30.04.2015

Objave v poročilu:

Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10,fax: +386 2 25 040 18, e-mail: press@pressclip.si, www.pressclip.si

NEPREMIČNINE 7

ENERGETSKA IZKAZNICA 1

ETAŽNI LASTNIK 1

ETAŽNA LASTNINA 1

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE 1

GRADNJA STANOVANJ 1

Poročilomedijskih objav

1

29.4.2015 Moj dom Stran/Termin: 34 SLOVENIJA

Naslov: Eko sklad in spodbujanje učinkovite rabe energije

Vsebina: Vse večje ostrih kritik, ki letijo na račun delovanja Eko sklada, ki naj bi bil neučinkovit pri spodbujanju vseh racionalnih rešitev na področju učinkovite rabe energije (URE).

Avtor:

Rubrika, Oddaja: / Žanr: POROČILO Naklada: 139.175,0

Gesla: NEPREMIČNINE, ENERGETSKA IZKAZNICA

29.4.2015 Moj dom Stran/Termin: 36 SLOVENIJA

Naslov: Vse, kar ste si od nekdaj želeli izvedeti o arhitekturi

Vsebina: Največji festival kakovostnih gradenj, nepremičnin in arhitekture, Odprte Hiše Slovenije (OHS), bo svoja vrata spet odprl od 15. do 17. maja. Letos si bodo obiskovalci lahko brezplačno ogledali več kot sto zasebnih in javnih stavb ter prostorskih ureditev, ki jih je izbrala posebna

Avtor:

Rubrika, Oddaja: / Žanr: POROČILO Naklada: 139.175,0

Gesla: NEPREMIČNINE

30.4.2015 Delo Stran/Termin: 7 SLOVENIJA

Naslov: Po lojtrici gor, po lojtrici dol ...

Vsebina: Nujna pot Solastniki stavbe prepovedali eni družini uporabo stopnišča, tako da je ta v svoje stanovanje morala po lestvi

Avtor: Iva Ropac

Rubrika, Oddaja: KRONIKA Žanr: POROČILO Naklada: 39.340,00

Gesla: NEPREMIČNINE, ETAŽNI LASTNIK, ETAŽNA LASTNINA

30.4.2015 Delo Stran/Termin: 10 SLOVENIJA

Naslov: Rokavec noče biti več patron nasedlemu podjetju

Vsebina: Litija plačilno komajda sposobna Bo občina spet dokapitalizirala sporno podjetje SVC?– Župan Franci Rokavec prosi banki za pomoč

Avtor: Bojan Rajšek

Rubrika, Oddaja: LJUBLJANA Žanr: POROČILO Naklada: 39.340,00

Gesla: NEPREMIČNINE

30.4.2015 Delo Stran/Termin: 11 SLOVENIJA

Naslov: Prva dražba stanovanj ni uspela

Vsebina: Prva dražba stanovanj ni uspela Murska Sobota– Včeraj je bila na soboškem okrajnem sodišču prva dražba občinskega bloka z osemnajstimi neprofitnimi stanovanji v Gornjih Petrovcih in deleža občine Gornji Petrovci v družbi za odstranjevanje odpadkov Saubermacher

Avtor: J. P.

Rubrika, Oddaja: SLOVENIJA Žanr: VEST Naklada: 39.340,00

Gesla: STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE

30.4.2015 Finance Stran/Termin: 5 SLOVENIJA

Naslov: KDO SE BOJI TRGA?

Vsebina: Gostujoči komentar Božo Jašovič finance@ finance.si K ljub deklarativnemu priseganju na trg– Smithovo» nevidno roko«– se postavlja vprašanje, ali ga sploh upoštevamo. To in še kakšno drugo vprašanje se poraja v času, ko se še vedno spopadamo s posledicami krize in

Avtor: Božo Jašovič

Rubrika, Oddaja: DOGODKI IN OZADJA Žanr: KOMENTAR Naklada: 10.720,00

Gesla: NEPREMIČNINE

ZBORNICA ZA POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI

KAZALO - zbirni list objav

2

30.4.2015 FINANCE WEEKEND Stran/Termin: 6 SLOVENIJA

Naslov: Okoljski + možganski odtis + poslovni model= okoljska vzdržnost

Vsebina: Kako se spreminja razumevanje trajnostnih strategij v podjetjih, zakaj so start-upi v prednosti in ali je vzdržna gospodarska rast sploh možna, odgovarja strokovnjak za komuniciranje družbene odgovornosti Ed Gillespie.

Avtor: Gorazd Suhadolnik

Rubrika, Oddaja: TRAJNOSTNO Žanr: INTERVJU Naklada: 12.390,00

Gesla: NEPREMIČNINE

30.4.2015 Večer Stran/Termin: 4 SLOVENIJA

Naslov: Smer začrtana, konkretno pa jeseni

Vsebina: Kakšno reformno smer je začrtala vlada? Kako bomo živeli in kaj nas čaka?

Avtor: ALEŠ KOCJAN

Rubrika, Oddaja: V ŽARIŠČU Žanr: POROČILO Naklada: 31.150,00

Gesla: NEPREMIČNINE

30.4.2015 Večer Stran/Termin: 7 SLOVENIJA

Naslov: Optimizem se začne pri plači 1100 evrov

Vsebina: Petina prebivalcev že občuti gospodarsko rast, kaže Trženjski monitor. Dejanska potrošnja pri nas še nismo dosegli povprečne ravni iz leta 2010 se utegne povečati čez kako leto

Avtor: SONJA PLOJ RATAJC

Rubrika, Oddaja: GOSPODARSTVO Žanr: POROČILO Naklada: 31.150,00

Gesla: GRADNJA STANOVANJ

29.4.2015 Stran/Termin: 34

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: / Žanr:

Površina/Trajanje: 505,45 Naklada: 139.175,00

Gesla: NEPREMIČNINE, ENERGETSKA IZKAZNICA

Eko sklad in spodbujanje učinkovite rabe energijeVse večje ostrih kritik, ki letijo na račun

delovanja Eko sklada, ki naj bi bilneučinkovit pri spodbujanju vseh

racionalnih rešitev na področjuučinkovite rabe energije (URE). Prvi

argument, ki potrjuje to trditev, je že

zamujanje z razpisi za nepovratnasredstva in posojila. Da je absurd večji, jev ta namen že zagotovljenih več

sredstev kot lani, a so še »pod ključem«.

Dodatno slabo voljo sprožajo nekaterizaostreni pogoji za pridobitevnepovratnih sredstev in umik nekaterihspodbud, ki so bile tako za investitorje kotizvajalce določenih komponent zelopomembne. Enaka usoda kot črtanjesubvencij za mikro sončne elektrarne jedoletela tudi toplotne črpalke zasanitarno vodo. Predmet nepovratnihfinančnih spodbud bodo namreč samo še

toplotne črpalke, ki so namenjene zacentralno ogrevanje in pripravo sanitarne

tople vode. Drugače kot lani torej predmetnepovratnih finančnih spodbud ne bodoveč tudi toplotne črpalke, ki so

namenjene samo pripravi sanitarne toplevode.Na vprašanje, zakaj, so na Eko skladuodgovorili, daje »omenjeno spremembo16. marca 2015 zahtevalo ministrstvo zainfrastrukturo, kije med drugim pristojno

tudi za učinkovito rabo energije.Utemeljitve, zakaj se letos iz nepovratnihfinančnih spodbud črtajo sanitarnetoplotne črpalke, nam niso podali. Enakovprašanje smo zato naslovili še naministrstvo za infrastrukturo. Po

vztrajanju so nam poslali zanimivodgovor: »Slovenija seje, tako kot vdrugih državah, odločila, da ne bo dajalanepovratnih finančnih spodbud zasanitarne toplotne črpalke, ker je ukrepstroškovno učinkovit brez subvencije, kerima ukrep visoke administrativne stroške(obdelava vloge za majhne vrednostiinvesticije), ker ukrep lahko spodbujajozavezanci po Uredbi o zagotavljanjuprihrankov energije.Pozor! Slovenija seje tako odločila,sporočajo z ministrstva, kije letos tako že

drugič »administrativno« dvignilo medSlovenci veliko prahu. Tako je bilo namrečže na prehodu iz lanskega v letošnje leto s

pravilnikom o energetski izkaznici.Energetska izkaznica je bila znana že odleta 2006, a je pravilnik o metodologijiizdelave energetske izkaznice stopil vveljavo šele 19. decembra lani. Podobna je

3

Eko sklad in spodbujanje učinkovite rabe energije

POROČILO

Moj dom

29.4.2015 Moj dom Stran/Termin: 34

SLOVENIJA

4

35 29. aprila 2015 MOJ DOM

tudi zgodba javnih pozivov za

dodeljevanje spodbud Eko sklada. Praksaje znana že vrsto let in je prinesladoločene pozitivne učinke, zato je državav ta namen že zagotovila 35 milijonovevrov za posojila in 24 milijonov evrovnepovratnih sredstev za naložbe vučinkovito rabo energije in raboobnovljivih virov energije. Podlaga za tosta bila lani sprejet energetski zakon inuredba o zagotavljanju prihrankovenergije. A pravila igre še vedno nisoznana.

Javni pozivi za obravnavan namenzamujajo že več kot tri mesece, ker čakajo

na administrativne pogoje z ministrstvaza infrastrukturo, kar zainteresiranimpovzroča dejanske, in ne zgoljadministrativne stroške. Ko bodopodrobnosti »skočile« v veljavo čez noč,lahko pričakujemo nove pretresljivezgodbe. Spomnimo: taka uveljavitevenergetske izkaznice je močno streslaslovenski nepremičninski trg. Zdaj selahko to ponovi z učinkovito rabo energijeiz obnovljivih virov. Medtem pastrokovnjaki poudarjajo, da trajnostnakakovostna gradnja ni zgolj varčevanje z

energijo (ku)

O energij a naraveTodraž 20, 4224 Gorenja vas

DAN ODPRTIH VRAT 9. 5. 2015od 9. ure dalje

PRAVI ČAS ZA NAKUP! 185€+DDV=ltin dodatne ugodnosti ob nakupu v zimskem času

OGLED PROIZVODNJE, MLIN ZA LESNO BIOMASOGOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE, ŽREBANJE

Predmet nepovratne finančne spodbude bodo naslednji ukrepi:A vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi,B vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso,

C vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe in pripravo sanitarne tople vode

D priključitev starejše enoali dvostanovanjske stavbe na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije,E - vgradnja energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi,F -toplotna izolacija fasade starejše enoali dvostanovanjske stavbe,

G toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši enoali dvostanovanjski stavbi,H vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi,I gradnja ali nakup pasivne oziroma skoraj nič energijske nove enoali dvostanovanjske stavbe,

J celovita obnova starejše enoali dvostanovanjske stavbe,

K nakup stanovanjske enote v triin večstanovanjski stavbi, prenovljeni v pasivnem oziroma skoraj nič energijskem razredu.

29.4.2015 Stran/Termin: 36

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: / Žanr:

Površina/Trajanje: 659,76 Naklada: 139.175,00

Gesla: NEPREMIČNINE

Odprte hiše Slovenije 36 I 29. aprila 2015 MOJ DOM

Vse, kar ste si od nekdaj želeli izvedeti o arhitekturi

Izobraževalni center Janeza Levca, Curkarhitektura, 2014; foto: Blaž Župančič

Vrtec Polzela z medgeneracijskim centrom,Modular arhitekti, 2014; foto; Miran Kambič

Največji festival kakovostnih gradenj,nepremičnin in arhitekture, Odprte Hiše

Slovenije (OHS), bo svoja vrata spet odprl od

15. do 17. maja. Letos si bodo obiskovalcilahko brezplačno ogledali več kot stozasebnih in javnih stavb ter prostorskihureditev, ki jih je izbrala posebna strokovnažirija.

Tema letošnjega dogodka je »trajnostnagradnja kot prednostna strategija za oživitevslovenskega gradbeništva«. OHS odpirajostavbe, mesta, naselja in vasi, poleg ogledaobjektov pa bo pripravljenih še kopicaspremljevalnih dogodkov, vodenj in razstav.

Vrtec Poljčane, Modular arhitekti, 2014; foto: Miran Kambič

Kaj so odprte hiše SlovenijeOHS je največji festival kakovostnih gradenj,nepremičnin in arhitekture v živo in največjispletni arhitekturni vodnik slovenskesodobne arhitekture. OHS je obenem delmednarodne mreže Open House Worldwide,ki deluje že v tridesetih mestih po vsemsvetu. S tem nastaja največji globalniarhitekturni festival, ki dosega več kotmilijon ljudi.V Sloveniji festival deluje ze šest let in jedoslej odprl vrata 290 objektom, ki si jih jeogledalo skoraj 13. 000 ljudi. Projekt OHSvodijo arhitektki Ana Struna Bregar inLenka Kavčič ter Kristina Dešman s

sodelovanjem širše ekipe. Poslanstvofestivala OHS je v preprostem, a močnemkonceptu omogočiti vsakomur praktičnoizkušnjo v izjemni arhitekturi. Tako kot

Poslovilni objekt Zgornji Tuhinj, Tria Studio, 2014; foto: Damjan Švarc

preizkusimo telefone, računalnike inavtomobile, lahko preizkusimo tudiarhitekturo, kije naša največja investicija vzasebnem ali poslovnem življenju.Arhitektura nas obdaja vsak dan, na vsakemkoraku in močno vpliva na naše počutje,zdravje, varnost in uspešnost. Vsi ljudje, nesamo arhitekti, krajinski arhitekti inprostorski načrtovalci oblikujemo prostor inprostor povratno oblikuje nas. Arhitektura inprostor nosita v sebi visoke kulturne,družbene in ekonomske vrednote, zatospada razumevanje prostora in arhitekture vsplošno izobrazbo.Marsikdo se ne zaveda, kako močno vplivataprostor in arhitektura na naše vsakodnevnoživljenje, delo, učenje, zdravje, počutje,uspešnost, varnost in zadovoljstvo. Dobraarhitektura javnih stavb bi moralazagotavljati pozitivno izkušnjo vsemuporabnikom z vidika dostopnosti, uporabe,zdravja, počutja, uspešnosti in energetskeučinkovitosti.Pri OHS so se odločili, da vsako leto odprejočimveč kakovostno zasnovanih objektov, kirazličnim ciljnim skupinam omogočajoosebno izkušnjo v izbrani arhitekturi. Največzanimanja je za oglede zasebnih hiš,

nizkoenergijskih hiš in lesenih objektov. Vzadnjih letih je opaziti gradnjo novih,izjemno kakovostnih vrtcev tako z vidikaarhitekture, notranjega oblikovanja kot tudienergijske učinkovitosti. Upamo, da se bo vto smer obrnil tudi trend pri drugih javnihobjektih (šolah, domovih za ostarele,medgenracijskih centrih, bolnicah, gasilskihin kulturnih domovih).

5

Vse, kar ste si od nekdaj želeli izvedeti o arhitekturi

POROČILO

Moj dom

29.4.2015 Moj dom Stran/Termin: 36

SLOVENIJA

6

37 I 29. aprila 2015 MOJ DOM Energetska prenova stavb

Vrtec Poljčane, Modular arhitekti, 2014; foto:Miran Kambič

Prenova vrtca Bled, Studio Stratum, 2014; foto:arhiv Stratum

Poleg izbrane sodobne arhitekturevsako leto odprejo tudi nekajobjektov, ki ne izstopajo z vidikaarhitekture, ampak so zanimivizaradi svoje vsebine ter pomenaza delovanje družbe in javnostinavadno niso dostopni. Poobjektih bodo tudi tokrat vodiliarhitekti, lastniki stanovanj inupravitelji objektov terpredstavniki vodilnih podjetij, kiso sodelovala pri gradnji.

Ponekod je za ogled potrebnaprijavaGlede na izjemno veliko zanimanje zafestival, saj si stanovanja in objekte vsakoleto ogleda več kot 3000 ljudi, obiskovalcemsvetujemo, da si na spletni strani OHS predfestivalom ogledajo program. Za oglednekaterih zasebnih nepremičnin so

potrebne tudi prijave, saj je vstop ponekodomejen za manjše skupine. Več informacij nawww. odprtehiseslovenije. org. (sč)

Tema 2015: trajnostna gradnjakot prednostna strategija zaoživitev slovenskegagradbeništvaOHS želijo spodbuditi zavedanje o različnihvidikih trajnostne gradnje. Trajnostna gradnjaali prenova ni omejena zgolj na energetskovarčne hiše temveč vključuje širši spekterpristopov k načrtovanju in gradnji, ki so prijazni

do človeka in okolja, hkrati pa so ekonomsko

in poslovno učinkoviti. Pri OHS poudarjajo:

»Stavbe oblikujejo investitorji. Bolj koso ozaveščeni o prostorskih potencialih, večzanimivih arhitektur preizkusijo, lažje se odločajo

in prepuščajo dobrim arhitektom, da jihvodijo do izjemnih rezultatov. Uspešno sodelovanje

med investitorji in arhitekti lahkoobrodi izjemne rešitve s številnimi pozitivnimiučinki, in dodajajo: »Stavbe so izredno kompleksen

proizvod, ki ga opisi omejeni na kvadratne

metre delovne ali bivalne površine nadoločeni lokaciji ne morejo zaobjeti v celoti.Kako se v določenih stavbah počutimo, lahkodoživimo z obiskom Odprtih hiš Slovenije. Šeles kakovostno prostorsko izkušnjo bomo lahko

dvignili svoje kriterije in postali zahtevnejšido prostora okoli nas.

30.4.2015 Stran/Termin: 7

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: KRONIKA Žanr:

Površina/Trajanje: 349,65 Naklada: 39.340,00

Gesla: NEPREMIČNINE, ETAŽNI LASTNIK, ETAŽNA LASTNINA

Iva Ropac

Spor , o katerem je sodišče že odločalo

, se vleče že nekaj časa. Sodišče

je namreč ljubljanski družinipod grožnjo denarne kazni prednekaj leti pravnomočno prepovedalo

vznemirjati lastninsko pravico

druge družine, ( so)lastnikovdvajsetine stavbe, v sporu zaradiuporabe ločenega stranišča. Ker jenepremičnina predmet enotnegapravnega varstva pred vznemirjanjem

, je sodba tako poleg spornegastranišča zajela tudi stopnišče, kije v sosednji , povezani stavbi in vnaravi predstavlja prizidek , po katerem

je prva družina vsa leta dostopala

do svojega dobrih štiridesetkvadratov velikega enosobnega

stanovanja. Lestev, prislonjena obbalkonsko ograjo , je bila tako njihov

edini dostop do balkona, kjerje vhod. Štiričlanski družini ni preostalo

drugega kot da sproži sodnispor zaradi dovolitve nujne poti.

In ljubljansko okrajno sodišče jez delnim sklepom (ukvarjalo se jesamo z dostopom do stanovanja ,

o zahtevanem dostopu do kletibo odločalo posebej) odločilo, damora že omenjeni solastnik dvajsetine

stavbe omogočiti nujno pothoje » v dolžini 2 , 50 m , s površino9m2 po dvorišču ter v dolžini 6 , 29m in s površino 12, 78 m2 po podestu

in stopnišču « .

Ponovno odločanjeDružina, lastnica dvajsetine stavbe

, ki je kot edina solastnica stavbe

prepovedala uporabo stopniščaštiričlanski družini , je trdila , da neta družina ne njeni pravni predniki

(prejšnji lastniki stanovanja) nimajo

pravnega naslova za uporabostopnišča, saj da to ni skupno. Hiša

je, so poudarili toženi , nastala izdveh enot na dveh parcelah in imadva naslova.

Menili so , da si lahko predlagateljuredi vhod tako , da si na dvoriščni

strani stavbe uredi zunanjestopnišče do svojega balkona aliprebije zazidana vhodna vrata , a datega ne želi storiti , saj ima stanovanje

funkcionalno urejeno tako , datam vrata ne morejo biti. Po njihovem

mnenju je družina hotela s

predlogom za dovolitev nujne potiobiti pravnomočno sodbo, s kateroji je sodišče pred leti naložilo opustitev

vsakega poseganja v nepremičnino.

Vrata zazidana več kot 50 letStavba, katere del je tudi prizidek– stopnišče, sicer še ni vpisana vkataster stavb , tako da etažna lastnina

na nepremičnini še ni vzpostavljena.

Drugi solastniki v sporuniso sodelovali.

Okrajno sodišče je o zadevi žeodločilo pred dvema letoma, a jevišje sodišče delni sklep razveljavilo

in vrnilo v ponovno odločanjez napotkom, naj prvostopenjskosodišče ugotovi , kdaj je bila vratnaodprtina, ki je vodila neposredno vstanovanje z glavne ceste , zazidanain ali bi se z odzidavo zmanjšalafunkcionalnost in vrednost družininega

stanovanja, ter ali je mogočdostop tudi z zgraditvijo stopnic z

dvorišča.Sodišče je tako v ponovnem odločanju

ugotovilo, da predlagani

dostopi z dvorišča niso izvedljivi,

saj nobena vrata ne vodijo neposredno

do družininega stanovanja.Ena vodijo v kletni prostor enegaod solastnikov , za drugimi je prostor

z vodovodnimi števci in urami,

tretja vrata pa so vhod v stanovanje, ki je v lasti MOL. Tudi dodaten

stranski vhod pripada drugemustanovanju, ki je od družininegafizično ločeno. Glede zazidane vratne

odprtine je sodišče s pomočjoizvedenca gradbene oziroma geodetske

stroke ugotovilo, da je bilata zazidana pred več kot 50 leti, šepreden se je družina vselila, takoda se je do stanovanja ves čas vstopalo

po spornih stopnicah.Čeprav bi ponovno odprtje zazidane

vratne odprtine bilo možno,

bi se s tem po mnenju izvedencazmanjšala funkcionalna raba stanovanja

, ki že zdaj ne izpolnjujeminimalnih tehničnih zahtev popravilniku o minimalnih tehničnih

zahtevah za graditev stanovanjskih

stavb in stanovanj. Takobi se namreč vstopalo neposrednov bivalno sobo, bivalne razmere bise še dodatno poslabšale, še posebej

zaradi toplotnih izgub in hrupa, zmanjšala bi se tudi optimalna

izraba prostora, saj bi postal ediniprostor, namenjen dnevnemu bivanju

in nočnemu počitku , prehodna

soba.

Odškodninaza uporabo stopnicTudi postavitev jeklenih stopnicna balkon z dvorišče strani se jeizkazala za manj optimalno oduporabe že obstoječih stopnic, kijih tako ali tako že uporabljajo drugi

stanovalci , uporaba stopnišča zapotrebe enosobnega stanovanjapa tega po ugotovitvah izvedencane bo nadpovprečno obremenila.Štirinajstim solastnikom stavbe bomorala družina za uporabo stopnicglede na njihov solastniški deležplačati odškodnino za nujno potdo stanovanja; izvedenec gradbene

stroke je izračunal , da ta skupajznaša 481 evrov.

Čeprav odločitev sodišča o dodelitvi

nujne poti še ni pravnomočna,

je družini uspelo nujno pot zagotovititudi z začasno odredbo, tako

da lahko po dveh letih do stanovanjadostopa po stopnicah.

Po lojtrici gor, po lojtrici dol ...Nujna pot Solastniki stavbe prepovedali eni družini uporabostopnišča, tako da je ta v svoje stanovanje morala po lestviLjubljana – Šele po delnemsklepu okrajnega sodišča jelahko ljubljanska družina dosvojega stanovanja v prvemnadstropju večstanovanjskestavbe lahko prišla po stopnicah.

Dokler ji sodišče v postopkuzaradi dovolitve nujne poti

tega ni dovolilo, je do svojegastanovanja dve leti dostopalapo lestvi čez balkonsko ograjo.

Do stanovanja nič več po lestvi(simbolna fotografija )

FotoMatejaKotnik

7

Po lojtrici gor, po lojtrici dol ...

Iva Ropac

POROČILO

Delo

30.4.2015 Stran/Termin: 10

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: LJUBLJANA Žanr:

Površina/Trajanje: 355,72 Naklada: 39.340,00

Gesla: NEPREMIČNINE

Rokavec noče biti več patron nasedlemu podjetjuLitija plačilno komajda sposobna Bo občina spet dokapitalizirala sporno podjetje SVC? – Župan Franci Rokavec prosi banki za pomoč

Bojan Rajšek

Občini doslej ni uspelo bistvenoznižati dolga , ki je konec lanskega

leta znašal dobrih 19 milijonovevrov, kakor tudi ne umakniti patronatskih

izjav za nasedlo občinskodružbo SVC.

To je namreč pogoj , da bodo nafinančnem ministrstvu občinskovlogo sploh obravnavali , kar pa šene pomeni , da bodo prošnji tudiugodili , saj je občina pod temeljitim

nadzorom računskega sodiščain ljubljanskih kriminalistov zaradi

Litija – Na ministrstvu za finance

še niso prejeli vlogevodstva litijske občine za izdajo

soglasja za najem štiri milijone

evrov težkega bančnegaposojila , brez katerega bo

ta čezmerno zadolžena občinav prihodnjih mesecih plačilnopovsem nesposobna.

zaradi

kršitev predpisov s področja zakona

o javnih financah (ZJF ) in zakona

o financiranju občin ( ZFO).V drugi zadevi pa ljubljanski

kriminalisti vse od lanskega januarja

preverjajo sume kaznivihdejanj, ki se tudi nanašajo na delposlovanja litijske občine. Zaraditajnosti predkazenskega postopkana ljubljanski policijski upravi večinformacij nočejo razkriti , kakortudi ne , katere osebe so pod drobnogledom.

Tudi v NLB zaviti v molkOb koncu lanskega leta je dolgdružbe SVC do NLB in Delavskehranilnice (DH) znašal 10 , 5 milijona

evrov. Za odplačilo se je s podpisom

obvezujočih patronatskihizjav zavezala občina , zato je podjetje

SVC v preteklih letih že dokapitalizirala

z 2 , 8 milijona, letos paso županovi svetniki v proračunuzagotovili še dodatne tri milijoneevrov, kar ni skladno z javnofinančno

javnofinančno

zakonodajo, je za Delo povedala

Irena Ferkulj z MF.Občinsko vodstvo z županom

Francijem Rokavcem na čelu vesčas zatrjuje, da patronatske izjaveniso nobeno poroštvo , ker da občina

ni garant niti porok za vračilonajetih kreditov. Direktorico

tržnega segmenta v NLB JasminoDržanič smo vprašali , kako imabanka sploh zavarovana litijskaposojila , a smo dobili samo suhoparen

odgovor, da podrobnosti izposlovnih odnosov ne razkrivajo,

saj njihovi komitenti uživajo pravnovarstvo po predpisih, ki urejajo

bančne skrivnosti.Svojim besedam pa očitnone verjame

več niti sam župan Rokavec,

ki je pred nedavnim zaprosil obebanki , torej NLB in DH , za sklenitev

dodatka hkreditnima pogodbama, s katerim bi litijska občina rada

umaknila obvezujoče patronatskeizjave, za katere trdi , da » imajo status

častnih sporazumov in izjav dobre

dobre

volje brez pravno relevantnihposledic «. Rokavec po naših podatkih

v pismu roti bančnike s katastrofalnimi

posledicami za bodočoplačilno sposobnost (solventnost )litijske občine, če njegova prošnjane bo uslišana. Iz bančnih krogov

smo neuradno tudi izvedeli, daprošnjo skrbno proučujejo , da pa jibržčas ne bodo ugodili.

Občina bo še pitala SVCV začetku februarja sta z bančnikiNLB in DH direktorica SVC Tatjana

Kržišnik in župan Rokavec podpisalapogodbo o ureditvi razmerij

med dolžnikom in upniki , s čimerso se vse vpletene stranke dogovorile

o ureditvi oziroma dinamikipoplačila vseh terjatev, ki segajovse do sredine leta 2030, ko v plačilo

plačilo

zapade zadnji obrok dolga. Sporazum

sestavljata tudi dinamika innačin prodaje nepremičnin, ki so vlasti dolžnika, torej podjetja SVC.

Banki sta soglašali, da se bodoprilivi iz kupnin varovanih stanovanj

in lekarne delili po ključu87 odstotkov NLB in 13 odstotkovDH. Prostore , ki so namenjenivarovanim stanovanjem , je skladno

s časovnico treba prodati zadober milijon evrov do 15. junija ,prostore lekarne pa za 307.000evrov do sredine julija letos. Vrednost

lekarniških prostorov soobčinarji in Kržišnikova zdaj karprepolovili, saj so še lani skladnos podpisano predpogodbo od Ljubljanskih

lekarn za 200 m2 velikprostor pričakovali 633.000 evrovkupnine. Naš vir pravi , da obehnepremičnin v zapisani časovnicine bo možno prodati, zato naj bilitijska občina spet dokapitalizirala

podjetja SVC v višini skoraj 1,5milijona evrov.

8

Rokavec noče biti več patron nasedlemu podjetju

Bojan Rajšek

POROČILO

Delo

30.4.2015 Delo Stran/Termin: 10

SLOVENIJA

9

Tudi poslovanje Medgeneracijskega središča Šmelc v Litiji je pod drobnogledom računskega sodišča. FotoBojanRajšek

30.4.2015 Stran/Termin: 11

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: SLOVENIJA Žanr:

Površina/Trajanje: 81,25 Naklada: 39.340,00

Gesla: STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE

Prva dražbastanovanjni uspelaMurska Sobota – Včeraj je bila nasoboškem okrajnem sodišču prvadražba občinskega bloka z osemnajstimi

neprofitnimi stanovanji vGornjih Petrovcih in deleža občineGornji Petrovci v družbi za odstranjevanje

odpadkov SaubermacherKomunala , d. o. o.. Za stanovanjskiblok, katerega izklicna cena je bila490.000 evrov, ni bilokupcev , za delež

v Saubermacher Komunali pa stase potegovali družba SaubermacherSlovenija in Mestna občina MurskaSobota. Obe sta že od prej soustanoviteljici

in družbenici tega smetarskega

podjetja, po nekaj zapletihv zvezi s priznavanjem predkupnepravice pa je 0 , 19-odstotni deležkupila MO Murska Sobota. Izvršboz omenjenima dražbama sta sprožili

NLB in Poštna banka Slovenije,

dve od številnih upnikov občineGornji Petrovci , ki je že nekaj časanajbolj zadolžena slovenska občinana prebivalca. Obe banki skupaj odobčine terjata za dobrih 676.000evrov, vendar ima pri izplačilu izkupička

morebitne uspešne prodajepetrovskih stanovanj pred njima

prednost Stanovanjski sklad RS.Slednji je hipoteko na omenjenih18 stanovanj v višini okrog 688.000evrov vpisal že leta 2009, saj so bilastanovanja leta 2001 zgrajena pravs skladovim posojilom , ki ga sedajobčina ne vrača redno. Občina jeskupaj s povezanimi pravnimi osebami

v lanskem letu imela za 3, 8milijona evrov dolgov, kaj lahko pase zgodi , da bodo upniki nadaljevaliizvršbe in se bosta na dražbi znašlatudi novi otroški vrtec ali osnovnašola , na katerih so prav tako vpisane

hipoteke. J. P.

10

Prva dražba stanovanj ni uspela

J. P.

VEST

Delo

30.4.2015 Stran/Termin: 5

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: DOGODKI IN OZADJA Žanr:

Površina/Trajanje: 198,77 Naklada: 10.720,00

Gesla: NEPREMIČNINE

KDO SE BOJI TRGA?Gostujoči komentarBožo Jašovič

finance@ finance.siKljub deklarativnemu

priseganju na trg –

Smithovo »nevidnoroko« – se postavlja

vprašanje, ali ga sploh upoštevamo.

To in še kakšno drugovprašanje se poraja v času,ko se še vedno spopadamo s

posledicami krize in nimamopravega recepta za njihovoodpravo: finančno neurejenapodjetja ječijo pod težo dolgov,primanjkuje jim kapitala, banke

jim dihajo za vrat , posojilnaaktivnost je pičla, nepremičninski

trg komajda kaže znamenjaoživljanja in sem ter tja prodamo

tudi kakšno podjetje alicelo terjatve, še več jih je pa nazalogi v državnem lastništvu. Biekonomske težave, ki nas pestijo

, lažje reševali , če bi v večjemobsegu uveljavili predpostavkeprostega trga? Marsikdo se bovprašal, zakaj zdaj ta neumnavprašanja, saj je samo po sebiumevno, da si želimo več trga.Želja morda res obstaja , vendarpa s svojimi zavestnimi ravnanji

, ki so daleč od tržnih , vsakičznova dokazujemo, da pravzaprav

trgu ne verjamemo.

Tržno se vedemo takrat, ko sepribližujemo predpostavkamproste konkurence. V zvezi s

tem je bilo v teoriji veliko napisanega

, zato se osredotočimole na tiste, ki jih, po našemmnenju, najbolj zanemarjamo:konkurenčnost , transparentnost

in tržno disciplino.

Najprej je za učinkovit trg potrebno

veliko število udeležencev

na obeh straneh: ponudbeni

in strani povpraševanja.Niso dovolj samo posamezniki,potrebne so tudi institucije,

ki nastopajo na eni ali drugistrani. Prav tako ni dovolj leveliko število , potrebna je tudirazličnost njihovih preferencin produktov, ki odsevajo tepreference. Vse to daje trgu večpopolnosti in veliko tega nammanjka. Nekaj tržnih institucijje nastalo v času množične privatizacije

, vendar se je njihovpomen v nadaljnjih procesihlastniške koncentracije izjalovil.Trg kapitala je bil za podjetjatako rekoč nezanimiv, saj sov finančnem sistemu prevladovale

banke s posojilnimfinanciranjem. Pokojninskegavarčevanja je le za vzorec , kernam s pokojninsko reformo niuspelo postaviti naložbenegastebra s pokojninskimi skladi

, ki bi ponujali dolgoročneprihranke. Tudi tržna kapitalizacija

vzajemnih investicijskihskladov je pičla, še manj paje alternativnih skladov, ki sodanes ključni investitorji v tveganih

okoljih, kakršno je tudinaše. Institucionalno smo torejmočno podhranjeni in zato še

toliko bolj odvisni od tujih vlagateljev.

Premalo konkurenčnosti

je mogoče razumeti tudikot pomanjkanje predmetovtrgovanja na trgih. Podjetja sose raje zatekala k bančnemu financiranju

, zaradi česar se jim

ni bilo treba truditi z izdajo instrumentov

na finančnih trgih.Bistvo bančnega financiranjaje dvostransko dogovarjanje , kinam je očitno bližje kot pa ponujanje

finančnih instrumentovnajboljšim ponudnikom

na konkurenčnem trgu. Tudina drugih področjih trgovanjaprevladuje tendenca dvostranskega

dogovarjanja predtransparentno javno ponudbo.Posledica takega trgovanja je,da so dogovorjeni parametritransakcij rezultat takšnih alidrugačnih ocen , ki nimajoprave tržne verifikacije in zatopogosto odpirajo vprašanjeoptimalnega ravnanja v danihrazmerah. Če stavimo na tržnimehanizem, potem je v konkurenčnih

razmerah dosežena tržna

cena nesporni dokaz tržnevrednosti finančnega sredstvaali kakega drugega predmetaprodaje. Ne nazadnje , trgdoloča tudi optimalen obsegzadolžitve zdravega podjetjaoziroma diskont na nakopičennominalni dolg.

Transparentnost jenaslednjinajpomembnejši dejavnikučinkovitega delovanja trgov. Oinformacijski transparentnostije veliko govora, skrb zanjopa se največkrat manifestira z

enormnim povečevanjem informacij

, ki jih je treba razkriti ,kar še posebej velja za banke. S

tem ni nič narobe , saj je namen

11

KDO SE BOJI TRGA?

Božo Jašovič

KOMENTAR

Finance

30.4.2015 Finance Stran/Termin: 5

SLOVENIJA

12

razkrivanja informacij zmanjševatiinformacijsko asimetrijo,

vendar samo reproduciranještevilnih , nepomembnih informacij

samo povečuje nepreglednost

in s tem nezaupanje.Transparentnost zagotavlja ,da do tržnih udeležencevpridejo ustrezne informacije ,da so pravilno razumljene inuporabljene pri konkretnihodločitvah. V kriznih razmerahje bila negotovost velika , ta paposledica informacijske suše.Odziv institucij in regulatorjevje bil neustrezen : odstopali sood tržnega vrednotenja podpretvezo , da so trgi nelikvidniin zato ne ustvarjajo »pravih «

cen. Po drugi strani pa je pravtakšen odnos udeležencev trgenaredil še bolj nezaupljive inkonservativne pri vrednotenju.Spomnimo se krize zaupanjav ameriške banke leta 2008.Regulator je šele po razkritjupodrobnosti obremenitvenegatestiranja vnovič vzpostavil

zaupanje vlagateljev v zdravjebank , kar je takrat pomeniloprecedens. V kriznih razmerah

, ko je negotovost na vrhuncu, je treba zagotoviti še več

informacij, ne pa jih omejevati,če želimo, da trgi normalnodelujejo.

Pri zagotavljanjutransparentnostise pogosto dogaja , da

prihaja do selekcioniranja prirazkrivanju slabih informacij ,ki negativno vplivajo na vrednotenja.

Informacijski kanali soraznovrstni in prej ali slej tuditake informacije pridejo doudeležencev, pogosto z okrnjeno

ali celo izkrivljeno vsebino.Če se menedžment ne odzove z

ukrepi za odpravo pomanjkljivosti, tržni udeleženci izvajajo

vrednotenja z visokimi diskonti.

Podoben položaj lahkonastaja pri finančno neurejenihpodjetjih : vrednotenja terjatevin delnic takih podjetij spremljajo

visoki diskonti , ki navadnoudeležence odvrnejo od nameravane

transakcije. Ni nujno, dagre le za pomanjkljiva razkritja,težava je že , če ima podjetjefinančno nevzdržno sestavofinanciranja ali viseče tožbe,ki negativno vplivajo na vrednotenja

(več o tem glej v M.Simoneti , Coordinated approachapproach

to corporate deleveragingin Slovenia, Damijan blog , april2015 ). Če bi podjetja vsaj za silouredili in jih nato prodajali (inza to niso potrebna leta), bi biloveč prodaj z nižjimi diskonti ,ki jih zdaj dosegajo » pametnikupci« , ki bodo podjetja urediliin jih nato prodali naprej ali paz donosi realizirali ustvarjenorazliko. Ne nazadnje bi bilo tudičiščenje slabih posojil hitrejšein morda finančno manj boleče

, če bi prodajali podjetja , kiso finančno urejena.

Večja vloga trga vnaša tudiveč tržne discipline. Tržnodisciplino demonstrirajo tržniudeleženci tako , da izvajajotransakcije pri določenih cenah

, v skrajnem primeru pa se

umaknejo in transakcij splohni. Ta njihova dejanja ( vrednotenja

vrednotenja

prek cen ali umik s trga)imajo pomembno sporočilnovrednost za podjetja , ki so natrgu in, ne nazadnje, tudi zanadzornike finančnih institucij.Tržne informacije imajo karnekaj prednosti pred uradnimiporočili : so obrnjene v prihodnost

in kontinuirano na voljoter odsevajo pričakovanja številnih

udeležencev, ki so tvegalisvoj denar. Uradna poročila pavsebujejo pretekle podatke, kise poročajo intervalno. Z vidikaučinkovitega nadzora bi večtrga lahko pomenilo dopolnitevnadzora s tržno disciplino , kibolj dosledno in nepristranskokaznuje ali pa nagrajuje tržne

udeležence. Mar se tegabojimo ?

" Božo Jašovič , direktor službeskladnosti poslovanja v Gorenjski

banki

30.4.2015 Stran/Termin: 6

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: TRAJNOSTNO Žanr:

Površina/Trajanje: 874,87 Naklada: 12.390,00

Gesla: NEPREMIČNINE

okoljski +možganski odtis +poslovni model

=okoljskavzdržnost

jureMakovec

Trajnost stare šole je bila osredotočena

na »zeleno gospodinjstvo«,

klestenje stroškov, povezano z vlaganjem

, na primer v sončne kolektorje

na strehi podjetja,strošek, kise je povrnil šele po desetih letih ...

Zdaj na to gledamo drugače, kot naizziv, da bi podjetje postalo boljše ,

da bi vnaprej načrtovalo reševanjeproizvodnih odpadkov in prihranke

, ki jih s tem lahko ustvari.

13

Okoljski + možganski odtis + poslovni model= okoljska vzdržnost

Gorazd Suhadolnik

INTERVJU

FINANCE WEEKEND

30.4.2015 FINANCE WEEKEND Stran/Termin: 6

SLOVENIJA

14

kako se spreminja razumevanje trajnostnih strategij v podjetjih,

zakaj so start-upi v prednosti in ali je vzdržna gospodarskarast sploh možna, odgovarja strokovnjak za komuniciranjedružbeneodgovornosti EdGillespie.

ZEdom Gillespiejem smo se

pogovarjali na konferenciDnevi energetikov prejšnjiteden v Portorožu, kamor je

prišel z vlakom iz Londona, saj verjame, da je vsak posameznik – tako kot

vsako podjetje – odgovoren za zmanjševanje

lastnih škodljivih posledic vokolju in družbi. Sogovornik je biologz magisterijem iz trajnostnega razvojain soustanovitelj agencije Futerra ,

ki prek pisarn v Londonu, Stockholmuin New Yorku podjetjem pomaga

razviti in komunicirati trajnostnestrategije; med njihovimi strankamiso bila številna velika podjetja, meddrugim Danone, L' Oreal , Coca-Cola,Unilever in Marks & Spencer, pa tudivladne ustanove, nevladne organizacije

in Združeni narodi.

Ǫ Malo me je streslo, ko sem naspletu pod vašim imenomnajprejnaletel na Eda Gillespieja , ameriškega

konservativnega politika ,

fundamentalnega nasprotnika vsega

, kar zagovarjate vi.On je moj nemezis , popolnomanasprotna sva si.

Ǫ Vi pa ste prava oseba, da poveste, koliko je trajnostni razvoj napredoval

v zadnjih 20 letih.Nekaj napredka je bilo, ne dovolj , zdajpa smo na kritični točki. Strezni te, kougotoviš , kaj vse se je zgodilo od petdesetih

let prejšnjega stoletja.Uničilismo raj, a zdaj imamo priložnost, dato ustavimo in popravimo. Šele kose zaveš , kako globokosmo zamočilistvari, imašmožnost, da jihpopraviš.

Ǫ gorazd suhadolnikgorazd.suhadolnik@finance.si

Ǫ Ali ni »trajnost «postala tudi zlorabljenabeseda?

Trajnosti niso le razredčili , ampak sojo dobesedno ugrabili. Naveliko govorijo

o vzdržni gospodarski rasti, kar jeoksimoron; ni sicer nemogoča, vendar

je način, kako to večina ljudi razume

in uporablja , nasproten tistemu

, ki ga uporabljam sam.

Ǫ Lani ste izdali knjigo Only Planet

, v kateri ste opisali enoletnookoljskovzdržno, » flight free« potovanje

skozi 31 držav.Z dekletom sva v 380 dneh prepotovala

več kot 45 tisoč kilometrov. Želel

sem potovati, ne da bi povzročalonesnaževanje z izpusti ogljikovegadioksida, tudi sem, v Portorož, sem izLondona prispel z vlakom. Pri avanturimi je šlo za razliko med potovanjem

po kopnem in zraku, pri prvem ugotoviš

, kaj nas povezuje, opazuješ lahkospremembe pokrajine, kulture, ljudi ,prehrane ... in ugotovil sem, da smovsi isti. Če letiš, pa poudarjaš razliko.Za» easy jet« generacijo jeletalski promet

samoumevna oblika potovanja.

Ǫ Katera država vas je najbolj šokirala

?Težko se jeizogniti šoku na Kitajskem.Z evropske perspektive je težko dojeti

njen obseg – množice ljudi, rast ,onesnaženje. Lahko ugotoviš le, daje pred nami velik izziv. Ko se na Kitajskem

odločijo, dabodo nekaj naredili, naredijo to na veliko in zelohitro.

Njihov novi energetski načrt predvideva

, dabodo do leta 2030 vzpostavilizmogljivosti za tisoč gigavatov obnovljive

energije, kar jeekvivalentno celotni

proizvodnji energije v ZDA. Zavedajo

se, da svojih energetskih potreb

ne morejo zadostiti skozi ( klasično) omrežje, zato so prisiljeni nareditialternativo.

Ǫ Imajo pač dovolj denarja.Denarja je nasvetu nasploh dovolj. Na

področju mikrofinanciranja obstajav Angliji zanimiva pobuda TrillionFund : gre za crowdfunding platformo

, ki zagotavlja nebančna posojilain druge naložbe za pridobivanje čiste

energije. Pobuda izhaja iz dejstva ,da leži na britanskih varčevalnih računih

tisoč milijard funtov. To je večkot dovolj, da bi zgradili alternativnienergetski sistem. Trillion Fund zagotavlja

naložbe v lokalne obnovljiveenergetske projekte in s tem sočasno

rešuje težavefinančnega in energetskega

sistema ter podnebnihsprememb.

Pri tem pa ne gre za tradicionalni

transakcijski sistem , ampak zaparticipativni sistem , ki ljudem omogoča

, da vlagajonazaj. Pomembna jeorganizirana skupnost, ki vzpostavioskrbo z energijo. V Angliji je bilo

pred sto leti 600 energetskih podjetij, zdaj je le še šest ogromnih. V Nemčiji

deluje že ogromno malih elektrarn

in neodvisnih energetskih postaj

z obnovljivo energijo. Potreben jepreprost miselni obrat: zaradineumnega

trganepremičnin imajo ljudje vAngliji ogromnokapitala v hišah. Žemajhen del tega kapitala bi lahko skozisistemenergetske hipoteke pretvoriliv vzdržno oskrbo z energijo, ljudje

bi bili vključeni v sistem, in ko bi hipotekoodplačali , bi bili prosti.

Ǫ Kateri trajnostni trendi bodozaznamovali prihodnja leta?Eksperimenti s svetovnim spletomomogočajo ogromne posle, ki sepojavljajo

praktičnood nikoder :AirBnB ,Uber in podobni so zrasli v manj kotpetih letih. To spreminja mehanizme

nadzora in zagotavlja platforme ,ki omogočajo trgovanje s čimerkoli.Stvari , ki jih imaš v lasti, so lahko virprihodka.Trenutno sta na spletudvemilijardi ljudi , do koncadesetletja jihbo pet, leta 2025 bolj alimanj vsi. Skupaj

s tehnološkim razvojemin naraščajočo

močjo računalništva, predvsem

30.4.2015 FINANCE WEEKEND Stran/Termin: 6

SLOVENIJA

15

predvsem

uporabepodatkovnih baz , lahkoustvarimo velike energetske prihranke.

Z inteligentnimi informacijskimisistemi za zgradbe lahkože zdaj

prihranimo od 20 do 30 odstotkov,zgolj z načinom upravljanja zgradb ,brez spremembe opreme. PodjetjeDemand Logic denimo analizira podatke

o sistemuupravljanja poslovnezgradbe , iščemožnosti za energetskeprihranke in izboljšano upravljanje.Podatkovna analiza se poplača v nekaj

tednih , uporabnikom pa prinašana stotine tisočev funtov prihrankov.

Ǫ V agenciji Futerraskrbite za trajnostne

strategije velikih podjetij.Šolski primer je Unilever, korporacija

z več kot 200 izdelki s področja

prehrane, čistilnih sredstevin osebne nege.Unilever je veliko, dominantno podjetje

, ki se poskuša resno spremeniti.Vizionarski izvršni direktor Paul Polman

si je naložil velikobreme, ideja o» trajnostnem dnevnem načrtu« , poskusu

ločitve in sledenja dvema ciljema

, zmanjšanju ogljičnega odtisaUnileverjevih izdelkov za polovicoin podvojitvi prodajnih prihodkov ,je hrabra in zahteva poseben miselniokvir.

Ǫ Za vsako podjetje iščete posebno»veliko idejo «, koncept trajnostnestrategije.

Da, trajnostna ideja recimo za podjetjeKingfisher ( ki ima več blagovnih

znamk »naredi-si-sam« opreme in zaposluje

skoraj 80 tisoč ljudi) je »pozitivnoomrežje« : ker je zanje pomemben

les, želijo skrbeti za bolj sonaravengozd in nameravajoposaditi več

dreves , kot jih porabijo. Strategija jedeloma tvegana, saj se zatika v oskrbovalni

verigi in bodo težko nabavili

Učinkovita okoljskavzdržnost je vprašanjeuskladitve okoljskega inmožganskegaodtisa terposlovnegamodela. Boljko lahko podjetja porabnike

spremenijo v svojesodelavce , bolj se povečastabilnost podjetja inzmanjšajo tveganja.

jureMakovec

dovolj ekološko sprejemljivo pridobljenega

lesa. Potem je tu L'Oreal. Naredili

so izvrsten trajnostni napredekv proizvodnji kozmetike , a je njihovnajvečji vplivkulturni – poimenovalismo ga brainprint. Učinkovita okoljska

vzdržnost je vprašanje uskladitveokoljskegain možganskega odtisa

ter poslovnega modela. Bolj ko lahkopodjetjaporabnike spremenijo v svojesodelavce, bolj se povečastabilnost

podjetja in zmanjšajo tveganja.

Ǫ Je to prihodnost podjetniškegatrajnostnega razvoja ?

Pred desetimi leti so stranke spraševale

, kaj naj bi bila trajnostna strategija

v kontekstu posla, torej kako najbolj ali manj enako nadaljujejoposel,le da bodo malo bolj trajnostni. Zdajpodjetniškipionirji vprašajo: Kakšnabimorala biti naša poslovnastrategijav kontekstu trajnosti, kaj lahko prispevamo

svetu? To vprašanje je čedalje

jasnejše , a mogoče le pri najnaprednejšihpodjetjih , čeprav se pristopširi

v podjetniški miselnosti. Obenemnastajajo manjša podjetja , ki v temduhu delujejo od začetka. PodjetjeBio Bean na primer izhaja iz ugotovitve

, da se v Londonu vsako leto porabi

200 tisoč ton kave ; zbirajo kavno

goščo in jo predelujejo v biogorivo( biodizel ), preostanek gošče pa stisnejo

v biomaso – pelete in jo uporabijokot kurivo za ustrezno prirejene kotle

: dvadodatna vira prihodka iz nečesa

, kar je sicer odpadek.

Ǫ Vprašanje je le, ali stroški proizvodnje

te energije niso višji odtrajnostnega prihranka.Drži, vseeno pa menim , da je trebavztrajati pri poskusnih tehnologijah,ki so narobu vzdržnosti. Nebi rad ugibal

30.4.2015 FINANCE WEEKEND Stran/Termin: 6

SLOVENIJA

16

ugibal

, katerabo zaresuspešna , zagotovopa so tanki fotonapetostni filmi

(thin-film solar) in fotovoltaična tehnologija

na nesilikonski podlagi že zeloblizu cilju. Prepričansem , da sebo

marsikatera od teh tehnologij kmaluzačela obrestovati.

ǪMislite torej, da bi moralo imetivsako start-up podjetje v izhodiščusvojo »veliko trajnostno idejo«?

Da. Gre za moč ideje in zgodbe. BioBean ima na primer dobro zgodbo ,in če jim uspe njihov biodizel spravitiv londonske avtobuse, bodo ti dišali

po kavi! Lahko bomorekli: Rad imamvonj londonskega avtobusa zjutraj.Take zgodbe ljudi navdušujejo , še posebej

, ko je na trgu veliko izbire. Cenane bo večno temeljni dejavnik, ogromno

prostora je za »premium« , zadiferenciacijo, z množičnim financiranjem

pa lahko porabnike vključitekot investitorje.

Ǫ Ali obstaja veliko takih »malih«primerov?Ni jih malo, sam sem na primer edenizmed 20 tisoč uporabnikov, vključenih

v spletno agencijo Loco2 , ki učinkovito

trži rezervacije železniških vozovnic

za evropska mesta. Agencijobomo poskušali spraviti na platformo

za množično financiranje , saj nirazloga, da ljudi , ki kupujejo vozovnice

, ne bi vključili v dobičkonosnostpodjetja s tako temeljno organiziranim

načinom trženja.

Ǫ Ali je torej v podjetništvu razumevanje

trajnosti kot nepotrebnegastroška preseženo?

Trajnost stare šole je verjetno bilatakšna , ker je bila osredotočena na»zeleno gospodinjstvo«, klestenjestroškov, povezano z vlaganjem, naprimer v sončne kolektorje na strehipodjetja , strošek, ki se je povrnil šele

po desetih letih ... Zdaj na to gledamo

drugače , kot na izziv, da bi postalopodjetje boljše, da bi vnaprej načrtovalo

reševanje vprašanja proizvodnih

odpadkov. Moj prijatelj organiziraglasbeni festival za 15 tisoč ljudi.

Pred dvema letoma je načrtno izključilonesnaženje , postaviti jedal pipe s

tekočo vodo in odpravil prodajo ustekleničene

vode.Vsi so bili presenečeni, ker ni bilo kupov steklenic in plastičnih

kozarcev. S takšnimipremikik skoraj krožnemugospodarstvu lahko

dosežeš gospodarsko rast , ker dodajaš

vrednost stvarem , ki so doslejveljale za dodaten strošek.

Ǫ Kako se razumetez »ekofašisti «?Med njimi so nekateri moji najboljšiprijatelji. Veste, naš šotor je velik , vsakmora igrati drugačno vlogo. V Futerrise včasih počutimo , kot da tičimo

med dvema ognjema: ekofašisti mislijo, da smo se prodali korporacijam ,

korporacije pa , da na skrivaj delamoza koristi ekomanijakov; oboji mislijo, da smo nori. Vendar so potrebni

vsi, treba je zganjati hrup, kritiko, akcije, saj nekaterapodjetja potrebujejo

brco v zadnjico, šeposebej, če njihoveambicije niso dovolj velike. V Unileverju

so privolili v vzpostavitev trajnostne

proizvodnje palmovega olja ,priGreenpeaceu pa soodgovorili: Toni dovolj , zgoditi se mora hitreje, ukrepe

morate izvesti v širšem obsegu.Naslednja stvar so bili aktivisti, oblečeni

v orangutane , ki so skakali ponjihovi upravni zgradbi v Londonu.Tak pritisk šteje.

Ǫ V čem je potem smisel te » dogovorne

« hude krvi?Prijatelj, zmeren okoljski cinik, mesprašuje, kaj želim spremeniti. Mislim

, da gre za zmanjšanje trpljenja ,kajti če razumemo glavna tveganja ,

povezana s podnebnimi spremembami, nasčaka svettrpljenja. Karkoli

naredimo zdaj, bo to trpljenje pomagalo

ublažiti. Gre za psihologijo sprememb

, v katere smo vpleteni, v našem

življenju jih ne bomo nujno tudidočakali, verjetno pa sebodo moralis temi težavami spopadati naši otroci, zagotovo pa vnuki. Ključna psihološka

zanka je , da nikoli ni prepoznoin da vse, kar narediš, lahko pozitivno

vpliva na zmanjšanje trpljenja prihodnjih

generacij.

Ǫ To se sliši zelo črnogledo.Sredi aprila sem v Angliji preživel dvadneva s pomembnimstarejšim znanstvenikom

zapodnebne spremembe.Po slovesu sem občutil zoprn strah.Ko delaš na tem področju tako dolgo,kot delam jaz , postaneš logičen in racionalen

, po tistih dvehdnehpa semspet postal čustven. Naš globalni ciljje omejitev segrevanja za dve stopinji ,verjetno gremo proti štirim, v krogutega znanstvenika pa govorijo o osmih

stopinjah! To je nočna mora , najslabšimožni scenarij, to pomeni, da

izgubljamo namilijarde ljudi.

Ǫ Vseeno, pravite na predavanjih ,ste optimistični.Razlog za to je, da se začenjamo vračati

k enemunajpomembnejših vprašanj

– kaj je lahko smisel posla, če nedodana vrednost za ljudi – bolj sevedaza ljudi kolektivno, ne le za izbrance.Mislim , da lahko to dosežemoz aktivno

participacijo v ekonomiji, kar je zelo

drugače kot pri prevladujoči porabniškimiselnosti. Da se počasi vrnemo

k aktivnemu državljanstvu. Zakaj nebi na primer s primernim poslovnimmodelom ustvarili Uber v lasti uporabnikov

, ne le peščice ljudi na vrhu ?

30.4.2015 FINANCE WEEKEND Stran/Termin: 6

SLOVENIJA

17

Ǫ Ali ni to že nevarno blizu idejikomunizma?Ni, gre za odgovorni kapitalizem, kisluži ljudem. Če bi parafraziral W.Churchilla: demokracija je najslabša

oblika vladavine , če ne upoštevatevseh drugih. Trg je uporaben služabnik

in pravo orodje za strašenjegospodarja.Pristna oblika trajnostnega

in odgovornega kapitalizma morauspeti. Gre zanas, empatično civilizacijo

, vnovično povezovanje za skupno

dobro. Ne gre za to , da zdrsnemov komunistični sistem, še vedno ostajamo

v kapitalističnem, vendar spreminjamo

namen , upravičence, učinkovito

delitevkoristi.

Ǫ Verjamete, da je mogoče takovplivati na razdiralno mentaliteto

v velikih korporacijah?Ko se podjetje začne bati , so na vrstile še napačneodločitve. Velikenaftnekorporacije , na primer BP inShell , soobčutnonazadovale, poobsežnih eksperimentih

z vlaganjemv obnovljivoenergijo in alternativna goriva so seumaknile k svojemu glavnemu posluin si zaprle možnosti. Nafta in plin

bosta ševedno energenta prihodnosti, že zdaj pavemo, dana borzi kotira

petkrat več fosilnih goriv, kot jih lahkopokurimo. Petkrat ! In še vedno iščejonove zaloge.Po drugistrani pa danes

konservativne sile govorijo stvari, na katere so okoljski aktivisti opozarjali

preddesetimi leti.

Ǫ Vendarmožnosti za velike idejene bo zmanjkalo?Najboljše inovativne idejene prihajajoveč iz »footprinta« , ampak iz »brainprinta

« in poslovnega modela. Pozitivni

footprint je postal poslovni standard, zares ustvarjalen pa si lahko le ,

če inoviraš poslovni model in se postaviš

za neko vrednoto v smislu brainprinta

, psihološkega in kulturnegavplivanja na svet.

30.4.2015 Stran/Termin: 4

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: V ŽARIŠČU Žanr:

Površina/Trajanje: 502,09 Naklada: 31.150,00

Gesla: NEPREMIČNINE

Smer začrtana, konkretno pa jeseni

18

Smer začrtana, konkretno pa jeseni

ALEŠ KOCJAN

POROČILO

Večer

30.4.2015 Večer Stran/Termin: 4

SLOVENIJA

19

ALEŠ KOCJAN

Vlada bo danes v Bruselj poslala Nacionalni

reformni program ( NRP )

in Program stabilnosti , s čimer bokončna različica obeh dokumentovpostala javna. Včeraj še ni bila , a podostopnih neuradnih informacijahbistvenih odstopanj od dosedanjihpredlogov, med katerimi nekaterepredstavljamo v grafiki , za zdaj najne bi bilo. Po besedah premiera MiraCerarja je ministrski zbor dokumentapotrdili soglasno : "Gre za enotni

korak , usmerjen v izhod iz krize.Storjen je bil velik napor, da uskladimo

različne cilje, ki lahko Slovenijo

popeljejo na pot trajnostnegarazvoja in dolgoročne uspešnosti."Trije glavni cilji NRP so spodbujanjenaložb, strukturne reforme in fiskalna

odgovornost.

Do 2020 izravnan proračunVlada želi tudi spodbuditi gospodarsko

rast in namerava kratkoročnekrizne ukrepe nadomestiti z dolgoročnimi

, je dejal finančni ministerDušan Mramor. Poleg tega želi povečati

produktivnost in konkurenčnost.Na drugi strani pa nadaljevati

konsolidacijo javnih financ. Letos nameravajo

javnofinančni primanjkljajznižati na 2 ,9 odstotka BDP,prihodnjeleto na 2 ,4 odstotka BDP, leta 2017 najbi bil javnofinančni primanjkljaj 1 ,7odstotka BDP itd. Leta 2020 pa naj bibil proračun izravnan. Toda konkretna

izhodišča za doseganje teh ciljev,zlasti za prihodnji dve leti , bodoznana šele jeseni, ko bodo stekli pogovori

o proračunih za prihodnje letoin leto 2017.

Ali bo med vladnimi izhodišči zapogajanja, tudi s socialnimi partnerji, denimo tudi podaljšanje delovnedobe na 67 let, ta hip še ni znano, enaod smeri njenega razmišljanja pa najbi bila tudi skrajšati čas študija , ki vSloveniji povprečno traja sedem letin pol, in podaljšati delovno dobo. Toje včeraj poudaril tudi finančni minister

, ko je dejal : " Problem v Slovenijije , da prepozno vstopamo na trg

dela in z njega prezgodaj izstopamo ,

Kakšno reformnosmer je začrtala vlada?Kako bomo živeli in kajnas čaka?

30.4.2015 Večer Stran/Termin: 4

SLOVENIJA

20

zato je del aktivnega prebivalstvapremajhen."

Otroški dodatki, štipendije,očetovski dopust ...Šef SD Dejan Židan je po seji vladedejal , da je koalicija našla " ravnotežje

med javnofinančno konsolidacijo

in zaščito standarda ljudi " . Tudi premier

Cerar pravi , da je po težkih letihrecesije zdaj čas, da se sredstva namenijo

tistim, ki so bili najbolj prizadeti.Glede na dosedanje vladne napovedilahko prihodnje leto pričakujemo

sprostitev napredovanj v javnem sektorju

ter uskladitev pokojnin, postopomapa naj bi se tudi nekateri socialni

transferji začeli usklajevati z rastjo cenživljenjskih potrebščin , med drugimotroški dodatki in štipendije. Ministrica

za delo Anja Kopač Mrak pa jepovedala tudi, da se bo prihodnje letominimalni osebni dohodek uskladilna 288 evrov in da bodo očetje dobiliše pet dni očetovskega dopusta.

Dvig konkurenčnostiA Mramor poudarja , da vlada o konkretnih

ukrepih še ni razpravljala. Topomeni , da je koalicija ( in znjo vladnaekipa ) to zahtevno razpravo preložila

na jesen , kar je omenil tudi Židan

rekoč , da bo priprava proračunov zaprihodnji dve leti naporna. Finančniminister pa je poudaril, da bo moralobseg zmanjšanja javnofinančnihizdatkov ostati enak in da bo trebačim več začasnih varčevalnih ukrepov

spremeniti v trajne , strukturneukrepe. " Lahko da bo prišlo še do kakšnih

sprememb , če bodo jesenskenapovedi precejdrugačne kot spomladanske

, vendar je to ta ključni okvir, vkaterem bo Slovenija poslovala v prihodnjih

štirih letih ," je pojasnil.Glavna cilja ekonomske politike

pa ostajata spodbujanje gospodarskerasti in javnofinančna konsolidacija.

Pogoji za gospodarsko rast bodosodeč po NRP zagotovljeni z izboljšanjem

dejavnikov konkurenčnosti , karnajbrž pomeni tudi ustvarjanje prijaznejšega

okolja za tuje investitorje, zdvigom produktivnosti gospodarstvain z ukrepi za povečanje stopnje zaposlenosti.

Nepremičninski davek : uvedli naj bi ga 2016 ali 2017 , bil naj bi prihodek občin in ne države

DDV: stopnji DDV naj bi ostali nespremenjeni (22in 9, 5-odsotna)

Davčne blagajne: uvedli bi jih prihodnje leto

Plače v javnem sektorju: masa za plače se ne sme povečevati , rast plač naj ne bi bila večja odrasti plač v zasebnem sektorju

Reforma pokojninskega sistema po 2020: možnost dodatnega podaljšanja delovne dobe

Sprememba zakona o visokem šolstvu: skrajšanje časa študija

Reforma zdravstva

Socialni transferji : ukrepi, usmerjeni v aktivno odpravljanje razlogov za potrebo po socialnihtransferjih

Skrajšanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj

Zmanjševanje sodnih zaostankov, prenova sistema javnega naročanja

Etični kodeks za vladne funkcionarje

CILJ: izravnan proračun do leta 2020

Nekaj ukrepov, ki naj bi jih prinesel vladni nacionalni reformni program

Mramor: Na trgdela vstopamoprepozno inprezgodaj z njegaizstopamo

30.4.2015 Stran/Termin: 7

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: GOSPODARSTVO Žanr:

Površina/Trajanje: 576,96 Naklada: 31.150,00

Gesla: GRADNJA STANOVANJ

Optimizem se začnepri plači 1100 evrov

Prihodek od prodaje živil , pijač in tobaka je bil februarja v letni primerjavi z istim obdobjem lani za 1,4 odstotka nižji. ( Tit Košir)

21

Optimizem se začne pri plači 1100 evrov

SONJA PLOJ RATAJC

POROČILO

Večer

30.4.2015 Večer Stran/Termin: 7

SLOVENIJA

22

SONJA PLOJ RATAJC

Slovenski potrošniki po letih suše vdenarnicah še vedno kupujejo zelopreudarno, gospodarsko rast za zdajobčuti le petina prebivalcev, mednjimi 37 odstotkov tistih z dohodkinad 1100 evrov neto, kaže Trženjskimonitor, aprilska raziskava družbeValicon, kjer so analizirali odgovore

525 uporabnikov spleta. Več kotdesetina jih pravi , da je gospodarskipoložaj boljši kot pred letom , a potrošnikov

, ki letos trošijo več, je manj kotdesetina. Vendar je letos več tistih, kipričakujejo , da se jim bo plača zvišala

, kakor onih , ki pričakujejo znižanjeplače ( dve tretjini vprašanih ne

pričakuje nobenih sprememb ), več jeoptimizma glede varnosti delovnegamesta dve petini vprašanih se počutiprecej varno, dve petini jih pričakujespremembe na bolje. Dejanska potrošnja

v Sloveniji še nismo dosegli povprečne

ravni iz leta 2010 se utegne pomnenju polovice vprašanih v raziskavipovečati čez kako leto.

Dobra pričakovanjacelo za varčevanjeOptimistična pričakovanja prebivalstva

kaže tudi kazalnik zaupanja potrošnikov

v letošnjem aprilu , ki gaje včeraj objavil slovenski statističniurad : v primerjavi z aprilomlani je bilanjegova vrednost višja za 18 odstotkov.

Na tak premik so najbolj vplivalebolj optimistične napovedi potrošnikov

glede gospodarskega stanja v Sloveniji

( za 28 odstotnih točk) , glederavni brezposelnosti ( za 19 odstotnihtočk ) , glede finančnega stanja v gospodinjstvih

(za 17 odstotnih točk) in

glede možnosti za varčevanje v prihodnjih

12 mesecih (za 9 odstotnihtočk). Vrednosti treh kazalnikov, kijih statistiki spremljajo četrtletno, paso se aprila glede na prejšnje četrtletje

in tudi na letni ravni poslabša-

le, najbolj glede verjetnosti nakupaali

gradnje stanovanja (za šest odstotnihtočk), verjetnosti izboljšav v stanovanju

( za eno odstotno točko) ter verjetnost

nakupa avtomobila v prihodnjihdvanajstih mesecih (prav tako za enoodstotno točko ).

Spodbuda investicijamin zaposlovanju"Pozitivna pričakovanja so dobermotor gospodarstva , spodbuda potrošnji

, investicijam in nato tudi zaposlovanju

," pravi dr. Davorin Kračun ,profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti

v Mariboru. Uradne napovediso relativno optimistične v primerjavi

s prejšnjimi leti in pričakovanjaso lahko dober uvod v realno izboljšanje.

"

Toda ali se lahko potrošnja žev kratkem poveča v skladu z velikimi

pričakovanji različnih družbenihskupin? In kako pomembna je v Sloveniji

za rast domača potrošnja? "Slovenija

je majhna in temu ustreznoizvozno usmerjena , izvoz je temelj.Vendar pa so varčevalni ukrepi v zadnjih

letih močno zreducirali domačepovpraševanje , in če se je gospodarskooživljanje začelo z izvozno rastjo , jedobro, da se priključi še domače povpraševanje.

Kot vir agregatnega povpraševanja

omogoča nove zaposlitve ,s socialnega vidika pamožnosti povečanja

domače potrošnje ublažijo problem

revščine, ki se je v zadnjih letihzaostril."

Petina prebivalcev žeobčuti gospodarsko rast,kaže Trženjski monitor.Dejanska potrošnja pri

nas še nismo doseglipovprečne ravni iz leta2010 se utegne povečatičez kako leto

Pri živilih zadržano, pri avtih s strastjoTrgovci se z vsemi možnimi prodajnimi prijemi trudijo pritegniti kupce ,čeprav smo bili lani v Sloveniji , ki ima v primerjavi z nekaterimi drugimievropskimi državami trikrat več trgovskih polic na prebivalca , že pričaumikom. Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno je bil v letošnjemfebruarju po statističnih podatkih v celoti za 3,3 odstotka višji kot v lanskem.A zanimivo: prihodek od prodaje živil, pijač intobaka je bil v letni primerjavi

za 1,4 odstotka nižji , realni prihodek v trgovini na debelo in drobno z motornimi

vozili in pri popravilih vozil pa se je ponovno zvišal ,glede na lanskifebruar je bil višji kar za 15,8 odstotka.

Plače v zasebnem sektorjumalo nižjeNajnižjo povprečno mesečno bruto plačo so , ugotavlja slovenski statističniurad , za letošnji februar prejeli zaposleni v gostinstvu (1041 evrov) in v

drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1003 evre). Približno še enkratvišjo povprečno mesečno bruto plačo za februar so prejeli zaposleni v trehdejavnostih: oskrbi zelektrično energijo, plinom in paro (2149 evrov), finančnein zavarovalniške dejavnosti (2110 evrov) in informacijske in komunikacijske

dejavnosti (2039 evrov). Povprečna februarska plača je bila najvišja vobčini Cerklje na Gorenjskem (2508 evrov) , najnižja v Kostanjevici na Krki,le 964 evrov bruto. Povprečna mesečna neto plača za letošnji februar je bilav primerjavi z lansko februarsko v javnem sektorju nespremenjena, v zasebnem

sektorju nižja za 0 ,6 odstotka , v sektorju država pa višja za 0,9 odstotka.Izdatki za sredstva za zaposlene so se v letu 2014 nominalno zmanjšali

za polovico odstotka, socialna nadomestila za 0,9 odstotka.

Davorin Kračun : " Čese je gospodarsko oživljanje

začelo z izvoznorastjo, je dobro , da sepriključi še domače povpraševanje.

"