javne finance v sloveniji: priprava in izvrŠevanje proraČuna in ocena javno-finanČne situacije

JAVNE FINANCE V SLOVENIJI:

PRIPRAVA IN IZVRŠEVANJE PRORAČUNA IN OCENA JAVNO-

FINANČNE SITUACIJE

Predavanje Milan M. Cvikl, Državni zbor RSUniverza v Mariboru, Pravna fakulteta –

Podiplomski študij Davčnega pravaMaribor, 25. november 2006

Predavanje Podiplomski Študij Pravna Fakulteta, Univerza v Mariboru, XI/06

2

Javne finance v Sloveniji UVOD IN POVZETEK

CILJI IN ELEMENTI PRIPRAVE IN IZVRŠEVANJA PRORAČUNOV TER REFORME UPRAVLJANJA JAVNIH IZDATKOV

OCENA STANJA REFORM OB VSTOPU V EU IN OCENA JAVNO-FINANČNE SITUACIJE V LETIH 2004-2008

SKLEPNA MISEL O POTREBNIH SMEREH REFORM JAVNIH FINANC


3






4

PRISTOP K PREDAVANJU Govorim kot predsednik Komisije za nadzor proračuna

in drugih javnih financ, kot opozicijski poslanec in kot poznavalec javno-finančnih in evropskih tem

Kot nekdanji državni sekretar za javne finance in nekdanji minister za evropske zadeve

Predstavil bom dosedanje javno-finančne reforme, še posebej strukturo priprave in izvrševanja proračuna

Predstavil bom pristop vlade RS k (ne)reševanju vprašanj razvoja Slovenije in ključne dejavnike, ki bodo vplivali na javnofinančna gibanja v RS in s tem opozoriti na velika javno-finančna tveganja

Zato ocenil javnofinančne situacijo ob vstopu v EU, podal pregled gibanj na prihodkovni in odhodkovni strani javnih financ v obdobju 2004-08

Poudarjam, da bo možni končni učinek visoko povečano zadolževanja in poroštev Republike Slovenije


5

UVOD IN POVZETEK Temeljna vprašanja razvoja so povezana s

pripravo in izvrševanjem proračuna in javnih financ v celoti kot instrumenti ekonomske politike.

V gradivu zato predstavljamo , kako se pripravljajo in izvršujejo proračuni.

Metodološki in zakonski temelj priprav in izvrševanje je določen z Zakonom o javnih financah.

V drugem delu bomo podali oceno javno-finančne situacije v Sloveniji na strani: prihodkov državnega proračuna in odhodkov državnega proračuna in podali nekaj predlogov za izvedbo nadaljnjih reform

javnih financ


6

UVOD IN POVZETEK Ob vstopu v Evropsko Unijo se je v Slovenija

zaključila tranzicija. Uveljavljeno je stališče, da je pri tem šlo za trojno tranzicijo:

iz republike nekdanje Jugoslavije v samostojno državo iz socialističnega v tržno gospodarstvo evropskega

tipa in iz samostojne države v članico Evropske Unije.

Sprejeta in uveljavljena javnofinančna zakonodaja je pomembno prispevala k uspešni trojni tranziciji

Nujnost nadaljnjih javnofinančnih reform za povečanje konkurenčnosti Slovenije

Javnofinančna zakonodaja in situacija ob vstopu v EU je bila zadovoljiva


7

UVOD IN POVZETEK Vendar je sedaj po vstopu v ERM II vloga restriktivne

fiskalne politike ključna, zato vstop v EU nujen, a ne zadosten pogoj za učinkovite javne finance

Zadosten pogoj so ustrezni vladni programi (SRS) Temeljno tveganje je (ne)pripravljenost nove

vlade za nadaljnjo reformo javnih financ in posledično povečanje javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga

Po 2 letih vlada še razmišlja, kaj bo naredila na javni porabi, reforme, kot jih zahteva SRS očitno ne bo v obdobju 2004-2008.

Zato podrobna analiza prihodkov in odhodkov v proračunih 2004-2008


8

ODHODKI PRORAČUNOV

UPRAVLJANJE Z LIKVIDNOSTJO

FINANCIRANJE PRIMANJKLJAJA, UPRAVLJANJE DOLGA IN SPREMEMBE V NEPLAČENIH OBVEZNOSTI

Metodološka opozorila: ELEMENTI PROCESA JAVNIH FINANC

DAVKI IN PRIHODKI


9






10

Cilji in elementi procesa javnih financ

PRORAČUNSKI CIKLUS

IZVRŠEVANJE, RAČUNOVODSTVO

IN POROČANJE O PRORAČUNU

NOTRANJA, ZUNANJA REVIZIJA INSPREJEM ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA

PRIPRAVA PRORAČUNAIN SPREJEMPRORAČUNA


11

Cilji in elementi javnih financ: SHEMA UPRAVLJANJE JAVNIH IZDATKOVCilji reform Javnofinančni

prihodkiUravnavanjeizdatkov

Organizacij.Raven

Višja fiskalna disciplina

izdelava zanesljivih ocen

kontrola upravljanja izdatkov

agregatna raven

Alokacija sredstev, uporaba

zagotavljanje davčne enakosti

programiranje javnofinančnih programov

med-ministrska raven

Boljše operativno upravljanje•gospodarnost•učinkovitost•uspešnost

upravljanje javnofinančnihprihodkov

upravljanje javnofinančnih izdatkov

ministrska raven

Učinkovit kontrolni proces

kontrola prihodkov kontrola odhodkov


12

Elementi javnih financ IDEALNI SISTEM JAVNIH FINANC Kdo - katere institucije - (u)porabljajo javni denar?

Kdo, katere vrste institucij - državne, občinske, regionalne, institucije socialnih skladov, izvajalci javnih negospodarskih služb organizirani kot javni, zasebni zavodi ali kot koncesionarji, izvajalci javnih gospodarskih služb organizirani kot javni gospodarski zavodi ali kot javna podjetja ali kot zasebna podjetja porabljajo javna sredstva?

Kaj (kakšni računi) se plačujejo iz javnih sredstev? Kaj, kakšne vrste storitev, transferov, materialnih stroškov,

stroškov dela, investicijskih odhodkov ali transferov in subvencij (ekonomska klasifikacija) se plačuje?

Zakaj in kako (u)porabljamo javni denar? Kako z javnimi denarjem izpolnjujemo zastavljene družbene

cilje, kako merimo uresničevanje teh ciljev in kako je zagotovljeno primerno razmerje med ceno in kakovostjo, oziroma ali je poraba javnega denarja potrebna?


13

Elementi sistema javnih financSISTEMI UPRAVLJANJA - Akterji, sposobnosti in odgovornosti

Political Governance• Political Parties

• Competition, transparency

Executive-Central Govt

Service Delivery & Regulatory Agencies

Subnational Govt & Communities

Formal Oversight

Institutions• Parliament• Judiciary• Oversight institutions

Civil Society & Private

Sector•Civil Society

Watchdogs•Media

•Business Associations

Cross-cutting Control Agencies (Finance, HR)

Citizen

s/F

irms

Citizens/Firms

Cit

izen

s/F

irm

s

Citizens/Firms

Outcomes: Services,

Regulations, Corruption


14

Izboljšanje Upravljanja javnih financ – Generalni pristop in platforme

Platform 1A credible budget delivering a reliable and predictable resource to budget managers

Platform 2Improved internal control and public access to key fiscal information to hold managers accountable

Platform 3Improved linkage of priorities and service targets to budget planning and implementation

Platform 4Integration of accountability

and review processes for

both finance and

performance management

• Integration of budget (recurrent & capital budgets)

Strengthen macro and revenue

Forecasting

Streamline spending processes

Broad Activities Re-design

Budgeting

Classification system

Initial design of FMIS for core business processes

Strengthen external audit and define internal audit function

Re-design budget cycle (e.g. MTEF)

Pilot program based budgeting & budget analysis

Further fiscal Decentralization

Full design of FMIS

Develop IT

Management

Strategy

Initial design of asset register

Enables a basis for accountability

Enables focus on what is done with

money

Enables more accountability for

performance management

A COUNTRY – Sequence of Platforms

Broad Activities

Broad Activities

Broad Activities

Source: See “Study of measures used to address weaknesses in Public Financial Management systems in the context of policy-based support,” by Peter Brooke, at www.pefa.org


15

1.1. PRIPRAVA PRORAČUNOV V SLOVENIJI1. Določitev strateškega in makroekonomskega okvira proračuna2. Določitev razvojnih prioritet in naloge vlade (politični program,

globalna vladna in resorne strategije in programi) 3. Potrditev na Vladi okvirnega razreza proračuna po programih in

državnih organih 4. Na podlagi navodil Ministrstva za finance (Proračunski

priročnik) resorji pripravijo programe, podprograme, projekte in aktivnosti v okviru sprejetega razreza proračunske porabe

5. Priprava gradiva za dokončno vladno potrditev in posredovanje predloga državnega proračuna v parlament

6. Predstavitev proračuna in splošna obravnava predloga proračuna v parlamentu

7. Oblikovanje amandmajev, opredelitev vlade do amandmajev in priprava dopolnjenega predloga proračuna

8. Obravnava dopolnjenega predloga proračuna in sprejem državnega proračuna


16

1.1. PRIPRAVA PRORAČUNOV (1 OD 5)

Postopek priprave predloga Proračuna v Republiki Sloveniji je od leta 2001, ko smo začeli pripravljati in sprejemati proračune za dve leti (za tekoče in naslednje leto) (Uredba o podlagah in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna (Uradni list RS, št. 45/02) naslednji:

1.Prva proračunska seja vlade se prične do 25. maja tekočega leta in na njej vlada predstavi osnutek proračunskega memoranduma ter določi (i) globalni nominalni okvir izdatkov proračuna po ekonomski klasifikaciji z navedbo ciljne višine primanjkljaja ali presežka za obdobje naslednjih štirih let in ciljno višino dolga države za to obdobje in (ii) državne razvojne prioritete za proračunsko obdobje.

2.Po končani seji se na podlagi sklepov Vlade prične usklajevanje med MF Ministrstvom za finance in predlagatelji finančnih načrtov o razrezu proračunskih izdatkov za leto t+1 in t+2.


17

1.1. PRIPRAVA PRORAČUNOV (2 OD 5)3.Druga proračunska seja vlade se prične do 15. junija tekočega

leta. Vlada na njej na predlog MF določi razrez proračunskih izdatkov za področja proračunske porabe do ravni glavnih programov in po predlagateljih finančnih načrtov. Skladno s sklepi vlade izda MF navodilo za pripravo proračuna (t.i Proračunski priročnik), ki ga posreduje predlagateljem finančnih načrtov v 10 dneh po zaključku druge proračunske seje. Proračunski priročnik vsebuje: temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga

proračunov; s strani vlade določen razrez proračunskih sredstev; navodila in roke za pripravo predlogov finančnih načrtov in njihovih

obrazložitev ter spremljajočih dokumentov proračuna in druga tehnična in vsebinska navodila za pripravo predloga proračuna.

3.Predlog finančnega načrta predložijo predlagatelji finančnih načrtov MF do 30. julija tekočega leta oziroma do dne, ki ga določi vlada.


18


5. Do 20. septembra tekočega leta MF predloži vladi v sprejem proračunski memorandum, predlog sprememb proračuna za leto t+1 in predlog proračuna za leto t+2.

6. Vlada mora skupaj s predlogoma proračunov in njihovimi obrazložitvami predložiti DZ tudi: proračunski memorandum za obe leti; obrazložitve predlogov proračunov, skupaj s predlogoma načrtov

delovnih mest (po novem zakonu o javnih uslužbencih so to kadrovski načrti) in predlogoma načrtov nabav in gradenj (ta vsebuje tudi načrt informatizacije);

programa prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za prihodnji leti;

predloge finančnih načrtov za prihodnji leti ZZZS in ZPIZ, javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je država, z obrazložitvami in

predloge zakonov, ki so potrebni za izvršitev predlogov proračunov, predvsem pa ZIPRS za obe leti.


19


7. Vlada predloži te dokumente v Državni zbor do 30. septembra tekočega leta.

8. Postopek obravnave in sprejemanja državnega proračuna v DZ določa Poslovnik DZ (Uradni list RS, št. 33/02 in 60/04) in sicer na sledeči način:

Sejo DZ, na kateri bo opravljena predstavitev proračunskega memoranduma in predlogov proračuna, se skliče najkasneje v 10 dneh po predložitvi predloga proračuna.

Obe gradivi predstavita na seji predsednik vlade in minister za finance. Nato tečeta postopka za obravnavo predloga proračuna in predloga sprememb proračuna ločeno, saj slednji teče po postopku za sprejemanje rebalansa proračuna.

Amandmaje k predlogu proračuna lahko vložijo poslanci, poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa in matično delovno delo. Ti jih lahko vložijo v 10 dneh po predstavitvi. Zainteresirano delovno telo lahko vloži amandmaje samo k tistim delom predloga proračuna, ki zadevajo njegovo področje. Amandmaji se predlagajo k posameznim delom posebnega dela predloga proračuna. Vsak predlagatelj amandmaja mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki, pri čemer amandma ne sme biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ter dodatnega zadolževanja.


20

1.1. PRIPRAVA PRORAČUNOV (5 OD 10) Matično delovno telo (Odbor za finance in monetarno politiko) se v 15 dneh po

predstavitvi obeh gradiv opredeli do vloženih amandmajev in sprejme svoje ter pripravi poročilo.

9. Vlada se v 30 dneh po predstavitvi na seji DZ opredeli do vseh vloženih amandmajev in na podlagi teh opredelitev ter zadnjih analiz gospodarskih gibanj in realizacije proračuna za tekoče leto pripravi dopolnjen predlog proračuna ter ga predloži DZ. Amandmaje k dopolnjenemu predlogu proračuna lahko vloži matično

delovno telo, poslanska skupina ali najmanj četrtina poslancev. Matično delovno telo lahko vloži amandmaje najkasneje 3 dni pred sejo DZ. Matično delovno telo se opredeli do teh gradiv in pripravi poročilo, ki vsebuje njegova stališča in opredelitve do amandmajev ter amandmaje matičnega delovnega telesa.

Seja DZ za obravnavo dopolnjenega predloga proračuna se skliče v 15 dneh po predložitvi dopolnjenega predloga proračuna.

Ko je na seji DZ končano glasovanje o delih dopolnjenega predloga proračuna, predsedujoči ugotovi, ali je predlog proračuna usklajen glede prejemkov in izdatkov ter po delih. Če se ugotovi, da predlog proračuna ni usklajen, Vada ali matično delovno telo predloži amandma za uskladitev. Če ta ni sprejet tudi državni proračun ni sprejet.

10. Sledi priprava za objavo v Uradnem listu in razglasitev s strani predsednika Republike Slovenije.


21

1.2. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA V SLOVENIJI

1. Pravice proračunske porabe potrjene v državnem proračunu2. Sprostitev pravic porabe proračunskim uporabnikom (potrošnim

ministrstvom) v enkratnem obsegu oziroma ali kot četrtletne oziroma mesečne pravice porabe (pravic in plačil) kvote

3. Resorna ministrstva oz. oziroma proračunski uporabniki sprejmejo pogodbene obveznosti oz. naročijo blago in storitve – postopek javnega naročanja (prevzem obveznosti), oziroma prevzamejo obveznosti mesečnih plačil plač, pokojnin, socialnih transferov ipd. na tedenski oziroma mesečni podlagi

4. Blago in storitve so dostavljene in potrjene5. Računi in obračuni so prejeti in odredbe za plačilo so,

pripravljene in izdane odredbe6. Plačilo je izvedeno v gotovini z nalogom ali elektronsko7. Transakcije so zapisane v glavnih in pomožnih knjigah8. Programi ipd. so izvedeni, uporabniki pripravijo poročila o

izvedbi programov, vrhovne revizijske institucije izvedejo revizijo izvršitve proračuna


22

1.2. IZVRŠEVANJE PRORAČUNOV (1 OD 7)

1. Izvrševanje proračuna tako obsega vse postopke in dejanja, ki jih je potrebno opraviti za to, da se realizira sprejeti proračuna tako na nivoju proračuna kot celote, kot na ravni posameznega finančnega načrta posameznega proračunskega uporabnika. Izvrševanje proračuna se prične z uveljavitvijo proračuna in traja do konca proračunskega leta, ko je potrebno poročati o izvršitvi proračuna in v ta namen pripraviti zaključni račun proračuna.

2. Odgovornost za zakonito izvrševanje se določa na dveh oziroma treh nivojih, in sicer:

Vlada je za izvrševanje državnega proračuna kot celote odgovorna Državnemu zboru, župan pa občinskemu svetu.

Vlada oziroma župan sta dolžna predvsem skrbeti za to, da se poberejo načrtovani prihodki, da se ohranja proračunsko ravnotežje (ne preseže proračunski primanjkljaj ter obseg zadolževanja), da so prerazporeditve iz njihove pristojnosti vlade vse zakonite, in da se vzpostavi sistem, da se proračunska sredstva porabljajo pravilno in smotrno.

Predstojnik neposrednega in posrednega proračunskega uporabnika odgovarja za zakonitost, namenskost, gospodarnost in učinkovitost razpolaganja s proračunskimi sredstvi državnega organa, ki ga vodi, in ki so zagotovljena v njegovem finančnem načrtu, in sicer tako na strani izdatkov kot na strani prejemkov proračuna.


23

1.2. IZVRŠEVANJE PRORAČUNOV (2 OD 7) Oseba, ki jo predstojnik pooblasti za izdajanje odredb za plačilo proračunskih

obveznosti je odredbodajalec. Odredbodajalec je tisti, ki odloča o izplačilu v breme določene proračunske postavke in zato tudi odgovarja. V ta namen se mora preden podpiše odredbo prepričati, ali so izpolnjeni vsi pogoji za izplačilo, predvsem pa mora biti v ta namen vzpostavljen sistem notranjih finančnih kontrol in notranje revidiranje. Poraba sredstev je mogoča samo na podlagi originalnih knjigovodskih listin in odredbe za izplačilo.

MF oziroma za finance pristojen organ občinske uprave, mora redno spremljati izvrševanje proračuna in o tem, če je treba, obveščati vlado oziroma župana.

Zato izvrševanje proračuna obsega: sprejem dinamizirane ocene prejemkov in izdatkov proračuna za določenoleto

po uveljavitvi proračuna, sprejem programa financiranja proračuna za realizacije proračuna in

pripravo kvot, določanje mesečnih likvidnostnih načrtov za izvrševanje proračuna oz.

oziroma mesečnih likvidnostnih načrtov uporabnikov; spremljanje izvrševanja proračuna na strani prejemkov in izdatkov, in sicer

njihove realizacije, s poudarkom na spremljanju: prevzetih obveznosti v breme proračuna, prerazporeditev pravic porabe, porabe splošne proračunske rezervacije in proračunske rezerve ter evidentiranje problemov na teh področjih in

priprava polletnega poročila o izvrševanju proračuna ter predlaganje morebitnih ukrepov za uravnoteženje proračuna.


24


3. Skupne naloge neposrednih in posrednih uporabnikov pri izvrševanju proračuna se, ne glede na njihova sicer različna delovna področja, nanašajo na:

prevzemanje obveznosti v skladu s področno in javnofinančno zakonodajo (npr. izdaja upravnih odločb, naročanje blaga in storitev, sklepanje pogodb, ipd.),

evidentiranje prevzetih obveznosti in plačevanje zapadlih obveznosti v breme proračunskih postavk-konto oziroma

finančnih načrtov.

4. Podrobnejša pravila izvrševanja proračuna so določena v tem zakonu, ZIPRS v letnem zakonu, ki ureja postopke izvrševanja proračuna določenega leta, v Pravilnikih ki urejajo o postopkih postopke za izvrševanje iz proračuna RS Republike Slovenije in z drugimi izvedbenimi predpisi. Ti določajo nekaj ključnih instrumentov izvrševanja proračuna:


25


Kvote in mesečni načrti za izvrševanje proračuna ter dinamizirane ocene prejemkov in izdatkov proračuna za določeno leto so inštrumenti, ki služijo za optimalno upravljanje z likvidnimi sredstvi proračuna. Neposredni uporabniki smejo plačevati obveznosti samo v obsegu, ki ga za trimesečje ali drugo obdobje neposrednemu uporabniku določi vlada oziroma župan. To so t.i. kvote..

Prerazporejanje pravic porabe so posledica tega, da se v teku proračunskega leta se dogaja, da na določenih proračunskih postavkah ostajajo, na drugih pa primanjkuje pravic porabe.

Proračunska rezerva se oblikujejo v proračunu. V skladu z ZJF (48. člen) se proračunska rezerva uporabi za odpravo:

Posledic naravnih nesreč (npr. potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče).

O uporabi sredstev proračunske rezerve odloča vlada na predlog MF Ministrstva za finance ter v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. V sredstva proračunske rezerve se lahko izloči največ 1,5 % prejemkov proračuna. Enako velja za občine.


26


Splošna proračunska rezervacija je del proračunskih sredstev, ki se pri pripravi proračuna na posebni proračunski postavki rezervira za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali niso zagotovljena v zadostnem obsegu.

O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča vlada na predlog Ministrstva za financeMF oziroma župan.

Začasno zadržanje izvrševanja proračuna se uporabi, kadar se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna. Tedaj lahko vlada na predlog Ministrstva za financeMF oziroma župana največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov. Z ukrepi začasnega zadržanja izvrševanja lahko vlada oziroma župan:

ustavi prevzemanje obveznosti; predlaga podaljšanje pogodbenih rokov plačil, ustavi prerazporejanje proračunskih sredstev, potrebno zaradi prevzemanja

obveznosti in določi, da morajo neposredni uporabniki pridobiti za sklenitev pogodbe predhodno

soglasje Ministrstva za financeMF. Če se med izvajanjem ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja proračuna

proračun ne more uravnovesiti, mora najkasneje 15 dni pred iztekom roka za začasno zadržanje izvrševanja proračuna vlada oziroma župan predlagati rebalans proračuna.


27


5. Rebalans proračuna je akt o spremembi proračuna med proračunskim letom. Rebalans proračuna predlaga Vlada Državnemu zboru v sprejem, če oceni, da bo nastopilo trajnejše neskladje med prejemki in izdatki proračuna. Državni zbor sprejme rebalans po posebnem postopku.

6. Namenski prejemki in izdatki proračuna so posebni del proračun, imajo poseben položaj, saj pri katerem je na podlagi 43. členu člena ZJF tega zakona dovoljeno, da so določeni izdatki proračuna vežejo na točno določene prejemke proračuna.

To predstavlja izjemo od proračunskega načela celovitega pokrivanja, ki je v določenih primerih utemeljena iz razlogov spodbujanja gospodarnega ravnanja. ZJF predvideva, da lahko zakon oziroma odlok, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, predpiše odstopanja od tega načela.


28


Tako so izjeme v ZJF tem zakonu določene v 43. členu ZJF, ki določa naslednje namenske prejemke proračuna:

donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od prodaje ali zamenjave državnega oziroma občinskega

stvarnega premoženja ter odškodnine iz naslova zavarovanj in 74. členu ZJF, po katerem se

kupnina od prodaje kapitalskih naložb in vlog v lasti države in občin uporabi za odplačila dolgov v računu financiranja ter druge izdatke, določene v letnem zakonu o izvrševanju proračuna.

7. Namenski prejemki proračunskega sklada imajo tudi status namenskih prejemkov. V 56. členu ZJF je podana definicija proračunskega sklada, ki je evidenčni račun v okviru računa proračuna, ki ga odpre država oziroma občina zaradi ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanja posebnega namena.


29






30

2.1.) Ocena stanja javnih financ ob vstopu v EU

Zakon o javnih financah oz. kot slovenski »Organic Budget Law« je skladen z zakonodajnim okvirom na ravni ostalih držav EU.

Slovenija skladno z ZJF in temeljnimi usmeritvami evropske zakonodaje izdeluje:

srednjeročne in dolgoročne projekcije. Pri tem se upoštevajo tudi pravila poročanja EU na podlagi

pravil izdelav Konvergenčnih programov. Gre za konvergenčne programe za prevzem eura.

Slovenija je do sedaj uspešno izvajala svoje obveznosti iz naslova izdelave Konvergenčnih programov.

V juniju 2000 je Vlada sprejela Uredbo o podlagah za pripravo predloga proračuna (Uradni. list RS 56/2000). Ta Uredba je omogočila celovito prenovo procesa priprave proračuna.


31


Spremenila je nekdanji »bottom-up« pristop v klasični, dvostopenjski »top-down« proces priprave proračuna.

Procese priprave proračuna je vezan na vsebinsko pripravo 23 področij proračunske porabe (z vstopom v EU povečan na 24) in srednje-ročni makroekonomski okvir.

Z letom 2000 je bila uvedena funkcionalno programsko-funkcionalna klasifikacija proračunskih odhodkov,

v skladu z najnovejšo COFOG klasifikacijo (Classification of functions of Governments) nato pa še programska klasifikacija.

Ta se uporablja za restrukturiranje programov v državnem proračunu po ključnih področij proračunske porabe.


32


Uveden je moderen sistem Enotnega Zakladniškiega Računa sistem, uveljavlja pa se tudi glavna knjiga in sistem za njegovo uveljavitev.

Po sprejemu ZJF pomemben napredek v oblikovanju in uresničitvi:

pravil, metodologij, procesov in postopkov in procedur, ki vključujejo najpomembnejša vprašanja na

področju upravljanja javnih izdatkov. To velja za pripravo in izvrševanje proračuna,

računovodstvo, javna naročila, kontrolo in proračunski nadzor, ter notranji in zunanji nadzor javnih financ.

To vključuje tudi področje upravljanja sredstev pred-pristopne pomoči EU in programov evropskega proračuna v obdobju članstva v EU.


33

2.1.) Ocena stanja javnih financ ob vstopu v EU Na strani prihodkov slovenskega proračuna

izvedena vrsta davčnih reform: najprej v začetku devetdesetih let z uvedbo

dohodnine in nato na koncu devetdesetih let z uspešno uvedbo

davka na dodano vrednost in trošarin ter zamenjavo carinskih virov.

Zadnja reforma uvedena v letu 2004 in je vključevala reformo vseh ključnih davkov.

Pri davku od dohodka pravnih oseb se je dopolnila davčna osnovo in po privatizaciji slovenskih podjetij zmanjšan obseg davčnih olajšav.

Pri dohodnini spremembe dohodninskih stopenj in osnove za podporo socialnemu dogovoru


34

2.2.) Ocena javnih financ 2004-2008 Ob vstopu v EU vse Maastrichtske

javnofinančne kriterije. Vendar se z letom 2005 javnofinančna

situacija žal poslabšuje. Vzrok so v javnofinančnih javnofinančna situacija

ugodna, ker je Slovenija izpolnjevala ukrepih v letu 2005 kot jih je določila Koalicijska pogodba za mandat 2004-08,

v davčni zakonodaji, in v sprejetem rebalans proračuna za leto 2005 in državnih proračunih za leti 2006 in 2007 in okvirnem

predlogu proračuna za leto 2008.


35

2.2.) Ocena javnih financ 2004-2008 Na prihodkovni strani javnih financ: zmeda z

davčnimi "reformami“, v treh letih - t.j. v obdobju 2005-07 – bomo imeli kar tri davčne sisteme.

Rezultat je nadaljevanje visokega javnofinančnega primanjkljaja v letih 2005 in 2006

Vse višja efektivna obdavčitev slovenskega gospodarstva, še posebej z letom 2006 pri davku od dohodkov pravnih ose

Efektivna stopnja je na meji do 50% višja v primerjavi z obdobjem prejšnje vlade.

Četudi bi visoke stopnje gospodarske rasti v letih 2005 in 2006 omogočale pospešeno zmanjševanje davčne obremenjenosti gospodarstva, tega v mandatu 2004-2008 očitno ne bomo videli.


36

2.2.) Ocena javnih financ 2004-2008 Nasprotno, predlogi davčnih sprememb iz t.i.

davčne "reforme" za leto 2007 predvidevajo: visoko povečanje neto dohodkovnega položaja

najvišjih dohodkovnih razredov in zgolj lepotno zmanjševanje davčnega bremena gospodarstva.

Edina svetla točka ostaja postopno zmanjševanje davka na izplačane plače, kjer se zgolj nadaljuje njegova ukinitev začrtana z letom 2004, ko se je dvignilo nominalno raven plač obremenjenih za davek na izplačane plače za leto 2005.

Ob tako visokem pre-razdeljevanju davčnih virov – za več kot 55 milijard tolarjev bodo v letu 2007 nižji prihodki državnega in občinskih proračunov, iz naslova dohodnine so pritiski na izravnane javne finance vse hujši.


37

2.2.) Ocena javnih financ 2004-2008 Vlada pritiske na javne finance v prvih dveh

letih svojega mandata rešuje: s povečevanjem možnosti zadolževanje

paradržavnih institucij izven okvirov javnih financ. letu 2005 in 2006 zelo povečalo zadolževanje

Družbe za izgradnjo avtocest in Slovenskih železnic povečala se je možnost zadolževanje slovenskih

občin brez zagotavljanja dodatnih virov, pripravljen je nov program zadolževanja za nakupe

oborožitve Slovenske vojske, ne-transparentno je bil prevzet dolg pokojninske in

zdravstvene blagajne, paradržavni skladi prevzemajo nove obveznosti z

državnim investiranjem,


38

2.2.) Ocena javnih financ 2004-2008 Dodatni dolg se lahko zaradi odločitev vlade

oziroma Državnega zbora: v prvih dveh letih mandata poveča do 1000 mrd SIT

ali skoraj 15 % bruto domačega proizvoda (BDP). Upoštevanje drugih elementov javnofinančnih

okvirov za obdobje 2006-08, bi konec leta 2008 lahko javnofinančni dolg že dosegel 40 % BDP.

Vse do leta 2004 javni dolg ni nikoli presegel 30 % BDP.

Opisana javnofinančna politika zahteva resen razmislek. Potrjuje tudi, da je največje tveganje pri javni porabi v Republiki Sloveniji vlada sama,


39

2.2.) Ocena javnih financ 2004-2008 Vlada zaradi koalicijskih omejitev ni

pripravljena na resnično reformo javnih financ.

Prava vsebina reform bi se morala odražati: na odhodkovni strani javnih financ in manj na prihodkovni strani.

Znižanje odhodkov in notranje prestrukturiranje javnih financ bi bila edina prava politika skladna

z zahtevami članstva v EU in izzivi globalne konkurenčnosti in

Vzpostavlja temelj za cenejšo in učinkovitejšo države.


40

2.2. Ocena javnih financ 2004-08- Odhodki

PREGLED ODHODKOV - OCENA TEKOČE FISKALNE SITUACIJE OB KOALICIJSKI POGODBI 2004-08

Problemi s koalicijsko pogodbo Rebalans za leto 2005 - izgubljena priložnost Ocena predloga državnega proračuna za leti

2006, 2007 in 2008 – slabo in nezakonito Ukrepi na področju javnofinančnih odhodkov


41

2.2. Ocena javnih financ 2004-08- Odhodki Koalicijska pogodba “udar” na slovenske javne

finance: prve ocene iz 3.12.2004 ostajajo enake Vsebinsko je Koalicijska pogodba skupek želja, ki

povečuje javnofinančne odhodke Posebej je problematično, ker lahko prepreči

uresničitev globalnega cilja Republike Slovenije: ta cilj je vstop v gospodarsko in denarno unijo konec leta 2006 oz. prevzem EVRA s 1.1.2007

Hkrati je zaradi koalicije SDS, DESUS, NSi in SLS skupek želja, ki ni javno-finančno usklajen – prvič pod njo podpisan predsednik stranke, ki je hkrati minister za finance

Problem, ker nova Vlada v letu 2005 želi uresničiti koalicijsko pogodbo – in ob prevzemu EVRA hkrati zmanjšati davčno breme???


42

2.2. Ocena javnih financ 2004-08- Odhodki Ocena povečanje odhodkov od minimalno 106 do

maksimalno 370 milijard tolarjev na leto,: od cca. 53.000 tolarjev do preko 187.000 tolarjev na vsakega

prebivalca na leto ali vsak državljan bi moral nameniti do en mesečni prejemek za

uresničitev Koalicijske pogodbe v deležu javnih financ to pomeni povečanje odhodkov v višini

od 1,5% do 6% bruto domačega proizvoda na leto po ocenah ob sprejemu nove vlade - 3.12.2004

V nekaj letih bo to povečalo javnofinančni dolg preko meja možnosti Slovenije, kar bo zahtevalo višjo obdavčitev, zmanjšalo gospodarsko rast in povečalo nezaposlenost

Problem, ker Vlada želi uresničiti koalicijsko pogodbo – kljub prevzemu EVRA in kupuje volitve 2006 in 2008: Zadolževanje DARS, železnic, občin itd...


43

OCENE KOALICIJSKE POGODBE PO PROGRAMSKIH SKLOPIH

Minimalni znesekMaksimalni

znesek

GOSPODARSTVO IN JAVNE FINANCE 7.656.300.000 SIT 15.312.600.000 SIT

Znižanje efektivnih davčnih obremenitev dela in uvedba olajšave za vlaganja v posodobitev proizvodnje 17.656.300.000 SIT 35.312.600.000 SIT

Zmanjšanja investicijskih odhodkov države zaradi povečanega obsega koncesij preko t.i. javno zasebnega partnerstva - 10.000.000.000 SIT - 20.000.000.000 SIT

DELO, DRUŽINA IN SOCIALNE ZADEVE 41.200.000.000 SIT 112.350.000.000 SIT

Država bo zagotavljala sredstva za kritje dela plače (davki, prispevki) novo-zaposlenim v občinah, ki bodo izpolnile z zakonom določene pogoje

12.000.000.000 SIT 24.000.000.000 SIT

Povečali bodo sredstva in krepili učinkovitost programov aktivne politike zaposlovanja za zaposlovanje starejših (med 55 in 64 letom starosti)

4.500.000.000 SIT 6.750.000.000 SIT

Sprejeli bodo spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na temelju katerih bo uvedeno dosledno usklajevanje pokojnin z rastjo dejanskih plač (po predlogu zakona mag. F. Žnidaršiča) 8.300.000.000 SIT 28.200.000.000 SIT

Postopno bo uvedena pravica do vdovske pokojnine 2.000.000.000 SIT 14.000.000.000 SIT

Postopno povišanje dodatka za rekreacijo na 75% regresa zaposlenih v javnem sektorju 5.100.000.000 SIT 25.000.000.000 SIT

Sprejela bo učinkovite ukrepe (nadomestitev dela plače…) za spodbujanje delodajalcev za zaposlovanje brezposelnih, prejemnikov denarnih in socialnih pomoči, dolgotrajno brezposelnih in teže zaposljivih

9.000.000.000 SIT 13.500.000.000 SIT

Za zaščito socialno ogroženih skupin prebivalstva bo uvedla selektivne ukrepe zaščite in razširila določene skupine, za katere krije stroške zdravstvenih storitev javno zdravstveno zavarovanje

300.000.000 SIT 900.000.000 SIT


44

ZDRAVSTVO 5.100.000.000 SIT 42.200.000.000 SIT

Znižala bo del davka na dodano vrednosti na zdravila, izdana na recepte, in si prizadevala za vračanje dela trošarin na alkohol v zdravstvo

600.000.000 SIT 1.200.000.000 SIT

Z zakonom bo uvedla zavarovanje za dolgotrajno nego, ki bo dostopna vsem, ki nego potrebujejo 4.000.000.000 SIT 40.000.000.000 SIT

Za raziskave in razvoj v zdravstvu bo zagotovila sredstva iz proračuna 500.000.000 SIT 1.000.000.000 SIT

VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA31.000.000.000 SIT 123.000.000.000 SIT

Postopoma bo povečevala delež izdatkov, namenjenih za raziskave in razvoj, s sedanjih 1.5 na 3.5 odstotka BDP do leta 2013

30.000.000.000 SIT 120 .000.000.000 SIT

Novi raziskovalni centri v Sloveniji 1.000.000.000 SIT 3.000.000.000 SIT

LOKALNA SAMOUPRAVA IN REGIONALNI RAZVOJ

10.000.000.000 SIT 66.000.000.000 SIT

Povečanje primerne porabe v občini za 1/3 in zato pri danih virih povečanje finančne izravnave občinam

10.000.000.000 SIT 66.000.000.000 SIT

ZUNANJE IN EVROPSKE ZADEVE 3.500.000.000 SIT 6.000.000.000 SIT

Predsedovanje Evropski Uniji na letni ravni 3.500.000.000 SIT 6.000.000.000 SIT


45

JAVNA UPRAVA IN PRAVOSODJE- 5.110.000.000

SIT- 14.830.000.000 SIT

Zmanjšanje števila zaposlenih v državni upravi za najmanj 3 % - 5.610.000.000 SIT - 16.830.000.000 SI

Informatizacija in boljša tehnična opremljenost sodišč 500.000.000 SIT 2.000.000.000 SIT

OBRAMBA 9.000.000.000 SIT 13.000.000.000 SIT

Krčenja upravnega dela ministrstva za obrambo in generalštaba SV - 1.000.000.000 SIT - 2.000.000.000 SIT

Vključitev TRP programov v redni proračun 10.000.000.000 SIT 15.000.000.000 SIT

NOTRANJE ZADEVE - SIT - SIT

Kadrovske okrepitve, izobraževanje kriminalistov in materialne spodbude

Povečanje odhodkov Povečanje odhodkov

KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANA - SIT - SIT

Ustanovitev rizičnega sklada za kmetijstvo Povečanje odhodkov Povečanje odhodkov

Uvedba različnih stopenj in načinov obdavčitve pri različnih tipih kmetijskih gospodarstev

Zmanjšanje prihodkov


Zakon o dohodnini: določitev višine neposrednih plačil in sredstev za naložbe v okviru razvoja podeželja, ki se ne bodo štela v osnovo za dohodnino



Zvišanje kmečkih in državnih pokojnin Povečanje odhodkov Povečanje odhodkov

KULTURA 3.750.000.000 SIT 6.250.000.000 SIT

Investicija v gradnjo NUK II 3.750.000.000 SIT 6.250.000.000 SIT

SKUPNO POVEČANJE 106.096.300.000 SIT 369.282.600.000 SIT


46

Ocena odhodkov – Rebalans 2005 Z Rebalansom Proračuna 2005 je nova Vlada

razdelila “volilni” plen – denar slovenskih davkoplačevalcev. Gre za rebalans izgubljenih priložnosti, ker: Rebalans nima jasnih razvojnih ciljev; ugodna javnofinančna

situacija omogoča zniževanje davkov, kar bi povečalo konkurenčnost gospodarstva, ohranilo številna delovna mesta izkoristila.

Druga izgubljena priložnost je večja razvojna usmeritev vlade z oblikovanjem ustrezne strukture proračuna, s čimer bi lahko vlada ohranila načrtovano dinamiko rasti in investicijsko aktivnost ter tako še povečala gospodarsko rast; Vlada predlaga obratno

Vlada ni predlagala nobenega varčevanja, glede na predvolilne obljube smo pričakovali racionalizacijo nekaterih postavk državnega proračuna in zmanjšanje izdatkov, kar Vlada ni storila. Nasprotno, vlada je zelo povečala nekatere izdatke, zlasti na

področju tekoče porabe – plače, transferi, subvencije, kar ni v skladu z napovedmi vlade o načelni restriktivnosti na javno-finančnem področju


47

Ocena odhodkov – Rebalans 2005

Odprta ostajajo vprašanja – nekatere javno postavljena g. predsedniku Vlade: Kako bomo npr. na izglasovan način novega

usklajevanja z rastjo plač, lahko izplačevali pokojnine čez 10 – 20 let?

Kako bo Vlada res razbremenila delo? Kateremu delu proračuna bo morala vlada

zmanjšati porabo, da bo zagotovila ta sredstva? Kako bo torej vlada res varčevala v letih po letu

2005, 06 in dalje? Na ta vprašanja odgovorov še vedno ni?


48

Ocena odhodkov – DP 2006-07-08

Državni proračuna za leta 2006, 2007 in 2008 so problematični formalistično, ker so nezakonito vložen – 13. člen ZJF ker mu niso priložene vse potrebne priloge - predvsem

spremembe zakonov, ki utemeljujejo odhodke, ki se jih deli s predlogama proračuna.

Vsebinsko veliko razočaranje in v nasprotju s stališči ministra za finance in predsednik vlade iz preteklosti.

Gre za prva proračuna sedanje vlade, zato odražata pristop vlade k ekonomski in socialni ter razvojni politiki Slovenije.

Proračunski memorandum tega sploh ne opredeljuje jasno


49


ProračunI za 2006-07-08 povečujejo zadolženost države oziroma zlasti javnofinančni primanjkljaj, in sicer na dva načina: predvideva manjši obseg sredstev za financiranje

izgradnje slovenskih avtocest in železnic ter dodatno zadolževanje Družbe za avtoceste v RS ter

povečuje tudi zadolženost slovenskih občin. Predlagano je slabo v delu,

kjer omogoča dodatno zadolževanje in povečano obremenjevanje davkoplačevalcev,

je korak nazaj glede davčnih sprememb, prinaša dodatno socialno razslojevanje in je nerealen

v delu, kjer govori o črpanju evropskih sredstev


50


Ti proračuni se izvršujejo le ob višjih davkih, ker se bistveno bolj postopno ukinjanje davka na izplačane plače, kot je predlagala opozicija.

Povečanje trošarin v letu 2007 in DDV v letu 2008 pomeni, da se bodo blago in storitve v času prevzema evra podražile, kar bo znižalo življenjski standard. Slovenske državljanke in državljani bodo torej

kupovali blago in storitve po višjih cenah, realni standard vseh nas se bo zmanjšal. In to prav v obdobju prevzema evra, ko se običajno življenjski standard že tako zniža.

Poleg omenjenega bi višji DDV tudi zmanjšal davčno konkurenčnost Slovenije in gospodarstva ter negativno vplival na investicijsko aktivnost v državi.


51


Prav tako ni sprejemljivo, da proračun odraža različen pristop do različnih socialnih skupin: na eni strani se preko davčnih sprememb

uveljavljajo dodatne davčne olajšave za prejemniki iz naslova denacionalizacije,

na drugi strani se uvaja deindeksacija socialnih transferov - torej se najbogatejšim, daje davčne olajšave, najbolj socialno ogroženim, pa se jemlje tisto, kar jim je bilo doslej zagotovljeno.

Ker je obenem jasen problem neučinkovitega črpanje evropskih sredstev, ni jasno zakaj proračun predvidevajo enormno

visokopozitivno črpanje evropskih sredstev. Proračun je tudi v tem delu nerealen in

vprašljiv.


52


Nova Vlada ni zagotovila boljšega črpanja evropskih sredstev, pač pa nasprotno: v letu 2005, 2006 Slovenija najverjetneje neto

prejemnica majhnega obsega sredstev V proračunih 2006-07-08 predvideno visoko

pozitivno črpanje evropskih sredstev, čeprav sedanje poteze slovenske vlade kažejo, da bo to zelo težko doseči.

Vlada sicer podpira: Tehnološki razvoj in programe v podporo znanost,

vendar daje hkrati dvakrat več za MORS in veliko za MNZ

Spodbuja konkurenčnost slovenske industrije, vendar je MG eden bolj osiromašenih resorjev (po obseg na ravni MK)


53


Povečuje sicer izgradnjo državnih cest, a je MP za leto 2006 na indeksu 90 (DARS se

zmanjšuje za 26 mrd SIT) Povečuje se Kmetijske subvencije, a le

zaradi prejšnje zavez od povečanju domačih subvencij iz ravni 90% na raven 95% EU subvencij

Na področju spodbujanja skladnega regionalnega razvoja sicer povečuje sredstva, vendar brez jasnih razvojnih in kohezijskih regij

V letu 2007 se za 1/3 zmanjšuje program na Min.za gospodarstvo itd...


54

Zakaj slabi proračuni? – DP 2006-07-081. Nerealni z veliko višjimi davki zaprti proračuni,

predvsem z višjo obdavčitvijo dohodka pravnih oseb in tudi prebivalstva z višjimi trošarinami, in verjetno DDV v letu 2008, ter financirani tudi z ukinitvijo stanovanjskih in drugih olajšav za sto-tisoče državljanov in državljank,

2. Več financirajo represivne organi, gradnja protokolarnih objektov in dogodkov, ki prav nič ne spodbujajo razvoja,

3. Vzpostavlja se temeljna nepravičnost, omejevanje posameznih zakonskih pravic financira

Janševo davčno darilo peščici najbogatejših,


55

Zakaj slabi proračuni? – DP 2006-07-08

4. S proračuni ne zagotavlja razvojnega financiranja, saj se izgradnja infrastrukture v proračunu omejuje se in financira zgolj s povečevanjem zadolževanja države in

občin in

5. V evropskih delih proračuna pojavlja veliko v letih 2007 in 2008 fiktivnih, v denarnem toku neuresničljivih projektih. Namesto, da bi vlada po dveh letih vladanja vendarle

pripravila konkretne razreze evropskih projektov za leti 2007 in 2008, se je pripravila famozna resolucija o razvojnih projektih, ki posega kar v naslednje tri finančne perspektive EU.


56

Zakaj slabi proračuni? – DP 2006-07-08Namesto reševanja problemov tukaj in danes,Se zidajo z 34 projekti do leta 2023 gradovi v

oblakih,pripravljajo finančno nerealne, celo neizvedljive

projekte.

Razen, če se namerava tisoče milijard ohranjenega premoženja prikrito, ne-transparentno podariti vladnim partnerjem pri razvojnih projektih.

Razlaga se veliko resolucijskih ciljih, vlada pa ne uspeva izpolniti niti lastnih zavez iz

koalicijske pogodbe, niti v proračunih do leta 2011 ne zagotavlja podpore

resolucijskim projektom.


57

Zakaj slabi proračuni? – DP 2006-07-08

PRORAČUN 2007: Proračunski prihodki 1861 milijard tolarjev Odhodki 1938 milijard tolarjev Primanjkljaj načrtovan v višini 77 milijard tolarjev

ali 1,0 % BDP PRORAČUN 2008:

Proračunski prihodki 1950 milijard tolarjev Odhodki 2023 milijard tolarjev Proračunski primanjkljaj zmanjšal na 73 milijard

tolarjev ali 0,91 % BDP Koliko skritih odhodkov in povečanega

zadolževanja, koliko bo potrebno omejevanje porabe ali koliko večji bo primanjkljaj SE ŠE NE VE??


58






59

3) SKLEPNA MISEL (1 od 10) Glede na predstavljeno, je glavno vprašanje ali

bo Sloveniji uspelo ohraniti stabilnosti slovenskih javnih financ?

To bo mogoče oceniti v prihodnjih letih. Kot smo pokazali v gradivu, je nedvomno jasno,

da davčne reforme ustvarjajo zmedo, na odhodkovni strani pa ni resnih rezov v posamezne pravice porabe, niti ni zadostnega prestrukturiranja proračuna.

Za sedaj je dobro predvsem to, da smo kot članica EU zavezani jasnim kriterijem.

Kot je zapisano v konvergenčnem programu, je tudi ta vlada zavezana javnofinančni politiki, ki bo podpirala proces integracije v evro območje ter izboljševala kakovost javnih financ z namenom doseganja realne konvergence v obdobju 2006-2007 in kasneje.


60

3) SKLEPNA MISEL (2 od 10)

Primanjkljaj širšega sektorja države naj bi se bo postopno zniževal, tako v cikličnem kot tudi v strukturnem smislu. Slovenija bo izpolnjevala maastrichtska javnofinančna kriterija.

To ostaja zapisano, a razlika med besedami in dejstvi je vse večja in vse bolj očitna.

Načeloma velja, da so zaradi zahtevnejšega narodnogospodarskega okolja in da bi uresničili začrtano Strategijo razvoja Slovenije,

potrebne nadaljnje proračunske in davčne reforme.


61

3) SKLEPNA MISEL (3 od 10) Pripravljene morajo biti zato, da bi

zagotovile dolgoročno vzdržnost slovenskih javnih financ.

Na krajši rok so te reforme povezane z: Razvojem nadaljnje vsebinske in tehnične

usposobljenosti Ministrstva za finance in vlade v celoti na področju upravljanja javnih izdatkov, še posebej v usmerjanju in spremljanju programskega načrtovanja.

Pripravo ustreznih procedur za polno črpanje programov evropskega proračuna na vseh ključnih ministrstvih in zlasti ministrstvu za finance.,


62

3) SKLEPNA MISEL (4 od 10) Na srednji rok - čas mandata vlade - pa so v

načelu in praksi ključne naslednje tri smeri potrebnih reform:

Prvič, zaveza izvršne oblasti, potrebna za uresničitev prevzema evra po vstopu v menjalni

mehanizem deviznih tečajev ERMII, da je restriktivna fiskalna politika temeljna usmeritev ekonomske politike.

To vključuje tudi namero o omejevanju in ne povečevanju javnega dolga. Tega ta vlada žal ne uresničuje.

Drugič, nadaljnji napori so potrebn: da se izdelajo metodologije in procedure za celovito

srednjeročno gospodarsko in fiskalno načrtovanje; to naj bi povezalo vladne prioritete z glavnimi proračunskimi

programi in zagotavljalo potrebne uskladitve znotraj proračuna.


63

3) SKLEPNA MISEL (5 od 10) In tretjič, priprava in uveljavitev pripravljanja

v rezultat usmerjenega proračunskega načrtovanja, To je temeljni instrument povečevanja učinkovitosti

delovanja države in zmanjševanje vloge države v Sloveniji.

To vključuje in zahteva reforme vrste vladnih storitev:

od izobraževanja, zdravstva, socialnega zavarovanja, sodstva, obrambe, notranjih zadev in regulatorjev trga).

Na tem področju so v času te vlade bile dane zgolj obljube.


64

3) SKLEPNA MISEL (6 od 10) Če bodo te reforme v polni meri uresničene, bo Slovenija

ostala učinkovito gospodarstvo. Del teh reform je bil načrtovan, a ne uresničen.

Nedvomno je, da bi Slovenija podobno, kot je bila ob vstopu v EU najbolj učinkovito gospodarstvo med novimi članicami, lahko postala eno najbolj učinkovitih gospodarstev v EU25.

To, vladi v mandatu 2004-08 očitno ne bo uspelo, to bo izvedla šele naslednja vlada.

Zato se ne uresničuje cilj iz Strategije razvoja Slovenije o učinkovitejši in cenejši državi ter zato manj zadolženi državi.

Dosedanje aktivnosti vlade iz mandata 2004-08 kažejo, da to v tem mandatu ne bo izvedeno.

Ob koncu mandata te vlade bo Slovenija znatno bolj zadolžena in socialno veliko bolj razslojena družba.

Zato bo temelj volilnega programa sedanje opozicije sanacija Janševega obdobja javnofinančne politike???


65

3) SKLEPNA MISEL (7 od 10) Zaradi zahtevnejšega narodnogospodarskega okolja, da

bi se nevtralizirale uresničene načelne zahteve iz sedanje Koalicijske pogodbe, in zaradi uresničitve Strategije razvoja Slovenije,

Bodo potrebne nadaljnje proračunske in davčne reforme. Predstavljeni:

elementi upravljanja z javnofinančnimi izdatki, dosedanji koraki reforme javnih financ in vsebina v letu 1999

Zakona sprejetega Zakona o javnih financah in kasnejših letih dopolnjenega in spremenjenega zakona o o javnih financah

ter ocena javno-finančne situacije nakazujejo, da gre za vsebinsko zahtevne in zato

dolgotrajne procese. To potrjujejo tudi izkušnje različnih držav, ki so izvajale

podobne reforme javnih financ npr.: Združenih držav Amerike v 60. letih, Nove Zelandije in Avstralije v začetku 90. let in Švedske v sredini 90. let.


66

3) SKLEPNA MISEL (8 od 10) Vendar Slovenija nima izbire.

Reforme javnih financ in še posebej reforme upravljanja z javnofinančnimi izdatki začela izvajati ob osamosvojitvi in se je morala nadaljevati tudi ob vstopu v EU, ker se je želela izogniti resni makrofiskalni krizi.

Ker v evropske povezave ni mogoče vstopiti s fiskalno krizo, je pretežni del reform bil izveden pred vstopom v Evropsko unijo.

To pa samo po sebi ni dovolj, ker si je Slovenija postavila kot osrednji cilj, da doseže in preseže raven razvitosti v Evropski uniji, je potrebno na vsak način zmanjšati delež javnih izdatkov v bruto družbenem proizvodu.


67

3) SKLEPNA MISEL (9 od 10) To je ključni način vzpodbujanja:

konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na evropskih in globalnih trgih.

Reforme so torej nujnost, če želimo doseči visoko gospodarsko rast.

Reforme javnih financ to omogočajo, ker proračunska reforma z definiranjem, v kaj naj bo država vključena in kaj naj

financira, omejuje proračunsko porabo in s tem

davčno breme.


68

3) SKLEPNA MISEL (10 od 10) V to nas prisilijo Pogoji za vstop v denarno unijo

in prevzem evra skupaj z izzivi Maastrichta, ki omejujejo presežni deficit.

Uresničiti je potrebno pomemben strukturne i premike v javnih financah. Po vsebini gre za "tranzicijo izvajanja funkcij države".

Zato zaključujemo gradivo z mislijo, da je pred nami pomemben napor v "tranziciji izvajanja funkcij države".

Ta ekonomsko-politični napor ne bo kaj bistveno manjši in ne krajši od ekonomsko-političnega napora v času "tranzicije podjetij" in "tranzicije finančnega sektorja".

Tako tranzicija gospodarskega sektorja v tržno gospodarstvo bo ta napor trajal vrsto let.

JAVNE FINANCE V SLOVENIJI: PRIPRAVA IN IZVRŠEVANJE PRORAČUNA IN OCENA JAVNO-FINANČNE SITUACIJE

HVALA ZA POZORNOST [email protected]

javne finance v sloveniji: priprava in izvrŠevanje proraČuna in ocena javno-finanČne situacije

Documents