UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

VARČEVANJE V POSLOVNIH BANKAH Kandidat(ka): Vladimir Špolar Študent(ka) rednega študija Številka indeksa: 81586822 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: doc.dr. Žan J. Oplotnik

2

PREDGOVOR Varčevanje je pojem, ki me že dolgo zanima, zato sem izkoristil priložnost, da se seznanim z varčevanjem v slovenskih poslovnih bankah. Spreminjanje življenjskih pa tudi finančnih razmer je povzročilo, da ljudje potrebujemo za svoje življenje, predvsem pa za preživetje in zadovoljitev osebnih potreb, vedno več denarja. Iz leta v leto pa so posamezniki dolžni pogledovati na negotovo prihodnost in vsak je primoran poskrbeti zase. Zato je pomembno, da se posameznik zaveda, kaj želi ter kakšni so njegovi cilji. Nemalokrat je potrebno pretehtati, kaj je res nujno potrebno, da po nepotrebnem ne zapravljamo denarja. S pomočjo varčevanja lahko vplivamo na prihodnost, v kateri upamo, da bomo lahko lažje živeli. Posamezniki imajo svoje prihranke. Zanje se sami odločajo, za kakšne namene jih bodo porabili, lahko jih bodo naložili v različne bolj ali manj tvegane naložbe. Razumljivo so bolj tvegane naložbe tudi bolj donosne. V Sloveniji se oziramo predvsem po tem, da zagotovimo stalen in hkrati tudi pregleden donos svojih naložb, zato dajemo prednost varnosti pred tveganjem. Varčevanje pa je oblika finančne naložbe, ki je v Sloveniji najbolj razširjena. Banke so tiste institucije, ki omogočajo, da na različne načine nalagamo presežke. Nalaganje le-teh v banke pa je tudi najbolj varno. V današnjem načinu življenja je prebivalcem dobro znano elektronsko bančništvo, ki ga je potrebno le še nadgrajevati in venomer nuditi nove moderne oblike poslovanja v bankah. Število bank v Sloveniji je dokaj veliko, kar predstavlja tudi medsebojno konkurenco. Največja prednost te konkurenčnosti med bankami pa je v korist prebivalcem, saj so banke za to, da obdržijo dosedanje in pridobijo nove stranke, dolžne iskati nove možnosti za varčevanje in nuditi najrazličnejše ugodnosti varčevalcem ter jih s tem tudi motivirati za varčevanje. Namen te diplomske naloge je seznaniti varčevalce s tem, kaj je varčevanje, analizirati obseg varčevanj, predstaviti motive in cilje varčevanja v poslovnih bankah, seznaniti, katere oblike varčevanja obstajajo, ter pojasniti določena vprašanja v zvezi z varčevanjem. Diplomska naloga je razdeljena na 5 poglavij. Prvo poglavje je uvod, kjer sem opisal problem, ki je predmet raziskave, opredelil namen, cilje in trditve diplomskega dela, predpostavke in omejitve ter uporabljene metode raziskovanja. V drugem poglavju sem opredelil depozitne institucije finančnega trga, v sklopu tega pa še opisal posamezne institucije: poslovne banke, hranilnice, vzajemne hranilnice, kreditne zadruge. Depozitne finančne institucije imajo skupno značilnost, da zbirajo finančne prihranke prebivalstva na osnovi njihovih vlog oz. depozitov z različnim rokom zapadlosti. V tretjem poglavju sem zajel varčevanje v poslovnih bankah, opredelil varčevalne navade Slovencev, skušal sem ugotoviti vzroke, namen in motive varčevanja, cilje varčevanja in varnost vlog. Kljub spremembam varčevalnih navad Slovencev jih še vedno večina

3

varčuje v bankah, čeprav to ni najbolj donosna oblika varčevanja, je pa zato najbolj varna in pritegne tiste, ki niso nagnjeni k tveganju. Četrto poglavje predstavlja aplikativni del, v katerem sem opredelil varčevanje in varčevalne produkte, analiziral sem tudi pregled obsega varčevanj. Banke se zavedajo, da bodo varčevalce pridobile in obdržale, le če bodo njihove ponudbe atraktivne. Prav zaradi tega pa se v zadnjih letih krepijo ponudbe varčevalnih oblik z novimi varčevalnimi produkti. V zadnjem poglavju sem predstavil primerjavo varčevalnih preferenc ter podrobneje opisal obliko varčevanja NLB varčevanje Vita plus.

4

KAZALO PREDGOVOR....................................................................................................................... 2 1 UVOD................................................................................................................................. 5

1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskave ..................................... 5 1.2 Namen, cilji, trditve diplomskega dela........................................................................ 5 1.3 Predpostavke in omejitve............................................................................................. 6 1.4 Uporabljene metode raziskovanja ............................................................................... 6

2 DEPOZITNE INSTITUCIJE FINANČNEGA TRGA....................................................... 7 2.1 Poslovne banke............................................................................................................ 8 2.2 Hranilnice .................................................................................................................... 9 2.3 Vzajemne hranilnice .................................................................................................... 9 2.4 Kreditne zadruge ......................................................................................................... 9

3 VARČEVANJE V POSLOVNIH BANKAH .................................................................. 10 3.1 Varčevalne navade Slovencev .................................................................................. 11

3.1.1 Znižanje varčevalcev .......................................................................................... 11 3.1.2 Življenjska zavarovanja...................................................................................... 11 3.1.3 Varčevanje za starost .......................................................................................... 11 3.1.4 Zmerno varčevanje ............................................................................................. 12

3.2 Zakaj Slovenci varčujemo ......................................................................................... 13 3.3. Namen in motivi varčevanja..................................................................................... 16 3.4 Cilji varčevanja.......................................................................................................... 17 3.5 Varnost vlog .............................................................................................................. 17

4 APLIKATIVNI DEL........................................................................................................ 18 4.1 Varčevanje in varčevalni produkti............................................................................. 18 4.2 Pregled obsega varčevanj .......................................................................................... 18

5 PRIMERJAVA VARČEVALNIH PREFERENC ......................................................... 20 5.1 Analiza NLB varčevanja Vita plus............................................................................ 21

6 SKLEP.............................................................................................................................. 25 7 POVZETEK ..................................................................................................................... 27 ABSTRACT ........................................................................................................................ 28 LITERATURA .................................................................................................................... 29 VIRI ..................................................................................................................................... 30 SEZNAM SLIK................................................................................................................... 31 SEZNAM TABEL............................................................................................................... 31 SEZNAM GRAFOV ........................................................................................................... 31

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskave Diplomsko delo je usmerjeno v varčevanje v slovenskih poslovnih bankah. Varčevanje je pogosto prvi korak k uresničitvi osebnih ciljev in želja, morda pa si le želimo ustvariti finančno rezervo za vsak primer. V obeh primerih imamo dober občutek, da je privarčevani denar na varnem in da ga je vedno več. Sami pa odločamo o tem, koliko in kako dolgo bomo varčevali, kajti imeti več privarčevanega denarja pomeni imeti uresničeno eno željo več. Zato je vedno potrebno narediti le prvi korak. Varčevanje pa lahko definiramo kot preložitev porabe denarja iz sedanjosti na kasnejše obdobje. Banke so med seboj največji konkurenti, zato dajejo velik poudarek pridobitvam novih varčevalcev in ohranjanju njihovega zaupanja. Čim več varčevalcev nalaga v določeno banko, da le-ta zbere čim več prihrankov, tem večjo poslovno uspešnost ima posamezna banka. Finančne institucije so specializirana podjetja, ki proizvajajo in prodajajo finančne oblike in/ali storitve. Skupna značilnost depozitnih finančnih institucij je ta, da zbirajo finančne prihranke prebivalstva na osnovi njihovih vlog oz. depozitov z različnim rokom zapadlosti. Tveganje depozitnih finančnih institucij je v primerjavi s tveganjem končnih posojilojemalcev manjše, zato se varčevalci v veliki meri zanimajo za nalaganje svojih prihrankov v vloge pri depozitnih finančnih institucijah. Med depozitne finančne institucije pa uvrščamo poslovne banke, hranilnice, vzajemne hranilnice in kreditne zadruge, ki jih nameravam kasneje tudi na kratko opisati. V diplomski nalogi predstavljam motive in cilje varčevanja ter ugotavljam, zakaj se varčevalci sploh odločajo, da varčujejo. V ta namen sem izdelal pregled obsega varčevanj. Ker se varčevalci težko odločajo, kam bodo dali svoje prihranke, sta zelo pomembna dejavnika tveganje in varnost. Varnost vlog je eden izmed pomembnih dejavnikov, zaradi katerih marsikateri varčevalec po dobrem premisleku sprejme svojo odločitev, kam naložiti svoje prihranke. Atraktivna ponudba pa je še vedno tista, ki pritegne nove varčevalce k posameznim poslovnim bankam, zato se le-te venomer trudijo slediti potrebam prebivalstva. 1.2 Namen, cilji, trditve diplomskega dela Namen diplomske naloge je varčevalce seznaniti s teoretičnega vidika, kaj je varčevanje, ter predstaviti motive in cilje varčevanja v poslovnih bankah in varčevalne navade Slovencev. Prav tako pa želim v diplomski nalogi s pomočjo nekaterih grafov približati gibanje varčevanj v slovenskih poslovnih bankah. Cilji diplomske naloge so ugotoviti razloge varčevanja v poslovnih bankah, opredeliti navade slovenskih varčevalcev ter poiskati motive in cilje za varčevanje.

6

Kot glavno trditev predstavljam hipotezo, da so prebivalci premalo obveščeni o ugodnostih, ki jim jih nudijo poslovne banke, če se varčevalci odločijo varčevati pri njih. Ker večina še vedno ni najbolj naklonjena tveganju, se kljub temu da ni najbolj donosna oblika, varčevalci v veliki meri odločajo za najbolj varno obliko varčevanje v poslovnih bankah. V zadnjem letu je bila porast ugotovljena pri vzajemnih skladih, ki so se močno približali varčevanju v poslovnih bankah. 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavljam, da se bo ponudba novih oblik varčevanja še bolj razširila kot doslej, saj bodo na ta način skušale posamezne poslovne banke pridobiti in seveda tudi zadržati nove varčevalce. Tako banke posvečajo veliko pozornosti trženju. Izhajam pa tudi iz predpostavke, da so si oblike varčevanj v slovenskih poslovnih bankah več ali manj podobne. Varčevalne navade se iz leta v leto postopno spreminjajo. Bančne vloge so še vedno najbolj varne, druge oblike varčevanj, predvsem pri vzajemnih skladih, pa jim močno sledijo. Omejil se bom na različne oblike varčevanja v poslovnih bankah, kjer imajo varčevalci svoja sredstva, sestavljena iz velikega števila drobnih zneskov, razpršenih v določenem prostoru, ki jih je potrebno koncentrirati v banki. Ne bom upošteval možnosti nalaganja sredstev v vrednostne papirje, ki bankam predstavljajo eno izmed možnosti pridobivanja sredstev. Pri pisanju diplomske naloge sem se srečal s posameznimi omejitvami, kajti konkretnih informacij iz bančnega prostora zaradi nepripravljenosti sodelovanja finančnih institucij ni bilo enostavno dobiti. Težak je tudi dostop do nekaterih podatkov, problem pa predstavlja tudi pomanjkanje novejše literature na izbrano temo. V pomoč so mi bili v raziskovalni hiši Gral-Iteo, veliko pa sem si pomagal z dnevnim časopisjem in finančnimi revijami. 1.4 Uporabljene metode raziskovanja V diplomski nalogi se bom osredotočil na mikroekonomsko raziskavo s področja poslovnih bank oziroma njihove ponudbe varčevalcem in opisal mikroekonomsko raven varčevanja prebivalstva. Pri raziskovanju bom uporabil deskriptivni pristop, v okviru le-tega pa bom uporabil metodo kompilacije, saj bom v diplomskem delu povzel spoznanja, mnenja in stališča drugih avtorjev. Večino snovi za izdelavo diplomske naloge sem našel v dnevnih časopisih in člankih v strokovnih revijah, na internetu ter v literaturi domačih in tujih avtorjev z ekonomskega področja.

7

2 DEPOZITNE INSTITUCIJE FINANČNEGA TRGA Finančne institucije so specializirana podjetja, ki se ukvarjajo s finančnimi posli v najširšem smislu. Proizvajajo in prodajajo finančne oblike in/ali storitve. V praksi finančne institucije mnogokrat tudi ustvarjajo finančni trg, zato jih ne moremo ločevati. Finančni trg je mehanizem, ki omogoča prenos finančnih prihrankov od ekonomskih subjektov, ki varčujejo (suficitna gospodarska enota), na tiste, ki investirajo v produktivne namene (deficitna gospodarska enota). Naloga finančnega sistema je zagotavljanje takšnega prenosa finančnih prihrankov, ki bodo v gospodarstvu učinkovito uporabljeni. To dosega z vzpostavljanjem neposrednega ali posrednega prenosa prihrankov med suficitnimi in deficitnimi gospodarskimi enotami (Ribnikar, 1996,43). Skupna značilnost depozitnih finančnih institucij je, da zbirajo finančne prihranke prebivalstva na osnovi njihovih vlog oz. depozitov z različnim rokom zapadlosti (vloge na vpogled, vezane vloge). Vloge pri depozitnih finančnih institucijah se običajno štejejo za likvidne finančne oblike, ki zagotavljajo nominalno trdno vrednost v prihodnosti in ob praviloma vnaprej določeni višini obrestne mere. Vnaprej je znana tudi njihova nominalna donosnost. Tveganje depozitnih finančnih institucij je tudi manjše od tveganja končnih posojilojemalcev, zato je tudi zanimanje varčevalcev za nalaganje njihovih prihrankov v vloge pri depozitnih finančnih institucijah veliko. Zbrana sredstva varčevalcev depozitne finančne institucije največkrat prenašajo na deficitne gospodarske celice z odobravanjem posojil, tako kratkoročnih kot dolgoročnih, delno pa tudi z nakupi njihovih vrednostnih papirjev. Med depozitne finančne institucije tako uvrščamo poslovne banke, hranilnice, kreditne zadruge in druge finančne institucije, ki varčevalcem nudijo možnost njihovih prihrankov v obliki vlog (Repovž, Peterlin, 2004, 36-37).

SLIKA 1: DELITEV FINANČNIH INSTITUCIJ (Mramor,1993, 90)

Poslovne banke Hranilnice Vzajemne hranilnice Kreditne zadruge

Depozitne finančne institucije

8

Kot že ime pove, je skupna lastnost takih finančnih institucij zbiranje finančnih prihrankov z vlogami varčevalcev. Varčevalcem so namreč na voljo različni računi, na katere vlagajo svoje prihranke ob različnih pogojih – dospetje, možnost dviga, donosnost, druge storitve in podobno. Za te vloge je bolj ali manj vnaprej določena nominalna donosnost, s tem in s pomočjo raznih oblik zavarovanja vlog pa je tudi stopnja tveganja varčevalcev nizka. Prihranke, zbrane z vlogami, prenašajo take finančne institucije na investitorje, predvsem v obliki posojil (Mramor, 1993, 90). 2.1 Poslovne banke Poslovne banke so verjetno v vseh tržnih gospodarstvih najpomembnejše institucije, ki sprejemajo vloge. Od bančnega sistema je odvisno, ali je v posamezni državi veliko število bank (npr. ZDA) ali majhno število bank z večjim število podružnic (npr. Evropa). Prav tako je od bančnega sistema odvisno, ali so poslovne banke usmerjene bolj v kratkoročne vloge in posojila (npr. komercialne banke) ali pa sprejemajo tudi dolgoročne vloge in je njihova kreditna dejavnost tudi dolgoročna (univerzalne banke). Za vse banke je bolj ali manj značilno, da sprejemajo vrsto različnih vlog, ki se razlikujejo glede na določene značilnosti (ročnost, donosnost, zavarovanje, pogoji predčasnega dviga, dodatne storitve). Poleg tega zberejo sredstva tudi s kapitalskim vložkom lastnikov, ki ponavadi predstavlja relativno majhen delež vsega zbranega denarja (povprečno 6%). Ker je ta delež relativno nizek, morajo biti poslovne banke izredno previdne pri odobravanju posojil. Že manjše število posojil, odobrenih investitorjem, ki teh posojil ne bi mogli odplačati in/ali plačevati obresti, bi lahko pomenilo bistveno zmanjšanje vrednosti kapitala lastnikov ali celo popolno izničenje te vrednosti, kar bi lahko vodilo v propad banke. Večina vlog navadno predstavljajo vloge na vpogled in kratkoročne vloge, zato morajo poslovne banke večino posojil odobriti na kratek rok, da bi bile sposobne v primeru velikih dvigov vlog iz odplačil posojil izplačati vloge varčevalcem. Če želijo varčevalci dvigniti visoke zneske, jih banke ponavadi izplačujejo iz tekočih pologov in iz svojih rezerv, ki jih imajo pri centralni banki. Banki se ne sme niti kratkoročno zgoditi, da ne bi mogla izplačati vlog, saj potem izgubi zaupanje varčevalcev. Izguba zaupanja pa običajno povzroči, da poskuša večina varčevalcev svoje vloge dvigniti in ker jim banka ni zmožna izplačati vseh vlog (posojila namreč daje na daljše obdobje), ponavadi propade. Zato del zbranega denarja naloži tudi v (kratkoročne) vrednostne papirje (predvsem državne), ki jih je mogoče hitro prodati na denarnem trgu, priti do denarja in izplačati varčevalce. Po našem zakonu o bankah in hranilnicah je banka pravna oseba, katere predmet poslovanja je opravljanje naslednjih bančnih poslov: - sprejema vse vrste denarnih vlog pravnih in fizičnih oseb, - daje in najema kredite, - opravlja posle plačilnega prometa, - odkupuje čeke in menice, - posluje s tujimi plačilnimi sredstvi, - izdaja vrednostne papirje in kreditne kartice, - kupuje in prodaja ter upravlja z vrednostnimi papirji domačih in tujih izdajateljev, - prevzema in izdaja poroštvo in garancijo ter sprejema druge obveznosti za svoje

9

komitente, ki se lahko izpolnijo v denarju, - kupuje in izterjuje terjatve, - hrani vrednostne papirje in druge vrednosti (Repovž, Peterlin, 2004, 37). 2.2 Hranilnice Tako kot banke tudi hranilnice zbirajo sredstva z vlogami, vendar so vloge hranilnic v povprečju bolj dolgoročne. Tako so tudi krediti, ki jih hranilnice dajejo, bolj dolgoročni in se odobravajo predvsem prebivalstvu za stanovanjske namene in za nakup bolj dolgoročnih potrošnih dobrin (npr. avto, kuhinjski stroji, knjige in podobno). Krediti za stanovanjske namene, ki so praviloma zavarovani s hipoteko, so najbolj dolgoročni. Tako imenovani potrošniški krediti so praviloma kratkoročnejši – od nekaj mesecev do treh let. Hranilnice imajo svoje lastnike, ki vložijo svoje prihranke v obliki lastniškega kapitala (npr. delnice). Podobno kot pri bankah je delež lastniškega kapitala v vseh sredstvih, s katerimi hranilnica razpolaga, relativno majhen (prav tam, 38). 2.3 Vzajemne hranilnice Vzajemne hranilnice se ločijo od navadnih hranilnic predvsem z vidika lastništva. Varčevalci so namreč člani hranilnic, njihove vloge pa so v bistvu lastniški deleži, čeprav je mogoče tako kot pri bankah vloge dvigniti. Glede na lastništvo so vzajemne hranilnice podobne vzajemnim skladom, le da so njihove vloge bistveno bolj kratkoročne narave in navadno v manjših zneskih. Vzajemne hranilnice dajejo predvsem hipotekarne kredite za nakup nepremičnin svojim članom (prav tam, 38). 2.4 Kreditne zadruge Za kreditne zadruge je značilno to, da imajo njihovi člani nekaj skupnega, predvsem s finančnega vidika – npr., kar je najbolj pogosto, skupnega delodajalca (npr. univerzo)- ali pa jim je skupna verska organizacija. Člani so podobno kot pri Vzajemni hranilnici lastniki kreditne zadruge, ki daje svojim članom potrošniške pa tudi stanovanjske kredite. Ob omejitvi poslovanja na člane imajo kreditne zadruge določene prednosti, npr.: veliko dela je opravljenega prostovoljno, običajno imajo ugodni davčni status, prostori, ki jih uporabljajo, so brezplačni ali najeti za nizko najemnino, relativno malo je zakonskih zahtev glede njihovega poslovanja. Zato so lahko stroški poslovanja nizki in pogoji varčevanja in najemanja kreditov za člane ugodni. Seveda navedene prednosti z rastjo kreditne zadruge bolj ali manj izginejo, (npr. prostovoljno delo ni več možno) vendar se ob običajno ugodnem davčnem statusu pojavijo druge prednosti, povezane z velikostjo finančne institucije (prav tam, 38).

10

3 VARČEVANJE V POSLOVNIH BANKAH Varčevanje ima korenine v človekovi naravi, ki vključuje tudi skrb za prihodnost. Varčevanje kot pojem pomeni odpovedovanje porabi v danem trenutku. Bančna definicija pa ne narekuje odpovedovanja porabi, temveč prestavitev porabe v kasnejše obdobje. Za znesek, ki ga želimo prihraniti in čim bolj donosno, a hkrati varno, naložiti, moramo presoditi, za koliko časa se lahko glede na svoje načrte v prihodnosti prihrankom odpovemo in koliko smo pripravljeni tvegati. To oceni vsak posameznik na podlagi trenutnega socialnega položaja in načrtov za prihodnost, pri tem pa moramo poznati razpoložljive oblike naložb (Ribnikar, 1999,120). Gospodinjstva, ki razpolagajo s presežkom sredstev, imajo možnost, da lahko ta sredstva naložijo v različne naložbe. Pri tem moramo ločiti bolj ali manj tvegane naložbe, s čimer je povezana tudi donosnost. Bolj tvegane naložbe so praviloma bolj donosne in obratno, manj tvegane naložbe so manj donosne. V Sloveniji še vedno velja mišljenje, da je pri varčevanju bolje dati prednost varnosti pred donosnostjo, saj si želijo varčevalci na ta način zagotoviti stalni in pregledni donos svojih naložb. Zato varčevanje v poslovnih bankah predstavlja obliko finančne naložbe, ki je v Sloveniji najbolj razširjena. Za vse tiste, ki niso naklonjeni tveganju, je prava odločitev varčevanje v bankah, ki sicer ni najbolj donosno, še vedno pa po mnenju večine najbolj varno. Klub temu da se varčevalne navade tudi pri nas spreminjajo, večina varčevalcev še vedno varčuje v bankah (Valher, Kapital, 2003, 26). Prebivalstvo varčuje iz različnih razlogov in v različnih oblikah. Ljudje varčujejo različno visoke zneske v različno dolgih časovnih obdobjih, varčevanje je lahko namensko ali nenamensko, v domači ali tuji valuti. Svoje prihranke in presežke nalagajo zato, da bi jim bila likvidna sredstva na razpolago po preteku določenega časa, ker jih bodo po predvidevanju šele takrat potrebovali, vendar pa ne želijo, da bi jim ves ta čas prihranki ležali na računu v banki ali v denarnici. Kljub združevanju bank v Sloveniji se banke zavedajo precejšnje konkurence. Banke ustvarjajo svoj dohodek v večji meri z razliko med aktivno in pasivno obrestno mero, torej z obrestno maržo, zato morajo za zadovoljstvo svojih strank, poleg tega da ponujajo ugodno obrestno mero, narediti še kaj več. Bančna vloga je v svoji osnovi vlagateljevo posojilo banki, ki mu za to plačuje dogovorjene obresti. Glede na to, da vlagatelj natančno ve, koliko obresti bo dobil za svoj vloženi denar ter kdaj jih bo dobil, je bančna vloga zelo varna naložba. To je tudi še vedno najbolj razširjena oblika nalaganja prihrankov v Sloveniji, čeprav se v zadnjem času pozna vse bolj razširjena ponudba drugih oblik varčevanja, ki nudijo višje donose, kot so bančne obresti. Pretežni del slovenskega prebivalstva se odloča za klasično varčevanje v obliki bančnih vlog oziroma vezanih depozitov. Najbolj priljubljene so še vedno kratkoročne vloge, saj je njihova ponudba zaenkrat še precej bolj razvita kot pri drugih oblikah finančnih naložb. Ker postajajo varčevalci vedno zahtevnejši, je nujno, da banke dopolnjujejo in spreminjajo svojo ponudbo naložbenih storitev, kajti to je način, da zmagajo v boju s konkurenco.

11

3.1 Varčevalne navade Slovencev 1 3.1.1 Znižanje varčevalcev Najnovejši podatki kažejo, da se je delež Slovencev, ki preferira varčevanje oziroma nalaganje denarja, v primerjavi z lanskim letom nekoliko znižal in nam kaže, da je takšnih približno dve tretjini. Samo varčevanje je najbolj zanimivo poročenim osebam, starim nad 30 let z višjo stopnjo izobrazbe in z višjim ali nadpovprečno visokim mesečnim dohodkom na gospodinjstvo. Prihranki prebivalstva v bankah in vzajemnih skladih domačih upravljavcev so februarja tako znašali 11.626,5 milijonov evrov, kar pomeni 8,6 % nominalno rast v obdobju med februarjem 2006 in februarjem 2007. (Vir: UMAR, Ekonomsko ogledalo, april 2007) Še vedno se nam zdi najbolj zanimivo klasično varčevanje v banki, kljub temu da, relativno gledano, ne prinaša kakšnih visokih zaslužkov, vendar pa po drugi strani tudi ne predstavlja tveganja in je tako ena najbolj varnih naložb. Sicer pa se ta način varčevanja zdi bolj zanimiv upokojencem in starejšim nad 50 let. Če je od leta 2001 do leta 2006 delež Slovencev, ki se jim je zdelo varčevanje v banki zanimivo, padel s 70 % na 40 %, pa se je letos trend upadanja umiril in ostal na ravni, ki je bila dosežena lansko leto. 3.1.2 Življenjska zavarovanja Slovencem se zdi zanimiv način varčevanja tudi sklenitev življenjskega zavarovanja. V prejšnjih letih smo lahko opazili rahlo upadanje zanimivosti tega načina varčevanja, v letošnjem letu pa se je trend obrnil in pokazal, da se zdi ta način varčevanja zanimiv tretjini Slovencev. Preferenca je lahko tudi posledica večjega poznavanja različnih naložbenih oblik med prebivalstvom. 3.1.3 Varčevanje za starost Še vedno velja, da je večina varčevalnih namenov dolgoročne narave, saj največ Slovencev varčuje za poznejše življenjsko obdobje (''za starost''). Ta razlog najpogosteje navajajo poročene osebe v starosti od 40 do 59 let z visoko stopnjo izobrazbe in nadpovprečnim mesečnim dohodkom na gospodinjstvo. Približno petina Slovencev si želi s privarčevanim denarjem ustvariti ''varnostno mrežo'' za primer, da bi imeli v prihodnosti finančne težave, ali pa varčujejo za svoje otroke. Skoraj enako pomemben kot slednji, in ravno tako med pomembnejšimi, je tudi en kratkoročni razlog: ''za počitnice''. 1 Celotno poglavje 3.1 povzemamo po Mrkun, Mateja (2007). Varčevalni monitor: Varčevalne navade Slovencev. Kapital, [online].Dostopno na: http://www.gfk.si/4_2_lclank.php?cid=1873, [26.6.2007].

12

GRAF 1: 5 RAZLOGOV ZA VARČEVANJE

3.1.4 Zmerno varčevanje Zanimiv je tudi podatek, da je v preteklem letu le četrtina slovenske populacije, ki odloča ali soodloča o finančnih zadevah v gospodinjstvu, pričakovala, da bo v prihodnje privarčevala več kot v preteklih 12 mesecih. S tem se ni strinjalo 16 % ljudi, 57 % pa jih je menilo, da se pri njih situacija glede privarčevanih sredstev v prihodnosti ne bo spremenila. Po letošnjih podatkih se je delež populacije, ki meni, da bo v prihodnje privarčevala več denarja kot v preteklem letu, nekoliko zmanjšal (s 26 % na 24 %), ravno tako delež tistih, ki menijo, da bodo privarčevali manj (s 16 % na 14 %), povečal pa se je delež tistih, ki menijo, da se stanje ne bo spremenilo (takšnih je bilo 60 %). GRAF 2: VARČEVALNE NAMERE V 2008

13

3.2 Zakaj Slovenci varčujemo V letu 2006 so največjo porast varčevanja ugotovili pri vzajemnih skladih, ki so se s tem tesno približali bančnemu varčevanju. Primerjava med preferencami in dejanskim načinom investiranja pa je pokazala, da obstaja razkorak med želenimi in dejanskimi investicijami. Največji razkorak je pri vzajemnih skladih (predvsem pri delniških) in pri delnicah. Delež populacije, ki ne investira (44%), se razdeli na tiste, ki niti ne investirajo niti ne varčujejo, saj jih ne zanima niti najširša paleta možnosti plemenitenja denarja, in tiste, ki menijo, da varčujejo doma in so njihove nogavice konkurenca finančnim institucijam. Nenehno se nam pojavljajo vprašanja, zakaj Slovenci sploh varčujemo, katere so tiste primarne potrebe, ki jih pri tem zadovoljujemo, kakšni so motivi za varčevanje. Dobra polovica Slovencev razmišlja o naložbah. Ni dovolj, da na trgu obstajajo pogoji za varčevanje, pomembni so tudi razlogi, saj bodo ti najbolj vplivali na želene oblike, za katere se varčevalci odločajo, in ponudba finančnih institucij se jim mora prilagoditi. Če npr. varčujemo iz strahu pred težkimi dnevi oziroma za nujne primere, potem nam mora biti denar veliko bolj dostopen na enem mestu in na razpolago, da ga lahko takoj koristimo. Odgovor finančnih institucij je lahko v naslednjih produktih: varčevalna knjižica, razni depoziti, bančni računi, pridruži pa se jim lahko kaka stanovanjska shema. Bolj ko ljudje varčujejo za nadstandard, bolj se lahko ponujajo sodobni finančni produkti in storitve. Slovenci varčujemo za starost, za hude čase, za primer stiske, za počitnice in za svoje otroke. Pomembni so tudi obnova stanovanja ali nakup hiše/stanovanja/parcele, da bi si lahko kasneje kaj privoščili, ter zdravje. Po dveh glavnih razlogih - težki časi in otroci - smo popolnoma identični ostalim državam. Najpomembnejši razlog za varčevanje in nalaganje denarja je (še) vedno varnost. Slovencem pa je tako kot Avstrijcem, Čehom, Hrvatom, Madžarom, Slovakom vseeno bolj pomembno, da varčujemo za nakup avtomobila, za nakup stanovanja in hiše, za starost ter za počitnice. Krogu ostalih držav (Rusija, Ukrajina, Poljska, Bolgarija, Romunija ter Bosna in Hercegovina) pa je relativno bolj pomembno varčevanje z namenom prenovitve stanovanja, nakupa stanovanjske opreme (mali gospodinjski aparati,….), za obleke, za razne dragocenosti (slike, porcelan,…) in za zdravje. Bolj ko je trg razvit, večji delež ljudi ima pogoje za varčevanje v prihodnosti in vedno večji delež ljudi ima interes za varčevanje in nalaganje denarja. Na drugi strani pa je tudi vse več možnosti in oblik, ki tem željam ponudijo zadovoljitev. Povpraševanje po varčevanjih se torej diferencira v skladu s potrebami posameznih varčevalcev in temu se na razvidnih trgih primerno prilagaja tudi ponudba, ki mora biti segmentirana in z diferenciacijo tudi na strani ponudbe prinašati različne koristi za različne skupine varčevalcev (Arh in Oseli, Kapital, 2006, 48-49). Ugotovili smo, da kljub padcu preferenc bančno varčevanje še vedno vodi, da pa se ob oziroma pred vrednostnimi papirji pojavijo še nekatere bolj previdne ali v očeh Slovencev očitno manj tvegane in bolj dolgoročne oblike - nakup stanovanja/hiše ter sklenitev življenjskega zavarovanja. Večina varčevalnih namenov Slovencev je dolgoročna. Glavna razloga za varčevanje in investiranje sta torej nujni primeri in skrb za stara leta, medtem ko imajo v Avstriji pomembno vlogo tudi družina in otroci (prav tam, 48-49).

14

Slabe tri četrtine Slovencev varčuje, medtem ko jih ostala četrtina ne varčuje. Razlogi za to se skrivajo v tem, da nimajo za to potrebnih finančnih sredstev ali pa jih varčevanje preprosto ne zanima. V preteklem letu je glede na raziskavo »varčevalne klime« mogoče zaslediti edini porast pri deležu populacije, ki namesto v finančnih ustanovah varčuje raje doma. Le-teh je v letu 2006 bilo 12% (Oseli in Mrkun, Kapital, 2006).

15

SLIKA 2: RAZLOGI ZA VARČEVANJE

Vir : http://www.gfk.si/lnovice.php?NID=1854 Poleg že naštetih razlogov za varčevanje: da Slovenci najpogosteje varčujemo za »starost«, za hude čase, za počitnice in izlete, za svoje otroke, za prenovo stanovanjske hiše, za nakup stanovanjske hiše, stanovanja ali parcele pa navajamo tudi nekatere druge razloge za varčevanje, iz katerih sklepamo, da izredno malo Slovencev varčuje za nakup luksuznih dobrin, za odplačilo nastalih dolgov in tudi za lastno izobraževanje. S to raziskavo lahko ugotovim, da se Slovenci v primeru, da se odločijo za varčevanje, odločajo za najnujnejše oblike varčevanj, ki bi na kakršen koli način izboljšale prvotne življenjske cilje. Kljub temu pa je največ tistih, ki sploh ne varčujejo in prislužena sredstva hranijo doma ali pa jih sproti zapravljajo za vsakodnevno preživetje.

16

3.3. Namen in motivi varčevanja Zakaj sploh varčujemo? Verjetno je motivov za varčevanje vsaj toliko kot varčevalcev samih, zato je nemogoče, da bi poznali vse. Vsak posameznik ima svoje potrebe in svoj način življenja ter svoje zamisli za prihodnost. V skladu s tem kratkoročno ali dolgoročno nalaga svoje prihranke. V določenem času se lahko pri istem posamezniku motivi za varčevanje korenito spremenijo. Varčevanje se najpogosteje obravnava z ekonomskega vidika, vendar pa motive obravnavamo tudi iz etičnega, družbenega ter psihološkega vidika. Večina varčevanj je dolgoročne narave. Slovenci smo pri razlogih za varčevanje še vedno dokaj previden narod, ki ga bolj kot uživanje v sedanjosti skrbi negotova prihodnost. Dobra petina prebivalstva namreč varčuje za poznejše življenjsko obdobje. Ta razlog varčevanja je najbolj pogost v segmentu populacije v starosti od 40 do 56 let, ki ima nadpovprečne mesečne dohodke in višjo raven izobrazbe, medtem ko se mladi do 30. leta s tem še ne obremenjujejo. Dobra petina si želi s privarčevanimi denarnimi sredstvi ustvariti rezervo za morebitne kasnejše finančne stiske ali pa varčujejo za svoje otroke. Na splošno lahko rečemo, da je varčevanje najbolj zanimivo za delovno aktivno prebivalstvo z višjimi ali nadpovprečno visokimi osebnimi dohodki, saj si le-ti varčevanje lahko sploh privoščijo. Skupna značilnost vseh motivov izhaja iz časovnega neskladja med prilivi sredstev in potrošnjo. Da bi si lahko v obdobju, ko nimamo prilivov sredstev, privoščili potrošnjo, moramo predhodno varčevati. Potreba po varčevanju izhaja iz planiranja izdatkov v prihodnosti. Število motivov varčevanja niha tudi glede na finančni položaj posameznika, ki je odvisen od višine dohodka in stalnosti. Motivi varčevanja pa so odvisni tudi od drugih dejavnikov, kot so: izobrazba, poklic in starost (Oseli in Mrkun, 2006). Ne glede na pomen varčevanja in investiranja ter na gospodarsko situacijo, ki vlada v neki državi, je večina varčevalcev bolj nagnjena k varnosti kot k tveganju. Najbolj razširjeni varčevalni instrumenti so osnovni varčevalni produkti, to so varčevalni računi in depoziti, ki so tudi najbolj varni in relativno fleksibilni. V državah, kjer je finančni trg najmanj razvit, so ljudje najbolj nagnjeni k varčevanju doma, saj ti ljudje ne zaupajo v finančni trg (Oseli, 2006). Vsem državam je skupno »varčevanje za težje čase« ter za »nepredvidene stroške«. Motiv varčevanja, ki je najpogostejši, pa je nakup materialnih dobrin, čeprav ljudje varčujejo tudi zato, da bi povečali družinski proračun. Ne glede na enotni namen in motiv varčevanja pa se pri konkretnih razlogih varčevalci posameznih držav med seboj razlikujejo. Tudi pomen varčevanja za tako imenovane »luksuzne dobrine« se povečuje hkrati z rastjo standarda posamezne države (prav tam, 2006).

17

3.4 Cilji varčevanja Vsaka pot je lažja, če si zastavimo cilje. Tudi pri varčevanju je zelo pomembno, da si zastavimo cilje varčevanja. Cilj varčevanja je odvisen od potreb in motivov. Oblikovanje cilja varčevanja je nujno zaradi odločitve glede oblike varčevanja, saj je varčevanje odvisno od tega, kako visoki so naši dohodki, koliko smo sposobni mesečno privarčevati, kakšno je naše premoženje in kakšen je naš status. (Lebar 2003, 84) Cilj varčevanja pa se v različnih življenjskih obdobjih spreminja. Mladim veliko pomeni osamosvojitev, starejšim varnost in stabilnost prihodkov. Čeprav večina ljudi varčuje z namenom doseganja jasno določenih koristi v prihodnosti, jih kar precej končnih ciljev varčevanja ne opredeli dovolj jasno. Cilj varčevanja je pravilno zastavljen, ko oseba, ki bo varčevala, jasno opredeli: - dobrine ali potrebe, ki jih želi pridobiti ali zadovoljiti z varčevanjem in vlaganjem; - višino dodatnega potrebnega zneska – razliko med že privarčevanim in vsemi potrebnimi sredstvi; - časovni rok, v katerem želi opraviti nakup ali zadovoljitev potreb (Kleindienst 2001,23). 3.5 Varnost vlog Kadar varčevalci izbirajo, v katero naložbo bodo naložili svoje prihranke, sta pomembna dva dejavnika in sicer tveganje in varnost. Vsako vlaganje denarja je povezano z določeno stopnjo tveganja, ki je funkcija časa, in tako tveganje s časom raste. Banke morajo prebivalstvu omogočiti, da bo vlaganje prostih sredstev v banke povezano s kar najmanjšim tveganjem. Čim večjo varnost vlog bodo banke zagotovile, tem več prostih denarnih sredstev bodo zbrale. Banke zagotavljajo veliko varnost vlog, zato velja, da je vlaganje denarja v banke varnejše od vlaganj v druga nefinančna podjetja. V bankah se tveganje porazdeli na veliko število komitentov, zato je na posameznega varčevalca tveganje manjše, varnost pa večja. Pri bančnih vlogah obstaja sistem jamstva, ki ga pri drugih finančnih naložbah ni. Jamstvo za vloge poenostavljeno pomeni, da vse banke v državi jamčijo za izplačilo, če se je pri kateri izmed njih začel stečajni postopek. Namen jamstva za vloge ni v zavarovanju vseh vlagateljev, ampak predvsem tistih, ki nimajo potrebnih informacij in zadostnih znanj za presojo, kateri banki bi zaupali svoje prihranke. Če bi bile vse vloge zajamčene v celoti, bi bilo vlagateljem vseeno, kateri banki bi zaupali svoj denar. Finančno stanje bank jih v tem primeru sploh ne bi zanimalo, njihovo edino merilo pri izbiri banke, v katero bi vložili svoje prihranke, pa bi bila višina obresti (Vodušek, 2006).

18

4 APLIKATIVNI DEL 4.1 Varčevanje in varčevalni produkti Banke se zavedajo, da bodo varčevalce pridobile in obdržale le z atraktivno ponudbo. Prav zato so v zadnjem letu okrepile ponudbo varčevalnih oblik z novimi varčevalnimi produkti. Pri tem ostajajo pri stari železni ponudbi, ki jo predstavljajo: bančni depoziti, vezane vloge, stanovanjsko varčevanje, varčevanje za starost in rentno varčevanje. To še vedno ostaja zanimivo predvsem zato, ker pomeni varno obliko naložbe za prihodnost, za varčevalca pa je zanimivo tudi zato, ker gre za obliko naložbe, ki je zelo prilagodljiva željam posameznika. Le-ta se lahko sam odloča o višini vplačila, dobi varčevanja, načinu izplačevanja, itd. Kratkoročno in dolgoročno varčevanje, majhni ali veliki zneski, novo stanovanje, prihodnost naših otrok ali varčevanje za tiste dni, ko bodo nekateri od njih prenehali z delom in razmišljali samo še o potovanjih, novem avtomobilu ali novi jadrnici. O vsem tem razmišljamo, ko se odločamo za varčevanje, ki v sorazmerju prinaša tako tveganje kot donose. Kako varčevati, da bomo varčevali najbolje, je vprašanje, na katerega ni enostavnega odgovora. Odvisno je tudi od tega, na kakšen rok varčujemo in koliko smo pri tem pripravljeni tvegati. 4.2 Pregled obsega varčevanj TABELA 1: OBSEG VARČEVANJ

Obveznosti do domačih sektorjev (domača pasiva) Vloge

V domači valuti V tuji valuti vezane vloge vezane vloge

v mio EUR

Čez noč

kratkoročne

dolgoročne

Vloge na odpoklic

Čez noč

kratkoročne

dolgoročne

Vloge na odpoklic

2004 31.dec.

3.574

4.469

1.483

476

1.514

2.616

1.000

142

2005 31.dec.

4.119

4.905

1.293

575

2.232

2.008

1.232

148

2006 31.dec.

4.918

5.221

1.220

756

2.307

2.276

1.328

159

2007 31.jan.

6.645

7.673

2.486

1.019

311

240

64

19

30.sept.

6.909

8.247

2.873

1.358

269

248

60

31 Vir: http://www.bsi.si/iskalniki/bilteni.asp?MapaId=229 Vrednost vlog v domači valuti čez noč se je po podatkih v zadnjih letih povečevala in prav ob koncu spremljanja podatkov dosegla najvišjo vrednost. Tudi po uvedbi evra so se vloge čez noč v domači valuti večale. V to obliko varčevanja varčevalci trenutno zaupajo, čeprav jim le-ta ne prinaša velikega donosa. Vloge čez noč v domači valuti uporabljajo predvsem

19

velika podjetja, ki ustvarjajo tudi velik dobiček in dnevno prihajajo in svoje prihranke oziroma zaslužke zaupajo banki čez noč. Vezane vloge v domači valuti so lahko kratkoročne ali dolgoročne. Kratkoročne vezane vloge v domači valuti se iz leta v leto povečujejo. Po tem lahko sklepamo, da varčevalci v to obliko varčevanja zaupajo, saj so se vrednosti po uvedbi evra le še bolj povečevale. Dolgoročne vezane vloge v domači valuti so se zmanjševale vse do prevzema evra. S prevzemom evra, ki je postal naša domača valuta, se je vrednost v začetku leta 2007 v primerjavi s koncem leta 2006 podvojila. Prevzem evra je torej zelo povečal vrednosti varčevanj pri dolgoročnih vlogah v domači valuti, saj varčevalci očitno taki valuti zaupajo in s tega vidika so pripravljeni varčevati na daljši rok. Varčevanje na daljši rok oziroma dolgoročne vezane vloge v domači valuti so vse vloge, ki jih damo v vezavo banki za obdobje, ki je daljše od 12 mesecev. Vloge na odpoklic v domači valuti so se skozi leta počasi povečevale, s prevzemom evra pa je ta skok bil nekoliko višji. Po uvedbi evra, ki je postal naša domača valuta, lahko sklepamo, da se varčevalci odločajo za tovrstno varčevanje v vedno večji meri. Vloge v tuji valuti čez noč so se povečevale vse do uvedbe evra v Sloveniji. Z uvedbo evra pa so se vrednosti močno zmanjšale. Tako se je v enem mesecu po uvedbi evra vrednost vlog čez noč v tuji valuti zmanjšala za približno 7,5 krat. S tem ko je Slovenija prevzela evro, je ta postal naša domača valuta in razumljivo je bilo, da so se vrednosti v letu 2007 močno znižale. Kratkoročne vezane vloge v tuji valuti so zadnja leta nihala. S prevzemom evra so vrednosti močno upadle in varčevanja v tej obliki so se zelo zmanjšala. Dolgoročno vezane vloge v tuji valuti so se v zadnjih leti povečevale vse do prevzema evra, takrat pa so še močneje upadle kot kratkoročne. Tako so se prvi mesec po uvedbi evra vrednosti zmanjšale za približno 22- krat. Vloge na odpoklic v tuji valuti pa so rahlo naraščale vse do prevzema evra. Takrat se je vrednost močno zmanjšala, vendar se je v naslednjih mesecih zopet začela nekoliko dvigovati.

20

5 PRIMERJAVA VARČEVALNIH PREFERENC

SLIKA 3: PRIMERJAVA VARČEVALNIH PREFERENC

Vir: http://www.gfk.si/4_2_lclank.php?cid=1873 Varčevalne preference nam pokažejo, da se je varčevanje v banki (tolarsko ali devizno) v letih spremljanja podatkov rahlo zniževalo. Od leta 2001 se je zmanjšalo skoraj za polovico. Prav tako se je zniževal delež tistih, ki so varčevali za nakup stanovanja ali hiše. Zniževal se je delež nakupa domačih in tujih delnic, še največ prav v letu 2007. Sklenitev življenjskega zavarovanja je začela sprva rahlo upadati in se je dvignila spet v letu 2007. Vlaganje v investicijske in vzajemne sklade se je iz leta v leto povečevalo. Z leti je upadalo tudi rentno varčevanje, medtem ko je sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja nihala in je v letu 2006 zabeležena najnižja vrednost. Zmanjševali pa so se tudi nakupi zemljišč, vinogradov, kmetij in gozdov. Vsako leto pa se povečuje delež tistih, ki ne varčujejo ali pa varčujejo v kakšni drugi obliki.

21

5.1 Analiza NLB varčevanja Vita plus GRAF 3: ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Z ZAJAMČENIM DONOSOM ZA

PRIMER SMRTI

TABELA 2: ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Z ZAJAMČENIM DONOSOM ZA

PRIMER SMRTI Vrednost police Predvideno izplačilo v primeru odkupa (prekinitve)

police Trajanje zavarovanja

v letih Skupna vplačana

premija zajamčen donos

2,75 %2,75 % + predviden

dobiček zajamčen donos 2,75 % 2,75 % + predviden dobiček

1 600,00 575,38 582,20 484,18 489,922 1.200,00 1.168,59 1.195,61 983,37 1.006,113 1.800,00 1.779,19 1.840,71 1.580,36 1.635,014 2.400,00 2.406,57 2.518,07 2.137,63 2.236,685 3.000,00 3.051,21 3.229,30 2.710,23 2.868,426 3.600,00 3.713,57 3.976,08 3.298,58 3.531,767 4.200,00 4.394,15 4.760,21 3.903,10 4.228,268 4.800,00 5.093,44 5.583,54 4.524,25 4.959,589 5.400,00 5.811,97 6.448,04 5.162,48 5.727,47

10 6.000,00 6.550,25 7.355,77 6.222,74 6.987,9811 6.600,00 7.308,84 8.308,88 7.235,75 8.225,79

22

Premija zavarovanja ob mesečnih vplačilih je 50 evrov, zavarovalna vsota za smrt pa znaša 1200 evrov. Zavarovanje je doživljenjsko, vendar se lahko polica prekine in privarčevana sredstva dvignemo kadarkoli skladno s pogoji zavarovanja. Vrednosti predvidenih izplačil v primeru prekinitve police, prikazane v zgornji tabeli, so že zmanjšane za ustrezne izstopne stroške ter v prvih desetih letih tudi za davek od prometa zavarovalnih poslov, ni pa v izračunu upoštevana akontacija dohodnine. V izračunu je upoštevan zajamčen donos na varčevalni del premije v višini 2,75 % letno. Predvideni dobiček, prikazan v izračunu, ni zajamčen. Zavarovalnica daje jamstvo za izplačilo zavarovalnine v primeru nastanka zavarovalnega primera, za katerega je sklenjeno zavarovanje. GRAF 4: ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Z ZAJAMČENIM DONOSOM ZA

PRIMER SMRTI, DODATNEGA NEZGODNEGA ZAVAROVANJA IN KRITIČNIH BOLEZNI

23

TABELA 3: ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Z ZAJAMČENIM DONOSOM ZA PRIMER SMRTI, DODATNEGA NEZGODNEGA ZAVAROVANJA IN KRITIČNIH BOLEZNI

Vrednost police Predvideno izplačilo v primeru odkupa (prekinitve)

police Trajanje zavarovanja

v letih Skupna vplačana

premija zajamčen donos

2,75 %2,75 % + predviden

dobiček zajamčen donos 2,75 % 2,75 % + predviden dobiček

1 600,00 573,01 579,82 482,19 487,922 1.200,00 1.163,73 1.190,63 979,28 1.001,923 1.800,00 1.772,19 1.833,52 1.574,14 1.628,634 2.400,00 2.398,28 2.509,52 2.130,27 2.229,085 3.000,00 3.041,96 3.219,58 2.702,02 2.859,796 3.600,00 3.703,29 3.965,10 3.289,45 3.522,007 4.200,00 4.382,74 4.747,82 3.892,97 4.217,258 4.800,00 5.080,83 5.569,63 4.513,04 4.947,229 5.400,00 5.797,99 6.432,41 5.150,06 5.713,59

10 6.000,00 6.534,75 7.338,20 6.208,02 6.971,2911 6.600,00 7.291,66 8.289,16 7.218,74 8.206,27

Mesečna premija je 50 evrov, zavarovalna vsota za smrt znaša 1200 evrov, zavarovalna vsota za dodatno nezgodno zavarovanje 2400 evrov ter za kritične bolezni 600 evrov. Zavarovanje je doživljenjsko, vendar lahko polico prekinemo in privarčevana sredstva dvignemo kadarkoli, skladno s pogoji zavarovanja. Vrednosti predvidenih izplačil v primeru prekinitve police, prikazane v zgornji tabeli, so že zmanjšane za ustrezne izstopne stroške ter v prvih desetih letih tudi za davek od prometa zavarovalnih poslov, ni pa v izračunu upoštevana akontacija dohodnine. V izračunu je upoštevan zajamčen donos na varčevalni del premije v višini 2,75 % letno. Predvideni dobiček, prikazan v izračunu, ni zajamčen. Zavarovalnica daje jamstvo za izplačilo zavarovalnine v primeru nastanka zavarovalnega primera, za katerega je sklenjeno zavarovanje. NLB varčevanje Vita plus oziroma življenjsko zavarovanje z zajamčenim donosom lahko sklene oseba, ki je stara vsaj 14 let in še ni dopolnila 66 let. Zavarovanje se prične ob 0.00 tistega dne, ki je v polici naveden kot datum začetka zavarovanja. Ob predložitvi ponudbe zavarovalnici je zavarovanec dolžan v vsakem primeru plačati, če gre za enkratno plačilo, celotni znesek, oziroma če gre za obročno plačevanje, prvi znesek premije. Stopnja zajamčenega donosa je 2,75%. Obdobje zajamčenega donosa pa traja vse do poteka koledarskega leta po 10. obletnici vplačila premije. Če se odkup opravi pred potekom desetih let od dneva sklenitve zavarovalne pogodbe, se od kupne vrednosti police odštejejo tudi davki, ki jih je pri odkupu življenjskega zavarovanja dolžna obračunati in plačati zavarovalnica. Glede na veljavne predpise na dan sklenitve zavarovalne pogodbe se v tem primeru obračuna davek od prometa zavarovalnih poslov v višini 6,5%, odbijejo pa se vsi vstopni stroški, ki jih banka odbije ob vsakem vplačilu premije. Ti stroški so različni, odvisni od višine vplačila premij. Znašajo lahko od 2% do 5% na premijo. Obročno plačevanje premij je lahko mesečno, četrtletno, polletno ali letno. Ne glede na starost zavarovanca se ob sklenitvi pogodbe o življenjskem zavarovanju z zajamčenim donosom

24

vedno opravi osnovni zdravstveni vprašalnik. Opravi se tudi dodatni zdravstveni vprašalnik, ki pa je obvezen za zavarovance, ki se zavarujejo nad določeno vsoto in so stari do 50 let ali nad 50 let. Nad še višjimi določenimi zavarovalnimi vsotami, prav tako pod in nad 50 let starimi zavarovanci, pa se obvezno opravi zdravniški pregled. Najnižja zavarovalna vsota pri obročnem plačevanju premije tako za zavarovance do 50 let in nad 50 let je 1200 evrov. Najnižji znesek premije pri enkratnem plačilu je 1000 evrov. Preverjanje zdravstvenega stanja zavarovanca pa je enako kot pri obročnem plačevanju premij, le da je najnižja zavarovalna vsota zavarovanca do 40 let 1000 evrov ali 30% premije, nad 40 let pa 1000 evrov ali 10%premije.

25

6 SKLEP Prihodnost ljudi je vedno bolj negotova, zato se jih večina zaveda, da morejo poskrbeti zase. Vsak posameznik ima svoje potrebe in svoj način življenja, s tem pa tudi svoje zamisli za prihodnost. Da bi si lahko v obdobju, ko nimamo prilivov sredstev, privoščili potrošnjo, moramo predhodno varčevati. Potreba po varčevanju pa izhaja iz planiranja izdatkov v prihodnosti. Če se varčevalci odločijo, da se bodo odpovedali porabi sredstev v danem trenutku, jim to lahko prinese večji donos, hkrati pa omogoči kvalitetnejši življenjski standard. Ponudba poslovnih bank - varčevanje za prebivalstvo - je zelo pestra in se nenehno povečuje ter s svojimi varčevalnimi oblikami privablja vedno nove varčevalce, s tem pa si poslovne banke zagotavljajo svojo likvidnost. Zaradi vedno večjih zahtev varčevalcev so banke prisiljene ponujati v svojem poslovanju nenehne novosti. Slovenci smo takšen tip varčevalca, ki svoje prihranke vlagamo glede na varnost naložbe, medtem ko pričakovano donosnost upoštevamo v precej manjši meri. V veliki meri se slovenski varčevalci odločajo za bančno varčevanje, čeprav jim hitro sledijo vzajemni skladi. Vse bolj pa je zaskrbljujoče, da delež tistih, ki ne varčujejo, z leti še vedno raste. Razlog za to bi lahko poiskali predvsem v tem, da je finančni položaj mnogih družin slab. Vendar pa bi to utegnilo imeti v prihodnosti vidne posledice. Poslovne banke s svojimi oblikami varčevanj nenehno poskušajo pridobiti nove varčevalce, zato imajo pogosto na razpolago novosti. Od posamezne poslovne banke je odvisno, kako se potrudi za pridobitev novih varčevalcev in da le-te tudi obdrži. Še kako pa so pomembne atraktivne varčevalne ponudbe, kljub temu da so varčevalci v veliki meri nagnjeni k varnosti posameznih vlog. Motivi varčevalcev nihajo, kajti ključnega pomena je finančni položaj posameznega varčevalca, le-ta pa je odvisen od višine dohodka in njegove stalnosti. Motivi so odvisni tudi od starosti, poklica, izobrazbe, itd. Za poslovne banke je pomembno, da zagotovijo čim večjo varnost vlog, saj bodo le tako lahko zbrale več prostih denarnih sredstev. Vloge v poslovnih bankah so varne, vendar nudijo majhno donosnost. Tveganje v poslovnih bankah se porazdeli na veliko število komitentov, zato je tveganje posameznega varčevalca manjše, varnost pa večja. Slovenski varčevalec premalo prisluhne vsem atraktivnim varčevalnim ponudbam poslovnih bank, zato je tudi premalo obveščen o ugodnih varčevalnih oblikah. Ker smo Slovenci takšni, da največ damo na varnost vlog, moramo najprej biti dobro obveščeni in proučiti ugodne ponudbe poslovne banke, šele za tem se bodo nekateri odločali varčevati v drugih oblikah varčevanja. Najbližje varčevanju najmanj tveganih oblik in hkrati tudi najbolj donosnih v poslovnih bankah je varčevanje v vzajemnih skladih.

26

S pomočjo raziskovalne hiše Gral- Iteo in z raziskavo »varčevalna klima« smo ugotovili, da slabe tri četrtine Slovencev varčuje, ostala četrtina pa ne varčuje. Razlogi za to so lahko različni, ali nimamo potrebnih finančnih sredstev ali pa nas varčevanje preprosto sploh ne zanima. Glede na to, da četrtina slovenske populacije ne varčuje, lahko sklepamo, da so ljudje res premalo obveščeni o ugodnostih, ki jim jih ponujajo poslovne banke. Edini porast varčevalcev v letu 2006 je bil med populacijo, ki varčuje doma. Dobra polovica Slovencev razmišlja o naložbah, za njih so zelo pomembni razlogi, ki v največji meri vplivajo na želene oblike varčevanja. Varčujemo pa predvsem za starost, za hude čase, za primer stiske, za počitnice in za svoje otroke. Denar, ki ga imamo shranjenega doma, nam ne prinaša ničesar, hkrati pa ne ohranja svoje realne vrednosti. Če se odločimo za naložbo v vrednostne papirje, to od nas zahteva določeno znanje, sposobnost hitrih špekulacij in seveda to, da zaupamo svojim borznim posrednikom. Iz tega sledi, da je varčevanje v poslovnih bankah za povprečnega Slovenca ravno prava pot do finančne varnosti v sedanjosti in morda tudi v prihodnosti.

27

7 POVZETEK Depozitne finančne institucije imajo skupno značilnost, da zbirajo finančne prihranke prebivalstva na osnovi njihovih vlog oz. depozitov z različnim rokom zapadlosti. Med te uvrščamo poslovne banke, hranilnice, vzajemne hranilnice in kreditne zadruge. Varčevanje predstavlja tisti del dohodka, ki se ne porabi takoj, temveč se nameni za kasnejšo potrošnjo. Če si želimo v obdobju, ko nimamo prilivov sredstev, privoščili potrošnjo, moramo predhodno varčevati. Potrebno pa si je oblikovati tudi cilje in oblike varčevanja, saj je varčevanje odvisno od višine našega dohodka in tudi od tega, koliko smo sposobni mesečno privarčevati, kakšno je naše premoženje ter kakšen je naš status. Čim večjo varnost uspejo banke zagotoviti, tem več prostih denarnih sredstev bodo zbrale. Vendar je vsako vlaganje finančnih sredstev povezano z določeno stopnjo tveganja, ki je funkcija časa in tako tveganje s časom raste. Banke se zavedajo, da bodo varčevalce pridobile in hkrati obdržale z atraktivno ponudbo in zato so v zadnjih letih okrepile ponudbo varčevalnih oblik z novimi varčevalnimi produkti. Obstoj pogojev za varčevanje na trgu ni dovolj, ampak so pomembni tudi drugi razlogi, ki najbolj vplivajo na želene oblike, za katere se varčevalci odločajo. Z razvojem trga se veča delež ljudi, ki imajo pogoje za varčevanje v prihodnosti, in delež tistih, ki imajo interes za varčevanje in nalaganje denarja. NLB varčevanje Vita plus je življenjsko zavarovanje z zajamčenim donosom za primer smrti. V prvih desetih letih je vrednost predvidenih izplačil zmanjšana za davek od prometa zavarovalnih poslov. Ključne besede: Depozitne finančne institucije, varčevanje, tveganje, varčevalci.

28

ABSTRACT Deposit financial institutions have a common characteristic of collecting financial savings of the population on the basis of their deposits with different falling due terms. These are business banks, savings banks, reciprocial savings banks and credit cooperatives. Saving is the part of the income, which you don't instantly use up, but you assign it to a later consumption. If we want to afford consumption in the period when we have no flux of funds, then we need to save in advance. However, we need to form the goals and forms of saving, because saving depends on the height of our income, how much we are able to save in a month, how big our property is and on our status. The bigger safety the banks assure the more free funds they will accumulate. But every depositing of financial means is connected with some degree of risk which is the function of time, and the risk grows with time. Banks are conscious that they will gain and at the same time preserve depositors with an attractive offer, so they have strengthened their offer of forms of saving with the new saving products. The existence of terms of saving on the market is not enough; other reasons that most influence the eager forms which depositors choose are also important. With the development of the market increases the number of people who have conditions to save in future and the number of those who are interested in saving and depositing money. NLB saving Vita plus is a life insurance with a warranted yield in the instance of death. In the first ten years, the value of expected payments is reduced for the tax on operations of insurance business. For this reason depositors decide to contract for eleven years at minimum. Key words: Deposit financial institutions, saving, risk, depositors

29

LITERATURA 1. Arh, Geni in Oseli, Petra. 2006. Varčevanje skozi potrebe. Kapital 2006

2. Bobek, Dušan. 1992. Organiziranje in poslovanje bank. Maribor; Ekonomsko-poslovna

fakulteta

3. Bradeško, Jože. 2004. Banke, obresti in varčevanje. Kapital 2004

4. Dimovski, Vlado in Gregorič, Aleksandra. 2000. Temelji bančništva. Ljubljana. Ekonomska fakulteta.

5. Glogovšek, Jože. 1996. Denar, denarni sistem z osnovami denarne teorije. Maribor; Ekonomsko-poslovna fakulteta

6. Györek, Vito. 2003. Denar, obresti, investicije. Murska Sobota. Franc-Franc d.o.o.

7. Keynes, John M. 1987. Opća teorija zaposlenosti, kamata i novca. Zagreb: CEKADE

8. Kleindienst, Robert. 2001. Zakaj in kako dolgo nalagati? Moje finance (Vodnik za upravljanje osebnega premoženja)

9. Lah, Emil. 2002. Jamstvo za vloge je največje v bankah. Kapital 2002

10. Lebar, Simona. 2003. Trg kapitala in percepcija varčevanja v vrednostnih papirjih v Sloveniji. Ljubljana. Fakulteta za družbene vede.

11. Mishkin Frederic S.. 1997. The Economics of Money, Banking and Financial markets. Massachusetts: Addison-Wesley Longman

12. Mramor, Dušan. 1993. Uvod v poslovne finance. Ljubljana. Gospodarski vestnik

13. Peterlin, Jožko, in Leon, Repovž. 2004. Financiranje. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper.

14. Prohaska, Zdenko. 1999. Finančni trgi. Ljubljana. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta

15. Pušnik, Bogdan. 2003. Potencial varčevanja je vsaj 10-krat večji. Kapital 2003

16. Ribnikar, Ivan. 1996. Finančne inštitucije. Ljubljana. Bančni vestnik

17. Ribnikar, Ivan. 1999. Monetarna ekonomija I . (Denar, finančne institucije in denarna politika). Ljubljana. Ekonomska fakulteta, enota za založništvo.

18. Robnik, Lidija. 1994. Poslovne finance za računovodske in finančne delavc. Ljubljana: Zveza ljudskih univerz Slovenije.

30

19. Valher, Anita. 2003. Mesec varčevanja. Kapital 323 VIRI 20. NLB varčevanje Vita plus

http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=6557&SeS=193771534918473-11653161

21. NLB naložba Vita Mega http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=17606

22. Mrkun, Mateja (2007). Finančne raziskave. E-mesečnik GfK Orange št. 64, [online]. Dostopno na: http://www.gfk.si/lnovice.php?NID=1854. [30.5.2007]

23. Mrkun, Mateja (2007). Varčevalni monitor: Varčevalne navade Slovencev. Kapital, [online]. Dostopno na: http://www.gfk.si/4_2_lclank.php?cid=1873. [26.6.2007].

24. Oseli, Petra (2006). Pridno sledimo Avstrijcem. Kapital, [online]. Dostopno na: http://www.gfk.si/4_2_lclank.php?cid=1428. [6.2.2006].

25. Oseli, Petra in Mrkun, Mateja (2006). Ali varčujemo in zakaj? Kapital, [online]. Dostopno na: http://www.gfk.si/4_2_lclank.php?cid=1601. [21.8.2006].

26. Vodušek, Maja (2006). Bančna ponudba varčevanj. Erevir, [online]. Dostopno na: http://www.erevir.com/Moduli/Clanki/Clanek.aspx?ModulID=1&KategorijaID=11&ClanekID=303. [10.10.2006].

31

SEZNAM SLIK SLIKA 1: DELITEV FINANČNIH INSTITUCIJ .....................................................................7 SLIKA 2: RAZLOGI ZA VARČEVANJE ..............................................................................15 SLIKA 3: PRIMERJAVA VARČEVALNIH PREFERENC...................................................20 SEZNAM TABEL TABELA 1: OBSEG VARČEVANJ .......................................................................................18 TABELA 2: ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Z ZAJAMČENIM DONOSOM ZA

PRIMER SMRTI .................................................................................................21 TABELA 3: ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Z ZAJAMČENIM DONOSOM ZA

PRIMER SMRTI, DODATNEGA NEZGODNEGA ZAVAROVANJA IN KRITIČNIH BOLEZNI.......................................................................................23

SEZNAM GRAFOV GRAF 1: 5 RAZLOGOV ZA VARČEVANJE...................................................................12 GRAF 2: VARČEVALNE NAMERE V 2008 ...................................................................12 GRAF 3: ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Z ZAJAMČENIM DONOSOM ZA

PRIMER SMRTI .................................................................................................21 GRAF 4: ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Z ZAJAMČENIM DONOSOM ZA

PRIMER SMRTI, DODATNEGA NEZGODNEGA ZAVAROVANJA IN KRITIČNIH BOLEZNI.......................................................................................22