od retorike do argumentacije: teorije, koncepti, definicije

OD RETORIKE DO ARGUMENTACIJE: TEORIJE,

KONCEPTI, DEFINICIJE (zapiski predavanj)

Začetki retorike

- začetki in izvir retorike: Gelon in Hieron (485 pr. n. št.) ali Trasybulos (389 pr. n. št.)?

- retorika kot »umetnost javnega govorjenja« (javne zadeve); ameriški pogled

- retorika kot »umetnost prepričevanja« (Platon: Gorgias)

- »prvotna« retorika in »drugotna« retorika (literarizacija, pedagogizacija)

- retorika kot revolucija v komuniciranju o javnih zadevah (Iliada)

- 5. st. pr. n. št.?

- prvi učitelji nove vede/veščine/umetnosti: sofisti (Empedokles, Koraks, Tisias)

- sofos - sofisti/sofistika – sofizem

- Koraks (prvi vpelje pet glavnih delov oratio: exordium, narratio, confirmatio,

refutatio, peroratio)

- Protagoras (480 – 411 pr. n. št): relativnost, »dilematičnost«

- Gorgias (483 – 375 pr. n. št.): vpelje še hvalni govor -> (dve osi jezika: 1)

sintagmatičnost/paradigmatičnost, 2) izbira: spremenljivost,

dogovorljivost,prilagodljivost), aticizem proti azianizmu (pravilnost, jasnost,

nazornost, primernost, okrašenost

- Izokrat (436 – 338 pr. n. št.): prvi ustanovi šolo (narava, izobraževanje, praksa),

retoriko uveljavi kot književno obliko, verjetnost : gotovost.

- Platon (429 – 347 pr. n. št.): dve vrsti retorike: logografija (retorika verjetnosti ->

iluzije) in psihagogija (dialektika -> erotizirana retorika)

1

- Dialektika: zmožnost odkrivanja razpoložljivih argumentov, s katerimi odgovarjamo

na zastavljena vprašanja (razčlenimo vprašanje, opredelimo zadevne dejavnike,

preverjamo hipoteze)

- Gorgias (sofistična retorika) vs. Fajdros (filozofska retorika)

- Členitev

- Aristotel (384 – 322 pr. n. št.): »retorika je umetnost, da v vsaki snovi poiščemo

prepričevalno moč, ki je v njej«

- Aristotel : Platon = »pozitivizem« : »metafizika«

- »Zemljevid učenosti« in Organon:

Logika: nujno in univerzalno (gotovost) – Prva in Druga analitika

Dialektika: naključno in splošno (sprejemljivost) – Topike, Sofistične zavrnitve

Retorika: možno in verjetno (prepričljivost) – Retorika

- Razlike med dialektiko in retoriko: a) oblika, b) poslušalstvo, c) način prepričevanja

(Zenon)

- a) Teoretično – praktično - proizvajalno

b) znanost – umetnost

c) štirje vzroki: tvarni (materialni), oblikovni (formalni), gibalni, namerni

2

- Osrednji del Aristotelove retorike: pisteis

»zunanji« »notranji« / | \ / | \ / \ / \indic verjetnost znak etos logos patos / \ / \ / \ induktivni deduktivni | | primeri entimemi (prosilogizem, / \ sorit, epiheirem, maksima) zgodovinski izmišljeni / \ parabola basen prosilogizem sorit epiheirem maksima : : : : : : : : (str.5, (str. 5,6 (str. 6, (str. 6, 2) 3) 4) 5)

- Vir entimemov? Koinoi topoi ali loci communes (obča (splošna) mesta, skupna mesta).

Topike so temeljne kategorije odnosov med idejami (pojmi, koncepti, …).

- Splošne in posebne topike:

3

Splošne topike Posebne topike

- Definicija - Sodna (pravne)

Rod/vrsta pravično (prav)

- Razdelitev nepravično (narobe)

Celota/deli - Svetovalna

- Primerjava dobro

Podobnost/razlika nevredno

- Odnos ugodno

Vzrok/učinek neugodno

Antecedens/konsekvens - Hvalna (ceremonialna)

Kontrarnosti krepost (plemenito)

Kontradikcije slabost (nizkotno)

- Okoliščine

Mogoče/nemogoče

Preteklo/prihodnje

- Pričevanje

Avtoritete (izvedenci)

Priče

Prisege

Maksime/rekla

Govorice

Dokumenti

Zakoni

Precedensi

4

SPLOŠNE TOPIKE

DEFINICIJA (stasis)

Primer

»Obtožena, da ni kristjanka, je odgovorila, da verjame v Jezusa in sledi njegovim naukom. In

če to ni krščansko, kaj je?«

»Kaj neki, cev vam je počila, kaj pa drugega!«

ROD IN VRSTA

Primer

»Tako kot drugi zločini zoper družbo bi moralo biti tudi onesnaževanje strogo kaznovano!«

»Če študirate filozofijo, potem vam fenomenologija pač ne more biti neznana.«

5

STASIS (status)

1) Stasis dejstva/domneve (stasis verjetnosti): »Ali je X res storil Y?«

2) Stasis definicije: »Kaj je storil X?«

3) Stasis kvalitete: »Je bilo dejanje X primerno (pravično)?«

↓

MREŽA SEDMIH VPRAŠANJ

1) Kaj (se je zgodilo)?

2) Kdo (je to storil)?

3) Kje (je to storil)?

4) Kdaj (je to storil)?

5) Kako (je to storil)?

6) Zakaj (je to storil)?

7) [S čigavo pomočjo] (je to storil)?

6

RAZDELITEV

Celota/deli (bistveno/naključno)

Primer

»Vem, da se bliža pomlad, ker, kot pravi pesnik,

spet zeleni trava in lastovke kukajo iz gnezd.« (T. Wilson)

»Umor sestoji iz vsaj treh delov: načrtovanja, izvedbe in prikritja.«

PRIMERJAVA

Podobnost/razlika

»V svoji trditvi pravite, da morajo biti naša dejanja, četudi miroljubna, obsojena, ker

pospešujejo nasilje. Toda, ali je to logična trditev? Ali to ni ravno tako, kot če bi obsojali

oropanega človeka, ker je s posedovanjem denarja izzval zlo dejanje ropa? … Ali to ni ravno

tako, kot če bi obsojali Jezusa, ker je njegova enkratna vdanost Bogu pripeljala do zlega

dejanja križanja? Spoznati moramo, kar dosledno trdijo zvezna sodišča, da je narobe siliti

posameznika naj preneha s svojimi napori, da si zagotovi temeljne ustavne pravice, zato ker bi

to utegnilo izzvati nasilje. Družba mora zaščititi oropane in kaznovati roparje. (M.L. King:

Pismo iz birminghamske ječe)

8

ODNOS

Vzrok/učinek

Primer

(v odgovor na ironičen predlog, da bi irske otroke prodali za hrano):

»Predvsem bi to izdatno zmanjšalo število papistov, s katerimi smo preplavljeni, in ki so

glavni rejci naroda, kakor tudi naši najnevarnejši sovražniki …« (J. Swift: A Modest

Proposal)

Antecedens/konsekvens

Primer

»Ker Marička ni bila Jožetova zakonita žena, ko je umrl, ni upravičena do njegove zbirke

znamk.«

»Tone je prišel prepozno in ni videl filma.«

9

Kontrarnosti

Primer

»Če je vojna vzrok naše nesreče, potem je mir pot k naši sreči.«

Kontradikcije

Primer

»Nekateri trdijo, da ustava ZDA vsakemu državljanu zagotavlja pravico, da poseduje orožje;

spet drugi trdijo, da ustava ZDA ne zagotavlja takšne pravice.«

10

OKOLIŠČINE

Mogoče/nemogoče

Primer

»Ne glede na to, kako zelo bi si želeli potovati na druge svetove, izven našega osončja, to

zaenkrat ali v bližnji prihodnosti še ni v naših močeh«.

Preteklo/prihodnje

Primer

»Prav kakor je sleherno bitje, ki je živelo na Zemlji , svoje življenje končalo s smrtjo, tako

smo lahko prepričani, da bo to skupna usoda vseh nas , prej ali slej.«

11

PRIČEVANJE

Avtoritete (izvedenci)

Primer

»Mi, ki smo verni, bi morali dvakrat razmisliti preden omalovažujemo znanost, kajti delo

znanstvenikov je na več načinov delo velike vere. Kot je nekoč rekel Albert Einstein, 'resni

znanstveni delavci so edini globoko verni ljudje'.«

Priče

Primer

»O nujnosti novih varnostnih meril bi lahko vprašali Catherine Jensen. Catherine Jensen ni

inženirka ali raketna znanstvenica. Catherine Jensen je bila preprosto ena od mnogih gledalk

iz tistega osnovnošolskega razreda, ki je videl, kako je razneslo shuttle, kakor tudi prazne

izraze na obrazih otrok, ko so spoznali, da njihove učiteljice ni več.«

»Dimitrij Rupel ni le zunanji minister R Slovenije. Dimitrij Rupel je tisti , ki je na TV

Slovenija lagal o svojih izjavah na CNN. Dimitrij Rupel je tudi tisti, ki je podpisal vilniuško

deklaracijo še preden je slišal govor Collina Powella v VS OZN – in o tem spet lagal na TVS.

Res, Dimitrij Rupel ni le zunanji minister R Slovenije, je tudi lažnivec.«

12

Prisege

Primer

»Kako lahko trdite, da se LAPD ni pripravil na možne posledice sojenja Rodneyu Kingu?

Glede na njegovo zapriseženo izjavo z dne 11. junija 1992 je načelnik policije naročil svojim

podrejenim, da se morajo pripraviti na vznemirjenje javnosti.«

Maksime/rekla

Primer

»Skozi trnje do zvezd.« (Per aspera ad astra)

Govorice

Primer

»Že več mesecev ni bila med uslužbenci WordPerfecta nobena skrivnost, da Novell ni nikoli

nameraval ničesar drugega kot razbiti nekoč mogočno družbo.«

13

Dokumenti

Primer

»Poglejte, morda sem res visok le 150 cm in igledam kot pubertetniški povzročevalec težav,

ampak morali mi boste prodati tisti zaboj piva, ker je iz moje osebne izkaznice jasno razvidno,

da jih imam – 45.«

Zakoni

Primer

»Vaša ideja za Coming to America, gospod Murphy, bi bila povsem v redu, če vaš vir zanjo

ne bi kršil XVII. člena ameriškega kodeksa o avtorskih pravicah.«

Precedens

Primer

»Gospod Hribar priznava, da je v preteklosti pretepal svojo ženo. Je res nerazumno

pričakovati, da se bo ta vzorec nasilja nadaljeval, celo stopnjeval?«

14

POSEBNE TOPIKE

SODNA

- pravično (prav)

- nepravično (narobe)

↓

formula stasis

Primer 1 (Kvintilijan 7.1.7-8):

»Ubil si človeka!

Sem, res je. Legalno je ubiti prešuštnika z njegovo ljubico.

Saj nista bila prešuštnika!

Sta!«

(stasis …?)

16

Primer 1a (Kvintilijan):

[Če je ugotovljeno oz. dopuščeno, da sta bila res prešuštnika]

»Ampak, nikakršne pravice ju nisi imel ubiti, saj si s tem zapravil svoje državljanske

pravice!«

(stasis …?)

- retorična vprašanja

anacoenosis/communicacio:

Primer:

»In zdaj, o prebivalci Jeruzalema in ljudje vere, rotim vas, razsodite med menoj in mojim

vinogradom. Kaj še bi lahko postoril v svojem vinogradu, česar nisem?« (Izaija 5:3-4)

»In zdaj vas prosim, da razsodite: če pogledate preganjanje, ki ga je bila deležna moja

stranka, kaj si ne zasluži vsaj nekaj upravičene jeze?«

17

epitrope/concessio

Primer:

»Veseli se, o mladenič, v svoji mladosti, in naj te tvoje srce bodri v času tvoje

mladosti; hodi po poteh svojega srca in podobah svojih oči: toda ne pozabi, da

ti bo Bog sodil za vse te stvari.« (Cerkveni očetje 11:9)

»No, le daj! Polepšaj mi dan! (Dirty Harry/Clint Eastwood).

synchoresis/concessio

Primer:

»Veruješ v enega Boga; tako je prav: tudi hudiči verjamejo in se tresejo.«

18

SVETOVALNA

- dobro/nevredno

Primer:

»Četudi se morda zdi, da bi legalizacija prostitucije utegnila

imeti praktične koristi za družbo, ne moremo podpreti nečesa,

kar ima večina za nemoralno.«

- ugodno/neugodno

Primer:

»Ali za družbo pridobimo kako prednost, če dovolimo svoboden splav, ko pa

to s seboj prinaša spolno neodgovornost?«

»Prepovedati splav se nekaterim zdi moralna prednost, lahko pa se izkaže

za družbeno škodljivo: ilegalni splavi in problemi nezakonskega materinstva

s tem ne bodo čarobno izginili.«

19

DOBRE IN UGODNE TEME, KI JIH LAHKO

UPORABIMO V (SVETOVALNIH) GOVORIH

- poreklo

- veliko (dobrih in pridnih) otrok

- bogastvo/premoženje

- ugled

- čast

- zdravje

- lepota

- moč

- lepa postava

- starost (izkušenost)

- številna prijateljstva

- sreča

- veselje

- pravičnost

- pogum

- zmernost

- velikodušnost

- veličastnost

- sposobnost (dobro) govoriti

- naravni talenti

20

- spomin

- lahkota pri učenju

- iznajdljivost

- vednost

- umetnost

21

HVALNA (CEREMONIALNA)

- krepost/plemenitost

Primer:

»Knjiga vrlin Roberta Bennetta je veličasten primer uporabe te topike kot tematske

osnove celotne antologije.«

- slabost/nizkotnost

Primer:

»Ta človek je vzoren primer slabega: laže, krade, pretepa ženo in otroke; kaj bi še

hoteli nizkotnejšega?«

22

KJE, KAKO (IN ČEMU) LAHKO VSE TO

UPORABIMO?

↓

RETORIČNA ANALIZA

↓

PET KANONOV RETORIKE

1. INVENTIO (najti argumente)

2. DISPOSITIO (razvrstiti argumente)

3. ELOCUTIO (vbesediti argumente)

4. MEMORIA (zapomniti si govor/argumente)

5. ACTIO (vdejaniti/odigrati govor)

23

- analitičnost in funkcionalnost take razdelitve (referent,

označenec, označevalec)

- zgodovinske različice (Ramus, Descartes: odvečnost elocutio

(ukrasi, ornamenti))

INVENTIO (najti argumente) – kje, kako, zakaj, čemu

INVENTIO ponavadi poteka v treh korakih:

1. Formula stasis (status causae)

2. Retorična analiza

3. Mreža vprašanj in topike

24

FORMULA STASIS

- Stasis definicije?

RETORIČNA ANALIZA

- Trije ključni momenti retorične analize, ki nam pomagajo pri

orientaciji, kaj inventio sploh je in kaj v inventio sploh početi

(zakaj iskati argumente in za kaj iskati argumente):

1) kairos

2) poslušalci/publika

3) decorum

25

KAIROS

Primer retorične analize v terminih kairos:

»Nemčija je bila v obdobju po II. svetovni vojni demoralizirana in

dezorganizirana. Retorika Adolfa Hitlerja je bila uspešna ne le zaradi

njegove osebne karizme in izvrstnega nastopa, temveč tudi zato, ker je

govoril ob praveč času: nemško ljudstvo je iskalo izhod iz svoje

ekonomske stiske in kulturne sramote in Hitler jim je s svojim

močnim, nacionalističnim govorništvom ponudil prav to. Če bi šlo

Nemčiji ekonomsko bolje bi se njegove besede izgubile v zraku.

26

POSLUŠALCI/PUBLIKA

Primer retorične analize v terminih poslušalcev/publike:

»Luthrov strastni odgovor Erazmu o problemu svobodne volje ni bil

toliko povezan z njegovo željo, da popravi Erazma, kakor z njegovo

željo, da vpliva na publiko, ki bo brala dopisovanja med tema dvema

velikima renesančnima mislecema. Lutrov namen je bil ustvariti etos

zaupanja pred Erazmovo intelektualno protislovnostjo, in tako

vzpodbuditi publiko, da mu sledi. Erazem je bil tako le imenski

naslovnik. Luthrove argumente in njegovo retoriko moramo torej

interpretirati v luči širših množic, na katere se je dejansko naslavljal.«

27

DECORUM

Lastnosti dobrega stila:

1) pravilnost

2) jasnost

3) nazornost

4) okrašenost

28

GOVORNI DOGODEK (dejanje besedne komunikacije)

(Roman Jakobson: Lingvistika in poetika (1958))

Shema komunikacije:

KONTEKST

SPOROČILO

POŠILJALEC …………………………………. NASLOVLJENEC

STIK

KOD

Funkcije jezika:

REFERENCIALNA

POETSKA

EMOTIVNA …………………………………. KONATIVNA

FATIČNA

METAJEZIKOVNA

29

GOVORNA DEJANJA

J. L. Austin (1957)

- Performativi: »samonanašajoča se govorna dejanja, katerih izrek

pomeni že tudi izvršitev dejanja, ki ga opisujejo«

- Pogoji: a) »notranji«

b) »zunanji«

- Od performativov do govornih dejanj (vzroki)

- Klasifikacija

- Struktura:

a) lokucija

b) ilokucija

c) perlokucija

- inventio > dispositio ali inventio > elocutio ?

30

ELOCUTIO

- nerazdružljivost inventio-dispositio-elocutio? (P. Ramus, R.

Descartes)

- »stilistična opravila« (stilistična skrb, stilistični zahtevki):

1) odlike stila

2) ravni stila

3) kvaliteta stila

4) govorne (retorične) figure

31

Primer (analize stila):

Ko je Julij Cezar rekel: »Veni, vidi, vici«, je z malo besedami sporočil

veliko. Pravzaprav se zdi, da učinkovitost te izjave o njegovih

vojaških osvajanjih, zrcali učinkovitost same njegove kampanje. Nič

ne gre v nič pri doseganju načrtovanega cilja. Z uporabo asindetona

kaže, da je neposreden in natančen. Le predpostavljamo lahko, da ta

odločna lastnost govora odseva njegovo vodenje na sploh. Cezarjeva

kratka izjava predstavlja tudi popolno trikolono. V gladki urejenosti

teh paralelnih trditev si lahko kar predstavljamo urejenost falang

vojakov, ki z ramo ob rami korakajo v bitko. Tudi ritem besed v

latinščini: VEni, VEdi, VIci, kot z bobni poudarja marširajoči korak, ki

se zdi neizogiben. Cezar je gotovo odslikal, verjetno pa tudi povečal

svojo kredibilnost ali ethos, s tem, da je izrekel to izjavo, ki se zdi

povsem primerna za poročilo o uspešni vojaški akciji.

- Pomen interpretacije v retoriki (Gorgijev opis lepe Helene –

glasba, slikarstvo)

-

32

- Štiri »kategorije spremembe«:

1) dodajanje

2) odvzemanje

3) premeščanje

4) nadomeščanje

- paradigmatika/sintagmatika

33

DISPOSITIO

1) exordium

- captatio benevolentiae

- propositio

- partitio

2) narratio

3) confirmatio

- egressio

4) refutatio

5) peroratio

34

LOGIKA

- kaj je logično?

- deduktivna in induktivna logika

- formalna resnica in materialna resnica

- logika kot filozofska disciplina o »oblikah veljavne misli«

- mišljenje in misel

- veljavnost sklepanja ali resničnost sklepa:

Kdor laže, ta krade

Kdor krade, ta ubija

Kdor laže, ta ubija

Vsi krokodili so ljudje

Vsi Japonci so krokodili

Vsi Japonci so ljudje

35

Katero sklepanje je pravilno?

Vse Kurokare so Leptitie

Vsi Glokolati so Kurokare

-------------------------------------

Vsi Glokolati so Leptitie

Vse Kurokare so Leptitie

Vsi Glokolati so Kurokare

------------------------------------

Noben Glokolat ni Leptitia

- veljavnost in/ali resničnost (pojma in sklepa)

- (pojmi) »zlata gora« in »okrogli trikotnik«

- (vprašanja) 1) »Koliko je dva in dva?«

»Ali bo prišlo do 3. svetovne vojne?«

2) »Katera stranica enakostraničnega trikotnika je najdaljša?«

»Kateri stoletnik je umrl, ko je dopolnil 80 let?«

36

POJEM

- Kaj je pojem (ljudsko)?

- Pojem je element sodbe (formalizem)

- Pojem je predstava (psihologizem)

- Pojem je beseda (ime), ki označuje eno ali več stvari (realizem)

- Pojem je miselni odraz bistvenih lastnosti materialnih stvari (vulgarni materializem)

- Pojem je misel o bistvu ali biti tistega, o čemer mislimo.

- (pojem/koncept)

- vsebina, obseg in doseg (pojma)

- razmerje (odnos) med vsebino in obsegom pojma

- vrste (razdelitev) pojmov:

- individualni/razredni

- nekvantificirani/kvantificirani: univerzalni/partikularni

- enostavni/kompleksni

- pozitivni/negativni

- konkretni/abstraktni (?)

- jasni/razločni

37

- odnosi med pojmi:

- identični pojmi (kvadrat – enakostranični pravokotni štirikotnik)

- ekvipolentni pojmi (Beograd – mesto na ustju Save)

- superordinirani/subordinirani (živo bitje – rastlina)

- interferirajoči (lovec – politik)

- koordinirani (morski pes – som)

- kontrarni (belo - črno)

- kontradiktorni (belo – nebelo)

- disparatni (?)

kategorije – najsplošnejši pojmi

Aristotel:

1) substanca

2) kvantiteta

3) kvaliteta

4) odnos

5) kraj/mesto

6) čas

7) položaj

8) stanje

9) dejavnost

10) trpnost

38

Najsplošnejše/najpogostejše tri: stvar, lastnost, odnos

F. Brentano: nekaj (tudi bivajoče, stvar, realno)

39

SODBA/TRDITEV

- sodba je povezava pojmov, s katerimi nekaj trdimo ali

zanikamo.

- resničnost/neresničnost (resničnostna vrednost)

- sodba, presojanje/razsojanje in/ali stavek

STRUKTURA SODB

1) Predikacijska teorija

- elementi (subjekt, predikat, kopula)

- vsebina ali obseg, identičnost ali subsumiranost (4 različice)

a) Teorija subsumiranosti (obseg vrstnega pojma del obsega

rodovnega pojma)

- »Kit je sesalec«

- »Nekateri ljudje so književniki«

↓

40

b) Teorija identičnosti po obsegu

c) Teorija imanentnosti (vsebina predikata je imanentna

vsebini subjekta)

- »Tiger je krvoločen«

- »Trikotnik je geometrijsko telo s tremi stranicami«

↓

č) Teorija identičnosti po vsebini

2) Relacijska teorija

3) Eksistencialna teorija

VRSTE SODB

1) Po kvantiteti: a) univerzalne, b) partikularne (c) singularne)

a) »Vse kače so plazilci«

b) »Nekatere ribe živijo v morju«

41

c) »Triglav je najvišja gora v Sloveniji«

2) Po kvaliteti: a) afirmativni, b) negativni,

(c) limitativni/neskončni)

a) »Profesorji so raztreseni«

b) »Želve niso ribe

c) »Duša je nesmrtna«

Kombinirana kvantitativno-kvalitativna delitev:

Univerzalno-afirmativni: Vsi S so P.

Partikularno-afirmativni: Nekateri S so P.

Univerzalno-negativni: Noben S ni P.

Partikularno-negativni: Nekateri S niso P.

42

3) Po modaliteti: a) apodiktični, b) asertorični, c) problematični

a) »Vse, kar je živo, mora umreti«

b) »Profesorji so raztreseni«

c) »Dež je verjetno že ponehal«

4) Po odnosu: a) kategorični, b) hipotetični, c) disjunktivni

a) »Kit je sesalec«

b) »Če dežuje so ceste mokre«

c) »Tone je ali nor ali genialen«

43

PREVAJANJE VSAKDANJE (NARAVNE) V LOGIČNO

(UMETNO) GOVORICO (primer)

1)Primož: Tina je rekla, da bo kupila tuno ali govedino. Ali morda veš,

kaj bomo jedli za večerjo?

2)Lučka: Ne, ampak če je že bila po nakupih, bo vse skupaj verjetno v

hladilniku.

3)Primož: Ja, poklicala me je glede svoje seminarske naloge in mi

povedala, da je že bila po nakupih, ker hoče popoldan nadaljevati s

pisanjem.

4)Lučka: Bom na hitro pogledala v hladilnik ... Nabito poln je. Ampak

ribe nisem zavohala.

5)Primož: O.K. Izgleda, da bomo danes jedli govedino. Možni varianti

sta namreč bili riba ali govedina, in v hladilniku ni ribe. Naj torej kupim

malo gobic za h govedini?

- Sklepanje ≠ argumentiranje

44

I) Prvi korak

- loči študij argumenta(cije) od konkretne situacije, v kateri je

do nje sploh prišlo

- implicitno naredi eksplicitno:

1), 5) Primož: Za večerjo naj bi jedli ali govedino ali tuno. V hladilniku

ni ribe. Če v hladilniku ni ribe, ne bomo jedli tune. Torej bomo jedli

govedino.

2), 4) Lučka: Če je Tina že bila po nakupih, potem je nakupljeno v

hladilniku. Tina je že bila po nakupih. Torej je nakupljeno v hladilniku.

45

II) Drugi korak

- argument loči od udeležencev dogajanja in ga naredi

neodvisnega od konkretnega dogajanja

- na argument gleda kot na neosebno povezavo premis in sklepa

Za večerjo naj bi jedli ali govedino ali tuno. V hladilniku ni ribe. Če v

hladilniku ni ribe, ne bomo jedli tune. Torej bomo jedli govedino.

Če je Tina že bila po nakupih, potem je nakupljeno v hladilniku. Tina je

že bila po nakupih. Torej je nakupljeno v hladilniku.

46

III) Tretji korak

- predstavi argumenta v standardizirani obliki (uniformno)

- doda indikatorja premisa in sklep.

argument 1

premisa: Jedli bomo govedino ali jedli bomo tuno.

premisa: Ni ribe.

premisa: Če ni ribe, ne bomo jedli tune.

sklep: Jedli bomo govedino.

argument 2

premisa: Če je Tina bila po nakupih, potem je nakupljeno v hladilniku.

premisa: Tina je bila po nakupih.

sklep: Nakupljeno je v hladilniku.

47

IV) Četrti korak

- poudari izraze, ki imajo poseben pomen za logiko

- povsem nepomembno postane, v katerem jeziku je (bil)

argument ubeseden

okrajšave

B: Jedli bomo govedino.

C: Jedli bomo tuno.

F: Je riba.

S: Tina je bila po nakupih.

R: Nakupljeno je v hladilniku.

argument 1

premise: B ali C; ne F; če ne F, potem ne C

sklep: B

argument 2

premisi: če S, potem R; S

sklep: R

48

V) Peti korak

- tudi za logiko pomembne izraze iz vsakdanje govorice

nadomesti z logičnimi konstantami:

argument 1

B V C

¬F

¬F ¬C

/.: B

argument 2

S R

S

/.: R

49

VI) Šesti korak

- posamezne argumente interpretira (le) kot instance

argumentativnih oblik

- argumentativne oblike ne poznajo resničnostnih vrednosti

argumentativna oblika argumenta 1

p V q

¬r

¬r ¬q

/.: p

argumentativna oblika argumenta 2

p q

p

/.: q

50

KRITIČNO MIŠLJENJE

- Metoda TRON: - tema

- razred

- opis

- namembnost

ŠTIRI TEMELJNA VPRAŠANJA METODE (STRATEGIJE)

TRON:

1. Katera je téma, ki ga moram razumeti?

2. Kateri je splošni razred kateremu téma pripada?

3. Kateri je opis téme?

4. Kakšna je pomembnost téme?

Primer:

Kladivo je orodje, ki je sestavljeno iz ročaja ter težke kovinske glave,

nameščene na enem delu, ki se uporablja za udarjanje.

51

kladivo téma obravnave

orodje razred, višji razred,

ročaj s težko kovinsko opis lastnosti

glavo na enem delu

se uporablja za udarjanje namembnost ali uporabnost

Preberite spodnji primer in kategorije v stolpcu A in stolpcu B

povežite med seboj.

Stol je kos pohištva, ki ga sestavljajo vodoravna plošča, ki jo podpira

tri ali več nog in se uporablja za sedenje.

A B

téma se uporablja za sedenje

razred stol

opis ga sestavlja vodoravna plošča, tri ali več nog

pomembnost kos pohištva

52

Sledeči primeri vsebujejo tri pare odgovorov za vsako vprašanje.

- Vsak odgovor označite/opredelite kot primeren ali neprimeren;

- Za vsako informacijo povejte, kaj neustreznemu/neprimernemu

odgovoru manjka: téma, razred, opis, pomembnost.

Ribe so živali, ki imajo hrbtenico in živijo v vodi. Dihajo s škrgami in ne s pljuči. Namesto

nog imajo plavuti. Njihovo telo je prevlečeno z luskami. Za ljudi predstavljajo enega od

osnovnih virov hrane.

Vprašanje: Kaj so ribe?

ustrezno/neustrezno ustrezno/neustrezno

1. a) Ribe so živali, ki živijo b) Ribe so živali, ki živijo v vodi

v vodi in se jih uporablja in so vir hrane. Imajo hrbtenico, škrge

za prehrano. in plavuti ter so prekrite z luskami.

Kateri del manjka neustreznemu odgovoru? ___________________________________


2. a) Ribe so živali, ki živijo b) Ribe so živali, ki živijo v vodi.

v vodi, imajo hrbtenico, škrge in Imajo hrbtenico, škrge in plavuti ter

plavuti ter so prekrite z luskami. so prekrite z luskami


53


3. a) Ribe so živali, ki živijo b) Ribe so živali, ki živijo v vodi

v vodi in se jih uporablja in so vir hrane. Imajo hrbtenico, škrge

za prehrano. in plavuti ter so prekrite z luskami.


Ogorčeni nad napadi na svojo lastnino in dostojanstvo, so Johnovi privrženci leta

1215 vkorakali v London, kjer so jih prebivalci in duhovščina sprejeli z velikim

navdušenjem, saj so tudi oni trpeli zaradi Johnovih zahtev. Baroni so zahtevali, naj

kralj sprejme posebno listino, ki bo omejevala njegovo moč. Kljub negodovanju, je

John podpisal Magno Carto oz. Veliko listino.

Vprašanje: Kaj je bila Magna Carta?


4. a) Magna Carta je bila dokument, b) Magna Carta je bila dokument,

ki ga je podpisal kralj John in je ki je omejevala kraljevo moč.

omejevala kraljevo moč.


54


5. a) Magna Carta je bila dokument, b) Magna Carta je bila dokument,

ki ga je podpisal kralj John in je ki ga je podpisal kralj John.

omejevala kraljevo moč.



6. a) Magno Carto je podpisal b) Magna Carta je bila dokument,

kralj John ki ga in je omejevala ki ga je podpisal kralj John in je

kraljevo moč. omejevala kraljevo moč.


Brom je težka, temno oranžna tekočina, ki se uporablja predvsem pri izdelavi bencina.

Delno se brom uporablja tudi v izdelavi barvil in vrste zdravil, bromidov. Veliki

industrijski obrat, ki pridobiva brom iz morske vode, se nahaja v Freeportu v Teksasu.

Svetovna proizvodnja broma je z vpeljavo pridobivanja broma iz morske vode narasla

za več kakor 100 krat.

Vprašanje: Kaj je brom?


7. a) Brom je tekočina, ki se b) Brom je težka, temno oranžna

uporablja za izdelavo bencina tekočina, ki se uporablja pri izdelavi

in zdravil. bencina in zdravil.

55



8. a) Brom je težka in temno b) Brom je težka, temno oranžna

oranžna tekočina. tekočina, ki se uporablja pri izdelavi

bencina in zdravil.



9. a) Brom je težka, temno oranžna b) Brom je težek in temno oranžen.

tekočina, ki se uporablja pri izdelavi Uporablja se pri izdelavi

bencina in zdravil. bencina in zdravil.


56

Preberite naslednji odstavek in odgovorite na vsako od vprašanj:

10. Obstaja več kakor 30.000 rib, od katerih se jih večina uporablja za hrano. Najbolj

priljubljena morska hrana je losos. Večina lososov živi v morju, toda svoja jajca polagajo

v sladkovodne vodotoke. Da bi dosegli sladkovodne tokove, lososi plavajo proti toku in

premagujejo močne tokove ter strme brzice. Med temi potovanji proti toku, ki jih

imenujejo »vztrajnostni tek«, veliko število lososov ujamejo v mreže in vabe ter

konzervirajo kot hrano.

Kaj je

1. téma? ____________________________________________________________

2. razred? ___________________________________________________________

3. opis, podan v besedilu? ______________________________________________

________________________________________________________________

4. nomembnost, podana v besedilu? ___________________________________

________________________________________________________________

11. Jod je kemijski element, ki ga najdemo v morski vodi in v steblih nekaterih morskih alg.

Alge se posuši in sežge. Nato se jod odstrani iz pepela. Tudi nekatere vrste morske hrane,

npr. školjke in morski raki ter jastogi, vsebujejo jod, potreben za prehrano. »Jod«, ki se

uporablja kot razkužilo v raztopini joda in alkohola, je bolj poznan pod imenom jodova

tinktura. Čisti jod je kosmičast material srebrno sive barve.

57

Vprašanje: Kaj je jod?

Možen odgovor: Jod, ki ga najdemo v morski vodi, nekaterih morskih algah ter školjkah, je

kosmičast material srebrno sive barve. Uporablja se kot razkužilo.

1. Vaša ocena tega odgovora na vprašanje: ustrezen neustrezen

2. Kateri del odgovora morda manjka? _________________________________

3. Sedaj na tablo sami napišite odgovor, ki bo ustrezen (bodite pozorni, da ni nobenega

prednostnega vrstnega reda informacij, razen tega, da je razred skupaj s témo).

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

______________________________________________________

12. Navaden dežni oblak je oblika vlage. Sestavljajo ga miljarde drobnih vodnih kapljic.

Včasih bosta dve manjši kapljici trčili in se tako združili v večjo kapljo. Ko postanejo

kaplje tako težke, da jih atmosfera in vetrovi ne morejo več držati v zraku, jih teža

gravitacije, v obliki dežja, povleče navzdol proti zemlji. Eden od rezultatov tega procesa

je ta, da rastline in živali lahko dalje živijo in rastejo.

Vprašanje: Kaj je dež?

Možen odgovor enega od učencev: Dež je oblika vlage, ki je bistvena za življenje in rast

rastlin in živali.

58

1. Vaša ocena tega odgovora na vprašanje: ustrezen neustrezen

2. Kateri del odgovora morda manjka? _________________________________

3. Sedaj na tablo sami napišite odgovor, ki bo ustrezen (bodite pozorni, da ni nobenega

prednostnega vrstnega reda informacij, razen tega, da je razred skupaj s témo).

_____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

______________________________________________________

Identifikacija téme in razreda

- Pomembnost? (ribolov)

Navodila

Ena ali več besed v sledečih odlomkih je podčrtana. Zgolj na podlagi vsebine posameznega

odlomka določite, ali podčrtana beseda odgovori na vprašanje, »kaj je téma?« ali na

vprašanje, »kaj je razred?«.

1. Postrv je riba, ki se uporablja v tekmah športnega ribolova. Kljub temu, da večina postrvi

živi v sladkih vodah, sodijo postrvi v družino lososov.

_____ téma?

_____ razred?

2. Postrv je riba, ki se uporablja v tekmah športnega ribolova. Kljub temu, da večina postrvi

živi v sladkih vodah, sodijo postrvi v družino lososov.

_____ téma?

_____ razred?

59

3. Postrv je riba, ki se uporablja v tekmah športnega ribolova. Ena vrsta postrvi, mavričasta

postrv, izvira iz rek v zahodnem delu ZDA, vendar so jih varuhi rib prenesli tudi v reke na

vzhodnem delu ZDA.

_____ téma?

_____ razred?

4. »Srebrnice« so mavričaste postrvi, ki se drstijo v jezerih ali pa živijo v morju.

_____ téma?

_____ razred?

5. Uredite naslednje postavke od najbolj splošne k najbolj specifični; 1 = najbolj splošna, in

4 = najbolj specifična.

Postrv ( ) losos ( )

»srebrnica« ( ) mavrična postrv ( )

6. Koze, kakor druga živina, imajo želodec, ki je skupen vsem živalim, ki se prehranjujejo s

travo in jim omogoča, da hrano shranijo za kasnejše žvečenje.

_____ téma?

_____ razred?

7. Koze, kakor druga živina, so različnih vrst. Švicarske koze imajo koničasta ušesa.

Nubijske koze so temne barve in imajo povešena ušesa ter proizvajajo mleko. Tretji tip, ki

vključuje angore, je cenjen predvsem zaradi njihovega pomena pri proizvajanju volne.

_____ téma?

_____ razred?

60

8. Koze , kakor druga živina, so različnih vrst. Obstajajo tri podvrste koz. Švicarske koze

imajo koničasta ušesa. Nubijske koze so temne barve in imajo povešena ušesa ter

proizvajajo mleko. Tretja podvrsta je cenjena zaradi njihovega pomena pri proizvajanju

volne.

_____ téma?

_____ razred?

61

Razporejanje informacij/podatkov

Navodila

V naslednjih odlomkih (iz učbenikov) je ena ali več besed podčrtanih. Ugotovite, na katero

vprašanje podčrtana beseda ali besede odgovorijo v kontekstu odlomka.

Primer:

1. Eden od instrumentov, ki se jih uporablja za opazovanje vremena, je barometer.

_____ Kakšna je namembnost téme?

_____ Katera je téma?

2. Ta kemijska zmes se uporablja pri izdelavi mila.

_____ Kakšna je namembnost ter uporaba?

_____ Kateri je razred téme?

3. Lokacija katerekoli točke se lahko določi z uporabo natančnih črt, ki križajo načrt od

severa proti jugu ter od vzhoda proti zahodu. Te črte so …


_____ Kakšen je opis?

4. Prebivalci te regije z uporabo velikega števila instrumentov izvajajo čudno vrsto glasbe.

Prvi je seveda boben, ki …


_____ Kateri je razred téme?

5. Peščenjak je po drugi strani nastal iz usedlin, ki so se nakopičile kot rezultat pritiska.



62

6. Obleka je narejena iz materialov, ki so oblikovani tako, da ščitijo ljudi pred sončnimi

žarki.

_____ Katera je namembnost?

_____ Kateri je razred?

7. S takimi skrajnostmi v temperaturi in pomanjkanju zračnega pritiska, na Luni ljudje

potrebujejo za preživetje posebno obleko.


_____ Katera je namembnost?

8. Kljub temu, da večina postrvi živi v sladkih vodah, spadajo v družino lososov.



9. Parkirni števec je naprava, ki kaže, koliko časa je vozilo na posameznem parkirnem

prostoru.



10. Poleg njegovih ostalih vlog, se nafta uporablja v proizvodnji brusov.

_____ namembnost?

_____ opis?

11. Pridobivanje takih kemikalij iz njihovih naravnih oblik je pomembno za znanstvene in

medicinske namene.

_____ opis?

_____ namembnost?

_____ namembnost?

63

12. Zeleno barvilo v rastlinah se imenuje klorofil. Najdemo ga tako v listih rastline kakor tudi

v steblu.

_____ razred?

_____ téma?

13. Silikon uporabljamo za imenovanje velike družine zmesi.

_____ opis?

_____ téma?

14. Zaradi tega razloga, se take materiale lahko uporablja kot embalažo za močne kisline.

_____ opis?

_____ namembnost?

15. Najtežja od dragih kovin je platina. Samo zlato in srebro sta lažja za oblikovanje.

_____ téma?

_____ razred?

16. Hipofiza je ena od žlez v našem telesu. Proizvaja številne hormone, ki …

_____ téma?

_____ opis?

64

Navodila

Naslednji odlomki so namenjeni temu, da ocenite vse štiri kategorije informacij iz različnih

perspektiv. Izberite po enega iz vsakega para:

1. Če želite ugotoviti TÉMO, bi lahko vprašali:

_____ Kako izgleda?

_____ Za kaj gre?

2. Če želite ugotoviti RAZRED, bi lahko vprašali:

_____ Za kaj se uporablja?

_____ Katero je njegovo splošno ime?

3. Če želite ugotoviti OPIS, bi lahko vprašali:

_____ Kako izgleda?

_____ Kakšen bi lahko bil dober naslov?

4. Če želite ugotoviti NAMEMBNOST, bi lahko vprašali:

_____ Za kaj gre?


5. V primeru TÉME:

_____ Za kaj gre?

_____ Kateri je njen namen?

6. V primeru OPISA:

_____ Katere so njene lastnosti?

_____ Kakšen bi lahko bil dober naslov?

7. V primeru RAZREDA:

_____ Ali je morda proces ali metoda?

65

_____ Kako izgleda?

8. V primeru NAMEMBNOSTI:

_____ Za kaj gre?

_____ Kaj je njen namen?

9. V primeru OPISA:

_____ Kaj se zgodi najprej? Kaj se zgodi potem?


10. V primeru NAMEMBNOSTI:

_____ Za kaj je pomembna?

_____ Kako izgleda?

Navodila

Naslednji odlomki poimenujejo témo ter podajajo informacije za drugi del. Povejte, kaj je

drugi del.

1. Poiščite kos dobro brušenega, sivega ali belega kamna. Če je precej trden, vendar ga lahko

s konico noža z lahkoto vdolbete, bo ta kamen najverjetneje apnenec.

_____ opis? _____ namembnost?

2. Obstajajo različne vrste vetrometrov. Najpogosteje se uporablja vrsto, ki ima tri ali štiri

čaše, ki so z drogom spete skupaj s paličicami. Ko veter piha v čaše, obrača drog …


3. Vetrometer se uporablja za merjenje hitrosti vetra.


66

4. Samo okoli 3% vse proizvedene soli se uporablja v prehrani. Uporablja se za slanico, ki se

uporablja pri zmrzovanju, v proizvodnji stekla in mila ter v proizvodnji ostalih kemikalij.


5. Glina je material, ki se ga lahko preoblikuje in se ga uporablja za izdelavo strešne kritine

in šolskih tabel.


Navodila

Na primeru iz učbenika ekonomije poiščite in zapišite odgovore na štiri temeljna vprašanja:

»Za katero témo gre?«

»Za kateri razred?«

»Kakšen je opis predmeta?«

»Kakšna je pomembnost predmeta?«

Avtomatični stabilizatorji

Avtomatični stabilizatorji so vladni programi, ki se avtomatično izvajajo ob negativnih

učinkih ekonomskih ciklov. Navedimo primer: ker so davki na dohodek ob večjem

dohodku višji, davek na dohodek avtomatično z odvzemom določenega dela dobička

omejuje potrošniške navade v času blagostanja. V času gospodarske recesije ali

manjših prihodkih pa je davek avtomatično nižji.

- Ocenite vsako od odgovorjenih vprašanj.

67

ARGUMENTACIJA

Nekaj primerov:

Korenike encijana nabiramo jeseni. Takrat je v njih največ zdravju

koristnih snovi.

Ti si šovinist, zato ker si moški.

Umij si roke! Kosilo je na mizi.

Kupi dva hlebca kruha! Danes dobimo goste.

Prižgi radio. Poročila bodo.

Pridi no iz vode! Saj si že vsa modra.

(argument? sklep?)

Poskus definicije:

Argumentacija je razumska, jezikovna in družbena dejavnost, katere

namen je narediti neko stališče za poslušalca ali bralca bolj ali manj

sprejemljivo oz. bolj ali manj nesprejemljivo (razlaga).

68

Osnovna struktura argumenta(cije) v vsakdanjem življenju

Toplo je (argument). > Pojdiva na sprehod (sklep)

(Povezava?)

Vrste argumentacij

Nesporno je, da se Zemlja vrti okrog Sonca. (absolutna)

Verjetno je, da nekateri vrhunski športniki jemljejo nedovoljena

poživila. (relativna)

Takšna žival ( …) ne obstaja (dejstvena)

Ta film je izjemno primitiven (vrednostna)

Vsi politiki so pokvarjeni (univerzalna + ?)

Miha je omejen (partikularna + ?)

Kaj vse ni argumentacija?

Pojasnilo/razlaga (mnenje)

a) Vzrok, da je Janez zamudil v šolo je v tem, da je v

parku nabiral rože.

69

b) Bilo je kristalno jasno septembrsko jutro, toda

toliko problemov je okupiralo njihove misli, da niso

mogli uživati v lepoti dneva.

c) Kar se mi zdi naravnost škandalozno je to, da je

pogosto pomembneje potrditi neko znanstveno

teorijo, kot pa poskrbeti za otroke. Ker verjamejo,

da je vzgoja bolj znanost kot umetnost si številni

raziskovalci zastavljajo le tista vprašanja, ki

potrjujejo njihovo priljubljeno teorijo in jih je

mogoče eksperimentalno preveriti v laboratoriju ali

v razredu. Kar s tem dobijo je brez dvoma potrditev,

ki jo iščejo, koliko ima vse to opraviti z resničnim

svetom otrok pa je že druga zgodba.

Prepričevanje z ethosom ali/in pathosom

70

Kaj je argumentacija (primeri):

Dandanes ne more obstajati nič takega kot pravična vojna, kajti vojne

dandanes uporabljajo orožja in strategije, ki (lahko) pobijejo na

desettisoče nedolžnih ljudi. In nobena vojna, v kateri je lahko pobitih

na desettisoče ljudi ne more biti pravična vojna.

Ker morajo pomen besede razumeti vsi ljudje, ki to besedo

uporabljajo, pomen besed ne more biti mentalna podoba v glavi neke

osebe.

Verjetno je, tako kot na Zemlji, življenje še kje drugje v vesolju, saj bi

bilo povsem neverjetno, da bi v neskončnem kozmosu razmere, ki

omogočajo življenje, obstajale le na enem mestu.

71

Kaj nam pomaga pri odkrivanju/razbiranju argumentov in

sklepov v vsakdanji govorici

Argumentativni vezniki (členki, markerji, uvajalci, …)

Pred argumenti (večinoma):

Ker

Zato (ker)

Kakor kaže

Kakor izhaja iz

Iz razloga (ker)

Pred sklepi (večinoma):

Torej

Potemtakem

Zaradi vseh teh razlogov

Iz tega/česar sledi

Izhajajoč iz tega (lahko sklepamo)

Je jasno (da)

Kar dokazuje (da)

72

Argument in/ali pojasnilo

Okna so bila zaprta vse poletje in vreme je bilo vroče in vlažno. Zato

soba smrdi po trohnobi in plesni.

Je pojasnilo lahko tudi argument? Kdaj?

Angelca je najboljša matematičarka v razredu, zato ker je hodila v

posebno šolo za nadarjene učence.

Argumentativna interpretacija:

Argument: Angelca je hodila v posebno šolo za nadarjene učence.

Zato/Torej/Potemtakem:

Sklep: Angelca je najboljša matematičarka v razredu.

73

Pojasnjevalna interpretacija:

Pojasnjevalno dejstvo: Angelca je hodila v posebno šolo za nadarjene

učence.

To je razlog za

Dejstvo, ki ga je treba pojasniti: Angelca je najboljša matematičarka v

razredu.

Pojasnilo:

Zavožen: Prav škoda, da sva toliko izgubila, pa saj ne moreš ves čas

zmagovati. Le tega ne razumem, kaj se je pravzaprav zgodilo.

Novak: Stvar je pravzaprav zelo preprosta in razumljiva. Vzrok

najinega uspešnega poslovanja v Spodnjem Kašlju je bila revščina

tamkajšnjih ljudi in slaba zaposlenost. Ker si ljudje niso mogli zares

privoščiti hiš, ki so jih kupili, je bilo povpraševanje po hipotekah

veliko. In vendar je bil prav to znak, kako šibka in ranljiva je

ekonomija v Spodnjem Kašlju. Ko je edina tovarna zaprla svoja vrata

se je situacija takorekoč čez noč poslabšala in ljudje niso mogli več

odplačevati svojih hipotek. Pravzaprav so najine izgube v Sp. Kašlju

povsem razumljive.

74

Argumentacija:

Zavožen: V Spodnjem Kašlju sva dobesedno pogorela. Morda bi

morala posel prenesti v Zgornji Kašelj: tam je zaposlenost velika,

posel z nepremičninami cveti in povpraševanje po hipotekah je veliko.

Novak: Mislim, da bi bila to napaka. Zg. Kašelj se od Spodnjega sicer

v mnogočem razlikuje, skupno pa jima je šibko gospodarstvo. Vsa

ekonomija v Zg. Kašlju je pravzaprav odvisna od tovarne za predelavo

neškropljenih jabolk, ki je trenutno v razcvetu. Toda, če izgubijo

pogodbo s Fructalom bodo vsi delavci na cesti, gospodarstvo Zg.

Kašlja pa takorekoč uničeno. Zg. Kašelj bi tako postal drugi Sp.

Kašelj in spet bi bila na istem.

75

STRUKTURA ARGUMENTACIJE: EKSTRAKCIJA IN

STANDARDIZACIJA

Splošna struktura:

1. argument

2. argument

3. ………...

4. ………...

Torej:

Sklep

1. primer

Vsi nuklearni reaktorji predstavljajo veliko tveganje. Nuklearni

reaktorji so namreč zelo kompleksne tehnološke strukture, vse

kompleksne tehnološke strukture pa so bolj podvržene okvaram kot

preproste tehnološke strukture.

76

1. Nuklearni reaktorji so zelo kompleksne tehnološke strukture.

2. Vse kompleksne tehnološke strukture so bolj podvržene okvaram

kot preproste tehnološke strukture.

Torej:

Vsi nuklearni reaktorji predstavljajo veliko tveganje

(zamolčani argument?)

2. primer

Računalnik ne more v vsem posnemati ustvarjalnih procesov

človeškega razuma. Človeški razum ne ustvarja v skladu s pravili, ki

so potrebna za programiranje računalnika, saj je človeška ustvarjalnost

intuitivna in izvirna.

1. Človeški razum ne ustvarja v skladu s pravili, ki so potrebna za

programiranje računalnika.

2. Človeška ustvarjalnost je intuitivna in izvirna.

Torej:

Računalnik ne more v vsem posnemati ustvarjalnih procesov

človeškega razuma.

77

3. primer

V zvezi s pismom gospoda X o tem, zakaj ženske ne spadajo v

oborožene sile:

Kot ženska nimam nikakršne želje, da bi bila del oboroženih sil. Toda

ženskam, ki želijo oponašati moške in se pridružiti njihovi nasilni

mitologiji, bi morali to omogočiti, četudi imajo, kot pravi g. X,

»fizične probleme, ki jih moški nimajo«.

Domnevam, da g. X govori o menstruaciji, za katero obstaja

učinkovita fizična rešitev, in ki dela ženske – ker morajo biti

fleksibilne in se prilagajati spremembam skozi ves mesec – psihološko

močnejše od večine moških.

In ne nazadnje, strinjam se s priponko, ki sem jo videla pred kratkim:

»Vojna je zavidanje menstruacije«. Spravite jo med svojo prtljago, g.

X!

78

1. Menstrualne probleme je mogoče rešiti zelo učinkovito (na fizičen

način).

2. Zaradi menstruacije morajo biti ženske fleksibilne in se

prilagajati spremembam skozi ves mesec.

Zato: Ženske so psihološko močnejše od moških.

Torej:

Menstruacija ni ovira, da bi ženske ne mogle sodelovati v oboroženih

silah.

4. primer

Ali evolucija lahko pojasni vse globine intelekta Carla Sagana? Niti v

milijon letih!

1. Evolucija ne bi mogla nikoli pojasniti globin intelekta Carla

Sagana.

Torej:

Evolucijska teorija je neustrezna.

79

5. primer

Francelj je majhen, suh, neatletski moški. Verjetno ima

manjvrednostni kompleks.

1. Francelj je majhen, suh, neatletski moški.

(2. Večina majhnih, suhih, neatletskih moških ima

manjvrednostni kompleks.)

Torej:

Francelj ima verjetno manjvrednostni kompleks.

80

OSNOVNA PRAVILA STANDARDIZACIJE

1. Prepričajte se, če besedilo res vsebuje argumentacijo (argumenti,

sklep)

2. Identificirajte sklepe (vezniki)

3. Identificirajte trditve, ki so predstavljene kot argumenti, kot

opora sklepu.

4. Izpustite ves material, ki služi kot ozadje.

5. Izpustite ves material, ki ste ga že vključili (ponovitve).

6. Izpustite vse stilistične okraske.

7. Oštevilčite argumente.

8. Argumenti in sklep(i) naj bodo samozadostne trditve (brez

indeksikalov/šifterjev)

9. Preverite, da noben argument ali sklep že sam ne vsebuje

celotne argumentacije (Miha se je že zlagal, zato je nezanesljiv).

81

DVE TEMELJNI ZAHTEVI DOBRE (VELJAVNE)

ARGUMENTACIJE

1. Argumenti morajo biti SPREJEMLJIVI.

2. Argumenti morajo biti PRIMERNO POVEZANI s sklepom:

biti morajo RELEVANTNI in ZADOSTNI.

Kaj to pomeni?

3 primeri:

1. V Kranjski Gori pozimi pogosto sneži.

2. V Kopru poleti pogosto sije sonce.

Torej:

Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina.

82

1. Vse ženske hočejo biti moški.

2. Vse ženske hočejo najboljše na svetu.

Torej:

Najboljše na svetu je biti moški.

(ČE vse ženske hočejo biti moški in ČE vse ženske hočejo

najboljše na svetu, POTEM je najboljše na svetu biti moški.)

1. Trava je rdeča.

2. Drevesa so sesalci.

Torej:

Orangutani so morski psi.

83

PRIMERI (analitični)

1. primer

1. Če so duševna stanja neodvisna od telesnih stanj, potem

pomanjkanje spanja ne more vplivati na koncentracijo pri

učenju.

2. Pomanjkanje spanja vpliva na koncentracijo pri učenju.

Torej:

Duševna stanja niso neodvisna od telesnih stanj.

84

2. primer

1. Umor predpostavlja, da želimo nekoga ubiti.

2. Številni ljudje, ki sodelujejo pri izdelavi atomskega

orožja verjamejo, da atomsko orožje lahko prepreči vojno.

Zato:

Številni ljudje, ki pomagajo pri izdelavi atomskega orožja,

ne želijo nikogar ubiti niti ne želijo, da bi bilo orožje, ki

ga izdelujejo, uporabljeno za ubijanje.

Torej:

Številni ljudje, ki sodelujejo pri izdelavi atomskega orožja, ne

sodelujejo pri načrtovanju umora.

85

3. primer

1.

Nacizem je imel tudi svoje dobre strani.

Pripomogel je k rešitvi številnih človeških življenj.

2.


Pernkopfov anatomski atlas je najboljši medicinski učbenik te vrste.

Torej:

Nacizem je pripomogel k rešitvi številnih človeških življenj.

3.


Trupla ubitih so služila za izdelavo Pernkopfovega anatomskega

atlasa, najboljšega anatomskega atlasa doslej.

Pernkopfov atlas je številnim povojnim generacijam zdravnikov

pomagal k boljšemu poznavanju človeškega telesa.

Boljše poznavanje človeškega telesa je rešilo številna človeška

življenja.

Torej:

Nacizem je pripomogel k rešitvi številnih človeških življenj.

86

4. primer

1. Moja hčerka je bolj potrpežljiva od mojega sina.

Torej:

Deklice so bolj potrpežljive od dečkov.

PRIMERI (sintetični)

1. primer

Ekonomske sankcije zahodnih držav proti Južni Afriki, s katerimi

želijo pomagati črnskemu prebivalstvu, so povsem neustrezne. Seveda

bodo prizadele gospodarstvo, toda prizadele bodo vse. To je tako, kot

če skušate ubiti zebro. Če jo ustrelite v belo črto bo umrla in če jo

ustrelite v črno črto bo prav tako umrla. Cela žival bo umrla. In prav

tako bo z južnoafriško ekonomijo. Zaradi sankcij bo trpela celotna

dežela – ne le njen beli del.

87

1. Če zebro ustrelite v belo črto umre.

2. Če zebro ustrelite v črno črto umre.

Torej:

Ekonomske sankcije zahodnih držav proti Južni Afriki, s katerimi

želijo pomagati črnskemu prebivalstvu, so povsem neustrezne.

2. primer

Znanost in religija ne bosta nikoli hodili z roko v roki. Njune metode

so namreč diametralno nasprotne. Znanost priznava, da nima končnih

odgovorov, medtem ko religija trdi, da jih ima. Znanost je v

mnogočem osvobajala človeškega duha, cerkev pa ga duši.

1. Znanost priznava, da nima končnih odgovorov, medtem ko

religija trdi, da jih ima.

2. Znanost je pomagala pri osvobajanju ljudi, medtem ko jih je

religija dušila.

Torej:

Metode znanosti in religije so diametralno nasprotne.

88

Torej:

Znanost in religija ne bosta nikoli hodili z roko v roki.

3. primer

Na splošno velja, da so odrasli odgovorna skupina ljudi, ki spoštuje

zakone in Boga. Odgovornost je tu ključna, kajti če človek ne bi bil

odgovoren za svoja fizična in intelektualna dejanja realnost zanj ne bi

imela smisla in potisnjen bi bil v občutke ničnosti.

Na primer, civilizacija je napredovala in napreduje zato, ker je človek

odgovoren samemu sebi, svoji družini in državi; v tem pogledu je torej

prevladujoč etični koncept utilitarnosti. Še več, zaradi tega občutka

osebne odgovornosti (ali zrelosti) država nima pravice (moralne ali

paternalistične), da bi se vmešavala v odločitev odraslih ljudi za

pornografijo. Odrasli ljudje bi torej morali imeti pravico dostopa do

pornografskih materialov.

89

1. Civilizacija je napredovala in (še) napreduje, ker je človek

odgovoren sebi, svoji družini in državi.

2. Država zato nima nikakršne pravice, da bi se vmešavala v

odločitev odraslih ljudi za pornografijo.

Torej:

Odrasli ljudje bi morali imeti pravico dostopa do pornografskih

materialov.

4. primer

V park smo prišli ob 7.25 popoldan in blagajničarka je voljno vzela

naš denar za vstopnino. Ko smo vstopili v živalski vrt in prečkali most

je zvočnik naznanil, da se živalski vrt zapre ob 8.00. Pozanimali smo

se, če bi lahko dobili vstopnico za naslednji dan. Odgovor je bil, ne.

Skratka, očitno je, da je Antwerpen zelo neprijazno mesto, ki mu je le

do tega, da bi turiste čim bolj oskubil.

90

1. Nekaj turistov je bilo deležno neprijaznega ravnanja v

Antwerpenskem živalskem vrtu.

Torej:

Antwerpen je neprijazno mesto, ki le izkorišča turiste.

91

KONVERZACIJSKA LOGIKA IN PRAGMA-DIALEKTIKA

Kooperativno načelo in konverzacijske maksime

Kooperativno načelo:

»Naj bo tvoj prispevek h konverzaciji tak, kakršnega na stopnji,

na kateri se pojavi, zahtevata sprejeti namen in smer govorne

izmenjave, v kateri sodeluješ.«

Maksime:

1. Maksima količine:

(i) Naj bo tvoj prispevek tako informativen, kot zahtevajo

trenutni nameni izmenjave.

(ii) Naj tvoj prispevek ne bo bolj informativen, kot je

potrebno.

2. Maksima kvalitete: Naj bo tvoj prispevek resničen.

(i) Ne reci tega, za kar misliš, da ni resnično.

(ii) Ne reci tega, za kar nimaš zadostnih dokazov.

3. Maksima relacije (pozneje imenovana maksima relevantnosti):

Bodi relevanten.

4. Maksima načina: Bodi jasen.

(i) Izogibaj se nejasnim izrazom.

(ii) Izogibaj se dvoumnosti.

(iii) Bodi kratek.

(iv) Govori urejeno.

92

PRAVILA RACIONALNE DISKUSIJE

Pravilo 1

Udeleženci v razpravi lahko izvršijo le govorna dejanja, ki spadajo v

kategorije asertivov, komisivov, direktivov in deklarativov rabe.

Pravilo 1.1

Asertive in ilokucijske negacije ali ponovitve asertivov lahko izvršijo

le:

a) jezikovni uporabnik 1 v fazi konfrontacije ali v zaključni

fazi, da bi izrazil, ohranil ali umaknil svoje stališče glede v

začetku izraženega mnenja, ali v fazi argumentacije, da bi

izvršil kompleksno ilokucijsko dejanje argumentacije.

b) jezikovna uporabnika 1 in 2 skupaj v zaključni fazi, da bi

ugotovila/dognala, kakšen je rezultat diskusije.

Pravilo 1.2

Komisive in ilokucijske negacije ali ponovitve asertivov lahko izvršijo

le:

93

a) jezikovni uporabnik 2 v fazi konfrontacije ali v

zaključni fazi, da bi postavil pod vprašaj izhodiščno

stališče jezikovnega uporabnika 1, ali da bi

vzdrževal ali umaknil ta dvom, in pa v fazi

argumentacije, da bi sprejel ali zavrnil kompleksno

ilokucijsko dejanje argumentacije jezikovnega

uporabnika 1;

b) jezikovni uporabnik 1 v začetni/otvoritveni fazi, da

bi sprejel izziv jezikovnega uporabnika 2, naj brani

svoje stališče;

c) jezikovna uporabnika 1 in 2 skupaj v

začetni/otvoritveni fazi, ko se odločata, da začneta

diskusijo in dogovarjata o razdelitvi vlog, pravilih

diskusije in njenem zaključku, in v zaključni fazi, da

sprejmeta odločitev o koncu diskusije.

94

Pravilo 1.3

Direktive lahko izvrši le:

a) jezikovni uporabnik 2 v začetni/otvoritveni fazi, da

pozove jezikovnega uporabnika 1, da brani svoje

stališče, in v fazi argumentacije, da od jezikovnega

uporabnika 1 zahteva izvršitev kompleksnega

dejanja argumentacije;

b) jezikovna uporabnika 1 in 2 v vseh fazah diskusije,

da (drug od drugega) zahtevata izvršitev govornega

dejanja deklarativa rabe.

Pravilo 1.4

Deklarative rabe lahko v katerikoli fazi diskusije izvršujeta oba

uporabnika jezika (ne glede na to, ali eden od drugega to zahtevata),

da bi s pomočjo definicij, natančnejših opredelitev, razširitev,

pojasnitev in pojasnjevanj okrepila ilokucijski učinek, da je bilo

posamezno govorno dejanje razumljeno.

95

Pravilo 2

a) Nikakršni posebni pogoji se ne nanašajo na propozicijsko

vsebino asertivov, s katerimi je izraženo stališče glede

izraženega mnenja, ali na propozicijsko vsebino

komisivov, s pomočjo katerih je neko stališče sprejeto ali

postavljeno pod vprašaj;

b) Pri izvrševanju teh asertivov in komisivov se nikakršni

posebni pogoji ne nanašajo na položaj ali status govorca in

poslušalca.

Pravilo 3

a) V vseh fazah diskusije imata sogovorca pravico, da (eden od

drugega) zahtevata izvršitev deklarativa rabe, ali pa ga

(deklarativ rabe) uporabita sama;

b) Jezikovni uporabnik, od katerega je sogovorec zahteval izvršitev

deklarativa rabe, ga je dolžan tudi izvršiti.

96

Pravilo 4

Jezikovni uporabnik, ki je v fazi konfrontacije pod vprašaj postavil

stališče drugega jezikovnega uporabnika, lahko vedno izzove tega

jezikovnega uporabnika, da brani svoje stališče.

Pravilo 5

Jezikovni uporabnik, ki ga je drugi jezikovni uporabnik izzval, da

brani svoje stališče, mora vedno sprejeti ta izziv, razen če drugi

jezikovni uporabnik sam ni pripravljen, da bi spoštoval določena

skupna izhodišča in pravila diskusije; jezikovni uporabnik ohranja

svojo obvezo branilca vse dokler ne umakne svojega stališča ali vse

dokler ga ni uspešno obranil pred drugim jezikovnim uporabnikom, na

osnovi dogovorjenih izhodišč in diskusijskih pravil.

97

Pravilo 6

Jezikovni uporabnik, ki je v otvoritveni/izhodiščni fazi diskusije

sprejel izziv drugega jezikovnega uporabnika, da brani svoje stališče,

bo v fazi argumentacije sprejel vlogo protagonista, drugi jezikovni

uporabnik pa vlogo antagonista, razen če se ne dogovorita drugače;

razdelitev vlog bo veljala do konca diskusije.

Pravilo 7

Pred začetkom argumentativne faze diskusije se jezikovna uporabnika,

ki bosta v argumentativni fazi sprejela vlogi protagonista in

antagonista, dogovorita, katera pravila bodo usmerjala protagonistovo

obrambo njegovega izhodiščnega stališča in antagonistov napad nanj,

katera pravila določajo, ali je protagonist uspešno obranil svoje

stališče in ali ga je antagonist uspešno napadel; ta pravila veljajo v

teku cele diskusije in jih nobena stran ne sme postavljati pod vprašaj.

98

Pravilo 8

a) Protagonist lahko vedno brani stališče, ki ga je sprejel glede

izraženega mnenja, v začetni fazi nestrinjanja ali kasneje, tako

da izvrši kompleksno ilokucijsko dejanje argumentacije, ki s

tem velja kot začasna obramba tega stališča;

b) Antagonist lahko vedno napade neko stališče, tako da postavi

pod vprašaj propozicijsko vsebino ali utemeljitveno oz.

zavrnitveno moč argumenta;

c) Protagonist in antagonist ne smeta braniti ali napadati stališč na

noben drugi način.

Pravilo 9 (Predpostavljene in nove informacije)

a) Protagonist je uspešno obranil kompleksno ilokucijsko dejanje

argumentacije pred napadom antagonista na njegovo

propozicijsko vsebino, če uporaba PII (Postopek

intersubjektivne identifikacije) pripelje do pozitivnega rezultata,

in če ne, če do pozitivnega rezultata pripelje uporaba PIT

(Postopek intersubjektivnega testiranja);

99

b) Antagonist je uspešno napadel propozicijsko vsebino

kompleksnega ilokucijskega dejanja argumentacije, če niti

uporaba PII niti uporaba PIT ne pripelje do pozitivnega

rezultata.

Pravilo 10 (Utemeljevanje in sklepanje)

a) Protagonist je uspešno obranil kompleksno ilokucijsko dejanje

argumentacije pred napadom antagonista na njegovo

utemeljitveno ali zavrnitveno moč, če uporaba PIP (Postopek

intersubjektivnega pojasnjevanja) pripelje do pozitivnega

rezultata, in če ne, če do pozitivnega rezultata pripelje uporaba

PIS (Postopek intersubjektivnega sklepanja);

b) Antagonist je uspešno napadel propozicijsko vsebino

kompleksnega ilokucijskega dejanja argumentacije, če niti

uporaba PIP niti uporaba PIS ne pripelje do pozitivnega

rezultata.

100

Pravilo 11

a) Protagonist je s pomočjo kompleksnega ilokucijskega dejanja

argumentacije zadovoljivo ubranil začetno ali (so)odvisno

stališče, če je uspešno ubranil propozicijsko vsebino in

utemeljitveno ali zavrnitveno moč, ki jo je pod vprašaj postavil

antagonist;

b) Antagonist je zadovoljivo napadel protagonistovo stališče, če je

uspešno napadel propozicijsko vsebino ali utemeljitveno ali

zavrnitveno moč kompleksnega ilokucijskega dejanja

argumentacije.

Pravilo 12

a) Protagonist je zadovoljivo ubranil izhodiščno stališče, če je

uspešno ubranil utemeljitveno ali zavrnitveno moč

kompleksnega ilokucijskega dejanja argumentacije, ki ga je

ponudil v obrambo izhodiščnega stališča in če je zadovoljivo

ubranil vsa (so)odvisna stališča;

101

b) V vseh drugih primerih je antagonist zadovoljivo napadel

izhodiščno stališče.

Pravilo 13

V teku celotne diskusije antagonist ohranja pravico – ki mu jo

podeljuje pravilo 8 – da postavi pod vprašaj tako propozicijsko

vsebino kot utemeljitveno ali zavrnitveno moč kateregakoli

kompleksnega ilokucijskega dejanja argumentacije, ki ga je izvršil

protagonist, če ga le-ta še ni zadovoljivo ubranil.

Pravilo 14

V teku celotne diskusije protagonist ohranja pravico – ki mu jo

podeljuje pravilo 8 – da pred napadi antagonista lahko brani tako

propozicijsko vsebino kot utemeljitveno ali zavrnitveno moč

kateregakoli kompleksnega ilokucijskega dejanja argumentacije, ki ga

še ni bil obranil.

102

Pravilo 15

V teku celotne diskusije ima protagonist pravico umakniti katerokoli

kompleksno ilokucijsko dejanje argumentacije, ki ga je izvršil in se

tako izogniti obveznosti, da ga (o)brani.

Pravilo 16

a) Protagonist in antagonist ne sme izvršiti istega (kompleksnega)

ilokucijskega dejanja več kot enkrat v isti vlogi.

b) Protagonist in antagonist se morata pri izvrševanju

(kompleksnih) ilokucijskih dejanj izmenjavati.

c) Protagonist in antagonist lahko v enem posegu izvršita le eno

(kompleksno) ilokucijsko dejanje.

103

Pravilo 17

a) Protagonist je dolžan umakniti izhodiščno stališče, če ga je v fazi

argumentacije antagonist (upoštevajoč druga pravila diskusije)

zadovoljivo napadel (v skladu s pravilom 12);

b) Antagonist je dolžan umakniti svoj dvom glede protagonistovega

izhodiščnega stališča (upoštevajoč druga pravila diskusije), če ga

je v fazi argumentacije le-ta zadovoljivo obranil (v skladu s

pravilom 12);

c) V vseh drugih primerih protagonist ni dolžan umakniti svojega

izhodiščnega stališča, antagonist pa ne svojega dvoma o

izhodiščnem stališču.

104

NAPAČNA SKLEPANJA (FALLACIES)

- sofizmi, paralogizmi, napačna sklepanja

- jezikovno odvisna (in dictione)/jezikovno neodvisna (extra

dictionem)

In dictione

1) Sintaktično dvoumje

Pleasing students can be trying.

They are visiting doctors.

2) Poudarek

Svojih akcij ne smemo usmerjati proti svojim članom.

Svojih akcij ne smemo usmerjati proti svojim članom.

105

Extra dictionem

3) argumentum ad hominem

»Kako lahko rečeš, da bi morali kazine v Las Vegasu zaprti? Vedno si

govoril, da bi se moral vsak sam odločiti, kaj naj počne in kaj ne!«

4) tu quoque

»Moja stranka, svetnik Smith, ni ravnal neprimerno, ko je za pot med

svojim domom in službo uporabljal službeni avto. To, od časa do čas,

počne tudi tožeča stranka, svetnik Jones, kakor tudi župan. Pravzaprav

gre kar za splošno prakso vseh višjih uradnikov v tem mestu.«

5) argumentum ad verecundiam

6) argumentum ad ignorantiam

»Beethoven je to simfonijo seveda diktiral Rosemary Brown: v

Playboyu je slavna avtorica Elisabeth Kuebler-Ross pred kratkim

106

razložila, da je komunikacija z mrtvimi povsem mogoča. Kakor koli

že, do sedaj ni še nihče dokazal, da se mrtvi skladatelji ne prikazujejo

na ta način.«

7) petitio principii (krožno sklepanje)

»Bog obstaja, ker tako pravi Sveto pismo, in Sveto pismo predstavlja

besedo Boga.«

8) ignoratio elenchi (ignoriranje zavrnitve)

A: »Dvomim, da bo državni projekt gradnje stanovanj lahko zmanjšal

manko stanovanj na trgu.«

B: »Ampak stanovanj na trgu primanjkuje!«

9) non sequitur (»ne sledi«)

107

»Hudič je pobarval svet. Ampak, stroškov ni smel odšteti od davkov.

Potem se je l. 1982 pojavil njegov nečak. Njegov nečak je imel afero s

premierom, in zato so drevesa spet ozelenela.«

10) post hoc ergo propter hoc (»po tem, torej zaradi

tega«)

/mesec dni po nastopu nove vlade/

»Porast nezaposlenosti je očitna posledica politike nove vlade.«

11) argumentum ad baculum

»Seveda je povsem na vas, da se odločite, kaj boste storili, toda ne

pozabite, da smo vaš največji oglaševalec /in če boste objavili tisti

članek o naši vlogi v … lahko pozabite na naše oglase/.«

12) argumentum ad misericordiam

»Če mi ne daste višje ocene ne bom upal staršem pred oči!«

108

13) argumentum ad populum

»Vsi vemo, da oboroževalno tekmo skrbno vzdržujejo prav

proizvajalci orožja in da bodo od tega imeli koristi le njihovi

delničarji.«

14) argumentum ad consequentiam

»Sklepamo lahko, da atomska bomba ne bo nikoli zadela Slovenije,

saj je naša država tako majhna, da od nje ne bi ostalo nič.«

15) slippery slope (drseča strmina)

»Če začnemo z legalizacijo evtanazije bomo končali s plinskimi

celicamo, tako kot v nacistični Nemčiji.«

16) več vprašanj

»Kdaj si nehal pretepati svojo ženo?«

109

ARGUMENTACIJA V JEZIKU

- od ene »skrajnosti do druge«: formalna logika > neformalna

logika > argumentacija v jeziku (pomen jezika in njegove rabe);

- pomen jezika kot sistema (ne govora, ne govorice) za

argumentacijo;

Primer 1 (vezniki, operatorji, kvalifikatorji)

Janez ni prebral vseh Miloševićevih govorov (argument). >

Morda ti ne bo mogel svetovati (sklep).

Marko je prebral nekaj Miloševićevih govorov (argument). >

Morda ti bo lahko svetoval (sklep).

- problem informativnosti in argumentativnosti

- problem kvantifikacije in modalnosti

110

Primer 1a:

*Janez ni prebral vseh Miloševićevih govorov (argument). >

Morda ti bo lahko svetoval (sklep).

*Marko je prebral nekaj Miloševićevih govorov (argument). >


Primer 1b:

Janez ni prebral vseh Miloševićevih govorov (argument). >

Morda ti bo vseeno lahko svetoval (sklep).

Marko je prebral le nekaj Miloševićevih govorov (argument). >


- medsebojno dopolnjevanje in razveljavljanje kvalifikatorjev.

111

Primer 2 (argumentativna usmerjenost, lestvice)

A: Je večerja že gotova?

B: Ja, skoraj.

- logična analiza

- pragmatična analiza

»Večerja je že skoraj gotova« (rekonstruirani argument) >

»Pohiti!/Prenehaj z delom!/Umij si roke!« (implicitni sklep(i))

/večerjina pripravljenost/

↑

- (že) pripravljena

- skoraj pripravljena

- kmalu pripravljena

112

Primer 3 (informativnost/argumentativnost):

Janez je malo delal. > Ne bo mu uspelo (opraviti izpita).

Janez je malce delal. > Uspelo mu bo (opraviti izpit).

Analiza v postavko (p) in predpostavko (pp) :

Prešeren je bil velik pesnik.

Postavka (p): Prešernova poezija je izjemna

Predpostavka (pp): Prešeren je bil pesnik

Kriteriji delitve na postavko in predpostavko:

- (zanikanje): Prešeren ni bil velik pesnik

- (vprašanje): Je bil Prešeren velik pesnik?

- (postavitev v odvisnik): Slovenci so prepričani, da je bil

Prešeren velik pesnik.

113

Za neki sklep lahko argumentiramo le iz postavke, ne iz predpostavke!

Prešeren je bil velik pesnik. > Zato smo mu postavili spomenik.

*Prešeren je bil pesnik. > Zato smo mu postavili spomenik.

Jože je prenehal kaditi. > Zdaj mu ni treba vsak dan kupovati cigaret.

*Jože je prenehal kaditi. > Neprestano je hodil kadit na stopnišče.


p: kvantiteta Janezovega dela je majhna

pp: Janez je delal


p: Janez je delal

pp: kvantiteta Janezovega dela je majhna

114

Zaključek: - informativnost/argumentativnost (podrejenost)

- skalarnost (stopnjevanost) argumentacije

uspeh (+) neuspeh (-)

↑ ↑

veliko nič

│ │

malce malo

Toposi (splošni, skupni, stopnjevani):

Splošna oblika:

- Bolj (ko je kaj) P, bolj (je kaj) Q

- Manj (ko je kaj) P, manj (je kaj) Q

115


T1: Manj ko delamo, manjša je možnost za uspeh


T2: Več ko delamo, večja je možnost za uspeh

- »Močna« in »šibka« raba toposov (več/manj)

- Lingvistična definicija/kriterij:

1) Argument A je močnejši od argumenta B, če drži: B, in

celo A.

2) Argument A je šibkejši od argumenta B, če drži: B, v

najboljšem/najslabšem primeru A.

Ad 1) To je prehlad, celo gripa. Pazi nase!

Ad 2) To je gripa, v najslabšem primeru prehlad. Ne skrbi!

116

*To je gripa, celo pljučnica. Ne skrbi!

*To je pljučnica, celo gripa. Pazi nase!

To je pljučnica, celo le gripa. Ne skrbi!

To je pljučnica, morda celo le gripa. Ne skrbi!

↓

ARGUMENTATIVNI VEZNIKI, ČLENKI, OPERATORJI

1)

Steklenica je že na pol prazna. Treba bo odpreti novo.

Steklenica je še na pol polna. Ni še treba odpreti nove.

2)

Ura je osem. Pohiti!

Nikamor se (še) ne mudi.

…………………………

117

Ura je že osem. Pohiti!

Ura je šele osem. Nikamor se (še) ne mudi.





Janez je delal eno uro. Uspelo mu bo.

Ne bo mu uspelo.

Janez je delal skoraj eno uro. Uspelo mu bo.

Janez je delal le/samo eno uro. Ne bo mu uspelo.

Le/samo tretjina volivcev se ni opredelila za vstop v NATO. > ……

Kar/skoraj tretjina volivcev se ni opredelila za vstop v NATO. > …..

118

Vlada se je odločila za kar 5% zvišanje davka na uporabo stavbnih

zemljišč.> ……

Vlada se je odločila za samo/le 5% zvišanje davka na uporabo

stavbnih zemljišč.> ……

Toplo je. Pojdiva na sprehod.

Res je toplo, ampak/toda sem utrujen. > ?

Utrujen sem, ampak/toda res je toplo. > ?

- od kod/iz česa izhaja sklep?

POLIFONIJA

»Ta ograja ni rdeča.«

I1: Ta ograja je rdeča.

I2: Ta ograja ni rdeča.

119

V vsakem besedilu (lahko) razločimo tri entitete:

- avtorja (producenta)

- govorca

- izjavljalce (izjavljalne pozicije)

»Šola organizira izlet na deželo in da bi se ga lahko udeležili morate

imeti privoljenje staršev. Vaš učitelj vam zato da obrazec, ki ga

morata podpisati mama ali/in oče. Na obrazcu piše nekaj takega kot:

»Svoji hčeri/sinu dovoljujem, da se udeleži izleta«, v spodnjem levem

kotu pa piše 'podpis' in tja se morata podpisati mama in/ali oče.«

Obljubim, da pridem.

A: Ali prideš?

B: Obljubim, da pridem.

120

I II

A: Ali prideš? A: Ali prideš?

B: Pridem. B: Obljubim, da pridem.

A: Jutri zvečer organiziramo zabavo. Ali prideš?

B: Pridem.

C: Kakšno presenečenje! Saj nikoli ne prideš?

B: Obljubim, da pridem!

Analiza:

I1 predstavi dejstvo D (zabavo jutri zvečer) in to predstavitev ubesedi

kot povabilo;

I2 predstavitev I2 prepozna kot povabilo in ga sprejme;

I3 podvomi o iskrenosti I2 in njegovo soglasje (sprejem povabila)

predstavi kot dvomljivo;

I2 zavrne dvom I3 in svoj pristanek potrdi z deklarativom.

121

»Pojdimo v bistro. Bomo vsaj na toplem.«

Analiza:

I1 predstavi dejstvo D, v našem primeru lastnost L (toploto) predmeta

P (bistroja), in to lastnost predstavi kot prednost predmeta P;

I2 to lastnost L uporabi kot argument za sklep S (S = 'Pojdimo v

bistro');

I3 lastnost L predstavi kot le šibko prednost;

I4 to slabost (lastnosti L) predstavi kot slabost, ki lastnosti L jemlje

sleherno argumentativno moč, in s tem zavrača stališče I2;

I5 pa lastnost L, četudi le šibko prednost, predstavi kot še vedno

zadovoljivo za argument v prid sklepu S ('Res je le šibka prednost,

pa še vedno prednost') in s tem zavrne stališče I4.

122

od retorike do argumentacije: teorije, koncepti, definicije

Documents