sveže pare, višji parametri sveže pare pa so najvažnejši pogoj za večji izkoristek bloka. Zaradi velikega izkoristka nadomestnega bloka se bo poraba premoga zmanjšala, življenjska doba Premogovnika Velenje pa bistveno podaljšala. Za enako količino električne energije, ki je bila leta 2007 proizvedena v blokih 1–5, bo blok 600 MW namesto štirih porabil le tri milijone ton lignita letno.

Termoelektrarna Šoštanj, steber slovenske termoenergetike

Zmanjšana poraba premoga ima tudi pomemben ekonomski in bistven ekološki učinek:

lastna cena električne energije bo glede na današnjo nižja,•emisija CO• 2 bo na enoto proizvedene električne energije zmanjšana za tretjino, izpusti SO2 zaradi sodobnejših razžvepljevalnih naprav v primerjavi z obstoječimi znižani na četrtino, emisije NOX na tretjino, za dve tretjini pa se bo v okolici elektrarne zmanjšala tudi raven hrupa.

Nobena od obstoječih termo- ali hidroelektrarn v Sloveniji ne more prevzeti vseh specifičnih nalog Termoelektrarne Šoštanj, nobena podobna enota ni niti načrtovana. Načrtovana druga jedrska elektrarna ne more nadomestiti bloka 6, saj tudi najnovejše jedrske elektrarne niso v obratovanju tako fleksibilne, kot je blok 6 v Šoštanju. Vsekakor pa je jedrska elektrarna zelo dobro dopolnilo klasični elektrarni v Šoštanju. Ti dve tehnologiji se lahko dobro dopolnjujeta. Termoelektrarna Šoštanj vsekakor zagotavlja potrošnikom tudi po posodobitvi varno, konkurenčno in okolju prijazno proizvodnjo električne energije in daljinske toplote.

Prof. dr. Matija Tuma

Page 24: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

24

Projekt s(m)o ljudje

› K

DO

JE

KA

J?

Z nadomestnim blokom 6 se zagotavlja višjo stopnjo energetske neodvisnosti Slovenije, z ekološkega vidika pa je vsekakor pomembno zlasti znižanje specifičnih emisij CO2 ob enaki količini proizvedene električne energije za 35 odstotkov. Da gre pri tem hkrati tudi za ekonomsko upravičen projekt, dokazujejo vse do zdaj izdelane strokovne podlage.

Mag. Janez Keržan, predsednik nadzornega sveta TEŠ

Nadomestni blok Termoelektrarne Šoštanj buri duhove zaradi razvpitosti, ki povzroča strokovno nezadostno utemeljene razprave. Posvetil bi se strokovnim vprašanjem in pojasnil pomembnost in smotrnost bloka 6. Najpomembnejše dejstvo je gotovo to, da je v Sloveniji treba zagotavljati električno energijo iz lastnih virov. Trenutno TEŠ zagotavlja eno tretjino proizvedene električne energije v Sloveniji. Življenjska doba blokov 4 in 5 se izteka in je potreben razmislek, kako to električno energijo nadomestiti. Drugo dejstvo je, da kapacitet proizvedene energije ne more nadomestiti energija iz sončnih, vetrnih in hidroelektrarn, elektrarn na biomaso itd., saj je potreba po električni energiji v Sloveniji veliko večja. Rešitev vidim v izgradnji bloka 6, ki je investicijsko izpeljan tako daleč, da bo pravočasno lahko zagotavljal neodvisno oskrbo slovenskega prostora. Poudariti je prav gotovo tudi treba, da je tehnologija, ki bo uporabljena za blok 6, ta trenutek najsodobnejša za pridobivanje elektrike iz termoenergetskih objektov, zato lahko zagotavljam, da je posodobitev blokov 4 in 5 nesmiselna zaradi njune tehnologije, ki ne dosega danes zahtevanih okoljskih in drugih parametrov. Z blokom 6 dobimo pri enaki količini premoga bistveno več električne energije in imamo boljši izkoristek pri ugodnejših vplivih na okolje.Vsa ta dejstva govorijo v prid naložbi, ki je še kako pomembna, ker zagotavlja oskrbo Slovenije z električno energijo na osnovi domačih energentov. Primanjkljaj te energije pomeni dražitev električne energije. Poleg tehnološke upravičenosti je gotovo pomembna tudi ekonomska upravičenost bloka 6, saj bo blok 6 deloval z dobičkom. Tega za druge alternativne vire, ki ustvarjajo dobiček šele ob subvencijah države, ne moremo trditi. Blok 6 bo zagotavljal samooskrbo, kar je najpomembneje v teh energetsko negotovih časih, saj energija iz lastnih virov zagotavlja stabilnost cene električne energije in stabilnost gospodarstva. Zaradi naštetih dejstev je projekt izgradnje bloka 6 smotrn in ga podpiram v celoti.

Mag. Miran Žgajner, direktor projekta blok 6

Bloka 4 in 5 nam počasi ustavlja življenjska doba, ustavlja ju zavest, da je treba naravo ohranjati in jo povrniti v čim bolj prvobitno stanje, dokončno pa ju ustavlja ekonomika. Veliko naporov, časa in energije je bilo porabljeno v zadnjih letih, da je projekt v današnji fazi gradnje. Čas bo pokazal, da je blok 6 edina prava alternativa obstoječim enotam, ki se jim izteka življenjska doba. Prepričan pa sem, da bo blok 6 v prihodnosti steber oskrbe

Slovenije z električno energijo, tako kot so trenutno še vedno bloki 3, 4 in 5 TEŠ.Mag. Jože Lenart, vodja sektorja tehnike in vzdrževanja v TEŠ

Z nadomestnim blokom 6 lahko v celoti nadomestimo proizvodnjo električne energije iz obstoječih premogovnih blokov TEŠ 1-5, ki so že dotrajani, okoljsko manj ustrezni, tehnološko zastareli in neekonomični. Z izgradnjo bloka 6 bomo proizvajali električno energijo na varen, zanesljiv, okolju prijaznejši in konkurenčen način. Za proizvodnjo enake količine električne energije, kot je proizvedejo obstoječi bloki TEŠ, bomo namreč porabil za 30 odstotkov manj premoga, zmanjšali pa se bodo tudi izpusti CO2, in sicer do 35 odstotkov, ter ostalih emisij (do 50 odstotkov manj SO2 in do 75 odstotkov manj NOx). Cena tako proizvedene električne energije bo 35% nižja kot proizvedena iz blokov 4 in 5. Projekt podpiram, saj bo poleg vseh okoljskih, ekonomskih in tehnoloških izboljšav, omogočal obstoj energetske lokacije v Šaleški dolini vsaj še za nadaljnjih 40 let.

Mag. Branko Debeljak, namestnik direktorja projekta blok 6Odbor za aktivni nadzor je bil v zadnjem letu soočen z velikimi izzivi, kako ugotoviti, ali je projekt voden transparentno in gospodarno. Naše trdo delo je obrodilo sadove, ki vsem sicer niso teknili, a so projekt vendarle postavili v pravo luč. Danes tako vemo, da bi lahko v preteklosti marsikaj storili drugače, a tudi to, da lahko, z mnogo truda, TEŠ 6 izpeljemo do konca v zastavljenih časovnih okvirih. Verjamem, da bodo znanje in izkušnje prevladale nad nepreverjenimi in pavšalnimi trditvami, da je projekt neupravičen in nepotreben.

Dr. Dean Besednjak, vodja Odbora za aktivni nadzor projekta nadomestni blok 6 TEŠ

Projekt gradnje nadomestnega bloka 6 TEŠ vodijo in usmerjajo ljudje, ki za njim stojijo. Z besedami in dejanji.

Page 25: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

25

Loehle, C.. 2009. Cooling of the global ocean since 2003. Energy & Environment 20 (1&2): 99–102. http://www.ncasi.org/publications/Detail.aspx?id=3152Knox, R. S. in Douglass, D. H.. 2009. Recent energy balance of Earth. International Journal of Geosciences, 2010, vol. 1, no. 3. http://www.pas.rochester.edu/~douglass/papers/KD_InPress_final.pdfClimate Change Catastrophes in Critical Thinking – http://climate.geologist-1011.net/Holgate, S. J.. 2007. On the decadal rates of sea level change during the twentieth century. Geo- physical Research Letters, 34, L01602, doi:10.1029/2006GL028492.http://www.climatedata.info/Impacts/Impacts/tropicalcyclones.htmlhttp://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/severeweather/tornadoes.htmlOwen, J. Sahara Desert Greening Due to Climate Change? National Geographic News, July 31, 2009. http://news.nationalgeographic.com/news/2009/07/090731-green-sahara.htmlSahel rainfall index (20-10N, 20W-10E), 1900 – October 2010. http://www.jisao.washington.edu/data/sahel/Antarctic Sea Ice at Record High. Climate Sceptic September 12, 2007. http://www.climate-skeptic.com/2007/09/antarctic-sea-i.htmlERS altimeter survey shows growth of Greenland Ice Sheet interior. ESA 4. november 2005. http:// www.esa.int/esaEO/SEMILF638FE_planet_0.html

Priporočeno branje

Glaciers are growing around the world, including the United States – http://www.iceagenow.com/growing_glaciers.htmTiming of Atmospheric CO2 and Antarctic Temperature Changes Across Termination III; Nicolas Cail- lon, Jeffrey P. Severinghaus, Jean Jouzel, Jean-Marc Barnola, Jiancheng Kang, Volodya Y. Lipenkov; SCIENCE VOL 299 14 MARCH 2003, p.1728-1731 – http://icebubbles.ucsd.edu/Publications/CaillonTermIII.pdf House votes 244-179 to kill U. S. funding of IPCC; Climate Science Watch, February 19, 2011. http://www.climatesciencewatch.org/2011/02/19/house-votes-244-179-to-kill-u-s-funding-of-ipcc/An Austere End To Solar Subsidies Solar components makers face a glut as Europe pares spending on alternative energy; By KEVIN HARLIN, Investor's Business Daily March 7, 2011. http://www.powergenworldwide.com/index/display/wire-news-display/1371954121.htmlGreen Europe's energy future is black. Old-world coal is making a comeback, especially in Germany, despite far-reaching standards on emissions. By Kim Murphy, Los Angeles Times May 25, 2008. http://articles.latimes.com/2008/may/25/world/fg-coal25Coal power plant proposals in Germany. SourceWatch – http://www.sourcewatch.org/index.php?title=Coal_power_plant_proposals_in_GermanyOrlowski, A.. Holland slashes carbon targets, shuns wind for nuclear – We can't afford to be Groene. The Register, 10th February 2011. http://www.theregister.co.uk/2011/02/10/holland_energy_switch/

› S

TR

OK

OV

NO

GR

AD

IVO

V nadaljevanju so navedeni viri, ki jih je v svojem prispevku koristil mag. Mišo Alkalaj, pod tem pa še nekateri koristni viri, kjer so na razpolago resnične in verodostojne informacije.

Page 26: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

26

Green, P. K.. The Myth of Green Energy Jobs: The European Experience. AEI No.1, February 2011.Study of the effects on employment of public aid to renewable energy sources. Gabriel Calzada Alvarez, Raquel Merino Jara, Juan Ramon Rallo Julian, Jose Ignacio Garcia Bielsa; Universidad Rey Juan Carlos; PROCESOS DE MERCADO. Volumen VII, Numero 1, Primavera 2010. ISSN: 1697-6797-13. http://www.juandemariana.org/pdf/090327-employment-public-aid-renewable.pdfAre Green Jobs Real Jobs? The Case of Italy; by Luciano Lavecchia and Carlo Stagnaro, Istituto Bruno Leoni May 2010. http://brunoleonimedia.servingfreedom.net/WP/WP-Green_Jobs-May2010.pdfNizkoogljična družba: odgovor na gospodarsko, socialno in okoljsko krizo hkrati. Focus – http://www.cnvos.info/sl/index/article/id/2311/cid/94Srnovršnik, T.. Okrepljen podnebni cilj bi Evropi prinesel dva milijona delovnih mest. Finance, 18. 2. 2011.Subject: Position on Sostanj Thermal Power Plant Project (Project number: 40417). Umanotera – http://www.umanotera.org/upload/files/Umanotera_on_Sostanj_Unit_6.pdf

Žarnić in Hedegaardova: Slovenski cilji glede podnebnih ukrepov so v skladu z EU. Dnevnik, Vreme & Okolje 7. 2. 2011. http://eko.dnevnik.si/sl/Vreme+%26+Okolje/1233/Žarnić+in+Hedegaardova%3A+Slovenski+cilji+glede+podnebnih+ukrepov+so+v+skladu+z+EURadićeva: Teš 6 niti približno ni ekonomsko učinkovit projekt. Siol gospodarstvo 28. 2. 2011. http://www.siol.net/gospodarstvo/2011/02/tes_radic_salesla_dolina.aspx

Drugi viri:www.hse.siwww.te-sostanj.si

Page 27: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

27

Za energičnemeje ne obstajajo.

Električna energija povezuje svet. Z njo trguje-mo daleč prek meja Slovenije. Z uresničevanjem naše razvojne strategije postajamo pomemben člen elektroenergetske oskrbe na področju Srednje in Jugovzhodne Evrope. Tak položaj nam omogoča dejavnejše sodelovanje pri oblikova-nju tujih trgov z električno energijo in doseganje ustreznejše strukture energetskih virov. S tem zmanjšujemo tveganje za uspeh poslovanja.

Page 28: Zanesljiva oskrba z električno energijo Manj porabljenega

28

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

oglas A4-2 tisk.pdf 2/12/10 12:16:24 PM