ibm slovenija d. o. o...ibm slovenija d. o. o.letno poro čilo 2011 3 uvodni nagovor: roman...

IBM Slovenija d. o. o. Letno poročilo 2011

2

KAZALO

Uvodni nagovor: Roman Koritnik, generalni direktor IBM Slovenija ........................... 3 I. POSLOVNO POROČILO ........................................................................................................ 5 II. IZJAVA UPRAVE .................................................................................................................. 17 III. RAČUNOVODSKO POROČILO ........................................................................................ 18 Bilanca stanja na dan 31. decembra 2011 ......................................................................... 18 Poslovni izid za leto, kon čano 31. decembra 2011 ......................................................... 20 Izkaz drugega vseobsegajo čega donosa za leto, kon čano 31. decembra 2011 ...... 21 Izkaz gibanja kapitala za leto, kon čano 31. decembra 2011 ......................................... 22 Izkaz gibanja kapitala za leto, kon čano 31. decembra 2010 ......................................... 23 Izkaz gibanja bilan čnega dobi čka ........................................................................................ 24 Izkaz denarnih tokov ................................................................................................................ 25 IV. RAČUNOVODSKE USMERITVE ...................................................................................... 26 V. POJASNILA K RA ČUNOVODSKIM IZKAZOM .............................................................. 38 VI. POROČILO POOBLAŠ ČENEGA REVIZORJA .............................................................. 58


3

Uvodni nagovor: Roman Koritnik, generalni direktor IBM Slovenija

Spoštovani!

Poslovno leto 2011 je bilo tako za IBM kot za IBM Slovenija

izjemno v mnogih pogledih. V tem letu, natančneje 16. junija

2011, smo namreč obeležili stoletnico delovanja korporacije

IBM in več kot 70 let prisotnosti na slovenskem trgu. To sta

mejnika, ki si nedvomno zaslužita pozornost.

Globalno povezovanje

IBM-ovo prvo stoletje so na korporativni ravni kronali izjemni poslovni rezultati – rekordni so bili

prihodek, dobiček, prosti denarni tok ter dobiček na delnico. IBM je ostal zavezan investicijam v

dragulj IBM-a, raziskave in razvoj. Na letni ravni so naložbe znašale kar 6,3 milijard dolarjev,

IBM pa je postavil tudi nov rekord v številu patentov, saj je bil že 19. leto zapored prvi na lestvici

organizacij z največ odobrenimi patenti v ZDA.

Leto 2011 je bilo tudi v znamenju številnih prevzemov, s katerimi je IBM močno povečal svoj

obstoječi portfelj tako na področju storitev kot na področju programske in strojne opreme. Ti

prevzemi so skladni z IBM-ovo strategijo Modrejšega planeta in krepijo IBM-ovo vodilno vlogo

na ključnih področjih kot so poslovna analitika, računalništvo v oblaku in rešitve za posamezne

panoge.

Omenjeni rezultati so plod dela več kot 400.000 sodelavcev korporacije IBM po vsem svetu. Ti z

najnaprednejšo tehnologijo in poslovnimi rešitvami ustvarjajo dodano vrednost za stranke in

družbo.

Modrejši Sloveniji naproti

IBM Slovenija je v letu 2011 posloval uspešno. Poleg strojne in programske opreme sta k rasti

prodaje prispevala tudi oddelka tehnoloških storitev in storitev financiranja. S povezovanjem

posameznih oddelkov in kakovostnim nastopom na trgu smo pomembno povečali tržni delež in

še bolj utrdili položaj vodilnega ponudnika IT proizvodov in storitev v Sloveniji.


4

Obeležili smo tudi stoletnico korporacije IBM – najprej maja 2011 s selitvijo v nove poslovne

prostore v Kristalno palačo v poslovnem in trgovskem središču BTC, junija 2011 pa z otvoritvijo

regijskega inovacijskega centra IBM Innovation Center Ljubljana.

Omenjeni center se je pridružil globalnemu omrežju štiridesetih IBM-ovih inovacijskih središč,

namenjen pa je podjetjem, poslovnim partnerjem, univerzam in drugim tako iz Slovenije kot iz

držav jugovzhodne Evrope. Je ekosistem, v katerem razvijamo in implementiramo

najsodobnejše poslovne informacijske rešitve, ki bodo pomagale domačemu gospodarstvu na

poti do uresničitve razvojne strategije 2013–2020.

V letu 2011 smo zabeležili rast zaposlovanja, kar je v času gospodarske negotovosti nedvomno

pomemben dosežek. Zdaj v IBM Slovenija deluje že skoraj 300 sodelavcev, ki svoje znanje

dopolnjujejo v IBM-ovih izobraževalnih središčih po vsem svetu. Ustvarjamo zdravo in varno

delovno okolje, ki temelji na načelih družbene odgovornosti. V letu 2011 smo prejeli polni

certifikat za Družini prijazno podjetje ter naziv Ugleden delodajalec 2011, s katerim smo bili

uvrščeni med 20 najuglednejših delodajalcev v Sloveniji. Vse to so priznanja, ki dokazujejo, da

smo na pravi poti.

Prihodnost je modra

V IBM Slovenija imamo smele načrte. Verjamemo v modro prihodnost. Z visoko strokovnostjo

naših sodelavcev in najsodobnejšimi IBM-ovimi tehnologijami bomo še naprej uresničevali vizijo

Modrejšega planeta.

Misliti drugače. Biti intelektualno radoveden. Imeti pogum za spremembe. Spodbujati drzne ideje

in inovacije, ki delujejo od ljudi za ljudi. S to miselnostjo smo IBM-ovci v prvem stoletju svojega

delovanja spreminjali tehnologijo, poslovanje in družbo. In tako bomo delovali tudi v prihodnje!

Hvala za vaše zaupanje.

Roman Koritnik

Generalni direktor IBM Slovenija


5

I. POSLOVNO POROČILO

Sedež in pravna oblika podjetja

Družba IBM Slovenija, podjetje za proizvodnjo, marketing in storitve d.o.o., Ameriška ulica 8,

Ljubljana, Slovenija je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod številko

registrskega vložka 061/11940600. Skrajšan naziv se glasi IBM Slovenija d.o.o.

Ostali podatki

- matična številka: 5632056

- šifra dejavnosti: 62.020

- identifikacijska številka: SI20841205

- velikost: po Zakonu o gospodarskih družbah ZGD-1 je glede na merila 55. člena družba

uvrščena v skupino velikih gospodarskih družb.

- USD in EUR transakcijski računi:

- USD in EUR transakcijski račun št. SI56 2900 0000 1866 719 pri UniCredit Banki

Slovenija d.d.,

- EUR transakcijski račun št: SI56 0292 2025 5223 194 pri Novi Ljubljanski banki d.d.

- EUR transakcijski račun št. SI56 2900 0010 1866 735 pri UniCredit Banki Slovenija d.d.,

- EUR transakcijski račun št. SI56 2900 0020 1866 751 pri UniCredit Banki Slovenija d.d.,

- poslovno leto: 1. januar – 31. december

Direktor družbe je Roman Koritnik.

IBM Slovenija d.o.o. v Sloveniji in tujini nima podružnic.


6

Dejavnost podjetja

Osnovna dejavnost podjetja IBM Slovenija d.o.o., Ljubljana obsega marketing in storitve za IBM

programsko in strojno opremo, instalacija in vzdrževanje računalniške opreme ter storitve

mrežnega komuniciranja in izobraževanja.

Podatki o obvladujo čem podjetju

Edini družbenik in lastnik družbe je IBM World Trade Corporation, Delaware, ZDA. Letni izkazi

podjetja so vključeni v konsolidirane letne izkaze korporacije in so na ogled na internetu

www.ibm.com/annualreport

Vrednote IBM

Zaposleni

Podjetje je imelo na dan 31.12.2011 zaposlenih 233 delavcev z naslednjo izobrazbo:

Naziv stopnje izobrazbe

Število zaposlenih

na dan 31.12.2011 %

Povpre čno število

zaposlenih % IV. Kvalifikacija (KV delavec) 6 2,59 6,08 2,67 V. SŠ in dod.prog.izobr. (VKV delavec) 55 23,71 52,42 23,06

VI. VŠ ali I.st. fakultete 31 13,36 26,33 11,58

VII. VS ALI II. st. fakultete 114 49,14 115,33 50,73 VIII. II. st. fakultete in magisterij 23 9,91 24,17 10,63

IX. Doktor znanosti 3 1,29 3 1,32

Skupaj 232 100,00 227,33 100,00

Povprečno število zaposlenih po skupinah glede na izobrazbo mesecih v letu 2011 je bilo 227,3.


7

Podjetje ima enočlansko poslovodstvo.

Podjetje ne izplačuje plač ali drugih prejemkov na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi.

Razvoj poslovanja in položaj družbe

Leto 2011 je pisalo čudovite zgodbe z navdihujočimi rešitvami in predstavitvami ter

povezovanjem znanja z izkušnjami in preteklosti s prihodnostjo.

6. april

IBM Forum 2011 – Sto let za moder planet

Danes, ko je potreba po nenehnem napredku najbolj izrazita do sedaj, štejejo le tiste drzne

ideje, ki premikajo meje. IBM Slovenija je z že 15. tradicionalnim IBM Forumom odprl pogled v

informacijsko prihodnost. Na dvodnevnem dogodku je 900 udeležencev prisluhnilo mednarodno

uveljavljenim strokovnjakom ter primerom dobre prakse iz Slovenije in sveta. Gostili smo

številne vrhunske strokovnjake, med njimi Petra J. Korstena, globalnega vodjo IBM-ovega

Inštituta za poslovno vrednost, ki sodi med najboljše svetovalce na svetu.

16. junij

100 let IBM-a in odprtje IBM Innovation Center Ljub ljana

Na edinstvenih temeljih inovativnosti IBM že 100 let pomembno vpliva na razvoj družbe in sveta.

16. junija 2011 je IBM po celem svetu tudi uradno obeležil svojo stoletnico. V IBM Slovenija

smo na ta dan odprli regijski inovacijski center IBM Innovation Center Ljubljana , ki je

pomemben del razvijajočega se slovenskega gospodarstva in stičišče pobud za razvoj nove

generacije slovenskih podjetnikov, namenjen pa je tudi ostalim predstavnikom jugovzhodne

Evrope. IBM Innovation Center Ljubljana, ki se je pridružil globalnemu omrežju 40-ih IBM-ovih

inovacijskih središč v 33 državah, so slavnostno odprli Roman Koritnik, generalni direktor IBM

Slovenija, Luis Rodriguez, globalni vodja IBM-ovih inovacijskih centrov, Joseph A. Mussomeli,

veleposlanik ZDA v Sloveniji in prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožef Stefan.

16. junij

Krvodajalska akcija »Darujem, kar potrebujem«

V duhu stoletnice IBM-a in zavezanosti korporacije k družbeno odgovornem delovanju smo

skupaj z Zavodom RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani organizirali krvodajalsko akcijo

"Darujem, kar potrebujem". V okviru dogodka so kri darovali naši sodelavci, k sodelovanju pa

smo povabili tudi naše stranke, poslovne partnerje, prijatelje in družinske člane.


9

13. september

Klju č do rešitev

Septembra 2011 je IBM Slovenija organiziral tradicionalen dogodek Ključ do rešitev, na katerem

so vodilni IBM-ovi strokovnjaki v štirih različnih dogodkih predstavili IBM-ov portfelj IT in

poslovnih rešitev s področij programske opreme, globalnih tehničnih storitev in strojne opreme.

Dogodek je v štirih dneh postregel z najnovejšimi predstavitvami IBM-ovih informacijskih

tehnologij: Modrejše ra čunalništvo, Ra čunalništvo v oblaku, Modrejše trženje ter Poslovna

analitika in optimizacija. Privabil je več kot 350 strank in poslovnih partnerjev, 150 IT-

specialistov, 130 strokovnjakov s področja marketinga ter številne predstavnike medijev.

8. november

IBM-ov Ban čni dan 2011

IBM Slovenija je 8. novembra 2011 organiziral 6. IBM-ov Bančni dan z naslovom »Modrejše

bančništvo: Izzivi za banke ob po časnem okrevanju gospodarstva« , kjer je Srini Giridhar,

vodja skupine za strategijo bančništva v IBM-ovem Inštitutu za poslovno vrednost, predstavil

ugotovitve nove IBM-ove globalne študije na področju bančništva »From complexity to client

centricity – with simple smart service« . Ta je med drugim razodela, da skoraj devetdeset

odstotkov bančnikov verjame, da je transformacija poslovanja in procesov ključna za

profitabilnost, saj vodi v izboljšanje upravljanja s tveganji in zmanjševanje operativne

kompleksnosti. Cormac Petit , vodja skupine za raziskave v bančništvu v IBM-ovem Centru za

uporabne študije, je na primerih bančnih modelov v evropskem prostoru pojasnil, kakšne

spremembe prinašata učinkovita transformacija in integriran pristop k tveganju. Dogodka so se

udeležili vodilni predstavniki bank v Sloveniji.


10

10. november

Družabno poslovanje

Podjetja morajo danes nujno prilagoditi svoj način delovanja digitaliziranim generacijam in novim

spletnim orodjem. Oblikuje se nov način poslovanja, ki odpira svet neslutenih priložnosti –

družabno poslovanje . IBM Slovenija je novembra 2011 organiziral srečanje, kjer smo

spregovorili o družabnem poslovanju kot poslovanju prihodnosti. Skupaj s strokovnjaki smo

razpravljali, kaj prinaša naraščajoči trg družabnih omrežij in kaj to pomeni za podjetja, kako

privzeti tehnologije, ki vnašajo družabno sodelovanje v poslovne procese in kako jih pravilno

uporabljati. Dogodek, ki je predstavil miselnost »Sodelovanje. Povezovanje. Inovativnost.«, je

obiskalo več kot 100 strank in poslovnih partnerjev.

16. november

IBM-ov Zavarovalniški dan 2011

IBM Slovenija je 16. novembra 2011 organiziral 4. IBM-ov Bančni dan z naslovom »Modrejše

zavarovalništvo: Izzivi za zavarovalništvo ob okrev anju gospodarstva«. IBM-ova

strokovnjaka Christian Bieck in Dieter Jaepel sta spregovorila o zavarovalništvu prihodnosti in

v ospredje postavila vlogo inovativnosti v zavarovalništvu ter kako jo uspešno uravnotežiti v

stabilnih in konvencionalnih modelih poslovanja. O izzivih, s katerimi se bo srečevalo

zavarovalništvo v prihodnosti, sta spregovorila na podlagi primerov iz regionalnih študij na

področju zavarovalništva v evropskem prostoru. Rdeča nit njunih predstavitev so bile dobre

prakse in iniciative, ki pomembno prispevajo k transformaciji poslovanja in procesov ter so

ključne za profitabilnost, saj vodijo v izboljšanje upravljanja s tveganji in zmanjševanje

operativne kompleksnosti. Dogodka so se udeležili vodilni predstavniki na področju

zavarovalništva v Sloveniji.


11

IBM Innovation Center Ljubljana

IBM Innovation Center Ljubljana je del globalne mreže IBM-ovih inovacijskih centrov, saj gre že

za 40. inovacijski center na svetu. Namenjen je slovenskim podjetjem, univerzam, razvijalcem,

IBM-ovim poslovnim partnerjem, ostalim predstavnikom s področja jugovzhodne Evrope in

drugim interesentom. Obiskovalci centra skupaj z IBM-ovimi strokovnjaki razvijajo inovativne

rešitve na podlagi IBM-ovih tehnologij, se izobražujejo, opravljajo testiranja itd.

IBM Innovation Center Ljubljana nudi vodilno stroko vno znanje o najnovejši tehnologiji v

panogah kot so:

Računalništvo v oblaku in panožne rešitve

Pridobite veščine dela z naslednjo generacijo podatkovnih centrov in računalništva v oblaku.

Tehni čno usposabljanje

Svoje rešitve lahko z vam prilagojeno tehnično podporo prenesete na platformo računalništva v

oblaku.

Migriranje, preizkušanje in izboljšanje delovanja

Zagotovite si dostop do IBM-ove strojne in vmesne opreme ter tehničnega strokovnega znanja

in z njihovo pomočjo izvedite migracijo oziroma preizkusite ter prilagodite delovanje svojih

rešitev.

Tehni čne delavnice

Izkoristite prednosti eno- ali dvodnevnih praktičnih delavnic s področja različnih tehnoloških

disciplin in si pridobite strokovno znanje s področja, ki je za vas najustreznejše.

Tehni čna podpora in pomo č za prikaz delovanja tehnologije

Pridobite znanje o izvedljivosti rešitve in arhitekture tako, da jo pregledate skupaj z IBM-ovimi

strokovnjaki.

IBM-ova akademska pobuda

IBM-ova akademska pobuda je oblikovana tako, da študente pripravi na zaposlitve prihodnosti –

ne glede na to, ali gre za študente IT-ja ali drugih ved.


12

Ta pobuda predstavlja inovativen globalni program, ki spodbuja sodelovanje podjetja IBM in

predavateljev pri prenosu veščin informacijske tehnologije, potrebnih za konkurenčnost in

sledenje spremembam na nenehno spreminjajočih se delovnih mestih.

Podprte tehnologije:

IBM-ova vmesna oprema, vključno z Information Management, Lotus®, Rational®, Tivoli ® &

WebSphere®, IBM POWER® Systems, ki poganja operacijski sistem AIX®, IBM System i® ali

Linux®, IBM System Storage® ter IBM BladeCenter®, ki poganja operacijske sisteme AIX, IBM

i, Linux oziroma Windows.

Analiza izkaza poslovnega izida

IBM Slovenija d.o.o. je v letu 2011 ustvarila 70,4 milijonov EUR čistih prihodkov od prodaje, kar

je 4,5 % več kot leta 2010.

Na raven prihodkov so pomembno vplivali znižanje gospodarske aktivnosti v vsej IT panogi in

spremembe v strukturi prihodkov IBM Slovenija d.o.o. Najpomembnejši dejavnik rasti prihodkov

je povečan obseg storitev, medtem ko se je obseg prodaje strojne in programske opreme

nekoliko zmanjšal.

V letu 2010 smo zabeležili rast pri prodaji strojne opreme, ki smo jo v letu 2011 nadgradili z

rastjo prihodkov pri prodaji rešitev na področju svetovalnih storitev ter storitev vzdrževanja

strojne in programske opreme. Na znižanje prihodkov iz naslova prodaje strojne in programske

opreme so v letu 2011 vplivali upad povpraševanja kot posledica gospodarske krize, iztek

življenjskega cikla nekaterih vodilnih artiklov ter prenos uporabe IT opreme od lastništva k

najemu. Obseg poslovanja iz naslova najema IT opreme ima v zadnjem času pozitiven trend,

saj kupcem s temi storitvami omogočamo lažje načrtovanje stroškov IT opreme in bolj

prilagodljiv obseg IT opreme, ki jo uporabljajo. IBM Slovenija d.o.o. v okviru korporacije IBM

dosega tudi precejšen delež prihodkov iz naslova storitev ponujanja obsežnega strokovnega

znanja na mednarodnih projektih in kot podpora ostalim IBM v regiji.

Poslovni odhodki so bili glede na predhodno leto v letu 2011 nižji za 3 %. Spremenjena struktura

poslovnih odhodkov je, med drugim, posledica znižanja povpraševanja po nakupu strojne

opreme na slovenskem trgu. V letu 2011, se je delež prometa s storitvami v primerjavi s prodajo

blaga povečal. Zaradi povečanega obsega storitev z višjo dodano vrednostjo in večjim obsegom

opravljenih storitev nasploh so se znižali stroški nabavljenega materiala in storitev, medtem ko


13

se stroški dela niso povečevali sorazmerno. Skupni učinek na dobičkonosnost poslovanja je bil v

letu 2011 tako pozitiven.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

2010 2011

Delež prihodkov v celotnih prihodkih

mednarodni projekti

poslovni najem

strojna oprema

programska oprema

tehnične storitve

svetovalne storitve

Zaradi slabše plačilne sposobnosti kupcev smo oblikovali popravke vrednosti terjatev v večjem

obsegu kot pretekla leta. Med drugimi poslovnimi odhodki je družba poleg rezervacij za jubilejne

nagrade in odpravnine ter rezervacij za zagotavljanje garancij oblikovala rezervacijo za

pričakovane stroške kritja reklamacij.

Tako kot je na strukturo prihodkov od prodaje in na strukturo poslovnih odhodkov vplivala

spremenjena struktura narave prihodkov, je ta vplivala tudi na višino finančnih prihodkov in

odhodkov kot vpliv tečajnih razlik iz naslova dolarskih transakcij nabave strojne opreme držav

izven EU.

Dobiček podjetja pred obdavčitvijo se je v primerjavi z letom 2010 podvojil in je znašal 2,6

milijonov EUR. Kljub manjšemu porastu skupnih prihodkov in zaostrenim razmeram na trgu nam

je uspelo doseči rast dobičkonosnosti. Prevladujoč vpliv na to je imela predvsem spremenjena

struktura prihodkov podjetja.


14

Analiza Bilance Stanja

Bilančna vsota IBM Slovenija d.o.o. se je v letu 2011 povečala za 27 % v primerjavi z letom

2010. K povečanju sta najbolj prispevali: selitev v nove poslovne prostore (vlaganja v prostore,

nabava opreme) ter sprememba v stanju terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev. Na

povečanje terjatev do kupcev so pomembno vplivale transakcije sklenjene ob koncu poslovnega

leta. Iz istega naslova je prišlo do povečanja obveznosti do dobaviteljev.

Bilančni dobiček v višini 6,3 milijonov EUR ostaja nerazporejen.

Analiza izkaza denarnega toka

Prebitek prejemkov iz poslovanja v višini 4,7 milijonov EUR pokriva prebitek izdatkov pri

naložbenih dejavnosti (nabava osnovnih sredstev) ter izdatke poplačila obresti najetega kredita.

Raven zadolževanja v letu 2011 je ostala enaka ravni iz leta 2010.

Pomembni poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta

Drugih pomembnih poslovnih dogodkov, ki bi nastopili po koncu leta in ki bi vplivali na poslovne

rezultate leta 2011, ni bilo.

Pričakovani razvoj družbe

IBM je eno največjih in najuglednejših svetovnih podjetij, ki je v lanskem letu obeležilo 100 let

delovanja. To je dokaz, da je mogoče uspešno prebroditi mnoga turbulentna obdobja in hkrati

svetu dati izjeme rešitve, patente in izume. IBM-ovo bogato dediščino znanja prenašamo iz

globalnega v lokalno okolje že več desetletij, saj je IBM na slovenskem trgu prisoten že več kot

70 let. Tako v našem prostoru kot v širši regiji smo vedno veljali za najnaprednejšega IT

ponudnika. Ponosni smo na nemalo referenčnih projektov rojenih in prvič implementiranih prav v

Sloveniji. Danes v IBM Slovenija deluje več kot 270 strokovno usposobljenih sodelavcev, ki s

strankami, poslovnimi partnerji in drugimi soustvarjajo izjemne poslovne zgodbe. V IBM

Slovenija delujemo v skladu z usmeritvami korporacije, naše rešitve in ponudbo pa prilagajamo

potrebam domačega in regijskega trga.

V zadnjih nekaj letih je IBM s prevzemi močno povečal svoj obstoječi portfelj tako na področju

storitev kot na področju programske in strojne opreme. Ti prevzemi so skladni z IBM-ovo


15

strategijo Modrejšega planeta in krepijo IBM-ovo vodilno vlogo na ključnih področjih kot so

poslovna analitika, računalništvo v oblaku in rešitve po panogah. V IBM Slovenija bomo

poskrbeli, da omenjene najnovejše poslovne in IT rešitve dosežejo domači trg, saj gre za IT

področja, v katera podjetja zadnje čase največ investirajo. Z bogato, stoletno dediščino znanja

bomo tudi v prihodnje ustvarjali modrejše rešitve na številnih področjih kot so energetika,

modrejša mesta, telekomunikacije, modrejša javna uprava idr. Svoje delo in poslovanje bomo

gradili na temeljih integritete, osebne odgovornosti, zaupanja in razvijanja dolgoročnega

partnerskega odnosa tako z obstoječimi kot z bodočimi klienti.

Raziskave in razvoj

IBM je v letu 2011 postavil nov patentni rekord. Že 19. leto zapored je namreč prvi na lestvici

organizacij z največ odobrenimi patenti v Združenih državah Amerike. Investicije v raziskave in

razvoj še naprej ostajajo dragulj, v katerega IBM letno investira kar šest milijard dolarjev.

Najnaprednejša tehnologija, inovativnost in znanje so temelj IBM-ove uspešnosti, prenos

izkušenj in ustvarjanje rešitev z dodano vrednostjo pa poslanstvo našega poslovanja v 170-ih

državah sveta, v katerih IBM deluje.

Podružnice družbe in aktivnosti podružnic v tujini

IBM Slovenija podružnic v tujini nima. Sedež podjetja je v Ljubljani, nekateri sodelavci, ki so

odgovorni za sodelovanje s podjetji in ustanovami na področju Republike Slovenje ali za

mednarodne projekte v Evropi ali Bližnjem vzhodu pa so prevzeli program dela od doma. Ta jim

omogoča, da imajo svoje delovno mesto doma ter v neposredni bližini uporabnikov in projektov,

za katere so odgovorni, in tam, kjer običajno tudi preživijo največji del delovnega dne ali delujejo

v okviru mednarodnih virtualnih skupin. Tak način dela jim vsak dan omogoča neposreden stik z

uporabnikom, podjetju IBM Slovenija pa poslovanje, ki v največji možni meri uporablja prednosti

informacijske tehnologije.

Upravljanje s finan čnimi tveganji

Dejavnike tveganja obravnavamo v okviru dveh kategorij:

- poslovna tveganja, povezana z negotovostjo bodoče konkurence, razvoja in rasti,

- finančna tveganja, povezana z negotovostjo vrednosti posameznih vrst premoženja ter

prihodkov in odhodkov, povezanih z njimi: kreditno tveganje, valutno tveganje.


16

Poslovna tveganja so povezana z nevarnostjo zaradi:

- gibanja cen,

- širjenja konkurence.

Izpostavljenost poslovnim tveganjem poskušamo obvarovati z rednimi analizami trga in širokim

poznavanjem IT ponudbe na lokalnem trgu,kar posledično vodi k ohranjanja tržnega deleža na

želenem nivoju. Ocenjujemo, da so poslovna tveganja zmerna in da jih učinkovito obvladujemo.

Na področju obvladovanja finančnih tveganj smo v letu 2011 sledili notranjim finančnim

politikam, ki vključujejo izhodišča za učinkovito in sistematično upravljanje s finančnimi tveganji.

Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj presojamo in ukrepe za varovanje pred

njimi izvajamo na podlagi učinkov na denarne tokove.

V luči zaostrene gospodarske situacije smo v letu 2011 še večjo pozornost namenili kreditnim

tveganjem, ki zajemajo vsa tveganja, pri katerih se zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti

poslovnih partnerjev (kupcev) zmanjšajo gospodarske koristi družbe. Obvladovali smo jih z

naslednjimi sklopi ukrepov:

- z rednim nadziranjem poslovanja in finančnega stanja vseh novih in obstoječih

poslovnih partnerjev ter omejevanjem izpostavljenosti do posameznih poslovnih

partnerjev in

- s sistematičnimi in aktivnimi procesi izterjave terjatev.

Ocenjujemo, da je glede na gospodarsko situacijo izpostavljenost kreditnim tveganjem

obvladljiva, z navedenimi ukrepi za varovanje pred tveganji pa jo tudi ustrezno omejujemo.

Pri upravljanju z valutnimi tveganji na dolarskih trgih smo pozornost usmerili na kontrolo

obveznosti do povezanih poslovnih subjektov. Z uravnavanjem prodaje in nabave poskušamo

valutna tveganja ustrezno zmanjševati. Tveganje ocenjujemo kot zmerno

Osnovna sredstva so v celoti pokrita s kapitalom podjetja IBM. Družba zaloge financira z

lastnimi sredstvi.


17

II. IZJAVA UPRAVE

Poslovodstvo potrjuje računovodske izkaze za leto, ki se konča z dnem 31. decembra 2011, in

sicer kot so prikazani na straneh od 18 do 25, pa tudi uporabljene računovodske usmeritve ter

pojasnila k računovodskim izkazom, ki so prikazani na straneh od 26 do 57 letnega poročila.

IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA

Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da ta predstavlja resnično in pošteno

sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2011.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so

bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi

potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o

nadaljnjem poslovanju podjetja ter v skladu z veljavno zakonodajo in s Slovenskimi

računovodskimi standardi.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za

zavarovanje premoženja in za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti

oziroma nezakonitosti.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let po izteku leta, v katerem je treba odmeriti davek,

preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila

davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe

ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega

naslova.

Ljubljana, 21.06.2012 Direktor

Roman Koritnik


18

III. RAČUNOVODSKO POROČILO

Bilanca stanja na dan 31. decembra 2011

(v EUR brez centov) 2010 2011 SREDSTVA 43.329.284 55.366.644 A. DOLGOROČNA SREDSTVA 13.327.447 17.220.657 I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 35.243 503.440 1. Dolgoročne premoženjske pravice 35.243 503.440 II. Opredmetena osnovna sredstva 11.289.556 12.421.395 3. Druge naprave in oprema 11.090.845 12.414.949 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 198.711 6.446 a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji iz izdelavi 198.711 6.446 IV. Dolgoročne poslovne terjatve 1.836.246 4.089.563 2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev 1.836.246 4.089.563 V. Odložene terjatve za davek 166.402 206.259 B. KRATKORO ČNA SREDSTVA 23.663.684 31.868.200 I. Zaloge 5.210 19.124 3. Proizvodi in trgovsko blago 5.210 19.124 III. Kratkoročne poslovne terjatve 17.603.970 28.131.576 1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 1.798.670 1.624.807 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 15.707.387 25.901.193 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 531.754 605.576 IV. Denarna sredstva 5.620.668 3.717.500 C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 6.338.154 6.277.787 ZABILAN ČNA SREDSTVA 7.843.051 9.571.688 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 43.329.284 55.366.644 A KAPITAL 4.987.759 7.011.523 I. Vpoklicani kapital 357.148 357.148 1. Osnovni kapital 357.148 357.148 II. Kapitalske rezerve 292.125 292.125 III. Rezerve iz dobička 35.714 35.714 1. Zakonske rezerve 35.714 35.714 IV. Preneseni čisti poslovni izid 3.272.117 4.302.772 VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 1.030.655 2.023.764 B. REZERVACIJE IN DOLGORO ČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 3.221.109 4.865.646 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 759.912 1.058.836 3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 2.461.197 3.806.810


19

C KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 26.929.584 34.088.121 II. Kratkoročne finančne obveznosti 12.500.000 12.450.000 1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini 12.500.000 12.450.000 III. Kratkoročne poslovne obveznosti 14.429.584 21.638.121 1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 9.550.225 7.349.448 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2.511.473 10.526.434 5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 2.367.886 3.762.239 D KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 8.190.832 9.401.354 ZABILAN ČNE OBVEZNOSTI 7.843.051 9.571.688


20

Poslovni izid za leto, kon čano 31. decembra 2011

(v EUR brez centov) 2010 2011 1. Čisti prihodki od prodaje 67.395.959 70.448.875 4. Drugi poslovni prihodki 39.876 41.047 5. Stroški blaga, materiala in storitev 44.417.767 43.479.666

a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 15.910.154 12.588.175 b) Stroški storitev 28.507.613 30.891.491 6. Stroški dela 15.478.287 16.978.731 7. Odpisi vrednosti 5.462.940 5.079.686 a) Amortizacija 4.646.325 4.730.984

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih 716.631 88.424 c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 99.984 260.278 8. Drugi poslovni odhodki 235.263 2.222.742 11. Finan čni prihodki iz poslovnih terjatev 370.704 196.069

a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini 370.704 196.069 13. Finan čni odhodki iz finan čnih obveznosti 93.804 174.889 a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih do družb v skupini 93.804 174.889 14. Finan čni odhodki iz poslovnih obveznosti 812.831 179.098 a) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini 812.831 179.098 15. Drugi prihodki 9.727 75.723 Bruto dobiček 1.315.375 2.646.902 17. Davek iz dobi čka 351.671 662.996 18. Odloženi davki 66.951 39.858 19. Čisti poslovni izid obra čunskega obdobja 1.030.655 2.023.764


21

Izkaz drugega vseobsegajo čega donosa za leto, kon čano 31. decembra 2011

(v EUR brez centov 2011 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 2.023.764 20. Spremembe presežka iz prevrednotenja iz neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev 0 21. Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 22. Dobički in izgube, ki izhajajo iz pretvorbe računovodskih izkazov v tujini (vplivi sprememb deviznih tečajev) 0 23. Druge sestavine vseobsegajočega donosa 0 0 24. Celotni vseobsegajo či donos obra čunskega obdobja 2.023.764


22

Izkaz gibanja kapitala za leto, kon čano 31. decembra 2011

(v EUR brez centov)

I. Vpoklicani

kapital

II. Kapitalske

rezerve III. Rezerve iz dobi čka

V. Preneseni čisti poslovni

izid

VI. Čisti poslovni izid poslovnega

leta VII. Skupaj

1. Osnovni

kapital 1. Zakonske

rezerve 1. Preneseni čisti dobi ček

1. Čisti dobi ček

poslovnega leta

A. Začetno stanje v obdobju 357.148 292.125 35.714 3.272.117 1.030.655 4.987.759 B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki g) Izplačilo dividend B.2. Celotni vseobsegajo či donos poro čevalskega obdobja 2.023.764 2.023.764 a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja

2.023.764 2.023.764

B.3. Spremembe v kapitalu 1.030.655 -1.030.655 0 a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala 1.030.655 -1.030.655 0

C. Kon čno stanje poro čevalskega obdobja 357.148 292.125 35.714 4.302.772 2.023.764 7.011.523


23

Izkaz gibanja kapitala za leto, kon čano 31. decembra 2010

(v EUR brez centov)

I. Vpoklicani

kapital

II. Kapitalske

rezerve III. Rezerve iz dobi čka

V. Preneseni čisti poslovni

izid

VI. Čisti poslovni izid poslovnega

leta VII. Skupaj

1. Osnovni

kapital 1. Zakonske

rezerve 1. Preneseni čisti dobi ček

1. Čisti dobi ček

poslovnega leta

A. Začetno stanje v obdobju 357.148 292.125 35.714 3.228.798 1.443.319 5.357.104 B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki -1.400.000 0 -1.400.000 g) Izplačilo dividend -1.400.000 -1.400.000 B.2. Celotni vseobsegajo či donos poro čevalskega obdobja 1.030.655 1.030.655 a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja

1.030.655 1.030.655

B.3. Spremembe v kapitalu 1.443.319 -1.443.319 0 a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala 1.443.319 -1.443.319 0

C. Kon čno stanje poro čevalskega obdobja 357.148 292.125 35.714 3.272.117 1.030.655 4.987.759

.


24

Izkaz gibanja bilan čnega dobi čka

(v EUR brez centov) 2011 2010

Čisti poslovni izid poslovnega leta 2.023.764 1.030.655

+ preneseni čisti dobiček 4.302.772 3.272.117

- zmanjšanje rezerv iz dobička 0 0

- povečanje zakonskih rezerv iz dobička 0 0

= Bilan čni dobi ček 6.326.536 4.302.772


25

Izkaz denarnih tokov

Različica II

2011 2010

A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

a) Postavke iz izkaza poslovnega izida 7.237.292 5.735.250

Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz posl. terjatev 70.720.667 67.816.266

Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevredn.) in finančni odhodki iz posl. obv. -62.860.237 -61.796.296

Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih -623.138 -284.720

b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij

ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) posl ovnih postavk bilance stanja -2.537.174 -885.758

Začetne manj končne poslovne terjatve -13.041.201 -1.051.659

Začetne manj končne aktivne kratk. časovne razmejitve 494.202 -820.909 Začetne manj končne odložene terjatve za davek -39.857 -66.951 Začetne manj končne zaloge -13.914 21.276 Končni manj začetni poslovni dolgovi 7.208.537 -2.826.940 Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije 2.855.059 3.859.425

Končne manj začetne odložene obveznosti za davek 0 0

c) Prebitek prejemkov pri poslovanju (a + b) 4.700.118 4.849.492 B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

a) Prejemki pri naložbenju 421.604 150.282

Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 421.604 150.282

Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb 0 0

b) Izdatki pri naložbenju -6.800.001 -2.518.281 Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -1.738 Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -6.800.001 -2.516.543

c) Prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) -6.378.397 -2.367.999 C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju 22.000.000 27.300.000

Prejemki od vplačanega kapitala 0 0 Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti 0 0 Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti 22.000.000 27.300.000 b) b) Izdatki pri financiranju -22.224.889 -29.093.804 Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -174.889 -93.804 Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti -22.050.000 -27.600.000

Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku 0 -1.400.000

c) Prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) -224.889 -1.793.804

Č. Kon čno stanje denarnih sredstev 3.717.500 5.620.668 x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) -1.903.168 687.689

y) Začetno stanje denarnih sredstev 5.620.668 4.932.979


26

IV. RAČUNOVODSKE USMERITVE

1. Temelji za pripravo ra čunovodskih izkazov

Računovodski izkazi podjetja IBM Slovenija d.o.o. so pripravljeni v skladu z računovodskimi in

poročevalskimi zahtevami slovenskih računovodskih standardov 2006 (v nadaljevanju SRS). Pri

tem so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: poslovni dogodki, časovna

neomejenost delovanja ter resnične in poštene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti

evra in posamičnih cen.

Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so

predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.

Temeljni namen SRS je upoštevati splošno mednarodno računovodsko prakso, finančno

pojmovanje kapitala in zahtevo po realni ohranitvi kapitala.

Računovodski izkazi so pripravljeni na osnovi izvirnih vrednosti.

Podjetje za preračun terjatev in obveznosti upošteva Referenčni tečaj ECB Vse terjatve in

obveznosti so preračunane po Referenčnem tečaju ECB na dan 31.12.2011.

1.1. Neopredmetena osnovna sredstva

Neopredmetena dolgoročna sredstva se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni

vrednosti.

Za neopredmeteno dolgoročno sredstvo se v knjigovodskih razvidih izkazuje posebej nabavna

vrednost in posebej nabrani popravek vrednosti, v bilanci stanja pa zgolj neodpisana vrednost.

Neodpisana vrednost šteje kot knjigovodska vrednost. Neodpisana vrednost neopredmetenega

dolgoročnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. Amortiziranje se začne, ko je

neopredmeteno dolgoročno sredstvo na voljo za uporabo.

Prevrednotenje neopredmetenih dolgoročnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske

vrednosti; kot prevrednotenje ne štejejo dodatne naložbe vanje in v njihovo amortiziranje.

Prevrednotenje se opravi na koncu poslovnega leta,praviloma pa se pojavi kot prevrednotenje

zaradi oslabitve neopredmetenih dolgoročnih osnovnih sredstev.


27

1.2. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva obsegajo opremo in opremo, dano v poslovni najem.

Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva, ki se v bilanci stanja izkazujejo pri

opredmetenih osnovnih sredstvih, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve.

Družba uporablja model nabavne vrednosti in torej vodi opredmetena osnovna sredstva po

njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti po metodi

enakomernega časovnega amortiziranja in nabrane izgube zaradi oslabitev.

Dejansko nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo njegova nakupna

vrednost in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za nameravano

uporabo. V nabavno vrednost družba ne všteva obresti od posojil v zvezi z nabavljenimi

osnovnimi sredstvi.

Družba preverja vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, danih v poslovni najem, vsako leto

ob koncu leta in ugotavlja morebitno oslabitev. Če obstajajo dokazi, da so sredstva oslabljena,

se oceni nadomestljiva vrednost sredstev. Nadomestljiva vrednost sredstev je njihova čista

prodajna vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali pa vrednost pri uporabi, odvisno od tega,

katera je višja. Pri ocenjevanju vrednosti pri uporabi se ocenjene bodoče denarne tokove

diskontira na trenutno vrednost z uporabo diskontne stopnje pred obdavčitvijo, ki odraža

časovno vrednost denarja in specifična tveganja sredstev. Izguba zaradi slabitve

opredmetenega osnovnega sredstva, ki se meri po modelu nabavne vrednosti, se pripozna v

izkazu poslovnega izida.

Prihodki od najemnin sredstev, danih v poslovni najem, razen plačil, prejetih za opravljene

storitve kot sta zavarovanje in vzdrževanje, se pripoznavajo časovno enakomerno med

trajanjem najema, tudi če se plačila ne prejemajo na tej podlagi, razen če kaka druga podlaga

bolj ustreza časovni razporeditvi zmanjševanja koristi, ki izhajajo iz sredstva, danega v najem.

Ob odtujitvi ali uničenju opredmetenega osnovnega sredstva se pripoznajo prevrednotovalni

poslovni prihodki ali odhodki kot razlika med prodajno vrednostjo in neodpisano knjigovodsko

vrednostjo sredstva.


28

Podjetje ima osnovna sredstva (avtomobile) vzeta v poslovni najem. V poslovnem najemu se

najemnine pripoznajo kot odhodek po enakomerni časovni metodi v celotni dobi najema.

1.3. Amortizacija

Podjetje v okviru celotne dobe uporabnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva

dosledno razporeja njegov amortizljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo

amortizacijo. Podjetje uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Za osnovna

sredstva, dana v poslovni najem, podjetje upošteva preostalo vrednost. Ob koncu vsakega

poslovnega leta se preveri ustreznost določene preostale vrednosti.

a) osnovna sredstva v lastni uporabi

Amortizacijske stopnje osnovnih sredstev, ki so bila leta 2011 v lastni uporabi, se glede na leto

2010 niso spremenile.

Uporabljene amortizacijske stopnje v letu 2011 so naslednje:

Najnižja Najvišja

% %

Oprema 13,50 20,00

Računalniška oprema 25,00 33,00

Druga opredmetena osn. sred. 20,00 20,00

Vlaganja v tuja osnovna sredstva 10,00 10,00

Od 1.1.2010 dalje se v skladu s SRS 1.14 vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti

izkazujejo kot samostojno razpoznavna opredmetena osnovna sredstva in so tako prenesena iz

skupine neopredmetenih dolgoročnih sredstev na opredmetena osnovna sredstva.

b) osnovna sredstva, dana v poslovni najem

Amortizacijske stopnje osnovnih sredstev, danih v poslovni najem v letu 2011, se glede na leto

2010 niso spremenile.

Skupina A (prenosni računalniki) 33,33%

Skupina B (POS terminali) 17,39 %

Skupina C (serverji) 28,57%


29

Amortizacija se za vsa osnovna sredstva obračunava posamično.

1.4. Terjatve za odloženi davek

Terjatve za odloženi davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih

glede na odbitne začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in

prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja. Terjatve za odloženi davek so bile

oblikovane v breme ali v dobro tekočega poslovnega izida.

1.5. Zaloge

Zaloge so izkazane po nabavni ali iztržljivi vrednosti glede na to, katera je nižja.

Zaloge trgovskega blaga se izvirno vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena,

uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Odobreni količinski popusti, tudi če so priznani

kasneje, zmanjšujejo nabavno vrednost zalog oziroma stroške porabljenih surovin materiala.

Uporablja se FIFO metoda. Popravki zalog se oblikujejo glede na kurantnost izkazanih zalog.

Podjetje presoja kurantnost zalog glede na stanje gibajočih se zalog (za negibajoče zaloge nad

180 dni oblikujemo 100 % popravek vrednosti zalog).

Prevrednotenje zalog je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Opravi se najmanj pred

sestavitvijo računovodskih izkazov. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo, se pa

prevrednotujejo zaradi oslabitve.

Med knjigovodskimi in iztržljivimi vrednostmi zalog ni bistvene razlike.

1.6. Poslovne terjatve

Poslovne terjatve so lahko dolgoročne ali kratkoročne in vsebujejo terjatve do kupcev, druge

terjatve v zvezi s prihodki od poslovanja ter terjatve v zvezi z oblikovanjem kapitala.

Terjatve se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob

predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne, glede


30

na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo pa tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s

pogodbo.

Terjatve so izpostavljene predvsem tečajnemu tveganju.

Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane, ali ki niso poravnane v rednem

roku, izkažemo kot dvomljive in sporne. Podjetje uporablja naslednje kriterije za oblikovanje

popravkov:

Zapadle terjatve nad 365 dni 100 %;

Za celoten preostali znesek nezapadlih terjatev in vseh ostalih zapadlih terjatev se uporablja

faktor, ki je izračunan na osnovi formule:

Odpisi terjatev v letu 2011 + (zapadle terjatve nad 365 dni na koncu leta 2010 – zapadle

terjatve nad 365 dni na za četku leta 2011)

Stanje terjatev na za četku leta 2011 + knjižene terjatve v letu 2011 – st anje terjatev na

koncu leta 2011

Izračuni faktorja temeljijo na podatkih terjatev celotne regije (CEE). Faktor za leto 2011, ki ga je

IBM Slovenija uporabil pri oblikovanju popravkov vrednosti terjatev je 0,1141 %.

Pri oblikovanju popravkov vrednosti terjatev je bil leto 2011 uporabljen faktor celotne regije v

višini 0,43 % in 0,58 % za dve različni skupini kupcev iz naslova terjatev iz poslovnega

financiranja. Poslovno financiranje je interna delitev kupcev, ki imajo plačilne pogoje, drugačne

od standardnih pogojev za IBM kupce.

Podjetje je na podlagi ocene trenutnega finančnega položaja kupcev oblikovala tudi 100 %

popravke vrednosti za terjatve, za katere obstaja verjetnost, da ne bodo poplačane.

1.7. Denarna sredstva in denarni ustrezniki

Denarna sredstva in denarni ustrezniki vsebujejo gotovino v blagajni, na bančnih računih, denar

na poti in kratkoročni depozit pri banki.

Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti,opravi pa se ob

koncu poslovnega leta in med njim. Pojavi se le v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih


31

valutah, če se po prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem,

lahko poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost.

1.8. Aktivne časovne razmejitve

Kratkoročno odloženi stroški vsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo

dejavnosti, s katero se ukvarja podjetje, ter takrat tudi še ne vplivajo na poslovni izid.

Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve ali druga sredstva in obveznosti, ki se bodo po

predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena.

Aktivne časovne razmejitve je mogoče obravnavati kot terjatve oziroma dolgove v širšem

pomenu. Terjatve in obveznosti se nanašajo na znane in neznane stranke, do katerih bodo v

letu dni nastale prave terjatve in dolgovi.

Družba pripoznava časovne razmejitve v skladu z usmeritvami glede pripoznavanja prihodkov,

kot so opisane v točki 1.14.

1.9. Kapital

Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, zakonske rezerve, preneseni

čisti poslovni izid iz prejšnjih let in čisti poslovni izid poslovnega leta. Osnovni kapital se vodi v

domači valuti.

Kapitalske rezerve izhajajo iz prehoda na nove SRS na dan 01.01.2006 in predstavljajo splošni

prevrednotovalni popravek kapitala.

Zakonske rezerve se oblikujejo do višine, ki jo določata ZGD-1 in statut družbe in se lahko

uporabijo zgolj za povečanje osnovnega kapitala ali kritje izgube. Druge rezerve iz dobička so

proste rezerve. Uprava družbe jih lahko uporabi za oblikovanje drugih vrst rezerv, povečanje

osnovnega kapitala, razporeditev v bilančni dobiček ali pokrivanje izgube.

Preneseni čisti poslovni izid izkazuje zadržane dobičke iz preteklih let.

Čisti poslovni izid poslovnega leta predstavlja poslovni izid tekočega poslovnega leta.


32

1.10. Rezervacije in dolgoro čne pasivne časovne razmejitve

Rezervacije se nanašajo na bodoče obveznosti iz naslova zaposlencev. Oblikovane so na

osnovi aktuarskega izračuna. Ob koncu vsakega poslovnega leta se glede na starostno in

izobrazbeno strukturo preveri znesek bodočih obveznosti do zaposlencev. Glede na izračun se

rezervacije ustrezno povečajo ali zmanjšajo.

Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami se izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v

obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Za dolgoročno odložene prihodke iz

naslova zagotavljanja storitev, dobave programske opreme, vzdrževanja ter zagotavljanja

ostalih IT storitev, družba praviloma izdela večletni načrt oblikovanja (t.i. periodizacijo) in

črpanja. Kratkoročni del odloženih prihodkov se izkazuje med kratkoročnimi časovnimi

razmejitvami. Tako oblikovane razmejitve na račun dolgoročno oblikovanih odloženih prihodkov

se prenašajo med poslovne prihodke tistega poslovnega leta, v katerem se pojavljajo stroški

oziroma odhodki, za pokrivanje katerih so oblikovane.

1.11. Poslovne obveznosti

Poslovne obveznosti so v začetku izkazane z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob

predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.

Kot kratkoročne poslovne obveznosti štejejo kratkoročne obveznosti do družb v skupini, drugih

dobaviteljev, države in zaposlenih ter druge kratkoročne obveznosti.

1.12. Finančne obveznosti

Kot kratkoročne finančne obveznosti štejejo obveznosti iz naslova dobljenih posojil, katerih rok

odplačila je krajši od enega leta.

Obresti od kratkoročnih obveznosti so postavka finančnih odhodkov.

Dolgoročne obveznosti iz financiranja, izražene v tuji valuti, so na začetku preračunane v

domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan nastanka. Tečajna

razlika do datuma bilance stanja je postavka finančnih odhodkov.


33

1.13. Pasivne časovne razmejitve

S pasivnimi časovnimi razmejitvami so zajeti vnaprej vračunani stroški in kratkoročno odloženi

prihodki na podlagi izvirnih vrednosti. Vnaprej vračunani stroški kasneje pokrivajo dejansko

nastale stroške iste vrste. Družba oblikuje kratkoročne odložene prihodke iz naslova

zagotavljanja storitev, dobave programske opreme, vzdrževanja ter zagotavljanja ostalih IT

storitev, katerih dolgoročni deli se izkazujejo med dolgoročnimi časovnimi razmejitvami.

Družba pripoznava časovne razmejitve v skladu z usmeritvami glede pripoznavanja prihodkov,

kot so opisane v točki 1.14.

1.14. Prihodki od prodaje

Splošno

Družba pripozna prihodke, ko je verjetno, da bodo v prihodnje pritekale gospodarske koristi in

da je te koristi mogoče zanesljivo izmeriti. Družba pripozna prihodke, ko so izpolnjeni naslednji

pogoji: družba ima zanesljive dokaze glede sklenitve posla, dobava je bila opravljena, prodajna

cena je določena in je zanesljivo, da bodo gospodarske koristi pritekale v družbo. Dobava je

izvršena, ko so proizvodi dobavljeni ali storitve opravljene, ko je prenos tveganja pred izgubo

prenešen na kupca ali je kupec sprejel tveganje pred izgubo ali kadar obstajajo zanesljivi

dokazi, da je prenos tveganja pred izgubo na kupca zagotovljen. Prodajna cena je fiksna ali

določjiva tedaj, ko so vse ostale okoliščine glede prodaje določene.

Prihodki od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov, storitev, trgovskega

blaga in materiala v obračunskem obdobju, če je realno pričakovati, da bodo plačane in so

navedene v računih in drugih listinah, zmanjšane za vse popuste, ki so dani ob prodaji, kasneje

pa tudi za vrednosti vrnjenih količin in pozneje odobrenih popustov, razen finančnih skontov.

Prihodki se merijo na podlagi poslovnih listin in na podlagi ocen pogodbenih določil. Družba ima

znotraj korporacije oblikovana natančna navodila glede merjenja prihodkov in sicer posebej za

vsako vrsto prihodkov.

Večpredmetni dogovori

V primeru večpredmetnih dogovorov prodajna pogodba hkrati vključuje prodajo storitev, prodajo

strojne in prodajo programske opreme. Taka prodajna pogodba vsebuje tudi več ločenih dobav,


34

kot npr dobava strojne opreme v enem časovnem obdobju, dobava programske opreme v

drugem, ter opravljene storitve v naslednjem časovnem obdobju. V takih primerih je potrebna

presoja pripoznavanja prihodkov kot celotni posel ali kot pripoznavanje prihodkov vsakega

posameznega elementa posebej. V primeru pripoznavanja prihodkov celotnega posla, se

prihodki ustrezno pripoznavajo preko več časovnih obdobij ali so razmejeni dokler zadnji

element iz pogodbe ni dokončno dobavljen oz. storitve opravljene.

Storitve

Družba v osnovi nudi storitve, ki so opravljene na podlagi dogovorjenih rokov in materialov, s

fiksno določeno ceno in za različna časovna obdobja. Prihodki se pripoznavajo skozi celotno

pogodbeno obdobje linearno ali po prodajnih cenah dokončanih storitev (znesek prihodkov je

pripoznan glede na opravljene storitve v časovnem obdobju).

Prihodki od pogodb na osnovi rokov in materialov (time-and-material contracts) se pripoznavajo

na podlagi opravljenih delovnih ur s pripadajočimi ostalimi stroški.

Prihodki od zagotavljanja podaljšanih garancij in vzdrževanja se pripoznavajo linearno skozi

celotno večletno pogodbeno obdobje.

Prihodki od pogodb s fiksno ceno o zasnovanju in izgradnji IT storitev (fixed-price design and

build contracts), se pripoznavajo s metodo POC-percentage of completion. S POC metodo se

prihodki pripoznavajo glede na stopnjo dokončanosti del kot odstotek od celotnega opravljenega

dela. Če nastopijo okoliščine, ki spremenijo prvotne ocene prihodkov ali stroškov, se preračuna

nova stopnja. Sprememba lahko povzroči povečanje ali zmanjšanje ugotovljenih prihodkov ali

stroškov. Družba vseskozi spremlja dobičkonosnost tovrstnih projektov. V kolikor so dejanski

rezultati drugačni od ocenjenih, se odstopanja pripoznajo v obdobju, v katerem pride do

odstopanj.

Pri določenih prodajnih pogodbah, družba izstavi račun stranki neodvisno od pripoznavanja

prihodkov od storitev. V teh primerih družba pripozna razmejene prihodke.

Pri določenih prodajnih pogodbah družba opravi storitve pred izstavitvijo računa, v tem primeru

se pripoznajo nezaračunane bodoče terjatve – aktivne časovne razmejitve.

Račun za opravljene storitve se običajno izstavi mesec dni po opravljenih storitvah ali v skladu z

določbami prodajne pogodbe. Za nezaračunane terjatve se pričakuje, da bodo zaračunane v

naslednjih štirih mesecih.


35

Strojna oprema

Prihodki od prodaje strojne opreme se pripoznavajo, ko preide tveganje pred izgubo (risk of

loss) k stranki in na strani IBM ni več neizpolnjenih pogodbenih obveznosti, ki bi vplivale na

dokončno sprejetje blaga. Stroški zagotavljanja garancij in ostalih pogodbenih obvez, ki lahko

nastanejo, so vkalkulirane v istem obdobju kot je pripoznan prihodek. Prihodki od poslovnega

najema se pripoznavanjo linearno v času najema strojne opreme.

Programska oprema

Prihodki od enkratne prodaje programske opreme (one-time charge license software) so

pripoznani v obdobju, ko stranka sprejme pogoje licence in ko so izpolnjeni vsi ostali pogoji za

pripoznavanje prihodkov. Prihodki od kvartalnega ali letnega obračunavanje (recurring license

charge) programske opreme se pripoznavajo skozi celotno obdobje trajanje pogodbe, v katerem

je stranka upravičena do uporabe licence. Prihodki od storitev naročnin in podpor (subscription

and support), ki vključujejo tudi morebitne nadgradnje, se pripoznavajo linearno skozi celotno

obdobje zagotavljanja teh storitev.

1.15. Nabavna vrednost prodanih koli čin

Nabavna vrednost podanega blaga vsebuje neto fakturno vrednost blaga, izdatke za carino in

druge uvozne dajatve, ki so zaračunane k dobaviteljevi ceni, prevozne stroške, stroške

zavarovanja in druge odvisne nabavne stroške. Nabavna cena je zmanjšana za dobljene

popuste in količinske rabate.

1.16. Stroški

Stroški materiala in storitev so stroški tistega materiala in storitev, ki se porabljajo pri ustvarjanju

prihodkov.

Stroški se merijo na podlagi prispelih poslovnih listin in na podlagi ocen pogodbenih določil.

Stroški dela se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo opravljeno delo in druge podlage za

obračun plač oziroma upravičenost nadomestila plač in plačam sorodnih postavk.

Odpise vrednosti sestavljajo zneski amortizacije osnovnih sredstev in neopredmetenih

dolgoročnih sredstev ter prevrednotovalni poslovni odhodki.


36

1.17. Stroški prodaje in splošnih dejavnosti

Stroški prodaje in splošnih dejavnosti predstavljajo stroške in odhodke komercialnih in

administrativnih opravil ter stroške, ki so povezani s prodajo poslovnih učinkov.

1.18. Finančni prihodki in odhodki

Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti pozitivnega stanja na transakcijskih računih,

odprtih pri bankah, in od tečajnih razlik.

Finančni odhodki vključujejo odhodke za obresti najetega kredita in tečajne razlike.

1.19. Davki

Davek od dohodka pravnih oseb je obračunan na temelju prihodkov in odhodkov, ki so vključeni

v izkaz poslovnega izida v skladu z veljavno davčno zakonodajo. Davek od dohodkov pravnih

oseb je v letu 2011 obračunan po 20 % stopnji.

Terjatve in obveznosti za odložene davke se obvezno obračunajo z uporabo metode obveznosti

po bilanci stanja. Ta metoda se osredotoča na začasne razlike med knjižnimi vrednostmi

sredstev ali obveznostmi v bilanci stanja in njihovimi davčnimi vrednostmi. Posledica

ugotovljenih začasnih razlik so odloženi davki, ki z računovodskega vidika predstavljajo

nespremenjeno obveznost za plačilo davka ne eni strani in na drugi strani obveznost oziroma

terjatev za odloženi davek do države ter manjši ali večji čisti dobiček. Pri pripoznavanju terjatev

za odloženi davek je potrebno upoštevati, da se terjatev izkaže le v primeru, ko je precej gotovo,

da bo družba imela v prihodnjih obdobjih dovolj velike obdavčljive dobičke, v breme katerih bo

lahko odpravila to terjatev.

1.20. Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov prikazuje, kako prejemki in izdatki vplivajo na spremembe stanja denarnih

sredstev v obdobju. Sestavljen je v obliki stopenjskega izkaza po posredni metodi (različica II).


37

V izkazu denarnih tokov so izkazani denarni tokovi v obdobju, ki so nastali pri poslovanju,

naložbenju in financiranju. Denarni tokovi so v izkazu denarnih tokov prikazani v nepobotanih

zneskih.

Podatke za postavke (prejemke in izdatke) izkaza denarnih tokov pridobijo:

a) z dopolnjevanjem postavk poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov iz izkaza

poslovnega izida s spremembami obratnih sredstev, časovnih razmejitev, rezervacij in

odloženh davkov v obdobju (za denarne tokove pri poslovanju) ter

b) iz poslovnih knjig podjetja (za denarne tokove pri naložbenju in financiranju).

1.21. Zabilan čna evidenca

Med zabilančnimi postavkami izkazuje družba bančne garancije. Izkazujejo se v zneskih, kot

izhaja iz izvirnih listin (pogodb).

1.22. Izkaz gibanja kapitala

Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno

prikazane spremembe sestavin kapitala za prikazano obdobje. Izkaz gibanja kapitala je

sestavljen tako, da posamično prikazuje vse sestavine kapitala, zajete v bilanco stanja.


38

V. POJASNILA K RA ČUNOVODSKIM IZKAZOM

1. Neopredmetena sredstva

Tabela gibanja neopredmetenih sredstev

Nabavna vrednost Neopredmetena

sredstva SKUPAJ Stanje 01.01.2011 103.726 103.726 Povečanja 508.050 508.050 Zmanjšanja 42.000 42.000 Stanje 31.12.2011 569.775 569.775 Popravek vrednosti Stanje 01.01.2011 68.483 68.483 Amortizacija 61.621 61.621 Zmanjšanja 63.768 63.768 Stanje 31.12.2011 66.335 66.335 Neodpisana vrednost Stanje 01.01.2011 35.243 35.243 Stanje 31.12.2011 503.440 503.440

Doba koristnosti neopredmetenih sredstev je 10 let.

Povečanja v okviru osnovnih sredstev se nanašajo na nabave neopremetenih sredstev,

potrebnih pri selitvi v nove poslovne prostore.


39

2. Opredmetena osnovna sredstva

Tabela gibanja opredmetenih sredstev

Nabavna vrednost oprema

oprema dana v

poslovni najem

OS v pridobivanju SKUPAJ

Stanje 01.01.2011 5.111.185 16.734.057 198.747 22.043.989 Povečanja 1.445.925 5.076.564 6.446 6.528.935 Zmanjšanja 1.433.178 -3.479.917 -198.747 -2.245.486 Stanje 31.12.2011 5.123.932 18.330.704 6.446 23.461.082 Popravek vrednosti Stanje 01.01.2011 4.017.306 6.737.128 0 10.754.434 Amortizacija 501.244 4.168.120 0 4.669.364 Zmanjšanja 1.404.781 -2.979.330 0 -1.574.549 Stanje 31.12.2011 3.113.769 7.925.918 0 11.039.687 Neodpisana vrednost Stanje 01.01.2011 1.093.879 9.996.929 198.747 11.289.555 Stanje 31.12.2011 2.010.163 10.404.786 6.446 12.421.395

Povečanja v okviru osnovnih sredstev se nanašajo predvsem na nabave nove računalniške

opreme (strežniki in računalniki), ki je bila dana v poslovni najem za obdobje od 3 do 5 let.

Zmanjšanja v višini na 5,1 milijonov EUR se nanašajo na odtujitve oz. odprodaje skoraj v celoti

odpisane računalniške opreme in izločitev osnovnih sredstev, katera pogodba o poslovnem

najemu se je iztekla ali je bila predčasno prekinjena. Pri tem doseženi dobički oz. izgube so

pripoznani med prevrednotovalnimi prihodki/odhodki, le ti so prikazani v poglavju VI v točki 5.17.

V letu 2011 je inventurna komisija zaradi zastarelosti odpisala računalniško opremo v višini

nabavne vrednosti, katerih sedanja vrednost je bila enaka 2.686,00 EUR.

Osnovna sredstva niso zastavljena. Družba nima sredstev, ki bi bila dana ali vzeta v/na

finančnem najemu


40

V letu 2011 je imelo podjetje 4.488.215 EUR prihodkov iz naslova poslovnega najema.

Pričakovani prihodnji najmanjši prihodki iz naslova naj emnin:

(v EUR brez centov) 2011

V enem letu 4.128.698 V obdobju enega do petih let 5.052.596 Več kot pet let 0

Stanje 31.12.2011 9.181.294

Splošen opis najemodajal čevih pogodb

Kosi opreme in njihovi deli v času veljavnosti pogodbe ostanejo IBM-ova last in ne bodo postali

sredstvo stranke ali katerekoli tretje osebe.

Stranka mora vsak kos opreme vzdrževati in z njim ravnati v skladu z ustreznimi

proizvajalčevimi specifikacijami ter poskrbeti za dobre pogoje popravila in obratovanja.

IBM na svoje stroške zagotavlja zavarovanje, ki pokriva škodo na kosih opreme, njihovo izgubo

ali s policijskim poročilom potrjeno krajo kosov opreme v obdobju trajanja najema, razen v

primeru, ko je škoda posledica enega izmed naslednjih razlogov:

- naklepna kršitev pravil ali velika malomarnost stranke,

- predelave, spremembe itd.,

- vojna, potresi in nuklearna reakcija,

- uporaba opreme za druge potrebe kot je obdelava podatkov,

- kraja mobilno uporabnih predmetov opreme.

Na dan 31.12.2011 ima podjetje vsa osnovna sredstva v letni IBM skupinski polici zavarovana

do 31. marca 2012 pri ameriški zavarovalnici. Skupna premija zavarovanja znaša 14.105,04

USD.


41

Predvideni odhodki za sklenjeno najemno pogodbo pos lovnih prostorov:


V enem letu 1.016.205 V obdobju enega do petih let 4.844.456 Več kot pet let 4.043.647

Stanje 31.12.2011 9.904.278

3. Dolgoro čne poslovne terjatve

Dolgoročne poslovne terjatve leta 2011 v višini 4.089.563 EUR so terjatve do kupcev, katere

zapadejo v plačilo kasneje kot v letu dni, v letu 2010 pa je podjetje te terjatve izkazovalo v višini

1.836.246 EUR. Terjatve se nanašajo na sklenjene pogodbe za zagotavljanje strojne in

programske opreme s plačilom na obroke. Dolgoročne poslovne terjatve niso zavarovane.

Razčlenitev terjatev po rokih zapadlosti:

(v EUR brez centov) 2013 2014 2015 Skupaj

Dolgoročne poslovne terjatve 2.423.687 1.659.897 5.979 4.089.563

Družba je v letu 2011 oblikovala popravke vrednosti dolgoročnih poslovnih terjatev v skladu z

usmeritvijo, opisano v točki 1.6. Na dan izdelave bilance ni bilo kazalnikov, ki bi izkazovali

možnosti nepoplačila terjatev.

4. Odložene terjatve za davek


Odložene terjatve za davek iz naslova: - rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine 81.372 76.917 - oblikovanih rezervacij za dane garancije 38.267 21.961 - oblikovanih rezervacij za razgradnjo elektronskih naprav 6.395 0 - oblikovanih popravkov vrednosti terjatev 80.225 67.524

Stanje 31.12.2011 206.259 166.402


42

5. Zaloge

(v EUR brez centov)

2011 2010

Zaloge: Proizvodi in trgovsko blago 19.124 5.210

Stanje 31.12.2011 19.124 26.486

Zaloge niso zastavljene kot jamstvo.

Na koncu poslovnega leta družba opravlja popis trgovskega blaga, na podlagi katerega v letu

2011 ni bilo ugotovljenih popisnih razlik.

Družba na dan 31.12.2011 nima nekurantnih zalog, zaradi česar slabitve niso bile potrebne in

tako družba ni oblikovala popravkov vrednosti.

6. Kratkoro čne poslovne terjatve


Kratkoročne poslovne terjatve do povezanih podjetij 1.624.807 1.798.670 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 26.411.268 16.045.002 Druge kratkoročne poslovne terjatve 605.576 531.754 Popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev -510.075 -337.621

Stanje 31.12.2011 28.131.576 18.037.805

Podjetje terjatev nima zavarovanih.

Družba na dan 31.12.2011 ne izkazuje kratkoročnih poslovnih terjatev v tuji valuti.


43

Podjetje na dan 31.12.2011 ne izkazuje terjatev in predujmov do članov uprave (direktorja

družbe).

Starostna struktura terjatev na dan 31.12.2011

a) Kratkoročne poslovne terjatve do povezanih podjetij so v celotnem znesku nezapadle.

b) Kratkoročne poslovne terjatve (v EUR brez centov).

Kratkoro čne poslovne terjatve

Nezapadle - do povezanih podjetij 1.624.807 - do ostalih podjetij 22.235.086 Zapadle do 30 dni 3.546.951 Zapadle od 31 do 90 dni 292.764 Zapadle od 91 do 365 dni 311.825 Zapadle nad 365 24.642 Skupaj 28.036.075

c) Druge kratkoročne poslovne terjatve v višini 605.576 EUR so v celoti nezapadle.

Poštene vrednosti in udenarljive vrednosti terjatev se ne razlikujejo od knjigovodskih.

7. Denarna sredstva


Depozit pri banki 0 2.500.946 Dobroimetje pri bankah 3.717.500 3.119.722

Stanje 31.12.2011 3.717.500 5.620.668

Podjetje ima na dan 31.12.2011 dovoljen limit pri UniCredit banki v višini 100.000 EUR in

837.668,16 EUR.


44

8. Kratkoro čne aktivne časovne razmejitve


Kratkoročno odloženi stroški 30.267 91.375 Kratkoročno nezaračunani prihodki 6.247.520 6.246.778

Stanje 31.12.2011 6.277.787 6.338.153

Tabela gibanja aktivnih časovnih razmejitev


Začetno stanje na dan 01.01.2011 6.338.153 Črpanje v letu 2011 -6.338.153 Oblikovanje v letu 2011 6.277.787

Stanje 31.12.2011 6.277.787

Kratkoročno odloženi stroški predstavljajo odložene stroške v zvezi s tekočim poslovanjem.

Med kratkoročno nezaračunanimi prihodki predstavljajo večji delež nezaračunani prihodki iz

naslova provizije, do katere je IBM Slovenija upravičen za doseženo prodajo v tekočem letu, ter

nezaračunani prihodki po posameznih projektih in pa vrednost še nezaračunanih rezervnih

delov, ki jih je podjetje uporabilo pri garancijskih popravilih. Največji delež med kratkoročno

nezaračunanimi prihodki predstavlja znesek že poravnanih računov dobaviteljem, ki se nanaša

na dolgoročne financirane pogodbe do kupcev. V prihodnjih letih bodo kupci poravnavali

obveznosti mesečno.

Načrtovano oblikovanje in črpanje ter uresničeno oblikovanje in črpanje v poslovnem letu se

dejansko ne razlikujeta, kajti podjetje oblikuje aktivne časovne razmejitve na osnovi obstoječih

knjigovodskih listin.


45

9. Kapital

Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do

lastnikov. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z

zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja.

Osnovni kapital podjetja IBM Slovenija d.o.o. je opredeljen v statutu podjetja in registriran na

sodišču, temu ustrezno pa so ga vpisali oziroma vplačali njegovi lastniki. Osnovni kapital

podjetja znaša 357.148 EUR in je enak registriranemu.

Podjetje izkazuje kapitalske rezerve v višini 292.125 EUR iz naslove odprave splošnega

prevrednotovalnega popravka kapitala.

Nerazporejeni čisti dobiček tekočega leta je dobiček, ustvarjen v tekočem letu, zmanjšan za

obračunani davek od dobička. Uprava predlaga, da ostane dobiček za leto 2011 nerazporejen.

Podjetje je v letu 2004 oblikovalo zakonske rezerve in doseglo 35.714 EUR zakonskih rezerv

oziroma 10 % vrednosti osnovnega kapitala. V prihodnjih letih tako podjetje ni več oblikovalo

dodatnih zakonskih rezerv.

Bilančni dobiček na dan 31.12.2011 znaša 6.325.536 EUR. Sestavljajo ga preneseni čisti

poslovni izid iz prejšnjih let in čisti poslovni izid poslovnega leta.

10. Rezervacije in dolgoro čne pasivne časovne razmejitve


Rezervacije za jubilejne nagrade in pokojnine ob upokojitvi 612.212 495.899 Rezervacije za prihodnjo razgradnjo elektronskih naprav 63.955 44.411 Rezervacije iz naslova zagotavljanj garancij 382.669 219.602 Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 3.806.810 2.461.197

Stanje 31.12.2011 4.865.646 3.221.109


46

Rezervacije za jubilejne nagrade in pokojnine ob upokojitvi, ki so izračunane na podlagi

aktuarskega izračuna, izkazujejo potencialne obveznosti iz teh naslovov do zaposlenih na dan

31.12.2011.

Rezervacije za prihodnjo razgradnjo elektronskih naprav so izračunane na podlagi najboljših

možnih ocen stroškov razgradnje teh naprav v prihodnosti.

Rezervacije iz naslova zagotavljanje garancij so oblikovane na podlagi najboljših možnih

približkov bodočih stroškov iz naslova danih garancij.

Tabela gibanj rezervacij

(v EUR brez centov)

Rezervacije za jubilejne nagrade

Rezervacije za

odpravnine ob upokojitvi

Rezervacije za prihodnjo razgradnjo

elektronskih naprav

Rezervacije iz naslova

zagotavljanja garancij Skupaj

Stanje 01.01.2011 72.307 423.591 44.412 219.602 759.912 0 Poraba rezervacij v letu 2011 6.900 99.263 0 219.602 325.765 Oblikovanje v letu 2011 7.319 215.158 19.543 382.669 624.689 Odprava rezervacij v letu 20111 0 0 0 0 0 Stanje 31.12.2011 72.726 539.486 63.955 382.669 1.058.836

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve v višini 3.806.810 EUR predstavljajo odložene prihodke

iz naslova storitev vzdrževanja na podlagi pogodb o vzdrževanju strojne in programske opreme.

Družba dolgoročne dele celotnih pasivnih časovnih razmejitev, ki zapadejo v roku daljšem od

enega leta, prikaže med dolgoročne pasivne časovne razmejitve.

Podjetje ocenjuje, da ni izpostavljeno tveganjem.


47

11. Kratkoro čne finan čne obveznosti

Podjetje ima kratkoročno posojilo pri finančni instituciji Treasury Center – TC Dublin v višini

12,45 milijonov EUR z 1,20271 % obrestno mero. Podjetje odplačuje glavnico in mesečne

obresti glede na razpoložljiva sredstva.

Podjetje nima kratkoročnih dolgov do članov uprave (direktorja družbe), članov nadzornega

sveta in notranjih lastnikov.

Posojilo ni zavarovano, izpostavljenosti obrestnemu tveganju ni.

12. Kratkoro čne poslovne obveznosti

(v EUR brez centov) 2011 2010 Kratkoročne poslovne obveznosti do povezanih podjetij 7.349.448 9.550.225 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 9.172.355 2.511.473 Kratkoročne poslovne obveznosti do države 3.061.538 1.497.047 Kratkoročne poslovne obveznosti do delavcev 695.524 865.938 Kratkoročne poslovne obveznosti za predujme in obresti 1.359.256 4.901

Skupaj kratkoro čne poslovne obveznosti 21.638.122 14.429.584

13. Kratkoro čne pasivne časovne razmejitve


Kratkoročno odloženi prihodki 5.625.235 4.336.872

Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodki 3.776.119 3.853.960

Stanje 31.12.2011 9.401.354 8.190.832


48

Tabela gibanja pasivnih časovnih razmejitev

(v EUR brez centov)

Kratkoro čno odloženi prihodki

Kratkoro čno vnaprej vračunani stroški in

odhodki SKUPAJ

Začetno stanje 01.01.2011 4.336.872 3.853.960 8.190.832

Črpanje v letu 2011 -4.336.872 -3.853.960 -8.190.832

Oblikovanje v letu 2011 5.625.235 3.776.119 9.401.354

Skupaj 31.12.2011 5.625.235 3.776.119 9.401.354

Kratkoročno odloženi prihodki se nanašajo na zaračunano vzdrževanje, ki bo potekalo v letu

2011, prihodke iz poslovnega najema, zaračunane projekte, katerih določene faze bodo

končane v letu 2011, ter prihodke iz obresti.

Vnaprej vračunani stroški in odhodki se zaradi pravilne obremenitve poslovnega izida oblikujejo

običajno na koncu poslovnega leta. Njihova višina se določi glede na izkušnje iz preteklih let ali

na podlagi že znanih podatkov o višini nastalih stroškov, nanašajo pa se na opravljene storitve,

storitve zaposlenih in ostale stroške povezane z letom 2011, ki so bili zaračunani v letu 2011.

Razlike v zneskih med ocenjenimi stroški in dejanskimi so nepomembne.

Vnaprej vračunani stroški in odhodki se nanašajo na leto 2011, dejansko pa so računi

dobaviteljev izdani v letu 2012. Za neizkoriščene dopuste leta 2011 je podjetje vračunalo strošek

v znesku 331.821 EUR in v letu 2010 stroške v višini 377.311 EUR.

14. Zabilan čna evidenca

Podjetju je Unicredit banka izdala garancije, ki na dan 31.12.2011 v skupni višini znašajo

9.571.688 EUR. Upravičenci iz naslova garancij so: Davčna uprava Republike Slovenije, Nova

Ljubljanska banka, Ministrstvo za javno upravo, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,

HSE d.o.o., Ljubljana, Iskratel Kranj, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

in Carinska uprava Ljubljana.


49

Garancije so izdane na osnovi pogodbe med IBM Slovenija in UniCredit banko o maksimalnem

stanju obveznosti, ki je zavarovana s patronatskim pismom IBM World Trade Corporation New

York.

15. Prihodki od prodaje

Izkaz poslovnega izida je sestavljen po I. različici.

(v EUR brez centov) 2011 2010 Čisti prihodki od prodaje proizv. in stor., razen najem na dom. trgu 29.821.665 27.604.596

Čisti prihodki od najemnin na domačem trgu 4.488.215 4.159.736

Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala na domačem trgu 20.973.512 22.339.282 Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev na trgu EU kupcem v skupini 11.668.201 6.493.608 Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu kupcem v skupini 3.497.282 6.798.737

Skupaj 70.448.875 67.395.959

Čisti prihodki od prodaje proizvodov, storitev, blaga in materiala na domačem trgu se nanašajo

na prodajo strojne in programske opreme ter rešitev na področju tehničnih in svetovalnih storitev

ter storitev vzdrževanja strojne in programske opreme končnim strankam.

V letu 2011 je podjetje doseglo 4,5 % rast prihodkov od prodaje glede ne leto 2010. Rast je bila

zabeležena predvsem pri prodaji rešitev na področju tehničnih in svetovalnih storitev, manj pa

pri prodaji strojne opreme.

Prihodki od najemnim na domačem trgu se nanašajo na prihodke od najemnin osnovnih

sredstev, danih v poslovni najem.

Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev kupcev v skupini se našajo na prihodke, prejete

od povezanih podjetij v tujini iz naslova pogodb o zagotavljanju storitev naših strokovnjakov na

IT in ostalih strokovnih področjih.


50

16. Drugi poslovni prihodki

Drugi poslovni prihodki v višini 41.047 EUR predstavljajo prihodke od prodaje osnovnih

sredstev.

17. Analiza stroškov

Stroški Stroški splošnih (v EUR brez centov) prodajanja dejavnosti Skupaj Nabavna vrednost prod. blaga / proiz. Stroški 629.409 11.958.766 11.984.436 Stroški materiala 1.544.575 29.346.916 603.740 Stroški storitev 848.937 16.129.794 30.891.491 Stroški dela 848.937 16.129.794 16.978.731 Stroški plač 713.743 13.561.111 14.274.854 Stroški socialnega zavarovanja 50.654 962.435 1.013.090 Stroški pokojninskega zavarovanja 61.833 1.174.825 1.236.657 Ostali stroški dela 22.706 431.423 454.130 Amortizacija 236.549 4.494.435 4.730.984 Prevrednotovalni odhodki pri opredmetenih osnovnih sredstvih in obratnih sredstvih 17.435 331.267 348.702 Ostali stroški 111.137 2.111.605 2.222.742 Skupaj stroški 4.236.979 80.502.577 67.760.826

Podjetje na dan 31.12.2011 nima programov drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlencev zunaj

odpravnin in jubilejnih nagrad.

Zahtev zaposlenih po izplačilih, ki jim podjetje na

ibm slovenija d. o. o...ibm slovenija d. o. o.letno poro čilo 2011 3 uvodni nagovor: roman...

Documents