VRTOPRAVILA RASTLINE OBLIKOVANJE

LETNIK 3 ŠTEVILKA 1 ZIMA 2011

Živa mejaZelišča za zdravjeZimske lepote trajnicPresajanje lončnicSajenje trajnic

Ne zamudite16. sejem Flora

V tem obdobju so prehladi najbolj pogosti, zato je še posebej pomembno, da se zaščitimo pred njimi.

Skupna lastnost, ki združuje vse vrte, ne glede na stil, je potreba po skritem prostoru, kjer smo zavarovani pred radovednimi pogledi sosedov in mimoidočih.

Od temeljite priprave tal je odvisen uspeh vsakršnega sajenja. Nič nam ne pomagajo kvalitetne in prav izbrane sadike za vsako lego in vsak namen posebej, če pa ne bodo imele možnosti za rast.

naslovnicaŽivahno rdeči plodovi češmina poživijo zimski vrt, hkrati pa so dobrodošla hrana za ptice.Foto: Matevž Likar

vsebinaZIMA 2011

58

135 Zelišca za zdravo življenje

8 Živa meja

13 Sajenje trajnic

ˇ

Ta rumenocvetoča rastlinica naših travnikov in gozdov spada med dobro poznane znanilce pomladi, saj se v sončno opravo odene brž, ko skopnijo zadnje zaplate snega.

Vse za urejen vrt in dom, pregled trendov in novosti, razstave in tekmovanja…

Kot zmeraj imamo pripravljene koristne informacije, ki bodo olajšale delo ljubiteljem rastlin.

Predstavljamo štiri nove knjige, brez katerih ne bi smel biti noben rastlinoljubec.

18 Trobentica 29 16. sejem Flora

25 Presajanje loncnic 32 Knjižne novosti

18 29

3227

ˇ

OPRAVILA RASTLINE OBLIKOVANJE

Knjiga “Otroci in vrt”

Zagotovite si svojo že za

v trgovini Svet čebulic.http://www.svetcebulic.si

Spletna revija “Vrt” je namenjena vsem ljubiteljem okrasnega in okusnega vrta. Izhaja štirikrat letno in bralcem podaja številne nasvete za vrtna opravila, predstavlja najrazličnejše prekrasne rastline in prinaša navdihe za oblikovanje vrtov s predstavitvijo znanih načrtovalcev vrtov.

Na revijo se lahko naročite preko naročila na novice spletne strani “Okrasni vrt” (www.okrasnivrt.com) ali pa jo preberete na sami spletni strani, kjer se nahaja tudi arhiv.

V kolikor imate vprašanja z zvezi z revijo ali bi želeli oglaševati v njej, nam prosim pišite na mail: info@okrasnivrt.com.

19,80 €

Matevž Likar

VRT

5

VRT

Proti kašljuProti kašlju lahko uporabimo odličen pripravek iz čebule in kašlja.

Za pripravek proti kašlju potrebujemo• 1 veliko čebulo• kozarec tekočega medu• srednje veliko posodo• lijak• sterilizirano steklenico• prosojno folijo za živila

1 Olupite čebulo, jo razpolovite in nato polovico postavite v posodo.

2 Čebulo prelijte z dovolj medu, da je čebula povsem prekrita.

3 Posodo prekrijte s folijo za živila in pustite stati 3-4 ure. V tem času bo med iz čebule

potegnil koristne snovi.

4 Preko lija vso tekočino, ki se je nabrala v posodi pretočite v sterilizirano steklenico.

Steklenico shranite v hladilniku in porabite v dveh dneh. Odrasli lahko 4-5 krat dnevno vzamejo čajno žličko pripravka. Pri tem pripravek jemljemo, dokler simptomi ne izginejo. V kolikor bo kašelj trajal več kot teden dni, se morate kljub uporabi zeliščnih pripravkov oglasiti pri zdravniku, saj je lahko prišlo do pljučnega obolenja.

Zeliščaza zdravo življenjePrehladiV tem obdobju so prehladi najbolj pogosti, zato je še posebej pomembno, da se zaščitimo pred njimi. Čeprav ne obstaja zdravilo, ki bi nas uspešno zaščitilo pred prehladom pa lahko najdemo številne zeliščne pripravke, s katerimi lahko uspešno zdravimo simptome.

Zeliščne čaje pripravljamo iz svežih ali suhih zelišč in nekoliko ohlajene

prekuhane vode. Najenostavneje vodo pripravimo tako, da jo zavremo v kotličku, nato pa preštejemo do deset, preden z njo prelijemo zelišča.

6

VRT

7

VRT

Proti glavoboluČaj, ki ga skuhate iz melise (Mellisa officinalis) je odlično sredstvo proti glavobolu in napetosti v glavi, ki jo povzroča prehlad. Za kuhanje čaja uporabite 4 sveže liste ali čajno žličko posušenih listov po osebi. Prelijte jih s prekuhano (vendar ne vrelo) vodo in pustite stati 5-10 min. Čaj popijte še topel in ga po potrebi osladkajte z medom.

Proti lažjim bronhialnim okužbamS čajem iz materine dušice (Thymus vulgaris ali T. pulegoides) in izopom (Hyssopus officinalis) si lahko lajšate okužbe bronhijev in močan kašelj, še posebej, če ga dosladkate z medom. Čaj je odličen za čas pred spanjem, ko je kašljanje navadno najmočnejše.Za pripravo potrebujete 3-4 cm dolg svež poganjek materine dušice in izopa oz. polovico čajne žličke posušenih poganjkov. Zelišča položite v čašo in jih prelijte s prekuhano vodo. Voda naj ne bo vrela, saj bodo drugače eterična olja ušla iz čaše. Čaj popijte še topel in ga po potrebi osladkajte z medom. V kolikor bo kašelj trajal več kot teden dni, se morate kljub uporabi zeliščnih pripravkov oglasiti pri zdravniku, saj je lahko prišlo do pljučnega obolenja.

8

VRT

Živa mejaSkupna lastnost, ki združuje vse vrte, ne glede na stil, je potreba po skritem prostoru, kjer smo zavarovani pred radovednimi pogledi sosedov in mimoidočih. Čeprav lahko za veliko zasebnosti poskrbi že ograja pa je veliko prijetneje, če vrt obdamo z živo mejo.

9

VRT

10

VRTZa oblikovanje žive meje imamo na voljo številne zimzelene in listopadne rastline, ne manjkajo pa tudi cvetoče in celo uporabne rastline.

Listopadni listavciZa gosto živo mejo iz listopadnih listavcev je odlična izbira gaber (Carpinus betulus). Kljub listopadnosti bo v jeseni še več tednov obdržal staro listje ter tako nudil še nekaj zaščite pred pogledi, hkrati pa ne bo zmanjševal osvetljenosti vrta v sivem zimskem času, ko smo hvaležni za vsak sončni žarek. Za nekaj več barve lahko namesto gabra posadite rdečo bukev (Fagus sylvatica f. purpurea). Obe vrsti bosta krasno uspevali tudi na senčni legi.

Zimzeleni listavciLe redki drugi grmi, ki jih lahko uporabimo za žive meje delujejo tako imenitno kot lovorikovec (Prunus laurocerasus). Njegovi veliki bleščeči se listi bodo osvetlili vsako senco. Za višje žive meje izberite kultivar ‘Herbergii’, ki zraste do 3 m visoko, medtem ko lahko za nižje obrobe uporabite tudi kultivar ‘Otto Luyken’. Za obrobe gred in zasaditrev velikokrat zasadimo tudi pušpan (Buxus sempervirens in B. microphylla), ki ga enostavno oblikujemo v različne oblike.V koliko bi želeli z živo mejo poleg pogledov omejiti tudi prehodnost pa zasadite bodičasto živo mejo iz bodike (Ilex aquifolium) ali češmin (Berberis thunbergii). Bodika vas bo pozimi rasveseljevala z rdečimi jagodami, pri tem pa imate na voljo tudi kultivarje z marmorinami listi (npr. ‘Rubricaulis Aurea’). Nasprotno pa lahko pri češminu izbirate med zelenimi ali rdeče listimi kultivarji.IglavciNajpogostejši rastlini, ki se uporabljata za žive meje sta sigurno klek (Thuja occidentalis) in pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana). Obe sorti sta zanimivi tudi zato, ker potrebujeta zelo malo širine, da dosežeta večje višine in sta tako primerni tudi za zasaditev ozkih trakov zemlje. Pacipreso lahko najdemo v modrikastih odtenkih (npr. kultivar ‘Alumii’), ki svojo barvo popolnoma

razvijejo šele na polnem soncu in v rumenkasti barvi, ki bolje uspeva na nekoliko zasenčenih legah.Med iglavci pa nikakor ne smemo pozabiti na tiso (Taxus baccata), brez katere si ne moremo predstavljeti tipičnega angleškega vrta. Tise so nezahtevna drevesa, ki uspevajo tako na soncu kot tudi v senci. Za razliko od drugih iglavce pa jo lahko porežemo tudi do neolistanega lesa, saj bo ponovno pognala zelene poganjke.Malo drugačne žive mejePoleg klasičnih živih mej si lahko omislite tudi žive meje iz drugih rastlin. Tako lahko posadite živo mejo iz jablan, ki jih oblikujete na kordon ali vreteno in jim omejite rast v višino. Poleg zastiranja pogledov, boste deležni še prekrasnih cvetov in okusnih plodov.Podobno si lahko omislite zimzeleno živo mejo iz bambusa. Prekrasne rastline se gibljejo že v lahkotni sapici in napolnijo vaš vrt s prijetnim šelestenjem listja. Pri pa so bambusi prava instant živa meja, saj lahko na ugodnem rastišču v letu dni podvojijo svojo višino. Poskusite z vrstama zastirnih bambusov (Fargesia murielae ali F. denudata), ki ne tvorita koreninskih poganjkov.Zasaditev nove žive mejeŽiva meja lahko na posajenem mestu uspeva

11

VRT

tudi več desetletij, zaradi česar ji moramo že ob sajenju nakloniti strezno oskrbo. Za sajenje izkopljite jarek, ki naj bo dvakrat tako širok kot je široka koreninska gruda kupljenih sadik. Dno jarka zrahljajte, izkopani zemlji pa primešajte zrelega komposta ali hlevskega gnoja. Na težkih tleh primešajte še nekaj grobega peska, s čimer boste izboljšali prepustnost tal. V jarek razporedite sadike rastlin, ki bodo tvorile živo mejo in jih previdno zasujte. Posajenim rastlinam porežite takoj dolge nerazvejane poganjke, s čimer boste vzpodbudili košato razrast že v bližini tal. Če boste z obrezovanjem čakali, da bo živa meja dosegla določeno višino, boste imeli rastline z »golimi nogami«.ObrezovanjePoleg sajenja pa morate biti previdni tudi pri obrezovanju žive meje, saj samo s pravilnim rezom zagotavljate gosto razrast rastlin. Vsaka živa meja potrebuje najmanj eno obrezovanje na leto, ki ga je najbolje opraviti konec julija. Vse listopadne rastline in liguster pa zaradi močnejše rasti obrezujemo dvakrat letno (konec februarja in konec junija). Nasprotno pa zimzelene žive meje pogosto poleg junijskega obrezovanja dobijo pričesko še v začetku avgusta. Ob obrezovanju lahko žive meje tudi oblikujemo. Pri tem lahko

izbere obliko zaboja (pravokotni presek), ki je primeren za rastline, ki dobro prenašajo senco kot npr. gaber, bukev in tisa. Pri rastlinah, ki potrebujejo več svetlobe, živo mejo oblikujemo na trapez. Zgornji deli so tako nekoliko ožji od spodnjih, kar zagotavlja dobro osončenost vseh delov rastline. Pri grmovnicah kot sta liguster in lovorikovec pa se lahko odločimo še za obliko loka, ki se lepo sklada z njuno naravno obliko.Čeprav škarje za živo mejo omogočajo hitro obrezovanje pa za obrezovanje živih mej z velikimi listi kot sta npr. lovorikovec in bodika, raje uporabite navadne vrtne škarje. Tako na grmu ne boste pustili na pol porezanih listov, ki bodo dobili grd suh rob in bodo skazili izgled vaše žive meje.PomladitevPreveč razbohotene žive meje iz listavce in tise lahko uspešno zožite. Pri tem prvo leto porežite samo eno, drugo leto pa drugo stran žive meje, s čimer boste zmanjšali stres za rastlino. Rez naj bo tako močan in globok, da ostanejo na obrezani strani samo štrlclji z rahlo stransko razdelitvijo.

12

VRT

Spletna trgovina

Svet cebulicˇNaša ponudbaV spletni trgovini “Svet čebulic” imate na voljo izredno pestro izbiro okrasnih čebulnic in gomoljnic. Vse do konec aprila so na voljo številne vrste poleti cvetočih čebulnic, vse do pomladi pa lahko izbirate tudi med številnimi sortami vitezovih zvezd. V juniju 2011 bomo ponovno odprli sezono poleti cvetočih čebulnic in gomoljnic.

AkcijeZa vse ljubitelje okrasnih čebulnic smo v pomladno-poletnem času pripravili tudi številne ugodnosti:

Mesec Artikli v akcijijanuar 2011 gomoljaste begonijefebruar 2011 lilijemarec 2011 kaneapril 2011 perunike

Nagradne igreSkozi leto pa številne kupce okrasnih čebulnic nagrajujemo tudi z lepimi nagradami v obliki čebulic ali darilnih kuponov. Za več informacij preberite vse o naši nagradni igri na spletni strani: www.svetcebulic.si/nagradna_igra.php

www.svetcebulic.si

13

VRT

Vse sadike so vzgojene v naši vrtnariji, v navadni vrtni zemlji in na prostem, zato so zelo trpežne in se na gredi lepo razrastejo.

Zima je čas za razmislek, za zbiranje informacij in kovanje načrtov. Kaj bomo posadili, posejali, kaj presadili ali spremenili? Dolgi zimski večeri so kot nalašč za prebiranje knjig, revij in spletnih strani.

Poglejta na našo spletno stran:

http://www.trajnice.com

in preberite zanimive članke, preučujte lastnosti trajnic iz našega sortimenta. Izbirate lahko med preko 1000 vrstami in sortami, ki so opremljene s sliko in podrobnim opisom.

Lahko nas pokličete na 05 307 88 10 ali nam pišete na trajnice@trajnice.com.Naslov: Trajnice Golob-Klančič, Vitovlje 18, 5261 Šempas

Avtor fotografij: Peter Rojc.

14

VRT

Sajenje rastlinPriprava tal

Od temeljite priprave tal je odvisen uspeh vsakršnega sajenja. Nič nam ne pomagajo kvalitetne in prav

izbrane sadike za vsako lego in vsak namen posebej, če pa ne bodo imele možnosti za rast. Zemlja je pač tista, ki vsem vrtnim rastlinam, pa tudi trajnicam daje hrano in vodo vrsto let, ko od njih pričakujemo, da bodo lepe.

Kdor se že dolgo ukvarja z rastlinami, ve, kaj mora storiti, preden posadi rastlino. Začetnik pa marsikdaj misli, da je dovolj v vrtnem centru kupiti na oko lepo sadiko in uspeh je že tu. Zato je veliko razočaranj in marsikdo išče razloge za svoj neuspeh povsod, le na pripravo tal se ne spomni.Pa je za veliko večino trajnic tako preprosto: zemlja mora pred sajenjem trajnic biti rahla, propustna, humusna in brez korenin trajnih plevelov. no, to je sicer najlaže reči, uresničiti pa malo teže, vendar se splača potruditi. Če trajnice namreč posadimo v tako zemljo, bodo vrsto let rasle brez veliko dela. Najprej ugotovimo, ali je obstoječa zemlja dobra osnova, ali jo je morda treba kompletno zamenjati. Ko na novo urejamo gredice na bivšem gradbišču, moramo zemljo marsikdaj na novo pripeljati in jo pripraviti za sajenje. In čisto druga procedura je potrebna, če pripravljamo obstoječo zemljo, ki je tu že leta in leta, kot pa, če zemljo na novo navozimo. Pri tem pa sploh ni nujno, da bo navožena zemlja bolšja od prejšnje. Prav lahko se zgodi, da bo slabša in seveda je zamenjava dovolj debele plasti zemlje, kar soliden strošek.

Kaj pa to, dovolj debela plast zemlje, sploh je? Debelina tal je sicer močno odvisna od tega, kakšen tip rastlin bomo sadili, vendar za glavnino trajnic velja, da morajo imeti kakih trideset centimetrov dobre prsti na propustni podlagi.

Najprej moramo torej ugotoviti, kaj bo potrebno storiti, da bo zemlja pripravljena za sajenje in potem se moramo dela lotiti z vso resnostjo. Kdor skuša prihraniti na račun predpriprav za sajenje, je gotovo zapravil največ časa in denarja. Enkrat opravljeno delo za mnoga leta je

Besedilo: Jožica GoloB-Klančič • FotoGraFiJe: MoJca rehar Klančič

▼Spodaj: Gosto zasajena greda, ki je vsako leto dognojevana s kompostom, ohranja vitalnost in plodnost tal vrsto let. Desno: Za trajno zalogo humusa v tleh lahko skrbimo tudi z debelo zastirko iz listja. Telohi, posajeni v dobro pognojena tla in redno oskrbovani z zastirko, lahko ostanejo na stalnem mestu desetletja.

15

VRT

pač najcenejše in prinaša največ zadovoljstva.

Kako izboljšamo zbito zemljo?

Na vrtni gredi, kjer že dolgo rastejo rastline, pa naj bodo plevelne ali kulturne, se zemlja marsikdaj izčrpa in zbije. Zlasti, če smo zanemarili vsakoletno dodajanje humusnih gnojil. Če hočemo tako gredico na novo zasaditi, moramo zemljo posebej pripraviti.Najprej moramo ugotoviti, kaj je s pleveli. Če je vse zaraščeno le z enoletnimi pleveli ali z nezaželenim grmovjem, ne bo veliko problemov. Zemljo bomo pač opleli in očistili, predno se lotimo drugih del. Če pa so se razrasli trajni pleveli, kot so slak, osat pirnica, lapuh, preslica in podobni, bo stvar problematična. To so namreč pleveli, ki imajo zelo globoke in močno razvejane korenine, ki jih skoraj ni mogoče popolnoma opleti. Poleg tega iz vsakega najmanjšega koščka korenine zraste nova rastlina in sčasoma bo gredica spet

vsa zapleveljena. Saj gredice trajnic ne moremo prekopavati in pleti v globino, ko so enkrat trajnice že posajene. Zato je na takem terenu marsikdaj boljša odločitev, da tu trajnic sploh ne bomo sadili, dokler se res temeljito ne rešimo plevelov. Tu bi lahko problem hitro rešili le z odstranjevanjem vse zemlje in zamenjavo z novo, vendar do globine, do kamor segajo korenine trajnih plevelov. Ostali postopki uničevanja plevelov so dolgotrajni. Eno škropljenje s herbicidi bi bilo skoraj gotovo le deloma uspešno. Ostane nam potem še točkovno uničevanje trdovratnih plevelov s herbicidi posamično, kar je natančno delo, ki je izvedljivo, kadar je plevelov le še malo.Če na zemljišču ni trajnih plevelov, bo delo mnogo lažje. Zemljo bomo temeljito zrahljali do globine kakih 30 cm in sproti odstranili vse morebitne trde primesi, kot so večji kamni in podobno. Če je zemlja glinasta in v njej ob vsakem deževju dolgo zastaja voda tako, da se že rahlo močviri, je treba poskrbeti za drenažo, če želimo

trajno rešiti problem. Precej jo lahko izboljšamo že s tem, da ji dodamo zmlet apnenec, ki bo poskrbel za trajno propustnost zgornjega sloja tal. Dodatek organske mase (starega gnoja, komposta ali podobnega gnojila) bo zemljo oskrbel s hranilnimi snovmi in hkrati poskrbel, da bo zemlja propustna in bo hkrati lahko zadrževala dovolj zraka in vode in ne bo zbita. Če je zemlja peščena, je sama po sebi že dovolj zračna. Z dodajanjem glinaste prsti in organske mase pa bomo poskrbeli še za rastlinsko hrano in boljše zadrževanje vode. Tako bo manj sušna.Obstajajo sicer trajnice, ki dobro prenašajo peščena tla in druge, ki jih ne moti glinasta zemlja. Glavnina pa ima le rada normalna, rahla in humusna tla.

Sveže navožena zemlja lahko skriva mnoge pasti

Ko urejamo vrt na novo, zlasti, ko oblikujemo gredice in zelenice

16

VRT

na bivšem gradbišču ob komaj zaključeni gradnji, skoraj vedno zemljo navozimo na novo.Poreklo zemlje, ki jo navažamo, je zelo pomembno, saj je v marsičem od tega odvisno, kaj od zemlje lahko pričakujemo. Vedno pa je to šele osnova, ki jo moramo za vrtne zasaditve šele pripraviti na licu mesta samem. Njivska zemlja naj bi bila najboljša, ker je bila vrsto let obdelovana in naj bi bila humusna in rahla. Žal pa je skoraj vedno onesnažena s koreninami trajnih plevelov. Mnogo boljša je zemlja z bivših dobrih travnikov, kjer gotovo ne rastejo slak, osat, preslica, lapuh, regačica in podobne vrtne nadloge. Na sušnih travnikih zelo rada raste pirnica, ki se je potem tudi na vrtu zelo težko znebimo. Zato moramo biti na njene korenine v zemlji posebno pozorni. Gozdna prst ne vsebuje korenin njivskih in travniških

plevelov, lahko pa se zgodi, da si z njo prinesemo korenine nekaterih gozdnih podrasti, ki se bodo v vrtu obnašale, kot hudi pleveli. Takšen je recimo čemaž. Je pa res, da se ta ne bo dobro počutil v novo nastalih pogojih in bo morda sam izginil. V naravi so pač posamezne rastline močno odvisne od pogojev rastišča in rastejo le tam, kjer jim je ugodno. Zemlja, izkopana iz večjih globin na različnih gradbiščih, ne bo vsebovala trajnih plevelov in morda bo imela kar primerno razmerje glinastih in peščenih delcev, ji bo pa gotovo močno primanjkovalo organske mase, ki je ne bo težko dodati.Skratka, na novo navožena zemlja ne sme vsebovati trajnih plevelov. Po potrebi ji bomo morali dodati glinasto zemljo, če je preveč peščena ali zmleti apnenec, če je preveč glinasta. V vsakem primeru pa moramo

dodati humusno gnojilo (star hlevski gnoj, kompost ali kompostu podobna gnojila), čeprav morda veliko humusa že vsebuje. In pred sajenjem moramo poskrbeti, da bo zrahljana.Dodajanje raznih šotnic, tako imenovane dobre črne zemlje, je nepotrebno in nesmiselno. Ti substrati iz vreč so pač primerni za sajenje balkonskih rastlin in lončnic, ki jim zemljo (bolje rečeno substrat) zamenjamo vsako leto in jih stalno dognojujemo. Šota in podobne sestavine z mineralnimi gnojili ne morejo služiti za trajno zasaditev na vrtu, kjer se mora hranilnost tal le z nekaj naše pomoči vzdrževati sama leta in leta! Izjema so kisloljubive rastline, kot so rododendroni, azaleje in kamelije in nekaj redkih trajnic, ki jih tudi na vrtu sadimo v šotne substrate.

▲ Bradate perunike, tudi nizke, kar nekaj let lepo rastejo in cvetijo v zemlji, ki je bila ob sajenju dobro pognojena z organskimi gnojili in je seveda dobro propustna. Če jih želimo saditi v težjo zemljo, moramo pred sajenjem vanjo zadelati veliko apnenega peska. ► Ob zaključku gradnje damo okolju pravo vrednost šele z dobro zemljo in rastlinam

17

VRT

18

VRT

19

VRT

TrobenticeTa rumenocvetoča rastlinica naših travnikov in gozdov spada med dobro poznane znanilce pomladi, saj se v sončno opravo odene brž, ko skopnijo zadnje zaplate

snega.

20

VRT

Matic Severbesedilo in fotografije

Trobentico strokovno imenujemo tudi brezstebelni jeglič, prvo ime pa se uporablja tudi za številne križance z ogromnimi in barvitimi cvetovi. Trobentice so razširjene po večjem delu Evrope, kjer uspevajo predvsem po traviščih, grmičih in svetlih gozdovih na odcednih tleh. Za to vrsto sta značilna dva tipa cvetov, ki sta se razvila za preprečevanje samooprašitve. En tip cveta ima prašnike čisto na dnu cevi ter dolg vrat pestiča, pri drugem tipu pa prašniki gledajo izven cevi, vrat pestiča pa je kratek. Narobejajčasti listi so razporejeni v rozeto, vdrte listne žile pa jim dajejo naguban ali mehurjast videz. Mnogi jo poznajo in uporabljajo tudi kot zdravilno rastlino ali pa zgolj kot barvit dodatek k spomladanskim jedem in solatam, na katere posujejo sveže cvetove. V tem prispevku se bom osredotočil predvsem na trobentico kot vrtno rastlino. V naravi poleg običajne svetlo rumene oblike trobentice Primula vulgaris obstajajo tudi belo

21

VRT

in rožnato-cvetoče. Predvsem za rožnate in bolj ali manj rdečkaste oblike nekateri trdijo, da gre za križance z vrtnimi trobenticami, spet drugi, da gre za naravne variacije. Zelo stare vrtnarske revije iz Velike Britanije poročajo celo o povsem rdečih, purpurnih in vijoličnih trobenticah, ki kasneje v naravi niso bile več odkrite. Po slednjem lahko sklepamo, da je šlo res za križance.Nastanek modernih vrtnih trobenticTrobentice Primula vulgaris so postale popularne konec 15.stol., ko so jih tako kot pomladanski P. veris in visoki jeglič P. elatior gojili ali v naravi nabirali za potrebe medicine. Leta 1640 je kraljevi botanik v Angliji John Parkinson opisal »tradescantovo turško-vijolično trobentico« (verjetno Primula vularis ssp. sibthorpii), ki jo je John Tradescant prinesel z obale Črnega morja. Znano je, da so l. 1648 v oxfordskem botaničnem vrtu gojili modrikaste, vijolične in bele trobentice. Kasneje so se poleg modrih in vijoličnih v gojenju pojavljale še rdeče in purpurne, vse te drugače obarvane pa so veljale za slabše rastoče oz. bolj kratkožive kot osnovna vrsta Primula vulgaris.

Pravo revolucijo je povzročila introdukcija jegliča Primula juliae l. 1911, ko so ga prinesli v Veliko

22

VRT

Britanijo. Zaradi zelo intenzivno rdečevijolične barve cvetov je bil odličen material za križanja in pridobivanja novih odtenkov ter barv. Eden izmed takih križancev in odbrancev obeh vrst (P. vulgaris in P. juliae) je tudi daleč najbolj razširjen jeglič oz. »trobentica« P. ‘Wanda’, ki je bila l.1919 nagrajena pri Britanskem kraljevem hortikulturnem združenju. Nove trobentice so postajale vse bolj popularne in tako so nekateri vrtnarji ponujali tudi preko 100 poimenovanih sort. Po l. 1930 se je žlahtnjenje jegličev razmahnilo tudi v ZDA in še danes lahko kupimo kar nekaj takrat odbranih sort. Že 30 let kasneje pa je sledil nagel upad zanimanja za tovrstne križance in žlahtnjenje se je obdržalo predvsem pri velikocvetočih križancih, ki jih še danes vsako pomlad videvamo v praktično vseh vrtnih centrih in vrtnarijah

s sezonskimi okrasnimi rastlinami. Ker te novodobne rastline razen osnovnih potez listov in cvetov nimajo več kaj dosti skupnega z brezstebelnim jegličem oz. trobentico in ker gre za križance, se mi zdi smiselno uporabljati zanj ime vrtne trobentice. Podobno zgodbo o poimenovanju poznamo tudi pri avrikljih, kjer množico križancev brez povsem znanega porekla (starševstva) imenujemo vrtni avriklji.

Vrtne trobentice z velikimi cvetovi so primerne predvsem za barvite nasade v okrasnih cvetličnih posodah ali kot sobne lončnice, kjer bodo na toplih mestih lepo cvetele žal le krajši čas. Ponekod jih uporabljajo za javne nasade, saj so vidne tudi od daleč. Križanci z drobnimi cvetovi in pa seveda tudi vrste, kot je naša navadna trobentica, pa se lepo podajo tudi v razne zasaditve

v gredicah. Še posebno lepo izgledajo v polsenčnih in senčnih vrtovih, ki so urejeni v bolj naravnem slogu. Prav posebno sliko pa ustvarjajo trobentice zasejane po vrtni trati.

Za konec bi rad razložil še eno zanimivo trditev »nepoznavalcev«. Večkrat sem že slišal, da so rdečevijolične trobentice (v večini primerov gre za P. juliae in sorto ‘Wanda’) »obšlesale« oz. pobledele, nekateri pravijo, da so se izrodile. To ni res, saj gre skoraj v vseh primerih za križanje z našo pravo trobentico, križanci pa so seveda ali rumeni ali različnih rožnatih do mareličnorožnatih odtenkov. Če teh bledih križancev ne maramo, jih enostavno populimo ali pa odstranimo naše divje trobentice rastoče v bližini drugih in s tem preprečimo križanje vrst/sort.

23

VRT

24

VRT

25

VRT

KLUB CARNIOLASpoštovani bralci revije Vrt!V sklopu razširjanja dejavnosti podjetja Trajnice Carniola smo za vse naše kupce in ljubitelje trajnic oblikovali klub CARNIOLA. Klub je namenjen širjenju zanimanja in znanja s področja okrasnih vrtov, okrasnih zelnatih trajnic ter dišavnic. Člani bodo deležni številnih ugodnosti, na voljo pa jim bo tudi pester program izobraževanja ter drugih dejavnosti.

Nekaj načrtovanih dejavnosti in ugodnosti članstva:-barvni bilten-predavanja-delavnica na določeno temo-okrogla miza: izmenjava znanja in izkušenj med člani -organiziran izlet na slovenski vrt z učenjem na praktičnih primerih-5% popust pri vseh nakupih nad 15eur v vrtnariji Trajnice Carniola (popusti se za člane seštevajo)

Članarina za eno leto znaša samo 8eur, vsak član pa dobi tudi klubsko kartico. Za podrobnejše podatke se pozanimajte na spletni strani kluba v sklopu internetnega naslova Trajnice Carniola www.trajnice-carniola.com , ki bo ustvarjena v kratkem ali pa preko e-pošte klub@trajnice-carniola.com

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite!

26

VRT

Trajnice carniola

Za celotno izbiro rastlin obiščite našo spletno trgovino:www.trajnice-carniola.com

Hosta fortunei ‘Whirlwind’ Hosta ‘Paul’s Glory’ Anemanthele lessoniana

Echinacea Razzmatazz Echinacea ‘Hot Summer’

Anemone hybr. ‘Margarete’Naročite na:

info@trajnice-carniola.comtel.: 030-382-050koda: REVIJA VRT

-5%

Ob naročilu dopišite kodo “revija vrt” in priznali vam bomo omenjeni popust.

POSEBNA PONuDBA ZA NAŠE BRALcE

27

VRT

Za razliko od rastlin, ki uspevajo na vaših gredah, so

sobne lončnice močno omejene s prostorom in potrebujejo redno presajanje. Rastlina, ki ji bo lonec postal »pretesen« bo postala zavrta v rasti. Najprimernejši čas za presajanje je ob začetku nove rasti, čeprav

se lahko zgodi, da je potrebno hitro rastoče rastline presaditi tudi večkrat na sezono.

lonci Pri izbiri loncev imamo na voljo široko paleto različnih materialov. Tradicionalni neglazirani lonci iz žgane gline so sicer v zadnjem času bolj pogosti na terasah, vendar dajejo določen čar tudi sobnim zasaditvam. Glina je porozen material, zaradi česar moramo lonec pred sajenjem namočiti, da ne jemlje vlago substratu. Glineni lonci izgubljajo vlago preko celotne površine, s čimer hladijo koreninsko grudo. Zaradi tega so primerni za številne rastline, ki imajo rade nižje temperature tal. Keramični lonci z glazirano površino ne izgubljajo vlage preko celotne površine, zaradi česar se bo

substrat počasneje izsuševal. Enako velja tudi za plastične lonce. Slednji so na voljo v ogromnem številu oblik in barv. Še posebej koristni pa so v primerih, ko je pomembna teža, saj tehtajo precej manj kot keramični in glineni lonci.Najpogostejše sestavine

substratovSubstrati za lončnice so mešanica različnih sestavin. Dobro je če poznamo vsaj najpogostejše.V substrat pa lahko dodamo še najrazličnejša gnojila z dolgotrajnim učinkom. Pri tem moramo ponovno paziti pri rastlinah, ki ljubijo kisel pH. Takšne rastline gnojimo z gnojilom za rododendrone in druge kisloljubne rastline. V lonce pa lahko dodamo tudi gel, ki zadržuje vlago. Ko substrat zalijemo, gel sprejme vase velike količine vode, ki jo nato počasi oddaja rastlini.

PresaJanJePred presaditvijo rastlino dobro zalijemo, da se celotna koreninska gruda prepoji. Kot novo domovanje rastline

izberemo lonec, ki je za eno ali dve števiki večji od prejšnjega. Pri tem je najbolje uporabiti sveže lonce. V kolikor boste uporabili lonce, v katerih so bile nekoč že posajene rastline, jih temeljito razkužite, da ne bo prišlo do okužb. Nato previdno odstranimo rastlino iz lonca in nežno sprostimo korenine iz grude substrata. V nov lonec na dno najprej nasujemo nekaj navlaženega svežega substrata, nato pa vanj položite rastlino. Koreninsko grudo poravnajte tako, da zgornji del grude v novem loncu ne bo pokrit s prstjo, saj lahko drugače pride

PresaJanJe lončnicnaJPoGosteJše sestavine suBstratovSubstrati za lončnice so mešanica različnih sestavin. Dobro je če poznamo vsaj najpogostejše:

šotavsebuje malo hranil. Dobro zadržuje vlago, vendar suho šoto težko ponovno namočimo (potrebno je namakanje).

Perlitnapihnjeni delci vulkanske kamnine, ki dobro zadržujejo vlago, hkrati pa preprečujejo zastajanje vode. Poskrbi za dobro prezračenost substrata.

verMiKulitpodoben perlitu, vendar lahko zadrži več vlage in manj zraka.

PeseKZ dodajanjem peska poskrbimo za lažji in bolj prepusten substrat.

sKorJaSe uporablja pri vzgoji epifitov ali kot nadomestek šote. Primerna je tudi za rastline, ki potrebujejo bolj kisel pH.

28

VRT

do gnitja stebla. Lonec sedaj samo še napolnite s svežim substratom in rastlina je presajena.Nekatere rastline (kot npr. vitezova zvezda) pa se v pretesnih loncih odlično počutijo in ne bodo hvaležne, če jih boste presadili v večjega. Takšnim rastlinam samo zamenjamo zgornji sloj substrata, s čimer bomo dodali svežih hranil.

KaKteJePodobno kot orhideje tudi kakteje ne marajo zastajanja vode. Substrat mora biti dovolj porozen in po možnosti tudi rahlo kisel s pH med 5,5 in 6,5. Za sajenje lahko uporabite substrat za lončnice, ki mu primešajte grobega peska, s čimer boste povečali prepustnost za vodo. Kakteje presadimo, ko njihove korenine dosežejo steno lonca, kar pri hitro rastočih vrstah pomeni približno enkrat na dve do tri leta. Počasneje rastoče vrste presajamo vsaka tri do štiri leta, tudi če korenine še niso zapolnile celotnega lonca. Izberite lonec, ki bo ustrezal velikosti rastline, hkrati pa ne bo plitvejši od 10 cm. Za tuberozne vrste kot je npr. Echinocereus pa naj bo lonec globok vsaj 15 cm. Ob presajanju počakajte z zalivanjem vsaj kakšen teden, da se ratlina »usede«.

Čeprav lahko večino epifitov gojimo tudi v loncih, moramo zanje uporabiti poseben substrat, saj ne prenesejo kompaktne prsti, ki je primerna za večino lončnic. Substrat za orhideje mora biti dovolj zračen in porozen, da voda ob zalivanju hitro odteče, saj bodo v nasprotnem primeru korenine epifitskih orhidej kmalu zgnile. Za kvaliten substrat zmešajte tri dele grobe skorje, en del perlita, en del oglja in en del fibrozne šote ali šotnega nadomestka. Ob presajanju rastlini namenite lonec, ki bo zadostoval za največ

dve leti rasti. Na dno lonca lahko dodate nekaj večjih kamnov, ki bodo omogočali dobro odtekanje vode, hkrati pa bodo lonec tudi obtežili in prepečili, da bi se prevrnil. Ob presajanju uporabljajte suh kompost, po presaditvi pa rastlino dobro zalijte.Tudi terestrične orhideje potrebujejo substrat, ki omogoča hitro odtekanje vode. Zmešajte tri dele šote ali njenega nadomestka, tri dele grobega peska ali perlita in en del oglja.

orhideJe

GardeniJa in soBne azaleJeGardenije in sobne azaleje posadimo v mešanico šotnega mahu in substrata za sobne rastline ali pa v poseben substrat za rododendrone. Rastline je najbolje zalivati z deževnico, saj ne marajo apnenca. Tudi pri gnojenju uporabljajte gnojila, ki so primerna za kisloljubne rastline kot npr. rododendrone.

29

VRT

16. sejem Flora

celjsko sejmišče bo od 18. do 20. marca 2011 gostilo že 16. mednarodni sejem

vrtnarstva, cvetličarstva in krajinske arhitekture FLORA. Sejem FLORA je eden največjih in najstarejših dogodkov v Sloveniji na tem področju in je namenjen gojiteljem rastlin, dobaviteljem materialov in orodij za vrtnarje in cvetličarje, veletrgovcem, uvoznikom ter izvoznikom cvetlic in drugih rastlin, cvetličarjem, poklicnim vrtnarjem, načrtovalcem vrtov in krajin ter ljubiteljem cvetja in vrtičkarjem.

Obisk sejma Flora predstavlja pravo pašo za oči z največjo razstavo vzorčnih vrtov, zunanjih ureditev, tekmovalnih izdelkov, bonsajev, pa tudi žalne floristike. Hkrati ponuja odlično priložnost za nakup izdelkov in storitev za urejanje okolja ter aktualnih sezonskih rastlin po ugodnih cenah ter vse potrebne informacije o vzgoji rastlin in urejanju

okolice doma pred začetkom spomladanskih opravil.

Bogat razstavni program 16. FLORE

V letu 2011 se na sejmu obeta bogat razstavni program. Med drugim bo mogoče izbirati med cvetjem, lončnicami in trajnicami. Predstavili se bodo ponudniki semen, čebulic, sadik, okrasnega drevja, kaktusov in eksotičnih rastlin, gnojil in substratov, sredstev za varstvo rastlin in škropiv. Na ogled bodo izdelki iz naravnega kamna, bazeni in bazenska tehnika, cvetličarke in vrtnarske potrebščine, lonci, korita in okrasno posodje, kosilnice in vrtno orodje, pa tudi dekoracijski in aranžerski program ter prikaz tiskanja na cvetje.

29

Vse za urejen vrt in dom, pregled trendov in novosti, razstave in tekmovanja…

Na pragu pomladi v celju

30

VRT

Od priprave zelenjadnega vrta do zen vrtov

Na 16. FLORI bodo obiskovalci med drugim lahko prisluhnili nasvetom kakšna naj bo priprava zelenjadnega vrta, kako cepiti citruse, kako si urediti svoj zen vrt. Aktualni posvet bo pripravilo Slovensko združenje za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave, strokovni obiskovalci pa si lahko obetajo delavnice pod mentorstvom domačih in tujih strokovnjakov (natančen dnevni program bo neposredno pred sejmom objavljen na www.ce-sejem.si).

Igrivost rdeča nit razstave in tekmovanja

16. sejem FLORA bo sicer zaznamovala igrivost. Ta bo v ospredju tako skupinske predstavitve Sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri OZS v sejemski dvorani K, kot tudi tradicionalnega tekmovanja dijakov, bodočih cvetličarjev in vrtnarjev. Izdelki mladih cvetličarjev in vrtnarjev bodo ves čas sejma razstavljeni, zato bodo tudi obiskovalci lahko izbrali svoje najljubšo cvetlično oz. vrtnarsko kreacijo. Tekmovanja se vsako leto udeležijo najboljši domači bodoči vrtnarji in cvetličarji, ki se jim pridružijo tudi vrstniki iz sosednje Hrvaške.

Ob FLORI na sejmišču še sejma POROKA in ALTERMED ter srečanje čebelarjev

Ob FLORI prihod pomladi pospremita še sejem POROKA, ki bo v 2011 doživel že jubilejno, 10. ponovitev, ter sejem zdravega načina življenja, zdravilstva, zeliščarstva, zdrave prehrane, naravne kozmetike in okolju prijaznega bivanja ALTERMED. Čez vikend, v soboto in nedeljo, pa bodo sejemsko dogajanje popestrili še čebelarji, ki se bodo zbrali že na 34. državnem čebelarskem posvetu in mednarodni prodajni razstavi. Vsako leto se v celju zbere več kot 4000 čebelarjev, ki so zvesti obiskovalci tudi ostalega sejemskega dogajanja na sejmišču.

31

VRT

32

VRT

Novosti in zanimivosti

Knjižni molji

Life in the cottage gardenKnjiga je prijetno branje, saj gre za vrtnarski dnevnik, ki nas popelje skozi leto vrta Glebe cottage. Poleg prijetnega branja je knjiga polna odličnih fotografij in opisov sajenja, sejanja ter razmnoževanja in vzgoje rastlin.

CrocusesA complet guide to the genusV januarju je izšla knjiga posvečena rodu žafranov. Knjigo je napisala strokovnjakinja za čebulnice Janis Ruksans. Poleg predstavitve rodu in na novo odkritih vrst, vsebuje tudi koristne nasvete za vzgojo žafranov na vrtu.

33

VRT

How does my garden growKnjiga na enostaven in zabaven način otrokom pojasnjuje dejstva iz sveta rastlin. Vključenih je kar 30 različnih projektov z enostavnimi navodili. Pri tem so vsi projekti prirejeni tako, da jih lahko izvedemo v loncih in ne potrebujejo vrta.

GalanthomaniaŠe ena knjiga leta 2011, ki je posvečena čebulnicam. Knjiga ponuja abeceden pregled vseh zvončkov, vključno s čudovitimi fotografijami. Vključuje tudi 500 sort zvončkov, ki jih lahko identificirate s priloženim ključem za določevanje. V knjigi so predstavljene še osebnosti pomembne za svet zvončkov.