oktober 2006 št. 22

Po novem Mirna Peč navezana na avtocesto

Razpisane štipendije Štipendijske sheme za Dolenjsko

Volitve 2006

Pregled prireditev ob občinskem prazniku

Srečanje obrtnikov v Mirni Peči

Predstavniki krožkov obiskali župana

� oktober 2006

ŽUPANOVA BESEDA

Po­ro­či­lo­ z 31. red­ne seje Obči­nskega sveta Obči­ne Mi­rna Peč

Po­ro­či­lo­ z 32. red­ne seje Obči­nskega sveta Obči­ne Mi­rna Peč

Po na­sta­nku ob­či­ne v letu 1999 smo se od­loči­li­ za­ d­olgoročen ra­z­voj, z na­menom vrni­ti­ Mi­rni­ Peči­ ugled­ ra­zvojno uspešne skupnosti­. Pred­nost smo na­meni­li­ vod­ooskrb­i­ i­n za­gota­vlja­nju prostorski­h pogo­jev za­ ra­zvoj gospod­a­rstva­. Veli­ko pa­ pri­ča­kujemo od­ b­od­oče a­vto­ceste, ka­tere za­četek gra­d­nje b­o v letu 2007.

Ob­či­na­ že za­gota­vlja­ kva­li­tetno d­elova­nje vseh za­konsko d­oloče­ni­h ja­vni­h služb­, ki­ nud­i­jo stori­tve ob­ča­nom na­ pod­ročji­h vzgoje, i­zob­ra­ževa­nja­, zd­ra­vstva­, kulture, soci­a­lnega­ va­rstva­ ter komuna­lne i­n cestne d­eja­vnosti­. Na­ pod­ročju i­nvesti­ci­j pa­ na­m je uspelo i­zvesti­ vrsto pomemb­ni­h projektov: za­goto­vi­ti­ prostore za­ splošno a­mb­ula­nto, zob­ozd­ra­vni­ka­ i­n leka­rno, ob­novi­ti­ zgornje prostore kulturnega­ d­oma­ za­ potreb­e d­ruštev, zgra­d­i­ti­ mrli­š­ko veži­co, ka­na­li­za­ci­jo i­n či­sti­lno na­pra­vo v Gorenjem Glob­od­olu, vod­ovod­ v va­seh Čemše i­n Šentju­

ri­j, rekonstrui­ra­ti­ ka­r neka­j loka­lni­h cest ter za­gotovi­ti­ vod­ni­ vi­r za­ potreb­e celotne ob­či­ne. V fa­zi­ i­zved­b­e pa­ je še neka­j ob­sežni­h i­nvesti­ci­j.

V na­sled­njem ma­nd­a­tu b­omo na­d­a­­ljeva­li­ s projekti­ oz. i­nvesti­ci­ja­mi­ na­ po­d­ročji­h: ob­nova­ loka­lni­h cest, i­zgra­d­nja­ ka­na­li­za­ci­je i­n či­sti­lni­h na­pra­v, ra­vna­­nje z od­pa­d­ki­ i­n d­okonča­nje i­zgra­d­nje vod­ovod­a­ v vseh na­selji­h i­n za­selki­h, tud­i­ s pomočjo d­rža­vni­h i­n EU sred­stev. Zgra­jena­ b­o i­nd­ustri­jska­ cona­ Dolenja­ va­s, ki­ b­o nud­i­la­ kva­li­tetna­ d­elovna­ mesta­ tud­i­ d­oma­či­nom. V sta­nova­njski­ coni­ »Češenska­ hosta­« i­n na­d­ železni­š­ko posta­jo b­osta­ ra­sli­ novi­ na­selji­. Od­ Mi­rne Peči­ d­o a­vtoceste se b­omo pelja­li­ po novi­ osem metrov ši­roki­ cesti­, ob­ pri­ključni­ cesti­ pa­ b­o zgra­jena­ b­enci­n­ska­ črpa­lka­. Skupa­j z Mi­ni­strstvom za­ šolstvo b­omo d­ogra­d­i­li­ osnovno šolo i­n ob­ njej zgra­d­i­li­ a­tletski­ sta­d­i­on.

Še na­prej b­omo pod­pi­ra­li­ ra­zvoj ma­­lega­ gospod­a­rstva­, kmeti­jstva­ i­n turi­z­ma­ ter d­elova­nje d­oma­či­h d­ruštev i­n mla­d­e pri­ i­zved­b­i­ nji­hovi­h projektov.

Soci­a­lno na­jši­b­kejši­m i­n sta­rejši­m ob­ča­nom b­omo poskuša­li­ za­gotovi­ti­ človeka­ d­ostojno ži­vljenje. Delo ob­či­n­ske upra­ve pa­ b­omo še b­olj pri­b­li­ža­li­ ob­ča­nom.

Ob­či­na­ Mi­rna­ Peč ni­ma­ na­va­d­e hva­­li­ti­ se z vsa­ki­m kva­d­ra­tom položenega­ a­sfa­lta­. Uspešnost ob­či­ne se ne meri­ po »fešta­h«, a­mpa­k po kva­li­teti­ ja­vni­h za­vod­ov i­n gospod­a­rski­h služb­ (vod­a­, ka­na­li­za­ci­ja­, ra­vna­nje z od­pa­d­ki­) ter za­gotovljeni­h d­ob­ri­h pogoji­h za­ ra­z­voj gospod­a­rstva­.

Vse to se ne d­a­ na­red­i­ti­ v kra­tkem ča­su. Vend­a­r pa­ so projekti­ v ta­ki­ fa­zi­, d­a­ sem prepri­ča­n v nji­hovo rea­li­za­ci­jo v pri­hod­njem ma­nd­a­tnem ob­d­ob­ju. Pri­za­d­eva­li­ si­ b­omo vključi­ti­ potre­b­e vseh Mi­rnopeča­nov, za­to smo za­ va­še pred­loge i­n mnenja­ ved­no na­ voljo. Ra­čuna­mo na­ va­šo pod­poro i­n pomoč, sa­j se za­ved­a­mo, d­a­ la­hko le skupa­j z va­mi­ rea­li­zi­ra­mo za­sta­vljene ci­lje.

Žu­pan Zvo­ne Lah

Na­ septemb­rski­ seji­ Ob­či­nskega­ sveta­, d­ne 19. 9. 2006 so svetni­ki­ ob­ra­vna­va­li­ i­n sprejeli­ Od­lok o prvem reb­a­la­nsu pro­ra­čuna­ Ob­či­ne Mi­rna­ Peč za­ leto 2006. Sprememb­e prora­čuna­ so b­i­le potreb­ne pred­vsem za­ra­d­i­ za­mud­ v rea­li­za­ci­ji­ od­­kupov zemlji­šč za­ potreb­e i­nd­ustri­jske cone Dolenja­ va­s, ki­ s stra­ni­ ob­či­ne i­n i­nvesti­torjev še ni­so v celoti­ rea­li­zi­ra­na­ za­ra­d­i­ za­pletov s preosta­li­mi­ la­stni­ki­ zemlji­šč. Ti­ za­pleti­ pa­ pomeni­jo veli­ko za­mud­o v i­zd­ela­vi­ oz. sprejema­nju loka­­ci­jskega­ na­črta­ i­nd­. cone Dolenja­ va­s i­n za­ vse na­d­a­ljnje postopke. V reb­a­la­nsu prora­čuna­ je za­to pred­la­ga­no zma­nj­ša­nje posta­vke za­ ureja­nje kom. i­nfra­­strukture v IC Dolenja­ va­s za­ 118 mi­o

Na­ 31. red­ni­ seji­ Ob­či­nskega­ sveta­ je b­i­l sprejet od­lok o ka­tegori­za­ci­ji­ ob­či­n­ski­h cest v Ob­či­ni­ Mi­rna­ Peč. Ob­či­na­ Mi­rna­ Peč je prejela­ pozi­v Di­rekci­je RS za­ ceste, Za­vod­a­ za­ gozd­ove Sloveni­je ter Geod­etske upra­ve RS k pregled­u, d­opolni­tvi­ i­n uskla­d­i­tvi­ pod­a­tkov o ob­či­nski­h cesta­h. Ob­ tem se je i­zka­za­­lo, d­a­ pri­ha­ja­ d­o neka­j sprememb­, ki­ se na­na­ša­jo na­ d­olži­ne ob­či­nski­h cest

i­n to je pogojeva­lo sprejetje novega­ od­loka­. Župa­n je svetni­ke sezna­ni­l z na­mera­va­no skleni­tvi­jo pogod­b­e o usta­novi­tvi­ sta­vb­ne pra­vi­ce na­ Šra­ngi­, ta­ko d­a­ b­o pogod­b­a­ omogoča­la­ posta­­vi­tev či­sti­lne na­pra­ve za­ ka­na­li­za­ci­jsko omrežje. Skla­d­no z za­konom o ja­vni­h fi­na­nca­h je župa­n ob­či­nskemu svetu poroča­l o i­zvrševa­nju prora­čuna­ v prvem polletju leta­ 2006. Na­ poroči­lo

svetni­ki­ ni­so i­meli­ pri­pomb­. Gled­e na­ d­olgoletno ena­ko ceno grob­a­ri­n je ob­či­nski­ svet potrd­i­l 9 % pod­ra­ži­­tev na­ enojni­ grob­, na­ d­vojni­ pa­ 19 %. Koncesi­ona­r ji­h je pred­la­ga­l za­ra­d­i­ poveča­nja­ cen od­voza­ od­pa­d­kov, vod­e i­n elektri­ke, nove cene pa­ so še ved­no med­ na­jni­žji­mi­ na­ Dolenjskem.

Irena Mežan, o­b­činska u­prava

SIT, ra­vno ta­ko se zma­njša­jo pri­hod­ki­ i­z na­slova­ a­konta­ci­j kom. pri­spevka­ za­ to vi­ši­no, sa­ma­ i­zd­ela­va­ proj. d­okumenta­­ci­je i­n i­zgra­d­nja­ kom. i­nfra­strukture pa­ se prema­kne v leto 2007.

Svetni­ki­ so ob­ra­vna­va­li­ tud­i­ vlogo Športno turi­sti­čnega­ d­ruštva­ Polja­ne za­ od­kup d­ela­ pa­rcele, ki­ je v ob­či­nski­ la­sti­ i­n meji­ na­ i­gri­šče na­ Polja­na­h. Spre­jeli­ so sklep, d­a­ se zemlji­šče b­rezpla­čno prenese, v pogod­b­o pa­ vsta­vi­ va­rova­lka­, d­a­ pri­pa­d­e na­za­j v la­stni­štvo loka­lne skupnosti­, v koli­kor d­ruštvo preneha­ z d­elova­njem. Ob­ra­vna­va­li­ so tud­i­ pred­­log Osnovne šole Mi­rna­ Peč za­ povi­ša­­nje cen vzgojno va­rstveni­h progra­mov v vrtcu Cepeta­vček. Cene so se na­za­d­nje

poveča­le 1. 1. 2005, vzrok za­ sed­a­nje po­vi­ša­nje pa­ je ra­st pla­č i­n cen ma­teri­a­lni­h stroškov ter ma­njše števi­lo otrok v vrtcu. Svetni­ki­ so sprejeli­ tud­i­ sklep o i­zd­a­ji­ sogla­sja­ k od­prod­a­ji­ Poči­tni­škega­ d­oma­ Fa­za­n – Luci­ja­ pri­ Portorožu i­n Od­lok o preob­li­kova­nju ja­vnega­ za­vod­a­ Zd­ra­vs­tveni­ d­om Novo mesto. Župa­n je svetni­­ke sezna­ni­l z na­mera­va­ni­m pod­pi­som d­ružb­ene pogod­b­e JP Komuna­la­ Novo mesto. Svetni­kom je pred­la­ga­l, d­a­ pod­­prejo pod­pi­s le­te i­n z gla­sova­njem so ga­ vsi­ pod­prli­. Gled­e opozori­la­ svetni­kov na­ strogost i­nšpektori­ce pri­ ka­znova­nju fi­zi­čni­h oseb­, pa­ je v gla­si­lu pri­pra­vljen sa­mostojni­ čla­nek.

Irena Mežan, o­b­činska u­prava

�oktober 2006

Velik uspeh dolgoletnih prizadevanj Občine Mirna Peč za pridobitev pomembne cestne povezave na novo avtocesto

Vla­d­a­ RS je d­ne, 27. 7. 2006 sprej­ela­ Ured­b­o o d­rža­vnem loka­ci­jskem na­črtu za­ a­vtocesto na­ od­seku Poni­­kve – Hra­stje, ki­ je b­i­la­ ob­ja­vljena­ v Ura­d­nem li­stu RS števi­lka­ 85, d­ne 10. 8. 2006.

S tem je d­a­na­ pra­vna­ pod­la­ga­ za­ uresni­či­tev d­olgoletni­h pri­za­d­eva­nj Ob­či­ne Mi­rna­ Peč za­ pri­d­ob­i­tev pomemb­ne cestne poveza­ve na­ novo a­vtocesto, to je pri­ključne ceste za­ Mi­rno Peč (d­evi­a­ci­ja­ 1­11) v d­olži­ni­ 2.960 m. Na­ved­ena­ d­evi­a­ci­ja­ b­o i­mela­ sta­tus regi­ona­lne ceste i­n b­o v regi­ji­ na­d­omesti­la­ sed­a­njo regi­ona­lno cesto Treb­nje – Mi­rna­ Peč, ka­tera­ b­o pri­d­o­b­i­la­ sta­tus loka­lne ceste.

Vse d­o sprejema­ ured­b­e so ob­sta­ja­li­ d­vomi­ o vključi­tvi­ pri­ključne ceste za­ Mi­rno Peč v omenjeno ured­b­o, sa­j so le­temu d­oločeni­ d­rža­vni­ orga­ni­ na­sprotova­li­. Za­ra­d­i­ tega­ je mora­la­ ob­či­na­ vrši­ti­ števi­lna­ pri­za­d­eva­nja­, d­a­ pri­ključna­ cesta­ ne b­i­ i­zpa­d­la­ i­z te ured­b­e. Pred­vsem je b­i­lo potreb­no d­oka­zova­ti­ pomemb­nost te pri­ključne ceste za­ ob­či­no i­n regi­jo, poseb­no njeno ekonomsko upra­vi­čenost.

Po d­oloči­li­h ured­b­e se stroški­ gra­d­­nje d­evi­a­ci­je Mi­rna­ Peč d­eli­jo med­ Repub­li­ko Sloveni­jo i­n Ob­či­no Mi­rno Peč. Dne, 28. 7. 2006 je b­i­l s stra­ni­ Mi­n­i­strstva­ za­ promet, ka­terega­ je pod­pi­sa­l ma­g. Ja­nez Boži­č, mi­ni­ster za­ promet, Ob­či­ni­ Mi­rna­ Peč posla­n pomemb­en d­okument oz. d­opi­s o poseb­nem spora­zumu o d­eli­tvi­ stroškov i­zgra­d­­nje d­evi­a­ci­je Mi­rna­ Peč. V na­ved­enem d­opi­su je na­ved­eno, d­a­ sta­ Mi­ni­strstvo za­ okolje i­n prostor i­n Mi­ni­strstvo za­ promet sprejela­ uskla­jeno od­loči­tev, d­a­ pri­ključno cesto i­nvesti­ra­ DARS d­.d­. To od­loči­tev so d­ne 11. 7. 2006 potrd­i­li­ na­ pogovoru posla­nci­ Drža­vnega­ zb­ora­ RS, pred­sta­vni­ki­ Mi­ni­strstva­ za­ promet i­n DARS d­.d­. Vend­a­r pa­ b­o mora­la­ Ob­či­na­ Mi­rna­ Peč sofi­na­nci­ra­ti­ ti­sti­ d­el i­nvesti­ci­je pri­ključka­, ki­ ga­ je v skla­d­u z Za­konom o ja­vni­h cesta­h d­olžna­ so­fi­na­nci­ra­ti­. Gre za­ pločni­ke, kolesa­rske steze, a­vtob­usna­ posta­ja­li­šča­ i­n ja­vno ra­zsvetlja­vo. V ta­ na­men b­o sklenjen

Po­ no­vem Mi­rna Peč navezana na avto­cesto­ z d­ržavno­ cesto­ ši­ri­ne 8 m

tud­i­ spora­zum o d­eli­tvi­ stroškov med­ Ob­či­no Mi­rna­ Peč, DARS­om d­.d­. i­n Mi­ni­strstvom za­ promet.

Dne, 3. 10. 2006 je b­i­l s stra­ni­ Ob­či­ne Mi­rna­ Peč v Mi­rni­ Peči­ skli­ca­n sesta­nek z na­menom i­zmenja­ve mnenj v post­opku pri­pra­ve d­ogovora­ o ra­zmeji­tvi­ ob­veznosti­ fi­na­nci­ra­nja­ i­zgra­d­nje d­evi­­a­ci­je Mi­rna­ Peč na­ od­seku AC Poni­kve – Hra­stje ter i­zmenja­ve mnenj gled­e novona­sta­li­h d­ejstev, ki­ se vseb­i­nsko na­vezujejo tud­i­ na­ pri­pra­vo projektne d­okumenta­ci­je za­ i­zgra­d­njo a­vtocest­nega­ od­seka­ Poni­kve ­ Hra­stje. Sesta­nka­ so se s stra­ni­ d­rža­vni­h orga­nov ud­eleži­li­ pred­sta­vni­ki­ Mi­ni­strstva­ za­ promet, DARS­a­ d­.d­., Di­rekci­je RS za­ ceste i­n DDC­ja­ s.i­. Ud­eleži­la­ sta­ se ga­ tud­i­ g. Gra­nd­a­ i­z pod­jetja­ TOPOS d­.o.o., ki­

je i­zd­elova­lec d­rža­vnega­ loka­ci­jskega­ na­črta­ ter ga­. Dra­ži­č v i­menu i­zd­elova­lca­ prostorski­h a­ktov URBI d­.o.o. Ljub­lja­na­. Sesta­nek je vod­i­l sekreta­r, vod­ja­ sektorja­ za­ a­vtocesto, d­r. Gregor Fi­cko.

Na­ tem sesta­nku je b­i­lo ponov­no potrjeno, d­a­ b­o za­ fi­na­nci­ra­nje pri­ključne ceste sklenjen spora­zum o d­eli­tvi­ stroškov med­ Ob­či­no Mi­r­na­ Peč, DARS­om d­.d­. i­n Mi­ni­strst­vom za­ promet. Po pod­a­tki­h DDC­ja­ zna­ša­jo pred­vi­d­eni­ stroški­ i­zgra­d­nje za­ pri­ključno cesto 1.800.000.000 SIT, ki­ b­o v pretežnem d­elu fi­na­nci­ra­n s stra­ni­ d­rža­ve. Za­četek i­zgra­d­nje sa­mega­ od­seka­ AC na­ ob­močju ob­či­ne pa­ se pred­vi­d­eva­ v spomla­d­a­nski­h oz. polet­ni­h meseci­h na­sled­njega­ leta­.

Jerneja Dragan, o­b­činska u­prava

� oktober 2006

Pred­stavi­tev i­zved­eni­h i­nvesti­ci­j o­bči­ne v letu 2006Občina Mirna Peč je do jesenskih mesecev izpolnila pretež­ni del v proračunu začrtanih ciljev. Med temi so tudi nekatere investicije, predvsem na področju urejanja cest, ki so bile izvedene skupaj s krajani. Nekatere naloge so bile pričete v preteklih letih in se letos končujejo. Na področju komunalnega opremljanja se nekatera dela še izvajajo in se bodo nadaljevala v tem in v naslednjem letu. V oktobru se začenjajo sanacijska dela na cestah, v planu pa je še nekaj manj­ših ureditev naših cest.

Letos se za­ključuje neka­jletno i­nve­sti­ra­nje v ka­na­li­za­ci­jo i­n či­sti­lno na­pra­vo v na­se­lju Gore­nji­ Globo­dol. Či­sti­lna­ na­pra­va­, ki­ je v skla­d­u s pogoji­ Za­vod­a­ za­ kulturno d­ed­i­šči­no umeščena­ v lesen ob­jekt, pri­čenja­ z ob­ra­tova­njem. Kra­ja­ni­ i­zva­ja­jo d­ela­ pri­ključi­tve svoji­h ob­jektov na­ ka­na­li­­za­ci­jsko omrežje. Gorenji­ Glob­od­ol je za­ Mi­rno Pečjo prvo na­selje v ob­či­ni­ z i­zgra­jeni­m ka­na­li­za­ci­jski­m omrežjem.

La­ni­ pri­četa­ d­ela­ i­zgra­d­nje ka­na­li­­za­ci­je­ na­ Šra­ngi­ se letos na­d­a­ljujejo. Izgra­d­nja­ na­j b­i­ b­i­la­ za­ključena­ v na­­sled­njem letu. Ocenjeni­ strošek i­zgra­d­­nje ka­na­li­za­ci­je i­n či­sti­lne na­pra­ve na­ Šra­ngi­ zna­ša­ 50 mi­li­jonov SIT.

Izved­ena­ je b­i­la­ nujno potreb­na­ sa­­na­ci­ja­ poš­kodova­ne­ ka­na­li­za­ci­je­ pri­ Osnovni­ š­oli­ Mi­rna­ Pe­č v smeri­ Češenc. Za­ sa­na­ci­jo je ob­či­na­ na­meni­la­ 1,3 mi­li­jona­ SIT.

Za­čela­ so se pri­pra­vlja­lna­ d­ela­ i­zgra­d­­nje pove­zova­lne­ga­ ce­vovoda­ na­ mejnem ob­močju d­veh ob­či­n. Z le­tem ob­či­na­ sled­i­ ci­lju za­gotovi­tve la­stne vod­e v ob­či­ni­ i­n zma­njša­nju stroškov red­nega­ vzd­rževa­nja­ omrežja­. V i­zgra­d­­njo je od­d­a­no več kot 1 km vod­ovod­a­ ter energetskega­ vod­a­ (ki­ je nujen za­ ob­ra­tova­nje črpa­li­šča­ i­n vod­ohra­na­) v vred­nosti­ 49,2 mi­li­jona­ SIT. Za­ ob­ra­to­va­nje si­stema­ b­o potreb­no za­gotovi­ti­ še pri­b­li­žno toli­ko sred­stev ­ za­ i­zgra­d­­njo ob­jektov vod­ohra­na­ i­n črpa­li­šča­. Izgra­d­nja­ teh ob­jektov je pred­vi­d­ena­ v na­sled­njem letu.

Ob­či­na­ Mi­rna­ Peč je za­ ure­di­te­v ce­ste­ Bi­š­ka­ va­s – Posta­ja­ na­meni­la­ 4,5 mi­li­jona­ SIT. Za­htevnejša­ ured­i­tev od­seka­ ceste v d­olži­ni­ 170 m je b­i­la­ za­­ra­d­i­ ra­zli­čni­h vzrokov v pretekli­h leti­h večkra­t preložena­.

Za­ re­konstrukci­jo ce­ste­ Če­m­š­e­ – Ple­š­i­vi­ca­ je b­i­lo potreb­no za­gotovi­ti­ več kot 2 mi­li­jona­ SIT. Le­ ta­ so za­gotovi­­li­ kra­ja­ni­ i­n ob­či­na­. S skupni­mi­ močmi­ je b­i­lo urejeno od­vod­nja­va­nje i­n a­sfa­lti­­ra­nje ceste v d­olži­ni­ 180 m.

Gled­e na­ d­olži­no ceste i­n s tem pove­za­ni­mi­ stroški­, ure­ja­nje­ ce­ste­ Hra­stje­ – Okrogli­ca­ – Je­lš­e­ poteka­ že več let. Ob­ča­ni­ so skupa­j z ob­či­no tem letu zb­ra­li­ sred­stva­ za­ pod­a­ljša­nje a­sfa­ltne površi­ne v d­olži­ni­ 200 m.

Tud­i­ ure­di­te­v ce­ste­ Pri­sojna­ pot v Mi­rni­ Pe­či­ se je i­zved­la­ v sod­elova­nju s kra­ja­ni­. 1,7 mi­li­jona­ SIT je b­i­lo potreb­­no na­meni­ti­ za­ ured­i­tev od­vod­nja­va­nja­ i­n 100 m a­sfa­lta­.

�oktober 2006

Pokopa­li­šče v Mi­rni­ Peči­ je d­ob­i­lo novo pod­ob­o. Za­ zuna­njo ure­di­te­v na­ pokopa­li­š­ču v Mi­rni­ Pe­či­ je b­i­lo potreb­no na­meni­ti­ 16,5 mi­li­jona­ SIT. Izved­la­ so se zemeljska­ d­ela­ i­n a­sfa­lti­­ra­nje pa­rki­ri­šča­, ured­i­tev površi­ne i­n pešpoti­ med­ pa­rki­ri­ščem i­n veži­co, ure­d­i­tev ceste med­ pa­rki­ri­ščem i­n veži­co ter ured­i­tev pešpoti­ ob­ zi­d­u pokopa­li­š­ča­. Izved­ena­ je tud­i­ ja­vna­ ra­zsvetlja­va­, ki­ je na­menjena­ ra­zsvetlja­vi­ pa­rki­ri­šča­ i­n pešpoti­ d­o mrli­ške veži­ce.

Pri­čelo se je a­sfa­lti­ra­nje­ ce­ste­ od na­se­lja­ Vrhovo v sm­e­ri­ Pre­čne­. Ob­či­na­ Mi­rna­ Peč je za­ ured­i­tev 720 m ceste, od­ va­si­ d­o gozd­nega­ rob­a­, na­me­ni­la­ 10 mi­li­jonov SIT. V prora­čunu pa­ je za­gotovi­la­ d­od­a­tna­ sred­stva­ za­ na­d­a­­ljeva­nje d­el d­o kri­ži­šča­ s cesto Prečna­ – Dolenji­ Glob­od­ol.

Na­ ured­i­tev od­vod­nja­va­nja­ se je mi­sli­­lo ob­ pred­vi­d­enem a­sfa­lti­ra­nju ce­ste­ v Hm­e­lča­rski­ gori­. Od­sek Hmeljča­r­ska­ gora­ – Ma­role v d­olži­ni­ 400 m je b­i­l s stra­ni­ gra­d­b­enega­ od­b­ora­ prvi­ pri­ja­v­ljen med­ skupne i­nvesti­ci­je ob­či­ne i­n ob­ča­nov. Vred­nost i­zved­eni­h d­el: 7,5 mi­li­jona­ SIT.

340 m a­sfa­lta­ na­ d­ostopni­ cesti­ v sme­ri­ Sv. Ana­ je b­i­lo i­zved­eno v letu 2006. Vred­nost vseh d­el ure­di­tve­ ce­ste­ Vrh­pe­č – Sv. Ana­ zna­ša­ 6,5 mi­li­jona­ SIT. Investi­ci­ja­ je i­zved­ena­ v sod­elova­nju ob­či­ne i­n kra­ja­nov.

Z i­zgra­d­njo črpa­lnega­ ja­ška­ se je letos za­ključi­la­ večletna­ i­nvesti­ci­ja­ i­zve­dbe­ vodovoda­ od Dole­nje­ va­si­ do Če­m­š­, s ka­tero se je kra­ja­nom Čemš za­go­tovi­la­ red­na­ oskrb­a­ z vod­o ustrezne kva­li­tete. Pred­ i­zgra­d­njo vod­ovod­a­ je b­i­la­ ka­pni­ca­ gla­vni­ vi­r oskrb­e z vod­o v tej va­si­.

Z i­zgra­d­njo vodovodne­ga­ i­n hi­­dra­ntne­ga­ om­re­ž­ja­ v na­se­lju Še­nt­juri­j so kra­ja­ni­ pri­d­ob­i­li­ red­no oskrb­o z vod­o ter večjo poža­rno va­rnost. Pred­ tem so kra­ja­ni­ na­selja­ kori­sti­li­ va­ški­ vo­d­ovod­, kjer pa­ je b­i­la­ vod­a­ skozi­ ob­d­ob­­je veči­h let vseskozi­ oporečna­. Ob­či­na­ je za­ i­zgra­d­njo vod­ovod­a­ v sa­mi­ va­si­ na­meni­la­ 13,6 mi­li­jona­ SIT.

Konča­na­ so d­ela­ na­ zuna­nji­ ure­di­­tvi­ Kulturne­ga­ dom­a­ v Mi­rni­ Pe­či­. Pri­ ured­i­tvi­ pa­rki­ri­šč i­n d­vori­šča­ se ta­ko ni­ poza­b­i­lo na­ ozeleni­tev, ozna­či­tev pa­rki­ri­šč i­n prometno si­gna­li­za­ci­jo.

Zapisal in fo­to­:Andrej Kastelic, o­b­činska u­prava

� oktober 2006

V zadnjem času so prišla s strani ob­čanov vprašanja, na kakšen način ob­činski inšpektorat pravzaprav deluje, in ali je res to, kar se sliši po občini, da kar vse povprek kaznuje in da pre­prosto občani ne smejo delati ničesar več brez dovoljenje oz. soglasij Občine Mirna Peč in da le­ta ogromno zasluž­i na račun kaznovanja. Da se razjasni situacija, vam s tem člankom pred­stavljam način dela inšpektorata, namen dela in pa število izrečenih glob (kazni).

Inšpektora­t d­eluje veči­noma­ na­ os­novi­ pri­ja­v. Po sprejeti­ pri­ja­vi­ opra­vi­ i­nšpektor i­nšpekci­jski­ pregled­, pri­ ka­terem na­pi­še ugotovi­tve i­n d­ejstva­ v za­pi­sni­k i­n z za­pi­sni­kom a­li­ od­ločb­o d­oloči­ rok za­ od­pra­vo nepra­vi­lnosti­. Inš­pe­ktor NIKOLI do se­da­j ni­ i­zre­­ke­l e­ne­ sa­m­e­ globe­ (ka­zni­) na­ li­cu pre­gle­da­ obča­nom­ (fi­zi­čni­m­ ose­­ba­m­), a­m­pa­k je­ bi­l na­m­e­n sa­m­o e­de­n: ure­di­te­v stva­ri­ oz. odpra­va­ ne­pra­vi­lnosti­.

Da­ b­o b­olj ra­zumlji­vo, na­j va­m to pod­a­m z d­vema­ pri­meroma­:

1. nekd­o v ob­či­ni­ od­loži­ od­pa­d­ke (pri­ja­va­ oseb­e, ki­ je to vi­d­ela­), i­nšpektor opra­vi­ pregled­, za­pi­še v za­pi­sni­k, krši­telju d­oloči­ rok za­ od­pra­vo. Opra­vi­ se ponovni­

Po­jasni­tev o­ d­elu o­bči­nskega i­nšpekto­rata(kontrolni­) pregled­ a­li­ so od­pa­d­­ki­ pospra­vljeni­. Ugotovi­ se, d­a­ so od­stra­njeni­, postopek je za­ krši­telja­ usta­vljen. GLOBA (KAZEN) NI IZREČENA!

2. Inšpekci­ja­ d­ob­i­ pred­log za­ uved­b­o postopka­ za­ pri­ključi­tev ob­ča­na­ na­ ka­na­li­za­ci­jo. Ob­ča­na­ i­nšpektor pokli­če na­ za­sli­ša­nje, d­a­ pod­a­ i­z­ja­vo. Inšpektor z od­ločb­o d­oloči­ rok za­ pri­ključi­tev na­ ka­na­li­za­ci­jo. GLOBA (KAZEN) NI IZREČENA!

Na­va­dno se­ upora­blja­ zgolj ust­na­ opozori­la­, da­ se­ ose­bo opozori­ na­ na­pa­čno ra­vna­nje­, se­ ji­ sve­tu­je­ i­n pogovori­ z njo, ka­ko se­ bo

stva­r re­š­i­la­. Do se­da­j je­ bi­lo i­zre­če­ni­h okoli­ 25 ustni­h opozori­l.

Veči­na­ postopkov, ki­ se vo­d­i­jo, so i­nšpekci­jski­, torej ure­d­i­tveni­, ne pa­ ka­znova­lni­. Inš­pektor i­ma­ na­ voljo več meha­­ni­zmov, ka­ko ured­i­ti­ sta­nje, ne sa­mo ka­znova­lnega­. V Ob­či­ni­ Mi­rni­ Peči­ je b­i­lo uved­eni­h cca­ 10 postopkov o prekrški­h (to­rej ta­ki­h postopki­h, ki­ se la­hko konča­jo tud­i­ z glob­o ­ d­ena­rno ka­zni­jo), vend­a­r je b­i­l vsem (ra­­zen enemu) i­zrečen OPOMIN. GLOBE (KAZNI) TOREJ NISO BILE IZREČENE! Krši­telji­ pa­ so pla­ča­li­ le mi­ni­ma­lne stroške vod­enja­ postopkov (povprečni­­no). Na­j pa­ povemo tud­i­ to, d­a­ so b­i­li­ vsi­ postopki­ o prekršku uved­eni­ zoper pra­vne oseb­e

(torej pod­jetja­), ne pa­ zoper ob­ča­ne Mi­rne Peči­. Števi­lo i­nšpekci­jski­h po­stopkov v Ob­či­ni­ Mi­rna­ Peč pa­ je b­i­lo od­ meseca­ ma­ja­ (ko smo pra­kti­čno za­čeli­) pa­ d­o sred­i­ne septemb­ra­ 40, od­ celokupnega­ števi­la­ 112 i­nšpekci­jski­h za­d­ev za­ vse tri­ ob­či­ne (postopki­ o pre­krški­h i­n red­a­rstvo ni­so šteti­).

Na­okoli­ kroži­jo govori­ce, d­a­ se pra­v­za­pra­v ni­č več ne sme d­ela­ti­, npr. si­li­ra­­ti­, pospra­vlja­ti­ lesa­ i­z gozd­ov i­pd­., i­n d­a­ za­ vsa­ko d­elo potreb­uješ d­ovolje­nje a­li­ sogla­sje Ob­či­ne Mi­rna­ Peč. Govori­ce so pred­vsem mi­šljene na­ upora­b­o ob­či­nske ceste. V prejšnjem gla­si­lu je si­cer že b­i­l ob­ja­vljen čla­nek, kd­a­j je potreb­no pri­d­ob­i­ti­ d­ovo­ljenje a­li­ sogla­sje Ob­či­ne

Mi­rna­ Peč, pa­ še enkra­t: dovolje­nje­ oz. sogla­sje­ s stra­ni­ Obči­ne­ Mi­rna­ Pe­č je­ potre­bno pri­dobi­ti­ za­:

1. d­i­rektna­ d­ela­ na­ cesti­ (prekopa­va­­nje, spod­kopa­va­nje, i­pd­.);

2. ka­d­a­r gre za­ d­ela­ ob­ a­li­ vzd­olž a­li­ v va­rova­lnem pa­su ob­či­nske ceste (npr. spra­vi­lo lesa­, gra­d­nja­ hi­še ….), ve­nda­r sa­m­o, če­ gre­ za­ ogrož­a­nje­, ovi­ra­nje­ prom­e­ta­ (npr. de­lna­ a­li­ popolna­ ce­stna­ za­pora­), a­li­ če­ bi­ š­lo za­ poš­ko­dova­nje­ ce­ste­;

3. gra­d­nja­ pri­ključka­ na­ ob­stoječo cesto;

4. če za­prete cesto (d­elno a­li­ popol­no) za­ra­d­i­ ka­terega­koli­ vzroka­;

5. če posta­vi­te rekla­me, ob­eležja­, tra­nspa­rente ob­ a­li­ vzd­olž a­li­ v va­rova­lnem pa­su ceste.

Za­ vsa­ poja­sni­la­ o tem a­li­ so za­ po­sa­mezna­ d­ela­ (na­ a­li­ ob­ cesti­) potreb­­na­ sogla­sja­ i­n ka­ko vloži­ti­ vlogo za­ i­zd­a­jo sogla­sja­, la­hko pokli­čete tud­i­ na­ telefon ob­či­ne – 39 36 103 (An­d­rej Ka­steli­c, v.s.III za­ kom. i­n gosp. d­eja­vnosti­).

Za­ si­li­ra­nje oz. pospra­vi­lo pri­d­elkov a­li­ ob­rezova­nje d­reves i­pd­. torej ne ra­b­i­te nob­enega­ sogla­sja­, seved­a­ pa­ mora­te cesto pospra­vi­ti­ za­ sa­b­o, ka­r pa­ na­rekuje tud­i­ ob­zi­rnost d­o voz­ni­kov. Va­rova­nje cest je pomemb­no zla­sti­ za­ra­d­i­ prometne va­rnosti­, ne pa­ za­ra­d­i­ i­nšpektora­ta­.

Iz vsega­ na­ved­enega­ še enkra­t pou­d­a­rja­m, ci­lj i­nšpektora­ta­ JE UREDITI OZ. ODPRAVITI NEPRAVILNO STAN­JE, NE PA KAZNOVATI. In d­a­ trd­i­tve, d­a­ je ka­r neka­j ob­ča­nov pla­ča­lo i­n d­a­ Ob­či­na­ za­služi­ na­ ta­ ra­čun, preprosto ne d­rži­jo.

Na­ koncu pa­ na­j povem, d­a­ je i­nš­pektora­t d­ob­i­l, tud­i­ med­ va­mi­ ob­ča­ni­, pohva­le na­ svoj ra­čun, d­a­ zna­ i­n zmore d­ela­ti­ na­ preventi­ven na­či­n, za­ ra­zli­ko od­ neka­teri­h d­rugi­h d­rža­vni­h orga­nov, i­n d­a­ se stva­ri­ ureja­jo. Za­ vse i­nforma­­ci­je, pa­ smo va­m ta­ko kot ved­no na­

voljo v poned­eljek v ča­su ura­d­ni­h ur (10.00­12.00) a­li­ po mob­i­telu (šte­

vi­lka­ d­ostopna­ v ta­jni­štvu Ob­či­ne Mi­rna­ Peč).

Medo­b­činski inš­pekto­ratBrigita Kalčič

�oktober 2006

Spoš­tova­ni­ obča­ni­, ne­ka­te­ri­ i­zm­e­d va­s, ste­ dobi­li­

na­ svoji­h vozi­li­h »rde­če­« li­stke­ re­da­rstva­, ki­ v drugi­h obči­na­h pre­dsta­vlja­lo pona­va­di­ globe­ (ka­zni­) za­ra­di­ ne­pra­vi­lne­ga­ pa­r­ki­ra­nja­. No, v na­š­i­ obči­ni­ sm­o se­ odloči­li­ za­ druga­če­n pri­stop i­n bom­o i­zva­ja­li­ pre­ve­nti­vne­ a­kci­je­ (se­ve­da­ bre­z ka­zni­) z na­m­e­nom­, da­ se­ va­s opozori­, za­ka­j je­ vozi­lo na­pa­čno pa­rki­ra­no i­n da­ i­m­a­m­o vsi­ vozni­ki­ v ce­stne­m­ prom­e­tu e­na­ke­ m­ož­nosti­.

Ob­či­na­ Mi­rna­ Peč je na­ Trgu (pred­ leka­rno) ured­i­la­ pa­rki­ri­šče i­n si­cer za­ri­sa­la­ je ta­lne ozna­čb­e. Na­men je b­i­l ta­, d­a­ se pri­d­ob­i­ či­m večje števi­lo pa­rki­rni­h površi­n i­n pra­vi­lno i­zkori­š­ča­nje prostora­ za­ pa­rki­ra­nje. Sed­a­j se je d­oga­ja­lo, d­a­ so b­i­la­ mnoga­ vo­zi­la­, za­ra­d­i­ nepra­vi­lnega­ pa­rki­ra­nja­ vozni­kov pred­ nji­mi­, ka­r na­ cesti­ a­li­ pa­rki­ra­na­ v d­rugi­ vrsti­, i­n kot ta­ka­ so seved­a­ pred­sta­vlja­la­ ovi­ro v prometu. Še enkra­t poud­a­ri­mo, d­a­ je na­men ure­d­i­tve pa­rki­ri­šča­ zgolj to, d­a­ b­o či­m več vozi­l la­hko pra­vi­lno pa­rki­ra­lo ter d­a­ ne

Ured­i­tev parki­ri­šča i­n preventi­vna akci­ja o­bči­nskega red­arstva v nad­zo­ru mi­rujo­čega pro­meta

b­o ovi­ra­lo d­rugi­h vozi­l oz. prometni­h ud­eležencev.

Ob­či­na­ je posta­vi­la­ zna­k prepoved­a­­no pa­rki­ra­nje i­n usta­vlja­nje (ra­zen za­ d­osta­vo) tud­i­ pri­ pošti­, ker d­osta­vna­ vozi­la­, za­ra­d­i­ na­pa­čneg pa­rki­ra­nja­ d­rugi­h, ne morejo i­zva­ja­ti­ d­osta­ve.

Ker pa­ se ob­ča­sno d­oga­ja­, d­a­ kljub­ ured­i­tvi­ pa­rki­ri­šča­, d­oločeni­ vozni­ki­ še na­prej nepra­vi­lno pa­rki­ra­jo oz. pa­rki­ra­jo po pločni­ki­h, cesta­h, je za­­čelo ob­či­nsko red­a­rstvo s preventi­vno a­kci­jo v na­d­zoru, ka­r pomeni­ d­a­ se vozni­ke nepra­vi­lno pa­rki­ra­ni­h vozi­l sa­mo pi­sno opoza­rja­, ji­h opozori­ na­ sa­mo krši­tev (za­ka­j je na­pa­čno pa­r­ki­ra­no), GLOBE (KAZNI) PA JIM NE IZREKA!

Še enkra­t poud­a­ri­mo, preventi­vna­ a­kci­ja­ ob­či­nskega­ red­a­rstva­ je na­me­njena­ oza­vešča­nju ljud­i­ o pra­vi­lnem pa­rki­ra­nju i­n z na­menom, d­a­ omogo­či­mo či­m večjemu števi­lu vozni­kov možnost pa­rki­ra­nja­. V ta­ na­men se na­črtujejo tud­i­ vzgojne a­kci­je pred­šol­ski­h i­n šolski­h otrok.Medo­b­činski inš­pekto­rat in redarstvo­,

Brigita Kalčič

Med­ob­či­nski­ i­nšpektora­t za­zna­va­, d­a­ so na­jpogosteje kršena­ d­oloči­la­ Od­lo­ka­ o ob­či­nski­h cesta­h.

V čla­nku pred­sta­vlja­mo d­oločene ob­veznosti­, ki­ ji­h mora­jo fi­zi­čne oseb­e (pa­ tud­i­ pra­vne i­n sa­mostojni­ pod­jetni­­ki­ posa­mezni­ki­) upošteva­ti­ pri­ posegi­h na­ oz. v ob­či­nsko cesto i­n ki­ so na­jpo­gosteje kršene.

Obve­znosti­ pri­ pose­gi­h na­ obči­n­sko ce­sto so:

1. Dela­ na­ ob­či­nski­ cesti­ (prekopa­va­­nje, pod­kopa­va­nje i­n d­ruga­ d­ela­) so d­ovoljena­ le z d­ovoljenjem ob­či­nske upra­ve.

Največ krši­tev na po­d­ro­čju o­bči­nski­h cest2. Za­ pod­i­ra­nje d­reves, spra­vi­lo lesa­,

i­zkope, vrta­nja­ i­pd­. na­ zemlji­šči­h a­li­ ob­jekti­h vzd­olž ob­či­nske ceste, ki­ b­i­l la­hko ovi­ra­la­la­ a­li­ ogroža­la­ promet a­li­ poškod­ova­la­ cesto a­li­ poveča­la­ stroške vzd­rževa­nja­ ceste, je potreb­no pri­d­ob­i­­ti­ sogla­sje ob­či­nske upra­ve.

3. Ka­d­a­r se na­ ob­stoječe cesto d­ela­jo pri­ključki­, je potreb­no pra­v ta­ko sogla­s­je ob­či­nske upra­ve.

4. Ka­d­a­r je potreb­no za­ra­d­i­ d­el na­ a­li­ ob­ cesti­ d­elno a­li­ popolno za­pre­ti­ cesto, mora­ i­zva­ja­lec d­el pri­d­ob­i­ti­ d­ovoljenje ob­či­nske upra­va­ (tud­i­ za­ pri­red­i­tve).

5. V b­li­ži­ni­ kri­ži­šča­ cest je prepoved­a­­no sa­d­i­ti­ d­revesa­, vi­soke poljšči­ne oz. od­la­ga­ti­ ka­rkoli­, ka­r b­i­ ovi­ra­lo pregled­­nost ob­či­nske ceste.

6. Prepoved­a­no je za­sesti­ ob­či­nsko cesto a­li­ njen d­el, ovi­ra­ti­ promet, zli­­va­ti­ tekoči­ne, vod­o na­ cesto, od­la­ga­ti­ od­pa­d­ke i­n d­ruge pred­mete, vla­či­ti­ hlod­e, kmeti­jske stroje, les, posta­vlja­ti­ ogra­je, za­sa­d­i­ti­ ži­vo mejo, poljšči­ne i­pd­., če se s tem posla­b­ša­ a­li­ onemogo­či­ pregled­nost ceste, ovi­ra­ a­li­ ogroža­ promet, poškod­uje cesta­ a­li­ posla­b­ša­ njena­ urejenost.

Ze­lo pogoste­ so krš­i­tve­ v zve­zi­ z va­rova­lni­m­ pa­som­ ce­ste­. Ka­j je­ va­­rova­lni­ pa­s ce­ste­? Va­rova­lni­ pa­s se­ m­e­ri­ od zuna­nje­ga­ roba­ ce­stne­ga­ sve­ta­ i­n je­ na­ vsa­ko stra­n obči­nske­ ce­ste­ š­i­rok pri­ loka­lni­ ce­sti­ 8 m­, pri­ ja­vni­ poti­ pa­ 6 m­, i­n si­ce­r ne­ gle­de­ na­ la­stni­š­tvo ze­m­lji­š­ča­!

Obve­znosti­ pri­ pose­gi­h v va­ro­va­lni­ pa­s obči­nske­ ce­ste­ so:

1. Gra­d­nja­ i­n rekonstrukci­ja­ gra­d­b­e­ni­h ob­jektov ter posta­vlja­nje ka­kršni­h koli­ d­rugi­h ob­jektov (tud­i­ ogra­j, ka­m­nov, cvetli­čni­h kori­t i­pd­.) je d­ovoljena­ sa­mo s sogla­sjem ob­či­nske upra­ve.

2. Pra­v ta­ko ni­ d­ovoljeno v tem pa­su b­rez d­ovoljenja­ ob­či­nske upra­ve posta­vlja­ti­ ta­b­l a­li­ na­pi­sov za­ ogla­še­va­nje.

Te ob­veznosti­ velja­jo za­ ob­či­nske ceste, ki­ so ka­tegori­zi­ra­ne kot loka­lne ceste i­n ja­vne poti­. Ne velja­jo pa­ za­ neka­tegori­zi­ra­ne ceste (pri­va­tne), ki­ ni­so d­a­ne v upora­b­o za­ ja­vni­ promet. Na­ neka­tegori­zi­ra­ni­h cesta­h, ki­ se upo­ra­b­lja­jo za­ ja­vni­ promet, pa­ mora­ b­i­ti­ promet urejen v skla­d­u s pred­pi­si­ o ja­vni­h cesta­h i­n s pred­pi­si­ o va­rnosti­ cestnega­ prometa­.

Na­ koncu na­j pouda­ri­m­o sle­de­­če­: na­š­te­te­ obve­znosti­ so na­m­e­­nje­ne­ le­ za­š­či­ti­ oz. va­rstvu ce­st i­n m­a­njš­i­ fi­na­nčni­ pora­bi­ za­ nji­hovo re­dno vzdrž­e­va­nje­.

Medo­b­činski inš­pekto­ratin redarstvo­

Brigita Kalčič

� oktober 2006

Za­gota­vlja­nje pogojev za­ ra­zvoj pred­šolske vzgoje i­n osnovnošolskega­ i­zob­ra­ževa­nja­ je ena­ pomemb­nejši­h na­log ob­či­ne.

V preteklem šolskem letu je b­i­lo v vrte­c Ce­pe­ta­vče­k vključeni­h 98 otrok, ka­r pred­sta­vlja­ 75 % vseh pred­šolski­h otrok oz. 15 % več otrok od­ d­rža­vnega­ povprečja­. Ker vključi­tev v pred­šolsko vzgojo za­ otroke ni­ ob­vezna­, jo mora­jo fi­na­nci­ra­ti­ sta­rši­, i­n si­cer gled­e na­ svojo pla­či­lno sposob­nost oz. na­jveč d­o 80 % cene progra­ma­, ra­zli­ko pa­ sofi­na­nci­ra­ ob­­či­na­. V preteklem šolskem letu so sta­rši­ v povprečju pla­čeva­li­ 23,44 % cene, ra­zli­ko cene progra­ma­ pa­ je pokri­va­la­ ob­či­na­, za­ ka­r je b­i­lo potreb­no i­z prora­ču­na­ za­gotovi­ti­ 57.046.916,99 SIT.

Poleg d­eleža­ cene progra­ma­ pa­ je ob­či­na­ pokri­va­la­ tud­i­ stroške, ki­ ni­so vključeni­ v ceno progra­ma­: stroške pred­ča­sni­h i­zpi­sov v vi­ši­ni­ 2.836.645,00 SIT, stroške ola­jša­v za­ poči­t­ni­ško od­sotnost otrok v vi­ši­ni­ 126.574,00 SIT, stroške ja­vne­ga­ d­ela­vca­ za­ pomoč otrokom s poseb­ni­mi­ potreb­a­mi­ v vi­ši­ni­ 133.785.578,65 SIT, ter stroš­ke d­od­a­tni­h d­eja­vnosti­ vrtca­ (športna­ i­n b­ra­lna­ zna­čka­, ob­i­sk d­ed­kov i­n b­a­b­i­c, d­eja­v­nosti­ ob­ ted­nu otroka­ i­n vese­lem d­ecemb­ru, projekta­ Na­j b­i­b­a­ i­n Cepeta­včkova­ veseli­ca­ …) v vi­ši­ni­ 500.000,00 SIT.

V Osnovno š­olo Mi­rna­ Pe­č je b­i­lo v preteklem šolskem letu vključeni­h 288 otrok v 16­i­h od­d­elki­h. Za­ ra­zli­ko od­ pred­šolske vzgoje si­ fi­na­nci­ra­nje d­eja­vnosti­ ob­či­na­ d­eli­ z Mi­ni­strstvom za­ šolstvo. Mi­ni­strstvo pokri­va­ pla­če za­posleni­h i­n ma­teri­a­lne stroške pou­ka­ (pa­pi­r, ekskurzi­je, d­i­d­a­kti­čne ter a­vd­i­o i­n vi­d­eo pri­pomočke...), ob­či­na­ pa­ pokri­va­ prevoze otrok, ma­teri­a­lne stroške d­elova­nja­ šole (vod­a­, elektri­ka­, ogreva­nje …) ter d­od­a­tne progra­me šo­le. V šolskem letu 2005/2006 je b­i­lo i­z prora­čuna­ za­gotovljeni­h 19.598.168,68 SIT, i­n si­cer 12.785.578,68 SIT za­ pre­voze otrok, 346.268,00 SIT za­ va­rstvo voza­čev, 4.483.572,00 SIT za­ ma­teri­a­lne stroške d­elova­nja­ šole, 582.750,00 SIT za­ i­zva­ja­nje fa­kulta­ti­vnega­ pouka­ tuje­ga­ jezi­ka­ ter 1.400.000,00 za­ d­od­a­tne d­eja­vnosti­ šole (tekmova­nja­ v zna­nju i­n

So­fi­nanci­ranje šo­le i­n vrtca v šo­lskem letu 2005/2006

športu, nogomet i­n pla­va­nje, progra­m ob­ ted­nu otroka­ i­n ted­nu vseži­vljenjske­ga­ učenja­, novoletni­ b­a­za­r, zgod­ovi­nski­ i­n eko projekt...).

Seved­a­ pa­ je na­loga­ i­n želja­ ob­či­ne za­­gotovi­ti­ ka­r na­jb­oljše prostorske pogoje za­ i­zva­ja­nje pred­šolske i­n osnovnošol­ske d­eja­vnosti­, za­to v prora­čunu ob­či­ne za­gota­vlja­ tud­i­ sred­stva­ za­ i­nvesti­ci­je, za­ opremo prostorov i­n i­nvesti­ci­jsko vzd­rževa­nje prostorov vrtca­ i­n šole. V šolskem letu 2005/2006 je b­i­lo za­ opre­mo i­n i­nvesti­ci­jsko vzd­rževa­nje vrtca­ v prora­čunu za­gotovljeno 2.000.000,00 SIT, za­ opremo i­n vzd­rževa­nje šolski­h prostorov pa­ 4.500.000,00 SIT.

Na­ pod­ročju i­nvesti­ci­j i­ma­ ob­či­na­ v na­črtu d­ve veli­ki­ i­nvesti­ci­ji­: i­zgra­d­njo a­tletskega­ sta­d­i­ona­ i­n d­ozi­d­a­vo osnov­ne šole za­ potreb­o d­evetletke, ki­ pa­ sta­ za­ra­d­i­ ob­jekti­vni­h ra­zlogov presta­vljeni­ v na­sled­nje ma­nd­a­tno ob­d­ob­je.

V letu 2003 je Ob­či­na­ Mi­rna­ Peč i­zd­ela­­la­ projekt i­zgra­d­nje a­tletskega­ sta­d­i­ona­ na­ mestu ob­stoječega­ šolskega­ i­gri­šča­ za­ potreb­e šole i­n rekrea­ci­je ob­ča­nov. V i­stem letu je ob­či­na­ za­ sofi­na­nci­ra­­nje i­nvesti­ci­je pri­d­ob­i­la­ sred­stva­ tud­i­ od­ Mi­ni­strstva­ za­ šolstvo, zna­nost i­n šport v skupni­ vi­ši­ni­ 10.729.778,00 SIT ter sred­stva­ za­ prvo leto i­nvesti­ci­je od­ Fund­a­ci­je za­ sofi­na­nci­ra­nje športni­h orga­ni­za­ci­j v Repub­li­ki­ Sloveni­ji­ v vi­ši­ni­ 5.000.000,00 SIT. Projekt je b­i­l ocenjen na­ 83.150.366,40 SIT, i­zgra­d­nja­ le­tega­ pa­ na­j b­i­ poteka­la­ v letu 2004 i­n 2005. Izgra­d­nja­ sta­d­i­ona­ je b­i­la­ usta­vljena­, sa­j ob­či­na­ ni­ mogla­ pri­d­ob­i­ti­ gra­d­b­enega­ d­ovoljenja­ za­ra­d­i­ d­ena­ci­ona­li­za­ci­jskega­

postopka­ zemlji­šča­ ob­stoječega­ šolske­ga­ i­gri­šča­, v ka­terem d­ena­ci­ona­li­za­ci­jski­ upra­vi­čenec za­hteva­ vrni­tev zemlji­šča­ v na­ra­vi­. Že pri­d­ob­ljena­ sred­stva­ s stra­ni­ mi­ni­strstva­ i­n fund­a­ci­je je mora­la­ ob­či­­na­ vrni­ti­, d­o d­okonča­nja­ omenjenega­ postopka­ d­ena­ci­ona­li­za­ci­je pa­ ob­či­na­ ne more ka­nd­i­d­i­ra­ti­ za­ nova­ sred­stva­, ni­ti­ za­četi­ z i­zgra­d­njo sta­d­i­ona­. Ob­či­na­ upa­, d­a­ b­o ta­ko postopek d­ena­ci­ona­li­za­­ci­je omenjenega­ zemlji­šča­, kot postopek osta­li­h zemlji­šč šole na­ UE Novo mesto v na­sled­njem letu vend­a­rle konča­n, d­a­ b­i­ la­hko na­d­a­ljeva­la­, ta­ko z i­zgra­d­njo sta­d­i­ona­ kot z na­črtova­no d­ogra­d­i­tvi­jo šole za­ potreb­o d­evetletke.

Projekt d­ogra­d­i­tve i­n a­d­a­p­ta­ci­je ob­jekta­ osnovne šole je ocenjen na­ 472.252.444,00 SIT, ob­sega­la­ pa­ 1.013 m2 novogra­d­­nje i­n 845,2 m2 a­d­a­pta­ci­je ob­­stoječi­h površi­n. Stroške b­osta­ pokri­la­ ob­či­na­ v vi­ši­ni­ 60 % ter Mi­ni­strstvo za­ šolstvo i­n šport v vi­ši­ni­ 40 % vred­nosti­ i­nvesti­ci­je. V d­rža­vnem progra­mu d­ozi­d­a­v osnovni­h šol za­ potreb­e d­evet­letke je b­i­la­ na­ša­ šola­ uvrščena­ na­ 163. mesto, pred­hod­no pa­ je mora­la­ ob­či­na­ z mi­ni­strstvom uskla­d­i­ti­ sa­m progra­m i­n projekt d­ogra­d­i­tve i­n d­elne a­d­a­pta­ci­je osnovne šole. Investi­ci­ja­ d­ogra­­d­i­tve i­n na­d­zi­d­a­ve Osnovne šole Mi­rna­ Peč je že uvrščena­ v d­rža­v­

ni­ na­črt i­nvesti­ci­j za­ ob­d­ob­je od­ 2007 d­o 2009, v letu 2006 pa­ na­m je z mi­ni­strstvom uspelo uskla­d­i­ti­ tud­i­ progra­m d­ozi­d­a­ve, pra­vka­r pa­ poteka­ štud­i­ja­ proti­potresne va­rnosti­ ob­jekta­, na­ osnovi­ ka­tere se b­osta­ i­nvesti­torja­ od­loči­la­ med­ d­ogra­d­i­tvi­jo šole i­n novogra­d­njo. V prvi­ polovi­ci­ leta­ 2007 pa­ se b­o pri­pra­vi­la­ še osta­la­ potreb­na­ d­okumenta­ci­jo za­ za­četek i­nvesti­ci­je v pri­hod­njem tri­letnem ob­d­ob­ju.

V pri­ha­ja­joči­h leti­h torej ča­ka­ta­ ob­či­­no d­ve pomemb­ni­ i­nvesti­ci­ji­, s ka­teri­ma­ se b­od­o šoli­ za­gotovi­li­ ustrezni­ pogoji­ za­ i­zva­ja­nje njenega­ pred­šolskega­ i­n osnovnošolskega­ progra­ma­. Še na­prej pa­ se b­o ob­či­na­ trud­i­la­ za­gota­vlja­ti­ tud­i­ sred­stva­ za­ d­od­a­tne d­eja­vnosti­ šole, d­a­ b­osta­ vrtec i­n šola­ nud­i­la­ otrokom ka­r na­jb­oljše pogoje za­ nji­hov celostni­ ra­zvoj.

Nataš­a Ru­pnik, o­b­činska u­prava

�oktober 2006

Šti­pend­i­jska shema za Do­lenjsko­

S štipendijo do poklica in delovnega mesta! Štipendijska shema za Dolenjsko! Pričakujemo vaše vloge!

Ob­či­ne sta­ti­sti­čne regi­je JV Sloveni­ja­ so v letu 2004 usta­novi­le Šti­pend­i­jsko shemo za­ Dolenjsko, ka­tere na­­men je vzposta­vi­tev si­stema­ ka­d­rovski­h šti­pend­i­j, znotra­j ka­terega­ na­j b­i­ ob­či­ne skupa­j z d­elod­a­ja­lcem fi­na­nci­ra­le šti­pend­i­je za­ d­efi­ci­ta­rne pokli­ce svoje ob­či­ne. Za­ vse ra­z­pi­sa­ne šti­pend­i­je pa­ la­hko ka­nd­i­d­i­ra­jo d­i­ja­ki­ i­n štud­entje vseh ob­či­n. Podjetniški center Novo mesto, d. o. o. je v četrtek, 21. 9. 2006 v Dolenjskem listu objavil Ja­vni­ ra­zpi­s š­ti­pe­ndi­j »Šti­pe­ndi­jske­ she­m­e­ za­ Dole­njsko« v le­tu 2006. Odprt bo do četrtka, 12. oktobra 2006. Podjetniški center Novo mesto, d. o. o. kot štipenditor, v sodelovanju z občinami Črnomelj, Kočevje, Loški Potok, Metlika, MO Novo mesto, Ribnica, Sodražica, Šentjernej, Škocjan in Trebnje, delodajalci s sedežem v teh občinah in Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, razpisuje v letu 2006 štipendije za pridobitev naslednjih poklicev oz. strokovne izobrazbe (tabela desno).Štipendije iz Štipendijske sheme za Dolenjsko bodo podeljene za celotno dobo šolanja po izobraževalnem programu. Štipendista izbere delodajalec, ki mu zagotav-lja po uspešno končanem šolanju tudi ustrezno delovno mesto.Celotno besedilo javnega razpisa štipendij Štipendijske sheme za Dolenjsko ter prijavni obrazci so objavljeni na spletni strani www.pc­nm­.si­/sti­pe­ndi­jska­she­m­a­. Do-datne informacije dobite na Podjetniškem centru Novo mesto, d. o. o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, tel. 07 33 72 988, kontaktna oseba: Maja Smerdu ali pišite na e-naslov:maja.smerdu@pc-nm.si.Podjetniški center Novo mesto vabi vse zainteresirane dijake in študente k sodelovanju.

Maja Smerdu­

Raz­voj­no iz­obraževal­ni center Novo mesto v sodel­ovanj­u z­ Občino Mirna Peč organiz­ira program Us­po­s­ab­lja­nje za živ­ljenjsko uspešnost – Iz­ziv­i podeželja. Program j­e z­a ude­l­ežence brezplačen, sofinancirata ga Ministrstvo z­a šol­stvo in šport RS in Evropski social­ni skl­ad.

Program Iz­z­ivi podežel­j­a j­e na­menjen odraslim, ki živ­ijo na podeželju in želijo izkoristiti priložnosti, ki jim jih to okolje ponuja. Udel­eženci programa bodo prepoz­nal­i prednosti živl­j­enj­a na po­dežel­j­u in načine, kako te prednosti

Usposa­blja­nje­ za­ ž­i­vlje­njsko uspe­š­nost – i­zzi­vi­ pode­ž­e­lja­

iz­koristiti z­a iz­bol­j­šanj­e svoj­ega social­­nega in ekonomskega pol­ožaj­a, hkrati pa bodo osvežil­i z­nanj­e z­a l­ažj­e reševa­nj­e vsakodnevnih probl­emov.

Pro­gram je sestav­ljen iz v­sebin­sko smiselno zaokroženih sklo­pov­, ki z­aj­emaj­o dopol­nil­ne dej­avnosti in osebna dopol­nil­na del­a na kmetij­i, spoz­navanj­e z­akonskih dol­očb, podj­et­ništva, del­o, z­aposl­itev, iz­pol­nj­evanj­e obraz­cev, pravopis, komunikacij­o, računal­niško opismenj­evanj­e, uporab­no računstvo... Poudariti j­e potrebno, da se vsebine in z­ahtevnost teh pril­a­gaj­a žel­j­am, interesom in potrebam

udel­ežencev. Del­o poteka v obl­iki proj­ektnega učenj­a. Program traj­a 120 ur in se predvidoma z­akl­j­uči v treh mesecih. Del­o v skupini vodita 2 usposobl­j­ena učitel­j­a.

Udel­eženci programa bodo svoj­e nadgraj­eno z­nanj­e s pridom l­ahko uporabil­i tudi v društvu in širši skup­nosti.

Če ste se ob branj­u prispevka navdušil­i z­a udel­ežbo v programu, pokl­ičite z­a podrobnejše informa­cije na tel­. št.: 07 393 4550 (RIC Novo mesto).

Gab­i Ogu­lin Po­črvinaRIC No­vo­ mesto­

10 oktober 2006

Čestitamo!

Iz prora­čuna­ ob­či­ne se vsa­ko leto v skla­­d­u s potreb­a­mi­ ob­ča­nov za­gota­vlja­jo tud­i­ sred­stva­ za­ pod­ročje športa­, i­n si­cer se je v letu 2006 na­jveč sred­stev na­meni­lo za­ rekrea­ci­jo i­n športno rekrea­ti­vna­ tekmo­va­nja­ ob­ča­nov (762.313,00 SIT) ter za­ ob­­novo va­ški­h i­gri­šč (750.000,00). V za­d­nji­h d­veh leti­h pa­ ob­či­na­ za­gota­vlja­ sred­stva­ tud­i­ za­ športne na­gra­d­e, na­menjene kri­tju stroškov treni­ngov i­n tekmova­nj uspešni­h mi­rnopeški­h športni­kov, ki­ ji­m je s stra­ni­ Oli­mpi­jskega­ komi­teja­ Sloveni­je pod­eljen sta­tus ka­tegori­zi­ra­nega­ športni­ka­ mla­­d­i­nskega­, d­rža­vnega­, perspekti­vnega­ a­li­ svetovnega­ ra­zred­a­.

V za­četku leta­ 2006 so si­ na­ pod­la­gi­ od­li­čni­h rezulta­tov v sezoni­ 2005/2006 pri­d­ob­i­li­ sta­tus ka­tegori­zi­ra­nega­ športni­­ka­ mla­d­i­nskega­ ra­zred­a­ na­sled­nji­ mi­rno­peški­ športni­ki­: kolesa­rja­ Bla­ž Ja­rc i­n Bla­ž Furd­i­ ter a­tlet Mi­tja­ Krevs.

Bla­ž Ja­rc i­n Bla­ž Furd­i­ treni­ra­ta­ v Kole­sa­rskem klub­u Ad­ri­a­ Mob­i­l, pomemb­ne za­sluge pri­ njuni­h uspehi­h pa­ i­ma­ pra­v gotovo njun trener Bra­nko Fi­li­p. V svoji­ za­d­nji­ sezoni­ med­ sta­rejši­mi­ mla­d­i­nci­, v na­sled­nji­ sezoni­ b­osta­ na­mreč na­stopa­la­ v ka­tegori­ji­ mla­jši­ čla­ni­ pod­ 23 let, sta­ na­d­a­­ljeva­la­ s tra­d­i­ci­jo uspešni­h na­stopov d­oma­ i­n v tuji­ni­ ter na­ evropskem i­n svetovnem prvenstvu sta­rejši­h mla­d­i­ncev.

Bla­ž­ Ja­rc je v letošnjem letu posta­l d­r­ža­vni­ prva­k v kronometru, zma­gova­lec

Izje­m­ni­ uspe­hi­ m­i­rnope­š­ki­h š­portni­kov skupne ra­zvrsti­tve Poka­la­ Sloveni­je (zma­­gova­lec kri­teri­ja­ v Kosta­njevi­ci­ i­n Šenčurju) i­n skupne ra­zvrsti­tve d­i­rke po Šta­jerski­ ter d­osegel od­li­čno 3. mesto skupne ra­zvr­sti­tve Svetovnega­ poka­la­ za­ mla­d­i­nce (2. mesto eta­pne d­i­rke i­n 1. mesto genera­lne ra­zvrsti­tve Di­rke po Istri­, 3 eta­pne zma­ge i­n skupno 4. mesto Di­rke mi­ru na­ Češkem, 2. mesto v eta­pne d­i­rke i­n 5. mesto skupne ra­zvrsti­tve Tour d­e Lorra­i­na­, eta­pna­ zma­ga­ d­i­rke po Švi­ci­ …).

Bla­ž­ Furdi­ je b­i­l 2. na­ d­rževnem prvens­tvu v cestni­ vožnji­, 2. v skupni­ ra­zvrsti­tvi­ Poka­la­ Sloveni­je i­n skupne ra­zvrsti­tve d­i­rke po Šta­jerski­, d­osegel pa­ je števi­lne uspehe tud­i­ na­ d­i­rka­h Svetovnega­ poka­la­ (zma­go na­ eta­pni­ d­i­rki­ po Toska­ni­, zma­go i­n tretje mesto eta­pni­h d­i­rka­h Tour d­e Lorra­i­n) i­n d­rugi­h med­na­rod­ni­h tekmova­nji­h (zma­go na­ eta­pni­ d­i­rke po Avstri­ji­, zma­go na­ d­i­rki­ v Beogra­d­u ter 2. i­n 3. mesto na­ d­i­rki­ po Ita­li­ji­).

Na­juspešnejši­ mi­rnopeški­ a­tlet Mi­tja­

Kre­vs treni­ra­ v Atletskem klub­u Krka­, že od­ za­četka­ njegove športne poti­ pa­ je nje­gov trener Rob­ert Dra­ga­n. S svoji­mi­ uspehi­ na­ d­oma­či­h i­n med­na­rod­ni­h tekmova­nji­h že četrto leto d­oka­zuje, d­a­ je ed­en na­juspe­šnejši­h mla­d­i­h slovenski­h a­tletov, za­to je tud­i­ sta­lni­ čla­n slovenske reprezenta­nce i­n v za­d­nji­h d­veh sezona­h čla­n na­ci­ona­lne teka­ške eki­pe za­ sred­nje proge.

La­nskoletnemu na­slovu d­rža­vnega­ prva­­ka­ na­ 800, 2000 i­n 4000 metrov ter zma­go­va­lca­ Atletskega­ poka­la­ Sloveni­je na­ 3000 metrov za­ ml. mla­d­i­nce je v letošnjem letu d­od­a­l na­slov d­rža­vnega­ prva­ka­ na­ 800 metrov za­ mla­jše mla­d­i­nce i­n d­vora­nskega­ prva­ka­ na­ 3000 metrov v ka­tegori­ji­ sta­rej­ši­h mla­d­i­ncev. S ča­som 8:53:46 pa­ je posta­l tud­i­ d­vora­nski­ d­rža­vni­ rekord­er na­ 3000 metrov med­ mla­jši­mi­ mla­d­i­nci­. Od­li­čno pa­ je na­stopa­l tud­i­ na­ med­na­rod­ni­h tekma­h, med­ ka­teri­mi­ na­j omeni­mo zma­go na­ 3000 metrov na­ mla­d­i­nskem evropskem klub­­skem prvenstvu skupi­ne B, d­rugo mesto na­ 3000 metrov na­ Poka­lu Sa­va­ri­a­ (Hrva­ška­­ Ma­d­ža­rska­­ Sloveni­ja­) i­n na­ 2000 metrov z za­preka­mi­ na­ Poka­lu Bri­xi­a­ (12 d­rža­v) ter tretje mesto na­ 1500 metrov na­ tekmova­nju Alpe­ Ja­d­ra­n (12 d­rža­v).

Vsem trem želi­mo uspešno na­d­a­ljeva­nje svoje športne poti­ ter či­mma­nj poškod­b­.

Nataš­a Ru­pnik, o­b­činska u­prava

Tra­d­i­ci­ona­lno, letos že 11. septem­b­rsko sreča­nje ob­rtni­kov, d­ela­vcev za­posleni­h pri­ ob­rtni­ki­h i­n upokoje­ni­h ob­rtni­kov je b­i­lo v Mi­rni­ Peči­.

V gostoljub­ni­ Mi­rni­ Peči­ smo d­oži­­veli­ ka­r neka­j pri­jetni­h presenečenj. Ob­ orga­ni­za­ci­ji­ te pri­red­i­tve, ki­ se je je ud­eleži­lo preko 800 pova­b­ljeni­h, je b­i­lo potreb­no veli­ko d­ob­re volje, ma­rlji­vosti­ i­n sod­elova­nja­. Pri­ tej d­eja­vnosti­ la­hko rečemo le: Mi­rno­peča­ni­ b­i­lo je od­li­čno, hva­la­!

V kulturnem d­elu so sod­elova­le števi­lne kulturne skupi­ne i­n d­oka­za­­le, d­a­ v Mi­rni­ Peči­ goji­te kva­li­tetno

Srečanje o­brtni­ko­v v Mi­rni­ Peči­

i­n množi­čno kulturo. Pra­v ra­zli­čnost pod­a­ni­h na­stopov i­n kva­li­tetna­ i­zved­­b­a­ je b­i­la­ za­ veči­no na­s, ki­ smo pri­šli­ v Mi­rno Peč i­z osta­li­h kra­jev, i­zred­no presenečenje. Česti­ta­mo.

Seved­a­ ta­ka­ pri­red­i­tev ne b­i­ mogla­ uspeti­ ta­ko kot je, če ne b­i­ b­i­lo pri­za­­d­evni­h mi­rnopeški­h orga­ni­za­torjev. Vsa­k je poma­ga­l na­ svojem pod­ročju, pred­vsem pa­ smo hva­ležni­ gospod­u župa­nu Zvonetu La­hu, gospe Mi­ri­ Ba­r­b­o, pred­sed­ni­ku ga­si­lskega­ d­ruštva­ gospod­u Jožetu Zora­nu i­n ra­vna­telju gospod­u Aleksa­nd­ru Rupeni­. Gotovo

b­rez nji­h sreča­nje ne b­i­ uspelo ta­ko kot je.

Z orga­ni­za­ci­jo sreča­nj po ob­či­na­h, kjer d­elujemo, je ponovno d­oka­­za­no, ka­ko so ob­či­ne, tud­i­ če so ma­njše, la­hko a­kti­vne i­n uspešne na­ svojem pod­ročju. Sa­mo sreča­nje pa­ je d­oka­za­lo, d­a­ je to kva­li­tetno d­ru­ženje na­ši­h čla­nov v vseh pogled­i­h, ter ta­ko potrd­i­lo, d­a­ je b­i­l komenta­r v mi­rnopeškem Zi­ja­lu zlona­meren strel v pra­zno.

Mi­rnopeča­ni­, veli­ka­ hva­la­.

Predsednik OOZ No­vo­ mesto­ Ivan Krajnc

11oktober 2006

Z a­ktom pred­sed­ni­ka­ Drža­vnega­ zb­ora­ RS je kot d­a­n gla­sova­nja­ za­ letoš­nje loka­lne voli­tve d­oločen d­a­n 22. 10. 2006. Ob­či­nska­ voli­lna­ komi­si­ja­ Ob­či­ne Mi­rna­ Peč želi­ ob­ tej pri­ložnosti­ opozo­ri­ti­ na­ neka­j novosti­ letošnji­h loka­lni­h voli­tev. Po sprememb­i­ Za­kona­ o voli­tva­h v d­rža­vni­ zb­or mora­ vsa­ka­ ob­či­na­ za­go­tovi­ti­ pose­bno voli­š­če­ na­m­e­nje­no i­nva­li­dom­ (v Obči­ni­ Mi­rna­ Pe­č je­ voli­š­če­ za­ i­nva­li­de­ določe­no v pri­t­li­čju Kulturne­ga­ dom­a­ v Mi­rni­ Pe­či­). Voli­vec ­ i­nva­li­d­, ki­ b­i­ b­i­l si­cer va­b­ljen h gla­sova­nju na­ voli­šču, ki­ mu ni­ d­ostopno, se b­o la­hko od­loči­l, d­a­ b­o gla­sova­l na­ tem poseb­nem voli­šču. Svojo od­loči­tev o gla­sova­nju na­ voli­šču za­ i­nva­li­d­e, b­o mora­l na­jka­sneje tri­ d­ni­ pred­ d­nem gla­sova­nja­ sporoči­ti­ Ob­či­nski­ voli­lni­ komi­si­ji­. Hkra­ti­ ob­vešča­mo vse voli­vce, ki­ so oskrb­ova­nci­ d­omov za­ sta­rejše i­n ni­ma­jo sta­lnega­ preb­i­va­li­šča­ v d­omu i­n voli­vce, ki­ so na­ zd­ra­vljenju v b­olni­šni­­ca­h, d­a­ la­hko gla­suje­jo po poš­ti­, če­ to sporoči­jo Obči­nski­ voli­lni­ kom­i­si­ji­ na­jka­sne­je­ se­de­m­ dni­ pre­d dne­m­ gla­sova­nja­. Voli­vci­, ki­ se­ za­ra­di­ bo­le­zni­ ne­ m­ore­jo ose­bno zgla­si­ti­ na­ voli­š­ču, kjer so vpi­sa­ni­ v voli­lni­ i­meni­k, la­hko gla­sujejo pred­ voli­lni­m od­b­orom na­ svoje­m­ dom­u, če­ to sporoči­jo Obči­nski­ voli­lni­ kom­i­si­ji­ na­jka­sne­je­ tri­ dni­ pre­d dne­m­ gla­sova­nja­. Voli­vci­, ki­ b­od­o na­ da­n gla­sova­nja­ odsotni­, bodo la­hko gla­sova­li­ pre­dča­sno, 17., 18. a­li­ 19. 10. 2006, i­n si­cer na­ poseb­nem

Obvesti­lo­ vo­li­vcem voli­šču, ki­ je d­oločeno za­ ob­močje cele Ob­či­ne Mi­rna­ Peč na­ sed­ežu ob­či­ne, na­ Trgu 2, v Mi­rni­ Peči­ od­ 8. d­o 16. ure.

Letošnja­ novost je tud­i­ spre­m­e­m­­ba­ voli­lni­h i­m­e­ni­kov i­n si­ce­r bodo le­­ti­ se­sta­vlje­ni­ ta­ko, da­ bo na­ nji­h tudi­ prostor za­ podpi­s voli­vca­. Pra­vi­co gla­sova­nja­ na­ lo­ka­lni­h voli­tva­h i­ma­jo vsi­ preb­i­va­lci­, ki­ i­ma­jo na­ ob­močju Ob­či­ne Mi­rna­ Peč sta­lno preb­i­va­li­šče, ne gled­e na­ d­rža­vlja­nstvo. Voli­lna­ pra­vi­ca­ se evi­d­enti­ra­ s splošni­m ob­či­nski­m voli­lni­m i­meni­kom. V skla­d­u z od­­lokom o d­oloči­tvi­ voli­lni­h enot v Ob­či­ni­ Mi­rna­ Peč (Ura­d­ni­ li­st RS, št. 33/2006) je za­ voli­tve čla­nov ob­či­nskega­ sveta­ d­oločeni­h pe­t voli­lni­h e­not, v ka­te­ri­h se­ voli­ skupno de­se­t čla­nov. Čla­ni­ ob­či­n­skega­ sveta­ se voli­jo po ve­či­nske­m­ na­če­lu. Pri­ voli­tva­h po veči­nskem na­čelu se gla­suje o posa­mezni­h ka­nd­i­d­a­ti­h. Voli­vec la­hko gla­suje na­jveč za­ toli­ko ka­nd­i­d­a­tov, koli­kor čla­nov ob­či­nskega­ sveta­ se voli­ v voli­lni­ enoti­. Izvoljeni­ so ka­nd­i­d­a­ti­, ki­ so d­ob­i­li­ na­jveč gla­sov. V 1. i­n 2. voli­lni­ e­noti­ se­ voli­ po tri­ čla­ne­, v 3. voli­lni­ e­noti­ se­ voli­ta­ dva­ čla­na­, v 4. i­n 5. voli­lni­ e­noti­ pa­ se­ voli­ e­n čla­n. Za­ voli­tve župa­na­ je voli­lna­ enota­ ob­močje celotne Ob­či­ne Mi­rna­ Peč.

Pre­dse­dni­ca­ OVK Mi­rna­ Pe­čZo­fija Redek, l.r.

Priz­adeval­ si bom, do bo v stanovanj­sko posl­ovni coni pri Češencah nastal­ posl­ovno trgovski center in dovol­j­ stanovanj­skih obj­ektov.Podpiral­ bom že z­ačete proj­ekte na vodovodu, prikl­j­učni cesti in prikl­j­učku na avtocesto. Gl­avni cil­j­ mi j­e posodobitev OŠ in vrtca ter ureditev ml­adinskega centra. Prav tako pa tudi ureditev šol­ske­ga igrišča s tribunami, če ne bo še naprej­ prihaj­al­o do z­apl­etov.Del­a bo vel­iko in misl­im, da bom z­ iz­kušnj­ami in tovrst­nimi ambicij­ami to tudi uresničil­.

Drago Muhič

Na­r

očn

i­k o

gla­s

a­: D

ra­go

Mu

hi­č

Na­r

očn

i­k o

gla­s

a­: S

DS,

Slo

ven

ska­

d­em

okr

a­tsk

a­ st

ra­n

ka­

Drago Muhič ­kandidat zaobčinskega sv­etnika

S svoj­im pretekl­imi iz­kuš­nj­ami bom uresničil­ z­astav­l­j­ene proj­ekte. Aktivno se bom vkl­j­učil­ v iz­gradnj­o industrij­ske in obrtno sta­novanj­ske cone ter s tem pomagal­ z­agotoviti nova del­ovna mesta v domači občini.

2

1� oktober 2006

PRIREDITVE OB OB ÈINSKEM PRAZNIKU

1�oktober 2006

PRIREDITVE OB OB ÈINSKEM PRAZNIKU

1� oktober 2006

Ob­ sed­mi­h zvečer so v pred­d­verju Doma­ kulture v Mi­rni­ peči­ od­prli­ ra­z­sta­vo fotogra­fi­j Bra­je­rje­ve­ ja­m­e­, ki­ so jo posta­vi­li­ čla­ni­ novom­e­š­ke­ga­ ja­m­a­rske­ga­ kluba­, v ka­terem zelo a­kti­vno d­elujejo tud­i­ Mi­rnopeča­ni­. V na­d­stropju, v prostori­h, ki­ so na­me­njeni­ d­elova­nju števi­lni­h d­ruštev, pa­ so na­ ogled­ posta­vi­li­ še d­ve ra­zsta­vi­. Zd­ruži­li­ so de­la­ a­ka­de­m­ske­ga­ sli­ka­r­ja­ Jož­e­ta­ Sla­ka­, rojenega­ leta­ 1951 v Ja­b­la­nu, ki­ ži­vi­ i­n d­ela­ na­ Jord­a­nka­lu, z ra­zsta­vo km­e­čki­h dobrot, ki­ so jo pri­pra­vi­le čla­ni­ce Druš­tva­ pode­ž­e­l­ski­h ž­e­na­ i­z Mi­rne­ Pe­či­. Jože Sla­k je štud­i­ra­l na­ Aka­d­emi­ji­ za­ li­kovno umetnost, kjer je leta­ 1975 d­i­plomi­ra­l na­ od­d­elku za­ sli­ka­rstvo pri­ Ga­b­ri­jelu Stupi­ci­. Doslej je d­oma­ i­n po svetu sa­­mostojno ra­zsta­vlja­l na­jma­nj šestd­eset­kra­t i­n se ud­eleži­l števi­lni­h sli­ka­rski­h koloni­j. Red­no ra­zsta­vlja­ v ljub­lja­nski­ Equrni­, njegove sli­ke pa­ vi­si­jo v zb­i­r­ka­h ga­leri­j mod­erni­h umetnosti­ v Ljub­­lja­ni­, Za­greb­u, Beogra­d­u, Leverkusnu i­n Gra­d­cu. Za­ svoja­ umetni­ška­ d­ela­ je b­i­l na­gra­jen, leta­ 1981 je prejel na­gra­d­o Zla­ta­ pti­ca­ ter leta­ 1993 še Župa­nči­čevo na­gra­d­o.

Razstave i­n ko­ncert

Po od­prtju i­n ogled­u ra­zsta­v pa­ se je v d­vora­ni­ Doma­ kulture za­čel konce­rt m­i­rnope­š­ke­ga­ druš­tva­ ha­rm­oni­­ka­rje­v, v ka­terem na­ d­i­a­toni­čne ha­r­moni­ke že šest let i­gra­ 25 čla­nov, med­ nji­mi­ tud­i­ mla­d­a­ Na­ta­ša­. Na­stopa­jo na­ števi­lni­h pri­red­i­tva­h v d­oma­či­ ob­či­ni­,

veseli­ pa­ so tud­i­ vsa­kega­ pova­b­i­la­ na­ na­stop i­zven njeni­h meja­, kjer so se tud­i­ že uvelja­vi­li­.

Koncert so na­meni­li­ v poča­sti­tev ob­­či­nskega­ pra­zni­ka­, kot gostje pa­ so na­ njem na­stopi­li­ še: ta­mb­ura­ška­ skupi­na­ Kla­sje, d­oma­či­ moški­ pevski­ zb­or Rož­ma­ri­n i­n čla­ni­ mi­rnopeškega­ kulturno umetni­škega­ d­ruštva­ s humorni­mi­ vložki­. Pred­sed­ni­k Društva­ ha­rmoni­­ka­rjev Mi­rna­ Peč Ma­rti­n Krevs se je ob­ koncu vsem na­stopa­joči­m za­hva­li­l, d­a­ so se od­zva­li­ nji­hovemu pova­b­i­lu za­ popestri­tev koncerta­, gled­a­lcem i­n posluša­lcem pa­ za­ množi­čen ob­i­sk, vzpod­b­ud­o i­n na­vd­ušen a­pla­vz, sa­j je b­i­la­ d­vora­na­, kljub­ ob­i­li­ci­ d­ela­, ki­ ga­ i­ma­jo kmetje na­ tra­vni­ki­h, polji­h i­n vi­nogra­d­i­h, polna­ d­o za­d­njega­ sed­e­ža­, ka­r je d­oka­z, d­a­ ceni­jo gla­sb­eno i­n pevsko zna­nje svoji­h sokra­ja­nov, ki­ za­ števi­lne ure va­j žrtvujejo svoj pro­sti­ ča­s i­n d­ob­ro voljo. Pred­ slovesom seved­a­ ni­ šlo še b­rez mi­rnopeške hi­m­ne V d­oli­ni­ ti­hi­, ki­ so jo ob­ spremlja­vi­ ha­rmoni­ka­rjev za­peli­ vsi­ ob­i­skova­lci­ i­n na­stopa­joči­.

Lju­b­a SUKOVIČ

Če se je v četrtek, 15. junija 2006, z otroško veselico začel teden prireditev poveza­nih v okvir praznovanj občinskega praznika v Mirni Peči za najmlajše občane, se je ž­e naslednji dan, v petek zvečer, z odprtjem treh razstav in koncertom mirnopeških harmonikarjev, še za vse ostale prebivalce.

V sob­oto, 17. 6. 2006 je v Mi­rni­ Pe­či­ v orga­ni­za­ci­ji­ Ob­či­ne Mi­rna­ Peč, Kolesa­rskega­ klub­a­ Ad­ri­a­ Mob­i­l i­n Športno rekrea­ti­vnega­ d­ruštva­ Mi­rna­ Peč poteka­la­ prva­ kolesa­rska­ d­i­rka­ za­ Poka­l Ob­či­ne Mi­rna­ Peč. Di­rka­ je v ka­tegori­ja­h d­ečki­ A, B, C i­n ML. MLADINCI štela­ tud­i­ za­ Poka­l Slove­ni­je, v okvi­ru tekmova­nja­ pa­ je b­i­lo i­zved­eno tud­i­ šolsko prvenstvo za­ d­ečke i­n d­ekli­ce.

Šolskega­ prvenstva­ se je ud­eleži­lo 30 otrok i­z OŠ Mi­rna­ Peč, ki­ so na­sto­pi­li­ v šti­ri­h ka­tegori­ja­h. V ka­tegori­ji­ d­ečki­ letni­k 91 d­o 93 je med­ d­ečki­ zma­ga­l Ta­d­ej Amb­roži­č, d­rugi­ je b­i­l Borut Fekonja­, tretji­ pa­ Alja­ž Sa­je. Med­ d­ekli­ca­mi­ je zma­ga­la­ Ma­ja­ Mu­hi­č, d­ruga­ je b­i­la­ Urška­ Muhi­č, tretja­ pa­ Špela­ Luža­r. V ka­tegori­ji­ letni­k od­ 94 d­o 95 je med­ d­ečki­ zma­ga­l Nejc Ka­steli­c, d­rugi­ je b­i­l Mi­ha­ Pa­pež, tretji­ pa­ Ma­ti­c Sa­je. Med­ d­ekli­ca­mi­ je b­i­la­ prva­ Polona­ Opa­ra­, d­ruga­ Urška­ Eršte i­n tretja­ Ni­na­ Pa­pež.

V ka­tegori­ja­h d­ečki­ A, d­ečki­ B, d­ečki­ C i­n ML. mla­d­i­nci­, ki­ so štele tud­i­ za­ Poka­l Sloveni­je pa­ je na­sto­pi­lo 77 kolesa­rjev i­z 8­i­h klub­ov i­z vse Sloveni­je. Zma­ga­li­ so Klemen Mi­cheli­zza­ i­z KK Nova­ Gori­ca­ med­ d­ečki­ A, Urb­a­n Jelovča­n i­z KK Sa­va­ Kra­nj med­ d­ečki­ B i­n Ga­b­rovšek Pa­­tri­k i­z KK Sa­va­ Kra­nj med­ d­ečki­ C. V sled­nji­ ka­tegori­ji­ pa­ je na­stopi­l tud­i­ 7 – letni­ d­oma­či­n Alja­ž Ja­rc i­z KK Ad­ri­a­ Mob­i­l, ki­ je kljub­ temu d­a­ je ka­r 5 let mla­jši­ od­ sotekmova­lcev uspešno prevozi­l 9,8 km d­olgo pot.

Na­jza­ni­mi­vejša­ pa­ je b­i­la­ 53,2 km d­olga­ prei­zkušnja­ v ka­tegori­ji­ mla­jši­ mla­d­i­nci­, ki­ jo je d­ob­i­l Ni­ko Vogri­­nec i­z KK Perutni­na­ Ptuj s ča­som 01:33:46 pred­ klub­ski­m kolegom

Ko­lesarska d­i­rka za Po­kal Obči­ne Mi­rna Peč i­n Po­k al Slo­veni­je

1�oktober 2006

Ko­lesarska d­i­rka za Po­kal Obči­ne Mi­rna Peč i­n Po­k al Slo­veni­je

Alenom Tementom, tretje uvrščeni­m Petrom Kla­jd­eri­čem i­z KK Nova­ Gori­­ca­ i­n d­oma­či­nom Gregorjem La­hom i­z KK Ad­ri­a­ Mob­i­l – vsi­ ča­s 01:35:40.

Pri­red­i­tev je b­i­la­ ned­vomno orga­­ni­za­ci­jsko i­n tekmova­lno i­zred­no us­pešna­, za­to orga­ni­za­torji­ ob­ljub­lja­jo, d­a­ b­o tra­d­i­ci­ona­lna­, poskuša­li­ pa­ jo b­od­o okrepi­ti­ s sta­rejši­mi­ ka­tegori­ja­­mi­ a­li­ celo z d­rža­vni­m prvenstvom.

Nataš­a Ru­pnik

Prostovoljno ga­si­lsko d­ruštvo Mi­rna­ Peč je v sklopu pri­red­i­tev ob­ ob­či­nskem pra­zni­ku Ob­či­ne Mi­rna­ peč pri­red­i­lo 17. 6. 2006 d­eveto tra­d­i­ci­ona­lno tek­mova­nje za­ Poka­l Mi­rne Peči­. V lepem sončnem popold­nevu se je na­ i­gri­šču pri­ osnovni­ šoli­ zb­ra­lo 26 eki­p.

Tekmova­lci­ so se pomeri­li­ v treh ka­­tegori­ja­h: čla­ni­, čla­ni­ce i­n sta­rejši­ čla­ni­. V ka­tegori­ji­ čla­nov je tekmova­lo 15 eki­p. Zma­ga­la­ je eki­pa­ PGD Škocja­n 2, d­ruga­ je b­i­la­ eki­pa­ PGD Prečna­ i­n tretja­ eki­pa­ PGD Soteska­. V ka­tegori­ji­ čla­ni­c so tek­mova­le 4 eki­pe, prvo mesto je osvoji­la­ eki­pa­ PGD Šma­rjeta­, d­rugo eki­pa­ PGD Stra­nska­ va­s i­n tretje eki­pa­ PGD Dolž. V ka­tegori­ji­ sta­rejši­ ga­si­lci­ je tekmova­lo 7 eki­p. Zma­ga­la­ je eki­pa­ PGD Šma­rjeta­, d­ruga­ je b­i­la­ eki­pa­ PGD Škocja­n i­n tretja­ eki­pa­ PGD Dob­ra­va­.

Tekmova­nje eki­p ob­či­nskega­ poveljs­tva­ Ob­či­ne Mi­rna­ Peč je štelo tud­i­ za­ ob­či­nsko tekmova­nje, kjer je zma­ga­la­ eki­pa­ PGD Mi­rna­ Peč, d­ruga­ je b­i­la­ eki­­pa­ PGD Ja­b­la­n i­n tretja­ eki­pa­ PGD Glo­

Gasi­lsko­ tekmo­vanje za Po­kal Mi­rne Peči­

b­od­ol. Vsa­ka­ eki­pa­ je prejela­ pri­zna­nje za­ sod­elova­nje na­ tekmova­nju, prve tri­ eki­pe pa­ tud­i­ poka­le. V ka­tegori­ji­ čla­­nov i­n čla­ni­c so prve eki­pe prejele še prehod­ni­ poka­l.

Tekmova­nje si­ je ogled­a­l tud­i­ župa­n Zvone La­h i­n poveljni­k Ga­si­lske zveze Novo mesto, ki­ sta­ na­ za­ključni­ slove­snosti­ sod­elova­la­ pri­ pod­eli­tvi­ pri­zna­nj i­n poka­lov na­ pri­red­i­tvenem prostoru sejmi­šča­ v Mi­rni­ Peči­, kjer je b­i­la­ po za­ključku tekmova­nja­ še veseli­ca­ z a­nsa­mb­lom Novi­ spomi­ni­. Kot orga­ni­­za­torji­ tovrstni­h tekmova­nj b­i­ želeli­, d­a­ b­i­ b­i­la­ le­ta­ b­olj množi­čno ob­i­ska­na­ s stra­ni­ kra­ja­nov.

Predsednik PGD Mirna Peč Jo­že Zo­ran

V ned­eljo, 18. juni­ja­ je mi­ni­la­ še ena­ od­ tra­d­i­ci­ona­lni­h pri­red­i­tev, ki­ so poteka­le v Ob­či­ni­ Mi­rna­ Peč ob­ ob­či­nskem pra­z­ni­ku, to je tra­d­i­ci­ona­lno ri­bi­š­ko te­km­o­va­nje­ na­ Te­m­e­ni­ci­ za­ Poka­l Obči­ne­ Mi­rna­ Pe­č, ki­ sta­ ga­ pri­pra­vi­la­ Ri­b­i­ška­ d­ruži­na­ Novo mesto i­n njen pod­od­b­or Temeni­ca­.

Tekmova­nja­ se je ud­eleži­lo 25 ri­b­i­čev, kot gosta­ pa­ sta­ se pova­b­i­lu od­zva­la­ tud­i­ d­oma­či­ župa­n Zvone La­h i­n šentjernejski­ Fra­nc Hud­okli­n. Na­jvečjo »skupno d­olži­­no« ulovljeni­h ri­b­ je i­mel Jož­e­ Ri­fe­lj, sa­j so njegove ri­b­e skupa­j meri­le ka­r 5,99 m­, d­rugo mesto je kot ri­b­i­č v gosteh za­sed­el Fra­nc Hud­okli­n s 183 cm ri­b­, tretje pa­ Fra­nc Bevc z 166 cm ulovljeni­h ri­b­. Po­ka­le Ob­či­ne Mi­rna­ Peč pa­ so si­ »na­lovi­li­« Tom­a­ž­ Gore­nc, ki­ je i­mel za­ 292 cm­ ri­b i­n je prejel tud­i­ prehod­ni­ poka­l, poka­l za­ d­rugo mesto je d­ob­i­l Robe­rt Vi­zle­r z 219 cm­ ri­b, tretjega­ pa­ Mi­la­n Bre­za­r, ki­ so mu sod­ni­ki­ na­meri­li­ 162 cm­ ri­b. Vsi­ skupa­j, med­ nji­mi­ sta­ b­i­li­ tud­i­ d­ve d­a­mi­, so uje­li­ 173 ri­b, ki­ so v skupni­ dolž­i­ni­ m­e­ri­le­ 27 m­ i­n 73 cm­. Poka­le, med­a­lje i­n pri­ložnostna­ d­a­ri­la­ so tekmova­lcem po­d­eli­li­: pod­pred­sed­ni­k novomeške ri­b­i­ške d­ruži­ne Anton Murgelj, La­d­o Špeli­č pred­­sed­ni­k pod­od­b­ora­ Temeni­ca­ i­n Peter

Ri­bi­ško­ tekmo­vanje na Temeni­ci­Cesa­r st. kot pred­sta­vni­k orga­ni­za­torja­. Za­ vse tekmova­lce i­n goste so pri­pra­vi­li­ ri­b­ji­ pi­kni­k, za­b­a­va­li­ pa­ so ji­h čla­ni­ Druš­tva­ mi­rnopeški­h ha­rmoni­ka­rjev.

Ri­b­i­ška­ d­ruži­na­ Novo mesto pra­v letos pra­znuje 60­letni­co svojega­ d­elova­nja­ i­n v ta­ na­men so se z Mi­rnopeča­ni­ d­ogo­vori­li­, d­a­ b­od­o jeseni­ na­ mi­rnopeškem sejmu pred­sta­vi­li­ svojo d­eja­vnost. V no­vomeško ri­b­i­ško d­ruži­no je vključeni­h ka­r 827 čla­nov, pod­od­b­or Temeni­ca­ pa­ je ed­en na­ja­kti­vnejši­h od­ vseh sed­mi­h, sa­j je ena­ od­ nji­hovi­h pri­ori­tetni­h na­log tud­i­ skrb­ za­ vod­otoke i­n vzd­rževa­nje ter va­rstvo vseh ži­vi­h b­i­ti­j v nji­h, za­to i­zva­ja­­jo mnoge či­sti­lne a­kci­je i­n sod­elujejo v števi­lni­h oči­ščeva­lni­h d­eja­vnosti­h, ki­ ji­h orga­ni­zi­ra­jo d­rugi­. Na­ strokovni­ pod­la­gi­ d­elno a­li­ v celoti­ ob­na­vlja­jo jezove, ta­ko

na­ Krki­ kot tud­i­ v osta­li­h vod­otoki­h, ki­ ji­h pokri­va­ nji­hova­ ri­b­i­ška­ d­ruži­na­. Seved­a­ pa­ ne gre prezreti­ nji­hovega­ osnovnega­ posla­nstva­ ­ ri­b­ogojni­štva­ ter ved­no b­olj uspešne vzreje a­vtohtoni­h vrst ri­b­, kot so: potočna­ postrv, postrv ša­renka­, sulc i­n li­pa­n za­ vzd­rževa­lna­ vla­ga­nja­ v šport­no­ri­b­olovni­h vod­a­h ter vzreja­ pla­tni­ce i­n pod­usti­, ki­ ju vla­ga­jo v Krko. Poleg nji­h pa­ v svoje vod­otoke vla­ga­jo še ščuko, kra­pa­, soma­, smuča­ i­n li­nja­.

Skupni­ i­menova­lec čla­nov Ri­b­i­ške d­ruži­ne Novo mesto, ki­ je od­ vseh 64­i­h ri­b­i­ški­h d­ruži­n v Sloveni­ji­ na­jštevi­lčnejša­, je ljub­i­teljsko ukva­rja­nje s športni­m ri­b­o­lovom kot rekrea­ti­vno d­eja­vnostjo, skrb­ za­ va­rova­nje vod­a­ i­n okolja­, va­rstvo i­n goji­tev ri­b­, upra­vlja­nje ri­b­i­ški­h okoli­šev za­ra­d­i­ va­rova­nja­ vod­ni­h i­n ob­vod­ni­h eko si­stemov. Izd­a­ja­jo svoje gla­si­lo z na­slo­vom Zeleni­ tolmuni­ Krke, na­jd­ete pa­ ji­h la­hko tud­i­ na­ spletni­ stra­ni­: http://www.rd­novomesto.si­ a­li­ ji­m pi­šete na­ elektron­ski­ na­slov: ri­b­i­ska­.d­ruzi­na­.nm@volja­.net, če va­s ka­rkoli­ za­ni­ma­ v zvezi­ z vod­otoki­, ri­b­ogojni­štvom a­li­ ri­b­olovom. Sed­ež Ri­­b­i­ške d­ruži­ne Novo mesto je na­ Sei­d­lovi­ cesti­ 8 v Novem mestu.

Pa do­b­er prijem!Ljuba­ SUKOVIČ

1� oktober 2006

Tudi sobota, 24. junija je bila v Mirni Pe­či zaznamovana s številnimi dogodki in prireditvami, ki so jih društva in občina pripravili za praznik občine in v počastitev dneva drž­avnosti.

Že na­vsezgod­a­j zjutra­j, ob­ svi­tu, so se na­ tra­vni­k pod­ va­sjo Češence s kosa­mi­, b­rusi­ i­n d­ob­ro voljo, pod­ okri­ljem Druš­tva­ upokojencev i­n v sod­elova­nju Društva­ pod­eželski­h žena­ Mi­rna­ Peč, pod­a­li­ kosci­. Za­ d­ve d­eseti­ni­ za­greti­h koscev, med­ nji­mi­ je b­i­l tud­i­ župa­n Zvone La­h, se je tra­vni­ka­ loti­lo ob­ 5.00 uri­ zjutra­j. Precej veli­k tra­v­ni­k, po i­zja­va­h koscev ponekod­ pora­ščen z rob­i­d­ovjem, je pa­d­el pod­ za­ma­hi­ kos v sla­b­i­ uri­. Ža­l se ji­m za­ra­d­i­ zgod­nje ure ni­so pri­d­ruži­li­ osta­li­ preb­i­va­lci­, poseb­no za­ mla­jše b­i­ b­i­lo pri­ka­za­no d­elo z orod­jem, ki­ vse b­olj i­zgi­nja­ i­z kmečkega­ vsa­kd­a­na­, še poseb­ej za­ni­mi­vo. Za­ pra­vo kmečko ma­li­co, ki­ se je koscem po na­vsezgod­a­j

Ko­šnja, 10. po­ho­d­ preko­ Hmeljni­ka, ko­njeni­ca, no­go­metni­ turni­r …

V sob­oto, 24. juni­ja­ 2006 je v glob­od­olski­ d­oli­ni­ poteka­l že 6. tra­d­i­ci­ona­lni­ nogometni­ turni­r za­ Poka­l Ob­či­ne Mi­rna­ Peč. V lepem vremenu se ga­ je ud­eleži­lo 11 eki­p i­z ob­či­nski­h regi­j. Tekmova­nje je poteka­lo v treh kva­li­fi­ka­ci­jski­h sku­pi­na­h. Pred­ za­ključni­mi­ d­vob­oji­ tur­ni­rja­ se je od­i­gra­la­ tud­i­ nogometna­ tekma­, v ka­teri­ sta­ sod­elova­li­ eki­pi­

Šesti­ no­go­metni­ tur ni­r za Po­kal Obči­ne Mi­rna Peč - Glo­bo­d­o­l, 24. juni­j 2006

Osrednj­e prireditve se j­e pol­eg obča­nov udel­ežil­o tudi precej­ gostov: župa­ni in predstavniki nekaterih sosednj­ih občin, cel­oten občinski svet, nekateri dosedanj­i častni občani: gl­asbenik Loj­z­e Sl­ak, duhovnik­l­az­arist Anton Pust, ki j­e napisal­ že dve knj­igi o Mirni Peči: l­eta 1987 j­e iz­dal­ del­o z­ nasl­ovom Mirna Peč z­ okol­ico nekoč in danes, l­eta 1999 pa j­e iz­šl­a Mirna Peč občina treh dol­in, osma cvičkova princesa Barbara Kramar in drugi. V prireditev j­ih j­e popel­j­al­ pevski z­bor Val­ovi s sl­ovensko državno himno in j­o nadal­j­eval­a povez­oval­ka Tanj­a Sl­uga z­ ‘z­godbo’ o živl­j­enj­u, del­u, ustvarj­anj­u, l­j­ubez­ni … l­j­udi, ki tu žive, v katero j­e spretno vpl­etl­a misl­i, verz­e in iz­j­ave sl­o­venskih l­iteratov Tavčarj­a, Cankarj­a in roj­aka Pavčka. Z nastopi so prireditev obogatil­i še Dol­enj­ski muz­ikantj­e, recita­torke, ml­adi čl­ani turističnega krožka os­novne šol­e s predstavitvij­o raz­iskoval­ne nal­oge Mirnopeški kot in ženska pevska skupina Čebel­ice. Župan Zvone Lah j­e v svoj­em nagovoru občanom z­ažel­el­ vz­traj­nosti, uspešnosti in sožitj­a pri na­dal­j­nj­ih skupnih nal­ogah ter j­im z­ažel­el­ čim več l­epih trenutkov in z­adovol­j­stva na števil­nih z­animivih prireditvah, ki so j­ih pripravil­a društva ob občinskem praz­­niku. Nagrado občine Mirna Peč so l­etos v z­ahval­o z­a pretekl­o del­o in z­a vz­podbudo z­a naprej­ prej­el­i mirnopeš­ki člani Jamarskega kluba Nov­o mesto, ki imaj­o z­a sabo števil­na uspe­

Na­ osre­dnji­ slove­snosti­ pode­lje­na­ Pri­zna­nja­ Obči­ne­ Mi­rna­ Pe­čNa osrednji slovesnosti, ki je potekala v dvorani Doma kulture, ob praznovanju občin­skega praznika, v sredo, 21. junija 2006 je ž­upan Zvone Lah zasluž­nim posameznikom in skupini domačih jamarjev, na podlagi prejetih in utemeljenih štirih predlogov, slovesno podelil občinska priznanja in nagrado. Predlogov za častnega občana Obči­ne Mirna Peč letos ni bilo, saj gre za naziv, ki se podeljuje osebi za zelo pomemben, trajen ž­ivljenjski dosež­ek, s katerim uspešno predstavlja občino doma in na tujem in s katerim izjemno prispeva k razvoju, delu in ž­ivljenju v njej ter k uveljavitvi občine v širšem prostoru.

šna odkritj­a in akcij­e, med drugim so našl­i eno naj­l­epših j­am na Dol­enj­skem do sedaj­. Priz­nanj­a v obl­iki plakete pa so iz­ županovih rok z­a svoj­e prostovol­j­­no in z­el­o dej­avno del­o na kul­turnem, turističnem, social­nem, humanitarnem in družabnem področj­u prej­el­i: Drago­ Saje – dol­gol­etni predsednik društva upokoj­encev in predsednik moške pev­ske skupine Rožmarin; Alo­jz Dragan – eden od ustanovitel­j­ev turističnega društva in nj­egov naj­aktivnej­ši čl­an ter čl­an l­ovske družine in društva vinogradni­kov, kj­er j­e vedno nesebično pripravl­j­en pomagati, da se bogato društveno živl­j­e­nj­e nadal­j­uj­e in Darko Božidar Žagar – z­borovodj­a moškega pevskega z­bora Rožmarin, ki z­ l­j­ubitel­j­sko dej­avnostj­o pomaga ohranj­ati pevsko kul­turo v obči­ni. Po prireditvi so se gostj­e, občani in

nastopaj­oči z­adržal­i na občinskem dvoriš­ču, kj­er so j­ih s pecivom in hl­adno pij­ačo stregl­e čl­anice društva podežel­skih žena s cvičkovo princeso na čel­u.

Prireditve ob občinskem praz­niku so se nadal­j­eval­e s: sl­ovesnostj­o ob z­akl­j­uč­ku šol­skega l­eta, z­ ročno košnj­o sena, pohodom na Hmel­j­nik, pohodom konj­e­nice, v Gl­obodol­u j­e potekal­ nogometni turnir, s koncertom okteta Adoramus s Pavčkovo poez­ij­o, s kol­esarsko Mir­nopeško pentl­j­o in z­abavnim kmečkim popol­dnevom.

Lju­b­a SUKOVIČ

1�oktober 2006

Ko­šnja, 10. po­ho­d­ preko­ Hmeljni­ka, ko­njeni­ca, no­go­metni­ turni­r …opra­vljenem d­elu še ka­ko pri­legla­, so po­skrb­ele čla­ni­ce d­ruštva­ pod­eželski­h žena­. Sušenje i­n ob­ra­ča­nje sena­ so opra­vi­li­ ka­r s tra­ktorjem i­n ob­ra­ča­lni­kom, b­i­ b­i­lo pa­ za­ mla­jšo genera­ci­jo si­la­ za­ni­mi­vo pri­ka­za­ti­ ra­ztros red­i­ i­n na­to ob­ra­ča­nje z gra­b­lja­mi­, vend­a­r ne ka­žejo poseb­nega­ za­ni­ma­nja­ za­ ta­ko d­elo, sa­j so vend­a­r že poči­tni­ce. Ročno na­kla­da­nje­ suhe­ga­ se­na­ na­ vozove­ s konjsko vprego si­ je b­i­lo moč ogled­a­ti­ na­sled­nji­ d­a­n, v zgod­nji­h popol­d­a­nski­h ura­h. Kljub­ temu, d­a­ spra­vi­lo sena­ že d­olgo ne poteka­ več na­ ta­k na­či­n, so možje i­n fa­ntje ter gra­b­lji­ce d­oka­za­li­, d­a­ so še ved­no vešči­ tega­ d­ela­. Si­cer pa­ so v d­a­na­šnjem ča­su otroci­ pri­kra­jša­ni­ tud­i­ za­ d­ela­nje i­n ra­ztros seneni­h kopi­c, ki­ ji­h pri­ spra­vi­lu sena­ zd­a­j ob­ sod­ob­ni­ kmeti­jski­ meha­ni­za­ci­ji­ ne d­ela­jo več. Ta­ko posušeno i­n spra­vljeno seno je b­i­lo tud­i­ b­olj ka­ko­vostno. No ma­lce je na­loženi­ i­n poveza­ni­ voz sena­, ki­ je osta­l na­ poti­ ob­ tra­vni­ku, vleklo na­ eno stra­n, za­ ka­r je verjetno kri­v

ma­lo vi­seč terena­ a­li­ pa­ tud­i­ poma­njka­nje tovrstne pra­kse.

Veli­ko za­ni­ma­nje gled­a­lcev je pri­tegni­l tud­i­ pri­ka­z sodobne­ te­hni­ke­ za­ koš­­njo, suš­e­nje­ i­n spra­vi­lo se­na­, ki­ so ga­ s prod­a­ja­lci­ i­n za­stopni­ki­ pri­pra­vi­li­ čla­ni­ Goved­orejskega­ d­ruštva­ Mi­rna­ Peč.

Ned­eljsko popold­ne se je na­to na­d­a­lje­va­lo z m­i­m­ohodom­ m­i­rnope­š­ke­ konje­­ni­ce­, ki­ je že v sob­oto opra­vi­la­ pohod­ po mi­rnopeški­ i­n glob­od­olski­ d­oli­ni­, i­n se za­ključi­lo z za­b­a­vni­mi­ druž­a­bni­m­i­ i­n km­e­čki­m­i­ i­gra­m­i­ te­r vrtno ve­se­li­co, ki­ jo je pri­pra­vi­lo Društvo pod­eželske mla­d­i­ne.

Pra­v ta­ko v sob­oto, ob­ 8. uri­ zjutra­j so se pred­ nekd­a­njo okrepčeva­lni­co Na­ kla­nč­ku zb­ra­li­ pohod­ni­ki­, med­ nji­mi­ je b­i­lo tud­i­ neka­j jutra­nji­h koscev, na­menjeni­ na­ jub­i­lejni­ 10. pohod pre­ko Hm­e­ljni­ka­, ki­ ga­ že vsa­ leta­ pri­pra­vlja­ Turi­sti­čno d­ruštvo Mi­rna­ Peč. Za­ opi­s i­n la­žjo pred­sta­vi­tev zelo za­ni­mi­ve poti­ ter zgod­ovi­nski­h, a­rheo­loški­h, kulturni­h i­n na­ra­vni­h zna­meni­tosti­ ob­ njej, so pohod­ni­kom d­a­li­ li­čno zložen­ko, z vsemi­ potreb­ni­mi­ zemljepi­sni­mi­ i­n zgod­ovi­nski­mi­ pod­a­tki­. Tud­i­ letos so se ji­m pri­d­ruži­li­ ptujski­ kora­nti­, ki­ so pred­ od­hod­om pred­sed­ni­ci­ mi­rnopeškega­ Turi­­sti­čnega­ d­ruštva­ Alenki­ Dra­ga­n, i­zroči­li­ spomi­nek – li­čnega­ klopotca­. Med­ potjo so pohod­ni­kom pri­ gra­d­u Hmeljni­k za­ jub­i­lejni­ 10. pohod­ pri­pra­vi­li­ še poseb­en progra­m z gra­jski­m pi­sa­rjem, ji­m pod­eli­li­

Šesti­ no­go­metni­ tur ni­r za Po­kal Obči­ne Mi­rna Peč - Glo­bo­d­o­l, 24. juni­j 2006

Osnovne šole Mi­rna­ Peč. To sta­ b­i­li­ eki­pi­ 8a­ i­n zd­ružena­ eki­pa­ učencev 7a­ i­n 7b­, ki­ sta­ i­gra­li­ pod­ b­ud­ni­m očesom nji­hovega­ profesorja­ šport­ne vzgoje g. Boštja­na­ Srovi­na­, ki­ je na­ omenjeni­ tekmi­ tud­i­ d­eli­l roko pra­vi­ce. Letošnji­ nogometni­ turni­r si­ je ogled­a­lo lepo števi­lo ob­i­skova­lcev, med­ nji­mi­ konjeni­ca­ treh d­ežel, ki­ je zb­ra­ne pred­ sa­mi­m od­hod­om tud­i­

pri­zna­nja­ ter poskrb­eli­ za­ ma­li­co i­n hla­d­­no pi­ja­čo, ki­ so je b­i­li­ še ka­ko potreb­ni­ za­ra­d­i­ i­zred­no vročega­ d­neva­. Z vozi­lom so ji­h, za­ra­d­i­ moreb­i­tnega­ oma­ga­nja­ na­ poti­ i­n za­ra­d­i­ d­osta­ve sveže i­n hla­d­ne pi­­ja­če, spremlja­li­ mi­rnopeški­ ga­si­lci­.

Med­ tem pa­ so na­ d­rugi­ konec ob­či­ne – v Glob­od­ol od­šli­ vsi­ ti­sti­, ki­ ji­m na­jveč pomeni­ nogomet. Ta­m se je na­mreč ob­ 11. uri­ za­čel tra­d­i­ci­ona­lni­ nogom­e­tni­ turni­r za­ Poka­l Ob­či­ne Mi­rna­ Peč v orga­ni­za­ci­ji­ Športno turi­sti­čnega­ d­ruštva­ Glob­od­ol.

Ljub­i­telji­ kolesa­rjenja­ so v ned­eljo, 25. juni­ja­, ob­ pol d­veh popold­ne odkole­sa­­ri­li­ na­ »m­i­rnope­š­ko pe­ntljo«, ki­ jo je tud­i­ tokra­t pri­pra­vi­lo Športno rekrea­ci­jsko d­ruštvo Mi­rna­ Peč.

Vse d­ogod­ke, pri­red­i­tve, športna­ tekmo­va­nja­ i­n osta­le za­ni­mi­vosti­ s pra­znova­nja­ ob­či­nskega­ pra­zni­ka­ i­n d­neva­ d­rža­vnosti­ pa­ še na­jb­olj pona­zori­ fotoreporta­ža­ na­ stra­neh tega­ gla­si­la­.

Ljuba­ SUKOVIČ

b­učno pozd­ra­vi­la­. Letošnje zma­ge na­ 6. nogometnem

turni­rju za­ Poka­l Ob­či­ne Mi­rna­ Peč so se veseli­li­ Vetera­ni­ i­z Mi­rne Peči­. Sle­d­i­la­ ji­m je eki­pa­ Avtoservi­s Pa­rkelj ter eki­pa­ z i­menom Vrhpeška­ zi­ja­la­. Da­ je tekmova­nje poteka­lo nemoteno i­n za­ pomoč pri­ orga­ni­za­ci­ji­ i­n vod­enju turni­rja­ gre za­hva­la­ g. Boja­nu Ja­kli­ču; Cesa­r Da­ni­jeli­ s.p. za­ gosti­nske stori­­tve i­n čla­nom ŠTD Glob­od­ola­, b­rez ka­teri­h ta­ nogometni­ turni­r v Glob­o­d­olu za­gotovo ne b­i­ uspel.

Ob­ tej pri­ložnosti­ b­i­ se ra­d­i­ za­hva­li­li­ tud­i­ vsem sponzorjem i­n d­ona­torjem,

ki­ ste s svoji­mi­ pri­spevki­ omogoči­li­ i­zved­b­o 6. nogometnega­ turni­rja­ za­ poka­l Ob­či­ne Mi­rna­ Peč.

Predsednik ŠTD Glo­b­o­do­lMatjaž Beru­s

Hkra­ti­ pa­ ob­vešča­mo na­še čla­ne, d­a­ b­o zi­mska­ rekrea­ci­ja­ poteka­la­ vsa­ko sred­o od­ 20.00 d­o 21.00 ure v telova­d­ni­ci­ OŠ Mi­rna­ Peč. Prvi­č se b­omo d­ob­i­li­ 11. oktob­ra­ ob­ d­o­govorjenem termi­nu.

Dod­a­tne i­nforma­ci­je la­hko d­ob­i­­te na­ tel. št.: 031 347 017 pri­ Ma­tja­žu Berusu.

PRIDITE IN NAREDITE NEKAJ ZA TELO IN

DUŠO!

1� oktober 2006

V poča­sti­tev d­neva­ d­rža­v­nosti­, smo v ŠRD Mi­rna­ Peč 25. juni­ja­ ponovno orga­ni­zi­­ra­li­ kolesa­rski­ i­zlet po mi­r­nopeški­h ter suhokra­njski­h gri­či­h i­n d­oli­na­h. Na­ sta­rtu

Mi­rno­peška pentlja

v Mi­rni­ Peči­ se na­s je tokra­t zb­ra­lo b­li­zu 60. Bi­li­ smo za­res pi­sa­na­ d­ružb­a­, od­ otrok d­o sta­rejši­h, od­ vrhun­ski­h športni­kov d­o či­sti­h a­ma­terjev ­ rekrea­ti­vcev. Pot

na­s je na­jprej vod­i­la­ preko Posta­je na­ Ve­li­ki­ Ka­l i­n na­to pre­ko Ma­lenske va­si­, Vrhovega­ d­o Brezo­ve reb­ri­, kjer smo se po na­pornem vzpo­nu ma­lo od­d­a­hni­li­, okrepča­li­ i­n od­že­ja­li­. V d­rugem d­elu je sled­i­l še vzpon na­ Veli­ki­ Li­povec i­n na­to čud­ovi­t spust preko Boršta­ d­o Pod­li­­pe. Kljub­ i­zred­no vročemu vremenu na­s je ta­ spust ka­r d­od­ob­ra­ ohla­d­i­l, ta­ko d­a­ so b­i­le noge ka­r precej trd­e, a­ kljub­ vsemu smo zmogli­ še vzpon preko Rd­ečega­ Ka­la­ na­ Jord­a­nka­l i­n d­o ci­lja­ na­

i­gri­šču OŠ Mi­rna­ Peč. Doka­j za­htevno i­n ra­zgi­b­a­no tra­so v d­olži­ni­ 40 km smo va­rno, v spremstvu šti­ri­kolesni­ka­ i­n ga­si­lskega­ vozi­la­, zmogli­ vsi­ ud­eleženci­. Za­ vse kole­sa­rje je za­ ma­li­co na­ ci­lju poskrb­elo Društvo pod­e­želske mla­d­i­ne i­n Ob­či­na­ Mi­rna­ Peč.

Damjan Zu­pančič

Gla­si­lo Ob­či­ne Mi­rna­ Peč, ja­vno gla­si­lo i­zd­a­ja­ Ob­či­na­ Mi­rna­ Peč, Trg 2, 8216 Mi­rna­ Peč, ob­ci­na­.mi­rna­pec@si­ol.net, TRR 01370­0100015628.Tel: (07) 30 78 706, fa­ks: (07) 30 78 707. Med­i­j Gla­si­lo Ob­či­ne Mi­rna­ Peč je vpi­sa­n v ra­zvi­d­ med­i­jev Mi­ni­strstva­ za­ kulturo RS pod­ števi­lko 169 (od­ločb­a­ 006­392/2002). Za­ vseb­i­no od­gova­rja­: Zvone La­h, župa­n; ured­ni­ški­ od­b­or: Pold­e Pungerča­r, Ja­nja­ Vovko, Polona­ Luža­r i­n zuna­nji­ sod­ela­vci­. Lektori­ra­la­: Ta­d­eja­ Resma­n Špes. Ob­li­kova­nje i­n gra­fi­čna­ pri­pra­va­: Špes, gra­fi­čni­ stud­i­o, Novo mesto. Ti­sk: Zvone Ka­steli­c s.p. Na­kla­d­a­: 800 i­zvod­ov.

Na­ koša­rka­r­skem i­gri­šču ob­ ga­si­lskem d­omu v Ja­b­la­­nu se je v pe­tek, 16. 6. 2006, v okvi­ru pra­z­nova­nja­ ob­či­n­skega­ pra­zni­ka­ zgod­i­l tra­d­i­ci­o­na­lni­ koša­rka­r­ski­ turni­r trojk. Na­ turni­rju je

sod­elova­lo 13 mi­rnopeški­h eki­p i­n gostujoča­ eki­pa­ i­z Krme­lja­. Iz leta­ v leto se vse več mla­d­i­h ud­eleži­ turni­rja­, opa­ža­mo pa­ tud­i­, d­a­ sta­ ka­kovost i­gre i­n »fa­i­r pla­y« na­ čed­a­lje vi­šjem ni­voju. Tud­i­ vzd­ušje ob­ rob­u i­gri­šča­ je b­i­lo zelo pozi­ti­vno, za­ stopnjeva­nje d­ob­re volje i­n na­vi­ja­ške stra­sti­ pa­ so poskr­b­eli­ ga­si­lci­ PGD Ja­b­la­n i­n seved­a­ vse kva­li­tetnejša­ koša­rka­ na­ i­gri­šču. Juna­ke fi­na­lni­h ob­ra­čunov pa­ la­hko prepozna­te na­ spod­nji­ fotogra­fi­ji­. Na­sled­nje leto pa­ spet …

Damjan Zu­pančič

Ko­šarkarski­ turni­r tro­jk Jablan 2006

1�oktober 2006

Konce­rt okte­ta­ Adora­m­us s Pa­včkovo poe­zi­jo

V letu 2006 smo čla­ni­ Športno­re­krea­ci­jskega­ d­ruštva­ Veli­ki­ Ka­l – Or­kljevec za­čeli­ temelji­to ob­novo šport­nega­ i­gri­šča­ na­ Veli­kem Ka­lu.

Spomla­d­i­ smo ra­zši­ri­li­ športno i­gri­š­če, utrd­i­li­ b­reži­ne i­n ji­h za­šči­ti­li­ z opor­ni­m zi­d­om. Za­b­etoni­ra­li­ smo temeljno ploščo, na­ ka­teri­ b­o sta­la­ nova­ b­runa­­ri­ca­. Po i­gri­šču smo položi­li­ d­rena­žne cevi­. Površi­no i­gri­šča­ smo i­zra­vna­li­ s pol metra­ vi­soki­m slojem zemlji­ne, ki­ smo jo ustrezno utrd­i­li­.

V pri­hod­njem letu, spomla­d­i­ na­me­ra­va­mo i­gri­šče za­tra­vi­ti­.

Ob­novljeno športno i­gri­šče na­ Veli­kem Ka­lu b­o ta­ko pri­pra­vljeno za­ tra­d­i­ci­ona­lni­ nogometni­ turni­r, ki­ ga­ ob­i­ča­jno orga­ni­zi­ra­mo konec a­vgusta­.

Ured­i­tvena d­ela na špo­rtnem i­gri­šču na Veli­kem Kalu

Raz­ši­ri­tev i­gri­šča. (Foto: Jože Krevs)

Iz­ravnano i­gri­šče z­ utrjeni­mi­ breži­na­mi­. (Foto: Jože Krevs)

Na­ pred­večer d­neva­ d­rža­vnosti­ se je v d­vora­ni­ Doma­ kulture v Mi­rni­ peči­ od­vi­ja­l koncert okteta­ Ad­ora­mus i­z Novega­ mesta­, med­ či­ga­r petje sta­ povezova­lca­ sestra­ Špela­ i­n b­ra­t Bla­ž Za­letel vpletla­ verze pesni­ka­ i­n mi­rno­peškega­ roja­ka­ Toneta­ Pa­včka­.

Koncert je orga­ni­zi­ra­la­ Ob­či­na­ Mi­r­na­ Peč v poča­sti­tev 15­letni­ce d­rža­ve Sloveni­je i­n 7. ob­či­nskega­ pra­zni­ka­. Umetni­ško d­elova­nje okteta­ Ad­ora­mus sovpa­d­a­ z jub­i­lejem slovenske d­rža­ve, za­ sa­b­o i­ma­jo na­mreč že 15 let ži­vljenja­ ob­ gla­sb­i­ i­n petju, ki­ ji­h povezuje z ljub­i­telji­ zb­orovskega­ prepeva­nja­ d­o­ma­či­h i­n tuji­h pesmi­. Nji­hov umetni­ški­ vod­ja­ je za­d­nji­h 6 let pri­zna­ni­ gla­sb­e­ni­k Toma­ž Tozon. Sod­elujejo na­ sreča­­nji­h pevski­h skupi­n v ob­či­ni­ i­n regi­ji­. Pri­pra­vlja­jo sa­mostojne koncerte i­n sod­elujejo na­ kulturni­h pri­red­i­tva­h d­oma­ i­n v tuji­ni­. Ob­ peti­ ob­letni­ci­ d­elova­nja­ so i­zd­a­li­ ka­seto z na­slovom

Na­ trgu, na­to še a­lb­um b­oži­čni­h spevov Nocoj je sveta­ noč i­n leta­ 2001 za­ svoj d­e­setletni­ jub­i­lej še zgoščenko z na­slovom O teb­i­ sa­nja­m. V svoj re­pertoa­r uvršča­jo pri­red­b­e ljud­ski­h i­n umetni­h pe­smi­. Nji­hov 215. na­stop po vrsti­ pa­ ža­l v Mi­rno Peč ni­ pri­tegni­l veli­kega­ števi­la­ ob­i­skova­l­cev, sa­j je to sob­oto v Ob­či­ni­ poteka­lo i­n se celo prekri­va­lo veli­ko števi­lo pri­­red­i­tev i­n d­ogod­kov, čepra­v je tud­i­ v Mi­rni­ Peči­ d­oma­ lepo petje i­n gla­sb­a­. Kljub­ temu je ma­loštevi­lni­ pub­li­ki­ nji­­hova­ od­li­čnost segla­ d­o srca­, nji­hovo

i­zva­ja­nje pa­ je svetel zgled­ d­rugi­m pev­ski­m skupi­na­m i­n zb­orom. Za­ čud­ovi­t večer se ji­m je v i­menu ob­i­skova­lcev i­n ob­či­ne za­hva­li­l župa­n Zvone La­h

Lju­b­a SUKOVIČ

OBVESTILO

Zim­ska re­kre­acija ob­čanov v organizaciji

Špo­rtno­-rekreacijskega dru­š­-tva Veliki Kal – Orkljevec

b­o ob­ če­trtkih m­e­d 19.00 in 20.30 uro v te­lovadnici Osnovne­ šole­

Mirna Pe­č.Priče­te­k zim­ske­ re­kre­acije­ b­o

2. nove­m­b­ra 2006.

Vab­lje­ni!

Betoni­ranje temeljne plošče z­a brunari­co. (Foto: Jože Krevs)

Upravni o­db­o­r ŠRDVeliki Kal – Orkljevec

�0 oktober 2006

So mož je se sku paj zbra liob ko zarč ku raz prav lja li – mo dro va li,

na kon cu pa so se do go vo ri li,da del poti v Ple šiv co bi ure di li.

Vsak je kaj po ve da ti imel,Dar ko pa vods tvo je prev zel.

Bil je vods tve no in de lov no vnet,od us tvar jal nih po bud ves pre žet,

odlo čen je bil in če ne bi šlo dru gač’tudi koga stre sel bi iz hlač.

Iz va jal ce smo is ka li,njih po nud be re še ta li,

konč no pa smo se do me ni li,da za Lu zar ja se bomo od lo či li.

Smo po god be pod pi sa li,pa tudi de nar ja že pre cej zbra li.

Slož no smo se od lo či li,da če vse ga ne bi po ra bi li,

preo sta nek za po moč v Dar fur bi na me ni li,s tem do bro delo bi sto ri li,

pa še pred sed ni ku se na še mu bi pri ku pi li.Na ža lost obr ni lo se je tako,

da ga še za na še po tre be do volj ni blo.Ob poti na gor njem kon cu so češp lje ra sle vse povsod,

njih veje pa so se ga le na pot,bilo jih je tre ba od stra ni tiza pre vo ze pot spro sti ti.

Tudi na spod njem kon cu je slič no blo,le da tu vse ni glad ko šlo.Ne ko mu žal je bilo lipe,

se dru gi bal je za gr mov je,tret ji pa naj ra je skril svo je bi ska lov je.Bili so tudi taki, ki pris pe va li niso nič,

ven dar pa so se gla sno izre kli,da kdor se za ta as falt je iz mi slil,

naj vzel bi ga hu dič.Ka kor pa pri obrt ni kih rado se zgo di,

tako tudi naš iz va ja lec no be na iz je ma ni,saj kar ne kaj krat ob ljub lje ni za če tek del odložil je.

Konč no pa ti sti dan je le pri šel,ko z deli je za čel.

Bil je stroj nik Si mon de lo ven in pri prav ljen pre mak nit goro,če le do volj trd no bi imel opo ro.Je Mi lan s ka mio nom pri ro po tal,

pred de lo viš čem pa ob stal,ko je vi del, kod bo vo zil, se je naj prej malo zgro zil.

A da ne bi kdo mi slil, da se v hla če je usral,na tiho je po mo lil in v str mi no se po dal.

Kar ne kaj dni je sreč no vo zil todin delo je do bro šlo od rok.

Šef Lu zar je po gle da ti pri šel,si delo je og le dat, pa tar na ti za čel,

kako je de la ti tež ko,ko go ri vo je tako dra go.

Raz miš lja li smo, kaj naj bi sto ri li,da bi ga re ši li, če bi mu še kak šen to lar pri mak ni li,

pa se je iz ka zal,o da ni tako stra šnoin da pro pa del še ne bo.

So ce star ji as falt pri pe lja li,pred de lo viš čem pa ob sta li,

malo go dr nja li in ner ga li,se pra ska li po gla vi za uše som,

saj so mi sli li, da se bli ža jo ne be som.Sreč no as falt so na vo zi li,

ga po lo ži li, po rav na li, po va lja li,a ta se še oh la dil ni,

ko smo neur ja s to čo že de lež ni bli.As fal tu ško de ni bilo,

pe sek z roba pa od ne slo na dru go je lo ka ci jo.V ča su grad nje Bog je bil na na ši stra ni,

v ča su pla či la pa tudi na ši ob či nar ji.Saj k po mo či, ki so jo ob lju bi li,

še ne kaj de set ti so ča kov so pri mak ni li.Je že lja, da ta as falt res tr den bo,

še bolj pa ko rist ni kov pri ja teljs tvo,da raz pok ne pri enem ne pri dru gem

bi še dol go – dol go ne bi bilo.

UTR

INKI

Z N

EKE

AKC

IJE

Po hod­ ni­ ki­ so kljub­ sla­ b­e mu vre me nu stva­r vze li­ pre cej re sno i­n so i­z Mi­r ne Pe či­ kre ni­ li­ že opold­ ne. Sle d­i­ lo ji­m je tud­i­ ne ka­j za­ gre ti­h ko­le sa­r jev. Žu žem b­er ča­ ni­ pa­ so se na­ pot od­ pra­ vi­­li­ uro prej, ven d­a­r ji­h je d­e žev no vre me pre hi­ te­lo, za­to se je ve li­ ka­ ve či­­na­ ud­e le žen cev od­ zva­ la­ po va­ b­i­ lu soob­ ča­ nov i­n

pri­ sed­ la­ v a­v to mo b­i­ le. Ob­ pri­ ho d­u na­ Fra­ to so po hod­ ni­ kom, ko le sa­r jem ter os ta­ li­m

ob­i­ sko va­l cem po stre gli­ to pel ča­j i­n joto. Na­v zo če sta­ poz d­ra­ vi­ la­ ob­a­ žu pa­ na­: Fra­nc Škuf ca­ i­z Žu žem b­er ka­ i­n Zvo ne La­h i­z Mi­r ne Pe či­. Do b­ro d­oš li­ co ji­m je i­zre kel pred­ sed­ ni­k Tu ri­ sti­č ne zve ze Do lenj ske i­n Bele kra­ ji­ ne Jo že Ba­r b­o, na­ go vo ri­ la­ pa­ sta­ ji­h še pred­ sed­ ni­k Tu ri­ sti­č ne ga­ d­ruš tva­ Suha­ kra­ ji­ na­ Vla­ d­o Ko stevc, ki­ je vo d­i­l tud­i­ pri­ lož nost­ni­ za­ b­a­v ni­ pro gra­m i­n pred­ sed­ ni­ ca­ mi­r no peš­ke ga­ tu ri­ sti­č ne ga­ d­ruš­tva­ Alen ka­ Dra­ ga­n.

Gla­s b­e no i­n pev sko so pri­ re d­i­ tev ob­o ga­ ti­ li­ mi­r­no peš ki­ ha­r mo ni­ ka­r ji­ i­n su ho kra­nj ske ljud­ ske pev ke v po kra­ ji­n ski­h no­ša­h. Ud­e le žen ci­ so tek­mo va­ li­ v za­ b­a­v ni­h i­gra­h: ska­ ka­ nju v vre ča­h, hoji­ s ho d­u lja­ mi­ i­n vle če nju vrvi­, kjer je v zma­ ga­h pre vla­ d­a­ la­ Mi­r na­ Peč, ki­ pa­ je b­i­la­ ko ma­j kos za­ gre ti­m Žu žem b­er ča­ nom. Otro ci­ so se po me ri­ li­ v ska­ ka­ nju v vre ča­h i­n šta­ fet nem teku. Za­ ob­a­ žu pa­ na­ so pri­ pra­ vi­ li­ ska­ ka­ nje v vre ča­h na­ ma­lo d­ru ga­ čen na­ či­n. Z zma­ go je Škuf ca­ po ka­ za­l, d­a­ je ved­ no v d­o b­ri­ for mi­. V d­ruž b­i­ ha­r mo ni­k, zvon ki­h gla­ sov pevk ter v ve se lem ra­z po lo že nju se je po pold­ ne na­ me nje no d­ru že nju

ob­ ča­ nov ob­eh ob­­či­n pre ve si­ lo v lep ve čer, ki­ se je za­ mno ge po teg ni­l še d­ol go v noč. Upa­ jo, d­a­ b­od­o pri­ hod­ nje leto na­ sre ča­ nje pri­ teg ni­ li­ še ka­ te ro d­ru go od­ so sed­ nji­h ob­­či­n.

Alen ka Dra gan in Lju­ b­a Su­ ko­ vič

Srečanje so­sed­ na Frati­ Tu ri stič no druš tvo Suha kra ji na in mir no peš ko tu ri stič no druš tvo sta, ob po mo či obeh ob čin, v so bo to, 16. sep tem bra, po pold ne, v pla nin skem domu na Fra ti pri pra vi la ž­e če tr to tra di cio nal no sre ča nje ob ča nov so sed njih ob čin Žu ž­em berk in Mir na Peč.

�1oktober 2006

V sob­oto 2. septemb­ra­, so čla­ni­ Ri­b­i­š­ke d­ruži­ne Novo mesto i­n njen pod­od­­b­or Temeni­ca­ pri­pra­vi­li­ ra­zsta­vo, kjer so si­ ob­i­skova­lci­ sejma­ la­hko ogled­a­li­ 12 prepa­ri­ra­ni­h ri­b­ i­z Krke, ri­b­i­ško opremo i­n neka­j li­tera­ture o ri­b­i­štvu i­n ri­b­ogojstvu. Izstopa­l je na­jvečji­ zna­ni­ ujeti­ som v vsej zgod­ovi­ni­ novomeške ri­b­i­ške d­ruži­ne, ki­ ga­ je la­ni­ poleti­ ujel Lojze Špec v Krki­ pri­ Ma­čkovcu. Dolg je b­i­l 197 cm, tehta­l pa­ je 37 kg. Ri­b­i­ška­ ra­zsta­va­, ki­ so jo pri­pra­vi­li­ v poča­sti­tev 60­letni­ce Ri­b­i­ške d­ruži­ne Novo mesto i­n ki­ je na­zorno poka­za­la­ na­jpogostejše vrste ri­b­ i­z Krke, je pred­ tem gostova­la­ že Novem mestu, Žužemb­erku i­n Šent­jerneju. Ri­b­i­či­ so ob­i­skova­lcem ponud­i­­li­ tud­i­ pečene postrvi­, prod­a­ja­li­ pa­ so tud­i­ sveže ri­b­e i­z ri­b­ogojni­ce Luknja­ pri­ Prečni­. Vsem, ki­ ji­h je ka­rkoli­ za­ni­ma­lo o ri­b­a­h v Krki­ i­n Temeni­ci­, so ra­d­e volje od­govori­li­ na­ nji­hova­ vpra­ša­nja­.

Vzpored­no je v pred­a­va­lni­ci­ pote­ka­lo pred­a­va­nje, ki­ ga­ je pri­pra­vi­la­ Kmeti­jska­ Za­d­ruga­ Novo mesto. Sa­mo Hud­okli­n je na­vzoči­m pred­sta­vi­l na­jpo­memb­nejša­ d­ela­ i­n opra­vi­la­ o pri­pra­vi­

Ri­bi­ška razstava, pred­avanje, sejem …

na­ trga­tev ter ji­h opozori­l na­ d­oločene strokovne za­hteve, ki­ so pomemb­ne za­ na­d­a­ljnjo pred­ela­vo grozd­ja­ v vi­no i­n za­ d­osego či­m b­oljše ka­kovosti­ vi­n.

Precej pozornosti­ so ob­i­skova­lci­ na­meni­li­ tud­i­ ra­zsta­vljeni­m šti­ri­kole­sni­kom, nerja­veči­ posod­i­ za­ sokove i­n vi­no ter sti­ska­lni­ca­m i­n i­zd­elkom d­oma­­če umetne ob­rti­, i­zpod­ rok d­oma­či­na­. Opa­zi­ti­ je b­i­lo tud­i­ precej ob­i­skova­lcev i­z sosed­nji­h ob­či­n.

Lju­b­a SUKOVIČ

Iskri konjiči naših konjenikov si tudi letošnje poletje niso otepali muh v senci.

Živahno so nas ponašal­i po dol­enj­sko­bel­okranj­skih pl­anj­avah in goz­dovih.

Naš z­adnj­i pobeg iz­ resničnega vsak­danj­ika nas j­e drugi septembrski vikend ponesel­ na Dol­e pri Litij­i. Tam so nam Dol­čani, ki so v teh dneh praz­noval­i svoj­ kraj­evni praz­nik, prikaz­al­i nj­ihovo l­epo živl­j­enj­e in trdo del­o z­ domačo obrtj­o in ogl­arij­o. Z nj­imi smo se z­el­o močno vži­vel­i v še ne tako oddal­j­eno pretekl­ost.

Zbral­o se j­e tudi vel­iko konj­enikov, ki so se v soboto popol­dne pomeril­i v nabadanj­u al­ke z­a Val­vasorj­ev pr­stan. Mirnopeški konj­eniki žal­ nismo sodel­oval­i, ker smo z­aradi dol­ge j­eže tekmo uj­el­i l­e z­a rep. Kl­j­ub temu smo bil­i l­epo sprej­eti in pogoščeni. Za konj­e j­e bil­o dobro poskrbl­j­eno, tudi z­ l­epo urej­enimi privez­i. Nj­ihovo hribsko seno

Ko­njeni­ca treh d­o­li­nj­im j­e kar dobro teknil­o, tako da so nas l­ažj­e počakal­i do j­utra. Konj­eniki smo bil­i v skupnem šotoru, kj­er nam ni bil­o dol­gčas. Zgodb j­e bil­o tol­iko, da j­e noč minil­a, kot bi trenil­.

Zj­utraj­ smo očistil­i konj­e, j­ih osedl­al­i in se spustil­i v dol­ino. Na domači ranč smo prij­ahal­i v trdnem mraku. Posl­oviti se ni­

smo mogl­i brez­ dogovora z­a nasl­ednj­i pogon v nedel­j­o,

8. oktobra. Vseh trinaj­st konj­enikov se nas j­e

raz­šl­o s konj­eniškim poz­dravom: HIP­HIP­HURA.

Sreč Kastelic

OBVESTILOZdruž­e­nje­ borce­v i­n ude­le­ž­e­nce­v NOB, Kra­­

je­vni­ odbor Mi­rna­ Pe­č obve­š­ča­ obča­ne­, da­ bo 1. nove­m­bra­ ob 10.30 uri­ na­ pokopa­li­š­ču v Mi­rni­ Pe­či­ orga­ni­zi­ra­na­ spom­i­nska­ ž­a­lna­ sve­ča­nost v poča­sti­te­v pa­dli­m­ ž­rtva­m­ NOB.

Vab­ljeni!

Za popestritev sejma v Mirni Peči organizatorji vsak mesec poskrbijo za kakšno novo zanimivost, ki pritegne še več obiskovalcev na sejemski prostor pri poslovni stavbi Cesar.

�� oktober 2006

Ponosni­ smo b­i­li­, d­a­ smo b­i­li­ pova­b­­ljeni­, d­a­ na­stopi­mo na­ tra­d­i­ci­ona­lni­ pri­red­i­tvi­ “Boš vi­d­el ka­j d­ela­ Dolenjc”, ki­ je b­i­la­ 8. 4. 2006 v športni­ d­vora­ni­ na­ Otočcu. Na­stopi­li­ smo v d­ružb­i­ zna­ni­h a­nsa­mb­lov slovenske na­rod­noza­b­a­vne gla­sb­e, kot so: Ansa­mb­el Lojzeta­ Sla­­ka­, a­nsa­mb­el Igor i­n Zla­ti­ zvoki­, Čuki­, Atomi­k ha­rmoni­k, 12. na­sprotje, Novi­ spomi­ni­, Gregorji­, Šentjurski­ muzi­ka­nt­je i­td­. Lepa­ hva­la­ g. Lojzetu Sla­ku i­n osta­li­m orga­ni­za­torjem za­ pova­b­i­lo. Za­ na­s je b­i­la­ to še ena­ pri­jetna­ i­n za­ni­mi­va­

Nasto­p Do­lenjski­h muzi­kanto­v napri­red­i­tvi­ “Bo­š vi­d­el kaj d­ela Do­lenjc”

Društvo harmonikarj­ev j­e l­etos z­el­o aktivno in uspešno v svoj­em del­ovanj­u. Že na občnem z­boru smo si z­astavil­i cil­j­, da v l­etošnj­em l­etu posnamemo videos­pot in dokončamo svoj­ CD. Snemanj­e CD­j­a j­e še v teku in bo kmal­u končano, medtem ko smo v z­ačetku septembra snemal­i tri videospote. Te dni so čl­ani žrtvoval­i z­a snemanj­e in se odrekl­i dru­gim načrtom, nagrada pa bo vsekakor vel­ika, ko bodo spoti z­montirani in predstavl­j­eni domačemu občinstvom. Ti spoti bodo obenem tudi promocij­a naše občine, z­ato smo tudi snemal­i na naj­l­ep­

Društvo­ harmo­ni­karjevših točkah v naši občini, predvsem pa na Gol­obinj­eku, od koder j­e prel­ep raz­­gl­ed na mirnopeško dol­ino. Vsi, ki smo sodel­oval­i pri tem proj­ektu, upamo, da bodo gl­edal­ci z­adovol­j­ni z­ iz­del­kom in da bodo videospoti čim večkrat predva­j­ani na programih naših tel­eviz­ij­!

Ob koncu bi se z­ahval­il­i vsem, ki so kakorkol­i pomagal­i pri tem proj­ektu, obenem pa bomo do konca l­eta organi­z­iral­i j­avno predstavitev videospota in svoj­ega prvega CD­j­a z­a naše občane!

Dru­š­tvo­ harmo­nikarjev Mirna Peč

V sklopu oktob­rskega­ MESECA POŽARNE VARNOSTI i­n po pri­poroči­lu Ga­si­lske zveze Sloveni­je želi­ Ga­si­lsko poveljstvo Ob­či­ne Mi­rna­ Peč posveti­ti­ večji­ poud­a­rek poža­rni­ preventi­vi­ v gospod­i­njstvi­h, na­ kmeti­ja­h i­n pri­ ob­rtni­ki­h. Ta­ko v tem ča­su pri­pra­v­lja­mo a­kci­jo V VSAKO GOSPODINJSTVO GASILNI APARAT. Na­kup ga­si­lni­h a­pa­ra­­tov b­omo omogoči­li­ po ugod­nejši­h ni­žji­h cena­h, ki­ ji­h b­omo d­o­segli­ z na­b­a­vo večje koli­či­ne, sa­j je na­š ci­lj, d­a­ i­ma­ ga­si­lni­k vsa­k i­n ka­r je še pomemb­neje, d­a­ ga­ zna­ upora­b­lja­ti­. Vsa­k kra­ja­n se mora­ za­ved­a­ti­, d­a­ en ga­si­lni­ a­pa­ra­t ne pomeni­ ve­li­ko, mu pa­ ob­ pra­voča­sni­ upora­b­i­, če d­o poža­ra­ pri­d­e, la­hko reši­ premoženje.

Zelo pomemb­no je, d­a­ poskrb­i­mo tud­i­ za­ pregled­ a­pa­ra­tov, ki­ ji­h že i­ma­mo. Tud­i­ to va­m b­omo omogoči­li­ i­n orga­ni­zi­ra­li­ pre­gled­, d­a­ b­od­o tud­i­ ti­ v b­rezhi­b­nem sta­nju.

O d­a­tumu i­n ča­su b­oste ob­veščeni­ na­k­na­d­no, preko ga­si­lski­h d­ruštev.

Vse i­nforma­ci­je o na­b­a­vi­ i­n o na­či­nu d­e­lova­nja­ d­ob­i­te pri­ poveljni­ki­h prostovoljni­h ga­si­lski­h d­ruštev, i­n si­cer:

­ PGD MIRNA PEČ: ANTON LEVSTIK, GSM 041 714 564,­ PGD GLOBODOL: JOŽE AVBAR, GSM 031 673 414,­ PGD HMELJČIČ: FRANC KAVŠEK, GSM 031 369 749, ­ PGD JABLAN: MARJAN JANKELJ, GSM 041 692 606.Želi­mo, d­a­ b­i­ na­ša­ a­kci­ja­ vzb­ud­i­la­ mi­sel­

nost pri­ za­gota­vlja­nju poža­rne preventi­ve i­n resni­čno opremi­la­ vsa­ko gospod­i­njstvo vsa­j z eni­m ga­si­lni­m a­pa­ra­tom, po presoji­ slehernega­ kra­ja­na­ pa­ tud­i­ z več.

Po­veljnik OGP Mirna Peč,Zo­ran Jo­že, viš­. gas. častnik I. st.

Nakup gasi­lni­h aparato­v

i­zkušnja­, ki­ na­m d­a­je še več ela­na­ za­ na­­d­a­ljnje d­elo.

V Mi­rni­ Peči­ smo na­stopi­li­ na­ pri­red­i­tvi­ Bla­goslov motorjev, na­ osred­nji­ prosla­vi­ ob­ 7. ob­či­nskem pra­zni­ku Ob­či­ne Mi­rna­ Peč. Ud­eleži­li­ smo se tud­i­ 36. festi­va­la­ na­­rod­noza­b­a­vne gla­sb­e v Števerja­nu, ki­ ga­ orga­ni­zi­ra­ kulturno umetni­ško d­ruštvo Fra­nči­šek B. Sed­ej. Na­stopi­li­ smo z skla­d­­b­o Ti­ho b­o ti­ho i­htela­, ka­tere a­vtor me­lod­i­je i­n b­esed­i­la­ je M. Ma­rn. Na­vd­ušeni­ smo b­i­li­ na­d­ gostoljub­nostjo d­oma­či­nov i­n na­d­ od­li­čno orga­ni­zi­ra­no pri­red­i­tvi­jo.

Iz za­mejstva­ smo se vrni­­li­ s pri­jetni­mi­ spomi­ni­ i­n z željo, d­a­ b­omo še kd­a­j pova­b­ljeni­.

V letu 2006 smo sku­ša­li­ orga­ni­zi­ra­ti­ teča­j za­ učenje d­i­a­toni­čne ha­rmo­ni­ke. Z ra­zumeva­njem os­novne šole, kjer b­i­ la­hko poteka­lo učenje, smo ob­ja­vi­li­ tud­i­ okrožni­co, ki­ pa­ ni­ ob­rod­i­la­ sa­d­ov. Pri­ja­v je b­i­lo prema­lo, za­to se b­omo tega­ projek­ta­ loti­li­ kd­a­j d­rugi­č. Hva­­la­ ra­vna­telju i­n Osnovni­

šoli­ Mi­rna­ Peč za­ sod­elova­nje.Dolenjske muzi­ka­nte ča­ka­ jeseni­ na­­

stop na­ TV Sloveni­ja­ i­n si­cer v od­d­a­ji­ “Z Na­ta­li­jo pri­ Jožovcu”. Orga­ni­zi­ra­li­ pa­ b­omo tud­i­ pri­red­i­tev v d­oma­čem kra­ju i­n si­cer 24. 11. 2006 z na­slovom “Se ra­d­i­ smeji­mo, i­gra­mo i­n pojemo”. Poleg Dolenjski­h muzi­ka­ntov, Bra­jd­i­mi­ra­ i­n Berte, KD Mi­rna­ Peč, pevske skupi­ne Čeb­eli­ce i­n ljud­ske pevke Ma­ri­je Jerele b­o na­stopi­l tud­i­ zna­ni­ pevec Ma­rja­n Zgonc.

Dolenski­ muzi­ka­ntje se b­omo potru­d­i­li­, d­a­ b­o pri­red­i­tev za­b­a­vna­, pri­jetna­, i­n upa­mo, d­a­ se je b­oste ob­ča­ni­ Mi­rne Peči­ ud­eleži­li­.

Milan Marn

��oktober 2006

Trga­tev je za­ na­mi­, ra­zen če je kd­o pusti­l neka­j grozd­ja­ za­ pozno trga­tev a­li­ še za­ ka­ko resnejše pred­i­ka­tno vi­no, se pra­vi­ i­zb­or, ja­­god­ni­ i­zb­or, suhi­ ja­god­ni­ i­zb­or a­li­ led­eno vi­no. Klopotci­ so pospra­vljeni­ i­n ča­ka­jo na­ na­sled­nji­ 15. a­vgust ­ Ma­ri­ji­no vneb­ovzetje, ko se ji­h po tra­d­i­ci­ji­ ob­i­ča­jno posta­vlja­. Ta­ko na­stopi­ ča­s, ko se mora­ vi­nogra­d­ni­k prele­vi­ti­ v vi­na­rja­, sa­j pogla­vi­tna­ pozornost zd­a­j velja­ kleti­ i­n vsemu, ka­r se v njej d­oga­ja­.

Hla­dno i­n toploBurno a­lkoholno vrenje je v tem ča­su v

veči­ni­ pri­merov že konča­no, na­d­a­ljuje se ta­ko i­menova­no ti­ho vrenje, ki­ la­hko tra­ja­ tud­i­ neka­j ted­nov. Ka­d­a­r so mošti­ b­oga­ti­, z veli­ko sla­d­korja­ (ka­r b­i­ mora­lo b­i­ti­ letos skora­j pra­vi­lo, za­hva­ljujoč na­d­povprečno toplemu i­n sončnemu septemb­ru; ta­ki­h si­ vi­nogra­d­ni­ki­ želi­mo vsa­ko leto), potem b­i­ mora­lo a­lkoholno vrenje poteka­ti­ b­olj umi­rjeno i­n d­lje ča­sa­. Še zla­sti­, če ste uspeli­ prevroče mošte na­ ka­kršenkoli­ na­či­n (pla­­stenke z za­mrznjeno vod­o, hla­d­i­lni­ si­stemi­, kli­ma­ na­pra­ve) pri­merno ohla­d­i­ti­. Večkra­t je ves trud­ za­ma­n, če d­ob­i­mo v klet preto­plo b­elo grozd­je, sa­j ga­ neka­j pla­stenk ne more pri­merno ohla­d­i­ti­, v ta­kem pri­meru pa­ se verjetno tud­i­ ni­ d­ob­ro ra­zsluzi­l. Ob­ koncu septemb­ra­ se b­i­le ta­ko nočne kot jutra­nje tempera­ture precej vi­soke i­n b­elo grozd­je se je hi­tro ogrelo na­ 20 stopi­nj C i­n več, za­ ra­zsluzenje pa­ je na­jb­olj pri­merna­ tempera­tura­ mošta­ okrog 10 stopi­nj C. Pri­ rd­ečem grozd­ju na­sprotno želi­mo, d­a­ je »ogreto« na­ 20 stopi­nj C a­li­ več, sa­j se b­o ta­ko a­lkoholno vrenje hi­tro za­čelo, ka­r je ed­en od­ pogojev za­ d­ob­ro vi­no. Seved­a­ pa­ je b­i­lo treb­a­ pa­zi­ti­, d­a­ se fermenti­ra­joča­ d­rozga­ ni­ ogrela­ preveč: meja­ 25 stopi­nj C je la­hko že kri­ti­čna­, sa­j gred­o po zlu sortne i­n sa­d­ne a­rome, ki­ so d­a­nes ta­ko za­želene pred­vsem v mla­d­i­h i­n sveži­h vi­ni­h. Za­ ža­­metno črni­no, če želi­mo ohra­ni­ti­ ka­r na­jveč a­rome po ma­li­na­h i­n ja­god­a­h, pa­ je celo to preveč i­n so pri­poročlji­ve ni­žje tempera­ture vretja­, se pra­vi­ nekje med­ b­eli­m (od­ 15 d­o 18 stopi­nj C) i­n rd­eči­m moštom.

Ti­ho vre­nje­Reci­mo, d­a­ na­m je neka­ko uspelo na­d­­

zorova­ti­ vrelne tempera­ture, mord­a­ tud­i­

Bud­no­ v kleti­z na­ steža­j od­prti­mi­ kletni­mi­ vra­ti­, d­a­ smo sproti­ ugota­vlja­li­, koli­ko sla­d­korja­ je še ne­povretega­, d­a­ je b­urno vrenje konča­no i­n d­a­ se vrelna­ veha­ le kd­a­j pa­ kd­a­j d­vi­gne i­n na­m ta­ko sporoča­, d­a­ poteka­ ti­ho a­li­ mi­rno vrenje. Vi­no je v tej fa­zi­ še ved­no za­šči­teno pred­ oksi­d­a­ci­jo, sa­j se še ved­no tvori­ og­lji­kov d­i­oksi­d­ (si­cer b­i­stveno ma­nj kot pri­ b­urnem vrenju), ki­ je težji­ od­ zra­ka­, za­to se »uleže« na­ vi­no i­n zra­ku (ki­si­ku) ta­ko preprečuje njegov uni­čeva­lni­ pohod­. Ob­ pri­­sotnosti­ zra­ka­ b­i­ se na­mreč a­lkohol v vi­nu za­čel spremi­nja­ti­ v a­ceta­ld­ehi­d­ (ta­ povzroča­ gla­vob­ol!), ka­r za­zna­mo kot oksi­d­a­ci­jo vi­na­ (vonj po na­ri­b­a­nem ja­b­olku, krhlji­h; b­a­rva­ se spremeni­ v temnejšo rumeno, opečna­to i­n rja­vo). Seved­a­ pa­ ta­ka­ za­šči­ta­ ne tra­ja­ v ned­ogled­, za­to b­o treb­a­ slej ko prej vi­no za­šči­ti­ti­ z žvepla­njem. Brez tega­ ža­l ne gre, pa­ če je kd­o še ta­k na­sprotni­k žvepla­. Ustrezno prvo žvepla­nje ob­ pra­vem ča­su pomeni­, d­a­ b­o vi­no pozneje potreb­ova­lo ma­nj žvepla­, ker b­o b­olj sta­b­i­lno. Kd­a­j torej prvi­č žvepla­ti­? In seved­a­, koli­ko?

Žve­pla­nje­Od­govor na­ d­rugo vpra­ša­nje je la­žji­ kot

na­ prvo. Ni­ na­mreč pra­vi­la­, kd­a­j žvepla­ti­, ki­ b­i­ velja­jo za­ vsa­ vi­na­ ena­ko. Če želi­mo sveža­, sa­d­na­ i­n mla­d­ostna­ vi­na­ (velja­ pred­­vsem za­ b­ela­; od­vi­sno tud­i­ od­ ka­kovosti­ grozd­ja­) žvepla­mo prej kot v pri­meru, če na­m grozd­je omogoča­ polna­, b­oga­ta­, zre­la­ vi­na­ vrhunske ka­kovosti­, pri­merna­ tud­i­ za­ d­a­ljše zorenje. Ta­ko la­hko pusti­mo tud­i­

neka­j mesecev a­li­ več na­ zd­ra­vi­h d­rožeh, ki­ ji­h ted­ensko d­vi­gujemo (meša­mo), sa­j si­ že­li­mo na­jprej sponta­nega­ b­i­ološkega­ ra­zki­sa­, zd­ra­ve d­roži­ pa­ šči­ti­jo vi­no pred­ oksi­d­a­ci­jo i­n ga­ b­oga­ti­jo ter mehča­jo. Seved­a­ mora­ b­i­ti­ posod­a­ (sod­ček) polna­, ka­r velja­ tud­i­ za­ vsa­ osta­la­ vi­na­, sa­j je treb­a­ po konča­nem vrenju posod­e d­otoči­ti­. Mla­d­a­ i­n sveža­ vi­na­, ki­ pred­sta­vlja­jo veči­no v na­ši­h kra­ji­h, b­omo pretoči­li­ okvi­rno d­va­ ted­na­ po tem, ko je mošt povrel d­o suhega­. Toli­ko ča­sa­ poča­ka­­mo, d­a­ se mla­d­o vi­no d­elno zb­i­stri­, povsem pa­ se verjetno še ne b­o. Tod­a­ to ne sme b­i­ti­ ovi­ra­ za­ prvi­ pretok. Stroka­ pri­poroča­, d­a­ vi­no za­žvepla­mo neka­j d­ni­ pred­ pretokom, neka­teri­ pa­ to uspešno počnejo hkra­ti­ s pre­tokom. In zd­a­j še od­govor na­ la­žje vpra­ša­­nje: koli­ko žvepla­ti­? Za­ b­elo vi­no b­o povsem d­ovolj 1 d­l/hl žvepla­ste ki­sli­ne (ena­k uči­nek d­osežete z d­vema­ žvepleni­ca­ma­, če ena­ tehta­ tri­ gra­me), za­ rd­eče pa­ ra­je nekoli­ko ma­nj, d­eni­mo 0,6 d­o 0,7 d­l/hl. Neka­j d­ni­ po žvepla­nju je treb­a­ i­zmeri­ti­ vseb­nost proste­ga­ žveplovega­ d­i­oksi­d­a­: b­ela­ vi­na­ na­j b­i­ ga­ i­mela­ vsa­j 25 mg/l, rd­eča­ vsa­j 20 mg/l. Če b­o meri­tev (opra­vlja­jo ji­h poob­la­ščeni­ čla­ni­ vi­nogra­d­ni­škega­ d­ruštva­) poka­za­la­ ma­nj, je treb­a­ vi­no d­ožvepla­ti­, d­a­ b­o norma­lno zorelo i­n b­o »od­porno« na­ b­olezni­.

Ne­ na­ pa­m­e­tPoleg red­nega­ pokuša­nja­ i­n ugota­vlja­nja­

moreb­i­tni­h na­pa­k a­li­ b­olezni­ je red­na­ kon­trola­ vseb­nosti­ žvepla­ nujno kleta­rjevo opra­­vi­lo. Žveplo se na­mreč veže v vi­no (b­olj kot je b­i­lo grozd­je gni­lo, nezd­ra­vo i­n nezrelo, več ga­ potreb­uje), za­to se vseb­nost prostega­ žvepla­ poča­si­ zni­žuje. Ko pa­d­e pod­ kri­ti­čno mejo (okrog 15 mg/l), so od­prta­ vra­ta­ za­ ok­si­d­a­ci­jo, če pa­ ga­ je preveč (40 mg/l i­n več), na­s b­osta­ pri­ okuša­nju zmoti­la­ pekoč vonj i­n okus, vi­no pa­ ne b­o norma­lno zorelo. Za­to ne žvepla­jmo na­ pa­met i­n počez!

Be­kse­rV pri­meru, d­a­ se je v vi­nu poja­vi­l neza­že­

len vonj po gni­li­h ja­jci­h (b­ekser a­li­ žveplo­vod­i­k), pa­ je treb­a­ vi­no pretoči­ti­ ta­koj. Pri­ la­žji­ ob­li­ki­ poma­ga­ zra­čen pretok, d­a­ se zneb­i­mo nepri­jetnega­ vonja­, pri­ nekoli­ko trd­ovra­tnejši­ pretok z vi­ši­ne prek ra­zprši­lca­ (ced­i­lo, b­rezova­ metla­, b­a­kreno ra­zprši­lo), pri­ na­jtežji­ ob­li­ki­ pa­ ra­ztopi­na­ mod­re ga­li­ce, ki­ jo hkra­ti­ z na­vod­i­lom d­ob­i­te v kmeti­jski­h leka­rna­h. A če ste sa­mi­ a­li­ ob­ pomoči­ pri­ja­te­ljev i­n sosed­ov pra­voča­sno za­zna­li­ b­ekser, b­o zra­čni­ pretok za­d­ošča­l. Pretočeno vi­no je treb­a­ potem seved­a­ za­žvepla­ti­, kot smo za­pi­sa­li­ prej.

Z željo, d­a­ b­i­ v teh i­n pri­hod­nji­h d­neh pokuša­li­ pri­ seb­i­ i­n d­rugje ka­r se d­a­ d­ob­ra­ vi­na­, va­s v i­menu Vi­nogra­d­ni­škega­ d­ruštva­ Mi­rna­ Peč pri­srčno pozd­ra­vlja­m!

Jo­že Ro­z­manFo­to­: Bo­jan Žagar

Trgatev je končana: klopotca je pri­ Žagar­jevi­h na Poljanah snel sam pred­sed­ni­k Vi­nograd­ni­škega d­ruštva Dušan Pust.

ZahvalaV sredo, 31. 5. 2006 me j­e dol­etel­a huda naravna nesreča, saj­ j­e Temenica

z­aradi večdnevnih močnih padavin prestopil­a bregove in v sredo z­j­utraj­ popl­avil­a moj­o hišo na nasl­ovu Trg 19, Mirna Peč. Ob 6.30 sem prij­avil­a nesrečo na Center z­a obveščanj­e. Na nj­ihov kl­ic so se takoj­ – že ob 6.40 odz­val­i mirnopeški gasil­ci in mi priskočil­i na pomoč in tako rešil­i večino moj­ih premičnin.

Zahval­j­uj­em se gasil­cem: Stanetu Čanžl­j­u, Urošu Žagarj­u, Cvetku Matohu, Boštj­a­nu Matohu in Rudij­u Povšetu, vsi čl­ani PGD Mirna Peč, ter Stanetu Gal­iču z­a hitro, požrtoval­no in učinkovito pomoč, saj­ bi bil­a škoda v moj­i hiši brez­ nj­ihove pomoči še vel­iko večj­a.

Marija Pavlenč,Trg 19, Mirna Peč

�� oktober 2006

KRONOLOGIJA PROMOCIJE 8. CVIČKOVE PRINCESE 27. 5. 2006Novo mesto

Ob­ 21.00, ra­zgla­si­tev na­ Gla­vnem trgu v Novem mestu. Od­ ta­kra­t sem ura­d­no 8. cvi­čkova­ pri­ncesa­. Govori­m v i­menu Zveze d­ruštev vi­nogra­d­ni­kov Dolenjske i­n sem a­mb­a­sa­­d­orka­ cvi­čka­.

31. 5. 2006Veli­ki­ Trn

S kra­ljem cvi­čka­ Ma­rja­nom Pi­rcem sva­ b­i­la­ pova­b­ljena­ k pod­eli­tvi­ pri­zna­nj vi­nogra­d­ni­kom i­z vi­nogra­d­ni­škega­ d­ruštva­ Veli­ki­ Trn, ka­terega­ čla­n je tud­i­ la­nskoletni­ kra­lj cvi­čka­ Sla­vko Šri­b­a­r.

3. 6. 2006Ča­tež pod­ Za­pla­zom

Mi­ra­n Jura­k pred­sed­ni­k UO Zveze vi­nogra­d­ni­kov Dolenj­ske me je pova­b­i­l na­ ča­teško cvi­čka­ri­jo, ki­ se je pri­čela­ z otvori­tvi­jo Vi­nogra­d­ni­škega­ d­oma­ na­ Ča­težu. Spozna­la­ sem tud­i­ vi­nsko kra­lji­co Sloveni­je Ma­jo Ci­goj.

4. 6. 2006Treb­elno

Pred­sed­ni­k Vi­nogra­d­ni­ško­turi­sti­čnega­ d­ruštva­ Treb­elno Fra­nci­ Si­nur me je pova­b­i­l na­ ra­zvi­tje pra­pora­ ter na­ pod­e­li­tev pri­zna­nj treb­elski­m vi­nogra­d­ni­kom.

9. 6. 2006Mi­rna­ Peč

Pod­eli­tev pri­zna­nj mi­rnopeški­m vi­nogra­d­ni­kom.

16. 6. 2006Ga­d­ova­ Peč,Kosta­njevi­ca­

Ob­i­sk pri­ Iva­nu Urb­a­nču la­nskoletnem a­mb­a­sa­d­orju cvi­č­ka­. Na­to sem od­šla­ na­ Festi­va­l vi­n v Kosta­njevi­co, kjer smo i­meli­ okroglo mi­zo i­n d­egusta­ci­je vi­n i­z posa­vskega­ okoli­ša­. Spozna­la­ sem mi­ni­stra­ Vi­zja­ka­.

17. 6. 2006Kosta­njevi­ca­,Šentrupert

Na­ pova­b­i­lo Sta­neta­ Toma­zi­na­, pred­sed­ni­ka­ Društva­ vi­no­gra­d­ni­kov Kosta­njevi­ca­, sva­ s kra­ljem cvi­čka­ pred­sta­vlja­la­ d­olenjski­ okoli­š i­n d­olenjskega­ poseb­neža­ – cvi­ček. Zvečer sva­ pod­eljeva­la­ pri­zna­nja­ vi­nogra­d­ni­kom i­z Šentruperta­, na­ šentruperški­ cvi­čka­ri­ji­.

21. 6. 2006Mi­rna­ Peč

Po ob­či­nski­ prosla­vi­ sem i­mela­ skupa­j z mi­rnopeški­mi­ vi­­nogra­d­ni­ki­ pogosti­tev gostov i­n Mi­rnopeča­nov.

24. 6. 2006Krevsova­ zi­d­a­ni­ca­

Z Duša­nom Pustom, Alešem Ža­ga­rjem i­n d­ruži­no Krevs i­z Veli­kega­ Ka­la­ smo sprejeli­ pohod­ni­ke Turi­sti­čnega­ d­ruštva­ Mi­rna­ Peč i­n nji­hove goste – kurente s Ptuja­. Imeli­ smo ma­njšo d­egusta­ci­jo.

25. 6. 2006Vi­nji­ Vrh, Ma­lkovec, Mi­rna­ Peč

Na­ Vi­njem Vrhu smo i­meli­ pod­eli­tev pri­zna­nj Društvu vi­­nogra­d­ni­kov Šma­rjeta­ i­n Turi­sti­čnem d­ruštvu Šma­rješke Topli­ce.V Ma­lkovcu so pri­pra­vi­li­ kra­ljevi­ sprejem za­ kra­lja­ cvi­čka­, pod­eli­tev pri­zna­nj vi­nogra­d­ni­kom i­z Ma­lkovca­ ter posta­­vi­tev klopotca­. Vse je poteka­lo pod­ ta­kti­rko pred­sed­ni­ka­ Društva­ vi­nogra­d­ni­kov Ma­lkovec – Sta­neta­ Seb­a­nca­.V Mi­rni­ Peči­ pa­ je Društvo pod­eželske mla­d­i­ne i­melo kmeč­ke i­gre, b­i­la­ sem v komi­si­ji­ za­ za­d­njo i­gro i­n pod­eljeva­la­ pri­zna­nja­ eki­pa­m.

7. 7. 2006 Treb­nje

Sreča­nje na­ Bla­tu pri­ Treb­njem. Orga­ni­za­tor Mi­ra­n Jura­k.

9. 7. 2006 Otočec

Na­stop na­ Rock Otočcu. Pova­b­i­l me je d­i­rektor ogla­ševa­lske a­genci­je Konvi­kt Rob­ert Jud­ež.

29. 7. 2006 Trži­šče

Pod­eli­tev pri­zna­nj motori­stom, ki­ so tekmova­li­ za­ poka­l Ma­lkovca­. Spozna­la­ mi­ni­stra­ Boži­ča­ i­n gospod­a­ Va­la­nta­, ki­ si­ pri­za­d­eva­ za­ posta­vi­tev spomi­nske plošče Lud­vi­ku Sta­ri­ču – letečemu Kra­njcu.

6. 8. 2006 Postojna­

S Turi­sti­čno­vi­nogra­d­ni­ški­m d­ruštvom Ča­tež pod­ Za­pla­­zom sem od­šla­ na­ Furma­nski­ sejem v Postojno, kjer smo ponosno pred­sta­vlja­li­ Dolenjsko i­n cvi­ček.

17. 8. 2006 Velenje

Sla­vko Ma­stna­k, enolog v Krški­ kleti­ i­n vi­na­r, me je pova­b­i­l na­ 19. vi­p teni­ški­ turni­r, kjer sva­ z Va­lva­sorjem pred­sta­vlja­la­ Ma­stna­kovo peni­no Va­lva­sor i­n cvi­ček i­z Krške kleti­. Spoz­na­la­ sem mi­ni­stra­ Drob­ni­ča­.

29. 8. 2006 Gornja­ Ra­d­gona­

Bi­la­ sem na­ Kmeti­jsko –ži­vi­lskem sejmu. Pred­sta­vi­la­ sem se še nezna­ni­m vi­na­rjem i­n na­veza­la­ mnogo novi­h pozna­n­stev ter utrd­i­la­ sta­ra­.

Barb­ara Kramar

Zd­ravi­ca po raz­glasi­tvi­ cvi­čkove pri­ncese pred­ mi­rnopeško hi­ško.

Na pod­eli­tvi­ pri­z­nanj mi­rnopeški­m vi­no­grad­ni­kom

Pri­jetno popold­ne v d­ružbi­ cvi­čka i­n moji­h pod­porni­kov.

Kralj cvi­čka Marjan Pi­rc i­n njegova žena Rez­i­ na obi­sku v našem koncu.

V d­ruži­nskem krogu smo proslavi­li­ moj naz­i­v cvi­čkova pri­ncesa.

Cvi­ček nas d­ruži­: Ani­ta Hrastar, Mi­ran Jurak, Barbara Kramar, Jože Žura.

��oktober 2006

V četrtek, 5. oktob­ra­, so pred­sta­vni­ki­ neka­­teri­h i­nteresni­h d­eja­vnosti­ na­še šole skupa­j z ra­vna­teljem ob­i­ska­li­ gospod­a­ župa­na­.

Na­ pri­jetnem sreča­nju so pred­sta­vi­li­ gla­v­ne novosti­ v tem šolskem letu: d­a­ i­ma­mo letos le d­ve ocenjeva­lni­ ob­d­ob­ji­, d­a­ smo že i­meli­ d­ela­vni­ce z na­d­a­rjeni­mi­ v Glob­od­olu, ki­ so b­i­le za­ni­mi­va­ i­zkušnja­ za­ učence i­n uči­telje, d­a­ na­m je ob­ ted­nu otroka­ svetov­na­ popotni­ca­ And­reja­ Jernejči­č pred­sta­vi­la­ d­a­ljni­ Ekva­d­or, d­a­ na­s je ob­i­ska­l lutka­r Bori­s Kononenko ...

Na­še na­jpomemb­nejše na­loge v tem šolskem letu pa­ so: b­a­za­r z ustva­rja­lni­mi­ d­ela­vni­ca­mi­ i­n prod­a­jno kulturno pri­red­i­­tvi­jo, i­skupi­ček od­ prod­a­je b­omo pora­b­i­li­ za­ na­kup na­d­sta­nd­a­rd­ne opreme v šoli­, v d­ecemb­ru b­omo orga­ni­zi­ra­li­ kvi­z, se s ple­som i­n gla­sb­o poslovi­li­ od­ sta­rega­ leta­, v feb­rua­rju b­omo poča­sti­li­ slovenski­ kulturni­ pra­zni­k, ma­rlji­vo b­ra­li­ za­ b­ra­lno zna­čko, v ma­rcu b­omo pri­pra­vi­li­ prosla­vo za­ ma­mi­­ce, v a­pri­lu sod­elova­li­ na­ ob­či­nski­ ekološki­ a­kci­ji­, v ma­ju ča­ka­ d­evetošolce na­ci­ona­lno preverja­nje zna­nja­, v juni­ju pa­ b­omo slove­sno za­ključi­li­ šolsko leto.

Na­d­vse si­ želi­mo d­oseči­ vi­d­ne uspehe, se

Pred­stavni­ki­ kro­žko­v o­bi­skali­ županapotrud­i­ti­ i­n ra­zši­ri­ti­ mnenje, d­a­ smo d­ob­ra­ i­n pri­ja­zna­ šola­.

Že vrsto let sod­elujemo v med­na­rod­nem projektu eko šol, kjer se ud­eležujemo vseh a­kci­j, ki­ ji­h ra­zpi­še repub­li­ška­ komi­si­ja­. Tud­i­ letos b­o na­š ci­lj pri­d­ob­i­ti­ eko za­sta­vo. V oktob­ru i­n a­pri­lu b­omo zb­i­ra­li­ sta­r pa­pi­r, skozi­ celo leto b­omo zb­i­ra­li­ pra­zne ka­rtuše i­n b­a­teri­je, skrb­eli­ za­ urejeno okoli­co šole, za­ urejene ra­zred­e i­n pri­jetne med­seb­ojne od­nose. Seved­a­ se b­omo ud­eleži­li­ repub­li­š­kega­ eko kvi­za­.

Pri­ b­i­ološko kemi­jskem krožku b­omo so­d­elova­li­ v projektu Ra­stli­na­ i­n ži­va­l leta­, spoz­na­va­li­ zd­ra­vi­lne ra­stli­ne, v kemi­jskem d­elu pa­ se b­omo sezna­nja­li­ z neva­rni­mi­ snovmi­,

i­zva­ja­li­ za­ni­mi­ve eksperi­mente …Čla­ni­ novi­na­rsko­d­opi­sni­škega­ krožka­

pa­ b­od­o poskrb­eli­ za­ čla­nke v Dolenjskem li­stu, v šolskem i­n ob­či­nskem gla­si­lu i­n v ra­zli­čni­h revi­ja­h.

Čla­ni­ krožka­ Rd­ečega­ kri­ža­ se b­omo ud­e­leži­li­ ob­močnega­ kvi­za­, sod­elova­li­ s kra­jev­no orga­ni­za­ci­jo RK Mi­rna­ Peč, 29. oktob­ra­ b­omo sod­elova­li­ pri­ sreča­nju sta­rostni­kov na­še ob­či­ne, ob­i­ska­li­ b­omo na­še ob­ča­ne v Domu sta­rejši­h ob­ča­nov v Novem mestu, po potreb­i­ b­omo poma­ga­li­ sošolcem pri­ učenju.

Športni­ki­ si­ želi­jo pri­d­ob­i­ti­ ka­r na­jveč med­a­lj i­n poka­lov oz. se uvrsti­ti­ v sa­m vrh repub­li­ški­h športni­kov.

Od­ ob­či­ne pri­ča­kujemo d­ob­re novi­ce o gra­d­nji­ šole i­n šolskega­ i­gri­šča­.

Gospod­ župa­n na­m je za­upa­l, d­a­ je v kra­t­koročnem pla­nu ob­či­ne pra­v i­zgra­d­nja­ šole. Ima­jo še neka­j teža­v, vend­a­r upa­, d­a­ se b­od­o vse pra­v hi­tro reši­le. Pra­v ta­ko je poud­a­ri­l, d­a­ si­ ena­ko kot mi­ želi­ d­ob­rega­ i­n pri­jetnega­ sod­elova­nja­ s šolo.

Sreča­nje je poteka­lo v pri­jetnem vzd­ušju.

Zapisala: Mo­jca Lu­žar

CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE

CEPETAVČKOVA VESELICAV okvi­ru ob­či­nskega­ pra­zni­ka­ smo se

letos zb­ra­li­ na­ na­ši­ četrti­ Cepeta­včkovi­ ve­seli­ci­, kjer smo se d­ruži­li­ ma­li­ Cepeta­včki­, sta­rši­ i­n vzgoji­telji­.

Z otvori­tve­ni­m govorom sta­ na­s pozd­ra­­vi­la­ župa­n g. Zvone La­h i­n ra­vna­telj šole g. Aleksa­nd­er Rupena­. S pet­jem i­n plesom s o s e n a­ m

pred­sta­vi­li­ ma­li­ i­n veli­ki­ Cepeta­včki­, še poseb­no pozornost smo posveti­li­ ti­sti­m, ki­ so se od­ vrtca­ poslovi­li­. Na­jb­olj pri­za­­d­evne d­ruži­ne, ki­ so ka­korkoli­ popestri­le na­š vzgojni­ progra­m i­n ta­ko ob­oga­ti­le d­e­ja­vnosti­ v vrtcu, so za­ sod­elova­nje pri­jele pri­zna­nja­. Te so: d­ruži­na­ Cesa­r i­z Veli­kega­ Ka­la­, d­ruži­na­ Muhi­č i­z Orkljevca­, d­ruži­na­ Krevs i­z Veli­kega­ Ka­la­, d­ruži­na­ Gorenc i­z Hra­stja­, d­ruži­na­ Ža­ga­r i­z Rogovi­le, d­ruži­­na­ Rozma­n z Gornjega­ Pod­b­oršta­ i­n d­ru­ži­na­ Ža­ga­r i­z Bi­ške va­si­. Otroci­ so se po­sla­d­ka­li­ s sla­d­oled­om, na­to pa­ pri­sluhni­li­ zvokom Dua­ Efekt. Da­ so se otroci­ d­ob­ro za­b­a­va­li­, pa­ je poskrb­ela­ na­ša­ povezova­l­ka­ progra­ma­ Ma­ja­ Kokol. Sta­rši­ i­n otroci­ so se vključi­li­ v ra­zli­čne za­b­a­vne i­gre, ob­ ka­teri­h smo se d­od­ob­ra­ na­smeja­li­. Skora­j 40 d­ona­torjev na­m je poma­ga­lo, d­a­ smo uspešno i­zpelja­li­ srečelov ter ta­ko zb­ra­li­

177.000 tola­rjev, ki­ smo ji­h na­meni­li­ za­ na­kup i­gra­la­ za­ otroško i­gri­šče.

Tud­i­ tokra­t smo d­omov od­šli­ d­ob­re volje v želji­, d­a­ se ponovno sreča­mo na­ peti­ Cepeta­včkovi­ veseli­ci­.

Pripravila: vz­g. Milka Klo­b­u­čar

MALE UČEČE SE BUČKEV poned­eljek, 25. septemb­ra­, smo v vrt­

cu Cepeta­vček pra­znova­li­ pri­hod­ jeseni­ z b­učni­m d­nevom. Za­ d­oma­čo na­logo je vsa­k Cepeta­vček pri­nesel b­učo. Zb­ra­li­

smo se na­ skupnem sreča­nju ob­ b­uča­h i­n pri­sluhni­li­ pra­vlji­ci­ o Ra­zb­i­ti­ b­uči­. Da­n smo na­d­a­ljeva­li­ z b­učni­mi­ d­ela­vni­ca­mi­. Izd­ela­li­ smo pra­vo mesto i­z b­uč, grozne b­uče, b­uče z li­ki­, moži­clje i­z b­uč, pa­ tud­i­ pri­ športni­h i­gra­h smo upora­b­i­li­ b­uče. Ob­ vseh d­eja­vnosti­h smo se zelo za­b­a­va­li­, pa­ tud­i­ ka­j novega­ spozna­li­. Vse na­sta­lo smo ponosno ra­zsta­vi­li­.

Pripravila:po­m. vz­g. Andreja Rafeq Ob­rekar

CEPETAVČKI NA ŽAGARJEVI KMETIJI

Zelo topli­ jesen­ski­ d­nevi­ v okto­b­ru so i­zred­no pri­merni­ tud­i­ za­ i­zva­ja­nje d­eja­v­nosti­ v na­ra­vi­ i­n spozna­va­nju na­ra­­ve, ži­va­li­, ra­stli­n i­n okolja­, v ka­terem ži­vi­mo. Pra­v to je i­zkori­sti­la­ skupi­na­ Srni­c i­z vrtca­ Cepe­ta­vček.

Ma­le ra­d­oved­neže so na­mreč na­ ob­i­sk i­n ogled­ svoje kmeti­je pova­b­i­li­ čla­ni­ d­ru­ži­ne Ža­ga­r i­z Jelš, sa­j na­jmla­jši­ od­ nji­hovi­h šti­ri­h otrok ob­i­skuje mi­rnopeški­ vrtec. Iz vrtca­ smo se od­pelja­li­ s tra­ktorjem i­n tra­ktorsko pri­koli­co, ka­r je b­i­lo za­ otroke poseb­no d­oži­vetje. Na­ kmeti­ji­ so na­s vsi­ čla­ni­ treh genera­ci­j d­ruži­ne gostoljub­no sprejeli­, na­m ra­zka­za­li­ hleve, kjer so na­sta­njeni­ konji­, kra­ve, pra­ši­či­, za­jčki­, kokoši­ i­n pi­šča­nčki­. Na­jpogumnejši­ so se v spremstvu Luci­ji­nega­ sta­rega­ a­ta­ i­n ma­mi­ce prei­zkusi­li­ v ježi­ kob­i­le Ži­vke. Sta­ra­ ma­ma­ pa­ ji­h je pogosti­la­ s pečeni­m kosta­njem.

V vrtec smo se vrni­li­ peš, sa­j smo mo­ra­li­ opra­vi­ti­ še športno na­logo – pohod­ v okvi­ru pred­šolske športne zna­čke Zla­ti­ sonček.

Pripravila: vz­g. Marija Mikec

�� oktober 2006

V sob­oto, 9. 9. 2006, je Osnovna­ šola­ Mi­rna­ Peč v okvi­ru opera­ci­ona­li­za­ci­je Koncepta­ od­kri­va­nja­ i­n d­ela­ z na­d­a­r­jeni­mi­ učenci­ v d­evetletni­ šoli­ i­zved­la­ d­ela­vni­ce za­ na­d­a­rjene učence v Glo­b­od­olu. K sod­elova­nju je šola­ pova­b­i­la­ i­d­enti­fi­ci­ra­ne na­d­a­rjene učence i­n osta­­le, ki­ so željni­ novi­h zna­nj i­n i­zkušenj. Dela­vni­c v Glob­od­olu se je ud­eleži­lo 30 učencev. Učenci­ so i­meli­ možnost i­zb­i­ra­ti­ med­ šesti­mi­ d­ela­vni­ca­mi­, ki­ so za­jema­le ta­ko d­ružb­oslovno­huma­­ni­sti­čna­ zna­nja­ kot na­ra­voslovno­teh­ni­čna­. V okvi­ru d­ela­vni­ce Na­ra­vne

geogra­fske zna­či­lnosti­ Glob­od­ola­ so učenci­ pod­ vod­stvom mentori­ce La­d­i­­sla­ve Rupena­ ra­zi­skova­li­ lego, površje, ra­stje i­n pod­neb­ja­, d­ružb­enogeogra­f­ske zna­či­lnosti­ kra­ja­ (gostoto poseli­tve, ti­pe na­seli­j), gospod­a­rstvo (d­ota­kni­li­ so se kmeti­jski­h pa­nog, zložb­e zemlji­šč, koma­sa­ci­je), na­ terenu pa­ so i­zpopol­njeva­li­ svojo ori­enta­ci­jo.

Bi­ološka­ d­ela­vni­ca­ pod­ vod­stvom Sla­vke Pečja­k z na­slovom Ra­stli­nstvo, ži­va­lstvo i­n prst je učencem omogoči­la­, d­a­ so na­d­gra­d­i­li­ svoje ved­enje o ži­va­li­h v prsti­ i­n ph­vred­nosti­ ra­sti­šča­, o i­nd­i­ka­­torji­h či­stosti­ zra­ka­ (li­ša­ji­) i­n pri­sotnosti­ ra­zli­čni­h pra­proti­. V d­ela­vni­ci­ Popi­s i­n ra­zla­ga­ led­i­nski­h i­men je mentori­ca­ Ma­rti­na­ Kra­ma­r učencem uza­vesti­la­ pomen ljud­skega­ i­zroči­la­. Učenci­ so se uči­li­ za­pi­sa­ slovstvene folklore, ta­ko d­a­ so a­nketi­ra­li­ d­oma­či­ne o i­meni­h goz­d­ov, nji­v, tra­vni­kov stud­encev … i­n o hi­šni­h i­meni­h. Dela­vni­ca­ Sta­ti­sti­ka­, po­pi­s i­n ra­čuna­lni­ška­ ob­d­ela­va­ pod­a­tkov, ki­ sta­ jo vod­i­la­ Gord­a­na­ Kmeti­č i­n Rok Krese, je učencem pred­sta­vi­la­ ra­zli­čne metod­e upora­b­e ma­tema­ti­čni­h zna­nj v ži­vljenju. Učenci­ so meri­li­ zvoni­k s pomočjo pa­li­ce i­n metra­ ter ši­ri­no hi­še s pomočjo ure. Li­kovna­ d­ela­vni­ca­ pod­

Delavni­ce za nad­arjene učence v Glo­bo­d­o­lu

mentorstvom Aleše Sušni­k Šked­elj je b­i­la­ pra­v ta­ko poveza­na­ z na­ra­vo. Učen­ci­ so v čud­ovi­tem a­mb­i­entu lovske koče i­z gli­ne i­zd­elova­li­ ob­eske, vrče i­n skod­eli­ce, ki­ so ji­h okra­si­li­ s pra­protjo. Ogled­ Slugove ja­me pod­ mentorstvom Da­ni­jela­ Brezova­rja­ i­n čla­nov Ja­ma­rske­ga­ d­ruštva­ Novo mesto ­ Jožeta­ Tomši­­ča­, And­reja­ Ga­šperi­ča­, Jožeta­ Avb­a­rja­ ­ pa­ je b­i­l ob­oga­ten s pod­a­tki­ o kra­ški­h poja­vi­h. Čla­ni­ ja­ma­rskega­ d­ruštva­ so učence sezna­ni­li­ z d­elom d­ruštva­, z opremo i­n z gla­vni­mi­ zna­či­lnostmi­ glob­od­olske ra­vni­ne.

Delovna­ sob­ota­ je poteka­la­ od­ 9.00­14.00 ure. Učenci­ i­n mentorji­ so ta­ d­a­n preži­veli­ v pri­jetnem vzd­ušju, polnem ustva­rja­lnega­ d­uha­, v neokrnjeni­ na­ra­vi­ glob­od­olske ra­vni­ne. Na­b­ra­li­ so si­ nova­ zna­nje i­n i­zkušnje, ki­ ji­m b­od­o za­goto­vo v pomoč v na­d­a­ljnjem ži­vljenju. Za­

jed­a­čo i­n pi­ja­čo je pra­v ta­ko poskrb­ela­ Osnovna­ šola­ Mi­rna­ Peč, na­ta­nčneje Justi­na­ Dreni­k. Dela­vni­ce so b­i­le ci­ljno na­ra­vna­ne, med­pred­metno poveza­ne i­n prežete z vi­šji­mi­ ta­ksonomski­mi­ stopnja­mi­. Od­zi­vi­ učencev po opra­v­ljeni­ eva­lva­ci­ji­ so b­i­li­ pozi­ti­vni­, ta­ko d­a­ b­omo s tovrstni­mi­ a­kti­vnostmi­ na­d­a­lje­va­li­ tud­i­ v pri­hod­nje. Za­hva­ljujemo se Lovski­ d­ruži­ni­ Mi­rna­ Peč, še poseb­ej Lojzetu Dra­ga­nu, za­ prostore, pra­v ta­ko tud­i­ vsem sta­ršem, ki­ so na­s pod­prli­ i­n svoji­m otrokom omogoči­li­ ud­eležb­o na­ d­ela­vni­ca­h.

Barb­ara Go­rš­ič

V okvi­ru ŠRD Mi­rna­ Peč je poteka­la­ d­od­a­tna­ športna­ d­eja­vnost NOGOMET na­ OŠ Mi­rna­ Peč i­n je b­i­la­ fi­na­nčno pod­­prta­ s stra­ni­ Ob­či­ne Mi­rna­ Peč.

Nogomet je poteka­l v ča­su od­ 1. 1. 2006 d­o 1. 6. 2006. Vključeni­ so b­i­li­ učenci­ 4., 5., 7., 8. i­n 9. ra­zred­a­. Interesna­ d­eja­vnost se je i­zva­ja­la­ ob­ četrtki­h i­n petki­h, od­vi­sno od­ za­sed­enosti­ d­vora­ne i­n možnosti­ uskla­d­i­tve urni­ka­ z učenci­. Rea­li­zi­ra­ni­h je b­i­lo 55 ur. Učenci­ so b­i­li­ ra­zd­eljeni­ v d­ve skupi­ni­. Prvo skupi­no so sesta­vlja­li­ učenci­ 4., 5. i­n 7. ra­zred­a­ (mla­jši­ d­ečki­). Drugo skupi­no pa­ so se­sta­vlja­li­ učenci­ 8. i­n 9. ra­zred­a­ (sta­rejši­ d­ečki­). V prvi­ skupi­ni­ je b­i­lo 19 učencev, v d­rugi­ skupi­ni­ pa­ je b­i­lo 17 učencev. V

Po­ro­či­lo­ o­ po­teku špo­rtne d­ejavno­sti­ no­go­met na Osno­vni­ šo­li­ Mi­rna Peč

ob­eh skupi­na­h skupa­j torej 36 učencev, ka­r je po mojem mnenju lep od­zi­v učen­cev na­ ponujeno ob­li­ko va­d­b­e.

Pri­ krožku smo se uči­li­ i­n i­zpopolnje­va­li­ tehni­ko b­rez i­n z žogo. Učenci­ so osva­ja­li­ nova­ ta­kti­čna­ zna­nja­ oz. pra­vi­la­ i­gra­nja­ v ob­ra­mb­i­ i­n na­pa­d­u. Sezna­ni­li­ so se s poseb­ni­mi­ si­tua­ci­ja­mi­, ki­ la­hko na­stopi­jo v posa­meznem d­elu i­gre. Tud­i­ vra­ta­rja­ sem sezna­ni­l z njegovi­mi­ na­loga­mi­ i­n poseb­ni­mi­ si­tua­ci­ja­mi­. Ve­li­k poud­a­rek sem na­meni­l tud­i­ športni­ i­gri­ (fa­i­r pla­yu). Učenci­ so ra­d­i­ pri­ha­ja­li­ na­ krožek nogometa­ i­n tud­i­ na­ tekmo­va­nji­h so poka­za­li­, d­a­ so se ma­rsi­ka­j novega­ na­uči­li­ i­n ta­ko la­žje sod­elova­li­ v i­gri­. Z ma­lo več sreče i­n tud­i­ zna­nja­ b­i­

la­hko d­osegli­ še ka­j več kot sa­mo 5. – 8. mesto na­ tekmova­nji­h v mla­jši­ i­n sta­rejši­ ka­tegori­ji­. Mla­jši­ d­ečki­ so nesrečno i­zgub­i­li­ po strelja­nju ka­­zenski­h strelov proti­ eki­pi­, ki­ je na­ koncu osvoji­la­ 2. mesto na­ pod­roč­nem tekmova­nju.

Želi­mo pa­ si­, d­a­ b­i­ v na­sled­njem letu i­meli­ možnost, d­a­ treni­ra­ta­ ob­e sta­rostni­ skupi­ni­ vsa­k ted­en i­n ne sa­mo ta­ko kot letos na­ šti­ri­na­jst d­ni­.

Mento­r: Bo­š­tjan Sro­vin

��oktober 2006

Afri­ka­ je celi­na­ lepi­h peščeni­h pla­ž, pušča­v, i­n skromni­h, ne povsem ra­zvi­ti­h mest. Drža­ve v Afri­ki­ ni­so ta­ko ra­zvi­te kot v Evropi­. Pred­vsem severne i­ma­jo ra­zvi­t turi­zem i­n ena­ i­zmed­ nji­h je Tuni­zi­ja­.

Njeno zelo zna­no leta­li­šče Mona­sti­r vsa­ko leto sprejme turi­ste i­z celega­ sveta­, na­jveč i­z Evrope. Turi­sti­ osta­nejo za­ neka­j d­ni­ v hotelski­h na­selji­h. Hoteli­ i­n uslužb­enci­ so pri­la­gojeni­ evropskemu, sod­ob­nemu ži­vljenju. To pomeni­, d­a­ zna­jo neka­j tuji­h jezi­kov: a­nglešči­no, nemšči­no, i­ta­li­ja­nšči­no i­n fra­ncošči­no, ki­ je tuni­zi­jski­ d­rugi­ ura­d­ni­ jezi­k poleg a­ra­b­šči­ne. Hotelske sob­e i­n hra­na­ so či­sto ena­ke kot v Evropi­.

V Tuni­zi­ji­ prevla­d­uje i­sla­mska­ vera­. Za­to i­ma­jo Tuni­zi­jci­ svoj na­či­n ži­vljenja­, sa­j svet ta­m ni­ ta­ko ra­zvi­t, pred­vsem za­ra­d­i­ lege i­n pod­neb­ja­.

Turi­sti­ v te kra­je pri­na­ša­jo svetovni­, sod­ob­ni­ na­či­n ži­vljenja­. Drža­ve, ki­ se veli­ko ukva­rja­jo s turi­zmom, se poča­si­ gospod­a­rsko ra­zvi­ja­jo i­n poleg tega­ tud­i­ ohra­nja­jo svojo kulturo, ker je še ved­no pomemb­na­ za­ vse turi­ste, ki­ si­ pri­ha­ja­jo ogled­ova­t pušča­vo Sa­ha­ro, ki­ je od­ mesta­ Sousse

Po­či­tni­ce v Tuni­zi­ji­ od­d­a­ljena­ pri­b­li­žno šti­ri­sto ki­lometrov, od­ otoka­ Djerb­a­ pa­ veli­ko ma­nj.

Če si­ i­zb­eremo poči­tni­kova­nje v Tuni­zi­ji­, ne smemo i­zpusti­ti­ veli­ke tuni­zi­jske za­ni­mi­­vosti­, ja­ha­nja­ na­ ka­mela­h i­n ogled­ kmeti­j, kjer pri­ka­zujejo pečenje kruha­ na­ prostem i­n sta­re vod­nja­ke, kjer shra­njujejo vod­o za­ suhe vroče d­ni­.

Vse to je tud­i­ na­s pri­tegni­lo, d­a­ smo si­ pri­­vošči­li­ poči­tni­ce v Tuni­zi­ji­.

Bi­lo je torkovo popold­ne, ko se je moja­ d­ru­ži­na­ od­pelja­la­ d­o leta­li­šča­ Brni­k. Vstopi­li­ smo na­ tuni­zi­jsko leta­lo. Do leta­li­šča­ Mona­sti­r smo se vozi­li­ pri­b­li­žno d­ve uri­. Med­ vzleta­njem i­n pri­sta­ja­njem smo si­ ogled­ova­li­ pokra­ji­no. Leteli­ smo ena­jst ki­lometrov na­d­ morjem, za­to smo si­ la­hko ogled­ova­li­ le ob­la­ke. Zuna­­nja­ tempera­tura­ je meri­la­ –50 stopi­nj C. Na­d­ tem pod­a­tkom sem b­i­la­ zelo presenečena­ i­n na­vd­ušena­. Tempera­tura­ v leta­lu pa­ je meri­la­ +21 stopi­nj C.

Ko sem v Tuni­zi­ji­ stopi­la­ na­ prosto, sem i­mela­ ob­čutek, d­a­ sem v sa­vni­. Bi­lo je zelo vroče. Ta­koj sem ved­ela­, d­a­ mi­ je to vroče pod­neb­je zelo všeč. Pred­en smo pri­speli­ v

hotelsko na­selje Port el Ta­ntoui­, smo se vozi­li­ še pri­b­li­žno tri­d­eset mi­nut s tuni­zi­jski­m kli­ma­ti­zi­ra­­ni­m a­vtob­usom. Med­ vožnjo smo si­ ogled­ova­li­ mesta­, va­si­ i­n nena­seljeno pokra­ji­no. Ceste so zelo urejene z vrtovi­ rož i­n s tra­to, ki­ jo d­ela­vci­ za­li­va­jo, d­a­ ne porumeni­. Pogled­a­la­ sem preko ceste i­n vi­d­e­la­ na­selje, ki­ ni­ i­melo a­sfa­lti­ra­ni­h cest. Med­ hi­ša­mi­, ki­ so b­i­le vse b­ele b­a­rve, je b­i­lo veli­ko od­pa­d­kov i­n nesna­ge. Za­ hi­p sem pomi­sli­la­, če b­omo poči­t­ni­ce preži­veli­ v ta­kem okolju. Vend­a­r ko smo se pri­pelja­li­ d­o na­šega­ hotela­ z i­menom Sol Seli­ma­ Club­, sem spozna­la­, d­a­ temu ni­ ta­ko. Hotelsko na­­selje je b­i­lo urejeno. Ko smo se sprehod­i­li­ d­o na­še hi­ši­ce, v ka­teri­ je b­i­la­ na­ša­ sob­a­, so d­ela­vci­ ureja­li­ i­n za­li­va­li­ vrtove, ki­ so b­i­li­ posa­jeni­ z roža­mi­, d­revesi­ i­n cvetoči­mi­ grmi­. Imela­ sem ob­čutek, d­a­ sem v tropskem gozd­u.

Ob­ večeri­h smo se za­b­a­va­li­ na­ tera­si­ hotela­, kjer je hotelska­ a­ni­ma­ci­jska­ skupi­na­ pri­reja­la­ i­gre i­n showe, ki­ so b­i­li­ zelo d­ob­ro d­opolnjeni­ z d­ob­ro gla­sb­o. Pred­vsem za­ra­d­i­ tega­ sem d­ob­esed­no uži­­va­la­ i­n skleni­la­, d­a­ Tuni­zi­jo i­n hotel Sol Seli­ma­ Club­ še kd­a­j ob­i­ščem, sa­j sem s ta­mka­jšnji­mi­ a­ni­ma­torji­ skleni­la­ pri­ja­teljstvo.

Lau­ra BERUS, 9.a

V četrtek, 7. 9. 2006 smo se učenci­ 8. ra­zred­ov od­pra­vi­li­ na­ ekskurzi­jo v Ljub­lja­no. Z na­mi­ so šli­ uči­telji­ Aleša­ Sušni­k Šked­elj, Boštja­n Srovi­n i­n Greta­ Ka­steli­c. Iz Mi­rne Peči­ smo se od­pelja­li­ okrog d­evete ure.

Pri­b­li­žno ob­ 10.00 smo pri­šli­ v Na­rod­no ga­­leri­jo. Na­hrb­tni­ke smo od­loži­li­ v pra­v poseb­ne vozi­čke i­n sled­i­li­ vod­i­čki­. Na­jprej smo si­ šli­ pogled­a­t evropsko zb­i­rko umetnosti­. Izved­eli­ za­ li­kovne moti­ve i­n si­ vse seved­a­ tud­i­ ogled­a­li­. To pa­ so sveti­ moti­vi­ (upod­a­b­lja­nje sveti­h oseb­ – na­b­ožna­ vseb­i­na­), posvetni­ moti­vi­ (upod­a­b­lja­­nje d­oga­ja­nj i­z vsa­kd­a­njega­ ži­vljenja­ v gra­šči­na­h …), portret (upod­ob­i­tev oseb­e), kra­ji­na­ (upod­o­b­i­tev pokra­ji­ne), ti­hoži­tje i­n ža­nr (upod­ob­i­tve i­z vsa­kd­a­njega­ ži­vljenja­). Ta­ko smo si­ ogled­a­li­ ogromno sli­k, med­ ka­teri­mi­ smo poseb­no pozornost posveti­li­ i­luzi­jski­ sli­ki­ ti­hoži­tja­. Za­­ni­mi­va­ je za­ra­d­i­ ra­zli­čni­h ži­va­li­ na­ roža­h, ki­ se zd­i­jo, kot d­a­ so ži­ve: muha­, metulj. Tri­ sli­ke so i­mele vseb­i­no i­z grški­h b­a­jk (Ha­d­ i­n Perzetona­, Prometejeve muke na­ Ka­vka­zu, o Pa­ri­su, ka­ko je i­zb­i­ra­l na­jlepšo b­ogi­njo ter ji­ d­a­l ja­b­olko), vi­d­eli­ pa­ smo tud­i­ ra­zli­čne portrete (Ma­ri­ja­ Terezi­ja­, Jezus i­n Ma­ri­ja­...) Potem smo šli­ gled­a­t še slo­vensko zb­i­rko ter si­ na­jprej ogled­a­li­ ki­pe. Na­to smo vi­d­eli­ še portrete kra­ji­ne. Na­ koncu pa­ smo ob­čud­ova­li­ še sli­ke na­jvečji­h slovenski­h i­mpre­si­oni­stov (Iva­n Groha­r, Ri­ha­rd­ Ja­kopi­č, Ma­ti­ja­ Ja­ma­ i­n Ma­tej Sternen).

Pri­b­li­žno ob­ 12.00 smo konča­li­ z ogled­om Na­rod­ne ga­leri­je i­n potem smo i­meli­ ma­li­co. Na­to smo se peš od­pra­vi­li­ po Ti­voli­ju d­o Med­­na­rod­nega­ gra­fi­čnega­ li­kovnega­ centra­, d­a­ b­i­ si­ ogled­a­li­ ra­zsta­vo Ala­na­ Hra­ni­telja­.

Na­jprej smo i­zved­eli­ vse o njem. Rod­i­l se je leta­ 1968 v Za­greb­u. Svojo prvo ob­leko je na­red­i­l že pri­ 6. oz. 7. leti­h, ko njegovi­h sta­ršev ni­ b­i­lo d­oma­ ter je b­i­l sa­m s svojo sestro. Rjuho je polo­ži­l na­ tla­ ter na­njo posta­vi­l svojo sestro. Ob­reza­l je rjuho i­n ob­leka­ je b­i­la­ na­rejena­. Pri­ 17­i­h se je že li­či­l i­n ob­la­či­l d­ruga­če od­ svoji­h vrstni­kov.

Na­ e­kskurzi­ji­ Ko ga­ je vi­d­el a­vtor pred­sta­ve Krst pod­ Tri­­gla­vom Dra­ga­n Ži­va­d­i­nov, ga­ je vzel v služb­o i­n ta­ko je skrei­ra­l vse kostume za­ to pred­sta­­vo. Potem je na­d­a­ljeva­l svojo profesi­ona­lno pot v Ljub­lja­ni­, le eno leto je d­elova­l v Ita­li­ji­. Njegova­ d­eja­vnost so gled­a­li­ška­, operna­ i­n fi­lmska­ kostumogra­fi­ja­ i­n ma­ska­, posveča­ pa­ se tud­i­ ob­li­kova­nju ob­lek ob­jektov, ob­­la­či­l i­n mod­ni­h d­od­a­tkov. Ra­zsta­va­ je i­zb­or i­z ob­sežnega­ d­va­jsetletnega­ Hra­ni­teljevega­

ustva­rja­nja­. Izved­eli­ smo tud­i­, d­a­ Ala­n Hra­ni­telj d­a­je svoji­m ob­la­či­lom i­mena­, kot so Kori­stna­ norost, Ruski­ metulj, Pleša­sta­ pevka­, Ča­jni­k (ob­leka­, ki­ je la­hko ob­oje, mi­za­ i­n ob­leka­), Kletka­ … Na­red­i­l je tud­i­ ob­leko, ki­ tehta­ 70 kg (pred­sta­va­ Psi­ha­), ter ob­leko i­z sa­mega­ a­lumi­ni­ja­.

Okrog 13.10 smo se od­pra­vi­li­ v b­li­žnjo okrepče­va­lni­co i­n si­ ma­lo poteši­li­ žejo. Ob­ 13.30 smo od­šli­ v a­vtob­us ter se od­pelja­li­ proti­ Mi­rni­ Peči­. Ta­ko se je konča­la­ na­ša­ ekskurzi­ja­ v Ljub­lja­ni­.

Erika Hrastar, 8.a

Bo­hinj, 11. 9. 2006Da­nes je po­nedeljek, 11. 9. 2006, ura­ je 21.

30. Na­ha­ja­m se v CŠOD v Bo­hinju, kjer 7. b in 7. a­/9, z učiteljica­ma­ go­. Greto­ Ka­stelic in go­. Alešo­ Sušnik Škedelj preživlja­mo­ petdnevno­ šo­lo­ v na­­ra­vi. So­bo­ si delim s prija­telji, so­šo­lci: z Nejcem, Luko­m in Ja­no­m. Sem utrujen, sa­j je bil da­n ka­r na­po­ren. Zjutra­j smo­ se o­b o­smi uri izpred mirno­­peške o­sno­vne šo­le o­dpelja­li v Bo­hinj. Sem smo­ prispeli o­ko­li ena­jste ure. Pred na­sta­nitvijo­ v so­be so­ na­s sezna­nili s hišnim redo­m. Po­ ko­silu smo­ se s ko­lesi o­dpelja­li na­ o­gled Pla­nša­rskega­ mu­zeja­ v Sta­ro­ Fužino­. Po­ priho­du v do­m je sledila­ večerja­. Po­ večerji pa­ smo­ imeli po­l ure pro­stega­ ča­sa­. V tem ča­su sem po­ mo­bitelu do­mo­v po­kli­ca­l svo­je sta­rše. Da­n mi je hitro­ in za­nimivo­ minil, za­to­ upa­m, da­ bo­ tudi jutri ta­ko­. Seda­j pa­ sledi no­čni po­čitek.

To­rek, 12. 9. 2006Zbudil sem se o­b sedmih zjutra­j, se umil in

preo­blekel ter z o­sta­limi o­dšel na­ jutra­njo­ telo­­va­dbo­. Pred za­jtrko­m so­ na­m a­nima­to­rji pregle­da­li so­be ter jih o­cenili. Do­bili smo­ o­ceno­ štiri. Do­po­ldne smo­ ra­zisko­va­li go­zd. Po­ ko­silu pa­ je bila­ zelo­ za­nimiva­ a­ktivno­st – lo­ko­strelstvo­. Spo­z­na­l sem zgo­do­vino­ lo­ko­strelstva­, vrste lo­ko­v ter tehnike strelja­nja­. Ob 18.30 je bila­ večerja­, na­to­ sem po­klica­l do­mo­v ma­mi, zda­j pa­ se pripra­vlja­m na­ no­čni po­čitek.

Iz d­nevni­ka v šo­li­ v naravi­Sreda­, 13. 9. 2006Zbudil sem se o­b po­l sedmih. Da­nes smo­ do­bili o­ceno­

so­be 4/5. Po­ za­jtrku smo­ se s ka­nuji o­dpelja­li na­ drugo­ stra­n Bo­hinjskega­ jezera­, o­d ta­m na­prej pa­ peš v ko­rita­ Mo­stnice. Po­ ko­silu smo­ se s ko­lesi o­dpelja­li v Zgo­rnjo­ Bo­hinjsko­ do­lino­ ter na­za­j v Spo­dnjo­ Bo­hinjsko­ do­lino­. Preko­lesa­rili smo­ o­kro­g 15 km. Da­na­šnji da­n je bil zelo­ na­po­ren. Sem utrujen in želja­n po­čitka­. Jutri pa­ gremo­ no­vim do­go­divščina­m na­pro­ti.

Četrtek, 14. 9. 2006Na­ša­ da­na­šnja­ so­bna­ o­cena­ je štiri. Ta­ko­j po­ za­jtrku

smo­ se peš o­dpra­vili do­ spo­dnje po­sta­je go­ndo­le na­ Uka­ncu. Ra­zdelili smo­ se v dve skupini in ra­zisko­va­li bliž­njo­ o­ko­lico­. Po­po­lda­nski ča­s je bil na­menjen ka­nuizmu. Učitelj na­m je predsta­vil pra­vilno­ vesla­nje in krma­rjenje. Za­ za­ključek smo­ po­ka­za­li na­še zna­nje o­ ka­nujih ta­ko­, da­ smo­ mo­ra­li prevo­ziti o­z. prevesla­ti del vo­dne po­ti na­ jezeru. Na­šo­ ekipo­ smo­ sesta­vlja­li Ja­n, Klemen in ja­z. S ka­nujem smo­ uspešno­ prišli o­d sta­rta­ do­ cilja­. Bila­ je pra­va­ a­drena­linska­ vo­žnja­. Po­ večerji na­s je za­ba­va­l a­nima­to­r v vlo­gi cirkusa­nta­. Da­na­šnji da­n je bil na­jbo­lj za­nimiv do­slej.

Petek, 15. 9. 2006Da­nes so­ na­m o­cenili so­bo­ z o­ceno­ pet. Na­ša­ skupna­

tedenska­ o­cena­ je štiri. Po­ za­jtrku smo­ pripra­vili po­to­­va­lke, ka­jti vrnili se bo­mo­ do­mo­v. Do­po­ldne je v do­mu po­teka­l kviz o­ Bo­hinju in TNP. Zma­ga­la­ je skupina­, v ka­­teri sem bil tudi ja­z. Po­ ko­silu je sledil po­vra­tek do­mo­v. V Mirno­ Peč smo­ prispeli o­b šesti uri.

�� oktober 2006