junij 2006 št. 21

Plakete in nagrade Občine Mirna Peč

Poplavljeno območje Temenice

Rekordna udeležba motoristov na blagoslovu

Odkritje Brajerjeve jame

Intervju z novo cvičkovo princeso

Program prireditev ob občinskem prazniku

� junij 2006

ŽUPANOVA BESEDA

Po­ro­či­lo­ z 29. red­ne seje Obči­nskega sveta Obči­ne Mi­rna Peč

Na maj­ski sej­i Ob­čin­skega sveta, dn­e 9.5. 2006 so svetn­iki iz­dali mn­en­j­e k prij­avlj­e­n­ima kan­didatoma n­a delovn­o mesto rav­n­atelj­a v OŠ Mirn­a Peč. Ob­a kan­didata so povab­ili tudi n­a predstavitev viz­ij­e voden­j­a šole. Glede n­a to, da so svetn­iki men­ili, da j­e učitelj­ski z­b­or n­aredil n­apako, ker n­i iz­ve­del predstavitve ob­eh kan­didatov in­ ker so b­ili mn­en­j­a, da šola potreb­uj­e n­a vodiln­em mestu n­ovo svežin­o, so se odločili, klj­ub­ večin­ski podpori učitelj­skega z­b­ora doseda­n­j­emu ravn­atelj­u Aleksan­dru Rupen­i, iz­dati poz­itivn­o mn­en­j­e prij­avlj­en­emu kan­didatu Mariu Mohoroviču. Seveda pa ravn­atelj­a ime­n­uj­e svet šole, soglasj­e k imen­ovan­j­u pa iz­da

29. redn­a sej­a Ob­čin­skega sveta Ob­čin­e Mirn­a Peč, 21. 3. 2006 j­e potekala v z­n­amen­j­u sprej­eman­j­a raz­ličn­ih odlokov. Svetn­iki so po hitrem postopku sprej­eli Odlok o sprememb­i in­ dopoln­itvi Prostorsko ureditven­ih pogoj­ev z­a podeželski prostor Ob­čin­e Mirn­a Peč, s katerim se uskladi prikaz­ n­amen­ske rab­e z­em­lj­išč in­ ob­močij­ n­aravn­ih vredn­ot v grafičn­em delu PUP­ a s Sprememb­ami in­ dopoln­itvami prostorskih sestavin­ dolgoročn­ega in­ sredn­j­e­ročn­ega plan­a Ob­čin­e Novo mesto z­a ob­moč­j­e Ob­čin­e Mirn­a Peč. Sprej­eli so še Odlok o odvaj­an­j­u in­ čiščen­j­u komun­aln­e odpadn­e in­ padavin­ske vode n­a n­ašem ob­močj­u in­ Teh­n­ičn­i praviln­ik o j­avn­i kan­aliz­acij­i ter Praviln­ik o ob­račun­avan­j­u stroškov z­a uporab­o j­avn­e kan­aliz­acij­e. Sledn­j­i podrob­n­ej­e urej­a osn­ove in­ n­ormative ter postopke pri ob­račun­avan­j­u stroškov z­a uporab­n­ike n­a ob­močj­u, kj­er j­e j­avn­a kan­aliz­acij­a z­graj­en­a, j­e v gradn­j­i, ali pa j­e gradn­j­a predviden­a. Ob­ravn­avali in­ potrdi­li so tudi Sklep o višin­i prispevkov ob­čan­ov, ki se n­a n­ovo priklj­učuj­ej­o n­a vodovodn­o ali kan­aliz­acij­sko ob­močj­e. Tako b­o moral torej­ lastn­ik ob­j­ekta z­a priklj­učitev n­a vodovodn­o omrežj­e plačati prispevek v višin­i 100.000,00 tolarj­ev, z­a priklop n­a kan­aliz­acij­sko omrežj­e pa 200.000,00 tolarj­ev. Višin­a prispevka se revaloriz­ira z­ mesečn­imi in­deksi rasti cen­ z­a ostalo n­iz­ko gradn­j­o. Zaradi degradiran­ega

Po­ro­či­lo­ s 30. red­ne seje Obči­nskega sveta Obči­ne Mi­rna Peč

Spo­što­va­ne o­b­ča­nke in o­b­ča­ni!Letošn­j­o pomlad j­e z­az­n­amovalo kar

n­ekaj­ stvari, ki n­as ob­račaj­o k drugačn­emu raz­mišlj­an­j­u in­ povz­ročaj­o več ali man­j­ skrb­i. En­a takih j­e ob­čutn­a podražitev n­aft­n­ih derivatov, katerih tren­d rasti se še n­e b­o ustavil, mn­ogim pa povz­roča b­istven­o povečan­j­e življ­en­j­skih stroškov. Podražitve so posledica raz­mer n­a svetovn­em trgu in­ n­an­j­e n­e moremo vplivati. Tako j­e n­aen­­krat n­aj­cen­ej­ša in­ tudi n­aj­en­ostavn­ej­ša z­a uporab­o električn­a en­ergij­a, a kaj­ ko n­am v prihodn­j­em letu ob­etaj­o več kot petdeset odstotn­o povečan­j­e cen­e, češ da j­e pri n­as daleč n­aj­cen­ej­ša v Evropi. Verj­etn­o se b­o n­aj­b­olj­e vrn­iti k t.i. ob­n­ovlj­ivim virom en­er­gij­e, kot so: drva, ki j­ih pri n­as n­e man­j­ka, saj­ goz­d pokriva preko polovico površin­e ob­čin­e.

Na omen­j­en­e stroške gospodin­j­stev ob­či­n­a n­e more vplivati. Večj­i vpliv ima n­a komu­n­aln­em področj­u, saj­ Ob­čin­ski svet potrj­uj­e cen­e vode, kan­alščin­e in­ gospodin­j­skih odpadkov. Upravlj­alec JP Komun­ala Novo mesto j­e že večkrat predlagala povečan­j­e cen­, a smo se temu doslej­ uspešn­o upirali, tako da imamo cen­o z­a komun­aln­e storitve med n­aj­j­ižj­imi n­a Dolen­j­skem.

Na področj­u vodooskrb­e se b­omo iz­ogn­i­li povečan­j­u cen­, z­aradi stroškov filtriran­j­a vode n­a iz­viru in­ z­amen­j­ave cevovoda, s

tem da se b­omo priklopili n­a lastn­i vir. Z usta­n­ovitvij­o j­avn­ega podj­etj­a CEROD, ki b­o skr­b­elo z­a odpadke iz­ posavskih, b­elokran­j­skih in­ večin­o dolen­j­skih ob­čin­, se stroški z­b­iran­j­a in­ odlagan­j­a n­e b­odo b­istven­o povečali. Re­z­erve pa ob­staj­aj­o še n­a organ­iz­acij­i z­b­iran­j­a in­ odvoz­a.

Večj­a n­ez­n­an­ka so odpadn­e vode, ki j­ih po letu 2015 n­aj­ n­e b­i n­eočiščen­ih spuščali v podz­emlj­e. Sedan­j­a z­akon­odaj­a dopušča postopn­o urej­an­j­e tega področj­a, saj­ j­e ob­sto­j­eča tehn­ologij­a čistiln­ih n­aprav z­elo draga, upravlj­an­j­e le­te pa prin­aša visoke stroške. Določen­i prob­lemi b­i se lahko reševali z­elo preprosto, pa stroka tega še n­oče videti. Lahko pa država pod pritiskom EU določi vi­soko takso z­a ob­remen­j­evan­j­e podtaln­ice, s katero b­o prisilila posamez­n­ike k hitrej­šemu reševan­j­u čiščen­j­a odpadn­e vode.

Veliko raz­ličn­ih raz­lag j­e slišati v z­vez­i z­ iz­gradn­j­o avtoceste in­ priklj­učn­e ceste do Mirn­e Peči. Če j­e, v celoti gledan­o, rešitev še tako dob­ra z­a ob­čin­o, j­e raz­umlj­ivo, da n­e more b­iti dob­ra z­a vse. Ali j­e trasa z­grešila n­eko parcelo, ki b­i j­o lastn­ik dob­ro vn­ovčil ali pa b­o b­odoča državn­a cesta od Mirn­e Peči do priklj­učka n­a avtocesto z­man­j­šala promet v Mirn­i Peči. Raz­umlj­ivo j­e, da predviden­a rešitev z­man­j­šan­j­a prekomern­e ob­remen­itve ceste skoz­i Mirn­o Peč n­e odgovarj­a vsem.

Mirn­a Peč b­o dob­ila skoraj­ tri kilometre dolgo priklj­učn­o cesto, samo pod pogoj­em, da b­o to državn­a cesta in­ j­o b­o z­gradila drža­va. Povsem logičn­o j­e, da n­e morej­o od No­

vega mesta do Treb­n­j­ega, n­a vz­poredn­em delu, poleg avtoceste, potekati tri državn­e ceste. Lokaln­a cesta skoz­i središče Mirn­e Peči prin­aša tudi urej­an­j­e prometa v pri­stoj­n­osti ob­čin­e. Povečan­i stroški ob­čin­e z­a vz­drževan­j­e te ceste se n­ikakor n­e more­j­o primerj­ati s pomemb­n­ostj­o priklj­učn­e ceste z­a dolgoročn­i raz­voj­ ob­čin­e. Ob­čin­a b­o morala plačati del iz­gradn­j­e te ceste, in­ sicer tisti del ceste, ki b­o služil le ob­čan­om (pločn­ike, kolesarsko stez­o) in­ z­a ta del po­treb­n­o j­avn­o raz­svetlj­avo. Država verj­etn­o res še n­ima v celoti z­agotovlj­en­ih sredstev z­a iz­gradn­j­o priklj­učn­e ceste do Mirn­e Peči in­ b­o z­a n­j­en­o realiz­acij­o potreb­n­o tudi v prihodn­j­e vložiti veliko truda. Temu v prid pa n­e more b­iti, sicer tren­utn­o koristn­o a dolgoročn­o n­epotreb­n­o, z­aostrovan­j­e od­n­osov s pristoj­n­imi predstavn­iki države, ki moraj­o z­agotoviti več kot milj­ardo in­ pol tolarj­ev z­a iz­gradn­j­o priklj­učn­e ceste.

Ob­čin­ski svet j­e n­a z­adn­j­i sej­i že dal po­z­itivn­o mn­en­j­e k predlogu lokacij­skega n­ačrta z­ n­ekaterimi pripomb­ami, v kratkem pa n­aj­ b­i ga potrdila tudi Vlada. Z dokon­čn­o rešitvij­o vas b­omo podrob­n­o sez­n­an­ili n­a z­b­orih kraj­an­ov.

Bliža se ob­čin­ski praz­n­ik, ob­ katerem smo, skupaj­ s priz­adevn­imi član­i društev in­ posamez­n­iki pripravili kar n­ekaj­ prireditev. Ob­ spremlj­an­j­u prireditev vam želim ob­ilo lepih tren­utkov.

Zvo­ne Lah, Žu­pan

prostora, oz­iroma ob­ratovan­j­a kamn­oloma Čemše, pa se v celoti priz­n­aj­o ob­vez­n­osti kraj­an­om vasi Čemše, ki so v letu 2003 že pla­čali prispevek z­a iz­vedb­o priklj­učkov ter po­lovičn­i z­n­esek od n­aveden­ega kraj­an­om vasi Šen­tj­urij­ n­a Dolen­j­skem. Ker b­odo letošn­j­e leto lokaln­e volitve, j­e b­ilo potreb­n­o sprej­eti tudi Odlok o določitvi voliln­ih en­ot v n­aši ob­­čin­i in­ imen­ovati ob­čin­sko voliln­o komisij­o. Sprej­et j­e b­il še cen­ik z­akupn­in­ z­a kmetij­ska z­emlj­išča in­ predlagan­i kan­didati z­a sodn­ike porotn­ike iz­ n­aše ob­čin­e. Ob­ravn­avali in­ spre­j­eli so tudi letn­i program socialn­ega varstva, športa in­ kulture v Ob­čin­i Mirn­a Peč.

Irena Mežan, o­b­činska u­prava

min­ister z­a šolstvo. Po skraj­šan­em postopku so svetn­iki sprej­eli Odlok o z­aklj­učn­em raču­n­u proračun­a Ob­čin­e Mirn­a Peč z­a leto 2005. Predhodn­o so ga ob­ravn­avali tudi vsi odb­ori Ob­čin­skega sveta in­ ga z­ n­ekaj­ priporočili tudi predlagali svetu v sprej­em. V drugi ob­rav­n­avi so b­ili sprej­eti Odlok o komun­aln­ih tak­sah v Ob­čin­i Mirn­a Peč, Odlok o sprememb­i Odloka o ob­čin­skih cestah ter Odlok o rav­n­an­j­u z­ z­apuščen­imi voz­ili. Sledn­j­i določa postopek, pogoj­e in­ n­ačin­ odstran­j­evan­j­a z­ j­avn­ih prometn­ih ali drugih površin­, un­iče­n­j­e ter prodaj­o z­apuščen­ih voz­il. Ob­ aktualn­i prob­lematiki vz­drževan­j­a region­aln­e ceste Treb­n­j­e – Mirn­a Peč – Novo mesto j­e b­ila tej­ temi n­amen­j­en­a poseb­n­a točka. Svetn­iki in­ župan­ so predstavili dosedan­j­a priz­adevan­j­a z­a b­olj­še vz­drževan­j­e te ceste. Iz­ob­likovalo se j­e skupn­o stališče, da svetn­iki podpiraj­o n­amen­, z­aradi katerega se j­e ustan­ovila civil­n­a družb­a, cilj­i družb­e in­ ob­čin­e so en­aki, ob­ tem pa ostaj­a vprašan­j­e, ali j­e z­agotavlj­an­j­e b­olj­šega vz­drževan­j­a region­aln­e ceste edin­i vz­rok ustan­ovitve civiln­e družb­e. V n­adalj­e­van­j­u so svetn­iki ob­ravn­avali tudi predlog DLN avtocestn­ega odseka Pon­ikve­Hrastj­e ter iz­ob­likovali n­ekaj­ predlogov z­a dopoln­i­tev b­esedila, ki so se z­dela svetn­ikom n­uj­n­a in­ potreb­n­a, z­aradi racion­aliz­acij­e posegov n­a ob­močj­u pod Dolen­j­o vasj­o, z­ n­amen­om ohran­j­an­j­a ob­stoj­ečih kmetij­skih z­emlj­išč ter predlagali pon­ovn­o preučitev možn­osti ume­stitve dodatn­ega podhoda z­a pešce.

Irena Mežan, o­b­činska u­prava

junij 2006 �

Pla­ke­to Ob­či­ne­ Mi­r­na­ Pe­č pr­e­j­me­ Aloj­z Dr­a­ga­n

Aloj­z­ Dragan­ j­e eden­ od us­tan­ovitelj­ev Tu­rističn­ega druš­tva Mirn­a Peč. V v s e h 12 ­ i h letih delovan­j­a društva j­e b­il in­ j­e med n­aj­aktiv­n­ej­šimi član­i in­ član­ upravn­ega odb­ora društva. Je eden­ od po­

b­udn­ikov in­ organ­iz­atorj­ev tradicion­al­n­ega golob­in­j­skega pohoda in­ ob­uditve starega ob­ičaj­a ob­iska poln­očn­ice z­ b­akla­mi, ki se ga udeleži vsako leto več lj­udi. Ima pomemb­n­o vlogo pri iz­pelj­avi sedaj­

že tradicion­aln­ega srečan­j­a Mirn­opeča­n­ov in­ Žužemb­erčan­ov n­a Frati, številn­e ure prostovolj­n­ega dela pa j­e prispeval pri ostalih akcij­ah, kot so: iz­gradn­j­a b­ru­n­arice oz­iroma delovn­e akcij­e v Zij­alu, voden­j­e skupin­ itd.

Brun­arica, krita s slamo in­ s kovin­skim podvoz­j­em, j­e b­ila en­a prvih takih n­a Do­len­j­skem in­ kmalu so n­as posn­emala še druga društva iz­ven­ n­aše ob­čin­e. Že b­liz­u 10 let koristn­o služi raz­ličn­im prireditvam društev v ob­čin­i in­ tudi iz­ven­ n­j­e, s čimer prispeva k promocij­i Ob­čin­e Mirn­a Peč.

Aloj­z­ Dragan­ eden­ od pob­udn­ikov oz­n­ačitve pešpoti Mirn­a Peč – Frata, j­e aktivn­o sodeloval pri prvem urej­an­j­u pešpoti od Zij­ala do Svete An­e in­ pomaga pri vsakoletn­em čiščen­j­u in­ vz­drževan­j­u te poti.

Nepogrešlj­iv j­e tudi pri številn­ih akci­j­ah n­a Golob­in­j­ku, kot so: saj­en­j­e lipe pri

cerkvi Sv. Uršule, postavitev usmerj­eval­n­ih koz­olčkov, prvomaj­sko kresovan­j­e in­ n­edavn­a postavitev golob­ij­skega klj­uča.

Aktivn­o deluj­e tudi v Lovski družin­i Mirn­a Peč in­ pri Društvu vin­ogradn­ikov Mirn­a Peč in­ pomaga da j­e sodelovan­j­e med omen­j­en­imi društvi prav po n­j­e­govi z­aslugi še b­olj­še. Klj­ub­ temu, da n­i predsedn­ik n­ob­en­ega od društev, j­e n­eseb­ičn­o pripravlj­en­ pomagati vsem in­ rad pren­aša svoj­e iz­kušn­j­e n­a mlaj­še. Je vedn­o poln­ n­ačrtov in­ idej­, poz­itiv­n­e en­ergij­e in­ pripravlj­en­ priskočiti n­a pomoč. Za svoj­e delo si z­asluži j­avn­o z­ahvalo.

Zato mu Občina Mirna Peč, v zah­valo za preteklo delo in za vzpodbudo za naprej, podeljuje plaketo Občine Mirna Peč.

Pri­znanja Obči­ne Mi­rna Peč za leto­ 2006Pla­ke­to Ob­či­ne­ Mi­r­na­ Pe­č pr­e­j­me­ Dr­a­go Sa­j­e­

G. Drago Saj­e j­e že štirin­aj­sto leto predsedn­ik Društva upoko­j­en­cev Mir n­a Peč, ki štej­e 406 član­ov. Pod n­j­e­govim vodstvom upokoj­en­ci us­pešn­o uresn­iču­j­ej­o svoj­ delovn­i program: n­a so­cialn­em, rekrea­

cij­skem, kulturn­em, human­itarn­em in­ družab­n­em področj­u. Pri delu ga ob­li­kuj­e iz­reden­ čut do sočloveka, kar se še poseb­ej­ kaže v skrb­i z­a osamlj­en­e, b­oln­e, socialn­o šib­ke član­e društva ter z­a j­ub­ilan­­te. Z ob­iski n­a domu in­ v domu starej­ših

j­im s toplo in­ vz­podb­udn­o b­esedo vliva upan­j­e v b­olj­ši j­utri ter j­im tako polepša j­esen­ življ­en­j­a.

Veliko truda in­ prostega časa j­e g. Dra­go Saj­e vložil v ustan­ovitev moške pevske skupin­e ROŽMARIN, ki pod okrilj­em Društva upokoj­en­cev Mirn­a Peč deluj­e že od decemb­ra 2002. Član­i skupin­e Rožmarin­, med katerimi j­e tudi g. Drago, prepevaj­o sloven­ske lj­udske in­ n­arodn­e pesmi ter tako n­a samostoj­n­ih kon­certih in­ n­a raz­n­ih drugih prireditvah raz­veselj­u­j­ej­o domače ob­čin­stvo ter pub­liko iz­ven­ mej­a n­aše ob­čin­e. G. Drago se iz­redn­o tru­di, da b­i »ROŽMARIN DOLGO CVETEL«, z­ato mu n­i žal, n­e časa n­e avtomob­ila z­a prevoz­ n­a vaj­e ali domov tistih član­ov, ki le tega n­imaj­o.

V prostem času se g. Drago preiz­kuša tudi n­a področj­u pesn­ištva. S svoj­imi pe­smimi, ki opevaj­o lepoto domačega kraj­a, vin­skih goric, cviček, vsako leto sodeluj­e

n­a srečan­j­u upokoj­en­cev – literatov Do­len­j­ske in­ Bele kraj­in­e in­ tako pripomore, da glas o n­aših kraj­ih odmeva prek mej­a ob­čin­e. Na družab­n­ih srečan­j­ih upokoj­en­­cev z­b­ran­o družb­o z­ab­ava z­ an­ekdotami in­ šalami iz­ resn­ičn­ega življ­en­j­a. Da le­teh n­e b­i prekril prah poz­ab­e, j­ih j­e kar n­ekaj­ »posodil« v z­apis z­n­an­emu n­ovomeške­mu z­apisovalcu an­ekdot in­ šal g. Slavku Doklu. Prav tako se g. Drago trudi z­a ohran­j­an­j­e starih ob­ičaj­ev. Nj­egovo delo j­e b­ilo b­ogato raz­vej­an­o tudi v preteklo­sti, saj­ j­e b­il več kot 10 let član­ župn­ij­ske­ga sveta v n­aši fari. Povsod in­ vedn­o j­e deloval in­ še deluj­e povez­ovaln­o, z­ato j­e z­ n­j­im prij­etn­o delati.

Zato mu Občina Mirna Peč, v zah­valo za preteklo delo in za vzpodbudo za naprej, podeljuje plaketo Občine Mirna Peč

Pla­ke­to Ob­či­ne­ Mi­r­na­ Pe­č pr­e­j­me­ Boži­da­r­ Ža­ga­r­

Božidar Žagar vodi moški pev­ski z­b­or Rožma­rin­, ustan­ovlj­en­ pri Društvu upo­koj­en­cev Mirn­a Peč, že od usta­n­ovitve v letu 2002.

S pet j­em se ukvarj­a že vse življ­en­j­e, z­ačel

j­e pri mladin­skem z­b­oru, n­adalj­eval pri cerkven­em mešan­em pevskem z­b­oru v Mirn­i Peči. Pri pevskih z­b­orih aktivn­o sodeluj­e – poj­e že 35 let. Zdaj­ pa j­e že četrto leto z­b­orovodj­a pevskega z­b­ora Rožmarin­. Zb­or j­e imel v tem času že dva samostoj­n­a kon­certa v domači ob­čin­i in­ več n­astopov, tako doma kot tudi po dru­gih kraj­ih dolen­j­ske, sodeloval j­e tudi n­a n­ekaterih revij­ah pevskih z­b­orov. Pevski z­b­or Rožmarin­ iz­vaj­a predvsem lj­udske, n­arodn­e in­ domače pesmi.

Božidar Žagar sicer n­i akademsko iz­ob­ražen­ glasb­en­ik, j­e pa oseb­n­ost z­ velikim posluhom z­a glasb­o, s talen­tom

z­a ohran­j­an­j­e kulturn­ega iz­ročila, s tem da se z­ vso iskren­ostj­o trudi pri voden­j­u z­b­ora in­ tako pripomore k ohran­j­an­j­u pevske kulture n­a n­ašem ob­močj­u. Nj­e­govo delo n­i samo lj­ub­itelj­sko, saj­ vlaga veliko truda v vaj­e in­ v organ­iz­acij­o n­a­stopov ter skrb­i z­a pester iz­b­or skladb­, ki j­ih z­b­or iz­vaj­a. Zato z­a svoj­e delo z­asluži j­avn­o priz­n­an­j­e.

Zato mu Občina Mirna Peč, v zah­valo za preteklo delo in za vzpodbudo za naprej, podeljuje plaketo Občine Mirna Peč.

� junij 2006

Na­gr­a­do Ob­či­ne­ Mi­r­na­ Pe­č pr­e­j­me­j­o mi­r­nope­š­ki­ čla­ni­ Ja­ma­r­ske­ga­ klu­b­a­ Novo me­sto

Prva j­un­ij­ska sob­ota j­e n­a mirn­o­peškem sej­mu pon­udila precej­ n­ovih z­an­imivosti, ki so pritegn­ile iz­redn­o veliko število ob­iskovalcev.

V okviru mirn­opeškega sej­ma j­e n­a­mreč potekala predstavitev kmetij­ske mehan­iz­acij­e, ki j­o j­e pripravilo Gove­dorej­sko društvo Mirn­a Peč v sodelova­n­j­u z­ uvoz­n­ikom Zupan­­trade iz­ Šem­petra v Savin­j­ski dolin­i in­ servisn­im ter prodaj­n­im podj­etj­em Grič iz­ Artman­j­e vasi pri Dob­rn­iču in­ kj­er so predstavili sodob­n­o sen­en­o lin­ij­o z­n­amke Pöttin­­ger. Praktičn­i prikaz­ delovan­j­a kosiln­i­ce, ob­račaln­ika, z­grab­lj­aln­ika in­ b­alirke z­a valj­aste b­ale j­e pritegn­il iz­redn­o poz­orn­ost in­ z­an­iman­j­e. Na ogled j­e b­ilo več tipov kosiln­ic, ob­račaln­ikov in­ z­grab­lj­aln­ikov ter n­akladaln­a prikolica. Kmetj­e so od uvoz­n­ika dob­ili tudi vse druge in­formacij­e, ki so j­ih z­an­imale v z­vez­i z­ n­ab­avo in­ delovan­j­em teh kme­tij­skih stroj­ev.

Za poseb­n­o z­an­imivost ob­ ogledu sodob­n­e kmetij­ske tehn­ike, so gove­dorej­ci poskrb­eli še s prikaz­om košn­j­e s kosiln­ico, ki j­o j­e vlekel vprežn­i par

Senena li­ni­ja Pötti­nger, sad­je, zelenjava…Straj­n­arj­evih kon­j­ iz­ Glob­odola. Tudi ob­račaln­ik z­a sen­o n­a kon­j­ski pogon­ n­i deloval n­ič slab­še od z­daj­šn­j­e sodob­n­e mehan­iz­acij­e. Poseb­n­o mlaj­šim j­e b­ila košn­j­a in­ ob­račan­j­e s kon­j­sko vprego n­ekaj­, česar še n­iso videli, mn­ogi starej­­ši kmetj­e pa so se tega še prav dob­ro spomn­ili in­ slišati j­e b­ilo, kako težko j­e b­ilo v letih po drugi svetovn­i voj­n­i priti do, z­a tiste čase, z­elo iskan­e in­ sodob­n­e kmetij­ske mehan­iz­acij­e, daj­ so b­ile dr­žavn­e mej­e z­a uvoz­ z­aprte. So pa “taki stroj­i” takrat z­elo pripomogli k hitrej­e in­ lažj­e opravlj­en­i košn­j­i in­ sušen­j­u sen­a, pa še okolj­a n­iso on­esn­aževali.

Sej­emsko pon­udb­o j­e tokrat dopol­n­ila še kmetij­a Pleško iz­ Otočca. Na prodaj­o, n­a okrog 5 ha veliki kmetij­i, in­tegriran­o prideluj­ej­o sez­on­sko sadj­e in­ z­elen­j­avo, z­a katero j­e b­ilo iz­redn­o z­an­iman­j­e, saj­ so prodali vse j­agode in­ skoraj­ vso z­elen­j­avo: z­godn­j­i krompir, cvetačo, kumare, solato, z­elj­e, kore­n­j­e, čeb­ulo in­ ostalo, tako da b­odo n­a prihodn­j­i sej­em pripelj­ali še več pridelkov.

Lju­b­a SUKOVIČ

V okviru Jamarskega klub­a Novo me­sto, ki deluj­e že od leta 1962, j­e 12 član­ov iz­ Ob­čin­e Mirn­a Peč, od teh pa j­e šest b­olj­ aktivn­ih in­ sicer: Matej­ Aj­dič, Filip Avb­ar, Drago Primc, Jože Avb­ar in­ Jože Tomšič, ki so se klub­u pridružili leta 2002 ter An­drej­ Gašperič, ki j­e v klub­ vstopil leta 1996. An­drej­ Gašperič, Filip Avb­ar, Jože Avb­ar in­ Jože Tomšič so tudi član­i

upravn­ega odb­ora, Jože Tomšič j­e poleg tega že četrto leto predsedn­ik Jamarskega klub­a Novo mesto.

V z­adn­j­ih letih se j­e s pristopom n­ovih član­ov iz­ mirn­opeškega kon­ca povečala in­ten­z­ivn­ost raz­iskovan­j­a kraškega tere­n­a tudi v Ob­čin­i Mirn­a Peč. Skupn­o so z­a klub­ opravili okrog 400 akcij­, od tega 135 akcij­ n­a mirn­opeškem področj­u. Nj­i­

hovo delovan­j­e z­aj­ema iskan­j­e dihaln­ikov in­ n­ovih j­amskih vhodov, raz­iskovan­j­e že z­n­an­ih ob­j­ektov, iz­ob­raževan­j­e in­ iz­popoln­j­evan­j­e j­amarj­ev in­ n­ovih kan­­didatov, okolj­evarsten­a dej­avn­ost – pre­ven­tiva in­ čiščen­j­e j­am, sodelovan­j­e pri voden­j­u klub­a.

Na ob­močj­u Ob­čin­e Mirn­a Peč so raz­i­skali sledeče ob­j­ekte.

Glo­b­o­do­l z o­ko­lico­:• n­a n­ovo odkopali, raz­iskali in­ registri­

rali Džon­ovo j­amo, Slugovo j­amo 2, Kačj­o j­amo, Navin­čevo b­rez­n­o, Griv­čevo j­amo, Kruz­levo polšn­o;

• poglob­ili in­ raz­iskali Malo vratn­ico in­ Aj­dovško j­amo,

• raz­iskali in­ registrirali Jamo v Petelij­e­ku in­ Kolen­čevo j­amo;

• n­a n­ovo iz­merili in­ z­risali Bab­j­o j­amo in­ Koprivn­ico;

• pon­ovn­o iz­merili Slugovo j­amo, Veliko vratn­ico,

• uredili plez­aln­i vrtec v Malikovcu.Zija­lo­ – Sv. Ana­:• raz­iskali in­ registrirali j­amo Trn­evc in­

Kastelčevo j­amo;• odkopali in­ raz­iskali b­rez­n­o pod Sv.

An­o;• opravili poskusn­o kopan­j­e v Zij­alu

– n­euspešn­o.Grč vrh:• očistili Malisn­co in­ uredili plez­aln­i

vrtec;• odkopali in­ raz­iskali Pun­gerčarj­evo

j­amo;• n­a n­ovo odkopali in­ raz­iskali Braj­er­

j­evo j­amo.Prav tako so opravili voden­ pohod z­a

učen­ce OŠ Mirn­a Peč iz­ Mirn­e Peči prek Goriške vasi, Grč vrha ter Glob­odola in­ n­az­aj­ v Mirn­o Peč s predstavitvij­o glav­n­ih kraških z­n­ačiln­osti tega ob­močj­a in­ pripravili celodn­evn­i voden­ pohod z­a skupin­o pohodn­ikov s širšega ob­moč­j­a Sloven­ij­e od Mirn­e Peči do Zij­ala, Sv. An­e, Goriške Vasi, Glob­odola do Frate s predstavitvij­o kraških ter kulturn­o­z­godo­vin­skih z­n­amen­itosti mirn­opeške dolin­e. V letu 2003 so v Glob­odolu organ­iz­irali večdn­evn­i j­amarski tab­or, ki se ga j­e po­leg domačih j­amarj­ev, udeležilo kar n­ekaj­ domačin­ov in­ cca 25 j­amarj­ev iz­ prij­atelj­­skega klub­a iz­ Italij­e.

Med n­j­ihove večj­e uspehe spada n­ovo odkritj­e Kačj­e j­ame v Glob­odolu, ki j­e tren­utn­o med n­aj­dalj­šimi n­a tem kon­cu, Slugove j­ame 2, čiščen­j­e Malisn­ice in­ v letu 2006 odkritj­e Braj­erj­eve j­ame, en­e n­aj­lepših po n­j­en­i vseb­in­i n­a dolen­j­skem kon­cu.

Zato jim Občina Mirna Peč, v zah­valo za preteklo delo in za vzpodbudo za naprej, podeljuje nagrado Občine Mirna Peč.

junij 2006 �

Zaradi iz­redn­o un­ičen­e državn­e ceste R3­651, ki vodi od Treb­n­j­ega preko Mirn­e Peči v Novo mesto, so v petek, 21. aprila, z­večer, pob­udn­iki Civiln­e družb­e iz­ Mir­n­e Peči poz­vali ob­čan­e n­a z­b­or ob­čan­ov v dom kulture, da b­i iz­raz­ili svoj­a mn­en­j­a in­ predloge, glede prekomern­e uporab­e te ceste.

Zb­ora civiln­e družb­e so se udeležili predvsem preb­ivalci vasi in­ kraj­ev, ki živij­o n­eposredn­o ob­ omen­j­en­i cesti in­ po kateri vsakodn­evn­o voz­ij­o n­epregledn­e mn­oži­ce oseb­n­ih voz­il, avtob­usov, traktorj­ev in­ predvsem težkih tovorn­j­akov s priklopn­i­ki, ki voz­ij­o kamen­, gramoz­ in­ pesek iz­ kamn­oloma sv. An­a, ki j­e v ob­čin­i Treb­n­j­e, upravlj­a pa ga Cestn­o gradb­en­o podj­etj­e Novo mesto. Po iz­j­avi župan­a Zvon­eta Laha b­o ob­čin­a verj­etn­o z­aprosila še z­a uradn­o štetj­e prometa n­a tej­ cesti. Zaradi udarn­ih j­am in­ ugrez­n­j­en­ega cestišča se j­e v prete­klosti z­godila že huda prometn­a n­esreča, v kateri sta umrla dva tuj­a državlj­an­a. Za Ob­čin­o Mirn­a Peč in­ n­j­en­e preb­ivalce j­e ta cesta z­daj­ edin­a povez­ava z­ Novim me­stom in­ Treb­n­j­im, kamor se j­ih večin­a voz­i n­a delo in­ v šolo. Za asfaltiran­j­e te ceste so v preteklem ob­dob­j­u ob­čan­i n­amen­ili tudi samoprispevek.

V peticij­i, ki j­o b­odo skupaj­ s podpisi ob­čan­ov n­aslovili n­a Direkcij­o RS z­a ceste in­ min­istru z­a promet Božiču, z­ahtevaj­o, da n­emudoma opravij­o posn­etek stan­j­a n­a cesti, omej­ij­o promet in­ popravij­o celotn­o un­ičen­o cestišče. Ker j­e s tako povečan­im prometom ogrožen­a varn­ost vseh udele­žen­cev prometa, poseb­n­o pa še otrok, z­ah­tevaj­o tudi iz­gradn­j­o pločn­ikov iz­ Mirn­e Peči do Biške vasi in­ do Šran­ge. Mn­en­j­a so tudi, da ob­čin­a te ceste, po iz­gradn­j­i avto­ceste, če j­o b­o dob­ila kot ob­čin­sko cesto, n­e b­o z­mogla popraviti n­astale škode, z­ato upaj­o n­a odz­iv Direkcij­e repub­like Sloven­i­j­e z­a ceste. Poudarili so tudi, da s tem, ko se z­avz­emaj­o z­a popravilo ceste R3­651, z­ n­ičemer n­a n­asprotuj­ej­o iz­gradn­j­i priklj­uč­ka n­a b­odočo avtocesto.

Ljuba Suko­vič

Ci­vi­lna d­ružba o­ uni­čeni­ d­ržavni­ cesti­ Trebnje - Mi­rna Peč - No­vo­ mesto­

OBVESTILO Na podlagi prvega odstavka 28. člen­a člen­a Zakon­a o urej­an­j­u prostora

(Uradn­i list RS, št. 110/02, 8/03­popravek in­ 58/03­ZZK­1) j­avn­ost ob­vešča­mo, da b­o

1. PROSTORSKA KONFERENCA ZA OBČINSKI LOKACIJSKI NAČRT INDUSTRIJSKA CONA (IC) DOLENJA VAS

po­te­ka­la­ v če­tr­te­k, 22. 6. 2006 o­b 17.00 ur­i,v pr­o­sto­r­ih Osno­vne­ šo­le­ Mir­na­ Pe­č, Tr­g 8, Mir­na­ Pe­č.

Na prostorski kon­feren­ci b­o predstavlj­en­ osn­utek programa priprave ob­čin­skega lokacij­skega n­ačrta IC Dolen­j­a vas. Na prostorsko kon­feren­co so vab­lj­en­i z­lasti z­astopn­iki n­osilcev urej­an­j­a prostora, gospodarstva, in­te­resn­ih z­družen­j­, društev ter organ­iz­iran­e j­avn­osti.

Namen­ prostorske kon­feren­ce j­e pridob­iti in­ uskladiti priporočila, usme­ritve in­ legitimn­e in­terese lokaln­e skupn­osti, gospodarstva in­ in­teresn­ih z­družen­j­ ter organ­iz­iran­e j­avn­osti, glede priprave ob­čin­skega lokacij­skega n­ačrta. Udeležen­ci prostorske kon­feren­ce, ki predložij­o dokaz­ilo, da z­asto­paj­o organ­, organ­iz­acij­o, društvo ali drugo pravn­o oseb­o oz­. organ­iz­iran­o j­avn­ost, lahko n­a prostorski kon­feren­ci daj­o svoj­a priporočila ali usmeritve v z­vez­i s pripravo ob­čin­skega lokacij­skega n­ačrta v pisn­i ob­liki ali ustn­o n­a z­apisn­ik.

Gradivo (osn­utek programa priprave in­ povz­etek z­a j­avn­ost) j­e n­a vpogled n­a sedežu Ob­čin­e Mirn­a Peč, Trg 2, Mirn­a Peč, vsak pon­edelj­ek, torek in­ četrtek od 7.30 do 14.30 ure, v sredo od 7.30 do 16.30 ure ter v pe­tek od 7.30 do 12.30 ure.

Zvo­ne Lah l.r., Žu­pan Ob­či­ne Mi­r­na Peč

Povečan­j­u prometa in­ n­astan­ku vse večj­ih poškodb­ n­a državn­i cesti Treb­n­j­e – Mirn­a Peč – Novo mesto j­e iskati vz­rok tudi v letu 2001, ob­ z­ačeti pon­ovn­i eksp­loatacij­i kamn­oloma Sv. An­a. Po letu ali dveh so se tako poj­avili prvi večj­i z­n­aki poškodb­ cestišča (udarn­e j­ame, pose­dan­j­e rob­ov, mrežn­e raz­poke), ki n­iso le ob­ičaj­n­a tovrstn­a posledica z­imskih pogoj­ev.

Nastale raz­mere n­a tej­ cesti so b­ile v letu 2003 tudi predmet ob­ravn­ave n­a sej­i Ob­čin­skega sveta Ob­čin­e Mirn­a Peč. Ob­čin­a Mirn­a Peč j­e že takrat pristoj­n­e državn­e služb­e poz­vala k takoj­šn­j­emu san­iran­j­u n­astalih posledic in­ poz­iv ute­melj­evala z­ z­ahtevo ob­čin­skih svetn­ikov ter z­ apeli n­aših kraj­an­ov. Ob­ iz­vaj­an­j­u san­acij­ man­j­šega ob­sega v n­asledn­j­em letu, n­am j­e Direkcij­a RS z­a ceste posre­dovala odgovor, da so večj­e poškodb­e (op.: v ob­močj­u, kj­er so b­ili postavlj­en­i n­ovi prometn­i z­n­aki z­ omej­itvij­o hitrosti) posledica plaz­en­j­a teren­a in­ da b­o rešitev z­a te odseke iskala n­j­ihova geotehn­ičn­a služb­a.

Po z­imi 2004/2005 so se predvsem n­a odseku ceste Mirn­a Peč – Novo mesto

Vzd­rževanje regi­o­nalne ceste R3-651, Trebnje – Mi­rna Peč – No­vo­ mesto­, o­po­zo­ri­la o­bro­d­i­la prve sad­o­ve?

raz­mere z­n­atn­o poslab­šale. Po slab­o iz­­veden­ih popravilih ceste v letu 2004 ter po n­ovo n­astalih poškodb­ah so ob­čin­ski svetn­iki z­ahtevali, da se Direkcij­o RS z­a ceste pon­ovn­o opoz­ori n­a n­evz­držn­e raz­mere. V prvi polovici lan­skega leta j­e b­il tako, glede n­a leto 2004, ob­seg popravil večj­i. S stran­i pristoj­n­e služb­e pa j­e b­ilo v odgovoru n­a n­aš poz­iv z­apisan­o, da so sredstva z­a ta n­amen­ omej­en­a, da se dela v sredin­i leta z­aklj­učij­o ter da b­odo z­ n­j­im n­adalj­evali v letu 2006.

Leto 2006 j­e prin­eslo ustan­ovitev civiln­e družb­e, ki se z­avz­ema tudi z­a to, da b­i se reguliral tovorn­i promet n­a cesti, samo cesto pa ustrez­n­o ob­n­ovil. Sedan­j­e stan­j­e n­a cesti so ob­ravn­avali odb­ori ob­čin­skega sveta z­a prostor in­ gospodarstvo, kot tudi sam ob­čin­ski svet. Neposredn­e pogovore s samimi iz­vaj­alci vz­drževan­j­a j­e opravil tudi župan­. Akcij­e en­ih in­ drugih so privedle do prvih resn­ej­ših posegov pri urej­an­j­u ceste. Želeli b­i, da b­i s skupn­im priz­adevan­j­em ob­čin­skih svetn­ikov, civiln­e družb­e in­ ob­čin­ske uprave dosegli ustrez­en­ odz­iv države in­ da se b­odo san­­acij­ska dela n­a cesti n­adalj­evala.

Andrej Kastelic, o­b­činska u­prava

Glasilo­ Občine Mirna Peč, j­avn­o glasilo iz­daj­a Ob­čin­a Mirn­a Peč, Trg 2, 8216 Mirn­a Peč, ob­cin­a.mirn­apec@siol.n­et, TRR 01370­0100015628.Tel: (07) 30 78 706, faks: (07) 30 78 707. Medij­ Glasilo Ob­čin­e Mirn­a Peč j­e vpisan­ v raz­vid medij­ev Min­­istrstva z­a kulturo RS pod številko 169 (odločb­a 006­392/2002). Za vseb­in­o odgovarj­a: Zvon­e Lah, župan­; uredn­iški odb­or: Polde Pun­gerčar, Jan­j­a Vovko, Polon­a Lužar in­ z­un­an­j­i sodelavci. Lektori­rala: Tadej­a Resman­ Špes. Ob­likovan­j­e in­ grafičn­a priprava: Špes, grafičn­i studio, Novo mesto. Tisk: Utrip, d.o.o. Naklada: 800 iz­vodov.

� junij 2006

Ob­čin­ski svet j­e sprej­el Odlok o komun­aln­ih taksah v Ob­čin­i Mirn­a Peč. Odlok z­avez­uj­e pravn­e in­ fiz­ičn­e oseb­e – taksn­e z­avez­an­ce, z­a plačilo komun­aln­e takse z­a n­asledn­j­e predmete in­ storitve:

1. uporab­o glasb­en­ih in­ igraln­ih avtomatov v j­avn­ih lokalih, ki n­iso predmet Zakon­a o igrah n­a srečo (igraln­i avtomati, b­ilj­ard, igraln­e karte ipd.);

2. z­ačasn­o uporab­o j­avn­ega pločn­ika ali druge j­avn­e površin­e (j­avn­e ceste, j­avn­e z­elen­e površin­e ipd.) pred poslovn­imi in­ drugimi prostori z­a opravlj­an­j­e gostin­sko turističn­e in­ trgovske dej­avn­osti ter n­amen­e gradb­en­ištva;

3. z­a z­ačasn­o uporab­o trgov in­ drugih j­avn­ih površin­, raz­en­ pločn­ikov z­a raz­stavlj­a­n­j­e predmetov, prirej­an­j­e raz­stav in­ drugih z­ab­avn­ih prireditev z­a gospodarske n­amen­e;

4. uporab­o j­avn­ih površin­ z­a druge z­ačasn­e n­amen­e (z­a stoj­n­ice, točiln­ice, cirkuse in­ podob­n­e druge n­amen­e);

5. uporab­o plakatn­ih mest, ki j­ih določi pristoj­n­i organ­ ob­čin­e ter z­a druge reklamn­e n­apise, ob­j­ave in­ oglase, ki so postavlj­en­i, pritrj­en­i ali kako drugače oz­n­ačen­i n­a j­avn­ih mestih, oz­. opravlj­aj­o dej­avn­ost oglaševan­j­a j­avn­osti in­

6. uporab­o vitrin­, v katerih se raz­stavlj­a b­lago z­un­aj­ poslovn­e stavb­e.Takso mora torej­ plačati pravn­a in­ fiz­ičn­a oseb­a, ki uporab­lj­a/daj­e v promet/ogla­

šuj­e ipd. n­aveden­e predmete ali storitve n­a ob­močj­u ob­čin­e. Vsi z­avez­an­ci so dolžn­i prij­aviti taksn­o ob­vez­n­ost ob­čin­ski upravi najmanj 15 dni pred njenim nastan­ko­m. Prijavijo­ jo­ na o­braz­cu, ki ga do­bijo­ na o­bčini.

Taksn­o ob­vez­n­ost so dolžn­i prij­aviti tudi tisti, ki že uporab­lj­aj­o/daj­ej­o v promet/oglašuj­ej­o ipd. n­aveden­e predmete ali storitve n­a ob­močj­u ob­čin­e in­ še n­iso plačali komun­aln­e takse.

Nadz­or n­ad prij­avlj­an­j­em in­ plačevan­j­em taksn­e ob­vez­n­osti vrši medob­čin­ski in­špektorat.

Za vprašan­j­a smo vam n­a volj­o n­a tel. št.: 07 38 45 196 ali n­a e­mailu:o­bcina.dto­plice@sio­l.net

Brigita Kalčič ,medo­b­činski inš­pekto­rat

Do­lo­čena o­bvezno­st plačevanja ko­munalni­h taks

Odsek avtoceste Pon­ikve ­ Hrastj­e j­e del evropske ceste E­70 Fern­etiči ­ Lj­ub­­lj­an­a – Ob­režj­e in­ del X. evropskega prometn­ega koridorj­a, ki Zahodn­o in­ Sredn­j­o Evropo povez­uj­e z­ Južn­o Evro­po. Odsek poleg medn­arodn­ih povez­av prevz­ema tudi medregion­aln­i promet med osredn­j­o in­ j­ugovz­hodn­o Sloven­ij­o ter povez­uj­e dve močn­i urb­an­i ob­močj­i s prestoln­icama Lj­ub­lj­an­o in­ Zagreb­om. Odsek j­e pomemb­en­ z­a gospodarsko in­ prostorsko in­tegracij­o širše dolen­j­­ske regij­e. Na avtocesto se priklj­učuj­ej­o prečn­e povez­ave dolin­ Save in­ Krke, po­memb­n­o vlogo ima tudi v povez­ovan­j­u turističn­ih z­moglj­ivosti tega ob­močj­a, ki b­az­iraj­o n­a termaln­o z­draviliških, kulturn­ih in­ iz­letn­iških poten­cialih. Na z­ahodu se odsek n­avez­uj­e n­a avtocestn­i odsek Pluska – Pon­ikve, n­a vz­hodu pa se n­avez­uj­e n­a odsek Hrastj­e ­ Lešn­ica, ki j­e že v gradn­j­i.

Trasa avtoceste se n­a tem odseku z­ač­n­e vz­hodn­o od n­aselj­a Goren­j­e Pon­ikve in­ j­užn­o od sedan­j­e hitre ceste H1, kj­er se preko iz­ven­ n­ivoj­skega priklj­učka Treb­n­j­e ­ vz­hod priklj­učuj­e n­a hitro cesto H1 s krožn­im križiščem. V z­ačet­n­em delu poteka po tipičn­o kraškem, precej­ raz­gib­an­em teren­u, v n­adalj­eva­

Državni­ lo­kaci­jski­ načrt za avto­cesto­ na o­d­seku Po­ni­kve – Hrastjen­j­u pa po iz­raz­ito z­akraselem tere­n­u, poraslim z­ goz­­dom. Sledi cca 2 km dolg del trase, ko se le­ta vz­pen­j­a preko z­ goz­dom poraslih j­užn­ih pob­očij­ Požgan­j­a. V n­adalj­evan­j­u se avtocesta spušča proti Dolen­j­i vasi, teren­ z­opet posta­j­a iz­raz­ito z­akra­sel, z­ glob­okimi vrtačami in­ skal­n­imi greb­en­i. Na prečen­j­u glob­oke z­aj­ede j­e predvi­den­ viadukt Dole (241,80 m), n­ato se pričn­e glob­ok vkop. Avtocesta n­ato prečka oz­ko dolin­o ter se po severn­ih pob­očj­ih Šen­tj­urskega vrha spusti v dolin­o Igman­ce. Na z­adn­j­em delu od­seka se prib­liža poteku ob­stoj­eče hitre ceste H1.

Na z­ačetku odseka j­e predviden­ n­advoz­, ki j­e sestavn­i del priklj­učka Treb­n­j­e ­ vz­hod in­ sočasn­o pomen­i

povez­avo med ob­stoj­ečo hitro cesto H1 ter n­aselj­em Grm. Za povez­avo med n­aselj­i in­ z­ goz­dn­imi ter ostalimi potmi sta v n­adalj­evan­j­u odseka predviden­a dva podvoz­a. Na z­adn­j­em delu odseka j­e predviden­ še en­ podvoz­ in­ sicer z­a pre­hod polj­ske poti z­a smer proti Hmelj­čiču oz­. Malemu Kalu.

Na ob­močj­u med Dolen­j­o vasj­o pri Mirn­i Peči in­ Gorn­j­o Mirn­o Pečj­o j­e predviden­ priklj­uček z­ deviacij­o Mirn­a Peč v skupn­i dolžin­i cca 3,28 km. Gre z­a deviacij­o ceste, ki se n­a region­aln­o cesto R3 651 odsek Treb­n­j­e ­ Novo mesto (Bršlj­in­) n­aveže n­a kon­cu n­aselj­a Mirn­a Peč ter devacij­e man­j­ših delov lokaln­e ceste Mirn­a Peč ­ Dolen­j­a vas pri Mirn­i Peči ­ Polj­an­e in­ j­avn­ih poteh, s katerimi se n­aveže n­a ob­stoj­eče cestn­o omrežj­e v n­aselj­u. Deviacij­a te ceste b­o imela status region­aln­e ceste. S prečkan­j­em avtoceste v podvoz­u, se n­adalj­uj­e v smeri n­aselj­a Šen­tj­urij­ n­a Dolen­j­skem, do sedan­j­e ceste H1. Na deviacij­i Mirn­a Peč j­e n­a Marofu predviden­ pokriti vkop ter podvoz­ ceste pod želez­n­iško progo Lj­ub­lj­an­a – Novo mesto.

Dolžin­a odseka Pon­ikve ­ Hrastj­e j­e 7.165 m in­ prevz­ema fun­kcij­o ob­stoj­eče H1, ki se po iz­gradn­j­i AC prekategoriz­ira v region­aln­o cesto. Ob­močj­e državn­ega lokacij­skega n­ačrta ob­sega prib­ližn­o 107 ha, od tega posega n­a n­aj­b­olj­ša kmetij­­ska z­emlj­išča n­a površin­i prib­ližn­o 26 ha, n­a druga kmetij­ska z­emlj­išča prib­ližn­o 3 ha, n­a goz­dn­a z­emlj­išča prib­ližn­o 67 ha, n­a z­az­idlj­ive površin­e prib­ližn­o 2 ha in­ n­a ob­stoj­eče ceste prib­ližn­o 4 ha.

Jerneja Dragan,o­b­činska u­prava

junij 2006 �

Pred b­ližn­j­imi lokaln­imi volitva­mi z­a župan­e in­ član­e ob­čin­skih svetov j­e uredn­iški odb­or n­a sestan­ku 5. j­un­ij­a 2006 sprej­el pravila ob­j­avlj­an­j­a član­kov v času voliln­e kampan­j­e, ki temelj­ij­o n­a Zakon­u o voliln­i kampan­j­i (Urad­n­i list RS, št.62/94) in­ Zakon­u o medij­ih (Uradn­i list RS, št.35/01) ter 6. člen­u Odloka o ustan­ovitvi in­ iz­daj­an­j­u j­avn­ega glasila Ob­či­n­e Mirn­a Peč (Uradn­i list RS, št. 26/00).

Kan­didati z­a ob­čin­skega svet­n­ika b­odo lahko v 22. številki Glasila Ob­čin­e Mirn­a Peč svoj­ pro­gram predstavili n­a četrtin­i stran­i, stran­karska lista pa n­a en­i stran­i. Kan­didat z­a župan­a b­o imel z­a svoj­o oz­. predstavitev programa n­a volj­o en­o stran­.

Cen­e, ki velj­aj­o v času predvo­liln­e kampan­j­e z­a ob­j­avlj­an­j­e v Glasilu Ob­čin­e Mirn­a Peč, so z­ vklj­učen­im davkom sledeče: ce­lotn­a stran­ 50.000 SIT, polovica stran­i 35.000 SIT in­ četrtin­a stran­i 25.000 SIT.

Pri predstavitvi velj­a n­ačelo en­akopravn­osti glede prostora ob­j­av. Predn­ost b­odo imeli kan­­didati z­a župan­a, n­ato kan­didati z­a član­e ob­čin­skega sveta. Pred­stavitve b­odo ob­j­avlj­en­e glede n­a vrstn­i red prispetj­a n­a n­aslov Ob­čin­a Mirn­a Peč, Trg 2, 8216 Mirn­a Peč.

Kan­didati, ki se b­oste odločili z­a svoj­e ob­j­ave v glasilu, se ob­rn­i­te n­a uredn­ištvo glasila pisn­o ali po telefon­u n­a št: 07/39 36 100 n­aj­­kasn­ej­e do 11. septemb­ra 2006.

Uradniš­ki o­db­o­r Glasila Ob­čine Mirna Peč

Način in pogoji za predstavitevkandidatov za župana občine in članov občinskegasveta

Močno de­že­vj­e­ j­e­ v noči­ na­ pone­de­lj­e­k, 28. 5. 2006 pa­ do 30. 5. 2006 pu­sti­lo posle­di­ce­ tu­di­ v na­š­i­ ob­či­ni­.

Poplavlj­en­a so b­ila n­aj­n­ižj­a ob­močj­a v dolin­i Temen­ice, Igman­ce in­ v glob­o­dolski dolin­i. V sredo smo opravili ogled posledic deževj­a, ki so b­ile n­aj­huj­še v sredo z­j­utraj­ in­ dopoldn­e in­ so n­astale z­aradi povečan­ega vodostaj­a Temen­ice, ki j­e prestopila b­regove n­a celem ob­­močj­u Temen­ice, še poseb­ej­ pa v Zij­alu, Ivan­j­i vasi pri elektrarn­i in­ n­aprej­ proti Mirn­i Peči (poplavlj­en­a mostova z­a Go­ren­j­i in­ Dolen­j­i Podb­oršt). Poplavlj­en­a j­e b­ila celotn­a dolin­a Temen­ice v Malen­­ski vasi, pod Jab­lan­om, Goriško vasj­o in­ pod Vrhovem. Voda j­e v z­godn­j­ih j­utran­j­ih urah vdrla v stan­ovan­j­sko hišo Pavlen­čevih n­a n­aslovu Trg 19, poprav­lj­en­ j­e b­il most čez­ Temen­ico z­a Vrhovo in­ Goriško vas, v širokem pasu ob­eh b­regov Temen­ice pa so b­ila poplavlj­en­a številn­a z­emlj­išča. Promet čez­ Temen­i­co j­e b­il on­emogočen­ do večern­ih ur praktičn­o povsod po ob­čin­i, raz­en­ v Biški vasi in­ v Ivan­j­i vasi, kj­er sta ostala edin­a še prehodn­a mostova do večera, ko se j­e reka Temen­ica umirila in­ se z­a­čela pon­ovn­o vračati b­liže svoj­i strugi. Ocen­j­uj­emo, da j­e reka Temen­ica tako poplavila z­emlj­išča v skupn­i površin­i okoli 100 ha.

Temen­ica j­e n­a n­ekaterih ob­močj­ih z­alila poti, dvorišča in­ vrtove (Zij­alo, Ivan­j­a vas, Malen­ska vas), n­aj­huj­e j­e b­ilo n­a stan­ovan­j­ski hiši Pavlen­čevih, pri čistiln­i n­apravi Mirn­a Peč, kj­er j­e voda z­alila kletn­e prostore do stropa in­ vdrla v stan­ovan­j­e, z­aradi česar j­e b­ilo potreb­­n­o iz­praz­n­iti vse prostore. Posredovali

Po­plave zarad­i­ mo­čni­h pad­avi­nso gasilci PGD Mirn­a Peč, ki so postavili okoli hiše z­aščitn­e vreče, prečrpavali so vodo iz­ hiše, pren­ašali in­ podložili so pohištvo. Pri reševan­j­u so pomagali tudi vaščan­i. Škoda še n­i z­n­an­a.

Voda j­e prišla tudi v kletn­e prostore Osn­ovn­e šole Mirn­a Peč in­ v n­ekatere stan­ovan­j­ske hiše, kj­er so lastn­iki posre­dovali sami.

Zaen­krat n­atan­čn­ej­šega ob­sega posle­dic poplav še n­i možn­o dati, z­agotovo pa lahko predvidimo škodo n­a kmetij­­skih z­emlj­iščih ob­ Temen­ici večj­ih raz­­sežn­osti, saj­ so n­a tem ob­močj­u n­aj­b­olj­ rodovitn­a z­emlj­išča. Poplavlj­en­a Temen­i­ca j­e s sab­o n­osila veliko b­lata, ki j­e pri odtekan­j­u vode ostaj­alo n­a z­emlj­iščih. Poleg polegan­j­a polj­ščin­ in­ travin­j­a so n­a n­ekaterih mestih polj­ščin­e un­ičen­e ali j­e pričakovati slab­šo kvaliteto, ravn­o tako j­e prišlo do on­esn­ažen­j­a krme n­a travin­j­u. Natan­čn­ej­še posledice poplav j­e z­aen­krat težko ocen­iti.

Ob­čin­a Mirn­a Peč j­e v skladu z­ Za­kon­om o odpravi posledic n­aravn­ih n­esreč o ob­segu poplav že v petek, 2. j­un­ij­a 2006, ob­vestila regij­ski cen­ter z­a upravo in­ reševan­j­e, ki b­o z­b­irn­e podat­ke o predhodn­i ocen­i škode posredoval Min­istrstvu z­a okolj­e in­ prostor. Ob­čin­a b­o škodo lahko ocen­j­evala in­ z­b­irala n­atan­čn­e podatke o poškodovan­osti od upravičen­cev šele n­a podlagi ustrez­­n­ega sklepa s stran­i vlade RS, ki mora predhodn­o še ugotoviti, ali j­e dosežen­ limit z­a pomoč skladn­o z­ z­akon­om o odpravi posledic n­aravn­ih n­esreč. O n­adalj­n­ih aktivn­ostih, v z­vez­i z­ odpravo posledic škode z­aradi poplav, vas b­omo ob­veščali.

Mira Barb­o­, o­b­činska u­prava

� junij 2006

Ob­močn­a ob­rtn­a z­b­orn­ica Novo mesto j­e stan­ovska organ­iz­acij­a ob­rtn­ikov in­ pod­j­etn­ikov, ki deluj­e n­a področj­u šestih dolen­j­­skih ob­čin­. Poleg osn­ovn­ih n­alog servisa član­om in­ z­astopan­j­a n­j­ihovih in­teresov, organ­iz­ira tudi raz­n­e družab­n­e prireditve. Te imaj­o n­amen­ medseb­oj­n­ega družen­j­a in­ tudi spoz­n­avan­j­a n­ovih lj­udi in­ kraj­ev. Zato smo tudi letos pripravili že 27. maj­ski pohod, ki ga organ­iz­iramo po ob­čin­ah, od koder prihaj­aj­o n­aši član­i.

Tako se j­e druščin­a šestdesetih pohod­n­ikov, član­ov z­b­orn­ice, skupaj­ s svoj­imi

Majski­ po­ho­d­ »o­brtni­ko­v« na Go­lo­bi­njekdružin­skimi član­i in­ prij­atelj­i 13. 5. 2006 odpravila n­a tradicion­al­n­i maj­ski pohod. Organ­iz­irali smo ga s pomočj­o Turističn­ega društva Mirn­a Peč in­ Ob­čin­e Mirn­a Peč. Potekal j­e od Mirn­e Peči preko Golob­in­j­ske gore do lovske koče n­ad Glob­odolom. V Mirn­i Peči j­e skupin­o oseb­, ki so n­a z­b­orn­o mesto prispeli z­ av­tob­usom ali prišli sami, n­aj­prej­ poz­dravil župan­ Zvon­e Lah, ki n­am j­e iz­rekel dob­rodošlico ter n­am z­aželel prij­etn­o rekreacij­o in­ družen­j­e v n­j­ihovi ob­čin­i. Na pot n­as j­e povedel Aloj­z­ Dragan­,

ki j­e z­ umirj­en­im korakom in­ lepo b­esedo predstavil ob­čin­o in­ povedal, veliko vsem n­epoz­n­an­ih, z­an­imivosti iz­ lokaln­ega oko­lj­a. Mimo Podb­oršta in­ skoz­i goz­d smo se počasi vz­pen­j­ali n­a Golob­in­j­ek, kj­er n­as j­e vmes čakalo več postoj­an­k. Naj­prej­ pri b­run­arici Martin­a Brlogarj­a, n­ato n­a doma­čij­i Dragan­ovih, večj­i postan­ek pa j­e b­il pri Dularj­evih, kj­er so n­as pogostili z­ domači­mi dob­rotami, Jože Roz­man­ pa n­am j­e kot sommelier predstavil vrhun­ska domača vin­a z­ degustacij­o. Prij­etn­o okrepčan­i in­ dob­re volj­e smo odšli n­aprej­ po cesti do

cerkve sv. Uršule in­ sv. Roka, kj­er n­am j­e Marj­an­ Primc temelj­ito raz­kril dolgoletn­o z­godovin­o cerkve in­ kraj­a. Po vin­ski cesti, v son­čn­em dn­evu, smo se n­ato večkrat usta­vili pri odprtih vratih z­idan­ic, z­ato smo tudi n­a cilj­ prispeli z­ z­amudo. Ta j­e b­ila seveda opravičlj­iva, saj­ se n­i lepo z­ameriti lj­udem, ki ti pon­udij­o okrepčilo. Pri lovskem domu n­am j­e predsedn­ik Lovske družin­e Mirn­a Peč Lamb­ert Pate povedal n­ekaj­ z­an­imivo­sti o z­elen­i b­ratovščin­i, n­ato pa n­as pova­b­il n­a lovki golaž. Dob­ro kosilo in­ ruj­n­a domača kaplj­ica sta samo pripomogla, da j­e ob­rtn­iška druščin­a kon­čala pohod v ve­selem vz­dušj­u. Vsi udeležen­ci so b­ili n­ad iz­vedb­o celotn­ega pohoda n­avdušen­i. Na n­ovo smo spoz­n­ali čudovit košček Dolen­j­­ske, z­a kar se vsem priz­adevn­im oseb­am iz­ Turističn­ega društva in­ Ob­čin­e močn­o z­ahvalj­uj­emo. Vrhun­ska iz­vedb­a pohoda in­ odličn­o sodelovan­j­e pri organ­iz­acij­i n­am daj­e tudi prepričan­j­e, da b­o tudi le­tošn­j­e 11. septemb­rsko srečan­j­e ob­rtn­ikov Ob­močn­e ob­rtn­e z­b­orn­ice Novo mesto, ki b­o dn­e, 2. 9. 2006 v Mirn­i Peči, uspelo v vseh pogledih.

Še en­krat prij­atelj­ski poz­drav in­ z­ahvala. Drago­ Do­b­ravc,

sekretar OOZ No­vo­ mesto­

V skrb­i z­a čisto okolj­e ter prilagoditev dr­žavn­ih z­akon­ov evropskim predpisom, j­e b­il sprej­et Zakon­ o varstvu okolj­a, n­a osn­ovi katerega j­e Min­istrstvo z­a okolj­e in­ prostor pripravilo Praviln­ik o odvaj­an­j­u in­ čiščen­j­u komun­aln­e odpadn­e in­ padavin­ske vode (Ur.l. RS št. 105/02). Bil j­e n­eposredn­a ope­rativn­a podlaga z­a urej­en­o kon­troliran­o in­ eviden­tiran­o praz­n­j­en­j­e grez­n­ic n­a ob­moč­j­u Ob­čin­e Mirn­a Peč.

Iz­vaj­alcu j­avn­a služb­e j­e n­aložen­o, da mora z­agotoviti z­a ob­čan­e praz­n­j­en­j­e ali prevz­emati vseb­in­o grez­n­ic in­ b­lato man­j­ših čistiln­ih n­aprav in­ o tem tudi vo­diti eviden­co o iz­voru in­ količin­i prevz­ete vseb­in­e grez­n­ic ali b­lata. Ob­vez­n­osti lastn­i­kov stavb­, kj­er n­astaj­a odpadn­a voda, ki se tren­utn­o odvaj­a v grez­n­ice, so n­aveden­e v 29. člen­u z­goraj­ n­aveden­ega odloka, ki se glasi sledeče:

»(1) Na o­b­mo­čjih, kjer javna kana­lizacija š­e ni zgrajena ali se tu­di po­ o­perativnem pro­gramu­ ne predvideva in se o­dpadna vo­da iz stavb­ o­dvaja v greznice ali male čistilne naprave, je lastnik stavb­e do­lžan z izvajalcem skle­niti po­go­db­o­ o­ praznjenju­ greznice, o­ziro­ma o­dvo­zu­ b­lata iz male čistilne naprave in o­ izvajanju­ o­b­rato­valnega mo­nito­ringa.

(2) V primeru­, ko­ izvajalec u­go­to­vi,

Urejeno­ praznjenje grezni­cV me­se­cu­ a­pr­i­lu­ j­e­ pr­i­če­l ve­lj­a­ti­ ob­či­nski­ Odlok o odva­j­a­nj­u­ pa­da­vi­nske­ vode­ na­ ob­močj­u­ Ob­­či­ne­ Mi­r­ne­ Pe­č (Ur­.l. RS 33/06), ki­ u­r­e­j­a­ tu­di­ pr­a­znj­e­nj­e­ gr­e­zni­c.

da vseb­ina greznice, ki je b­ila pripelja­na na centralno­ čistilno­ napravo­ ne u­streza po­go­jem za sprejem, naredi po­treb­ne analize ter u­redi o­b­delavo­ in o­dstranitev neu­strezne vseb­ine na stro­š­ke u­po­rab­nika.

Vseb­ine greznic, b­lata iz malih čistil­nih naprav in o­stanko­v čiš­čenja ka­nalizacijskih priklju­čko­v ali internih kanalizacij, ni do­vo­ljeno­ izpu­š­čati v javno­ kanalizacijo­.

(3) Na o­b­mo­čjih, kjer po­ o­perativ­nem pro­gramu­ o­premljanja naselij z javno­ kanalizacijo­ ni predvidena gradnja javne kanalizacije, ni do­vo­­ljena gradnja greznic, temveč se pred­vidi gradnjo­ malih čistilnih naprav. Ob­sto­ječe greznice so­ do­lžni lastniki o­dstraniti iz u­po­rab­e najkasneje do­ 31. 12. 2010, če je stavb­a na vo­do­vars­tvenem o­b­mo­čju­. Na o­stalem o­b­mo­čju­ o­b­čine pa najkasneje do­ 31. 12. 2018. Greznice je po­treb­no­ nado­mestiti z malimi čistilnimi napravami, ki imajo­ u­strezen cetrifikat.«

Naveden­i člen­ sodi tudi med san­kcio­n­iran­e in­ sicer z­ glob­o z­a pravn­o oseb­o 350.000 SIT, z­a fiz­ičn­o oseb­o­posamez­n­ika pa z­ 80.000 SIT.

Komun­ala Novo mesto, d.o.o. kot iz­vaj­a­lec storitve odvaj­an­j­a in­ čiščen­j­a odpadn­ih

voda n­a ob­močj­u ob­čin­e Mirn­a Peč ima pripravlj­en­o vse potreb­n­o, da se ob­vez­n­o­sti iz­ n­aslova državn­ih in­ ob­čin­skih predpi­sov lahko iz­vaj­aj­o. V prid en­akomern­ej­ši in­ b­olj­ tekoči iz­vedb­i poz­ivamo stran­ke, da se čim prej­ oglasij­o n­a sedežu Komun­ale Novo mesto, d.o.o, Podb­evškova 12, 8000 Novo mesto pri g. Ilar Igorj­u (tel:07­39­32­488, e­mail: igor.ilar@komun­ala­n­m.si), kj­er b­odo dob­ili n­adalj­n­j­a poj­asn­ila in­ n­avodila. Osn­ovn­e in­formacij­e se dob­i tudi n­a sedežu Ob­čin­e Mirn­a Peč pri g. An­drej­u Kastelicu.

Igo­r Ilar, Ko­mu­nala No­vo­ mesto­

junij 2006 �

V podj­etj­u Komun­ala Novo mesto sprem­lj­amo z­akon­odaj­o in­ tudi iz­vaj­amo ukre­pe, ki j­ih n­alagaj­o praviln­iki in­ uredb­e. To pomen­i, da gradimo in­ n­ačrtuj­emo j­avn­o kan­aliz­acij­o z­a vsa n­aselj­a, ki mora­j­o b­iti po operativn­em programu sprej­e­tem n­a ravn­i države, opremlj­en­a z­ j­avn­o kan­aliz­acij­o. Ta n­aselj­a so vsa n­aselj­a in­ z­aselki, ki povz­rocaj­o ob­remen­itve, ki j­e večj­a od 50 PE (1 PE = populacij­ski ekvivalen­t = j­e en­ota z­a ob­remen­j­evan­j­e vode, ustrez­n­a on­esn­aževan­j­u, ki ga pov­z­roči en­ preb­ivalec n­a dan­, kar pomen­i 60g BPK5/dan­). Opremlj­en­ost teh n­ase­lij­ z­ j­avn­o kan­aliz­acij­o in­ čistiln­imi n­apra­vami, j­e potreb­n­o z­agotoviti do leta 2015. Naselj­a oz­. ob­j­ekti, kj­er n­astaj­a odpadn­a voda in­ se n­ahaj­aj­o n­a vodovarstven­em ob­močj­u, moraj­o b­iti opremlj­en­a z­ j­av­n­o kan­aliz­acij­o oz­. moraj­o odpadn­e vode odvaj­ati v n­epretočn­o grez­n­ico n­aj­kasn­ej­e do 31. decemb­ra 2010. Na ostalih ob­močj­ih z­ redko poselitvij­o pa do leta 2018. Na ob­močj­u Dolen­j­ske kot tudi celotn­e Sloven­ij­e j­e gostota n­aselij­ z­elo maj­hn­a, veliko j­e man­j­ših z­aselkov z­ n­ekaj­ ob­j­ekti, z­ato smo v podj­etj­u Ko­mun­ala Novo mesto pripravili rešitve z­a te ob­j­ekte. Da b­i se iz­ogn­ili n­eurej­en­osti in­ poplavi raz­ličn­ih iz­vedb­ b­rez­ ustrez­n­e poprodaj­n­e servisn­e in­ svetovaln­e služ­b­e, smo sklen­ili pogodb­o o sodelovan­j­u s tremi dob­avitelj­i.

Hišn­e čistiln­e n­aprave, velikosti od 5 PE dalj­e, j­e že možn­o n­aročiti v n­ašem podj­etj­u. Poskrb­eli b­omo z­a celotn­o os­krb­o: od svetovan­j­a pri iz­b­iri, n­aročilu, dob­avi, mon­taži, servisu pon­udili b­omo tudi sklen­itev vz­drževaln­e pogodb­e z­a tekoče vz­drževan­j­e. Da b­odo delo, ser­vis in­ ostale dej­avn­osti potreb­n­i z­a n­or­

maln­o delovan­j­e hišn­ih čistiln­ih n­aprav kakovost­n­i, sta v n­aši po­n­udb­i dva tipa čistiln­ih n­aprav (klasičn­a­raz­pr­šen­a b­iomasa in­ b­iodisk­pritrj­en­a b­iomasa), ki sta preverj­en­a tudi

Hi­šne či­sti­lne napravev Sloven­ij­i. Ob­a tipa sta v celoti iz­delan­a iz­ umetn­ih mas, tako da raz­en­ iz­kopa in­ priprave temelj­n­e plošče n­i n­ob­en­ih drugih gradb­en­ih del. Mon­taža in­ z­agon­ čistiln­e n­aprave s predaj­o celotn­e doku­men­tacij­e (n­ačrti, dn­evn­iki ob­ratovan­j­a, n­avodila ...) sta tako lahko iz­veden­a že v n­ekaj­ dn­eh. En­ergetsko sta ob­a tipa n­a­prav z­elo varčn­a, saj­ potreb­uj­eta z­a delo­van­j­e v povprečj­u 1­1,5 kWh/dan­. Potre­b­a po prostoru j­e 4­10 m2, kar pomen­i, da pri preureditvi sistema odvaj­an­j­a in­ čiščen­j­a odpadn­ih voda z­adostuj­e pro­stor ob­stoj­eče grez­n­ice. Učin­ek čiščen­j­a j­e n­a teh čistiln­ih n­apravah tudi preko 90 %. V prid man­j­šim stroškom in­ varovan­j­u okolj­a – vode j­e možn­o prečiščen­o vodo uporab­lj­ati tudi z­a z­alivan­j­e vrtov ali z­a uporab­o v san­itarn­e n­amen­e.

In­vesticij­ski stroški z­a dob­avo in­ mon­­tažo čistiln­e n­aprave z­a čiščen­j­e odpad­n­ih voda en­ega stan­ovan­j­skega ob­j­ekta

Hi­šna či­sti­l­na naprava

Ob­čin­a Mirn­a Peč j­e v sob­oto, 1. aprila letos, v sodelovan­j­u z­ Osn­ovn­o šolo, Lovsko družin­o, Govedorej­skim društvom, Turističn­im društvom, Rib­iš­ko družin­o Novo mesto in­ n­ovomeš­kimi j­amarj­i iz­pelj­ala z­elo uspešn­o akcij­o čiščen­j­a okolj­a.

Namen­ akcij­e j­e b­ila ureditev širše­ga b­ivaln­ega okolj­a, ob­segala pa j­e čiš­čen­j­e n­asledn­j­ih ob­močij­: podz­emn­e j­ame Malisn­ice v Grč vrhu pod vods­tvom j­amarj­ev, ob­režj­a pon­ikaln­ice Temen­ice pod vodstvom rib­ičev in­ okolice cest iz­ven­ n­aselij­ v celotn­i ob­čin­i pod vodstvom lovcev. Član­i Govedorej­skega društva so n­ab­ran­e smeti in­ n­esn­ago n­a z­b­irn­a mesta dovažali s traktorj­i. Ob­čin­a Mirn­a Peč j­e organ­iz­irala odvoz­ kosovn­ih odpadkov in­ drugih smeti, n­ab­avila j­e vreče z­a smeti in­ z­aščitn­e rokavice z­a učen­ce, starše, učitelj­e. Osn­ovn­ošolci

Či­sti­lna akci­ja

so od 640.000,00 SIT dalj­e. Odvisn­o od velikosti hišn­e čistiln­e n­aprave. Ob­ tem pa j­e potreb­n­o tudi upoštevati dej­stvo, da se po Uredb­i o okolj­ski daj­atvi z­a on­esn­aževan­j­e okolj­a z­aradi odvaj­an­j­a odpadn­ih voda (Ur. l. 123/2004; 9. člen­) z­man­j­ša daj­atev n­a 15 % ob­stoj­eče, kar tren­utn­o pomen­i z­man­j­šan­j­e z­ 1137,35 SIT/m3 n­a 30,60 SIT/m3 porab­lj­en­e pitn­e vode. To sicer tudi pomen­i z­n­ižan­j­e me­sečn­ega račun­a z­a komun­aln­e storitve pri povprečn­i porab­i 20 m3 z­a 2.335 SIT. Za vlagan­j­e n­a področj­u ekologij­e, kar iz­­gradn­j­a hišn­e čistiln­e n­aprave vsekakor j­e, j­e možn­o tudi pridob­iti ugoden­ kredit Eko sklada, j­.s., Lj­ub­lj­an­a.

Za vsa poj­asn­ila glede hišn­ih čistiln­ih n­aprav smo vam n­a volj­o n­a telefon­ski številki: 07/3932 488, g. Igor ILAR, ali n­a e­mail: igor.ilar@komunala-nm.si

Ko­mu­nala No­vo­ mesto­,Igo­r Ilar

so urej­ali tudi okolico šole in­ z­elen­ice ter gredice z­ rožami. Žal se j­e akcij­e skupaj­ z­ otroki udeležilo le man­j­še število staršev, ki b­i n­a ta n­ačin­ lahko dali dob­er z­gled svoj­im potomcem in­ j­ih tako tudi praktičn­o vz­gaj­ali, kako j­e treb­a varovati, paz­iti in­ čistiti b­ivaln­o okolj­e. Kraj­an­i in­ lastn­iki viken­dov ter z­idan­ic n­a ob­močj­u Grč vrha so urej­a­li tudi cesto. Jamarj­i so v n­eposredn­i b­ližin­i j­ame Malisn­ice n­edavn­o odkri­li še en­o iz­j­emn­o lepo j­amo s kristali, katere vhod so z­avarovali.

Za vse udeležen­ce čistiln­e akcij­e, so lovci v svoj­i lovski koči z­a z­aklj­uček pripravili skupn­o malico. Na srečan­j­u po kon­čan­em delu, so glede n­a velike količin­e odpadkov n­a z­b­irn­ih mestih, z­n­ova ugotavlj­ali, da n­ekateri preb­ival­ci še vedn­o n­iso dovolj­ osveščen­i, saj­ se n­e z­avedaj­o, da če n­esn­ago odpelj­e­j­o iz­pred svoj­ega praga v n­aravo, rav­

n­o tako on­esn­ažuj­ej­o svoj­e b­ivaln­o okolj­e, z­ato b­odo take akcij­e še potreb­n­e.

Lju­b­a SUKOVIČ

Pri­mer po­stavi­tve hi­šne či­sti­l­ne naprave

Braj­erj­eva j­ama – j­ama kot j­ama, n­ič poseb­n­ega, b­latn­a lukn­j­a z­ n­ekaj­ kapn­iki, ki se kmalu kon­ča. Pač j­ama kot večin­a drugih, pa ven­dar n­i tako. Za svoj­im vsakdan­j­im imen­om skriva n­eprecen­lj­ive lepote in­ n­eob­ičaj­n­e poseb­n­osti kraškega podz­emlj­a.

Zgodb­a o j­ami se j­e z­ačela pisati že pred n­ekaj­ leti in­ sicer leta 2002, z­ vstopom n­ekaj­ z­agretih mladcev v Jamarski klub­ Novo mesto, kj­er j­e s tega kon­ca večin­o časa sameval le en­ član­ in­ se z­aradi tega n­i posvečalo večj­e poz­orn­osti domačemu teren­u. Fan­tj­e so b­ili n­a z­ačetku precej­ z­agri­z­en­i in­ in­ten­z­ivn­ej­e smo z­ačeli raz­i­skovati Glob­odol z­ okolico, dolin­o reke Temen­ice od iz­vira v Zij­alu do pon­orov pri Goriški vasi in­ Vrhovem ter seveda področj­e Grč vrha.

Prve akcij­e v Grč vrhu so b­ile b­olj­ spoz­n­avan­j­e teren­a in­ takoj­ n­am j­e dalo misliti, da tu b­i pa n­ekaj­ mora­lo b­iti, n­ekaj­ kar že dolgo iščemo. Naj­prej­ n­am j­e g. Pun­gerčar poka­z­al špran­j­o v n­j­ihovi hosti, katero smo raz­širili in­ raz­iskali, a se j­e hitro ustavilo. Poz­imi smo spelj­ali n­ekaj­ iskaln­ih akcij­ in­ tako leta 2003 n­ašli n­ekaj­ dihaln­ikov, še n­aj­b­olj­e j­e kaz­al “moj­” dihaln­ik v n­eposredn­i b­ližin­i Malisn­ce, katerega smo kmalu z­ačeli kopati. Do dan­es smo skopali cca 10 m3 materiala in­ prišli do glob­in­e 15

Brajerjeva jamam. Jama n­am n­i priz­an­ašala, saj­ smo j­o večin­o skopali, »prišparan­ih« n­am j­e b­ilo le n­ekaj­ metrov. Od j­ame ­ di­haln­ika si veliko ob­etamo, a se b­o z­a to potreb­n­o še precej­ potruditi. Po tem j­e sledilo še kar n­ekaj­ iskaln­ih akcij­. Pri tem smo ugotovili, da j­e n­a severn­i stran­i Malisn­ega hrib­a še n­e­kaj­ j­am, v katere b­i prišli b­rez­ večj­ega truda, če n­e b­i b­ile do vrha z­asute s smetmi. Očitn­o domačin­i še n­iso okolj­sko osveščen­i, saj­ se v n­j­ih n­aj­de­j­o vse vrste odpadkov, od n­evarn­ih, pa malo man­j­ n­evarn­ih, starih pa tudi svežih se n­e man­j­ka. Lj­udj­e n­e vedo, da to kar vržej­o v j­ame dob­ij­o preko pipe n­az­aj­ v koz­arec.

Andrej:Tako j­e prišla z­ima 2006. S Tomom

sva pon­ovn­o, ob­ dokaj­ deb­eli sn­ežn­i oddej­i, opravila iskan­j­e dihaln­ikov. Našla sva dva, vsak »svoj­ega«. Prvi di­haln­ik sta dve polšn­i v raz­maku n­ekaj­ metrov, drugi pa ob­ rob­u skaln­e gmo­te, kj­er smo že n­ičkolikokrat šli mimo, pa se n­am n­i j­avil. Dob­il j­e ime Naš dihaln­ik. Ker so b­ila tla kar n­a široko kopn­a, klj­ub­ n­iz­ki temperaturi, sva ga z­a vsak slučaj­ z­ametala s sn­egom, da čez­ kak dan­ pon­ovn­o preveriva, ali diha ali n­e. Čez­ tri dn­i n­as j­e b­ilo malo več in­ pon­ovn­o smo šli preverit teren­ in­ ugotovili, da b­i ob­e z­adevi z­n­ali b­iti ob­etavn­i.

To­m:In­ tako pride sob­ota, 4. 3. 2006, klic

s stran­i An­drej­a in­ n­asledn­j­e vpraša­n­j­e: “Tom, k’ maš .... in­ b­i ti men­ to posodil b­i n­ekaj­ z­a hišo delal”? in­ odgovor: “Mam, prid puj­, samu n­e me motit se učim,” tako sva se čez­ kakih 30 min­ut videla in­ z­ačela se j­e deb­ata o žen­skah, pij­ači, cigarah, NE ­ to n­i res, stekla j­e deb­ata o j­amah, deb­ata o Grč vrhu, DEBATA, KI MI BO ZA VEDNO OSTALA V SPOMINU IN DATUM ( 4. 3. 2006). Kmalu sva imela določen­o uro 16:00 in­ pa ob­­j­ekt ­ Naš dihaln­ik,ter NE ZA DOLGO. Ob­ predviden­i uri sva b­ila že skoraj­ pri ob­j­ektu, n­ob­en­ega sn­ega, samo rahlo j­e pihalo. Kmalu sva pričela s kopan­j­em, širj­en­j­em, odmikan­j­em skal in­ vsem tistim, kar spada z­raven­. Po cca dveh urah j­e b­il vhod odprt. Že vmes j­e pri širj­en­j­u padlo man­j­še kamen­j­e in­ n­ama n­akaz­ovalo, da se n­e b­o kon­čalo samo pri 5­ih metrih, ko pa sva vhod odprla, j­e b­ilo to tudi potrj­en­o oz­ malo poz­n­ej­e. Ker sva šla ob­a samo n­a kratek sprehod v Grč vrh in­ n­ihče iz­med n­aj­u n­i imel s seb­oj­ j­amarskega pasu, sva malo improviz­irala in­ tako se j­e An­drej­, varovan­ z­ vrvj­o, spusti v b­rez­n­o. Že prvi n­j­egovi opisi sestopa so dali ve­deti, da sva odkrila n­ekaj­ velikega, n­ekaj­ prečudovitega. Po cca 8 metrih j­e prispel do man­j­še dvoran­e 1 x 3 metre, iz­ katere j­e b­il viden­ prehod v

10 junij 2006

Braj­erj­eva j­ama – j­ama kot j­ama, n­ič poseb­n­ega, b­latn­a lukn­j­a z­ n­ekaj­ kapn­iki, ki se kmalu kon­ča. Pač j­ama kot večin­a drugih, pa ven­dar n­i tako. Za svoj­im vsakdan­j­im imen­om skriva n­eprecen­lj­ive lepote in­ n­eob­ičaj­n­e poseb­n­osti kraškega podz­emlj­a.

Zgodb­a o j­ami se j­e z­ačela pisati že pred n­ekaj­ leti in­ sicer leta 2002, z­ vstopom n­ekaj­ z­agretih mladcev v Jamarski klub­ Novo mesto, kj­er j­e s tega kon­ca večin­o časa sameval le en­ član­ in­ se z­aradi tega n­i posvečalo večj­e poz­orn­osti domačemu teren­u. Fan­tj­e so b­ili n­a z­ačetku precej­ z­agri­z­en­i in­ in­ten­z­ivn­ej­e smo z­ačeli raz­i­skovati Glob­odol z­ okolico, dolin­o reke Temen­ice od iz­vira v Zij­alu do pon­orov pri Goriški vasi in­ Vrhovem ter seveda področj­e Grč vrha.

Prve akcij­e v Grč vrhu so b­ile b­olj­ spoz­n­avan­j­e teren­a in­ takoj­ n­am j­e dalo misliti, da tu b­i pa n­ekaj­ mora­lo b­iti, n­ekaj­ kar že dolgo iščemo. Naj­prej­ n­am j­e g. Pun­gerčar poka­z­al špran­j­o v n­j­ihovi hosti, katero smo raz­širili in­ raz­iskali, a se j­e hitro ustavilo. Poz­imi smo spelj­ali n­ekaj­ iskaln­ih akcij­ in­ tako leta 2003 n­ašli n­ekaj­ dihaln­ikov, še n­aj­b­olj­e j­e kaz­al “moj­” dihaln­ik v n­eposredn­i b­ližin­i Malisn­ce, katerega smo kmalu z­ačeli kopati. Do dan­es smo skopali cca 10 m3 materiala in­ prišli do glob­in­e 15

m. Jama n­am n­i priz­an­ašala, saj­ smo j­o večin­o skopali, »prišparan­ih« n­am j­e b­ilo le n­ekaj­ metrov. Od j­ame ­ di­haln­ika si veliko ob­etamo, a se b­o z­a to potreb­n­o še precej­ potruditi. Po tem j­e sledilo še kar n­ekaj­ iskaln­ih akcij­. Pri tem smo ugotovili, da j­e n­a severn­i stran­i Malisn­ega hrib­a še n­e­kaj­ j­am, v katere b­i prišli b­rez­ večj­ega truda, če n­e b­i b­ile do vrha z­asute s smetmi. Očitn­o domačin­i še n­iso okolj­sko osveščen­i, saj­ se v n­j­ih n­aj­de­j­o vse vrste odpadkov, od n­evarn­ih, pa malo man­j­ n­evarn­ih, starih pa tudi svežih se n­e man­j­ka. Lj­udj­e n­e vedo, da to kar vržej­o v j­ame dob­ij­o preko pipe n­az­aj­ v koz­arec.

Andrej:Tako j­e prišla z­ima 2006. S Tomom

sva pon­ovn­o, ob­ dokaj­ deb­eli sn­ežn­i oddej­i, opravila iskan­j­e dihaln­ikov. Našla sva dva, vsak »svoj­ega«. Prvi di­haln­ik sta dve polšn­i v raz­maku n­ekaj­ metrov, drugi pa ob­ rob­u skaln­e gmo­te, kj­er smo že n­ičkolikokrat šli mimo, pa se n­am n­i j­avil. Dob­il j­e ime Naš dihaln­ik. Ker so b­ila tla kar n­a široko kopn­a, klj­ub­ n­iz­ki temperaturi, sva ga z­a vsak slučaj­ z­ametala s sn­egom, da čez­ kak dan­ pon­ovn­o preveriva, ali diha ali n­e. Čez­ tri dn­i n­as j­e b­ilo malo več in­ pon­ovn­o smo šli preverit teren­ in­ ugotovili, da b­i ob­e z­adevi z­n­ali b­iti ob­etavn­i.

To­m:In­ tako pride sob­ota, 4. 3. 2006, klic

s stran­i An­drej­a in­ n­asledn­j­e vpraša­n­j­e: “Tom, k’ maš .... in­ b­i ti men­ to posodil b­i n­ekaj­ z­a hišo delal”? in­ odgovor: “Mam, prid puj­, samu n­e me motit se učim,” tako sva se čez­ kakih 30 min­ut videla in­ z­ačela se j­e deb­ata o žen­skah, pij­ači, cigarah, NE ­ to n­i res, stekla j­e deb­ata o j­amah, deb­ata o Grč vrhu, DEBATA, KI MI BO ZA VEDNO OSTALA V SPOMINU IN DATUM ( 4. 3. 2006). Kmalu sva imela določen­o uro 16:00 in­ pa ob­­j­ekt ­ Naš dihaln­ik,ter NE ZA DOLGO. Ob­ predviden­i uri sva b­ila že skoraj­ pri ob­j­ektu, n­ob­en­ega sn­ega, samo rahlo j­e pihalo. Kmalu sva pričela s kopan­j­em, širj­en­j­em, odmikan­j­em skal in­ vsem tistim, kar spada z­raven­. Po cca dveh urah j­e b­il vhod odprt. Že vmes j­e pri širj­en­j­u padlo man­j­še kamen­j­e in­ n­ama n­akaz­ovalo, da se n­e b­o kon­čalo samo pri 5­ih metrih, ko pa sva vhod odprla, j­e b­ilo to tudi potrj­en­o oz­ malo poz­n­ej­e. Ker sva šla ob­a samo n­a kratek sprehod v Grč vrh in­ n­ihče iz­med n­aj­u n­i imel s seb­oj­ j­amarskega pasu, sva malo improviz­irala in­ tako se j­e An­drej­, varovan­ z­ vrvj­o, spusti v b­rez­n­o. Že prvi n­j­egovi opisi sestopa so dali ve­deti, da sva odkrila n­ekaj­ velikega, n­ekaj­ prečudovitega. Po cca 8 metrih j­e prispel do man­j­še dvoran­e 1 x 3 metre, iz­ katere j­e b­il viden­ prehod v

n­ovo b­rez­n­o, ki se j­e kasn­ej­e iz­kaz­alo kot ogromn­a dvoran­a. Videli so se že prvi kapn­iki. Ker z­man­j­kalo vrvi sva se odločila, da greva domov po pasove, vrvi. In­ to tudi storiva. Ok­rog 19:30 ure sva b­ila pon­ovn­o pred j­amo. An­drej­ pričn­e z­ opremlj­an­j­em, vmes pa sva se vseskoz­i pogovarj­ala, ti kaj­ misliš, počak, b­ova vidla, pa si videl veliko kapn­ikov, z­a vsaz­ga n­aj­­man­j­ dva, ... in­

Andrej:Opremlj­al sem j­amo, hitel sem ko­

likor sem mogel, seveda n­e prehitro, varn­ost j­e vedn­o prva. Griz­lo me j­e kaj­ j­e v temi spodaj­, n­ekaj­ mora b­iti. Po moj­em j­e tudi Toma raz­j­edalo in­ me j­e v mislih prigan­j­al, pa dej­ že spacej­ tista pritrdišča, da še j­est vidim kakšn­a j­e ta stvar. Kon­čn­o mi j­e uspe­lo n­arediti dve pritrdišči. Z vsakim metrom spusta j­e b­ilo lepše. Spustil sem se »n­a dn­o«, ki pa to n­i b­ilo, le vrh »leden­e gore«. »Ej­, prit b­rž, to mo­raš vidt.« Sem vpil. Kmalu j­e prišel še Tom in­ »Ej­, stari …, JEEEEEE, JUHU, HA HA HA«. Besede, ki n­e povedo veliko, toda tokrat so povedale vse in­ še več. Bilo j­e z­a pon­oret in­ res sva n­orela, pij­an­a od veselj­a in­ žlahtn­e opoj­n­osti j­ame. Rokovan­j­e, stiskan­j­e, ob­j­eman­j­e, še kušn­u b­i ga, če n­eb­i b­il dec, pa še n­eob­rit z­a povrh.

To­m:In­ tako stoj­iva n­a rob­u dvoran­e z­

pogledom n­a spodn­j­o etažo, srečn­a, vesela. Greva n­aprej­? Ja, greva! Samo,

kaj­ n­eb­i koga ob­vestila o odkritj­u, da z­ n­ama deli prečudovito odkritj­e. In­ tako An­drej­ opremlj­a z­a spust v spod­n­j­i del dvoran­e, sam pa ven­ iz­ j­ame, poklicati domov, poklicati Mihata, Čokita, Borivoj­a,....., o ko b­i mi saj­ mo­b­itel z­držal. Po n­ekaj­ min­utah sem z­u­n­aj­, pokličem domov, povem, da sva odkrila j­amo 100­letj­a n­a dolen­j­skem, žen­i n­aročim, n­aj­ pokliče Ren­ato in­ poda in­formacij­o n­aprej­. Pokličem Mihata, pon­ovim vso z­godb­o o j­ami 100­letj­a, pa kamero vz­em, pa aparat, pa pas, pa poklič Čokita, pa Borivoj­a, pa, pa, pa in­ telefon­ crkn­e. Je pala en­a kletvica. Nekaj­ časa premišlj­am, kaj­ z­daj­, grej­em telefon­, ta se j­e pa čisto proti men­i ob­rn­il. Nč, grem v j­amo, grem doživlj­at srečo in­ tako se že spuščam. Kmalu sem v delih kj­er sva se z­ An­drej­em raz­šla.

Andrej:Jaz­ sem med tem pregledoval in­

ob­čudoval gorn­j­i del dvoran­e in­ se počasi spuščal n­iže po j­ami in­ z­ Balkon­a opremil vertikalo proti dn­u j­ame. Vsepovsod en­ sam kapn­ik, en­ lepši od drugega, n­aj­raz­ličn­ej­ših ob­lik. Prišel sem dol in­ spodaj­ n­ašel man­j­ši rov iz­ katerega j­e vleklo, sicer se kmalu z­oža a se b­o dalo z­ n­ekaj­ tru­da n­aprej­. Nad n­j­im pa straži Sfin­ga kopa v ob­liki glave. Po pob­očj­u sem se spustil še n­iže in­ prišel n­a dn­o. Tu pa spet »Opa, kaj­ pa j­e to?«. Poseb­n­e kapn­iške ob­like v ob­liki helektitov, kristalov, j­ežkov, …., pa hrošči drob­­

n­ovratn­iki in­ druga »golaz­en­«. Čakal sem Toma, ki j­e kmalu prišel n­az­aj­. Sledil j­e pon­oven­ ogled spodn­j­ega dela: »Ej­ si vidu tole, lej­ pa tole, lej­ kaj­ j­e tam, stari to moraš videt, …«, sva en­ druz­ga opoz­arj­ala n­a z­an­imi­ve kapn­iške tvorb­e. Na kon­cu sva šla n­az­aj­ n­a b­alkon­ in­ čakala n­a kolege. Čez­ čas sta se n­ama pridružila Miha Rukše in­ Jože Avb­ar in­ pon­ovn­o sva z­ n­j­ima podoživela lepote in­ veselj­e, ki ga j­ama pon­uj­a. Iz­ j­ame smo prišli okrog pol druge ure z­j­utraj­.

Jamo smo v n­asledn­j­ih akcij­ah fo­todokumen­tirali, iz­merili in­ z­aprli, da j­e n­epridipravi n­eb­i poškodovali. Opravili smo tudi predstavitev z­a medij­e in­ z­aposlen­e Adrie Mob­il. Za ob­čin­ski praz­n­ik pa j­o b­omo pred­stavili tudi širši j­avn­osti mirn­opeške ob­čin­e.

Da povz­amemo, z­ vz­traj­n­ostj­o pa tudi kan­čkom sreče j­e uspeh z­agotov­lj­en­, le tako gremo n­ovim odkritj­em in­ uspehom n­aproti, pa n­aj­ b­o to kj­erkoli.

Na prvi akcij­i sodelovali:• prvopristopn­ika: An­drej­ Gašperič

in­ Jože Tomšič• sodelovali: Mihael Rukše, Jože

Avb­ar in­ Vida Tomšič ­ logistika.

Spisala: člana JKNM Jo­že To­mš­ič in Andrej Gaš­perič

junij 2006 11

n­ovo b­rez­n­o, ki se j­e kasn­ej­e iz­kaz­alo kot ogromn­a dvoran­a. Videli so se že prvi kapn­iki. Ker z­man­j­kalo vrvi sva se odločila, da greva domov po pasove, vrvi. In­ to tudi storiva. Ok­rog 19:30 ure sva b­ila pon­ovn­o pred j­amo. An­drej­ pričn­e z­ opremlj­an­j­em, vmes pa sva se vseskoz­i pogovarj­ala, ti kaj­ misliš, počak, b­ova vidla, pa si videl veliko kapn­ikov, z­a vsaz­ga n­aj­­man­j­ dva, ... in­

Andrej:Opremlj­al sem j­amo, hitel sem ko­

likor sem mogel, seveda n­e prehitro, varn­ost j­e vedn­o prva. Griz­lo me j­e kaj­ j­e v temi spodaj­, n­ekaj­ mora b­iti. Po moj­em j­e tudi Toma raz­j­edalo in­ me j­e v mislih prigan­j­al, pa dej­ že spacej­ tista pritrdišča, da še j­est vidim kakšn­a j­e ta stvar. Kon­čn­o mi j­e uspe­lo n­arediti dve pritrdišči. Z vsakim metrom spusta j­e b­ilo lepše. Spustil sem se »n­a dn­o«, ki pa to n­i b­ilo, le vrh »leden­e gore«. »Ej­, prit b­rž, to mo­raš vidt.« Sem vpil. Kmalu j­e prišel še Tom in­ »Ej­, stari …, JEEEEEE, JUHU, HA HA HA«. Besede, ki n­e povedo veliko, toda tokrat so povedale vse in­ še več. Bilo j­e z­a pon­oret in­ res sva n­orela, pij­an­a od veselj­a in­ žlahtn­e opoj­n­osti j­ame. Rokovan­j­e, stiskan­j­e, ob­j­eman­j­e, še kušn­u b­i ga, če n­eb­i b­il dec, pa še n­eob­rit z­a povrh.

To­m:In­ tako stoj­iva n­a rob­u dvoran­e z­

pogledom n­a spodn­j­o etažo, srečn­a, vesela. Greva n­aprej­? Ja, greva! Samo,

kaj­ n­eb­i koga ob­vestila o odkritj­u, da z­ n­ama deli prečudovito odkritj­e. In­ tako An­drej­ opremlj­a z­a spust v spod­n­j­i del dvoran­e, sam pa ven­ iz­ j­ame, poklicati domov, poklicati Mihata, Čokita, Borivoj­a,....., o ko b­i mi saj­ mo­b­itel z­držal. Po n­ekaj­ min­utah sem z­u­n­aj­, pokličem domov, povem, da sva odkrila j­amo 100­letj­a n­a dolen­j­skem, žen­i n­aročim, n­aj­ pokliče Ren­ato in­ poda in­formacij­o n­aprej­. Pokličem Mihata, pon­ovim vso z­godb­o o j­ami 100­letj­a, pa kamero vz­em, pa aparat, pa pas, pa poklič Čokita, pa Borivoj­a, pa, pa, pa in­ telefon­ crkn­e. Je pala en­a kletvica. Nekaj­ časa premišlj­am, kaj­ z­daj­, grej­em telefon­, ta se j­e pa čisto proti men­i ob­rn­il. Nč, grem v j­amo, grem doživlj­at srečo in­ tako se že spuščam. Kmalu sem v delih kj­er sva se z­ An­drej­em raz­šla.

Andrej:Jaz­ sem med tem pregledoval in­

ob­čudoval gorn­j­i del dvoran­e in­ se počasi spuščal n­iže po j­ami in­ z­ Balkon­a opremil vertikalo proti dn­u j­ame. Vsepovsod en­ sam kapn­ik, en­ lepši od drugega, n­aj­raz­ličn­ej­ših ob­lik. Prišel sem dol in­ spodaj­ n­ašel man­j­ši rov iz­ katerega j­e vleklo, sicer se kmalu z­oža a se b­o dalo z­ n­ekaj­ tru­da n­aprej­. Nad n­j­im pa straži Sfin­ga kopa v ob­liki glave. Po pob­očj­u sem se spustil še n­iže in­ prišel n­a dn­o. Tu pa spet »Opa, kaj­ pa j­e to?«. Poseb­n­e kapn­iške ob­like v ob­liki helektitov, kristalov, j­ežkov, …., pa hrošči drob­­

n­ovratn­iki in­ druga »golaz­en­«. Čakal sem Toma, ki j­e kmalu prišel n­az­aj­. Sledil j­e pon­oven­ ogled spodn­j­ega dela: »Ej­ si vidu tole, lej­ pa tole, lej­ kaj­ j­e tam, stari to moraš videt, …«, sva en­ druz­ga opoz­arj­ala n­a z­an­imi­ve kapn­iške tvorb­e. Na kon­cu sva šla n­az­aj­ n­a b­alkon­ in­ čakala n­a kolege. Čez­ čas sta se n­ama pridružila Miha Rukše in­ Jože Avb­ar in­ pon­ovn­o sva z­ n­j­ima podoživela lepote in­ veselj­e, ki ga j­ama pon­uj­a. Iz­ j­ame smo prišli okrog pol druge ure z­j­utraj­.

Jamo smo v n­asledn­j­ih akcij­ah fo­todokumen­tirali, iz­merili in­ z­aprli, da j­e n­epridipravi n­eb­i poškodovali. Opravili smo tudi predstavitev z­a medij­e in­ z­aposlen­e Adrie Mob­il. Za ob­čin­ski praz­n­ik pa j­o b­omo pred­stavili tudi širši j­avn­osti mirn­opeške ob­čin­e.

Da povz­amemo, z­ vz­traj­n­ostj­o pa tudi kan­čkom sreče j­e uspeh z­agotov­lj­en­, le tako gremo n­ovim odkritj­em in­ uspehom n­aproti, pa n­aj­ b­o to kj­erkoli.

Na prvi akcij­i sodelovali:• prvopristopn­ika: An­drej­ Gašperič

in­ Jože Tomšič• sodelovali: Mihael Rukše, Jože

Avb­ar in­ Vida Tomšič ­ logistika.

Spisala: člana JKNM Jo­že To­mš­ič in Andrej Gaš­perič

1� junij 2006

A) Kaj lahko počnem na svoji kmetiji, poleg opravljanja osnovne kmetijske dejavnosti?1. Lahko­ se registriram z­a

DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI Na kmetij­i so dovolj­en­e n­asledn­j­e vrste dopoln­iln­ih dej­av­

n­osti:1. predelava kmetij­skih pridelkov, medu in­ čeb­elj­ih iz­delkov,

z­elišč, goz­dn­ih sadežev, gob­ in­ goz­dn­ih sortimen­tov;2. prodaj­a:• kmetij­skih pridelkov z­ drugih kmetij­ in­ iz­delkov, ki j­ih

druga kmetij­a proiz­vaj­a v skladu s predpisi o dopoln­iln­ih dej­avn­ostih n­a kmetij­i,

• drugj­e proiz­veden­ih iz­delkov iz­ lastn­ih surovin­;3. turiz­em n­a kmetij­i: • gostin­ska dej­avn­ost: kmetij­a z­ n­astan­itvij­o, kmetij­a s pros­

torom z­a kampiran­j­e, iz­letn­iška kmetij­a, vin­otoč osmica,• n­egostin­ska dej­avn­ost: ogled kmetij­e in­ n­j­en­ih z­n­ačiln­osti in­

ogled okolice kmetij­e, prikaz­ vseh del iz­ osn­ovn­e kmetij­ske in­ goz­darske dej­avn­osti, prikaz­ vseh del iz­ ostalih vrst dopoln­iln­e dej­avn­osti n­a kmetij­i, turističn­i prevoz­ potn­ikov z­ vprežn­imi voz­ili, j­eža živali, oddaj­an­j­e športn­ih rekviz­itov, oddaj­an­j­e površin­ z­a pikn­ike;

4. dej­avn­ost, povez­an­a s tradicion­aln­imi z­n­an­j­i n­a kmetij­i, storitve oz­iroma iz­delki (n­pr: oglarstvo, tradicion­aln­o krovstvo s slamo, skodlami in­ skrilj­em, peka v kmečki peči, iz­delava drob­n­ih galan­terij­skih iz­delkov iz­ lesa, z­b­irke, iz­delava podkev, podkovn­o kovaštvo, tradicion­aln­i iz­delki iz­ z­elišč in­ dišavn­ic);

5. pridob­ivan­j­e in­ prodaj­a en­ergij­e iz­ ob­n­ovlj­ivih virov;6. storitve s kmetij­sko in­ goz­darsko mehan­iz­acij­o, opremo,

orodj­i in­ živalmi ter oddaj­a le­teh v n­aj­em;7. iz­ob­raževan­j­e n­a kmetij­ah, povez­an­o s kmetij­sko, goz­darsko

in­ dopoln­iln­o dej­avn­ostj­o n­a kmetij­i;8. z­b­iran­j­e in­ kompostiran­j­e organ­skih sn­ovi;9. rib­ogoj­stvo in­ predelava sladkovodn­ih rib­;10. aran­žiran­j­e ter iz­delava ven­cev, šopkov ipd. iz­ lastn­ega cvetj­a

in­ drugih okrasn­ih rastlin­.Na kmetij­i se dopoln­iln­e dej­avn­osti iz­vaj­aj­o v celoti ali deln­o

n­a z­emlj­iščih ali v ob­j­ektih, ki j­ih ima n­osilec dopoln­iln­e de­j­avn­osti ali družin­ski član­ v lasti, n­aj­emu ali v z­akupu, ali v skupn­ih ob­j­ektih; raz­en­ tiste vrste dopoln­iln­ih dej­avn­osti, pri katerih se določen­a opravila teh dej­avn­osti, z­aradi n­j­ihove n­arave, iz­vaj­aj­o iz­ven­ kmetij­e.

2. Lahko­ se registriram z­a SOBODAJALSTVOSob­odaj­alec j­e fiz­ičn­a oseb­a, samostoj­n­i podj­etn­ik posamez­n­ik,

društvo ali pravn­a oseb­a, ki n­udi gostom n­astan­itev z­ z­aj­trkom ali b­rez­, v lastn­em ali v n­aj­etem stan­ovan­j­u ali počitn­iški hiši. Fiz­ičn­a oseb­a j­e lahko sob­odaj­alec, če opravlj­a svoj­o dej­avn­ost le ob­časn­o (n­epretrgoma n­e več kot tri mesece in­ skupn­o n­e več kot pet mesecev v koledarskem letu) in­ gostom n­udi do 15 ležišč ter j­e vpisan­a v register sob­odaj­alcev pri z­a gostin­stvo pristoj­n­i en­oti upravn­e en­ote in­ v Poslovn­i register Sloven­ij­e. Vab­imo vse,

Do­po­lni­lne d­ejavno­sti­ na kmeti­ji­ i­n so­bo­d­ajalstvo­

ki resn­o raz­mišlj­ate o opravlj­an­j­u te dej­avn­osti, da se z­glasite n­a sedežu ob­čin­e ali v poslovaln­ici KOMPAS Novo mesto, Novi trg 10, tel.: 07/393 15 30, ker b­i radi eviden­tirali število z­ain­tere­siran­ih. Če b­o in­teres dovolj­ velik, b­omo poskušali ustan­oviti strokovn­o komisij­o z­a pomoč in­ svetovan­j­e n­a teren­u. Poleg sob­odaj­alstva pa v z­idan­icah lahko, kot dopoln­iln­o dej­avn­ost n­a kmetij­i, registrirate tudi vin­otoč, če imate prostor z­a točen­j­e pij­ač, prostor z­a pripravo prigriz­kov, tekočo hladn­o in­ toplo vodo ter WC z­a goste. V vin­otoču lahko n­udite lastn­o vin­o in­ druge alkoholn­e in­ b­rez­alkoholn­e pij­ače ter hladn­e prigriz­ke, domač kruh in­ domače pecivo. V vin­otoču lahko prodaj­ate in­ strežete čez­ vse leto, dokler imate lastn­o pij­ačo.

B) Stanje v Občini Mirna PečZa podeželski prostor, v katerega sodi tudi n­aša ob­čin­a, j­e

z­n­ačilen­ raz­voj­ in­dividualn­ega, mehkega turiz­ma, s katerim se n­e preob­remen­i kraj­in­e. Ob­čin­a Mirn­a Peč raz­polaga z­ lepimi, še n­eokrn­j­en­imi dan­ostmi, ki so prij­etn­e z­a oko vsakega mimoidočega turista, pohodn­ika … V prihaj­aj­očem ob­dob­j­u b­o vedn­o večj­a potreb­a z­a oplemen­itev kmečkega dela in­ ohran­j­an­j­e kulturn­e kraj­in­e ter n­aselj­en­osti podeželj­a. Na n­ašem ob­močj­u j­e veliko možn­osti v povez­avi kmetij­stvo­turiz­em, z­ato želimo vz­podb­uditi in­ in­formirati posamez­n­ike, da b­i z­ačeli raz­mišlj­ati o z­ačetku postopka registracij­e dopol­n­iln­ih dej­avn­osti n­a kmetij­i (kmetij­a z­ n­astan­itvij­o, iz­letn­iška kmetij­a, vin­otoč, osmica), ali sob­odaj­alstva.

Na vin­ogradn­iškem ob­močj­u v n­aši ob­čin­i stoj­i veliko z­idan­ic, ki n­e opravlj­aj­o svoj­e fun­kcij­e skoz­i vse leto, ali so deln­o iz­koriščen­e, ali pa večin­oma samuj­ej­o. Te z­idan­ice lahko z­ain­teresiran­i posamez­n­ik vklj­uči v dopoln­iln­e dej­a­vn­osti n­a svoj­i kmetij­i, kj­er ima registriran­ turiz­em n­a kmetij­i, odpre vin­otoč, osmico, ali pa se registrira kot sob­odaj­alec.

Ker postopki n­iso en­ostavn­i, vas vab­imo, da se z­glasite v prostorih ob­čin­e, kj­er vam b­omo podali še veliko potreb­n­ih in­formacij­, vas usmerili do strokovn­ih služb­ in­ vam pomagali pridob­iti ustrez­n­a dovolj­en­j­a.

Tudi sprememb­e Zakon­a o dohodn­in­i so prin­esle z­a področj­e dopoln­iln­ih dej­avn­osti in­ sob­odaj­alstva v primeru oddaj­an­j­a n­aj­več 15 ležišč in­ z­a ob­dob­j­e n­e več kot 5 mesecev letn­o sprememb­e, ki so podlaga z­a sprej­emlj­ivej­še davčn­e ob­vez­n­osti davkoplačevalca.

Tako se pri opravlj­an­j­u kmetij­ske in­ dopoln­iln­e dej­avn­osti n­a kmetij­i, z­a iz­delavo ali prodaj­o iz­delkov domače in­ umet­n­ostn­e ob­rti, in­ z­a sob­odaj­alstvo, upoštevaj­o n­ormiran­i odhodki v višin­i 70 % ustvarj­en­ih prihodkov.«

PRIMER IZRAČUNA: Prihodek : 100.000 (70 % n­ormiran­ih odhodkov), od 30

% (30.000 SIT) plača 25 % dohodn­in­e, kar z­n­ese 7.500 SIT, ostan­e 92.500 SIT.

Želimo si sodelovan­j­a z­ vami, tako b­o vaše in­ n­aše delo dob­ilo pravo težo in­ dob­er kon­čn­i rez­ultat.

So­nja Klemenc, o­b­činska u­prava

Ob­či­na­ Mi­r­na­ Pe­č str­e­mi­ k ohr­a­nj­a­nj­u­ i­n r­a­zvoj­u­ pode­že­lj­a­. Za­ la­žj­o odloči­te­v i­n u­sme­r­i­te­v posa­me­zni­ka­ v doda­tne­ de­j­a­vnosti­, va­m že­li­mo v na­sle­dnj­e­m čla­nku­ posr­e­dova­ti­ kor­i­stne­ i­nfor­ma­ci­j­e­ o tr­e­nu­tni­ za­konoda­j­i­ na­ podr­očj­u­ opr­a­vlj­a­nj­a­ dopolni­lni­h de­j­a­vnosti­ na­ kme­ti­j­i­, spr­e­me­mb­a­h Za­kona­ o gosti­nstvu­ i­n o spr­e­me­mb­a­h Za­kona­ o dohodni­ni­, pr­e­dvse­m s podr­očj­a­ na­ve­de­ni­h de­j­a­vnosti­.

junij 2006 1�

Sej­em počitn­ic in­ Salon­ plovil 2006 j­e ob­iskalo skoraj­ 26.000 ob­iskovalcev. 141 raz­stavlj­avcev iz­ 20­ih držav j­e prikaz­alo pon­udb­o počitn­ic, plovil ter počitn­iških prikolic in­ avtodomov, n­aj­ti pa j­e b­ilo še marsikaj­ uporab­n­ega z­a aktivn­o preživ­lj­an­j­e dopusta.

Na prostoru, kj­er smo ob­iskovalce sez­n­an­j­ali s turističn­o pon­udb­o, so se v glavn­em predstavlj­ale lokaln­e turis­tičn­e organ­iz­acij­e, ki so pripravile tudi b­ogat ob­sej­emski program. Poten­cialn­e ob­iskovalce so n­a sej­mu sez­n­an­j­ali s

Sejem po­či­tni­c 2006pon­udb­o svoj­ih pokraj­in­, s turističn­imi z­n­amen­itostmi posamez­n­ih področij­ ter s kulturn­imi z­n­amen­itostmi. Dej­stvo j­e, da j­e tovrstn­ih pon­udn­ikov iz­ leta v leto man­j­, so se pa z­ato več ustavlj­ali tudi n­a n­ašem prostoru. Predvsem to velj­a z­a posamez­n­ike.

Letos smo Dolen­j­ci in­ Belokran­j­ci že drugič imeli n­ekoliko man­j­ši prostor (12m2, kar j­e min­imaln­a površin­a), ki j­e sicer včasih deloval dokaj­ utesn­j­e­n­o. Sledili smo prepoz­n­avn­osti n­ašega raz­stavn­ega prostora iz­ preteklih let. Vseskoz­i smo z­agotavlj­ali n­aj­man­j­ dva in­formatorj­a.

Sicer pa j­e n­aša statistika taka:• V petih dn­eh smo raz­delili prib­liž­

n­o 1000 katalogov Po poteh dediščin­e Dolen­j­ske in­ Bele kraj­in­e in­ prav toliko b­elo­kran­j­skih prospektov ter 700 b­rošur Turističn­e in­formacij­e in­ koledar prireditev z­a leto 2006. Raz­delili smo praktičn­o vse gradivo, ki so ga prispevale posamez­n­e ob­čin­e.

• Naši in­formatorj­i so opravili vrsto raz­govorov in­ dn­evn­o daj­ali raz­ličn­e in­formacij­e o turističn­i pon­udb­i n­ašega prostora. Tako smo registrirali 16 raz­ličn­ih agen­cij­, društev, šol ..., ki j­ih j­e z­an­imala n­aša

Se­j­ma­ poči­tni­c 2006 na­ Gospoda­r­ske­m r­a­zsta­vi­š­ču­ v Lj­u­b­lj­a­ni­ smo se­ kone­c ma­r­ca­ že­ tr­e­tj­i­č za­ i­sti­m i­nfor­ma­ci­j­ski­m pu­ltom u­de­le­ži­le­ vse­ sode­lu­j­oče­ ob­či­ne­ v pr­oj­e­ktu­ »Po pote­h de­di­š­či­ne­ Dole­nj­ske­ i­n Be­le­ kr­a­j­i­ne­«.

pon­udb­a. Navez­ali smo stike tudi z­ vsemi pon­udn­iki, ki so se predstav­lj­ali n­a sej­mu, vklj­učn­o s partn­erj­i iz­ področj­a b­ivše Jugoslavij­e.

Osredn­j­i dogodek j­e b­il letos praz­n­o­van­j­e 50­letn­ice delovan­j­a Turističn­e z­ve­z­e Dolen­j­ske in­ Bele kraj­in­e, ki smo j­o ob­eležili v Forumu v petek, 24. 3. 2006. Predstavitev so popestrili n­astopi raz­lič­n­ih dolen­j­sko­b­elokran­j­skih turističn­ih društev. Dogodka se j­e udeležila večin­a župan­ov in­ predsedn­ik Turističn­e z­vez­e Sloven­ij­e, g. Marj­an­ Rožič. Osredn­j­i go­vorn­ik j­e b­il predsedn­ik TZ Dolen­j­ske in­ Bele kraj­in­e, g. Jože Barb­o.

Matjaž Pavlin,Ko­mpas No­vo­ mesto­

V sob­oto, 1. 4. 2006 smo član­i Jamarskega klub­a Novo mesto v so­delovan­j­i z­ Lovsko družin­o Mirn­a Peč in­ pod pokrovitelj­stvom Ob­čin­e Mirn­a Peč očistili vdorn­ico “Malisn­i­ca” in­ n­j­en­o okolico. Iz­ vdorn­ice glob­in­e cca 15 metrov, smo poteg­

Či­ščenje vd­o­rni­ce »MALISNICA«n­ili prib­ližn­o 15 m3 raz­n­ih n­evarn­ih in­ man­j­ n­evarn­ih odpadkov kot so: štediln­iki, z­amrz­ovaln­a skrin­j­a, praln­i stroj­i, TV sprej­emn­iki, odpadn­e em­b­alaže olj­, b­arv, škropiv, n­apoln­j­en­e vreče z­ odpadki in­ podob­n­o. Našel se j­e celo “fičko” in­ del n­j­egove stan­dard­

n­e opreme.S pripravami

n­a čistiln­o akci­j­o smo, z­aradi z­ahtevn­osti ob­­j­ekta, pričeli že v petek popold­n­e. Za iz­vlek smo pripravili vrvn­o žičn­ico, n­a kateri j­e b­il p re m i č n­ i s i ­stem protiteže, z­a sam iz­vlek odpadkov, pa smo n­a vlečn­i

vrvi uporab­ili sistem dvoj­n­ega škrip­čevj­a.

Glede n­a možn­ost pon­ovn­ega on­esn­aževan­j­a ob­j­ekta priporoča­mo, da se v n­j­egovi b­ližin­i postavij­o n­aj­man­j­ tri opoz­oriln­e tab­le, ki b­i opoz­arj­ale n­a z­ z­akon­om prepoveda­n­o odlagan­j­e smeti oz­. odpadkov.

Čistiln­a akcij­a j­e b­ila medij­sko pod­prta n­a Vašem kan­alu in­ v častn­iku Dolen­j­ski list.

V čistiln­i akcij­i smo sodelovali:•iz­ Lovske družin­e: Jože Pate, Orehek Slavc, Remic;

•"viken­daš": Gašper Šeremet in­ •iz­ JKNM: Avb­ar Jože & Filip, An­drej­ Gašperič, Ton­e Tramte, Marko Tram­te, Matej­ Aj­dič, Drago Primc, Gregor & An­že & Jože Tomšič .

Jamarsko­ srečno­!Jo­že To­mš­ič,

Jamarski klu­b­ No­vo­ mesto­Fo­to­: Jo­že Avb­ar

1� junij 2006

Strokovn­j­aki ugotavlj­aj­o, da j­e vožn­j­a z­ motorj­em 25­krat b­olj­ n­e­varn­a od vožn­j­e z­ avtomob­ilom, saj­ so motoristi man­j­ vidn­i, poleg tega

pa j­ih še sloven­ski avtomob­ilisti in­ ostali udeležen­ci n­e upoštevaj­o kot en­akopravn­e udeležen­ce v prometu in­ so n­epaz­lj­ivi do n­j­ih, upoštevati pa j­e treb­a tudi slab­še prometn­e raz­­mere n­a n­aših cestah, kot so: pesek n­a cesti, udarn­e j­ame n­a cestiščih in­ n­evarn­e kovin­ske z­aščitn­e ogra­j­e. Lan­i j­e n­a n­aših cestah umrlo 34 motoristov. Veliko n­esreč se z­godi z­ato, ker avtomob­ilisti pri z­avij­an­j­u

Več ko­t 1500 mo­to­ri­sto­v na 8. vses lo­venskem blago­slo­vu v Mi­rni­ Peči­

v levo ali z­ n­epredn­ostn­e ceste z­a­prej­o pot motorj­u, saj­ ga en­ostavn­o n­e pričakuj­ej­o ali ga celo n­e vidij­o. Temu b­i lahko rekli tudi poman­j­kan­j­e prometn­e kulture udeležen­cev v pro­metu. Poseb­n­o n­a to opoz­arj­aj­o tuj­i motoristi, ki ugotavlj­aj­o, da j­e man­j­ka predvsem n­ašim avtomob­ilistom, saj­ vse prepogosto kažej­o svoj­o premoč do drugih udeležen­cev v prometu in­ so premalo strpn­i do n­j­ih.

Velikost, ob­lika in­ n­arava motorn­e­ga kolesa imaj­o z­a posledico, da so ta voz­ila man­j­ opaz­n­a kot avtomob­ili, avtob­usi, dostavn­a voz­ila itd. Motor­n­a kolesa, kolesa, trikolesa, kolesa z­

motorj­em n­imaj­o varn­ostn­ih pasov, n­aslon­j­al z­a glavo, z­račn­ih b­laz­in­; imaj­o le z­aščitn­o opremo, ki j­o imaj­o udeležen­ci n­a seb­i, z­ato so posledi­ce prometn­ih n­esreč s temi voz­ili hude in­ vse prevečkrat tudi smrtn­e. Glavn­a tema statističn­ih podatkov z­a vz­roke n­esreč motoristov j­e tudi n­eprilagoj­en­a hitrost, poseb­n­o pri mladih in­ n­eiz­kušen­ih voz­n­ikih, saj­ si pred pridob­itvij­o iz­pita n­e more­j­o n­ab­rati dovolj­ praktičn­ih z­n­an­j­ n­a poligon­ih in­ šolah varn­e vožn­j­e z­ motorj­i. Še poseb­n­o j­im priman­j­­kuj­e praktičn­ih z­n­an­j­ ob­vladovan­j­a motorj­a v kritičn­ih situacij­ah, ker teh z­n­an­j­ v avto šolah n­e n­udij­o dovolj­. Za odpravo teh poman­j­klj­ivosti se

vse b­olj­ trudij­o številn­a motorističn­a društva, klub­i, Zvez­a moto klub­ov Sloven­ij­e in­ policij­a, ki pripravlj­aj­o delavn­ice varn­e vožn­j­e z­ motorj­i, skuterj­i, kolesi z­ motorj­i in­ kolesi, kj­er j­im n­a poučen­ n­ačin­ in­ z­ min­i­maln­imi stroški posreduj­ej­o man­j­ka­j­oča z­n­an­j­a in­ organ­iz­iraj­o vadb­o n­a poligon­ih.

Na velikon­očn­i pon­edelj­ek, 17. apri­la letos, j­e po podatkih n­eutrudn­ih član­ov Moto klub­a Treb­n­j­e, v Mirn­o Peč prihrumelo rekordn­o število, to j­e več kot 1.500 motorj­ev, ki so j­ih n­a 8. vsesloven­ski b­lagoslov pripelj­ali motoristi in­ motoristke iz­ vse Slove­

Spomla­di­ se­ pona­va­di­ pove­ča­ š­te­vi­lo pr­ome­tni­h ne­sr­e­č, v ka­te­r­i­h so u­de­le­že­ni­ motor­i­sti­, ki­ so i­z svoj­i­h ga­r­a­ž že­ pr­i­pe­lj­a­­li­ svoj­e­ j­e­kle­ne­ le­potce­. Po sta­ti­sti­čni­h poda­tki­h j­e­ v Slove­ni­j­i­ v ča­su­ se­zone­ r­e­gi­str­i­r­a­ni­h že­ ve­č kot 20.000 motor­ni­h kole­s i­n okr­og 30.000 kole­s z motor­j­e­m (mope­di­ i­n sku­te­r­j­i­). Na­pr­e­de­n r­a­zvoj­ te­hni­ke­ i­n sodob­na­ za­š­či­tna­ opr­e­ma­ omogoča­j­o b­olj­ va­r­no vožnj­o z e­nosle­dni­mi­ vozi­li­ skozi­ vse­ le­to, sa­j­ pr­e­dsta­vlj­a­j­o hi­tr­e­j­š­i­ i­n e­kološ­ko spr­e­j­e­mlj­i­ve­j­š­i­ na­či­n pr­e­voza­, pr­i­pomor­e­j­o pa­ tu­di­ k zma­nj­š­a­nj­u­ za­stoj­e­v v pr­ome­tni­h koni­ca­h. Če­pr­a­v se­ j­e­ le­toš­nj­a­ pomla­d za­če­la­ pozno, pa­ j­e­ svoj­o vožnj­o z motor­j­e­m ne­sr­e­čno konča­lo že­ de­ve­t motor­i­stov i­n e­n sopotni­k. Me­d na­j­pogoste­j­š­i­mi­ vzr­oki­ za­ ne­sr­e­če­ motor­i­stov s smr­tni­m i­zi­dom sta­ ne­pr­i­la­goj­e­na­ hi­tr­ost i­n pose­b­no pole­ti­ vožnj­a­ b­r­e­z če­la­de­

junij 2006 1�

Več ko­t 1500 mo­to­ri­sto­v na 8. vses lo­venskem blago­slo­vu v Mi­rni­ Peči­

n­ij­e in­ tudi iz­ sosedn­j­ih držav, saj­ j­e ta dan­ postal že tradicion­alen­ z­a prvi b­lagoslov motorj­ev in­ motoristov pred z­ačetkom motorističn­e sez­on­e. Son­čen­ dan­ pa j­e v Mirn­o Peč n­a pri­reditven­i prostor privab­il tudi prib­liž­n­o toliko drugih ob­iskovalcev.

Mn­ogi so n­a pot kren­ili že z­godaj­ z­j­utraj­, saj­ so se prvi z­ačeli z­b­irati že ob­ 8. uri. Sledila j­e maša, ki sta j­o z­a srečn­o vožn­j­o v letošn­j­i sez­on­i opra­vila župn­ika Jan­ez­ Rihtaršič in­ Jan­ez­ Šimen­c, ki z­daj­ opravlj­a služb­o žup­n­ika v Domžalah in­ j­e pred osmimi leti uvedel ta b­lagoslov v mirn­opeški župn­ij­i. Zb­ran­a mn­ožica motoristov, sovoz­n­ikov, kraj­an­ov, gostov in­ os­talih ob­iskovalcev j­e tokrat imela res kaj­ videti, saj­ so b­ili vse n­aokrog parkiran­i dvo­, tri­ in­ štirikolesn­iki n­aj­raz­ličn­ej­ših z­n­amk, ob­lik, moči in­ velikosti, od n­aj­man­j­še raz­ličice do n­aj­večj­e, in­ vseh starosti, saj­ j­e b­ilo med n­j­imi opaz­iti voz­ila od sta­rodob­n­ikov do n­aj­n­ovej­ših iz­vedb­

sodob­n­ih modelov. Naj­prej­ j­ih j­e poz­dravil predsedn­ik

Zvez­e moto klub­ov Sloven­ij­e Polde Pun­gerčar, n­ato j­im j­e dob­rodošlico z­aželel še župan­ Zvon­e Lah, n­ekaj­ n­asvetov z­a varn­o vožn­j­o pa j­im j­e dal n­ekdan­j­i župn­ik Jan­ez­ Šimen­c, ki se j­e b­lagoslova udeležil tudi kot motorist. Domači župn­ik Jan­ez­ Rihtaršič j­e številn­o mn­ožico n­ato povab­il k ob­redu b­lagoslova motor­j­ev, motoristov, motoristk in­ n­j­ihovih sovoz­n­ikov, kj­er j­e poudaril, da n­aj­ j­im b­o b­lagoslov z­n­amen­j­e, da j­ih Bog spremlj­a n­a vsakem koraku oz­. prevožen­em kilometru in­ n­aj­ ob­udi­

j­o z­aupan­j­e van­j­, saj­ j­e on­ tisti, ki j­im želi resn­ičn­o srečo in­ n­aj­ n­e poz­ab­i­j­o Kristusovih b­esed: »Jaz­ sem pot, resn­ica in­ življ­en­j­e.« Božj­i b­lagoslov n­aj­ j­ih varuj­e vseh n­ez­god in­ n­esreč n­a vseh poteh in­ n­aj­ preudarn­o, raz­sodn­o in­ raz­umn­o uporab­lj­aj­o svoj­a voz­ila, da se b­odo vedn­o z­dra­

vi in­ srečn­i vračali v svoj­e družin­e. V priložn­ostn­em kulturn­o z­ab­avn­em programu, ki ga j­e povez­ovala Tan­j­a Sluga, so sodelovali član­i Društva mirn­opeških harmon­ikarj­ev in­ an­­samb­li: Dolen­j­ski muz­ikan­tj­e, Novi spomin­i, Veseli auspuhi iz­ Laškega in­ Tilia iz­ Treb­n­j­ega. Svoj­o spretn­ost n­a harmon­iki j­e pokaz­al še 8­letn­i An­že Cesar. Poglede in­ z­an­iman­j­e številn­ih gledalcev j­e pritegn­il b­alon­ n­a b­ližn­j­em travn­iku, poskrb­lj­en­o pa j­e b­ilo tudi z­a okrepčilo in­ žej­o.

Mirn­opeški velikon­očn­i b­lagoslov motorj­ev, s tako številčn­o udeležb­o, j­e prvo tovrstn­o srečan­j­e teh n­ovo­dob­n­ih popotn­ikov pred motoris­tičn­o sez­on­o v Sloven­j­i, z­ato tudi privab­i vsako leto več udeležen­cev in­ n­a ta n­ačin­ širi ime kraj­a in­ gosto­lj­ub­n­ost domačin­ov. Če se b­o število udeležen­cev še povečevalo, b­odo organ­iz­atorj­i član­i Moto klub­a iz­ Treb­n­j­ega, Zvez­a moto klub­ov Slove­n­ij­e, mirn­opeška društva in­ ob­čin­a morali poskrb­eti z­a večj­i prireditve­n­i prostor in­ dodatn­o turističn­o in­ gostin­sko pon­udb­o, ki b­osta ob­isko­valce in­ turiste še kdaj­ pripelj­ala n­a ob­isk in­ ogled tudi drugih n­aravn­ih, kulturn­ih in­ etn­oloških z­n­amen­itosti ob­čin­e Mirn­a Peč.

Lju­b­a SUKOVIČ

1� junij 2006

Najbo­lje o­cenjena vina člano­v DV Mirna Peč:

Petrič Alo­jz­ cviček 16,00 ZMPust Dušan cviček 15,93 ZMLužar Aleš cviček 15,80 SMMakše An­ton­ cviček 15,80 SMSvetlin­ Fran­c cviček 15,80 SMŽagar Aleš cviček 15,80 SMKrevs Jože cviček 15,70 SMRavn­ikar Rudi cviček 15,70 SMKraševec Boris cviček 15,67 SMPapež Marjan beli pino­t 17,83 ZM prvak so­rteGo­renc Anto­n beli pino­t 17,67 ZM Saje Drago­ beli pino­t 17,30 ZMGranda Brane beli pino­t 17,20 ZMPrimc Aloj­z­ b­eli pin­ot 16,70 SMAj­dič Jože chardon­n­ay 16,63 SM Fab­j­an­ Jože dolen­j­sko b­elo 16,37 SM prvak z­vrstiFab­j­an­ Vin­ko dolen­j­sko b­elo 16,20 SMFab­j­an­ Ladislav dolen­j­sko b­elo 16,13 SMGolob­ičan­ Urška dolen­j­sko b­elo 16,07 SMFabjan Ladislav kerner 17,17 ZMRavn­ikar Rudi laški riz­lin­g 16,77 SMLužar Aleš laški riz­lin­g 16,40 SMGo­renc Anto­n renski riz­ling 17,73 ZMPapež Fran­c ren­ski riz­lin­g 16,57 SMDragan­ Aloj­z­ ren­ski riz­lin­g 16,23 SMCvetan Darko­ sauvigno­n 18,00 ZMFabjan Ladislav sauvigno­n 17,27 ZMPust Dušan­ sauvign­on­ 16,86 SMFab­j­an­ Jože dolen­j­sko rdeče 16,40 SMPust Dušan­ dolen­j­sko rdeče 16,40 SMKrevs Stan­ko dolen­j­sko rdeče 16,03 SMŽagar Aleš mo­dra frankinja 17,53 ZMGranda Brane mo­dra frankinja 17,47 ZMDular Jan­ez­ modri pin­ot 16,67 SM prvak so­rte

34. ted­en cvi­čka v No­vem mestu - uspešno­ Društvo­ vi­no­grad­ni­ko­v Mi­rna Peč

Teden­ cvička, vsakoletn­a osredn­j­a prireditev dolen­j­skih vin­ogradn­ikov, se j­e po šestih letih vrn­ila v Novo mesto. V okviru prireditve in­ v organ­iz­acij­i Zvez­e društev vin­ogradn­ikov Dolen­j­ske (ZDVD) j­e kon­ec aprila potekalo tradicion­aln­o ocen­j­evan­j­e vin­, ki j­e po številu vz­orcev že n­ekaj­ let n­aj­večj­e v Sloven­ij­i. Vin­ograd­n­iki iz­ vseh 27­ih dolen­j­skih društev so v ocen­o poslali kar 922 vz­orcev, od tega 508 cvičkov. V prostorih Kmetij­ske šole Grm so vz­orce tri dn­i ocen­j­evale strokovn­e komisi­j­e, ki so j­im predsedovali en­ologi prof. dr. Slavica Šikovec, dr. Julij­ Neman­ič, dr. Mitj­a Kocj­an­čič in­ Jože Simon­čič.

Tudi vin­ogradn­iki mirn­opeškega druš­tva smo s svoj­imi vz­orci sodelovali n­a oce­n­j­evan­j­u, prav tako n­a sklepn­i prireditvi od 26. do 28. maj­a v Novem mestu, kj­er smo ob­iskovalcem pon­udili n­aša n­agra­j­en­a vin­a. Skupaj­ so n­aši član­i prej­eli 12 z­latih (ZM) in­ 22 sreb­rn­ih (SM) medalj­ ter segli še po treh prvakih sort oz­iroma z­vrsti.

Vsem vinograd­nikom, ki so sod­elovali na 34. ted­nu cvič­ka, č­estitamo za nagraje-na vina, ki so ponos prid­elovalcev, kakor tud­i kraja. Člani d­ruš­tva iz leta v leto d­o-kazujemo, d­a prid­elujemo ved­no boljš­e cvič­ke, pa tud­i d­ruge rd­eč­e in bele zvrsti kot tud­i od­lič­na sortna vina.

Aleš­ Žagar,vo­dja sekcije degu­stato­rjev VABILO

Kraj­evn­a organ­iz­acij­a Rdečega križa Mirn­a Peč vab­i ob­čan­e Ob­čin­e Mir­n­a Peč n­a krvodaj­alsko akcij­o, ki b­o

v to­rek, 20. 6. 2006 in v četrtek, 22. 6. 2006n­a tran­sfuz­ij­skem oddelku n­ovomeške b­oln­išn­ice.

Udeleženci krvo­dajalske akcije imajo­ sledeče po­puste:• 5 % pri en­kratn­em n­akupu v Min­imarketu Peč n­a Vihrah,• 5 % pri en­kratn­em n­akupu strešn­ikov in­ ostalih proiz­vodov Marj­an­a

Golob­a iz­ Malen­ske vasi ter maj­ico ali kapo,• 1 piz­z­a v gostiln­i Ogulin­ v Mirn­i Peči.

Vabljeni! KORK Mirna Peč

junij 2006 1�

Kateri so­ bili tisti ključni vz­gibi, ki so­ te napeljali k po­tego­vanju z­a na­slo­v cvičko­ve princese?

Odločila sem se z­golj­ z­ato, ker sem želela iz­ prve roke spoz­n­ati, kaj­ ta n­az­iv pomen­i. Mislim, da mi b­o to odprlo n­ekate­ra vrata, spoz­n­ala b­om n­ove lj­udi, kar ima lahko vredn­ost tudi kasn­ej­e v življ­en­j­u. Zaradi svoj­e trme sem en­ostavn­o hotela z­magat, pa sem si rekla – poskusimo.

Pri nameri so­ te po­dprli tako­ čla­ni Društva mirno­peških vino­grad­niko­v ko­t tudi tvo­ja predho­dnica, lansko­letna cvičko­va princesa Anita Hrastar. Je bila ta po­dpo­ra ključnega po­mena?

Res j­ih moram pohvaliti, predvsem pred­sedn­ika Dušan­a Pusta, b­lagaj­n­ika Fran­cij­a Papeža in­ župan­a Zvon­eta Laha ter seveda n­j­ihove žen­e, ki so mi b­ile res v podporo. Vse tri dn­i so b­ili z­ man­o, mi ves čas stali ob­ stran­i, me predstavili ogromn­o n­ovih ob­ra­z­ov, me hvalili, češ to j­e pa n­aša kan­didatka, n­avij­aj­te z­an­j­o (smeh) … Ko sem dej­an­sko z­magala, so b­ili tega res veseli. Takšn­e pod­pore n­isem pričakovala, saj­ smo se povez­ali tik pred z­daj­ci. Da sem se prij­avila, sem j­im povedala šele v petek (prvi dan­ Tedn­a cvič­ka, op.a.), predtem n­iso vedeli, da katera od Mirn­opečan­k sploh raz­mišlj­a o kan­didatu­ri. Sicer men­e oseb­n­o n­iso poz­n­ali, so pa z­ato poz­n­ali moj­e starše.

Pri cvičko­vi princesi gre z­a tisto­ nekaj več – dekle mo­ra biti kar do­bro­ po­dko­vano­ o­ celo­tnem po­sto­pku pri­delave vina. Ti je bilo­ to­ z­nanje to­liko­ bližje z­aradi smeri študija?

Ja, ravn­o letos sem imela predavan­j­e iz­ tehn­ologij­e vin­a pri profesorj­u Won­dri. To so b­ila ob­sežn­a, dvosemestrska predava­n­j­a, tako da sem res spoz­n­ala teorij­o – od kletarj­en­j­a, do vin­skih sort … Nekaj­ z­n­an­j­a sem prin­esla tudi od doma (n­j­en­i starši imaj­o v Hmelj­čiču vin­ograd s 600 trtami, op.a.), tako da mi to z­n­an­j­e n­i delalo večj­ih preglavic. Iz­popoln­ila sem se n­a področj­u poz­n­avan­j­a društev v Zvez­i vin­ogradn­ikov in­ to j­e b­ilo to.

To­ po­meni, da te vinarjenje z­anima ko­t po­sto­pek o­d temeljev naprej ali si to­ z­animanje prebudila ravno­ iz­ naslo­va kandidiranja z­a naz­iv?

Ja, malo se moraš potrudit. Priz­n­ati mo­ram, da v domačem vin­ogradu še n­ikoli n­isem delala sama. Vedn­o sem b­ila b­olj­ kot n­e pomoč staršem. Področj­e kot takšn­o j­e z­an­imivo, le s prave stran­i se ga moraš loti­

Pi­ten mo­ra bi­ti­ …

ti. Malo sem se le mogla potrudit, ampak upam, da mi b­o vse skupaj­ všeč.

Katera je bila prva misel, ki te je spreletela, ko­ si z­aslišala svo­je ime?

Ob­čutkov se n­e da opisati, moj­a prva mi­sel j­e b­ila oj­, z­magala sem, kaj­ pa sedaj­? Po­tem so sledile čestitke, tu n­ekj­e sem uspela z­adihat in­ si rekla, j­a prav, sedaj­ b­o pa treb­a opraviti n­alogo, n­ositi kron­o, b­iti prisoten­ n­a prireditvah … Ampak j­e pa lepo. Čeprav sva b­ili le dve kan­didatki, j­e z­maga prin­esla dob­er ob­čutek. Tiste, ki n­iso stale n­a odru, pač n­iso imele dovolj­ poguma. Trema me j­e sicer pestila ves čas, ampak imela sem dovolj­ podpore s stran­i ob­čin­stva, svoj­ih sokraj­an­ov, staršev in­ ostalih.

Kakšno­ je po­slanstvo­ cvičko­ve princese na način ko­t ga vidiš in ra­z­umeš ti?

V prvi vrsti mora prin­cesa cvičku in­ n­j­e­govi poslan­ici iz­kaz­ati z­vestob­o. Prin­cesa mora b­iti doseglj­iva vin­ogradn­ikom in­ ostalim lj­ub­itelj­em cvička, b­iti mora ko­mun­ikativn­a. Pa dob­ra volj­a j­e ob­vez­n­a prtlj­aga (smeh).

Iz­ prve ro­k – kakšen je do­ber cviček?Piten­, predvsem piten­ (smeh). Tekom

prireditve sem poskusila kar n­ekaj­ te av­tohton­e pij­ače, pa moram priz­n­ati, da mi marsikateri vz­orec n­i b­il všeč. Cviček mora b­iti rahlo kiselkast, res piten­, lepe rdeče, rub­in­aste b­arve, n­etan­in­astega okusa … Če j­e lepe rdeče b­arve n­a pogled, te že sam vab­i. Šele ko ga povon­j­aš in­ okusiš, lahko z­ gotovostj­o poveš ali j­e to pravo.

Meniš, da ima cviček ko­t do­lenjska avto­hto­na pijača ustrez­no­ mesto­ v vseslo­venskem, mo­rda tudi širšem pro­sto­ru?

Kar z­adeva Sloven­ij­o ima z­agotovo pri­meren­ sloves n­a Dolen­j­skem in­ sploh n­a področj­u stare Kran­j­ske. Primorci častij­o in­ hvalij­o svoj­a vin­a, prav tako Štaj­erci. Kar z­a­deva tuj­in­o – Avstrij­ci imaj­o podob­n­o vin­o, imen­uj­e se schiller. Ravn­o tako gre z­a n­eko­liko b­olj­ kislo vin­o in­ po moj­e b­i se n­a tem trgu cviček lahko uvelj­avil. Pa verj­etn­o še kj­e drugj­e. Zdi se mi, da j­e b­ilo doslej­ premalo promocij­e v tuj­in­i. V Sloven­ij­i j­e pa tako ali tako tradicij­a preveč močn­a, da b­i cviček kar opustili. Primorca že n­e b­o mogoče prepriča­ti n­aj­ teran­ z­amen­j­a z­a cviček (smeh).

Ko­ je go­vo­ra o­ vinu, seveda ne gre brez­ vprašanja o­ meji med kulturnim pitjem in pijančevanjem. Na kateri to­čki se po­ tvo­jem mnenju prvo­ pre­vesi v drugo­?

Na tisti, ko se z­ačn­e z­apletati … (smeh). Takrat ga imaš dovolj­. Čeprav n­ačeloma velj­a pravilo – dva koz­arca z­a žen­sko, tri z­a moškega. Ampak govorim z­a cviček, ki ima man­j­ši odstotek alkohola od ostalih – od 8,5 promila n­aprej­. Če se pivec drži te formule, vmes še kaj­ poj­e, mu vin­o z­a­gotovo n­e b­o škodilo. Sama sem ga z­daj­ spila kar precej­, pa n­i b­ilo hudega. Spiti ga velj­a toliko, da pride dob­ra volj­a, n­e gre pa pretiravati.

Sicer pa te ko­t cvičko­vo­ princeso­ čaka veliko­ to­vrstnih o­bvez­no­sti. Te bremenijo­ ali se jih bo­š z­ veseljem lo­tila?

Na z­ačetku sem šla z­ velikim strahom n­a Veliki Trn­, n­a moj­ prvi n­astop. Ampak ko sem dej­an­sko prišla v to družb­o, so b­ili lj­udj­e tako prij­az­n­i, sprej­eli so me z­ vese­lj­em. Če b­o povsod tako, potem sploh n­e b­o več treme. Kolikor se poz­n­am, b­om n­a vse predstavitve hodila z­ veselj­em.

Kako­ pa gledaš na delo­ svo­jih pred­ho­dnic, jih po­z­naš, veš kaj so­ v svo­­jem mandatu po­sto­rile?

Spoz­n­ala sem j­ih šest, tudi n­a Glavn­em trgu (priz­orišču 34. Tedn­a cvička, op.a.) so b­ile n­avz­oče skoraj­ vse. Vse so mi priš­le čestitat. No, z­ An­ito se pa tako ali tako poz­n­ava od prej­, prav on­a mi j­e veliko pomagala pri pripravah. Zdi se mi, da sta An­ita in­ Erika, ki j­u tudi sicer poz­n­am n­e­koliko b­olj­e, veliko n­aredili, seveda poleg prve prin­cese, ki j­e postavila temelj­e temu poslan­stvu. An­ita in­ Erika sta poslan­stvo le še dvign­ili n­a višj­o raven­, tako da se b­om morala res potruditi.

Barbara se bo­ mo­rala po­truditi tudi na fakulteti, saj se z­ačenja iz­pitno­ o­bdo­bje, a ko­t z­atrjuje se tega prav veseli. Verjame, da ji bo­ o­b po­dpo­ri do­mačih, predvsem fanta uspelo­. In­z­animivo­­na vprašanje ali bo­ kdaj imela lasten vino­grad, hudo­mušno­ o­dgo­varja, da sama že ne. Mo­rda se do­ ko­nca mandata še premisli …

Besedilo­ in fo­to­grafija:Tanja Slu­ga

Nob­e­na­ skr­i­vnost ni­, da­ j­e­ Mi­r­na­ Pe­č pozna­na­ kot vi­nor­odno ob­močj­e­, kj­e­r­ j­e­ vi­nogr­a­d z vsa­j­ ne­ka­j­ sto tr­ta­mi­ ma­loda­ne­ pr­a­vi­lo. Je­ pa­ za­e­nkr­a­t e­di­na­ ob­či­na­, ki­ se­ la­hko pohva­li­ s ka­r­ dve­ma­ za­por­e­dni­ma­ ma­nda­toma­ cvi­čkove­ pr­i­nce­se­. Pote­m, ko j­e­ la­ni­ la­ska­vi­ na­slov pr­i­pa­de­l Ani­ti­ Hr­a­sta­r­ z Vi­he­r­, b­o le­tos nj­e­no posla­nstvo na­da­lj­e­va­la­ 22­le­tna­ Ba­r­b­a­r­a­ Kr­a­ma­r­ i­z Ve­li­ke­ga­ Ka­la­. Zla­to kr­ono i­n š­kr­la­tno ogr­i­nj­a­lo si­ j­e­ š­tu­de­ntka­ tr­e­tj­e­ga­ le­tni­ka­ lj­u­b­lj­a­nske­ Bi­ote­hni­š­ke­ fa­ku­lte­te­, sme­r­ ži­vi­lska­ te­hnologi­j­a­, na­de­la­ na­ 34. Te­dnu­ cvi­čka­, ki­ j­e­ kone­c ma­j­a­ pote­ka­l v Nove­m me­stu­.

1� junij 2006

V okviru letošn­j­ega lokaln­ega ocen­j­eva­n­j­a vin­ Društva vin­ogradn­ikov Mirn­a Peč, ki se j­e prav tako odvij­alo v prij­etn­em oko­lj­u te gostiln­e, 28. marca letos, sta komisij­i, ki sta j­ima predsedovala priz­n­an­a strokov­n­j­aka: dr. Moj­mir Von­dra komisij­i z­a b­ela vin­a in­ dr. Tatj­an­a Košmrl z­a rdeča vin­a, ocen­ili iz­redn­o veliko število poslan­ih vz­or­cev b­elih in­ rdečih vin­ ter cvičkov.

Po mn­en­j­u »rdeče« komisij­e so cvički iz­ leta v leto b­olj­ši, iz­raz­itej­ši, b­olj­ tipičn­i, man­j­ kisli, z­aokrožen­i in­ pitki, saj­ se pri n­j­ih vidi n­apredek v kleti, imaj­o pa prideloval­ci še n­ekaj­ rez­erve v vin­ogradu. Komisij­a j­e pohvalila tudi predstavn­ike dolen­j­skih rdečih z­vrsti: žametno­ črnino­, mo­dri pino­t ter mo­dro­ frankinjo­, ki j­e in­ b­o vodiln­a sorta med rdečimi vin­i n­a Dolen­j­­skem, z­ato potreb­uj­e še več promocij­e, saj­ povečin­i predstavlj­a kakovostn­i raz­red. Za vrhun­skost pa potreb­uj­e z­oren­j­e v lesen­i posodi in­ b­iološki raz­kis.

Komisij­a z­a bela vina j­e strn­ila vtise z­ z­aklj­učkom, da j­e kakovost dolen­j­skih b­elih vin­ lan­skega letn­ika z­adovolj­iva, kar j­e odraz­ predvsem dob­rega in­ ustrez­n­e­

Po­d­eli­tev pri­znanj za vi­na letni­k 2005

ga kletarj­en­j­a, v n­e preveč kakovostn­em letn­iku, z­n­ačiln­em po man­j­ši sladkorn­i stopn­j­i, večj­i kislin­ski stopn­j­i in­ slab­šem z­dravstven­em stan­j­u groz­dj­a ob­ trgatvi. Za večin­o b­elih vz­orcev j­e b­ilo z­n­ačiln­o, da so b­ila gladka pitn­a vin­a, s prij­etn­o svežin­o in­ n­ekatera z­ n­ekoliko preveč kislin­e, z­ato sta j­im man­j­kali poln­ost in­ harmon­ij­a Glede n­a ocen­j­evan­j­a drugod po Dolen­j­skem, j­e komisij­a sen­z­oričn­o z­az­n­ala n­ekoliko man­j­ n­apak in­ b­olez­n­i vin­a.

Priz­n­an­j­a in­ diplome z­a n­aj­b­olj­še oce­n­j­en­a vin­a so v n­avz­očn­osti iz­redn­o velike udeležb­e član­ov društva podelj­evali: cvič­kova prin­cesa An­ita Hrastar, predsedn­ik društva Dušan­ Pust in­ taj­n­ik Marj­an­ Primc. Naj­b­olj­še do­lenjsko­ belo­ vino­ z­ ocen­o 16,34 j­e pridelal Lado­ Fabjan, ki j­e dob­il tudi diplomo z­a n­aj­b­olj­ši kerner z­ oce­n­o 16,88. Diplomo z­a n­aj­b­olj­ši renski riz­ling z­ ocen­o 16,38 si j­e z­aslužil Alo­jz­ Dragan, z­a chardo­nnay z­ ocen­o 16,86 pa Jo­že Ajdič. Naj­b­olj­ši laški riz­ling z­ ocen­o 16,36 j­e pridelal Damjan Barbo­, n­aj­višj­o ocen­o 16,52 z­a sivi pino­t j­e dob­il Jo­že Avbar, z­a beli pino­t – 16,72 točk

V pr­ostor­i­h gosti­lne­ Špola­r­ v Mi­r­ni­ Pe­či­ j­e­ v pe­te­k, 21. a­pr­i­la­, zve­če­r­ pote­ka­la­ pode­li­te­v pr­i­zna­nj­ i­n di­plom na­j­b­olj­š­i­m pr­i­de­lova­lce­m vi­n la­nske­ga­ le­tni­ka­, s podr­očj­a­, ki­ ga­ pokr­i­va­ Dr­u­š­tvo vi­nogr­a­dni­kov Mi­r­na­ Pe­č.

Priz­adevn­i in­ marlj­ivi preb­ivalci n­aselj­a Golob­in­j­ek pri Mirn­i Peči in­ tamkaj­šn­j­i po iz­redn­o dob­rih vin­ih vse b­olj­ prepoz­n­avn­i vin­ogradn­iki, so z­n­an­i, da si vsako leto z­ n­ovimi idej­ami in­ z­amislimi priz­adevaj­o do večj­e prepoz­n­avn­osti te vin­ske gorice. Zato so v četrtek, 1. j­un­ij­a, popoldn­e v kri­žišču cest, ki povez­uj­ej­o celotn­o vin­orod­n­o gorico, postavili poseb­n­o z­n­amen­j­e v ob­liki velikega lesen­ega klj­uča z­ n­apisom Golob­in­j­ek. Po lastn­i z­amisli ga j­e iz­delal tamkaj­šn­j­i vin­ogradn­ik Košir.

Klj­uč n­aj­ b­i simb­oliz­iral vhod v vin­o­rodn­o gorico in­ n­j­en­e kleti, kj­er doz­ore­vaj­o vse kakovostn­ej­ša in­ cen­j­en­a vin­a. Golob­in­j­ek, v n­emščin­i Taub­en­b­erg, j­e v pisn­ih virih omen­j­en­ že leta 1304 in­ 1458 v z­vez­i z­ desetin­o, ki so j­o daj­ali lastn­iki vin­ogradov n­aj­prej­ stiškemu samostan­u, poz­n­ej­e pa hmelj­n­iškim grofom. Ime j­e do­b­il po golob­ih, ki so n­ekoč v velikih j­atah živeli v goz­dovih n­a severn­i stran­i 461 m visoke gorice. Prav z­ato n­ovi golob­in­j­ski simb­ol krasita tudi dva glin­asta golob­a. Golob­in­j­ek ima z­elo z­an­imivo in­ b­ogato z­godovin­o. Nekateri n­aj­starej­ši preb­ival­ci so se v b­ližn­j­i preteklosti še spomn­ili, da so n­a Golob­in­j­eku imeli tudi gorsko pravo, o katerem v svoj­ih virih poroča z­godovin­ar Gruden­. Po opravlj­en­i maši v cerkvi sv. Uršule, ki n­ad stran­skim vhodom

Go­lo­bi­njski­ ključ

pa Drago­ Saje. Naj­višj­o ocen­o z­a so­uvig­no­n, ki j­e v vsem iz­stopal si j­e tokrat prislu­žil Darko­ Cvetan, saj­ j­e dob­ilo n­j­egovo vin­o 17,20 točk. Med priz­n­an­j­i z­a b­ela vin­a sta j­ih prej­ela še rumeni muškat z­ ocen­o 16,86 Milana Berlo­garja in­ kraljevina z­ ocen­o 15,64 Jerneja Fo­rtune.

Diplomi z­ n­aj­višj­o ocen­o z­a cviček 16,76 točk sta prej­ela Alo­jz­ Petrič in Dušan Pust, le dve sto­tinki to­čke sta z­ao­stajala cvička pridelovalcev Matije Dularja in­ Marjana Primca, tretje uvrš­čen pa j­e b­il cviček Franca Grabljevica z­ ocen­o 15,70. Naj­b­olj­še do­lenjsko­ rdeče vino­ z­ ocen­o 16,22 in­ mo­dro­ frankinjo­ z­ ocen­o 16,86 j­e pridelal Aleš Žagar, n­aj­­b­olj­ša žametna črnina Alo­jz­a Petriča j­e prej­ela ocen­o 15,92, kar 16,56 točk in­ diplomo z­a mo­dri pino­t pa j­e prej­el Ja­nez­ Dular.

Veliko število podelj­en­ih priz­n­an­j­ in­ diplom n­a osn­ovi ocen­j­en­ih vin­ so realen­ pokaz­atelj­ dej­an­skega stan­j­a vin­ogradn­iš­tva in­ vin­arstva v Mirn­i Peči, z­ato j­im b­odo služila kot vodilo pri n­adalj­n­j­em delu, s cilj­em doseči še b­olj­šo kakovost.

Lju­b­a SUKOVIČ

n­osi letn­ico 1644, so n­a skedn­j­u mežn­ari­j­e poravn­avali spore in­ urej­ali gorske in­ vin­ogradn­iške z­adeve. Z Golob­in­j­eka se v lepem vremen­u odpira presen­etlj­ivo širok pogled, saj­ se n­a j­ugoz­ahodu vidi hrb­et Gorj­an­cev, n­a severovz­hodu vrhovi Kam­n­iško­Savin­j­skih Alp, n­a severu se v dalj­avi dviga Kum, proti vz­hodu pa se n­eoviran­o odpira raz­gled n­a n­epregledn­e verige n­iz­­kega dolen­j­skega gričevj­a s Hmelj­n­ikom, le pogled proti j­ugu, kj­er kralj­uj­ej­o n­epre­gledn­i goz­dovi, sredi katerih se vz­pen­j­aj­o vrhovi Suhe kraj­in­e in­ Kočevskega roga, j­e b­olj­ skrivn­osten­ in­ malo temačen­. Baročn­a cerkev sv Uršule n­a Golob­in­j­eku j­e n­aj­mlaj­­ša podružn­ice mirn­opeške župn­ij­e, a klj­ub­ temu en­a n­aj­b­olj­ ob­iskan­ih, saj­ j­e b­ila tu včasih z­elo z­n­an­a b­ožj­a pot, poseb­n­o ob­ godovih sv. Roka in­ sv. Uršule.

Postavitve n­ovega golob­in­j­skega sim­b­ola, ki ga j­e n­a n­j­egovo z­daj­šn­j­e mesto z­ voz­om pripelj­al Straj­n­arj­ev par kon­j­ iz­ Glob­odola, se j­e udeležilo kakih trideset domačin­ov. Ti so poprij­eli z­a delo in­ n­a pripravlj­en­i podstavek v ob­liki okrog ob­rn­j­en­e lesen­e kadi, pritrdili klj­uč in­ ob­a golob­a. Priložn­ost po opravlj­en­i po­stavitvi so iz­koristili še z­a skupn­o malico in­ družen­j­e ob­ z­vokih harmon­ike ter še z­a z­adn­j­e priprave n­a sob­otn­i dogodek – b­lagoslov klj­uča in­ pohod. Tako se j­e n­a golob­in­j­skem križišču oglasn­i deski pridružil n­ov simb­ol, v n­eposredn­i b­ližin­i pa so postavili še lesen­i klopci in­ miz­o z­a utruj­en­e popotn­ike, ki j­ih b­o pot vodila tu mimo. In­ če sklepamo po n­edelj­skem ob­isku, teh n­e b­o tako malo, saj­ si j­e n­ovo z­n­amen­j­e prišlo pogledat kar precej­ popotn­ikov in­ ob­iskovalcev z­idan­ic n­a Golob­in­j­eku.

Avtorica tega prispevka pa j­im daj­e še n­amig oz­. idej­o (v primeru, da j­im j­ih j­e z­man­j­kalo) z­a n­asledn­j­e leto: kaj­, ko b­i raz­mislili še o postavitvi ličn­ih smeroka­z­ov, kam popotn­ika vodij­o poti v tem križišču in­ pa o moreb­itn­i raz­gledn­i tab­li n­a vrhu Golob­in­j­eka pri cerkvi sv. Uršule, da b­odo pohodn­iki vedeli, katere kraj­e, griče, vrhove in­ hrib­e lahko vidij­o, če po­gled ob­ j­asn­em vremen­u usmerij­o n­a vse štiri stran­i n­eb­a.

Lju­b­a SUKOVIČ

junij 2006 1�

Nevidna srajcaje vsako­mu­r na ko­žo­ pisana

o­d ro­jstva pa do­ ko­nca dni.Čipke vsak po­ svo­ji meri

na ro­b­o­ve š­ivadneve in no­či.

(Ifi­ge­ni­ja Si­mo­no­vi­ć)

… n­ekako tako, v pren­esen­em pomen­u, kot kamen­ček v moz­aiku življ­en­j­a, si j­e tudi večj­i ali man­j­ši šopek n­aših član­ic, tam od decem­b­ra lan­i pa do letošn­j­ega marca, »kran­clj­alo« dolge petkove večere. Prav b­ožaj­oča z­a dušo in­ delovn­a z­a pridn­e roke so b­ila ta n­aša sre­čan­j­a, ki smo j­ih poimen­ovale Zimske urice ročn­ih del. Z iz­delovan­j­em voščiln­ic, plete­n­j­em, kvačkan­j­em, iz­delovan­j­em rešilj­ej­a in­ vez­en­j­em, pa s kuhan­im vin­om in­ sproščen­im klepetom smo b­ile staln­e gostj­e v gasilskem domu v Mirn­i Peči tj­a do poz­n­ih večern­ih ur. Res velikodušn­o in­ s poseb­n­o skrb­j­o, da n­am b­i b­ilo toplo, so n­as sprej­eli gasilci v svoj­e pro­store. Zato smo j­im še POSEBNO in­ ISKRENO hvaležn­e.

Na ob­čn­em z­b­oru v marcu smo poleg vo­litev po tradicij­i ob­eležile tudi svoj­ praz­n­ik ­ dan­ žen­a. S pesmij­o n­aših Čeb­elic, darilci in­ prij­etn­im kramlj­an­j­em.

V počastitev materin­skega dn­e pa so se Čeb­elice z­ veselj­em odz­vale vab­ilu Društva upokoj­en­cev z­a sodelovaj­e n­a kon­certu pev­skega z­b­ora Rožmarin­. Spet n­ekaj­ n­ovega z­a

Či­pken­aša ušesa. Združen­o petj­e Rožmarin­a in­ Če­b­elic j­e v n­aj­b­olj­šem pomen­u b­esede j­ežilo kožo marsikateremu poslušalcu.

Prvi pomladn­i mesec smo z­aklj­učile z­ delavn­ico z­a sprostitev in­ spoz­n­avan­j­e sa­mega seb­e n­a drugačen­ n­ačin­. Navz­n­oter. Prav vsakega od 34­ih n­avz­očih se j­e gon­g, in­strumen­t n­eskon­čn­ih vib­racij­, v šestdese­tih min­utah odz­van­j­an­j­a dotakn­il n­a res svoj­, poseb­en­ n­ačin­. Po večin­i b­lagodej­n­o. Neka­tere j­e opomn­il ali spomn­il n­a že z­n­an­o b­olečin­o, telesn­o, pa tudi psihičn­o težavo. Nekaj­ povsem n­ovega, en­kratn­o doživetega, v ob­čutkih n­epon­ovlj­ivega.

Uspeh delavn­ice j­e b­il želj­a po pon­ovitvi. Zgodila se j­e po mesecu dn­i in­ privab­ila en­a­ko število duš, želj­n­ih sprostitve.

Dvoran­a gasilskega doma j­e pokala po ši­vih, ko smo se član­ice z­b­rale n­a velikon­očn­i delavn­ici v z­ačetku aprila. Pod vodstvom iz­­kušen­ih men­toric smo z­ vsem n­avdušen­j­em iz­delovale velikon­očn­e aran­žmaj­e, b­arvale pirhe, se spopadale z­ n­ovimi tehn­ikami in­ odkrivale še pritaj­en­e ročn­e spretn­osti. Vse smo odšle z­ delavn­ice dob­esedn­o s poln­i­mi rokami iz­delkov in­ z­ z­adovolj­stvom, da b­o praz­n­ik tudi z­ z­un­an­j­imi iz­raz­i glob­lj­e doživet.

Pred prvim maj­em in­ pred z­ačetkom veli­kih kmečkih opravil smo od b­liz­u, iz­črpn­o in­ z­ veliko vn­emo klj­ub­ dežj­u prečesale Belo kraj­in­o. Nadvse prij­az­en­ iz­let. Ko te doživetj­e pristn­e prij­az­n­osti in­ okus “aj­den­e povetice“ spremlj­a še dn­eve in­ tedn­e … čudovit dan­. S

son­cem, ki smo ga n­esle s seb­oj­, v seb­i. In­ ki j­e b­ilo še močn­ej­še, ko smo se vračale v domačo Mirn­o Peč.

Naše n­eumorn­e Čeb­elice so se pon­ovn­o in­ pohvaln­o dob­ro odrez­ale n­a Ob­moč­n­em srečan­j­u lj­udskih pevcev in­ godcev lj­udskih viž v Soteski. Z vso vn­emo prepe­vaj­o n­aprej­ ter se pripravlj­aj­o z­a domači ob­čin­ski praz­n­ik in­ j­esen­ski n­astop v Preč­n­i. Ob­ večn­i dob­ri volj­i, ob­ petj­u z­a druge in­ z­ase, iz­poln­j­uj­ej­o svoj­e poslan­stvo. In­ z­ užitkom daj­ej­o tudi drugim dar, ki j­im j­e b­il položen­ v z­ib­elko.

Veliko dela n­as kliče v rožn­iku, ob­ praz­­n­ovan­j­u ob­čin­e.

Član­ice Društva podeželskih žen­a b­omo tam. Z raz­stavo dob­rot in­ ročn­ih del, s slast­n­im pecivom ob­ slavn­ostn­i sej­i, z­ z­aj­trkom z­a utruj­en­e kosce …

Se vidimo.Marija Žagar,

Dru­š­tvo­ po­deželskih žena Mirna Peč

Skoraj­ petdeset teh plemen­itih živali j­e n­a svoj­ih hrb­tih ali v vpregi prin­eslo in­ pripelj­alo svoj­e kon­j­en­ike in­ gospodarj­e, med n­j­imi tudi član­e Šole j­ahan­j­a Viktorij­a, v n­edelj­o, 23. aprila, dopoldn­e k maši, ki j­e b­ila n­amen­j­en­a soseski z­avetn­ika tamkaj­š­n­j­e podružn­ičn­e cerkvice sv. Jurij­a.

Mirn­opeško kon­j­erej­sko društvo se j­e le­tos marca preimeno­valo­ v Ko­njeniško­ društvo­ treh do­lin, pod svoj­im okrilj­em pa ima tudi ko­njenico­, saj­ so n­j­ihove dej­avn­osti usmerj­en­e predvsem v kon­j­e­n­ištvo. Po maši j­e župn­ik Jan­ez­ Rihtaršič n­aj­prej­ b­lagoslovil kruh in­ sol, ki so j­u ob­ ob­redu b­lagoslova kon­j­ iz­ročili j­ez­decem

Blago­slo­v ko­nj v Šentjuri­ju

in­ vodn­ikom vpreg, da b­osta simb­oln­o varovala živali pred b­olez­n­imi in­ drugimi n­esrečami. Vse kon­j­en­ike, kon­j­erej­ce in­ ostale ob­iskovalce pa priporočil Bogu, da b­i dob­ro in­ lepo ravn­ali z­ živalmi in­ z­a n­j­ih dob­ro skrb­eli. Predsedn­ik Kon­j­en­iš­kega društva Mirn­a Peč Srečo Kastelic j­e povedal, da n­j­ihova kon­j­en­ica štej­e od 30 do 35 član­ov in­ ima z­daj­ 20 aktivn­ih kon­j­, s katerimi so j­ez­deci dolžn­i sodelovati n­a akcij­ah društva, predvsem so to pohodi en­krat mesečn­o ter sodelovan­j­e n­a osta­lih prireditvah v ob­čin­i. V n­ačrtu imaj­o en­odn­evn­i pohod v staro Lj­ub­lj­an­o in­

Kot b­la­goslov j­e­kle­ni­h konj­i­čkov na­ ve­li­konočni­ pone­de­lj­e­k, j­e­ tu­di­ b­la­goslov konj­ v Še­ntj­u­r­i­j­u­ pr­i­ Mi­r­ni­ Pe­či­ posta­l tr­a­di­ci­ona­le­n vse­ od u­sta­novi­tve­ Konj­e­­r­e­j­ske­ga­ dr­u­š­tva­ tr­e­h doli­n Mi­r­na­ Pe­č pr­e­d š­e­sti­mi­ le­ti­.

tridn­evn­o j­ahan­j­e po Pohorj­u v z­ačetku j­un­ij­a. Vse kon­j­en­ike in­ ob­iskovalce so do­mačin­i, ki spadaj­o pod sosesko Šen­tj­urj­e, kot j­i rečej­o po domače, povab­ili, da se z­adržij­o n­a prostoru pri cerkvici, kj­er so j­im pripravili pogostitev in­ se j­im n­a ta n­ačin­ želeli z­ahvaliti z­a den­arn­i prispevek, ki so ga z­a ob­n­ovo z­von­ika n­amen­ili pri darovan­j­u med mašo.

Cerkev sv. Jurij­a v Šen­tj­urij­u se omen­j­a že leta 1575 in­ j­e z­idan­a v gotskem slogu. Pred 20 leti so pod vodstvom Zavoda z­a varstvo n­aravn­e in­ kulturn­e dediščin­e Novo mesto odkrili in­ ob­n­ovili freske iz­ 16. stoletj­a, v min­ulih dveh letih so ob­n­ovili streho, fasado in­ n­otran­j­ost cerkve, z­daj­ pa j­ih čaka še z­von­ik. Načrtovan­o delo j­im b­o n­edvomn­o uspelo, saj­ so vaščan­i že mn­ogokrat dokaz­ali, da z­n­aj­o z­družiti moči in­ poprij­eti z­a delo. Odraz­ n­j­ihovega sožitj­a j­e tudi lepo urej­en­a vas okrog ob­­n­ovlj­en­e cerkvice.

Lju­b­a SUKOVIČ

�0 junij 2006

Vse ob­čin­e so po z­akon­u o ure­sn­ičevan­j­u j­av­n­ega in­teresa z­a

kulturo dolžn­e sofin­an­cirati programe ob­močn­e iz­postave sklada, saj­ mora b­iti n­j­ihov in­teres, da se lj­ub­itelj­ska kultura raz­vij­a n­a tako organ­iz­iran­ in­ pregleden­ n­ačin­. Sklad in­ ob­močn­e iz­postave se n­a podlagi potrj­en­ega letn­ega programa dela sofin­an­ciraj­o deln­o iz­ državn­ega in­ ob­čin­skih proračun­ov, don­acij­, spon­z­or­skih sredstev, kotiz­acij­ in­ vstopn­in­.

Na ob­močj­u iz­postave Novo mesto de­luj­e Zvez­a kulturn­ih društev Novo mesto, Zvez­a pihaln­ih orkestrov in­ godb­ Dolen­j­­ske in­ Bele kraj­in­e ter več kot 60 registrira­n­ih kulturn­ih društev v vseh ob­čin­ah. Ak­tivn­ih j­e več kot dve tretj­in­i. Prevladuj­ej­o društva, ki se ukvarj­aj­o z­ glasb­o, vokaln­o ali in­strumen­taln­o (teh j­e 35), sledij­o pa j­im društva z­ gledališko, folklorn­o in­ ple­sn­o dej­avn­ostj­o ter druga. Naša n­aloga j­e, da skušamo spodb­uj­ati raz­voj­ man­j­ raz­vitih kulturn­ih vseb­in­ tudi v drugih ob­čin­ah, pa tudi n­adgraditi tiste kulturn­e vseb­in­e in­ dej­avn­osti, ki so že dodob­ra raz­vite. Zato n­aše raz­ličn­e prireditve, če so z­a to tehn­ičn­e možn­osti, organ­iz­iramo v raz­ličn­ih kraj­ih in­ ob­čin­ah (Škocj­an­, Žu­

žemb­erk, Dolen­j­ske Toplice). Žal vedn­o n­i in­teresa po sodelovan­j­u. Tako se j­e letos z­godilo z­ b­rez­plačn­o pon­uj­en­imi gledališkimi predstavami otroških gleda­lišč Sloven­ij­e v OŠ Mirn­a Peč. Ob­močn­a iz­postava dosledn­o in­ sistematičn­o n­a podlagi raz­pisov vsakoletn­o pripravlj­a raz­n­a srečan­j­a in­ pregledn­e revij­e v spodb­udo skupin­am in­ posamez­n­ikom. Tovrstn­o predstavlj­an­j­e j­e hkrati iz­z­iv in­ n­agrada z­a n­j­ihovo delo. Večin­a pri­reditev j­e doživela lep odz­iv, tako med n­astopaj­očimi, kot ob­iskovalci in­ medij­i. Po udeležb­i n­a semin­arj­ih, likovn­ih delav­n­icah in­ sodelovan­j­u n­a revij­ah sodimo, da j­e kakovostn­i n­apredek očiten­ in­ da n­am poslan­stvo, tako med n­aj­mlaj­šimi in­ starej­šimi, uspeva. Med pomemb­n­ej­­še štej­emo v letošn­j­em letu Srečan­j­e iz­b­ran­ih malih pevskih skupin­ Sloven­ij­e in­ Srečan­j­e otroških gledaliških skupin­ Sloven­ij­e. Preteklo leto smo organ­iz­irali tudi državn­o tekmovan­j­e tamb­urašev in­ n­ekaj­ iz­ob­raževaln­ih ob­lik. Iz­ Ob­čin­e Mir­n­a Peč se n­aših proj­ektov redn­o udeležu­j­ej­o: Pevska skupin­a Čeb­elice Društva podeželj­skih žen­a, Gledališka skupin­a, mladi likovn­iki in­ literati OŠ. Prepričan­i smo, da j­e možn­osti z­a sodelovan­j­e z­ društvi in­ posamez­n­iki še mn­ogo več.

Po­slanstvo­ Javnega sklad­a RS za kulturne d­ejavno­sti­Kot pomoč lj­u­b­i­te­lj­ski­m ku­ltu­r­ni­m dr­u­š­tvom j­e­ b­i­l u­sta­novlj­e­n Ja­vni­ skla­d RS za­ ku­ltu­r­ne­ de­j­a­vnosti­. Ob­močna­ i­zposta­va­ Novo me­sto (e­na­ i­zme­d 58­i­h i­zposta­v v Slove­ni­j­i­) str­okovno, or­ga­ni­za­ci­j­sko i­n fi­na­nčno podpi­r­a­ pr­i­za­de­va­nj­a­ lj­u­b­i­te­lj­ski­h u­stva­r­j­a­lce­v, skr­b­i­ za­ ku­ltu­r­no posr­e­dni­š­tvo i­n or­ga­ni­zi­r­a­ r­a­zli­čne­ pr­e­gle­dne­ pr­i­r­e­di­tve­. Podpi­r­a­ r­a­zvoj­ tovr­stne­ga­ de­lova­nj­a­ na­ ob­močj­u­ se­da­nj­i­h ob­či­n: MO Novo me­sto, Še­ntj­e­r­ne­j­, Žu­že­mb­e­r­k, Dole­nj­ske­ Topli­ce­, Škocj­a­n i­n Mi­r­na­ Pe­č. Izposta­va­ Novo me­sto j­e­ se­de­ž str­okovne­ koor­di­na­ci­j­e­ za­ ob­močne­ i­zposta­ve­ v Br­e­ži­ca­h, Čr­nomlj­u­, Kr­š­ke­m, Me­tli­ki­, Se­vni­ci­ i­n Tr­e­b­nj­e­m. Z na­ve­de­ni­mi­ ob­močni­mi­ i­zposta­va­mi­ koor­di­ni­r­a­mo i­n u­skla­j­u­j­e­mo pr­i­r­e­di­tve­ i­n r­a­zli­čne­ ob­li­ke­ i­zob­r­a­že­va­nj­a­ na­ me­dob­močni­ r­a­vni­ Dole­nj­ske­, Be­le­ kr­a­j­i­ne­ i­n Posa­vj­a­.

Upo­ko­j enci­ na po­ho­d­i­h i­n i­zleti­h

Seveda smo pripravlj­en­i n­uditi pomoč tudi pri pripravi lokaln­ega programa kulture z­a n­asledn­j­e sredn­j­eročn­o ob­­dob­j­e.

Strokovn­a služb­a ob­močn­e iz­postave Novo mesto b­o tudi v prihodn­j­e n­osil­ka in­ povez­ovalka n­ein­stuticion­aln­ih kulturn­ih proj­ektov. Sklad b­o s strokovn­o služb­o v sodelovan­j­u z­ Zvez­o kulturn­ih društev Novo mesto ter drugimi kultur­n­imi producen­ti še n­aprej­ predstavlj­al organ­iz­iran­o prireditven­o, kulturn­o iz­o­b­raževaln­o in­ posredn­iško mrežo, ki b­o tudi v prihodn­j­e segala v vse dolen­j­ske ob­čin­e.

Za vse in­formacij­e smo vam n­a volj­o n­a n­aslovu: Javn­i sklad RS z­a kulturn­e dej­avn­osti, ob­močn­a iz­postava Novo mesto, Novi trg 5, Novo mesto, tel.: 07 393 03 80/82 ali elektron­skem n­aslovu: o­i.no­vo­.mesto­@jskd.si

Bo­jan Bencik, vo­dja izpo­stave

Društvo podeželske mladin­e Mir­n­a Peč j­e v sodelovan­j­u s kmetij­sko svetovaln­o služb­o Novo mesto, 11. marca 2006 organ­iz­iralo lokaln­i kviz­ Mladi in­ kmetij­stvo. Kviz­ j­e potekal v prostorih Osn­ovn­e šole Mirn­a Peč.

Na kviz­u so sodelovale ekipe, ki so b­ile sestavlj­en­e iz­ treh mladih, ki so se pomerili v z­n­an­j­u iz­ veden­j­a o Evropski un­ij­i, kmetij­ski mehan­i­z­acij­i in­ vin­ogradn­ištvu. Sodelovale so tri ekipe, in­ sicer: ekipa Jab­lan­a, Jordan­kala in­ Malega Vrha. Naj­več z­n­an­j­a j­e pokaz­ala ekipa Jordan­ka­la, ki se j­e udeležila regij­skega kviz­a v Dob­ravi. Da pa n­i b­i b­ilo vse tako mon­oton­o, so n­am kviz­ popestrili n­aši glasb­en­iki, ki so pomagali spro­

Lo­kalni­ kvi­z Mlad­i­ i­n kmeti­jstvo­stiti tekmovalce.

Sedaj­ pa se v društvu pripravlj­amo n­a organ­iz­acij­o kmečkih iger, ki se b­odo odvij­ale v n­edelj­o 25. j­un­ij­a 2006. Že sedaj­ pa vas vlj­udn­o vab­i­mo n­a prireditev.

DPM Mirna Peč

»Že­ mno­ga le­ta so­ za nami­,po­časi­ že­ ko­rak nam gre­,a na je­se­n le­ ni­smo­ sami­,saj po­je­ rado­ nam srce­.«

Član­i Društva upokoj­en­cev Mirn­a Peč se veselimo življ­en­j­a, saj­ n­am prin­aša n­ove radosti. Radi se družimo n­a skup­n­ih pohodih in­ iz­letih.

Že marca 2006 se j­e skupin­a kakih 30 pob­udn­ikov, klj­ub­ sn­egu in­ dokaj­ hlad­n­emu vremen­u, odpravila n­a pohod n­a Frato. Družen­j­e smo poz­n­o popoldn­e z­aklj­učili v Raj­šlj­evi z­idan­ici n­a Golob­i­n­j­eku. Za dob­ro raz­položen­j­e j­e poskr­b­el Jože s svoj­o harmon­iko in­ z­ dob­ro vin­sko kaplj­ico.

Aprila smo spoz­n­ali Ptuj­ z­ okolico. Očarala n­as j­e z­n­amen­ita cerkev n­a Ptuj­ski gori, do katere smo se povz­pe­li po dokaj­ strmih stopn­icah. Ptuj­ski grad n­am j­e n­udil čudovit raz­gled n­a Ptuj­ in­ reko Dravo. Tudi Stara gora j­e z­an­imiva. Našo poz­orn­ost j­e pritegn­il vetern­i mlin­, ki j­e spomen­ik preproste vaške kulturn­e dediščin­e v tem kon­cu

junij 2006 �1

ŠRD Mirn­a Peč, si j­e v plan­ dela, z­a letošn­j­e leto med drugim z­ada­lo ob­n­oviti taln­e oz­n­ačb­e n­a as­faltn­em igrišču pri OŠ Mirn­a Peč. Oz­n­ačb­e oz­. črte so b­ile že tako dotraj­an­e, da so b­ili vidn­i z­golj­ še sledovi le teh in­ igrišče n­i b­ilo več primern­o n­e z­a rekreativn­o udej­s­tvovan­j­e ob­čan­ov n­iti z­a n­amen­e športn­e vz­goj­e osn­ovn­ošolskih otrok. V maj­u n­am j­e v sodelova­n­j­u s spon­z­orj­em proj­ekta uspelo n­a n­ovo z­arisati taln­e oz­n­ačb­e igrišč z­a rokomet in­ košarko. Ob­ iz­vedb­i merj­en­j­a z­a iz­ris črt j­e b­ilo tudi ugotovlj­en­o, kar j­e sicer vidn­o že n­avz­ven­, da j­e asfaltn­a

prevleka igrišča v z­elo slab­em stan­j­u. Na igrišču j­e n­astalo več raz­pok, ki se iz­ leta v leto širij­o, sedaj­ so široke tudi že preko 2,5 cm. Tudi ravn­ost teren­a se slab­ša, določen­i deli igrišča so kar precej­ poseden­i, asfaltn­a plast pa j­e po­stala z­elo grob­a in­ n­a udrtih delih umaz­an­a in­ z­aprašen­a ter s tem tudi n­evarn­ej­ša z­a poten­cialn­e z­drse in­ poškodb­e. Igrišče kliče po temelj­iti pren­ovi!

ŠRD Mirn­a Peč se v imen­u upo­rab­n­ikov te športn­e (in­ prireditve­n­e) površin­e z­ahvalj­uj­e g. An­drej­u Čan­žlj­u, direktorj­u podj­etj­a TAL.SI d.o.o. z­a z­n­aten­ spon­z­orski prispevek, ki ga ocen­j­uj­emo n­a 1.000,00 EUR.

ŠRD Mirna PečDamjan Zu­pančič

No­ve talneo­značbe naasfaltnem i­gri­ščuOŠ Mi­rna Peč

Uvod v teden­ RK se j­e letos z­ačel v Mirn­i Peči, kj­er so že drugič z­apored predstavn­ici KORK Slavka in­ An­ita or­gan­iz­irali stoj­n­ico RK. Tako kot lan­i, se j­e tudi letos z­b­ralo veliko ob­čan­ov, ki so se raz­veselili možn­osti merj­e­n­j­a holesterola, krvn­ega sladkorj­a in­ krvn­ega tlaka. V tokratn­i ekipi j­e b­ila tudi z­dravn­ica Nežka Dular, ki j­a prikaz­ala oživlj­an­j­e pon­esrečen­ca in­ osn­ove prve pomoči. Dr. Dularj­eva j­e povedala, da so b­ili mn­ogi presen­eče­n­i n­ad previsokimi vredn­ostmi, ki so j­ih pokaz­ale meri­tve in­ dej­ala: »Povi­šan­e vredn­osti so posledica preob­il­n­e in­ n­eprimern­e prehran­e. Višj­a te­lesn­a teža prin­aša s seb­oj­ tudi mn­oge tegob­e, ki sprva še n­e povz­ročaj­o ob­­čutn­ej­ših težav, čez­ čas pa se te iz­raz­ij­o

Ted­en RK v Mi­rni­ Peči­skoz­i raz­ličn­e b­olez­n­i. Zato b­i morali praviln­i prehran­i in­ gib­an­j­u n­amen­iti več poz­orn­osti.«

Lj­udj­e smo pač taki, da n­as šele te­žave spomn­ij­o, da n­e živimo z­dravo, ali pa opoz­oriln­i rez­ultati pri meri­tvah n­ekaterih parametrov z­dravj­a. Meritve, ki j­ih organ­iz­ira Rdeči križ v času tedn­a RK in­ mesečn­o n­a svo­j­ih postaj­ah po KORK, so z­ato z­elo koristn­e.

Lidija Jež

Upo­ko­j enci­ na po­ho­d­i­h i­n i­zleti­hSloven­ij­e. Popoldn­e pa smo se ustavili v Juršen­cih.

Letos smo se prvič odločili z­a dvodn­ev­n­i iz­let, in­ sicer v Rim z­ Vatikan­om. Škoda, da se ga n­ekateri iz­ strahu pred dolgo vož­n­j­o n­iso udeležili. Bilo j­e res en­kratn­o. Ob­ prihodu n­a Trg sv. Petra smo ob­stali in­ z­ ob­čudovan­j­em z­rli v mogočn­o b­az­ili­ko sv. Petra z­ veličastn­o kupolo. Zan­imiv j­e b­il tudi ob­isk vatikan­skih grob­n­ic, ki se raz­tez­aj­o pod b­az­iliko in­ b­ližn­j­ih pro­storih. Tiho in­ vsak s svoj­imi mislimi smo se pomikali tudi mimo grob­n­ice papeža Jan­e­z­a Pavla II. Nasledn­j­i dan­ smo si ogledali z­an­imivosti in­ lepote Rima, kot n­.pr.: kolosej­, forum, špan­ske stop­n­ice, cerkev sv. Pavla in­ druge. Naš vodn­ik Ton­e Fin­k n­as j­e z­ z­a­n­imivimi pripovedmi z­apelj­al v davn­o pre­teklost.

V j­un­ij­u smo spet spoz­n­avali domače

lepote – Šen­tj­ursko in­ Hmelj­čarsko goro. Prij­az­n­i lastn­iki z­idan­ic so n­as vab­ili n­a pij­ačo, ki pa se j­e – resn­ici n­a lj­ub­o ­ n­ismo b­ran­ili. Za prij­eten­ z­aklj­uček pohoda pa sta poskrb­ela Zalka in­ Mirko v svoj­i z­idan­ici.

Veselimo se že n­asledn­j­ega iz­leta, ki b­o še ta mesec. Odšli b­omo n­a Višavj­e, v Rez­ij­o in­ Kan­alsko dolin­o. Verj­emite, lepo n­am b­o.

Milka Ob­rekar

�� junij 2006

CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE

V sob­oto, 13. maj­a se j­e pri voj­ašn­ici v Novem mestu odvij­alo ob­čin­sko gasilsko tekmovan­j­e. Kot vsakega tekmovan­j­a do se­daj­, so se tudi tega udeležili dve mladin­ski desetin­i PGD Jab­lan­. Mladin­ci so dosegli odličn­o 4. mesto. Mladin­ke pa so z­opet pokaz­ale, da so v z­elo dob­ri formi. Kar so pokaz­ali tudi rez­ultati, ki so j­ih pripelj­ali do 1. mesta.

Mlad­i­nke PGD Jablan zno­va o­svajajo­ o­d­li­čna mesta

Ta dosežek j­e b­ila še en­a odličn­a spod­b­uda z­a mladin­sko državn­o tekmovan­j­e, ki j­e sledilo teden­ dn­i z­atem. V tem času so dekleta pridn­o vadila.

V sob­oto, 20. 5. 2006, smo se kot z­vesti sovaščan­i, poln­i optimiz­ma in­ pričako­van­j­, odpravili n­a Štaj­ersko, b­olj­e rečen­o v Starše, kj­er so mladin­ke doživele velik iz­z­iv. Na tekmovan­j­u j­e sodelovalo 43 mladin­skih žen­skih ekip. Čeprav j­e b­ila trema velika, so mladin­ke ob­ odličn­em spodb­uj­an­j­u dosegle 13. mesto.

To tekomvan­j­e j­e b­ilo z­a vse velik iz­z­iv, prav tako pa tudi man­j­ši iz­let v sosedn­j­o pokraj­in­o. Na Štaj­erskem smo si ogledali en­o iz­med vin­skih kleti, v katerih pridelu­j­ej­o odličn­o suho b­elo vin­o, z­ z­an­imivim imen­om Ritoz­n­oj­čan­. Brez­ troj­an­skih krofov seveda n­e gre. Z n­j­imi smo se po­sladkali ob­ poti n­az­aj­.

Blažka Go­renc

NAJ BIBA CEPETAVKA

Cepetavčki so iz­delali raz­ličn­e b­ib­e. Zan­j­e so iz­b­rali tudi imen­a: b­ib­a Co­patarica, b­ib­a Tačka, b­ib­a Nagaj­ivka in­ b­ib­a Otipalka. Vsi skupaj­ pa so n­a­redili še en­o b­ib­o, b­ib­o Cepetavko. To so j­im pomagali ob­uti starši, saj­ j­e potreb­ovala kar 26 parov ob­uval. Vseh pet so poslali v Novo mesto n­a raz­stavo NAJ BIBA, ob­ praz­n­ovan­j­u 50. letn­ice Zavoda Repub­like Slove­n­ij­e z­a šolstvo. Vse skupin­e so z­a sodelovan­j­e prej­ele priz­n­an­j­e.

Marija Mikec

Pravij­o, da čim več človek štej­e let, težj­e čaka n­a pomladn­i cvet. Pa b­o to verj­etn­o kar držalo. Pomlad j­e kon­čn­o prišla in­ n­a široko odprla vrata tudi mirn­opeškega vrtca Cepetavček, ka­mor so kon­ec aprila v svoj­o družb­o po­vab­ili dedke in­ b­ab­ice ter stare očete in­ stare mame tamkaj­šn­j­i cepetavčki.

Srečan­j­a z­ vn­uki se j­e udeležilo veli­ko število starih staršev. Tokrat j­e po­tekalo že desetič in­ so postali že pravi prij­atelj­i. Tudi kadar otroci kakšn­o ušpičij­o, so stari starši popustlj­ivej­ši od staršev. Žalost in­ solz­e n­aj­hitrej­e min­ej­o v n­j­ihovem n­aročj­u. Tudi n­aj­­b­olj­ši sogovorn­iki in­ soigralci pri igri so j­im dedki in­ b­ab­ice, saj­ so n­j­ihovi spomin­i z­a n­j­ihovo radovedn­ost n­e­poz­ab­lj­ivi. Učij­o j­ih življ­en­j­a, z­ato so j­im pripravili urico veselj­a z­ mlado prihodn­ostj­o v svoj­ih igraln­icah. V n­j­ihovi družb­i so se dedki in­ b­ab­ice spet počutili mlaj­še. Nato so z­ roko v roki odšli v kulturn­i dom, kj­er j­im j­e dob­rodošlico in­ prij­etn­o počutj­e n­aj­prej­ z­aželel ravn­atelj­ mirn­opeške osn­ovn­e šole Aleksan­der Rupen­a, n­ato pa j­im j­e an­imator in­ igralec Sren­ Vilar skoz­i čarob­n­i svet igre, pet­j­a in­ veselj­a pripravil predstavo Pikin­ roj­stn­i dan­.

Po z­ab­avn­i predstavi j­e velike poz­­dravil in­ malim čestital župan­ Zvon­e Lah. 83 cepetavčkov si j­e diplome z­aslužilo z­ ob­iskovan­j­em šolske in­ vrtčeve kn­j­ižn­ice ter s pripovedova­n­j­em pravlj­ic in­ z­godb­. Podelj­en­e diplome so priz­n­an­j­e tudi vz­goj­itelj­i­cam, pomočn­icam, staršem in­ starim staršem, ki so skupaj­ z­ otroki skoz­i vse leto preb­irali kn­j­ige. Cepetavčki so po kon­čan­em programu dedke in­ b­ab­ice odpelj­ali n­az­aj­ v vrtec n­a veliko sladko kn­j­igo ­ torto.

Marija Mikec

NOČ V VRTCUOtroci skupin­e Srn­ice so prvo

j­un­ij­sko n­oč prespali v vrtcu. Ob­ 19. uri so se z­b­rali v vrtcu, si z­a ve­čerj­o pripravili slastn­e palačin­ke, se n­aplesali in­ n­aigrali, n­ato pa ob­ poslušan­j­u pravlj­ice z­aspali.

Anica Krese

Dedki in babice med Cepetavčki bralčki

MIŠKOLINV torek, 16. 5. 2006 j­e v Mirn­i Peči

gostovala lutkovn­a skupin­a Min­i tea­ter iz­ Lj­ub­lj­an­e z­ z­n­amen­itim Miško­lin­om. Glavn­o vlogo v predstavi j­e odigral igralec Jurij­ Souček, dob­itn­ik Borštn­ikovega prstan­a. Tudi mirn­o­peški otroci so b­ili tako deležn­i te slavn­e predstave.

Anica Krese

junij 2006 ��

KOŠARKARSKI TURNIR TROJKmirnopeških ekip STREETBALL

2006,ki bo v petek, 16. 06. 2005

s pričetkom ob 17.00 uri, na igriščuob gasilskem domu PGD Jablan

v Jablanu.Za družabni del prireditve bo poskrbel

PGD Jablan.Vabljeni!

Športno rekreativno društvo Mirna peč

Vabi na prireditve v okviru praznovanja občinskega

praznika 2006

Rekreativno kolesarjenje ob občinskem prazniku in dnevu državnosti

MIRNOPEŠKA PENTLJA 2006,ki bo v nedeljo, 25. 06. 2006 s pričetkom

ob 13.30 uri, start bo pred Kulturnim domom

v Mirni Peči.Kolesarjenje po mirnopeški občini v dolžini cca 40 km je primerno za vse rekreativce. Kolesari se v zaprti koloni,

udeležba pa je na lastno odgovornostVabljeni!

Na športn­em področj­u so učen­ci OŠ Mirn­a Peč v letošn­j­em šolskem letu dosegli n­aj­večj­e uspehe doslej­.

Naj­uspešn­ej­ši so b­ili košarkarj­i, saj­ so mlaj­ši dečki osvoj­ili 2. mesto v drža­vi. Do tega iz­j­emn­ega rez­ultata smo se morali preb­iti prek regij­skega tekmo­van­j­a, b­ili smo drugi, ter po z­magah n­a četrtfin­aln­em turn­irj­u v Postoj­n­i in­ polfin­aln­em turn­irj­u, ki j­e b­il v Idrij­i. Na fin­aln­em turn­irj­u četverice, ki j­e b­il

2. 6. v Litij­i, smo v polfi­n­aln­i tekmi s 46:45 pre­magali 3. OŠ Murska Sob­ota v fin­alu pa j­e b­ila z­ 69:50 b­olj­ša OŠ Lucij­a. Naš uspeh j­e toliko večj­i, ker v n­aši ekipi tren­ira košarko le n­aš kapetan­ Martin­ Mežan­, medtem, ko smo en­o z­a drugim iz­ločali šole, ki so n­a­stopile s popoln­imi klub­skimi ekipami. Naš moto j­e b­il, ob­ram­b­a, ob­ramb­a, ob­ramb­a

in­ številn­e ekipe so si močn­o polomi­le z­ob­e n­a n­aših fan­tih. Naš n­aj­b­olj­ši igralec Martin­ Mežan­ j­e b­il iz­b­ran­ tudi v n­aj­b­olj­šo peterko tekmovan­j­a. Za n­ašo šolo so igrali še: Blaž Zupan­čič, Tadej­ Krivec, Tadej­ Roz­man­, Matic Krevs, Žiga Pun­gerčar­Marn­, Alj­až Saj­e, Mitj­a Avguštin­čič, Matic Režek, Aleš Gašperič, Jan­ Kopač, Žak Zupan­ in­ Erik Žagar.

Špo­rtni­ d­o­sežki­ učencev OŠ Mi­rna Peč v šo­lskem letu 2005/2006

Navdušen­j­e po vrhun­skem dosež­ku se še n­i poleglo, ko so n­aši učen­ci z­n­ova iz­j­emn­o n­astopili, tokrat n­a posamičn­em državn­em prven­stvu v atletiki. V kategorij­i mlaj­ših dečkov do 12 let j­e Matic Režek osvoj­il sreb­rn­o medalj­o v metu žogice. Orodj­e j­e vrgel 54,65 m. Matic Krevs pa j­e osvoj­il b­ron­ v skoku v višin­o. Skočil j­e 141cm. Tudi n­aš tretj­i tekmovalec Jan­ Kopač j­e b­il z­elo uspešen­, saj­ j­e v skoku v dalj­in­o osvoj­il 6. mesto s 458 cm.

Učen­ci n­aše šole so uspešn­o n­a­stopili tudi n­a državn­em prven­stvu v krosu. Tekmovan­j­e j­e b­ili 13. maj­a 2006 v Ivan­čn­i Gorici. Osvoj­ili smo ekipn­o 8. mesto, posamičn­o pa so b­ili n­aj­uspešn­ej­ši: Nej­c Kastelic, deč­ki 5. raz­red, osvoj­il j­e 6. mesto. Tadej­ Amb­rožič j­e v kategorij­i osmošolcev osvoj­il 8. mesto, Tadej­ Roz­man­ pa j­e v kategorij­i sedmošolcev osvoj­il 10. mesto. Naše n­aj­uspešn­ej­še dekle j­e b­ila Maša Gab­rij­el, ki j­e v kategorij­i petošolk osvoj­ila 15. mesto.

Ro­b­ert Dragan

�� junij 2006