Letn

ik 6

, {t

. 24

/ maj

- ju

nij 2

011

30.0

00 b

rezp

la~n

ih iz

vodo

v

Bralec nam pi{e: »Navedba, da je ~lovek v zadnjih 100 letih z izgorevanjem fosilnih goriv pove~al dele` CO2 v zraku, je le nedokazana domneva. ^e premislimo, tudi ni ravno verjetna. Vi ste jo objavili, kot da je nesporno dejstvo, zato prosim, da ne zavajate bralcev«.

In ker je bila Zemlja znanstveno doka-zano neko~ plo{~ata, sredi{~e vesolja, sonce pa je kro`ilo okrog nje, to pomeni, da nobene trditve ne smemo zavra~ati samo zaradi tega, ker ve~ina trdi nekaj drugega. Velikokrat se je namre~ `e izka-zalo, da so osamljeni strelci imeli prav. Zato sem pozorno prebral najnovej{o knjigo z naslovom »Podnebna prevara« avtorja Mi{e Alkalaja. V njej trdi in s {tevilnimi navedbami strokovnih ~lankov podkrepljuje, da se planet v resnici ohla-ja in da je CO2 teorija samo izgovor za pove~evanje mastnih zaslu`kov dr`av in posameznikov. Pri tem misli zlasti na trgovanje z emisijami in na tehnologije za odstranjevanje in skladi{~enje vi{kov CO2, ki bi naj v kratkem prina{ale bajne zaslu`ke. ^e najpomembnej{e trditve v knjigi sku{am strniti v nekaj besed, si sledijo: debelina ledu na Arktiki raste, morje v globini 2000 m se ohlaja, prav tako se ohlaja plast zraka na velikih vi{inah, v preteklih tiso~letjih smo dokazano imeli topla in hladna obdobja, vulkani niso bili vedno vzrok ohladi-tev ali pregrevanj, ki so bolj odvisne od cikli~ne son~ne aktivnosti, trenutne otoplitve niso pomembne, v resnici prihaja ohladitev.

V glavnem kro`ita v znanstvenem svetu dve domnevi. Prva temelji na trditvi, da CO2 povzro~a ogrevanje planeta z vsemi posledicami, o katerih beremo ali gledamo oddaje vsak dan, druga trdi da so meri-tve prvih prikrojene in da se planet ohlaja. Obe skupini operirata z veliko podatki in meritvami, v obeh se nahajajo priznani strokovnjaki za posamezna podro~ja, zato se je kljub poglobljenemu {tudiju na pogled te`ko odlo~iti za eno ali drugo mo`nost. Navadili smo se tudi, da se ob vsaki trditvi za~nemo spra{evati, kaj se skriva v ozadju, kak{ni so motivi tistih, ki nam jo sporo~ajo in kaj `elijo s tem dose~i.

Med obema teorijama pa obstaja ogromna razlika v tem, kak{en na~in obna{anja Zemljanov proklamirata. Tisti, ki trdijo, da se pla-

net ohlaja, se ob tem zaustavijo, za njih je »bussines as usual« normalen, torej dela-mo naprej kot do sedaj. Saj s pove~animi izpusti poganjamo mehanizem tople grede in posredno zaviramo ohlajanje planeta, kon~no bi nam Zemljani morali biti hvale`ni. Zato besno ~rpamo nafto in premog ter ju s katastrofalno slabimi izkoristki kurimo naprej, saj so pomembni le dana{nji dobi~ki, prihodnji rodovi bodo `e na{li kak{ne tehni~ne re{itve, da bodo lahko `iveli v vedno bolj zastrupljenem in degradiranem okolju.

Skupina, ki trdi da se bomo pregreli, pa svari pred sedanjim na~inom brezobzirne-ga razmetavanja z vsemi vrstami energij in pred ropanjem neobnovljivih resursov planeta. Vedno znova morajo opozarjati in dokazovati da je planet kon~en in vsi njegovi viri prav tako. Opozarjajo, da stal-na rast v dana{nji obliki ni mo`na, in da

nas posledice sedanjega na~ina obna{anja `e danes drago stanejo in nas bodo z vsakim dnem bolj ogro`ale.

Sedaj se pojavi {e zanimiv paradoks. ^e imajo prav »ohlajarji« in se planet v resnici ohlaja, je potrebno takoj dodatno toplotno izoli-rati stavbe in za~eti z var~evanjem vseh energentov, saj jih bomo v prihodnje {e krvavo potrebovali za ogrevanje in ohranjanje na{ega dana{njega na~ina `ivljenja.

Tak pristop pa ravno propagirajo »ogrevarji« saj pridigajo o nujnosti zmanj{anja porabe neobnovljivih virov in med drugim tudi o nujni, ~im bolj{i toplotni izolaciji stavb. Torej se je krog zaklju~il, obe teoriji sta prispeli na isto to~ko, ki od Zemljanov zahteva obna{anje, ki ga najkraj{e ozna~imo z besedo sonarav-no. Pri ~emer »ohlajarji« ne `elijo ni~esar spreminjati, »ogrevarji« pa `elijo ukrepati in stanje re{evati. Razlika v obna{anju in ukre-panju je torej o~itna.

In ker je posledica teorije o ogrevanju planeta ravno sonaravno obna{anje, bomo {e naprej trdili, da se planet ogreva. Predvsem zaradi tega ker nam je jasno, da zakonitosti edinega planeta, ki ga imamo, ne bomo nikoli mogli zaobiti ali nadomestiti s tehniko. •

UVODNIK4

Pi{e: Simon Tihec

Ohlajarji in ogrevarjiMotiv za ta tekst so pisma bralcev, ki pa jih ne boste na{li v rubriki

vpra{anja – odgovori. Sporo~ajo nam njihova mnenja in razmi{ljanja,

njihova pisma pa se v 99 odstotkih za~nejo s stavkom » se mi zdi zanimiva

in jo rad prebiram«. Te besede so mazivo in balzam za ekipo, ki revijo ses-

tavlja in se za njih z globokim priklonom zahvaljujemo.

Pot, za~rtana na{i reviji je obar-vana zeleno. Trudimo se postati zavezani trajnosti, ki v pomenu gra-dnje recimo, ki jo revija {iroko obrav-nava, ne pomeni ni~ drugega kot premi{ljeno rabo energije in materi-alov. O teh pomembnih temah je v petih letih revije steklo nemalo ~rnila.

Bodisi v prenesenem pomenu ali vsakdanu vseh, ki prispevamo vsak svoj del k reviji, nas trajnost, ~e seveda ~utimo potrebo, lahko spremlja na vsakem koraku. Na poti revije smo optimisti~ni in si lahko re~emo, da je bila izbrana pot prava. Veseli nas, da smo lahko del zgodbe o trajnostnem, {e bolj pa nas veseli branost in pripravljenost Vas bralcev, da z nami mno`i~no delite pohvale in tudi dobronamer-ne kritike. Var~evanje je bilo gotovo `e pred 5 leti prava smer!

Sonce, zemlja, ~lovekNa kaj pomislimo ob tej zvezi?

Osebno mi zveza asociira na svobo-do, neomejenost prostora, svetlega, neskon~nega, neiz~rpnega, ko pa pomislimo na ~loveka, ki po milijo-nih let evolucije vstopi kot zadnji, najvplivnej{i akter, pa se prostor za~ne zapirati in svetloba ne pred-stavlja ve~ neomejenosti. To danes vendar u~ijo `e v osnovnih {olah.

Kolik{na je mo~ vplivanja ~loveka na danosti okolja in narave ~utimo na vseh kontinentih vsako leto bolj. Dogaja se, da so spremembe v nara-vi huj{e od vseh mo`nih napovedi, ki jih premore ~love{ki um. Dejstvo je, da smo ogrozili samega sebe, kaj {ele potomce!

Kdo {e upa trditi, da z neome-jenim tehnolo{kim prebojem nismo presegli naivnosti sebe in {e upamo vztrajati v nadaljno rast vsakr{ne proizvodnje, samo da se najdejo investitorji, brez da upo{tevamo trajnostne ekonomske, gospodar-ske, ekolo{ke in socialne sinergije? Da nismo naivni, ~e upamo, da bo nadaljna pot son~na, dokler bo sonce? Ja, sonce bo, in tudi zemlja si bo po dolgem opomogla, a bo tudi ~lovek?

Poglavje revije o nujnosti traj-nostnega pristopa dojemanja vsega okrog nas {e nismo odprli in ga odpiramo sedaj. Odpiramo prepro-steje razumljivo: preden ravna{, dobro premisli o posledicah!

S trajno podporo izjemno veli-kega {tevila stalnih partnerjev, letos revija bele i 5 let izhajanja. Kot bi mignil smo pri{li do 24. {tevilke. Izrekamo iskreno hvale`nost za pod-poro, da z nami zrete v isto smer.

Ali smo Vam, cenjeni bralci in partnerji, z energetskimi, gradbeni-mi in okoljskimi prilogami postre-gli z uporabno vsebino, je nam vedno veliko vredno vpra{anje. Po odzivu mnogih bralcev, je bil dose-danji prispevek revije koristen. Gre nam za uporabno znanje, odtis

~loveka, ki sedanji ~as pretehtano `ivi, z dolgoro~nim pogledom v prihodnost. Zana{amo se na zave-danje ~loveka, da novim generaci-jam, s sedanjo izjemno naravno danostjo sonca, zemlje, znanja in tehnologije, kr. izobilja, absolutno zapusti bolj{i svet in ne vzdr`uje zgolj obstoje~e stanje. Kdor namre~ ne zaupa v ljudi, ne zaupa v prihodnost, torej v na{e otroke, potem je bitka vnaprej izgubljena! Verjamem, da {teje posameznik, ki zna preceniti kak{na vrednota je zrak, sonce in ko{~ek zelenice na vrtu in spremeniti navade.

Ali ni nekdo domiselno izrekel slavni rek:»... in potem je ~lovek ugotovil, da se denarja ne da jesti.«

Zato nam je pomen trajnosti blizu, bolje re~eno ideal, da trajno h komunikaciji privla~imo ~im ve~ bodisi skeptikov, eko optimistov in realistov, da nam na poti nove petletnice revije pomagate odpreti ~im ve~ novih vrat k trajnostnemu razvoju. •

2006-2011, PRVA PRELOMNICA 5

Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 25. {tevilka revije izide julija 2011.

Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p.

Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov

Avtorji: Simon Tihec, Jo ica Ekart, Maja Tihec, Roman Toma`i~, Drago [kantelj, Vili Zabret, Marjan Poto~an, Toma` Vidmar, Areh Marko, Yasin Jodeh, Gregor Filipi~, Andrej Gruden, Gregor Deu, Tadej Mrak,Jurij Hrovat, Bo{tjan Kosec, Borut [vajger, Marko Petkov{ek, Domen Pogorevc, Jo`ef Babi~, Tadej Gruden, Wolfgang Rogatty, Zdravko Skubic, Andrej Peternelj.

Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart

Lektoriranje: Maja Tihec

Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461)Metka Stergulec (040 602 326)

Distribucija: tel 041 971 324

Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o.

Naslov uredni{tva:EKART MARKETINGAndrej Ekart s.p.Prepolje 101, 2206 MarjetaTel.: 02 686 10 81

Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502Dav~na {tevilka: SI20960166

E mail: energetski.svetovalec@siol.net

Spletni energetski portal:

- Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva.

- Vse pravice pridr`ane.- Avtorji ~lankov izra`ajo

lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.

V 24. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo:V 24. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo:

str. 1 VELUX Slovenija d.o.o.

str. 2 Svetloba d.o.o.

str. 3 Caleffi Hidrotermika d.o.o.

str. 7 Saubermacher Slovenija d.o.o.

str. 9 Bioplanet d.o.o.

str. 10 Eko sklad

str. 11 Danfoss d.o.o.

str. 14 Zdru`enje pe~arjev

str. 16 Merkur d.d.

str. 17 Agni d.o.o.

str. 18 Veto d.o.o.

str. 19 Gradnje Polak

str. 20 Elektro Ljubljana d.d.

str. 22 Tersus d.o.o.

str. 23 Henkel Slovenija d.o.o.

str. 24 GRAH Automotive d.o.o

str. 25 Tehnofan d.o.o.

str. 26 Sonnenkraft Slovenija

str. 28 Soleg GmbH

str. 29 Ream d.o.o.

str. 30 Jadran d.d.

str. 32 Dines d.o.o.

str. 33 Ellatron d.o.o.

str. 35 KWB d.o.o.

str. 37 Valtis d.o.o.

str. 40 Knut d.o.o.

str. 41 Enertec d.o.o.

str. 42 Rehau

str. 44 Atlas Trading d.o.o.

str. 45 Belcont d.o.o.

str. 46 Bisol d.o.o.

str. 47 Systemair d.o.o.

str. 49 Viessmann d.o.o.

str. 51 Armex armature d.o.o.

str. 52 Romet d.o.o.

str. 53 Conetra INT d.o.o.

str. 54 Caleffi Hidrotermika d.o.o.

str. 55 Herz d.d.

str. 56 RDZ

str. 57 Aplast d.o.o.

str. 59 Titan d.d.

str. 60 Creina d.d.

str. 61 Kager hi{a d.o.o.

str. 62 Roltek d.o.o.

str. 63 Kalcer d.o.o.

str. 64 Fibran

str. 66 PVC Nagode d.o.o.

str. 68 TIM-S

str. 71 AJM d.o.o.

str. 73 URSA Slovenija d.o.o.

str. 74 Wienerberger opekarna d.d.

str. 77 Xella porobeton si d.o.o.

str. 78 JUB d.o.o.

str. 80 Atlas Trading d.o.o.

Distribucija revije poteka v trgovskih Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERKUR MOJSTER, spe-velecentrih MERKUR MOJSTER, spe-cializiranih tehni~nih in gradbenih cializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah ter aktualnih sejemskih trgovinah ter aktualnih sejemskih prireditvah na sejmu Dom, Megra, prireditvah na sejmu Dom, Megra, Energetika, Obrtnem sejmu.Energetika, Obrtnem sejmu.

Na poti revije VAR^UJEM Z ENERGIJOVar~evanje prava izbira!

urednica Jo`ica Ekart,

j.ekart@siol.net

www.varcevanje-energije.si

6

Klimanevtralne akrobacijeKlimanevtralni polet, ki bo

sicer s tonami CO2 obremenil okolje, ima v ceni {e doda-tek za podporo projektom za za{~ito okolja, na primer zasa-jevanje gozda ali fotovolta-iko. S tem lahko na drugem koncu vsaj delno zmanj{amo nastanek toplogrednih plinov. Na tem mehanizmu temelji-jo tudi „klimanevtralni“ hoteli ali po~itnice. Dr`ave s svojimi izpusti lahko trgujejo in jih kompenzirajo s pla~evanjem

certifikatov ali investicijami v zelene projekte v drugih delih sveta. Seveda pa prela-ganje papirjev ni namen teh projektov, temve~ zmanj{anje izpustov, kar isto~asno pomeni var~evanje in zmanj{anje pora-be energije.

Še nikoli v zgodoviniV zgodovini planeta {e

nikoli ni toliko ljudi tako pogosto potovalo v tako oddaljene kraje. Zaradi niz-kih cen prevozov se trume turistov premikajo po glo-

busu, pri ~emer so ~asi zadr`evanja v obiskanem kraju vedno kraj{i. S tem se delovanje potovalnega stroja {e pospe{uje, saj je sodoben ~lovek z mobilnostjo dobese-dno obseden.

Namen potovanja o~itno ni ve~ ogled novega kraja temve~ potovanje samo. Zato turizem, poleg indu-strije oro`ja, trenutno velja za vejo gospodarstva, ki ima najhitrej{o rast. Pri ~emer je Evropa najbolj obiskan kon-tinent med vsemi.

Alternativa – mehak turizemOb~utljivo pogorje Alp

letno obi{~e 120 milijonov ljudi, ki opravijo 500 mili-jonov no~itev, posledica pa so pove~ani izpusti {kodljivih snovi in onesna`enje s hru-pom. Tri ~etrtine ljudi pripo-tuje s svojim avtom, zato so druga~ne re{itve nujne. Gost, ki pride z vlakom zato ne bo manj mobilen, saj ima na voljo brezpla~ne taksi prevoze, elektro vozila, kolesa ali ko~ije. Tu pa smo `e prestopili na podro~je mehkega turizma, ki ga z druge strani podpira-jo hotelirji, ki z ukrepanjem zmanj{ujejo porabo vode in energije ter ponujajo hrano iz bli`njih kmetij.

Za polet od Dunaja do Maldivov in nazaj vsak potnik povzro~i 5 ton CO2 izpustov, klimatsko primerni izpust enega ~loveka v enem letu pa zna{a 3 tone. ^e svoje-ga potovalnega obna{anja ne bomo prilagodili, nam zaradi okoljskih vplivov lahko zmanj-ka tudi turisti~nih ciljev, ki bi si jih bilo vredno ogledati. •

Tihec

Izvor besede turizem je gr{ki in francoski ter pomeni kro`no gibanje

Klimanevtralne Klimanevtralne po~itnicepo~itniceKlimanevtralne Klimanevtralne po~itnicepo~itnice

Oznaki „EKO

TURIZEM“ in

„KLIMANEVTRALNO“

dajeta vtis, da lahko

obremenitev okolja,

ki smo ga povzro~ili s

potovanjem nevtral-

iziramo ali napravi-

mo ne{kodljivega.

Vendar to ne dr`i.

Obremenitev lahko

samo kompenziramo

z drugimi ukrepi,

povrniti stvari v

prej{nje stanje pa ne

moremo.

zbiranje | priprava | predelava | odstranitevMI POSKRBIMO ZA VAŠE ODPADKE 02/620-23-00

Z VAMI V SLOVENIJI ŽE Z VAMI V SLOVENIJI ŽE

|www.saubermacher.si odpadki@saubermacher.si

EKOLOGIJA 7

Celovite storitve ravnanja z odpadkiRavnanje z odpadki zahte-

va izpolnjevanje stroge okolje-varstvene zakonodaje in viso-ko strokovno usposobljenost kadrov. Celovit pristop pomeni, da je dru`ba tehni~no in stro-kovno usposobljena svetovati pri izdelavi na~rtov, koordinirati celotni projekt, izvesti ~i{~enje in demonta`o naprav, jih reci-klirati in sanirati problemati~na obmo~ja.

V Sloveniji dru`ba Saubermacher Slovenija v organiziran odvoz lo~eno zbra-nih odpadkov vklju~uje cca. 242.000 prebivalcev ter ve~ kot 4.000 gospodarskih subjektov iz obrti, industrije in storitve-nih dejavnosti. Dru`ba opravlja dejavnost zbiranja, razvr{~anja, skladi{~enja in odstranjevanja raznovrstnih odpadkov, med drugim tudi dejavnost ravnanja

z odpadnimi motornimi vozili, ki spadajo med nevarne odpadke.

Za izvajalce dejavnosti kot so lakirnice, avtomobilske pralni-ce ter avtomehani~ne delavnice nudijo celovito re{itev ravna-nja z odpadnimi olji, baterijami, akumulatorji ter ostanki barv in lakov.

Potrebna dela tudi po kurilni sezoniPodjetje Saubermacher

Slovenija omogo~a tudi redno vzdr`evanje oljnih cistern. Z rednim vzdr`evanjem izbolj{ujete nemoteno obratovanje le–teh ter podalj{ujete `ivljenjsko dobo cisterne. Po{kodbe in korozije delov ogrevalnega sistema (npr. gorilnika), predstavljajo veliko nevarnost za okolje. Tudi pred razgradnjo starih, dotrajanih cistern in rezervoarjev, je ~i{~enje in razplinjevanje iz varnostnih razlogov nujno potrebno.

Vzdr`evanje rezervoar-jev proizvodnih obratovPri vzdr`evanju rezervoar-

jev podjetje nudi celovite re{itve manj{im in ve~jim proizvodnim obratom predvsem za notranje in zunanje ~i{~enje skladi{~nih posod, rezervoarjev in posod za shranjevanje mineralnih olj vseh velikosti in nevarnostnih razre-dov, razma{~evanje in razplinja-nje rezervoarjev, meritev debeline sten, pregled nepropustnosti, kon-trolo trdnosti – stabilnosti in pri-tiska, ~i{~enje vodov, demonta`o obstoje~ih posod in rezervoarjev.

^i{~enje lovilcev olj in ma{~ob – nudimo profesionalne re{itve za zahtevne nalogeZa prepre~evanje okvar na

va{em oljnem lovilcu in/ali lovil-cu ma{~ob je periodi~no ~i{~enje le-teh nujno potrebno vsaj 1-krat letno. S tem ne samo da zmanj{ate

redne stro{ke vzdr`evanja, ampak se izognete tudi nepravilnostim pri samem delovanju. Celovita storitev obsega meritev obre-menitve-zasi~enosti z oljem-ma{~obo, analizo gostote, debe-lino oljnega filma in vi{ino mulja, vse do ~i{~enja filtrskega sistema, prevzema odpadnega mulja ter ekolo{kega uni~enja le-tega.

Va{a prednost:Saubermacher Slovenija

d.o.o. opravlja svoje storitve varno, zanesljivo in odgovorno, ob upo{tevanju vseh predpisov in skrbi za ~isto okolje. Redni pregledi podalj{ujejo `ivljenjsko dobo va{e opreme in prepre~ujejo nena~rtovane stro{ke.

Ve~ informacij o celovi-ti ponudbi ravnanja z odpadki najdete na: http://www.saubermacher.si •

UR

Saubermacher Saubermacher Slovenija Slovenija

– va{ partner pri ravnanju – va{ partner pri ravnanju z nevarnimi odpadki z nevarnimi odpadki

Saubermacher Slovenija

– va{ partner pri ravnanju z nevarnimi odpadki

ZANIMIVOSTI8

Uporaba gravitacije in vztraj-nosti je nekaj podobnega, kot da bi zajeli energijo padajo~ega predmeta in jo spremenili v kori-stno delo. Ameri{ki izumitelj Feltenberger je patentiral svojo idejo in jo predstavlja pod ime-nom Pendulum. Trenutno jo upo-rabljajo na nekaj krajih v svetu, zlasti na podro~jih, kjer primanj-kuje pitne vode in energije za pogon obi~ajnih ~istilnih naprav. Poleg koristi ima naprava vgrajen tudi element igre, ki razmeroma enoli~no dogajanje napravi zani-mivo.

Poganjanje gugalnice Naprava deluje enako kot

otro{ka gugalnica. Ko jo enkrat spravimo v gibanje je potrebno guganje vzdr`evati samo z doda-janjem kratkih in {ibkih sunkov. ^e odmislimo zra~ni upor, ki ga povzro~a nihajo~a ro~ica in skoraj ni~eln upor v pestu, naprava za lastno delovanje porabi zelo malo energije. Zanimivo, da opravlja svojo funkcijo ob vsakem gibanju, ~e jo samo gugamo ali ~e jo spra-vimo v kro`enje.

Za visokotla~ne ~rpalkeTo je skriti namen mehani~ne

gugalnice. Pogon je tako izveden, da lahko samo z nihanjem premi-kamo bat ~rpalke naprej in nazaj. Prenos kro`no gibanje spremeni v linearno, s katerim visokotla~na ~rpalka potiska manj{o koli~ino ne~iste vode skozi goste filtre,

lahko pa deluje kot zmogljiva preto~na naprava, ~rpanje veli-kih koli~in z manj{im tlakom. Podobno napravo lahko upora-bimo {e za proizvodnjo elektri-ke, razsoljevanje morske vode ali vrtanje vodnjakov, namenjena za ~as, ko zaradi naravnih katastrof izpadejo vsi energetski sistemi.

Deluje na HaitijuNekaj tak{nih ~rpalk so poslali

tudi na Haiti, kjer je po potresu zmanjkalo vsega, tudi hrane in vode. e ~rpalko uporabljajo samo 3 ure dnevno, lahko s tem pripra-vijo dovolj pitne vode za dnevno pre ivetje 4000 ljudi. Kriza v mno-gih dr`avah sveta traja `e desetle-tja, saj veliko ve~ ljudi, okrog milijarda, trpi zaradi pomanjkanja vode kot pa zaradi vojn. Naprava je uporabna za preskrbo oddalje-nih bolni{nic, vojsko, humanitarne namene, {ole, omogo~a namaka-nje in napajanje ivine, poganja lahko celo hidravli~ne naprave. Obi~ajni model potegne vodo iz globine 8 m, zmogljive variante pa celo iz 120 m globine.

Zeleni in obnovljivi vir energije^rpalka ima {tiri nastavitve,

s katerimi lahko izbiramo raz-merje med pritiskom in koli~ino pre~rpane vode. Z visokim priti-skom potiskamo vodo skozi filtre, ki delujejo na principu reverzne osmoze, ki ga z drugimi ro~nimi napravami s tako malo vlo`ene energije te`ko dose`emo. Tako filtrirana voda je takoj primerna za pitje, vanjo ni potrebno doda-jati dezinfekcijski sredstev ali jo obdelovati z UV obsevanjem. Na uro pridobimo do 3700 litrov ~iste vode, odvisno od onesna`enosti, dnevno lahko oskrbimo do 20.000 ljudi, je vzdr ljiva in lahko celo poplavno vodo, ki velja za najbolj umazano, spremeni v pitno. •

Tihec

^i{~enje z gravitacijo^i{~enje z gravitacijo^i{~enje z gravitacijo

^rpalko pendulum lahko prena{amo po

kosih ali v kompletu na prikolici

Napravo lahko v

gibanje spravi

odrasla oseba pa

tudi otrok

Pozitivna CO2 bilancaAli kdo pozna bolj{i ali vsaj

pribli`no primerljiv gradbeni material kot je les? Ima pozitiv-no CO2 bilanco in je skladi{~e tega plina, izredno nizko kislost, bivalna klima v lesenem okolju je doma~na, trdnost primerljiva z jeklom, ognjeodpornost veliko vi{ja od jekla in betona, neu-goden vpliv na okolje pa ne obstaja.

Na vidiku so sistemi certifi-ciranja stavb, s katerimi bodo potrjevali sonaravnost gradnje. Po predlaganih smernicah lahko najbolj{e ocene in potrdilo o sonaravnosti dose`eta tudi beton in jeklo. Seveda so tudi pisci smernic podvr`eni priti-skom razli~nih lobijev zato so morali izvesti svojevrstno akro-bacijo. Sonaravnost betona in jekla so utemeljili tako, da so dolo~ili, da je koli~ina energi-je, porabljena za proizvodnjo materiala, manj pomembna. ^e povemo poenostavljeno, vseeno

je iz ~esa gradi{, glavno da ima stavba nizke toplotne izgube, potem bo objekt certificiran kot sonaraven.

Predpisi {ele nastajajoTrenutno predpise o certifi-

ciranju sonaravnosti {ele pi{ejo. Sedaj {e obstaja mo`nost, da bi na njih vplivali in jih spre-menili. Pomena bodo~ih certi-fikatov nebi smeli podcenjevati, saj bodo kon~no ti predpisi ~ez ~as za~eli veljati za vso Evropo. ^e bi jih {e pred izdajo lahko pametno prilagodili, bi gradnja z lesom lahko dobila nov veter v jadra. ^e pa bodo odgovorni ta postopek prespali, se lahko zgodi, da bodo nove okolju pri-jazne vzor~ne stavbe zgrajene iz aluminija, jekla in `elezobetona, s strehami iz valjane plo~evine, izolirane bodo s poliuretanskimi plo{~ami, opremljene s fasadami iz polimernih plo{~, skupaj pa jih bodo dr`ali {e monta`na pena in lepilni trakovi. •

Tihec

Kaj ni bil les neko~ sonaraven ?

Slovenska lesna industrija zagotovo

zamuja svojo prilo`nost stoletja. Samo

malo bolje se je zna{la evropska. Gradnja

z lesom je v resnici zapoved tega ~asa,

vpra{anje pa je, ali jo bodo lesarji znali

zgrabiti?

Edini sonaravni element nekaterih stavb je zelenica pred njimi

Investicija v son~ne kolek-torje mora biti, tako kot v vsak obse`nej{i projekt, pre-udarna saj gre za dolgoro~no odlo~itev. Dobra izbira lahko prina{a visoko stopnjo u~inkovitosti {e desetletja. Eden najpomembnej{ih krite-rijev, ki jih je ob tem potrebno upo{tevati je njihova odpor-nost pred vremenskimi vplivi.

Son~ni kolektorji so namre~ trajno izpostavljeni atmosfer-skim vplivom (de`, sonce, prah, oksidacija, sneg, led, to~a, ekstremne temperature in njihove hitre spremembe, veter, UV sevanje). V kolikor izberemo kolektorje, ki so manj odporni na te dejav-nike le-ti pogojuje njihovo `ivljenjsko dobo, ter vplivajo na dolgoro~no u~inkovitost kolektorjev.

Kolektorji GreenLand Systems® Vakuumske cevi kolektorjev

GreenLand Systems® so nare-jene iz borosilikatnega stekla debeline 2,5 mm s prepustno-stjo IR svetlobe preko 94%. Zaradi ustrezne konstrukcije so stabilni, ne glede na zunanja vremenska dogajanja.

Pomembni dejavniki pri premagovanju vremenskih vplivovVisoki vakuum, ki je v ceveh

omogo~a zmanj{anje kon-vekcijskih toplotnih izgub in zagotavlja za{~ito vseh aktiv-nih delov kolektorja pred oksi-dacijo. Absolutni tlak v ceveh je tako pod 0,001Pa. Dolgotrajna stabilnost vakuuma je zagoto-vljena s pazljivo konstruirani-mi odjemniki. Nizka toplotna inercija jim omogo~a izkoristiti energijo tudi v kratkih interva-lih oson~enja.

Tesnjenje med stekleno cevjo in kovinsko plo{~o, je brez dodatne uporabe tesnil, izvedeno z najnovej{o tehno-logijo, ki zagotavlja dolgole-tno zanesljivost spoja kovine

s steklom. Prav iz tega razloga kolektorji GreenLand Systems® ne trpijo zaradi izgube vakuu-ma. V primeru odpovedi ali po{kodbe posamezne vakuum-ske cevi, sistem deluje tudi med popravilom brez izgublja-nja solarne teko~ine.

Ogrodje kolektorja je nare-jeno iz nerjave~ega jekla, pri pritrjevanju cevi na ogrod-je ni uporabljena plastika, ki ima zelo omejen rok uporabe. Preperelosti teh delov se tako izognemo s pomo~jo Al ~epov in kovinskih sponk.

Dolga `ivljenjska doba kolektorjev GreenLand Systems®

Kolektorji GreenLand Systems® zdru`ujejo najsodob-

nej{o proizvodno tehnologijo in uporabo najkvalitetnej{ih mate-rialov, kar jim zagotavlja dolgo `ivljenjsko dobo brez bistvene-ga zmanj{anja u~inkovitosti {e desetletja po namestitvi. Steklo je enojno, tako da je v vakuumu celotna notranjost cevi. Brez po{kodbe lahko steklo zdr`i udarce to~e premera 3,5 cm, celo ~e bi ta padala pravokotno na stekleno cev.

GreenLand Systems® kolek-torji so bili tudi testirani na razli~ne simulacije neugodnih vremenskih vplivov. Uspe{no so opravili stagnacijski test, test udarne trdnosti z jekleno kroglo in test udarne trdnosti z ledeno kroglo. Testi so bili opravljeni v VIPAC P/L insti-tutu v Melbournu (Australia) in Fraunhofer ISE institutu v Freiburgu (Nem~ija).

Kolektorji GreenLand Systems® so ve~krat potrdili svojo izjemnost saj omogo~ajo dolgoletno kvalitetno delo-vanje v vseh vremenskih situ-acijah. Investicija v sistem GLS opravi~uje vlo`ena sredstva in prina{a `eleno gotovost in zadovoljstvo naro~nikom. •

Bio Planet d.o.o.

NAPREDNE RE[ITVE 9

Pomembno je, da so son~ni kolektorji odporni na vremenske vplive

Kolektorji pozimi ogrevajo hi{o, poleti ogrevajo bazen.

Kreditiranje pravnih oseb in podjetijV mesecu aprilu je Eko

sklad objavil nov javni poziv za kreditiranje okoljskih nalo`b pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov z oznako 46PO11, ki bo ponudil 20 milijonov EUR za ugodno kreditiranje razli~nih nalo`b na podro~jih varstva okolja.

Posojila za ukrepe OVE,URE in druge nameneUgodna posojila bo

mogo~e pridobiti za nalo`be v zmanj{anje emisij toplogre-dnih plinov, to je proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije in izvedbo ukrepov u~inkovite rabe energije. Krediti so na voljo {e za nalo`be v zmanj{anje drugih emisij v zrak, za nalo`be na podro~ju gospo-darjenja z odpadki, vklju~no z zamenjavo azbestnih stre{nih kritin, nalo`be na podro~ju

varstva voda, u~inkovite rabe vode, odvajanje odpadnih vod ali oskrbo s pitno vodo, ter letos tudi za za~etne nalo`be v neka-tere okoljske tehnologije.

Vi{ina posameznega kreditaPosamezen kredit lahko

dose`e do 2 milijona eurov, za vsako vrsto nalo`be pa javni poziv dolo~a tudi najvi{ji odstotek priznanih stro{kov, ki jih investitor lahko financira z ugodnim kreditom Eko sklada.

Obrestna meraEURIBOR + 1,5 %Najni`ja letna obrestna

mera za te kredite je trimese~ni EURIBOR + 1,5 %, pri ~emer se ob dodelitvi kredita morebi-tna dr`avna pomo~ ugotavlja in dodeljuje po pravilu “de minimis” oziroma po pravilih dodeljevanja regionalnih dr`avnih pomo~i. Za kredite za nalo`be v naprave za

proizvodnjo ali soproizvo-dnjo elektri~ne energije pa je dolo~ena obrestna mera trimese~ni EURIBOR + najmanj 1,5 % oziroma vi{ji fiksni pribitek, ki se dolo~i tako, da ne zagota-vlja pomo~i dr`ave. Odpla~ilna doba kreditov z vklju~enim moratorijem je najve~ 15 let ozi-roma do 5 let za nakup opreme in vozil skladno z dolo~bami jav-nega poziva. Dovoljen je najve~ enoletni moratorij na odpla~ilo glavnice kredita.

Kreditiranje ob~anov, 8 mio EUREko sklad je 8. aprila objavil

nov javni poziv za krediti-ranje ob~anov (45OB11), ki ob~anom ponuja 8 milijonov eurov sredstev za kreditira-nje razli~nih nalo`b v varstvo okolja. Ob~ani lahko prido-bijo ugodna posojila za vrsto nalo`b na podro~ju u~inkovite

EKO SUBVENCIJE IN EKO KREDITI10

Finan~ne spodbude Eko skladaSlovenskega okoljskega javnega sklada v letu 2011

NAPREDNE TEHNOLOGIJE 11

rabe energije in rabe obno-vljivih virov energije, pa tudi za nalo`be, kot je zamenja-va azbestne stre{ne kritine, priklju~itev na javno kanaliza-cijsko omre`je, vgradnja malih ~istilnih naprav za komunalne odpadne vode ali namestitev zbiralnikov de`evnice.

Omejitev kredita max.20. oz. 40.000 EURKredit se lahko odobri do

najve~ 20.000 eurov. Pri nalo`bah v gradnjo nizkoener-gijske ali pasivne hi{e, name-stitev naprav za proizvodnjo elektri~ne energije iz obnovljivih virov energije, nakup avtomo-bilov na hibridni ali elektri~ni pogon, ter obse`nej{o obnovo obstoje~ih stanovanjskih stavb je posami~ni kredit lahko vi{ji, in sicer 40.000 EUR, vendar ne vi{ji od priznanih stro{kov nalo`be.

Eko sklad ponuja ob~anom kredite po spremenljivi obre-stni meri v vi{ini trimese~ni EURIBOR, izra~unan za 365 dni, s pribitkom 1,5 % p.a..

Dodeljevanje nepovratnih finan~nih spodbud ob~anomJavni poziv za nepovratne

finan~ne spodbude 6SUB-OB11 letos namenja 10 milijo-nov eurov ob~anom, ki bodo na stanovanjskih stavbah izvajali ukrepe za manj{o rabo energi-je, rabe obnovljivih virov ener-gije ali za gradnjo ali nakup nizkoenergijskih ali pasivnih hi{ in stanovanjskih enot. Za zahtevnej{e nalo`be Eko sklad omogo~a poleg nepovratnih sredstev tudi financiranje z ugodnim kreditom.

Krediti za sanacijeve~stanovanjskih stavbPoleg tega posebni javni

poziv 7SUB-OB11 namenja 2 milijona eurov ob~anom, ki bodo v ve~stanovanjskih stavbah izvajali ukrepe v zmanj{evanje rabe energije in izrabo obnovljivih virov energije.

Ve~ o spodbudah Eko sklada na naslovu www.ekosklad.si •

Talno ogrevanje ima ve~ prednosti, glavne so ugodnej{a razporeditev toplote po vi{ini, kompenzacija hladnej{ih povr{in z veliko ogrevano povr{ino tal in ve~ja mo`nost uporabe nizkotemperaturnih virov energije. Zaradi prvih dveh vplivov se isto ugodje v prostoru dose`e z ni`jo temperaturo prostora, kar se neposredno odra`a v manj{ih toplotnih izgubah ter ni`ji porabi energije za ogrevanje.

Danfossovi celoviti sistemi elektri~nega talnega ogre-vanja imajo {e ve~ prednosti; fleksibilnost vgradnje z grelnimi preprogami razli~nih toplotnih mo~i, natan~ni termostati, ki z

natan~nim vzdr`evanjem tem-perature prostora omogo~ajo najve~je mo`no udobje. Inteligentno krmiljenje zago-tavlja ogrevanje natanko v obdobjih, ko ga potrebujete in tako skrbi za energetsko var~nost.

Integriran brez`i~ni sistem skrbi tako za ogrevanje prosto-rov kot tudi za sen~enje pros-torov in s tem za udobje tudi v poletnem ~asu.

Elektri~no talno ogrevanje je idealno tudi za komfort-no dogrevanje tal, ki lahko prepre~uje ob~utek mrzlih tal tudi v hladnej{ih poletnih no~eh in jutrih. Zaradi svoje majhne vgradne debeline je

idealno pri renovacijah, kjer je vi{ina talne konstrukcije omejena. •

Milan Poga~ar, Danfoss d.o.o.

250.000v EU vsako leto.

zadovoljnih uporabnikov

MAKING MODERN LIVING POSSIBLE

Prihranite do 20%energije pri ogrevanju.

10razširjena garancija.

letna

www.ogrevanje.danfoss.com

Danfoss sistemi celovitega električnega talnega ogrevanja z inteligentnim krmilje-njem so učinkoviti, zanesljivi ter energet-sko varčni. Hkrati uporabniku ponujajo udobje in ugodje toplih tal.

Idealno za prenove – Danfossove električ-ne grelne preproge lahko vgradimo pod vse vrste talnih oblog – od keramičnih ploščic do lesenega parketa.

Udobno in energetsko var~no

Ogrevanje z radiatorji je najbolj

raz{irjeno, vendar ga v novej{ih zgrad-

bah ~edalje bolj izpodriva talno ogrevanje.

Lo~ena pe~ z enkratnim kurjenjem (nalaganjem) na dan vzdr`uje toploto preko celega dneva. Temperatura povr{ine keramike je ni`ja in ne`no seva v prostor, kar ugodno vpliva na po~utje ljudi. Hkrati povr{ina pe~i obseva tudi strop in ostale predmete, ki toploto vra~ajo nazaj v pro-stor. Ob blagem sevanju ni pretiranega kro`enja zraka v prostoru in s tem prahu ter drobnih delcev, ki so izrazito neugodni za alergike. Prav tako zrak v prostoru ni nikoli pregret ali izsu{en.

Zakaj lon~eno pe~ postaviti v dnevni

prostor namesto klasi~nega kami-

na? kaj so glavne koristi?

Klasi~ni kamini ali kamini s kaminskimi vlo`ki so naprave z velikimi kuri{~i. ^e `elimo vzpostaviti normalni kurilni proces moramo zakuriti veliko koli~ino drv (od 5 do 10 kg). Ta spro{~ena energija se v kratkem ~asu preko sevanja plamena (skozi steklo) in preko toplega zraka (s konvekcijo) sprosti v prostor. Na ta na~in dobimo zelo intenzivno ogrevanje prosto-ra in mo~no gibanje toplega zraka po pro-storu. Posledice so prekomerno dviganje prahu in suh zrak, kar neugodno vpliva na po~utje. Ko je proces gorenja kon~an moramo ciklus ponoviti, sicer se nam pro-stor ohladi. Ta na~in ogrevanja prostora je zelo intenziven in v sunkih za razliko od lon~enih pe~i, kjer je enakomeren in blag. Omeniti pa moram, da pri sodobnih izvedbah kaminov ta na~in oddaje toplote ubla`imo s primerno kerami~no obzi-davo in vgradnjo akumulacijskih zavor, ki jih namestimo ob kaminskem vlo`ku. V takem primeru dobimo bolj primerno ogrevalno napravo, ki pa kljub vsemu ne dosega lastnosti prave lon~ene pe~i.

Je za klasi~no zidane ali monta`ne

hi{e primernost vgradnje lon~ene

pe~i razli~na?

Je razlika med klasi~no in monta`no hi{o in sicer v toplotnih izgubah in pa odzivnosti objekta na sevalno toploto. Klasi~na hi{a potrebuje permanentno kur-jenje prostorov, vendar, ko se zidovi in stropovi ogrejejo oddajajo toploto nazaj v prostor, kar pomeni ve~jo toplotno vztraj-nost objekta. V tem primeru je primerna

lon~ena pe~ la`je izvedbe, ki v kraj{am ~asu sprosti ve~ toplote, ki se nato izseva v prostor in okolico, ki jo vsrka vase. Ko so zidovi dovolj ogreti se ciklus kurjenja zmanj{a, saj smo objekt `e segreli in nam zidovi vra~ajo toploto v prostor. To pomeni, da moramo imeti dovolj veliko in mo~no pe~, da dokaj hitro dose`emo za~etno ogrevanje objekta. V primeru monta`nega objekta, pa toplotne vztraj-nosti objekta nimamo. Lahko ga zelo hitro segrejemo vendar se nato zelo hitro tudi shladi. V tem primeru je zelo primer-na manj{a in masivna lon~ena pe~. Taka pe~ oddaja malo toplote zelo dolgo ~asa (tudi do 24 ur in ve~). Lahko trdimo, da nam je v tem primeru pe~ prinesla toplo-tno vztrajnost v objekt in da je to idealna kombinacija. Prav gotovo je tak tip pe~i zelo primeren za pasivne hi{e, pa tudi nizkoenergijski objekti so zelo podobni.

Kaj pomeni kombinacija: lon~ena

toplozra~na pe~ s kaminskim vlo`kom

- oz. kombinacijo toplozra~nega

kamina in lon~ene pe~i?

Na eni strani imamo na razpolago kaminske vlo`ke z zelo intenzivno in sunkovito oddajo toplote in lon~ne pe~i z blago in ne`no oddajo. V dolo~enih prime-rih se pojavi potreba po kombinaciji obeh principov. Lep primer so bivalni vikendi. Ko pride lastnik po dalj{em obdobju v objekt, ki je popolnoma neogrevan potre-buje mo~no in zelo intenzivno kurjenje, da hitro ogreje prostor. Ko je prostor dovolj ogret, pa te potrebe ni ve~. Lahko prene-ha z intenzivnim kurjenjem, kljub temu pa ima {e potrebo po toploti. ^e je pe~ kombinirana se je v obdobju intenzivne-ga kurjenja v {amotu akumuliralo dovolj toplote, ki bo {e dolgo ~asa prijetno sevala in grela prostor. V takih primerih je kom-binirana pe~ idealna re{itev. Podobno je v primeru klasi~nih objektov, kjer so zelo veliki prostori za ogrevanje. Kombinacij je lahko ve~. Na primer kaminski vlo`ek obzi-dan s kerami~nimi pe~nicami ali kaminski vlo`ek z dodanim ogrevanim kerami~ni sede`em ali kaminski vlo`ek z dodanimi {amotnimi kanali, itd. Pravo kombinacijo za posamezen primer predlaga obi~ajno mojster pe~ar.

Kak{na izvedba moderne lon~ene

pe~i je primerna tudi za peko?

Moderne lon~ene pe~i `al niso naj-bolj primerne za peko. Ker so kuri{~a za peko obi~ajno ve~jih dimenzij zaradi potrebe peke, so najve~krat prevelika za modernej{e lon~ene pe~i. Novej{e lon~ene pe~i imajo dokaj to~no dolo~eno geo-metrijo kuri{~a, ki mora biti v skladju z velikostjo pe~i, dol`ino {amotnih kanalov, dimenzijo dimnika, itd. V kolikor to geo-metrijo poru{imo, se zmanj{a kvaliteta zgorevalnega procesa s tem pa toplotna mo~ in izkoristek pa {e emisije so manj ugodne. Delno se da narediti kompromis, vendar se jih zadnje ~ase pe~arji izogi-bamo.

Kaj pomeni, da je pe~ narejena

dvoplastno? kak{ne so koristi dveh

plasti in ~emu slu`i vmesni prostor?

Dvoslojna izdelava je novej{a tehno-logija zidanja lon~enih pe~i. V osnovi pomeni, da sta notranji funkcijski del pe~i ({amotna konstrukcija) in zunanji okrasni del pe~i med seboj lo~ena. Vmes je zra~na plast. Tak na~in zidave ima ve~ prednosti. Prva je, da pri prekomer-nem kurjenju na prihaja do po{kodb na zunanjem delu pe~i (pokanje pe~nic ob kuri{~u, razpokane fuge, risaste razpoke v ometu itd) saj obremenitve niso direktno na obodu. Druga je bolj enakomerna raz-delitev toplote po obodu pe~i, saj zra~na blazina omogo~a {irjenje toplote znotraj pe~i, ki se nato enakomerno porazdeli.

OGREVANJE Z DRVMI IN PELETI12

Ogrevanje z lon~eno pe~jo

Lon~ene pe~i oz. kerami~ne pe~i imajo v primerjavi z

ostalimi ogrevalnimi napravami na drva izrazite pred-

nosti. Ena od teh je visoka stopnja akumulacije toplote.

Ker je v za~etni fazi zrak izolator kasneje pa prevodnik se u~inek ogrevanja zuna-nje povr{ine {e bolj zakasni in umiri. Kar pomeni, da je prehod toplote zadr`an in posledi~no ni`ja temperatura v dalj{em ~asovnem obdobju.

Ali ustreza, da je povr{ina lon~ene

pe~i iz zaribanega ometa in ne iz

pe~nic?

Govorimo o lon~eni ali kerami~ni pe~i. Ali je pe~ izdelana iz glaziranih pe~nic ali ometana z ometom v vsakem primeru je izdelana iz kerami~nih elementov. V primeru glazure je na povr{ino nane{ena izredno tanka plast lo{~a, ki slu`i izklju~no zaradi estetike ( barve in design ) in zaradi la`jega ~i{~enja. V kolikor je pe~ zapuca-na je na kerami~no osnovo nane{en po mo`nosti ~im tanj{i sloj ometa. Funkcija je v obeh primerih enaka.

Kateri omet uporabiti, da ob visokih

temperaturah zdr`i in ne popoka?

Osnova pe~i keramika, ki je sezidana v `eleno obliko. Toplota iz notranjosti pe~i pre-haja na obod in preko keramike seva v prostor. Ker je vsaka malta izolator je pomebno, da je nanos ~im tanj{i. Zato uporabljamo posebno termostabilno malto, ki je dovolj plasti~na, da se lahko nana{a v ~im tanj{em sloju. Ko se posu{i pa mora biti dovolj trdna in obenem elasti~na, da prena{a raztezke in toplotne obremenitve. Tovrstne izvedbe zahtevajo upo-rabo posebnih tehnologij in materialov.

Kak{en dimnik izbrati?

Lon~ene pe~i so unikatni izdelki. Vsaka izvedba vsebuje ustrezno konstrukcijo, ki omogo~a pot dimnih plinov iz kuri{~a v dimnik. Kak{en dimnik je potreben je odvisno od ve~ dejavnikov. Predvsem je pomembna velikost pe~i in s tem velikost kuri{~a. Na velikost vpliva velikost kurilnih

vrat. Poleg teh pogojev pa vplivajo tudi manj pomembni dejavniki kot so vi{ina objekta, lega objekta, geografski polo`aj itd. Skratka dimnik je motor vsake pe~i. Potrebno dimenzijo dimnika za posame-zno pe~ dolo~i mojster pe~ar. Obi~ajne dimenzije so od Ø16 do Ø20 cm.

Je pomembno kam ga postavimo, na

obodno ali notranjo steno v sredino

hi{e?

Najugodnej{a lega za dimnik je v sre-dini objekta saj je na ta na~in dobro toplotno za{~iten, kar omogo~a dober vlek. Obenem pa dobra toplo-tna za{~ita onemogo~a neugodne stranske u~inke kot je kondenzacija.

Kje mora biti izveden dovod zraka?

Dovod zrak je nujen za vsako kuril-no napravo. Gorenje potrebuje kisik. Pri dolo~anju potrebne koli~ine zraka za lon~eno pe~ je potrebno za izhodi{~e vzeti koli~ino uporabljenih drv in iz tega izhajajo~o toplotno mo~ pe~i. Zrak mora biti doveden od zunaj ali iz prostora, ki je vedno prezra~evan. Dovod zraka je dove-den po prezra~evalnem kanalu direktno v kuri{~e ali pa v prostor ob kuri{~u in gre nato indirektno v kuri{~e. Dimenzija kana-la je odvisna od potrebne koli~ine zrak. Dolo~i se po matemati~ni metodi. Pri tip-skih izdelkih dimenzijo dolo~i proizvajalec.

Ali dovod zraka lahko priklju~im na:

- na cev poleg dimnika, ki je name-

njena kot zra~nik (dovod s strehe)

- na cev poleg dimnika, ki je

namenjena kot zra~nik in je `e

povezana s kletjo, kjer slu`i kot

zra~nik za tu{ (dovod s kleti)

- na novo cev, ki jo nekako speljem

ven ali v hodnik?

V primeru zaprtih sistemov, to pome-

ni, da je zrak pripeljan direktno v kuri{~e lahko vzamemo zrak iz prezra~evalne cevi oziroma iz strehe. Lahko je pripeljan tudi iz kleti vendar izklju~no za namen dovoda za pe~. Pomembno je, da je klet stalno prezra~evana.

Ali dr`i, da je za dobro delovanje

potrebno notranje ~i{~enje lon~ene

pe~i? Ter kako pogosto?

Lon~eno pe~ je potrebno ~istiti, ker se v dimovodnih kanalih nabereta pepel in saje. Kako pogosto je potrebno pe~ ~istiti je odvisno od na~ina uporabe in kvalitete goriva. V primeru, ~e uporabnik pravilno kuri z optimalnim dovodom zraka in polnim mo~mi pomeni, da je zgorevalni proces kvaliteten in da se ne tvorijo saje. Za ta pogoj mora biti zagotovljen suh kvaliteten les, ki vsebuje od 15% do 20% vlage. V takem primeru je pe~ potrebno ~istiti po 10 do 12 letih uporabe. Pe~ ~isti pe~ar.

Ali dr`i, da je visoka oblika lon~ene

pe~i primernej{a? Zakaj?

Mo~ lon~ene pe~i je odvisna od njene povr{ine. Prednost visoke lon~ene pe~i je v tem, da ima kljub majhnem tlorisu (zavzema malo prostora) {e vedno dovolj grelne povr{ine.

Je smiselno z lon~eno pe~jo ogrevati

tudi zgornje prostore in speljati raz-

vode- kanale?

V posebnih primerih se izvede tako ime-novan pe~ v dveh nadstropjih. To pomeni, da z enim kuri{~em ogrevamo dve eta`i. Najve~krat spodnjo ogrevamo zgornjo pa temperiramo, saj smo z dol`ino kanalov tehni~no omejeni. Izvedba je mo`na ven-dar ni tako pogosta. •

J. Ekart

Odgovore je podal pe~arski mojster Jurij Hrovat

OGREVANJE Z DRVMI IN PELETI 13

Predvsem so se prijele kombinacije tovrstnih pe~i s solarnim ogrevanjem ali kot dodatek, oziroma podpora

osnovnem ogrevanju. V pri-spevku vam bomo posku{ali osvetliti kaj je dobro vedeti preden izberemo nam primer-no napravo za ogrevanje.

Trend dvigovanja cen ener-gentov je uporabo lon~enih pe~i in kaminov na polena, ali lesne pelete, kot obnovljiv in CO2 nev-tralen vir energije, razumljivo poti-snila na vrh lestvice popularnosti. Pe~arska stroka in spremljajo~a industrija je v preteklih letih veliko prispevala k razvoju, predvsem pa varovanju okolja, visokim izkorist-kom tovrstnih naprav, ter udobju in varnosti.

Zakaj ravno voda? Za razliko od zraka ima

voda visoko toplotno kapa-citeto - 4,19 KJ/kgK, zrak le 1 KJ/kgK. Hkrati ima voda neprimerno vi{jo mo`nost odvzema toplote kot zrak.

Pred izvedbo sistema kami-na ali pe~i za ogrevanje, ki ne bo ogrevala samo lokalno, je dobro vedeti: koliko toplote objekt potrebuje (toplotne izgu-be objekta), kolikokrat na dan moramo nalo`iti na pe~, da bomo lahko zadovoljili potrebno toploto, kolik{na je letna potreba drv ali peletov, katero od naprav

– kuri{~ni ali kaminski vlo`ek `elimo uporabiti, ter kako lahko predelamo obstoje~ sistem.

Kak{ne bodo toplotne potrebe Toplotne potrebe objekta so

odvisne od toplotnih izgub, te pa od stopnje toplotne za{~ite objekta. ^e vzamemo za pri-

OGREVANJE14

Udobje ogrevanja celotnega objekta z lon~eno pe~jo

Toplotne potrebe na m² povr{ine objektov glede obdobje gradnje.

Lon~ene pe~i in

kamini lahko

ogrevajo tudi vodo,

sicer so bolje poz-

nani kot lokalni

grelci, ki s sevanjem

toplote ogrevajo

enega ali najve~ dva

prostora. Ko jim

dodamo toplovodne

izmenjevalnike, s

tem lahko ogrevamo

celotno hi{o.

Izbira prave ogrevalne napravePomembno pri odlo~itvi za ogrevanje

celotne hi{e s pe~jo je izbira lokacije naprave. V prostoru, kjer je lon~ena pe~ name{~ena ogrevanje ni potrebno. Nato dolo~imo toplo-tne potrebe ostalih prostorov in na~in distri-bucije toplote, saj moramo najmanj 50% energije preusmeriti na vodni del – talno ali radiatorsko ogrevanje. Priporo~ljivo je, ~e v ogrevalnem krogu uporabimo nizkotempe-raturni sistem, torej talno ali stensko gretje.

Glavni kriterij o pravilni izbiri lon~ene pe~i so toplotne potrebe objekta, ki naj ne bi bile vi{je od 10 kW. To pomeni, da je ta izbira primerna za objekte z nizko porabo ener-gije, ki imajo toplotne potrebe pod 10 kW. Obi~ajno je potrebno pri zunanjih tempera-turah od -5 do 0°C nalo`itih 2 do 3 krat na dan. Pri ogrevanju s poleni je potrebno kuriti cel dan. V nasprotnem primeru se moramo odlo~iti za napravo na pelete z avtomatskim doziranjem. Smiselna je izvedba gretja celo-tne hi{e v kombinaciji s solarnim gretjem, ki

~ez celo leto zagotavlja oskrbo z ogrevalno in sanitarno vodo. Tak primer prikazuje shema 1.

Shema 2 prikazuje obstoje~ ogrevalni sistem, nadgrajen z hranilnikom toplote od 300 do 1000 litrov vode. Kriterij za dolo~itev velikosti je mo~ naprave. Za 1 kW potrebu-jemo 50 l vode. ^e imamo napravo z 10 kW mo~i potrebujemo hranilnik z 500 litri. •

Hrovat Jurij in`.stroj., pe~arski mojster

OGREVANJE 15

Shema 1 – Lon~ena pe~-hranilnik-son~ni kolektorji-sanitarni bojler-ogrevalni krog Shema 2 – Lon~ena pe~ z obstoje~im sistemom + sanitarni bojler, ogrevalni krog

Diagram prikazuje dnevno porabo goriva glede na zunanje tem-

perature in toplotne potrebe objekta. Toplotne potrebe se dimen-

zionirajo na najni`jo mo`no predvideno temperaturo. Povpre~no

so realne temperature preko zime med -5 in 0ºC. Zato realna

poraba pomeni 30 – 40% ni`jo od ra~unske.

Za objekt s toplotnimi potrebami 6 kW letna poraba 4.000 kg lesenih

polen, kar pomeni pribli`no 11m³ oziroma 3.300 kg lesnih peletov.

mer nizkoenergijski objekt, kjer je specifi~na toplotna potreba v obmo~ju od 40 do 45 W/m² (stopnja prehoda toplote skozi zidove je K= 0,23W/m²K) dobimo podatek, da za bivalno povr{ino 137m² potrebujemo 6 kW. Odlo~itev ali bomo tako greli celotno hi{o je smiselna le v primeru dobro toplotno za{~itenega objekta.

Poraba goriva in omejitveKoliko goriva bomo dnev-

no porabili za zadovoljeva-

nje potreb gretja objekta, je pomembno vpra{anje. Za nekoga, ki je stalno doma, je poraba 40 kg dnevno popolnoma neproblemati~na. Nasprotno, pa je za stalno zaposlenega lastnika.

Na~in `ivljenja uporabnika opredeljuje kak{en tip napra-ve in na~in poslu`evanja bo mogel izbrati. Pri izbiri polen ni pomembno kak{en les izberemo, trd ali mehak, bistveno je, da je najmanj dve leti su{en.

Primer objekta s 6 kW toplotnih potreb, pri konst. temperaturi 0°C dnevno porabi cca 22 kg lesenih polen ali 17 kg lesnih peletov.

Gradimo z Merkurjem

Za individualno obravnavo pošljite na številko 3131 kratko SMS sporočilo

"MERKUR GRADITELJ". Poklicali vas bomo in vam s številnimi partnerji

ponudili pomoč pri uresničevanju vaših potreb in želja.

Kaj vključuje individualna obravnava?

• individualne cene oz. najmanj 3 % popusta za karkoli,

tudi za opremo doma, velja za kupce s statusom graditelja

• strokovna pomoč pri nakupu

• posredovanje možnosti nakupa z vgradnjo po nižji davčni stopnji

• pomoč pri financiranju in sofinanciranje iz EKO sklada ...

Ste v fazi gradnje ali prenove?

Podrobnosti na www.merkur.si/graditelj

3-5 % gotovinski popust

ne glede na način plačila, vam za nakup

na Merkurjevo kartico zaupanja naknadno

priznamo še najmanj 2-5 % bona za popust

GOTOVINSKI POPUST:

MERKURJEVA KARTICA ZAUPANJA POKAŽI IN PRIHRANI

PLAČILO NA OBROKE:

brezobrestni potrošniški kredit Desetinka za komitente vseh bank za izbrane izdelke na 10 obrokov

brez obresti, EOM= 0

brezobrestni potrošniški kredit Polovinka za komitente vseh bank za izbrane izdelke polovico plačate takoj,

polovico v petih obrokih, EOM= 0

hitri potrošniški kredit Banke Koper za komitente

vseh bank na do 36 obrokov

obročno plačevanje z Diners Club kartico na do 12 obrokov brez obresti

on

h

v

Ugodnosti pri nakupu

bbv

b

E O M = 0

E O M = 0

Več na prodajnem mestu in na www.merkur.si

STREŠNE KRITINE

SUHOMONTAŽA

STAVBNO

POHIŠTVO

OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE

GROBA GRADNJA

FASADE IN OMETI

VODA IN KANALIZACIJA

ELEKTROINSTALACIJE

TALNE IN STENSKE OBLOGE

KOPALNICA NA KLJUČ

UREDITEV OKOLICE

P d bb i k i/ dit lj

Za individualno obravnavo pošljite na

številko 3131 “MERKUR GRADITELJ”.

"Nič ne izgubite, lahko samo pridobite."

Me

rku

r, d

. d.,

Ce

sta

na

Okr

og

lo 7

, 42

02

Nak

lo

Zahteven investitor ob izbiri kamina i{~e udoben, var~en in okolju prijazen sistem ogrevanja.

Optimalna u~inkovitost in ~as nalaganjaU`ijte hitro in enostav-

no pot do prijetne toplote z Rikatronic kamini nove gene-racije. Senzorsko krmiljena Rikatronic regulacija v vsaki fazi zgorevanja samodejno dova-ja natan~no koli~ino potrebnega zraka, da je dose`ena maksi-malna u~inkovitost in var~nost. Rikatronic poka`e najprimernej{i trenutek za dolaganje drv. Rezultat tega je idealno podalj{anje intervalov nalaganja. V na~inu Eco Modus bo trajanje

`erjavice dodatno podalj{ano za {e dalj{e ogrevanje in akumulira-nje toplote.

Ekstremno var~en in ekolo{kiDo 50 % manj{a poraba drv

zaradi ohranjanja `erjavice in podalj{anja intervalov nalaganja zagotavlja ektremno var~nost pri porabi goriva, s ~imer v pri-merjavi z ro~nim upravljanjem zagotovimo zmanj{anje emisij na minimum. Vidni kamni v kakovostnem dizajnu zagotavlja-jo senzacionalno dolgo sevanje toplote. Prijetno klimo v prostoru dosegamo, tudi ko v kaminu `e nekaj ~asa ne gori.

Kuri{~e iz kakovostnega {amotaDodatna debelina specialnega

{amota, s katerim je oblo`eno RIKA kuri{~e, omogo~a ne samo vi{je temperature, poskrbi tudi za ob~utno ~istej{e zgorevanje.

S tem se zagotovi ve~ja varnost in dalj{a `ivljenska doba. Zaradi vi{jih temperatur v kuri{~u vsak RIKA kamin zagotavlja optimal-no zgorevanje z maksimalno energetsko u~inkovitostjo, kot tudi najbolj{e vrednosti emisij. Tu se seveda zagotavlja do 50% prihranek na gorivu in prijaznost do okolja.

Dodatna varnost in barva brez vonjaAbsolutno tesna in pri

najvi{jih temperaturah proti kri-vljenju odporna masivna lita vrata, poskrbijo tako za optimal-no varnost kot tudi za najbolj{o cirkulacijo in u~inkovitost zgore-vanja. Za RIKA pe~i se uporablja izklju~no posebne barve, ki so odporne na visoko vro~ino, so dokazane vrhunske kakovosti in skorajda brez topil. Omogo~ajo ogrevanje brez vonja po topilu. @e od za~etka. •

Andrej Gruden

NOVOST 17

Rika ponuja inovativne prednostiRikatronic inovacija 3. generacije

Rikatronic modeli Eco, Fox II, CultOgrevanje je povsem

preprosto

VKLOP - Priklopite pe~ na elektri~no napetost (230 V-50 Hz) in vklopite glavno stikalo na hrbtni strani pe~i. Poraba elektri~nega toka za delovanje Rikatronic3 zna{a od 2 do 4 W. Namig: V primeru, da priklop na elektri~no omre`je ni mo`en, je omogo~eno delovanje tudi brez elektri~nega toka.

V@IG - Nalo`ile gorivo kol obi~ajno in ga pri`gile. Po zaprtju vrat kaminske pe~i pri~ne Rikatronic samodejno optimalno regulirati dovod zraka v zgorevaini prostor.

NALAGANJE - Ko Rikatronic zasveli rde~e, je dose`en optimalni ~as za nalaganje polen. Z RIKA za{~itno rokavico proti vro~ini odprite vrata in nalo`ile drva v kuri{~e.

ECO MODUS - Ko je dose`ena `elena sob na tem-peratura, lahko s pritiskom na Rikatronic gumb aktivirate ECO Modus. Dovajanje zraka bo s tem najbolj optimalno regulirano, tako da bo gore-nje ohranjeno kar najdalj{i mo`ni ~as in ostanek pepela zmanj{an na minimum. To pomeni maksimalno izkori-stiti gorivo.

V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev.Rubriko pripravlja Simon Tihec.

Alojz: Revija var~ujem z energijo, je vredna vse pohvale. ^lanki so zanimivi, strokovno na visoki ravni. @al pa vas pri pisanju kdaj pa kdaj tudi malo zanese. V ~lanku prednosti elektri~nih dvo-koles, navajate raziskave {vicar-skega instituta, ki predstavlja popolnoma neverjetno {tudijo. Trditve iz prvega odstavka so popolnoma napa~ne, zato me zanima, kateri institut objavlja tak{ne neumnosti.

Kdor pozna delovanje ben-cinskih motorjev in zavezujo~e Euro norme izpu{nih plinov, bo dobro premislil preden zapi{e tak{no neumnost. Zanimivo je tudi, da strokovnjaki, ki pi{ejo tak{ne tekste, delijo skuterje na E-skuter, E-skuter na zele-no el. in E-skuter na bencin. Halo? Tipi~no za od realnosti oddaljene raziskovalce, tak{ne, ki v svoji dolgoletni karieri niso ustvarili ni~esar, razen kupa papirjev. In to je res ekolo{ka {koda! Lep pozdrav in uspe{no delo v bodo~e .

Odgovor: V reviji zago-tovo delamo napake, slogov-ne, jezikovne in strokovne. Vendar se trudimo, da bi tega bilo ~im manj. Posku{amo se ~im bolj dr`ati gesla »bralec je kralj« in podajati sporo~ila kratko, jedrnato in razumljivo. Alojzove pripombe jemljemo z del~kom ponosa, saj je obja-vljeno podrobno prebral, o tem premi{ljeval in reagiral.

Ker vemo, da revijo berejo tudi specialisti za posamezna podro~ja, vire skrbno izbira-mo. Podatke o slabem vplivu motociklov smo vzeli iz revi-je Environmental Science & Technology, raziskavo pa so opravili strokovnjaki {vicarske-ga in{tituta ETH iz Züricha. Švicarji so tiha, vendar po na{em vedenju vodilna evrop-ska nacija, ki vlaga velika sred-stva v raziskave in projekte s podro~ja varovanja okolja.

Še glede elektro skuter-jev. Elektrika iz vti~nice je me{anica energije, ki je pritekla

od razli~nih proizvajalcev. Cena zelene elektrike iz hidroelek-trarn je ena od najbolj realnih, solarna elektrika je subvencio-nirana, cena elektrike iz nukle-ark pa je zagotovo prenizka, saj ne zajema stro{kov razgra-dnje, saj prava cena tiso~letja dolgega varovanja visokoradi-oaktivnih odpadkov ni znana. Nemci na primer letno porabi-jo gigavate elektrike za stalen pogon ~rpalk, ki sesajo vodo iz opu{~enih rudnikov premoga v Porurju, ki le`i na premogu in je prekopano kot {vicarski sir. ^e bi zaradi izpada ~rpalk voda zalila rudnike, bi se polovico Porurja s cestami in stavbami vred pogreznilo. Kak{na je torej prava cena elektrike iz nem{kih termoelektrarn na premog? In zato je skuter, ki baterije polni izklju~no na »zeleno« elektriko okoljsko v prednosti.

Milan: Imamo hi{o tloris 100 m2, ki je dobro toplo-tno izolirana, ogrevanje plinski

kotel Junkers 24 kW in bojler 200 l (poleti elektrika). Glede na ceno propana bi dodal {e en kotel - pe~ najraje na drva, ki jih lahko poceni dobim. Kak{en kotel oz. sistem priporo~ate? Ali predlagate tudi kolektorje za ogrevanje - streha je na jug, ~e investicija ni prevelika. Kje lahko dobim ustrezne infor-macije?

Odgovor: S pe~jo na drva lahko dose`ete velike prihran-ke plina in zmanj{anje splo{nih stro{kov ogrevanja. Pe~i na pole-na manj{ih od 25 kW na trgu ni, odlo~ite se lahko na primer za proizvod WVterma, vplinjevalni kotel na polena tip TR, mo~ 25 kW. Z enkratnim nalaganjem bo hi{a zagotovo topla ves dan. Prigraditi mu je potrebno zalo-govnik toplote volumna okrog 1200 l in izvesti vse poveza-ve, da omogo~ite kombinirano ogrevanje. Ker ima obstoje~i bojler sanitarne vode `e vgra-jeno grelno spiralo, potrebujete samo {e dva kolektorja, pove-

zovalne vode, obto~no ~rpalko, enostavno krmilno elektroniko in termosolarni sistem lahko delu-je. Vgradnjo lahko izvedete po korakih, cene posegov pa bodo razvidne iz ponudb dobavite-ljev. Za pe~ in kolektorje lahko pridobite subvencijo za obno-vljive vire. Dodatne informacije so na razpolago pri najbli`jem energetskem svetovalcu, v iskal-nik vpi{ite besedo »ensvet« in poi{~ite najbli`jega svetovalca.

Cunk01: Imam hi{o z man-sardo, ki {e ni izgotovljena, ima pa polo`en estrih 5 cm na 5 cm tervola. Pod tervolom ni parne zapore, je samo na tervolu, pod estrihom. Zaradi tega nam ogromno toplote uide skozi strop. Zanima me ali lahko nalepim od spodaj samo fasadni stiropor in dam ~ezenj zaklju~ni omet in ali se bo v tem sklopu kje pojavil kondenz. Obe{enega stropa pa zaradi zahtevnosti in cene ne `elim delati.

Odgovor: Ko bo man-sarda naseljena ali zaprta in toplotno izolirana, bo toplotna

izolacija pod stropom odve~. Najenostavnej{a re{itev je zato polaganje toplotne izolacije na obstoje~i estrih v mansar-di. Uporabite lahko plo{~e iz kamene volne, na primer tip Knauf DP-5, v debelini {pirov-cev, ki jih boste nato uporabili za izoliranje mansardne stre-he. Polagate jih neposredno na estrih v eni ali dveh plasteh in spodnji prostori bodo pozimi topli, poleti pa hladni. Izolacije ne prekrivajte z ni~emer, edina pomanjkljivost te re{itve pa je za~asno nepohodna mansarda.

Andrej: Kako izra~unati ali izkustveno dolo~iti minimal-no debelino zra~nega sloja pri ravni strehi, da bo vzgon zraka {e dovolj velik za prezra~evanje?

Odgovor: V stre{inah z nagibom zna{a priporo~ena debelina prezra~evalne plasti okrog 4 cm, prezra~evanje pa je posledica vzgona ogretega zraka. Zrak odna{a konden-zirano vlago pod stre{niki in hladi stre{no konstrukcijo. ^e ste v vpra{anju mislili na vodo-ravno streho, pri tem naravne-

ga vzgona ne moremo dose~i, lahko ra~unamo samo na pre-pihovanje, ki ga povzro~a veter, s pove~anim tlakom na eni strani in podtlakom na drugi strani stavbe. Vstop in izstop moramo omogo~iti z dovolj velikimi zamre`enimi odprti-nami, viri za izra~un ventilira-nja tak{ne konstrukcije pa nam niso znani.

Rok: Prosim vas ~e mi lahko po{ljete prospekte in cenike za plo{~e Neotekt opp.

Odgovor: Opisane plo{~e so proizvod firme Fragmat, izdelane iz ekspandirane-ga polistirena z dodatki za izbolj{ano toplotno izolativnost, ka{irane na Fermacell plo{~o. Uporabljamo jih za polaganje na pod podstre{ja, predvidene so za ob~asno obremenitev. Cenik smo bralcu poslali po elektron-ski po{ti. Plo{~a velikosti 100 x 50 cm in debeline 6 cm stane okrog 15 €/m2, izdelujejo pa jih v debelinah od 6 do 24 cm. Tehni~ni list za te plo{~e naj-dete na http://www.fragmat.si/slo/04b.htm

Stanko: Pred pribli`no 30 leti smo se vselili v nedokon~ano hi{o, ki smo jo z leti dogradili. Gradnjo sem osebno nadziral, izolacijo proti vlagi sva z `eno sama in skrbno izvedla, zato do sedaj ni bilo v kleti ali v pritli~ju opaziti niti najmanj{ih sledov vlage. Fasada je izolira-na, ope~ni zidak 20 cm, 5cm stiropor, 8cm porolit in klasi~na fasada. Okna so bila lesena in dvodelna, z navadnimi {ipami. Blizu oken je bilo kar hladno, zlasti v hudi zimi. Kljub vsemu smo v prakti~no dvostanovanj-ski zgradbi (11 x 8m) zara-di kvalitetne izolacije pokuri-li manj kot 2000 l kurilnega olja. Lani smo vgradili nova okna – lesen okvir in termopan zasteklitev. @e v poznem pole-tju, kljub stalnemu zra~enju v letnih mesecih, je bilo na stenah tik nad tlemi opaziti nekaj zelene plesni, ki pa se je z zimo {e pomno`ila in raz{irila tudi na omare (dnevna soba z jedilnico in spalnica). Kako naj prepre~imo in ustavimo plesen?

Odgovor: Pri igranju {aha ali v tehniki nikoli ni mo`no

napraviti poteze, ne da bi s tem spremenili razmerja. Plesen je postala problem skoraj vseh, ki so z vgradnjo novih oken zate-snili svoja domovanja. Ker pri vas zaradi dobre hidroizolacije vzrok ne more biti kapilarna vlaga, ki jo stavba vle~e iz tal (~eprav bi prvi trenutek, zaradi pojava nizko nad tlemi pomislili na to), ostane samo pomanj-kljivo prezra~evanje. Na to ka`e tudi rast plesni na pohi{tvu.

Prvi ukrep je naravno prezra~evanje, pri tem pa ni vseeno katera okna odpiramo. Ugotovimo, iz katere strani obi~ajno piha veter in odpi-ramo okna na vstopni in na nasprotni strani stavbe. Drugi ukrep je vgradnja kuhinjske nape in ventilatorja v kopalnico. Pri tem pa je potrebno vedno omogo~iti tudi vstop zunanje-ga zraka v te prostore, saj je druga~e u~inek, kljub tule~im ventilatorjem, ni~en. Pozimi je zunanji zrak zelo suh, zato bo izmenjava dobro u~inkovala, seveda pa s tem izgubimo tudi nekaj toplote. Tretji ukrep je nakup prostorskega su{ilnika zraka, ki sicer porabi nekaj ele-ktrike, vendar uspe{no izlo~a

vlago. O tem smo pisali v 23. {t. na{e revije v ~lanku Prezra~iti ali splesneti. Pomembno je tudi, da povzro~imo kro`enje zraka v prostorih. ^etrti mo`ni ukrep je vgradnja majhne prezra~evalne naprave z rekuperatorjem, ki prezra~i prostore, vrne toplo-to vanje in je z energetskega stali{~a dobra nalo`ba, za katero lahko dobite tudi subvencijo. Pri tem bo dobrodo{el nasvet strokovnjaka ali vsaj tistega, ki vam bo napravo prodal. ^e pregledate oglase v reviji ali v iskalnik na portalu www.varcevanje-energije.si vpi{ete »prezra~evanje z rekuperacijo« boste dobili vrsto ponudnikov med katerimi se lahko za~nete odlo~ati. O odstranjevanju ple-sni s kemijo namerno nismo pisali, saj je potrebno odstraniti vzrok, ne posledic.

Jurij: V 70 let stari hi{i smo zamenjali okna, zidov debelih 30 cm pa {e nismo dodatno toplotno izolirali. Ogrevamo se s kombinacijo olje/polena, na 40 m2 pa bi `eleli vgraditi talno ogrevanje. Zanima me, kaj bi bila bolj{a re{itev – elektri~no ali toplovodno talno ogrevanje,

tudi z vidika ekonomike, ugod-ja in stro{kov.

Odgovor: Talno ogrevanje je nekaj najbolj{ega kar lahko vgradite v svoje bivali{~e. Z njim lahko v prostore vnesete do 100 W/mm2 toplote, torej do 4 kW toplote v va{em primeru. ^e se izka`e, da so toplotne potrebe ve~je, bo potrebno priti talnemu ogrevanju »naproti« in izbolj{ati toplotno izolacijo zidov. To pa bi morali narediti v vsakem primeru, saj je vse stav-be potrebno zadovoljivo izo-lirati. Najtopleje priporo~amo vgradnjo toplovodnega talnega ogrevanja, saj lahko energijo dobi iz vseh virov, ki si jih lahko zamislite, elektri~no pa samo iz vti~nice. ^e od{tejete ceno polaganja estriha in izolacije pod njim, ki bi ju prav tako morali izvesti v vsakem prime-ru, bo talno ogrevanje cenovno na ravni radiatorskega ali {e cenej{e. Ena najpomembnej{ih lastnosti talnega pa je njego-va toplotna vztrajnost, zaradi ~esar kraj{ih prekinitev ogreva-nja sploh ne opazimo.

Koren: Vgrajujem talno ogrevanje v 3x60 m2 veliki

hi{e. V kleti bo pe~, pritli~je in nadstropje pa bo opre-mljeno s talnim ogrevanjem. Nameravam izvesti dovode in priklju~itev omaric, instalater pa me svari, da sistem ne bo deloval, ker ~rpalka ob pe~i ne bo imela dovolj kapacitete za preskrbo sistema. Predlaga vgradnjo ~rpalke in me{alnega ventila v posamezno omarico ali nakup dveh tak{nih komple-tov. Zanima me, ali je njegova zamisel dobra in kateri proizva-jalci so zanesljivi.

Odgovor: Sodobne obto~ne ~rpalke so ob majhni porabi energije sposobne dove-sti dovolj toplote v veliko ve~je sisteme kot je va{. Tehni~no naj~istej{a re{itev va{ega siste-ma pa je lo~itev obeh tokokro-gov v kleti ob kotlu. Na predto-ku iz kotla izdelamo dva izvoda (pa {e kak{nega za rezervo, na primer za ogrevanje sanitarne vode), vsak s svojo majhno obto~no ~rpalko, elektromotor-nim me{alnim ventilom, ter-mometri in ostalo potrebno opremo, vse skupaj pa vodi ena avtomatika, ki deluje odvi-sno od zunanje temperature. V vsakem nadstropju se naha-

ja po ena razdelilna omari-ca, ki je priklju~ena na svoj lo~en tokokrog. Tak{na veza-va omogo~a zapiranje ogre-vanja posameznega nadstropja samo z izklopom ~rpalke, pa {e vi{anje ali ni`anje splo{ne temperature predtoka za posa-mezno eta`o za stopinjo ali dve, ~e bi bilo stanovalcem v njej prevro~e ali prehladno. Omarice s kompletnim siste-mom so bolj namenjene vgra-dnji v ve~stanovanjske zgrad-be, kjer vsako stanovanje zase odvzema toploto iz skupnega voda. Pomemben del pa je {e uravnote`evanje pretokov skozi grelne zanke, ki so priklju~ene na posamezno omarico, ki ga opravimo ob zagonu sistema. V glavnem vsi izdelki iz mate-rialov ki ne rjavijo izpolnjujejo zahteve za uspe{no delovanje.

Ale{: O~e je pred pribli`no 30 leti nabavil IMP solarni sis-tem. Na koga naj se danes obr-nem za rezervne dele. Lokalni elektri~arji niso najbolj navdu{eni nad popravili. Obi~ajno pridejo, pogledajo in odidejo.

Odgovor: Ker omenjate samo elektri~arje sklepamo, da je te`ava v elektro ali elektron-skem delu instalacije in ne v cevni napeljavi ali njeni netesno-sti, kar je po 30 letih delovanja pravzaprav pohvalno za izvajalca. Podjetje IMP ne obstaja ve~, krmiljenje sistema pa lahko izva-jate tudi s sodobnej{o elektroni-ko, na primer diferen~nim regu-latorjem proizvajalca Seltron, cena okrog 120 €, podroben opis te`ave jim po{ljite na www.seltron.si izberite enega od pro-dajnikov v rubriki kontakti.

Jo`ef: V na~rtu imamo obna-vljati 30 let staro hi{o v kateri je radiatorski sistem ogrevanja. Razmi{ljamo o talnem gretju, seveda pa smo pri tem omejeni z vi{ino prostorov. Zato se mi zdi zelo zanimiva zadeva ki jo predstavljate, suhomonta`no talno gretje. Hi{a je atrijska, v vseh prostorih razen kopalnici je talna obloga parket (1,5 cm). Ali vam je znana okvirna cena take izvedbe za 140 m2 povr{ine.

Odgovor: Blizu Maribora so `e pred 35 leti nadstropja serije monta`nih hi{ opremili na ta na~in, saj monta`no nadstro-pje obremenitve z obi~ajnimi estrihi nebi preneslo. Izvedba je enostavna, tako da se je mnogi lotijo celo v samogradnji. Mo`nosti je ve~. Polagamo lahko izolacijske plo{~e z vrezanimi kanali za cev (n. pr. Variocomb), ali sistemske bradavi~aste plo{~e (n. pr sistem RDZ), ali ravne plo{~e z nalepljeno folijo, na katere pritrjujemo cev s sponka-njem, da na{tejemo le nekatere. ^e je potrebno podlo`imo {e plast dodatne toplotne izolacije. Sledi zasipavanje s tanko plastjo suhega granulata (n.pr. Liapor), ~e so plo{~e bradavi~aste ali z nasponkano cevjo. S tem zapol-nimo medprostore in izravnamo neravnine. Plo{~e na Variocomb lahko polagamo neposredno ali pa na vmesni granulat. Med poravnavanjem granula-ta nanj polagamo prvo plast mav~nih plo{~ (n. pr. Fermacell), nato pa {e eno plast iz ena-kih plo{~, vendar z zamikom, da se stiki ne prekrivajo. Obe plasti lahko med seboj tudi lepimo, ~im bolj{i bo stik, tem bolj{i bo prenos toplote. Sedaj sledi polaganje talne obloge, najprimernej{a je keramika ali tanke lesene obloge, oboje pa neposredno polo`eno in leplje-no na plo{~e, v lepilo lahko vtisnemo {e armaturno mre`ico. Tak{na konstrukcija brez talne obloge je debela okrog 6 cm plus toplotna izolacija pod njo. Verjetno bo potrebno podrezati vratna krila, vendar bo ugod-je talnega ogrevanja povrnilo vlo`en trud. Predra~unov ne

izdelujemo, bodo~i izvajalci vam bodo z veseljem poslali ponudbe.

Slavko: Zanima me ali kaj

raziskujete novitete na trgu. Zasledil sem napravo Ultra Keseco in me zanima, ~e stvar deluje in omogo~a prihranke elektrike, kot trdi proizvajalec, ki ima tudi reference in certi-fikate. Zanima me {e, kje se da napravo kupiti.

Odgovor: O lastnostih podobne naprave, ki so jo pro-dajali celo v na{ih trgovinah, smo pred ~asom odgovarjali na podobno vpra{anje bralca. Takrat smo govorili tudi s strokovnjaki s podro~ja kompenzacije jalove energije v industriji in strokov-njaki za elektroniko. ^e povemo v diplomatskem jeziku, izdelek je neuporaben in zagotovo ne bo zmanj{al porabe energije ali od~itka na doma~em {tevcu. Kve~jemu ga bo, zaradi lastne porabe, {e pove~al. Osnovni argument vpra{anih strokovnja-kov pa je bil, da tovrstnih pri-hrankov, tudi ~e bi zares obsta-jali, obi~ajni ali elektronski {tevec porabe elektrike, ni sposoben meriti. Še o referencah in certi-fikatih: na tistih ki niso kitajski in se jih da prebrati ni niti sledu o potrditvi izmerjenih prihrankov elektrike. Nakup naprave zato odsvetujemo.

Jo`ica: Odlo~ili smo se za monta`no hi{o. Narejena je talna plo{~a brez kleti. Zanima me, kako naj talno plo{~o izo-liramo. Nekateri so mnenja, da je ni potrebno posebej izolirati, ker je teren pe{~en. Kak{no izo-lacijo bi vi priporo~ali, kak{no debelino itd.

Odgovor: Zna~ilnost novej{ih dobro izoliranih objek-tov je ta, da so stavbe brez kleti in da armirana talna plo{~a ne

le`i na zemlji ampak na toplotni izolaciji. To je lahko plast kroglic iz penjenega stekla ali ve~ plasti kri`no polo`enih polistirenskih plo{~ visoke gostote. Za primer-javo, pasivne hi{e imajo okrog 16 cm, nizkoenergijske pa okrog 25 cm toplotne izolacije pod plo{~o. Izolacijska sposobnost pe{~enega terena je zanemarljiva, zato ga ne moremo {teti kot izolaci-jo. ^e ho~ete va{o hi{o proti tlom dobro izolirati, bi morali pod estrihe polo`iti debelej{o plast izolacije, zaradi tega pa bo potrebno podlo`iti obodne in notranje stene, da strop ali vratne odprtine ne bodo preniz-ke. Ta detajl naj predlaga in re{i dobavitelj monta`nih elementov.

V va{em primeru lahko izo-lacijo polo`ite pod estrihe, pre-dlagamo debelino okrog 15 cm, (na primer Fragmat tip EPS 100 ali podobne) saj je naknadno ve~ ne boste mogli vgraditi. To je tudi nalo`ba za vso `ivljenjsko dobo stavbe.

Denis: @ivim v blokovskem naselju, kjer sta kotlovnica in sistem ogrevanja v lasti prebi-valcev tega naselja. Zanima me ali za nas velja zakon, ki prihaja v veljavo s 1.4.2011 v zvezi z meritvami ogrevanja.

Odgovor: Zakon velja za vse, ne glede na lastni{tvo. Namen vgradnje delilni-kov toplote in obra~unavanje dela porabljene toplote na tej osnovi je samo vzpodbujanje var~evanja. Do danes pri nas in v svetu {e niso na{li bolj{ega na~ina za pospe{evanje var~nega obna{anja, ~eprav bomo zara-di tega dodatno pla~evali od~itavanje in obra~unavanje. Po izku{njah iz Švice, kjer tak{en sis-tem poznajo `e desetletja, dose-ganje ve~jih prihrankov od 30% ni mo`no, skupna poraba toplo-te pa se po vgradnji zmanj{a, sistem torej deluje. Seveda pa je vsako merjenje brez koristi, ~e stavb ne bomo dobro toplotno izolirali. •

Objavljamo nekaj odgovorov na va{a vpra{anja, ostale odgo-vore lahko preberete na portalu

www. varcevanje-energije.si

Bli`ajo se topli poletni dnevi, ko bo voda pridobila na pomenu, v smislu osve`itve za pitje ali kopanje. Ob tem se zavedamo transporta vode po cevovodih, in ~rpalnih postajah, bodisi za pitno vodo ali bazensko tehniko.

Kakor hitro se omejimo na instalacije in cevovode, se sre~amo z izzivi tesnje-nja le teh. Cevne instalacije so lahko iz razli~nih materialov. Najpogosteje se uporabljajo materiali kot je `elezo (pocin-kano), plastika in drugi umetni materiali.Da je transport vode sploh mogo~ slu`ijo ~rpalke, zasuni in drugi elementi, ki jih je prav tako potrebno zatesniti.

Celovito paleto materialov za tesnjenje, ponuja podjetje Henkel, ki ima v svojem asortimanu precej izdelkov za tesnjenje. Sem spadajo cevni sistemi za vodo za komunalne potrebe, kot tudi pitno vodo. Na kratko bomo predstavili dva izdelka, ki se najpogosteje uporabljata pri tovrstnih opravilih. Na prvem mestu je izdelek Loctite 55, sledi mu Loctite 577.

Loctite 55Loctite 55 je vrvica, izdelana iz poli-

etilenskih vlaken, ki so prevle~ena z sili-konsko maso. Vrvica se lahko uporablja za vse tipe navojev, kot tudi za kovinske in plasti~ne materiale, ter kombinacijo kovine in plastike. Uporaba je enostavna, tesnjenje pa je zagotovljeno nemudoma po sestavitvi zveze. Tesni tako vodo, plin kot tudi pitno vodo, ter je odporna na temperature do 130°C.

Zadovoljuje potrebe sodobnih cevnih sistemov in je v skladu z najnovej{imi standardi.

Pitna voda: Loctite 55 je v skladu s stan-dardom WRC in BS 6920 uporaben za tesnjenje pitne vode do 85°C,Plin in voda: Loctite 55 ima ateste EN751-2 Class Arp, DVGW in DIN 30660.

SLO atesti: PITNA VODA, In{titut za vastvo okolja {t. poro~ila, 28169Ate, PLIN, In{titut za varilstvo, {t. certifikata 250/00.

Loctite 577Loctite 577 je anaerobno lepilo-tesni-

lo, ki se strdi v kovinski re`i med navoji. Primerno je za vse navoje do velikosti 3 col. Uporabno pa samo za kovinske navoje, saj se lepilo na plastiki ne strdi. Obstojno je do temp.150°C, tla~na obstoj-nost pa je 350 bar. Po sestavitvi zveze je potrebno po~akati {e 12 ur da se lepilo strdi. Izdelek ima certifikat za pitno vodo in plin. •

IN[TALACIJE22

Poraba:Velikost navoja ½ ’’ ¾ ’’ 1 ’’

{tevilo spojev 385 260 180

Tesnjenje vodnih instalacij in naprav z izdelki Henkel

Avtor: mag. Marjan Poto~an

Henkel Slovenija d.o.o. , Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribortel.: 02 22 22 288, fax.:02 22 22 275, www.loctite.si

Rešitve za vzdrževanje

Brezplačne predstavitves področja vzdrževanja v vašem podjetju po vaši želji !

Vijačno varovanjeTrenutna lepila Tesnjenje ravnih površinStrukturno lepljenjeSpajanje cilindričnih delovČiščenje, razmaščevanje in negaMaziva, sredstva proti rji in zaščitaEpoksi lepila

Pokličite 02 22 22 288 !ali pišite na: tomaz.gornjak@henkel.com

V poplavi svetilk na osnovi LED tehno-logije je uporabnik velikokrat zmeden ali celo zaveden glede dejanske porabe svetilk. Velikokrat se zgodi, da so objekti sanirani s svetilkami na osnovi LED tehnologije slab{e osvetljeni ali pa za svoje delovanje porabijo celo ve~ energije kot bi porabile klasi~ne svetilke. To predvsem velja za LED svetilke iz daljnega vzhoda, ki obi~ajno bazirajo na LED tehnologiji prej{nje generacije. Pri osvetljeva-nju zunanjih objektov je potrebno upo{tevati tudi ostale kriterije, kot so ustrezna izbira barvnega indeksa in porazdelitev svetilnosti. [ele z upo{tevanjem vseh kriterijev in upora-bo najnaprednej{e LED tehnologije postanejo LED svetilke tudi v praksi resni~no u~inkovite. Proizvajalci LED svetil se pogosto sre~ujejo s problemom, da najnovej{e LED tehnologije na trgu niso prosto dobavljive, oziroma so cenovno nesprejemljive. Na drugi strani je potrebno za tovrstno proizvodnjo razpola-gati z ustrezno tehnolo{ko opremo in temu primernim kadrom. V veliko primerih se proizvajalci poslu`ujejo univerzalnih re{itev, posledi~no temu pa dobimo tudi povpre~ne rezultate, ki so dale~ od tega, kar zmore LED tehnologija.

Eno redkih podjetij, ki se lahko pohva-lijo, da jim je z visokotehnolo{kimi LED svetili uspelo na tr`i{~u je podjetje GRAH Automotive. Potrebno je povdariti, da pod-jetje GRAH Automotive izpolnjuje vse prej

navedene kriterije. Podjetje se lahko poleg tega, da razpolaga z najsodobnej{o tehno-logijo za proizvodnjo LED svetil in ustre-znim kadrom, poseduje {e ve~ kot deset let izku{enj na podro~ju proizvodnje LED svetil za vodilno avtomobilsko industrijo.

Da v kvaliteto njihovih proizvodov ne gre dvomiti pri~a tudi pred nedavnim z njihovimi LED svetilkami osvetljena cesta v Mariboru. Poleg tega, da so se na sanirani cesti stro{ki elektri~ne energije za razsve-tljavo zmanj{ali za 60%, je cesta {e vedno osvetljena v skladu s standardi cestne raz-svetljave. Da pri konji{kem podjetju GRAH Automotive prav ni~esar ne prepustijo naklju~ju, so pri specializiranem podjetju za svetlobno tehniko naro~ili meritve svetlosti pred in po sanaciji razsvetljave. Strokovnjaki iz podjetja SLOLUKS so lahko tako kot `e njihovi predhodniki na testiranjih v Nem~iji, z meritvami samo {e potrdili kvaliteto njiho-vih LED svetilk. •

Marko Areh

SODOBNA RAZSVETLJAVA24

www.grah-automotive.si

Tel. :00386 3 757 16 36info@grah-automotive.si

v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega

onesnaževanja okolja

visoka energijska u inkovitost-poraba samo 35 W

univerzalna pritrditev

topli barvni spekter svetlobe - 4200 K

presega svetlobno tehni ne parametre sodobnih

svetilk z visokotla nimi natrijevimi sijalkami mo i 70W

ali ve - starej e tipe sijalk celo do 120W

~

~

~ ~

~ {

LSL 30

LED

EFFICIENTLY ILLUMINATING YOUR WAY

Prodaja in proizvodnja elektronskih sklopov

Proizvodnja in prodaja cestnih LED svetilk

Ni vsaka led svetilka var~na svetilka

Najsodobnej{a LED svetila proizvajalca GRAH Automotive

Meritev svetlosti na Tezenski cesti v Mariboru.

Zaradi koncentracije razli~nih soli (kalcijevih in magnezijevih karbonatov ter sulfatov) so vode razli~no trde. Trdota vode pa povzro~a razli~ne te`ave: ve~jo porabo detergentov (nepenje-nja mila v trdi vodi), na stenah kuhinjske posode nastajajo trde bele obrobe, mre`ice na pipah so oblo`ene in zato curki vode neenakomerni. Obloge apnenca povzro~ajo probleme tudi pri grelnikih vode, kjer pove~ajo stro{ke ogrevanja in kraj{ajo `ivljenjsko dobo aparatur.

Problem vodnega kamna se re{uje na razli~ne na~ine. Kemi~no meh~anje vode upo-rabljamo, ~e voda ni namenjena pitju in pripravi hrane ampak za hlajenje, napajanje, ali delovanje strojev. Za vodo ki se uporablja za pitje in pripravo hrane pa najve~krat uporabljamo naprave za fizikalno obdelavo vode, ki ne spremenijo kemi~ne ampak le fizikalne lastnosti vode.

Kemi~no meh~anje vodeKemi~no meh~anje vode je od

vseh na~inov najbolj u~inkovito, saj karbonate iz vode dejansko odstrani. Voda iz vodovodnega omre`ja te~e preko ionske mase, na katero se ve`ejo kalcijevi in magnezijevi ioni. Programator kasneje med 2 in 3 uro pono~i

spro`i spiranje te mase s slano vodo iz druge posode, da kalci-jevi in magnezijevi ioni preidejo na NaCl. Pri tem procesu se porablja elektri~na energija, sol in voda; kemi~na sestava vode pa se spremeni: v vodo se namesto kalcijevih in magnezi-jevih ionov izlo~ijo H+, Na+ ali OH-. Ob tem je pomembno, da so ionski izmenjevalci primerno dimenzionirani glede na trdoto in porabo vode, ter opremljeni z napravo za dezinfekcijo vode (proti bakterijam), po mo`nosti pa opremljeni tudi z by-pass ventili, ki omogo~ajo nastavlja-nje trdote vode. Pred ionskim izmenjevalcem je potreben tudi mehanski filter.

Meh~anje pitne vode Meh~anje pitne vode se

uspe{no re{uje s permanentnimi magneti, ki spemenijo obliko kal-cijevih kristalov in za~asno nama-gnetijo raztopljene delce snovi v vodi, da se nanje pripojijo kalci-jevi in magnezijevi ioni in skupaj potujejo z vodo naprej. Tudi ~e voda izhlapi, ostanki vodnega kamna niso v obliki trdih belih lis, ampak finega belega prahu, ki se zlahka obri{e. Renomirani proizvajalci so v sodelovanju z in{tituti odkrili zapletene zako-nitosti magnetne obdelave vode, ter izdelali magnetne naprave za fizikalno obdelavo vode. Le

pravilno usmerjena in mo~na magnetna polja z ustreznim pretokom vode dajejo zadovoljive rezultate, zato je potrebna previdnost pri izbiri med razli~no ponudbo na trgu.

Nova metoda - zdru`evanje ionov soli okrog namagnete-nih jeder Še najustreznej{a je nova

metoda, ki spreminja lastno-sti vodnega kamna z zbiranjem kalcijevih in magnezijevih ionov okrog posebne mase jeder (slika spodaj), ki zaradi povr{inskih napetosti in negativnega nabo-ja privla~ijo pozitivne kalcijeve in magnezijeve ione toliko ~asa, da ti prese`ejo dolo~eno kriti~no maso. Nato se kot gru~a odlepijo in z vodo potujejo naprej. S tem se jedro o~isti, da je prosto za novo zbiranje. Nem{ko, neodvisno zdru`enje strokovnjakov za vodo DVGW je metodo ocenilo kot zelo uspe{no. Metoda tudi ne potre-buje elektri~ne energije, soli in vode za izpiranje. Kemi~na sestava vode ostaja enaka, postopek pa je u~inkovit do temperature 60°C, za vi{je temperature pa se uporablja termi~no odpornej{o maso. •

Interno gradivo Tehnofan d.o.o.

Štefan @una, dipl.ing.

OBDELAVA VODE 25

Razli~ni ionski izmenjevalci

Trda voda je lahko problem, a obstajajo re{itve

Neobdelana voda Zdru`evanje ionov soli okrog namagnetenih jeder Obdelana voda

SOLAR26

Na kaj je potrebno biti pozoren pri naku-pu solarnega sistema?Z vzpodbudami EKOSKLADA

za izrabo son~ne energije, se je v zadnjem ~asu na slovenskem trgu pojavilo veliko ponudni-kov solarnih sistemov in SSE. Ker je investicija v solarni sis-tem dolgoro~na nalo`ba, je pred nakupom solarnega sis-tema potrebno biti pozoren na {tevilne faktorje, ki bodo zagotavljali brezhibno delo-vanje in u~inkovitost va{ega solarnega sistema.

Najprej je potrebno pravil-no dimenzioniranje solarnega

sistema glede na namen izrabe (priprava tople sanitarne vode/podpora ogrevanju prosto-rov) na podlagi {tevila ~lanov v gospodinjstvu in velikosti ogrevane povr{ine. Potrebno je pravilno izbrati konstrukcijo za pritrditev SSE, glede na tip kritine in naklon/orientiranost strehe.

Investitorji posvetijo najve~ ~asa izbiri SSE in njihovih izko-ristkov, saj na trgu obstajajo {tevilni panelni in vakuumski SSE. Trgovci zelo radi poudar-jajo delovanje vakuumskih/cev-nih SSE na svetlobo, kar pa je seveda zmotno. Pri tej svetlobi

gre za difuzno obson~enje, kar pomeni, da na zemeljsko povr{je pade manj energije zaradi izgub med potovanjem energije sonca skozi zemljino ozra~je. To

energijo prav tako absorbirajo panelni SSE z visoko-selektiv-nim nanosom. Njihova dejanska razlika je v izolaciji SSE, saj je vakuum popoln izolator in

Sonnenkraft SlovenijaIndustriepark, 9300 St.Veit/Glan, AUSTRIAinfo@sonnenkraft.si

<kg

enostavna monta a

inovativni pritrditveni sistem

atraktivna in moderna oblika

MO NEJŠI, HITREJŠI, TEHNOLOŠKO DOVRŠEN:SONNENKRAFT

100 €/ m2

Sonnenkraft

subvencija pri

nakupu solarnega

SKR500 SSE.

www.sonnenkraft.si

Vakuumskiali panelni sprejemniki son~ne energije

NAPREDNE RE[ITVE 27

Ravno zaradi tega se je zelo te`ko sprijazniti z dejstvom, da se ravno v tem, za nas tako pomembnem prostoru, najpo-gosteje in najhitreje razvijejo negativni biolo{ki pojavi (ple-sen, glive,…). Prisotnost le-teh {koduje videzu kopalnice in hkrati tudi na{emu zdravju, saj povzro~a velik dele` alergij in kroni~nih bolezni.

Da bi se lahko uspe{no zoperstavili proti glivam in plesnim, so sedaj na tr`i{~u na voljo mase za fugiranje in silikoni Ceresit z MicroProtect formulo.

Ravno v kopalnici so pogoji idealni za razvoj gliv in plesni, saj obi~ajno v njej ni naravne svetlobe, zaradi tega zrak ne more prosto kro`iti, povrhu vsega pa je v njih obi~ajno vla`no in toplo. Zaradi tega kopalnice pred-stavljajo optimalno `ivljenj-sko okolje za plesni in glive, ter ostale {kodljive mikroor-ganizme, kar jim omogo~a tudi hitrej{e razmno`evanje.

Obstaja ve~ razlogov, zakaj je za{~ita pred koloni-jami plesni nujna, a dva sta klju~na. Prvi je, da plesen v na{ih kopalnicah kvari njen videz, drugi pa, da predsta-vlja gro`njo zdravju ljudi, ki

jo vsakodnevno uporabljajo, saj lahko povzro~i {tevilne zdravstvene te`ave, kot so alergije, astma in drugo.

Mase za fugiranje in silikoni Ceresit@e pri na~rtovanju kopal-

nice lahko tovrstne te`ave zmanj{amo na minimum, kajti v ta namen so na voljo mase za fugiranje in silikoni Ceresit z MicroProtect formu-lo. S tem je prepre~en razvoj {kodljivih mikroorganizmov, saj njena posebna sestava prepre~uje, da bi se voda vpila v spoje in omogo~ila okolje, v katerem bi se la`je razvili mikro {kodljivci.

MicroProtect formulaCeresit mase za fugiranje

in silikoni so oplemeniteni z edinstveno MicroProtect for-mulo, s pomo~jo katere se lahko razli~ni materiali la`je upirajo {kodljivim mikroorga-nizmom. Fuge, ki jih naredi-mo z maso za fugiranje, manj prepu{~ajo vodo, so gladke in odporne na praske, te lastno-sti pa prepre~ujejo sporam gliv, da bi se nabrale v na{ih kopalnicah. Enako velja tudi za silikone Ceresit, saj vsebu-jejo do trikrat ve~ fungicidnih aditivov. •

Peter Ver~ko,

Henkel Slovenija d.o.o.

Ve~ kot le kopalnica

so zato izgube skozi vakuum-ske SSE pri ni`jih temperaturah manj{e. Nepravilno dimenzioni-ranje velikosti SSE povr{ine pri-vede do mirovanja solarnega sis-tema v poletnih mesecih in zelo visokih stagnacijskih temperatur v kolektorju. Pri panelnih SSE dosegajo stagnacijske tempe-rature vrednost do 180°C, pri vakummskih cevnih pa se lahko povzpnejo ~ez 250°C. Obdobja stagnacijskih temperatur mo~no pripomorejo k utrujanju mate-riala, izrabljanjem medija proti zmrzovanju in po{kodbam materialov zaradi termi~nega raztezanja in kr~enja. K naj-bolj {kodljivim posledicam tem-peraturnega raztezanja lahko {tejemo »izgubo« vakuuma in »izgubo« stika med materiali na mestih kjer prihaja do prenosa energije. Vse to klju~no vpliva na `ivljenjsko dobo solarnega sistema.

Tako je investicija glede na razmerje cena/u~inkovitost/`i-vljenjska doba {e vedno v prid kvalitetnega panelnega SSE.

Ena izmed pomembnej{ih komponent solarnega sistema je tudi regulacija, saj dejansko le-ta prena{a energijo iz SSE v hranilnik. Sodobne regulacije uravnavajo delovanje {tevila

vrtljajev ~rpalke, kar pome-ni, da je hitrost potovanja medija skozi SSE nadzirana. Manj{e kot je obson~enje, dalj ~asa potuje medij skozi SSE, mo~nej{e kot je obson~enje - hitrej{a je pot medija.

Za investitorja je najpo-membnej{i izkoristek celo-tnega solarnega sistema na katerega vpliva, poleg zgoraj omenjenih parametrov, tudi strokovna vgradnja sistema, garancija za dele in servisna slu`ba posameznega proizva-jalca.

Podjetje SONNENKRAFT tudi letos na trgu predstavlja revolucionarno novost, prvi brezokvirni sprejemnik son~ne energije. Inovacija nosi ime SKR500 (R kot racing). Gre za najnovej{i tip plo{~atega sprejemnika son~ne energije, ki ne prepri~a le z izbolj{ano stopnjo izkoristka ampak tudi z novej{o, o~esu privla~no obliko.

Z novim sprejemnikom pri-haja na trg tudi nov sistem pritrjevanja na streho, ki ga odlikuje predvsem enostavna monta`a in estetski videz. •

Tadej Mrak, univ.dipl.in`.str.

Dandanes kopal-

nica predstavlja

za ve~ino ljudi ve~

kot le prostor za

osebno higieno.

Je prostor, kjer se

lahko sprostimo,

najdemo trenutek

zase po napornem

dnevu, prostor, kjer

lahko poskrbimo za

svoje zdravje in higi-

eno.

Za na~rtovalce in monterje fotovoltaikeNaprava je nepogre{ljivo orodje ki prihra-

ni ~as in denar vsem udele`enim v projektu, saj omogo~a postavitev modulov na pravo mesto in v najbolj{i mo`ni polo`aj. Enako uporabna je tudi kadar postavljamo ter-mosolarne kolektorje na tla ali na streho. Naprava omogo~a najve~ji mo`ni zajem son~ne energije za nove naprave ter izvedbo analize in re{evanja problemov, ki jih imajo obstoje~e instalacije. Ugotovi tudi, koliko ve~ energije bi zajeli, ~e bi odstranili zapre-ke, ki ob~asno me~ejo senco na module.

Za arhitekte in nepremi~ninarjeSunEye je pravi izdelek, kadar potrebu-

jemo natan~no analizo oson~enosti to~no dolo~enega kraja, na katerem bo stala pasivna hi{a. Tak{no analizo lahko opravi-mo tudi pred predelavo obstoje~e stavbe. Analizator poka`e, koliko in kam obrnjenih oken potrebujemo, da bomo stavbo lahko pasivno ogrevali s soncem in kak{na bo solarna korist, ~e podremo veliko smreko v bli`ini. Prodajalci ter kupci nepremi~nin ali zemlji{~ lahko zelo hitro dobijo prave podatke o oson~enosti parcele, zaradi ~esar bo korist ve~kratna. Ugotovimo, kje bi lahko stali moduli, kje je najbolj{e mesto za vrt in kam vgraditi nova okna. Izmerimo lahko tudi u~inek sen~enja, ki so mu izpostavljene dolo~ene stavbe.

Zanimiv na~in delovanjaMerilni instrument odnesemo na mesto,

kjer bomo opravili meritev. Instrument polo`imo na primer na sredino stre{ne plo-skve, na katero nameravamo postaviti modu-le. Nato bo vgrajeni GPS modul ugotovil kje

se nahajamo, nagibni senzor in kompas pa bosta ugotovila obrnjenost in nagnjenost strehe. Nato bo naprava z vgrajeno kamero in 180 stopinjsko le~o »ribje oko« opravila posnetek okolja in ovir, ki se nahajajo v njenem vidnem polju. S pomo~jo diagra-mov son~ne poti, ki se nahajajo v programu naprave, lahko nato natan~no ugotovimo, kolik{ni bodo dobitki in izgube v posame-znem letnem obdobju. Dobimo tudi grafi~no in tabelari~no napoved son~ne obsevanosti z upo{tevanjem morebitnega sen~enja. Imamo pa {e mo`nost ro~nega modeliranja in kori-giranja mote~ih objektov. •

Tihec

NAPREDNE RE[ITVE28

Solarni analizator SunEye 210

soleg GmbHpisarna Ljubljana Tel. +386 59 012 838Mob +386 41 786 100simon.frumen@soleg.si

www.soleg.si

Razmišljamoson no• Veleprodaja opreme za fotovoltaiko• Izvedba solarnih parkov• Veleprodaja solarnih sistemov in ogrevanja na drva

Obiš ite nas!Intersolar München8. – 10. Junij 2011Hala B2, Razstavni prostor 340

Ekranska slika z analizo sen~ilnih ovir v celotnem letu

SunEye 210 polo`imo na povr{ino, kjer bodo stali moduli

Z napravo lahko v zelo

kratkem ~asu opravimo

analizo kraja, na kat-

erega nameravamo post-

aviti fotovoltai~ne module

in ugotovimo stopnjo

osen~enja. Ta je pomembna

zato, ker so moduli pove-

zani v sklope in senca na

enem modulu vpliva tudi na

delovanje vseh ostalih.

HLAJENJE 29

Sodobne klimatske naprave s tehnolo{ko dovr{enostjo in inovativnostjo na podro~ju hlajenja in ogrevanja, zagotavljajo visoko udobje bivanja in visoke energetske prihran-ke. Pripomorejo k ustvarjanju ugodne klime poleti, pozimi pa so koristna ogrevala.

Pri nakupu pazimo predvsem na porabo energije, glasnost delovanja, sistem filtra-cije za ~i{~enje zraka, rokovanje s samo napravo in druge specifi~ne prednosti kli-matske naprave. Dobro je poznati tudi klju~ne razlike med posameznimi kakovo-stnimi razredi klimatskih naprav.

Sama klimatska naprava brez ustrezne lokacije monta`e in brez pravilne uporabe {e ne zagotavlja udobja. Naprava mora biti namre~ name{~ena pravilno, da ni direk-tnega vpiha zraka v uporabnika. Hkrati je

potrebno upo{tevati, da razlika med zuna-njo in notranjo temperaturo ne sme biti vi{ja od 7°C. Poleg omenjenega je za udobje bivanja s klimatsko napravo potrebna izbira ustrezne oblike in mo~i notranje enote.

Stanovanjske hi{e hladimo, oziroma ogrevamo, s klasi~nimi stenskimi enotami, lahko tudi s parapetnimi – talnimi enota-mi, stropnimi ali kanalskimi preko zra~nih kanalov, ki so name{~eni po posameznih prostorih stanovanjske hi{e.

Klimatsko napravo lahko izberemo kot zaklju~eno celoto, kar pomeni ena notranja in ena zunanja enota, ki jo po navadi namenimo

za hlajenje enega prostora ali pa z multi siste-mom, eno zunanjo in ve~ notranjih enot, ki jih razporedimo po posameznih prostorih glede na potrebne mo~i delovanja in obliko.

Klimatska naprava bo delovala u~inkovito in var~no samo, ~e bo izbrana z ozirom na resni~ne hladilno-ogreval-ne potrebe, zato je nasvet strokovnjakov dobrodo{el. Vgradnjo klimatskih naprav je potrebno prepustiti poobla{~enim monter-jem, ki delo opravijo strokovno in pravilno.

Pokli~ite na brezpla~no telefonsko {tevil-ko 080 98 98 in pomagali vam bomo izbrati pravo klimatsko napravo.

Zagotovite si svojo var~no in kakovo-stno klimatsko napravo, ki vam bo zago-tavljala udobje in prijetno bivanje skozi vse letne ~ase. •

Mateja Mauser, REAM d.o.o.

Klimatske naprave MitsubishiSinonim za kakovost in energetsko u~inkovitost

Klimatska naprava vi{je kakovosti zagotavlja nizko porabo energije, ve~je delovno obmo~je glede na zunanjo temperaturo in s sistemi za ~i{~enje zraka zagotavlja dobro po~utje.

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE30

Veliko je govora o toplotnih ~rpalkah za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, prednostih, povra~ilu investicije, vplivih na okolje, na~inu izra~una potrebne mo~i toplotne ~rpalke in podobno. Zdi se, kot da vse vemo in, pa vendarle se v praksi pojavlja veliko vpra{anj investitorjev, ki se za tovrstno tehnologijo {ele odlo~ajo. V tokratnem prispevku se osredoto~amo na pogosta vpra{anja in odgovore glede toplotnih ~rpalk za ogrevanje prostorov.

Katere vire toplote lahko prestreza toplotna ~rpalka?Toplotna ~rpalka za ogrevanje prostorov

lahko koristi razli~ne vire toplote, izbere pa se tistega, ki je na voljo in ki je naj-bolj primeren glede na zahteve objekta ter mo`nosti investitorja. Vir toplote je lahko voda podtalnica, toplota kamenin (zajem toplote z vertikalnim kolektorjem oz. sondo), toplota zemlje okoli stavbe (zajem toplote s horizontalnim kolektorjem), toplota zuna-njega zraka, toplota odpadnega zraka.

Katera toplotna ~rpalka je najbolj{a?Vpra{anje je zelo splo{no in odgovor

ni enozna~en. V kolikor gledamo iz vidi-ka u~inkovitosti je tako, da bo najve~jo u~inkovitost dosegla toplotna ~rpalka, ki ima visoko grelno {tevilo izmerjeno po novej{ih standardih (EN 14511) in ki izkori{~a kar naj-bolj stabilen vir toplote. Iz tega vidika bi lahko rekli, da so najbolj{e tiste toplotne ~rpalke, ki za vir toplote uporabljajo vodo podtalnico in dosegajo grelna {tevila vi{je od 5.

Sistemi s tak{nimi toplotnimi ~rpalka-mi so hkrati tudi med dra`jimi. Toplotne ~rpalke, ki za vir toplote uporabljajo okoli{ki zrak, dosegajo ni`ja grelna {tevila (od 3 do 4), vendar pa imajo druge prednosti: cenej{a celotna izvedba sistema, ni gradbe-nih ali rudarskih del, ni posebnih dovoljenj. Toplotna ~rpalka je lahko {e tako kakovostna in draga, vendar brez usklajenosti s celotnim ogrevalnim sistemom in virom toplote ne bo delovala po pri~akovanjih.

Kolik{na je investicija?Cene toplotnih ~rpalk za enostanovanjske

hi{e se gibljejo med 4.000 in 8.000 €, brez DDV. Cena je odvisna od izbrane mo~i toplo-tne ~rpalke, tehnologije izvedbe, deloma tudi od izbranega vira toplote. Pomembno je poudariti, da to ni vrednost celotne investici-je. V vsakem primeru zraven sodijo {e stro{ki namestitve toplotne ~rpalke in povezave z ogrevalnim sistemom (npr. s talnim ogreva-njem). Kadar pa se odlo~imo za zajem toplo-te iz podtalnice ali kamenin, moramo zraven pri{teti {e rudarska dela, zemeljska dela, vse instalacije do toplotne ~rpalke, kolektorje, projektno dokumentacijo in potrebna dovo-ljenja (npr. rudarsko, vodno).

Ali z T^ za ogrevanje prostorov lahko ogrevamo tudi sanitarno vodo?Toplotna ~rpalka za ogrevanje pro-

storov praviloma ogreva tudi sanitarno vodo. Ve~inoma imajo `e vgrajeno vso avtomatiko za segrevanje sanitarne vode, nekatere toplotne ~rpalke pa imajo `e integriran bojler.

Koliko elektrike porabi za ogrevanje?Glavni porabnik elektrike pri toplotni

~rpalki je kompresor, porabniki so {e obto~ne ~rpalke, avtomatika in morebitni dodatni grelci. Skupna elektri~na mo~ toplotnih ~rpalk za enostanovanjske hi{e se obi~ajno giblje med 2kW in 6kW, vse pa je odvisno od izbranega tipa ~rpalke in potrebne toplotne mo~i ~rpalke. Primer iz prakse poka`e, da je letni stro{ek za ogrevanje 150m2 stanovanj-ske povr{ine novej{e srednje dobro izolirane stavbe pribli`no 250 do 300 € na leto, ob predpostavki, da za vir toplote uporabljamo podtalnico ali toploto kamenin (sondo) in uporabljamo talno ogrevanje. Letni stro{ek za elektriko se lahko povi{a, ~e imamo slabo izolirano hi{o, ~e uporabljamo radiatorje, ~e za vir toplote izberemo okoli{ki zrak, ~e je vir toplote nestabilen, ~e sistem ni uravnote`en in pravilno na~rtovan.

Ali je mo`no s T^ ogrevati tudi starej{o neizolirano hi{o?Na~eloma je mo`no, ni pa priporo~ljivo.

Obstajajo toplotne ~rpalke, ki omogo~ajo vi{jo izstopno temperaturo ogrevalne vode, ki je primerna za radiatorje. Treba pa je vedeti, da je u~inkovitost toplotne ~rpalke takrat ni`ja, poraba elektrike pa bo vi{ja. Vsekakor je bolj{e najprej izde-lati toplotno izolacijo stavbe in zamenjati stavbno pohi{tvo, nato pa razmi{ljati o alternativnih na~inih ogrevanja.

Ali moramo k T^ vgraditi {e dodatni kotel za mrzle dni?Pri na~rtovanju sistema se lahko

odlo~imo za monovalentno delovanje ali bivalentno delovanje. Izbira je popolnoma odvisna od primera v praksi. Pri monova-lentnem delovanju nam toplotna ~rpalka pokrije vse toplotne potrebe stavbe tudi v najhladnej{ih dneh in ne potrebujemo dodatnih kotlov in sistemov. Z drugimi besedami: »Ne bo nas zeblo«.

O toplotnih ~rpalkah za ogrevanje prostorov malo druga~e

Shematski prikaz toplotne ~rpalke voda - voda, ~rpalni in

odto~ni studenec morata biti oddaljena v pravi smeri.

Prikaz sistema toplotne ~rpalke zemlja - voda, polaganje

kompaktnih zemeljskih kolektorjev.

Ali so za vgradnjo potrebna kak{na posebna dovoljenja?Glede na zadnje stanje predpisov in

zakonskih zahtev je tako, da se potrebu-jejo dovoljenja kadar `elimo izkori{~ati toploto podtalnice ali toploto kamenin (sonda).

Za pridobitev dovoljenj je treba izde-lati projekt, ki je podlaga za izdajo dovoljenj. V primeru, ko se odlo~imo za kori{~enje toplote okoli{kega zraka ali okoli{ke zemlje (horizontalni kolektor), pa za enkrat ni potrebnih dovoljenj.

Kak{ni so stro{ki vzdr`evanja?Stro{ki vzdr`evanja so zelo nizki, ozi-

roma jih skorajda ni. Pri toplotni ~rpalki ni potreben vsakoletni obisk serviser-ja, razen v primeru napak. V kolikor je ogrevalni sistem s toplotno ~rpal-ko pravilno na~rtovan, dimenzioniran in izveden, lahko pri~akujemo, da bo delovanje nemoteno in ne bo nobenih napak. Nekateri proizvajalci kljub temu priporo~ajo preglede na nekaj let.

Ali je upravljanje zahtevno?Novej{e toplotne ~rpalke imajo `e vso

potrebno avtomatiko. Ob prvem zagonu sistema se opravijo dolo~ene nastavitve, nato pa sistem deluje povsem samodejno. Z drugimi besedami: »V jeseni vklju~ite, spomladi izklju~ite, oziroma se tudi to naredi samodejno«.

Kako hrupno je delovanje?Toplotne ~rpalke za ogrevanje pro-

storov imajo obi~ajno dobro zvo~no izolacijo in ne povzro~ajo prekomernega hrupa. Hrup bi lahko primerjali z bolj{ih gorilnikom na olje, s pralnim strojem na nizkih obratih in pomivalnim strojem. Toplotna ~rpalka je obi~ajno name{~ena v zaprt prostor in s svojim delovanjem ne moti stanovalcev.

Ali lahko dobim kredit ali subvencijo za nakup T^?@e nekaj let sta ob~anom na voljo

tako kredit, kot subvencija (nepovratna sredstva). V zadnjih letih oboje preko Eko Sklada (http://www.ekosklad.si/).

Za kandidiranje na razpisih je treba pripraviti dolo~eno dokumentacijo. Subvencijo pa je mo`no pridobiti za toplotne ~rpalke, ki so uvr{~ene na seznam javnega poziva. •

mag. Roman Toma`i~

Za gozd in les so se {e pred ~asom zanimali samo gozdarji in predelovalci lesa. Pomembnost gozda pa v novih ~asih dobiva ~isto druge dimenzije, saj smo od stanja in zdravja teh zelenih velikanov vedno bolj odvisni vsi prebivalci planeta. Kiril, Paula in Ema so imena treh najve~jih viharjev, ki so povzro~ili katastrofalne vetrolome v evrop-skih gozdovih. ^eprav veter najuspe{neje podira gozdove, v katerih raste samo ena vrsta drevja, so ugotovili, da tudi me{ani gozd ni nobena garancija proti vetrolomom. Kiril je leta 07 podrl 65 milijonov kubikov lesa, tako velike koli~ine pa nih~e ne more dovolj hitro predelati. Skladi{~eno hlodovi-no je potrebno {e stalno polivati z velikimi koli~inami vode in {~ititi pred {kodljivci.

Trepetanje pred viharji^e ho~emo v bodo~e imeti stabilne

prirastke potrebujemo stalne gozdove in ne nasajenih golosekov, kot to izvajajo sosedje Avstrijci. Tudi vsa drevesa v gozdu ne smejo biti enako stara, saj take gozdove veter s hitrostjo 200 km/h dobesedno polo`i na tla. Zaradi vetrov bo potrebno gozdariti na nov na~in in upo{tevati izku{nje, pridoblje-ne zaradi vetrolomov. Ugotovili so tudi, da tudi me{anica drevesnih vrst s plitkej{imi in globljimi koreninami ne pomaga. Dodaten faktor so {e ~love{ki posegi s pogozdova-njem in poletne su{e ter pomikanje gozdne meje navzgor, ki sta posledici klimatskih sprememb.

Narava zna najboljeZ naravnim pomlajevanjem se gozdovi

najbolje prilagodijo vremenskim razmeram in kraju kjer rastejo. Mladike, ki jih narava sama zasadi, so tudi manj zanimive za divjad, kot smre~ice vzgojene v vrtnarijah. Naravno zasejani poganjki so bolj dinami~ni v rasti, bolj elasti~ni, imajo globlje korenine in so genetsko bolj raznoliki od gojenih sadik. Zaradi po~asnej{ega razvoja v za~etku rasti so ta drevesa tudi bolj odporna proti {kodljivcem od umetno vzgojenih. Genetska

raznolikost naravno zasajenih dreves je neprimerno vi{ja zato, ker za gojenje upora-bijo samo semena posebej odbranih dreves. O~itno ima narava spet prav in potrebno jo bo poslu{ati.

Premagovalci viharjevNajpogosteje obstanejo po viharju stari

bori, hrasti in bukve. Na poti do stalnega gozda jih je potrebno pustiti, saj so okna v gozdno prihodnost. Ko tak{no ko{ato drevo ~ez 30 let podremo, nastane pomlajevalni sto`ec, v katerem svetloba in semena v tleh ustvarijo pogoje za rast nove generacije dreves. Vendar spet ne preve~, saj velja, da je za uspe{no pomladitev bolj pomembna senca kot svetloba. Preve~ svetlobe in div-jadi povzro~i zatravljenje in to je tudi konec gozda. Pomembne so {e pionirske drevesne vrste, breza, ~e{nja ali bela bukev, ki hitreje rastejo. Ko jih posekamo pa se v nastalih pra-zninah ustvarijo pogoji za naravno pomlaje-vanje gozda. Se~nja in spravilo posameznih dreves, kot jo poznamo pri nas, je najvi{ja stopnja sonaravnega gospodarjenja z goz-dom. Na sre~o so na{i politiki, ki so povzro~ili propad skoraj vsega, v kar se za~nejo vtikati, gozd za sedaj in na sre~o, spregledali. •

Tihec

Po vetrolomu se gozd spremeni v pu{~avi podobno pokrajino

Zdr`i samo naravni gozdZdr`i samo naravni gozdZdr`i samo naravni gozd

Me{ani gozd ni zadostna za{~ita pred vedno mo~nej{imi viharji in vetrolomi

Z mesecem majem leta 2010 je bila sklenjena uredba o uporabi ozonu {kodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov med katere sodi tudi R410A, ki se jih uporablja v toplotnih ~rpalkah.

Uredba dolo~a uhajanja in zajema-nje ozonu {kodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov, pogoje za vzdr`evanje in namestitev opreme, ki vsebuje ozonu {kodljive snovi in fluorirane toplogredne pline, in pogoje za predelavo, ter odstra-njevanje zajetih ozonu {kodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov.

To pomeni, da mora upravljalec toplotne ~rpalke, ki za delovanje potrebuje ve~ kot 3 kg hladilnega plina, pisno ali v elektronski obliki prijaviti ministrstvu, pristojnemu za varstvo, najpozneje tri mesece po za~etku obratovanja opreme.

Upravljalec mora voditi evidenco o zaje-mu plina in na ministrstvo oddajati poro~ila o letnem polnjenju in praznjenju. Kazen za neupo{tevanje navodila iz uredbe za posa-meznika je od 300 EUR do 1.200 EUR.

Ve~ informacij o uredbi se nahaja v uradnem listu {t. 41/10.

Na{e toplotne ~rpalke Waterstage HIGHPOWER proizvajalca FUJITSU zaradi inovativne re{itve delovanja ne potrebujejo ve~ kot 3kg hladilnega plina. Koli~ine plina imamo navedene tudi na katalogih.

Zalogovniki da ali ne?Veliko je bilo povedanega o zalogovnikih

pri inverterskih ~rpalkah. Ali ga potrebujejo ali ne? Ve~ina toplotnih ~rpalk uporablja za prenos toplote plo{~ate izmenjevalnike, ki

imajo zelo malo vode in zaradi tega lahko hitro spreminjajo temperaturo. V teh prime-rih proizvajalci toplotnih ~rpalk priporo~ajo mini zalogovnik vode, saj se pojavljajo te`ave pri hlajenju prostorov (zamrznitev plo{~atega izmenjevalnika), odmrzovanju zunanje enote (defrost) ali hlajenja. S tem se te`ko po{koduje celotna toplotna ~rpalka.

Toplotne ~rpalke Waterstage imajo v notra-njosti optimiziran koaksialni toplotni izmenje-valnik in 25 litrski hranilnik toplote, ki ima zadostno koli~ino vode, da podobnih te`av, ki nastanejo zaradi plo{~atih izmenjevalnikov ni. Koaksialni toplotni izmenjevalniki so veliko bolj odporni na ne~isto~e kot plo{~ati, saj se zama{ijo zaradi manj{ih premerov cevi.

Fujitsu klimatske naprave Nordic modelV po~itni{kih hi{ah ali stanovanjih je za

ve~je udobje vedno dobro imeti sekundar-ni vir ogrevanja, saj nam lahko v hitrem ~asu ogreje prostor na sobno temperaturo. Problem nastane, ~e klimatska naprava ne deluje optimalno pri nizkih zunanjih tempe-raturah. Tudi ~e deluje, nastanejo problemi z zunanjo enoto. Kadar je vlaga v zraku visoka in zunanja temperatura nizka, se pojavljajo te`ave z odtekanjem kondenza, saj notra-njost zunanje enote zamrzne. Zaradi teh dejavnikov se kapaciteta gretja drasti~no zmanj{a. Najve~ja mo`nost zmrzali je do -4˚C, namre~ takrat je zrak najbolj vla`en.

Pri klimatski napravi proizvajalca FUJITSU, model Nordic, se nam te`ave z zamrznitvijo ne pojavljajo. Deli zunanje enote so prirejeni ravno za ekstremne razmere do -25˚C. Sama

zunanjost ima ve~jo kovinsko zunanjo mre`o za ve~ji zajem/izpih zraka, ter ve~ji prostor za strojnico. Kovinska zunanja mre`a, ki je odpr-ta in {iroka ne omogo~ata nastanka veliko ledu. Na dnu zunanje enote je veliko {tevilo odprtin za odvod vode. Grelni kabel mo~i 150 W je optimalno name{~en tik pod izme-njevalnikom, kompresorjem in ventilatorjem, ter tako omogo~a da voda nemoteno odteka in ne zmrzne. Grelni kabel deluje konstantno, ko se temperatura spusti pod 0˚C. •

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE32

°C

Fujitsu toplotna ~rpalka - modeli Highpower

Izmenjevalec cev v cevi pove~a u~inkovitost toplotne ~rpalke

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE 33

Toplotna izolacija Vakuum je najbolj{a izolacija kar

jih obstaja, zato vakuumski kolektorji uspe{no delujejo tudi v obla~nem vre-menu, v prehodnih obdobjih in pozimi. Vakuumsko izolacijo izgubimo samo, ~e dvostenska steklena cev po~i, saj na njej

ni nobenih drugih tesnil. Plo{~ati kolek-torji so s spodnje strani obi~ajno toplotno izolirani s stekleno volno, z zgornje pa z enim steklom, razen posebnih izvedb. Zaradi tega so tudi njihove toplotne izgube ve~je. Zaradi odli~ne izolacije je vakuumski kolektor na otip hladen tudi ko

obratuje s temperaturo 80°C. V vro~em poletnem dnevu je razlika v u~inkovitosti obeh sistemov majhna, opazna pa posta-ne v primerjavi celoletne u~inkovitosti, pri ~emer so vakuumski kolektorji veliko bolj{a izbira.

Odpornost na to~oStarej{e verzije in zelo poceni vakuum-

ski kolektorji so bili bolj ob~utljivi na to~o kot plo{~ati. Danes sta obe izvedbi med sabo primerljivi, saj zaradi visoko kvali-tetnega in odpornega stekla vakuumskih cevi, slednji zdr`ijo udarce zrn to~e do premera 35 mm. ^e katera od steklenih cevi v hudem neurju kljub temu po~i, jo lahko zamenjamo brez izpraznitve siste-ma in demonta`e kolektorja. ^e steklo po~i na plo{~atem kolektorju je obi~ajno potrebno izprazniti sistem in kolektor demontirati.

Vpliv vetra in snega^e kolektor z vakuumskimi cevmi

postavimo v bolj izpostavljen pokon~ni polo`aj, bo zaradi cevnih medprostorov pritisk vetra nanj manj{i, kot na plo{~ati

Te`ka odlo~itev – vakuumski ali plo{~ati

Razli~ne lastnosti obeh tipov son~nih kolektorjev odlo~ajo

o nakupu

- maksimalen uèinek na izredno

majhni površini

- zašèita pred pregrevanjem

- izredno dolga življenjska doba

- certifikat o odpornosti pred toèo

- evropsko poreklo

- eleganten design

Sonce je zagotovo

najpomembnej{i vir

energije danes in bo tudi

v bodo~e. Ko se odlo~amo,

na kak{en na~in bi pre-

stregli njegovo toploto,

imamo na razpolago dva

sistema. Za la`jo odlo~itev

pred nakupom vakuumskih

ali plo{~atih kolektorjev, je

dobro poznati nekaj lastnosti

obeh sistemov.

OGREVANJE34

Mejnik na poti k tehniki ogrevanja brez emisij – tako podjetje KWB ozna~uje svoj najnovej{i izdelek, novi KWB Easyfire kotel za ogrevanje na pelete. Z novo razvito tehnologijo postavlja KWB na trgu nove standarde za enostavno in ~isto ogrevanje. KWB je velik korak pred `e tako ali tako strogimi predpisi o emisijah: vse mejne vre-dnosti Modrega angela 2012 in 1. BImschV (nem{ko Bundesimmissionsschutzverordnung = nem{ka zvezna za{~itna uredba o emisijah) so pri KWB Easyfire dale~ pod omenjeni-mi mejnimi vrednostmi tako v nominal-nem obratovanju, kot tudi v delovanju pod delno obremenitvijo. S tem je KWB Easyfire naj~istej{i kotel za ogrevanje s peleti na trgu in tako tudi okolju najbolj prijazno centralno ogrevanje na svetu.

@e leta 2005 je bilo podjetje KWB z nje-govim ogrevanjem na pelete Easyfire izbrano za zmagovalca neodvisne organizacije za varstvo potro{nikov Stiftung Warentest. @e takrat so naredili velik vtis s podrobnostmi, ki omogo~ajo ve~je udobje pri rokovanju, kot je premi~en zaboj za pepel in zelo preprosto upravljanje z le dvema gumboma in vrtljivim kolescem. Tudi novi KWB kotel Easyfire izpolnjuje te zahteve: potrebe strank in obrti so se zdru`ile v razvoju novega izdelka.

cleanEfficiency – tehnologija za ~isto ogrevanjeOsr~je novosti je inovativni koncept gore-

nja s tehnologijo. Vsa podro~ja gorenja so med seboj jasno lo~ena, nadpovpre~no veli-ka povr{ina za gorenje pa skrbi za stabilno `erjavico in popolnoma nestresen in miren potek izgorevanja. Avtomatsko odstranje-vanje pepela s gorilnega kro`nika poteka na enem nivoju, kar prepre~i, da bi padajo~i pepel dvigoval prah. Dodatni ciklonski lo~evalec drobnih delcev skrbi za to, da te`ki pra{ni delci sploh ne pridejo v izpu{ni tok. Nov KWB kotel za ogrevanje na pelete Easyfire je prvi kotel na pelete z Boschevo {irokopasovno lambda sondo. Razvili so jo posebej za ogrevanje z biomaso. Tudi pri neenakomerni kvaliteti peletov poskrbi za popolno izgorevanje. V`iganje poteka po principu udarnega v`iga s kratkimi, vro~imi curki zraka – ta princip ne var~uje samo z energijo, ampak omogo~a tudi izredno kratke ~ase v`iga, ki traja najve~ tri minute.

Prvi kotel za ogrevanje na pelete, ki ga lahko enostavno postavimo v katerokoli kurilnico In{talaterji na trgu ne najdejo nobenega

kotla na pelete, ki bi bil bolj preprost in bolj prijazen za na~rtovanje. Preprost sistem sestavljanja odlikujejo lahki in kompak-tni vgradni deli in enostavno na~rtovanje. Kon~no je mo`no kotel v kurilnico prinesti po delih. Zaradi modularne postavitve (kotel se dostavi v 7 paketih) in edinstveno majhne povr{ine za postavitev kotla, le

KWB na trg prihaja z novim ogrevanjem na pelete s cleanEfficiency tehnologijo

Drobni delci pod nadzoromkolektor, ki v enakem polo`aju deluje kot jadro. Pozimi sneg hitreje zdrsne z okroglih cevi vakuumskega kolektorja, zato bo sprejemal son~no energijo prej kot plo{~ati.

Monta`a in servisiranjeMonta`a vakuumskega kolektorja je

enostavnej{a, saj ga sestavimo {ele na strehi. ^e se posamezna vakuumska cev po{koduje, jo lahko zamenjamo, brez da bi zaradi tega morali izprazniti sistem. Kolektor pa lahko deluje naprej, tudi ~e je katera od cevi po~ena, saj je s tem zmanj{ana u~inkovitost samo majhne-ga dela kolektorja. ^e po~i steklo na plo{~atem kolektorju, bo ta v celoti slab{e deloval. Ker jih velikokrat name{~amo s pomo~jo dvigala je lahko tudi vgradnja plo{~atih dra`ja.

@ivljenjska doba, cena in vgradnjaPredvidena `ivljenjska doba vakuum-

skih kolektorjev lahko dose`e 20 let, bolj kvalitetnih pa tudi ve~ kot 25 let. ^eprav so mnogi prepri~ani, da je vakuumski kolektor novej{a iznajdba, so v uporabi `e ve~ kot 25 let. Tudi cene sistemov sestavljenih iz vakuumskih ali plo{~atih kolektorjev se skoraj ne razlikujejo. Seveda pa so vrhunski vakuumski kolektorji izre-dno u~inkovite toplotne naprave, zato se nahajajo v vi{jem cenovnem razredu. Po na~inu vgradnje se obe vrsti kolektorjev razlikujeta.

Plo{~ate lahko vgradimo v nivo strehe, zaradi ~esar so manj vidni kot vakuum-ski, ki jih vedno postavljamo nad stre{no povr{ino. Vendar so novej{i vakuumski tudi izredno elegantni in zaradi tega manj opazni.

U~inkovitost je odlo~ilnaVakuumski kolektorji delujejo skoraj vse

leto z visokim u~inkom, ~eprav niso dra`ji od plo{~atih, ki so trenutno {e vedno bolj uveljavljeni na trgu in preizku{eni. ^e pa `elimo s pomo~jo sonca poleg sanitarne vode ogrevati {e prostore, lahko to izvede-mo samo z vakuumskimi kolektorji. To je mo`no zaradi njihovega visokega izkorist-ka in delovanja v zimskem ~asu.

^eprav mnogi ne zaupajo novim teh-nologijam, je ve~ energije za enak denar dovolj dober razlog za nakup vakuumskih kolektorjev. Zlasti zaradi dejstva, da bo energija zagotovo dra`ja in dra`ja. •

Gregor Filipi~

0,6 m², se nov KWB Easyfire prilega v vsako kurilnico. Samo kadar je kotel na pelete v skladu s predpisi, hidravli~no priklju~ena, deluje u~inkovito. Nov KWB Easyfire kotel na pelete je zatorej opremljen s prvim popol-noma integriranim dvigovanjem tempera-ture povratnega voda. Zunanje dvigovanje temperature povratnega voda je zato odve~. Velika prednost: nov KWB Easyfire kotel na pelete lahko priklju~imo na katerikoli obstoje~i hidravli~ni sistem. Stranke si tako prihranijo stro{ke za komponente zunanje dvigovanje temperature povratnega voda, s tem pa se znatno zmanj{a koli~ina dela pri monta`i.

Nova merila udobjaSamo EDEN premi~ni zaboj za pepel,

ki ga je treba izprazniti le vsake dve leti. Razen tega kvalitetni materiali iz avtomo-bilske industrije, kot sta aluminij in litina, skrbijo za delovanje kotla na pelete brez

obrabljivih delov. ^e k temu pri{tejemo {e 6-letno KWB garancijo udobja, gre resni~no za re{itev za ogrevanje, ki je udobnej{a, ugodnej{a in zahteva manj vzdr`evanja v primerjavi z ostalimi.

Prihodnost brez emisijErwin Stubenschrott, direktor KWB

Die Biomasseheizung, nazorno poka`e, da moderni kotli na pelete predstavljajo nujno potreben prispevek k mno`i~nemu okolju prijaznemu ogrevanju skoraj brez emisij. Odlo~ilne so zatorej majhne emisije v praksi, in to tako na podro~ju nomi-nalnega obratovanja ter obratovanja pod delno obremenitvijo. •

KWB, mo~ in toplota iz biomase d.o.o.,

KWB stiki z javnostjo,

Tel: +386 (0) 3/839 30-80,

mobil: +386 (0)41 609 805, info@kwb.si

www.kwb.si,

www.facebook.com/KWB.Die.Biomasseheizung

Vodilno ogrevanje na biomaso

www.kwb.si

enostavno in ogrevanje z

Novi KWB Easyfire kotel na pelete

2,4 - 35 kW

Novi KWB Easyfire kotel na pelete (8-35 kW)

preprosto ~isto s cleanEfficiencypremi~ni zaboj za pepel je treba izprazniti le enkrat na dve leti

Najstro`je mejne vrednosti 1. BImschV ter Modrega angela {e zdale~ niso dose`ene

servisiranje na dve leti, materiali, ki se ne obrabijo, kot sta aluminij in litina iz

avtomobilske industrije

Popolno izgorevanje tudi pri peletih razli~ne kvalitete s pomo~jo {irokopasovne lambda sonde Bosch, jasno lo~enega izgorevanja v {tirih obmo~jih in visoko u~inkovitih virbu-

latorjev

majhna povr{ina za postavitev kotla - 0,6 m²

Avtomatsko ~i{~enje pepela: ve~ja povr{ina gorenja s KWB Easyflex

tehnologijo

modularna postavitev: lahka dostava, 7 paketov

ciklonski separator finih delcev

integrirano zvi{anje temperature povratnega voda: kompatibilno s katerokoli hidravli~no

situacijo

Princip udarnega v`iganja: minimalna poraba energije in kratki ~asi v`iganja

preprosto na~rtovanjeizkoristek delovanja ostaja ves ~as enako

visok – do 96% (tudi pri delni obremenitvi)

preprosto upravljanje, KWB Comfort 3novi virbulatorji v ceveh izmenjevalca

toplote za {e bolj{e oddajanje toplote in ni`je temperature izgorevalnih plinov

Prezra~evalni kanaliV stanovanjskih blokih so koristni, saj

zaradi naravnega vleka, ki ga povzro~ajo, bolj ali manj samodejno prezra~ijo WC, kopalnico ali ohladijo shrambo. Zrak obi~ajno zajemajo po plo~evinastih kana-lih, ki od zunanje stene vodijo pod stro-pom kleti, nato pa se zrak preusmeri nav-zgor. Vsak posamezni vertikalni ja{ek ima

odprtino za prezra~evanje samo v enem nadstropju in stanovanju, da se vonjave iz razli~nih stanovanji med seboj ne morejo me{ati. V na{em primeru se v stanova-nju nahajajo trije vertikalni kompleti, ki prezra~ujejo shrambo, kuhinjsko napo in WC s kopalnico. Kanali so zgrajeni iz ope~natih votlakov ter ometani z vseh strani, so vgrajeni v zidu in so nevidni.

Prepih zaradi ohlajanjaMed sedenjem v jedilnem prostoru se

gostja prito`i, da ji piha. Ker so stano-valci pred kratkim vsa dotrajana okna in balkonska vrata zamenjali s sodobnimi, ki popolnoma tesnijo, jo zaman prepri~ujejo, da to ni mo`no. Šele meritev z IR termo-metrom odkrije vzrok. Hladen zimski zrak,

ki se dviga po prezra~evalnih kanalih, je te notranje stene tako ohladil, da je padajo~i tok ohlajenega notranjega zraka povzro~il hladen prepih nad tlemi. V prostorih, ki bi naj stanovalcem zagotovili ugodno biva-nje, bi morala biti temperatura povr{ine notranjih sten enaka temperaturi zraka v prostoru, ali ji biti zelo blizu. V tem pri-meru je bila izjemno nizka, komaj 9,8°C, zato v takem prostoru bivanje ne more biti ugodno, saj take stene dobesedno sesajo telesno toploto stanovalcev. Da o podhlajanju in nepotrebni porabi kurjave sploh ne govorimo.

Odprava te`ave in koristPodhlajene notranje stene je potrebno

oblo`iti s toplotno izolacijo, debelo naj-manj 3, {e bolje 5 cm. Poseg je najeno-stavneje izvesti z nalepljenjem polistiren-skih plo{~ ter izvedbo zaklju~nega sloja s tankoslojnim armiranim ometom, kot za fasado, ali s pritrditvijo mav~nih plo{~, ki jih prav tako lepimo na polistiren. Vsa ta dela lahko izvedemo brez razbijanja ali pretiranega onesna`evanja stanovanja. S tem bomo zmanj{ali kvadraturo stano-vanja, vendar dosegli pomembno korist. Zaradi tega posega bosta lahko tudi radi-atorja, ki ogrevata kuhinjo in kopalnico manj{a, saj smo odpravili tri velika sta-novanjska notranja hladilna rebra. Ker je velikost radiatorja pomemben podatek ob name{~anju delilnikov stro{kov za ogre-vanje, bomo zaradi te notranje toplotne izolacije dolga leta pla~evali manj kot bi sicer, pri ~emer bomo dosegli vi{je bivalno ugodje. •

Tihec

Notranje stene z zra~niki so podhlajene in ohlajajo tudi stanovanje

Temperaturo povr{ine zidu lahko izmerimo samo z IR termometrom

Tu nekaj piha

Znano je, da nekateri ljud-

je za~utijo prepih prej

kot {e tako natan~ni sodob-

ni merilci hitrosti zraka.

Prepih je po definiciji tok

zraka v zaprtem prostoru.

Ker je njegova smer vedno

enaka, je prepih bolj nepri-

jeten kot veter, saj na telesu

ohladi samo ozko obmo~je

in zato lahko ljudem

povzro~i resne te`ave. Lahko

je posledica naravnega

vleka ali slabo na~rtovanih

prezra~evalnih in klimatskih

naprav vseh vrst.

Pepel je kvalitetno gnojilo, ki vsebuje kalij in fosfor. Peleti so lahko otro{ka igra~a, kot kurivo pa so sonaravni tudi zaradi kratkih transportnih poti od proizvajalca do upo-rabnika. Pelete dobesedno rastejo doma, politi~ne razmere pa ne vplivajo na koli~ino ali razpolo`ljivost. Ob pametni porabi so zaloge neomejene, saj sonce vedno znova po`ene naravni krog rasti. Zaradi popolno-ma avtomatiziranega zgorevanja, starta in zaustavljanja kurilne naprave so pravzaprav idealen energent.

Pomembnost bliskovitega servisaAvta ne bo nih~e kupil, ~e pri roki ni

serviserja, enako velja tudi za kotle. Sodobni peletni kotli so zanesljive in preizku{ene naprave, okvare so redke, vendar mo`ne. @e vsi pogoni pol`ev in podpihov delujejo,

tipala sporo~ajo podatke, avtomatika krmili, zatakne pa se samo ventilator dimnih plinov, kotla ne bo mo`no pognati, kar je tudi prav. Tako visoka avtomatiziranost uporabniku zagotavlja najvi{je udobje, pod pogojem da vsi pogoni delujejo. Zato bliskovit servis pozimi, poleg drugih lastnosti, zagotavlja najvi{je mo`no udobje in obratovalno var-nost. Kotli slovenskih proizvajalcev so danes v vseh pogledih na enakem nivoju kot uvo`eni, zato je dosegljivost serviserjev lahko odlo~ilni

razlog za nakup. Serviserje proizvajalca kotlov Valtis lahko naro~imo po mailu ali telefonu, stalno so prisotni na vsem obmo~ju Slovenije, zato je odzivni ~as vedno zelo kratek.

Preko tiso~ peletnih na letoKotle izdelujejo v ve~jih serijah z laser-

skim razrezom, numeri~no vodenim upogi-banjem in robotskim varjenjem. V Valtisovi peletni liniji proizvajajo njihov najnovej{i kotel Pellson X3, z mo~jo do 25 kW, ki ima vgrajeno tudi avtomatsko ~i{~enje gorilni-ka in odvajanje pepela ter 91% izkoristek. Gorilnik je centralni del kotla in je izdelan iz ognjeodporne inox plo~evine ter brez {kode prenese visoke temperature, ki nastajajo med zgorevanjem pelet. Izdelujejo tudi uplinjeval-ni kotel na polena Viva Extreme, mo~i 20 in 32 kW, oba pa imata izkoristke preko 90%. Vsi kotli proizvajalca so testirani ter ustrezajo standardom, potrebnim za pridobitev okolj-ske subvencije. Z biomaso vseh vrst bomo domove ogreli ceneje kot z drugimi energen-ti, pri ~emer kljub udobju v okolje ne bomo dodajali strupov in {kodljivih dimnih plinov. •

Tihec

Vplinjevalni kotel na polena Viva Extreme, mo~ 20 in 32 kW

Peletni kotel Pellson X3 s pol em za dovod pelet in zalogovnikom

Gorilnik in sistem za izna{anje pepela iz kotla Pellson X3

Valtis in pelete v naravnem krogu

V primerjavi z drugimi

energenti so pelete v

vseh pogledih popolnoma

varne. Niso vnetljive, ne odd-

ajajo hlapov ali plinov, ~e jih

razsipamo se bodo spreme-

nile v koristen kompost.

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE38

Dlan~ni zabijalnik `ebljevM12 Palm Nailer je orodje za profesionalce in amaterje. Deluje

na baterije in omogo~a zabijanje v slab{e dostopnih kotih, kamor s kladivom in obi~ajnimi `ebljalniki ne se`emo. @ebelj z glavo vtaknemo v magnetni podalj{ek, zabijanje pa opravi aparat v hitrih zaporednih sunkih, z 2700 udarci na minuto. Ima vgrajen robusten vibracijski mehanizem, opremljen je z LED lu~ko, kaza-lom napolnjenosti baterij in trakom za la`je dr`anje zabijalca. Je manj{i in priro~nej{i kot zra~ni `ebljalniki, saj ne potrebujemo kompresorja in dovodne cevi. Tehta 1,5 kg, napetost 12 V, hitri polnilec baterij jih napolni v 30 minutah, garancija 5 let, proi-zvajalec Milwaukee Tool, cena okrog 90 €, www.amazon.com •

Balance BoardJe popolnoma nov in patentiran izdelek, ki ima v srednjo

plast vgrajena posu{ena vlakna razli~nih hitro rasto~ih eno-letnih rastlin. S tem proizvajalec ohranja gozd in klimatsko ravnote`je, saj so tudi enoletne rastline shramba CO2. Plo{~o so razvijali {tiri leta, ima enako trdnost povr{ine, robov, upogljivost ter izgled kot obi~ajna iverica, ter je za okrog 30% la`ja od nje. Vanjo vgrajujejo ekspandirana zrna koru-ze in drugih `itaric z visoko vsebnostjo {kroba, zaradi ~esar je poraba lesa manj{a, razgradljivost po uporabi pa bolj{a. Proizvodnja poteka na enakih linijah kot za obi~ajne iverice. Plo{~a je zanimiva tudi zaradi pri~akovanega pomanjkanja lesa v EU do leta 2030. Za proizvajalca Pfleiderer jo prodaja firma Wodego, tehta 500 kg/m3 (obi~ajna iverica do 650 kg/m3), www.wodego.com •

Orodje z nagradoIma ve~ zanimivih lastnosti, ki do sedaj niso zdru`ene v nobenem

podobnem orodju. Izdelek je patentiran, certificiran in sprejet tudi s strani nem{ke avtomobilske industrije. Enako kot podobna orodja ga lahko odpremo, bo~no nataknemo na matico in zapremo, zato jo popolnoma objame. Pove~anje sile zategovanja zaradi geometrije orodja zvi{uje silo vprijema. Ta klju~ pa deluje tudi kot raglja, kar omogo~a poseben vzmetni ~lenek na vrhu naprave. Uspe{no odvija tudi obrabljene matice saj vprijema samo na ploskvah {esterokotnika in ne na vogalih. Namenjen vsem vejam obrti in industrije, uporabljajo ga serviserji avtomobilov, vodovodov, hidravlike, plinskih in varilnih naprav ter v letalski industriji. Ratcheting Flare Nut Wrench izdeluje SMC, www.smc-ltd.co.uk •

Trosilec GranomaxZa enakomerno raztrosevanje sipkih materialov, gnojil, soli,

peska ali semen. Uporaben za zrna do premera 4 mm, ki jih ni ve~ potrebno raztresati z roko, lopatico ali vozi~kom za raztrosevanje. Za gnojilo za trato, semena ali tratni pesek, pa tudi za raztros vpojnih granulatov ob izlitju goriva ali olja, na cesti ali v tovarni. Uporaba je enostavna, vre~ko z odpiranjem zadrge napolnimo z do 5 kg zrnja ali gnojila, z enim zamahom vr`emo preko rame in stisnemo gumb, ki omogo~a petstopenjsko nastavitev koli~ine. Sistem omogo~a enakomeren raztros na ve~je povr{ine, to~kasto, ali v kotih. Ne glede na velikost granulata ali semen bo raztros vedno enakomeren, z enakomernim nihanjem dose`emo do 2m {irine, izdelano v Švici, www. birchmeier.com •

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE 39

Dryline pro vlo`ekProblemi obe{anja bremen na zidove, ki so oblepljeni z

mav~nimi plo{~ami, so znani. Vlo`ek je sidran samo v zid, med mav~no plo{~o in zidom pa zeva {e do 2 cm velika prazni-na, ki nastane med lepljenjem. Obi~ajni vlo`ki imajo majhno nosilnost, zato je za ve~ja bremena potrebno uporabljati pre-dimenzionirane vijake ali zamudne in zastarele metode. Novi zidni vlo`ek ima nosilnost do 100 kg, pri tem pa {~iti mav~no plo{~o pred drobljenjem in lomom. Z njim lahko brez skrbi obesimo radiator, polico, kuhinjski element ter celo najnovej{i plazma TV. Zadnja dva centimetra vlo`ka je potrebno uviti s kri`nim vija~em in nato izvesti monta`o z vijakom, proizvajalec ForgeFix Ltd, www.drylinepro.com •

Po`iralec fluorescentk

Var~ne sijalke vseh vrst spadajo med posebne odpadke, zlasti zaradi vsebnosti stru-penega ivega srebra. Zbiranje in shranjevanje je zaradi krhkosti in velikosti komplicirano, zbirniki v na{ih trgovinah pa vedno prepolni. Re{itev je Bulb Eater, ki ga postavimo na vrh standardnega soda in zategnemo tesnilni obro~. Naprava je opremljena z drobilcem in ventilatorjem, ki ustvarja podtlak. Prigrajen ima {e dvostopenjski filter, prvi odstrani 99%, drugi HEPA pa 99,97% delcev do majhnosti 0,3 mikrone. S tem prepre~i {irjenje ivosrebr-nega prahu, ki ga ogleno `vepleni filter ve`e nase. Ko se sod napolni z mletimi sijalkami, po~akamo, da se prah pole`e, stroj hitro pre-stavimo na novi sod, polnega pa zatesnimo s pokrovom in po{ljemo v predelavo. Izdelek Bulb Eater, www.aircycle.com •

Safemaster za varnost

Vodenje in nadzor avtomatiziranih indu-strijskih linij vklju~uje tudi vstopanje v nevarna obmo~ja v ~asu delovanja postro-jenja. V takih primerih brez`i~no preno-sno stikalo zagotavlja dodatno varnost. Delavec lahko s pritiskom na gumb ali s popu{~anjem gumba v primeru nevarnosti povzro~i takoj{en izklop celotnega ali dela postrojenja ali preklop v varni na~in delova-nja. Oddajnik je opremljen {e z ekranom in lahko izvr{i do 20 prednastavljenih funkcij in ukazov, ki jih upravljamo samo z eno roko. Daljinsko stikalo Safemaster upora-bljajo v ~asu nastavljanja ali vzdr`evanja strojev in robotov, avtomatiziranih linij vseh vrst, robotiziranih skladi{~ih in ob vstopih v vsakr{na nevarna obmo~ja. Proizvajalec Dold, www.dold.com •

Sobni CO2 senzorPoleg koli~ine CO2 v sobnem zraku meri

{e vlago in temperaturo doma ali v pisarni. Z njim lahko ro~no ali avtomatsko vklju~imo prezra~evanje kadar je to potrebno. Ima dva relejna izhoda, ki glede na nastavlje-no vrednost CO2, vklju~ujeta ventilator. Prezra~ujemo lahko tudi z odpiranjem oken, kadar zelena (do 800 ppm), rumena (do 1200 ppm) in rde~a (nad 1200 ppm) signal-na lu~ka javijo vsebnost CO2 v zraku, z vgrajenim potenciometrom pa v korakih po 100 ppm izberemo svoje vrednosti vklopa obeh ventilatorjev. Tipalo namestimo na zid osrednjega bivalnega prostora, kjer ni prepiha, pa tudi v pasivne in nizkoenergijske stavbe, ter z njim krmilimo prezra~evalne sisteme, ki niso avtomatizirani. Napajanje 24 V, proizvajalec B+B, cena okrog 230 €, www.temperatur-shop.de •

Tiskalnik za elektri~arjeNovost na podro~ju ozna~evanja kablov je tiskalnik, ki odtiskuje

oznake na raznobarvne plasti~ne cev~ice, s katerimi ozna~ujemo kable, kar je posebej pomembno v industriji in obrti, za elektri~ne in elektronske povezave. Je prenosen in deluje samostojno na terenu ali preko USB priklopa z ra~unalnikom. Termotransferni odtis se ne izbri{e, barve in premeri cev~ic so razli~ni, tiskamo lahko tudi na skr~ke. Na tipkovnici so vse ~rke, v spomin tiskalnika pa lahko shranimo do 15.000 napisov, ki jih uporabimo ob ponovitvah. V knji`nici se nahaja {e ve~ elektri~arskih simbolov in jih sami doda-jamo iz ra~unalnika, tiskamo lahko celo sli~ice ali logotip firme. Hitrost 25 mm/s, vgrajen rezalec na `eleno dol`ino cev~ic, izdelek MK8 ProMark Pro USB, www.partex.co.uk •

V dveh dekadah izku{enj smo ustvarili odnos zaupanja, tako se pogosto zgodi, da nas lastniki ogrevanja s toplotni-mi ~rpalkami pokli~ejo, kadar so po dolgi zimi zadovoljni z nizkimi stro{ki ogrevanja. Razvoj in zanesljivost delova-

nja toplotnih ~rpalk NIBE sta dosegla neverjetne dose`ke. Vsako leto lahko ponudimo naprave z izbolj{anim krmilje-njem, predvsem pa s bolj{imi tehni~nimi karakteristikami. Leto{nje leto ni izjema, zato naj na{tejem nekaj novosti.

Dvostopenjske toplo-tne ~rpalke NIBE, medij/vodaNovost pri mo~nih, dvo-

stopenjskih toplotnih ~rpalkah zemlja/voda, {vedskega proi-zvajalca NIBE AB so ob~utno izbolj{ani izkoristki posame-zne stopnje, tako je COP po EN 14511 sedaj preko 4,3 (pri kolektorskih sistemih). Hkrati sta dodatno zni`ana {umnost (glasnost) in povi{ana zaneslji-

vost. Maksimalna temperatura ogrevanja je do 65°C. Regulacija omogo~a krmiljenje dveh tem-peraturnih re`imov po razli~nih ogrevalnih krivuljah. Ogrevanje sanitarne vode je vedno priori-tirano.

Novost - posebne re{itve za zemeljski kolektorRegulacija omogo~a tudi

krmiljenje dodatne zra~ne bate-rije, kadar zemeljski kolektor ni dovolj velik ali pa je prema-lo energetskih vrtin. Dodatna zra~na baterija ob primernih pogojih dodaja toploto zraka v kolektorski sistem ali pa nepo-sredno toplotni ~rpalki. Z dru-gimi besedami, imamo re{itev tudi tedaj, ko ne razpolagamo z dovolj veliko povr{ino zemlji{~a.

Toplotne ~rpalke NIBE, zrak/voda pove~anih zmogljivostiDosedanjo paleto toplo-

tnih ~rpalk zrak/voda (8 in 10 kW) smo dopolnili {e z ni`jo mo~jo 6 kW, primerno za niz-koenergetske objekte, ter dvema mo~nej{ima napravama mo~i 14 in 20 kW, ki sta zlasti primerni pri prehodu na uporabo obno-vljivih virov energije pri obnovi ali novogradnji ve~jih stanovanj-skih objektov. Seveda obe izpol-njujeta zahteve EKO SKLADA za dodelitev subvencije (COP po EN 14511 3,86 in 3,5), hkrati pa sta obe, kljub visoki mo~i in s tem velike koli~ine zraka, ki ga potre-bujeta, izredno tihi. Maksimalna temperatura ogrevanja je celo 65°C. Potrebna mo~ varovalk je

samo 16A.Vgrajena je vrhunska tehnologija EVI, zato dosegajo visoke izkoristke in delujejo celo do najni`jih zunanjih tempera-tur -25°C!

Frekven~no krmiljene toplotne ~rpalke NIBE SPLIT, zrak/vodaIzredno povpra{evanje po

popularnih toplotnih ~rpalkah NIBE SPLIT, ki ogrevajo hi{o in sanitarno vodo, hkrati pa lahko u~inkovito hladijo, so sedaj dopolnjene z 8 in 16 kW izved-bo. Prva je primerna za nizkoe-nergetske objekte, druga pa pri obnovi starej{ih, ve~jih objek-tov. Krmiljenje je frekven~no, kar pomeni, da se mo~ ventilatorja zunanje enote, mo~ kompresor-ja in obto~ne ~rpalke ogreva-nja/hlajenja ves ~as prilagajajo stvarno potrebni mo~i objekta, tako je poraba energije ves ~as najni`ja. Pri zunanji temperaturi -20°C je temperatura ogrevanja {e vedno 58°C, kar je primerno tudi za radiatorske sisteme. •

Drago Škantelj, KNUT d.o.o.

OGREVANJE40

Nibe usmerjen v partnerski odnos in vztrajno vi{anje kakovosti

Za nove toplotne ~rpalke i{~emo nove sodelavceZaradi pove~anega obsega delovanja i{~emo nove sodelav-

ce za zanesljivo in predvsem odgovorno izvedbo sistemov. Bodo~e sodelavce z ve~letnimi izku{njami pri vgrajevanju in servisiranju ogrevalno/hladilnih sistemov, i{~emo predvsem na {ir{em mariborskem in prekmurskem podro~ju.

Mali Osolnik 17, 1311 Turjak

01 / 788 99 16

www.knut.si | info@knut.si

IZKORISTITE SUBVENCIJO EKO SKLADA ZA

TOPLOTNE ČRPALKE DO 2.000 €

www.nibe.si- zrak/voda split in monoblok sistemi- novi modeli toplotnih črpalk- omogočeno hlajenje- invertersko krmiljene

19 let izkušenj na področju toplotnih črpalk

TOPLOTNE ČRPALKE |

KAMINI |

Švedski kamini Contura - kvaliteta za življenje

www.kamini-contura.si- Primerni za hiše s prezračevanjem zaradi svoje tesnosti- Dolga akumulacija zaradi kamna salovca- Visoki izkoristki

V podjetju KNUT d.o.o. se zavedamo pomena partnerstva v odnosu

do na{ih strank, ne le za ~as nabave in vgradnje, temve~ za vse

`ivljensko obdobje.

Zakonodaja na podro~ju pro-izvodnje elektri~ne energije v son~nih elektrarnah, ki je v veljavi od sredine leta 2009 vzpodbuja integracijo son~nih modulov v ovoj stavbe. Za tak{ne sisteme je namre~ zago-tovljena 15% vi{ja odkupna cena proizvedene elektri~ne energije. Ob tem je potrebno zadostiti pogoju da je za tak{no izvedbo, skupaj s stavbo, izdano gradbeno dovoljenje.

Ekonomski vidiki, ki vzpodbujajo vklju~itev son~ne elektrarne v ovoj stavbeVi{ja odkupna cena in potrebno grad-

beno dovoljenje predstavlja predvsem investitorjem v fazi rekonstruiranja oz. na~rtovanja novega objekta dober motiv za vklju~itev son~ne elektrarne v ovoj stavbe. Stro{ek investicije v integrirano izvedbo je namre~, v primerjavi s klasi~no nadgradnjo, le do 8% vi{ji. Ob tem se prav zaradi ekonomskega vidika priporo~a tovrstna investicija v smislu integracije v streho objekta. Na delu kjer son~no elek-trarno izvedemo kot integrirano, namre~ ni potrebna stre{na kritina.

Na trgu se sedaj tudi pojavlja veliko »integriranih« re{itev, ki jih ponujajo razni ponudniki, za katere pa se na koncu izka`e, da ne ustrezajo zakonodaji in zanje

ni mo`no pridobiti 15% vi{je odkupne cene.

Spremembe, ki so prehodneS spremembo Uredbe (Uradni list RS,

{t. 94/2010) se v letu 2011 sicer ukinja t.i. dodatek za »integriranost«, vendar s preho-dnim obdobjem, saj so elektrarne, za katere je do 30. septembra 2011 izdano gradbeno dovoljenje za novogradnjo ali rekonstrukcijo stavbe in so priklju~ene na omre`je do 31. decembra 2011, lahko {e opravi~ene dodat-ka. Obstoje~e elektrarne dodatek obdr`ijo.

Prva integrirana son~na elek-trarna podjetja Enertec d.o.o.Podjetje Enertec, d.o.o. je leta 2009 izve-

dlo prvo integrirano son~no elektrarno na strehi stanovanjskega objekta vrhunskega slovenskega telovadca Mitje Petkov{ka (slika desno zgoraj). Son~na elektrarna je naziv-ne mo~i 7,92 kWp, in{talirani so son~ni moduli proizvajalca KIOTO Photovoltaics iz Celovca. Integrirana son~na elektrarna tako

nadome{~a stre{no kritino. Stanovanjska hi{a je tudi prva plus energijska hi{a v Sloveniji, zgrajena v pasivni tehniki. •

Peter Kumer, univ.dipl.gosp.in`.

FOTOVOLTAIKA 41

Integrirane son~ne elektrarneIntegrirane

re{itve son~nih

elektrarn, ki letos

{e omogo~ajo 15%

vi{jo odkupno

ceno

Integrirana son~na elektrarna na strehi stanovanjskega

objekta Mitje Petkov{ka

Gospodarski objekt iz lesene konstrukcije z integrirano

son~no elektrarno velikosti 50 kWp.

Pri tem so se najbolje izkazali ploskov-ni ogrevalni in hladilni sistemi, s kateri-mi lahko pokrijemo vse energetske potre-be. Proizvajalec Rehau je specialist za to podro~je in ima na razpolago preizku{ene re{itve za vgradnjo v nove ali predelavo starih stavb, s talnim, stenskim ter stro-pnim ogrevanjem ali hlajenjem, v mokri ali suhomonta`ni izvedbi. Glavni sestavni del vseh na{tetih sistemov je cev, izdelana iz kvalitetnega in visokotla~no zamre`enega materiala PE- Xa, z imenom Rautherm S, s premerom od 10,1 do 32 mm.

Re{itve za stanovanjsko gradnjoZaradi dobre izolacije in zatesnitve

stavb se je poraba toplote sodobnih bival-nih objektov ob~utno zmanj{ala. S tem je omogo~ena naknadna vgradnja ploskovnih sistemov, s katerimi zagotovimo prijetno bivalno klimo. To izvedemo z ogrevanjem ali hlajenjem tal, sten in stropov, za kar ima Rehau pripravljenih ve~ re{itev. Izvedbo omogo~a uporaba tanj{ih cevi Rautherm S, s premeri 17x2 mm ali 14x1,5 mm, ki so veliko bolj upogljive kot cevi ve~jih preme-rov. Zaradi tega sta kon~na vgradna vi{ina ali debelina grelnih ploskev manj{i, cevi pa lahko pritrjujemo na razli~ne na~ine, v skla-

du z razmerami v prostoru. Uporabimo lahko bradavi~aste plo{~e, ali ravne, na katere cev pritrjujemo s plasti~nimi sponkami, plo{~e s kanali za vodenje, mre`aste nosilne podlage ali sisteme za pritrjevanje z letvami. Pri tem se odlo~amo {e za na~in vgradnje, s suhim ali mokrim postopkom.

Za vgradnjo talnega ogrevanja v nove stavbe ima proizvajalec Rehau na razpolago razli~ne re{itve, ki imajo toplotno in zvo~no izolacijo `e vgrajeno. Sisteme z lahkoto prilagodimo vsaki velikosti in obliki prosto-ra. Predelavo in vgradnjo na tla obstoje~ih objektov pa omogo~ajo sistemi z majhno vgradno vi{ino in Rautherm S cevmi dimen-zij 10,1 x 1,1 mm. Sistem vgrajujemo pred-vsem v manj{e prostore, v katerih se estrih ali kerami~na talna obloga `e nahajata.

Suhomonta`ni sistemiKratek ~as vgradnje, majhna vgradna

vi{ina in zanemarljiva te`a so dodatni razlogi za suhomonta`no vgradnjo Rehau sistemov, ki omogo~ajo naknadno vgra-dnjo ali predelave. Uporabimo jih lahko zlasti za objekte z omejeno nosilnostjo stropov, na primer za monta`ne stavbe ali stavbe s stropovi iz tramov. Kadar tal zara-

NAPREDNE RE[ITVE42

NOVA OBLIKA RABE ENERGIJETOPLOTNE RPALKE IN GEOTERMIKA

REHAU Gesellschaft m.b.H. – Uprava za severnovzhodno Evropo - Industriestraße 17 - 2353 Guntramsdorf - Avstrija - www.rehau.at/energiekomfort

Toplotne rpalke GEO, AERO in AQUA

Vklju no z obsežnim vzdrževalnim paketom in speci nim projektiranjem objekta:

- dolo itev geotermalnega polja in zasnova površinskega ogrevanja, prilagojena toplotnim rpalkam

- z vgrajenim upravljanjem ogrevanja in hlajenja

- na razpolago v treh razli icah za toplotne vire zemlja, zrak in podtalnica

Izkoriš anje toplote zemlje RAUGEO HELIX® PE-Xa

RAUGEO HELIX® PE-Xa je najboljša izbira za uporabo tako pri sanaciji stavb kot novogradnjah:

- mo odzema toplote do 700 W/Helix glede na vrsto tal in podtalnico

- preprosta namestitev in pridobivanje dovoljenj

- posebej primerno za nizkoenergijske hiše

Sistem RAUGEO HELIX® PE-Xa vam je na voljo pri naših partnerskih podjetjih v Sloveniji:

THS d.o.o., Zagrebška cesta 28, 2000 Maribor - REVIS d.o.o., Ljubljanska cesta 89, 8000 Novo

Mesto - INPOS d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje - INT d.o.o., Zaprta ulica 4, 6310 Izola

Gradnja

Avtomobilska industrija

Industrija

U~inkovito ravnanje z energijo v stavbah

Energetsko u~inkovita grad-

nja in predelava obstoje~ih

stavb sta postali glavni temi

predvsem zaradi vedno vi{jih

cen energije in zmanj{evanja

zalog energentov. Pomembna

sta zlasti ogrevanje in hlajenje

stavb, pri ~emer je vseeno ali

govorimo o manj{i enodru`inski

hi{i ali velikih zgradbah.

Spajanje in vgradnja cevi v grelno - hladilni strop

di gradbenih razlogov ne moremo upora-biti za vgradnjo ogrevanja, lahko vgradimo stensko. Na razpolago je ve~ re{itev in suh ali moker na~in vgradnje. Osnovni sestavni del sistema so mav~ne plo{~e, v katere so grelne cevi `e vgrajene. ^e stensko ogre-vanje vgrajujemo po mokrem postopku pa lahko cevi na steno namestimo s pritrdilni-mi letvami. Temperiramo ali hladimo lahko tudi nagnjene mansardne stropove, s ~imer arhitektom omogo~imo prosto oblikovanje prostora, sistem pa lahko vgradimo tudi naknadno, kadar tal ali sten ni mo`no uporabiti za ta namen.

Krmiljenje in regulacijaZa ta namen ima proizvajalec Rehau

na razpolago domi{ljene sistemske re{itve. Z njimi lahko vodimo temperaturo v predto~nem vodu ali v posameznih vejah, povezave pa so lahko `i~ne ali brez`i~ne pri ~emer ni pomembno, ali prostore hladimo ali ogrevamo. Krmiljenje samostojno opravi pre-klop toplo – hladno in se pri tem prilagaja vremenskim vplivom in toplotnim potrebam prostorov. Med hlajenjem temperaturo tako prilagodi, da ne more priti do pojava kon-denza ali neprijetne podhladitve tal. Zaradi modularne sestave in prilagodljivih krmilnih komponent je sistem sposoben izpolniti najrazli~nej{e krmilne naloge. V sestavu se nahajajo {e razdelilci, vgradne omarice, robni trakovi in dilatacijski profili.

Re{itve za velike stavbeSodobna arhitektura, klimatske razmere,

var~evalni ukrepi in zahteve po vrhunskem bivalnem ugodju na~rtovalce postavljajo pred te`ko nalogo. Za velike industrijske, javne in poslovne objekte ima proizvajalec Rehau pripravljene dobre hladilno – ogre-valne re{itve, s katerimi lahko izpolni vsako zahtevo.

Temperiranje objektov s termi~nim akti-viranjem betonske konstrukcije omogo~a akumuliranje toplote ali hladu v njih. To izvedemo z napeljevanjem PE-Xa cevi v masivne dele, ki jih nato med gradnjo zalije-jo z betonom, po ceveh pa nato struja topla ali hladna voda. Rehau ima za ta namen pripravljene preizku{ene sistemske re{itve, ki zajemajo polaganje cevi v izbrane dele, vsta-vljanje cevnih modulov in monta`o predgo-tovljenih in opremljenih betonskih blokov. Njihov sistem je tako dognan in razdelan, da imajo na razpolago konfekcionirane dele, ki jih po `elji naro~nika prilagajajo in doba-vijo na gradbi{~e po sistemu „Just in time“. Zaradi teh lastnosti je monta`a enostavna in hitro poteka.

Posebne izvedbe za posebne objekteIndustrijska ploskovna ogrevanja

omogo~ajo dovajanje toplote na mesta, kjer je ta potrebna. Tla letalskih hangar-jev morajo prenesti ogromne obremenitve, ogrevanje takih tal pa lahko brez zadr`kov izvedemo z robustno Rautherm S cevjo in preizku{eno uporabo tehnike potisnih tul-cev. Zaradi posebnih zahtev tak{ne gradnje, so vse grelne zanke izvedene brez spojev v betonskih tleh.

Ogrevanje elasti~nih tal v {portnih dvora-nah je z elementi Rehau re{eno tako, da so tla lo~ena na ogrevano stabilno podlago in na elasti~ni del nad njo. S tem omogo~ijo menjavo elasti~nega dela, brez da bi morali posegati v ogrevalnega. Pri tem vgrajujejo cevi Rautherm S s premerom 20 x 2mm ali 25 x 2,3 mm, priklop na razdelilec pa izvede-jo obi~ajno ali v Tichelmann vezavi.

Ogrevanje povr{in na prostem je najve~krat namenjeno odleditvi pristajali{~ za helikopterje, dovozov v bolni{nice ali con za pe{ce. Posebno vrsto povr{inskega ogrevanja vgrajujejo v zele-nice stadionov in drugih {portnih povr{in. Do sedaj so ga vgradili v ve~ kot 160 igri{~, toploto pa vedno pridobivajo iz obnovljivih virov ali uporabijo odpadno toploto.

Svetovanje in servisSvojim odjemalcem Rehau vedno stoji ob

strani, ne glede na to, za kak{no vrsto pro-jektov gre. Nudijo svetovanje, nadzor med gradnjo, {olanje v njihovi Rehau Akademiji, Rehau eBussines, pomo~ pri prodaji, recikli-ranje, programe za na~rtovanje in izra~un, ter seveda izdelavo kompletnih projektov. Njihovi in`enirji bodo svetovali ter pomagali pri izdelavi na~rtov in izra~unov uporov v cevnem omre`ju. Zaradi mednarodne pove-zanosti in {tevilnih referenc lahko projekte z Rehauom izvedemo kjerkoli na svetu.

Delovanje na gradbenem podro~ju je eden nosilnih stebrov podjetja Rehau, ki spada med svetovne predelovalce polime-rov. Svoje znanje uspe{no uveljavljajo tudi na podro~ju vozil in industrije, kjer poleg izvedbe in svetovanja uveljavljajo tudi svoje inovacije ter utrjujejo polo`aj vodilnega sve-tovnega proizvajalca. Enako uspe{no deluje-jo na gradbenem in industrijskem podro~ju, z re{itvami za novogradnje in predelave obstoje~ih objektov, ter na podro~ju ravna-nja z vodo. Imajo okrog 15.000 sodelavcev in ve~ kot 170 obratov, s katerimi `eli to veliko dru`insko podjetje biti ves ~as ~im bli`je trgom in uporabnikom. •

Mag. Michael Walter

NAPREDNE RE[ITVE 43

Bradavi~asta plo{~a Varionova z vgrajeno cevjo Rautherm S14

Plo{~e TS-14 s cevjo Rautherm s14 za naknadno suho ali mokro vgradnjo

Sistemska plo{~a TS-14 s cevjo Rautherm S 14 se pona{a z majhno

vgradno vi{ino

Vgrajevanje cevi za termi~no aktiviranje betonske konstrukcije stavbe

Cevi stenskega ogrevanja pripravljene za mokro vgradnjo

Vgradnjo v stare stavbe lahko izvedemo na suhomonta`ni na~in

Vodilni {vedski proizvajalec toplotnih ~rpalk Thermia predstavlja dve pomembni novosti, ki vsaka zase postavljata nove stan-darde na trgu toplotnih ~rpalk. Prva novost je povsem nova toplotna ~rpalka zrak/voda Thermia Atec, ki se pona{a z izjemnimi karakteristikami, druga novost je inovativni sistem krmiljenja Thermia Link, ki omogo~a krmiljenje vsakega prostora posamezno.

Nova toplotna ~rpalka Thermia AtecŠe bolj{i izkoristki in {e bolj tiho delovanje.

Nova toplotna ~rpalka zrak/voda Thermia Atec ima karakteristike, ki so prej veljale za nedo-segljive. Revolucionarna tehnologija Thermije Atec u~inkovito deluje tudi, kadar zunanja temperatura pade do -20°C in deluje z izredno visokim povpre~nim letnim grelnim {tevilom SPF, do 38% vi{jim od vodilnih konkurentov. U~inkovitost zra~ne toplotne ~rpalke Thermia Atec je zlahka primerljiva s toplotnimi ~rpalkami zemlja/voda ali voda/voda. Zaradi posebne tehnologije dosega visoko temperaturo vode 55°C tudi, ko je zunaj pod -15°C, zato je primerna tudi za vgradnjo v objekte z radijator-skim sistemom ogrevanja.

Idealna toplotna ~rpalka za skoraj vsak objektThermia Atec je odli~na alternativa za

lasnike stanovanjskih hi{, manj{ih, pa tudi nekoliko ve~jih objektov. Thermia Atec zbira energijo iz zraka v okolju in u~inkovito ogreje objekt preko talnega ali radijatorskega sistema ogrevanja. Toplotna ~rpalka ima integrirano tudi funkcijo hlajenja, zato jo lahko uporabimo tudi za aktivno ohlajanje prostorov. Ob~utiti je veliko povpra{evanje po toplotnih ~rpalkah zrak/voda, ob~utiti pa je tudi velik interes investitorjev po sposobnotih in mo`nosti, ki jih nova Thermia Atec nudi.

Razvoj je bil usmerjen v visoko u~inkovitost, enostavno uporabo in bolj tiho delovanje»Atec je najbolj tiha toplotna ~rpalka, ki smo

jo kadar koli razvili, verjetno je najbolj tiha na trgu« pravi Martin Haberg, in`enir akustike v Thermiji. Globalni center za raziskave in razvoj v Arviki je dal velik poudarek designu – tako tehni~ni konstrukciji, kot vizualnemu izgledu. Thermia Atec je zasnovana tako, da se zlije z

okoljem in obenem daje izredne rezultate in je enostavna za vgradnjo.

Paket po meriPoleg zunanje enote spada k toplotni ~rpalki

Thermia Atec notranja enota – ta je na voljo v treh izvedbah: Standard (samo omarica s krmilnikom), Plus (omarica s krmilnikom, ele-ktro grelcem, ~rpalko in preklopnim ventilon za ogrevanje bojlerja) ter Total (kompaktna enota velikosti hladilnika, z integriranimi vsemi sestavnimi deli, vklju~no z 200L inox bojlerjem). Direktor izvoza v Thermiji Jan Falck razlo i: »Na{i kupci lahko dobijo to, kar potrebujejo. Atec je na voljo s kapaciteto 6 do 36 kW za optimalni prihranek energije in trije paketi opre-me zagotavljajo, da investitor ne kupi tistega, ~esar ne potrebuje. Kot vse toplotne ~rpalke iz Thermije, tudi Atec zagotavlja maksimalni prihranek energije, je enostaven za uporabo in okolju prijazen«. Pona{a se namre~ z najvi{jim SPF* med konkurenti. *SPF – povpre~no letno grelno {tevilo – je merodajen pokazatelj u~inkovitosti sistema s toplotno ~rpalko, ki vsebuje tako toplej{a kot hladnej{a obdobja, ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode.

Thermia Link – nova super-odzivna tehnologija krmiljenjaThermia Link – svetovna inovacija, ki prina{a

lastnikom toplotnih ~rpalk {e ve~je udobje in {e ni je stro{ke energije. Brez i~na kontrolna plo{~a, ki se lahko nahaja kjerkoli v objektu, omogo~a kontrolo temperature v posame-znih prostorih, v vsakem momentu. Še ve~ – popolnoma novi na~in energijske optimizacije omogo~a toplotnim ~rpalkam Thermia doda-tno zmanj{anje stro{kov ogrevanja.

Dodatek, ki popelje toplotno ~rpalko v prihodnost – danesZ uporabo brez i~ne tehnologije, Thermia

Link pove`e toplotno ~rpalko z ostalimi deli ogrevalnega sistema. To pomeni, da sistem ogrevana deluje povezano in na na~in, ki doslej ni bil poznan. Preko zaslona, ob~utljivega na dotik dolo~imo za vsak posamezen prostor `eljeno temperaturo in ~asovno nastavitev za ogrevanje. Tako ni potrebno cele hi{e ogrevati

po enakem tedenskem razporedu, temve~ vsak prostor lo~eno – to je pomembno izhodi{~e za prihranek energije.

»Thermia Link omogo~a uporabnikom toplotnih ~rpalk {e ve~ji prihranek energije, kot so ga bili doslej vajeni. Prednosti, funkcije in tehnologija so v popolni harmoniji. Ni vam ve~ potrebno k toplotni ~rpalki, da bi spremenili nastavitve. Re{itev je v va{i dlani – dobesedno. Koncept pametne hi{e je sedaj na voljo tudi v svetu toplotnih ~rpalk in Thermia je prva, ki je ta koncept uvedla« pravi Magnus Glavmo, generalni direktor Thermia Värme.

Mats Larsson, direktor prodaje v Arviki doda-tno pojasni: »Thermia Link neprestano spreje-ma informacije preko oddajnikov v posameznih prostorih v objektu. To pomeni, da v vsakem trenutku daje informacijo toplotni ~rpalki, da lahko ta deluje maksimalno u~inkovito in porabi natanko toliko energije, kot je potrebno. Rezultat je, da je prihranek energije s toplotno ~rpalko Thermia odslej {e ve~ji.«

Klju~ni podatki o ThermijiToplotne ~rpalke Thermia uporabljajo ener-

gijo zemlje, vode in zraka za proizvodnjo toplo-te in na ta na~in zmanj{ajo stro{ke ogrevanja za ve~ kot dve tretjini.

Thermia je ~lan skupine Danfoss in je kompeten~ni center za razvoj in proizvodnjo toplotnih ~rpalk. Z 200 zaposlenimi visoko usposobljenimi strokovnjaki v tovarni v Arviki, na Švedskem letno proizvede do 20.000 prvo-razrednih toplotnih ~rpalk.

Atlas Trading d.o.o. iz Vojnika je eksklu-zivni zastopnik in distributer toplotnih ~rpalk Thermia v Sloveniji. Za podrobnej{e informacije se obrnite na www.thermia.com, www.atlas-trading.si, info@atlas-trading.si ali pokli~ite na 080 20 65. •

Yasin Jodeh, tehni~ni vodja Atlas Trading d.o.o.

OGREVANJE44

Nova toplotna ~rpalka zrak/voda, ki daje doslej

nedoseglive rezultate. Tako v smislu u~inkovitosti,

kot v udobju, preprosti uporabi in izjemno tihem,

skoraj nesli{nem delovanju.

Brez i~ni krmilnik z barvnim zaslo-

nom na dotik omogo~a popoln

nadzor nad porabo energije.

Novosti iz Thermie

AKTUALNI SEJMI 45

Mednarodni sejem Intersolar, ki letos praznuje dvajseto oble-tnico, ponovno odpira svoja vrata od 8 – 10 junija 2011 v sejemskih prostorih v Münchnu v Nem~iji. Organizatorji napo-vedujejo pove~anje sejemskih povr{in, pove~anje obiska in zanimive razstavljavce ter konfe-renco z aktualno problematiko.

Klju~ne teme sejma bodo fotovoltaika, tehnologije za pro-izvodnjo fotovoltai~nih re{itev ter solarno termalno tehnologi-je. Ena izmed novosti sejma je posebna razstava »PV ENERGY WORLD«, kjer bodo prvi~ pred-stavili inovativne mo`nosti za integracijo fotovoltai~nih sis-temov v elektro-distribucijsko

omre`je ter nove re{itve za shranjevanje solarne energi-je. Nem~ija, kot mo~na pro-izvajalka energije iz obnovlji-vih virov, vidi na tem podro~ju velik razvojni potencial in lahko pri~akujemo, da bodo predstavili smernice razvoja za nadaljnje obdobje. Velik poudarek sejma in omenjene posebne razstave bodo {e naslednje teme: »pame-tna« fotovoltai~na omre`ja; »pametne« fotovoltai~ne hi{e + E-mobilnost in »pametna« fotovoltai~na mesta.

Vzporedno s sejmom bo potekala mednarodna konferen-ca v okviru katere bodo pre-davanja in diskusije na temo najnovej{ih trendov v industriji.

Na konferenci pri~akujejo 200 strokovnjakov predavateljev in 2500 ostalih udele`enih. Posebni poudarki konference bodo na naslednjih temah: solarno ogre-vanje, proizvodnja toplote in ter-malno solarne elektrarne, inte-gracija fotovoltai~nih sistemov v omre`ja ter inovativne re{itve za shranjevanje solarne energije.

Podobno kot preteklo leto pa bo eden izmed glavnih dogodkov tudi ocenjevanje predstavljenih re{itev in podjetij ter tekmovanje za nagrado »Intersolar AWARD«. Organizatorji napovedujejo, da bo poudarek pri nagrajevanju v tem letu predvsem na inovativ-nih re{itvah z mednarodnim ali globalnim vplivom. Komisija, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz razli~nih podro~ij, pa bo nagradila po tri re{itve iz vsakega podro~ja (foto: www.intersolar.de).

Primer produktaEno od podro~ij sejma so

solarno termalni sistemi, med drugim tudi hranilniki toplote za razli~no velike sisteme. V okviru sejma bodo tako pred-stavljeni najnovej{i »pametni« hranilniki solarne toplote, ki poleg shranjevanja toplo-te zdru`ujejo {e inteligentno logiko shranjevanja toplote iz drugih virov in ustrezno distri-buiranje toplote na mesta kjer je to potrebno.

Dodatno so nekateri proi-zvajalci vlagali tudi v okolju prijazne materiale oz. materi-ale, ki jih je po uporabi mo`no reciklirati. Eden tak{nih produktov so tudi hranilni-ki podjetja ECOScience (na fotografiji). •

TR

Mednarodni sejem in konferenca Intersolar 2011

Sejem Intersolar 2011 (vir: www.intersolar.de)

Napredni hranilniki toplote (vir: ECOScience)

Glede na zadnjo {tudijo, ki so jo pri-pravili strokovnjaki iz Univerze v Kaliforniji, ni tehni~nih ali ekonomskih ovir, da ne bi mogli do leta 2050 zagotoviti vse potrebne energije iz obnovljivih virov.

Projekcija do 2050Z usklajenim delovanjem in medna-

rodnim sodelovanjem naj bi bilo mo`no do leta 2050 zagotoviti vso potrebno elektri~no energijo, energijo za tran-sport in energijo za gretje ter hlajenje iz obnovljivih virov energije. Izra~uni {tudije ka`ejo, da naj bi bila vetrna energija (na kopnem), hidroenergija in geotermalna energija `e sedaj v povpre~ju cenej{a kot energija pridobljena iz fosilnih goriv. Do leta 2020 pa naj bi ugodno ceno proizvo-dnje dosegali tudi pri proizvodnji energije iz vetra na morju, valovanja, plimovanja in koncentrirane son~ne energije.

Sedem tehni~nih re{itev za ve~jo zanesljivost oskrbeNe glede na dobre napovedi, bo pri

zagotavljanju energije iz vetra, vode in sonca (ang. WWS – Wind, Water, Sun) potrebno re{iti kar nekaj izzivov, med dru-gim tudi pove~anje zanesljivosti proizvo-

dnje energije skozi dan oz. ~ez celo leto. Pridobivanje energije iz obnovljivih virov je lahko zelo spremenljivo in odvisno od vremena, letnega ~asa in drugih dejavnikov. Strokovnjaki so za pove~anje zanesljivo-sti zagotavljanja energije predlagali sedem tehni~nih re{itev: povezovanje razli~nih in geografsko razpr{enih virov energije; upora-ba dodatnih predvidljivih virov energije, kot na primer hidroenergija; »pametni« sistemi za upravljanje ponudbe in povpra{evanja po energiji; shranjevanje energije na mestu nastanka; proizvodnja vodika s prese`ki energije; shranjevanje energije v elektri~na vozila; izbolj{anje vremenskih napovedi za bolj{e napovedi proizvodnje energije. Tri od navedenih tehnologij so izvedljive e danes z relativno nizkimi stro{ki (bolj{e napovedova-nje vremena, sistemi za upravljanje ponudbe

in povpra{evanje, dodatni viri hidroenergije za ve~jo zanesljivost oskrbe). Izvedba ostalih ukrepov pa bi zahtevala vi{ja vlaganja in posledi~no tudi nekoliko vi{jo ceno na kWh proizvedene energije.

Klju~no sporo~ilo {tudijeKlju~no sporo~ilo te {tudije je, da bi

bila cena energije proizvedena izklju~no iz obnovljivih virov energije povsem primerljiva s ceno, ki jo pla~ujemo danes za energi-jo temelje~o na fosilnih gorivih. In druga klju~na ugotovitev je, da so ovire za prehod na 100% obnovljive vire energije (WWS) predvsem socialne in politi~ne narave in ne tako tehni~ne ali ekonomske (vir: UCDavis, University of California, Delucchi, Jacobson; foto: everystockphoto). •

TR

ENERGETSKE NAPOVEDI46

Leta 2050 samo z energijo iz obnovljivih virov

Dovod sve`ega zraka v bival-ni prostor je vsekakor eden izmed poglavitnih dejavnikov, ki doprinese k povi{anju bivalne-ga ugodja. Raziskave iz prete-klih let so pokazale, da je na{a produktivnost ob~utno slab{a, ~e vdihujemo slab in izrabljen zrak, ki se zadr`uje v slabo prezra~evanih prostorih, zato se vse ve~ ljudi odlo~a za vgradnjo prezra~evalne naprave. S kon-stantno izmenjavo zraka v pro-stor dovajamo sve` in s kisikom bogat zrak, ki dobro vpliva na na{e zdravje in po~utje.

Pri vgradnji prezra~evalnega sistema igra poglavitno vlogo ustrezen izbor prezra~evalne naprave. Ta je lahko lokal-na (za prezra~evanje enega prostora) ali centralna (za prezra~evanje celotne hi{e). V primeru, da se odlo~imo za centralno prezra~evalno napra-vo, moramo predvideti tudi vgradnjo kanalskega razvoda z vsemi distribucijskimi elementi,

po katerem zrak odvajamo in dovajamo v prostore. Vgradnja lokalne prezra~evalne naprave je enostavnej{a in zahteva le preboj skozi zunanji ovoj stavbe.

V podjetju Systemair se zave-damo, da je u~inkovita raba energije na prvem mestu, zato na{ prodajni program zaje-ma izklju~no naprave z visoko stopnjo rekupe-racije (u~inek vra~anja odpadne toplote z rotacijskim ali plo{~nim rekuperatorjem tudi do 90%). V napravah so vgraje-ni EC (elektronsko komutirani) motorji, ki za svoje delovanje porabijo tudi do 30% manj ener-gije od obi~ajnih, so ti{ji, poleg tega pa z integriranim krmilnim sistemom omogo~ajo zvezno nastavljanje pretoka zraka.

Koli~ine zraka, ki ga odva-jamo in dovajamo v prostor so odvisne od aktivnosti, ki se v tem prostoru izvaja. Za

obi~ajni dnevni pro-stor lahko predvidimo

okoli 30m3/h/osebo oz. polovi~na izmenjava

zraka v eni uri.

Systemair vam nudi {iroko paleto elementov za distribu-cijo zraka med katere spadajo re{etke, zra~ni ventili, regula-torji pretoka, fleksibilne cevi, plo~evinasti kanali,... Elementi za zajem in vpih zaraka morajo biti ustrezno izbrani glede na preto~ne karakteristike. Dovod in odvod zraka je priporo~ljivo med seboj kar se da razmakniti,

da zagotovimo izmenjavo zraka po celotnem prostoru (zelo u~inkovit je izpodrivni na~in prezra~evanja; dovod pri tleh, odvod pod stropom).

Za optimalno delovanje sis-tema je potrebno naprave redno vzdr`evati (menjava zra~nih fil-trov). S tem namre~ podalj{amo `ivljenjsko dobo sistema, napra-ve delujejo z manj{o obremeni-tvijo in pri tem porabijo manj energije. Stro{ki prezra~evanja bodo tako ni`ji, naprave pa nam bodo slu`ile dalj ~asa. •

David Toma`in

PREZRA^EVANJE 47

Zadihajmo sve` zrak!

Sodobna kondenzacijska teh-nika je ena najvar~nej{ih in oko-lju prijaznih na~inov proizvaja-nja toplote. Kondenzacijski kotli porabijo v primerjavi s starej{imi kotli precej manj plina. [e ve~ goriva se prihrani, ~e ob ogreval-nem kotlu ogreva sanitarno vodo {e solarni sistem, ki lahko slu\i kot podpora ogrevanju prostorov. So~asno kori{~enje son~ne ener-gije zmanj{uje odvisnost od fosil-nih energentov. Vendar je, kljub temu le majhen del obstoje~ih ogrevalnih sistemov opremljen s kondenzacijsko tehniko in solar-no termiko.

Var~ne in za prihodnost varne napraveTudi v prihodnjih desetletjih

bo plin predstavljal pomemben steber na{e energetske oskrbe. ^etudi naj bi se leta 2020 peti-na energijskih potreb pokrivala z obnovljivimi viri energije, bo plin {e vedno moral prispevati velik dele`. Razen tega si je te`ko predstavljati popolno neodvi-snost od fosilnih goriv. Zato je s stali{~a omejenih svetovnih zalog pomembno, da s dragocenimi viri ravnamo var~no.

Za lastnike stanovanjskih hi{, ki razmi{ljajo kako se bodo, kljub manj{im zalogam fosilnih goriv, tudi v prihodnosti varno ogrevali in so~asno tudi obvla-dovali rasto~e cene energije, je u~inkovita kondenzacijska tehni-ka dobra re{itev.

Z izkoristki do 103 % je dale~ naju~inkovitej{a tehnika proizva-janja toplote s fosilnimi gorivi (slika 2). To pomeni, da skorajda v celoti izkoristi vsebnost energije v gorivu. Z zamenjavo »kotlov-nega oldtimerja« z novim kon-denzacijskim kotlom so mo`ni prihranki energije do 30 %.

Sodobni plinski kondenza-cijski kotli so `e danes pripra-vljeni za prime{avanje plinastih biogoriv fosilnim energentom. V plinskih kondenzacijskih kotlih skrbijo regulacije zgo-revanja (Lambda Pro Control),

za stalno ~isto zgorevanje z visokim izkoristkom – tudi pri prime{avanju bioplina ali dru-gih vrst plina, ki se uvajajo zaradi liberalizacije plinskega tr`i{~a. Kondenzacijska tehnika je dolgoro~no varna in prispe-va k varovanju vedno manj{ih zalog fosilnih goriv.

Sodobna kondenza-cijska tehnika nudi mnogo prednosti:1. Z nizkimi investicijskimi

stro{ki in nizko porabo je ogre-vanje s kondenzacijsko tehniko posebej gospodarno. S kotlom na lesno gorivo ali toplotno ~rpalko ste sicer neodvisni od plina, ven-dar so investicijski stro{ki dvakrat ve~ji. Temu ustrezno je dalj{i tudi amortizacijski ~as, ki pri konden-zacijski tehniki praviloma zna{a sedem let.

2. Kondenzacijska tehnika se lahko uporabi skorajda povsod. V starih ali novih, enostanovanjskih ali ve~stanovanjskih zgradbah, obrtnih ali poslovnih objektih – nudi za vsako potrebo ustrezno re{itev.

Solarna termika – smotrna dopolnitev kondenzacijske tehnikeKondenzacijska tehnika

nudi maksimum u~inkovitega izkori{~enja goriva. Dodatno dobro za{~ito pred rasto~imi stro{ki energije pa nudijo solar-ni sistemi. Ob solarnem sistemu

prestrezamo brezpla~no, okolju prijazno toploto, brez emisij CO2.

@e 4 do 5 m2 kolektorske povr{ine lahko v enostanovanjski hi{i pokrije 60% energije, potreb-ne za ogrevanje sanitarne vode – neodvisno od starosti zgradbe in njene potrebe po toploti (slika 3).

Pri posodobitvi ogrevalnega sistema z u~inkovitim konden-zacijskim kotlom in solarnim sistemom je v primerjavi s sta-rim stanjem mo`no prihraniti-do 40 % goriva. Solarni sistemi, ki dodatno podpirajo ogrevanje prostorov, pa {e dodatno zni`ajo stro{ke energije. V prehodnem ~asu in pozimi s son~no energijo predgrejejo ogrevalno vodo, ki jo potem kondenzacijski kotel le {e dogreje na `eleno temperaturo vtoka.

Dobro je, da se, tako pri novo-gradnji kot pri posodobitvi stare zgradbe preveri, ali se lahko upo-rabi solarni sistem za ogrevanje sanitarne vode, ~e ogrevalni sis-tem to omogo~a, tudi za pod-poro ogrevanja prostorov. ^e se solarni sistem {e ne more insta-lirati takoj je dobro, da se vsaj pripravi vse potrebno za kasnej{o prigraditev, npr. se montira biva-lenten ogrevalnik sanitarne vode in se izvedejo potrebni cevovodi do strehe.

Najpomembnej{i sestavni del solarnega sistema so son~ni kolektorji. Ti ujamejo son~no sevanje in ga pretvorijo v upo-

rabno toploto. Najpogosteje uporabljena izvedba kolektorjev so ravni kolektorji. So cenovno ugodnej{i in zmogljivi, ter pri-merni tako za ogrevanje sani-tarne vode, kot tudi za podporo ogrevanja prostorov (slika 4).

Vakuumski cevni kolektorji imajo nekoliko bolj{i izkoristek kot ravni kolektorji, ker vakuum u~inkovito zmanj{uje toplotne izgube (princip termovke). Da dobimo enak solarni donos, pri vakuumskih cevnih kolektorjih potrebujemo manj{o povr{ino, sicer pa enake pogoje za prigradi-tev (mesto monta`e, usmerjenost, itd.). Vendar so vakuumski cevni kolektorji pri razpr{enem sevanju, kot pogosto nastopa spomladi in jeseni, nekoliko donosnej{i. V letnem povpre~ju se lahko na m2 povr{ine dobi pribl. 30 % vi{ji solarni donos.

OGREVANJE48

Plinski kondenzacijski kotel v kombinaciji s solarnim sistemom – najbolj{i odgovor na visoke cene energentov

Slika 1: Kompakten energetski center s plinsko kondenzacijsko tehniko, integriranim solar-

nim ogrevalnikom sanitarne vode, solarno regulacijo in ~rpalno postajo.

Slika 2: Izkoristki do 103 %: s svojo ener-

getsko u~inkovitostjo je stenski plinski

kondenzacijski kotel VITODENS 200-W pri-

meren tako za stanovanjske enote kot tudi

za posodobitev obstoje~ega sistema v hi{i.

Sl. 3: Zni`anje stro{kov energije: Solarni

sistem za ogrevanje sanitarne vode na

stanovanjski zgradbi.

Iščete izvrstno rešitev za vaše ogrevanje?

Imamo jo, in to kar dvojno.

Vies

sman

n d.

o.o.

· C

. XIV

. div

izije

116

a · 2

000

Mar

ibor

tel.:

02

480

55 5

0 · f

aks:

02

480

55 6

0 · v

iess

man

n@vi

essm

ann.

si

Učinkovita in cenovno ugodna sistemska

tehnika: varčen plinski stenski kondenzacijski

kotel Vitodens 200-W z ogrevano površino

Inox-Radial in cilindričnim MatriX gorilnikom z

regulacijo zgorevanja Lambda Pro Control v

kombinaciji s solarnim sistemom s sončnimi

kolektorji Vitosol 200-F.

Prednosti te do potankosti usklajene kombi-

nacije: občutno znižanje stroškov ogrevanja,

donosnost, učinkovitost in prijaznost okolju.

www.viessmann.si

Individualne rešitve z učinkovitimi sistemi za vse energente in vsa področja uporabe

Naši poslovni partnerji v vaši bližini: *

LJUBLJANA z okolico:

ECOP AGENT d.o.o., Tržaška c. 329, 1000 Ljubljana,

tel.: 051 615 615; Kek d.o.o., Gasilska 37, 1290

Grosuplje, tel.: 030 664 438; PROINS d.o.o., Golo

Brdo 52, 1215 Medvode, tel.: 041 707 466; Remih Inženiring d.o.o., Stegne 31, 1000 Ljubljana,

tel.: 01/511 42 90; Vavtar Inženiring d.o.o., Ulica

Bobrova ul 20, 1000 Ljubljana, tel.: 01/520 75 82;

VISTRA d.o.o., Groblje 3a Rodica, 1230 Domžale,

tel.: 01/724 43 43

MARIBOR z okolico:

Kričej d.o.o., Miklavška c. 75, 2311 Hoče,

tel.: 02/629 54 60; Montaža, servis toplotne

tehnike Majhen Sebastien s.p., Zg. Hajdina 12b,

2250 Ptuj, tel.: 041 620 205; Termoservis-Brdnik Danilo s.p., Spodnjevaška pot 24a, 2000 Maribor,

tel.: 040 684 544

VZHODNA ŠTAJERSKA in PREKMURJE:

Inštalacije Gabor Milan s.p., Dolnja Bistrica 55,

9232 Črenšovci, tel.: 041 891 324; Inštalacije Filipič Borut s.p., Precetinci 35, 9243 Mala

Nedelja, tel.: 041 631 473; R & M mont d.o.o., Industrijska ul. 8, 9000 Murska Sobota, tel.: 051

640 430

CELJE z okolico in POSAVJE:

ASC 2000 d.o.o., Praprotnikova 35, 3330 Mozirje,

tel.: 03/839 26 60; Juričan Mihael s.p.,Polje ob Sotli 16, 3255 Buče, tel.: 041 624 879;

MKT Radej d.o.o., Glavni trg 25, 8290 Sevnica,

tel.: 07/816 06 30; Monmetal Oštir Johannes s.p., Brezina 28, 8250 Brežice, tel.: 041 636 585;

Monter d.o.o., Celje, Medlog 7c, 3000 Celje,

tel.: 041 526 420; Smevt d.o.o., Začret 61,

3202 Ljubečna, tel.: 041 624 060

KOROŠKA:

Erjavec August s.p., Brdinje 51, 2394 Kotlje,

tel.: 041 632 113; Linasi Milan s.p., Podgorje 64f,

2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu, tel: 02/882 24 90

GORENJSKA:

ELTERM d.o.o., Prečna 7, 4260 Bled,

tel.: 04/537 32 00; INŠTALACIJE OBLAK, Zlatko Oblak s.p., Smledniška cesta 43a, 4000 Kranj,

tel.: 041 403 578; I.S.P. d.o.o., Bevkova ulica 42,

1241 Kamnik, tel.: 01/839 45 87; TALCOM d.o.o., Demšarjeva 14, 4220 Škofja Loka, tel.: 041 615 021

DOLENJSKA:

Dulc. d.o.o., Stranje pri Škocjanu, 8275 Škocjan,

tel.: 041 616 255; Pagras d.o.o., Adamičeva 2,

8000 Novo mesto, tel.: 041 377 834; Revis d.o.o., Ljubljanska cesta 89, 8000 Novo mesto,

tel.: 07/338 29 42; Termoting, svetovanje, inženiring in montaža d.o.o., Pod Trško goro 83,

8000 Novo mesto, tel.: 041 348 738

NOTRANJSKA in PRIMORSKA:

Avir, inženiring d.o.o., tel.: 031 703 106;

Pavel inštalacije, Bizjan Pavel s.p., Strmica 11,

1360 Vrhnika, tel.: 041/688 211; Čebron Franko s.p., Preserje 80 / a, 5295 Branik, tel.: 041 648 533;

INSTAL - M d.o.o., Topolc 9, 6250 Ilirska Bistrica,

tel.: 040 473 123; Rupnik Bojan s.p., Mali most 14,

1370 Logatec, tel.: 041 715 548

* Naši poslovni partnerji so instalaterji, oziroma instalaterska podjetja, ki v svojem imenu in na lasten račun montirajo opremo Viessmann.

Tudi ogrevalnik sanitarne vode je v solarnem sistemu zelo pomemben. Na eni strani je razmejitev med ogrevalnim in solarnim sistemom in »preda-ja« solarno predogreto vodo za morebiti potrebno dogrevanje konvencionalnemu ogrevalne-mu sistemu, na drugi strani pa je potreben za shranjeva-nje son~ne toplote za kasnej{e kori{~enje. ^e nismo `e prej vgradili bivalentnega ogre-valnika sanitarne vode, so za priklju~itev na solarni sistem na voljo razli~ne re{itve, ki se uporabijo glede na pogoje na mestu samem.

Za posebno hitro in prepro-sto priklju~itev solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode so na tr`i{~u na voljo ogrevalniki, ki imajo ob drugem prenosniku toplote za son~no toploto {e dodatne predmontirane kompo-nente: ~rpalna skupina, ocev-je, polnilna armatura, solarna regulacija, dva termometra, ter izlo~evalnik zraka, ki so pri teh solarnih ogrevalnikih `e integri-rani v ohi{ju, ki se pritrdi na ogrevalnik (slika 5).

Pri solarnih sistemih, ki so izvedeni tudi za podporo ogre-vanja prostorov, se uporabljajo kombinirani hranilniki. Najihove prednosti so naslednje: potre-bujejo manj prostora, kot re{itve z dvema ogrevalnikoma (vmesni hranilnik ogrevalne vode in ogre-valnik sanitarne vode) in z njimi se lahko v ogrevalni sistem vklju~i tudi ve~ proizvajalcev toplote, npr. {e kotel na trda goriva. Kombinirani hranilniki hranijo ve~ji volumen ogrevalne vode za podporo ogrevanja prostorov. Ta dodatno ogreva sanitarno vodo, ki se nahaja v valoviti cevi iz plemenitega jekla v notranjosti hranilnika (slika 6).

Ne glede na to, ali je solar-ni sistem namenjen za ogrevanje sanitarne vode ali podporo ogre-vanja, mora v odvisnosti od tre-nutnega son~nega sevanja obra-tovati tako, da daje najvi{ji mo`ni solarni donos. Sodobne solarne regulacije so zato povezane z regulacijo kondenzacijskega kotla. Tako so razli~ni viri toplote med seboj usklajeni. Pri tem se daje prednost dragoceni son~ni ener-giji in s tem zmanj{uje energetska poraba ogrevalnega kotla. •

Slika 5: Gotovo montiran za priklju~itev:

solarni ogrevalnik Vitocell 100-U.

Slika 6: Kombiniran hranilnik za solarno

ogrevanje sanitarne vode in poporo ogre-

vanja prostorov Vitocell 340-M.

Slika 4: Ogrevanje sanitarne vode in podpora ogrevanja prostorov – zmogljiv

ravni kolektor (Vitosol 200-F).

Obi~ajno so v pogonu do 25 let, zato je ve~ina v svetu izdelanih panelov ta trenutek {e v uporabi. V kratkem pa pri~akujemo prve zamenja-ve, zato nekateri proizvajalci `e i{~ejo na~ine za reciklira-nje. Da se nebi ponovil primer iz Nem~ije, ko so pred krat-kim ugotovili, da zbiralci starih var~nih sijalk zara~unajo odstra-njevanje, nato pa jih zdrobijo in na skrivaj zakopljejo.

Koli~ine skokovito rastejoSubvencionirana cena

son~ne elektrike in stalno ni`anje cen modulov poga-nja njihovo prodajo. Vodilne fotovoltai~ne dr`ave, ZDA in Nem~ija, bodo zato imele ve~je probleme z recikliranjem. Paneli s proizvodnimi napaka-mi ali tisti, ki se po{kodujejo med transportom in monta`o `e danes izginjajo neznano kam. Recikliranje fotovoltai-ke zato postaja nov posel,

saj je samo 20% proizvajalcev v svetu pripravljenih prevzeti zastarele modele nazaj.

Strupene sestavineTrenutno med izdelavo

uporabljajo strupeni kadmij, silicijev tetraklorid in indij. Okoljske organizacije in firme, ki se z recikla`o ukvarjajo, pritiskajo na proizvajalce, da bi `e med na~rtovanjem pro-izvodnje panele tako prilago-dili, da bi bila razgradnja ~im enostavnej{a. Priporo~ajo pre-hod na novo tehnologijo izde-lave silicijevih rezin, v kate-rem porabijo manj energije, recikliranje pa je enostavnej{e. Kljub temu, da je trenutno celo redke materiale, kadmij in telur, ceneje kupiti kot pa prestrezati z recikliranjem, bo njihovo pomanjkanje in cena razgradnje panelov verjetno vplivala tudi na ceno fotovol-taike, ~e se seveda ne bodo pojavile nove tehnologije. •

Tihec

Ostanki proizvodnje in po{kodovana fotovoltaika spadajo med posebne odpadke

Kam s staro fotovoltaiko

Fotovoltai~ni moduli, podobno kot ve~ina

elektronike, vsebujejo nevarne snovi in

spadajo med posebne odpadke, zato jih ne

moremo kar tako odvre~i na smeti{~a.

Biolo{ko ~i{~enje odplak opona{a nara-vo, s pomo~jo tehnike pa postane proces hitrej{i. Do sedaj smo za delovanje potre-bovali ~rpalko, elektromagnetne ventile in nadzorno enoto za izvajanje progra-miranih vklopov. Novi sistem Picobell je enostavnej{i, potrebujemo samo majhen in zmogljiv kompresor za zrak, ki je montiran kar v nadzorni omarici in {e majhne nosilce biofilma, podobne meduzam, ki plavajo v ~istilnem prekatu.

Sonaravno delovanjeNa spolzkih kamnih v potoku se naha-

jajo ~istilne bakterije, tako to opravlja narava. ^e ho~emo dose~i {e bolj{i ~istilni u~inek, potrebujemo majhne polimerne nosilce z veliko povr{ino in ravno prav{njo maso, da lebdijo v vodi. Nanje se naselijo ~istilne bakterije in jih obdajo s tankim biofilmom. Namesto da vodo po{iljamo skozi filter, ti majhni Picobell biofiltri s premerom 3 cm kro`ijo po odplakah, bak-terije na njih pa medtem opravijo ~i{~enje. Kro`enje poganjamo z vpihovanjem zraka v cevasti prezra~evalnik na dnu ~istilnega prekata. Mehur~ki zraka poleg kro`ilne opravljajo {e prezra~evalno funkcijo in s tem samo~i{~enje {e pospe{ujejo.

Enostavno in z majhnimi stro{kiZ razvojem sistema Picobell, tehnologija

je znana tudi pod nazivi Wirbel ali MBS, smo kon~no dobili ~istilno napravo, ki je preprosta ter se pona{a z visoko zmogljivostjo ~i{~enja odpadnih voda iz gospodinjstev. Glavni pogonski element je tih, var~en ter zmogljiv zra~ni kompresor. Tok zraka iz kompresorja poganja tudi delovanje cevne zra~ne ~rpalke, ki pre~rpava morebitne usedline iz 3. prekata nazaj v 1. zbiralni prekat. Delovanje sistema vodi enostavna kontrolna enota, ki je skupaj s kompresorjem vgrajena v robustni nadzorni omarici, in jo lahko vgradimo ob ~istilno napravo ali v stavbo. Najve~ja prednost ~istil-ne naprave Picobell je, da ves ~istilni sistem deluje samo na pogon enega kompresorja, vsi do sedaj potrebni elementi, ~rpalka, ele-ktromagnetni ventili in nadzorna enota, pa odpadejo. Prednost tega sistema je {e visoka zmogljivost ~i{~enja tudi ob neenakomernih dotokih odplak.

Testiran in zanesljiv sistem^istilno napravo Picobell je testiralo ve~

neodvisnih nem{kih in{titutov ter ima vsa dovoljenja in certifikate, ki so potrebni ob vgradnji ~istilne naprave v Evropi in Sloveniji.

Rezervoar ima 25 let, Picobell nosil~ki 15 let, ostala tehnika pa 3 leta garancije. Sistem ima {e CE certifikate za ~istilno zmogljivost, za vodotesnost ter za stabil-nost in nosilnost rezervoarja. Vzdr`evanje ni potrebno, zadostuje reden preizkus delovanja kompresorja in ob~asna odstra-nitev mehanskih usedlin iz prvega prekata.

Za 2 do 4 osebe potrebujemo 3750 L rezervoar s teleskopskim ja{kom in pokro-vom, ki je po `elji lahko povozen. •

Tihec

Picobell biolo{ko o~isti odplake

Delovanje Picobell ~istilne naprave omogo~a samo majhen

kompresor zraka

Iz ve~ Picobell enot lahko sestavimo sisteme za do 200 prebivalcev

Proizvajalec kerami~nih plo{~ic PANARIA iz Italije je, v sodelovanju z biolo{kim institutom MICROBAN, razvil povsem novo tehnologijo, ki deluje anti-bakterijsko. Z dodajanjem raznih primesi in po posebnem postopku izdelave proizvaja-jo plo{~ice, ki so namenjene objektom kjer je ve~ji pretok ljudi. Z novo antibakterijsko tehnologijo so dosegli tak{ne u~inke, da kar v 99,9 odstotkih prepre~ijo razvijanje bakterij, ki bi lahko vplivale na nastanek raznih ko`nih in drugih bakterijskih oku`b. Protibakterijska za{~ita deluje neprestano, podnevi in pono~i, vseh 24 ur. Deluje pa tako, da se bakterije na teh plo{~icah ne morejo razvijati, saj prej odmrejo.

Nove plo{~ice so ve~namenske. Še posebej priporo~ljive so za razne {olske objekte, pisar-ne, banke, bolni{nice, domove za ostarele, zdravili{~a in podobno. Primerne so tudi v na{ih bivalnih okoljih, predvsem v kopal-nicah, kuhinjah in dnevnih sobah, kjer se zadr`ujemo najve~ ~asa, vsekakor pa tam kjer je ve~ja fluktuacija ljudi. Kerami~ne plo{~ice izdelane po posebni antibakterijski tehno-

logiji so nedvomno velik razvojni dose`ek tega mo~nega koncerna. Prestala so tudi vsa testiranja, ki so trajala kar nekaj ~asa. Razen tega so laboratorijsko preizku{ena in potrje-na s testi mednarodne ustanove Microban. Vsi dosedanji preizkusi so pokazali, da nova snov po tem antibakterijskem tehnolo{kem postopku zagotavlja varnost pred bakterijami, ne glede na klimatske u~inke v izpostavljenih prostorih in deluje tudi po ponavljajo~em se ~i{~enju. Poleg tega ne vpliva na dolgo-trajnost artikla in zagotavlja zdravo bivalno garancijo za vrsto let.

Microban tehnologija,ki je dalj ~asa testirana pod raznimi pogoji, je registrira-na v mednarodnem prostoru in priznana od evropske ustanove za ugotavljanje teh lastnosti. Njena uporaba je varna kar

zagotavljajo tudi z novim certifikatom o u~inkovitosti tega postopka. Zato ne vpliva na uporabnost in namembnost objekta, ki je odslej takoreko~ varen pred razvijanjem bakterij.

Eksluzivni ponudnik teh artiklov je PANARIA CERAMICA, ki je sestavni del koncerna PANARIA GROUP. V Sloveniji je ponudnik prej omenjenih artiklov tudi ROMET d.o.o. iz Selnice ob Dravi, ki nudi {e ve~ informacij o teh izdelkih na svojih spletnih straneh ali na Virtualni hi{i na www.varcevanje-energije.si.

Vrsti certifikatov je Panaria dodala {e slednjega, s katerim potrjuje svojo razvojno in inovativno naravnanost. •

Robert Strm{nik

TALNE OBLOGE52

Antibakterijske kerami~ne plo{~ice

Stanje okolja in izpusti CO2 so stvar nas vseh. Uporabljamo var~ne `arnice, elektriko iz hidro in vetrnih elektrarn ter na~rtujemo nakup elektri~nega avtomobila. Potrebno pa je pomisliti tudi na tistih {est mesecev v letu, ko potrebujemo ogrevanje. V stanovanjskih in poslovnih stavbah porabimo ve~ energije kot industrija in transport skupaj.

Toplotna sredi mestaDo sedaj je veljalo, da lahko toplotno

~rpalko vgradijo samo lastniki hi{, ki enoto z ventilatorji lahko postavijo na vrt ali v svoje zemlji{~e, vkopljejo zemeljski izmenjevalec ali na svojem izvrtajo vrtino za zemeljsko sondo. Nato lahko u ivajo v ~istej{em in cenej{em na~inu ogrevanja bivali{~a in sanitarne vode. S sistemom Toshiba – Estia lahko vsak stano-valec bloka ali druge mestne stavbe postane uporabnik kompletnega sistema za ogrevanje vode in stanovanja pa tudi za hlajenje v vro~ih poletnih dneh.

Ceneje in boljeCilj prebivalcev EU je zmanj{anje izpustov

CO2 do leta 2020 za 20%. Do takrat naj bi ob~utno zmanj{ali {tevilo kotlarn na kurilno olje in druga fosilna goriva, isto~asno pa prepre~ili eksplozijo cen, ki jo bodo morali pla~evati uporabniki teh energentov. Toplotne ~rpalke zrak/ voda spadajo med naprave, ki uporabljajo obnovljive vire, zato je njihova vgradnja ena od mo`nih re{itev. Pri tem se bomo ogrevali s hladnim zrakom, saj sistem deluje kot obrnjen hladilnik, ki je na enem mestu hladen na drugem pa vro~. Vgrajena tehnika pa poleg ogrevanja z ve~ nivoji temperature omogo~a {e hlajenje poleti ter s tem nadomesti klimatsko napravo. Podjetje

Toshiba, ki ga poznamo po ra~unalnikih ali televizorjih pa `e od leta 1950 deluje tudi na podro~ju klimatiziranja ter je lastnik ve~ inova-cij in patentov. Zato so njihovi izdelki tehni~no dognani, trajni in zanesljivi.

Vro~e ali hladno – vseeno Toplotna ~rpalka Estia uspe{no ogreva

stanovanje do zunanje temperature -20°C, in ga hladi, tudi ~e je zunaj neverjetnih 43°C. Zimsko odtaljevanje zunanjega izmenjevalca se manjkrat aktivira, kot v izdelkih drugih pro-izvajalcev in tudi deluje manj ~asa. To pome-ni, da v sistem skoraj ni potrebno dodajati energije za odtaljevanje, zaradi ~esar deluje z vi{jim izkoristkom, torej bolj var~no. Monta`a je enostavna, Hidro enoto lahko postavimo kamorkoli v hi{o ali stanovanje, zunanji agre-gat z ventilatorjem pa postavimo na vrt ali na katerikoli balkon.

Vzdr`evanje in mo`nostiV primerjavi z drugimi na~ini ogrevanja

je vzdr`evanje minimalno. Ob~asne kontrole delovnih parametrov so vse, kar je potrebno storiti. Zagotovo pa {tevilo razli~nih mo`nosti

za ogrevanje in hlajenje presega podobne druge naprave. Ogrevamo lahko samo sani-tarno vodo, v sistem lahko dodamo radiatorje, nato {e talno ogrevanje ali konvektorje z ventilatorji, s katerimi lahko prostore tudi hladimo. Na splo{no sistem lahko deluje v {estih stopnjah, od najenostavnej{e do najbolj razvejane. Svoje doda {e daljinsko nastavlja-nje, pri ~emer poleg izbire temperatur lahko nastavimo tudi dnevna ali no~na zni anja, spremembe po dnevih v tednu, krmilimo dve ogrevalni podro~ji, pri ~emer izberemo {e krivuljo ogrevanja. S temi lastnostmi smo tudi dosegli zgornjo mejo trenutno tehni~no mo`nega, kar pomeni, da bodo prihranki najvi{ji, stro{ki pa najmanj{i. •

Simon Tihec

NAPREDNE RE[ITVE 53

Toplotna za bloke in vse ostalo

To zmore Estia - ogrevanje z radiatorji, talnim ogrevanjem in pripravo tople vode

Toshibin sistem Estia z daljinskim programatorjem temperatur in ~asov

Posledice so nastanek debelih katran-skih oblog, pospe{ena korozija kotla, ob~utno zmanj{an izkoristek in celo vne-tljivi dimni plini. Zato je kondenzacijo v kotlih na trda kuriva potrebno nujno prepre~iti.

Re{itev je protikondenzacijskiDeluje termostatsko in za funkcio-

niranje ne potrebuje dodatne energije. Temperaturo povratne vode lahko izbi-ramo po stopnjah in jo glede na razmere nastavimo na 45, 55, 60 ali 70°C. Ta regulacija je presenetljivo natan~na, saj bo delovala v obmo~ju+/- 2°C. Ventil bo med obratovanjem zagotovil, da temperatura povratne vode v kotel ne bo padla pod nastavljeno vrednost. Najpomembnej{a korist protikondenzacijskega ventila pa je dalj{a `ivljenjska doba kotla in njegov visok izkoristek.

Monta`a in spreminjanje nastavitveZaradi ~i{~enja, vzdr`evanja ali izbi-

ro temperaturnega obmo~ja delovanja termostata je potrebno odviti ~ep na ventilu in zamenjati termostatski del s primernim. Ohi{je ventila ostane pri tem na svojem mestu. Vsi deli so izdelani iz medenine in so korozijsko odporni. Ventil lahko namestimo v poljubnem polo`aju, v predto~ni ali povratni vod v kotel.

Najprimernej{a je monta`a v povra-tni vod, pri ~emer ventil samodejno prime{ava zadostno koli~ino vode iz predtoka v povratni vod in s tem ves ~as delovanja prepre~uje podhladitev kotla. •

Tihec

REGULACIJE54

Protikondenzacijski ventil

Kadar je temperatura

povratne vode v kotel

prenizka, njegove notranje

povr{ine podhladimo,

posledica pa je kondenzacija

vlage iz kuriva na notranjih

stenah. Ta pojav je lahko

tako mo~an, da so notranje

stene kotla na trda kuriva

dobesedno omo~ene, kon-

denz pa te~e iz kuri{~a, kot

da kotel pu{~a.

Monta`a ventila v povratni vod prepre~i kondenzacijo

Zaradi kondenza in katrana se kotlu mo~no zmanj{a izkoristek

Termostatski vlo`ek (1) lahko menjavamo brez demonta`e ventila

V podjetju Herz d.d. iz Šmartnega pri Litiji `e dolga leta proizvajamo visokokvalitetne krogelne ventile blagovne znamke KOVINA iz medenine, za vgradnjo v ogrevalne, hladilne in sanitarne sisteme. Izdelki so plod lastnega razvoja in proizvodnje, na trgu nastopamo kot ponudnik celovitih re{itev na podro~ju ogrevanja.

Dve novosti v letu 20111. Krogelni ventiliPrva novost so krogelni ventili nove »dru`ine«, ki ne

bodo primerni samo za vgradnjo v enostavne ogrevalne, hladilne in sanitarne instalacije, ampak tudi za zahtevne sanitarne instalacije, kjer so potrebni posebni materiali in konstrukcija izdelka, ki nam omogo~ata, da lahko zado-stimo zahtevnim evropskim standardom. Uporabljamo jih lahko za vse neagresivne medije, kot so: voda, olje, nafta, kurilno olje, komprimiran zrak, itd.

2. ^rpal~ni seti PUMPFIXDruga novost so ~rpal~ni seti PUMPFIX, s pomo~jo

katerih lahko hitro in u~inkovito izvedemo povezavo med virom toplote in porabnikom.

Paleta proizvodov PUMPFIX: PUMPFIX direkt- direktni ~rpal~ni set (DN 20, DN 25, DN 32), PUMPFIX mix - me{alni ~rpal~ni set (DN 20, DN 25, DN 32), PUMPFIX solar - solarni ~rpal~ni set (DN 15, DN 20, DN 25), PUMPFIX hp - ~rpal~ni set za toplotne ~rpalke (DN 15, DN 20, DN 25).

PUMPFIX je visoko kvalitetni proizvod izdelan iz medenine. Predstavljen komplet je tla~no preizku{en v proizvodnem procesu pod stalnim nadzorom kako-vosti. S tem je omogo~eno dolgotrajno brezhibno delovanje z minimalnimi stro{ki vzdr`evanja.

Seveda pa ni ustrezno izvedene kotlovnice brez raz-delilca, ki ga v ogrevalnih sistemih uporabljamo takrat, ko imamo v objektu ve~ ogrevalnih krogov, ki jih ho~emo regulirati po razli~nih temperaturnih in ~asovnih re`imih.

Posebnost Herz razdelilca je, da se modularno sestavlja glede na potrebno {tevilo ogrevalnih krogov. Vtok in povratek sta termi~no lo~ena, kar pripomore k manj{im izgubam ogrevalnega sistema. V osnovnem modulu je prilo`en ves potreben dodatni material (konzole, vijaki,…). •

NOVOSTI 55

Prednosti PUMPFIX ~rpal~nih setov:- vse vgrajene komponente

so plod lastnega razvoja,- stalen nadzor nad kvalite-

to izdelave v lastni tovar-ni,

- vgrajeni visoko kvalitetni materiali,

- dobavljamo kompletne sisteme,

- enostavna vgradnja in vzdr`evanje,

- enostavna in hitra zame-njava vtoka in povratka,

- obto~na ~rpalka z vgradno dol`ino 180 mm,

- priklju~na razdalja med vtokom in povratkom: 125 mm,

- izolacijska lupina slu`i med transportom tudi kot za{~ita pred po{kodbami.

Novosti na podro~ju ogrevalnih, hladilnih in sanitarnih instalacij

^e vgradimo sistem ogrevanja in ohla-jevanja b!klimax+ lahko uporabimo stro-pne in stenske povr{ine za ogrevanje in hlajenje prostorov. S tem uravnote`imo izmenjavo toplote ali hladu med stenami, stropom in ~lovekom, s ~imer dose`emo najvi{je bivalno ugodje. S sistemom b!klimax+ proizvajalec RDZ dose`e visoke

toplotne izkoristke, enakomerno porazde-litev toplote, la`jo namestitev in vsestran-skost uporabe. Plo{~a, ki ima za izolacijo vgrajeno plast kamene volne ima zaradi tega visoko ognjeodpornost. Plo{~e so nevidno vgrajene v stene ali strop, zaradi ~esar lahko prostore opremimo po `elji. Sistem je posebej primeren za vgradnjo

v stanovanja, uporaben ob adaptacijah zgradb, vgrajujejo ga tudi v bolni{nice in hotele ter v vse prostore, v katerih `elimo zagotoviti zdravo in udobno bivanje preko vsega leta.

Deli sistemaGlavni del sistema so mav~ni paneli z

vgrajenimi cevnimi zankami in nalepljeno toplotno izolacijo iz polistirena ali kame-ne volne. Izdelujejo jih v treh velikostih s katerimi lahko brez predelave oblo`imo stene in stropove tudi v prostorih nepra-vilnih oblik. Vsi so {iroki 600 mm, izde-lujejo pa jih v dol`inah 2200, 1200 in 600 mm. V notranjosti so paneli oja~eni z armaturno mre`ico, na povr{ini pa imajo natisnjeno sliko poteka cevi v plo{~i, kar omogo~a pritrjevanje brez strahu, da bi po{kodovali cev v plo{~i. Zaradi bolj{ega prenosa toplote so cevi polo`ene in zalite v utore, ki so opremljeni {e z aluminijski-

NAPREDNE REŠITVE56

Acoustic Plus je izolacijska plošča iz sintranega ekspandiranega polistirena z dvojno gostoto, primerna za toplotno in zvočno izolacijo. Materiali in tehnologija, uporabljeni za njeno proizvodnjo, zagotavljajo zvočno izolacijo, ki občutno zmanjša hrup topotanja. Dimenzija plošče meri 1161x663x30 mm, površina je prekrita s folijo 0,15mm, s čimer je zagotovljena višja mehanska odpornost v fazi namestitve. Dinamična trdnost CD 20 (≤ 20)MN/m3, v skladu z UNI EN 29052-1, uvršča Acoustic Plus med visoko kakovostne izdelke, saj zagotavlja znižanje zvočnega tlaka pod 26 dB, kot določa UNI EN 140-8.www.rdz.si

> OGREVANJE IN HLAJENJE> ZNIŽUJE HRUP TOPOTANJA> VISOKI UČINKI> ENERGETSKO VARČEN> HITRA IN ENOSTAVNA NAMESTITEV> VEČ PROSTORA, VEČ HIGIENE, VEČ ZDRAVJA

TALNI SEVALNI SISTEM ACOUSTIC PLUS, TIH IN NEVIDEN.

Stropni in stenski sevalni sistem

b!klimax+Inovativna re{itev omogo~a dobro po~utje

NAPREDNE REŠITVE 57

mi difuzorji za bolj{o razporeditev toplo-te. Monta`a je enostavna in hitra, plo{~e pa lahko zaradi vzdr`evanja tudi demon-tiramo, brez da bi spustili vodo iz sistema.

Drugi del sistema je grelna plo{~a veliko-sti 600 x 600 mm, ki je namenjena vgradnji v spu{~ene stropove. Sloj izolacije je izdelan iz polistirena (debelina 40 mm, gostota 30 Kg/m3) ali iz kamene volne (debelina 40 mm, gostota 165 Kg/m3), oba pa imata vtisnjen kanal za vodenje cevi. Na spodnji strani je plo{~a opremljena s samolepilno folijo na katero pred vgradnjo nalepimo kovinski pano z mikroluknjano povr{ino. Slednja vpija hrup in izbolj{uje zvo~no izo-lacijske lastnosti prostora.

Vse cevi v plo{~ah in povezovalnih vodih so izdelane iz materiala PB (poly-buten), s premerom 6 mm, in so difuzijsko tesne glede na prestop kisika (po DIN 4726).

Delovanje sistemaIz vira toplote ali hladu, ki je lahko

toplotna ~rpalka, kotel ali hladilni agre-gat, obto~na ~rpalka preko hranilnikov in termoregulacijskih elementov po{lje medij v glavne ali Maxi razdelilce. Nato preko sekundarnih razdelilcev medij pri-spe v sevalne plo{~e. Maxi razdelilci so opremljeni z odzra~evalniki (lo~evalniki mikromehur~kov), ki zagotavljajo popolno odzra~enost in s tem u~inkovito delovanje

sistema. Sistem b!klimax+ je namenjen za zimsko in poletno delovanje, najvi{jo u~inkovitost pa zagotavljajo termoregula-cijski elementi.

Del sistema so tudi prezra~evalni moduli z razvla`ilci, ki zrak zajame-jo pod stropom, ga razvla`ijo in po zra~nih kanalih spet vrnejo v pro-stor. Omogo~ajo u~inkovito hlajenje saj prestre`ejo vi{ke vlage in prepre~ijo kondenzacijo zra~ne vlage na hladilnih stenah ali stropovih. •

www.rdz.it, Gagliardi & Partners

Informacije: Nicol Soranzo, tel: 049.657311

email: gagliardi@gagliardi-partners.it

57

EKOlucionarno!Biološka čistilna naprava nove generacije

1. NE POTREBUJE ELEKTRIKE 2. NE POVZROČA IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV 3. NI AKTIVNEGA BLATA 4. DO 10X CENEJŠE OBRATOVANJE 5. NE POSEGA V VIDEZ OKOLICE (PODZEMNI VKOP) 6. PRIMERNA ZA ČIŠČENJE VSEH VRST ODPADNIH VODA 7. NESLIŠNA 8. NI NEPRIJETNEGA VONJA 9. HITER ČAS OBDELAVE ODPADNE VODE (DO 6 UR) 10. TAKOJ PRIPRAVLJENA ZA IZPUST V NARAVO ALI KANALIZACIJSKI SISTEM

10+ razlogov ZA

+ NARAVA OČISTI SAMAPokličite že danes in si zagotovite svojo

biološko čistilno napravo H2E.

E| h2e@h2e.si T| 03 713 24 50 ali 03 491 07 60

E G

EKO GEA

www.ekogea.com

Prenos energije med uporabniki in termi~no aktiviranimi povr{inami je v prete`ni meri s pomo~jo sevanja, ki posne-ma naravna razmerja pri uravnavanju ogre-valnega ravnote`ja za ve~ino `ivih bitij. To pomeni, da se ljudje v prostorih, ki so ogrevani ali hlajeni s pomo~jo povr{inskih sistemov, po~utijo dokazljivo dobro, njiho-va motivacija in uspe{nost se pove~a.

Dvojna prednost z Uponorjevim sistemom ometaKo imamo v mislih udobje in stro{ke,

je Uponorjev sistem ometa resni~no ve~namenski, saj se lahko uporablja na stenah ali stropovih kot ogrevanje in/ali hlajenje za uravnavanje temperature v prostoru. ^e je zahteva po prete`nem hlajenju, potem stropovi v prostoru slu`ijo kot povr{ina za prenos toplote. Zahvaljujo~ visokemu koeficientu prenosa toplote v na~inu hlajenja je mogo~e dose~i izredno veliko hladilno mo~.

^e je osnovna zahteva ogrevanje, potem so najbolj primerne stenske povr{ine (~e ne upo{tevamo talnega ogrevanja). Tanek prekrivni sloj ometa naredi Uponorjev sis-tem ometa zelo obvladljivega. Seveda pa se lahko stene in stropovi skupaj uporabljajo v kateri koli kombinaciji.

Uponorjev sistem ometa tako nudi dvojno prednost: vzdr`evanje prijetno hladnih prostorov poleti, prijetno toplih pozimi in fleksibilnost, da se odzove na hitre temperaturne spremembe spomladi in jeseni.

Kako pridobite/prihranite• Minimalna vgradna vi{ina.• Univerzalni sistem za monta`o na steno

in strop.• Zelo malo, optimalno izbranih sistem-

skih elementov.• Izbira `e desetletja poznanih Uponor

PE-Xa cevi 9,9 x 1,1 mm.• Q&E sistem fitingov za hitro,

ekonomi~no vgradnjo.• Hiter odzivni ~as zahvaljujo~ tankemu

nanosu ometa/prekritja.• Prihranek pri energiji zaradi optimalnih

obratovalnih temperatur.

Sistemski elementiUponorjev sistem ometa sestavlja zelo

malo, optimalno prilegajo~ih sistemskih elementov, ki se lahko uporabljajo tako za vgradnjo na strop kot tudi za na steno. Sistem dopolnjujejo razvodni/distribucijski elementi ter regulacijski elementi iz stan-dardnega Uponorjevega asortimana. To omogo~a izdelavo kompleksnega sistema, ki je proizveden pri istem proizvajalcu.

Hidravli~ni priklju~ek na omre`jeV odvisnosti od posameznega koncep-

ta sistema in regulacije obstajajo razli~ni na~ini za integriranje/vklju~itev ogrevalnih/hladilnih povr{in z Uponorjevim siste-mom ometa na omre`je. Povezovalne linije posameznih ogrevalnih/hladilnih povr{in so povezane/priklju~ene na Uponor razdelilec bodisi direktno ali preko zbiralnih vodov (Tichelmann sistem).

Priklop na razdelilecV primeru priklopa na razdelilec se

PE-Xa cevi 9,9 mm posameznih ogreval-nih/hladilnih zank priklju~ijo direktno na razdelilec z uporabo Q&E priklju~nih spojk s 3/4ʺ euro konusom. Tak{en na~in pride v po{tev takrat, ko se sobna temperatura ve~ih manj{ih con in/ali prostorov `eli regulirati lo~eno s pomo~jo termopogonov na razdelilcu in Uponorjevo prostorsko regulacijo.

OGREVANJE58

Izkori{~anje stenskih in stropnih povr{inU~inkovito ogrevanje in hlajenje z Uponorjevim sistemom ometa

Za doseganje zahtev po

maksimalnem udobju z

minimalnimi investicijskimi

in obratovalnimi stro{ki,

se za ogrevanje in hlajenje

vedno bolj uporabljajo

povr{ine v prostoru, kot so

to tla, stene in stropovi.

Popolna prostorska svoboda z Uponorjevim sistemom ometa

Uponorjev sistem ometa, stena Uponorjev sistem ometa, strop

Priklop na Tichelmannovo zankoUponorjev sistem ometa vklju~uje

fitinge in cevi s pomo~jo katerih je mo`no hitro in enostavno izdelati Tichelmannove dovodne linije za posami~ne ogreval-ne/hladilne povr{ine z uporabo Q&E priklju~kov. Tak{en na~in pride v po{tev, ko se priklaplja ve~je cone in/ali prosto-re z ogrevalnimi/hladilnimi zankami, ki so ve~je in pribli`no enakih dol`in. Za regulacijo temperature v prostoru in za

izvajanje hidravli~nega balansiranja skr-bijo conski regulacijski ventili na dovodu. ^e so posamezne Tichelmannove zanke uporabljene namesto Uponorjevih razde-lilcev, se lahko z uporabljeno prostorsko regulacijo regulira/nadzira conske in/ali sobne temperature.

Uponor nudi gradbenim profesio-nalcem brezkompromisno kakovost, najbolj{e strokovno znanje in dolgoro~no partnerstvo. Za dodatne informacije se lahko obrnete na podjetje TITAN d.d., ki je uradni zastopnik dru`be Uponor v Sloveniji. •

Vili Zabret, TITAN d.d.

OGREVANJE 59

Že več kot 20 let smo uspešni z našimi edinstvenimi in inovativnimi rešitvami na področju vodovodnih in ogrevalnih instalacij!

TITAN d.d. Tel.: (01) 8309 170 prodaja, (01) 8309 168 tehnična služba · Fax.: (01) 8309 171 · pc5@titan.si · www.titan.si · www.uponor.si

Prva prekrivno var-jena večplastna cev

1990Prvi instalaterju prijazen zatisni fiting s fiksno vsta-vljeno zatisno pušo

1993Prvi zatisni fiting za večplastne cevi z vgrajeno varnostjo pri tlačnem preizkusu

2001Prvi fiting z barvni-mi oznakami in pri-kazom zatisnjenosti

2007Prvi modularni sis-tem zatisnih fitin-gov za dimenzije od 63 do 110 mm

2009Pozabite na posne-tje. Samo zatisnite! Do 30% prihranka pri času vgradnje za di-menzije 14 – 32 mm

2009MLCP fitingi dimen-zije 40 in 50 z vgraje-no varnostjo pri tlač-nem preizkusu

2011

1. Toplotna izolacija v skladu z zahtevami

2. Betonska plo{~a (debelina v skladu s statiko)

3. Uponor dr`ala cevi 9,9 mm

4. Uponor PE-Xa cev 9,9 x 1,1 mm

5. Mav~ni omet (npr. Knauf MP75 G/F-Light)

1. Toplotna izolacija v skladu z zahtevami

2. Ope~nat zid

3. Uponor dr`ala cevi 9,9 mm

4. Uponor PE-Xa cev 9,9 x 1,1 mm

5. Mav~ni omet (npr. Knauf MP75 Diamant)

Stropna in stenska uporaba

Primer uporabe Uponorjevega sistema

ometa na stropu

Primer uporabe Uponorjevega sistema

ometa na steni

Priklop PE-Xa cevi dimenzije 9,9 mm na PE-Xa Tichelmannovo zanko

z uporabo Q&E priklju~kov.

Priklop sistemskih PE-Xa cevi dimenzije 9,9 mm ali

conskih PE-Xa cevi dimenzije 20 mm na Uponorjev

plasti~ni razdelilec.

»Sodobna dru`ba je postavljena pred izzi-ve, ki jih povzro~ajo klimatske spremembe, nara{~ajo~a energijska odvisnost Evrope, ome-jenost naravnih virov in prizadevanja za zdravo okolje in ~im bolj neokrnjeno naravo,« nam je temo osvetlila vodja centra za bivalno oko-lje, gradbeno fiziko in energijo ga. Marjana Šijanec Zavrl.

V naslednjih {tevilkah revije nadaljujemo niz vsebin o trajnostni gradnji, s poudarkom na okoljski, ekonomski u~inkovitosti in hkrati dru`beni sprejemljivosti.

Zavedamo se, da bodo stavbe v bli nji prihodnosti skoraj ni~ energijske, da bodo prispevale k izrabi obnovljivih virov, vendar pa bo v prihodnje velik poudarek tudi na celovitem razumevanju okoljskih vplivov stav-be, na celoviti ekonomi~nosti projekta, na funkcionalnosti, zdravstveni neopore~nosti, kakovostnih bivalnih pogojih in na so itju stavbe z dru`benim okoljem, ter kulturnimi vrednotami. Vse te lastnosti so zna~ilne za »trajnostne stavbe« in predstavljajo temelj prihodnje »zelene dru`be«.

So trajnostne zgradbe druga~ne?Za trajnostne stavbe velja, da v ~asu

na~rtovanja, gradnje, obratovanja in odstrani-tve sledijo na~elu skrbnega ravnanja z okoljem in ohranjanja naravnih virov ter da je njihova gradnja in uporaba ekonomi~na. Trajnostne stavbe morajo biti prijazne do uporabnika in njegovega zdravja, izpolnjevati pri~akovanja glede funkcionalnosti in prispevati k ohranja-nju dru`benih in kulturnih vrednot.Trajnostna gradnja je vsebinsko {ir{i pojem kot le zeleno

(javno) naro~anje na podro~ju gradenj. Od strate{kih usmeritev do udejanjanja na~el traj-nostne gradnje v praksi je dolga pot.

So prenesene v prakso?V svetu poznamo preko 250 metod, s kate-

rimi ocenjujemo kako trajnostna (upo{tevamo vse tri vidike) ali le kako zelena (okolju prija-zna) je stavba. Te`ava teh metod je, da zaradi kriterijev vezanih na kraj nastanka niso nepo-sredno prenosljive v drugo okolje. Kljub temu, da `elimo z metodo trajnostnega vrednotenja stavbe oceniti vse tri vidike trajnostne gradnje, so dandanes uporabnikom dosegljiva pred-vsem merila za okoljsko komponento presoje. Konkretna merila za presojo preostalih dveh podro~ij trajnostnega vidika gradnje stavb (ekonomskega in dru`benega vidika) se v evropskem prostoru intenzivno razvijajo.

Je trajnostna gradnja `e prisotna v Sloveniji?Na Gradbenem in{titutu ZRMK skupaj s

Slovenskim gradbenim grozdom in z drugimi tujimi partnerji projekta FP7 OPEN HOUSE (2010-2013 www.openhouse-fp7.eu) razvija-mo skupno, pregledno evropske metodo za trajnostno vrednotenje stavbe. Metoda temelji na standardih, pripravljenih v okviru CEN/TC/350 in ISO TC59/ SC17; upo{teva aktualne direktive podnebno energijskega paketa, {e posebej prenovljeno Direktivo EPBD (31/2010/

EU) in gradi na izku{njah obstoje~ih metod vrednotenja stavbe (LEED, BREEAM in {e posebej DGNB). Kazalniki trajnostne gradnje so zdru`eni v ve~ skupinah: 1 okoljski kazal-niki, 2 dru`beni in funkcionalni, 3 ekonomski, 4 tehni~ni, 5 procesni in 6 kazalniki lokacija stavbe. Nadaljnji razvoj bo potekal tako v smeri podrobnej{e opredelitve kazalnikov kot tudi v smeri vzpostavljanja potrebnih pogojev v dr`avah za uveljavitev trajnostne gradnje (podatkovnih baz, ve~je zavezanosti gradbene industrije za trajnostno gradnjo, zakonodaje o zelenem naro~anju).

Kam gre trend, kaj se pri~akuje?V letih 2011-13 bo tako v dr`avah kon-

zorcijskih partnerjev kot tudi zunaj, vklju~no s kandidatkami potekalo pilotno ocenjevanje trajnostne gradnje po omenjeni novi meto-dologiji. Metodo OPEN HOUSE za ocenjeva-nje trajnostnega vidika stavb bo s pomo~jo uravnote`enja meril mogo~e prilagoditi naci-onalnim in lokalnim posebnostim ter jo upo-rabljati tudi pri zelenem javnem naro~anju.

Kak{en je odziv investitorjev na niz-koenergijsko in pasivno gradnjo?V veliki meri so se investitorji `e pred uved-

bo PURES 2010 odlo~ali za graditev nizkoener-gijskih stavb s pragmati~no uporabo pravilnika

TEMATSKA PRILOGA TRAJNOSTNA GRADNJA, 1.del60

Klju~no te`avo predstavlja razvoj krite-rijev za trajnostno gradnjo, s katerimi lahko dokazujemo okoljsko prijaznost, ekonomsko u~inkovitost in dru`beno

sprejemljivost zasnovane stavbe. dr. Marjana Šijanec Zavrl, univ.dipl.in .grad., Gradbeni in{titut

ZRMK, Vodja centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo

Trajnostna gradnjaKoristna, u~inkovita in trajno ne{kodljiva

PURES-2, 2010 (ali PURES 2008), ~eprav je for-malno projektiranje stavbe velikokrat potekalo {e po starem pravilniku iz leta 2002, pri ~emer je groba ocena LCC (stro{kov v ivljenjski dobi) v fazi na~rtovanja stavb merilo za odlo~anje o sprejemljivosti posamezne novej{e in hkrati investicijsko dra je tehnologije.

V primeru javnih investicij se je hitro uvelja-vilo na~rtovanje za 10% bolj{e toplotne lastno-sti od minimalnih, prav tako se je brez ve~jih zadr`kov vgrajevala ve~ja debelina toplotne za{~ite. Okna s trojno zasteklitvijo in okna, ki so predvidena za pasivni standard gradnje, `al {e niso ve~inska izbira, kljub temu, da cena trojne zasteklitve postaja vedno bolj sprejemljiva in da so prihranki energije znatni, se pogosto ta dilema re{uje prepozno. Ve~je naklonjenosti so dele`ni sistemi za prezra~evanje, saj prina{ajo velike energijske prihranke. Pomemben napre-dek predstavlja kontrola zrakotesnosti ovoja stavbe, kjer pri tla~ni razliki preverjamo koli~ino zraka, ki nekontrolirano prehaja skozi netesna mesta v ovoju. PURES 2010 dovoljuje 2,5 kra-tno izmenjavo zraka, ~e pa ge za kontrolirano prezra~evanje z rekuperacijo je tehni~no spre-jemljiva le {e 1,5 kratna izmenjava, medtem ko pri pasivnih hi{ah ta izmenjava ne sme presegati 0,6 kratne izmenjave notranjega zraka na uro.

Kljub temu, da obvezna energetska izka-znica za stavbe {e ni operativna, nekateri napredni investitorji, tako zasebni kot javni, pogoje za kakovost zasnove gradbenega dela stavbe ve`ejo na razrede nove energetske izkaznice. Pogosto je zaslediti, da se zahteva nizkoenergijska gradnja razreda B1 ali B2, kar pomeni potrebno toploto za ogrevanje 15-25 kWh/m2a ali 25-35 kWh/m2a, ve~inoma pa tudi umetno prezra~evanje z vra~anjem odpa-dne toplote.

Pogosta je praksa, da se pri na~rtovanju stavbe zahteva doseganje (na trgu izobliko-vanih) meril za zelo nizkoenergijske stavbe ali pasivne hi{e, da naj bodo za toplotno izolacijo

ali obrabne sloje uporabljeni naravni materiali oz. materiali naravnega organskega izvora, zahteva se inteligentna instalacija, trajnostno ravnanje z vodo (izraba de`evnice) in odpadki ali pa se zaradi kakovosti bivanja zahteva optimalna izraba dnevne svetlobe, mnogokrat tudi naravno prezra~evanje, ~eprav v razko-raku z usmeritvami nizkoenergijske gradnje. Za`elena je uporaba obnovljivih virov energije, v skladu z mo`nostmi, ki jih ponuja lokacija, in upo{tevaje ekonomsko upravi~enost, ki izhaja iz {tudije alternativnih virov energije.

So strokovnjaki enotni o pomenu in na~inu gradnje energetsko var~nih objektov?V praksi se sre~ujemo z dvema struja-

ma strokovnjakov. Prva zastopa tehnolo{ko napredne re{itve, kjer z ve~jo debelino izola-cije, energijsko u~inkovitimi okni in praviloma z mehanskim prezra~evanjem z vra~anjem toplote zavr`enega zraka, zagotavljamo natan~no opredeljene notranje bivalne pogo-je, glede na funkcionalnost prostora in potre-be uporabnika. Take stavbe imajo navadno kompleksne nadzorne sisteme za usklajevanje razli~nih uporabljenih sistemov v stavbi.

Druga struja je bli`e naravnim re{itvam, zagovarja uporabo naravnih materialov, rastlinskega in `ivalskega izvora, ni najbolj naklonjena avtomatiki niti ne zagovarja mehanskega prezra~evanja prostorov. Ve~ji je poudarek na bioklimatskih na~elih zasno-ve stavbe, pa tudi njene uporabe. Ti stro-kovnjaki razmi{ljajo o t.i. adaptivnem toplo-tnem ugodju, kjer se uporabnik stavbe sku{a kar se da prilagoditi razmeram v stavbi, in kratkotrajna obdobja ni`jega toplotnega ugodja kompenzira bodisi z obleko, lokal-nim sekundarnim ogrevanjem ali hlajenjem, ali za~asno uporabo drugega prostora, ki je zaradi svoje lege manj izpostavljen npr. pregrevanju. •

Roman Toma i~

Pravilnik PURES-2, 2010Od junija 2010 nove zakonske smernice UREV Sloveniji smo konec junija 2010 sprejeli novo zakonodajo za energijsko u~inkovite

novogradnje in ve~je prenove obstoje~ih stavb (PURES 2, 2010). Po novem bo treba izbolj{ati toplotno za{~ito ovoja stavbe in na primer v klasi~nih toplotnoizolacijskih sistemih na zuna-nji steni vgrajevati med 16 cm in 20 cm toplotne izolacije, trojna zasteklitev sicer ni obvezna vendar bo za doseganje energijskega razreda A ali B po energetski izkaznici nujna, enako velja za mehansko prezra~evanje z vra~anjem toplote zavr`enega zraka. Po letu 2010 bomo lahko torej gradili najve~ 3-litrske do 4-litrske hi{e. Obvezna bo uporaba obnovljivih virov energije v obsegu najmanj 25 odstotkov celotne kon~ne energije za delovanje sistemov v stavbi. Za javne investicije so predpisane 10% stro`je zahteve.

Novost - dvakraten izra~un energijskih kazalnikov – pred in po gradnjiPravilnik PURES 2010 je namenjen projektantom v primeru novogradnje ali ve~je pre-

nove. Torej so v skladu z na~eli energetske u~inkovitosti na~rtovane aktualne novogradnje. Zanimivost PURES-a 2010 je tudi ta, da je po novem treba ob koncu gradnje ponoviti izra~un energijskih kazalnikov, a ob upo{tevanju lastnosti dejansko vgrajenih materialov in sistemov, in ob tem pokazati, da je novogradnja skladna s pravilnikom.

Študija ESCORP-EU25 ugo-tavlja, da bi lahko s sen~enjem zmanj{ali porabo energije v Evropi za toliko, da bi letno pri-hranili za 80 milijonov ton CO2 energije za hlajenje stavb in za 31 milijonov ton CO2 energije za ogrevanje.

Energetska u~inkovitost je v sredi{~u pozornostiSvetovno gledano prestavlja

poraba za stavbe 40% celo-tne porabe energije. Od tega je pribli`no polovica porabljena samo za ogrevanje in hlajenje. Zato je na tem podro~ju velik potencial za izbolj{anje izko-ristka energetske u~inkovitosti. Ljudje so pri gradnji in obno-vi zelo pozorni na izolacijo in izkoristek naprav za ogre-vanje. Ampak mnogi pozabijo na sen~ila. Moderna stanovanja

imajo veliko okenskih povr{in, zato je potrebno sen~enju nameniti posebno pozornost.

Zunanja sen~ila zmanj{ajo stro{ke klimatizacijeSkozi steklene povr{ine brez

sen~ila prodira v proctor ogro-mno vro~ine, ki segreva prostor. Bivanje v prostoru, ki se ogreje nad 25°C postane skoraj nezno-sno, zato je vedno ve~ stanovanj in hi{ klimatiziranih. Toda klime predstavljajo po`re{ne porabni-ke elektri~ne energije. Zakaj bi pri`igali klimo, ~e lahko vro~ino izven prostora zadr`i sen~ilo? Spu{~ena roleta zadr`i zunaj celo do 80% vro~ine. Z racionalnim dviganjem in spu{~anjem posta-ne potreba po uporabi klime minimalna ali pa celo v celoti odpade. Veliko ljudi zmontno

misli, da lahko notranje sen~ilo nadomesti zunanjega. Potrebno se je zavedati dejstva, da mora vro~ina ostati izven prostora, tega pa notranje sen~ilo ne more narediti. Ko vro~ina pride v pro-stor, pa je le-tega nemogo~e ohladiti druga~e kot s klimatsko napravo.

Obi{~ite stran www.roltek.si in si izra~unajte svoj prihranek z roletami pred oknom.

Nobeno sen~ilo ne preka{a roletV zadnjem ~asu opa`amo

porast zunanjih sen~il iz blaga in `aluzij. V podjetju ROLTEK vsem strankam svetujemo vgra-dnjo rolet. Rolete so najbolj izo-lativno sen~ilo in omogo~ajo najve~ji prihranek energije. Poleg tega omogo~ajo popolno

ali delno zatemnitev prostora in pove~ujejo varnost va{ega doma. Blago na zunanjem sen~ilu postane `e po nekaj letih umazano in se te`ko ~isti, roleta pa ohranja obliko in barvo dolgo vrsto let.

Motorni pogon ima {tevilne prednostiZ modernimi sistemi upra-

vljanja zagotovimo maksimalen izkoristek, ki ga nudijo rolete glede prihrankov energije in var-nosti. Motorji in daljinci vedno bolj izpodrivajo ro~no upravlja-nje. S funkcijo ~asovne ure lahko to~no dolo~imo ~as za dviganje in spu{~anje rolet, zato je njiho-va uporaba optimalna tudi ko nas ni doma. Za {e ve~je udobje pa je mo`no vgraditi svetlobni senzor.

Kako pravilno uporabljati rolete?Za maksimalen izkoristek

potenciala, ki ga ima roleta, jo je potrebno pravilno uporabljati. Poleti najbolj{i u~inek dose`emo tako, da roleto spustimo dol in jo ustavimo pribli`no 20 cm nad okensko polico. S tem omogo~imo kro`enje zraka in optimalno za{~ito pred vro~ino, obenem pa nam ostane dovolj dnevne svetlobe za nemoteno bivanje v prostoru. Pozimi pa je najbolje rolete pono~i popol-noma spustiti. Zra~na plast, ki se ujame med okno in roleto zagotavlja {e dodatno izolacijo.

Za ve~ informacij in strokov-

no svetovanje pokli~ite

080 41 33. •

SEN^ENJE62

Prihranite energijo z moderno za{~ito pred soncemZunanja sen~ila prepre~ujejo segrevanje prostorov v vro~ih dneh

Eden osredn-

jih izzivov na{e

dru`be je zagotoviti

cenovno dostopno

oskrbo z energijo za

prihodnje generacije.

Posledice poznamo, neizo-gibno pride do toplotnih izgub, rosenja ob oknu ali pojava plesni.

U~inkovita re{itev - brez dodatnih del na fasadi in v notranjosti objekta

Za izolacijo na zunanji stra-ni uporabite {paletne profile iz penjenega poliuretana NMC Domostyl, ki so povr{insko `e obdelani s fasadnim za{~itnim slojem – potrebna je le {e barva.

Tudi na notranji strani lahko namesto mav~nih plo{~ ali ometa uporabimo {paletne profile. Pri tem pazimo, da debelina profila ni prevelika, saj bi lahko predebela obloga ovirala odpiranje okna.

Navodila za vgradnjoPreverimo, kako je izveden

stik med zidom in okenskim okvirjem. e je v stiku samo poli-uretanska pena, potem mora-mo stik pred obdelavo {palet zatesniti - tako prepre~imo nekontroliran prepih. Na notranji strani vgradimo zrakotesen in difuzijsko zaprt trak Ampacoll INT ali FE, na zunanji strani pa difuzijsko odprt trak, ki slu`i kot vetrna zapora, kot npr. Ampacoll XT. S temi trakovi tesnimo stike tudi v primeru, ~e bomo {palete ometali ali oblo`ili s plo{~ami (priporo~amo vodoodporne plo{~e, tip Wedi, Aquapanel, Hydropanel, Fermacell H20 ali podobno). •

Nu{ka Marn

NAPREDNE RE[ITVE 63

^e na hi{i menjamo samo okna, fasade pa

ne spreminjamo, se pogosto pojavi prob-

lem neizoliranih {palet.

PREDNOSTI:• zavzamejo samo 25 mm

prostora, • toplotna izolativnost

penjenega poliuretana je skoraj enkrat bolj{a kot izolativnost stiropora,

• zado{~a lepljenje – brez mehanskega pritrjevanja,

• razen barvanja ne potre-bujejo dodatne obdelave,

• delo lahko izvedemo sami,• pridobimo lep videz fasade.

Edinstvena izolacija {palet

Primer iz prakseFasadna stena, grajena z votlakom deb. 20 cm

je bila toplotno izolirana z Demit fasadnim siste-mom, s toplotno izolacijo v debelini 5 cm. Ker se je namembnost prostora spremenila, je bilo potrebno pove~ati bivalno ugodje. Merjene temperature so bile slede~e:• zunanja temperatura: 0°C• temperatura prostora: 19,5°C• notranja temperatura ob steni: 16°C

UKREP: sanacija iz notranje straniAdaptacija fasade ni bila mo`na, zato se je

stanovalec odlo~il za dopolnilno notranjo toplotno izolacijo. Na notranjo stran zunanje stene ter na {palete oken in vrat je z nizkoekspanzijsko poliure-tansko peno nalepil FIBRANxps ETICS GF izolacijo, ki ima povr{insko odprte pore za odli~en oprijem. Na plo{~e, ki so izvedene s stopni~astimi robovi v izogib linijskim toplotnim mostovom, je nanesel lepilno malto, v katero je vtisnil armaturno mre`ico ter izvedel drugi sloj malte po principu tankoslojnih

fasad. Tako je ob trdni FIBRANxps izolaciji dobil {e mehansko odporno povr{ino. @eleno gladkost sten-ske povr{ine je pred opleskom pridobil z nanosom slikopleskarkega kita.

Meritve temperatur po sanaciji so bile narejene ob pribli`no enakih pogojih kot pred sanacijo:• zunanja temperatura: 0°C• temperatura prostora: 19,5°C• notranja temperatura ob steni: 19°C

Kaj pa, ~e to ne gre? Navajamo nekaj osnovnih

napotkov za samograditelje v primeru nujne toplotne sana-cije sten, stropov in po{evnih streh iz notranje strani. Dobro je poznati tako teorijo kot vedeti za izku{nje iz prakse.

V ~em je problem notranje toplotne izolacije?

• Z notranjo izolacijo zmanj-{amo akumulacijo v masiv-ni steni ali stropu.

• Paroprepustne toplotne izolacije, kot so mineral-

ne volne, zahtevajo izre-dno pazljivo izvedeno parno zaporo na notranji strani za uravnote`en prehod vlage.

• Pri delni notranji izolaciji lahko pride do toplotnega mostu, zato se je koristno posvetovati s strokovnjaki.

Toplotna izolacija iz notra-nje strani torej ni pravilo, ven-dar se ji v~asih, {e posebej pri ve~ stanovanjskih objektih, ne moremo ogniti:• Toplotno izolacijo je

potrebno namestiti konti-nuirano po celotni povr{ini,

da ne povzro~imo dodatnih toplotnih mostov, zato je najustreznej{a samonosna izolacija, ki se jo lahko na povr{ino prilepi (v primeru povsem neizolirane stene se lepilo nanese po vsej plo-skvi).

• Izolacija mora biti uravnote`eno paropre-pustna, da u~inkuje brez dodatnih parnih zapor. XPS izolacijske plo{~e, ki so izdelane za fasadne sisteme kot npr. FIBRANxps ETICS, delujejo v sistemu skupaj z ometi.

Izolirati znotraj, ~e druga~e ne gre!

Splo{no znana so pravila o lokaciji toplotne izolacije na obod-

nih povr{inah ogrevanega ali hlajenega prostora - izolira se iz

zunanje oz. hladne strani.

UGOTOVITEV:Ob~utena temperatura v prostoru, {e posebej ob steni, je bila prenizka za ugodno po~utje.

UGOTOVITEV:Znatno se je izbolj{alo ugodje bivanja, kljub relativno nizki temperaturi zraka v prostoru.

Ker ni temperaturnih razlik, ni strujanja zraka in ob~utena temperatura v prosto-ru je enaka dejanski temperaturi prostora. Podobno ugodje v prostoru ob~utijo stano-

valci nizkoenergijskih hi{.

Sanacija obstoje~ih hladnih sten

Za osebno svetovanje smo na voljo na tel. {t.: 07 39 39 525 ali e.po{ti:

nasvet@FIBRAN.si. Dodatne prakti~ne informacije o toplotni

za{~iti pa najdete na spletni strani www.FIBRAN.si

Izolacija podvojenega okenskega okvirja

Oja~itev vogala notranje {palete

Nana{anje ometa na notranjo stensko

izolacijo FIBRANxps ETICS

NAPREDNE RE[ITVE 65

Sen~ila imajo poleg dekorativnega pomena tudi vlogo optimizacije bivalne klime v prostoru in pove~anje energij-ske u~inkovitosti stavbe. Pri projek-tiranju prostorov je potrebno sen~ila upo{tevati kot pomemben element. Z vidika trajnostne gradnje in bivanja je le tako mogo~e zagotoviti prijetne bivalne pogoje.

Sen~ila so klju~nega pomena za zmanj{anje ali izogibanje mehanske-mu ohlajevanju prostorov v poletnem ~asu. Zunanje sen~enje prepre~uje, da bi son~no sevanje doseglo stekleno povr{ino stre{nega okna. Energija tako ne dose`e notranjega prostora. Pozimi lahko upo-rabnik sen~ila izkoristi tudi za bolj{o toplotno izolativnost.

Sen~ila vrhunskega prizvajalca stre{nih oken s sistemom Pick&Click zagotavljajo enostavno monta`o in zanesljivo prilaga-janje stre{nemu oknu. Sen~ila se prepro-sto zataknejo na `e pritrjene nosilce na stre{nih oknih. •

Anja Pavlin, abs.arh.

Zunanje mre`asto sen~ilo je u~inkovita za{~ita

pred son~no toploto, saj zaustavi do 80% son~ne

toplote. Napeto je na zunanji strani, nad steklom,

tako da son~no toploto odda v zrak. Zaradi svoje

mre`aste strukture uporabniku {e vedno omogo~a

pogled v okolico.

Kombinacija plise in siesta sen~ila lahko prostor

prijetno zasen~i ali popolnoma zatemni. Uporabnik

lahko sam nadzoruje odnos med popolnoma

sen~nim, delno sen~nim in son~nim delom v pro-

storu.

Siesta sen~ilo je primerno za spalnice ali otro{ke

sobe oziroma tam, kjer je potrebna popolna zate-

mnitev. Ker ima na zunanji strani metalizirano plast,

ki odbija son~ne `arke, ustvarja v prostoru ugodne

bivalne razmere. V zimskem ~asu izbolj{a toplotno

izolativnost do 21%.

Plise sen~ilo je namenjeno dekoraciji in ustvarjanju

prijetnega ambienta. Sistem pritrditve na okno s

stranskimi vodili omogo~a zaustavitev sen~ila v

kateremkoli polo`aju, zato lahko uporabnik prilaga-

ja koli~ino svetlobe v prostoru. V prostoru izbolj{a

izolativnost do 9%.

Zunanja roleta je u~inkovita za{~ita prosti son~ni

toploti in svetlobi, saj zaustavi son~no toplo-

to do 90%, pozimi pa izbolj{a izolativnost do

15%. Poleg tega, {~iti in varuje stre{no okno pred

razli~nimi vremenskimi vplivi, zagotavlja zasebnost

in zmanj{uje hrup.

Za prakti~en in natan~en nadzor svetlobe je primer-

na `aluzija vgrajena na elegantna vodila, prilago-

jena le stre{nemu oknu. Primerna je za vse delovne

prostore, kot so kuhinja in pisarna. Z nastavitvijo

lamel se lahko usmeri svetloba na to~no dolo~eno

mesto in tako prepre~i ble{~anje. V prostoru `aluzija

izbolj{a izolativnost do 10%.

Dekorativni in prakti~ni roloji omogo~ajo zasebnost,

nudijo osnovno za{~ito pred premo~no son~no sve-

tlobo ter izbolj{ajo izolativnost do 16%. Namenjen

je prostorom, kjer sta potrebna sen~enje in dekora-

cija. Rolo z vodili omogo~a njegovo zaustavitev v

poljubnem polo`aju.

Sen~ila optimizirajo bivalno klimo v mansardi

ENERGIJSKO U^INKOVITA GRADNJA66

Gradnja novih objek-tov se nagiba k nizkoener-getskim izvedbam. Vsak dan bolj opa`amo, da so trosloj-ne zasteklitve, RAL monta`a, sen~ila, okenski okvirji niz-kih toplotnih prevodnosti pri gradnji hi{ postali nadvse pomembni.

Kakovost materialov in vgradnjeV podjetju PVC Nagode iz

Postojne detajlom posve~amo pozornost `e dlje ~asa. Leta 2007 smo med prvimi na tr`i{~u ponudili RAL monta`o, kasne-je se je prodaji pridru`il profil Rehau GENEO, ki je {e vedno energijsko najbolj u~inkovit sis-tem na podro~ju PVC stavbnega pohi{tva.

V zadnjem letu smo za potre-be strank poskrbeli z alu vho-dnimi vrati znamke INOTHERM, dvi`no drsno panoramsko steno iz profila Rehau GENEO in ener-gijsko var~nimi PVC vhodnimi vrati iz Rehau GENEO profila.

Novosti 2011Zaradi zahtev tr`i{~a in

dr`avnih spodbud, smo skle-nili dogovor tudi s priznanim nem{kim proizvajalcem vrhun-skih lesenih oken – podjetjem Kneer Süd Fenster. Na voljo bodo od junija 2011, natan~nej{o pred-stavitev ponudbe pa na~rtujemo na sejmu MOS 2011 v Celju. Tako

sledimo viziji, postati podjetje s kompletno ponudbo vrhunskega stavbnega pohi{tva, ne glede na osnovni material izdelave.

Prednosti v pristopu pred vgradnjoKakovostnemu izdelku mora

slediti natan~na monta`a, zato smo v letu 2011 {e pove~ali

vlo`ek za izobra`evanje in investirali v natan~nej{e orod-je lastnih monterskih ekip. Povdarek je predvsem na natan~nosti, RAL monta`i in za{~iti prostorov, kjer se izvaja monta`a in demonta`a oken.

Pri gradnjah nizkoenerget-skih objektov marsikdo ne ve natan~no, kako pravilno pripraviti dolo~ene okenske odprtine ozi-roma predele za sen~ila. Zato se na{i prodajni svetovalci z veseljem posvetijo posameznim projektom `e v zgodnji fazi, saj se s pravilnim svetovanjem in projektiranjem prepre~i nev{e~nosti pri kasnej{ih fazah gradnje.

Podjetje PVC Nagode s sede`em podjetja in proizvo-dnjo v Postojni, ima dva pro-dajna salona. Prvi je v Postojni, kjer si je ob obisku mo`no tudi ogledati proizvodnjo PVC oken in logistiko podjetja, drugi pa je od aprila 2010 na Jur~kovi cesti 233, v IC Rudnik, v Ljubljani. Na voljo je tudi spletna stran www.pvcnagode.si. •

Marko Petkov{ek

Energijsko u~inkovita okna in vrata

67

Hi{a spada med nizkoenergijske objek-te s celotno porabo energije manj kot 28 kWh/m2 za ogrevanje, prezra~evanje in hlajenje. V tej stavbi z 209 m2 uporabne bivalne povr{ine trenutno porabijo za pogon toplotne ~rpalke okrog 350 € elektrike v vsem letu, vklju~no s pripravo tople sanitarne vode, torej manj kot 1 € na dan.

Zemeljski kolektorDa niso odkopavali prevelikih povr{in

so se odlo~ili za izkop 2 m globokega jarka, {irokega okrog 0,8 m, v katerega je kolektor postavljen v zankah in v dveh plasteh. Izkop je manj{i, kljub temu pa so zajeli dovolj toplote za stavbo. Polo`ili so tri zanke z dol`ino cevi 600 m, kar je ve~ kot bi bilo potrebno. S tem so pridobili toplotno rezervo, zemlje ne pod-hladijo, ker pa je zemlji{~e bolj vla`no, dotekajo~a voda prina{a dodatne vi{ke energije. Poletno hlajenje omogo~ata dve majhni obto~ni ~rpalki, ki potiskata vodo skozi zemeljski kolektor v obtok talnega ogrevanja ter stavbo primerno ohladita.

Naprave v hi{iOsnovna zaloga toplote je skrita v 500 l

hranilniku, v katerem je voda s temperaturo okrog 40°C. Ta koli~ina zadostuje, da se toplotna ~rpalka zemlja/ voda vklju~uje samo ob~asno. V njem je zaloga toplote za stavbo, na njem pa mini toplotna ~rpalka s plo{~atim izmenjevalnikom, ki sproti, med porabo, dvi-guje temperaturo sanitarne vode. Pretok 25 l vro~e vode na minuto zado{~a tudi, kadar v hi{i hkrati odprejo vse pipe. Sanitarna

voda nikjer ne zastaja in je vedno sve`a, s tem pa odpadejo vsi protilegionelni stra-hovi in ukrepi.

Prezra~evanjeRekuperator zajema in na primerno

temperaturo ogreje sve` zunanji zrak, to pa brez dodatne energije opravi do temperature -7°C. Ko je hladneje odvza-me nekaj toplote iz zalogovnika in z njo dogreje zrak. Topel zrak za prezra~evanje se po stavbi premika po kanalih in v prostore vstopa skozi talne re{etke. Cevi zra~nih vodov so upogljive, vendar dovolj stabilne, da jih lahko vodimo v stenah ali pod estrihom. Vstopajo~i zrak ima skoraj enako temperaturo kot zrak v prostoru in kot notranja povr{ina velikih stekel. Vse ploskve so enakomerno ogrete, zaradi ~esar ne prihaja do neprijetnih vlekov ali ob~utka hladu ob steklenih povr{inah, ki segajo od stropa do tal.

Talno je blagor Toplotna ~rpalka po{ilja v talno ogre-

vanje vodo s temperaturo okrog 28°C, kar zadostuje za ve~ji del zime, v hladnih dneh pa je temperatura za stopinjo ali dve vi{ja. ^rpalka v razmeroma hladni zimi deluje okrog 10 ur na dan, ~e se poka`e sonce, pa veliko manj. Energetska korist velikih steklenih povr{in je izje-mna, zato je pametno na~rtovanje stavb tako pomembno. Obrnjenost stavbe je premi{ljena, upo{tevane so razmere in zna~ilnosti prostora v katerem stoji, zato so vgradili tudi nagnjene steklene ploskve, ki v tem primeru prestre`ejo popoldansko zimsko sonce. Oson~ena tla in zmanj{ane toplotne potrebe se takoj odrazijo na temperaturi povratne vode, ~emur sledi zaustavitev toplotne ~rpalke, saj dogreva-nje ni potrebno.

V poletnem ~asu so stekla sen~ena, delno z deli stavbe, delno pa s sen~ili. Hi{a se hladi s pomo~jo talnega »ogre-vanja« in sicer z vodo 20°C in s pomo~jo sve`ega zraka ohlajenega na pribli`no 20°C, kar zadostuje za prijetnih 24°C tudi ko je zunaj krepko ~ez 30°C.

Hi{a je kompromis med sodobnim, lju-dem prijaznim stavbarstvom in vrhunskim var~evalnim pristopom. Morda bo potre-ben premislek o smotrnosti gradnje izje-mno var~nih stavb, ki pa stanovalce skoraj popolnoma lo~ijo od okolja, vonjev in zvokov, bivanje v njih pa postaja podobno potovanju skozi vesolje v zaprti kapsuli. •

Tihec

Hi{a za evro na danHi{a za evro na danHi{a za evro na dan

Med ogledom hi{e

proizvajalca Kager

smo se ves ~as gibali po

prostorih, ki so bili odprti v

naravo, saj steklene stene

segajo od stropa do tal.

Energetsko u~inkovitost

stavbe prvi omogo~a arhi-

tekt, ki mu sledijo drugi

projektanti.

Poletno hlajenje omogo~ajo `aluzije,

ohlajena tla in hladen zrak za prezra~evanje

Priklju~na mo~ 1,85 kW in toplotna mo~ 8,30 kW toplote

zadostuje za ogrevanje

Rekuperator deluje brez dogrevanja do -7°C zunanjega zraka

^ISTILNE NAPRAVE68

Zakonodaja pripravlja, zaradi zaostrova-nja okoljskih zahtev na podro~ju ~i{~enja odplak, v kratkem dolo~ene zahteve, ki jim bodo lahko zadostile le kvalitetne ~istilne naprave. Pri~akuje se, da bo kmalu z odlo-kom predpisan obvezen monitoring, ki bo zahteval, da se na tem podro~ju redno kontroliralirajo vzorci o~i{~ene vode.

Biolo{ke ~istilne napravePri ~i{~enju odpadnih voda v individu-

alnih hi{ah so najbolj raz{irjene biolo{ke ~istilne naprave.

Odlo~itev za kvaliteto naj bo na prvem mestuVeliko investitorjev pri nakupu ni sezna-

njeno z vsemi slabostmi, ki jih prina{a nepremi{ljena odlo~itev za vrsto biolo{ke ~istil-ne naprave. Glede na spremembe, ki se pri-pravljajo v zakonu nikakor ni ustrezno iskati najcenej{e re{itve na tem podro~ju, ~e ob tem ne preverimo njihove dokazane kvalitete delo-

vanja. Na trgu je tako ponudba precej velika, razli~nih cenovnih razponov, a njihovi produkti ne zagotavljajo u~inka, kot je in bo potreben.

Investicija v biolo{ko ~istilno napravo je dolgoro~na, saj jo bomo uporabljali nekaj desetletij, zato je potrebno pri nakupu upo{tevati dva najpomembnej{a dejavnika kvalitete: kvaliteto rezervoarja in ~istilne tehnologije.

RezervoarjiPolietilenski rezervoarji: Da smo lahko

prepri~ani v ustreznost naprave, morajo biti polietilenski rezervoarji namensko narejeni za ~istilno napravo, torej vliti iz enega odlitka vklju~no z notranjimi prekatnimi stenami. Ta na~in zagotavlja 100% trajno tesnost in 100% funkcionalnost postopka.

Betonski rezervoarji: Betonski rezervo-arji so dolgoro~no dobra nalo`ba, vendar nam povzro~ajo te`ave pri vgradnji, saj je potrebno dostopati do kraja gradnje z avtodvigalom.

Velikost rezervoarjev: Zelo pomemben za nemoteno in funkcionalno delovanje postopka je tudi ustrezen volumen, ki naj bo min. 4000 lit za 4-6 oseb.

^istilna tehnologija: Izbira vrste ~istilne tehnologije zavisi

od okoli{~in v katerih jo bomo uporabljali. Potrebno je, da je nanje prilagojena in s tem zagotavlja ustrezno kvalitetno delovanje. V zadnjih letih je poseben poudarek na tehno-logijah, ki pri svojem delovanju ne uporabljajo elektri~ne energije v rezervoarjih ampak se celoten proces izvaja s pomo~jo vpihovanja zraka. Ker so vsi vitalni deli tak{nih aparatur in{talirani na suhem v krmilni omarici, imajo tovrstne naprave zelo dolgo ivljenjsko dobo. Svojo kvaliteto so ve~krat potrdile nem{ke teh-nologije ~i{~enja odpadnih vod, ki jih zastopa-mo tudi v podjetju TIM-S Robert Lov{e s.p.. Nanje prisegamo zaradi dolgoro~nega razvoja, ki stoji za temi napravami, podkrepljene pa so tudi z atesti nem{kih institucij. •

Robert Lov{e

Samo kvalitetna biolo{ka ~istilna naprava prina{a rezultate, ki jih `elimo dose~i

Profi biolo{ke ~istilne naprave Picobells

Trenutno veljavni sistem je tako nastavljen, da namerno povzro~a zmedo in zamegljuje bistveno.

Homo lignum ali lesni ~lovekPovezanost ~loveka in lesa je

tako vkoreninjena, da imamo v svojih genih zagotovo tudi nekaj lesnega zapisa. To povezavo bi morali {e poglabljati, saj je v njej skrit klju~ za re{evanje dela pro-blemov sodobnega homo sapi-ensa, umnega ~loveka. ^eprav s svojim ravnanjem in delova-njem na planetu ve~ina trenutno deluje druga~e, kot trdi latinska oznaka. Zato prednosti lesa ni mogo~e dovolj pogosto poudar-jati. Seveda vsi ne bomo nikoli stanovali v lesenih hi{ah, ~eprav nove tehnologije omogo~ajo tudi to. Svoje odlo~itve o opre-mljanju svojih bivali{~ pa na osnovi podatkov lahko prilago-dimo in vanje vna{amo ~im bolj sonaravne proizvode.

Skladi{~e CO2 Vse zelene rastline in dreve-

sa med rastjo zajemajo pline iz zraka in jih uporabijo za svojo rast in razvoj. Ogljikov dioksid je toplogredni plin, ki ga z zgoreva-njem fosilnih goriv neprekinjeno dodajamo v tanko zra~no plast okrog planeta. Rastline ga pre-

strezajo, in ~e les ohranimo v zreli obliki, bo ves ~as, dokler ne razpade in zgnije, obdr`al zajeti toplogredni plin v svojih celicah. Kubi~ni meter smrekovega lesa zajame 825 kg CO2, v kubi~nem metru OSB plo{~ je 864 kg CO2, v kubi~nem metru obi~ajnih iver-nih plo{~ pa 505 kg. Vrednosti

so ra~unske in pribli ne, vendar prika`ejo razmerja. Podatek za smrekov les je najmanj neobreme-njen z dodatno predelavo, zato je okoljsko tudi najbolj zanimiv.

Iz gozda in nazaj vanj^eprav oceani in alge pre-

delujejo pline in izlo~ajo

ogromne koli~ine kisika, je les edina oprijemljiva oblika snovi, ki jo lahko zavestno upora-bimo za vzdr`evanje krhkega eko ravnote`ja. Krog se za~ne z gospodarjenjem z gozdom, kar pri nas na sre~o odli~no obvladamo. Lesni odpadek ne obstaja, v vsej verigi predelav

TRAJNOSTNI GRADBENI MATERIALI 69

Les omogo~a naravno kro`enje in je edinstven proizvod narave

Ta diagram bi lahko upo{tevali ob naslednjem nakupu talnih oblog

Razlika med okoljsko prijaznostjo lesa drugih gradbenih materialov je o~itna

Bivanje v sonaravnemkrogu

Sodoben pre-

bivalec planeta

je dnevno bombar-

diran z milijoni vti-

sov in sporo~il, zato

je te`ko obdr`ati

ravnote`je in izbrati

pomembno, navlako

pa ~im prej pozabiti.

V Evropskem parlamentu je bil podan poziv, da bi se od leta 2011 vse novogradnje izvajale v pasivni tehnologiji (29 ~len Resolucije Evropskega parla-menta 2007/2106). V skladu s temi direktivami in pravilnikom PURES 2010, ki uvaja obvezno rabo OVE (son~no obsevanje, biomasa, geotermalna energija in energija vetra), je v 8. ~lenu opredeljeno, da mora vsaka stavba vsaj 25% potreb za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode in pogon naprav (posami~no ali skupno), zagoto-viti iz teh virov. V skladu s temi zahtevami so izvedeni novi javni razpisi za sanacije stavb, ki so v

lasti ali najemu dr`ave. Opa`en je porast privatnih investitorjev, ki se odlo~ajo za kakovostnej{o in celovito prenovo starej{ih zgradb – v smislu energetske u~inkovitosti.

Tehni~ne zahteve in standardiOkna in zunanja vrata morajo

biti izdelana po standardu; SIST EN 14351-1:2006/kpr Al:2009 in SIST prEN 14351-2:2009.

Standarda predpisujeta

vrsto zahtev za izdelek, med

katerimi so najpomembnej{e:

• trpe`nost pri obremenitvah z vetrom je podana s kate-gorijo po SIST EN 12210 (Za Slovenijo bi priporo~al, da je element vsaj v razredu ˝4C˝, za zelo vetrovna podro~ja, kot so npr. v Ajdov{~ini, pa mora biti razred ˝5C˝),• vodotesnost je zelo pomemb-na lastnost okna. Kategorijo dolo~imo po standardu SIST EN 12208. Zaradi napak pri proi-zvodnji ravno tukaj prihaja do velikih odstopanj od standarda.

TRAJNOSTNI GRADBENI MATERIALI70

Kaj mora vedeti kupec oken in vrat pred nakupom?

govorimo samo o lesnih ostan-kih, saj vse kar ni deska ali tram znamo ponovno uporabiti in se to tudi spla~a. Les med prede-lavo spreminja obliko, pri ~emer okrog 45% gozdne lesne mase spremenimo v `agovino, odrez-ke in sekance. Sledi su{enje, pri ~emer je potrebno vlo`iti raz-meroma veliko energije, nato pa obdelava in predelava. V lesenem stolu je 60% vlo`ene energije za izdelavo porabljeno samo za su{enje. Tudi vsi lesni ostanki morajo biti suhi, da jih lahko predelamo in stisnemo v razli~ne plo{~e ali pelete. Na poti do kupca so pomembne {e kratke transportne poti in ~im ve~ prevozov po `eleznici, da okoljski odtis lesa ostane ~im bolj zelen. Ko izdelki odslu`ijo, bi bilo potrebno ponovno poskusiti in jih tako predelati, da bi izpolnili {e en uporabni krog ter jih {ele potem poslati v toplarno.

Na~in ocenjevanjaPodatke za posamezen

material ali izdelek pridobijo s testi, ki jih izvajajo po EPD programu s ~imer pridemo do ekolo{ke bilance proizvoda po ISO 14040/14044. Tako pri-dobljene okoljske deklaracije potrdi {e neodvisna komisija ekspertov, na primer in{titut Construction and Environment. Podatki so nato osnova za arhitekte in ljudi, ki dolo~ajo materiale za vgradnjo. Iz tega nato izhajajo vsi podatki o primernosti in koli~ini zajetega CO2 v izdelku, vse pa je odvi-sno od na~ina proizvodnje in tudi uporabljenih veziv, kadar govorimo o OSB ali drugih lepljenih plo{~ah.

Gradnja in ozelenjevanje bivali{~aRazlika med obi~ajno gradnjo

z zidaki ali litim betonom se od gradnje z lesom po vplivu na oko-lje pomembno razlikuje. Gradnja z lesom za okrog 18 x ali za 1.800% manj obremenjuje okolje kot mokra gradnja. To je zagoto-vo podatek, ki bi moral zanimati stratege propadajo~ih gradbenih podjetij in seveda lesarje.

Izjemne u~inke v notranjosti bivali{~ pa lahko dose`emo `e ob izbiri talne obloge. Sodobni sistemi ogrevanja, pri tem misli-mo na talno ogrevanje, lahko uspe{no delujejo ne glede na to kak{no talno oblogo bomo uporabili. Premi~ne preproge je zato pozimi bolje odstraniti, vse ostale obloge iz seznama pa bi morale biti na tla nalepljene, da je lahko prestop toplote ~im bolj neoviran. Med talnimi obloga-mi je absolutna zvezda parket, ki ima celo negativno okoljsko bilanco, saj je v njem skladi{~en CO2. Presenetljivo dobro se je odrezal tudi laminat, ki ima na vidni povr{ini folijo z natisnje-no imitacijo dolo~ene vrste lesa. Linolej je naraven produkt in je njegov majhen vpliv pri~akovan, dale~ najslab{e pa so se v sona-ravnem smislu odrezale prepro-ge, med katere pri{tevamo tudi vse vrste iglanih podov, ki jih poznamo pod trgovskimi imeni itison, tapison in podobnimi.

Zaklju~evanje vseh krogov in ponovna rast je osnovna skriv-nost in na~in delovanja narave, zato je posnemanje teh pojavov zagotovo najbolj modra poteza umnega ~loveka. •

Tihec

Trajnost talnih oblog - velja za enodru`insko hi{o, 100m2, doba opazovanja 25 let

Trendi sodobne

gradnje se

pribli`ujejo zahtevam

pasivne gradnje in le

{e vpra{anje ~asa je,

kdaj bo ta tehnologi-

ja gradnje prevladala.

ENERGIJSKO U^INKOVITA GRADNJA 71

Boljši pogled na svet!

Z izbiro oken, vrat, senčilin zimskih vrtov AJM,

privarčujete pri porabienergije tudi do 36% letno.

Še posebej, ~e proizvajalec pri vrhu okna izrezuje ali izpu{~a tesnila. Zato je za kupca zelo pomembno, da ima proizvajalec proizvodnjo oken in vrat nad-zorovano od usposobljenih in poobla{~enih organov – pri nas je to ZAG. Priporo~ena vrednost za eno in dvoeta`ne stavbe je ˝4A˝, za dvo in troeta`ne stavbe ˝7A˝, za ve~eta`ne pa ˝9A˝,• prepustnost zraka na pripi-rah, ki jo izra`amo v skladu s standardom SIST EN 12207. Svetujem, da je element za obi~ajne stavbe vsaj v kategoriji 3. Za pasivne in nizkoenergetske hi{e pa ne manj kot 4,• pomemben je {e faktor toplotne prehodnosti celotne-ga okna. Pri ~emer je nujno, da sta faktorja stekla in profi-la ~imbolj enaka. Velikokrat je podan samo podatek za steklo (recimo Uw=1,0 W/m2K), ni pa podatka za okvir in krilo okna, ki je `al velikokrat pod vrednostjo Uw=1,6 W/m2K – kar je slab{e.

Pri izbiri okvirja okna in ste-kla moramo paziti, da je faktor toplotne prehodnosti okvirja (Uf) in stekla (Ug) ~im bolj izena~en. Ne smemo ustvarjati toplotnega mosta med tema dvema ele-mentoma.

Zelo napa~no bi bilo, ~e bi npr. imeli okno z okvirjem, ki ima Uf=2,6 W/m2K in steklom, ki ima Ug=0,9 W/m2K. Razlika je ob~utno preve-lika. Zanesljivo bi prihajalo do kon-denziranja. Še posebej, ~e bi imel profil samo dvojno tesnenje med okvirjem in krilom.

Prednosti kvalitetnih PVC oken in vrat (med katere sodijo izdelki

AJM-ja) so v UW stabilnosti, funkcionalnosti, dolgi `ivljenj-ski dobi, majhnih vzdr`evalnih stro{kih, dobri izolaciji, zmerni ceni in v mo`nosti recikliranja ve~ine sestavnih elementov.

AJM 8000 ENERGETOOdli~en primer je okno iz sis-

tema profilov AJM ENERGETO 8000. Energetovi sredinski in prislonski tesnilni sistemi dose-gajo trenutno najbolj{i rezultat izolativnosti v svojem razredu, ki je Uw = 0,61 W/m2K. Okna izdelana iz tak{nega profila popolnoma odgovarjajo zahte-vam pasivne ali ni~-energijske gradnje.

Inovativen okenski sistem iz polimernih materialov lahko uskladimo z obstoje~im ciklu-som recikla`e. Material torej prispeva k sodobni te`nji po varovanju narave. Okolju prija-zna obdelava polimernih mate-rialov, okrepljenih s steklenimi vlakni iz sistema ˝energeto˝, je bila bistvena zahteva za vstop te generacije profilov na evropsko tr`i{~e, kar je potrdil tudi ˝Zavod IAS˝ za delovno in dru`beno higieno iz Nem~ije.

Elementi stavbnega pohi{tva morajo biti vgrajeni po RAL smer-nicah standardaSmo prvo podjetje v Sloveniji,

ki smo leta 2005 pridobili certi-fikat ZRMK - Ljubljana; ˝ZNAK KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU ZA MONTA@O STAVBNEGA POHIŠTVA˝. To je edini certi-ficiran na~in vgradnje po RAL-standardu za vgradno stavbnega pohi{tva v Sloveniji.

Kakovostna monta`a stavbne-ga pohi{tva z uporabo kvalitetnih materialov, preizku{eni v praksi, zagotavljajo dolgoro~no in kvali-tetne uporabe oken in vrat.

Elementi vgrajeni po RAL smernicah standarda za vgra-dnjo stavbnega pohi{tva dose-gajo tudi odli~no zvo~no izo-lacijo. Spoj med okvirjem in {paleto ne predstavlja toplo-tnega mosta. Spoj je vodotesen in zrakotesen. •

vodja kakovosti Jo`ef Babi~ e.e.m.

Pred vgradnjo izolacije v po{evno streho mora biti ostre{je predhodno pripravljeno. To pomeni izvedbo prezra~evalnega prostora pod stre{no kritino in namestitev paroprepustne sekun-darne kritine. Zra~ni kanal prepre~uje kondenzacijo vlage pod kritino, poleti pa prepre~uje pregrevanje podstre{nih prostorov. Izolacija iz steklene volne PureOne Spannfilz 35 RN je stisnjeno zvita v rolah, tako da v fazi skladi{~enja in transporta zasede do 4 krat manj prostora, kot po razvitju. Ob odstranitvi za{~itne folije se izolacija v roli ob razvitju dvigne na vgradno debelino.

Priporo~ena skupna debelina toplotne izolacije je med 20 in 30 cm. Izolacijo, glede na prostor med dvema {pirovcema, razre`emo na primerno velike plo{~e in jih vstavimo med {pirovce. Pri tem upo{tevamo 1 do 2 cm nadmere zaradi bolj{ega vpenjanja in tesnenja. Na {pirovce pritrdimo kovinska obe{ala in ″C profil″ suho monta`ne konstrukcije. Za ″C profil″ vstavimo drugi sloj izolacije. Za zagotavljanje ustrezne toplotne izoliranosti je izredno pomemb-na debelina izolacije ter natan~na namestitev.

Na ″C profil″ nato z dvostransko lepilnim trakom nalepimo parno oviro. Na koncu pritrdimo {e mav~no kartonske plo{~e.

Za kvalitetno in ugodno po~utje v stavbah, v katerih biva-mo in delamo, je poleg toplotne za{~ite zelo pomembna tudi ustrezna zvo~na izolativnost. Stavbe morajo biti na~rtovane in grajene v skladu s “Pravilnikom o zvo~ni za{~iti stavb”, ki zagotavlja, da je hrup, ki so mu izpostavljeni uporabniki stavbe ali ljudje v bli`ini stavbe, vzdr`evan na ravni, ki ne bo ogro`ala njihovega zdravja in jim omogo~a ustrezne pogoje za delo in po~itek.

Z uporabo izolacije PureOne Trennwandfilz 39 RN u~inkovito izbolj{amo zvo~no izolativnost v suho monta`nih predelnih stenah. Za optimalno zvo~no za{~ito naj bo prostor v predelni steni v celoti zapolnjen z izolacijo PureOne. Velja pravilo, da pri debelini ve~ji od 5 cm, vsak dodaten centimeter izolacije PureOne prispeva 1dB k zvo~ni izolativnosti predelne stene. •

Bla` Grdina,

Ursa Slovenija d.o.o.

NAPREDNI GRADBENI MATERIALI72

PureOne ohranja vse prednosti

tradicionalne mineralne volne

• narejena iz naravnih surovin,• omogo~a 100% recikliranje,• visoka stisljivost,• ugodno razmerje, cena/toplotna izolativnost,• izjemna toplotna in zvo~na izolacija.

PureOne, prednost in pridobitev za vsakogar

• izvajalcem omogo~a dosti prijaznej{e delo,• trgovcem nudi napredno raz{iritev pro-

dajnega programa,• kon~nemu uporabniku pomaga s prispev-

kom k izbolj{anju kvalitete zraka v prostorih,• arhitektom omogo~a snovati okolju

prijaznej{e stavbe.

PureOne - prava izbira za toplotno in zvo~no izolacijo doma

Vgradnja izolacije PureOne v po{evno streho Vgradnja izolacije PureOne v predelne stene

PureOne je vrhunski material, ki predstavlja revolucijo na podro~ju izolacij

ENERGIJSKO U^INKOVITA GRADNJA74

Število pasivnih hi{ v Sloveniji se z vsakim letom pove~uje. Ve~ino do sedaj zgrajenih pasiv-nih hi{ je bilo izvedenih z upora-bo lesenih monta`nih konstruk-cij. Da pa to ni edina alternativa so dokazali strokovnjaki skupine Zelena gradnja, ki so v zadnjem letu na~rtovali in zgradili ve~ nizko energijskih in pasivnih hi{ iz opeke.

U~inkovitost tak{nih hi{ je nekajkrat bolj{a od klasi~ne gra-dnje. Glavna pozornost je danes posve~ena na~rtovanju, saj le pravilno na~rtovana hi{a dosega zastavljene cilje pasivne gradnje. Za~ne se e s pravilno umestitvijo hi{e v prostor, ki je zelo pomemb-na, da se optimalno izkoristi raba son~ne energije in drugih alter-nativnih virov iz bli`njega okolja. Po umestitvi hi{e v prostor se lotimo na~rtovanja konstruk-

cij. Pri konstrukcijskih re{itvah je klju~no, da so predvideni vsi ukrepi, ki pripomorejo k odpravi vseh toplotnih mostov.

Pri ve~ini pasivnih hi{, katerih osnovno konstrukcijo predsta-vlja opeka, je bila na~rtovana in uporabljena izvedba temeljne plo{~e na sloju toplotne izolacije. Prednosti pred klasi~nim teme-ljenjem so predvsem v la`ji izved-bi toplotne izolacije, ki omogo~a gradnjo brez toplotnih mostov. Stro{kovno gledano je izvedba temeljne plo{~e celo nekoliko ugodnej{a, ~e upo{tevamo vse stro{ke, ki so potrebni za dose-ganje enakih energijskih rezul-tatov pri klasi~nem temeljenju. Za zidanje nosilnih zidov se v ve~ini predvidi uporaba bru{ene opeke, ki omogo~a hitrej{o in kvalitetnej{o gradnjo. Pri na~rtovanju je potrebno paziti tudi na okenske in vratne odpr-tine, ki morajo biti tako zasno-vane, da omogo~ajo modular-no gradnjo, s ~imer prihrani-mo veliko nepotrebnih stro{kov. Nikakor ne smemo pozabiti na

potresno varnost, saj je ve~ina Slovenije na potresno ogro`enem obmo~ju. Zato je potrebno na~rtovati tudi ustrezne verti-kalne in horizontalne vezi. Pri teh vezeh lahko nastane problem linijskih toplotnih mostov, zato je potrebno na~rtovati izvedbo dodatne toplotne izolacije. Vse to je najla`je izvedljivo z uporabo tipskih elementov iz EPS mate-riala, ki lahko tudi nadome{~ajo uporabo klasi~nih opa`ev.

Naslednji korak je zasnova stre{ne konstrukcije, ki mora biti prilagojena zahtevam pasivne gradnje. Tu je predvsem pouda-rek na prekinitvi vseh toplotni mostov, ki so najpogostej{i vzrok za slabo toplotno izolacijo pri

ve~ini do sedaj zgrajenih klasi~nih hi{ah. Poleg tega je potrebno paziti tudi na ustrezne fazne zamike stre{ne konstrukcije, ki naj bi dosegala vsaj dvanajst urni zamik. Koristi ima predvsem uporabnik, saj se pri pravilno na~rtovanih faznih zamikih hi{a ne pregreva in tudi pozimi ne podhladi. To lahko dose`emo z izgradnjo masivne ali monta`ne ope~ne plo{~e v mansardi ali pa z uporabo ustreznih lesno-vla-knenih plo{~ in drugih ustreznih toplotnih izolacij. Pri na~rtovanju celotnega toplotnega ovoja hi{e je potrebno paziti tudi na pra-vilno izvedbo toplotne izolaci-je ter ustrezen izbor stavbne-ga pohi{tva. Debelina in vrsta

Na~rtovanje pasivne hi{e iz opeke

Na~rtovanje in gradnja pasivnih hi{ iz opeke zahtevata popolnoma

druga~en pristop, kot je veljal za gra-dnjo tradicionalnih slovenskih hi{.

ENERGIJSKO U^INKOVITA GRADNJA 75

@e drugo leto zapored je

Ekosklad, javni sklad, objavil

razpis za nepovratne finan~ne

spodbude ob~anom za nove

nalo`be rabe obnovljivih virov

energije in ve~je energijske

u~inkovitosti stanovanj-

skih stavb (6SUB-OB11) v

katerem so predvidene tudi

finan~ne spodbude za gra-

dnjo ali nakup nizkoenergij-

ske ali »pasivne« hi{e.

V skladu z razpisom (to~ka »I«) morajo imeti nizkoenergij-ske in »pasivne« hi{e rabo ener-gije za ogrevanje (Qh) manj{o ali enako 25 kWh/(m2a), izra~unano skladno s PHPP 07 (PassivHausProjektirungsPaket 2007; Passivhaus Institut Darmstadt, Nem~ija), kjer so upo{tevani vremenski podatki za Ljubljano, prido-bljeni na podlagi programa METEONORM. Ti vremenski podatki se pri nekaterih para-metrih lahko razlikujejo od vremenskih podatkov ARSO (Agencija RS za okolje), ki so osnova za izra~un rabe ener-gije za ogrevanje po novem PURES 2010.

Za ovoj stavbe velja, da mora biti povpre~na toplo-tna prehodnost ovoja stav-be manj{a ali enaka 0,30 W/m2K, stavbno pohi{tvo mora imeti toplotno prehodnost manj{o ali enako 1,0 W/m2K. Vgrajeno mora biti centralno prezra~evanje z vsaj 80 % izkoristkom, elektri~na ener-gija za pogon pa mora biti manj{a ali enaka 0,45 Wh/m3. Zahtevan je tudi preizkus zrakotesnosti stavbe, kjer je dovoljena izmenjava zraka pri tla~nem preizkusu po standar-du EN 13829: n50 0,6 h-1 za Qh 15 kWh/m2a oziroma n50 1,0 h-1 za 15 < Qh 25 kWh/m2a.

Razpis v isti to~ki pred-videva tudi subvencije za stavbe, ki imajo rabo energije

Razpredelnica 3: Sestave, toplotne prehodnosti in plo{~ina elementov ovoja stavbe

Razpredelnica 1: Toplotne prehodnosti zidov YTONG + YTONG MULTIPOR

Razpredelnica 2: Toplotne prehodnosti stropov YTONG + YTONG MULTIPOR

Sestava

konstrukcije

Debeline

slojev (mm)

Toplotna

prehodnost

U (W/m2K)

Plo{~ina

elementa

(m2)

Tla na terenu

PARKET 20

0,144 W/m2K 83,6

CEM ESTRIH 55

PE FOLIJA 2

KAMENA VOLNA 60

YTONG MULTIPOR 200

HIDROIZOLACIJA 5

AB PLO{^A 150

Strop proti

podstre{ju

OMET 20

0,142 W/m2K 83,6YTONG SP 20 200

YTONG MULTIPOR 220

Zunanja

stena

OMET 10

0,134 W/m2K 146,6YTONG MULTIPOR 200

YTONG TB 300

OMET 20

Vhodna vrata / / 1,1 W/m2K 3,0

OknaOKVIR 1,2 W/m2K 0,85 – 1,00

W/m2K59,4

ZASTEKLITEV 0,7 W/m2K

Vrsta zidaka

Debelina

porobetona

YTONG

(cm)

Debelina

YTONG

MULTIPOR

(cm)

Debelina

ometa

znotraj/zunaj

(cm)

Skupna

debelina

zidu (cm)

Toplotna

prehodnost

(W/m2K)

YTONG

TERMOBLOK

TB 40

40

8

1,0 / 2,0

51 0,19

12 55 0,16

16 59 0,14

20 63 0,12

YTONG

ZIDNI BLOK

ZB 30

30

8

1,0 / 2,0

41 0,22

12 45 0,18

16 49 0,15

20 53 0,13

Debelina

stropne plo{~e

YTONG (cm)

Debelina

YTONG

MULTIPOR (cm)

Skupna debelina

stropa/strehe

(cm)

Toplotna

prehodnost

(W/m2K)

YTONG SP

15

15 14 28 0,22

16 32 0,20

20 36 0,17

30 46 0,12

YTONG SP

20

20 14 33 0,20

16 37 0,18

22 41 0,15

30 51 0,11

YTONG SP

24

24 14 27 0,19

16 31 0,17

20 35 0,15

30 45 0,10

S pomo~jo sistema YTONG in YTONG MULTIPOR do subvencije Ekosklada

toplotne izolacija je odvisna od `elje investitorja oziroma zasta-vljenih energijskih ciljev. V ve~ini do sedaj na~rtovanih pasivnih hi{ah je zadostovala izolacija sten in tal v debelini 20 - 25 cm, razen pri izolaciji ostre{ja, kjer je bilo potrebno vgraditi cca 40 cm ustrezne izolacije. Pri uporabi najkvalitetnej{e opeke na trgu se lahko minimalna debelina izola-cije zni`a tudi na 15 cm. Izbor ustreznega stavbnega pohi{tva in njena pravilna vgradnja pa klju~no vplivata na kon~no ener-gijsko u~inkovitost hi{e. Pri tem ni dovolj paziti le na toplotno pre-hodnost vgrajenega okna, ampak tudi na son~ne pritoke kot tudi na ustrezno zrakotesnost.

Da bi bila hi{a kar najbolj energijsko u~inkovita je potreb-no opraviti izra~une energijske u~inkovitosti na podlagi progra-ma PHPP 07 (Passivhaus insti-tut iz Darmstadta). Na podla-gi izra~unov se opravi doda-tna optimizacija konstrukcijskih re{itev in izbor ustreznih materia-lov, ki pripomorejo k najbolj{emu razmerju med energijsko u~inkovitostjo in stro{ki gra-dnje. Pri na~rtovanju konstrukcij je potrebno upo{tevati tudi vse predvidene instalacije, {e poseb-no razvod cevi za prezra~evanje. Prehod vseh instalacijskih cevi skozi nosilne konstrukcije mora biti usklajen v ~asu na~rtovanja, saj bi se druga~e mo~no pove~ali stro{ki izvedbe.

Po projektiranju pride na vrsto izbor usposobljenega izva-jalca gradnje, ki bo upo{teval vse predvidene re{itve in vam hi{o zgradil na klju~. Lahko pa se take gradnje lotite tudi sami s pomo~jo lokalnih mojstrov in obrtnikov. Pri tem vam svetuje-mo, da si zagotovite strokovno usposobljenega svetovalca za pasivno gradnjo. Svetovalec vas bo vodil skozi posameznih faze gradnje in vam pomagal pri izboru ustreznih materialov ter kontroli klju~nih detajlov. •

Ve~ informacij o gradnji pasivnih hi{

grajenih iz opeke dobite na

www.wienerberger.siali www.zelenagradnja.si

za ogrevanje (Qh) manj{o ali enako 35 kWh/(m2a). V tem primeru morajo imeti nepro-zorni elementi ovoja stavbe povpre~no toplotno preho-dnost ovoja stavbe manj{a ali enaka 0,15 W/m2K, povpre~na toplotna prehodnost stavbne-ga pohi{tva pa ne sme pre-segati 0,85 W/m2K. Za ta tip

stavbe ni zahtevano central-

no prezra~evanje z vra~anjem

toplote!

Sistem YTONG in YTONG MULTIPOR S kombinacijo izdelkov

YTONG za nosilne konstruk-cije ovoja stavbe in toplotne izolacije YTONG MULTIPOR je mogo~e izdelati elemente ovoja stavbe, ki imajo izredno nizko toplotno prehodnost (Razpredelnici 1 in 2).

Sistem YTONG in YTONG MULTIPOR v enodru`inski hi{iKakovostni elementi ovoja

stavbe, izdelani iz porobetona YTONG in YTONG MULTIPOR, predstavljajo osnovi za nizkoe-nergijsko in pasivno gradnjo. Za primer vzemimo enodru`insko hi{o, ki ima pritli~je in nadstro-pje ter neogrevano podstre{je, z

zunanjimi merami 8,2 m x 10,2 m in neto uporabno plo{~ino 120 m2 (tip hi{e: MAJA). Sestave in toplotne prehodno-sti ovoja hi{e so prikazane v razpredelnici 3.

Stavbno pohi{tvo je izbra-no na osnovi zahtev razpisa. Toplotna prehodnost zastekli-tve zna{a 0,7 W/m2K, toplotna prehodnost okvirja pa 1,2 W/m2K. Skupna toplotna preho-dnost oken je odvisna od veli-

kosti okna in se giblje od 0,85 do 1,00 W/m2K. Vhodna vrata imajo toplotno prehodnost 1,1 W/m2K.

Ustreznost z zahteva-mi razpisa EkoskladaPoleg kakovostno toplo-

tno izoliranega ovoja stavbe predvideva izra~un v skla-du s PHPP 07 tudi central-no prezra~evanje z vra~anjem toplote in izkoristkom vsaj 80 %, kar je bilo upo{tevano tudi pri izra~unu rabe energije za ogrevanje. Primerjava rezulta-tov poka`e, da enodru`inska hi{a, izdelana iz porobetona YTONG in toplotne izolacije MULTIPOR, vgrajenimi kako-vostnimi okni in primernim prezra~evalnim sistemom povsem ustreza zahtevam Ekosklada (Razpredelnica 4).

Tudi stavba z naravnim prezra~evanjem (brez cen-tralnega prezra~evanja z vra~anjem toplote) ustreza

zahtevam razpisa Ekosklada (Razpredelnica 5). Na ta na~in se je mogo~e izogniti visoki in higiensko vpra{ljivi investiciji v centralni prezra~evalni sistem in vseeno enakovredno kan-didirati (vi{ina subvencije) na razpisu, kar je leto{nja novost!

Zaklju~ekGradbena sistema YTONG

in YTONG MULTIPOR predsta-vljata osnovo za kakovostno toplotno izoliran ovoj stav-be, na podlagi katerega je mogo~e kandidirati na razpi-su Ekosklada za nepovratne spodbude ob~anom. Mo`nosti za pridobitev subvencije sta dve. Prva - klasi~na – pred-videva vgradnjo centralnega prezra~evalnega sistema z rekuperacijo, druga – leto{nja novost – pa ne zahteva cen-tralnega prezra~evanja z vra~anjem toplote, pa~ pa v tem primeru za ovoj stavbe veljajo stro`ji kriteriji. Sistema YTONG in YTONG MULTIPOR v obeh primerih, skupaj s pri-mernim stavbnim pohi{tvom, omogo~ata pridobitev sub-vencije. Ne samo to, rezultati ka`ejo, da je raba energije z uporabo sistemov YTONG in YTONG MULTIPOR lahko celo ve~ kot dvakrat manj{a od predpisane. Seveda pa se je potrebno zavedati, da je za pridobitev subvencije predvi-den tudi preizkus zrakotesno-sti, kar je mogo~e dose~i le s kakovostno izvedbo. Zadnja zahteva razpisa Ekosklada, ki pa se ne nana{a ve~ na ovoj stavbe, predvideva pokrivanje toplotnih potreb iz obnovljivih virov energije (vsaj 25 %), kar pa je `e tema za strojnike. •

Tadej Gruden, univ.dipl.in`.grad.

GRADNJA76

Razpredelnica 4: Rezultati izra~una po PHPP 07 – sistem prezra~evanja z

vra~anjem toplote

Razpredelnica 5: Rezultati izra~una po PHPP 07 – sistem naravnega prezra~evanja

Izra~un PHPP 07 Zahteve razpisa Ekosklada

Raba energije za ogrevanje (Qh) 12 kWh/(m2a) 25 kWh/(m2a)

Povpre~na toplotna prehodnost

ovoja stavbe0,275 W/m2K 0,30 W/m2K

Toplotna prehodnost stavbnega

pohi{tva1,00 W/m2K 1,00 W/m2K

Centralno prezra~evanje z

rekuperacijo - izkoristek80 % 80 %

Elektri~na energija za pogon

centralnega prezra~evanja0,45 Wh/m3 0,45 Wh/m3

Izra~un PHPP 07Zahteve razpisa

Ekosklada

Raba energije za ogrevanje (Qh) 26 kWh/(m2a) 35 kWh/(m2a)

Povpre~na toplo-

tna prehodnost

neprozornih

elementov ovoja

stavbe

Tla na terenu 0,144 W/m2K 0,15 W/m2K

Strop proti

podstre{ju0,142 W/m2K 0,15 W/m2K

Zunanje stene 0,134 W/m2K 0,15 W/m2K

Toplotna prehodnost stavbnega pohi{tva 0,85 W/m2K 0,85 W/m2K

Centralno prezra~evanje z rekuperacijo

- izkoristek

Naravno

prezra~evanje

0 %

NI ZAHTEVANO

Ytong sistem gradnje

Mineralne toplotno izolacijske plo{~e Ytong Multipor

NAPREDNI GRADBENI MATERIALI78

JUBIZOL fasade za razli~ne objekte in arhitekturne slogeJUBIZOL je univerzalen fasadni toplo-

tnoizolacijski sistem, ki izpolnjuje zah-teve po zadostni in u~inkoviti toplotni izolaciji zunanjih zidov zgradbe, {~iti fasadne povr{ine pred atmosferskimi obremenitvami ter uresni~uje `elje po estetskem videzu objekta. Kon~ni videz sistema dose`emo z zaklju~nim slojem dekorativnega ometa, ki mora biti obsto-jen v razli~nih vremenskih razmerah, pri ~emer poudarjamo njegovo vodood-bojnost, paroprepustnost in svetlobno odbojnost. Dekorativne omete po vezivih delimo na akrilne, silikatne, silikonske in mineralne, po videzu pa na zaribane, glajene, brizgane in valj~kane. S primer-no barvo in teksturo zaklju~nega sloja, z okrasnimi obrobami, venci in podobnimi dekorativnimi elementi tako zagotovimo stanovanjski, poslovni ali drugi zgradbi `eleni videz, ki se ujema z okolico in poudarja zasnove objekta.

Fasada Jubizol ve~ kot le funkcionalno obla~ilo hi{eFasadni toplotnoizolacijski ovoj zgradbe

je v skladu z na{imi prizadevanji za ~im var~nej{o in racionalno porabo energije izjemno pomemben, zlasti ko `elimo pozi-mi zmanj{ati stro{ke ogrevanja in pole-ti prihraniti pri hlajenju objekta. JUB za JUBIZOL fasado nudi kar 10-letno garanci-jo, pomembno je le, da je pravilno izvedena in primerno vzdr`evana. Hkrati je z JUBIZOL fasadnimi sistemi, pri katerih je osnovni omet z zaklju~nimi za{~itnimi in dekorativ-nimi sloji vgrajen neposredno na toplotno-izolacijsko oblogo, mogo~e prihraniti letno ve~ kot 40 odstotkov energije!

Preverjeno najbolj{i klasi~ni JUBIZOL fasadni sistemiJUB na trgu ponuja {tiri JUBIZOL

fasadne sisteme: STANDARD, NATUR, COMFORT in PREMIUM. Razlike med

njimi so v izbiri vrst izolacijskih plo{~ ter kombinaciji lepil in dekorativnih ometov.

JUB-ov arhitekt svetovalec in izdelava barvne {tudijeZa tehni~na vpra{anja o izvedbi fasade

pokli~ite na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 15 56, arhitekt pa vam bo pomagal pri izbiri primernega barvnega odtenka za va{o fasado ali za notranje prostore v va{i hi{i. Za izdelavo barvne {tudije stanovanjskega objekta pokli~ite arhitekta svetovalca na 01/ 588 4218. Ob naro~ilu fasade JUBIZOL je barvna {tudija brezpla~na!

JUB d.o.o.Dol pri Ljubljani 28SI-1262 Dol pri LjubljaniT: 080 15 56, E: info@jub.si

Član Skupine JUB

Za vsako hišo,ki da kaj nase.

Dekorativni ometi in toplotnoizolacijski sistem JubizolZa ve~je udobje in toplino doma

JUB je bil med prvimi, ki je ob

zagotovitvi ustreznih doma~ih in

tujih standardov `e v letih 2004

in 2005 za svoje sisteme prido-

bil evropska tehni~na soglasja

(ETA), ki ob pravilnem vzdr`evanju

jam~ijo za popolno funkcionalnost

sistema najmanj 25 let.

Na JUB-ovi spletni strani www.jub.

eu lahko z aplikacijo JUB JUBIZOL

engineering izra~unate var~nost

toplotnoizolacijskega sistema, za

pomo~ pri notranji ali zunanji deko-

raciji pa uporabite aplikacijo JUB

DESIGN STUDIO, kjer lahko na foto-

grafijah tipi~nih objektov preizkusite

kombinacije barv in tekstur, ki so

vam na voljo.

JUBIZOL sistem predstavljajo

toplotni izolatorji s to~no predpi-

sano kakovostjo izolacijske plo{~e

(EPS, XPS, mineralna volna: plo{~a

ali lamela), ustrezna armaturna

mre`ica, pritrdila, Jubova lepila,

osnovni omet in zaklju~ni dekorativ-

ni ometi.

Jubizol COMFORT

Jubizol STANDARD

DA BI POVEDALI RESNICO, SE MORAMO HVALITI.

www.thermia.com

NOVA THERMIA ATEC

Najboljša toplotna črpalka zrak/voda na trgu

Atlas Trading d.o.o. Celjska cesta 45 SI-3212 Vojnik

info@atlas-trading.si Tel 03 425 54 12 G 041 324 173

Rezultati testiranja v laboratoriju Danfoss:

- 17-38% višje letno grelno število od vodilnih konkurentov- najbolj tiha toplotna črpalka med konkurenti

atlas www.atlas-trading.si

V sodelovanju z elektro distributerji nudimo boljše pogoje za nakup toplotne črpalke in ugodnosti pri dobavi električne energije.

Naši partnerski elektro distributerji :

- ELEKTRO CELJE

- ELEKTRO GORENJSKA

- ELEKTRO MARIBOR

Ekskluzivni zastopnik in distributer: